Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesij za gospodarsko izkoriščanje morja na območju Piranskega zaliva (Sečoveljski zaliv) za gojenje avtohtonih morskih rib, na naslednjih gojitvenih območjih:

-----------------------------------------------------------------
Gojitveno             Koordinate              Površina gojitvenih
območje         Y                    X      objektov (kletk) (m2)
-----------------------------------------------------------------
I. - 1.      389 311               38936                    2.835
     2.      389 493               39021
     3.      389 408               39202
     4.      389 227               39117
II. - 5.     389 142               39298                    2.828
      6.     389 323               39383
      7.     389 238               39564
      8.     389 057               39479
-----------------------------------------------------------------

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča morje na gojitvenih območjih iz prejšnjega člena ter uredbe izključno za potrebe gojenja v Jadranskem morju avtohtonih morskih rib ter za opravljanje nujnih spremljajočih dejavnosti.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je usposobljen (registriran) za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.

Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja morja drugih obstoječih uporabnikov,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo prišlo do poslabšanja kakovosti morja,
– smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v morsko okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in v času trajanja koncesije,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ukrepe za varnost ljudi,
– ukrepe za varnost rib in drugih prostoživečih morskih organizmov v neposredni okolici gojitvenih objektov,
– zaščitne ukrepe pred ribojedimi ptiči in drugimi naravnimi dejavniki, ki mu lahko ogrozijo premoženje,
– ukrepe za varnost plovbe,
– nemoteno opravljanje dejavnosti opazovanja in nadzora za to pooblaščenim inštitucijam,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

Koncesija se podeli za dobo 20 let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

Koncesija se nanaša na potencial morja na gojitvenih območjih, določenih s koordinatami iz prvega člena te uredbe.

Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi površine vseh gojitvenih objektov za gojenje rib iz prvega člena te uredbe. Letno plačilo za koncesijo za gojitveno območje znaša dva odstotka povprečne maloprodajne cene 1 kg gojenih morskih rib v preteklem letu na en kvadratni meter skupne površine gojitvenih objektov in se začne obračunavati dve leti po podpisu koncesijske pogodbe.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati morja za gojenje rib zaradi višje sile, se letno plačilo za koncesijo zmanjša.
Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere so objekti za gojenje morskih rib, razdeli v razmerju 40:60 v korist lokalne skupnosti.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar ima pravico do izključnega gospodarskega izkoriščanja morja za gojenje rib na gojitvenih območjih, ki so predmet koncesije.

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.

Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave za nujne spremljajoče dejavnosti (pomol, dok), ki se nahajajo na vodnem zemljišču, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način in obseg prenosa objektov in naprav iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.

Koncesije na morju, na gojitvenih območjih iz prvega člena te uredbe se zaradi obstoječe pravice do rabe in izkoriščanja morja, podeljujejo brez javnega razpisa.
Koncesionarja določi vlada z upravno odločbo. Ta odločba preneha veljati, če koncesionar ne sklene koncesijske pogodbe v treh letih od njene izdaje.
Koncesionar je na podlagi odločbe o določitvi koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.