Na podlagi 7. in 8. točke 4. člena in drugega odstavka 5. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98), 3. točke 14. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99 in 45/99), 31. člena statuta Gospodarske zbornice Slovenije in 3. člena poslovnika o organizaciji in delu Združenja za tisk in medije je Upravni odbor Združenja za tisk in medije na 1. seji dne 21. 6. 1999 sprejel

S tem pravilnikom je določena maksimalna višina običajnega odpisa, primanjkljaja blaga (kalo, razbitje in okvara nosilcev besede, slike zvoka), ki se šteje za normalnega ter zato predstavlja redni strošek poslovanja gospodarskega subjekta.
Primanjkljaj blaga šteje za jemanje blaga za neposlovne namene, razen primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razbitja in okvare blaga, ki nastanejo zaradi manipulacije z blagom v času prevoza in skladiščenja pri gospodarskih subjektih časopisnozaložniške in založniške dejavnosti.
Za remitendo štejejo neprodani izvodi založnika.

Določbe tega pravilnika veljajo za vse tiste gospodarske subjekte, ki opravljajo grafično, časopisnoinformativno in založniško dejavnost na pridobiten način in so po standardni klasifikaciji dejavnosti registrirani v:

D 22.11                                                izdajanje knjig,
D 22.12                                            izdajanje časopisov,
D 22.13                                   izdajanje revij in periodike,
D 22.14                             izdajanje posnetih zvočnih zapisov,
D 22.15                                              drugo založništvo,
D 22.3                          razmnoževanje posnetih zvočnih zapisov,
D 92.1                                       filmska in videodejavnost.

Določbe tega pravilnika veljajo tudi za uvoznike nosilcev besede, slike, zvoka.

Kalo je izguba oziroma uničenje blaga, ki nastane zaradi lastnosti blaga s sušenjem, krčenjem, izhlapevanjem in se kaže na teži, obsegu ali površini blaga.
Remitenda so neprodani izvodi tiskanih publikacij, knjig, časopisov in revij ter drugih oblik objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin, ki so dostopne javnosti.
Razbitje je izguba ali uničenje blaga, ki nastane pri manipulaciji z lomljivim blagom (steklo, porcelan, keramika, ipd.).
Okvara je izguba ali uničenje blaga, ki nastane zaradi kemičnih ali fizikalnih vplivov in ima za posledico spremembo kemičnih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti blaga.

Kalo, razbitje ali okvara blaga se ugotavlja:
– neposredno po nastanku izgube ali uničenja blaga pri prevozu in skladiščenju blaga,
– z izrednim popisom blaga v skladišču,
– z rednim letnim popisom blaga v skladišču.
Remitenda se ugotavlja iz dokumentacije kot razlika med natisnjenimi in dejansko prodanimi izvodi.
O ugotovljeni izgubi oziroma uničenju blaga se obvezno sestavi zapisnik.

Odpis blaga zaradi izgube (kalo, razbitje in okvara) do maksimalne višine, ki jo določa ta pravilnik, se šteje za odpis, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost.
Od odpisa, ki presega odpis, izračunan na podlagi maksimalnih stopenj iz tega pravilnika, se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost.
Gospodarske družbe evidentirajo ugotovljene izgube in uničenje blaga (kalo, razbitje in okvara), v svojih poslovnih knjigah (odpis blaga).
Od vrednosti remitendnih izvodov tiskanih publikacij iz 4. člena tega pravilnika se DDV ne obračunava.

Ob normalnih pogojih poslovanja ter ob skrbnem in strokovnem ravnanju z blagom, se kot normalen odpis blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara) šteje odpis blaga, izračunan ali od nabavne vrednosti v določeni obračunski dobi prodanega blaga ali od proizvedenih količin blaga po naslednjih kriterijih in v naslednjih stopnjah:
1. Poškodbe zaradi manipulacij blaga v skladišču založnika, komisionarja ali konsignaterja v stopnji 2%,
2. Šteje se, da promet ni bil opravljen, če kupec v dogovorjenem roku vrne prodajalcu neprodano število tiskanih publikacij, knjig, časopisov in revij ali jih zaradi zastaralnega roka ni mogel prodati:
– kot najkasnejši zastaralni rok za tiskane publikacije, časopise in revije se šteje izid naslednje številke publikacije, časopisa ali revije,
– kot zastaralni rok knjig in drugih nosilcev besede, slike in zvoka se šteje 3 leta od dobave (račun tiskarja), pri čemer se lahko po enem letu po nabavi zmanjša nabavna vrednost za 25%, po dveh letih še za 25% (kar skupno znese za prvi dve leti 50% nabavne vrednosti) in po treh letih še nadaljnjih 50% (kar skupno znese za tri leta skupaj 100% odpis nabavne vrednosti),
– kot zastaralni rok učbenika se šteje manj kot 3 leta v primeru, da je učbenik potreben prenove v minimalnem obsegu 30% učbenika oziroma ko učbeniku poteče registracija.
3. Kot normalen odpis blaga se štejejo tudi dolžnostni izvodi, predpisani s posebnimi zakoni ter pravilniki (kot npr. pravilnik o sofinanciranju avtorskih honorarjev, zakon o obveznem izvodu tiska,...).
4. Za razumno količino brezplačnih poslovnih vzorcev iz 5. člena zakona o DDV se šteje maksimalna vrednost 2% celotne naklade pod pogojem, da so dani v taki obliki, da ni možna njihova nadaljnja prodaja.
5. Za razumno količino brezplačnih poslovnih vzorcev iz 5. člena zakona o DDV se pri izvirni slovenski in prevodni literaturi ter pri ostalih nosilcih besede, slike, zvoka v nakladi do 1000 izvodov šteje maksimalna količina 60 izvodov oziroma vrednost 2% celotne naklade pod pogojem, da so dani v taki obliki, da ni možna njihova nadaljnja prodaja.
6. Šteje se, da promet ni bil opravljen, če založnik ali uvoznik remitendne izvode zaradi zastaralnega roka nameni za uničenje.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.