Na podlagi 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) in 21. člena zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa prispevek oseb z začasnim zatočiščem k oskrbi in nastanitvi v nastanitvenem centru in višino človekoljubne pomoči, ki jo lahko prejemajo osebe z začasnim zatočiščem.

Prispevek k oskrbi in nastanitvi v nastanitvenem centru (v nadaljevanju: prispevek) plačujejo osebe z začasnim zatočiščem, če mesečni prihodek družine na družinskega člana presega 66 odstotkov stroškov oskrbe in nastanitve v nastanitvenem centru.
Prispevek se določi kot razlika med mesečnim prihodkom družine na družinskega člana in 66 odstotkov oskrbe in nastanitve v nastanitvenem centru.
Pri določitvi prispevka se upoštevajo povprečni prihodki družine v zadnjih treh mesecih pred vselitvijo v nastanitveni center.
Za prihodke družine se štejejo vsi prihodki družinskih članov oziroma oseb, ki žive z družino v istem gospodinjstvu, ne glede na njihov izvor ali naravo. Prihodki oseb z začasnim zatočiščem, pridobljeni v izvorni državi pred prihodom v Republiko Slovenijo, se pri prvi določitvi prispevka ne upoštevajo.

Do človekoljubne pomoči, ki jo izplačuje Republika Slovenija, so upravičene osebe z začasnim zatočiščem, ki ne žive v nastanitvenem centru, če mesečni prihodek družine na družinskega člana ne presega:
– za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 odstotkov zajamčene plače,
– za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 odstotkov zajamčene plače,
– za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 odstotkov zajamčene plače,
– za odrasle osebe 52 odstotkov zajamčene plače.
Človekoljubna pomoč se določi v višini razlike med prihodki na družinskega člana in zneskom izračunanim po merilih iz prejšnjega odstavka. Človekoljubna pomoč se lahko zagotovi tudi v funkcionalni obliki.
Pri določitvi človekoljubne pomoči se upoštevajo povprečni prihodki družine v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za človekoljubno pomoč. Za prihodke družine se štejejo vsi prihodki družinskih članov oziroma oseb, ki žive z družino v istem gospodinjstvu, ne glede na njihov izvor ali naravo. Prihodki oseb z začasnim zatočiščem, pridobljeni v izvorni državi pred prihodom v Republiko Slovenijo, se pri prvi določitvi človekoljubne pomoči ne upoštevajo.
Organ, ki odloča o višini človekoljubne pomoči, lahko dodeli človekoljubno pomoč v nižjem znesku, kot bi ji pripadel po merilih iz prvega odstavka tega člena, če:
– ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu prihodku ni ogrožena prosilčeva socialna varnost, ker je njegovo premoženje ali premoženje njegovih družinskih članov takšno, da bi lahko dajalo prihodke, oziroma bi lahko zagotavljale preživljanje,
– ugotovi, da prosilec živi z osebami, ki ga sicer niso dolžne preživljati po zakonu, pa skupaj pridobivajo prihodke za preživljanje.

O določitvi prispevka oziroma zagotovitvi človekoljubne pomoči odloča Urad Vlade Republike Slovenije za priseljevanje in begunce (v nadaljevanju: urad) z dokončno odločbo.
Urad po uradni dolžnosti uvede postopek določitve prispevka, če ugotovi, da osebe z začasnim zatočiščem prejemajo prihodke. Postopek za določitev človekoljubne pomoči se začne na zahtevo osebe z začasnim zatočiščem.
Osebe z začasnim zatočiščem, ki plačujejo prispevek oziroma, ki prejemajo človekoljubno pomoč, morajo uradu sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na določitev prispevka oziroma človekoljubne pomoči.
Urad vsakih šest mesecev preveri, ali osebe z začasnim zatočiščem, ki plačujejo prispevek oziroma, ki prejemajo človekoljubno pomoč, še izpolnjujejo pogoje iz 2. in 3. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.