Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 18. člena statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95), 19. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95 in 5/96) sta Občinski svet občine Gorišnica na 5. seji dne 13. 5. 1999 in Občinski svet občine Ormož na 6. seji dne 24. 5. 1999 sprejela

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ormož in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj za območje Občine Gorišnica sprejme lokacijski načrt za odsek glavne ceste Gorišnica–Ormož (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je z naslovom “Lokacijski načrt za glavno cesto Hajdina–Ormož, odsek Gorišnica–Ormož” izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, v marcu 1999 pod številko projekta 30–066–1/97.

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje glavne ceste, priključnih cest in drugih ureditev, vodnogospodarskih ureditev ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis prostorskih pogojev za realizacijo,
– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– seznam objektov, predvidenih za rušitev,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta,
– etape izvajanja,
– soglasja in mnenja,
– poročilo o vplivih na okolje.
Grafični del obsega:

– izsek iz prostorskih sestavin planskih dokumentov
– občine Gorišnica in Ormož                        M 1:25.000
– pregledni situacijski načrt                      M 1: 5.000
– ureditvene situacije                             M 1: 1.000
– zbirni prikaz komunalnih vodov                   M 1: 1.000
– normalne prečne profile                          M 1: 50
– vzdolžni profil                                  M 1: 5.000/500
– obodno parcelacijo in načrt
  gradbenih parcel                                 M 1: 2.000
– količbene situacije                              M 1: 2.000

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo glavne ceste, priključnih cest, za ureditve vodotokov, za potrebne deviacije regionalnih in lokalnih cest in poljskih poti. Parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju lokacijskega načrta, so v naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Gajevci
2/1, 2/2, 251, 252, 253, 254, 255/1, 255/2, 256/1, 260/4, 261, 327, 328, 344/1, 344/2, 365/1, 365/2, 367/1, 367/2,367/3, 367/4, 367/5, 368, 369, 370, 400, 401, 412, 413, 415/1, 415/2, 415/3, 415/4, 415/5, 415/6, 415/7, 415/8, 416/1, 416/2, 416/3, 46/4, 418, 418/4, 466, 467, 468/1, 468/2, 469/1, 470/1, 471/1, 471/3, 472/1, 473/1, 474/1, 475/1, 475/5, 480, 481/1, 481/2, 482, 483, 484, 485, 486/1, 486/2, 487/3, 487/4, 488/2, 491, 492, 493/1, 497/4, 497/15, 497/17, 499/5, 501, 502/1, 502/3, 502/4, 511, 512, 513, 516, 520, 521, 522, 523, 524, 626, 627, 628, 630/1, 630/2, 631, 673, 674, 696, 697, 703.
k.o. Formin
267/2, 267/7, 267/8, 270/3, 270/4, 280/2, 282/1, 289/2, 289/3, 292/1, 297, 300/1, 300/2, 300/3, 300/4, 300/5, 307, 310, 314/1, 317/2, 318/2, 319, 320, 511/2, 511/4, 511/5, 511/8, 511/16, 629, 630, 632, 645, 646, 647, 648, 649/1, 649/2, 650, 651, 652, 653, 654, 655, 656, 657, 658, 659, 660, 661, 678, 679, 680, 681, 81/1, 81/4.
k.o. Cvetkovci
961/87, 961/88, 961/89, 961/90, 961/91, 961/92, 961/93, 961/94, 961/121, 961/122, 961/123, 961/124, 961/125, 961/144, 961/145, 961/147, 961/148, 961/149, 961/150, 961/164, 961/165, 961/166, 961/167, 961/206, 961/207, 961/251, 961/252, 961/253, 961/259, 961/260, 964/10, 964/11, 964/13, 964/15, 964/17, 1117/1, 1123/1, 1126/1, 1129/2, 1132/1, 1135/2, 1138/2, 1141/1, 1141/2, 1144/1, 1146/1, 1147/1, 1176/6, 1176/7, 1176/8, 1198, 263/17, 1120/1, 1196.
k.o. Trgovišče
646/1, 646/6, 646/10, 646/11, 646/12, 646/13, 646/15, 646/27, 648/19, 648/20, 648/21, 648/22, 648/23, 648/74, 648/82, 648/83, 648/94, 648/95, 648/98, 648/99, 648/100, 648/102, 648/103, 648/106, 648/107, 649/1, 649/2, 649/3, 649/4, 649/5, 649/6, 649/7, 649/8, 649/9, 649/10, 649/11, 649/12, 649/13, 649/14, 649/15, 649/16, 649/57, 649/58, 649/59, 649/60, 649/61, 649/62, 649/63, 649/65, 649/67, 649/68, 649/69, 649/71, 649/72, 649/73, 649/74, 649/75, 649/76, 649/77, 649/78, 649/79, 649/80, 649/81, 649/82, 649/93, 649/94, 649/95, 649/96, 949/97, 469/98, 649/99, 649/100, 678/4, 688, 689, 690, 691, 1019, 1039, 648/7, 649/17.
k.o. Velika Nedelja
700/2, 700/3, 700/4, 700/6, 700/1, 702/1, 702/2, 706/1, 707/1, 824, 825, 826, 827, 828/1, 828/2, 829, 830, 831, 832/1, 833/1, 833/2, 833/3, 833/4, 833/5, 834, 835, 839, 840, 841, 842, 848/2, 849/1, 850, 870/10, 1039/2, 1063/1, 1065/4, 1065/5, 1681, 1682, 1683, 1697, 1701, 1708, 1680, 832/2, 1703.
k.o. Ormož
840, 841, 843, 844/1, 844/2, 845/1, 845/2, 845/3, 851, 852, 855, 856, 1328/2, 1338/36, 1338/37, 1338/38, 1338/39, 1338/40, 1338/41, 1338/42, 1338/43, 1338/44, 1338/45, 1338/46, 1328/1.
k.o. Hardek
366, 367, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 377/1, 377/2, 375, 376, 379, 380, 381, 384/1, 699/49, 699/50, 699/51, 699/52, 699/53, 699/54, 699/55, 699/56, 699/57, 699/58, 699/59, 699/60.

Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:
– območje izključne rabe glavne ceste in priključnih cest z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvozi, podvozi, mostovi, viadukti, prepusti, priključki),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje ureditev in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje,
– območje, kjer so v času gradnje možni posegi in se po končani gradnji rekultivira.

Dolžina odseka glavne ceste je 10.400 m.
Odsek glavne ceste Gorišnica–Ormož se prične s priključkom Gorišnica, južno od naselja, poteka ob kanalu severno od naselja Placerovci, mimo Formina, v km 20 + 600 (celotna stacionaža) oziroma km 5 + 800 (stacionaža odseka) prečka odvodni kanal HE Formin, poteka v nadaljevanju severno od kanala, v km 24 + 500 oziroma 9 + 700 z viaduktom prečka potok Sejanco in železniško progo Pragersko–Čakovec in se nato v km 25 + 000 oziroma 10 + 400 vključi v obstoječo obvoznico Ormož.
Trasa glavne ceste je zasnovana kot dvopasovnica. Projektirani normalni prečni profil je 10,70 m, in sicer: dva vozna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,50 m in dve bankini po 1,50 m.
Vertikalni in horizontalni elementi odseka so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 100 oziroma 80 km/h, elementi priključnih ramp ustrezajo hitrosti 40 km/h.

Priključki:
Vsi priključki so predvideni kot izvennivojska križišča. Ti priključki so:
– priključek Gorišnica v km 0+318;
– priključek Formin v km 2+106;
– priključek Ormož v km 10+211, kjer se obstoječi nivojski priključek obvoznice preuredi v izvennivojski.
Priključek Gorišnica se izvede v drugi fazi.

Deviacije cest in poti
Zaradi gradnje glavne ceste in drugih ureditev, se izvedejo naslednje deviacije obstoječih cest in poti:
– vzporedno s traso glavne ceste se izvede deviacija poljske poti za potrebe dostopov do kmetijskih zemljišč v skupni dolžini 5,815 m, NPP 4,00 m, izvedba makadamska,
– na območju priključka Formin se izvede deviacija lokalne ceste Placerovci–Formin v dolžini 788 m, NPP 8,60 m oziroma 7,90 m na mostu,
– v km 7 + 820 se izvede deviacija obstoječe poljske poti – nadvoz preko glavne ceste, NPP 4,50 m,
– Na območju priključka Ormož se izvede deviacija obstoječe glavne ceste v dolžini 680 m, NPP 8,60 m.

Objekti
V sklopu obravnavane trase so predvideni naslednji objekti:
– most čez odvodni kanal HE Formin v dolžini ca. 251 m. Objekt je zasnovan z enotnim razponom pod kotom 35°C,
– viadukt čez potok Sejanco in železniško progo Pragersko–Čakovec v dolžini ca. 239 m; Objekt premaguje razpon v višini 8–18 m nad obstoječim terenom,
– most čez reko Pesnico v km 8+494. Most je zasnovan kot armiranobetonski okvir razpetine 16,80 m in višine 6,10 m; dolžina objekta je 32,77 m,
– prepust v km 9+740. Prepust je zasnovan kot armiranobetonski okvir razpetine 2,25 m x 2,50 m; dolžina objekta je 45,66 m.
Za prečkanje lokalnih cest z glavno cesto so predvideni naslednji objekti:
– podvoz lokalne ceste Gorišnica–Gajevci v km 0+318; podvoz je zasnovan kot armiranobetonski okvir razpetine 10,50 m, višine 4,70 m; dolžina objekta je 18,12 m, NPP 7,70 m,
– nadvoz lokalne ceste Formin–Placerovci v km 2+106; nadvoz je zasnovan kot armiranobetonski okvir preko enega polja razpetine 25,27 m, svetla višina 4,70 m; dolžina objekta je 38,84 m, NPP 7,90 m,
– nadvoz lokalne poljske poti v km 7 + 822; nadvoz je zasnovan kot armiranobetonski okvir preko treh polj v skupni razpetini 32,90 m, svetle višine 4,70 m; dolžina objekta je 33,90 m, NPP 4,50 m,
– nadvoz glavne ceste Ptuj–Ormož v km 10+211; nadvoz je zasnovan kot armiranobetonski okvir preko treh polj v skupni razpetini 65,00 m, svetla višina 4,70 m; skupna dolžina objekta je 85,86 m, NPP 8,10 m.
Gabariti in stacionaže objektov v lokacijskem načrtu so okvirni. Natančne stacionaže objektov in gabariti objektov se določijo v glavnem projektu, prav tako višine, na osnovi detajlnih geoloških raziskav.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste, priključnih cest in vodotokov mora vsebovati tudi načrt krajinske ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa ceste: vse odbojne ograje so kovinske in ne presegajo višine 0,75 m. Izvedejo se na območju, kjer višina nasipa presega 4,00 m.
Objekti na avtocesti: morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.
Most čez odvodni kanal HE Formin, viadukt preko Sejance in železniške proge: je treba oblikovati tako, da premosti celoten prostor. Objekt ne sme imeti podpor v strugi odvodnega kanala HE Formin. Objekt mora biti v svojih konstrukcijskih elementih čim bolj vitek in transparenten. Posamezni elementi mostu morajo biti medsebojno usklajeni. Projektant mora zagotoviti čim tanjšo konstrukcijo, razponi med posameznimi podporami morajo biti oblikovani z upoštevanjem ekonomočnosti gradnje.
Priključki: območje priključkov mora biti krajinsko oblikovano. Vmesni prostor med priključnimi rampami se krajinsko oblikuje, brežine morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren. Območje se zasadi s sklenjeno nizko avtohtono vegetacijo.
Prepusti: vsi prepusti, vidni z ceste morajo biti oblikovani z uporabo kamnitih oblog in zazelenjeni.
Protihrupne zaščite: projekt za pridobitev dovoljenja za graditev mora upoštevati naslednja izhodišča in pogoje glede protihrupne zaščite:
– možni načini protihrupne zaščite so: protihrupni nasipi, protihrupne ograje iz različnega materiala (les, beton ipd.), prosojne protihrupne ograje, obsajene protihrupne ograje, zazelenjene protihrupne ograje;
– tip protihrupnih ograj se mora prilagoditi urbani in krajinski podobi prostora;
– višinske razlike med posameznimi odseki se morajo povezati postopno (stopničasto) in vezno.
Posegi v obcestni prostor: vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
Med obratovanjem je treba nadzirati stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti.
Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo vegetacijo (živice, posamezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna vegetacija).
Detajlna reliefna in vegetacijska ureditev obcestnega prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinskih značilnosti prostora. Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.
Na stikih ceste s kmetijskimi zemljišči se zagotovi ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo ob upoštevanju odpiranja pogledov z avtoceste v odprto krajino.
Na stikih ceste z gozdnimi površinami je treba sanirati in obnoviti gozdni rob.
Vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi glavne ceste, priključnih cest, vodotokov in drugih ureditev določenih s tem odlokom, izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani.
Posegi v obvodni prostor: vsi vodotoki se regulirajo sonaravno s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne obvodne vegetacije. Za sonaravno ureditev vodotokov se izdela vodnogospodarski in krajinski načrt. Struge obstoječih vodotokov, ki izgubijo funkcijo, se zasipajo in se vzpostavi kmetijska površina.
Po končani gradnji, ob ugotovljenem dejanskem stanju posegov v prostor in ugotovljenih morebitnih konfliktnih oziroma negativnih vplivih na vidne značilnosti okolja, je treba določena območja dodatno arhitekturno in krajinsko urediti.

Vodovod
Zaradi izgradnje odseka glavne ceste in spremljajočih ureditev je potrebno urediti:
1. Križanje obstoječega cevovoda PVC 160 v km 1 + 680 (vodovod Gorišnica–Gajevci). Križanje se izvede v zaščitni cevi z obojestranskima revizijskima jaškoma.
2. Križanje obstoječega cevovoda DN 150 na območju priključka Ormož.
3. Križanje predvidenega cevovoda za bogatenje podtalnice črpališča Mihovci.
Križanje se izvede v zaščitni cevi z obojestranskima revizijskima jaškoma. Prestavljeni cevovodi se izvedejo iz LŽ cevi ustreznega premera.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno zakoličiti vse komunalne vode na terenu. Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljalca.
Investitor mora v času gradnje izvesti naslednje ukrepe:
– zagotoviti nemoteno oskrbo v času gradnje na celotnem odseku ceste;
– zagotoviti prevezave vseh lokalnih in hišnih priključkov. Za nemoteno oskrbo v času gradnje je potrebno izvesti začasne bay-pase.

Elektrika:
Zaradi gradnje hitre ceste bodo potrebni naslednji posegi na elektro omrežju:
1. DV 2 x 110 kV Formin–Ljutomer
– preveriti višine križanja po dokončno opredeljeni niveleti ceste,
– zamenjati oporišče št. 26 (nadvišati),
– prestaviti daljnovod med oporišči št. 23 in 24.
2. DV 20 kV Markovci–Formin
– prestaviti DV na dolžini ca. 160 m in ga nadomestiti z novim dolžine ca. 180 m.
3. KV 20 kV TP Gajevci namakalni sistem
– potrebna prestavitev kablovoda v dolžini ca. 140 m.
4. DV 20 kV Ptuj
– potrebna prestavitev na dolžini ca. 290 m.
5. DV 20 kV Cvetkovci
– potrebna prestavitev trase na dolžini ca. 310 m.
6. Nizkonapetostno omrežje
– prestavitve in prilagoditve NN omrežja na območju TP Placerovci.
Križanja se izvedejo v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88) ki zahteva, da se ob križanju elektroenergetskih vodov s cestnimi telesi AC upoštevajo naslednji varnostni ukrepi (čl. 97 do 99 in 124 do 129):
– minimalna varnostna višina za vode do 110 kV 7,0 m,
– minimalna oddaljenost stebra od roba glavne ceste 10 m,
– povečati se mora električna in mehanska varnost voda, skladno s členi 52 in 53 T.N.
– dopustna napetost vrvi se zmanjša na 75% vrednosti, navedene v tabeli 2 iz 20. člena T.N.
– podaljševanje vrvi ni dopustno, če ni izpolnjen 27. člen T.N.
– kot križanja ne sme biti manjši od 30°C.

Omrežje zvez
Predvidena trasa glavne ceste križa obstoječe TK omrežje – optični kabel, medkrajevni kabli, na območju priključka Ormož in obstoječe omrežje na območju lokalne ceste Gorišnica–Gajevci (območje priključka Gorišnica).
Zaradi gradnje hitre ceste je potrebno izvesti naslednje ukrepe na TK omrežju:
1. km 0+316, obstoječi kabel TK 10 se zaščiti oziroma prestavi v območju priključka Gorišnica.
2. km 1+800, obstoječi kabel TK 33 se prestavi.
3. na območju priključka Ormož se v km 10+200 zgradi nova kabelska kanalizacija v dolžini ca. 600 m iz 2 x 3 cevi PVC DN 110. Vanjo se prestavijo obstoječi kablovodi MK-103, MK-118, MK-277, MK-EL in krajevni kablovodi.

Odvajanje vode s cestišča:
Zaradi poteka trase ceste od km 6 + 000 do km 7 + 860 preko vodovarstvenega področja, je potrebno celotno odvodnjo uskladiti z zahtevami in določili odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda v Občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 27/87) ter predhodnimi pogoji Zdravstvenega inšpektorata.
Na tem odseku je predvidena izgradnja vodotesne kanalizacije. Meteorne vode se speljejo preko lovilca olj in usedalnika v objekte predhodnega čiščenja z izpustom v odvodni kanal HE Formin.
Odvod meteornih vod na preostalem odseku se vrši preko kanalizacije, drenažnih cevi, obcestnih jarkov in kanalet. Pred izpusti se vse vode zberejo v objektih predčiščenja, izpusti se uredijo v obstoječe vodotoke (kanal HE Formin).
Varovanje vodnih virov:
Na območju poteka trase preko vodovarstvenega območja je predvidena gradnja vodotesne kanalizacije.
Pred vsakim iztokom v vodotok je predvideno predhodno čiščenje, kar pomeni, da ne bo direktnega iztoka meteornih vod z utrjenih površin v vodotok.
Pri oblikovanju objektov so upoštevane hidrološke razmere in značilnosti krajine. Objekti bodo razgibani (umetne ojezeritve), kolikor pač dopušča dani prostor in tehnične možnosti.
Objekt za zaščito vodotoka bo sestavljen iz:
– peskolova,
– usedalnika za mehansko očiščenje kritičnega naliva,
– lovilca polutantov ob razlitjih,
– zadrževalnika za retenzijo vodnega vala,
– kjer ni primernega odvodnika pa še s trstično gredo in ponikovalnikom.
Na iztoku se bo voda kontrolirala. V skladu z idejnim projektom je predvidena ureditev 14 objektov. Natančno število objektov in njihove lokacije se opredelijo v projektni dokumentaciji.
Pri projektiranju objektov za zaščito voda pred vplivi onesnaženja z glavne ceste je potrebno upoštevati študijo strokovna izhodišča za določitev potrebnih ukrepov za zaščito voda pred negativnimi vplivi avtocest, ki jo je izdal DARS.
Drugi pogoji glede vodnogospodarskih ureditev in varovanja vodnih virov:
Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju mostov, prepustov, sistema odvoda vode in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov.
Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnim koli materialom, ki bi lahko ogrozil zaloge podtalnice.
Zagotoviti je potrebno, da se s predvidenimi posegi ne bo poslabšalo ali celo ogrozilo oskrbe s pitno vodo območjem, ki se jih iz teh virov danes oskrbuje.
Vsi vodotoki se regulirajo in uredijo sonaravno z obsaditvijo vodotoka.
Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živih bitij v in ob vodotokih.
Oskrba s pitno vodo in zaloge podtalnice se zaradi gradnje glavne ceste ne sme poslabšati.

Investitor gradnje je po končani gradnji dolžan plačati stroške v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami, ki so posledica posega gradnje na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah ob trasi v nasipih ustreznih oblik in višine do 1,20 m.
Pri gradnji ceste je treba omejiti gibanje strojev na območju same trase in posebej zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej.
Upoštevati je potrebno obstoječi namakalni sitem KK Jeruzalem–Ormož. Razvodne cevovode je potrebno uskladiti s traso hitre ceste.

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki, po metodologiji skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije. Arheološka območja ugotovljena s predhodnimi arheološkimi raziskavami morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje ceste.
Pred začetkom gradnje je treba izdelati foto- in videoposnetke objektov in območij kulturne dediščine v prostoru in v detajlih. Dokumentacija mora biti izdelana po navodilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor (v nadaljevanju: ZVNKD) in hranjena pri njem.

Pred začetkom gradnje je treba izdelati fotodokumentacijo (diapozitivi in film) celotne trase ceste s sodelovanjem in v skladu z navodili republiške ali regionalne službe za varstvo narave.
Med izvajanjem gradbenih del je treba zagotoviti nadzor geologa in v primeru odkritja mineralov, fosilov in drugih geoloških posebnosti o tem obvestiti pristojno strokovno organizacijo.
Vse vodotoke je treba urediti in regulirati sonaravno. Elementi struge se morajo čim bolj približati naravni podobi in karakteristikam nižinskih vodotokov Dravskega polja. V vodotoke se vgradijo talni pragovi in manjše stopnje do višine 0,30 m. V sklopu regulacij je treba z zasaditvijo zagotoviti dodatne in nadomestne biotope.
Objekt preko potoka Sejance se mora izvesti tako, da bo s konstrukcijo prišlo do minimalnega posega v samo strugo in obrežno rastje, temu mora biti prilagojen tudi režim gradnje. Po končani gradnji mora biti vzpostavljena sonaravna konfiguracija brežin in nadomeščena samonikla vegetacija. Mostni nasipi naj bodo postopoma speljani v obstoječi teren.

Mostovi preko vodotokov so namenjeni tudi prehajanju manjših živali. Pod mostovi mora biti ob strugi vsaj 0,5 m široka polička dvignjena nad nivo srednje vode. Predeli ob prehodih se morajo urediti tako, da bodo živalim prijetni (pogozditev, varovalni vegetacijski pas do vstopa pod most ali prehod, preprečavanje druge oblike rabe prostora).
Na odseku od km 6 + 100 do km 9 + 400 se ob cesti predvidi postavitev varovalne ograje, ki bo preprečevala dostop divjadi.

Na odseku glavne ceste je treba zgraditi naslednje protihrupne bariere:
1. Placerovci (jug), protihrupna bariera višine 2,50 m in dolžine 120 m;
2. Formin (jug), protihrupna bariera višine 2,00 m in dolžine 110 m;
Skupna dolžina barier na odseku glavne ceste je 330 m.
Predvideni ukrepi so izračunani za 20-letno plansko obdobje. Investitor mora ob gradnji ceste zaščititi ljudi, objekte in območja pred čezmernim hrupom v obsegu, ki je določen na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji. V skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o spremembah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 23. členu tega odloka je treba aktivno ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa.

Zaradi naraščanja prometa se bo v času obratovanja ceste onesnaženost zraka zaradi emisij škodljivih snovi na območju ob trasi povečala. Trasa ceste poteka po pretežno nenaseljenem območju, zato vpliv na kvaliteto bivalnih razmer ne bo občuten. Zaradi gradnje glavne ceste se bo promet po obstoječih prometnicah zmanjšal, tako da bo emisij prometa manj.
Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja avtoceste niso potrebni. Vsi protihrupni ukrepi in zasaditve ob prometnicah imajo hkrati tudi funkcijo varovanja pred emisijami.

Požarna varnost objektov ob cesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

Zaradi gradnje ceste je treba odstraniti stanovanjski in gospodarski objekt Placerovci 11, parcela št. 81/4 k.o. Gajevci in stanovanjski objekt z manjšim gospodarskim objektom na parceli štev. 487/3 k.o. Gajevci.
Za nadomestitev navedenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov, poiščejo ustrezne nadomestne napremičnine ali se izplača ustrezna odškodnina.

Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov,
– deli trase ceste, ki omogočajo funkcionalno celoto,
– priključne ceste z deviacijami,
– priključki,
– vodnogospodarske ureditve,
– posamezni objekti na trasi avtoceste,
– priključek Gorišnica.
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne sklenjene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih in magistralnih cestah čimmanj moteno.

Investitor gradnje glavne ceste mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti, najmanj v naslednjem obsegu:
Vode
– Vzpostaviti imisijski monitoring kvalitete in količine podtalnice, s katerim bo nedvoumno možno ugotoviti eventualen vpliv ceste.
– Zagotoviti posnetek ničelnega stanja pred pričetkom gradnje, na podlagi katerega se izdela podrobnejši načrt izvajanja monitoringa. Izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje med obratovanjem v posebnih pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti. Načrt monitoringa v času gradnje in obratovanja potrdi in spremlja njegovo izvajanje z zakonom pooblaščene institucije.
– Na dveh mestih izpustov vode iz zadrževalnika meteornih vod meriti temperaturo vode in nadzirati vsebnost škodljivih snovi v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96). Meritve se morajo izvajati tritočkovno; na izpustu, gorvodno in dolvodno. V nadaljevanju obratovanja se skladno z rezultati meritev, v soglasju s pristojnim organom za varstvo okolja, pripravi načrt nadaljnjega monitoringa. V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe.
– V času gradnje in po izgradnji glavne ceste izvajati monitoring pitne vode na vodnjakih Mihovci. V primeru ugotovljenega negativnega vpliva gradnje ali obratovanja ceste je treba izvesti ustrezne ukrepe.
Hrup
– V času gradnje spremljati imisijske ravni hrupa in v primeru prekoračenih dopustnih vrednosti izvesti ustrezne ukrepe, ki so: ustrezna organizacija gradbišča, uporaba strojev z ustreznimi protihrupnimi pokrovi, montaža začasnih protihrupnih zaslonov. Takoj po začetku obratovanja začeti z izvajanjem monitoringa hrupa in preverjanja ustreznosti ter zadostnosti izvedenih protihrupnih ukrepov.
Tla in indikatorske rastline
– Opravljati pedološke analize, preiskave tal in indikatorskih rastlin glede na uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in pravilnikom o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 55/97) predvsem na kovine, halogenirane organske spojine (EOX) in mineralna olja dve leti po začetku obratovanja avtoceste in priključnih cest. Potrebne analize in preiskave je treba izvajati na območju kmetijskih zemljišč dvakrat letno na dveh mestih. Odvzemna mesta so oddaljena od roba vozišča do 40 m, in sicer na mestih, kjer je bilo izmerjeno ničelno stanje. Ob prekoračitvi dopustnih vrednosti je treba dodatno zaščitno ukrepati.
Ukrepi
V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe, ki so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih omrežij, objektov in naprav,
– sprememba rabe prostora ali objekta,
– omejevanje prometa in
– drugi ustrezni ukrepi.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju,
– pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in prometa v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi skupnostmi,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste v naseljih skozi katera bo potekal gradbiščni promet,
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljalci,
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja avtoceste in priključnih cest,
– v projektu PGD, PZI je potrebno upoštevati projekt umetnega bogatenja podtalnice za vodno zajetje Mihovci, št. projekta 1787/4-94 v katerem je definirano črpališče in povezovalni cevovod za potrebe pitne vode.

Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Gorišnica in Občini Ormož.

Trasa glavne ceste poteka preko območja Občine Ormož in Občine Gorišnica. Za načrtovan poseg sprejmeta Občinska sveta občine Ormož in Občine Gorišnica odlok o lokacijskem načrtu v delu, ki se nanaša na območje posamezne občine. Oba odloka predstavljata enotno pravno podlago za gradnjo glavne ceste.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.