Na podlagi dvajsete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl.US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o pogojih in trajanju karantene za uvožene živali, valilna jajca, živalsko seme, jajčne celice in zarodke
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati karantenski objekti, pripravo objektov za karanteno, ureja izvajanje karantene, njeno trajanje ter izvajanje nadzora.
2. člen
Karantena je po tem pravilniku ukrep za preprečitev vnosa kužne bolezni v državo z uvozom živali, valilnih jajc, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (v nadaljnjem besedilu: pošiljke).
Med karanteno je treba uvožene živali za določen čas izolirati, ugotoviti, če so okužene ali obolele za kakšno kužno boleznijo, ki se lahko prenese v državo, in jih imunizirati proti kužnim boleznim, ki se pojavljajo ali so značilne v novem okolju.
Za okužene ali obolele živali se štejejo živali, ki kažejo klinične znake bolezni ali se jim s predpisanimi preiskavami dokažejo protitelesa ali povzročitelji na v tem pravilniku oziroma v odločbi VURS določene bolezni, in na spričevalu nimajo označeno, da so bile preventivno cepljene proti tem boleznim.
II. KARANTENSKI OBJEKTI
3. člen
Karantena se izvaja v karantenskih objektih pod pogoji, predpisanimi v tem pravilniku.
Karantenski objekt sestavljajo prostori, oprema in pribor za uvožene živali.
4. člen
Karantenski objekt za uvožene kopitarje, goveda, ovce, koze, prašiče kunce in perutnino mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– karantenski objekt mora biti fizično ločen in oddaljen najmanj 100 metrov od drugih živinorejskih objektov, kafilerij in jam – grobnic, nivo podzemeljskih voda na mestu graditve pa mora biti najmanj dva metra pod površino;
– v karantenskem objektu morajo biti posamezni deli funkcionalno povezani. Karantenski objekt mora biti ograjen z ograjo, ki sega od tal najmanj 1,80 metra v višino;
– v karantenskem objektu mora biti zagotovljene dovolj krme, pitne vode in stelje ter sistem za sprejemanje in epizootiološko varno odvajanje odplak in atmosferskih voda;
– gnojišče oziroma jama z gnojevko karantenskega objekta mora imeti ustrezno kapaciteto in biti zgrajeno tako, da nista mogoča kontaminacija podtalnice in okolja z biološkimi agensi;
– karantenski objekt mora ustrezati standardnim normativom glede higiene, prostora in ravnanja za vsako vrsto živali posebej;
– v sklopu karantenskega objekta za kopitarje mora biti urejen izpust oziroma sprehajališče.
5. člen
Karantenski objekt za uvožene kopitarje, goveda, ovce, koze, prašiče, kunce in perutnino mora poleg pogojev iz 4. člena tega pravilnika izpolnjevati še naslednje higiensko-tehnične pogoje:
– zgrajen mora biti iz trdnega materiala in ustrezati tehnološkim in drugim predpisanim zahtevam za vzrejo določene vrste živali;
– imeti mora samo en vhod za ljudi in živali ter krmo za živali in drugi material;
– ob vhodu v karantenski objekt mora biti zagotovljeno izvajanje razkuževanja za vozila in osebje ter mesto z opremo za razkuževanje obutve, obleke in osebno razkuževanje delavcev;
– karantenski objekt mora imeti ustrezne prostore in opremo za preoblačenje in osebno higieno delavcev ter zadostno število primernih zaščitnih oblek in obutve;
– v karantenskem objektu mora biti urejen poseben prostor za izolacijo živali, pri katerih se ugotovijo spremembe zdravstvenega stanja ali se sumi na bolezen, navedeno v tem pravilniku ali v odločbi upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, s katero se ugotavlja, da ni veterinarskosanitarnih ovir za uvoz (v nadaljnjem besedilu: odločba VURS);
– karantenski objekt mora imeti urejen prostor za razkuževanje vozil, s katerimi se v karanteno dovažajo uvožene živali in krma za živali v karanteni.
6. člen
Karantenski objekt za ribe in mladice po tem pravilniku je bazen-ribnik, za akvarijske živali pa akvarij, kjer se mladice in ribe klinično opazuje in opravi s tem pravilnikom predpisane preiskave.
7. člen
Karantenski objekt za cervide (jeleni in damjaki) je prostor, ograjen z ograjo, ki sega od tal najmanj 2 metra v višino. V objektu mora biti zagotovljeno prehranjevanje, napajanje in urejeno skrivališče za živali.
Karantenski objekt za bovide (gamsi, mufloni, kozorogi) je prostor, ograjen z ograjo, ki sega od tal najmanj 2,5 metra v višino, od tega mora biti zgornji meter ograje obrnjen navznoter v kotu 45 stopinj. V objektu mora biti zagotovljeno prehranjevanje, napajanje in urejeno skrivališče za živali.
Karantenski objekt za zveri so ustrezne dvoprekatne kletke. Tla morajo biti iz materiala, ki se lahko mehansko in mokro čisti ter razkužuje. Zagotovljeno mora biti napajanje in hranjenje ter urejena zaščita, da se prepreči nepotrebno vznemirjanje živali.
V karantenskem objektu za pse, mačke, noje, kožuharje, golobe, okrasne ptice, plazilce, želve, polže, akvarijske ribice, školjke in druge živali mora biti zagotovljena ločitev od okolice, ter vrsti in velikosti živali primeren prostor. V objektu mora biti zagotovljena vrsti živali primerna oskrba.
8. člen
Uvožena valilna jajca se lahko valijo v izolirani valilnici ali izoliranih valilnikih. Jajca je treba pred vlaganjem zapliniti skupaj z embalažo po postopku, ki velja za valilnice. V laboratorijsko preiskavo je treba poslati reprezentančni vzorec neizvaljenih zarodkov.
Za piščance, ki so se izvalili iz uvoženih valilnih jajc, je treba urediti karantenski objekt po vzrejno tehnoloških načelih, ki veljajo za en dan stare piščance.
9. člen
Karantenski objekt za uvožene čebelje družine in čebele-matice je čebelnjak, ki mora biti lociran na mestu, ki zagotavlja popolno izolacijo le-teh, kar pomeni, da v polmeru preletne razdalje čebel ne sme biti nobene druge čebelje družine.
10. člen
Globoko zamrznjeno uvoženo seme živali, jajčne celice in zarodke je treba hraniti v ustreznih posodah tako, da je mogoče naknadno odvzeti vzorce posameznih serij semena po posameznih plemenjakih. Globoko zamrznjeno uvoženo seme in zarodki živali morajo biti ves čas od uvoza do izdaje odločbe o prenehanju karantene v vidno označenih posodah (kontejnerjih), ki so bile predhodno očiščene, razkužene ali sterilizirane, zapečatene in oštevilčene, in sicer ločeno po izvoru, pošiljkah, živalskih vrstah oziroma po posameznih plemenjakih oziroma starših, če embalaža (nezaprte slamice, ampule, pelete in podobno) omogoča kakršnokoli kontaminacijo vsebine kontejnerja.
Pri uvoženem semenu, jajčnih celicah in zarodkih, pri katerih se ne opravijo predpisane diagnostične preiskave v karanteni, je potrebno plemenske živali takoj po osemenitvi ali presaditvi zarodka prestaviti v karantenski objekt.
III. PRIPRAVA OBJEKTA ZA KARANTENO
11. člen
Karantenski objekt mora biti pripravljen za sprejem uvoženih živali najmanj 14 dni pred njihovim prihodom v karanteno.
Karantenski objekt se pripravi tako, da se temeljito očisti in razkuži z ustreznim razkužilom.
12. člen
Pred vhodom v karantenski objekt mora biti opozorilna tabla z napisom: karantena – vstop omejen.
Vstop je dovoljen delavcem, ki delajo v karantenskem objektu, veterinarskim inšpektorjem, veterinarskim strokovnim delavcem pooblaščene veterinarske organizacije in strokovnjakom organizacij, ki so pooblaščene za opravljanje epizootioloških, kliničnih in laboratorijskih preiskav.
13. člen
Karantenski objekt predlaga in pripravi uvoznik, imetnik ali drug uporabnik, ki uvaža pošiljko (v nadaljnjem besedilu: imetnik).
Na zahtevo imetnika pregleda veterinarski inšpektor pripravljeni karantenski objekt in ugotovi ali izpolnjuje pogoje.
Če ugotovi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, izda imetniku odločbo, s katero dovoli namestitev v karantenski objekt, določi predpisane preiskave in organizacije, ki jih bodo opravile, ter druge pogoje za karanteno.
IV. POGOJI ZA DELOVANJE KARANTENSKEGA OBJEKTA
14. člen
Veterinarski inšpektor pripravi pred začetkom karantene na predlog imetnika živali seznam delavcev, ki bodo delali v karantenskem objektu.
Delavci, ki delajo v karantenskem objektu, v času trajanja karantene ne smejo v druge reje, klavnice, živilsko predelovalne obrate in kafilerije.
Veterinarski strokovni delavci ne smejo v karanteno, če so bili 30 dni pred karanteno, oziroma če so bili v času trajanja karantene v stiku z živalmi, pri katerih je ugotovljena kužna bolezen iz tretje skupine kužnih bolezni iz predpisa o razvrstitvi živalskih kužnih bolezni, določitvi načina in postopka obveščanja ter določitvi laboratorijskih testov in metod.
Veterinarskim strokovnim delavcem morajo biti pred vstopom v karantenski objekt na voljo ustrezna obleka in obutev ter prostor za osebno razkuževanje.
Higiensko-tehnična sredstva mora zagotoviti imetnik.
15. člen
Živali v karantenskem objektu morajo biti razporejene tako, da so skupaj živali iz istega vozila ali pošiljke. Veterinarski inšpektor lahko izjemoma dovoli drugačno razporeditev živali. V času trajanja karantene se živali brez dovoljenja veterinarskega inšpektorja ne smejo premeščati.
Če so v času trajanja karantene v isti objekt vhlevljene nove živali, se živali, ki so bile že v karanteni, po opravljenih preiskavah novoprispelih živali oddajo le v zakol, vendar le pod pogojem, da v tem času niso kazale znakov bolezni iz tretje skupine kužnih bolezni. Karantena za novo vhlevljene živali se podaljša do njihovega zakola, tudi če so bili rezultati predpisanih preiskav negativni. Tak objekt mora imeti urejeno ločeno zbiranje gnoja za že vhlevljene in za novo vhlevljene živali.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora napraviti seznam prispelih živali takoj po vhlevljenju. Živali morajo biti predpisano označene.
16. člen
Vrči z mlekom iz karantenskega objekta, in pokrovi zanje, morajo biti označeni s črko “S“. Preden prispe tako mleko v mlekarno, mora biti o tem obveščen veterinarski strokovni delavec v mlekarni.
Mleko iz karantenskih objektov je treba sterilizirati v mlekarni.
17. člen
Če je gnoj živali, ki so v karanteni, ustrezno pakiran, ga je dovoljeno odvažati iz karantenskega objekta po treh mesecih po odpravi karantene. Druge odpadke je dovoljeno odvažati do naprave za sežiganje takoj po odpravi karantene.
V. IZVAJANJE NADZORA
18. člen
O prihodu živali v karantenski objekt mora pooblaščeni veterinarski strokovni delavec pisno, v roku 24 ur, obvestiti veterinarskega inšpektorja in strokovne oziroma pooblaščene organizacije, ki so po odločbi veterinarskega inšpektorja zadolžene za jemanje vzorcev in opravljanje preiskav.
V karantenskem objektu je treba voditi evidenco o veterinarskosanitarnih posegih ter poginih, zakolih živali v sili in usmrtitvah.
Veterinarsko-sanitarni pregled uvoženih pošiljk pri razkladanju opravi pooblaščeni veterinarski strokovni delavec. Uvožene živali in izvajanje preventivnih ukrepov med karanteno nadzoruje veterinarski inšpektor.
Klinične preglede, zdravljenja, odvzem vzorcev in cepljenja uvoženih živali med karanteno opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, ki jo z odločbo določi veterinarski inšpektor.
Odvzem vzorcev in cepljenja morajo biti opravljena v 10 dneh po razkladanju uvoženih živali.
Diagnostične laboratorijske preiskave uvoženih živali, živalskega semena, jajčnih celic, zarodkov in valilnih jajc opravi pooblaščeni diagnostični laboratorij. O izidu preiskav mora pisno obvestiti imetnika živali, veterinarskega inšpektorja in pooblaščene veterinarske organizacije pred pretekom roka predpisanega trajanja karantene. Poročilo o preiskavi mora vsebovati tudi strokovno mnenje.
VI. PREISKAVE
19. člen
S patoanatomskimi in laboratorijskimi preiskavami je treba ugotoviti vzrok pogina pri živalih, ki so poginile med prevozom ali med karanteno.
Preiskave opravi pooblaščena veterinarska organizacija.
Posebno pozornost je treba posvetiti kužnim boleznim, ki so pomembne za celo državo ter kužnim boleznim, ki jih določajo mednarodni sporazumi in pogodbe.
20. člen
Uvožene plemenske živali morajo biti med karanteno preiskane na bolezni, navedene v prilogi 1, ki je objavljena skupaj s tem pravilnikom kot njegov sestavni del, oziroma so določene v odločbi VURS.
21. člen
Uvožene živali, namenjene pitanju, ki se ne smejo uporabljati za pleme, morajo biti med karanteno preiskane na bolezni, navedene v prilogi 2, ki je kot njegov sestavni del objavljena skupaj s tem pravilnikom, oziroma so določene v odločbi VURS.
22. člen
Ikre – zarod do mladic (7-9 cm) se klinično opazuje in če ni opaziti kliničnih znakov bolezni, se lahko karantena zanje ukine. Vodo je treba razkužiti s takim razkužilom, ki ne ogroža okolja.
Mladice postrvskih vrst je treba klinično opazovati in opraviti preiskave na virusno hemoragično septikemijo, infekciozno hematopoetsko nekrozo, nekrozo trebušne slinavke in druge bolezni, ki jih določi veterinarski inšpektor.
Mladice krapovskih vrst je treba klinično opazovati in opraviti preiskave na spomladansko viremijo, vnetje ribjega mehurja in druge bolezni, ki jih določi veterinarski inšpektor.
23. člen
Živali iz 7. člena tega pravilnika je treba ob prispetju, preden se izpustijo v karantenski objekt, klinično pregledati.
24. člen
Uvoženi en dan stari piščanci – matične jate morajo biti vakcinirani proti Marekovi bolezni že pred uvozom.
Če zboli manjše število pernatih živali, je treba vse poslati v preiskavo, če pa zboli večje število živali (nad 5%), je treba poslati v preiskavo 20 obolelih živali.
25. člen
Uvoženo seme, je treba preiskati z mikrobiološkimi metodami na tiste povzročitelje kužnih bolezni, ki so določene z odločbo VURS.
Uvoženo seme bikov je treba z mikrobiološkimi preiskavami preiskati tudi na povzročitelje bruceloze, goveje genitalne kampilobakterioze, trihomoniaze in mehurčastega izpuščaja pri govedu (IBR-IPV).
26. člen
Glede na epizootiološko situacijo veterinarski inšpektor določi še dodatne ukrepe v karanteni.
VII. TRAJANJE KARANTENE
27. člen
Karantena za uvožene kopitarje, goveda, ovce, koze, prašiče, kunce, pse in mačke traja 30 dni.
Karantena za vse vrste uvoženih divjih živali traja 60 dni.
Karantena za uvožene kokošje, puranje jate ter jate gosi in rac, laboratorijske živali, noje, plazilce in živali, ki se vzrejajo za krzno, traja 21 dni.
Karantena za vse ostale uvožene pernate živali traja 45 dni.
Karantena za uvožene ribe, rake, akvarijske ribice, školjke in polže traja do končanih predpisanih preiskav.
Karantena za uvožene čebele-matice in čebelje družine traja toliko časa, dokler se s kliničnimi in laboratorijskimi preiskavami (zimskih mrtvic, drobirja in zalege) ne ovrže prisotnosti povzročiteljev bolezni. Ves čas poteka karantene se mora preprečevati rojenje čebeljih družin.
Karantena za uvoženo živalsko seme traja do konca odrejenih diagnostičnih preiskav, praviloma pa ne dlje kot 30 dni.
Plemenicam osemenjenim s semenom, pri katerem se ne opravijo diagnostične preiskave v karanteni, se začno preiskovati vzorci tkiv 30 dni po osemenitvi. Karantena za te plemenice se ukine, ko so izvidi na v prilogi navedene bolezni za posamezne živali negativni. Če se žival ne zabreji in če se ponovno osemeni s semenom iste serije in istega plemenjaka, se karantena ne podaljša. Če se žival ne zabreji in se osemeni s semenom istega plemenjaka druge serije, oziroma se osemeni s semenom drugega plemenjaka, se karantena podaljša.
Plemenicam v katere so bili presajeni uvoženi zarodki se začno preiskovati vzorci tkiv 30 dni po presaditvi. Karantena za te plemenice se ukine, ko so izvidi na v prilogi navedene bolezni za posamezne vrste živali, negativni. Če se žival ne zabreji in če se ponovno presadijo zarodki iste serije se karantena ne podaljša.
28. člen
Veterinarski inšpektor podaljša karanteno, če se na podlagi kliničnih, patoanatomskih ali laboratorijskih preiskav sumi na kužno bolezen pri uvoženih živalih.
29. člen
Veterinarski inšpektor podaljša karanteno v naslednjih primerih:
– če se ugotovi, da so živali bolne, ali da so živali okužene s povzročitelji bolezni, ki jih določajo ta pravilnik ali drug predpis;
– če se ugotovi bolezen ali sum bolezni, ki še ni bila ugotovljena v državi, bi pa lahko prizadela določeno vrsto živali;
– če se ugotovi, da se je kužna bolezen pojavila v državi izvoznici.
Veterinarski inšpektor z odločbo prepove promet živali, živalskega semena, zarodkov in valilnih jajc, če med karanteno ugotovi, da uvožena pošiljka ne izpolnjuje pogojev iz odločbe VURS in obstaja nevarnost, da se kužna bolezen zanese v našo državo. S takšno uvoženo pošiljko ravna v skladu z odločbo VURS, mednarodnim sporazumom ali pogodbo.
30. člen
Ko preteče predpisano trajanje karantene in so rezultati preiskav negativni, ter ni ugotovljena bolezen ali nevarnost za širjenje bolezni in ko so izvršeni ukrepi iz 18. do 23. člena tega pravilnika, veterinarski inšpektor z odločbo odpravi karanteno.
31. člen
Po končani karanteni je treba karantenski objekt razkužiti. Razkužitev opravi pooblaščena veterinarska organizacija, ki izda o opravljeni razkužitvi predpisano potrdilo. Če ostanejo živali v istem objektu tudi po končani karanteni, se objekt razkuži po izpraznitvi.
32. člen
Če veterinarski inšpektor v notranjem prometu ugotovi, da so zdravstvena spričevala ali druga predpisana potrdila za pošiljko pomanjkljiva ali da je iz krajev z nejasnimi epizootiološkimi razmerami, ali če ugotovi, da dokumentov sploh ni, in odredi, da mora imetnik obdržati pošiljko določen čas v karanteni, veljajo glede te karantene določbe tega pravilnika.
VIII. KONČNI DOLOČBI
33. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik se preneha uporabljati pravilnik o pogojih in trajanju karantene za uvožene živali (Uradni list SFRJ, št. 6/88) in preneha veljati pravilnik o izvajanju preventivnih ukrepov med karanteno (Uradni list SRS, št. 39/88).
34. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-100/99
Ljubljana, dne 30. junija 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga 1
Bolezni, na katere morajo biti preiskane plemenske živali med
karanteno:
a) goveda: brucelozo, tuberkulozo, enzootsko govejo levkozo,
paratuberkulozo, leptospirozo, IBR/IPV, garje in trihofitijo, ter
genitalno kampilobakteriozo in trihomoniazo. Na protitelesa proti
slinavki in parkljevki tipi A, O in C je potrebno preiskati 20%
živali;
b) kopitarji: spolno kugo konj, kužno malokrvnost, smrkavost,
leptospirozo, konjski arteritis, infekciozni metritis kopitarjev;
c) prašiči: brucelozo, leptospirozo, tuberkulozo, bolezen
Aujeszkega, virusno vnetje želodca in črevesja (TGE),
klostridijski enteritis pujskov, prašičja dizenterija, prašičji
reprodukcijski in respiratorni sindrom (PRRS) in klasično
prašičjo kugo. Na protitelesa proti slinavki in parkljevki tipi
A, O in C je potrebno preiskati 20% živali;
č) ovce in koze: brucelozo, tuberkulozo, paratuberkulozo,
leptospirozo, vnetje vimena, mrzlico Q, garje in nalezljivo
šepavost, klamidijsko zvrgavanje ovac in garje. Na protitelesa
proti slinavki in parkljevki tipi A, O in C je potrebno preiskati
20% živali;
d) perutnina: pulorozo in druge salmoneloze ter na infekcije z
mikoplazmami. Posebna pozornost mora biti med karanteno namenjena
infekcioznemu bronhitisu, kokošji kugi, atipični kokošji kugi,
bolezni Gumboro, epidemičnemu tremorju, Reovirusnim infekcijam,
infekcioznemu laringotraheitisu, Marekovi bolezni, varioli, CELO
in ADENO virusnim infekcijam;
e) okrasna in eksotična perutnina: klamidiozo, salmonelozne
infekcije, mikoplazmozne infekcije, parazitarne invazije;
f) kunci: hemoragično bolezen, dermatomikoze, salmoneloze.
Pozornost je treba posvetiti miksomatozi in vezikularnemu
stomatitisu. Preveriti je treba imunost živali na hemoragično
bolezen;
g) polži, žabe, školjke, plazilci in želve: aeromonas in
pseudomonas infekcijo, salmonelozo, zunanje in notranje
zajedavce;
h) kožuharji (nerci, južnoameriške činčile, polarne in srebrne
lisice in druge): dermatomikoze (trihofitijo in mikrosporijo) in
salmonelozo;
i) cervidi: brucelozo, leptospirozo, tuberkulozo ter koprološko
preiskavo. Na protitelesa proti slinavki in parkljevki tipi A, O
in C je potrebno preiskati 20% živali;
j) divji prašiči: brucelozo, leptospirozo, salomelozo,
tuberkulozo, garje, bolezen Aujetszkega, klasično prašičjo kugo
ter koprološko preiskavo. Na protitelesa proti slinavki in
parkljevki tipi A, O in C je potrebno preiskati 20% živali;
k) bovidi: leptospirozo, tuberkuloza, nalezljivo šepavost, garje,
malophaga ter koprološko preiskavo. Na protitelesa proti slinavki
in parkljevki tipi A, O in C je potrebno preiskati 20% živali;
l) psi: leptospirozo, mikrosporijo, trihofitijo ter koprološko
preiskavo;
m) mačke: leptospirozo, klamidiozo, mikrosporijo, mačjo levkozo,
mačji virus imunske pomanjkljivosti ter koprološko preiskavo;
n) čebele matice in čebelje družine: nosemavost čebel,
pršičavost, varooza, huda gniloba čebelje zalege, okamenela
zalega
Priloga 2
Bolezni, na katere morajo biti preiskane živali, namenjene
pitanju, ki se ne smejo uporabljati za pleme:
a) goveda: brucelozo, tuberkulozo, IBR/IPV, paratuberkulozo,
enzootsko govejo levkozo, leptospirozo in garje. Na protitelesa
proti slinavki in parkljevki tipi A, O in C je potrebno preiskati
20% živali;
b) kopitarji: spolno kugo konj, kužno malokrvnost, smrkavost,
leptospirozo, konjski arteritis in infekciozni metritis
kopitarjev;
c) prašiči: brucelozo, leptospirozo, tuberkulozo, bolezen
Aujeszkega, virusno vnetje želodca in črevesja (TGE) prašičjo
dizenterijo in klasično prašičjo kugo. Na protitelesa proti
slinavki in parkljevki tipi A, O in C je potrebno preiskati 20%
živali;
č) ovce in koze: brucelozo, tuberkulozo, leptospirozo, mrzlico Q,
garje in klamidijsko zvrgavanje ovac. Na protitelesa proti
slinavki in parkljevki tipi A, O in C je potrebno preiskati 20%
živali;
d) perutnina: pulorozo in druge salmoneloze ter na infekcije z
mikoplazmami. Posebna pozornost mora biti med karanteno namenjena
infekcioznemu bronhitisu, kokošji kugi, atipični kokošji kugi,
bolezni Gumboro, epidemičnemu tremorju, Reovirusnim infekcijam,
infekcioznemu laringotraheitisu, Marekovi bolezni, varioli, CELO
in ADENO virusnim infekcijam;
e) kunci: hemoragično bolezen, dermatomikoze, salmoneloze.
Pozornost je treba posvetiti miksomatozi in vezikularnemu
stomatitisu. Preveriti je treba imunost živali na hemoragično
bolezen;
f) polži, žabe, školjke, plazilci in želve: aeromonas in
pseudomonas infekcijo, salmonelozo, zunanje in notranje
zajedavce;
g) cervidi: brucelozo, leptospirozo, tuberkulozo ter koprološko
preiskavo. Na protitelesa proti slinavki in parkljevki tipi A, O
in C je potrebno preiskati 20% živali;
h) divji prašiči: brucelozo, leptospirozo, salomelozo,
tuberkulozo, scabies, Aujetszky ter koprološko preiskavo. Na
protitelesa proti slinavki in parkljevki tipi A, O in C je
potrebno preiskati 20% živali;
j) bovidi: leptospirozo, tuberkuloza, nalezljivo šepavost, garje,
malophaga ter koprološko preiskavo. Na protitelesa proti slinavki
in parkljevki tipi A, O in C je potrebno preiskati 20% živali.
