Na podlagi 3., 7. in 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98) in na podlagi 2., 8., 9. in 12. člena odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 34/96) je Občinski svet občine Cerknica na 4. redni seji dne 27. 5. 1999 sprejel
O D L O K
o plinifikaciji v Občini Cerknica
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo vprašanja, vezana na plinifikacijo v Občini Cerknica, vključno z ureditvijo ustrezne gospodarske javne službe, ki zagotavlja oskrbo s plinom preko javnih plinovodnih omrežij ter določanjem načina oskrbe s plinom na območjih, kjer ni možna priključitev uporabnikov na javno omrežje. Plinifikacija je pod pogoji iz tega odloka izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki jo izvaja koncesionar.
Ta odlok je tudi koncesijski akt.
2. člen
Gospodarska javna služba “plinifikacija” (v nadaljnjem besedilu: javna služba) obsega postavljanje oziroma gradnjo javnih plinovodnih omrežij na ureditvenem območju Občine Cerknica, njihovo vzdrževanje ter dobavo plina uporabnikom po teh omrežjih.
Predmet javne službe je tudi:
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo javnega omrežja ter upravnih in drugih dovoljenj za njegovo obratovanje;
– periodično pregledovanje oziroma nadzor internih omrežij in naprav ter plinskih trošil pri uporabnikih, vezanih na oskrbo s plinom iz javnih omrežij.
Posamezno plinovodno omrežje, locirano izven ureditvenega območja krajev Cerknica in Rakek, se lahko obravnava kot javno omrežje in upravlja v okviru javne službe iz prvega odstavka.
3. člen
Javna dobrina, ki se zagotavlja z javno službo, je redna in varna dobava in distribucija plina po omrežju do uporabnikov z nadzorom, ki zagotavlja varno uporabo plinskih trošil.
4. člen
Javno plinovodno omrežje je infrastrukturni sistem, po katerem se s plinom iz ene točke oskrbuje najmanj dva stanovanjska ali poslovna objekta, če omrežje prečka javne ceste ali druge javne površine. Javno omrežje je tudi sistem, ki ne prečka javnih površin, če se ne obravnava kot skupna naprava več stanovanjskih objektov. Določbe tega odstavka ne veljajo za primere iz drugega odstavka 24. člena tega odloka.
Javno plinovodno omrežje obsega plinsko postajo oziroma plinske postaje, primarno omrežje in sekundarno omrežje ter priključke med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in objektih, v katerih so uporabniki, z vsemi napravami, ki omogočajo transport in distribucijo plina.
Praviloma in, če z uporabnikom ni dogovorjeno drugače, se javno omrežje konča s požarno pipo pred vstopom omrežja v objekt uporabnika. Požarna pipa ni element javnega omrežja.
Organizacija omrežja, tehnologija obratovanja ter število plinskih postaj za oskrbo uporabnikov se določijo v skladu s strokovnimi kriteriji in s poudarkom na racionalnosti izgradnje ter racionalnosti in zanesljivosti obratovanja.
5. člen
Plinovodno omrežje oziroma omrežje kot ga opredeljuje ta odlok ne glede na njegov javni ali drugačni značaj, je načeloma namenjeno distribuciji in uporabi utekočinjenega naftnega plina. Omrežje mora biti projektirano, dimenzionirano in izvedeno tako, da omogoča investicijsko in tehnološko racionalen prehod na distribucijo in uporabo zemeljskega plina iz enovitega omrežja.
6. člen
Uporabniki storitev javne službe so stanovalci, druge fizične osebe in pravne osebe, ki na območju, oskrbljenem z omrežjem, neposredno uporabljajo trošila, vezana na oskrbo s plinom iz javnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: trošila) in imajo z koncesionarjem sklenjeno pogodbo o priključitvi na javno omrežje. Praviloma so uporabniki lastniki objektov (stanovanj, poslovnih prostorov, javnih in drugih objektov), v katerih so locirana trošila, po pooblastilu lastnikov pa so uporabniki lahko tudi najemniki, upravniki oziroma drugi neposredni upravljalci oziroma uporabniki trošil.
7. člen
Uporaba storitev javne službe za potencialne uporabnike ni obvezna.
Na območju, oskrbljenem z omrežjem, ima prednost uporaba plina, razen v kuriščih, v katerih zaradi tehnoloških ali drugih razIogov uporaba plina ni primerna.
V spornih primerih glede meril v zadevah iz drugega odstavka odloča koncedent na podlagi neodvisnih strokovnih mnenj.
8. člen
Objekt se sme priključiti na javno omrežje, če je v objektu razvod plina izveden skladno z gradbenim dovoljenjem ali z aktom o priglasitvi manjših gradbenih del.
Posamezni uporabnik se sme priključiti na javno omrežje, če so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke 39. člena tega odloka.
Splošni pogoji za izvajanje javne službe iz 12. člena tega odloka (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) lahko določijo dodatne pogoje za priključitev na javno omrežje.
9. člen
Za celotno območje občine se za plinifikacijo preko javnih omrežij podeli ena koncesija.
Koncesija se podeli za določen čas. Koncesija se lahko večkrat obnovi.
II. VZPOSTAVITEV KONCESIJSKEGA RAZMERJA
10. člen
Koncesionar je lahko oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje koncesionirane dejavnosti.
S sklepom o javnem razpisu se določi:
– natančne pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, med katerimi morajo biti, skladno z vsebino razpisane koncesije, določeni natančni pogoji najmanj glede minimalne strokovne usposobljenosti koncesionarja, njegove minimalne tehnične opremljenosti ter zagotovljena preučitev koncesionarjeve finančne sposobnosti za investiranje v omrežje in naprave ter za začetno opravljanje dejavnosti;
– izhodiščne tarife ali merila za določanje tarife storitev javne službe in za njeno spreminjanje;
– koncesijski rok;
– merila za izbor koncesionarja, na podlagi pooblastila, ki ga s tem odlokom občinski svet podeli županu;
– druge pogoje za pridobitev koncesije in obvezno dokumentacijo, ki mora biti priložena prijavi na razpis.
11. člen
Koncedent je občinska uprava v sklopu nalog na področju gospodarskih javnih služb. O javnem razpisu za podelitev koncesije odloča župan na predlog koncedenta s sklepom, s katerim tudi določi natančne razpisne pogoje ter izhodiščne elemente za sklenitev koncesijske pogodbe.
Župan lahko za presojo prispelih ponudb imenuje usposobljeno strokovno komisijo ali drugo usposobljeno organizacijo.
O izbiri koncesionarja odloči koncedent z upravno odločbo, koncesijsko pogodbo pa podpiše župan.
12. člen
Župan na predlog koncesionarja, v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi predpisi sprejme splošne pogoje za izvajanje javne službe. Koncesionar splošne pogoje izroči vsakemu uporabniku ob podpisu pogodbe iz prvega odstavka 6. člena, sicer pa mora biti uporabnik obveščen o vsaki njihovi spremembi.
Splošni pogoji določajo:
– razmejitev med primarnim in sekundarnim javnim plinovodnim omrežjem ter priključki;
– natančno opredelitev elementov javnega omrežja ter internih omrežij v objektih in pri uporabnikih ter njihovo natančno razmejitev;
– merila za sklepanje pogodb iz petega odstavka 19. člena;
– pogoje za priključitev na omrežje;
– pogoje za dobavo plina uporabnikom;
– natančno opredeljene medsebojne pravice in obveznosti koncesionarja in uporabnikov;
– razloge in pogoje za začasen izklop uporabnika iz omrežja in za njegovo ponovno priključitev;
– postopke in način priključitve in odklopa uporabnikov ter obračuna porabe plina;
– načela za diferenciacijo tarif iz 19. člena glede na vrsto in število trošil, priključenih na omrežje;
– tehnične in varnostne zahteve za obratovanje omrežja in za izgradnjo internih omrežij in naprav pri uporabnikih, vključno z napravami za odvod dimnih plinov iz plinskih trošil ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati trošila pri uporabnikih, vse skladno s predpisi države in mednarodnimi standardi;
– varnostne ukrepe pri uporabi plina;
– druge obvezne elemente pogodbe med koncesionarjem in uporabnikom;
– druge elemente, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe in dobavo plina.
13. člen
Koncesionar ima naslednja javna pooblastila:
– da za območje, za katero velja koncesija, določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, ki zadevajo omrežje in naprave, ki jih upravlja;
– da sklepa z uporabniki pogodbe o priključitvi na omrežje v skladu s splošnimi pogoji za izvajanje javne službe;
– da vodi kataster javnega omrežja in naprav ter druge evidence o uporabnikih in gospodarski javni službi.
14. člen
Koncesionar je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi na omrežje in dobavi plina z vsakim možnim uporabnikom z območja, za katerega velja koncesija, ki za to izrazi interes ter dovoliti njegovo priključitev na omrežje, če izpolnjuje zahteve iz splošnih pogojev.
V primeru zavrnitve sklenitve pogodbe o priključitvi uporabnik lahko od koncedenta zahteva izdajo odločbe, s katero se koncesionarju naloži sklenitev pogodbe.
O pritožbi zoper odločbo iz drugega odstavka odloča župan.
15. člen
Koncesionar si mora s pogodbo iz prvega odstavka 6. člena zagotoviti pravico:
– vstopa v stanovanje oziroma druge prostore uporabnika, v katerem so priključki na omrežje, interna napeljava in trošila ter si s tem zagotoviti možnost nadzora nad njihovim stanjem oziroma načinom uporabe;
– začasno izklopiti uporabnika iz omrežja, če ne spoštuje splošnih pogojev ali ne izpolnjuje finančnih obveznosti do koncesionarja oziroma drugih pogodbenih obveznosti ali povzroča motnje, nevarne za delovanje omrežja, ali ne vzdržuje internega omrežja in naprav ter trošil v skladu s predpisi, splošnimi pogoji ali določili pogodbe ali če uporabnikova raba plina iz omrežja kakorkoli ogroža varnost, dokler ne izpolni svojih obveznosti, ne odpravi napak oziroma pomanjkljivosti in ne odpravi morebitnih posledic svojega ravnanja.
Pogodba se sme skleniti največ za čas veljavnosti koncesijske pogodbe s koncesionarjem.
III. KATASTER
16. člen
Koncesionar je dolžan voditi kataster omrežij in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o naročnikih in trošilih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše s pravilnikom Občinska uprava občine Cerknica.
Kataster se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s standardi občinskega geografskega in informacijskega sistema.
V katastru in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje in o dobavi plina. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, in jih je dolžan dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora ter uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov iz tega člena je last koncedenta. Kopijo ažuriranih podatkov koncesionar periodično, vendar najmanj štirikrat letno izroča koncedentu, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči v celoti.
IV. ZAGOTOVITEV OSKRBE
17. člen
Koncesionar si je dolžan z dolgoročnimi poslovnimi dogovori zagotoviti redno in nepretrgano dobavo plina ter ga redno dobavljati uporabnikom po javnem omrežju s tem, da jim mora zagotavljati potrebni obratovalni tlak na požarni pipi.
Sestava plina se lahko spreminja, vendar mora zagotavljati nespremenjene zgorevalne lastnosti.
Če se sestava in tlak plina spremenita v taki meri, da so potrebne spremembe, predelave ali zamenjave na omrežjih in trošilih, nosi stroške predelav na javnem omrežju koncesionar, na internih omrežjih njihovi lastniki, na trošilih pa njihovi uporabniki.
18. člen
Morebitni pogodbeni izvajalci koncesionarja za posamezna opravila, ki so predmet koncesije, vsa ta opravila v odnosu do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb opravljajo v imenu in za račun koncesionarja, ki za njihovo delo odgovarja v celoti.
Pogodbeni podizvajalci iz prvega odstavka morajo biti za predmetno dejavnost registrirani ter zanjo izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje.
V. FINANČNA IN MATERIALNA RAZMERJA
19. člen
Javna služba se financira iz sredstev koncesionarja, ki si jih ta lahko prosto pridobiva. Uporabniki koncesionarju plačujejo:
– pristojbino za priključitev;
– porabljeni plin po izstavljenih računih v skladu z veljavno tarifo;
– storitve, vezane na ugotavljanje porabe in nadzor internih omrežij in trošil;
– druge morebitne storitve koncesionarja na podlagi medsebojno veljavnih pogodb.
Vplačila uporabnikov iz prejšnjega odstavka so prihodek koncesionarja.
S pristojbino iz prve alinee drugega odstavka koncesionar delno krije stroške izgradnje javnega omrežja. Pristojbina za priključitev se lahko diferencira glede na nazivno moč uporabnikovih trošil.
S plačili iz druge in tretje alinee drugega odstavka koncesionar pokriva stroške dobave plina, stroške rednega in investicijskega vzdrževanja omrežja, delno stroške izgradnje sistema, stroške rednega in izrednega nadzora internih omrežij in trošil ter obratovalne, manipulativne in organizacijske stroške in si zagotavlja dogovorjeni dobiček.
Koncesionar lahko uporabniku nudi in zaračunava tudi druge storitve v zvezi s pregledovanjem in vzdrževanjem internih omrežij ter trošil.
V primerih, ko dolžina priključka na javno omrežje presega razdaljo 10 m in predvidena poraba v objektu istočasno ne presega 500 m3 letno, se priključek delno ali v celoti ne gradi iz sredstev, s katerimi razpolaga koncesionar, temveč se financiranje delno ali v celoti s pogodbo o priključitvi prenese na uporabnika ne glede na to, da je vod do požarne pipe element javnega omrežja. Merila za odločanje koncesionarja v takem primeru se podrobneje uredijo s splošnimi pogoji.
20. člen
Pristojbine iz prve alinee ter tarife iz druge in tretje alinee drugega odstavka 19. člena določa koncedent na predlog koncesionarja po merilih in postopku, ki se na podlagi razpisnih pogojev in razpisne ponudbe natančno določijo s koncesijsko pogodbo.
Obračun in izterjava plačila morata temeljiti:
– za porabljeni plin na meritvah porabljenih količin in sicer individualno za vsakega uporabnika;
– za druge storitve na dejansko opravljenih storitvah.
Tarife za plačilo storitev iz četrte alinee drugega odstavka 19. člena določa koncesionar po tržnih pogojih.
21. člen
Koncesionar se je pri pridobivanju pogodbenih podizvajalcev, dobaviteljev opreme in drugih odločitvah, vezanih na uporabo sredstev, namenjenih financiranju koncesije, dolžan ravnati po predpisih, ki urejajo postopek za oddajo javnih naročil oziroma za uporabo javnih sredstev.
22. člen
Koncesionar koncedentu plačuje odškodnino, ki jo predstavlja delež v obračunanih prihodkih koncesionarja po prvi, drugi in tretji alinei drugega odstavka 19. člena, ki se določi s sklepom o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja.
Koncesionar je dolžan z javnim razpisom ugotovljeni ter s koncesijsko pogodbo opredeljeni delež dobička iz opravljanja javne službe vlagati v izgradnjo omrežja.
23. člen
Koncesionar, ki poleg koncedirane dejavnosti opravlja tudi druge dejavnosti ali, ki opravlja dejavnost po več koncesijskih pogodbah, mora za poslovanje po koncesijah, pridobljenih na podlagi tega odloka na območju Občine Cerknica, voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe.
24. člen
Začasne individualne ali skupinske plinske postaje, postavljene pred uveljavitvijo tega odloka na podlagi priglasitve manjših gradbenih del, morajo uporabniki odstraniti takoj, ko javno omrežje omogoči oskrbo s plinom objektom, ki so se pred tem oskrbovali iz teh postaj. Na to obveznost je uporabnike dolžan pisno, z vročitvijo, obvestiti koncesionar. Če se uporabnik na to obvezo ne odzove, je koncesionar o tem dolžan obvestiti koncedenta in pristojne inšpekcije.
Plinske postaje in pripadajoča omrežja, ki so usposobljena na podlagi gradbenega dovoljenja, lahko obratujejo naprej, ne oziraje se na javno omrežje, lahko pa jih koncesionar odkupi od dotedanjega lastnika in jih prevzame v upravljanje pod splošnimi pogoji, ki veljajo za celotno območje koncesije, če v tehnološkem smislu ustrezajo splošnim pogojem.
Če omrežje iz drugega odstavka ustreza zahtevam tega odloka in splošnim pogojem, je možen tudi dogovor (pogodba) med lastnikom omrežja in postaje, po katerem se postaja odstrani in omrežja, ki je bilo vezano nanjo, priključi na javno omrežje, vlogo uporabnika pa izjemoma, ne glede na določbe prvega in četrtega odstavka 4. člena, 6. člena in drugega odstavka 20. člena prevzame lastnik. Z dogovorom se uredi vprašanja, vezana na nadzor tega omrežja in trošil.
25. člen
Vsa omrežja in naprave, ki jih v času koncesijskega razmerja v svojem imenu in za svoj račun zgradi oziroma usposobi koncesionar, po preteku veljavnosti koncesijskega razmerja preidejo v last koncedenta, če ni s koncesijsko pogodbo določeno drugače.
VI. VELJAVNOST IN PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
26. člen
Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, z odkupom, z odvzemom koncesije in začasnim prevzemom v režijo.
Koncesijska pogodba preneha po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumom ali z razdrtjem.
Razmerja ob morebitni uvedbi postopka stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave koncesionarja in ob njegovi statusni spremembi se uredijo s koncesijsko pogodbo.
27. člen
Prenehanje koncesijske pogodbe, ne glede na razlog in način, ne sme prizadeti pravic uporabnikov javne dobrine, ki jo nudi javna služba. Zato koncedent opravljanje službe do ponovne ureditve razmer, s sklepom župana, lahko prevzame v režijo, s tem, daje koncesionar do ponovne ureditve razmer dolžan koncedentu na njegovo zahtevo omogočiti uporabo svojih delovnih priprav in začasno zaposlitev potrebnih delavcev.
28. člen
Stranki se sporazumeta za prenehanje koncesije v primeru, če soglasno ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, sprememba pogodbe oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Podrobnejše pogoje oziroma razmerja ob razdrtju pogodbe se določi sporazumno s pisnim sporazumom o prenehanju.
29. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje občinskega sveta. Odkup koncesije se uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece od odločitve občinskega sveta.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v vzdrževanje objektov in naprav, pretežno namenjenih izvajanju javne službe, prevzema koncedent tudi obvezo za odkup ustrezne opreme, ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev namenjenih izključno opravljanju javne službe, ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode.
30. člen
Koncedent koncesijsko pogodbo razdre v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se ali neodpravljenih koncesionarjevih kršitev. Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu po razdrtju zagotoviti povrnitev morebitnih neamortiziranih vlaganj v javno omrežje, ki jih ni mogoče brez posledic za kontinuirano opravljanje storitev službe in v interesu uporabnikov vrniti koncesionarju v naravi.
Koncesijske pogodbe ni mogoče prekiniti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, določenih v 34. členu tega odloka.
Razlogi in pogoji razdrtja ter pravne posledice razdora pogodbe se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
31. člen
Hude kršitve koncesijske pogodbe so zlasti:
– časovni zaostanek v širitvi omrežja glede na s koncesijsko pogodbo dogovorjeno dinamiko v primerih, ko so časovni roki glede na datum sklenitve koncesijske pogodbe po krivdi koncesionarja prekoračeni za več kot 50%;
– izpad dobave plina na območju, ki zajema več kot 30 uporabnikov za obdobje, daljše od 3 dni;
– uporaba tarif, ki so drugačne od dogovorjenih s koncesijsko pogodbo oziroma določenih s skIepom pristojnega organa;
– zamuda pri plačilu odškodnine za obdobje, daljše od 45 dni po zapadlosti;
– opustitev vodenja katastra omrežij in naprav ali njegovo vodenje v nasprotju z veljavnimi standardi (32. člen).
Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so zlasti:
– neupravičeno odklanjanje priključitve zainteresiranega uporabnika na omrežje;
– tehnično neustrezna kvaliteta uporabnikom dobavljenega plina;
– nepopolno ali strokovno pomanjkljivo vodenje katastra omrežij in naprav;
– zamude pri plačevanju odškodnine;
– neupravičeni začasni odklopi posameznih uporabnikov oziroma neupravičeno odlašanje s ponovno priključitvijo.
Odvzem koncesije v primerih iz prvega odstavka je možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in mu pri tem zagrozil z odvzemom koncesije.
33. člen
Koncedent lahko koncesionarju koncesijo odvzame:
– če ne začne z opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali pa kot koncesionirana gospodarska javna služba, kar se ugotovi z aktom, ki ga sprejme občinski svet.
Ostali pogoji odvzema se določijo v koncesijski pogodbi.
34. člen
Kot višja sila se smatrajo izredne, nepredvidljive in nepremagljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo štejejo zlasti požari, potresi, poplave ter druge elementare nezgode, stavke, vojna, ukrepi oblasti ali splošno pomanjkanje plina v državi, ki ga s tržnimi prijemi in z ukrepi države ni mogoče zagotoviti, pri čemer pride ali do hudih poškodb omrežij in naprav ali do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje službe delno ali v celoti ni možno preko celotnega omrežja ali na njegovem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju službe v pogojih višje sile.
35. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja Občinska uprava občine Cerknica. Podrobnosti o nadzoru se uredijo s koncesijsko pogodbo.
Občinska uprava občine Cerknica za posamezna strokovna in druga opravila lahko pooblasti pristojno inšpekcijo ali strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno inštitucijo.
36. člen
Organom iz 35. člena tega odloka mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav in omrežij, jim omogočiti vpogled v dokumentacijo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
37. člen
Za škodo, ki jo koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam zaradi izvajanja ali pri izvajanju službe povzočijo koncesionar ali pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni podizvajalci, je odgovoren koncesionar po pravilih, ki urejajo odgovornost gospodarskih družb in drugih pravnih oseb.
Koncedent za škodo iz prvega odstavka ne odgovarja.
VII. NAZDOR IN INŠPEKCIJA
38. člen
Koncesionar mora vsa dela na plinskem omrežju izvajati po tehnični dokumentaciji po vrstah in obsegu, kot jo zahtevajo veljavni predpisi.
Predpisi iz prvega odstavka so v trenutku uveljavitve tega odloka:
– pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98, 48/98, 76/98);
– pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91);
– pravilnik o tehničnih normativih za projektiranje, graditev, obratovanje in vzdrževanje plinskih kotlovnic (Uradni list SFRJ, št. 10/90 in 52/90).
39. člen
Uporabniki trošil na območju Občine Cerknica, ki se s plinom oskrbujejo iz plinskih postaj, ki niso vezane na javno omrežje, so dolžni:
1. glede interne plinske instalacije:
1.1. izvedbo zaupati pooblaščenemu izvajalcu;
1.2. razpolagati s tehničnim poročilom o njeni izvedbi:
1.3. zagotavljati najmanj enkrat letno tehnični pregled;
2. glede trošil:
2.1. uporabljati samo trošila, ki ustrezajo zahtevam iz pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu; trošila z močjo nad 8 KW morajo biti homologirana;
2.2. pri moči trošila od 2–8 KW zagotavljati tehnični pregled najmanj vsakih 24 mesecev;
2.3. pri moči trošila nad 8 KW zagotavljati tehnični pregled najmanj vsakih 12 mesecev, če rok ni drugače določen z drugimi predpisi;
3. glede dovoda zgorevalnega zraka in odvoda zgorevalnih plinov za trošila z nad 8 KW moči:
3.1. zagotavljati izvedbo v skladu z določili pravilnika o tekočem naftnem plinu;
3.2. zagotavljati enkrat letni pregled naprav po pooblaščeni dimnikarski službi.
Izvajalci za izvajanje inštalacij oziroma za izvajanje tehničnih pregledov iz prvega odstavka morajo izpolnjevanje pogojev za konkretno dejavnost dokazovati z odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki jo predpisuje zakon o gospodarskih družbah.
Distributer plina ne sme dobavljati plina plinski postaji, pri kateri je nanjo vezano omrežje, trošila in naprave za odvod dimnih plinov ne ustrezajo pogojem iz prvega in drugega odstavka.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
40. člen
Pooblaščena oseba občinske inšpekcije izreče pravni osebi in posamezniku v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti za kršitev določb tega odloka denarno kazen 150.000 tolarjev takoj na kraju prekrška, če:
1. uporablja interno inštalacijo, trošila ali drugo napravo v nasprotju z določili 39. člena;
2. izvede interno plinsko inštalacijo, montira trošilo ali prevzame nadzor trošila ali interne plinske inštalacije, pa za to nima upravnega akta o izpolnjevanju pogojev (drugi odstavek 39. člena);
3. če dobavlja plin v plinsko postajo, pri kateri je nanjo vezano omrežje, trošila in naprave za odvod dimnih plinov ne ustrezajo pogojem iz prvega odstavka 39. člena (tretji odstavek 39. člena).
Za prekršek iz prvega odstavka se posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe kaznujeta z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se izreče takoj na kraju prekrška.
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
41. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35204–1/99–9
Cerknica, dne 27. maja 1999.
Župan
Občine Cerknica
Valentin Schein l. r.
