Na podlagi 8. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in 11., 12., 13., 18. in 65. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Loški Potok na seji dne 20. 5. 1999 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Na območju občine se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, gramoznice, peskokopi, glinokopi, površine, na katerih so grajeni daljnovodi, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
3. člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zemljišče, na katerem ni zgrajen noben objekt in je znotraj ureditvenega območja) se plačuje od površine zemljišča, ki je namenjeno gradnji poslovne ali stanovanjske površine.
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo, oziroma za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
II. MERILA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA
4. člen
1. Nadomestilo se plačuje na območjih Občine Loški Potok določenih s kartografskim delom prostorskega dela družbenega plana Občine Loški Potok. Med ta območja spadajo katastrske občine Retje, Hrib, Travnik, Draga, Trava in Žurge.
2. Na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev.
3. Na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt.
Na območjih ali delih območij iz točke 1, 2 in 3 se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim, električnim omrežjem in cesto v protiprašni izvedbi.
5. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega stavbnega zemljišča,
3. vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti.
6. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. Cesta v protiprašni izvedbi 10 točk,
2. Vodovod 10 točk,
3. KTV 10 točk,
4. Elektrika 10 točk,
5. PTT (telefon) 10 točk,
6. Javna razsvetljava 10 točk.
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
7. člen
Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:
1. območje obsega območje UN – center Hrib,
2. območje obsega katastrske občine Hrib (brez območja UN), Retje, Travnik, Draga,
3. območje obsega katastrske občine Trava in Žurge.
Meje območij iz tega člena odloka so vrisane v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine.
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena na naslednje skupine:
A – na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte,
B – na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (enotna klasifikacija dejavnosti),
C – na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti,
D – na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti,
E – na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti,
F – na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti,
G – na stavbna zemljišča za počitniške objekte.
9. člen
Število točk za m2 stanovanjske ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oziroma namene uporabe ter lege kjer leži, določi po naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------------
Lega zemljišča Skupine zemljišč
Območja A B C D E F G
------------------------------------------------------------------------
1. območje 60 1000 800 50 500 500 300
2. območje 40 800 500 50 1200 400 300
3. območje 20 300 300 50 1200 300 300
------------------------------------------------------------------------
10. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
-----------------------------------------------------------------------------------------
Standardna klasifikacija Dejavnost Dodatno
dejavnosti (skrajšan naziv) število
(Uradni list RS, št. 34/94) točk
-----------------------------------------------------------------------------------------
J 65.121 bančništvo 800
G 50.50 trgovina na drobno z motornimi gorivi 800
G 51 posredništvo, trgovine na debelo, brez motornih
vozil 800
H 55.3 gostinske storitve prehrane 500
H 55.4 točenje pijač, napitkov 500
vse od G 52.3 do G 52.74 trgovina na drobno (razen prehrambene trgovine) 200
K 74.2 projektiranje, inženiring in sorodne storitve 200
CB 14.21 pridobivanje peska gramoza 500
E 40.10 proizvodnja in distribucija električne energije 800
I 64. pošta in telekomunikacije 800
-----------------------------------------------------------------------------------------
11. člen
Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, gramoznice, peskokopi, glinokopi, površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površine gramoznic, peskokopov, glinokopov in vodnih zajetij so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na podlagi dovoljenja za izkoriščanje rudnin. Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi, so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo kar znaša:
– za 20 KV primarne vode za vsak posamezen steber 20 m2,
– za 110 KV in 400 KV primarne vode za vsak posamezen steber 50 m2.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa brez objektov.
Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.
12. člen
Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe ter lege, kjer leži po naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Lega zemljišča Stanovanjski in Poslovni Infrastrukturni Gramoznice, Distr. el.
počitniški objekti prostori objekti, ceste itd. glinok., daljnovodi
peskokop.,
pridel. el.
ener.
-----------------------------------------------------------------------------------------------
1. območje 60 500 60 200 1500
2. območje 50 400 50 100 1500
3. območje 30 300 40 100 1500
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu.
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
13. člen
Plačevanja nadomestila so oproščeni občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
Delno so oproščeni plačila nedomestila občani, ki izpolnjujejo pogoje po merilih iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, določenih za delno nadomestitev stanarine (Uradni list SRS, št. 26/84), in sicer v enakem odstotku kot subvencioniranje stanarine.
Občinski urad lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
14. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča, če bi plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev.
Občinski urad lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O oprostitvi odloča občinski urad in pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije itd.). Občinski urad lahko delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje. Za tako oprostitev plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.
15. člen
Občani in civilno-pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila nadomestila, če bi obveznost plačila ogrožala socialno varnost zavezanca in njegove družine. O oprostitvi odloča na predlog zavezanca občinski urad.
Pri odločitvi občinski urad upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnost pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno-pravne osebe, da predloži ustrezna dokazila. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
16. člen
Občanu, ki je v petih letih pred veljavnostjo tega odloka organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 6. člena, za katere je združeval sredstva.
O oprostitvi določa občinski urad na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.
IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
17. člen
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
18. člen
Davčni organ odmeri zavezancem obveznost nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z odločbo, s katero določi število točk.
Pravne osebe, samostojni podjetniki in obrtniki poravnavajo svoje obveznosti po dvanajstinah (mesečni obroki). Mesečni obroki odmerjenega nadomestila zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti v 15 dneh po zapadlosti.
Občani in civilno-pravne osebe poravnajo svoje obveznosti polletno (dvakrat letno). Polletni obroki odmerjenega nadomestila zapadejo v plačilo vsakega prvega ob polletju (1. 7. in 1. 1.), plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.
Ne glede na določbe drugega odstavka plačujejo zavezanci, katerih odmerjeno nadomestilo ne presega 50.000 SIT, to nadomestilo v dveh polletnih obrokih.
19. člen
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti v skladu z zakonom.
Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom.
Izhodišče za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini 0,05 SIT.
20. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti občinskemu uradu potrebne podatke za odmero nadomestila.
Zavezancem za plačilo, ki podatkov občinski upravi ne sporočijo, lahko ta odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan pristojnemu organu sporočiti vse spremembe za odmero nadomestila v 15 dneh po nastanku spremembe. Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec. Na zahtevo občinske uprave so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v 15 dneh sporočiti podatke za odmero nadomestila.
V. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
Z denarno kaznijo do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (18. člen)
– ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva nastanka (18. člen).
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 20.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz prve in druge alinee tega člena z denarno kaznijo do 20.000 SIT.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-01/99-3
Loški Potok, dne 21. maja 1999.
Župan
Občine Loški Potok
Janez Novak, inž. l. r.
