Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. junija 1999.

S tem zakonom se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ta zakon določa tudi organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu.
Izvršilne predpise s področja varnosti in zdravja pri delu izdaja minister, pristojen za delo in minister, na katerega pristojnost se izvršilni predpis nanaša.
Podrobnejše varnostne ukrepe določi delodajalec v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Določbe tega zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenem zavarovanju zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kakor tudi za vse druge osebe, ki so navzoče v delovnem procesu.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo v tistih dejavnostih, ali delih dejavnosti, v katerih je zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu urejeno s posebnimi predpisi.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Delavec je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo, na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Kot delavec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca, ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.
2. Delodajalec je oseba, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavca.
Kot delodajalec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca.
Kot delodajalec se šteje tudi kmet ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb.
3. Delovno mesto je prostor, ki je namenjen za izvajanje dela in se nahaja v zgradbah delodajalca kot tudi na začasnih ali premičnih deloviščih do katerih ima delavec dostop v času svoje zaposlitve in je pod neposrednim ali posrednim nadzorstvom delodajalca.
4. Delovno okolje je prostor, v katerem se izvaja delo in vključuje delovna mesta, delovne razmere, delovne postopke, socialne odnose in druge vplive zunanjega okolja.
5. Sredstvo za delo je:
– objekt namenjen za delovne in pomožne prostore,
– delovna oprema,
– sredstvo in oprema za osebno varnost pri delu,
– snovi in pripravki,
– drugo sredstvo, ki se uporablja v delovnem procesu ali je kakorkoli povezano z delovnim procesom.
6. Delovna oprema je vsak stroj ali naprava, aparat, orodje in druga oprema, ki se uporablja pri delu.
7. Nevarna snov je snov, ki lahko zaradi fizikalnih, kemijskih in bioloških škodljivosti povzroči poškodbe ali zdravstvene okvare in je glede na posebne lastnosti opredeljena kot nevarna v posebnih predpisih.
8. Izjava o varnosti je listina, ki vsebuje opis delovnega procesa z ocenjevanjem tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare ter določa varnostne ukrepe.
9. Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog varstva pri delu.
10. Pooblaščeni zdravnik je zdravnik specialist s področja medicine dela, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu.

Državni zbor Republike Slovenije sprejme nacionalni program varnosti in zdravja pri delu (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program).
V nacionalnem programu se določi strategija razvoja področja varnosti in zdravja pri delu, katerega namen je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanje poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, ki so posledica dela ali so z delom povezane.
Predlog nacionalnega programa pripravi Vlada Republike Slovenije po posvetovanju s strokovno javnostjo, organizacijami delodajalcev in sindikati.

Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
Delodajalec je dolžan izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.
Če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Obveznosti delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca.

Delodajalec izvaja ukrepe iz prejšnjega člena, tako da pri tem upošteva naslednja temeljna načela:
– izogibanje tveganjem;
– ocenjevanje tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti;
– obvladovanje tveganj pri njihovem viru;
– prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, izbiro delovne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod;
– zagotavljanje ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja;
– prilagajanje tehničnemu napredku;
– nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
– razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
– dajanje prednosti splošnim varnostnim ukrepom pred posebnimi;
– dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu.

Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca, delovno okolje in sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja.

Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
Delavec mora uporabljati varnostne naprave ter sredstva in osebno varovalno opremo pri delu skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ne sme delavcu povzročiti finančnih obveznosti, prav tako ne smejo zdravstvene posledice opravljanja dela prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
Ukrepi, ki jih izvaja delodajalec in ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, ne smejo delavcem povzročati nobenih finančnih obveznosti.

Delodajalci, združenja delodajalcev, zavarovalnice in zavodi s področja zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja sodelujejo pri načrtovanju skupnih dejavnosti za dosego višje ravni varnosti in zdravja pri delu ter za splošen razvoj varnostne kulture in zagotavljajo sredstva, ki so za ta namen potrebna, v skladu z zakonom.
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter univerza in druge izobraževalne institucije sodelujejo pri načrtovanju skupnih dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
Delodajalec mora delavce, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in delavce, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več poklicno opravljati, obvezno poklicno zavarovati v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Obveznost delodajalca iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni je odvisna od ravni varnosti in zdravja pri delu.
Obveznost delodajalca iz prejšnjega odstavka določita v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije določi stopnjo prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v skladu z 56. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96 in 29/98) najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu sta sestavni del splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj ter sestavni del uvajanja v delo in stalnega strokovnega usposabljanja delavca.

Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.
Minister pristojen za delo v sodelovanju z ministrom pristojnim za zdravstvo določi in predpiše glede na naravo dejavnosti in velikost podjetja, način izdelave izjave o varnosti, njeno vsebino ter podatke na katerih mora temeljiti ocena tveganja.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da:
– poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, naloge varovanja zdravja pri delu pa pooblaščenemu zdravniku;
– sprejme ukrepe za zagotavljanje požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi;
– sprejme ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti;
– obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi ter izdaja navodila za varno delo;
– usposablja delavce za varno delo;
– zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu;
– zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme;
– zagotavlja zdravstvene preglede delavcev.

Delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika.

Delodajalec sme dati nevarne snovi v uporabo delavcem samo pod pogojem, da so opremljene z listino v slovenskem jeziku, v kateri je proizvajalec oziroma dobavitelj v skladu s posebnimi predpisi navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi in da so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki jih določa listina.
Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod listine iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu določiti enega ali več strokovnih delavcev.
Delodajalec določi vrsto, stopnjo in smer strokovne izobrazbe ter število strokovnih delavcev iz prejšnjega odstavka glede na:
– organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa,
– število delavcev, ki sodelujejo v delovnem procesu,
– število delovnih izmen,
– število krajevno ločenih delovnih enot.
Strokovni delavec je za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu neposredno odgovoren delodajalcu.
Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu zagotoviti primeren čas ter dostop do vseh potrebnih podatkov, omogočiti izpopolnjevanje znanja, strokovni delavec pa zaradi svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden položaj ali trpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom.
Opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu iz 19. člena tega zakona, lahko delodajalec zagotovi z zunanjimi strokovnimi delavci ali zunanjimi strokovnimi službami, ki imajo dovoljenje za delo po 46. členu tega zakona.
Kadar delodajalec zaupa opravljanje vseh ali posameznih nalog varnosti pri delu delavcem ali službam iz prejšnjega odstavka, jih je dolžan seznaniti z vsemi dejavniki, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavcev pri delu ter jim omogočiti dostop do podatkov o tveganjih in o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic.

Strokovni delavec opravlja zlasti naslednje naloge:
1. svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
2. svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
3. izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti;
4. opravlja periodične preiskave kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju;
5. opravlja periodične preglede in preizkuse delovne opreme;
6. opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
7. izdeluje navodila za varno delo;
8. spremlja stanje v zvezi s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi ter boleznimi v zvezi z delom, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov;
9. pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo.
Strokovni delavec lahko opravlja naloge iz 3., 4., 5. in 9. točke prejšnjega odstavka, če izpolnjuje enake pogoje za opravljanje teh nalog, kot so določeni s predpisom iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena in ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora strokovni delavec, ki mu je delodajalec poveril opravljanje posameznih ali vseh strokovnih nalog, imeti opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu, določen s predpisom iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.

Delodajalec mora zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik.
Pooblaščeni zdravnik opravlja, odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev, zlasti naslednje naloge:
1. sodeluje pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu v delovnem okolju;
2. seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu ter opravlja naloge zdravstvene vzgoje delavcev;
3. ugotavlja in proučuje vzroke za nastanek poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom;
4. opravlja preventivne zdravstvene preglede delavcev v skladu s posebnimi predpisi;
5. izvaja zdravstveno varstvo poklicno obolelih delavcev;
6. organizira prvo pomoč, reševanje in evakuacijo v primeru poškodb pri delu in kolektivnih nezgod;
7. ugotavlja vzroke za nastanek delovne invalidnosti ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje oziroma preprečevanje, sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;
8. delodajalcu predlaga ukrepe za utrjevanje zdravja delavcev, ki so pri delu izpostavljeni večjim nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare;
9. svetuje delodajalcu glede poteka delovnega procesa;
10. vodi evidence in zbira podatke v skladu s posebnimi predpisi.

Naloge iz prejšnjega člena lahko opravlja:
– javni zdravstveni zavod,
– pravna ali fizična oseba s koncesijo za opravljanje dejavnosti v mreži zdravstvene službe, v skladu z zdravstvenimi predpisi.

Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev.
Vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.

Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar delavcem grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi v ustni obliki.
Delodajalec mora delavce seznaniti o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih delavcev, starejših delavcev in delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.
Delodajalec mora zagotoviti, da imajo na mesto, kjer preti neposredna in neizogibna nevarnost, dostop le tisti delavci, ki so za delo na takem mestu dobili posebna navodila delodajalca.
Delodajalec, pri katerem na podlagi pogodbe opravljajo delo delavci drugega delodajalca, mora poskrbeti da delavci prejmejo vse informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, kakor tudi informacije o delavcu, ki je določen za prvo pomoč, požarno varstvo in evakuacijo delavcev.
Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.

Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti.
Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.
Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so poškodbe pri delu in zdravstvene okvare pogostejše.
Rok za občasne preizkuse iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od dveh let.
Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi uskladitev programa usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike in vrste nevarnosti. Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi tudi preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo.
Delodajalec, pri katerem opravljajo delo delavci drugega delodajalca mora zagotoviti, da ti delavci prejmejo ustrezna navodila glede varnostnih in zdravstvenih tveganj pri delu.
Delodajalec mora zagotoviti ustrezne oblike usposabljanja članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in za delavce brezplačno.

Na deloviščih, kjer hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov.

Delodajalec mora o začetku del obvestiti inšpekcijo dela najmanj petnajst dni pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare.

Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen.
Delodajalec mora o smrtni poškodbi takoj obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve.
Za nevarni pojav v smislu prvega odstavka tega člena se šteje dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo.

Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela,v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja svet delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju.
Delodajalec mora svetu delavcev in sindikatom posredovati izjavo o varnosti iz 14. člena tega zakona, poročilo o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih iz 40. člena ter evidence iz 39. člena tega zakona.
Delodajalec se mora s svetom delavcev posvetovati o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca iz 18. člena in pooblaščenega zdravnika iz 20. člena tega zakona, o izjavi o varnosti ter o obveščanju delavcev.

Pri delodajalcu, kjer ni organiziranega sveta delavcev, opravlja naloge iz prejšnjega člena delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu.
Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela in zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev.

Za izvolitev delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu se smiselno uporabljajo določbe o izvolitvi sveta delavcev v zakonu, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

Svet delavcev ali delavski zaupnik lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko zahteva inšpekcijsko nadzorstvo inšpekcije za delo, kadar meni, da delodajalec ni zagotovil varnostnih ukrepov.
Predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima pravico prisostvovati inšpekcijskem nadzorstvu ali nadzorstvu drugega organa, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.
Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikate delodajalca z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi organov nadzora.

Delavec ima pravico in dolžnost, da se seznanja z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter, da se usposablja za njihovo izvajanje.
Delavec ima pravico in dolžnost dajati delavcem iz 9. in 10. točke 3. člena tega zakona predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu.

Delavec ima pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, in zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Delavec ima pravico odkloniti delo v primeru, da dela več kot polni delovni čas oziroma ponoči, če bi mu v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika takšno delo poslabšalo zdravstveno stanje.
V primeru, da delodajalec ne odpravi nevarnosti ali ne ravna v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.

Delavec ima v primeru neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago in zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje.
V primerih iz prejšnjega odstavka delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če je škodo povzročil sam naklepno ali iz hude malomarnosti.

Delavec lahko dela na delovnem mestu oziroma v razmerah, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi in na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika, da je za to delo zmožen.

Delavec mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in se odzvati na zdravstvene preglede v skladu s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi.
Če delavec ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih delavcev.
Če delavec ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, huje krši obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar mu lahko delovno razmerje preneha.

Delavec mora delodajalca pisno ali ustno preko svojih predstavnikov takoj obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev.
Če delodajalec pojavov iz prejšnjega odstavka po obvestilu ne odpravi ali če je delavec mnenja, da za odpravo ugotovljenih pojavov niso bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Delavec mora ves čas sodelovati z delodajalcem in delavci zadolženimi za varnost in zdravje pri delu, da se vzpostavi varno delovno okolje in delovni pogoji ter izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.

Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu.

Delodajalec mora voditi evidenco o:
1. periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti;
2. periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme;
3. preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu;
4. opravljenem usposabljanju za varno delo in preizkusih praktičnega znanja;
5. posebnih zdravstvenih zahtevah iz 16. člena tega zakona;
6. preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev;
7. poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih;
8. obvestilih iz 26. člena tega zakona;
9. nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

Poročilo o stanju varstva in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih pripravi delodajalec na zahtevo inšpekcije dela.

Minister, pristojen za delo, predpiše vsebino evidenc, način vodenja in hrambe dokumentacije ter roke za sestavo evidenc iz 39. člena tega zakona.

Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: urad), ki je v sestavi ministrstva, pristojnega za delo, zagotavlja opravljanje naslednjih nalog:
– spremljanja in ocenjevanja stanja varnosti in zdravja pri delu ter na tej podlagi pripravljanja rešitev za enotno urejanje varnosti in zdravja pri delu, ki so predmet tega zakona in drugih predpisov;
– pripravljanja strokovnih podlag za izdelavo nacionalnega programa ter spremljanja njegovega uresničevanja;
– pripravljanja strokovnih podlag za zakone in druge predpise;
– raziskovanja in spodbujanja razvoja na področju humanizacije dela;
– proučevanja nevarnosti pri delu, ki imajo za posledico poškodbe pri delu, poklicne bolezni ter druge bolezni v zvezi z delom;
– oblikovanja strokovnih mnenj s področja varnosti in zdravja pri delu;
– pripravljanja metodologije za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu;
– preizkusov in strokovnih ocen periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme ter preiskav kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime v delovnem okolju;
– vodenja informacijsko-dokumentacijske dejavnosti varnosti in zdravja pri delu in seznanjanja javnosti s prirejanjem posvetovanj in objavljanjem različnih gradiv;
– publicistične dejavnosti za področje varnosti in zdravja pri delu.

Državni organi, zavodi, inštituti in druge organizacije, ki opravljajo zadeve, ki so skupnega pomena za varnost in zdravje pri delu, morajo dati uradu na njegovo zahtevo podatke, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu.

Pri Vladi Republike Slovenije se kot strokovno posvetovalno telo ustanovi Svet za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: svet).
Svet obravnava ter sprejema stališča in priporočila:
– o nacionalnem programu,
– o stanju, strategiji ter o izvajanju enotne politike preprečevanja poškodb pri delu, poklicnih bolezni in drugih bolezni in poškodb, ki so posledica dela ali so z delom povezane,
– o strokovnih podlagah za zakone in druge predpise,
– o aktih mednarodnih organizacij, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu.

Svet, ki ima petnajst članov, sestavljajo štirje predstavniki strokovne javnosti, po štirje predstavniki organizacij delodajalcev ter sindikatov, reprezentativnih za območje države in trije predstavniki Vlade Republike Slovenije.
Člane sveta imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog subjektov iz prejšnjega odstavka.
Strokovno javnost iz prvega odstavka tega člena sestavljajo po en predstavnik univerze, ki izobražuje na področju varnosti pri delu in na področju medicine dela, ter po en predstavnik združenja strokovnih delavcev s področja varnosti pri delu in s področja medicine dela.

Minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:
– opravljanje periodičnih preiskav kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju;
– opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme;
– izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti;
– pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo.
Minister, pristojen za delo, odvzame dovoljenje iz prejšnjega odstavka:
– če ugotovi, da pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja;
– če v roku enega leta od dneva izdaje dovoljenja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ne začne opravljati nalog, ki so določene v dovoljenju;
– če je bilo dovoljenje izdano na podlagi neresničnih podatkov;
– na predlog inšpekcije dela, če gre za ugotovitev, da se naloge nestrokovno opravljajo.

Minister, pristojen za delo, izda in odvzame dovoljenje z odločbo, zoper katero ni pritožbe.
Stroške postopka plača pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
Z dnem izvršljivosti odločbe se dovoljenje ali odvzem dovoljenja vpiše v vpisnik, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo.
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko prične opravljati strokovne naloge z dnem vpisa v vpisnik.
Podatki iz vpisnika so javni.

Minister, pristojen za delo, določi kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki za pridobitev dovoljenja za delo, sestavo komisije ter predpiše vodenje vpisnika.
Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, minister pristojen za delo, predpiše pogoje, način in program za opravljanje strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu.

Strokovni delavci in pooblaščeni zdravniki, ki opravljajo naloge varnosti in zdravja pri delu, se lahko združujejo v zbornico.

Zbornica opravlja naloge, določene s tem zakonom in statutom, zlasti pa:
– spremlja in opravlja nadzor nad delom svojih članov v skladu s svojimi pravili;
– sprejema kodeks poklicne etike;
– vodi evidenco članov.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela.

Nadzorstvo iz prejšnjega člena pri izvajanju rudarskih del ter podzemnih gradbenih del, ki se izvajajo z rudarskimi metodami dela in v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, opravlja rudarska inšpekcija.

Nadzorstvo iz 51. člena tega zakona na ladjah in čolnih za gospodarske namene, razen ribiških ladij, opravlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Nadzorstvo iz 51. člena tega zakona pri delu članov posadk zračnih plovil opravlja inšpekcija, pristojna za zračno plovbo.

Inšpekcija, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona, predpisov izdanih na njegovi podlagi in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter nad varnostnimi ukrepi, o svojih ugotovitvah obvesti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter reprezentativne sindikate pri delodajalcu.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec:
1. če ne izdela in sprejme izjave o varnosti v pisni obliki ali jo ne izdela na predpisan način in v predpisani vsebini (prvi in tretji odstavek 14. člena);
2. če ne določi posebnih zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za delo v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika (16. člen);
3. če da nevarne snovi v uporabo delavcem, ki niso opremljene s posebno listino v slovenskem jeziku, v kateri je proizvajalec oziroma dobavitelj v skladu s posebnimi predpisi navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi ali ne zagotovi vseh varnostnih ukrepov, ki jih določa listina (prvi odstavek 17. člena);
4. če ne zagotovi, kadar je to potrebno, prevoda listine, v kateri je proizvajalec oziroma dobavitelj v skladu s posebnimi predpisi navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, v jezik, ki ga delavec razume (drugi odstavek 17. člena);
5. če ne določi enega ali več strokovnih delavcev za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu (prvi odstavek 18. člena);
6. če strokovnemu delavcu ne omogoči strokovno neodvisnega opravljanja nalog po tem zakonu ali mu ne zagotovi primernega časa ter dostopa do vseh potrebnih podatkov ali mu ne omogoči izpopolnjevanja znanja, ali strokovnega delavca zaradi njegovega dela postavi v manj ugoden položaj ali v položaj, da trpi druge škodljive posledice v zvezi z njegovim delom (četrti odstavek 18. člena);
7. če opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu iz 19. člena zagotovi s zunanjimi strokovnimi delavci ali zunanjimi strokovnimi službami, ki nimajo dovoljenja za delo po 46. členu (peti odstavek 18. člena);
8. če ne zagotovi, da se naloge iz 3., 4., 5. in 9. točke prvega odstavka 19. člena opravljajo v skladu s predpisanimi pogoji (drugi odstavek 19. člena);
9. če ne zagotovi, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik (prvi odstavek 20. člena);
10. če ne zagotovi zdravstvenih pregledov delavcev (prvi odstavek 22. člena);
11. če ne obvešča delavcev o varnem delu ali jih ne seznanja o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o potrebnih varnostnih ukrepih (prvi in drugi odstavek 23. člena);
12. če ne poskrbi, da delavci prejmejo informacije o tveganjih glede varnosti in zdravja pri delu in informacije o delavcu, ki je določen za prvo pomoč, požarno varstvo in evakuacijo delavcev (četrti odstavek 23. člena);
13. če ne usposablja delavcev za varno opravljanje dela ali ne prilagaja in po potrebi obnavlja ter spreminja vsebine usposabljanja (prvi in drugi odstavek 24. člena);
14. če ne preverja teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo na delovnem mestu (tretji odstavek 24. člena);
15. če ne določi obveznih občasnih preizkusov teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo ali ne spoštuje predpisanega roka (četrti in peti odstavek 24. člena);
16. če ne zagotovi usposabljanja delavcev v njihovem delovnem času in za delavce brezplačno ali če ne zagotovi ustreznih oblik usposabljanja članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (osmi in deveti odstavek 24. člena);
17. če s pisnim sporazumom ne določi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov na delovišču, kjer hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev (25. člen);
18. če o začetku del ne obvesti inšpekcije dela najmanj petnajst dni pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare (26. člen);
19. če ne prijavi takoj inšpekciji dela vsake smrtne poškodbe ali poškodbe zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, ali kolektivne nezgode, nevarnega pojava ali ugotovljene poklicne bolezni ali če o smrtni poškodbi takoj ne obvesti organa, pristojnega za notranje zadeve (prvi in drugi odstavek 27. člena);
20. če ne omogoči delavcem ali njihovim predstavnikom, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi odstavek 28. člena);
21. če ne posreduje svetu delavcev izjave o varnosti, poročila o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih ter evidenc (tretji odstavek 28. člena);
22. če se s svetom delavcev ne posvetuje o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika, o izjavi o varnosti ter o obveščanju delavcev (četrti odstavek 28. člena);
23. če ne hrani vse dokumentacije po tem zakonu ali ne vodi predpisane evidence (38. in 39. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba delodajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delavec:
– če delodajalca takoj ne obvesti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev (prvi odstavek 37. člena).

Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec:
1. če ne zagotavlja delavcem sredstev in opreme za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu (šesta alinea prvega odstavka 15. člena);
2. če ne zagotavlja periodičnih preiskav delovnega okolja in periodičnih pregledov in preizkuse delovne opreme (sedma alinea prvega odstavka 15. člena);
3. če ne zagotovi, da imajo na mesto, kjer preti neposredna in neizogibna nevarnost, dostop le tisti delavci, ki so za delo na takem mestu dobili posebna navodila delodajalca (tretji odstavek 23. člena);
4. če ne opremi delovnih mest in sredstev za delo z znaki za obvestila in za nevarnost ter navodili za varno delo, v skladu s posebnimi predpisi (peti odstavek 23. člena).
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba delodajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Denarno kazen iz prvega odstavka tega člena izterja inšpektor na kraju samem.

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delavec:
– če ne upošteva predpisanih varnostnih ukrepov ali ne uporablja predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu ali se ne odzove na zdravstvene preglede v skladu s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi (prvi odstavek 36. člena).
Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterja inšpektor na kraju samem.

Delodajalci morajo v roku dveh let od dneva uveljavitve tega zakona urediti varnost in zdravje pri delu v skladu z določbami tega zakona.

Pravne in fizične osebe, ki imajo za opravljanje strokovnih nalog po 46. členu tega zakona pridobljeno pooblastilo po 42. členu zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80, 25/86 in 47/86, p.b.) lahko nadaljujejo z opravljanjem strokovnih nalog skladno s pooblastilom, do uveljavitve predpisa iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.

Delodajalec je dolžan do izdaje izvršilnega predpisa, ki bo nadomestil pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88) zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme, v rokih, ki ne smejo biti daljši od treh let.

Minister, pristojen za delo in minister, pristojen za zdravstvo izdata izvršilne predpise iz tega zakona v roku dvanajst mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Vlada Republike Slovenije mora v roku enega leta od uveljavitve tega zakona predložiti Državnemu zboru v obravnavo predlog nacionalnega programa iz 4. člena tega zakona.

Dokler ne bodo izdani izvršilni predpisi o varnosti in zdravju pri delu, se uporabljajo, če niso v nasprotju z določbami tega zakona in drugimi predpisi, naslednji izvršilni predpisi:
– pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v konopljarnah (Uradni list FLRJ, št. 46/47),
– pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v steklarnah (Uradni list FLRJ, št. 14/48 in 17/48),
– pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v kamnolomih in opekarnah ter pri kopanju gline, peska in gramoza (Uradni list FLRJ, št. 69/48),
– pravilnik o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelivom in obstreljevanju, miniranju, v rudnikih, kamnolomih in drugih delih (priloga št. 8 Uradnega lista FLRJ, št. 98/49),
– splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu (Uradni list FLRJ, št. 16/47 in 36/50, členi: 11 do 25, 33 do 39, 40 in 41, 42 do 49, 76, 77, 86, 87, 100 do 103, 152 do 183),
– pravilnik o tehničnih in zdravstveno-tehničnih ukrepih pri delu pri kemično tehnoloških procesih (priloga št. 9 Uradnega lista FLRJ, št. 55/50, razen 86. člena),
– pravilnik o tehničnih in zdravstveno-tehničnih varnostnih ukrepih pri delu v črni metalurgiji (Uradni list FLRJ, št. 7/55),
– pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih na morskih ladjah (Uradni list FLRJ, št. 6/57 in 32/58),
– pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri potapljaških ladjah (Uradni list FLRJ, št. 36/58),
– pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov (Uradni list FLJR, št. 40/61),
– pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri luškem transportnem delu (Uradni list SFRJ, št. 14/64),
– pravilnik o varstvu pri vzdrževanju motornih vozil in prevozu z motornimi vozili (Uradni list SFRJ, št. 55/65),
– pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 17/66),
– pravilnik o varstvu pri delu in o tehničnih ukrepih za acetilenske razvijalnike in acetilenske postaje (Uradni list SFRJ, št. 6/67 in 27/69),
– odredba o prepovedi razmaščevanja in čiščenja kovinskih delov in predmetov in drugih snovi z motornimi bencini (Uradni list SFRJ, št. 23/67),
– pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Uradni list SFRJ, št. 27/67, 29/68 in 41/68),
– pravilnik o varstvu pri kmetijskem delu (Uradni list SFRJ, št. 34/68),
– pravilnik o zagotovitvi nastanitve in prehrane oziroma prevoza delavcev od kraja, kjer stanujejo, do kraja, kjer delajo in nazaj (Uradni list SFRJ, št. 41/68),
– pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Uradni list SFRJ, št. 42/68),
– pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (Uradni list SFRJ, št. 30/69),
– pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi (Uradni list SFRJ, št. 35/69),
– pravilnik o varstvu pri izdelovanju razstreliv in smodnika in pri manipuliranju z razstrelivi in smodnikom (Uradni list SFRJ, št. 55/69),
– pravilnik o posebnih ukrepih in normativih za varstvo pri obdelovanju in predelovanju kož, krzna in krznenih odpadkov (Uradni list SFRJ, št. 47/70),
– pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju službe za primer nesreče pri delu (Uradni list SFRJ, št. 21/71),
– pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Uradni list SFRJ, št. 29/71),
– pravilnik o varstvu pri delu pri termičnem obdelovanju zlitin lahkih kovin v kopelih z nitratnimi solmi (Uradni list SRS, št. 26/75),
– navodilo o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu (Uradni list SRS, št. 9/78),
– pravilnik o tehničnih normativih za livarsko industrijo (Uradni list SFRJ, št. 14/79),
– pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 15/79),
– navodilo o evidencah s področja varstva pri delu (Uradni list SRS, št. 32/80),
– pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu (Uradni list SRS, št. 1/84, 18/87 in 35/88),
– pravilnik o varstvenih ukrepih za delo s snovmi, ki vsebujejo poliklorirane bifenile, poliklorirane naftalene in poliklorirane terfenile (Uradni list SRS, št. 13/85),
– pravilnik o osnovah za opravljanje nalog varstva pri delu (Uradni list SRS, št. 27/87),
– pravilnik o listinah za sredstva za delo (Uradni list SRS, št. 26/88 in 31/88),
– pravilnik o varstvu pri delu pri gradnji predorov, rovov in podkopov (Uradni list SRS, št. 26/88),
– pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88),
– pravilnik o varstvu pri delu na železnicah (Uradni list SRS, št. 36/89),
– pravilnik o varstvenih ukrepih pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona in lesovine (Uradni list SRS, št. 36/89),
– pravilnik o ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami (Uradni list SFRJ, št. 18/91),
– pravilnik o varstvu pri delu v grafični industriji (Uradni list RS, št. 7/92),
– pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92),
– pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varstva pri delu (Uradni list RS, št. 17/96),
– pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija, ki opravlja strokovne naloge s področja varstva pri delu (Uradni list RS, št. 61/96),
– pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Uradni list RS, št. 33/71).

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80 in 25/86), razen 48. člena, ki se uporablja do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih, 115., 120. in 121. člen zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78, 27/82, 45/82, 11/83, 24/83, 5/86 in 18/88), prva, druga, tretja, četrta in peta alinea prvega odstavka in drugi odstavek 9. člena, 10. in 11. člen ter 2. in 3. točka 95. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96 in 29/98).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.