Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o rudarstvu (ZRud), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. junija 1999.

Ta zakon ureja raziskovanje, izkoriščanje in gospodarjenje z mineralnimi surovinami kot naravnim virom, ne glede na to ali so v zemlji ali na njeni površini v tekočih ali stoječih vodah ali pa v obalnem morju.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka veljajo za raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč določbe zakona, ki ureja vode.
Zakon določa tudi ukrepe in pogoje za izvajanje rudarskih del, varovanje okolja in varstva pri delu v času izvajanja rudarskih del pri raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralnih surovin in drugih rudarskih delih, ki niso v zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin, ureditev prizadetih površin po končanem izvajanju rudarskih del ter njihovo usposobitev za ponovno uporabo.
Ta zakon določa tudi način podeljevanja rudarske pravice, pristojnosti in način izdajanja posameznih dovoljenj, kot tudi organizacijo in način izvajanja inšpekcijske službe na področju rudarstva.
Gospodarjenje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti države, ki ureja, načrtuje in nadzira raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin z namenom zagotoviti njihovo optimalno izkoriščanje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot.

Pojmi imajo v tem zakonu naslednji pomen:
1. Mineralne surovine so neobnovljivi naravni viri v lasti države, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi.
2. Gospodarjenje z mineralno surovino obsega vse postopke in dela potrebna za optimalno izkoriščanje mineralne surovine, kar obsega podelitev rudarske pravice, izkoriščanje mineralne surovine in opustitev izkoriščanja.
3. Rudnik (rudarski obrat) je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se raziskuje ali izkorišča mineralne surovine. Raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin vključuje tudi stroje, opremo, zgradbe, gradbeno infrastrukturo, deponije oziroma odlagališča in druge objekte, ki so potrebni za izvajanje rudarskih del, do katerih imajo dostop delavci, ki ta dela izvajajo.
4. Rudniški oziroma rudarski objekt je objekt na površini in pod zemljo na raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru, ki je namenjen raziskovanju in izkoriščanju mineralne surovine ter izvajanju drugih rudarskih del.
5. Rudarska infrastruktura so tisti rudniški objekti, ki so potrebni za pričetek raziskovalnih in pridobivalnih del pri izkoriščanju mineralne surovine (dovozne ceste, elektro naprave in objekti, zgradbe za ljudi in opremo itd.)
6. Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz pristopnega zemljišča in zemljišča, namenjenega raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralne surovine, omejen z mejnimi linijami med določenimi geografskimi koordinatami, navezanimi na geodetsko mrežo. Načrt rudniškega prostora je katastrska karta v predpisanem merilu, z označenimi mejami in parcelnimi številkami, ki ob začetku odkopavanja ne sme biti starejša kot šest mesecev in mora biti letno dopolnjena.
7. Predhodno raziskovanje vključuje: geološko pregledovanje terena, geološko snemanje, majhni izkopi, plitvo vrtanje do 30m, geofizikalno raziskovanje, geološko kartiranje, preiskovanje tal in druga dela za pridobitev podatkov o lastnosti zemeljskih struktur.
8. Raziskovanje vključuje dela za neposredno ali posredno iskanje mineralnih surovin, vključno z vsemi potrebnimi dejavnostmi, ki so s tem iskanjem povezane, kakor tudi odpiranje in preiskovanje naravnih nahajališč mineralnih surovin ter opuščenih jalovišč ali talilniških odpadkov z namenom, da se ugotovi in oceni gospodarno izkoristljivost mineralnih surovin.
9. Izkoriščanje vključuje vsa potrebna dela, da se mineralne surovine pridobi, obogati in uskladišči.
10. Pridobivanje vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine v nahajališču (odpiranje), da se pripravi za izkopavanje (pripravo), da se jo izkoplje (odkopavanje) in pripelje na obogatitev.
11. Črpanje vključuje vsa potrebna dela, da se pride do ležišča mineralne surovine (vrtanje), da se nahajališče pripravi za črpanje, da se črpanje izvede ter mineralno surovino vključi v predelavo.
12. Obogatitev vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost. To se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih, fizikalno-kemičnih in kemičnih postopkih, ter s postopki obdelave.
13. Skladiščenje vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju na način, da le-te čim manj izgube na obliki in kakovosti.
14. Opustitev raziskovanja in izkoriščanja vključuje vsa rudarska dela, ki jih je potrebno izvesti na rudniškem prostoru z namenom dokončne sanacije površin, degradiranih z rudarskimi deli, kakor to določa rudarski projekt.
15. Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, ki v globino ni omejen in je z rudarsko pravico dodeljen za raziskovanje, uporablja pa se ga na podlagi izdanega dovoljenja za raziskovanje določenih mineralnih surovin.
16. Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, ki sega do določene globine in je z rudarsko pravico dodeljen za izkoriščanje, uporablja pa se ga na podlagi izdanega dovoljenja za izkoriščanje določenih mineralnih surovin.
17. Geološka struktura za skladiščenje ogljikovodikov je posebna oblika zgradbe poroznih ali razpokanih kamnin, ki je omejena z nepropustnimi plastmi.
18. Geotermični energetski vir je vir, katerega vzrok je zemljina toplota in ga je možno izkoriščati tako, da se po odvzemu toplote vrača v nahajališče.
19. Varnostni steber je varovalno območje v katerem ni dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin. Z njim se varuje podzemne in površinske objekte ali dobrine splošnega pomena.
20. Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju (odkopavanju) mineralnih surovin z rudarskimi deli v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega manjšega sestavnega dela.
21. Rudarska pravica je pravica do raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene.
22. Postroj je skupek naprav ali instalacij, katerih vzajemna funkcija služi istemu tehničnemu cilju in so povezane v funkcionalno celoto.
23. Odkopno polje ali revir je zaključeno območje odkopavanja z lastnim vstopom in izstopom komunikacijskih poti ali zraka ter specifičnimi konstrukcijsko določenimi elementi.
24. Del odkopnega polja je odkopno delovišče v sestavu odkopnega polja. Odkopno polje se lahko deli na dele, kot so: blok, etaže, obzorja ali horizonte in posamezna delovišča. Delovišča se lahko poimenujejo glede na tehnične ali geografske karakteristike. Fronta je smer odkopavanja ali napredovanja rudarskega delovišča.
25. Klasifikacija in kategorizacija mineralnih surovin je postopek, s katerim razvrstimo mineralne surovine po njihovih lastnostih, uporabnosti in izdatnosti, ter jih ločimo na zaloge in vire.
26. Zaloge mineralnih surovin so mineralne surovine v nahajališčih, ki jih je moč ekonomično izkoristiti.
27. Viri mineralnih surovin so mineralne surovine v nahajališču, ki ni dovolj raziskano ali dovolj izdatno, da bi ga bilo možno z znanimi odkopnimi metodami ekonomično izkoristiti.
28. Rudno bogastvo so vse mineralne surovine od 1. do 15. točke 3. člena tega zakona kot viri ali zaloge v raziskovanju oziroma izkoriščanju.
29. Pristopno zemljišče je tisto zemljišče, preko katerega je možen pristop do raziskovalnega ali pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izvajanje del raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin na podlagi pridobljene rudarske pravice.
30. Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetja, ter rudarsko opremo, objekte in okolico.
31. Rudarska metoda izkopa in vgrajevanja osnovne podgradnje pri gradnji podzemnih prostorov je metoda dela, ki omogoča stabilnost in samonosilnost z osnovno podgradnjo podprtega prostora.
32. Rudarska dela so dela, ki se izvajajo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, dela, ki so v zvezi z izkopi in osnovnimi podgradnjami pri gradnji vseh vrst podzemnih objektov, kakor tudi ostala dela iz 4. člena tega zakona.
33. Rudarska metoda dela je metoda dela, pri kateri se uporablja tehnologija dela, določena s tehničnimi predpisi in predpisi iz varstva in zdravja pri delu v rudarstvu.
34. Enota mineralne surovine v raščenem stanju je kubični meter mineralne surovine v nahajališču.
35. Raščeno stanje mineralne surovine pomeni z rudarskimi deli še nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v nahajališču.
36. Površinski kop je rudnik (rudarski obrat) s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine, po kateri se lahko tudi poimenuje.
37. Nosilec rudarske pravice je pravna ali fizična oseba, ki je po določbah tega zakona s koncesijo pridobila rudarsko pravico.

Mineralne surovine so vse energetske surovine (fosilna goriva in ogljikovodiki), rude in kamnine, deli kamnin, mineralov, usedlin, produkti izhlapevanja (sol) in geotermični energetski viri ter obsegajo:
1. vse vrste premoga,
2. nafto in bitumenske kamnine,
3. radioaktivne mineralne surovine,
4. mineralne surovine, iz katerih se lahko pridobivajo kovine, ter njihove uporabne spojine,
5. vse vrste plinov, ki so v zemlji,
6. vode, kadar se iz njih lahko pridobivajo mineralne surovine,
7. grafit, žveplo, magnezit, fluorit, barit, sljuda, sadra, kalcit, kreda, bentonit, roženec, kremen in kremenov pesek, kaolin, proti ognju odporno glino, lapor ter apnenec in dolomit za industrijske namene, glinenec, diatomejsko zemljo, pucolan–tuf, disten, levcit, zeolitiski tuf,
8. naravni kamen (okrasni arhitektonski kamen, arhitektonski gradbeni kamen),
9. poldrago in drago kamenje,
10. vse vrste soli in solnih voda,
11. tehnični kamen,
12. prod, pesek, mivko, ilovico, fliš in lapor,
13. lončarsko, keramičarsko in opekarsko glino,
14. geotermični energetski vir,
15. vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja mineralnih surovin.
16. vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.
Mineralne surovine iz 9. točke prejšnjega odstavka so naravno bogastvo.

Rudarska dela po tem zakonu so:
1. dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, na njeni površini, v tekočih in stoječih vodah, v obalnem morju, na morskem dnu, v prvotnem ležišču, naplavinah, izkopaninah, jaloviščih,
2. priprava, odpiranje, odkopavanje, urejanje zemljišč v času izkoriščanja, črpanje, bogatenje, skladiščenje in opustitev izkoriščanja mineralnih surovin,
3. raziskovanje in vrtanje vrtin za raziskovanje nad 30 m globine,
4. preizkušanje, razstreljevanje in uporaba razstrelilnih sredstev v proizvodne namene, vse vrste površinskih in podzemnih razstreljevanj, primarnih in sekundarnih razstrelitev (odstrelov) in vsa masovna miniranja (odstreljevanja), tako pri pridobivalnih kot drugih rudarskih delih,
5. odlaganje odkrivke, jalovine in drugih snovi, ki nastanejo pri raziskovanju ali izkoriščanju mineralnih surovin,
6. raziskovanje, izgradnja in sanacija podzemnih prostorov z rudarskimi metodami izkopa in vgrajevanja osnovne podgradnje (predori, jaški, skladišča, zaklonišča in drugi podzemni prostori), izvajanje zračenja v plinonosnih režimih, odvodnjavanje, injektiranje in sidranje,
7. izgradnja galerij, brežin, usekov, deponij, odlagališč, etažnih cest, odvodnjevalnih kanalov ter gradbenih jam z rudarskimi metodami dela na površini in pod njo, ter podzemskega izkopa in podgrajevanja pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin,
8. raziskovanje in izkoriščanje geoloških struktur za skladiščenje ogljikovodikov,
9. raziskovanje in izkoriščanje geotermičnih energetskih virov,
10. raziskovanje zemeljskih struktur z ozirom na primernost za gradnjo podzemnih prostorov ali skladiščenje materialov v njih z rudarskimi metodami dela,
11. rekonstrukcije in vzdrževanje za uporabo rudniških prostorov po opustitvi raziskovanja ali izkoriščanja mineralnih surovin,
12. raziskovanje in črpanje globinskih voda iz 6., 10. in 15. točke 3. člena tega zakona,
13. zapiranje rudniških objektov in sanacija zemljišča, degradiranega z rudarskimi deli,
14. sanacija opuščenih površinskih kopov in rudnikov z rudarskimi metodami dela.

Z državnim programom gospodarjenja z mineralnimi surovinami (v nadaljevanju besedila: državni program) se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v državi, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje.
Državni program se izdela kot skupni program za vse mineralne surovine v državi, ob upoštevanju posebnosti posameznih območij, posebnosti in razširjenosti posameznih mineralnih surovin in potreb po njihovem gospodarskem izkoriščanju.
Z državnim programom se lahko opredeli izkoriščanje mineralne surovine iz 3. člena tega zakona kot pomembne za Republiko Slovenijo.
Obvezno izhodišče za izdelavo državnega programa so stopnja varovanja okolja pred obremenitvami in varstveni režim zavarovanih mineralnih surovin.
Državni program je sestavljen iz splošnega načrta in načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami.

Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami vsebuje opis in ovrednotenje stanja zalog in izkoriščenosti posameznih mineralnih surovin, podrobnejšo razdelavo ciljev iz državnega programa ter ukrepe za njegovo izvedbo in izhodišča za načrte gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami, ob upoštevanju posebnosti po posameznih območjih in posameznih mineralnih surovinah.
Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za obdobje, ki ni daljše od 10 let.
Pred iztekom obdobja iz prejšnjega odstavka se izdela poročilo o izvedenih ukrepih in oceno stanja doseganja ciljev.
Na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka se splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami ponovno izdela ali pa vlada odloči o njegovi spremembi ali podaljšanju.

Načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami je sestavljen iz pisnega in grafičnega dela in vsebuje opis in ovrednotenje razširjenosti, raziskanosti, izkoriščenosti posameznih mineralnih surovin, ter evidentiranje zalog in potreb po posameznih mineralnih surovinah na posameznem območju, razdelavo ciljev in ukrepov iz državnega programa po posameznih mineralnih surovinah na posameznih območjih.
Podrobnejšo vsebino in sestavine načrta gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami sprejme vlada.
Načrt iz prejšnjega odstavka se usklajuje skladno s spremembami, določenimi v državnem programu.
Načrt iz prvega odstavka tega člena se izdela za obdobje, ki ni daljše od 10 let.
Pred iztekom obdobja iz prejšnjega odstavka se izdela poročilo o izvedenih ukrepih ter ocena doseganja ciljev. Na podlagi poročila se načrt ponovno izdela ali pa vlada odloči o njegovi spremembi ali podaljšanju.

Priprava osnutka in predloga državnega programa in načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami je strokovna naloga ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami je strokovna podlaga za izdelavo prostorskih sestavin planskih aktov države in lokalne skupnosti.
Načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami je strokovna podlaga za izdelavo prostorskega izvedbenega načrta.
Prostorski izvedbeni načrt je podlaga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor z namenom raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin na podlagi določb zakona, ki ureja naselja in druge posege v prostor.

Mineralne surovine so v lasti države.
Pravico do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: rudarska pravica) in dovoljenje za predhodno raziskovanje je mogoče pridobiti samo pod pogoji in na način, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

Raziskovanje mineralnih surovin se opravlja v raziskovalnem prostoru, katerega velikost se določi z aktom o podelitvi rudarske pravice.
Izkoriščanje mineralnih surovin se opravlja v pridobivalnem prostoru katerega velikost se določi z aktom o podelitvi rudarske pravice.
Način označevanja mej, vodenja registra nosilcev rudarske pravice ter način vodenja katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Rudarsko pravico je mogoče pridobiti s koncesijo, če ta zakon ne določa drugače. Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: nosilec rudarske pravice). Koncesijo v imenu države podeli vlada, posebej za raziskovanje in posebej za izkoriščanje ali skupaj za raziskovanje in izkoriščanje.
Koncesija za raziskovanje se podeli za največ pet let in se jo lahko podaljša za največ tri leta, vsakič kadar obseg raziskovalnih del, določenih s koncesijsko pogodbo, ni bil izvršen, kljub rednemu in dobro izvedenemu raziskovanju ali če se z izvedenimi raziskavami dokaže smotrnost nadaljevanja le-teh.
Koncesija za izkoriščanje se podeli za določen čas, ki je normalno potreben za gospodarno izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem področju. Ta rok sme biti največ petdeset let, razen če zaradi velikih vlaganj v izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju, in ob rednem in dobro izvedenem izkoriščanju, ni bilo mogoče izčrpati zalog na pridobivalnem prostoru.
Vlada lahko določi z uredbo, da se raziskovanje ali izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju izvaja na način kot določa zakon za gospodarsko javno službo, v gospodarskem javnem zavodu ali javnem podjetju, ki ga ustanovi država.
Rudarsko pravico dobi subjekt iz prejšnjega odstavka z uveljavitvijo uredbe, ki mora vsebovati tudi pogoje, določene v 15. členu tega zakona.
Dovoljenje za predhodno raziskovanje lahko pridobi z dovoljenjem upravne enote, na območju katere bodo predhodna raziskovanja potekala, pravna ali fizična oseba. To dovoljenje se izda za čas izvedbe programa predhodnega raziskovanja, največ pa za eno leto.

Nosilec rudarske pravice je za izvajanje rudarske pravice dolžan plačevati državi plačilo za koncesijo (v nadaljnjem besedilu: plačilo), skladno z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
Osnova za izračun plačila je povprečna cena enote mineralne surovine in je odvisna od vrste, obsega in razširjenosti mineralne surovine.
Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine iz prejšnjega odstavka v trdem stanju je kubični meter mineralne surovine v raščenem stanju. Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine, pridobljene v plinastem ali tekočem stanju je kubični meter, za nafto in druge tekoče ogljikovodike pa tona pridobljene mineralne surovine.
Plačilo za izvajanje rudarske pravice za raziskovanje se plača v enkratnem znesku ob podpisu pogodbe in znaša lahko največ 100.000 tolarjev na ha raziskovalnega prostora.
Plačilo za izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje se plačuje v letnih zneskih in znaša lahko največ 100.000 tolarjev na ha pridobivalnega prostora in največ 20% povprečne cene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu.
Plačilo pripada državi in občini v enakem razmerju 50:50.
Občina lahko porabi sredstva plačila za rudarsko pravico izključno za razvoj in sanacijo komunalne infrastrukture in sanacijo zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.
Nosilec rudarske pravice se lahko v določenih primerih deloma ali v celoti oprosti plačila.
Za zmanjšanje višine plačila mora nosilec rudarske pravice vložiti posebno vlogo na ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
Povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev plačila, način odmere, obračunavanja in plačevanja, ter način nadzora nad plačevanjem in izpolnjevanjem koncesijske pogodbe, predpiše vlada.

Podlaga za podelitev rudarske pravice je koncesijski akt.
Koncesijski akt je predpis vlade, ki se izda v skladu z državnim programom iz 5. člena tega zakona.
Pred izdajo koncesijskega akta iz prejšnjega odstavka mora vlada pridobiti mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti, na območju katere se mineralna surovina nahaja, o nameravanem raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralne surovine.
Če pristojni organ lokalne skupnosti v primeru iz prejšnjega odstavka ne posreduje svojega mnenja v 30 dneh od prejema pisnega in obrazloženega zaprosila, lahko vlada nadaljuje s sprejemanjem koncesijskega akta.
Koncesijski akt za podelitev rudarske pravice vsebuje zlasti:
1. opredelitev mineralne surovine, za katero se daje rudarska pravica,
2. predmet rudarske pravice in opredelitev obsega ter morebitna izključevanja v zvezi z rudarsko pravico,
3. opredelitev okoljevarstvenih pogojev, pogojev varstvenega režima ter način upravljanja, rabe ali izkoriščanja mineralne surovine,
4. navedbo dejavnosti, ki se lahko opravlja v zvezi z mineralno surovino, ki je predmet rudarske pravice,
5. pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec rudarske pravice,
6. začetek in čas trajanja rudarske pravice,
7. raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, na katerega se nanaša rudarska pravica,
8. plačilo za koncesijo,
9. pooblastilo za nadzor nad uresničevanjem rudarske pravice,
10. razloge in način prenehanja rudarske pravice,
11. dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja,
12. pooblastila in pogoje za sklenitev in pričetek veljavnosti koncesijske pogodbe,
13. obveznost nosilca rudarske pravice, da ponudi mineralno surovino, ki jo pridobi in ne porabi za lastne potrebe, na trg vsem pod enakimi pogoji,
14. garancije nosilca rudarske pravice,
15. morebitno opredelitev, da je raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine v javni koristi,
16. morebitna javna pooblastila koncesionarja.

Država podeli rudarsko pravico na podlagi javnega razpisa, v skladu z 15. členom tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.
Javni razpis iz prejšnjega odstavka izvede ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
O izbiri koncesionarja odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.

Če gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je v Republiki Sloveniji registriran za opravljanje dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin z vlogo, naslovljeno na vlado, izrazi zainteresiranost za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine, opredeljene v državnem programu iz 5. člena tega zakona, mora vlada v roku 120 dni od dneva, ko je vlogo prejela, pričeti postopek za izdajo koncesijskega akta iz 15. člena tega zakona, razen v primerih:
– če predlagano raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine ni v skladu z državnim programom iz 5. člena tega zakona,
– če je rudarsko pravico že podelila v skladu z določbami tega zakona,
– če zakon omejuje podelitev rudarske pravice,
– če zakon ali akt vlade določa drugačen način opravljanja dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vse elemente, potrebne za določitev vsebine koncesijskega akta iz 15. člena tega zakona.
Če se na podlagi vloge iz prvega odstavka tega člena izda koncesijski akt, je vlada dolžna v roku 60 dni od dneva izdaje akta začeti s postopkom javnega razpisa.
Vlagatelj vloge iz prvega odstavka tega člena ima na javnem razpisu, ob enakih pogojih za vse koncesionarje, prednostno pravico pri podelitvi rudarske pravice, razen če je bilo za isti raziskovalni ali pridobivalni prostor vloženih več vlog o zainteresiranosti ali če na javnem razpisu kateri od koncesionarjev uveljavlja prednostno pravico po 20. členu tega zakona.

Rudarsko pravico na območju, ki je z zakonom razglašeno za naravno bogastvo ali zavarovano naravno vrednoto, se lahko podeli le v skladu z zakonom in s predpisanim režimom varstva.
Rudarsko pravico na območju javnih prometnih poti, vodnih gradenj, vodovodov, plinovodov, naftovodov, električnih vodov visoke napetosti, vrelcev mineralnih, radioaktivnih, termalnih in zdravilnih voda, kulturnih spomenikov, pokopališč in vojaških objektov ter objektov in naprav hidromelioracijskih sistemov, lahko podeli vlada samo s soglasjem lastnika omenjenih objektov.
Rudarsko pravico na območju urbanih naselij lahko podeli vlada samo s soglasjem pristojnega organa lokalne skupnosti.

Medsebojno razmerje v zvezi z rudarsko pravico uredita država in nosilec rudarske pravice s koncesijsko pogodbo, ki mora vsebovati:
1. namen in način raziskovanja ali izkoriščanja mineralne surovine,
2. prostor, za katerega velja rudarska pravica,
3. obdobje, za katero je rudarska pravica podeljena,
4. plačilo za podeljeno rudarsko pravico,
5. predlog načina ureditve raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora med in po končanem raziskovanju ali izkoriščanju mineralne surovine ter zavarovanje plačila za ureditev prostora,
6. sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega raziskovanja ali izkoriščanja mineralne surovine,
7. prenehanje koncesijske pogodbe in možnosti morebitnega podaljšanja,
8. pogoje prenosa in dedovanje rudarske pravice,
9. garancije nosilca rudarske pravice za sprotno sanacijo zemljišč.

Pri izbiri nosilca rudarske pravice za raziskovanje ima prednost pravna ali fizična oseba, ki je na predvidenem raziskovalnem prostoru izvajala predhodno raziskovanje po določbah tega zakona.
Pri izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ima prednost pravna ali fizična oseba, ki je na predvidenem pridobivalnem prostoru že imela rudarsko pravico za raziskovanje po določbah tega zakona.
Kadar se z rudarsko pravico širi že določen raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, ima prednost pri izbiri tisti nosilec rudarske pravice, ki že opravlja rudarska dela na zemljišču, ki meji na zadevno območje.
Če zaprosi za rudarsko pravico lastnik zemljišča, ima ta prednost pred ostalimi prosilci, pri enakih pogojih, razen pred prosilci iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

Rudarska pravica se lahko prenese le s soglasjem vlade na pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje enake pogoje kot nosilec rudarske pravice.
Fizična oseba lahko, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in ob predložitvi pravnomočnega sklepa o dedovanju, rudarsko pravico tudi deduje.
V primeru, da ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje iz tega člena, rudarska pravica ugasne po preteku časa, za katerega je bila podeljena, ali če dve leti po smrti nosilca rudarske pravice nobeden od njegovih dedičev ne vloži vloge za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena.
Vlogo za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zainteresirana pravna ali fizična oseba ali dedič nosilca rudarske pravice.
Rudarska pravica se ne sme prodati ali dati v najem. V primeru, da je nad nosilcem rudarske pravice opravljen stečaj po zakonu, ki ureja stečaj, se lahko rudarska pravica prenese le hkrati s celotnim prevzemom dolžnika, ob upoštevanju določb prvega in drugega odstavka tega člena.
Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.

Rudarska pravica za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine se sme podeliti tudi za prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica, če se raziskovanje oziroma izkoriščanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalno-pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega izkoriščanja mineralnih surovin.

Razmerje med državo in nosilcem rudarske pravice preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom rudarske pravice,
– z ugasnitvijo rudarske pravice.

Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem.
Razlogi in pogoji za razdrtje, in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe, se določijo v koncesijski pogodbi.

Država lahko nosilcu rudarske pravice odvzame rudarsko pravico:
– če za daljši čas ne izvaja rudarske pravice,
– če ne izpolnjuje določil koncesijske pogodbe, pa niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pogodbe,
– če ne posreduje podatkov po določbah tega zakona.
O odvzemu rudarske pravice odloča vlada na predlog tistega, ki mu je s koncesijskim aktom dano pooblastilo za nadzor nad uresničevanjem rudarske pravice.
Odločba o odvzemu rudarske pravice je dokončna in jo je dovoljeno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

Za pridobivanje in izbor nosilcev rudarske pravice, za javni razpis, za vprašanja v zvezi s koncesijsko pogodbo, za varstvo nosilca rudarske pravice in reševanje sporov, za prenehanje razmerja iz pogodbe o podelitvi rudarske pravice in za prenos rudarske pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja koncesijo na naravni dobrini, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Kadar gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba ob izvajanju del na podlagi gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo na podlagi zakona, ki ureja graditev objektov, pridobi mineralno surovino iz 11. in 12. točke 3. člena tega zakona, jo mora uporabiti skladno s pogoji, določenimi v navedenem dovoljenju.
Če se v okviru gradbenih del iz prejšnjega odstavka izvajajo rudarska dela iz 6. in 7. točke 4. člena tega zakona in se ob tem pridobi mineralna surovina iz prejšnjega odstavka, veljajo za gospodarsko družbo ali samostojnega podjetnika posameznika, ki dela izvaja, določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.

Nosilec rudarske pravice za raziskovanje mineralnih surovin mora ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, najmanj enkrat letno poročati o rezultatih raziskovanj mineralnih surovin, če ni drugače določeno v koncesijski pogodbi.

Nosilec rudarske pravice za raziskovanje mora v šestih mesecih po končanem raziskovanju mineralnih surovin izdelati elaborat o zalogah ali virih mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru in ga predložiti ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.

Nosilec rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin mora klasificirati in kategorizirati zaloge in vire mineralnih surovin ter voditi evidenco in hraniti podatke o zalogah in virih mineralnih surovin. Enkrat letno mora o stanju klasificiranih in kategoriziranih zalog poročati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.
Način vodenja evidence, hranjenja podatkov, klasificiranja in kategoriziranja zalog in virov, vsebino elaborata o zalogah in virih mineralnih surovin, postopek za potrditev elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralne surovine, način poročanja ter o bilanci teh rezerv predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

S poročilom iz 28. člena, elaboratom iz 29. in 30. člena, kakor tudi z drugo rudarsko dokumentacijo nosilca rudarske pravice mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do navedenih listin, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno tajnost ves čas trajanja rudarske pravice, s podatki iz poročil iz 28. in 30. člena pa še tri leta po prenehanju koncesijske pogodbe.

Zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice po tem zakonu je lastnik ali uporabnik zemljišča na ali pod katerim se nahaja mineralna surovina in lastnik ali uporabnik pristopnega zemljišča iz 29. točke 2. člena tega zakona, dolžan trpeti omejitve svojih pravic, skladno z določbami tega zakona.
Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz prejšnjega odstavka ali druge nepremičnine v javno korist odvzame ali omeji v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon ter na način in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev.

V primeru, ko nosilec rudarske pravice sam ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom zajeto v raziskovalni oziroma pridobivalni prostor oziroma ni sam lastnik pristopnega zemljišča iz 29. točke 2. člena tega zakona, mora pridobiti to zemljišče s pravnim poslom, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.

Če lastnik zemljišča iz 33. člena tega zakona pisno ponudbo nosilca rudarske pravice za sklenitev pravnega posla oziroma sporazumno omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na tem zemljišču pisno zavrne ali nanjo v 30 dneh od prejema ne odgovori, lahko nosilec rudarske pravice pošlje ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, pobudo za omejitev ali odvzem lastninske pravice lastniku tega zemljišča.
Omejitev ali odvzem lastninske pravice iz prejšnjega odstavka se izvede v korist države (v nadaljnjem besedilu: razlastitveni upravičenec), če je izkazana javna korist po tem zakonu.
Odškodnino za omejitev ali odvzem lastninske pravice mora razlaščencu plačati nosilec rudarske pravice.
Če je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena država, se šteje, da je nosilec rudarske pravice s pridobitvijo koncesije pridobil soglasje za njegovo uporabo.

Javna korist po tem zakonu je izkazana, če je razlastitev lastnika zemljišča potrebna zaradi izkoriščanja mineralne surovine, ki je edini vir, ali je strateškega pomena za potrebe države, oziroma pretežnega dela prebivalcev na določenem območju, ali je potrebna za izvajanje javne koristi, določene z drugim zakonom in v primerni kakovosti ni zelo razširjena, pa je bila z raziskovanjem ugotovljena njena primerna kakovost in za gospodarsko izkoriščanje zadostna količina, in če je to območje določeno s prostorskim izvedbenim načrtom.
Odločbo o ugotovitvi javne koristi iz prejšnjega odstavka izda vlada. Odločba se vroči imetniku zemljiškoknjižnih pravic.

Lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz 33. člena tega zakona se lahko v korist razlastitvenega upravičenca omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali gradnje rudarskih objektov.
Lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču se lahko začasno omeji v korist razlastitvenega upravičenca, če je to potrebno zaradi raziskovanja mineralne surovine, sanacije zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli, vzdrževanja rudarskih objektov ali za izvedbo njihove gradnje.

Če razlastitveni upravičenec v enem letu po pravnomočnosti dovoljenja za izvajanje del ugotovi, da nosilec rudarske pravice ni začel z izkoriščanjem mineralne surovine, zaradi katere je bil lastnik zemljišča razlaščen, se na predlog razlaščenca sklep o razlastitvi razveljavi.

Za upravljanje in namensko uporabo dela sredstev, pridobljenih iz plačila rudarske pravice, ki pripadejo državi, se ustanovi rudarski sklad, kot proračunski sklad v upravljanju ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
Sredstva iz prejšnjega odstavka so namenjena za:
– izdelavo državnega programa in načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami,
– dajanje posojil, financiranje in podporo predhodnega raziskovanja in raziskovanja mineralnih surovin in odpravo posledic raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin,
– uvajanja novih tehnologij v rudarstvu,
– vzpostavitev in vzdrževanje baz podatkov s področja raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin in drugih zadev, ki so potrebne za pospeševanje razvoja rudarstva.

Rudarska dela lahko izvajata gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, če sta v Republiki Sloveniji registrirana za ustrezno dejavnost (v nadaljevanju: izvajalec), ki izpolnjuje tudi druge predpisane pogoje.
V primeru, da rudarskih del ne izvaja nosilec rudarske pravice, mora skleniti ustrezno pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje pogoje.
Izpolnjevanje predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka ugotavlja rudarska inšpekcija.

Rudarska dela sme izvajalec opravljati le na podlagi dovoljenja za izvajanje del po 50. členu tega zakona.
Pri izvajanju del iz prejšnjega odstavka mora izvajalec upoštevati predpise o tehničnih normativih (v nadaljevanju: tehnični predpisi), predpise o varnosti in zdravju pri delu ter varstvu okolja in druge prepise, če ni s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, drugače določeno, da je s tem pravočasno zagotovljena predpisana varnost ljudi in živali, prometa in sosednjih objektov ter varnost samega objekta in del, napeljav, opreme ter materiala.

Kadar v istem rudniku izvajata delo dva ali več izvajalcev rudarskih del, mora naročnik del, ki upravlja z rudnikom, usklajevati izvajanje vseh ukrepov, ki so povezani z varnostjo in zdravjem delavcev ter je odgovoren za varen potek vseh del. Navedeno ne odvezuje posameznih izvajalcev odgovornosti za izvajanje vseh ukrepov, povezanih z varnostjo in zdravjem njihovih delavcev. Za varno izvajanje del sklenejo naročnik del in izvajalci pisni sporazum, v katerem določijo skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov.

Minister, pristojen za rudarstvo, predpiše za izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del naslednje tehnične predpise:
1. za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih in pod zemljo,
2. za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem,
3. za električne naprave in instalacije v rudnikih s površinskim in podzemnim pridobivanjem mineralnih surovin,
4. za dela na površini in pod zemljo, ki niso povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin,
5. za dela pri bogatenju mineralnih surovin,
6. za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu,
7. druge tehnične prepise in predpise o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu.
Predpise, ki urejajo varnost in zdravje pri delu v rudarstvu iz prejšnjega odstavka, izda minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.
Dodatne posebnosti, povezane z deli iz prejšnjega odstavka, se lahko uredijo s splošnim aktom izvajalca, ob upoštevanju predpisov iz prejšnjega odstavka, kakor tudi drugih predpisov, ki se uporabljajo pri izvajanju rudarskih del.
Kadar se rudarska dela izvajajo za podzemne objekte, ki niso namenjeni za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin, se morajo pri izvajanju takšnih rudarskih del, poleg predpisov iz prvega odstavka tega člena, upoštevati tudi tehnični in drugi predpisi, določeni z zakonom, ki ureja graditev objektov.
V primeru iz prejšnjega odstavka se mora po izvršenih delih izkopa in osnovne podgradnje in pred nadaljevanjem gradbenih in drugih del, ki so v zvezi s podzemnim objektom, opraviti tehnični pregled izvršenega izkopa oziroma osnovne podgradnje ter o opravljenem pregledu izdati ustrezno potrdilo (v nadaljnjem besedilu: rudarsko soglasje).
Rudarsko soglasje izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
Investitor oziroma izvajalec rudarskih del na podzemnem objektu je pri tehničnem pregledu iz četrtega odstavka tega člena poleg dokazil predpisanih z zakonom, ki ureja graditev objektov, komisiji za tehnični pregled dolžan predložiti tudi rudarsko soglasje.

Izvajalec, ki izvaja podzemeljska rudarska dela ali dela v ognje in eksplozijsko nevarnih obratih ali dela, pri katerih lahko nastanejo strupeni plini, pare ali nevarnosti vdorov plina, vode in mulja, mora organizirati reševalno službo. Več izvajalcev lahko organizira skupno reševalno službo. Površinski rudniki morajo organizirati reševalno službo v primeru, če je narava njihovega dela takšna, da ni mogoče uspešno izvajati reševanja s civilnimi reševalnimi službami.
Vsak delavec je dolžan takoj obvestiti nadrejenega o vsakem pojavu nevarnosti, še posebej o pojavih eksplozivnih, zadušljivih, strupenih plinov, vdorih vode, mulja, blata, hribinskih udarih in plazovih, nastalih previsih, nestabilnih brežinah, zatajenih razstrelnih sredstvih in o drugih nastalih nevarnostih, ki lahko ogrozijo zaposlene, objekte in naprave.
O vseh nevarnih pojavih iz prejšnjega odstavka tega člena, je odgovorna oseba izvajalca del dolžna takoj obvestiti rudarsko inšpekcijo.
V primeru pojava nevarnosti, in ko je ogrožena varnost zaposlenih, objektov in naprav pri izvajanju rudarskih del, vodi akcijo reševanja odgovorna oseba, določena s splošnim aktom izvajalca.
Rudarski inšpektor lahko odredi za vodenje akcije reševanja drugo odgovorno osebo ali prevzame vodenje akcije sam, če ugotovi, da vodenje akcije ni dovolj strokovno in učinkovito.
Izvajanje opravil in način organiziranja in delovanja reševalne službe predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Vsak izvajalec rudarskih del mora zagotoviti izvajanje in nadzorstvo nad izvajanjem tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu.
Izvajalec podzemskih rudarskih del mora obvezno organizirati službo za varnost pri delu ter zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik.
Vodja službe za varnost pri delu iz drugega odstavka tega člena je lahko le oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske, geotehnološke ali vrsti podzemnih del ustrezne smeri, vodja službe za varnost pri delu pri podzemnem raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pa je lahko le oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske smeri.
Strokovne naloge s področja varnosti pri delu, ki potekajo pri izvajanju rudarskih del lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom za tehničnega vodjo rudarskih del.
Vsak izvajalec rudarskih del mora pred pričetkom del izdelati splošni akt o varnosti in zdravju pri delu, s katerim oceni tveganje za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavca ter določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v rudarstvu ter ga dopolnjevati ob vsaki spremembi ravni tveganja.
Podrobnejšo vsebino in način izdelave splošnega akta iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.

Pri izvajanju rudarskih del mora izvajalec zagotavljati tehnično vodenje del po rudarski projektni dokumentaciji in tehničnih predpisih ter predpisih o varnosti in zdravju pri delu, pri graditvi objektov pa poleg tehničnega vodenja tudi nadzor po zakonu, ki ureja graditev objektov.

Tehnično vodenje iz prejšnjega člena zajema vsa pooblastila, ki so določena s tehničnimi predpisi in predpisi o varnosti in zdravju pri delu in jih odgovorna oseba izvajalca uporablja za tehnično pravilno in varno izvajanje del po odobreni rudarski projektni dokumentaciji znotraj rudnika ter pri izvajanju drugih rudarskih del. Tehnično nadzorstvo znotraj rudnika in pri izvajanju drugih rudarskih del pa zajema le pooblastila za tehnično pravilno izvajanje del po odobreni projektni dokumentaciji.

Vsak tehnični vodja rudarskih del je dolžan voditi knjigo rudarskega nadzora. V knjigo rudarskega nadzora se vnašajo:
1. ukrepi rudarskega inšpektorja, izdani na licu mesta,
2. odločbe, ki jih izdaja rudarski inšpektor,
3. ukrepi pooblaščenih oseb izvajalca, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu,
4. službeni nalogi pooblaščenih oseb izvajalca.

Za izvajanje rudarskih del po 4. členu tega zakona, ki se nanašajo neposredno na raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naslednja dovoljenja:
1. dovoljenje za raziskovanje,
2. dovoljenje za izkoriščanje,
3. dovoljenje za opustitev izkoriščanja,
4. dovoljenje za izvajanje del,
5. dovoljenje za uporabo objektov in naprav.
Dovoljenja iz prejšnjega odstavka za tehnični kamen, prod, pesek, mivko, ilovico, fliš, lapor, lončarsko, keramičarsko in opekarsko glino (v nadaljnjem besedilu: mineralne surovine iz 11., 12. in 13. točke 3. člena tega zakona) in dovoljenje za predhodno raziskovanje, izda upravna enota, na območju katere bo raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine potekalo.
Za izvajanje rudarskih del, ki se ne nanašajo neposredno na raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, se izda le dovoljenje po 4. in 5. točki iz prvega odstavka.
Rudarska inšpekcija mora biti obveščena o vsakem dovoljenju, izdanem po tem členu, o dovoljenjih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena pa tudi upravna enota, za območje katere je bilo dovoljenje izdano.

Z dovoljenjem iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 48. člena se odobrijo generalne tehnične rešitve pri raziskovanju in izkoriščanju ali prenehanju izkoriščanja mineralnih surovin ter določijo obveznosti, ki izhajajo iz rudarske pravice in dovoljenja za poseg v prostor.
K vlogi za izdajo dovoljenja za raziskovanje mora nosilec rudarske pravice priložiti:
1. dokazilo o pridobljeni rudarski pravici za raziskovanje,
2. revidiran rudarski projekt za raziskovanje,
3. dovoljenje za poseg v prostor pri raziskovanju,
4. situacijski načrt z vrisanimi mejami raziskovalnega prostora v takem merilu, da je mogoče na njegovi podlagi v naravi določiti meje raziskovalnega prostora, z opisom lege raziskovalnega prostora in z navedbo občine (občin), na katere območju je ta prostor,
5. geološko in geomehansko dokumentacijo po 81. členu tega zakona.
K vlogi za izdajo dovoljenja za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja mora nosilec rudarske pravice priložiti:
1. dokazilo o pridobljeni rudarski pravici za izkoriščanje,
2. revidiran rudarski projekt za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja,
3. sklep nosilca rudarske pravice o opustitvi izkoriščanja, če se dovoljenje nanaša na opustitev izkoriščanja,
4. dovoljenje za poseg v prostor pri izkoriščanju ali pri odpravi posledic izkoriščanja,
5. situacijski načrt z vrisanimi mejami pridobivalnega prostora v takem merilu, da je mogoče na njegovi podlagi v naravi določiti meje pridobivalnega prostora, z javnimi prometnimi in drugimi objekti, ki so na tem prostoru, z opisom meje pridobivalnega prostora in z navedbo občine, na katere območju je ta prostor,
6. geološko dokumentacijo po 81. členu tega zakona,
7. dokazilo o plačani odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
K vlogi za izdajo dovoljenja za predhodno raziskovanje, mora vlagatelj priložiti:
1. program predhodnega raziskovanja,
2. situacijski načrt z vrisanimi mejami območja predhodnega raziskovanja,
3. soglasja občin na območju katerih bo potekalo predhodno raziskovanje.

Z dovoljenjem za izvajanje del se odobri izvajanje del po rudarskem projektu za izvajanje naslednjih del:
1. odpiranje in pričetek pridobivanja mineralne surovine iz odkopnih polj, revirjev ali delov nahajališč,
2. odpiranje in pričetek pridobivanja mineralnih surovin v varnostnih stebrih,
3. gradnjo jaškov in ostalih objektov, ki povezujejo obzorja oziroma jamo s površino,
4. gradnjo glavnih skladišč razstrelilnih sredstev ter glavnih skladišč tekočih goriv in maziv,
5. gradnjo glavnih črpališč, vodnih vrat, jezov in baraž,
6. gradnjo ostalih glavnih objektov in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin,
7. uvajanje odkopnih metod,
8. zapiranje rudnikov in odpravo posledic izkoriščanja,
9. kategoriziranje rudniških prostorov glede na preteče nevarnosti,
10. rekonstrukcijo rudniških prostorov po končanem raziskovanju in izkoriščanju,
11. vsa dela iz 4. člena tega zakona, ki niso v povezavi z raziskovanjem oziroma izkoriščanjem mineralnih surovin.
K vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora nosilec rudarske pravice ali izvajalec priložiti:
1. revidiran rudarski projekt,
2. dovoljenje za poseg v prostor, če se dela ne nanašajo neposredno na raziskovanje in izkoriščanje,
3. dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del.
Za izvajanje rudarskih del, ki niso našteta v prvem odstavku tega člena, lahko izda dovoljenje tehnični vodja rudarskih del oziroma glavni tehnični vodja rudarske organizacije, po postopku in na način, določenima s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.

Kadar ima rudarski projekt iz 74., 75. in 76. člena tega zakona tudi vsebino rudarskega projekta za izvajanje del, se lahko izda dovoljenje iz 1., 2., 3. in 4. točke 48. člena tega zakona po skrajšanem postopku kot enotno dovoljenje.
Skrajšani postopek po prejšnjem odstavku je postopek, s katerim se lahko združita dva postopka iz prejšnjega odstavka tega člena in sicer tako, da se postopek za izdajo enega izmed dovoljenj iz 1., 2. ali 3. točke 48. člena združi s postopkom za izdajo dovoljenja za izvajanje del po 50. členu tega zakona.
Skrajšani postopek in izdajo enotnega dovoljenja lahko predlaga nosilec rudarske pravice. Enotno dovoljenje izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

Za uvajanje nove odkopne metode pri izkoriščanju mineralnih surovin lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izjemoma izda začasno dovoljenje za izvajanje del za največ dve leti.
Začasno dovoljenje se izda tudi v primerih, ko je zaradi obnovitve tehnologije in naprav predvideno poskusno obratovanje.
K vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora nosilec rudarske pravice priložiti listine iz drugega odstavka 50. člena tega zakona.

Dokončno dovoljenje, s katerim se določijo varstveni ukrepi pri uporabi odkopne metode, tehnologije ali naprav iz 52. člena tega zakona, izda nosilcu rudarske pravice ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po predložitvi dokazil o ustreznosti odkopne metode, tehnologije ali naprav.
Postopek dokazovanja ustreznosti odkopne metode, tehnologije in naprav predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Nosilec rudarske pravice ali izvajalec, kateremu je bilo izdano dovoljenje iz 4. točke 48. člena tega zakona, mora petnajst dni pred pričetkom rudarskih del prijaviti ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, in rudarski inšpekciji, pričetek del ter osebo, ki bo opravljala posle tehničnega vodje rudarskih del in osebo, ki bo opravljala posle tehničnega nadzorstva, če se z rudarskimi deli gradijo objekti.
Nosilec rudarske pravice ali izvajalec, ki raziskuje nafto, zemeljski plin, geološke strukture za skladiščenje ogljikovodikov in geotermične energetske vire, mora poleg prijave pričetka izvajanja del iz prejšnjega odstavka prijaviti ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, in rudarski inšpekciji, tudi prenehanje teh del.
Nosilec rudarske pravice ali izvajalec mora ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, in rudarski inšpekciji, obvezno prijaviti prenehanje rudarskih del tudi pri raziskavah ostalih mineralnih surovin, če hkrati s prijavo pričetka teh del ni bilo prijavljeno tudi planirano trajanje in končanje del.

Uporaba objektov oziroma naprav, zgrajenih po rudarskem projektu, je dovoljena na podlagi dovoljenja iz 5. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona.
Dovoljenje za uporabo rudarskih objektov in naprav izda na predlog komisije za tehnični pregled tisti upravni organ, ki je izdal dovoljenje za izvajanje del iz 48. člena tega zakona.
Izvedbo tehničnega pregleda predlaga nosilec rudarske pravice ali izvajalec.
Objekti in naprave, izdelani na podlagi dovoljenja iz tretjega odstavka 50. člena tega zakona, se lahko uporabljajo na podlagi dovoljenja, ki ga izda tehnični vodja rudarskih del oziroma glavni tehnični vodja rudarske organizacije, po postopku in na način, določenima s splošnim aktom izvajalca.
Za tehnični pregled, poskusno obratovanje in izročitev zgrajenih rudarskih naprav in objektov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov.

Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje podzemnih rudarskih del in vodja tehničnih služb za opravljanje rudarskih del je lahko oseba z univerzitetno izobrazbo, dvema letoma ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali oseba z visoko strokovno izobrazbo, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.
Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje površinskih rudarskih del in vodja tehničnih služb za opravljanje rudarskih del, je lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, tudi oseba z višjo strokovno izobrazbo, štirimi leti ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali oseba s srednjo strokovno izobrazbo, petimi leti ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.

Tehnično soglasje je pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju in uporabnosti postrojev za izvajanje rudarskih del in odkopnih metod.
Tehnično soglasje se lahko izda za postroje za izvajanje rudarskih del in za odkopne metode, za katere v Republiki Sloveniji še ni tehničnega predpisa, za katere odbor izvedencev meni, da zanje tehnični predpis ne more biti izdan ali za postroje za izvajanje rudarskih del in za odkopne metode, ki pomembno odstopajo od tehničnih predpisov.
Na zahtevo proizvajalca, uvoznika ali projektanta postroja za izvajanje rudarskih del, ali odkopne metode in na predlog odbora izvedencev izda tehnično soglasje minister, pristojen za rudarstvo.
Minister, pristojen za rudarstvo, določi pogoje in postopek za izdajo tehničnega soglasja in imenuje odbor izvedencev.
Odbor izvedencev opravlja naloge v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za rudarstvo.

Začasno ustavitev izvajanja rudarskih del pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin zaradi nepričakovanih geoloških, rudarskih ali gospodarskih vzrokov, mora nosilec rudarske pravice prijaviti rudarski inšpekciji najpozneje v 24 urah po ustavitvi del, v primeru nevarnega pojava pa takoj.
Začasno pričakovano ustavitev del mora nosilec rudarske pravice prijaviti rudarski inšpekciji najmanj 8 dni pred ustavitvijo del. Postopek je enak pred ponovnim pričetkom del.
Če je ustavitev del iz prvega odstavka tega člena pričakovana za več kot 30 dni, je potrebno:
1. opraviti meritve stanja in dopolniti rudarske načrte,
2. napraviti zapisnik o vzrokih za ustavitev del ter o nevarnostih, ki utegnejo nastati pri ponovnem pričetku del.
Vsako začasno ustavitev izvajanja rudarskih del, ki niso zajeta v prvem odstavku tega člena, mora nosilec rudarske pravice prijaviti rudarski inšpekciji najpozneje v 24 urah po ustavitvi del, v primeru nevarnega pojava pa takoj.
Med začasno ustavitvijo del mora nosilec rudarske pravice poskrbeti za redno vzdrževanje vseh rudniških prostorov in objektov, kakor tudi drugih podzemnih prostorov in objektov, ki niso v povezavi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin tako, da je v njih možno gibanje brez nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in da se prepreči nastanek škode.
Začasna ustavitev izvajanja rudarskih del je ustavitev, ki ne traja več kot eno leto.

V primeru, da se nosilec rudarske pravice iz katerega koli razloga odloči popolno in trajno opustiti izvajanje rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin, mora pri tem upoštevati določbe koncesijske pogodbe.
Popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin mora nosilec rudarske pravice prijaviti rudarski inšpekciji in ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ali upravni enoti, ki je izdala dovoljenje za izkoriščanje iz 48. člena tega zakona najmanj petnajst dni pred ustavitvijo del.
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali upravna enota, ki je izdala dovoljenje za izkoriščanje, imenuje komisijo, ki je pristojna, da na kraju samem preveri razloge za opustitev del, ugotovi zaloge ali vire mineralnih surovin in ugotovi ali so izpolnjeni pogoji za opustitev del glede na določila koncesijske pogodbe. Nosilec rudarske pravice mora komisiji predložiti dokumentacijo, na osnovi katere je izvajal dela pri izkoriščanju mineralne surovine in sprejel odločitev za trajno opustitev izvajanja rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin.
Komisija iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz predstavnikov ministrstva, pristojnega za rudarstvo, in predstavnikov ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ki jih v komisijo imenuje minister, pristojen za okolje in prostor.
Po opravljenem pregledu komisija izdela zapisnik s predlogi nadaljnjih ukrepov in ga pošlje ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ali upravni enoti, ki je izdala dovoljenje za izkoriščanje.

Po pridobitvi dovoljenja za opustitev izkoriščanja mineralnih surovin iz 48. člena tega zakona mora nosilec rudarske pravice izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del.
Tudi izvajalec ostalih rudarskih del, ki jih opredeljuje ta zakon, je dolžan izvršiti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del.
Na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju.
O izvedenih delih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora izvajalec obvestiti ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali upravno enoto, ki je izdala dovoljenje za opustitev izkoriščanja in rudarsko inšpekcijo.
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo ali upravna enota, ki je izdala dovoljenje za opustitev izkoriščanja, izvede na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka tehnični pregled, s katerim ugotovi, ali je sanacija okolja izvršena v skladu z rudarskim projektom in ali izvedeni ukrepi iz tretjega odstavka tega člena zadoščajo. Rudarski projekt je ustrezen in edini dokument za sanacijo okolja, kolikor gre za dela iz 4. člena tega zakona.
Pri tehničnem pregledu iz prejšnjega odstavka sodeluje tudi predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje in prostor.

Pravice in obveznosti iz dovoljenj po 1. in 2. točki 48. člena tega zakona prenehajo z odločbo, ki jo izda isti organ, ki je izdal navedena dovoljenja.
Odločba iz prejšnjega odstavka je pogoj za prenehanje rudarske pravice, izbris iz registra nosilcev rudarske pravice in izbris iz katastra raziskovalnih oziroma pridobivalnih prostorov.
Rudarski načrti, merske knjige in druga dokumentacija o stanju rudarskih del, ki se nanašajo na raziskovanje in izkoriščanje, se morajo pred ukinitvijo rudarske pravice izročiti v hrambo Arhivu Republike Slovenije, potrdilo o oddaji dokumentacije pa mora nekdanji nosilec rudarske pravice poslati na ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

Nosilec rudarske pravice krije vse stroške odprave škode, ki je posledica izvajanja rudarskih del.
Imetnik dovoljenja za predhodno raziskovanje krije vse stroške odprave škode, ki je posledica izvajanja predhodnega raziskovanja.
Za sanacijo zemljišča mora nosilec rudarske pravice od vsake enote proizvedene mineralne surovine mesečno odvajati sredstva za delno ali celotno sanacijo zemljišča, kot jo določa koncesijska pogodba, na poseben račun pri rudarskem skladu.
Odvajanje sredstev iz prejšnjega odstavka ni povezano s plačilom po določbah tega zakona.
Nosilec rudarske pravice ima pravico do povrnitve sorazmernih stroškov za sanacijo zemljišča iz sredstev za spremembo namembnosti zemljišča v skladu z zakoni, ki urejajo kmetijska zemljišča in urejanje prostora, glede na končno vrednost zemljišča.
Natančnejša merila za izračunavanje sredstev za sanacijo posledic rudarskih del, način odmere, obračunavanja in plačevanja, porabe sredstev ter nadzora nad plačevanjem sredstev za sanacijo zemljišč, predpiše vlada.

Rudarska dela se načrtujejo in izvajajo v okviru tehnične dokumentacije.
Za tehnično dokumentacijo se štejejo:
1. rudarski projekti,
2. rudarski načrti in karte,
3. dolgoročni in letni programi izkoriščanja mineralnih surovin iz 80. člena tega zakona,
4. dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin,
5. geološka dokumentacija,
6. dokumentacija o vplivih rudarskih del na okolje,
7. dokumentacija o razvrstitvi rudnikov ali njihovih delov, kjer se izvajajo rudarska dela glede na stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti mineralne surovine.
Podrobnejšo vsebino in obseg tehnične dokumentacije iz prejšnjega odstavka pri izvajanju posameznih rudarskih del iz 4. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za rudarstvo.
Pri rudarskih delih, ki niso v neposredni povezavi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin se lahko uporablja tudi dokumentacija, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov.

Tehnična dokumentacija iz prejšnjega člena mora biti izdelana tako, da se upoštevajo:
1. določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdani tehnični predpisi in predpisi o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu ter zahteve, določene z dovoljenjem za poseg v prostor ali z dovoljenjem za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, pogoji iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij ter drugi predpisi, ki se uporabljajo na področju raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin,
2. predpisi o varnosti in zdravju pri delu in o varstvu okolja ter o varstvu pred požari, kolikor s predpisi iz prejšnje točke ni drugače določeno,
3. sodobni dosežki in sodobne metode rudarske, geološke, geomehanske in geotehnološke znanosti in tehnike.

Rudarski projekti so:
1. projekt za raziskovanje mineralnih surovin in hribinskih struktur,
2. projekt za izkoriščanje mineralnih surovin,
3. projekt za izgradnjo in izrabo podzemnih prostorov,
4. projekt opustitve izkoriščanja mineralnih surovin,
5. projekt za izvajanje del pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, izgradnji podzemnih prostorov, opustitvi raziskovanja ali izkoriščanja in pri sanaciji,
6. projekt izvedenih del.
Vsebino, zaporedje projektov, posamezne sestavne dele, način izdelave in revizije rudarskih projektov, predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Rudarske projekte lahko izdeluje gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: projektant), če ima gospodarska družba v sodni register vpisano, samostojni podjetnik posameznik pa pri davčni upravi priglašeno dejavnost projektiranja in drugih rudarskih in inženirskih storitev s področja rudarstva in geotehnologije.

Rudarski projekt ali posamezne dele rudarskega projekta lahko izdela le samostojni projektant.
Vsak rudarski projekt mora imeti odgovornega vodjo rudarskega projekta, ki skrbi za koordinacijo posameznih delov projekta, za izvajanje določb 64. člena tega zakona, za celovitost in kakovost projekta ter za rok izdelave.
Projektantski nadzor nad izvajanjem rudarskih del lahko opravlja le oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene za odgovornega vodjo projekta.

Samostojni projektant po 67. členu tega zakona je lahko oseba, ki ima:
1. univerzitetno izobrazbo, strokovni izpit za samostojnega projektanta rudarskih projektov in tri leta ustrezne prakse,
2. visoko strokovno izobrazbo, strokovni izpit za samostojnega projektanta rudarskih projektov in pet let ustrezne prakse,
3. višjo strokovno izobrazbo, strokovni izpit za samostojnega projektanta rudarskih projektov in deset let ustrezne prakse.
Odgovorni vodja rudarskega projekta iz drugega odstavka 67. člena tega zakona je lahko samo samostojni projektant z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke.

Pooblaščena oseba projektanta mora na rudarskem projektu potrditi, da samostojni projektant in odgovorni vodja rudarskega projekta izpolnjujeta pogoje iz 68. člena tega zakona.

Potrjen rudarski projekt ter izjavo, da so v projektu upoštevane določbe 64. člena tega zakona, podpiše samostojni projektant, ki je izdelal rudarski projekt ali del rudarskega projekta, ter odgovorni vodja rudarskega projekta.

Revizijo rudarskega projekta ali dela rudarskega projekta lahko opravi samo revident z univerzitetno izobrazbo smeri, ki ustreza posameznemu delu projekta, in ki je opravljal dela samostojnega projektanta najmanj tri leta po opravljenem strokovnem izpitu za samostojnega projektanta rudarskih projektov.
Revizijo celotnega rudarskega projekta lahko opravi samo revident z univerzitetno izobrazbo rudarske smeri, za rudarske projekte, kjer ne gre za izkoriščanje mineralnih surovin, pa tudi revident z univerzitetno izobrazbo geotehnološke smeri.
Vsak revident poda svoje revizijsko poročilo, revident celotnega projekta pa skupno revizijsko poročilo.
Revizije rudarskega projekta ni mogoče poveriti delavcu revidenta, ki je projekt izdelal, in ne delavcu revidenta, katerega projekt je v reviziji kot določa 73. člen tega zakona.
Revident rudarskega projekta preveri ali so v rudarskem projektu upoštevane določbe 64. člena tega zakona.

Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljevanju: revident), ki je opravil revizijo rudarskega projekta, potrdi z revizijsko klavzulo, da je opravil revizijo v skladu z 71. členom tega zakona.
Revizijsko klavzulo podpiše odgovorna oseba ali pooblaščeni delavec revidenta, ki je opravil revizijo.
V revizijski klavzuli mora biti naveden revident, ki je revidiral celoten rudarski projekt in revidenti, ki so revidirali posamezne dele projekta z navedbo, da izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 71. člena tega zakona. Priložen mora biti tudi izpisek iz sodnega registra ali potrdilo Davčne uprave Republike Slovenije kot dokaz, da je revident registriran za dejavnost projektiranja rudarskih projektov v Republiki Sloveniji.
Če je opravilo revizijo posameznih delov rudarskega projekta več revidentov, mora biti v revizijski klavzuli navedeno, kateri del rudarskega projekta so revidirali posamezni revidenti.

Revizije rudarskega projekta ne sme opraviti projektant, ki je izdelal rudarski projekt, revizijske klavzule pa ne sme izdati pravna ali fizična oseba, ki je projekt izdelala.
Pred revizijo rudarskega projekta mora podati mnenje glede upoštevanja predpisov o varstvu pri delu služba za varstvo pri delu izvajalca, kar velja tudi za vsak odmik od rudarskega projekta.

Z rudarskim projektom za raziskovanje mineralnih surovin ali hribinskih struktur je potrebno obdelati in predvideti generalne tehnične rešitve v zvezi z raziskovalnimi deli in meritve, ki omogočajo pridobitev izhodiščnih parametrov za izdelavo rudarskega projekta za izvajanje del ali za izdelavo študije vplivov rudarskih posegov na okolje. Obvezna vsebina tega rudarskega projekta je tudi program izvedbe raziskovalnih del.

Rudarski projekt za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja mineralnih surovin ali za sanacijo mora poleg generalnih tehničnih rešitev vsebovati tudi:
1. opis stanja naravnih dobrin in že obstoječe obremenitve okolja na vplivnem območju nameravanega izvajanja rudarskih del,
2. študije vplivov izvajanja rudarskih del na okolje z določitvijo varnostnih stebrov,
3. agro-pedološke karakteristike prihribine in jalovine, ki se bo pri izvajanju rudarskih del odlagala na površini,
4. idejne tehnične rešitve, s katerimi se ne bo preseglo dopustno tveganje za okolje in dopustna obremenitev okolja,
5. idejne tehnične rešitve, s katerimi bodo odpravljene posledice izkoriščanja v okolju, ter za spremljanje posledic na okolje ob in po opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin.

Rudarski projekt za izgradnjo in izrabo podzemnih prostorov, ki niso v povezavi z raziskovanjem oziroma izkoriščanjem mineralnih surovin, mora poleg tehnološke rešitve vsebovati tudi:
1. namen izgradnje jamskega prostora in v primeru, da gre za izgradnjo skladišča, tudi navedbo materialov, ki se bodo skladiščili,
2. študije vplivov izgradnje in izrabe podzemnega prostora na okolje,
3. idejne tehnične rešitve, s katerimi se ne bo preseglo dopustno tveganje za okolje.

Rudarski projekt za izvajanje del pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, izgradnji podzemnih prostorov in pri opustitvi izvajanja rudarskih del, je projekt za izvedbo rudarskih del iz 4. člena tega zakona, in se nanaša na projekte iz 74, 75. in 76. člena tega zakona.

Odmik od projekta za izvajanje del je sprememba projekta tehnične ali tehnološke narave, ki ne poslabšuje pogojev iz varstva pri delu. Tehnične načrte za odmik od rudarskega projekta se izdela v soglasju z odgovornim vodjem projekta ali v soglasju z odgovornim vodjem projekta, ki ga v posebnih primerih določi gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je projekt izdelal.
Izvajanje del se prične po pridobljenem pisnem soglasju odgovornega vodje projekta ali v soglasju z odgovornim vodjem projekta, ki ga v posebnih primerih določi gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je projekt izdelal in službe varstva pri delu. V soglasju se ugotovi, da se niso poslabšali pogoji varstva pri delu, ki so določeni v rudarskem projektu.
Za raziskovanje ali izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov ter mineralnih, termalnih in radioaktivnih voda ter za raziskovanje mineralnih surovin z globinskim vrtanjem, sme izvajalec, zaradi geoloških razmer in oblike terena, brez soglasja ministrstva, pristojnega za rudarstvo, spremeniti v okviru dovoljenja za poseg v prostor, mesta vrtin, ki so predvidena v rudarskem projektu, če s tem ne posega izven odobrenega pridobivalnega prostora.

Za pravilno izvajanje rudarskih del in racionalno izkoriščanje mineralnih surovin ter zagotavljanje varnega dela in za preprečitev materialne škode, mora izvajalec na podlagi meritev izdelati rudarske načrte in karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini.
Kopije rudarskih načrtov in kart mora izvajalec dostaviti ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, na njegovo zahtevo.
Način in pogoje za izvajanje rudarskih merjenj, izdelavo rudarskih načrtov in kart, njihovo merilo, izbiro sistema koordinat ter vodenje jamomerske in druge dokumentacije, ki se uporablja pri izdelavi tehnične dokumentacije, predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Nosilec rudarske pravice mora ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, predložiti dolgoročni in letni program izkoriščanja mineralnih surovin, ki mora biti v skladu z državnim programom.
O odstopanju od programov iz prejšnjega odstavka mora izvajalec pisno obveščati ministrstvo, pristojno za rudarstvo, posebej ob večjih spremembah, najmanj pa enkrat letno.

Geološke raziskave v rudarstvu so:
1. ugotavljanje geološke zgradbe, odkrivanje nahajališč,
2. določanje zalog ali virov,
3. ugotavljanje fizikalno-mehanskih in drugih geoloških parametrov kamnin,
4. ugotavljanje geoloških pogojev za pridobivanje mineralnih surovin in izgradnjo površinskih in podzemskih objektov.
Geološka dokumentacija za raziskovanje mineralnih surovin mora vsebovati geološko karto v merilu 1:5000 do 1:25000 s karakterističnimi profili.
Geološka dokumentacija za izkoriščanje mineralnih surovin mora vsebovati elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin.
Geološka dokumentacija za druga rudarska dela mora vsebovati ustrezno geološko karto v merilu 1:500 do 1:2500 s karakterističnimi profili.
Geomehanska dokumentacija je del geološke dokumentacije, ki mora vsebovati podatke o inženirsko-geoloških ter geomehanskih lastnostih hribin.
Predpise o vsebini geološke in geomehanske dokumentacije, izda minister, pristojen za rudarstvo. Vsebina dokumentacije iz prejšnjega odstavka se lahko natančneje razdela s splošnim aktom izvajalca.

Izvajalec rudarskih del mora zagotavljati monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje, skladno s predpisi na področju varstva okolja.

Izvajalec mora vsak rudnik ali delovišče, kjer se izvajajo rudarska dela, kategorizirati glede na obstoječe nevarnosti, za kar mora izdelati dokumentacijo v obliki rudarskega projekta.
Merila za kategorizacijo in potrebne varnostne ukrepe predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Vsebino in način opravljanja strokovnih izpitov za tehničnega vodjo rudarskih del, vodjo tehničnih služb za opravljanje rudarskih del ter za samostojnega projektanta rudarskih projektov, kot tudi posebne pogoje glede strokovne usposobljenosti tehničnih vodij rudarskih del, vodij tehničnih služb za opravljanje rudarskih del in samostojnih projektantov rudarskih projektov predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določil tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter pri izvajanju drugih rudarskih del, opravlja rudarski inšpektorat (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
Inšpektorat pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpekcijami, kakor tudi s strokovnimi organizacijami s področja rudarstva.
Inšpektorat vodi glavni rudarski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: glavni inšpektor).

Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti inšpektorata, neposredno opravlja rudarski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
Kadar nadzoruje izvajanje ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del po določbah tega zakona, ima inšpektor pravice in dolžnosti kot jih ima inšpektor za delo, po določbah zakona, ki ureja inšpekcijo dela in zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
Inšpektor je pristojen opraviti nadzor tudi nad posegom v prostor, nastalim z rudarskimi deli z namenom raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin po pravnomočnosti dovoljenja za poseg v prostor in v primeru, kadar je nedovoljen poseg v prostor izvršen neposredno poleg raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora.
Inšpektor nadzoruje zlasti:
1. kako izvajalci pri izvajanju rudarskih del upoštevajo zakone, tehnične predpise, predpise s področja varnosti in zdravja pri delu in druge predpise ter splošne akte, ki veljajo za rudarska dela iz 4. člena tega zakona,
2. ali so za rudarska dela izdana dovoljenje iz 48. člena tega zakona in ali se dela izvajajo v skladu z odobreno projektno dokumentacijo,
3. ali je za objekte in naprave izdano dovoljenje za uporabo po 55. členu tega zakona,
4. ali izvajalci rudarskih del izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti po določbah tega zakona,
5. ali so v projektu izjave odgovornih oseb, da so bili pri projektiranju upoštevani zakoni in tehnični predpisi in predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu in zahteve iz izdanih dovoljenj,
6. ali oseba, ki izvaja tehnično vodenje del in tehnično nadzorstvo, izpolnjuje pogoje po tem zakonu.
Inšpektor nadzoruje tudi delo obratov, ki so v neposredni zvezi s tehnološkim procesom izvajanja rudarskih del, kakor tudi elektroenergetskih naprav pri izvajanju rudarskih del.

Inšpektor, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke smeri, ki ima najmanj 10 let delovnih izkušenj pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, od tega vsaj 8 let pri izvajanju podzemnih rudarskih del in opravljen strokovni izpit za tehničnega vodjo rudarskih del in samostojnega projektanta rudarskega projekta.
Inšpektor, ki nadzira izvajanje rudarskih del na površini, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke smeri, ki ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri izvajanju rudarskih del na raziskovanju in izkoriščanju ter pripravi mineralnih surovin, od tega najmanj 3 leta na površinskih kopih in opravljen strokovni izpit za tehničnega vodjo rudarskih del in samostojnega projektanta rudarskega projekta.
Inšpektor, ki nadzira elektroenergetske naprave pri izvajanju rudarskih del, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo elektrotehniške smeri, ki ima vsaj 5 let delovnih izkušenj pri izvajanju podzemnih rudarskih del in opravljen strokovni izpit za vodje tehnične službe rudarskih del in samostojnega projektanta rudarskega projekta.
Inšpektor, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata ali nevaren premogov prah, mora imeti od delovnih izkušenj iz prvega odstavka tega člena vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri rudarskih delih v jamskih obratih, ki jih ogrožajo navedene nevarnosti in izpolnjevati ostale pogoje iz prvega odstavka tega člena.
Pomočnik glavnega inšpektorja je lahko samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za rudarskega inšpektorja, ki nadzira izvajanje rudarskih del in elektroenergetske naprave pri izvajanju rudarskih del ter ima najmanj 10 let delovnih izkušenj pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, od tega najmanj 2 leti kot inšpektor.
Glavni inšpektor je lahko samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za inšpektorja, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata ali nevaren premogov prah ter ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih pri izvajanju rudarskih del oziroma ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj kot pomočnik glavnega inšpektorja.
Podrobne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati inšpektorji, predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico:
1. pregledati rudarske objekte in naprave,
2. pregledati tehnično in drugo dokumentacijo,
3. ugotavljati identiteto oseb, ki izvajajo rudarska dela,
4. odvzeti tehnično dokumentacijo za največ osem dni ali jo fotokopirati v skladu s 37. členom tega zakona in zakona, ki ureja zaščito avtorskih pravic,
5. fotografirati lokacije, kjer je prepovedal dela,
6. zahtevati potrebna obvestila ali osnovne vzorce mineralnih surovin ali drugega materiala,
7. zahtevati pomoč strokovne organizacije ali posameznih strokovnjakov,
8. predlagati pristojnemu organu uvedbo postopka za odvzem rudarske pravice, če se kljub odločbi ni izvedlo predpisanih ukrepov za varnost in zdravje pri delu in ukrepov, ki so potrebni za varnost ljudi in okolja,
9. začasno prepovedati izvajanje rudarskih del.
Inšpektor lahko največ za osem dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene določbe tega zakona, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona ali, da obstaja sum prekrška.
O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka inšpektor izda nosilcu rudarske pravice ali izvajalcu potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila odvzeta.

Inšpektor mora takoj na mestu pričeti z raziskavo okoliščin smrtnih in skupinskih nesreč, odrediti ukrepe in na zahtevo pristojnega organa izdelati pisno mnenje o vzrokih nesreče.
Inšpektor mora najmanj enkrat v šestih mesecih opraviti nadzor nad izvajanjem rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata, nevaren premogov prah, kremenov prah ali živosrebrni hlapi ter prostor, kjer je nevarnost radioaktivnih sevanj in v primerih, ko je tveganje za nevarne pojave povečano.
Pri rudarskih delih, ki niso zajeta v drugem odstavku tega člena, mora inšpektor opraviti nadzor najmanj enkrat na leto.

Inšpektor mora nepravilnosti in pomanjkljivosti, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu, vpisati v zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu.
Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da nosilec rudarske pravice ali izvajalec z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje tega zakona, tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov iz svoje pristojnosti.
Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko, kadar obstoji neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje, tudi ustna. Izrek ustne odločbe inšpektor vpiše v knjigo rudarskega nadzora, skupaj z odreditvijo ukrepa iz prejšnjega odstavka.
Inšpektor mora izdati pisno odločbo nosilcu rudarske pravice ali izvajalcu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

Inšpektor lahko z odločbo prepove izvajalcu izvajanje rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi:
1. da izvajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja ter delovnega procesa, kakor je to določeno z odobreno projektno oziroma tehnično dokumentacijo po določbah tega zakona,
2. da izvajalec pri izvajanju rudarskih del ne upošteva v celoti določb tega zakona, tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov in splošnih aktov, ki veljajo za rudarska dela, oziroma rudarskih del ne izvaja v skladu z odobreno tehnično dokumentacijo,
3. da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja, grozi nevarnost za poškodbe ali zdravstveno okvaro delavcem izvajalca ali, da ti delavci niso prejeli ustreznih navodil,
4. da izvajalec ni upošteval odredb inšpektorja izrečenih z ustno odločbo,
5. da izvajalec ali odgovorna oseba izvajalca onemogoči inšpekcijski pregled.
Inšpektor mora z odločbo prepovedati izvajalcu izvajanje rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi:
1. da izvajalec izvaja rudarska dela brez dovoljenja za izvajanje del ali, da se rudarska dela ne izvajajo po odobreni tehnični in projektni dokumentaciji ali se rudarska dela izvajajo v nasprotju s tehničnimi predpisi, predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu in drugimi predpisi, ki veljajo za rudarska dela ter splošnimi akti izvajalca rudarskih del, kar lahko ogrozi življenje in zdravje ljudi, varnost prometa ter bližnjih objektov oziroma utegne nastati večja materialna škoda,
2. da pri izvajalcu zaposleni delavci ne izpolnjujejo pogojev o strokovni usposobljenosti po določbah tega zakona,
3. da izvajalec ali njegova odgovorna oseba huje ali kljub izrečeni odredbi inšpektorja ponovno krši določbe tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, ki veljajo za rudarska dela ter splošnih aktov izvajalca rudarskih del po tem zakonu,
4. da izvajalec uporablja objekte ali naprave brez dovoljenja za uporabo, kar neposredno ogroža stabilnost in obstoj objekta ali naprave, varnost življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov in okolja ter predstavlja neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev izvajalca,
5. da izvajalec pri izvajanju del posega izven prostora, določenega z dovoljenjem za raziskovanje oziroma izkoriščanje po tem zakonu.

Odločba po prvem in drugem odstavku 91. člena je lahko ustna.
Inšpektor mora izdati pisno odločbo iz prejšnjega odstavka izvajalcu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve.
Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

Izvajalec mora inšpektorju zagotoviti nemoteno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, mu dovoliti vstop v območje, kjer se izvajajo rudarska dela ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki so potrebna za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
Odgovorna oseba izvajalca je dolžna inšpektorju pisno poročati o izvršitvi ukrepov, naloženih z odločbo iz drugega in tretjega odstavka 90. člena tako, da je iz poročila vidno, kako je izvajalec izvršil ukrep.

Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za inšpektorja ter za izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravo ter predpisi o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

Nosilec rudarske pravice mora zagotoviti izvajanje rudarskih del v skladu z dovoljenjem za poseg v prostor tako, da ta dela ne presegajo dopustne obremenitve okolja.
Nosilec rudarske pravice mora med izvajanjem rudarskih del, najkasneje pa po končanih rudarskih delih, površino, ki je z rudarskimi deli prizadeta, sanirati v skladu z dovoljenjem za opustitev izkoriščanja iz 49. člena tega zakona.

Za gradnjo v mejah pridobivalnega prostora je pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor po zakonu, ki ureja graditev objektov, potrebno predhodno pridobiti mnenje nosilca rudarske pravice in soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se sme izjemoma izdati, čeprav po mnenju nosilca rudarske pravice obstoji nevarnost za poškodbe, vendar le tedaj, če ni nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, in če se investitor odpove pravici do odškodnine za škodo, ki utegne nastati kot posledica rudarskih del in če se ta njegova izjava zaznamuje v zemljiški knjigi.

Čez pridobivalni prostor se smejo graditi javne ceste, železniške proge, prekopi ter druge prometne poti, električni vodi visoke napetosti, vodovodi, naftovodi in plinovodi, če se zagotovijo varnostni stebri, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje.
Preden izdela investicijski program za objekte iz prvega odstavka tega člena, mora investitor zahtevati od nosilca rudarske pravice mnenje o tem, katera smer in lega teh objektov na pridobivalnem prostoru bi bila najprimernejša.

Vode, ki se odprejo z rudarskimi deli, lahko nosilec rudarske pravice uporablja v svojem tehnološkem postopku po zakonu, ki ureja vode, vse do njihovega izliva v stalno površinsko vodo.
Nosilec rudarske pravice ravna z odpadnimi vodami v skladu s predpisi na področju varstva okolja.

Zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju izvajanja rudarskih del ter varstva tretjih oseb, se inženirji, ki delajo na področju gradnje objektov z rudarskimi metodami dela, lahko združujejo v Inženirsko zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
Za izvajanje določb statuta zbornice ter s ciljem enakopravnosti inženirjev vseh strok, združenih v zbornici, sprejme skupščina zbornice, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, sklep, s katerim se za področje gradnje objektov z rudarskimi metodami dela ustanovi Matična sekcija inženirjev rudarske in geotehnološke stroke.

Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če raziskuje ali če izkorišča mineralne surovine izven odobrenega raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora (prvi in drugi odstavek 12. člena),
2. če raziskuje ali če izkorišča mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice (13. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz 1. do 2. točke prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če v določenem roku ne izdela ali sploh ne izdela zaključnega elaborata o raziskovanju mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru (29. člen),
2. če izvaja rudarska dela izvajalec del, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajanje dejavnosti, ki se nanašajo na izvajanje rudarskih del (39. člen),
3. če izvaja rudarska dela na podlagi in v okviru odobrenega rudarskega projekta za izvajanje del tako, da je zaradi tega neposredno ogroženo življenje in zdravje delavcev, povzročena materialna škoda ali ogroženo okolje (prvi odstavek 40. člena),
4. če ne ustanovi reševalne službe (43. člen),
5. če pri izvajanju del ne zagotovi tehničnega vodenja del oziroma tehničnega nadzorstva (45. člen),
6. če izvaja rudarska dela po revidiranem rudarskem projektu, ki ni odobren z dovoljenjem za izvajanje del ali z enotnim dovoljenjem (50. in 51. člen),
7. če v določenem roku ne prijavi ali sploh ne prijavi pričetka rudarskih del (54. člen),
8. če se objekti in naprave uporabljajo brez dovoljenja za uporabo ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem (55. člen),
9. če ne zagotovi omenjenega nadzorstva po osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje (56. člen),
10. če ob začasni ustavitvi del ne ravna po določilih tretjega in petega odstavka 58. člena,
11. če po končanem izvajanju rudarskih del ne izvede dokončne sanacije okolja ali ne odpravi posledic rudarjenja ali ne izvede potrebnih ukrepov zavarovanja (prvi odstavek 60. člena),
12. če pri izvajanju del nima predpisane tehnične dokumentacije (63. člen),
13. če pri izdelavi tehnične dokumentacije ne upošteva v celoti ali sploh ne upošteva določb 64. člena ali jih očitno nepravilno uporabi.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 200.000 do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. vsake začasne ustavitve in ponovnega pričetka rudarskih del ne prijavi inšpektorju v določenih rokih, ali je sploh ne prijavi (58. člen),
2. v 15 dneh ne prijavi ali sploh ne prijavi inšpektorju in ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ali upravni enoti, ki je izdala dovoljenje za izkoriščanje po 48. členu tega zakona, popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del (59. člen),
3. izvajalec ne ravna po izvršljivi odločbi inšpektorja oziroma če ne izvrši odrejenih ukrepov v določenem roku oziroma jih sploh ne izvrši (90. in 91. člen),
4. v osmih dneh po poteku izvršitvenega roka ne dostavi ali sploh ne dostavi inšpektorju pisnega poročila o izvršiti odrejenih ukrepov (93. člen).
Z denarno kaznijo od 80.000 do 250.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 80.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju prekrška, se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe če ne dovoli inšpektorju vstopa v poslovne ali obratne prostore ali če mu ne da na razpolago vseh zahtevanih podatkov, listine in poročila, ki se nanašajo na inšpekcijske zadeve (93. člen).

Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju prekrška, se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe:
1. če pri vodenju in nadziranju ne poskrbi, da se rudarska dela izvajajo v skladu z določili tehničnih predpisov, predpisov o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu, določil zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in splošnih aktov, ki veljajo za rudarska dela,
2. če pri vodenju ali nadziranju ne zagotovi, da se delovne priprave in naprave vzdržujejo v predpisanem stanju ter se uporabljajo v skladu s predpisi.

Pravni ali fizični osebi, ki je s pravnomočnim dovoljenjem za raziskovanje rudnin iz 15. člena zakona o rudarstvu (Uradni list SRS št. 17/75, 29/86 in 24/89) ali veljavnim dovoljenjem za raziskovanje rudnin iz 26. člena zakona o rudarstvu ali z veljavnim dovoljenjem za pridobivanje drugih rudnin iz 54. člena zakona o rudarstvu, pridobila pravico za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine in je za njeno izvajanje potrebno pridobiti koncesijo po določbah tega zakona, podeli vlada koncesijo v skladu z določbami tega zakona ob upoštevanju mnenja lokalne skupnosti, na območju katere se bo izkoriščala rudnina, brez javnega razpisa, v obsegu in pod pogoji, določenimi v dovoljenju, s katerim je bila pravica pridobljena.
Če pristojni organ lokalne skupnosti v primeru iz prejšnjega odstavka ne posreduje svojega mnenja v 30 dneh po prejemu pisnega in obrazloženega zaprosila, lahko vlada nadaljuje s sprejemanjem koncesijskega akta.
Dovoljenja za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine iz prvega odstavka nadomeščajo odločbo o izboru za nosilca rudarske pravice. Nosilec rudarske pravice in država skleneta koncesijsko pogodbo v šestih mesecih po izdaji koncesijskega akta.
V koncesijskem aktu iz prejšnjega odstavka, se določi primeren čas izvajanja rudarske pravice, ki omogoča dosedanjemu imetniku dovoljenja, glede na vložena sredstva in dosedanje trajanje raziskovanja oziroma izkoriščanja, prilagoditev določbam tega zakona.
Postopke priprave predloga koncesijskega akta in koncesijske pogodbe iz prvega in drugega odstavka tega člena izvede ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni dolžnosti, na podlagi vloge imetnika dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, ki jo mora imetnik vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vlogi mora biti priloženo pravnomočno dovoljenje za raziskovanje oziroma izkoriščanje po zakonu o rudarstvu in izvleček iz prostorskega načrta občine, na območju katere raziskovanje oziroma izkoriščanje poteka.
Pravna ali fizična oseba, ki ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz tretjega odstavka tega člena, pravica za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine preneha.
Odločbo o prenehanju pravice iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
Do izdaje aktov po določbah tega člena imetnik pravice iz prvega odstavka tega člena izvaja svojo pravico v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi s pravnomočnim dovoljenjem za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine.
S pričetkom plačevanja plačila za koncesijo preneha plačevanje vseh ostalih odškodnin za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin po zakonu o rudarstvu, razen rudarskih škod.

Do sprejetja državnega programa in načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami, skladno z določbami tega zakona, se za gospodarjenje z mineralnimi surovinami in za podeljevanje koncesij po določbah tega zakona, uporabljajo obstoječi prostorski akti države in lokalnih skupnosti.

Z namenom varnostne in ekološke sanacije vrtin in opuščenih rudarskih objektov, ki so bili zgrajeni za potrebe raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov do konca leta 1990, Republika Slovenija zagotovi letno 500 mio tolarjev za obdobje treh let po uveljavitvi tega zakona.
Sanacijska dela iz prejšnjega odstavka se oddajo na podlagi sanacijskega programa usposobljenemu izvajalcu na podlagi javnega razpisa.

Vlada spremeni tolarske zneske iz 14. člena tega zakona, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti EUR-u po tečaju Banke Slovenije.

Postopki za pridobitev dovoljenja za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine na podlagi zakona o rudarstvu, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili dokončani, se dokončajo po predpisih, ki so veljali ob vložitvi vloge za njihovo pridobitev.
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali vlada, pri izdaji aktov iz prejšnjega odstavka ravna skladno z določbami prvega odstavka 105. člena tega zakona.

Za dovoljenje za poseg v prostor po tem zakonu se šteje lokacijsko dovoljenje po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97).

Minister, pristojen za rudarstvo, izda predpise iz 7., 12., 30., 43., 44., 53., 57., 63., 65., 79, 81, 83., 84. in 87. člena tega zakona najkasneje v dveh letih od dneva uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za rudarstvo, izda tehnične predpise in predpise o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu iz 42. člena tega zakona najkasneje v petih letih od dneva uveljavitve tega zakona.

Vlada najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona določi povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev plačila, način odmere, obračunavanje in plačevanje, ter način nadzora nad plačevanjem in izpolnjevanjem koncesijske pogodbe iz 14. člena tega zakona.
Vlada najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona sprejme državni program iz 5. člena tega zakona.
Vlada najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona določi višino plačila za sanacijo, merila za izračunavanje plačila za sanacijo, način odmere, obračunavanje in plačevanje, ter način nadzora nad plačevanjem plačila za sanacijo iz 62. člena tega zakona.

Diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju nekdanje SFRJ do 25. 6. 1991, so enakovredne diplomam in javnim listinam o strokovnih izpitih, pridobljenih v Republiki Sloveniji.
Zahteve po strokovni izobrazbi oseb, ki ob prenehanju veljavnosti zakonov iz 116. člena tega zakona že opravljajo dela in naloge tehničnih vodij rudarskih del, vodij tehniških služb, samostojnih projektantov rudarskih projektov, odgovornih projektantov rudarskih projektov, revidentov in inšpektorjev, se z uveljavitvijo tega zakona ne spremenijo.

Določbe tega zakona, ki urejajo pravice in obveznosti gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, registriranih v Republiki Sloveniji, veljajo ob pogoju vzajemnosti tudi za gospodarske družbe in druge gospodarske subjekte iz držav, s katerimi ima Republika Slovenija ratificiran in uveljavljen mednarodni sporazum, ki jo zavezuje k enakemu obravnavanju teh subjektov, z domačimi pravnimi in fizičnimi osebami.

Do izdaje novih predpisov po določbah tega zakona veljajo oziroma se uporabljajo naslednji predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
– zakon o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv (Uradni list SFRJ, št. 53/77, 24/86 in 17/90),
– pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov (Uradni list SRS, št. 14/76 in 16/89),
– pravilnik o raziskovalnem in pridobivalnem prostoru rudnin (Uradni list SRS, št. 23/76),
– odredba o načinu poročanja o rezultatih raziskovanja v raziskovalnem prostoru (Uradni list SRS, št. 23/76),
– pravilnik o vsebini rudarskih projektov s področja izkoriščanja nafte in zemeljskih plinov (Uradni list SFRJ, št. 21/68),
– pravilnik o vsebini rudarskih projektov za izkoriščanje trdnih mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 21/68),
– navodilo o postopku za obogatitev in oplemenitev mineralnih surovin, ki veljajo za izkoriščanje (Uradni list SFRJ, št. 51/59),
– pravilnik o tehničnih predpisih o rudarskem merjenju, o merilnih knjigah in o rudarskih načrtih (Uradni list FLRJ, št. 45/60),
– pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv posameznih mineralnih surovin in evidenci o njih (Uradni list SFRJ, št. 50/66),
– pravilnik o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin v razrede in vrste in o njihovi evidenci (Uradni list SFRJ, št. 53/79),
– pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv talnih voda ter o njihovi evidenci (Uradni list SFRJ, št. 34/79),
– odlok o postopku ugotavljanja in overjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnih voda (Uradni list SRS, št. 1/79),
– pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv nafte, kondenzatov in naravnih plinov ter o vodenju njihove evidence (Uradni list SFRJ, št. 80/87),
– navodilo o evidenci in katastru raziskovalnih in pridobivalnih prostorov (Uradni list SRS, št. 9/77),
– pravilnik o tehničnih normativih za bogatenje mineralnih surovin – rud neželeznih kovin (Uradni list SFRJ, št. 36/79),
– pravilnik o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 26/88 in 63/88),
– pravilnik o tehničnih normativih za podzemeljsko pridobivanje premoga (Uradni list SFRJ, št. 4/89, 45/89, 3/90 in 54/90),
– pravilnik o tehničnih normativih za podzemeljsko pridobivanje kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 24/91),
– pravilnik o tehničnih normativih pri prevozu ljudi in materiala po rudniških jaških (Uradni list SFRJ, št. 4/80, 12/85, 35/87 in 51/88),
– pravilnik o tehničnih normativih za prevažanje ljudi v vodoravnih in poševnih prostorih v rudnikih s podzemeljskim pridobivanjem mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 34/89),
– pravilnik o tehničnih normativih za prevoz s transporterji s trakom v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 5/73 in 12/74, razen določb 23. do 85. člena in 90. do 112. člena),
– pravilnik o tehničnih normativih za graditev jamskih skladišč za eksplozivna sredstva v rudnikih s podzemeljsko eksploatacijo mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 12/88),
– pravilnik o tehničnih normativih za stroje z dieselskimi motorji, ki se uporabljajo pri podzemnih rudarskih delih v nemetanskih jamah (Uradni list SFRJ, št. 66/78),
– pravilnik o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin (Uradni list SFRJ, št. 4/86 in 62/87),
– pravilnik o tehničnih normativih za površinsko pridobivanje arhitektonskega gradbenega kamna (okrasnega kamna), tehničnega kamna, gramoza in peska ter za predelavo arhitektonskega gradbenega kamna (Uradni list SFRJ, št. 11/86),
– pravilnik o tehničnih normativih pri raziskovanju in izkoriščanju nafte, zemeljskih plinov in slojnih voda (Uradni list SFRJ, št. 43/79, 41/81 in 15/82),
– pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov za pridobivanje morske soli in njeno proizvodnjo (Uradni list SFRJ, št. 20/78),
– pravilnik o tehničnih normativih za rudarska dela pri raziskovanju in eksploataciji ležišč kamene soli (Uradni list SFRJ, št. 8/79),
– pravilnik o tehničnih normativih za raziskovanje, pridobivanje in pripravo jedrskih mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 39/85 in 40/86),
– pravilnik o tehničnih normativih za električne postroje, naprave in instalacije v rudnikih s podzemeljsko eksploatacijo (Uradni list SFRJ, št. 21/88),
– pravilnik o tehničnih normativih za električne postroje in naprave v rudnikih s površinsko eksploatacijo mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 66/87).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75, 29/86 in 24/89).
Z uveljavitvijo tega zakona se preneha uporabljati temeljni zakon o rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/66).

Ta zakon prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.