Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. julija 1999.

S tem zakonom se uvaja obveznost plačevanja davka na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: davek) na območju Republike Slovenije.

Prihodki od davka pripadajo proračunu občine, kjer nepremičnina leži.

Davek se plačuje od prometa nepremičnin.
Promet nepremičnin po tem zakonu je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini (v nadaljnjem besedilu: prenos nepremičnin).
Za prenos nepremičnin po tem zakonu se šteje tudi zamenjava ene nepremičnine za drugo nepremičnino.

Za prenos nepremičnin po tem zakonu se ne šteje prvi prenos lastninske pravice na novozgrajenih objektih, od katerih je bil plačan davek na dodano vrednost.
Če ima kupec, ki pridobi novozgrajeni objekt, pravico do delnega odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, so v nadaljnjem prometu te nepremičnine obdavčene po tem zakonu v delu, v katerem kupec ni imel pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, v delu, v katerem je imel pravico do odbitka davka na dodano vrednost, pa se ta del obdavči z davkom na dodano vrednost.
Če kupec, ki pridobi novozgrajeni objekt, nima pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, se v nadaljnjem prometu ta nepremičnina obdavči po tem zakonu.
Če ima kupec, ki pridobi novozgrajeni objekt, pravico do odbitka davka na dodano vrednost, se v nadaljnjem prometu ta nepremičnina obdavči z davkom na dodano vrednost.

Zavezanec za davek (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je prodajalec nepremičnine.
Pri zamenjavi nepremičnine je davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji.
Pri prodaji idealnih deležev nepremičnine je davčni zavezanec vsak prodajalec posebej.

Osnova za davek (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) je prodajna cena nepremičnine.
Davčna osnova je vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh, v storitvah, v prevzetih dolgovih bivšega lastnika in podobno), ki ga je ali ga bo prodajalec prejel od kupca za opravljen promet nepremičnine.

Davek se plačuje po stopnji 2% od davčne osnove.
Davek odmeri davčni organ po predpisih, ki so veljali na dan nastanka davčne obveznosti.

Davka se ne plačuje od:
– prenosa nepremičnin na diplomatska in konzularna predstavništva, akreditirana v Sloveniji, če velja vzajemnost in na druge mednarodne organizacije, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo;
– prenosa nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov oziroma na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve;
– prenosa kmetijskih zemljišč v zvezi z agrarnimi operacijami v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in 31/98 – odločba US);
– prenosa nepremičnin v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.

Davčna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se prenese nepremičnina.
Izjemoma, če je za prenos nepremičnine potrebno dovoljenje državnega organa ali kakšen drug pravni akt, nastane davčna obveznost takrat, ko je davčnemu zavezancu sporočeno dovoljenje oziroma ko postane pravni akt pravnomočen, čeprav je bila pogodba sklenjena prej.

Glede vseh vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in določbe zakona, ki ureja davčno službo.

Davek od prometa nepremičnin se plača tudi od prvega prenosa lastninske pravice na novozgrajenih objektih oziroma njihovih delih, ki so bili zgrajeni oziroma dokončani do 30. junija 1999, niso pa še bili izročeni, če prodajalec pridobi pisno soglasje kupca.

Z dnem uveljavitve tega zakona, preneha veljati zakon o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/90).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.