Na podlagi 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 17. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) ter 21. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 27/95) je Občinski svet občine Mislinja na 6. redni seji dne 19. 5. 1999 sprejel

Ta odlok opredeljuje, ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje, varstvo, nadzor in uporabo javnih prometnih površin ter določa cestno prometno ureditev.

Javne prometne površine so po tem odloku občinske ceste, odstavne površine, parkirišča ter površine za pešce.

Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje. Lokalne ceste so ceste med naselji in ceste v naselju z uvedenim uličnim sistemom.

Občinske ceste določi in kategorizira občinski svet po predhodni strokovni uskladitvi z Direkcijo RS za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. Občinski svet praviloma enkrat letno odloča tudi o spremembah kategorizacije občinskih cest.

Javne prometne površine, ki so v lasti občine, so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na teh površinah so dovoljene služnosti za potrebe infrastrukturnih napeljav, vendar v obsegu, ki bistveno ne posegajo v namembnost površin, in pod pogoji, ki jih določi občina. Pogoji služnosti kakor tudi odškodnina za služnost se določi v pogodbi o služnosti.

Prometne površine, katerih ni lastnik občina, lahko lastnik predlaga občini njihov prenos med javne prometne površine. Prenos se lahko opravi, če površina izpolnjuje pogoje občinskih meril za javne prometne površine. O prenosu odloči občinski svet.

Merila, po katerih občinski svet odloča o prenosu površin med javne prometne površine, so zlasti:
– izkaz upravičene potrebe, da površina postane javno dobro;
– brezplačen prenos zemljišča;
– ustrezna velikost površine (pri občinskih cestah minimalna širina:
· lokalne ceste 5 m + 2 x 0,5 m bankine,
· javne poti 4 m + 2 x 0,5 m bankine,
– urejeno odvodnjavanje;
– ustrezna utrjenost površine;
– ostali tehnični kriteriji (nakloni, varovalni pas itd.).

Z javnimi prometnimi površinami upravlja občina sama, lahko pa tudi za to v celoti ali delno pooblasti drugo pravno osebo.

Občina ali od nje pooblaščena druga pravna oseba v zvezi z javnimi prometnimi površinami opravlja: upravljalske, strokovno-tehnične, planske, razvojne, organizacijske in druge naloge za vzdrževanje, varstvo, posodobitve in graditve javnih prometnih površin v občini.

Vzdrževanje javnih prometnih površin je obvezna občinska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje in organiziranje obnavljanja teh površin.
Vzdrževanje občina zagotavlja s sredstvi proračuna. Dela odda v izvajanje strokovno usposobljenemu izvajalcu, ki izpolnjuje predpisane pogoje za izvajanje tovrstnih del.

Redno vzdrževanje se izvaja v skladu z letnim planom vzdrževanja javnih prometnih površin. Zagotavljati mora uporabo, varen promet ter ohranjati ali izboljšati obstoječe stanje teh površin.

Vzdrževanje nekategoriziranih cest in poti, hišnih cestnih priključkov, dovozov in prometnih površin funkcionalnih zemljišč ob objektih zagotavljajo lastniki, najemniki ali upravljalci prometnih površin. Te površine morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljena normalna in varna uporaba za uporabnike, katerim je namenjena.

Izvajalec rednega vzdrževanja javnih prometnih površin je o svojem delu dolžan voditi točno evidenco, iz katere je razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljana, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Na zahtevo občinskega urada mu mora omogočiti vpogled in uporabo te evidence.

Redno vzdrževanje javnih prometnih površin obsega: nadzor nad prevoznostjo, redno vzdrževanje vozišča, cestnih objektov, bankin, odvodnjavanja, brežin, prometne signalizacije, odpravo poškodb in odstranitev ovir, zagotavljanje preglednosti, čiščenje površin in izvajanje zimske službe.

Zimsko službo izvaja izvajalec po izvedenem programu zimske službe. Predlog izvedbenega programa pripravi in predloži v potrditev občinskemu uradu izvajalec zimske službe najkasneje do 1. oktobra za sledečo zimsko obdobje.

Program zimske službe določa:
1. organizacijsko shemo izvajanja zimske službe;
2. načrt javnih prometnih površin z označbo prednostnih razredov (prioritet) izvajanja zimske službe;
3. razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipavanje in izvajalcev del;
4. obseg pripravljalnih del (postavitev snežnih kolov, namestitev dopolnilne prometne signalizacije, ureditev deponij materiala za posipanje itd.);
5. načrt pluženja, odstranjevanja, odvažanja in odlaganja snega, posipanja ob poledici, čiščenja vtočnih mrež, odtočnih požiralnikov in jaškov;
6. normative, oceno stroškov in čas, ki je potreben za eno izvedbo del iz 5. točke tega člena.

Izvajanje zimske službe je opredeljeno s prednostnimi razredi – prioritetami, v katere so razvrščene javne prometne površine glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, klimatske razmere, krajevne in druge potrebe.
V prvo prioriteto so razvrščene občinske ceste šolskih prog, avtobusna postaja in postajališča, zdravstvena ambulanta, pločniki in parkirni prostori pri vrtcu in osnovnih šolah.
Na teh površinah prične izvajalec z odstranjevanjem snega, ko ga zapade 10 cm.
V drugi prioriteti so javne prometne površine, kjer izvajalec prične z odstranjevanjem snega, ko ga zapade 15 cm.
Če zapade več kot 10 cm snega, ga izvajalec odstrani po prenehanju sneženja z javne prometne površine II. prioritete.
Na ostalih javnih prometnih površinah se zimska služba izvaja po posebnem naročilu upravljalca cest.
Čas, v katerem je potrebno sneg odstraniti z javnih prometnih površin, se določi v izvedbenem programu zimske službe.

Projektiranje in graditev javnih prometnih površin v občini mora biti v skladu s predpisi o projektiranju in graditvi tovrstnih objektov.
Zagotoviti mora zlasti:
– varno in tekoče odvijanje prometa za vse udeležence v prometu;
– ekonomičnost in kvaliteto graditve in vzdrževanja;
– čim manjše negativne vplive na okolje.

V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo javnih prometnih površin mora biti določena tudi prometna ureditev in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti. Ob cestah je potrebno predvideti tudi površine za avtobusna postajališča in izogibališča ter tiste, ki so potrebne za vzdrževanje cest.

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe z lastnikom te nepremičnine.

Če je na javni prometni površini predvidena gradnja infrastrukturne napeljave, mora projektna dokumentacija obsegati tudi celotna obnovitvena dela za javno prometno površino. Stroški obnovitve javne prometne površine bremenijo investitorja gradnje infrastrukturne napeljave.
V primeru, da je na prometni površini predvidena rekonstrukcija, mora investitor gradnje infrastrukturne napeljave praviloma zagotoviti tudi del rekonstrukcije (spodnji ustroj, odvodnjavanje, zaščite itd.) javne prometne površine.
Razliko med stroški obnove in del rekonstrukcije javne prometne površine poravna občina, v skladu z določili pogodbe o služnosti.

Občinski urad mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljalce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Investitorju oziroma upravljalcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka morajo biti na razpolago načrti in podatki, potrebni za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na javne prometne površine se lahko gradijo ali rekostruirajo le s soglasjem upravljalca občinskih cest. V soglasju se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka, vključno s prometno signalizacijo, krije njegov investitor.
Če obstoječi priključek na občinsko cesto ni več ustrezen, upravljalec občinske ceste po sklepu občinskega sveta zahteva z upravno odločbo njegovo prilagoditev spremenjenim prometnim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
Če je priključek na občinsko cesto zgrajen brez soglasja ali če ni zgrajen v skladu s pogoji iz soglasja upravljalca ceste, lahko občinski svet odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev.

V varovalnem pasu, ki poteka ob zunanjem robu sveta javne prometne površine, je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija, razen tekočega vzdrževanja obstoječih gradbenih objektov ali kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu je dovoljena le s soglasjem občine.
Širina varovalnega pasu se pri cestah meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran:
– pri lokalni cesti širok 4 m,
– pri javni poti pa 3 m.
Pri ostalih javnih prometnih površinah je varovalni pas širok 2 m. Določila tega člena se ne uporabljajo za območja, ki je urejeno v skladu s prostorskim izvedbenim aktom.

Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Mislinja, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem občinskega urada.
Občinski urad lahko zahteva od upravljalca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen, če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Občinski urad lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov na javne prometne površine, na promet na njih in na varovalne pasove ob njih, je uporaba javnih površin omejena z:
– namenom uporabe,
– posestnimi mejami in s širinami varovalnih pasov,
– dovoljeno skupno maso in osno obremenitvijo in
– dopustnim hrupom in izpuhi vozil v skladu s predpisom.

Kolikor ni s prometnim znakom določena največja dovoljena obremenitev, veljajo kot maksimalne osne obremenitve v Občini Mislinja:
– lokalne asfaltne in makadamske ceste 8 ton,
– občinske javne poti – 6 ton,
– parkirišča za osebna vozila in pločniki – 3,5 ton,
– ostala parkirišča – 6 ton.
Upravljalec javne prometne površine v primeru poslabšanja razmer na javni prometni površini zniža dovoljeno osno obremenitev.

Vsaka uporaba javne prometne površine nad dopustno mejo osne ali druge obremenitve po tem odloku se šteje za čezmerno uporabo in je mogoča le z dovoljenjem upravljalca. Pisno dovoljenje, v katerem se določi način in pogoje čezmerne uporabe ter višina povračila izda upravljalec javne prometne površine naslednji delovni dan po prejemu pisne vloge, v izdanem dovoljenju. Upravljalec javne prometne površine obvesti policijo, inšpekcijsko službo in izvajalca rednega vzdrževanja.

Če je javna prometna površina v takem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč promet samo posameznih vrst vozil;
– da bi promet posameznih vrst vozil škodil javni prometni površini;
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, poškodb zaradi naravnih in drugih nesreč ter podobno), lahko upravljalec s sklepom začasno prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil, zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi, za takšen ukrep.
Upravljalec javnih prometnih površin o ukrepih obvesti policijo, inšpekcijsko službo in javnost po sredstvih javnega obveščanja.

Prekopavanje, pokopavanje, prebijanje in druga dela (podiranje dreves, spravilo lesa itd.), ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala javne prometne površine ali povečala stroške njihovega vzdrževanja, se lahko izvajajo le z dovoljenjem upravljalca.
V pisnem dovoljenju se morajo določiti način, pogoji in nadzor nad izvajanjem teh del. V primeru, da je potrebno zaradi teh del delno ali popolno zapreti za promet občinsko cesto, mora upravljalec o tem obvestiti tudi izvajalca vzdrževanja ceste, inšpekcijsko službo in policijo.

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih ob javnih prometnih površinah, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala javno prometno površino ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje upravljalca javne prometne površine. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

Na javnih prometnih površinah ali ob njih je prepovedano izvajati ali opustiti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno prometno površino ali ogrožati promet na njej.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na javne prometne površine odplake in druge tekočine;
2. puščati na javnih prometnih površinah sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode;
4. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
5. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob javnih prometnih površinah les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje javni parkirni prostor ali poslabša njegova urejenost;
6. nameščati in uporabljati na javnih prometnih površinah ali ob njih luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
7. spuščati po brežinah kamenje, les in drug material ali predmete;
8. nameščati kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
9. poškodovati prometno signalizacijo;
10. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
11. puščati na javni prometni površini ali metati nanj kakršnekoli predmete ali sneg, polivati tekočine ali razsipati po cesti material, na javnih prometnih površinah je prepovedano tudi puščanje kakršnih koli neregistriranih vozil;
12. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
13. voditi po javni prometni površini konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo javno prometno površino;
14. namerno zažigati ob ali na javni prometni površini gorljive snovi;
15. orati v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
16. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
17. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
18. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.

Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da na poškodujejo vozišča.
Sosedi ob javnih prometnih površinah morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito javnih prometnih površin in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del javnih prometnih površin.
Sosedi ob javnih prometnih površinah morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na javnih prometnih površinah vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.

Na javnih prometnih površinah se morajo udeleženci v prometu ravnati po prometnih predpisih in pravilih. Ravnati se morajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu in da jim s svojim ravnanjem ne povzročajo škode.

Na asfaltnih lokalnih cestah in javnih poteh je največja dovoljena hitrost:
– v naseljih 50 km/h,
– izven naselij 70 km/h.
Na makadamskih lokalnih cestah in javnih poteh je največja dovoljena hitrost:
– v naseljih 40 km/h,
– izven naselij 60 km/h.
Navedene največje dovoljene hitrosti veljajo, če ni s prometnim znakom določeno drugače.

Območje umirjenega prometa je na območju Šentlenarta (med glavno cesto št. 4, Pohorsko in Gozdarsko cesto ter reko Mislinjo) in na območju osnovne šole Mislinja.
Na tem območju imajo v cestnem prometu prednost pešci. Največja dovoljena hitrost vozil v območju je 5 km/h.
Fizične ovire za umirjanje prometa je dovoljeno na občinskih cestah postaviti na tistih lokacijah, kjer je zaradi varnosti pešcev potrebno s fizično oviro onemogočiti vožnjo z neprimerno hitrostjo. O postavitvi ali odstranitvi fizične ovire odloči občinski svet.

Na vseh občinskih cestah je dovoljen dvosmerni promet, če ni s prometnim znakom drugače določeno.

Na Šolski cesti od križišča z Gozdarsko cesto do križišča s Pohorsko cesto in na Sejmiški cesti je dovoljen promet z osebnimi vozili, vozili za dovoz blaga in vozili za odvoz komunalnih odpadkov ter avtobusi za prevoz delavcev in otrok. Pri dovozu blaga in odvozu komunalnih odpadkov drugi udeleženci v prometu ne smejo biti ogroženi ali ovirani več kot je nujno potrebno. V nobenem primeru ni dovoljeno z ustavljanjem ali parkiranjem zasesti površin, ki so namenjene pešcem. Dovoz blaga in odvoz komunalnih odpadkov je ob delavnikih praviloma dovoljen med 5. in 7. uro, med 9. in 11. uro ter med 17. in 19. uro.

Ustavitev in parkiranje na javnih prometnih površinah je dovoljeno na mestih, kjer je tako označeno s prometno signalizacijo.
Za parkiranje osebnih motornih vozil so določene naslednje javne površine:
– parkirišče na območju umirjenega prometa s 36. člena tega odloka;
– parkirišče pri kulturnem domu, trgovini in pokopališču v Šentilju;
– parkirišča pri stanovanjskih blokih v Sejmišču in pri objektu Občine Mislinja;
– parkirišče pri igrišču in gasilskem domu v Dovžah;
– parkirišča pri osnovni šoli v Šentilju, v Srednjem Doliču, Kozjaku in Završah;
– parkirišče pri cerkvi sv. Florjana;
– parkirišče pri vhodu v jamo Huda luknja in;
– ostala parkirišča, ki so v lasti ali v najemu Občine Mislinja.

Ustavitev in parkiranje tovornih motornih vozil, priklopnikov in avtobusov na javnih prometnih površinah je dovoljeno le na parkirnih površinah, ki so za to s prometnim znakom označena.

Ustavitev ali parkiranje vozil ni dovoljeno:
1. na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom;
2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali površini za kolesarje;
3. v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča;
4. na mostu, na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
5. na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo;
6. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
7. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale;
8. na vozišču ceste izven naselja;
9. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene v prometu vozil;
10. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu;
11. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen vozil invalidov;
12. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom.

Na nekategorizirani cesti mora biti promet urejen v skladu s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je tudi preprečen z zapornico.
Nekategorizirano cesto, ki je dana v uporabo za cestni promet, mora upravljalec vzdrževati v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest.
Pri križanju nekategorizirane ceste z javno cesto velja prva za neprednostno (križajočo) in druga za prednostno (križano) cesto. Z izjemo kolovozne poti brez zgrajenega vozišča mora biti priključek nekategorizirane ceste na javno cesto označen s predpisano prometno signalizacijo.
Občina lahko odredi, da se iz prometno varnostnih razlogov prepove cestni promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka tega člena. Prepoved cestnega prometa mora označiti njen upravljalec in traja do odprave razlogov za prepoved.

Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 44. člena tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katere je izvedena zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinski urad. O izdanih dovoljenjih obvesti le-ta policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 43. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred pričetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti).
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo pristojnega inšpektorja za ceste ali policije odstraniti ovire.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in občinski urad v skladu z zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju občine iz 24. člena tega odloka.

Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa občinski svet občine na predlog župana, razen v primerih iz 29. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
Ob vozišču občinske ceste se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči občinski urad s sklepom. Občina ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.

Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Občinski urad lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob javnih prometnih površinah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vozišča, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna služba občinske uprave. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

Kdor namerava ob javni prometni površini opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 23. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojne službe občinske uprave.

Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinski urad ter zoper sklep iz drugega odstavka 46. člena tega odloka, je dovoljena pritožba na župana.

Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah in o varnosti cestnega prometa, ki se neposredno uporablja za občinske ceste, nadzira pristojni inšpektor.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri obnavljanju javne prometne površine, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi preglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo javne prometne površine in prometa na njih ter ustaviti vsa dela, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njimi;
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na javni prometni površini, ki ogrožajo varnost prometa;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na javni prometni površini ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
7. nadzorovati izvajanje prepisanih pogojev po posegih v varovalnem pasu javne prometne površine;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali izročena prometu;
9. zahtevati ustrezno ureditev priključka na javno prometno površino, odrediti prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni v skladu z določili 23. člena tega odloka.
Rok za pritožbo na odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve.
Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, na zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, pristojni inšpektor lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko pristojni inšpektor odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov, posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga določi pristojni inšpektor, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki tega člena, mora pristojni inšpektor obvestiti župana, občinski urad in policijo.
Če pristojni inšpektor pri izvajalcu rednega vzdrževanja javne prometne površine ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja kot javne službe, lahko poda občini utemeljen predlog za uveljavitev sankcij.
Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. če brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji ter brez soglasja (23. člen);
2. brez soglasja rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (24. člen);
3. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 25. člena);
4. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 30. člena);
5. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih ob javnih prometnih površinah, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala javno prometno površino ali povečala stroške njenega vzdrževanja (31. člen);
6. začasno ali trajno zasede cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (32. člen);
7. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 33. člena);
8. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na javne prometne površine vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (četrti odstavek 33. člena);
9. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 43. člena);
10. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 44. člena);
11. izvede delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 44. člena);
12. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 45. člena);
13. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (47. člen);
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz 52. člena tega odloka.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (11. člen);
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti občinske uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (21. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba občinske uprave, če pred pričetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljalcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (21. člen).

Kršitve določil tega odloka o ureditvi cestnega prometa in zakona o varstvu cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) na javnih prometnih površinah se kaznujejo v skladu z zakonom o varstvu cestnega prometa.

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez dovoljenja ali soglasja pristojne službe občinske uprave, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz drugega in tretjega odstavka 23. člena tega odloka.

Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci objektov ob občinskih cestah, s katerimi se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka.

Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, ni pa bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.

Neprometni znaki, ki so postavljeni ob javnih prometnih površinah, se morajo prilagoditi 46. in 47. členu tega odloka ter določbam predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega predpisa.
Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja in v nasprotju z določili 46. in 47. člena tega odloka, se odstranijo.

Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.