Na podlagi 77. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 13/98 – odločba US) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za promet z vojaškim orožjem in opremo
1. člen
S to uredbo se določa vrste, pogoje, kriterije in postopek za podeljevanje koncesij za promet z vojaškim orožjem in opremo (v nadaljnjem besedilu: koncesija) gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).
Koncedent je Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), postopek za podelitev koncesije pa v imenu vlade vodi Ministrstvo za obrambo.
Koncesija po tej uredbi obsega pravico prodajati, izvažati in uvažati vojaško orožje in opremo oziroma posamezne sklope ali sestavne dele vojaškega orožja in opreme glede na vrsto ter obseg koncesije.
Koncesionar je lahko le pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ki ima v sodni register vpisano ustrezno dejavnost in izpolnjuje splošne pogoje za opravljanje te dejavnosti v skladu s predpisi.
Za vojaško orožje in opremo se šteje vojaško orožje, vojaška oprema, posamezni sklopi in posamezni deli vojaškega orožja ali opreme, ki jih določi vlada.
2. člen
Vrste koncesij po tej uredbi so:
– koncesije za promet z vojaško opremo in oborožitvijo nasploh (splošne koncesije),
– koncesije za za promet z lastnimi proizvodi (koncesije proizvajalcev).
Splošne koncesije se podeljujejo gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki želijo prodajati, uvažati in izvažati vojaško orožje in opremo za državne organe ter za druge domače in tuje kupce. Splošna koncesija se podeljuje na podlagi razpisa za podelitev koncesije. Razpis za podelitev koncesije se izvede praviloma enkrat letno.
Koncesije proizvajalcem se podeljujejo na njihovo zahtevo za promet z njihovimi proizvodi vojaškega orožja in opreme ter za uvoz sestavnih delov, sklopov in podsklopov za proizvodnjo njihovih proizvodov, na podlagi predhodno pridobljenega soglasja Ministrstva za obrambo za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme v skladu z zakonom.
3. člen
Splošne koncesije so časovno omejene in se podeljujejo za dobo od enega leta do največ petih let. Koncesionar lahko izvaja obveznosti tudi po preteku koncesijske dobe, vendar le tiste obveznosti nastale iz pogodbe, ki je bila sklenjena v času veljavnosti koncesije.
Koncesije proizvajalcem veljajo toliko časa in za tisto vojaško orožje in opremo, za katero je moral proizvajalec pridobiti v skladu z zakonom soglasje pred začetkom proizvodnje. Proizvajalec, ki želi opravljati promet tudi z drugim vojaškim orožjem in opremo, mora zato pridobiti splošno koncesijo.
4. člen
Pri podelitvi koncesije se upoštevajo splošni pogoji ter gospodarski in varnostni kriteriji.
5. člen
Gospodarski kriteriji so:
– obseg storitev in programa,
– tehnološka in kadrovska opremljenost,
– sposobnost zagotavljanja protidobav pri prodaji vojaškega orožja in opreme na območju države oziroma pri uvozu,
– zastopanost domačih proizvajalcev,
– izkušnje in reference pri poslovanju z vojaškim orožjem in opremo.
6. člen
Varnostni kriteriji so:
– morebitna prepoved poslovanja v skladu s predpisi, s katerimkoli državnim organom,
– morebitna prepoved izvajanja prometa z vojaškim orožjem in opremo, orožjem, specialno operativno tehniko ali opremo v skladu s predpisi, s strani katerega koli državnega organa,
– prepoved prometa z vojaškim orožjem, ki je prepovedano po mednarodnih sporazumih ali pogodbah,
– urejenost sistema varovanja zaupnih podatkov v skladu s predpisi in varovanja objektov oziroma prostorov, v katerih se hrani vojaška oborožitev in oprema.
Vsak koncesionar mora s posebno izjavo v postopku pridobitve koncesije dati zagotovilo, da bo omogočil vpogled v izvajanje prometa ali v posamezni posel z vojaškim orožjem in opremo na zahtevo Ministrstva za obrambo.
7. člen
Splošna koncesija za promet z vojaškim orožjem in opremo se podeli določenemu številu gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij na podlagi razpisa, ki ga v imenu vlade izvede Ministrstvo za obrambo.
Razpis iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:
– opredelitev predmeta koncesije,
– navedbo o številu, začetku in časa, trajanja koncesij,
– opis pogojev, ki jih mora v skladu s to uredbo izpolnjevati koncesionar,
– opis kriterijev na podlagi katerih se izbira koncesionar,
– opis obveznosti koncesionarja,
– obvezne sestavine prijave,
– rok za oddajo prijav,
– rok za izdajo sklepov o podelitvi koncesij,
– način in rok za obveščanje kandidatov.
Razpis iz prvega odstavka tega člena traja najmanj 60 dni od dneva objave v Uradnem listu RS. Razpis se lahko ponovi, če ni podeljeno razpisano število koncesij oziroma če niso podeljene koncesije za osnovne vrste vojaškega orožja in opreme.
8. člen
O podelitvi koncesije vlada odloči s sklepom. V sklepu se določi splošne podatke, vrsto in obseg vojaškega orožja in opreme, za katerega velja koncesija ter čas njenega trajanja.
V sklepu o koncesiji iz prejšnjega odstavka se določi tudi obveznosti koncesionarja pri izvajanju koncesije ter pravica koncedenta, da sklep o koncesiji razveljavi, če se ugotovi, da je koncesionar kršil koncesijo.
Zoper sklep o podelitvi koncesije je možen upravni spor. Upravni spor lahko sproži tisti, ki se je prijavil na razpis.
9. člen
Koncesija preneha s potekom roka ali s prenehanjem opravljanja dejavnosti.
Koncesionar se lahko koncesiji odpove s pisno odpovedjo, ki jo pošlje Ministrstvu za obrambo.
Koncesionar koncesije ne more prenesti na tretjega.
10. člen
Proizvajalci vojaškega orožja in opreme pridobijo koncesijo na podlagi vloge za pridobitev koncesije, ki jo vložijo na Ministrstvu za obrambo.
Vloga za pridobitev koncesije iz prejšnjega odstavka mora obsegati:
– ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije,
– lastništvo gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije,
– dan vpisa v sodni register in pričetek poslovanja,
– matično številko gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije in številko dejavnosti,
– ime zastopnika,
– opis vojaškega orožja in opreme, ki jo proizvaja predlagatelj oziroma za katero naj bi se nanašala koncesija,
– priloge:
– registracijo gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije,
– obvestilo Zavoda Republike Slovenije za statistiko o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti,
– odločbo upravnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti po zakonu o gospodarskih družbah ali odločbo obrtne zbornice po obrtnem zakonu,
– dokazilo pristojne gospodarske družbe ali vladne službe o tehnični in organizacijski ustreznosti sistema varovanja zaupnih podatkov.
Vlogi za podelitev koncesije iz prejšnjega odstavka mora biti priložena tudi izjava iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.
11. člen
Ministrstvo za obrambo na podlagi vloge iz prejšnjega člena in s smiselnim upoštevanjem kriterijev določenih s to uredbo za podeljevanje splošne koncesije, pripravi predlog sklepa o podelitvi koncesije in ga predloži vladi v odločitev.
O odpovedi, prenosu oziroma razveljavitvi koncesije iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe te uredbe določene za splošno koncesijo.
12. člen
Ministrstvo za obrambo mora v 30 dneh po uveljavitvi te uredbe pripraviti enotne obrazce za vlaganje zahtev za podelitev koncesij proizvajalcem.
13. člen
Postopki za pridobitev koncesij. za katere so bile vloge vložene pred uveljavitvijo te uredbe, se opravijo po postopkih, ki so veljali pred uveljavitvijo te uredbe.
14. člen
Vse splošne koncesije, ki so bile podeljene pred uveljavitvijo te uredbe in jim ni bil določen rok veljavnosti, prenehajo veljati 31. decembra 2000.
Javni razpis za podelitev splošnih koncesij po tej uredbi mora biti objavljen najkasneje do 31. decembra 1999.
15. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 831-03/99-1
Ljubljana, dne 8. julija 1999.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik