Na podlagi 19. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95 in 66/98) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 6. seji dne 24. 5. 1999 sprejel

S tem odlokom so opredeljene javne prometne površine, urejeno upravljanje, uporaba, vzdrževanje ter določeni upravljavci javnih prometnih površin.

Javne prometne površine po tem odloku so nekategorizirane ceste v javni lasti in površine določene za mirujoči promet.
Za nekategorizirane ceste se štejejo vse ostale ceste, ki niso bile razvrščene na osnovi zakona o javnih cestah v lokalne ceste, lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste in javne poti.
Površine določene za mirujoči promet so površine, na katerih se promet tako upočasni, da miruje (odstavne površine, parkirišča, počivališča, pločniki in površine s podobnim namenom).

Prometna površina je javna prometna površina:
– če je zemljiškoknjižno vpisana,
– če je nova prometna površina pridobljena (nakup, zamenjava) za javne potrebe,
– če se ugotovi njena uporaba za javne potrebe in se izvedejo ustrezni postopki,
– če je dokazano priposestvovanje za javne potrebe.

Javna prometna površina preneha, ko preneha služiti splošnemu namenu za promet in o tem odloči občinski svet.

Javne prometne površine so javno dobro in so izven pravnega prometa.
Na javnih prometnih površinah so dovoljene služnosti za potrebe infrastrukturnih napeljav, vendar v obsegu, ki bistveno ne posega v namembnost teh površin.

Upravljavec nekategoriziranih cest so krajevne skupnosti.
Upravljavca ostalih javnih površin pa na predlog župana določi občinski svet.

Upravljavec sam neposredno upravlja z javnimi površinami, lahko pa v celoti, ali delno pooblasti drugo pravno osebo.
Prenos na druge pravne osebe je mogoč le z oddajo koncesije po javnem razpisu.

Uporaba prometnih površin po tem odloku je javna.
Meje uporabe po prvem odstavku predstavljajo:
– meje parcele javne rabe, na kateri se prometna površina nahaja in višino 4,50 m nad prometno površino,
– nosilnost obstoječe ceste, pločnika, parkirišča ali druge prometne poti,
– zgornja meja dopustnosti hrupa in izpuhov vozil v skladu s predpisi.

Kolikor ni s prometnim znakom določena največja dopustna obremenitev veljajo kot maksimalne osne obremenitve v Občini Šentjur:
– za nekategorizirane ceste v asfaltni izvedbi 4 tone,
– za nekategorizirane ceste v makadamski izvedbi 2 toni,
– za pločnike in parkirišča za osebna vozila 2 toni,
– za ostala parkirišča 6 ton.

Vsaka uporaba javne prometne površine nad dopustno mejo po tem odloku se šteje za čezmerno uporabo in je mogoča z dovoljenjem upravljavca. Pisno dovoljenje se izda na prošnjo in proti plačilu ustrezne odškodnine.
Upravljavec lahko zniža osno obremenitev javne prometne površine v primerih slabših voznih razmer.

Upravljavci zagotavljajo denar za stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja v okviru svojih proračunov in iz drugih virov z namenom, da se ohrani in izboljša obstoječe stanje javnih prometnih površin, v skladu z letnim planom.

Tekoče vzdrževanje obsega: nadzor nad prevoznostjo, redno vzdrževanje vozišča, zavarovanje pobočij, usekov in nasipov, odprava poškodb in odstranjevanje ovir nastalih zaradi elementarnih nesreč, oziroma povzročenih po uporabnikih cest.
Za tekoče vzdrževanje se šteje tudi zimsko oskrbovanje javnih površin iz prvega člena tega odloka, predvsem čiščenje in odstranjevanje snega in poledice ter posipanje teh površin.

Investicijsko vzdrževanje javnih površin je vzdrževanje, ki je predvideno v letnih planih upravljavca, lahko pa izdela tudi štiriletni plan v skladu s svojim poslovanjem in finančnih opredelitvah.

Vzdrževalna dela in gradbena dela v okviru investicijskega vzdrževanja na javnih prometnih površinah sme opravljati le pooblaščen izvajalec za gradbena dela in skupnost občanov na odgovornost fizične osebe, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in pooblastila (strokovni izpit) v skladu s tehničnimi normativi.
Za gradbena dela v okviru investicijskih vzdrževanj je pooblaščen izvajalec za gradbena dela ali skupnost občanov.

Gradbena in druga vzdrževalna dela na javnih prometnih površinah na račun upravljavca se oddajo najugodnejšemu ponudniku po opravljenem javnem razpisu.

Izvajalec gradbenih vzdrževalnih del sme vgrajevati v javne površine le ustrezne materiale in uporabljati primerno mehanizacijo, ki jo obstoječa nosilnost dopušča.

Upravljavec prevzame izvršena dela po pregledu, o čemer se izdela pisno poročilo, ki je podlaga za plačilo stroškov vzdrževalnih del.

Novogradnja javnih prometnih površin se prvenstveno izvede na zemljišču, ki je javno dobro.
V primeru, da zemljišče ni javno dobro, se javno dobro ustanovi z odločbo občinskega sveta in izvede ustrezni postopek za vpis javnega dobra v zemljiško knjigo.
Enak postopek se izvede, kadar pride do spremembe trase ali dela trase javne prometne površine.
Odločitev občinskega sveta in ustrezni zemljiškoknjižni postopek se izvedeta tudi v primeru opustitve javne prometne površine.

Javne prometne površine morajo biti opremljene s potrebnimi prometnimi oznakami in signalizacijo.
Za postavitev oznak in signalizacije in njihovo vzdrževanje skrbi vzdrževalec javne prometne površine za njegov račun.

Da se zagotovi varen in neoviran promet na javnih prometnih površinah (v nadaljevanju: JP) je prepovedano:
1. odvajati na JP vodo, odplake ali druge tekočine,
2. puščati na JP sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo,
3. ovirati odtekanje vode z JP,
4. puščati na JP živali brez nadzorstva, napajati živino v cestnem svetu ali graditi ob JP napajališča za živali,
5. voditi po JP konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo JP,
6. namerno zažigati ob JP strnišča, odpadne in druge gorljive snovi,
7. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti JP,
8. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih JP, ki niso namenjene za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje ali ustavljanje na njih izrecno dovoljena,
9. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade poljščine, nameščati les, opeko ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoča preglednost JP ali drugače ovira ali ogroža promet ali, če se s tem poškoduje JP,
10. orati v razdalji 2m od JP v smeri proti njej ali v širini 1 m od JP vzporedno z njo,
11. obračati na JP traktorje, živali pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje,
12. nameščati in uporabljati na JP ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet,
13. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami,
14. vlačiti po JP hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora,
15. spuščati po brežinah JP kamenje, les in drug material ali predmete,
16. uporabljati za pristop na JP kraj zunaj priključka nanjo,
17. puščati na JP ali metati na JP kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po JP sipek material ali kako drugače onesnaževati JP.

Upravljavec javnih prometnih površin določi in izvede opisne in grafične evidence prometnih površin za svoje potrebe.
Prav tako upravljavec ugotovi značaj prometnih površin glede na drugi člen tega odloka in izvrši njihovo kategorizacijo glede na namen uporabe.

Z denarno kaznijo do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši 8., 9., 10. in 20. člen tega odloka.
Z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, oziroma odgovorna oseba pravne osebe.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska inšpekcija za komunalni nadzor.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o javnih prometnih površinah (Uradni list RS, št. 2/97).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.