Na podlagi 43. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99) je Nadzorni odbor občine Slovenske Konjice na seji dne 20. 5. 1999 sprejel

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov Nadzornega odbora občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju: nadzorni odbor) pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, delo izvedencev, ki opravljajo posebne strokovne naloge nadzora, način odločanja, priprava, sklicevanje in vodenje sej, delo sekretarja nadzornega odbora, pisanje zapisnikov sej ter vodenje evidenc in dokumentacije nadzornega odbora.

Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig Občine Slovenske Konjice.

Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, pošteno, vestno, nepristransko in v skladu z zakonom.

Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih oseb, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizičnih oseb.

Nadzorni odbor odloča na sejah. Udeležba na sejah nadzornega odbora je dolžnost članov. V primeru, da so zadržani, morajo to sporočiti predsedniku ali sekretarju nadzornega odbora.

Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora.

Organi občine in vsi porabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odboru dolžni na njegovo zahtevo predložiti zahtevane podatke, ki so potrebni za opravljanje nadzora.
Porabniki proračunskih sredstev in strokovni delavci občinske uprave so se na vabilo predsednika nadzornega odbora dolžni udeležiti seje in poročati o delu in nalogah, ki jih opravljajo in ki so predmet nadzora.

Nadzorni odbor ima v okviru svojih pristojnosti pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjskopravnim in finančnim poslovanjem občine, pravico to poslovanje pregledati in ugotavljati njegovo zakonitost in pravilnost ter ocenjevati učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev. V ta namen nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
– nadzoruje odločitve ter izvajanje odločitev občinskega sveta in župana s področja javne porabe,
– nadzoruje namenskost in smotrnost ter gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– opravlja računovodski nadzor,
– preverja skladnost proračuna občine s pravnimi predpisi s področja javnih financ in drugih področij, z odloki, pravilniki in drugimi akti občinskega sveta,
– preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– preverja skladnosti finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, društev in organizacij, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna,
– preverja pravilnost in pravočasnost izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– preverja pravilnost in gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem,
– proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi sredstev (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– izdela nadzorstveni zapisnik in poročilo,
– prouči pripombe strank v postopkih nadzora,
– sprejema poročila ter mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– obvešča javnost o ugotovitvah,
– če ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče,
– v primeru utemeljenega suma, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Nadzorni odbor v skladu z letnim programom nadzora pregleda finančno poslovanje občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, občinskih skladov, javnih zavodov, javnih podjetij, društev in organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev ter drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem.

Delo nadzornega odbora vodi in organizira predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa od predsednika pooblaščeni član.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo izmed sebe člani na konstitutivni seji. Predsednik je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovljenem glasovanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih skupaj s predsednikom izvoli tudi podpredsednika.

Predsednik nadzornega odbora:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora,
– pripravlja, sklicuje in vodi seje nadzornega odbora,
– predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah,
– podpisuje pisne odpravke in zapisnike nadzornega odbora,
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– pripravi predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora,
– sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo.
Predsednik nadzornega odbora ali od njega pooblaščeni član se udeležuje sej občinskega sveta, zastopa stališča nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah iz pristojnosti nadzornega odbora. O tem je dolžan poročati na naslednji seji nadzornega odbora.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja sekretar nadzornega odbora, ki ga imenuje župan izmed strokovnih sodelavcev občinske uprave.
Sekretar opravlja naslednje naloge:
– skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora,
– pripravlja vabila in opravlja organizacijsko-tehnična opravila za sklic in potek seje,
– sestavlja zapisnik nadzornega odbora in izdeluje akte nadzornega odbora (pisni odpravki sklepov, poročil in drugo),
– vodi evidenco aktivnosti članov,
– sodeluje z občinsko upravo in drugimi porabniki proračunskih sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora,
– skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora,
– tekoče obveščanje nadzornega odbora o premoženjskopravnem in finančnem poslovanju občine, aktih občinskega sveta in župana,
– opravlja druge naloge za katere ga zadolži nadzorni odbor ali predsednik nadzornega odbora.

Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik praviloma enkrat mesečno.
Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15 dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče župan.
O poteku seje se vodi zapisnik.
Konstitutivno sejo skliče župan najpozneje v 20 dneh po imenovanju članov nadzornega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora.

Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča od predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora.

Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.
Glasovanje na sejah je praviloma javno.

Predsednik lahko povabi na sejo nadzornega odbora pripravljalce gradiva oziroma predstavnike institucij, ki so predmet nadzora.

Vabilo za sejo se skupaj z gradivom posreduje članom nadzornega odbora praviloma sedem dni pred dnevom predvidene seje.

Sekretar nadzornega odbora piše zapisnik poteka seje in vodi evidenco prisotnih članov nadzornega odbora. Na začetku seje predsednik nadzornega odbora poroča o realizaciji sklepov predhodne seje.
Preden nadzorni odbor preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku prejšnje seje in lahko zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

Pri določanju dnevnega reda nadzorni odbor najprej ugotavlja o morebitnem predlogu za razširitev dnevnega reda in o predlogu za umik točke, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. Po ugotovitvah za umik oziroma sprejetih odločitvah za razširitev dnevnega reda, da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi oblikuje k posamezni točki dnevnega reda sklep in ga da na glasovanje. Sejo zaključi, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora lahko prekine sejo, kadar meni, da je to potrebno. Prekinjena seja se nadaljuje na dan, ki ga določi predsednik.

Zapisnik seje nadzornega odbora vsebuje:
– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje in morebitne prekinitve,
– evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti članov nadzornega odbora in vabljenih na sejo,
– ugotovitev sklepčnosti in sprejet dnevni red,
– poročilo o realizaciji sklepov in sklep o potrditvi zapisnika prejšnje seje,
– potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave,
– izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih,
– sklepe nadzornega odbora.
Zapisnik podpišeta predsednik in sekretar nadzornega odbora.

Dokumentarno gradivo nadzornega odbora mora vsebovati izvirnik zapisnika in vsa gradiva, ki so bila predložena za sejo. Zapisniki in gradiva nadzornega odbora se po končanem mandatu arhivirajo na občini.

Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost in ekonomičnost postopka, opravi korespondenčno sejo. Korespondenčna seja lahko poteka po telefonu tako, da vsak član glasuje o predlaganem sklepu. O korespondenčni seji, opravljeni po telefonu, se napiše zapisnik, ki ga potrdijo člani na naslednji redni seji.
Korespondenčna seja se lahko opravi tudi tako, da se gradivo in predlogi sklepov posredujejo članom po pošti ali po telefaxu. Člani takoj po prejemu gradiva izpolnjeno izjavo o glasovanju vrnejo pošiljatelju. O tako opravljeni korespondenčni seji se napiše zapisnik, ki ga člani nadzornega odbora potrdijo na naslednji redni seji.
Sklepi sprejeti na korespondenčni seji so veljavni, če je zanje glasovala večina članov nadzornega odbora.

Za izvedbo določenega opravila iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzorni odbor pooblasti posameznega člana oziroma v ta namen oblikovano delovno skupino.

Nadzorni odbor opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb na podlagi letnega programa. Letni program sestavljajo redni in občasni nadzori. V njem se lahko določijo pravne in druge osebe, pri katerih bo izveden nadzor, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe posameznega nadzora.
Pri določanju letnega programa nadzorni odbor odloča tudi o morebitnih zahtevah po uvedbi nadzora, ki jih vloži župan ali občinski svet. Z letnim programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.

Predsednik nadzornega odbora izda navodila za izvedbo nadzora nad poslovanjem pravne in druge osebe.
Za vprašanja, ki se nanašajo na postopek nadzora se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.

Za opravljanje posameznih strokovnih nalog nadzora lahko imenuje občinski svet, na predlog nadzornega odbora, izvedenca. Pogodbo o opravljanju storitev sklene z izvedencem župan.
Nadzorovana oseba lahko vloži ugovor zoper izbiro izvedenca in predlaga drugega izvedenca izmed neodvisnih izvedencev. Ugovor mora biti vložen v osmih dneh po sprejemu sklepa iz prvega odstavka tega člena. O ugovoru odloči nadzorni odbor na prvi seji po vložitvi ugovora.

Člani nadzornega odbora ne smejo odločati o zadevah, pri katerih so z odgovorno osebo ali predstavniki proračunskega porabnika v sorodstvenih zvezah do prvega kolena. Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelovati in odločati v postopku nadzora, če je član organa upravljanja v javnem zavodu, skladu, društvu ali drugi organizaciji, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja pogodbeno delo za uporabnika proračunskih sredstev, pri katerem se opravlja nadzor oziroma je takšno delo opravljal eno leto pred opravljanjem nadzora.
O izločitvi člana nadzornega odbora odloča predsednik nadzornega odbora, o izločitvi predsednika odloča nadzorni odbor.

Na podlagi letnega programa predsednik nadzornega odbora izda sklep o izvedbi nadzora. V sklepu se opredeli nadzorovana oseba, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe nadzora.
Oseba, na katero se nanaša sklep o izvedbi nadzora lahko vloži ugovor v osmih dneh po vročitvi sklepa. Ugovor ne zadrži izvedbe nadzora. O ugovoru odloči nadzorni odbor v roku 30 dni po prejemu ugovora.

Pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov, pregled prostorov, objektov in naprav, kakor tudi preverjanja pri stranki v postopku je treba opraviti tako, da se ugotovijo vsa dejstva in zberejo vsi dokazi, ki so pomembni za odločanje v postopku nadzora.
Dejanja je treba opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Predstavnik nadzorovane osebe v postopku je lahko ves čas prisoten. O opravljenem pregledu se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vse osebe, navzoče pri pregledu.

Ko pooblaščeni delavec ali delovna skupina nadzornega odbora izvrši vsa dejanja, ki jih nalagajo navodila, sestavi predlog poročila o opravljenem nadzoru.
Predlog poročila mora vsebovati navedbo nadzorovane osebe oziroma odgovorne osebe, predmet nadzora, ugotovitve, ocene in mnenja o poslovanju stranke v postopku ter morebitna priporočila in predloge ukrepov.
Predlog poročila se vroči nadzorovani osebi, ki lahko v roku petnajst dni od njegove vročitve poda pri nadzornem odboru ugovor.
Če nadzorovana oseba ne vloži ugovora, nadzorni odbor ugotovi, da je predlog poročila dokončen.
Prepozno vložen ugovor na predlog poročila ali ugovor, ki ga je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavrže.

Če nadzorovana oseba pravočasno vloži pripombe na predlog poročila, se le-te upoštevajo pri pripravi dokončnega poročila, če so upravičene.
V postopku na prvi stopnji odloča nadzorni odbor. Nadzorni odbor najprej presodi, ali je v predlogu poročila dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in ali je materialno pravo pravilno uporabljeno.
Če je v predlogu poročila dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno ali če je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, nadzorni odbor presodi, če so sporne oziroma manjkajoče ugotovitve bistvene za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v postopku. Da je neka ugotovitev bistvena za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v postopku, se šteje tedaj, ko velja: če se ugotovitve ne upošteva, je mnenje drugačno, kot če se jo upošteva.
Če je dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, sporne ali manjkajoče ugotovitve pa so bistvene za oblikovanje mnenja, nadzorni odbor s sklepom zahteva dopolnitev predloga poročila. V takem primeru se v nadaljevanju postopka dopolnitev šteje za sestavni del predloga poročila.
Če je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, nadzorni odbor presodi, če je mnenje v predlogu poročila ustrezno.
Če je v predlogu poročila dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, vendar sporne ali manjkajoče ugotovitve niso bistvene za oblikovanje mnenja, nadzorni odbor presodi, če je mnenje v predlogu poročila ustrezno.

Če nadzorni odbor presodi, da je v predlogu poročila mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ustrezno, potrdi mnenje iz predloga poročila in izda dokončno poročilo.
Če nadzorni odbor presodi, da v predlogu poročila mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ni ustrezno, oblikuje novo mnenje in izda dokončno poročilo.
V dokončnem poročilu je treba odgovoriti na pripombe in navedbe nadzorovane osebe.

Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.

Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov nadzornega odbora in ga posreduje občinskemu svetu v seznanitev. Poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe tega poslovnika se sprejmejo po enakem postopku kot poslovnik.

Za vprašanja in zadeve delovanja nadzornega odbora, ki niso določena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila poslovnika Občinskega sveta občine Slovenske Konjice, če niso v nasprotju s tem poslovnikom.