Na podlagi določila 83. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98) in 161.a člena zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 25/96 – odločba US RS, 5/98 – odločba US RS, 72/98) izdaja minister za pravosodje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve

1. Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in je dosežen v postopku poravnavanja, ki je določen s tem navodilom.
2. Udeleženci v postopku poravnavanja so osumljeni storilec kaznivega dejanja (v nadaljevanju: osumljenec), oškodovanec in poravnalec. Stranki postopka poravnavanja sta osumljenec in oškodovanec.
3. Postopek poravnavanja in vsebina sporazuma je zaupne narave, če je to potrebno za varstvo tajnosti, za katero zakon tako določa, varstvo javnega reda, morale, varstvo osebnega in družinskega življenja osumljenca oziroma oškodovanca, koristi mladoletnega osumljenca oziroma oškodovanca ali če bi po mnenju poravnalca javnost škodovala interesom pravičnosti.
4. Če je v postopku kot stranka udeležen mladoletnik, so lahko v postopku poravnavanja prisotni starši, skrbnik in predstavnik pristojnega organa socialnega skrbstva. Če starši, skrbnik ali predstavnik pristojnega organa socialnega skrbstva niso prisotni, to ni ovira, da se postopek poravnavanja ne bi izvedel.
5. Poravnalec je oseba, ki je imenovana za poravnalca na način in pod pogoji, določenimi s tem navodilom.

6. Javni poziv za zbiranje prijav kandidatov za poravnalce za območje posameznega višjega državnega tožilstva objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za vložitev prijav iz javnega poziva ne sme biti krajši od petnajst dni od dneva objave poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.
7. Pred objavo javnega poziva pridobi minister, pristojen za pravosodje, mnenje vodji okrožnih državnih tožilstev z območja višjega državnega tožilstva o gibanju in stanju kazenskih ovadb za kazniva dejanja, za katere je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let.
8. Kandidat za poravnalca mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je polnoleten državljan Republike Slovenije;
– da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– da je zdravstveno in osebnostno primeren;
– da aktivno obvlada slovenski jezik, na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi italijanski oziroma madžarski jezik;
– da ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe;
– da ima stalno prebivališče na območju višjega državnega tožilstva.
9. Na podlagi vloženih prijav višja državna tožilstva vzpostavijo abecedni seznam kandidatov za poravnalce, ki izpolnjujejo pogoje iz 8. točke tega navodila (seznam kandidatov za poravnalce). Izpolnjevanje pogojev presoja in ugotavlja posamezno višje državno tožilstvo.
10. Poravnalec se črta iz seznama kandidatov za poravnalce:
– na lastno zahtevo;
– iz drugih razlogov, določenih s tem navodilom.
11. Kandidati za poravnalce, uvrščeni na seznam kandidatov za poravnalce, se morajo udeleževati vseh oblik izobraževanja za poravnalca, ki jih organizira Državno tožilstvo Republike Slovenije. V nasprotnem primeru se kandidat za poravnalca črta iz seznama kandidatov za poravnalca. O opravljenem izobraževanju izda Državno tožilstvo Republike Slovenije kandidatu za poravnalca potrdilo.
12. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, skladno s 6. točko tega navodila objavi pozive za zbiranje dodatnih prijav kandidatov za poravnalca na utemeljen predlog višjega državnega tožilstva. Predlog mora biti utemeljen zlasti z vidika števila kandidatov za poravnalce na seznamu ter gibanja in stanja kazenskih ovadb za kazniva dejanja, za katera je ovadbo mogoče odstopiti v postopek poravnavanja.

13. Skladno s splošnim navodilom o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja, ki ga izda generalni državni tožilec, pristojni okrožni državni tožilec zaprosi neposredno višje državno tožilstvo za imenovanje poravnalca v posamezni zadevi.
14. Na zahtevo iz prejšnje točke tega navodila vodja pristojnega višjega državnega tožilstva izbere poravnalca iz seznama kandidatov za poravnalca in izda odločbo o imenovanju poravnalca v posamezni zadevi. Odločba se vroči vsem udeležencem v postopku poravnavanja. Postopek izbire poravnalca iz seznama kandidatov za poravnalce predpiše generalni državni tožilec.
15. Pri izbiri in imenovanju poravnalca se smiselno uporablja določba 39. člena zakona o kazenskem postopku glede izločitve poravnalca v posamezni zadevi. Izločitvene razloge lahko uveljavljajo vsi udeleženci postopka poravnavanja.

16. Na podlagi pravnomočne odločbe o imenovanju poravnalca pristojni okrožni državni tožilec odstopi ovadbo imenovanemu poravnalcu skupaj s kopijo kazenske ovadbe. Poravnalec mora voditi odstopljeno ovadbo kot poravnalski spis. Poravnalski spis mora vsebovati:
– pravnomočno odločbo o imenovanju poravnalca;
– dopis pristojnega okrožnega državnega tožilca o odstopu ovadbe;
– kopijo kazenske ovadbe;
– zapisnike, sestavljene v postopku poravnavanja;
– izvirnik sklenjenega sporazuma;
– druga pisanja in dokumente v zvezi s postopkom poravnavanja.
17. Po prejemu ovadbe mora poravnalec takoj oziroma najkasneje v petnajstih dneh začeti s postopkom poravnavanja. Za vročanje pisanj strankam in drugim osebam, skladno z določbami tega navodila, se v postopku poravnavanja smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o osebnem vročanju pisanj.
18. O postopku poravnavanja se sproti vodi zapisnik. V zapisnik se zapisuje potek postopka poravnavanja. Zapisnik piše poravnalec, razen v primeru, če mu je pristojno višje državno tožilstvo na njegovo izrecno zahtevo določi zapisnikarja. V tem primeru se zapisnik piše tako, da poravnalec glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj piše v zapisnik. Poravnalec lahko tudi odloči, da se zapisnik sestavi neposredno po opravljenem dejanju v postopku poravnavanja.
Glede pisanja in vsebine zapisnika se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 80. člena ter določbe 81. člena zakona o kazenskem postopku.
Poravnalec mora v zapisnik vnesti tudi posvetovanje mladoletnega osumljenca s svojimi starši, če se nanaša na dogovor o znesku oziroma višini odškodnine.
Zapisnik podpišejo udeleženci postopka poravnavanja oziroma tudi morebitni zapisnikar. Če obsega zapisnik več strani, se podpišejo na vsako stran zapisnika.
Podatki in morebitne izjave strank, zapisane v zapisniku, ne morejo biti dokaz v morebitnem kasnejšem kazenskem postopku.
19. Poravnalec najprej opravi ločeno razgovor z osumljencem in oškodovancem, na katerem mora od osumljenca in oškodovanca pridobiti pisno soglasje za postopek poravnavanja. Če gre za mladoletnega osumljenca ali oškodovanca, mora biti vabilo na razgovor vročeno tudi staršem, skrbniku in pristojnemu organu socialnega skrbstva.
20. Če katera od strank na razgovoru ne pristane na poravnavanje ali če katera od strank umakne soglasje za poravnavanje do konca postopka poravnavanja, vrne poravnalec spis pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu z obvestilom o razlogih za neuspelo poravnavanje.
Če se osumljenec oziroma oškodovanec niti drugič ne odzove vabilu poravnalca na razgovor, se šteje, da osumljenec oziroma oškodovanec ne soglaša s postopkom poravnavanja in poravnalec spis vrne pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu z obvestilom o razlogih za neuspelo poravnavanje.
21. Na prvem naroku, ki ga mora poravnalec sklicati najkasneje v osmih dneh po opravljenih razgovorih z osumljencem in oškodovancem, poravnalec stranki seznani z njunim položajem v postopku, smislom, vsebino in ciljem postopka poravnavanja, o posledicah sklenitve sporazuma, o pravilih glede stroškov postopka poravnavanja, oškodovanca pa še posebej opozori na določbe tretjega in četrtega odstavka 161.a člena zakona o kazenskem postopku. Na tem naroku poravnalec tudi definira osumljenca in oškodovanca ter predoči osumljencu pomen, težo ter posledice (materialna, nematerialna škoda) storjenega dejanja.
22. Poravnalec strankama omogoči strpen dialog in ju pri tem usmerja ter posreduje z namenom, da se odpravijo nesoglasja in doseže sporazum. Poravnalec je dolžan skrbeti, da stranki brez prisile ali pritiska dosežeta sporazum v sorazmerju s težo in posledicami dejanja.
23. Poravnalec je dolžan spodbujati stranke, da dosežejo sporazum na prvem naroku, če pa je to potrebno, lahko poravnalec organizira še dodatne naroke. Poravnalec je dolžan paziti na to, da je postopek poravnavanja hiter, učinkovit in da poteka brez nepotrebnega zavlačevanja. Postopek poravnavanja se konča in se šteje za neuspešnega, če v enem mesecu od prvega naroka med strankama ni dosežen sporazum.

24. O doseženem sporazumu med strankama poravnalec sestavi pisni sporazum.
25. Pri sestavi in sklepanju sporazuma poravnalec ne sme določati ali vplivati na določitev višine zneska za plačilo škode oziroma določati obveznosti osumljencu, vendar si mora prizadevati in v tej smeri svetovati strankam, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami dejanja.
26. Sporazum mora obvezno vsebovati:
– navedbo strank;
– opis in vrsto storjenega dejanja po podatkih v ovadbi;
– ime in priimek poravnalca;
– vsebino doseženega sporazuma;
– način in rok izpolnitve obveznosti;
– datum sklenitve sporazuma;
– podpis udeležencev postopka poravnavanja.
Sestavni del sporazuma je pisno soglasje strank za poravnavanje in odločba pristojnega višjega državnega tožilstva o imenovanju poravnalca.
27. Sporazum lahko vsebuje:
– opravičilo storilca oškodovancu ali (in) njegovim bližnjim;
– odprava škode;
– vrnitev ali nadomestitev predmetov;
– plačilo škode;
– delo v korist oškodovanca;
– druge oblike moralnega ali materialnega zadoščenja oškodovanca.
28. Pred dokončno sklenitvijo in podpisom sporazuma lahko poravnalec glede vsebine sporazuma zaprosi za mnenje pristojnega okrožnega državnega tožilca. Le-ta mora mnenje podati najkasneje v treh dneh od prejema zaprosila predloga poravnalca za mnenje. Poravnalec ni vezan na mnenje pristojnega okrožnega državnega tožilca, je pa dolžan z mnenjem seznaniti stranki, ki lahko le-tega upoštevata pri vsebini sporazuma. Poravnalec mora skrbeti za to, da bo sporazum sklenjen najkasneje v petnajstih dneh po pridobitvi mnenja pristojnega okrožnega državnega tožilca.
29. Poravnalec mora o sklenjenem sporazumu obvestiti pristojnega okrožnega državnega tožilca.
30. Stranki obvestita poravnalca o tem, da so obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, izpolnjene. Poravnalec o izpolnitvi obveznosti iz sporazuma obvesti pristojnega okrožnega državnega tožilca in mu hkrati z obvestilom pošlje celotni spis o postopku poravnavanja.
31. Če do izteka roka za izpolnitev obveznosti iz sporazuma oziroma najkasneje v petnajstih dneh po izteku roka za izpolnitev obveznosti iz sporazuma, stranki ne obvestita poravnalca o tem, da je obveznost iz sporazuma izpolnjena, poravnalec o tem obvesti pristojnega okrožnega državnega tožilca in mu hkrati z obvestilom pošlje celotni spis o postopku poravnavanja.

32. Osumljenec in oškodovanec trpita vsak svoje stroške postopka poravnavanja ali pa se o plačilu teh sporazumeta na drug način.

33. Nadzor nad delom poravnalcev se izvaja v obliki pregledov opravljenih postopkov poravnavanja. Nadzor opravlja nadzorni odbor, ki ima tri člane: en član je predstavnik državnih tožilcev, en član predstavnik vseh kandidatov za poravnalce, en član pa je predstavnik Ministrstva za pravosodje.
34. Če nadzorni odbor pri opravljanju nadzora ugotovi nepravilnosti pri izvajanju postopka poravnavanja, predlaga pristojnemu višjemu državnemu tožilstvu črtanje poravnalca iz seznama kandidatov za poravnalce.
35. Administrativne naloge za nadzorni odbor opravlja Državno tožilstvo Republike Slovenije.

36. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, objavi javni poziv za zbiranje prijav kandidatov za poravnalce za območje posameznih višjih državnih tožilstev v enem mesecu od začetka veljavnosti tega navodila.
37. Državno tožilstvo Republike Slovenije ustanovi nadzorni odbor iz 37. točke tega navodila v enem mesecu od oblikovanja seznamov kandidatov za poravnalce pri višjih državnih tožilstvih.
38. Državno tožilstvo Republike Slovenije v roku enega meseca od dneva, ko so pri vseh višjih državnih tožilstvih oblikovani seznami kandidatov za poravnalce, pripravi in izvede prvo izobraževanje kandidatov za poravnalce.
39. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.