Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. julija 1999.

(1) Ta zakon določa cilje, načela, organizacijo spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, dodeljevanje razvojnih spodbud ter merila za opredelitev območij s posebnimi razvojnimi problemi.
(2) Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja je sestavina regionalne strukturne politike.

Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja temelji na ciljih:
– spodbujanja uravnoteženega gospodarskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja;
– zmanjševanja razlik v gospodarski razvitosti in pri življenjskih možnostih med regijami, s poudarkom na celostnem pristopu k razvoju podeželja;
– preprečevanja nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi;
– ohranjanja poseljenosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije ob upoštevanju policentričnega sistema poselitve;
– pospeševanja razvoja okolju prijaznega gospodarstva ter varovanja naravnih dobrin, naravne in kulturne dediščine ter drugega javnega dobra.

Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja izhaja iz načel:
– celovitosti izvajanja regionalne strukturne politike na celotnem ozemlju Republike Slovenije;
– partnerstva v obliki sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi ter sodelovanja javnega in zasebnega sektorja;
– usklajevanja med posameznimi državnimi resorji in lokalnimi skupnostmi pri načrtovanju spodbud za skladni regionalni razvoj v okviru državnega proračuna;
– subsidiarnosti, ki pri pripravi, izvajanju, nadzoru in vrednotenju programov določa, da višja teritorialna raven opravlja le tiste naloge, ki jih ne morejo učinkovito opraviti nižje ravni;
– programskega usmerjanja razvojnih spodbud za namene, utemeljene v usklajenih regionalnih razvojnih programih in projektih;
– vrednotenja učinkov razvojnih spodbud z nadzorom zakonitosti postopkov njihovega dodeljevanja in trošenja ter ugotavljanja njihove uspešnosti po primerljivih evropskih statističnih metodah;
– sofinanciranja skladnega regionalnega razvoja iz občinskih proračunov, državnega proračuna, zasebnih in drugih virov.

Izrazi v tem zakonu pomenijo:
– regija je funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje regionalne strukturne politike; do ustanovitve pokrajin je enota za izvajanje regionalne strukturne politike statistična regija po veljavni statistično metodološki določitvi;
– regionalna strukturna politika so razvojne aktivnosti, programi in ukrepi države, lokalnih skupnosti in drugih nosilcev organiziranih interesov na regionalni ravni za doseganje razvojnih ciljev ob upoštevanju skladnega regionalnega razvoja;
– sektorski razvojni program je dolgoročni izvedbeni dokument države, ki opredeljuje prednostne projekte in programe za doseganje ciljev razvojne strategije sektorja;
– regionalni razvojni program je temeljni programski in izvedbeni dokument na regionalni ravni, ki vsebuje razvojne prednosti regije in finančno ovrednotene projekte in programe. Regionalna raven, za katero se pripravlja regionalni razvojni program, je medobčinsko območje, ki je geografsko zaključeno, s podobnimi razvojnimi problemi. Lahko (vendar pa ne nujno) se ujema tudi z območjem statistične regije. Večja statistična regija je lahko razdeljena na več funkcionalno zaključenih regij, za katere se skupaj ali ločeno pripravljajo razvojni programi;
– skupni razvojni program je izvedbeni akt na medobčinski ravni, ki se pripravlja za območja več občin za reševanje posameznih zadev skupnega interesa;
– strategija gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS) je dolgoročni strateški dokument države, ki opredeljuje razvoj dejavnikov gospodarskega in socialnega razvoja, cilje in ciljni razvojni scenarij, instrumente in politiko za doseganje ciljev ter osnovne smeri delovanja sektorskih razvojnih politik in ki določa, usklajuje in povezuje razvojne programe v enoten programski in finančni okvir ter določa razvojne prednostne naloge države;
– strategija regionalnega razvoja Slovenije (SRRS) je dolgoročni strateški dokument države, ki v skladu s strategijo gospodarskega razvoja Slovenije in prostorskim planom Slovenije opredeljuje cilje regionalnega razvoja ter določa instrumente in politiko za doseganje teh ciljev;
– območja s posebnimi razvojnimi problemi so praviloma sklenjena območja več občin, ki imajo slabše možnosti za razvoj in so deležna posebne pozornosti pri oblikovanju regionalne razvojne politike in pri usmerjanju razvojnih spodbud.

(1) Vodenje regionalne strukturne politike po tem zakonu temelji na naslednjih medsebojno usklajenih aktih: strategiji regionalnega razvoja Slovenije, sektorskih razvojnih programih, regionalnih razvojnih programih in skupnih razvojnih programih.
(2) Akti iz prejšnjega odstavka so dostopni javnosti.

(1) S strategijo regionalnega razvoja Slovenije se členijo in dopolnijo cilji, politike in naloge, določene s strategijo gospodarskega razvoja Slovenije in prostorskega plana Slovenije, z vidika pospeševanja skladnega regionalnega razvoja. Strategija regionalnega razvoja Slovenije je podlaga za pripravo regionalnih in skupnih razvojnih programov.
(2) Cilji strategije regionalnega razvoja Slovenije se upoštevajo v sektorskih razvojnih programih, za katere so odgovorna pristojna ministrstva in v ustreznih prostorskih aktih Republike Slovenije.

Strategijo regionalnega razvoja Slovenije sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za razvoj, po predhodni obravnavi v Državnem zboru Republike Slovenije in predstavitvi v Državnemu svetu Republike Slovenije.

Ministrstvo, pristojno za razvoj, letno poroča vladi o uresničevanju regionalne strukturne politike.

Vlada enkrat letno poroča Državnemu zboru o uresničevanju zakona in strategije regionalnega razvoja Slovenije.

(1) Z regionalnim razvojnim programom se, na podlagi analize stanja in gibanj ter sektorskih razvojnih programov, uskladijo razvojna predvidevanja in naloge države in občin na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja v regiji.
(2) Regionalni razvojni program vsebuje strateški in izvedbeni del.
(3) Strateški del regionalnega razvojnega programa se pripravi za območje večih občin ene ali več regij.
(4) Strateški del regionalnega razvojnega programa obravnava analizo dejanskega stanja in problemov, uskladi razvojna predvidevanja sektorskih razvojnih programov ter določi skupne regionalne razvojne interese, cilje in usmeritve občin.
(5) V izvedbeni del regionalnega razvojnega programa se vključijo razvojni projekti regionalnega in občinskega pomena z njihovim časovnim in finančnim ovrednotenjem, vključno z navedbo predvidenih virov financiranja in organiziranostjo za izvajanje regionalnega razvojnega programa. Izvedbeni del regionalnega razvojnega programa vključuje tudi druge oblike regionalnih razvojnih spodbud države in občin.
(6) Izvedbeni del regionalnega razvojnega programa se pripravi za območje občin, ki so vključene v njegovo pripravo.
(7) Regionalni razvojni programi temeljijo na strategiji regionalnega razvoja Slovenije in na prostorskem planu Slovenije.
(8) Minister, pristojen za razvoj, predpiše minimalno obvezno strukturo in metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi načine spremljanja in vrednotenja učinkov regionalnega razvojnega programa.

(1) Agencija za regionalni razvoj pripravi usmeritve za pripravo regionalnih razvojnih programov v okviru strategije regionalnega razvoja Slovenije.
(2) Za pripravo regionalnega razvojnega programa so odgovorne občine ene ali več regij, pri čemer se lahko mejne občine v regiji odločijo, da sodelujejo pri pripravi regionalnega razvojnega programa sosednje regije. Sklep o pripravi regionalnega razvojnega programa sprejmejo sveti občin, vključeni v njegovo pripravo in organi drugih oseb javnega in zasebnega prava, ki so pripravljene sodelovati pri pripravi regionalnega razvojnega programa.
(3) Pri pripravi regionalnega razvojnega programa sodelujejo nosilci javnih in drugih organiziranih interesov na državni in lokalni ravni. Pristojna ministrstva sodelujejo pri pripravi regionalnih razvojnih programov.
(4) Vodenje priprave regionalnega razvojnega programa občine poverijo regionalni razvojni agenciji iz 17. člena tega zakona.
(5) Če občine ne ustanovijo regionalne razvojne agencije in je priprava regionalnega razvojnega programa določena s strategijo regionalnega razvoja Slovenije, vodi njegovo pripravo Agencija za regionalni razvoj iz 16. člena tega zakona.
(6) Posamezni regionalni razvojni program velja za občine, ki so vključene v njegovo pripravo in so ga sprejele.

(1) Občine iz prejšnjega člena, ob odločitvi o pripravi regionalnega razvojnega programa, dajo ministru, pristojnemu za prostor, pobudo za pripravo ustreznega prostorskega akta v delu, ki se nanaša na njihova območja.
(2) Regionalni razvojni program ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom iz prejšnjega odstavka.

(1) Za razrešitev posameznih zadev skupnega interesa dveh ali več občin, zlasti problemov razvoja podeželja, gradnje javne infrastrukture ter varovanja okolja in naravnih in kulturnih vrednot, lahko občine organizirajo pripravo in sprejmejo skupni razvojni program z vsebino in na način, določen v 10. in 11. členu tega zakona.
(2) Skupni razvojni program mora biti v skladu z regionalnim razvojnim programom.
(3) Občine iz prvega odstavka tega člena hkrati s skupnim razvojnim programom pripravijo skupne sestavine prostorskega plana, ki se nanašajo na obravnavane zadeve skupnega interesa.
(4) Skupni razvojni programi se uresničujejo v okviru regionalnih razvojnih programov.

(1) Nosilci regionalne strukturne politike so Svet za strukturno politiko, Agencija za regionalni razvoj, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in regionalne razvojne agencije.
(2) Nosilci regionalne strukturne politike so tudi ministrstva, ki dodeljujejo spodbude, pomembne za regionalni razvoj.

(1) Svet za strukturno politiko (v nadaljevanju: svet) je usklajevalni organ vlade, ki je odgovoren za usklajenost predlogov dokumentov za izvajanje regionalne strukturne politike na državni ravni ter za oblikovanje in usklajevanje državnih razvojnih spodbud in mednarodnih finančnih pomoči.
(2) Člani sveta so ministri ali državni sekretarji, ki dodeljujejo spodbude, pomembne za skladen regionalni razvoj.
(3) Svet vodi minister, pristojen za razvoj. Administrativno in strokovno podporo svetu zagotavlja ministrstvo, pristojno za razvoj.
(4) Podrobnejše pogoje za sestavo, organizacijo in opravljanje nalog Sveta za strukturno politiko predpiše minister, pristojen za razvoj.

(1) Agencija za regionalni razvoj je organ v sestavi ministrstva pristojnega za razvoj.
(2) Agencija za regionalni razvoj opravlja razvojne, svetovalne, pospeševalne in usklajevalne naloge države pri spodbujanju regionalnega razvoja.
(3) Agencija za regionalni razvoj, v postopku priprave državnega proračuna, pripravlja strokovne podlage za usklajevanje sektorskih razvojnih programov in dodeljevanje spodbud regionalne strukturne politike različnih resorjev. Ministrstvo, pristojno za razvoj, se pri pripravi strokovnih podlag usklajuje z Ministrstvom za finance in drugimi ministrstvi.
(4) Pri opravljanju svojih nalog Agencija za regionalni razvoj spremlja podatke o regionalnih razvojnih spodbudah, zlasti pa podatke o:
– vrstah razvojnih spodbud in načinih njihovega uveljavljanja in dodeljevanja;
– dodeljenih razvojnih spodbudah po obliki, namenu, višini in lokaciji;
– projektih in zahtevkih ter možnostih vlaganja v razvojne naložbe;
– razvojno svetovalnih organizacijah in organiziranosti razvojno pospeševalnega dela;
– možnostih strokovnega izpopolnjevanja.
(5) Agencija za regionalni razvoj tudi vrednoti učinke regionalnih razvojnih spodbud in daje mnenja o regionalnih razvojnih programih iz 10. člena tega zakona in skupnih razvojnih programih iz 13. člena tega zakona.
(6) Agencija za regionalni razvoj se pri izvajanju nalog delovno povezuje s Skladom za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ter z regionalnimi razvojnimi agencijami in drugimi institucijami pomembnimi za skladni regionalni razvoj.
(7) Minister, pristojen za razvoj, podrobneje predpiše načine spremljanja in vrednotenja regionalnih razvojnih spodbud.
(8) Minister, pristojen za razvoj, podrobneje predpiše sestavo, organizacijo in naloge Agencije za regionalni razvoj.

(1) Za pripravo regionalnih razvojnih programov ter drugih dogovorjenih nalog s področja regionalne strukturne politike zlasti pri pospeševanju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega razvoja lahko občine in osebe javnega in zasebnega prava ustanovijo regionalno razvojno agencijo.
(2) Regionalna razvojna agencija lahko opravlja tudi izvajalske naloge s področja regionalne strukturne politike.
(3) Občine se lahko za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije pogodbeno dogovorijo z obstoječo gospodarsko družbo ali drugo organizacijo.
(4) Podrobnejše pogoje za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije predpiše minister, pristojen za razvoj.

(1) Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je finančna organizacija, ki je namenjen za trajnejše doseganje javnih ciljev na področju regionalne politike. Pri tem sklad zbira in dodeljuje sredstva za regionalno strukturno politiko. Sklad je pravna oseba.
(2) S statutom sklada se podrobneje določijo dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih opravlja sklad.
(3) Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja se pri svojem delu povezuje z Agencijo za regionalni razvoj, Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, Slovensko razvojno družbo in regionalnimi razvojnimi agencijami ter z drugimi organizacijami.

(1) Spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj Slovenije, se oblikujejo z usklajenim usmerjanjem sredstev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ter proračunskih sredstev ministrstev, ki zajemajo tudi sredstva mednarodnih finančnih pomoči in se usklajeno usmerjajo v regionalne razvojne programe.
(2) Vlada v okviru proračunskega memoranduma določi politiko in na predlog ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose in razvoj in ministrstva, pristojnega za finance, določi obseg sredstev in vrsto regionalnih razvojnih spodbud. Pri projektih, ki se financirajo iz mednarodnih finančnih pomoči, pristojna ministrstva oziroma vlada uskladijo financiranje iz različnih finančnih virov. Obseg sredstev, ki jih v skladu s proračunskim memorandumom v državnem proračunu namenja vlada za razvojne spodbude, ne more biti manjši kot 0,5% bruto domačega proizvoda v prvem proračunskem letu po sprejemu tega zakona in ne manjši od 1% bruto domačega proizvoda za vsako nadaljnje leto.
(3) Državne regionalne spodbude iz prejšnjega odstavka se prednostno usmerjajo v:
– regije ali dele regij, ki po vrednosti bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči ali stopnje brezposelnosti za več kot 20% negativno odstopajo od državnega povprečja;
– območja s posebnimi razvojnimi problemi.

(1) Spodbude iz prejšnjega člena se dodeljujejo občinam ter pravnim in fizičnim osebam. Spodbude se dodeljujejo na podlagi regionalnega razvojnega programa oziroma skupnega razvojnega programa z javnim razpisom.
(2) Spodbude na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se lahko dodeljujejo občinam, ki imajo pripravljene programe, s katerimi kandidirajo pri razpisu in tudi za pripravo programov, kamor šteje tudi pridobivanje ustrezne dokumentacije za izvedbeni del regionalnega razvojnega programa.
(3) Podrobnejše pogoje in merila za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj, določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za razvoj.

(1) Spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj, se dodeljujejo v skladu s pravili dodeljevanja državnih pomoči in predpisi o financiranju občin za:
– podjetniška vlaganja,
– tekoče poslovanje gospodarskih družb,
– prestrukturiranje gospodarstva in
– usposabljanje kadrov za izvajanje regionalne strukturne politike.
(2) Spodbude se dodeljujejo v obliki:
– subvencij,
– ugodnih posojil,
– poroštev,
– davčnih oprostitev in olajšav, kot so določene z davčnimi predpisi,
– kapitalskih vložkov,
– prenosa državnega premoženja v upravljanje državnim skladom, z namenom vlaganja tega premoženja v regionalne razvojne projekte,
– podeljevanja statusa ekonomskega območja,
– podeljevanja statusa območij za pospeševanje zaposlovanja in
– prenosa državnega premoženja v last in posest oziroma v upravljanje lokalnih skupnosti z namenom uporabe tega premoženja v razvojne namene.

(1) Pri vodenju politike skladnega regionalnega razvoja na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se zasledujejo naslednji cilji:
– zmanjševanje razlik v razvitosti območja v odnosu do povprečja države;
– dvig splošne ravni razvitosti;
– odpravljanje strukturnih problemov in visoke brezposelnosti;
– preprečevanje neugodnih demografskih gibanj, zlasti v obmejnih območjih in območjih z omejenimi dejavniki.
(2) Območja s posebnimi razvojnimi problemi so:
– ekonomsko šibka območja;
– območja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo,
– razvojno omejevana obmejna in območja z omejenimi dejavniki.

(1) Območja s posebnimi razvojnimi problemi se določajo s pomočjo različnih kazalcev, ki nakazujejo prepletanje različnih tipov kazalcev mestnih in podeželskih območij. Stopnja intenzivnosti določenega pojava, ki je značilen za posebne razvojne probleme, je eno od meril za dodeljevanje območij s posebnimi razvojnimi problemi.
(2) Območja s posebnimi razvojnimi problemi se določi na podlagi naslednjih meril:
1. za območje oziroma občino – z ekonomsko šibkega območja:
– bruto 80% osnove za dohodnino na prebivalca v občini glede na državno povprečje,
– upadanja števila prebivalstva;
2. za območje oziroma občino s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo:
– preseganje stopnje registrirane brezposelnosti v občini glede na državno povprečje za več kot 20%,
– delež kmečkega prebivalstva, ki za 20% presega državno poprečje;
3. za razvojno omejevana obmejna in območja z omejenimi dejavniki:
– deleža površine območja z omejenimi dejavniki v občini in upadanja števila prebivalstva v teh območjih;
– deleža površine občine v obmejnem pasu glede na celotno površino v občini in ob upadanju števila prebivalstva v občini.

(1) Vlada z uredbo določi vrednost meril iz prejšnjega člena in določi občine, ki ustrezajo posameznim skupinam območij s posebnimi razvojnimi problemi.
(2) Ministrstvo, pristojno za razvoj, oziroma Agencija za regionalni razvoj spremlja podatke v zvezi z merili iz prejšnjega člena in poroča vladi.

(1) Vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona:
1. ustanovi Svet za strukturno politiko (15. člen);
2. sprejme uredbo o vrednosti meril iz 24. člena tega zakona in določi občine, ki ustrezajo tem merilom;
3. sprejme uredbo o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladen regionalni razvoj in o oblikah teh spodbud (20. in 21. člen).
(2) Vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme strategijo regionalnega razvoja Slovenije.
(3) Do sprejema strategije regionalnega razvoja Slovenije se smiselno uporabljajo že sprejeti regionalni razvojni programi.

Minister, pristojen za razvoj, v petih mesecih, po uveljavitvi tega zakona predpiše:
1. minimalno obvezno vsebino in metodologijo priprave regionalnega razvojnega programa (10. člen);
2. načine spremljanja in vrednotenja regionalnih razvojnih spodbud (16. člen);
3. pogoje iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona, ki jih mora izpolnjevati regionalna razvojna agencija.

(1) Po ustanovitvi pokrajin so pokrajine funkcionalne ozemeljske enote za izvajanje regionalne strukturne politike in za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi, pri čemer se upošteva vladna uredba iz 24. člena zakona za območja, ki so bila določena s to uredbo in še vedno ustrezajo postavljenim merilom. Njihova ukinitev je vezana na izpolnjevanje meril iz te uredbe.
(2) Kot merila za določitev območja s posebnimi razvojnimi problemi se po ustanovitvi pokrajin uporabljajo bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči, stopnja brezposelnosti v pokrajini in drugi kazalci razvoja, značilni za Slovenijo.
(3) Do ustanovitve pokrajin se smiselno uporabljajo statistične regije.

Do sprejema regionalnih razvojnih programov, vendar najdalj eno leto po sprejemu strategije regionalnega razvoja Slovenije, se za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in za spodbujanje njihovega razvoja uporabljajo pogoji in merila iz zakona o spodbujanju razvoja na demografsko ogroženih območjih (Uradni list RS, št. 48/90 in 12/92).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati zakon o spodbujanju razvoja na demografsko ogroženih območjih (Uradni list RS, št. 48/90 in 12/92) in 13. člen zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.