Na podlagi 13. člena zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94 in 47/97) izdaja minister za promet in zveze

Pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določa opravila v zvezi z izdajanjem in uporabo poštnih znamk in poštnih celin.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednje pomene:
Poštne vrednotnice so poštne znamke (v nadaljnjem besedilu: znamke) in poštne celine (v nadaljnjem besedilu: celine).
Znamke so poštne vrednotnice, s katerimi uporabnik dokazuje plačilo poštnine; delijo se v:
– redne znamke, ki so namenjene rednemu poštnemu prometu in se izdajajo v skladu s potrebami poštnega prometa, in
– priložnostne znamke, ki so namenjene zaznamovanju pomembnih dogodkov in predstavljanju države; uporabljajo se tudi kot redne znamke.
Celine so dopisnice in ovitki, ki imajo natiskano znamko ali namesto znamke besedilo kot potrdilo, da je plačana poštnina za ustrezno cenovno stopnjo dopisnice oziroma ovitka, in letalske zalepke.
Tiskarska pola je tehnologiji tiskanja znamk prilagojena pola, na kateri je več pol ali malih pol z natiskanimi znamkami.
Pola (znamk) je prodajna pola, na kateri so natiskane in perforirane znamke; na njenem robu so lahko različni znaki, besede, številke ali motivi. Perforacija pole praviloma sega do njenih robov.
Mala pola (znamk) je prodajna pola, na kateri je natiskanih in perforiranih do 16 različnih ali 10 enakih znamk. Perforacija male pole sega do njenih robov.
Blok (znamk) je posebna oblika tiska ene ali več priložnostnih znamk, katerih perforacija praviloma ne sega do roba bloka; znamka ali znamke v bloku so lahko detajl motiva, ki je na celem bloku.
Serija (znamk) je več znamk iste ali sorodne tematike, ki izidejo hkrati ali izhajajo po več let zapored in so likovno usklajene.
Robno polje je rob male pole ali pole, na katerem so lahko odtisnjeni znaki tiskarne, označbe, besede, številke, datumi ali posebni motivi.
Nazivna (nominalna) vrednost je na znamki s številkami ali črkami označena vrednost te znamke.
Zobčanje (perforacija) je način ločevanja znamk.
Poštni žig (v nadaljnjem besedilu: žig) je razveljavitveni žig za žigosanje znamk, s katerim se razveljavi njihova nazivna vrednost.
Bilten je kratka pisna in slikovna informacija o znamki ali celini in njenih elementih ter dogodkih v zvezi z njeno vsebino; bilten mora vsebovati vse filatelistično pomembne elemente znamke ali celine.

Znamke in celine izdaja Pošta Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za promet in zveze. Znamke in celine so do prodaje last Pošte Slovenije in le-ta z njimi ustrezno gospodari.

(1) Izdajo znamk in celin vodi komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za pošto (v nadaljnjem besedilu: minister), in jo sestavlja šest članov:
– dva predstavnika Pošte Slovenije na njen predlog;
– dva predstavnika ministrstva, pristojnega za pošto, na njegov predlog;
– dva predstavnika Filatelistične zveze Slovenije na njen predlog.
(2) Komisijo vodi predsednik ali njegov namestnik, ki ju ob imenovanju določi minister.
(3) V primeru, da je pri glasovanju o posameznih predlogih število glasov izenačeno, odloči o izidu predsednikov glas.
(4) Komisija sprejme poslovnik o delu komisije in kriterije za oblikovanje znamk (v nadaljnjem besedilu: kriteriji).
(5) Komisija po potrebi povabi k sodelovanju še dodatnega predstavnika ministrstva, pristojnega za pošto, in različne strokovnjake s področja filatelije, likovnega oblikovanja ali tematike, na katero se nanaša konkretna izdaja znamk; povabljeni nimajo glasovalne pravice.

(1) Komisija za izdajo znamk in celin:
– oblikuje in potrjuje predlog letnega programa izdaje priložnostnih znamk;
– sprejema sklepe o javnem razpisu zbiranja predlogov za izdajo priložnostnih znamk;
– vodi javni razpis za izbiro oblikovalcev in na njegovi podlagi izbira oblikovalce motivov rednih in priložnostnih znamk;
– v skladu s sprejetim letnim programom izdaje priložnostnih znamk predlaga izdaje posameznih znamk;
– izjemoma oblikuje in potrjuje predloge izdaje priložnostnih znamk, ki niso predvidene s sprejetim letnim programom izdaje priložnostnih znamk;
– potrjuje predloge izdaje rednih znamk in celin;
– potrjuje predloge likovnih rešitev znamk in celin;
– potrjuje predloge o pretisku znamk ali celin;
– potrjuje predloge o umiku posameznih izdaj znamk iz prodaje ali uničenju določenih izdaj in količin znamk.
(2) Za izvajanje sklepov komisije skrbi Pošta Slovenije.

(1) Redne znamke in celine se izdajajo glede na potrebe poštnega prometa in filatelističnega trga.
(2) Priložnostne znamke se izdajajo na podlagi letnega programa, ki upošteva dolgoročno emisijsko politiko Pošte Slovenije, predloge, pridobljene z javnimi razpisi, obletnice ter druge svetovne in domače dogodke, ki so pomembni za državo. Športni dogodki v tem smislu so olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva.
(3) V dolgoročni emisijski politiki se upoštevajo skupne izdaje v okviru PostEurop, skupne izdaje z drugimi državami, izdaja večletnih serij znamk, predstavljanje države in njene kulture, zgodovine in naravnih znamenitosti. Za jubilejne obletnice se praviloma štejejo letnice 50, 75, 100, 125, 150 in vsaka naslednja letnica, povečana za 25.
(4) V letnem programu iz drugega odstavka tega člena morajo biti navedeni podatki o nazivih znamk, datumih izidov in številu znamk oziroma blokov po posameznih postavkah.
(5) Letni program iz prejšnjega odstavka odobri minister za najmanj 21 mesecev v naprej. Pošta Slovenije objavi potrjeni letni program v prvem naslednjem Uradnem glasilu Pošte Slovenije po potrditvi letnega programa.

(1) Javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) objavi komisija v sredstvih javnega obveščanja najkasneje 90 dni po potrditvi letnega programa.
(2) Razpisno dokumentacijo pripravi komisija v skladu s sprejetim letnim programom. Na tej podlagi komisija določi oblikovalcu motivno-vsebinsko usmeritev posamezne izdaje in kriterije.
(3) Razpis traja 30 dni. Komisija izbere oblikovalce v 30 dneh po koncu razpisnega roka. Zoper izbiro razpisne komisije je dopustna pritožba na ministra. Minister odloči o pritožbi v 15 dneh po prejemu pritožbe. Odločba ministra je dokončna in zoper njo ni pritožbe.
(4) V primeru, da je lahko posamezen oblikovalec znamk izbran za tolikšen obseg dela, da skupna vrednost naročila presega znesek, določen z zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97), se javni razpis izvede v skladu s tem zakonom.
(5) Če se na javnem razpisu za posamezno znamko ni prijavil nihče ali če komisija oceni, da prijavljeno delo ne ustreza, lahko komisija po dokončni odločitvi odda oblikovanje znamk z neposredno pogodbo.

(1) Odredbe o izdaji znamk oziroma celin izdaja na predlog komisije minister, pristojen za pošto.
(2) Odredba o znamki/znamkah na polah, malih polah ali v blokih in celini/celinah določa vrsto znamke ali celine, motiv na znamki ali bloku ali ilustracijo na celini, oblikovalca, nazivno vrednost znamke, naklado priložnostne znamke, bloka ali celine, velikost znamke ali celine, tehniko in izvedbo tiskanja in naziv tiskarne, način ločevanja znamk, vrste papirja in datum izdaje.
(3) Vsebine odredb o izdaji znamk in celin razen naklad se objavijo v Uradnem glasilu Pošte Slovenije najkasneje 30 dni po izdaji posamezne odredbe, pripravi pa se tudi ustrezno obvestilo za javnost. Naklado znamk iz predhodnega leta objavi Pošta Slovenije v zadnjem biltenu tekočega leta.

(1) Nadzor izdelave organizira in opravlja tiskarna. Nadzorujejo se celoten proces izdelave znamk in celin ter izdelava, hramba in uporaba pribora za tiskanje, ločitev papirja za tisk, delo na tiskarskih strojih, brezhibnost znamk in celin. Za ta del izdelave znamk in celin nosi tiskarna polno odgovornost. Uničevanje makulatur, hibnih znamk in celin, ki jo opravi tiskarna, nadzoruje komisija, ki jo imenuje generalni direktor Pošte Slovenije.
(2) Pošta Slovenije prevzema v tiskarni brezhibne znamke in celine in jih ustrezno deponira. S tem prevzemom preide odgovornost za znamke in celine na Pošto Slovenije.

(1) Veljavnost rednih in priložnostnih znamk je praviloma neomejena. Odredbo o umiku posamezne izdaje znamk iz prometa izda na predlog Pošte Slovenije minister, pristojen za pošto. Rok za umik posameznih znamk iz prometa ne sme biti krajši od treh mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V tem roku smejo pooblaščeni prodajalci pri Pošti Slovenije zamenjati znamke, namenjene umiku, z veljavnimi znamkami v enaki skupni nazivni vrednosti.
(2) O nadaljnjem razpolaganju z umaknjenimi znamkami, ki se ne smejo več uporabljati v poštnem prometu, odloča direktor Pošte Slovenije.

(1) Znamke se pretiskujejo le izjemoma. Odredbo o pretisku z vsemi elementi pretiska izda na predlog Pošte Slovenije minister, pristojen za pošto. Odredba o pretisku se objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije.
(2) Pred izvedbo pretiska mora Pošta Slovenije umakniti vse pole znamk, namenjenih pretisku, iz vseh zalog in pošt.

(1) Elementi, ki opredeljujejo poštno znamko (v nadaljnjem besedilu: znamka), so njena nazivna vrednost, velikost, papir, tisk, barva, besedilo in način zobčanja.
(2) Serija znamk mora imeti enako tipografijo in izvedbo.
(3) Na vsaki poštni znamki mora biti natiskano ime države “SLOVENIJA”, nazivna vrednost, označena s številkami ali črkami, in beseda “POŠTA”; namesto besede “POŠTA” je lahko tudi zaščitni znak Pošte Slovenije.
(4) Na znamkah je lahko tiskana tudi zaščita pred ponarejanjem in zlorabljanjem.

Velikost, obliko in vsebino navadnih celin določi Pošta Slovenije s posebnim predpisom, ki ga objavi v svojem Uradnem glasilu.

(1) Nazivne vrednosti rednih znamk in celin se določajo v skladu s potrebami poštnega prometa, priložnostnih znamk pa v skladu s priporočili in kodeksom Svetovne poštne zveze.
(2) Komisija iz 4. člena tega pravilnika potrjuje nazivne vrednosti in naklade znamk in celin na podlagi predlogov Pošte Slovenije. Do uradne objave se ti podatki štejejo za zaupne podatke.
(3) Naklada rednih znamk in celin ni omejena in je odvisna od potreb poštnega prometa. Naklada priložnostnih znamk se določi glede na predvidene potrebe in možnosti prodaje.
(4) Priložnostnih znamk, blokov, ilustriranih in razgledničnih dopisnic se praviloma ne dotiskuje.

(1) Redne znamke so praviloma natisnjene na polah. Priložnostne znamke so lahko natisnjene na polah, malih polah ali v blokih. Znamke morajo biti medsebojno ločene z zobčanjem, za potrebe avtomatskih poštnih aparatov in v zvežčkih pa lahko tudi z rezanjem.
(2) Na robnih poljih so lahko natisnjeni znaki tiskarne, označbe, besede, številke, datumi ali posebni motivi, ki pa niso del znamk.
(3) Ob posebnih priložnostih lahko izda Pošta Slovenije filatelistične eseje, ki so praviloma namenjeni filatelističnim zbiralcem; z njimi ni mogoče plačati poštnine tudi, če imajo natiskano nazivno vrednost.
(4) Način zobčanja pol in blokov izbere komisija.

(1) Vsaka izdaja znamk se priglasi poštnim upravam držav članic Svetovne poštne zveze ob posredovanju njenega Mednarodnega biroja v Bernu.
(2) Priglasitev opravijo strokovne službe Pošte Slovenije, ki brezplačno pošljejo po tri primerke vsake izdaje znamk vsaki poštni upravi, članici Svetovne poštne zveze.
(3) Znamke, ki jih Pošta Slovenije izdaja, ali znamke, ki jih prejema v skladu s prejšnjim odstavkom, hrani v svojem arhivu poštnih znamk. Zainteresiranim so na voljo v skladu s poslovnikom arhiva.

6. in 7. člen tega pravilnika se začneta uporabljati s 1. januarjem 2000.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.