Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 14. 6. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja VS 2/7 Murgle – del, ki jih je v sodelovanju z avtorjem urbanistično arhitektonske rešitve naselja Murgle Francetom Ivanškom d.i.a. izdelalo Projektivno podjetje Ambient pod št. projekta 336 v februarju 1998.

Sestavni deli odloka so:
3. Katastrski načrt s prikazom meje območja karta št. 2 v M 1:1000
4. Regulacijska karta – karta št. 3 v M 1:1000
5. Regulacijska karta – morfološke enote karta št. 4 v M 1:1000
6. Soglasja
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
1. Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor
2. Grafični izvleček iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 – karta št. 1
3. Zbirno karto obstoječih komunalnih vodov – karta št. 5 v M 1: 1000

Meja območja urejanja VS 2/7 Murgle – del, ki je predmet tega odloka, je prikazana v grafičnem delu, navedenem v 2. členu na karti št. 2.

Območje je glede na funkcionalne in oblikovne značilnosti členjeno na posamezne morfološke enote z oznakami:
2A – individualna stanovanjska pozidava ob cestah:
– Mokrška ulica: 2A/1/01 do 2A/1/07
– Cesta v Mestni log: 2A/2 do 2A/3
2B – enostanovanjska, vrstna, atrijska gradnja s tipskimi hišami – morfološke enote od 2B/01 do 2B/33 – nizi hiš z atriji in vmesni zeleni javni prostori z dostopi.
3A – trgovski objekti:
– 3A/1 Center Murgle
– 3A/2 Mercator Savica
5A/1-vrtec Murgle
7A – komunalni objekti
– 7A/1 – gasilski dom
– 7A/2 – črpališča
– 7A/3 – zaklonišča
4B – zazidava ob Barjanski cesti
9 – javne zelenice:
– 9A/01 do 9A/07 – ob Cesti v Mestni log
– 9B/01 do 9B/07 – osrednja zelenica
– 9C/01 do 9C/06 – zelenica ob Poti spominov
– 9D, 9E – zeleni pas ob Inštitutu za veterino
– 9F/1 in 9F/2 – zelenica ob Barjanski cesti
– 9/01/1 do 9/34/1 – manjše zelenice znotraj morfoloških enot
CP – cestni prostori od CP/01 do CP/40 – območje občinskih cest s spremljajočimi programi: garažami, parkirišči, drevoredi, zelenicami, peš potmi.
– CP/01/1 do CP/34/1 – garaže ali parkirišča znotraj CP
Druga členitev podenot označuje oznako predvidenih garaž ali parkirišč.
Skupna določila za morfoloških enot

Morfološke enote od 2A/1/01 do 2A/1/07 – Mokrška ulica.
Dopustni posegi v tem območju so:
– nadgradnje, adaptacije in nadomestne gradnje,
– rušitve in
– vzdrževalna dela.
Pri novogradnjah se garaže rešujejo v sklopu objekta.
Dopustni višinski gabarit objektov je največ P + 1 oziroma VP + 1 + izkoriščeno podstrešje. Indeks pozidanosti na stavbno zemljišče PS je lahko največ 35%. Strehe morajo biti dvokapnice, naklon strešin 20 do 30 stopinj, strešna kritina eternit ali Decra v enotni barvi. Garaže morajo imeti minimalni odmik od ceste 7 m. Gradbena meja – odmik fasade hiš od roba cestišča je 7 m. Gradbena meja proti stanovanjskemu naselju 2B je 6 m od roba parcel oziroma meje morfološke enote.
Vsak poseg mora ustrezati sanitarno tehničnim zahtevam, zagotoviti je treba dostop in dovoz ter potrebna parkirna mesta.
Dopustne so dopolnitve z dejavnostmi, ki niso moteče za stanovanjsko okolje in ne povzročajo hrupa ali drugače onesnažujejo okolje.

Morfološke enote 2A/2 in 2A/3
Značilnost zazidave ob Cesti v Mestni log naj bo redka individualna stanovanjska gradnja v zelenju. Gradbena meja objektov je 12 m od Ceste v Mestni log.
Indeks pozidanosti na stavbnih parcelah je v obcestnem pasu največ 20%.
Ob Javorjevem drevoredu je možna zapolnitev zazidave z dvema stanovanjskima hišama – dvojčkom 2A/3/1. Dopustne višine hiš so največi P + 1 + izkoriščeno podstrešje. Strehe morajo biti dvokapnice, naklon strešin in kritina enotna z obstoječimi strehami.
Dopustna je dopolnitev območja z mirnimi dejavnostmi, ki niso moteče za stanovanjsko okolje in nimajo škodljivih vplivov na okolje. Potrebna parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem funkcionalnem zemljišču.
V coni zelenic, ki obdajajo ti dve enoti – 9/E, 9/A/05, 9/27/2, 9/A/06 in 9/34, ni dopustna gradnja objektov.

Zazidava morfoloških enot 2B vključno z atriji ne sme segati v prostor javnih zelenic 9 in cestnih prostorov CP, v javni prostor dostopnih peš poti z zelenicami in v interne zelenice 9/01/1 do 9/31/6, razen izjemoma, kot je navedeno v tem členu.
Vsakršna nadzidava objektov tudi z mansardami ni dopustna.
Morfološka enota 2B/01
V primeru, kjer je v nizu hiš ena tlorisno postavljena v umiku proti jugu od sosednje za polovico širine hiše, je možno umaknjeno hišo v tlorisnem gabaritu povečati tako, da se v vogalu podaljša fasada in streha sosednje proti severu izmaknjene hiše za max. 5 m.
Sleme prizidka ne sme presegati obstoječih slemen.
Tako povečanje je dopustno le v primeru, da ostaja zelenica med prizidkom in ograjo atrija sosednjega niza širine min. 7 m.
Tako povečanje ni dopustno pri hišah južno, vzdolž ceste v Murglah.
Dopustna je širitev stanovanjskih objektov v atrije, pri atrijskih hišah L oblike in pri ravnih atrijskih hišah, razen v morfološki enoti 2B/02, ki ima mansarde pod naslednjimi pogoji:
– da je dozidava širitev obstoječe stanovanjske enote,
– da dozidava zavzema največ 30% površin atrija hiše L oblike oziroma največ 20% površin atrija ravnih atrijskih hiš,
– da ravna streha prizidka ni višja od kapi obstoječe hiše in ima nagib v atrij,
– da je doseženo soglasje s sosedi, ki bi jih prizidek prizadel glede osončenosti in pogledov,
– da je dozidava izvedena po projektu, ki zagotavlja oblikovno uskladitev z arhitekturo obstoječih tipskih hiš in je potrjen s strani ustrezne strokovne službe Mestne občine Ljubljana,
– da prizidek ne sega do skrajnega južnega roba atrija; minimalen odmik od roba atrija je 2 m; ta prostor je lahko atrijska shramba,
– da so uporabljeni materiali skladni z materiali obstoječe hiše. Pri L atrijskih hišah je dopustno podaljšanje atrijskega trakta, ki leži v smeri sever – jug, pod naslednjimi pogoji:
– da se prizidek – podaljšek zaključi min. 2 m pred južno ograjo atrija,
– prostor med prizidkom in južno ograjo atrija je lahko atrijska shramba ali pergola,
– da ima prizidek ravno streho v višini kapi obstoječe hiše z nagibom v atrij,
– da je dozidava izvedena po tipskem projektu, ki zagotavlja oblikovno uskladitev z arhitekturo obstoječih tipskih hiš,
– da so uporabljeni materiali skladni z materiali obstoječe hiše.
Širitev atrijev v prostor cone pristopnih pešpoti je dopustna v naslednjih primerih, če po teh priključenih zemljiščih ne potekajo komunalnoenergetski vodi:
– kadar imajo vse hiše in atriji v nizu zamike je dopustna združitev dveh ograj atrijev v ravno linijo, če je nova poravnana linija ograje oddaljena najmanj 1 m od obstoječe peš poti,
– ob poševnih dostopnih peš poteh med hišami je možno ograje atrijev pomakniti navzven v eni ali dveh stopnjah pravokotne tlorisne oblike tako, da je vogalna točka odmaknjena od roba poti min. 1 m,
– upravljalci komunalnih in energetskih naprav, ki potekajo, morajo imeti možnost dostopa za vzdrževanje brez odškodninskih zahtevkov.
Dopustne so ureditve vhodne niše v velikosti vstopnega podesta tipske hiše. Nadstrešek mora biti ali raven z vencem hiše ali izveden kot podaljšana streha v istem naklonu 19 stopinj. Vse hiše ene vrste morajo imeti enake vhodne niše.

Prenova in vzdrževalna dela na hišah, ograjah, zidovih: so dopustna pod pogoji, da:
– ne spreminjajo horizontalnega in vertikalnega gabarita hiše,
– ne spreminjajo zunanjosti hiše, dopustne so le manjše spremembe arhitektonskih elementov (oken, vrat) na fasadah proti atriju,
– se kritina zamenja z ekološko neoporečnim fulguritom ali Decro in da je kritina v eni morfološki enoti enotna po barvi in materialu,
– so čelni in slepi zidovi hiš iz vidne fasadne opeke,
– so ograje po obstoječem tipskem projektu. Za celotno morfološko enoto se lahko ograje izdela tudi po novem tipskem projektu, vendar pa mora biti višina enaka, kot je določena z obstoječim tipskim projektom, in oblikovno, funkcionalno skladna z obstoječimi ograjami.

Dopolnitev osnovne namembnosti območja z drugimi dejavnostmi je dopustna pod pogoji, da:
– so to tihe, mirne dejavnosti, ki ne povzročajo hrupa in nimajo škodljivih ali drugih negativnih vplivov na stanovanjsko okolje, kot so npr. storitvene dejavnosti (šiviljstvo, kozmetika...), intelektualne dejavnosti (odvetniška pisarna...),
– dejavnost ustreza potrebam in velikosti naselja Murgle,
– da se dejavnost vrši v okviru stanovanjske hiše, pri čemer ni dopustna prekvalifikacija celotne površine za drugo dejavnost,
– da se izvrši spremembo namembnosti v stanovanjsko hišo z dopolnilno dejavnostjo za največ 10% števila hiš,
– da zahtevajo največ še eno parkirno mesto na stanovanjsko enoto,
– da nove površine niso nove stanovanjske enote, so le povečanje bivalnega standarda,
– da si investitor dejavnosti zagotovi potrebno parkirno mesto z investicijo v novo parkirno ali garažno mesto v okviru najbližjega cestnega prostora (CP).

Morfološke enote 2B/25 do 2B/31
Rekonstrukcija obstoječih montažnih hiš mora biti izvedena tako, da:
– se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit obstoječih hiš,
– se izvede konstruktivne elemente enako kot za klasično grajen objekt,
– adaptacija ne pogojuje izvedbe novih komunalnih in drugih priključkov,
– se ne spreminja osnovne namembnosti objekta,
– se izdela po tipskem projektu, ki bo upošteval oblikovanje in arhitekturne elemente hiš v Murglah,
– bodo strehe hiš z enakim naklonom 19 stopinj, krite z fulguritom ali Decro v sivi ali rdeči barvi in da bodo strehe vseh hiš ene morfološke enote v enotni barvi in materialu. Glede kritine je potrebno morfološke enote 2B/25, 2B/26 in 2B/27 obravnavati kot eno morfološko enoto.
Morfološke enote 2B/27 do – 2B/31
Samostojne hiše in dve robni hiši niza 2B/30 in 2B/28 je možno razširiti podaljšati proti zelenici za 3,60 m, če tam ni kvalitetnega obstoječega drevja in če se s tem ne zapira vizualne odprtosti obstoječih cezur in peš poti.
Morfološka enota 2B/25
Obstoječe hiše ob Inštitutu za veterino oziroma zelenici 9/E je dopustno razširiti proti zahodu do 5 m v površino nove morfološke enote 2B/26 in to v širini obstoječe hiše in v pritličnem gabaritu. Pogoj je, da povečane hiše ostajajo enostanovanjske.
Morfološke enote 2B/13 do 2B/29
Dopustna je pozidava vrzeli med hišami v tlorisnem gabaritu obstoječih objektov in s strešinami, enakimi obstoječim, vendar le na tistih delih, kjer ni peš poti in če novi sklenjeni niz ni daljši od 4 enot. Pozidava vrzeli ima lahko tudi manjši tlorisni in vertikalni gabarit, vendar pa se mora oblikovno prilagoditi in vključevati v obstoječi ambient.
Dopustno je podaljšanje hiš do garažnega niza na podlagi tipskih projektov za vsak tip hiše. Podaljšek pri hišah, ki na zahodni strani mejijo na garaže, ima manjši tlorisni gabarit, strešine so podaljšane v obstoječem naklonu 19 stopinj. Podaljšek pri ravnih atrijskih hišah, ki na vzhodu mejijo na garaže, in podaljšek kraka, ki leži v smeri vzhod – zahod proti L atrijskim hišam, ima lahko enako širino kot obstoječa hiša, streha mora biti podaljšana v dvokapnem naklonu 19 stopinj. Pri atrijski L hiši, ki je s krakom odmaknjena od garaže, je dopustna pozidava vrzeli za povečanje pomožnih prostorov in se lahko izvede s podaljškom že obstoječe dvokapne strešine v naklonu 19 stopinj do garaže.
Dopustno je podaljšati hiše 2B/17/1, 2B/17/2 in 2B/17/3 v morfološki enoti 2B/17 za 6 m proti cestnemu prostoru morfološke enote CP/17 v istem tlorisnem in vertikalnem gabaritu.
V morfološki enoti 2B/18 je možna gradnja dveh tipskih ravnih atrijskih hiš (morfološka podenota 2B/18/1) pod pogojem, da je to nadomestna gradnja za hiši ob Poti spominov v morfološki enoti 9/C/03 in 9/C/02, ki sta na trasi Poti.
V morfološki enoti 2B/16 je možna:
– zapolnitev vrzeli 2B/16/1 enakimi objekti v okolici.
Dopustno je podaljšanje hiš do garažnega niza, pri čemer mora imeti podaljšek enak ali manjši tlorisni in vertikalni gabarit in da je izveden po enotnem tipskem projektu za navedene morfološke enote.
V morfološki enoti 2B/02 pri hišah, ki imajo mansarde, dozidave v lastnem atrijskem prostoru niso dopustne.
Dopustna je dozidava robnim hišam ob garažah v morfoloških enotah 2B/02, 2B/03 (določene v grafičnem delu), v morfoloških enotah 2B/01 in 2B/04 pa nekaterim robnim hišam v smeri proti CP/37 ob Koprski cesti za 3 do 4 m do gradbene meje (določene v grafičcnem delu) – karta 4. Dozidava je dopustna v enaki širini in z vertikalnim gabaritom obstoječih objektov.

Morfološka enota 3A/1 Murgle center
Zunanje fasade TPC Murgle se glede na notranje orientirano funkcijo objekta ohranjajo v prvotni obliki.
Zunanje površine ob objektu so javne in predstavljajo izključno površine, namenjene pešcu, dostavi in mirujočemu prometu. Dopustna je le sezonska uporaba pločnikov za letne vrtove tako, da je 1,6 m pločnika prosta površina za peš promet.
Parkirišče je treba obvezno zasaditi z drevjem.
Ob južni fasadi objekta je potrebno zasaditi drevored in urediti dodatni niz parkiranja.

Morfološka enota 3A/2 – Mercator Savica
Dopustna je razširitev obstoječe trgovine in gradnja prizidka na severni strani:
– tlorisni gabarit 29 x 20,50 m,
– vertikalni gabarit P + 1, višina slemena 8,50 m, višina kapi 7,30 m.
Dopustna je razširitev obstoječega objekta na vzhodno stran skupne dimenzije objekta 41 m x 24,40 m, vertikalni gabarit mora ostati nespremenjen.
Parkirišče se uredi na severnem delu zemljišča ob glavni dovozni Cesti v Mestni log.

Morfološka enota 4B
Območje je namenjeno trgovsko-poslovnim dejavnostim s stanovanji v višjih etažah.
Gradbena linija vzdolž Barjanske ceste je od osi predvidene rekonstruirane ceste odmaknjena 28 m. Predvidena zazidava ob cesti je sklenjena, z gabaritom P + 3 oziroma z višinskim poudarkom P + 4. Ob križišču je treba izoblikovati manjši trg. Del zazidave ob servisni cesti CP/32 naj ima višino največ P + 2. Kvalitetna lokacija ob mestni vpadnici se mora odražati v zahtevnejšem nivoju arhitekturnega oblikovanja objektov in vpadnice. Pred izdelavo lokacijske dokumentacije je investitor dolžan pridobiti variantne rešitve arhitekture različnih avtorjev, izbor oziroma potrditev izbrane rešitve pa opravi ustrezna strokovne služba za urbanizem v okviru MOL.
Ob Barjanski cesti je treba ob hodniku za pešce urediti drevored.
Potrebna parkirna mesta je treba zagotoviti v sklopu funkcionalnega zemljišča objektov, načeloma v kletnih etažah objekta.
Med obstoječo individualno zazidavo in novimi objekti oziroma Barjansko cesto je predvidena ureditev dveh zelenic 9/F/1 in 9/F/2 klinaste oblike. Zazelenitev naj bo parkovna z visoko vegetacijo na obrobju.
Obstoječe stanovanjske objekte ob predvideni občinski cesti CP 32 je dopustno, do realizacije predvidene gradnje, adaptirati v cilju izboljšanja stanovanjskega standarda. Predlog potrdi Oddelek za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana.

Morfološka enota 5A/1 – vrtec Murgle
Dopustna so vzdrževalna dela in funkcionalne dopolnitve za potrebe vrtca.

Javne zelenice 9A do 9F in 9/01 do 9/34
Vse javne zelenice je treba varovati. Vsako poseganje ali širjenje atrijev ali prizidkov v zelenice, razen izjem, navedenih v tem odloku, je nedopustno.
Možne rekonstrukcije in novogradnje parkirišč, ki segajo v javne zelenice, so določene v 23. členu.
Na javnih zelenicah je prepovedano:
– parkiranje,
– postavljanje nadstreškov za avtomobile in podobno,
– shranjevanje odsluženih avtomobilov, camp prikolic, avtodomov, plovil in podobne sezonske opreme,
– gojitev zelenjave in deponiranje kakršnihkoli materialov, vključno z gorivi.
Enaka določila veljajo za vse dele javnih zelenic.
Na javni zelenici 9/C/01 je treba zgraditi peš poti za dostop na Pot spominov iz morfoloških enot CP/08, CP/09, CP/10 in CP/11 in to tako, da se podaljšajo smeri obstoječih peš poti v CP prostorih preko trave do Poti.
Morfološka enota 9/C/02
V križanju Poti z Mokrško je možno v primeru soglasja in izkazanega interesa traso Poti deloma poravnati na ta način, da se ob zahodni strani Mokrške odstrani hiša Mokrška 54 in traso Poti usmeri proti Mokrški cesti tako, da steče v obstoječo traso na vzhodni strani Mokrške. Tako hiša Mokrška 47 ostane, trasi pa se omogoči, da se delno poravna in odpre vizura.
Nadomestna gradnja je predvidena v sklopu morfološke enote 2B/18 v morfološki podenoti 2B/18/1. Obstoječi spominski kamen Poti spominov se ob zahodnem robu Mokrške prestavi v cono 9/C/02.
V javni zelenici 9/C/01 je treba odstraniti nasip v coni 9/C/08 in vzpostaviti javno zelenico.
Javna zelenica 9/B/01, vključno z javno potjo, se na vzhodni strani podaljša do pločnika Mokrške ceste, tako da tudi morfološka enota 9/B/02 postane javna zelenica.
Javna zelenica 9/B/04, vključno z javno potjo, se na zahodni strani podaljša do pločnika Mokrške ceste, tako da tudi morfološka enota 9/B/03 postane javna zelenica.

Vse ceste znotraj območja urejanja imajo definiran svoj cestni prostor ali morfološko enoto CP. V cestnem prostoru so vozišče ali del vozišča na obodnih cestah, hodniki za pešce, zelenice, parkirišča, garaže.
Vse objekte je dopustno tekoče vzdrževati. Ostali posegi so dopustni le na podlagi pozitivnega stališča Oddelka za urbanizem in okolje ter ob predhodnem soglasju upravljalcev komunalno-energetske in prometne infrastrukture.

Zeleni pas morfološke enote 9/A/01 do 9/A/07 je prostor omejene rabe. Znotraj teh enot so možni posegi zaradi širitve cestnega sveta obstoječe občinske ceste in ostali posegi v javnem interesu.

Za celotno območje urejanja VS 2/7 razen obodnih cest – Koprske, Ceste v Mestni log, Barjanske ceste in Mokrške ulice je po predhodni prometni študiji:
– mogoče spremeniti obstoječi prometni režim v sistem enosmernih cest s kolesarskimi stezami in dvosmernih cest,
– mogoče namestiti naprave za umirjanje motornega prometa v soglasju s prebivalci v neposredni bližini takih naprav (hrup).

Morfološke enote cestnega prostora CP
CP so javne površine, posebno skrbno zazelenjene, v katere ni dopustno posegati.
V morfološki enoti CP/35 na delu ceste V Murglah je treba ob severnem robu ceste lesene ograje prestaviti navznoter v atrije, kot je bilo to določeno z zazidalnim načrtom in med pločnikom in ograjami vzpostaviti javne zelenice.
Parkirišče CP/35/1 je treba z ustreznim pomikom lesene ograje nazaj v atrij vzpostaviti v prvotno stanje.
V morfološki enoti CP/36 na delu ceste V Murglah je treba lesene ograje prestaviti nazaj v atrije in vzpostaviti javne zelenice med pločnikom in ograjami. Dopustno je, da zidani deli lop ostanejo na obstoječih mestih in tvorijo skupaj z lesenimi ograjami meander, kot je to izvedeno v morfološki enoti CP/35. Fasade lop morajo biti enotno izvedene v vidni opeki.
V morfološki enoti CP/37 je treba v območju CP/37/1 ob Koprski cesti odstraniti nasip in vzpostaviti pločnik oziroma cestno telo v enakih ureditvah kot na ostalem delu tega cestnega prostora.
Morfološka enota CP/40 Mokrška ulica mora imeti širino 7 m z obojestranskim hodnikom za pešce širine 1,60 m. Med hodnikoma za pešce in gradbeno mejo objektov je treba zagotoviti zelenico z drevjem in živo mejo. Prekinitve so lahko le uvozi v garaže. Predvidena je ureditev drevoreda.

Vse površine namenjene mirujočemu prometu ali parkirišča so javne površine, namenjene stanovalcem in obiskovalcem. Na teh površinah ni mogoče shranjevanje camp prikolic, avtodomov, plovil in podobne sezonske opreme ter odsluženih avtomobilov.

Za stanovanjske objekte z dopolnilno dejavnostjo ob Mokrški cesti je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest za stanovanjski del in dopolnilno dejavnost po veljavnih normativih v okviru funkcionalnega zemljišča. Za nov priključek na občinsko cesto je potrebno soglasje vzdrževalca ceste.

Za predvideno zazidavo med morfološko enoto CP 32 in Barjansko cesto naj se zagotovijo parkirna mesta v kletnih nivojih. Enota bo imela zagotovljen dovoz in dostavo z uvozom iz Barjanske ceste in Ceste v Mestni log.

Pri rekonstrukciji garaž je treba zamenjati kritino v enako, kot jo imajo hiše v isti morfološki enoti (eternit ali Decra). Med vzporednima garažnima nizoma se izvede pergolo. “Zelena parkirišča” so tlakovana z zatravljenimi betonskimi ploščami in dvoredno zasajena z drevesi v razmiku 5 m.
Možne so povečave parkirnih in garažnih kapacitet:
Enoti CP/01/1 in CP/03/1
V zelenicah 9/A/02 in 9/A/03 je možno zgraditi dve mali “zeleni parkirišči” s parkiranjem ob severnem robu dolžine 26 metrov s kapaciteto po 10 parkirnih mest. Ves obod razen uvozne ceste mora biti obdan z živo mejo višine 80 cm.
Enoti CP/17/1 in CP/17/2
Obe parkirišči morata biti ob vzhodnem robu zasajeni z drevesi, med vzhodnim hodnikom za pešce in cestiščem pa med parkirišči zgrajen zelen pas z drevesi.
Enote CP/27/1, CP/27/2, CP/28/1, CP/28/2, CP/30/2
Ob prenovi garažnih boksov oziroma rekonstrukciji je potrebno izvesti kvalitetno oblikovane garažne nize. Dolgi nizi naj imajo po petem ali šestem boksu zeleno cezuro širine 3 m in so na račun zelenice za eno ali dve garaži daljši.
Enota CP/30/3
Možna je rekonstrukcija garažnega niza po določilih za enoto CP/27/1.
Enota CP/30/4
Slabo izrabljeno obstoječe parkirišče je mogoče preurediti v “zeleno parkirišče” za 14 vozil s parkiranjem ob severnem in južnem robu (dodatnih 6 parkirnih mest) ter proti zelenici 9/B/06 optično odprtim uvozom.
Enota CP/35/1
Ob cesti V Murglah – CP/35 je treba izvesti parkirišče za 6 vozil na enak način, kot so izvedena parkirišča za morfološke enote 2B/14, 2B/15, 2B/16.

Vse nove in dopolnilne gradnje se obvezno priključijo na javno omrežje za oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih voda, za oskrbo z elektriko in za oskrbo s plinom.

V rezervatih, obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodih so dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti objektov ob soglasju upravljalca posameznih vodov.

Odvajanje odpadnih in padavinskih voda
Vse odpadne in meteorne vode se speljejo v obstoječi ločen sistem za odvajanje odpadnih in padavinskih voda.
Za odvajanje projektiranih območij urejanja 4B ob Barjanski cesti je potrebno zgraditi nov vod za odvajanje odpadnih in padavinskih voda in ga navezati na obstoječi sistem po programski rešitvi oziroma projektni nalogi, ki jo izdela JP VO-KA.
Odpadne vode se morajo pred priključkom na javno omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličja in nadstropij. Priključitev odtokov iz kletnih etaž je možno samo preko črpališč.
Upravljalec mora imeti neovirano možnost dostopa za vzdrževanje omrežja za odvajanje odpadnih in padavinskih voda brez odškodninskih zahtevkov lastnikov sosednjih hiš. Pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati predpisane odmike objektov in drevja od vodov za odvajanje odpadnih in padavinskih voda.
Do izdelave tehnične dokumentacije na podlagi študije za zaščito proti poplavam “Urejanje voda na Ljubljanskem barju z upoštevanjem krajinskih in naravoslovnih kriterijev in pogojev – Mali graben” je gradnja objektov možna pod pogoji, da posamezni investitorji v primeru poplav krijejo vse stroške.

Oskrba s pitno vodo
Dopolni ali rekonstruira se sekundarno omrežje za oskrbo s pitno vodo tako, da bo zagotavljalo zadostne količine požarne vode. Zamenjati je potrebno vse cevovode, ki so manjši od premera 100 mm in ne ustrezajo pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
Za napajanje novega območja urejanja 4B ob Barjanski cesti je potrebno zgraditi sekundarno omrežje s priključki po programski rešitvi oziroma projektni nalogi, ki jo izdela JP VO-KA.
Za zadostno oskrbo soseske z vodo je ob Mokrški ulici (od Ceste v Mestni log do Ceste dveh cesarjev) predvidena zamenjava obstoječega voda za oskrbo s pitno vodo z večjim premerom.
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba za obstoječe in predvidene vode za oskrbo s pitno vodo na območju tras vodov za oskrbo s pitno vodo zagotoviti varovalni pas in upoštevati ustrezne odmike od primarnih in sekundarnih vodov za oskrbo s pitno vodo.
Na odsekih, kjer obstoječa zasaditev z drevjem posega v varovalni pas vodotoka, jo je potrebno odstraniti. Enako je treba odstraniti vse nasipe in ograje, ki so bili izvedeni izven veljavnega zazidalnega načrta.
Ob zelenicah cest, kjer potekajo obstoječi vodi za oskrbo s pitno vodo, mora upravljalec imeti neovirano možnost dostopa za vzdrževanje voda za oskrbo s pitno vodo brez odškodninskih zahtevkov lastnikov sosednjih hiš.

Oskrba s plinom
Dopolni in rekonstruira se sekundarno omrežje za oskrbo s plinom.
Za napajanje novega območja urejanja 4B ob Barjanski cesti je potrebno zgraditi sekundarno omrežje za oskrbo s plinom s priključki za celotno oskrbo, to je za ogrevanje, pripravo tople vode in kuho.

Oskrba z elektriko
Za napajanje območja 4B ob Barjanski cesti je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo znotraj objekta.
Če je dopolnilna gradnja predvidena na trasi voda za oskrbo z elektriko, je potrebno preveriti možnost prestavitve v soglasju z upravljalcem voda za oskrbo z elektriko na stroške investitorja objekta.
Na zelenicah, kjer potekajo elektro kabli, mora upravljalec imeti ob vsakem času dostop za vzdrževanje. Vsi stroški za obnovo zelenic oziroma nasadov, ki nastanejo ob vzdrževanju elektro kabla, se nanašajo na investitorja oziroma lastnika objekta.

PTT omrežje
Za priključevanje novih naročnikov iz območij 4B se zgradi novo sekundarno telefonsko omrežje in priključke.
Vsa dopolnilna gradnja bo priključena na obstoječe telefonsko omrežje.

Urejanje javne razsvetljave
Za osvetljevanje novo projektiranih območij 4B je potrebno v celoti zgraditi javno razsvetljavo. Pri dopolnilnih gradnjah je potrebno dopolniti javno razsvetljavo po cestah in peš poteh.
Če je dopolnilna gradnja predvidena na trasi obstoječega kabla javne razsvetljave, je potrebno preveriti možnost prestavitve v soglasju z upravljalcem kabla na stroške investitorja dopolnilne gradnje.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-103-faza I. in II. – Murgle (Uradni list SRS, št. 39/74) in
– odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-103 III. faza A – Murgle (Uradni list SRS, št. 20/75).

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje in
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Vič-Rudnik.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.