Na podlagi 80. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni osnovni šoli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja preverjanje, ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz razreda v razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja po programu 9-letne osnovne šole.
Postopek preverjanja znanja ob koncu prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja in postopek zaključnega preverjanja znanja ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ureja poseben predpis.
2. člen
( načela za preverjanje in ocenjevanje)
Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:
– spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,
– upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,
– uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na učne vsebine in razred,
– daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju,
– omogoča učencu kritični premislek in vpogled v osvojeno znanje,
– prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.
3. člen
(preverjanje znanja)
S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec razume učne vsebine. Učitelj preverja znanje učenca pred, med in ob koncu obravnave novih učnih vsebin.
Preverjanje znanja pred obravnavo novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju učenčevega predznanja.
Preverjanje znanja med učnim procesom je namenjeno ugotavljanju učenčevega razumevanja učnih vsebin ter analiziranju in odpravljanju vzrokov, zaradi katerih učenec te vsebine slabo razume ali jih ne razume.
Preverjanje znanja ob koncu obravnave novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju, kako učenec razume celoto obravnavanih učnih vsebin.
Učiteljevi zapisi, pridobljeni pri preverjanju znanja, se ne smejo pretvoriti v ocene.
4. člen
(ocenjevanje znanja)
Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja. Ocenjevanje znanja določene učne snovi se med šolskim letom opravlja po tem, ko je bila učna snov posredovana, utrjena in je bilo preverjeno, da so jo učenci razumeli ter osvojili.
5. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe, za preverjanje in ocenjevanje znanja ne veljajo določila tega pravilnika, če je s temi programi določeno drugače.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
6. člen
(postopki za ocenjevanje znanja)
Ocenjevanje učenčevega znanja je lahko individualno ali skupinsko.
Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti.
7. člen
(ocenjevalci)
Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Pri popravnih, razrednih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija.
Pri zaključnem preverjanju znanja učencev sodelujejo zunanji ocenjevalci.
8. člen
(javnost ocenjevanja in obveščanje)
Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Javnost ocenjevanja se zagotavlja zlasti:
– s predstavitvijo ciljev in učnih vsebin v posameznem ocenjevalnem obdobju,
– s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,
– z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,
– z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,
– s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,
– tako, da se učencem in staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke.
9. člen
(pravica do vpogleda)
Učitelji med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše oziroma zakonite zastopnike učenca (v nadaljnjem besedilu: starši) seznanijo z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v pisne in druge izdelke učenca in v njegove ocene v šolski dokumentaciji. Starši imajo pravico vpogleda le v izdelke ali ocene za svojega otroka.
Na zahtevo staršev učitelj, ki oceni pisni izdelek, izroči fotokopijo učenčevega pisnega izdelka.
10. člen
(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih)
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje.
Znanje učencev se pri vsakem predmetu oceni najmanj dvakrat v ocenjevalnem obdobju, pri čemer ne smejo biti vse ocene pridobljene na podlagi pisnih izdelkov.
Pri predmetih, za katere je s predmetnikom določena največ ena ura tedensko, se lahko učenčevo znanje v vsakem ocenjevalnem obdobju oceni samo enkrat.
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in učenca obenem seznaniti z oceno ter jo vpisati v predpisano dokumentacijo. Najkasneje v petih dneh mora oceno vpisati v redovalnico oddelka.
Pisne in druge izdelke mora učitelj oceniti, seznaniti učence z ocenami in ocene vpisati v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.
11. člen
(preverjanje znanja ob koncu obdobij)
Ob koncu prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja se znanje učencev preverja na podlagi nacionalnih preizkusov znanja. Rezultati preverjanja znanja so šoli, učencem in njihovim staršem dodatna informacija o doseženem znanju učencev in ne smejo vplivati na zaključno oceno pri posameznem predmetu in na splošni uspeh učenca.
Pred zaključkom 9. razreda poteka zaključno preverjanje znanja učencev z nacionalnimi preizkusi, ki je v vlogi ocenjevanja znanja. Rezultati zaključnega preverjanja znanja se uporabljajo pri oblikovanju zaključne ocene ob zaključku osnovne šole.
Rezultati zaključnega preverjanja znanja se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, izrazijo v točkah, pri ostalih predmetih pa s številčno oceno.
12. člen
(ocenjevanje pisnih izdelkov)
Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj 7 dni prej.
V primeru, da je na podlagi pisnega izdelka več kot tretjina izdelkov učencev ocenjenih negativno, se ocenjevanje ponovi za vse učence. Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.
V dokumentacijo se vpiše ocena ponovljenega ocenjevanja, razen za učence, ki so pri prvem ocenjevanju prejeli višjo oceno.
13. člen
(ocenjevanje znanja po vzgojno-izobraževalnih obdobjih)
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje z opisnimi ocenami.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev med šolskim letom ocenjuje z opisnimi in številčnimi ocenami, na koncu pouka v šolskem letu pa s številčnimi ocenami.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje s številčnimi ocenami.
14. člen
(ocene)
Opisna ocena je z besedami izražen napredek učenca glede na doseganje v učnih načrtih opredeljenih ciljev oziroma standardov znanja.
S številčnim ocenjevanjem se oceni znanje učencev na lestvici od 1 do 5. Številčne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže minimalnih standardov znanja, določenih v učnih načrtih.
15. člen
(ocenjevanje znanja pri nivojskem pouku v 8. in 9. razredu)
V 8. in 9. razredu se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, znanje učencev med šolskim letom ocenjuje s točkami na lestvici od 1 do 10 in sicer na naslednji način:
– če učenec doseže standarde znanja na 1. ravni zahtevnosti, dobi največ 6 točk,
– če učenec doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ 8 točk,
– če učenec doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ 10 točk.
V redovalnico se vpišejo ocene v točkah na lestvici od 1 do 10.
16. člen
(ocenjevanje znanja na ravneh zahtevnosti)
Učitelj pomaga učencu doseči in preseči standarde znanja na posamezni ravni zahtevnosti.
Učenec, ki obiskuje pouk na prvi ali drugi ravni zahtevnosti, lahko za izkazano znanje prejme tudi višje število točk od tistih, ki so za posamezne ravni zahtevnosti določene v 15. členu. Višje število točk prejme, če pri ocenjevanju znanja izkaže z učnim načrtom opredeljene standarde znanja na višji ravni.
17. člen
(pretvorba točk v ocene)
Ob koncu pouka v šolskem letu se točke pretvorijo v ocene, in sicer na naslednji način:
------------------------------------------
Število točk Ocena
------------------------------------------
1 1
2,3,4 2
5,6 3
7,8 4
9,10 5
------------------------------------------
18. člen
(oblikovanje zaključnih ocen od 1. do 7. razreda)
Ob koncu 1., 2. in 3. razreda učitelj pri vsakem predmetu oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
Ob koncu 4., 5., 6. in 7. razreda učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno oceno. Pri tem oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.
19. člen
(zaključna ocena v 8. razredu)
Ob koncu 8. razreda učitelj pri predmetih, pri katerih ne poteka nivojski pouk, oblikuje zaključno številčno oceno na enak način, kot v drugem odstavku prejšnjega člena.
Pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, učitelj ob koncu šolskega leta oblikuje oceno v točkah. Pri tem oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in upošteva točke, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.
Učitelj oceno v točkah nato pretvori v zaključno številčno oceno v skladu s 17. členom tega pravilnika.
20. člen
(ocena, s katero učitelj oceni učenčevo znanje iz predmetov v 9. razredu)
Pri predmetih, pri katerih ne poteka nivojski pouk, učitelj ob zaključku šolskega leta oblikuje oceno, s katero oceni učenčevo znanje iz predmeta, na enak način, kot zaključno oceno v 8. razredu. V redovalnico se vpišejo številčne ocene.
Pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, učitelj ob zaključku šolskega leta oblikuje oceno iz predmeta v 9. razredu, s katero oceni učenčevo znanje iz predmeta, na način, opredeljen v drugem odstavku 19. člena. Ocena se v ustrezno dokumentacijo vpiše s točkami.
21. člen
(zaključna ocena v 9. razredu)
Pri predmetih, pri katerih učenec ne opravlja zaključnega preverjanja znanja, je ocena, s katero učitelj oceni učenčevo znanje iz predmeta v 9. razredu, obenem tudi zaključna ocena iz tega predmeta.
Pri predmetih, pri katerih učenec opravlja zaključno preverjanje znanja, se zaključna ocena iz predmeta v 9. razredu oblikuje tedaj, ko ima učenec pozitivno oceno, s katero učitelj oceni učenčevo znanje iz predmeta v 9. razredu in pozitivno oceno iz zaključnega preverjanja znanja pri tem predmetu. Učenec ima pozitivno zaključno oceno iz predmeta tudi v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka 73. člena zakona o osnovni šoli.
Pri predmetih, pri katerih ne poteka nivojski pouk, učenec pa iz njih opravlja zaključno preverjanje znanja, učitelj oblikuje zaključno oceno tako, da izračuna povprečje ocene, s katero učitelj oceni učenčevo znanje iz predmeta v 9. razredu, in ocene iz tega predmeta pri zaključnem preverjanju znanja. Če povprečje obeh ocen ni celo število, se ocena zaključi navzgor.
Učitelj pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk in učenec iz njih opravlja zaključno preverjanje znanja, zaključno oceno oblikuje tako, da izračuna povprečje ocene, s katero učitelj oceni učenčevo znanje iz predmeta v 9. razredu, izražene v točkah in ocene iz tega predmeta, dobljene pri zaključnem preverjanju znanja, prav tako izražene v točkah. Če povprečje ni celo število, se ocena, izražena v točkah, zaokroži navzgor. Učitelj oceno, izraženo v točkah, pretvori v zaključno številčno oceno v skladu s 17. členom tega pravilnika.
V primerih, ko se učenec odloči za ponovno zaključno preverjanje znanja in pri tem doseže višjo oceno, se pri oblikovanju zaključne ocene upošteva višja ocena.
22. člen
(splošni uspeh)
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se splošni uspeh učenca ne določi.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se splošni uspeh učenca določi z ocenami: zadosten (2), dober (3), prav dober (4) in odličen (5). Učencu, ki bo ponavljal razred v skladu z 29. členom tega pravilnika, se splošni uspeh ne določi in ne vpiše v šolsko dokumentacijo.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se splošni uspeh učenca določi z ocenami: nezadosten (1), zadosten (2), dober (3) prav dober (4) in odličen (5.
Učenčev splošni uspeh se določi tako, da se upoštevajo zaključne ocene pri vseh predmetih. Pri določitvi splošnega uspeha se upoštevajo tudi učenčevi dosežki na tekmovanjih, njegov odnos do obveznosti v šoli, prizadevanje pri učenju ter aktivno sodelovanje v interesnih in drugih dejavnostih.
23. člen
(določitev splošnega uspeha)
Splošni uspeh učenca v 4. in 5. razredu določi razrednik po posvetovanju z učitelji, ki poučujejo posamezne predmete ter ob sodelovanju učencev oddelka.
Splošni uspeh učenca v 6., 7., 8. in 9. razredu določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika. Razrednik oblikuje predlog ob sodelovanju učencev oddelka.
24 . člen
(določitev splošnega uspeha po popravnih, razrednih in predmetnih izpitih)
Učencu, ki ima popravni izpit, se splošni uspeh določi po opravljenem izpitu ali po poteku roka za opravljanje popravnih izpitov. Splošni uspeh določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.
Učencu, ki ima razredni ali predmetni izpit, splošni uspeh po opravljenem izpitu določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.
25. člen
(oprostitev sodelovanja pri predmetu)
Znanje učenca, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje. Splošni uspeh se učencu določi na osnovi ocen pri vseh predmetih, iz katerih je bilo ocenjeno učenčevo znanje.
III. OBVEŠČANJE STARŠEV O USPEHU UČENCA
26. člen
(obveščanje med šolskim letom)
Šola ob koncu prvega in drugega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem uspehu učenca.
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju šola starše ob koncu ocenjevalnega obdobja obvesti o uspehu učenca z opisnimi ocenami. V prvem razredu je obvestilo o učnem uspehu učenca ob koncu ocenjevalnega obdobja med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Če razrednik staršev o učenčevem uspehu ne more seznaniti ustno, jih obvesti pisno.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju ob koncu ocenjevalnih obdobij šola starše obvesti z opisnimi in številčnimi ocenami za posamezni predmet.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovna šola ob koncu prvega in drugega ocenjevalnega obdobja starše obvesti o učnem uspehu učenca pri posameznih predmetih s številčnimi ocenami, pri predmetih, pri katerih v 8. in 9. razredu poteka nivojski pouk, pa z ocenami, izraženimi v točkah.
27. člen
(obveščanje ob zaključku pouka v šolskem letu)
Učenci ob zaključku pouka v šolskem letu dobijo spričevala z zaključnimi ocenami za posamezne predmete in oceno splošnega uspeha.
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju šola ob zaključku pouka izda učencem spričevala z opisnimi ocenami.
V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju šola ob zaključku pouka izda spričevala s številčnimi ocenami in oceno splošnega uspeha.
28. člen
(obveščanje ob zaključku pouka v 9. razreda)
Najmanj tri dni pred zaključkom pouka v 9. razredu osnovna šola učencem izda obvestilo o ocenah, s katerimi so učitelji ocenili učenčevo znanje iz predmetov v 9. razredu. V obvestilo so vpisane številčne ocene, pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, pa so vpisane točke.
Zadnji dan pouka za učence 9. razreda osnovna šola učencem izda obvestilo o doseženih ocenah pri zaključnem preverjanju znanja. Pri predmetih, pri katerih ne poteka nivojski pouk, so v obvestilo vpisane številčne ocene, pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, pa so vpisane točke.
Po preteku najmanj treh dni od zaključka pouka v 9. razredu šola učencem izda zaključno spričevalo z učenčevimi zaključnimi ocenami iz 9. razreda in oceno splošnega uspeha.
Datum izdaje obvestil o ocenah, s katerimi so učitelji ocenili učenčevo znanje iz predmetov v 9. razredu, in datum izdaje zaključnega spričevala učencem 9. razreda za vsako šolsko leto določi minister.
IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ RAZREDA V RAZRED
29. člen
(napredovanje učencev v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju)
Učenci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razredov ne ponavljajo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, zaradi bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov, izjemoma ponavlja razred, če to zahtevajo njegovi starši. Zahteva staršev mora biti podana najkasneje do konca pouka v šolskem letu.
Učenec ponavlja razred tudi na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši. Šola mora starše o predlogu za ponavljanje obvestiti najkasneje mesec dni pred zaključkom pouka v šolskem letu.
Odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor šole.
30. člen
(napredovanje učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju)
Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
Učenec, ki je v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Popravni izpit lahko opravlja največ dvakrat v šolskem letu. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.
Učenec, ki je v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.
Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, pri katerih je učitelj ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenil njegovo znanje. Popravni izpit lahko opravlja do zaključka tekočega šolskega leta, v rokih, ki jih določa pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole.
Če učenec iz prejšnjega odstavka popravnih izpitov ne opravi uspešno, lahko ponavlja 9. razred.
Učenci, ki se ne odločijo za ponavljanje 9. razreda, lahko opravljajo popravne izpite še do zaključka naslednjega šolskega leta. Šola mora učencem omogočiti najmanj štiri izpitne roke.
31. člen
(ponovno opravljanje zaključnega preverjanja znanja)
Učenec, ki ni uspešno opravil zaključnega preverjanja znanja, lahko ponovno opravlja zaključno preverjanje znanja do zaključka naslednjega šolskega leta, v rokih, ki jih določa pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole.
Učenec iz prejšnjega odstavka se lahko pred ponovnim preverjanjem znanja vključi v deseto leto izobraževanja, ki ga organizira osnovna šola, na kateri je vpisan, sama ali v sodelovanju z drugimi osnovnimi šolami. Učenec je šolo dolžan obvestiti o tem, da se bo vključil v deseto leto izobraževanja, najkasneje v osmih dneh po tem, ko je bil obveščen o rezultatih zaključnega preverjanja znanja.
32. člen
(neocenjenost učenca)
Na predlog razrednika oziroma učenčevih staršev lahko ravnatelj odloči, da se ob koncu prvega oziroma drugega ocenjevalnega obdobja iz vseh ali posameznih predmetov ne oceni učenec, ki je bil zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov dalj časa odsoten od pouka.
Ravnatelj lahko na predlog razrednika in staršev odloči, da je učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ni mogel obiskovati pouka, lahko neocenjen tudi ob koncu pouka v šolskem letu iz vseh ali iz posameznih predmetov. V tem primeru lahko učenec do konca šolskega leta opravlja izpite iz vseh predmetov (razredni izpit) ali izpit iz posameznega predmeta, pri katerem ni bil ocenjen (predmetni izpit).
Če učenec ne opravlja oziroma ne opravi razrednega izpita oziroma predmetnega izpita, ponavlja razred v primeru in pod pogoji, določenimi v 29. členu tega pravilnika.
33. člen
(negativna ocena iz razrednega oziroma predmetnega izpita)
Če je bil učenec pri opravljanju razrednega izpita v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, opravlja popravni izpit. Če je bil učenec pri opravljanju razrednega izpita v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, ponavlja razred.
Če je bil učenec pri opravljanju predmetnega izpita v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, opravlja popravni izpit do zaključka tekočega šolskega leta. Če je bil negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.
Učenci 9. razreda lahko opravljajo razredni izpit ali predmetne izpite tudi večkrat, in sicer do konca naslednjega šolskega leta. Šola mora učencem omogočiti najmanj štiri izpitne roke.
34. člen
(opravljanje izpitov)
Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ dveh predmetov oziroma iz enega, če ima pisni in ustni del.
Učenec opravlja razredni izpit oziroma predmetni izpit in popravne izpite v osnovni šoli, v kateri je vpisan.
35. člen
(izpitna komisija)
Razredni izpit, predmetni izpit in popravne izpite opravlja učenec pred izpitno komisijo.
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole izmed učiteljev šole, v posameznih primerih (alternativni prvi tuji jezik) pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole.
36. člen
(ustni, pisni izpiti)
Razredni izpit oziroma predmetni ter popravni izpiti so ustni in pisni ali samo ustni.
Ustni in pisni izpit se opravlja pri maternem jeziku, tujem jeziku in matematiki, pri drugih predmetih je izpit samo ustni.
Pisni del izpita traja praviloma eno učno uro, ustni del izpita lahko traja največ 20 minut za posamezen predmet. Če je izpit samo ustni, traja največ 30 minut.
37. člen
(teme, naloge, vprašanja)
Teme in naloge za pisni del oziroma vprašanja za ustni del izpita določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita.
Teme, naloge in vprašanja za posamezni izpit morajo biti v skladu z učnim načrtom za predmet oziroma razred, iz katerega učenec opravlja izpit.
Izpitna komisija oceni učenca na predlog izpraševalca neposredno po ustnem izpitu. O oceni učenca obvesti takoj.
38. člen
(ponovni rok za izpit)
Če učenec iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, lahko ponovno opravlja izpit v roku, ki ga določi ravnatelj osnovne šole.
Če se učenec iz neupravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, se šteje, kot da izpita ni opravil.
39. člen
(roki za izpite)
Učenec osnovne šole opravlja popravne izpite, razredne izpite in predmetne izpite v času, ki je določen s pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole.
Učenec mora biti o načinu in datumu opravljanja izpitov obveščen najmanj tri dni pred izpitnim rokom.
40. člen
(potek izpitov)
Osnovna šola podrobneje uredi časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek izpitov v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.
41. člen
(hitrejše napredovanje)
Učenec, ki dosega nadpovprečne rezultate v učenju, lahko na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe prej kot v devetih letih konča osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.
Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov.
Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.
V. UGOVOR NA OCENO
42. člen
(ugovor na oceno)
Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno. Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže.
Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
43. člen
(postopek pri ugovoru na oceno)
Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije, ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta.
V primeru, da se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca o tem takoj obvesti in mu hkrati sporoči datum opravljanja izpita.
Ne glede na to, ali je komisija odločila na podlagi pregleda dokumentacije ali na podlagi ponovnega ocenjevanja znanja učenca, mora o odločitvi glede ustreznosti ocene starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
Ocena komisije je dokončna.
44. člen
(postopek pri ugovoru na oceno splošnega učnega uspeha)
O ugovoru na oceno splošnega učnega uspeha učenca odloča učiteljski zbor.
Odločitev učiteljskega zbora o oceni splošnega učnega uspeha učenca je dokončna.
45. člen
(ugovor na oceno v 9. razredu)
Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu v 9. razredu nepravilno ocenjen, lahko pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Ugovor na oceno, s katero je učitelj ocenil učenčevo znanje iz predmeta v 9. razredu, lahko vložijo v treh dneh od prejema obvestila o ocenah, s katerimi so učitelji ocenili učenčevo znanje iz predmetov v 9. razredu.
Ugovor na oceno iz zaključnega preverjanja znanja lahko vložijo v treh dneh od prejema obvestila o ocenah pri zaključnem preverjanju znanja.
Ugovor na zaključno oceno v 9. razredu iz predmeta, pri katerem je učenec opravljal tudi zaključno preverjanje znanja in na oceno splošnega uspeha v 9. razredu, lahko vložijo v treh dneh po prejemu zaključnega spričevala 9. razreda.
Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Med člani komisije, ki odloča o ugovoru na oceno iz zaključnega preverjanja, mora biti vsaj en član, ki ga predlaga Republiški izpitni center.
46. člen
(postopek pri ugovoru na oceno, s katero je učitelj ocenil učenčevo znanje iz predmeta v 9. razredu)
Postopek pri ugovoru na oceno, s katero je učitelj ocenil učenčevo znanje iz predmeta v 9. razredu poteka v skladu s 43. členom tega pravilnika.
47. člen
(postopek pri ugovoru na oceno iz zaključnega preverjanja znanja)
Komisija od Republiškega izpitnega centra pridobi vso potrebno dokumentacijo in preveri, ali je pri ocenjevanju na zaključnem preverjanju znanja prišlo do pisne ali računske napake oziroma napake v metodologiji ocenjevanja. Če ugotovi katero od navedenih napak, se postopek ocenjevanja ponovi. Ocena komisije je dokončna.
48. člen
(postopek pri ugovoru na zaključno oceno v 9. razredu)
Pri ugovoru na zaključno oceno iz predmeta, iz katerega je učenec opravljal tudi zaključno preverjanje znanja, komisija na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotovi, ali je pri združitvi učiteljeve ocene iz predmeta in ocene iz zaključnega preverjanja znanja prišlo do napake. V primeru, ko ugotovi napako, oceno spremeni. Ocena komisije je dokončna.
49. člen
(postopek pri ugovoru na oceno splošnega učnega uspeha v 9. razredu)
Postopek pri ugovoru na oceno splošnega učnega uspeha v 9. razredu poteka v skladu s 44. členom tega pravilnika.
50. člen
(sprememba ocene splošnega učnega uspeha)
V primerih, ko komisija spremeni učiteljevo oceno iz predmeta, pri katerem je učenec opravljal zaključno preverjanje znanja, ali oceno iz zaključnega preverjanja in to posledično pomeni tudi spremembo zaključne ocene iz predmeta v 9. razredu, in v primerih, ko komisija spremeni zaključno oceno iz predmeta, o tem obvesti razrednika učenca.
Razrednik po potrebi oblikuje nov predlog ocene splošnega uspeha učenca in ga posreduje v odločanje oddelčnemu učiteljskemu zboru.
51. člen
(preverjanje ustreznosti ocene med šolskim letom)
Med šolskim letom lahko razrednik sam ali na predlog skupnosti učencev oddelka zahteva, da učiteljski zbor oddelka preveri ustreznost ocene učenca. V primeru, kadar presodi, da je predlog utemeljen, učiteljski zbor odredi ugotavljanje ustreznosti ocene in določi način preverjanja ocene.
Preverjanje ustreznosti ocene pri svojem predmetu lahko zahteva tudi učitelj.
VI. SPREMLJANJE OCENJEVANJA ZNANJA
52. člen
(analiza ocenjevanja)
Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo uspeh pri posameznih predmetih, in sicer za vsak oddelek in učno skupino. Analizo uspeha v posameznem ocenjevalnem obdobju skupaj z razrednikom obravnavajo tudi učenci oddelka. Analiza se predstavi tudi staršem na roditeljskih sestankih.
VII. OCENJEVANJE ZNANJA OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
53. člen
(primerna uporaba določb)
Določbe o ocenjevanju znanja ter o napredovanju učencev osnovne šole se primerno uporabljajo tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja odraslih v osnovni šoli, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
54. člen
(izpiti)
Ne glede na določbe tega pravilnika se lahko kot oblika ocenjevanja znanja odraslih opravljajo tudi predmetni izpiti kot delni izpiti, izpiti po posameznih razredih, po modulih oziroma delih izobraževalnega programa. Posamezni predmetni izpit se opravlja in ocenjuje kot enoten izpit, ne glede na to, v kakšni obliki se opravlja.
Odrasli lahko opravljajo tudi razredne in popravne izpite.
55. člen
(opravljanje izpitov)
Odrasli opravljajo izpite v izobraževalni organizaciji, pri kateri so se prijavili k izpitu oziroma kjer so vpisani.
Odrasli lahko opravljajo izpite večkrat, pri čemer predmetne izpite opravljajo dvakrat pri učitelju, tretjič in nadaljnje pa pred izpitno komisijo.
56. člen
(samoizobraževanje)
Izpite za odrasle lahko opravljajo tudi občani, ki so si pridobili ustrezna znanja s samoizobraževanjem.
57. člen
(ocenjevalna obdobja)
Ocenjevalna obdobja ter roki za opravljanje izpitov odraslih se lahko določijo z letnim delovnim načrtom zunaj rokov, ki veljajo za učence osnovne šole.
58. člen
(oprostitev ocenjevanja znanja)
Odrasli so oproščeni ocenjevanja znanja pri predmetih oziroma delih izobraževalnega programa, za katere lahko s spričevalom ali z drugim javno veljavnim dokumentom dokažejo enakovreden standard znanja.
59. člen
(napredovanje)
Ne glede na določbe tega pravilnika lahko odrasli v osnovni šoli za odrasle napredujejo in opravljajo izpite ne glede na razred.
Odrasli uspešno zaključijo razred, ko so pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
60. člen
(izključitev uporabe določb pravilnika)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na pravice staršev, se ne uporabljajo za polnoletne udeležence izobraževanja.
VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
61. člen
(zaključno preverjanje znanja)
Učencem, ki v skladu z drugim odstavkom 108. člena zakona o osnovni šoli ne opravljajo zaključnega preverjanja znanja, se v zaključno spričevalo vpišejo ocene, s katerimi so učitelji ocenili učenčevo znanje iz predmetov v 9. razredu.
62. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 9. 1999 dalje.
Št. 603-48/99
Ljubljana, dne 19. julija 1999.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
