Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 45/94, 57/94, 6/94 in 14/95) in zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93) zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 16. člena statuta Občine Črna na Koroškem (MUV št. 9/95) je občinski svet na 5. redni seji, dne 31. 5. 1999 sprejel

Ta odlok ureja bivanje in vzrejo psov ter vzdrževanje čistoče zaradi onesnaževanja javnih površin z iztrebki psov na območju Občine Črna na Koroškem.

Popis, označevanje, cepljenje kontumac in postopke z necepljenimi ter potepuškimi psi ureja zakon o veterinarstvu.

Pravice in dolžnosti imetnika psa po tem odloku veljajo za osebo, ki je lastnik psa, ki ji je pes zaupan, ki psa vzreja ali ima psa na kakršenkoli način v posesti (v nadaljevanju besedila: imetnik psa).

Posamezno gospodinjstvo ima lahko v vzreji največ dva psa. Za vzrejo večjega števila psov si mora pridobiti dovoljenje občinske uprave.
Določilo ne velja za imetnike psic, dokler te hranijo mladiče.
V stanovanjskih zgradbah je dovoljeno vzrejati psa na podlagi določil o hišnem redu, ki morajo biti v skladu s tem odlokom.

Imetnik mora za psa skrbeti in mu zagotavljati:
– zadostne količine ustrezne, zdravstveno neoporečne pitne vode in hrane,
– ustrezen prostor oziroma bivališče, ki omogoča neovirano vstajanje in stanje, leganje in ležanje ter zadostno razgibavanje (podstrešja, balkoni, terase, kleti in podobno ne smejo biti psom stalno bivališče),
– psom čuvajem, ki so privezani, verigo dolžine najmanj 3 metre,
– ustrezne higienske pogoje: sveži zrak, svetloba, čistoča in zaščita pred mrazom, sončno pripeko oziroma vročino, padavinami in prepihu,
– pravočasna veterinarska oskrba, če je žival bolna ali poškodovana oziroma neboleča usmrtitev, če je po veterinarski presoji neozdravljivo bolna ali poškodovana in ji bolezen oziroma poškodbe povzročajo trpljenje,
– za omejitev prirastka nezaželjenih živali z začasno osamitvijo, kontracepcijo, kastracijo ali sterilizacijo,
– varen in udoben prevoz, v javnem prometu pa upoštevati predpise o prevozu živali.

Imetnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzorstva in ne ogroža ljudi in živali.
V času, ko pes ni pod neposrednim nadzorstvom svojega imetnika, mora biti v svetlem in zaprtem prostoru, v ogradi oziroma pesjaku ali pripet na verigo, katere doseg je najmanj 3 metre oddaljen od javne poti.
Imetnik psa čuvaja mora namestiti na vidno mesto opozorilni napis “HUD PES”.
Na ulicah in trgih v mestnem območju ter na drugih gosto naseljenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, se pes lahko vodi le na povodcu, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.

Če imetnik psa ne ravna v skladu s določili tega zakona in psa zanemarja, ga muči ali če je pes nevaren za okolico, se mu ga lahko odvzame.
Predlog za odvzem psa po prvem odstavku tega člena lahko podajo občani ali občinska uprava veterinarskemu inšpektorju.
Psa preda novemu imetniku, v azil ali ga brez bolečin usmrti.
Postopek zadnjega odstavka tega člena velja tudi za pse brez lastnikov.
Stroške tega postopka plača lastnik, če pa le-ta ni znan pa občina.

Imetniki psov iz 3. člena tega odloka, morajo vsako leto plačati občinsko takso v višini 3.000 SIT.
Plačila takse je oproščen invalid, ki ima izšolanega psa in ga potrebuje zase. Kmet za prvega psa ne plača takse, plače pa jo za vsakega nadaljnega
Takso izstavlja občinska finančna služba na osnovi registra psov Veterinarske postaje Prevalje.

Pse, ki ne nosijo pasje znamke in se gibljejo brez nadzora, mora veterinarska služba uloviti.
Ujeto žival mora služba na zahtevo lastnika, če le-ta dokaže da je lastnik vrniti v 8 dneh od dneva, ko je bil pes ulovljen. Vse nastale stroške plača lastnik.
Če lastnik v določenem roku ne zahteva vrnitve psa oziroma ne plača nastalih stroškov lahko veterinarska služba takega psa ponudi kinološkemu društvu.
Če društvo psa ne sprejme, se ga lahko da v last drugemu lastniku oziroma v zavetišče oziroma se ga usmrti.
Če je psa potrebno usmrtiti plača stroške lastnik, če le-ta ni znan pa občina.

Če se pri psu pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela za steklino (močna razdraženost ali potrtost, napadalnost, slinjenje, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa), mora imetnik tako žival takoj osamiti v dobro zaprtem prostoru, ki je ločen od ljudi in živali, ter takoj obvestiti veterinarsko organizacijo.

Kdor na javnem mestu najde poškodovanega psa, je dolžan o tem obvestiti veterinarsko organizacijo ali na občinsko upravo.

Če pes ugrizne ali kako drugače poškoduje človeka, se mora poškodovani javiti v zdravstveni ambulanti. Ta obvesti o ugrizu veterinarsko organizacijo, da ta ugotovi identiteto psa in določi ukrepe.
Pes, ki je ugriznil človeka, mora biti najmanj 10 dni pod veterinarskim nadzorom neglede ali je bil cepljen proti steklini ali ne.
Stroški nadzora bremenijo lastnika psa.

Imetniki psov morajo z javnih površin sproti odstraniti iztrebke psov.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja občinski inšpektor.

Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje za prekršek imetnik psa:
– če vodi psa na otroška igrišča, obdelovalne površine (13. člen),
– če redi več kot dva psa ali ima vzrejališče psov in ne prijavi vzreje v roku 8 dni (4. člen),
– če psu ne zagotavlja zadostne količine zdravstveno neoporečne pitne vode in hrane, ustreznega bivališča, ustreznih higienskih pogojev, dovolj dolgo verigo, pravočasno veterinarsko oskrbo, preventivno omejitev prirastka nezaželjenih živali in varnega in udobnega prevoza v skladu s predpisi o prometu, če ne vodi psa na povodcu oziroma, če nima nagobčnika, če je to potrebno (5. člen),
– če ne odstranjuje iztrebkov psa (14. člen),
– če ni pokončal psa na neboleč način (7. člen).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.