Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.02)
1. SPLOŠNO
1.1 Vozila kategorij * M, N in O morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2. PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na cestna motorna vozila, z nadgradnjo ali brez nje, z najmanj štirimi kolesi in konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, kot tudi na njihove priklopnike. Izjema so tirna vozila, kmetijski in gozdarski traktorji in delovni stroji.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.
3.1.2 Žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen in žarometi za meglo morajo biti vgrajeni tako, da jih je mogoče na preprost način pravilno nastaviti.
3.1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh drugih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je + / - 30 v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve za vgradnjo, jih je treba dosledno upoštevati.
3.1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pod pogoji normalne rabe vozila (motor vozila deluje, priklopno vozilo priključeno na vlečno vozilo)
3.1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morajo biti svetilke istega para
3.1.5.1 nameščene simetrično glede na vzdolžno os vozila (ta ocena se opravi glede na zunanjo geometrično obliko svetilke in ne glede na svetlečo površino svetilke);
3.1.5.2 nameščene medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila; ta zahteva ne zadeva notranje strukture svetilk;
3.1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in
3.1.5.4 imeti približno enake fotometrične lastnosti.
3.1.6 Pri vozilih z nesimetrično zunanjo obliko je treba ta določila čimbolj upoštevati.
3.1.7 Svetilke z različnimi funkcijami so lahko samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar le, če vsaka svetilka ustreza vsem zahtevam za barvo, položaj, usmeritev, geometrično vidnost, električno vezavo in drugim zahtevam (če obstajajo), ki zanjo veljajo.
(Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja.
Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje.
Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje.
Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.)
3.1.8 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke, najmanjša višina pa do najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi. (Pojem vidne svetleče površine je definiran v točki 2.10 pravilnika ECE R 48.01).
Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se najmanjša višina od tal meri do najnižje točke dejanskega izstopa svetlobe iz optičnega sistema (reflektor, leča, projekcijska leča), neodvisno od uporabe.
Kjer višina (največja in najmanjša) od tal nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
Položaj svetilke glede širine se določa od tistega roba vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljen od navpične srednje vzdolžne ravnine vozila, ko se določa skupna širina, in od notranjih robov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ko se določa razdalja med svetilkama.
Kjer položaj, kar zadeva širino, nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
3.1.9 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk, varnostnih utripalk in oranžnih bočnih svetilk, ki ustrezajo zahtevam točke 3.2.18.7 te odredbe.
3.1.10 Nobena svetilka ne sme oddajati rdeče svetlobe, ki bi bila vidna s prednje strani in bi lahko povzročila zmoto, in nobena svetilka (razen žarometa za vzvratno vožnjo) ne sme oddajati bele svetlobe, ki bi bila vidna z zadnje strani in bi lahko povzročila zmoto. Pri tem se ne upoštevajo svetilke, nameščene v notranjosti vozila. V primeru dvoma je treba izpolnjevanje teh zahtev preveriti skladno z dodatkom št. 4 pravilnika ECE R 48.01 (preverjanje se opravi na višini med 1 in 2,2 m nad tlemi).
3.1.11 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke (če so vgrajene), bočne svetilke (če so vgrajene) in svetilke za osvetlitev registrske tablice hkrati vključijo (izključijo). Ta pogoj pa ne velja, če se prednje in zadnje pozicijske svetilke kot tudi bočne svetilke, integrirane z omenjenimi svetilkami, uporabljajo kot parkirne svetilke in če bočne svetilke lahko utripajo.
3.1.12 Električna vezava mora biti izvedena tako, da je mogoče vključiti žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen kot tudi žaromete za meglo oziroma zadnje svetilke za meglo šele potem, ko so vključene že svetilke iz točke 3.1.11 te odredbe. To ne velja za žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen, kadar se uporabljajo za dajanje svetlobnih signalov, ki sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov.
3.1.13 Kontrolne svetilke
Vsako “kontrolo vključitve”, ki jo predpisuje ta odredba, je mogoče nadomestiti s “kontrolo delovanja”.
3.1.14 Skrite svetilke
3.1.14.1 Skrivanje svetilk ni dovoljeno, razen žarometov za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen ter žarometov za meglo, ki so lahko skriti, kadar niso vključeni.
3.1.14.2 V primeru okvare naprave za skrivanje žarometa mora skriti žaromet, ki se nahaja v delovni legi, v tej legi tudi ostati oziroma mora biti mogoče postaviti žaromet v delovno lego brez uporabe orodja.
3.1.14.3 Skriti žaromet mora biti mogoče postaviti v delovno lego in ga vključiti z eno in isto napravo, seveda pa mora biti mogoče s to napravo žaromet samo postaviti v delovno lego, ne pa tudi vključiti. Pri združenih žarometih za dolgi in kratki svetlobni pramen je taka naprava potrebna samo za žaromet za kratki svetlobni pramen.
3.1.14.4 Prekinitev premikanja skritega žarometa ne sme biti mogoča samovoljno z vozniškega sedeža, dokler žaromet ni dosegel svoje končne – delovne lege. Če obstaja nevarnost, da bi vključeni žarometi med premikanjem zaslepili druge udeležence v prometu, ne sme biti mogoče vključiti žarometov, dokler ne dosežejo svoje končne lege.
3.1.14.6 Skriti žaromet mora doseči svojo delovno lego v treh sekundah po vklopu (pri temperaturah naprav med -30 °C in + 50 °C).
3.1.15 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:
– žaromet za dolgi svetlobni pramen bela
– žaromet za kratki svetlobni pramen bela
– žaromet za meglo bela ali rumena
– žaromet za vzvratno vožnjo bela
– smerna svetilka oranžno rumena
– varnostne utripalke oranžno rumena
– zavorna svetilka rdeča
– svetilka zadnje registrske tablice bela
– prednja pozicijska svetilka bela
– zadnja pozicijska svetilka rdeča
– zadnja meglenka rdeča
– parkirna svetilka bela spredaj, rdeča zadaj in oranžno
rumena, če je parkirna svetilka
integrirana v bočno smerno svetilko ali
bočno svetilko
– bočna svetilka oranžno rumena; skrajna zadnja bočna
svetilka je lahko tudi rdeča, če je
združena, kombinirana ali integrirana z
zadnjo pozicijsko ali gabaritno
svetilko, zavorno svetilko, zadnjo
meglenko ali je združena oziroma ima del
svetleče površine skupen z zadnjim
odsevnikom
– gabaritna svetilka bela spredaj, rdeča zadaj
– svetilka za dnevno vožnjo bela
– zadnji odsevnik – ne trikotni rdeča
– zadnji odsevnik – trikotni rdeča
– prednji odsevnik – ne trikotni ustrezna vpadni svetlobi
– bočni odsevnik – ne trikotni oranžna, skrajni zadnji bočni odsevnik
je lahko tudi rdeč, če je združen
oziroma ima del svoje svetleče površine
skupen z zadnjo pozicijsko ali gabaritno
svetilko, zadnjo meglenko, zavorno
svetilko ali skrajno zadnjo bočno
svetilko
3.1.16 Število svetilk
Na vozilu mora biti nameščenih toliko svetilk, kot je to predpisano v točkah od 3.2.1 do 3.2.19 te odredbe. Vozila so lahko opremljena tudi z dodatnimi svetilkami, ki so potrebne za opravljanje določene dejavnosti.
3.1.17 Svetilke so lahko pritrjene tudi na posamezne gibljive dele vozila, razen v primerih, opisanih v točkah 3.1.18, 3.1.19 in 3.1.21 te odredbe.
3.1.18 Zadnje pozicijske svetilke, zadnje smerne svetilke in zadnji odsevniki, tako trikotni kot tudi ne trikotni, ne smejo biti pritrjeni na gibljive dele vozila, razen če te svetilke v vseh mogočih fiksiranih legah gibljivih delov, na katere so pritrjene, ustrezajo zahtevam za položaj, geometrijsko vidnost in fotometrične lastnosti, predpisanim za te svetilke.
Če se zahteve iz gornjega odstavka dosegajo z namestitvijo dveh svetilk, označenih z “D” (točka 2.16.1 pravilnika ECE R 48.01), je dovolj, da samo ena od obeh ustreza zgoraj opisanim zahtevam.
3.1.19 Na vozilu ne sme biti nobenega gibljivega dela s svetlobno signalno napravo ali brez nje, ki bi v katerikoli fiksirani legi prekrival več kot 50 % vidne svetleče površine prednjih ali zadnjih pozicijskih svetilk, prednjih ali zadnjih smernih svetilk in odsevnikov, gledano v referenčni osi posamezne naprave.
Če to ni izvedljivo:
3.1.19.1 mora posebna opomba na homologacijskem dokumentu opozoriti administrativne organe drugih držav, ki uporabljajo pravilnik ECE R 48.01, da je na tem vozilu lahko v določenih primerih več kot 50% vidne svetleče površine, gledano v smeri referenčne osi, prekritih z nekim gibljivim delom vozila;
3.1.19.2 mora biti v vozilu posebno opozorilo za voznika, da mora v določenih legah posameznih gibljivih delov vozila opozoriti druge udeležence v prometu o prisotnosti vozila z drugimi sredstvi; npr. z varnostnim trikotnikom ali drugimi predpisanimi sredstvi.
3.1.20 Če so gibljivi deli vozila v legi, drugačni od normalne (ko je vozilo pripravljeno za vožnjo), naprave, vgrajene nanje, ne smejo čezmerno motiti drugih udeležencev v prometu.
3.1.21 Če je svetilka pritrjena na neki gibljivi del vozila in je ta del v svoji normalni legi, se mora pri tem svetilka vedno postaviti v položaj, kot ga je predvidel proizvajalec skladno z zahtevami te odredbe. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen in žarometih za meglo se šteje, da so te zahteve izpolnjene, če se gibljivi del desetkrat premakne in vrne nazaj v svojo normalno lego, pri tem pa nobena meritev kota naklona svetilke ne odstopa za več kot 0,15 % od povprečne vrednosti vseh desetih meritev.
Če pa je ta vrednost presežena, je treba limite, določene v točki 3.2.6.1.1 te odredbe, prilagoditi tem odstopanjem in zmanjšati dovoljene stopnje naklonov pri preverjanju vozila glede na nastavitev žarometov v odvisnosti od obremenitve vozila.
3.1.22 Z izjemo odsevnikov se šteje, da neka svetilka kljub temu, da ima homologacijsko oznako, ni prisotna na vozilu, če je ni mogoče usposobiti za delovanje samo z vstavitvijo žarnice na žarilno nitko.
3.1.23 Začasna nadomestitev svetlobno signalne funkcije zadnje pozicijske svetilke je v primeru okvare dovoljena pod pogojem, da je nadomestilo po barvi, intenzivnosti in legi podobno svetilki, ki je prenehala delovati, in da nadomestna naprava ohrani svojo originalno varnostno funkcijo. Med nadomeščanjem mora posebna opozorilna svetilka na armaturni plošči opozarjati na začasno nadomeščanje izpadle funkcije in na zahtevo po popravilu.
3.2 Posebne zahteve
3.2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen
3.2.1.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.
3.2.1.2 Število
Dva ali štiri.
Če je vozilo opremljeno s štirimi skritimi žarometi, je vgradnja dveh dodatnih žarometov dovoljena samo zaradi dajanja svetlobnih signalov podnevi. Ti signali lahko sestojijo iz kratkih svetlobnih bliskov.
3.2.1.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.1.4 Razporeditev
3.2.1.4.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.1.4.2 Po višini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.1.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu in nameščeni tako, da njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.
Izvor kotov geometrijske vidnosti je zunanji rob projekcije svetleče površine na prečno ravnino, ki poteka tangencialno na najbolj sprednjo točko leče žarometa.
3.2.1.6 Usmeritev
Naprej.
Ločeno od naprav za pravilno nastavljanje žarometov. Če sta na vozilo vgrajena dva para žarometov za dolgi svetlobni pramen, je lahko en par, ki daje samo dolgi svetlobni pramen, vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana. Os vrtenja mora biti približno navpična.
3.2.1.7 Električna vezava
3.2.1.7.1 Žarometi za dolgi svetlobni pramen se lahko vključijo samo hkrati ali v parih. Pri preklopu s kratkega na dolgi svetlobni pramen se mora vključiti najmanj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega na kratki svetlobni pramen pa se morajo vsi dolgi svetlobni prameni izključiti hkrati.
3.2.1.7.2 Žarometi za kratki svetlobni pramen so lahko vključeni hkrati z žarometi za dolgi svetlobni pramen.
3.2.1.7.3 Kjer so vgrajeni skriti žarometi, mora njihova dvignjena (delovna) lega preprečevati hkratno delovanje dodatnih žarometov, namenjenih dajanju svetlobnih signalov podnevi (glej točko 3.1.12).
3.2.1.8 Kontrola vključitve
Obvezna.
3.2.1.9 Druge zahteve
3.2.1.9.1 Največja svetilnost vseh žarometov za dolgi svetlobni pramen, ki se lahko vključijo hkrati, ne sme presegati 225.000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 75.
3.2.1.9.2 Ta največja svetilnost se določi s seštevanjem lastnih referenčnih oznak posameznih žarometov. Referenčno oznako “10” je treba dati vsakemu žarometu, označenemu z “R” ali “CR”.
3.2.2. Žaromet za kratki svetlobni pramen
3.2.2.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.
3.2.2.2 Število
Dva.
3.2.2.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.2.4 Razporeditev
3.2.2.4.1 Po širini:
Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del vidne svetleče površine žarometa v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
Razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi para žarometov ne sme biti manjša od 600 mm, vendar to ne velja za vozila kategorije M1; za vsa druga vozila pa se ta razdalja lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1.300 mm.
3.2.2.4.2 Po višini:
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal; za kategorijo N3G (terenska vozila) je lahko največja dovoljena višina povečana na 1.500 mm.
3.2.2.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.2.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
alfa=15° navzgor in 10° navzdol,
β= 45° navzven in 10° navznoter.
Ker svetilnost, predpisana za žaromete za kratki svetlobni pramen, ne pokrije celotnega geometrijskega vidnega polja, je v preostalem delu za potrebe homologacijskega postopka zadostna minimalna svetilnost 1 cd. Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.
3.2.2.6 Usmeritev
Naprej.
3.2.2.6.1 Usmeritev v navpični smeri
3.2.2.6.1.1 Osnovni naklon kratkega svetlobnega pramena v neobremenjenem stanju vozila z eno osebo za volanom mora proizvajalec določiti s točnostjo 0,1 %. To osnovno nastavitev mora proizvajalec vozila označiti s simbolom, predpisanim v dodatku št. 7 pravilnika ECE R 48.01 jasno in neizbrisno na vozilu v neposredni bližini žarometov ali pa tipske tablice.
Vrednosti osnovnega naklona so definirane v točki 3.2.2.6.1.2 te odredbe.
3.2.2.6.1.2 Naklon svetlobnega pramena (meja svetlo-temno) žarometa za kratki svetlobni pramen v navpični smeri, merjen pod statičnimi pogoji skladno z dodatkom št. 5 pravilnika ECE R 48.01, mora ostati med naslednjimi mejnimi vrednostmi, osnovni naklon pa mora imeti naslednjo vrednost (v odvisnosti od višine, izražene v metrih, spodnjega roba vidne svetleče površine žarometa v smeri referenčne osi):
h < 0,8
mejne vrednosti: med -0,5 % in -2,5 %
osnovna nastavitev: med -1,0 % in -1,5 %
0,8 = h = 1,0
mejne vrednosti: med -0,5 % in -2,5 %
osnovna nastavitev: med -1,o % in -1,5 %
ali po želji proizvajalca
mejne vrednosti: med -1,0 % in -3,0 %
osnovna nastavitev: med -1,5 % in -2,0 %
Prijava vozila na homologacijo mora v takem primeru vsebovati podatek, katero različico je treba upoštevati.
h > 1,0
mejne vrednosti: med -1,0 % in -3,0 %
osnovna nastavitev: med -1,5 % in -2,0 %
Za kategorijo vozil N3G (terenska vozila), kjer višina žarometov presega višino 1.200 mm, pa velja:
mejne vrednosti: med -1,5 % in -3,5 %
osnovna nastavitev: med -2,0 % in -2,5 %
3.2.2.6.2 Naprava za nastavitev naklona žarometa
3.2.2.6.2.1 Če je za doseganje zahtev iz točk 3.2.2.6.1.1 in 3.2.2.6.1.2 te odredbe potrebna posebna naprava za nastavitev naklona žarometa, mora biti ta naprava samodejna.
3.2.2.6.2.2 Dovoljene so tudi ročne naprave za nastavljanje žarometov (stopenjske ali brezstopenjske), če imajo označeno posebno lego, v kateri je mogoče žaromete z običajnimi nastavnimi vijaki ali podobnimi sredstvi nastaviti v osnovno lego, kot je predpisano v točki 3.2.2.6.1.1 te odredbe.
Te ročne naprave za nastavljanje mora biti mogoče upravljati z vozniškega sedeža.
Brezstopenjske naprave za nastavljanje žarometov morajo imeti oznake, ki označujejo stopnje obremenitve, ki zahtevajo nastavljanje kratkega pramena žarometov.
Število stopenj pri stopenjskih napravah za nastavljanje žarometov mora biti takšno, da pri vseh stanjih obremenitve vozila zagotavlja skladnost z vrednostmi, predpisanimi v točki 3.2.2.6.1.2 te odredbe, predpisanimi v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.01.
Tudi pri teh napravah morajo biti jasno označene stopnje obremenitve po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48,01, ki zahtevajo nastavljanje žarometov. Te oznake morajo biti v bližini naprave za nastavljanje žarometov. (Glej dodatek št. 8 pravilnika ECE R 48.01)
3.2.2.6.2.3 Ob okvari naprave, opisane v točkah 3.2.6.2.1 in 3.2.2.6.2.2 te odredbe, svetlobni pramen ne sme zavzeti take lege, pri kateri bi bil naklon svetlobnega pramena manjši, kot je bil v trenutku nastanka okvare.
3.2.2.6.3 Merilni postopek
3.2.2.6.3.1 Po nastavitvi osnovnega naklona je treba meriti navpični naklon kratkega svetlobnega pramena, izražen v odstotkih, pri statičnih pogojih, in to pri vseh pogojih obremenitve, kot jih določa dodatek št. 5 pravilnika ECE R 48.01.
3.2.2.6.3.2 Merjenje spreminjanja kota naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve mora biti izvedeno po postopku iz dodatka št. 6 pravilnika ECE R 48.01.
3.2.2.7 Električna vezava
Stikalo za preklop z dolgega na kratki svetlobni pramen mora izključiti vse žaromete za dolgi svetlobni pramen hkrati.
Kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen tudi, ko je vključen dolgi svetlobni pramen.
Pri žarometu za kratki svetlobni pramen z izvorom svetlobe, ki deluje po principu praznjenja v plinu skladno s pravilnikom ECE R 98, mora ostati izvor svetlobe prižgan tudi takrat, ko sveti dolgi svetlobni pramen.
3.2.2.8 Kontrola vključitve
Dovoljena.
3.2.2.9 Druge zahteve
Zahteve točke 3.1.5.2 te odredbe ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen.
Žarometi za kratki svetlobni pramen ne smejo biti vrtljivi v odvisnosti od kota zasuka volana.
Žarometi za kratki svetlobni pramen z izvorom svetlobe, ki deluje po principu praznjenja v plinu, so lahko dovoljeni samo, če je vgrajena naprava za čiščenje žarometov, ki je skladna s pravilnikom ECE R 45. (Uporaba mehanskega sistema za čiščenje žarometov ni dovoljena, če so leče žarometov plastične, označene s “PL”.) Poleg tega se pri vgradnji takih žarometov ne uporablja točka 3.2.2.6.2.2 te odredbe.
3.2.3 Žaromet za meglo
3.2.3.1 Prisotnost
Dovoljena na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.
3.2.3.2 Število
Dva.
3.2.3.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.3.4 Razporeditev
3.2.3.4.1 Po širini:
Točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
3.2.3.4.2 Po višini:
Najmanj: 250 mm nad tlemi.
Največ: za vozila kategorije M1 ne več kot 800 mm nad tlemi;
za vse druge kategorije vozil ni omejitve največje višine.
Nobena točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi ne sme biti višja, kot je najvišja točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen.
3.2.3.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.3.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α=5° navzgor in 5° navzdol,
β=45° navzven in 10° navznoter.
3.2.3.6 Usmeritev
Naprej.
Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati v odvisnosti od kota zasuka volana.
Žarometi za meglo ne smejo motiti in slepiti nasproti vozečih voznikov in drugih udeležencev v prometu.
3.2.3.7 Električna vezava
Vklop oziroma izklop žarometov za meglo mora biti mogoč neodvisno od žarometov za dolgi oziroma za kratki svetlobni pramen in obratno.
3.2.3.8 Kontrola vključitve
Obvezna samostojna neutripajoča opozorilna svetilka.
3.2.3.9 Druge zahteve
Jih ni.
3.2.4 Žaromet za vzvratno vožnjo
3.2.4.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, dovoljena na priklopnih vozilih.
3.2.4.2 Število
En ali dva na vseh vozilih.
Po izbiri: dodaten en ali dva žarometa za meglo, homologirana po pravilniku ECE R 19 na vozilih kategorij N2, N3, M2, M3, O2, O3 in O4.
3.2.4.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.4.4 Razporeditev
3.2.4.4.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.4.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: za vozila kategorije M1 ni posebnih zahtev;
za vsa druga vozila pa najmanj 250 mm in
ne več kot 1.200 mm.
3.2.4.4.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.4.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
alfa = 15° navzgor in 5° navzdol,
β = 45° na desno in levo pri samo enem žarometu,
β = 45° navzven in 30° navznoter pri dveh žarometih.
Pri žarometih za meglo, homologiranih po pravilniku ECE R 19:
alfa = 5° navzgor in navzdol,
β = 45° navzven in navznoter pri samo enem žarometu,
β = 45° navzven in 10° navznoter pri dveh žarometih.
3.2.4.6 Usmeritev
Nazaj.
Žarometi za meglo, homologirani po pravilniku ECE R 19, morajo biti usmerjeni nazaj tako, da ne slepijo oziroma ne ovirajo drugih udeležencev v prometu.
3.2.4.7 Električna vezava
3.2.4.7.1 Žaromet za vzvratno vožnjo lahko sveti samo takrat, ko je vključena vzvratna prestava v menjalniku in ko se naprava za zagon in ustavitev motorja nahaja v taki legi, da motor lahko deluje.
Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, žarometa za vzvratno vožnjo ne sme biti mogoče vključiti oziroma le-ta ne sme ostati vključen.
3.2.4.7.2 Če so vgrajeni žarometi za meglo, homologirani po pravilniku ECE R 19, se lahko posebej vključijo in izključijo samo, če so izpolnjeni pogoji iz točke 3.2.4.7.1 te odredbe. Če eden od pogojev iz točke 3.2.4.7.1 ni več izpolnjen, se morajo žarometi izključiti in ostati izključeni toliko časa, dokler pogoji iz točke 3.2.4.7.1 niso ponovno izpolnjeni. V takem primeru jih je treba posebej namerno vključiti.
3.2.4.8 Kontrola vključitve
Dovoljena.
3.2.4.9 Druge zahteve
Jih ni.
3.2.5 Smerna svetilka
3.2.5.1 Prisotnost (glej sliko)
Obvezna. Smerne svetilke so razvrščene v kategorije (1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 in 6) in se vgradijo na vozilo v skladu s shemo razporeditve (A in B). Shema razporeditve A se uporablja za vsa motorna vozila, shema B pa samo za priklopna vozila.
3.2.5.2 Število
Skladno s shemo razporeditve (slika).
3.2.5.3 Shema razporeditve (glej sliko)
A: dve prednji smerni svetilki naslednjih kategorij:
kategorija 1 ali 1a ali 1b:
– v primerih, ko je razdalja med robovi vidne svetleče površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) najmanj 40 mm;
kategorija 1a ali 1b:
– v primerih, ko je razdalja med robovi vidne svetleče površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) večja od 20 mm, a ne večja od 40 mm;
kategorija 1b:
– v primerih, ko je razdalja med robovi vidne svetleče površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) največ 20 mm;
– dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b); pri avtobusih in vozilih za posebne namene sta ti dve svetilki lahko ponovljeni na zgornjem robu zadnje stene vozila;
– dve bočni smerni svetilki kategorije 5 ali 6 (minimalne zahteve):
kategorija 5:
– za vsa vozila kategorije M1;
– za vozila kategorij N1, M2 in M3, ki niso daljša od 6 m.
kategorija 6:
– za vsa vozila kategorij N2 in N3;
– za vozila kategorij N1, M2 in M3, ki so daljša od 6 m.
V vseh primerih je dovoljeno zamenjati bočne smerne svetilke kategorije 5 z bočnimi smernimi svetilkami kategorije 6.
Kjer so na vozilu nameščene svetilke s kombinirano funkcijo prednjih smernih svetilk (kategorije 1, 1a, 1b) in bočnih smernih svetilk (kategorija 5 ali 6), sta lahko nameščeni še dve dodatni bočni smerni svetilki (kategorija 5 ali 6), da se zadostijo zahteve točke 3.2.5.5 te odredbe.
B: dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b).
3.2.5.4 Razporeditev
3.2.5.4.1 Po širini:
Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del vidne svetleče površine smerne svetilke v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
Razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin smernih svetilk v smeri referenčne osi ne sme biti manjša od 600 mm.
Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm.
3.2.5.4.2 Po višini:
Razdalja od tal:
3.2.5.4.2.1 Višina svetleče površine bočne smerne svetilke kategorije 5 ali 6 ne sme biti:
manjša od: 350 mm za vozila kategorije M1 in
500 mm za vse druge kategorije vozil, merjeno do najnižje točke, in
ne večja od: 1.500 mm, merjeno do najvišje točke.
3.2.5.4.2.2 Višina smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b, merjena skladno s točko 3.1.8 te odredbe, ne sme biti manjša od 350 mm in ne večja od 1.500 mm.
3.2.5.4.2.3 Če oblika nadgradnje vozila ne omogoča upoštevanja predpisane največje višine, je lahko najvišja točka svetleče površine smerne svetilke oddaljena od tal 2.300 mm za smerno svetilko kategorij 5 in 6 ter 2.100 mm za smerno svetilko kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b.
3.2.5.4.3 Po dolžini (glej sliko)
Razdalja med svetlečo površino bočne smerne svetilke (kategoriji 5 in 6) in prečno navpično ravnino, ki omejuje vozilo s sprednje strani, ne sme biti večja od 1.800 mm. Če oblika nadgradnje vozila ne omogoča zagotavljanja najmanjših predpisanih kotov geometrijske vidnosti, se pri vozilih kategorije M1 in za vse druge kategorije vozil ta razdalja lahko poveča na 2.500 mm.
3.2.5.5 Geometrijska vidnost
3.2.5.5.1
Vodoravni koti: glej sliko.
Navpični koti: 15°navzgor in 15° navzdol od vodoravne osi za smerno svetilko
kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b in 5;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko pri bočni smerni svetilki
pri razporeditvi A zmanjša na 5°, če je vgradna višina manjša od 750
mm;
30°navzgor in 5°navzdol od vodoravne osi za smerno svetilko
kategorije 6.
Razporeditev “A”:
Vrednost 50 za mrtvi kot vidnosti od zadaj za bočno smerno svetilko velja največ za razdaljo d < / = 1,8 m (za vozila kategorije M1 d < / = 2,5 m).
Razporeditev “B”:
3.2.5.5.2 oziroma, po odločitvi proizvajalca, za prednje in zadnje smerne svetilke in tudi za bočne svetilke vozil kategorije M1:
Vodoravni koti: glej sliko:
Vrednost 5° za mrtvi kot vidnosti od zadaj za bočno smerno svetilko velja največ za razdaljo d < / = 2,5 m.
Navpični koti: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno
ravnino se lahko zmanjša na 5°, če so svetilke oddaljene od tal manj
kot 750 mm.
Da se svetilka lahko šteje za vidno, mora zagotavljati neoviran pogled na vidno svetlečo površino, veliko najmanj 12,5 cm2, razen pri bočnih smernih svetilkah kategorij 5 in 6. Pri tem je treba izključiti vidno svetlečo površino odsevnika, ki ne oddaja svetlobe.
3.2.5.6 Usmeritev
Če obstaja, po navodilu proizvajalca.
3.2.5.7 Električna vezava
Vključitev smernih svetilk mora biti neodvisna od vseh drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se morajo vključiti z isto napravo in morajo sinhrono utripati.
Na vozilih kategorij M1 in N1, krajših od 6 m in z razporeditvijo, ki ustreza točki 3.2.5.5.2 te odredbe, lahko oranžna bočna svetilka (če je vgrajena) utripa sinhrono s smernimi svetilkami.
3.2.5.8 Kontrola delovanja
Obvezna za vse smerne svetilke, ki jih voznik ne more neposredno videti. Lahko je optična ali akustična ali oboje.
Če je optična, mora dajati utripajočo svetlobo, ki v primeru nepravilnega delovanja katerekoli od prednjih ali zadnjih smernih svetilk ugasne, sveti stalno brez utripanja ali pa utripa z opazno drugačno frekvenco.
Če kontrolna naprava deluje samo akustično, mora biti zvok dobro slišen in mora v primeru okvare delovanja katerekoli od prednjih ali zadnjih smernih svetilk bistveno spremeniti frekvenco.
Motorna vozila, ki so prirejena za vleko priklopnega vozila, morajo biti opremljena s posebno vizualno kontrolno napravo za smerne svetilke na priklopnem vozilu, razen če kontrolna naprava vlečnega vozila omogoča neposredno odkrivanje napake delovanja katerekoli smerne svetilke na celotni kombinaciji vozil.
3.2.5.11 Druge zahteve
Svetloba smerne svetilke mora utripati 90 + / -30-krat na minuto.
Po vklopu kontrolne ročice smernih svetilk se mora pokazati svetloba smernih svetilk najpozneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
Pri motornih vozilih, ki so prirejena za vleko priklopnega vozila, mora naprava za vključitev smernih svetilk hkrati vključiti tudi smerne svetilke na priklopnem vozilu.
Pri motnjah delovanja ene smerne svetilke (razen, če je vzrok teh motenj kratek stik) morajo ostale smerne svetilke dalje utripati, spremeni se lahko edino frekvenca utripanja.
3.2.6 Varnostne utripalke
3.2.6.1 Prisotnost
Obvezna.
Varnostni signal predstavlja sočasno utripanje vseh smernih svetilk, skladno s točko 3.2.5 te odredbe zgoraj.
3.2.6.2 Število
Po določilih točke 3.2.5.2 te odredbe.
3.2.6.3 Shema vgradnje
Po določilih točke 3.2.5.3 te odredbe.
3.2.6.4 Razporeditev
3.2.6.4.1 Po širini
Po določilih točke 3.2.5.4.1 te odredbe.
3.2.6.4.2 Po višini
Po določilih točke 3.2.5.4.2 te odredbe.
3.2.6.4.3 Po dolžini
Po določilih točke 3.2.5.4.3 te odredbe.
3.2.6.5 Geometrijska vidnost
Po določilih točke 3.2.5.5 te odredbe.
3.2.6.6 Usmeritev
Po določilih točke 3.2.5.6 te odredbe.
3.2.6.7 Električna vezava
Varnostni signal se mora vključiti s posebno napravo, ki omogoča sinhrono delovanje vseh smernih svetilk.
3.2.6.8 Kontrola vključitve
Obvezna. Utripajoča kontrolna svetilka, ki lahko deluje hkrati s predpisano kontrolno napravo iz točke 3.2.5.8 te odredbe.
3.2.6.9 Druge zahteve
Po določilih točke 3.2.5.9 te odredbe. Pri motornih vozilih, ki so opremljena za vleko priklopnega vozila, mora naprava za vključitev varnostnega signala vključiti tudi vse smerne svetilke na priklopnem vozilu. Varnostni signal mora biti mogoče vključiti tudi takrat, ko je naprava za zagon in ustavitev motorja v legi, ki ne dovoljuje zagona motorja.
3.2.7 Zavorna svetilka
3.2.7.1 Prisotnost
Svetilke kategorije S1 ali S2: obvezne na vseh kategorijah vozil.
Svetilke kategorije S3: obvezne na vozilih kategorije M1;
dovoljene na vozilih drugih kategorij.
3.2.7.2 Število
Dve svetilki kategorije S1 ali S2 in ena kategorije S3 na vseh kategorijah vozil.
Samo v primeru, da v območju srednje navpične vzdolžne ravnine vozila na zadnjem delu karoserije ni čvrstega dela, ampak eden ali dva gibljiva dela, npr. vrata, in v sredini vozila nad njimi ni dovolj prostora za namestitev ene zavorne svetilke kategorije S3, se lahko vgradita:
dve svetilki kategorije S3 tipa “D” ali
ena svetilka kategorije S3, in to levo ali desno od srednje navpične vzdolžne ravnine vozila.
3.2.7.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.7.4 Razporeditev
3.2.7.4.1 Po širini:
Vozila kategorije M1:
za svetilke kategorije S1 ali S2 razdalja med točko vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, in skrajnim zunanjim robom vozila, ne sme biti večja kot 400 mm. Za medsebojno razdaljo skrajnih notranjih robov vidnih svetlečih površin v smeri referenčnin osi pa ni posebne zahteve.
Vse druge kategorije vozil:
za svetilke kategorije S1 ali S2 je najmanjša razdalja med notranjima robovoma vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm.
Za svetilke kategorije S3: referenčna točka svetilke se mora nahajati v navpični srednji vzdolžni ravnini vozila. Toda v primeru, ko sta dve svetilki kategorije S3 nameščeni skladno s točko 3.2.7.2 te odredbe, morata biti nameščeni čim bližje navpični srednji vzdolžni ravnini vozila, vsaka na eni strani.
Če je nameščena samo ena svetilka kategorije S3, vendar odmaknjena od sredine, ta odmik referenčne točke svetilke od navpične srednje vzdolžne ravnine vozila ne sme biti večji od 150 mm.
3.2.7.4.2 Po višini:
Svetilke kategorije S1 ali S2:
razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila
ne omogoča upoštevanja višine 1.500 mm.
Svetilke kategorije S3: vodoravna ravnina, ki se dotika spodnjega roba vidne svetleče površine svetilke,
– ne sme biti več kot 150 mm pod vodoravno ravnino, ki se dotika spodnjega roba steklene površine zadnjega okna, ali
– ne sme biti manj kot 850 mm nad tlemi.
Vendar pa mora biti vodoravna ravnina, ki se dotika spodnjega roba vidne svetleče površine svetilke kategorije S3, nad vodoravno ravnino, ki se dotika zgornjega roba vidne svetleče površine svetilk kategorije S1 ali S2.
3.2.7.4.3 Po dolžini:
Za svetilke kategorije S1 ali S2: zadaj na vozilu.
Za svetilke kategorije S3: ni posebnega predpisa.
3.2.7.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: za svetilke kategorije S1 ali S2:
45° levo in 45° desno od vzdolžne osi vozila;
za svetilke kategorije S3:
10° levo in 10° desno od vzdolžne osi vozila.
Navpični koti: za svetilke kategorije S1 ali S2:
15° nad in 15° pod vodoravno osjo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina svetilke manjša od 750 mm;
za svetilke kategorije S3:
10° nad in 5° pod vodoravno osjo.
3.2.7.6 Usmeritev
Nazaj.
3.2.7.7 Električna vezava
Svetilka mora zasvetiti ob uporabi delovne zavore. Ko je naprava za zagon in/ali zaustavitev motorja v legi, ki ne dovoljuje delovanja motorja, ni treba, da zavorne svetilke delujejo.
Zavorne svetilke se lahko aktivirajo tudi ob vklopitvi zadrževalnika (retarderja) ali podobne naprave.
3.2.7.8 Funkcijska kontrola
Dovoljena. Če je vgrajena, mora delovati tako, da se pri motnji v delovanju ene zavorne svetilke prižge kontrolna svetilka, ki ne sme utripati.
3.2.7.9 Druge zahteve
3.2.7.9.1 Svetilka kategorije S3 ne sme biti integrirana s katerokoli drugo svetilko.
3.2.7.9.2 Svetilka kategorije S3 je lahko nameščena zunaj ali znotraj vozila.
3.2.7.9.2.1 Če je svetilka nameščena v vozilu, njena svetloba ne sme motiti voznika prek vzvratnih ogledal ali drugih delov vozila.
3.2.8 Svetilka zadnje registrske tablice
3.2.8.1 Prisotnost
Obvezna.
3.2.8.2 Število
Toliko, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.8.3 Shema vgradnje
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.8.4 Razporeditev
3.2.8.4.1 Po širini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.8.4.2 Po višini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.8.4.3 Po dolžini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.8.5 Geometrijska vidnost
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.8.6 Usmeritev
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.8.7 Električna vezava
Skladno s točko 3.1.11.
3.2.8.8 Kontrola vključitve
Dovoljena. Če je izvedena, mora biti njeno delovanje zagotovljeno s kontrolno svetilko, predpisano za prednje in zadnje pozicijske svetilke.
3.2.8.9 Druge zahteve
Če je svetilka zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko ali integrirana z zavorno svetilko ali zadnjo meglenko, so fotometrične lastnosti svetilke zadnje registrske tablice lahko spremenjene takrat, ko sveti zavorna svetilka ali pa zadnja meglenka.
3.2.9 Prednja pozicijska svetilka
3.2.9.1 Prisotnost
Obvezna na vseh motornih vozilih.
Obvezna na priklopnih vozilih, širših kot 1.600 mm.
Dovoljena na priklopnih vozilih, ožjih kot 1.600 mm.
3.2.9.2 Število
Dve.
3.2.9.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.9.4 Razporeditev
3.2.9.4.1 Po širini:
Točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti pri motornih vozilih oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini), pri prikolicah pa ne več kot 150 mm.
Najmanjša razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi:
za vozila kategorije M1: ni posebnih zahtev;
za vsa druga vozila: ne sme biti manjša od 600 mm. Ta razdalja pa se lahko zmanjša na 400 mm, če je največja širina vozila manjša od 1.300 mm.
3.2.9.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm (2.100 mm za vozila kategorij O1 in O2 ter vsa druga vozila, če oblika nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm).
3.2.9.4.3 Po dolžini:
Ni posebne zahteve.
3.2.9.5.1 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti za obe prednji pozicijski svetilki:
45° navznoter in 80° navzven;
pri priklopnih vozilih je kot vidnosti navznoter
lahko zmanjšan na 5°.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če
je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.9.5.2 Pri vozilih kategorije M1 pa je lahko po odločitvi proizvajalca oziroma njegovega zastopnika kot alternativa k točki 3.2.9.5.1 te odredbe in samo, če je na vozilo vgrajena prednja bočna svetilka, geometrijska vidnost tudi taka:
Vodoravni koti: 45° navzven do 45° navznoter.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina svetilke manjša od 750 mm.
Da se svetilka lahko šteje za vidno, mora zagotavljati neoviran pogled na vidno svetlečo površino, veliko najmanj 12,5 cm2. Pri tem je treba izključiti morebitno vidno svetlečo površino odsevnika, ki ne oddaja svetlobe.
3.2.9.6 Usmeritev
Naprej.
3.2.9.7 Električna vezava
Skladno s točko 3.1.11.
3.2.9.8 Kontrolna svetilka
Kontrola vključitve obvezna. Ta kontrolna svetilka ne sme utripati. Ni potrebna, če je razsvetljavo armaturne plošče mogoče vključiti samo hkrati s prednjimi pozicijskimi svetilkami.
3.2.9.9 Druge zahteve
Jih ni.
3.2.10 Zadnja pozicijska svetilka
3.2.10.1 Prisotnost
Obvezna.
3.2.10.2 Število
Dve.
3.2.10.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.10.4 Razporeditev
3.2.10.4.1 Po širini:
Točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti pri motornih vozilih oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini), pri prikolicah pa ne več kot 150 mm.
Najmanjša razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi:
za vozila kategorije M1: ni posebnih zahtev;
za vsa druga vozila: ne sme biti manjša od 600 mm. Ta razdalja pa se lahko zmanjša na 400 mm, če je največja širina vozila manjša od 1.300 mm.
3.2.10.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika
nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm.
3.2.10.4.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.10.5 Geometrijska vidnost
3.2.10.5.1 Vodoravni koti za obe zadnji pozicijski svetilki:
45° navznoter in 80° navzven.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko
zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke
manjša od 750 mm.
3.2.10.5.2 Pri vozilih kategorije M1 pa je lahko po odločitvi proizvajalca oziroma njegovega zastopnika kot alternativa k točki 3.2.10.5.1 te odredbe in samo, če je na vozilo vgrajana zadnja bočna svetilka, geometrijska vidnost tudi taka:
Vodoravni koti: 45° navzven do 45° navznoter.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je
vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
Da se svetilka lahko šteje za vidno, mora zagotavljati neoviran pogled na vidno svetlečo površino, veliko najmanj 12,5 cm2. Pri tem je treba izključiti morebitno vidno svetlečo površino odsevnika, ki ne oddaja svetlobe.
3.2.10.6 Usmeritev
Nazaj.
3.2.10.7 Električna vezava
Skladno s točko 3.1.11.
3.2.10.8 Kontrola vključitve
Kontrola vključitve je obvezna. Njeno delovanje je treba zagotoviti s kontrolno svetilko, predpisano za prednje pozicijske svetilke.
3.2.11 Zadnja meglenka
3.2.11.1 Prisotnost
Obvezna.
3.2.11.2 Število
Ena ali dve.
3.2.11.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.11.4 Razporeditev
3.2.11.4.1 Po širini:
Če je na vozilu samo ena zadnja meglenka, mora biti vgrajena na tisti strani vozila glede na navpično srednjo vzdolžno ravnino, ki je nasprotna strani vožnje v državi registracije vozila. Referenčna točka svetilke je lahko tudi na navpični srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.11.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 250 mm,
največ 1.000 mm; za vozila kategorije N3G (terenska vozila) do
1.200 mm.
3.2.11.4.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.11.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa:
α = 5° navzgor in 5° navzdol,
β = 25° na desno in 25° na levo.
3.2.11.6 Usmeritev
Nazaj.
3.2.11.7 Električna vezava
3.2.11.7.1 Zadnja meglenka lahko sveti samo, če so vključeni žarometi za dolgi ali kratki svetlobni pramen oziroma žarometi za meglo.
3.2.11.7.2 Zadnje meglenke mora biti mogoče izključiti neodvisno od katerekoli druge svetilke.
3.2.11.7.3 Pri tem velja naslednje:
3.2.11.7.3.1 zadnja meglenka lahko sveti dalje, dokler niso izključene pozicijske svetilke, in zadnja meglenka mora nato ostati izključena do ponovne namerne vključitve;
3.2.11.7.3.2 dodatni opozorilni signal (najmanj zvočni) mora poleg obvezne kontrole vključitve po točki 3.2.11.8 te odredbe opozoriti voznika, da je stikalo za zadnje meglenke vklopljeno, če se motor izključi oziroma kontaktni ključ izvleče iz kontaktne ključavnice in so voznikova vrata odprta, neodvisno od tega, ali so svetilke iz točke 3.2.11.7.1 te odredbe vključene ali ne.
3.2.11.8 Kontrola vključitve
Obvezna. Neodvisna kontrolna svetilka z nespremenljivo svetilnostjo.
3.2.11.9 Druge zahteve
Razdalja med zadnjo meglenko in katerokoli zavorno svetilko mora biti večja od 100 mm.
3.2.12 Parkirna svetilka
3.2.12.1 Prisotnost
Dovoljena na motornih vozilih, ki niso daljša od 6 m in ne širša od 2 m.
Prepovedana na vseh drugih vozilih.
3.2.12.2 Število
Skladno s shemo vgradnje.
3.2.12.3 Shema vgradnje
– ali dve svetilki spredaj in dve svetilki zadaj
– ali po ena svetilka na vsaki strani.
3.2.12.4 Razporeditev
3.2.12.4.1 Po širini:
Točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
Če sta na vozilu samo dve parkirni svetilki, morata biti nameščeni na bočnih straneh vozila.
3.2.12.4.2 Po višini:
Za vozila kategorije M1: ni posebnih zahtev.
Za vsa druga vozila:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila
ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm.
3.2.12.4.3 Po dolžini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.12.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 45° navzven in 45° navznoter oziroma
45° naprej in 45° nazaj.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je
vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.12.6 Usmeritev
Taka, da svetilke izpolnjujejo zahteve vidnosti naprej in nazaj.
3.2.12.7 Električna vezava
Vezava mora biti izvedena tako, da so lahko vključene parkirne svetilke na isti strani vozila, ne da bi bile hkrati vključene še katerekoli druge svetilke.
Parkirne svetilke morajo delovati tudi, če je naprava za zagon in ustavitev motorja v položaju, ki ne dovoljuje delovanja motorja.
3.2.12.8 Kontrolna svetilka
Dovoljena. Če je vgrajena, ne sme biti možnosti zamenjave s kontrolno svetilko pozicijskih svetilk.
3.2.12.9 Druge zahteve
Funkcijo teh svetilk je mogoče izpolniti tudi s hkratno vključitvijo prednje in zadnje pozicijske svetilke na isti strani vozila.
3.2.13 Gabaritna svetilka
3.2.13.1 Prisotnost
Obvezna na vozilih, širših od 2,10 m.
Dovoljena na vozilih, širokih med 1,80 in 2,1 m. Na šasijah s kabino so zadnje gabaritne svetilke dovoljene.
3.2.13.2 Število
Dve svetilki, vidni od spredaj, in dve, vidni od zadaj.
3.2.13.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.13.4 Razporeditev
3.2.13.4.1 Po širini:
Spredaj in zadaj: čim bližje skrajni točki širine vozila. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
3.2.13.4.2 Po višini:
Spredaj:
na motornih vozilih: vodoravna ravnina, tangencialna na zgornji rob vidne svetleče površine v smeri referenčne osi svetilke, ne sme biti nižja, kot je vodoravna ravnina, ki poteka tangencialno na zgornji rob svetle odprtine vetrobranskega stekla.
Na priklopnih in polpriklopnih vozilih: na največji možni višini, ki jo je mogoče doseči glede na namestitev svetilk po širini in glede na simetrijo svetilk.
Zadaj:
na največji možni višini, ki jo je mogoče doseči glede na namestitev svetilk po širini in glede na simetrijo svetilk.
3.2.13.4.3 Po dolžini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.13.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni kot: 80° navzven.
Navpični koti: 5° nad in 20° pod vodoravno osjo.
3.2.13.6 Usmeritev
Taka, da svetilke izpolnjujejo zahteve vidnosti naprej in nazaj.
3.2.13.7 Električna vezava
Skladno s točko 3.1.11 te odredbe.
3.2.13.8 Kontrolna svetilka
Dovoljena. Če obstaja, naj to funkcijo opravlja kontrolna svetilka, zahtevana za prednje in zadnje pozicijske svetilke.
3.2.13.9 Druge zahteve
Če so izpolnjeni vsi drugi predpisi, je mogoče obe gabaritni svetilki na isti strani vozila združiti v eno, ki je vidna od spredaj in od zadaj.
Položaj gabaritne svetilke v odnosu na ustrezno pozicijsko svetilko mora biti tak, da oddaljenost najbližjih točk projekcij vidnih svetlečh površin v smeri referenčnih osi svetilk obeh svetilk na navpično prečno ravnino ni manjša od 200 mm.
3.2.14 Zadnji odsevnik – ne trikotni
3.2.14.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih.
Dovoljena na priklopnih vozilih, če je združen s katerokoli drugo svetlobno signalno napravo.
3.2.14.2 Število
Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA ali IB po pravilniku ECE R 3.02. Dovoljene so tudi druge odsevne naprave in materiali, vendar samo, če ne pokvarijo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.
3.2.14.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.14.4 Razporeditev
3.2.814.4.1 Po širini:
Točka odsevne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti pri motornih vozilih oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini), pri prikolicah pa ne več kot 150 mm.
Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin v smeri referenčne osi:
za vozila kategorije M1: ni posebnih zahtev;
za vsa druga vozila: ne sme biti manjša od 600 mm. Ta razdalja pa se lahko zmanjša na 400 mm, če je največja širina vozila manjša od 1.300 mm.
3.2.14.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm (1.500 mm, če oblika nadgradnje ne
omogoča vgradnje do višine 900 mm).
3.2.14.4.3 Po dolžini:
Na zadnjem delu vozila.
3.2.14.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° navzven in navznoter.
Navpični koti: 10° nad in pod vodoravno osjo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je
vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.14.6 Usmeritev
Nazaj.
3.2.14.7 Druge zahteve
Odsevna površina odsevnika ima lahko skupne dele z drugimi zadnjimi svetilkami.
3.2.15 Zadnji odsevnik – trikotni
3.2.15.1 Prisotnost
Obvezna na priklopnih vozilih.
3.2.15.2 Število
Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije III A po pravilniku ECE R 3.02. Dovoljene so tudi druge odsevne naprave in materiali, vendar samo, če ne zmanjšajo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.
3.2.15.3 Shema vgradnje
Konica trikotnika mora biti obrnjena navzgor.
3.2.15.4 Razporeditev
3.2.15.4.1 Po širini:
Točka odsevne površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm.
3.2.15.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm (1.500 mm, če oblika nadgradnje ne
omogoča vgradnje do višine 900 mm).
3.2.15.4.3 Po dolžini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.15.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° navzven in 30° navznoter.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je
vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.15.6 Usmeritev
Nazaj.
3.2.15.7 Druge zahteve
V sredini trikotnika ne sme biti nameščena nobena svetilka.
3.2.16 Prednji odsevnik – ne trikotni
3.2.16.1 Prisotnost
Obvezna na priklopnih vozilih.
Obvezna na vseh motornih vozilih, kjer so vsa naprej usmerjena svetila z reflektorji pogrezljiva.
Dovoljena na motornih vozilih.
3.2.16.2 Število
Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA ali IB po pravilniku ECE R 3.02. Dovoljene so tudi druge odsevne naprave in materiali, vendar samo, če ne zmanjšajo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.
3.2.16.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.16.4 Razporeditev
3.2.16.4.1 Po širini:
Točka odsevne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti pri motornih vozilih oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini), pri prikolicah pa ne več kot 150 mm.
Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin v smeri referenčne osi:
za vozila kategorije M1: ni posebnih zahtev;
za vsa druga vozila: ne sme biti manjša od 600 mm. Ta razdalja pa se lahko zmanjša na 400 mm, če je največja širina vozila manjša od 1.300 mm.
3.2.16.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm oziroma1.500 mm, če oblika nadgradnje
ne dopušča upoštevanja višine 900 mm.
3.2.16.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu.
3.2.16.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° navzven in 30° navznoter;
pri priklopnih vozilih je kot navznoter lahko zmanjšan na 10°. Če
tega kota zaradi oblike priklopnega vozila ni mogoče doseči, je
treba prigraditi dodatne (dopolnilne) odsevnike ne glede na predpis
o širini (točka 3.2.16.4.1 te odredbe). Ti odsevniki morajo skupaj z
obveznimi zagotoviti predpisane kote vidnosti.
Navpični koti: 10° nad vodoravno osjo in pod njo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je
vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.16.6 Usmeritev
Naprej.
3.2.16.7 Druge zahteve
Odsevna površina odsevnika ima lahko skupne dele s katerokoli drugo prednjo svetilko.
3.2.17 Bočni odsevnik – ne trikotni
3.2.17.1 Prisotnost
Obvezna:
na vseh motornih vozilih, daljših od 6 m;
na vseh priklopnih vozilih.
Dovoljena:
na motornih vozilih, krajših od 6 m.
3.2.17.2 Število
Toliko, kot to zahteva predpis o razporeditvi bočnih odsevnikov po dolžini vozila. Izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA ali IB po pravilniku ECE R 3.02. Dovoljeni so tudi druge odsevne naprave in materiali, vendar samo, če ne zmanjšajo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.
3.2.17.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.17.4 Razporeditev
3.2.17.4.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.17.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 900 mm oziroma 1.500 mm, če oblika nadgradnje ne
dopušča upoštevanja višine 900 mm.
3.2.17.4.3 Po dolžini:
Najmanj en odsevnik se mora nahajati v srednji tretjini vozila, najbolj sprednji odsevnik ne sme biti oddaljen več kot 3 m od skrajne prednje točke vozila; pri priklopnih vozilih je treba upoštevati tudi dolžino vlečnega ojesa.
Razdalja med dvema sosednjima odsevnikoma ne sme biti večja od 3 m, vendar to ne velja za vozila kategorije M1. Če oblika vozila ne dovoljuje skladnosti s to zahtevo, se ta razdalja lahko poveča na 4 m.
Najbolj zadaj nameščeni odsevnik je lahko oddaljen od skrajne zadnje točke vozila največ 1 m.
Na vozilih, ki niso daljša od 6 m, je dovolj, da je en bočni odsevnik nameščen v prvi tretjini vozila in/ali v zadnji tretjini vozila.
3.2.17.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: β = 45° naprej in nazaj.
Navpični koti: α = 10° nad vodoravno osjo in pod njo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je
vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.17.6 Usmeritev
Prečno na vzdolžno os vozila.
3.2.17.7 Druge zahteve
Odsevna površina bočnega odsevnika ima lahko skupne dele s katerokoli drugo bočno svetilko.
3.2.18 Bočna svetilka
3.2.18.1 Prisotnost
Obvezna:
na vseh vozilih, ki so daljša od 6 m, razen za šasije s kabino; pri priklopnem vozilu je treba upoštevati tudi dolžino vlečnega ojesa.
Bočne svetilke kategorije SM1 se uporabljajo na vseh kategorijah vozil, toda bočne svetilke kategorije SM2 se lahko uporabijo le na vozilih kategorije M1.
Dodatno je treba uporabiti bočne svetilke pri vozilih kategorij M1 in N1, ki so krajša od 6 m, če dopolnjujejo zmanjšano geometrično vidnost prednjih pozicijskih svetilk, ki ustrezajo točki 3.2.9.5.2 te odredbe, in zadnjih pozicijskih svetilk, ki ustrezajo točki 3.2.10.5.2.
Dovoljeno:
na vseh drugih vozilih.
Uporabijo se lahko bočne svetilke kategorij SM1 in SM2.
3.2.18.2 Najmanjše število na eni strani
Takšno, da ustreza pravilu o razporeditvi po dolžini (točka 3.2.18.4.3 te odredbe).
3.2.18.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.18.4 Razporeditev
3.2.18.4.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.18.4.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 250 mm,
največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila
ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm.
3.2.18.4.3 Po dolžini:
Najmanj ena bočna svetilka mora biti nameščena v srednji tretjini vozila, najbolj sprednja bočna svetilka pa ne sme biti več kot 3 m oddaljena od najbolj sprednje točke vozila. Pri priklopnih vozilih je treba upoštevati tudi dolžino vlečnega ojesa.
Razdalja med dvema sosednjima bočnima svetilkama ne sme biti večja od 3 m. Če oblika vozila ne dovoljuje skladnosti s to zahtevo, se ta razdalja lahko poveča na 4 m.
Najbolj zadaj nameščena bočna svetilka je lahko oddaljena od skrajne zadnje točke vozila največ 1 m.
Na vozilih, ki niso daljša od 6 m, in na šasijah s kabino je dovolj, da je ena bočna svetilka nameščena v prvi tretjini vozila in/ali v zadnji tretjini skupne dolžine vozila.
3.2.18.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 45° naprej in 45° nazaj;
na vozilih, kjer vgradnja bočnih svetilk ni obvezna, je ta kot lahko
zmanjšan na 30°.
Če je vozilo opremljeno z bočnimi svetilkami, ki dopolnjujejo zmanjšano geometrijsko vidnost smernih in zadnjih smernih svetilk, ki ustrezajo točki 3.2.5.5.2 te odredbe, in/ali pozicijskih svetilk, ki ustrezajo točkam 3.2.9.5.2 in 3.2.19.5.2, so koti vidnosti proti prednjemu in zadnjemu delu 45°, proti sredini vozila pa 30° (glej sliko v točki 3.2.5.5.2 te odredbe).
Navpični koti: 10° nad vodoravno osjo in pod njo;
navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je
vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm od tal.
3.2.18.6 Usmeritev
Prečno na vzdolžno os vozila.
3.2.18.7 Električna vezava
Na vozilih kategorij M1 in N1, krajših od 6 m, so oranžne bočne svetilke lahko tako električno vezane, da utripajo, pod pogojem, da utripajo sinhrono s smernimi svetilkami na isti strani vozila..
Na vseh drugih kategorijah vozil: ni posebnega predpisa
3.2.18.8 Kontrolna svetilka
Dovoljena. Če obstaja, naj to funkcijo opravlja kontrolna svetilka za prednje in zadnje pozicijske svetilke.
3.2.18.9 Druge zahteve
Če je skrajna zadnja bočna svetilka kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko ali integrirana z zadnjo meglenko ali zavorno svetilko, se fotometrične lastnosti bočne svetilke lahko spremenijo, ko sveti zadnja meglenka ali zavorna svetilka.
Zadnje bočne svetilke morajo biti oranžne, če utripajo skupaj z zadnjimi smernimi svetilkami.
3.2.19 Žaromet za dnevno vožnjo
3.2.19.1 Prisotnost
Dovoljena na motornih vozilih.
Prepovedana na priklopnih vozilih.
3.2.19.2 Število
Dva.
3.2.19.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.19.4 Namestitev
3.2.19.4.1 Po širini:
Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del vidne svetleče površine žarometa v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
Razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi para žarometov ne sme biti manjša od 600 mm.
Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1.300 mm.
3.2.19.4.2 Po višini:
Najmanj 250 mm, največ 1.500 mm od tal.
3.2.19.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.19.5 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 20° navzven in 20° navznoter.
Navpični koti: 10° navzgor in 10° navzdol.
3.2.19.6 Usmeritev
Naprej.
3.2.19.7 Električna povezava
Žarometi za dnevno vožnjo se morajo samodejno izključiti, ko se vključijo glavni žarometi, razen v primeru, ko se le-ti uporabijo za dajanje svetlobnega signala s kratkimi bliski.
3.2.19.8 Kontrolna svetilka
Dovoljena.
4 PRESKUŠANJE VOZILA
4.1 Preskušanje vozila po določilih te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 48.02 (po stanju 27. februarja 1999). Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 48.02 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZILA
5.1 Homologacija vozila po določilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 48.02. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil zahtevam te odredbe se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98).
7 VELJAVNOST
7.1 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
7.2 Skladnost vozila s to odredbo pri homologaciji tipa vozila oziroma pri posamični odobritvi vozila ni obvezna in se za to še vedno lahko uporablja odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01) (Uradni list RS, št. 74/97).
Št. 009-4/99-13
Ljubljana, dne 30. junija 1999.
dr. Lojze Marinček l. r.
Minister
za znanost in tehnologijo
* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98)
