Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1.1 Alarmni sistemi za vozila in motorna vozila glede na njihove alarmne sisteme morajo biti homologirani s skladu s to odredbo.

Ta odredba se nanaša:
2.1 I. del: na alarmne sisteme za vozila (VAS), ki so namenjeni za stalno vgradnjo na vozila kategorije* M1 in na tista vozila kategorije N1, katerih največja dovoljena masa ne presega 2 t.**
2.2 II. del: na vozila kategorije* M1 in tista vozila kategorije N1, katerih največja dovoljena masa ne presega 2 t, glede na njihov alarmni sistem (AS).**
2.3 III. del: na naprave za imobilizacijo vozil kategorije M1 in tista vozila kategorije N1, katerih največja dovoljena masa ne presega 2 t, glede na njihove naprave za imobilizacijo**.

3.1 I. del - alarmni sistem za vgradnjo v vozilo (VAS)
3.1.1 Splošne zahteve
3.1.1.1 VAS mora ob nepooblaščenem ali nenormalnem dogodku z vozilom oddati opozorilni signal.

Ta opozorilni signal mora biti zvočen in lahko dodatno vključuje tudi optične signalne naprave, lahko pa je radijski alarm ali katerakoli kombinacija prej navedenih.
3.1.1.2 VAS mora biti konstruiran, izdelan in vgrajen tako, da vozilo, ki je opremljeno z njim, še vedno izpolnjuje vse potrebne tehnične zahteve, še posebej tiste glede elektromagnetne združljivosti.
3.1.1.3 Če VAS vključuje tudi možnost radijske povezave, npr. daljinsko aktiviranje oziroma dezaktiviranje ali radijski prenos alarmnega signala, mora ustrezati tudi zahtevam ustreznega standarda ETSI. Frekvenca mora biti 433,92 MHz in največja izhodna moč 25 mW.
3.1.1.4 Ko je VAS vgrajen v vozilo, ne sme (v neaktiviranem stanju) vplivati na lastnosti vozila oziroma na njegovo varno delovanje.
3.1.1.5 VAS in njegovi sestavni deli se ne smejo nehoteno oziroma nenadzorovano aktivirati, še posebej ne takrat, ko pogonski motor vozila deluje.
3.1.1.6 Napaka (izpad) VAS oziroma izpad njegovega električnega napajanja ne sme vplivati na varno delovanje vozila.
3.1.1.7 VAS, njegovi sestavni deli in deli vozila, na katere vpliva, morajo biti konstruirani, izdelani in vgrajeni tako, da je kar najmanjša možnost, da bi jih lahko onesposobili oziroma uničili na hitro in brez povzročanja pozornosti, npr. z enostavnimi in cenenimi pripomočki, ki so vsem lahko dostopni.
3.1.1.8 Način aktiviranja in dezaktiviranja VAS ne sme škodovati lastnostim vozila, ki jih predpisuje pravilnik ECE R 18. Električne povezave z deli, ki jih zadeva omenjeni pravilnik, so dovoljene.
3.1.1.9 Sistem mora biti izveden tako, da kratek stik kateregakoli kroga sistema ne vpliva na sposobnost delovanja VAS, razen na okvarjeni krog.
3.1.1.10 VAS lahko vključuje tudi napravo za imobilizacijo vozila, ki mora ustrezati zahtevam III. dela te odredbe (poglavje 3.3).
3.1.2 Posebne zahteve
3.1.2.1 Območje zaščite
3.1.2.1.1 Specifične zahteve
VAS mora najmanj zaznati in opozoriti na odpiranje katerihkoli vrat vozila, pokrova motorja ali pokrova prtljažnika. Okvara ali izključitev svetlobnih virov, npr. svetilke v potniškem prostoru, ne sme škodljivo vplivati na delovanje kontrolnih funkcij VAS.
Dovoljeni so tudi dodatni senzorji, kot npr.:
– za vdor v vozilo, npr. kontrola potniškega prostora, kontrola stekel na oknih, lom katerekoli steklene
površine, ali
– za poskus tatvine vozila, npr. senzor nagibanja vozila.

V teh primerih je treba upoštevati zahteve za preprečevanje lažnih alarmov (točka 3.1.2.1.2 spodaj).
Glede na to, da ti dodatni senzorji oddajajo alarmni signal tudi potem, ko se je dogodek že zgodil (npr. lom steklene površine), ali pa zaradi zunanjega vpliva (npr. veter), se alarmni signal zaradi takega senzorja lahko vključi le 10-krat v enem časovnem obdobju aktiviranja VAS.
V tem primeru je časovno obdobje vključitve VAS omejeno z dezaktiviranjem sistema kot posledico dejanja lastnika vozila.
Nekatere vrste dodatnih senzorjev, npr. kontrola potniškega prostora (ultrazvočna ali infrardeča) ali senzor nagibanja vozila, je mogoče namerno izključiti. V tem primeru je treba poseben namerni postopek opraviti pred aktiviranjem VAS. Ko je VAS aktiviran, ne sme biti mogoče izključiti posameznih senzorjev.
3.1.2.1.2 Zavarovanje pred lažnimi alarmi
3.1.2.1.2.1 S primernimi ukrepi, npr.
– z mehansko izvedbo in z izvedbo električnih tokokrogov, primernima posebnim pogojem na
motornih vozilih,
– z izbiro in uporabo delovnih in kontrolnih principov za alarmni sistem in njegove sestavne dele,
mora biti zagotovljeno, da VAS tako v aktiviranem kot tudi neaktiviranem stanju ne more povzročiti
oddaje alarmnega signala v primeru:
– trčenja v vozilo: preskus je predpisan v točki 7.2.13 pravilnika ECE R 97.01;
– elektromagnetnih vplivov: preskus je predpisan v točki 7.2.12 pravilnika ECE R 97.01;
– zmanjšanja napetosti akumulatorja zaradi enakomernega praznjenja: preskus je predpisan v točki
7.2.14 pravilnika ECE R 97.01;
– lažnega alarma naprave za kontrolo potniškega prostora: preskus je predpisan v točki 7.2.15
pravilnika ECE R 97.01.
3.1.2.2 Zvočni alarm
3.1.2.2.1 Splošno
Opozorilni signal mora biti dobro slišen in prepoznaven ter se mora jasno razlikovati od drugih zvočnih signalov, ki so v uporabi v cestnem prometu.
Poleg originalne (osnovne) zvočne opozorilne naprave je lahko vgrajena še dodatna zvočna opozorilna naprava v tistem prostoru vozila, ki ga nadzoruje VAS, da je ta opozorilna naprava zaščitena pred lahkim in hitrim dostopom ljudi.
Če se uporablja dodatna zvočna opozorilna naprava, ki oddaja zvok s stalno višino tona, je lahko osnovna opozorilna zvočna naprava še dodatno povezana z VAS. Nedovoljeni posegi v osnovno zvočno opozorilno napravo (na splošno je lažje dostopna) ne smejo vplivati na delovanje dodatne zvočne opozorilne naprave.
3.1.2.2.2 Trajanje zvočnega signala
Najmanj: 25 sek
Največ: 30 sek
Zvočni signal se lahko oglasi ponovno šele ob naslednjem dogodku, to je po zgoraj omenjenem časovnem obdobju.
(Omejitve: glej točko 3.1.2.1.1 in 3.1.2.1.2 te odredbe).

Dezaktiviranje alarmnega sistema mora takoj prekiniti zvočni signal.
3.1.2.3 Svetlobni alarm - če je vgrajen
3.1.2.3.1 Splošno
V primeru nepooblaščenega ali nenormalnega dogodka z vozilom mora naprava vključiti svetlobni signal, kakor je to opredeljeno v točkah 3.1.2.3.2 in 3.1.2.3.3 te odredbe.
3.1.2.3.2 Trajanje svetlobnega signala
Svetlobni signal lahko traja od 25 s do 5 min od trenutka, ko je bil alarm vključen.
Dezaktiviranje alarmnega sistema mora takoj prekiniti svetlobni signal.
3.1.2.3.3 Tip svetlobnega signala
Utripanje vseh smerokazov in/ali svetilke v potniškem prostoru, vključno z vsemi svetilkami na istem električnem krogu.
Frekvenca utripanja je 2 + / - 1 Hz
Glede na zvočni signal je dovoljen tudi nesinhroniziran svetlobni signal. Čas vključitve = čas izključitve + / - 10 %.
3.1.2.4 Radijski alarm (pager) - če je vgrajen

VAS lahko vključuje tudi sposobnost oddajanja alarmnega signala po radijski zvezi.
3.1.2.5 Preprečitev aktiviranja alarmnega sistema
Ko motor vozila deluje, ne sme biti mogoče hote ali nehote aktivirati alarmnega sistema.
3.1.2.6 Aktiviranje in dezaktiviranje VAS

3.1.2.6.1 Aktiviranje
Dovoljen je vsak primeren način aktiviranja VAS pod pogojem, da ta način v nobenem primeru ne more povzročiti lažnih alarmov.
3.1.2.6.2 Dezaktiviranje
Dezaktiviranje VAS je mogoče z eno od naslednjih naprav ali pa z njihovo kombinacijo. Dovoljene so tudi druge naprave z enakovrednimi lastnostmi.
3.1.2.6.2.1 Mehanski ključ (skladen z zahtevami dodatka št. 10 k pravilniku ECE 97.01), ki deluje z zunanjosti vozila. Ključ je lahko vezan na sistem centralnega zaklepanja vrat in mora imeti najmanj 1000 različic.
3.1.2.6.2.2 Električna/elektronska naprava, npr. daljinski upravljalnik, z najmanj 50.000 različicami s spreminjajočo se kodo in/ali možnostjo zamenjave 5.000 različic v 24 urah.
3.1.2.6.2.3 Mehanski ključ ali električna/elektronska naprava v zaščitenem potniškem prostoru s časovno določeno zakasnitvijo za izstop oziroma vstop v vozilo.
3.1.2.7 Zakasnitev pri izstopu
Če je naprava za aktiviranje VAS nameščena znotraj zaščitenega prostora, mora biti zagotovljena zakasnitev za izstop. Čas zakasnitve mora biti nastavljiv, in sicer od 15 do 45 sekund po aktiviranju VAS, tako da se lahko prilagodi posameznemu uporabniku.
3.1.2.8 Zakasnitev pri vstopu
Če je naprava za dezaktiviranje VAS nameščena znotraj zaščitenega prostora, mora biti dovoljena zakasnitev od najmanj 5 do največ 15 sekund pred vključitvijo zvočnega in svetlobnega signala. Čas zakasnitve mora biti nastavljiv, tako da se lahko prilagodi posameznemu uporabniku.
3.1.2.9 Prikaz stanja VAS

3.1.2.9.1 Za prikaz informacije o stanju VAS (aktiviran, dezaktiviran, čas nastavitve alarma, alarm je bil vključen) so dovoljeni optični prikazi znotraj ali zunaj potniškega prostora vozila. Če je optični prikaz nameščen zunaj potniškega prostora, svetilnost ne sme presegati 0,5 cd.
3.1.2.9.2 Če je predvideno označevanje preklopa VAS od aktiviranega na dezaktivirano stanje ali obratno, mora biti to označevanje optično, skladno s točko 3.1.2.9.1 te odredbe. Tako označevanje pa je lahko izvedeno tudi z vključitvijo vseh smernikov in/ali svetilke v notranjosti potniškega prostora. Pri tem čas trajanja takega signala s smerniki ne sme biti daljši od 3 sekund.
3.1.2.10 Oskrba z energijo
Vir energije za VAS je lahko akumulator vozila.
Lahko se uporabi tudi poseben akumulator, ki pa v nobenem primeru ne sme oskrbovati z energijo kateregakoli drugega porabnika na vozilu.
3.1.2.11 Možne dodatne funkcije
3.1.2.11.1 Samokontrola, samodejen prikaz napake
Pri aktiviranju VAS lahko samokontrolna funkcija odkriva nenormalne primere, npr. odprta vrata, in na to tudi opozori uporabnika.
3.1.2.11.2 Alarm v sili
Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen, neodvisno od stanja aktiviranja in funkcije VAS. Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje aktiviranja VAS. Uporabnik vozila mora imeti možnost tak alarm v sili tudi izključiti. V primeru zvočnega alarma v sili čas trajanja alarma ne sme biti omejen. Alarm v sili ne sme preprečiti zagona pogonskega motorja ali pa ga zaustaviti, če ta že deluje.
3.2 II. del - alarmni sistem v vozilu (AS)
3.2.1 Splošne zahteve
3.2.1.1 AS mora biti konstruiran in izveden tako, da v primeru nepooblaščenega ali nenormalnega dogodka z vozilom odda opozorilni signal in lahko vključi tudi imobilizator.
Opozorilni signal mora biti zvočen in lahko dodatno vključuje tudi optične signalne naprave, lahko pa je radijski alarm ali katerakoli kombinacija prej navedenih.
3.2.1.2 Vozilo, ki je opremljeno z alarmnim sistemom, mora izpolnjevati vse potrebne tehnične zahteve, še posebej tiste glede elektromagnetne združljivosti.
3.2.1.3 Če AS vključuje tudi možnost radijske povezave, npr. daljinsko aktiviranje oziroma dezaktiviranje ali radijski prenos alarmnega signala, mora ustrezati tudi zahtevam ustreznega standarda ETSI. Frekvenca mora biti 433,92 MHz in največja izhodna moč 25 mW.
3.2.1.4 AS in njegovi sestavni deli se ne smejo nehoteno oziroma nenadzorovano aktivirati, še posebej ne takrat, ko pogonski motor vozila deluje.
3.2.1.5 Napaka (izpad) AS oziroma izpad njegovega električnega napajanja ne sme vplivati na varno delovanje vozila.
3.2.1.6 Alarmni sistem, njegovi sestavni deli in deli vozila, na katere vpliva, morajo biti konstruirani, izdelani in vgrajeni tako, da je kar najmanjša možnost, da bi jih lahko onesposobili oziroma uničili na hitro in brez povzročanja pozornosti, npr. z enostavnimi in cenenimi pripomočki, ki so vsem lahko dostopni.
3.2.1.7 Sistem mora biti izveden tako, da kratek stik kateregakoli kroga sistema ne vpliva na sposobnost delovanja alarmnega sistema, razen na okvarjeni krog.
3.2.1.8 AS lahko vključuje imobilizator, ki mora ustrezati zahtevam III. dela (poglavje 3.3)
3.2.2 Posebne zahteve
3.2.2.1 Obseg zaščite
3.2.2.1.1 Specifične zahteve
AS mora najmanj zaznati in opozoriti na odpiranje katerihkoli vrat vozila, pokrova motorja ali pokrova prtljažnika. Okvara ali izključitev svetlobnih virov, npr. svetilke v potniškem prostoru, ne sme škodljivo vplivati na delovanje kontrolnih funkcij alarmnega sistema.
Dovoljeni so tudi dodatni senzorji, kot npr.:
– za vdor v vozilo, npr. kontrola potniškega prostora, kontrola stekel na oknih, lom katerekoli steklene
površine, ali
– za poskus tatvine vozila, npr. senzor nagibanja vozila.
V teh primerih je treba upoštevati zahteve za preprečevanje lažnih alarmov (točka 3.2.2.1.2 spodaj).
Glede na to, da ti dodatni senzorji oddajajo alarmni signal tudi potem, ko se je dogodek že zgodil (npr. lom steklene površine), ali pa zaradi zunanjega vpliva (npr. veter), se alarmni signal zaradi takega senzorja lahko vključi le 10-krat v enem časovnem obdobju aktiviranja AS.
V tem primeru je časovno obdobje vključitve alarmnega sistema omejeno z dezaktiviranjem sistema kot posledico dejanja lastnika vozila.
Nekatere vrste dodatnih senzorjev, npr. kontrola potniškega prostora (ultrazvočna ali infrardeča) ali senzor nagibanja vozila, je mogoče namerno izključiti. V tem primeru je treba poseben namerni postopek opraviti pred aktiviranjem AS. Ko je alarmni sistem aktiviran, ne sme biti mogoče izključiti posameznih senzorjev.
3.2.2.1.2 Zavarovanje pred lažnimi alarmi
3.2.2.1.2.1 Zagotovljeno mora biti, da AS tako v aktiviranem kot tudi neaktiviranem stanju ne more povzročiti oddaje alarmnega signala v primeru:
– trčenja v vozilo: preskus je predpisan v točki 7.2.13 pravilnika ECE R 97.01;
– elektromagnetnih vplivov: preskus je predpisan v točki 7.2.12 pravilnika ECE R 97.01;
– zmanjšanja napetosti akumulatorja zaradi enakomernega praznjenja: preskus je predpisan v točki
7.2.14 pravilnika ECE R 97.01;
– lažnega alarma naprave za kontrolo potniškega prostora: preskus je predpisan v točki 7.2.15
pravilnika ECE R 97.01.
3.2.2.2 Zvočni alarm
3.2.2.2.1 Splošno
Opozorilni signal mora biti dobro slišen in prepoznaven ter se mora jasno razlikovati od drugih zvočnih signalov, ki so v uporabi v cestnem prometu.
Poleg originalne (osnovne) zvočne opozorilne naprave je lahko vgrajena še dodatna zvočna opozorilna naprava v tistem prostoru vozila, ki ga nadzoruje AS, da je ta dodatna opozorilna naprava zaščitena pred lahkim in hitrim dostopom ljudi.
Če se uporablja dodatna zvočna opozorilna naprava, ki oddaja zvok z nespremenjeno višino tona, je lahko osnovna opozorilna zvočna naprava še dodatno povezana z AS. Nedovoljeni posegi v osnovno zvočno opozorilno napravo (na splošno je lažje dostopna) ne smejo vplivati na delovanje dodatne zvočne opozorilne naprave.
3.2.2.2.2 Trajanje zvočnega signala
Najmanj: 25 sek
Največ: 30 sek
Zvočni signal se lahko oglasi ponovno šele ob naslednjem dogodku, to je po zgoraj omenjenem časovnem razdobju.
(Omejitve: glej točki 3.2.2.1.1 in 3.2.2.1.2 te odredbe).
Dezaktiviranje alarmnega sistema mora takoj prekiniti zvočni signal.
3.2.2.3 Svetlobni alarm - če je vgrajen
3.2.2.3.1 Splošno
V primeru nepooblaščenega ali nenormalnega dogodka z vozilom mora naprava vključiti svetlobni signal, kakor je to opredeljeno v točkah 3.2.2.3.2 in 3.2.2.3.3 te odredbe.
3.2.2.3.2 Trajanje svetlobnega signala
Svetlobni signal lahko traja od 25 s do 5 min od trenutka, ko je bil alarm vključen.
Dezaktiviranje alarmnega sistema mora takoj prekiniti svetlobni signal.
3.2.2.3.3 Tip svetlobnega signala
Utripanje vseh smerokazov in/ali svetilke v potniškem prostoru, vključno z vsemi svetilkami na istem električnem krogu.
Frekvenca utripanja je 2 + / - 1 Hz
Glede na zvočni signal je dovoljen tudi nesinhroniziran svetlobni signal. Čas vključitve = čas izključitve + / - 10 %.
3.2.2.4 Radijski alarm (pager) - če je vgrajen
AS lahko vključuje tudi sposobnost oddajanja alarmnega signala po radijski zvezi.
3.2.2.5 Preprečitev aktiviranja alarmnega sistema
Ko motor vozila deluje, ne sme biti mogoče hote ali nehote aktivirati alarmnega sistema.
3.2.2.6 Aktiviranje in dezaktiviranje AS
3.2.2.6.1 Aktiviranje
Dovoljen je vsak primeren način aktiviranja AS pod pogojem, da ta način v nobenem primeru ne more povzročiti lažnih alarmov.
3.2.2.6.2 Dezaktiviranje
Dezaktiviranje AS je mogoče z eno od naslednjih naprav ali pa z njihovo kombinacijo. Dovoljene so tudi druge naprave z enakovrednimi lastnostmi.
3.2.2.6.2.1 Mehanski ključ (skladen z zahtevami dodatka št. 10 k pravilniku ECE 97.01), ki deluje z zunanjosti vozila. Ključ je lahko vezan na sistem centralnega zaklepanja vrat in mora imeti najmanj 1000 različic.
3.2.2.6.2.2 Električna/elektronska naprava, npr. daljinski upravljalec, z najmanj 50.000 različicami s spreminjajočo se kodo in/ali možnostjo zamenjave 5000 različic v 24 urah.
3.2.2.6.2.3 Mehanski ključ ali električna/elektronska naprava v zaščitenem potniškem prostoru s časovno določeno zakasnitvijo za izstop oziroma vstop v vozilo.
3.2.2.7 Zakasnitev pri izstopu
Če je naprava za aktiviranje AS nameščena znotraj zaščitenega prostora, mora biti zagotovljena zakasnitev za izstop. Čas zakasnitve mora biti nastavljiv, in sicer od 15 do 45 sekund po aktiviranju AS, tako da se lahko prilagodi posameznemu uporabniku.
3.2.2.8 Zakasnitev pri vstopu
Če je naprava za dezaktiviranje AS nameščena znotraj zaščitenega prostora, mora biti dovoljena zakasnitev od najmanj 5 do največ 15 sekund pred vključitvijo zvočnega in svetlobnega signala. Čas zakasnitve mora biti nastavljiv, tako da se lahko prilagodi posameznemu uporabniku.
3.2.2.9 Prikaz stanja alarmnega sistema
3.2.2.9.1 Za prikaz informacije o stanju AS (aktiviran, dezaktiviran, čas nastavitve alarma, alarm je bil vključen) so dovoljeni optični prikazi znotraj ali zunaj potniškega prostora vozila. Če je optični prikaz nameščen zunaj potniškega prostora, svetilnost ne sme presegati 0,5 cd.
3.2.2.9.2 Če je predvideno označevanje preklopa AS od aktiviranega stanja na dezaktivirano ali obratno, mora biti to označevanje optično, skladno s točko 3.2.2.9.1 te odredbe. Tako označevanje pa je lahko izvedeno tudi z vključitvijo vseh smernikov in/ali svetilke v notranjosti potniškega prostora. Pri tem čas trajanja takega signala s smerniki ne sme biti daljši od 3 sekund.
3.2.2.10 Oskrba z energijo
Vir energije za AS je lahko akumulator vozila.
Lahko se uporabi tudi poseben akumulator, ki pa v nobenem primeru ne sme oskrbovati z energijo kateregakoli drugega porabnika na vozilu.
3.2.2.11 Mogoče dodatne funkcije
3.2.2.11.1 Samokontrola, samodejen prikaz napake
Pri aktiviranju AS lahko samokontrolna funkcija odkriva nenormalne primere, npr. odprta vrata, in na to tudi opozori uporabnika.
3.2.2.11.2 Alarm v sili
Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen, neodvisno od stanja aktiviranja in funkcije AS. Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje aktiviranja AS. Uporabnik vozila mora imeti možnost tak alarm v sili tudi izključiti. V primeru zvočnega alarma v sili čas trajanja alarma ne sme biti omejen. Alarm v sili ne sme preprečiti zagona pogonskega motorja ali pa ga zaustaviti, če ta že deluje.
3.3 III. del - naprave za imobilizacijo vozila - imobilizatorji
3.3.1 Splošne zahteve
3.3.1.1 Imobilizator mora biti mogoče aktivirati in dezaktivirati skladno z zahtevami te odredbe.
3.3.1.2 Če imobilizator vključuje možnost radijskega prenosa signala za aktiviranje in dezaktiviranje, mora biti skladen z ustreznim standardom ETSI.
3.3.1.3 Imobilizator in njegova vgradnja morata biti taka, da z njim opremljeno vozilo še vedno ustreza vsem tehničnim zahtevam.
3.3.1.4 Ko je kontaktni ključ v položaju, da motor vozila lahko deluje, ne sme biti mogoče aktivirati imobilizatorja.
3.3.1.5 Naprave za imobilizacijo vozila sme biti mogoče trajno onemogočiti v njenem delovanju.
3.3.1.6 Imobilizator mora biti konstruiran in izdelan tako, da, vgrajen v vozilo, ne more vplivati na konstrukcijsko določeno funkcijo in delovanje vozila, tudi če je imobilizator v okvari.
3.3.1.7 Imobilizator mora biti konstruiran in izdelan tako, da, vgrajen v vozilo po navodilih proizvajalca, daje kar najmanjšo možnost, da bi ga lahko onesposobili oziroma uničili na hitro in brez povzročanja pozornosti, npr. s preprostimi in cenenimi pripomočki, ki so vsem lahko dostopni. Zamenjava glavnega dela ali sklopa imobilizatorja z namenom, da bi ga obšli, mora biti zamudna in težavna.
3.3.1.8 Imobilizator mora biti konstruiran in izdelan tako, da je, vgrajen v vozilo po navodilih proizvajalca, sposoben vzdržati vse vplive okolja v razumni življenjski dobi. Zaradi vgradnje imobilizatorja še posebej ne smejo biti prizadete električne lastnosti obstoječega električnega vezja v vozilu.
3.3.1.9 Imobilizator je lahko kombiniran z drugimi sistemi vozila oziroma je lahko integriran vanje (npr. upravljanje motorja, alarmni sistemi itd.)
3.3.2 Posebne zahteve
3.3.2.1 Obseg delovanja
3.3.2.1.1 Imobilizator mora biti konstruiran tako, da prepreči delovanje vozila z lastnim pogonom, in to na najmanj enega od naslednjih načinov:
3.3.2.1.1.1 da v primeru naknadno vgrajene naprave oziroma v primeru vozila z dizel motorjem onesposobi najmanj dva ločena tokokroga na vozilu, ki sta nujna za delovanje vozila z lastnim pogonom (npr. zaganjalnik motorja, vžig, dovod goriva itd.);
3.3.2.1.1.2 da moti delovanje najmanj ene kontrolne enote, potrebne za delovanje vozila.
3.3.2.1.2 Imobilizator, namenjen za vgradnjo v vozilo s katalizatorjem, ne sme povzročiti, da bi nezgorelo gorivo prišlo v izpušni sistem.
3.3.2.2 Zanesljivost delovanja
S primerno konstrukcijo imobilizatorja je treba doseči zanesljivost delovanja, pri tem je treba še posebej upoštevati posebne pogoje okolja v vozilu (glej točko 3.3.1.8 te odredbe).
3.3.2.3 Varnost delovanja
Zagotoviti je treba, da imobilizator, kot rezultat preskušanja v skladu z določili te odredbe, ne spremeni svojega stanja (aktiviran/ dezaktiviran).
3.3.2.4 Aktiviranje imobilizatorja
3.3.2.4.1 Imobilizator se mora brez dodatnega posega voznika aktivirati najmanj na enega od naslednjih načinov:
– z zavrtenjem kontaktnega ključa v lego “0” v kontaktni ključavnici in zaprtjem vrat vozila;
dodatno je za imobilizatorje, ki se dezaktivirajo neposredno pred postopkom zagona motorja ali
med samim postopkom, dovoljeno, da se aktivirajo že z izključitvijo vžiga.
– največ 5 minut po izvlečenju ključa iz kontaktne ključavnice ali
3.3.2.5 Dezaktiviranje
3.3.2.5.1 Imobilizator mora biti mogoče dezaktivirati z uporabo ene ali pa s kombinacijo naslednjih naprav. Druge naprave z enakovrednim nivojem varnosti, ki delujejo enakovredno, so dovoljene.
3.3.2.5.1.1 Tipkovnica za vpis individualno izbrano kode, ki ima najmanj 10.000 variant.
3.3.2.5.1.2 Električna/elektronska naprava, npr. daljinski upravljalnik, z najmanj 50.000 različicami s spreminjajočo se kodo in/ali možnostjo zamenjave 5.000 različic v 24 urah.
3.3.2.5.1.3 Če je dezaktiviranje mogoče doseči z daljinskim upravljalnikom, se mora imobilizator vrniti v stanje aktivnosti v petih minutah po dezaktiviranju, če medtem ni bilo neke dodatne aktivnosti v vžigalnem tokokrogu vozila.
3.3.2.6 Prikaz stanja
3.3.2.6.1 Za informacijo o stanju imobilizatorja (aktiviran/dezaktiviran, sprememba iz aktiviranega stanja v dezaktivirano in obratno) je dovoljen svetlobni prikaz v potniškem prostoru in zunaj njega. Svetilnost optičnega prikaza zunaj potniškega prostora ne sme presegati 0,5 cd.
3.3.2.6.2 Če je predviden signal za prikaz kratkotrajnih “dinamičnih” procesov, kot npr. sprememba iz aktiviranega stanja v dezaktivirano, mora biti to optični signal, skladno s točko 3.3.2.6.1 te odredbe. Tak optični signal lahko predstavlja tudi sočasno delovanje vseh smerokazov in/ali svetilk(e) v potniškem prostoru pod pogojem, da optični signal smerokazov ni daljši od 3 sekund.

4.1 Preskušanje alarmnih sistemov vozil in vozil glede na alarmne sisteme v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 97.01 (po stanju 1. oktobra 1999). Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 97.01 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.

5.1 Homologacija alarmnih sistemov vozil in vozil glede na alarmne sisteme v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 97.01. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

6.1 Ustreznost vozil zahtevam te odredbe se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98).

7.1 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se:
7.1.1 od 1. oktobra 2001 dalje za homologacijo novih tipov vozil in
7.1.2 od 1. oktobra 2004 dalje za vsa vozila, ko se prvič registrirajo v Republiki Sloveniji.

* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98)
** Upoštevana so samo vozila s sistemom električne napetosti 12 V.