Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1.1 Vozila, namenjena za prevoz nevarnih snovi, morajo biti glede njihovih posebnih konstrukcijskih lastnosti homologirana v skladu s to odredbo.

2.1 Ta odredba se nanaša na konstrukcijo baznih motornih vozil kategorije* N in priklopnih vozil kategorij O2, O3 in O4, ki spadajo pod točko 10 282 ali 11 282 priloge B Evropskega sporazuma o prevozu nevarnih snovi po cesti (ADR) z veljavnimi dopolnili.

3.1 Vozila morajo glede na njihovo označbo ustrezati spodaj navedenim predpisom, kot to določa tabela na naslednji strani.
3.1.1 Električna oprema
3.1.1.1 Splošne zahteve
Celotna električna inštalacija mora ustrezati naslednjim predpisom, skladno s tabelo iz točke 3.1 te odredbe.
3.1.1.2 Električni kabli
3.1.1.2.1 Vsi električni prevodniki morajo biti dovolj dimenzionirani, da ne pride do pregrevanja. Prevodniki morajo biti izolirani. Vsi tokokrogi morajo biti zaščiteni z varovalkami oziroma avtomatskimi prekinjevalniki, razen naslednjih vodov:
– od akumulatorja do naprave za hladni start oziroma zaustavitev motorja;

---------------------------------------------------------------------------------------------------------
                                                Označba vozila(točka 220 301 (2) ADR
           TEHNIČNE ZAHTEVE      EX/II          EX/III         AT       FL              OX
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
           Električna oprema
3.1.1.2    Kabli                                X              X        X               X
3.1.1.3    Glavno stikalo
           akumulatorja                         X                       X
3.1.1.4    Akumulatorji          X              X                       X
3.1.1.5    Tahografi                            X                       X
3.1.1.6    Električne
           inštalacije, ki so
           stalno pod
           napetostjo                           X                       X
3.1.1.7    Električna
           inštalacija za
           kabino vozila                        X                       X
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
           Nevarnost požara
3.1.2.2.1  Kabina: materiali     X              X
3.1.2.2.2  Kabina: toplotni
           ščit                                                                         X
3.1.2.3    Posode za gorivo      X              X                       X               X
3.1.2.4    Motor                 X              X                       X               X
3.1.2.5    Izpušni sistem        X              X                       X
3.1.2.6    Trajnostna zavora                    X              X        X               X
3.1.2.7    Pomožno gretje        X              X                       X               X
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
           Zaviranje
3.1.3.1                                         X              X        X               X
3.1.3.2                          X
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
3.1.4      Omejilnik hitrosti    X              X              X        X               X
---------------------------------------------------------------------------------------------------------

– od akumulatorja do alternatorja;
– od alternatorja do varovalk oziroma do prekinjevalnikov tokokroga;
– od akumulatorja do zaganjalnika;
– od akumulatorja do ohišja naprave za upravljanje trajnostne zavore, če je ta sistem električen ali
elektromagneten;
– od akumulatorja do električnega dvižnega mehanizma za dvig dvižne osi.
Navedeni nezaščiteni vodi morajo biti čim krajši.
3.1.1.2.2 Kabli morajo biti zanesljivo pritrjeni in položeni tako, da so vodniki ustrezno zaščiteni pred mehanskimi in toplotnimi vplivi.
3.1.1.3 Glavno stikalo akumulatorja
3.1.1.3.1 Stikalo za prekinitev električnih vodov mora biti nameščeno kolikor je le mogoče blizu akumulatorja.
3.1.1.3.2 Neposredni ali posredni napravi za upravljanje glavnega stikala akumulatorja morata biti nameščeni ena v vozniški kabini in ena na zunanji strani vozila. Obe napravi morata biti z lahkoto dostopni in razločno označeni. Naprava, ki je nameščena v vozniški kabini, mora biti nameščena v neposrednem dosegu voznika, ko ta sedi na svojem sedežu. Pred nenamernim posegom mora biti zaščitena s pokrovom ali na način, ki zahteva dvojni premik, ali na drug ustrezen način.
3.1.1.3.3 Stikalo mora biti mogoče izklopiti med delovanjem motorja, ne da bi pri tem nastala nevarna prenapetost. Delovanje stikala ne sme povzročiti nevarnosti požara v eksplozivni atmosferi; to je mogoče zagotoviti z uporabo ohišja z zaščitno stopnjo IP 65 skladno s standardom IEC 529.
3.1.1.3.4 Priključki kablov na glavnem stikalu morajo imeti stopnjo zaščite IP 54. Vendar se to ne nanaša na tiste priključke kablov, ki so v samem ohišju stikala. V tem primeru je dovolj, da so priključki zavarovani pred kratkim stikom, npr. z gumeno kapo.
3.1.1.4 Akumulatorji
Priključki akumulatorjev morajo biti električno izolirani ali pokriti z izolacijskim pokrovom boksa za akumulatorje. Če akumulatorji niso nameščeni pod pokrovom motorja, morajo biti v prezračevanem boksu.
3.1.1.5 Tahografi
Za oskrbo z električnim tokom mora biti tahograf neposredno povezan z akumulatorjem, vključujoč varnostno pregrado. Tahograf in varnostna pregrada morata ustrezati zahtevam za pridružene električne naprave po evropskem standardu EN 50 020.
3.1.1.6 Električna inštalacija, ki je stalno pod napetostjo
Tisti deli električne inštalacije razen tahografa, ki ostanejo pod napetostjo, ko je glavno stikalo akumulatorja izklopljeno, morajo biti primerni za uporabo v nevarnih prostorih in morajo ustrezati primernim zahtevam evropskega standarda EN 50 014 in enemu od EN 50 015 do 50 020 ali EN 50 028. Izpolnjene morajo biti zahteve za ustrezno skupino plinov glede na vrsto blaga, ki se prevaža.
3.1.1.7 Predpisi za tisti del električne inštalacije, ki je za kabino vozila
Celotna električna inštalacija mora biti načrtovana, izvedena in zaščitena tako, da v razmerah normalne rabe ne more pozročiti vžiga ali kratkega stika in tudi v primeru trčenja mora biti ta nevarnost kar najbolj zmanjšana.
3.1.1.7.1 Kabli
Kabli, ki so za vozniško kabino, morajo biti zaščiteni pred udarci in odrgnjenjem med normalnim delovanjem vozila. Primere pravilne zaščite prikazujejo slike 1, 2, 3 in 4. Kabli tipal ABS naprave ne potrebujejo take zaščite.

3.1.1.7.2 Svetlobna opremaf
Žarnice z navojnim podnožjem se ne smejo uporabljati.
3.1.1.7.3 Električne povezave
Električne povezave med motornimi in priklopnimi vozili morajo imeti stopnjo zaščite IP 54 skladno s standardom IEC 529 in biti tako izvedene, da ne more priti do naključne razklenitve. Primere take pravilne povezave prikazujeta standarda ISO 12 098:1994 in ISO 7638:1985.
3.1.1.7.4 Električni dvižni mehanizem
Električna oprema mehanizma za dviganje dvižne osi vozila mora biti nameščena izven okvirja šasije v zatesnjenem ohišju.
3.1.2 Preprečevanje nevarnosti požara
3.1.2.1 Naslednje tehnične zahteve je treba uporabiti v povezavi s tabelo iz točke 3.1.
3.1.2.2 Kabina vozila
3.1.2.2.1 Za izdelavo kabine je treba uporabiti samo material, ki ni hitro vnetljiv. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če hitrost gorenja, izmerjena skladno s postopkom, opredeljenim v standardu ISO 3795:1989, ne presega 100 mm/min za naslednje dele kabine: blazine sedežev, nasloni sedežev, varnostni pasovi, obloga stropa, pomične strehe, nasloni za roke, vse okrasne obloge vključno z vrati, prednje, zadnje in bočne stene, police in predali, nasloni za glavo, obloge poda, sončni zasloni, zavese, druga senčila, okrovi kolotekov, okrovi motorja, žimnice in drugi materiali v notranjosti kabine, vključno z oblazinjenjem in zračnimi blazinami, ki so namenjene absorpciji energije potnikov pri trčenju.
3.1.2.2.2 Če kabina vozila ni izdelana iz materiala, ki ni hitro vnetljiv, mora biti na zadnji strani kabine pritrjen poseben ščit iz kovine ali drugega ustreznega materiala, ki je enako širok kot cisterna. Vsa okna v zadnji steni kabine oziroma ščita morajo biti hermetično zaprta in izdelana iz varnostnega stekla, odpornega proti ognju, z okvirji, odpornimi proti ognju. Nadalje mora biti med cisterno in zadnjo steno kabine oziroma ščita najmanj 15 cm praznega prostora.
3.1.2.3 Posode za gorivo
Posode za gorivo za pogon motorja vozila morajo ustrezati naslednjim zahtevam:
3.1.2.3.1 Posode za gorivo morajo biti nameščene tako, da so kolikor je mogoče zaščitene pred trkom.
3.1.2.3.2 V primeru kakršnega koli puščanja, mora gorivo iztekati na tla, ne da bi prišlo v dotik z vročimi deli vozila ali tovora.
3.1.2.3.3 Posode za gorivo, ki vsebujejo bencin, morajo biti opremljene z učinkovito zaporo plamena na nalivni odprtini oziroma z zapirnim pokrovom, s katerim je mogoče odprtino hermetično zapreti.
3.1.2.4 Motor
Pogonski motor vozila mora biti opremljen in nameščen tako, da je preprečena vsaka nevarnost segrevanja oziroma vžiga tovora. V vozilih, označenih z EX/II in EX/III, mora biti pogonski motor nameščen pred prednjo steno nadgradnje, motor pa je lahko nameščen tudi pod nadgradnjo, če je to izvedeno tako, da je preprečeno vsako segrevanje tovora, tudi lokalno.
3.1.2.5 Izpušni sistem
Izpušni sistem kot tudi izpušne cevi morajo biti usmerjene in zaščitene tako, da se prepreči vsaka nevarnost segrevanja oziroma vžiga tovora. Deli izpušnega sistema, ki so nameščeni neposredno pod cisterno za gorivo (dizel), morajo biti odmaknjeni najmanj 100 mm ali imeti ustrezen toplotni ščit. V vozilih, označenih z EX/II in EX/III, mora biti izpušni sistem nameščen pred prednjo steno nadgradnje oziroma ločen od tistega dela vozila, ki nosi tovor, z ognjeodpornim in toplotno izolacijskim zaslonom. V tem primeru mora biti izstopna odprtina izpušne cevi usmerjena stran od vozila.
3.1.2.6 Trajnostno zaviranje vozila
Vozila, opremljena s trajnostno zavoro, ki oddaja visoke temperature in je nameščena za zadnjo steno vozniške kabine, morajo biti opremljena s toplotnim ščitom, ki je trdno pritrjen in nameščen med trajnostno zavoro in in cisterno oziroma tovorom, da se prepreči vsako segrevanje cisterne ali tovora, tudi lokalno.
Dodatno mora ta ščit zaščititi dele zavornega sistema pred morebitnim puščanjem tovora, tudi naključnim. Npr. zaščita, ki vključuje dvostenski ščit, šteje za zadovoljivo.
3.1.2.7 Pomožne ogrevalne naprave
Pomožno ogrevanje kabine mora biti s stališča zaščite pred požarom zadostno varno in nameščeno pred zaščitno steno (zadnjo steno kabine). Ogrevalna naprava mora biti nameščena čimbolj spredaj in čim višje (najmanj 80 cm nad tlemi) ter opremljena s pripravami, ki preprečujejo, da bi katerikoli del prišel v stik z vročimi stenami ali izpušno cevjo grelnika. Uporabljajo se lahko samo naprave, ki delujejo s pomočjo ventilatorja zgorevalnega zraka s hitrim ponovnim zagonom (največ 20 s).
3.1.3 Zaviranje
3.1.3.1 Vozila, ki morajo izpolnjevati zahteve točke 10 221 predpisov ADR, morajo izpolnjevati vse ustrezne zahteve pravilnika ECE R 13, vključno tiste iz dodatka št. 5.
3.1.3.2 Druga vozila morajo izpolnjevati vse ustrezne zahteve pravilnika ECE R 13, razen tistih iz dodatka št. 5.
3.1.4 Omejevanje hitrosti
Motorna vozila (nezgibna in sedlasti vlačilci), katerih največja dovoljena masa presega 12 ton, morajo biti opremljena z napravo za omejevanje hitrosti, skladno s predpisi pravilnika ECE R 89. Omejena hitrost V, kot jo opredeljuje točka 2.1.1 pravilnika ECE R 89, ne sme presegati 85 km/h.

4.1 Preskušanje vozil, namenjenih za prevoz nevarnih snovi po določilih te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 105.00 (po stanju 7. maja 1998). Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 105.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.

5.1 Homologacija vozil, namenjenih za prevoz nevarnih snovi, po določilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 105.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

6.1 Ustreznost vozil, namenjenih za prevoz nevarnih snovi, zahtevam te odredbe se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98).

7.1 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se:
7.1.1 od 1. oktobra 2000 za homologacijo novih tipov vozil,
7.1.2 od 1. oktobra 2001 za nova vozila, homologirana pred datumom iz točke 7.1.1
7.1.2 od 1. oktobra 2003 za vozila, ko se prvič registrirajo v Republiki Sloveniji.

* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98).