Na podlagi osmega odstavka 33. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 13/98 – odločba US) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se podrobneje ureja delovanje in organizacija obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: služba).

Služba opravlja v skladu z zakonom strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge na obrambnem področju.
Temeljni namen in cilj opravljanja nalog iz prejšnjega odstavka je obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna podpora skupnih obrambnih in drugih, zlasti vojaških dejavnosti za odvračanje in preprečevanje napada na državo, obrambo neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države.

Strokovne obveščevalne naloge obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države zlasti pa:
– ugotavljanje vojaške moči, načrtov, stanja in aktivnosti oboroženih sil drugih držav, ki bi lahko ogrozile zunanjo varnost države,
– odkrivanje načrtov, dejavnosti in aktivnosti oboroženih sil drugih držav, ki pomenijo zunanje ogrožanje varnosti države,
– ugotavljanje in ocenjevanje vojaških in politično varnostnih razmer ter vojaških zmogljivosti v drugih državah, ki so posebnega pomena za varnost države,
– zbiranje in ocenjevanje podatkov o dejavnostih v drugih državah, ki ogrožajo ali so posebnega pomena za obrambo države,
– zbiranje in ocenjevanje podatkov o razmerah na območjih, kjer bodo med izvrševanjem obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah, delovali tudi pripadniki Slovenske vojske,
– posredovanje obveščevalnih podatkov in ocen Generalštabu Slovenske vojske in njemu podrejenih poveljstev ter enot,
– izmenjava obveščevalnih informacij z drugimi podobnimi službami v skladu z mednarodnimi sporazumi ali akti.

Strokovne protiobveščevalne naloge na obrambnem področju obsegajo:
– odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje dejavnosti drugih držav, obveščevalnih služb, vojaških organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko ali Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
– odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev vključno z objekti oziroma prostori Slovenske vojske, ki jih ministrstvo ali Slovenska vojska uporablja izven države, poveljstev, enot in zavodov, podatkov o razvoju ali proizvodnji določenega vojaškega orožja ali določene vojaške opreme,
– usklajevanje in koordinacijo protiobveščevalnih dejavnosti, ukrepov in aktivnosti z varnostnimi ter obveščevalnimi nalogami.
Naloge iz prejšnjega odstavka služba opravlja v Slovenski vojski, ministrstvu ter pri varovanju podatkov v obrambnem sistemu.

Varnostne naloge na obrambnem področju obsegajo štabno varnostne naloge, varnostno preverjanje oseb in opravljanje drugih varnostnih nalog.
Štabno varnostne naloge so:
– izdelava ocen varnostnih razmer v enotah in poveljstvih,
– spremljanje in ocenjevanje razmer na območju mobilizacijskih zbirališč ali na območju formiranja enot,
– spremljanje izvajanja in učinkovitosti varnostnih ukrepov ter dajanje predlogov za njihovo dopolnjevanje in izboljševanje,
– upoštevanje varnostnih ukrepov in razmer pri pripravi načrtov uporabe Slovenske vojske ter nudenje strokovne pomoči pri izdelavi teh dokumentov v enotah in poveljstvih,
– načrtovanje in usposabljanje pripadnikov vojne sestave.
Varnostno preverjanje oseb obsega posebno obliko zbiranja osebnih in drugih podatkov v skladu z zakonom.
Druge varnostne naloge so:
– preprečevanje deviantnih pojavov, disciplinskih kršitev in kršitev vojaške discipline ter kaznivih dejanj v Slovenski vojski in ministrstvu,
– izvajanje splošnih in posebnih varnostnih ukrepov pri varovanju zaupnih podatkov v obrambnem sistemu,
– operativno varovanje določenih oseb, delovnih mest in objektov ter okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, vključno z delovnimi mesti, objekti ali prostori, ki jih ministrstvo ali Slovenska vojska uporablja izven države,
– proučevanje sistemov fizičnega in tehničnega varovanja objektov ter po potrebi predlaganje izvajanja dodatnih ukrepov za fizično in tehnično varovanje objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo,
– usmerjanje dela vojaške policije pri opravljanju varnostnih oziroma drugih nalog pri skupnem delovanju obveščevalno-varnostne službe in vojaške policije.

Protiobveščevalne in varnostne naloge po tej uredbi obsegajo v skladu z zakonom preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje ogrožanja oseb, delovnih mest in dolžnosti na obrambnem področju za katere se sklene delovno razmerje brez predhodne objave.
Za osebe, dela in dolžnosti, ki so posebnega pomena za obrambo, iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi osebe, dela in dolžnosti določene z vojno sistemizacijo ali formacijo v službi, enotah za zveze, enotah za oskrbo in varovanje državnih organov, poveljstvih čet, njim enakih ali višjih enot po vojni formaciji ter drugih dolžnosti častnikov vojnih enot.
Posebnega pomena za obrambo v skladu s prvim odstavkom tega člena so tudi vojaška poveljstva bataljonov, njim enakih ali višjih enot in zavodov oziroma vojaška teritorialna, njim enaka ali višja poveljstva.

Služba strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge opravlja v skladu z usmeritvami Vlade Republike Slovenije, Sveta za nacionalno varnost oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega zbora. Na tej podlagi minister določa težiščne naloge za delovanje službe.
Služba pri izvrševanju nalog iz prejšnjega odstavka po potrebi sodeluje s civilno obveščevalno službo, policijo in drugimi državnimi organi, mora pa sodelovati z njimi v tistih primerih, ko je to določeno s predpisi.

Temeljna metoda dela na obveščevalnem in protiobveščevalnem področju je raziskava.
Raziskava iz prejšnjega odstavka je zbir podatkov vseh vrst in oblik o določeni stvari v določenem času in prostoru oziroma na določenem področju in zbir vseh končnih izdelkov, ki se nanašajo na predmet raziskave.
Obveščevalna oziroma protiobveščevalna raziskava se lahko nanaša le na področje dela službe oziroma njene pristojnosti, določene z zakonom in to uredbo.
O obliki, načinu in uvedbi raziskave odloča vodja službe.

Na podlagi vseh zbranih obveščevalnih in protiobveščevalnih podatkov se opravi njihova analiza in izdela dokumente v obliki informacij, pregledov, analiz in drugih oblik poročanja, ki jih praviloma podpiše vodja službe.
Z dokumenti iz prejšnjega odstavka in drugimi podatki, ki jih zbere služba, seznanja osebe in organe določene z zakonom po predpisanem postopku minister za obrambo.

Služba mora biti organizirana tako, da lahko uspešno opravlja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge v skladu z zakonom.
Služba ima svoje izpostave v vojaško teritorialnih, njim enakih in višjih poveljstvih ter v določenih enotah in zavodih.
Podrobna organizacija službe se določa s pravilniki o organizaciji in sistemizaciji ter s formacijo. Organizacija službe ima mirnodobno in vojno organizacijo.

Vodja službe ali delavci, ki jih pooblasti, določajo strokovne usmeritve za delovanje delavcev in pripadnikov v izpostavah. Vodje izpostav so dolžni seznanjati nadrejene poveljnike s temi usmeritvami, kot tudi s poročili, ki jih pošiljajo nadrejeni organizacijski enoti ali vodji službe, razen v tistih primerih, ko se poročila nanašajo na operativne zadeve, ki jih je posebej določil minister za obrambo. Dolžnost seznanjanja z usmeritvami in poročili velja za tiste usmeritve in poročila, ki se nanašajo na poveljstvo oziroma enoto, v kateri izpostava deluje.
Delavci in pripadniki izpostav službe so dolžni sodelovati in svoje delo usklajevati s programom dela poveljstva ali enote v kateri delujejo.

Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge v službi opravljajo delavci službe in pripadniki njene vojne sestave.
Delavci in pripadniki službe imajo pooblastila določena z zakonom, izkazujejo pa se s službeno izkaznico. Pripadniki službe svoja pooblastila lahko izvajajo le, kadar so vpoklicani v službo oziroma kadar opravljajo vojaško službo.
Delavci in pripadniki službe morajo pred pričetkom samostojnega opravljanja dela opraviti predpisano strokovno usposabljanje in preizkus znanja. Preizkus znanja morajo delavci opraviti tudi vsako leto.
Program strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka določi minister za obrambo na predlog vodje službe.
Delavec ali pripadnik službe, ki v šestih mesecih po končanem usposabljanju ne opravi uspešno preizkusa znanja iz tretjega odstavka tega člena, ne more več opravljati dela v službi in se ga prerazporedi na drugo mesto oziroma na drugo dolžnost.

Delavci in pripadniki službe morajo sodelovati pri postopkih in ukrepih notranje zaščite v službi.
Notranja zaščita iz prejšnjega odstavka je zbir postopkov in ukrepov za zagotavljanje varnosti dela, osebne zaščite zaposlenih oziroma pripadnikov med službo, zaščito in varnost informacij, tehničnih in drugih sredstev službe, ki se izvajajo z namenom, da se zagotovi zakonito, učinkovito in varno opravljanje nalog, ki jih ima služba.
Notranjo zaščito iz prejšnjega odstavka uredi minister za obrambo.

V dveh mesecih po uveljavitvi te uredbe se iz službe v ustrezne organizacijske enote ministrstva oziroma v Slovensko vojsko prenese recepcijska služba ministrstva ter izgradnja in nadzor sistema tehničnega varovanja objektov in okolišev.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati odlok o varnostnem organu Ministrstva za obrambo in vojaški policiji (Uradni list RS, št. 49/92).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.