Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96, 68/96 in 58/98) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 6. seji dne 24. 6. 1999 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98 in 21/99; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98 in 21/99; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan), ki se nanašajo na:
– spremembo namenske rabe prostora
· na določitev novih stavbnih zemljišč (spremembe 2. območja kmetijskih zemljišč ter gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe individualne gradnje, ki so jih predlagali individualni investitorji),
· sprememba namenske rabe površin oziroma določitev novih namembnosti obstoječih stavbnih zemljišč za ureditveni načrt za obrtno industrijsko cono Livada
· določitev novih stavbnih zemljišč (sprememba 3,35 ha 2. območja kmetijskih zemljišč v JV delu UN), za območje ureditvenega načrta obrtno industrijske cone Livada, za katerega je izdelana programska zasnova
– spremembe načinov urejanja prostora
Kartografski del in kartografska dokumentacija k odloku predstavljata prikaz vseh sprememb in dopolnitev planskih aktov, ki so navedeni v prvem odstavku tega člena.

(1) V poglavju 6.4. Načini urejanja prostora se dopolni preglednica veljavnih prostorsko izvedbenih aktov na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 21/97) z naslednjim besedilom:

------------------------------------------------------------------------
Naselje         Ime dokumenta           Številka            Objava
------------------------------------------------------------------------
Novo mesto      Ureditveni načrt        UN-1/98             URL 21/98
                oskrbnega centra
                Mercator-KZ Krka
                ob Šentjernejski cesti
                v Novem mestu
               Ureditveni načrt za      UN-4/98             URL 59/98
               poslovno-stanovanjsko                        spremembe in
               cono Gotna vas                               dopolnitve –
                                                            URL 59/98
------------------------------------------------------------------------

(2) V poglavju 6.4. Načini urejanja prostora se v preglednici predvidenih faz planskih aktivnosti po posameznih področjih v točki 1. Urejanje stavbnih zemljišč, podtočki 1.2. Oskrbne in storitvene dejavnosti se doda nova alinea:
Novo mesto Obrtno industrijska cona Livada UN C,D
(3) V poglavju 6.6. Kartografski del in programske zasnove se doda nova točka:

2. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
V območje urejanja so poleg območja obstoječih vojaških objektov, vključene tudi travniške površine ob vstopu v območje, obstoječi obrati Elektro, Tiskarna in Intertob, stanovanjska hiša v osrednjem delu ter območja med vojaškimi objekti in predvideno severno obvoznico.
Celotno območje obsega 13,97 ha.
Meja območja poteka ob južni meji severne obvoznice, in sicer se začne pri viaduktu tj., preseka parcele 587/3, 587/5, 587/4, pot 1071/1 parc. št. 578/3, 578/10, 578/13, 578/14, 578/1, preseka poljsko pot 1061, zavije ob njej proti jugovzhodu do zahodne meje parcele 20/8, poteka do parcele št. 577/1 in je seka, na to preseka Mirnopeško cesto tj. parcelo 1054/3, zavije po vzhodnih mejah parcel 25/8 in 20/1, v območju križišča zavije proti zahodu in preseka parcele 20/1, pot 1062/1, cesto 16/5 parcelo 11/1, ponovno preseka Mirnopeško cesto tj. parcelo 1054/3 do meje parcelo 11/4, poteka ob zahodni in vzhodni meji le-te, zavije proti vzhodu in poteka po severnih mejah parcel 10/9, 10/3, 8/1, preseka Vavpotičevo ulico tj,. parcelo št. 1054/2 in poteka po vzhodni meji ceste, zavije do vzhodnih mej parcel 139/3 (pot) in 139/1, 591/1, zavije proti severu in poteka ob meji parcele 591/2, nato preseka 1163/1 (območje železnice) ter se navezuje na vzhodno mejo poti 1071/1 (zahodna meja parcele 1163/1 – območja železnice) in se zaključi pri severni obvoznici. Vse parcele so k.o. Bršljin.
3. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU IN NAMENSKE RABE PROSTORA
Območje je razdeljeno na območje obstoječih, že urejenih industrijskih obratov, območje dosedanjih vojaških skladišč, ki se preuredijo v obrtno industrijsko območje in območja predvidena za postavitev novih objektov, namenjenih za poslovno dejavnost. Koncept zazidave temelji predvsem na funkcionalnosti.
Za obstoječe, že urejene obrate Elektro, Intertob, Tiskarna se predvidijo usmeritve dodatnih ureditev, namembnost teh območij se ne spreminja, za območje obstoječih vojaških objektov Livada (stavbni otok A) se uredi komunalna infrastruktura in določi pogoje ureditve obstoječih objektov, pogoje vmeščanja obrtno servisnih dejavnosti v obstoječe objekte, ter usmeritve možnih sprememb namembnosti in dograjevanja obstoječih objektov.
Poleg obstoječih območij se uredijo še nova območja ob Mirnopeški cesti stavbni otok B, namenjena za poslovno trgovske objekte ter stavbna otoka C in D v območju med sedanjimi vojaškimi skladišči in severno obvoznico, v katerih so predvidene obrtno industrijske dejavnosti.
Za celotno območje se poleg ureditve poslovnih dejavnosti in komunalne infrastrukture predvidi še ureditev javnih površin, in sicer: ceste, pločniki, kolesarske steze, parkirišča, zelenice, zelenice ob severni obvoznici, druge javne površine.
Celotno območje obsega 13,97 ha, od tega zavzamejo:

Obstoječi, že urejeni obratiElektro, Intertob, Tiskarna     3,04 ha
Območje obstoječih vojaških
objektov Livada               stavbni otok A                4,90 ha
Nova območja                  stavbni otoki B, C, D         3,35 ha
Druge ureditve –
javne površine:                                             2,68 ha

4. USMERITVE ZA ARHITEKTURNO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– Oblikovna zasnova
Poleg načel o poenotenem in zadržanem oblikovanju arhitekturnih in krajinskih elementov, je z različno velikimi parcelami in gabariti objektov po stavbnih otokih ter različno tipologijo objektov dosežena pestrost in raznolikost okolja. Prednost tako ustvarjenega mikroconinga ni le v bolj prijetnem okolju cone, temveč tudi v večji programski in s tem tudi komercialni prilagodljivosti območja.
– Oblikovne usmeritve
· dovozi in vhodi: so razporejeni s strani objektov tako, da zagotavljajo enostaven dostop do različnih funkcionalnih površin na parceli: parkirišča, manipulacijske površine, odlagalne površine ipd.
· horizontalni gabariti: dovoljeno odstopanje: + / -10% ter manjše dozidave, ki oblikovno členijo daljšo stranico objekta,
· vertikalni gabarit: pritličje; KP+0,50 m, etana višina 4,5m, največja višina vencev pri manjših proizvodnih objektih je 5m, pri večjih je 7m.
· višina kolenčnega zidu do max. 1,50 m
· naklon strehe: strehe naj bodo položne in izvedene v minimalnih naklonih, ki ustrezajo posameznim kritinam.
V skladu z značilno tipologijo in volumni posameznih objektov je možna izvedba dvokapnih, ločnih in ravnih streh. Dovoljena je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov, s kupolami ali s tako imenovanimi šedastimi strehami.
· kritina: valovita, profilirana ali ravna pločevina, tegola ali visokokvalitetni voali pri izvedbi ravnih streh. Na strehi je dovoljena tudi pritrditev svetlobnih napisov.
· obdelava fasad: dovoljena je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih barv.
Zaradi prepoznavnosti in možnosti preurejanja je predvidena uporaba prefabrikatov, montažnih plošč ali lahkih oblog iz pločevine. Prednost naj ima uporaba fasadnih elementov nevrtalnih barv in tekstur kot so plošče iz pranega betona (kulir), obešene fasadne plošče, ki ustvarjajo vtis zadržanosti in urejenosti celotne cone.
Vidni poudarki naj bi bili bolj izraziti le na vhodih v poslovne dele in pri napisih oziroma napisnih tablah grafičnega označevanja v coni. Fasade poslovnih in trgovskih objektov, ki zahtevajo večje površine stekla naj bodo zasenčene s senčili iz lahkih kovinskih mrež.
Obvezno je treba upoštevati zunanje gradbene črte in odmike od parcelne meje, dovoljena so le odstopanja od začrtanih gradbenih linij navznoter pri poznejših prezidavah ali dozidavah objektov vendar do meje dovoljenih odmikov od robov parcele (min. 4m).
– Obstoječi objekti: splošne usmeritve za stavbni otok A, Elektro, Tiskarna in Intertob
Določijo se usmeritve za adaptacije in preoblikovanje: prezidave in dozidave se prilagajo obstoječi gradnji z upoštevanjem oblikovnih značilnosti posameznih sklopov obstoječih objektov: velikosti objektov, smeri pozidave, gradbene linije in z usklajevanjem s sedanjimi uporabniki oziroma lastniki.
Ravno tako, se določijo usmeritve za postavitev novih objektov, usmeritve glede vrste in vsebine posegov v prostor, sprememba obstoječe namembnosti objekta, ureditvena enota, gradbena enota, glavna stavba, gradbena linija, glavna fasada, spremembe funkcionalnih zemljišč.
– Obstoječi objekti: posebne usmeritve za stavbni otok A
Za območje obstoječih objektov Livada (stavbni otok A) se uredi komunalna infrastruktura in določijo se usmeritve za adaptacije in preoblikovanje: prezidave in dozidave se prilagajo obstoječi gradnji z upoštevanjem oblikovnih značilnosti posameznih sklopov obstoječih objektov: velikosti objektov, smeri pozidave, gradbene linije in z usklajevanjem s sedanjimi uporabniki oziroma lastniki objektov.
Ravno tako, se določijo usmeritve za postavitev novih objektov, usmeritve glede vrste in vsebine posegov v prostor, sprememba obstoječe namembnosti objekta, ureditvena enota, gradbena enota, glavna stavba, gradbena linija, glavna fasada, spremembe funkcionalnih zemljišč.
– Stavbni otok B
Stavbni otok B obsega vstopno lokacijo v obrtno cono, ki jo zaznamuje vogalni poslovno trgovski objekt kot ena od lokalnih dominant v prostoru. Objekti morajo biti odprti proti cesti, posebno pozornost je potrebno nameniti javnemu programu v obcestnem delu objektov. Dostopa do lokacij sta predvidena z Mirnopeške in dostopne ceste A0.
– Območje med severno obvoznico in železnico – stavbna otoka C in D
Po kabliranju daljnovodov bo možna realizacija II. faze in zazidava do bodoče regionalne ceste. Predvidena pozidava je oblikovno prilagojena obstoječim objektom v celotnem območju. Predvidena je možnost gradnje 10 novih objektov.
– Stavbni otok C
Stavbni otok C obsega trikotno območje med parcelo Elektro gospodarstva, severno obvoznico in cesto A1. Stavbni otok je razdeljen na štiri parcele. Na vsaki je predviden objekt proizvodno obrtne dejavnosti. Objekti se odpirajo proti severni obvoznici oziroma cesti A1. Znotraj stavbnega otoka ni dovoznih cest. Vsi dovozi so urejeni s ceste A1 in C. Gospodarski uvoz in interno parkiranje se uredijo na parcelah.
– Stavbni otok D
Stavbni otok D obsega trikotno zemljišče med obvoznico, železniško progo in stavbnim otokom A. Na šestih parcelah je predvidenih šest pritličnih objektov pretežno proizvodno obrtne dejavnosti. Parcele so dostopne s cest D, D1 in D2. Gospodarski uvoz in interno parkiranje se uredi na parceli.
– Tehnični elementi za zakoličevanje objektov
Izhodišča za zakoličbo objektov visokogradenj in nizkogradenj so obstoječi objekti visokogradenj, obstoječe parcelne meje, osi novoprojektiranih cest in nove parcelne meje, po podanem vrstnem redu na osnovi obstoječe poligonske mreže. Toleranc pri obveznih odmikih ni.
– Usmeritve za zunanjo ureditev
Notranje komunikacije v območjih obstoječih gradenj so delno obstoječe, ki se dodatno rekonstruirajo. Za nova območja se uredijo nove komunikacije, vse ureditve se izvajajo po usmeritvah tega ureditvenega načrta.
Ogrodje za urejanje odprtega prostora tvorijo robovi območja, omrežje cest in dovozov ter za rabo neugodni ostanki parcelacije v ogljiščih posameznih stavbnih otokov.
Te površine so v javni lasti in skupni rabi in jih je mogoče celovito oblikovati in enotno urejati. Glavni motiv območja predstavlja osrednja cesta s krožiščema, ob kateri je predviden (dvojni) drevored visokoraslih dreves (javor), ki se razvejajo še na javna parkirišča vzdolž roba nasipa severne obvoznice.
– Združevanje parcel
Kolikor velikost ene lokacije investitorju ne zadošča, je možno združevanje več parcel v eno, z ustrezno prilagoditvijo infrastrukture. Na povečani parceli je možno zgraditi večji poslovni objekt na podlagi aditivnega združevanja osnovnega elementa gradnje. Investitor, na katerega pobudo se združujejo posamezne parcele, prevzame vse stroške izgradnje infrastrukture, prestavitev že zgrajenih vodov in nove parcelacije.
– Rušitve objektov
Pred predvideno gradnjo se v celoti odstrani obstoječa stanovanjska hiša s pomožnimi objekti na vstopu v kompleks Livada, izvede se nadomestna hiša izven območja obrtno industrijske cone. Nedovoljena gradnja ob objektu št. 9 se v celoti odstrani.
– Tolerance
Pri realizaciji tega projekta so dopustna manjša odstopanja, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih ugotovitev poiščejo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve.
5. ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA
Koncept prometnega urejanja temelji na navezavi na obstoječe omrežje. Do območja je izvedena dostopna cesta z regionalne ceste III. reda št. 651 Trebnje – Novo mesto (Bršljin) pri RTP Bršljin. Ta ostaja tudi nadalje v funkciji, s tem da se na regionalni cesti izvede dodatni pas za leve zavijalce.
Končna prometna rešitev predvideva izvedbo priključka na severno obvoznico, in sicer:
· uvoz v območje kot pas za desne zavijalce
· izvoz iz območja ureditvenega načrta Livada za desne zavijalce iz ceste D.
Priključek na severno obvoznico bo obravnaval samostojen prostorski izvedbeni načrt.
Vse obstoječe prometne povezave se rekonstruirajo in uporabijo za dostope k lokacijam, nove interne ceste se navezujejo na obstoječe in izvajajo po določilih tega ureditvenega načrta.
Za osrednje napajanje območja, ki poteka po drevorednih cestah A0 in A1 z obema krožiščema, se rekonstruira obstoječa dostopna cesta. Z obstoječe Mirnopeške ceste se uredi dostopna pot v stavbni otok B.
Na vhodu v območje se cesta A0 na krožišču razcepi v ceste A1, ki je predvidena na zahodu stavbnega otoka A in A2 (dostopna cesta do Intertoba in Granita) na vzhodu stavbnega otoka A. S ceste A1, ki se zaključi v drugem krožišču, se odcepijo ceste A3, A4 in A5, ki se uredijo po že obstoječih utrjenih površinah s potrebnim dodatnim utrjevanjem in korekcijam.
Drugo krožišče je predvideno ob severni obvoznici, brez priključka nanjo. Skozi krožišče je projektirana cesta C-D ter priključek ceste A5.
Cesta C-D poteka vzdolž severne obvoznice po robovih stavbnih otokov C in D. Med drevesi enostranskega drevoreda se na severni strani ceste C-D vrstijo parkirni žepi javnega parkirišča. V vzhodnem delu ob stavbnem otoku D sta predvidena odcepa D1 in D2 in uvoz/izvoz za enostransko javno parkirišče ob cesti D. Jugovzhodno od drugega krožišča se med cestama A1 in A5 uredi javno parkirišče z dvostranskim parkiranjem.
Ob cestah se urejajo parkirni in manipulacijski prostori. Realizacija pozidave v stavbnih otokih C in D in zazidava do bodoče regionalne ceste bo možna po kabliranju dalnjovodov (II. faza).
6. ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ
Objekti in naprave v območju se priključujejo na obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo mesta.
– Vodovod
V območje se prepove umeščanje dejavnosti, ki potrebujejo večje količine tehnološke vode, kot jih dovoljuje hidravlični izračun za vodooskrbo celotnega območja. Območje ureditvenega načrta je vezano na primarno vodovodno omrežje Novega mesta preko primarnega cevovoda PVC 160x10, ki poteka jugovzhodno od območja kasarn. Vodovodno omrežje cone se zanka od obstoječega priključka, ki ga je potrebno rekostruirati. Vodovod poteka ob notranjih cestah v bankini cest, 1m od roba asfalta. Vse vode, razen priključnih, vodimo v javnih površinah. Priključek izvedemo preko kontrolnega vodomernega jaška. Priključevanje izvede JP Komunala Novo mesto.
– Kanalizacija
Kanalizacija se priključuje na obstoječo kanalizacijo, ki je zgrajena v območju kasarne ter se nato naveže na javno kanalizacijsko omrežje. Izvede se jo v ločenem sistemu z odvodom fekalnih odpadnih voda v javno kanalizacijo pri Intertobu Novo mesto priključni jašek št. 1230, ki je na vhodu kompleksa Intertob. Tehnološko vodo je prepovedano izpuščati v kanalizacijo. Dejavnosti, pri katerih se pojavlja tehnološka voda v večjih količinah morajo imeti lastni sistem čiščenja preko kontrolnega jaška v meteorno kanalizacijo z izpustom vode v potok. Meteorno vodo zaradi višinskih razmer ne priključujemo na obstoječo meteorno kanalizacijo in se preko novega izpusta odvaja v Bršljinski potok.
– Fekalna kanalizacija
Fekalna kanalizacija cone se izvede v obliki krakov z zbirnim kanalom v cesti. Fekalni kanali potekajo po sredini cestišča v povprečni globini 1.50 m. Poleg njih se v vertikalnem zamiku ca. 0.50 m položijo cevi za meteorno kanalizacijo.
– Meteorna kanalizacija
Meteorna kanlizacija je zasnovana enako kot fekalna, to je krakasto. Meteorne kanale vodimo po internih cestah vse do kanala MK0 in iztoka v Bršljinski potok. V tem območju so predvideni samo skladiščni prostori in take dejavnosti, kjer v tehnološkem postopku ni predvidena uporaba tehnoloških voda, ali dejavnosti, ki zagotavljajo čiščenje tehnološke vode skladno z zakonom o vodah in jo lahko spuščajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode s parkirišč se obvezno odvaja v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob.
– Elektrika
Območje je v bližini RTP Bršljin. Predvidi se postavitev nove trafo postaje ustrezne moči. 20 kV dalnjinovode se v obravnavanem območju v II. fazi izvedbe kablira. NNO in VNO se izvede v elektrokabelski kanalizaciji.
Elektroenergetsko omrežje v območju UN se izvede kombinirano, in sicer se za glavni razvod ob cesti predvidi elektrokabelska kanalizacija. Od trafo postaje se posamezne kable najprej uvede v kanalizacijo, nato pa preko križnih jaškov vodi zemeljsko do posameznih objektov. Skupaj bo moč trafo postaje v končni fazi 1630 kw, s tem da je potrebno predvideti prostor za eventuelno povečavo moči transformatorjev še za nadaljnih 230 kW.
– Elektrokabelska kanalizacija
Elektrokabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40 m. Pri vsakem jašku se predvidi tudi svetilka.
– Javna razsvetljava
V območju ureditvenega načrta je predvidena klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40m.
– Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnem dotiku s previsoko napetostjo se izvede ničenje.
– TK omrežje
TK omrežje se bo navezalo na ATC Novo mesto preko novega primarnega razvoda, ki bo potekal ob predvidenem optičnem kablu. Na križišču dostopne ceste z internim cestam se predvidi kabelski razdelilnik. Kabel vodimo ob levi strani ceste pod zemljo.
– Plin
Plinovodno omrežje je izvedeno do območja UN. Predvidi se razpeljava plinovodnega omrežja ob regionalni cesti po posebni študiji. Celotno območje ureditvenega načrta se priključuje na plinovodno omrežje Novega mesta. V območju se predvidi delovni tlak 1 bar, ki ga upoštevamo tudi v plinovodnem razvodu za območje cone.
– Ogrevanje
Posamezni investitorji bodo individualno razreševali ogrevanje objektov, ki je odvisno tudi od vrste dejavnosti. Predvideno je, da vsak investitor zgradi lastno kurilnico. V primeru ogrevanja na plin se upošteva DVGW predpise, v primeru ogrevanja na tekoča goriva je možna gradnja vkopanih cistern.
– Odpadki
Odpadki se zbirajo po vrstah, in sicer se predvidijo za nadaljnjo uporabo kot sekundarne surovine. Komunalne odpadke se zbira v posebnih zabojnikih in se jih odvaža na komunalno deponijo v Leskovec. Lokacija zabojnikov mora imeti zagotovljen kamionski dostop.
Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin se zbira ločeno v okviru funkcionalnih zemljišč v posebnih zabojnikih in se redno odvažajo v nadaljnjo predelavo.
Kolikor bodo pri posameznih dejavnostih nastopili posebni odpadki, ravnanje z njimi se rešuje skladno z veljavno zakonodajo. Posebni odpadki bodo začasno skladiščeni na z zakonom predpisanimi začasnimi skladišči, kar je dolžan urediti vsak investitor posebej. Končna dispozicija odpadkov bo določena odvisno od vrste odpadka, skladno z državnim konceptom razreševanja problematike posebnih odpadkov.
7. USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJA
Predlagane ureditve zagotavljajo z uvajanjem zelenih površin, urejanjem komunalne infrastrukture in urejanjem dostopnosti objektov in naprav zaposlenim v območju izboljšanje bivalnega in delovnega okolja. Predvidene ureditve so tako zasnovane, da so upoštevani zakonski normativi za ocenjene emisije v okolje. Ni predvidena posebna obremenitev odpadnih voda in ni potrebno predhodno čiščenje odpadnih voda zaradi omejitev dejavnosti v objekti. Na parkirnih površinah bo odvodnjavanje izvedeno preko lovilcev olj in maščob, potrebni posebni ukrepi med gradnjo ali obratovanjem so izrecno navedeni in obvezni za investitorje.
S tehničnimi ukrepi se zagotovi varstvo pri delu v objektih in na odprtem prostoru.
Obstoječa stanovanjska hiša na vstopu v območje, ki nima zagotovljenih z zakonom določenih bivalnih pogojev, se odstrani. Sedanjim prebivalcem se zagotovi nadomestna stanovanjska hiša izven območja ureditvenega načrta.
– Temeljenje in stabilnost tal
Vrednost dopustne obremenitve v apnencu je 500 k-Pa. Zaradi geomehanskih značilnosti se teren smatra kot potresno stabilen, glede na potresno aktivnost spada območje v 8. stopnjo po MCS.
– Varstvo pred hrupom
Dejavnosti v območju se opravljajo v objektih in ne povzročajo dodatnega povečanega hrupa v okolico. Za hrup, ki ga bo povzročilo delo in promet na tlakovanih površinah se izvede zasaditev in protihrupna ograja ob vzhodnih mejah območja kompleksa betonarne proti potoku in stanovanjskim objektom. Dodatno se izvede zasaditev ob parkirišču Tiskarne in Intertoba.
– Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.
Za prašne delce, ki jih bo povzročilo delo in promet na tlakovanih površinah se izvede zasaditev ob vzhodnih mejah območja kompleksa betonarne proti potoku in stanovanjskim objektom. Dodatno se izvede zasaditev ob parkirišču Tiskarne in Intertoba.
– Varstvo pred požarom
Zunanja ureditev objektov mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter ustrezati potrebam gasilske intervencije. Do objektov morata biti zagotovljena dovoza iz dveh neodvisnih smeri. Intervencija je možna z obstoječih in predvidenih cest in javnih površin, upoštevati je potrebno tudi druge pogoje in ukrepe, ki pomenijo preprečitev širjenja ali prenosa požara. Zaradi ogrevanja na plin upoštevati DWG predpise.
8. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Obravnavana lokacija ni varovana, predstavlja zaključek in prehod urbanega tkiva v območje ostale rabe. Močno degradiran prostor se sanira z vzpostavljanjem območja zelenih otokov, zasajenih z izključno avtohtonim grmovnicam in drevesnim vrstam.
9. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
V območju urejanja ni objektov in naprav iz IV. poglavja navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94), ravno tako glede ravnanja v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) kljub predvidenemu povečanju števila zaposlenih ni potrebe po gradnji zaklonišč.

10.  ETAPNOST IZVAJANJA POSEGOV V PROSTOR
– I. faza:  gradnja nadomestne stanovanjske hiše,
            komunalna ureditev primarne infrastrukture
            komunalna ureditev stavbnega otoka A
            ureditve obstoječih objektov in gradnja novih na komunalno urejenih
            zemljiščih
            izvedba protihrupne zaščite na zahodni meji območja
– II. faza: priprava zemljišča in komunalna ureditev za stavbne otoke B, C in D
            gradnja v stavbnih otokih B, C in D
            Gradnja se izvaja tako, da širša okolica med izgradnjo ne bo motena.
11.  GRAFIČNI PRIKAZ PROGRAMSKE ZASNOVE

Območje programske zasnove za ureditveni načrt za obrtno industrijsko cono Livada je prikazano v kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu na karti PKN 1:5000 (list Novo mesto 36).

Dopolni se kartografski del k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, in sicer karta TK 1:25000 Novo mesto 031-1-4, v sklopu kart I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev – list št.16, z vrisom novih stavbnih zemljišč.
Dopolni se kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu na PKN 1:5000, in sicer:
– na listih Novo mesto 36, 37, 46, 47 in listu Mokronog 49 se vrišejo nova stavbna zemljišča za potrebe individualne gradnje,
– na listu Novo mesto 36 se prikaže območje ureditvenega načrta za obrtno industrijsko cono Livada.
Programska zasnova za ureditveni načrt za obrtno industrijsko cono Livada je kot priloga sestavni del srednjeročnega družbenega plana občine.
Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu sta izdelana v 5 izvodih, ki jih hranijo:
– Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (3)
– UE Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor (1),
– MOP, Urad za prostorsko planiranje (1).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.