Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 pop., 42/85, 2/86 pop., 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 33/95) ter 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 39/95, 16/96, 37/96, 2/99 in 23/99) je Občinski svet občine Jesenice na 9 seji dne 15. 7. 1999 sprejel

Odlok določa pogoje in način o odvajanju odpadne in padavinske vode in praznjenju greznic, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih ter odvajanju padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija), s katero upravlja in gospodari javno podjetje (ustanovljeno na podlagi odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice) JEKO-IN, d.o.o., Jesenice (v nadaljevanju: upravljavec), ter obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav.

Upravljavec javne kanalizacije je javno podjetje, ustanovljeno na podlagi odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 33/95).

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna ali padavinska odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali individualno greznico.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode in je v upravljanju upravljavca javne kanalizacije.
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod (greznice, čistilne naprave).

Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastne objekte za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih voda, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.
Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena površinska voda, da po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti.

Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija.
Kanalizacijski priključek je spojna cev, ki povezuje interno kanalizacijo in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena financira in vzdržuje uporabnik sam in so njegova last.
Interna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje uporabnika, ki služi za odvod odpadnih voda iz objekta in zemljišča in je priključena na javno kanalizacijo, ali se zaključuje z greznico ali drugo čistilno napravo, na območjih, kjer ni javne kanalizacije.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti upravljati tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti.

Objekti in naprave upravljavca so:
1. sekundarno omrežje in naprave
– kanalizacija mešanega ali ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju in ostali pripadajoči objekti in naprave, razbremenilniki, jaški ipd.,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naseljih);
2. primarno omrežje in naprave
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinske vode iz dveh ali večstanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih ali drugih območij (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naseljih),
– naprave za čiščenje odpadnih vod za večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naseljih);
3. magistralno omrežje in naprave zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– centralna čistilna naprava.

Kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je obvezna sočasna priključitev in uporaba javne kanalizacije za vse uporabnike, ki so od primarnega voda oddaljeni manj kot 30 metrov.
Za uporabnike, ki so oddaljeni več kot 30 metrov od primarnega voda, investitor in upravljalec ugotovita primernost obveznega priključka z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika ter odločita o načinu odvajanja odpadne in padavinske vode in o eventualnem sofinanciranju priključka z uporabniki.
Uporabniki, ki še niso priključeni na že zgrajeno javno kanalizacijo pa so za to dani vsi pogoji, so se dolžni priključiti na javno kanalizacijo v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka, po pogojih in načinu iz prvega odstavka tega člena.
Gnojnične jame se ne priključijo na javno kanalizacijo, praznjenje le-teh pa poteka na podlagi določb uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).

Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice, jih sprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti, upravljavcu pa omogočiti nadzor.

Upravljavec je dolžan s soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Če priključitev ni možna, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika.

Upravljavec izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasni priključek,
– vlogi za priključitev novih in obstoječih objektov.

Uporabnik predloži vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena tega odloka ali pred priključitvijo objekta, dokumentacijo, ki je natančno opredeljena v pravilniku o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Jesenice.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima vsak objekt tudi več priključkov.

Pred izdajo soglasja h gradnji oziroma soglasja za priključitev, uporabnik poravna takso za priključek po merilih in kriterijih ter ceniku, ki jih sprejme občinski svet.
Uporabnik javne kanalizacije s plačilom takse za priključek ne pridobi razpolagalne pravice na javni kanalizaciji.

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, ko uporabnik izpolni vse pogoje iz soglasij in ko je poravnal vse obveznosti do lastnika in upravljavca.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljavec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede upravljavec ali za to usposobljen izvajalec pod nadzorom in po pooblastilu upravljavca.
Izvajalec je dolžan vsa dela na javni kanalizaciji in izvedbi priključkov priglasiti upravljavcu 7 dni pred pričetkom del.
Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod (greznice, čistilne naprave). Lastni objekti za čiščenje odpadnih vod, ki morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja kanalizacije, lahko samo začasen značaj.

Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice prazniti upravljavec javne kanalizacije s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na čistilno napravo Jesenice.
Praznjenje individualnih greznic se izvaja po planu enkrat letno, na podlagi naročila uporabnikov pa tudi večkrat. Uporabniki morajo v ta namen dopustiti dostop do greznic s specialnimi vozili.
Upravljavec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere se pripravlja plan za redno letno praznjenje.

Upravljavec javne kanalizacije lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem.
Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri upravljavcu javne kanalizacije. Izvajalci iz prvega odstavka tega člena sprejemajo naročila samo od upravljavca javne kanalizacije in so mu dolžni sproti posredovati podatke o izvedenem delu.

Upravljavec javne kanalizacije lahko dovaža greznično goščo tudi z območij izven Občine Jesenice, vendar samo v količini, ki še dovoljuje normalno obratovanje čistilne naprave.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu. Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentaciji (uporabno dovoljenje, projektno dokumentacijo, kataster, evidenco priključkov, evidenca osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.);
2. vsi merilci za merjenje pretoka odpadne vode morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje;
3. predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav;
4. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev;
5. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika.

Odpadna voda se meri in obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo (v nadaljevanju: kanalščina) v kubičnih metrih v enaki količini in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, se kanalščina obračunava po pavšalu, ki znaša 5,5 m3 odpadne vode na osebo na mesec.

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se uporabnikom kanalščina zaračuna po pavšalni porabi 5,5 m3 na osebo na mesec.

Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo.

V primerih, ko se količine odpadnih vod spremljajo z merilcem pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merilca pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.

Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, plačujejo stroške čiščenja odpadnih vod po osnovah, ki so določene za plačilo stroškov odvajanja odpadne vode.

Objekti, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, in imajo za zbiranje odpadnih vod urejene individualne greznice, dostopne s specialnimi vozili za praznjenje, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadne vode na enak način, kot uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo. Plačila kanalščine in čiščenja odplak so oproščeni v primeru:
– da greznica ni dostopna z vozilom za praznjenje,
– hiše v višje ležečih naseljih občine (Planina pod Golico, Javorniški Rovt, Del naselja Prihodi, Plavški Rovt, Pejce).
Iz tega naslova so upravičeni do praznjenja greznice enkrat letno, razen v primerih oprostitve plačila kanalščine in čiščenja odpadnih vod. Vsako dodatno praznjenje greznice ali praznjenje ponikovalnice ali lovilca maščob, se zaračuna po dejanskih stroških.

Uporabniki za uporabljeno vodo iz javnega ali lastnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare, tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile, odtekle v javno kanalizacijo.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek.
Količina in lastnosti tehnološke vode mora biti v skladu z določili veljavnih predpisov, ki urejajo to področje. Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključkom na javno kanalizacijo to vodo očistiti.

Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša in so te spremembe trajnejšega značaja, lahko upravljavec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik upravljavcu predložiti tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali zliti odpadne vode, ki vsebujejo škodljive ali nevarne snovi, določene s predpisom.
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije;
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja;
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi;
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije;
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko (predpisane) dovoljene temperature;
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid;
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi;
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj;
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi;
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
6. če uporabnik ne poravna računov za kanalščino ali čiščenje odpadnih vod.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Uporabnik je dolžan povrniti škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, ki jo je povzročila njegova odpadna voda s tem, ko je zaradi njegovega ravnanja prišla v omrežje.

Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve najkasneje v roku 48 ur obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljavec prekine odvajanje odpadne vode in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1. skrbi za predpisano vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju;
2. ravna skladno z določbami pravilnika o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Jesenice, in z njim seznanja uporabnike;
3. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode preko sredstev javnega obveščanja, preko pisarn krajevnih skupnosti in neposredno;
4. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije;
5. vodi evidenco uporabnikov;
6. izdaja soglasja v 30 dneh po popolni vlogi za izdajo soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo;
7. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile ter pravočasno poroča pristojnemu občinskemu organu;
8. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije in kanalizacijske priključke;
9. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov;
10. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo;
11. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov;
12. izvaja redno letno praznjenje individualnih greznic;
13. izvaja meritve na dotoku in iztoku iz komunalne čistilne naprave v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
2. omogočajo upravljavcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa;
3. redno vzdržujejo kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami;
4. omogočijo dostop za izvedbo enkrat letnega praznjenja individualne greznice;
5. redno kontrolirajo sestavo tehnološke odpadne vode in rezultate posreduje upravljavcu;
6. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji;
7. obveščajo upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev;
8. redno plačujejo odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov;
9. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v veljavnih predpisih;
10. dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode;
11. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode;
12. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, morajo o vseh spremembah predložiti upravljavcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje;
13. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti;
14. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljavca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja;
15. kontrolira in redno čisti lovilce olj, lovilce maščob na interni kanalizaciji;
16. se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca;
17. ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
18. poravnati stroške odprave škode zaradi nepravilnega ravnanja.

Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pristojni organi lokalne skupnosti (občinsko redarstvo), vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Upravljavec in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali občinskemu redarstvu Občine Jesenice.

Z denarno kaznijo 20.000 do 360.000 SIT se kaznuje upravljavec javne kanalizacije, če:
– ne izvede prekinitve odvajanja odpadnih vod (39. člen),
– ne izpolnjuje obveznosti iz 40. člena tega odloka,
– če ne izda soglasja iz 40. člena tega odloka,
– ne dovoli priključitve uporabniku, ki izpolnjuje obveznosti iz 15. člena tega odloka,
– ne vodi evidence uporabnikov z individualnimi greznicami (19. člen).
Z denarno kaznijo 10.000 do 60.000 SIT se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca.

Z denarno kaznijo 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek fizična ali pravna oseba, če:
– se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije (8. člen),
– ne izprazni opuščene greznice (9. člen),
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z izdanim soglasjem (12. člen),
– prekine odvajanje odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogoči,
– ne prazni individualne greznice (19. člen),
– odda izvedbo kanalizacijskega priključka neusposobljenemu ali nepooblaščenemu izvajalcu (16. člen),
– odvaja tehnološke odpadne vode v nasprotju z 32., 33., 34. in 35. členom,
– upravljalca ne obvesti o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode (30. člen),
– ravna v nasprotju z določbami 41. člena.

Upravljavec sprejme v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pravilnik o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Jesenice, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, upravljanje in uporaba javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje.

Upravljavec je dolžan v roku enega leta pripraviti pravilnik o praznjenju individualnih greznic, s katerim uredi pogoje in način praznjenja individualnih greznic.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi odvajanja odpadnih vod ter čiščenju greznic na območju Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/91,18/91 pop., 23/91, 24/91-I, 32/91-I pop.).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.