Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Zreče na podlagi 16. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99) na seji dne 5. 7. 1999 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Zreče – dopolnjen 1998
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 / dopolnjen v letu 1993 in 1994 (Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 29/98) – v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan – in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 / dopolnjen v letu 1994 (Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 29/98) – v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan – za območje Občine Zreče, ki je bila ustanovljena 1. 1. 1995 na podlagi zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega plana za območje Občine Zreče se nanašajo na:
– zasnove organizacije dejavnosti v prostoru,
– zasnove namenske rabe prostora,
– urbanistično zasnovo naselja Zreče – programske usmeritve,
– obvezna izhodišča republiškega in občinskega dolgoročnega plana,
– opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana,
– dokumentacijo k planu.
2. člen
Besedilo dolgoročnega plana se v poglavjih točke 6.4. Prostorski razvoj, v podtočkah: 6.4.1. Prostorski in ekološki okviri, 6.4.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti, 6.4.3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru, 6.4.4. Obvezna izhodišča za pripravo prostorskih sestavin srednjeročnih planov, 6.4.5. Opredelitev za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana in 6.4.6. Urbanistične in krajinske zasnove naselij, v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
6.4. Prostorski razvoj
6.4.1. Prostorski in ekološki okviri
Območje občine predstavlja prostor, ki ga pokrivajo katastrske občine:
(0762) Brezje pri Oplotnici (del) 147ha 80a 00m2 *
(1099) Gorenje pri Zrečah 571ha 00a 87m2
(1091) Hudinja (del) 563ha 40a 00m2 *
(1102) Križevec 278ha 34a 75m2
(1098) Loška gora 510ha 05a 79m2
(1088) Padeški vrh 967ha 88a 40m2
(1104) Preloge (del) 541ha 50a 00m2 *
(1101) Radana vas 154ha 31a 99m2
(1089) Resnik 647ha 69a 25m2
(1090) Skomarje (del) 779ha 91a 81m2 *
(1103) Stranice 792ha 51a 42m2
(1105) Škalce (del) 151ha 40a 00m2 *
(1100) Zreče 603ha 18a 44m2
* Opomba: katastrske občine ležijo v različnih občinah; podatki o površini dela katastrske občine, ki je v sklopu politične meje Občine Zreče, so določeni grafično na osnovi PKN5 iz kartografske dokumentacije – osnovna raba zemljišč.
Po podatkih GURS, OE Celje, izpostava Slovenske Konjice je velikost vseh trinajstih katastrskih občin oziroma njihovih delov na območju Občine Zreče 6.709ha 02a 72m2 oziroma 67,09km2. Po izmerah – računalniška obdelava skeniranih PKN5 – pa je izmerjena velikost Občine Zreče 66,96km2 (6.695,2388ha). Razliko (13,7884ha, ki predstavlja 0,2% od celotne površine občine) gre pripisati tlorisni projekciji izmerjenih površin na PKN5, podatki iz katastra pa upoštevajo dejansko reliefno stanje površin.
Za pretežni del površin občine je značilna precejšnja reliefna razgibanost in izjemno visoka gozdnatost. V ravninskih in delno gričevnatih območjih pa so pomembni potenciali kakovostne kmetijske zemlje.
Največ ravninskega sveta je na jugovzhodnem delu občine, kjer se prodna ravnica ob Dravinji razširi. Gričevnati svet se razprostira na severovzhodnem delu občine, večino občinskega teritorija pa predstavlja južno pobočje Pohorja ter zahodno pobočje Konjiške gore in zadnjih odrastkov Karavank v Mali gori.
Razgibano površje občine z obsežnimi gozdovi z relativno ugodnimi geološkimi pogoji daje prostoru pomembno ekološko kakovost z zdravo mikroklimo, pejsažno pestrostjo in sončno lego.
Po izmeri rabe površin v letu 1998 je gozdnih površin 4.317 ha ali 64%, kmetijske zemlje 2.187ha ali 33%, zazidanih in drugih neplodnih površin je 192 ha ali 3%.
Zaradi specifičnih potreb industrije, blokovne gradnje, nekaterih infrastrukturnih objektov po zemljiščih manjših naklonov, so le-ti grajeni tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih in ponekod v nasprotju s potrebami po varstvu okolja in dobrin splošnega pomena. Zato je pomembno, da se nadaljnja rast mesta Zreče in drugih naselij usmeri skladno z načeli varovanja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena. Pri usmerjanju razvoja naselij je poleg zavarovanih najboljših kmetijskih zemljišč potrebno upoštevati tudi druga dobra kmetijska zemljišča, trajno varovalne gozdove ter gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime in naravno kulturno dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov, ukrepe za preprečevanje vseh vrst onesnaževanja podtalja in vod, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom, varstvo vidnih krajinskih kvalitet ter potrebe in omejitve za obrambo in zaščito.
6.4.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti
Urejanje prostora je v smislu zakonodaje s področja urejanja prostora varovanje dobrin splošnega pomena in skrb za njihovo rabo, usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru in njihova prostorska organizacija ter določanje namenske rabe prostora tako, da je usklajena s prostorskimi možnostmi in družbenimi potrebami.
Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in urejanje prostora v celotnem območju občine je določeno s prostorskimi sestavinami teh sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Zreče. Za mesto Zreče so usmeritve za razvoj programsko opredeljene z urbanističnimi zasnovami ureditvenega območja naselja Zreče.
Prostorski razvoj občine bo še naprej slonel na zasnovah, ki bodo zagotavljale vsem območjem občine čimbolj enakovredne pogoje razvoja. Za zadovoljevanje skupnih potreb vseh naselij je potrebno iskati optimalne povezave naselij z različnimi funkcijami, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in kar najboljšo prostorsko izrabo.
Prihodnja poselitev bo potekala usmerjeno na osnovi oblikovanja ustreznejšega omrežja naselij, optimiranega procesa deagrarizacije ter ukrepov za upočasnitev trenda depopulacije. Rezultati usmerjanja poselitve bodo vidni v fizičnih prostorskih strukturah naselij in omrežju naselij, v socialno-ekonomskih dejavnikih ter v stopnji usklajenosti družbenega razvoja. Poselitev bo usmerjena pretežno v ureditvena območja naselij, intenzivnejša pa v območjih urejanja z urbanističnimi zasnovami.
V letu 1998 šteje občina 6296 prebivalcev v dvajsetih naseljih oziroma šestih krajevnih skupnostih. Poseljenost občine je nizka (povprečna gostota je 1 prebivalec na hektar). Razmestitev prebivalstva je takšna, da je še zagotovljeno ohranjanje kulturne krajine in intenzivnost izrabe prirodnih potencialov. Na pretežnem delu podeželja naj bi ohranjali obstoječe število prebivalstva, enakomerno porazdeljeno, s čimer se ne bi spreminjal pokrajinski vzorec in bi bile izkoriščene naravne prednosti podeželja. Del naravnega prirastka se naj bi selil v občinsko središče Zreče, ki predstavlja jedro urbanizacije z lastno ekonomsko osnovo ter se bo krepilo hitreje kot ostala naselja, ki bodo imela umirjeno rast.
Zaradi racionalnosti pri opremljanju prostora, prometnih ureditev, nemotenega dolgoročnega prostorskega razvoja in za zmanjšanje negativnih vplivov na naravno in bivalno okolje, bo razvoj industrije prednostno usmerjen v obstoječa proizvodna območja. Razvoj drobnega gospodarstva z manjšim številom zaposlenih, bo usmerjen tudi v ostala razvojno pomembnejša naselja občine, ker tehnološki razvoj vse bolj omogoča kombiniranje proizvodne in bivalne funkcije. Zaradi tega bo lahko v določeni meri razbremenjena koncentracija proizvodnih dejavnosti v obstoječih območjih.
Specifična je razvojna perspektiva hribovskih predelov, kjer razvoj ni odvisen le od kmetijstva oziroma turizma. Tudi v teh predelih je lahko organizirana decentralizirana proizvodnja v manjših obsegih ob dograjevanju osnovne infrastrukturne opremljenosti.
Infrastrukturna omrežja se bodo povezovala med seboj v čedalje obsežnejše sisteme, kar bo terjalo usklajeno načrtovanje, svojstvene gradbene režime in razmestitev v pokrajini. Razvoj infrastrukturnih sistemov bo usmerjan tako, da bodo sistemi učinkoviti, zmogljivi in varni ter da bo zagotovljeno enakovredno zadovoljevanje potreb vseh uporabnikov in zmanjšanje nezaželenih vplivov na okolje.
Lega v bližini regionalne ceste Maribor-Celje ter sorazmerna bližina avtoceste Maribor – Ljubljana omogoča zraščanje s pripadajočim prostorom v širšo regijo, kar bo še pospeševalo celoviti razvoj Občine Zreče. Prihodnji razvoj prometa naj bi potekal ob zmanjševanju transportnih stroškov, energetskega varčevanja, in ob zagotavljanju varnosti in hitrosti.
Na prostorski razvoj občine bo predvidoma močno vplival razvoj telekomunikacij (telefonsko omrežje z vključevanjem v mednarodne informacijske sisteme, RTV, kanalska radio in video difuzija).
Načrtovanje in graditev komunalnega in energetskega omrežja bo potekala postopno v skladu s potrebami in cilji razvoja poselitve ob upoštevanju dejanskih možnosti.
Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, so posebej opredeljena v dolgoročnem planu ter so pod posebnim varstvom in oskrbo za njihovo smotrno rabo pod pogoji, kot to določa zakon.
6.4.3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru
6.4.3.1. Zasnova organizacije dejavnosti
6.4.3.1.1. Omrežje naselij
Prostorski vzorec poselitve je zasnovan tako, da bosta vključena naravno in ustvarjeno izročilo, dopolnjena z novimi oblikami in funkcijami, ki bodo zagotavljale višjo in kvalitetnejšo življenjsko raven vsem prebivalcem v občini.
Hierarhija omrežja naselij bo z vidika funkcij oskrbe, storitev in družbenih dejavnosti naslednja:
– sedeži KS: Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Resnik, Skomarje, Stranice in Zreče;
– lokalno središče: Stranice;
– naselje s posebnimi funkcijami naselja z značilnimi turističnimi in zdraviliškimi dejavnostmi:
Rogla;
– središča občinskega pomena: Zreče, ki ima dodano posebno funkcijo kot:
– naselje s posebnimi funkcijami naselja z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi dejavnostmi.
Z ustrezno oskrbno opremljenostjo centrov krajevnih skupnosti in primernim razvojem centralnih dejavnosti v lokalnem središču Stranice ter v občinskem središču Zreče bodo zagotovljene možnosti za lokalno oskrbo. Na Rogli, ki je že opredeljena kot klimatsko naravno zdravilišče, so s sprejetimi občinskimi akti že opredeljene možnosti za razvoj teh funkcij. V Zrečah pa je potrebno opredeliti vse možnosti za razvoj in krepitev dodatne funkcije naselja: značilne turistične in zdraviliške dejavnosti.
Naselje – mesto Zreče je z ustanovitvijo nove Občine Zreče postalo občinsko središče, na katerega gravitira celotno funkcijsko območje občine, ki ga sestavlja 27 naselij.
Glede na število prebivalcev so omrežja razporejena:
– skupina razloženih naselij, ki ne presegajo 200 prebivalcev: Boharina, Bukovlje, Čretvež, Gornja vas, Gračič, Koroška vas, Lipa, Loška gora, Mala gora, Osredek, Padeški vrh, Planina na Pohorju, Polajna, Spodnje Stranice, Zabork,
– skupina naselij (s prepoznavnim jedrom naselja), ki ne presegajo 200 prebivalcev: Bezovje nad Zrečami, Črešnova, Gorenje, Resnik (z Roglo), Radana vas, Zlakova,
– skupina naselij, ki so agrarno bivalna in pretežno bivalna z mešanim gospodarstvom, ki ne presegajo 500 prebivalcev: razloženo naselje Križevec in Dobrovlje;
– lokalno središče, ki ne presega 1500 prebivalcev: Stranice
– središče občinskega pomena, ki ne presega 5000 prebivalcev: Zreče.
6.4.3.1.2. Razporeditev stanovanj
Stanovanjska gradnja v prostoru občine bo usmerjena v novogradnjo stanovanj obenem pa bo potekala predvsem v smislu izboljševanja obstoječega stavbnega fonda (nadomestna gradnja, dozidave, rekonstrukcije). Razmerje med objekti več družinske in enodružinske gradnje bo v občinskem središču Zreče v prid več družinski gradnji (ocena 60%: 40%), v preostalih ureditvenih območjih pa bo prevladovala enodružinska gradnja. Razmestitev stanovanj v prostoru pa mora upoštevati razpoložljiv – opredeljen prostor za gradnjo ter možnosti za smotrno komunalno opremljanje za gradnjo v za to opredeljenih območjih.
Gradnja in obnova stanovanjskega fonda bo v Občini Zreče usmerjena predvsem v opredeljena ureditvena območja naselij Zreče, Stranice, Skomarje, Dobrava, Bezovje, Bukovlje, Črešnova, Gabrovlje, Gorenje pri Zrečah, Zlakova in Radana vas. V manjšem obsegu bo predvidena individualna stanovanjska gradnja še vedno potekala izven ureditvenih območij naselij (razpršena gradnja), saj predstavlja način reševanja stanovanjske problematike, kar pa bo potrebno z vidika smotrnejše komunalne in druge oskrbe, omejiti na najnižji, še sprejemljiv obseg.
6.4.3.1.3. Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
Gradnja objektov za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti bo potekala skladno z zastavljenim modelom omrežja naselij oziroma z vzorcem poselitve, iz katerega izhaja program opremljenosti posameznega naselja s temi dejavnostmi, glede na njegovo hierarhično vlogo v omrežju naselij.
Razvrstitev naselij v omrežju centralnih naselij z vidika funkcije oskrbe, storitev in družbenih dejavnosti:
a) sedeži KS: Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Resnik, Skomarje, Stranice in Zreče;
b) lokalno središča: Stranice;
c) središče občinskega pomena: Zreče
d) naselje s posebnimi funkcijami naselja z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi dejavnostmi: Zreče in Rogla;
vse: obvezno izhodišče prostorskih sestavin občinskega plana.
a) Sedeži Krajevnih skupnosti:
Vsa naselja, kjer so sedeži KS, naj bi bila načeloma uvrščena med oskrbna središča in tako imela minimalni nivo opremljenosti takih središč. V nekaterih naseljih, ki so sedeži KS, so že prisotni nekateri elementi te opremljenosti. Zaradi majhnega števila prebivalcev, majhnosti vplivnega območja in bližine naselij višjega ranga, bi bilo nesmotrno razvijati vse elemente opremljenosti, ki se načeloma predvidevajo za centre, pač pa le nekatere od njih – po potrebi in v smislu delitve funkcij.
b) Lokalno središče Stranice:
Nivo opremljenosti lokalnega središča je načeloma naslednji:otroški vrtec (po potrebi), osnovna šola (po potrebi), trgovina osnovne preskrbe, trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za kmetijske pridelke (po potrebi), nekatere storitvene obrti, dvorana za kulturne in druge namene s prostori za KS (po potrebi), športno igrišče, gasilski dom. Ukrepi za razvijanje nivoja opremljenosti usmerjeni predvsem v izboljšanje kvalitete storitev.
c) Središče občinskega pomena Zreče:
Občinsko središče Zreče s svojimi storitvenimi in oskrbovalnimi dejavnostmi oskrbujejo gravitacijsko zaledje celotne občine. Opremljenost občinskega središča vsebuje vse elemente opremljenosti pomembnejših lokalnih središč (otroški vrtec, popolna osnovna šola, zdravstvena postaja (zdravnik, zobozdravnik), trgovine osnovne preskrbe, trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za kmetijske pridelke, servis za poljedelske stroje, storitvene obrti, kulturni dom s knjižnico, dvorano in klubi, športna igrišča, telovadnica, kopališče, gasilci, pošta, enota banke, gostišče s sobami.), dopolnjene z: več specializiranimi trgovinami na drobno, veleblagovnico, usmerjenim šolstvom z eno specializacijo, muzejem, galerijo, zdravstvenim zavodom, sejmiščem, banko, zavarovalnico, turistično agencijo, specialnimi obrtmi, tehničnimi servisi, hotelom.
d) Naselji s posebnimi funkcijami naselja z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi dejavnostmi Zreče in Rogla:
Zreče imajo poleg osnovne funkcije občinskega središča še posebno funkcijo naselja z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi dejavnostmi, kar se odraža v dopolnjevanju dejavnosti turistično – zdraviliško – rekreacijskega pomena.
Klimatsko turistični center Rogla ima funkcijo naselja z značilnimi zdraviliško turističnimi dejavnostmi, kar se odraža v opredeljenem dograjevanju sedanjih objektov in površin tega centra skladno s sprejetimi razvojnimi načrti (povezave obstoječih smučarskih naprav z izgradnjo novih vlečnic in sedežnic, na območju smučišč izvedba naprav za poletno ponudbo, ureditev kolesarske steze, ureditev golf igrišča, izgradnja novih objektov /golf hotela, Pohorske vasi, hotela za mladinski turizem, manjšega sakralnega objekta/, dograditev prometne infrastrukture z bencinskim servisom ter garažno hišo).
6.4.3.1.4. Razporeditev proizvodnih dejavnosti
6.4.3.1.4.1. Industrija
Družbeno uveljavljeno varstvo kmetijskih zemljišč in varstvo okolja nasploh ter zahteva po racionalni rabi površin postavljajo spremenjena in poostrena izhodišča ter pogoje tudi za razmeščanje in nadaljnjo izgradnjo industrijskih objektov, skladišč in servisov pri tem pa je potrebno upoštevati cilje varstva in izboljšanja delovnega okolja.
Glede na funkcije naselij z vidika proizvodnih dejavnosti so Zreče opredeljene kot pomembnejše industrijsko središče z najmanj dvema industrijskima skupinama, v katerih je skupno največ 10.000 zaposlenih.
Razmestitev proizvodnih dejavnosti sloni na že obstoječih in načrtovanih lokacijah za proizvodne dejavnosti in ter na opredelitvi funkcije naselja Zreče v omrežju naselij z vidika proizvodnih dejavnosti. Vse površine za proizvodne dejavnosti so znotraj 2. območij kmetijskih zemljišč, razen površin za širitev industrijske cone Unior II.
Distribucija površin za proizvodne dejavnosti po naseljih:
Za naselje Zreče je značilna večja koncentracija proizvodnih dejavnosti na severovzhodnem robu Zreč (Unior, Comet oziroma območja P1,P2 in P3), ki pa imajo omejene možnosti širjenja razen proti severozahodu (Comet – P5). V smeri proti Radani vasi je oblikovano sodobno zasnovano industrijsko območje (Unior II – P4). Razdelitev površin na 1. In 2. območje kmetijskih zemljišč je približno za polovico zmanjšala obseg te industrijske cone in tako onemogočila smotrno izkoristiti že zgrajeno infrastrukturo v industrijski coni in realizirati sprejet zazidalni načrt. Glede pomanjkanja površin za širitev proizvodnih dejavnosti v Zrečah je predlagan izvzem površine za IC Unior (P7) iz varovanja (najboljša kmetijska zemljišča – I. območje kmetijskih zemljišč).
Lokacije za proizvodne dejavnosti v ureditvenem območju Zreč:
----------------------------------------------------------------------------------
Zap. št. Območje urejanja Celotno Nepozidane Opombe Št.
območja območje površine posebni dokumenta
v ha v ha pogoji
----------------------------------------------------------------------------------
P1 COMET 3,87 –
P2 Unior I – levi
breg Dravinje 1,56 –
P3 UNIOR I 5,41 –
(P4 UNIOR –
deponija 0,56 0,56)
P5 UNIOR II 6,37 –
P6 COMET–
2. faza 0,80 0,80
P7 Unior II –
sever 1,44 1,44
P8 UNIOR II–
2. faza 2,60 2,60 RCC 355/77
Območje Zreč 22,05 4,84
----------------------------------------------------------------------------------
Lokacije za proizvodne dejavnosti izven Zreč:
Za druga ureditvena območja v občini je skupna značilnost ta, da zaradi omejitev, ki so posledica varovanja najboljših kmetijskih zemljišč (1. območij kmetijskih zemljišč), ni prostora za razmestitev proizvodnih dejavnosti v smislu večjih proizvodnih obratov. Alternativa temu so manjše obrtno – proizvodne delavnice.
6.4.3.1.4.2. Drobno gospodarstvo – obrtno proizvodne dejavnosti
Z ustvarjanjem ugodnih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva bodo povečane možnosti razvoja v posameznih manjših krajih. Zato je potrebno opredeliti več manjših območij za obrtno proizvodne dejavnosti. Razmestitev območij v prostoru mora upoštevati izključitev morebitnih negativnih vplivov na okolje.
Lokacije za obrtno proizvodne dejavnosti:
------------------------------------------------------------------------------------
Zap. št. Območje urejanja Celotno Nepozidane Opombe Št.
območja območje površine posebni dokumenta
v ha v ha pogoji
------------------------------------------------------------------------------------
O1 Zreče – Železniška
postaja 0,69 0,30
O2 Zreče – Kovaška
cesta 0,85 –
O3 Zreče – Žaga GG 0,65 – obrat GG
O4 Zreče – Za KZ –
zahod 0,56 0,56
O5 Zreče – Žel.
postaja – sever 0,56 0,56
O6 Zreče – Špile 2,56 2,56
O7 Zreče – Loška gora 1,05 1,05
območje Zreč 6.92 5,03
------------------------------------------------------------------------------------
6.4.3.1.5. Infrastrukturno omrežje in povezave
Z zasnovo prometne, energetske in komunalne infrastrukture zagotavljamo predvsem ustrezno povezanost in čimbolj enakomerno oskrbo vseh naselij in proizvodnih območij v občini.
6.4.3.1.5.1. Zasnova prometnega omrežja
A) Cestno omrežje
Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo regionalne in lokalne ceste ter javne poti.
Regionalne ceste:
R2 430 Maribor – Celje (Tepanje – Višnja vas)
R2 431 Slovenske Konjice – Vitanje (Zgornji Dolič –
Stranice)
R3 701 Zreče – Lovrenc na Pohorju (Pesek – Rogla – Zreče)
Lokalne ceste:
383010 Slovenske Konjice – Polene – Bukovlje – Stranice
383020 Slovenske Konjice – Dobrava – Zreče
383030 Slovenske Konjice – Gabrovlje – Zreče
383040 Slovenske Konjice – Strganjšek – Gračič
440250 Božje – Koroška vas
440260 Brezje – Koroška vas
485010 Loška gora – Ljubnica
485020 Stranice – Križevec – Osredek – Zreče
485030 Dobrava – Radana vas – Sp. Zreče
485040 Črešnova – Zlakova – Gračič
485050 Padeški vrh – Gorenje – Črešnova – Zg. Zreče
485060 Zreče – Gračič – Malahorna
485070 Kovaška cesta
485080 Zbičajnikova žaga – Loška gora
485090 Beli križ – Mah
640040 Vitanje – Skomarje – Resnik – Lukanja
Vse druge ceste v občini so uvrščene v javne poti.
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od 1986–2000 (dopolnjen 1989) so upoštevane naslednje ceste:
R2 430 Maribor – Celje (prej: M 10 Tepanje – Višnja vas)
R2 431 Slovenske Konjice – Vitanje (prej: R 367 Zgornji
Dolič – Stranice)
R3 701 Zreče – Lovrenc na Pohorju (prej: R 343 Pesek –
Rogla – Zreče)
Temeljne naloge dolgoročne strategije razvoja cestnega omrežja bo usposabljanje omrežja cest, ki bodo zmanjšale ranljivost notranje občinske cestne mreže in omogočale razvoj javnega prometa. Kolesarske steze, peš poti, in parkirne površine bodo dograjevane vzporedno s cestnim omrežjem.
B) Železniško omrežje
Dosedanji razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške proge iz Poljčan do Zreč preuranjena. Možnost za ponovno vzpostavitev proge na isti trasi je nemogoča zaradi pozidave trase na območju naselij Slovenskih Konjic in Loč. Za proučitev nove trase železniške proge je bila izdelana preliminarna ocena možnosti za gradnjo enotirne železniške proge Poljčane – Zreče (ŽG Ljubljana). Trasa proge, ki poteka po stari trasi ozkotirne železnice na delih, kjer je trasa še ohranjena, ter v novo opredeljenem koridorju možnega poteka trase, je v kartografskem delu: Zasnova prometnega omrežja (tema 8, list št. 8) opredeljena kot železniška proga za medmestni in primestni promet.
C) Zračni promet
V prostoru Občine Zreče ni letališč; prav tako niso planirani posegi ali ureditve v prostoru za potrebe zračnega prometa. Celotno območje občine pa leži pod zračnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s področja zračne plovbe.
č) Žičnice
Na predelu rekreacijsko turističnega centra Rogla, obstaja na delu, ki leži v prostoru Občine Zreče, 7 smučarskih vlečnic v skupni dolžini 4.280m, ki zavzemajo okrog 1,3ha zemljišč, ter 1 smučarska sedežnica v dolžini 1320m, ki zavzema okrog 0,3ha zemljišč.
6.4.3.1.5.2. Zasnova omrežja zvez
D) Telefonsko omrežje
V obstoječem (podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene večje spremembe; v prostoru občine obstaja končna telefonska centrala KATC v Zrečah. Večje spremembe se predvidevajo na področju brezžičnih zvez, kjer bodo varovani koridorji RR zvez (obstoječ koridor poteka v smeri od Slovenskih Konjic do Rogle) ter postopoma vključevanje novih na osnovi ugotovljenih potreb.
E) Poštno prometno omrežje
Na območju Občine Zreče delujeta dve poštni enoti: v občinskem središču Zreče ter v lokalnem središču Stranice.
6.4.3.1.5.3. Zasnova energetskega omrežja
F) Elektroprenosno omrežje
Preko južnega dela občine poteka trasa DV 2 x 110 kV Pekre – Selce (D-1035), ki je obenem obvezno izhodišče DP RS Slovenije 1986–2000 – dopolnjen 1989. Za daljnovod je zaradi dotrajanosti predvidena rekonstrukcija, ki bo izvedena znotraj obstoječega 30m širokega daljnovodnega koridorja.
Občina se pretežno napaja iz razdelilne trafo postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih Konjicah. V Občini Zreče je v letu 1998 64 transformatorskih postaj z močjo 20/0,4 kV. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 oziroma 35 kV. Kabelsko omrežje se pojavlja v območju mesta Zreče in na predelu Rogle.
Zasnova elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih elektroenergetske infrastrukture v Občini Zreče (študija: Razvoj distribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor /Elektroinštitut Milan Vidmar) ter na smernicah izgradnje elektroenergetskih distribucijskih naprav za obdobje 1995–1999, kjer se vključuje gradnja elektroenergetskih objektov na demografsko ogroženih območjih Občine Zreče.
Predvideno elektroenergetsko omrežje (do 20kV) na območju Občine Zreče zajema 10 novih transformatorskih postaj 20/0,4 kV. Realizacija elektroenergetskih objektov se bo časovno prilagajala predvsem letnim planom občine.
Potencialni energetski vir predstavljajo Dravinja s hudourniškimi pritoki, kar je delno izkoriščeno. Zgrajeni sta dve mali hidroelektrarni, ena pa je v izgradnji. Na osnovi strokovnega gradiva: Opredelitev možnosti rabe in gospodarskega izkoriščanja vode – proizvodnja električne energije v povezavi z drugimi rabami (Vodnogospodarski biro Maribor – januar 1997) je za gradnjo MHE opredeljenih še sedem možnih lokacij. Morebitno gradnjo je potrebno predhodno uskladiti z drugimi vidiki varovanja prostora.
G) Plinovod
Magistralni plinovod, odcep Zreče je (stanje 1988) obvezno izhodišče DP R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen leta 1989). Plinovod, ki napaja območje Zreč, je v celotni dolžini vkopan in poteka iz smeri Slovenske Bistrice od meje občine do Zreč (P 142 S 1/2), ter napaja obrate Comet (kapacitete 150 m3/h) in Unior (kapaciteta 1.450 m3/h). Varstveni pasovi plinovoda v širini 200m, 30m in 5m na obe strani pomenijo omejitve za možnosti pozidave in poseganje v prostor. Plinovod je dolg 1.080m in zavzema skupaj z varstvenim pasom 21,60ha površine občine.
Za območje mesta Zreče je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja za široko potrošnjo.
H) Toplovodno omrežje
Nekateri elementi toplovodnega ogrevanja obstajajo v mestu Zreče, kjer so iz centralne kotlovnice ogrevani deli (blokovna gradnja) mesta. Omrežje cevovodov za topolovodno ogrevanje je omejeno na mestni prostor. Vzporedno s širitvijo sistema oskrbe narašča tudi potrošnja toplotne energije, vendar je trend rasti v upadanju, ker se uporabniki skupaj z distributerji ob vsesplošni energetski krizi usmerjajo v druge vire (plin) oziroma v racionalizacijo uporabe toplotnega ogrevanja.
6.4.3.1.5.4. Zasnova komunalnega omrežja
I) Vodovodno omrežje
Vodni viri v prostoru Občine Zreče so zanimivi tudi za vodooskrbo celjske in konjiške občine. Tako je kot obvezno izhodišče DP R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989) privzeta zasnova trase magistralnega vodovoda Stranice – Celje, katerega severni krak poteka tudi po prostoru Občine Zreče. Izvedba magistralnega vodovoda je opredeljena v 2. etapi (faza B: plansko usklajevanje), vodovod bo napajan iz zajetega izvira Zverovje. Za koriščenje izvirov na Stranicah bo potrebno medobčinsko dogovarjanje o količinah odvzete vode za celjski oziroma konjiški vodovod.
Na območju občine so speljani krajevni vodovodi, iz katerih se oskrbujejo najbližja naselja. Vodovodno omrežje je razdeljeno v dve območji vodovoda: Zreče in Stranice.
V vodovodnem omrežju Zreč so zajeti izviri Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zreče I, Jamnik s skupno zmogljivostjo 20,3 litra na sekundo. V bodoče naj bi skupna povprečna poraba vode do leta 2000 znašala 25,5 litra na sekundo. Dolžina primarnega omrežja je 13,5, skupaj 25,5 km. Dolžina sekundarnega omrežja je 12 km.
Vodovodno omrežje in znani ter rezervirani vodni viri zagotavljajo zadostne količine vode prebivalstvu in industriji. Obstoječa vodovodna omrežja bodo povezovana v enotni sistem vodooskrbe za celotno občino, skladno z načrtovano porabo vode.
J) Kanalizacijsko omrežje
Odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih voda predstavlja enega večjih problemov v občini. Za odvajanje je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Zrečah, drugod pa je odtok vode usmerjen v greznice, ponikalnice ali neposredno v potoke. Do sedaj je bil zgrajen kolektor v Zrečah. Dolžina kanalizacijskega omrežja na območju Zreč je okrog 12km.
Predvidene ureditve (novogradnje, rekonstrukcije) kanalizacijskega omrežja posegajo pretežno v zgrajene strukture ali so vključene v nova območja stanovanjskih gradenj. Predvidena je sekundarna kanalizacija ob vodovodu v Zrečah (4 km premer 30).
V dolgoročnem obdobju bodo zgrajene čistilne naprave, kanalizacijski zbiralniki in primarno kanalizacijsko omrežje predvsem za vsa pomembnejša ureditvena območja naselij v občini.
Izven ureditvenih območij naselij (območje razpršene gradnje) je na predelih zgoščene obstoječe ali načrtovane pozidave s stanovanjskimi in drugimi objekti, obvezno skupno reševanje odvajanja odplak za več objektov (od 5 do 15 in več objektov).
K) Čistilne naprave
Gradnja čistilnih naprav za komunalne odplake naselij je ostala nerealizirana in se prenaša v naslednje obdobje. Zgrajene so bile čistilne naprave za potrebe industrije v Uniorju.
Za sanacijo vseh v II. In III.-IV kakovostne razrede uvrščenih delov vodotokov ter podtalja v občini je predvidena izgradnja čistilnih naprav predvsem za mesto Zreče (do 10.000E) ter v vseh ureditvenih območjih naselij Črešnova, Gorenje, Resnik, Skomarje, Stranice in Zlakova. Število, lokacije ter kapacitete in vrste čistilnih naprav bodo opredeljene in izvedene na osnovi predhodno izdelane študije.
Zmanjšanje onesnaževanja v proizvodnih območjih je predvideno v Zrečah Unior za 5.000 E.
Na območju razpršene gradnje je obvezno skupno reševanje odplak. Obvezna je izgradnja skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav za kar so zadolženi lastniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov. Vrsta čistilne naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok izgradnje morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov, kjer nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz prostora, kje so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani načrtovani objekti. Obveznost izgradnje skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav mora biti opredeljena za obstoječe objekte v postopku pridobivanja uporabnih dovoljenj ali dovoljenj za posege na obstoječih objektih (adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave), za načrtovane objekte pa v postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo (lokacijsko in gradbeno dovoljenje).
L) Pokopališča
V občini je pet pokopališč: v Zrečah staro opuščeno (D16) ter novo, kjer je tudi opredeljena širitev (Po1 in PO2), v Skomarju, na Stranicah ter v Gorenju. Predvidene so širitve pokopališč v Zrečah, na Stranicah ter v Gorenju.
6.4.3.1.6. Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave
V prostoru Občine Zreče poteka razvodnica med dvema povodjema: večji, severovzhodni del občine predstavlja povodje Dravinje, povodje Savinje pa predstavlja manjši jugozahodni del občinskega prostora; tako leži občina v dveh vodnogospodarskih območjih. Osnovni odvodnik na območju povodja Dravinje je zgornji tok Dravinje z vsemi pritoki; na tem območju ležijo Zreče ter vsa večja naselja v Občini Zreče razen Stranic, ki so v povodju Savinje. Osnovni odvodnik na območju povodja Savinja je zgornji tok potoka Tesnice.
Vodnogospodarske ureditve so usmerjene v vzdrževanje vodnega režima, varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbo z vodo ter čiščenje odpadnih voda.
V prostoru občine je opredeljena izvedba zadrževalnikov za posebne namene na Koprivnici v Zrečah – tudi kot širitev turistične dejavnosti Zreč. Akumulacije bodo imele več namenov:
– zadrževanje vode za optimalno gospodarjenje s tem naravnim virom
– oskrba z zadostno količino primerne čiste vode za vse porabnike, ki vodo odvzemajo za življenjske potrebe in produktivne namene (namakanja, industrijo)
– oblikovanje površinsko manjših vodnih površin znotraj naselij (ob upoštevanju vseh ukrepov) kot element izboljšanja bivalnega okolja, hkrati pa tudi možnost za naravno akumuliranje požarnovarnostne vode.
Planirane vodnogospodarske ureditve so na povodju Dravinje opredeljne na osnovi planskega gradiva vodnega gospodarstva v letu 1998. Na povodju Dravinje v prostoru Občine Zreče so predvidena le vzdrževalna dela na porušenih vodnih objektih in izvedba interventnih posegov v strugo Dravinje in pritokov po posledicah neurja, ter čiščenje zaprodnih pregrad. Plani in načrti za daljše obdobje v vodnem gospodarstvu niso obnovljeni, zato ni predvideno izvajanje večjih vodnogospodarkih ukrepov, ki bi bistveno posegli v prostor na in ob vodotokih.
Za poseganje v prostor veljajo iz vidika vodnega gospodarstva naslednje usmeritve:
– Varovati je treba količino in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima.
– V največji možni meri je treba ohraniti naravni videz površinskih vodotokov in obvodnega prostora, zato regulacijski ukrepi niso dopustni. Možna je lokalna protierozijska zaščita obstoječih objektov. Vzdrževanje in protierozijsko zaščito strug potokov ter sanacija poškodb je treba izvajati s sonaravnimi materiali: Kmetijske površine ob vodotokih naj bodo varovane le na 10-letno poplavno varnost. Za preprečitev nastanka erozijskih žarišč na pribrežnih zemljiščih morajo biti vse kmetijske površine, ki se intenzivno izkoriščajo od zgornjega roba oddaljene vsaj 5m. Pas ob vodotoku mora biti travnat ali drugače utrjen.
– Površine, ki niso primerne za intenzivno kmetijstvo naj se namenijo za zadrževanje visokih vod (suhi zadrževalniki).
– Za zajete izvire je potrebno pripraviti strokovne podloge za določitev varnostnih pasov vodnih virov ter sprejeti odloke o varovanju vodnih virov; do sprejetja le-teh pa je potrebno omejiti dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kvaliteto vode na območjih vodnih virov.
– Izdelati je potrebno kataster vodnih virov s katerim bo ugotovljena zmogljivost vodnih virov, kvaliteta, pregled nad lokacijami in možen transport do posameznih potrošnikov. Na osnovi tega bo potreben dogovor med občinami o razdelitvi vodnih virov. Z občinskim odlokom je potrebno izbrati koncesionarja vodnih virov pitne vode.
– Novogradnje je treba usmerjati na poplavno varna območja, tako da se z njimi ne bo posegalo na obvodne retenzijske površine, ki so pomembne za vzdrževanje visokovodnega režima vodotoka ter na obsežnejša erozijska ter zaradi vode nestabilna območja.
– Gradnja objektov ter površinskih infrastrukturnih objektov ni dovoljena v pasu 5m levo in desno od osnovne struge vodotokov. Tak način rabe prostora bo omogočal primerno vzdrževanje vodnega režima vodotokov ter ohranitev rečnih in obrežnih ekosistemov ter obrežne krajine.
– Gradnja objektov na erozijskih in plazljivih območjih načeloma ne bo možna. Izjemoma bo možna le ob predhodni sanaciji območja.
– Raba vode v druge namene (ribogojnice, male hidroelektrarne, namakanje kmetijskih površin) je dovoljena le takrat ko bodo količine večje od ekološko sprejemljivega pretoka, pri čemer ima prednost raba vode za pitje in napajanje živine. Za rabo vode je treba pridobiti ustrezno soglasje oziroma koncesijo.
– Odplake se morajo na komunalni čistilni napravi očistiti do te mere, da parametri pred izpustom v površinski odvodnik ustrezajo določilom uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
– Odplake večjih gostinskih ter gospodarskih dejavnosti z območij, ki ne bodo priključene na centralni kanalizacijski sistem, se bodo odvažale na čistilno napravo oziroma je za tak objekt potrebno predvideti lastno čiščenje odpadnih voda.
– Odplake kmetij ter bivalnih objektov razpršene gradnje izven varovalnih pasov vodnih virov se bodo odvajale preko triprekatnih greznic v ponikalnice, kolikor ne bodo presegale dopustnih vrednosti parametrov po Uredbi o vnosu snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
– Na kmetijah se bodo uredila gnojišča ter jame za gnojnico v skladu s predpisi. Čas in količine naravnih gnojil mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
– Na vplivnih območjih virov pitne vode je treba razvijati tiste gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki ne onesnažujejo vode, tal, zraka ali kvarno vplivajo na vodni režim ali obvodni prostor.
– Gospodarske dejavnosti, ki pri proizvodnji uporabljajo tehnološko vodo, je potrebno usmerjati v zaprte sisteme – krogotoke.
6.4.3.2. Zasnova namenske rabe prostora
Na osnovi računalniške izmere skeniranih PKN5 iz kartografske dokumentacije (stanje 1986) k planskim aktom občine Slovenske Konjice, ugotavljamo naslednjo delitev površin glede na osnovno rabo:
površina občine 6.695ha 23a 88m2
gozd: 4.316ha 10a 08m2
kmetijska zemljišča: 2.187ha 21a 77m2
– najboljša kmetijska zemljišča
(1. območje) 1.021ha 11a 13m2
– druga kmetijska zemljišča
(2. območje) 1.166ha 10a 64m2
urbanizirano: 191ha 92a 03m2
– območja opredeljenih
stavbnih zemljišč: 190ha 02a 30m2
– narazporejeno: 1ha 89a 73m2
(vir: Geofoto d.o.o.: Osnovna raba zemljišč, statistični pregled površin, 7. 8. 1998)
Ob upoštevanju planiranih razširitev ureditvenih območij ter novo opredeljenih stavbnih zemljišč bo bilanca osnovne rabe prostora v letu 1998 naslednja:
6.4.3.2.1. Območja kmetijskih zemljišč
V letu 1986 je bilo evidentiranih v Občini Zreče od celotnih 6.695,95ha površine občine 2.187,22ha kmetijskih zemljišč ali 32,6% celotnega območja občine. Od tega je 1.021,11ha najboljših kmetijskih zemljišč – prvih (1.) zavarovanih območij kmetijskih zemljišč – in 1.166,11ha drugih (2.) kmetijskih zemljišč.
Najboljša kmetijska zemljišča (1. območja) predstavljajo predvsem večje sklenjene ravninske površine ob porečju Dravinje, na ravninskem predelu okrog Stranic ter razdrobljene dele hribovitejšega in pohorskega predela občine do nadmorske višine 600m.
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov je opredeljen izvzem iz varovanja za najboljša kmetijska zemljišča (1. območja kmetijskih zemljišč) v velikosti 14,08ha; sprememba rabe iz 2. območja kmetijskih zemljišč v urabanizirana – stavbna zemljišča je opredeljena za 24,06ha zemljišč. Utemeljitve sprememb rabe na kmetijskih zemljiščih so podane v strokovnem gradivu Izjemni posegi (v letu 1998), ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Zreče.
Ob upoštevanju evidentiranih sprememb v gozdovih je s spremembami in dopolnitvami planskih aktov Občine Zreče opredeljeno povečanje najboljših kmetijskih zemljišč za 16,80ha in zmanjšanje drugih kmetijskih zemljišč za 8,23ha; ob upoštevanju odprave pomanjkljivosti pri vrisu stavbnih zemljišč v letu 1986 je s spremembami in dopolnitvami planskih aktov opredeljeno zmanjšanje najboljših kmetijskih zemljišč za 15,28ha ter drugih kmetijskih zemljišč za 75,57ha.
Tako je v letu 1998 v Občini Zreče od celotnih 6.695,95ha površine občine opredeljenih 2.096,39ha kmetijskih zemljišč ali 31,3% celotnega območja občine. Od tega je 1.005,83ha najboljših kmetijskih zemljišč – prvih (1.) zavarovanih območij kmetijskih zemljišč – in 1.090,56ha drugih (2.) kmetijskih zemljišč.
6.4.3.2.2. Območja gozdov
A) Stanje gozdnih sestojev
Gozdovi v območju Občine Zreče so razmeroma močno spremenjeni. V severnem delu okrog Rogle se v naravnih smrekovih lahko opazi sukcesijski razvoj rastišč. Gre za zaraščanje posameznih opuščenih pašnikov, kjer se zaradi orografije in delovanja klime pojavlja tudi visoko barje. Med drevesnimi vrstami močno prevladuje smreka, majhen pa je tudi delež jelke, bukve, redek je rdeči bor in macesen. V področju, ki se spušča iz Rogle proti Zrečam, se pojavlja prevladujoč gozd iglavcev na silikatih. V drevesni sestavi prevladuje smreka, znaten je tudi še delež jelke, medtem ko je delež listavcev majhen. Bogato se pomlajujeta smreka in jelka, medtem ko je pomlajevanje listavcev slabo. Stabilnost sestojev je vprašljiva, saj je smreka zaradi hitrega priraščanja podvržena snegolomom.
V osrednjem delu občine se pojavljajo zasmrečeni bukovi gozdovi. Delež smreke je na kislih in po naravi bukovih rastiščih glede na lesno zalogo kar 70%. Ostalih iglavcev je manj, znaten pa je delež bukve, kar je odraz precejšnje spremenjenosti naravne drevesne sestave. Sestoji so nestabilni in precej poškodovani, saj je ocenjena poškodovanost zaradi notranjih in zunanjih vplivov kar 16%.
V področju Stenice se pojavljajo submontanski bukovi gozdovi. V teh prevladujeta bukev in smreka, med listavci pa se pojavljajo še hrast graden, češnja, gorski javor, maklen, mokovec, lipa in brek. V strmejših področjih se uveljavljajo združbe hrasta in črnega gabra, ponekod pa je umetno pospeševan tudi kostanj (vinogradniško kolje). V montanskih in altimontanskih bukovjih ter jelovo bukovih gozdovih prevladuje bukev, precejšen pa je tudi delež smreke in jelke.
Acidofilni bukovi gozdovi, ki pokrivajo le manjše površine, imajo nekoliko naravnejšo sestavo, kot zasmrečeni bukovi gozdovi, vendar v njih še vedno prevladujejo iglavci. V acidofilnih borovjih na ekstremno kislih tleh sicer prevladuje smreka, ki pa ne uspeva dobro. Odlično uspeva tu le rdeči bor, medtem ko je delež listavcev razmeroma majhen. V teh gozdovih se še steljari.
V nižinskih hrastovo gabrovih gozdovih je drevesna sestava še posebej pestra. Prevladuje bukev, precejšen je tudi delež smreke, poleg tega pa se pojavljajo še jelka, beli gaber, mokovec, veliki jesen, maklen, lipa, češnja in gorski javor.
B) Funkcije gozdov
Ekološke funkcije
Varovanje gozdnih rastišč in sestojev (varovalna funkcija)
Prvenstvena naloga gozdov s širšega, krajinsko ekološkega vidika je varovanje rastišč. Varovalno vlogo sicer opravljajo vsi gozdovi, posebej pa je poudarjena na strmih terenih. V območju občine je 75,07ha gozdov razglašenih za varovalne gozdove (sem je prištetih tudi 40,11ha površin rezervata Lovrenška jezera, ki spada med gozdove s posebnim namenom). Poleg tega je opredeljenih 610,30ha gozdov kot varovalne gozdove z 2. stopnje poudarjenosti funkcije. V njih se sicer lahko gospodari, vendar je pri delu potrebno paziti na poudarjeno varovalno funkcijo. Pretežno so vse površine varovalnih gozdov v področju k.o. Stranice in Preloge – del.
Hidrološka funkcija gozda
Varovanje vodnih virov, tako obstoječih, kot tudi potencialnih, je ena vse pomembnejših nalog gozda. Prostor Občine Zreče, še posebej pobočja pod Roglo v osrednjem delu občine, pa tudi območje Stranic so za vodooskrbo velikega pomena. Gozdovi, ki imajo poudarjeno vlogo varovanja vodnih virov, so uvrščeni v gozdove s hidrološko funkcijo 2. stopnje poudarjenosti. Gozdovi s 1. stopnjo poudarjenosti so samo neposredno ob zajetjih ali pomembnejših izvirih in ne obsegajo večjih površin. 328,20ha gozdov je opredeljenih v 2. stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije.
Biotopska funkcija
Gozdovi s poudarjeno biotopsko vlogo predstavljajo območja, od koder se bodo lahko razširile številne živalske, pa tudi rastlinske vrste na sosednja, nenaravna področja. Poudarjena je biotopska funkcija na predelu naravnega rezervata Lovrenška jezera (1. stopnja), poleg drugih območij, posebej ostankov gozdov v agrarni krajini okrog Zreč (2. stopnja poudarjenosti). Vseh gozdnih površin s poudarjeno biotopsko vlog je v območju občine 413,40ha.
Klimatska funkcija
Kot površine s klimatsko funkcijo 2. stopnje poudarjenosti so opredeljeni gozdovi v okolici turističnega središča Rogla, pa tudi posamezni razpršeni gozdni ostanki v okolici Zreč, v skupni površini 619,10ha.
Socialne funkcije
Estetska funkcija
Gozdovi, v katerih je opredeljena poudarjena estetska funkcija, so opredeljeni v okolici turistično – rekreativnih objektov (Rogla, ribnik Stranice) ter gozdni ostanki v okolici Zreč. Del teh gozdov zakriva tudi moteče kamnolome. Skupna površina gozdov z opredeljeno poudarjeno estetsko funkcijo je 559,64ha.
Higijensko – zdravstvena funkcija
Higijensko – zdravstveno funkcijo imajo gozdovi, ki so neposredno ob industrijskih objektih (tovarna Unior Zreče) ali drugih virih prahu (kamnolom Stranice). Prav tako so pomembni gozdovi in gozdni ostanki v okolici večjih naselij, kjer prihaja do koncentracije kurišč. Ker posebej izločenih in za to funkcijo opredeljenih gozdov v območju občine ni, so gozdovi, ki opravljajo omenjeno funkcijo, opredeljeni med gozdove z 2. stopnjo poudarjenosti higijensko – zdravstvene funkcije. Teh gozdov je v občini 496,30ha.
Rekreacijska funkcija
Za rekreacijo so pomembni gozdovi v neposredni bližini naselij, poleg tega pa še v okolici turistično – rekreativnih centrov in vikend con. V območju občine je tudi vrsta turističnih kmetij. Glavni predeli s poudarjeno rekreacijsko funkcijo so tako območje Rogle, širše območje Zreč, ribniki v Stranicah ter predel v okolici vrha Stolpnik. Celotna površina gozdov s poudarjeno rekreacijsko funkcijo zajema 826,62ha.
Turistična funkcija
Gozdovi s poudarjeno turistično funkcijo so v okolici turistično – rekreativnega centra Rogla ter v okolici Zreč (zdravilišče, bližnje izletniške točke). Skupna površina gozdov s poudarjeno turistično funkcijo zajema 622,50ha.
Poučna funkcija
V večjih mestnih središčih se pri šolanju pojavlja vse večja potreba po obisku gozdov z namenom spoznavanja narave. V ta namen je oblikovanih kar nekaj učnih poti. V Občini Zreče takšne poti še ni, zato pa gozdarji za seznanjanje šolske mladine s pridom uporabljajo gozdove v bližini samih Zreč. Površin, v katerih se občasno izvaja pouk in so uvrščeni med gozdove z 2. stopnjo poudarjenosti poučne funkcije, je 152,50ha.
Raziskovalna funkcija
Raziskave v gozdarstvu potekajo permanentno. Vendar pa v okviru Občine Zreče do sedaj ni bilo oblikovanih gozdov s poudarjeno raziskovalno funkcijo. So pa v območju Konjiške gore gozdovi, ki so potencialno primerni za izvajanje raziskav. Uvrščeni so v gozdove z 2. stopnjo poudarjenosti raziskovalne funkcije. Skupna površina vseh gozdov je 15,08ha. Med gozdove s poudarjeno raziskovalno funkcijo sodi tudi izločen rezervat na slemenu Rogle s površino 45,90ha.
Funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine
V severnem delu Občine Zreče so razglašeni za gozdove z 2. stopnjo poudarjenosti funkcije varovanja naravne dediščine gozdovi, ki obsegajo del območja potencialnega krajinskega parka Zahodno Pohorje.
Zaščitna funkcija
Pasovi gozdov ob nekaterih odsekih gozdnih cest so opredeljeni kot gozdovi s poudarjeno zaščitno funkcijo 2. stopnje poudarjenosti. Ti gozdovi so predvsem v osrednjem delu občine ob pomembnejših cestah in obsegajo 48,72ha površin.
C) Cilji, usmeritve in ukrepi za usklajeno rabo gozdnega prostora
Varovalni gozdovi
V prostoru občine je majhna površina varovalnih gozdov 1. stopnje poudarjenosti, a precej večja 2. stopnje poudarjenosti. V glavnem so ti gozdovi skoncentrirani v južnem delu občine, kjer se pojavlja karbonatna matična podlaga. Kljub temu, da gre v večini površine za varovalno funkcijo 2. stopnje poudarjenosti, bo potrebno to funkcijo pri gospodarjenju upoštevati z manj intenzivnimi oblikami gospodarjenja in prilagojeno gradnjo vlak. V strminah bo potrebno spravilo prilagoditi terenskim razmeram, da bodo poškodbe tal čim manjše.
Gozdovi s posebnim namenom
Glede na razporeditev ekoloških, posebej pa socialnih funkcij bodo gozdovi v okolici centra Zreče, v okolici zimsko športnega centra Rogla ter v območju Radane vasi – nižinski predel, razglašeni za gozdove s posebnim namenom. Obremenjenost gozdov s socialnimi funkcijami je v teh predelih tolikšna, da zahteva intenzivnejše gospodarjenje (manjši obseg sečenj, strogo upoštevanje gozdnega reda, vzdrževanje infrastrukture). V teh predelih naj se gospodari malo površinsko, glede na spremenjeno drevesno sestavo (velik delež iglavcev) pa naj se teži k naravnejšim zgradbam. Ohraniti je potrebno drevesa zanimivih oblik (npr. nizko vejnate smreke na Rogli, drevje izrednih dimenzij). Na predelu Radane vasi pa je še posebej potrebno ohraniti posamezne ostanke gozda v nižinah ter na obvodnih pasovih. Krčitve teh gozdov, še posebej v okolici centra Zreče, naj bodo minimalne.
Lesno proizvodni gozdovi
V gozdovih, kjer prevladujejo iglavci, bo prvenstvena naloga pospeševanje listavcev, ob malo površinskem odpiranju sestojev, na posameznih mestih tudi spopolnitve. Velik problem v področju občine predstavlja preštevilčna rastlinojeda divjad. Pri gospodarjenju bo v območju potrebno izločiti mirne cone za divjad, zimovališča, v čim večji meri ohraniti plodonosne drevesne vrste ter grmišča (dvig prehranske kapacitete). Število pašne živine na predelu Pohorja bo potrebno prilagoditi nosilni kapaciteti v ta namen izločenih pašnih površin. Gradnja cest pa bo zaradi dokaj ugodne odprtosti gozdnih predelov v bodoče minimalna.
D) Evidentirane spremembe v gozdovih
V letih od 1986 do 1993 so evidentirane spremembe v osnovni rabi na območju gozdov. Skupna površina evidentiranih sprememb v gozdovih je 370,05ha; od tega je 192,78ha krčitev in 177,27ha zaraščanj.
Vse spremembe (skupaj 656) so vnesene v kartografsko dokumentacijo na osnovi strokovnega gradiva Izjemni posegi (v letu 1998), ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Zreče, kjer so bile spremembe označene s posebno 6. kategorijo. Nova raba na območju sprememb je določena na osnovi predlogov za novo rabo in utemeljitev teh predlogov iz prej navedenega strokovnega gradiva.
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov je opredeljena sprememba na območja gozdnih površin (na osnovi določene kategorije 6.) v velikosti 0,62ha.
Tako je v letu 1998 v Občini Zreče od celotnih 6.695,95ha površine občine opredeljenih 4.292,95ha gozdnih zemljišč ali 64,12% celotnega območja občine.
6.4.3.2.3. Območja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin
A) Pridobivalni prostori za površinsko pridobivanje rudnin – območja kamnolomov
Kamnolom na Stranicah:
V Občini Zreče deluje kamnolom za izkoriščanje dolomita, lastnik zemljišča ter dovoljenj za pridobivanje je Ingrad Gramat. V prostorskih sestavinah planskih aktov občine sta bila za kamnolom Stranice opredeljena pridobivalni (okrog 7,8,ha) in raziskovalni prostor (okrog 6,6ha); sedaj poteka pridobivanje že v raziskovalnem prostoru, vendar (zaradi združevanja parcel) še v okviru dovoljenja za pridobivanje (zadnja odločba št. 351-208/84-8/3 z datumom 5. 11.1987).
Za območje kamnoloma na Stranicah je Občina Zreče opredelila obveznost zaključka pridobivanja, ker je kamnolom presegel meje pridobivalnega prostora ter skoraj tudi raziskovalnega prostora. Kamnolom – brežine je potrebno na osnovi ureditvenega načrta sanirati, bodoča namenska raba na platoju kamnoloma pa je opredeljena kot območje za obrtno proizvodne dejavnosti za dolgoročne potrebe razvoja Občine Zreče.
Drugi kamnolomi:
Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo lastniki zemljišča kamnoloma pridobiti za izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi. V dokumentaciji za pridobitev dovoljenj morajo biti opredeljeni predvsem način ter trajanje pridobivanja mineralnih rudnin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega oziroma celotnega prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.
Na območjih opuščenih kamnolomov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega kamnoloma, kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora.
B) Možni pridobivalni prostori
Če se z raziskavami odkrije novo okolje varstveno sprejemljivo ter ekonomsko opravičljivo območje za pridobivanje mineralnih surovin, ga bo možno izkoriščati skladno s predpisanimi pogoji.
V Občini Zreče so s posebnimi geološkimi raziskavami odkrita območja rudnin v takšnem obsegu, da bodo gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za tovrstno uporabo prostora; na vseh osmih lokacijah so evidentirane vrste naravnega kamna, ki so republiško obvezno izhodišče:
-----------------------------------------------------------------------------
Lokacija Vrsta Površine Ocenjene
rudnine v ha zaloge
-----------------------------------------------------------------------------
1. Pohorje - Gorenje sivi oziroma
(Preskar, Črešnova) beli marmor 3,7 400.000 m3
2. Na Gračiču dolomit 2,0 400.000 m3
3. Grače pri Bukovljah kvarcit - roženci 1,0
4. Borl - Trunkl dolomit 1,5 500.000 m3
5. Stranice - Kralj dolomit 1,2 300.000 m3
6. Boharina - Podgrajšek skrilj 1,0 1.000.000 m3
7. Skomarje - Gapčuh skrilj 1,0 2.000.000 m3
8. Boharina - Francuz beli ali sivi marmor 1,0 400.000 m3
Skupaj 12,4
-----------------------------------------------------------------------------
6.4.3.2.4. Območja voda, varovanje in izkoriščanje vodnih virov
Najpomembnejše vode so: reka Dravinja in potoka Koprivnica in Tesnica. Predvideno je povečanje obsega površin voda zaradi akumulacije – zadrževalnikov na Koprivnici. Predvidena akumulacija bo imela vplive na prostor in izkoriščanje naravnih danosti vode (dvignjene podtalnice).
V občini je evidentiranih kot virov pitne vode 20 izvirov. Problematika oskrbe z vodo je kompleksna – zajema oskrbo s pitno vodo, tehnološko za potrebe kmetijstva, kanalizacijo oziroma čistilne naprave.
V vse nadaljnje postopke načrtovanja posegov v prostor, ki kakorkoli vplivajo na površinske ali podzemne vode, je potrebno vključiti strokovne službe s področja vodnega gospodarstva.
Območja in pogoji varstva vodnih virov so opredeljena v poglavjih 6.4.3.1.4. – I. Vodovodno omrežje in 6.4.3.1.5. Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave.
6.4.3.2.5. Varstvo naravne in kulturne dediščine
6.4.3.2.5.1. Naravne dediščine
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989) so opredeljena tri območja naravne dediščine, katerih deli segajo v prostor Občine Zreče:
– regijski park Pohorje (RP 222)
– naravni rezervat Rogla (NR 413)
– naravni rezervat Lovrenška jezera (NR 411)
Do sedaj v Občini Zreče ni z občinskimi odloki zavarovanih objektov in območij naravne dediščine.
Kot naravna dediščina so evidentirani:
1 – Višičeva lipa, drevesna dediščina,
2 – Loška gora – vaška lipa, drevesna dediščina,
3 – Vuhererjeva lipa, drevesna dediščina,
4 – Tepkov drevored v Zrečah, drevesna dediščina.
Za omenjeno drevje in drevored velja varstveni režim za dendrološko dediščino in predhodna strokovna izhodišča sanacije v primeru poškodb. Razvojna usmeritev za drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega pa pomemben element mestnega zelenja Zreč.
5 – Pavlakova jama, geomorfološka površinska in podzemeljska dediščina,
6 – Stranice – kraške jame, vrtače, geomorfološka površinska in podzemeljska dediščina,
7 – Bukovlje pri Stranicah – pečevje, geomorfološka površinska dediščina,
8 – Bukovlje pri Stranicah – sledovi kartuzijskih ribnikov Zverovje, botanično – zoološka in tehniška
dediščina,
9 – Zreče – opuščeni rudnik antracita, geomorfološka podzemeljska dediščina,geološka in tehniška dediščina.
Objekti geomorfološke in geološke ter botanično – zoološke dediščine se varujejo z načelnimi določili varstvenih režimov, v primeru prezentacije ali predvidenih posegov so potrebna predhodna strokovna izhodišča Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, v obeh primerih tehniške dediščine pa tudi predhodne arheološke in zgodovinske raziskave.
6.4.3.2.5.2. Kulturna dediščina
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989) so opredeljena štiri območja in objekti kulturne dediščine kot pomembnejši kulturni spomeniki:
– A – arheološki: Brinjeva gora (250)
– Z – zgodovinski: Frankolovo – grobišče (4390)
– E – etnološki: Boharina – mlin (4130)
: Skomarje št. 30 (4360)
Kot drugi kulturni spomeniki so opredeljeni objekti in območja:
– naselbinska območja (UA): Skomarje, Resnik, Koroška vas, Stranice in Bukovlje
– arheološki (A): Skomarje – rimska gomila, Stranice – rimska nekropola, Zreče – eneolitska naselbina, Zreče – Nova Dobrava – rimsko gomilno grobišče.
– umetnostni (U):
· gradovi: Zreški grad, Lušperk
· sakralni: Gorenje pri Zrečah – ž.c. sv. Kunigunde, Resnik – p.c. sv. Jakoba, Stranice – ž.c. sv. Lovrenca, Zreče – ž.c. sv. Egidija, Zreče – p.c. sv. Martina, Zreče – p.c. sv. Neže, Zreče – p.c. sv. Matere Božje, Skomarje – ž.c. sv. Lamberta
– etnološki (E): Boharina št. 17, Bukovlje pri Stranicah št. 11, Radana vas št. 11, Skomarje št. 1, 2, Skomarje št. 36, župnišče, Stranice št. 63.
Dodatno sta opredeljena:
11 – Izjemna krajina Resnik – Skomarje
12 – Območje kompleksnega varstva Južno Pohorje
Določitev obeh območij predstavlja uvajanje novih zvrsti – kulturne krajine in območij kompleksnega varstva kulturne dediščine. Območje Resnik – Skomarje je opredeljeno in predvideno za vnos v republiški prostorski plan naravne in kulturne dediščine kot izjemna krajina.
Znotraj območja kompleksnega varstva kulturne dediščine Južno Pohorje, ki se navezuje na mariborsko območje iste vsebine, nastopa ožje območje – izjemna krajina Resnik – Skomarje. Meje so okvirne in se bodo v naslednji fazi, pri izdelavi novega prostorskega plana, natančneje definirale. Varovalni status Pohorja kot celote in posledično tudi prostorski način urejanja tega območja še ni dorečen, saj je površje Pohorja predvideno za regijski park, med tem, ko njegovi južni obronki s samotnimi kmetijami in naselji do sedaj niso imeli ustreznega pravnega varstva.
Območja kompleksnega varstva kulturne dediščine, ki zajemajo južne obronke Pohorja so v tej fazi opomnik za načrtovalce in občine, da naj bi v teh območjih vodili usklajeno in naravnim ter kulturnim vrednostim prilagojeno prostorsko oziroma kmetijsko politiko, kar velja tudi za projekte oživljanja podeželja CRPOV. Natančnejših usmeritev za urejanja prostora v fazi sprememb in dopolnitev prostorskega plana ni mogoče oblikovati, saj so te soodvisne tudi od vsakokratne generalne gospodarske usmeritve in iz tega sledečih podrobnejših prostorskih dokumentov.
Za zavarovana območja in objekte veljajo varstveni režimi iz razglasitvenega gradiva. Naselja, opredeljena kot naselbinska dediščina, naj bi se urejala s podrobnejšimi prostorskimi načrti, ki morajo imeti predhodna konservatorska izhodišča urejanja.
6.4.3.2.6. Ureditvena območja naselij
Z dolgoročnim planom so opredeljena ureditvena območja vsem naseljem v občini z namenom, da se vsa poselitev (razen izjem, ki so določene z zakonom) usmerja na ta območja. Ureditvena območja so območja zazidanih in nezazidanih strnjenih stavbnih zemljišč (ožje območje naselja), območja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so določena za graditev objektov in naprav, območja ki so dolgoročno predvidena za razširitev stavbnih zemljišč in območja, ki se jim ohrani primarno namensko rabo, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve v zvezi z rekreacijo na prostem in varovanjem kvalitetnih bivalnih in delovnih pogojev ter v zvezi s preprečevanjem naravnih in drugih nesreč ali zmanjševanjem oziroma odpravljanjem posledic teh nevarnosti (varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, bregovi, obrežja jezer, kmetijske površine za ljubiteljsko obdelavo).
Razpršena gradnja ni vključena v ureditvena območja naselij, temveč bo na osnovi ugotovljenih stavbnih zemljišč (funkconalna zemljišča) dovoljeno širjenje v skladu z usmeritvami teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče.
Pogoji za namembnost in obseg posegov v prostor, za lociranje, način gradnje in oblikovanje objektov, za prometno in komunalno urejanje ter pogoji za varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine, bodo za posamezna ureditvena območja naselij kot tudi za območje izven ureditvenih območij naselij (odprt prostor občine) opredeljeni v prostorskih izvedbenih aktih.
6.4.3.2.7. Druge poselitvene površine znotraj predvidenih območij naselij
6.4.3.2.7.1 Območja počitniških hiš
V občini je več že zazidanih območij, ki so namenjena počitniškim hišam: Rogla, Resnik – Nune (1), Gorenje – Padeški vrh, Skomarje, Planina na Pohorju, Bukovlje in Mala gora.
Na novo so opredeljena območja za gradnjo počitniških hiš naslednja: Resnik – Nune (2), Resnik – na Sedlu (3.4), Planina – Ostruh (5.2), Padeški vrh (5.3) in Gorenje (9.2).
6.4.3.2.8. Območja za turizem in rekreacijo v naravnem okolju
Najpomembnejše območje za turizem in rekreacijo v prostoru predstavlja klimatsko turistični center (KTC) Unior – Rogla, ki posega v prostor večih občin. Za turistično rekreacijsko območje Rogle so izdelani razvojni načrti načrti (povezave obstoječih smučarskih naprav z izgradnjo novih vlečnic in sedežnic, na območju smučišč izvedba naprav za poletno ponudbo, ureditev kolesarske steze, ureditev golf igrišča, izgradnja novih objektov /golf hotela, Pohorske vasi, hotela za mladinski turizem, manjšega sakralnega objekta/, dograditev prometne infrastrukture z bencinskim servisom ter garažno hišo). Pri določanju režima posegov v prostor, ki ga bo narekoval Krajinski park Pohorje, mora biti za predel KTC Rogla opredeljena kot primarna funkcija območja turistično – rekreacijska funkcija.
V ureditvenem območju Zreč, s posebno funkcijo zdraviliško – turistično – rekreativnega centra, so že opredeljene večje rekreacijske površine. V povezavi s predvideno akumulacijo potoka Koprivnice bodo na predelu jugozahodno od centra Zreč dodatno urejene površine za te namene.
Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja bodo urejena za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in oblikovalsko funkcijo teh elementov bodo mejna območja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno urejevana s posebno skrbjo.
Nasprotje med turistično – rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo bodo v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo infrastrukturo.
Območja počitniških naselij bodo v zaključenih prostorskih celotah, ki upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja. Detajlno bodo območja in režim gradnje v teh določena s prostorskimi ureditvenimi pogoji na osnovi strokovnih gradiv.
6.4.3.2.9. Območja odlagališč odpadkov
V Občini Zreče ni deponije komunalnih odpadkov; organiziran je odvoz odpadkov na deponijo v občini Slovenske Konjice.
V občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevati njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati.
Na nivoju regije je potrebno rešiti problem posebnih odpadkov, v občini pa zagotoviti prostor za zbirališče posebnih industrijskih odpadkov in morebitno začetno obdelavo.
Vzpostaviti je potrebno nadzor nad nevarnimi snovmi – surovinami in proizvodi v proizvodnji, transportu, hranjenju, uporabi, predelavi ter odlaganju.
6.4.3.2.10. Območja za obrambo in zaščito
Vsa območja za obrambo in zaščito (zaščita in reševanje) so opredeljena v občinskem načrtu obrambe in zaščite.
6.4.4. Obvezna izhodišča za pripravo prostorskih sestavin planskih dokumentov občine
6.4.4.1. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za pripravo prostorskih sestavin planskih aktov občine
Iz dolgoročnega plana SRS 1986–2000 /usklajen 1989 (Uradni list SRS, št. 1/86 in 12/89) so v spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče – v letu 1998, privzeta naslednja obvezna izhodišča:
------------------------------------------------------------------------------------
Zap. Šifra Obvezno izhodišče Stanje Zasnova 2000
št dejavnosti 1988 1. etapa 2. etapa
------------------------------------------------------------------------------------
1. 01 1. območje kmetijskih
zemljišč *
2. 05 Varovalni gozdovi *
3. 20 Regijski park Pohorje *
4. 25 Pomembnejši kulturni
spomenik: A - Brinjeva gora *
5. 25 Pomembnejši kulturni spomenik:
Z - Frankolovo grobišče *
6. 25 Pomembnejši kulturni spomenik:
E - Boharina – mlin *
7. 25 Pomembnejši kulturni spomenik:
E - Skomarje št. 30 *
8. 40 Magistralna cesta 10 Tepanje -
Višnja vas *
9. 40 Regionalna cesta:
367 Zg. Dolič – Stranice *
10. 40 Regionalna cesta:
343 Pesek - Rogla – Zreče *
11. 40 Regionalna cesta:
343 Ruta – Pesek *
12.. 60 DV 110 kV Pekre - Slovenske
Konjice- Selce (D – 1035) *
13. 65 Magistralni plinovod
- odcep Zreče *
------------------------------------------------------------------------------------
6.4.4.2. Obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče – v letu 1998
Dolgoročni plan opredeljuje nekatere sestavine kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje strokovnih podlag za posege v prostor. Obvezne so tiste sestavine, ki po svoji naravi zahtevajo trdnejšo dolgoročno opredelitev, ker bi v nasprotnem primeru lahko bilo onemogočeno ali vsaj močno oteženo uresničevanje nekaterih dolgoročnih ciljev ali pa bi s tem celo prišli do večje družbene škode.
Obvezna izhodišča teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče – v letu 1998, so območja zemljišč in trase infrastrukturnih koridorjev, ki so posebnega pomena za skladen dolgoročni razvoj občine. Njihova namenska raba se načeloma ne sme spreminjati; spremembe so mogoče le pod pogoji, ki jih določa zakonodaja.
Obvezna izhodišča so:
– vsa izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989), ki so našteta v točki 6.4.4.1.
– poleg njih pa še:
· iz zasnov kmetijstva in gozdarstva: gozdovi s posebnim pomenom
· iz zasnov vodnega gospodarstva: drugi izviri in primarni vodovodi
· iz zasnov rudnin: raziskovalni in pridobivalni prostori drugih rudnin
· iz varstva naravne in kulturne dediščine: območja in objekti naravne in kulturne dediščine
· iz zasnov sanacij: čistilne naprave
· iz zasnov naselij in območij za poselitev: zasnove funkcij naselij v omrežju naselij in: ureditvena območja naselij
· iz zasnov prometnega omrežja: regionalne, lokalne ceste in javne poti
· iz zasnov energetskega omrežja: zasnova (35) 20 kV daljnovodov
· urbanistična zasnova naselja Zreče.
V mejah teh območij in tras, ki so določene v grafičnih prikazih tega dokumenta, se namenska raba prostora ne sme spreminjati ali se sme spreminjati le pod posebnimi pogoji, določenimi z zakonom.
6.4.5. Opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče
Za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče je odgovorna Občina Zreče. Osnovni instrumenti za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov bodo posebne strokovne podlage – programske zasnove, ki jih bodo Občina Zreče ter drugi pristojni in zainteresirani za urejanje prostora in posege v prostor, oblikovali in sprejeli skladno z usmeritvami iz teh prostorskih sestavin in v katerih bodo konkretizirani dolgoročni cilji in naloge.
6.4.5.1. Načini nadaljnjega urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti
Posamezna območja občine bo občina urejala po prostorskih celotah in njihovih delih.
A) Prostorski izvedbeni načrti (PIN)
Z zazidalnimi načrti (ZN) bodo določeni pogoji za urejanje pomembnejših delov naselja Zreče, kjer se na območjih zazidave prepletajo osnovne dejavnosti, za manjša območja graditve s prevlado ene dejavnosti, za specifične objekte in ureditve in za območja, kjer je ZN izdelan in sprejet z odlokom, a še ni v celoti realiziran. Za ureditveno območje KTC Rogla je že izdelan ZN, ki ostaja obvezno občinsko izhodišče za urejanje tega prostora.
Z ureditvenimi načrti (UN) bodo določeni pogoji za urejanje območij, kjer prevladujejo posegi v prostor, ki niso graditev, vendar predstavljajo večjo trajno spremembo prostora (za območje kamnoloma na Stranicah, za območja, ki so opredeljena za rekreacijo in športne površine ter za podobna območja).
Z lokacijskimi načrti (LN) bodo določeni pogoji za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov. LN bodo izdelani za posege v prostor v ureditvenih območjih ter izven njih.
B) Prostorski ureditveni pogoji (PUP)
S PUP bodo določeni pogoji za urejanje delov ureditvenih območjih naselij (zgrajeni deli naselja, kjer je bil PIN že realiziran, deli naselja, kjer bo PIN izdelan v 2. etapi izdelave in deli naselja, kjer ni predvidena izdelava PIN). S PUP bodo določeni tudi pogoji za urejanje naselij z opredeljenimi ureditvenimi območji, brez večjih razvojnih potreb, ki so bila lahko zaokrožena v naselje oziroma kjer so bila ugotovljena večja neskladja v odnosu različnih oblik rabe prostora. S PUP bo opredeljeni tudi pogoji za urejanje odprtega prostora Občine Zreče.
6.4.5.2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov, ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov
Merila za odstopanje od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče, ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov, so obvezna izhodišča, ki so našteta v točki 6.4.4. tega planskega akta, ter bistveni pogoji in možnosti nadaljnjega družbenoekonomskega in socialnega razvoja Občine Zreče.
Če se na predlog Občine Zreče pojavi družbeno utemeljena potreba za odstopanje od obveznih izhodišč, ali če obstajajo širši javni interesi, ugotovljeni s spremembami dolgoročnega plana Republike Slovenije, za odstopanja od obveznih izhodišč, mora ustrezne spremembe in dopolnitve teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče obravnavati in sprejeti, po postopku kot ga določa zakonodaja, Občinski svet Občine Zreče.
6.4.5.3. Predlog dodatnih raziskav, analiz in študij
Za dopolnjevanje uresničevanja in spremljanja prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče ter za dokončno odločanje o urejanju prostora v postopku priprave strokovnih podlag za posege v prostor je potrebno pripraviti:
– dopolnitev urbanističnih zasnov s primerjalnimi ocenami urbanih stroškov za območja mesta Zreče v skladu z zakonom o urejanju prostora in navodilih o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine,
– strokovne podlage za dopolnitev usmeritev za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– proučitev potreb po vodi; oskrba s pitno vodo in tehnološko vodo in vodo za potrebe kmetijstva
– proučitev možnosti izgradnje zajezitev in zadrževalnikov ter MHE,
– proučitev možnosti uporabe plina za ogrevanje naselij ob trasi plinovoda,
– agrokarto kmetijskih potencialov Občine Zreče,
– opredelitev nadomestnih kmetijskih zemljišč (po etapah) za tista zemljišča, ki jim bo spremenjena namembnost zaradi nujnih potreb mesta, naselij in infrastrukturnih objektov,
– strokovne podlage za lokacije čistilnih naprav,
– proučitev možnosti cestnih povezav Stranice – Križevec – Zreče,
– strokovne podlage za ureditveni načrt kamnoloma Stranice,
– raziskava rezerv geotermalne vode in mineralnih surovin na območju Občine Zreče.
6.4.5.4. Skupne naloge s sosednjimi občinami
Občina Zreče se obvezuje, da bo tudi po sprejetju prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče – v letu 1998, sodelovala pri razreševanju skupnih problemov na mejnih območjih in v širšem prostoru. Za evidentirane, a ne razrešene soodvisnosti je potrebno pripraviti skupne strokovne podlage. Skupno proučevanje prostora bo temeljilo na skupno dogovorjenih usmeritvah urejanja prostora in varstva okolja, kjer ne poznamo občinskih mej.
Skupne naloge pri usmerjanju prostorskega razvoja s sosednjimi občinami so:
– določitev poselitvene strategije in proučitev možnosti oblikovanja manjših zaposlitvenih jeder na območju Občine Zreče,
– usklajevanje namembnosti površin z enotnim regijskim lokacijskim modelom,
– turistično rekreacijsko območje Rogla, kot sestavni del širšega turističnega rekreacijskega potenciala Pohorje, kjer se prepletajo interesi več uporabnikov prostora (gozdarstvo, kmetijstvo – pašništvo, naravovarstvo, turizem, rekreacija)
– usklajevano načrtovanje izboljšave kmetijskih zemljišč (melioracije)
– v okviru celjske regije določitev lokacije za odlaganje (predelava in deponija) nevarnih – posebnih odpadkov
– proučitev možnosti za skupno regijsko deponijo komunalnih odpadkov
– zasnova elektro in telefonskega omrežja na mejnih območjih
– usklajevano načrtovanje vodnogospodarskih ureditev ter izkoriščanje vodnih virov
– usklajevano načrtovanje cestnih povezav
– usklajevanje morebitne izgradnje – vzpostavitve – železniškega tira Poljčane – Zreče
– načrtovanje skupne čistilne naprave.
6.4.6. Urbanistična zasnova naselja Zreče – programske usmeritve
Urbanistična zasnova naselja Zreče določa za ureditveno območje naselja Zreče usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter varstvo okolja in usmeritve za urejanje območij s prostorskimi izvedbenimi akti.
Ureditveno območje naselja Zreče:
Ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Zreče zajema prostorsko in funkcionalno zaključeno območje mesta Zreče. Naselje leži na terasi med reko Dravinjo na severovzhodni strani ter potokom Koprivnico na jugozahodni strani. Razteza se od Dobrave na jugovzhodni strani do zožitve doline Dravinje med Loško goro in severozahodnim obronkom Brinjeve gore. K ureditvenemu območju mesta Zreče sta opredeljeni tudi prostorsko ločeni ureditveni območji Zreče – Lorger, ob izlivu Sopočnice v Dravinjo, ter območje novega pokopališča, na vzpetini zahodno od Koprivnice. Ureditveno območje urbanističnih zasnov naselja Zreče meri okrog 187,96ha (Zreče: 138,76ha, Zreče-Lorger: 6,85ha, novo pokopališče: 2,35ha).
Dolgoročne usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti
so naslednje:
Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 1400 oziroma na ocenjeno skupno število 4410 prebivalcev.
Racionalna in optimalna raba prostora znotraj ureditvenega območja naselja Zreče s prenovo posameznih območij in delno širitvijo površin za poselitev v smeri proti jugovzhodu – Dobrava in Radana vas.
Razvijanje vloge Zreč kot središče občinskega in ožjega regionalnega pomena ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot zdraviliško turističnega središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in zdraviliško turističnih dejavnosti znotraj obstoječih centralnih in zdraviliško turističnih območij naselja Zreče.
Prenova, zapolnitve, in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine na jugovzhodnem predelu Zreč, na območju Dobrave. Prenova stavbnega fonda ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj zdraviliško turističnih dejavnosti.
Prenova obstoječih proizvodnih con v osrednjem delu naselja (Zg. Zreče) predvsem s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj proizvodnih območij. Razširitev obstoječega proizvodnega območja UNIOR II v smeri proti Radani vasi ter postopno prestavljanje proizvodnje v novo območje.
Prenova in razširitev območij za šport in rekreacijo na predelu športnega stadiona ter na območju načrtovanih zadrževalnikov na Koprivnici. Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu.
Sanacija prometnega omrežja v naselju s preusmerjanjem tranzitnega prometa (v smeri proti Rogli) izven centralnih predelov naselja; izboljšanje peš povezav med posameznimi deli naselja ter predvsem z območji za rekreacijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v območjih, ki so prednostno opredeljena kot zdraviliško turistična; organizacija površin za mirujoč promet.
Sanacija in nadaljnje urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture zvez ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.
Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.
Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru:
Stanovanja:
Gradnja večstanovanjskih objektov je načrtovana v jugovzhodnem delu ureditvenega območja naselja Zreče (S29), med obstoječim centrom naselja ter regionalno cesto R3701 Zreče – Rogla, na osnovi že pripravljenega zazidalnega načrta.
Gradnja individualnih stanovanjskih objektov bo potekala v opredeljenih območjih za stanovanjsko gradnjo predvsem na Dobravi (S30 in S31). Znaten delež individualne stanovanjske gradnje je predviden z zapolnitvami v okviru obstoječih stanovanjskih območij. V vseh obstoječih stanovanjskih območjih je dovoljena prenova obstoječih stanovanjskih enot ter s tem izboljšanje kvalitete stanovanj.
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti (centralne dejavnosti):
Razvoj centralnih dejavnosti bo potekal znotraj obstoječih območij: C1 in C2 (Zg. Zreče), C3 (šolsko območje s cerkvijo), C4 in C5 (novi centralni del mesta Zreče). Za območje Zg. Zreč je predvidena predvsem kvalitetna prenova obstoječih objektov in površin, na območju novega centra mesta pa nadaljevanje izgradnje objektov in urejanja površin skladno z usmeritvami iz veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
Zdraviliško turistične dejavnosti:
Poleg razvijanja centralnih dejavnosti je kot najpomembnejše za razvoj Zreč opredeljeno dograjevanje in urejanje območij za zdraviliško turistične dejavnosti ter s tem krepitev te funkcije naselja. Razvoj zdraviliško turističnih dejavnosti je načrtovan v območjih jugozahodno ob centru Zreč (C6 in C7).
Proizvodne dejavnosti:
Za obstoječa območja proizvodnih dejavnosti (P1, P2, P3) v osrednjem delu naselja je predvidena prenova obstoječih objektov in površin, obenem pa postopno prestavljanje proizvodnje predvsem iz območij P2 in P3 v proizvodna območja na jugozahodnem obrobju ureditvenega območja (P5, P7 in P8). Za proizvodno območje Comet (P1) je načrtovana širitev proti severozahodu (P6).
Obrtno proizvodne dejavnosti:
Za gradnjo objektov za obrtno proizvodne dejavnosti je opredeljenih več manjših obrtno proizvodnih območij, ki so razporejena večinoma ob proizvodnih območjih. Za že zazidana obrtno proizvodna območja (O1, 02) v Zg. Zrečah in (O3) v območju Zreče – Lorger je predvidena prenova objektov in površin, novogradnja pa je opredeljena v štirih še nezazidanih območjih (O4 do O7).
Območja za šport in rekreacijo:
Večje območje za šport in rekreacijo predstavlja območje stadiona NK Zreče na ravnici ob levem bregu Dravinje (R1); načrtovana je razširitev območja (R2). Ureditve bodo izhajale iz ureditvenega načrta za to območje. Drugo večje športno rekreacijsko območje je predvideno ob načrtovanih zadrževalnikih na Koprivnici (R3).
Zelene površine:
Vse zelene površine ter mestni gozdovi (D1 do D18) morajo načeloma ohranjati svojo namembnost ter na njih ni predvidena gradnja; enako velja za ves obvodni prostor ob Dravinji. Za površine parkovnega značaja je predvidena sanacija. Pri urejanju zelenih površin je potrebno poudarjati njihovo vizualno, razmejitveno, označevalsko ter bivalno estetsko vlogo v prostoru. V ureditveno območje naselja sta zajeti tudi dve manjši območji najboljših kmetijskih zemljišč (1a in 1b), ki se jima raba ne sme spreminjati, dolgoročno pa predstavljata možnost za širitev dejavnosti v naselju Zreče.
Promet:
Ureditveno območje naselja Zreče je prometno dostopno iz regionalne ceste R2430 Maribor – Celje, ki poteka jugozahodno od ureditvenega območja naselja Zreče, z odcepom v križišču pri Ulipiju.
Dve glavni prometnici potekata skozi ureditveno območje vzporedno v smeri od jugovzhoda proti severozahodu: cesta na terasi skozi center Zreč ter cesta po dolini ob Dravinji. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom. Notranja mreža lokalnih cest je bila grajena na osnovi premišljenih usmeritev iz zazidalnih in drugih ureditvenih načrtov. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. Posebne ločene kolesarske steze niso predvidene.
Pri izgradnji cestnega omrežja je potrebno upoštevati: vse prometne površine se izvedejo v asfaltu, razen v primeru posebnih zahtev; vsak objekt mora imeti urejen dovoz do lokalne ceste; odmik objektov od lokalne ceste mora znašati min. 5,0m; glede na dejavnost v objektu je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest; pri rekonstrukciji obstoječih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijskih dokumentacijah. Za gradnjo novih objektov v varovalnem pasu cest so investitorji dolžni pridobiti soglasje upravljavca; pri lokalni cesti se upošteva pas v širini 10m od osi ceste.
V urbanistični zasnovi naselja Zreče je upoštevana možnost za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane – Zreče, katere koridor poteka po trasi opuščene ozkotirne železniške proge. V zasnovah prometnega omrežja je proga opredeljena kot železniška proga za medmestni in primestni promet.
Komunalna, energetska infrastruktura in zveze:
Za ureditveno območje je predviden ločen sistem odvajanja odplak. Za naselje Zreče bo dograjen kolektor s sekundarno mrežo kanalizacije. Kolektor bo navezan na predvideno čistilno napravo na lokaciji pod Radano vasjo.
Izgradnja omrežja za odvod in čiščenje odplak ter dograjevanje kanalizacijskega sistema za širše območje bo potekalo na osnovi podrobnejših lokacijskih načrtov. Za vsa predvidena območja, kjer bo potekala novogradnja, je potrebno zagotoviti vodovodne priključke za pitno vodo in za zagotovitev požarne varnosti. Lociranje in izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja morata biti usklajeni z upravljavci vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave. Ravnanje z odpadki bo potekalo skladno z občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
Za oskrbo z električno energijo je predvidena ureditev visokonapetostnega in nizkonapetostnega kabelskega razvoda na osnovi prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja urejanja. Za celotno ureditveno območje je predvidena dograditev omrežja javne razsvetljave.
Telefonsko omrežje in omrežje CATV bo dograjevano skladno s potrebami v vseh opredeljenih območjih za gradnjo znotraj ureditvenega območja naselja Zreče.
V delu ureditvenega območja naselja Zreče, na območjih večstanovanjske (blokovne) gradnje, je ogrevanje objektov zagotovljeno iz toplovodnega omrežja iz centralne kotlovnice. Za območje mesta Zreče je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja za široko potrošnjo, kar bo omogočilo ogrevanje preostalih delov ureditvenega območja naselja tudi na ta način.
Zasnova namenske rabe prostora:
Ureditveno območje naselja Zreče je opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč (razen dveh območij najboljših kmetijskih zemljišč, ki so znotraj ureditvenega območja) z naslednjimi osnovnimi rabami – prevladujočimi namembnostmi:
------------------------------------------------------------------------------------------
Območje Prevladujoča Velikost / ha Predv. število
oznaka namembnost skupaj nezazidano stan. preb.
%
------------------------------------------------------------------------------------------
S Območja za stanovanja 75,19 26,39 238-430 1145-1416
40%
C Območja za oskrbne in 24,64
storitvene dejavnosti 13%
(centralne dejavnosti)
P Območja za proizvodne 22,05 4,84
dejavnosti 11,7%
O Območja za obrtno 6,92 5,03
proizvodne dejavnosti 3,7%
R Območja za šport in 18,49 16,20
rekreacijo 9,8%
D Druge površine 35,50
(načeloma ni dovoljena 19,0%
sprememba namembnosti)
Po Območja pokopališč 2,30
1,2%
1 Kmetijska zemljišča 3,00
1,6%
Ureditveno območje 187,96 52,46
urbanističnih zasnov 100,0%
naselja Zreče
------------------------------------------------------------------------------------------
Urbanistično oblikovalske usmeritve:
Stanovanjska območja:
Za vsa stanovanjska območja individualne gradnje velja načeloma možnost gradnje prizidkov in adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za zazidanost parcele (60:40), usmeritev glede sprememb namembnosti objektov (ohranjati je primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova, dodana dejavnost ne sme motiti okolja) ter usmeritev za oblikovanje objektov (podrediti obstoječim, kvalitetnim, sosednjim objektom).
V stanovanjskih območjih individualne gradnje S1 do S4, S6, S9 do S10, S20 do S21 in S23 je dovoljena nova gradnja objektov kot zapolnitev med objekti, pri čemer je potrebno racionalno uporabiti razpoložljivo zemljišče (velikost parcel od 500m2 do največ 800m2).
V območjih S26 in S27 je dovoljena gradnja novih objektov na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag, s katerimi mora biti zagotovljena smotrna raba razpoložljivega zemljišča.
V območjih individualne in večstanovanjske gradnje S25 in S28 do S31 bodo upoštevani urbanistično oblikovalski pogoji iz zazidalnih načrtov za posamezna območja urejanja.
Centralna območja naselja (za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti):
Zazidalna zasnova in oblikovanje objektov v območjih centralnih dejavnosti morajo biti opredeljeni v prostorskih izvedbenih načrtih, ki izhajajo iz usmeritev teh urbanističnih zasnov, za posamezna območja urejanja.
V opredeljenih obstoječih in razširjenih območjih za centralne dejavnosti so v objektih možne dejavnosti centralne dejavnosti (praviloma v parterju) dopolnjene s servisno-storitvenimi dejavnostmi, turistične in dejavnosti za zdraviliški turizem, stanovanja (praviloma v etaži oziroma mansardi). Oblikovanje objektov in ureditvena zasnova morata odražati funkcijo posameznih objektov in celotnega območja urejanja, pri čemer je pri posegih v grajeno strukturo naselja potrebno ohranjati kvalitetno arhitekturo naselja, kjer ta obstaja, in si prizadevati za izboljšanje neustreznosti dosedanjih posegov.
Pri lociranju novih objektov, pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve v naselju in značilnosti okoliške arhitekture; zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da zazidanost parcele ne presega 60% razpoložljivega zemljišča.
Višinske in tlorisne gabarite ter etažnost je potrebno prilagajati gabaritom obstoječe zazidave s tem da so podrejeni dominantam naselja.
Začasni objekti za morebitne sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani v varovanih območjih.
Območja za proizvodne in obrtno proizvodne dejavnosti:
za vsa območja velja, da so zaključene celote. Vsi posegi morajo biti odraz funkcije objektov oziroma celotnega območja z upoštevanjem novih tehnoloških dognanj glede načina gradenj kot tudi tehnoloških postopkov, ob strogem upoštevanju pogojev za varovanje okolja.
Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter za varstvo okolja
Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V prostorskih izvedbenih načrtih (PIN) in prostorski ureditvenih pogojih za posamezna območja urejanja je obvezna opredelitev ustreznih krajinskih ureditev ter pogoje za varstvo okolja znotraj mej posameznih območij urejanja oziroma v celotnem ureditvenem območju naselja Zreče in širše.
Usmeritve za urejanje območij s prostorskimi izvedbenimi načrti (PIN) in prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP)
Posamezna območja urejanja znotraj ureditvenega območja naselja Zreče bodo urejena s PIN in PUP, ki so že izdelani in sprejeti oziroma morajo biti izdelani na osnovi usmeritev iz teh urbanističnih zasnov:
ZN (zazidalni načrti) za območja urejanja: S2b del, S12 del, S15, S16, S17del, S19, S25, S28, S30, S31, C5, C6, C7 in C8, P6 in D15, P5, P7 in P8, O7, R3, D9 in D11.
UN (ureditveni načrti) za območja urejanja: S1 in D18, R1 in R2, S23, S32, O3 in O7.
PUP (prostorski ureditveni pogoji) za ves preostali del ureditvenega območja naselja Zreče.
LN (lokacijski načrti): za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov.
2) Spremembe in dopolnitve kartografskega dela dolgoročnega plana se izvedejo zaradi ustanovitve nove Občine Zreče ter razdelitve prejšnje občine Slovenske Konjice na tri samostojne občinske enote.
Vsebina spremenjenega in dopolnjenega kartografskega dela dolgoročnega plana je naslednja:
Vsebina Merilo
------------------------------------------------------------------
list a/ Naslovnica
list b/ Vsebina
list št. 1 Zasnova kmetijstva in gozdarstva
(tema 1) 1:25000
list št. 2 Zasnova vodnega gospodarstva
(tema 2) 1:25000
list št. 3 Zasnova rudnin (tema 3) 1:25000
list št. 4 Zasnova naravne in kulturne
dediščine (tema 4) 1:25000
list št. 5 Zasnova rekreacije v naravnem
okolju (tema 5) 1:25000
list št. 6 Zasnova sanacij (tema 6) 1:25000
list št. 7 Zasnova naselij in območij za
poselitev (tema 7) 1:25000
list št. 8 Zasnova prometnega omrežja
(tema 8) 1:25000
list št. 9 Zasnova omrežja zvez (tema 9) 1:25000
list št. 10 Zasnova energetskega omrežja
(tema 10) 1:25000
list št. 11 Zasnova območij za obrambo in
zaščito (tema11) 1:25000
list št. 12 Zasnova načinov urejanja prostora
(tema 12) 1:25000
list št. 13 Zasnova osnovne rabe prostora
občine Zreče (tema 13) 1:25000
lista št. 14 Urbanistična zasnova naselja
Zreče (tema 14) :
14.1 Zasnova namenske rabe prostora
(tema 14a) 1:5000
14.2 Zasnova načinov urejanja prostora
(tema 14b) 1:5000
list št. 15 Območja za poselitev (tema 7)
- montaža kart TTN5 1:5000
-----------------------------------------------------------------
(3) V kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu se vsebina kart ustrezno spremeni in dopolni:
Vsebina spremenjenega in dopolnjenega dela kartografske dokumentacije je naslednja:
list a) Naslovnica
list b) Vsebina
list št. 1 Preglednica vezave listov PKN5 1:25000
list št. 2 PKN5 - Ruše 31, 32 (montaža) 1:5000
list št. 3 PKN5 - Ruše 41 1:5000
list št. 4 PKN5 - Ruše 42 1:5000
list št. 5 PKN5 - Slovenska Bistrica 2 1:5000
list št. 6 PKN5 - Slovenska Bistrica 3 1:5000
list št. 7 PKN5 - Slovenska Bistrica 4 1:5000
list št. 8 PKN5 - Slovenska Bistrica 5 1:5000
list št. 9 PKN5 - Slovenska Bistrica 12 1:5000
list št. 10 PKN5 - Slovenska Bistrica 13 1:5000
list št. 11 PKN5 - Slovenska Bistrica 14 1:5000
list št. 12 PKN5 - Slovenska Bistrica 15 1:5000
list št. 13 PKN5 - Slovenska Bistrica 22 1:5000
list št. 14 PKN5 - Slovenska Bistrica 23 1:5000
list št. 15 PKN5 - Slovenska Bistrica 24 1:5000
list št. 16 PKN5 - Slovenska Bistrica 25 1:5000
list št. 17 PKN5 - Slovenska Bistrica 32 1:5000
list št. 18 PKN5 - Slovenska Bistrica 33 1:5000
list št. 19 PKN5 - Slovenska Bistrica 34 1:5000
list št. 20 PKN5 - Slovenska Bistrica 35 1:5000
list št. 21 PKN5 - Slovenska Bistrica 42, 43
(montaža) 1:5000
list št. 22 Legenda za liste št. 2 do št. 21
3. člen
(1) Besedilo srednjeročnega družbenega plana se v točki: 10. Prostorski razvoj v celoti nadomesti z besedilom iz točke 1) iz 2. člena tega odloka.
(2) Kartografski del srednjeročnega družbenega plana se v celoti nadomesti s kartografskim delom, katerega vsebina je navedena v točki 2) iz 2. člena tega odloka.
(3) Kartografska dokumentacija k srednjeročnemu družbenemu planu se v celoti nadomesti s kartografsko dokumentacijo, katere vsebina je navedena v točki 3) iz 2. člena tega odloka.
4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-03/97/98-2
Zreče, dne 5. julija 1999.
Župan
Občine Zreče
Jože Košir l. r.
