Na podlagi 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 22. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 6. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99) in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 1. člena dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za odmero tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86) ter 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85 in 47/87) je Občinski svet občine Lenart na seji dne 27. 7. 1999 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lenart
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Kot zazidano stavbno zemljišče se šteje čiste tlorisne površine stanovanja (sobe, hodniki v stanovanju, predsobe, kuhinja, kopalnica, shramba in drugi zaprti prostori stanovanja – mišljeni so samo bivalni prostori v katerih stanujejo ljudje oziroma služijo neposredno za bivanje) in garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, peskoskopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine na katerih so grajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, površine na katerih ali pod katerimi potekajo telekomunikacijski vodi, telekomunikacijske centrale, površine na katerih so zgrajene plinovodne postaje, površine za obratovanje bencinskih servisov, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Kot nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
3. člen
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
II. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA
4. člen
Nadomestilo se plačuje:
1. V naslednjih naseljih oziroma katastrskih občinah: Črmljenšak, Dolge njive, Gočova, Gradenšak, Hrastovec v Slov. Goricah, Jurovski dol, Lenart v Slov. Goricah, Lormanje, Malna, Močna, Nadbišec, Osek, Radehova, Rogoznica, Selce, Spodnja Senarska, Spodnja Voličina, Spodnje Partinje, Spodnje Verjane, Spodnji Gasteraj, Spodnji Žerjavci, Spodnji Porčič, Srednji Gasteraj, Straže, Sv. Trojica v Slov. Goricah, Šetarova, Varda, Vinička vas, Zamarkova, Zavrh, Zgornja Senarska, Zgodnja Voličina, Zgornje Partinje, Zgornje Verjane, Zgornji Gasteraj, Zgornji Žerjavci, Zgornji Porčič in Žitence.
Meje naselij so določene v dolgoročnem planu Občine Lenart.
2. Na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno gradnjo.
3. Na območjih, za katere je sprejet prostorsko izvedbeni načrt.
Na območjih ali delih območij iz 1., 2. in 3. točke tega člena se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem.
III. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
5. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. lega stavbnega zemljišča;
2. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave;
3. vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča;
4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
6. člen
Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na 3 območja:
Prvo območje obsega: ureditveno območje mestnega naselja Lenart.
Drugo območje obsega: ureditvena območja znotraj naselij Jurovski dol, Sv. Trojica in Voličina.
Tretje območje obsega: vsa ostala naselja in dele naselij, ki niso zajeta v prvem in drugem območju.
Meje območij iz tega člena odloka so vrisana v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled v občinskem uradu Občine Lenart.
7. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in možnosti priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. a) cesta v asfaltni oziroma
protiprašni izvedbi 20 točk
b) cesta v makadamski izvedbi 10 točk
2. kanalizacija 20 točk
3. javni vodovod 10 točk
4. elektrika 10 točk
5. PTT (telefon) 15 točk
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
Pri PTT (telefon) se upošteva dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
Vodovod in kanalizacija se točkujeta samo tam, kjer z njima upravlja komunalno podjetje ali je v upravljanju vaščanov – tako imenovani skupni vodovod, na katerega je priključeno 5 in več gospodinjstev.
Točka 1 se ocenjuje samo po enem kriteriju, kriterija a) in b) se ne seštevata.
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
A – na stavbna zemljišča za stanovanjske namene;
B – na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti, obrtnih dejavnostih in obrti podobnih dejavnosti, vsa vrsta trgovine;
C – na stavbna zemljišča, ki služijo kmetijskim dejavnostim in pomožni objekti za kmetijske dejavnosti (hlevi, silosi, lope, garaže za kmetijsko mehanizacijo itd.);
D – na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev, upravne dejavnosti, odvetništvo, notarstvo, zavarovalništvo, menjalnice, leasing prodaja ...
E – na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti;
F – na stavbna zemljišča za počitniške objekte.
9. člen
Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami po naslednji tabeli:
Lega zemljišča Namen uporabe
z območja A B C D E F
1. območje 100 500 50 1000 500 800
2. območje 75 400 20 750 300 800
3. območje 50 300 10 500 200 800
10. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
Šifra iz SKD Dodatno število točk/m2
C) Rudarstvo 800
E/40.1 Proizvodnja in distribucija elektrike 1500
G Posredništvo in trgovina (G/50, G/51) 750
I/64 Poštne in telekomunikacijske storitve 1800
J Finančno posredništvo 2000
K Poslovanje z nepremičninami, druge
poslovne dejavnosti, najem
in poslovne storitve 500
H Gostinstvo, kmečki turizmi, vinotoči
in trgovina (G/52) 500
IV. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
11. člen
Parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, telekomunikacijska omrežja, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, odlagališča odpadkov se točkujejo po naslednji tabeli:
--------------------------------------------------------------------------------------------------
Vodna zajetja, Odlagališča Visoko- Primarno Bencinski Avtocesta Parkirišča
glinokopi, nevarnih napet. električno servis nep. sklad.
peskokopi, odpadkov daljnovodi omrežje gost. vrtovi
odlagališča in telekom. delavnice
odpadkov omrežje na prostem
--------------------------------------------------------------------------------------------------
100 t/m2 3000 t/m2 3000 t/m2 1000 t/m2 4000 t/m2 250 t/m2 200 t/m2
--------------------------------------------------------------------------------------------------
a) Površine peskokopov in glinokopov ter vodnih zajetij za pridobivanje električne energije so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
b) Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodskimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 100 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber.
c) Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve v naseljih se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omrežja, namenjene za priključevanje posameznih objektov.
d) Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa, kjer se opravlja točenje goriva.
e) Površine za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje.
Površino avtoceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče avtoceste.
f) Površine odlagališča predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče odlagališča.
g) Površine, v katerih so zgrajeni podzemni telekomunikacijski kabli se obračunajo tako, da en dolžinski meter kabla predstavlja 1 m2 površine.
12. člen
Druga zazidana stavbna zemljišča iz 11. člena se točkujejo po kriterijih iz tega člena brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 7. člena tega odloka.
V. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
13. člen
Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe določi po naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------
Lega zemljišča Stanovanjski Počitniški Poslovni
Območje objekti objekti namen
------------------------------------------------------------------
1. območje 60 200 200
2. območje 40 200 150
3. območje 20 200 100
------------------------------------------------------------------
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 7. členu tega odloka.
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.
VI. OPROSTITEV PLAČILA
14. člen
Zavezanec je lahko začasno oproščen plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v primerih 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84). Postopek za oprostitev plačila nadomestila izvede Davčni urad Maribor, izpostava Lenart na podlagi vloge zavezanca. Davčni urad Maribor, izpostava Lenart mora vsako leto opraviti preizkuse vseh oprostitev ter izdati odločbe o prenehanju oprostitve za uporabnike, ki ne izpolnjujejo več pogojev za oprostitev.
15. člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna in za objekte, ki pomenijo kulturno ali zgodovinsko dediščino, opredeljeno z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 24/92).
16. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila – fizične osebe, pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za odložitev ali oprostitev plačila nadomestila. Odbor za gospodarstvo in finance občinskega sveta sprejme kriterije, ki jih potrdi občinski svet, na osnovi katerih ugotavlja upravičenost odložitve ali oprostitve plačila in predlaga občinskemu uradu, da se zavezancu odloži, v celoti ali delno oprosti plačilo nadomestila. Na osnovi predloga občinskega urada pristojni davčni urad izda ustrezno odločbo.
VII. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
17. člen
Višina nadomestila po merilih iz 7., 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
18. člen
Davčni urad Maribor, izpostava Lenart ugotovi obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila z odločbo.
Obveznost se odmeri letno s tem, da pravne osebe plačujejo nadomestilo mesečno, do 15. v mesecu za pretekli mesec. Fizične osebe plačujejo nadomestilo v trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo prvega v naslednjem mesecu, poravnani pa morajo biti v 30 dneh od zapadlosti. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. Postopke iz drugega odstavka tega člena, bo na podlagi podpisane pogodbe med Občino Lenart in Ministrstvom za finance – DURS, vodila izpostava DURS Lenart.
19. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila določa Občinski svet občine Lenart s sklepom.
Izhodišče za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini 0,36 SIT.
Vrednost točke se določa do konca leta za naslednje leto in se usklajuje v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin.
20. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc.
Zavezanci so dolžni sporočiti spremembo vrste dejavnosti, spremembo poslovne in stanovanjske površine v 15 dneh od dneva, ko je taka sprememba ob dejstvu nastala.
Na zahtevo pristojnega davčnega urada so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
Zavezancu, ki podatka ne prijavi, pristojni davčni urad odmeri nadomestilo 200 m2 za stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovno dejavnost.
Če občinski urad oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, oziroma zavezanec uporablja stanovanjsko površino večjo kot 200 m2, pa zavezanec podatkov na zahtevo davčnega urad ne prijavi, davčni urad na predlog občinskega urada odmeri nadomestilo za (ocenjeno) površino celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1. ne pošlje Davčnemu uradu Maribor, Izpostava Lenart podatkov, ki so ji potrebni za izračun nadomestila (22. člen);
2. ne prijavi vsake spremembe v 15 dneh od dneva nastanka (22. člen).
Odgovorna oseba pravne osebe oziroma fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 25.000 SIT.
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
22. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/88) in odlok o dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lenart (Uradni list SRS, št. 39/89).
23. člen
Ta odlok se uporablja od 1. 9. 1999, veljati pa prične petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 42008-5/99
Lenart, dne 27. julija 1999.
Župan
Občine Lenart
Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r.
