Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 7. in 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 10/91 in 13/93), 17. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 22/94) ter na podlagi 11. in 18. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Metlika na seji dne 17. 6. 1999 sprejel

Odlok določa pogoje in način odvajanja odpadne in padavinske vode, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih ter odvajanje padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in s katerimi upravlja in gospodari podjetje, določeno v odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Metlika.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode. Pri projektiranju in gradnji nove javne kanalizacije se izvede ločeni sistem fekalne in meteorne kanalizacije.

Upravljalec sprejme v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode in o nadzoru nad gradnjo javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivost delovanja.

Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija.
Kanalizacijski priključek je spojna cev, ki povezuje interno kanalizacijo z javnim kanalizacijskim omrežjem.
Interna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje uporabnika, ki služi za odvod odpadnih voda iz stavbe in zemljišča ter je priključena na kanalizacijski priključek.
Okvare na interni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku odpravlja uporabnik na svoje stroške. Kolikor okvare na zahtevo upravljalca ne odpravi v desetih dneh, lahko to izvede upravljalec javne kanalizacije na njegove stroške.

Objekti in naprave upravljalca so:
1. sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju in ostali pripadajoči objekti in naprave, razbremenilniki, jaški ipd.,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju,
2. primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja in pripadajoči objekti ter naprave,
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
3. magistralno omrežje in naprave:
– magistralno omrežje in naprave zajemajo omrežje in naprave, ki so regijskega pomena ali medkrajevnega pomena in sicer:
– kanalski vodi za odvodnjavanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave.

Kjer se gradi javna kanalizacija, je lastnik objekta dolžan sočasno izvesti priključitev in uporabljati javno kanalizacijo.
Lastniki objektov, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo, pa so za to podani vsi pogoji, so se dolžni priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Upravljalec je dolžan s soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Ko priključitev ni možna, mora upravljalec o tem pisno obvestiti uporabnika.

Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, opustiti greznico.
V primeru, da je priključek že izveden in dopusten, je potrebno greznico opustiti v roku šestih mesecev po prejemu obvestila upravljalca.

Upravljalec izdaja soglasja k prostorskim izvedbenim aktom, lokacijski dokumentaciji, na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, vlogi za uporabno dovoljenje, vlogi za začasen priključek in vlogi za priključitev.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
1. za soglasje k lokaciji:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti in namembnost objekta s predvideno potrošnjo vode,
2. za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500 ,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javno kanalizacijo,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
3. za soglasje za priključitev:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje za prekop zemljišča,
– soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev , ki nadomesti soglasje,
4. za soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o dovolitvi postavitve začasnega objekta,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 3. točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej. En objekt ima lahko tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede samo upravljalec ali za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljalca.
Izvajalec je dolžan vsa dela na javni kanalizaciji in izvedbo priključkov priglasiti upravljalcu 7 dni pred pričetkom del. Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi izbriše lastnika iz evidence uporabnikov.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu. Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, projektno dokumentacijo, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.)
2. vsi merilci morajo biti žigosani skladno s predpisi urada za standardizacijo in meroslovje,
3. predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
4. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
5. prevzem mora potrditi organ upravljalca – prevzemnika.

Odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki javne kanalizacije plačujejo stroške odvajanja odpadnih voda v količini porabljene pitne vode, oziroma tehnološke vode, ugotovljene z odčitkom vodomerne naprave.
Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, plačujejo stroške čiščenja odpadne vode po osnovah iz prejšnjega odstavka tega člena.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

Objekti, ki niso priključeni na kanalizacijo, morajo imeti vodotesne greznice na praznenje. Praznjenje greznic se opravi po potrebi, odpadna voda pa se odvaža na čistilno napravo.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Količina in lastnost tehnološke odpadne vode mora biti v skladu z določili soglasja upravljalca in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti na stopnjo onesnaženosti, primerno za izpust v javno kanalizacijo.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Kadar se koncentracije škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode povečajo nad dovoljeno vrednost, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljalec predlaga, na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, spremembo le tega.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene z veljavnimi predpisi in pravilnikom o kanalizaciji.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadnih voda preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajal ogljikov sulfid,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo in katere koncentracija nad dovoljeno mejo je škodljiva.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. če z odvozom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa so v nasprotju z njim,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz 29. člena tega odloka,
6. če uporabnik ne poravna računov za kanalščino ali čiščenje odpadnih voda.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.
Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je povzročila njegova odpadna voda.

Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Zaščita vodovodnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.

Upravljalec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije, čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami pravilnika iz 4. člena odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
3. redno kontrolira pri uporabnikih sestav odpadne vode, delovanje ČN in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le teh,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter podaja podatke katastru geodetske uprave,
6. skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasja v 30. dneh po popolni vlogi za soglasje in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in pravočasno poroča pristojnemu občinskemu organu,
9. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
11. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
2. omogočajo upravljalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredujejo upravljalcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v pravilniku z normativi o javni kanalizaciji,
9. dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
10. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma o vseh spremembah predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
12. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane rezultate,
13. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov , ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
14. kontrolira in redno čisti lovilce olj, lovilce maščob in peskolove na interni kanalizaciji.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovodnega, električnega, toplovodnega, plinovodnega, telekomunikacijskega omrežja, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane.
Vse poškodbe povzročene na javni kanalizaciji, odpravi upravljalec na stroške povzročitelja.

Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen pooblaščen komunalni nadzornik ali inšpektor Občine Metlika.

Z denarno kaznijo od 60.000 do 360.000 SIT se kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ki je upravljalec, če ravna v nasprotju s:
– 13. členom (ne dovoli priključka, čeprav je uporabnik izpolnil vse pogoje),
– katerokoli alineo 28. člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki je upravljalec, če ravna v nasprotju z določili zgornjega odstavka.

Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje posameznika, ki je uporabnik ali lastnik objekta, če ravna v nasprotju s:
– 7. členom (se sočasno ob izgradnji kanalizacije oziroma v predpisanem roku ne priključi),
– 9. členom (po priključitvi ne opusti greznice ali je v predpisanem roku na obstoječem priključku ne opusti),
– drugim odstavkom 14. člena (lastnik, ki odda izvedbo priključka neusposobljenemu izvajalcu),
– tretjim odstavkom 14. člena (izvajalec izvedbe priključka ne priglasi upravljalcu),
– 15. členom (lastnik objekta ukine priključek, ne da bi se objekt rušil),
– drugim odstavkom 18. člena (upravljalca ne obvesti o izlivu nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo),
– 19. členom (nima vodotesne greznice in je ne prazni po potrebi in odpadne vode ne odvaža na čistilno napravo),
– 23. členom (v javno kanalizacijo odvaja ali izlije snovi v koncentracijah, ki lahko povzročijo poškodbe, nevarnost ali motijo delovanje objektov in naprav),
– katerokoli alineo prvega odstavka 29. člena (priključek gradi v nasprotju z izdanim soglasjem upravljalca, ne omogoča upravljalcu pregled priključka in sestavo odpadne vode, redno ne kontrolira sestave tehnološke odpadne vode, redno ne vzdržuje interne kanalizacije in tehnološke čistilne naprave, ne opozori upravljalca na pomanjkljivosti na javni kanalizaciji ali o spremembah pogojev za priključitev ali o spremembi količine in kvalitete odpadne vode, ne plačuje odvajanja odpadnih voda, odvaja odpadno vodo, ki ne ustreza predpisom, ne spremeni priključka v primeru spremembe pogojev odvajanja, upravljalcu na zahtevo ne predloži analiz odpadne tehnološke vode, redči neprimerno odpadno vodo z neonesnaženo, ne kontrolira in redno ne čisti lovilce olj, maščob ali peskolove na interni kanalizaciji),
– drugim in tretjim odstavkom 29. člena (priključi se brez soglasja upravljalca, prekine odvod drugemu uporabniku).

Z denarno kaznijo od 60.000 do 360.000 SIT se kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ki je uporabnik, lastnik objekta ali izvajalec del za kršitve, navedene v 33. členu ali ravna v nasprotju s 30. členom (poškoduje javno kanalizacijo ali naprave in ne plača upravljalcu stroškov za odpravo poškodb).
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, ki je uporabnik, lastnik objekta ali izvajalec del za kršitve iz prvega odstavka tega člena.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.