Na podlagi sklepa upravnega odbora Stanovanjskega sklada Republike Slovenije z dne 1. julija 1999 Stanovanjski sklad Republike Slovenije objavlja na podlagi 82. in 84. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 21/94 in 23/96) in 12. člena statuta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije na upravnem odboru Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 13. 4. 1992 in 1. 7. 1999 sprejel

S tem pravilnikom Stanovanjski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) določa zlasti:
– namene, za katere se lahko uporabljajo sredstva sklada,
– kategorije upravičencev za dodelitev sredstev sklada,
– splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci posamezne kategorije,
– kriterije za oblikovanje prednostnega vrstnega reda za dodelitev sredstev sklada.

Sklada sredstva namenjena za:
1. posojila z ugodno obrestno mero,
2. pomoči pri odplačevanju posojil,
3. zagotavljanju manjkajočih sredstev za izvedbo nacionalnega stanovanjskega programa.

Posojila z ugodno obrestno mero so tista posojila, pri katerih obrestna mera zagotavlja ohranjanje realne vrednosti sposojenega denarja in pokriva stroške posojila. Višino obrestne mere z vsakim razpisom določa upravni odbor.

Posojila so namenjena za:
– nakup stanovanja,
– stanovanjsko gradnjo,
– prenovo, sanacijo ali obsežnejša vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda, na območju Republike Slovenije.

Posojila sklada lahko dobijo fizične in pravne osebe.

Fizične osebe so lahko uporabniki sredstev sklada, če so državljani Republike Slovenije. Delijo se v naslednje kategorije uporabnikov:
1. ki si z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje;
2. ki jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno;
3. ki si svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v prenovo, sanacijo ali obsežnejše vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda;
4. ki so si svoje stanovanjsko vprašanje razrešili z najemom posojil pred uveljavitvijo tega pravilnika, pa jih zaradi neugodnih kreditnih pogojev ne zmorejo v celoti odplačati, izpolnjujejo pa pogoje iz 1. in 2. točke tega člena.

Ob splošnih pogojih, navedenih v prejšnjem členu tega pravilnika upravni odbor v vsakem razpisu lahko določi še posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uporabniki sredstev sklada iz prejšnjega člena tega pravilnika, kot na primer:
– socialno demografski položaj prosilca in njegove družine,
– premoženjsko stanje prosilca in njegove družine,
– višino lastne udeležbe,
– kreditno sposobnost prosilca,
– drugo.

Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev iz 6. in 7. člena tega pravilnika zajemajo:
– materialno,
– socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine,
– namembnost posojila, upoštevajoč nacionalni stanovanjski program.
Upravni odbor lahko za vsak razpis določi še druge kriterije, ki se upoštevajo pri ocenjevanju vlog.
Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost in večje ugodnosti pri dodelitvi posojila:
– mlade družine,
– družine z večjim številom otrok,
– družine z manjšim številom zaposlenih,
– mladi,
– invalidi in družine z invalidnim članom,
– prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki,
– razširjene družine.
Upravni odbor izmed navedenih prednostnih kategorij iz prejšnjega odstavka tega člena za vsak razpis posebej določi prednostne kategorije prosilcev. Upravni odbor lahko za vsak razpis določi še druge prednostne kategorije prosilcev.
Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let ne glede na starost otrok oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Za stare 30 let oziroma 35 let se štejejo vsi, ki dopolnijo to starost v letu, ko je objavljen posamezen razpis.
Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci.
Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec.
Za mlade prosilce se štejejo osebe mlajše od 30 let. Za stare 30 let se štejejo vsi, ki dopolnijo to starost v letu, ko je objavljen posamezen razpis.
Za invalidnost prosilca ali ožjega družinskega člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljena s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost otroka se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo.
Za daljšo delovno dobo se šteje najmanj tretjina delovne dobe.
Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen stanovanjskega zakona.

Pravne osebe, ki lahko pridobijo posojila iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, so tiste, ki so:
1. ustanovljene za pridobivanje, upravljanje in oddajanje najemnih neprofitnih stanovanj in vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij iz 94. člena stanovanjskega zakona,
2. ustanovljene za pridobivanje in upravljanje lastnih stanovanj in vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij iz 94. člena stanovanjskega zakona,
3. investitorji najemnih neprofitnih stanovanj na demografsko ogroženih področjih, tudi če ne izpolnjujejo pogojev za vpis v register neprofitnih stanovanjskih organizacij iz 94. člena stanovanjskega zakona.

Ob splošnih pogojih, navedenih v prejšnjem členu tega pravilnika upravni odbor v vsakem razpisu lahko določi še posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uporabniki sredstev sklada iz prejšnjega člena tega pravilnika, kot na primer:
– zagotovljena soudeležba občine, na območju katere imajo svoj sedež oziroma na območju katere kupujejo, gradijo, prenavljajo, sanirajo ali izvajajo obsežnejše vzdrževanje za neprofitna najemna stanovanja kot kredit pod ugodnejšimi pogoji ali dodelitev zemljišča (komunalno urejenega) skladno z občinskim stanovanjskim programom,
– področje, ki je zaradi demografskih, urbanističnih, krajinskih ali drugih razlogov prednostno pri kreditiranju nakupa, gradnje, prenove, sanacije ali obsežnejših vzdrževanj najemnih neprofitnih stanovanj,
– drugo.

Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev iz 9. in 10. člena tega pravilnika so zlasti:
– primernost oblike in načina gradnje stanovanjske enote, ki jo kupujejo ali gradijo,
– ekonomska upravičenost prenove, razen če gre za razglašene spomenike po zakonu o kulturni dediščini,
– energetska varčnost,
– vpliv na okolje.
Upravni odbor lahko za vsak razpis določi še druge kriterije, ki se upoštevajo pri ocenjevanju vlog.

Za pomoč pri odplačevanju posojil se šteje:
1. nadomestilo posojila z neugodnimi posojilnimi pogoji s posojilom z ugodnejšimi posojilnimi pogoji,
2. zmanjšanje posojila,
3. subvencioniranje obrestne mere odobrenih posojil.
Pomoč pri odplačevanju posojil je lahko dodeljena v eni izmed navedenih oblik ali večih hkrati.

Pomoči pri odplačevanju posojil so lahko deležne fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. točke 6. člena in 7. člena tega pravilnika.

Kot kriteriji za ocenjevanje vlog se smiselno uporabljajo določila 8. člena tega pravilnika.

Upravni odbor sklada lahko odloči, da se določena sredstva sklada namenijo za sofinanciranje projektov, določenih z nacionalnim stanovanjskim programom, predvsem za:
1. raziskovalne in informacijske projekte,
2. pilotske projekte, prvenstveno na področju neprofitne najemne stanovanjske gradnje,
3. posebne bivalne potrebe telesno in duševno prizadetih občanov,
4. spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja, prvenstveno za potrebe demografsko ogroženih področij.

Uporabniki sredstev iz prejšnjega člena so lahko javno pravne osebe in druge pravne osebe, opredeljene kot nosilci v nacionalnih programih s področja znanosti, šolstva, socialnega varstva in drugih.
Prednost pri porabi sredstev imajo projekti, ki jih ustrezno sofinancira republika in občina, na območju katere se projekt izvaja.

Sredstva sklada se za posojila in pomoč pri odplačilu posojil delijo na podlagi razpisa, ki ga ob upoštevanju določil stanovanjskega zakona, nacionalnega stanovanjskega programa in tega pravilnika sprejme upravni odbor.
Razpisi za posamezne kategorije uporabnikov in posamezne namene porabe sredstev sklada so praviloma ločeni.
Razpis se javno objavi.

Sredstva sklada, s katerimi se zagotavljajo manjkajoča sredstva za izvedbo nacionalnega stanovanjskega programa, se praviloma ne delijo na podlagi javnega razpisa. O delitvi sredstev za zagotavljanje manjkajočih sredstev za izvedbo nacionalnega stanovanjskega programa odloča upravni odbor sklada.
Kadar upravni odbor odloči, da se sredstva za nacionalni stanovanjski program delijo na podlagi javnega razpisa, se za določanje prioritete smiselno uporabljajo določila naslednjih členov.

Razpis iz 17. člena tega pravilnika praviloma vsebuje naslednje:
– namen, za katerega se delijo sredstva sklada,
– višino sredstev, namenjenih za delitev,
– kategorijo upravičencev do razpisnih sredstev,
– splošne pogoje in merila, ki jih morajo izpolnjevati vsi oziroma posamezne kategorije upravičencev za pridobitev sredstev sklada,
– posebne pogoje in merila, ki jih morajo izpolnjevati vsi oziroma posamezne kategorije upravičencev za pridobitev sredstev sklada,
– osnovne podatke, ki jih morajo upravičenci navesti v vlogi in kje vlogo dobijo,
– ceno za kvadratni meter stanovanjske površine, ki se uporablja kot osnova za izračun višine dodeljenih sredstev,
– standardne stanovanjske površine,
– najvišja možna višina odobrenih sredstev posameznemu uporabniku,
– obrestno mero za odobrena posojila,
– najdaljšo dobo odplačevanja posojila,
– porabo in način odplačevanja odobrenega posojila,
– vrsto zavarovanja odobrenega posojila,
– mesto in način zbiranja vlog,
– zadnji dan za zbiranje vlog in potrdil,
– potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi,
– kriterije za določanje prioritete pri dodelitvi sredstev,
– rok, v katerem bodo dodeljena sredstva,
– drugo.

Pooblaščene službe sklada sprotno proučijo utemeljenost dospelih vlog, zlasti pa če prosilci izpolnjujejo razpisane pogoje in če so vloge opremljene z zahtevanimi potrdili. Pooblaščene službe sklada preverjajo verodostojnost predloženih potrdil.
Vloge prosilcev, za katere je v posameznem razpisu navedeno, da se nanj ne morejo prijaviti, pooblaščene službe sklada zavržejo.
Pooblaščene službe sklada sprotno obveščajo prosilce o popolnosti oziroma nepopolnosti njihovih vlog. Prosilci lahko nepopolne vloge dopolnijo v roku 3 dni od prejema obvestila oziroma izpisa njihove vloge.
Enak rok za dopolnitev vlog velja tudi za zavržene vloge prosilcev iz drugega odstavka tega člena. Če v roku za dopolnitev vloge prosilec dostavi dokazila, ki mu omogočajo prijavo na posamezen razpis, se njegova vloga vključi v natečajni postopek posameznega razpisa.

Vse vloge fizičnih oseb, ki niso bile zavržene, obravnava odbor za porabo sredstev. Vloge pravnih oseb, ki niso bile zavržene, obravnava odbor za gradbeno tehnične zadeve.

Določanje prioritete poteka po večkriterijskem modelu ocenjevanja upravičenosti.
Težo posameznih kriterijev za fizične osebe (medsebojno vplivnost posameznih kriterijev, uteževanje kriterijev) iz 8. člena tega pravilnika na predlog odbora za porabo sredstev sprejme upravni odbor.
Težo posameznih kriterijev za pravne osebe (medsebojno vplivnost posameznih kriterijev, uteževanje kriterijev) iz 11. člena tega pravilnika na predlog odbora za gradbeno tehnične zadeve sprejme upravni odbor.
Upoštevanje medsebojnega vpliva kriterijev (ponderiranje) poteka s sistemom za pomoč pri odločanju na osnovi ekspertnega sistema.

Odbor za porabo sredstev oziroma odbor za gradbeno tehnične zadeve z ocenjevanjem vlog po usmeritvah upravnega odbora določa prioritete pri dodelitvi sredstev.
Na podlagi oblikovanega prioritetnega vrstnega reda odbor za porabo sredstev za fizične osebe oziroma odbor za gradbeno tehnične zadeve za pravne osebe sklepa o dodelitvi sredstev.
Pooblaščene službe sklada v roku, ki je določen z razpisom, obvestijo vse prosilce o odločitvi odbora za porabo sredstev oziroma odbora za gradbeno tehnične zadeve.

Če se posamezen prosilec ne strinja s sklepom odbora za porabo sredstev oziroma odbora za gradbeno tehnične zadeve, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži na upravni odbor.
Upravni odbor najkasneje v 30 dneh po prejemu odloči o pritožbi.

Če so sredstva odobrena kot posojilo, se odobreno posojilo obvezno zavaruje.
Posojilojemalec lahko posojilo zavaruje pri zavarovalnici, s poroki, s hipoteko ali na druge načine.
Dejanske stroške zavarovanja posojila krije posojilojemalec.

Stroške sklepanja posojilne pogodbe plača uporabnik sredstev v višini, ki jo določi direktor.

Sklad ima pravico razdreti posojilno pogodbo in ustaviti porabo posojila ter zahtevati vračilo celotnega revaloriziranega posojila z obrestmi po obrestni meri, ki velja za bančna nenamenska posojila, ki se obračunajo od prejema posojila, in stroške, če posojilojemalec:
1. ne porabi posojilo za namene in kreditirano stanovanjsko enoto, navedeno v posojilni pogodbi,
2. odsvoji kreditirano nepremičnino brez dovoljenja sklada,
3. da ob sklenitvi posojilne pogodbe neresnične podatke,
4. ne dostavi zahtevane dokumentacije v določenem roku,
5. prejme posojilo na podlagi podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju,
6. ne izpolni drugih obveznosti po posojilni pogodbi.
Posojilojemalec lahko odsvoji kreditirano stanovanjsko enoto pred plačilom celotnega dolga samo s soglasjem odbora za porabo sredstev oziroma odbora za gradbeno tehnične zadeve.

Določbe pravilnika se uporabljajo od dneva sprejema na upravnem odboru Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.