Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93) 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 in 15/95) ter 20. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet občine Beltinci na seji dne 29. 6. 1999 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu ob Kmečki ulici v Beltincih
I. UVODNI ODLOČBI
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za individualno stanovanjsko gradnjo ob Kmečki ulici v Beltincih, ki ga je izdelal ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. Murska Sobota, pod številko projekta 26/98 ZN/Be, meseca marca 1999.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del s prilogami in grafični del.
A) Tekstualni del
1. Splošni del s prilogami (soglasja)
2. Obrazložitev
B) Grafični del:
1. Izsek iz srednjeročnega plana občine M 1:5000
2. Kopija katastrskega načrta M 1:2500
3. Parcelacijski načrt M 1:1000
4. Zakoličbena situacija M 1:1000
5. Funkcionalno zemljišče M 1:1000
6. Komunalne naprave M 1:1000
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje posega zajema parcele ob Kmečki ulici v Beltincih, na severu omejeno s cesto do čistilne naprave na jugu pa sega do križišča s kapelico. Zajema parcele: 2496, 2495, 2497/2, 2497/1, 2498, 3947 (Kmečka ulica), 3942, 3943, 3944 (ostale ceste) 2400, 2380 (cesta), 2399, 2390/2, 2390/3, 2389, 2387/1, 2398 vse k.o. Beltinci.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Funkcija območja je stanovanjska. Možno jo je dopolniti z mirnimi poslovnimi dejavnostmi v okviru predvidenih objektov, ki ne smejo presegati dovoljenih ravni hrupa, onesnaževati zraka, vode in tal ter morajo biti v skladu s predpisanimi nivoji imisij za pretežno stanovanjsko območje.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
5. člen
Parcele so podolgovate oblike, z ožjo stranico vzdolž ceste, formirane v smeri vzhod-zahod. Parcele so pravokotne na cesto razen tam, kjer se ohranja obstoječa meja.
Vse hiše so formirane tako, da omogočajo dovoze iz obstoječe Kmečke ulice, ki predstavlja osrednjo komunikacijo in se navezuje na obstoječo cestno mrežo Beltinec.
6. člen
Funkcionalno zemljišče k posameznemu objektu predstavlja del stavbne parcele in sega pri bližnjih odmikih do parcelne meje, sicer pa 2 ali 4 m od fasade. Lega in velikost funkcionalnih zemljišč je razvidna iz grafičnih prilog.
Za prizidke, ki se bodo gradili naknadno se funkcionalno zemljišče odmeri v širini 2 m od fasade na odprti strani, sicer pa sega do parcelne meje.
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
7. člen
Vsi objekti so etažnosti (K)+P+M, gospodarske in poslovne funkcije so locirane v kleti ali pritličju. Garaže so v okviru pritličja objektov. Kletne prostore je potrebno načrtovati v vodotesni bazenski izvedbi.
8. člen
Tlorisna oblika objektov omogoča tri zasnove: podolgovat tloris vzdolž ceste, tloris v obliki črke L ali kvadratno obliko z razgibano piramidno streho. Tip podolgovate skupaj s hišo na L in tip kvadratne hiše morata biti grupirana: skupaj podolgovate in skupaj kvadratne hiše.
Kakršni koli izpostavljeni deli fasade vzdolž ceste: nadstrešnica, »izvlečeno okno«, stolpiči se lahko izvedejo s tem, da njihovo izstopanje iz osnovne gradbene linije ne presega 1,50 m.
Možna je tudi gradnja pritličnega gospodarskega objekta na dvoriščnem delu parcele. Izvede se kot prizidek ali samostojni objekt in je podolgovate tlorisne oblike, globine največ 8 m (vključno z morebitno nadstrešnico), ki ne presega tlorisne velikosti 50 m2. Locira se na severno posestno mejo v isti gradbeni liniji stanovanjske hiše, kot samostojni objekt največ 6 m od stanovanjske hiše.
9. člen
Maksimalna višina obodnega zida stanovanjskih objektov znaša 4 m do kapne lege, merjeno od nivoja asfaltirane Kmečke ulice. Nivo pritličja je najmanj 0,30 m in največ 0,50 m nad nivojem iste ulice. Enaka višina velja za prizidek na stanovanjski objekt le da je lahko tudi nižji, vendar ne manj kot 3 m.
10. člen
Gradbene linije objektov na vzhodni strani Kmečke ulice so vzporedne s cesto. Isto velja za objekte zahodno od ceste, na zemljišču s parcelno št. 2399. Ostale gradbene linije so vzporedne z daljšo posestno mejo posamezne parcele.
Minimalni odmik znaša 1 m od posestne meje v najbližjem vogalu.Odmiki med objekti ne smejo biti manjši od višine najvišjega sosednjega objekta, oziroma ne smejo biti manjši od dovoljenega požarnega odmika in so definirani v grafičnih prilogah.
11. člen
Vsi podolgovati objekti in hiše na L imajo simetrične dvokapne strehe z nakloni 38 do 45 stopinj ter opečno kritino. Podaljšani čop je mogoč le pri hiši na L na vogalu. Smer slemena mora biti za podolgovate objekte in objekte v obliki črke L na vzhodni strani cesti vzporedna s cesto.
Hiša s kvadratnim tlorisom ima razgibano piramidno streho naklona 35 do 45 stopinj, opečno kritino in strešnimi okni-frčadami.
Streha prizidka je praviloma simetrična dvokapnica, naklona ki je enak kot na stanovanjski hiši in slemenom, ki je vzporedno najbližji posestni meji.
VI. KOMUNALNO UREJANJE
12. člen
Vsi objekti se priključijo na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje.
Vsi predvideni komunalni in energetski priključki morajo biti v zemlji in lahko posegajo do 1 m v globino posamezne lastniške parcele ob cesti.
Cestišče Kmečke ulice se izvede v skupni širini cestnega sveta 8 m, tako da ne posega na obstoječe stavbne parcele zahodno od ceste; predviden je dvostranski pločnik. V isti širini se izvede cesta proti načrtovani industrijski coni. Ostale ceste, kjer se bo odvijal promet pretežno z osebnimi vozili so ožje z eno- ali dvostranskim pločnikom.
Radij ovinka pri cesti v industrijsko cono ne sme biti manjši kot r = 8 m, radiji drugih ovinkov pa najmanj r = 5 m.
13. člen
Ob parcelnih mejah je dovoljena postavitev ograje do višine 1,20 m. Ograje so predvsem žive meje, lahko kombinirane s kovinsko ali leseno ograjo. V notranjosti parcel je lahko žična mreža na kovinskih stebričkih. Ob cesti se živa meja zasadi 0,3 m v notranjosti parcele.
VII. ODSTOPANJA
14. člen
Dopustna so odstopanja v namembnosti stanovanjskih objektov v mirne servisne in obrtne dejavnosti. Na skrajni severni novi parceli deljenih parcel št. 2495 in 2496 je možna gradnja skladišča za keramično dejavnost (kamen, ploščice, izdelki). Na skrajni južni parceli istih deljenih parcel je možna gradnja poslovnega objekta.
Objekti lahko odstopijo od predpisanih velikosti za + / -2 m v smeri proti jugu in na dvoriščno stran parcele. Enako odstopanje je možno za prizidke vendar le v vzdolžni smeri. Navedeno povečanje je možno ob upoštevanju minimalnih požarnih odmikov med objekti.
Odstopanje od oblike objektov, prikazanih v grafičnih prilogah je možno le, če se odstopanje upošteva pri celotni skupni objektov.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
15. člen
V območju zazidalnega načrta so investitorji dolžni plačati sorazmerni delež stroškov priprave in opreme stavbnega zemljišča ter spremembo namembnosti zemljišča v stavbišče v velikosti funkcionalnega zemljišča.
IX. KONČNE DOLOČBE
16. člen
Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za južni ravninski del Občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 23/91) in njegovih sprememb in dopolnitev (Uradni list RS, št. 7/98 in 70/98) v delu, ki ga obravnava ta odlok.
17. člen
Zazidalni načrt je na vpogled vsem občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
18. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši pristojna urbanistična inšpekcija.
Št. 096/99
Beltinci, dne 29. junija 1999.
Župan
Občine Beltinci
Jožef Kavaš l. r.
