Na podlagi tretjega odstavka 112. člena poslovnika Mestnega sveta mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 66/95, 1/96, 46/96, 75/96, 37/97 in 28/99) izdajam

Objavljam odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih ter padavinskih voda na območju Mestne občine Celje, ki ga je sprejel Mestni svet mestne občine Celje na 7. seji dne 6. 7. 1999.

Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97), prvega odstavka 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 3. in 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odločba US, 35/97), in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95) je Mestni svet mestne občine Celje dne 6. 7. 1999 sprejel

S tem odlokom se določa:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: javna služba),
– objekti in naprave uporabnikov in upravljalcev,
– pogoje priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo,
– način odjema pitne, tehnološke in požarne vode iz javnih vodovodov, ukrepanje ob izrednih razmerah in ukrepi za varčevanje z vodo,
– meritve in obračun porabe vode ter obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
– prekinitev dobave vode in prekinitev odvajanja odpadnih vod
– odjem vode iz hidrantov,
– obveznosti uporabnikov in upravljalcev,
– prevzem objektov in naprav v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka,
– kazenske določbe,
– prehodne določbe.

Dejavnost oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo ter objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda,
– zagotavljanje pitne vode uporabnikom,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– izvajanje meritev in monitoringa komunalnih odpadnih voda,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav ter priključevanje novih uporabnikov na omrežje.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

Predmet javne službe so:
– javni vodovod,
– javna kanalizacija,
– naprave in objekti skupne rabe.
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo z vodo:
– najmanj petih gospodinjstev ali dvajsetih ljudi,
– javnih objektov,
– objektov za proizvodnjo in promet z živili,
– javnih prometnih sredstev
in je v lasti republike ali občin.
Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami z najmanj petimi priključki različnih uporabnikov in je v lasti republike ali občin.
Objekti in naprave skupne rabe so:
– objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantna omrežja),
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin,
– naprave in objekti za odvod padavinske vode z javnih površin.
Šteje se, da sta javni vodovod ali javna kanalizacija zgrajena, če mesto priključitve na javni vodovod ali javno kanalizacijo ni od objekta oddaljeno več kot 200 m.
Stroške upravljanja objektov in naprav skupne rabe iz četrtega odstavka tega člena pokriva proračun Mestne občine Celje.

Uporabnik vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene.
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
Upravljalec javnega vodovoda in javne kanalizacije je pravna oseba, ki ji je Mestna občina Celje poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo ter področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.

Za vsak poseg v prostor si mora investitor pridobiti soglasje Mestne občine Celje. V soglasju, ki ga po pooblastilu Mestne občine Celje lahko izda tudi upravljalec, se določijo pogoji za posege v prostor.
Soglasje mora biti izdano najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Komunalna direkcija Mestne občine Celje sprejme navodilo o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav ter navodilo o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda.
Omenjeni navodili morata biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi. Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda je lahko izvedeno v mešanem ali ločenem sistemu.

Gradnjo objektov in naprav vodovoda in kanalizacije lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec, priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo pa izvede upravljalec.
Upravljalec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
Vsa dela na javnih vodovodih, javni kanalizaciji, vodovodnih in kanalizacijskih priključkih izvaja in nadzira upravljalec ali od upravljalca pooblaščeni izvajalec.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– interno vodovodno in/ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja ločuje merilno ali obračunsko mesto,
– vodovodni priključek (spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključno garnituro in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim ter pripadajočo opremo),
– vodovodni jašek ali niša,
– objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave,
– kanalski priključek, ki poteka od zadnjega revizijskega jaška uporabnika do priključnega jaška na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega, vključno z revizijskim jaškom pred kanalskim priključkom,
– naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, gnojne jame, peskolovi, oljni lovilci, ipd.).
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena z izjemo vodovodnega priključka vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na lastne stroške.

Vodovodni priključek vzdržuje upravljalec na stroške uporabnika. Pri opravljanju vzdrževalnih del mora uporabnik dovoliti dostop upravljalcem na funkcionalno zemljišče. Vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema menjavo vodomera, popravilo okvar na priključku in obnovo priključka, plačuje uporabnik upravljalcu v priključnini–števnini. Višino priključnine-števnine določi župan Mestne občine Celje na predlog upravljalca.

Objekti in naprave s katerimi upravlja upravljalec (izvajalec) so javni vodovodi, javne kanalizacije in objekti skupne komunalne rabe, ki so s pogodbo o upravljanju sklenjeno med Mestno občino Celje in upravljalcem preneseni upravljalcu v upravljanje.
Javni vodovodi, javne kanalizacije in objekti skupne komunalne rabe so last Mestne občine Celje.

Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljalca. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljalca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967,
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije,
– potrdilo o uspešno izvedenem tlačnem preizkusu interne instalacije,
– potrdilo o uspešno opravljeni dezinfekciji interne instalacije,
– projekt za izvedbo vodovodnega priključka,
– soglasja za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
Upravljalec lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v drugem odstavku tega člena,
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna,
– če ima uporabnik urejeno odvajanje odpadnih in padavinskih vod.
Upravljalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljalec izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen na javno kanalizacijo.
Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljalec izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če so komunalne odpadne vode iz objekta speljane v nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalnih odpadnih voda.
V tistih primerih, kjer so komunalne odpadne vode speljane v nepretočno greznico na izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalnih odpadnih voda.
Kadar prostorsko ureditveni akti v svoji vsebini predvidevajo enotno ureditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja se je uporabnik dolžan priključiti in plačevati posamezno komunalno ureditev.

Kjer je javna kanalizacija že zgrajena, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljalca. Za pridobitev soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967,
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– izvedbeni načrt interne kanalizacije,
– potrdilo o vodotesnosti interne kanalizacije,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– soglasja za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
Upravljalec izda soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v drugem odstavku tega člena,
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna.
Upravljalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Stalen priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo
Upravljalec je dolžan izvesti vodovodni ali kanalizacijski priključek najkasneje v 30 dneh, od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do Mestne občine Celje in upravljalca. Upravljalec sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno–tehničnimi predpisi ter pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav,
– uredil odvajanje komunalnih odpadnih voda,
– izpolnil pogoje soglasja k priključitvi.
Začasen priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo.
Upravljalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti ali pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod ali javno kanalizacijo. Upravljalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljalca urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje odpadnih voda. Upravljalec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
Vodovodni in kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa lahko ima en objekt več priključkov. Vodovodni in kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na javni vodovod ali javno kanalizacijo se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.

Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni ali kanalizacijski priključek.
Odjava priključka na javni vodovod ali javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljalcu v pisni obliki.
Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljalec na stroške uporabnika.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na lastne stroške in na zahtevo upravljalca spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
Upravljalec je dolžan pismeno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.

Objekti javnega vodovoda, javne kanalizacije, vodovodnega in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljalca.
Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno delavcem upravljalca.

Praznjenje greznic
Uporabniki javnega vodovoda, ki so že priključeni na javno kanalizacijo preko greznic, morajo zagotavljati praznjenje vsebine greznic po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
Uporabniki javnega vodovoda, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo in odvajajo komunalno odpadno vodo v greznice na izpraznjevanje, morajo zagotavljati praznjenje vsebine greznic, ko je zapolnjeno 2/3 koristne prostornine greznice.
Praznjenje greznic lahko izvaja samo za to pooblaščen izvajalec, ki je dolžan o praznjenju greznic voditi evidenco.
Lastnik objekta je dolžan dopustiti dostop do greznice pooblaščenim izvajalcem. Strošek praznjenja greznice krije lastnik objekta.
Prepovedi
Prepovedano je spuščati komunalno odpadno vodo iz greznic na javne ali zasebne površine, v potoke ali druge površinske ali podzemne vode.
Če komunalno-cestni inšpektor ugotovi, da lastnik greznice spušča komunalno odpadno vodo iz greznice na javno ali zasebno površino ali v odprt jarek odredi z odločbo sanacijske ukrepe.
Če zavezanec v roku, ki je določen v odločbi ne izvede sanacijskih ukrepov odredi komunalno-cestni inšpektor, da to opravi pooblaščen izvajalec na stroške zavezanca.
Opuščanje greznic
Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija se je lastnik objekta, ki ima speljane komunalne odpadne vode v greznico dolžan priključiti na javno kanalizacijo.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijo je dolžan lastnik objekta greznico opustiti, jo na lastne stroške izprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti ali uporabiti po navodilih upravljalca. Lastnik objekta mora omogočiti upravljalcu nadzor pri opustitvi greznice.
Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 z obračunskimi vodomeri. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
Obračunski vodomer namesti upravljalec vodovodnega omrežja na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec samostojno, vendar v skladu s projektom in določili navodila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer in omogočati dostop delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje, preglede in odčitke vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa. Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede. Stroške kontrole, popravila in zamenjave vodomerov plača uporabnik upravljalcu vodovoda s priključnino-števnino.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti so prav tako dolžni meriti porabo vode z obračunskimi vodomeri.
Če na priključku ali vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.

V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki pa služijo uporabnikom samo za interno porazdelitev stroškov porabe vode oziroma kontrolo porabe vode.
Upravljalec javnega vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih ne uporablja za obračun vode.

Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja nosi stroške preveritve upravljalec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Vodarina se plačuje po kubičnih metrih porabljene vode.
V primerih, da pride na obračunskem vodomeru do okvare ali zaradi morebitnega drugega vzroka ni možno odčitati porabo vode na vodomeru, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja.
Pri uporabnikih, ki porabijo manj kot 200 m3 vode na mesec, upravljalec mesečno zaračunava porabo vode v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Odčitavanje vodomera in obračun porabljene vode opravi upravljalec praviloma enkrat letno z upoštevanjem odčitka ob zamenjavi vodomera.
Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 200 m3 vode na mesec, opravi upravljalec odčitavanje vodomera vsak mesec z upoštevanjem odčitkov ob spremembi cen vode in ob zamenjavi vodomera. Račun se izstavi po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru.
Upravljalec lahko z velikimi porabniki vode sklene posebno pogodbo o meritvi dobavljene vode in plačilnih pogojih. Pogodbo o pavšalnem odjemu lahko sklene upravljalec z uporabnikom le v primeru, ko meritev porabljene vode ni možna.

Kanalščina se plačuje po kubičnih metrih odvedene odpadne vode.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno vodo.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode.

Stroške čiščenja odpadnih voda plačujejo uporabniki takrat, kadar se te čistijo na čistilni napravi.
Obračun čiščenja komunalne odpadne vode se vrši po količinah vode merjenih v kubičnih metrih. Obračun ostalih odpadnih voda se opravi po količinah vode merjenih v kubičnih metrih in stopnjah onesnaženosti, merjenih v PE, EE ali drugih ustreznih enotah obremenitve.
Z velikimi uporabniki storitve upravljalec lahko sklene posebno pogodbo o meritvah odvedene vode in njeni onesnaženosti.

Priključnina-števnina se zaračunava na dan in v odvisnosti od velikosti priključka.

Upravljalec zaračunava uporabniku:
– vodarino, če je priključen na javni vodovod,
– kanalščino, če je priključen na javno kanalizacijo ali če se ima možnost priključiti nanjo (javna kanalizacija je zgrajena),
– čiščenje odpadne vode, če se odpadna voda pred iztokom v vodotok čisti,
– priključnino-števnino, če je priključen na javni vodovod.
Upravljalec je dolžan objaviti spremembo cene vode v javnih sredstvih obveščanja.
Če se spremeni cena vode upravljalec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene vode sam odčita stanje vodomera in ga sporoči upravljalcu v roku 8 dni od objave spremembe cene v javnih sredstvih obveščanja. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

V primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, uporabniki določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni obveza upravljalca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere.

Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek upravljalec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pismeni ugovor pri upravljalcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
Upravljalec je dolžan na pismeni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 30 dni in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode.
Mestni svet mestne občine Celje lahko s posebnim sklepom sprejme olajševalne okoliščine plačevanja storitev, kadar gre za socialno ogrožene uporabnike.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu;
2. če stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov;
3. če priključek na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljalca ali je izveden brez soglasja upravljalca;
4. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanje v določenem roku;
5. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo lastno napeljavo;
6. če uporabnik onemogoči delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij;
7. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka;
8. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;
9. če uporabnik ravna v nasprotju z navodilom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav;
10. če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode;
11. če kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje;
12. če uporabnik ravna v nasprotju z navodilom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda;
13. če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo skladno s 13. členom tega odloka;
14. če uporabnik ne prazni greznice skladno s 17. členom tega odloka;
15. če uporabnik ne opusti greznice skladno s 17. členom tega odloka;
16. če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti;
17. če uporabnik ne plača računa niti v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina;
18. če uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 26. členom tega odloka upravljalcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
Dobava vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve.
Upravljalec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik zahteva začasno prekinitev.

Upravljalec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode in odvajanje odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne kanalizacije,
– v primerih višje sile, kot npr. potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in podobno.
Upravljalec mora o času trajanja prekinitve dobave vode ali odvajanja odpadnih voda pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja, v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.

Hidranti na omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
Brez soglasja upravljalca javnega vodovoda se sme uporabiti vodo iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v treh dneh po intervenciji pismeno obvestiti upravljalca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljalca tudi za naslednje namene:
1. škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za prevoz vode,
5. za utrjevanje cestišč ali podobnih drugih gradbenih delih.
V primerih odvzema vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljalcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in način plačila stroškov porabljene vode. Cena vode za namene pod točkami 1 do 4 je enaka ceni vodarine za gospodinjstva, cena vode za namene pod točko 5 pa je enaka ceni vodarine za ostalo potrošnjo. Za v tretjem odstavku naštete namene je upravljalec dolžan izdati soglasje za odvzem vode iz hidrantov, če razmere na omrežju predviden odvzem dopuščajo.
Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z vodomerom, ki je registriran pri upravljalcu javnega vodovoda.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru bremenijo uporabnika vsi nastali stroški zaradi okvare hidranta in stroški popravila hidranta.
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo vodomera veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantom pooblaščenim delavcem upravljalca javnega vodovoda.

Upravljalec ima pri oskrbi s pitno vodo ter pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda in javne kanalizacije ter objekte čistilnih naprav,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja,
6. vodi evidenco objektov in naprav javnega vodovoda ter javne kanalizacije,
7. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na javni vodovod ali javno kanalizacijo,
8. kontrolira ustreznost interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
9. kontrolira ustreznost interne kanalizacije pred priklopom na javno kanalizacijo,
10. sistematično pregleduje vodovodno in kanalizacijsko omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
11. ravna skladno z določbami navodil o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav ter navodil o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda,
12. po naročilu Mestne občine Celje skrbi za izpravnost in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov,
13. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
14. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
15. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
16. meri količine načrpane vode na lastnih zajetjih,
17. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene in odvedene vode ter čiščenja vode,
18. organizira dobavo vode in odvajanje odpadne vode v primeru višje sile. O nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
19. pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema
20. stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike in izvaja oskrbo po določilih te uredbe in pogodbe sklenjene z Mestno občino Celje.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod in javno kanalizacijo se priključi le s soglasjem upravljalca,
2. na že zgrajeni javni vodovod ali javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljalca,
3. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
4. upravljalcu dovoliti pregled interne vodovodne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
5. dovoliti oziroma omogočiti upravljalcu dostop do obračunskega vodomera,
6. zaščititi obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
7. kontrolirati stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in poprečno porabo vode,
8. skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
9. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
10. voditi dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
11. omogočiti upravljalcu dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,
12. pravočasno naročiti praznjenje greznic in dovoliti dostop pooblaščenim izvajalcem, da izpraznijo greznico,
13. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisane parametre,
14. urediti odjemno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi normativi,
15. v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate redno posredovati upravljalcu,
16. redno plačevati prejete račune za oskrbo z vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
17. pisno obveščati upravljalca o lastninskih spremembah priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo,
18. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
19. javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu in javni kanalizaciji,
20. upošteva varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
21. javiti vsako spremembo na objektih in napravah javnega vodovoda in javne kanalizacije upravljalcu,
22. pridobiti soglasje upravljalca pri predelavi interne vodovodne napeljave in interne kanalizacije,
23. pridobiti soglasje upravljalca za povečanje porabe dogovorjene količine vode,
24. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek in na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja upravljalca,
25. odgovoren je za škodo povzročeno na javnem vodovodu, javni kanalizaciji, lastnem ali tujem vodovodnem in kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči z njegovo lastnino, prekomernim odvzemom vode brez soglasja upravljalca in neustrezno uporabo ter povratnim učinkom na kvaliteto oskrbe.
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe z vodo drugih uporabnikov vode in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.
Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na kakovost oskrbe na celotnem oskrbovalnem sistemu.

Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno in kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje.
Upravljalci drugih omrežij (npr.: elektro, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravilo pri upravljalcu na lastne stroške.

Obstoječi javni vodovod ali javna kanalizacija, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v Mestni občini Celje in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Mestne občine Celje z medsebojno pogodbo med dosedanjim upravljalcem in lastnikom ter Mestno občino Celje. V pogodbi se določi vse obveznosti dosedanjega upravljalca oziroma lastnika ter obveznosti Mestne občine Celje.

Za prenos obstoječega infrastrukturnega sistema v lasti Mestne občine Celje v upravljanje bodočega upravljalca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod ali kanalizacija, ki se predaja mora imeti vso potrebno dokumentacijo /uporabno dovoljenje, situacijo omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu, odlok o zaščiti vodnega vira/.
2. Javni vodovod ali javna kanalizacija, ki se predaja mora ustrezati določilom tega odloka in navodila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav ali navodila o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda.
3. Izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem.
4. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda ali kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
6. Na vseh odjemnih mestih javnega vodovoda morajo biti vgrajeni vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi urada za standardizacijo in meroslovje.
7. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Prevzem novozgrajenih vodovodnih in kanalizacijskih objektov in naprav v last Mestne občine Celje se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
2. investitor pridobi izjavo bodočega upravljalca, da je nadziral gradnjo objekta ter, da je objekt zgrajen skladno z izdanimi soglasji, tem odlokom in navodili o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav ali navodili o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda,
3. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil uporabno dovoljenje in izjavo bodočega upravljalca (1. in 2. točka tega člena),
– predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev, potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih.
Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod ali javno kanalizacijo Mestni občini Celje najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Prevzete vodovodne in kanalizacijske objekte in naprave skladno z določili tega člena preda Mestna občina Celje v upravljanje bodočemu upravljalcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda na območju Mestne občine Celje nadzira občinski komunalno–cestni inšpektor.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda ima občinski komunalno-cestni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati priključevanje na javni vodovod in javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem odpadnih komunalnih in padavinskih voda;
4. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
5. nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode in kakovost teh vod pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda.
Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi četrte točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ko je ogroženo zdravje ljudi ali varnost premoženja ljudi, občinski komunalno – cestni inšpektor lahko odloči tudi po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski komunalno-cestni inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in druge podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva;
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena mora občinski komunalno-cestni inšpektor obvestiti župana in Komunalno direkcijo mestne občine Celje.
Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal ne- ugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec:
1. če prekine dobavo vode ali odvod odpadne vode in padavinske vode brez obvestila uporabnikom (30. člen tega odloka),
2. če ne dopusti priključitve kot to določa 11.,12. in 13. člen tega odloka,
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz 4.,6. in 13. točke 31. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
1. če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda in javne kanalizacije skladno z 11. in 13. členom tega odloka,
2. če ne izpolnjuje obveznosti iz 32. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode ali odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku,
4. če odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju 30. členom tega odloka,
5. če ne vgradi vodomera, je pa vgradnja le-tega izvedljiva,
6. če uporabnik ne prazni greznice skladno s 17. členom tega odloka,
7. če ne ravna skladno s 15. členom tega odloka,
8. če odstrani brez privolitve upravljalca plombo na vodomeru, hidrantnem vodu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
9. če odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati pravilnik o preskrbi s pitno vodo na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 22/79) in pravilnik o odvajanju in čiščenju odpadnih ter atmosferskih voda na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 22/79) za območje Mestne občine Celje.

Prilagoditev zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljalec izvesti v 6. mesečnem prehodnem obdobju od uveljavitve tega odloka.

Upravljalec v roku enega leta izdela navodila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav ter navodila o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda, katerega potrdi Komunalna direkcija mestne občine Celje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.