Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98), 43. in 100. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) in 6. člena pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95) in statuta Občine Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 4. redni seji dne 19. 5. 1999 sprejel

Pomoč na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialni servis obsega pomoč pri hišnih ali drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.

Pomoč na domu organizira in izvaja Center za socialno delo Lenart kot javno službo v občini. Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena lahko občina na podlagi ponudbe in povpraševanja podeli za službo za pomoč na domu tudi koncesijo.

Upravičenci do socialne oskrbe na domu so:
– osebe, stare nad 65 let, ki lahko z občasno ali nekajurno dnevno pomočjo ohranijo zadovoljivo duševno ali telesno počutje, tako da jim institucionalno varstvo ni potrebno,
– osebe, mlajše od 65 let, ki so se znašle v stiski zaradi invalidnosti ali akutnega zdravstvenega stanja,
– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu telesno prizadetih oseb oziroma delovnih invalidov I. kategorije, ki so po oceni pristojne komisije nesposobni za samostojno življenje, vendar jim uporaba storitve nadomešča varstvo v instituciji,
– družine kronično bolnih otrok ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, če jim uporaba storitev nadomešča institucionalno varstvo.
Upravičenost do socialne oskrbe na domu se ugotavlja na podlagi predloženega sklepa Centra za socialno delo Lenart.

Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
– gospodinjska pomoč,
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Kot gospodinjska pomoč, do katere je upravičenec upravičen v obsegu praviloma največ 8 ur tedensko, se šteje pomoč pri:
– pripravi hrane,
– vzdrževanju stanovanjskega prostora,
– čiščenju,
– pranju,
– likanju,
– postiljanju,
– nakupovanju,
– ogrevanju prostorov
– drugih delih po dogovoru.
Kot pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, do katere je upravičenec upravičen v obsegu praviloma največ 20 ur tedensko, se šteje pomoč pri:
– oblačenju,
– hranjenju,
– opravljanju osnovnih življenjskih potreb.
Kot pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, do katerih je upravičenec upravičen v obsegu praviloma največ 2 uri tedensko se šteje:
– družabništvo,
– preprečevanje osamljenosti in odtujenosti,
– pomoč za samopomoč,
– vzpostavljanje socialne mreže z okoljem in sorodstvom,
– spremljanje pri opravljanju nujnih obveznosti,
– informiranje ustanov, priprava upravičenca ter njihove družine na institucionalno varstvo.
Obseg posameznih vrst storitev glede na potrebe upravičencev določi socialna delavka, ki posamezni primer obravnava.

Osnova za plačilo je cena storitve socialne oskrbe na domu (storitve), ki jo je deležen upravičenec. Cena storitve socialne oskrbe na domu obsega vse stroške, razen sredstev za investicijsko vzdrževanje in investicije. Storitev se zaračunava po dejansko opravljenih urah.
Vrednost urne postavke na predlog Centra za socialno delo Lenart oziroma kocesionarja določi župan občine oziroma koncedent. Cene se usklajujejo z rastjo vrednosti koeficienta za izračun plač v negospodarstvu objavljenega v Uradnem listu RS. Uskladitev opravi koncesionar oziroma Center za socialno delo Lenart ob koncu vsakega trimesečja, oziroma v naslednjem mesecu po tem, ko se vrednost koeficienta dvigne za 5 odstotkov in več.
V primeru, da do uskladitve ne pride na način iz prejšnjega odstavka, se pri naslednji uskladitvi lahko upošteva kumulativna rast cen.

Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati celotne stroške storitve. Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz zakonov ali pogodbenega razmerja.

Višino plačila z odločbo določi občina, na podlagi predhodnega postopka Centra za socialno delo Lenart. Odločba velja za čas nudenja storitve, vendar največ za čas enega leta. Na podlagi odločbe o določitvi plačila Center za socialno delo upravičencu oziroma koncesionar zavezancu izstavi račun.
Zoper odločbo o določitvi višine plačila se lahko v roku 15 dni vloži pritožba pri županu občine, ki je izdala odločbo. Pritožba na določitev plačila ne zadrži obveznosti plačila, določenega z odločbo.

Upravičenci lahko z ustreznimi dokazili že pri vložitvi zahtevka za nudenje pomoči na domu ali kasneje, ko je odločba že izdana, vložijo zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila storitve.

Občina oziroma koncedent lahko upravičence v primerih, ko nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo storitev pomoči na domu in nimajo niti premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili po zakonu iz kakega drugega pravnega naslova dolžni preživljati, delno ali v celoti oprosti plačila storitev. Pri tem upošteva mnenje in ugotovitve socialne službe Centra za socialno delo Lenart.

V celoti so oproščeni plačila storitve na domu:
– upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka kot edinega vira preživljanja,
– upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o varstvu duševno in telesno prizadetih oseb,
– otroci za čas vključitve v programe predšolskih in šoloobveznih dejavnosti in so upravičeni do dodatka po zakonu o družinskih prejemkih,
– upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka.
Višina delne oprostitve plačila na domu je odvisna od materialnega stanja upravičenca in zavezancev.
Ostali upravičenci so dolžni plačati stroške izvajanja storitev v višini veljavne cene storitev.

Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas največ za dobo 6 mesecev. Oprostitev plačila ali doplačila storitev se ponovno dodeli za isti čas, če se ugotovi, da je to najbolj smotrn in primeren način za razreševanje trenutne situacije upravičenca in je sklenjen nov dogovor o izvajanju.

Prispevek k ceni storitev se določa na podlagi lestvice, ki upravičence ali zavezance razvršča v plačilne razrede. Višina prispevka je odvisna od materialnega stanja upravičenca in zavezancev.
Višina prispevka je odvisna od ugotovljenega dohodka na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka za storitev.

----------------------------------------------------------------------------------------------
% zneska povprečne   Neto plača v preteklem letu   % prispevka   Znesek na           Prispevek
neto plače v RS v                                       k ceni         uro   mesečno za 174 ur
preteklem letu                                        storitev
----------------------------------------------------------------------------------------------
do 60%               do 59.951                     10%                  95          16.530 SIT
60–90%               59.951–89.927                 15%                 143          24.882 SIT
90–120%              89.927–119.903                20%                 190          33.060 SIT
120–140%             119.903–139.886               25%                 238          41.412 SIT
nad 140%             139.886                       30%                 285          49.350 SIT
----------------------------------------------------------------------------------------------

V izjemnih primerih lahko občina ali koncedent pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in
– določi višje plačilo, če ugotovi, da je dejansko socialni položaj družine bistveno boljši kot bi izhajal iz njenega izkazanega dohodka,
– določi nižje plačilo, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah.

Dohodki upravičenca in zavezancev se ugotavlja tako, da se v dohodek upoštevajo vsi dohodki 57.a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 54/92) ter dodatek za tujo nego in pomoč.

Za zbiranje podatkov in vodenje evidenc socialnega položaja upravičencev oziroma zavezancev občina pooblašča Center za socialno delo Lenart oziroma koncesionarja.
Center za socialno delo Lenart zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje, varuje in uporablja osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem odlokom ni določeno drugače.

Center za socialno delo Lenart oziroma koncesionar sklene z upravičencem oziroma njegovim zastopnikom dogovor o izvajanju in plačilu pomoči na domu pred pričetkom izvajanja pomoči in določi znesek lastne udeležbe upravičenca.
V samem dogovoru o nudenju pomoči na domu je opredeljen tudi način plačila oziroma doplačila storitev.
Če upravičenec nima lastnih dohodkov, ki bi mu omogočali plačilo po tem odloku in ima v lasti nepremično premoženje je praviloma upravičen le, če pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatev občine. Zemljiško-knjižno zavarovanje opravi občina na predlog Centra za socialno delo.
Kolikor je bil upravičenec lastnik nepremičnega premoženja in ga je odtujil tri leta pred vložitvijo zahtevka za nudenje pomoči na domu, se mu pomoč praviloma nudi samo v primeru, če upravičenec predloži pisno zagotovilo, da prevzemnik nepremičnega premoženja ali kdo drug zagotovi plačilo stroškov po tem odloku.

Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu:
– če gre v institucionalno varstvo, če je pridobil pravico do doplačila oziroma plačila ne da bi prehodno izrabil vse pravne možnosti za določitev in izterjavo preživninske upravičenosti, če je do njih upravičen,
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve plačila ali delnega doplačila ni več upravičen.

Vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za določitev plačila, je upravičenec ali zavezanec dolžan v 15 dneh sporočiti pooblaščencu za zbiranje in vodenje evidenc socialnega položaja upravičencev oziroma zavezancev.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je upravičenec ali zavezancev dolžan vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.

Storitve po tem odloku se za vsakega upravičenca evidentirajo mesečno na posebnem obrazcu pri izvajalcu pomoči na domu, ki obsega:
– evidenca dogovora,
– delovne naloge za laične delavce,
– vsebine pomoči,
– izvajalce storitev,
– evidenco opravljenih poti.
Občina ima pravico vpogleda v te evidence.

Medsebojne pravice in dolžnosti med občino in Centrom za socialno delo Lenart oziroma koncesionarjem se dogovorijo s pogodbo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.