Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 19. in 26. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95, 63/98 in 68/98) na seji dne 8. 7. 1999 sprejel
O D L O K
o sprejetju zazidalnega načrta Suhi potok v Črnem Vrhu nad Idrijo
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Idrija za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 3/89, Uradni list RS, št. 71/96, 35/97 in 68/98) in v skladu z odločitvami s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine Idrija za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 3/89, Uradni list RS, št. 71/96, 35/97 in 68/98) sprejme zazidalni načrt Suhi potok. Zazidalni načrt je izdelal Atelje 92, d.o.o., Idrija pod številko 1577/99, januarja 1999.
2. člen
Zazidalni načrt vsebuje tekstualni in grafični del, ki sta sestavni del tega odloka.
II. MEJA ZAZIDALNEGA OBMOČJA
3. člen
Območje zazidalnega načrta obsega naslednje parcele: 489/21, 487, 485/3, 489/19, 489/33, 486/4, 483/2, 489/22, 492/5, 483/1, 489/30, 491/3, 489/31, 486/1, 492/3, 492/4, 492/2, 491/4, 489/32, 485/2, 491/6 in še dele parcel: 492/1, 491/5, 491/2, 491/8 k.o. Črni Vrh. Potek meje zazidalnega območja z evidenco parcel in lastnikov je razvidna v grafični prilogi, list št. 1.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR
4. člen
Osnovna funkcija območja je stanovanjska. Predvideni so štirje tipi stanovanjskih objektov, in sicer: 8 stanovanjskih hiš tipa A, 10 stanovanjskih hiš tipa B, 17 stanovanjskih objektov tipa C in 14 stanovanjskih hiš tipa D.
5. člen
V objektih tipa B je v pritličnih - kletnih prostorih možna nemoteča dejavnost (storitvena, servisna, trgovska, gostinska, poslovna ipd.). V ostalih objektih so dopustne oblike dela na domu, ki ne bodo povzročile prekomernih sprememb v bivalnem okolju (povečanje hrupa, emisij, prometa).
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Za urbanistično oblikovanje veljajo naslednji pogoji:
– razpostavitev stavb v gradbeni črti, ki velja za posamezne objekte oziroma nize objektov, ki se navezujejo z dovoljenimi odmiki na I. in II. zakoličbeno linijo. Od zazidalne situacije so dovoljena odstopanja ±2m. Rotacija objektov ni dopustna,
– minimalni odmiki objektov tipa A, B in C od roba pločnika oziroma ceste je 5,50 m, odmiki objektov tipa D od roba ceste pa 3 m. Minimalni odmiki od parcelnih mej so pri objektih tipa A in B 4 m, tipa C in D pa 2 m. Minimalni odmiki so obvezni in niso dovoljena odstopanja od navedenih vrednosti,
– odmera gradbenih parcel se mora izvesti po parcelacijskem načrtu – grafična priloga, list št. 4. Spremembe gradbenih parcel po širini niso dovoljene,
– proste površine so namenjene zelenicam (naravna zelena območja, parkovna ureditev – delilno zelenje okolice stavb in prometnih površin), otroškemu igrišču na površini okrog skalnih samotarjev ob JV robu zazidalnega območja, površina za rekreacijo v osrednjem delu zazidave,
– prometne površine omogočajo dostope ter dovoze za vsa vozila in parkirne površine za obiskovalce,
– ureditev ploščadi – trg s stebrom ali fontano v središču naselja ob križišču cest.
7. člen
Za arhitektonsko oblikovanje veljajo naslednji pogoji:
Objekti tipa A (A1–A8) so tlorisnih dimenzij 12x10 z atrijskim prizidkom 6x4 m. Višina objektov je P+M z možnostjo delne podkletitve. Maksimalna višina venčnega zidu je 1,20 m. Kota pritličja je do 1 m nad koto ceste. Streha je simetrična dvokapnica z dvema med seboj pravokotnima slemenoma - glavno sleme je vzporedno z ulico. Kritina je opečne barve v naklonu 40O. Vhodi in uvozi se obvezno urejajo z ulične strani.
Objekti tipa B (B1–B10) so tlorisnih dimenzij 12x10 m in objekti tipa C (C1–C17) pa 10x8 m. Višine so K+1 z možnostjo izkoristka podstrešja. Maksimalna višina venčnega zidu je 1 m. Kota pritličja je do 0,50 m nad koto ceste. Streha je simetrična dvokapnica s slemenom vzporednim s I. oziroma II. zakoličbeno linijo. Kritina je opečne barve v naklonu 40O. Vhodi in uvozi so načeloma direktno z ulice oziroma dovozne ceste.
Objekti tipa D (D1–D14) so tlorisnih dimenzij 8x7 m, višine K+1 z možnostjo izkoristka podstrešja. Maksimalna višina venčnega zidu je 1 m. Streha je simetrična dvokapnica s slemenom pravokotno na plastnice ali cesto. Kritina je opečne barve v naklonu 40O. Vhodi in uvozi so obvezno z ulice oziroma dovozne ceste.
8. člen
Tolerance objektov:
Pri tlorisnih in višinskih gabaritih so dovoljene tolerance + / - 0,50 m. Med posameznimi tipi objektov so dovoljene tolerance strešnih naklonov 5O (nakloni strešin objektov v nizu so obvezno enaki).
9. člen
Za vse objekte velja enotno oblikovanje in enotna izbira fasadnih elementov: obdelava fasad v svetlih fasadnih barvah, izdelava cokla z naravnimi materiali, obvezno enaki strešni nakloni pri posameznih nizih - tipih, enaka barva in struktura kritine, zaključki opažev v ravnih linijah, zaščita lesenih elementov v svetlem naravnem tonu. Konstrukcija objektov je klasična ali montažna. Dovoljena je izvedba strešnih oken, frčad in sončnih kolektorjev, izvedba pokritega vhoda ali nadstreška na vhodni strani.
10. člen
Funkcionalno zemljišče se ureja: površina med stavbo in cesto se tlakuje in uredi kot vhodno dvorišče - parkirni prostor, vhod v stavbo, prostor za namestitev smetnjakov. Zemljišče na zadnji strani se ureja kot vrt, trata, sadovnjak. Dovoli se postavitev vrtne ute, rastlinjaka ali zimskega vrta max. tlorisne površine 6 m2. Ograje po parcelni meji med objekti so lesene ali živa meja. Gradnja masivnih ograj ni dovoljena.
V. POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
11. člen
V območju zazidalnega načrta se mora ohranjati v čimvečji možni meri debelinsko drevje, v celoti pa gozdni rob na severnem in vzhodnem obrobju območja. Ohraniti se morajo skalni samotarji na vzhodni strani območja.
Za dosego higienske, oblikovalske in ambientalne funkcije se dodatno zazeleni in zasadi vmesne in obrobne proste površine in obvezno ureditev drevoredov ob prometnih površinah.
VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
12. člen
Prometna ureditev:
Glavna prometna povezava območja ZN z naseljem Črni Vrh je obstoječa makadamska cesta k bivšim vojaškim skladiščem in cesta v Brdce. Notranje dovozne ceste omogočajo dvosmerni promet, širina posameznih odcepov je 5, 4 in 3,50 m z obojestransko bankino širine 0,50 m. Nakloni vozišča ne presegajo 15%.
Parkiranje za stanovalce mora biti v sklopu funkcionalnega zemljišča - dvorišča pred stanovanjskimi objekti, parkiranje za obiskovalce se uredi na štirih lokacijah s skupno 40 p.m. Vozne površine se asfaltirajo, parkirni prostori se izvedejo v kombinaciji tlakovcev, kock, asfalta.
Peš promet se ločuje od motornega z ureditvijo enostranskega pločnika in peš poti s stopniščem za peš povezavo ravninskega dela in zazidave v pobočju.
Prometne površine se odvodnjavajo v meteorno kanalizacijo. Onesnažene vode z olji in naftnimi derivati se morajo speljati v kanalizacijo preko lovilca olj.
13. člen
Meteorna in fekalna kanalizacija:
Kanalizacija za območje zazidalnega načrta je v ločenem sistemu, z odvodnjo meteornih voda (iz strešin, prometnih površin in zalednih vod) preko meteornega kanala v obstoječi odprti odvodni kanal ob cesti v Balilo.
Fekalna kanalizacija profila poteka vzporedno z meteornim kanalom v glavnem na zunanji strani cestišča in se priključi po I. varianti na obstoječo fekalno kanalizacijo pri jašku pred prečkanjem ceste v Balilo. Po tej varianti se fekalne odplake čistijo v obstoječi ČN Črni Vrh. Pogoj je sanacija čistilne naprave. Po drugi varianti se odplake iz zazidalnega območja speljejo v lokalno ČN s kapaciteto 150 do 200 PE, ki bi bila locirana na skrajnem JV robu zazidalnega območja, na koti 679,00. Shema trasnega načrta in variantna rešitev je razvidna iz grafične priloge, list št. 9.
14. člen
Vodovodno omrežje:
Za oskrbo sanitarne in požarne vode novega naselja se zgradi vodovodni priključek Ø 110 v dolžini ca. 650 m iz novega cevovoda PE-HD Ø 200, ki povezuje zadloško in koševniško vodovodno omrežje in je napajan iz novega 150 m3 rezervoarja na koti 757m n.m.
Vodovodno omrežje znotraj območja poteka v glavnem v cestnem telesu vzporedno z drugimi komunalnimi napravami. Križanje in vzporedno potekanje mora biti usklajeno z veljavnimi tehničnimi predpisi. V zazidalnem območju so na treh lokacijah predvideni nadzemni hidranti v medsebojni razdalji 150 m. Vodovodni odcepi se izvedejo iz glavnega cevovoda preko vodomernega jaška.
15. člen
Elektroenergetski vodi:
Območje bo oskrbovano z električno energijo iz nove jamborske TP Brdce 10(20)/0,4 kV 250 kVA. Priključni DV 10(20)kV se izvede prostozračno iz obstoječega srednjenapetostnega DV 10(20) kV Črni Vrh–Lome.
Nizkonapetostno omrežje se izvede z zemeljskimi kabli vzporedno z vodi drugih komunalnih naprav. Križanja in približevanja morajo biti v skladu s predpisi. Nizkonapetostni stikalni blok se predvidi v sklopu TP. Na fasadi stanovanjskih objektov se vgradi tipska priključno-merilna omara. Stanovanjsko naselje se osvetljuje z ulično razsvetljavo.
16. člen
Telekomunikacijski vodi:
Do zazidalnega območja je predviden telekomunikacijski zemeljski kabel (v obstoječi trasi) od ATC Črni Vrh do območja ZN in novih naročnikov.
Znotraj območja je predvideno primarno in razvodno telekomunikacijsko omrežje, ki se izvede s kabli v ceveh. Trasa telekomunikacijskih vodov poteka vzporedno z nizkonapetostnim omrežjem z ustreznim odmikom. Kabli primarnega omrežja se uvedejo v prostostoječe glavne omarice na betonskih podstavkih. Do fasadne omarice se izvede zemeljski priključek.
17. člen
Ogrevanje:
Ogrevanje objektov bo individualno. Kot energetski vir sta predvidena trdo gorivo ali plin. Za celo območje sta predvideni dve ločeni plinski postaji (dvakrat skladiščni rezervoarji 3 x 5 m3 in izparilnik). Lokacija in namestitev plinske postaje, križanje in vzporedno potekanje plinskega omrežja z drugimi komunalnimi vodi, mora biti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi.
VII. PARCELACIJA - NAČRT GRADBENIH PARCEL
18. člen
Parcelacija se izvaja na podlagi parcelacijskega načrta - grafična priloga list, št. 4. Velikost gradbenih parcel, t.j. stavbno zemljišče na katerem stoji objekt in funkcionalno zemljišče, ki je potrebno za funkcijo in vzdrževanje stavbe, je enako velikosti pripadajoče parcele k posameznemu objektu.
VIII. TEHNIČNI ELEMENTI ZA ZAKOLIČBO
19. člen
Tehnični elementi za zakoličbo so podani z dvema zakoličbenima linijama, ki sta podani s tremi fiksnimi točkami A,B,C in presečiščem v točki 0. Višinske kote pritličja objektov se navezujejo na višinski potek ceste. Grafična priloga list, št. 7.
IX. ETAPE IZVAJANJA
20. člen
Zazidalni načrt se lahko izvaja v več etapah, pri čemer je obvezno, da se posamezne faze izvedejo kot celota z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter upoštevanjem okoljevarstvenih predpisov. Do pričetka gradnje ostaja namembnost površin nespremenjena.
X. KONČNE DOLOČBE
21. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
22. člen
Zazidalni načrt je na vpogled pri Službi za urejanje prostora in varstvo okolja občine Idrija, Krajevni skupnosti Črni Vrh in Upravni enoti Idrija.
23. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35211-001/99
Idrija, dne 8. julija 1999.
Župan
Občine Idrija
Cveto Koder, univ. dipl. inž. arh. l. r.