Občinski svet občine Idrija je na podlagi 26. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95, 63/98, 68/98) na seji dne 8. 7. 1999 sprejel

Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
Idrijska čipka: ročno klekljan izdelek, ki se je izoblikoval v daljšem časovnem obdobju na območju “Idrijske čipke“ in za katerega veljajo določene tehnične in tehnološke značilnosti:
– izdelane so iz naravnih materialov (lan, svila, bombaž),
– značilni vzorci, ki vsebujejo po več elementov in tehnik idrijske klekljarske šole.
Klekljanje: prepletanje, križanje, sukanje in pretikanje vsaj dveh ali več niti, ki so navite na podolgovate lesene profilirane paličke, imenovane kleklji.
Območje “Dežele idrijske čipke“: območje, določeno v grafični prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
Elementi idrijske klekljarske šole: kitica kot polnitev, rožica ali obroba; idrijski ris z ovinki in vogali; idrijski ris s sukanim risom; idrijski ris s polpremetom; idrijski ris s polnitvami; italijanski ris; polslepi ris; ris z notranjimi postavki; široki ris (križčevke, srčkovke, kugle, itd.); ris z zunanjimi postavki – 9 parov (močeradi, tulipani); rogljički; predeljeni ris; sukani ris; ažur; žagice; žabice s sukano mrežico; štručke; variante iz kitic (smrekice, podkovce, itd.); sukane slince; mizice; pajki; ribežn; ribice kot polnitev, rožice in obroba; stolpički – vijuge; polpremet; kugle (krogle); kolca; zvončki; žabice s platnom; satovje; slince; močeradi; snežinke; tulipani; verige; pence; polpajki; pike (okrogle ali kvadratne); dvobarvni tablet; vrtiljak; ribica povrh polpremeta ali risa; tulpin list in tulpin cvet; ris z luknjicami; listi iz polpremeta z žilico naravnost; listi iz polpremeta s poševno žilico; rožica z listi, ki se prekrivajo; rožica – Lepoglavska; rožica – Kantu; rožica (s posnemanjem ali sukanjem); vrtnica; zavojčki; nageljčki; možgani; granatno jabolko; figure; pečna čipka; vejevke; vejevke z listi in stebli; reliefna čipka.
Opis posameznih elementov je v strokovnih osnovah.
Tehnike idrijske klekljarske šole: sukanje parov; križanje parov; kitica z dvema in s širimi pari; cel premet; polpremet; dvakrat zaklekljan premet; postavek: zunanji, posukan zunanji, notranji, pomožni notranji, na polpremet, v ažurju, v polnitvah (dvakrat zasukan), v tilu, zanka; ovitek: pri kitici, na obeh straneh kitice in v risu; ovinek s puščanjem zadnjega para, s puščanjem parov in kvačkanjem v notranji postavek, z dvakrat zaklekljanim premetom (zadnji par), s puščanjem dveh ali treh parov, z zunanjimi in z notranjimi postavki in s posnemanjem; vogal z dvakrat zaklekljanim vogalnim parom, s puščanjem parov in kvačkanjem, s kvačkanjem v en notranji postavek in dvakrat zaklekljanim vogalnim parom, z dvakrat zaklekljanim premetom (večje število parov), s prepeljevanjem parov (kolca), s puščanjem parov na polpremet in s kvačkanjem, s postavljanjem postavkov in puščanjem parov v sukanem risu in kvačkanjem; kvačkanje: dvozančno, trizančno, štirizančno (pet-, šest-, sedem-, osem-, in devetzančno), na žnurco, s prekvačkanjem, v notranji postavek (vogal), v vogalu pri puščanju parov na polpremet, v prehodu čez ris, pri prehodu čez polpremet, v ovitek, pri prekrivanju ribic, pri zasukani ribici, pri prekrivanju lističev v rožicah, s celim parom na žnurco ter v kitico); premeti z večjim številom parov (s tremi, štirimi, petimi, šestimi, osmimi pari); prepletanje parov z risom (pajki), s sukanjem na zunanjem robu risa (veriga), z risom in dvakrat zaklekljanima zadnjima paroma (slince), s sukanim risom; združevanje risa (dveh ali več), polpremeta, sukanega risa, risa in polpremeta, sukanega risa in kitice, risa in kitice, dveh kitic z zaklekljanjem, kitice s kvačkanjem (rožice), ribic s kvačkanjem (rožice); križanje širokega risa, italijanskega risa, risa z notranjimi postavki, idrijskega risa, ribice kot vitice, sukanega risa, kitic, polpremeta; prepeljevanje parov s postavki na polpremet (mizice), s sukanjem in celim premetom (vrtiljak), s kvačkanjem in kitico (rožice), s premetom s štirimi pari (granatno jabolko), s kiticami, skozi kordone, z žnurco v risu, z žnurco v polpremetu, s sukanjem navpičnih parov, s sukanjem navpičnih parov in tekočega para; deljenje parov z dvakrat zaklekljanim premetom (luknjica), s sukanjem tekočega para, s sukanjem dveh tekočih parov; dodajanje parov v risu, v sukanem risu, polpremet ob robu, v polpremetu s kvačkanjem, v različnih mrežicah ali polnitvah, krajnega para na notranji postavek; odvzemanje parov v risu, v polpremetu ob risu, v polpremetu s kvačkanjem, v različnih mrežicah in polnitvah, na žnurco (listki); ribica z dvema paroma, z večjim številom parov, trikotna ribica, kvadratna ribica, kot vitica (kineška ribica); rese (franže) ob robu, pod risom; polpremet z žilico z enim parom, z več pari, poševno; verižica v širokem risu in v ozkem risu; klekljanje s kordonetom: pečna čipka, okrasni dodatek k robu, v risu; klekljanje z barvnim sukancem v risu in v širokem risu; začenjanje: kitice, risa, širokega risa, sukanega risa, polpremeta, predeljenega risa, na žnurco z notranjimi postavki, na žnurco z zunanjimi postavki, z zaklekljanjem štirih parov (na žnurco); zaključevanje: kitice, risa, širokega risa, sukanega risa, polpremeta, predeljenega risa, na žnurco, na žnurco s posnemanjem, različnih polnitev, krajnega para pri risu ali širokem risu; povezovanje parov pri zaključku kitic in ostalih čipkarskih izdelkov; vezanje parov: čipkarski vozel in vozel na zanki.
Opis posameznih tehnik je v strokovnih osnovah.
Strokovne osnove: Strokovne osnove za uveljavitev geografskega porekla in blagovne znamke “Idrijska čipka“, ki so priloga in sestavni del tega pravilnika.

S tem pravilnikom se določajo pogoji za pridobitev pravice do označbe porekla blaga “Idrijska čipka“ in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci pri uporabi označbe porekla blaga.

Z označbo porekla blaga “Idrijska čipka“ se zavarujejo čipke, izdelane na območju “Dežele idrijske čipke“.

Pravico do označbe porekla blaga “Idrijska čipka“ imajo fizične osebe, ki izdelujejo čipke na območju iz 3. člena tega pravilnika, učenci čipkarskih šol na območju iz 3. člena tega pravilnika in pravne osebe z območja iz 3. člena tega pravilnika, ki so registrirane za dejavnost izdelave čipk in predmetov, v katere je čipka vključena (v nadaljevanju: uporabniki) in ustrezajo kriterijem iz 7. člena tega pravilnika.

Označbo porekla blaga “Idrijska čipka“ se vpiše v register označb porekla blaga pri Uradu Republike Slovenije za varstvo intelektualne lastnine.

Za nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika se ustanovi Odbor za geografsko poreklo Idrijske čipke (v nadaljevanju: odbor).
Naloga tega organa je predvsem skrb za izvajanje določb zakona o varstvu industrijske lastnine in tega pravilnika. Njegova sestava in pristojnosti so določene s tem pravilnikom.

Označbo porekla blaga “Idrijska čipka“ lahko nosi izdelek, ki nadaljuje dediščino idrijske čipke ter ustreza naslednjim kriterijem:
– kriteriju kulturne dediščine,
– kriteriju kakovosti,
– kriteriju območja,
– kriteriju tehnološkega procesa,
– kriteriju materiala.
Vsebina teh kriterijev je določena v 4. poglavju tega pravilnika.
Kriteriji iz prvega odstavka tega člena so izločilni.

V primeru neupravičene uporabe označbe porekla blaga “Idrijska čipka“ lahko organ iz 6. člena tega pravilnika s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva prepoved dejanja, ki povzroča kršitev, odškodnino in javno objavo pravnomočne sodbe.

Kriterij kulturne dediščine: del čipkarske dediščine, katalogizirane v prvem delu strokovnih osnov ali avtorska čipka, če poleg ostalih kriterijev izpolnjuje naslednje pogoje: vsebuje značilen red in simetrijo, smisel za porazdelitev mas, razmerje med polnim in praznim, med teksturami in rastri.

Kriterij kakovosti: čipka, ki izpolnjuje standarde kakovosti v postopku izdelave in glede celovitosti izdelka.

Kriterij območja: čipka, ki je nastala na območju “Dežele idrijske čipke“.
Izjemoma lahko pridobi označbo geografskega porekla blaga tudi čipka, narejena izven območja “Dežele idrijske čipke“, če jo je izdelala oseba, ki je zaključila enega od programov izobraževanja čipkarskih šol z območja “Dežele idrijske čipke“ in izpolnjuje kriterije iz 3. člena tega pravilnika.

Kriterij tehnološkega procesa: čipka, narejena v večih tehnikah in z večimi elementi idrijske klekljarske šole.

Kriterij materiala: čipka, narejena iz naravnih materialov, pretežno lan, svila in bombaž.

Odbor iz 6. člena tega pravilnika je sestavljen iz strokovnjakov s področja etnologije in oblikovanja, iz predstavnikov čipkarskih šol ter fizičnih oziroma pravnih oseb z območja “Dežele idrijske čipke“, ki so registrirane za izdelavo čipk in predmetov, v katere je čipka vključena.
Člane odbora imenujejo občinski sveti lokalnih skupnosti z območja “Dežele idrijske čipke“, ki pristopijo k temu pravilniku. Vsaka lokalna skupnost ima v odboru najmanj enega predstavnika.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
Predsednika odbora izvolijo člani odbora izmed sebe.
Odbor sprejme poslovnik, s katerim določi način svojega dela, še posebej način dela pri izvajanju kontrole nad uporabo označbe porekla blaga “Idrijska čipka“.

Pristojnosti odbora so naslednje:
– skupaj s pristojnimi organi opravlja funkcijo kontrole uporabe označbe porekla blaga “Idrijska čipka“,
– skupaj z zainteresiranimi institucijami in osebami skrbi za stalno izboljševanje kakovosti “Idrijske čipke“ ter za njeno promocijo,
– ustanavlja razna delovna telesa za izvajanje nalog iz svojih pristojnosti,
– poroča občinskim svetom lokalnih skupnosti iz 1. člena tega pravilnika o svojem delu,
– opravlja druge naloge v zvezi z označbo porekla blaga.

Ta pravilnik in z njim označba porekla blaga “Idrijska čipka“ se lahko uporablja na območju posamezne lokalne skupnosti z območja “Dežele idrijske čipke“, ko ta pravilnik sprejme občinski svet te lokalne skupnosti.

Župan Občine Idrija se dogovarja z drugimi lokalnimi skupnostmi glede pristopa k temu pravilniku.

Občinski svet občine Idrija imenuje v treh mesecih od sprejema tega pravilnika začasni petčlanski organ, ki opravlja naloge odbora iz 6. člena tega pravilnika v obdobju, dokler k temu pravilniku ne pristopita še vsaj dve lokalni skupnosti.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.