Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 16. člena statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 35/99) je Občinski svet občine Rogatec na 6. redni seji dne 21. 6. 1999 sprejel

Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 69/93) se dopolnijo in spremenijo le v delu območja nove Občine Rogatec s sestavinami navedenimi v členih tega odloka.
Spremeni in dopolni se kartografski del PUP za občino Rogatec ter v celoti zamenja tekstualni del – obrazložitev PUP in odlok o PUP za Občino Rogatec.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev Občine Šmarje pri Jelšah za Občino Rogatec se nanaša na:
– razmejitev prostorske dokumentacije PUP med območjem bivše Občine Šmarje pri Jelšah in novo Občino Rogatec,
– uskladitev prostorskega izvedbenega akta PUP s plansko dokumentacijo Občine Rogatec, in obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije:
· spremembe kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini,
· spremembe mej ureditvenih območij naselij za potrebe poselitve,
· dopolnitve za območja naravne in kulturne dediščine,
· prometno in kolesarsko omrežje v občini,
· opredelitev čistilne naprave Dobovec,
· opredelitev nove lokacije črpališč pitne vode in zavarovanih varstvenih območij virov pitne vode,
· širitev srednjetlačnega plinovoda,
· omrežje kabelske TV.

Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor:
– skupne pogoje za celotno območje občine – za območje odprtega prostora in razpršene poselitve, za ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter ureditvena območja, za katera je predvidena izdelava PIN in se do sprejetja le teh urejajo s tem odlokom ter
– dodatne in posebne pogoje za nekatera območja občine.
Izvzeta so območja, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti (PIN).

Prostorski ureditveni pogoji za Občino Rogatec vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– grafične prikaze: pregledno karto v merilu 1 : 50000 ter prikaz namenske rabe prostora z varovanimi območji ter zbirni prikaz infrastrukturnih ureditev na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1 : 5000 – vsak prikaz na 14 listih PKN,
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja celotno območje Občine Rogatec, ki vključuje območja katastrskih občin k.o. Dobovec, Trlično, Donačka gora, Tlake in Rogatec.
V obravnavano območje so vključena območja Krajevnih skupnosti Dobovec pri Rogatcu, Donačka gora in Rogatec.

Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP po krajevnih skupnostih občine:
– ureditvena območja z oznakami A in nekatera območja znotraj meje urbanistične zasnove Rogatec, ki se urejajo izključno na podlagi PUP in
– ureditvena območja z oznakami B in območja znotraj meje urbanistične zasnove Rogatec, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) in se bodo do sprejetja le teh načrtov urejala na podlagi tega odloka,
– območje kulturne krajine pod Donačko goro in območje sanacije opuščenih sadjarskih plantaž, ki se do izdelave ureditvenih – krajinskih načrtov urejajo na podlagi tega odloka.
Območje Krajevne skupnosti Dobovec pri Rogatcu:
– vključena ureditvena območja naselij z oznakami od A1 do A 4 in B1 ter druga ureditvena območja z oznakami A5, A6 in B2, to so naselja:
A1 – Dobovec (zaselek ob križišču cest L 7401 in glavne ceste II. reda 107),
A2 – Dobovec,
A3 – Dobovec (na hribu pri cerkvi),
A4 – Trlično,
A5 – Dobovec – območje mejnega prehoda,
A6 – Dobovec – območje za šport in rekreacijo,
B1 – Dobovec,
B2 – območje čistilne naprave Dobovec,
– območje opuščenega kamnoloma “Vrh” v Logu.
Območje Krajevne skupnosti Donačka Gora:
– vključena ureditvena območja naselij z oznakami od A7 do A11, to so naselja:
A7 – Gornja vas,
A8 – Tlake,
A9 – Sv. Jurij – pokopališče,
A10 – Sv. Jurij,
A11 – Žahenberc,
– območja predvidenih agromelioracij in kulturne krajine.
Območje Krajevne skupnosti Rogatec:
– vključeno ureditveno območje naselja Brezovec pri Rogatcu z oznako A12 ter
– ureditvena območja znotraj meje urbanistične zasnove (UZ) naselja Rogatec:
· ki se urejajo izključno na podlagi PUP, to so območja z oznakami S1, SO1 in S2 ter
· ostala območja v okviru UZ, ki se do sprejetja PIN urejajo s tem odlokom,
– območja predvidenih agromelioracij.

Na območju Občine Rogatec sta izvzeti iz urejanja s PUP ureditveni območji delov naselij Rogatec in Dobovec, za kateri sta sprejeta prostorska izvedbena načrta, to sta:
– zazidalni načrt za stanovanjsko območje S3 v Rogatcu (Uradni list SRS, št. 1/84) in
– ureditveni načrt za stanovanjsko območje in šolo v Dobovcu (Uradni list SRS, št. 43/88).

Meja ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, meje površin po namenu so določene v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000 v okviru prikaza namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki so sestavni del tega odloka.

Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja iz člena 3 tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Obravnavano območje občine vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev,
· ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter
· stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve,
– kmetijska zemljišča ( prvo in drugo območje kmetijskih zemljišč) in predvidene agromelioracije kmetijskih zemljišč,
– območje gozdov in predvidene melioracije gozdnih zemljišč,
– območje vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov,
– varovana območja naravne in kulturne dediščine in
– prometne površine ter območja komunalne in energetske infrastrukture.
Vsa zgoraj navedena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000 v okviru kartnega gradiva PUP iz 4. člena tega odloka.

Na celotnem območju občine, ki se ureja s temi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, adaptacije in rekonstrukcije,
– urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve,
– za energetsko, komunalno in prometno omrežje in naprave za zveze so dopustna vzdrževalna dela, obnovitvena dela, razširitve (dograditve), rekonstrukcije in odstranitve.

Poleg navedenih pogojev iz 11. člena so po posameznih območjih dovoljeni še naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju pogojev iz 13. člena ter ostalih določil tega odloka:
v ureditvenih območjih naselij s pretežno stanovanjsko pozidavo (Dobovec, Rogatec):
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin znotraj ureditvenega območja;
v ureditvenih območjih vaških naselij s pretežno kmečko – stanovanjsko zazidavo:
– novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov kmetij – dopolnilna in nadomestna gradnja le v primerih, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so le-ti arhitektonsko nekvalitetni ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, trgovinsko in obrtno dejavnost brez emisij, za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji,
– gradnje pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin;
na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje:
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov (pri zidanicah le dozidave obstoječih objektov),
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta (razen pri počitniškem objektu ali zidanici),
– spremembe namembnosti obstoječih objektov kmetij ali delov teh objektov za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji, za stanovanja in potrebe kmetijstva;
v območju za šport in rekreacijo:
– novogradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo – dopolnilna gradnja za spremljajoče dejavnosti in ureditve in za katere ni potrebna izdelava PIN;
v območjih in naseljih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN):
– urejanje zelenih površin, novogradnje kot nadomestne gradnje praviloma enake namembnosti kot je obstoječi objekt, dozidave in nadzidave obstoječih objektov.
Vsi navedeni posegi morajo biti skladni s predvidenimi ureditvami in ne sme biti onemogočena kasnejša celovita zasnova in izvedba prostorskega izvedbenega načrta.
na območjih, ki pretežno niso namenjena poselitvi:
– na kmetijskih in gozdnih zemljiščih
· v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki v dokumentu kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev tega dokumenta, dovoljeni posegi v obsegu kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in skladno z določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje),
· agromelioracije in pogozditve manjšega obsega, za katere ni potrebna izdelava PIN,
· posamične novogradnje in ureditve izven ureditvenih območij in ob upoštevanju določil tega odloka so možne le za objekte in naprave posebnega družbenega pomena in na podlagi predhodne strokovne presoje;
– na drugem območju kmetijskih zemljišč so dopustni posegi:
· novogradnje v okviru domačije za potrebe povečane kmetijske proizvodnje tako, da je z novimi objekti zagotovljena strnjena celota z ostalimi objekti domačije,
· gradnje gospodarskih objektov – zidanic za potrebe primarne kmetijske proizvodnje kot je sadjarstvo in vinogradništvo. Gradnja teh objektov je možna le v navezavi na obstoječe tovrstne objekte ob upoštevanju tipičnega vzorca te poselitve ter ostalih določil tega odloka.
Gradnja navedenih objektov je možna le v primerih, v kolikor ni zadostnih površin v okviru ureditvenih območij vaških naselij in stavbnih zemljišč razpršene gradnje. Pri tem objekti ne smejo biti locirani na vedutno izpostavljeni lokaciji oziroma na varovanem območju. Združevanje zaselkov in nadaljevanje zazidave ob glavnih prometnicah v smislu nadaljevanja obcestne zazidave ni dopustno.

Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 12. člena tega odloka
Novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje so možne le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje morajo biti praviloma iste namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja.
Novogradnje na kmetijskih zemljiščih na robu površin namenjenih poselitvi so možne pod pogojem, da lokacija novega objekta ni oddaljena od obstoječe pozidave več kot 30 m in da ni v nasprotju z veljavnimi predpisi ter ob upoštevanju določil tega odloka.
Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov in prizidave so ob upoštevanju določil tega odloka možne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidave napram 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča.
Novogradnja gospodarskih objektov – shramb za sadje in zidanic je možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
· trajni nasad mora biti v območjih, ki so za konkretno kulturo opredeljena po agrokarti (rajonizacija kmetijskih zemljišč),
· najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti, je: 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak,
· z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta – shrambe in zidanice mora soglašati pristojna občinska kmetijska služba, ki mora obvezno sodelovati pri lokacijskem postopku.
Gradnja objektov za centralne dejavnosti – trgovino, gostinstvo in turizem ter druge storitvene in družbene dejavnosti je možna v okviru ureditvenih območij, v katerih planski dokumenti občine predvidevajo razvoj teh dejavnosti in so za to dane prostorske možnosti.
Sprememba namembnosti objektov v okviru ureditvenih območij s pretežno stanovanjsko zazidavo je možna za ureditve prostorov za obrtno in storitveno dejavnost pod pogojem, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Možne so tiste dejavnosti, ki nimajo kvarnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov.
Investitor mora v primeru ureditev za proizvodno obrt v lokacijskem postopku obvezno predložiti strokovno mnenje institucije za varstvo okolja in zagotavljati pogoje v skladu s predpisi tega področja.
Namembnost objekta določa tudi rabo zemljišča, na katerem objekt stoji, ne glede na opredeljeno namensko rabo območja.
V okviru obstoječih proizvodnih kompleksov, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do izdelave le-teh dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje, rekonstrukcije obstoječih objektov za sodobnejše tehnologije. Pri tem je obvezno upoštevati pogoje podane v presoji vplivov na okolje, ko jo mora investitor predhodno pridobiti od za to pooblaščene strokovne institucije.
Gradnja pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (razen objektov za potrebe kmetijstva), ki jih ni mogoče zadovoljiti v obstoječih objektih, je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč objektov. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.
Ob upoštevanju določil tega odloka in po predhodni strokovni presoji glede lokacije, je možna postavitev:
· kioskov v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po dolgoročnem planu občine opredeljena kot oskrbna središča,
· začasnih objektov in naprav, če jo dovoljuje pristojen upravni organ,
· spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
· ureditev javnih zelenih površin v okviru ureditvenih območij ter postavitev mikrourbane opreme. Ureditve morajo biti v skladu z namembnostjo opredeljenega območja in po možnosti enotno oblikovane.
Gradnja nadomestnih objektov je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen. Namembnost novega objekta mora praviloma ostati nespremenjena. Pogoji oblikovanja nadomestnega objekta so enaki kot za novogradnje, glede minimalnih odmikov pa se upošteva odmik starega objekta.
Gradnja je možna le na stavbišču ali na funkcionalnem zemljišču starega objekta. Večji odmik od starega objekta je izjemoma možen v primeru, da je stavbno zemljišče starega objekta neprimerno zaradi geoloških razmer, konfiguracije terena oziroma je to zemljišče predlagano za drugo namembnost. V teh primerih se upoštevajo določila, ki veljajo za novogradnje.
Dograjujejo (dozidave, nadzidave) in prenavljajo se lahko objekti, ki bodo po dograditvi skladni s pogoji oblikovanja določenimi v tem odloku in ki so zgrajeni v skladu s predpisi oziroma jih je možno legalizirati.
Na območjih, ki so opredeljena kot območja naravne in kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta območja opredelil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje in so sestavni del tega odloka.

Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
Za gradnjo novih gospodarskih objektov – zidanic v okviru sadjarskih in vinogradniških območij je zagotoviti, da se parcelacija zemljišč izvrši skladno z značilnostmi obstoječe parcelacije in da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca tovrstne poselitve.
Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljišča praviloma do 700 m2.
Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je podrediti zahtevam in pogojem pristojne spomeniške službe.
Gradnja objektov za dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest, večje površine za odprta skladišča in podobno, je možna, če je za te namene dovolj površin na funkcionalnem zemljišču ali če je zadovoljevanje teh potreb možno na skupnem funkcionalnem zemljišču območja, v katerem se lokacija nahaja. Investitor mora izkazati pravico do uporabe skupnega funkcionalnega zemljišča, kar mora biti tudi formalno-pravno urejeno.
Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe. Načrt gradbene parcele je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.
Merila in pogoje iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.

Kmetijska zemljišča se bodo urejala na podlagi agrokarte. Do njene izdelave se upošteva rajonizacija kmetijskih zemljišč, ki jo je izdelal Kmetijski zavod Maribor v juliju 1979 in opredeljuje perspektivna območja za razvoj posameznih kmetijskih področij (vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo idr.).
Za opredeljena območja večjih agromelioracij je praviloma potrebno izdelati ureditvene načrte, kar še posebej velja za območja naravne in kulturne dediščine.
Za vse agromelioracije v območjih opredeljene naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovne podlage ZVNKD Celje. Geodetski posnetki za pripravo teh načrtov morajo vključevati tudi posnetke obstoječih dreves in zarastje.
Z vidika očuvanja krajinskih kvalitet in varovanja naravne in kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje:
· pri posegih na območju vodotokov je potrebno ohraniti naravne tokove in večino naravne vegetacije (večja soliterna drevesa, vrbove živice),
· pri izkoriščanju kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati tak kolobar, da se v okviru tržnih možnosti in strokovnih zahtev zagotavlja pestrost krajine,
· prenova vinogradov naj upošteva parcelacijsko strukturo, ki poteka od slemena proti vznožju in obdelavo po padnicah terena (terasasta obdelava ni sprejemljiva),
· prenova sadovnjakov v obliki večjih strnjenih terasastih plantaž ni primerna. Kjer se pojavlja potreba po večjih površinah, naj bodo te prekinjene z otoki visoke grmovne vegetacije (manjši gozdiči) in travniškimi površinami. Pred takimi posegi v prostor je pridobiti strokovno mnenje glede oblikovanja krajine.
Namembnost kmetijskih zemljišč naj bo prilagojena naravnim pogojem vodnega režima ter njegovim zakonitostim (pogostosti poplav) predvsem v ustrezni razporeditvi njivskih in travniških površin ter drugih kultur, da se zmanjša odnašanje rodnih krovnih plasti ob poplavah.

Posegi v gozdni prostor se urejajo z določili zakona o gozdovih, na njegovi podlagi izdanih predpisov, gozdno gospodarskih načrtov in z določili tega odloka.
Gozdni prostor je gozd (nad 5 ari površine) oziroma negozdno zemljišče, ki je funkcionalno povezano z gozdom in skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.
Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo gozda. Gozd so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd opredeljena v prostorskem delu gozdno gospodarskega načrta oziroma planskega dokumenta občine.
V varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom je potrebno pri posegih v gozdni prostor upoštevati poseben režim gospodarjenja.
Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdom je prepovedan. Prepoved še posebej velja za poseke na golo, kakor tudi krčitve gozdov, v gozdovih, ki so opredeljeni kot naravna in kulturna dediščina, v varovanih gozdovih in gozdovih posebnega namena.
Prepovedana je sečnja in uničevanje posameznih dreves in omejkov v naseljih ter na kmetijskih zemljiščih in ob vodotokih zaradi varovanja krajinskega izgleda in klimatske funkcije gozda.
Melioracije gozdnih zemljišč na opredeljenih območjih naj se izvajajo skladno z gozdno gospodarskimi načrti. Pogozdovanja naj se praviloma vršijo z rastišču primerno avtohtono vegetacijo, kar še posebej velja za opredeljena območja naravne in kulturne dediščine.
Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati po določilih zakona o gozdovih ter na njegovi podlagi izdanih predpisov o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic, ki jih izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Ministrstvom za okolje.
Odmiki objektov od gozdnega roba ne smejo biti manjši od povprečne višine dreves, izjemoma je ta odmik lahko tudi manjši, toda nikoli izpod 10 m.
Ograditev posameznih delov gozda se dovoli, če je to predvideno z gozdno gospodarskim načrtom zaradi varstva gozdov, zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih znamenitosti oziroma redkosti, kulturnih spomenikov ali znanstvenoraziskovalnih proučevanj.
Dovoljenje za postavitev ograje izda zavod na predlog organa, organizacije ali posameznika.
Pri načrtovanju hortikulturne ureditve okolja objektov in drugih posegov v prostor je potrebno spoštovati načela sonaravnega ravnanja s prostorom in zato glede na vrstno sestavo bližnjih gozdov, prvenstveno saditi avtohtono rastje.
K vsakemu posegu v gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Soglasje zavoda se mora pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
Soglasja ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor razvrednotili ali poškodovali gozd.

a) Varovanje kakovosti in količin voda:
– pri posegih v območja opredeljenih varstvenih pasov vodnih virov na Donački Gori in v Logu je upoštevati pogoje in režim urejanja določen v odloku o varstvu teh vodnih virov (Uradni list RS, št. 9/95),
– pred posegi v okviru opredeljenih območij potencialnih virov mineralne vode je potrebno pridobiti mnenja geološke službe,
– raba vode v druge namene (namakanje kmetijskih zemljišč, ribogojnice ipd.) na Sotli in pritokih je dovoljena le, kadar so količine večje od ekološko sprejemljivega pretoka. Pri tem ima prednost raba vode za pitje in napajanje živine,
– zagotoviti je potrebno kakovost vode v vodotokih. Določila urejanja za zagotovitev kvalitete voda so podana v členu 28 tega odloka,
– v času večjih suš je na predhodno zahtevo vodnogospodarske službe treba omejiti porabo vode.
b) Vodni in obvodni prostor ter varovanje pred škodljivim delovanjem voda:
– v hudourniških območjih morajo biti objekti načrtovani in izvedeni tako, da preprečujejo globinsko in bočno erozijo,
– gradnja objektov ter površinskih infrastrukturnih objektov ni dovoljena v pasu 5 m levo in desno od osnovne struge hudourniških odsekov vodotokov (zgornjih tokov) ter v pasu 10 m levo in desno od osnovne struge nižinskih odsekov (srednji in spodnji tokovi) vodotokov,
– na območju naselij je zagotoviti 100 letno poplavno varnost,
– dopustni so ukrepi za varovanje kmetijskih površin pred visokimi vodami s povratno dobo 10 let ali krajšo,
– da se ohrani sedanji visokovodni režim Sotle in pritokov, ki občasno poplavljajo pribrežna zemljišča, so dopustna le lokalna varovanja posameznih pretežno že pozidanih območij. V čim večji meri je ohraniti poplavne retencijske površine voda. Prioritetno je zagotoviti izboljšanje poplavne varnosti mestnega jedra Rogatec in križišča državnih cest, kar je reševati z lokalnimi ukrepi varovanja (“kasetiranje” območja),
– načrtovanje novih poselitvenih območij in gradnja objektov ni možna ob Sotli in med Sotlo in železnico. Možne so ureditve za šport in rekreacijo; v primeru gradnje posamičnih objektov morajo le ti biti dvignjeni nad koto poplavnih voda s povratno dobo 100 let ali krajšo,
– pri posegih v obvodni prostor je potrebno zagotoviti ohranitev rečnih in obrežnih ekosistemov ter obrežne krajine. Vzdrževanje strug vodotokov in sanacijo poškodb je potrebno izvajati z vzdolžnimi in prečnimi zgradbami iz biološkega ter kamnitega materiala ter objekti lokalnega protipoplavnega varovanja,
– da se zagotovi poplavna varnost obstoječih objektov in infrastrukture je potrebna ureditev odtočnih razmer Sotle na območju Rogatca ter izliva Dragonje ter revitalizacija izlivnega odseka Dragonje,
– za vsak poseg v obvodnih predelih in na območju varovanja vodnih virov je potrebno pridobiti podrobnejša merila in pogoje pristojne službe za urejanje voda. Prav tako je podrobnejša merila in pogoje te službe pridobiti v predpisanem upravnem postopku k lokacijam večjih posegov v prostor (načrtovanje kanalizacijskega sistema in ČN Dobovec, obvoznice in križišča državnih cest v Rogatcu).
Posegi v Sotlo bodo usklajeni z meddržavnimi dogovori z Republiko Hrvatsko.

Na območju občine so opredeljena naslednja območja in objekti naravne in kulturne dediščine:
(1) Naravna dediščina
a) predlagana za razglasitev:
KP – krajinski park Boč – Donačka Gora – razširitev na območju občine
b) zavarovana – razglašena v Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 35/90):
NR – naravni razervat
NS – naravni spomenik
g – geomorfološki
b – botanični
c) varovana s planskimi usmeritvami
ND – naravna dediščina
g – geomorfološka
ge – geološka
h – hidrološka
d – gozdna
(2) Kulturna dediščina
a) zavarovana – razglašena z občinskimi odloki:
Kulturni spomeniki:
UA – umetnostni (sakralni gradovi) – Uradni list SRS, št. 35/90
a) – arheološki – Uradni list SRS, št 35/90
E – etnološki – Uradni list RS, št. 53/95
U-ks – naselbinski – Uradni list RS, št. 75/96
b) predlagana za razglasitev kot kulturni spomenik
E – etnološki – razširitev muzeja na prostem v Rogatcu ter objektov Donačka gora 8 in Donačka gora 41
c) varovana s planskimi usmeritvami:
U-kd- naselbinska
Ed – etnološka
UAd – umetnostna dediščina
OND – dediščina oblikovane narave in
– območje kulturne krajine.

Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte naravne dediščine
Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravne dediščine je potrebno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje (ZVNKD).
– krajinski park KP Boč – Donačka gora
Hribovito in pretežno gozdnato območje vzdolž celotne severne meje občine Rogatec vključno z Donačko goro je del krajinskega parka, ki bo razglašen z odlokom zaradi večjih geomorfoloških, botaničnih in kulturno-krajinskih kvalitet. Za predlagano razširitev krajinskega parka na območju občine Rogatec je potrebno izdelati podrobnejša naravovarstvena izhodišča za varovanje in razglasitev.
– naravni rezervat (NR) – gozdni rezervat Donačka gora
Posegi v pragozdni sestoj niso dovoljeni, izjema je le strokovno in znanstveno proučevanje sestoja. Za posege na to območje veljajo varstveni režimi iz odloka o razglasitvi.
– naravni spomenik – NS Donačka gora
je površinski geomorfološki, botanični in zoološki naravni spomenik, izreden tako po geološki sestavi kot po nahajališčih redke flore in favne. Pri posegih na območju tega spomenika veljajo varstveni režimi za tovrstne spomenike kot je to določeno v odloku o razglasitvi.
– naravna dediščina (ND):
Na območju občine Rogatec so evidentirana naslednja območja in objekti naravne dediščine po strokovni podlagi ZVNKD Celje:
1. jezero na Trličnem (geološka dediščina),
2. andezitna golica pri Sv. Roku (geomorfološka dediščina),
3. izvir Sotle – zgornji tok Sotle (hidrološka dediščina),
4. gozdni rezervat Log ob Sotli (gozdna dediščina),
5. kamnolom “Vrh”v Logu (geološka dediščina).
Pri posegih na območja naravne dediščine je upoštevati varstvene režime za posamezne vrste te dediščine. Na območju geomorfoloških objektov in gozdnega rezervata se varuje raba tal, slednji je namenjen izključno znanstvenemu raziskovanju. Za območje opuščenega kamnoloma “Vrh” so pogoji navedeni v 32. členu tega odloka.

Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine
Za vsak poseg na objektih oziroma varovanih območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po 44., 45., 46. in 47. členu zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), razen za posege na območju kulturne krajine, kjer veljajo pogoji in določila tega odloka iz 32. člena.
– kulturni spomeniki
Na območju Občine Rogatec so naslednji kulturni spomeniki:
– umetnostni spomeniki (UA):
1. graščina Strmol
2. razvalina gradu Rogatec
3. ž. c. sv. Jerneja v Rogatcu
4. p. c. sv. Hijacinte v Rogatcu
5. p. c. sv. Jurija v Sv. Juriju
6. p. c. sv. Donata v Sv. Juriju
7. ž. c. sv. Roka v Dobovcu
– arheološki spomenik (a):
8. območje poznoantične naselbine na Donački gori
– etnološki spomeniki (E):
9. stanovanjska hiša Donačka gora 8
10. gospodarski objekt Donačka gora 41
11. območje muzeja na prostem v Rogatcu
– naselbinski spomenik (U-ks):
12. trško jedro Rogatec
Potrebno je izdelati gradivo za razglasitev dveh etnoloških spomenikov in dopolnilno gradivo za razglasitev razširitve muzeja na prostem. Za posege na območjih in objektih ostalih kulturnih spomenikov veljajo režimi iz odlokov o razglasitvi le-teh. Na vplivnih območjih teh spomenikov novogradnje praviloma niso možne.
V trškem jedru Rogatec, ki je naselbinski spomenik, se varuje zgodovinska urbanistična zgradba, odprti prostor in objekti. Obvezna je izdelava konservatorskih izhodišč in načrta prenove.
– kulturna dediščina
Na območju Občine Rogatec so opredeljena naslednja območja varovana s planskimi usmeritvami:
– naselbinska dediščina (U-kd):
13. naselje Brezovec
14. naselje Tlake
15. naselje Gornja vas
16. naselje Sv. Jurij pod Donačko goro
– etnološka dediščina (Ed):
· stanovanjska hiša, Dobovec pri Rogatcu 19
· gospodarsko poslopje, Donačka Gora 16
· stanovanjska hiša, Donačka Gora 19
· gospodarsko poslopje, Donačka Gora 22
· hiša in gospodarsko poslopje, Donačka Gora 23
· svinjak, Donačka Gora 33
· kašča s kletjo, Donačka Gora 37
· gospodarsko poslopje, Tlake 1
· stanovanjska hiša, Trlično 5
· stanovanjska hiša, Trlično 6
– umetnostna dediščina (UAd):
· Rogatec, kapela pri starem gradu
· Rogatec, (Pajštava), Koresova kapela
· Donačka Gora, Stresova kapela
· Donačka Gora, Hriberškova kapela
· Donačka Gora, Kitakova (Cenc) kapela
· Žahenberc, Bukšekova kapela
· Log, Beletova (Jurjec) kapela
· Žahenberc, Beletova (Cmok) kapela
· Stara ledina, Nežmahova kapela
· Log, Sirčeva kapela
· Sv. Jurij, Pelekova kapela
· Sv. Jurij, Polajžerjeva (Lorber) kapela
· Sv. Jurij, Horvatova kapela
· Sv. Jurij, Hajnšekova kapela
· Sv. Jurij, Korezova (Sekotin) kapela
· Log, Atričeva (Bavc) kapela
· Log, Vreševa kapela
· Brezovec, Šipčeva kapela
· Rogatec, Brezinšekova kapela
· Rogatec, Žerakova kapela
· Rogatec, Špornova kapela
· Rogatec, Križančeva kapela
· Dobovec, Rojsova kapela
· Dobovec, Friceva kapela
· Dobovec, Mordejeva kapela
· Dobovec, Križanova kapela
· Log, Artičeva kapela
· Rogatec, Marijino znamenje na trgu
· Rogatec, kip Janeza Nepomuka
· Donačka gora, križ na vrhu gore
· dediščina oblikovane narave (OND)
· park ob graščini Strmol.
Območje parka se varuje pred gradbenimi posegi, ki so v nasprotju z zgodovinsko zasnovo parka. Obnova parka je možna po predhodnih strokovnih smernicah ZVNKD Celje.
– območje kulturne krajine ki vključuje južna pobočja Donačke gore z dolino Žahenberškega potoka.
Usmeritve in pogoji urejanja za to območje so podani v dodatnih določilih tega odloka v 32. členu.
Pri posegih v naseljih z vrednostjo dediščine se varuje notranja zgradba naselja, objekti naravne in kulturne dediščine v naselju, splošna arhitekturna tipika, volumen naselja in njegova podoba v krajini. Za nadaljnje urejanje in posege v teh naseljih je obvezno upoštevati strokovne zasnove kulturne dediščine ter pridobiti kulturnovarstveno mnenje.

Varovanje in urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja na podlagi predpisov iz tega področja.

Pred posegom v prostor, ki ima lahko negativen vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
Za posamezne vrste posegov v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje, je potrebno opredeliti možne vplive in izdelati zahtevano presojo o vplivih na okolje, kot to določa zgoraj navedeni zakon.
Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
Pri gradnji novih objektov je iz vidika varstva zraka potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emisije, pri obstoječih objektih, ki so vir onesnaževanja, pa je pridobiti meritve emisij in zagotoviti sanacijo.
Pospešiti je potrebno dograditev plinskega omrežja po naseljih, kjer so za to možnosti in priključiti nanj vse porabnike.
Na območjih varstva vodnih virov, obvodnih in “vodnih” zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč in erozijskih območij je pred ev. posegi vanje potrebno pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.
Sanirati je potrebno divja odlagališča v prvotno namembnost zemljišča.
Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom.
Podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko negativen vpliv na območja naravnih potencialov, kulturno krajino ter naravno in kulturno dediščino, so podrobneje podana v drugih poglavjih tega odloka.

Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje:
– stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, v primeru pogojno primernih tal za gradnjo je predhodno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo,
– vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi predpisi za posamezna področja ter strokovnimi normativi in pogoji ustreznih soglasij,
– najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varnostnimi predpisi in pogoji osvetlitve. Novi objekti ne smejo vplivati škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v neposredni soseščini,
– odmik objekta od posestne meje znaša min. 4 m, za manjši odmik oziroma za objekt, ki je oddaljen 4 m in več, ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest ter da so upoštevani sanitarni in požarno varnostni pogoji,
– vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z vodo in električno energijo. Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od cest in komunalnih vodov in naprav so podani v tretjem poglavju tega odloka,
– pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo biti usmerjeni k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno spoštovati opredeljeno naravno in kulturno dediščino.
Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen:
– vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita prizidave in nadzidave objektov,
– praviloma naj bo etažnost za individualne stanovanjske objekte vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– razmerje višine zidanega dela objekta proti strehi naj bo v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini,
– objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit,
– etažnost objektov mora biti podrejena dominantam naselja (cerkev, grad, drevo), kar se še posebej strogo upošteva v okviru opredeljenih območij kulturne krajine in naselbinske dediščine,
– tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. V okviru urbanih in lokalnih središč se tlorisni gabarit podreja obstoječi zazidavi, na območjih urbanistične dediščine pa določilom pristojne spomeniške službe,
– površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer naj se ohrani razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je to opredeljeno v zgornji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
– smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
Streha, fasada:
– strehe naj bodo simetrične dvokapnice ev. s čopi, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35 stopinj do 45 stopinj, na območju vaških naselij in razpršene poselitve je obvezen naklon med 40 stopinjami in 45 stopinjami. Kritina naj bo opečna ali iz drugega naravnega materiala in obvezno temnejša, svetle kritine niso dovoljene,
– oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah, ki so praviloma vertikalno podolgovatih oblik in členitev ter obdelava fasad naj izhaja iz funkcije objekta in se prilagaja sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
Gospodarski objekti – zidanice in shrambe za sadje:
– obvezni so podolgovati tlorisi objekta v razmerju stranic okvirno 1:2 in z maksimalno zazidano površino do 45 m2. Velikost se prilagaja obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje,
– objekt ima lahko dve izkoriščeni etaži, in sicer: kletno etažo in izkoriščeno podstreho, če pa je klet v celoti vkopana, je možno izvesti pritličje in ostrešje brez kolenčnega zidu. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani oziroma imajo polzasuto klet (zadnja stena kleti v celoti vkopana), imajo lahko nad kletno etažo kolenčni zid visok le do 1,6m,
– streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni strešin 45 stopinj s kritino iz opeke ali kakega drugega naravnega materiala (les, slama). Sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena.
Pomožni objekti:
– pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo in skladno z določili tega odloka in jih ni možno dograjevati preko v odloku določenih maksimalnih gabaritov,
– kioski in objekti na postajališčih morajo biti na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju enotno oblikovani. Pri izbiri materialov je potrebno upoštevati prostorske značilnosti lokacije in območja.
– lokacije kioskov so lahko le začasne, izvedba pa taka, da jih je možno odstraniti in zemljišče brez večjih posegov vzpostaviti v prvotno stanje,
– začasni objekti za ev. sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso postavljeni na varovanih območjih. Po prenehanju dovoljenja se objekt odstrani, zemljišča pa se vzpostavi v prvotno stanje.
Ureditev okolice objektov:
– ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko odločbo,
– pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno zazelenjeni (popenjavke),
– ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo s krajevnimi vrstami rastlinja. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino. Odprte zelene in peš površine v okviru ureditvenih območij, ki imajo javen značaj, naj bodo urejene enotno v značilnem ambientu obravnavanega naselja,
– ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1 m in so lahko ojačane z žično mrežo.
V okviru strnjeno pozidanih območij je ograjevanje parcel prilagajati obstoječim ureditvam, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m.
Na območju razpršene poselitve v okviru domačij praviloma ograjevanje parcel ni dovoljeno, razen v primerih, ko je potrebno zemljišče zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali.
Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti.
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba.

Vsi objekti razen nekaterih pomožnih objektov, morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno in komunalno omrežje (elektro, kanalizacijsko in vodovodno).
Zagotoviti je potrebno možnost priključitve na telefonsko omrežje in v naseljih, kjer se načrtuje plinska mreža, možnost priključitve na plin.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba v izrednih razmerah ipd.).
Pred posegi v prostor v zvezi z gradnjo novih prometnih, komunalnih in energetskih vodov in naprav republiškega, regionalnega in občinskega pomena je obvezno izdelati lokacijske načrte. Za ostale manj pomembne objekte in naprave prometne, komunalne in energetske infrastrukture je pred posegi v prostor možno izdelati le lokacijsko dokumentacijo.
Pri posegih v prostor na območjih, ki se urejajo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev znotraj urbanistične zasnove Rogatec, je pogoje komunalnega urejanja potrebno podrediti zasnovi komunalnih ureditev v okviru urbanistične zasnove.

Promet
Pri opredeljevanju lokacij za novogradnjo je treba za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od cest se bodo določali v skladu z Zakonom o cestah in pogoji upravljalcev.
Omogočen mora biti urgentni dostop do objektov, z vidika požarne varnosti mora biti omogočen dovoz z gasilskimi vozili (cisterno) in širine dovozne ceste minimalno 3,5 m.
Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative glede števila parkirnih mest za posamezne dejavnosti.
Pri posegih v prostor izven naselij je obvezno upoštevati varovalne pasove od osi cest na vsako stran: 10 m pri lokalnih cestah, 20 m pri regionalnih cestah in 60 m pri glavnih cestah (magistralnih cestah). Za ev. gradnjo v varovalnem pasu morajo investitorji pridobiti še soglasje upravljalca.
Pri gradnji novih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijski dokumentaciji.
Pri lokaciji posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve obstoječih lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih ev. gradnje pločnikov in kolesarskih stez.
Pri načrtovanju in izvedbi rekonstrukcij obstoječih cest je potrebno zagotoviti ureditev kolesarskih stez skladno s podano zasnovo kolesarskega omrežja v planskih aktih občine.
Pri naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina, se odmiki objektov od cest podrejajo določilom pristojne spomeniške službe.
Posegi v območjih opredeljenih mejnih prehodov so možni ob upoštevanju predpisov za tovrstne ureditve ter določil tega odloka.
Predvideti je potrebno zadostne površine in prostore za zahtevane službe glede na kategorijo mejnega prehoda in ustrezne prometne ureditve glede na predviden tovorni promet. Obstoječi objekti morajo imeti neovirane dostope. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov na mejnih prehodih in bencinskih servisih mora biti prilagojeno krajevni tipiki in krajinskim značilnostim območja.
Pri nadaljnjem načrtovanju prometnih ureditev je potrebno upoštevati veljavno dokumentacijo zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 49/97). Pri posegih, ki tangirajo državno prometno omrežje in naprave, je potrebno pridobiti pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste. V zvezi z načrtovanjem in urejanjem cestne infrastrukture je potrebno upoštevati še pogoje, ki jih je podala Direkcija RS za ceste v soglasju št. 347-09-01/01/281.1/98 k spremembam in dopolnitvam prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Rogatec.
Od železniške proge morajo biti vsi novi objekti odmaknjeni skladno s predpisi. Za vsak poseg v varovalnem pasu železnice 200 m se mora pridobiti soglasje pristojnega železniškega gospodarstva.
Pri nadaljnjem načrtovanju ureditev v varovalnem pasu je potrebno upoštevati zakon o varnosti v železniškem prometu ter pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88) predvsem glede minimalnih dovoljenj odmikov od osi skrajnega tira železniške proge ter gradnje protihrupne zaščite.

Vodooskrba
Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje. V delu obravnavanega območja, kjer ni javnega vodovoda, morajo posamezni investitorji zgraditi ustrezne vodooskrbne naprave – lastni vodni vir v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji glede na predhodno oceno o ustreznosti vodnega vira.
Za vse posege na območju varstvenih pasov virov pitne vode je potrebno upoštevati “odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode” (Uradni list RS, št. 9/95) ter pridobiti soglasje upravljalca.
Za nemoteno oskrbo s pitno vodo na območju Trličnega in Dobovca je potrebno urediti še dodatno zajetje in dograditi cevovod v dolžini okvirno 500 m.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Dolgoročna rešitev za odvajanje in čiščenje odplak je dograditev kanalizacijskega omrežja in izgradnja skupne komunalne čistilne naprave v Rogaški Slatini za naselja Rogatec, Hum na Sulti in Rogaško Slatino ter lokalno čistilno napravo v Dobovcu.
S pričetkom obratovanja skupne čistilne naprave Rogaška Slatina in čistilne naprave Dobovec je obvezno v določenem roku opustiti obstoječe sisteme prečiščevanja in se priključiti na nov sistem. Do priključitve je dopustna izvedba 3 – prekatne greznice na praznjenje.
Pri načrtovanju sekundarne kanalizacije in internih kanalizacijskih sistemov na posameznih območjih je potrebno upoštevati naslednje:
– že zgrajen zbirni kanal do predvidene čistilne naprave v Rogaški Slatini na območju občine Rogatec
– drenažne vode, površinske žive vode – potoke, hudournike in neonesnažene industrijske (hladilne) vode oziroma vse čiste stalne vode, ki bi po nepotrebnem obremenjevale kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, je treba voditi ločeno od ostalih vod – v potoke ali podtalje.
– meteorne vode z olji onesnaženih utrjenih in delovnih površin je treba pred priključkom na kanalizacijo oziroma v recipient očistiti v lovilcih olj in maščob.
– onesnažene odpadne vode iz utrjenih površin je obvezno odvajati v sisteme kanalizacijskega omrežja preko lovilcev peska.
– anorgansko obremenjene industrijske odplake se praviloma obravnavajo ločeno oziroma je njihovo čiščenje smatrati kot sestavni del tehnološkega postopka posamezne proizvodne enote.
– organsko obremenjene odplake je treba voditi v kanalizacijsko omrežje na čistilno napravo.
– odplake bodo morale ustrezati določilom Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Odplake večjih gostinskih ter gospodarskih dejavnosti, ki ne bodo priključene na centralni sistem, se bodo odvažale na čistilno napravo Rogaška Slatina ali čistilno napravo Dobovec, ko bosta zgrajeni. Zanje so potrebne greznice brez iztoka v podtalje.
Na območju razpršene gradnje izven varstvenih pasov virov pitne vode je odplake potrebno odvajati preko triprekatnih greznic v ponikalnice, v kolikor ne bodo presegale dopustnih vrednosti parametrov po uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Na kmetijah je urediti gnojišča ter jame za gnojnico v skladu s predpisi. Čas in količina naravnih gnojil mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
Za vse objekte, ki bi lahko ogrozili kakovost in količine vode, je obvezno preveriti njihovo sprejemljivost za okolje.

Energetika
Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala pretežno iz obstoječih trafopostaj. V primeru slabih napetostnih razmer se morajo pri predvidenih gradnjah objektov zgraditi še vmesne trafopostaje 20/0,4 kV.
Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo za 20 kV daljnovod 20 m (10 + 10 m). Gradnja objektov v teh koridorjih ni možna.
Opredeljeno 20 kV elektroomrežje na območju občine Rogatec je v upravljanju Elektro Celje. Za vsak poseg na območju daljnovodnih koridorjev je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev.
Pred pridobitvijo lokacijskih in gradbenih dovoljenj si morajo investitorji pridobiti soglasje upravljalca električnega omrežja.
Preureditev nizkonapetostnega omrežja, ki bi ovirala izgradnjo predvidenih objektov, izvede pristojna elektro služba na stroške investitorja.
Pri načrtovanju in gradnji jamborov in drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri izboru lokacije naj velja, da se jih postavi za naravne vzpetine, skupine dreves, robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je potrebno urediti robove gozdov.
Na območjih kulturne dediščine naj se srednje in nizkonapetostno omrežje po možnosti izvede v kabelski zemeljski izvedbi.

Plinovod
Za posege in gradnje v zaščitenem pasu 200 m od osi magistralnih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
V opredeljenem 2 x 30 m pasu magistralnega plinovoda je prepovedano graditi nove objekte za bivanje ljudi, razen če je bila gradnja predvidena pred projektiranjem plinovoda in če se uporabljajo posebni varnostni ukrepi. Možna je gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov, dozidave, adaptacije in gradnje gospodarskih objektov za potrebe kmetij.
Zemeljska dela znotraj 5 m pasu od osi plinovoda pa se sme izvajati le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom zastopnika upravljalca.
Za vse magistralne plinovode na obravnavanem območju, ki obratujejo oziroma bodo obratovali pod tlakom 50 bar, velja pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št. 26/85).

TK omrežje in naprave:
– izgradnja in vzdrževanje TK omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP,
– pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljalec TK omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenem dovoljenju za posamezne objekte,
– pridobljeno soglasje za PUP ne velja za pridobitev lokacijskega ali gradbenega dovoljenja,
– v okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov oziroma lokacijske dokumentacije je potrebno izdelati zasnovo TK omrežja.

Odstranjevanje komunalnih odpadkov, pokopališča
Ravnanje z odpadki je potrebno urediti skladno z odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov (Uradni list SRS, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 1/93).
Za vsa območja pokopališč, kjer je predvidena širitev, je potrebno izdelati ureditvene načrte, na podlagi katerih se bodo le-ta urejevala. Razširitve pokopališč so predvidene v Rogatcu in Sv. Juriju.
Posamezne ureditve v okviru obstoječih pokopališč je možno urejati na podlagi PUP in v skladu z določili tega odloka ob upoštevanju predpisov za posamezna področja varstva okolja.

Območje kulturne krajine Tlake – Sv. Jurij – Žahenberc:
Pri posegih na območju opredeljene kulturne krajine je do izdelave podrobnejših prostorskih načrtov (ureditveni – krajinski načrt) potrebno upoštevati naslednje osnovne usmeritve, ki so okvirno že podane v odloku planskih aktov občine v členu 4 poglavja 7.5:
– v vplivnem območju cerkve sv. Jurija je ohraniti obstoječo strukturo, pri obnovi vinogradov in sadovnjakov pod Donačko goro naj se ohrani mozaična struktura in pobočni gozdiči kot zelena cenzura. Pri prenovi vinogradov ni dopustna obdelava po terasah,
– žahenberški potok naj ostane v sedanjem poteku, možna je biotehnična zaščita erodiranih bregov in prebiralno redčenje obrežne vegetacije. Ohraniti je potrebno številne živice, skupine in posamezna drevesa v nižini ter poplavni pas ob Žahenberškem potoku,
– za predvidene agromelioracije kmetijskih zemljišč je potrebno pridobiti strokovna izhodišča ZVNKD Celje ter izdelati ureditveni (krajinski) načrt, na podlagi katerega se bo to območje urejevalo,
– ohraniti je potrebno današnji način saditve sadnega drevja na večjih medsebojnih razdaljah in po skupinah ob domačijah, ob zidanicah, ki so razporejene ob vznožju pobočja, kot živice sadnega drevja ob poteh in parcelnih mejah. Ureditev plantaž ni dovoljena,
– z dopolnilno gradnjo je potrebno zagotoviti značilno gručasto zasnovo stavbnih kompleksov, na območju zidanic pa je nove zidanice potrebno locirati v okviru obstoječih nizov teh objektov vzdolž grebena oziroma ob vznožju hriba,
– varovati je potrebno kvalitetne zaključke naselij, pomožni objekti naj se ne locirajo tik ob ureditveni meji,
– zagotoviti je potrebno postopno sanacijo obstoječih “motečih” objektov, ki v danem prostoru izstopajo bodisi po višini oziroma najpogosteje po neustreznih kritinah (svetlo sivi salonit) in naklonih strešin. Le-te je potrebno prenoviti skladno z določili tega odloka za oblikovanje objektov – obvezna je opečna kritina. Sanirati oziroma ev. ozeleniti je od daleč vidni oporni zid na pobočju Donačke gore. Čelno na plastnice locirane objekte je potrebno maskirati v prostoru z dodatno obsaditvijo oziroma prenovo ostrešja in fasad (poglobljeni čopi, temnejši les v zatrepu ipd.),
– obnoviti je potrebno obstoječe propadajoče objekte in jim poiskati novo vsebino, še posebej tistim objektom v bližini predlagane turistične vinske ceste,
– ohraniti in dourejati je potrebno značilne elemente odprtega prostora – lesene brajde ob stanovanjskih objektih; možna je dodatna postavitev čebelnjakov ipd.,
– za naselja Gornja vas, Tlake in Sv. Jurij, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, je potrebno izdelati podrobnejše prostorske ureditvene pogoje kot dopolnitev PUP. Obvezna je predhodna izdelava strokovnih izhodišč ZVNKD Celje.
Pri posegih na ostalih območjih občine je potrebno upoštevati še naslednje usmeritve:
– pristopiti je k sanaciji opuščenih plantaž in na podlagi predhodnih strokovnih usmeritev opredeliti bodočo strukturo prostora – površine za pogozditev in pašništvo oziroma ustrezno rabo skladno z dano krajino. Monokulture iglavcev v okviru pogozditev niso dovoljene, sanirati je tudi že zasajeno pobočje nad šolo,
– z razvojem programa ob predlagani turistični vinski cesti je potrebno zagotoviti enotno oblikovanje oznak za ceste in usmerjevalnih tabel za posamezne turistične lokacije ob tej cesti ter objektov na avtobusnih postajališčih,
– v ureditvenem območju naselja Trlično je potrebno pred posegi za celotno naselje izdelati zasnovo komunalnih ureditev in prostorsko preverbo z opredelitvijo potrebnih funkcionalnih zemljišč kmetij in pogojev urejanja,
– za območje etnološke geološke dediščine opuščenega kamnoloma na lokaciji “Vrh” v Logu je pred izdelavo ureditvenega načrta potrebno zagotoviti posebne strokovne podlage institucije za rudarstvo in ZVNKD Celje,
– za ureditveno območje naselja Brezovec, ki je opredeljeno kot naselbinska dediščina, je pred posegi v to območje pridobiti strokovna izhodišča ZVNKD Celje in opredeliti podrobnejše pogoje urejanja kot dopolnitev PUP,
– v ureditvenem območju naselja Dobovec so do izdelave ureditvenega načrta za južni del ureditvenega območja B 1 dovoljeni posegi opredeljeni za tovrstna območja (do izdelave PIN) iz 11. in 12. člena tega odloka.

Območja, ki se urejajo na podlagi PUP:
– za posege v okviru stanovanjskega območja z oznako S 1 (oznaka po UZ) je predhodno obvezno pridobiti geotehnične pogoje za graditev. Dovoljeni so posegi glede vrste posegov iz 11. in 12. člena tega odloka za tovrstna območja ob upoštevanju ostalih določil odloka.
Novi priključki dovoznih cest na glavno cesto niso dovoljeni, objekte ev. dopolnilne gradnje je potrebno navezovati na obstoječe dovozne ceste in priključke na glavno cesto,
– v okviru novejše stanovanjske zazidave z oznako S 2 nad zdravstvenim domom so možne posamične novogradnje ter vrste posegov iz 11. in 12. člena tega odloka, ki veljajo za stanovanjska območja. Pri tem je potrebno upoštevati gradbene linije obstoječe obulične zazidave in ostala določila odloka,
– na območju z oznako SO 1 med glavno cesto in železnico je dovoljena dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov in objektov storitvenih dejavnosti brez kvarnih vplivov na okolje. Pred posegi v to območje je potrebno urediti novo dovozno cesto ob železnici vzdolž celotnega območja in s skupnim priključkom na glavno cesto pri predvidenem bencinskem servisu. Dovozi do novih objektov morajo biti urejeni iz te dovozne ceste.
Območja, ki se bodo urejala na podlagi PIN:
– do izdelave PIN na območju SO 2 in O na vzhodnem delu naselja med glavno cesto in železnico, so na območju SO 2 dovoljeni isti posegi kot so opisani za območje SO 1 z obvezno predhodno ureditvijo dovozne ceste ob železnici. Dovozi do novih objektov morajo biti urejeni iz te ceste s skupnim priključkom na glavno cesto naselja,
– do izdelave PIN na območju S 4 “Ciglenca” so posamični posegi možni na podlagi predhodne zasnove komunalnega omrežja za celotno območje S 4 ter prostorske preverbe in opredelitve funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov,
– na vseh ostalih območjih, ki se bodo urejala na podlagi PIN, veljajo za posege v prostor glede vrste posegov skupna merila in pogoji tega odloka iz člena 11 in 12,
– za kompleks objektov šole, ki se nahaja v vidnem prostoru Donačke gore in ki niso zgrajeni skladno z določili arhitektonskega oblikovanja po tem odloku, je potrebno zagotoviti intenzivno obsaditev teh objektov v okviru PIN.

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Rogatec je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor Občine Rogatec.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati za Občino Rogatec odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 69/93).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.