Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98 in 12 in 16/99 – odločba US), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in spremembe ter popravki) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98), je Občinski svet občine Škofja Loka na 5. redni seji dne 17. 6. 1999 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določijo vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvažanje, odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje), subjekti ravnanja z odpadki, način obračuna ravnanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2. člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje in zajem odpadkov na izvoru nastajanja,
4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo,
5. sprejemljivost ukrepov za okolje in
6. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj”.
3. člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Škofja Loka,
2. izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki in druge osebe javnega in zasebnega prava, kadar opravljajo dejavnost ali zadeve ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalci) ter
3. povzročitelji obremenitev, torej pravne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki ali upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin in pri katerih nastajajo odpadki (v nadaljevanju: povzročitelji).
4. člen
(sistem ravnanja z odpadki)
Na področju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
3. odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih in
4. saniranje divjih odlagališč.
5. člen
(obveznost ravnanja z odpadki)
Na celotnem območju Občine Škofja Loka je obvezno ravnanje z odpadki iz vseh virov po sistemu in na način, ki je predpisan s tem odlokom, odlokom o izvajanju gospodarskih javnih služb in programom ravnanja z odpadki.
Določbe tega odloka so obvezne za vse povzročitelje in izvajalce, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
V sistem ravnanja s komunalnimi odpadki morajo biti vključeni vsi lastniki, uporabniki ali upravljalci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov, proizvodnih in storitvenih dejavnosti na območju Občine Škofja Loka, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Za povzročitelje na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalci določijo zbirna in odjemna mesta ter način zbiranja odpadkov (zabojniki, vreče). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
6. člen
(opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki)
Dejavnost ravnanja z odpadki opravljajo izvajalci po koncesijski pogodbi in programu o ravnanju z odpadki, ki ga sprejme Občinski svet občine Škofja Loka v skladu s predpisi in tem odlokom.
II. VRSTE ODPADKOV
7. člen
(komunalni odpadki)
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni. Skladno s klasifikacijo odpadkov po pravilniku o ravnanju z odpadki so komunalni odpadki:
1. ločeno zbrane frakcije:
– papir in lepenka,
– odpadno steklo (belo in barvno),
– drobna plastika in drugi odpadki iz plastike,
– drobni kovinski odpadki (npr. pločevinke) in drugi odpadki iz kovin,
– les,
– kompostirni kuhinjski odpadki iz gospodinjstev in restavracij,
– olja in maščobe,
– oblačila in tekstil,
– barve, črnila, lepila in umetne mase,
– topila, kisline, baze, pralna sredstva, aerosoli (pršivke),
– fotokemikalije, zdravila, pesticidi, baterije,
– fluoroscentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, elektronska oprema (npr. tiskana vezja);
2. odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč):
– odpadki, primerni za kompostiranje,
– zemlja in kamenje,
– drugi odpadki, neprimerni za kompostiranje;
3. drugi komunalni odpadki:
– mešani komunalni odpadki (pepel, keramika, usnje, trdne usedline cestne kanalizacije iz požiralnikov in čistilnih naprav),
– odpadne umetne mase in gumiji (polimeri, elastomeri...),
– odpadki z živilskih trgov,
– odpadki od čiščenja cest in javnih površin,
– greznične gošče,
– nerabna in zavržena motorna vozila;
4. kosovni odpadki
Ostali odpadki, ki so v pravilniku o ravnanju z odpadki opredeljeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov, niso predmet tega odloka.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
8. člen
(zbirno in odjemno mesto)
1. Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo komunalne odpadke v tipizirane posode za odpadke in plastične vrečke v skladu s 4. točko 13. člena tega odloka.
2. Odjemno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen in utrjen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo komunalne odpadke. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
3. Zbirno in odjemno mesto morata biti na istem prostoru, razen v primeru če to onemogočajo tehnični ali drugi razlogi. Odjemno mesto je lahko največ 10 m od mesta do koder je možen dostop s smetarskimi vozili.
4. Zbirna in odjemna mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Zbirno in odjemno mesto je lahko skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni organ.
5. V posameznih naseljih ali delih naselja so zaradi racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov postavljene posode v ekološke otoke. Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš. Lokacijo določijo izvajalci in občina v sodelovanju s krajevno skupnostjo.
6. Povzročitelji, do katerih izvajalci zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne morejo priti, odlagajo odpadke v posebnih vrečkah za odpadke iz 4. točke 13. člena tega odloka. Odpadke v vrečah so povzročitelji dolžni na dan odvoza dostaviti na odjemno mesto.
7. Povzročitelji iz predhodnega odstavka tega člena si morajo glede na količino odpadkov pri izvajalcu priskrbeti ustrezno število plastičnih vrečk iz 4. točke 13. člena, letno pa najmanj 52 vrečk.
8. Posode za odpadke morajo biti postavljene na zbirno ali odjemno mesto takoj, ko izvajalci za določeno območje organizirajo odvoz, ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore oziroma takoj, ko se objekt prične graditi.
9. člen
(pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta)
Zbirno in odjemno mesto morata ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
10. člen
(načrtovanje novih zbirnih in odjemnih mest)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalcev.
11. člen
(vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest)
Zbirna in odjemna mesta vzdržujejo povzročitelji odpadkov.
12. člen
(ločeno zbiranje odpadkov)
1. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se uvede na celotnem območju Občine Škofja Loka in je obvezno za vse povzročitelje in izvajalce ter se izvaja po potrjenem programu izvajalcev.
2. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
3. Izvajalci ločenega zbiranja odpadkov postavijo ustrezne tipizirane posode po predloženem planu na ekološke otoke. Stroški za nabavo posod in njihovo amortizacijo se zaračunajo v ceni zbiranja, odvoza, recikliranja ter vgrajevanja teh odpadkov.
4. Povzročitelji so dolžni odlagati vse odpadke v te posebne tipizirane posode, skladno z navodili izvajalcev.
5. V posode, namenjene za ločeno zbiranje odpadkov, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke.
6. Spremembo načina in začetek spremenjenega načina zbiranja odpadkov iz tega člena so izvajalci dolžni objaviti na krajevno običajen način, po sredstvih javnega obveščanja in povzročitelje o načinu ločenega zbiranja tudi natančno poučiti.
13. člen
(vrste posod za odpadke)
Povzročitelji morajo skladno z določili tega odloka ter navodili izvajalcev odpadke odlagati v:
1. tipizirane zabojnike volumna 120, 240, 660, 750 in 1100 litrov,
2. tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov,
3. tipizirane velike kovinske kesone volumna 5–8 m3,
4. druge posode ali vrečke, ki jih določi izvajalec v programu samo, kolikor se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka.
Vrsto, število in volumen posod za odpadke določijo izvajalci v programu, v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev, pogostostjo odvozov ter strukturo in vrsto odpadkov.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v posode iz 1. točke prvega odstavka tega člena, si morajo povzročitelji pri izvajalcih proti plačilu priskrbeti vrečke iz 4. točke prvega odstavka tega člena.
Inšpekcijski organ lahko z odločbo določi vrsto, število in volumen posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.
14. člen
(prepoved odlaganja odpadkov izven posod za odpadke)
Izven posod za odpadke na zbirnih in odjemnih mestih je prepovedano odlagati odpadke, razen v tipizirane vrečke iz 7. točke 8. člena tega odloka.
Inšpekcijski organ lahko z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, ki se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov gre v breme pozvročitelja, kolikor pa ta ni znan, pa v breme proračuna občine.
15. člen
(prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne posode)
V tipizirane posode, kesone in vrečke za odpadke je prepovedano odlagati:
1. večje količine gradbenega materiala, kamenja in zemlje,
2. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, hišna in stanovanjska oprema,
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4. odpadke v tekočem stanju;
5. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
6. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ki se morajo odlagati v skladu s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi in so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni odpadki,
7. poginule živali in kože.
Na zbirnih in odjemnih mestih ter ekoloških otokih je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali odlagati v za to namenjene posode za biološke odpadke.
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posod za odpadke, nepravilno odlaganje odlaganje v tipizirane posode ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke.
Inšpekcijski organ lahko z odločbo prepove odlaganje odpadkov na podlagi prejšnjih treh odstavkov tega člena.
16. člen
(praznjenje posod)
Povzročitelji so dolžni v času odvoza, posode za odpadke in tipizirane vrečke za odpadke, razen tipizirane velike zabojnike, pripeljati z zbirnega na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.
Povzročitelji so ne glede na letni čas dolžni omogočiti dostop do posod za odpadke. Povzročitelji so dolžni vzdrževati red in čistočo na zbirnih in odjemnih mestih ter dovoznih poteh do odjemnega mesta.
Izvajalci so dolžni izprazniti tipizirane posode tako, da ne ovirajo prometa, onesnažijo prostora in ne poškodujejo posode in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalci onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj pospraviti, poškodovano posodo pa nadomestiti.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da morajo povzročitelji na dan odvoza odpadkov prestaviti posode za odpadke z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.
17. člen
(organiziranje prireditev)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oziroma najkasneje pa v 12 urah poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, najkasneje v 24 urah.
Inšpekcijski organ lahko organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti na prostem z odločbo naloži, da se ravnajo po določilih prvega odstavka tega člena.
18. člen
(potrdilo o rednem odvozu odpadkov)
K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali druge gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom.
Ob prijavi na odvoz odpadkov je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov.
Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca pristojna upravna enota izda povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu z 41. členom tega odloka.
19. člen
(ravnanje s posodami za odpadke)
Izvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo inšpektorja ter ustrezne službe v občini čistiti, razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
Nosilci stroškov čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja posod za odpadke so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena.
Inšpekcijski organ lahko na podlagi prvega odstavka tega člena izvajalcu z odločbo naloži čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje, popravljanje in nadomeščanje dotrajanih posod.
20. člen
(nabava posod za odpadke)
Tipizirane posode za odpadke nabavi izvajalec na osnovi potrjenega in sprejetega programa iz 6. člena tega odloka, jih namešča, obnavlja in po dotrajanosti zamenja.
Izvajalec zaračunava povzročiteljem v ceni za odvoz tudi obrabnino za uporabo posod.
V primeru, da je povzročitelj že lastnik tipizirane posode za odpadke, ki ustreza tehnologiji odvažanja, izvajalec obrabnine ne sme zaračunati. Postopoma, vendar najkasneje v roku dveh let od uvedbe ločenega zbiranja odpadkov, bodo na stroške izvajalcev vse posode tipizirane. Po zamenjavi obstoječih posod s tipiziranimi bodo izvajalci postali lastniki posod za odpadke.
IV. ODVAŽANJE ODPADKOV
21. člen
(pogostost odvozov)
Izvajalci so dolžni posode, kesone in vrečke za odpadke iz 13. člena tega odloka prazniti skladno s Programom oziroma razporedom odvoza, ki ga pripravijo izvajalci in ki ga potrdi Občinski svet občine Škofja Loka.
Izvajalec mora razpored objaviti v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način.
Razpored mora ustrezati strukturi in količini posameznih odpadkov.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile, praznikov ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd.), so izvajalci dolžni opraviti odvoz najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po prenehanju ovire oziroma praznikih.
Inšpekcijski organ lahko v primeru neupoštevanja določil tega člena izvajalcem z odločbo odredi odvoz odpadkov.
22. člen
(način odvoza)
Izvajalci morajo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje, odvažanje in praznenje.
Inšpekcijski organ lahko zahteva od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
Manjše količine odpadkov iz 7. člena tega odloka do 2m3, lahko proti plačilu stroškov odlaganja, odvažajo na odlagališče tudi povzročitelji sami, če imajo za prevoz ustrezno prevozno sredstvo, ki ne povzroča onesnaževanja okolja.
Inšpekcijski organ lahko z odločbo naloži povzročitelju, ki sam odvaža odpadke iz prejšnjega odstavka tega člena, da uporabi za to ustrezno prevozno sredstvo.
23. člen
(ravnanje s kosovnimi odpadki)
Zbiranje kosovnih odpadkov se izvaja po načelu “od vrat do vrat”.
Zbiranje odpadkov se objavi na krajevno običajen način. V času med posameznimi akcijami občani zbirajo ter hranijo odpadke iz prvega odstavka tega člena doma.
V. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
24. člen
(odlaganje odpadkov)
Izvajalci in povzročitelji morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov. Odlagališče odpadkov mora priskrbeti občina.
25. člen
(sprejemljivost odlagališča odpadkov)
Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje veljavni pravilnik o ravnanju z odpadki in poslovnik odlagališča.
Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalci pridobijo mnenje pooblaščene strokovne institucije.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oz. naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.
26. člen
(odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine)
Odpadne inertne (nedejavne) gradbene materiale in jalovino je v skladu s sanacijskimi programi in z dovoljenjem pristojnega organa občinske uprave dopustno uporabiti za izravnave pri urejanju okolice oziroma cestišč.
Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov ter virov pitne vode.
27. člen
(režim odlaganja odpadkov)
Upravljalec odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču. Soglasje k poslovniku poda Občinski svet občine Škofja Loka.
28. člen
(obratovalni čas)
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Izvajalci in povzročitelji so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec.
29. člen
(odlaganje odpadkov izven odlagališča)
Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstranijo na njegove stroške izvajalci takoj, ko dobijo zahtevo pristojnega inšpektorata ali občinskega komunalnega nadzora.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstranijo odpadke izvajalci na zahtevo pristojnega inšpektorata ali občinskega komunalnega nadzora na stroške proračuna občine.
Inšpekcijski organ lahko z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko inšpekcijski organ izda tako povzročiteljem kot izvajalcem v skladu s prvim odstavkom tega člena.
VI. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI
30. člen
(določanje cen)
Cene za ravnanje z odpadki določi Občina Škofja Loka skladno z veljavnimi predpisi, s sklepom o tarifnih postavkah ravnanja z odpadki, ki temeljijo na kalkulacijah, ki jih pripravijo izvajalci.
Cene se oblikujejo za vse povzročitelje enotno in vsebujejo tudi stroške odlaganja in ravnanja z ločeno zbranimi odpadki.
31. člen
(načelo “povzročitelj plača”)
Stroške zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov so dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim in začasnim prebivališčem v Občini Škofja Loka, za katere je organiziran odvoz odpadkov.
32. člen
(način obračuna ravnanja z odpadki)
Način obračuna ravnanja z odpadki se opredeli v Pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v Občini Škofja Loka, ki jo skleneta Občina Škofja Loka in izvajalec.
Osnova za obračun ravnanja z odpadki je volumen posod za odpadke, ki se deponirajo.
Če povzročitelj odpadkov ne zbira ločeno, so izvajalci upravičeni zaračunati stroške tudi za tiste odpadke, ki so nesortirani.
Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na deponijo, se stroški odlaganja odpadkov obračunajo po m3 pripeljanih odpadkov po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku.
33. člen
(spremembe podatkov)
Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki povzročitelji izvajalcem pisno sporočijo podatke in njihove spremembe najkasneje v roku enega meseca od dneva nastanka spremembe.
34. člen
(pridobivanje podatkov)
Če povzročitelji v roku, določenem v 33. členu tega odloka, ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.
35. člen
(obveznost plačila)
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore oziroma takoj, ko se objekt prične graditi.
VII. NADZOR
36. člen
(izvajanje nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo: inšpektor za okolje, zdravstveni inšpektor, komunalni redar in pristojne občinske službe, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi, navedeni v prvem odstavku tega člena lahko pri opravljanju nadzora izdajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določb tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi iz prvega odstavka tega člena.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
37. člen
(denarne kazni za izvajalce)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne izvaja odvoza odpadkov v skladu s 6. členom;
2. ne očisti odjemnega mesta, če so ga pri praznenju posod za odpadke onesnažili (16. člen);
3. po potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini ali pristojne inšpekcijske službe ne čisti, razkužuje in vzdržuje posod za odpadke (19. člen);
4. ne prazni posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (21. člen);
5. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (21. člen);
6. odvaža odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju z 22. členom;
7. ne ravna v skladu s 23. členom;
8. odlaga odpadke izven določenega odlagališča oz. mesta na odlagališču, ki ga določijo upravljalci, odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke in odpadke, za katere si niso pridobili strokovnega mnenja (25. in 29. člen);
Z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
38. člen
(denarne kazni za pozvročitelje)
Z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če kot povzročitelj:
1. ravna v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka;
2. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalcev (11. člen);
3. ne odlaga odpadkov v posode za odpadke, določene v 13. členu;
4. odlaga odpadke izven posod za odpadke ali izven odlagališča odpadkov (13. člen);
5. odlaga odpadke v nasprotju s 15. členom;
6. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto ali jih po izpraznitvi ne vrnejo na izbirno mesto (16. člen);
7. ne vzdržuje čistoče na zbirnih odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči dostopa do posod za odpadke (16. člen);
8. odvaža odpadke v nasprotju s tretjim odstavkom 22. člena;
9. odlaga odpadke izven določenega odlagališča (29. člen);
10. ne sporoči izvajalcem podatkov in njihovih sprememb najkasneje v roku 1 meseca od dneva nastanka spremembe (33. člen).
Z denarno kaznijo od 20.000 do 40.000 tolarjev se kaznuje pravna ter fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba ali delavec povzročitelja iz 2. odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
39. člen
(denarne kazni za organizatorje javnih prireditev)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti organizatorja kulturne, športne ali druge prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoz odpadkov na odlagališče (17. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(rok za prehod na nov način ravnanja z odpadki)
Izvajalci pričnejo z novim načinom ravnanja z odpadki, določenim s tem odlokom najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka in ga morajo zaključiti najkasneje v roku 12 mesecev od uveljavitve odloka.
41. člen
(rok za pripravo programa ravnanja z odpadki)
Izvajalci pripravijo program iz 6. člena tega odloka najkasneje v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
42. člen
(veljavnost tega odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
43. člen
(prenehanje veljavnosti starega odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/83, 17/86, 15/87, 19/88 in Uradni list RS, št. 34/90 in 63/93).
Št. 354-1/97
Škofja Loka, dne 17. junija 1999.
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l. r.
