Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS. Št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 in 35/97), 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cankova-Tišina (Uradni list RS, št. 47/96) in 16. člena statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št 23/99), je Občinski svet občine Tišina na 8. redni seji dne 9. 7. 1999 sprejel
O D L O K
o oskrbi z vodo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa pogoje in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo na območju Občine Tišina iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in gospodari režijski obrat kot notranja organizacijska enota Občinske uprave občine Tišina (upravljavec).
2. člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje najmanj pet priključkov različnih uporabnikov in je v upravljanju upravljavca.
3. člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
4. člen
Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda in pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
Pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda določa izvajanje nadzora nad gradnjo javnega vodovoda.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
5. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek;
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, če je nameščen izven objekta sicer pa do objekta;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgrade na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izda gradbeno dovoljenje.
6. člen
Objekti in naprave upravljavca so:
a) sekundarno vodovodno omrežje;
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju do vodomera (vključno z njim);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarno vodovodno omrežje:
– ureditvenem območju naselja kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrami;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja,
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za shranjevanje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo pitne vode, ki služijo več občinam ali regiji.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
7. člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka.
8. člen
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Upravljavec mora obvestiti uporabnike, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
9. člen
Upravljavec izdaja soglasja:
– prostorskim izvedbenim aktom
– lokacijski dokumentaciji
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
– vlogi za uporabno dovoljenje
– vlogi za začasen priključek
– za priključitev.
Upravljavec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
10. člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasja k lokacijski dokumentaciji,
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje.
c) soglasja za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967)
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1: 500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
d) soglasje za priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1: 500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
11. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
IV. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
12. člen
Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje.
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih, ostalih poslovnih zadev).
7. Prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca.
V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA
13. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu
14. člen
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
VI. VARČEVANJE Z VODO
15. člen
V primeru višje sile kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
16. člen
Uporabnik vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
VII. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE
17. člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Uporabnik je dolžan poravnati stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera.
Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.
18. člen
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode.
Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljavca – dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno pri svojih porabnikih.
19. člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za zamenjavo.
20. člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe vode na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
21. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede.
22. člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
VIII. OBRAČUN OSKRBE Z VODO
23. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po očitku obračunskega vodomera na priključek.
Obračun z odčitkom ugotovljenih porabljenih količin dovedene vode se izvede po določilih tarifnega sistema za obračun oskrbe vode iz javnega vodovoda za vsak obračunski vodomer posebej.
24. člen
Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo sprejme pristojni organ.
25. člen
Če upravljavec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.
IX. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV
26. člen
1. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodni priključek posebej.
2. Pri porabnikih – fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj 1 krat letno, z upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
3. Porabniki – fizične osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov za obračunsko obdobje. Znesek za plačilo na računu se izračuna po veljavni tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja in podatkov iz evidence o priključni moči vodovodnega priključka porabnika.
27. člen
1. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnih priključkih posebej,
2. Pri porabnikih – pravnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj letno z upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
3. Porabniki – pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov za obračunsko obdobje. Znesek za plačilo na računu se izračuna po veljavni tarifi na osnovi odčitane porabe preteklega obračunskega obdobja in podatkov iz evidence o priključni moči vodovodnega priključka porabnika.
28. člen
V primerih, ko je na internem vodovodu več porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda, ki porazdeli na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki.
Upravljavec javnega in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdaji računov posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko očitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.
29. člen
Račun mora porabnik plačati v roku, ki je naveden na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisno ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejetju računa ali položnice. Če ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.
X. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
30. člen
Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščenje vodnih virov,
2. redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3. vzdrževati priključke,
4. redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrbeti za redne preiskuse skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika kot to določa 22. člen odloka,
5. redno kontrolira kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje,
6. obvešča uporabnike o času in trajanju in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno,
7. vodi kataster vodovoda in ostale evidence,
8. odčituje vodomere in redno obračunava stroške po veljavnem tarifnem pravilniku,
9. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
10. organizira preskrbo v primerih višje sile ali poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,
11. sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo,
12. preizkuša in vzdržuje hidrante,
13. lahko kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod,
14. meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih.
31. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljavca,
2. redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiali,
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
4. dovoljujejo vstop v objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritev tlakov ali odvzem vzorcev vode,
5. kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi,
6. javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomeru in o odjemu vode iz požarnih hidrantov,
7. pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
8. redno plačujejo vodo in priključno moč na podlagi izdanih računov,
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,
10. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
11. povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
32. člen
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgov morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih komunalnih inštalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska televizija, kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
XI. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
33. člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati voda brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz hidrantov (n.pr.ob razvozu vode s cisternami na področja, ki v suši nimajo vode).
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode, je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba.
34. člen
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodovoda, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
35. člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju:
V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.
XII. PREKINITEV DOBAVE VODE
36. člen
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, a z obvestilom, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodovodnega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma vpliva na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca,
3. če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
9. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
37. člen
Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljavec ukine tako da:
1. fizično odstrani priključni ventil in cev,
2. izbriše priključek iz katastra,
3. vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
38. člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora pa o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
39. člen
V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje upravljavec javnega vodovoda, kadar je upravljavec javno podjetje, krajevna skupnost ali drugi, ki mu je bila podeljena koncesija:
1. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda,
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa ta odlok,
3. če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanja ob nastopu višje sile po odloku.
4. če ne izpolnjuje obveznosti po 4., 5. in 14. točke 30. člena tega odloka
Z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca. Kadar je upravljavec krajevna skupnost je odgovorna oseba predsednik sveta KS. Kadar je upravljavec podjetje, ki mu je podeljena koncesija na osnovi pogodbe je odgovorna oseba določena s pogodbo.
41. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba:
1. če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda
2. če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz 2., 3., 4., 6., 7. in 11. točke 31. člena tega odloka,
4. če prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi,
5. če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z tem odlokom.
Za prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT.
42. člen
Z denarno kaznijo 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju,
2. pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotavljajo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane,
3. ne merijo načrpane vode,
Z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Porabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
44. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.
45. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 032-6/99
Tišina, dne 21. julija 1999.
Župan
Občine Tišina
Alojz Flegar l. r.
