Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, št. U-I-144/94-18, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Kočevje na 7. redni seji dne 26. 7. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja S 15 – K Rinži, ki ga je izdelalo podjetje DIA, d.o.o., Ljubljana, Poljanski nasip 28, pod številko 061/98 v juliju 1999.

Sestavni deli odloka so:
A) tekstualni del, ki obsega tehnično poročilo in strokovna mnenja ter priloge in
B) grafični del, ki obsega situacijske in tehnične načrte v merilu 1:500.

Območje, ki se ureja s tem zazidalnim načrtom je samostojno območje urejanja z oznako S 15 K Rinži in leži znotraj planske celote P5 Kočevje v katastrski občini Kočevje.

Meja območja se prične na severozahodnem delu ob križišču Ceste na stadion s potjo proti stadionu. Meja poteka proti zahodu po južnem robu Ceste na stadion in po parcelni meji med parcelama št. 1169 in 1167 (k. o. Kočevje), nadalje po delu parcele št. 1167/5 do namišljenega podaljška Bračičeve ulice in po njem do reke Rinže. Od tod poteka meja po bregu Rinže do mostiča ob stadionu, od tam pa po meji parcele št. 1170 in po vzhodnem robu poti do izhodišča. Območje je analitično obdelano s koordinatami lomnih točk območja obdelave, ki so posebej prikazane. Izračunana površina znaša 2 ha 52 a 72m2.

Z dopolnjenim dolgoročnim in družbenim planom Občine Kočevje za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 8/88, Uradni list RS, št. 2/92 in 43/94) je obravnavano območje namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi objekti.

Ureditveno območje se na SZ strani naslanja na Cesto na stadion, ki je na svojem severnem robu pozidana z individualnimi stanovanjskimi objekti. Območje v tem delu ni zamočvirjeno (kota terena je 464 m.n.m.). Na tem delu se predvidi vrstna individualna stanovanjska pozidava (šest enot).
Osrednji del ureditvenega območja leži na parceli št. 1169 k. o. Kočevje. To je delno zaraščen in zamočvirjen svet, ki se spušča proti delti rečnega pritoka na jugu. Zemljišče sicer ni poplavno, vendar pa ga je pred pozidavo potrebno nasipati do višinske kote 463,60 m.n.m., v izogib nevarnosti stoletnih vod. Na tem območju se predvidi izgradnja športne dvorane s spremljajočim programom.
Delta rečnega pritoka na jugu območja je zaključen in kvaliteten močvirski ekosistem, ki ga je potrebno ohraniti in varovati.

Ob južnem robu Ceste na stadion in v nadaljevanju gradbene linije dijaškega doma se predvidi niz šestih individualnih enonadstropnih vrstnih hiš s po 150 m2 površine. Objekti so v gabaritnih masah analogni dijaškemu domu, s čimer je dosežena formalna simetrija kareja proti severu. Parcele so širine 7,5 m in površine 266 m2. Glavni dostopi in dovozi do objektov so iz Ceste na stadion, kjer so urejeni vhodni atriji. Južni deli parcel morajo biti urejeni kot vrtovi in služijo kot dopolnitev bivalnih prostorov posameznih hiš.
Bruto etažne površine posameznega objekta morajo biti naslednje:

pritličje            bivalni del + energetika        75 m2 (± 10%)
1. nadstropje        bivalne sobe                    75 m2 (± 10%)
vrtna uta            shramba                         15 m2 (± 10%)
Skupaj                                              165 m2 (± 10%)

Osrednji del zazidalnega območja se nameni kompleksu objektov športne dvorane. Večnamenska športna dvorana bo namenjena pouku športna vzgoje v šolah, rekreativnemu in tekmovalnemu športu, javnim prireditvam, razstavam in drugim uporabnikom, kar bo zagotavljalo celodnevno zasedenost objekta. Objekt je lahko grajen fazno. V prvi fazi je potrebna izgradnja mostu za pešce preko Rinže in napeljava potrebnih komunalnih vodov (elektrika, vročevod) preko njega. Nadalje sanacija in nasutje terena do ustrezne in določene nivelete. Športni kompleks sestavljata dva ločena objekta, ki se lahko gradita v ločenih fazah.
Dvoranski objekt obsega:
Tekmovalno površino dim. 20 x 40 m in višine 9 m, s pomičnimi tribunami za 600 gledalcev in z galerijo za 200 gledalcev. Nadalje vhodni hall, prostore za orodje, garderobe in umivalnice, kabinete za sodnike in učitelje, ter energetske prostore. Skupna površina objekta bo znašala 2.479 m2.
Spremljajoči objekt obsega:
Klubsko sobo (seje, svečanosti), okrepčevalnico in štiri manjše trgovine. Objekt je pritličen, nepodkleten, skupna površina pa znaša 280 m2.
Funkcionalno zemljišče kompleksa obsega večji del parcel št. 1169 in 1166 ter manjši del parcel št. 1167/5 ter 1165/2 (vse k. o. Kočevje) ter meri skupno 1ha 31a 62m2.

Zunanji obod načrtovanih objektov predstavlja gradbeno linijo kot obvezno stavbno črto. Pri podrobni obdelavi so možne manjše spremembe gabaritov (do 10%), vendar je potrebno na gradbeni parceli spoštovati predvideni FSI.
Izgradnja kletnih etaž ni možna zaradi nevarnosti poplavnih vod.

Strehe vrstnih stanovanjskih objektov morajo biti v naklonu, teksturi in barvi prilagojene obstoječim zgradbam v okolju. Možni nakloni so od 20 do 35 stopinj.

Zeleni pas ob Rinži in delta rečnega pritoka predstavljata kvaliteten in zaključen ekosistem, ki ga je potrebno varovati, tako v pojavnem kot v ekološkem oziru. Ob rečnem bregu naj se vzdržuje in neguje obstoječe drevje in grmovje. Sprehajalna pot, ki poteka vzdolž reke predstavlja mejo obrežnega pasu. Pot je lahko utrjena z robniki, samo cestno telo, pa mora biti peščeno. Prehod poti preko zamočvirjene delte se izvede z leseno brvjo, ki je z lesenimi piloti oprta v močvirni teren. Obstoječe ločje in močvirske trave naj se ohranijo.

Avtohtono drevje ob potoku (zahodno od načrtovane športne dvorane) naj se v čim večji meri ohrani. To drevje predstavlja namreč optični zaslon za predimenzioniran dvoranski objekt in kvalitetno sooblikuje mestni rob.

V čim večji meri je treba ohraniti zdravo odraslo, posamično ali skupinsko drevje. Ohrani se tudi obrežno drevje ob Rinži.
Parkirišče ob dvorani se ozeleni z drevesi divjega kostanja (Castanea sativum) sajenimi v vrstah na razdalji približno 7,5 m.
Tamponski pas med dijaškim domom in nizom vrstnih stanovanjskih hiš se zasadi z lipovimi drevesi (Tilia cordata) ali z rdečo bukvijo (Fagus rubra).
Degradirane površine ob Rinži je potrebno, po realizaciji novih objektov, urediti in v čim večji meri humizirati ter zatraviti.

Funkcionalno območje športne dvorane se prometno naveže na križišče Bračičeve ulice in Ceste na stadion, preko obstoječega rekonstruiranega priključka. Načrtovane individualne vrstne hiše se prometno navežejo na obstoječo Cesto na stadion, preko pločnika s poglobljenim robnikom.

Parkiranje je dovoljeno na namensko urejeni površini znotraj zazidalnega območja na funkcionalni površini večnamenske športne dvorane. Število potrebnih parkirnih mest je določeno s tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih površin (Prometno tehnični inštitut FAGG, 1991), in sicer:

----------------------------------------------------------------------
za dvorano           1 PM na 50m2 dvorane          1.350 m2/50 = 27 PM
za gledalce          1 PM na 10–15 gledalcev       800/15 = 53 PM
za spremljajoč
program              1 PM na 60m2 trgovin          280m2/60 = 5 PM
----------------------------------------------------------------------
Skupaj                                             85 PM

Parkiranje za potrebe individualnih stanovanjskih hiš se uredi na funkcionalnih površinah propadajočih objektov.

Vsi glavni dostopi do objektov, primarne pešpoti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez grajenih ovir, tako da so primerni za funkcionalno ovirane ljudi.

Prometna varnost
Varnost pešcev je potrebno zagotoviti z:
– omejitvijo hitrosti motornega prometa na Cesti na stadion in na Bračičevi ulici, na 40 km/h,
– s preusmeritvijo tranzitnega in tovornega prometa (preko 5 ton) na primernejše ceste,
– s prepovedjo zadrževanja tovornjakov na ulicah,
– s parkiranjem izključno na namenskih površinah.

Vsi glavni dostopi do objektov, primarne peš poti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez grajenih ovir, tako da so primerni za funkcionalno ovirane ljudi.

Vodovod
Območje se oskrbuje z vodo iz obstoječega vodovoda Ø 110, ki poteka po Bračičevi ulici. V križišču Bračičeve in Ceste na stadion se izvede priključek za nov vodovodni krak Ø 100, ki bo potekal po severnem robu Ceste na stadion in bo vseboval dva javna nadzemna hidranta za potrebe gasilne vode. Na ta vod se bodo individualno priključevali načrtovani objekti.
Zunanje hidrantno omrežje okrog športne dvorane se izvede izza vodomernega jaška in je predmet projekta športne dvorane.

Kanalizacija
Sanitarna odpadna voda iz območja se vodi do obstoječega črpališča ob dijaškem domu. Obstoječe črpališče se rekonstruira (poveča). Vgraditi je potrebno dve črpalki (ena deluje, ena rezerva). Obstoječi tlačni vod 100/10 ob Cesti na stadion odgovarja tudi za dodatne količine.
Meteorne vode s streh se vodijo preko peskolovov z interno kanalizacijo v Rinžo in njen pritok.
Vse meteorne vode iz parkirišč in drugih prometnih površin se vodijo preko ustreznega števila lovilcev olj in interne kanalizacije v Rinžo. Lovilce je potrebno redno čistiti in vzdrževati.

Električno omrežje
Kabelska TP
Za potrebe zazidalnega načrta nove športne dvorane in pripadajočih gospodarskih in stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi novo kabelsko transformatorsko postajo (KTP). Lokacija KTP je določena tako, da je v središču porabe in da je možen neoviran kamionski dostop do KTP v vsakem času. Dostop do KTP bo možen preko bodočega asfaltiranega parkirišča po poti (pasu), ki je rezerviran za interventna vozila (v primeru požara). KTP bo z 20 kV kablovodom vključena v 20 kV zanko DV Podgorska – DV Kočevje – Mesto, ki je ločena v KTP Pugled in sicer med stolpno TP Podgorska in KTP Pugled. Taka vključitev bo omogočala dvostransko napajanje KTP.
20 kV priključek
20 kV priključni kablovod se bo začel na zateznem betonskem drogu Z12, ki se postavi na meji parcele št. 1776/1 k. o. Kočevje.
Prečkanje poti, ki poteka mimo štadiona proti bodoči ŠD se izvede s prekopom in polaganjem kabla v kabelsko kanalizacijo (PVC cevi, Ø = 110 mm). Kabel poteka ob robu poti po parceli št. 1778 k. o. Kočevje.
Od KTP naprej v smeri KTP Pugled se trasa kabla nadaljuje med športno dvorano in spremljajočimi objekti po trasi predvideni tudi za javno razsvetljavo. Na mestu jaška št. 3 se kanal razcepi. En del, ki vsebuje 20 kV priključek zavije desno na vogal parkirišča ob Rinži, kjer se priključi na hodnik za pešce, ki poteka vse do projektiranega novega mosta čez Rinžo (samo za pešce). Do tu bo kabel prav tako v celoti poteka v kabelski kanalizaciji, jaški pa bodo na mestih, kot je zarisano na trasnem načrtu. Rinžo se s kablom prečka po konstrukciji mosta in sicer tako, da se na konstrukcijo privijači aluminijasta kineta za kable. Takoj po prečkanju Rinže pa se bodoči kabel priključi na obstoječega, ki se nadaljuje v smeri proti KTP Pugled.
Vsa križanja z bodočo infrastrukturo na tem področju (komunala, hidrovod in telekom) se morajo izvesti po veljavnih tehničnih predpisih za takšna križanja in ob predhodnem dogovoru z PE Elektro Kočevje. Vsa kabelska kanalizacija se mora obvezno položiti ob izgradnji bodoče infrastrukture (hodnika za pešce, parkirišča itd.), da ne bi prišlo kasneje do nepotrebnega prekopavanja na novo zgrajene infrastrukture.
Javna razsvetljava
Javno razsvetljavo se priključi na NN izvod v KTP. Zaradi razmestitve svetilk se potegne dva kabla PP00 4 x 10 mm2. Do jaška št 3. potekata skupaj, nato se ločita in gresta vsak po svoji strani parkirišča. Desni “pobere” luči na hodniku za pešce ob Rinži in luči na novem mostu, drugi pa luči na drugi strani parkirišča in luči ob dovozu na parkirišče. NN kabli za javno razsvetljavo v celoti potekajo po kabelski kanalizaciji. Pri prehodu novega mosta se kabel za javno razsvetljavo položi v Al kineto, skupaj z 20 kV kablom.
V namen javne razsvetljave se opremi tudi KTP s posebno celico v kateri je vsa potrebna oprema, ki zagotavlja avtomatski vklop in izklop razsvetljave.

PTT omrežje
Za potrebe telefonije (predvideva se ca. 30 dvojnih priključkov) je potrebno izvesti novo, (2 x 2) kabelsko kanalizacijo od priključka na Ljubljanski cesti (kj. 9). Kanal bo potekal po Cesti na stadion do zazidalnega območja in bo pokrival tudi potrebe obstoječih objektov (vrtec, dijaški dom). Telefonski kabli ustreznih kapacitet se bodo zaključevali v telefonskih kabelskih omaricah na objektih.

Daljinsko ogrevanje
Ogrevanje predvidenih objektov v zazidalnem območju bo preko javnega toplovodnega omrežja. Glavni vod (DN 200) bo potekal po Cesti na stadion in preko načrtovanega mostu za pešce proti jugu. Iz njega se izvede en priključek (DN 65) po cesti na stadion za potrebe stanovanjskih objektov in obstoječega dijaškega doma in en priključek (DN 65), ki bo potekal vzdolž Rinže za potrebe športne dvorane.

Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti ter dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če poseg izboljšuje sedanje stanje in ne povzroča v okolju večjih motenj kot so s predpisi dovoljene.

Varstvo zraka
Potencialnih onesnaževalcev zraka v zazidalnem območju ni, zato niso predvideni posebni ukrepi za varstvo zraka, upoštevati je potrebno normativne določbe za zaščito pred onesnaževanjem.
Kontrolo nad izvajanjem the ukrepov izvajajo pooblaščene organizacije.

Varstvo pred hrupom
Ravni hrupa ob prometnicah in v območjih športne dvorane ne smejo presegati vrednosti četrte stopnje hrupne obremenjenosti, ob stanovanjskih objektih in v obrežnem prostoru pa tretje stopnje hrupne obremenjenosti, po odloku o maximalno dovoljenih ravneh hrupa.

Varstvo voda
Bližina reke Rinže, ki predstavlja kvalitetni naravni ekosistem, narekuje strog nadzor nad vsemi vrstami odpadnih vod iz območja mesta. Vse odpadne vode, komunalne in meteorne je potrebno odvajati v skladu s projektom kanalizacije.
Vsakršno ponikovanje odpadnih in komunalnih voda je prepovedano.
Ob morebitnih nekontroliranih izlivih se predvidijo sanacijski ukrepi za odpravo nastale ekološke škode.

Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih iz pocinkane pločevine, tipske izvedbe, prostornine 500, 700 ali 900 litrov.
Zbirna mesta za komunalne odpadke morajo biti na funkcionalni površini zgradbe oziroma na njenem obodu, zunaj peščevih površin ali površin motornega prometa.
Razdalja med zbirnim mestom in cestiščem mora biti čim krajša ter brez robnikov ali drugih ovir.
Za pobiranje odpadkov je potrebno zagotoviti dovoz do zbirnih mest z možnostjo obračanja vozila ali s krožnim prometnim sistemom.
Zbirno mesto mora biti na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico in opremljeno z vodo za občasno čiščenje ter odtokom z lovilcem olj.

Na ureditvenem območju so naslednje vrste lastnine in rabe površin:
– zasebna last v zasebni rabi,
– javna last v javni rabi,
(grafična karta št. 8 – Raba površin).

Površine v zasebni lasti in zasebni rabi uporablja in vzdržuje lastnik zemljišča.

Javna last v javni rabi je površina, ki je dostopna vsem uporabnikom, vzdržuje pa jo pooblaščeno komunalno podjetje.
Javna last v skupni rabi je površina, ki jo uporablja določena skupina občanov, podjetje ali ustanova, ki jo je dolžna tudi vzdrževati.

Osnovni pogoj za izvedbo zazidalnega načrta je komunalna ureditev zazidalnega območja. Prva faza urejanja mora zato obsegati izgradnjo mostu za pešce preko Rinže, kabliranje zračnega visokonapetostnega elektrovoda na trasi od štadiona do osnovne šole (glej projekt). Nadalje je potrebno izvesti vročevod za daljinsko ogrevanje (tudi za potrebe obstoječega vrtca in dijaškega doma), novo javno vodovodno omrežje, ter sanirati in dopolniti obstoječo kanalizacijo.

Vsaka gradbena etapa obsega zidavo objektov nad in pod terenom s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo.

Funkcionalno zemljišče večnamenske športne dvorane je enotna gradbena parcela, ki jo je možno graditi fazno. Nobena faza pa ne sme preprečiti ureditve celotne funkcionalne enote, vključno z zunanjo ureditvijo in sprehajalno potjo ob Rinži.

Niz vrstnih hiš ob Cesti na stadion je enotna gradbeno območje, ki ga je možno graditi po fazah, vendar po enotnem gradbenem projektu. Nobena faza ne sme preprečiti enovite ureditve celotnega niza.

V vseh predvidenih objektih je potrebno zagotoviti zaščito ljudi in materialnih dobrin pred posledicami naravnih ter drugih nesreč ter pred vojnim delovanjem, skladno z zakonom.

Celotno zazidalno območje je enotno obračunsko območje. Stroške za pripravo in opremo stavbnega zemljišča nosijo, glede na kapacitete nameravanih gradenj, vsi investitorji enakomerno.

Dokončana zunanja ureditev, objektu pripadajočega zemljišča, je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Oddelku za okolje in prostor občine Kočevje,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo odločbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.