Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US RS in 74/98) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 4. seji dne 22. 7. 1999 sprejel

Sprejme se odlok o ureditvenem načrtu Asfaltne baze Drnovo (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal Savaprojekt Krško, pod številko UN 33/95 v juniju 1999.

Ureditveni načrt vsebuje:
A) odlok,
B) tekstualni del,
C) pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij,
D) sanacijski program,
C) grafične priloge:
– izsek iz grafičnih prilog prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Krško
za obdobje 1986–2000 in družbenega plana

Občine Krško za obdobje 1986–1990                       1 : 5000
– kopija katastrskega načrta                            1 : 2880
– pregledna situacija                                   1 : 5000
– pregledna situacija piezometrov monitoringa
  obratovanja asf. b.                                    1 : 500
– geodetski načrt                                        1 : 500
– ureditvena situacija                                   1 : 500
– komunalna in energetska infrastruktura                 1 : 500
– situacija z elementi za zakoličbo                      1 : 500
– normalni prečni prerez nove dovozne ceste              1 : 100
– vzdolžni prerez nove dovozne ceste                     1 : 500

Delovno območje asfaltne baze Drnovo je v opuščeni gramoznici, ki jo z zahodne strani omejuje glavna cesta G1/5 Drnovo–Zidani most, z južne in vzhodne strani pa brežina gramoznice. Na severu je območje omejeno z brežino opuščene gramoznice, ki vključuje sedanjo dovozno pot.
Skupna površina zajema 12,8 ha. Območje je omejeno z naslednjimi parcelnimi številkami na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880, stanje 1997:
k. o. Drnovo
90/1, 90/7, 91/2, 92/2, 93/5, 94/2, 95/2, 96/2, 93/4, 97/2, 99/2, 101/1del, 181/1del, 180/1del, 179/1del, 178/1del, 105/14, 177/2, 175/7, 175/9, 175/10, 175/6, 175/1, 186, 189, 190, 191, 653, 90/8, 185, 184/2, 183/2, 182, 93/3.

Organizacija dejavnosti
Dejavnost, ki jo izvajajo v asfaltni bazi Drnovo, je proizvodnja umetnega oziroma tehničnega asfalta (bituminizirana zmes). Proizvodnja poteka v dveh mešalnih napravah, kjer nastaja več vrst bituminiziranih zmesi.
Proizvodi so namenjeni za izdelavo nosilnih, obrobnih in zapornih plasti voziščnih konstrukcij.

Namembnost objektov in površin
Območje urejanja je razširjeno območje obstoječe asfaltne baze v opuščeni gramoznici. Urejujejo se dostopne in transportne površine in površine, ki so namenjene deponiranju frakcioniranega materiala in materiala za predelavo, proizvodni kompleks (Asfaltna baza 1 in 2, betonarna) ter spremljajoči objekti, ki so potrebni za nemoteno proizvodnjo asfaltne mase za polaganje sodobno utrjenih vozišč.

Deponije agregatov
Materiali se shranjujejo na odprtih deponijah, ki so locirane na južnem in vzhodnem delu območja ter na začasnih deponijah, ki se uredijo na razširjenem delu severno od asfaltne baze 1. Vse deponije zavzemajo ca. 4,26 ha površin. Z ostalimi površinami asfaltne baze so deponije povezane s transportnimi potmi.
Deponija agregatov na južnem delu območja je asfaltirana, v velikosti ca. 0,63 ha.
Deponija agregatov na vzhodnem delu območja je v utrjeni peščeni izvedbi. V smislu varovanja podtalnice se uredi manipulativna transportna pot po deponiji v asfaltni izvedbi in uredi meteorna kanalizacija. Pot je po deponiji speljana tako, da omogoča dostop do vseh deponiranih agregatov, zato se delovni stroji in tovornjaki smejo gibati in zadrževati samo na manipulativni poti. Deponija je v velikosti ca. 3,62 ha.
Deponija severno od asfaltne baze se uredi na mestu obstoječe lovilne sklede po odstranitvi cistern za bitumen in cisterne za kurilno olje, ki se prestavijo na drugo lokacijo. Plato deponije se nameni skladiščenju agregatov. Deponija je v velikosti cca 0,1 ha.

Asfaltna baza 1 in 2
Asfaltni bazi sta locirani v centralnem delu gramoznice in direktno povezani z deponijami. Tehnološka zasnova asfaltnih baz je naravnana k samostojnemu delovanju obeh baz.
V celotnem tehnološkem kompleksu asfaltne baze 1 se izvede betonski plato kot talna lovilna skleda s sklonom proti lovilcu olj.
Obstoječe visoke lovilne sklede, kjer so locirane cisterne z bitumnom in cisterna s kurilnim oljem se odstrani in plato nameni skladiščenju agregatov. Ločeno se postavi 6 novih cistern za bitumen in cisterna za kurilno olje. Cisterne za bitumen bodo pokončne in postavljene na betonski temelj, ki bo imel 20 cm visoko lovilno steno in bo v sklopu talne lovilne sklede. Cisterna za kurilno olje se postavi v visoko betonsko lovilno skledo.
Na betonske temelje se postavi nov silos za celulozna vlakna in dozator za naravni asfalt. Novi dodatki bodo služili za izdelavo sodobnih asfaltnih mešanic.
Vsi sklopi bodo med seboj povezani v nadzemnih instalacijskih kinetah.
V celotnem tehnološkem kompleksu asfaltne baze 2 se izvede betonski plato kot talna lovilna skleda s sklonom proti lovilcu olj, ki je povezan z meteorno kanalizacijo.
Obstoječe cisterne za bitumen, ki so že locirane v obstoječi visoki lovilni skledi se po potrebi rekonstruirajo in obnovijo.

Območje separacije z betonarno
Med asfaltnimi bazami in deponijami agregatov je rezerviran prostor za separacijo agregata in betonarno. Postavljena je v centru gramoznice in s transportnimi potmi povezana z vsemi tehnološkimi procesi. Povezava med separacijo in betomarno je lahko tudi z elevatorjem.
V celotnem tehnološkem kompleksu betonarne se izvede betonski plato kot talna lovilna skleda s sklonom proti lovilcu olj, ki je povezan z meteorno kanalizacijo.

Območje spremljajočih objektov
Spremljajoči objekti so na obrobju gramoznice v zahodnem delu, umaknjeni od glavnih transportnih poti.
Zajemajo naslednje zidane objekte:
– skladiščni prostori,
– garderobe in sanitarije,
– laboratorij,
– garaže,
– mehanično delavnico,
– vratarnico,
– tehtnico,
– deponijo soli.
Spremljajoči objekti se locirajo tako, da tvorijo funkcionalno zaokroženo celoto. Za novogradnjo in nadomestno gradnjo je predvideno ca. 0,7 ha površin.

Zelene površine
Zelene površine se uredijo na robu gramoznice in v vmesnem pasu med platojem gramozne jame in lokalne ceste Drnovo–Brege.
Namen zelenih površin je vizualno krajinska zaokrožitev območja in zaščita sosednjih kmetijskih in stanovanjskih površin pred emisijami hrupa in prahu.

Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor ter ureditvi tehnoloških in ostalih spremljajočih objektov in platojev je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, krajino ter vizualno izpostavljenost v prostoru.

Gabariti objektov
Gabariti industrijskih objektov (Asfaltna baza 1 in 2, separacija in betonarna) ne smejo preseči višine obstoječih industrijskih objektov.
Rekonstrukcije in dograditve tehnoloških objektov morajo težiti k uskladitvi višine in horizontalnih tlorisov objektov.
Predvideni objekti se gradijo do maksimalno P+1.

Strehe
Strehe objektov so enokapne ali večkapne, naklona 35° do 45°, pokrite s kritino opečne barve.

Fasade
Fasade objektov so svetlejših tonov, dovoljene so barvne kombinacije. Prav tako se prebarvajo tudi industrijski objekti Asfaltna baza 1 in 2, separacija in betonarna.

Oblikovanje odprtega prostora se navezuje na ureditev obrobnega zelenega pasu in prostega območja med gramoznico in glavnimi prometnicami. Oblikuje se z zasaditvijo ustrezne avtohtone vegetacije s hitrim prehodom od nizke k visoki strukturi rasti.

Pri zemeljskih delih, oziroma posegih v zemeljske plasti na območju asfaltne baze, je v primeru najdbe neznanih oziroma arheoloških predmetov potrebno te najdbe prijaviti pristojni organizaciji za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Prometne oziroma transportne površine
Predvidijo se:
– interne transportne poti oziroma tehnološke povezave ter
– dostopne poti na lokalno omrežje.
Transportne poti povezujejo celotno območje asfaltne baze, izvedene pa so lahko kot samostojne ceste ali pa so označene na asfaltiranih ali betoniranih površinah. Del transportnih površin se nameni parkiriščem za tovorna in osebna vozila.
Ukine se obstoječ dostop – odcep od glavne ceste G1/5. Uredi se prometni dostop v gramoznico z lokalne ceste L3913 (Drnovo–Brege). Izvede se tretji zavijalni pas na lokalni cesti L3913 za zavijanje v območje asfaltne baze in v križišče na magistralni cesti. Razširitev lokalne ceste s tretjim zavijalnim pasom se izvede na območje UN asfaltne baze. Prav tako sta predvidena v tem območju kolesarska steza (širine 1,5 m) in pločnik (širine 1,5 m) z avtobusnim postajališčem, ki se izvede za cestnim priključkom iz asfaltne baze v smeri proti Drnovemu. Širina postajališča je 3 m in dolžina 13 m, z uvoznim pasom dolžine 15 m.
Cestni priključek asfaltne baze je pravokoten na lokalno cesto, najmanj 50 m oddaljen od križišča omenjene ceste s cesto G1/5. Priključna cesta, kakor tudi notranje transportne poti so širine 7 m (2 x 2,5 m vozišče + 2 x 1 m bankine oziroma robnega pasu).
Notranje transportne poti so v asfaltni ali betonski izvedbi. Minimalni prečni skloni cestišča morajo biti večji od 1%, vzdolžni pa ne smejo presegati 5%.
Zaokrožitve transportnih poti se izvedejo z minimalnimi radiji R=16 m – za transportne poti težkih tovornjakov, in R=6 m – za interne transportne poti.
Uredi se vertikalna in horizontalna prometna signalizacija. Največja dovoljena hitrost na območju baze je 10 km/h. Horizontalna prometna signalizacija označuje robove vozišč na vseh manipulativnih površinah ter središču vozišča.
Odvodnjavanje cestnih površin se izvede z odprtimi kanali in meteorno kanalizacijo. Pred izpustom v odprte vodotoke ali ponikovanje v podtalnico gredo te vode preko lovilcev olj.

Parkirišča
Uredijo se naslednja parkirišča in površine:
– 28 parkirnih mest na severozahodnem delu območja in 5 parkirišč ob upravnem objektu na spodnjem nivoju platoja,
– stojna mesta čakajočih tovornih vozil na območju asfaltne baze,
– garaže oziroma nadstrešnica za težko in lahko gradbeno mehanizacijo.
Vse parkirne površine so utrjene, izvedejo se z asfaltiranjem ali betonsko podlago, čakalna mesta za tovorna vozila so v sklopu platojev posameznih tehnoloških enot. Vse meteorne vode iz teh površin se vodijo preko lovilcev olj.
Plato na območju baze 1, baze 2, betonarne in perišča ter plato za pranje agregata je v betonski izvedbi. Vsak plato zase je zasnovan kot talna lovilna skleda s sklonom proti betonskem jašku z rešetko, ki je s kanalizacijsko cevjo povezana z lovilcem olj in z zadrževalnim bazenom meteornih voda.

Vodovod
Območje Asfaltne baze se napaja z vodovodom iz črpališča Drnovo. Vodovod je zgrajen iz salonitnih cevi Ø 60. Trasa poteka vzporedno z magistralno cesto v smeri sever – jug. Obstoječe vodovodno omrežje se rekonstruira tako, da se zgradi nova veja vodovoda premera najmanj 100 mm. Na območju UN se zgradi hidrantno omrežje premera 100 mm in postavi 6 nadzemnih hidrantov.
Investitor je dolžan pred začetkom gradnje prestaviti omenjeni cevovod v celotni dolžini izven območja asfaltne baze, po navodilih upravljavca vodovoda.

Kanalizacija
Odpadne vode iz laboratorija, ki so pomešane z organskimi topili (kloroform, trikloretilen...) in ostale posebne ali nevarne odpadne vode se zbirajo v posebnih posodah in odvažajo v predelavo ali nevtralizacijo. V kanalizacijo ali greznico jih ni dovoljeno speljati.
I. faza ureditve ravnanja z odpadnimi vodami zajema projektno preveritev tehnologije, preveritev sestave in količine tehnoloških voda in izgradnjo nove greznice. Greznica, ki se dimenzionira na končno predvidene potrebe, se prazni po potrebi, odpadne vode pa se odvažajo na komunalno čistilno napravo.
Za zbiranje fekalnih in drugih tehnoloških odpadnih vod se zgradi zbirni kanal fekalne kanalizacije iz cevi PVC Ø30 cm, v dolžini 90 m, ki se priključi na greznico. Trasa poteka pod voznimi površinami. Vse kanalizacijske cevi se polno obbetonira.
II. faza ureditve ravnanja z odpadnimi vodami
III. faza ureditve ravnanja s sanitarnimi in ostalimi tehnološkimi vodami se izvede po izgradnji kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. Tako se sanitarne odpadne vode in ostale tehnološke vode (za katere je potrebno izvesti projektno preverbo tehnologije oziroma ugotoviti in potrditi sestavo in količino tehnoloških voda) zbirajo v zaprti greznici in od tu vodijo v kanalizacijski sistem za čiščenje odpadnih vod. Izpust iz čistilne naprave se locira izven območja vodovarstvenih pasov varovanja podtalnice na Krškem polju.

Čiste meteorne vode z območja UN (deponije agregatov in druge neonesnažene površine) se lahko vodijo v odprte vodotoke ali ponikujejo. Odvajanje meteornih vod z deponije agregatov se uredi s pomočjo prečnih in vzdolžnih sklonov proti robu kompleksa v odprt travnat jarek brez iztoka. Jarek se zgradi v dolžini 780 m s povprečno površino 2,2 m2. Jarek je globok 1 m zadrži ca. 1700 m3 vode. V jarku se voda zadržuje, izhlapeva in pronica v zemljo, zato se v ta jarek vodi le neonesnažene meteorne vode.

Potencialno onesnažene in onesnažene meteorne vode s površin, na katerih bi lahko prišlo do onesnaženja z naftnimi derivati (prometne površine oziroma površine, na katerih se zadržujejo delovni stroji), se vodijo preko lovilcev olj v zadrževalni oziroma zbirni bazen in šele nato ponikujejo.
Na območju UN se uredi talne lovilne sklede za lovljenje eventualno razlitih naftnih derivatov. Izvedene so v betonski izvedbi s padci proti lovilcu olj. Dimenzionirane morajo biti tako, da zadržijo in zberejo onesnažene vode s celotnega kompleksa, za katerega so te lovilne sklede predvidene.
Talne lovilne sklede se izvedejo:
– na kompleksu asfaltne baze 1,
– na kompleksu asfaltne baze 2,
– na kompleksu betonarne,
– na platoju za pranje agregata,
– na platoju perišča.
Vse talne lovilne sklede morajo biti zgrajene tako, da meteorne in ostale vode odtekajo iz lovilne sklede preko lovilca olj v meteorno kanalizacijo Asfaltne baze Drnovo.
Na postrojenju asfaltne baze 1 in asfaltne baze 2 se postavijo nove oziroma rekonstruirajo stare visoke lovilne sklede za skladiščenje kurilnega olja.

Trasa meteorne kanalizacije poteka ob internih prometnih poteh. Zgradi se iz cevi PVC Ø 30 cm, v skupni dolžini 720 m. V sklopu meteorne kanalizacije in talnih lovilnih skled se zgradijo lovilci olj, ki lovijo onesnaženje s celotnega kompleksa asfaltne baze. Meteorna kanalizacija se zaključi z zadrževalnim bazenom meteornih vod (ZBMV), ki se zgradi na južnem delu območja UN ob platoju za pranje agregata. V sklopu ZBMV se zgradi tudi črpališče, s pomočjo katerega se meteorne vode prečrpavajo v drenažni kanal.

Energetsko urejanje
Napajanje objektov z električno energijo se vrši iz obstoječe TP Asfaltna baza. Večji del energetskih kablov je položen v zemljo. Zračni vod je priključni 20 kV daljnovod do TP Asfaltna baza. Od TP poteka tudi zračni nizkonapetostni vod do gostilne Kovačič in bencinske črpalke ob avtocesti.
Od obstoječe TP do nove TP v asfaltni bazi poteka 20 kV kablovod.
Na območju UN je električno omrežje zadostnih dimenzij in zagotavlja potrebno količino električne energije. Pričakujejo se le vzdrževalna dela oziroma rekonstrukcije (zamenjave kablovodov obstoječega elektroenergetskega omrežja), ki se izvedejo v kabelski izvedbi.

Telefon
Objekti asfaltne baze so priključeni na telefonsko omrežje, ki zadošča za potrebe asfaltne baze.
Ob izgradnji parkirišča na severozahodu območja se zaščiti meddržavni PTT optični kabel Novo mesto–Krško–Zagreb ter zaščiti ali popravi kabelsko kanalizacijo na odseku pod parkirišči za zračni PTT kabel, ki poteka vzporedno z optičnim.

Plinovod
Od obstoječe merilne regulacijske postaje Drnovo, ki se nahaja na severnem delu območja Asfaltne baze, poteka priključni plinovod za asfaltno bazo 1. in 2.
Merilna regulacijska postaja Drnovo se napaja z magistralnega plinovoda Krško–Novo mesto preko priključnega 50-barskega odcepa. Od omenjene MRP poteka še predviden priključni plinovod za objekte Pionir Drnovo.
V zaščitenem pasu plinovoda (5 m od osi odcepnega in 1,5 m od priključnega plinovoda), se ne sme saditi drevje oziroma grmovje zaradi poškodb na cevovodu.
Ohranijo se obstoječi priključki na plinovodno omrežje asfaltne baze in varujejo komunalni koridorji plinovodnega omrežja.

Odpadki
Na severozahodu območja ob parkiriščih se uredi ekološki otok. V sklopu ekološkega otoka se uredi ločeno zbiranje odpadkov.
Sekundarne surovine se vračajo v nadaljnjo predelavo ali odvažajo na surovino Maribor, PE Krško.
Komunalni odpadki se odvažajo na regijsko deponijo komunalnih odpadkov.
Posebne in nevarne odpadke se zbira ločeno – po vrsti, vodi o njih evidenco (količina, datum, destinacija odvoza...) ter poskrbi za njihovo dokončno deponiranje. Posebni in nevarni odpadki se odvažajo na deponijo posebnih in nevarnih odpadkov ali v sežigalnice oziroma se tretirajo v skladu s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list SRS, št. 20/86, 4/89, Uradni list RS, št. 39/96) in v skladu z odredbo o izvozu, uvozu in tranzitu odpadkov (Uradni list RS, št. 39/96).
Odpadke onesnažene z naftnimi derivati (oljne krpe, embalaža...) se skladišči v zaprtih kovinskih zabojnikih (postavljenih na vodonepropustno in oljetesno podlago, z urejenim odvodnjavanjem) ter poskrbi za reden odvoz na za to usposobljeno deponijo, v predelavo ali v sežiganje. Enako velja za posnete odpadke iz oljnih separatorjev.

Zrak
Sanira se proizvodnja oziroma tehnološki procesi s ciljem zmanjšanja emisij prašnih delcev, predvsem emisije prašnih delcev manjše velikosti.
Na posameznih separatorjih zmesi kamnitih zrn za posamezne frakcije na izhodu naprave, je že vgrajen zadrževalnik izpusta kamnitega agregata in izvedena vlažitev preko šob, ki zmanjšujejo emisije prašnih delcev v ozračje.
Izvede se še dodatna protiprašna zaščita s pokrovi na trakovih v separaciji.
Zamenjajo se filtrske vreče na asfaltni bazi Kovinarska.
Zagotovi se dodatno vlaženje pri izpustu finih oziroma drobnih frakcij iz trakov separacije.
Manipulativne poti se dodatno vlaži.
Posredno zmanjšanje emisije prašnih delcev v okolje se izvede na meji asfaltne baze z okoljem, kjer je potrebno zasaditi grmovnice, višine do 4m in drevesa, ki bodo služili kot protiprašna bariera ter vizualno delovali kot manjši gozdiček.

Tla
Strogo je prepovedano deponiranje nevarnih odpadkov v gramoznici.
Za zaščito brežin pred erozijo se le te zasadijo s pokrivnim rastlinjem (grmovnice in drevesa).
Ob ureditvi prometnih dostopov in parkirišč se glavne transportne poti asfaltirajo.
Izvede se sanacija obstoječega skladišča za bitumen na asfaltni bazi 1 tako, da se odstrani obstoječe skladiščenje in zgradi novo po sodobni tehnologiji, ki preprečuje onesnaževanje tal.
Izvede se rekonstrukcija skladiščenja bitumna na asfaltni bazi 2, in sicer z zamenjavo starejših cistern z novejšimi.

Hrup
Glede na značilnosti sosednjih območij mejne vrednosti hrupa na ograji kompleksa ne smejo presegati zahtev za III. območje in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.
Osnovni ukrepi za zmanjšanje nivoja hrupa so usmerjeni v zmanjšanje hrupa tistih strojev oziroma tehnoloških procesov, ki odločilno prispevajo k prekoračitvam dovoljenih nivojev hrupa.
Zgradi se protihrupne zaščite na drobilnem delu priprave agregata tako, da se le tega zapre z izolacijskimi ploščami.
Izvedejo se protihrupni ukrepi na asfaltni bazi (sito, elevator, ciklon) in drobilnikih – zaščita z oblogami).
V primeru, da se pokažejo povečane emisije hrupa na bližnjih stanovanjskih objektih, je potrebno izvesti dodatne aktivne protihrupne ukrepe na območju UN (protihrupni zid na območju asfaltne baze v smeri proti stanovanjskim objektom). V primeru, da bodo kljub izvedenim aktivnim ukrepom povečane emisije hrupa, je investitor dolžan izvesti pasivne protihrupne ukrepe na sosednjih stanovanjskih objektih.

Podzemne vode
V smislu varovanja podtalnice je potrebno urediti:
– meteorno kanalizacijo tako, da se ponikuje oziroma odvaja v odprt jarek le čiste meteorne vode,
– delno onesnažene meteorne vode se speljejo preko peskolovcev in lovilcev olj ter šele nato spustijo v okolje,
– fekalne in ostale odpadne sanitarne vode je potrebno zbirati in prečistiti pred izpustom v vodotoke,
– odpadne vode iz laboratorija, ki so pomešane z organskimi topili (kloroform, trikloretilen...) in ostale posebne ali nevarne odpadne vode je potrebno zbirati v posebnih posodah in jih odvažati v predelavo ali nevtralizacijo in jih ni dovoljeno speljati v ponikalnico ali greznico,
– skladiščenje nevarnih snovi, ki predstavljajo potencialno nevarnost onesnaženja podtalnice mora biti izvršeno tako, da je skladiščenje tekočih snovi varno tudi v primeru nepravilnega ravnanja, transporta ali nesreče.
Zato se v sklopu ureditev:
– zgradi oziroma uredi najnižja kota platoja gramoznice, ki je 150,90 m.n.v.,
– rekonstruira obstoječa greznica tako, da se zagotovi njena nepropustnost in zadostna velikost,
– zgradi meteorna in fekalna kanalizacija, obnovijo se stari lovilci olj ter zgradijo novi, dodatno se zgradijo tudi peskolovci na mestih, kjer so potrebni,
– zgradijo lovilne sklede,
– tlakujejo površine deponij in obratov ter tako omogoči kontrolirano odvajanje vod,
– utrdi površina vzhodne deponije in uredijo manipulativne transportne poti po njej ter uredi odvajanje meteornih vod,
– za pravilno odvajanje in ponikovanje čistih meteornih voda se uredi poseben odvodno ponikovalni jarek na jugu in vzhodu območja deponij,
– plato za skladiščenje soli se betonira in skladišče nadkrije s streho.

Zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami
Obravnavano območje spada v spodnjeposavsko-kozjansko potresno območje, za katerega se pričakujejo potresi intenzitete do VIII. stopnje po MCS lestvici. Vsi objekti in ureditve morajo biti potresno varni.
Požarna varnost se zagotovi s hidrantnim omrežjem, dodatnimi gasilnimi aparati (gasilna pena, prah...). Poklicna gasilska enota je od območja UN oddaljena ca. 5 minut.
Poplave na tem območju zaradi vpliva vodotokov ne pričakujemo, teoretično pa je možen ekstremen dvig podtalnice, kar se upošteva pri načrtovanju objektov.

Monitoring
Po 70. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) je obratovalni monitoring dolžan opravljati onesnaževalec sam ali po drugih osebah. Za spremljanje in ugotavljanje obremenitev asfaltne baze na okolje, je potrebno redno izvajati emisijski in imisijski monitoring.
Zrak
Izvaja se redni nadzor nad kvaliteto in polnostjo filtrskih vreč na asfaltni bazi.
Vode
Potreben je reden pregled oljnih lovilcev in po potrebi njihovo praznjenje.
Zagotoviti je potrebno reden nadzor vseh naprav in opreme, vezanih na varstvo okolja.
Za reden nadzor nad kvaliteto podtalnice je potrebno postaviti tri piezometre.
Zagotoviti je potrebno nadzor nad kvaliteto vode v drenažnem jarku.
Voditi je potrebno obratovalne dnevnike, na podlagi sprejetih pravilnikov in poslovnikov, ki se nanašajo na red in čistočo, na vzdrževanje in manipuliranje z naftnimi derivati ter z objekti in napravami, urejenimi v te namene.
Evidentirati je potrebno vse napake in motnje, ki se pojavijo, kakor tudi ugotoviti vzroke in izvršene ukrepe.
Hrup
V skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, se bodo opravile meritve hrupa in izvajal monitoring v času po izvedenih sanacijskih ukrepih. Na podlagi rezultatov meritev in strokovni oceni, se določi obseg naknadnega monitoringa ter doda predlog eventualno potrebnih dodatnih protihrupnih ukrepov.

Vodnogospodarske ureditve
Te ureditve zajemajo predvsem zaščito podtalnice. V te ukrepe spadajo ureditev kanalizacije območja in ločevanje čistih od onesnaženih meteornih voda ter pravilno ravnanje z odpadki, predvsem s posebnimi in nevarnimi odpadnimi snovmi.
Generalna zaščita voda na širšem območju Krškega polja je ureditev kanalizacijskega sistema in kvalitetno obratovanje čistilne naprave Brege, na katero se bodo stekale tudi odpadne vode iz Asfaltne baze Drnovo.

Etapnost poseganja v prostor
Prva faza zajema ureditve, katerih začetek izvajanja se predvideva v letu 1998, 1999 in 2000, zaključek pa konec leta 2000. Te ureditve so naslednje:
– sanacija tehnoloških procesov asfaltne baze,
– ureditev oziroma betoniranje in asfaltiranje posameznih tehnoloških celot,
– obstoječe skladišče za bitumen na asfaltni bazi Kovinarska se odstrani in zgradi novo skladišče za bitumen z modernejšo tehnologijo,
– zgradi se betonski plato kot talna lovilna skleda pod postrojenjem asfaltne baze 1 – Kovinarska, z lovilcem olj,
– zgradi se betonski plato kot talna lovilna skleda pod postrojenjem asfaltne baze 2 – Alfeld, z lovilcem olj,
– ureditev transportnih in manipulativnih poti,
– ureditev mreže meteorne kanalizacije z zbirnim bazenom meteornih vod,
– ureditev odvodno ponikovalnega jarka na jugu in vzhodu območja deponij,
– ureditev deponij agregatov,
– rekonstrukcija skladiščenja bitumna na asfaltni bazi Alfeld,
– izgradnja novega laboratorija z varnim skladiščenjem nevarnih snovi iz laboratorija v sodih (kloroform, trikloretilen),
– zgradi se betonski plato kot talna lovilna skleda pod postrojenjem betonarne z lovilcem olj.
Druga faza, katere začetek izvajanja se predvideva v letu 2000 in 2001, zaključek pa konec leta 2001, predstavlja:
– izgradnjo novega priključka na lokalno cesto L3913 Drnovo–Brege,
– ukinitev obstoječega dostopa s ceste M 10/3,
– izgradnjo parkirišč na zgornjem platoju na severozahodnem delu območja UN,
– izgradnjo novih objektov (garaže, delavnice, perišče, pokrita deponija soli).

Pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
V primeru, da bodo kljub izvedenim aktivnim protihrupnim ukrepom povečane emisije hrupa, je investitor dolžan izvesti pasivne protihrupne ukrepe na sosednjih stanovanjskih objektih.
V skladu z določili zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 23/93) je pred izdajo dovoljenja za posege v prostor potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje.

Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.

Cestno podjetje si je dolžno pridobiti dovoljenje Občine Krško o uporabi lokalnih cest v občini.

Odlok o ureditvenem načrtu Asfaltna baza Drnovo je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško.

Nadzor nad izvajanjem odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik Občine Krško.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.