Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 8/84, 39/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 ter 71/93) in 29. člena o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94 in 14/95) ter 20. in 65. člena statuta Občine Loška dolina (Uradni list RS, št. 55/95) je Občinski svet občine Loška dolina na 3. redni seji dne 22. 4. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt Stari trg, ki ga je izdelala Area, d.o.o., Cerknica, podjetje za prostorski, gradbeni, računalniški in poslovni inženiring, v aprilu 1994 pod številko 93/III-218.

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
Tekstualni del:
– pregled potrebnih posegov
– besedilo odloka
Grafični del:

1. Izvleček iz planskih dokumentov
2. Katastrski načrt z mejo območja           M 1:1000
3. Prostorska zasnova                        M 1:1000
4. Ureditvena situacija                      M 1:1000
5. Namenska raba                             M 1:1000
6. Ureditev zelenih površin                  M 1:1000
7. Cestno omrežje:
– prometne rešitve križišča                  M 1:500
8. Komunalni vodi                            M 1:1000
– kanalizacija
– vodovod
– elektrika
– telefon
9. Karta gradbenih parcel                    M 1:1000

Prostor, ki je opredeljen z območjem UN Stari trg vključuje naslednje prostorsko planske celote: 7C, 8C, 9S, 10C in 11C.

Ureditveni načrt obsega naslednje parcele:
k.o. Stari trg pri Ložu
*1, *7, *9, *11, *12, *13, *14/4, *14/1, *14/2, *14/3, *15, *16, *17, *18, *20, *23, *24, *26, *29, *31/1, *32, *33, *36, *37/1, *41/1, *41/2, *41/3, *41/4, *45, *46, *47, *49, *50, *52/1, *52/2, *52/3, *53/1, *53/2, *54, *57, *58, *59, *60, *67, *70, *71, *74/2, *75, *76, *79, *81, *84, *85, *87, *88/1, *88/2, *88/3, *90, *91 *93, *98, *99, *103, *104, *105, *106, *109, *110, *111, *120, *132, *142, *148, *152, *153, *154, *155, *156, *159, *160, *161, *162, *165, 2, 20, 21/1, 22, 30, 31/2, 37/1, 37/3, 38, 39/1, 39/2, 40, 42/1, 42/2, 43/1, 43/2, 45, 47, 48/1, 48/2, 49/1, 49/2, 49/3, 50, 51/1,5 1/2, 51/3, 52/2, 52/3, 52/4, 52/5, 52/6, 55, 56, 57, 58, 60/1, 61, 62, 62/1, 62/3, 63/1, 63/2, 63/3, 65/1, 65/2, 67, 68/2, 68/3, 71/1, 71/2, 71/3, 73, 74, 75/2, 76/2, 79/2, 83, 94, 95, 97, 100, 101, 102, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 149, 150, 190/2, 218, 222, 223, 224, 225, 226, 228, 466/4, 466/5, 469, 470, 471, 472, 473, 581, 660, 623, 628, 629, 630, 631, 632, 633, 658, 659, 661, 663/1, 663/2, 664/1, 664/2, 664/3, 665, 666, 667, 668, 671, 672, 673, 674, 675, 676, 677, 678, 679, 680/1, 680/2, 681, 682, 684, 685, 686/1, 686/2, 686/3, 687/1, 687/2, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694, 695, 696, 698, 703, 704, 706, 707, 708, 710/1, 710/2, 710/4, 710/6, 711/1, 711/2, 712, 713/1, 713/2, 713/3, 714, 716, 719, 721, 722, 723, 724, 726/2, 726/3, 726/4, 728/1, 728/3, 771/2, 775, 778, 780, 781/1, 781/2, 781/3, 784/2, 791, 792/1, 792/2, 796/1, 796/2, 796/3, 796/4, 796/5, 798/2, 807/16, 807/17, 807/37, 807/53, 807/64, 811/2, 812/2, 820/1, 820/2, 826, 826/1, 826/2 in 828
delno pa so v območje zajete naslednje parcele
k.o. Stari trg pri Ložu
21/2, 23, 28, 35, 37, 39/1, 44, 50/1, 76/1, 77, 79, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 103, 104, 181/1, 181/2, 184, 185, 186, 187, 188/1, 188/2, 189, 190/1, 191, 217, 220, 258/1, 466/2, 466/3, 563, 564, 567, 568, 573, 574, 580, 582/2, 624, 648, 649, 652, 653, 654, 655, 656, 726/1, 728/2, 770, 771/1, 783, 784/1, 785/1, 798/1, 807/36, 807/38, 807/39, 807/41, 811/1, 812/2, 818, 819, 822 in 824.

Površine območja urejanja so namenjene predvsem centralnim dejavnostim naselja Stari trg, kot centra širšega zaledja. Kot vezna funkcija posameznih poudarjenih delov naselja je stanovanjska gradnja s spremljajočim in dopolnilnim programom.
Površine obsegajo:
– obstoječe površine izgradnje v treh glavnih smereh:
– ob glavni cesti (Cesta Notranjskega odreda),
– ob cesti proti Markovcu,
– ob cesti na Ulako,
– površine javnega programa,
– osnovna šola z enoto VVZ in športno rekreacijskimi površinami,
– območje zdravstvenega varstva (ZD in lekarna),
– avtobusna postaja, enota banke, enota PTT, trgovski lokali,
– rekreacijski trg z objekti javnega značaja,
– novo oblikovan trg – odprt prostor z upravno-kulturnimi funkcijami – gostinski in drugi lokali, gasilski dom, prostori za ljubiteljske dejavnosti, itd.
– dopolnilno stanovanjsko gradnjo v smislu dopolnjevanja niza,
– prometne površine,
– nezazidane površine v prvotni rabi,
– športno rekreacijske površine.
Prostorska organizacija sledi predlogu programskih zasnov. Zasnova in izhodišča temeljijo predvsem na tem, kaj predstavlja območje v širšem kontekstu naselja, v zasnovi preoblikovanja v mestni prostor kot prostorski in arhitekturni detajl.
Konflikno točko obstoječe organizacije prostora predstavlja osrednje križišče.

Za realizacijo predvidenih posegov je potrebno odstraniti naslednje objekte:
– objekt Stari trg, Cesta Notranjskega odreda 13,
– objekt TVD Partizan,
– objekt Stari trg, Pot na Ulako 6,
– objekt Stari trg, Pot na Ulako 27,
– del objekta Stari trg, Cesta Notranjska odreda 8,
– objekt AMD,
– objekt M-KGZ Cerknica se nadomesti in delno prelocira.

Po organizacijski zasnovi je naselje zasnovano na glavne morfološke enote, ki predstavljajo tudi več ali manj homogene funkcionalne sklope.
Starejša zasnova vzdolžno ob glavni cesti predstavlja jedro Starega trga in ob njej so glavni javni programi s stanovanjskimi funkcijami objektov. Obvezno maksimalno ohranjanje identitete lokacij in objektov samih z vsemi arhitekturnimi elementi.

Na obeh straneh glavne osi sta dva večja trga ali proste površne. Prvi je obstoječ in je namenjen rekreacijski funkciji (zbiranju in zadrževanju prebivalcev ob rekreacijskih aktivnostih). Zaradi vse večjega pritiska po zgostitvi drobnih dejavnosti je potrebno trg razbremeniti pomožnih in začasnih objektov in zagotoviti delovanje programov s potrebnimi zunanjimi površinami (dovozi, dostopi, parkirišča, dostava, manipulativne površine itd.)
Vse objekte, ki obkrožajo trg je potrebno ustrezno preoblikovati, ker so močno degradirani.
Drugi trg je namenjen kulturni funkciji (kulturnim prireditvam na prostem). Trg bo obdan z novimi in nadomestnimi objekti javnega značaja. Za vse dejavnosti se zagotovijo potrebne zunanje površine in arhitekturno uskladijo s tipologijo osrednjega dela naselja – kontinuiteta oblikovanja.
Ob obeh trgih je nujno predvideti samo dejavnosti v skladu z osnovno namensko rabo osrednjega mestnega značaja prilagojena dejavnosti trga.

Spodnji rob naselja je v celoti namenjen vzgojno-izobraževalnemu programu s potrebnimi športno-rekreacijskimi in ostalimi površinami.
Območje vzhodno od izobraževalnega programa na drugi strani Brežička z delovnim imenom “Za vrtovi” ostane površina v prvotni rabi. Na zgornjem robu teh površin se zaključi zaledje obstoječe pozidave s stanovanjsko gradnjo ob napajalni cesti.

Ob obstoječi cesti na Markovec se ohranja ulični niz pozidave domačij stanovanjsko-kmečkega značaja (poleg stanovanjske hiše še ostala poslopja domačij).
Ob ulici je možno v objektih predvideti nemoteče dopolnilne dejavnosti z zagotavljanjem vseh potreb posameznih dejavnosti.

Del starejšega dela je ob cerkvi, ki ga je po svoji zasnovi, lociranju objektov in večplastni dejavnosti arhitekturnih kvalitet nujno ohraniti oziroma oživiti.

Zaledje vzdolžne osi do poti na Ulako je dopolnilna stanovanjska gradnja, ki bo ohranila zasnovo iz dobe nastanka stanovanjske soseske. Predvidena je manjša dopolnitev in smiselno enotno oblikovanje prizidkov, dovozov in dostopov.

Območja dosedanjih oblikovanih zelenih površin je potrebno obnoviti in ves čas vzdrževati. Posamezna drevesa na izpostavljenih lokacijah, ki tvorijo naselbinsko identiteto je potrebno skrbno negovati in pomlajevati.
Pri izvedbi UN je potrebno izvesti nove parkovne ureditve ob objektih javnega značaja. S pravilnim izborom visoke in nizke vegetacije moramo formirati ali poudariti značaj posameznega prostora ter obenem doseči kontinuiteto pri zasnovi večjih kompleksov. Projekti zunanje ureditve morajo upoštevati koncept ureditve, ki je razviden iz grafične priloge.
Obvezna je uporaba avtohtonih vrst ozelenitve. Vrste drevja je potrebno zreducirati. Ravne večje rekreacijske površine (športne in rekreacijske) naj bodo zatravljene in ostanejo večinoma prazne, razen višje goste ozelenitve, ki služi ločevanju dejavnosti in njihovim medsebojnim negativnim vplivom.

Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora.
Vsi objekti javnega programa so integrirani s stanovanjskim okoljem ter locirani ob glavne prometne povezave v štiri obstoječe smeri:
– glavna vzdolžna cesta,
– cesta proti Markovcu,
– cesta na Ulako ter
– Gradišče.

Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega načrta.

Lociranje novih nadomestnih in dopolnilnih objektov na parcelo, oblikovanje objektov naj sledi kvalitetni tipologiji arhitekture okoliške pozidave, oziroma obstoječim prostorskim zakonitostim s poudarkom ohranjanja identitete naselja.
Situacija objektov, zunanje ureditve ter dostopi so podani v grafični prilogi. V grafičnih prilogah so podani maksimalni možni gabariti, ki lahko odstopajo samo do – 15%.

Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, kakor tudi pomožna oprema in naprave kot so reklamna znamenja, napisi, turistične oznake, klopi, brisoleji, morajo biti v ožjem območju naselja ob glavnih prometnih smereh oblikovno poenoteni.

Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je potrebno predložiti skico nameravanega posega.
Kolikor se tak poseg pojavi na objektu spomeniškega varstva ali njegovem gravitacijskem območju ali na objektu z ohranjenimi elementi identitete je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniško-varstvene službe.

Velikost gradbene parcele za objekte (ne pomožne) so določene z osnovnim načrtom parcelacije. Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev osnovnih potreb objekta in namenu oziroma tehnologiji, ki je v objektu.

Velikost funkcionalnega zemljišča se določi na podlagi namembnosti, velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvem infrastrukturnih ureditev, objetov in naprav ter omejitve uporabe zemljišča po posebnih predpisih.

Merila za določitev velikosti funkcionalnega zemljišča:
– za objekte javnega značaja je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina vseh dovozov najmanj 3 m; javne proste površine niso sestavni del funkcionalnih zemljišč posameznih objektov, kakor tudi ne zemljišča preko cest;
– javni objekti, ki so grajeni ob ulici je meja na ulični strani skladna z fasado objekta,
– za skupne stanovanjske objekte (bloki in večstanovanjske hiše – nad šest stanovanj) je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina vseh dovozov najmanj 3 m ter pripadajoča parkirišča, če niso dvonamenska (tudi za obiskovalce) in niso locirana preko dovozne ceste;
– za individualne stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 1,20 m ter širina vseh dovozov najmanj 2,40 m
– za pomožne objekte se določi minimalni povečan obseg osnovnega tlorisa in je 0,8 m okrog objekta z dostopom širine 1 m;
– posameznim objektom s posebnim značajem, kakor tudi objekti s specifično tehnologijo se doda funkcionalnemu zemljišču tudi pripadajoče dvorišče, ki se zaradi tehnologije uporablja skupno s funkcijo objekta (ni možno deliti procesa znotraj in zunaj objeta v dve fazi);
– za vse stoječe objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljene na podlagi navedenih meril), se upošteva dejanska površina parcele;
– obstoječi objekti postavljeni na parcelno mejo dveh sosednjih lastnikov imajo mejo funkcionalnega zemljišča na sami fasadi, za vzdrževanje objekta si morajo dogovoriti služnost vsaj na delu parcele pod kapom,
– pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah mora biti formirana gradbena parcela. Kolikor se ne zagotovi velikost po določilih minimalnega funkcionalnega zemljišča, poseg ni možen.

Osnovne prometne rešitve slonijo na obstoječi osnovni glavni vzdolžni cesti skozi naselje. Za zagotavljanje potreb tranzitnega in motornega prometa naselja se zgradi novo križišče s potrebnimi zavijalnimi pasovi.

Tranzitni promet bo potekal po obstoječi vzdolžni glavni cesti skozi naselje. S prometnimi znaki je potrebno znižati hitrosti skozi naselje.

Motorni promet bo potekal skozi naselje in za potrebe naselja samega po glavnih prometnih smereh:
– glavna vzdolžna cesta,
– cesta proti Markovcu,
– cesta na Ulako,
– Gradišče,
– cesta k Ogradam.
Zaradi umirjanja prometa in prometne varnosti so ceste urejene z označbami ali z “jezdeci” na cestišču ter protihrupnimi zaščitami.

Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah. Za potrebe mirujočega prometa je potrebno nujno urediti dodatna parkirišča pri objektih javnega značaja, še zlasti pri prenovi, nadomestni gradnji in novogradnji.

Peš promet je urejen ob vseh prometnih površinah. Naselje po svoji zasnovi omogoča tudi prečne povezave med prometnicami s peš koridorji, to je med večjimi odprtimi površinami v centru naselja.
Za kolesarski promet se uredi ločena vzdolžna trasa ob potoku za napajanje naselja od severa k jugu.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Investitor sam poskrbi za opremljenost stavbnega zemljišča.
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo ter omrežje zvez. Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Loška dolina.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla) in ustrezno obrambno zaščito (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti itd.)
Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljalcev.

Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječe vodovodno omrežje. Po situaciji, premerih cevi in opremi mora sekundarno omrežje ustrezati pravilniku o normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Sekundarno omrežje mora biti opremljeno z nadzemnimi hidranti v skladu z istim pravilnikom.

Obstoječo, novo in dopolnilno gradnjo je potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje po pogojih upravljalca. Pri tem je potrebno upoštevati zaščito vodnih virov v občini in navodilo za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev maščob v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico, oziroma v vodotok.

Potrebno je varovati koridorje daljnovodov. Za oskrbo z elektično energijo veljajo naslednji pogoji:
– na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja,
– upravljalec mora zagotoviti ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih) na podlagi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektro-energetskem soglasju pred izdajo dovoljenja.
Ob glavnih cestah in večjih odprtih ploščadih mora biti zgrajena javna razsvetljava, ki zagotavlja minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa in dejavnost dela območja.
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

Vse objekte se lahko priključi na javno telefonsko omrežje. Glede na predvidene širitve ni potrebno zagotoviti dodatnih kapacitet. Priključke objektov se izdela skladno s pogoji upravljalca.

Varstvo zraka
V območju UN ni večjih onesnaževalcev zraka, prav tako tudi predvidena gostota malih kurišč. Z izvedbo UN se število kurišč bistveno ne povečuje. V večini objektov so predvidene kotlovnice. Male kotlovnice naj bodo redno vzdrževane in v maskimalni možni meri obnovljene. Za večje objekte ali posebna kurišča določi pogoje Hidrometeorološki zavod RS.
Pri objektih, ki imajo možnost izgradnje delavnice, je potrebno preveriti možnost prekomernega onesnaževanja zraka.

Varstvo pred hrupom
Naselje Stari trg je zaradi svoje lege izpostavljeno prometnemu hrupu. S posebnimi ukrepi želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi ublažiti hrup.
V stanovanjih ob glavih prometnicah naj ne bodo ob cestni fasadi spalni prostori.
V lokalih v pritličjih večnamenskih objektov niso dovoljene hrupne dejavnosti.

Varstvo voda
Meteorne vode z utrjenih površin (parkirišč in ploščadi) je potrebno pred iztokom očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olja.
Pri obrtnih dejavnosti definira pogoje za posamezno dejavnost pristojna inšpekcijska služba.

Protipožarna varnost
Pogoji protipožarne zaščite bodo podani v pogojih požarne inšpekcije.

Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na ureditvenem območju. Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih dokumentacijah.
Poleg določil UN Stari trg je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej.
Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti v objektih je potrebno nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze.
Izbor novih ali dopolnilnih proizvodnih programov mora projekt vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja.
Pri prenovi objektov, ki so definirani kot nosilci identitete naselja in predstavljajo značilno mestotvorno arhitekturo je pri izdelavi projektne dokumentacije ali pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno izdelati načrt prenove fasad z arhitekturnimi detajli ter barvno študijo barvanja uličnih fasad. Ustreznost umeščanja potrdi občinska strokovna služba na podlagi pozitivnega mnenja pristojne spomeniško-varstvene službe.
V projektu hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve. Potrebno je paziti pri preglednosti cestnega skeleta ter glavnim vedutam naselja. Ozelenitev mora biti izvedena tako, da ne ovira normalnega vzdrževanja objektov. Mejne zazelenitve ne smejo tangirati sosednjega zemljišča oziroma ovirati njihovega koriščenja.
Pri izvajanju ureditvenega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.

S sprejemom tega odloka za območje urejanja ne veljajo določila splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 43/92).
Določila odloka o pomožnih objektih je potrebno smiselno prilagotiti tako, da bruto etažna površina vseh objektov na posamezni parceli ne presega bruto 40% velikosti parcele.

Ureditveni načrt je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na Občini Loška dolina, pristojni službi Upravne enote Cerknica ter pri pristojni inšpekcijski službi.

Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.