Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), odloka o spremembi območij naselij Gladomes, Fošt, Turiška vas, Tinjska Gora, Malo Tinje, Cigonca, Levič, Gabernik, Bukovec, Zgornja Polskava, Kovača vas in Zgornja Bistrica ter spremembi imen nekaterih naselij na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 71/98) in 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95), je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne 26. 7. 1999 sprejel
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
Občine Slovenska Bistrica
1. člen
V statutu Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95) se 2. člen spremeni tako, da glasi:
“Območje Občine Slovenska Bistrica obsega območja naslednjih naselij: Bojtina, Brezje pri Poljčanah, Brezje pri Slovenski Bistrici, Bukovec, Cezlak, Cigonca, Čadramska vas, Črešnjevec, Devina, Dežno pri Makolah, Dolgi Vrh, Drumlažno, Farovec, Fošt, Frajhajm, Gabernik, Gaj, Gladomes, Globoko ob Dravinji, Hošnica, Hrastovec pod Bočem, Jelovec pri Makolah, Ješovec, Jurišna vas, Kalše, Kebelj, Klopce, Korplje, Kostanjevec, Kot na Pohorju, Kovača vas, Kočno ob Ložnici, Kočno pri Polskavi, Krasna, Križeča vas, Križni Vrh, Laporje, Leskovec, Levič, Ljubično, Lokanja vas, Lovnik, Ložnica, Lukanja, Lušečka vas, Makole, Malo Tinje, Modraže, Modrič, Mostečno, Nadgrad, Nova Gora nad Slovensko Bistrico, Novake, Ogljenšak, Ošelj, Pečke, Planina pod Šumikom, Podboč, Podgrad na Pohorju, Pokoše, Poljčane, Pragersko-Gaj, Preloge, Prepuž, Pretrež, Radkovec, Razgor pri Žabljeku, Rep, Ritoznoj, Savinsko, Sele pri Polskavi, Sevec, Slovenska Bistrica, Smrečno, Spodnja Brežnica, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Spodnje Poljčane, Spodnje Prebukovje, Stanovsko, Stari Grad, Stari Log, Stopno, Stranske Makole, Strug, Studenice, Šentovec, Šmartno na Pohorju, Štatenberg, Tinjska gora, Trnovec pri Slovenski Bistrici, Turiška vas na Pohorju, Urh, Varoš, Veliko Tinje, Videž, Vinarje, Visole, Vrhloga, Vrhole pri Laporju, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Brežnica, Zgornja Ložnica, Zgornja Nova vas, Zgornja Polskava, Zgornje Grušovje, Zgornje Poljčane, Zgornje Prebukovje, Žabljek.
Občina Slovenska Bistrica je organizirana na manjše lokalne skupnosti, dele naselij, naselja ali več naselij.
Območje občine je lahko v naravi označeno z ustreznimi prometnimi in neprometnimi znaki.“
2. člen
5. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občina je pravna oseba javnega prava.
Sedež Občine Slovenska Bistrica je v Slovenski Bistrici, Kolodvorska ulica št. 10.
Občina ima svoj grb in zastavo, ki sta določena z odlokom.
Žig občine je okrogle oblike z napisom Občina Slovenska Bistrica. V sredini žiga je grb občine kot je določen z odlokom o grbu in zastavi Občine Slovenska Bistrica.
Občina ima občinski praznik, 12. marec, ki je določen z odlokom o določitvi datuma praznika Občine Slovenska Bistrica.
8. januar je spominski dan.“
3. člen
Za 5. členom se doda nov 5. a člen, ki se glasi:
“5.a člen
“Občina podeljuje priznanja posameznikom, skupinam občanov in pravnim osebam oziroma organizacijam.
Vrste priznanj, način dodelitve in podelitve priznanj, so določene z odlokom.“
4. člen
6. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakoni in s tem statutom, zlasti pa:
1. Na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena“.
2. Na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja lokalne javne ceste in javne poti.
3. Na drugih področjih pa so naloge občine še:
– sprejema prostorske izvedbene akte in odloča o namembnosti urbanega prostora;
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in poti, komunalne objekte in naprave, rekreacijske in druge javne površine, vodovodne in energetske komunalne objekte, stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe;
– zagotavlja sredstva za gradnjo solidarnostnih stanovanj;
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
– pospešuje društveno in vzgojno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije;
– pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– ustvarja možnosti za razvoj srednjega šolstva in visokega šolstva-ne univerzitetni program;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvalitetno življenje njenih prebivalcev;
– skrbi za sprotno obveščanje občanov;
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, pokopališko, pogrebno in mrliško ogledne službo;
– organizira civilno zaščito in obrambno načrtovanje;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom in za urejeno zbiranje odpadkov;
– pomoč in reševanje v primeru elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske uprave in lokalnih javnih služb;
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
– sklepa pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, ter o koncesijah.“
5. člen
7. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice, razgrinjanje volilnih imenikov, volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet, občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti države;
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določaje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– vzdrževanje gozdnih cest;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa in opravljanje občinskega redarstva;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma ter gospodarskih dejavnosti;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, način parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– opravljanje statistične, evidenčne in analitične funkcije za svoje potrebe;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
Občina opravlja tudi druge zadeve, ki so javnega pomena.“
6. člen
8. člen se spremeni tako, da glasi:
“Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občinski svet in župan se volita na tajnih volitvah, nadzorni odbor pa imenuje občinski svet.
Organi občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
Člani občinskega sveta in župan so občinski funkcionarji.
Člani občinskega sveta in člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.“
7. člen
Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:
“8.a člen
Poleg organov navedenih v 8. členu ima občina na podlagi posameznih zakonov še občinsko volilno komisijo in druge komisije.“
8. člen
10. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe, ki jih uvede župan iz pristojnosti občinskega sveta;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– imenuje člane občinske volilne komisije;
– imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana izmed članov občinskega sveta;
– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– odloča o izločitvi tajnika občine ali župana v upravnih postopkih na drugi stopnji in o stvari tudi odloči;
– imenuje svoja delovna telesa (odbore, komisije);
– določa organizacijo in delovna področja občinske uprave na predlog župana;
– ustanovi občinsko inšpekcijo;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, v kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
– odloča o najemu občinskega posojila, razen o najemu kratkoročnih posojil med letom;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa sejnine, nadomestila in povračila stroškov članom občinskega sveta, nadzornega odbora, komisij, odborov in drugih delovnih teles;
– predpisuje davke pod pogoji, ki jih predpisuje zakon;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– predpiše način in pogoje opravljanja javnih služb;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.“
9. člen
Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet odloča o vseh na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.“
10. člen
12. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet ima 31 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne z iztekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do potrditve novoizvoljenega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi, ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi občinski svet z odlokom.“
11. člen
13. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan.
Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član občinskega sveta, ki ga najstarejši član pooblasti, do potrditve župana.“
12. člen
15. člen se spremeni tako, da glasi:
“Župan predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Župan sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.“
13. člen
16. člen se črta.
14. člen
17. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati štirikrat letno oziroma najmanj enkrat v treh mesecih. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali pa člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
Če župan ne skliče seje občinskega sveta v roku sedem dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami, če so zanje pripravljena gradiva.“
15. člen
18. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z navadno večino glasov, razen če zakon ali ta statut oziroma poslovnik občinskega sveta določajo drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut oziroma poslovnik občinskega sveta ali kadar takšno odločitev sprejme svet z večino glasov prisotnih članov sveta.“
16. člen
20. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občina ima župana, ki je izvoljen na neposrednih volitvah.
Župan se ima pravico odločiti, ali bo opravljal funkcijo župana poklicno ali nepoklicno.
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.“
17. člen
21. člen se spremeni tako, da glasi:
“Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje;
– predlaga v sprejem občinski proračun, zaključni račun, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;
– predlaga občinskemu svetu imenovanje podžupana;
– predlaga občinskemu svetu sprejem odločitev iz pristojnosti občinskega sveta;
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi;
– imenuje in razrešuje tajnika občine in predstojnike organov občinske uprave;
– v skladu s statutom opravlja naloge v ožjih delih občine;
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
Župan opravlja tudi naloge iz pristojnosti občinskega sveta, ki jih občinski svet prenese nanj.“
18. člen
23. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občina ima enega ali več podžupanov, ki ga (jih) na predlog župana imenuje in razrešuje občinski svet z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.“
19. člen
24. člen se spremeni tako, da glasi:
“Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
20. člen
25. člen se spremeni tako, da glasi:
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
21. člen
Za 25. členom se doda 25.a člen, ki se glasi:
“25.a člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
22. člen
Za 25.a členom se doda 25.b člen, ki se glasi:
“25.b člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje:
– letni nadzor zaključnega računa proračuna, ki ga praviloma obravnava pred obravnavo na občinskem svetu,
– zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov,
– obravnavo predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov,
– ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.
V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.“
23. člen
Za 25.b členom se doda 25.c člen, ki se glasi:
“25.c člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.“
24. člen
Za 25.c členom se doda 25.d člen, ki se glasi:
“25. d člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.“
25. člen
Za 25.d členom se doda 25.e člen, ki se glasi:
“25.e člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
26. člen
Za 25.e členom se doda 25.f člen, ki se glasi:
“25. f člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
27. člen
Črta se podpoglavje, ki se glasi: “4. Občinska volilna komisija“ in črta se 26. člen.
28. člen
27. člen se črta.
29. člen
28. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.“
30. člen
29. člen se spremeni tako, da glasi:
“Predstojnik občinske uprave je župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.“
31. člen
30. člen se črta.
32. člen
Drugi odstavek 31. člena se spremeni tako, da glasi:
“Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih, v občinski upravi, odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.“
33. člen
32. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
Občinska uprava izvaja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.“
34. člen
36. člen se spremeni tako, da glasi:
“O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom.“
35. člen
38. člen se spremeni tako, da glasi:
“O izločitvi župana in tajnika občine v upravnem postopku odloča občinski svet, v primeru izločitve pa tudi odloči.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik občine, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik občine, ki v primeru izločitve tudi odloči o stvari“.
36. člen
41. člen se spremeni tako, da glasi:
“Za izvajanje nalog splošnega javnega pomena (izvirne naloge) ustanavlja občina javna podjetja, javne gospodarske zavode in druge javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ter vlaga lasten kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.“
37. člen
43. člen se spremeni tako, da glasi:
“Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari v humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene oziroma v primeru posebnega interesa občine.
O odsvojitvi delov premoženja občine odloča občinski svet.
O pridobitvi oziroma odsvojitvi premičnega premoženja odloča župan.
Občinski svet lahko s posebnim sklepom pooblasti župana za pridobivanje, obremenitev in odsvojitev nepremičnin.“
38. člen
45. člen se spremeni tako, da glasi:
“Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine, ki ga ta sprejme v skladu z zakonom. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani vsi prihodki občine po virih in vrstah, odhodki pa v skupnih zneskih po posameznih namenih.
V bilance prihodkov in odhodkov proračuna se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
Če občinski proračun ni pravočasno sprejet, se javna poraba občine začasno financira po proračunu za prejšnje leto.“
39. člen
47. člen se spremeni tako, da glasi:
“Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
Za izvrševanje proračuna lahko župan pooblasti določene osebe.“
40. člen
48. člen se spremeni tako, da glasi:
“Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva stalne proračunske rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna občine, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.“
41. člen
Drugi odstavek 49. člena se spremeni tako, da glasi:
“Sredstva se v rezervo izločajo vsak mesec.“
42. člen
50. člen se spremeni tako, da glasi:
“Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so suša, potres, večji požari, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalskih kužnih bolezni ter rastlinskih in živalskih škodljivcev;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke. prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
Z odlokom o proračunu občine je določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke do določenega zneska.“
43. člen
52. člen se spremeni tako, da glasi:
“Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih je potrdil občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov.
Ne glede na prejšnji odstavek se občina lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe s pitno vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačil ne preseže 3% realiziranih prihodkov.“
44. člen
53. člen se spremeni tako, da glasi:
“Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občinski svet oziroma župan po pooblastilu občinskega sveta lahko da poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo.
Izdana soglasja in poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.“
45. člen
54. člen se spremeni tako, da glasi:
“Prihodki občine za financiranje porabe (primerne porabe) so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– posebne takse za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– pristojbine,
– odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Za financiranje porabe štejejo tudi prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje premoženja,
– drugih prihodkov od premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka,
– prihodkov uprave,
– drugi prihodki za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.“
46. člen
Prvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da glasi:
“Najmanj 10% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.“
47. člen
Drugi odstavek 64. člena se spremeni tako, da glasi:
“Predlog splošnega akta pošlje predlagatelj županu. Postopek za sprejem splošnih aktov in drugih aktov občine se uredi v poslovniku občinskega sveta.“
48. člen
Drugi odstavek 74. člena se spremeni tako, da glasi:
“O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan, če ni z zakonom drugače določeno.“
49. člen
V 75. členu se za besedo “Leskovec-Stari log“ črta beseda “Oplotnica“, doda se beseda “Makole“ in za besedo “Pragersko“ se pred “vejico“ doda beseda “-Gaj“.
50. člen
76. člen se spremeni tako, da glasi:
“Krajani naselja, dela naselja ali več naselij lahko zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb ustanovijo krajevno skupnost, ki mora imeti najmanj 500 prebivalcev.“
51. člen
Prvi odstavek 77. člena se spremeni tako, da glasi:
“Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.“
52. člen
84. člen se spremeni tako, da glasi:
“Skupne interese krajevnih skupnosti v občini usklajuje svet krajevnih skupnosti, ki ga sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
Svet krajevnih skupnosti se sestaja po potrebi na sklic župana.
Obvezno se skliče svet, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta krajevnih skupnost.“
53. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 10/032-01/7-7/1999
Slovenska Bistrica, dne 26. julija 1999.
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r.
