Na podlagi 6. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95), na podlagi zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 20/90 ter Uradni list RS, št. 18/93, 47/93 in 71/93) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne 26. 7. 1999 sprejel

Sprejme se odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana–prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 1998.

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del (v nadaljevanju: plan, Uradni list RS št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97) se nanašajo na področja, sprejeta v programu priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS št. 72/97), ki so:
1. uskladitev rabe zemljišč z dejanskim stanjem: dopolnitev območij stavbnih zemljišč z območji, za katere so bila izdana predpisana dovoljenja za gradnjo na podlagi izvedbenega akta; v to dopolnitev so vključena tudi območja stavbišč, ki doslej še niso bila evidentirana (ažuriranje stanja);
2. širitev urbanih območij in drugih posegov v prostor:
2.1. širitev območij stavbnih zemljišč razpršene gradnje zaradi širitve funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, stanovanjske in druge gradnje, širitve turistične ponudbe na kmečkih gospodarstvih in širitve proizvodnih dejavnosti;
2.2. širitve ureditvenih območij naselij, za katere je ugotovljeno, da v okviru sedanjih meja nadaljna gradnja ni možna;
3. urbanistična zasnova mesta Slovenska Bistrica;
4. širitev območja eksploatacije rudnin;
5. opredelitev v zvezi s planinskimi potmi, stezami in učnimi potmi na območju krajinskega parka Boč-Donačka gora.
6. programska zasnova za obvoznico Pragersko;
7. področje obrambe in zaščite;
8. področje zasnova vodnogospodarskih ureditev;
9. področje rekreacija v naravnem okolju;
10. področje zasnova elektroenergetskega omrežja.
Sestavni del plana je sklep Vlade Republike Slovenije, št. 350–00/99-24 (N) z dne 1.7.1999, sprejet na osnovi mnenja Ministrstva za okolje in prostor RS, Urada za prostorsko planiranje št. 350-13-113/95 z dne 4.6.1999 o usklajenosti predloga prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica, dopolnjenega 1998, z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni list SRS št. 1/86, 41/87, 12/89 ter Uradni list RS št. 36/90) ter srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89) ter odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 72/95).

V besedilu dolgoročnega plana – prostorski del se v poglavju 3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru spremenijo ali dopolnijo:
1. V podpoglavju 3.1. Zasnova organizacije dejavnosti se za osemnajstim odstavkom doda besedilo:
Za povečanje kapacitet regionalnega plinovoda bomo zgradili novi odsek regionalnega plinovoda do Oplotnice, ki bo potekal iz smeri občine Slovenske Konjice.
2. V podpoglavju 3.2. Zasnova namenske rabe:
– se prvi stavek četrtega odstavka spremeni tako, da glasi: Na področju kmetijstva bomo izkoristili naravne danosti najboljših kmetijskih zemljišč; teh je 8.429,47 ha od 15.496,37 ha vseh obdelovalnih površin.
– v šestem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da glasi:
Gozdovi zavzemajo površino 19.210,03 ha ali 52% občinskega prostora.
– štirinajsti odstavek se dopolni tako, da se za besedo Dravinja vstavi besedilo: vzdolž njenega toka na območju občine Slovenska Bistrica.
– v sedemnajstem odstavku se številka 34,76 nadomesti s številko 46,34.
– v dvajsetem odstavku se doda tretja alinea, ki glasi:
– povečati zmogljivost naprav za prevoz smučarjev z izgradnjo nove štirisedežnice na Rogli (Jurgovo);
V nadaljevanju se doda besedilo: Na območju krajinskega parka Boč-Donačka gora bomo še nadalje vzdrževali planinske poti in steze ter učno pot na Boč ter jih opredelili kot javne poti;
– v šestindvajsetem odstavku se, skladno s predvidenimi širitvami naselij, površine nekateri ureditvenih območij spremenijo in sicer:
Zg. Polskava 154,95
Pragersko 126,14
Poljčane 196,16
Slov. Bistrica 597,72
Makole 13,60
V poglavju 10. Urbanistične zasnove se prvi stavek spremeni tako, da glasi:
Sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica so urbanistične zasnove naselij Zg. Polskava, Laporje in Slovenska Bistrica.
V podpoglavju 11.2. Kartografska dokumentacija v merilu 1:5000 se besedilo spremeni tako, da se v tretjem odstavku številka 1996 nadomesti s številko 1998. V istem poglavju se v četrtem odstavku besedilo bilanca površin spremeni tako, da glasi:

---------------------------------------------------------------------------
                                Plan 1996      Sprememba          Plan 1998
                                     v ha           v ha               v ha
---------------------------------------------------------------------------
1. obm. kmet. zemljišč           8.446,31        – 16,84           8.429,47
2. obm. kmet. zemljišč           7.085,83        – 18,93           7.066,90
gozd                            19.220,19        – 10,16          19.210,03
stavbno zemljišče                2.143,76        + 36,11           2.179,87
neplodno                           106,91         + 9,82             116,93
                                37.003,00                         37.003,00
---------------------------------------------------------------------------

V poglavju 12. Dokumentacija k planu se v drugem stavku številka 1996 nadomesti s številko 1998.

Prostorske sestavine srednjeročnega plana se spremenijo in dopolnijo s programsko zasnovo za območje prestavljene trase glavne ceste I./2 Slovenska Bistrica – Hajdina – Ptuj pri naselju Pragersko, ki se glasi:
1. Uvodna pojasnila
Magistralna cesta M 3-3 (glavna cesta I./2) je pomembna povezava med pomursko in podravsko regijo. Severovzhodno od Slovenske Bistrice se priključi na magistralno cesto M 10 in avtocesto A 10. Njena zmogljivost je različna po posameznih odsekih oziroma pododsekih. Zelo obremenjeni so zlasti prehodi skozi naselja (predvsem naselji Pragersko in Šikole). Z izgrajenim AC priključkom Devina promet z avtoceste v smeri Pragersko – Ptuj več ne poteka skozi vso Slovensko Bistrico.
Od priključka na M 10 in A 10 poteka magistralna ceste M 3-3 po južnih obronkih gričev Velenika in preide po prečkanju Polskave na ravninsko območje Dravskega polja. V nadaljevanju poteka trasa skozi Pragersko. V tem delu je njen potek zelo neugoden, saj poteka skozi ves kraj z mnogimi krivinami in zožitvami. Tu povzroča poleg zastojev zelo kritične prometne razmere zlasti z vidika prometne varnosti ter velike emisije hrupa in izpušnih plinov.
Največ prometnih problemov povzroča nivojski prehod ceste preko primarne železniške proge Celje – Pragersko – Maribor. Ta železniški prehod je situiran na področju ranžirne postaje Pragersko, ki je zelo obremenjena, ta da je prehod po izmerjenih podatkih zaprt 15,43 ure na dan. To povzroča velike zastoje v prometu in bistveno degradira obstoječo prometno smer.
V nadaljevanju magistralne ceste pred Šikolami še enkrat prečka železniško progo (primarno progo Pragersko – Ormož – Murska Sobota) in za vasjo ostro zavije v vzhodno smer. Nato poteka v zelo iztegnjeni trasi čez polja in gozd (Prelogi) do Hajdine.
Programske zasnove obravnavajo območje odseka magistralne ceste M 3-3 Slovenska Bistrica – Hajdina (obvoznica Pragersko) s pripadajočimi ureditvami prostora.
Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:
– območje po parcelnih številkah
– organizacijo dejavnosti
– tehnološke pogoje in omejitve
– podrobnejšo namensko rabo površin
– infrastrukturna omrežja, objekte in naprave
– usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
– usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
– usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
– usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito.
2. Območje po parcelnih številkah
Programska zasnova obsega naslednje parcele:
K.o.: Sp. Polskava
948/1, 948/3, 941, 943/3, 943/2, 812, 813, 810, 811/2, 1455, 808/2, 809, 808/1, 800/4, 800/7, 807, 1454, 552/3, 552/4, 553, 750, 749/1, 747/1, 747/3, 1461/1, 747/2, 560/4, 560/2, 1451/1, 563, 1425/1, 667, 738, 1508, 1471/21, 1471/17, 1471/2,668/1, 669/2, 670/1, 671, 673, 675, 676, 677, 678, 679, 681, 683, 684, 685, 686, 687, 688, 689, 690, 691, 692/1, 692/2, 693, 694, 697, 698, 699, 700, 702, 708/1, 708/2, 709, 710, 711/2, 711/1, 712, 715/1, 775/2, 728/1, 728/9, 732, 843/2, 643/1, 642, 639, 144, 729, 644, 645/1, 645/2, 646, 747/5, 1548, 1547, 1544, 1546, 1545, 1540, 1547, 1566, 1564, 1538, 973/2, 1541.
3. Tehnološki pogoji in omejitve
Trasa poteka preko območja Dravskega polja. Območje Dravskega polja označuje skoraj raven relief, na območju variant obvoznice je nadmorska višina med 245 in 255 m.
Na območju med Pragerskim gradom in Šikolami predstavljajo temeljna tla peščena glina z lečami proda. Meja dravske terase in področja iz koherentnih zemljin poteka na območju obravnavane trase nekako po lokalni cesti, ki poteka iz Šikol v Spodnjo Gorico. Vzhodno od Šikol so terasni sedimenti, ki jih v zgornjem sloju debeline 0,3–2 metra grade peščeni melji in puste ter peščene gline.
Na tej osnovi razvita tla sodijo v združbo tal na glinah in ilovicah (2. pedosekvenca tal), ki so bolj ali manj psevdooglejena. Stopnja psevdooglejevanja je različna, v profilu tal nastopa neprepustni horizont. Za psevdooglejena tla je značilna večja količina melja, ki povzroča nestrukturnost tal.
Z ureditvijo vodnega režima (primarne in sekundarne odvodnje) so zemljišča iz večinoma travniškega sveta spremenjena pretežno v njive. Zaradi ravnega terena in ob melioracijah izvedenih komasacij je možna intenzivna obdelava teh zemljišč. Zato so ta tla iz nekdaj IV. kategorije uvrščena v I. oziroma II. kategorijo kmetijskih zemljišč. Zaradi potrebe po zaščiti tal za kmetijske namene so v prostorskih planih občin opredeljene kot najboljša kmetijska zemljišča.
Na območju poteka variant obvoznice med Pragerskim gradom in Šikolami je podtalnica v globini 1–4,7 metrov in je verjetno vezana na pojave peščenih zemljin oziroma prepustnejših slojev (plavajoča podtalnica). Vzhodno od Šikol se podtalnica pojavlja nekoliko globlje, v globini 5–6 metrov.
Podtalnica Dravskega polja je zavarovana z občinskimi odloki o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje voda. Na območju poteka obvoznice veljata naslednja odloka:
– odlok o varstvenih pasovih virov v Občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda (MUV, št. 19/1992)
– odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju v Občini Maribor (MUV št. 9/92).
Na območju poteka variant je tako z odloki zavarovano območje podtalnice samo na območju občin Rače – Fram in Kidričevo. Glede na pomen podtalnice Dravskega polja pa je v vodnogospodarskih kartah opredeljen vplivni pas tudi na območju občine Slovenska Bistrica.
Območje poteka variant se nahaja v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature ne presegajo 30° C, najnižje pa ne padejo pod -20° C. Povprečne temperaturne razlike ne presegajo 30° C.
Obdobje zamrznitve tal traja približno tri mesece, zamrznitve pa segajo do globine 70 cm. Neugodno je to, da med obdobjem zamrznitve nastopajo odjuge, kar zelo neugodno vpliva na cestno telo. Pogost pojav v zimskem času je megla. Dravsko polje je v splošnem tudi dobro prevetreno.
4. Organizacija dejavnosti
Programska zasnova obravnava odsek magistralne ceste M 3-3 Slovenska Bistrica – Hajdina (obvoznica Pragersko) na območju Občine Slovenska Bistrica.
Obvoznica Pragersko se pri Pragerskem gradu naveže na rekonstruiran odsek magistralne ceste, poteka SZ in severno od naselja Pragersko, v podvozu prečka železniško progo Maribor – Zidani most in se za naseljem Šikole naveže na obstoječo traso. Cesta bo izvedena v normalnem prečnem profilu NPP 9,50 m, računska hitrost je 100 km/h.
Na obravnavanem območju se predvidi:
– magistralna cesta v dolžini 3,250 m na odseku med Pragerskim gradom in občinsko mejo z Občino Rače–Fram
– priključek Pragerski grad na cesto proti Spodnji Polskavi
– priključek Pragersko na obstoječo magistralno cesto
– vsi spremljajoči objekti, deviacije, prepusti, mostovi
– vodnogospodarske ureditve vseh vodotokov, ki jih trasa prečka
– prestavitev vodovoda in plinovoda v območju trase
– podvoz pod železniško progo Maribor – Zidani most.
5. Namenska raba prostora
Trasa magistralne ceste poteka večji del po najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi in so v prostorskih planih (republiških in občinskih) opredeljena kot 1. območje kmetijskih zemljišč. 1. območje kmetijskih zemljišč obsega kmetijska zemljišča I., II., III., in IV. kategorije, 2. območje pa zemljišča V. in VI. kategorije.
Večina najboljših kmetijskih zemljišč na območju trase je zaradi ravnega reliefa in s tem dobrih možnosti za obdelavo tal sodi v I. in II. kategorijo kmetijskih zemljišč, razen na aluvialnih nanosih, kjer so tla zaradi vlažnosti večinoma III. ali IV. kategorije. Območja so bila nekdaj znana po zamočvirjenih in često poplavljenih travnikih, po regulaciji so nastala velika polja.
Območje kompleksnega urejanja meri 4,875 ha. Trasa poteka večji del po kmetijskih območjih.
6. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Trasa magistralne ceste prečka obstoječe vodovodne cevovode, ki potekajo iz črpališč Šikole proti Slovenski Bistrici. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskimi jaški.
Trasa magistralne ceste križa oziroma se približa obstoječim 20 kV daljnovodom. Vsa križanja in prestavitve stebrov se izvedejo v skladu s predpisi. Na mestih, kjer ni možnosti doseči predpisanih odmikov, je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju poiskati ustrezno rešitev za prestavitev daljnovoda.
Magistralna cesta se približa oziroma poteka v varovalnem pasu obstoječega magistralnega plinovoda DN 250 Ptuj–Kidričevo–Slovenska Bistrica. Vsa dela v bližini plinovoda oziroma v varovalnem pasu se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca. Plinovod se prestavi tako, da se doseže ustrezen kot križanja.
Magistralna cesta prečka več kablov oziroma prostih vodov medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja. Na mestih križanja se predvidi zaščita TK kablov s cevmi. Prostovodne TK linije se na mestih križanja kablirajo.
7. Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
Trasa magistralne ceste in z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v prostoru in krajino, zato morajo ureditve kontaktnega prostora upoštevati:
1. urbani prostor:
– trasa magistralne ceste se naj prilagaja obstoječemu urbanemu razvoju, križišča in druge ureditve se prilagodijo veljavnim prostorskim dokumentom,
– zagotoviti varstvo pred vplivi magistralne ceste v smislu hrupa in onesnaženja zraka,
– nasilne posege v razdelitev prostora je potrebno urejati z oblikovalskimi rešitvami cest in kontaktnega območja, funkcionalnimi prehodi in ohranitvijo obstoječih povezav,
– dostopi do zemljišč se izvedejo v sklopu podvozov oziroma mostov in z vzporednimi povezavami,
2. odprti prostor – krajina:
– pri vseh stikih magistralne ceste s kmetijskimi površinami je potrebno na novo organizirati kmetijski prostor,
– potrebne regulacije vodotokov morajo upoštevati tipiko krajinske slike; vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasti, prečni profili pa v različnih naklonih; zagotovljeno mora biti nemoteno delovanje habitata,
– vse zasaditve v odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije.
8. Usmeritve za zavarovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine
Na območju poteka variante obvoznice je naravna in kulturna dediščina zavarovana z občinskimi odloki:
– na območju Občine Slovenska Bistrica velja odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92).
Na območju poteka magistralne ceste ni zavarovanega območja ali spomenika naravne dediščine, prav tako ni nobenega plansko predvidenega.
Magistralna cesta se približa zavarovanemu območju kulturne dediščine – poteku rimske ceste, ki je zavarovana kot arheološko območje ter kot arheološki spomenik (odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ptuj). V obeh primerih je predpisan varstveni režim, ki zahteva nadzor nad posegi v zemeljske plasti in zaščitno izkopavanje.
9. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene protihrupne bariere na odseku, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem bivalnem okolju.
Vsi potrebni ukrepi se opredelijo v poročilu o vplivih na okolje.
10. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila.
Vsi nasipi in ukrepi morajo biti izvedeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.
Za gradnjo magistralne ceste ni posebnih pogojev z vidika obrambe.
11. Tolerance
Vsi predvideni ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem načrtu. Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
12. Grafični del
Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska dokumentacija na kartah v merilu 1:5.000; ki obsega naslednje kartografske prikaze:
1. Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja PKN, merilo 1:5.000.
2. Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja TTN, merilo 1:5.000
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter varovanje in izboljšanje naravnega in bivalnega okolja TTN, merilo 1:5.000
4. Komunalna in energetska infrastruktura TTN, merilo 1:5.000

Spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Slovenska Bistrica so stalno na vpogled v Oddelku za okolje in prostor občine Slovenska Bistrica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.