Občinski svet občine Moravske Toplice je na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. člena odloka gospodarskih javnih službah v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/96), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93 in 35/97) ter 16. člena statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) na seji dne 23. 8. 1999 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Moravske Toplice
I. SPLOŠNO
1. člen
S tem odlokom se ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in sicer se določa organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja, vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporejenost, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, vire financiranja gospodarske javne službe ter način njihovega oblikovanja, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav ter druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
2. člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse sisteme oskrbe s pitno vodo v Občini Moravske Toplice, ki oskrbujejo več kot pet gospodinjstev oziroma več kot dvajset oseb.
3. člen
Fizične in pravne osebe na območju Občine Moravske Toplice imajo pravico do oskrbe s kvalitetno pitno vodo pod enakimi tehničnimi pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi, s tem odlokom, z drugimi občinskimi predpisi in s pravilniki za delovanje vsakega od sistemov oskrbe.
Občina v svojih planih sprejme zasnovo vodnega gospodarstva, v kateri so določeni viri pitne vode ter njihova vplivna območja.
4. člen
Za uporabnika štejejo fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo vse notranje vodovodne inštalacije od vodomera, oziroma za pavšalne porabnike od priključka dalje.
II. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
5. člen
Gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo občina zagotavlja v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju,
– s podelitvijo koncesije.
Opravljanje oskrbe s pitno vodo in upravljanje objektov in naprav za oskrbo s pitno vodi v občini izvaja občinsko javno komunalno podjetje Čista narava d.o.o., Tešanovci 32/b, ki opravlja to službo za vse vodovodne sisteme razen za tiste, za katere je posebej podeljena koncesija (v nadaljevanju: upravljalec).
Koncesijo se lahko podeli za manjše sisteme oskrbe s pitno vodo. Te sisteme določi občinski svet z odlokom, v katerem mora biti določen način podelitve koncesije.
Koncesijo se podeli na podlagi javnega razpisa, v katerem morajo biti določeni standardi in normativi za opravljanje oskrbe s pitno vodo. O izbiri koncesionarja pristojna občinska služba izda upravno odločbo.
Občinski svet lahko prenese koncesijo za opravljanje oskrbe s pitno vodo z odlokom neposredno na zasebne zadružne ali druge organizacijske oblike uporabnikov javnih dobrin oziroma na krajevne skupnosti, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali če to narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva. V tem primeru lahko ta organizacijska oblika opravlja gospodarsko javno službo sama ali prek druge pravne in fizične osebe, vse pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.
V primeru, da upravljalec iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje predpisanih tehničnih, sanitarnih in drugih normativov in standardov, zagotovi izvajanje javne službe občina preko javnega podjetja na stroške uporabnikov.
6. člen
Upravljalci javnih vodovodnih sistemov iz 5. člena tega odloka morajo vsako leto, najkasneje do 31. januarja za tekoče leto, predložiti občinskim službam finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja.
III. VIRI FINANCIRANJA OSKRBE S PITNO VODO
7. člen
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– povračilo stroškov izgradnje vodovodnega sistema,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnih sistemov.
8. člen
Ceno pitne vode, oblikovane z republiškimi in občinskimi predpisi, na predlog upravljalca in v skladu z veljavnimi predpisi potrjuje občinski svet. Cena mora vsebovati stroške enostavne in razširjene reprodukcije ter stroške upravljanja s sistemi vodooskrbe in morebitne stroške koncesije za uporabo vodnega vira. Uporabniku se poleg porabe vode zaračunava tudi taksa in števnina. Ceno se določa na podlagi obračuna dejanskih stroškov posameznega sistema vodooskrbe.
9. člen
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje plača uporabnik priključnino.
Priključnina predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in za širitev vodovodnega sistema.
Višino priključnine na predlog upravljalca potrdi občinski svet.
10. člen
Občinski svet lahko z odloki določi obveznost plačevanje taks, ki se uporabljajo namensko za oskrbo s pitno vodo. V odloku, s katerim se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
11. člen
Uporabniki, ki na območju, kjer se ne pobira komunalni prispevek, pri gradnji objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo niso sodelovali s svojimi sredstvi, morajo plačati investitorju ob kasnejši priključitvi povračilo sorazmernega dela stroškov izgradnje vodovodnega sistema, na katerega se priključujejo.
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA OSKRBO S PITNO VODO
12. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjeni izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo so:
a) primarno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja, kot so zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za prečiščevanje vode na primarnem omrežju,
– vodohrani,
– transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– tranzitni vodovodi med več naselji;
b) sekundarno omrežje in naprave:
– omrežje za oskrbovanje naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,
– hidrantna omrežja,
– omrežja za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in hidroforske naprave,
– naprave za dodatno čiščenje vode na sekudarnem omrežju.
Naprave in objekti iz prejšnjega odstavka se delijo na naprave in objekte skupne rabe in na naprave in objekte individualne rabe. Naprave in objekti skupne rabe so naprave in objekti za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi ter objekti in naprave za vzdrževanje javnih površin, vse ostali objekti in naprave so objekti individualne rabe.
13. člen
Naprave za katere je odgovoren uporabnik so:
– vodomerni jašek in hišna instalacija,
– interno hidrantno omrežje za vodomerom.
14. člen
Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na javni vodovod pod pogoji, ki jih določa ta odlok in drugi predpisi.
Priključitev na javno vodovodno omrežje je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo.
15. člen
Upravljalec vodi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 12. člena tega odloka.
Upravljalec vodi register vodovodnih priključkov in hidrantnih nastavkov.
16. člen
Vsa vzdrževalna dela na objektih in napravah iz 12. člena tega odloka, vključno z izvedbo vodomera, vodi upravljalec.
Uporabnik oziroma lastnik nepremičnine, na kateri potekajo dela, mora upravljalcu dopustiti prost dostop na nepremičnino ob izvajanju del iz prejšnjega odstavka tega člena.
Upravljalec mora po opravljenem delu vzpostaviti prvotno stanje in povrniti lastniku dejansko nastalo škodo.
Priključitev na vodovodno omrežje
17. člen
Uporabnik pridobi priključek na javno vodovodno omrežje na podlagi prijave ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijska dokumentacija s situacijskim načrtom objekta in opisom specifičnosti gradnje ter z naznačitvijo kote najvišjega odjemnega mesta).
Če je prijava popolna, je upravljalec dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, ob upoštevanju razpoložljivih kapacitet pitne vode in propustnosti omrežja. Rok za izdajo soglasja je 30 dni.
Vodovodni priključek pomeni spojno cev od primarnega ali sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom in vsemi vgrajenimi elementi.
Vodovodni priključek zgradi upravljalec ali od njega pooblaščen izvajalec na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik brezplačno prenese v vzdrževanje upravljalcu. Stroški vzdrževanja priključka so zajeti v ceni vode, stroški vzdrževanja vodomera pa so zajeti v števnini, ki se zaračunava ob ceni vode.
Priključek ima status začasnega priključka dokler nima gradbenega dovoljenja ali dokler ni vpisan v pristojni kataster objektov.
Objektov brez ustrezne dokumentacije ni dovoljeno priključiti na vodovodno omrežje.
18. člen
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljalec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradenj,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– profil vodomera,
– pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodnimi,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključnega vodovoda,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice.
19. člen
V primeru, da na območju, na katerem želi uporabnik pridobiti vodovodni priključek, obstaja kanalizacijsko omrežje, sme upravljalec izdati soglasje le, če lokacijska dokumentacija oziroma zazidalni načrt obravnavata priključek tudi na kanalizacijsko omrežje.
V primeru, da omrežja iz prejšnjega odstavka ni, sme upravljalec izdati soglasje le, če se v lokacijski dokumentaciji obravnava lastni objekt za čiščenje odplak (greznica, čistilna naprava).
20. člen
Upravljalec opravi priključitev, ko uporabnik izpolni pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek in plača priključno takso ter ima higiensko urejen sistem odvajanja odplak.
21. člen
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
Vsak nov vodovodni priključek ima značaj začasnega priključka dokler niso izpolnjeni pogoji iz 20. člena tega odloka.
Ob izdaji začasnega soglasja se določi čas veljavnosti priključka, upravljalec pa lahko določi za priključitev še dodatne pogoje. Začasni priključek se lahko uporablja za dobo dveh let oziroma mora uporabnik priključka zaprositi upravljalca za podaljšanje tega roka.
Javni hidranti
22. člen
Hidranti na javnem omrežju so namenjeni varstvu pred požari in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o spremembah na njih upravljalec sproti posreduje prostovoljnemu gasilskemu društvu oziroma Občinski gasilski zvezi.
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljalca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljalca o uporabi ter trajanju odvzema vode. Upravljalec po prejemu obvestila pregleda stanje hidranta. Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljalca. Z uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljalcu.
23. člen
Hidrante, ki so vgrajeni v notranji napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, plombira upravljalec. Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljalca.
Vodomeri
24. člen
Vsak vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom, ki ga namesti in vzdržuje upravljalec.
Tip, velikost ter mesto namestitve vodomera določi upravljalec s soglasjem uporabnika.
Kolikor ima uporabnik drugi števec za porabo vode za živino, se ta poraba vode ne upošteva za obračun kanalščine in takse za vodo.
25. člen
Uporabnik mora vzdrževati prostor za vodomer tako, da je dostopen upravljalcu zaradi kontrole pitne vode in odčitavanje porabe.
26. člen
Uporabnik lahko od upravljalca zahteva preizkus točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, nosi stroške preizkusa uporabnik, sicer nosi stroške preizkusa, popravila ter namestitve upravljalec. Če je do napake prišlo po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila oziroma zamenjave uporabnik.
27. člen
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika.
Stroški kontrole, popravil, vodenja registra ter zamenjave vodomera bremenijo upravljalca.
Delo z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo upravljalec.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
28. člen
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca.
29. člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka.
Stanje na vodomeru odčitava pooblaščeni delavec upravljalca, ki se mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim pooblastilom.
30. člen
V primeru, da upravljalec vodovoda oziroma uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Pavšalna porabe vode se obračuna tudi v naslednjih primerih:
– če priključek ni opremljen z vodomerom, se upošteva poraba vode v višini 5 m3 na osebo na mesec, ter 0,8 m3 po glavi živine na mesec,
– za vzdrževanje in čiščenje javnih površin. V tem primeru skleneta upravljalec in izvajalec vzdrževanja in čiščenja javnih površin predhodni dogovor o stroških.
31. člen
Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi izstavljenega računa oziroma položnice upravljalca. Uporabnik mora plačati račun oziroma znesek iz položnice do datuma, navedenega na računu oziroma položnici. V nasprotnem primeru mora upravljalec uporabnika z opominom pozvati k plačilu. V opominu, mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljalec brez posebnega opozorila prekine dobavo vode.
32. člen
Če je v objektu več uporabnikov, se račun za porabljeno vodo izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi drugemu ustreznemu skupnemu organu lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike.
Na zahtevo posameznih uporabnikov se lahko v primeru iz prejšnjega odstavka vgradi odštevalne števce. Odštevalne števce vgradi upravljalec na stroške uporabnika.
33. člen
V primeru nezadostnih količin pitne vode v omrežju, lahko izda upravljalec odredbo o varčevanju s pitno vodo, v kateri določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode.
Uporabnik je dolžan upoštevati določila odredbe.
34. člen
Upravljalec vodovoda lahko uporabnikom prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če interna inštalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te inštalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek na omrežje izveden brez soglasja upravljalca ali če uporabnik brez soglasja upravljalca spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljalca odčitavanje in pregled vodomera in notranje inštalacije,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu z določili 30. oziroma 31. člena tega odloka,
– če notranje inštalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom,
– če uporabnik krši odredbo o varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljalcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu,
– če zgradi vodna zajetja v nasprotju z 48. členom tega odloka,
– če uporablja vodno zajetje v nasprotju z 48. členom tega odloka.
35. člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljalec dolžan obvestiti uporabnike o prekinitvi dobave v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.
V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za zdravstveno varstvo je upravljalec dolžan obveščati uporabnike o morebitni obveznosti prekuhavanja vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu.
36. člen
Del omrežja, ki dalj časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljalec ta del omrežja dezinficirati in izprati. V primeru, da omrežje ni bilo v uporabi po krivdi uporabnika, nosi stroške ponovne vključitve v omrežje uporabnik.
37. člen
Upravljalec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– v okviru svojih pristojnosti skrbeti za zadostne količine zdrave vode,
– zagotavljati higiensko neoporečnost pitne vode in o rezultatih kontrole obveščati pristojno občinsko službo,
– kontrolirati delovanje vodovodnih naprav in objektov,
– vzdrževati in obnavljati vodovodne naprave in objekte,
– vzdrževati okolico vodovodnih objektov,
– obveščati pristojne organe o nizkem vodostaju,
– izdajati soglasja za priključitev na vodovod,
– vgrajevati hidrante na dostopnih mestih, jih primerno označevati in redno vzdrževati,
– skrbeti za redni obračun porabe pitne vode,
– obveščati uporabnike o redukcijah vode.
38. člen
Uporabnik ima pri izvajanju oskrbe s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati naprave v njegovi lasti,
– omogočiti dostop do vodovodnih objektov in naprav ne glede na lastništvo zemljišča na katerem stoji vodovodni objekt,
– za posege na vodovodnih objektih in napravah ter za priključitev na omrežje pridobiti soglasje upravljalca,
– javljati upravljalcu morebitne poškodbe na lastnem in tudi na javnem omrežju in okvare vodomera,
– varčno uporabljati vodo iz vodovodnega omrežja v primeru nezadostnih količin pitne vode.
39. člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti izkoriščajo iste vodne vire kot javni vodovod, morajo meriti izkoriščanje vode z vodomeri.
VI. KAZENSKA DOLOČBA
40. člen
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali fizična oseba:
– ki se v skladu z drugim odstavkom 14. člena tega odloka ne priključi na javni vodovod,
– če kot upravljalec ne vodi katastra vodovodnega omrežja (15. člen),
– če ne dopusti upravljalcu prostega dostopa pri izvajanju del iz 16. člena tega odloka,
– če kljub izpolnjenim pogojem ne izda soglasja za vodovodni priključek (17. člen),
– če izda soglasje za vodovodni priključek v nasprotju z določilom 19. člena,
– če v skladu z določbo 20. in 21. člena tega odloka ne izvede priključka,
– če uporablja hidrante na javnem omrežju v nasprotju z določili 22. in 23. člena tega odloka,
– če z nepravilno uporabo povzroči škodo na hidrantih (22. in 23.),
– če samovoljno in nepooblaščeno uporablja vodo iz hidrantov,
– če svojega vodovodnega priključka nima opremljenega z vodomerom,
– če ne vzdržuje prostora za vodomer in če ne dopusti upravljalcu dostopa do vodomera (25. člen),
– če izvaja gradbena dela v nasprotju z določilom 28. člena,
– če redno ne plačuje porabe vode,
– če krši odredbo o varčevanju s pitno vodo (33. člen),
– če prekine dobavo pitne vode v nasprotju z določili 34. člena in 35. člena tega odloka,
– če pred ponovno priključitvijo ne dezinficira in izpere omrežja, ki je bilo odklopljeno (36. člen),
– če krši obveznosti iz 37. člena tega odloka,
– če krši obveznosti 38. in 39. člena tega odloka.
VII. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
41. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju oskrbe s pitno vodo lahko upravljalci vodovodnih sistemov sprejmejo pravilnike. Pravilniki začnejo veljati, ko nanje da soglasje občinski svet.
42. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalni redarji, občinske in druge pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava ter upravljalec vodovodnih objektov in naprav.
43. člen
Pristojna občinska služba pripravi seznam sistemov za oskrbo s pitno vodo v dveh mesecih po sprejemu tega odloka.
44. člen
Določilo prvega odstavka 15. člena se do vzpostavitve katastra komunalnih naprav uporablja le za objekte in naprave, zgrajene po uveljavitvi tega odloka. Za objekte in naprave, zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka, mora upravljalec voditi evidenco teh objektov in naprav. Vzpostavitev katastra komunalnih naprav mora biti izvedena v roku dveh let.
45. člen
Pri uporabnikih vode iz javnih vodovodov, ki še nimajo števcev, mora upravljalec le-te montirati v roku šest mesecev od pričetka veljavnosti tega odloka. Dokler števcev nimajo, morajo plačevati pavšalno količino vode v skladu s 30. členom odloka.
Uporabniki individualnih vodovodnih zajetij so dolžni do priključitve na javni vodovod dovoliti oziroma izvajati kontrolo kvalitete vode vsaj enkrat letno, na lastne stroške.
46. člen
Izgradnja novih vodnih zajetij za javne vodovode je možna le ob soglasju Občine Moravske Toplice in ob upoštevanju veljavnih prostorsko-ureditvenih aktov in študije vodooskrbe v občini.
47. člen
V roku enega leta od pričetka veljavnosti tega odloka mora biti sprejet odlok, s katerim se določijo varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vseh vodnih zajetij v Občini Moravske Toplice.
Za vodna zajetja, kjer iz objektivnih lokacijskih pogojev ni možno določiti varstvenih pasov, pa velja prehodno obdobje njihove uporabe toliko časa, dokler je voda iz njih neoporečna. V primeru ugotovljenih bakterioloških ali kemičnih oporečnosti vzorcev vode iz teh zajetij, se morajo gospodinjstva in drugi uporabniki vode, razen porabnikov tehnološke vode kolikor se ta ne uporablja za prehrambene izdelke, priključiti na najbližnji javni vodovod ali izgraditi novo vodno zajetje.
48. člen
Krajevna skupnost in drugi upravljalci obstoječih javnih vodovodnih objektov in naprav sklenejo z občino in upravljalcem pogodbo o prenosu teh objektov v upravljanje. V pogodbi se določijo medsebojna razmerja, zlasti glede vzdrževanja teh objektov.
Kolikor pogodba iz prvega odstavka tega člena ni sklenjena v roku enega leta po sprejemu tega odloka, se prenos na upravljalca opravi brez pogodbe o prenosu, s tem, da vsi stroški prevzema bremenijo uporabnike prevzetega vodovoda.
Ta določba velja za vse javne vodovode, ki niso s tem odlokom prenešeni v upravljanje drugim upravljalcem.
49. člen
Prevzemi vodovodov v upravljanje Čiste narave, d.o.o., se bodo vršili postopno v skladu s programom prevzema, ki ga bo izdelala Čista narava, d.o.o.
50. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 53/99
Moravske Toplice, dne 23. avgusta 1999.
Župan
Občine Moravske Toplice
Franc Cipot, univ. dipl. org., ekon. l. r.
