Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98 in 12/99) ter 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 18. 5. 1999 sprejel
O D L O K
o sprejetju sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu Černelavci–Veščica
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
V skladu z dolgoročnim planom Občine Murska Sobota za obdobje 1986–2000 (Ur. objave, št. 24/86 in 10/90) in družbenim planom Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 (Ur. objave, št. 24/86 in 7/87) se spremeni zazidalni načrt za območje Černelavci–Veščica (Ur. objave, št. 12/77 in 19/87).
Spremembe zazidalnega načrta je izdelal Atelje RPS Murska Sobota, d.o.o., pod številko projekta ZN-14/97 v novembru 1997.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) Splošni del;
B) Tekstualni del;
C) Soglasja, mnenja, smernice;
D) Grafični del.
II. OBMOČJE OBDELAVE
3. člen
Meja območja zazidalnega načrta je razvidna iz grafičnih prilog zazidalnega načrta.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje zazidalnega načrta je funkcionalno opredeljeno po naslednjih conah:
0) Obstoječe območje naselja;
A) Individualna stanovanjska gradnja;
B) Individualna stanovanjska gradnja;
C) Individualna stanovanjska gradnja;
D) Družbene dejavnosti, igrišče, park;
E) Individualna stanovanjska gradnja, delovni center;
F) Igrišče, park;
G) Individualna stanovanjska gradnja.
5. člen
Znotraj območij zazidalnega načrta je dovoljena gradnja objektov, ki so v osnovni funkciji predvidenih dejavnosti.
Dovoljena je sprememba namembnosti delov objektov pod pogojem, da se s spremembo ne povečajo škodljivi vplivi na okolje oziroma ne presegajo predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije.
Sprememba namembnosti se nanaša le na opravljanje tihe in mirne dejavnosti. Znotraj obravnavanega območja niso dovoljene dejavnosti, ki pomenijo kakršnokoli povečanje vplivov na okolje (infrastruktura, hrup, zrak).
V tem primeru spremembe namembnosti je potrebno izdelati predhodno analizo – strokovno podlago, v postopku njene izdelave pa morajo dati soglasja k predvideni spremembi pristojni organi in organizacije, ki so podali soglasja k zazidalnemu načrtu.
Povsem so izključene naslednje dejavnosti:
– predelovalne dejavnosti (proizvodnja);
– gostinstvo (razen v coni “D”).
6. člen
Potrebna soglasja določi upravni organ v lokacijskem postopku. Pridobitev soglasij se opravi na podlagi posebno izdelanih strokovnih podlag.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA
7. člen
Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se morajo upoštevati gradbene linije določene z zazidalnim načrtom. Vse značilnosti urbanističnega oblikovanja posameznih con so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta.
Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za predvidene objekte kot za prometne in manipulativne površine.
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
8. člen
Horizontalni gabariti
– individualni stanovanjski objekti (A, B, C, E in G)
Tlorisna oblika individualnih objektov mora upoštevati maksimalne horizontalne gabarite, in sicer:
– osnovni gabarit 12 x 14 m;
– možnost odstopanja + / -2 m,
– delovni center (E)
Tlorisna oblika objekta mora upoštevati maksimalne horizontalne gabarite, in sicer:
– v skladu z zazidalnim načrtom;
– možnost odstopanja + / -2 m.
– objekt družbenega standarda (D)
Objekt znotraj cone D po svojem horizontalnem gabaritu ne sme presegati gabarita, ki je podan v grafičnih prilogah zazidalnega načrta (spremembe).
Vertikalni gabariti
– individualni stanovanjski objekti (A, B, C, E in G).
Vertikalni gabarit objekta je določen z gabaritom K+P+M oziroma maksimalno višino do kapne lege objekta, in sicer:
– 4,80 m,
– objekt družbenega standarda (D)
Vertikalni gabarit objekt je določen z gabaritom K+P+M oziroma maksimalno višino do kapne lege objekta, in sicer:
– 5,50 m.
9. člen
Odmiki med objekti ne smejo biti manjši od višine najvišjega sosednjega objekta oziroma ne manjši od 6 m.
10. člen
Strehe objektov morajo biti dvokapnice z naklonom minimalno 30°. Pri objektu družbenega standarda in delovnem centru so strehe lahko oblikovane prosto s steklenimi kupolami in spremenljivo smerjo slemen.
11. člen
Gradbene linije objektov morajo biti v skladu z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta.
VI. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER SISTEMA ZVEZ
12. člen
Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje.
13. člen
Širine predvidenih komunikacij za javni in mirujoči promet so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta in so obvezne.
14. člen
Ogrevanje objektov se rešuje individualno (centralna kurjava na lahko kurilno olje). Alternativno je možno uporabljati električno energijo ali plin.
15. člen
Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantna mreža ter vsi ostali podatki v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sistema zvez, so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta in so usklajene s soglasji pristojnih služb.
16. člen
Ob parcelni meji je dovoljena postavitev ograje do višine 1,20 m. Ograja je obvezno živa meja ali kombinirani avtohtoni materiali.
Ograja ne sme zmanjšati prometne preglednosti.
VII. UKREPI ZA PREPREČITEV NEGATIVNIH VPLIVOV
17. člen
Komunalne odpadke, ki nastanejo na območju kompleksa, je potrebno zbirati v primerne posode in odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Zbiranje odpadkov je obvezno ločeno (selektivno zbiranje odpadkov).
18. člen
Fekalna in meteorna kanalizacija se odvaja v obstoječe kanalizacijsko omrežje.
19. člen
Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s II. stopnjo zahtevnosti. Če se ugotovi preseganje maksimalno dovoljenih vrednosti, je investitor dolžan urediti protihrupno zaščito proti stanovanjski coni.
20. člen
Pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije (PGD, PZI) je potrebno upoštevati vse pogoje in soglasja, ki so sestavni del zazidalnega načrta.
VIII. FAZNOST IZVAJANJA
21. člen
Pred začetkom gradnje vseh predvidenih objektov v območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, je obvezno zagotoviti minimalno infrastrukturno omrežje, ki obsega prometno, kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje, sicer pa je možno vse predvidene gradnje izvajati sočasno.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA
22. člen
Do realizacije zazidalnega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta niso dovoljeni.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
23. člen
Investitorji posameznih gradenj v območju zazidalnega načrta si opremo stavbnega zemljišča (vodovod, elektrika, odvajanje odplak) zagotavljajo sami, kompleksno pa se izvaja v skladu s programom urejanja stavbnih zemljišč.
XI. TOLERANCE
24. člen
Tolerance pri horizontalnih gabaritih objektov na območju zazidalnega načrta so možne v skladu z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta v okviru maksimalnih horizontalnih gabaritov, ki se ne smejo spreminjati, oziroma se lahko spreminjajo le v primeru, da to kvarno ne vpliva na sosednje objekte, naprave in površine, kar se mora nedvomno ugotoviti v postopku izdelave posebnih strokovnih podlag.
K tako izdelanim strokovnim podlagam se morajo pridobiti soglasja pristojnih organov in organizacij.
XII. KONČNE DOLOČBE
25. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravi Mestne občine Murska Sobota in Upravni enoti Murska Sobota. S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Černelavci–Veščica (Ur. objave, št. 12/77 in 19/87).
26. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
27. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-27/97
Murska Sobota, dne 18. maja 1999.
Župan
Mestne občine Murska Sobota
Anton Slavic l. r.
