PRILOGA 1

              PRAVILA ZA RAZVRŠČANJE BLAGA V HARMONIZIRANO
                   NOMENKLATURO CARISKE TARIFE

                   TEMELJNA PRAVILA ZA UPORABO
    HARMONIZIRANEGA SISTEMA (HS) NOMENKLATURE CARINSKE TARIFE

Razvrščanje blaga v nomenklaturo poteka po naslednjih temeljnih
pravilih:

                            PRAVILO 1

NASLOVI ODDELKOV, POGLAVIJ IN PODPOGLAVIJ SO PODANI ZATO, DA SE
JE LAŽJE ZNAJTI PRI UVRŠČANJU. ZARADI PRAVNH RAZLOGOV, UVRŠČANJE
POTEKA PO POIMENOVANJIH TARIFNIH ŠTEVILK IN OPOMBAH K USTREZNIM
ODDELKOM IN POGLAVJEM IN PO NADALJE OPISANIH PRAVILIH, ČE NISO V
NASPROTJU Z VSEBINO TEH TARIFNIH ŠTEVILK IN OPOMB.

KOMENTAR

 I. Nomenklatura vsebuje seznam blaga, ki je predmet mednarodne
trgovine in ki je združeno po določenem sistemu. Nomenklatura
združuje blago v oddelke, poglavja in pododdelke, katerih naslovi
karseda na kratko označujejo skupine ali vrste izdelkov, ki jih
vključujejo. Vendar sta raznovrstnost in številčnost izdelkov,
združenih v neki oddelek ali poglavje mnogokrat takšni, da jih je
nemogoče vse zaobseči ali posebej imenovati v naslovu.

 II. Pravilo 1 navaja, da so naslovi podani "le, da se je laže
znajti". Vsled tega naslovi nimajo zakonskega vpliva na
razvrščanje.

 III. Drugi del tega pravila določa, da razvrščanje poteka:

a) razen po poimenovanjih oddelkov in poglavij tudi po
poimenovanjih tarifnih številk in ustreznih opombah,

b)  kjer je treba, po določilih teh temeljnih pravil 2,3,4 in 5
pod pogojem, da vsebina tarifnih številk ali opomb ne določa
drugače.

 IV. Določilo komentarja III.(a) je samo po sebi jasno in veliko
število izdelkov lahko razvrstimo v Nomenklaturi brez uporabe
Temeljnih pravil, npr. živi konji (tar.št. 01.01), farmacevtsko
blago, ki je navedeno v opombi št. 3 pri 30. poglavju (tar.št.
30.06).

 V. Določilo komentarja III. (b) "pod pogojem, da vsebina
tarifnih številk ali opomb ne določa drugače" ima namen
pojasniti, da so poimenovanja tarifnih številk in ustrezne opombe
pri oddelkih in poglavjih pomembnejše oz. da imajo prednost pri
razvrščanju. Opombe pri 31 poglavju na primer določajo, da
nekatere tarifne številke vključujejo le določeno blago. Skladno
s tem jih torej ni možno razširiti tako, da bi vključevale blago,
ki bi ga sicer lahko z uporabo Temeljnega pravila št. 2 b.


                            PRAVILO 2

(a) ZA BLAGO, KI JE NAVEDENO ALI ZAJETO V POIMENOVANJU POSAMEZNE
TARIFNE ŠTEVILKE, SE ŠTEJE TUDI BLAGO, KI NI KOMPLETNO ALI
DOKONČANO, ČE IMA BISTVENE ZNAČILNOSTI KOMPLETNEGA ALI
DOKONČANEGA IZDELKA. V TARIFNO ŠTEVILKO SE UVRŠČA TUDI KOMPLETEN
ALI DOKONČAN IZDELEK (ALI IZDELEK, KI SE UVRŠČA KOT KOMPLETEN ALI
DOKONČAN PO TEM PRAVILU), ČE SE NAHAJA OB ČASU CARINJENJA
NESESTAVLJEN ALI SESTAVLJEN.

(b) ZA MATERIAL ALI SNOV, KI JE NAVEDENA ALI ZAJETA V
POIMENOVANJU POSAMEZNE TARIFNE ŠTEVILKE, SE ŠTEJE TUDI MEŠANICA
ALI KOMBINACIJA TEGA MATERIALA ALI SNOVI Z DRUGIMI MATERIALI ALI
SNOVMI. IZDELEK IZ DANEGA MATERIALA ALI SNOVI SE OBRAVNAVA KOT
BLAGO, KI V CELOTI ALI DELOMA SESTOJI IZ TEGA MATERIALA ALI
SNOVI. UVRŠČANJA BLAGA, KI SESTOJI IZ VEČ KOT ENE SNOVI ALI
MATERIALA, POTEKA PO PRAVILU 3.

KOMENTAR

                          PRAVILO 2 (a)
              (nekompletni ali nedokončani izdelki)

 I. Prvi del določila Temeljnega pravila 2 (a) razširja vsebino
katerekoli tarifne številke, ki se nanaša na določeni izdelek
tako, da ne vključuje le kompletnega izdelka, temveč tudi še
nekompleten ali nedokončan izdelek - vendar pod pogojem, da ima
pri carinjenju bistvene lastnosti kompletnega ali dokončanega
izdelka.

 II. Določila tega pravila se uporabljajo tudi pri grobo
oblikovanih izdelkih ("blanks"), razen v kolikor niso le-ti
posebej navedeni v določeni tarifni številki. Pojem "grobo
oblikovan izdelek" se nanaša na izdelek, ki ni dodelan za
neposredno uporabo, ki je približne oblike ali izgleda
dokončanega izdelka ali dela izdelka in ki se lahko, razen v
izjemnih primerih, uporabi le za izdelavo dokončanega izdelka ali
dela izdelka (npr. predoblike steklenic iz plastike kot vmesni
proizvod cevaste oblike, ki je na eni strani zaprt, na drugi pa
odprt z vrezanimi navoji za namestitev vijačnega zamaška ter z
delom pod navoji, namenjenim za razširitev na željeno mero in v
željeno obliko).

Polizdelki, ki še nimajo značilnih oblik dokončanih izdelkov (kot
npr. palice, krožne plošče - diski ali cevi), ne štejejo za grobo
oblikovane izdelke.

 III. Ta del Pravila 2 se, glede vsebine poimenovanj tarifnih
številk oddelkov I do VI, ne uporablja za blago, navedeno v teh
oddelkih.

 IV. Nekaj primerov, na katere se nanaša to pravilo, je navedenih
v Splošnih določilih pri oddelkih in poglavjih (npr. pri oddelku
XVI in poglavjih 61, 62, 86, 87 in 90).

                          PRAVILO 2 (a)
    (izdelki, ki se carinijo nesestavljeni ali razstavljeni)

 V. Drugi del določila Pravila št. 2(a) predvideva, da se
kompletni ali dokončani izdelki, ki so v trenutku carinjenja
nesestavljeni ali razstavljeni, uvrščajo v isto tarifno številko
kot sestavljeni izdelki. Na tak način se blago običajno dobavlja
zaradi zahtev in ustreznosti pakiranja, rokovanja in transporta.

 VI. To pravilo se prav tako uporablja za nekompletne ali
nedokončane izdelke, ki so v trenutku carinjenja nesestavljeni
ali razstavljeni - vendar pod pogojem, da jih z uporabo določil
prvega dela tega pravila lahko štejemo za kompletne ali
dokončane.

 VII) V smislu tega pravila pomeni izraz "nesestavljeni ali
razstavljeni proizvodi" proizvode, katerih sestavni deli se
morajo šele sestaviti bodisi s pritrjevalnimi napravami (vijaki,
sorniki, maticami ipd.), bodisi s kovičenjem ali varjenjem,
vendar pod pogojem, da gre pri tem izključno in zgolj za
operacije sestavljanja.

Obseg načinov sestave pri tem ne igra nobene vloge. Vendar pa
sestavni deli oz. komponente med sestavljanjem ne smejo biti
predmet kakršnekoli obdelave.

Nesestavljene komponente ali deli izdelka, ki so, glede na
potrebno količino za kompleten izdelek, odveč, se uvrščajo
posebej.

 VIII. Primeri, na katere se nanaša to pravilo, so navedeni v
splošnih določilih pri oddelkih in poglavjih (npr. oddelek XVI in
poglavja 44, 86, 87 in 89).

 IX. Ta del Pravila št. 2 se, glede vsebine poimenovanja tarifnih
številk oddelkov I do VI, ne uporablja za blago, navedeno v teh
oddelkih.

                          PRAVILO 2 (b)
          (mešanice in kombinacije materiala in snovi)

 X.  Pravilo 2 (b) se nanaša na mešanice in kombinacije materiala
in snovi in na blago, ki sestoji iz dveh ali več materialov oz.
snovi. To zadeva tarifne številke, ki omenjajo materiale in snovi
(npr. tarifna št. 05.03 - konjska žima) in one, ki omenjajo blago
iz določenega materiala ali snovi (npr. tar. št. 45.03 - izdelki
iz naravne plute). Poudariti je treba, da se to pravilo uporablja
le, v kolikor s poimenovanji tarifnih številk ali v opombah pri
oddelkih ali poglavjih ni drugače določeno (npr. tar. št. 15.03 -
olje iz jedilne svinjske masti...nemešano).

Izdelki v obliki mešanic, opisani v opombah k oddelkom ali
poglavjem ali v besedilu tarifnih številk, se razvrščajo z
uporabo Pravila 1.

 XI.  Uporaba tega pravila se širi na katerokoli tarifno
številko, v kateri je naveden določeni material ali snov tako, da
vključuje mešanice ali kombinacije tega materiala ali snovi z
drugimi materiali ali snovmi. Uporaba tega pravila je prav tako
razširjena na katerokoli tarifno številko, ki navaja blago iz
določenega materiala ali snovi tako, da vključuje blago, ki je
deloma sestavljeno iz tega materiala ali snovi.

 XII.  Vendar pa uporaba tega pravila ne more razširiti vsebine
tarifne številke tako, da bi vključevala blago, ki ne ustreza
enemu od opisov in poimenovanja tarifne številke z uporabo
Temeljnega pravila 1. Tak primer je, ko se nekemu blagu z
dodajanjem ali odvzemanjem materiala ali snovi odvzemajo
lastnosti blaga, navedene v poimenovanju tarifne številke.

 XIII.  Mešanice in kombinacije materialov ali snovi, pa tudi
blago, ki sestoji iz dveh ali več materialov ali snovi in ki bi
se morda na prvi pogled mogle uvrstiti v dve ali več tarifnih
številk se, skladno s tem pravilom, razvrščajo z uporabo
Temeljnega pravila št. 3.


                            PRAVILO 3

BLAGO, KI BI GA BILO MOGOČE PO PRAVILU 2(b) ALI IZ DRUGIH
RAZLOGOV NA PRVI POGLED UVRSTITI V DVE ALI VEČ TARIFNIH ŠTEVILK,
SE UVRŠČA TAKOLE:

(a) TARIFNA ŠTEVILKA, V KATERI JE NAJBOLJ NATANČNO POIMENOVANJE
ZA BLAGO, IMA PREDNOST PRED TARIFNIMI ŠTEVILKAMI, V KATERIH JE
POIMENOVANJE SPLOŠNEJŠE. KADAR PA SE POIMENOVANJE DVEH ALI VEČ
TARIFNIH ŠTEVILK NANAŠAJO SAMO NA DEL MATERIALA ALI SNOVI,
VSEBOVANIH V MEŠANIH ALI SESTAVLJENIH IZDELKOV, ALI SAMO NA DEL
KOMPONENT, PRIPAVLJENIH KOT KOMPLET ZA PRODAJO NA DROBNO,
POIMENOVANJA TEH TARIFNIH ŠTEVILK ŠTEJEJO ZA ENAKO KONKRETNA,
CELO, ČE IMA KATERO IZMED NJIH BOLJ KOMPLETEN IN BOLJ NATANČEM
OPIS BLAGA.

(b) MEŠANICE IN SESTAVLJENI IZDELKI, KI SESTOJE IZ RAZLIČNIH
MATERIALOV ALI SO IZDELANI IZ RAZLIČNIH KOMPONENT OZIROMA
SESTAVIN, TER IZDELKI, PRIPRAVLJENI V KOMPLETIH ZA PRODAJO NA
DROBNO, KI SE NE MOREJO UVRSTITI PO PRAVILU 3(a), SE UVRSTIJO,
KOT DA SO IZ MATERIALA ALI SESTAVINE, KI JIM DAJE BISTVEN
ZNAČAJ,ČE JE TO MERILO UPORABNO.

(c) ČE BLAGA NI MOGOČE UVRSTITI PO PRAVILIH POD 3(a) ALI 3(b), SE
UVRSTI V TISTO TARIFNO ŠTEVILKO, KI JE PO ZAPOREDJU ZADNJA MED
TISTIMI, KI JIH JE TREBA GLEDE NA POMEMBNOST ENAKO UPOŠTEVATI.

KOMENTAR

 I.  To pravilo predvideva tri načine razvrščanja blaga, ki bi se
na prvi pogled moglo uvrstiti v dve ali več tarifnih številk -
bodisi na osnovi določb Temeljnega pravila 2(b), bodisi iz
kateregakoli drugega vzroka. Ti načini se uporabljajo v
zaporedju, katerega določa to pravilo samo. Tako se Temeljno
pravilo 3(b) uporablja le, v kolikor z uporabo Temeljnega pravila
3(a) ni mogoče rešiti vprašanja razvrstitve, Temeljno pravilo
3(c) pa pride v poštev, če problema razvrstitve ni mogoče rešiti
niti na osnovi Temeljnega pravila 3(a), niti z uporabo Temeljnega
pravila 3(b).

 II.  To pravilo se uporablja le v primeru, če v poimenovanju
tarifnih številk ali v opombah pri oddelkih in poglavjih ni
določeno drugače. V opombi pri določilu 4(b) poglavja št. 97 je
npr. predpisano, da se izdelki, katere vključuje poimenovanje ene
izmed tar. št. 97.01 do 97.05 ali v tar. št. 97.06, uvrščajo v
tar. št., ki je prej omenjena. Taki izdelki se razvrščajo z
uporabo opombe pri 4(b). določilu pri poglavju št. 97 in ne na
osnovi tega pravila.

                          PRAVILO 3(a)

 III.  Prvi način uvrščanja je predpisan z Temeljnim pravilom
3(a) ki pravi, da ima tarifna številka, ki bolj specifično
predpisuje oz. konkretneje poimenuje blago, prednost pred tarifno
številko, ki to isto blago poimenuje splošneje.

 IV.  Trdna in nespremenljiva pravila, ki bi določala, katera
tarifna številka bolj specifično poimenuje neko blago od druge,
ni mogoče postavljati. Vendar pa je načeloma možno ugotoviti
naslednje:

a)  Konkretno poimenovanje blaga je bolj specifično od splošnega
ali skupnega poimenovanja (npr. aparati za britje in striženje z
vgrajenim elektromotorjem se uvrščajo v tarifno številko 85.10 in
ne v tar. št. 85.08 kot ročno elektromehansko orodje ali npr. v
tar. št. 85.09 kot elektromehanski gospodinjski aparati z
vgrajenim elektromotorjem).

b)  Če blago ustreza poimenovanju, ki ga jasneje identificira,
potem je tako poimenovanje bolj specifično in konkretno v
primerjavi s poimenovanjem, pri katerem gre za bolj nepopolno
identifikacijo.

Primeri izdelkov iz skupine pod b) bi lahko bili:

1)  Preproge iz taftiranega tekstilnega materiala, za katere
lahko ugotovimo, da so namenjene uporabi v avtomobilih, ne
razvrščamo kot avtomobilski pribor v tar. št. 87.08, temveč v
tar. št. 57.03, kjer so bolj specifično navedene kot preproge.

2)  Neokvirjeno varnostno steklo, ki sestoji iz kaljenega in
laminiranega (slojnega) stekla in je razpoznavno in uporabno v
letalih, se ne razvršča v tar. št. 88.03 kot deli blaga iz tar.
št. 88.01 ali 88.02, temveč v tar. št. 70.07, kjer je to steklo v
poimenovanju bolj specifično navedeno kot varnostno steklo.

 V.  Kadar pa se poimenovanja iz dveh ali več tarifnih številk
nanašajo le na del materiala ali snovi, ki se nahajajo v mešanih
ali sestavljenih oz. kombiniranih izdelkih, ali le na del
komopnent v kompletu, pripravljenem za maloprodajo, šteje, da so
te tarifne številke enako specifične v razmerju do izdelka -
celo, čeprav ena izmed njih podaja popolnejše oz. natančnejše
poimenovanje od drugih tarifnih številk. V takih primerih
razvrščanje poteka po Pravilu 3(b) ali (c).

                          PRAVILO 3(b)

 VI.  Drugi način uvrščanja se uporablja samo v primerih:

a)  mešanic

b)  kombiniranih izdelkov

c)  izdelkov, ki sestoje iz različnih komponent in

d)  izdelkov, pripravljenih za maloprodajo.

To določilo Pravila 3 se uporablja le v primeru, če ne moremo
uporabiti določil Temeljnega pravila 3(a).

 VII.  V vseh primerih se izdelki razvrščajo, kot da bi se
sestavljali iz materialov ali komponent, ki jim dajejo bistveno
lastnost ali značaj, vendar le takrat, ko je ta kriterij mogoče
uporabiti.

 VIII.  Dejstvo, ki določa bistveno lastnost ali značaj blaga, se
razlikuje, odvisno pač od vrste blaga. Bistvena lastnost lahko
izhaja npr. iz narave materiala ali komponente, obsega, količine,
teže ali vrednosti, ali pa iz vloge sestavnega materiala glede na
uporabnost tega izdelka.

 IX.  V smislu uporabe tega pravila pri sestavljenem ali
kombiniranem blagu, ki je izdelano iz različnih komponent, ni
mišljeno le tisto blago, pri katerem so različne komponente
pritrjene ena na drugo tako, da takorekoč predstavljajo
neločljivo celoto, temveč tudi blago z ločljivimi komponentami -
vendar pod pogojem, da so te komponente prilagojene ena drugi in
da se vzajemno dopolnjujejo tako, da tvorijo celoto, katera se
običajno ne prodaja po posameznih delih.

Primeri iz predhodnega odstavka (IX) so naslednji:

1) pepelniki s podstavkom ali stojalom, ki vsebuje neločljivo
posodo za pepel

2)  posebno izdelane police za začimbe v gospodinjstvu (običajno
iz lesa) z ustreznim številom stekleničk primerne oblike in
velikosti.

Praviloma so komponente tako sestavljenega blaga kot celota
pakirane skupaj.

 X.  Pri uporabi tega pravila so s pojmom "izdelki, pripravljeni
v kompletih za maloprodajo" mišljeni kompleti, ki izpolnjujejo
naslednje pogoje:

a)  da sestoje iz najmanj dveh različnih izdelkov, ki bi se na
prvi pogled lahko uvrstili v različne tarifne številke,

b)  da sestoje iz izdelkov, ki skupaj zadovoljujejo določeno
potrebo ali izvajajo določeno aktivnost in

c)  da so na ustrezni način in brez prepakiranja pripravljeni za
neposredno maloprodajo uporabnikom (npr. škatle, zaboji,
kartoni...).

Pojem "komplet" prav tako vključuje komplete, ki sestoje npr. iz
različnih živil, namenjenih, da se skupaj uporabijo pri pripravi
gotovih jedi ali obrokov.

Primeri kompletov, pri katerih lahko uporabimo Pravilo 3(b):

1)  (a) Komplet, ki ga sestavljajo žemlja - sendvič (ali podoben
izdelek) z vstavljenim mesom, z ali brez sira (tar. št. 16.02),
pakirano skupaj s pečenim krompirčkom (francoski pomfrit) (tar.
št. 20.04).

Taki kompleti se uvrščajo v tar. št. 16.02.

(b) Kompleti iz komponent, ki so namenjene skupni uporabi pri
pravi jedi iz testenin in ki sestoje iz zavoja surovih testenin
(tar. št. 19.02), iz vrečke nastrganega sira (tar. št. 04.06) in
majhne pločevinke paradižnikove omake (tar. št. 21.03) in so
pakirani v kartonski škatli.

Taki kompleti se uvrščajo v tar. št. 19.02.

To pravilo pa ne vključuje izdelke v enem pakiranju, ki sestoje
npr. iz:

- pločevink s škampi (tar. št. 16.05),

- pločevink z gosjo pašteto (tar. št. 16.02),

- pločevink s sirom (tar. št. 04.06),

- pločevink z rezinami slanine (tar. št. 16.02),

- pločevink s cocktail klobaso ali hrenovkami (tar.št. 16.01);
ali

- steklenice alkoholnih pijač iz tar. št. 22.08 in steklenice
vina iz tar. št. 22.04.

V teh dveh kompletih se mora vsaka vrsta blaga uvrstiti v svojo
odgovarjajočo tarifno številko.

2)  Kompleti za urejanje pričeske, ki sestoje iz električnega
aparata za striženje (tar. št. 85.10), glavnika (tar. št. 96.15),
škarij (tar št. 82.13), ščetke (tar. št. 96.03) in tekstilne
brisače (tar. št. 63.02) in ki so pakirani v usnjen etuiju (tar.
št. 42.02) .

Takšni kompleti se uvrščajo v tar. št. 85.10.

3)  Kompleti za risanje, ki sestoje iz ravnila (tar. št. 90.17),
korekturne barve v steklenki s čopičem (38.24), kalkulatorja
(tar. št. 90.17), svinčnika (tar. št. 96.09) in šilčka (tar. št.
82.14) in ki so pakirani v plastični etui (tar. št. 42.02).

Tak komplet se uvršča v tar. št. 90.17.

 V primeru maloprej omenjenih kompletov poteka razvrščanje po
komponenti ali komponentah, ki dajejo kompletu bistveno lastnost.

 XI.  To pravilo se ne uporablja pri izdelkih, ki sestoje od
posebej pakiranih sestavin, pripravljenih skupaj v ugotovljenih
proporcih za industrijsko proizvodnjo in neglede na to, ali so
pakirani skupaj (npr. pijače).

                          PRAVILO 3(c)

 XII.  Kadar izdelkov ni moč uvrščati po Temeljnem pravilu 3(a)
ali (b), se uvrstijo v tarifno številko, ki je po številčnem
zaporedju zadnja med tistimi, ki bi se lahko enakovredno
upoštevale pri odločitvi o uvrščanju.


                            PRAVILO 4

BLAGO, KI GA NI MOGOČE UVRSTITI PO ZGORAJ NAVEDENIH PRAVILIH, SE
UVRSTI V TARIFNO ŠTEVILKO PREDVIDENO ZA BLAGO, KI JE TAKEMU BLAGU
NAJBOLJ PODOBNO.

KOMENTAR

(I)  To pravilo se nanaša na izdelke, katerih ni mogoče uvrstiti
z uporabo Temeljnih pravil od 1 do 3. To pravilo predvideva, da
je treba take izdelke uvrstiti v ustrezno tar. številko izdelkov,
ki se jim najbolj podobni.

(II)  Pri uvrščanju z uporabo Temeljnega pravila 4 je treba
primerjati izdelke, ki se carinijo, s podobnimi izdelki, da bi
določili, katerim izdelkom so izdelki, ki se carinijo, najbolj
podobni. Izdelki, ki se carinijo, se uvrščajo v isto tar.
številko kot tisti, katerim so najpodobnejši.

(III)  Podobnost je lahko, seveda, odvisna od številnih dejstev
oz. dejavnikov, kot so npr. opis, lastnost in namen izdelka.


                            PRAVILO 5

POLEG DOLOČB, NAVEDENIH V PREDHODNIH PRAVILIH, VELJAJO ZA NAŠTETE
IZDELKE TUDI NASLEDNJA PRAVILA:

(a) TOKI ZA KAMERE, GLASBILA, OROŽJE, RISALNI PRIBOR, EMBALAŽO ZA
OGRLICE IN PODOBNA EMBALAŽA, KI JE POSEBEJ OBLIKOVANA IN
PRIREJENA ZA DOLOČENE IZDELKE ALI KOMPLETE LE-TEH, PRIMERNA ZA
DOLGOTRAJNO UPORABO IN DOBAVLJENA SKUPAJ Z IZDELKOM, ZA KATERE JE
NAMENJENA, SE UVRSTI S TEMI IZDELKI, POD POGOJEM, DA SE PRODAJA
SKUPAJ Z NJIM. TO PRAVILO PA NE VELJA ZA EMBALAŽO, KI DAJE CELOTI
BISTVENI ZNAČAJ.

(b) V SKLADU Z GORNJIM PRAVILOM 5(a), SE EMBALAŽNI MATERIAL IN
EMBALAŽA, KI SE DOBAVLJA TAKO, DA SO V NJIH EMBALIRANI IZDELKI,
UVRŠČA V ISTO TARIFNO ŠTEVILKO KOT IZDELEK , ČE SE OBIČAJNO
UPORABLJA ZA EMBALIRANJE TEH IZDELKOV. TA DOLOČBA PA NE VELJA ZA
EMBALAŽO, ČE JE OČITNO, DA JE PRIMERNA ZA VEČKRATNO UPORABO.

KOMENTAR

                          PRAVILO 5(a)
             (etuiji, škatle in podobni kontejnerji)

 I.  To pravilo je razumeti tako, da vključuje le kontejnerje, ki
so:

1)  posebej oblikovani ali prilagojeni določenemu izdelku ali
kompletu, t.j. posebej skonstruirani, da sprejmejo določen
izdelek, za katerega so namenjeni. Nekateri so oblikovani skladno
z obliko izdelka, ki se morajo vanje dati,

2)  primerni za dolgotrajno uporabo, t.j. skonstruirani oz.
izdelani tako, da je njihova trajnost primerljiva s trajnostjo
izdelka, kateremu so namenjeni. Takšni kontejnerji prav tako
služijo zaščiti izdelka, kadar le-ta ni v uporabi (npr. v času
transporta ali skladiščenja). Ti kriteriji jim omogočajo njihovo
različnost v primerjavi z navadnim pakiranjem.

3)  taki, da se dobavljajo oz. carinijo skupaj s izdelki, katerim
so namenjeni in to neglede ali se vsled primernosti transporta
pakirajo ločeno. Kadar se dobavljajo ločeno, se tudi uvrščajo v
svoje tarifne številke.

4)  običajne vrste in ki se prodajajo s takšnimi izdelki.

5)  takšni, da celoti ne dajejo bistvene lastnosti.

 II. Primeri kontejnerjev, ki se dobavljajo skupaj z izdelki,
katerim so namenjeni in ki se uvrščajo po tem pravilu, so
naslednji:

1)  škatle in etuiji za nakit (tar. št. 71.13),

2)  etuiji električnih brivskih aparatov (tar. št. 85.10),

3)  etuiji za daljnoglede in teleskope (tar. št. 90.05),

4)  etuiji, škatle in torbe za glasbene instrumente (tar.št.
92.02) in

5) etuiji za puške (tar. št. 93.03).

 III.  Primeri embalaže, ki niso zajeti s tem pravilom so:
srebrna škatla za čaj, napolnjena s čajem, ali pa okrasna posoda
s sladkarijami.

PRAVILO 5(b)
(materiali za pakiranje in kontejnerji za pakiranje - embalaža)

 IV. To pravilo ureja uvrščanje materiala in embalaže za
pakiranje - embalaže, ki se običajno uporablja za pakiranje
določenih izdelkov.

To določilo pa ni obvezujoče, v kolikor so taki materiali in
embalaže za pakiranje nedvomno prilagojeni za večkratno uporabo,
kot so npr.: kovinski sodi in železni ali jekleni kontejnerji za
komprimirane in tekoče pline.

 V. Določilo Pravila 5(b) ima v razmerju do Pravila 5(a)
podrejeno vlogo in zaradi tega uvrščanje etuijev, škatel in
podobnih kontejnerjev, omenjenih v določbi Temeljnega pravila
5(a), poteka na osnovi tega pravila.


                            PRAVILO 6

IZ PRAVNIH RAZLOGOV, SE BLAGO UVRŠČA V TARIFNE PODŠTEVILKE V
OKVIRU ENE TARIFNE ŠTEVILKE PO POIMENOVANJIH TEH TARIFNIH
PODŠTEVILK IN MORIBITNIH OPOMBAH K TEM TARIFNIM PODŠTEVIKAM TER
PO TEH PRAVILIH, PRI ČEMER VELJA, DA SE TARIFNE PODŠTEVILKE LAHKO
PRIMERJAJO SAMO NA ISTI RAVNI RAZČLENITVE. TO PRAVILO VELJA TUDI
ZA OPOMBE K ODDELKOM IN POGLAVJEM, ČE BESEDILO NE PREDPISUJE
DRUGAČE.

KOMENTAR

 I.  Predhodna Temeljna pravila od 1 do 5 urejajo "mutatis
mutandis" razvrščanje izdelkov na ravneh tarifnih podštevilk v
okviru ene tarifne številke.

 II.  Za namene Temeljnega pravila 6 so pomembni naslednji pojmi:

a)  "Tarifne številke na isti ravni" - tarifne podštevilke z eno
črtico (raven 1) in z dvema črticama (raven 2) itd.

Kadar v kontekstu Temeljnega pravila št. 3(a) preučujemo dve ali
več tarifnih podštevilk z eno črtico v okviru ene tarifne
številke in nas zanima njihova specifičnost ali podobnost v zvezi
z določenim izdelkom, je treba odločati izključno na osnovi
poimenovanja tarifnih podštevilk z eno črtico, ki prihajajo v
poštev za preučevanje. Ko se izbere najkonkretnejša tarifna
številka z eno črtico in ko je ta tarifna številka sama
razčlenjena, šele in samo takrat lahko zaradi ugotavljanja,
katera tarifna številka z dvema črticama bo izbrana, upoštevamo
poimenovanja tarifnih podštevilk z dvema črticama.

b)  "Če drugače ni predpisano", razen kjer opombe pri oddelku
niso v nasprotju s poimenovanji tarifnih številk ali z opombami
pri tarifnih podštevilkah.

Tak primer je npr. v 71. poglavju pojem "platina" v opombi 4(b),
kjer se pojem "platina" razlikuje od pojma, danega za "platino" v
opombi 2 pri tarifnih podštevilkah. Za potrebe uporabe tarifnih
podštevilk 7110.11 in 7110.19 se uporablja opomba 2 pri tarifnih
podštevilkah in ne opomba 4(b) k 71. poglavju.

 III.  Vsebina tarifne podštevilke z dvema črticama se ne sme
razširiti na tarifno podštevilko z eno črtico, kateri tarifna
številka z dvema črticama sodi. Vsebina tarifne podštevilke z eno
črtico se ne sme razširiti na tarifno številko, kateri tarifna
številka pripada.


                            ODDELEK I

            ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

Opombi

1.  V tem oddelku se nanaša vsako sklicevanje na posamezne
rodove, vrste ali pasme živali tudi na njihove mladiče, če iz
samega besedila ne izhaja kaj drugega.

2.  Katera koli določba, ki se nanaša na "suhe" izdelke v tarifi,
obsega prav tako tudi izdelke, ki so dehidrirani, evaporirani ali
liofilizirani, razen če iz besedila ne izhaja kaj drugega.

                           1. POGLAVJE

                           ŽIVE ŽIVALI

Opomba

1. To poglavje obsega vse žive živali, razen:

(a)  rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev iz
tar. št. 03.01, 03.06 in 03.07;

(b)  kultur mikroorganizmov in drugih izdelkov iz tar. št. 30.02;

(c)  živali iz tar. št. 95.08.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje vsa živa bitja (za prehrano in v druge
namene), razen:

1)  rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev,

2)  mikroorganskih kultur in ostalih izdelkov iz tar. št. 30.02
in

3)  živali, ki predstavljajo del cirkusa, menažerij in drugih
potujočih predstav (tar. št. 95.08).

Živali, ki poginejo med transportom, se uvrščajo v tar.št. 02.01
do 02.05, v tar. št. 02.07 ali pa v 02.08, v kolikor gre za
jedilne živali, uporabne za človeško prehrano. V vseh ostalih
primerih se uvrščajo v tar.št. 05.11.


01.01

KONJI, OSLI MEZGE IN MULE, ŽIVI

 - Konji:

0101.11  - - čiste pasme, plemenski

0101.19  - - ostalo

0101.20  - - Osli, mezge in mule

Ta tarifna številka vključuje konje (kobile, žrebce, kastrirane
konje in ponije), osle, mezge in mule kot domače ali neudomačene
živali.

Mule so hibridni potomci, ki nastanejo s križanjem osla in
kobile. Mezgi so hibridni potomci žrebca in oslice.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 0101.11

V smislu tarifne podštevilke 0101.11 so pod pojmom "čiste
pasme,plemenske" mišljene le živali za prirejo, ki jih pristojni
nacionalni organ šteje za "čisto pasmo".


01.02

GOVEDO, ŽIVE ŽIVALI

0102.10 - Čistih pasem, plemenske

0102.90 - Druge

Ta tarifna številka vključuje vse divje in domače živali iz
poddružine Bovinae, neglede na uporabo, za katero so namenjene
(za čredo, razplod, pitanje, prirejo, klanje). Mednje med drugim
sodijo:

1)  živali rodu Bos, vključno navadno govedo (Bos taurus), zebu
ali grbavo govedo (Bos indicus) in vatusi govedo,

2)  živali rodu Babalus, vključno indijsko ali vodno govedo
(Babalus babalus), azijski bizon ali arni (Bubalus arni) in
celebeško anou ali pritlikavi bizon (Bubalus depressicornis ali
Anoa depressicornis),

3)  azijsko govedo rodu Bibos, kot je guar (Bibos guarus), gajal
(Bibos frontalis) in banteng (Bibos sondaicus),

4)  afriški bizoni rodu Syncerus, kot je zakrneli bizon (Syncerus
namus) in veliki bizon kafrarian (Syncerus caffer),

5)  tibetanski jak (Poephagus grunniens),

6)  živali rodu Bison, t.j. ameriški bizon (Bison bison) ali
buffalo in evropski bizon (Bison bonasus) in

7)  biffalo (križanec med bizonom in domačim govedom)

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 0102.10

V smislu tar. podšt. 0102.10 so pod pojmom "čistih pasem,
plemenski" mišljene le živali za prirejo, ki jih pristojni
nacionalni organi štejejo za "čiste pasme".


01.03

PRAŠIČI, ŽIVE ŽIVALI

0103.10 - Čistih pasem, plemenski

- Drugi:

0103.91 - - mase pod 50 kg

0103.92 - - mase 50 kg ali več

Ta tarifna številka vključuje domače in divje svinje (npr.
merjasce).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 0103.10

V smislu tar. podšt. 0103.10 so pod pojmom "čistih pasem,
plemenski" mišljene živali za prirejo, katere pristojni
nacionalni organi štejejo za "čiste pasme".

Tarifni podštevilki 0103.91 in 0103.92

V smislu tarifnih podštevilk 0103.91 in 0103.92 se navedene meje
teže nanašajo na posamezne živali.


01.04

OVCE IN KOZE, ŽIVE

 0104.10 - Ovce

 0104.20 - Koze

Ta tarifna številka vključuje domače ali divje ovce (ovne, ovce,
jagnja) in domače ali divje koze ali kozličke.


01.05

DOMAČA PERUTNINA, (KOKOŠI, RACE, GOSI, PURANI IN PEGATKE), ŽIVE
ŽIVALI:

 - Mase do vključno 185 g:

0105.11 - - kokoši, domače (Gallus domesticus)

0105.12 - - purani

0105.19 - - druga

 - Druga:

0105.92 - - kokoši, domače (Gallus domesticus), teže do 2000 g

0105.93 - - kokoši, domače (Gallus domesticus), teže več kot 2000
g

0105.99 - - druga

Ta tarifna številka vključuje le v njej navedeno živo domačo
perutnino. Kokoši vrste Gallus domesticus vključujejo piščance,
vključno kastrirane. Ostale žive ptice (npr. jerebice, fazani,
golobi, divje race, divje gosi) niso vključene (tar. št. 01.06).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 0105.11, 0105.12, 0105.19, 0105.92 in 0105.93

V smislu tar. podšt. 0105.11, 0105.12, 0105.19, 0105.92 in
0105.93 se navedena mejna teža nanaša na težo posamezne živali.


01.06

DRUGE ŽIVALI, ŽIVE

Ta tarifna številka med drugim vključuje naslednje žive živali:

(1)  morske sesalce (kiti, morski prašički itd.),

(2) severne jelene,

(3)  mačke in pse,

(4)  leve, tigre, slone, kamele, zebre, opice in plazilce-
reptilije (toda glej izključitev pod 3) splošnih določil
komentarja k temu poglavju, ki se nanaša na potujoče cirkuse,
menažerije itd.),

(5) kunce,

(6)  zajce,

(7)  jelene, antilope, gamse itd,

(8)  jerebice, fazane, prepelice, sloke, divje kokoši, divje race
in gosi, drozge, kose, šoje, zebe, senice, papagaje, kolibrije,
pave, labode in druge ptice, ki niso zajete v tar. št. 01.05,

(9) čebele (v rojih ali ne) in druge insekte,

(10)  želve vseh vrst (morske ali sladkovodne), žabe in

(11)  lisice, kune in druge živali za krznarsko vzrejo.


                           2. POGLAVJE

            MESO IN DRUGI UŽITNI KLAVNIČNI PROIZVODI

Opomba

1. V to poglavje ne spadajo:

(a)  izdelki vrst, opisanih v tar. št. 02.01 do 02.08 in 02.10,
ki so neuporabni za hrano ljudi;

(b)  čreva, mehurji ali želodci živali (tar. št. 05.04) in
živalska kri (tar.št. 05.11 ali 30.02);

(c)  maščobe živalskega izvora, razen izdelkov iz tar. št. 02.09
(15. poglavje).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje meso v obliki trupel (telo živali z ali
brez glave), polovic (dobljenih z razkosanjem trupla po dolžini),
četrtin , kosov itd, druge klavnične izdelke ter moko in zdrob iz
mesa in drugih klavničnih izdelkov iz živali vseh vrst (razen iz
rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev - poglavje
3), uporabno za prehrano ljudi.

Meso in drugi klavnični izdelki, ki so neuporabni ali neprimerni
za prehrano ljudi, so izključeni (tar. št. 05.11). Moka in zdrob
iz mesa in drugih klavničnih izdelkov, ki je neprimeren za
prehrano ljudi, je prav tako izključen (tar.št. 23.01).

Druge klavnične izdelke je moč razvrstiti v štiri skupine:

1)  izdelki, ki se v glavnem uporabljajo za prehrano ljudi (npr.
glave in deli glav, vključno uhlji, noge, repi, srca, jeziki
itd.),

2)  izdelki, ki se uporabljajo le v farmacevtski proizvodnji
(npr. žolčne čašice, adrenalne žleze, placenta),

3)  izdelki, ki se lahko uporabijo za prehrano ljudi ali pa v
druge namene (npr. jetra, ledvice, pljuča, možgani, pankreas,
slezena, hrbtenični mozeg, jajčniki, maternice, mošnje, vime,
tiroidne žleze, ščitnice),

4)  izdelki, ki se lahko uporabijo za prehrano ljudi ali v druge
namene, kot so npr. surove kože (v proizvodnji strojenega usnja).

Sveži, ohlajeni, zmrznjeni, soljeni ali sušeni v razsolu ali
dimljeni izdelki, navedeni v odstavku pod 1), se uvrščajo v to
poglavje, razen v kolikor niso primerni za prehrano ljudi. V
slednjem primeru se morajo uvrstiti v tar. št. 05.11.

Sveži, ohlajeni, zmrznjeni ali drugače začasno konzervirani
izdelki, navedeni v odstavku (b), se uvrščajo v tar. št. 05.10,
sušeni pa v tar. št. 30.01.

Klavnični izdelki, navedeni v odstavku pod 3), se razvrščajo, kot
sledi:

a)  v tar. št. 05.10, kadar so začasno konzervirani za izdelavo
farmacevtskih izdelkov (npr. v glicerinu, acetonu, alkoholu,
formaldehidu, v natrijevem boratu),

b)  v tar. št. 30.01, kadar so sušeni in

c)  v poglavje 2, kadar ustrezajo prehrani ljudi in v tar. št.
05.11, če niso primerni človeški prehrani.

Proizvodi, o katerih govori odstavek pod 4), se uvrščajo v
poglavje 2, kadar so primerni za prehrano ljudi ali pa v glavnem
v tar. št. 05.11 ali v poglavje 41, v kolikor za to niso
primerni.

Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih) se uvrščajo v
tar. št. 05.04 neglede na to, ali so uporabni za prehrano.

Živalske maščobe, ki so dobavljene ločeno, so izključene
(poglavje 15), razen v primeru netopljene svinjske slanine in
pustega mesa (brez sala) ter netopljene živalske perutninske
maščobe, ki sodi v tar. št. 02.09 tudi, v kolikor so primerni
zgolj za industrijsko uporabo. Vendar pa šteje slanina, uvožena v
polovicah in ki je v sestavu trupla zaklane živali ali se drži
mesa, za del mesa.

Razlika med mesom in drugimi klavničnimi izdelki iz tega poglavja
in onimi iz poglavja 16.

To poglavje vključuje meso in druge klavnične izdelke le v
naslednjih stanjih, neglede na to, ali so predhodno posušeni ali
obdelani na podoben način, vendar ne kuhani:

1)  v svežem stanju (vključno meso in druge klavnične izdelke,
zapakirane skupaj s soljo kot sredstvom za začasno konzerviranje
za čas transporta),

2)  ohlajeni, t.j. na temperaturi, ki je običajno znižana na
okrog 0 stopinj C, vendar pod pogojem, da niso zmrznjeni,

3) zamrznjeni, t.j. ohlajeni na temperaturo, ki je pod
zmrzovališčem mesa, vse do popolne zamrznitve in

4)  soljeni, v slanici - sušeni ali dimljeni.

Tudi meso in drugi klavnični izdelki, ki so oslajeni z vodno
raztopino sladkorja, se uvrščajo v to poglavje.

Meso in drugi klavnični izdelki v navedenih stanjih pod 1) do 4)
se uvrščajo v to poglavje neglede na to, ali so bili
izpostavljeni postopku mehčanja s proteolitičnimi encimi (npr.
papainom), ali so bili nasekani, razkosani, razsekani ali zmleti.
V to poglavje se uvrščajo tudi mešanice ali kombinacije izdelkov
iz raznih tar. številk tega poglavja (npr. perutninsko meso iz
tar. št. 02.07, obloženo s svinjsko slanino iz tar. št. 02.09).

Meso in drugi klavnični izdelki, ki ne sodijo v nobeno tar.
številko tega poglavja, se uvrščajo v poglavje 16, npr.:

a)  klobasičarski in podobni izdelki - kuhani ali surovi (tar.
št. 16.01) in

b)  meso in drugi klavnični izdelki (kuhani v vodi, na pari,
praženi ali pečeni) ali oni, ki so pripravljeni ali konzervirani
s pomočjo drugih postopkov, ki jih to poglavje ne predvideva,
vključno tiste, prevlečene z maslom, s krušnimi drobtinami,
gobami ali začimbami (npr., s poprom in soljo), kot tudi jetrne
pastete ter pastete z majhnimi koščki mesa (tar. št. 16.02)

To poglavje prav tako vključuje meso in druge klavnične izdelke,
primerne za prehrano ljudi, vključno tudi take, ki so kuhani v
obliki moke ali prahu.

Treba je poudariti, da ostane meso in drugi klavnični izdelki
uvrščeno v tem poglavju celo, če se nahaja v hermetično zaprtem
pakiranju (npr. suho meso v pločevinkah). Vendar pa so izdelkiv
takih pakiranjih običajno pripravljeni ali konzervirani na način,
ki ga tarifne številke tega poglavja ne predvidevajo. Zaradi tega
jih je treba, skladno s tem, uvrstiti v poglavje 16.


02.01

MESO, GOVEJE - SVEŽE ALI OHLAJENO

0201.10 - Trupi in polovice

0201.20 - Drugi kosi s kostmi

0201.30 - Brez kosti

Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajeno meso domačih ali
divjih živali govejega rodu iz tar. št. 01.02.


02.02

GOVEJE MESO, ZAMRZNJENO

0202.10 - Trupi in polovice

0202.20 - Drugi kosi s kostmi

0202.30 - Brez kosti

Ta tarifna številka vključuje zamrznjejo meso domačih ali divjih
živali govejega rodu iz tar. št. 0102.


02.03

MESO, PRAŠIČJE, SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO

  -Sveže ali ohlajeno:

0203.11 - - trupi in polovice

0203.12 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi

0203.19 - - drugo

  - Zamrznjeno:

0203.21 - - trupi in polovice

0203.22 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi

0203.29 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso
domačih ali divjih prascev in drugih svinj (npr. od merjasca). Ta
tarifna številka vključuje svinjino, premreženo s slanino ali
podobna mesa, premrežena s slanino ali salom, kot tudi maščobe,
premrežene s slojem mesa.


02.04

MESO, OVČJE ALI KOZJE - SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO

0204.10 - Trupi in polovice, jagnječji, sveži ali ohlajeni

  - Drugo meso, ovčje, sveže ali ohlajeno:

0204.21 - - trupi in polovice

0204.22 - - drugi kosi s kostmi

0204.23 - - brez kosti

0204.30 - Trupi in polovice jagnječji, zamrznjeni

  - Drugo meso, ovčje, zamrznjeno:

0204.41 - - trupi in polovice

0204.42 - - drugi kosi s kostmi

0204.43 - - brez kosti

0204.50 - Meso, kozje

Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso
ovac (ovnov, ovc in jagenj), domačih ali divjih koz ali kozlov.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 0204.10 in 0204.30

V smislu tar. podšt. 0204.10 in 0204.30 je pod pojmom "meso,
jagnječje" mišljeno meso, ki ga dobimo iz živali iz vrste ovac,
ki niso starejše od 12 mesecev. Meso je fine zrnaste strukture,
je bledordeče barve in žametnega izgleda. Teža trupa ne presega
26 kg.


02.05

MESO KONJ, OSLOV ALI MUL IN MEZGOV, SVEŽE, OHLAJENO ALI
ZAMRZNJENO

Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso
živali, ki se kot žive uvrščajo v tar. št. 01.01.


02.06

DRUGI UŽITNI KLAVNIČNI IZDELKI IZ GOVEJEGA, SVINJSKEGA, OVČJEGA,
KOZJEGA IN KONJSKEGA MESA TER MESA OSLOV ALI MESA MUL IN MEZGOV,
SVEŽI, OHLAJENI ALI ZAMRZNJENI:

0206.10 - Živali vrste goved, sveži ali ohlajeni

  - Živali vrste goved, zamrznjeni

0206.21 - - jeziki

0206.22 - - jetra

0206.29 - - drugi

0206.30 - Prašičev, sveži ali ohlajeni:

 - Prašičev, zamrznjeni:

O206.41 - - jetra

0206.49 - - drugi

0206.80 - Drugi - sveži ali ohlajeni

0206.90 - Drugi - zamrznjeni

Ostali klavnični izdelki iz te tarifne številke, ki so primerni
za prehrano, vključujejo: glave in kose glave (vključno uhlje),
noge, repe, srce, vime, jetra, ledvice, prsne žleze in pankreas,
možgane, pljuča, trebušne prepone, slezene, jezike, opne,
hrbtenični mozeg, kožo, ki je uporabna za prehrano ljudi, organe
za reprodukcijo (npr. maternica, jajčniki in mošnje), tiroidne
žleze, ščitnice. Glede uvrščanja ostalih klavničnih izdelkov so
navodila v splošnih določilih tega poglavja.


02.07

MESO IN UŽITNI ODPADKI PERUTNINE IZ TAR. ŠT. 01.05, SVEŽE,
OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO:

 - Kokoši vrste Gallus domesticus

0207.11 - - nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene

0207.12 - - nerazrezane na kose, zamrznjene

0207.13 - - kosi in drobovje, sveži ali ohlajeni

0207.14 - - kosi in drobovje, zamrznjeni

 - Purani:

0207.24 - - nerazrezani na kose, sveži ali ohlajeni

0207.25 - - nerazrezani na kose, zamrznjeni

0207.26 - - kosi in drobovje, sveži ali ohlajeni

0207.27 - - kosi in drobovje, zamrznjeni

 - Race, gosi in pegatke:

0207.32 - - nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene

0207.33 - - nerazrezane na kose, zamrznjene

0207.34 - - mastna jetra, sveža ali ohlajena

0207.35 - - drugo, sveže ali ohlajeno

0207.36 - - drugo, zamrznjeno

Ta tarifna številka vključuje le sveže, ohlajeno ali zmrznjeno
meso in druge klavnične izdelke, uporabne za prehrano ljudi in
sicer iz mesa domače perutnine, ki se kot živa uvršča v tar. št.
01.05.

V mednarodni trgovini imajo izmed vseh klavničnih izdelkov iz
perutnine največjo vlogo piščančja, gosja in račja jetra.
Vključujejo tudi "mastna jetra" gosi in rac, saj jih je brez
napora možno razločiti od ostalih jeter zaradi dejstva, da so
mnogo večje in težje, bolj čvrste in bolj bogate z maščobami.
Njihova barva variira od belkasto beš do svetlo kostanjeve barve,
medtem ko so ostala jetra v glavnem temno ali svetlordeče barve.


02.08

DRUGO MESO IN DRUGI UŽITNI MESNI KLAVNIČNI IZDELKI, SVEŽE,
OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO

0208.10 - Domačih kuncev in divjih zajcev

0208.20 - Žabji kraki

0208.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje meso in druge klavnične izdelke,
uporabne za prehrano ljudi tistih živali, ki se uvrščajo v tar.
št. 0106 pod pogojem, da so uporabne oz. primerne za prehrano
ljudi, npr. meso udomačenih in divjih zajcev, žab, jelenov,
bobrov, kitov in želv.


02.09

PRAŠIČJA MAŠČOBA IN SALO, OČIŠČENA MESA IN PODKOŽNO MAŠČEVJE
PERUTNINE (NETOPLJENO) - SVEŽE, OHLAJENO, ZAMRZNJENO, NASOLJENO,
RAZSOLJENO, SUŠENO ALI PREKAJENO

Ta tarifna številka se omejuje na netopljeno svinjsko slanino in
tolščo brez suhega mesa. Takšna slanina sodi v to tarifno
številko tudi, če je primerna zgolj za industrijsko uporabo.
Meso, ki je pripravljeno v obliki, običajni za prehrano, v to
tarifno številko ni vključeno (tar. št 02.03 ali 02.10, odvisno
od primera do primera - npr. svinjina, premrežena s slanino ali
podobna mesa, v veliki meri premrežena s slanino, ali pa slanina
s pripadajočim slojem mesa).

Ta tarifna številka posebej vključuje tolščo, ki se v glavnem
nahaja v okolici svinjskega drobovja in ki se, ko se stopi ali
kako drgače ekstrahira, uvršča v tar. št. 15.01.

Netopljena tolšča domače ali divje perutnine (npr. gosja) prav
tako sodi v to tarifno številko - v kolikor je stopljena, je iz
te številke izključena (tar. št. 15.01).

Izključena je tudi tolšča morskih sesalcev (poglavje 15).


02.10

MESO IN DRUGI UŽITNI MESNI KLAVNIČNI IZDELKI - NASOLJENI, V
SLANICI, SUŠENI ALI PREKAJENI; UŽITNA MOKA IN ZDROB IZ MESA ALI
IZ DRUGIH KLAVNIČNIH IZDELKOV:

 - Meso, prašičje:

0210.11 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi

0210.12 - - prsi s potrebušino in njihovi kosi

0210.19 - - drugo

0210.20 - Meso, goveje

0210.90 - Drugo, vključno užitno moko, zdrob iz mesa iz drugih
klavničnih izdelkov

Ta tarifna številka vključuje vse vrste mesa in drugih klavničnih
izdelkov, uporabnih za prehrano ljudi in ki so pripravljeni tako,
kot je opisano v poimenovanju tarifne številke. Ne vključuje
netopljene ali drugače ekstrahirane svinjske slanine in
perutninskega sala (tar. št. 02.09). Ta tarifna številka
vključuje s slanino premreženo svinsko meso in podobna mesa, v
veliki meri premrežena s slanino, pa tudi maščobe, premrežene s
slojem mesa pod pogojem, da so pripravljene po postopkih,
opredeljenih v poimenovanju te tarifne številke.

V tej tarifni številki ostaja soljeno, sušeno (vključno
dehidrirano ali sušeno s pomrzovanjem) ali dimljeno meso (npr.
prašič, šunka, pleča), če je ovito v čreva , želodec, mehur, kožo
ali v podobne naravne ali umetne ovoje in pod pogojem, da meso
predhodno ni bilo sekljano, mleto ali kombinirano z drugimi
sestavinami (tar. št. 16.01).

Moka ali prah iz mesa ali drugih klavničnih izdelkov za prehrano
se uvršča v to tarifno številko. Moka in prah iz drugih mesnih
klavničnih izdelkov, neprimernih za prehrano ljudi (primernih
npr. za prehrano živali), sta iz te tarifne številke izključena
(tar. št. 23.01).

Določbe komentarja k tarifni številki 0206 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi na druge klavnične mesne izdelke iz te tarifne
številke, uporabne za prehrano ljudi.


                           3. POGLAVJE

        RIBE, RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI

Opomba

1. V to poglavje ne spadajo:

(a)  morski sesalci (tar. št. 01.06) in njihovo meso (tar. št.
02.08 ali 02.10);

(b)  ribe (vključno njihova jetra in ikre), raki, mehkužci in
drugi vodni nevretenčarji, ki so mrtvi in neuporabni za hrano
ljudi bodisi zaradi njihove vrste ali njihovega stanja (5.
poglavje); moka, zdrob in peleti iz rib, rakov, mehkužcev in
drugih vodnih nevretenčarjev, neuporabni za hrano ljudi (tar. št.
23.01);

(c)  kaviar in kaviarjev nadomestek, pripravljen iz ribjih jajčec
(tar. št. 16.04).

2.  V tem poglavju izraz "peleti" pomeni izdelke, ki so bili
aglomerirani bodisi neposredno s kompresijo bodisi z dodatkom
majhne količine veziva.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje vse, žive ali mrtve in za prehrano ljudi
primerne ribe, rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje,
dobavljene za neposredno porabo ali v industrijske namene
(konzerviranje itd.), za drstišča in akvarije, izvzemši mrtve
ribe (vključno njihova jetra in ikre), rake, mehkužce ter ostale
vodne nevretenčarje, ki niso primerni za prehrano ljudi bodisi
zaradi njhove vrste, bodisi zaradi stanja, v katerem se nahajajo
(5. poglavje).

Pojem "ohlajen" označuje običajno na 0 stopinj C znižano
temperaturo izdelka, vendar brez zmrzovanja izdelka. Pojem
"zmrznjen" označuje stanje izdelka, ki je ohlajen pod točko
njegovega zamrzovališča, vse dokler izdelek ne zmrzne.

To poglavje vključuje tudi užitne ribje ikre, t.j. ribja jajčeca,
zavita še v jajčno membrano, ki niso pripravljena ali
konzervirana oz. pripravljena in konzervirana s postopki,
predvidenimi v tem poglavju. Drugače pripravljena ali
konzervirana užitna ribja jajčeca, neglede na to, ali so obvita z
jajčno membrano, ali ne, se uvrščajo v tar. št. 16.04.

Razlika med blagom iz tega poglavja in onim iz poglavja 16

To poglavje se omejuje na ribe (vključno njihova jetra i ikre),
rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje v stanjih, opisanih v
tarifnih številkah. V tem poglavju ostajajo, neglede na to, ali
so razsekani, sesekljani, stisnjeni, mleti itd. Poleg tega
ostajajo uvrščene v tem poglavju tudi mešanice ali kombinacije
izdelkov iz raznih tarifnih številk tega poglavja (npr. riba iz
tar. št. 03.02 do 03.04 z raki iz tar. št 03.06 ostaja uvrščena v
to poglavje).

Na drugi strani pa se ribe, raki, mehkužci in ostali vodni
nevretenčarji uvrščajo v poglavje 16 v primeru, da so
pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki v tem poglavju niso
predvideni (npr. ribji fileti, obloženi z maslom in drobtinami,
kuhane ribe). Vendar je treba poudariti, da se uvršča prekajena
riba, ki je bila pečena prej ali med dimljenjem, pa tudi raki v
oklepu, kuhani le v vodi ali poparjeni, v tar. št. 03.05 ali
03.06 - odvisno od primera. Moka, zdrob ali peleti iz kuhanih
rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev prav tako
ostanejo uvrščeni v tar. številkah 03.05, 03.06 in 03.07.

Prav tako je treba izpostaviti, da ostajajo v tem poglavju
uvrščene ribe, raki, mehkužci in ostali vodni nevretenčarji tudi,
če so dani v hermetične posode (npr. prekajeni losos v konzervi).
V večini primerov pa so na ta način pakirani izdelki pripravljeni
ali konzervirani drugače, kot je predvideno v tarifnih številkah
tega poglavja in se morajo zaradi tega uvrstiti v poglavje 16.

Poleg predhodno navedenih izjem to poglavje izključuje še:

a) morske sesalce (tar. št. 01.06) in njihovo meso (tar. št.
02.08 ali 02.10)

b)  ribje odpadke in ikre, ki niso užitne (npr. soljene ikre
polenovke, ki se uporablja le za ribjo vabo) (tar. št. 05.11) in

c)  moko in prah iz rib, rakov, mehkužcev in ostalih vodnih ne
vretenčarjev, neuporabna za prehrano ljudi (tar. št. 23.01).


03.01

RIBE - ŽIVE:

0301.10 - Okrasne ribe

  - Druge ribe, žive

0301.91 - - postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss,
Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae,
Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster)

0301.92 - - jegulje (Anguilla spp.)

0301.93 - - krap

0301.99 - - druge

Ta tarifna številka vključuje vse žive ribe, neglede na uporabo,
za katero so namenjene (npr. okrasne ribe).

Ribe iz te tarifne številke se običajno transportirajo v
ustreznih kontejnerjih (akvarijih, v rezervoarjih-tankih za
ribe), v katerih se lahko ohranijo žive v pogojih, podobnih onim
v naravnem okolju.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 0301.10

Pojem "okrasne ribe" označuje žive ribe, ki se zaradi njihove
oblike ali barve običajno uporabljajo kot okrasne, predvsem v
akvarijih.


03.02

RIBE, SVEŽE ALI OHLAJENE, RAZEN RIBJIH FILEJEV IN DRUGEGA RIBJEGA
MESA IZ TAR. ŠT. 03.04

  - Salmonidi, razen jeter in iker

0302.11 - - postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss,
Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae,
Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster)

0302.12 - - pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus
gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha,
Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in Oncorhynchus
rhodurus), atlantski lososi (Salmo salar) in donavski lososi
(Hucho hucho)

0302.19 - - drugi

  - Ploščate ali lisaste ribe (Pleuronectidae, Bothidae,
Cynoglossidae, Solediae, Scophthalmidae in Citharidae), razen
jeter in iker:

0302.21 - - morski list (Reinhardtius hippoglossoides,
Hippoglossus hippoglossus,     Hippoglossus stenolepis)

0302.22 - - navadna plošča (Pleuronectes platessa)

0302.23 - - list (Solea spp.)

0302.29 - - druge

 - Tuni (rodu Thunnus), progasti tun (Euthynnus, Katsuwonus
pelamis), razen jeter in iker:

0302.31 - - tun ablakor ali dolgoplavuti beli tun (Thunnis
alalunga)

0302.32 - - rumenoplavuti tun (Thunnus albacares)

0302.33 - - progasti tun

0302.39 - - drugo

0302.40 - Sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), razen jeter
in iker

0302.50 - Trske (Gadus morhua, Gadus agac, Gadus macrocephalus),
razen jeter in iker

 - Druge ribe, razen jeter in iker

0302.61 - - sardele (Sardina pilchardus, Sardinops spp.), velike
sardele (Sardinella spp.),  papaline (Sprattus sprattus)

0302.62 - - vahnja ali navadni lupač (Melanogrammus aeglefinus)

0302.63 - - saj ali morski losos (Pollachius virens)

0302.64 - - skuše (Scomber scombrus, Scomber australicus, Scomber
japonicus)

0302.65 - - morski psi

0302.66 - - jegulje (Angiulla spp.)

0302.69 - - druge

0302.70 - Jetra in ikre

Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajene ribe - cele,
brez glave, očiščene ali narezane na kose s kostmi. Vendar pa ta
tarifna številka izključuje ribje fileje in drugo ribje meso iz
tar. št. 03.04. Ribe so lahko pakirane skupaj s soljo in ledom
ali poškropljene s slano vodo zaradi začasnega konzerviranja v
času transporta.

V to tar. številko se uvršča tudi oslajena riba, kateri je dodan
lovorjev list.

V to tar. številko se uvrščajo še ribje kože, jetra in ikre -
sveže ali ohlajene.


03.03

RIBE, ZAMRZNJENE, RAZEN RIBJIH FILETOV IN DRUGEGA RIBJEGA MESA IZ
TAR. ŠT. 03.04

0303.10 - Pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus
gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha,
Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in Oncorhynchus
rhodurus), razen jeter in iker

 - Ostale salmonide, razen jeter in iker:

0303.21 - - postrvi Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss,
Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae,
Oncorhynchus apache, Oncorhynchus
chrysogaster)

0303.22 - - atlantski lososi (Salmo salar) in donavski lososi
(Hucho hucho)

0303.29 - - druge

 - Ploščate ali lisaste ribe (Pleuronectidae, Bothidae,
Cynoglossidae, Solediae,  Scophthalmidae in Citharidae), razen
jeter in iker:

0303.31 - - veliki list (Reinhardtius hippoglossoides,
Hippoglossus hippoglossus,
Hippoglossus stenolepis)

0303.32 - - navadna plošča (Pleuronectes platessa)

0303.33 - - list (Solea spp.)

0303.39 - - druge

 - Tun (rodu Thunnus), progasti tun (Euthynnus, Katsuwonus
pelamis), razen jeter in iker:

0303.41 - - tun albakor ali dolgoplavutni tun (Thunnis alalunga)

0303.42 - - rumenoplavutni tun (Thunnus albacares)

0303.43 - - progasti tun

0303.49 - - drugo

0303.50 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), razen jeter
in iker

0303.60 - Trske (Gadus morhua, Gadus agac, Gadus macrocephalus),
razen jeter in iker

 - Druge ribe, razen jeter in iker

0303.71 - - sardele (Sardina pilchardus, Sardinops spp.), velike
sardele (Sardinella spp.), papaline (Sprattus sprattus)

0303.72 - - vahnja ali navadni lupač (Melanogrammus aeglefinus)

0303.73 - - saj ali morski losos (Pollachius virens)

0303.74 - - skuše (Scomber scombrus, Scomber australicus, Scomber
japonicus)

0303.75 - - morski psi

0303.76 - - jegulje

0303.77 - - brancini (Dicentrarachus labrax, Dicentrarahus
punctatus)

0303.78 - - osliči (Merluccius spp., Urophycis spp.)

0303.79 - - druge

0303.80 - Jetra in ikre

Določbe komentarja k tarifni številki 03.02 se uporabljajo
mutatis mutandis za izdelke iz te tarifne številke.


03.04

RIBJI FILETI IN DRUGO RIBJE MESO (NEMLETO ALI MLETO), SVEŽE,
OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO

0304.10 - Sveže ali ohlajeno

0304.20 - Zamrznjeni fileti

0304.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1) Ribje fileje

V smislu te tarifne številke označuje pojem "ribji file"
vzporedno s hrbtenico in po dolžini izrezane mesne trakove, ki so
sestavljeni iz leve in desne strani ribe, v kolikor so glava,
črevesje, plavuti (hrbtna, zadnja, repna, trebušna in prsna),
kosti (hrbtne, trebušne, prsne itd.) odstranjene in obe strani
nista združeni niti s hrbtne, niti s trebušne strani.

Prisotnost ali odsotnost kože pri uvrščanju tega blaga ne vpliva
- včasih se fileja še drži slučajno, včasih pa namenoma zaradi
lažjega kasnejšega rezanja. Tudi prisotnost manjše količine
kosti, ki niso popolnoma odstranjene, na uvrščanje ne vpliva.

Tudi fileji, zrezani na kose, se uvrščajo v to tarifno številko.

Kuhani ali ocvrti fileji, prevlečeni z maslom in drobtinami,
zmrznjeni ali nezmrznjeni, se uvrščajo v tar. št. 16.04.

2)  Drugo ribje meso (mleto ali nemleto), to je ribje meso, iz
katerega so kosti izvlečene. Kot pri filejih, tudi v tem primeru
manjša ali večja prisotnost kosti in kože ne vpliva na uvrščanje.

Ta tarifna številka vključuje ribje fileje in drugo ribje meso
(mleto ali nemleto) le v naslednjih stanjih:

a)  sveže ali ohlajeno, neglede na to, ali je pakirano skupaj z
oljem ali z ledom in ali je poškropljeno s slano vodo zaradi
začasnega konzerviranja v času transporta in

b)  zmrznjeno, pogosto dobavljeno v obliki zmrznjenih blokov.

Ribji fileji in drugo ribje meso (mleto ali nemleto), nekoliko
oslajeno ali pakirano z nekaj lovorjevimi listi, ostaja v tej
tarifni številki.


03.05

RIBE, SUŠENE, NASOLJENE ALI V SLANICI; PREKAJENE RIBE, PEČENE
PRED PREKAJEVANJEM ALI MED PREKAJEVANJEM; RIBJA MOKA, ZDROB IN
PELETI, PRIMERNI ZA ČLOVEŠKO PREHRANO

0305.10 - Ribja moka, zdrob in peleti, ustrezni za hrano ljudi

0305.20 - Jetra in ikre, sušene, prekajene, nasoljene ali v
slanici

0305.30 - Ribji fileti, sušeni, nasoljeni, v slanici, toda
neprekajeni

 - Prekajene ribe, vključno s fileti:

0305.41 - - pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus
gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha,
Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in
Oncorhynchus rhodurus), atlantski lososi (Salmo salar) in
podonavski lososi (Hucho hucho)

0305.42 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii)

0305.49 - - druge

 - Sušene ribe, nasoljene ali nenasoljene, toda neprekajene:

0305.51 - - trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus)

0305.59 - - druge

 - Ribe, nasoljene, toda nesušene in neprekajene ter ribe v
slanici:

0305.61 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii)

0305.62 - - trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macroce
phalus)

0305.63 - - inčuni - brgljuni (Engraulis spp.)

0305.69 - - druge

Ta tarifna številka vključuje ribe (cele, brez glave, v kosih,
filejih ali zmlete), ki so:

1)  sušene

2)  nasoljene ali v slanici

3)  prekajene - dimljene

Sol (natrijev klorid), ki se uporablja pri pripravi rib (za
osoljevanje ali za slanico), lahko vsebuje tudi natrijev nitrit
ali natrijev nitrat). Pri pripravi soljene ribe se lahko
uporablja tudi manjše količine sladkorja, ne da bi to vplivalo na
uvrščanje v to tarifno številko.

Riba, ki je bila izpostavljena enemu ali več navedenih postopkov,
ostaja uvrščena v to tarifno številko - kot tudi ribja moka in
ribji prah (ki je lahko razmaščen, npr. z ekstrakcijsko metodo z
razredčilom, ali pa nerazmaščen) ter ploščice iz ribje moke ali
prahu, primerni za prehrano ljudi.

V to tarifno številko se uvrščajo samo posušene plavuti morskega
psa in pa deli plavuti, ki so le poparjeni v vreli vodi, slečeni
kože ali razvlečeni v vlakna pred sušenjem.

Včasih izpostavljajo prekajeno ribo pred dimljenjem ali med njim
(toplo dimljenje) toplotni obdelavi, ki delno ali popolnoma skuha
meso. To dejstvo na uvrščanje v to tarifno številko ne vpliva le
pod pogojem, da riba ni bila izpostavljena kateremukoli drugemu
postopku, ki bi ji odvzel značaj prekajene ribe.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi sušene, soljene, v slanici
ali prekajene ribje kože, jetra in užitne ikre.

Najbolj razširjene vrste rib, pripravljene po postopkih,
navedenih v tej tarifni številki, so sardele, inčuni, papaline,
skuše, lososi, sledi,polenovke in veliki list.

Ta tarifna števila ne vključuje:

a)  kuhane, pečene ali pražene ribe (skladno s predhodnimi
določili v zvezi s prekajenimi ribami) in ribe, pripravljene na
katerikoli drug način, npr. konzervirano v olju, kisu ali v
marinadi. Številka ne vključuje tudi kaviarja in nadomestkov
kaviarja (tar. št. 16.04),

b)  ribje juhe (tar. št. 21.04) in

c)  ribjo moko, prah in ploščice, neuporabne za prehrano ljudi
(tar. št. 23.01).


03.06

RAKI V OKLEPU ALI BREZ OKLEPA, ŽIVI, SVEŽI, ZAMRZNJENI, OHLAJENI,
SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI, RAKI V OKLEPU, KUHANI V SOPARI
ALI VODI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI, SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI,
MOKA, ZDROB IN PELETI, PRIMERNI ZA ČLOVEŠKO PREHRANO

 - Zamrznjeni:

0306.11 - - rarogi, jastogi in drugi raki s sklanatega dna
(Palinurus spp., Panulirus spp., Jasus spp.)

0306.12 - - jastogi (Homarus spp.)

0306.13 - - škampi in kozice

0306.14 - - rakovice

0306.19 - - drugi, vključno moka, zdrob, peleti od rakov,
primerni za človeško prehrano

 - Nezamrznjeni:

0306.21 - - rarogi, jastogi in drugi raki s sklanatega dna
(Palinarus spp., Panulirus spp., Jasus spp.)

0306.22 - - jastogi (Homarus spp.)

0306.23 - - škampi in kozice

0306.24 - - rakovice

0306.29 - - drugi, vključno moka, zdrob, pelete od rakov,
primerne za človeško prehrano

Ta tarifna številka vključuje:

1)  rake z ali brez oklepa - žive, sveže, ohlajene, zmrznjene,
posušene, nasoljene ali v slanici in

2)  rake v oklepih - kuhane v sopari ali v vreli vodi (z ali brez
dodanih manjših količin kemijskih sredstev za začasno
konzerviranje); lahko so tudi ohlajeni, zamrznjeni, posušeni,
soljeni ali v slanici..

Glavne vrste rakov so: jastogi, rarogi, morski raki s skalnatega
dna, rečni raki, raki, škampi in kozice.

Ta tarifna številka prav tako vključuje dele rakov (npr. repe
jastoga, rakove klešče) pod pogojem, da niso bili v lupini
izpostavljeni nobenemu drugemu postopku, razen onim, navedenih v
predhodnem odstavku (1).

V to tarifno številko sodi tudi moka, prah in ploščice iz rakov,
primerne za prehrano ljudi.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  morskih ježev in ostalih vodnih nevretenčarjev iz tar. št.
03.07 ter

b) rake in njihove dele, v kolikor so pripravljeni ali
konzervirani s postopki, ki v tej tarifni številki niso
predvideni (npr. raki brez lupine, kuhani v vodi (tar. št.
16.05).


03.07

MEHKUŽCI V OKLEPU ALI BREZ OKLEPA, ŽIVI, SVEŽI, ZAMRZNJENI,
OHLAJENI, SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI; VODNI NEVRETENČARJI
RAZEN RAKOV IN MEHKUŽCEV- ŽIVI, SVEŽI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI,
SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI; MOKA, ZDROB IN PELETI, PRIMERNI
ZA ČLOVEŠKO PREHRANO

0307.10 - Kamenice (ostrige)

 - Pokrovače rodu Pecten, Chlamys ali Placopecten

0307.21 - - žive, sveže ali ohlajene

03.07 29 - - druge

 - Dagnje (Mytilus spp., Perna spp.)

0307.31 - - žive, sveže ali ohlajene

0307.39 - - druge

 - Sipe (Sepia afficinalis, Rossia macrosoma, Sepiola spp.) in
lignji (Ommastrephes spp., Lolgio spp., Nototodarus spp.,
Sepioteuthis spp):

0307.41 - - žive, sveže ali ohlajene

0307.49 - - druge

 - Hobotnice (Octopus spp.):

0307.51 - - žive, sveže ali ohlajene

0307.59 - - druge

0307.60 - Polži, razen morskih polžev

 - Drugi, vključno z moko, zdrobom in peleti iz vodnih mehkužcev,
razen  rakov, primerni za človeško prehrano

0307.91 - - živi, sveži ali ohlajeni

0307.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1)  mehkužce, žive, sveže, ohlajene, zmrznjene, posušene,
nasoljene ali v slanici, v oklepih ali brez njih in

2) ostale vodne nevretenčarje - žive, sveže, ohlajene, zmrznjene,
posušene, nasoljene ali v slanici, razen rakov in mehkužcev.

Temeljne vrste mehkužcev so: kamenice (ostrige), pokrovače,
dagnje, lignji, sipe, hobotnice in polži. Glavne vrste ostalih
vodnih nevretenčarjev so: morski ježi, morske kumare in meduze.

Ta tarifna številka vključuje dele mehkužcev in ostalih vodnih
nevretenčarjev (npr. žleze morskih ježev) pod pogojem, da niso
bili izpostavljeni drugim postopkom, razen tistim, navedenim v
predhodnih odstavkih (1) in 2).

Ta tarifna številka vključuje tudi ikre ostrig (male kamenice-
ostrige, namenjene za razplod), moko, prah in ploščice iz
mehkužcev in ostalih vodnih nevretenčarjev, uporabne za prehrano
ljudi.

Ta tarifna številka ne vključuje mehkužcev in ostalih vodnih
nevretenčarjev, pripravljenih ali konzerviranih po posopkih, ki v
tej tarifni številki niso predvideni (npr. mehkužci, kuhani v
vodi ali konzervirani v kisu) (tar. št. 16.05)


                           4. POGLAVJE

MLEKO IN MLEČNI IZDELKI; PERUTNINSKA IN PTIČJA JAJCA; NARAVNI
MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO OMENJENI IN NE
                      ZAJETI NA DRUGEM MESTU

Opombe

1. Z izrazom "mleko" je mišljeno polnomastno mleko ali deloma ali
popolnoma posneto mleko.

2. Pri tar. št. 04.05 pomeni:

(a) "maslo", naravno maslo, sirotkino maslo ali rekombinirano
maslo (sveže, soljeno, žarko, vključno v konzervah), pridobljeno
izključno iz mleka:

- z vsebnostjo mlečnih maščob 80 mas.% ali več, vendar ne več kot
95 mas.%,

- največ do 2 mas.% trdnih, nemaščobnih mlečnih snovi,

- največ do 16 mas.% vode.

Maslu ne smejo biti dodani emulgatorji, lahko je dodana sol
(natrijev klorid), barvila, neutralizacijske snovi in zdravju
neškodljive kulture, ki jih proizvajajo mlečno - kisle bakterije;

(b) "mlečni namazi", so mišljeni emulgirani namazi vrste "voda v
olju", ki vsebujejo mlečno maščobo kot edino maščobo v izdelku, z
vsebnostjo mlečnih maščob 39 mas.% ali več, toda manj kot 80
mas.%.

3.  Izdelki, dobljeni s koncentracijo sirotke z dodajanjem mleka
ali mlečnih maščob, se uvrstijo kot sir v tar. št. 04.06 pod
pogojem, da izpolnjujejo naslednje tri značilnosti:

(a)  vsebujejo 5 mas.% ali več mlečnih maščob, računano na suho
snov;

(b)  vsebujejo od 70 mas.% do 85 mas.% suhe snovi;

(c)  da so oblikovani ali da se lahko oblikujejo.

4.  To poglavje ne vključuje:

(a)  izdelkov, ki se pridobivajo iz sirotke in ki vsebujejo več
kot 95 mas.% laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, glede na
suho snov (tar. št. 17.02); ali

(b)  albumine (vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin
sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas.% proteinov sirotke,
izračunano glede na suho snov), (tar. št. 35.02), ali globulinov
(tar. št. 35.04).

Opomba k tar. podšt.

1.  Pri tar.podšt. 0404.10 izraz "modificirana sirotka" pomeni
izdelke, ki vsebujejo sestavine sirotke oziroma sirotko, iz
katere so bili odvzeti: vsa laktoza ali le del laktoze,
beljakovine ali minerali; sirotko, ki so ji bile dodane naravne
sestavine sirotke, in izdelke, ki so pridobljeni z mešanjem
naravnih sestavin sirotke.

2. Pri tar.podšt. 0405.10 se izraz "maslo" ne nanaša na posušeno
(dehidrirano) maslo ali na prečiščeno poltekoče maslo (ghee)
(tar. podšt. 0405.90).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

 I.  MLEKO IN MLEČNE PROIZVODE:

A)  mleko, t.j. polnomastno, delno ali popolnoma posneto,

B)  smetana,

C)  pinjenec, kislo mleko in smetano, jogurt, kefir in ostala
pokisana mleka in smetana,

D) sirotka,

E)  izdelke iz naravnih sestavin mleka, ki drugje niso omenjeni
niti vključeni,

F)  maslo (puter) in ostale maščobe in olja, pridobljena iz
mleka; mlečne namaze in

G)  sir in sesirjeno mleko.

Proizvodi, navedeni v predhodnih postavkah od (A) do (E) lahko
imajo poleg naravnih mlečnih sestavin (npr. mleko, obogateno z
vitamini in mineralnimi solmi), dodana tudi majhne količine
sredstev za stabilizacijo, ki so namenjena temu, da izdelki v
času transporta v tekočem stanju obdrže naravno konsistenco (npr.
dinatrijev fosfat, trinatrijev citrat in kalcijev klorid), kot
tudi majhne količine antioksidantov ali vitaminov, ki se običajno
ne nahajajo v izdelku. Nekateri izmed teh izdelkov utegnejo
vsebovati tudi majhne količine kemikalij (npr. natrijevega
bikarbonata), ki so nujne v procesu predelave. Proizvodi v obliki
prahu lahko vsebujejo dodatna sredstva proti grudenju (npr.
fosfolipidi in amorfni silicijev dioksid).

Na drugi strani pa so iz tega poglavja izključeni izdelki iz
sirotke z več kot 95% laktoze, ki se izraža kot brezvodna laktoza
in je izračunana na osnovi suhe snovi (tar.št.17.02). Za namene
izračunavanja odstotka teže laktoze v izdelku, se mora izraz
"suha snov" uporabljati za izključevanje obeh, proste vode in
vode, ki ostane pri kristalizaciji.

Iz tega poglavja so, med drugim, izključeni naslednji izdelki:

a)  prehrambeni izdelki na osnovi mleka in mlečnih izdelkov (tar.
št. 19.01),

b)  izdelki, ki se iz mleka dobijo tako, da eno ali več naravnih
sestavin mleka (npr. masleno kislino) zamenjajo z drugo snovjo
(npr. z oleinsko maščobo) (tar. št. 19.01 ali 21.06),

c)  sladoledi in druge zmrznjene sladice (tar. št. 21.05),

d)  zdravila iz poglavja 30 in

e)  kazein (tar. št. 35.01), mlečni albumin (tar. št. 35.02) in
strjeni kazein (tar. št. 39.13).

 II.  PERUTNINSKA IN PTIČJA JAJCA IN NJIHOVE RUMENJAKE

 III.  NARAVNI MED

 IV.  UŽITNE PROIZVODE ŽIVALSKEGA IZVORA, KI DRUGJE NISO OMENJENI
NITI VKLJUČENI


04.01

MLEKO IN SMETANA, NEKONCENTRIRANA IN BREZ DODATNEGA SLADKORJA ALI
DRUGIH SLADIL

0401.10 - Z največ 1 mas.% maščobe

0401.20 - Z več kot 1 mas.% do vključno 6 mas.% maščobe

0401.30 - Z več kot 6 mas.% maščobe

Ta tarifna številka vključuje mleko (definirano v 1. opombi k
temu poglavju) in smetano, vključno pasterizirana, sterilizirana
ali drugače konzervirana, homogenizirana ali peptizirana mleko in
smetano, vendar izključuje koncentrirano mleko in smetano ali
mleko in smetano, ki vsebuje dodani sladkor ali sladila (tar. št.
04.02) in pa kislo, fermentirano ali skisano mleko in smetano
(tar. št. 04.03).

Proizvodi, ki jih vključuje ta tarifna številka, smejo biti
zmrznjeni in vsebovati dodatke, navedene v splošnih določilih
komentarja k temu poglavju. Ta tarifna številka prav tako
vključuje rekonstruirano mleko in smetano, ki imata iste
kvantitativne in kvalitativne sestavine kot naravni izdelki.


04.02

MLEKO IN SMETANA, KONCENTRIRANA ALI Z DODATKOM SLADKORJA ALI
DRUGIH SLADIL:

0402.10 - V prahu, zrnih ali drugih trdnih oblikah, z največ 1,5
mas.% maščobe

 - V prahu, zrnih ali drugih trdnih oblikah, z več kot 1,5 mas.%
maščobe

0402.21 - - brez dodantega sladkorja ali drugih sladil

0402.29 - - drugo

 - Drugo:

0402.91 - - brez dodantega sladkorja ali drugih sladil

0402.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje mleko, definirano v opombi št. 1 k
temu poglavju in smetano - koncentrirano npr. z evaporizacijo,
ali mleko in smetano z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili, in
sicer v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju (v blokih, prahu ali
v zrncih), vključno konzervirano in rekostruirano mleko in
smetana.

Mleko v prahu lahko vsebuje majhne količine škroba (do 5% teže
mleka), ki ga mleku dodajajo izključno zato, da rekonstruirano
mleko obdrži svoje normalno fizično stanje.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  kislega, fermentiranega ali skisanega mleka in smetane (tar.
št. 04.03) in

b)  napitkov iz mleka, ki so aromatizirani s kakavom ali z
drugimi snovmi (tar. št. 22.02)

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 0402.10, 0402.21 in 0402.29

Te tarifne podštevilke ne vključujejo koncentriranega mleka in
smetane v obliki paste (tarifne podštevilke 0402.91 in 0402.99).


04.03

PINJENEC, KISLO MLEKO, KISLA SMETANA, JOGURT, KEFIR IN DRUGO
FERMENTIRANO ALI KISLO MLEKO IN SMETANA, KONCENTRIRANO ALI NE, Z
DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL, AROMATIZIRANO ALI Z DODANIM
SADJEM, LEŠNIKI ALI KAKAVOM

0403.10 - Jogurt

0403.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje pinjenec in vsa fermentirana ali
skisana mleka, smetano, jogurt in kefir. Proizvodi iz te tarifne
številke so lahko v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju,
vključno zmrznjeni, lahko so koncentrirani (npr. evaporizirani),
ali pa v obliki blokov, prahu ali konzervirani.

Fermentirano mleko iz te tar. številke lahko sestoji iz mleka v
prahu iz tar. št. 04.02, ki lahko vsebuje majhno količino dodanih
mlečnih fermentov, kar je namenjeno pripravi mesnih izdelkov ali
živinski krmi.

Skisano mleko iz te tarifne številke lahko sestoji iz mleka v
prahu iz tar. št. 04.02, kateremu je v majhnih količinah dodana
kislina (vključno limonin sok) v kristalni obliki, kar je
namenjeno proizvodnji kislega mleka z rekonstrukcijo z vodo.

Poleg dodatkov, navedenih v splošnih določilih tega poglavja,
lahko izdelki iz te tarifne številke vsebujejo dodani sladkor ali
druga sladila, aromatična sredstva, sadje (vključno sadno pulpo
in marmelado) ali kakav.


04.04

SIROTKA, KONCENTRIRANA ALI NE, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH
SLADIL; IZDELKI IZ NARAVNIH MLEČNIH SESTAVIN Z DODATKOM SLADKORJA
ALI DRUGIH SLADIL ALI BREZ NJIH, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
DRUGEM MESTU

0404.10  - Sirotka in modificirana sirotka, koncentrirana ali ne,
z dodatkom sladkorja ali drugih sladil

0404.90  - Drugo

Ta tarifna številka vključuje sirotko (naravne sestavine mleka,
ki ostane po izločitvi maščobe in kazeina) in modificirano
sirotko (glej komentar k tarifni podštevilki). Ti izdelki so
lahko v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju (vklučno v zmrznjeni
obliki). To velja tudi za sirotko, iz katere so laktoza in
nekateri minerali odvzeti le delno. Sirotka je lahko
koncentrirana (npr. v obliki prahu) ali konzervirana.

Ta tarifna številka vključuje sveže ali konzervirane izdelke, ki
sestoje iz mlečnih sestavin, katerih sestava ni enak naravnemu
izdelku pod pogojem, da taki izdelki niso podrobneje zajeti na
drugem mestu. Tako ta tarifna številka vključuje izdelke, katerim
manjka ena ali več naravnih sestavin mleka in pa mleko, kateremu
so naravne sestavine mleka še dodane (npr. zaradi pridobivanja
beljakovinsko bogatih izdelkov).

Razen naravnih sestavin mleka in dodatkov, navedenih v splošnih
določilih komentarja k temu poglavju, sme, sirotka še posebej,
vsebovati dodani sladkor ali druga sladila.

Izdelki iz te tar. številke v prahu, posebno sirotka, smejo
vsebovati majhne količine dodanih mlečnih fermentov z namenom
njihove uporabe v pripravljenih mesnih proizvodih ali kot
dodatkov živalski krmi.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  posnetega mleka ali rekonstruiranega mleka, ki ima iste
kvalitativne in kvantitativne sestavine kot naravno mleko (tar.
št. 04.01 ali 04.02),

b)  sira iz sirotke (tar. št 04.06) in

c)  izdelkov iz sirotke, ki vsebujejo po teži več kot 95%
laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, računano na suhi izdelek
(tar. št. 17.02).

d)  prehrambenih izdelkov na osnovi mlečnih sestavin, ki vsebuje
snovi, nedovoljene v izdelkih iz tega poglavja (tar. št. 19.01).

e) albuminov ( vključno dveh ali več vrst proteinov iz sirotke,
ki vsebujejo po masi več kot 80% proteinov iz sirotke, računano
na suho snov) (tar.št.35.02) ali globulinov (tar.št. 35.04).


04.05

MASLO TER DRUGE MAŠČOBE IN OLJA, DOBLJENI IZ MLEKA; MLEČNI NAMAZI

0405.10 - Maslo

0405.20 - Mlečni namazi

0405.90 - Drugo

(A)  Maslo

Ta tarifna številka vključuje naravno maslo, maslo iz sirotke in
ponovno strjeno maslo (sveže, soljeno ali žarko vključno z maslom
v pločevinkah). Maslo mora biti pridobljeno izključno iz mleka in
mora imeti najmanj 80 mas.% toda ne več kot 95 mas.% vsebnost
mlečne maščobe, maksimalno 2 mas.% vsebnost mlečnih trdih
nemaščobnih sestavin in maksimalno 16 mas.% vsebnost vode. Maslo
ne vsebuje dodanih emulgatorjev, vendar lahko vsebuje natrijev
klorid, živilska barvila, soli za nevtralizacijo in kulture
neškodljivih mlečno kislinskih bakterij (glej Opombo št. 2(a) k
temu poglavju). Ta tarifna številka prav tako vključuje kozje in
ovčje maslo.

(B)  Mlečni namazi

V to skupino spadajo mlečni namazi t.j. mazljive emulzije vrste
vode v olju, ki vsebujejo mlečne maščobe kot edine prisotne
maščobe in v katerih je po masi najmanj 39% in manj kot 80%
mlečnih maščob (glej Opombo št. 2(b) k temu poglavju). Mlečni
namazi lahko vsebujejo kulture neškodljivih bakterij, ki
proizvajajo mlečno kislino, nadalje vitamine, natrijev klorid,
sladkor, želatino škrob, živilska barvila, arome, emulgatorje,
zgoščevala in konzervatorje.

(C)  Druge maščobe in olja, dobljene iz mleka

V to tarifno številko se uvrščajo olja in maščobe dobljene iz
mleka, tj mlečna maščoba, maslena maščoba in masleno olje.
Masleno olje je izdelek , dobljen tako, da iz masla ali smetane
ekstrahirajo vodo in nemaščobne sestavine.

Ta tarifna številka prav tako vključuje dehidrirano maslo in
bivolje maslo (vrsta masla, ki ga najpogosteje pridobivajo iz
mleka buffala ali krave) ter maslo, ki vsebuje majhne količine
zelišč ali česna (pod pogojem, da zadrži značaj izdelka iz te
tarifne številke).

Ta tar. številka ne zajema maščobnih namazov, ki ne vsebujejo
mlečnih maščob ali ki vsebujejo po masi manj kot 39% mlečnih
maščob (v glavnem se uvrščajo v tar. številko 15.17 in 21.06).


04.06

SIR IN SKUTA

0406.10 - Sveži sir, (vključno sir iz sirotke), nefermentiran in
skuta

0406.20 - Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst

0406.30 - Sir, topljen, razen naribanega, ali v prahu

0406.40 - Sir z modrimi plesnimi

0406.90 - Sir, drug

Ta tarifna številka vključuje vse vrste sira, kot so:

1)  Sveži sir (vključno sir iz sirotke ali iz pinjenca) in skuta.
Sveži sir je nefermentiran in nedozorel sir, ki je užiten kmalu
po tem, ko je proizveden (npr. Ricotta, Broccio, kmečki sir,
smetanov sir, Mozarella).

2) Nariban sir in sir v prahu.

3) Topljeni sir, ki se proizvaja z drobljenjem, mešanjem,
topljenjem in emulgiranjem s pomočjo toplote in sredstev za
emulgiranje ali acidifikacijo (vključno soli za topljenje) in
sicer iz ene ali več vrst sirov in s pomočjo enega ali več
naslednjih dodatkov: smetane ali drugih mlečnih izdelkov, soli,
začimb, aromatizacijskih sredstev, barvil in vode.

4) Sir Z modrimi plesnimi (npr. Roqueford, Gorgonzola).

5) Mehki sir (npr. Camembert, Brie).

6)  Srednje trd in trd sir (npr. Cheddar, Gauda, Gruyere,
Parmezan.

Sir iz sirotke se pridobiva s koncentriranjem sirotke z
dodajanjem mleka ali mlečne maščobe. Ti siri sodijo v to tarifno
številko le v primeru, da imajo naslednje značilnosti:

a) da je vsebnost mlečne maščobe 5 mas.% ali več

b) da je v njih suhe snovi najmanj 70 mas.% in največ 85 mas.% in

c) da so oblikovani ali da jih je mogoče oblikovati.

Prisotnost mesa, rib, rakov, zelišč, začimb, zelenjave, sadja,
orehov, vitaminov, posnetega mleka v prahu itd. ne vpliva na
uvrščanje pod pogojem, da blago zadrži značaj sira.

Siri, prevlečeni v krušnih drobtinah ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki, če so poprej ocvrti ali ne, vkolikor ohranjajo značaj
proizvodov iz sira.


04.07

PTIČJA JAJCA, V LUPINI, SVEŽA, KONZERVIRANA ALI KUHANA

Ta tarifna številka vključuje sveža (vključno za razplod),
konzervirana ali kuhana jajca bodisi v lupini perutnine ali
drugih ptičjih vrst.


04.08

PTIČJA JAJCA BREZ LUPINE TER JAJČNI RUMENJAKI - SVEŽA, SUŠENA,
KUHANA V VODI ALI SOPARI, ZAMRZNJENA ALI KAKO DRUGAČE
KONZERVIRANA, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI BREZ
NJIH

  - Rumenjaki:

0408.11 - - sušeni

0408.19 - - drugi

  - Drugo:

0408.91 - - sušeno

0408.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje cela jajca brez lupine vseh vrst
ptic. Proizvodi iz te tar. številke so lahko sveži, posušeni,
kuhani v vreli vodi ali s pomočjo vodne pare, oblikovani (npr.
cilindrična "dolga" jajca), zmrznjena ali drugače konzervirana.
Vsa ta jajca se uvrščajo v to tarifno številko, vključno tista z
dodanim sladkorjem ali drugimi sladili in ki se uporabljajo kot
hrana ali za potrebe industrije (npr. za strojenje).

Ta tarifna števila ne vključuje:

a) olja iz rumenjaka (tar. št. 15.06),

b)  izdelkov, ki vsebujejo sokove, začimbe in druge dodatke (tar.
št. 21.06),

c)  lecitina (tar. št. 29.23)

d)  odločenega beljaka (jajčni albumin)(tar. št. 35.02).


04.09

MED, NARAVNI

Ta tarifna številka vključuje čebelji med (Apis melifera) ali med
drugih insektov in sicer točen, v satovju ali s kosi satovja in
pod pogojem, da mu ni dodan sladkor ali druga sladila. Tak med se
lahko označuje ali imenuje po cvetnem izvoru, poreklu ali barvi.

Ta tarifna številka izključuje umetni med in mešanice naravnega
in umetnega medu (tar. št. 17.02).


04.10

UŽITNI IZDELKI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
NA DRUGEM MESTU

Ta tarifna številka vključuje izdelke živalskega porekla,
primerne za prehrano ljudi in ki niso niti omenjeni, niti zajeti
nikjer drugje v Nomenklaturi.

V to tarifno številko sodijo:

1)  Želvja jajca, katere nesejo morske ali rečne želve. Lahko so
sveža, posušena ali drugače konzervirana.

Jajčno olje želvjih jajc ne sodi v to tarifno številko (tar. št.
15.06).

2)  Lastovičja gnezda ("ptičja gnezda"), ki sestoje iz snovi,
katero izločajo ptice in ki se v stiku z zrakom hitro strdi.

Ta gnezda se lahko uvažajo surova ali pa so očiščena perja, puha,
prahu in drugih nečistoč, pač glede na namen uporabe. Običajno so
v obliki traku ali niti belkaste barve.

Lastovičja gnezda vsebujejo veliko beljakovin in se uporabljajo
skoraj izključno za pripravo juhe in drugih izdelkov za prehrano
ljudi.

Ta tarifna številka ne vključuje živalsko kri, primerno ali
neprimerno za prehrano ljudi, tekočo ali osušeno (tar. št. 05.11
ali 30.02).


                           5. POGLAVJE

PROIZVODI ŽIVALSKEGA POREKLA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
                          DRUGEM MESTU

Opombe

1. V to poglavje ne spadajo:

(a)  užitni izdelki (razen živalskih črev, mehurjev in želodcev,
celih ali v kosih, in tekoče ali posušene živalske krvi);

(b)  surove kože, z dlako ali brez dlake (vklučno s krznom),
razen izdelkov, ki se uvrščajo v tar. št. 05.05, ter odrezkov in
podobnih odpadkov iz surove kože, ki se uvrščajo v tar. št. 05.11
(41. ali 43. poglavje);

(c)  tekstilni materiali živalskega izvora, razen konjske žime in
odpadkov konjske žime (XI. oddelek);

(d)  pripravljeni svežnji ali šopi za izdelavo metel in ščetk
(tar. št. 96.03).

2.  Pri tar. št. 05.01 se lasje ne štejejo za obdelane, če so
sortirani po dolžini (če koreni las in vrhovi las niso zloženi v
isti smeri).

3.  Z izrazom "slonova kost" so v tarifi mišljeni slonovi okli,
okli morskega konja, narvala in divjega merjasca, nosorogovi
rogovi in zobje vseh živali.

4.  V vseh oddelkih te tarife je s "konjsko žimo" mišljena žima
iz grive ali repa kopitarjev ali goved.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje različne materiale živalskega porekla, ki
so neobdelani ali ki so izpostavljeni le preprostim načinom
predelave in ki se običajno ne uporabljajo za prehrano ljudi
(izvzemši kri, čreva, mehur in želodec nekaterih živali) in ki
niso zajeti v drugih tarifnih številkah.

Iz tega poglavja so izključeni naslednji izdelki:

a)  živalske maščobe (poglavje 2 ali 15),

b)  nekuhane živalske kože za prehrano (poglavje 2) ali take kože
od rib (poglavje 3). (Če so kuhane, se take kože uvrščajo v
poglavje 16),

c)  organoterapevtske žleze in drugi posušeni organi, vključno
tudi v prahu (poglavje 30),

d)  gnojila živalskega izvora (poglavje 31) ,

e)  surove kože (razen kož ptic in delov teh kož - s perjem ali
puhom, neobdelanih, posušenih, očiščenih, dez- infeciranih ali
popraškanih zaradi konzerviranja, vendar drugače neobdelanih)
(poglavje 41),

f)  krzna (poglavje 43),

g)  svila in volna ter drugi tekstilni materiali živalskega
izvora (razen konjske žime in odpadkov od nje) (oddelek XI) in

h) naravni in vzgojeni biseri (poglavje 71).


05.01

ČLOVEŠKI LASJE, SUROVI, UMITI ALI NEUMITI, RAZMAŠČENI ALI
NERAZMAŠČENI; ODPADKI ČLOVEŠKIH LAS

Ta tarifna številka vključuje človeške lase - neobdelane, bodisi
neoprane ali oprane, bodisi razmaščene ali nerazmaščene, vključno
vzporedno razporejene človeške lase, vendar ne tako, da bi bili
konci lasnih korenov in konci las skupaj. To poglavje vključuje
tudi odpadke od človeških las.

Iz tega poglavja se izključujejo predelani človeški lasje (razen
odpadkov od človeških las), če niso le enostavno oprani in
razmaščeni, temveč npr. stanjšani, pobarvani, pobeljeni,
nakodrani ali pripravljeni za proizvodnjo lasnih vložkov,
lasulje, ali pa, če so urejeni tako, da so konci lasnih korenov
in vrhovi las skupaj (tar. št. 67.03- glej ustrezni komentar). Ta
izključitev se ne uporablja za odpadke od človeških las - ti se
vselej uvrščajo v to tarifno številko celo, kadar izvirajo od
pobeljenih ali pobarvanih človeških las.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  tkanin za precejevanje, izdelanih iz človeških las (tar. št.
59.11),

b)  mrežic za lase, izdelane iz človeških las (tar. št.65.05) in

c)  drugih izdelkov iz človeških las (tar. št. 67.04)


05.02

ŠČETINE DOMAČIH IN DIVJIH PRAŠIČEV, JAZBEČEVA DLAKA ZA
IZDELOVANJE ŠČETK; ODPADKI TEH ŠČETIN ALI DLAK

0502.10 - Ščetine domačega in divjega prašiča in odpadki teh
ščetin

0502.90 - Drugo

To blago je lahko v razsutem stanju, v ohlapno pričvrščenih
snopih ali v povezanih snopih, v katerih so ščetine in dlake
razporejene vzporedno, konci korenov pa so bolj ali manj
poravnani. Ščetina in dlake so lahko surovi ali očiščeni,
beljeni, barvani ali sterilizirani.

Ostala dlaka za izdelavo ščetk iz te tarifne številke vključuje
tudi dlako dihurja, lisice in veverice.

Ta tarifna številka pa izključuje ščetine in dlake, kadar so v
obliki pripravljenih snopov in klobčičev (npr. v nesprijetih
snopih) kot take že pripravljene za vgraditev brez posebne
razdelitve na metle ali ščetke. Enako velja, če zahtevajo le
manjše obdelovalne postopke, da bi bile za vgradnjo primerne. V
teh primerih se uvrščajo v tar. št. 96.03 (glej opombo 3 k
poglavju 96).


05.03

KONJSKA ŽIMA IN ODPADKI KONJSKE ŽIME, ZLOŽENI V PLASTEH ALI NE, S
PODLAGO ALI BREZ PODLAGE

Ta tarifna številka vključuje dlako iz griv in repov kopitarjev
in goved. Ne vključuje le surove konjske žime, temveč tudi
oprano, razmaščeno, beljeno, barvano, nakodrano ali drugače
pripravljeno. Blago sme biti v razsutem stanju (rinfuso), v
snopih ali v zvitkih itd.

Ta tarifna številka prav tako vključuje sloj konjske žime na
tekstilni podlagi, papirju ipd., ali med dvema tekstilnima
plastema ali papirjema ipd., spojenima s spojkami ali z navadnimi
šivi.

Ta tarifna številka izključuje konjsko žimo, ki je bila
izpostavljena postopku predenja in pa konjsko žimo, katere konci
so povezani v vozel (konec s koncem, poglavje 51).


05.04

ŽIVALSKA ČREVA, MEHURJI IN ŽELODCI (RAZEN RIBJIH), CELI ALI V
KOSIH

Ta tarifna številka vključuje živalska čreva, mehurje in želodce
(razen ribjih, ki sodijo v tar. št. 05.11) - cele ali v kosih,
užitne ali neužitne, sveže ohlajene, zamrznjene, soljene, v
slanici, posušene ali prekajene. Če so ti proizvodi pripravljeni
kako drugače, so iz te tar. številke izključeni (v glavnem se
uvrščajo v poglavje 16)

V to tarifno številko se uvrščajo:

1)  sirišča (telečja, kozličkova itd.), razkosana ali
nerazkosana, posušena ali neposušena. Sirišča se uporabljajo za
pridobivanje sirišč,

2)  čreva in vampi (kadar so kuhani, se uvrščajo v poglavje 16)
in

3)  neobdelane črevesne membrane, t.j. zunanji ovoj govejega in
ovčjega debelega črevesa.

Ta tarifna številka prav tako vključuje čreva in črevesne
membrane, katere pogosto uporabljajo zlatarji, predvsem volovske,
nadalje nasekane ali narezane po dolgem na trakove in to neglede
na to, ali je notranji sloj črevesa odstranjen ali ne.

Čreva se v glavnem uporabljajo kot ovoj za klobase, izkoriščajo
jih tudi za izdelavo sterilne kirurške niti (tar. št. 30.06), za
strune teniških loparjev (tar. št. 42.06) in za strune glasbenih
instrumentov (tar. št. 92.09).

Ta tarifna številka izključuje "umetna čreva", izdelana s
postopkom iztiskanja paste iz kožnih vlaken, ki kasneje otrdino v
raztopini formaldehida in fenola (tar. št. 39.17), pa tudi
"umetna čreva", ki jih izdelujejo tako, da zlepljajo narezanih
naravnih črev (tar. št. 42.06).


05.05

KOŽE IN DRUGI DELI PTIC, S PERJEM IN PUHOM, PERJE IN DELI PERJA
(Z ODREZANIMI ALI NEODREZANIMI ROBOVI) TER PUH - KI NISO NAPREJ
OBDELANI RAZEN S ČIŠČENJEM, DEZINFICIRANJEM ALI PRIPRAVLJANJEM ZA
KONZERVIRANJE; PRAH IN ODPADKI PERJA ALI DELOV PERJA

0505.10 - Vrsta perje, ki se uporablja polnjenje; puh

0505.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1)  kožo in druge dele ptic (npr. glave, krila) s perjem ali s
puhom in

2)  perje in dele perja (z prirezanimi konci ali ne) in puh pod
pogojem, da sta perje ali puh neobdelana ali le očiščena,
dezinficirana ali konzervirana, ne pa tudi drugače obdelana ali
nalepljena - montirana.

Ta tarifna številka vključuje tudi moko in prah in odpadke perja
in delov perja.

Blago iz te tarifne številke je namenjeno za posteljno perilo, v
okrasne namene (običajno šele po nadaljnji predelavi) ali pa v
druge namene. Pri razvrščanju ni razlike zaradi vrste perja.

Deli perja, ki se uvrščajo v to tarifno številko vključujejo
perje, razklano po dolgem, peresa, odločena (odrezano) od tulcev
ali privezana za tanko telo tulca (tudi s prirezanimi konci).
Tarifna številka vključuje nadalje tudi tulce in peresca.

Tudi perje, ki je pakirano za maloprodajo v tekstilnih vrečah, za
ketere je na prvi pogled jasno, da niso vzglavniki ali blazine,
se prav tako uvršča v to tarifno številko - kot tudi perje, ki je
enostavno le povezano zaradi lažjega transporta.

Ta tarifna številka izključuje kože in druge dele ptic, perje in
dele perja, ki so bili izpostavljeni kakršnikoli drugačni
obdelavi, kot pa jo dopušča ta tarifna številka (npr. beljenje,
barvanje, kodranje ali valovenje) ali pa so nalepljeni.
Izključuje tudi predmete iz perja. Ti se običajno uvrščajo v tar.
št. 67.01 (v zvezi s tem glej komentar). Predelani tulci ali
predmeti iz njih pa se uvrščajo glede na njihov značaj (npr.
zobotrebci v tar. št 95.07, ribiški plovec v tar. št. 96.01
ipd.).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 0505.10

Pojem "vrsta perja, ki se uporablja kot polnilo" označuje perje
perutnine, predvsem gosje in račje, golobje jerebičje in podobno,
razen velikega perja iz kril in repov, ki se pri prebiranju
izloči. "Puh" je najfinejši in najmehkejši del predvsem gosjega
in račjega perja in se od perja razlikuje po tem, da ni trdih
oblik. Takšno perje in puh se običajno uporablja za polnjenje
posteljnine in podobnih predmetov, kot so vzglavniki in obleka za
toplotno zaščito (vetrovke, anoraki...).


05.06

KOSTI IN STRŽENI ROGOV - SUROVI, RAZMAŠČENI, ENOSTAVNO
PRIPRAVLJENI (TODA NERAZREZNI V OBLIKE), NAMOČENI V KISLINO ALI
BREZ ŽELATINE; PRAH IN ODPADKI TEH IZDELKOV

0506.10 - Kostna tkiva in kosti, namočeni v kislino

0506.90 - Drugo

Proizvodi iz te tarifne številke se uporabljajo pretežno kot
material za rezbarjenje, za izdelavo lepil in želatin, ali pa kot
gnojila.

Ta tarifna številka vključuje:

1)  Kosti in stržene rogov (notranja kost rogov), neobdelane ali
razmaščene (kosti, iz katerih je na razne načine odstranjena
maščoba).

2)  Enostavno pripravljene kosti, vendar naravne oblike
(nerazrezane v oblike). To so kosti, ki niso bile izpostavljene
postopkom, ki presegajo enostavno brušenje z namenom odstranitve
odvečnih delov in ki so bile poprek ali vzdolž presekane in nato
včasih na grobo poravnane ali beljene. Ta tarifna številka na ta
način izključuje pravokotne plošče ali liste in druge oblike -
likane ali drugače obdelane ali ne, izključuje tudi izdelke,
dobljene iz kostnega prahu. Vso pravkar navedeno blago sodi v
tarifno številko 96.01 ali v druge, bolj specifične tarifne
številke.

3)  Kosti, obdelane s kislino - npr. kosti, katerih apnenčasti
del je stopljen s pomočjo solne kisline in ki so, čeprav še
zmeraj v svoji prvotni obliki, zadržale le svoje celično tkivo in
hrustanec, ki se lahko spremenita v želatino.

4)  Deželatinirane kosti, iz katerih je s parjenjem odstranjena
želatina in ki se običajno pojavljajo v obliki prahu (kostna
moka) in

5)  Prah in kostne odpadke, ki nastanejo npr. pri predelavi
kosti.


05.07

SLONOVA KOST, ŽELVOVINA, KITOVA KOST, DLAKE KITOVE KOSTI, ROGOVI,
PAROŽKI, KOPITA, NOHTI, KREMPLJI IN KLJUNI, SUROVO ALI ENOSTAVNO
PRIPRAVLJENO, TODA NERAZREZNO V OBLIKE; PRAH IN ODPADKI TEH
IZDELKOV

0507.10 - Slonova kost; prah in odpadki slonove kosti

0507.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje slonovo kost, ki je neobdelana ali
zgolj enostavno pripravljena. Primer za to je slonova kost, ki ni
bila izpostavljena postopkom, ki presegajo čiščenje in enostavno
brušenje zaradi odstranitve odvečnih delov in ki je bila zgolj
poprek ali vzdolž presekana in potem včasih le grobo poravnana,
zravnana ali sploščena.

(A)  Slonova kost

V vsej Nomenklaturi označuje pojem "slonova kost" kostno
materijo, iz katere so:

1. okle slona, podvodnega konja, narvala in divjega prašiča,

2. rogovi nosoroga in

3. zobje katerekoli kopenske ali morske živali

(B)  Želvovina

Želvovina (oklep) so v trgovskem smislu besede običajno želvine
luske, ki se običajno dobivajo od vrste želv, znanih kot Kempove
želve, topoglave želve ali morske želve. Zaradi tega je treba ob
sklicevanju na želvovino šteti, da vključuje tudi oklep.

Želvovina je kostna materija v obliki ploščic (ločenih listov),
ki so raznih velikosti in debelin in ki tvorijo koščeni oklep, ki
zakriva želvino telo.

Ta tarifna številka je omejena le na želvovino v naslednjih
oblikah:

1.  oklepi - celi ali v kosih,

2.  ločeni listi-ploščice teh oklepov, ki se skoraj vselej
nahajajo v loviščih in ki sestoje iz ploščic neenake velikosti in
debeline z zaobljeno površino. Ti listi so lahko trebušni ali
hrbtni, pač glede na to, s katerega dela telesa so dobljeni. Del,
ki pokriva trebuh in prsa, je znan pod imenom trebušno lubje.

(C)  Kitova kost in podobno

Kitova kost (in tudi kosti drugih morskih sesalcev) je v svojem
naravnem stanju oblike zakrivljenih roževinastih in ploščatih
listov s sivkasto kožo, ki se z notranje strani drži površine
kosti z nekakšnimi kožnimi izrastki iz enake snovi, kot je kitova
kost (dlaka kitove kosti).

(D)  Rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni

Rogovi iz te skupine so lahko brez ali s kostno materijo, z ali
brez čelnih kosti. Jelenovi rogovi so razvejani - rogovi z
parožički jelena, losa itd.

Ta tarifna številka prav tako vključuje prah in odpadke, vključno
z oblanci teh izdelkov.

Ta tarifna številka izključuje izdelke, izsekane v pravokotne
(vključno kvadratne) oblike ali palice, v cevi, in v druge oblike
polizdelkov. Izključuje tudi izdelke, ki so pridobljeni z
oblikovanjem (tar. št. 96.01 in druge specifične tar. številke).


05.08

KORALE IN PODOBNI MATERIALI, SUROVI ALI ENOSTAVNO PRIPRAVLJENI,
VENDAR DRUGAČE NEOBDELANI; OKLEPI MEHKUŽCEV, RAKOV ALI
IGLOKOŽCEV, SIPINE KOSTI, SUROVI, ENOSTAVNO PRIPRAVLJENI, TODA
NERAZREZANI V OBLIKE; PRAH IN ODPADKI TEH PROIZVODOV

Korala je apnenčasti skelet morskega polipa in se običajno
uporablja za draguljarske predmete (nakit).

Najvažnejša školjka za industrijo je bisernica - sedef.

Ta tarifna številka vključuje:

1)  neobdelane korale ali tiste, s katerih je odstranjena le
zgornja skorja,

2) enostavno pripravljene korale oz. drugače neobdelane, t.j
korale, ki niso bile izpostavljene postopkom, ki presegajo
običajno rezanje in

3)  neobdelane ali enostavno pripravljene školjke, vendar
nerazrezane v oblike - npr. školjke, ki niso bile izpostavljene
procesom, ki presegajo čiščenje ali enostavno rezanje.

Ta tarifna številka vključuje tudi sipine kosti, luske školjk,
zdrobljene ali v prahu in ki se uporabljajo kot živinska krma.
Tarifna številka vključuje tudi odpadke lusk.

Ta tarifna številka izključuje palice, pravokotne (vključno
kvadratne) plošče in druge oblike, polirane ali nepolirane oz.
drugače obdelane. Ti izdelki se uvrščajo v tar. št. 96.01 ali v
druge, bolj specifične številke.


05.09

GOBE, NARAVNE, ŽIVALSKEGA IZVORA

Ta tarifna številka vključuje naravne gobe (vključno gobe, ki so
le oprane) in gobe, ki so pripravljene (npr. z odstranitvijo
apnenčaste snovi ali z beljenjem). Vključuje tudi odpadke gob.

Lufa, znana tudi kot rastlinska goba, se uvršča v tar. št. 14.04.


05.10

AMBRA, SIVA, KASTOREUM, CIBET IN MOŠUS; KANTARIDE; ŽOLČI,
POSUŠENI ALI NEPOSUŠENI; ŽLEZE IN DRUGE ŽIVALSKE SNOVI; SVEŽI,
OHLAJENI ALI ZAMRZNJENI ALI KAKO DRUGAČE ZAČASNO KONZERVIRANI, KI
SE UPORABLJAJO ZA PROIZVODNJO FARMACEVTSKIH IZDELKOV

Ambra je snov, katero izloča kit. Nahaja se v obliki okrogle mase
iz koncentričnih slojev in je teže do 100 kg.Je voščene
konsistence oz. trdote in je sladkobnega vonja, če jo tremo. Po
barvi variira od pepelnato sive do temno sive, njena specifična
teža pa je manjša od spec. teže vode. Sive ambre ne smemo enačiti
z rumeno ambro - rumena ambra je jantar in je mineralna smola, ki
sodi v tarifno številko 25.30.

Kastoreum je smolnata snov, je rjave, rdečkaste ali rumenkaste
barve, grenkega okusa in ostrega vonja. Izločajo jo bobri in se
običajno uvaža v vrečkah, v katerih je nastala in ki so običajno
na koncih spojene. Te vrečke so pogosto nagubane in so dolge od 5
do 10 cm.

Cibet je izloček mačke cibet in je zlatorjava ali rjava smolnata
snov, oljne konsistence ali konsistence testa. Ima zelo močan
vonj, ki zelo spominja na vonj naravnega mošusa.

Mošus izloča ena izmed vrst jelenov in je običajno zaprt v
vrečke, v katerih je nastal in ki so ravne, brez dlak na eni
strani, na drugi strani pa so konveksne in pokrite z belkastimi
dlakami. Ta izloček je temnorjav in močnega vonja. Tega mošusa ne
gre enačiti z umetnimi (mošus-ksilen, mošus-ambret itd.), ki so
vključeni v poglavje 29.

Kantaride so insekti, katere uporabljajo predvsem zaradi njihovih
nadražujočih lastnosti. Uvaža se v suhem stanji, pogosto v prahu.

Ta tarifna številka tudi vključuje:

1)  Živalske žleze in druge živalske organe - takšne, ki se
uporabljajo pri pripravi organoterapevtskih izdelkov in ki so
zaradi njihove narave ali načina priprave neužitni oz. neuporabni
za prehrano ljudi (pankreas, mehurji, mošnje, jajčniki, žolčne
čašice, tiroidne žleze, ščitnice itd.). So lahko sveže, ohlajene
ali zmrznjene oz. drugače začasno konzervirane zaradi transporta
ali skladiščenja (npr. v glicerinu, acetonu ali v alkoholu).
Kadar so v suhem stanju ali v obliki ekstraktov, se iz te tarifne
številke izključujejo (tar. št. 30.01). V zvezi s tem glej opombo
1(a) k temu poglavju, ki se nanaša na prehrambene izdelke.

2)  Žolč - posušeni ali ne (žolčni ekstrakt se iz te tarifne
številke izključuje in se uvršča v tar. št. 30.01).

Ta tar. številka izključuje kačji in čebelji strup v obliki suhih
pahuljic v ampulah (tar. št. 30.01).


05.11

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
DRUGEM MESTU; MRTVE ŽIVALI IZ 1 IN 3 POGLAVJA, NEUPORABNE ZA
ČLOVEšKO PREHRANO

0511.10 - Bikova sperma

 - Drugo:

0511.91 - - izdelki iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih
nevretenčarjev; mrtve živali iz 3. poglavja

0511.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1)  Bikovo spermo.

2)  Embrije živali, ki se dobavljajo v zmrznjenem stanju, da bi
se transplantirale v drugo samico.

3)  Živalska kri - tekoča ali suha, užitna ali neužitna.

Ta tarifna številka izključuje živalsko kri, pripravljeno za
terapevtske, profilaktične in diagnostične namene (tar. št.
30.02).

4)  KošEniljko in druge insekte. Košeniljka je insekt, ki živi na
nekaterih vrstah kaktusov. Na tržišču obstajajo tri vrste
košeniljke - črna, siva ali srebrnasta in rdečkasta. Košeniljka
daje rdečo barvo (košeniljkin ekstrakt, uvršča se v tar. št.
32.02) in se uporablja pri pripravi karminskih lakov (tar. št.
32.05).

Med insekti, podobnimi košeniljki je živalska škrlatna ščitasta
uš, ki živi na raznih kržljavih hrastih. Iz škrlatnih uši se
izdelujejo žive in obstojne rdeče barve, ki se uvrščajo v tar.
št. 32.03.

Živalskih uši ne gre enačiti z mineralnim škrlatom (tar. št.
38.24).

Košeniljka in mineralni škrlat sta pripravljena posušena, lahko
pa tudi cela ali v prahu.

5) Neužitna ribja jajčeca in ikre.

Te vrste vključujejo:

a)  plodna jajca za drstenje, katere je prepoznati po črnih pikah
- to so oči embrija,

b)  slane ikre (npr. ikre polenovke in skuše), ki izstopajo po
močnem in neprijetnem vonju in po tem, da se običajno pakirajo v
rinfusi in se uporabljajo kot vaba za ribe.Nadomestki kaviarja se
uvrščajo v tar. št. 16.04.

Ta tarifna številka izključuje užitne ikre (poglavje 3).

6)  Odpadke rib, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev.

Ta skupina med drugim vključuje:

1) luske belega cedra ali podobne ribe, sveže ali konzervirane,
vendar ne v raztopini. Te luske se uporabljajo za proizvodnjo
biserne esence za premaze in prevleko imitacij biserov,

2)  ribje mehurje - surove, sveže ali posušene, ki se uporabljajo
za proizvodnjo želatine ali ribjega lepila, ali pa so uporabne za
prehrano ljudi,

3) ribja čreva in odpadke od ribje kože, ki se uporabljajo za
proizvodnjo lepil itd.,

4)  ribje glave in ostale ribje odpadke,

Ta tarifna številka še izključuje:

a)  užitna ribja jetra (poglavje 3),

b)  lupine mehkužcev, rakov in iglokožcev iz tar. št. 05.08 in

c)  neužitnih ribjih jeter, ki se uporabljajo za proizvodnjo
farmacevtskih izdelkov (tar. št. 05.10).

7)  Jajčeca sviloprejke, ki so podobne majhnim semenom, so
bledorumene barve, ki se postopoma spreminja v pepelno sivo ali
zemeljskorumeno barvo. Običajno se dobavljajo v škatlah, v
platnenih vrečkah ali pa v celičastem satovju.

8)  Jajčeca mravelj.

9)  žile in kite, ki se, podobno kot odpadki, navedeni pod 10) in
11), uporabljajo v glavnem kot surovina za izdelavo lepil.

10)  Ostružke in podobne odpadke surovih kož.

11) Odpadki od nepredelanega krzna, za katere je jasno, da jih
morejo uporabljati le krznarji.

12) Mrtve živali iz poglavja 1 ali 3 in njihovo meso ali druge
klavnične izdelke, ki se ne morejo uporabiti kot hrana za ljudi,
razen izdelkov iz tar. št. 02.09 ali onih iz predhodnih tarifnih
številk tega poglavja.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  šelak, lak v zrnih, lak v palicah in druge lake (tar. št.
13.01),

b)  maščobe živalskega porekla iz poglavja 15 in

c)  zoološke zbirke in primerke, ki sestoje iz nagačenih ali kako
drugače konzerviranih živali, metuljev in drugih insektov, jajčec
itd. (tar. št. 97.05).


                           ODDELEK II

                      RASTLINSKI PROIZVODI

Opomba

Z izrazom "peleti" so v tem oddelku mišljeni proizvodi, ki so
aglomerirani s stiskanjem ali dodajanjem veziv v razmerju do
vključno 3 mas.%.

                           6. POGLAVJE

  ŽIVO DREVJE IN DRUGE RASTLINE; ČEBULICE, KORENINE IN PODOBNO;
                 REZANO CVETJE IN OKRASNO LISTJE

Opombi

1.  V skladu z drugim delom poimenovanja tar. št. 06.01 obsega to
poglavje samo živo drevje in proizvode (vštevši rastlinske
sadike), ki se navadno kupujejo v vrtnarijah ali pri cvetličarjih
za razsaditev ali za okras. V to poglavje pa ne spadajo krompir,
čebula, šalotka, česen in drugi proizvodi iz 7. poglavja.

2.  Pri vsakem sklicevanju v poimenovanjih tar. št. 06.03 ali
06.04 na katere koli vrste blaga je treba šteti, kot da zajema
tudi šopke, košare s cvetjem, vence in podobne proizvode,
izdelane v celoti ali deloma iz tovrstnih proizvodov, ne
upoštevajoč pribor iz drugih materialov. Vendar pa te tarifne
številke ne vključujejo kolažev ali podobnih dekorativnih plošč
iz tar. št. 97.01.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje vse vrste živih rastlin, ki se lahko
nabavijo v vrtnarijah, vključno za hortikulturo, ali pa pri
cvetličarjih in ki so v stanju, primernem za sajenje, za razsad
ali za okras. Prav tako to poglavje vključuje tudi ščavje in
korenine cikorije, razen korenja iz tar. št. 12.12, neglede na
to, ali so nabavljene v vrtnariji ali od cvetličarja. Ti izdelki
se pojavljajo v različnih oblikah - od dreves, grmovja, grmov, pa
do rastlinskih semen, vštevši tudi rastline za medicinsko rabo.
To poglavje ne vključuje semen in sadja ter nekaterega koranja in
gomoljev (krompir, čebulnice, šalotke in česen), pri katerih ni
moč določiti, ali se uporabljajo za hrano ali za sajenje.

To poglavje prav tako vključuje:

1.  rezano cvetje in cvetni popki, liste in druge dele rastlin -
sveže, posušene, barvane, beljene, impregnirane ali drugače
pripravljene v okrasne namene in

2.  šopke, vence, košare s cvetjem in podobno cvetličarsko blago.


06.01

ČEBULNICE, GOMOLJI, KORENINSKI GOMOLJI, STEBELNI GOMOLJI, ŽIVICE
IN KORENIKE V MIRUJOČEM, RASTOČE ALI CVETOČE; RASTLINA IN
KORENINE CIKORIJE, RAZEN KORENIN IZ TAR. ŠT. 12.12

0601.10 - Čebulnice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni
          gomolji, živice in korenike v mirujočem stanju

0601.20 - Čebulnice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni
          gomolji, živice in korenike, rastoče ali cvetoče,
          rastlina in korenine cikorije

Ta tarifna številka vključuje čebulice itd., ki se dobavljajo v
cvetličnih lončkih, škatlah ipd. in sicer in med drugim od
rastlin naslednjih vrst:

amarilis, anemona (vrsta lilij), begonija, kana, kinodoksa,
šmarnica, žafran, ciklama, georgina (dalija), eremurus, frezija,
cesarski tulipan, zvončki, gladiola, gloksinija, hijacinta,
peronika, lilija, montbrecija, narcisa, ornitogalm, oksalis,
poliantes (gomoljasti), plazeča zlatica, rikardija, tigridija in
tulipa.

Ta tarifna številka prav tako vključuje čebulice in šavja, ki se
ne uporabljajo v okrasne namene (npr. od ravene in asparagusa).

Ta tarifna številka pa izključuje nekatere čebulice, gomolje,
gomoljaste korenine, poganjke, krone in korenike (npr. čebula,
aljmu, česen, krompir, jeruzalemska artičoka) iz poglavja 7, pa
tudi korenike ingverja (tar. št. 09.10).

Rastlina cikorije in njene korenine so tudi zajeti v tej tarifni
številki. Vendar pa se nepečena korenina cikorije vrste Cichorium
intybus sativium izključuje iz te tarifne številka (tar. št.
12.12).


06.02

DRUGE ŽIVE RASTLINE (VŠTEVŠI NJIHOVE KORENINE), POTAKNJENCI,
MLADIKE IN CEPIČI, GOBJI MICELIJI

0602.10 - Nevkoreninjeni potaknjenci in cepiči

0602.20 - Sadno drevje, grmičevje in grmovje, cepljeno ali
          necepljeno, ki rodi užitno sadje ali oreščke

0602.30 - Rododendroni in azaleje (sleči), cepljeni ali
          necepljeni

0602.40 - Vrtnice, cepljene ali necepljene

0602.90 - Drugo:

Ta tarifna številka vključuje:

1)  drevje, grmovje in šibovje vseh vrst (gozdno, sadno,
okrasno), vštevši blago za cepljenje,

2)  rastline in sadike vseh vrst za vzgojo, izvzemši one iz tar.
št. 06.01,

3)  žive rastlinske korenine,

4)  še nezasidrane potaknjence; sadike - cepljene ali necepljene,
poganjke in mladice in

5)  nitkaste gobje snovi, ki sestoje iz gobje nitke (micelij),
pomešane z zemljo ali z rastlinsko snovjo, ali pa brez zemlje in
rastlinske snovi.

Drevje, grmovje, šibovje in ostalo rastlinje, ki je zajeto v tej
tarifni številki, se lahko dobavlja z golimi koreninami, ali pa z
rušo zemlje, posajeno v loncih, cvetličnjakih, škatlah ali v
podobnih posodah.

Ta tarifna številka izključuje gomoljaste korenine (npr. georgine
ali dalije, tar. št. 06.01) in korenine cikorije iz tar. št.
06.01 ali 12.12.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 0602.20

V smislu podštevilke 0602.20 označuje pojem "Sadne sadike,
vštevši tudi sadne sadike v obliki šib ali grma" trse in trte z
olesenelim steblom (npr. vinska trta, križanec med malino in
robido - "boysenberry", robida, aktinidije - kivi) in njihove
zasidrane podtaknjence.

Ta tarifna številka ne vključuje divjih rož (tar. podšt.
0602.40).

Tarifne podštevilke 0602.20, 0602.30, 0602.40 in 0602.90

Žive korenine se, skupaj z njihovim šavjem uvrščajo v ustrezne
tarifne podštevilke.


06.03

REZANO CVETJE IN CVETNI BRSTI, PRIMERNI ZA ŠOPKE ALI ZA OKRAS,
SVEŽE, POSUŠENO, POBARVANO, BELJENO, IMPREGNIRANO ALI DRUGAČE
PRIPRAVLJENO

0603.10 - Sveže

0603.90 - Drugo

Ta tarifna številka ne vključuje le nabrano (rezano) cvetje in
cvetne popke, temveč tudi cvetne šopke, vence, košare s cvetjem
in podobne izdelke, ki vsebujejo cvetje ali cvetne popke (npr.
kitke cvetja ali cvetje za v gumbnico reverja). Pod pogojem, da
imajo takšne kitke cvetja, cvetni šopki itd. bistveni značaj
cvetličarskega blaga, ostajajo v tej tarifni številki tudi, v
kolikor vsebujejo dodatke oz. pribor iz drugačnega materiala
(npr. vrvice, okraske iz papirja ipd.)

Tudi rezane drevesne veje, veje grmovja ali šibovja, štejejo za
nabrano cvetje iz te tarifne številke, v kolikor so s cvetovi ali
cvetnimi popki (npr. magnolija in nekatere vrste vrtnic).

Ta tarifna številka izključuje cvetje, lističe in popke, ki se
uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali pa za izdelavo
insekticidov, fungicidov ali za podobne namene, vendar pod
pogojem, da so dobavljene v stanju, neprimernem za kitke, cvetne
šopke ali za podobne okrasne namene. (tar. št. 12.11). Ta tarifna
številka prav tako izključuje kolaže in podobne dekorativne
plošče iz tar. št. 97.01.


06.04

LISTJE, VEJE IN DRUGI DELI RASTLIN, BREZ CVETOV ALI CVETNIH
BRSTOV, IN TRAVE, MAHOVI IN LIŠAJI, PRIMERNI ZA ŠOPKE ALI ZA
OKRAS, SVEŽI, POSUŠENI, POBARVANI, BELJENI, IMPREGNIRANI ALI
DRUGAČE PRI- PRAVLJENI

0604.10 - Mahovi in lišaji

        - Drugo:

0604.91 - - sveže

0604.99 - - drugo

Ta tarifna številka ne vključuje le listje in vejice itd, temveč
tudi šopke, vence, košare s cvetjem in podobne izdelke, ki
vsebujejo dele dreves, grmov, šibovja ali drugih rastlin, ali pa
izdelke, ki vsebujejo trave, mah in ali lišaje. V primeru, da
imajo ti šopki itd. značaj cvetličarskega blaga, ostajajo v tej
tarifni številki tudi, v kolikor vsebujejo dodatke iz drugačnega
materiala (trakovi, žični okvirji ipd.).

Blago iz te tarifne številke lahko vsebujo okrasne plodove.
Vandar pa se izključujejo iz te tar. št., v kolikor vsebujejo
tudi cvetje ali cvetne popke (tar. št. 06.03).

Ta tarifna številka vključuje naravne novoletne jelke pod
pogojem, da se evidentno neuporabne za presajanje (npr. da imajo
odrezane korenine, uničen namakanjem v vrelo vodo.

Ta tarifna števila izključuje šavje in dele šavja (vključno
trave, mahove in lišaj) tistih rastlinskih vrst, ki se predvsem
uporabljajo v parfumeriji, ali pa za izdelavo insekticidov,
fungicidov ali v podobne namene (tar. št. 12.11) ali pa za
pletilstvo (tar. št. 14.01) in pod pogojem, da se dobavljajo v
stanju, neprimernem za okrasne namene. Tarifna številka
izključuje tudi kolaže in podobne dekorativne plošče iz tar. št.
97.01.


                           7. POGLAVJE

           UŽITNE VRTNINE, NEKATERI KORENI IN GOMOLJI

Opombe

1.  To poglavje ne obsega proizvodov za krmo iz tar. št. 12.14.

2.  Beseda "vrtnine" v tar. št. od 07.09 do 07.12 obsega užitne
gobe, gomolike, olive, kapro, koper, bučke in buče, jajčevec,
sladko koruzo (Zea mays var. saccharata), paprike iz rodu
Capsicum ali iz rodu Pimenta, koperc (finokio), peteršilj,
krebuljico, pehtran, krešo in majaron (Majorana hortensis ali
Origanum majorana).

3. Tar. št. 07.12 obsega vse posušene vrtnine vrst, ki se
uvrščajo v tar. št. 07.01 do 07.11, razen:

a)  posušenih stročnic v zrnu (tar. št. 07.13),

b)  sladke koruze v oblikah, navedenih v tar. št. 11.02 do 11.04,

c)  krompirjeve moke, prahu, zdroba in kosmičev (tar. št. 11.05)
in

d)  moke, prahu in zdroba iz suhih stročnic iz tar. št. 07.13
(tar. št. 11.06).

4.  Iz tega poglavja pa je izključena tudi suha, zdrobljena ali
mleta paprika rodu Capsicum ali rodu Pimenta (tar. št. 09.04).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje vrtnine, vštevši izdelke, omenjene v opombi
št. 2 k temu poglavju - sveže, ohlajene, zamrznjene (nekuhane ali
kuhane na sopari ali v kropu), začasno konzervirane ali posušene
(vštevši dehidrirane, evaporirane ali posušene z zamrzovanjem).
Poudariti je treba, da se nekateri izmed teh izdelkov
uporabljajo, kadar so posušeni ali v obliki prahu, kot snovi za
aromatizacijo, vendar se kljub temu uvrščajo v tar. št. 07.12.

Pojem "ohlajeni" označuje, da je temperatura običajno znižana na
okoli 0 stopinj C - pod pogojem, da izdelek pri tej temperaturi
še ne zmrzne. Za nekatere izdelke, kot je npr. krompir, pa velja,
da so ohlajeni, kadar je njih temperatura znižana na +10 stopinj
C in se na tej točki vzdržuje.

Pojem "zamrznjen" označuje, da je izdelek ohlajen na temperaturo,
ki je pod njegovim zmrzovališčem.

Razen če se ne zahteva drugače, so vrtnine iz tega poglavja lahko
cele, v rezinah, narezane, sesekljane, zmlete, nastrgane,
olupljene ali oluščene.

To poglavje prav tako vključuje nekatere gomolje z visoko
vsebnostjo škroba in inulina - sveže ali posušene, cele ali v
krhljih ali pa v obliki peleta.

Vrtnine, ki se ne dobavljajo v stanju, ki ni opisano v katerikoli
tarifni številki tega poglavja, se uvrščajo v poglavje 11 ali v
oddelek IV. Primer: moka in zdrob stročnic in moka, zdrob,
kosmiči, zrnca in peleti iz krompirja se uvrščajo v poglavje 11,
vrtnine, pripravljene ali konzervirane s katerimkoli postopkom,
ki ni predviden v tem poglavju, pa se uvrščajo v poglavje 20.

Treba je poudariti, da homogenizacija kot taka ne vpliva, da bi
se izdelek iz tega poglavja moral uvrščati kot preparat oz. kot
izdelek iz poglavja 20.

Poudariti je tudi treba, da vrtnine iz tega poglavja ostanejo
uvrščene v tem poglavju celo, če se nahajajo v hermetično zaprtih
posodah (npr. čebula v prahu ali v konzervah). Vendar pa se
izdelki, ki se nahajajo v takšnih pakiranjih, največkrat
pripravljeni ali konzervirani na način, ki ni predviden za tar.
številke tega poglavja in so izključeni vsled tega dejstva
(poglavje 20).

Sveže ali posušene vrtnine se uvršča v to poglavje, neglede na
namen uporabe (kot hrana, za seme, za sajenje, kot npr. krompir,
čebula, šalotka, česen, stročnice). Vendar pa to poglavje ne
vključuje vrtnin za razsad v stanju, primernem za presajanje
(tar. št. 06.02).

Razen izključitev, ki so že bile navedene v pripombah k temu
poglavju, pa to poglavje izključuje še:

a)  rastlino in korenine cikorije (tar. št. 06.01 ali 12.12),

b)  nekatere rastlinske izdelke, ki se uporabljajo kot surovine v
prehrambeni industriji, npr. žitarice (poglavje 10) in sladkorna
pesa in sladkorni trs (tar. št.12.12 )

c). moko in zdrob iz korenin in gomoljev iz tar. št. 07.14 (tar.
št. 11.06),

d)  nekatere rastline in dele rastlin (čeprav se včasih
uporabljajo za prehrambene namene), na primer baziliko,
borragino, izop (ožep), vse začimbe iz mete, rožmarina, rutice,
žajblja ter posušene korenine čička (Articum lappa) (tar. št.
12.11),

e)  užitne morske alge in druge alge (tar. št. 12.12),

f)  kolerabo, svinjsko repo, korenjenice za živinsko krmo, seno,
lucerna (alfaalfa), detelja, živinski ohrovt, lupine in grašice
ter podobne izdelke za živinsko krmo (tar. št. 12.14) in

g)  vrhove sladkorne pese in korenčka (tar. št. 23.08).


07.01

KROMPIR - SVEŽI ALI OHLAJEN

0701.10 - Semenski

0701.90 - Drug

Ta tarifna številka vključuje sveži ali ohlajeni krompir vseh
vrste, razen sladkega iz tar. št. 07.14. Tarifna številka med
drugim tudi vključuje semenski krompir, namenjen za seme in novi
oz. mladi krompir.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

V smislu tarifne podštevilke 0701.10 označuje pojem "semenski" le
krompir, katerega štejejo pristojni nacionalni organi namenjenega
za setev.


07.02

PARADIŽNIK - SVEŽ ALI OHLAJEN

Ta tarifna številka vključuje paradižnik vseh vrst, najsi bo svež
ali ohlajen.


07.03

ČEBULA, ŠALOTKA, ČESEN, POR DRUGE UŽITNE ČEBULNICE, SVEŽA ALI
OHLAJENA

0703.10 - Čebula in šalotka

0703.20 - Česen

0703.90 - Por in ostale čebulnice

Ta tarifna skupina vključuje naslednjo skupino vrtnin, ki
pripadajo vrsti čebule v svežem ali ohlajenem stanju:

1) čebulo (vštevši čebulo v vencih in mlado čebulo) in šalotko,

2) česen in

3) por in ostale čebulnice.


07.04

ZELJE, CVETAČA, KOLERABA, OHROVT IN DRUGE UŽITNE KAPUSNICE, SVEŽE
ALI OHLAJENE

0704.10 - Cvetača in brokoli

0704.20 - Brstični ohrovt

0704.90 - Drugo

Sveži ali ohlajeni izdelki te tarifne številke vključujejo:

1)  cvetačo in brokoli (Brassica oleracea L. convar. bortrytis
(L) Alef var. bortrytis L.),

2)  brstični ohrovt in

3)  ostale zeljnate vrtnine (npr. belo zelje, savojsko zelje,
rdeče zelje, kitajsko zelje), ohrovt in druge listnate vrtnine,
neglavnati brokoli (Brassica Oleracea L. convar. bortrytis (L.)
Alef. var. italica Plenck) in druge neglavnate kapusnice ter
kolerabo.

Vendar pa ta tarifna številka izključuje ostale kapusnice v
obliki korenov, npr. kolerabo iz tar. št. 07.06, živilsko repo iz
tar. št. 12.14.


07.05

SOLATA (LACTUCA SATIVA) IN RADIČ (CICHORIUM SPP.) - SVEŽA ALI
OHLAJENA

        - Solata:

0705.11 - - v glavicah

0705.19 - - druga

        - Radič:

0705.21 - - radič (Cichorium intybus var. foliosum)

0705.29 - - drug

Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajene solate (Lactuca
sativa), izmed katerih je najpomembnejša glavnata solata. Ta
tarifna številka poleg tega vključuje svež in ohlajen radič
(Cichorium spp.), vštevši endivijo, katerih vrste so naslednje:

1)  radič (Cichorium intybus var. foliosum),

2)  eskarol radič (Cichorium endivia var. latifolia) in

3)  polnocvetni radič, znan tudi kot endivija (Cichorium endivia
var. crispa).

Ta tarifna številka izključuje rastlino cikorije in korenino
(tar. št. 06.01 ali 12.12)


07.06

KORENČEK, KOLERABA, REPA, RDEČA PESA, ZELENA, REDKEV IN DRUGE
UŽITNE KORENOVKE, SVEŽE ALI OHLAJENE

0706.10 - Korenček, koleraba in repa

0706.90 - Drugo

Sveže ali ohlajeno korenje iz te tarifne številke vključuje
korenček, repo (belo repo), rdečo peso, kozjo brado, zeleno,
korenčnice, redkvice, skrozonero, ren, kitajske artičoke (Stachys
affinis) in pastinak (Pastinaca sativa). Ti izdelki ostanejo v
tej tarifni številki tudi z ali brez svojih vrhov.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  zeleno iz tar. št. 07.09,

b) začasno konzervirane korenine čička (tar. št. 07.11) in

c)  izdelke za živinsko krmo iz tar. št. 12.14.


07.07

KUMARE IN KUMARICE, SVEŽE ALI OHLAJENE

Ta tarifna številka vključuje le sveže ali ohlajene kumare in
kumarice.


07.08

STROČNICE V STROKIH ALI ZRNU - SVEŽE ALI OHLAJENE

0708.10 - Grah (Pisum sativium)

0708.20 - Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)

0708.90 - Druge stročnice

Stročnice iz te tarifne številke vključujejo:

1)  grah (Pistum sativium), vštevši zeleni grah (mladi) in
živinski grah,

2)  fižol (Phaseolus spp., Vigna spp.), vštevši fižol lima in
buter, fižol mung, fižol v užitnih strokih, ki se pojavlja pod
raznimi imeni: ledvičasti fižol, francoski fižol, fižol-preklar
itd. Stročnice iz te tar. številke vključujejo tudi cowpeas,
vštevši t.i. črno oko,

3)  bob (Vicia faba var. major), navadni bob (Vicia faba var
equina ali var. minor) ter zumbul bob (Dolichos labab),

4) slani grah - čičerka (garbanzos),

5)  sočivje in

6)  seme guar.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  sojo v zrnu (tar. št. 12.01) in

b)  beli fižol (tar. št. 12.12).


07.09

DRUGE VRTNINE, SVEŽE ALI OHLAJENE

0709.10 - Okrogle artičoke

0709.20 - Beluši

0709.30 - Jajčevec

0709.40 - Zelena, razen gomoljne zelene

        - Užitne gobe in gomoljike

0709.51 - - užitne gobe

0709.52 - - gomoljike

0709.60 - Paprike rodu Capsicum ali rodu Pimenta

0709.70 - Špinača, novozelandska špinača in loboda (divja
          špinača)

0709.90 - Drugo

Vrtnine iz te tarifne števlike vključujejo:

1)  artičoke,

2)  beluše,

3)  modre jajčevce,

4)  zelena, razen korenčne zelene iz tar. št. 07.06,

5)  užitne gobe in gomoljike,

6)  paprike rodu Capsicum ali rodu Pimenta, katere običajno
imenujejo "poper". Paprika rodu Capsicum variira od sladke
(Capsicum annuum var. annuum) in je najblažja in največja iz rodu
Capsicum in se je v zelenem ali zrelem stanju kot vrtnina v
solatah, do pikantnejših paprik vrst Capsicum frutescens in
Capsicum annuum, ki vključujejo čilske in čejenske popre in
paprike. Te paprike se najpogosteje uporabljajo za začinjanje
hrane. Plodovi rodu Pimenta vključujejo Jamajka poper (znan tudi
kot klinčki, angleški poper in "allspice"). Tarifna številka ne
vključuje teh izdelkov, kadar so posušeni, zdrobljeni ali zmleti
(tar. št. 09.04),

7)  špinačo, vštevši novozelandsko špinačo in lobodo,

8)  sladkorno koruzo (Zea mays var. saccharata) v storžih ali v
zrnju,

9)  buče in bučke,

10)  olive,

11)  rman, užitne španske artičoke, navadni komarček, kapre in
"sorrel",

12)  belo in rumeno repo (gumbo),

13)  peteršilj, krebuljico, kačnik, kres (npr. vodni kres),
šetraj (satureia hortensis), korijander, koper, majaron (Majorama
hortensis ali Origanum majorana). Divji majaron (Origanum
vulgare) je iz te tarifne številke izključen (tar. št. 12.11) in

14)  bambusove korenine in sojini kalčki.

Ta tarifna številka izključuje tudi užitne gomolje vrste
Eleocharis dulcis ali Eleocharis tuberosa, običajno poznana kot
"Kitajski vodni kostanj" (tar.št. 07.14).


07.10

VRTNINE (VŠTEVŠI BLANŠIRANE) - ZMRZNJENE

0710.10 - Krompir

        - Stročnice v zrnih ali strokih

0710.21 - - grah (Pisum sativum)

0710.22 - - stročji fižol in fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)

0710.29 - - drugo

0710.30 - Špinača, novozelandska špinača in loboda (divja
          špinača)

0710.40 - Sladka koruza

0710.80 - Druge vrtnine

0710.90 - Mešanice vrtnin

Ta tarifna številka vključuje zamrznjene vrtnine, ki se, kadar so
sveže, uvrščajo v tar. št. 07.01 do 07.09.

Pojem "zamrznjen" je definiran v splošnih določilih komentarja k
temu poglavju.

Ta tarifna številka vključuje zamrznjene vrtnine, kar v
industriji običajno dosežejo s postopkom hitrega zamrzovanja. Tak
postopek se uporablja, da bi bil časovni interval maksimalne
kristalizacije čim krajši. S tem se izognejo podiranju celične
strukture, vrtnine pa zaradi tega v bistvu zadržijo svež videz
potem, ko jih odmrznemo.

Vrtnine, katerim pred zmrzovanjem dodajo sladkor ali sol ostaja v
tej tarifni številki, prav tako tudi vrtnine, ki jih pred
zamrznitvijo blanširajo. Vendar pa ta tarifna številka izključuje
vrtnine, skuhane na drug način (poglavje 20), ali pripravljeno z
drugimi sestavinami v smislu pripravljenih jedi (oddelek IV).

Osnovne vrste vrtnin, ki se konzervirajo s postopkom zamrzovanja,
so krompir, grah, beli fižol, špinača, sladka koruza, beluši,
korenček in rdeča pesa.

Ta tarifna številka vključuje mešanice zamrznjenih vrtnin.


07.11

VRTNINE, ZAČASNO KONZERVIRANE (Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM, V SLANICI,
ŽVEPLANI VODI ALI DRUGIH RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE), VENDAR
TAKŠNE NEPRIMERNE ZA TAKOJŠNJO PREHRANO

0711.10 - Čebula

0711.20 - Olive

0711.30 - Kapre

0711.40 - Kumare in kumarice

0711.90 - Druge vrtnine, mešanice vrtnin

Ta tarifna številka vključuje vrtnine, ki so izpostavljene
postopkom le vsled začasnega konzerviranja v času transporta ali
skladiščenja, preden se uporabijo (npr. z žveplovim dioksidom, v
slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje)
in sicer pod pogojem, da so vrtnine neuporabne za takojšnjo
uporabo v takšnem stanju.

Vrtnine, razporejen v to tarifno številko, se ponavadi pakirajo v
kadeh ali sodih in se uporabljajo pretežno kot surovina za
predelavo. Glavne vrste so čebula, olive, kapre, paradižnik,
kumare in kumarice.

Ta tarifna številka pa izključuje blago, ki je bilo razen
postopkom za začasno konzerviranje, izpostavljeno posebnim
postopkom (npr. postopkom z raztopino sode bikarbone, z mlečno
fermentacijo ipd.). To blago sodi v poglavje 20 (npr. olive,
kislo zelje, kisle kumarice in stročji fižol).


07.12

SUŠENE VRTNINE, CELE, RAZREZANE V KOSE ALI MLETE, VENDAR NE
NADALJE PRIPRAVLJANE

0712.20 - Čebula

0712.30 - Užitne gobe in gomoljike

0712.90 - Druge vrtnine; mešanice vrtnin

Ta tarifna številka vključuje vrtnine iz tar. številk 07.01 do
07.09, ki so posušene (vštevši dehidrirane, evaporirane ali
posušene z zamrzovanjem) - to je vrtnine, pri katerih je naravno
vsebovana voda odstranjena z raznimi postopki. Glavne vrste
vrtnin, katere se obdeluje oz. s katerimi se na ta način ravna,
so krompir, čebula, užitne gobe in gomoljike, korenček, zelje in
špinača. Te vrtnine se običajno pripravijo v obliki traku ali
krhljev ene vrste, ali pa pomešano (za enolončnice).

Ta tarifna številka vključuje tudi posušene zdrobljene vrtnine
ali vrtnine v prahu, kot so npr. beluši, cvetača, peteršilj,
krebuljica, čebula, česen in zelena. Uporabljajo se kot začimbe
ali pri pripravi juh.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  posušene stročnice v zrnju (tar. št. 07.13),

b)  posušeno, zdrobljeno ali mleto papriko rodu Capsicum ali
Pimenta (tar. št. 09.04), krompirjeve moke, krompirjevega zdroba,
kosmiče, zrnca in pelete (tar. št. 11.05) ter moko in zdrob iz
posušenih stročnic iz tar. št. 07.13 (tar. št. 11.06),

c)  preparate za začimbna sredstva in omake (tar. št. 21.03) in

d)  gotove juhe na osnovi posušenih vrtnin (tar. št. 21.04).


07.13

SUŠENE STROČNICE V ZRNU - OLUŠČENE ALI NEOLUŠČENE ALI ZDROBLJENE

0713.10 - Grah (Pisum sativum)

0713.20 - Čičerika (garbanzos)

        - Fižol (Vigna spp., Pahseolus spp.)

0713.31 - - fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata
            (L) Wilczek

0713.32 - - fižol, drobni rdeči (Adzuki, Phaseolus ali Vigna
            angularis)

0713.33 - - navadni fižol, vštevši beli (Phaesolus vulgaris)

0713.39 - - drug

0713.40 - Leča

0713.50 - Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba
          var. equina, Vicia faba  var. minor)

0713.90 - Druge

Ta tarifna številka vključuje stročnice iz tar. številke 07.08,
ki so posušene in oluščene in vrst, ki se uporabljajo za prehrano
ljudi in živali (npr. grah, slani grah garbanzos, mali rdeči
fižol-adzuki, ostale vrste fižola, sočivje, bob, konjski bob,
seme guar) in to tudi, če so namenjeni za seme (neglede na to,
ali so z obdelavo s kemijskimi sredstvi postale neprimerne za
prehrano ljudi) in če so namenjene za druge namene. Vrtnine so
lahko izpostavljene zmerni toplotni obdelavi, predvsem zaradi
zagotavljanja boljšega konzerviranja z aktiviranjem encimov
(predvsem peroksidaze) in z odstranjevanjem dela vlage. Vendar pa
takšna obdelava ne vpliva na notranji značaj kotiledona.

Posušene stročnice iz te tar. številke so lahko natrgano ali pa
so izven svojih strokov.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  moko in zdrob iz posušenih stročnic (tar. št. 11.06),

b)  sojo v zrnju (tar. št. 12.01),

c)  semena grašice (razen boba in konjskega boba) in lupine (tar.
št. 12.09) in

d)  rožičevec (tar. št. 12.12).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 0713.31

Ta tarifna podštevilka vključuje le fižol vrst Vigna mungo (L)
Hepper, ki je znana tudi kot "urd" ali črni gram, in vrste Vigna
radiata (L) Wilczek, znan tudi kot mung ali zeleni gram. Obe
vrsti se na široko uporabljata pri proizvodnji fižola.


07.14

MANIOKA, TRSTIKASTA MARANTA (SAGO), SALEP, TOPINABMBUR, SLADKI
KROMPIR IN PODOBNE KORENOVKE IN GOMOLJNICE Z VISOKIM DELEŽEM
ŠKROBA ALI INULINA, SVEŽI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI ALI POSUŠENI,
CELI ALI RAZREZANI ALI V PELETIH; STRŽENI SAGOVEGA DREVESA

0714.10 - Manioka (cassava)

0714.20 - Sladki krompir

0714.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje gomolje in korenovke z visoko
vsebnostjo škroba ali inulina, ki se uporabljajo tudi v
proizvodnji hrane in industrijskih izdelkov. Vključuje tudi
stržene sagovega drevesa. V nekaterih primerih se ti gomolji in
korenje prav tako uporabljajo za prehrano ljudi in živali.

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke - sveže, ohlajene,
zamrznjene ali posušene, cele ali v obliki krhljev ali pelet, ki
so izdelani bodisi od koščkov (luskic) korenja ali gomoljev iz te
tarifne številke, iz njihove moke ali pa iz zdroba iz tar. št.
11.06. Peleti se proizvajajo bodisi s pomočjo neposredne
kompresije, bodisi z dodajanjem veziv (melase, koncentrirane
žveplene kisline ipd.). Vsebnost dodanega veziva ne sme preseči
3% teže izdelka. Peleti manioke so lahko dezintegrirani, pa kljub
temu ostajajo uvrščene v to tarifno številko pod pogojem, da so
kot taki še razpoznavne. Peleti iz dezintegrirane manioke se
lahko prepoznavajo z opazovanjem njihovih fizikalnih značilnosti,
naprimer nehomogenosti na zlomljenih kosih peletov manioke,
rjavkaste barve s črnimi točkicami, kosi vlaken so vidni s
prostim očesom, v notranjosti so majhne količine silicijevega
peska.

Razen gomoljev in korenovk, ki so izrecno navedeni v poimenovanju
te tarifne številke, vključuje ta številka še kuhano korenje in
marmelade in užitne gomolje vrste Eleocharis dulcis, poznani kot
"kitajski vodni kostanj".

Proizvodi iz te tarifne številke, ki so pripravljeni na drugačne
načine, se uvrščajo v druga poglavja. Primeri: moka in zdrob v
tar. št. 11.06, škrob v 1108 in tapioka v 19.03.

Ta tarifna številka izključuje tudi žive gomolje ali georgine
(tar. št. 06.01) in sveži in sušeni krompir (tar. št. 07.01 ali
07.12 - odvisno od primera.


                           8. POGLAVJE

   UŽITNO SADJE IN OREŠČKI; LUPINE AGRUMOV ALI DINJ IN LUBENIC

OPOMBE

1.  To poglavje ne obsega sadja in oreščkov, ki niso užitni.

2.  Ohlajeno sadje in plodovi se uvrščajo v tiste tarifne
številke kot ustrezno sveže sadje in plodovi.

3.  Posušeno sadje ali plodovi iz tega poglavja so lahko delno
dehidrirani ali obdelani za naslednje namene:

(a)  za dodatno konzerviranje ali stabiliziranje (npr. z zmerno
toplotno obdelavo, žveplanjem, dodajanjem sorbinske kisline ali
kalijevega sorbata),

(b)  za izboljšanje ali ohranjanje videza (npr. z dodajanjem
rastlinskega olja ali manjših količin glukoznega sirupa), pod
pogojem, da ohranijo značaj sušenega sadja ali plodov.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje sadje in lupine agrumov ali dinj (vštevši
lubenice), ki je običajno namenjeno prehrani ljudi - bodisi v
stanju v trenutku carinjenja, bodisi po predelavi. Sadje je lahko
sveže (vštevši ohlajeno), zamrznjeno (vštevši predhodno kuhano v
sopari ali v vreli vodi - blanširano, ali pa z vsebovanimi
sladili) ali sušeno (vštevši dehidrirano, evaporirano ali
posušeno z zamrzovanjem). Pod pogojem, da v takem stanju niso
primerni za prehrano ljudi, je lahko začasno konzervirano (npr. z
žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali v drugih
raztopinah za začasno konzerviranje).

Pojem "ohlajen" označuje, da je temperatura izdelka zmanjšana
običajno na okoli 0 stopinj C, ne da bi izdelek pri tem zamrznil.
Nekateri izdelki, kot so npr. dinje in nekateri agrumi, pa
štejejo za ohlajene že, ko je njihova temperatura zmanjšana na
okoli +10 stopinj C in se vzdržuje na tej temperaturni točki.
Pojem "zamrznjen" označuje, da je izdelek ohlajen na temperaturo,
ki je nižja od zmrzovališča izdelka.

Sadje iz tega poglavja je lahko celo, v krhljih, razrezano,
razkoščičeno, pulpirano, nastrgano, oluščeno ali olupljeno.

Poudariti je treba, da homogenizacija izdelkov kot taka ne vpliva
na to, da bi bil izdelek iz tega poglavja uvrščen kot preparat
oz. izdelek iz poglavja 20.

Dodajanje manjših količin sladkorja ne vpliva na uvrščanje sadja
v tem poglavju. To poglavje prav tako vključuje posušeno sadje
(npr. datelji ali slive), katerih zunanjost je lahko prevlečena s
tanko plastjo suhega naravnega sladkorja, ki daje sadju videz
kandiranega sadja iz tar. št. 20.06.

To poglavje pa ne vključuje določenega števila rastlinskih
izdelkov, ki so podrobneje zajeti v drugih poglavjih, čeprav
nekateri izmed njih po botaničnih razvrstitvah sodijo med sadje,
npr:

a)  olive, paradižnik, kumare, kumarice, buče, modri jajčevec,
paprika rodov Capsicum in Pimenta itd. (7. poglavje),

b)  kavo, vanilin, brinove jagode in druge izdelke iz 9.
poglavja,

c)  kikiriki in ostale oljne plodove, sadje, ki se uporablja
predvsem v farmaciji ali v parfumeriji, nadalje seme rožičevca,
koščice marelice ali podobnega sadja (12. poglavje) in

d)  kakav v zrnju (tar. št. 18.01).

To poglavje izključuje še:

1.  sadno moko, zdrob ali prah (tar. št. 11.06),

2.  užitno sadje in skorje dinje in užitnih agrumov, ki so
pripravljeni ali konzervirani na drugače način od predhodno
opisanega (20. poglavje) npr. sadne pulpe sterilizirane (tar. št.
20.08) in

3.  praženo ali pečeno sadje (npr. kostanji, mandlji, fige),
vštevši mleto sadje, ki se uporabljajo predvsem kot kavni
nadomestki (tar. št. 21.01).

Poudariti je treba, da ostane sadje iz tega poglavja v njem tudi,
v kolikor se nahaja v hermetično zaprtih pakiranjih (npr. suhe
slive, posušeno koščičasto sadje ipd.). Vendar pa so izdelki, ki
se nahajajo v takšnih pakiranjih, največkrat pripravljeni ali
konzervirani drugače, kot pa je predvideno v tarifnih številkah
tega poglavja in so izključeni (20.poglavje).


08.01

KOKOSOV OREHI, BRAZILSKI OREHI IN AKAŽU (INDIJSKI) OREHI - SVEŽI
ALI SUH, OLUŠČENI ALI NEOLUŠČENI

0801.10 - Kokosov oreh

0801.20 - Brazilski oreh

0801.30 - Akažu (indijski)

Ta tarifna številka vključuje posušeni kokosov oreh, to je
posušeno in razrezano meso kokosovega oreha, vendar izključuje
koper, t.j. posušeno meso ploda kokosovega oreha, ki se uporablja
za stiskanje kokosovega olja in ni primerno za prehrano ljudi
(tar. št. 12.03).


08.02

DRUGO LUPINASTO SADJE, SVEŽE ALI SUHO, OLUŠČENO ALI NEOLUŠČENO

        - Mandeljni:

0802.11 - - neoluščeni

0802.12 - - oluščeni

        - Lešniki (Corylus spp.):

0802.21 - - neoluščeni

0802.22 - - oluščeni

        - Navadni orehi:

0802.31 - - neoluščeni

0802.32 - - oluščeni

0802.40 - - Kostanji (Castanca spp.)

0802.50 - - Pistacije

0802.90 -Drugo

Glavno jedrčasto sadje iz te tarifne številke so mandlji (sladki
in grenki), lešniki, navadni orehi, kostanji (Castanca spp.),
pistacije, pikasti orehi, in jedrca borove šiške (semena Pinus
pinea).

Ta tarifna številka vključuje tudi areka (betel) oreh, ki se
uporablja predvsem za žvečenje, in pa cola oreh, ki se uporablja
tako za žvečenje, kot osnova za proizvodnjo pijač in užiten orehu
podoben Trapa natans, včasih imenovan kot "vodni kostanj".

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  užitne gomolje vrste Eleocharis tuberosa ali Eleocharis
dulcis, običajno poznan kot "Kitajski vodni kostanj" (tar.št.
07.14)

b)  lupin oreha in mandljev (tar. št. 14.04),

c)  kikiriki (tar. št. 12.01), praženi kikiriki in kikirikijevo
maslo (tar. št. 20.08) in

d)  divji kostanj (Aescelus hippocastanum) (tar. št. 23.08).


08.03

BANANE, VKLJUČNO RAJSKE SMOKVE, SVEŽE ALI SUHE

Ta tarifna številka vključuje le užitno sadje rodu Musa.


08.04

DATELJNI, FIGE, ANANAS, AVOKADO, GUAVA, MANGO IN MANGUSTA -
SVEŽI ALI SUHI

0804.10 - Dateljni

0804.20 - Fige

0804.30 - Ananas

0804.40 - Avokado

0804.50 - Guava, mango in magusta

V smislu te tarifne številke označuje pojem "fige" le sadje vrste
Ficus carica, vštevši tisto, ki se uporablja za destilacijo. Ta
tarifna številka ne vključuje kaktusnih fig (bodičaste hruške),
ki se uvrščajo v tar. št. 08.10.


08.05

AGRUMI, SVEŽI ALI SUHI

0805.10 - Pomaranče

0805.20 - Mandarine (vštevši tangerinke in satsuma mandarine;
          klementine, wilking in podobni hibridi agrumov)

0805.30 - Limone (Citrus limun, Citrus limonum) in limete (Citrus
          aurantifolia)

0805.40 - Grenivka

0805.90 - Drugo

Pojem "agrumi" označuje med drugim sladke ali grenke (seviljske)
pomaranče, mandarine (vštevši tangirske in sadsamas mandarine,
klementine, vilking in podobne hibride agrumov, nadalje označuje
limone (Citrus limun, Citrus limonum), in citrone (Citrus
aurantofolia), grenivke (vključno "pomelo"), "citrons",
"kumquats" in bergamote. Ta tarifna številka vključuje tudi
majhne zelene plodove pomaranče in limone, ki se uporabljajo za
konzerviranje.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  lupine agrumov (tar. št. 08.14) in

b)  grahaste pomaranče ali "oranžete" - to je neužitno sadje, ki
odpade še nezrelo takoj, ko drevo ocveti in se zbira posušeno
zaradi ekstrakcije eteričnega olja (majhna zrnca) (tar. št.
12.11).


08.06

GROZDJE, SVEŽE ALI SUHO

0806.10 - Sveže

0806.20 - Suho

Ta tarifna številka vključuje sveže grozdje, namenjeno
desertiranju ali za proizvodnjo vin (vštevši grozdje, grobo
pakirano v sodih) in ki je pridelano na odprtem prostoru ali v
steklenjakih.

Ta tarifna številka vključuje tudi posušeno t.i. brezsemno
grozdje, katerega najpomembnejše vrste so sultanina, Izmir in
Thompson, in pa veliko grozdje brez pešk, kot je Muškat, Malaga,
Denia, Damask, Lexir ali Gordo posušeno grozdje.


08.07

DINJE, LUBENICE IN PAPAJA, SVEŽE

0807.10 - Dinje in lubenice

0807.20 - Papaja

Ta tar. številka vključuje dinje vrste Citrullus vulgaris ali
Cucumis melo, vštevši med drugim lubenice, "citron", dinja (za
konzerviranje), mišičaste dinje, žiraste dinje, dinje casaba in
medene dinje. Ta tar. številka vključuje tudi sadje vrst Carica
papaya, znane kot paposi in papaje. Vendar pa ta tar. številka
izključuje sadje vrst Asamina triloba, v angleško govorečih
deželah znano kot paposi (tar. št. 08.10).


08.08

JABOLKA, HRUŠKE IN KUTINE, SVEŽE

0808.10 - Jabolka

0808.20 - Hruške in kutine

Jabolka in hruške se v to tarifno številko uvrščajo neglede na
to, ali so primerne za poobedek, za proizvodnjo pijače (npr.
jabolčnika, hruškovca) ali pa za industrijske namene) (npr. za
proizvodnjo paste, marmelade in jabolčnega želeja), ali pa so
namenjeni za ekstrakcijo pektina.

Kutine uporabljajo večinoma za proizvodnjo marmelad in želeja.


08.09

MARELICE, ČEŠNJE IN VIŠNJE, BRESKVE (VKLJUČNO Z NEKTARINAMI),
SLIVE, TRNULJE, SVEŽE

0809.10 - Marelice

0809.20 - Češnje in višnje

0809.30 - Breskve, vključno z nektarinami

0809.40 - Slive in trnulje

Ta tarifna številka vključuje marelice, vse vrste češenj in
višenj (velike bele češnje, dežnikasta višnja itd.), breskve
(vštevši nektarine), slive vseh vrst (ringlo, mirabele,
bardakalije itd...) in trnulje.


08.10

DRUGO SADJE, SVEŽE

0810.10 - Jagode

0810.20 - Maline, robide, murve in rubus ursinus (križanec med
          robido in malino)

0810.30 - Črni, beli in rdeči ribez in kosmulje

0810.40 - Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium

0810.50 - Kivi (Actinidia chinesis Planch.)

0810.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vse vrste užitnega sadja, ki se ne
uvršča v katergakoli izmed predhodnih številk tega poglavja in ki
ni vključeno v druga poglavja te nomenklature (glej izključitve v
splošnih določilih tega poglavja).

Ta tarifna številka vključuje:

1)  jagode,

2)  maline, robide, murve in rubis usrinus,

3)  črni, beli in rdeči ribez in kosmulje,

4)  brusnice, borovnice, jagode mirte in drugo sadje rodu
Vaccinium in

5)  boysenberries, jerebike, bezgove jagode, sapodilo (vrsta
nešplje), granatna jabolka, kaktusne fige (bodičaste hruške),
šipek, kaki, čičimak, nešplje, "longans" (križanec med malino in
kupino), liči, kivi (Actinidia chinensis Planch. ali Actinidia
deliciosa), "soursops", "sweetsops" in sadje vrste Asimina
triloba, znano kot papaja.

Ta tarifna številka izključuje brinove jagode (tar. št. 09.09).


08.11

SADJE IN OREŠČKI, NEKUHANI ALI KUHANI V VODI ALI SOPARI,
ZAMRZNJENI, KI VSEBUJEJO DODANI SLADKOR ALI DRUGA SLADILA ALI NE
VSEBUJEJO DODANEGA SLADKORJA OZ. SLADIL

0811.10 - Jagode

0811.20 - Maline, robide, murve, rubis ursinus, črni, beli ali
          rdeči ribez ter kosmulje

0811.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje zamrznjeno sadje, vštevši
koščičasto, ki se, kadar je sveže ali ohlajeno, uvršča v
predhodne tarifne številke tega poglavja (glede pomena pojmov
"ohlajeno" in "zamrznjeno" glej splošna določila komentarja k
temu poglavju).

Sadje, vštevši tudi koščičasto, pred zamrznitvijo kuhano na
sopari ali v vreli vodi, ostane v tej tarifni številki.
Zamrznjeno sadje, vštevši koščičasto, ki je pred zamrznitvijo
kuhano na druge načine, pa se iz te tar. številke izključuje
(poglavje 20).

Zamrznjeno sadje, vštevši koščičasto sadje, kateremu je dodan
sladkor ali druga sladila, ta tarifna številka prav tako
vključuje. Sladkor učinkuje tako, da preprečuje oziroma zavira
proces oksidacije in na ta način preprečuje spremembo barve
sadja, do katere bi po odmrzovanju prišlo. Proizvodom iz te tar.
številke je lahko dodana sol.


08.12

SADJE IN PLODOVI, ZAČASNO KONZERVIRANI (NPR. Z ŽVEPLOVIM
DIOKSIDOM, V SLANICI ALI V DRUGIH RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE),
VENDAR V TAKŠNEM STANJU, NEUSTREZNI ZA TAKOJŠNJO PREHRANO

0812.10 - Češnje in višnje

0812.20 - Jagode

0812.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje sadje, vštevši koščičasto
(blanširano ali poparjeno) pod pogojem, da je neprimerno za
takojšnjo prehrano in ki je bilo izpostavljeno postopkom
izključno zaradi začasnega konzerviranja v času transporta ali
skladiščenja pred uporabo. (npr. z žveplovim dioksidom, v
slanici, v žveplani vodi ali v drugih raztopinah za
konzerviranje).

Taki izdelki se uporabljajo predvsem v prehrambeni industriji (v
proizvodnji marmelade, kandiranega sadja itd.). Najpogosteje se v
takem stanju nahajajo češnje, višnje, jagode, pomaranče, limone,
marelice in slive ringlo. Ti izdelki so običajno pakirani v
sodih, odprtih zabojih in podobnih posodah.


08.13

SADJE, SUHO, RAZEN TISTEGA, KI SE UVRŠČA V TAR. ŠT. OD 0801 DO
0806; MEŠANICE LUPINASTEGA ALI SUHEGA SADJA IZ TEGA POGLAVJA

0813.10 - Marelice

0813.20 - Slive

0813.30 - Jabolka

0813.40 - Drugo sadje

0813.50 - Mešanice lupinastega ali suhega sadja iz tega poglavja

A)  Suho sadje

Ta tarifna številka vključuje suho sadje, ki se v svežem stanju
uvršča v tar. št. od 08.07 do 08.10. Suho sadje se pridobiva z
neposrednim sušenjem na soncu ali z industrijskim postopkom (npr.
v tunelskih sušilnicah).

Sadje, ki ga najpogosteje predelujejo na ta način, so marelice,
slive, breskve, jabolka in hruške. Suha jabolka in hruške se
uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika ali hruškovca, pa tudi v
kulinarične namene. Z izjemo sliv, se sadje navadno razpolovi ali
nareže v krhlje, razkoščiči, se mu izlušči jedrce ali semena.
Suho sadje se lahko dobavlja v obliki krhljev ali ploščic,
posebno še marelice in slive - posušene ali evaporirane.

Ta tarifna številka vključuje stroke tamarinde, t.j. indijske
palme, vključuje tudi njeno notranjo gmoto, vendar brez dodanega
sladkorja ali drugih sladil in, če ni bila izpostavljena drugim
postopkom, lahko z ali brez semen, stroka ali koščkov
endokarpija.

B)  Mešanice koščičastega ali posušenega sadja

Ta tarifna številka vključuje vse mešanice koščičastega sadja ali
mešanice suhega sadja iz tega poglavja, vštevši mešanice
koščičastega sadja in mešanice suhega sadja, ki se uvrščajo v
isto tarifno številko. Tarifna številka vključuje tudi mešanice
svežega ali surovega jedrčastega sadja s suhim sadjem. Te
mešanice se pogosto dobavljajo v škatlah, celofanskih zavojih
ipd.

Določeno suho sadje ali mešanice suhega sadja iz te tarifne
številke so lahko pripravljene (npr. v vrečkah) za proizvodnjo
herbalnih infuzij ali herbalnih čajev. Taki izdelki se uvrščajo v
to tarifno številko.

Ta tarifna številka pa izključuje izdelke, sestavljene iz mešanic
ene ali več vrst suhega sadja iz te tar. št. z rastlinami ali
deli rastlin iz drugih poglavij ali z drugimi snovmi, kot so
izvlečki ene ali več vrst rastlin (v glavnem tar. št. 21.06).


08.14

LUPINE AGRUMOV ALI DINJ IN LUBENIC, SVEŽE, ZAMRZNJENE, SUHE ALI
ZAČASNO KONZERVIRANE V SLANICI, ŽVEPLANI VODI ALI V DRUGIH
RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE

Olupki agrumov, ki se najpogosteje uporabljajo v prehrambene
namene, so olupki pomaranče (vštevši olupki grenke ali seviljske
pomaranče), limone in citrone. Ti olupki se uporabljajo predvsem
v proizvodnji kandiranih olupkov ali za ekstrakcijo eteričnih
olj.

Ta tarifna številka izključuje olupke v prahu (tar. št. 11.06) in
kandirane olupke (tar. št. 20.06).


                           9. POGLAVJE

                 KAVA, ČAJ, MATE ČAJ IN ZAČIMBE

OPOMBI

1.  Mešanice proizvodov iz tar. št. 09.04 do 09.10 se uvrščajo
takole:

(a)  mešanice dveh ali več proizvodov iz iste tarifne številke se
uvrstijo v to tarifno številko;

(b)  mešanice dveh ali več proizvodov iz različnih tarifnih
številk se uvrstijo v tar. št. 09.10.

Druge snovi, dodane proizvodom iz tar. št. 09.04. do 09.10 (ali
mešanicam, navedenim pod (a) in (b) v prejšnjem odstavku), ne
vplivajo na njihovo uvrstitev, če dobljene mešanice obdržijo
bistven značaj blaga, ki se uvršča v te tarifne številke. Sicer
se te mešanice ne uvrščajo v to poglavje; mešanice, ki so
sestavljene iz mešanih začimb ali mešanih kombiniranih začimb, se
uvrščajo v tar. št. 21.03.

2.  To poglavje ne vključuje popra vrste Piper cubeba niti drugih
proizvodov iz tar. št. 12.11.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

1)  kavo, čaj in mate čaj,

2)  začimbe, npr. skupino rastlinskih izdelkov, vštevši semenje
itd, ki so bogati z eteričnimi olji in aromatskimi sestavki in ki
se, zaradi njihovega značilnega okusa, najpogosteje uporabljajo
kot začimbna sredstva.

Ti izdelki so lahko celi, zdrobljeni ali v prahu.

Glede razvrščanja mešanic izdelkov iz tar. št. od 09.04 do 09.10
glej opombo 1 k temu poglavju. Skladno z določili te opombe pa
dodajanje drugih snovi izdelkom iz tar. številk od 09.04 do 09.10
ne bo vplivalo na njihovo uvrščanje - vendar pod pogojem, da
dobljene mešanice zadržijo značaj blaga, ki je uvrščeno v te
tarifne številke.

To se nanaša predvsem na začimbe in mešanice začimb, ki vsebujejo
naslednje dodatke:

a)  razredčila (nosilci doziranja), dodane, da bi bilo doziranje
začimbe lažje in da bi bila njena razporejenost po izdelku
enakomerna (moka žitaric, mleti prepečenec, dekstroza itd.),

b) živilska barvila (npr. ksantofil) ,

c) izdelke, dodane zaradi intenziviranja okusa začimbe
(sinergisti), kot je npr. natrijev glutamat in

d)  snovi, kot je sol ali dodani kemični antioksidanti, ki se
običajno dodajajo v majhnih količinah zaradi konzerviranja in
podaljšanja aromatičnih lastnosti.

Začimbe, vštevši mešanice začimb, ki vsebujejo dodane snovi iz
drugih poglavij in imajo tudi same aromatske in začinske
lastnosti, ostanejo uvrščeni v tem poglavju, vendar pod pogojem
da dodane količine ne vplivajo na bistveni značaj mešanice kot
začimbe.

To poglavje prav tako vključuje mešanice iz rastlin, njihovih
delov, semen ali plodov (celih, razrezanih, zdrobljenih, zmletih
ali v obliki prahu), ki se uvrščajo v različna poglavja (npr. v
7., 9., 11. in 12. poglavje) in ki se uporabljajo za
aromatiziranje pijač ali za pripravo ekstraktov za proizvodnjo
pijač:

1)  v kolikor mešanici daje bistveni značaj ena ali več vrst iz
katerekoli posamezne tarifne številke med 09.04 in 09.10 (odvisno
od primera),

2)  v kolikor mešanici daje bistveni značaj mešanica začimb iz
dveh ali več tar. številk med 09.04 in 09.10 (tar. št. 09.10).

Vendar pa to poglavje izključuje mešanice, katerim vrste,
navedene v zgornjem odstavku pod 1) in 2) ne dajejo bistvenega
značaja (tar. št. 21.06).

To poglavje izključuje tudi:

a)  zelenjavo (npr. peteršilj, krebuljica, kačnik, sladki
majaron, korijander in koper) iz 7. poglavja,

b) gorčično seme (tar. št. 12.07); gorčično moko - nepripravljeno
ali pripravljeno (tar. št. 21.03),

c)  hmelj (tar. št. 12.10),

d)  nekatere plodove, semenje in dele rastlin, ki so sicer
uporabni kot začimbe, se pa zelo pogosto uporabljajo v
parfumeriji ali v medicini (tar. št. 12.11) (npr. cimetovi
stroki, rožmarin, divji majaron, bazilika, boraga, užitni ožepek,
vse vrste poprove mete ali griževca, in saga) in

e) mešane začimbe in začinska sredstva (tar. št. 21.03.).


09.01

KAVA - PRAŽENA ALI NEPRAŽENA, Z ALI BREZ KOFEINA; LUPINE IN
KOŽICE KAVE; KAVNI NADOMESTKI, KI VSEBUJEJO KAKRŠEN KOLI ODSTOTEK
KAVE

 - Kava, nepražena:

0901.11 - - s kofeinom

0901.12 - - brez kofeina

        - Kava, pražena

0901.21 - - s kofeinom

0901.22 - - brez kofeina

0901.90 - - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1)  surovo kavo v vseh oblikah, to je v hlebčkih, kot je obrana z
grmov, v zrnih, v semenih z grenko kožico; v zrnih ali semenih z
odstranjeno kožico,

2)  kavo, iz katere je kofein izvlečen z namakanjem surovih zrn
kave v raznih topilih,

3)  praženo kavo (s kofeinom ali brez njega) - mleto ali
nezmleto,

4)  lupinice in kožice kave in

5)  kavni nadomestki, ki v kakršnemkoli odstotku vsebujejo kavo.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  kavni vosek (tar. št. 15.21),

b)  kavne ekstrakte, esence in koncentrate (včasih jih imenujejo
instanti), in preparate na osnovi teh ekstraktov, esenc in
koncentratov; praženi kavni nadomestki, ki ne vsebujejo kave
(tar. št. 21.01) in

c)  kofein, alkaloid v kavi (tar. št. 29.39).


09.02

ČAJ, PRAVI, AROMATIZIRAN ALI NE

0902.10 - Zeleni čaj (nefermentiran) v zavitkih do vključno 3 kg

0902.20 - Drug zeleni čaj (nefermentiran)

0902.30 - Črni čaj (fermentiran) in delno fermentiran čaj, v
          zavitkih do vključno 3 kg

0902.40 - Drug črni čaj (fermentiran) in drug delno fermentirani
          čaj

Te tarifne številke vključujejo razne vrste čajev, ki izhaja iz
grma botaničnega rodu Thea.

Predelava zelenega čaja je v bistvu sestavljena iz segrevanja
svežih listov čaja, njihovega zavijanja in sušenja. Pri črnem
čaju se listi zavijajo in fermentirajo, še preden so popolnoma
pečeni ali posušeni.

Ta tarifna številka vključuje tudi delno fermentiran čaj, npr.
"Oolong" čaj.

Ta tarifna številka vključuje cvetove, popke in ostanke čaja, pa
tudi čaj v prahu (iz listja, cvetov in ostalega), ki je
aglomeriran v kroglice ali tabletke.

V to tar. številko spada tudi čaj, aromatiziran s pomočjo vrenja
(npr. med fermentacijo), z dodajanjem nekaterih olj (npr. olja
limon ali bergamota), z umetnimi aromami (ti so lahko v kristalni
obliki ali v obliki prahu) ali pa z deli raznih drugih aromatskih
rastlin ali sadežev (kot npr. z jasminovimi cvetovi, s posušenimi
krhlji ali lupinami pomaranče).

V to tarifno številko je uvrščen tudi čaj brez teina, vendar pa
je sam tein (ali kofein) izključen (tar. št. 29.39).

Ta tarifna številka prav tako izključuje izdelke, ki niso
pridobljeni iz grma rodu Thea in katere včasih imenujejo "čaj",
npr.:

a) mate čaj (paragvajski čaj) (tar. št. 09.03),

b)  izdelke za izdelavo rastlinskih infuzij ali rastlinskih
"čajev". Ti izdelki se uvrščajo npr. v tar. št. 08.13, 09.09,
12.11 in 21.06,

c)  ginseng "čaj" (mešanica ekstrakta ginsenga in laktoze ali
glukoze) (tar. št. 21.06).


09.03

MATE ČAJ

Mate - čaj sestoji iz suhega listja grmaste zimzelene rastline iz
družine bodik, ki raste v Južni Ameriki, Včasih je znan pod
imenom "paragvajski čaj" ali "jezuitski čaj". Mate - čaj se
uporablja pripravo pijač z zelo malo teina (kofeina).


09.04

POPER RODU "PIPER", SUHA, ZDROBLJENA ALI ZMLETA PAPRIKA RODU
CAPSICUM ALI PIMENTA

 - Poper

0904.11 - - nezdrobljen ali nezmlet

0904.12 - - zdrobljen ali zmlet

0904.20 - Paprika rodu Capsicum ali Pimenta - suha, zdrobljena
          ali zmleta

1)  Poper rodu "Piper"

Ta pojem vključuje zrnje ali plodove vseh rastlin popra iz
družine Piper, izvzemši poper vrste Piper cubeba (tar. št.
12.11). Osnovna trgovska vrsta je poper vrste Piper nigrum, ki se
pojavlja v obliki črnega in belega popra. Črni poper v zrnih se
pridobiva iz nezrelih plodov, katere sušijo na soncu ali jih
prekajujejo, ponekod predhodno poper poparijo v vreli vodi. Beli
poper se prideluje - pripravlja iz skoraj zrelih plodov, iz
katerega izločijo sredico (meso) in zunanjo ovojnico zgolj s
kisanjem ali slabim prevrevanjem. Beli poper pogosto pridelujejo
z luščenjem zunanjih delov črnega popra. Beli poper (v bistvu je
rumenkastosive barve), ni tako oster kot črni.

Podolgovati poper (Piper longum) je posebna vrsta popra.

Ta tarifna številka vključuje tudi poprov prah in njegove
odpadke.

Določeni izdelki se popolnoma napačno imenujejo poper - v bistvu
so pimenti, npr. turški, indijdki, španski, čejenski in jamajški
poper.

2)  Posušeni, zdrobljeni in mleti plodovi rodu Capsicum ali
Pimenta

Plodovi rodov Capsicum pretežno pripadajo vrstama Capsicum
frutescens in Capsicum annuum ter vključujeta dve glavni skupini:
"čilski" poper in papriko. Obstajajo razne vrste (čejenski poper,
Sierra Leone in zanzibarski poper, španska in madžarska paprika
itd.).

Med Pimente sodi jamajški poper (poznan tudi kot razklani poper -
nageljnove žbice, angleški poper in najkvirc).

Skupna značilnost teh plodov je oster in močan okus, ki vnema in
je dolgotrajen. Obstajajo pa tudi druge vrste rodu Capsicum, ki
niso ostre (npr. Capsicum annuum grossum).

Ta tarifna številka izključuje nezdrobljene ali nemlete sveže
plodove rodov Capsicum ali Pimenta (tar. št. 07.09).


09.05

VANILIJA

To je plod (ali zrno) rastline - plazilke iz družine orhidej. Je
črnkaste barve in zelo aromatična. Obstajata dve vrsti vanilije -
dolga in kratka, pa tudi neka vanilija zelo slabe kvalitete,
znana kot "vanillon" (Vanilla pompona), ki je mehka, skoraj
viskozna in vselej odprta.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  vanilijevih oljnih smol (včasih dobro znanih pod imenom
"vanilijev rezinoid" ali "vanilijev ekstrakt" (tar. št. 13.02)

b)  vanilijevega sladkorja (tar. št. 17.01 ali 17.02),

c)  dišavnega vanilina (tar. št. 29.12).


09.06

CIMET IN SKORJA CIMETOVEGA DREVESA:

0906.10 - Nezdrobljen in nezmlet

0906.20 - Zdrobljen ali zmlet

Cimet je notranja skorja mladih vejic drevesa iz družine Laurus.
Cejlonski cimet, imenovan tudi fini cimet, so običajno uvaža v
svežnjih bledih in skupaj zavitih trakov skorje. Kitajski ali
navadni cimet je oblikovan iz debelih slojev skorje z rjavimi
šekami in se najpogosteje uvaža v enoslojnih rolah.

Ta tarifna številka vključuje tudi posušene in presejani cvetovi
cimetovega drevesa, in sicer v obliki palčk, katerih dolžina ne
presega 1 cm. Potem, ko so zmleti, jih pomešajo s cimetom.

Ta tarifna številka vključuje tudi odpadke od cimeta, znane kot
"iveri" in ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo cimetove
esence.

V to tar, številko se uvrščajo tudi cimetovi plodovi.


09.07

KLINČKI (CELI PLODOVI, POPKI IN PECLJI)

Ta tarifna številka vključuje:

1)  cele plodove klinčkov, ki imajo značilen okus in vonj
klinčkov, čeravno ne tako izrazit,

2)  klinčke (cvetovi drevesa klinčkov, obrani pred dozoritvijo in
posušeni na na soncu in

3)  fine sivkaste, zelo dišeče peclje cvetov klinčkov.

Ta tarifna številka izključuje skorjo in liste klinčkov (tar. št.
12.11).


09.08

MUŠKATNI OREŠČEK, MACIS IN KARDAMOM:

0908.10 - Muškatni oreh

0908.20 - Macis

0908.30 - Kardamom

Ta tarifna številka vključuje:

a)  Muškatni orešček - okrogel ali podolgovat, oluščen ali
neoluščen,

b)  Macis je kožica muškatnega oreščka, ki se nahaja med lupino
in jedrom. Ta snov, ki je razrezana na trakove, ima enako
lastnosti kot muškatni orešček, le da še izrazitejše. Kadar je
svež, je rdeč, vendar s časom porumeni in postaja lomljiv in
motno prozoren. Nekateri macisi so celo beli.

c)  Kardamomi vključujejo:

1)  Kardamome v grozdih - tako se imenujejo, saj ta vrsta raste
zbita v grozdih, ki se včasih dobavljajo celi. Vendar se
kardamomu pogosteje dobavljajo kot posamezni orehi velikosti
grozdne jagode. Orehi so belkasti, okroglasti, s tremi zunanjimi
ploskvami, lahki in kožnati, notranjost pa je razdeljena v tri
prekate. Vsebujejo mnogo aromatičnih semen grenkega in trpkega
okusa.

2)  Male in srednje kardamome, ki so po strukturi podobni onim v
grozdih, le da so bolj trikotni in podolgovati.

3)  Velike kardamome, ki so trikotni in dolgi od 27 do 40 mm.

4)  Malguetta poper ali "rajsko zrnje" (Aframomum melegueta). Ta
se dobavlja skoraj vedno oluščen, v obliki majhnih, oglatih in
podolgovatih zrn, ki se svetijo, kot da bi bila premazana z
lakom, čeprav je njihova površina hrapava. So brez vonja, so pa
grenkega in ostrega okusa, podobnega popru.


09.09

SEME JANEŽA, BADIJANA, KOMORAČA, KORIJANDRA, KUMINA, KUMINE;
BRINOVE JAGODE

0909.10 - Seme janeža in badijana

0909.20 - Seme korijandra

0909.30 - Seme orientalske kumine (Cuminum Cyminum L.)

0909.40 - Seme kumine (Carum carri)

0909.50 - Seme komarčka in brinove jagode

Ti plodovi ali semena se uporabljajo kot začimbe, v industrijske
namene (npr. v destilerijah) in v medicinske namene. V to tarifno
številko se uvrščajo tudi, če so pripravljeni (npr. v vrečkah)za
proizvodnjo rastlinskih infuzij ali rastlinskih "čajev", npr.
janeževo seme.

Janeževo seme, navedeno v tej tar. številki, je zeleni janež in
je seme jajčaste oblike, progasto-podolgovato in zelo značilnega
vonja ter aromatičnega okusa. Badijan je zvezdasti janež.

Seme korijandra, kumin in kumina so semena nekaterih vrst
rastlin, podobnih ščitonoscem; uporabljajo se v proizvodnji
likerjev.

Seme komorača, ki se pridobiva iz kulinarične rastline, je lahko
temnosiv, iz njega veje močan in prijeten vonj. Lahko je tudi
svetlozeleno in takrat je zelo individualnega in prijetnega
vonja.

Brinove jagode so popolnoma temnorjave, komajda vidno
škraltnomodro okrašene in prekrite s smolastim prahom. Njihovo
meso je rdečkasto in aromatično, ostrega in nekoliko sladkobnega
okusa. V njem se nahajajo tri majhna, zelo trda semena. Brinove
jagode se uporabljajo za aromatizacijo različnih alkoholnih pijač
(npr. gin), kislega zelja in raznih prehrambenih artiklov, pa
tudi za ekstrakcijo eteričnih olj.


09.10

INGVER, ŽAFRAN, KURKUMA, MATERINA DUŠICA, LOVORJEV LIST, CURRY IN
DRUGE ZAČIMBE

0910.10 - Ingver

0910.20 - Žafran

0910.30 - Kurkuma

0910.40 - Materina dušica; lovorjev list

0910.50 - Curry

        - Duge začimbe

0910.91 - - mešanice, definirane v prvi opombi pod (b) k temu
            poglavju

0910.99 - - druge

Ta tarifna številka vključuje:

a)  Ingver (vštevši svež, začasno konzerviran v slanici in kot
tak neprimeren za takojšnjo porabo); ingver, konzerviran v sirupu
je iz te tar. številke izključen (tar. št. 20.08).

b)  Žafran sestoji iz posušenih pestičev in cvetov žafrana
(Crocus sativus).i dobavlja v obliki oranžnordečega prahu, ki je
močnega, prodornega in prijetnega vonja. Vsebuje slabo obstojno
barvilo. Uporablja se kot začimba, pa tudi za sladkarije in v
medicini.

c)  Kurkumo (Curcuma longa) včasih napačno imenujejo "indijski
žafran", predvsem zaradi njene živorumene barve. Rizomi kurkume
se prodajajo celi ali (pogosteje) v obliki prahu.

d)  Materina dušica (vštevši divjo materino dušico) in lorber -
sveža ali posušena.

e)  Prah curry sestoji iz mešanice, v kateri so v različnih
razmerjih združeni kurkuma, razne vrste začimb (npr. korijander,
črni poper, kumina, ingver, klinčki) in drugih snovi za
aromatizacijo (npr. česen v prahu, ki ga pogosto uporabljajo kot
začimbo, čeprav ne sodi v to tar, številko.

f)  Koprino seme (Anetheum graveolus) in seme jastrebine
(Trigonella foenum graecum)

g)  Mešanice izdelkov iz tarifnih številk od 09.04 do 09.10,
kadar se sestavki določene mešanice uvrščajo v različne tarifne
številke, npr. mešanica popra iz tar. št. 09.04 s izdelki iz tar.
št. 09.08.


                          10. POGLAVJE

                              ŽITA

OPOMBI

1.  (a)  Proizvodi, navedeni v poimenovanjih tarifnih številk
tega poglavja, se uvrščajo v te tarifne številke samo, če so v
zrnu, vključno zrno v klasu ali na steblih skupaj z opno.

(b)  V to poglavje ne spadajo zrna z odstranjeno opno ali drugače
obdelana zrna. Riž, oluščen, bel, poliran, glaziran, predkuhan
ali zdrobljen, ostane uvrščen v tar. št. 10.06.

2.  Tar. št. 10.05 ne zajema sladke koruze (7. poglavje).

OPOMBA K PODŠTEVILKI

1.  Z izrazom "trda pšenica" je mišljena pšenica vrste Triticum
durum in hibridi, dobljeni s posebnim medsebojnim križanjem
Triticum durum, ki imajo enako število kromosomov (28) kot ta
vrsta.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje le žitarice, vštevši tudi žita v snopih ali
v klasih. Žito iz žitaric, ki so požete pred dozorelostjo, vendar
so še kompletne s plevom vred, se uvršča kot navadno žito. Sveže
žitarice (razen sladke koruze iz 7. poglavja), če so primerne ali
neprimerne, da bi bile uporabljene kot zelenjava, ostanejo
uvrščene v tem poglavju.

Riž ostane uvrščen v tar. št. 10.06 tudi, če je oluščen,
blanširan, glaziran, poliran, etiviran ali zdrobljen le pod
pogojem, da sicer ni drugače predelan. Vendar pa so ostale
žitarice iz tega poglavja izključene, v kolikor so oluščene ali
drugače predelane, npr. na način, kot je to opisano v tarifni
številki 11.04 (glej ustrezni komentar).


10.01

PŠENICA IN SORŽICA

1001.10 - Trda pšenica (t. durum)

1001.90 - Drugo

Pšenico lahko delimo v dva osnovna razreda:

1)  navadna pšenica - mehka, poltrda ali trda, z mokastim
prelomom,

2)  trda pšenica (glej opombo št. 1 k podštevilki tega poglavja).
Trda pšenica mora biti od jantarjevo rumene do rjave barve, njen
prelom pa prozornega steklenega videza, podobnega rogu.

Pira je vrsta pšenice z malimi rjavimi zrni, ki svojo lupino
obdrži tudi po mlatenju in se uvršča v to tarifno številko.

Soržica je mešanica pšenice in rži, običajno v razmerju 2 : 1.


10.02

RŽ

Rž ima sorazmerno dolga zrna zelenkasto sive ali sive barve.
Ržena moka je sive barve.

Rž, znana pod imenom "ergot" se iz te tar. št. izključuje (tar.
št. 12.11).


10.03

JEČMEN

Zrna ječmena so bolj mesnata od pšeničnih. Uporablja se pretežno
kot živinska krma in za proizvodnjo slada - kadar je poliran ali
glaziran, pa tudi za pripravo juh ali kuhane hrane.

Različice ječmena z lupino, ki je podobna listu, se od večine
drugih žitaric razlikujejo v tem, da je njegova lupina (ali
strok) tekom dozorevanja spojena z zrnom in je zaradi tega ni moč
odločiti z navadnim mlatenjem ali šibanjem. Zrno ječmena te vrste
je rumene barve (kot slama) in na konceh zašiljeno. V to tar.
številko spada le v primeru, da se carini skupaj z lupinami ali
stroki. Ko pa se te lupine ali stroki odstranijo, se zrna ječmena
z lupino, podobno listju, iz te tar. številke izključujejo (tar.
št. 11.04). Odstranjevanje lupin zahteva poseben proces, ki
predhodi mletju in tekom katerega pogosto odstranijo tudi
semensko ovojnico.

Vrsta ječmena, ki so v naravne stanju brez lupine ali stroka,
ostanejo v tej tar. številki pod pogojem, da ječmen ni bil
izpostavljen drugačnim postopkom, razen mlatenju ali šibanju.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  ječmenovih kalčkov (slad) in praženega slada (glej komentar k
tar. št. 11.07) ,

b)  praženega ječmena (kavni nadomestek - tar. št. 21.01) in

c)  kali slada, ločenih od zrn slada v času postopka sušenja,
drugih odpadkov pri proizvodnji piva (usedlina žitaric, hmelja
itd. - tar. št. 23.03).


10.04

OVES

Obstajata dve osnovni vrsti ovsa: sivi oves (črni) in beli
(rumeni) oves.

Ta tarifna številka vključuje oves v zrnu z lupino in tudi oves,
ki je v prirodi brez lupine, vendar pod pogojem, da ni
izpostavljen drugim postopkom razen mlatenja ali šibanja.

Ta tarifna številka vključuje tudi oves, s katerega so vrhovi
lupin lahko odstranjeni v času normalne obdelave oz. postopkov
ali rokovanja (mlatev, transport, pretovarjanje itd.).


10.05

KORUZA

1005.10 - Semenska

1005.90 - Druga

Obstaja nekaj vrst koruze, katerih zrna so najrazličnejših barv
(zlatorumena, bela, včasih rdečerjava ali pisana) in oblik
(okrogla, podolgovata, ploščata itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje sladko koruzo (7. poglavje).

KOMENTAR TARIFNIH PODŠTEVILK

Tarifna podštevilka 1005.10

V smislu te tarifne podštevilke 1005.10 označuje pojem "semenska"
koruzo, katero za takšno proglašajo pristojni nacionalni organi.


10.06

RIŽ

1006.10 - Neoluščen riž (riž v luski ali surov)

1006.20 - Oluščen nebrušen (rjav) riž

1006.30 - Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali
          glaziran

1006.40 - Lomljen riž

Ta tarifna številka vključuje:

1)  Riž v lupini (neoluščen ali surov), to je riž, katerega zrno
je čvrsto ovito z lupino.

2)  Oluščen riž (kargo riž ali rjavi riž), s katerega je lupina
odstranjena z mehansko luščilnico, vendar je še ovit v kožico -
perikap. Oluščen riž še vedno vsebuje majhne količine lupin.

3)  Manj brušen (polbel) riž, s katerega zrn je perikap delno
odstranjen.

4)  Dobro brušen (bel) riž (cela zrna), s katerega zrn je perikap
odstranjen popolnoma po prehodu riža skozi posebne valjčke s
konicami.

Blanširan riž je lahko poliran in pozneje glaziran zaradi lepšega
videza.Cilj postopka poliranja je polepšati matirano površino
riža in se opravlja v strojih s ščetkami ali "polirnimi kopami".
Glaziran je sestoji iz prevlekanja zrn z mešanico glukoze in
smukca v posebnih bobnih za glaziranje.

Ta tar. številka vključuje "Kamolino" riž, ki sestoji iz
blanširanega riža, prevlečenim s tankim slojem olja.

5)  Zdrobljeni riž, to je riž, ki se zdrobi tekom postopka
obdelave.

Ta tarifna številka vključuje tudi:

a)  Obogaten riž, ki sestoji iz mešanice običajno blanširanih zrn
riža in zelo majhnega deleža (v okviru 1%) zrn riža, prevlečenih
ali impregniranih z vitaminskimi snovmi.

b)  Predkuhan riž, (parboiled) ki je bil v neoluščenem stanju in
pred drugimi postopki (npr. odstranjevanjem lupin, blanširanjem,
poliranjem ipd.) kvašen v vreli vodi ali parjen in nato posušen.
V nekaterih fazah predkuhanja je lahko riž izpostavljen tudi
pritisku ali pa delnemu ali popolnemu vakuumu.

Struktura zrn predkuhanega riža se procesom, katerim so bila
izpostavljena navkljub, ne spremeni veliko. Tak riž je lahko po
brušenju in poliranju itd. lahko popolnoma skuhan v 25 do 30
minutah.

Vrste riža, ki so bile izpostavljene postopkom, s katerimi se
bistveno spremeni struktura zrn, se izključujejo iz te tar.
številke. Riž, ki je bil predhodno obdelan, popolnoma ali delno
kuhan in nato dehidriran, se uvršča v tar. št. 19.04. Predhodno
delno kuhan riž zahteva 5 do 10 minutno kuhanje, da bi bil
pripravljen za uporabo, medtem ko je treba predhodno popolnoma
kuhan riž pred konzumacijo le zavreti. "Napihnjeni" riž, ki se
dobi s pomočjo postopka destilacije pri tlilni temperaturi in
tudi že pripravljen, uvrščamo v tar. št. 19.04.


10.07

SORGO V ZRNU

Ta tarifna številka vključuje le tiste vrste sorga, ki so znane
kot sorgo-žitarice in ki se kot take uporabljajo za prehrano
ljudi. Ta tarifna številka vključuje sorgume, kot so: Caffrorum
("kefir"), Cernuum ("bela sirotka"), durra (rjava sirotka) in
nervosum ("kaoliang").

Ta tarifna številka ne vključuje vrste sorga za živinsko krmo, ki
se uporabljajo pretežno za silažo, kot so halpensis (halpense),
travo sorgo (ki se uporablja za pašo), kot je sudanensis
("sudanense") in sladki sorgo, ki se uporablja pretežno za
proizvodnjo sirupa ali melase, kot je npr. saccharatum. Kadar se
sorgo carini kot seme za setev, se ti izdelki uvrščajo v tar. št.
12.09. V nasprotne primeru, se sorgo za živinsko krmo in sorgo
trave uvrščajo v tar. št. 12.14, sladki sorgo pa v tar. št.
12.12. Ta tarifna številka izključuje tudi sirk za metle (Sorghum
vulgare var. technicum), ki se uvršča v tar. št. 14.03.


10.08

AJDA, PROSO, SEME ZA PTICE; DRUGA ŽITA

1008.10 - Ajda

1008.20 - Proso

1008.30 - Seme za ptiče (bar)

1008.90 - Druga žita

                (A) AJDA, PROSO IN SEME ZA PTICE

Ta skupina vključuje:

1) Ajdo, znano tudi kot črna pšenica. Pripada družini
Polygonoceae, ki je popolnoma različna od družine Gramineae, ki
vključuje večino drugih žitaric.

2)  Proso - okroglo zrno svetlorumene barve. Proso vključuje
naslednje vrste: Setaria spp., Pennisetum spp., Echinochloa spp.,
Eleusine spp. (vštevši Eleusine coracana ("coracan"), Panicum
spp., Digitaria Sanguinalis in Eragrostis tef.).

3)  Seme za ptice, ki je svetle (slamnate) barve, podolgovato in
na konceh zašiljeno.

                         (B) DRUGA ŽITA

Ta skupina vključuje nekatere hibride žitaric, kot je npr.
tritikale - hibrid med pšenico in ržjo.


                          11. POGLAVJE

    PROIZVODI MLINSKE INDUSTRIJE; SLAD; ŠKROB; INULIN; GLUTEN
                       (PŠENIČNI PROTEIN)

Opombe

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  praženi slad, pripravljen kot kavni nadomestek (tar. št.
09.01 ali 21.01);

(b)  moka, zdrob in škrob, pripravljeni tudi kot proizvodi iz
tar. št. 19.01;

(c)  koruzni kosmiči in drugi izdelki iz tar. št. 19.04;

(d)  vrtnine, pripravljene ali konzervirane, iz tar. št. 20.01,
20.04 ali 20.05;

(e)  farmacevtski proizvodi (30. poglavje);

(f)  škrob, ki ima lastnosti parfumerijskih, kozmetičnih ali
toaletnih preparatov (33. poglavje).

2.  (A) Proizvodi mlinske industrije, dobljeni iz žit, ki so
navedena v naslednji tabeli, se uvrščajo v to poglavje, če
vsebujejo po teži v suhem stanju:

(a)  toliko škroba (določeno po modificirani Ewersovi
polarimetrijski metodi), da presega količino, ki je navedena v
stolpcu 2,

(b)  toliko pepela (po odbitku dodatnih mineralnih snovi), da ne
presega količine, ki je navedena v stolpcu 3.

Sicer se ti proizvodi uvrščajo v tar. št. 23.02. Kalčki žit,
celi, valjani, v obliki kosmičev ali zdrobljeni, se v vsakem
primeru uvrščajo v tar. št. 11.04.

(B) Proizvodi, ki se uvrščajo v to poglavje v skladu z navedenimi
določbami, se uvrščajo v tar. št. 11.01 ali 11.02, če odstotek
proizvoda, ki gre skozi tanko žičnato sito z odprtinami,
navedenimi v stolpcih 4 ali 5, po teži ni manjši od odstotka,
navedenega za tovrstno žito.
Sicer se ti proizvodi uvrščajo v tar. št. 11.03 ali 11.04.

.-----------------.----------.------------.-----------------------------------.
.                 .          .            . odstotek proizvoda, ki gre skozi  .
.                 .          .            .           sito z odprtino         .
.                 .  delež   .   delež    . 315 mikrometrov   500 mikrometrov .
.    žitarice     .  škroba  .   pepela   .    (mikronov)        (mikronov)   .
.-----------------.----------.------------.-----------------.-----------------.
.       1         .    2     .     3      .        4        .        5        .
.-----------------.----------.------------.-----------------.-----------------.
. pšenica, rž     .   45%    .    2,5%    .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. ječmen          .   45%    .    3,0%    .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. oves            .   45%    .     5%     .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. koruza in s     .   45%    .     2%     .        -        .        90%      .
. sorgo v zrnu    .          .            .                 .                 .
.                 .          .            .                 .                 .
. riž             .   45%    .    1,6%    .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. ajda            .   45%    .     4%     .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. druge žitarice  .   45%    .     2%     .       50%       .        -        .
.-----------------.-----------------------.-----------------.-----------------.

3.  Z izrazom "žitni drobljenci" in "zdrob" so po tar. št. 11.03
mišljeni proizvodi, dobljeni s fragmentacijo žitnih zrn, ki
ustrezajo naslednjim pogojem:

(a)  pri koruznih izdelkih - da jih gre najmanj 95 mas.% skozi
tkano žičnato sito z 2 mm odprtinami;

(b)  pri proizvodih iz drugih žit - da jih gre najmanj 95 mas.%
skozi sito iz kovinske žice z luknjicami premera 1,25 mm.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

1)  Mlinske proizvode iz žit iz 10. poglavja in iz sladke koruze
iz 7. poglavja, razen ostankov mlinskih proizvodov iz tar. št.
23.02.

V tej povezavi se mlinski proizvodi iz pšenice, rži, ječmena,
ovsa, koruze (vštevši zmlete cele storže z ali brez ličkanja), iz
sorga v zrnu, riža in ajde iz tega poglavja, razlikujejo od
ostankov proizvodov iz tar. št. 23.02 po vsebnosti škroba in
pepela, pač skladno s kriteriji, postavljenimi v opombi št. 2 (A)
k temu poglavju.

V tem poglavju in kar se tiče maloprej poimensko navedenih
žitaric, se moka iz tar. št. 1101 ali 11.02 razlikuje od
proizvodov iz tar. št. 11.03 ali 11.04, vskladu s kriteriji, ki
so postavljeni v zvezi s prehajanjem skozi sito v opombi št. 2
(B). Istočasno morajo tudi vse vrste zdroba in grisa iz tar. št.
11.03 izpolniti ustrezni kriterij o prehajanju skozi sito,
postavljen v opombi št. 3.

2)  Proizvode iz žitaric iz 10. poglavja, izpostavljene
postopkom, predvidenim v raznih tar. številkah tega poglavja, kot
je npr. pridobivanje sladu, ekstrakcija škroba ali glutena itd.

3)  Proizvode, dobljene z izpostavljanjem surovih snovi iz drugih
poglavij (npr. posušene stročnice, krompir, sadje idt.)
postopkom, ki so podobni onim, navedenim v predhodnih odstavkih
1) in 2).

To poglavje ne vključuje:

a)  praženega sladu kot kavnega nadomestka (tar. št. 0901 ali
21.01),

b)  pleva žitaric (tar. št. 12.13),

c)  predelave iz moke, grisa in škroba iz tar. št. 19.01,

d)  tapioke (tar. št. 19.03),

e)  "napihnjenega" riža, žitnih kosmov in podobnih izdelkov,
dobljenih z nabrekanjem ali praženjem, ter predkuhane pšenice v
obliki obdelanih zrn (tar. št. 19.04),

f)  predelane ali konzervirane zelenjave iz tar. št. 20.01, 20.04
in 20.05,

g)  ostankov, ki izvirajo iz presejevanja, mletja ali obdelave
žita ali stročnic (tar. št. 23.02),

h)  farmacevtskih proizvodov (30. poglavje) in

i)  proizvodov iz 33. poglavja (glej opombo št. 3 in 4 k 33.
poglavju).


11.01

PŠENIČNA ALI MOKA IZ MEŠANICE ŽIT NA PODLAGI PŠENICE

Ta tarifna številka vključuje pšenično in soržično moko - to je
proizvode, pridobljene z mletjem žitaric iz tar. št. 10.01, ki
izpolnjujejo zahteve glede vsebnosti škroba in pepela,
postavljene v opombi št. 2 pod (A) k temu poglavju (glej splošna
določila) in ki zadovoljujejo kriteriju prehajanja skozi
standardno sito po določilu pod (B) navedene opombe.

Moka iz te tar. številke je lahko izboljšana z dodajanjem zelo
majhnih količin mineralnih fosfatov, antioksidantov,
emulgatorjev, vitaminov ali pripravljenega pecilnega praška
(samovzhajajoča moka). Pšenična moke sme biti obogatena tudi z
glutenom, običajno ne z več kot 10%.

Ta tarifna številka prav tako vključuje moko (t.i. preželatirano
moko), ki je obdelana s toploto zaradi preželatiranja škroba. Ta
moka se uporablja za izdelavo proizvodov iz tar. št. 19.01, za
izdelavo pekarskih izboljškov, živinske krme in v nekaterih
industrijah, kot so tekstilna, papirna in metalurgija (za
pripravo veziv za livarska jedra).

Moka, ki je naprej predelana ali kateri so dodane druge snovi
(glede na njeno uporabo kot prehrambenega proizvoda), je
izključena iz te tar. številke (običajno tar. št. 19.01).

Ta tar. številka izključuje tudi moko, pomešano s kakavom (tar.
št. 18.06), v kolikor vsebuje 40 mas.% ali več kakava (računano
na popolnoma odmaščeno osnovo), ali pa tar. št. 19.01, če vsebuje
manj kakava.


11.02

ŽITNA MOKA, RAZEN PŠENIČNE ALI MOKE IZ MEŠANICE ŽIT NA PODLAGI
PŠENICE

1102.10 - Ržena moka

1102.20 - Koruzna moka

1102.30 - Riževa moka

1102.90 - Ostalo

Ta tarifna številka vključuje moko, to je zmlete proizvode, ki se
pridobivajo z mletjem žitaric iz 10. poglavja, razen pšenične in
soržične moke.

Mlinski proizvodi iz rži, ječmena, ovsa, koruze (vštevši zmlete
cele storže z ali brez ličkanja), sorga, riža in ajde se uvrščajo
v to tarifno številko kot moka, v kolikor izpolnjujejo zahteve
glede vsebnosti škroba in pepela iz odstavka (A) opombe 2 k temu
poglavju (glej splošna določila) in v kolikor zadovoljujejo
kriterijem prehajanja skozi standardno sito, kot to zahteva (B).
odstavek te opombe.

Moka iz te tar. številke je lahko izboljšana z dodatkom zelo
majhnih količin mineralnih fosfatov, antioksidantov,
emulgatorjev, vitaminov in pecilnega praška (moka, ki naraste
sama).

Ta tar. številka vključuje tudi "vzhajajočo" zaželatinirano moko,
ki je obdelana s toploto zaradi preželatiniranja škroba.
Uporablja se za izdelavo preparatov iz tar. št. 19.01, pekovskih
izboljškov in živinske krme, pa tudi v nekaterih industrijskih
vejah, npr. v tekstilni industriji, v papirni in v metalurgiji
(za pripravo veziv za livarska jedra).

Moka, ki je naprej predelana ali kateri so dodane druge snovi
(glede na njeno uporabo kot prehrambenega proizvoda), je iz te
tar. številke izključeno (običajno tar. št. 19.01).

Ta tar. številka izključuje tudi moko, pomešano s kakavom (tar.
št. 18.06, v kolikor vsebuje 40 mas.% ali več kakava (računano na
popolnoma odmaščeno osnovo), ali pa tar. št. 19.01, če vsebuje
manj kakava.


11.03

ŽITNI DROBLJENCI, ZDROB IN PELETI

        - Drobljenec in zdrob

1103.11 - - pšenična

1103.12 - - ovsena

1103.13 - - koruzna

1103.14 - - riževa

1103.19 - - iz drugih žit

        - - Peleti

1103.21 - - pšenični

1103.29 - - iz drugih žit

Žitni drobljenec in zdrob iz te tar. številke so proizvodi, ki se
pridobivajo z zmanjševanjem žitnih zrn (vštevši zmlete cele
koruzne storže z ali brez ličkanja) in ki izpolnjujejo ustrezne
zahteve glede vsebnosti škroba in pepela, postavljene v opombi
št. 2 v določilu pod (A) k temu poglavju in ki v vsakem pogledu
zadovoljujejo kriteriju prehajanja skozi standardno sito, ki je
postavljen v opombi št. 3 k temu poglavju.

Glede razločevanja, ki ga je potrebno delati med moko iz tar. št.
11.01 ali 11.02, drobljenca in zdroba iz te tar. številke in
proizvodov iz tar. št. 11.04, glej splošna določila k temu
poglavju (točka št. 1), drugi odstavek).

Žitni drobljenci so majhni delčki ali mokasta jedrca, ki se
pridobivajo z grobim mletjem zrn.

Zdrob je bolj zrnast proizvod od moke in se pridobiva iz prvega
presejevanja po prvem mletju, ali pa s ponovnim mletjem in
ponovnim presejevanjem drobljenca, pridobljenega iz začetnega
mletja.

Zdrob iz trde pšenice ali semoline je osnovna surovina za
proizvodnjo makaronov, špagetov in podobnega. Semolina se
uporablja tudi kot hrana (npr. pri pripravi pudinga iz semoline).

Ta tarifna številka vključuje tudi zdrob (npr. koruzni), ki je
predhodno želatiniran s toplotnim postopkom in ki se uporablja
npr. kot dodatek v pivovarnah.

Peleti so mlinski proizvodi iz žitaric iz tega poglavja, ki so
aglomerirane neposredno ali s pomočjo kompresije, ali pa z
dodajanjem vezivnega sredstva v razmerju, ki ne presega 3% po
masi (glej opombo št. 1 k oddelku II). Ta tarifna številka ne
vključuje peletiziranih ostankov, ki nastajajo in se pridobivajo
pri mletju žitaric (23. poglavje).


11.04

ŽITA V ZRNJU, DRUGAČE OBDELANA (NPR. OLUŠČENA, VALJANA, V
KOSMIČIH, PERLIRANA, OBREZANA ALI GNETENA), RAZEN RIŽA IZ TAR.
ŠT. 10.06; ŽITNI KALČKI, CELI, VALJANI, V KOSMIČIH ALI ZMLETI:

        - Zrna, valjana ali v obliki kosmičev

1104.11 - - ječmenova

1104.12 - - ovsena

1104.19 - - iz drugih žit

        - Drugače obdelana zrna (npr. oluščena, polirana,
          obrezana ali gnetena):

1104.21 - - ječmenova

1104.22 - - ovsena

1104.23 - - koruzna

1104.29 - - iz drugih žit

1104.30 - Žitni kalčki, celi, valjani v kosmičih ali zmleti

Ta tar. številka vključuje vse nepredelane mlinske proizvode iz
žit, razen moke (tar. št. 11.01 in 1102), drobljence, zdrobe in
pelete (tar. št. 11.03) ter ostankov (tar. št. 23.02). Glede
razločevanja med proizvodi iz te tar. številke in navedenimi
izjemami, glej točko 1) splošnih določil tega poglavja.

Ta tar. številka vključuje:

1)  Valjana zrna ali zrna v kosmičih (predvsem ječmen in oves) se
pridobivajo z drobljenjem ali valjanjem celih zrn (oluščenih ali
neoluščenih), ali pa z gnetenjem zrn ali proizvodov, navedenih v
točkah 2) in 3) nadaljnjega besedila, kot tudi v točkah od 2) do
5) komentarja k tar. št. 10.06. V tem postopku se zrna pogosto
segrevajo s paro ali pa se valjajo med zagretimi valji. Hrana za
zajtrk tipa "corn flakes" so v bistvu skuhani izgotovljeni
proizvodi za uporabo in zato sodijo (kot tudi na podoben način
kuhane žitarice) v tar. št. 19.04.

2)  Oves, ajdo in soržico, oluščene, vendar s katerih perikap ni
odstranjen

Ta tarifna številka pa ne vključuje oves, ki je že po naravi brez
lupine in pod pogojem, da ni bil izpostavljen kakršnemukoli
postopku razen mlatenja ali šibanja (tar. št. 10.04).

3)  Zrna, ki so oluščena ali drugače obdelana zaradi popolnega
ali delnega odstranjevanja semenske ovojnice (kože pod lupino).

Zrna vrste ječmena z lupino, podobno listu, se prav tako uvrščajo
v to tar. številko, če jim je lupina (strok) odstranjen -
ponavadi lahko šele takrat vidimo mokasto jedro (lupina se lahko
odstrani le z mletjem, saj se jedra drži premočno, da bi jo lahko
odstranili z navadnim mlatenjem ali šibanjem - glej komentar k
tar. št. 10.03).

4)  Perlirana zrna, predvsem ječmen - npr. zrna, s katerih je
pravzaprav odstranjena cela semenska ovojnica. Taka zrna so na
konceh bolj zaokrožena.

5)  Grobo mleta zrna, predvsem oves in koruza, so zrna, ki so
lahko oluščena ali ne, lomljena na koščke, ki se od drobljenca
razlikujejo po tem, da so koščki grobo mletih zrn bolj grobi in
nepravilnih oblik.

6)  Žitni kalčki so v prvi fazi obdelave ločeni od zrna tako, da
so kalčki nekoliko ali popolnoma sploščeni (povaljani). Da bi
izboljšali njihovo trajnost, lahko kalčke delno razmastijo ali
obdelajo s toploto. Kalčki se, odvisno od potrebe, pretvorijo v
kosme ali pa jih zmeljejo (grobo, kot moko), med drugim se jim,
zaradi izgub med postopkom obdelave, lahko dodaja vitamine.

Celi ali valjani kalčki se uporabljajo predvsem za ektrakcijo
olja. Kalčki v kosmih ali zmlete uporabljamo kot prehrambeni
proizvod (za biskvite in druga fina peciva, kot dietetski
preparat), kot živinsko krmo (proizvodnja dodatkov živinski krmi)
in v farmacevtski industriji.

Ostanki pri ekstrakciji olja iz kalčkov se uvrščajo v tar. št.
23.06.

Ta tarifna številka izključuje še:

a) riž v luščini napol zmlet ali poplnoma zmlet, glaziran ali
neglaziran, ali pa predkuhan pa tudi lomljen riž. (tar. št.
10.06) in

b)  predkuhano pšenico v obliki obdelanih zrn (tar. št. 19.04).


11.05

KROMPIRJEVA MOKA, ZDROB, PRAH, ZRNCA, KOSMIČI IN PELETI

1105.10 - Moka, prah in zdrob

1105.10 - Kosmiči, zrnca in peleti

Ta tarifna številka vključuje krompir v suhem stanju, ki se
dobavlja v obliki moke ali prahu, zdroba, kosmičev, zrnc ali
peletov. Proizvode iz te tarifne številke se lahko pripravi tudi
s kuhanjem v sopari in gnetenjem svežega krompirja in nato s
sušenjem kaše - bodisi v obliki finega prahu ali zrnc, bodisi v
obliki listov, ki se režejo v majhne kosmiče. Pelete običajno
pripravljajo z aglomeracijo krompirjeve kome ali prahu, zdroba
ali koščkov krompirja.

Proizvodi iz te tar. številke so lahko izboljšani s dodajanjem
zelo majhnih količin antioksidantov, emulgatorjev in vitaminov.

Ta tarifna številka pa izključuje proizvode, katerim so dodane
druge snovi, zaradi česar dobijo lastnosti krompirjevega
preparata.

Ta tarifna številka izključuje tudi:

a)  krompir, ki je zgolj posušen, dehidriran ali evaporiran in
naprej nepredelan (tar. št. 07.12)

b)  krompirjev škrob (tar. št. 11.08) in

c) nadomestek tapioke, dobljen iz škroba in krompirja (tar. št.
19.03).


11.06

MOKA IN ZDROB IZ SUŠENIH STROČNIC, KI SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT.
07.13, IZ SAGA, KORENOV ALI GOMOLJEV IZ TAR. ŠT. 07.14; MOKA,
ZDROB ALI PRAH IZ PROIZVODOV IZ 8. POGLAVJA:

1106.10 - Moka in zdrob iz sušenih stročnic, ki se uvrščajo v
          tar. št. 07.13

1106.20 - Moka in zdrob iz saga, korenov in gomoljev, ki se
          uvrščajo v tar. št. 07.14

1106.30 - Moka, zdrob in prah iz proizvodov iz 8. poglavja

(A)  Moka in zdrob iz posušenih stročnic iz tar. št. 07.13

Ta tarifna številka vključuje moko ali prah iz graha, fižola ali
sočivja in se uporablja predvsem za pripravo juh in pirejev.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  sojino moko, če ni razmaščena (tar. št. 12.08)

b)  rožičevo moko (tar. št. 12.12)

c)  juhe in enolončnice v tekočem, trdem stanju ali v prahu, ki
so pripravljene na osnovi moke in vrtnin (tar. št. 21.04).

(B) Moka in zdrob iz saga in korenov ter gomoljev iz tar. št.
07.14

Ti proizvodi se pripravljajo z enostavnim mletjem ali strganjem
jedra sagove palme, surovih korenov manioke itd. Nekatere izmed
njih med proizvodnjo pogosto obdelujejo s toplotnim postopkom, ki
naj bi odstranil toksične snovi. Ta postopek utegne zahtevati
poprejšnje želatiniranje škroba.

Ta tarifna številka ne vključuje škroba. Poudariti je treba, da
škrob, dobljen iz saga, pogosto imenujejo "sagova moka". Ti
škrobi se uvrščajo v tar. št. 11.08 in se od moke iz iste tar.
številke lahko razlikujejo, saj se moka (za razliko od škroba)
med drgnjenjem med prsti ne drobi. Peletizirana moka in sagov
zdrob ali zdrob iz korenov ali gomoljev iz tar. št. 07.14 so iz
te tar. številke tudi izključeni (tar. št. 07.14).

(C)  Moka, zdrob in prah proizvodov iz 8. poglavja

Glavne vrste sadja iz 8. poglavja, iz katerega se dela moka,
zdrob in prah, so kostanj, mandelj, datelj, kokosov oreh in
tamarina.

Ta tar. številka vključuje tudi moko, zdrob in prah iz sadnih
lupin.

Ta tarifna številka pa ne vključuje tamarinovega prahu v
pakiranjih, primernih za maloprodajo, za profilaktične in
terapevtske namene (tar. št. 30.04).

Proizvodi iz te tar. številke so lahko izboljšali z dodajanjem
zeli majhnih količin antioksidantov ali emulgatorjev.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  sagojevega jedra (tar. št. 07.14)

b)  pripravljeno jed, znano pod imenom tapioka (tar. št. 19.03).


11.07

SLAD, PRAŽEN ALI NEPRAŽEN

1107.10 - Nepražen

1107.20 - Pražen

Slad je vzklilo zrno, najpogosteje ječmenovo, ki se po navadi
naknadno suši v sušilnicah s toplim zrakom (sušilnice za slad).

Je slabo nagubano, z zunanje strani temnorumeno, znotraj pa belo.
Za seboj pušča belo sled (kot kreda) in, za razliko od
nevzklilega zrna, na vodi plava. Slad je značilnega vonja
kuhanega zrnja in nekoliko sladkega okusa.

Ta tarifna številka vključuje cel slad, mleti slad in sladovo
moko. Zajema tudi praženi slad (npr. za obarvanje piva), vendar
izključuje proizvode, ki so bili izpostavljeni nadaljnji
predelavi, kot npr. ekstrakt slada iz tar. št. 19.01 in praženi
slad in praženi slad kot kavni nadomestek (tar. št. 21.01).


11.08

ŠKROB; INULIN

        - Škrob:

1108.11 - - pšenični škrob

1108.12 - - koruzni škrob

1108.13 - - krompirjev škrob

1108.14 - - škrob manioke

1108.19 - - drug škrob

1108.20 - Inulin

Škrobi so (v kemičnem smislu) ogljikovi hidrati in se nahajajo v
celicah mnogih rastlinskih proizvodov. Najpomembnejši izvori
škroba so zrna žitaric (npr. koruze, pšenice in riža), nadalje
nekateri lišaji, gomolji in koreni (krompir, manioka, arorut
itd.) in jedro sagove palme.

Škrob je bel prah brez vonja, katerega sestavljajo izredno drobna
zrnca, ki med prsti "škripajo". V stiku z jodom daje značilno
temnoplavo barvo, razen amilopektinskih škrobov, ki dajejo
rdečkasto rjavo barvo). Pod mikroskopom in pod polarizirujočo
svetlobo imajo značilni temen polarizirujoči presek. V hladni
vodi je netopen. V kolikor ga segrevamo v vodi preko temperature
škrobovega želatiniranja (večinoma okrog 60°C), se zrnca stopijo
in spremene v škrobno testo. Škrobi so predmet komercialne
predelave in dajejo celo vrsto proizvodov, ki se uvrščajo v druge
tar. številke, npr. modificirani škrob, praženi razgradljiv
škrob, dekstrin, malto dekstrin, dekstroza in glukoza. Njih
uporabnost je zelo razširjena v raznih industrijskih vejah,
posebno v prehrambeni, papirni, papirno-predelovalni in v
tekstilni industriji.

Ta tar št. vključuje tudi inulin, ki je po svoji kemični sestavi
podoben škrobu, vendar daje z jodom rumenkastorjavo barvo
(namesto modre). Pri hidrolizaciji, z dolgotrajnim kuhanjem v
vodi, se tvori fruktoza (levuloza).

Ta tarifna številka med drugim izključuje:

a)  predelave iz škroba iz tar. št. 19.10,

b)  tapioko in tapiokine nadomestke, dobljene iz škroba (glej
komentar k tar. št. 19.03),

c)  škrobe, pripravljene kot parfumerijski ali toaletni preparati
(33. poglavje,

d)  dekstrin in druge modificirane škrobe iz tar. št. 35.05,

e)  škrobova lepila (tar. št. 35.05 ali 35.06),

f)  škrobasta sredstva za apreturo in luženje (tar. št. 38.09) in

g)  izolirani amilopektin in izolirano amilozo, ki sta frakciji
škroba (tar. št. 39.13).


11.09

PŠENIČNI GLUTEN (LEPEK), POSUŠEN ALI NEPOSUŠEN

Gluten izločajo iz pšenične moke z enostavno vodno separacijo od
ostalih sestavin (škrob itd.). Priteče v obliki belkaste viskozne
tekočine ali paste ("vlažni" gluten), ali pa v obliki prahu
kremne barve.

Gluten je v bistvu mešanica raznih beljakovin, med katerimi sta
najvažnejši gliadin in glutenin, ki sestavljata približno 85 do
90% vseh sestavin. Prisotnost teh dveh beljakovin je značilno za
pšenični gluten in mu dajeta prožnost in plastičnost, če ga v
odgovarjajočem razmerju zmešamo z vodo.

Gluten se največkrat uporablja za obogatitev moke s proteini pri
proizvodnji določenih vrst kruha ali biskvitov, špagetov ali
podobnih izdelkov ali pri proizvodnji dietetičnih preparatov.
Uporablja se lahko tudi kot vezivo v določenih mesnih preparatih,
pri proizvodnji določenih vrst lepil ali proizvodov kot so:
gluten sulfata, gluten fosfata, hidroloziranih rastlinskih
proteinov ali natrijevega glutamata.

Ta tarifna številka med drugim izključuje:

a)  pšenično moko, obogateno z glutenom (tar. št. 11.01),

b)  beljakovine, ekstrahirane in pšeničnega glutena (ponavadi
tar. št. 35.04) in

c)  pšenični gluten, pripravljen za uporabo kot lepilo ali kot
sredstvo za mazanje in apretiranje v tekstilni industriji (tar.
št. 35.06 ali 38.09).

d)  koruzni gluten, kot ostanek pri predelavi koruze (tar. št.
23.03)


                          12. POGLAVJE

    OLJNA SEMENA IN PLODOVI; RAZNO ZRNJE, SEMENA IN PLODOVI;
INDUSTRIJSKE IN ZDRAVILNE RASTLINE; SLAMA IN KRMA (VOLUMINOZNA)

OPOMBE

1.  Tar. št. 12.07 obsega med drugim palmove orehe in jedrca,
bombaževo seme, ricinusovo seme, sezamovo seme, gorčično seme,
seme žafranike, makovo seme in seme karite orehov. V to tarifno
številko ne spadajo proizvodi iz tar. št. 08.01 ali 08.02 in
olive (7. poglavje in 20. poglavje).

2.  Tar. št. 12.08 obsega poleg nerazmaščene moke in zdroba tudi
moko in zdrob, ki sta deloma ali popolnoma razmaščena ali ki sta
popolnoma ali deloma ponovno zamaščena s svojimi izvirnimi olji.
Vendar pa ta tarifna številka izključuje ostanke iz tar. št. od
23.04 do 23.06.

3.  Po tar. št. 12.09 je treba seme sladkorne pese, trave,
okrasnega cvetja, vrtnin, gozdnega drevja, sadnega drevja,
grašice (razen tistih iz vrste Vicia faba) in volčjega boba šteti
za "vrsto semena, ki se uporablja za setev".

Iz tar. št. 12.09 pa so izključeni naslednji proizvodi, in to
tudi, če so namenjeni za setev:

(a)  stročnice in sladka koruza (7. poglavje),

(b)  začimbe in drugi proizvodi iz 9. poglavja,

(c)  žita (10. poglavje),

(d)  proizvodi iz tar. št. 12.01 do 12.07 in 12.11.

4.  Tar št. 12.11 obsega med drugim naslednje rastline in njihove
dele: baziliko, borago, ginseng, izop, sladki koren, vse vrste
mete, rožmarin, rutico, žajbelj in pelin.

Iz tar. št. 12.11 pa so izključeni:

(a)  zdravila iz 30. poglavja,

(b)  parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki iz 33.
poglavja,

(c)  insekticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva za dezinfekcijo
in podobni proizvodi iz tar. št. 38.08.

5.  Pri tar. št. 12.12 z izrazom "morske alge in druge alge" niso
mišljeni:

(a)  mrtvi enocelični mikroorganizmi iz tar. št. 21.02,

(b)  kulture mikroorganizmov iz tar. št. 30.02,

(c)  gnojila iz tar. št. 31.01 ali 31.05.


SPLOŠNA DOLOČILA

Tarifne številke od 12.01 do 12.07 vključujejo semena in plodove
vrst, ki se uporabljajo za ekstrakcijo (s prešanjem ali s pomočjo
razredčil) jedilnih in industrijskih olj ali masti, neglede na
to, ali so semena namenjena prav v ta namen, za setev ali v druge
namene. Vendar pa te tar. številke ne vključujejo proizvodov iz
tar. št. 08.01 in 08.02, oliv (7. ali 20. poglavje) in nekaterih
semen in plodov, iz katerih je sicer mogoče ekstrahirati olje,
vendar se uporabljajo v prvi vrsti v druge namene, npr. koščice
marelic, breskev ali sliv (tar. št. 12.12) in kakavova zrna (tar.
št. 18.01).

Semena in plodovi, zajeti v teh tarifni številkah, so lahko cela,
lomljena, zdrobljena, oluščena ali v lupini. Lahko so tudi
izpostavljeni zmerni toplotni obdelavi, katere namen je predvsem
zagotoviti večjo obstojnost (npr. z inaktiviranjem lipolitiskih
encimov in z odstranjevanjem dela vlage), nadalje odstraniti
grenkobo ali poenostaviti njihovo uporabo. Vendar pa je ta
obdelava dovoljena le, v kolikor ne vpliva na naravne lastnosti
semen in plodov in jih ne napravi primerne za specifično uporabo.

Te tarifne številke izključujejo trdne ostanke, ki ostanejo po
izvršeni ekstrakciji rastlinskega olja iz ojnatega semenja ali
plodov (vštevši razmaščeno moko in zdrob) (tar. št. 23.04, 23.05
in 23.06).


12.01

SOJA V ZRNU, VKLJUČNO Z ZDROBLJENO

Soja v zrnu je zelo pomembna surovina rastlinskega olja. Soja v
zrnu iz te tar. številke je lahko obdelana s toploto z namenom
odstraniti grenak okus (glej splošna določila).

Ta tar. številka pa izključuje praženo sojino zrnje, ki se
uporablja kot kavni nadomestek (tar. št. 21.01).


12.02

ARAŠIDI (ZEMELJSKI OREŠČKI), NEPRAŽENI, NEPEČENI, V LUPINI,
OLUŠČENI ALI ZDROBLJENI:

1202.10 - V lupini

1202.20 - Oluščeni, vključno z zdrobljenimi

Ta tar. številka vključuje kikiriki - neoluščen, oluščen ali
zdrobljen, ki ni pražen ali drugače pečen. kikiriki iz te tar.
številke je lahko obdelan s toploto zaradi zagotavljanja večje
obstojnosti (glej splošna določula komentarja). Pražen ali
drugače pečen kikiriki se uvršča v 20. poglavje.


12.03

KOPRA

Kopra je posušena sredica (meso) kokosovega oreha in se uporablja
za cejenje kokosovega olja, neprimernega za prehrano ljudi.

Ta tar. številka ne vključuje posušenega kokosovega oreha, to je
razrezane sredice (mesa) kokosovega oreha, primerne za človeško
prehrano (tar. št. 08.01).


12.04

LANENO SEME, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM

Laneno seme je seme rastline lan in je surovina za eno
najpomembnejših sušilnih olj.


12.05

SEME OLJNE REPICE, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM

Ta tar. številka vključuje semena oljne repice (semena nekaj vrst
Brassica, posebno B. napus (repica) in B. rapa (ali B.
camprestris)).


12.06

SONČNIČNO SEME, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM

Ta tar. številka vključuje semena navadne sončnice (Helianthus
annus).


12.07

DRUGO OLJNO SEME IN PLODOVI, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIMi

1207.10 - Palmini orehi in jedrca

1207.20 - Bombaževo seme

1207.30 - Ricinusovo seme

1207.40 - Sezamovo seme

1207.50 - Gorčično seme

1207.60 - Seme žafranike

        - Drugo:

1207.91 - - makovo seme

1207.92 - - karita oreščki

1207.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje semena in plodove vrst, ki se
uporabljajo za ekstrakcijo olja in v prehrani ali v industriji -
razen tistih, navedenih v tar. št. od 12.01 do 12.06 (glej tudi
splošna določila komentarja k temu poglavju).

Ta tar. številka vključuje med drugim:

gorčično seme

nigrovo seme

seme oiticice

palmine plodove in koščice

seme perilla

orehe "pulza"

makovo seme

seme žafranike

sezamovo seme

karitino seme (afriško drevo)

seme stilingije

čajevo (Tea) seme

konopljino seme

seme oleococca (tungovo seme)

koščice babasu

bukov žir

oreh "kendl"

orehe "nadav" (npr. orehe tulukuna)

ricinusovo seme

seme Chaulmoogra (vzhodnoindijsko drevo)

repično seme

bombažno seme

seme čistilnega grma (krotonovo seme)

seme jegličev vrste Oenothera biennis in Oenothera lamarckiana

grozdjevo seme

ilipino seme

seme kapoka

seme moure

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podševilka 1207.10

V smislu tar. št. 1207.10 razumemo pod pojmom "palmini orehi in
jedra" orehe in jedra plodov raznih oljenosnih palm ali babasu
palme.


12.08

MOKA IN ZDROB IZ OLJNEGA SEMENA IN PLODOV, RAZEN GORČICE

1208.10 - Iz soje

1208.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje nerazmaščeno ali deloma razmaščeno
moko in zdrob, ki se pridobivata z mletjem oljnih semen in
plodov, zajetih v tar. št. od 12.01 do 12.07. Tarifna številka
vključuje tudi moko in zdrob, razmaščena popolnoma ali deloma in
potem ponovno zamaščena s svojim izvirnim oljem (glej opombo št.
2 k temu poglavju).

Ta tar. številka izključuje:

a)  kikirikijevo maslo (tar. št. 20.08),

b)  moko in zdrob iz soržice, razmaščena ali nerazmaščena,
pripravljeno ali nepripravljeno (tar. št. 21.03) in

c)  razmaščeno moko in zdrob (razen soržičnega) (tar. št. od
23.04 do 23.06).


12.09

SEMENA, PLODOVI IN TROSI ZA SETEV

        - Pesino seme:

1209.11 - - seme sladkorne pese

1209.19 - - drugo

        - Seme krmnih rastlin, razen pesinega semena

1209.21 - - seme lucerne (alfalfa)

1209.22 - - seme detelje (Trifolioum spp)

1209.23 - - seme bilnice

1209.24 - - seme travniške latovke (Poa pratensis L.)

1209.25 - - seme ljulke (Lolium, multiflorum Lam., Lolium perenne
            L.)

1209.26 - - seme mačjega repa

1209.29 - - drugo

1209.30 - Seme travnih rastlin, ki se gojijo v glavnem zaradi
          cvetov

        - Drugo:

1209.91 - - seme vrtnin

1209.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje vsa semena, plodove in trose za setev.
Vključuje vse te proizvode, čeprav več niso sposobne kliti. Ne
vključuje pa proizvode, ki so navedeni na koncu tega komentarja -
proizvode, ki se uvrščajo v druge tar. številke, čeprav so
namenjeni za setev, vendar se običajno uporabljajo v povsem druge
namene.

Ta tar. številka vključuje semena repe, trav in drugih travnih
rastlin (lucerne, sladke detelje, deteljice, bilnice, ljulke,
travniške latovke, mačjega repa itd.), nadalje semena okrasnega
cvetja, vrtnin, gozdnega drevja (vštevši šiške s semeni), semena
sadnega drevja, grašice (razen grašice vrste Vicia faba, t.j.
boba in divjega boba), volčjega boba, tamarina, tobaka in semena
rastlin, ki dajejo proizvode iz tar. št. 12.11 in ki se ne
uporablja samo v prvi vrsti v parfumerijske, farmacevtske ali za
insekticidne, fungicidne ali podobne namene.

Proizvodi iz te tar. številke, še posebno seme trave, je lahko
raztreseno skupaj z drobnimi delci umetnega gnojila na papirnati
podlagi in prekrito s tenkim slojem vate, ki je pritrjen s
pomočjo plastične mreže, ki utrjuj sloj vate.

Ta tar. številka izključuje:

a)  nitasto snov (miceliame), iz katere se razvijajo gobe (tar.
št. 06.02),

b)  stročnice in koruzo (7. poglavje),

c)  sadje iz 8. poglavje,

d)  začimbe in druge proizvode iz 9. poglavje,

e)  žitarice v zrnju (10. poglavje),

f)  oljno seme in oljne plodove iz tar. št. od 12.01 do 12.07,

g)  semena in plodove, ki se v prvi vrsti uporabljajo v
parfumeriji, farmaciji ali pa za insekticide, fungicide ali v
podobne namene (tar. št. 12.11) in

h)  rožiče (rogače) (tar. št. 12.12).


12.10

HMELJ, SVEŽ ALI SUŠEN, VŠTEVŠI ZDROBLJEN ALI ZMLET ALI V PELETIH,
LUPULIN

1210.10 - Hmelj, nezdrobljen in nezmlet in ne v peletih

1210.20 - Hmelj, zdrobljen, zmlet ali v peletih; lupulin

Hmelj je luščinasta mačica v obliki čaše, pojem pa označuje tudi
cvetove hmelja (Humulus Lupulus). Uporablja se predvsem v
industriji piva z namenom izboljšati njegov okus, uporablja pa se
tudi v medicini. V to tar. številko spada svež ali posušen, zmlet
ali nezmlet, v obliki prahu ali pelet (to je aglomeriran
neposredno s prešanjem ali z dodajanjem veziv v razmerju, ki ne
presega 3 mas.%).

Lupulin je rumen smolast prah, ki prekriva hmelj in vsebuje
grenak, aromatičen sestavek, ki hmelju daje njegove značilne
lastnosti. Uporablja se za pripravo piva, kot nepopolni
nadomestek hmelja pa tudi v medicini. Od hmelja ga je moč ločiti
mehansko po sušenju.

Ta tar. številka izključuje:

a)  hmeljev ekstrakt (tar. št. 13.02),

b)  iztrošen (že uporabljen) hmelj (tar. št. 23.03) in

c)  hmeljevo eterično olje (tar. št. 33.01)


12.11

RASTLINE IN NJIHOVI DELI (VKLJUČNO SEMENA IN PLODOVI), SVEŽI ALI
SUŠENI, REZANI ALI CELI, ZDROBLJENI ALI ZMLETI, VRST, KI SE
UPORABLJAJO PREDVSEM V PARFUMERIJI, FARMACIJI ALI ZA
INSEKTICIDNE, FUNGICIDNE ALI PODOBNE NAMENE

1211.10 - Korenine sladke koreninice (likviricije)

1211.20 - Korenina ginsenga

1211.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje rastlinske proizvode, ki se
uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali medicini, ali
pa za uničevanje insektov, gljivic, parazitov in v podobne
namene. Lahko so v obliki celih rastlin, mahu, lišajev ali alg,
nadalje so lahko v obliki delov (kot je npr. les, drevesno lubje,
koreni, stebla, listje, cvetovi, lističev cvetnega venca, plodov
in semen - razen oljnih plodov in semen iz tar. št. od 12.01 do
12.07) in v obliki odpadkov, ki ostanejo predvsem po mehanski
obdelavi. Ti proizvodi ostanejo v tej tar. številki bodisi kot
sveži, posušeni, celi, rezani, drobljeni, mleti, bodisi v prahu
ali (v kolikor in kjer je to mogoče) nastrgani ali oluščeni.
Proizvodi iz te tar. številke, namočeni v alkohol, prav tako
ostajajo uvrščeni v tej tar. številki.

Rastline in deli (vštevši semena in plodove) drevja, grmov,
grmovja ali drugih rastlin se razvrščajo v to tarifno številko, v
kolikor se uporabljajo neposredno za navedene namene, ali pa, če
se uporabljajo za proizvodnjo ekstraktov,alkaloidov ali eteričnih
olj, primernih za te namene. Na drugi strani pa ta tar. številka
izključuje semena in plodove, ki se uporabljajo za ekstrakcijo
stabiliziranih olj. Taka semena in plodovi se uvrščajo v tar. št.
od 12.01 do 12.07 tudi, če se bodo omenjena olja uporabila za
namene, navedene v tej tar. številki.

Prav tako je potrebno poudariti, da so iz te tar. številke
izključeni tudi rastlinski proizvodi, ki so bolj specifično
navedeni v drugih številkah Nomenklature, in to tudi, če so
primerni za uporabo v parfumeriji, farmaciji itd. (npr. skorja
agrumov - tar. št. 08.14, vanilija, klinčki, janež, badijan in
drugi proizvodi iz 9. poglavja, nadalje hmelj - tar. št. 12.10,
koren cikorije - tar. št. 12.12, naravne gume, gume-smole, smole
in balzami - tar. št. 13.01).

Žive rastline in koreni cikorije ter druge rastline-sadike,
čebule, rizomi itd, ki so nedvoumno namenjene sajenju, pa tudi
cvetje, listje in drugo, namenjeno okraševanju, se uvrščajo v 6.
poglavje.

Les vrst, zajetih v tej tarifni številki, se uvršča v to tar.
številko le, v kolikor je v obliki trsk, ostružkov ali v drugih
oblikah, v katerih se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji
ali pa za uničevanje insektov, gljivic in v podobne namene. Les v
obliki jamskega lesa je iz te tar. številke izključen (44.
poglavje).

Nekatere rastline ali njihovi deli (vštevši semena ali plodove)
iz te tar. številke so lahko pripravljeni (npr. v vrečkah) za
pripravo rastlinskih infuzij ali rastlinskih "čajev". Proizvodi,
ki sestoje iz rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in
plodove - npr. metin "čaj"), se uvrščajo v to tar. številko.

Ta tar. številka pa izključuje proizvode različnih vrst, ki
sestoje iz rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in plodove
in vštevši tiste, ki vsebujejo rastline ali dele rastlin iz
drugih tar. številk). Ta tar. številka izključuje tudi take, ki
sestoje iz rastlin ali delov rastlin ene ali več vrst, pomešane z
drugimi snovmi, kot je npr. ekstrakt ene ali več rastlin. (tar.
št. 21.06).

Izpostaviti je tudi treba, da se, odvisno od primera, uvrščajo v
tar. številke 30.03, 30.04, od 33.03 do 33.07 ali v 33.08
naslednji proizvodi:

a)  proizvodi iz te tar. številke, ki niso mešani, vendar
pripravljeni v umerke ali v oblike in pakiranja za maloprodajo -
bodisi v terapevtske ali profilaktične namene, ali pa ki so
pripravljeni za maloprodajo kot parfumerijski proizvodi, kot
insekticidi, fungicidi ali podobni proizvodi,

b)  proizvodi, ki so mešani za uporabo v namene, opisane v
zgornjem odstavku pod a)

Vendar pa razvrščanje rastlinskih proizvodov v to tar. številko
na osnovi njihove pretežne uporabe v farmaciji ne pomeni, da jih
lahko štejemo za zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 (če so
mešani ali ne), ali so pripravljeni v odmerkih ali oblikah ali
pakiranjih za maloprodajo. Medtem ko se pojem "zdravila" v tar.
št. 30.03 in 30.04 nanaša le na proizvode s terapevtsko ali
profilaktično uporabnostjo, pa ima pojem "farmacija" širši pomen
in se nanaša tako na zdravila kot na proizvode, ki so terapevtsko
ali profilaktično neuporabni (npr. napitki-toniki, okrepljena
hrana, reagensi za krvne skupine itd.).

Ta tarifna številka izključuje tudi naslednje proizvode, ki se
uporabljajo ali neposredno za aromatiziranje pijač, ali pa za
pripravo ekstraktov v proizvodnji pijač:

a) mešanic, ki sestoje iz raznih vrst rastlin ali njihovih delov
iz te tar. številke (tar. št. 21.06) in

b)  mešanic rastlin ali njihovih delov z rastlinskimi proizvodi,
ki spadajo v druga poglavja, npr. v 7., 9. in 11 (9. poglavje,
ali v tar. št. 21.06).

V to tar. številko so vključeni naslednji proizvodi:

Aconite (Aconitium napellus) - preobjeda: korenine in listi

Ambrette (musk) (Hibiscus abelmoschus): seme

Angelica (Archangelica officinalis): korenine in seme

Angostura (Golipea officinalis): skorja

Araroba (Andira araroba): prah

Arnica (Arnica montana) - arnika, gorski pretres: korenine,
peclji, listi in cvetovi

Bazilika (Ocimum basilicum): cvetovi in listi

Bearberry (Uva ursi) - medvedji uhlji: listi

Belladonna (Atropa belladonna) - volčja češnja: trava, korenine,
peclji, listi in cvetovi

Boldo (Peumus Boldus): listi

Borežina (Borage officinalis): peclji in cvetovi

Brijoni (Bryonia dioica) - črnojagodasti bluščec: korenine

Buchu (Barosma betulina, Barosma serratifolia in Barosma
crenulata): listi

Buckbean (Menyanthes trifoliata) - grenka zel: listi

Burdock (Arctium loppa) - čiček: semena in posušene korenine

Calabar (Physostigma venenosum): zrno

Calamus (Acorus calamus): korenine

Cannabis (Cannabis sativa): zel

Cascara sagarda (Rhamnus purshiana): skorja

Cascarilla (Croton eluteria) - kaskarilja: skorja

Cassia (Cassia fistula) - kasija: stroki in neprečiščena pulpa
(prečiščena pulpa-vodni ekstrakt, se uvršča v tar. št. 13.02)

Centauria (Erythrea centaurium) - modri glavinec: zel

Cevadilla (Sabadilla) (Schoenocaulon officinale): seme

Chamomille (Matricaria Chamomilla, Anthemis nobilis) - kamilica:
cvetovi

Chenopodium (kenopodium): seme

Cherry - češnja in višnja: peclji

Cherry laurel (Prunus laurocerasus): jagode

Cinchona - kinhona: skorja

Clove (Carryophillus aromaticus): skorja, listi

Coca (Erythroxylon coca in Erythroxylon trixillense): - koka:
skorja, listi

Cocculus indicus (indijanska jagoda) (anamirta paniculata) -
ribja zel: plodovi

Cocillana (Guarea rusbyi): skorja

Colhicum (Colchicum autumnale) - jesenski podlesek: poganjki in
seme

Colocynth (Citrulus colochyntis): plodovi

Comfrey (Gavez) (Symphytum officinale): korenine

Condurago (Marsdenia condurango) - kodurango: skorja

Couchgrass (plazeča se pirnica) (triticum) (Agropyrum repens):
korenine

Cube (barbasco ali timbo) (Lonchocarpus nicou): skorja in
korenine

Cubeb (Cubeba officinalis Miquel ali Piper cubeba) - poper
kubeba: prah

Damiana (Turnera difusa): listi

Dandelion (maslece) (taraxacum officinale): korenine

Datula metel : listi in seme

Derris (ali tuba) (Derris elliptica in Derris trifoliata):
korenine

Digitalis (Digitalis purpurea) - naprstec: listi in seme

Elder (Sambacus nigra) - bezeg: cvet in skorja

Ephedra (Mahuang): steblo in veje

Rženi rožički

Eucalyptus (Eucalyptus globulus) - evkaliptus: listi

Frangula - bombažno drevo: skorja

Fumitory (Fumaria officinalis) - rosnica: listi in cvetovi

Galangal (Alpinia officinarum): rizomi

Gentian (Gentiana lutea): - svišč: korenine

Ginseng (Panax quinquefolium in Panax ginseng): korenine

Golden seal (Hydrastis) (Hydrastis canadensis) - hidrastis:
korenine

Guaiacum (Guaiacum officinale in Guaiacum sanctum): les

Hamamelis (Hamamelis officinalis) - severnoameriška leska: skorja
in listi

Hellbore (Veratrum album in Veratrum viride) - blago dišeči
teloh: korenine

Henbane (Hyoscyamus) (Hyoscyamus niger) - črni zobnik: korenine,
seme, listi

Horehound (Marrubium vulgare) - belušina: zel in peclji

Hyssop (Hyysopus officinalis) - ožepek: cvet in listi

Ipecacuanha (Cephaelis ipecacuanha) - ipekakuana: korenine

Ipomoea (Ipomoea orizabensis): korenine

Jarobandi (Pilocarpus jaborandi ali Pilocarpus microphyllus) -
Jaborand: listi

Jelap (Ipomoea purga) - dlakavi vrbovec: korenine

Lavender (Lavandula vera) - sivka: cvet in trave

Leptandra (Veronica virginica): korenine

Linaloe (Bursera delpechiana): les

Linden (Tilia europaea) - lipa: cvetovi in listi

Liquorice (Glycchrrhiza glabra) - sladko drevo: korenine

Lobelia ( Lobelia inflata): zel in cvet

Long papper (Piper longum): korenine in podzemni poganjki

Male fern (Dryopteris filix-mas): korenine

Mallow (Malva silvestris in Malva rotundifolia) - gozdni slez:
listi in cvet

Mandrake-Mandragora, alrauna (narkotična rastlina): korenine ali
rizomi. (Majaron se v nadaljnjem besedilu pojavi pod imenom
"divji majaron oz. "Wild marjoram")

Marshmallow (Althea officinalis) - beli slez: cvetovi, listi in
korenine

Melissa (Melissa officinalis) - matičnjak: listje, cvetje in
vrhovi

Maint-Nana (vse vrste)

Mousse de shene (oak moss), (Evrenia furfuracea) - hrastova
mahovina (lišaj)

Muguwort (Artemisia vulgaris) - pelin: korenine

Nux vomica (Strychnos nux vomica) - strihnin: seme

Pomarančevec (Citris aurantium): listje in cvet

Orris (Iris germanica, Iris pallida in Iris florentina) -
peronika: korenine

Pansy: cvet

Pačuli (Pogostemon patchouli) - pačuli: listje

Metica (glej meto - Mint)

Bor: popki

Plantago psyllium: zel in seme

Podophyllum (Podophyllum peltatum) - volčja sled: korenine ali
rizomi

Popy - Mak (Papaver somniferum): glavice (nezrele in posušene)

Pulsatilla (anemone pulsatilla) - anemona: zel

Pyrethrum (Chrysanthemum Cinerariaefolium) - bolhač: listje,
peclji in cvet

Pzrethrum (Anacylclus pyrethrum): korenine

Quassia (Quassia amara in Picraena excelsa): les in lubje

Quince: seme

Rhatany (Krameria triandra): korenine

Rhibarb (Rheum officinale): korenine

Navadna rosnica: cvet

Rosemary (Rosemarinus officinalis) - rožmarin: zel, cvet in
listje

Griževec (Ruta gravealens): listje

Kadulja (Salvia officinalis): listje in cvet

Fižol Sv Ignacija (Strychnos ignatii)

Sandalovo drevo: trske (belo in rumeno)

Sarsaparilla (Smilax): korenine

Sassafras (Sassafras officinalis): lubje, korenine in les

Scammony (Convovulvus scammonia): korenine

Senega (Polygala senega) - grenka grabenuša: korenine

Sena (Cassia actufolia in cassia angustifolia): stroki in listje

Spolzki brest (Ulmus fulva): lubje

Solanum Nigrum

Morska čebula (Urginea maritima, Urginea scilla): čebuljčki

Stramonium (Datura stramonium) - kužnjak: listje in krone

Strofantus (Strophantus kombe): semena

Tansy (Tanacetum vulgare) - vratič:skorje, listje in seme

Tonka (Tonquin) (Dipterix odorata): zrna

Baldrijan (Valeriana officinalis): korenine

Verbascum (mullein) (Verbascum thapsus in Verbascum phlmoides):
listje, cvet

Vrbena: listje in kronica

Veronica (Veronica officinalis) - veronika: listje

Virburnum (Virburnum prunifolium) - dobrovita: skorja korenin

Violets (Viola odorata) - vijolice: korenine in cvet

Oreh: listje

Divji majaron (Origanum vulgare); majaron (Majarona hortensis ali
Origanum hortensis) - je izključen (7. poglavje)

Rumena narcisa (Asperula odorata): zel

Isiot (Artemisia cina) - ingver (semena zoper gliste): cvet

Wormwood (Artemisia absinthium) - pelin: listje in cvet

Yohimba (Corynthae yohimbe): skorja

Botanična poimenovanja, navedena v tem seznamu (ki ni popolen) so
podana v pomoč pri prepoznavanju rastlin. Jasno je, da se
rastline iz družin rastlin, ki so navedene v tem seznamu,
uvrščajo v isto tar. številko.

Nekateri proizvodi iz te tar. številke štejejo po mednarodnih
predpisih za opojne droge in so navedeni v seznamu na koncu 29.
poglavja.


12.12

ROŽIČI, MORSKE IN DRUGE ALGE, SLADKORNA PESA, SLADKORNI TRS,
SVEŽI, OHLAJENI ALI ZMRZNJENI ALI SUŠENI, ZMLETI ALI NE; KOŠČICE
IN JEDRCA IZ SADNIH KOŠČIC IN DRUGI RASTLINSKI PROIZVODI (VŠTEVŠI
KORENINO CIKORIJE, NEPRAŽENO, VRSTE CICHORIUM INTYBUS SATIVUM),
VRST, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA ČLOVEŠKO PREHRANO IN NISO
NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

1212.10 - Rožiči, vključno s semenom

1212.20 - Morske alge in druge alge

1212.30 - Koščice in jedra mareličnih, breskovih in slivovih
koščic

        - Drugo:

1212.91 - - sladkorna pesa

1212.92 - - sladkorni trs

1212.99 - - drugo

(A) Rožiči.

Rožiči (rogači) so plod majhnega zimzelenega drevesa (Ceratonia
siliqua), izvirnega sredozemskega drevesa. To so strok rjave
barve, v katerem je veliko število semen in ki se uporabljajo
predvsem kot živalska krma ali kot destilacijska snov.

Vsebuje velik odstotek sladkorja in se včasih uživajo kot
posladek.

Ta tar. številka vključuje endosperm, kalčke, cela semena, kalčke
v prahu - zmešane ali nezmešane z ovojem v prahu.

Ta tar. številka ne vključuje moko iz endosperma rožičev, ki se
uvršča v tar. št. 13.02 kot rastlinska sluz ali zgoščevalec.

(B) Morske in druge alge.

Ta tar. številka vključuje vse morske in druge užitne in neužitne
alge. Lahko so sveže, suhe ali mlete. Morske in druge alge se
uporabljajo v različne namene (npr. kot farmacevtski proizvodi, v
kozmetiki, za prehrano ljudi in živali, za gnojila).

Ta tar. številka vključuje moko morskih in drugih alg, neglede na
to, ali je sestavljena in ene ali več vrst morskih ali drugih
alg.

Ta tar. številka izključuje:

a)  agar - agar in karaginan (tar. št. 13.02),

b)  mrtve enocelične alge (tar. št. 21.02),

c)  kulture mikroorganizmov iz tar. št. 30.02 in

d)  gnojila iz tar. št. 31.01 ali 31.05.

C)  Sadkorna pesa in sladkorni trs.

Ta tar. številka prav tako vključuje sladkorno peso in sladkorni
trs v oblikah, navedenih v tej tar. številki. Ta tar. številka
izključuje bagas, t.j. vlaknasti del sladkornega trsa, ki ostane
po ekstrakciji (tar. št. 23.03).

(D)  Koščice in jedra koščic sadja in drugih rastlin (vštevši
koren nepražene cikorije vrste Cichorium intybus sativum) vrst,
ki se uporabljajo predvsem za prehrano ljudi, in niso omenjene in
ne navedene na drugem mestu.

Tako vključuje ta tar. številka koščice in jedra koščic breskev
(vključno nektarin), marelic in sliv (ki se uporabljajo predvsem
kot nadomestek mandljev). Ti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej
tar. številki tudi v primeru, da jih je mogoče uporabiti za
ekstrakcijo olja.

Ta tar. številka vključuje tudi svež ali posušen in cel ali
razrezan nepraženi koren cikorije vrste Cichorium itybus
sativum). Praženi koren vrste, ki se uporablja kot nadomestek
kave, je iz te tar. številke izključen (tar. št. 21.01). Drugi
nepraženi koreni cikorije se uvrščajo v tar. št. 0601.

V to tar. številko se uvrščajo tudi peclji angelike, ki se
uporabljajo predvsem za pripravo kandirane angelike ali pa
angelike, konzervirane v sladkorju. Običajno se začasno
konzervirajo v slanici.

Ta tar. številka vključuje tudi sladki sorgo, kot je npr.
saccharatum, ki se uporablja predvsem za izdelavo sirupa ali
melase.

Ta tar. številka izključuje koščice sadja, ki se uporabljajo za
rezbarjenje (npr. datljeve koščice) (tar. št. 14.04) in pražene
sadne koščice, ki se ponavadi uvrščajo kot kavni nadomestki (tar.
št. 21.01).


12.13

ŽITNA SLAMA IN ŽITNE PLEVE, SUROVE, NEPRIPRAVLJENE, VŠTEVŠI
ZREZANE, MLETE ALI STISNJENE ALI V PELETIH

Ta tar. številka je omejena na slamo in pleve v nepredelanem
stanju, t.j. v takšnem, v kakršnem so ob žetvi pšenice, nadalje
na zmlete in sprešane, ali pa v obliki peletov (t.j. aglomerirane
s pomočjo kompresije ali z dodajanjem veziva v razmerju, ki ne
presega 3 mas.%), vendar dalje nepredelanih. Ta tar. številka
izključuje očiščeno, beljeno ali obarvano slamo (tar. št. 14.01).


12.14

KOLERABA, KRMNA PESA, KORENJE ZA KRMO; SENO, LUCERNA, DETELJA,
ESPARZETA, KRMNI OHROVT, VOLČJI BOB, GRAŠICA IN PODOBNI PRIDELKI
ZA KRMO, TUDI V PELETIH

1214.10 - Moka in peleti iz lucerne (alfalfa)

1214.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Kolerabo (ratabagas) (Brassica nepobrassica), krmno repo,
živinsko korenje (bele in svetlorumene barve) in drugo korenje za
živinsko krmo. To korenje ostane uvrščeno v tej. rar. številki,
čeprav so lahko nekatere iz med teh vrst lahko primerne tudi za
prehrano ljudi.

(2)  Seno, lucerno (alfa-alfa), deteljo, krmno zelje, volčji bob,
grašico in podobne pridelke za krmo - sveže ali posušene, cele
ali narezane, zrezane ali stisnjene. Ti pridelki ostanejo v tej
tar. številki tudi, če so soljeni ali izpostavljeni drugim
postopkom v silosu, katerih namen je preprečiti fermentacijo ali
kvarjenje.

Pojem "podobni pridelki za krmo" je treba razumeti, kot da se
nanaša le na rastline, ki se posebej goje za krmo. Ta pojem ne
vključuje rastlinske odpadke, ki se lahko uporabljajo v iste
namene (tar. št. 23.08).

Proizvodi za krmo iz te tar. številka so lahko tudi v obliki
peletov, to je aglomerirani neposredno s prešanjem ali posredno z
dodajanjem veziva, ki v skupni teži ne sme preseči 3%.

Ta tar. številka izključuje:

a)  rdečo peso (rdečkasto oranžne barve) iz tar. št. 07.06,

b)  slamo in žitno pleve (tar. št. 12.13),

c)  rastlinske proizvode, ki niso posebej gojeni za krmo, čeprav
se za krmo uporabljajo (npr. vrhovi repe in korenja in zgornji
deli koruznega listja (tar. št. 23.08) in

d)  preparate za hrano za živali (npr. sladkana krma) (tar. št.
23.09).


                          13. POGLAVJE

   ŠELAK; GUME, SMOLE IN DRUGI RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI

OPOMBA

1.  Tar. št. 13.02 obsega med drugim ekstrakt sladke koreninice,
bolhača, hmelja, aloje in opija.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a)  ekstrakti sladke koreninice, ki vsebujejo nad 10 mas.%
saharoze ali so pripravljeni kot slaščice (tar. št. 17.04);

(b)  sladni ekstrakt (tar. št. 19.01);

(c)  ekstrakti kave, čaja ali maté čaja (tar. št. 21.01);

(d) rastlinski sokovi ali ekstrakti z pripravljanje alkoholnih
pijač (22. poglavje);

(e)  kafra, glicerizin ali drugi proizvodi iz tar. št. 29.14 in
29.38;

(f)  zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 ali reagenti za
določanje krvnih skupin (tar. št. 30.06);

(g)  ekstrakti za strojenje ali barvanje (tar. št. 32.01 ali
32.03);

(h)  eterična olja, zgoščena oziroma trdna olja (concretes),
rezinoidi, izvlečki oleosmol, vodni destilati ali vodne raztopine
eteričnih olj ali preparati na osnovi dišečih snovi vrst, ki se
uporabljajo v proizvodnji pijač (33. poglavje);

(ij) naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajak, čiki in podobne
naravne gume (tar. št. 40.01).


13.01

ŠELAK, NARAVNE GUME, SMOLE, GUMIJEVE SMOLE IN BALZAMI

1301.10 - Šelak

1301.20 - Arabski gumi

1301.90 - Drugo

(I)  Šelak

Šelak je smolnata snov, katero ustvarja na različnih vrstah
dreves nek insekt, ki pripada isti družini kot košeniljka in
škrlatna ščitasta uš.

Najvažnejše trgovske vrste so naslednje:

(A) Šelak v palicah, ki običajno sestoji iz vejic, na katerih je
nanesen šelak v debelejšem ali tanjšem sloju. Je temnordeč in je
najmočneje obarvana vrsta šelaka.

(B) Šelak v zrnih - to je drobljen šelak, ločen od vej (običajno)
s pranjem, ki deloma odstrani šelakovo barvilo.

(C) Šelak, znan tudi kot šelak v listih, ploščah ali rezinah -
dobjo ga s topljenjem in filtriranjem, služi pa prečiščevanju
smol. Ima obliko tenkih, prozornih lusk jantarjeve ali rdečkaste
barve. Podoben proizvod v obliki diska je znan kot "gumbasti
šelak".

Šelak se obsežno uporablja v proizvodnji oljnih lakov, v
elektroindustriji in v proizvodnji pečatnih voskov.

(D) Šelakovi odpadki (ali granatni šelak) - dobijo jih iz
odpadkov, ki ostanejo po predelavi šelaka.

Šelak je lahko razbarvan (če iz njega odstranijo barvo) ali
beljen. V slednjem primeru je včasih pripravljen v obliki zvitih
štren.

Iz te tar. številke je izključen sok določenega orientalskega
drevesa, ki se v stiku z zrakom strdi in tvori odporno prevleko
in je znan pod imeni "japonski" ali "kitajski lak" (tar. št.
13.02).

(II)  Naravne gume, smole, gumijeve smole, oljne smole in
balzami.

Naravne gume, smole, gimijeve smole, oljne smole in balzami so
proizvodi rastlinskih izločkov, ki se v stiku z zrakom strdijo in
se med seboj težko ločijo.

Ti proizvodi imajo naslednje lastnosti, po katerih jih je moč
ločtevati:

(A) Gume so brez vonja in okusa, so bolj ali manj razgradljive v
vodi, pri čemer nastajajo lepljive snovi. Gore brez vonja in ne,
da bi se pri tem talile.

(B) Smole niso topne v vodi, so blagega vonja, slabi prevodniki
elektrike in so nabite z negativno elektriciteto. Na toploti se
bolj ali manj mehčajo in talijo - ko pa zagorijo, gore s plamenom
z veliko dima in z značilnim vonjem.

(C) Gumijeve smole sestoje, kot že ime pove, iz naravnih mešanic
gum in smol v različnih razmerjih. Zaradi tega so gumijeve smole
delno topne v vodi. Ponavadi so prodornega in značilnega vonja in
okusa.

(D) Oljne smole in balzami sestoje iz smol, ki vsebujejo veliko
eteričnih olj. So tekoče, mehke konsistence in čutnega vonja.

Najpomembnejši proizvodi so:

(1)  Arabski gumi, izloček raznih akacij, ki ga včasih imenujejo
nilska guma, adenska guma, senegalska guma), nadalje tragantova
guma (iz nekaterih vrst Astragalusa), basra guma, anakardium
(guma drevesa kažu- oreha), indijska guma, nekatere t.i. izvirne
gume raznih vrst Rosaceae, kot so češnjevega, višnjevega,
breskvinega in mandeljnovega drevesa.

(2)  Sveže, tekoče oljne smole bora (vštevši terpentin), jelke
ali drugih iglavcev (surove ali prečiščene), pa tudi smole
iglavcev (omorikine galipot smole itd.), ki se posušene nahajajo
v drevesnih zarezah in vsebujejo rastlinske odpadke.

(3)  Kopal (Indija, Brazilija, Kongo itd.), vštevši fosilni
kopal; kauriguma; damar smola; mastiks; elemi; sandrak; zmajeva
kri.

(4)  Kambodža, amonijakova guma, asafetida, skamoni, euforbium,
galbanum, opoponax, olibanim ali tamjan, izmirna, akaroidna
smola, gvajak smola.

(5) Benzoe guma, styrax ali storaks (tekoč ali trden), tolu
balzam, Peru balzam, Kopaiba balzam, kanadski balzam, Meka
balzam, tapsia.

(6)  Kanabis smola (surova ali prečiščena) iz rastline kanabis
(kanabis smola je opojna droga - glej seznam na koncu 29.
poglavja).

Naravne gume, smole, oljne gume, gumijeve smole in balzami,
zajeti v tej tar. številki so lahko surovi, oprani, prečiščeni,
beljeni, zdrobljeni ali v prahu. Vendar pa ta tar. številka
izključuje tiste, ki so bili izpostavljeni postopkom, kot je npr.
postopek z vodo pod pritiskom, z mineralnimi kislinami, ali pa
npr. topli postopek. Tako je z gumami in gumijevimi smolami, ki
so postale topne s postopkom z vodo pod pritiskom (tar. št.
13.02), z gumami, ki so postale topljive s postopkom z žveplovo
kislino (tar. št. 35.06) in smolami, ki so postale topne v
sušilnih oljih s toplotnim postopkom (tar. št. 38.06).

Ta tar. številka izključuje tudi:

a)  jantar (tar. št. 25.30),

b)  zdravila, ki vsebujejo naravne balzame in pripravljena
zdravila iz raznih vrst snovi, ki so znane kot balzami (tar. št.
30.03 ali 30.04),

c)  šelakove barve - barvila, ekstrahirana iz šelaka (tar. št.
32.03),

d)  rezinoide, ekstrahirane iz snovi iz te tar. številke (tar.
št. 33.01),

e)  tal olje, včasih znano kot tekočo kolofonijo (tar. št.
38.03),

f)  terpentinska olja (tar. št. 38.05) in

g)  kolofonija, smolne kisline, pinolin in smolna olja, rezinate,
katransko kolofonijo, pivsko smolo in podobne preparate na osnovi
kolofonije (38. poglavje).


13.02

RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI; PEKTINSKE SNOVI, PEKTINATI IN
PEKTATI; AGAR-AGAR IN DRUGE SLUZI TER SREDSTVA ZA ZGOŠČEVANJE,
DOBLJENI IZ RASTLINSKIH PROIZVODOV, MODIFICIRANI ALI
NEMODIFICIRANI

        - Rastlinski sokovi in ekstrakti:

1302.11 - - opija

1302.12 - - iz sladkih koreninic

1302.13 - - hmelja

1302.14 - - bolhača ali rastlinski korenin, ki vsebujejo rotenon

1302.19 - - drugi

1302.20 - Pektinske snovi, pektinati in pektati

        - Sluzi in snovi za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih
          proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

1302.31 - - agar-agar

1302.32 - - sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz
            rožičev, rožičevih semen ali semena giara,
            modificirani ali nemodificirani

1302.39 - - drugo

(A)  Rastlinski sokovi in ekstrakti.

Ta tar. številka vključuje sokove in ekstrakte - rastlinske
proizvode, ki se ponavadi pridobivanjo z naravnim izločanjem ali
zarezovanjem, ali pa z ekstrakcijo s pomočjo razredčila i to pod
pogojem, da niso našteti ali vključeni v druge specifične tar.
številke Nomenklature (glej spisek izključitev na koncu dela (A)
tega komentarja.

Ti sokovi in ekstrakti se razlikujejo od eteričnih olj,
rezinoidov in ekstrahiranih oljnih smol iz tar. št. 33.01 po tem,
da vsebujejo poleg hlapljivih dišavnih sestavin veliko večji
delež drugih rastlinskih snovi (npr. klorofil, tkanine, grenke
snovi, ogljikove hidrate in druge ekstraktivne snovi)

Sokovi in ekstrakti, ki so razvrščeni tukaj, vključujejo:

(1)  Opij - posušeni sok makovega stroka (Papaver somniferum),
katerega dobivajo z zarezovanjem ali z ekstrakcijo iz stebla ali
semenskega stroka. Ponavadi je v obliki kroglic in pogač raznih
velikosti in oblik.

(2)  Sok sladkih koreninic je ekstrahiran iz posušenih koreninic
rastline iz družine Leguminosae (Glycyrhiza glabra), in sicer s
toplo vodo pod pritiskom, nato pa koncentriran. Lahko je v
tekočem stanju ali v obliki blokov, pogač, rezin, palčk ali
prahu. (Sok sladkih koreninic, ki vsebuje po teži več kot 10%
sladkorja, ali oni, ki je pripravljen kot sladkorni proizvod,
neglede na vsebnost sladkorja, se iz te tar. številke izključuje
(glej tar. št. 17.04).

(3)  Ekstrakt hmelja.

(4)  Piretrum - ekstrakt bolhača se pridobiva predvsem iz cvetov
raznih piretrumov - bolhačev (npr. Chrysanthenum cineraraefolium)
z ekstrakcijo z enim izmed organskih topil, kot je npr. normalni
heksan ali "petrol eter".

(5) Ekstrakte rastlinskih korenin, ki vsebujejo rotenon
("derris", "cube", "timbo", "barbasco" itd.).

(6) Ekstrakte in tinkture katerekoli vrste rastlin rodu kanabis.

 Surova ali prečiščena kanabisova smola je iz te tar. številke
izključena (tar. št. 13.01).

(7) Ekstrakt ginsenga, katerega pridobivajo z ekstrakcijo s
pomočjo vode ali alkohola, vštevši pakiranja za maloprodajo.

 Mešanice ekstrakta ginsenga z drugimi sestavinami (npr. z
laktozo ali z glukozo), ki se uporabljajo za pripravo "čaja"
ginseng ali pijač ginseng, so izključena (tar. št. 21.06)

(8) Aloa - zgoščen sok zelo grenkega okusa iz več vrst rastlin
istega imena (iz družine Liliceae)

(9) Podofilum - smolasta snov, ki je iz posušenih rizomov
Podophylum peltatum ekstrahirana z alkoholom.

(10)  Kurare - vodni ekstrakt iz listja in in skorje raznih
rastlin iz družine Strychnos.

(11)  ekstrakt kasia-amare, ki ga pridobivajo iz lesa istoimenih
grmov (družina Simaroubaceae), ki uspeva v Južni Ameriki.

(12)  Druge medicinske ekstrakte, npr. belladonno, črni bezeg,
cascara sagrada, česen, lincura, jalapski koren, kinhona,
rabarbara, sarsaparilla, tamarinda, baldrijan, jelkini popki,
koka, kolocint, moška praprot, čarovničina leska, črni zobnik,
rženi rožički.

(13)  Mana - gost in sladek sok, ki ga pridobivajo z zarezovanjem
iz nekaterih vrst jesena.

(14)  Lepilo za ptice - viskozno in raztegljivo lepilo zelenkaste
barve, ekstrahiran iz jagod bele omele in bodike.

(15)  Vodni ekstrakt, katerega pridobivajo z ekstrakcijo
marelične pulpe. Vendar pa so marelični stroki in pulpe
izključene iz te tar. števikke (tar. št. 12.11).

(16)  Kino guma - zgoščen sok določenega tropskega drevesa in ki
se uporablja pri strojenju in v medicini.

(17)  Japonski (ali kitajski) lak (naravni lak) je sok, katerega
pridobivajo z zarezovanjem nekaterih vrst grmov, imenovanih
"urushi" in ki uspevajo na Dalnjem Vzhodu (npr. Rhus
vernificera). Uporablja se za premaze ali za okrasitev raznih
predmetov (npr. pladnjev, kovčkov itd.)

(18)  Sok papaje - posušen ali neposušen, vendar neprečiščen kot
papainov encim (aglomerirani lateks-globule so opazne pri
mikroskopski raziskavi). Papain je iz te tar. številke izključen
(tar. št. 35.07).

(19) Ekstrakt kole, katerega pridobivajo iz plodov kole (semena
raznih vrst kole, npr. Cola nitida), in ki se uporablja za
proizvodnjo raznih vrst pijač.

(20)  Ekstrakt iz lupine oreha kažu. Vendar pa so polimeri,
pridobljeni iz tekočega ekstrakta lupine oreha kažu, iz te tar.
številke izključeni (pretežno v tar. št. 39.11).

(21)  "Vanilia oleo smole" (včasih zmotno imenovana vanilia
resinoid ali "vanilia ekstrakt").

Sokovi so ponavadi zgoščeni ali strjeni. Ekstrakti so lahko
tekoči, kašasti ali trdni. "Tinkture" so ekstrakti, ki so še
raztopljeni v alkoholu, s pomočjo katerega poteka ekstrakcija;
takoimenovani "ekstrakti fluida" pa so raztopine ekstrakta v npr.
alkoholu, glicerinu ali v mineralnem olju. Tinkture in ekstrakti
fluida so v splošnem standardizirani (npr. ekstrakt piretruma -
bolhačev ekstrakt, je lahko standardiziran z dodajanjem
mineralnega olja z namenom, da bi dosegel komercialno stopnjo
vsebnosti piretrina (od 2 do 20 ali 25%). Trdni ekstrakti se
pridobivajo z izparevanjem topila. Nekaterim ekstraktom se včasih
dodajajo notranje snovi, da bi se ekstrakti lažje reducirali v
prah (npr. ekstrakt belladonne, kateremu dodajajo gumiarabikum),
ali pa, da se doseže standardna trdota (opiju se, na primer,
dodajajo določene količine škroba, da bi dobili proizvod z znano
vsebnostjo morfija). Dodajanje takih snovi ne vpliva na
razvrščanje trdnih ekstraktov.

Ekstrakti so lahko enostavni ali sestavljeni. Enostavne ekstrakte
pridobivajo z obdelavo samo ene vrste rastlin, sestavljene pa ali
z mešanjem enostavnih ekstraktov, ali pa z obdelavo mešanic
različnih vrst rastlin. Torej vsebujejo sestavljeni ekstrakti (v
obliki alkoholnih tinktur ali v drugih oblikah) sestavine raznih
vrst rastlin. Obsegajo tudi sestavljene ekstrakte japonskega
korena, aloje lubja kininovca itd.

Rastlinski sokovi iz te tar. številke predstavljajo surovine za
mnoge proizvode. Rastlinskih sokov pa ne vključuje ta tar.
številka, v kolikor imajo vsled dodajanja drugih snovi značaj
pripravljene hrane, zdravil itd.

Nekateri proizvodi iz te tar. številke, katere mednarodni
predpisi spoznavajo za opojne droge, so navedeni v spisku na
koncu 29. poglavja.

Primeri preparatov, katere ta tar. številka izključuje, so:

(i)  aromatizirani sirupi, ki vsebujejo rastlinske ekstrakte
(tar. št. 21.06),

(ii)  sestavljeni preparati, ki se uporabljajo za pripravo pijač.
Te predelave pridobivajo z mešanjem rastlinskih ekstraktov iz te
tar. številke z mlečno, vinsko, citronsko in fosforno kislino, z
konzervansi, s sredstvi za penjenje, s sadnimi sokovi itd.,
včasih tudi z eteričnimi olji. Tako dobljeni preparati se
uvrščajo v tar. št. 21.06 ali 33.02,

(iii)  medicinski preparati, od katerih so nekateri znani kot
"tinkture" in ki sestoje iz mešanic rastlinskih ekstraktov z
drugimi proizvodi (npr. preparati iz mešanic ekstraktov paprike,
terpentinskega olja, kafre in metilnega saciliata ali pa mešanice
opijeve tinkture, janeževega olja, kafre in benzojeve kisline)
(tar. št. 30.03 ali 30.04),

(iv)  intermedijarni proizvodi za izdelavo insekticidov, ki
sestoje iz bolhačevega ekstrakta, razredčenega z dodajanjem
mineralnega olja tako in v taki količini, da je vsebnost piretra
manjša od 2% po teži, ali pa razredčenega z drugimi snovmi, kot
so npr. sinergisti (npr. piperonil butoksid (tar. št. 38.08).

Ta tar. številka izključuje tudi rastlinske ekstrakte-mešanice,
brez dodanih drugih snovi, za terapevtske in profilaktične
namene. Takšne mešanice, kot tudi podobni medicinski sestavljeni
ekstrakti, izdelani z obdelavo rastlinske mešanice, se uvrščajo v
tar. št. 30.03 ali 30.04. Vendar pa tar. št. 30.04 vključuje tudi
enostavne rastlinske ekstrakte (tudi standardizirane ali
raztopljene v kateremkoli topilu), v kolikor so pripravljeni v
odmerkih za terapevtske ali profilaktične namene, ali pa v
pakiranjih za maloprodajo za pravkar navedene namene.

Ta tar. številka izključuje eterična olja, resionoide in
ekstrakte oleosmol (tar.št. 33.01).

Eterična olja (ki se lahko pridobivajo tudi s solventno
ekstrakcijo), se razlikujejo od ekstraktov, ki se uvrščajo v to
tar.št. po tem, da se v glavnem sestavljena iz hlapnih
aromatičnih snovi.

Resinoidi se razlikujejo od ekstraktov, ki se uvrščajo v to
tar.št. po tem, da so pridobivajo z ekstrakcijo z organskimi
topili ali super-kritičnimi tekočinami (npr., ogljikov dioksidni
plin pod pritiskom) suhih naravnih neceličnih rastlin ali
živalskih smolnatih snovi.

Ekstrahirane oleosmole se razlikujejo od ekstraktov iz te tar.št.
po tem, da:

se pridobivajo iz naravnih celičnih rastlin (skoraj vedno iz
začimb ali aromatičnih rastlin) z ekstrakcijo ali z organskimi
topili ali s super-kritičnimi tekočinami in vsebujejo hlapljive
aromatične snovi skupaj z nehlapljivimi snovmi prijetnega okusa,
ki definira karakteristični vonj ali aromo dišave ali aromatične
rastline.

Ta tar. številka izključuje tudi naslednje rastlinske proizvode,
uvrščene v bolj specifičnih tar. številkah Nomenklature:

a)  naravne gume, gumijeve smole, oljne smole in balzame (tar.
št. 13.01),

b) ekstrakt slada (tar. št. 19.01),

c)  kavni ali čajni ekstrakt, ekstrakt mate-čaja (tar. št.
21.01),

d)  alkoholne sokove in ekstrakte, iz katerih izdelujejo pijače
(22. poglavje),

e)  tobačne ekstrakte (tar. št. 24.03),

f)  kafro ((tar. št. 29.14), glicerizin in glirizate (tar. št.
29.38),

g)  ekstrakte, ki se uporabljajo kot indikatorji krvnih skupin
(tar. št. 30.06),

h)  ekstrakte za strojenje (tar. št. 32.01),

i)  barvilne ekstrake (tar.št. 32.03) in

j)  naravno gumo - kavčuk, balata, gutaperča, gvajak, čikl in
podobne naravne gume (tar. št. 40.01).

(B)  Pektinske snovi, pektinati in pektati.

Pektinske snovi (v trgovini znane kot "pektini") so polisaharidi,
katerih osnovna struktura sestoji iz poligalakturonskih kislin.
Nahajajo se v rastlinskih celicah, še posebno sadja in vrtnin.
Pridobivajo se iz ostankov jabolk in hrušk, dinj, agrumov,
sladkorne pese ipd. Pektini se uporabljajo predvsem kot sredstva
za želatiniranje v proizvodnji marmelad in drugih konzerv.
Pektinske snovi so lahko tekoče ali v prahu in se kot
standarizirane ali pa brez dodanega sladkorja (glukoze, saharoze
itd.) ali drugih proizvodov (s pomočjo katerih naj bi se
zagotovila stalna aktivnost, to je učinkovitost v uporabi)
uvrščajo v to tar. številko. Včasih vsebujejo natrijev citrat in
druge soli za vzdrževanje sredine - t.i. "puffer" soli.

Pektinati so soli pektinskih kislin (deloma metoksiliranih
poligalakturoničnih kislin, pektati pa so soli pektinskih kislin
(demetoksiliranih pektonskih kislin) - imajo mnogo podobnih
lastnosti in se uporabljajo kot pektini.

(C)  Agar-agar in druge sluzi, modificirani ali nemodificirani,
dobljeni iz rastlinskih proizvodov.

Sluzi in zgoščevalci iz rastlinskih proizvodov v hladni vodi
nabreknejo, v topli pa se razgradijo in tvorijo homogene,
želatinozne in (ponavadi po hlajenju) brezokusne mase.
Uporabljajo se predvsem kot nadomestek želatine pri pripravi
hrane, kot apretura v proizvodnji tekstila in papirja, za
bistrenje nekaterih tekočin, za osnove bakterijskim kulturam, v
farmaciji in pri izdelavi kozmetike. Lahko so modificirani s
kemijskim postopkom (npr. esterificirani, eterificirani, obdelani
z boraksom, s kislinami in bazami).

Ti proizvodi se v to tar. številko uvrščajo neglede na to, ali so
standarizirani ali ne z dodajanjem sladkorja (glukoza, saharoza)
ali drugih proizvodov, ki naj bi zagotovili stalno aktivnost).

Najpomembnejši so:

(1)  Agar-agar (ali agar), katerega pridobivajo z ekstrakcijo
nekaterih morskih alg, ki se nahajajo predvsem v Indijskem in v
Tihem oceanu in ki se ponavadi dobavljajo v obliki posušenih
vlaken, kosmov, prahu ali pa v želatinozni obliki, ki je
posledica kislinske obdelave. V trgovini je agar znan kot
japonska rastlinska želatina (ali mah) in Alga spinosa (spinosa).

(2)  Endospena rožičeva moka (Ceratonia siliqua) ali semena
giarja (Cyamopsis psoralioides ali Cyamopsis tetragonoloba). Te
moke se v to tar. številko vključujejo celo, če so neznatno
modificirane s kemijskimi postopki, da bi se stabilizirale
njihovi sluzasti sestojki (viskoznost, topnost itd.).

(3)  Karagenan, ki je ekstrakt karagena, znanega tudi kot irski
mah ali biserni mah. Ponavadi je v obliki vlaknastih niti, luskic
ali prahu. Ta tar. št. vključuje tudi sluzaste snovi, katere
pridobivajo iz karagenina s kemijsko transformacijo (npr.
natrijev karagenat).

(4)  Sredstva za zgoščevanje, ki se pridobivajo iz gum, gumenih
smol in katerim omogoči topnost postopek z vodo pod pritiskom ali
kakšen drug proces.

(5) Moka kotiledona tamarinovega zrna (Tamarindus indica). Ta
moka se v to tar. številko uvršča tudi, če je termično ali
kemijsko modificirana.

Ta tar. številka ne vključuje:

a)  surovih ali posušenih morskih in drugih alg (tar. št. 12.12)
in

b)  alginske kisline in alginate (tar. št. 39.13).


                          14. POGLAVJE

RASTLINSKI MATERIALI ZA PLETARSTVO, RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO
              OMENJENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo naslednji proizvodi, ki jih je treba
uvrstiti v XI. oddelek: rastlinski materiali in vlakna iz
rastlinskih materialov tistih vrst, ki se uporabljajo v glavnem v
proizvodnji tekstila, ne glede na to, kako se pripravljajo, in
drugi rastlinski materiali, ki so obdelani za izključno rabo kot
tekstilni material.

2.  Tar. št. 14.01 obsega med drugim bambus (neklan ali klan,
strugan po dolžini ali razrezan na določeno dolžino, na koncih
zaobljen, beljen, zaščiten proti ognju, poliran ali barvan),
klano vrbovo protje, trsje in podobno, stržen španskega trsa,
španski trs brez stržena ali klan španski trs. V to tarifno
številko ne spadajo iveri (tar. št. 44.04).

3.  V tar. št. 14.02 ne spada lesna volna (tar. št. 44.05).

4.  V tar. št. 14.03 ne spadajo pripravljeni svežnji ali šopi za
izdelavo metel in ščetk (tar. št. 96.03).


SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(1)  rastlinske materiale, surove ali enostavno obdelane, ki se
uporabljajo predvsem v pletarstvu, pri proizvodnji metel in
ščetk, ali pa kot polnilo (pri tapeciranju) ali za podlaganje,

(2)  semena, zrna, lupine in plodove v lupini vrst, ki se
uporabljajo v rezbariji, proizvodnji gumbov in drugega
galanterijskega blaga,

(3)  rastlinske proizvode, ki na drugem mestu niso navadeni.

To poglavje ne vključuje rastlinskih materialov vrst, ki se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo tekstila, niti drugih
rastlinskih materialov, predelanih za uporabo kot tekstilni
materiali (oddelek XI).


14.01

RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA PLETARSTVO
(NPR. BAMBUS, ŠPANSKI TRS, TRS, ROGOZ, VRBOVO PROTJE, RAFIJA,
OČIŠČENA ŽITNA SLAMA, BELJENA ALI BARVANA IN LIPOVO LUBJE

1401.10 - Bambus

1401.20 - Španski trs

1401.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje surove rastlinske materiale, ki se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo s spenjanjem ali pletenjem
predmetov, kot so hasure, pladnji, košare vseh vrst (vštevši
košare za pakiranje sadja, vrtnin, ostrig ipd.), potovalne
košare, potovalne kovčke, pohištvo (npr. stoli in mize), klobuke
itd. Ti surovi materiali se lahko uporabijo tudi za proizvodnjo
ščetk, dežnikovih ročajev, sprehajalnih palic, ribiških palic,
cevk za pipe, grobih vrvi ipd., pa tudi za proizvodnjo papirne
mase ali za steljo.

Ta tarifna številka med drugim vključuje:

(1)  Bambuse, t.j. posebne vrste trave, ki v obilju uspevajo v
tropskih krajih, še posebno na Kitajskem, na Japonskem in v
Indiji. Bambuski imajo zelo lahko in ponavadi votlo steblo,
včasih z brazdo med izmenjajočimi se pari kolen. Ta tar. št.
vključuje bambus (klan ali neklan, strugan po dolžini ali narezan
na določene dolžine, na koncih zaobljen, beljen, impregniran
proti ognju, poliran ali barvan).(2)  Španski trs, to so stebla
palme-plazilke, ponavadi iz družine Calamusa in ponavadi
prihajajo iz Južne Amerike. So cilindrične, močne in prožne,
ponavadi premera 0,3 do 0,6 cm, njihova barva se giblje od
rumenedo rjave. Njihova površina je lahko svetleča ali matirana.
Ta tar. številka vključuješpanske trse in trde zunanje palice.
Obsega tudi dolge trakove, katere dobijo s podolžnim rezanjem teh
jeder oz. palic, pa tudi cel španski trs.

(3)  Navadno trsje in rogoze - to je zbirni naziv, ki se je
prijel mnogih tranatih rastlin, ki rastejo na močvirnatih tleh v
zmernih in tropskih krajih. Trsi imajo ponavadi trša stebla ali
palice z vozli v precej ena kih razdaljah in ki označujejo mesta
listov. Najbolj znane vrste najpogosteje vključujejo vodo rogoz
(Scirpus lacustris) in divji trs (Arundo donax in Phragmites
communis), nadalje razne vrste Cyperusa (npr. Cyperus
tegetiformis ali kitajska rogoz) in razne vrste Juncusa (npr.
Juncus ef- usus ali japonska rogoz),

(4)  Vrbo-ivo (belo, rumeno, zeleno in rdečo), in sicer dolge,
prožne in mlade poganjke ali pa veje nekaterih vrst vrbe (Salix),

(5)  Rafijo - trgovsko ime za vlaknaste trakove, katere
pridobivajo iz listov določenih palm iz družine rafij. Med njimi
je najpomembnejša Raffia ruffa, ki uspeva predvsem na
Madagaskarju. Rafija se uporablja za pletenje, ali pa kot vezivni
element v vrtovih. Tkanine iz predene rafije se iz te tar.
številke izključujejo (tar. št. 46.01). Ta tarifna številka
vključuje drugo listje in travo (npr. travo paname in latanije),
ki se upo rablja v iste namene kot rafija za izdelavo klobukov,

(6)  Slamo žitaric, z ali brez klasov, vendar očiščeno, beljeno
ali barvano (glej besedilo v nadaljevanju),

(7)  Notranjo lubje nekaterih vrst lipe (vrste tilia). Vlakna
tega lubja so zelo močna in se uporabljajo za izdelavo vrvi,
platna za pakiranje in grobih hasur, pa tudi kot vezivo. Ta tar.
številka vključuje lubje drevesa baobab in lubje nekaterih vrst
vrb in topolov - služijo različnim namenom.

Razen slame žitaric, katere se nepredelane izključujejo iz te
tar. številke (tar. št. 12.13), pa ta tar. številka vključuje
rastlinske snovi za pletenje - tako oprane, surove, nasekane v
trakove, likane, beljene, kot tudi pripravljene za barvanje,
pobarvane, lakirane ali ognjeodporno obdelane. Blago iz te tar.
številke je lahko tudi narezana na določene dolžine in na koncih
ukrivljena (npr. slama za izdelavo slamic za pitje, trs za
izdelovanje ribiških palic, bambusi za barvanje ipd.), ali pa
razvrščena v svežnje, ki so lahko le slabo poviti zaradi lažjega
pakiranja, skladiščenja, transporta itd. Materiali iz te tar.
številke, ki so zaviti skupaj, da bi bili primernejši za uporabo
v takem stanju, kot pa v pletenicah, se uvrščajo v tar. št.
46.01.

Ta tar. številka ne vključuje:

a)  trsk ali cepanic lesa (tar. št. 44.04) in

b)  prej opisanih rastlinskih snovi, ki so valjane, lomljene,
česane ali drugače pripravljene za predenje (tar. št. od 53.03 do
53.05).


14.02

RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT MATERIALI ZA
POLNJENJE IN TAPECIRANJE (NPR. KAPOK, RASTLINSKI LASJE, MORSKA
TRAVA), VKLJUČNO S TISTIMI, KI SO PRIPRAVLJENI V PLASTEH, S
PODLAGO ALI BREZ PODLAGE IZ DRUGIH MATERIALOV

1402.10 - Kapok

1402.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje rastlinske materiale, ki se
uporabljajo predvsem za tapeciranje pohištva, vzglavnikov,
vzmetnic, sedal in držal, reševalnih pasov itd. Ti materiali
ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če se uporabljajo
enakovredno tudi za kaj drugega.

Tar. številka izključuje rastlinske materiale, ki se uporabljajo
kot polnila, vendar so naštete na drugem mestu, ali pa se
pretežno uporabljajo v druge namene, npr. trava esparto (tar. št.
14.04), lesena volna (tar. št. 44.05), volna plute (tar. št.
4501), kokosova vlakna (tar. št. 53.05) in odpadki rastlinskih
tekstilnih vlaken.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  kapok, kar je trgovsko ime za bledorumen ali včasih rjav
puh, ki obdaja semena raznih dreves iz družine Bombacecae. Vlakna
so dolga od 15 do 30 mm (odvisno od vrste), so raztegljiva,
vodoodporna, lahka, vendar drobljiva,

(2)  drugi rastlinski puhi, včasih znani pod imenom "rastlinska
svila", ki sestoji iz enoceličnih dlak semen določenih vrst
tropskih rastlin (npr. Aclepais),

(3)  proizvode, znane kot rastlinski lasje, vštevši alžirska
vlakna (crin vegetal - rastlinski lasje), katero pridobivajo iz
listja določenih vrst pritlikavih palm (predvsem vrste Chamaerpos
humilis),

(4)  jeguljasto travo (zostera marina), to je vrsto morske
rastline, ki je po obliki podobna dlaki ali travi, in

(5)  naravno kodrast proizvod (foin frise), katerega pridobivajo
iz listja določenih trsov iz družine Carex.

Ta tar. številka vključuje te materiale surove ali očiščene,
beljene, barvane, česane ali drugače predelane (razen
pripravljene za predenje). Ti materiali ostanejo uvrščeni v to
tar. številko, če se uvozijo v snopih ali svežnjih.

Ta tar. številka vključuje tudi sloje rastlinskih materialov prej
opisanih vrst na tekstilni podlagi, na papirni podlagi itd., ali
pa nameščene med listi tekstila, papirja itd., tako da so prešiti
ali enostavno zašiti.


14.03

RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA IZDELOVANJE
METEL IN ŠČETK (NPR. SIREK, PISAVA, PIRJEVICA), TUDI V SVEŽNJIH
IN ŠOPIH

1403.10 - Sirek za metle (Sorghum vulgare var. technicum)

1403.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje rastlinske materiale, ki se
uporabljajo predvsem za ščetke, metle itd tudi, če jih je mogoče
istočasno uporabiti v kakšne druge namene. Vendar pa ta tar.
številka izključuje rastlinske materiale, navedene na drugem
mestu v Nomenklaturi ali pa tiste, ki se ve uporabljajo v prvi
vrsti za izdelavo metel in ščetk (npr. bambusi, trsi in rogoze -
tar. št. 14.01), nadalje alfa, trava esparto in stebla za metle
iz barvilne koščeničice, v kolikor niso predelane za tekstilno
uporabo - tar. št. 14.04, tar. št. 53.03, v kolikor je (barvna
koščeničica) predelana za tekstilno uporabo, ali pa tar. št.
53.05 (alfa in trava esparto), pa tudi vlakna kokosovega oreha -
tar. št. 53.05).

Proizvodi, ki spadajo v to tar. številko, vključujejo:

(1)  Trave riža in sirka (Sorghum vulgare va. technicum) in
nekaterih vrst prosa brez semen.

(2)  Piasavo - vlakna, katere pridobivajo iz listja nekaterih
tropskih palm, katerih najbolj znani vrsti sta brazilska in
afriška piasava.

(3)  Korenine pirjevine, to je travnate rastline iz družine
Andropogon, ki uspeva na suhi in peščeni zemlji. Ta rastlina,
znana včasih kot "trava za ščetke", je vrsta plevela, ki uspeva v
Evropi, predvsem na Madžarskem in v Italiji. Teh korenin
pirjevine ne gre enačiti s koreninami vetiverja (trava kus-kus
ali indijska pirjevina), ki daje eterično olje in ki ima
zdravilne lastnosti (tar. št. 12.11).

(4)  Korenine nekaterih drugih travnatih rastlin iz Centralne
Amerike, kot so korenine rastlin iz družine Epicampes (npr.
metlina).

(5)  Vlakna gomutija, ki se pridobivajo iz rastline Arenga
saccharifera ali pinata.

(6)  Istl ali ikstl (Tampiko, vlakna tampika, meksikansko
vlakno), ki je sestavljen iz vlaken, vštevši tudi kratko togo
vlakno, katerega pridobivajo iz meksikanske kratkolistne agave.

Vsi ti materiali ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če so
rezani, beljeni, barvani ali česani (razen za predenje), pa tudi
v svešnjih in kodeljah.

Ta tarifna številka pa ne vključuje pripravljene vozle ali
snopiče iz vlaken, gotove za vstavljanje brez delitve na metle
ali ščetke, ali pa tiste, ki zahtevajo le manjše postopke, da bi
bili pripravljeni za takšno vstavljanje. Ti proizvodi se uvrščajo
v tar. št. 96.03 (glej opombo št. 3 k 96. poglavju).


14.04

RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM
MESTU

1404.10 - Surovi rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem
za barvanje ali  strojenje

1404.20 - Linters iz bombaža

1404.90 - Drugi

Ta tar. številka vključuje vse rastlinske proizvode, ki niso
navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tarifi. Vključuje:

(A)  Rastlinske proizvode, ki se uporabljajo predvsem za barvanje
in strojenje - neposredno ali pri pripravi ekstraktov za barvanje
ali strojenje. Lahko so neobdelani, očiščeni, posušeni, zmleti ai
v prahu, vštevši aglomerirane.

Pomembnejši proizvodi so:

(1)  Les: ruja (sumach), rujevina (fustic), vštevši t.i. mlado
rujevino, nadalje kampehov les, kvebračo, brazilski les (varzilo,
vštevši pernambukov les), kostanjev les in rdeča sandalovina.

Poudariti je treba, da se les, ki se izključno ali pretežno
uporablja za barvanje ali strojenje, uvršča v to tar. številko
le, kadar se uvaža kot prah, trske, ostružki ali v drugih
oblikah, ki se pretežno uporabljajo za barvanje ali strojenje.
Takšen les v obliki odrezane deske je iz te tar. številke
izključen (44. poglavje).

(2)  Drevesno lubje raznih vrst hrasta (vštevši lubje črnega
hrasta) (quercitron) in drugo lubje hrasta plutovca, nadalje
kostanjev, srebrne breze, rujevine in "mlade rujevine",
avstralijske akacije mimoze, mangrove, pikastega mišjaka in vrbe,

(3)  Korenine in podobno: broč, "canaigre", Berberis vulgaris in
kane,

(4)  Plodove, jagode in semena strokov algarobice, žirove kapice
(valoneja), mirobale, "dividivi" (libidibi), jagode pasderne
(znane kot perzijske jagode, turška semena, rumene jagode...),
semena in pulpa "anata", orehove in mandljeve lupine,

(5)  Šiške: šiške alepo, kitajske šiške, madžarske šiške, borove
šiške itd. Šiške so izrastki, ki nastanejo na listju ali vejicah
različnega hrastovega ali drugega drevja tam, kjer jih preluknajo
določeni insekti, npr insekti vrste Cynpis. Ti proizvodi
vsebujejo tanin in trioksibenzojevo kislino in se uporabljajo kot
barvilo v proizvodnji nekaterih črnil (tint) za pisanje.

(6)  Peclje, stebla, listje in cvetje oblajsta, ruja, "mlade
rujevine", božjega lesa, mirte, sočnice, kane, resede, rastline
indigo, listje mastike, cvetje žafranike (križani žafran) in
zeleni les za barvanje (Genista tinctoria, voskasti oblajst).

 Poudariti je treba, da so žafranovi pestiči in stebelca iz te
tar. številke izključeni (tar. št. 09.10).

(7)  Lišaje, iz katerih pridobivajo barve arčil, rdeči indigo in
litmus lakmus (Rocella tinctoria i fuciformis, Lichen tartareus
in Lichen paralellus, bubuljičasti lišaj ali Umbrilicaria
pustulata).

Ta tar. številka izključuje:

a)  ekstrakte rastlinskega izvora za strojenje in tanine
(taninske kisline), vštevši vodni ekstrakt tanina šišk (tar. št.
32.01) in

b)  lesne ekstrakte in ekstrakte drugih rastlin za barvanje (tar.
št. 32.03).

(B)  Linters iz bombaža.

Semena nekaterih vrst bombžaža so po ločitvi vlaken še vedno
obdana s finim puhom iz kratkih vlaken (ponavadi krajšim od 5
mm). Ta vlakna so znana kot bombažni linters.

Ta vlakna so za predenje prekratka. Zaradi visoke vsebnosti
celuloze pa so vlakna zelo primerna za proizvodnjo brezdimnega
smodnika in umetnih vlaken (npr. rajona) ter celulozne plastične
mase. Včasih se uporabljajo pri proizvodnji nekaterih vrst
papirja, filtrirnih blokov in kot polnilo v gumarski industriji.

Bombažni linters ostane uvrščen v tej tar. številki neglede na
to, čemu je namenjen in neglede na to, ali je surov, prečiščen,
beljen, obarvan ali vpojen. Pojavlja se v razsutem stanju ali
sprešan v obliko listov ali plošč.

Ta tar. številka ne vključuje:

a)  vate, namočene v zdravilnih snoveh ali pripravljene v
pakiranjih za maloprodajo, za medicinske, zobozdravniške ali
veterinarske namene (tar. št. 30.05) in

b)  druge vate (tar. št. 56.01).

(C)  Trdo seme, koščice, lupine oreha za rezbarstvo.

Ti proizvodi se uporabljajo predvsem za proizvodnjo gumbov, perl,
molekov in drugega drobnega okrasnega blaga. Ti proizvodi med
drugim vključujejo:

(1)  Korozo, to je semena ("orehe") nekaterih vrst palm, ki
uspevajo predvsem v Južni Ameriki. Po strukturi, trdoti in barvi
spominjajo na slonovino in od tod tudi njihovo ime "rastlinska
slonovina".

(2)  Seme ("orehe") palme dum, ki uspeva pretežno v Vzhodni in
Centralni Afriki (v Etiopiji, Somaliji, Sudani itd.).

(3)  Podobne "orehe" nekaterih drugih palm (npr. palmira in
tahitijski orehi), rastline Abrus precatorius (imenovano tudi
perlasti les), dateljeve koščice, orehi palme piasave.

(4) Semena trsa vrste Canna indica (indijski trs); semena trsa
vrste Abrus precatotius (znan pod imenom "biserno drevo";
datljeve koščice; orehi palme vrste paissava.

(5)  Lupine kokosovega oreha.

Pravkar našteti proizvodi ostanejo v tej tar. ševilki neglede na
to, ali so celi, ali pa (kot je pogost primer s korozojem in
orehi dum) ali so v krhljih, vendar ne drugače obdelani. Kadar so
obdelani drugače, se iz te tar. številke izključujejo (ponavadi
tar. št. 96.02 ali 96.06).

(D)  Druge rastlinske proizvode.

Ti proizvodi vključujejo:

(1)  Esparto iz trave esparto (Stipa tenacissima) in iz trave
Lygeum spartum, ki raste v Afriki in v Španiji. Uporablja se
predvsem za proizvodnjo celuloze, pa tudi za izdelavo vrvi in
mrež, pletarskih proizvodov kot so tepihi, hasure, košare,
obuvala itd. Uporablja se tudi kot polnilo (za tapeciranje) in
podlaganje stolov in vzmetnic.

Esparto se v to tar. številko uvršča le, kadar je v obliki stebel
ali listja, če je surov, beljen ali barvan; v kolikor je valjan,
lomljen ali česan kot tekstilno vlakno, se iz te tar. številke
izključuje (tar. št. 53.05).

(2)  Surova stebla metline, to je stročnice, katere vlakna se
uporabljajo v tekstilni industriji. Njena česana vlakna ali tulje
se iz te tar. številke izključujejo (tar. št. 53.03),

(3)  Lufo, znano tudi kot rastlinska goba, ki sestoji iz
celičnega tkiva ene vrste buče (Luffa cylindrica).

 Gobe živalskega izvora so izključene (tar. št. 05.09),

(4)  Korozojeva moka, moka orehov palme dum, moka kokosove lupine
in podobno,

(5)  Lišaje, razen tistih za barvanje - glej del (A) pod (7) in
onih, ki se uporabljajo v medicinske ali okrasne namene. Iz te
tar. številke so izključeni agar-agar, karagenin in druge naravne
sluzi in naravne snovi za zgoščevanje in ki so ekstrahirani iz
rastlinskih snovi (tar. št. 13.02). Morske in druge alge iz tar.
št. 12.12 ter mrtve enocelične alge (tar. št. 21.02 so prav tako
izključene.

(6)  Ščetice, vštevši tiste, pripravljene za uporabo pri
dovrševanju tekstila, vendar nepritrjene,

(7)  Takoimenovani japonski rižev papir, ki je izdelan z rezanjem
srži določenega drevesa s poreklom z Daljnjega Vzhoda. Uporablja
se za izdelovanje umetnega cvetja, za slikanje itd. Pole riževega
papirja ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki tudi valjani -
kalandrirani, da bi se zravnali ali zrezani v pravokotne oblike,

(8)  Betelovo listje, ki sestoji iz svežih, zelenih listov trte
Piper betle L. Betel se žveči najpogosteje po jedi zaradi
njegovega osvežujočega in stimulativnega učinka,

(9)  Lubje quillaia ali lubje Panama (Quillaia saponaria) in

(10)  Jagode sapindus in semena (šamponske jagode) (Sapindus
mukorossi, S. trifoliatus, S. saponaria, S. marginatus, S.
drummondii).

V to tar. številko se razvrščajo tudi sloji rastlinskih
materialov (vrst, ki odgovarjajo tej tar. številki), ki so med
dvema plastema tekstilne tkanine ali med dvema slojema papirja
ipd., zašite ali prešite.


                           ODDELEK III

  MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI
NJIHOVEGA RAZKRAJANJA; PREDELANE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA
                     IN RASTLINSKEGA IZVORA

                          15. POGLAVJE

  MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI
NJIHOVEGA RAZKRAJANJA, PREDELANE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA
                     IN RASTLINSKEGA IZVORA

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  slanina in salo prašičev in podkožno maščevje perutnine iz
tar. št. 02.09;

(b)  kakavovo maslo, njegovo olje, tekoče ali trdno iz tar. št.
18.04;

(c)  živila, ki vsebujejo nad 15 mas.% proizvodov iz tar. št.
04.05 (običajno 21. poglavje);

(d)  ocvirki iz tar. št. 23.01 in ostanki iz tar. št. od 23.04,
do 23.06;

(e)  izločene maščobne kisline, predelani voski, zdravila, barve,
laki, milo, parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati,
sulfonirana olja in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v VI.
oddelek; in

(f)  faktis, dobljen iz olja iz tar. št. 40.02.

2.  Tar. št. 15.09 ne obsega olivnega olja, dobljenega z
ekstrakcijo s topilom (tar. št. 15.10).

3.  Tar. št. 15.18 ne obsega masti in olj ter njihovih frakcij,
ki so samo denaturirani, ki pa se uvrščajo v ustrezno tarifno
številko, predvideno za nedenaturirane masti in olja ter njihove
frakcije.

4.  Milne usedline, oljne usedline, stearinska smola, glicerinska
smola in ostanki maščob iz volne se uvrščajo v tar. št. 15.22.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

(A)  To poglavje vključuje:

(1)  živalske in rastlinske masti in olja, surove, prečiščene ali
rafinirane, ali obdelane na drug način (npr. kuhane, žveplane ali
hidrogenirane - utrjene),

(2)  določene proizvode, ki izhajajo iz masti in olj, predvsem
njihove produkte razgrajevanja (maščobne kisline, maščobni
alkoholi, glicerin itd.),

(3)  mešanice masti in jedilnega olja (npr. margarino),

(4)  živalske in rastlinske voske in

(5)  ostanke, ki izvirajo iz predelave mesnih snovi ali živalskih
ali rastlinskih voskov.

Iz tega poglavja pa so izključeni naslednji proizvodi:

(a)  slanina in netopljeno salo prašičev in perutnine iz tar. št.
02.09,

(b)  maslo in druge masti in olja, dobljene iz mleka (tar. št.
04.05); mlečni namazi (tar. št. 04.05),

(c)  kakavove maščobe in njegova olja (tar. št. 18.04),

(d)  ocvirki (tar. št. 23.01); oljne pogače, ostanki olivinih
pulp (razen usedline) in drugi ostanki, ki nastanejo pri
ekstrakciji rastlinskih maščob in olja (tar. št. od 23.04 do
23.06),

(e)  kemično čiste maščobne kisline, kemično čisti maščobni
alkoholi, pripravljeni voski, zdravila, barve, oljni laki, milo,
parfumerijski, kozmetični in toaletni preparati, žveplana olja
ali drugo blago iz oddelka VI in

(f)  faktis, dobljen iz olja (tar. št. 40.02).

Z izjemo spermacetnega olja in olja "jojoba", so živalske in
rastlinske masti in olja estri glicerina z maščobnimi kislinami,
kot so palmitinska, stearinska in oleinska kislina.

Ta olja so lahko trdna ali tekoča, vendar so vsa lažja od vode.
Če so dalj časa izpostavljena zraku, postanejo žarka zaradi
hidrolize in oksidacije. Pri segrevanju se razkrajajo in so
ostrega in nadražujočega vonja. V vodi so vsa netopna, so pa
popolnoma topna v dietil etru, ogljikovem disulfidu, ogljikovem
tetrakloridu, benzenu itd. Ricinusovo olje je v alkoholu topno,
medtem ko so druge živalske masti in olja v alkoholu le slabo
topni. Vse masti in olja puščajo na papirju trajne madeže.

Estri, ki tvorijo trigliceride, lahko razpadejo zaradi učinka
pregrete pare, razredčenih kislin, encimov ali katalizatorjev.
Pri tem nastaja glicerin in maščobne kisline, ali pa vsled
učinkov baz, ki dajejo pri tem glicerin in bazične soli maščobnih
kislin (mila).

Tar. številke 15.04 in tar. št. od 15.06 do 15.15 vključujejo
tudi frakcije olja in masti, navedenih v teh tar. številkah pod
pogojem, da niso bolj specifično opisane kje drugje v
Nomenklaturi (npr. spermaceti, tar. št. 15.21), Osnovni načini,
ki se uporabljajo za frakcioniranje, so naslednji:

a)  suho frakcioniranje, ki vključuje prešanje, dekantacijo,
zamrzovanje in filtriranje,

b)  solventno frakcioniranje in

c)  frakcioniranje s pomočjo površinsko aktivnega sredstva.

Frakcioniranje ne vpliva na nobeno spremembo kemične strukture
masti in olj.

Pojem "masti in olja in njihove frakcije, ki so samo
denaturirane" (ki ga navaja opomba št. 3 k temu poglavju)
označuje masti in olja ali njihove frakcije, katerim so dodani
denaturanti, kot je npr. ribje olje, fenoli, naftna olja,
terpentinsko olje, toluen, metilni salicilat (zimzeleno olje) ali
pa rožmarinovo olje - vse z namenom, da bi jih napravili
neužitne. Te snovi se dodajajo v majhnih količinah (ponavadi ne
več od 1%). Zaradi njih postanejo masti ali olja ali njihove
frakcije žarke, skisane, ostrega vonja ali grenke. Poudariti pa
je treba, da se opomba št. 3 k temu poglavju ne nanaša na
denaturirane mešanice ali preparate iz masti ali olja ali
njihovih frakcij (tar. št. 15.18).

Rastlinske in živalske masti in olja se uvrščajo v to poglavje,
če se uporabljajo kot hrana, ali pa če se uporabljajo v tehnične
in industrijske namene (npr. za proizvodnjo mila, sveč, masti za
podmazovanje, oljnih lakov ali barv).

Rastlinski in živalski voski sestoje iz estrov nekaterih višjih
maščobnih kislin (palmitinske, kerotinske, miristinske) z višjimi
alkoholi, razen z glicerini (cetil itd.). Vsebujejo določeni del
lastnih kislin in prostega alkohola, pa tudi nekatere
ogljikovodike.

Ob hidrolizi in segrevanju ne tvorijo glicerinov, in nimajo
ostrega vonja masti in ne postanejo žarki. Voski so ponavadi
trdnejši od masti.

(B) Tar. številke od 15.07 do 15.15 tega poglavja vključujejo
posamezne (to pomeni nemešane z mastmi ali olji drugačnega
porekla) trdne masti in olja, navedena v teh tar. številkah,
skupaj z njihovimi frakcijami, in to nerafinirane ali rafinirane
ali pa kemično modificirane.

Rastlinske masti in olja so v naravi zelo razširjeni in se
nahajajo v celicah nekaterih delov rastlin (npr. v semenu, v
plodovih). Iz njih se ekstrahirajo s pomočjo stiskanja ali
topila.

Rastlinske masti in olja, ki se uvrščajo v te tar. številke, so
trdne masti in olja, t.j. masti in olja, ki se brez razgradnje ne
morejo lahko destilirati, so nehlapni in se ne morejo ločiti s
pomočjo pregrete pare (ta jih luži in razgradi).

Rastlinske masti so, z izjemo olja "jojoba", mešanice
trigliceridov. Medtem ko v trdnih oljih prevladujejo palmitinski
in stearinski gliceridi, ki so pri sobni temperaturi v trdnem
stanju, pa sestoje tekoča olja pretežno iz gliceridov, ki so pri
sobni temperaturi tekoči (gliceridi oleinske, linolne in
linolenske kisline itd.).

Te tarifne številke vključujejo surove masti in olja ter njihove
frakcije, pa tudi rafinirane in prečiščene z bistrenjem
izpiranjem, filtriranjem, razbarvanjem, nevtralizacijo ali z
odstranjevanjem vonjav.

Stranski proizvodi rafinacije olja (npr. usedline) in trdna mast
za kuhanje mila spadajo v tar. št. 15.22. Kisla olja iz
rafinacije se uvrščajo v tar. št. 15.19. Nastanejo ob učinkovanju
mineralne kisline na trdne masti, ki nastajajo tekom procesa
rafinacije surovih olj.

Masti in olja, zajete v teh tar. številkah se pridobivajo iz
oljnega semena in oljnih plodov iz tar. št. od 12.01 do 12.07,
lahko pa jih dobimo tudi iz rastlinskih snovi, ki so uvrščene
drugje (npr. olivno olje, olja iz jedrc breskvinih, mareličnih
ali slivovih koščic iz tar. št. 12.12, nadalje mandljevo olje,
orehovo, olje iz pignolije, pistacije itd. iz tar. št. 08.02, pa
tudi olja iz kalčkov žitaric).

Te tar. številke izključujejo užitne ali neužitne mešanice ali
preparate, rastlinske masti in olja, ki so kemično modificirana
(tar. št. 15.16, 15.17 ali 15.18, v kolikor nimajo značaj drugega
proizvoda, ki se uvršča drugam, npr. v tar. št. 30.03, 30.04,
33.03 do 33.07 ali 34.03).


15.01

MASTI IN DRUGE PRAŠIČJE IN PERUTNINSKE MAŠČOBE, RAZEN TISTIH IZ
TAR. ŠT. 02.09 ALI 15.03

Masti iz te tar. številke so lahko dobljene po kateremukoli
postopku, t.j z rendiranjem, stiskanjem (presanjem) ali s
solventno ekstrakcijo. Najpogosteje uporabljajo v ta namen t.i.
mokro rendiranje (s pomočjo pare ali nizke temperature) in suho
rendiranje (topljenje). Pri postopku suhega rendiranja
(topljenja) se izloči del masti zaradi uporabe visoke
temperature. Drugi del masti se iztisne in doda poprej dobljeni
masti. V nekaterih primerih izločajo preostanek masti iz ostankov
s pomočjo solventne ekstrakcije.

Skladno s predhodnimi določili vključuje ta tar. številka:

-  Slanina je užitna polkremna bela mast v trdnem ali poltrdnem
stanju, ki se pridobiva iz mastnega veznega svinjskega tkiva.
Rezultat različnih postopkov pridobivanja in uporabljenega
veznega tkiva so tudi različne slanine. Najboljša je npr.
slanina, dobljena v glavnem z rendiranjem (topljenjem) notranje
maščobe svinjskega trebuha. Večina slanin je odišavljenih, včasih
pa vsebuje tudi antioksidante, ki preprečujejo žarkost.

Slanina, ki vsebuje lovorjeve liste ali druge začimbe v
količinah, ki ne spreminjajo osnovni značaj teh proizvodov, se
uvršča v to tar. številko. Vendar pa so užitne mešanice
preparatov, ki vsebujejo tudi slanino, iz te tar. številke
izključene in se uvrščajo v tar. številko 15.17.

-  Druge svinjske masti, vštevši kostno mast in masti, dobljene
iz odpadkov.

-  Perutninske masti, vštevši kostno mast in masti, dobljene iz
perutninskih odpadkov.

Kostna mast se pridobiva iz svežih kosti, je bele ali rumankaste
barve in vonja ter konsistence loja. Mast iz postanih kosti je
mehka, zrnata, umazano rumene ali rjave barve in je neprijetnega
vonja. Uporablja se za proizvodnjo mila in sveč ter kot sredstvo
za mazanje.

Masti iz odpadkov so masti iz trupel, masti iz drugih živalskih
odpadkov ali ostankov (obrezki z jezika, trebuha, ostanki od
obrezovanja oz. klasificiranja mesa itd.), ali pa so to maščobe,
dobljene ob obrezovanju in čiščenju kože. Imajo naslednje
značilne lastnosti: temno barvo, neprijeten vonj, večjo vsebnost
prostih maščobnih kislin (oleinskih, palmitinskih itd.),
holesterola in nečistoč, temperaturna točka njihovega topljenja
je nižja kot pri drugih maščobah iz te tar. številke. Uporabljajo
se predvsem v tehnične namene.

Te masti so lahko surove ali rafinirane. Rafiniranje se opravlja
z nevtralizacijo, z obdelavo s Fulerjevo zemljo, z vpihovanjem
pregrete pare, s filtriranjem itd..

Ti proizvodi se uporabljajo v proizvodnji hrane, v proizvodnji
farmacevtskih masti, mila itd.

Ta tar. številka izključuje še:

a)  netopljene svinjske ali peritninske maščobe iz tar. št.
02.09,

b)  stearin in olje iz užitne svinjske masti (tar. št. 15.03),

c)  maščobe, dobljene iz kosti ali iz odpadkov svinj ali
perutnine, ki so dobljene drugače kot s topljenjem, prav tako
maščobe drugih živali, razen maščob živali, naštetih v tej tar.
številki (tar. št. 15.02, 15.04 ali 15.06),

d)  olje iz kosti iz tar. št. 15.06 in

e)  imitacije masti (tar. št. 15.07).


15.02

MAŠČOBE ŽIVALI VRSTE GOVED, OVAC IN KOZ, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT.
15.03

Ta tar. številka vključuje maščobe, ki obdajajo drobovje in
mišice živali vrst goveda, ovac in koz. Najpomembnejše so maščobe
goveda. Te so lahko surove (sveže, ohlajene ali zamrznjene),
soljene, v slanici, posušene, dimljene ali v obliki stopljene
masti(loj). Postopki rendiranja, ki se uporabljajo za
pridobivanje masti iz te tar. številke so enaki tistim za
pridobivanje masti iz tar. št. 15.01. Ta tar. številka vključuje
tudi masti, dobljene s stiskanjem ali solventno ekstrakcijo.

"Prvi sok" (surovo olje) je najboljša vrsta jedilnega loja. To je
čvrst, bel ali rumenkast proizvod, ki je brez vonja, če je svež.
V stiku z zrakom pa razvije značilen vonj po žarkem.

Loj je skoraj v celoti sestavljen iz gliceridov oleinske,
stearinske in palmitinske kisline.

Loj se uporablja za proizvodnjo jedilnih maščob ali sredstev za
podmazovanje, nadalje v proizvodnji mila in sveč, za dodelavo
strojene kože, v proizvodnji hrane za živali itd.

Ta tar. številka vključuje še kostne masti in masti iz odpadkov
živali vrste goveda, ovac ali koz. Opis ustreznih masti v
komentarju k tar. št. 15.01 se nanaša tudi na take masti iz te
tar. številke.

Ta tar. številka izključuje:

a)  oleostarin, oleo-olja in lojova olja (tar. št. 15.03)

b)  konjske maščobe (tar. št. 15.06),

c)  kostno mast in masti iz odpadkov živali, razen onih,
navedenih v tej tar. številki (tar. št. 15.01, 15.04 ali 15.06),

d)  olje živalskega porekla (npr. mast iz govejih nog - olje iz
parkljev in kostno olje iz tar št. 15.06) in

e)  nekatere rastllinske maščobe, znane kot "rastlinski loj"
(stilingova mast) in t.i. loj Borneo (tar. št. 15.15).


15.03

STEARIN IZ UŽITNE PRAŠIČJE MASTI, OLJE IZ UŽITNE PRAŠIČJE MASTI,
OLEOSTEARIN, OLEO-OLJE IN OLJE IZ LOJA, NEEMULGIRANI, NEMEŠANI
ALI KAKO DRUGAČE PRIPRAVLJENI

Ta tar. številka vključuje proizvode, dobljene s stiskanjem
(prešanjem) užitne svinjske masti (t.j. stearin iz užitne
svinjske masti in olje iz jedilne svinjske masti) ali pa s
stiskanjem loja (t.j. olja nižjih maščobnih kislin, olje iz loja
ali oleostearin). Pri teh postopkih za štiri dni shranijo
svinjsko mast ali slanino v ogrevane rezervoarje. V tem času se
oblikujejo kristali stearina ali oljni kristali. Dobljeno zrnato
maso nato stiskajo, da ločijo olja od stearinov. Takšno stiskanje
se razlikuje od suhega rendiranja, ki poteka pri višjih
temperaturah in katerega je namen odstraniti odpadno mast od
drugih živalskih snovi, kot so proteini in vezna tkiva itd.
Proizvode iz te tar. številke je moč dobiti tudi z drugimi
postopki frakcioniranja.

Stearin iz jedilne svinjske masti je čvrsta bela maščoba, ki
ostane po stiskanju jedilne svinjske masti ali drugih topljenih
svinjskih masti. Ta tar. številka vključuje obe vrsti stearina -
jedilni in neužitni. Jedilni stearin iz jedilne svinjske masti se
včasih meša z mehko jedilno svinjsko mastjo, da bi imel trdnejšo
konsistenco (tar. št. 15.17). Stearin iz neužitne svinjske masti
se uporablja kot mazivo ali kot surovina za proizvodnjo
glicerina, oleina ali stearina.

Olje iz jedilne svinjske masti je proizvod, dobljen s hladnim
stiskanjem jedilne svinjske masti ali drugih topljenih svinjskih
maščob. Je rumenkasta tekočina neizrazitega vonja po maščobi in
prijetnega okusa, uporablja pa se pri nekaterih industrijskih
procesih (npr. pri predelavi volne, v proizvodnji mila itd.), ali
pa kot mazivo in le včasih v prehrani.

Oleolje (oleomargarina) je užitna bela ali rumenkasta maščoba v
trdni obliki in mehke konsistence ter z vonjem, ki spominja na
loj. Je prijetnega okusa. Oleolje je kristalne strukture, po
valjanju ali likanju pa je lahko zrnasto. Sestoji iz gliceridov
oleinske kisline (triolein). Oleolje se uporablja predvsem pri
proizvodnji prehrambenih izdelkov, kot sta margarina in imitacija
svinjske masti, pa tudi kot mazivo.

Olje iz loja (neužitno oleolje) je rumenkasta tekočina vonja, ki
spominja na loj in zelo hitro postane žarka v stiku z zrakom.
Uporablja se za proizvodnjo mila, pomešan z mineralnimi olji pa
tudi kot mazivo.

Trdi del, ki ostane po ekstrakciji oleolja in olja iz loja, je
mešanica, katero sestavljajo predvsem gliceridi stearinske in
palmitinske kisline (tristearin in tripalmitin). Znan kot
oleostearin ali stearin iz loja (prešani loj) je ponavadi v
obliki trdnih lomljivih pogač ali tabel. Je bele barve, brez
vonja in okusa.

Ta tar. številka izključuje emulgirane, drugače pripravljene ali
mešane proizvode (tar. št. 15.16, 15.17 ali 15.18).


15.04

MASTI IN OLJA RIB ALI MORSKIH SESALCEV TER NJIHOVE FRAKCIJE,
PREČIŠČENI ALI NEPREČIŠČENI, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANI

1504.10 - Olja in njihove frakcije iz ribjih jeter

1504.20 - Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen iz ribjih
          jeter

1504.30 - Masti in olja morskih sesalcev in njihove frakcije

Ta tar. številka vključuje olja in masti ter njihove frakcije,
katere pridobivajo kar iz nekaj vrst rib (polenovka, veliki list,
haringa, sardina itd.) in iz morskih sesalcev (iz kitov,
delfinov, tjuljnov itd.). Ekstrahirajo jih iz teles ali jeter
rib, morskih sesalcev ali iz njihovih odpadkov. Ponavadi imajo
značilen vonj po ribi in neprijeten okus, barva pa variira od
rumene do rdečkasto rjave.

Jetra polenovke in velikega lista ter jetra drugih rib dajejo
olja z visoko vsebnostjo vitaminov in drugih organskih snovi.
Zaradi tega se uporabljajo največ v medicini. Ta olja ostanejo v
tej tar. številki tudi, čeprav jim vsebnost vitaminov povečajo z
iradiacijo ali na kakšen drug način, vendar pa spadajo v 30.
poglavje, v kolikor so pripravljena kot zdravila ali pa so
emulgirana in tudi, če vsebujejo druge dodane snovi (glede na
terapevtsko uporabo).

Kitovo olje pridobivajo iz kitove masti in drugih delov kita
(vštevši kosti) in podobnih morskih sesalcev. lahko se uporablja
v naravnem stanju v industrijske namene, vendar pa se uporablja
predvsem šele po hidrogeniranju in rafiniranju za proizvodnjo
jedilne masti (margarine).

Surovo spermacet olje glavate oljarice (vrsta kita) se pridobiva
predvsem iz njene glave. Iz olja se odloči trdni del - spermacet,
ki je uvrščen v tar. št. 15.21; preostali, tekoči del, ki pa
lahko še zmeraj vsebuje nekoliko spermaceta, je rafinirano
spermacet olje glavate oljarice. Slednje je uvrščeno v to tar.
številko in se uporablja predvsem kot mazivo.

Ta tar. številka vključuje tudi "ribji stearin", to je čvrst
proizvod, pridobljen s prešanjem in z dekantacijo ohlajenega
ribjega olja. To je rumenkasta ali rjava tekočina, ki diši po
ribah in se uporablja za proizvodnjo maziv in mil slabše
kvalitete.

Masti in olja iz rib in morskih sesalcev ostanejo uvrščeni v to
tar. številko, če so rafinirana, vendar pa jih ta tar. številka
izključuje, če so delno ali popolnoma hidrogenirana,
interestrificirana, reestrificirana ali elaidinizirana. (tar. št.
15.16).


15.05

MAŠČOBE IZ VOLNE IN MASTNE SNOVI, DOBLJENE IZ TEH MAŠČOB,
VKLJUČNO Z LANOLINOM

1505.10 - Maščoba iz volne, surova

1505.90 - Drugo

Maščoba iz volne je lepljiva, neprijetnega vonja, ekstrahirana iz
milnice, v kateri je bila oprana volna ali valjano sukno. Lahko
se ekstrahira tudi iz mastne volne s pomočjo hlapnih topil
(ogljikov disulfid) itd.). Maščobe iz volne ne sestoje iz estrov
glicerina in jih je (v kemičnem smislu) šteti prej za voske kot
za mast. Uporablja se za izdelavo masti za mazanje in v druge
industrijske namene, največ pa kot lanolin (njen rafinirani
proizvod) ali a za ekstrakcijo oleina in stearina.

Lanolin, ki ga pridobivajo s prečiščevanjem volnene maščobe, ima
konsistenco zdravilne masti. Njegova barva variira od rjave, kar
je odvisno od stopnje rafiniranja. Na zraku se le počasi kvari in
ima šibak, značilen vonj. Lanolin je zelo topljiv v vrelem
alkoholu, vendar je nerazgradljiv v vodi, čeprav lahko absorbira
veliko količino vode tako, da jo pretvarja v pastozno emulzijo,
znano kot hidriran lanolin.

Brezvodni lanolin se uporablja pri izdelavi olja za mazanje,
nadalje pri proizvodnji olj, ki se lahko emulzificirajo in
sredstev za apretiranje. Hidrirani in emulgirani lanolin pa se
uporablja predvsem za izdelavo zdravilnih masti in kozmetičnih
sredstev.

V tej tar. številki so zajeti tudi: neznatno modificirani
lanolin, ki še zadrži bistvene lastnosti lanolina ter alkoholi iz
volne, znani tudi kot lanolin alkoholi - mešanice holesterola,
izoholesterola in drugih višjih alkoholov.

Ta tar. številka izključuje določene alkohole (ponavadi 29.
poglavje) in preparate na lanolinski osnovi, npr. lanolin z
dodanimi zdravilnimi in dišavnimi snovmi (tar. št. 30.03 ali
30.04 ali 33. poglavje). Izključeni so tudi lanolini, ki so
kemično toliko modificirani, da izgubljajo bistveni značaj
lanolina, npr. lanolin, eloksiran tako zelo, da postane topen v
vodi (tar. št. 34.02).

Kadar se volnena maščoba destilira s pomočjo pare in se preša, se
razdvoji v tekočo, v trdno frakcijo ter v ostanek.

Tekočina, znana kot olein iz volnene maščobe, je motna,
rdečkastorjava in je šibkega vonja po volneni maščobi. Je topna v
alkoholu, dietil etru, bencinu itd. uporablja se kot sredstvo za
maščenje v tekstilnih predilnicah.

Trdni del (stearin iz volnene maščobe) je voskasta materija
rumenkasto rjave barve, ki zelo diši po volneni masti in je topna
v vrelem alkoholu in drugih organskih topilih. Uporablja se v
industriji usnja, pri izdelavi olja za mazanje in adhezivnih
masti ter v proizvodnji sveč in mila.

Ta tar. številka izključuje ostanke volnenih maščob (tar. št.
15.22).


15.06

DRUGE MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IZVORA IN NJIHOVE FRAKCIJE,
PREČIŠČENA ALI NEPREČIŠČENA, VENDAR KEMIČNO NEMODIFICIRANA

Ta tar. številka vključuje masti in olja živalskega izvora in
njihove frakcije razen tistih, ki se uvrščajo v tar.št. 02.09 ali
pa v predhodne tar. številke tega poglavja. Zajema tudi vse
živalske masti, ki niso dobljene od svinj, perutnine, goved,
ovac, koz, rib ali morskih sesalcev ter vsa olja živalskega
porekla razen olja iz jedilne svinjske masti, oleolja, olja iz
joja ( neužitnega oleolja), olja iz rib ali morskih sesalcev ter
olja iz volnene maščobe.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Mast konja, nilskega konja, medvedov, zajcev, kopenskih
rakov, želv itd. (vštevši kostne masti, mast iz možganov ali mast
iz odpadkov teh živali),

(2)  Olje iz govejih nog in podobna olja, ki se pridobivajo s
kuhanjem parkljev in goleni goved, ovac in konj.

To so bledorumena, sladkobna olja, ki so na zraku obstojna,
uporabljajo pa se predvsem kot maziva za mazanje občutljivih
mehanizmov (ure, šivalni stroji, ognjeno orožje itd.).

(3)  Kostno olje, ki se ekstrahira in kostne masti s prešanjem
ali z obdelavo kosti s toplo vodo. Je rumeno, tekoče olje brez
vonja in ki skoraj ne postane žarko. Uporablja kot mazivo za
mazanje občutljivih mehanizmov in za dodelavo usnja.

(4)  Olje ali mast, ekstrahirana iz kostne srži. To je bel ali
rumenkast proizvod, ki se uporablja v farmaciji in parfumeriji.

(5)  Olje iz rumenjakov, ki se ekstrahira iz trdo kuhanega jajca
s prešanjem ali s pomočjo topila, je bistro, zlatorumeno ali
rdečkasto, diši po kuhanih jajcih.

(6)  Olje iz želvinih jajc, ki je bledorumeno in je brez vonja.
Uporablja se v prehrani.

(7)  Olje iz zapredkov, ki se ekstrahira iz zapredkov
sviloprejke, je rdečkasto rjave barve in je izrazitega in zelo
neprijetnega vonja. Uporablja se pri proizvodnji mila.

Ta tar. številka izključuje:

a)  svinjsko in perutninsko mast (tar. št. 02.09 ali 15.01),

b)  surove ali topljene maščobe živali vrst goveda, ovac ali koz
(tar. št. 15.02),

c)  masti in olja rib ali morskih sesalcev in njihove frakcije
(tar. št. 15.04) in

d)  proizvode, ki sestoje predvsem iz piridinske baze (imenovano
"Dipelovo olje", včasih pa tudi kostno olje) (tar. št. 38.24)


15.07

SOJINO OLJE IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO,
TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO

1507.10 - Surovo olje, vključno degumirano (brez smole)

1507.90 - Drugo

Sojino olje se pridobiva z ekstrakcijo iz zrn soje (Glycine max)
s pomočjo hidravličnih preš z navojnim vretenom ali pa s pomočjo
topila. Olje je setlorumene barve, je nehlapno in se uporablja v
prehrani ter v industriji (npr. v proizvodnji margarine, pri
pripravi solat, v proizvodnji mila, barv, lakov, mehčal in
alkidnih smol.

Ta tar. številka vključuje tudi frakcije sojinega olja. Vendar pa
je lecitin, dobljen iz surovega sojinega olja med rafiniranjem,
treba uvrstiti v tar. št. 29.23.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 1507.10

Stabilna rastlinska olja v tekočem ali gostem stanju, dobljena s
prešanjem, štejejo za "surova", v kolikor niso bila izpostavljena
nadaljnji predelavi, razen dekantiranju, centrifugiranju in
filtriranju in pod pogojem, da ločevanje olja od trdnih delcev
poteka le mehansko (npr. z gravitacijo, pritiskom ali s
centrifugalno silo) - izključujoč sleherni postopek
absorbcijskega filtriranja, frakcioniranja ali katerikoli drug
fizični ali kemični proces. Če je olje dobljeno z ekstrakcijo, bo
še nadalje štelo za "surovo" pod pogojem, da ni prišlo do
sprememb barve, vonja in okusa v primerjavi z oljem, dobljenim s
prešanjem.


15.08

OLJE IZ KIKIRIKIJA IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENI ALI
NEPREČIŠČENI, VENDAR KEMIČNO NEMODIFICIRANI

1508.10 - Surovo olje

1508.90 - Drugo

Olje iz kikirikija se pridobiva iz semen v jedrcih navadnega
kikirikija (Arachis hipogacas) s solventno ekstrakcijo ali s
prešanjem.

Filtrirano in rafinirano olje se uporablja kot kuhinjsko olje in
za proizvodnjo margarine. Kadar je slabše kvalitete, se uporablja
pri proizvodnji mil in kot snov za mazanje.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 1508.10

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.09

OLIVNO OLJE (DOBLJENO Z MEHANIČNIMI POSTOPKI) IN NJEGOVE
FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO, TODA KEMIČNO
NEMODIFICIRANO

1509.10 - Deviško, iz prvega stiskanja

1509.90 - Drugo

Olivno olje je olje, dobljeno iz plodov olivnega drevesa (Olea
euroapaea).

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Olivno olje iz prvega stiskanja (prešanja) (Virgin, deviško
olivno olje), ki se dobiva iz plodov olivnega drevesa izključno z
mehaničnim ali fizičnim postopkom (npr. s prešanjem) pri
določenih temperaturnih pogojih, ki pa ne povzročajo slabšanja
kvalitete olje. Olje ne sme biti izpostavljeno drugim postopkom,
kot so pranje, dekantiranje, centrifugiranje ali filtriranje.

Med olivno olje iz prvega prešanja štejejo:

(1)  čisto olivno olje, primerno za prehrano v svojem naravnem
stanju. Je bistro, barve od svetlorumene do zelene in
specifičnega vonja in okusa.

(2)  "lampant" olivno olje, katerega okus ali vonj sta
spremenjena, ali pa vsebuje proste maščobne kisline (izražene kot
oleinska kislina) v deležu do 3,3g na 100g, ali pa ima obe te
značilnosti. Kot tako se lahko uporablja v tehnične namene, po
prvem rafiniranju pa tudi za prehrano ljudi.

(B)  Rafinirano olivno olje se dobiva iz olivnega olja prvega
prešanja in navedenega v točki (A). Pridobiva se z metodami, ki
ne spremenijo izhodiščino strukturo gliceridov ali katerihkoli
drugih maščobnih kislin.

Rafinirano olivno olje je bistro, prozorno olje brez vsedlin in
vsebuje proste maščobne kisline (izražene kot oleinska kislina)
do 0,3 g na 100 gramov.

Je rumene barve, brez specifičnega vonja in okusa in je primerno
za prehrano ljudi kot tako ali zmešano z olivnim oljem iz prvega
stiskanja.

(C)  Frakcije in mešanice olj, opisanih v predhodnih odstavkih
(A) in (B).

Olivno olje iz prvega stiskanja (iz odstavka A) lahko od olja iz
drugega prešanja (odstavek B) lahko razlikujemo na naslednji
način:

1)  Pojem čisto ali "pravo" olivno olje (virgin) označuje olje,
katerega K 270 koeficient ekstinkcije je (določen po kodeksu
metod Komisije za živila CAC/RM 26-1970) manjši od 0.25, v
kolikor pa se vzorec obdeluje z aktivno glinico, pa je do 0.11.
Olja, ki vsebujejo proste maščobne kisline (izražene kot oleinska
kislina) več kor 3,3 g na 100 g, lahko imajo po prehodu skozi
aktivno glinico koeficient K 270 večji od 0.11. Po laboratorijski
nevtralizaciji in razbarvanju, pa morajo imeti naslednje
značilnosti:

-  koeficient ekstinkcije K 270 do 1,1 in

-  spremembo koeficienta ekstinkcije v 270-nanometrskem območju
preko 0.1 vendar ne več kot 0.16.

2)  Za rafinirano olivno olje iz te tar. številke šteje olje, pri
katerih vsebnost prostih maščobnih kislin (izražena kot oleinska
kislina) ne presega 0,3 g na 100 g.

Odsotnost reestificiranih olj je lahko potrjeno s določanjem
vsebnosti količine palmitinske in stearinske kisline na drugem
mestu triglicerida (po metodi IUPAC št. 2210, šesta izdaja iz
leta 1979). Ta količina (izražena v odstotkih skupne vsebnosti
maščobnih kislin na drugem mestu) mora biti manjša od 1,5% pri
"pravem" (virgin) olivnem olju in manjša od 1,8% pri rafiniranem
olivnem olju.

 Olivna olja iz te tar. številke se od onih iz tar. št. 15.10
lahko razlikujejo tudi z negativno Belierjevo reakcijo.

V nekaterih primerih se lahko prisotnost ostankov olivnega olja
določi oz. ugotovi le z raziskovanjem terpentinskih diol v
frakciji, neprimerni za luženje.

Ta tar. številka izključuje ostanke olivnih olj in mešanice
olivnih olj z ostanki olivnega olja (tar. št. 15.10), pa tudi
reestrificirano olivno olje (tar. št. 15.16).


15.10

DRUGA OLJA, DOBLJENA IZKLJUČNO IZ OLIV (Z EKSTRAKCIJO S TOPILOM),
IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENA ALI NEPREČIŠČENA, TODA KEMIČNO
NEMODIFICIRANI, VKLJUČNO MEŠANICE TEH OLJ ALI FRAKCIJ Z OLJI ALI
FRAKCIJAMI IZ TAR. ŠT. 15.09

Ta tar. številka vključuje olja, dobljena iz oliv, razen olj iz
tar. št. 15.09.

Olja iz te tar. številke so lahko surova, rafinirana ali drugače
obdelana pod pogojem, da ni nastopila modifikacija, ki bi
spremenila strukturo gliceridov.

Ta tar. številka vključuje ostanke olivnega olja, ki se dobijo s
solventno ekstrakcijo ostankov po prešanju oliv zaradi
proizvodnje olivnega olja iz tar. št. 15.09.

Surovo olje iz ostankov oliv lahko postane jedilno s pomočjo
rafiniranja in pod pogojem, da ta postopek ne vodi k spremembi
izhodiščne strukture gliceridov.

Tako dobljeno olje je čisto, bistro, rumene do rumeno rjave barve
in brez neprijetnega vonja in okusa.

Ta tar. številka vključuje tudi frakcije in mešanice olj ali
frakcij iz te tar. številke z olji ali frakcijami iz tar. št.
15.09. Najpogostejša mešanica sestoji iz rafiniranega olivnega
olja iz ostankov in olivnega olja iz prvega stiskanja.

Odsotnost reestrificiranih olj je mogoče ugotoviti z vsebnostjo
palmitinske in stearinske kisline na drugem mestu v
trigliceridih, ki mora biti manjša od 2,2% (glej komentar k tar.
številki 15.09).

Olja iz te tar. številke lahko razlikujemo od onih iz tar. št.
15.09 s pomočjo pozitivne reakcije po Bolierju. V nekaterih
primerih pa je lahko prisotnost olivnega olja iz ostankov
ugotovljivo le z raziskovanjem triterpenskih diolov v frakciji,
neprimernih za miljenje.

Ta tar. številka ne vključuje reestrificirana olja, dobljena iz
olivnih olj (tar. št. 15.16).


15.11

PALMOVO OLJE IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO,
TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO

1511.10 - Surovo olje

1511.90 - Drugo

Palmova mast je rastlinska maščoba, dobljena iz mesnatega
osemenja oljne palme. Najpomembnejši vir pridelave palmove masti
je afriška palma (Elaesis guineensis), ki je doma v tropski
Afriki, vendar uspeva tudi v osrednji Ameriki, v Maleziji in
Indoneziji. Nadaljnji vir je Elaesis melancocca, znana tudi kot
palma noli, in razne vrste palm rodu Acrocomia, vštevši tudi
paragvajsko palmo, znano tudi kot coco mbocaja, ki izvira iz
Južne Amerike. Masti pridobivajo s stiskanjem ali ekstrakcijo;
lahko je različnih barv, kar je odvisno od pogojev, v katerih je
potekala rafinacija. Od olja iz palmovih orehov (tar. št. 15.13)
se masti iz te tar. številke razlikujejo po zelo visoki vsebnosti
palmitinske (30-40%) in oljeve kisline (45%).

Palmova mast se uporablja pri proizvodnji mila, kozmetičnih ali
toaletnih preparatov, nadalje kot mazivo, za vrelo potapljanje
konzerv zaradi slojevanja itd. Rafinirana palmova mast se
uporablja kot živilo (npr. kot maščoba za praženje) in v
proizvodnji margarin.

Ta tar. številka ne vključuje olja iz palminih koščic in ne olja
iz babasuja (tar. št. 15.13).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Komentar k tar. podštevilki 1511.10

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.12

OLJE IZ SONČNIČNIH SEMEN, SEMEN ŽAFRANIKE IN BOMBAŽEVEGA SEMENA
IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO, TODA KEMIČNO
NEMODIFICIRANO

        - Olje iz sončnic in žafranike in njegove frakcije:

1512.11 - - surovo olje

1512.19 - - drugo

        - Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije:

1512.21 - - surovo olje, z izločenim gosipolom ali ne

1512.29 - - drugo

(A)  Olje iz semen sončnic

To olje se pridobiva iz navadnih sončnic (Helianthus annuus) in
je svetle zlatorumene barve. Uporablja se kot namizno olje in kot
nadomestek za margarino in mast. Olje je polsušljivo in se zaradi
tega uporablja tudi v industriji barv in lakov.

(B)  Olje iz semen žafranike

Seme žafranike (Carthamus tinctoris), ki je izredno pomembna
rastlina za barvanje, daje sušljivo jedilno olje. To olje se
uporablja tako v prehrani kot v industriji, pri proizvodnji
alkalidnih smol, barv in lakov.

(C)  Olje iz semen bombaža

To olje je najpomembnejše med polsušljivimi olji in se pridobiva
iz jedrc semen nekaj vrst bombaža rodu Gossypium. Semensko olje
bombaža ve večnamensko. Uporablja se za dodelavo strojenega
usnja, v proizvodnji mila, glicerina, vodoodpornih sredstev in
kot osnova kozmetičnih proizvodov. Čisto in rafinirano olje je
zelo cenjeno namizno olje ali olje za kuho in za proizvodnjo
margarine in nadomestkov masti.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 1512.11 in 1512.21

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.13

OLJE KOKOSOVEGA OREHA (KOPRE), PALMOVEGA JEDRA (KOŠČICE),
PALMOVEGA OREHA IN NJEGOVE FRAKCIJE, RAFINIRANO ALI NERAFINIRANO,
TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO

       - Olje kokosovega oreha (kopre) in njegove frakcije:

1513.11 - - surovo olje

1513.19  - Drugo

         - Olje palmovega jedra (koščice) ali palmovih orehov in
           njegove frakcije:

1513.21  - - surovo olje

1513.29  - - drugo

(A)  Olje kokosovega oreha (kopre)

To olje pridobivajo iz posušene sredice ali kopre kokosovega
oreha, kot se tudi imenuje (Cocos nucifera). Sveže meso (sredica)
kokosovega oreha se lahko prav tako uporabi. To nesušljivo olje
je svetlorumene barve ali brez barve, vendar je čvrsto pri
temperaturi pod 25 stopinj C. Kokosovo olje se uporablja v
proizvodnji mila, kozmetičnih in toaletnih preparatov, za
proizvodnjo masti za mazanje, sintetičnih detergentov ter
preparatov za pranje in čiščenje, pa tudi kot surovina maščobnih
kislin, maščobnih alkoholov in metil-estrov.

Rafinirano kokosovo olje je užitno in se uporablja v proizvodnji
prehrambenih proizvodov kot je margarina in dietični dodatki.

(B)  Olje iz jeder palminih koščic

To belo olje se dobiva iz različnih vrst rodu Elaeis, samo da iz
jeder orehastih plodov in ne iz pulp plodov (glej palmovo olje iz
tar. št. 15.11). Na veliko se uporablja v industriji margarin in
sladkarij, saj je prijetnega vonja in okusa po orehu. Uporablja
se tudi pri proizvodnji glicerina, šamponov, mila in sveč.

(C)  Olje iz babasuja (iz orehov palme babasu)

To nesušljivo olje pridobivajo iz palme "babasu" Orbignya
martiana in O. oleifera. Ekstrahirajo ga iz jeder koščic plodov.

Babasujevo olje se uporablja za izdelavo industrijskih
proizvodov, kot je npr. milo. Kot rafinirano se uporablja kot
nadomestek olja iz palminih koščic (jeder) v prehrambenih
proizvodih.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 1513.11 in 1513.21

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.14

OLJE IZ OGRŠČICE ALI GORČICE IN NJEGOVE FRAKCIJE, RAFINIRANO ALI
NERAFINIRANO, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO

1514.10 - Surovo olje

1514.90 - Drugo

(A)  Olje iz ogrščice ali Colza olje

Seme kar nekaj vrst Brassica, še posebno vrste B. nepus (repe) in
B. rapa (ali B. campestris) daje polsušljiva olja podobnih
značilnosti, ki jih trgovci uvrščajo pod olja iz ogrščice.

V teh oljih je ponavadi velik odstotek eručne kisline. Ta tar.
številka vključuje tudi repična olja z majhno vsebnostjo eručne
kisline. Taka olja pridobivajo iz semen,ki so vzgojena na poseben
način tako, da vsebujejo manjši odstotek teh kislin.

Olje iz ogrščice se uporablja za solate, v proizvodnji margarin
itd. Uporabljajo se tudi v proizvodnji industrijskih izdelkov,
npr. kot dodatki mazivom. Rafinirana olja iz ogrščice, ponavadi
imenovana repična, so prav tako jedilna.

(B)  Olje iz gorčice

To nehlapno rastlinsko olje pridobivajo iz naslednjih treh
rastlinskih vrst: iz bele gorčice (Sinapsis alba in Brassica
hirta), iz črne gorčice (Brassica nigra) in iz indijske gorčice
(Brassica juncea). Olje iz gorčičnih semen vsebuje velik odstotek
eurečne kisline in se uprablja v medicini, kulinariki in v
industrijskih izdelkih.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 1514.10

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.15

DRUGE RASTLINSKE MASTI IN OLJA, NEHLAPNA (VKLJUČNO Z JOJOBA
OLJEM) IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENI ALI NEPREČIŠČENI, TODA
KEMIČNO NEMODIFICIRANI

        - Laneno olje in njegove frakcije:

1515.11 - - surovo olje

1515.19 - - drugo

        - Koruzno olje in njegove frakcije:

1515.21 - - surovo olje

1515.29 - - drugo

1515.30 - Ricinusovo olje in njegove frakcije

1515.40 - Tungovo olje in njegove frakcije

1515.50 - Sezamovo olje in njegove frakcije

1515.60 - Jojoba olje in njegove frakcije

1515.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje posamezne, nehlapne rastlinske masti
in olja ter njihove frakcije (glej splošna določila komentarja k
temu poglavju (del (B)), razen tistih, navedenih v tar. št. od
15.07 do 15.14. Posebnega pomena za trgovanje so naslednji
proizvodi:

(1)  Laneno olje, ki ga pridobivajo iz semen rastline lan (Linum
usitatissimum). To olje je med sušljivimi olji najpomembnejše .
Barva lanenega olja variira od rumene do rjavkaste in je ostrega
vonja in okusa. Oksidirano tvori zelo žilav prožen sloj. To olje
se uporablja predvsem v proizvodnji barv, alkidnih smol in
farmacevtskih proizvodov. Laneno olje, dobljeno s postopkom
hladnega prešanja, je užitno.

(2)  Koruzno olje, ki ga pridobivajo iz koruznih kalčkov. Surovo
olje ve večnamensko in se uporablja npr. v industrijah mil,
sredstev za mazanje, pomožnih sredstev za dodelavo strojenih kož,
za mešanje z drugimi olji itd. Koruzno olje sodi v skupino
polsušljivih olj.

(3)  Ricinusovo olje, katerega pridobivajo iz semen rastline
Ricinus communis. Je nesušljivo, gosto, ponavadi brez barve ali
pa samo rahlo obarvano. Prej se je uporabljalo v medicini kot
odvajalo, danes pa se uporablja tudi v industriji kot
plastifikator lakov in nitroceluloze, v proizvodnji dvobaznih
kislin, elastomerov ali pa pri izdelavi lepil, površinsko
aktivnih sredstev, hidravličnih tekočin itd.

(4)  Tungovo olje (olje iz kitajskega drevesa), katerega
pridobivajo iz semen raznih vrst rodu Aleurites (npr. A. fordii,
A. montana). Olje je svetlorumene ali temnorjave barve, se zelo
hitro suši in ima lastnosti, primer- ne za konzerviranje in je
odporno na vlago. V glavnem se uporablja v proizvodnji lakov in
barv.

(5)  Sezamovo olje, ki ga pridobivajo iz semen neke trave-
enoletnice (Sesamum indicum). Spada med polsušljiva olja, v
najfinejši kvaliteti se uporablja pri proizvodnji izdelkov,
imenovanih "shortenings" (masti za testa), za solatna olja, v
proizvodnji margarin in podobnih prehrambenih izdelkov ter v
medicini. Olje slabše kvalitete se uporablja v industrijske
namene.

(6)  Olje "jojoba", katerega pogosto imenujejo in opisujejo kot
"tekoči vosek". Je brezbarvno ali rumenkasto, tekoče in brez
vonja, sestoji pa iz estrov višjih maščobnih alkoholov.
Pridobivajo ga iz puščavskega grmovja rodu Simmondsia (ali S.
chinensis, S. californica). Uporablja se kot nadomestek
spermacetnega olja v proizvodnji kozmetičnih preparatov.

(7) Proizvode, znane kot "rastlinski loji" (predvsem loj Borneo
in kitajski rastlinski loj), katere ridobivajo s predelavo
nekaterih vrst semen oljaric. Loj Borneo se dobi v obliki pogač
kristalne ali zrnaste strukture, ki so z zunanje strani bele,
znotraj pa zelenorumenkaste barve. Kitajski loj je čvrsta
voskasta snov zelenkaste barve, neizrazitega aromatičnega vonja
in oljnatega otipa.

(8)  Proizvode, v trgovanju znane kot vosek mirta in japonski
vosek in ki so dejansko rastlinske maščobe. Vosek mirta se
ekstrahira iz raznih vrst mirtinih jagod in je čvrsta pogača
zelenkastorumene barve voskastega videza in značilnega vonja,
podobnega vonju balzama. Japonski vosek je snov, ki jo
pridobivajo z ekstrakcijo iz plodov nekaj vrst kitajskega in
jeponskega drevja iz družine Rhus. Je v obliki tablet ali
okroglih plošč zelenkaste, rumenkaste ali bele barve, voskastega
videza, kristalne strukture in je drobljiv. Njegov vonj spominja
na smolo.

KOMENTAR TARIFNIH PODŠTEVILK

Tarifne podštevilke 1515.11 in 1515.21

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.16

MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN NJIHOVE
FRAKCIJE, DELOMA ALI V CELOTI HIDROGENIRANI, INTERESTERIFICIRANI,
REESTERIFICIRANI ALI ELAIDINIZIRANI, RAFINIRANI ALI NERAFINIRANI,
TODA DALJE NEPREDELANI

1516.10 - Živalske masti in olja in njihove frakcije

1516.20 - Rastlinske masti in olja in njihove frakcije

Ta tar. številka vključuje masti in olja živalskega ali
rastlinskega izvora in njihove mešanice, ki so izpostavljene
posebni kemični transformaciji, katera je navedena v nadaljnjem
besedilu, vendar ki niso dalje predelane.

Ta tar. številka vključuje tudi frakcije živalskih in rastlinskih
olj, katere se podobno obdelujejo.

(A)  Hidrogeniranje masti in olja

Hidrogeniranje poteka tako, da pride proizvod v stik s čistim
vodikom pri ustrezni temperaturi in pritisku in ob prisotnosti
katalizatorja (ponavadi nikelj v prahu). Zaradi transformacije
nenasičenih gliceridov (npr. oleinske, linolne kisline itd.) v
nasičene gliceride (npr. v palmitinske, v stearinske kisline
itd.) se točka taljenja poviša, konsistenca olja pa poveča.
Stopnja hidrogeniranja in skrajna konsistenca sta odvisni od
pogojev, v katerih postopek poteka in pa od trajanja obdelave. Ta
tar. številka vključuje naslednje proizvode:

(1)  Delno hidrogenirane proizvode - tudi, če kažejo težnje, da
bi se razslojili v sloje paste in sloje tekočine. Tudi to ima
učinek pretvorbe oz. modifikacije oblike cis - (nenasičenih
maščobnih kislin) v obliko trans - z namenom povišati točko
topljenja.

(2)  Popolno hidrogenirane proizvode (npr. olja, spremenjena v
pastozne ali čvrste masti).

Proizvodi, ki jih najpogosteje hidrogenirajo, so olja rib in
morskih sesalcev in nekatera rastlinska olja (bombažno olje,
kikirikijevo, repično, sojino, koruzno olje itd.). Popolno ali
delno hidrogenirana olja teh vrst se pogosto uporabljajo kot
sestavki v proizvodnji jedilne masti iz tar. št. 15.17. Pri tem
hidrogeniranje ne le da povečuje le konsistence, temveč so taka
olja manj občutljiva na atmosfersko oksidacijo, ki manjša
kvaliteto olj. Tudi okus, vonj in videz hidrogeniranih olj so
boljši.

Ta del vključuje tudi hidrogenirano ricinusovo olje, t.i. opalni
vosek.

(B)  Interesterificirana, reesterificirana in eleidinizirana
olja in masti.

(1)  Interesterificirane, reesterificirane in eleidinizirane
masti in olja koesistenca neke masti ali olja se lahko poveča z
ustrezno modifikacijo radikalov maščobne kisline v trigliceridih,
ki se nahajajo v proizvodu. Interakcijo in modifikacijo, potrebni
za to, pospešuje uporaba katalizatorja.

(2)  Reestrificirane masti in olja (imenujejo jih tudi
estrificirane masti in olja) so trigliceridi, ki nastanejo z
neposredno sintezo glicerina z mešanicami prostih maščobnih
kislin ali kislih olj, pridobljenih z rafiniranjem. Modifikacija
radikalov maščobnih kislin v trigliceridih je drugačna od tistih,
ki se nahajajo v naravnih oljih.

(3)  Eleidinizirane masti in olja so masti in olja, obdelana
tako, da so radikali nenasičenih maščobnih kislin substancialno
pretvorjeni iz oblike cis v ustrezno obliko trans.

Ta tar. številka vključuje pravkar opisane proizvode tudi, če so
voskasti in celo, če so naknadno deodorirani ali pa izpostavljeni
podobnemu postopku prečiščevanja, in to neglede na to, ali se
lahko takoj uporabijo v prehrambene namene, ali ne. Ta tar.
številka pa izključuje hidrogenirane itd. masti in olja in
njihove frakcije, ki so izpostavljeni nadaljnjim predelavam v
prehrambene namene (kot je npr. teksturiranje, to je modifikacija
sestave ali kristalne strukture), (tar. št. 15.17).


15.17

MARGARINA; MEŠANICE ALI PREPARATI IZ MASTI IN OLJ ŽIVALSKEGA ALI
RASTLINSKEGA IZVORA ALI FRAKCIJ RAZLIČNIH MASTI ALI OLJ IZ TEGA
POGLAVJA, PRIMERNI ZA PREHRANO LJUDI, RAZEN JEDILNIH MASTI ALI
OLJ IN NJIHOVIH FRAKCIJ IZ TAR. ŠT. 15.16

1517.10 - Margarina, razen tekoče margarine

1517.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje margarino in druge mešanice in
preparate za prehrano iz rastlinskih maščob in olj ali iz frakcij
različnih masti in olj iz tega poglavja, razen tistih iz tar. št.
15.16. Te mešanice in preparati so pretežno trdni ali gosti in so
iz:

(1) raznih masti ali olja živalskega porekla ali njihovih
frakcij,

(2)  raznih masti ali olja rastlinskega porekla in njihovih
frakcij in

(3)  masti ali olj rastlinskega in živalskega porekla in njihovih
frakcij.

Proizvodi iz te tar. številke, katere masti in olja morajo biti
predhodno hidrogenirani, so lahko emulgirani (npr. s posnetim
mlekom), gneteni, teksturirani (modifikacija sestava ali
kristalne strukture) itd., lahko jim je dodana majhna količina
lecitina, škroba, barvil, sredstev za aromatiziranje vitaminov,
masla in drugih mlečnih maščob (skladno z restrikcijami,
predvidenimi v opombi 1(c) k temu poglavju).

Ta tar. številka vključuje tudi prehrambene preparate iz
posamezne masti ali olja (ali njih frakcij), hidrogenirane ali
nehidrogenirane in ki so lahko obdelani z emulgiranjem,
gnetenjem, teksturiranjem itd.

Glavni proizvodi iz te tar. številke so naslednji:

(A)  Margarina (razen tekoče margarine), ki se ponavadi pojavi v
obliki plastične mase rumenkaste barve. Pridobivajo jo iz masti
ali olja živalskega ali rastlinskega izvora, ali pa iz mešanic
teh masti in olj. Margarina je neke vrste emulzija vode v olju in
je na videz, po konsistenci in po barvi podobna maslu.

(B)  Mešanice in preparati iz živalskih ali rastlinskih masti
ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja,
razen masti in olj in njihovih frakcij za prehrano iz tar. št.
15.16 (npr. imitacija masti, tekoča margarina in t.i. proizvodi
"shortenings" - proizvedeni iz teksturiziranih masti in olj).

Ta tar. številka med drugim vključuje še mešanice in preparate iz
masti ali olja ali iz frakcij različnih masti in olj živalskega
ali rastlinskega izvora vrst, ki se uporabljajo za ločevanje
kalupov.

Ta tar. številka izključuje posamezne masti in olja, ki so zgolj
rafinirane in naprej neobdelane. Te ostanejo uvrščene v njihovih
ustreznih tar. številkah celo, četudi so pripravljene za
maloprodajo. Ta tar. številka izključuje tudi preparate, ki
vsebujejo več kot 15% masla ali drugih mlečnih maščob,
preračunano na težo proizvoda (ponavadi 21. poglavje).

Ta tar. številka izključuje še proizvode, dobljene s prešanjem
loja ali svinjske masti (tar. št. 15.03).


15.18

ŽIVALSKE ALI RASTLINSKE MASTI IN OLJA IN NJIHOVE FRAKCIJE,
KUHANI, OKSIDIRANI, DEHIDRIRANI, ŽVEPLANI, PIHANI, POLIMERIZIRANI
S SEGREVANJEM V VAKUUMU ALI V INERTNEM PLINU ALI DRUGAČE KEMIČNO
MODIFICIRANI, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 15.16; MEŠANICE IN
PREPARATI IZ ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH MASTI TER OLJ ALI IZ
FRAKCIJE RAZLIČNIH MASTI ALI OLJ IZ TEGA POGLAVJA, NEUSTREZNI ZA
PREHRANO, KI NISO OMENJENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

(A)  Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije,
kuhani, oksidirani, žveplani, dehidrirani, pihani, polimerizirani
v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani,
razen tistih iz tar. št. 15.16.

Ta del vključuje masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora
in njihove frakcije, ki so izpostavljeni postopkom modifikacije
njihove kemične strukture in s tem izboljšanja njihove
viskoznosti, moči sušenja (to je lastnosti absorbcije kisika,
kadar so izpostavljeni zraku in formiranja prožnega sloja), ali
pa so izpostavljeni postopkom modifikacije drugih lastnosti - pod
pogojem, da zadržijo svojo osnovno strukturo in da niso bolj
specifično navedeni na drugem mestu, kot npr.:

(1)  Kuhana ali oksidirana olja, ki se dobe z gretjem olja,
ponavadi z dodajanjem majhnih količin sredstev za oksidacijo. Ta
olja se uporabljajo v industriji barv in lakov.

(2)  Pihana olja so delno oksidirana in polimerizirana olja in se
proizvajajo s pihanjem zraka skozi njih, ob uporabi toplote.
Uporabljajo se v proizvodnji oljnih lakov za izolacijo, za
imitacijo usnja in t.i. kombiniranih olj (proizvodov za mazanje),
kadar so pomešana z mineralnimi olji.

Linoksin (polčvrst gumijev proizvod) je vrsta visokooksidiranega
lanenega olja in se uporablja v proizvodnji linoleja in je prav
tako vključen v to tar. številko.

(3)  Dehidrirano ricinusovo olje, ki ga pridobivajo z dehidracijo
ricinusovega olja ob prisotnosti katalizatorja. Uporablja se v
proizvodnji barv in lakov.

(4)  Žveplana olja, t.j. olja, obdelana z žveplom ali žveplovim
kloridom z namenom, da se v molekulah povzroči polimerizacija.
Tako predelano olje se hitreje suši in oblikuje sloj, ki v manjši
meri absorbira vodo kot pa sloj navadnega sušljivega olja in ki
ima večjo mehansko trdnost. Žveplana olja se uporabljajo v
antikorozivnih barvah in v oljnih lakih.

Če se postopek nadaljuje, dobimo čvrst proizvod - fatiks (tar.
št. 40.02).

(5)  Olje, polimerizirana s pomočjo toplote v vakuumu ali v
inertnem plinu to so določena olja (posebno laneno olje in olje
tung), katere polimerizirajo z enostavnim segrevanjem brez
oksidacije na temperaturi med 250 stopinj C in 300 stopinj C -
ali v inertnem ogljikovem dioksidu, ali pa v vakuu mu. Na ta
način pridobivajo gosta olja, katere ponavadi imenujejo olja
"stand", ki se uporabljajo za proizvodnjo oljnih lakov, ki dajejo
svetleč in vodoodporen sloj.

Olja "stand", iz katerih je izločen nepolimerizirani del (olja
Teka) in mešanice olja stand so vključeja v to tar. številko.

(6)  Druga modificirana olja iz te tar. številke vključujejo:

(a)  Maleinska olja, katera pridobivajo s predelavo npr. sojinega
olja z omejenimi količinami maleinskega anhidrida, in sicer na
temperaturi 200  stopinj C ali več, z dovoljeno količino
polialkohola, da bi se estrificirale kisle skupine. Tako dobljena
malejinska olja imajo dobre sušilne lastnosti.

(b)  Sušljiva olja (kot je npr. laneno olje), katerim so v
hladnem stanju dodane majhne količine sredstva za sušenje (npr.
svinčev borat, cinkov naftat, kobaltni rezinat) z namenom
povečati njihove lastnosti sušenja. Uporabljajo se namesto
kuhanih olj v proizvodnji barv in lakov. Od gotovih sredstev za
sušenje (sikativov) iz tar. št. 32.11 (koncentriranih raztopin
sušilnih sredstev) se zelo razlikujejo in se s temi proizvodi ne
smejo enačiti.

(c)  Epoksidirana olja, katere pridobivajo z obdelavo npr.
sojinega olja s perocetno kislino, oblikovano na mestu samem v
reakciji med vodi kovim peroksidom in ocetne kisline v
prisotnosti katalizatorja. Uporabljajo se kot plastifikatorji in
stabilizatorji (npr. za vinilnesmole).

(d)  Bromana olja, ki služijo kot stabilizatorjji emulzije in
suspenzije za etrska olja npr. v farmacevtski industriji.

(B)  Mešanice in preparati iz masti ali olja živalskega ali
rastlinskega izvora ali iz frakcij različnih masti in olj iz tega
poglavja, neužitni in nenavedeni in ne zajeti na drugem mestu.

Ta del med drugim vključuje uporabljeno olje pri cvrtju, ki npr.
vsebuje: repično olje, sojino olje in majhno količino masti
živalskega izvora in ki se uporablja pri proizvodnji živinske
krme.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  masti in olj, ki so zgolj denaturirana (glej opombo št. 3 k
temu poglavju),

(b)  hidrogenirane, reestrificirane ali eleidinizirane masti in
olja (tar. št. 15.16),

(c)  proizvode tistih vrst, ki se uporabljajo v prehrani živali
(tar. št. 23.09) in

(d)  sulfonirana olja (olja, obdelana z žvepleno kislino) (tar.
št. 34.02).


/15.19/


15.20

GLICERIN, SUROV; GLICERINSKE VODE IN GLICERINSKI LUGI

Glicerin ali propan - 1,2,3-triol lahko pridobivajo bodisi z
razgradnjo masti, bodisi s sintezo iz propilena. Lahko je surov
ali prečiščen.

Surovi glicerin je čistoče manjše kot 95% (računano na suho
snov). Pridobiva se ga lahko s cepljenjem maščob ali olj, ali
sintetično iz propilena. npr.:

(1)  pridobljen s hidrolizo z vodo, kislinami ali bazami. Je
sladkobna tekočina brez neprijetnega vonja, njena barva pa
variira od rumenkaste do rjave,

(2)  pridobljen iz glicerinskih lužin je bledorumenkasta tekočina
trpkega okusa in neprijetnega vonja,

(3)  pridobljen iz ostankov pri proizvodnji mila je
črnkastorumena tekočina sladkobnega okusa (če je zelo nečist, ima
okus česna) in bolj ali manj neprijetnega vonja,

(4)  pridobljen s katalitično in encimsko hidrolizo je ponavadi
tekočina neprijetnega vonja in okusa, ki vsebuje veliko organskih
in mineralnih snovi.

Surovi glicerin lahko pridobivajo tudi iz interesterificiranih
masti ali olja z drugimi alkoholi.

Ta tar. številka vključuje tudi glicerinske vode, ki so vzporedni
proizvodi pri proizvodnji mastnih kislin, pa tudi glicerinske
lužine kot vzporedni proizvod pri proizvodnji mil.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  glicerin čistoče 95% ali več (računano na suho snov) (tar.
št. 29.05),

(b)  glicerin, pripravljen kot zdravilo ali glicerin z dodanimi
farmacevtskimi snovmi (tar. št. 30.03 ali 30.04) in

(c)  parfumirani glicerin ali glicerin z dodanimi kozmetičnimi
sredstvi (33. poglavje).


15.21

RASTLINSKI VOSKI (RAZEN TRIGLICERIDOV), ČEBELJI VOSEK, VOSKI
DRUGIH INSEKTOV IN SPERMACETI, RAFINIRANI ALI NERAFINIRANI,
BARVANI ALI NEBARVANI

1521.10 - Rastlinski voski

1521.90 - Drugo

(I)  Rastlinski voski (razen trigliceridov), nerafinirani,
rafinirani ali obarvani

Glavne vrste voskov so:

(1)  vosek karnauba, izvlečen iz listja neke vrste palme (Corypha
cerifera ali Copernica cerifera). Je zelenkaste, rumenkaste ali
sivkaste barve, bolj ali manj oljast, skoraj kristalne sestave,
zelo krhek in prijetnega vonja po senu,

(2)  vosek "ouricury", ki se pridobiva iz listja neke vrste palme
(Attalea ex celsa",

(3)  vosek iz palme, ki se izloča sam iz zaseka na listih neke
druge vrste palme (Ceroxylon andicola), nabira pa se ga s stebla
drevesa. Ponavadi se pojavlja v obliki poroznih in krhkih
okroglih kosov rumenkasto bele barve,

(4)  vosek "candelilla", ki se pridobiva s kuhanjem mehiške
rastline Euphorbia antisyphilitica ali Pedilanthusa pavonis) v
vodi. Je zelo trdna in prozorna, rjava snov,

(5)  vosek sladkornega trsa, ki se v naravnem stanju nahaja samo
na površini sladkornega trsa. Industrijsko ga pridobivajo s
prečiščevanjem pene tekom proizvodnje sladkorja. V naravnem
stanju je črnikav, mehak in diši po me lasi iz sladkorne pese,

(6)  vosek bombaža in lana, ki se nahaja v rastlinskih vlaknih,
iz katerih ga ekstrahirajo s topili,

(7)  vosek "ocotilla", katerega ekstrahirajo s topili iz lubja
neke vrste dreves, ki uspeva v Mehiki,

(8)  vosek "pizang", katerega pridobivajo iz neke vrste prahu, ki
se nabira na listih dolčene vrste dreves, ki uspevajo na Javi,

(9)  vosek "esparto", ki ga pridobivajo iz trave esparto in se
zbira kot nekakšen prah, ko se odpirajo suhe bele trave.

Ta tar. številka vključuje voske, surove, beljene ali barvane, v
pogačah, palčkah itd.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  olje "jojoba" (tar. št. 15.15),

(b)  proizvode, znane v trgovanju kot vosek mirt in japonski
vosek (tar. št. 15.15),

(c)  mešanice rastlinskih voskov (tar. št. 34.04),

(d)  rastlinske voske, pomešane z živalskimi, mineralnimi ali
umetnimi(tar. št. 34.04) in

(e)  rastlinske voske, pomešane z mastmi, s smolami, z
mineralnimi ali drugimi snovmi (razen z barvili); te mešanice se
uvrščajo v glavnem v tar. št. 34.04 ali 34.05).

(II)  Čebelji voski in voski drugih insektov, rafinirani ali
nerafinirani ali barvani ali  nebarvani.

Čebelji vosek je snov, iz katere grade čebele šesterokotne celice
v panjih. V naravnem stanju je zrnast, svetlorumen, oranžen ali
včasih rjav in je posebno prijetnega vonja. Če je beljen ali
prečiščen, je bel ali bledorumen in zelo slabega vonja.

Uporablja se med drugim za proizvodnjo sveč, voščenega platna ali
papirja, kitov, polirnih sredstev itd...

Najbolj znani med voski drugih insektov so naslednji:

(1)  Lak vosek, katerega pridobivajo iz šelaka z ekstrakcijo z
alkoholom. Pojavlja se v obliki temnih kosov z vonjem po šelaku.

(2)  Kitajski vosek (znan tudi kot vosek insektov ali vosek z
dreves), ki se nahaja predvsem na Kitajskem in katerega izločajo
in puščajo insekti na vejah nekaterih jesenov. Je belkasta,
kristalna masa, katero zbirajo in prečiščujejo s topljenjem v
vreli vodi in s filtriranjem). Tak vosek je bel in rumenkast, se
sveti, je kristalne oblike in brez okusa ter z vonjem po loju.

Čebelji vosek in vosek drugih insektov se uvrščajo v to tar.
številko v surovem stanju (vštevši naravno satovje), če so
stisnjeni (prešani), rafinirani, beljeni ali barvani.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  mešanice voskov insektov; vosek insektov, pomešan s
spermacetom, rastlinskimi, mineralnimi ali umetnimi voski,
nadalje vosek insektov, pomešan z mastmi, mineralnimi ali drugimi
snovmi (razen z barvili) - te mešanice ponavadi spadajo v 34.
poglavje, npr. v tar. št. 34.04 ali 34.05 in

(b)  vosek, pripravljen v obliki satovja za panje (tar. št.
96.02).

(III)  Spermacet, surov, prešan ali rafiniran, barvan ali
nebarvan

Spermacet je voskasta snov, ekstrahirana iz masti ali olja, ki se
nahaja v votlinah glave ali v podkožnih kanalih glavate oljarice
in podobnih kitov.

Surovi spermacet, ki sestoji iz pribl. ene tretjine čistega
spermaceta in iz dveh tretjin masti, se pojavlja v rumenkastih
ali rjavih ke pah in je neprijetnega vonja.

Stisnjeni (prešani) spermacet se dobi, ko je vsa mast
ekstrahirana. Pojavlja se v obliki majhnih in čvrstih lusk, je
rumenkasto rjave barve, na papirju pušča šibko ali skoraj nobene
sledi.

Rafinirani spermacet pridobivajo tako, da stisnjeni spermocet
izpostavijo razredčeni kavstični sodi. Pojavlja se v obliki belih
trakov bisrnega sijaja.

Spermacet se uporablja v proizvodnji nekaterih vrst sveč, v
parfumeriji, farmaciji in kot mazivo.

Vsi navedeni proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki- če
so obarvani ali ne.

Ta tar. številka ne vključuje olja iz glavate oljarice - surovega
ali rafiniranega z izločanjem spermaceta (tar. št. 15.04).


15.22

DEGRAS (STROJARSKA MAŠČOBA); OSTANKI, DOBLJENI PRI PREDELAVI
MAŠČOB IN VOSKOV ŽIVALSKEGA TER RASTLINSKEGA IZVORA

(A)  Degras.

Ta tar. številka vključuje tako naravni kot umetni degras, ki se
uporablja v industriji usnja za maščenje (polnjenje) usnja.

Naravni degras (znan tudi kot "Moellen") je ostanek oljnega
strojenja semišnega usnja, pridobivajo pa ga s prešanjem ali z
ekstrakcijo s topili. Sestoji iz žarkega olja rib ali kitov, iz
smolastih snovi, nastalih pri oksidaciji olja, vode, mineralnih
snovi (soda, apnenec, sulfati), pa tudi iz ostankov dlak, ovojnic
in kože.

Naravni degras je zelo gosta, lepljiva in homogena tekočina, ki
močno diši po ribjem olju in je rumene ali temnorjave barve.

Umetni degras sestoji predvsem iz oksidiranih emulgiranih ali
polimeriziranih ribjih olj (vštevši iz mešanic katerihkoli izmed
teh olj), pomešanih z volneno mastjo, lojem, oljem kolofonije
itd., včasih pa tudi z naravnim degrasom. Te mešanice so rumene
in goste tekočine (bolj tekoče od prirodnega degrasa), značilnega
vonja po ribjem olju. Ne vsebujejo odpadkov dlak, ovojnic ali
kože. Postane težijo k temu, da se razsloje v dva sloja z vodo na
dnu.

Vendar pa ta tar. številka izključuje ribja olje, ki so samo
oksidirana ali polimerizirana (tar. št. 15.18) in pa sulfonirana
olja (tar. št. 34.02), pa tudi preparate za maščenje (polnjenje)
usnja (tar. št. 34.03).

Ta tar. številka vključuje tudi degras, dobljen z obdelavo
semišnega usnja z alkalno raztopino in z zgoščevanjem s pomočjo
žveplene kisline mastnih hidrokislin. Na take proizvode naletimo
v trgovanju v obliki emulzij.

(B) Ostanki, dobljeni pri predelavi mastnih snovi ali voskov
živalskega ali rastlinskega izvora.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  Oljne vsedline - to so oljni ali sluzasti ostanki, ki
nastajajo pri prečiščevanju olja. Uporabljajo se v proizvodnji
mil in maziv.

(2)  Milne vsedline - stranske proizvode rafinacije olja, ki
nastanejo z nevtralizacijo mastnih kislin z bazo (natrijev
hidroksid). Sestoje iz mešanice surovega mila in nevtralnih olj
ali masti. So kašaste, barva pa variira (temnorumena, belkasta,
temnozelena itd.) - odvisno od surovine, iz katere so olja
ekstrahirana. Uporabljajo se v proizvodnji mil.

(3)  Stearinski katran iz destilacije mastnih kislin, ki sestoji
iz lepljive, črnikave in precej trde mase, ki je včasih prožna;
deloma je topen v petroletru. Uporablja se za izdelavo kitov,
nepremočljivega kartona in električnih izolatorjev.

(4)  Ostanke iz destilacije volnene masti. Ti ostanki izgledajo
kot ostanki stearina in se tudi uporabljajo v iste namene.

(5)  Glicerinsko smolo - to so ostanki iz destilacije glicerina.
Uporabljajo se za apreture tkanin in za nepremočljiv papir.

(6)  Uporabljeno zemljo za razbarvanje, ki vsebuje masti ali
voske živalskega ali rastlinskega izvora. Sestoji iz nečistoč, ki
vsebujejo določene količine voskov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  ocvirke - opnaste ostanke, dobljene pri taljenju svinjske
masti in drugih masti živalskega izvora (tar. št. 23.01) in

(b)  oljne pogače, ostanke pulp ali druge ostanke (razen
vsedlin), ki nastanejo pri ekstrakciji rastlinskih olj (tar. št.
od 23.04 do 23.06).


                           ODDELEK IV

     PROIZVODI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PIJAČE, ALKOHOLI IN KIS;
                   TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI

OPOMBA

Z izrazom "peleti" so v tem oddelku mišljeni proizvodi, ki so
aglomerirani neposredno s stiskanjem ali z dodajanjem veziva do 3
mas.%.


                          16. POGLAVJE

    IZDELKI IZ MESA, RIB, RAKOV, MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH
                         NEVRETENČARJEV

OPOMBI

1.  V to poglavje ne spadajo meso, drugi užitni klavnični
proizvodi, ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji,
pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v 2. in 3.
poglavju ali tar. št. 05.04.

2.  Sestavljena živila se uvrščajo v to poglavje pod pogojem, da
vsebujejo nad 20 mas.% klobas, mesa, drugih užitnih klavničnih
proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih
nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov. Kadar
vsebuje sestavljeni proizvod dva ali več prej omenjenih
proizvodov, se uvršča v ustrezno tar. številko 16. poglavja po
sestavini oziroma po sestavinah, ki prevladujejo po teži. Te
določbe se ne uporabljajo za polnjene proizvode iz tar. št. 19.02
ali za proizvode iz tar. številk 21.03 in 21.04.

OPOMBI K PODŠTEVILKAM

1.  Pri tar. podšt. 1602.10 se z izrazom "homogenizirani
proizvodi" mišljeni izdelki iz mesa, drugih klavničnih proizvodov
ali krvi, fino homogenizirani, pripravljeni za prodajo na drobno
kot hrana za otroke ali za dietetične namene v posodah neto teže
do 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne
količine katerihkoli sestavin, ki so tem proizvodom dodane kot
začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki lahko
vsebujejo majhno količino vidnih koščkov mes ali drugih užitnih
klavničnih proizvodov. Ta podštevilka ima prednost pred vsemi
drugimi podštevilkami tar. številke 16.02.

2.  Imena rib in rakov, navedenih v podštevilkah 16.04 ali 16.05,
vključujejo iste vrste kot so navedene v 3. poglavju z istimi
imeni.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje pripravljene proizvode prehrambene
industrije, dobljene s predelavo mesa, drugih klavničnih
proizvodov (npr. nog, surove kože, srca, jezika, jeter, čreves in
želodca), krvi živali, rib (vštevši njihovo kožo), rakov,
mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev. To poglavje vključuje
proizvode,ki so pripravljeni ali konzervirani s postopki,
navedenimi v 2. in 3. poglavju ali tar. št. 05.04, npr. kot:

(1)  Pripravljeni kot klobase in podobni proizvodi,

(2)  Kuhani v vodi ali v pari, pečeni na ražnju, praženi, pečeni
v pečici ali drugače pripravljeni, razen prekajenih rib, ki so
lahko kuhane pred ali med prekajevanjem (tar.št. 03.05), raki v
oklepu kuhani v pari ali v vodi (tar.št. 03.06) ter moke, zdrobi
in peleti, dobljeni iz kuhanih rib, rakov, mehkužcev ali drugih
vodnih nevretenčarjev (tar.št. 03.05, 03.06 in 03.07).

(3)  Pripravljeni ali konzervirani kot ekstrakti, sokovi ali
marinade, kavijar ali njegovi nadomestki, prevlečeni le z maslom,
s krušnimi drobtinicami, gobami ali začimbami (npr. skupaj s
poprom in soljo) itd.

(4)  Fino homogenizirani proizvodi, katerih osnova so proizvodi
iz tega poglavja (to je pripravljeno in konzervirano meso, drugi
klavnični proizvodi, ribe, raki mehkužci in drugi vodni
nevretenčarji). Ti homogenizirani proizvodi lahko vsebujejo tudi
majhne vidne koščke mesa, rib itd., pa tudi majhno količino
sestavin za začinjanje, konzerviranje ali za kaj drugega. Vendar
pa homogenizacija kot taka ne vpliva na to, da se proizvod zaradi
tega uvršča v 16. poglavje.

Da bi spoznali razliko med proizvodi iz 2. in 3. poglavja in
proizvodi iz 16. poglavja, glej splošna določila k 2. in 3.
poglavju.

To poglavje vključuje tudi prehrambene proizvode (vštevši t.i.
"gotove jedi"), ki sestoje iz npr.: klobasičarskih proizvodov,
mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib in rakov, mehkužcev
in drugih vodnih nevretenčarjev skupaj z zelenjavo, testeninami,
omako ipd., vendar le pod pogojem, da vsebujejo po teži več kot
20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih
proizvodov,rib in rakov, mehkužcev in drugih vodnih
nevretenčarjev ali katerekoli njihove kombinacije. V primerih,
kadar proizvod vsebuje dva ali več prej navedenih proizvodov
(npr. meso in ribe), se bo uvrstil v ustrezno tar. številko po
komponenti ali komponentah, ki po teži prevladujejo. V vseh
primerih pa je masa, ki se upošteva, masa mesa, rib itd. v
trenutku carinjenja in ne masa proizvoda pred pripravo. Vendar pa
je treba omeniti, da se polnjeni proizvodi iz tar. št. 19.02,
omake in pripravki za omake, začimbe in drugi dodatki, ki
vplivajo na okus, opisani v tar. št. 21.03, nadalje juhe in
enolončnice in pripravki zanje, kot tudi homogenizirani
sestavljeni prehrambeni proizvodi, opisani v tar. št. 21.04,
vselej uvrščajo v te tar. številke.

To poglavje izključuje tudi:

(a)  moko in zdrob, primerna za prehrano ljudi, izdelana iz mesa
ali drugih klavničnih proizvodov (vštevši proizvode morskih
sesalcev) (tar. št. 02.10) ali iz rib (tar. št. 03.05),

(b)  moka, zdrob in pelete, neprimerni za prehrano ljudi,
izdelani iz mesa (vključno tisti iz mesa morskih sesalcev), iz
rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tar.
št. 23.01),

(c)  proizvode, katerih osnova so meso, drugi klavnični
proizvodi, ribe itd., namenjene za prehrano živali (tar. št.
23.09) in

(d)  zdravila iz 30. poglavja.


16.01

KLOBASE IN PODOBNI IZDELKI IZ MESA, DRUGIH UŽITNIH KLAVNIČNIH
PROIZVODOV ALI KRVI; SESTAVLJENA ŽIVILA NA OSNOVI TEH PROIZVODOV

Ta tar. številka vključuje klobasičarske in podobne proizvode, to
je proizvode, ki sestoje iz mesa ali drugih klavničnih proizvodov
(vštevši črevesa in želodce), ki so zrezani ali zmleti, nadalje
proizvode iz živalske krvi v ovojih iz črev, želodcev, mehurjev,
kož ali podobnih naravnih ali umetnih ovojih. Nekateri med temi
proizvodi so lahko brez ovoja in se stiskajo v značilne oblike
klobas, to je v cilindrične ali podobne oblike, katerih presek je
krog, oval ali pravokotnik (z bolj ali manj zaobljenimi vogali).

Klobase in podobni proizvodi so lahko surovi ali kuhani,
prekajeni ali neprekajeni, z dodanimi maščobami škrobom,
začimbami itd. Poleg tega lahko vsebujejo razmeroma velike kose
(npr. velikosti grižljaja) mesa ali drugih klavničnih proizvodov.
Klobase in podobni proizvodi se v to tar. številko uvrščajo
neglede na to, ali so zrezani ali pa se nahajajo v neprodušnih
posodah. Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  klobase in podobne proizvode, katerih osnova je meso (npr.
frankfurtske klobasice, salame),

(2)  jetrne pastete (vštevši tiste iz perutninskih jeter),

(3)  "črne klobase" ali "bele klobase" (krvavice in jetrne
klobase),

(4)  klobase iz kavurme, male konzumne klobasice (coctail
klobase) in podobne specialitete in

(5)  pastete, pariške salame, mortadele, aspike in podobno,
pripravljeno v klobasičarskih ovojih ali pa stisnjemo v značilne
oblike klobasičarskih.

Ta tar. številka vključuje tudi nekatere sestavljene prehrambene
proizvode (vštevši t.i "gotove jedi"), ki vsebujejo klobase in
podobne proizvode (glej splošna določila k temu poglavju, točka
3).

Ta tar. številka pa izključuje:

(a)  meso v mehurjih, črevesih in podobnih naravnih ali umetnih
ovojih, ki ni bilo predhodno zmleta ali zrezano, npr. šunka ali
plečnica (ponavadi tar. št. 02.10 ali 16.02),

(b)  surovo zrezano ali zmleto meso brez drugih sestavin, tudi če
je v ovoju (2. poglavje),

(c)  proizvode v ovojih, ki pa običajno ne služijo kot ovoji za
klobase in podobno - razen, kadar se taki proizvodi uvrščajo v to
tar. številko tudi brez ovoja (ponavadi tar. št. 16.02) in

(d)  kuhano ali praženo perutnino z odstranjenimi večjimi kostmi,
kot je npr. zvit puran ipd. (tar. št. 16.02).


16.02

DRUGI PRIPRAVLJENI ALI KONZERVIRANI IZDELKI IZ MESA, DROBOVJE ALI
KRI

1602.10 - Homogenizirani proizvodi

1602.20 - Iz jeter katere koli živali

 - Iz perutnine iz tar. št. 01.05:

1602.31 - - puranov

1602.32 - - kokoši vrste Gallus domesticus

1602.39 - - ostalo

  - Prašičev:

1602.41 - - šunka (stegno) in njeni kosi

1602.42 - - plečeta in njihovi kosi

1602.49 - - drugo, vštevši mešanice

1602.50 - Goved

1602.90 - Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali

Ta tar. številka vključuje vse pripravljene ali konzervirane
proizvod iz mesa in drugih klavničnih proizvodov za prehrano
ljudi in pa iz krvi živalskih vrst, ki spadajo v to poglavje,
razen klobas in podobnih klobasičarskih proizvodov (tar. št.
16.01) ter mesnih ekstraktov in mesnih sokov (tar. št. 16.03).

Ta tar. številka vključuje:

(1)  meso in druge klavnične proizvode - kuhane (razen poparjenih
ali podobno obdelanih - v zvezi s tem glej splošna določila k 2.
poglavju), nadalje pražene, pečene ali kako drugače kuhane,

(2)  pastete, mesne pastete, pariške salame, mortadele in aspike,
v kolikor ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v tar. št. 16.01
kot klobasičaski ali podobni proizvodi,

(3)  meso in druge klavnične proizvode, pripravljene za uživanje
ali konzervirane s postopki, ki v 2. poglavju niso navedeni,
vštevši tiste, narahlo premazane z maslom ali drobtinicami, z
gobami ali začimbami (npr. skupaj s poprom in soljo) ali fino
homogenizirane (glej splošna določila k tem poglavju pod (4),

(4)  proizvode iz krvi, izvzemši krvavice in podobne proizvode iz
tar. št. 16.01 in

(5)  prehrambene proizvode, vštevši t.i. "gotove jedi", ki po
teži vsebujejo več kot 20% mesa, drugih užitnih klavničnih
proizvodov ali krvi(glej splošna določila k temu poglavju).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  testenine (raviole idt.), polnjene z mesom, neglede na
količino mesa, ali z drugimi klavničnimi proizvodi (tar. št.
19.02),

(b)  omake in pripravke zanje, mesne začimbe in druge mešane
dodatke, ki dajejo okus (tar. št. 21.03) in

(c)  juhe, enolončnice in pripravke zanje ter homogenizirane
sestavljene prehrambene proizvode (tar. št. 21.04).


16.03

EKSTRAKTI IN SOKOVI IZ MESA, RIB RAKOV, MEHKUŽCEV IN DRUGIH
VODNIH NEVRETENČARJEV

Ekstrakti iz te tar. številke imajo, čeprav se pridobivajo iza
različnih surovin, podobne fizikalne lastnosti (videz, vonj, okus
itd.) in kemično sestavo.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Mesne ekstrakte, ki jih ponavadi pridobivajo s kuhanjem in
izpostavljanjem mesa pari pod pritiskom in nato s koncentriranjem
dobljene tekočine s tem da predhodno odstranijo maščobe s pomočjo
filtriranja ali centrifugiranja. Ekstrakti so lahko v trdnem ali
tekočem stanju, kar je odvisno od stopnje koncentriranosti.

(2)  Mesne sokove, katere pridobivajo s stiskanjem surovega mesa.

(3)  Ekstrakte rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih
nevretenčarjev. Ekstrakte iz rib pridobivajo s koncentracijo
vodnih ekstraktov mesa slanikov ali drugih vrst rib, ali pa so
izdelane iz grobe ribje moke (razmaščene ali nerazmaščene). Med
proizvodnjo lahko vse, ali pa le nekatere sestavine, ki dajejo
okus po ribah (kot je npr. trimetilamin pri morskih ribah),
odstranijo - na ta način obdelani ekstrakti iz rib imajo
lastonosti, po dobne lastnostim mesnih ekstraktov.

(4)  Sokove, ki jih pridobivajo predvsem iz rib ali rakov,
mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev.

Vsi ti proizvodi lahko vsebujejo sol in druge snovi, dodane v
zadostnih količinah, da bi zagotovile njihovo obstojnost.

Ekstrakti se uporabljajo v proizvodnji nekaterih prehrambenih
proizvodov, kot so npr. juhe (koncentrirane ali ne) in omake.
Mesni sokovi se uporabljajo predvsem kot dietalna hrana.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  juh ali enolončnic in pripravkov zanje in homogenizirane
sestavljene proizvodov, ki vsebujejo ekstrakte mesa, rib itd.
(vštevši juhe in eno- lončnice v tabletah ali kockah), in ki
poleg ekstraktov vsebujejo še druge snovi, kot so maščobe,
želatino in ponavadi velike količine soli (tar. št. 21.04),

(b)  proizvodov, znanih kot "raztopine rib in morskih sesalcev"
iz tar. št. 23.09,

(c)  zdravil, v katerih služi katerikoli proizvod iz te tar.
številke zgolj kot osnova ali vezivno sredstvo medicinskih snovi
(30. poglavje ) in

(d)  peptone in peptonate (tar. št. 35.04).


16.04

PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE RIBE, KAVIAR ALI KAVIARJEVI
NADOMESTKI, PRIPRAVLJENI IZ RIBJIH JAJČEC

 - Ribe, cele ali v kosih, toda nezmlete:

1604.11 - - lososi

1604.12 - - sledi

1604.13 - - sardine, velike sardele in papaline

1604.14 - - tuni, progasti tuni in palamide (Sarda spp.)

1604.15 - - skuše

1604.16 - - inčuni

1604.19 - - drugo

1604.20 - Druge pripravljene ali konzervirane ribe

1604.30 - Kaviar in kaviarjevi nadomestki

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Ribe - kuhane, kuhane v sopari, pečene na roštilju, pražene
ali drugače pripravljene. Poudariti pa je treba, da se prekajene
ribe, ki so bile pred ali med procesom prekajevanja pečene,
uvrščajo v tar. št. 03.05 pod pogojem, da niso bile izpostavljene
drugačnim načinom priprave.

(2)  Ribe, pripravljene ali konzervirane v kisu, olju itd., ribje
marinade (ribe, pripravljene v vinu, kisu itd. z dodanimi
začimbami ali z drugimi sestavinami), nadalje ribje klobase,
ribje paste, proizvode, znane kot ribje pastete itd.

(3)  Ribe ali dele rib, pripravljene ali konzervirane drugače
oziroma z drugimi postopki, kot pa so predvideni v tar. številkah
od 03.02 do 03.05, npr. ribji fileji, prevlečeni le z maslom ali
drobtinicami, pripravljen ribji mleček in jetra, nadalje fino
homogenizirane ribe (glej splošna določila k temu poglavju pod
(4)) in pasterizirane ali sterilizirane ribe.

(4)  Nekatere sestavljene prehrambene proizvode (vštevši t.i.
"gotove jedi"), ki vsebujejo ribe (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju).

(5)  Kavijar, ki se pripravlja iz mureninih iker. Murena je riba
rek le nekaterih dežel (Italije, Aljaske, Turčije, Irana in
Rusije). Glavne vrste teh rib so beluga, širp, jeseter in
sevirdž. Kavijar je ponavadi v obliki mehke, zrnaste mase,
sestavljene iz jajčec premera 2 - 4 mm, njihova barva variira od
srebrnkasto sive do zelenkasto črne. Ima močan vonj in nekoliko
slan okus. Lahko se uvaža tudi stisnjen (prešan) - npr. v obliki
homogene paste, včasih pa tudi v obliki majhnih in tankih valjev
in pakiran v majhne posode.

(6)  Kavijarjevi nadomestki, ki se uporabljajo v iste namene kot
kavijar, vendar se pripravljajo iz jajčec drugih rib (npr. iz
jajčec lososa, krapa, ščuke, tuna, ciplja, polenovke in morskega
zajca). Jajčeca perejo, čistijo pripadajočih organov, solijo in
včasih prešajo in sušijo. Takšna ribja jajčeca so lahko tudi
začinjena in obarvana.

Vsi ti proizvodi ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, kadar
so pripravljeni v neprodušnih posodah.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  ribje ikre, to je ribja jajčeca v jajčni kožici,
pripravljena ali konzervirana le s postopki, predvidenimi v 3.
poglavju (3. poglavje),

(b)  ekstrakte in sokove iz rib (tar. št. 16.03),

(c)  testenine, polnjene z ribami (tar. št. 19.02),

(d)  omake in pripravke zanje ter mešane začimbe (tar. št. 21.03)
in

(e)  omake in enolončnice ter pripravke zanje in pa sestavljene
prehrambene proizvode (tar. št. 21.04).


16.05

RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI, PRIPRAVLJENI ALI
KONZER VIRANI

1605.10 - Rakovice

1605.20 - Škampi in kozice

1605.30 - Rarogi

1605.40 - Drugi skoljkarji

1605.90 - Drugo

Komentar k tar. številki 16.04 se uporablja mutatis mutandis za
rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje, izvzemši dejstvo, da
se raki v oklepih, kuhani v pari ali v vreli vodi (zbali brez
dodatka majhnih količin kemičnih sredstev za začasno
konzerviranje), uvrščajo v tar. št. 03.06.

Raki in mehkužci, ki se najpogosteje pripravljajo in
konzervirajo, so raki, škampi in kozice, rarogi, raki skalnatega
dna, rečni raki, dagnji, hobotnice, lignji in polži. Med drugimi
vodnimi nevretenčarji, ki se najpogosteje pripravljajo ali
konzervirajo, so najpomembnejši morski ježi, morske kumare in
meduze.


                          17. POGLAVJE

                 SLADKOR IN SLADKORNI PROIZVODI

OPOMBA

1.  V to poglavje ne spadajo:

1)  sladkorni proizvodi, ki vsebujejo kakav (tar. št. 18.06),

2)  kemično čisti sladkorji (razen saharoze, laktoze, maltoze,
glukoze in fruktoze) in drugi izdelki iz tar. št. 29.40 in

3)  zdravila in drugi izdelki iz 30. poglavja

OPOMBA K PODŠTEVILKI

1.  Pri tar. podštevilkah 1701.11 in 1701.12 je z izrazom "surovi
sladkor" mišljen sladkor, ki vsebuje toliko saharoze v suhem
stanju, da ustreza polarimetrijski vrednosti, manjši od 99,5
mas.%.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje ne vključuje le sladkorje (npr. saharoze, laktoze,
maltoze, glukoze in fruktoze), temveč tudi sladkorne sirupe,
umetni med, karamel, melase, ki ostajajo po ekstrakciji in
rafinaciji sladkorja, ter bonbone iz sladkorja. Sladkor v trdnem
stanju lahko vsebuje dodane aromatične snovi in barvila.

To poglavje ne vključuje:

(a)  bonbonov iz sladkorja, ki vsebujejo kakav ali čokolado
(razen bele čokolade) v kateremkoli razmerju, pa tudi sladkanega
kakava v prahu ne (tar. št. 18.06),

(b)  slajenih proizvodov za prehrano ljudi, ki se uvrščajo v 19.,
20., 21, ali 22. poglavje,

(c)  slajene živinske krme (tar. št. 23.09)

(d)  kemično čistih sladkorjev (razen saharoze, maltoze, glukoze
in fruktoze) in njihovih vodnih raztopin (tar. št. 29.40), in

(e)  zdravila, ki vsebujejo sladkor (30. poglavje).


17.01

SLADKOR IZ SLADKORNEGA TRSA IN SLADKORNE PESE TER KEMIČNO  ČISTA
SAHAROZA V TRDNEM STANJU

 - Surovi sladkor brez dodatkov za aromatiziranje in barvil:

1701.11 - - sladkor iz sladkornega trsa

1701.12 - - sladkor iz sladkorne pese

 - Drugo:

1701.91 - - z dodatki za aromatiziranje in barvili

1701.99 - - drugo

Sladkor iz sladkornega trsa pridobivajo iz soka stebla
sladkornega trsa. Sladkor iz sladkorne pese pa pridobivajo z
ekstrakcijo soka iz korena sladkorne pese.

Surovi sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne repe se pojavlja
v obliki rjavih kristalov. Barva izhaja iz prisotnosti nečistoč.
Vsebnost saharoze po teži v suhem stanju ustreza polarimetrijski
vrednosti, manjši od 99,5 mas.% (glej opombo št. 1. k
podštevilki).

Ponavadi je surovi sladkor namenjen za predelavo v rafinirane
proizvode oz. sladkor. Vendar pa ima lahko surovi sladkor tudi
brez prečiščevanja tako visoko stopnjo čistosti, da je primeren
za prehrano ljudi.

Rafinirani sladkorji iz sladkornega trsa in sladkorne pese se
proizvajajo z nadaljnjo predelavo surovega sladkorja. Ponavadi se
proizvedejo kot bela kristalna snov, ki se prodaja v raznih
stopnjah finosti, ali pa v obliki majhnih kock, kroglic, plošč
ali palčic, ali pa s struženjem ali rezanjem pravilno oblikovan v
kose.

Razen surovega in rafiniranega sladkorja, omenjenih pravkar,
vključuje ta tar. številka tudi rjavi sladkor, ki sestoji iz
belega sladkorja, pomešanega z majhnimi količinami karamela ali
melase. Ta tar. številka vključuje tudi kandirani sladkor, ki
sestoji iz velikih kristalov in ki ga proizvajajo s počasno
kristalizacijo iz koncentrirane raztopine sladkorja.

Poudariti je treba, da je sladkor iz sladkornega trsa in iz
sladkorne repe uvrščen v to tar. številko le v trdnem stanju.
Takemu sladkorju so lahko dodane aromatične snovi in barvila.

Sladkorni sirupi iz sladkornega trsa ali sladkorne repe, ki
sestoje iz vodnih raztopin sladkorjev, se uvrščajo v tar. št.
17.02 (če ne vsebujejo dodatnih aromatičnih snovi ali barvil),
sicer pa v tar. št. 21.06.

Ta tarifna številka vključuje tudi kemično čisto saharozo v trdni
obliki in kakršnegakoli porekla. Saharoza (razen kemično čiste),
dobljena iz drugih surovin, razen iz sladkornega trsa in
sladkorne repe, je iz te tar. številke izključena (tar. št.
17.02).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifni podštevilki 1701.11 in 1701.12

Surovi sladkor iz sladkornega trsa v trgovini vselej vsebuje več
kot 0,1% invertnega sladkorja, medtem ko ga je v surovem
sladkorju iz sladkorne pese manj od 0,1%. Ti dve vrsti sladkorjev
je mogoče razlikovati tudi po različnem vonju, ki ga ti dve vrsti
sladkorjev sproščata, če njune vzorce v vodni raztopini mirujejo
čez noč.


17.02

DRUGI SLADKORJI, VKLJUČNO S KEMIČNO ČISTO LAKTOZO, MALTOZO,
GLUKOZO IN FRUKTOZO, V TRDNEM STANJU; SLADKORNI SIRUPI BREZ
DODATKOV ZA AROMATIZIRANJE ALI BARVIL; UMETNI MED IN MEŠANICE
UMETNEGA TER NARAVNEGA MEDU; KARAMELNI SLADKOR

 - Laktoza in laktozni sirup

1702.11 - - ki v suhem stanju vsebujeta 99 mas.% čistega produkta
ali več

1702.19 - - drugo

1702.20 -  Javorjev sladkor in sirup

1702.30 -  Glukoza (dekstroza) in glukozni sirup brez fruktoze
ali z manj kot 20 mas.% fruktoze v suhem stanju

1702.40 -  Glukoza in glukozni sirup z najmanj 20 mas.% in manj
kot 50 mas.% fruktoze v suhem stanju

1702.50 -  Kemično čista fruktoza

1702.60 -  Druga fruktoza in fruktozni sirup z več kot 50 mas.%
fruktoze v suhem stanju

1702.90 -  drugo, vključno invertni sladkor

Ta tar. številka vključuje druge sladkorje v trdnem stanju,
sladkorne sirupe in umetni med in karamel.

                       (A) DRUGI SLADKORJI

Ta del vključuje sladkorje, razen sladkorjev iz tar. št. 17.01 in
kemično čistih sladkorjev iz tar. št. 29.40, in sicer v trdnem
stanju (vtevši prah), z ali brez aromatičnih dodatkov ali barvil.
Glavne vrste sladkorjev iz te tar. številke so:

(1)  Laktoza, znana tudi kot mlečni sladkor (C12H22O11), se
pojavlja v mleku za potrebe trga pa jo pridobivajo iz sirotke. Ta
tar. številka vključuje tako komercialno kot kemijsko čisto
laktozo. Ti proizvodi smejo vsebovati po teži več kot 95%
laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, računano na suhi
proizvod. Proizvodi iz sirotke, ki vsebujejo po teži 95% ali manj
laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, računano na suhi
proizvod, so iz te tar. številke izključeni (običajno tar. št.
04.04).

Komercialna laktoza je, kadar je prečiščena, bel in nekoliko
sladek kristalen prah. kemično čista laktoza (brezvodna ali
hidratirana), se pojavlja kot trdni brezbarvni kristali, ki
absorbirajo vonjave. Laktoza se veliko uporablja skupaj z mlekom
v proizvodnji hrane za otroke, pa tudi za izdelavo proizvodov iz
sladkorja, v proizvodnji marmelad in v farmaciji.

(2)  Invertni sladkor je osnovna sestavina naravnega medu.
Ponavadi se za trg pridobiva s hidrolizo raztopine rafinirane
saharoze, sestoji pa iz glukoze in fruktoze v enakih deležih po
teži. Lahko je v trdnem stanju ali pa kot viskozni sirup (glej
bel (B)). Uporablja se v farmaciji, pri proizvodnji kruha, v
proizvodnji konzerviranega sadja in umetnega medu ter v
industriji piva.

(3)  Glukoza, ki obstaja v naravnem stanju v sadju in v medu.
Skupaj z enakim delom fruktoze tvori invertni sladkor. Ta tar.
številka vključuje kemično čisto glukozo (ali dekstrozo) in
komercialno glukozo. Dekstroza (C6H12O6) je bel kristalen prah.
Uporablja se v prehrambeni in farmacevtski industriji.

Komercialno glukozo pridobivajo s pomočjo hidrolize škroba s
kislinami in/ali encimi. Razen dekstroze vsebuje glukoza vselej
in v razlčnih razmerjih di-, tri- in druge polisaharide (maltozo,
maltotriozo itd.). Vsebinost reducirajočih sladkorjev, izraženih
kot glukoza (dekstroza) na suho težo je ne sme biti manj kot 20
mas.%. Glukoza nastopa ponavadi v obliki brezbarvne in bolj ali
manj viskozne tekočine (glikozni sirup - glej besedilo pod (B)),
v obliki kosov ali pogač (glukozna agregatna masa), ali pa v
obliki amorfnega prahu. Uporablja se predvsem v prehrambeni
industriji, v industriji piva, pri fermentiranju tobaka in v
farmaciji.

(4)  Fruktoza (C6H12O6), ki je v velikih količinah prisotna
skupaj z glukozo v sladkem sadju in v medu. Komercialno
pridobivanje poteka iz komercialne glukoze (npr. iz koruznega
sirupa), iz saharoze ali s hidrolizo inulina (snovi, ki se nahaja
predvsem na gomoljastih koreninah georgine in jeruzalemske
artičoke). Pojavlja se v obliki belkastega prahu ali kot viskozni
sirup (glej del (B)). Je slajša od navadnega sladkorja (saharoze)
in je posebej primerna za diabetike. Ta tar. številka vključuje
tako komercialno kot kemično čisto fruktozo.

(5)  Saharozni sladkor, ki se pridobiva iz drugih surovin, razen
iz sladkorne pese in sladkornega trsa. Najpomembnejši je javorjev
sladkor, ki se pridobiva iz sokov raznih vrst javorjev, največ iz
vrst Acer saccharum in iz Acer nigrum, ki uspevata predvsem v
Kanadi in severovzhodnih delih ZDA. Sok ponavadi koncentrirajo in
kristalizirajo nerafiniranega, da bi tako zadržali nekatere
nesladkorne sestavine, ki temu sladkorju dajejo značilno aromo.
Prodaja se tudi v obliki sirupov (glej del (B)). Drugi saharozni
sirupi (glej del (B)) se pridobivajo iz sladkega sorga (Sorghum
vulgare var. saccharatum), iz rožičkov in nekaterih palm itd.

(6)  Maltodekstrini (ali dekstromaltoze) pridobivajo na enak
način kot komercialno glukozo. Vsebujejo maltozo in polisaharide
v raznih razmerjih. Vendar pa so manj hidrolizirani in imajo
zaradi tega manj reducirajočega sladkorja od komercialne glukoze.
Ta tar. številka vključuje le proizvode, ki vsebujejo med 10% in
20% reducirajočega sladkorja, izraženega kot dekstroza,
preračunano na suho substanco. Proizvodi z zmanjšano vsebnostjo
sladkorja, ki ne presega 10%, spadajo v tar. št. 35.05.
Maltodekstrini so ponavadi v obliki belega prahu, prodajajo pa se
tudi v obliki sirupa (glej del (B)).

Uporabljajo se predvsem v proizvodnji hrane za dojenčke in
dietalne nizkokalorične hrane, pa tudi kot blažilci neprijetnih
vonjav ali pa kot barvila v prehrambeni industriji, v
farmacevtski industriji pa kot nosilci.

(7)  Maltoza (C12H22O11) se industrijsko pripravlja iz škroba s
hidrolizo z encimom diastaze sladu in se proizvaja v obliki
belega kristalnega praška. Uporablja se v industriji piva. Ta
tar. številka vključuje tako komercialno kot kemično čisto
maltozo.

                      (B) SLADKORNI SIRUPI

Ta tar. številka vključuje sirupe iz vseh vrst sladkorjev
(vštevši laktozne sirupe in vodne raztopine (razen vodnih
raztopin kemijsko čistih sladkorjev iz tar. št. 29.40) pod
pogojem, da ne vsebujejo dodatnih aromatičnih snovi ali barvil
(glej komentar k tar. št. 21.06).

Poleg sirupov, omenjenih v predhodnem besedilu pod (A) (torej
poleg glukoznega-škrobnega sirupa, fruktoznega sirupa, sirupa
maltodekstrina, invertnega sladkorja in saharoznega sirupa)
vključuje ta tar. številka še naslednje sirupe:

(1)  preproste sirupe, dobljene z razgrajevanjem sladkorjev iz
tega poglavja,

(2)  sokove in sirupe, dobljene v času ekstrakcije sladkorja in
sladkorne pese, sladkornega trsa itd. Ti sirupi lahko zadržijo
pektin, beljakovinske snovi, mineralne snovi itd. kot nečistoče
in

(3)  zlati sirup, namizni sirup ali kulinarični sirup, ki
vsebujejo saharozo in invertni sladkor. Zlati sirup pridelujejo
iz sirupa, ki ostaja v času rafinacije sladkorja po
kristalizacije in izločitve rafiniranega sladkorja. Ali pa ga
pridelujejo iz sladkorja sladkorne pese ali sladkornega trsa iz
invertnega dela saharoze ali z dodajanjem invertnega sladkorja.

                         (C) UMETNI MED

Pojem "umetni med" označuje mešanice, katerih osnova so saharoza,
glukoza ali invertni sladkor. Ponavadi so obarvane in
pripravljene tako, da posnemajo naravni med. Mešanice naravnega
in umetnega medu so prav tako vključene v to tar. številko.

                           (D) KARAMEL

Karamel je snov, ki ne kristalizira in je aromatičnega okusa.
Lahko je v obliki bolj ali manj sirupne tekočine, ali pa v trdni
obliki, običajno v prahu.

Pridobivajo ga z delnim zgorevanjem sladkorja (običajno glukoze
ali saharoze) pri temperaturi med 120 stopinj in 180 stopinj C,
ali pa iz melase.

V odvisnosti od proizvodnega procesa, dobijo celo vrsto
proizvodov - od karameliziranega sladkorja (ali melase, pač
skladno vsebnosti sladkorja, ki se računa na suhi proizvod in je
ponavadi visok - nad 90%) do karamela, imenovanega "kolorant" z
razmeroma majhno vsebnostjo sladkorja.

Karamelizirani sladkorji ali melase se uporabljajo za
aromatizacijo, še posebno pri izdelavi slajenih posladkov,
sladoledov in slaščičarskih proizvodov. Karameli za barvanje se,
zaradi visoke stopnje pretvarjanja sladkorja v melanoidin
(kolorant), uporabljajo kot barvila npr. pri pripravi biskvitov,
v industriji piva in pri proizvodnji nekateri brezalkoholnih
pijač.


17.03

MELASE, DOBLJENE PRI EKSTRAKCIJI ALI RAFINIRANJU SLADKORJA

1703.10 - Melasa iz sladkornega trsa

1703.90 - Druge

Melase iz te tar. številke se pridobivajo le ob ekstrakciji ali
rafinaciji sladkorja. Najpogosteje se dobe kot stranski proizvod
ekstrakcije ali prečiščevanja sladkorja iz sladkorne pese ali
sladkornega trsa, ali pa pri proizvodnji fruktoze iz koruze.
Melasa je rjava ali črnikava viskozna snov, ki vsebuje občuten
delež sladkorja, ki zlepa ne kristalizira. Lahko pa so tudi v
obliki prahu.

Melasa iz sladkorne pese ponavadi ni jedilna kot taka, vendar pa
so nekatere rafinirane oblike melase iz sladkornega trsa in pa
melasa iz koruze primerne za prehrano ljudi in se prodajajo kot
prečiščeni (namizni) sirupi. Melasa predvsem služi kot surovina,
iz katere destilirajo alkohol in alkoholne pijače (npr. rum iz
melase iz sladkornega trsa), služi pa tudi za pripravo živinske
krme ter kot kavni nadomestek.

Melase iz te tar. številke so lahko razbarvane, obarvane ali
aromatizirane.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 1703.10

Melaso iz sladkornega trsa je mogoče razlikovati od drugih melas
iz tar. št. 17.03 na osnovi vonja in kemične sestave.


17.04

SLADKORNI PROIZVODI (VKLJUČNO BELO ČOKOLADO) BREZ KAKAVA

1704.10 - Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne

1704.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje največji del sladkornih proizvodov, ki
se prodajajo v trdnem ali poltrdnem stanju, v oblikah, ki so
ponavadi primerne za uporabo in pod skupnim imenom bonboni ali
slaščice.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  Gume, ki vsebujejo sladkor (vštevši žvečilne gumije in
podobno).

(2)  Bonbone (vštevši tiste, ki vsebujejo ekstrakt sladu).

(3)  Karamele, kašu-bonbone, dražeje, nougat, polnjene bonbone,
kandirane mandlje, ratluk.

(4)  Marcipan.

(5)  Proizvode, pripravljene v obliki pastil za grlo ali bonbonov
proti kašlju, katerih bistvene sestavine so sladkorji (z ali brez
drugih prehrambenih snovi kot so želatina, škrob ali moka) in
aromatske snovi (vključno s snovmi, ki imajo zdravilne lastnosti
kot so benzilalkohol, mentol, eukaliptol in tolu-balzam). Vendar
pa se pastile za grlo in bonboni proti kašlju, ki vsebujejo še
druge snovi z zdravilnimi lastnostmi poleg aromatskih, uvrščajo v
30.poglavje pod pogojem, da je razmerje teh snovi v vsaki pastili
ali bonobonu tako, da se jim zaradi tega pripisuje terapevtska
ali preventivna uporaba.

(6)  Belo čokolado, ki sestoji iz sladkorja, kakavovega masla,
mleka v prahu in aromatizacijskega sredstva, vendar kakava ne
vsebuje, razen njegovih sledov (kakavovo maslo ne šteje za
kakav).

(7)  Ekstrakt sladkega korena (pogače, bloki, palčice, pastile
itd.), ki vsebuje po teži preko 10% saharoze. Vendar pa se v to
tar. številko uvršča tudi, kadar je pripravljen v obliki slaščice
(aromatizirane ali ne), in to neglede na razmerje sladkorja.

(8)  Sadne želeje in sadne kašaste mase, pripravljene v obliki
slaščic.

(9)  Pastozna testa, katerih osnova je sladkor, vštevši tiste z
majhno vsebnostjo maščob, ki so primerne za takojšnjo
preoblikovanje v slaščice iz te tar. številke in se tudi
uporabljajo kot nadev za proizvode iz te ali drugih tar. številk,
npr.:

a)  paste fondan, pripravljene iz saharoze, saharoznega ali
glukoznega sirupa ali sirupa in invertnega sladkorja, z ali brez
aromatizacijskega sredstva in ki se uporabljajo za izdelavo
polnjenih bonbonov, kot nadev za slaščice ali čokolade ipd.,

b)  paste nougat, katere sestavljajo gazirane mešanice
sladkorjev, vode in koloidnih snovi (npr. jajčni rumenjak) in ki
jim je včasih dodana majhna količina maščob, z ali brez dodanega
sadja ali drugih primernih rastlinskih proizvodov. Paste nougat
se uporabljajo za proizvodnjo nougata, kot nadev za v čokolade
itd. in

c)  paste iz mandljev, pripravljene pretežno iz mandljev in
sladkorja in ki se uporabljajo predvsem pri proizvodnji
marcipana.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  ekstrakta sladkega korena, ki ni pripravljen kot slaščica in
ki vsebuje manj kot 10 mas.% sladkorja (tar. št. 13.02),

(b)  predelave sladkorja, ki vsebujejo kakav (tar. št. 18.06),
pri čemer kakavovo maslo ne šteje za kakav,

(c)  slajene prehrambene proizvode kot so konzervirano sadje in
lupine sadja (tar. št. 20.06) in marmelade, sadne želeje ipd.
(tar. št. 20.07),

(d) slaščice, gume in podobne proizvode (posebno za diabetike),
ki vsebujejo sintetična sladila (npr. sorbitol), ki nadomeščajo
sladkor; paste, katerih osnova je sladkor, ki pa vsebujejo dodane
maščobe v razmeroma velikih deležih, včasih pa tudi mleko in
koščičasto sadje in niso primerne za takojšnje preoblikovanje v
slaščice iz sladkorja (tar. št. 21.06) in

(e)  zdravila iz 30. poglavja.


                          18. POGLAVJE

                   KAKAV IN KAKAVOVI PROIZVODI

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo proizvodi, navedeni v tar. številkah
04.03, 19.01, 19.04, 19.05, 21.05, 22.02, 22.08, 30.03 in 30.04.

2.  Tar. številka 18.06 obsega sladkorne izdelke, ki vsebujejo
kakav in v skladu s 1. opombo k temu poglavju tudi druga živila,
ki vsebujejo kakav.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje kakav (vštevši kakav v zrnu) v vseh
oblikah, kakavovo maslo, in olje ter proizvode, ki vsebujejo
kakav v kakršnemkoli deležu, razen:

(a)  jogurta in drugih proizvodov iz tar. št. 04.03,

(b)  bele čokolade (tar. št. 17.04),

(c)  prehrambenih proizvodov (moke, zdroba, škroba ali ekstrakta
iz sladu), ki vsebujejo kakav v prahu v deležu po teži, ki je
manjši od 40 mas.% in prehrambene proizvode blaga iz tar. št. od
04.01 do 04.04, ki vsebujejo kakav v prahu v deležu, manjšem od 5
mas.%, iz tar. št. 19.01,

(d)  nabreklih in praženih žitaric, ki vsebujejo do 6 mas.%
kakava (tar. št. 19.04),

(e)  past, tort, piškotov, biskvitov in drugih pekovskih
proizvodov, ki vsebujejo kakav (tar. št. 19.05),

(f)  sladoledov in podobnih proizvodov, ki vsebujejo kakav v
prahu v kakršnem koli deležu (tar. št. 21.05),

(g)  pijač, brezalkoholnih ali alkoholnih (npr. kakavova krema),
ki vsebujejo kakav in so pripravljena za konzumiranje,
sestavljenih alkoholnih preparatov za pripravo pijač in ki
vsebujejo kakav (22. poglavje) in

(h)  zdravil (tar. št. 30.03 ali 30.04).

Iz te tar. številke je izključen tudi teobromin - alkaloid
dobljen z ekstrakcijo iz kakava (tar. št. 29.39)


18.01

KAKAV V ZRNU, CEL ALI ZDROBLJEN, SUROV ALI PRAŽEN

Kakav v zrnu so semena, ki se v velikem številu (od 25 do 80)
nahajajo v plodu (kakavovem stroku) kakavovega drevesa oz.
kakavovca (Theobroma cacao). So ploščato ovalne oblike in
ponavadi vijoličaste ali rdečkaste barve. Sestoje iz trde, krhke
lupine in zelo tanke, belkaste notranje lupine ali kožice, ki
prekriva jedro in ga deli v več delov.

Da bi zmanjšali njihov nekoliko grenak okus, da bi se lahko
razvila prava aroma in da bi olajšali luščenje, zrna
fermentirajo, lahko pa jih obdelajo tudi s parjenjem in sušenjem.
Da bi olajšali odstranjevanje lupin, da bi bila jedra
drobljivejša, da bi dosegli večjo koncetracijo ter da bi se
izboljšala okus in vonj, jih pražijo. Tedaj spustijo zrna skozi
valovite valje, ki jih lomijo in odstranjujejo kalčke. S
kasnejšimi postopki odstranijo lupine, stroke in kalčke z
zdrobljenih delov jedra (kakavova zdrobljena zrna).

Ta tar. številka vključuje surova ali pražena zrna, cela (in tudi
ločena od lupine, stroka, kožice ali kalčka) in zdrobljena.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  lupine, stroke in kožice ter druge odpadke kakava (tar. št.
18.02) in

(b)  kakavova zrna, zmleta v pasto (tar. št. 18.03)


18.02

LUPINE, SKORJE, OPNE IN DRUGI ODPADKI KAKAVA

Ta tar. številka vključuje ostanke predelave kakavovega prahu in
kakavovega masla. Nekateri izmed njih se lahko uporabijo za
nadaljnjo ekstrakcijo kakavovega masla, vsi pa za ekstrakcijo
teobromina. V razmeroma majhnih količinah se lahko tudi dodajajo
hrani za živali. Zmleti se včasih uporabljajo namesto kakavovega
prahu, kateremu so po vonju podobni, ne pa po okusu.

V to tar. številko so uvrščene:

(1)  Lupine, skorje in opne, ločene tekom procesa praženja in
drobljenja kakavovih zrn. Vsebujejo majhne odlomljene delčke
kakavovega jedra, ki ostanejo sprijeti z lupino, z opno ali z
podkožico in se popolnoma ne morejo od njih odstraniti. Iz njih
je mogoče ekstrahirati kakavovo maslo.

(2)  Kakavovi kalčki, ki se pridobivajo iz kakavovih zrn potem,
ko slednja pridejo skozi stroje za odstranjevanje kalčkov.
Kakavovi kalčki skoraj ne vsebujejo maščob.

(3)  Kakavov prah in prah kakavovih lupin - vsebnost maščob v
njih je ponavadi dovolj visoka za ekonomsko opravičljivo
ekstrakcijo.

(4)  Kakavove pogače - nastanejo pri ekstrakciji kakavovega masla
iz lupin, skorje in open oziroma iz njihovih odpadkov, ki
vsebujejo delčke, odlomljene od kakavovih jeder ali iz celih
kakavovih zrn. Te pogače vsebujejo delce lupin, open in podkožice
in so zaradi tega neprimerne za pridobivanje kakavovega prahu ali
čokolade.

Ta tar. številka izključuje kakavove pogače, nastale pri
ekstrakciji kakavovega masla iz kakavove paste brez lupin, skorje
in open (tar. št. 18.03).


18.03

KAKAVOVA MASA, RAZMAŠČENA ALI NERAZMAŠČENA

1803.10 - Nerazmaščena

1803.20 - Popolnoma ali delno razmaščena

Kakavovo maso pridobivajo z mletjem praženega kakava v zrnu
(očiščenega lupin, kožic, opn in kalčkov) med ogretimi mlinskimi
kamni ali ploščami drobilca. Dobljeni proizvod se preoblikuje v
čvrste tablete, kepe ali bloke. V takem stanju lahko pasto
uporabijo slaščičarji, vendar se ponavadi uporablja za
proizvodnjo kakavovega masla, kakavovega prahu in čokolade.

Ta ta. številka vključuje tudi delno ali popolnoma razmaščeno
maso (kakavova pogača). Ta se uporablja za proizvodnjo kakavovega
prahu ali čokolade, v nekaterih primerih pa tudi za proizvodnje
teobromina.

Ta tar. številka izključuje kakavovo maso, ki vsebuje dodani
sladkor ali druga sladila (tar. št. 18.06).


18.04

KAKAVOVO MASLO, MAŠČOBE IN OLJE

Kakavovo maslo je maščobna snov, katero vsebuje kakavovo zrno in
se ponavadi pridobiva s toplim stiskanjem (prešanjem) kakavove
paste ali celih zrn. Slabše kvalitete, ki se običajno imenuje
"kakavova mast", se lahko pridobiva iz različnih odpadkov
(lupine, skorje, prah, opne ipd.). Kakavovo maslo je pri sobni
temperaturi trdna snov, rumeno-bele barve. Po vonju je podobno
kakavu in je prijetnega okusa. Običajno se uvaža v kosih in se
uporablja v proizvodnji čokolade (s tem obogatijo kakavovo
pasto), v proizvodnji slaščic (za pripravo določenih slaščic), v
parfumeriji (za ekstrakcijo parfuma z anfleražnim postopkom), v
proizvodnji kozmetičnih sred stev in v farmaciji (priprava
zdravilnih masti, supozitorija itd.).


18.05

KAKAV V PRAHU, BREZ DODANEGA SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL

Kakavov prah pridobivajo s pretvorbo deloma razmaščene kakavove
paste, navedene v tar. št. 18.03.

Ta tar. številka vključuje le kakavov prah brez dodanega
sladkorja ali drugih sladil. Ta tar. številka med drugim
vključuje kakavov prah, dobljen po predelavi kakavovih
zdrobljenih zrn, paste ali prahu z alkalnimi snovmi (natrijevim
ali kalijevim karbonatom, itd) zaradi povečanja njegove topnosti
(topni kakav).

Kakavov prah, ki vsebuje sladkor ali druga sladila in pa kakavov
prah, kateremu je dodano mleko v prahu ali peptoni, se uvršča v
tar. št. 18.06. Vendar pa se zdravila, katerim služi kakavov prah
le kot podlaga ali kot "nosilec" medicinske snovi, uvršča v tar.
št. 30.03 ali 30.04.


18.06

ČOKOLADA IN DRUGA ŽIVILA, KI VSEBUJEJO KAKAV

1806.10 -  Kakav v prahu z dodatkom sladkorja ali drugih sladil

1806.20 -  Drugi izdelki v blokih, mase nad 2 kg, ali v tekočem
stanju, pastozni masi, prahu, zrnih ali v drugih oblikah v
razsutem stanju, v posodah ali pakiranjih nad 2 kg

 -Drugo v blokih ali palicah

1806.31 - - polnjeni

1806.32 - - nepolnjeni

1806.90 - - Drugo

Čokolada je v prvi vrsti sestavljena iz kakavove paste in
sladkorja ali drugih sladil, ponavadi pa je dodano tudi kakšno
aromatično sredstvo in kakavovo maslo.Včasih je kakavovo maslo
lahko nadomeščeno s kakavovim prahom ali z rastlinskim oljem.
Mleko, kava, lešniki, mandlji, pomarančna lupina itd. so pravtako
občasni dodatki.

Čokolada in čokoladni proizvodi so lahko pripravljeni v obliki
plošč, tablet, pastil, kroketov, granul ali prahu, lahko pa tudi
v obliki čokoladnih proizvodov, polnjenih s kremami, sadjem,
likerji itd.

Ta tar. številka vključuje vse slaščice iz sladkorja, ki
vsebujejo kakav v kakršnemkoli razmerju (vštevši čokoladni
nougat), nadalje slajeni kakavov prah, čokoladni prah, čokoladne
prelive in nasploh vse prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav
(razen tistih, izključenih po splošnih določilih k temu
poglavju).

Tudi čokolada, obogatena z vitamini, se uvršča v to tar.
številko.

Ta tar. št. so izključeni:

(a) bela čokolada (sestavljena iz kakavovega masla, sladkorja in
mleka v prahu) (tar. št. 17.04),

(b) piškoti in drugi pekarski izdelki, obliti s čokolado (tar.
št. 19.05)

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tar. podštevilka 1806.31

V smislu te tarifne podštevilke označuje pojem "polnjeni"
ploščice, liste ali palčke, sestoječe iz osrednjega, centralnega
dela iz npr. kreme, skorjastega sladkorja, posušenega kokosovega
oreščka, sadne paste, likerja, marcipana, oreha, nougata,
karamela ali kombinacije teh proizvodov, oblitih s čokolado.
Trdne ploščice, tablice ali palčke iz čokolade, ki vsebujejo npr.
žitarice, sadje ali orehe (zdrobljene ali nezdrobljene), ki so
vseskozi prepojene s čokolado, ne štejejo za "polnjene" izdelke


                          19. POGLAVJE

  IZDELKI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI IZDELKI

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

a)  sestavljena živila, ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas,
mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov,
mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli
kombinacije teh izdelkov (16. poglavje), razen primera iz tarifne
številke 19.02;

b)  biskviti in drugi izdelki iz moke in škroba, posebej
pripravljeni za hrano živali (tar. št. 23.09);

c)  zdravila in drugi proizvodi iz 30. poglavja.

2.  V tem poglavju sta z izrazom "moka" in "zdrob" mišljena:

(a)  zdrob in moka iz žit iz 11. poglavja in

(b)  moka, zdrob in prašek rastlinskega izvora iz katerega koli
poglavja, razen moke, zdroba in praška iz posušene zelenjave
(tar. št. 07.12), krompirja (tar. št. 11.05) ali posušenih
stročnic (tar. št. 11.06).

3. Tar. št. 19.04 ne obsega proizvodov, ki vsebujejo več kot 6
mas.% kakava, računanega na poplnoma odmaščeno osnovo ali so
prevlečeni s čokolado, ali drugih živil, ki vsebujejo kakav, iz
tar. št. 18.06.

4.  Pri tar. št. 19.04 so z izrazom "drugače pripravljeni"
mišljene predelave višje stopnje od predelav, predvidenih v
tarifnih številkah in opombah v 10. in 11. poglavju.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje številne proizvode, ki se pretežno
uporabljajo za prehrano ljudi, ki se proizvajajo bodisi
neposredno iz žitaric iz 10. poglavja, bodisi iz proizvodov iz
11. poglavja ali iz moke, zdroba in prahu rastlinskega izvora iz
drugih poglavij moka in zdrob žitaric, škrob, moka, zdrob in prah
iz sadja ali vrtnin), ali pa iz proizvodov iz tar. št. od 04.01
do 04.04. To poglavje vključuje tudi slaščičarske proizvode in
biskvite - tudi, če ne vsebujejo moke, škroba ali drugih
proizvodov iz žit.

Za namene opombe št.3 tega poglavja in tar.št. 19.01, vsebnost
kakavovega prahu v proizvodu se navadno izračuna tako, da se
kombinirano vsebnost teobromina in kofeina pomnnoži s faktorjem
31.

Povdariti je treba, da izraz "kakavov prah" kot se uporablja v
opombi št.3 k temu poglavju in v tar.št. 19.01 ne sme biti omejen
le na kakav v prahu, temveč vključuje kakav v vseh oblikah
vključno kakavovo maso in kakav v trdni obliki.

To poglavje izključuje:

(a)  prehrambene proizvode (razen polnjenih proizvodov iz tar.
št. 19.02), ki vsebujejo po teži več kot 20% klobasičarskih
proizvodov, mesa drugih klavničnih proizvodov, krvi rib ali
rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, ali pa
katerekoli kombinacije teh proizvodov (16. poglavje).

(b)  prehrambene proizvode iz moke, zdroba, škroba ali ekstrakta
iz sladu, ki vsebujejo po teži 40% ali več kakava (računano na
popolnoma odmaščeno osnovo) in prehrambene proizvode iz tar. št.
od 04.01 do 04.04, ki vsebujejo po teži 5% ali več kakavovega
prahu (tar. št. 18.06).

(c)  pražene kavne nadomestke, ki vsebujejo kavo v kakršnemkoli
razmerju (tar. št. 09.01) in druge pražene kavne nadomestke (npr.
praženi ječmen) (tar. št. 21.01).

(d)  praške za izdelovanje krem, posladkov, sladoleda in podobnih
proizvodov in ki niso iz moke, škroba, zdroba, ekstrakta sladu
ali iz proizvodov iz tar. številk od 04.01 do 04.04 (ponavadi
tar. še. 21.06).

(e)  proizvode, izdelane iz moke ali škroba, ki pa so posebej
pripravljeni za hrano za živali (npr. biskviti za pse) (tar. št.
23.09).

(f)  zdravila in druge proizvode iz 30. poglavja.


19.01

SLADNI EKSTRAKT; ŽIVILA IZ MOKE, ZDROBA, ŠKROBA IN SLADNEGA
EKSTRAKTA BREZ DODATKA KAKAVA ALI Z DODATKOM KAKAVA V PRAHU V
KOLIČINI MANJ KOT 40 mas.%, PRERAČUNANO NA POPOLNOMA ODMAŠČENO
OSNOVO, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU; ŽIVILA IZ
IZDELKOV IZ TAR. ŠTEVILK 04.01 DO 04.04 BREZ DODATKA KAKAVOVEGA
PRAHU ALI PA Z DODATKOM KAKAVOVEGA PRAHU V KOLIČINI MANJ KOT 5
mas.%, PRERAČUNANO NA POPOLNOMA ODMAŠČENO OSNOVO, KI NISO
NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU

1901.10 - Proizvodi za otroško hrano v pakiranjih za prodajo na
drobno

1901.20 - Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz
tar. št. 19.05

1901.90 - Drugo

(I) Ekstrakti sladu.

Ekstrakti iz sladu se dobijo s koncentriranjem raztopine, ki
nastane z namakanjem sladu v vodi.

Ekstrakti sladu ostanejo razvrščeni v tej tar. številki, bodisi
če se uvažajo v blokih ali v prahu, bodisi če se uvažajo kot bolj
ali manj viskozne tekočine.

Ekstrakti sladu z dodanim lecitinom, vitamini, soljo itd.
ostanejo uvrščeni v to tar. številko pod pogojem, da ne tvorijo
gotovih zdravil iz 30. poglavja..

Ekstrakti sladu se uporabljajo največ za izdelovanje proizvodov,
ki se uporabljajo kot otroška prehrana, za dietalno prehrano ali
pa v kulinarične namene ter za proizvodnjo farmacevtskih
izdelkov. Te viskozne oblike se lahko tudi brez nadaljnje
predelave uporabijo v pekovski in tekstilni industriji.

Ta tar. številka ne vključuje:

a)  slaščice iz sladkorja, ki vsebuje ekstrakte sladu (tar. št.
17.04),

b)  pivo in druge pijače (npr. malton), katerih osnova je slad
(22. poglavje) in

c) encimov sladu (tar. št. 35.07).

(II)  Prehrambeni proizvodi iz moke, zdroba, škroba ali
ekstrakta sladu, brez kakava, računano na popolnoma odmaščeno
osnovo, ali z njim v razmerju, manjšem od 40 mas.%, neomenjeni in
ne zajeti na drugem mestu.

Ta tar. številka vključuje številne prehrambene proizvode,
katerih osnova so moka ali zdrob, škrob ali ekstrakti sladu, ki
jim dajejo bistveni značaj, neglede na delež teh sestavin v teži
ali prostornini.

Tem glavnim sestavinam so lahko dodane druge snovi, kot so:
mleko, sladkor, jajca, albumin, maščoba, olje, aromatična
sredstva, gluten, barve, vitamini, sadje ali druge snovi zaradi
izboljšanja dijetične vrednosti, ali pa kakava, v kakršni koli
količini, ki je manjša od 40 mas.%, računano na popolnoma
odmaščeno osnovo.

 Treba pa je poudariti, da so proizvodi, ki vsebujejo po teži več
kot 20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih
proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev in drugih vodnih
nevretenčarjev ali katerekoli kombinacije teh proizvodov, iz te
tar. številke izključeni (16. poglavje).

Pojasnila za potrebe te tar. številke:

(A)  Izrazi "moka" in "zdrob" ne označujeta le moko i zdrob iz
11. poglavja, temveč tudi moko, zdrob in prah rastlinskega
porekla iz katerekoli poglavja, kot je npr. sojina moka in
endospermna moka iz rožičevih semen. Vendar pa ta dva pojma ne
vključujeta moke, zdroba ali prahu iz posušene zelenjave (tar.
št. 07.12), iz krompirja (tar. št. 11.05) in iz posušenih
zelenjavnih stročnic (tar. št. 11.06).

(B)  Izraz "škrob" vključuje tako netransformirane škrobe kot
škrobe, ki so preželatinirani ali napravljeni topne, vendar ne
nadalje izdvojenih škrobnih proizvodov, kot je npr.
dekstrimaltoza.

Predelave iz te tar. številke so lahko tekoče ali v obliki prahu,
granul, testa ali v drugih čvrstih oblikah, kot so trakovi in
diski.

Ti proizvodi se pogosto uporabljajo za proizvodnjo pijač, kaš,
otroške hrane in dietalne hrane (z enostavnim mešanjem ali
kuhanjem v mleku ali vodi), ali pa za proizvodnjo piškotov,
pudinga, krem in podobnih kulinaričnih izdelkov.

Lahko so tudi intermedijalni proizvodi v prehrambeni industriji.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1) moko, dobljeno z izhlapevanjem mešanice mleka, sladkorja in
moke,

(2)  predelave, ki sestoje iz mešanice jajc v prahu, mleka v
prahu, ekstrakta sladu in kakavovega prahu,

(3)  "Rachaout" - prehrambeni proizvod iz moke in riža, raznih
škrobov, moke sladkega žira, sladkorja in kakava, aromatiziran z
vanilijo,

(4)  proizvode, sestavljene iz mešanice moke iz žitaric s sadno
moko, ponavadi tudi z dodanim kakavom, ali pa iz sadne moke z
dodanim kakavovim prahom,

(5)  mleko s sladom in podobne proizvode, sestavljene iz mleka v
prahu in ekstrakta sladu ali pa brez dodanega sladkora,

(6)  cmoke, svaljke, njoke iz sestavin, kot so zdrob, moka
žitaric, krompirjeva moka, drobtinice, maščobe, sladkor, jajca,
začimbe, kvas, marmelada in sadje. Vendar pa se proizvodi,
katerih osnova je krompirjeva moka, uvrščajo v 20. poglavje in

(7)  gotova mešana testa, katerih bistvene sestavine so moka
žitaric s sladkorjem, maščoba, jajca ali sadje (vključno s testi,
ki so pripravljena v modelih ali v določenih končnih oblikah).

Neglede na proizvode, katere izključujejo splošna določila tega
poglavja, pa ta tar. številka izključuje:

(a)  samovzhajajoče in preželatinirane moke iz tar. št. 11.01 in
11.02,

(b)  moke iz mešanih istovrstnih žitaric (tar. št. 11.01 ali
11.02), moko iz mešanih vrtnin-stročnic in moke iz mešanega sadja
(tar. št. 11.06), drugače nepripravljene,

(c)  testenin in kuskusa iz tar. št. 19.02,

(d)  tapioke in njenih nadomestkov (tar. št. 19.03),

(e)  delno ali v celoti kuhane pekarske proizvode, pri čemer je
treba delno kuhane pred zaužitjem še dodatno kuhati
(tar.št.19.05),

(f)  omake in pripravki iz teh živil (tar.št.21.03),

(g)  zelenjavne in goveje juhe in pripravki iz teh živil ter
homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi (tar.št. 21.04),

(h)  teksturirani zelenjavni proteinski proizvodi (tar.št.21.06),

(ij)  pijače iz 22.poglavja.

(III)  Prehrambeni pripravki iz proizvodov iz tar. številk od
04.01 do 04.04, brez vsebovanega kakava ali z vsebovanim kakavom
v razmerju, manjšem od 5%, računano na popolnoma odmaščeno
osnovo, neomenjeni ali nezajeti na drugem mestu.

Pripravki iz te tar. številke je od proizvodov iz tar. številk od
04.01 do 04.04 mogoče razlikovati po tem, da prvi vsebujejo poleg
naravnih mlečnih sestavin še druge sestavine, ki v slednjih
proizvodih niso dovoljene.Tako npr tarifna št. 19.01 vključuje:

(1)  pripravke v prahu ali tekoče, ki se uporabljajo kot hrana za
otroke ali v dietalne namene in ki sestoje iz mleka, kateremu so
kot sekundarne sestavine dodane npr. kvas in kaša iz žitaric,

(2)  mlečne pripravke, katere pridobivajo z zamenjavo ene ali več
mlečnih sestavin (npr. maščob masla) z drugimi snovmi (npr. z
oleinsko maščobo).

Proizvodi iz te tar. številke so lahko sladkani in lahko
vsebujejo kakavov prah. Vendar pa ta tar. številka izključuje
proizvode, ki imajo značaj slaščice iz sladkorja (tar. št. 17.04)
in pa proizvode, ki vsebujejo po teži več kot 5% kakava (tar. št.
18.06), kot tudi pijače (22. poglavje).

Ta tar. številka vključuje tudi mešanice in baze (npr. praške) za
proizvodnjo sladoleda, vendar pa sladoled in podobne zamrznjene
proizvode, katerih osnova so mlečne sestavine, izključuje (tar.
št. 21.05).


19.02

TESTENINE, KUHANE ALI NEKUHANE ALI POLNJENE (Z MESOM ALI DRUGIMI
SNOVMI) ALI DRUGAČE PRIPRAVLJENE, KOT SO ŠPAGETI, MAKARONI,
REZANCI, LAZANJE, CMOKI, RAVIOLI, KANELONI; KUSKUS, PRIPRAVLJEN
ALI NEPRIPRAVLJEN

 - Testenine, nekuhane in nepolnjene in ne drugače pripravljene:

1902.11 - - z jajci

1902.19 - - druge

1902.20 - Testenine, polnjene, kuhane ali nekuhane ali drugače
pripravljene

1902.30 - Druge testenine

1902.40 - Kuskus

Testenine iz te tar. številke so nefermentirani proizvodi,
izdelani iz zdroba ali moke pšenice, koruze, riža, krompirja itd.

Te moke ali zdrobi (ali pa njih mešanice) se najprej pomešajo z
vodo in zmesijo v testo, ki lahko vsebuje tudi druge sestavine
(npr. zelo drobno zrezano zelenjavo, rastlinske sokove ali pire,
jajca, mleko, gluten, diastazo, vitamine, barvila in aromatične
snovi). Testo se potem oblikuje (npr. z ekstruzijo in rezanjem, z
valjanjem in rezanjem, s stiskanjem, z vlivanjem v kalupe ali z
aglomeracijo v vrtečih bobnih) v določene oblike in velikosti
(npr. cevke, trakove, nitke, školjke, zrna,  kroglice, zvezdice,
črke itd.). Tekom postopka včasih dodajo tudi majhno količino
olja. Oblike testenin ponavadi dajejo imena tudi proizvodom (npr.
makaroni, tagilatelle, špageti, žličniki itd.).

Pred prodajo se ti proizvodi ponavadi sušijo zaradi lažjega
transporta, skladiščenja in hranjenja. Posušene testenine so zelo
krhke. Ta tar. številka vključuje tudi neposušene testenine, to
je vlažne ali sveže testenine, pa tudi zamrznjene proizvode, kot
so npr. sveži njoki in zamrznjeni ravioli.

Testenine iz te tar. številke so lahko kuhane, polnjene z mesom,
ribami, sirom ali z drugimi snovmi v kakršnemkoli razmerju. Ta
tar. številka vključuje tudi drugače pripravljene testenine (npr.
got gotove jedi, ki vsebujejo tudi druge sestavine, kot je meso,
omaka, zelenjava). S kuhanjem postane testenina mehka, vendar pri
tem ne spremeni svoje izvirne oblike.

Polnjena testenina je lahko popolnoma zaprta (npr. ravioli), na
koncih odprta (npr. kaneloni) ali pa v slojih, kot so lazanje.

Ta tar. številka vključuje tudi kuskus, to je neka vrsta zdroba,
obdelana s toploto. Kuskus iz te tar. številke je lahko kuhan ali
drugače pripravljen (npr. z mesom, zelenjavo ali drugimi
sestavinami kot popolna jed, ki nosi isto ime).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  proizvodov (razen polnjenih testenin), ki vsebujejo po masi
več kot 20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih
proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev in drugih vodnih
nevretenčarjev ali katerekoli kombina cije teh proizvodov (16.
poglavje) in

(b) juh in enolončnic ter pripravkov zanje, ki vsebujejo
testenine (tar. št. 21.04).


19.03

TAPIOKA IN NJENI NADOMESTKI, PRIPRAVLJENI IZ ŠKROBA, KOT KOSMIČI,
ZRNCA, PERLE IN V PODOBNIH OBLIKAH

Ta tar. številka vključuje prehrambene proizvode, pripravljene iz
škroba manioke (tapioka), škroba iz saga (sago), krompirjevega
škroba (farinoka, krompirjeva tapioka, krompirjev sago) ali iz
drugih podobnih škrobov (arorut, salep, juka itd.).

Škrob se pomeša z vodo, da nastane gosto testo. Testo se položi
na cedilo ali v preluknjano posodo, iz katere pada po kapljicah
na kovinski krožnik, segret na temperaturo med 120 stopinj C in
150 stopinj C. Iz kapljic nastanejo majhne žogice ali kosmi, ki
se včasih zdrobijo ali pa v zrnih. Po drugi metodi škrobovo testo
zbirajo v posodi, katero grejejo s paro.

Ti proizvodi se prodajajo v obliki kosmov, zrnc, kroglic in v
podobnih oblikah. Uporabljajo se za pripravo juh, pudingov in
dietetične hrane.


19.04

PRIPRAVLJENA ŽIVILA, DOBLJENA Z NABREKANJEM ALI PRAŽENJEM ŽIT ALI
ŽITNIH IZDELKOV (NPR. KORUZNI KOSMIČI); ŽITA, RAZEN KORUZE, V
ZRNU ALI OBLIKI KOSMIČEV ALI DRUGE OBLIKE (RAZEN MOKE IN ZDROBA),
PREDKUHANA ALI DRUGAČE PRIPRAVLJENA, KI NISO NAVEDENA IN NE
ZAJETA NA DRUGEM MESTU

1904.10 -  Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali
praženjem žit ali žitnih izdelkov

1904.20 -  Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih
kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih žitnih
kosmičev

1904.90 -  Drugo

(A)  Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem
žit ali žitnih izdelkov(npr. koruzni kosmiči - corn flakes).

Ta skupina vključuje vrsto prehrambenih proizvodov iz žitnih zrn
(iz koruze, pšenice, riža, ječmena itd.), ki postanejo hrustljavi
z nabrekanjem ali s praženjem. Ti proizvodi se uporabljajo
predvsem z mlekom kot hrana za zajtrke. Tekom proizvodnje ali
kasneje lahko tem proizvodom dodajo še sol, sladkor, melasa,
ekstrakt sladu, sadni ali kakavovo prah (glej opombo št.3 in
splošna določila k temu poglavju).

Ta skupina proizvodov vključuje tudi podobne prehrambene
proizvode, dobljene z nabrekanjem ali praženjem moke ali otrobov.

Koruzne kosmiče pridobivajo iz koruznih zrn z odstranjevanjem
perikarpa in kalčka, nato z dodajanjem sladkorja, soli ali
ekstrakta sladu, z mehčanjem s pomočjo pare in na koncu z
valjanjem v luskice in praženjem v rotacijskih pečeh. Enak
postopek se lahko uporabi tudi pri pšenici ali drugih žitih v
zrnu.

Tudi nabrekli riž in pšenica se uvrščata v to skupino. Te
proizvode pripravljajo tako, da zrna izpostavijo pritisku in
vlagi v ogreti komori. Ko nato hipoma znižajo pritisk in zrna
izpostavijo normalni atmosferi, zrna kar nekajkrat povečajo svojo
prostornino.

Ta skupina prav tako vključuje hrustljave in aromatizirane
prehrambene proizvode, dobljene z obdelovanjem navlaženih žitnih
zrn (celih ali v koščkih) s toploto, ki vpliva na njihovo
nabrekanje. Zrna (cela ali v koščkih) se zatem poškropijo z
aromatičnim sredstvom, ki sestoji iz mešanice rastlinskega olja,
sira, ekstrakta kvasa, soli in mononatrijevega glutaminata.
Podobni proizvodi iz testa in praženi v rastlinskih oljih, so iz
te tar. številke izključeni (tar. št. 19.05).

(B)  Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev
ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih žitnih kosmičev.

Ta skupina vlkjučuje pripravljena živila, dobljena iz nepraženih
žitnih kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih
kosmičev. Ti proizvodi (običajno se imenujejo Müsli) lahko
vsebujejo suho sadje, lešnike, sladkor, med, itd. Običajno se
uporabljajo kot hrana za zajtrk.

(C)  Druga cela žitna zrna, razen koruznih, predhodno kuhana ali
drugače pripravljena.

Ta skupina vključuje predhodno kuhana ali drugače pripravljena
žita v zrnu (vštevši zdrobljena zrna). Ta skupina vključuje npr.
riž, predhodno popolnoma ali deloma kuhan in zatem dehidriran,
kar spremlja občutna sprememba strukture zrna. Popolnoma kuhan
riž je treba pred konzumiranjem le namočiti v vodo in oboje
skupaj zavreti, medtem ko je treba delno predhodno kuhan riž
kuhati 5 do 12 minut. Ta skupina vključuje tudi proizvode, ki
sestoje iz predhodno kuhanega riža, kateremu so dodane sestavine,
kot je zelenjava in začimbna sredstva - vendar pod pogoji, da
druge sestavine ne vplivajo na bistvene lastnosti proizvoda. Ta
skupina ne vključuje žitnih zrn, ki se zgolj obdelana s postopki,
navedenimi v 10. ali 11. poglavju.

V to tarifno številko se uvršča tudi predkuhana pšenica v obliki
obdelanih zrn, ki se dobiva s kuhanjem trdih pšeničnih zrn,
katere nato sušijo, luščijo in zdrobijo ali zmeljejo ter končno
presejejo in tako dobijo velika in majhna zrna. Lahko je tudi v
obliki celih zrn.

V to tarifno številko se ne uvrščajo zrna žitaric, obdelana po
postopkih, opredeljenih v 10. ali 11 poglavju.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  pripravljene žitarice, ki so prevlečene s sladkorjem ali
sladkor kako drugače vsebujejo v takem razmerju, da jim daje
značaj slaščice (tar. št. 17.04),

(b)  proizvode, ki po teži vsebujejo več kot 6% kakava, računano
na popolnoma odmaščeno osnovo, ali so prevlečeni s čokolado in
druge prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav iz tar. št. 18.06
(tar. št. 18.06) in

(c)  koruzo, pripravljeno za uživanje, v obliki valjev ali zrn
(20. poglavje).


19.05

KRUH, SLAŠČICE, KOLAČI, PIŠKOTI IN DRUGI PEKOVSKI IZDELKI Z
DODATKOM KAKAVA ALI BREZ NJEGA; HOSTIJE, PRAZNE KAPSULE ZA
FARMACEVTSKO RABO, OBLATI ZA PEČATENJE, RIŽEV PAPIR IN PODOBNI
PROIZVODI

1905.10 - Hrustljavi kruh (krisp)

1905.20 - Kruh in podobni proizvodi, začinjeni z ingverjem

1905.30 - Sladki biskviti, vaflji in oblati

1905.40 - Prepečenec, opečen kruh (toast) in podobni opečeni
proizvodi

1905.90 - Drugo

(A)  Kruh, slaščice, kolači, piškoti in drugi pekovski proizvodi
z ali brez dodanega kakava.

Ta tar.številka vključuje vse pekovske proizvode. Najpogostejše
sestavine teh izdelkov so moka, kvas in sol, vendar lahko
vsebujejo tudi druge sestavine kot so gluten, škrob, moko iz
stročnic, ekstrakt sladu ali mleko, razna semena kot so npr. mak,
kumina ali janež, nadalje lahko vsebujejo sladkor, med, jajca,
maščobe, sir, sadje, kakav v kakršnemkoli razmerju, meso, ribe,
"pekovske izboljševalce" itd. Pekovski izboljševalci služijo
predvsem zato, da pospešijo fermentacijo testa, izboljšajo
lastnosti in videz proizvodov ter povečajo njihovo obstojnost.

Ta tar.številka vključuje naslednje proizvode:

(1) Navadni kruh (tar.podšt. 1905 90 300), ki pogosto vsebuje le
žitno moko, kvas in sol.

(2) Glutenski kruh za diabetike.

(3) Nekvašen kruh ali matzos (tar.podšt. 1905 90 100).

(4) Hrustljavi kruh (krisp-tar.podšt. 1905.10) - to je suh
hrustljavi kruh, ponavadi v obliki tankih,  pravokotnih  ali
okroglih ploščic.Hrustljavi kruh izdelujejo iz testa, izdelanega
iz moke, zdroba, kaše ali  polnozrnate moke rži, ovsa, ječmena
ali pšenice. Testo je vzhajano s pomočjo kvasa, kislega testa ali
drugih sredstev za vzhajanje, lahko pa tudi s pomočjo stisnjenega
zraka.Vsebnost vode v izdelkih ne sme presegati 10 mas.%.

(5) Prepečenec, opečen kruh (toast) (tar.podšt. 1905.40) in
podobni opečeni izdelki, vključno tiste v rezinah ali zmlete z
ali brez dodanega masla ali drugih maščob, sladkorja, jajc ali
drugih hranilnih snovi.

(6) Ingverjev kruh in podobni proizvodi (tar.podšt. 1905.20). Ti
proizvodi so gobaste (spužvaste) strukture, pogosto prožne
konsistence, ter izdelani iz ržene ali pšenične moke, sladil
(npr. med, glukoza, invertni sladkor, rafinirana melasa) in
aromatičnih sredstev ali začimb, lahko pa vsebujejo tudi jajčni
beljak ali sadje. Nekatere vrste ingverjevega kruha so prevlečene
s čokolado ali pa s prelivom, izdelanim iz maščob in kakava.
Druge vrste pa lahko vsebujejo sladkor ali pa so z njim posute.

(7)  "Preste"(tar.podšt. 1905.90), so krhki, glazirani in soljeni
proizvodi, izdelani iz testa valjaste oblike,  pogosto zviti v
obliko črke "B" ali "8".

(8)  Piškoti (keksi)(tar.podšt. 1905.30). Ponavadi so krhki in so
izdelani iz moke in maščobe, katerima je lahko dodan sladkor ali
druge snovi, omenjene v nadaljnem besedilu pod točko (10). Pečejo
se dalj časa, da bi pridobili na obstojnosti in se pakirajo v
zaprto embalažo.      

Obstaja več vrst piškotov, na primer:

(a) Enostavni piškoti, ki ne vsebujejo sladil (ali pa v zelo
majhnih količinah), vsebujejo pa razmeroma visok delež maščob.Ta
vrsta vključuje maslene in navadne piškote.

(b) Sladki piškoti, so fini pekovski proizvodi, z dolgim rokom
trajanja in so izdelani na osnovi moke, sladkorja ali drugih
sladil in maščob (naštete sestavine predstavljajo najmanj 50
mas.% proizvoda. Lahko imajo dodano ali ne sol, mandlje, lešnike,
aromatična sredstva, čokolado, kavo, itd. Vsebnost vode v gotovem
proizvodu ne sme presegati 12 mas.%  proizvoda, vsebnost maščob
pa ne 35 mas.% proizvoda (nadevi in premazi se pri določevanju
teh vsebnosti ne upoštevajo). Običajno ti piškoti niso nadeti,
lahko pa včasih vsebujejo čvrst ali kakšen drug nadev (iz
sladkorja, rastlinskih maščob, čokolade, itd.). Piškoti so skoraj
izključno industrijsko proizvedeni izdelki.

(c)  Dišeči in slani piškoti, vsebujejo malo saharoze -
sladkorja.

(9)  Vafeljni in oblati (tar.podšt. 1905 30 90) so lahki in fini
pekovski proizvodi, ki se pečejo med modeliranimi  kovinskimi
ploščami. Ta kategorija vključuje tudi tanke vaflje, katere je
moč zvijati, vaflje, ki sestoje iz dveh ali več plasti tankih
vafljev med katerimi je okusen nadev, ter izdelke, ki se
proizvajajo z ekstrudiranjem vafeljnega testa skozi posebne
stroje (npr. korneti za sladoled). Vsebnost vode v teh izdelkih
ne sme biti večja od 10 mas.%. Vaflji so lahko obliti s čokolado.
Oblati so podobni vafeljnim proizvodom.

(10) Slaščice in kolači, vsebujejo sestavine kot so: moka, škrob,
maslo ali druge maščobe, sladkor, mleko, smetana, jajca,
čokolada, kakav, kava, med, sadje, likerji, žganja, beljak, sir,
meso, ribe, aromatična sredstva, kvas ali druge snovi za
vzhajanje.

(11) Pekovski proizvodi izdelani brez moke (npr. poljubčki,
izdelani iz jajčnega beljaka in sladkorja).

(12) Palačinke so izdelane iz mleka, moke, jajc, soli, sladkorja
in so tanke ploščate oblike.

(13) Gibanice in pite, sestavljene so iz ovoja (iz testa) in
nadeva, ki je lahko izdelan iz različnih sestavin, npr. iz sira,
jajc, smetane, masla, soli, popra, muškatnega oreha in (če gre za
"quiche lorraine") tudi iz slanine in šunke.

(14) Pizze,  so izdelane iz krušnega testa, obloženega z raznimi
drugimi sestavinami, kot so npr. sir, paradižnik, olje, meso,
sardele, itd. Vendar, če je v oblogi mesnega deleža več kot 20
mas.% so izključene iz te tar.št. (16.poglavje)

(15) Hrustljavi dišeči prehrambeni proizvodi, izdelani iz testa
na osnovi koruznega zdroba z dodanim začimbnim sredstvom, v
smislu mešanice sira, mononatrijevega glutaminata in soli,
praženi v rastlinskem olju in pripravljeni za konzumiranje.

Proizvodi, ki vsebujejo po masi več kot 20% klobas, mesa, drugih
klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih
vodnih nevretenčarjev ali katerekoli kombinacije teh proizvodov
(npr. mesna pita) so iz te tar. številke izključeni (16
poglavje).

(B)  Hostije, prazne kapsule za farmacevstko uporabo, oblati za
pečatenje, rižev papir in  podobni proizvodi.

Ta tar. številka vključuje določeno število proizvodov, izdelanih
iz paste na osnovi moke ali škroba, ponavadi pečenih, v obliki
okroglih ploščic (diskov) ali listov. Uporabljajo se v različne
namene.

Hostije so tanke okrogle ploščice (diski), izdelane iz paste na
osnovi pšenične moke in se pečejo med železnimi ploščami.

Prazne kapsule za farmacevtsko uporabo, so majhne in plitve
čašice, izdelane iz paste na osnovi moke ali škroba. Izdelane so
tako, da v paru oblikujejo posodico.

Oblati za pečatenje so izrezani iz tankih listov pečene, sušene
in včasih obarvane paste. Lahko vsebujejo tudi lepljive snovi.

Rižev papir je sestavljen iz tankih listov pečene in sušene paste
na osnovi škroba ali moke. Uporablja se za oblaganje nekaterih
slaščičarskih proizvodov, še posebej nougata. Tega riževega
papirja ne gre enačiti z "riževim papirjem", ki se pridobiva z
rezanjem srži nekaterih vrst palm (glej komenta k tar. št.
14.04.).


                          20. POGLAVJE

        IZDELKI IZ VRTNIN, SADJA IN DRUGIH DELOV RASTLIN

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  vrtnine in sadje, pripravljeni ali konzervirani po
postopkih, navedenih v 7., 8. ali 11. poglavju;

(b)  sestavljena živila, ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas,
mesa, drugih klavničnih izdelkov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev
ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh
izdelkov (16. poglavje);

(c)  sestavljena homogenizirana živila iz tar. št. 21.04.

2.  Tar. št. 20.07 in 20.08 ne obsegata sadnih želejev, sadnih
past, mandljev in podobnih proizvodov, prevlečenih s sladkorjem
(tar. št. 17.04), in čokoladnih slaščic (tar. št. 18.06).

3.  Tar. št. 20.01, 20.04 in 20.05 obsegajo glede na primer samo
tiste proizvode iz 7. poglavja ali iz tar. št. 11.05 ali 11.06
(razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz 8. poglavja), ki so
pripravljeni ali konzervirani po drugih postopkih, kot pa so
omenjeni v opombi 1.(a).

4.  Paradižnikov sok s 7 mas.% suhe snovi ali več se uvršča v
tar. št. 20.02.

5.  Pri tar. št. 20.09 so z izrazom "sokovi, nefermentirani in
brez dodanega alkohola" mišljeni sokovi, v katerih delež alkohola
ne presega 0,5 vol.% (glej 2. opombo v 22. poglavju).

Opombi k podštevilkam

1.  Pri tar. podšt. 2005.10 so z izrazom "homogenizirane vrtnine"
mišljeni izdelki iz fino homogeniziranih vrtnin, pripravljeni za
prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v
posodah z neto vsebino do vključno 250 g. Pri tej definiciji se
ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki se dodajo
izdelku kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki
lahko vsebujejo majhne količine vidnih koščkov vrtnin. Tar.
podšt. 2005.10 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi
podštevilkami tar. št. 20.05.

2.  Pri tar. podšt. 2007.10 so z izrazom "homogenizirani izdelki"
mišljeni izdelki iz fino homogeniziranega sadja, pripravljeni za
prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v
pakiranjih z neto vsebino do 250 g. Pri tej definiciji se ne
upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki se dodajo
izdelku kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki
lahko vsebujejo majhne količine vidnih koščkov sadja. Tar. podšt.
2007.10 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi podštevilkami
tar. št. 20.07.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(1)  vrtnine, sadje, koščičasto sadje in druge dele užitnih
rastlin, pripravljene ali konzervirane s pomočjo kisa ali ocetne
kisline,

(2)  sadje, koščičasto sadje, lupine sadja in druge dele rastlin,
konzervirane s pomočjo sladkorja,

(3)  marmelade, sadne želeje, džeme, sadne pireje, sadne paste -
kaše, kuhane kot predelave,

(4)  vrtnine in sadje, pripravljeno s homogenizacijo,

(5)  sadne in zelenjavne sokove, neprevrete in brez dodanega
alkohola in alkoholne moči, ki ne presega 0,5 vol.%,

(6)  vrtnine, sadje, koščičasto sadje in druge dele užitnih
rastlin, pripravljene ali konzervirane z drugimi postopki razen
tistih, navedenih v 7., 8. ali 11. poglavju ali drugje v
Nomenklaturi,

(7)  proizvode iz tar. številk 07.14, 11.05 in 11.06 (razen moke,
zdroba ali prahu proizvodov iz 8. poglavja), pripravljene ali
konzervirane z drugi postopki razen tistih, navedenih v 7. in 11.
poglavju

Ti proizvodi so lahko celi, v kosih ali zdrobljeni.

To poglavje ne vključuje:

(a)  prehrambenih proizvodov, ki vsebujejo po teži več kot 20%
klobasičarkih proizvodov, mesa, drugih klavničnih proizvodov,
krvi, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali
katerekoli kombinacije teh proizvodov (16. poglavje),

(b)  proizvodov, kot je npr. sadna torta (tar. št. 19.05),

(c)  juh in enolončnic in pripravkov zanje ter homogeniziranih
prehrambenih proizvodov iz tar. št. 21.04 in

(d)  sadnih sokov zelenjavnih sokov alkoholne moči več kot 0.5
vol.%, (22. poglavje).


20.01

VRTNINE, SADJE IN DRUGI UŽITNI DELI RASTLIN, PRIPRAVLJENI ALI
KONZERVIRANI V KISU ALI OCETNI KISLINI

2001.10 - Kumare in kumarice

2001.20 - Čebula

2001.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje vrtnine (glej opombo št. 3 k temu
poglavju), sadje in druge užitne dele rastlin, pripravljene ali
konzervirane s pomočjo kisa ali ocetne kisline, neglede na to,
ali vsebujejo ali ne vsebujejo soli, začimb, senfa,sladkorja ali
drugih sladil. Ti izdelki lahko vsebujejo olje ali druge aditive.
Lahko so v razsutem stanju (v čebričkih, sodih itd) ali v
kozarcih, steklenicah, konzervah ali v neprodušnih posodah in
pripravljeni za prodajo na drobno. Ta tar.številka vključuje
nekatere pripravke, znane kot "pickle" (mešanica koščkov
zelenjave, sadja, kisa, začimb) (tudi s senfom) itd.

Blago, uvrščeno v to tar. številko se od omak iz tar. št. 21.03
razlikuje po tem, da so slednji ponavadi tekočine, emulzije ali
suspenzije, ki takorekoč ne vsebujejo koščkov sadja, zelenjave
ali drugih užitnih delov rastlin.

Glavni proizvodi, ki so konzervirani po metodah opisanih v tej
tarifni številki so: kumare, kumarice, čebula, šalotka,
paradižnik, cvetača, olive, kapra, slatka koruza, srce artičoke,
užitne gobe, srce palme, orehi, jam in mango.


20.02

PARADIŽNIK, PRIPRAVLJEN ALI KONZERVIRAN KAKO DRUGAČE, RAZEN S
KISOM ALI OCETNO KISLINO

2002.10 - Paradižnik, cel ali v kosih

2002.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje cel paradižnik ali paradižnik v kosih,
razen paradižnika, pripravljenega ali konzerviranega s pomočjo
kisa ali ocetne kisline (tar. št. 20.01) in pa paradižnik, ki se
carini v stanju, navedenem v 7. poglavju. Paradižnik se v to tar.
številko uvršča neglede na to, v kakšno vrsto posode je dan.

Ta tar. številka vključuje paradižnik, pripravljen s
homogenizacijo ali konzerviran (npr. paradižnikov pire, njegova
pasta ali koncentrat), pa tudi paradižnikov sok, ki vsebuje
najmanj 7% suhe tvarine. Vendar pa ta tar. številka izključuje
t.i. paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake (tar. št.
21.03) in paradižnikovo juho ter pripravke zanjo (tar. št.
21.04).


20.03

GOBE IN GOMOLJIKE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE DRUGAČE, RAZEN V
KISU ALI OCETNI KISLINI

2003.10 - Gobe

2003.20 - Gomoljike

Ta tar. številka vključuje gobe (vštevši njihove bete) in
gomoljike, razen tistih, pripravljenih ali konzerviranih s
pomočjo kisa ali ocetne kisline (tar. št. 20.01) in pa tistih, ki
se carinijo v stanju, navedenem v 7. poglavju. Proizvodi iz te
tar. številke so lahko celi, v kosih (npr. v rezinah) ali
homogenizirani.


20.04

DRUGE VRTNINE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE DRUGAČE, RAZEN V
KISU ALI V OCETNI KISLINI, ZAMRZNJENE, RAZEN PROIZVODOV IZ TAR.
ŠT. 20.06

2004.10 - Krompir

2004.90 - Druge vrtnine in mešanice vrtnin

Zmrznjene vrtnine iz te tar. številke so vrtnine, ki se uvrščajo
v tar. številko 20.05, kadar niso zamrznjene (glej komentar k tej
tar. številki). Izraz "zamrznjen" je definiran v splošnih
določilih k 7. poglavju.

Proizvodi, ki se uvrščajo v to tar. številko, so naslednji:

(1)  krompir (luskine in francoski pommes frittes), pražen ali
deloma pražen v olju in nato zamrznjen,

(2)  zamrznjena sladka koruza v storžih ali v zrnih, korenček,
grah itd, deloma ali popolnoma kuhani, pripravljeni z maslom ali
v drugi omaki v neprodušnih posodah (npr. v plastičnih vrečkah)
in

(3)  zamrznjeni cmoki, svaljki, žličniki ("Knödel", "Klösse",
"Nockerln") in podobni proizvodi, katerih osnova je krompirjeva
moka.


20.05

DRUGE VRTNINE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE KAKO DRUGAČE, RAZEN
V KISU ALI OCETNI KISLINI, NEZAMRZNJENE

2005.10 - Homogenizirane vrtnine

2005.20 - Krompir

2005.40 - Grah (Pisum sativum)

 - Fižol (Vigna spp., Phaesolus spp.)

2005.51 - - fižol v zrnu

2005.59 - - drugi

2005.60 - Beluši

2005.70 - Olive

2005.80 - Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

2005.90 - Druge vrtnine in mešanice vrtnin

Izraz "vrtnine" iz te tar. številke je omejen na proizvode,
naštete v opombi št. 3 k temu poglavju. Ti proizvodi (razen
vrtnin, pripravljenih ali konzerviranih s pomočjo kisa ali ocetne
kisline iz tar. št. 20.04 in zamrznjenih vrtnin tar. št. 20.04)
se uvršča v to tar. številko, kadar je pripravljeno ali
konzervirano s postopki, ki v 7. in 11. poglavju niso predvideni.

Ti proizvodi se uvrščajo v to tar. številko neglede na vrsto
posode, v kateri se nahajajo (najpogosteje v konzervah ali drugih
neprodušnih posodah).

Ti proizvodi so lahko celi, v kosih ali zdrobljeni in so lahko
konzervirani v vodi, v paradižnikovi omaki ali z drugimi
sestavinami, pripravljeni za konzumiranje. Lahko so tudi
homogenizirani ali med seboj pomešani (solate).

Primeri proizvodov, ki se uvrščajo v to tar. številko, so
naslednji:

(1)  Olive, primerne za uživanje zaradi posebnega postopka v
raztopini sode ali zaradi daljšega namakanja (maceracija) v slani
vodi. Olive, v slani vodi konzervirane le začasno, ostajajo
uvrščene v tar. št. 07.11 - glej komentar k tej tar. številki).

(2) Kislo naribano zelje, pripravljeno z delno fermentacijo
zrezanega in nasoljenega zelja.

(3)  Sladka koruza v storžih ali v zrnu, korenček, grah itd.,
delno kuhani ali pripravljeni z maslom ali drugo omako.

(4)  Proizvodi v obliki tankih pravokotnih tablet, izdelani iz
krompirjeve moke, soli in majhnih količin natrijevega glutaminata
ter delno dekstrirani s pomočjo sukcesivnega vlaženja in sušenja.
Po praženju in nekaj sekundnega namakanja v maščobi, so ti
proizvodi namenjeni za porabo kot "čips" (tar. št. 19.05).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  zelenjavne sokove iz tar. št. 20.09 in

(b)  zelenjavne sokove alkoholne moči več kot 0.5% vol. (22.
poglavje).


20.06

VRTNINE, SADJE, LUPINASTO SADJE (NPR, OREHI, LEŠNIKI, SADNE
LUPINE IN DRUGI DELI RASTLIN, KONZERVIRANI V SLADKORJU
(KANDIRANO)

Proizvodi, zajeti v tej tar. številki, se najprej pripravljajo
kot sadje, sadne lupine ali deli rastlin - poparijo se v vreli
vodi, ki omehča surovino in omogoča lažje prodiranje sladkorja.
Nato se ponovno segrevajo do vrelišča in se pustijo v sirupih ob
postopno povečani koncentraciji sladkorja, vse dokler se zadosti
ne napijejo s sladkorjem, kar zagotavlja njihovo konzerviranje.

Glavni proizvodi, konzervirani s pomočjo sladkorja so: celo sadje
(češnje, višnje, marelice, hruške, slive, kostanji (marrons
glaces), orehi itd, deli sadja (oranže, limone, ananas itd.),
sadne lupine (limonine, oranžine, dinjine, lubeničine itd.),
drugi deli rastlin (angelika, ingver, jama, sladki krompir itd.)
in cvetovi (vijolice, mimoze itd.).

Precejeni proizvodi se predelujejo z uporabo sirupa (mešanica
invertnega sladkorja ali glukoze in enega dela saharoze), ki v
stiku z zrakom ne kristalizira. Po namakanju se odvečni sirup
ocedi in tako ostane sadje, ki je ob dotiku lepljivo.

Prelite proizvode - glazirane - pridobivajo tako, da precejene
proizvode namakajo v saharozin sirup, ki tvori tanek in
svetlikajoč se premaz (glazuro), potem ko se posuši.

Kandirani proizvodi se pridobivajo tako, da pustijo, da se sadje
popolnoma napije saharozinega sirupa. Ko se sirup potem posuši,
tvori na površini sadja ali po vsem sadju kristale.

Ti proizvodi, konzervirani s sladkorjem in dani v sirup, so iz te
tar. št. izključeni (tar. št. 20.02). Če gre za zelenjavo, se
uvrščajo v tar. št. 20.03 ali 20.05, če pa gre za sadje, oreščke,
sadne luščine in lupine ali druge užitne dele rastlin (npr.
preliti-glazirani maroni ali ingver, pa se tovrstni proizvodi
uvrščajo v tar. številko 20.08.

Posušeno sadje (npr. datlji ali slive) se uvršča v 8. poglavje
tudi, če mu je dodana majhna količina sladkorja in tudi, če je
zunanji del sadežev prekrit s posušenim naravnim sladkorjem, ki
daje sadju videz kandiranega sadja iz te tar. številke.


20.07

DŽEMI, SADNI ŽELEJI, MARMELADE, SADNI PIREJI ALI PIREJI IZ
LUPINASTEGA SADJA IN SADNE PASTE ALI PASTE IZ LUPINASTEGA SADJA,
DOBLJENI S KUHANJEM, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI
BREZ NJIH

2007.10 - Homogenizirani proizvodi

 - Drugo:

2007.91 - - iz agrumov

2007.99 - - drugo

Džemi se pripravljajo s kuhanjem celega sadja ali sadne pulpe,
ali pa nekaterih vrtnin (npr. jedilnih bučk, jajčevcev), pa tudi
drugih proizvodov (ingver, listi vrtnice) skupaj s sladkorjem v
približno enakem razmerju. Ko se ohlade, so zmerno čvrsti in
vsebujejo koščke sadja.

Marmelade so vrsta džema, ponavadi pripravljene iz citrusovega
sadja (agrumov).

Sadni želeji se pripravljajo s kuhanjem sadnih sokov (izcejenih
iz surovega ali kuhanega sadja) skupaj s sladkorjem, vse dokler
se proizvod s hlajenjem ne vsede. Sadni želeji so čvrsti,
prozorni in brez koščkov sadja.

Sadni pireji ali pireji iz lupinastega sadja se pripravljajo s
kuhanjem precejene sadne pulpe ali pa iz prahu lupinastega sadja
z ali brez dodanega sladkorja, dokler se ne zgosti. Od džema se
razlikujejo po tem, da vsebujejo večji procent sadja in da so
mehkejši.

Sadne kaše ali kaše iz lupinastega sadja - paste (jabolčne,
dinjine, hruškove, marelične, mandljeve itd.) so evaporizirani
sadni pireji, ki so trdni ali skoraj trdni.

Proizvodi iz te tar. številke, ki se običajno pripravljajo s
sladkorjem, so lahko sladkani s sintetičnimi sladili (npr. s
sorbitolom), ki nadomeščajo sladkor.

Ta tar. številka vključuje tudi homogenizirane proizvode.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  sadnih želejev in sadnih kaš v obliki sladkornih ali
čokoladnih proizvodov (tar. št. 17.04 ali 18.06, kar je odvisno
od primera) in

(b)  namiznih želejev, pripravljenih iz želatine, sladkorja in
sadnega soka ali umetne sadne esence (tar. št. 21.06).


20.08

SADJE, LUPINASTO SADJE IN DRUGI UŽITNI DELI RASTLIN, DRUGAČE
PRIPRAVLJENI ALI KONZERVIRANI, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH
SLADIL ALI ALKOHOLA ALI BREZ NJIH, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
NA DRUGEM MESTU

 - Lupinasto sadje, kikiriki in druga semena, vključno mešanice
tega sadja:

2008.11 - - kikiriki

2008.19 - - drugo, vključno mešanice

2008.20 - Ananas

2008.30 - Agrumi

2008.40 - Hruške

2008.50 - Marelice

2008.60 - Češnje in višnje

2008.70 - Breskve

2008.80 - Jagode

 - Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tar. podšt. 2008.19:

2008.91 - - palmova jedra

2008.92 - - mešanice

2008.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje sadje, vštevši koščičasto sadje in
druge užitne dele rastlin, in to cele, v kosih ali zdrobljene,
vštevši njihove mešanice, pripravljene ali konzervirane drugače
od kateregakoli postopka, navedenega v drugih poglavjih ali v
predhodnih tar. številkah tega poglavja.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  mandlje, kikiriki, areko (ali betel), orehe in drugo
jerdčasto sadje, in to suho ali praženo v olju ali maščobah, z
vsebovanim rastlinskim oljem ali brez ali premazane z rastlinskim
oljem, z dodano soljo, aromatičnimi sredstvi, začimbami in ali
drugimi dodatki,

(2)  "kikirikijevo maslo", ki sestoji iz paste, dobljene z
mletjem praženega kikirikija, z ali brez dodanega olja,

(3)  sadje (vštevši lupine in semena), konzervirano v vodi, v
sirupu, v kemikalijah ali v alkoholu,

(4)  sadne pulpe, sterilizirane, konzervirane s toploto,

(5)  zdrobljeno celo sadje, kot so npr. breskve(vključno
nektarine), marelice, pomoranče (olupljene ali neolupljene, z ali
brez odstranjenih koščic ali semen), sterilizirani, z ali brez
dodane vode ali sladkornega sirupa, vendar ne v zadostni
količini, da bi bili pripravljeni za takojšnjo konzumiranje kot
pijače. Če so pripravljeni kot gotove pijače (z dodajanjem
zadostne količine vode ali sladkornega sirupa), se ti proizvodi
uvrščajo v tar. št. 22.02.

(6)  kuhano sadje, kuhano v sopari ali v vreli vodi in potem
zamrznjeno, se uvršča v tar. št. 08.11.

(7)  peclje, korenine in druge užitne dele rastlin (npr. ingver,
angelika, jam, sladki krompir, hmeljevi poganjki, listje vinske
trte, palmova srčki), konzervirane v sirupu ali drugače
pripravljene ali konzervirane,

(8)  stroke tamarina v sirupu in

(9)  sadje, lupinasto sadje in druge užitne dele rastlin (vendar
ne vrtnine), konzervirane s pomočjo sladkorja in dane v sirup
(npr. glazirani kostanj ali ingver v sirupu), v kakršnemkoli
pakiranju,

Vsi zgoraj navedeni proizvodi so lahko sladkani tudi s
sintetičnimi sladili (npr. s sorbitolom), ki nadomeščajo sladkor.
Druge snovi (npr. škrob) so jim lahko dodane pod pogojem, da ne
spreminjajo njihovega bistvenega značaja sadja, lupinastega sadja
ali drugih užitnih delov rastlin.

Proizvodi iz te tar. številke se ponavadi dajejo v konzerve,
kozarce ali neprodušne posode, v sode ali podobne posode.

Ta tar. številka izključuje proizvode, ki sestoje iz mešanic
rastlin ali njihovih delov (vštevši semena ali plodove) različnih
vrst ali ki sestoje iz rastlin ali njihovih delov (vštevši semena
ali plodove) posameznih vrst, vendar pomešanih z drugimi snovmi,
kot je npr. ekstrakt ene ali več vrst rastlin in ki jih kot take
ne uživamo, temveč jih uporabljajo pri proizvodnji herbalnih
infuzij ali herbalnih "čajev" (npr. tar. št. 08.13, 09.09 in
21.06).

Ta tar. številka izključuje tudi mešanice rastlin, delov rastlin
in semen ali plodov (celih, zrezanih, zdrobljenih, zmletih ali v
obliki prahu) vrst, ki se uvrščajo v različna poglavja (npr. v
7., 9., 11. ali 12. poglavje) in jih kot take ne uživamo, se pa
neposredno uporabljajo za aromatiziranje pijač ali za pripravo
ekstraktov za izdelovanje pijač (9. poglavje ali tar. št. 21.06).

Sadje, prelito s čokolado (razen z belo čokolado) je tudi
izključeno iz te tar. številke (tar. št. 18.06).


20.09

SADNI SOKOVI (TUDI GROZDNI MOŠT) IN ZELENJAVNI SOKOVI,
NEFERMENTIRANI IN BREZ DODATKA ALKOHOLA, Z DODATKOM SLADKORJA ALI
DRUGIH SLADIL ALI BREZ NJIH

 - Pomarančni sok:

2009.11 - - zamrznjen

2009.12 - - drugo

2009.20 - Sok grenivke

2009.30 - Sokovi drugih agrumov

2009.40 - Ananasov sok

2009.50 - Paradižnikov sok

2009.60 - Grozdni sok (vključno grozdni mošt)

2009.70 - Jabolčni sok

2009.80 - Sok iz drugega sadja ali vrtnin

2009.90 - Mešanice sokov

Glede nefermentiranih sokov brez dodanega alkohola glej opombo
št. 5 k temu poglavju.

Sadni in zelenjavni sokovi iz te tar. številke se ponavadi
pridobivajo s prešanjem svežega, zdravega in zrelega sadja ali
zelenjave. Iz agrumov se pridobivajo s pomočjo mehanskih
ekstraktorjev, ki delujejo na istem principu kot gospodinjske
stiskalnice za limono. Včasih sadje pred prešanjem (ni pa nujno)
zdrobijo ali zmeljejo (posebno jabolka), ali pa jih obdelajo s
hladno in toplo vodo (npr. paradižnik, črni ribez, nekatere vrste
zelenjave, kot sta npr. korenček in zelena).

Tako dobljene tekočine so predmet naslednjih postopkov:

(a)  Bistrenja, katerega namen je izločiti sok iz večine trdnih
teles s pomočjo snovi za bistrenje (želatin, albumin,
infuzorijska zemlja itd.), ali pa s pomočjo encimov ali
centrifugiranja.

(b)  Filtriranju, pogosto s pomočjo filtrirnih plošč, prevlečenih
z azbestom, s celulozo itd.

(c)  Odstranjevanju zraka z namenom, da se odstrani kisik, ki bi
lahko kvaril okus in barvo.

(d)  Homogenizaciji, kadar gre za sokove, dobljene iz zelo
mesnatih plodov (paradižnik, breskve itd.).

(e)  Sterilizaciji, katere namen je preprečiti fermentacijo.
Možni so različni načini sterliziranja, npr. pasterizacija
(podaljšana ali trenutna), električna sterilizacija v strojih,
opremljenih z elektrodami, nadalje filtrirna sterilizacija,
konzerviranje pod pritoskom ob uporabi ogljikovega dioksida,
hlajenje, kemična sterilizacija (npr. z žveplovim dioksidom, z
natrijevim benzonatom itd.) ter s postopkom z ultravijoličnimi
žarki oz. z ionskimi izmenjalniki.

Sadni in zelenjavni sokovi so, kot rezultat takih postopkov,
bistre in neprevrete tekočine. Vendar pa lahko nekateri izmed
njih (predvsem tisti, dobljeni iz sadne pulpe, kot so sokovi iz
marelic, breskev in paradižnika) zadržijo del pulpe v fino
porazdeljeni obliki - kot suspenzije ali kot vsedline.

Ta tar. številka vključuje tudi sokove iz suhega sadja, kar pa se
le malo prakticira, in sicer jih vključuje pod pogojem, da je
suho sadje iste vrste kot sadje, iz katerega je dobljen svež sok.
Sok iz suhih sliv je, naprimer, ekstrahiran iz suhih sliv, ki jih
nekaj ur grejejo z vodo v difuzerjih. Vendar pa ta tar. številka
ne vključuje bolj ali manj tekoče proizvode, dobljene z gretjem z
vodo, vrst svežega ali suhega sadja, ki skoraj takorekoč ne
vsebujejo soka (npr. iz brinovih jagod ali listov cvetnega
venca). Ti proizvodi se ponavadi uvrščajo v tar. št. 21.06.

Sokovi, ki spadajo v to tar. številko so lahko koncentrirani
(zamrznjeni ali ne), ali pa v obliki kristalov ali prahu, vendar
pod pogojem, da so v taki obliki popolnoma topni v vodi. Take
proizvode ponavadi pridobivajo s postopki, v katerih nastopa
toplota (v vakuumu ali ne) ali hlajenje (liofiziranje).

Sadni in zelenjavni sokovi iz te tar. številke lahko pod pogojem,
da zadržijo svoj izvirni značaj, vsebujejo snovi spodaj navedenih
vrst, neglede na to, ali rezultirajo iz zgoraj navedenih
procesov, ali pa so dodane posebej:

(1)  sladkor,

(2)  druga naravna ali sintetična sladila pod pogojem, da dodana
količina ne presega nujne količine za normalne postopke sladkanja
in da ta količina ne povzroči drugačno klasifikacijo sokov v tej
tar. številki - še posebej, kar se tiče ravnotežja posameznih
sestavin (glej naslednji odstavek pod 4),

(3)  proizvode, dodane kot konzervansi ali pa, da bi preprečili
fermentiranje (npr. žveplov dioksid, ogljikov dioksid, encimi),

(4)  sredstva za standarizacijo (npr. citronska kislina, vinska
kislina) in proizvode, dodane z namenom, da bi nadomestili tekom
predelave uničene ali poškodovane sestavine (npr. vitamini,
barvila), ali pa, da "fiksirajo" (stabilizirajo, utrdijo) vonj
(npr. sorbitol, ki se dodaja kristaliziranim sokovom agrumov ali
sokovom agrumov v prahu). Vendar pa ta tar. št. ne vključuje
sadne sokove, v katerih so sestavine (npr. citronska kislina,
eterična olje, ekstrahirana iz sadja) dodane v količinah, ki
podirajo ravnotežje sestavin, ki se nahajajo v naravnem soku. V
tem primeru sok izgubi svoj izvirni značaj.

Tudi rastlinski sokovi iz te tar. številke lahko vsebujejo dodano
sol (natrijev klorid), začimbe ali aromatične snovi.

Mešanice sadnih ali zelenjavnih sokov ostanejo uvrščene v to tar.
številko, kot tudi t.i. rekonstruirani sokovi (npr. proizvodi,
dobljeni z dodajanjem vode koncentriranemu soku, vendar v
količini, ki ne presega količino vode v nekoncentriranih sokovih
naravnega sestava).

Vendar pa privede dodatek vode normalnemu ali koncentriranemu
sadnemu ali zelenjavnemu soku v količini, večji od one, ki je
nujno potrebna za rekonstrukcijo naravnega soka, te proizvode v
razredčena stanja. Na ta način pa sokovi pridobijo značaj pijač,
ki se uvrščajo v tar. št. 22.02. Sadni ali zelenjavni sokovi, ki
vsebujejo večje količine ogljikovega dioksida, kot pa je to
običaj za sokove z dodatkom ogljikovega dioksida (gazirani sadni
sokovi), so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 22.02). Iz
te tar. ševilke so izključene tudi limonade in gazirane vode,
aromatizirane s sadnimi sokovi (tar. št. 22.02).

Ta tar. številka vključuje tudi grozdni mošt kateregakoli namena
uporabe, vendar pod pogojem, da je neprevrel. Če je bil grozdni
mošt izpostavljen skoraj istim postopkom kot sadni sokovi, potem
je mošt zelo podoben navadnemu grozdnemu soku. Njegova značilnost
je, da se uvaža v obliki koncentratov in celo kristalov (v
poznejši obliki - v trgovini - znan kot grozdni sladkor ali
grozdni med, ki se uporablja v fini pekariji in slaščičarstvu za
izdelavo "začinjenih hlebčkov z ingverjem").

Deloma fermentiran grozdni mošt, neglede na to, ali je bila
fermentacija zaustavljena (prekinjena) ali ne, pa tudi
nefermentiran mošt z dodanim alkoholom, se uvršča v tar. št.
22.04 (v obeh primerih, če alkoholna moč presega 0,5 volumskih
odstotkov).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi najmanj 7 mas.% ali
več (tar. št. 20.02) in

(b)  sadne in zelenjavne sokove alkoholne moči več kot 0.5 vol.%
(22. poglavje).

KOMENTAR K CARINSKIM PODŠTEVILKAM

Tar. podštevilka 2009.11

Z izrazom "zamrznjeni pomarančni sok" je mišljen tudi
koncentrirani pomarančni sok, izpostavljen temperaturam okoli -18
stopinj C in ki pri taki stalni temperaturi ne zamrzne popolnoma.


                          21. POGLAVJE

                   RAZNI PREHRAMBENI PROIZVODI

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  mešane vrtnine iz tar. št. 07.12;

(b)  praženi kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo v kakršnem koli
sorazmerju (tar. št. 09.01);

(c)  aromatizirani čaji (tar. št. 09.02);

(d)  začimbe in drugi proizvodi iz tar. št. 09.04 do 09.10;

(e)  sestavljena živila, razen živil iz tar. št. 21.03 in 21.04,
ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas, mesa, drugih klavničnih
proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih
nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh izdelkov (16.
poglavje);

(f) kvas, pripravljen kot zdravilo, in drugi proizvodi iz tar.
št. 30.03 in 30.04;

(g)  pripravljeni encimi iz tar. št. 35.07.

2.  Ekstrakti nadomestkov, navedenih v predhodni 1. opombi pod
(b), se uvrščajo v tar. št. 21.01.

3.  Pri tar. št. 21.04 so z izrazom "homogenizirana sestavljena
živila" mišljeni izdelki, ki sestoje iz fine homogenizirane
mešanice dveh ali več osnovnih sestavin, kot so: meso, ribe,
vrtnine ali sadje, pripravljeni kot hrana za otroke ali za
dietetične namene, za prodajo na drobno v pakiranjih z neto težo
do 250 g. Pri tej definiciji se ne upoštevajo majhne količine
katerih koli sestavin, ki se dodajo mešanici kot začimbe,
konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki lahko vsebujejo majhno
količino vidnih koščkov sestavin.


21.01

EKSTRAKTI, ESENCE IN KONCENTRATI KAVE, PRAVEGA ČAJA, MATE ČAJA IN
PRIPRAVKI NA NJIHOVI OSNOVI ALI NA OSNOVI KAVE, ČAJA ALI MATE
ČAJA; PRAŽENA CIKORIJA IN DRUGI PRAŽENI KAVNI NADOMESTKI IN
NJIHOVI EKSTRAKTI

2101.10 -  Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na
osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentrakov ali na osnovi kave

2101.20 -  Ekstrakti, esence in koncentrati čaja, mate čaja in
pripravki na osnovi teh ekstraktov. esenc ali koncentratov ali na
osnovi čaja ali mate čaja

2101.30 -  Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter
njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Ekstrakte, esence in koncentrate kave, ki so lahko iz prave
kave (tudi, če ji je kofein odvzet), ali iz mešanice prave kave s
kavnim nadomestkom v kakršnemkoli razmerju. Lahko so v obliki
tekočine ali prahu in so ponavadi zelo koncentrirani. V to
skupino se vključujejo tudi "instant kave". To so kuhane kave
nato pa posušene v vakuumu ali z liofilizacijo (sušenje z
zamrzovanjem).

(2)  Ekstrakte, esence in koncentrate čaja in mate čaja. Ti
proizvodi ustrezajo, mutatis mutandis, tistim, navedenim v točki
(1).

(3)  Pripravke na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov kave,
pravega čaja ali mate čaja iz predhodnih točk (1) in (2). Ta tar.
številka se omejuje na pripravke, esence in koncentrate kave,
pravega čaja in mate čaja in se ne nanaša na kavo, pravi čaj ali
mate čaj same. Vključuje tudi ekstrakte itd. z dodatkom škroba in
drugih ogljikovih hidratov.

(4)  Pripravke na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja. Ti
pripravki med drugim vključujejo:

(a)  "kavo v obliki paste", ki sestoji iz mešanice mlete pražene
kave z rastlinskimi maščobami, včasih z drugimi sestavinami in

(b)  pripravke na osnovi pravega čaja, ki sestoje iz mešanice
pravega čaja, mleka v prahu in sladkorja.

(5)  Praženo cikorijo in druge pražene nadomestke kave in
ekstrakte, esence in njihove koncentrate. To so vse vrste
praženih proizvodov, ki zamenjujejo ali posnemajo kavo, kadar jih
prelijemo z vročo vodo ali jih dodamo h kavi. Ti proizvodi včasih
nosijo naziv "kava", pred katerim dodajo ime osnovne snovi (npr.
ječmenova kava, sladova kava, žirova kava itd.).

Praženo cikorijo pridobivajo s praženjem korena rastline cikorije
(Cichorium intybus var. sativum) iz tar. št. 12.12. je temno
rjave barve in grenkega okusa.

Druge pražene nadomestke kave so tiste iz sladkorne pese,
korenja, fig, žitaric (posebno iz ječmena, pšenice in rži),
zdrobljenega graha, užitnega žira, semena volčjega boba, soje,
datljevih koščic, mandljev, korenine regrada in kostanja. V to
tar. številko spada tudi praženi slad, kadar je pripravljen tako,
da nedvomno služi kot kavni nadomestek.

Ti proizvodi se lahko uvažajo v luskah, zrncih ali v prahu.
Ekstrakti pa so tudi tekoči ali trdi. Lahko se med seboj mešajo,
ali pa se lahko mešajo z drugimi sestavinami (npr s soljo ali
alkalnimi karbonati). Dajejo se v najrazličnejšo embalažo.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  praženih kavnih nadomestkov, ki vsebujejo kavo v
kakršnemkoli razmerju (tar. št. 09.01),

(b)  pravi aromatizirani čaj (tar. št. 09.02)

(c)  karamela (karamelizirane melase in karameliziranega
sladkorja) (tar. št. 17.02) in

(d) proizvodov iz 22. poglavja.


21.02

KVAS (AKTIVEN ALI NEAKTIVEN); DRUGI ENOCELIČNI MIKROORGANIZMI,
MRTVI (RAZEN CEPIV IZ TAR. ŠT. 30.02); PRIPRAVLJENI PECILNI
PRAŠKI

2102.10 - Aktivni kvas

2102.20 - Neaktivni kvas; drugi enocelični mikroorganizmi

2102.30 - Pripravljeni pecilni praški

                            (A) Kvasi

Kvasi, ki spadajo v to tar. številko so lahko v aktivnem ali v
neaktivnem stanju.

Aktivni kvasi povzročajo kipenje (fermentacijo). V bistvu sestoje
iz določenih mikroorganizmov (predvsem vrste Sacharomyces), ki se
tekom alkoholnega vrenja množe. Kvase lahko tudi pridobivajo z
delnim ali popolnim preprečevanjem kipenja, in sicer na osnovi
učinka stika z zrakom.

Aktivni kvasi vključujejo:

(1)  Pivski kvas, ki nastaja v cisternah ali rezervoarjih, v
katerih vre pivo. Dobavljajo ga v obliki rumenkastorjave kaše ali
v trdni obliki. Ponavadi je grenkega okusa po hmelju in vonja po
pivu.

(2)  Destilerijski kvas, ki nastaja ob vrenju žit, krompirja ali
sadja v destilerijah. Je čvrsta kaša kremne barve, njegov vonj
variira glede na proizvod, uporabljen pri destilaciji.

(3)  Pekovski kvas, ki se pridobiva v posebnih pogojih in iz
posebno vzgojene vrste kvasa. Pridobiva se na mediju, t.j. na
podlagi iz ogljikovih hidratov, kot so melase. Ponavadi se
prodaja v obliki stisnjenih rumenkastorjavih pogač (prešani
kvas), ki včasih diši po alkoholu. Vendar pa se prodaja tudi v
suhi obliki (ponavadi v obliki zrn) ter v tekoči obliki.

(4)  Kvasovo kulturo, to je čist in precejen kvas, pripravljen v
laboratorijskih pogojih. Lahko je suspendiran v destilirani vodi,
v želatini ali v agaragarju. Prodaje se ponavadi v odmerkih in v
zapečatenih posodah, da bi se ga zavarovali pred onesnaženjem.

(5)  Semenski kvas, katerega pridobivajo iz kvasove kulture s
postopnim prevrevanjem. Uporablja se za "sejanje" (kot zametek)
trgovskega kvasa. Ponavadi se prodaja v obliki vlažne prešane in
gnetljive mase ali v obliki tekoče suspenzije.

Posušeni kvasi (znani kot "neaktivni") so predvsem pivski kvasi
ali destilerijski kvasi, ki za nadaljnjo uporabo v teh
industrijah niso več dovolj aktivni. Po sušenju se uporabljajo
kot hrana za živali ali pa za prehrano ljudi potem, ko odstranijo
njegov vonj (tak kvas je zakladnica vitaminov B). Poudariti pa je
treba, da se suhi kvasi zaradi večanja njihovega pomena v vse
večji meri proizvajajo neposredno iz posebej v ta namen
pripravljenih aktivnih kvasov.

Tar. številka vključuje tudi druge vrste suhih kvasov (npr.
Candida lipolytica ali tropicalis, Candida maltosa), katere
pridobivajo iz kvasov, ki ne sodijo v vrsto Sacharomyces. Te
kvase dobijo s sušenjem kvasov, ki so bili poprej kultivirani na
ogljikovodikovih podlagah, kot so npr. plinska olja ali n-
parafini. Suhi kvasi so izredno bogati s proteinom in se
uporabljajo za za krano za živali. Ponavadi so znani kot
petroproteini ali bioproteini na kvasovi osnovi.

           (B) OSTALI ENOCELIČNI MIKROORGANIZMI, MRTVI

Ta kategorija vključuje enocelične mikroorganizme, kot so npr.
bakterije in enocelične alge, ki niso žive. Tukaj so med drugim
zajeti tudi tisti enocelični organizmi, katere vzgajajo na
ogljikovodikovih ali ogljiko dioksidnih podlagah. Ti proizvodi so
izredno bogati z beljakovinami in se ponavadi uporabljajo za
hrano za živali.

                 (C) PRIPRAVLJENI PECILNI PRAŠKI

Pripravljeni pecilni praški za peko, uvrščeni v to tar. številko,
sestoje iz mešanic kemičnih proizvodov (npr. natrijevega
bikarbonata, vinske kisline, amonijevega karbonata, fosfatov...)
z ali brez dodanega škroba. V primernih pogojih razvijajo
ogljikov dioksid in se zaradi tega dejstva uporabljajo v pekovske
namene (za vzhajanje testa). Ponavadi se prodajajo v pakiranjih
za prodajo na drobno (v vrečkah, konzervah ipd.) in pod raznimi
imeni (pecilni prašek, alzaški kvas itd.).

Ta tar. številka med drugim ne vključuje:

(a)  moko iz žit, ki vzhaja sama (npr. moka, kateremu je pecilni
prašek že dodan) (tar. št. 11.01 ali 11.02),

(b)  avtolizirani kvas (tar. št. 21.06),

(c)  mikrobske kulture (razen kvasa) in vakcine (tar. t. 30.02),

(d)  zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 in

(e)  encime (amilaze, pepsin, sirila itd.) (tar. št. 35.07).


21.03

PRIPRAVKI ZA OMAKE IN PRIPRAVLJENE OMAKE, MEŠANE ZAČIMBE IN
MEŠANA ZAČIMBNA SREDSTVA; GORČIČNA MOKA IN ZDROB IN PRIPRAVLJENA
GORČICA (SENF)

2103.10 - Sojina omaka

2103.20 - Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake

2103.30 - Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

2103.90 - Drugo

(A)  OMAKE IN PRIPRAVKI ZA OMAKE; MEŠANE ZAČIMBE IN MEŠANA
ZAČIMBNA SREDSTVA

Ta tar. številka vključuje pripravke, večinoma z začimbnimi
lastnostmi, ki se uporabljajo za dajanje okusa določenim jedem
(mesu, ribam, solatam itd.) in ki so izdelani iz raznih sestavin
(npr. iz jajc, zelenjave, mesa, sadja, moke, škroba, olja, kisa,
sladkorja, gorčice, aromatičnih sredstev itd.). Omake so običajno
v tekočem stanju, pripravki zanje pa večinoma v obliki prahu,
kateremu je treba le dodati mleko ali vodo, da bi dobili omako.

V tej tar. številki so zajeti določeni proizvodi, katerim je
osnova zelenjava ali sadje, vendar pa se ti proizvodi razlikujejo
od onih iz 20. poglavja (in še posebej od tistih iz tar. št.
20.01) po tem, da so večinoma tekočine, emulzije ali suspenzije z
zelo malo trdne snovi (glej komentar k tar. številki 20.01, ki se
nanaša na te pripravke).

Mešane začimbe in mešana začimbna sredstva, ki vsebujejo druge
začimbe, kot pa so tiste iz tar. št. od 09.04 do 09.10, se
razlikujejo tudi po tem, da vsebujejo eno ali več začimbnih
snovi, ki spadajo v druga poglavja, razen v 9. poglavje, v
razmerjih, zaradi katerih začimba nima več bistvenega značaja
začimbe v smislu pomena 9. poglavja (glej splošna določila k 9.
poglavju).

Primeri proizvodov, zaobseženih v tej tar. številki, so:
majoneza, omaka za solate, bearnaise, bolognaise (ki sestoje iz
sesekljanega mesa, paradižnikovega pireja, začimb itd.), sojina
omaka, gobova omaka, omaka wurchester (izdelana pretežno na
osnovi goste sojine omake, začimb iz kisa, z dodano soljo,
sladkorja, karamela in gorčice), nadalje pikantna paradižnikova
omaka (ketchup, ki je pripravljen iz paradižnika, sladkorja,
kisa, soli in začimb) in druge paradižnikove omake, pa tudi omaka
iz zelene (mešanica kuhinjske soli in drobno zmletih semen
zelene) in na koncu še nekatere mešane začimbe za izdelavo
klobasičarskih izdelkov ter proizvodi iz 22. poglavja (razen
tistih iz tar. št. 22.09), pripravljeni za kulinarične namene in
kot taki neprimerni za uživanje kot pijače (npr. kuhano vino in
kuhani konjak).

Razen proizvodov iz 9. in 20. poglavja, navedenih maloprej, ta
tar. številka ne vključuje še:

(a)  mesnih sokov in ekstraktov in ekstraktov iz rib, rakov,
mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev (tar. št. 16.03),

(b)  pripravljenih juh in enolončnic ter pripravkov zanje (tar.
št. 21.04),

(c)  proteinske hidrolizate, ki sestoje predvsem iz mešanic
aminokislin in natrijevega klorida in ki se uporabljajo kot
aditivi prehrambenim proizvodom (tar. št. 21.06) in

(d) avtolizirani kvas (tar. št. 21.06).

(B)  GORČIČNA MOKA IN PRIPRAVLJENA GORČICA (SENF)

Gorčična moka se priobiva z mletjem in presejanjem gorčičnih
semen iz tar. št. 12.07. Lahko se pridobiva iz semen bele ali iz
semen črne gorčice, ali pa iz mešanice obeh. Gorčična moka ostane
v tej tar. številki tudi, če so semena razmaščena, ali kadar so
semenske ovojnice odstranjene pred mletje, in to neglede na namen
uporabe.

Ta tar. številka prav tako vključuje pripravljeno gorčico, ki
sestoji iz gorčične moke, pomešane z majhnimi količinami drugih
sestavin (z moko iz žit, s kurkumo, cimetom, poprom itd.).
Gorčica (senf) je lahko pripravljen tudi iz paste iz mešanice
gorčične moke s kisom in grozdnim moštom, čemur vsemu so lahko
dodani sladkor, sol, začimbe in druga začimbna sredstva.

Ta tar. številka med drugim izključuje:

(a)  gorčično seme (tar. št. 12.07),

(b)  "fiksirano" (stabilizirano) gorčično olje (tar. št. 15.14),

(c)  oljne pogače iz gorčičnih semen, ki ostajajo pri proizvodnji
gorčičnega olja potem, ko je fiksirano olje že ekstrahirano iz
gorčičnih semen (tar. št. 23.06) in

(d)  eterično olje iz gorčice (tar. št. 33.01).


21.04

JUHE IN RAGU JUHE IN PRIPRAVKI ZA TE JUHE; HOMOGENIZIRANA
SESTAVLJENA ŽIVILA

2104.10  - Juhe in ragu juhe in pripravki za juhe

2104.20  - Homogenizirana sestavljena živila

            (A) JUHE IN RAGU JUHE IN PRIPRAVKI ZANJE

Ta skupina zajema:

(1)  pripravke za juhe in ragu juhe, ki zahtevajo le dodajanje
vode, mleka, itd.,

(2)  juhe in ragu juhe, pripravljene za konzumiranje po s
segrevanju.

Ti proizvodi so večinoma na osnovi rastlinskih proizvodov (moka,
škrob, tapioka, makaroni, špageti in podobno, riž, rastlinski
ekstrakti itd.), nadalje na osnovi mesa, mesnih ekstraktov,
maščob, rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev,
peptonov, aminokislin in ekstraktov kvasa. Lahko vsebujejo tudi
občutno količino soli.

Ponavadi so pripravljeni v obliki tablet, kolačev, kock in prahu
ali tekočin.

      (B) HOMOGENIZIRANI SESTAVLJENI PREHRAMBENI PROIZVODI

Skladno z opombo št. 3 k temu poglavju, so homogenizirani
sestavljeni prehrambeni proizvodi iz te tar. številke tisti
proizvodi, ki sestoje iz fino homogenizirane mešanice dveh ali
več osnovnih sestavin, kot so: meso, ribe zelenjava ali sadje,
pripravljeni za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali v
dietetične namene, v posodah z neto težo do 250 g. Poleg osnovnih
sestavin lahko vsebujejo ti proizvodi majhne količine snovi, kot
so npr. jajčni rumenjaki, škrob, dekstrin, sol in vitamine, ki se
dodajajo ali v dietetične namene (uravnotežena dijeta), ali pa za
začinjanje, konzerviranje ali v druge namene. V teh proizvodih so
lahko vidni koščki sestavkov - vendar pod pogojem, da so ti
koščki prisotni v majhnih količinah, to pa pomeni, da ne
spreminjajo lastnosti proizvoda v smislu značilnosti
homogeniziranih proizvodov.

Homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi se uporabljajo
ponavadi kot hrana za otroke do 3. leta starosti v obliki tekoče
paste različne konsistence, vendar primerne za takojšnjo
konzumiranje ali pa za njihovo porabo po segrevanju. Običajno se
ti proizvodi dajejo v neprodušne kozarce ali v konzerve v
velikosti, ki večinoma odgovarjajo enemu celemu obroku.

Ta tar. številka izključuje homogenizirane sestavljene proizvode,
ki so pripravljeni kako drugače, kot pa za prodajo na drobno kot
hrana za otroke ali v dietetične namene in v posodah z netto težo
do 250 g. Ta tar. številka prav tako izključuje take proizvode,
ki sestoje iz enega osnovne sestavine (kot so npr: meso, drugi
užitni klavnični proizvodi, ribe, sadje ali zelenjava - ponavadi
iz 16. ali 20. poglavja), z ali brez majhnih količin dodanih
sestavin za začinjanje, konzerviranje ai v druge namene.

Ta tar. številka izključuje še:

(a)  mešanice suhe zelenjave v prahu ali ne (tar. šr. 07.12),

(b) moko in zdrob iz suhih stročnic (tar. št. 11.06),

(c)  mesne sokove in ekstrakte, ekstrakte in sokove iz rib itd.
in druge proizvode iz 16. poglavja,

(d)  prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav (ponavadi tar. št.
18.06 ali 19.01),

(e)  mešanice vrtnin iz tar. št. 20.04 ali 20.05 (tudi, čeprav se
včasih uporabljajo za pripravo juh in

(f)  avtolizirani kvas (tar. št. 21.06).


21.05

SLADOLED IN DRUGE LEDENE SLADICE, S KAKAVOM ALI BREZ KAKAVA

Ta tar. številka vključuje sladoled, ki se običajno pripravlja na
mlečni osnovi ali na osnovi smetane, pa tudi druge užitne
proizvode, podobne sladoledu (npr. "šerbet" - ledeni bonboni). Ti
proizvodi lahko vsebujejo dodani kakav v kakršnemkoli razmerju,
lahko pa so tudi brez njega. Vendar pa ta tar. številka
izključuje mešanice za sladolede in sladoledne osnove, ki se po
njihovih bistvenih lastnostih (niso zamrznjene) uvrščajo v druge
tar. številke (npr. v tar. št. 18.06, 19.01 ali 21.06).


21.06

ŽIVILA, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU

2106.10  - Beljakovinski koncentrati in teksturirane
beljakovinske snovi

2106.90  - Drugo

Pod pogojem, da niso uvrščeni v druge številke Nomenklature,
vključuje ta tar. številka naslednje prehrambene proizvode:

(A)  Pripravke za prehrano ljudi, bodisi neposredno, bodisi po
določenem postopku (npr. kuhanja, topljenja ali kuhanja v vodi, v
mleku itd.).

(B)  Proizvode, ki deloma ali v celoti sestoje iz prehrambenih
snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač ali prehrambenih
proizvodov za prehrano ljudi. Na tem mestu so vključeni tudi
proizvodi, ki sestoje iz mešanic kemikalij (organskih kislin,
kalcijevih soli, lecitina itd.) s prehrambenimi snovmi (moka,
sladkor, mleko v prahu ipd.). Ti proizvodi se v prehrambene
proizvode vgrajujejo bodisi kot njihove sestavine, bodisi za
izboljšavo nekaterih njihovih značilnosti (videza, obstojnost
kvalitete) (glej splošna določila v 38. poglavju).

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje encimskih pripravkov, ki
vsebujejo prehrambene snovi (npr. mehčala za meso, ki sestoje iz
proteolitičnega encima in dodane dekstroze ali drugih
prehrambenih snovi). Taki pripravki spadajo v tar. št. 35.07, v
kolikor niso na kakem drugem mestu v tarifi bolj specifično
navedeni.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  Praške za desertne kreme, želeje, sladolede in podobne
proizvode, slajene ali ne.

Praški na osnovi moke, zdroba, škroba, ekstrakta sladu ali
proizvodov iz tar. št. od 04.01 do 04.04, ki vsebujejo dodani
kakav ali ne, se uvrščajo v tar. št. 18.06 ali 19.01, odvisno od
količine vsebovanega kakava (glej splošna določila k 19.
poglavju). Drugi praški se uvrščajo v tar. št. 18.06, če
vsebujejo kakav. Praški, ki imajo značaj aromatičnega sladkorja
ali sladkorja za barvanje in ki se uporabljajo za pripravo
limonad in podobnega, se uvrščajo v tar. št. 17.01 ali 17.02,
odvisno od primera do primera.

(2)  Praške za aromatizacijo pri proizvodnji pijač, slajene ali
neslajene, katerih osnova je natrijev bikarbonat, glicerizin ali
ekstrakt sladkih korenov in ki se prodajajo kot kakavov prah.

(3)  Proizvode, katerih osnova je maslo, druge maščobe ali olje
in ki se pri dobivajo iz mleka in se uporabljajo v pekovskih
proizvodih.

(4)  Paste na sladkorni osnovi, ki vsebujejo dodane maščobe v
razmeroma velikem deležu (včasih pa tudi mleko in orehe) in ki
niso primerni za neposredno transformacijo v proizvode iz
sladkorja, temveč se uporabljajo kot polnila za čokolade, fine
biskvite, pite, pecivo itd.

(5)  Naravni med, obogaten s čebeljim mlečkom - "royal jelly".

(6)  Hidrolizate beljakovin (protein), ki sestoje predvsem iz
mešanic aminokislin in natrijevega klorida in ki se uporabljajo v
prehrambenih proizvodih (npr. za aromatiziranje); beljakovinske
koncentrate, dobljene z izločanjem nekaterih sestavin iz
razmaščene sojine moke in ki se uporabljajo za bogatitev
prehrambenih proizvodov z beljakovinami; sojino moko in druge
beljakovine teksturirane substance. Neteksturirana razmaščena
sojina moka, primerna za prehrano ali ne (tar. št. 23.04) in
beljakovinski izolati (tar. št. 35.04) so iz te tarifne številke
izključeni.

(7)  Brezalkoholni in alkoholni pripravki (ki niso na osnovi
dišavnih snovi), vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji
različnih brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Te pripravke
dobivajo z spajanjem zelenjavnih ekstraktov iz tar. št 13.02 z
mlečno, vinsko, citronsko ali fosforno kislino, s konzervansi, s
sredstvi za penjenje, s sadnimi sokovi ipd. Ti preparati
vsebujejo (v celoti ali deloma) aromatične sestavine, ki
karakterizirajo določeno pijačo. Zadevno pijačo je moč dobiti s
preprostim razredčevanjem pripravka v vodi, vinu ali alkoholu -
lahko se pri tem doda tudi sladkor ali ogljikov dioksid. Nekateri
med tami proizvodi so pripravljeni posebej za domačo rabo; v
veliki meri pa se uporabljajo tudi v industriji z namenom, da bi
se izognili nepotrebnemu transportu velikih količin vode,
alkohola, itd. V opisani obliki ti proizvodi niso primerni za
uživanje in po tem se ločijo od pijač iz 22. poglavja.

Iz te tar. številke so izključeni pripravki vseh vrst, ki se
uporabljajo pri proizvodnji pijač, temelječih na eni ali več
dišavnih snoveh (tar. št. 33.02).

(8)  Jedilne tablete na osnovi naravnih ali umetnih dišav (npr.
vanilija).

(9)  Bonbone, gume in podobno (posebno za diabetike), ki
vsebujejo sintetična sladila (npr. sorbitol), ki nadomešča
sladkor.

(10)  Pripravki (npr. tablete), ki sestoje iz saharina in
prehrambenih proizvodov (npr. laktoza) in ki se uporabljajo za
sladkanje.

(11)  Avtolizirani kvas in drugi ekstrakti kvasa, ki so proizvodi
nastali s hidrolizo kvasa, nimajo sposobnosti fermentacije, imajo
pa visoko vsebnost beljakovin. Uporabljajo se v glavnem v
prehrambeni industriji (npr. za pripravo nekaterih začimb).

(12)  Pripravke za proizvodnjo limonad in drugih pijač, ki
sestoje npr. iz: (ki vsebuje alkohol ali ne)

-  Aromatiziranih obarvanih sirupov, ki so sladkorne raztopine z
naravnimi ali umetnimi snovmi, ki jim dajejo okus kakšnega sadja
ali rastline, npr maline, ribeza, limone, mete itd.). Lahko so z
ali brez dodane citronske kisline in sredstva za konzerviranje.

-  Aromatiziranih sirupov z dodanim sestavljenim pripravkom iz te
tar. številke (glej predhodni odstavek pod (7), ki vsebujejo
katerokoli esenco in citronsko kislino in ki so obarvani s
karamelnim sladkorjem, ali pa vsebujejo citronski kislino in
eterična olja iz sadja (npr. limone ali pomaranče).

-  Sirupov, aromaiziranih s sadnimi sokovi, ki so modificirani z
dodajanjem sestavin (citronske kisline, eteričnega olja,
ekstrahiranega iz sadja itd.) v takšnih količinah, da je s tem
ravnotežje sestavin sadnega soka nedvoumno porušeno.

-  Koncentrirani sadni sok z dodano citronsko kislino (v takem
razmerju, da je skupna vsebnost kisline od tiste v naravne soku
bistveno večja), z dodanim eteričnim oljem iz sadja, sintetičnih
sladil itd.

Ti pripravki so namenjeni konzumiranju kot pijače potem, ko jih
enostavno razredčimo z vodo,vinom ali alkoholom ali pa po daljšem
postopku. Nekateri pripravki te vrste so namenjei za dodajanje
drugim prehrambenim proizvodom.

(13)  Mešanice ekstrakta ginsenga z drugimi sestavinami (npr. z
laktozo ali z glukozo) in ki se uporabljajo za pripravo "čajev"
ali ginsengovih napitkov.

(14)  Proizvodi, ki sestoje iz mešanic rastlin ali delov rastlin
ene vrste (vštevši semena ali plodove), ali pa iz več vrst
rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in plodove) z drugimi
snovmi, kot so npr. ekstrakti ene ali več rastlin in ki kot taki
niso primerni za prehrano ljudi, se pa uporabljajo za proizvodnjo
herbalnih infuzij ali herbalnih "čajev" (t.j. tistih z
očiščevalnimi, prečiščevalnimi, odvajalnimi lastnostmi ali z
lastnostmi sredstva proti vetrovom), vključno proizvode, o
katerih gre glas, da blažijo tegobe pri nekaterih boleznih in
(ali) prispevajo k splošnemu zdravju in počutju organizma.

Ta tar. številka izključuje proizvode za infuzijo v terapevtske
ali profilaktične namene, ki vsebujejo aktivno sestavino,
specifično za neko bolezen (tar. št. 30.03 ali 30.04).

Ta tar. številka izključuje tudi proizvode, ki se uvrščajo v tar.
št. 08.13 ali v 9. poglavje.

(15)  Mešanice rastlin, delov rastlin, semen ali plodov (celih,
zrezanih, zdrobljenih, zmletih ali v obliki prahu) vrst, ki se
uvrščajo v različna poglavja (npr. v 7., 9., 11., 12. poglavje)
ali različnih vrst, ki se u vrščajo v tar. št. 12.11, ki pa se
kot take ne morejo konzumirati, ampak se uporabljajo bodisi
neposredno za aromatizacijo pijač, bodisi za pripravo ekstraktov
za proizvodnjo pijač.

Vendar pa so proizvodi, katerim daje bistveni značaj sestavina,
ki se uvršča v 9. poglavje, izključeni iz te tar. številke (9.
poglavje).

(16)  Pripravki, ki jih pogosto imenujemo dodatki k hrani ("food
supplements") in katerih osnova so rastlinski in sadni ekstrakti,
med, fruktoza itd in ki vsebujejo dodane vitamine, včasih pa tudi
neznatne količine železovih spojin. Ti pripravki se pogosto
pojavljajo v pakiranjih z označbami, da vzdržujejo splošno
zdravje in počutje organizma. Vendar pa so podobni pripravki, ki
so namenjeni preventivi ali zdravljenju bolezni ali slabosti, iz
te tar. številke izključeni (tar. št. 30.03 ali 30.04).

Ta tarifna številka nadalje izključuje preparate iz sadja, orehov
ali drugih užitnih delov rastlin iz tar. št. 20.08 pod pogojem,
da to sadje, orehi ali užitni deli rastlin dajejo preparatom
bistveni značaj (tar. št. 20.08).


                          22. POGLAVJE

                     PIJAČE, ALKOHOLI IN KIS

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a) proizvodi iz tega poglavja (razen tistih iz tar.št. 22.09),
pripravljeni za kulinarične namene, ki se torej ne uporabljajo za
pijače (v glavnem v tar.št. 21.03);

(b)  morska voda (tar. št. 25.01);

(c)  destilirana voda, voda za določanje električne prevodnosti
in voda podobne čistoče (tar. št. 28.51);

(d)  vodne raztopine ocetne kisline, ki vsebujejo več kot 10
mas.% ocetne kisline (tar. št. 29.15);

(e)  zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04;

(f)  parfumerijski in toaletni proizvodi (33. poglavje).

2.  V tem poglavju in 20. in 21. poglavju se za "vsebnost
alkohola" vzame volumski odstotek alkohola pri temperaturi 20
stopinj C.

3.  Pri tar. št. 22.02 so z izrazom "brezalkoholne pijače"
mišljene pijače, katerih volumski odstotek alkohola ni večji od
0,5%. Alkoholne pijače se odvisno od primera uvrščajo v tar. št.
22.03 do 22.06 ali v tar. št. 22.08.

Opomba k podštevilki

1.  Pri tar. podšt. 22.04 10 so z izrazom "peneča vina" mišljena
vina, ki imajo pri temperaturi 20 stopinj C v zaprtih posodah
nadtlak 3 bare ali več.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Proizvodi, ki spadajo v to poglavje, tvorijo skupino, ki se
razlikuje od prehrambenih proizvodov, zajetih v predhodnih
poglavjih Nomenklature.

Ti proizvodi se razvrščajo v štiri glavne skupine:

(A)  Voda in druge brezalkoholne pijače ter led.

(B)  Prevrele alkoholne pijače (pivo, vino, jabolčnik itd.).

(C)  Destilirane alkoholne tekočine in pijače (likerji, žgane
alkoholne pijače itd) in sestavljeni alkoholni pripravki za te
tekočine in pijače ter etilni alkohol.

(D)  Kis in nadomestki kisa.

To poglavje ne vključuje:

(a)  tekočih mlečnih izdelkov iz 4. poglavja,

(b)  proizvodov iz tega poglavja (razen tistih iz tar. št.
22.09), pripravljenih za kulinarične namene in ki so zaradi tega
neprimerni za uživanje kot pijače (npr. kuhano vino, kuhani
konjak) (v glavnem tar. št. 21.03),

(c)  zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04 in

(d)  parfumerijskih ali toaletnih pripravkov (33. poglavje)


22.01

VODE, VKLJUČNO NARAVNE IN UMETNE MINERALNE VODE TER SODAVICE,
BREZ SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI SREDSTEV ZA AROMATIZIRANJE;
LED IN SNEG

2201.10 - Mineralne vode in gazirane vode

2201.90 - Drugo

Ta tar. števika vključuje:

(A)  Navadno naravno vodo vseh vrst (razen morske vode - glej
tar. št. 25.01). Ta voda ostane v tej tar. številki tudi, če je
zbistrena ali prečiščena, razen destilirane vode za določanje
električne prevodnosti in vode podobne čistote - te se uvrščajo v
tar. št. 28.51.

Ta tar. številka izključuje sladkano ali aromatizirano vodo (tar.
št. 22.02).

(B)  Mineralno vodo, naravno ali umetno.

Naravna mineralna voda vsebuje soli in pline. Njena sestava
variira in zato se mineralne vode razvrščajo predvsem po kemičnih
lastnostih njihovih soli, na primer:

(1)  alkalna voda,

(2)  žveplova voda,

(3)  halogenidna voda,

(3)  žveplana voda,

(5)  voda, ki vsebuje arzen in

(6)  voda, ki vsebuje železo.

Take naravne mineralne vode lahko vsebujejo tudi naravni ali
dodani ogljikov dioksid.

Umetna mineralna voda se pripravlja iz navadne pitne vode z
dodajanjem aktivnih sestavin (soli ali plinov), ki so sicer
prisotni v ustreznih naravnih mineralnih vodah, tako da
ustvarjajo vodo z istimi lastnostmi.

Ta tar. številka ne vključuje sladkane in aromatizirane mineralne
vode - naravne ali umetne (pomaranča, limona itd.) (tar. št.
22.02).

(C)  Gazirano vodo. Ta izraz se uporablja za navadno pitno vodo,
katero pod pritiskom zasičijo z ogljikovim dioksidom. Pogosto jo
imenujejo "soda" ali "Seltzer", čeprav je "Seltzer" ime za eno
izmed pravih naravnih mineralnih vod.

Ta tar. številka izključuje sladkano ali aromatizirano gazirano
vodo (tar. št. 22.02).

(D) Led in sneg (naravna) in umetno zamrznjeno vodo.

Ta tar. številka izključuje sladolede iz tar. št. 21.05 in "sneg
iz ogljikove kisline" ali "suhi led" (-80 stopinj C) (to je
ogljikov dioksid v trdnem stanju) (tar. št. 28.11).


22.02

VODE, VKLJUČNO MINERALNE VODE IN SODAVICE, S SLADKORJEM ALI
DRUGIMI SLADILI ALI SREDSTVI ZA AROMATIZIRANJE TER DRUGE
BREZALKOHOLNE PIJAČE RAZEN SADNIH IN ZELENJAVNIH SOKOV, KI SE
UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 20.09

2202.10 -  Vode, vključno mineralne vode in sodavice z sladkorjem
ali drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje

2202.90 -  Drugo

Ta tar. številka vključuje brezalkoholne pijače, opredeljene v
opombi št. 3 k temu poglavju in ki niso uvrščene v druge tar.
številke, še posebej v tar. številki 20.09 in 22.01.

A)  Vode, vključno mineralne vode in sodavice, s sladkorjem ali
drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje.

V to skupino med drugim spadajo:

(1)  Osladkane ali aromatizirane mineralne vode (naravno ali
umetno)

(2)  Pijače, kot so npr. limonada, oranžada in kola, ki sestoje
iz navadne pitne vode in ki so osladkane ali nesladkane, so pa
aromatizirane s sadnimi sokovi ali esencami ter sestavljeni
ekstrakti, katerim je včasih dodana citronska ali vinska kislina.
Pogosto so to pijače, gazirane z obljikovim dioksidom, v glavnem
pa se pojavljajo v steklenicah ali drugih neprodušnih posodah.

B)  Druge brezalkoholne pijače, ki ne vključujejo sadnih in
zelenjavnih sokov iz tar.št.20.09.

Ta skupina vključuje med drugim naslednje:

1)  Tamarinov nektar, ki se pripravi za potrošnjo kot pijača z
dodajanjem vode in sladkorja ter precejanjem.

2)  Nekatere druge pijače, pripravljene za potrošnjo, kot so
pijače na osnovi mleka in kakava.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  tekoči jogurt in druga fermentirana ali acidifirana mleka in
smetano, ki vsebuje kakav, sadje ali sredstva za aromatiziranje
(tar. št. 04.03),

(b)  sladkorne sirupe iz tar. št. 17.02 in aromatizirane
sladkorne sirupe iz tar. št. 21.06,

(c)  sadne ali zelenjavne sokove, neglede na to, ali se
uporabljajo kot pijače (tar. št. 20.09 in

(d)  zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04.


22.03

PIVO IZ SLADA

Pivo je alkoholna pijača, ki jo pridobivajo s prevrevanjem
sladovine, pripravljene iz ječmena ali pšenice, vode in (pogosto)
hmelja. Določene količine neprevrelih žitaric (koruze ali riža)
se tudi lahko uporabijo za proizvodnjo sladovine. Dodajanje
hmelja daje grenek in aromatičen okus in izboljšuje lastnosti
hranjenja. V času prevrevanja včasih dodajajo tudi češnje, višnje
ali druge aromatične snovi.

Doda se lahko tudi sladkor (posebno glukoza), barvila, ogljikov
dioksid in druge snovi.

Glede na postopek prevrevanja, ki je uporabljen, je dobljeno pivo
lahko nizke fermentacije (dobljeno pri nizki temperaturi s kvasi
najnižjega vrenja) in pa pivo visoke fermentacije (dobljeno pri
višji temperaturi z najboljšimi vrstami kvasa).

Pivo je lahko svetlo ali temno, sladko ali grenko, blago ali
močno. Lahko se nahaja v sodih, steklenicah ali v neprodušnih
konzervah, prodaja pa se kot lahko pivo, močno, rjavo pivo itd.

Ta tar. številka vključuje tudi koncentrirano pivo, pripravljeno
s postopkom kondenzacije piva z majhno alkoholno močjo (vendar z
visoko vsebnostjo ekstrakta sladu). Kondenzacija poteka v
vakuumu, njen rezultat je koncentrat, ki predstavlja le 1/5 do
1/6 svoje prvotne prostornine.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  nekatere brezalkoholne pijače, čeprav včasih imenovane
"pivo" (npr. pijače, pripravljene iz vode in karameliziranega
sladkorja) (tar. št. 22.02),

(b)  pijač, imenovanih "brezalkoholno pivo", ki sestoje iz piva,
dobljenega iz sladu, katerega alkoholna moč po prostornini pa je
zmanjšana na 0,5 vol.% ali manj (tar. št. 22.02) in

(c)  zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04.


22.04

VINO IZ SVEŽEGA GROZDJA, VKLJUČNO OJAČENA VINA; GROZDNI MOŠT,
RAZEN TISTEGA IZ TAR. ŠT. 20.09

2204.10 - Peneča vina (penine)

 - Druga vina; grozdni mošt, katerega fermentacija je ustavljena
z nastajanjem alkohola:

2204.21 - - v posodah prostornine do vključno 2 l

2204.29 - - drugo

2204.30 - Drug grozdni mošt

(I)  Vino iz svežega grozdja

Vino, uvrščeno v to tar. številko je končni proizvod alkoholnega
vrenja grozdnega mošta iz svežega grozdja. Ta tar. številka
vključuje:

(1)  Namizna vina (črno, belo ali ružica).

(2)  Vina, ojačena z alkoholom.

(3)  Peneča vina - to so vina, zasičena z ogljikovim dioksidom,
bodisi z izvajanjem končne fermentacije v zaprti posodi (tako
pridobivajo prava peneča vina), bodisi z dodajanjem plina na
umetni način potem, ko je steklenica že zaprta (gazirana vina).

(4)  Desertna vina (včasih imenovana "likerna vina"), ki so
bogata z alkoholomin jih pridobivajo večinoma iz grozdnega mošta
z veliko vsebnostjo sladkorja, od katerega se tekom vrenja le en
del pretvori v alkohol. V nekaterih primerih se grozdni mošt
ojači z dodajanjem alkohola ali pa koncentriranega mošta z že
dodanim alkoholom. Desertna ali likerna vina med drugim
vključujejo Canary, Cyprus, Lacryma Cristi, Madeira, Malaga,
Marsala, Port, Malmasy, Samos in Sherry.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) pijač, katerih osnova je vino in ki spadajo v tar. št. 22.05
in

(b)  zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04.

(II)  Grozdni mošt

Grozdni mošt, ki ga pridobivajo s prešanjem svežega grozdja, je
zelenkasto rumena motna in sladka tekočina V raztopini vsebuje
mešanico sladkorjev (glukoze in levuloze), kislin (vinske,
jabolčne itd.), albuminskih, mineralnih in sluzastih snovi in
aromatičnih sestavin, ki dajejo vinu njegovo značilno aromo in
okus (bouquet).

Grozdni mošt vre sam od sebe, v kolikor tega ne preprečijo
(sladkorji se pretvarjajo v alkohol). Končni proizvod tega vrenja
je vino.

Naravna nagnjenost grozdnega mošta k vrenju se lahko prepreči s
postopkom, znanim kot "presekanje". Ta lahko vrenje upočasni ali
ga popolnoma zaustavi.

Presekanje lahko poteka na razne načine:

(1)  z učinkovanjem salicilne kisline ali drugih antiseptičnih
sredstev,

(2) z zasičenjem grozdnega mošta z žveplovim dioksidom,

(3) z dodajanjem alkohola. Tak proizvod pogosto konzumirajo brez
nadaljnje predelave. Druge vrste, znane kot "mistele", se
uporabljajo v proizvodnji likernih vin i aperitivov itd. in

(4) s hlajenjem.

Poudariti je treba, da ta skupina vključuje grozdni mošt, ki je
delno prevrel in neglede na to, ali je fermentacija zaustavljena,
pa tudi nefermentirani grozdni mošt z dodanim alkoholom - v obeh
primerih je alkohlna moč večja od 0.5 vol. %.

Ta tar. številka izključuje grozdne sokove in pa grozdni mošt,
nekoncentrirane ali koncentrirane in neprevrele in katerih
alkoholna moč je manjša od 0.5 vol % (tar. št. 20.09).


22.05

VERMUT IN DRUGA VINA IZ SVEŽEGA GROZDJA, AROMATIZIRANA Z
RASTLINAMI ALI SREDSTVI ZA AROMATIZIRANJE

2205.10 - V posodah do 2 litra

2205.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje razne vrste pijač, ki se uporabljajo
predvsem kot aperitivi ali okrepčila - toniki in ki so
proizvedena iz vina iz svežega grozdja iz tar. št. 22.04 ter
aromatizirana z vmešavanjem rastlinskih substanc listja, korenin,
plodov itd. ali aromatičnih snovi.

Ta tar. številka prav tako vključuje predhodno navedene vrste
pijač, ki vsebujejo dodane vitamine in železove spojine. Ti
proizvodi, katere včasih imenujejo "dodatki k prehrani", imajo
namen vzdrževati organizem zdrav in v dobrem počutju.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  vina, dobljena iz suhega grozdja in pripravljena z
aromatičnimi rastlinami ali snovmi (tar. št. 22.06) in

(b)  zdravil iz tar. št. 33.03 ali 33.04.


22.06

DRUGE FERMENTIRANE PIJAČE (NPR. JABOLČNIK, HRUŠKOVEC IN MEDICA);
MEŠANICE FERMENTIRANIH PIJAČ IN MEŠANICE FERMENTIRANIH PIJAČ IN
BREZALKOHOLH PIJAČ, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU

Ta tar. številka vključuje vse prevrete - fermentirane pijače,
razen tistih iz tar. št. od 22.03 do 22.05., npr.:

(1)  Jabolčnik - alkoholno pijačo, ki jo pridobivajo z vrenjem -
fermentacijo jabolčnega soka.

(2)  Hruškovec - prevrelo fermentirano pijačo, do do določene
stopnje podobno jabolčniku, ki jo pridobivajo iz hruškovega soka.

(3)  Medico - pijačo, pripravljeno z vrenjem raztopine medu in
vode (ta tar. št. vključuje "hydromel vineux), t.j medico, ki
vsebujo dodano belo vino, aromatične in druge snovi.

(4)  Vino iz suhega grozdja.

(5)  Vina, ki se pridobivajo z vrenjem sadnih sokov, razen soka
iz svežega grozdnega soka (datljevo vino, figovo vino in vina iz
jagodičevja), ali pa z vrenjem zelenjavnih sokov alkoholne moči
več kot 0.5 vol %.

(6)  "Malton" - prevrelo pijačo, pripravljeno iz ekstrakta sladu
in vinske vsedline.

(7)  Omoriko - pijačo, dobljeno iz listja ali vejic omorike ali
iz esence omorike.

(8)  "Sake" ali riževo vino.

(9)  Palmovo vino, pripravljeno iz sokov nekaterih palm in

(10)  Ingverjevo pivo in pivo iz aromatičnih rastlin,
pripravljeno iz sladkor ja, vode in ingverja ali aromatičnih
rastlin, fermentiranih s kvasom.

Vse naštete pijače so lahko naravno peneča se, ali pa na umetni
način zasičena z ogljikovim dioksidom. Ta vina ostanejo uvrščena
v to tar. številko tudi, kadar so ojačena z dodanim alkoholom ali
pa, kadar je vsebina alkohola še ojačena z nadaljnjim vrenjem -
fermentacijo.

Nekatera izmed teh pijač lahko vsebujejo tudi dodane vitamine in
železove spojine. Ti proizvodi, katere včasih imenujejo "dodatki
k prehrani", imajo namen ohranjati organizem zdrav in v dobrem
počutju.

To poglavje vključuje tudi mešanice nealkoholnih pijač in
fermentiranih pijač ter mešanice fermentiranih pijač iz
predhodnih tar. številk 22. poglavja (npr. mešanice piva in vina,
mešanice limonade s pivom ali vinom), katerih alkoholna moč
presega 0.5 prostorninskih procentov.

Ta tar. številka pa izključuje sadne sokove (jabolčne, hruškove
itd.) in druge pijače alkoholne moči manj kot 0,5 vol. % (tar.
št. 20.09 ali 22.02 - odvisno od primera do primera).


22.07

NEDENATURIRAN ETANOL, Z VSEBNOSTJO ALKOHOLA 80% ALI VEČ, ETANOL
IN DRUGI DENATURIRANI ALKOHOLI, S KATERO KOLI VSEBNOSTJO ALKOHOLA

2207.10 - Etanol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več,
nedenaturiran

2207.20 - Etanol in drugi denaturirani alkoholi, s katero koli
vsebnostjo alkohola

Etanol  (etilni alkohol) ni uvrščen skupaj z drugimi acikličnimi
alkoholi v tar. št. 29.05, temveč je iz 29. poglavja izključen po
opombi 2(b) tega poglavja.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Nedenaturirani etanol alkoholne moči več kot 80 vol. %.

(2)  Etanol in druge alkohole, denaturirane in katerekoli moči.

Etanol se pojavlja v pivu, vinu, jabolčniku in v drugih
alkoholnih pijačah. Pridobivajo ga bodisi z vrenjem določenih
vrst sladkorjev s pomočjo kvasa, bodisi s pomočjo drugih sredstev
za fermentiranje (fermentov) in z destilacijo, ali pa ga
pridobivajo na sintetični način.

Etanol in drugi alkoholi, denaturirani, so alkoholi (špiriti),
pomešani s snovmi, ki omogočajo, da so alkoholi nesprejemljivi za
pitje - vendar na tak način, ki preprečuje tudi uporabo v
industrijske namene. Sredstva, ki so v uporabi za denaturiranje
alkoholov, so različna v različnih državah z različnimi
zakonodajami. Med njimi najdemo lesno nafto, metanol, aceton,
piridin, aromatične ogljikovodike (benzen itd.), barvila ipd.

Ta tar. številka vključuje nevtralne alkohole (špirite), t.j.
mešanice etanola in vode, katerih vzporedne sestavine (višji
alkoholi, estri, aldehidi, kisline itd.), so prav tako prisotni v
prvem destilatu, skoraj popolnoma odstranjeni s frakcijsko
destilacijo.

Etanol se uporablja v mnogih industrijskih vejah, npr. kot
topilo, v proizvodnji kemikalij, lakov itd, nadalje za gretje,
osvetljevanje in za proizvodnjo alkoholnih pijač.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  nedenaturiranega etanola alkoholne moči, manjše od 80% vol.
% (tar. št. 22.08),

(b)  drugih alkoholov (špiritov), v kolikor niso denaturirani
(tar. št. 22.08) in

(c)  trdna in poltrdna goriva, katerih osnova je alkohol (v
prodaji pogosto kot "trdni alkohol" (tar. št. 36.06).


22.08

NEDENATURIRAN ETANOL Z VSEBNOSTJO Z VSEBNOSTJO ALKOHOLA MANJ KOT
80% VOL.; ŽGANJA, LIKERJI IN DUGE ALKOHOLNE PIJAČE

2208.20 -  Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo vina in iz
grozdja, grozdnega drozga ali grozdnih tropin

2208.30 -  Whisky

2208.40 -  Rum in tafia (žganje iz sladkornega trsa)

2208.50 -  Gin in brinjevec

2208.60 -  Vodka

2208.70 -  Likerji, krepilne pijače

2208.90 -  Drugo

Ta tar. št. vključuje (neglede na alkoholno moč):

(A)  Alkoholne pijače, katere proizvajajo z destilacijo vina,
jabolčnika ali prevrelih pijač iz prevrelih žitaric ali drugih
rastlinskih proizvodov, brez dodanih aromatičnih sredstev. Te
pijače delno ali v celoti zadržijo vzporedne sestavine (estre,
aldehide, kisline, višje alkohole itd.), ki alkoholnim pijačam
dajejo njihov poseben, indikativen okus in aromo.

(B)  Alkoholne pijače, likerje in krepčila, ki vsebujejo dodana
aromatična sredstva, ponavadi pa tudi določeno količino dodanega
sladkorja.

(C)  Vse druge alkoholne pijače, ki ne spadajo v katerokoli
predhodno tarifno številko tega poglavja.

Pod pogojem, da je njihova alkoholna moč manjša od 80 vol. % ,
vključuje ta tar. številka tudi nedenaturirane alkohole
(etilalkohol in nevtralne alkohole), za katere je (v nasprotju s
tistimi, predhodno navedenimi pod (A), (B) in (C) značilna
odsotnost sekundarnih sestavin, ki jim dajejo okus in aromo. Ti
alkoholi ostanejo uvrščeni v to tar. številko, neglede na namen
uporabe (ali so namenjeni za prehrano ljudi, ali pa za
industrijsko proizvodnjo).

Razen nedenaturiranih etilalkoholov alkoholne moči, manjše od 80
vol. %, vključuje ta tar. številka med drugim tudi:

(1)  Alkoholne pijače, katere pridobivajo z destilacijo vina iz
grozdja ali grozdnih pulp (konjak, armanjak, žganje, "grappa"
itd.).

(2)  Whisky in druge alkoholne pijače, dobljene z destilacijo
prevrele kaše zrn žit (ječmena, ovsa, rži itd.).

(3)  Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo prevrele melase iz
sladkornega trsa ali soka iz sladkornega trsa (rum in tafija) in
alkoholne pijače, dobljene z destilacijo melase iz sladkorne
pese.

(4)  Alkoholne pijače, znane kot "ženevski gin" ali "brinjevec",
ki vsebujejo aromatične sestavine brinovih jagod. Tukaj so tudi
alkoholne pijače, dobljene z destilacijo alkohola s plodovi ali
drugimi deli rastlin (npr. "aquavit").

(5)  Vodko, dobljeno z destilacijo prevrele kaše poljedelskih
pridelkov (npr. žitaric, krompirja), ki je včasih dalje obdelana
z aktiviranim ogljem ali ogljikom.

(6)  Alkoholne pijače, dobljene iz jabolčnika (kalvados), iz sliv
("mirabella", "quetch"), iz češenj ali višenj (češnjevec,
višnjevec) ali iz drugega sadja.

(7)  Arak - alkoholne pijače, dobljene iz riža ali palm.

(8)  Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo prevrelega
rožičevega soka.

(9)  Žganja in druge alkoholne pijače, dobljene z destilacijo
alkohola s sadjem ali z drugimi deli rastlin ali zelišč;

(10)  Alkoholne pijače (znane kot likerji), kot je npr. janžev
liker (iz zelenega janeža in badijana), kurasao (iz lupin gorskih
pomaranč), kimov liker (aromatiziran s kimovimi in kumininimi
semeni).

(11)  Likerje, znane kot "kreme" (zaradi njihove sestave in
barve). Večinoma vsebujejo razmeroma malo alkohola in so zelo
sladki (npr. kakavov liker, bananin, vanilijev, kavin itd.). Ta
tar. številka vključuje alkoholne pijače, ki sestoje iz emulzij
alkohola s proizvodi, kot so npr. jajčni rumenjak, smetana itd.

(12) Ratafije - vrste likerjev, dobljene iz sadnih sokov, ki
pogosto vsebujejo majhne količine dodanih aromatičnih snovi
(češnjeva ratafija, iz črnega ribeza, malin, marelic itd.).

(13) Alkoholne aperitive (upsint, bitterji itd.), razen tistih na
osnovi vina iz svežega grozdja, ki se uvrščajo v tar. številko
22.05..

(14) Alkoholno limonado (brez zdravilnih sestavin).

(15) Sadne ali zelenjavne sokove, ki vsebujejo dodani alkohol in
so alkoholne moči, večje od 0.5 vol.%, razen proizvodov iz tar.
št. 22.04.

(16) Alkoholne pijače (včasih poimenovani "dodatki k prehrani"),
namenjene za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja. Lahko so
npr. na osnovi rastlinskih ekstraktov, sadnih koncentratov,
lecitina, kemikalij itd., vsebujejo pa dodane vitamine ali
železove spojine.

(17) Pijače, oblikovane tako, da imitirajo vino tako, da so k
sadnemu soku in/ali vodi dodani destilirani alkoholi, sladkor,
barvila aromatična sredstva ali druge sestavine, razen proizvodov
iz tar. št. 22.04.

Ta tar. številka pa izključuje:

(a)  vermut in druge aperitive na osnovi vina iz svežega grozdja
(tar. št. 22.05) in

(b)  denaturirani etanol in druge špirite (katerekoli moči), ali
nedenaturirani etanol, ki vsebuje od 80 vol % ali več etanola
(tar. št. 22.07).


22.09

KIS IN NADOMESTKI KISA, DOBLJENEGA IZ OCETNE KISLINE

                             (I) KIS

Kis je kisla tekočina, katero pridobivajo z ocetno fermentacijo
ob prisotnosti zraka in na stalni temperaturi med 20 stopinj C in
30 stopinj C. Predmet fermentacije so alkoholne tekočine
kateregakoli izvora. Kis se lahko pridobiva tudi iz raznih vrst
sladkorja in škrobnih raztopin, ki so izpostavljeni alkoholni
fermentaciji. Ocetna fermentacija poteka pod učinkom vinske
bakterije Mycoderma aceti ali acetobakterije.

Ta tar. številka vključuje naslednje vrste kisa, ki se med seboj
razlikujejo glede na njihov izvor:

(1)  Vinski kis, ki je svetlorumene do rdeče barve, kar je
odvisno od vina, iz katerega je kis narejen. Vinski kis ima
posebno aromo (bouquet) zaradi prisotnosti vinskih estrov.

(2)  Kis iz piva ali sladu; kis iz jabolčnika, hruškovca ali
drugega fermentiranega sadja. Taki kisi so ponavadi rumenkaste
barve.

(3)  Alkoholni kis, ki je v naravne stanju brezbarven.

(4)  Kis iz zrna žit, iz melase, iz hidroliziranega krompirja,
laktoseruma itd.

                      (II) NADOMESTKI KISA

Nadomestki kisa se pridobivajo z razredčevanjem ocetne kisline z
vodo. Pogosto jih obarvajo s karamelo in drugimi organskimi
barvili (glej tudi zključitev pod (a), ki sledi).

Kis in njegovi nadomestki, ki se uporabljajo za aromatiziranje
ali konzerviranje živil, so lahko tudi sami aromatizirani z
zelenjavo ali pa začinjeni s dodajanjem začimb.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  vodne raztopine, ki vsebujejo po teži 10 mas.% ali več
ocetne kisline (tar. št. 29.15). Vendar pa določila in opombe
1(d) k 22. poglavju ne veljajo za raztopine, ki so aromatizirane
ali obarvane kot za uporabo živil in ki ponavadi vsebujejo med 10
in 15 mas.% ocetne kisline - te ostanejo uvrščene v tej tar.
številki.

(b)  zdravil iz tar št. 30.03 ali 30.04 in

(c)  toaletnega kisa (tar. št. 33.04).


                          23. POGLAVJE

  OSTANKI IN ODPADKI ŽIVILSKE INDUSTRIJE, PRIPRAVLJENA KRMA ZA
                             ŽIVALI

OPOMBA

1.  Tar. št. 23.09 obsega proizvode, ki se uporabljajo kot krma
za živali, ne navedene in ne zajete na drugem mestu, dobljene s
predelavo rastlinskih ali živalskih materialov, tako da so
izgubili bistvene značilnosti prvotnega materiala, razen
rastlinskih odpadkov, rastlinskih ostankov in stranskih
proizvodov take predelave.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje ostanke in odpadke, izvirajoče iz
rastlinskih snovi, uporabljenih v živilski industriji, pa tudi
nekatere proizvode živalskega porekla.

V določilih v tem poglavju, ki se nanašajo na "pelete", so
mišljeni proizvodi, ki so aglomerirani neposredno, s postopkom
kompresije ali s pomočjo veziv (melase, škrobastih smnovi itd.) v
razmerju, ki ne presega 3% po teži proizvoda.


23.01

MOKA, ZDROB IN PELETI IZ MESA ALI MESNIH ODPADKOV, RIB ALI RAKOV,
MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH NEVRETENČARJEV, NEUSTREZNIH ZA HRANO
LJUDI; OCVIRKI

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Moko in prah, neprimerna za prehrano ljudi in dobljena s
predelavo celih živali (vključno perutnino. morske sesalce, ribe,
rake, mehkužce ali druge vodne nevretenčarje) ali pa živalske
proizvode (kot je meso in drugi klavnični proizvodi), razen
kosti, rogov, oklepov itd. Ti proizvodi, ki jih je dobiti
večinoma iz klavnic, plavajočih tovarn za predelavo rib, iz
industrije konzerv ali iz industrije pakiranj itd., so ponavadi
ogrevajo na sopari ali prešajo, ali pa jih obdelujejo s topili
zaradi odstranjevanja olja in maščob. Dobljeni proizvod se še
suši in sterilizira s podaljašanim ogrevanjem in se na koncu
zmelje.

Ta tar. številka vključuje tudi pravkar navedene proizvode v
obliki pelet (glej splošno določilo komentarja k temu poglavju).

Moka, prah in pelete se uporabljajo predvsem za krmo za živali,
lahko pa jih uporabijo tudi v druge namene (npr. za gnojila).

(2)  Ocvirki - so opnasto tkivo, ki ostane po taljenju svinjske
masti ali drugih živalskih maščob. Uporabljajo se predvsem za
pripravo krme za živali (npr. za pripravo biskvita za pse),
vendar ostanejo v tej tar. številki tudi, če so primerni za
prehrano ljudi.


23.02

OTROBI IN DRUGI OSTANKI PRI PRESEJEVANJU, MLETJU ALI DRUGI
OBDELAVI ŽIT IN LEGUMINOZNIH RASTLIN, NEPELETIZIRANI ALI
PELETIZIRANI

2302.10 - Koruzni

2302.20 - Riževi

2302.30 - Pšenični

2302.40 - Iz drugih žit

2302.50 - Iz leguminoznih rastlin

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Otrobe, sneti in druge ostanke pri mletju žitnih zrn. Ta
kategorija vključuje vrsto proizvodov pri mletju pšenice, rži,
ječmena, ovsa, koruze, riža, sorga in ajde, ki glede vsebnosti
škroba in pepela ne izpolnjujejo zahtev, opredeljenih v opombi
št. 2 A) k 11. poglavju.

To so predvsem:

(1)  Otrobi, ki sestoje iz zunanje ovojnice žitnega zrna s
majhnim deležem endosperme in malo moke.

(2)  "Sharps" (ali "midllings"), dobljeni pri mletju žit kot
stranski proizvodi pri proizvodnji moke. Pretežno sestoje iz
finejšega dela ovojnic, drugih po presejevanju, ki vsebujejo malo
moke.

(B)  Ostanke presejevanja ali drugih načinov obdelave žitnih zrn.
Ostanki presejevanja v času t.i. predmletja sestoje iz:

-  iz manjših, brezobličnih, zlomljenih ali zdrobljenih zrn
osnovnega žita,

-  iz semen najrazličnejših rastlin, ki so se po naključju znašle
med žitnimi zrni in

-  delov listja in stebel, mineralov itd. .

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1)  ostanke in odpadke pri čiščenju silosov in ladijskih
podpalubij in ki imajo skoraj enako sestavo kot zgoraj opisani
ostanki,

(2)  Ovojnice, ki jih odstranjujejo z riževih zrn med procesom
beljenja in

(3)  Ovojnice, ki izvirajo iz luščenja, valjanja, proizvodnje
kosmičev, iz perliranja, rezanja ali grobega mletja žitnih zrn.

(C)  Ostanki in odpadki podobnih vrst, dobljene pri mletju ali
drugih načinov obdelave rastlin - stročnic.

Ta tar. številka vključuje preje navedene proizvode v obliki
peletov (glej splošno določilo k temu poglavju).

Zajema pa tudi cele koruzne storže, zmlete z ali brez ličkanja in
ki ne izpolnjujejo kriterijev o vsebnosti škroba in pepela,
predvidenih za mlinske koruzne proizvode v opombi št. 2 A) k 11.
poglavju.

Pleve, dobljene ob mlatvi žit se uvršča v tar. št. 12.13.

Ta tar. številka ne vključuje oljnih pogač in drugih trdnih
ostankov ekstrakcije rastlinskih maščob ali olja (tar. št. 23.04
do 23.06).


23.03

OSTANKI PRI PROIZVODNJI ŠKROBA IN PODOBNI OSTANKI, REZANCI
SLADKORNE PESE, ODPADKI SLADKORNEGA TRSA IN DRUGI ODPADKI IZ
PIVOVARN IN DESTILARN, NEPELETIZIRANI ALI PELETIZIRANI

2303.10 -  Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki

2303.20 -  Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in
drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

2303.30 -  Odpadki in ostanki iz pivovarn in destilarn

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(A)  Ostanke pri proizvodnji škroba in podobne ostanke (koruzne,
riževe, krompirjeve itd.), ki sestoje pretežno iz vlaknastih in
beljakovinskih snovi in ki se običajno dobavljajo v peletih ali v
obliki moke, včasih pa tudi v obliki pogač. Uporabljajo se v
prehrani živali ali kot gnojilo. Nekateri med temi ostanki (npr.
tekočina, ki ostane po namakanju koruze) se uporabljajo v
pripravi kultur za proizvodnjo antibiotokov.

(B)  Rezance sladkorne pese, to je ostanke, ki ostanejo po
ekstrakciji sladkorja iz korena sladkorne pese. V to tar.
številko se uvrščajo kot vlažni ali kot suhi; če pa so jim dodane
melase ali če so drugače pripravljeni kot krma za živali, se
uvrščajo v tar. št. 23.09,

(C)  Odpadke sladkornega trsa, to je odpadke, ki sestoje iz
vlaknasttega dela sladkornega trsa in ki ostanejo po ekstrakciji
soka. Uporabljajo se v industriji papirja in pri pripravi krme za
živali,

(D)  Druge odpadne proizvode pri proizvodnji sladkorja, obsežene
v tej tar. številki, ki vključujejo peno (ostanek pri bistrenju),
ostanke pri filtriranju s stiskanjem itd. in

(E)  Tropine, vsedline in odpadke iz pivovarn in destilarn, ki
vključujejo predvsem:

(1)  vsedline žit (ječmena, rži), ki ostajajo pri proizvodnji
piva in ki sestoje iz zrn, ki ostanejo prazna potem, ko iz njih
izvlečejo sladovino,

(2)  sladove kalčke, ločene od praženih zrn v času postopka
kaljenja,

(3)  uporabljeni hmelj,

(4)  tropine, dobljene pri destilaciji alkohola iz žit, semen,
krompirja itd in

(5)  pomije - odplake rezancev sladkorne pese (destilaciji melase
iz sladkorne pese.

(Vsi proizvodi ostanejo uvrščeni v to tar. številko če so vlažni,
ali pa če so suhi.)

Ta tar. številka vključuje tudi prej naštete proizvode v obliki
pelet (glej splošno določilo k temu poglavju).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  melas, dobljenih pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja
(tar. št. 17.03),

(b)  neaktivnega, vendar uporabljenega kvasa (tar. št. 21.02),

(c)  surovih kalijevih soli, dobljenih z ogrevanjem in spiranjem
ostankov melase iz sladkorne pese (tar. št. 26.21) in

(d)  celuloze iz sladkornega trsa (tar. št. 47.06).


23.04

OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI
OLJA IZ SOJE, NEZMLETI, ZMLETI ALI PELETIZIRANI

Ta tar. številka vključuje oljne pogače in druge trdne ostanke,
dobljene pri ekstrakciji sojinega olja s solventno ekstrakcijo,
prešanjem ali centrifugiranjem. Ti ostanki predstavljajo bogato
krmo za živali.

Ti ostanki, ki se uvrščajo v to tar. številko, so lahko v obliki
pogač, bolj grobe moke in pelet (glej splošno določilo k temu
poglavju).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  oljne vsedline (tar. št. 15.22) in

(b) beljakovinske koncentrate, dobljene z odstranjevanjem
določenih sestavin iz razmaščene sojine moke in ki se uporabljajo
v prehrambenih proizvodih (tar. št. 21.06).


23.05

OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI
OLJA IZ KIKIRIKIJA, NEZMLETI, ZMLETI ALI PELETIZIRANI

Glej komentar k tar. številki 23.04, ki se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. številko.


23.06

OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI
RASTLINSKIH MAŠČOB ALI OLJ, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠTEVILK 23.04
ALI 23.05, NEZMLETI ALI ZMLETI, PELETIZIRANI

2306.10 - Iz bombaževega semena

2306.20 - Iz lanenega semena

2306.30 - Iz sončničnega semena

2306.40 - Iz semena olje repice

2306.50 - Iz kokosovega oreha

2306.60 - Iz palmovega oreha ali jedra

2306.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje oljne pogače in druge trdne ostanke
(izvzemši tistih iz tar. številk 23.04 in 23.05), ki so nastali
pri ekstrakciji olja iz oljnih semen, oljnih plodov in žitnih
kalčkov s pomočjo topil, v preši ali v rotacijskem stroju
(centrifugi).

Ta tar. številka vključuje tudi razoljene otrobe, ki so ostanek
po ekstrakciji olja iz riževih otrobov.

Nekatere oljne pogače in drugi trdni ostanki ( npr. iz lanenega
semena, bombažnega, sezamovega, koprovega itd.) predstavljajo
bogato krmo za živali, drugi (npr. iz ricinusa) pa za krmo za
živali niso primerni in se uporabljajo kot gnojilo. Spet tretji
pa se (kot npr pogače iz grenkih mandljev in gorčice) uporabljajo
za ekstrakcijo eteričnih olj.

Ostanki iz te tar. številke so lahko v obliki pogač, bolj grobe
moke ali pelet (glej splošno določilo k temu poglavju).

To poglavje vključuje tudi neteksturirane razmeščene moke
primerne za prehrano ljudi.

Ta tar. številka izključuje oljne vsedline (tar. št. 15.22).


23.07

VINSKA VSEDLINA; VINSKI KAMEN

Vsedlina vina nastane kot motna vsedlina v času vrenja in
dozorevanja vina. Če vsedlino prešajo s filtrsko prešo, dobijo
vinsko vsedlino v trdnem stanju. Posušena vinska vsedlina je
lahko v prahu ali v granulah, lahko, pa tudi v obliki nepravilnih
kosov.

Vinski kamen (stržen) je strjena masa, ki nastaja v vinskih sodih
v času vrenja grozdnega mošta, pa tudi v sodih, v katerih hranijo
vino. Pojavlja se v obliki prahu ali kosmičev in v obliki
kristalnih kosov nepravilnih oblik. Po prvem izpiranju je vinski
kamen v obliki sivkasto rumenih ali rdečkasto žoltih kristalov,
pri čemer je barva odvisna od vina, iz katerih je vinski kamen
nastal. Sprani vinski kamen se tudi uvršča v to tar. številko.

Tako vinska vsedlina kot vinski kamen (vključno sprani vinski
kamen) sta surovi kisli kalijevi tartarati, ki vsebujejo precej
kalcijevega tartarata. Uporabljajo se kot surovina za kalijev
bitartarat (neprečiščeni kisli kalijev tartarat), ki se pojavlja
v obliki belih kristalov ali kot kristalni prah in je brez vonja
in okusa ter na zraku stabilen. Vinska vsedlina se uporablja za
pripravo krme za živali, vinski kamen pa kot sredstvo za jedkanje
pri barvanju.

Ta tar. številka izključuje neprečiščeni kisli kalijev tartarat
(tar. št. 29.18) in kalcijev tartarat (tar. št. 29.18 ali 38.24)
- odvisno od primera do primera.


23.08

RASTLINSKI MATERIALI, RASTLINSKI ODPADKI IN OSTANKI PRI PREDELAVI
RASTLINSKIH MATERIALOV IN STRANSKI PROIZVODI, PELETIZIRANI ALI
NEPELETIZIRANI, KI SE UPORABLJAJO KOT KRMA ZA ŽIVALI, KI NISO
NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

2308.10 - Hrastov želod  in divji kostanj

2308.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje rastlinske proizvode, rastlinske
odpadke in ostanke ter stranske proizvode, dobljene pri
industrijski predelavi rastlinskih snovi, katere namen je
ekstrahiranje eno od njihovih sestavin, pod pogojem, da ti
proizvodi niso zajeti v katerikoli drugi specifični tar. številki
in da so vrste, ki se uporablja za živinsko krmo.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  hrastov želod in plod divjega kostanja,

(2)  koruzove kocene po odstranitvi zrn ter njen šaš,

(3)  vrhove repe in korenčka,

(4)  zelenjavne stroke (grahove, fižolove itd.),

(5)  sadne odpadke (lupine in koščice jabolk, hrušk itd.), drozge
in pulpe sadja (od precejanja grozdja, jabolk, hrušk, agrumov
itd.) - tudi, kadar se lahko uporabijo tudi za ekstrakcijo
pektina,

(6)  otrobe, dobljene kot stranski proizvod drobljenja semena
gorčice,

(7)  ostanke kave po proizvodnji kavnih nadomestkov (ali njihovih
ekstraktov iz žitnih zrn ali iz drugih rastlinskih materialov,

(8)  stranske proizvode, dobljene s koncentracijo od vodnega
preostanka pri proizvodnji sokov iz agrumov, včasih znane kot
"melasa iz agrumov" in

(9)  ostanke pri hidrolizi koruznih storžev zaradi pridobivanja
furfurola, znanega kot "hidrolizirani zmleti koruzni storži").

Proizvodi iz te tar. številke so lahko v obliki pelet (glej
splošno določilo k temu poglavju).


23.09

PROIZVODI, KI SE UPORABLJAJO KOT HRANA ZA ŽIVALI

2309.10 - Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na
drobno

2309.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje sladkano živinsko krmo in pripravljene
snovi za krmo živali, ki sestoje iz mešanic nekaj hranljivih
elementov, katerih namen je:

(1)  da živalim zagotovijo racionalno in uravnoteženo dnevno
prehrano (kompletna zmes za prehrano),

(2)  da se zagotovi ustrezna dnevna prehrana z dopolnjevanjem
osnovne hrane, ki se pridobiva na poljih, z organskimi in
anorganskimi snovmi (dopolnilna zmes za prehrano) in

(3)  za proizvodnjo kompletnih in dopolnilnih zmesi za živinsko
krmo.

Ta tar. številka vključuje vse vrste proizvodov, ki služijo za
prehrano živali in ki so dobljene pri predelavi rastlinskih in
živalskih materialov do vključuje, da so izgubile značilnosti
prvotnih snovi (primer: v primeru proizvodov, dobljenih iz
rastlinskih snovi, so taki proizvodi tisti, ki so obdelani v
obsegu, da značilne celične strukture prvotne snovi pod
mikroskopom ni več moč razpoznati.

                   (I) SLADKANA ŽIVINSKA KRMA

Slajena živinska krma je mešanica melase ali drugih podobnih
sladil (ponavadi nad 10 mas.%) z enim ali več drugimi hranljivimi
sestavinami. Uporablja se pretežno za prehrano goved, ovac,
konjev in svinj.

Poleg visoke hranilnosti melasa povečuje okus hranilnih snovi in
tako razširja uporabo proizvodov z nizko hranilno vrednostjo, kot
je npr. slama, pleva, lupinice oljnih semen in sadni odpadki,
katere bi živali sicer odklanjale.

Ti slajeni proizvodi se praviloma uporabljajo neposredno za
prehrano živali. Vendar pa se nekateri med njimi uporabljajo za
pripravo kompletnih ali dodatnih zmesi za živinsko krmo (npr.
pšenični otrobi, palmine kočšice ali oljne pogače kopra itd.).

                (II) DRUGI PROIZVODI (PRIPRAVKI)

(A) PROIZVODI (PRIPRAVKI), NAMENJENI TEMU, DA ŽIVALIM ZAGOTOVE
 VSE NUJNE HRANILNE ELEMENTE ZARADI ZAGOTAVLJANJA RACIONALNE IN
   URAVNOTEŽENE DNEVNE PREHRANE (KOMPLETNE MEŠANICE ZA KRMO).

Značilnost vseh teh proizvodov (pripravkov) je, da vsebujejo
hranilne elemente vsake izmed treh skupin hranilnih proizvodov,
navedenih v nadaljnjem:

(1)  "Energetsko" hranilne sestavine, ki sestoje iz snovi z
visoko vsebnostjo hidratov (visokokaloričnih), nadalje snovi, kot
so škrob, sladkor, celuloza in masti, ki v živalskem organizmu
zgorevajo in s tem zagotavljajo potrebno življenjsko energijo in
za zootehnično proizvodnjo. Med take snovi štejejo npr. žitarice,
polsladkorna živinska repa, slama itd.

(2)  Takoimenovani "graditelji telesa" - hranilne sestavine,
bogate z beljakovinami in minerali. Za razliko od energetski
hranilnih elementov te sestavine ne zgorevajo v živalskem
organizmu, ampak prispevajo k oblikovanju živalskega tkiva in
raznih živalskih proizvodov (npr. mleka, jajc itd.). Sestoje
predvsem iz beljakovin in mineralov. Snovi, bogate z
beljakovinami, ki se uporabljajo v te namene, so npr. zrnje
legumiraih rastlin, pivarski odpadki, oljne pogače, mlekarski
proizvodi itd.

Minerali predvsem služijo za pokostnjevanje, pri perutnini pa za
poapnjevanje jajčnih lupin. Taki proizvodi, ki so največ v
uporabi, vsebujejo kalcij, fosfor, natrij, klor, kalij, železo
itd.

(3) "Funkcionalne" hranilne sestavine, ki zagotavljajo
asimilacijo ogljikovih hidratov, beljakovin in mineralov. Med
njimi najdemo vitamine, mikroelemente in antibiotike. V
pomanjkanju teh hranilnih sestavin ponavadi prihaja do
zdravstvenih motenj.

Predhodne tri skupine hranilnih sestavin v celoti izpolnjujejo
prehrambene zahteve živali. Njih mešanje in razmerja so odvisna
od proizvodne kategorije živali.

     (B) PROIZVODI (PRIPRAVKI) ZA DODAJANJE (URAVNOTEŽANJE)
  ŽIVINSKE KRME, KI SE PROIZVAJA NA KMETIJAH (DODATKI ŽIVINSKI
                              KRMI)

Živinska krma, ki se pridobiva na kmetijah, vsebuje ponavadi
precej malo beljakovin, mineralov in vitaminov. Iznašli so
pripravke, ki te pomanjkljivosti kompenzirajo tako, da
zagotavljajo dobro uravnoteženo prehrano živali, ki vsebuje
beljakovine, minerale in vitamine kot tudi dodatke hrani za
energijo (ogljikovi hidrati), ki služijo kot "nosilci" drugih
sestavin mešanic.

Čeprav imajo ti pripravki kvalitativno približno enako sestavo
kot tisti, opisani pod (A), se razlikujejo po razmeroma veliki
vsebnosti ene od hranilnih sestavin.

Ta skupina vključuje:

(1)  Topna hraniva rib ali morskih sesalcev v obliki tekočih ali
viskoznih raztopin, v pastozni ali suhi obliki, dobljeni s
koncentriranjem in stabiliziranjem odpadnih vod (ki vsebujejo
nekatere vodotopne elemente, kot so proteini, vitamin B, soli
itd.) in ki izvirajo iz proizvodnje moke ali olja rib in morskih
sesalcev.

(2)  Beljakovinske koncentrate celih zelenih listov in
frakcionirani koncentrati beljakovin zelenih listov, dobljeni s
toplotno obdelavo soka detelje (lucerne).

    (C) PROIZVODI (PRIPRAVKI) ZA PRIPRAVO KOMPLETNE HRANE ALI
  DODATNE HRANE, OPISANE V PREDHODNIH ODSTAVKIH POD (A) IN (B)

Ti proizvodi (pripravki) so v trgovinah znani kot "premiksi". So
večinoma sestavljene mešanice, ki sestoje iz večjega števila
snovi (včasih jih imenujejo "aditivi"), katerih sestava in
razmerja variirata v odvisnosti od proizvodnje določene
kategorije domačih živali. Obstajajo tri vrste teh proizvodov:

(1)  Proizvodi, ki izboljšujejo prebavo in omogočajo pogostejšo
uporabo hrane pri živalih in varujejo njihovo zdravje: vitamini
in provitamini, aminokisline, antibiotiki, kokcidiastatiki,
oligoelementi, emulgatorji, aromatične snovi in sredstva za
povečanje teka itd.

(2) Proizvodi, namenjeni zagotavljanju konzerviranja hranilnih
snovi (še posebno mastnih komponent), dokler jih živali ne
porabijo: stabilizatorji, antioksidanti itd.

(3)  Proizvodi, ki služijo kot nosilci in ki lahko sestoje iz ene
ali večih organskih hraniv (moka, fino ali groba, iz manioke ali
soje, zdrob, kvas, razni ostanki prehrambene industrije itd.) ali
pa iz anorganski snovi (npr. magnezit, kreda, kaolin, sol,
fosfati itd.).

Koncentracija snovi, navedenih v predhodnih odstavkih pod (1) in
pa snovi-nosilcev se odreja tako, da zagotavlja homogeno
disperzijo in mešanje teh snovi v sestavljeni hrani, kateri se ti
pripravki dodajajo.

Pod pogojem, da gre za vrste, ki se uporabljajo pri krmljenju
živali, vključuje ta tar. številka naslednje proizvode:

(a)  Pripravke, ki sestoje iz nekaj mineralnih snovi.

(b)  Pripravke, ki sestoje iz ene aktivne substance vrst,
navedenih v predhodnih odstavkih pod (1) z nosilcem (primer:
proizvodi iz procesa pridobivanja antibiotikov, dobljene z
enostavnim sušenjem celotne mase iz posode za fermentacijo, še
posebno micelija, medija oz. podlage kulture in antibiotika).
Nova dobljena substanca, ki je lahko standardizirana ali ne, z
dodanimi organskih ali anorganskih snovi, vsebuje antibiotik
ponavadi v deležu med 8% in 16%, uporablja pa se kot osnovni
material, še posebno pri pripravi premiksa.

Vendar pa preparatov iz te skupine ne gre enačiti s preparati za
veterinarsko uporabo. Slednji so ponavadi razpoznavni po
zdravilnosti in mnogo večji vsebnosti oz. koncentraciji aktivne
snovi in so pogosto pripravljeni na razne načine.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Proizvode (pripravke za mačke, pse itd., ki sestoje iz
mešanice mesa in drugih klavničnih proizvodov, kot tudi iz drugih
sestavin in so pakirani v neprodušne pospde, ki vsebujejo
približno količino hrane za en obrok.

(2)  Biskvite za pse in druge živali, ponavadi iz moke, škroba
ali žitnih proizvodov, pomešanih z ocvirki in mesno moko.

(3)  Osladkane proizvode (pripravke), ki vsebujejo kakav ali ne
in ki so namenjeni izključno za hrano za pse in druge živali.

(4)  Proizvode za ptičjo prehrano (npr. pripravki, ki sestoje iz
prosa, semen za ptice, oluščenega ovsa in lanenega semena, ki se
uporabljajo kot glavna in kompletna hrana za ptice) ali pa
proizvode za prehrano rib.

Proizvodi in pripravki za krmo živali iz te tar. številke so
pogosto pripravljeni v obliki pelet (glej splošno določilo k temu
poglavju).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  pelet, pripravljenih iz ene same snovi ali iz mešanice nekaj
snovi, ki se kot taki uvrščajo v posebno tar. številko - tudi, če
jim je dodano vezivo (melasa, škrobne snovi itd.) do 3 mas.%
(tar. št. 07.14, 12.14, 23.01 itd.),

(b)  navadne mešanice žit (10. poglavje), moke ali mok iz
leguminoznih rastlin (11. poglavje),

(c)  pripravke, ki se na podlagi ocene in če ustrezajo
indikacijam, navedenim na embalaži,lahko uporabljajo tako za
hrano za živali kot za prehrano ljudi (tar. št. 19.01, 21.06
itd.). Ocenjevanje se osredotoča na izvor, čistost in
proporcionalnost sestavin in izpolnjevanje higienskih zahtev.

(d)  rastlinske odpadke, ostanke in stranske proizvode iz tar.
št. 23.08,

(e) vitamine, kemično določene ali nedoločene, med seboj pomešane
ali ne. Nadalje ta tar. številka ne vključuje vitaminov, ne glede
na to, ali so pripravljeni v kateremkoli topilu ali stabilizirani
z dodatkom antioksidantov ali sredstvu proti strjevanju s pomočjo
adsorbcije na podlago ali s pomočjo nanosa zaščitne prevkele, kot
je npr. želatina, vosek, maščobe itd., vendar pod pogojem, da
takšni dodatki, podlage ali prevleke ne presegajo količin,
potrebnih za transport, in pod pogojem, da takšni dodatki,
podlage ali prevleke ne spreminjajo značaja vitaminov ter ne
omogočajo njihovo uporabo za specifične namene. (tar. št. 29.36).

(f)  proizvode iz 29. poglavja,

(g)  zdravila iz tar. št. 30.03 in 30.04,

(h)  beljakovinske snovi iz 35. poglavja in

(i)  vmesne proizvode pri procesu pridobivanja antibiotikov,
dobljene s filtriranjem in prvostopenjsko ekstrakcijo, pa tudi
ostanke iz tega procesa z vsebnostjo antibiotikov, ki ponavadi ne
presega 70% (tar. št. 38.24).


                          24. POGLAVJE

                   TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI

OPOMBA

V to poglavje ne spadajo zdravilne cigarete (30. poglavje).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Tobak pridobivajo iz raznih kultiviranih vrst rastlin rodu
Nicotiana iz družine Solanaceae. Velikost in oblika listov se
razlikuje od vrste do vrste.

Način trgatve in postopek sušenja sta odvisna od vrste ali tipa
tobaka. Rastlino lahko odrežejo celo, ko je povprečno zrela
(rezanje stebel), ali pa liste poberejo posebej, glede na njihovo
zrelost. Tako lahko tobak sušijo kot cele rastline (na steblu)
ali kot posamezne liste.

Obstajajo razni načini sušenja: sušenje na soncu (na odprtem),
zračno sušenje (v zaprtih lopah ali hangarjih s prostim kroženjem
zraka), v sušilnicah s kroženjem toplega zraka in sušenje s
pomočjo ognja (ob odprtem ognju).

Pred pakiranjem za odpremo so suhi listi obdelani v postopku,
katerega namen je zagotoviti hranjenje listov. To lahko dosežejo
s pomočjo nadzorovane naravne fermentacije (Java, Sumatra,
Havana, Brazilija, Bližnji Vzhod itd.), lahko pa tudi z ponovnim
umetnim sušenjem. Ta postopek in sušenje vplivata na vonj in
aromo tobaka, ki spontano dozoreva še potem, ko je že pakiran.

Tako obdelan tobak se pakira v svežnje, bale raznih oblik, v
tobačne kontejnerje v obliki zaboja, v sode ali v košare. Ko je
tako pakiran, so njegovi listi poravnani eden z drugim (Bližnji
vzhod), povezani v svežnje (nekaj listov je povezano s trakom ali
tobačnim listom), ali pa so enostavno položeni kot posamezni
listi. Da bi se bolje ohranili, so vselej zelo zbiti.

V nekaterih primerih se, kot dopolnilo fermentaciji ali namesto
nje, dodajajo dišave in substance za vlaženje, da bi se
izboljšala aroma in/ali hranjenje tobačnih listov.

To poglavje vključuje ne le surovi in predelani tobak, temveč
tudi predelane nadomestke tobaka, ki tobaka ne vsebujejo.


24.01

TOBAK, SUROV ALI NEPREDELAN, TOBAČNI ODPADKI

2401.10 - Tobak, neotrebljen

2401.20 - Tobak, deloma ali popolnoma otrebljen

2401.30 - Tobačni odpadki

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Nepredelani (surovi) tobaka v obliki cele rastline ali lista
v naravnem stanju ali kot suho ali fermentirano listje, celo ali
otrebljeno, spodrezan ali ne, lomljen ali rezan (vključno kose,
narezane v določene oblike, vendar ne kot tobak, pripravljen za
kajenje).

Ta tar. številka vključuje tudi tobakove liste, mešane,
otrebljene in v tekočinski omaki ustrezne sestave, katere namen
je preprečiti plesnenje in sušenje, kot tudi ohranjanje vonja.

(2)  Tobakove odpadke, ki nastajajo pri rokovanju s tobakovimi
listi, ali pa ob predelavi tobačnih izdelkov (peclji, stebla,
rebra na listju, drobiž, prah itd.).


24.02

CIGARE IN CIGARILOSI, KI VSEBUJEJO TOBAK IN TOBAKOVI NADOMESTKI

2402.10 - Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak

2402.20 - Cigarete, ki vsebujejo tobak

2402.90 - Drugo

Ta tar. številka je omejena na cigare (v ovoju ali brez njega),
cigarilose in cigarete iz tobaka ali tobakovih nadomestkov. Drugi
tobak za kajenje, z ali brez vsebovanih nadomestkov tobaka v
kateremkoli razmerju, je iz te tar. številke izključen (tar. št.
24.03).

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Cigare in cigarilose, ki vsebujejo tobak.

Ti proizvodi so lahko v celoti iz tobaka, ali pa iz mešanice
tobaka in njegovih nadomestkov, neglede na razmerje med njimi.

(2) Cigarete, ki vsebujejo tobak.

Razen cigaret, ki vsebujejo samo tobak, vključuje ta tar.
številka tudi cigarete, izdelane iz mešanice tobaka in njegovih
nadomestkov, neglede na razmerje med njimi.

(3)  Cigare, cigarilose in cigarete iz tobakovih nadomestkov,
npr. "cigarete", izdelane na osnovi posebne obdelave listov ene
izmed vrst tobaka, ki pa ne vsebujejo tobaka niti nikotina.

Ta tar. številka ne vključuje zdravilnih cigaret (30. poglavje).
Vendar pa ostanejo uvrščene v tej tar. številki cigarete, ki
vsebujejo posebej pripravljene proizvode za odvajanje od kajenja,
vendar nimajo zdravilnih lastnosti.


24.03

DRUG PREDELAN TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI; HOMOGENIZIRAN ALI
REKONSTITUIRANI TOBAK; TOBAKOVI EKSTRAKTI IN SOKOVI

2403.10 - Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v
kakršnemkoli razmerju ali brez njega

 - Drugo

2403.91 - - homogeniziran ali rekonstituirani tobak (folija)

2403.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Tobak za kajenje, ki vsebuje tobakove nadomestke v
kateremkoli razmerju ali brez vsebnosti tobakovih nadomestkov,
npr. predelani tobak za pipo ali za proizvodnjo cigater.

(2)  Tobak za žvečenje, ponavadi močno fermentiran in v
tekočinski omaki.

(3)  Tobak za njuhanje (njuhanec), ki je bolja ali manj
aromatiziran (odišavljen).

(4)  Prešani tobak ali tobak v tekočinski omaki za izdelavo
njuhanca.

(5)  Predelani tobakovi nadomestki, npr. mešanice brez tobaka.
Vendar pa so izključeni proizvodi, kot je npr. kanabis (indijska
konoplja) (tar. št. 21.11).

(6)  "Homogenizirani" ali "rekonstituirani" tobak, dobljen z
aglomeracijo fino iztisnjenega tobakovega listja, tobakovih
odpadkov ali prahu - bodisi na podlagi, bodisi ne (npr. list
celuloze iz tobakovih stebel in pecljev). Homogenizirani ali
rekonstruirani tobak je ponavadi pripravljen v obliki pravokotnih
listov ali trakov. Lahko ga uporabljajo v obliki listov - filije
(za zvijanje) ali pa za rezanje ali sekljanje za notranjost cigar
ali cigaret.

(7)  Tobakove eksrakte in esence - to so tekočine, ekstrahirane s
stiskanjem vlažnih listov, ali pa pripravljene s kuhanjem
tobakovih odpadkov v vodi. Uporabljajo se predvsem v proizvodnji
insekticidov in paraziticidov.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  nikotina (alkaloida, ekstrahiranega iz tobaka - tar. št.
29.39) in

(b)  insekticidov iz tar. še. 38.08.


                            ODDELEK V

                       MINERALNI PROIZVODI

                          25. POGLAVJE

      SOL; ŽVEPLO; ZEMLJINE IN KAMEN; SADRA, APNO IN CEMENT

OPOMBE

1.  Če iz poimenovanja tarifne številke ali 4. opombe k temu
poglavju ne izhaja kaj drugega, obsegajo tar. številke tega
poglavja samo proizvode, ki so v surovem stanju ali so oprani
(tudi, če so oprani s kemičnimi snovmi, ki odstranjujejo
nečistoče, ne da bi se spremenila struktura proizvoda), zmleti v
prah, drobljeni, rešetani, presejani, koncentrirani s flotacijo,
magnetno separacijo ali z drugim mehaničnim ali fizikalnim
postopkom (razen s kristalizacijo), vendar ne obsegajo
proizvodov, ki so praženi, kalcinirani, dobljeni z mešanjem ali
naprej obdelani po postopkih, ki niso navedeni v ustrezni tar.
številki.

Proizvodom iz tega poglavja smejo biti dodana sredstva zoper
prašenje, če zaradi takega dodajanja proizvodom ne zožimo namena
uporabe.

2.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  sublimirano, usedlinsko in koloidno žveplo (tar. št. 28.02);

(b)  zemeljske barve, ki vsebujejo po masi 70% ali več vezanega
železa, preračunanega kot Fe2O3 (tar. št. 28.21);

(c)  zdravila in drugi proizvodi iz 30. poglavja;

(d)  parfumerijski, kozmetični in toaletni proizvodi (33.
poglavje);

(e)  kocke, plošče in robniki (tar. št. 68.01); kocke za mozaike
in podobno (tar. št. 68.02); plošče za pokrivanje in oblaganje
stavb (tar. št. 68.03);

(f)  dragi in poldragi kamni (tar. št. 71.02 ali 71.03);

(g)  kultivirani kristali natrijevega klorida ali magnezijevega
oksida (razen optičnih elementov), ki tehtajo vsak zase 2,5 g ali
več, iz tar. št. 38.24; optični elementi iz natrijevega klorida
ali magnezijevega oksida (tar. št. 90.01);

(h)  biljardna kreda (tar. št. 95.04);

(ij)  pisalna ali risalna kreda ali krojaška kreda (tar. št.
96.09).

3.  Proizvod, ki se lahko uvrsti v tar. št. 25.17, pa tudi katero
koli drugo tarifno številko tega poglavja, se uvršča v tar. št.
25.17.

4.  Tar. št. 25.30 obsega med drugim tudi: vermikulit, perlit in
klorite, neekspandirane; zemeljske barve, pečene ali nepečene ali
med seboj pomešane; naravne sljudne železove okside; morsko peno
(v poliranih ali nepoliranih kosih); jantar; aglomerirano morsko
peno in aglomerirani jantar, v ploščah, palicah, paličicah in
podobnih oblikah, neobdelanih po oblikovanju; gagat; stroncianit
(kalciniran ali nekalciniran), razen stroncijevega oksida;
odlomke in odpadke lončarskih izdelkov.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kot je predvideno v opombi št. 1, vključuje to poglavje predvsem
mineralne proizvode samo v surovem stanju ali oprane (vključno
pranje s kemičnimi sredstvi z namenom odstraniti nesnage in pod
pogojem, da se s tem ne spremeni struktura proizvode), lomljene,
zmlete, v prahu, sprane, presejane, rešetane ali koncentrirane s
flotaciji, izločene z magnetno separacijo ali drugim mehanskimi
ali fizikalnimi postopki (izvzemši kristalizacijo). Proizvodi iz
tega poglavja so lahko toplotno obdelani zaradi odstranitve prahu
in nečistoč ali zaradi drugih namenov, vendar pod pogojem, da
toplotna obdelava ne spremeni njihove kemične ali kristalne
zgradbe. Vendar pa niso dovoljene druge vrste toplotne obdelave,
kot npr. praženje, taljenje ali kalcinacija, če tega izrecno ne
dovoljuje besedilo tarifne številke. Tako je npr. dovoljena
toplotna obdelava, ki povzroča spremembe kemične ali kristalne
zgradbe, pri proizvodih iz tar. št. 25.13 in 25.17, ker se
besedili tarifnih številk izrecno nanašata na  toplotno obdelavo.

Proizvodi iz tega poglavja lahko vsebujejo dodana sredstva zoper
prah, vendar pod pogojem, da ostaja namembnost proizvodov
splošnega značaja. Minerali, obdelani drugače (npr. prečiščeni z
rekristalizacijo, dobljeni z mešanjem mineralov, ki se uvrščajo v
iste ali različne tar. številke tega poglavja, izdelani z
oblikovanjem v gotove predmete), se ponavadi uvrščajo v poznejša,
t.j. naslednja poglavja (npr. v 28. ali 68. poglavje).

Vendar se v nekaterih primerih tar. številke nanašajo:

(1)  Na blago, ki mora po svoji naravi biti izpostavljena
procesom, nepredvidenim v opombi št. 1 k temu poglavju. Taki
primeri so npr. čisti natrijev klorid (tar. št. 25.01), nekatere
oblike rafiniranega žvepla (tar. št. 25.03), šamotne zemljine
(tar. št. 25.08), sadra (tar. št. 25.20), negašeno apno (tar. št.
25.22) in hidravlični cement (tar. št. 25.23).

(2)  Ali pa naštevajo pogoje in postopke, ki so dopustni razen
tistih, ki so dopuščeni predvsem z opombo št. 1 k temu poglavju.
Naprimer viterit (tar. št. 25.11), silikatna fosilna moka in
podobne silikatne fosilne zemlje (tar. št. 25.12) in dolomit
(tar. št. 25.18) so lahko segrevani z elektriko ali kalcinirani,
sinterirani ali kavstično žgani. V primeru sinteriranega
magnezijevega oksida, so lahko drugi oksidi (npr. železov in
kromov oksid) dodani le zaradi lažjega sintranja. Podobno so
lahko materiali, ki spadajo v tar. številke 25.06, 25.14, 25.15,
25.18, 25.08 in 25.26, le grobo obtesani, rezani z žago ali
drugače v bloke in plošče pravokotnih oblik (vključno kvadrat).

Proizvod, ki bi se lahko uvrstil v tar. št. 25.17 in v katerokoli
drugo tar. številko tega poglavja, se bo uvrstil v tar. št.
25.17.

To poglavje izključuje drage in poldrage kamne iz 71. poglavja.


25.01

SOL (VKLJUČNO JEDILNA SOL IN DENATURIRANA SOL) IN ČISTI NATRIJEV
KLORID, V VODNI RAZTOPINI ALI NE, Z DODATKOM SNOVI PROTI
SKEPLJANJU ALI ZA SIPKOST ALI NE; MORSKA VODA

Ta tar. številka se nanaša na natrijev klorid, ponavadi znan kot
sol. Sol se uporablja v kulinariki (kuhinjska sol, jedilna sol),
vendar pa je uporabna tudi v mnoge druge namene in, če je to
potrebno, jo lahko denaturirajo in s tem postane sol neprimerna
za prehrano ljudi.

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Sol, dobljena iz podzemnih slojev:

-  z navadnim rudarjenjem (kamena sol) ali

-  s rudarskim topljenjem (voda se pod pritiskom vbrizgava v
plasti soli in se vrača na površino kot zasičena slana voda).

(B) Sol, dobljena z izparevanjem:

-  solinska sol (morska sol), dobljena z izparevanjem morske vode
na soncu

-  z rafinacijo soli, dobljene z izparevanjem zasičene slane
vode.

(C)  Morsko vodo, slano vodo in druge slane raztopine.

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1)  sol (npr. jedilno sol), ki je neznatno jodirana,
fosfatizirana itd. ali obdelana z namenom, da ostane suha,

(2)  sol, kateri so dodana sredstva proti grudenju ali sredstva
za izboljšanje sipkosti (fluidnosti),

(3)  sol, denaturirana s katerimkoli postopkom in

(4)  preostali natrijev klorid, posebno natrijev klorid, ki
ostane po kemičnih postopkih (npr. po elektrolizi), ali pa
dobljen kot stranski proizvod pri obdelavi nekaterih rud.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  začimb z dodano soljo, kot je npr.  sol z dodano zeleno
(tar. št. 21.03), dietne soli (zmes kalijevega in natrijevega
klorida)  (tar. št. 38.24),

(b)  raztopin natrijevega klorida, vključno morsko vodo v ampulah
ali drugače pripravljenih kot zdravila (30. poglavje),

(c)  kultiviranih kristalov natrijevega klorida posamične teže
2,5g ali več (razen optičnih elementov) (tar. št. 38.24),

(d)  optičnih elementov iz natrijevega klorida (tar. št. 90.01)
in


25.02

ŽELEZOVI PIRITI, NEPRAŽENI

V to tar. številko so razvrščeni vsi nežgani železovi piriti
(kršci), vključno nežgane bakrenoželezove pirite.

Piriti sestoje predvsem iz železovega sulfida. So sivi ali
rumenkasti in metalnega odseva, ko pridejo iz rudne žile. V
obliki prahu so sivkaste barve.

Nežgani piriti se uporabljajo za ekstrakcijo žvepla, čeprav lahko
nekateri bakreni piriti dobro služijo za pridobivanje bakra kot
vzporednega proizvoda.

Ta tar. številka izključuje vse pražene pirite (tar. št. 26.01).
Prav tako izključuje še:

(a)  halkopirit (mešani pirit bakra in železa) (tar. št.26.03) in

(b)  markazit (poldrag kamen) (tar. št. 71.03).


25.03

ŽVEPLO VSEH VRST, RAZEN SUBLIMIRANEGA, USEDLINSKEGA IN KOLOIDNEGA
ŽVEPLA

2503.10 - Žveplo, surovo ali neprečiščeno prečiščeno

2503.90 - Druga

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Surovo mineralno žveplo, ki se pojavlja prosto, pa tudi
nekoncentrirano z mehanskim postopkom, da bi odstranili del
kamene snovi.

(2)  Neprečiščeno žveplo, dobljeno s topljenjem mineralnga
žvepla. Ta postopek se lahko izvaja v žveplenih pečeh
(Calcaroni), v Gill pečeh itd., ali pa ga je mogoče dobiti iz
samih podzemnih skladov z dovajanjem pregrete pare po ceveh v
eksploatacijske vrtine (Freschov postopek).

(3)  Prečiščeno žveplo, ki se pridobiva s praženjem pirita ali s
predelavo drugih žveplonosnih mineralov.

(4)  Neprečiščeno žveplo, katerega pridobivajo s prečiščevanjem
plina kamenega olja, s prečiščevanjem plinov iz žveplenih peči,
iz kislih - žveplovitih naravnih plinov in pa ob prečiščevanju
surovih mineralnih olj, ki vsebujejo žveplo. Tako dobljeno žveplo
včasih imenujejo "prečiščeno žveplo" ali "usedlinsko žveplo" in
ga ne gre enačiti z sedimentiranim žveplom, ki je definirano v
komentarju k tar. št. 28.02.

Neprečiščena žvepla iz zadnjih treh točk so včasih precej čista.
To velja še posebej za žveplo, dobljeno po Freschevemu postopki.
To žveplo vsebuje tako majhen del nesnag, da se v praksi skoraj
nikoli ne prečiščuje. Ponavadi se dobavlja v kosih ali v prahu.

(5)  Rafinirano ali prečiščeno žveplo, ki se pridobiva s hitro
destilacijo surovega (neprečiščenega) žvepla in kondenzacijo v
tekočem stanju. tako dobljeno žveplo se lahko oblikuje npr. v
palčice ali pogače, po utrjevan ju pa ga je možno drobiti.

(6)  Zmleto žveplo (nečisto ali prečiščeno) je v obliki finega
prahu, doblje nega z mletjem in nato s sejanjem (ali z mehanskim
sejanjem ali s plinskim vsesavanjem). Ti proizvodi so znani kot
"presejano žveplo", "vetreno žveplo ali "atomizirano žveplo" itd,
pač glede na postopek, ki je bil uporabljen.

(7)  Žveplo, dobljeno s hitrim ohlajevanjem žveplenih par, brez
vmesnega prehoda v tekoče stanje. To žveplo je netopno, zlasti v
ogljikovem disulfidu.

Različne vrste žvepel, ki se uvrščajo v to tar. številko, se
uporabljajo v kemični industriji (izdelava številnih žveplenih
spojin, žveplenih barv itd.), nadalje za vulkanizacijo kavčuka,
kot fungicidi v vinogradništvu, pri proizvodnji vžigalic,
žveplenih vžigalnikov in za pripravo žveplovega dioksida v
industriji beljenja.

Ta tar. številka izključuje sublimirano žveplo, usedlinsko žveplo
in koloidno žveplo (tar. št. 28.02). Žveplo, pripravljeno v
oblike za pakiranja za drobno prodajo kot npr. fungicidi, spada v
tar. št. 38.08.


25.04

GRAFIT, NARAVNI:

2504.10 - V prahu ali luskah

2504.90 - Drugi

Naravni grafit (sicer znan kot grafit ali črni svinec) je vrsta
ogljika, katerega odlikuje sijaj in pa lastnost, da na papirju
pušča sled, zaradi česar se uporablja kot svinčnik za pisanje).
Njegova specifična teža variira glede na stopnjo čistote,  med
1.9 in 2.26; vsebnost ogljika, ki se giblje med 90% in 96%
(najčistejši grafit) in 40% do 80% (grafiti slabše kvalitete).
Naravni grafiti ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če so
obdelani s toploto zgolj zaradi odstranjevanja nečistot.

Neodvisno od uporabnosti za svinčnike, so naravni grafiti
uporabni tudi za poliranje, za izdelavo grafitnih loncev in
drugih ognjevarnih predmetov, elektrod za peči in drugih
električnih delov.

Ta tar. številka izključuje umetni grafit (ki je naravnemu
podoben, vendar je večje stopnje čistote in manjše specifične
teže), nadalje koloidni in polkoloidni grafit in pripravke na
osnovi grafita v obliki paste, blokov, plošč ter druge
polproizvode (tar. št. 38.01). Ta tar. številka izključuje še
predmete iz naravnega grafita (ponavadi tar. št. 68.15, 69.02,
69.03 ali 85.45),.


25.05

PESEK, NARAVNI, VSEH VRST, BARVAN ALI NEBARVAN, RAZEN
KOVINONOSNEGA PESKA IZ 26. POGLAVJA

2505.10 - Silikatni in kremenov pesek

2505.90 - Drug

Z izjemo kovinonosnega peska, iz katerega je mogoča komercialna
ekstrakcija kovin (26. poglavje), vključuje ta tar. številka vse
vrste peska iz morja, jezer, rek in rudnikov peska (t.j. pesek v
obliki bolj ali manj finih delcev, ki nastajajo pri naravnem
razpadanju mineralov), vendar pa izključuje pesek in prah, ki ju
pridobivajo na umetne načine, npr. z drobljenjem (ti se uvrščajo
v tar. št. 25.17 ali v tar. št., ki se nanaša na kamnine).

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  kremenčev pesek (kvarc), ki se uporablja v gradbeništvu, v
industriji stekla, za čiščenje materialov itd.,

(2)  glineni pesek, vključno kaolinski pesek, ki se uporablja
predvsem za izdelavo livarskih kalupov in ognjeovarih proizvodov
in

(3)  feldspatski pesek, ki se uporablja v keramični industriji.

Naravni pesek ostaja v tej tar. številki tudi, če je obdelan s
toploto zgolj zaradi odstranjevanja nečistot.

Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje zlatonosnega in
platinonosnega peska, cirkonijevega peska, ilmenitovega peska in
niti montacitovega peska, ki spada v vrsto torijevih rud; vsi ti
peski se uvrščajo v 26. poglavje. Ta tar. številka ne vključuje
bitumenoznega ali "asfaltnega" peska (tar. št. 27.14).


25.06

KREMEN (RAZEN NARAVNEGA PESKA); KVARCIT, VKLJUČNOGROBO KLESAN ALI
RAZŽAGAN ALI KAKO DRUGAČE RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VKLJUČNO
KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE

2506.10 - Kremen

        - Kvarcit (kremenec):

2506.21 - - surov ali grobo klesan

2506.29 - - drug

Kremen se pojavlja v obliki kristalov kot vrsta silicijevega
dioksida. V to tar. številko spada le, v kolikor izpolnjuje
naslednja dva pogoja:

(a)  Biti mora v naravnem stanju in ni smel biti izpostavljen
kateremukoli procesu izven dovoljenega v opombi št. 1 k temu
poglavju. V te namene je toplotni proces namenjen le, da bi
olajšal lomljenje in kot tak šteje za proces, dovoljen z opombo
št. 1 k temu poglavju.

(b)  Ne sme biti vrste ali kvalitete, primerne za izdelavo
dragega kamenja (npr. kristalna kamnina in dimljeni kremen,
ametist in rožnati kremen). Tak kremen je iz te tar. številke
izključen (tar. št. 71.03) tudi, če je namenjen za uporabo v
tehnične namene (npr. kot piezoelektrični kremen ali za izdelavo
delov orodja).

Kvarcit je zelo trd in kompakten kamen, ki sestoji iz zrnc
kvarca, aglomeriranih s silicijevim vezivom.

Kvarcit spada v to tar. številko, če je v surovem stanju ali če
ni bil obdalean v kateremkoli procesu izven dovoljenega v opombi
št. 1. k temu poglavju, ali pa če je grobo tesan, rezan z žago
ali kako drugače v oblike blokov, tabel ali plošč pravokotnih
oblik. Omeniti pa je treba, da je iz te tar. številke izključen
kvarcit v oblikah, ki so še komaj razpoznavni kot kocke za tlake,
robniki, plošče za pločnike je izključen (tar. št. 68.01) - tudi,
če je zgolj oblikovan in obdelan, kot je navedeno v besedilu
poimenovanja te tar. številke.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni kremenčev pesek (tar. št. 25.05),

(b)  kremen in druge proizvode iz tar. št. 25.17 in

(c)  optične elemente iz kvarca (tar. št. 90.01).


25.07

KAOLIN IN DRUGE KAOLINSKE GLINE, ŽGANE ALI NEŽGANE

Ta tar. številka vključuje kaolin in druge kaolinske gline,
katere glavne sestavine so kaolinski minerali, kot so: kaolinit,
dikit, nakrit, anauksit in halojzit. Te gline ostanejo uvrščene v
to tar. številko tudi, če so žgane oz. kalcinirane.

Kaolin, znan tudi kot porcelanska glina (China clay), je visoko
kvaliteten, je bela ali skoraj bela glina, ki se uporablja v
industriji porcelana in papirja. Peskonosni kaolini so iz te tar.
številke izključeni (tar. št. 25.05).


25.08

DRUGE GLINE (RAZEN EKSPANDIRANIH GLIN IZ TAR. ŠTEVILKE 68.06),
ANDALUZIT, KIJANIT IN SILIMANIT, ŽGANI ALI NEŽGANI; MULIT;
ŠAMOTNE IN DINAS ZEMLJE

2508.10 - Bentonit

2508.20 - Zemljine za razbarvanje in Fullerjeva zemlja

2508.30 - Ognjevarna glina

2508.40 - Druge gline

2508.50 - Andaluzit, kianit in silimanit

2508.60 - Mulit

2508.70 - Šamotne in dinas zemljine

Ta tar. številka vključuje vse naravne glinaste snovi (razen
kaolina in drugih kaolinskih glin iz tar. št. 25.07), ki sestoje
iz zemljin ali kamnin sedimentnega porekla na osnovi aluminijevih
silikatov. Značilne lastnosti teh proizvodov so plastičnost,
upogljivost, sposobnost otrjevanja pri peki in odpornost proti
toploti. Zaradi teh lastnosti se gline uporabljajo kot surovina v
keramični industriji (opeka, strešniki, porcelanska keramika,
lončarski izdelki, ognjeodporna opeka in drugo ognjeodporno
blago). Navadna glina se uporablja tudi za izboljšavo zemljišč.

Ti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so
bili segreti zaradi odstranjevanja vlage z namenom, pridobiti
glino za absorbcijo in tudi, če so bili kalcinirani.

Razen navadnih glina spadajo v to tar. številko še naslednji
specialni proizvodi:

(1)  Bentonit - glina, ki nastane iz vulkanskega pepela. Njena
uporabnost je široka kot sestavina peska za kalupe, kot sredstvo
za filtriranje in razbarvanje pri rafinaciji olja ter za
razmaščevanje tekstila, nastil za domače živali.

(2)  Fullerjeva zemljina - naravna zemljina z veliko sposobnostjo
absorbcije, ki je pretežno iz atapulgita. Uporablja se za
razbarvanje olj, za razmaščevanje tekstila itd.

(3)  Andaluzit, kijanit (ali disten) in silimanit - naravni
brezvodni aluminijevi silikati, ki se uporabljajo kot
ognjeodporni materiali.

(4)  Mulit, ki se pridobiva s toplotno obdelavo silimanita,
kijanita ali andaluzita, ali pa s taljenjem silika (kremena) in
alumijevih oksidov v električni peči. Uporablja se v proizvodnji
ognjeovarnih proizvodov, zelo odpornih proti toploti.

(5)  Šamotne zemljine (šamot), ki jih pridobivajo ali z
lomljenjem že uporabljenih šamotnih opek, ali pa z lomljenjem
kalcinirane gline skupaj z drugimi ognjeovarnimi materiali.

(6)  Dinas zemljine - ognjevarni material, ki sestoji iz
kremenaste zemljine, ki vsebuje glino, lahko jo pa pridobivajo
tudi z mešanjem gline z zmletim kvarcem ali kvarčevim peskom.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  gline zemeljske barve v smislu tar. št. 25.30,

(b)  aktivne gline (tar. št. 38.02),

(c)  specialnih pripravkov za proizvodnjo določenega keramičnega
blaga (tar. št. 38.24) in

(d)  ekspandirane gline, ki se uporablja za lahke cementne
agregate in za toplotne izolacije (tudi, če je dobljena edinole z
žganjem naravne gli ne) (tar. št. 68.06).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 2508.10

Tarifna podštevilka 2508.10 vključuje natrijeve bentonite
(ekspandirane bentonite) in kalcijeve bentonite (neekspandirane
bentonite).

Tarifna podštevilka 2508.20

Tar. podštevilka 2508.20 vključuje atapulgitovo glino in druge
gline, katere uporabljajo zaradi njihovih absorbcijskih
lastnosti, razen bentonita iz tar. št. 2508.10.

Tarifna podštevilka 2508.30

Tar. podštevilka 2508.30 ne vključuje glin, ki so pretežno
sestavljene iz kaolina in od katerih so nekatere "žgane" gline.
te gline se uvrščajo v tar. št. 25.07.


25.09

KREDA

Kreda je ena izmed vrst kalcijevega karbonata, ki se pojavlja v
naravi in sestoji predvsem iz luskin - ovojnic vodnih
mikroorganizmov.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  fosfatne krede (tar. št. 25.10),

(b)  steatita ali lojevca (smukca, včasih znanega kot "francoska
kreda" ali "beneška kreda") (tar. št. 25.26),

(c)  kredo v prahu, pripravljeno kot zobni prašek (tar. št.
33.06),

(d)  sredstev za poliranje kovin in podobne predelave, ki spadajo
v tar. št. 34.05,

(e)  kalcijevega karbonata v obliki prahu, katerega delci so
prevlečeni s plastjo sredstva iz mastnih kislin za odbijanje vode
(npr. stearinske kisline) (tar. št. 38.24),

(f)  bilijardne krede (tar. št. 95.04) in

(g)  pisalne ali risalne krede ter krojaške krede (tar. št.
96.09).


25.10

NARAVNI KALCIJEVI FOSFATI, NARAVNI ALUMINIJEVI KALCIJEVI FOSFATI
IN FOSFATNA KREDA

2510.10 - Nezmleti

2510.20 - Zmleti

Ta tar. številka vključuje samo apatit in druge naravne kalcijeve
fosfate (trikalcijeve fosfate in fosforite), nadalje naravne
aluminokalcijeve fosfate in fosfatno kredo (kreda, naravno mešana
s kalcijevim fosfatom).

Našteti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če
so zmleti za uporabo kot gnojila, ali pa obdelani s toploto zgolj
zaradi odstranjevanja nečistoč. Vendar pa ta tar. številka ne
vključuje teh proizvodov, kadar so žgani ali naprej obdelani s
toploto od stopnje, predvidene za odstranjevanje nečistoč (tar.
št. 31.03 ali 31.05).


25.11

NARAVNI BARIJEV SULFAT (BARIT); NARAVNI BARIJEV KARBONAT
(VITERIT), ŽGAN ALI NEŽGAN, RAZEN BARIJEVEGA OKSIDA IZ TAR.
ŠTEVILKE 28.16:

2511.10 - Naravni barijev sulfat (barit)

2511.20 - Naravni barijev karbonat (viterit)

Ta tar. številka vključuje samo barijev sulfat (barit), nastal na
naravni način in pa barijev karbonat (viterit). Iz te tar.
številke sta izključena rafinirana ali kemično pridobljena
barijev sulfat in barijev karbonat (tar. št. 28.33 oz. 28.36).

Žgani (kalcinirani) viterit, ki sestoji pretežno iz nečistega
barijevega oksida, ostane uvrščen v to tar. številko.

Ta tar. številka izključuje prečiščeni barijev oksid (tar. št.
28.16)


25.12

SILIKATNA FOSILNA MOKA (NPR. KREMENKA, TRIPOLIT, DIATOMIT) IN
PODOBNE SILIKATNE ZEMLJINE, ŽGANE ALI NEŽGANE, NAVIDEZNE
SPECIFIČNE TEŽE 1 ALI MANJŠE

Ti materiali so silikatne zemljine, nastale iz majhnih fosilnih
organizmov (iz diatome itd.) in so zelo lahki. Njihova "navidezna
specifična teža", ki ne presega vrednosti 1, pomeni njihovo
dejansko težo v kilogramih na 1000 cm3. So neprešani in v
obliki,v kateri so pripravljeni za carinjenje.

Najpomembnejše silikatne zemljine sta tripolit in diatomit.
Čeprav nekatere zemljine včasih imenujejo "tripoli", jih ne gre
enačiti s pravo tripoli, znano kot "skisani kamen", ki prosto
nastaja kot rezultat naravnega razpadanja nekaterih kamnin in ni
diatomska. Ta zadnji proizvod, ki se uporablja kot blago brusilno
in polirno sredstvo, spada v tar. št. 25.13.

Razne zemljine, ki spadajo v to tar. številko, nepravilno
imenujejo "infuzorijske zemljine".

Te zemljine se večinoma uporabljajo v proizvodnji ognjeovarnih
artiklov ali predmetov za toplotno ali zvočno izolacijo iz tar.
številk 68.06 in 69.01. Tar. številka 68.06 vključuje stružene
bloke diatomejske zemljine, če niso žgani. V nasprotnem primeru
se uvrščajo v tar. št. 69.01.

Nekateri izmed proizvodov iz te tar. številke se uporabljajo kot
polirni in brusilni praški.

Ta tar. številka izključuje aktivne diatomite, npr. diatomit,
žgan s sintetizirujočim sredstvom, kot sta npr. natrijev klorid
ali natrijev karbonat (tar. št. 38.02). Na drugi strani pa ostane
v tej tar. številki diatomit, ki je žgan (brez drugih dodanih
proizvodov) z namenom, da bi se odstranile nesnage, ali pa opran
v kislini iz istega razloga s tem, da svoje strukture ne
spremeni.


25.13

PLOVEC, SMIREK, NARAVNI KORUND, NARAVNI GRANAT IN DRUGE NARAVNE
SNOVI ZA BRUŠENJE, TERMIČNO OBDELANE ALI NEOBDELANE

        - Plovec

2513.11 - - surov ali v nepravilnih kosih, vključno lomljeni
            plovec

2513.19 - - drug

2513.20 - Smirek, naravni korund, naravni granat in druge naravne
          snovi za brušenje (abrazivi)

Plovec je zelo porozna vrsta vulkanske kamnine, grobega otipa in
zelo lahka. Ponavadi je bel ali siv, včasih tudi žolt ali rdeč.
Ta tar. številka vključuje tudi lomljeni plovec.

Drobnozrnati korund je kamnina goste sestave, oblikovane iz malih
in trdnih kristalov aluminijevega oksida, pomešanih z železovim
oksidom in delci tinjca. Ponavadi ga dobavljajo v obliki kamna in
kot prah za brušenje in poliranje po enostavnem drobljenju.
Drobljeni simrek je umazano rjav prah, mestoma posut s
svetlikajočimi zrnci - magnet privlači delce železovega oksida.

Naravni korund je prav tako sestavljen predvsem iz aluminijevega
oksida, vendar se (za razliko od smirka), dobavlja pogosto v
vrečah v obliki bolja ali manj finih zrn. Zmlet ali zdrobljen
sestoji predvsem iz majhnih belih granul, med katerimi je najti
tudi nekaj rumenih in črnih delcev. Naravni korund ostane uvrščen
v to tar. številko tudi, če je obdelan s toploto.

Druge naravne snovi za brušenje vključujejo tripoli, znan kot
"skisani kamen", pepelnato siv proizvod, ki se uporablja kot
blago brusilno ali polirno sredstvo in granat (vključno tudi
prašek in prah), razen tistega, ki spada v 71. poglavje. Naravne
abrazivne snovi iz tega oddelka se v to tarifno številko uvrščajo
tudi, če so obdelani s toploto (npr. naravni granat, ki ga včasih
po sortiranju obdelajo s toploto, da bi izboljšali njegovo
kapilarnost in trdnost.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  abrazivnih materialov, navedenih v drugih tar. številkah
tega poglavja,

(b) dragega in poldragega kamenja (npr. rubin, safir itd.) iz
tar. št. 71.03,

(c)  umetnih abrazivov, kot so npr. umetni korund (tar. št.
28.18), silicijev karbid (tar. št. 28.49) in sintetično drago ali
poldrago kamenje (tar. št. 71.04) in

(d)  prašek in prah naravnega ali sintetičnega dragega in
poldragega kamenja (tar. št. 71.05).


25.14

SKRILAVEC, VKLJUČNO GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI KAKO DRUGAČE
RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE

Skrilavec, ki se lahko cepi v tanke liste je v glavnem
modrikastosive barve, včasih pa je tudi črn in se nagiba k
rožnati barvi.

Ta tar. številka vključuje skrilavec v kosu ali grobo obtesan ali
le razrezan z žago ali kako drugače (npr. z žico) v bloke ali
plošče pravokotnih oblik (vključno kvadratne). Prah in odpadki od
skrilavca so tudi vključeni v to tar. številko.

Po drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje mozaik kock iz
tar.številke 68.02, oziroma naslednjih proizvodov, ki se uvrščajo
v tar.številko 68.03:

(a)  bloke, plošče ali folije, ki so še nadalje obdelane kot je
navedeno zgoraj npr. razrezane ali razžagane še v druge oblike,
ne samo v pravokotno in kvadratno, brušene, polirane, zaobljene
ali drugače obdelane.

(b)  skrilavec za kritino, oblaganje fasade in za izolacijo proti
vlagi, četudi je oblikovan ali obdelan tako kot je opisano v
besedilu te tarifne številke.

(c)  izdelke iz aglomeriranega skrilavca.

Ta tar. številka ne vključuje skrilavca v obliki vokvirjenih ali
nevokvirjenih tablic za pisanje (tar. št. 96.10) in pisal iz
skrilavca (tar. št. 96.06).


25.15

MARMOR, TRAVERTIN, EKOZIN IN DRUG APNENČEV KAMEN ZA SPOMENIKE ALI
GRADBENIŠTVO, NAVIDEZNE SPECIFIČNE TEŽE 2,5 ALI VEČJE, IN
ALABASTER, TUDI GROBO KLESANI, RAZŽAGANI ALI KAKO DRUGAČE
RAZREZANE V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE

        - Marmor in travertin:

2515.11 - - surova in grobo klesana

2515.12 - - razžagana ali kako drugače razrezana pravokotne
            (vključno kvadratne) bloke ali plošče

2515.20 - Ekosin in drug apnenčev kamen za spomenike,
          gradbeništvo in  drugo; alabaster

Marmor je trd apnenčasti kamen, je homogen in drobnozrnat,
pogosto kristalen in včasih moten (neprozoren ali prozoren).
Ponavadi je obarvan zaradi prisotnosti mineralnih oksidov
(obarvani marmor z žilicami, oniksov marmor itd.), obstajajo pa
tudi popolnoma bele vrste.

Travertini so vrsta apnenčastega kamna, ki vsebuje sloje z
odprtimi celicami.

Ekosin se dobiva iz kamnolomov v Belgiji, predvsem v mestu
Ecaussine. Je plavkasto sive barve, s strukturo nepravilnih
kristalov in vsebuje mnogo okamenelih školjk. Prelom ekosina kaže
zrnasto površino, podobno granitu in je zaradi tega ponekod znan
kot "belgijski granit" ali "mali granit".

Ta tar. številka vključuje drugo podobno trdo apnenčasto kamenje
za spomenike, gradbeništvo in druge namene, vendar pod pogojem,
da je njihova navidezna specifična teža 2,5 ali večja (to je
efektivna teža v kg/1000 cm3). Apnenčasti kamni za spomenike in
gradbeništvo, katerih navidezna specifična teža je manjša od 2,5,
se uvrščajo v tar. št. 25.16.

Ta tar. številka vključuje tudi sadrov alabaster, ki je ponavadi
bel in enakomerno prozoren, pa tudi apnenčasti alabaster,
običajno rumenkast in prepleten z žilicami.

Ta tar. številka je omejena na kamenje, ki se dobavlja v masi ali
grobo klesano, ali pa le razžagano z žago ali kako drugače v
bloke ali plošče pravokotnih ali kvadratnih oblik. Če je v obliki
zrnc ali polenc ali prahu, se uvršča v tar. št. 25.17.

Bloki itd., ki so dalje obdelani (reliefno, okrasno obdelani s
šilastim orodjem, kladivom, dletom itd., zglajeni s peskom,
brušeni, polirani, zaobljeni itd.), se uvrščajo v tar. št. 68.02.
V isto tar. številko se uvrščajo tudi polproizvodi (blanks)
predmetov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  serpentinski kamen ali ofit (magnezijev silikat), katerega
ponekod imenujejo "marmor" tar. št. 25.16,

(b)  kristalasti apnenec, znan pod imenom "litografski kamen" in
ki se uporablja v tiskarstvu (tar. št. 25.30), če je v surovem
stanju in

(c)  kamenje, ki se spoznava kot kocke za mozaik ali plošče za
tlakovanje, četudi je le oblikovano ali obdelano na način,
naveden v poimenovanju te tar. številke (tar. št. 68.02 oz.
68.01).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna številka 2515.11

V smislu te tar. podštevilke označuje pojem "surov" bloke ali
plošče, ki so samo odsekane vzdolž naravnih žil v kamnu. Njihove
površine so pogoste neravne, imajo pa pogosto sledove orodja, ki
je bilo uporabljeno za njihovo sekanje (od kronskih nabijalnikov
in vzvodov do osti itd.).

Ta tar. podštevilka vključuje tudi neoblikovani kamen (kamen iz
kamnoloma, odlomke kamna), ki se dobijo lomljenjem skal v
kamnolomu (poslužujoč se klesarskega orodja, eksplozivov itd.)
Imajo nalomljeno površino in nepravilne robove. Na tej vrsti
kamna so pogosto sledovi lomljenja (luknje za eksploziv, sledove
klinov ipd.). Neoblikovani kamen se uporablja za izgradnjo
temeljev, valobranov, podlage za ceste ipd.).

Ta tar. podštevilka vključuje tudi odpadke nepravilnih oblik, ki
izvirajo iz lomljenja kamna v kamnolomu ali iz nadaljnje obdelave
(v kamnolomu - odkrhki ob rezanju z žago itd.), vendar le, če so
dovolj veliki, da se lahko uporabijo za nadaljnje rezanje ali
gradnjo. V drugem primeru se uvršča v tar. št. 25.17.

"Grobo tesan" kamen je kamen, ki je obdelan zelo na grobo takoj
po lomljenju v kamnolomu, in sicer zaradi oblikovanja v bloke ali
plošče, ki še imajo nekaj grobih površin. Ta obdelava zahteva
odstranjevanje izboklin s pomočjo orodja, kot sta kladivo in
dleto.

Ta tar. številka ne vključuje blokov ali plošč, ki so odrezani v
pravokotne oblike, vključno kvadratne oblike.

Tarifna podštevilka 2515.12

Da bi lahko v to tar. številko uvrstili kamnite bloke in plošče,
ki so samo razrezani z žago, morajo biti na njih vidni sledovi
rezanja z žago (žage z žičnatim jedrom in druge). Ti sledovi so
zelo težko ugotovljivi, če je kamen rezan pazljivo.

V takih primerih je koristno uporabiti kos tankega papirja, ga
dati na kamnito površino in po papirju nežno drgniti s
svinčnikom, ki naj bo karseda vodoravno glede na kamen. Ta
preizkus pogosto odkrije sledove rezanja z žago tudi, kadar je
rezanje z žago izvršeno zelo pazljivo ali pa so površine drobno
zrnate.

Ta tar. podštevilka vključuje tudi bloke ali plošče pravokotnih
(vključno kvadratnih) oblik, dobljene kako drugače, razen z
rezanjem z žago (npr. s kladivom in dletom).


25.16

GRANIT, PORFIR, BAZALT, PEŠČENEC IN DRUG KAMEN ZA SPOMENIKE ALI
GRADBENIŠTVO, TUDI GROBO KLESANI ALI RAZŽAGANI ALI KAKO DRUGAČE
RAZREZANI V KVADRATNE ALI PRAVOKOTNE BLOKE ALI PLOŠČE

        - Granit:

2516.11 - - surov ali grobo klesan

2516.12 - - razžagan ali kako drugače razrezan v kvad ratne ali
            pravokotne bloke ali plošče

        - Peščenec:

2516.21 - - surov ali grobo klesan

2516.22 - - razžagan ali kako drugače razrezan v kvad ratne ali
            pravokotne bloke ali plošče

2516.90 - Drug kamen za spomenike ali gradbeništvo

Granit je zelo trda zrnasta eruptivna kamnina, nastala z
aglomeracijo kremenovih kristalov z feldspatom in sljude. Njegova
barva variira (siva, zelena, vijolična, rdeča itd.) glede na
razmerja med temi tremi snovmi in glede na prisotnost železovih
ali manganovih oksidov.

Porfir je fino zrnata, malenkostno prozorna vrsta granita.

Peščenec je kamnina sedimentnega izvora, sestavljena iz majhnih
kremenčevih in silikatnih delcev, naravno aglomeriranih z
apnenčastimi ali silikatnimi snovmi.

Bazalt je prav tako eruptivna kamnina, je črnikav, zelo kompakten
in neobičajno trd.

Ta tar. številka vključuje tudi druge trde eruptivne kamnine
(npr. sienit, gnajs, trahit, lavo, dijabas, diorit, fonolit), pa
tudi duge apnenčaste kamne za spomenike in gradbeništvo, ki ne
spada v tar. št. 25.15 (vključno apnenec za gradnjo ali
portlandski kamen), pa tudi serpentni marmor (ali ofit), ki je
naravna oblika magnezijevega silikata, ne more biti uvrščen v
tar. št. 25.15.

Kamni iz te tar. številke so lahko oblikovani ali predelani na
enak način kot kamni, ki spadajo v tar. št. 25.15 (glej komentar
k tej tar. številki). Potrebno je omeniti, da se te kamnine
uvrščajo v tar. št. 25.17, v kolikor so lomljene v obliki
makadama in da se kamni v oblikah, ki dajejo videz kock za ceste
ali tlakovanje, plošč za pločnike ali robnike, uvrščajo v tar.
številko 68.01 tudi, če so samo oblikovani in obdelani, kot je to
navedeno v poimenovanju te tar. številke.

Ekosin, včasih znan kot "mali granit", "belgijski granit" ali
"flandrijski granit", sodi v tar. št. 25.15. Staljen bazalt se
uvršča v tar. št. 68.15.

Kamni iz te tar. ševilke sodijo v tar. št. 25.17, kadar so v
obliki granul, odlomkov ali prahu.

KOMENTAR K TARIFNIM ŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 2516.11 in 2516.21 - glej komentar k tar.
podšt. 2515.11.

Tarifne podštevilke 2516.12 in 2516.22 - glej komentar k tar.
podšt. 2515.12.


25.17

PRODNIKI, GRAMOZ, LOMLJEN ALI DROBLJEN KAMEN, KI SE NAVADNO
UPORABLJAJO KOT AGREGATI ZA BETON, ZA NASIPANJE CEST IN
ŽELEZNIŠKIH PROG TER DRUGA NASIPANJA, DEBELI GRAMOZ,
VKLJUČNOTERMIČNO OBDELAN; MAKADAM IZ ŽLINDRE, TROSKE IN PODOBNIH
INDUSTRIJSKIH ODPADKOV, VKLJUČNO MEŠANI Z MATERIALI IZ PRVEGA
DELA TE TAR. ŠTEVILKE, TERMAKADAM; DROBLJENEC, ODLOMKI IN PRAH IZ
KAMNA IZ TAR. ŠT. 25.15 ALI 25.16, VKLJUČNO TERMIČNO OBDELANI

2517.10 - Prodniki, gramoz, lomljen ali drobljen kamen, ki se
          navadino uporabljajo kot agregati za beton, za
          nasipanje cest ali železniških prog in druga nasipanja,
          debeli in drobni gramoz, vključno termično obelani

2517.20 - Makadam iz žlindre, troske ali podobnih industrijskih
          odpadkov, vključno tudi pomešani z materiali iz tar.
          podštevilke 2517.10

2517.30 - Termakadam

        - Drobljenec, odlomki in prah iz kamna iz tar. št. 25.15
          ali 25.16, vključno termično obdelani

2517.41 - - iz marmorja

2517.49 - - drugo

Ta tar. številka vključuje prodnike, gramoz, lomljen ali drobljen
kamen (vključno mešanice raznih vrst kamnov), ki se ponavadi
uporabljajo kot agregati za beton, za nasipanje cest in
železniških prog in za druga nasipanja.

Ta tar. številka vključuje tudi debeli gramoz in kremenjak.
Okroglaste oblike kremenjaka se uporabljajo v mlinih s kroglami
za drobljenje apnenca, cementa itd. Vendar pa se kremenjak
uporablja po drobljenju v keramični industriji, ali pa kot
material za brušenje. Drugi kremenjaki se uporabljajo v mlinih s
kroglami (npr. za mletje apnenca, cementa itd.), ali pa za
nasipanje cest.

Poudariti je treba, da ta tar. številka ne vključuje kremenjaka v
obliki rezanih blokov, ali pa kamnov, dobljenih z umetnim
zaobljevanjem v kroglice za potrebe kroglastih mlinov. Ti se
uvrščajo v tar. št. 38.24.

Ta tar. številka vključuje tudi makadam in ter makadam.

Makadam sestoji iz grobo sortiranega kamenja, kremenjakov,
žlindre in podobnih industrijskih odpadkov. Če je pomešan še s
katranom, bitumnom itd., je znan kot "ter makadam".

Posebej pripravljeni proizvodi (kot s taljenjem mineralnih
mešanic) za npr. dodajanje materialom za površinske prevleke cest
(zaradi izboljšanja trdnosti, lastnosti zoper drsenje,
vidljivosti itd.) so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
38.24).

Ta tar. številka vključuje tudi granule, odlomke in prah kamna,
ki spada v tar. št. 25.15 in 25.16, kadar so umetno obarvani (npr
za okrasitev izložb). Taki odlomki in zrna spadajo v tar. št.
68.02.

V tej tar. številki pa ostanejo naslednji proizvodi, tudi če so
termično obdelani:

(1)  prodniki, gramoz, drobljen ali lomljen kamen,

(2)  kremenjak in debeli gramoz in

(3)  zrna, odlomki in prah kamnov, ki spadajo v tar. št. 25.15
ali 25.16.

Skladno z opombo št. 3 k temu poglavju, bo sleherni proizvod, ki
bi se lahko uvrstil v to tar. številko in hkrati v katerokoli
drugo tar. številko, uvrščen v to tar. številko.


25.18

DOLOMIT, ŽGAN ALI NEŽGAN; DOLOMIT, GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI
KAKO DRUGAČE RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI
PLOŠČE, AGLOMERIRANI DOLOMIT (VKLJUČNO TERDOLOMIT)

2518.10 - Dolomit, nežgan

2518.20 - Dolomit, žgan

2518.30 - Dolomit, aglomeriran (vštevši terdolomit)

Dolomit je naravni dvojni karbonat kalcija in magnezija.

Ta tar. številka vključuje tako surovi (vštevši drobljeni), kakor
tudi žgani (kalcinirani) dolomit - grobo tesan ali samo razrezan
z žago ali kako drugače v bloke ali plošče kvadratne ali
pravokotne oblike.

Aglomerirani dolomit je drobljen žgan dolomit, pomešan z vezivom.
Če se kot vezivo uporabi katran, je tak proizvod znan pod imenom
"terdolomit". Uporablja se kot ognjevarni material.

Ta tar. številka pa ne vključuje drobljenega dolomita za betonske
agregate, za nasipanja cest ali železniških prog (tar. št.
25.17).


25.19

NARAVNI MAGNEZIJEV KARBONAT (MAGNEZIT); TALJENI MAGNEZJEV OKSID;
MRTVOPEČEN (SINTRAN) MAGNEZJEV OKSID Z MAJHNIMI KOLIČINAMI DRUGIH
OKSIDOV DODANIH PRED SINTRANJEM ALI BREZ NJIH; DRUGI MAGNEZIJEVI
OKSIDI, ČISTI ALI NEČISTI

2519.10 - Naravni magnezijev karbonat (magnezit)

2519.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje magnezit (ali giobertit), ki se v
naravi pojavlja kot magnezijev karbonat z nesnagami v
spremenljivih razmerjih.

Ta tar. številka vključuje tudi razne vrste magnezijevih oksidov,
dobljenih iz naravnega magnezijevega karbonata, bazičnega
magnezijevega karbonata, magnezijevega hidroksida, iz vsedlin
morske vode itd. Najpomembnejše vrste so:

(1)  Taljeni magnezijev oksid, dobljen s taljenjem. Ponavadi je
brezbarven, lahko pa je tudi nekoliko rumenkast ali zelenkast. Je
slabše topen kot druge vrste magnezijevega oksida in se uporablja
npr. za proizvodnjo topilniških posod in grelnih elementov za
električne peči.

(2)  Mrtvo žgani (sinterirani) magnezijev oksid, ki ga
pridobivajo z žganjem pri visoki temperaturi (okoli 1400 stopinj
C do 1800 stopinj C). Sinterirani magnezijev oksid lahko vsebuje
manjše količine drugih oksidov (npr. železovega ali kromovega
oksida), dodanih pred sinteriranjem z namenom, da se zniža
temperatura sinteriranja. Uporablja se v proizvodnji ognjevarne
opeke.

(3)  Kavstično žgani magnezijev oksid, katerega ponavadi
pridobivajo iz magnezita pri razmeroma nizkih temperaturah žganja
(kalciniranja) (pod 900 stopinj C). Je kemično aktivnejši od
elektrostaljenega in sinteriranega magnezijevega oksida in se
uporablja npr. pri proizvodnji magnezijevih spojin, sredstev za
razbarvanje in oksikloridnega cementa.

Lahki in težki magnezijevi oksidi se ponavadi pridobivajo z
žganjem (kalciniranjem) čistega sedimentnega magnezijevega
hidroksida ali alkalnega karbonata pri temperaturi med 600
stopinj C in 900 stopinj C. Ti magnezijevi oksidi so takorekoč
netopni v vodi, se pa lahko topijo v razredčenih kislinah in so
kemično aktivnejši od drugih vrst magnezijevih oksidov (npr.
sintriranega magnezijevega oksida in elektrostaljenega
magnezijevega oksida). Uporabljajo se za proizvodnjo zdravil,
kozmetičnih proizvodov itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  hidrirani alkalni magnezijev karbonat, znan kot "beli
magnezijev oksid za farmacevte" (tar. št. 28.36) in

(b)  kultuvirane kristale (razen optičnih elementov)
magnezijevega oksida teže 2,5 g ali več po posameznem kosu (tar.
št. 38.24) ter optične elemente iz magnezijevega oksida (tar. št.
90.01).


25.20

SUROVA SADRA; ANHIDRID SADRE; ŽGANA SADRA (KI SESTOJI IZ ŽGANE
SADRE ALI KALCIJEVEGA SULFATA), BARVANA ALI NEBARVANA, Z MAJHNIMI
KOLIČINAMI POSPEŠEVALCEV ALI ZAVIRALCEV VEZANJA ALI BREZ NJIH:

2520.10 - Surova sadra; anhidrid sadre

2520.20 - Žgana sadra

Surova sadra je naravni hidrirani kalcijev sulfat in je ponavadi
bele barve in je zelo drobljiva.

Anhidrid je naravni brezvodni kalcijev sulfat, ki se uporablja v
proizvodnji žveplene kisline in nekaterih vrst mavca.

Žgana sadra  (mavec) sestoji iz naravne sadre, ki je delno ali
popolnoma dehidrirana s kalciniranjem.

Lastnost surove sadre je, da med žganjem zgubi del vode in se na
ta način pretvori v žgano sadro, ki se strdi, če jo pomešamo z
vodo. Da se žgana sadra ne bi strjevala prehitro, se ji pogosto
dodajajo majhne količine zaviralcev strjevanja. V posebne namene
se surova sadra žge, dokler ne zgubi vso vodo, nato pa se ji doda
majhno količino pospeševalcev, kot je npr. galun (angleški
cement). Podobno sadro, pridobivajo tako, da naravnemu anhidridu
dodajajo galun. Vse vrste pripravljene sadre ostanejo uvrščene v
tej tar. številki.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  žgano sadro mokaste konsistence, ki se uporablja za apreture
tkanin ali za papirne premaze,

(2)  žgano sadro z dodanimi barvili in

(3)  žgano sadro, ki je posebej žgana in fino zmleta za potrebe
zobozdravništva, z dodanimi majhnih količinami pospeševalcev ali
zaviralcev ali brez njih.


25.21

APNENČEV KAMEN, KI SE UPORABLJA KOT TALILO; APNENČEV KAMEN IN
DRUGE APNENČASTE KAMENINE, KI SE UPORABLJA ZA PROIZVODNJO APNA IN
CEMENTA

Ta tar. številka vključuje apnenčev kamen, ki se uporablja kot
talilo in apnenčev kamen, ki se uporablja za proizvodnjo apna in
cementa in ni gradbeni kamen ali kamen za spomenike (tar. št.
25.15 ali 25.16). Dolomit se uvršča v tar. št. 25.18, kreda pa v
tar. številko 25.09.

Apnenčev kamen-talilo se uporablja predvsem kot talilo v
industriji železa in jekla.

Ta tar. številka vključuje te materiale, kadar so v obliki prahu
za izboljšanje tal. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje
drobljenega ali lomljenega kamna, ki se uporablja kot agregat za
beton, za nasipanje cest ali železniških prog (tar. št. 25.17).


25.22

ŽIVO APNO, GAŠENO APNO IN HIDRAVLIČNO APNO, RAZEN KALCIJEVEGA
OKSIDA IN HIDROKSIDA IZ TAR. ŠT. 28.25

2522.10 - Živo apno

2522.20 - Gašeno apno

2522.30 - Hidravlično apno

Živo apno (nečisti kalcijev oksid) se pridobiva z žganjem
apnenčevega kamna, ki vsebuje zelo malo ali niti malo gline. Z
vodo se veže zelo hitro in pri tem razvija občutno toploto ter
oblikuje gašeno apno. Gašeno apno se uporablja za izboljšanje
zemljišč ter v industriji.

Hidravlično apno se pridobiva z žganjem apnenčevega kamna, ki
vsebuje zadosti gline (čeprav ponavadi manj od 20%), pri nizki
temperaturi, da se proizvod veže pod vodo. Od naravnega cementa
se hidravlično apno razlikuje po tem, da še vedno vsebuje občutne
količine nevezanega živega apna, katerega je še mogoče gasiti z
vodo.

Ta tar. številka izključuje prečiščeni kalcijev oksid in kalcijev
hidroksid (tar. št. 28.25).


25.23

PORTLANDSKI CEMENT, ALUMINATNI CEMENT, ŽLINDRANI CEMENT,
SUPERSULFATNI CEMENT IN PODOBNI HIDRAVLIČNI CEMENTI,
VKLJUČNOBARVANE IN V OBLIKI KLINKERJA

2523.10 - Cement v obliki klinkerja

        - Portlandski cement:

2523.21 - - beli cement, umetno barvan ali nebarvan

2523.29 - - drug

2523.30 - Aluminatni cement

2523.90 - Drugi hidravlični cementi

Portlandski cement pridobivajo z žganjem apnenčevega kamna, ki v
svojem naravnem stanju vsebuje ali pa se umetno meša v ustreznem
razmerju z glino. Drugi materiali, kot so silicij, glinica ali
snovi, ki vsebujejo železo, se lahko prav tako dodajajo. Razultat
žganja je polproizvod, ki se imenuje "klinker". Klinker se
postopoma melje in tako nastane portlandski cement, ki lahko
vsebuje aditive in pospeševalce zaradi modifikacij hidravličnih
lastnosti. Najpomembnejše vrste portlandskega cementa so: navadni
portlandski cement, prilagojeni portlandski cement in beli
portlandski cement.

Ta tar. številka vključuje tudi aluminatni cement, supersulfatni
cement (mleta žlindra iz visokih peči, pomešana s pospeševalcem
in žgano sadro), pucolanski cement, roman cement itd. ter zmesi
pravkar naštetih vrst cementov.

Cementi iz te tar. številke so lahko obarvani.

Ta tar. številka ne vključuje nekaterih proizvodov, katere včasih
imenujejo "cementi", kot je npr. Kinisov ali angleški cement,
galunski žgani gips (tar. št. 25.20) in porcelansko zemljino,
santorinsko zemljino in podobne snovi, katere tu in tam imenujejo
"cement" (tar. št. 25.30).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  fino zmleto žlindro iz visokih peči, ki zahteva dodatek
majhne količine pospeševalca v času priprave (tar. št. 26.19) -
zmleta žlindra, pripravljena s pospeševalcem vred, sodi v to tar.
številko,

(b) zobozdravniškega cementa in cementa za rekonstrukcijo kosti
(tar. št. 30.06),

(c)  cementov iz tar. številke 32.14,

(d)  ognjevarnih cementov in malte na osnovi šamota ali dinasa
itd. (tar. št.38.16) in

(e)  neognjevarnih malt in betonov (tar. št. 38.24).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 2523.21 in 2523.29

V smislu tar. podštevilk 2523.21 in 2523.29 označuje pojem
"portlandski cement" cement, dobljen z mletjem portlandskega
klinkerja ob možnem dodajanju majhnih količin kalcijevega
sulfata. Omeniti je treba:

-  da je portlandski klinker proizvod iz tar. podšt. 2523.10 in
da sestoji pretežno iz kalcijevih silikatov, katere pridobivajo z
ogrevanjem do delne fuzije homogene zmesi materialov, ki
vsebujejo predvsem apno (CaO) in silicijev dioksid (SiO2), z
majhnim deležem aluminijevega trioksida (Al2O3) in železovih
oksidov (Fe2O3) in

-  da pojem "kalcijev sulfat" vključuje surovo sadro in njene
derivate, anhidrid in druge proizvode kalcijevega sulfata,
primerne za proizvodnjo cementa.

Tarifna podštevilka 2523.30

Aluminatni cementi vsebujejo velik delež aluminijevega oksida
(Al2O3), običajno 30-35 mas.%. Portland cementi pa manj kot 5
mas.%.


25.24

AZBEST

Azbest je naravna mineralna snov, ki nastaja z razpadanjem
nekaterih kamnin. Ima zelo značilno vlaknasto strukturo. Včasih
je svilenkastega videza, njegova barva zelo variira - ponavadi je
bela, včasih pa je lahko tudi siva, zelenkasta, modra ali
temnorjava. Njegova osnovna lastnost je odpornost proti ognju in
kislinam.

Ta tar. številka vključuje surovi azbest v obliki kamnine,
surovega, tolčenega ali opranih vlaken, razvrščenih po dolžini
ali ne, nadalje v kosmičih ali v prahu, prav tako pa tudi
azbestne odpadke. Vendar pa ta tar. številka izključuje vlakna,
ki so naprej predelana (vlečena, barvana itd.) ter končne
proizvode iz azbesta (tar. št. 68.12).


25.25

SLJUDA, TUDI V CEPIH; SLJUDNI ODPADKI

2525.10 - Surova sljuda in sljuda v obliki listov ali cepov

2525.20 - Sljuda v prahu

2525.30 - Odpadki sljude

Sljuda (moskovsko steklo, flogopit, biotit itd.) predstavlja eno
izmed skupin naravnih aluminijevih silikatov, ki imajo lastnost,
da se lahko cepijo v bleščeče in prozorne upogljive liste raznih
barv.

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Surovo sljudo, ki sestoji iz kristalov sljude nepravilnih
oblik, velikosti in debeline, pokrite z zemljo ("books").

(B)  Sljudine liste, dobljene s cepljenjem kepastih in
spodrezanih booksov. Listi so nepravilnih oblik poligona, kot
tudi kristali, dobljeni iz njih, njihovi robovi pa so grobo
podrezani in zravnani. Njih debelina je ponavadi med 200 in 750
mikrometrov (mikronov).

(C)  Sljudine cepe, dobljene s cepljenjem sljudinih listov. Kot
listi, iz katerih so nacepani, so tudi cepi nepravilnih oblik
poligona in tudi nji hovi robovi so grobo podrezani. Prodajajo se
kot:

(1)  folije za kondenzatorje, ponavadi debeline med 25 in 200
mikronov in

(2)  cepi, običajno debeline med 12 in 30 mikronov, ki se
uporabljajo samo za izdelavo ojačene (izboljšane) sljude (npr.
mikanit).

Ta tar. številka vključuje odpadke in prah od sljude.

Ta tar. številka ne vključuje proizvodov, dobljenih z rezanjem
ali matričnim iztisnjevanjem iz sljudinih listov ali cepov (tar.
št. 68.14 ali 85. poglavje), pa tudi proizvodov iz spojenih
(ojačenih) cepov (npr. mikanit, mika folije) ali pulpirane
(rekonstruirane) sljude ne (tar. št. 68.14).

Vermikulit, mineralu podobna sljuda, kot tudi perlit in kloriti
(minerali, podobni vermikulitu), spadajo v tar. št. 25.30.


25.26

STEATIT, NARAVNI, VKLJUČNO GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI KAKO 
DRUGAČE RAZREZAN V KVADRATNE ALI PRAVOKOTNE BLOKE; LOJEVEC:

2526.10 - Nedrobljen in nezmlet

2506.20 - Drobljen ali zmlet

Naravni steatit in lojevec sta mineralni substanci, bogati z
hidrat magnezijevim silikatom. Steatit je gostejši in trednejši
od lojevca. Talk se lista in je bolj mehak in milnatega otipa.

Naravni steatit, ki se uvršča v to tar. številko, je lahko
obdelan na načine, opredeljene v Opombi št. 1 k temu poglavju.
Milnati kamen predstavlja razloček naravnega steatita.

Lojevec, ki se uvršča v to tar. številko, je lahko obdelan na
načine, opredeljene v opombi št. 1 k temu poglavju. Običajni
obliki lojevca sta surovi lojevec in lojevec v prahu.

Izraz "francoska kreda" se uporablja za poimenovanje nekaterih
razločkov steatita ali lojevca v prahu.

Ta tar. številka izključuje "krojaško kredo", ki sestoji iz
steatita (tar. št. 96.09)


25.27

KRIOLIT, NARAVNI; KIOLIT, NARAVNI

Kriolit (fluoroaluminat), katerega pridobivajo predvsem na
Grenlandiji, je snežno bel, včasih osenčen z barvo, bleščeč in
skoraj prozoren. Uporablja se kot talilo, posebno v elektrolitski
proizvodnji aluminija.

Kiolit lahko štejemo, podobno kot kriolit, za natrijev
fluoroaluminat.

Ta tar. številka izključuje kemično dobljene fluoride podobne
sestave kot kriolit in kiolit (tar. št. 28.26).


25.28

BORATI, NARAVNI IN NJIHOVI KONCENTRATI (ŽGANI ALI NEŽGANI), RAZEN
BORATOV, IZLOČENIH IZ NARAVNE SLANE VODE; NARAVNA BOROVA KISLINA,
KI VSEBUJE DO 85% H3BO3, RAČUNANO NA SUHI IZDELEK

2528.10 -  Natrijevi borati, naravni, in njihovi koncentrati
           (žgani ali  nežgani)

2528.90 -  Drugo

Ta tar. številka vključuje samo surove naravne boratove minerale
v stanju, v katerem so najdeni, nadalje koncentrate (tudi žgane)
teh materialov in surovo naravno borovo kislino, ki se pridobiva
z odparevanjem vode, preostale po kondenzaciji naravnih par, ki
izparevajo iz zemlje na nekaterih področjih (italijanski sifoni),
ali pa ki se pridobivajo z izparevanjem vode, dobljene iz
podzemnih izvirov na vseh področjih. Vendar pa ta tar. številka
izključuje borovo kislino, ki vsebuje več kot 85% H3BO3, računano
na suho snov (tar. št. 28.10).

Naravni borati, uvrščeni v to tar. številko, vključujejo:

(1)  kernit ali tinkal - natrijev borat, znan kot "naravni
boraks",

(2)  pandermit in priceit - kalcijevi borati in

(3)  boracit - magnezijev kloroborat.

Ta tar. številka izključuje natrijev borat (prečiščeni boraks),
ki ga pridobivajo s kemično obdelavo kernita ali tinkala, ter
natrijeve borate, dobljene z izparevanjem slanih vod in nekaterih
slanih jezer (tar. št. 28.40).


25.29

GLINENEC; LEVCIT; NEFELIN IN NEFELIN SIENIT; FLUORIT

2529.10 - Glinenec

        - Fluorit:

2529.21 - - s 97% ali manj kalcijevega fluorida

2529.22 - - z nad 97% kalcijevega fluorida

2529.30 - Levcit; nefelin in nefelin sienit

Glinenec (Felspar), levcit, nefelin in nefelin sianit so
sestavljeni iz kompleksnih aluminijevih silikatov in alkalnih
kovin ali kovin alkalnih zemljin. Uporabljajo se kot talila v
keramični industriji. Ta tar. številka izključuje glineni pesek
(tar. št. 25.05).

Fluorit (Fluorspar) je naravni kalcijev fluorid, ki se pojavlja
kot trdna snov z raznobarvnimi progami, ali pa v aglomeriranih
raznobarvnih kristalih. V prvi vrsti ga uporabljajo v proizvodni
fluorovodikove kisline in kot talilo v metalurgiji.

Ta tar. številka vključuje fluorit, dobljen iz mineralov s
termičnim postopkom, ki vpliva na to, da proizvod razpade v
sestavne delce. Ker se le-ti po velikosti razlikujejo, se
prisotni silicijev dioksid izloča z enostavnim sejanjem.

Ta tar. številka izključuje glinenec ali fluorit v obliki dragega
ali poldragega kamenja (71. poglavje).


25.30

MINERALNE SNOVI, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU:

2530.10 - Vermikulit, perlit in kloriti, neekspandirani

2530.20 - Kieserit, epsomit (magnezijevi sulfati, naravni)

2530.40 - Sljudni železovi oksidi, naravni

2530.90 - Drugo

  (A) ZEMELJSKE BARVE ŽGANE ALI NEŽGANE ALI MED SEBOJ ZMEŠANE;
               SLJUDASTI ŽELEZOVI OKSIDI, NARAVNI

Barve, ki se uvrščajo v to tar. številko, so navadne naravne
gline, zmešane z belimi ali barvastimi mineralnimi snovmi,
posebno z železovim oksidom in se zaradi njihovih barvnih
lastnosti uporabljajo kot pigmenti.

Zemeljske barve vključujejo:

(1)  Okre (rumena, rjava, rdeča, španska rdeča itd.), (2) siene
(italijanska siena, rumenorjava; žgana siena, oranžnorjava itd.).

(3)  Umbre (vštevši žgano umbro-mrtvo barvo), ki so rjave ali
temnorjave.

(4) Barvo črne zemlje in naravno rjavo "Van Dyck" (Kaselske in
Kolonjske zemlje). "Van Dyck" rjava zemeljska topna barva je
pripravljen pigment, ki se uvršča v tar. št. 32.06.

(5)  Veronsko zemljo ter Cipersko zemljo (zelena).

Žganje (kalciniranje) ali medsebojno mešanje zemeljskih barv ne
vpliva na njihovo razvrščanje. Vandar pa se uvrščajo v 32.
poglavje, kadar so zmešane z drugimi snovmi ali v obliki
disperzije v vodi, olju itd.

Ta tar. številka izključuje železove rude (tar. št. 26.01) in
zemeljske barve, katerih osnova so železovi oksidi z vsebnostjo
70% ali več po teži vezanega železa, računanega kot Fe2O3 (tar.
št. 28.21).

Vendar pa se sljudasti železovi oksidi, ki se uporabljajo
predvsem kot pigmenti proti rjavenju, uvrščajo v to tar.
številko, čeprav vsebujejo več od 70 mas.% vezanega železa.

(B) MORSKA PENA (V POLIRANIH ALI NEPOLIRANIH KOSIH) IN JANTAR;
        AGLOMERIRANA MORSKA PENA IN AGLOMERIRANI JANTAR,
       V PLOŠČAH PALICAH, PALIČICAH IN V PODOBNIH OBLIKAH,
           PO VLIVANJU NEOBDELANI; ČRNI MINERAL (JET).

(1)  Naravna morska pena je zelo lahek in prozoren hidrirani
magnezijev silikat. Je bela, rumenkasta, siva ali rožnate barve
in jo je najti skoraj izključno v Mali Aziji. Dobavlja se v
majhnih koščkih, katerih stranice malokdaj presegajo 30 cm. Ti
kosi so predhodno očiščeni, struženi, polirani z volno in sušeni
na soncu ali v kakšni pečici, ter nato ponovno polirani s flanelo
ali voskom, da bi bil videz lepši in kvaliteta boljša.

Aglomerirano morsko peno pridobivajo z aglomeracijo odpadkov
naravne morske pene z vezivi (olje, galun) in pod toploto. V to
tar. številko se aglomerirana morska pena uvršča le, če je v
obliki plošč, palic, palčic in v podobnih oblikah ter neobdelana
po vlivanju oz. oblikovanju.

(2)  Jantar je fosilna smola (znana tudi kot "succinite" ali
"Karabe"). Barva se giblje od rumene do temnooranžne. Pozoren je
treba biti, da ne pride do zamenjave jantarja ali "succinite" in
ambre, kitovim izločkom, ki se uvršča v tar. št. 05.10.

Aglomerirani jantar (ali ambroid) je neprozorna mineralna snov,
dobljena z aglomeracijo odpadkov jantarja. V to tar. številko se
uvršča samo v primeru, da je v ploščah. palicah, ceveh ali v
podobnih oblikah, ki so samo oblikovane, a dalje neobdelane.

(3)  Jet ali črni mineral je ena izmed vrst kompaktnega lignita
oziroma rjavega premoga. Je zelo črn, se z lahkoto rezbari in
zelo dobro polira. Čeprav se uporablja v proizvodnji nakita, ga
ne štejemo med drage kamne v smislu tarife.

  (C) STRONCIANIT (ŽGAN ALI NEŽGAN), RAZEN STRONCIJEVEGA OKSIDA

Ta skupina vključuje stroncianit (naravne stroncijeve karbonate)
in žgani stroncianit, ki sestoji pretežno iz nečistega
stroncijevega oksida.

Ta tar. številka izključuje čisti stroncijev oksid (tar. št.
28.16).

(D) MINERALNE SNOVI, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM
MESTU; ODLOMKI IN ODPADKI LONČARSKIH IN KERAMIČNIH PROIZVODOV

Ta skupina med drugim vključuje:

(1)  Naravne arzenove sulfide, med katerimi sta najpomembnejši
naslednji dve vrsti:

(i)  realgar - arzenov disulfid svetlordeče barve, ki se
uporablja v pirotehniki in

(ii)  auripigment (orpiment) - arzenov trisulfid svetlorumene
barve, ki se uporablja v proizvodnji barv.

Ta tar. številka vključuje tudi mispickel (arzenove pirite ali
tioarzenidnaželeza.

(2)  Alunit, imenovani tudi galunski kamen, ker se uporablja v
priozvodnji galuna. To je kamnita snov rdečkastosive ali
rumenkaste barve, ki na prstih pušča madeže.

(3)  Vermikulit - mineral, podoben sljudi in tudi podobne barve,
vendar je ponavadi v obliki manjših kosmičev, in pa klorit in
perlit - minerala, sorodna vermikulitu. Ti minerali se ob
segrevanju širijo in tedaj postanejo minerali za toplotno
izolacijo. Vendar pa se uvrščajo v tar. št. 68.06, če so v
ekspandirani obliki ali pa v obliki listov ekspandiranega
materiala.

(4)  Lidit - zelo trd kamen, grob, fine strukture in enakomerno
zrnat, temne barve, na katerega kisline ne vplivajo.

Kamen za raziskovanje, izdelan iz lidita (npr. za preskus
plemenitih kovin), se uvršča v tar. številko 68.15.

(5)  Celestin (naravni stroncijev sulfat); islandska glina
(kalcit) in aragonit, ki sta kristalizirana kalcijeva karbonata;
lepidolit (litijeva sljuda) (fluosilikoaluminat kalija in litija)
in ambligonit (aluminijev fosfat - litijev fluorid).

(6)  Vrtno zemljo, puščavsko zemljo, močvirsko zemljo, lapor,
aluvij in gnilo listje; čeprav se ti proizvodi uporabljajo v
kmetijstvu, jih 31. poglavje (gnojila) ne vključuje, neglede na
to, ali v naravnem stanju vsebujejo majhne količine dušika,
fosrofja ali kalija.

(7)  Pocolan, santorin, tras in podobne zemljine, katere včasih
imenujejo "naravni cementi" zaradi njihove uporabe v proizvodnji
cementa.

(8)  Apnenčasti kamen v surovem stanju (znan kot "litografski
kamen", ki se uporablja v litografskem tisku).

(9)  Odlomke in odpadke keramičnih in lončarskih izdelkov ter
betona.

(10)  Kovinske rude redkih zemljin (npr. bastnazit, ksenotim,
gadolinit, vendar izvzemši monacite in druge rude, ki se
uporabljajo izključno ali pretežno za ekstrahiranje urana ali
torija (tar. št. 26.12).

(11)  Sredstva za motnenje, ki se uporabljajo pri emajliranju in
se pridobivajo z obdelavo cirkonijevega peska (s prečiščevanjem s
klorovodikovo kislino in z mikronizacijo).

(12)  Molibdenitne "koncentrate", dobljene iz molibdenove rude z
nekaterimi fizikalnimi postopki, kot so npr. pranje, mletje,
flotacija in pa s pomočjo termične obdelave (razen žganja -
kalciniranja). Ti "koncentrati" so namenjeni odstranjevanju
sledov olja in vode in v nemetalurške namene (podmazovanje).

(13)  Nsutit je iz rodu mangana, ki vsebuje po teži 79% ali več
manganovih oksidov, ki se ne uporabljajo v metalurgiji za
pridobivanje mangana, temveč v električnih baterijah.

Ta tar. številka ne vključuje dragega in poldragega kamna iz 71.
poglavja.


                          26. POGLAVJE

                     RUDE, ŽLINDRE IN PEPELI

OPOMBE:

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  žlindra in podobni industrijski odpadki, pripravljeni kot
makadam (tar. št. 25.17);

(b)  naravni magnezijev karbonat (magnezit), žgan ali nežgan
(tar. št. 25.19);

(c)  bazična žlindra iz 31. poglavja;

(d)  žlindrna volna, volna iz kamna in podobne mineralne volne
(tar. št. 68.06);

(e)  odpadki in ostanki plemenitih kovin ali kovin, platiranih s
plemenito kovino; drugi odpadki ali ostanki, ki vsebujejo
plemenite kovine ali njihove spojine in se v glavnem uporabljajo
za pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 71.12);

(f)  bakrenec, nikljev in kobaltov kamen, proizveden po kakršnem
koli talilnem postopku (XV. oddelek).

2.  Pri tar. št. 26.01 do 26.17 so z izrazom "rude" mišljeni
minerali tistih mineraloških vrst, ki se uporabljajo v
metalurgiji za pridobivanje živega srebra, kovin iz tar. št.
28.44 ali kovin iz XIV. ali XV. oddelka, in to tudi, če so za
nemetalurške namene. V tar. št. 26.01 do 26.17 pa ne spadajo
minerali, ki so bili v postopkih, neobičajnih v metalurgiji.

3.  Tar. št. 26.20 obsega pepel in ostanke vrst, ki se
uporabljajo v industriji za pridobivanje kovin ali kot surovina
za proizvodnjo kemičnih kovinskih spojin.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Tarifne številke od 26.01 do 26.17 so omejene na naslednje rude
in kovinske koncentrate:

(A) Mineraloških vrst, ki se dejansko uporabljajo v metalurgiji
za pridobivanje kovin iz oddelkov XIV in XV, živega srebra ali
kovin iz tar. št. 28.44, in to tudi, če so namenjeni za druge
namene, in

(B)  Tiste, ki niso bili v postopkih, ki v metalurški indrustriji
niso v navadi.

Pojem "rude" označuje kovinonosne minerale s spremljevalnimi
snovmi, v katerih se pojavljajo in s katerimi se izkopavajo v
rudnikih; nanaša se tudi na samorodne minerale v njihovi jalovini
(npr. kovinonosni pesek).

Rude se zelo redko prodajajo, preden so "pripravljene" za
kasnejše metalurške posege. Najvažnejši pripravljalni postopki so
tisti, katerih namen je koncentracija rude.

V smislu tar. številk od 26.01 do 26.17 označuje pojem
"koncentrat" rude, iz katerih so delno ali popolnoma odstranjene
jalovinske primesi s posebnimi postopki, ki bi tekom nadaljnjih
metalurških posegov bile moteče, ali pa takih, ki omogočajo bolj
ekonomičen transport.

Postopki, v katerih se lahko znajdejo proizvodi iz tar. številk
od 26.01 do 26.17, vključujejo: fizikalne, fizikalno-kemične in
kemične postopke, in sicer pod pogojem, da so običajne pri
pripravi rud za pridobivanje kovin. Te operacije ne smejo
vplivati na kemično sestavo osnovnih spojin, katere daje željeni
material - z izjemo sprememb, ki izhajajo iz žganja, praženja ali
vžiganja (z ali brez aglomeracije).

Fizikalne in fizikalno-kemične operacije vključujejo: drobljenje,
mletje, magnetno separacijo, gravimetrično separacijo, flotacijo,
presejevanje, sortiranje, aglomeracijo prahu v zrna (npr. s
sinteriranjem ali peletizacijo), kroglice ali brikete (ob
dodajanju ali brez dodajanja majhnih količin veziv), nadalje
sušenje, žganje, praženje zaradi oksidacije ali magnetizacije
rude itd. (vendar ne žganje z namenom žveplanja, kloriranja itd.

Namen kemičnih postopkov je odstraniti nezaželjeno snov (npr.
raztaplanje).

Koncentrati rud, dobljeni s postopki, razen z žganjem ali s
praženjem, ki vplivajo na kristalografsko strukturo osnovne rude,
so izključeni iz tega poglavja (ponavadi 28. poglavje).
Izključeni so tudi bolj ali manj čisti proizvodi, dobljeni s
pomočjo ponovljenih fizikalnih sprememb (frakcijska
kristalizacija, sublimacija itd.) tudi, če do sprememb v kemični
sestavi osnovne rude ni prišlo.

Rude iz tar. št. od 26.01 do 26.17 se v komercialno uporabljajo
zaradi pridobivanja:

(1)  plemenitih kovin, kot so definirane v 71. poglavju (zlata,
srebra, platine, iridija, osmija, paladija, rodija in rutenija,

(2)  metalurško enostavnih kovin, navedenih v oddelku XV (železa,
bakra, niklja, aluminija, svinca, cinka, kositra, volframa,
molibdena, tantala, kobalta, bizmuta, kadmija, titana, cirkonija,
antimona, mangana, kroma, germanija, vanadija, berilija, galija,
hafnnija, indija, niobija (kolumbija), renija, talija),

(3)  živega srebra iz tar. št. 28.05 in

(4)  kovin iz tar. št. 28.44.

V nekaterih primerih se rude uporabljajo za pridobivanje zlitin,
kot sta feromangan in ferokrom.

Razen tam, kjer se ne zahteva drugače, se rude in koncentrati z
več kot eno mineraloško snovjo razvrščajo v ustrezno tar.
številko od 26.01 do 26.17 na osnovi Temeljnega pravila št. 3(b),
v primeru, da to ni možno, pa z uporabo pravila 3(c).

Tar. številke od 26.01 do 26.17 ne vključujejo:

(a)  mineralov, ki vsebujejo maloprej navedene kovine, če so le-
te:

(i)  navedeni v drugi tar. številki, kot npr. nežgani železovi
piriti (tar. št. 25.02), naravni kriolit in naravni kiolit (tar.
št. 25.27) in

(ii)  če kovine ne ekstrahirajo komercialno - npr. zemeljske
barve, alunit ali galunski kamen (tar. št. 25.30) ter drago in
poldrago kamenje (71. poglavje).

(b)  mineralov, ki se zaenkrat uporabljajo za pridobivanje
magnezija, npr. dolomit (tar. št. 25.18), magnezit ali giobertit
(tar. št. 25.19) ter karnalit (tar. št. 21.04),

(c)  rude - minerale alkalnih in zemljoalkalnih kovin iz tar. št.
28.05 (mpr. litija, natrija, kadmija, rubidija, cezija,kalcija,
stroncija in barija). Ti minerali vključujejo sol (tar. št.
25.01), barite in viterit (tar. št. 25.11), stroncianit, celestit
in aragonit (tar. št. 25.30),

(d)  samorodne kovine (npr. kepe in zrnca) in naravne zlitine iz
njihove jalovine ali matric. Te samorodne kovine in legure se
uvrščajo v oddelka XIV ali XV in

(e)  rude kovin redkih zemljin iz tar. št. 25.30.


26.01

ŽELEZOVE RUDE IN KONCENTRATI, TUDI PRAŽENI ŽELEZOVI PIRITI

        - Železove rude in koncentrati, razen praženih železovih
          piritov:

2601.11 - - neaglomerirani

2601.12 - - aglomerirani

2601.20 - Praženi železovi piriti

Osnovne vrste rud, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  rdeči hematit, vštevši zrcalasto železno rudo in martitne
železove okside ter rjavi hematit (minettes) - hidrirani železov
oksid, ki vsebuje železo in kalcijeve karbonate,

(b)  limonit, hidrirani železov oksid,

(c)  magnetit, magnetni železov oksid,

(d)  siderit ali kalibit, železov karbonat in

(e)  pražene železove pirite, piritne žlindre, aglomerirane ali
neaglomerirane (v glavnem železovi oksidi).

Ta tar. številka vključuje manganonosne železove rude in
koncentrate, ki vsebujejo manj kot 20% mangana, računano na suho
težo (rud in koncentratov, segretih na 105 stopinj C do 110
stopinj C) (glej komentar k tar. številki 26.02).

Ta tar. številka izključuje fino zmleti magnetit in druge fino
zmlete železove rude, ki se uporabljajo kot pigmenti (32.
poglavje).


26.02

MANGANOVE RUDE IN KONCENTRATI, VKLJUČNO ŽELEZO - MANGANOVE RUDE
IN KONCENTRATI 20% IN VEČ MANGANA, RAČUNANO NA SUH IZDELEK

Osnovne rude, zajete v tej tar. številki, so:

(a)  braunit, manganov oksid,

(b)  rodohrozit (ali dialogit), manganov karbonat,

(c)  hausmanit, slani manganov oksid,

(d)  manganit, hidrirani manganov oksid,

(e)  psilomelan, hidrirani manganov dioksid in

(f)  piroluzit (ali polianit), manganov dioksid.

Ta tar. številka vključuje tudi manganonosne železove rude in
koncentrate pod pogojem, da vsebujejo najmanj 20% mangana,
računano na suho težo (rude in koncentrati se segrevajo do
temperature med 105 stopinj C in 110 stopinj C). Tiste z
vsebnostjo mangana, manjšo od 20%, računano na suho maso, so iz
te tar. številke izključene (tar št. 26.01).

Ta tar. številka izključuje piroluzit, pripravljen za uporabo v
suhih baterijah (tar. št. 25.30).


26.03

BAKROVE RUDE IN KONCENTRATI

Osnovne rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  atakamit, naravni bakreni hidroksiklorid,

(b)  azurit, bazični bakrov karbonat,

(c)  bornit (erubescit), sulfid bakra in železa,

(d)  burnonit, sulfid bakra, svinca in antimona,

(e)  brošantit, bazični bakrov sulfat,

(f)  halkocit, bakrov sulfid,

(g)  halkopirit (bakrov pirit), sulfid bakra in železa,

(h)  hrizokola, hidrirani bakrov silikat,

(i)  kovelit, bakrov sulfid,

(j)  kuprit, bakrov oksid,

(k)  dioptas, bakrov silikat,

(l)  siva bakrena ruda (pogosto srebronosna), sulfid bakra in
antimona (tretrahedrit ali fahlerz), ali pa sulfid bakra in
arzena (tenantit, enargit),

(m)  malahit, bazični bakrov karbonat in

(n)  tenorit, bakrov oksid.


26.04

NIKLJEVE RUDE IN KONCENTRATI

Osnovne rude, zajete v tej tar. številki, so:

(a)  garnierit, dvojni silikat niklja in magnezija,

(b)  nikolit (nikelin), nikljev arzenid,

(c)  pentlandit, sulfid niklja in železa in

(d)  niklonosni pirotit, niklonosni železov silfid.


26.05

KOBALTOVE RUDE IN KONCENTRATI

Glavne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  kobaltit, kobaltov sulfid in arzenid,

(b)  heterogenit, hidrirani kobaltov oksid,

(c)  lineit, sulfid kobalta in nikla in

(d)  smaltit, kobaltov arzenid.


26.06

ALUMINIJEVE RUDE IN KONCENTRATI

Ta tar. številka vključuje boksit (hidrirani aluminijev oksid, ki
vsebuje spremenljive deleže železovega oksida, silicijevega
dioksida itd.).

Ta tar. številka vključuje tudi termično obdelan boksit (1200
stopinj C do 1400 stopinj C), primeren za uporabo v metalurgiji
proizvodnje aluminija (karbotermična redukcija v električnih
pečeh, Grossov in drugi postopki), ali pa za druge namene
(posebno v proizvodnji abrazivnih sredstev).


26.07

SVINČEVE RUDE IN KONCENTRATI

Glavne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so.

(a)  anglezit, svinčev sulfat,

(b)  cerusit, svinčev karbonat,

(c)  galenit, svinčev sulfid, pogosto srebronosen in

(d)  pirmofirit, svinčev fosfat in klorid.


26.08

CINKOVE RUDE IN KONCENTRATI

Osnovne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  blenda (sfalerit), cinkov sulfid,

(b)  hemimorfit (ali kalamin), cinkov hidrosilikat,

(c)  smitsonit, cinkov karbonat in

(d)  cinkit, cinkov oksid.


26.09

KOSITROVE RUDE IN KONCENTRATI

Najpomembnejše rude, ki se ponavadi razvrščajo v to tar.
številko, so:

(a)  kositerit (kositrni kamen), kositrov oksid in

(b)  stanit (kositrni piriri) sulfid kositra, bakra in železa.


26.10

KROMOVE RUDE IN KONCENTRATI

Ta tar. številka vključuje kromit (ali krom-železovo rudo),
kromov in železov oksid.


26.11

VOLFRAMOVE RUDE IN KONCENTRATI

Najpomembnejše rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  ferberit, železov volframat

(b)  hubernit, manganov volframat

(c)  šilit, kalcijev volframat

(d)  volframit, železov in manganov volframat.


26.12

URANOVE ALI TORIJEVE RUDE IN KONCENTRATI

2612.10 - Uranove rude in koncenrati

2612.20 - Torijeve rude in koncentrati

Najpomembnejše rude urana, ki se pretežno uvrščajo v to tar.
številko, so:

(a)  autinit, hidrirani uranov in kalcijev fosfat,

(b)  branerit, uranov titanat,

(c)  karnotit, hdrirani uranov in kalijev vanadat,

(d)  davidit, uranov in železov vanadat,

(f)  parsonsit, hidrirani uranov in svinčev fosfat,

(g)  pitchblenda in uranitit, slana uranova oksida,

(h)  torbernit (ali halkolit), hidrirani uranov in bakrov fosfat,

(i)  tiujamunit, hidrirani uranov in kalcijev vanadat,

(j)  uranofan, kalcij-uranov silikat in

(k) uranotorianit, torijev in uranov oksid.

Najpomembnejše torijeve rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar.
številko, so:

(a)  monazit, fosfat torija in redkih zemljin in

(b)  torit, hidrirani torijev silikat.

Ta tar. številka izključuje proizvode, ki so v trgovini znani kot
"koncentrati" urana in ki so dobljeni s postopki, ki niso v
navadi v metalurški industriji (tar. št. 28.44).


26.13

MOLIBDENOVE RUDE IN KONCENTRATI

2613.10 - Žgane

2613.90 - Druge

Najpomembnejše molibdenove rude, ki se pretežno uvrščajo v to
tar. številko, so:

(a)  molibdenit, molibdenov sulfid in

(b)  vulfenit, svinčev molibdat.

Ta tar. številka vključuje žgane koncentrate molibdenita
("tehnični molibdenov trioksid", ki se pridobiva samo z žganjem
koncentratov molibdenitov).

Ta tar. številka izključuje molibnenit, pripravljen za uporabo
kot mazivo (tar. št. 25.30).


26.14

TITANOVE RUDE IN KONCENTRATI

Glavne rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  ilmenit (ali titanonosna železova ruda), železov titanat in

(b)  rutil, anataz in brukit, titanovi oksidi.

Ta tar. številka izključuje fino zmlete titanove rude, ki se
uporabljajo kot pigmenti (32. poglavje).


26.15

NIOBIJEVE, TANTALOVE, VANADIJEVE IN CIRKONIJEVE RUDE IN
KONCENTRATI

2615.10 - Cirkonijeve rude in koncentrati

2615.90 - Druge

Najpomembnejše cirkonijeve rude, ki se pretežno uvrščajo v to
tar. številko, so:

(a)  badelejit, cirkonijev oksid in

(b)  cirkon in cirkonov pesek, cirkonijevi silikati (če je v
obliki dragega kamna, se uvršča v tar. št. 71.03).

Glavne tantalove in niobijeve rude (kolumbij), ki se uvrščajo v
to tar. številko, so tantalit in niobit (kolumbit), t.j. železov
in manganov tantal-niobat.

Glavne rude vanadija, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  deskloizit, bazični svinčev in cinkov vandanat,

(b)  patronit, vanadijev sulfid,

(c)  roskoelit (vanadijeva sljuda), kompleksni vanadijev silikat
aluminija in magnezija in

(d)  vanadinit, svinčev vanadat in klorid.

Staljeni vanadijevi oksidi, dobljeni kako drugače, razen s
pečenjem ali žganjem,torej s postopki, ki vplivajo na kemično
sestavo in kristalografsko strukturo osnovne rude, so iz te tar.
številke izključeni (ponavadi 28. poglavje).

Ta tar. številka izključuje še mikroniziran cirkonijev pesek, ki
se uporablja kot sredstvo za motnenje pri proizvodnji emajla
(tar. št. 25.30).


26.16

RUDE PLEMENITIH KOVIN IN KONCENTRATI:

2616.10 - Srebrove rude in koncentrati

2616.90 - Druge

Glavne rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so:

(a) argentit, srebrov sulfid,

(b)  kalaverit, telurid zlata in srebra,

(c)  karargiriti (ali rožno srebro), srebrovi kloridi in jodidi,

(d)  polibazit, srebrov in antimonov sulfid,

(e)  prustit, srebrov in arzenov sulfid,

(f)  piragirit, srebrov in antimonov sulfid,

(g)  stefanit, srebrov in antimonov sulfid in

(h)  zlatonosni in platinonosni pesek - slednji pogosto vsebuje
tudi druge kovine iz skupine platin (t.j. iridij, osmij, paladij,
rodij in rutenij).


26.17

DRUGE RUDE IN KONCENTRATI

2617.10 - Antimonove rude in koncentrati

2617.90 - Druge

Glavne rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so:

(1)  Antimonove rude:

(a)  servantit, antimonov oksid,

(b)  kermezit, antimonov oksisulfid,

(c)  senarmontit, antimonov oksid,

(d)  stibnit (ali antimonit), antimonov sulfid in

(e)  valentinit ali beli antimon, antimonov oksid.

(2)  Berilijeve rude:

(a)  beril, dvojni berilijev in aluminijev silikat (če je v
obliki dragega kamna, se beril ali navadni smaragd uvršča v tar.
št. 71.03. in

(b)  bertrandit.

(3)  Bizmutove rude:

(a)  bizmutinit (ali bleščeči bizmut), bizmutov sulfid,

(b)  bizmutit, hidrirani bizmutov karbonat in

(c)  oker bizmut (ali bizmit), hidrirani bizmutov oksid.

(4)  Germanijeve rude:

Germanit, bakro-germanov sulfid.

Ta tar. številka izključuje tiste proizvode, ki so v trgovini
znani kot "koncentrati" germanija in ki se pridobivajo s
postopki, ki v metalurški industriji niso v navadi (ponavadi tar.
št. 28.25).

(5)  Živosrebrne rude:

Cinober, živosrebrni sulfid.

Indij, galij, renij, hafnij, talij in kadmij se ne pridobivajo
neposredno iz posamezne rude, ampak kot vzporedni proizvodi v
metalurgiji drugih kovin (npr. cinka, svinca, bakra, aluminija,
cirkonija, molibdena itd.).


26.18

GRANULIRANA ŽLINDRA (ŽLINDRNI PESEK) PRI PRIDOBIVANJU ŽELEZA ALI
JEKLA

Ta tar. številka vključuje granulirano žlindro (pesek troske), ki
se dobiva npr. z vlitjem tekoče žlindre (troske) v vodo ob
izlivanju iz visoke peči.

Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje mineralne volne
iz žlindre, ki se dobiva z vpihovanjem pare ali komprimiranega
zraka v staljeno žlindro, pa tudi gobaste žlindre, ki se dobiva z
dodajanjem majhnih količin vode v tekočo žlindro, ta tar.
številka ne vključuje (tar. št. 68.06). Ta tar. številka
izključuje tudi cement iz žlindre (tar. št. 25.23).


26.19

ŽLINDRA (RAZEN GRANULIRANE ŽLINDRE), ŠKAJA IN DRUGI ODPADKI PRI
PRIDOBIVANJU ŽELEZA IN JEKLA

Žlindre, zaobsežene v tej tar. številki, so aluminijevi,
kalcijevi ali železovi silikati. Pridobivajo se med taljenjem
železove rude (žlindra iz visokih peči), pri rafiniranju surovega
železa ali pri proizvodnji jekla (žlindra iz konverterjev). Ta
tar. številka vključuje tudi tiste žlindre, ki vsebujejo dovolj
železa, da je možno ponovno pridobivanje kovine. Vendar pa ta
tar. številka ne vključuje fosfatne žlindre ("bazična žlindra"
ali "Thomasova žlindra""). To so pomembna gnojila in se uvrščajo
v 31. poglavje.

Žlindre se uporabljajo v proizvodnji cementa, za nasipanja in pri
gradnji cest. Grobo zdrobljena žlindra, sortirana kot makadam
spada v tar. št. 25.17. Ta tar. številka izključuje tudi
granulirano žlindro (žlindrin pesek) iz tar. št. 26.18.

Škaja so kosmi železovih oksidov, ki nastajajo pri kovanju,
toplem valjanju železa in jekla itd.

Ta tar. številka vključuje tudi prah iz visokih peči za taljenje
kovin in druge vrste odpadkov, ki nastajajo pri pridobivanju
železa in jekla, vendar ne tudi odpadkov kovin, ki se dobijo v
času rezanja, oblikovanja in drugih postopkov obdelave kovin, ki
spadajo v tar. št. 72.04.


26.20

PEPEL IN OSTANKI (RAZEN TISTIH OD PROIZVODNJE ŽELEZA IN JEKLA),
KI VSEBUJEJO KOVINE ALI KOVINSKE SPOJINE

        - Ki vsebujejo pretežno cink:

2620.11 - - trdi nečisti cink, ki je nastal kot usedlina pri
            vročem cinkanju

2620.19 - - drugo

2620.20 - Ki vsebujejo pretežno svinec

2620.30 - Ki vsebujejo pretežno baker

2620.40 - Ki vsebujejo pretežno aluminij

2620.50 - Ki vsebujejo pretežno vanadij

2620.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje pepele in ostanke (razen tistih iz
tar. št. 26.18, 26.19 ali 71.12), ki vsebujejo kovine ali
kovinske spojine in ki so takih vrst, da se uporabljajo v
industriji pridobivanja kovin ali surovin za proizvodnjo kemičnih
kovinskih spojin. Nastajajo bodisi pri predelavi rud ali vmesnih
metalurških proizvodov (kot je npr. mate), bodisi pri
elektroliznih, kemičnih ali drugih procesih obdelave kovin (razen
pri mehanskih procesih). Odpadki, ki nastajajo ob mehanski
obdelavi kovin ali odpadki, ki sestoje iz izrabljenih ali
polomljenih kovinskih predmetov, so iz te tar. številke
izključeni (oddelka XIV ali XV). Na drugi strani pa se škaja, ki
v bistvu sestoji iz oksidov, uvršča v to tar. številko, čeravno
škaja nastaja pri mehanski obdelavi kovin, ki ne vsebujejo železa

Ta tar. številka vključuje:

(1) Mate, razen tiste iz bakra, nikla in kobalta (oddelek XV) in
žlinder, npr. tistih, ki so bogate z bakrom, cinkom, kositrom,
svincem itd.

(2)  Trdni nečisti cink, ki nastane kot ostanek pri galvanizaciji
z namakanjem v staljeni cink.

(3)  Vsedline iz elektrolitskih kadi, ki nastanejo po predelavi
ali prečiščevanju kovin in pa vsedline pri elektrogalvanizaciji.

(4)  Vsedline iz akumulatorjev.

(5)  Ostanke ob elektrolitskem prečiščevanju kovin, sušeni ali
koncentrirani v obliki blokov.

(6)  Ostanke od proizvodnje bakrovega sulfata.

(7)  Nečiste kobaltove okside, ki nastanejo pri obdelavi
srebronosnih rud.

(8)  Iztrošene katalizatorje, ki se uporabljajo samo za ponovno
pridobivanje navadnih kovin ali za proizvodnjo kemikalij.

(9)  Ostanki karnalitnih lužnic, ki se v glavnem porabljajo za
pridobivanje magnezijevega klorida.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  kemično določene spojine iz 28. poglavja,

(b)  ostanke in ostružke plemenitih kovin ali kovin, platiniranih
s plemenitimi kovinami (vštevši npr. izrabljene ali poškodovane
katalizatorje v obliki mreže iz legirane platine) in druge
odpadke in ostanke spojin plemenitih kovin vrst, ki se
iporabljajo predvsem za obnavljanje plemenitih kovin (tar. št.
71.12),

(c)  kovinske opilke, ki nastanejo pri mehanski obdelavi kovin
(oddelek XV) in

(d)  cinkov prah (tar. št. 79.03).


26.21

OSTALE ŽLINDRE IN PEPELI, VKLJUČNO PEPEL MORSKIH ALG

Ta tar. številka ne vključuje le žlindro in pepel (ki ne spadajo
v tar. št. 26.18, 26.19 ali 26.20) in ki nastajajo pri obdelavi
rud ali pri metalurških postopkih, temveč tudi tiste iz
kateregakoli materiala ali postopka. Čeprav se mnogi izmed teh
proizvodov uporabljajo kot gnojila, jih uvrščamo tukaj in ne v
31. poglavje (razen v primeru bazične žlindre).

Proizvodi, zajeti v tej tar. številki, vključujejo:

(1)  Pepel in klinker mineralnega izvora (npr. pepel črnega
premoga, temnega premoga, lignita in šote).

(2)  Pepel morskih alg in druge rastlinske pepele. Pepel morskih
alg, katerega vključuje ta tar. številka, je material, dobljen
pri zažiganju nekaterih vrst morskih alg v surovem stanju je
težek, grob, črnikav material, ko pa je rafiniran, postane
modrobel prašek. Uporablja se pretežno za ekstrakcijo joda ali v
industriji stekla.

Ta skupina vključuje tudi pepel riževega pleva - lupin, ki skoraj
v celoti sestoji iz silicijevega dopksida in se uporablja
predvsem za proizvodnjo opeke za zvočno izolacijo in drugih
zvočnih izolatorjev.

(3)  Pepel kosti, ki nastaja pri kalciniranju kosti na prostem.
Poleg tega, da se uporablja za izboljšavo zemljišča, uporabljajo
ta proizvod tudi za premazovanje kalupov za ingote pri topljenju
bakra. Ta tar. številka izključuje "živalsko oglje", dobljeno s
kalciniranjem kosti v zaprti posodi (tar. št. 38.02) in

(4)  Surove kadmijeve soli, ki se pridobivajo v industriji
sladkorja iz ostanka melase iz sladkorne pese z zažiganjem,
pranjem itd.

                          27. POGLAVJE

      MINERALNA GORIVA, MINERALNA OLJA IN PROIZVODI NJIHOVE
         DESTILACIJE; BITUMNOZNE SNOVI; MINERALNI VOSKI

OPOMBI:

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  izločene kemično določene organske spojine, razen čistega
metana in propana, ki se uvrščata v tar. št. 27.11;

(b)  zdravila, ki se uvrščajo v tar. št. 30.03 ali 30.04;

(c)  mešani nenasičeni ogljikovodiki, ki se uvrščajo v tar. št.
33.01, 33.02 ali 38.05.

2.  Tar. št. 27.10 obsega ne le olja iz nafte in olja, dobljena
iz bituminoznih mineralov, temveč tudi podobna olja, ki sestoje
iz mešanice nenasičenih ogljikovodikov, dobljena po kakršnem koli
postopku, če masa nearomatskih sestavin presega maso aromatskih
sestavin.

Ta tarifna številka pa ne obsega tekočih sintetičnih
poliolefinov, pri katerih se pod 60% prostornine destilira pri
300 stopinj C po konverziji pri 1.013 milibarih z uporabo
destilacije v vakuumu (39. poglavje).

Opombe k podštevilkam

1.  Pri tar. podšt. 2701.11 je z izrazom "antracit" mišljen črni
premog, ki ima največ 14% izparljivih snovi (računano na suh
izdelek brez mineralnih snovi).

2. Pri tar. podšt. 2701.12 je z izrazom "bituminozni črni premog"
mišljen črni premog, ki ima več kot 14% izparljivih snovi
(računano na suh izdelek brez mineralnih snovi) in kalorično
vrednost 5.833 kcal/kg ali več (računano na vlažen proizvod brez
mineralnih snovi).

3.  Pri tar. podšt. 2707.10, 2707.20, 2707.30, 2707.40 in 2707.60
so z izrazi "benzen", "toluen", "ksilen", "naftalen" in "fenoli"
mišljeni proizvodi, ki vsebujejo po masi več kot 50% benzena,
toluena, ksilena, naftalena ali fenolov.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje predvsem črni premog in druga naravna
mineralna goriva, naftna olja, dobljena iz bituminoznih
mineralov, proizvode njihove destilacije in proizvode podobnih
vrst, pridobljene po kateremkoli drugem postopku. Zajema tudi
mineralne voske in naravne bituminozne snovi. Blago, ki spada v
to poglavje, je lahko surova ali rafinirana. Vendar pa se (izjema
sta čisti propan in čisti metan) kemično določene organske
spojine, kadar so izločene in v čistem ali komercialno čistem
stanju, uvrščajo v 29. poglavje. Za nekatere izmed njih (npr.
etan, benzen, fenol, piridin) obstajajo posebej določeni
kriteriji čistosti, podani v komentarju k tar. številkam 29.01,
29.07 in 29.33. Metan in propan se uvrščata v tar. šte. 27.11
tudi, če sta kemično čista.

Pojem "aromatične sestavine", uporabljen v opombi št. 2 k temu
poglavju in v poimenovanju tar. številke 27.07, je treba razumeti
tako, da se nanaša na cele molekule z aromatičnim delom,
neodvisno od števila in dolžine bočnih verig, in ne le na
aromatične dele teh molekul.

To poglavje ne vključuje:

(a)  zdravil iz tar. številk 30.03 ali 30.04,

(b)  parufmerijskih, kozmetičnih in toaletnih preparatov (tar.
št. od 30.03 do 30.07) in

(c)  tekoča ali utekočinjena goriva, ki se uporabljajo v
vžigalnikih za cigarete in podobnih vžigalnikih - v posodah,
katerih prostornina ne presega 300 cm3 (tar. št. 36.06).


27.01

ČRNI PREMOG; TUDI BRIKETI RAZNIH OBLIK IZ ČRNEGA PREMOGA

        - Črni premog, tudi v prahu, toda neaglomeriran:

2701.11 - - antracit

2701.12 - - bituminozni črni premog

2701.19 - - drug črni premog

2701.20 - Briketi raznih oblik iz črnega premoga

Ta tar. številka vključuje razne vrste črnega premoga in
antracita tudi, če so v prahu ali aglomerirani (ovali, briketi
itd.). Ta tar. številka vključuje tudi brikete in druge oblike
predelanega goriv, da bi postali brezdimni.

Zajema še črni premog v prahu, dispergiran v vodi (mulj črnega
premoga) in ki vsebuje majhne količine disperzivnih sredstev, še
posebno površinsko aktivnih.

Ta tar. številka ne vključuje črnega jantarja (gagat) (tar. št.
25.30), rjavega premoga (lignita) (tar. št. 27.02), niti koksa
ali polkoksa iz črnega premoga (tar. št. 27.04).


27.02

RJAVI PREMOG (LIGNIT), AGLOMERIRAN ALI NEAGLOMERIRAN, RAZEN
GAGATA

2702.10 - Rjavi premog (lignit), tudi v prahu, neaglomeriran

2702.20 - Aglomerirani rjavi premog (lignit)

Ta tar. številka vključuje rjavi premog (lignit), t.j. kurivo, ki
je nekje na sredi med premogom in šoto, vključuje pa tudi
dehidrirane, uprašnjene in aglomerirane.

Ta tar. številka izključuje gagat - neko vrsto rjavega premoga
(tar. št. 25.30).


27.03

ŠOTA (VKLJUČNO ŠOTNA SLAMA), NEAGLOMERIRANA ALI AGLOMERIRANA

Šota nastaja iz delno zoglenelega rastlinskega materiala in je
ponavadi lahka in vlaknaste strukture.

Ta tar. številka vključuje vse vrste šote, vštevši posušeno ali
aglomerirano, ki se uporablja kot kurivo, nadalje zdrobljeno šoto
in šotno slamo (odpadke), ki se uporablja za izboljšanje
zemljišča ali v druge namene.

Ta tar. številka vključuje tudi zmesi šote in peska ali gline,
katerim daje bistvene lastnosti šota, neglede na to, ali
vsebujejo majhne količine gnojil ali ne, kot so dušik, fosfor ali
kalij. Ti proizvodi se uporabljajo predvsem kot izboljševalci
tal.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje:

(a)  šotna vlakna (znana kot "berandin"), pripravljena za
tekstilno uporabo (oddelek XI) in

(b)  cvetličnih lončkov in drugih predmetov iz šote, vštevši
izolacijske plošče za stavbe, katere pridobivajo z rezanjem ali
stiskanjem v kalupih (68. poglavje).


27.04

KOKS IN POLKOKS IZ ČRNEGA PREMOGA, RJAVEGA PREMOGA, LIGNITA ALI
ŠOTE, NEAGLOMERIRANA ALI AGLOMERIRANA; RETORTNO OGLJE

Koks je trdni ostanek, ki nastaja pri suhi destilaciji črnega
premoga, rjavega premoga, lignita ali šote brez prisotnosti
zraka. Pridobiva se v koksarniških pečeh iz bituminoznih črnih
premogov različnih kvalitet.

Polkoks se pridobiva z destilacijo črnega premoga, rjavega
premoga ali lignita pri nizkih temperaturah.

Koks in polkoks iz te tar. številke sta lahko uprašnena ali
aglomerirana.

Retortno oglje (plinsko oglje) je trda, črna in krhka oblika
premoga, ki ob udarcu kovinsko odzvanja. Pridobiva se kot
stranski proizvod v plinarnah in koksarnah in se nabira na
zidovih peči in retort. To oglje ponavadi sestoji iz kosov
nepravilnih oblik, pri katerih je ena stran malo bolj zaobljena
(glede na obliko retorte).

Retortno oglje v nekaterih državah imenujejo "umetni grafit",
vendar se to ime pravzaprav nanaša na umetno proizveden grafit,
ki spada v tar. št. 38.01.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  koks iz katranske smole in petrolejski koks (tar. št. 27.08
in 27.13) in

(b)  predmete iz retortnega premoga, ki se uporabljajo v
električarstvu (tar. št. 85.45).


27.05

PLIN ČRNEGA PREMOGA, VODNI PLIN, GENERATORSKI PLIN IN PODOBNI
PLINI, RAZEN NAFTNIH PLINOV IN PLINOV DRUGIH PLINSKIH
OGLJIKOVODIKOV

Plin črnega premoga pridobivajo z njegovo destilacijo brez
prisotnosti zraka ponavadi v plinarnah ali koksarnah. To je
kompleksna zmes vodika, metana, ogljikovega monoksida itd.,
uporablja pa se za razsvetljavo in ogrevanje.

Ta tar. številka vključuje plin, proizveden s podzemno
plinifikacijo (vplinjanjem), generatorski plin in podobne pline
(npr. plin iz visokih peči). Tarifna številka vključuje tudi
zmesi plinov, ki se pridobivajo s crackingom ali reformiranjem
mineralnih olj (naftne pline in naravne pline, običajno v
prisotnosti pare). Te zmesi so po sestavi podobne plinu črnega
premoga in se uporabljajo za razsvetljavo in ogrevanje ter pri
sintezi kemikalij, npr. metanola in amonijaka itd. V slednjem
primeru jih včasih imenujejo "plini za sintezo". Vendar pa ta
tar. številka izključuje pline, navedene v tar. št. 27.11.


27.06

KATRAN, DOBLJEN Z DESTILACIJO ČRNEGA PREMOGA, RJAVEGA PREMOGA,
LIGNITA IN ŠOTE, IN DRUGI MINERALNI KATRANI, DEHIDRATIRANI ALI
NEDEHIDRATIRANI ALI DELOMA DESTILIRANI ALI NE, VKLJUČNO
REKONSTRUIRANI KATRANI

Ti katrani so sestavljene zmesi spremenljivih deležev aromatičnih
in alifatskih sestavin, ki ponavadi nastajajo pri destilaciji
črnega premoga, rjavega premoga, lignita ali šote.

Ta tar. številka vključuje naslednje vrste katranov:

(1)  Katrane,proizvedene z destilacijo črnega premoga pri visoki
temperaturi in ki pretežno sestoje iz aromatičnih sestavin, kot
so npr. benzen, fenol, naftalin, antracen in fenolne homologe,
piridinske baze itd.

(2)  Katrane, pridobljene z destilacijo črnega premoga, rjavega
premnoga, lignita ali šote, ali pa z destilacijo črnega premoga
pri nizki temperaturi.Ti katrani so prejšnjim podobni, vendar
vsebujejo večji delež alifatskih, naftenskih in fenolnih spojin.

(3)  Druge vrste mineralnih katranov, vštevši tiste, ki se
pridobivajo e gene ratorjih vodnega plina v času vplinjevanja
črnega premoga.

Ta tar. številka vključuje tudi dehidrirane ali delno dehidrirane
katrane in rekonstruirane katrane, katere pridobivajo z mešanjem
smole in kreozotnih olj ali z drugimi proizvodi, ki se
pridobivajo z destilacijo katrana črnega premoga.

Katrane uporabljajo predvsem za nadaljnjo destilacijo, pri kateri
se dobi tudi vrsta olj in drugih proizvodov katrana črnega
premoga. Katrani se uporabljajo tudi za nepremočljive materiale
in za cestne prevleke itd.

Ta tar. številka ne vključuje katranov, ekstrahiranih iz
nemineralnih surovin, npr. lesnega katrana (tar. št. 38.07).


27.07

OLJA IN DRUGI PROIZVODI, DOBLJENI Z DESTILACIJO KATRANA IZ ČRNEGA
PREMOGA PRI VISOKI TEMPERATURI; PODOBNI PROIZVODI, PRI KATERIH
MASA AROMATSKIH SNOVI PRESEGA MASO NEAROMATSKIH SESTAVIN

2707.10 - Benzen

2707.20 - Toluen

2707.30 - Ksilen

2707.40 - Naftalen

2707.50 - Mešanice drugih aromatskih ogljikovodikov, pri katerih
          65 vol.% ali več  (vštevši izgube) destilira pri
          temperaturi 250 stopinj C (po metodi ASTM D 86)

2707.60 - Fenoli

        - drugo:

2707.91 - - kreozotna olja

2707.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Olja in druge proizvode, dobljene z destilacijo katrana
črnega premoga pri visoki temperaturi, v večjih ali manjših
razmakih frakcij, ki tvorijo zmesi, sestoječe pretežno iz
aromatičnih ogljikovodikov in drugih aromatičnih spojin.

Ta olja in drugi proizvodi vključujejo:

-  benzen, toluen, ksilen in solventno nafto,

-  naftalinska olja in surovi naftalin,

-  antracitna olja in surovi antracit, - fenolna olja (fenoli,
krezoli, ksilati itd.),

-  piridin, kinolin in akridinske baze ter

-  kreozolna olja

(2)  Podobna olja in proizvode, ki pretežno sestoje iz
aromatičnih sestavin, dobljenih z destilacijo katrana črnega
premoga pri nizkih temperaturah ali drugega mineralnega katrana z
"retifikacijo lahkih frakcij" plina črnega premoga, s predelavo
nafte ali kako drugače.

Ta tar. številka vključuje prej navedena olja in proizvode, suhe
ali rafinirane, vendar izključuje kemično določene spojine v
čistem ali komercialno čistem stanju, ki se pridobivajo z
nadaljnjo destilacijo ali frakcijskimi procesi ter pri drugih
predelovalnih procesih katranskih olj (29. poglavje). Za benzen,
toluen, naftalen, antracen, fenol, krezole, kislole, piridin in
nekatere derivate piridina, obstajajo posebni kriteriji čistosti,
podani v ustreznih delih Komentarja pri tar. št. 29.02, 29.07 in
29.33.

Olja lesnega katrana spadajo v 38. poglavje.

Ta tar. številka ne vključuje mešanih alkilbenzenov in mešanih
alkilnaftalenov, dobljenih z alkiliranjem benzena in naftalena
in, ki imajo dovolj dolgo bočno verigo (tar. št. 38.17).


27.08

SMOLA IN SMOLNI KOKS, DOBLJENI IZ KATRANA ČRNEGA PREMOGA ALI IZ
DRUGIH MINERALNIH KATRANOV

2708.10 - Smola

2708.20 - Smolni koks

Smola, zaobsežena v tej tar. številki, je ostanek destilacije
katrana črnega premoga ali drugih mineralnih katranov pri visoki
ali nizki temperaturi. Vsebuje majhen delež težkih katranskih
olj. Je črne ali rjave barve in je lahko mehka ali krhka.
Uporablja se za proizvodnjo elektrod, katrana (tera) za ceste, za
proizvodnjo nepremočljivih mešanic, za aglomeriranje prahu črnega
premoga itd.

Smola, ki je le malenkostno modificirana s prepihovanjem z
zrakom, je podobna neprepihani smoli in ostane uvrščena v to tar.
številko.

Koks je končni ostanek proizvoda, ki nastane pri destilaciji
katrana črnega premoga ali drugih mineralnih katranov ali
njihovih smol pri visoki ali nizki temperaturi. Uporablja se za
izdelavo elektrod ali kot gorivo.


27.09

NAFTA IN OLJA, DOBLJENA IZ BITUMINOZNIH MINERALOV, SUROVA

Ta tar. številka vključuje surovo nafto in surova olja, dobljena
iz bituminoznih mineralov (npr. iz skrilavca, apnenčastih kamnin,
peska itd.), torej naravne proizvode kakršnekoli sestave,
dobljene iz normalnih ali kondenzacijskih oljnih vsedlin -
ostankov, ali pa z destruktivno destilacijo bituminoznih miralov.
Tako dobljena surova olja ostanejo uvrščena v tej tar. številki
tudi, če so bila izpostavljena naslednjim postopkom:

(1) dekantiranju,

(2)  razsoljevanju,

(3)  dehidriranju,

(4)  stabiliziranju z namenom normalizirati pritisk pare,

(5)  eliminiranju zelo lahkih frakcij z namenom, da bi se vrnile
v oljne oborine, da bi se izboljšala drenaža in vzdrževanje
pritiska,

(6)  dodajanju zgolj tistih ogljikovodikov, predhodno dobljenih
po fizikalnih metodah v času poteka pravkar navedenih procesov in

(7)  vsakemu drugemu manjšemu postopku pod pogojem, da le-ta ne
spremeni značaja proizvoda.


27.10

OLJA, DOBLJENA IZ NAFTE IN OLJA, DOBLJENA IZ BITUMINOZNIH
MIRALOV, RAZEN SUROVIH; PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
NA DRUGEM MESTU, KI VSEBUJEJO PO MASI 70% ALI VEČ OLJ IZ NAFTE
ALI OLJ, DOBLJENIH IZ BITUMINOZNIH MINERALOV ČE SO TA OLJA
OSNOVNE SESTAVINE TEH PROIZVODOV

Proizvodi, zaobseženi v tej tar. številki so tisti, ki so bili
izpostavljeni kateremukoli postopku razen tistih, navedenih v
komentarju k tar. št. 27.09. Ta tar. številka vključuje:

(A)  Olja, iz katerih so lahke frakcije izločene z destilacijo,
kot tudi lahka, srednja in težka olja, dobljena v večjih ali
manjših razmakih frakcij z destilacijo ali z rafinacijo surovih
olj nafte ali olj bituminoznih mineralov. Ta olja, bolj ali manj
tekoča ali poltrdna, sestoje pretežno iz nearomatičnih
ogljikovodikov, kot so npr. parafinski, ciklanski ogljkovodiki
itd.

Ta olja vključujejo:

(1)  bencin,

(2)  specialni težki bencini (white spirit),

(3)  kerozin - petrolej,

(4)  plinska olja,

(5)  kurilna olja,

(6)  vretenska olja in mazalna olja in

(7)  bela (beljena) olja.

Ta tar. številka vključuje pravkar naštete frakcije tudi, če so
obdelane naprej z namenom odstranjevanja nečistoč (npr. obdelava
s kislinami ali bazami, s selektivnimi topili, s cinkovim
kloridom, absorbcijskimi zemljinami itd., ali ponovna
destilacija) - vendar pod pogojem, ta take obdelave ne
proizvedejo kemično določene spojine v čistem ali komercialno
čistem stanju. (29. poglavje).

(B)  Podobna olje, pri katerih je teža nearomatičnih sestavin
večja od mase aromatičnih sestavin. Taka olja se lahko dobijo z
destilacijo črnega premoga pri nizki temperaturi, s hidriranjem
ali katerimkoli drugim postopkom (cracking, reforming itd.).

Ta tar. številka vključuje mešane alkilene, imenovane
tripropilen, tetrapropilen, di(izo)butilen, tri(izo)butilen itd.
To so zmesi nenasičenih acikličnih ogljikovodikov (oktileni,
nonileni, njihovi homologi in njih izomeri itd.) in nasičenih
ogljikovodikov.

Pridobivajo jih z zelo nizko polimerizacijo propilena,
izobutilena ali drugih etilenskih ogljikovodikov, ali pa z
izločanjem (npr. s frakcijsko destilacijo) iz nekaterih
proizvodov pri crackiranju mineralnih olj.

Mešani alkileni se uporabljajo predvsem pri kemičnih sintezah kot
topila ali razredčila. Zaradi njihove visoke oktanske stopnje se
lahko, ob dodajanju ustrezni aditivov, mešajo z bencinom.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje tekočih sintetičnih
poliolefinov, od katerih manj kot 60 vol % destilira pri
temperaturah do 300 stopinj C (po konverziji na 1.013 milibarov -
101,3 kPa, če se uporabi metoda destilacije z zmanjšanim
pritiskom) (39. poglavje).

Ta tar. številka ne vključuje olja, v katerih po teži
prevladujejo aromatične sestavine, dobljene s predelavo nafte ali
s katerimkoli drugim postopkom (tar. št. 27.07).

(C)  Olja, našteta pod (A) in (B), katerim so dodane razne snovi,
katerih namen je, prilagoditi jih posebnim namenom uporabe -
vendar pod pogojem, da ti proizvodi kot osnovo vsebujejo najmanj
70 vol. % naftnih olj ali olj bituminoznih mineralov ter da niso
zajeta v kakšni bolj specifični tar. številki Tarife.

Primeri vrste proizvodov, na katere se pravkar navedeno nanaša,
so:

(1)  Bencin, ki vsebuje majhne količine dodanih proizvodov proti
detonacji (npr. svinčev tretraetil in dibromoetan) in
antioksidantov (npr. para butilniaminofenol).

(2)  Olja in masti za mazanje, ki sestoje iz mešanic olj za
mazanje z zelo raznovrstnimi količinami drugih proizvodov (npr.
proizvodov za izbolj šanje mazalnih lastnosti (rastlinska olja in
masti, antioksidanti, sredstva za preprečevanje korozije,
sredstva proti penjenju, kot so to npr. silikoni itd.). Ta olja
za mazanje vključujejo tudi t.i. compound olja, to je olja za
težke delovne pogoje, nadalje olja, pomešana z grafitom (grafitne
suspenzije v naftnih oljih ali oljih iz bituminoznih mineralov),
olja za mazanje batov, olja za tekstil in masti za mazanje,
sestavljena iz olja za mazanje in 10 - 15% mila iz aluminija,
kalcija, litija itd.

(3)  Olja za transformatorje in sklopke (ki se ne uporabljajo
zaradi mazalnih lastnosti) so stabilizirana specialno rafinirana
olja z dodatkom antioksidantov, kot je npr. diterciarni
butilparakrezol.

(4)  Rezalna olja, ki se uporabljajo za hlajenje raznih orodij
itd. in materialov, ki so predmet obdelave. Sestoje iz težkih olj
z dodatkom 10 - 15% emulgatorjev (npr. alkalni sulforicinoleat)
in se uporabljajo kot vodna emulzija.

(5)  Olja za čiščenje motorjev, strojev in drugih naprav. To so
težka olja, ki ponavadi vsebujejo še majhne količine sredstev za
peptoniziranje tar da bi se olajšalo odstranjevanje gum, vsedlin
ogljika itd., nastalih med delovanjem motorja.

(6)  Olje za mazanje kalupov, ki se uporabljajo z namenom, da bi
bilo lažje odločanje keramičnih predmetov, betonskih gredic itd.,
od sten kalupov Ta olja vključujejo težka olja, ki vsebujejo npr.
okrog 10% rastlinskih masti.

(7)  Tekočine za hidravlične zavore itd, ki sestoje iz težkih
olj, katerim so dodani proizvodi za izboljšanje mazalnih
lastnosti, antioksidanti, sredstva zoper korozijo, sredstva zoper
penjenja itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  pripravkov, ki vsebujejo po teži manj kot 70% nafnih olj ali
olj iz bituminoznih mineralov, npr. pripravkov za maščenje ali
oljenje tekstila in drugih pripravkov za mazanje iz tar. št.
34.03 in tekočin za hidravlične zavore iz tar. št. 38.19

(b) pripravkov, ki vsebujejo naftna olja in olja iz bituminoznih
mineralov v kakršnihkoli deležih (tudi več kot 70% ut.), ki so
zajeta v drugih tar. številkah Nomenklature ali ki temelje na
kakšnem drugem proizvodu, razen na naftnem olju ali olju iz
bituminoznih mineralov. Tak primer je s pripravki proti koroziji
iz tar. št. 34.03, ki sestoje iz lanolina - v raztopini white
spirita je lanolin osnovni material, white spirit pa deluje le
kot razredčilo in izpari po uporabi. Enak primer so preparati za
dezinfekcijo, za insekticidne, fungicidne in podobne namene (tar.
št. 38.08), s pripravljenimi aditivi za mineralna olja (tar. št.
38.11), s sestavljenimi topili in razredčili za lake (tar. št.
38.14) in z nekaterimi pripravki iz tar. št. 38.24, kot so npr.
tekočine za vžig bencinskih motorjev. Tekočina sestoji iz
dietiletra, iz 70 mas.% ali več naftnega olja in tudi iz drugih
sestavin, v katerih je dietileter osnovna sestavina.


27.11

NAFTNI PLINI IN DRUGI PLINASTI OGLJIKOVODIKI

        - Utekočinjeni:

2711.11 - - naravni plin

2711.12 - - propan

2711.13 - - butan

2711.14 - - etilen, propilen, butilen in butadien

2711.19 - - drugo

        - V plinskem stanju:

2711.21 - - naravni plin

2711.29 - - drugo

Ta tar. številka vključuje surove plinaste ogljikovodike,
dobljene kot naravni plini ali iz nafte kot kemijski proizvod.
Metan in propan sta prav tako vključena tudi, če sta kemično
čista.

Ti ogljikovodiki so plinasti pri temperaturi 15 stopinj C in pod
pritiskom 1.013 milibarov (101,3 kPa). Lahko se dobavljajo
komprimirani kot tekočine v kovinskih kontejnerjih, vendar jim
pogosto (iz varnostnih razlogov) dodajajo majhne količine snovi z
zelo močnim vonjem, ki naj bi opozoril na izpust plina.

Ta tar. številka vključuje naslednje pline v tekočem ali
plinastem stanju:

(I)  metan in propan, z nečistočami ali čista,

(II)  etan in etilen, čistoče manj kot 95% (etan in etilen
čistoče 95% ali več se uvršča v tar. št. 29.01),

(III)  propen (propilen) čistoče manj kot 90% (propen ali
propilen čistoče 90% ali več se uvršča v tar. št. 29.01),

(IV)  butan z manj kot 95% vsebnosti n-butana in manj kot 95%
vsebnosti izobutana (butan z vsebnostjo 95% ali več n-butana ali
izobutana se uvršča v tar. št. 29.01),

(V)  buten (butilen) in butadien čistoče manj kot 90% (buteni in
butadieni čistoče več kot 90% se uvrščajo v tar. št. 29.01) in

(VI)  medsebojne zmesi propana in butan, ki se uvršča z uporabo
Temeljnega pravila 2(b).

Zgoraj navedeni procenti se računajo na suhi proizvod glede na
prostornino plinastih proizvodov in glede na težo proizvodov v
tekočem stanju.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  kemično določenih ogljikovodikov (razen metana in propana) v
čistem ali komercialno čistem stanju (tar. št. 29.01). Glede teh
ogljikovodikov z dodanimi dišavami glej splošna določila k 29.
poglavju, del (A), peta točka. Za etan, etilen, propen, butan,
butene in butadiene obstajajo posebni kriteriji čistoče, kot je
nakazano pod (II), (III), (IV) in (V) zgornjega besedila.

(b)  tekočega butana v kontejnerjih do 300 kubičnih centimetrov,
ki se uporablja za polnjenje vžigalnikov za cigarete in podobnih
vžigalnikov (razen tistih, ki predstavljajo dele navedenih
vžigalnikov) (tar. št. 36.06) in

(c) delov vžigalnikov za cigarete in podobne vžigalnike, ki
vsebujejo tekoči butan (tar. št. 96.13).


27.12

VAZELIN; PARAFINSKI VOSEK, MIKROKRISTALNI VOSEK IZ NAFTE,
STISKANI PARAFINI, OZOKERIT, VOSEK IZ RJAVEGA PREMOGA ALI
LIGNITA, VOSEK IZ ŠOTE, DRUGI MINERALNI VOSKI IN PODOBNI
PROIZVODI, DOBLJENI S SINTEZO ALI DRUGIMI POSTOPKI, POBARVANI ALI
NEPOBARVANI

2712.10 - Vazelin

2712.20 - Parafinski vosek, ki vsebuje po teži manj kot 0.75%
          mase olja

2712.90 - Drugo

(A)  Vazelin

Vazelin je mastnega otipa, bele, rumenkaste ali temnorjave barve.
Pridobivajo ga iz ostankov destilacije nekaterih surovih naft,
ali z mešanjem razmeroma visoko viskoznih naftnih olj s takimi
ostanki, ali pa z mešanjem parafina ali cerezina z zadosti
rafiniranim mineralnim oljem. Ta tar. številka vključuje surovi
vazelin (včasih imenovan "petrolatum"), razbarvan ali rafiniran.
Ta tar. številka vključuje tudi sintetični vazelin.

Da bi vazelin lahko uvrstili v to tar. številko, mora biti
njegova točka strjevanja najmanj 30 stopinj C, odrejeno z
rotacijskim termometrom (po ASTM D-938), gostote pri 70 stopinj C
manjše od 0,942 g/ cm3 (zmerjeno s konično penetracijo pri 25
stopinj C po metodi ASTM D-217 (1. Če je vzorec pretrd, se ne
uporablja metoda penetracije ASTM D-217, temveč metoda
penetracije ASTM D-937.) manjšo od 350 oziroma zmerjeno s konično
penetracijo po metodi ASTM D-937 ne manjšo od 80).

Vendar pa so izključeni vsi preparati na osnovi vazelina (na
primer: masti za mazanje) iz tar. št. 27.10 ali 34.03

(B)  Parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte stiskani
parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga in lignita, vosek iz
šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s
sintezo ali z drugimi postopki, obarvani ali neobarvani

Parafinski vosek je ogljikovodikov vosek, ekstrahiran in
nekaterih destilatov naftnih olj ali olj, dobljenih iz skrilavcev
ali pa drugih bituminoznih mineralov. Ta vosek je prozoren, je
bele ali rumenkaste barve in ima razmeroma izrazito kristalno
strukturo.

Mikrokristalni vosek je tudi ogljikovodikov vosek. Ekstrahira se
iz ostankov nafte in iz frakcij mazalnih olj, destiliranih v
vakuumu. Od parafina je bolj kalen in ima bolj fino in manj vidno
kristalno strukturo. Običajno ima višje tališče kot parafin.
Variira od mehkega in plastičnega do trdega in krhkega in je
temnorjave do bele barve.

Ozokerit je naravni mineralni vosek - prečiščenega poznajo kot
cerezin.

Vosek iz rjavega premoga ali lignita (ali montana vosek) je
proizvod, znan kot "montanova smola" in je ester voskov,
ekstrahiran iz rjavega premoga ali lignita. V surovem stanju je
trd in temen, v rafiniranem stanju pa je lahko bel.

Vosek iz šote je fizikalno in kemično podoben vosku iz rjavega
premoga ali lignita, le da je nekoliko mehkejši.

Drugi mineralni voski, ki spadajo v to tar. številko (stiskani
parafin in brezoljni parafin) nastajajo pri sproščanju mazalnih
olj iz voskov. So manj prečiščeni in vsebujejo več olj kot
parafina. Njihova barva variira od bele do svetlorjave.

Ta tar. številka vključuje tudi proizvode, ki so pridobljene
sintetično ali kako drugače, in so proizvodom, ki jih ta tar.
številka vključuje, podobni (npr. sinetetični parafin in
sintetični mikrokristalni vosek). Ta tar. številka ne vključuje
voske višjih polimerov, kot je npr. polietilenski vosek. Ti
spadajo v tar. št. 34.04.

V to tar. številko spadajo vsi voski, neglede na to, ali so
surovi ali rafinirani, ali so medsebojno pomešani in ali so
obarvani ali ne. Uporabljajo se za izdelavo sveč (predvsem
parafin), za izolacijo, za apreturo tekstilov, impregnacijo
vžigalic, antikorozivno zaščito itd.

Vendar pa se naslednji proizvodi uvrščajo v tar. št. 34.04:

(a)  umetni voski, ki se pridobivajo s kemično modifikacijo voska
iz rjavega premoga ali lignita ali drugih mineralnih voskov,

(b) neemulgirane zmesi ali pa take, ki ne vsebujejo topila, ki
sestoje iz:

(i)  voskov iz te tar. številke, pomešanih z živalskimi voski
(vštevši spermacet), z rastlinskimi voski ali z umetnimi voski;

(ii) voskov iz te tar. številke, pomešanih z maščobami, smolami,
mineralnimi snovmi ali drugimi snovmi pod pogojem, da imajo
lastnosti voska.


27.13

NAFTNI KOKS, BITUMEN IN DRUGI OSTANKI IZ NAFTE ALI OLJ IZ
BITUMINOZNIH MINERALOV

        - Naftni koks:

2713.11 - - nežgan

2713.12 - - žgan

2713.20 - Naftni bitumen

2713.90 - Drugi ostanki iz nafte ali iz olj, dobljenih iz
          bituminoznih mineralov

(A)  Naftni koks, surovi ali kalciniran, je črne barve, porozen,
trd ostanek, dobljen pri crackiranju ali pri destruktivni
destilaciji nafte. Uporablja se predvsem kot surovina za
proizvodnjo elektrod (kalcinirani naftni koks) ali kot gorivo
(surovi naftni koks).

(B)  Bitumen iz nafte (znan tudi kot naftni katran, naftni
asfalt), so ponavadi pridobiva kot ostanek pri destilaciji surove
nafte. Je rjave ali črne barve, lahko je mehek ali krhek.
Uporablja se za asfaltiranje cest, za impregnacijo itd. Bitumen
iz nafte ostane uvrščen v to tar. številko tudi, če je
malenkostno preoblikovan z vpihavanjem zraka in je nevpihovanemu
bitumnu podoben.

(C)  Drugi ostanki iz nafte vključujejo:

(1)  ekstrakte, nastale pri obdelavi mazalnega olja z enim izmed
selektivnih topil,

(2)  smolo iz nafte in druge smolaste snovi, dobljene iz nafte in

(3)  kisle ostanke in uporabljene zemljine za beljenje, ki
vsebujejo določeni delež olj.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  v vodi topnih naftenatov in naftnih sulfonatov (vštevši
tiste, ki vsebujejo kakšen odstotek mineralnih olj), kot so tisti
iz alkalijskih kovin, amonijaka ali iz etanolamina (tar. št.
34.02),

(b)  v vodi netopnih naftenatov in naftnih sulfonatov (tar. št.
38.24) pod pogojem, da niso zajeti v bolj specifičnih tar.
številkah in

(c)  naftenskih kislin, surovih ali rafiniranih (tar. št. 38.24).


27.14

BITUMEN IN ASFALT, NARAVNA; BITUMINOZNI IN OLJNI SKRILAVCI IN
KATRANSKI PESEK; ASFALTITI IN ASFALTNE KAMNINE

2714.10 - Bituminozni in oljni skrilavci in katranski pesek

2714.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje naravni bitumen in naravni asfalt
(vštevši tudi asfalt iz jezera Trinidad in materiale, v nekaterih
deželah zane kot "asfaltni pesek"). To so rjave ali črne, trdne
ali zelo viskozne zmesi ogljikovodikov, ki nastajajo na naravni
način z inertno mineralno snovjo, ki lahko predstavlja osnovo za
asfalt.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  bituminozne ali oljne skrilavce in katranski pesek,

(2)  asfaltite in

(3)  asfaltne apnence in druge asfaltne kamnine.

Našteti materiali ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če
so obdelani ali ne z namenom odstranjevanja vode ali jalovine,
uprašeni ali ne in medsebojno pomešani ali ne. Določena količina
dodane vode naravnemu bitumnu ne spreminja njegovega uvrščanja
proizvoda za namene in tar. št. 27.14. Nadalje se v to tar. št
uvrščajo še dehidrirani naravni bitumen in naravni bitumen v
prahu, dispergiran v vodi in ki vsebuje majhne količine
emulgatorja, katerega namen je zgolj zagotoviti varen in priročen
transport.

Uporabljajo se za asfaltiranje cest, za vzpostavljanje
nepremočljivosti, za izdelavo lakov, emajla itd. Bituminozni
skrilavci in terpesek uporabljajo kot surovine za pridobivanje
mineralnih olj.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  termakadama (tar. št. 25.17),

(b)  bituminoznega črnega premoga (tar. št. 27.01),

(c)  bituminoznega rjavega premoga in lignita (tar. št. 27.02),

(d)  bitumena iz nafte (tar. št. 27.13),

(e)  bituminoznih mešanic na osnovi naravnega bitumna z dodanimi
snovmi, razen vode in emulgatorja, nujnega zgolj zaradi varnega
in priročnega transporta (tar. št. 27.15) in

(f)  izdelkov iz asfalta iz  tar. št. 68.07.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 2714.10

Ta tar. podštevilka vključuje sedimentne kamnine in pesek, ki
vsebujejo ogljikovodike, ki se lahko izločijo v obliki proizvodov
iz tar. številke 27.09 (surova nafta in surova olja iz
bituminoznih materialov), ali pa v obliki, iz katerih se ti
proizvodi lahko ekstrahirajo. Dobi se lahko tudi plin in drugi
proizvodi. Izločevanje poteka s postopkom segrevanja ali z drugim
ekstrakcijskim postopkom (npr. z destilacijo, z destilacijo v
retorti ali z mehanskimi postopki). Ogljikovodiki, ki se nahajajo
v skrilavcih, so lahko v obliki organskih snovi, imenovanih
kerogeni.


27.15

BITUMENSKE ZMESI NA OSNOVI NARAVNEGA ASFALTA, NARAVNEGA BITUMNA,
BITUMNA IZ NAFTE, MINERALNEGA KATRANA ALI MINERALNE KATRANSKE
SMOLE (NPR. BITUMINOZNI KIT, CUTBACK)

Bitumenske zmesi iz te tar. številke vključujejo:

(1)  Cut-back odpadke, ki ponavadi sestoje iz 60% ali več
bitumena z razredčilom in ki se uporabljajo za asfaltiranje cest.

(2)  Emulzije ali obstojne asfaltne suspenzije, suspenzije
bitumena, smole ali katrana v vodi, katere se še posebej
uporabljajo za asfaltiranje cest.

(3)  Asfaltne in druge bitumenske kite, kot tudi podobne
bituminozne zmesi, ki vsebujejo mineralne snovi, kot sta pesek
ali azbest. Te snovi se uporabljajo za zalivanje sestavov in
razpok, kot materiali za izlivanj itd.

Ta tar. številka vključuje vse proizvode tudi, če so aglomerirani
v bloke itd. in so take vrste, da se pred uporabo ponovno
stalijo, vendar izključuje končne proizvode pravilnih oblik (kot
so npr. plošče za tlakovanje, listi in ploščice - strešniki -
tar. št. 68.07).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  termakadam (drobljen kamen, pomešan s katranom - tar. št.
25.17),

(b)  dolomit, aglomeriran s katranom (tar. št. 25.18),

(c)  zmesi katrana s kreozotnimi olji ali drugimi proizvodi
destilacije katrana iz črnega premoga (tar. št. 27.06),

(d)  dehidriranii naravni bitumen ali naravni bitumen v prahu,
dispergiran v vodi, kateri so dodane majhne količine emulgatorja,
katerega namen je zgolj zagotoviti varen transport in rokovanje
(tar. št. 27.14) in

(e)  bituminozne barve in lake (tar. št. 32.10), ki se od
nekaterih mešanic iz te tar. številke razlikujejo npr. po bolj
finih polnilih (v kolikor so uporabljena), po možni prisotnosti
enega ali več sredstev za plastenje (izvzemši asfalta, bitumena,
katrana in smole), po sposobnosti sušenja na prostem (kot je
primer pri barvah in lakih) ter tenkosti ali trdoti sloja, ki ga
oblikujejo in

(f)  pripravke za mazanje iz tar. št. 34.03.


27.16

ELEKTRIČNA ENERGIJA (FAKULTATIVNA TAR. ŠTEVILKA)

Ta tar. številka ne zahteva posebnega komentarja.


                           ODDELEK VI

       PROIZVODI KEMIČNE INDUSTRIJE IN SORODNIH INDUSTRIJ

OPOMBE:

1.  (a)  Proizvodi (razen radioaktivnih rud), ki ustrezajo
poimenovanjem v tar. št. 2844 ali 2845, se uvrščajo v omenjeni
tarifni številki, ne pa v druge tarifne številke carinske
nomenklature.

(b)  V skladu s prejšnjim odstavkom se proizvodi, ki ustrezajo
poimenovanjem v tar.št. 2843 ali 2846., uvrščajo samo v omenjeni
tarifni številki, ne pa v druge tarifne številke tega oddelka.

2.  V skladu z opombo št.1 se proizvodi, ki bi se zaradi
pakiranja na drobno ali v odmerjene količine uvrstili v tar. št.
3004, 3005, 3006, 3212, 3303, 3304, 3305, 3306, 3307, 3506, 3707
ali 3808, se uvrščajo samo v omenjeni tar. št., (2844 ali 2845)
ne pa v druge tarifne številke carinske nomenklature.

3.  Proizvodi, pripravljeni v garniturah, ki sestoje iz dveh ali
več ločenih sestavin, od katerih se nekatere ali vse uvrščajo v
ta oddelek in so namenjene za to, da se pomešajo skupaj, da bi se
dobil proizvod VI. ali VII. oddelka, se uvrščajo v ustrezno
tarifno številko za ta proizvod pod pogojem, da so sestavine:

(a)  take, da je iz tega, kako so pripravljene, razvidno, da so
namenjene za uporabo skupaj brez poprejšnjega prepakiranja,

(b)  da se skupaj carinijo in

(c)  da so take, da je razvidno iz njihove narave ali po
sorazmernih količinah, v katerih so zastopane, da se med seboj
dopolnjujejo.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Opomba št. 1

Skladno z določili točke (a) opombe št. 1 se vsi radioaktivni
kemični elementi, radioaktivni izotopi in spojine teh elementov
in izotopov (anorganskih ali organskih, kemično določenih ali
nedoločenih) uvrščajo v tar. št. 28.44 tudi, če bi se lahko
uvrstili v kako drugo tar. številko te Nomenklature. Zato se npr.
radioaktivni glicerin in radioaktivni natrijev klorid uvrščata v
tar. številko 28.44 in ne v tar. številko 15.20 oziroma 25.01.
Podobno je z radioaktivnim etilnim alkoholom, z radioaktivnim
zlatom in radioaktivnim kobaltom, ki se v vseh primerih uvrščajo
v tar. številko 28.44. Vandar pa je treba omeniti, da se
radioaktivne rude uvrščajo v oddelek V Nomenklature.

V primerih izotopov in njihovih spojin, ki niso radioaktivne,
predvideva opomba, da se (anorganski ali organski, kemično
določeni ali nedoločeni), uvrščajo v tar. številko 28.45 in ne
drugam. Ogljikov izotop se uvršča v tar. številko 28.45 in ne v
tar. številko 28.03.

Točka (b) opombe predvideva, da se blago, opisano v tar.
številkah 28.43 ali 28.46, uvršča v eno izmed obeh tar. številk
oziroma v ustrezno številko in v nobeno drugo številko iz oddelka
VI - vselej pod pogojem, da blago ni radioaktivno ali v obliki
izotopa (v tem primeru se uvršča v tar. številke 28.44 ali
28.45). Glede na to predvideva ta točka opombe, da se npr.
srebrov kazeinat uvršča v tar. številko 28.43 in ne v tar.
številko 35.01, srebrov nitrat pa, celo če je pakiran za prodajo
na drobno, pripravljen za uporabo v fotografiji, uvršča v tar.
št. 28.43 in ne v tar. št. 37.07.

Vendar je treba omeniti, da imata tar. številki 28.43 in 28.46
prednost le pred tarifnimi številkami iz oddelka VI. V kolikor je
blago, opisano v tar. št. 28.43 ali 28.46, zajeta tudi v tarifnih
številkah drugih oddelkov Nomenklature, je uvrščanje takega blaga
odvisno od uporabe ustrezne opombe oddelka ali poglavja in od
osnovnih pravil za uporabo Carinske Nomenklature.

Tako se npr. gadolinit, spojina kovine redkih zemljin in vsled
tega dejstva zajet v tar. št. 28.46, uvršča v tar. številko
25.30, saj opomba 3(a) k 28. poglavju izključuje vse mineralne
proizvode iz oddelka V.

Opomba št. 2

Opomba št. 2 predvideva, da se blago (razen naštetega v tar.
številkah od 28.43 do 28.46), ki je zajeta v tar. številkah
30.04, 30.05, 30.06, 32.12,

33.04, 33.05, 33.06, 33.07 ali 33.08, zaradi dejstva, da je
pripravljena v odmerkih ali za prodajo nadrobno, uvršča v te tar.
številke, neglede na to, da bi bila lahko uvrščena tudi v kakšno
drugo tar. številko Nomenklature. Žveplo, pripravljeno za prodajo
na drobno za terapevtske namene, se na primer, uvršča v tar.
številko 30.04 in ne v tar. številko 25.03 ali 28.02, dekstrin,
pripravljen za prodajo na drobno kot lepilo, pa se uvršča v tar.
številko 35.06 in ne v tar. številko 35.05.

Opomba št. 3

Ta opomba se nanaša na razvrščanje blaga, pripravljenega v
garniturah, ki sestoji iz dveh ali več posebnih sestavin, od
katerih se nekateri ali vsi uvrščajo v oddelek VI. Vendar pa se
ta opomba omejuje na garniture, katerih sestavine so predvideni,
da se med seboj pomešajo, da bi nastal proizvod iz oddelka VI ali
VII, Take garniture se morajo uvrstiti v tar. številko, ki temu
proizvodu ustreza, vendar pod pogojem, da sestavine izpolnjujejo
pogoje, opredeljene v točkah (a), (b) in (c) opombe.

Primeri blaga v obliki takih garnitur so na primer zobarski
cementi in druga zobarska polnila iz tar. št. 30.06, nekateri
laki in barve iz tar. številk od 32.08 do 32.10 in kiti itd. iz
tar. št. 32.14. Glede razvrščanja blaga, pripravljenega brez
trdilca, posebej glej splošna določila k 32,. poglavju in
komentar k tar. številki 32.14.

Omeniti je treba, da blago, pripravljeno v garniturah, ki sestoje
iz dveh ali več posebnih sestavin, od katerih se nekateri
uvrščajo v oddelek VI, predvidenih za sukcesivno uporabo brez
predhodnega mešanja, ni zajeto v opombi št. 3 tega oddelka. To
blago, namenjeno za prodajo nadrobno, se razvršča z uporabo
osnovnih pravil (Temeljno pravilo 3(b) za uporabo Carinske
Nomenklature. Blago, ki ni pripravljeno za prodajo na malo, ne
šteje za garnituro v smislu te Nomenklature in se razvršča ločeno
v svoje ustrezne tar. številke.


                          28. POGLAVJE

      ANORGANSKI KEMIČNI PROIZVODI; ORGANSKE IN ANORGANSKE
         SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, KOVIN REDKIH ZEMLJIN,
               RADIOAKTIVNIH ELEMENTOV IN IZOTOPOV

OPOMBA:

1.  Razen v primerih, ko poimenovanja tarifnih številk in opombe
določajo drugače, obsegajo tar. številke tega poglavja samo:

(a)  izločene kemične elemente in izločene kemično določene
spojine, kemično čiste ali z nečistočami;

(b)  proizvode, navedene pod (a) te opombe, raztopljene v vodi;

(c)  proizvode, navedene pod (a) te opombe, v drugih topilih, ki
so dodana samo zaradi varnosti ali transporta, pod pogojem, da
proizvod zaradi topila, ki mu je dodano, ni postal bolj primeren
za posebno, kot pa za splošno rabo;

(d) proizvode, navedene pod (a), (b) ali (c) te opombe, z dodanim
stabilizatorjem (vključno s sredstvi proti skepljanju) potrebnim
za njihovo zaščito ali transport;

(e) proizvode, navedene pod (a), (b), (c) ali (d) te opombe, ki
so jim dodana sredstva proti prašenju ali barvila zaradi
njihovega lažjega prepoznavanja ali zaradi varnosti, pod pogojem,
da proizvod zaradi dodatkov ni postal bolj primeren za posebno,
kot pa za splošno rabo.

2. Poleg ditionitov in sulfiksilatov, stabiliziranih z organskimi
snovmi (tar. št. 2831), karbonatov in perkarbonatov anorganskih
baz (tar. št. 2836), cianidov, cianidovih oksidov in kompleksnih
cianidov anorganskih baz (tar. št. 2837), fulminatov, cianatov in
tiocianatov, anorganskih baz (tar. št. 2838), organskih
proizvodov, vključenih v tar. št. 2843 do 2846, in karbidov (tar.
št. 2849) se uvrščajo v to poglavje samo naslednje ogljikove
spojine:

(a)  ogljikovi oksidi, cianovodik in fulminova, izocianova,
tiocianova in druge enostavne ali kompleksne cianove kisline
(tar. št. 2811);

(b)  ogljikovi oksihalogenidi (tar. št. 2812);

(c)  ogljikov disulfid (tar. št. 2813);

(d) tiokarbonati, selenokarbonati, telurokarbonati,
selenocianati, telurocianati, tetratiocianatodiaminokromati
(reinekati) in drugi kompleksni cianati anorganskih baz (tar. št.
2842);

(e) vodikov peroksid, strjen s sečnino (tar. št. 2847), ogljikov
oksisulfid, tiokarbonilni halogenid, cianogen, cianohalogenidi in
cianamid in njihove kovinske spojine (tar. št. 2851) razen
kalcijevega cianamida, čistega ali ne (31. poglavje).

3.  V skladu z opombo št. 1 v VI. oddelku v to poglavje ne
spadajo:

(a)  natrijev klorid in magnezijev oksid, bodisi kemično čista
ali ne, in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v V. oddelek;

(b)  organsko-anorganske spojine, razen tistih iz predhodne 2.
opombe;

(c)  proizvodi, navedeni v 2., 3., 4. in 5. opombi k 31.
poglavju;

(d)  anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori, iz
tar. št. 32.06;

(e) umetni grafit (tar. št. 38.01); proizvodi, ki so pripravljeni
kot polnila za aparate za gašenje požara, pripravljeni kot
granate ali bombe za gašenje požara iz tar. št. 38.13; proizvodi
za brisanje črnila, pakirani za prodajo na drobno, iz tar. št.
38.24; kultivirani kristali (razen optičnih elementov), ki vsak
zase tehtajo 2,5 g ali več, iz halogenidov alkalnih ali
zemeljsko-alkalnih kovin iz tar. št. 38.24;

(f) dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali
rekonstruirani) in prah iz takih kamnov (tar. št. 71.02 do 71.05)
ali plemenite kovine in zlitine plemenitih kovin iz 71. poglavja;

(g)  kovine, kemično čiste ali nečiste, in zlitine kovin ali
kermeti, vključno sintrani kovinski karbidi (kovinski karbidi
sintrani s kovino) iz XV. oddelka;

(h)  optični elementi, na primer iz halogenidov alkalnih ali
zemeljsko-alkalnih kovin (tar. št. 90.01).

4. Kemično določene kompleksne kisline, ki sestoje iz nekovinskih
kislin iz II. podpoglavja, in kovinske kisline iz IV. podpoglavja
se uvrščajo v tar. št. 28.11.

5.  Tar. št. 28.26 do 28.42 obsegajo samo kovinske ali amonijeve
soli in peroksi soli. Če iz poimenovanja tarifnih številk ne
izhaja kaj drugega, se dvojne ali kompleksne soli uvrščajo v tar.
št. 28.42.

6.  Tar. št. 28.44 obsega samo:

(a)  tehnecij (atomsko število 43), prometij (atomsko število
61), polonij (atomsko število 84) in vse elemente, katerih
atomsko število je večje od 84;

(b)  naravne in umetne radioaktivne izotope (vključno tiste iz
plemenitih kovin ali iz navadnih kovin iz XIV. in XV. oddelka),
vključno medsebojne mešanice;

(c)  anorganske in organske spojine radioaktivnih elementov ali
izotopov, kemično določene ali nedoločene, vključno medsebojne
mešanice;

(d)  zlitine, disperzije (vključno kermete), keramične proizvode
in mešanice, ki vsebujejo radioaktivne elemente ali izotope ali
njihove anorganske in organske spojine, katerih specifična
radioaktivnost je večja od 74 Bq/g (0,002 mikrokirija na gram);

(e)  izrabljeno (izsevano) gorivo (polnjenja) jedrskih
reaktorjev;

(f)  radioaktivne ostanke, uporabne ali neuporabne.

Pri tar. št. 28.44 in 28.45 in tej opombi so z izrazom "izotop"
mišljeni:

-  izolirani nuklidi, brez tistih, ki obstajajo v naravi v
monoizotopnem stanju;

-  mešanice izotopov posameznega elementa, obogatene z enim ali
več omenjenih izotopov, t.j. elementov, katerih naravna izotopna
sestava je umetno modificirana.

7.  Tar. št. 28.48 obsega bakrov fosfid (fosfor-baker), ki
vsebuje po masi več kot 15% fosforja.

8. Kemični elementi (npr.: silicij in selen), namenjeni za
uporabo v elektroniki, se uvrščajo v to poglavje, če so
neobdelani ali vlečeni, toda najprej neobdelani, in so v valjasti
obliki ali v obliki paličic. Če so rezani v ploščice ali kakšno
podobno obliko, se uvrščajo v tar. št. 38.18.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Razen, če kontekst ne narekuje drugače, je 28. poglavje omejeno
na ločene kemične elemente in ločene kemično določene spojine.

Ločeno kemično določena spojina je snov, ki sestoji iz ene
molekulske vrste (na primer: kovalentne ali ionske), katere
sestavo določa stalno razmerje elementov in, ki jo je moč
ponazoriti z določenim strukturnim diagramom. V kristalnem stanju
ustreza molekulska vrsta ponavljajoči se osnovni celici.

Elementi ločeno kemično določene spojine sestavljajo specifično
in značilno razmerje, določeno z valenco in veznimi zahtevami
posameznih atomov. Razmerje vsakega elementa je stalno in
značilno za vsako spojino, zato se imenuje "stehiometrično".

Lahko pa se pojavijo tudi majhni odkloni v "stehiometričnih"
razmerjih zaradi razpok ali vstavkov v kristalni celici. Take
spojine označujejo kot "kvazi stehiometrične" in jih uvrščamo kot
"stehiometrične", pod pogojem, da odkloni niso bili povzročeni
namerno.

            (A) Kemično določeni elementi in spojine
                 (opomba št. 1 k temu poglavju)

Kemične prvine in kemično določene spojine, ki vsebujejo
nečistoče ali so raztopljeni v vodi, ostanejo uvrščeni v 28.
poglavju.

Pojem "nečistoča" se uporablja izključno za snovi, katerih
prisotnost v posamezni kemični spojini je izključno rezultat
neposrednega procesa proizvodnje (vštevši prečiščevanje). Te
snovi lahko nastanejo zaradi kateregakoli dejavnika, izzvanega s
postopkom in so v glavnem naslednje:

(a) nepretvorjene izhodiščne snovi,

(b)  nečistoče, prisotne v izhodiščnih snoveh,

(c)  reagensi, uporabljeni v proizvodnem postopku (vštevši
prečiščevanje) in

(d)  vzporedni proizvodi.

Vendar je treba omeniti, da teh snovi v prav vseh primerih ni
šteti za "nečistoče", dovoljene z opombo 1(a). Kadar take snovi
namerno pustijo v proizvodu z namenom, da bi bil proizvod še
posebej primeren za specifično in ne splošno uporabo, teh
nečistoč ne štejemo za dovoljene.

Te prvine in spojine se iz 28. poglavja izključujejo, kadar so
raztopljeni v drugih topilih, razen v vodi, razen če je delanje
takih raztopin v navadi in pogojeno izključno z varnostnimi
ukrepi in varnostjo transporta (v tem primeru proizvod z
dodajanjem topil ne pridobiva lastnosti, zaradi katerih bi postal
primernejšim za splošno in ne za posebno uporabo).

Tako so, na primer, ogljikov oksiklorid, raztopljen v benzenu,
alkoholna raztopina amonijaka in koloidna raztopina aluminijevega
hidroksida iz tega poglavja izključeni in se morajo uvrstiti v
tar. št. 38.24. Koloidne disperzije se nasploh uvrščajo v tar.
št. 38.24, če niso bolj specifično zaobsežene v kakšni drugi tar.
številki.

Pravkar opisane izključene kemične prvine in spojine,
pripravljene z dodatnim stabilizatorjem, potrebnim za njihovo
hranjenje ali transport, se uvrščajo v tar. številke tega
poglavja. Vodikov peroksid, na primer, stabiliziran z dodatkom
borove kisline, ostane uvrščen v tar. št. 28.47. Vendar pa je
natrijev peroksid, zmešan s katalizatorjem (za proizvodnjo
vodikovega peroksida) izključen iz tega poglavja in se uvršča v
tar. št. 38.24.

Proizvodi, dodani nekaterim kemikalijam z namenom, da bi vzdržali
v svojem izvirnem fizikalnem stanju, prav tako štejejo za
stabilizatorje pod pogojem, da dodana količina v nobenem primeru
ne presega količino, nujno potrebno za dosego željenega cilja in
da dodajanje ne spremeni značaja prvotnega proizvoda in da
proizvod zaradi tega ne postane primernejši za posebno, temveč za
splošno uporabo. Z uporabo teh določil se lahko proizvodom iz
tega poglavja dodajajo sredstva proti skepljenju. Taki proizvodi
pa se, če so jim dodana sredstva za odbijanje vode, iz tega
poglavja izključujejo, saj taka dodana sredstva spremenijo
bistvene značilnosti proizvoda.

Pod istim pogojem (da zaradi dodatkov proizvod ne postane
primernejši za posebno, temveč za splošno uporabo), lahko
proizvodi iz tega poglavja vsebujejo:

(a)  dodana sredstva zoper prašenje (npr. mineralno olje, dodano
nekaterim odprtim kemikalijam z namenom preprečiti dvigovanje
prahu pri rokovanju z njimi) in

(b)  barvila, ki se dodajajo nevarnim in strupenim kemikalijam
zaradi lažje identifikacije ali iz varnostnih razlogov kot
nekakšna "oznaka" ali opozorilo tistim, ki s temi proizvodi
rokujejo. Proizvodi, katerim so dodana barvila iz drugih razlogov
(npr. silikagel s kobaltovimi solmi, ki so dodane kot indikator
vlažnosti (tar. št. 38.24), pa so izključeni iz tega poglavja.

        (B) Razlika med spojinami iz 28. in spojinami iz
           29. poglavja (opomba št. 2 k temu poglavju)

Pričujoči seznam je popolen seznam ogljikovih spojin, ki se
uvrščajo v 28. poglavje in seznam tarifnih številk, v katere se
morajo uvrstiti:

TAR. ŠT. POIMENOVANJE OGLJIKOVE SPOJINE

28.11 - ogljikovi oksidi;
cianovodik, heksacianoferovodik (II) in heksacianoferovodik
(III);
izocianova, fulminska, tiocianova, cianomolibdenska in druge
enostavne ali kompleksne cianske kisline

28.12 - ogljikovi oksihalogenidi

28.13 - ogljikov disulfid

28.31 - ditioniti in sulfosilikati, stabilizirani z organskimi
snovmi

28.36 -  karbonati in peroksikarbonati anorganskih baz

28.37 -  cianidi, oksicianidi in kompleksni cianidi
(heksacianoferati (II), heksacianoferati (III),
nitrozilpentacianoferati (II), nitrozilpencianoferati (III),
cianomanganati, cianokadmati, cianokromati, cianokobaltati,
cianoniklati, cianokuprati, cianomerkurati itd.) anorganskih baz

28.38 -  fulminati, cianati in tiocianati anorganskih baz

28.43 - tiokarbonati, selenokarbonati, telurokarbonati,
selenocianati, telurocianati, tetracianodiaminokromati
(reinekati) in drugi dvojni ali kompleklsni cianati anorganskih
baz

od 28.42 - anorganske in organske spojine:

do 28.46 (i)  plemenitih kovin

(ii)  radioaktivnih elementov

(iii)  izotopov

(iv)  kovin redkih zemljin, itirija ali skadnija

28.47 -  vodikov peroksid, utrjen s sečnino, stabiliziran ali ne

28.49 -  karbidi (binarni karbidi, borkarbidi, karbonitridi),
razen vodikovega karbida (ogljikovodika)

28.51 -  ogljikovi oksisulfid

 tiokarbonilhalogenidi

 cianidi in halogene cianove spojine

 cianamid in kovinski derivati cianamida (razen kalcijevega
cianamida,

 čistega ali z nečistočami - glej 31. poglavje)

Vse druge ogljikove spojine so iz 28. poglavja izključene.

       (C) Proizvodi, ki ostanejo uvrščeni v 28. poglavju
            tudi, če niso izolirani kemični elementi,
                niti kot kemično določene spojine

V nadaljevanju so navedene nekatere izjeme pravila, da je 28.
poglavje omejeno na določene kemične prvine in kemično določene
spojine. Te izjeme so naslednje:

TAR. ŠT.  POIMENOVANJE KEMIČNE PRVINE ALI KEMIČNE SPOJINE

28.02 -  koloidno žveplo

28.03 -  ogljigove saje

28.07 -  oleum

28.08 -  žveplodušikove kisline

28.09 -  polifosforne kisline

28.13 -  fosforni trisulfid

28.18 -  umetni korund

28.21 -  zemeljske barve, ki vsebujejo po 70 mas.% ali več
vezanega železa, računanega kot Fe2O3

28.22 -  trgovski kobaltovi oksidi

28.24 -  minij in oranžni svinec

28.30 -  polisulfidi

28.31 -  ditioniti in žveplovi silikati, stabilizirani z
organskimi snovmi

28.35 -  polifosfati

28.36 -  trgovski amonijev karbonat, ki vsebuje amonijev karbonat

28.39 -  trgovski silikati alkalijskih kovin

28.43 -  koloidne plemenite kovine amalgami plemenitih kovin
anorganske in organske spojine plemenitih kovin

28.44 -  radioaktivne prvine, radioaktivni izotopi ali spojine
(anorganske ali organske) in zmesi, ki vsebujejo te snovi

28.45 -   drugi izotopi in njihove spojine (anorganske ali
organske)

28.46 -  anorganske ali organske spojine kovin redkih zemljin,
itrija ali skandija ali iz mešanic teh kovin

28.48 -  fosfidi

28.49 -  karbidi

28.50 -   hidridi, nitridi, azidi, silicidi in boridi

28.51 -  tekoči zrak in stisnjeni zrak
Glede amalgamov (razen glede amalgamov plemenitih kovin)
predhodno glej navodila pri tar. št. 28.43.

         (D) Izključitve nekaterih kemičnih elementov in
            kemično določenih spojin iz 28. poglavja
              (opombe št. 3 in 8. k temu poglavju)

Nekatere izolirane kemične prvine in nekatere izolirane kemično
določene spojine se vselej izključujejo iz 28. poglavja tudi,
kadar so v čistem stanju. Taki primeri so:

(1)  nekateri proizvodi iz 25. poglavja (t.j. natrijev klorid in
magnezijev oksid),

(2)  nekatere anorganske snovi iz 31. poglavja (natrijev nitrat,
amonijev nitrat, dvojne soli amonijevega sulfata, dvojne soli
kalijevega nitrata in amonijevega nitrata, dvojne soli
kalcijevega nitrata in magnezijevega nitrata in amonijev
dihidrogenoortofosfat ter diamonijev hidrogenoortofosfat
(monoamonijevi in diamonijevi fosfati), pa tudi kalijev klorid,
čeprav se v nekaterih primerih lahko uvrsti v tar. št. 38.24 ali
90.01),

(3)  umetni grafit iz tar. št. 38.01,

(4)  drago in poldrago kamenje (naravno, sintetično ali
rekonstruirano) ter prah tega kamenja, ki spadajo v 71. poglavje
in

(5)  plemenite in navadne kovine, vštevši zlitine teh kovin, ki
se uvrščajo v oddelka XIV ali XV.

Nekatere druge prvine in kemično določene spojine, ki bi lahko
sicer bili uvrščeni v 28. poglavje, utegnejo biti izključeni, če
so,pripravljeni v določenih oblikah ali če so bili obdelani po
postopkih, ki kemične setave ne spreminjajo. (*Te izključitve ne
vplivajo na razvrščanje proizvodov iz tar. številk od 28.43 do
28.46 - glej opombi št. 1. in 2. k oddelku VI))

Tovrstni primeri so naslednji:

(a)  proizvod, primerni za terapevtske ali profilaktične namene,
pripravljeni v majhnih dozah (odmerkih) - oblikah za pakiranje za
prodajo na drobno za te namene (tar. št. 30.04),

(b)  proizvodi, ki se uporabljajo kot luminoforji (npr. kalcijev
volframat), ki so bili obdelani z namenom, da bi postali
luminiscenčni (tar. št. 32.06),

(c)  parfumerijski, kozmetični ali toaletni pripravki (npr.
galun), pripravljeni za prodajo za te namene (tar. št. od 33.03
do 33.07),

(d)  proizvodi, primerni za uporabo kot lepila (npr. natrijev
silikat, raztopljen v vodi), pripravljeni v pakiranjih za prodajo
na drobno kot lepila v pakiranjih, katerih neto teža ne presega 1
kg (tar. št. 35.06),

(e)  fotografski proizvodi (npr. natrijev tiosulfat),
pripravljeni v odmerkih ali pakirani za prodajo na drobno,
pripravljeni za uporabo v fotografiji (tar. št. 37.07),

(f)  insekticidi itd. (npr. natrijev tetraborat), pripravljeni
tako, kot je opisano v tar. št. 38.08,

(g)  proizvodi (npr. žveplova kislina), pripravljeni kot polnila
za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov
(tar. št. 38.13),

(h)  kemične prvine (npr. silicij in selen), pripravljeni za
uporabo v elektroniki, v obliki diskov, tankih ploščic in
podobnih oblik (tar. št. 38. 18),

(i)  sredstva za odstranjevanje črnil, pripravljena za pakiranja
za prodajo na drobno (tar. št. 38.24) in

(j)  halogenidi alkalijskih ali zemljo-alkalijskih kovin (npr.
litijev fluorid, kalcijev fluorid, kalijev bromid, kalijev
bromjodid itd.), v obliki optičnih elementov (tar. št. 90.01) ali
v obliki kultiviranih kristalov posamične teže najmanj 2,5 g
(tar. št. 38.24).

         (E) Proizvodi, ki jih lahko uvrščamo v dve ali
                več tarifnih številk 28. poglavja

Opomba št. 1 k oddelku VI govori o težavah pri uvrščanju
proizvodov, ki jih lahko uvrstimo:

(a)  v tar. št. 28.44 ali 28.45, lahko pa tudi v kakšno drugo
tar. številko 28. poglavja in

(b)  v tar. št. 28.43 ali 28.46, lahko pa tudi v kakšno drugo
tar. številko 28. poglavja (razen v tar. številki 28.44 in
28.45).

Kemično določene kompleksne kisline, ki sestoje iz nekovinske
kisline (ki spada v II. pododdelek) in kovinske kisline (ki spada
v IV. pododdelek), se uvrščajo v tar. št. 28.11 (glej opombo št.
4 k 28. poglavju in komentar k 28. poglavju).

Če iz konteksta izhaja drugače, potem se dvojne ali kompleksne
soli uvrščajo v tar. št. 28.42 (glej opombo št. 5 k 28. poglavju
in komentar k tar. številki 28.42).


                          I. PODODDELEK

                        KEMIČNI ELEMENTI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kemične elemente lahko razdelimo v dva dela - v kovine in
nekovine. Ta pododdelek vsebuje vse nekovine, vsaj v nekaterih
njihovih oblikah, medtem ko so številne kovne razvrščeni drugje v
Nomenklaturi: plemenite kovina v 71. poglavju in v tar. št.
28.43, navadne kovine v poglavjih od št. 72 do 76, v 78. in v 81.
poglavju, radioaktivni kemični elementi in izotopi v tar. št.
28.44, stabilni izotopi pa v tar. št. 28.45.

V nadaljevanju je podan seznam raznih znanih elementov z
označenim ustreznim uvrščanjem (Nekateri elementi, kot je npr.
antimon, se vedejo kot kovine in kot nekovine, zaradi tega je
potrebna pazljivost pri njihovem razvrščanju).

-----------------------------------------------------------------
Element     Kemični  Atom.štev          Uvrščanje
             znak      štev
-----------------------------------------------------------------

aktinij      Ac        89       radioaktivni element (28.44)

aluminij     Al        13       navadna kovina (76. poglavje)

americij     Am        95       radioaktivni element (28.44)

antimon      Sb        51       navadna kovina (81.10)

argon        Ar        18       redek plin (28.04)

arzen        As        33       nekovina (28.04)

astatin      At        85       radioaktivni element (28.44)

baker        Cu        29       navadna kovina (74. poglavje)

barij        Ba        56       zemeljsko-alkalni element (28.05)

berilij      Be        4        navadna kovina (81.12)

berkelij     Bk        97       radioaktivni element (28.44)

bizmut       Bi        83       navadna kovina (81.06)

bor          B         5        nekovina (28.04)

brom         Br        35       nekovina ( 28.01)

cerij        Ce        58       kovina redke zemljine (28.05)

cezij        Cs        55       alkalijska kovina (28.05)

cink         Zn        30       navadna kovina (79. poglavje)

cirkonij     Zr        40       navadna kovina (81.09)

disporzij    Dy        66       kovina redke zemljine (28.05)

dušik        N         7        nekovina (28.04)

einsteinij   Es        99       radioaktivni prvina (28.44)

erbij        Er        68       kovina redke zemljine (28.05)

evropij      Eu        63       kovina redke zemljine (28.05)

fermij       Fm        100      radioaktivni prvina (28.44)

fluor        F         9        nekovina (28.01)

fosfor       P         15       nekovina (28.04)

francij      Fr        87       radioaktivni element (28.44)

gadolinij    Gd        64       kovina redkih zemljin (28.05)

galij        Ga        31       navadna kovina (81.12)

germanij     Ge        32       navadna kovina (81.12)

hafnij       Hf        72       navadna kovina (81.12)

helij        He        2        redek plin (28.04)

holmij       Ho        67       kovina redke zemljine (28.05)

indij        In        49       navadna kovina (81.12)

iridij       Ir        77       plemenita kovina (71.10)

iterbij      Yb        70       kovina redke zemljine (28.05)

itrij        Y         39       se uvršča s kovinami redkih
                                zemljin (28.05)

jod          J         53       nekovina (28.01)

kadmij       Cd        48       navadna kovina (81.07)

kalcij       Ca        20       zemeljsko-alkalijska kovina
                                (28.05)

kalifornij   Cf        98       radioaktivni element (28.44)

kalij        K         19       alkalna kovina (28.05)

kirij        Cm        96       radioaktivni prvina (28.44)

kisik        O         8        nekovina (28.04)

klor         Cl        17       nekovina (28.01)

kobalt       Co        27       navadna kovina (81.05)

kositer      Sn        50       navadna kovina (80. poglavje)

kripton      Kr        36       redek plin (28.04)

krom         Cr        24       navadna kovina (81.12)

ksenon       Xe        54       plemeniti plin (28.04)

lantan       La        57       kovina redke zemljine (28.05)

laurencij    Lw        103      radioaktivni element (28.44)

litij        Li        3        alkalna kovina (28.05)

lutencij     Lu        71       kovina redke zemljine (28.05)

magnezij     Mg        12       navadna kovina (81.04

mangan       Mn        25       navadna kovina (81.11)

mendeljevij  Md        101      radioaktivni element (24.44)

molibden     Mo        42       kovina (81.02)

natrij       Na        11       alkalijska kovina (28.05)

neodij       Nd        60       kovina redke zemljine

neon         Ne        10       redek plin

neptunij     Np        93       radioaktivni element (25.44)

nikelj       Ni        28       navadna kovina (75. poglavje)

niobij       Nb        41       navadna kovina (81.12)

nobelij      No        102      radioaktivni element (25.44)

ogljik       C         6        nekovina (28.03) (ali glej 38.01
                                za umetni grafit)

osmij        Os        76       plemenita kovina (71.10)

paladij      Pd        46       plemenita kovina (71.10)

platina      Pt        78       plemenita kovina (71.10)

plutonij     Pu        94       radioaktivni element (28.44)

polonij      Po        84       radioaktivni element (28.44)

prazeodij    Pr        59       metal redke zemljine (28.05)

prometeum    Pm        61       radioaktivni element (28.44)

protaktinij  Pa        91       radioaktivni element (28.44)

radij        Ra        88       radioaktivni element (28.44)

radon        Rn        86       radioaktivni element (28.44)

renij        Re        75       navadna kovina (81.12)

rhodij       Rh        45       plemenita kovina (71.10)

rubidij      Rb        37       alkalna kovina (28.05)

rutenij      Ru        44       plemenita kovina (71.10)

samarij      Sm        62       kovina redke zemljine (28.05)

selen        Se        34       nekovina (28.04)

silicij      Si        14       nekovina (28.04)

skandij      Sc        21       se uvršča s kovinami redkih
                                zemljin (28.05)

rebro        Ag        47       plemenita kovina (71.10)

stroncij     Sr        38       zemljo-alkalijska kovina (28.05)

svinec       Pb        82       navadna kovina (78. poglavje)

talij        Ti        81       navadna kovina (81.12)

tantal       Ta        73       navadna kovina (81.03)

tehnecij     Tc        43       radioaktivni element (28.44)

telur        Te        52       nekovina (28.04)

terbij       Tb        65       kovina redke zemljine (28.05)

titan        Ti        22       navadna kovina (81.08)

torij        Tr        90       radioaktivni element (28.44)

tulij        Tm        69       kovina redke zemljine (28.05)

uran         U         92       radioaktivni element (8.44)

vanadij      V         23       navadna kovina (81.12)

vodik        H         1        nekovina (28.04)

wolfram      W         74       navadna kovina (81.01)

zlato        Au        79       plemenita kovina (71.08)

železo       Fe        26       navadna kovina (72. poglavje)

živo srebro  Hg        80       kovina (28.05)

žveplo       S         16       nekovina (28.02, za surovo žveplo
                                glej 25.03)
-----------------------------------------------------------------


28.01 - FLUOR, KLOR, BROM IN JOD

2901.10  - Klor

2801.20  - Jod

2801.30  - Fluor; brom

Ta tar. številka vključuje nekovine, znane pod imenom "halogeni",
z izjemo astatina (tar. št. 28.44).

                            (A) FLUOR

Fluor je svetlozelenkastorumeni plin ostrega vonja. Nevarno ga je
vdihovati, (strupen) saj draži sluznice, poleg tega pa je
koroziven. Dobavlja se v jeklenkah pod pritiskom. Je zelo aktiven
element, ki povzroča vžig organske snovi, še posebno lesa, maščob
in tekstila (najmočnejši oksidant, kar jih poznamo).

Fluor se uporablja za proizvodnjo nekaterih fluoridov in
organofluorovih derivatov.

                            (B) KLOR

Klor ponavadi pridobivajo z elektrolizo alkalnih kloridov, še
posebej natrijevega klorida.

To je zelenkastorumen plin, zadušljiv, koroziven, dva in polkrat
težji od zraka, topen v vodi, se zlahka vtekočini. Ponavadi se
prevaža v jeklenkah, rezervoarjih ali v železniških cisternah.

Klor razjeda organske snovi in barvila. Uporablja se za beljenje
rastlinskih (ne pa tudi živalskih) vlaken in v proizvodnji lesne
celuloze. Zaradi svojih dezinfekcijskih in antiseptičnih
lastnosti služi tudi za sterilizacijo (kloriranje) vode.
Uporablja se v metalurgiji zlata, kositra in kadmija, v
proizvodnji hipoklorida, kovinskih kloridov in karbonilnih
kloridov ter v organskih sintezah (npr. v sintetičnih barvah,
umetnih voskih in kloriranem kavčuku).

                            (C) BROM

Brom se lahko dobiva z delovanjem klora na alkalijske bromide, ki
se nahajajo v slanem matičnem lugu, ali pa z elektrolizo
bromidov.

Je zelo gosta (3,18 pri 0 stopinj C), korozivna, rdečkasta ali
temnorjava tekočina, ki celo hladna izpareva zadušljive pare, ki
draži oči. Povzroča opekline na koži, ki vsled tega porumeni,
vžiga pa tudi organske substance, kot so npr. lesni ostružki.
Prevaža se v steklenih ali keramičnih posodah. V vodi je slabo
toplen. Ta tar. številka izključuje bromove raztopine v ocetni
kislini (tar. št. 38.24).

Uporablja se v proizvodnji zdravil (npr. pomirjevala), barv (npr.
eozini, bromirani derivati indiga), fotografskih kemikalij
(bromidi srebra), solzivca (bromacetona), v metalurgiji itd.

                             (D) JOD

Jod pridobivajo z ekstrakcijo matičnega luga natrijevega nitrata
z obdelavo z žveplovim dioksidom ali natrijevim hidrosulfidom,
ali pa iz pepela po sežigu morskih alg, katerega kemično
obdelajo.

Jod je zelo kompaktna in trdna snov (gostote 4,95 pri 0 stopinj
C) in je nevaren dihalom. Sublimira pri sobni temperaturi in se
pri tem pretvori v modro škrobno maso. V nečistem stanju se
pojavlja kot delci ali kot grob prah. Ko je prečiščen, daje s
sublimacijo svetleče sivkaste kosmiče ali kristale s kovinskim
leskom. Ponavadi ga spravljajo v temne steklene posode.

Uporablja se v medicini, pa tudi v proizvodnji fotografskih
kemikalij (natrijevega jodida), barv (npr. eritrozina) in
zdravil, kot katalizator v organskih sintezah, kot reagent itd.


28.02 - ŽVEPLO, SUBLIMIRANO ALI OBORJENO; KOLOIDNO ŽVEPLO

              (A) SUBLIMIRANO IN SEDIMENTNO  ŽVEPLO

Čistota teh dveh vrst je običajno okoli 99,5%.

Sublimirano žveplo ali žvepleni cvet se dobi s počasno
destilacijo surovega ali nečistega žvepla ob spremljajoči
kondenzaciji v trdno obliko (ali ob sublimaciji) v obliki finih
in zelo lahkih delcev. Pretežno se uporablja v vinogradništvu, v
kemični industriji in za vulkanizacijo visokokvalitetnega
kavačuka.

Ta tar. številka vključuje tudi "oprano sublimirano žveplo",
obdelan z amonijakovo raztopino z namenom odstraniti žveplov
dioksid. Tak proizvod se uporablja v medicini.

Sedimentno žveplo, ki je uvrščeno v to tar. številko, vselej
pridobivajo z vsedanjem raztopine sulfidov ali kakih alkalijskih
snovi ali zemeljsko-alkalijskagih polisulfidov s solno kislino.
Je drobnejši od sublimiranega žvepla in bledorumene barve. Vonj
je podoben vonju vodikovega sulfida. Če stoji, se razleze.
Uporabljajo ga izključno v medicini.

Kot sedimanetno žveplo iz te tar. številke pa ne šteje
"rekuperirano ali mikronizirano žveplo, čeprav ga včasih
imenujejo "vsedlinsko žveplo" (tar. št. 25.03).

                       (B) KOLOIDNO ŽVEPLO

Koloidno žveplo pridobivajo z delovanjem vodikovega sulfida na
raztopino žveplovega dioksida, ki vsebuje želatino, prav tako se
lahko dobi tudi z delovanjem mineralne kisline na natrijev
tiosulfat ali pa s katodno pulverizacijo. Koloidno žveplo je bel
prah, ki z vodo tvori emulzijo. Vendar pa se lahko v takem stanju
ohrani le v primeru, če je dodan zaščitni koloid (albumin ali
želatin), in še tedaj se lahko ohranja le omejeno dolgo. Ta tar.
številka vključuje tako pripravljeno koloidno raztopino, kot vse
druge koloidne disperzije, imajo žveplene disperzije veliko
absorbcijsko površino in zmorejo absorbirati snovi za barvanje
(barvila). So zelo aktivna sredstva, ki se uporabljajo samo v
medicini.

Ta tar. številka izključuje nerafiniramo žveplo, katerega
pridobivajo po Freschovem postopku, pa tudi rafinirano žveplo -
tudi, če sta zelo čista (tar. št. 25.03).


28.03 - OGLJIK (OGLJENE SAJE IN DRUGE OBLIKE OGLJIKA, KI NISO
NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU)

Ogljik je čvrsta nekovina.

Ta tar. številka vključuje naslednje vrste ogljika:

Ogljene saje se pridobivajo z nepopolnim zgorevanjem ali
crackiranjem (segrevanjem, električnim lokom ali z električnim
iskrenjem) organskih substanc, bogatih z ogljikom, kot so:

(1)  Naravni plini, kot je metan, antracitni plini (npr. plini,
obogateni z antracitom) in acetilen. Acetilenske saje so zelo fin
in čvrst proizvod, katerega pridobivajo s hitrim razpadanjem
komprimiranega acetilena, v prisotnosti električne iskre.

(2)  Naftalin, smole, olje (oljene saje).

Ogljene saje so lahko dobljene z plina (plinaste), ali pa saje iz
peči - odvisno od načina pridobivanja.

Ogljene saje lahko vsebujejo oljne nečistoče. Uporablja se kot
pigment v proizvodnji barv, tiskarskih barv, kreme za čevlje
itd., pa tudi v prizvodnji karbonskega papirja in kot aktivno
polnilo v gumarski industriji.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni grafit (tar. št. 25.04),

(b)  naravne ogljike v obliki trdnih goriv (antracit, črni
premog, rjavi premog, lignit), koks, aglomerirana goriva in
plinski gljik (27. poglavje),

(c)  nekatere črna mineralna barvila iz tar. št. 32.06 (npr. alu
črno, skrilavo-črno in silika-črno barvilo),

(d)  umetni grafit; koloidni in polkoloidni grafit (tar. št.
38.01),

(e)  aktivno oglje in živalsko oglje (tar. št. 38.02),

(f)  lesno oglje (tar. št. 44.02) in

(g)  kristalni ogljik v obliki diamantov (tar. št. 71.02 in
71.04).


28.04 - VODIK, ŽLAHTNI PLINI IN DRUGE NEKOVINE:

2804.10  - Vodik

  - Žlahtni plini

2804.21  - - argon

2804.29  - - drugi

2804.30  - Dušik

2804.40  - Kisik

2804.50  - Bor, telur

  - Silicij

2804.61  - - z najmanj 99,99 mas.% silicija

2804.69  - - drug

2804.70  - Fosfor

2804.80  - Arzen

2804.90  - Selen

                            (A) VODIK

Vodik pridobivajo z elektrolizo vode, iz vodnega plina, koksnega
plina ali iz ogljikovodikov. Vodik običajno šteje za nekovino in
se dobavlja v debelih jeklenih valjih pod pritiskom.

Uporablja se za hidrogeniranje olj (za pridobivanje trdnih
masti), za crackiranje naftnih proizvodov, pri sintezi amonijaka,
za rezanje in varjenje kovin itd.

Ta tar. številka izključuje devterij (stabilni vodikov izotop),
ki se uvršča v tar. št. 28.45 in tricij (radioaktivni vodikov
izotop), ki se uvršča v tar. številko 28.44.

                         (B) REDKI PLINI

Pojem "redki plini" se uporablja za elemente, naštete v
nadaljevanju. Ti plini so pomembni zaradi njihove kemične
neaktivnosti in električnih lastnosti, še posebej zaradi
sproščanja žarkov v okolico , kar s pridom uporabljajo neonski
reklamni napisi itd. Žarki se sproščajo zaradi praznjenja visoke
voltaže.

(1)  Helij (nevnetljiv, uporablja se za polnjenje balonov).

(2)  Neon (daje rožnatooranžno svetlobo, v kombinaciji s parami
živega srebra pa "dnevno" svetlobo.

(3)  Argon (plin brez vonja in barve, uporablja se za
vzpostavljanje inertne atmosfere v električnih žarnicah).

(4) Kripton (ki se uporablja za iste namene kot argon s tem, da
daje bledovijoličasto svetlobo).

(5) Ksenon (daje modro svetlobo).

Redki plini se dobivajo s frakcioniranjem tekočega zraka, pa tudi
(v primeru helija) s predelavo naravnih plinov. Dobavljajo se pod
pritiskom.

Radon je radioaktivni redki plin, ki se uvršča v tar. št. 28.44.

                       (C) DRUGE NEKOVINE

Druge nekovine, zajete v tej tar. številki, so naslednje:

(1)  Dušik

Dušik je plin, ki ne gori in gorenja ne vzpodbuja, pač pa ogenj
gasi. Dušik se dobi z destilacijo tekočega zraka in se dobavlja v
jeklenih valjih pod pritiskom.

Uporablja se predvsem za proizvodnjo amonijaka in kalcijevega
cianamida, služi pa tudi za vzpostavljanje inertne atmosfere v
električnih žarnicah.

(2)  Kisik

Je plin, ki vzpodbuja gorenje. Dobi se predvsem s frakcionirano
destilacijo tekočega zraka. Dobavlja se ga v v jeklenih valjih
pod pritiskom, včasih pa tudi kot tekočina v sodih z dvojnimi
stenami.

Komprimirani kisik se uporablja v kisiko-vodikovih ali kisiko-
acetilenskih napravah za varjenje (avtogeno varjenje), ali pa za
rezanje kovin, kot je npr. železo. Uporabljajo ga tudi v
metalurgiji železa in jekla ter v medicini (inhaliranje).

Ta tar. številka vključuje tudi ozon, alotropsko modifikacijo
kisika, katerega pridobivajo z delovanjem električnih isker in
razelektrenja. Uporablja se za sterilizacijo vode (ozoniranje),
za oksidacijo sušilnih olj, za beljenje bombaža, kot antiseptično
sredstvo in za terapevtske namene.

(3)  Bor

Bor je trdna snov kostanjeve barve in je ponavadi v prahu.
Uporablja se v metalurgiji, pri proizvodnji toplotnih
regulatorjev in zelo občutljivih termometrov.

Zaradi visoke stopnje absorbcije počasnih nevtronov se bor
uporablja (čist ali legiran z jeklom) tudi pri proizvodnji
mobilnih kontrolnih palic v jedrskih reaktorjih.

(4)  Telur

Telur je trdna snov (gostote 6,2), je amorfna in kristalna. Je
precej dober električni in toplotni prevodnik, ima pa nekatere
lastnosti kovin. Uporablja se v nekaterih zlitinah (npr. v
zlitinah telur-svinec) in kot vulkanicacijsko sredstvo.

(5)  Silicij

Silicij pridobivajo z obdelavo zmesi silicijevega karbida in
kremena v električnih pečeh. Je slab toplotni in električni
prevodnik, trednejši od stekla in se v trgovini pojavlja kot prah
kostanjeve barve, pogosteje pa v brezobličnih kepicah.
Kristalizira v sive iglice kovinskega sijaja.

Silicij se uporablja v metalurški industriji (npr. v železovih in
aluminijevih zlitinah), kot tudi pri proizvodnji silicijevega
tetraklorida. Silicij v zelo čisti obliki, dobljen npr. s
postopkom izločanja kristalov, je lahko v neobdelani obliki (v
obliki, v kakršni je bil izločen) ali v obliki valjev ali palic.
V kombinaciji z borom in fosforjem se uporablja pri proizvodnji
diod, tranzistorjev in drugih polprevodnikov.

(6) Fosfor

Fosfor je mehka, elastična in trdna snov, ki se dobi v
električnih pečeh z obdelavo mineralnih fosfatov, pomešanih s
peskom in ogljikom.

Poznamo dve vrsti fosforja:

(a)  Beli fosfor, ki je prozoren in rumenkast, toksičen, nevaren
pri rokovanju z njim in zelo vnetljiv. V trgovini se pojavlja v
obliki vlitih palčic, pakiranih v posodah iz črnega stekla,
napolnjenih z vodo, v keramičnih posodah ali (pogosteje) v
kovinskih. Tako pakiran ne sme biti izpostavljen mrazu.

(b)  Rdeči fosfor, znan pod imenom "amorfni fosfor", ki pa lahko
pav tako kristalizira. To je neprozorna in trdna snov, netoksična
in nefosforescentna. Je gostejši in manj aktiven od belega
fosforja. Rdeči fosfor se uporablja za proizvodnjo mase za
vžigalice, v pirotehniki in kot katalizator (npr. pri kloriranju
acikličnih kislin).

Nekatera zdravila vsebujejo fosfor (npr. fosforizirano ribje olje
iz jeter polenovke). Uporablja se tudi kot strup za podgane, za
pridobivanje fosforne kisline, hipofosfita, kalcijevega fosfida
itd.

(7)  Arzen

Arzen (regulus arsena) je trdna snov, katero pridobivajo z
ekstrakcijo iz naravnih arzenovih piritov. Obstajata dve osnovni
obliki:

(a)  navadni, t.i. "kovinski" arzen v obliki bleščečih
jeklenosivih kristalov, krhkih in v vodi netopnih in

(b)  rumeni arzen, ki je kristalne strukture in precej
nestabilen. Arzen se uporablja pri proizvodnji arzenovih
disulfidov, debelih šiber, trdih bronz in raznih drugih zlitin
(kositra, bakra itd.).

(8)  Selen

Poznamo nekaj oblik selena, ki je sicer precej podoben žveplu:

(a)  Amorfni selen v obliki rdečkastih kosmičev (selenov cvet).

(b)  Steklasti selen, ki je slab toplotni in električni prevodnik
in ima sijajen prelom, je rjave ali rdečkaste barve.

(c)  Izkristalizirani selen v obliki sivih ali rdečkastih
kristalov. Je precej dober električni in toplotni prevodnik, še
posebno, kadar je izpostavljensvetlobi. Uporablja se za
proizvodnjo fotoelektričnih celic, kadar je dopiran, se uporablja
v proizvodnji polprevodnih elementov, v fotografiji, v prah
(rdeči selen) pa za proizvodnjo gum in specialnih leč itd.

Ta tar. številka izključuje selen v koloidni suspenziji, ki se
uporablja v medicini (30. poglavje).

V tej Nomenklaturi je antimon uvrščen kot kovina (tar. št.
81.10).

Nekatere izmed nekovin iz te skupine (npr. silicij ali selen) se
lahko dovajajo elementom, kot sta bor in fosfor v razmerju
ponavadi reda velikosti, kot je npr. 1 del na milijon, gledano s
stališča njihove uporabe v elektroniki. V to tar. številko so
uvrščeni pod pogojem, da so neobdelani, vlečeni, ali pa da so v
obliki valjev ali palic. Razrezani v diske, tanke ploščice ali v
podobne oblike, se uvrščajo v tar. št. 38.18.


28.05 - ALKALIJSKE IN ZEMELJSKO-ALKALIJSKE KOVINE; REDKE
ZEMELJSKE KOVINE, SKANDIJ IN ITRIJ, VKLJUČNO NJIHOVE MEDSEBOJNE
MEŠANICE IN ZLITINE; ŽIVO SREBRO

  - Alkalijske kovine:

2805.11  - - natrij

2805.19  - - druge

  - Zemeljsko-alkalijske kovine:

2805.21  - - kalcij

2805.22  - - stroncij in barij

2805.30  - Redke zemeljske kovine, skandij in itrij, vključno
njihove medsebojne mešanice in zlitine

2805.40  - Živo srebro

                      (A) ALKALIJSKE KOVINE

Vseh pet alkalijskih kovin je mehkih in zelo lahkih. Razgrajujejo
hladno vodo, sami pa se razgrajujejo na zraku, oblikujoč pri tem
hidrokside.

(1)  Litij

Litij je najlažji (gostota 0,54) in najtrši izmed vseh petih
alkalijskih kovin. Hrani se v mineralnem olju ali v inertnih
plinih.

Litij pomaga pri izboljšanju kvalitete kovin in se uporablja v
raznih zlitinah (npr. v takih, odpornih na trenje). Zaradi velike
afinitete do drugih elementov se uporablja med drugim za
pridobivanje nekaterih drugih kovin v čistem stanju.

(2)  Natrij

Natrij je trdna kovina (gostote 0.97), kovinskega sijaja in kaj
hitro po rezanju potemni. Hrani se ga v mineralnem olju ali v
neprodušno zaprtih lotanih pločevinastih posodah. Natrij
pridobivajo z elektrolizo staljenega natrijevega klorida ali
natrijevega hidroksida.

Uporablja se v proizvodnji natrijevega peroksida ("dioksida"),
natrijevega cianida, amida itd., nadalje v industriji indiga,
eksplozivov (kemičnih vžigalnih vrvic in vžigalnikov), za
polimerizacijo butadiena, za zlitine, odporne na trenje, v
metalurgiji titana in cirkonija itd.

Ta tar. številka izključuje natrijev amalgam (tar. št. 28.51).

(3)  Kalij

Kalij je srebnkastobela kovina (gostote 0.85), katerega lahko
režemo z navadnim nožem. Hrani se ga v mineralnem olju ali v
zateljenih ampulah. Uporablja se za proizvodnjo nekaterih
fotoelektričnih celic in v zlitinah, odpornih na trenje.

(4)  Rubidij

Je srebrnastobela trdna kovina (gostote 1,5) in je lažje taljiv
od natrija. Hrani se ga v zapečatenih ampulah ali v mineralnem
olju. Podobno kot natrij, služi v proizvodnji zlitin, odpornih na
trenje.

(5)  Cezij

Cezij je srebrnkaskobela ali rumenkasta kovina (gostote 1,9), ki
se v stiku z zrakom vžge. je kovina, ki najhitreje oksidira in
prihaja v zataljenih ampulah ali v mineralnem olju.

Radioaktivne alkalijske kovine se iz te tar. številke
izključujejo (tar. št. 28.44).

                (B) ZEMELJSKO - ALKALIJSKE KOVINE

Tri zemeljsko-alkalijske kovine, navedene v nadaljevanju, so
kovne in precej lahko razgrajujejo hladno vodo, sami pa se
razgrajujejo na vlažnem zraku.

(1)  Kalcij

Pridobivajo ga z aluminotermično redukcijo kalcijevega oksida ali
z elektrolizo stopljenega kalcijevega klorida. Je bela kovina
(gostote 1,57), ki se uporablja pri prečiščevanju argona, pri
rafinaciji bakra in jekla, v proizvodnji cirkonija, kalcijevega
klorida (hidrolita) in zlitin, odpornih na trenje itd.

(2)  Stroncij

Bela ali svetlorumena kovina, se lahko vleče, njegova gostota je
2,5.

(3)  Barij

Barij je bela kovina (gostote 4,2), ki se uporablja v nekaterih
zlitinah, odpornih na trenje in za odstranjevanje sledov plina v
vakuumskih ceveh (tar. št. 38.24).

Ta tar. številka ne vključuje radija, radioaktivnega elementa
(tar. št. 28.44), magnezija (tar. št. 81.04) in berilija (tar.
št. 81.12). Ti elementi so na nek način podobne alkalnim kovinam.

     (C) REDKE ZEMELJSKE KOVINE; ITRIJ IN SKANDIJ, VKLJUČNO
             NJIHOVE MEDSEBOJNE MEŠANICE IN ZLITINE

Redke zemeljske kovine (pojem "redka zemljina" se nanaša tudi na
njihove okside) ali lantanidi vključujejo elemente z atomskim
številom od 57 do 71 periodičnega sistema (pri čemer je atomsko
število nekega elementa skupno število elektronov v enem atomu
nekega elementa):

-----------------------------------------------------------------
CERIJEVA SKUPINA  TERBIJEVA SKUPINA  ERBIJEVA SKUPINA
-----------------------------------------------------------------
 57 lantan          63 evropij          66 disprozij

 58 cerij           64 gadolinij        67 holmij

 59 prazeodij       65 terbij           68 erbij

 60 neodij                              69 tulij

 62 samarij                             70 iterbij

                                        71 lutecij
-----------------------------------------------------------------

Prometij (61. element) je radioaktiven in se uvršča v tar. št.
28.44.

Redke zemeljske kovine so pretežno sivkaste ali rumenkaste, se
dajo vleči in so kovne.

Cerij je v tej skupini najpomembnejši in se pridobiva iz monazita
(fosfat redke zemljine), iz torita (silikat redke zemljine)
potem, ko se odstrani torij. Cerijeva kovina se pridobiva z
kovinotermično redukcijo halogenidov, uporabljajoč pri tem kalcij
ali kalij kot sredstvi za redukcijo, ali pa z elektrolizo
staljenega klorida. To je siva, kovna kovina, trša od svinca in
se pri trenju ob hrapavo površino iskri (piroforna kovina).

Lantana ni najti v čistem stanju, temveč obstaja v obliki
cerijevih soli in se uporablja za proizvodnjo modrega stekla.

Ta tar. številka vključuje tudi skandij in itrij, ki sta skoraj
povsem podobna kovinam redkih zemljin s tem, da je skandij poleg
tega še podoben kovinam iz železove skupine. Ti dve kovini se
pridobivata z ekstrakcijo iz rude torveidit t.j. skandijevega
silikata, ki vsebuje itrij in druge elementi.

Ti elementi ostanejo uvrščeni v to tar. številko, neglede na to,
ali so v obliki mešanic ali v obliki zlitin. Ta tar. številka
vključuje, na primer, t.i. "misch-metal", ki je zlitina z 45 do
55% cerija, 22 do 27% lantana, lantanidov, itrija in raznih
drugih nečistoč (do 5% železa, s sledovi silicija, kalcija in
aluminija). "Misch-metal"se najpogosteje uporablja v metalurgiji
in za proizvodnjo kresilnih kamenčkov za vžigalnike. Če se legira
z več kot 5% železa, z magnezijem in z drugimi kovinami, se
uvršča v druge tar. številke (če ima npr. značaj piroforne
legure, gre v tar. št. 36.06).

Ta tar. številka izključuje soli in spojine kovin redkih zemljin,
itrija in skandija (tar. št. 28.46).

                         (D) ŽIVO SREBRO

Živo srebro je edina kovina, ki je pri sobni temperaturi tekoča.
Pridobiva se z žganjem naravnega živosrebrovega sulfida
(cinobarita) in se izloča od drugih kovin, katere ruda še vsebuje
(svinec, cink, koriter, bizmut), s filtriranjem, z vakuumsko
destilacijo ter z obdelavo z razredčeno dušikovo kislino.

Živo srebro je sijajna bela tekočina, je težka (gostote 13,59),
toksična in reagira s plemenitimi kovinami (amalgami). Pri sobni
temperaturi je tekoče in z zrakom ne reagira, če je čisto, če pa
živo srebro ni čisto, se na zraku prevleče s plastjo
živosrebrnega oksida rjave barve. Živo srebro dobavljajo v
posebnih železnih "steklenicah".

Živo srebro služi za pridobivanje amalgama iz tar. številk 28.43
in 28.51. Uporablja se v metalurgiji zlata in srebra, v
industriji za pozlačevanje in posrebrevanje, v proizvodnji klora,
natrijevega hidroksida, živosrebrovih soli, cinobra in
fulminatov. Uporablja se tudi v proizvodnji žarnic na osnovi
živosrebrnih par in za razne fizikalne in medicinske instrumente
itd.

Ta tar. številka ne vključuje živega srebra v koloidni suspenziji
(rdeča ali zelena tekočina, katero pridobivajo z voltinim lokom
med živim srebrom in platino. Uporablja se v medicini in se
uvršča v 30. poglavje.


                         II. PODODDELEK

            ANORGANSKE KISLINE IN ANORGANSKE KISIKOVE
                         SPOJINE NEKOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kisline vsebujejo vodik, ki se lahko popolnoma ali delno
zamenjajo s kovinami (ali ioni z analognimi lastnosti, npr. z
ionom amonija (NH4+) - rezultat so soli. kisline reagirajo z
bazami tako, da se oblikujejo soli in z alkoholi, pri čemer
nastanejo estri. V tekočem stanju ali v raztopini kisline so
elektroliti, ki proizvajajo vodik na katodi. Ko se eden ali več
molekul vode odstrani iz kislin, ki vsebujejo kisik, nastanejo
anhidridi. Večina oksidov nekovin so anhidridi.

Ta pododdelek vključuje anorganske kisikove spojine nekovin
(anhidride in druge), pa tudi anorganske kisline, katerih anodni
radikal je nekovina.

Na drugi strani pa ta tar. številka izključuje anhidride in
kisline iz kovinskih oksidov ali hidroksidov, ki se ponavadi
uvrščajo v IV. pododdelek (npr. oksidi kovin, hidroksidi in
peroksidi, kot so kisline in anhidridi kroma, molibdena, volframa
in vanadija). V nekaterih primerih se uvrščajo v druge tar.
številke, npr. v tar. št. 28.43 (spojine plemenitih kovin), v
tar. št. 28.44 ali 28.45 (spojine radioaktivnih elementov in
izotopov) ali v tar. št. 28.46 (spojine kovin redkih zemljin,
itrija in skandija).

Kisikove spojine vodika so prav tako izključena in se uvrščajo v
tar. št. 22.01 (voda), v tar. št. 28.45 (težka voda), v tar. št.
28.47) (vodikov peroksid) ali v tar. št. 28.51 (destilirana in
elektroneprevodna voda ter voda podobne čistote, vštevši vodo,
obdelano z ionskimi izmenjalniki.


28.06 - KLOROVODIK (KLOROVODIKOVA KISLINA); KLORSULFONSKA KISLINA

2806.10  - Klorovodik (klorovodikova kislina)

2806.20  - Klorsulfonska kislina

             (A) KLOROVODIK (KLOROVODIKOVA KISLINA)

Klorovodik (HCl) je brezbarvni, kadeč se plin zadušljivega vonja
in se pridobiva z delovanjem vodika (ali vode in koksa) na klor,
ali pa z delovanjem žveplene kisline na natrijev klorid.

Pod pritiskom se zlahka spremeni v tekoče stanje in je v vodi
zelo topen. Dobavljajo ga v jeklenkah, prav tako pa tudi v
koncentrirani vodni raztopini (ponavadi 28 do 38%) (klorovodikova
kislina, solna kislina) v steklenih ali keramičnih posodah, v z
gumo obloženih vagonih ali v kamionskih cisternah. Te raztopine
so ostrega vonja in rumenkaste barve, v kolikor proizvod vsebuje
nečistote (feriklorid, arzen, žveplov dioksid, žvepleno kislino).
Raztopine so brezbarvne, če so čiste. Koncentrirane raztopine
sproščajo na zraku bel dim.

Klorovodikova kislina se uporablja v mnoge namene, na primer za
razjedanje železa, cinka in drugih kovin, za ekstrakcijo želatine
iz kosti, za prečiščevanje oglja živalskega porekla, za
proizvodnjo kloridov, kovin itd.

Klorovodikov plin se pogosto uporablja v organskih sintezah (na
primer v proizvodnji kloroprena, vinilklorida, umetne kafre,
hidroklorida kavčuka itd.).

                    (B) KLORSULFONSKA KISLINA

Klorsulfonska kislina ("klorhidrin žveplove kisline"), katere
formula je ClSO2OH, nastaja z neposredno suho združitvijo
žveplovega trioksida ali oleuma s klorom na suho.

Je zelo korozivna, brezbarvna ali rjavkasta tekočina
nadražujočega vonja. Na vlažnem zraku se kadi, v stiku z vodo
razpada, prav tako tudi ob segrevanju.

Uporablja se v organskih sintezah (proizvodnja saharina,
tioindiga, soli indiga itd.).

Ta tar. številka izključuje hipoklorovo, klorovo in perklorovo
kislino (tar. št. 28.11). Ta tar.. številka izključuje tudi
žveplov dikloridni dioksid (sulforilklorid) (tar. št. 28.12),
katerega včasih zgrešeno imenujejo "klorsulfonska kislina".


28.07 - ŽVEPLOVA KISLINA; OLEUM

                      (A) ŽVEPLOVA KISLINA

Žveplovo kislino (H2SO4) pridobivajo predvsem s spuščanjem kisika
in žveplovega dioksida prek katalizatorjev (platina, vanadijev
pentoksid itd.). Nečistote (dušikove spojine, arzenove in
fosforne proizvode, svinčeve sulfate) sprošča, če jo obdelajo z
vodikovim sulfidom ali amonijevim sulfidom.

Žveplena kislina je zelo korozivna. Je gosta, oljnata in
brezbarvna tekočina (v kolikor ne vsebuje nečistoč) ali rumena
ali rjava (v drugih primerih). V stiku z vodo burno reagira, se
zelo segreje in razžira kožo in večino drugih organskih snovi z
zogljenevanjem.

Komercialna žveplova kislina vsebuje med 77 in 100% H2SO4. Pakira
se v kontejnerje ali balone iz stekla, v jeklenke, v kamionske
cisterne ali v ladje-tankerje,

Ta kislina se uporablja v raznih industrijskih vejah, še posebno
v industriji gnojil, eksplozivov in anorganskih pigmentov (med
drugim tudi v industriji nafte in jekla.

                            (B) OLEUM

Oleum (kadeča se žveplena kislina) je žveplena kislina, ki
vsebuje žveplov trioksid (do 80%). Oleum je lahko tekoč ali trden
in je intenzivne rjave barve. V stiku z vodo burno reagira,
nažira kožo in obleko, sprošča škodljive pare (posebno prosti
žveplov trioksid). Pakirajo ga v steklene, keramične kontejnerje
ali pa v kontejnerje iz železne pločevine.

Oleum se na veliko uporablja za reakcije žveplanja v organski
kemiji (pri proizvodnji naftalinsulfonske kisline,
hidroksiantrahinona, tioindiga, derivatov alizarina itd.).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  kloržveplove kisline (klorhidrinske žveplene kisline in
žveplodušikove kisline) (tar. št. 28.06 oz. 28.08),

(b)  žveplenega trioksida, žveplovodika, peroksi žveplove
kisline, sulfaminske kisline in mineralne kisline tionske vrste
(politionske kisline) (tar. št. 28.11) in

(c)  tionila in sulforilnih kloridov (tar. št. 28.12).


28.08 - SOLITRNA KISLINA: SULFONITRITNE KISLINE

                      (A) SOLITRNA KISLINA

Solitrna kislina (dušikova klislina) (HNO3) se pridobiva z
oksidacijo amonijaka ob prisotnosti katalizatorja (platine,
železa, kroma, bizmuta, mangana itd). Razen tega se lahko dušik
in kisik spojita neposredno v elektrolitskih pečeh, nato pa tako
dobljeni dušikov oksid oksidira. Solitrna kislina se dobi tudi z
delovanjem žveplove kisline (same ali v zmesi z natrijevim
disulfatom) na naravni natrijev nitrat. Nečistoče (žveplova in
solna kislina, dušikove pare) se odstranjujejo z destilacijo in
toplim zrakom.

Solitrna kislina je brezbarvna ali rumenkasta toksična tekočina.
V koncentriranem stanju (kadeča se solitrna kislina) sprošča
rumenkaste dušikove pare. Nažira kožo (na njej pušča rumeno sled
- ksantoproteinska reakcija) in topi organske snovi. Je močno
oksidacijsko sredstvo. Pakira se v steklenih posodah, posebnih
keramičnih balonih za kisline ali v aluminijastih kontejnerjih.

Solitrna kislina se uporablja pri proizvodnji nitratov (srebra,
živega srebra, svinca, bakra itd.), organskih barv, eksplozivov
(nitroglicerina kolodijevega bombaža, trinitrotoluena, pikrinske
kisline, živosrebrnega fulminata itd.), nadalje za dekapiranje
kovin (posebno litega železa), za graviranje pobakrenih predmetov
ter za rafinacijo zlata in srebra.

                    (B) SULFONITRITNE KISLINE

Sulfonitritne kisline so zmesi koncentriranih solitrne in
žveplove kisline v določenih razmerjih (npr. v enakih delih). So
zelo korozivne in viskozne tekočine, ki se ponavadi pakirajo v
steklenice iz železne pločevine.

Uporabljajo se še posebej za nitriranje organskih spojin, v
industriji sintetičnih barvil in v proizvodnji nitroceluloze in
eksploziv.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  sulfaminske kisline (tar. št. 28.11) (katere ni šteti med
pravkar omenje ne sulfonitrne kisline) in

(b)  dušikovodikove in dušične kisline ter raznih dušikovih
oksidov (tar. št. 28.11).


28.09 - DIFOSFORJEV PENTOKSID; FOSFORJEVA KISLINA IN
POLIFOSFORJEVE KISLINE:

2809.10  - Difosforjev pentoksid

2809.20  - Fosforjeva kislina in polifosforjeve kisline

Ta tar. številka vključuje difosforjev pentoksid, fosforjevo
kislino (ortofosforjevo kislino ali navadno fosforjevo kislino),
pirofosforjevo kislino (difosforjevo klislino), metafosforjevo in
druge polifosforjeve kisline.

                    (A) DIFOSFORJEV PENTOKSID

Difosforjev pentoksid (P2O5, anhidrid fosforjeve kisline),
pridobivajo z zgorevanjem fosforja, ekstrahiranega iz naravnih
fosfatov, na suhem zraku. To je zelo koroziven bel prah, ki burno
absorbira vodo in se pakira v neprodušno zaprtih posodah.
Uporablja se za sušenje plinov in v organskih sintezah.

Difosforjev pentoksid obstaja v kristalni, amorfni in steklasti
obliki. Te tri različice, med seboj pomešane, tvorijo ("fosforni
sneg", ki se uvršča v to tar. številko.

                     (B) FOSFORJEVA KISLINA

Fosforjeva kislina (ortofosforjeva kislina ali navadna fosforjeva
kislina (H3PO4), se pridobiva z delovanjem žveplove kisline na
naravni trikalcijev fosfat. Tako dobljena komercialna kislina
vsebuje nečistoče (difosforjev pentoksid, kalcijev
dihidrogenoortofosfat, žveplov trioksid, žveplovo kislino,
silicij- fluorovodikovo kislino itd.). Čisto fosforjevo kislino
dobijo z nadzorovanim spajanjem difosforjevega pentoksida z vodo.

Fosforjeva kislina je lahko v obliki nestabilnih prizmatičnih
kristalov, vendar se kot taka težko vzdržuje v trdnem stanju.
Zaradi tega se ponavadi pripravlja v vodni raztopini (npr. 65%-na
raztopina, 90%-na raztopina itd.). Koncentrirana raztopina, ki je
pri normalni temperaturi prezasičena, je znana kot "sirupna
fosforjeva kislina".

Fosforjeva kislina se uporablja za pripravo koncentriranih
(trikratnih) superfosfatov. Uporablja se tudi v tekstilni
industriji in pa kot sredstvo za jedkanje (odstranjevanje rje).

Fosforjeva kislina preide ob kondenzaciji pri visoki temperaturi
v nekaj polimernih kislin: v pirofosforjevo (difosforjevo),
metafosforjevo in druge polifosforjeve kisline.

                   (C) POLIFOSFORJEVE KISLINE

(I)  Kisline, značilne po izmenjalnih P-O-P atomih se uvrščajo v
to tar. številko.

Polifosforjeve kisline ponavadi pridobivajo s kondenzacijo dveh
ali več molekul ortofosforjeve kisline ob delnem odstranjevanju
vode. Na ta način dobe celo vrsto linearnih kislin, katerih
splošna formula je:

H (n+2) Pn O (3n+1), pri čemer je n=2 ali več (velja za linearne
vrste) in

(HPO3)n, pri čemer je n=3 ali več.

(1)  Pirofosforjeva kislina (difosforna kislina H4P2O7) se
pridobiva z nadzorovanim segrevanjem ortofosforjeve kisline. Na
vlažnem zraku je nestabilna in se lahko pretvarja v orto kislino.

(2)  Metafosforjeve kisline. To so ciklične kisline, katerih
primeri so ciklotrifosforjeva kislina (HPO3)3 in ciklo-
tetrafosforjeva kislina (HPO3)4, ki se pojavljajo kot manjše
sestavine mešanih polifosforjevih kislin, ki vsebujejo več kot
86% P2O5.

Glacialna polifosforjeva kislina (komercialna metafosforjeva
kislina) je kemično nedefinirana zmes fosforjevih kislin
(pretežno linearnih), ki lahko vsebuje soli natrija iz teh
kislin. Take zmesi, ki se uvrščajo v to tar. številko, se
pojavljajo kot steklaste mase, ki hlapijo, če so razbeljene in ne
kristalizirajo.

Vodo izredno dobro absorbirajo in se uporabljajo za sušenje
plinov.

(3)  Druge polifosforjeve kisline tipa P-O-P. To so seveda zmesi,
ki se prodajajo pod imeni "polofosforjeve" ali "superfosforjeve"
kisline, ki vsebujejo veččlene vrste, kot je npr. trifosforjeva
kislina (H5P3O10) in tetrafosforjeva kislina (H6P4O13). Tudi te
zmesi se uvrščajo v to tar. številko.

(II)  Druge polifosforjeve kisline

Ta del tarife vključuje med drugim hipofosforjevo kislino
(difosforjevo (IV) kislino) (H4P2O6). Ta spojina nastopa v obliki
kristalnega dihidrata, katerega je treba hraniti na suhem. Je
stabilnejše v šibkih raztopinah.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  drugih fosfojevih kislin in anhidridov (fosfonske kisline in
njenih anhi dridov, fosfinske kisline) (tar. št. 28.11) in

(b)  vodikove fosfide (tar. št. 28.48).


28.10 - BOROVI OKSIDI; BOROVE KISLINE

                        (A) BOROVI OKSIDI

Dibortrioksid (B2O3) obstaja kot prosojna, steklasta masa, kot
kristali ali kot beli kosmiči.

Uporablja se za proizvodnjo umetnega dragega in poldragega
kamenja (korund, safir itd.) tako, da učinkuje na hlapljive
kovinske fluoride.

Ta tar. številka vključuje tudi vse druge borove okside.

                       (B) BOROVE KISLINE

Borova kislina (ortoborova kislina) (H3BO3) pridobivajo z
razgrajevanjem naravnih boratov s pomočjo kisline ali pa s
fizikalno-kemično obdelavo surove borove kisline.

Obstaja v obliki prahu ali majhnih luskinic, sljudastih kosmičev
ali kristalnih kepic s prosojnimi robovi in pepelnatosive ali
modrikaste barve (kristalizirana kislina). Je brez vonja in je
mastnega otipa.

Uporablja se kot antiseptično sredstvo (borova voda), za
proizvodnjo borsilikatnega stekla (majhen koeficient raztezanja),
steklastih spojin, Guignetovega zelenila (hidrirani borov oksid),
umetnih boratov (boraks), hidroksi. in aminoantrahinona, za
impregnacijo stenja za sveče, za ognjevarno obleko itd.

Surova naravna borova kislina spada v tar. št. 25.28, v kolikor
ne vsebuje več kot 85% H3BO3, računano na suho snov. Če vsebnost
H3BO3 presega 85%, se kislina uvršča v to tar. številko.
Metaborova kislina (HBO2)n se prav tako uvršča v to tar.
številko.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) tetrafluoroborove kisline (fluoroborove kisline) (tar. št.
28.11) in

(b)  gliceroborovo kislino (tar. št. 29.20).


28.11 - DRUGE ANORGANSKE KISLINE IN DRUGE ANORGANSKE KISIKOVE
SPOJINE NEKOVIN

  - Druge anorganske kisline:

2811.11  - - fluorovodik (fluodovodikova kislina)

2811.19  - - druge

   - Druge anorganske kisikove spojine nekovin:

2811.21  - - ogljikov dioksid

2811.22  - - silicijev dioksid

2811.23  - - žveplov dioksid

2811.29  - - druge

Ta tar. številka vključuje mineralne kisline in anhidride ter
druge okside nekovin. Najpomembnejši med njimi so navedeni v
nadaljnjem besedilu in razvrščeni po njihovi komponenti nekovin v
naslednjem zaporedju: fluor, klor, brom, jod, žveplo, selen,
telur, dušik, fosfor,arzen, ogljik, silicij.

                      (A) FLUOROVE SPOJINE

(1)  Fluorovodik (fluorovodikova kislina) (HF) se dobi z
delovanjem žveplove kisline na naravni kalcijev fluorid (fluorit)
ali na kriolit. Prečiščuje se z obdelavo s kalijevim karbonatom
ali z destilacijo (včasih vsebuje majhne količine silikatov in
silicij - fluorovodikove kisline kot nečistote). V brezvodnem
stanju je fluorovodikova kislina zelo higroskopična tekočina
(točka vrenja je med 18 stopinj C in 20 stopinj C). Na zraku se
kadi. V brezvodnem stanju in v koncentrirani raztopini prodira
globoko v tkivo in fluorira organske snovi. Hrani se jo v
kovinskih steklenicah, obloženih s svincem, gutaperčo ali s
cerezinskim voskom. Kislina zelo velike čistote se hrani v
srebrnih steklenicah.

Uporablja se za najedanje stekla, proizvodnjo filtrirnih
papirjev, ki ne puščajo pepela, za proizvodnjo tantala in
fluoridov, za čiščenje in dekapiranje odlivkov, v organskih
sintezah, kot sredstvo za nadziranje procesa fermentacije itd.

(2)  Fluorove kisline, ki vključujejo:

(a)  tetrafluoroborovo kislino (fluoroborovo kislino) (HBF4) in

(b)  heksafluorosilicijevo kislino (H2SiF6), ki se dobiva npr. v
vodnih raztopinah kot vzporedni proizvod v proizvodnji
superfosfatov, ali pa iz silicijevega fluorida. Uporablja se za
elektrolitsko rafinacijo kositra in svinca, za proizvodnjo
fluoro-silikatov itd.

                       (B) KLOROVE SPOJINE

Najpomembnejši med temi spojinami so močni agensi za oksidacijo
in kloriranje. Uporabljajo se za beljenje in v organskih
sintezah. Te spojine so praviloma nestabilne. Sem se uvrščajo:

(1)  Hipoklorova kislina (HClO). Je proizvod, nevaren za
vdihavanje in eksplodira v stiku z organskimi snovmi. Plin se
dobavlja v vodni raztopini, je rumene barve, včasih rdečkast.

(2)  Klorova kislina (HClO3). V prometu se pojavlja le kot
brezbarvna ali ru menkasta vodna raztopina.

(3)  Perklorova kislina (HClO4). Je bolj ali manj koncentrirani
proizvod, ki daje razne hidrate, najeda kožo in se uporablja za
analize.

                       (C) BROMOVE SPOJINE

(1)  Bormovodikova kislina (HBr) je brezbarvni plin z močnim in
nadražujočin vonjem. Lahko je pakiran pod pritiskom ali v obliki
vodnih raztopin, ki se na zraku posebno dobro razgrajujejo (še
posebej pod učunkom svetlobe). Bormovodikova kilsina se uporablja
za proizvodnjo bromidov in za organske sinteze.

(2)  Bromova kislina (HBrO3) obstaja le v vodnih raztopinah in se
uporablja v organskih sintezah.

                       (D) JODOVE SPOJINE

(1)  Jodovodikova kislina (HJ) je brezbarven, zadušljiv plin, ki
se lahko razgrajuje. Pojavlja se v obliki korozivnih vodnih
raztopin, ki se, če so koncentriani, kadijo na vlažnem zraku.
Uporabljajo se v organskih sintezah kot redukcijsko sredstvo in
kot posrednik za fiksiranje joda.

(2)  Jodova kislina (HJO3) in njen anhidrid (J2O3) sta lahko v
obliki prizmatičnih kristalov ali v obliki vodne raztopine.
Uporabljata se v medicini ali kot absorbcijsko sredstvo za
plinske maske.

(3)  Perjodova kislina (HJO4 . 2H2O) ima podobne lastnosti kot
jodova kislina.

                      (E) ŽVEPLOVE SPOJINE

(1)  Vodikov sulfid (žveplovodikova kislina) (H2S)je zelo
toksičen (krvni strup), brezbarven plin, ki je vonja po gnilih
jajcih. Dobavlja se v jeklenih valjih pod pritiskom. Uporablja se
za analize, za prečiščevanje žveplene in klorovodikove kisline,
za pridobivanje žveplenega dioksida ali regeneriranega žvepla.

(2)  Peržveplova kislina se pojavlja v obliki kristalov:- navadna
peržveplova kislina (H2S2O8) in njen anhidrid (S2O7) in -
monoperžveplova kislina (H2SO5) (Carova kislina), ki je zelo
higroskopična in je močno oksidacijsko sredstvo.

(3)  Tionova kislina - obstajajo le v vodni raztopini;
ditiožveplena kislina (H2S2O6), tritiožveplova kislina (H2S3O6),
tetrationžveplova kislina (H2S4O6), pentatiožveplova kislina
(H2S5O6).

(4)  Aminožveplova kislina (sulfaminska kislina) (SO2(OH)NH2) se
pridobiva z raztapljanjem sečnine v žveplovi kislini, žveplovem
trioksidu ali v oleumu. V kristalni obliki se v vodi slabo topi,
v alkoholu pa zlahka. Uporablja se za proizvodnjo ognjevarnih
apretur za tekstil, za strojenje, galvanizacijo in v organskih
sintezah.

(5)  Žveplov dioksid (SO2) dobivajo z izgorevanjem žvepla, z
žganjem naravnih sulfidov (posebno železovega pirita) in z
žganjem narav nega kalcijevega sulfata (npr. anhidrida) z ilovico
ali s koksom. Je brezbarven in zadušljiv plin.

Žvepov dioksid se dobavlja v tekočem stanju v jeklenkah pod
pritiskom ali v vodni raztopini. V obliki vodne raztopine ga
pogosto in zgrešeno imenujejo "žveplena kislina".

Žveplov dioksid se, kot močno oksidacijsko sredstvo in sredstvo
za beljenje, uporablja v najrazličnejše namene: za beljenje
tekstila živalskega izvora, slame, puha in želatine; pri
rafinaciji sladkorja po sulfitnem postopku; za konzerviranje
sadja in zelenjave; pri pripravi kislih sulfitov za obdelavo
lesne celuloze, v proizvodnji žveplove kisline; kot
dezinfekcijsko sredstvo (za "presekanje" vinskega vrenja). Tekoči
žveplov dioksid, ki znižuje temperaturo hlapenja, se uporablja v
hladilnih napravah.

(6)  Žveplov trioksid (SO3) (anhidrid žveplove kisline). To so
beli, trdni in igličasti kristali, nekoliko podobni azbestu. Na
vlažnem zraku se kadi, z vodo reagira burno in jo absorbira.
Hraniti ga je treba v neprodušno zaprtih posodah iz železne
pločevine, ali pa v posebnih steklenih ali keramičnih balonih,
opremljenih z elementom, ki vsebuje anorgansko cnov, ki absorbira
vlago. Uporablja se za proizvodnjo oleuma (tar. št. 28.07) in
galunov (tar. št. 28.33).

(7)  Dižveplov trioksid (S2O3) so nestabilni zeleni kristali, ki
v stiku z vodo razpadajo in razpadajo v alkoholu. Uporablja se
kot redukcijsko sredstvo v proizvodnji sintetičnih barv.

                      (F) SELENOVE SPOJINE

(1)  Selenovodik (H2Se) je plin neznosnega vonja in je nevaren,
saj paralizira naravna čutila vonja. V prometu je v nestabilnih
vodnih raztopinah.

(2)  Selenasta kislina (H2SeO3) in njen anhidrid (SeO2) sta v
obliki zelo nestabilnih šeststraničnih kristalov, ki so v vodi
zelo težko topni. Uporablja se v industriji emajla.

(3)  Selenova kislina (H2SeO4) so beli kristali, ki so lahko
brezvodni ali hidrirani.

                      (G) TELURJEVE SPOJINE

Telurjeve spojine so: telurovodik (H2Te) - v vodni raztopini,
telurjeva kislina (H2Te3) in njen anhidrid (TeO2)(bel, trden),
telurjeva kislina (H2TeO4) - brezbarvni kristali in njen anhidrid
(TeO3) - oranžno obarvana snov.

                      (H) DUŠIKOVE SPOJINE

(1)  Dušikovodikova kislina (HN3) - brezbarvna, toksična tekočina
zadušljivega vonja. V vodi je zelo topna, nestabilna in z
lastnostmi eksploziva. Njene soli (azidi) spadajo v tar. št.
28.50 in ne v V. pododdelek.

(2)  Dušikov suboksid (didušikov oksid)(N2O) je plin sladkega
okusa (smejalni plin) in topen v vodi. V prometu se pojavlja v
tekočem stanju. V plinastem stanju se uporablja kot anastetik, v
tekočem in trdnem stanju pa kot hladilno sredstvo, kot poganjalni
plin za penasto smetano..

(3)  Dušikov dioksid (NO2) (nitroksil, nitrozne pare "dušikov
peroksid") je pri 0 stopinj C brezbarvna tekočina, pri višjih pa
oranžnorjava. Njeno vrelišče je pri 22 stopinj C in takrat
sprošča rdečkaste pare. Je najstabilnejši med dušikovimi oksidi
in je močno oksidacijsko sredstvo.

                     (I) FOSFORJEVE SPOJINE

(1)  Hipofosforna kislina (H3PO2) - lisasti kristali, stalijo se
pri okoli 25 stopinj C. Na zraku zelo oksidirajo in so močno
redukcijsko sredstvo.

(2)  Fosfonska kislina (H3PO3) - nestabilni kristali, stalijo se
pri okoli 71 stopinj C, topni v vodi. Tudi njena anhidrida (P2O3
ali P4O6) (kristali) se stalita pri okoli 24 stopinj C s tem, da
sprva prehajata v rumeno in nato v rdečo barvo. Če sta
izpostavljena svetlobi, se postopoma razgrajujeta.

                      (J) ARZENOVE SPOJINE

(1)  Diarzenov trioksid (As2O3) (arzenov sekvioksid, arzenov
oksid, beli arzen). Zgrešeno ga imenujejo "arzenova kislina",
pridobiva se z žganjem železo-arzenovih rud niklja in srebra ali
iz arzenovih piritov. Vsebuje nečistote (arzenov sulfid, žveplo,
antimonov oksid in druge.

Komercialni arzenov trioksid je ponavadi bel prah brez vonja in
je zelo strupen (arzenov cvet). Steklasti anhidrid izgleda kot
amorfna prosojna masa, porcelanski anhidrid je neprosojen in
sestavljen iz medsebojno povezanih oktaedrskih kristalov.

Uporablja se: za konzerviranje surovih kož in zooloških primerkov
(včasih pomešan z milom), kot strup za podgane, za proizvodnjo
papirja za uničevanje muh, v proizvodnji sredstev za motenje, v
proizvodnji steklastih emajlov in zelenih mineralnih barv, kot so
npr. Schelle zelena barva (bakrov arzenit) in Schweinfurt zelena
barva (baker-acetonski arzenid); v majhnih količinah ga
uporabljajo kot zdravilo (za zdravljenje dermatitisa, mrzlice in
astme).

(2)  Diarzenov pentoksid (As2O5) pridobivajo z oksidacijo
arzenovega trioksida ali z dehidriranjem arzenove kisline. Je
zelo strupen prah, ki se v vodi počasi topi in pri tem tvori
arzenovo kislino. Uporabljajo ga za proizvodnjo arzenove kisline,
kot oksidacijsko sredstvo itd.

(3)  Arzenove kisline - ime "arzenova kislina" je dan
ortoarzenovi kislini(H3AsO4 . 1/2H2O) in drugim hidratom
arzenovega pentoksida (piro-arzenove in meta-arzenove kisline
itd.). Kristalizirajo v brezbarvne iglice in so smrtno nevarni
strupi.

Arzenova kislina se uporablja za proizvodnjo sintetičnih barv
(fuksina itd.), arzenatov in organskih arzenovih derivatov, ki se
uporabljajo kot zdravila ali insekticidi.

Ta tar. številka izključuje arzeno vodik (AsH3) (tar. št. 28.50).

                      (K) OGLJIKOVE SPOJINE

(1)  Ogljikov monoksid (CO) - toksičen (krvni strup), brezbarven
plin brez okusa. Pakirajo ga pod pritiskom. Njegove redukcijske
sposobnosti se izkoriščajo med drugim v metalurgiji.

(2)  Ogljikov dioksid (CO2). Nepravilno ga imenujejo "ogljikova
kislina", pridobivajo pa ga z zgorevanjem ogljika ali s
segrevanjem apnenčastih snovi, pa tudi z delovanjem kislin.

To je brezbarven plin, enkrat težji od zraka in ki gasi ogenj.
Ogljikov dioksid se pakira kot tekočina (komprimirana v
jeklenkah) ali kot trdna snov (komprimirane kocke v izoliranih
posodah - "ogljikov sneg", ali "ogljikov led" ali "suhi led" - ki
ima -80 stopinj C).

Uporablja se v metalurgiji, v proizvodnji sladkorja in za
gaziranje pijač. Tekoči ogljikov dioksid služi za penjenje piva,
za proizvodnjo salicilne kisline, v aparatih za gašenje požarov
itd. Trdni ogljikov dioksid pa se uporablja kot hladilno sredstvo
(do -80 stopinj C).

(3)  Cianovodik (HCN) (cianovodikova kislina, pruska kislina).
Pridobivajo jo z delovanjem žveplene kisline na cianid, ali pa z
delovanjem katalizatorja na zmesi amonijaka in ogljikovodikov.

Je zelo toksična, brezbarvna tekočina vonja po grenkem mandlju.Z
vodo se meša in je od nje manj gost. Je težko obstojen v nečistem
stanju ali v šibki raztopini.

Cianovodikova kislina se uporablja v organskih sintezah (npr. pri
proizvodnji akrilonitrila z reakcijo z acetilenom) in kot
sredstvo za uničevanje parazitov.

(4)  Izocijanova, tiocianova in fulminova kislina.

                     (L) SILICIJEVE SPOJINE

Silicijev dioksid (SiO2) (čista silika, anhidrid silicijeve
kisline itd.) pridobivajo z obdelavo silikatne raztopine s
kislinami, ali pa z razgrajevanjem silicijevih halogenidov pod
vplivom vode in toplote.

Lahko je v amorfnem stanju (v obliki belega prahu - "Bela
silika", "cvet silike", "kalcinirana silika", v obliki steklastih
zrn - "steklasta silika", v želatinastem stanju - "silikino
ivje", "hidrirana silika"), ali pa v obliki kristalov (tridimit
in kristobalitne olike).

Silicijev dioksid je odporen proti kislinam. Staljeni silicijev
dioksid se zaradi tega uporablja za izdelavo laboratorijskih
naprav in industrijske opreme, ki je lahko izpostavljena hitrim
temperaturnim spremembam (segrevanju in ohlajevanju), ne da bi
pri tem počila (glej splošna določila k 70. poglavju). Fino
uprašnjeni silicijev dioksid se uporablja pri izdelavi barv kot
ekstender (sredstvo za enakomerno porazdelitev barve) in kot
polnilo za lake. Aktivirani silika-gel se uporablja za sušenje
plinov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni silicijev dioksid (25. poglavje, razen vrst, ki so
sestavina dragega ali poldragega kamenja - glej komentar k tar.
št. 71.03 in 71.05),

(b)  koloidne suspenzije silicijevega dioksida - silike, ki se
praviloma uvrščajo v tar. št. 38.24, v kolikor niso posebej
pripravljene za posebne namene (npr. kot pomožna sredstva za
tekstil iz tar. št. 38.09) in

(c)  silika-gel z dodanimi kobaltovimi solmi (uporablja se kot
indikator vlažnosti) (tar. št. 38.24).

                     (M) KOMPLEKSNE KISLINE

Ta tar. številka vključuje tudi kemično določene kompleksne
kisline, ki sestoje iz dveh ali več mineralnih kislin nekovin
(npr. klorove kisline) ali kislin nekovin (npr. silicij-
volframova, bor- volframova kislina itd.) in ki niso
specificirane ali zaobsežene v drugih tar. številkah tega
poglavja.

Antimon je kovina, zato se antimonova kislina in antimonovi
oksidi uvrščajo v tar. št. 28.25.


                         III. PODODDELEK

             HALOGENSKE IN ŽVEPLOVE SPOJINE NEKOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Ta pododdelek vključuje proizvode, ki so kljub temu, da so znani
pod imeni kloridi, sulfidi itd., podobni tistim solem kovin in
vodikovih kislin, ki so uvrščene v V. pododdelek. Pravzaprav
predstavljajo kombinacijo nekovin, kot so:

(1) halogeni z nekovino, razen s kisikom ali vodikom (halogene
spojine),

(2)  spojin, navedenih pod (1), v kombinaciji s kisikom
(oksihalogenidi) in

(3)  žvepla z nekovino, razen s kisikom ali vodikom (žveplene
spojina).

Oksisulfidi nekovin (kombinacija: žveplo - kisik - nekovina) so
iz tega pododdelka izključeni in se uvrščajo v tar. št. 28.51.

V V. pododdelek se razvrščajo halogenidi, oksihalogenidi in
sulfidi kovin (glej splošna določila k I. pododdelku) z
amonijevim (NH4+) radikalom (ionom), razen v primeru spojin
plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in spojin iz tar.številk od
28.44 do 28.46.


28.12 - HALOGENIDI IN OKSIHALOGENIDI NEKOVIN

2812.10  - Kloridi in oksikloridi

2812.90  - Drugi

                       (A) KLORIDI NEKOVIN

Najpomembnejši med temi dvojnimi spojinami so:

(1)  Jodovi kloridi:

(a)  Jodov monoklorid (JCl). Nastaja z neposrednim delovanjem
klora na jod. Pri temperaturah nad 27 stopinj C je temnorjava
tekočina, pri temperaturah pod 27 stopinj C pa v obliki
rdečkastih kristalov. Njegova gostota je 3 in razpada v vodi. Na
koži povzroča močne opekline. Uporablja se v organskih sintezah
kot agens za jodiranje.

(b)  Jodov triklorid (JCl3). Pridobivajo ga na enak način kot
monoklorid, ali pa iz jodovodikove kisline. Rumene iglice so
topne v vodi. Uporablja se za iste namene kot monoklorid, pa tudi
v medicini.

(2)  Žveplovi kloridi:

(a)  Dižveplov diklorid (S2Cl2). Pridobivajo ga z delovanjem
klora na žveplo. To je komercialni žveplov monoklorid, je rumena
ali rdečkasta tekočina, ki na zraku sprošča zadušljive pare.
Razgrajuje ga voda. Je topilo za žveplo in se uporablja pri
hladni vulkanizaciji kavčuka in gutaperče.

(b)  Žveplov diklorid (SCl2). Dobiva se iz monoklorida. Je
rdečkastorjava tekočina, ki razpada v vodi in ki je precej
nestabilna. Gostota žveplovega diklorida je 1,7. Uporablja se za
hladno vulkanizacijo kavčuka in kot agens za kloriranje v
proizvodnji sintetičnih barv (posebno tioindiga).

(3)  Fosforjevi kloridi:

(a)  Fosforjev triklorid (PCl3). Dobivajo ga z neposrednim
delovanjem klora na fosfor. Je tekočina brez barve in gostote
1,6, je korozivna, nadražujoča in deluje kot solzivec. V vlažni
atmosferi se kadi in razpada v stiku z vodo. Uporablja se
predvsem kot agens za kloriranje v organskih sintezah (npr. v
proizvodnji kislih kloridov, barv itd., pa tudi v proizvodnji
keramike za dosego sijaja.

(b)  Fosforjev pentaklorid (PCl5). Dobivajo ga iz triklorida v
obliki belih ali rumenkastih kristalov. Njegova gostota je 3,6.
Kot triklorid, se tudi pentaklorid vlažni atmosferi kadi in se
razgrajuje v stiku z vodo ter ima lastnosti solzivca.. Uporablja
se v organski kemiji kot agens za kloriranje in katalizator (npr.
v proizvodnji i- zatin kloridov).

Fosfonijev klorid (PH4Cl) je iz te tar. številke izključen (tar.
št. 28.51).

(4)  Arzenovi kloridi:

Arzenov triklorid (AsCl3) - pridobivajo ga z delovanjem klora na
arzen ali klorovodikove kisline na arzenov trioksid. Je tekočina
brez barve, oljnatega videza, se na vlažnem zraku kadi in je
toksična.

(5)  Silicijevi kloridi:

Silicijev tetraklorid (SiCl4) - pridobivajo ga z delovanjem klora
na zmes silicijevega oksida in ogljika, ali pa na silicij,
silicijevo bronzo ali ferosilicij. Je tekočina brez barve,
gostote 1,5. Na vlažnem zraku sprošča zadušljive bele pare.
Razgrajuje se v vodi in pri tem tvori želatinozni silicijev
dioksid. Uporablja se za proizvodnjo silikonov ali dimnih zaves.

Substituirani proizvodi silikovodikov, kot je npr. triklorosilan
(SiHCl3), so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 28.51).

Ta tar. številka ne vključuje ogljikovega tetraklorida
(tetraklormetana) (CCl4), tetraklorbenzana (C6Cl6),
oktaklornaftalina (C10Cl8) in podobnih ogljikovih kloridov. To so
klorirani ogljikovi derivati (tar. št. 29.03).

                     (B) OKSIKLORIDI NEKOVIN

Med te trojne spojine med drugim spadajo:

(1)  Žveplovi oksikloridi:

(a)  Žveplov dikloridoksid (sulfinil klorid, tionilklorid)
(SOCl2). Dobivajo ga z oksidacijo žveplovega diklorida z
žveplovim trioksidom ali s sulfuril kloridom. Je tekočina brez
barve in gostote 1,7. Sprošča zadušljive pare, razpada v vodi.
Uporablja se v proizvodnji organskih kloridov.

(b)  Žveplov diklorov dioksid (sulfonil klorid, sulfuril klorid,
"diklorosulfonska kislina") (SO2Cl2). Dobi se z delovanjem klora
na žveplov dioksid na sončni svetlobi ali v prisotnosti
katalizatorja (kafre ali aktivnega oglja). Je brezbarvna tekočina
z gostoto okoli 1,7. na zarku se kadi, v vodi razpada in je
korozivna. Uporablja se kot agens za kloriranje in žveplanje v
organskih sintezah, npr. v proizvodnji kislih kloridov.

Ta tar. številka izključuje klorosulfonsko kislino
("kloridinžveplovo kislino") (ClSO2OH) (tar. št. 28.06).

(2)  Selenoksiklorid

Selenoksiklorid, ponavadi imenovan "selenilklorid" (SeOCl2) je
podoben tionilkloridu. Dobiva se ga z delovanjem selenovega
triklorida na selenov dioksid. Pri temperaturah nad 10 stopinj C
je rumena tekočina, ki se na zraku kadi. Pod to temperaturo tvori
brezbarvne kristale. Njegova gostota je okoli 2,4. V vodi
razpada, uporablja pa se v organskih sintezah in za
dekarbonizacijo valjev motorjev z notranjim izgorevanjem.

(3)  Nitrozilklorid (NOCl) (dušikov oksiklorid). Je plin oranžne
barve, zadušljivega vonja, je toksičen. Uporablja se kot
oksidacijsko sredstvo.

(4)  Fosforjev trioksiklorid (POCl3) (fosforilklorid). Dobivajo
ga iz fosfor triklorida, obdelanega z kalijevim kloratom, iz
fosforjevega pentaklorida, obdelanega z borovo kislino, ali pa z
delovanjem karbonilklorida na trikalcijev fosfat. Je brazbarvna
tekočina gostote okoli 1,7. Je nadražujočega vonja, na vlažnem
zraku se kadi in razpada v vodi. Uporabljajo ga kot agens za
kloriranje v organskih sintezah in v proizvodnji anhidridov
ocetne kisline in klorosulfonske kisline.

(5)  Ogljikov oksiklorid (COCl2) (karbonilklorid, fosgen).
Pridobivajo ga z učinkovanjem klora na ogljikov monoksid v
prisotnosti živalskega ali lesnega oglja, ali pa z delovanjem
oleuma na ogljikov tetraklorid. Je brezbarven, do temperature 8
stopinj C tekoč, nad njo plinast. V tekočem stanju ga hranijo v
težkih jeklenih kontejnerjih pod pritiskom. Kot raztopina v
toluonu ali benzenu se uvršča v tar. št. 38.24.

Je solzivec in zelo toksičen. Kot agens za kloriranje ga veliko
uporabljajo v organskih sintezah (npr. v proizvodnji kislih
kloridov, amino derivatov, Michlerjevih ketonov in vmesnih
proizvodov v industriji organskih barvil).

               (C) DRUGE HALOGENE SPOJINE NEKOVIN

Ta skupina vključuje druge halogenide nekovin (fluoride, bromide
in jodide).

(1)  Fluoridi:

(a)  jodov pentafluorid (IF5) - kadeča se tekočina

(b)  fosforni in silicijevi fluoridi

(c)  borov trifluorid (BF3). Dobivajo ga s segrevanjem naravnega
kalcijejevega fluorida in borovega oksida v prahu v prisotnosti
žveplove kisline. Je brezbarven plin, na vlažnem zraku se kadi,
karbonizira organske proizvode. Zelo absorbira vodo in pri tem
tvori bor- fluoroborovo kislino. Služi kot sredstvo za
dehidriranje in kot katalizator v organskih sintezah. Tvori
kompleksne spojine z organskimi spojinami (npr. z dietiletrom,
ocetno kislino ali fenolom) - te spojine, ki se prav tako
uporabljajo kot katalizatorji, se uvrščajo v tar. št. 29.42.

(2)  Bromidi:

(a)  Jodov bromid (JBr) (monobromid). Jodov bromid pridobivajo s
spajanjem obeh elementov. Je črnikavordeča kristalna masa,
podobna jodu in je topna v vodi. Uporablja se v organskih
sintezah.

(b) Fosforjevi bromidi (PBr3). Pridobivajo ga z delovanjem broma
na fosfor, raztopljen v ogljikovem disulfidu. Je brezbarvna
tekočina, ki se na vlažnem zraku kadi in razpada v vodi. Njegova
gostota je okoli 2,8. Uporablja se v organskih sintezah.

Ta tar. številka ne vključuje fosfonijumbromida (PH4Br) (tar. št.
28.51) ter ogljikovih bromidov (tar. št. 29.03).

(3)  Jodidi

(a)  Fosforjevi jodidi

-  fosforjev dijodid (P2J4) - Dobivajo ga z delovanjem joda na
fosfor, raztopljen v ogljikovem disulfidu. Je v obliki oranžno
obarvanih kristalov, ki sproščajo obarvane pare,

-  fosforjev trijodid (PJ3) - se pridobiva na podoben način kot
fos forjev dijodid, kristalizira v temnodeče tabletke.

Fosfonijumjodid (PH4J) se uvršča v tar. št. 28.51.

(b)  Arzenovi jodidi

Arzenov trijodid (AsJ3) - rdeči kristali, ki se dobivajo iz
sestavnih prvin. Je toksičen in hlapljiv. Uporablja se v medicini
kot laboratorijski reagens.

(c)  Spojine joda z drugimi halogenidi (glej predhodne alineje
A(1), C(1)(a) in C(2)(a).

(4)  Oksihalogenidi, razen oksiklorida:

(a)  Oksifluoridi, npr. fosfortrioksifluorid (fosforilfluorid)
(POF3)

(b)  Oksibromidi, npr. žveplov oksibromid (SOBr2) (tionilbromid)
- oranžna tekočina, in fosforoksitribromid (POBr3)
(fosforilbromid) - v slojevitih kristalih.

(c)  Oksijodidi.


28.13 - SULFIDI NEKOVIN; FOSFORJEV TRISULFID, KOMERCIALNI

2813.10  - Ogljikov disulfid

2813.90  - Drugi

Najpomembnejše izmed teh dveh spojin so naslednje:

(1)  Ogljikov disulfid (CS2)

Ogljikov disulfid pridobivajo z delovanjem žveplenih par na
razbeljen ogljik. To je brezbarvna in toksična spojina gostote
okoli 1,3 in ki se z vodo ne meša. V nečistem stanju je vonja
gnilih jajc, je zelo hlapljiv in vnetljiv, nevaren za vdhihovanje
in rokovanje z njim. Dobavlja se v keramičnih, kovinskih ali
steklenih kontejnerjih, opletenih z ličjem ali vrbovino ter
pogosto zaprtih (pletenke).

Uporablja se kot topilo za razne namene: za ekstrakcijo vina,
maščob in eteričnih olj, za razmaščevanje kosti, v medicini, v
industriji umetnih ali sintetičnih vlaken in v gumarski
industriji. Uporabljajo ga tudi v kmetijstvu, kjer ga vbrizgavajo
v tla, da bi uničili insekte,zajedalce itd. V kmetijstvu se
včasih uporablja tudi kalijev karbamat (tar. št. 28.42) (glej
komentar k tar. št. 38.08).

(2)  Silicijev disulfid (SiS2)

Silicijev disulfid pridobivajo z delovanjem žveplene pare na zelo
segreti silicij. Je bel, trdna snov, ki kristalizira v hlapljive
iglice. Razgrajuje vodo in pri tem tvori želatinozni silicijev
dioksid.

(3)  Arzenovi sulfidi

Ta tar. številka vključuje umetne sulfide, dobljene iz naravnih
sulfidov ali ali iz arzenovih pentoksidov in arzenovega trioksida
z delovanjem žvepla ali vodikovega sulfida.

(a)  Diarzenov sulfid (umetni realgar, lažni realgar, rdeči
sulfid) (As2S3) ali (As4S4). Je toksičen in se pojavlja v obliki
rdečih ali oranžnih kristalov specifične gostote okoli 3,5.
Izpareva brez taljenja. Uporablja se v pirotehniki za proizvodnjo
artiklov za ognjemete (zmešan s kalijevim nitratom in žveplom), v
proizvodnji barv (arzenove rubinaste barve) in v obdelavi kož (za
odstranjevanje dlake s surovih kož).

(b)  Diarzenov trisulfid (umetni auripigment, lažni auripigment),
rumeni sulfid) (As2S3). Je toksičen, rumen prah gostote okoli 2,7
in brez vonja. V vodi ni topen. Uporablja se za podobne namene
kot diarzenov trisulfid, poleg tega pa še kot pigment za usnje in
gumo, kot paraziticid v medicini (ker uničuje bolezenske
izrastline). Z alkalnimi sulfidi tvori triarzenate iz tar. št.
28.42.

Ta tar. številka izključuje naravne sulfide, razen arzena
(disulfida in realgarja, trisulfida ali auripigmenta) . tar. št.
25.30.

(4)  Fosforjevi sulfidi

(a)  Tetrafosforjev trisulfid (P4S3). Dobijo ga iz obeh
elementov. Je siva ali rumena trdna, gosta snov gostote okoli
2,1. Pojavlja se v amorfni obliki ali v kristalih. Ima vonj po
čebuli, ni zelo toksičen, čeprav je vdihavanje njegovega prahu
škodljivo. Razgrajuje se v vreli vodi, ne pa tudi na zraku. Je
najstabilnejši fosforjev sulfid in se uporablja v proizvodnji
pentasulfida in, kot fosforjev nadomestek, v proizvodnji
vžigalic,pa tudi v organskih sintezah.

(b)  Difosforjev pentasulfid (P2S5 ali P4S10) se pojavlja v
rumenih kristalih gostote med 2,03 in 2,09. Uporablja se za iste
namene kot tetrafosforjev sulfid, poleg tega pa še za pripravo
flotacijskih agensov za rude.

(c)  Komercialni fosforjev trisulfid. Ta proizvod je znan kot
fosforjev trisulfid, je zmes, katere približna formula je P2S3.
Pojavlja se v obliki rumenkastosive kristalne mase in razpada v
vodi. Uporablja se v organskih sintezah.

Ta tar. številka izključuje :

(a)  Spojine žvepla s halogeni (npr. žveplove kloride) (tar. št.
28.12) in

(b)  Oksisulfide (npr. arzenove, ogljikove ali silicijumove) in
tiohalogenide nekovin (npr. fosforjev klorsulfid in tiokarbonilni
klorid) (tar. št. 28.51).


                         IV. PODODDELEK

    ANORGANSKE BAZE IN OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI KOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Baze so spojine, značilne po hidroksilnem radikalu (OH). S
kislinami reagirajo tako, da tvorijo soli kovin. V tekočem stanju
ali v raztopini so elektroliti, ki sproščajo kovino in analogni
radikal (amonijak (NH4+)) na katodi.

Oksidi kovin so spojine kovin s kisikom. Mnogi oksidi,
kombinirani z eno ali več molekulami vode, tvorijo hidrokside.

Oksidi so pretežno bazični, saj njihovi hidroksidi delujejo kot
baze. Nekateri hidroksidi (anhidrid oksidi) reagirajo le z bazami
alkalnih in drugih kovin tako, da tvorijo soli, medtem ko se
druga, zelo obsežna skupina (amfoterni oksidi), obnaša kot
anhidrid oksidi in kot baze. To skupino je šteti za anhidride
kislin (pravih ali hipotetičnih), ki odgovarjajo svojim
hidroksidom.

Za nekatere okside (slane okside) lahko štejemo, kot da so
dobljeni z združitvijo baznega oksida in anhidroksida.

Ta pododdelek vključuje:

(1)  okside, hidrokside in perokside kovin - bodisi bazne, kisle,
amfoterne ali slane in

(2)  druge anorganske baze brez kisika, kot je npr. amonijak
(tar. št. 28.14) ali hidrazin (tar. št. 28.25) ter tiste
anorganske baze, ki vsebujajo kovine, kot je npr. hidroksilamin
(tar. št. 28.25).

Ta pododdelek izključuje:

(a)  okside in hidrokside iz 25. poglavja, še posebno magnezijev
oksid (kemično čist ali ne) ter živo in gašeno apno (surovi
kalcijev oksid in hidroksid),

(b)  okside in hidrokside, ki tvorijo rude (tar. št. od 26.01 do
26.17), luskine-ostružke, pepel, žlindre, pene ali druge ostanke,
ki vsebujejo kovine (tar. št. 26.18 do 26.20),

(c) okside plemenitih kovin (tar. št. 28.43), radioaktivnih prvin
(tar. št. 28.44), itrij, skandij (tar. št. 28.46)

(d)  kisikove spojine vodika iz tar. št. 22.01 (vodo), iz tar.
št. 28.45 (težka voda), iz tar. št. 28.47 (vodikov peroksid), iz
tar. št. 28.51 (destilirana in elektroprevodna voda ter voda
podobne čistote, vštevši vodo, obdelano z ionskimi izmenjalci,

(e)  barvila na osnovi kovinskih oksidov (tar. št. 32.06),
pripravljene pigmente, pripravljena sredstva za kaljenje in
pripravljanje barv, steklaste emajle in glazure ter podobne
proizvode, ki se uporabljajo v industriji keramike, emajla in
stekla (tar. št. 32.07), pa tudi druge pripravke iz 32. poglavja,
ki sestoje iz oksidov, hidroksidov ali baz, zmešanih z drugimi
proizvodi,

(f)  pripravke za odstranjevanje sijaja z umetnih in sintetičnih
valken (tar. št. 38.09) in pripravke za dekapiranje kovinskih
površin (38.10) in

(g)  naravno ali sintetično drago in poldrago kamenje (tar. št.
od 71.02 do 71.05).


28.14 - AMONIAK, BREZVODNI ALI V VODNI RAZTOPINI

2814.10  - Amoniak, brezvodni

2814.20  - Amoniak v vodni raztopini

Amoniak pridobivajo ali iz nečiste amoniakove vode, proizvedene
pri prečiščevanju oljnega plina in v koksarnah (glej komentar k
tar. št. 38.23, točko (C) (3)), ali pa s sintezo dušika in
vodika.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Brezvodni amoniak (NH3) - brezbarvni plin manjše gostote kot
zrak. Pod pritiskom s zelo lahko pretvori v tekoče stanje.
Pakirajo ga v manjhnih kovinskih valjastih steklenicah.

(2)  Amoniak v vodni raztopini (NH4OH) - je hidroksid
hipotetičnega "elementa" amoniaka (NH4). Te raztopine, ki
ponavadi vsebujejo 20., 27 ali 34% amoniaka, so brezbarvne ali
rumenkaste tekočine, katere pakirajo v dobro zaprtih
kontejnerjih. Ta tar. številka izključuje alkoholne raztopine
(tar. št. 38.24).

Uporabnost amoniaka je zelo široka. Amoniak se uporablja npr. v
proizvodnji dušikove kisline in nitratov, aluminijevih sulfatov,
drugih aluminijevih soli in dušičnih gnojil, natrijevega
karbonatov, cianidov, aminov (npr. naftalinamina itd.). Emulgira
mastne snovi in smole in deluje kot detergent za odstranjevanje
madežev, izkoriščajo ga v proizvodnji polirnih sredstev, za
obdelavo lateksa, odstranjevanje laka ipd. Tekoči amoniak se
uporablja v hladilnih napravah.


28.15 - NATRIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA SODA); KALIJEV HIDROKSID
(KAVSTIČNA PEPELIKA); NATRIJEVI ALI KALIJEVI PEROKSIDI

  - Natrijev hidroksid (kavstična soda):

2815.11  - - trden

2815.12  - - v vodni raztopini (tekoča soda)

2815.20  - Kalijev hidroksid (kavstična pepelika)

2815.30  - Natrijevi ali kalijevi peroksidi

             (A) NATRIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA SODA)

Natrijev hidroksid (NaOH) ali kavstična soda ni proizvod, ki ga v
trgovskem prometu imenujejo "soda" in ki je v pravzaprav natrijev
karbonat (tar. št. 28.36).

Natrijev hidroksid se lahko pridobiva s kavstificiranjem
natrijevega karbonata z apnenim mlekom ali z elektrolizo
natrijevega klorida. Pojavlja se v vodni raztopini ali kot trden
proizvod. Z izparevanjem vodne raztopine natrijevega hidroksida
nastane trden natrijev hidroksid v obliki luskin ali kepic.
Čistega pakirajo v steklenih kozarcih, oblikovanega pa v peletih
ali kockicah.

Trdni natrijev hidroksid najeda kožo in razžira sluznice. Je
nestabilen in v vodi zelo topen, zaradi tega se mora hraniti v
dobro zaprtih jeklenih kontejnerjih oz. posodah.

Je močna baza in se uporablja v raznih industrijah: za
proizvodnjo nekaterih vrst kemične lesne celuloze z
odstranjevanjem lignina, v proizvodnji celofana, pri merceziranju
bombaža, v metalurgiji tantala in niobija, za proizvodnjo tdrnih
mil, pri pridobivanju številnih kemičnih proizvodov, vštevši
fenolnih spojih (fenol, rezocinol, alizarin itd.).

Ta tar. številka izključuje natrijeve lužine, dobljene kot
vzporedni proizvod pri proizvodnji lesne celuloze z alkalnim ali
sulfatnim postopkom (tar. št. 38.04). Iz teh lužin dobivamo tal
olje iz tar. št. 38.03, pa tudi regenerirani natrijev hidroksid.

Ta tar. številka izključuje tudi zmesi natrijevega hidroksida in
apna, znane kot "natronsko apno" (tar. št. 38.24).

           (B) KALIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA PEPELIKA)

Kalijev hidroksid ali kavstična pepelika (KOH) je natrijevemu
zelo podoben. Treba ga je razločevati od kalijevega karbonata
(tar. št. 28.36) ali od komercialne pepelike (ta naziv se precej
svobodno uporablja v nekaterih deželah za katerokoli kalijevo
sol, še posebej za kalijev klorid).

Dobivajo ga predvsem z elektrolizo raztopine naravnega kalijevega
klorida (tar. št. 31.04), lahko pa tudi iz kalijevega karbonata s
kavsticiranjem z apnenim mlekom (pri tem nastaja apnena
pepelika). Čisti kalijev hidroksid dobivajo z obdelavo z
alkoholom ali dvakratno izmenjavo barijevega hidroksida in
kalijevega sulfata.

Kalijev hidroksid se pojavlja v prometu v obliki vodne raztopine
(pepeličina lužina), ki je lahko bolj ali manj koncentrirana
(ponavadi okoli 50%), lahko pa tudi kot trdna snov, ki poleg
drugih nečistot vsebuje tudi kalijev klorid. Hranijo ga na enak
način kot natrijev hidroksid in ima tudi podobne lastnosti.

Uporablja se v proizvodnji mehkih mil, za čiščenje delov, katere
je treba metalizirati ali nanovo pobarvati, za beljenje, v
proizvodnji kalijevega permanganata itd. Uporablja se tudi v
medicini kot sredstvo za kavterizacijo (v paličicah). V ta namen
se včasih zmeša z apnom - v tem primeru se uvršča v tar. št.
30.03 ali 30.04.

                      (C) NATRIJEV PEROKSID

Natrijev peroksid (dinatrijev dioksid) (Na2O2) dobivajo pri
gorenju natrija. Je zelo nestabilen bel ali rumenkast prah,
specifične teže okoli 2,8. v vodi razpada, pri tem daje toploto
in tvori vodikov peroksid. Dobavlja se tudi v obliki pogač,
pakiran v zavarjeve kovinske kontejnerje.

Uporablja se v proizvodnji mil, za beljenje tkanin, kot
oksidacijsko sredstvo v organskih sintezah, za prečiščevanje
zraka v zaprtih prostorih(npr. v podmornicah). Zmešan s
katalizatorji (bakrove ali nikljeve soli v sledovih) se uporablja
pri hitri proizvodnji pripravka vodikovega peroksida, ki se
uvršča v tar. št. 38.24.

                      (D) KALIJEV PEROKSID

Kalijev peroksid (dikalijev dioksid) (K2O2) je natrijevemu zelo
podoben tako glede procesa pridobivanja, lastnosti in uporabe.


28.16 - MAGNEZIJEV HIDROKSID IN PEROKSID; OKSIDI, HIDROKSIDI IN
PEROKSIDI STRONCIJA IN BARIJA

2816.10  - Magnezijev hidroksid in magnezijev peroksid

2816.20  - Stroncijev oksid, hidroksid in peroksid

2816.30  - Barijev oksid, hidroksid in peroksid

              (A) MAGNEZIJEV HIDROKSID IN PEROKSID

(1)  Magnezijev hidoksid (Mg(OH)2) je bel prah, težji od
magnezijevega oksida. Je stabilen, vendar na zraku postopoma
tvori karbonat. Uporablja se v farmaciji.

(2)  Magnezijev peroksid (MgO2) dobivajo z delovanjem vodikovega
peroksida na magnezijev hidroksid. Je bel prah, ki kot nečistočo
vsebuje oksid. V vodi je skoraj netopen. Uporablja se za beljenje
perila, v proizvodnji zobnih past in kot gastro intestinalni
antiseptik.

Magnezijev oksid je iz te tar. številke izključen (tar. št. 25.19
ali tar. št. 38.24, kadar je v obliki kultiviranih kristalov
posamične teže 2,5 g ali več.

           (B) STRONCIJEV OKSID, HIDROKSID IN PEROKSID

(1)  Stroncijev oksid (brezvodni ali kavstični stroncij) (SrO)
dobivajo z žganjem sedimentnega stroncijevega karbonata. Je
porozen, bel in higroskopičen prah, v vodi topen, na zraku tvori
karbonat. Uporablja se v pirotehniki, medicini in za proizvodnjo
stroncijevih hidroksidov in pigmentov.

(2)  Stroncijev hidroksid (Sr(OH)2) obstaja v brezvodnem amorfnem
stanju ali kristaliziran z 8 H2O. Na zraku tvori karbonat.
Uporablja se v proizvodnji stekla, stroncijevih soli in
fosforescentnih pigmentov.

(3)  Stroncijev peroksid (SrO2) pridobivajo z delovanjem kisika
na stronci jev oksid, je bel prah, topen v topli vodi in se
uporablja v piro tehniki.

            (C) BARIJEV OKSID, HIDROKSID IN PEROKSID

(1)  Barijev oksid (brezvodni barit) (BaO) ne smemo enačiti z
naravnim barijevim sulfatom, katerega včasih imenujejo "barit".
Barijev oksid pridobivajo z žganjem sedimentnega barijevega
nitrata ali sedimentnega barijevega karbonata, ali pa s hidrolizo
barijevega silikata. Barijev oksid je na videz podoben
stroncijevemu oksidu, le da je od njega težji (spec. teža je
okoli 5,5) in da lahko kristalizira. Uporablja se za pridobivanje
barijevega hidroksida, barijevega peroksida in barijeve kovine.

Ta tar. številka izključuje surov proizvod, ki se dobi zgolj z
žganjem viterita (tar. št. 25.11).

(2)  Barijev hidroksid (Ba(OH)2) se ponavadi pojavlja v obliki
belkastih ali cevasto lamelnih kristalov (z 8 H2O), ali pa kot
vodna raztopina (baritna voda). Uporablja se v industriji stekla,
za proizvodnjo steklenih ovojev za X - žarke, v keramiki, za
prečiščevanje vode, v proizvodnji kalijevega hidroksida in raznih
barijevih spojin.

(3)  Barijev peroksid (BaO2) se pridobiva s segrevanjem
barijevega oksida na zraku brez ogljikovega dioksida. Je bel prah
ali pa je v netopnih sivih kosih (spec. teže okoli 5). Če se
razgrajuje z vodo, se sprošča vodikov peroksid. Uporablja se za
proizvodnjo vodikovega peroksida.


28.17 - CINKOV OKSID; CINKOV PEROKSID

                        (A) CINKOV OKSID

Cinkov oksid (ZnO) (cinkov cvet) pridobivajo tako, da prek cinka
spuščajo zračni tok tako dolgo, dokler se cink rdeče ne razbeli.
Cink lahko zamenjajo z zmesjo oksidnih cinkovih rud (žganega
sfalerita, kalamina - tar. št. 26.08) in ogljika. Plini prehajajo
skozi komore in pri tem tvorijo vsedline oksidov vse večje in
večje čistoče, od katerih najčistejši tvori cinkov cvet. Cinkov
oksid je kosmast bel prah, ki na toplem porumeni.

Uporablja se v barvah namesto svinčevega belila, za pripravo
kozmetičnih sredstev, vžigalic, voščenega platna in keramičnih
glazur, kot sredstvo za kaljenje in kot pospeševalec
vulkanizacije v gumarski industriji, nadalje kot katalizator, v
proizvodnji stekla in v proizvodnji plinskih mask, pa tudi v
medicini za zdravljenje kožnih bolezni.

Cinkati iz tar. št. 28.41 ustrezajo temu amfoteremu oksidu.

                       (B) CINKOV PEROKSID

Cinkov peroksid (ZnO2) je bel prah, netopen v vodi. Uporablja se
v medicini (čist ali pa s cinkovim oksidom kot z nečistočo),
služi pa tudi pri pripravi kozmetičnih sredstev.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  naravnega cinkovega oksida ali cinkita (tar. št. 26.08),

(b)  ostankov iz metalurgije cinka, imenovane "cinkova žlindra,
pene ali brozga", ki prav tako sestoji iz nečistih oksidov (tar.
št. 26.20),

(c)  cinkovega hidroksida (Zn(OH)2) ali želatinoznega belila in
vodikovega peroksida (tar. št. 28.25) in

(d)  nečistega cinkovega oksida, včasih poznan kot cinkovo sivilo
(tar. št. 32.06.


28.18 - UMETNI KORUND, KEMIČNO DOLOČEN ALI NE; ALUMINIJEV OKSID;
ALUMINIJEV HIDROKSID

2818.10  - Umetni korund, kemično določen ali ne

2818.20  - Aluminijev oksid, razen umetnega korunda

2818.30  - Aluminijev hidroksid

            (A) UMETNI KORUND KEMIČNO DOLOČEN ALI NE

Umetni korund pridobivajo s taljenjem aluminijevega oksida v
električnih pečeh. Aluminijev oksid lahko vsebuje majhne količine
drugih oksidov (npr. titanovega in kromovega) neglede na to, ali
izvirajo iz naravnih materialov (boksita), ali pa so dodani, na
primer zaradi povečanja trdnosti staljenega jedra ali zaradi
barvne modifikacije. Vendar pa se mehanske zmesi umetnega korunda
in drugih snovi, kot je npr. cikronijev dioksid, iz te tar.
številke izključujejo. (tar. št. 38.24),

Umetni korund prihaja iz tega postopka v obliki majhnih kosov ali
mase, zdrobljen ali v obliki zrn. Na vplive zraka ali kislin je
odpornejši od navadnega aluminijevega oksida in je zelo trd (9.
stopnja trdote po Mohsu). Uporablja se kot brus, v proizvodnji
ognjevarnih konglomeratov (kot sta npr. mulit in silanit, zmesi
korunda in čiste ognjevarne gline in z brezvodnim aluminijevim
silikatom, pač odvisno od primera do primera), laboratorijskih
potrebščin in v elektroindustriji.

          (B) ALUMINIJEV OKSID, RAZEN UMETNEGA KORUNDA

Aluminijev oksid (brezvodna ali kalcinirana glinica) (Al2O3) se
dobiva z žganjem aluminijevega hidroksida (opisanega v nadaljnjem
besedilu, ali pa iz aluminijevih galunov. Je bel prah, v vodi
netopen in specifične teže okoli 3,7.

Uporablja se v metalurgiji aluminija, kot polnilo za barve, v
proizvodnji brusov, sintetičnega dragega in poldragega kamenja
(rubini, safirji, smaragdi, ametisti, akvamarini itd.), kot
sušilno sredstvo (za sušenje plinov), kot katalizator (v
proizvodnji acetona in ocetne kisline, pri crackiranju itd.).

                    (C) ALUMINIJEV HIDROKSID

Aluminijev hidroksid (hidrirana glinica) (Al2O3.H2O) se pridobiva
iz boksita (iz zmesi, ki vsebuje aluminijev hidroksid) ob
pridobivanju aluminija glej splošna določila k 76. poglavju).

Suhi hidroksid je amorfen, sipek bel prah, v vodi netopen in
želatinozen, če je vlažen. (alumina-gel, želatinozna glinica).

Aluminijev hidroksid se uporablja pri proizvodnji keramičnih
glazur, tiskarskih barv, medicinskih proizvodov, galunov in
umetnega korunda (kot je to maloprej opisano, pa tudi za
bistrenje tekočin. Pri proizvodnji antikorozivnih premazov ga
mešajo z ogljikom, zaradi svoje nagnjenosti do organskih barvil
pa ga uporabljajo tudi v proizvodnji lak-barv iz tar. št. 32.05
in sredstev za jedkanje tekstila.

Aluminati iz tar. št. 28.41 ustrezajo temu amorfnemu hidroksidu.

Ta tar. številka vključuje tudi aktivno glinico, kater
pridobivajo z nadzorovano termično obdelavo hidrirane glinice. V
tem postopku izgubi največji del svoje konstituitivne vode.
Aktivna glinica se uporablja predvsem kot absorbcijsko sredstvo
in kot katalizator.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  naravnega korunda (naravnega aluminijevega oksida) in smirka
(aluminijevega oksida, ki vsebuje železov oksid) (tar. št.
25.13),

(b)  boksita, pranega ali ne, kalciniranega ali ne in kemično
prečiščenega (npr. obdelanega s sodo), ki se uporablja kot
elektrolit (tar. št. 26.06),

(c)  aktivnega boksita (tar. št. 38.02),

(d)  koloidnih raztopin aluminijevega hidroksida (topne glinice)
(tar. št. 38.24),

(e)  umetnega korunda na papirju, kartonu ali drugih materialih
(tar. št. 68.05) ali aglomeriranega kot mlinski kamen, okrogli
brus ali brus) ali drugih proizvodov iz tar. št. 68.04,

(f)  naravnega dragega ali poldragega kamenja, katerega osnova je
aluminijev oksid (tar. št. 71.03 ali 71.05) in

(g)  sintetičnega dragega ali poldragega kamenja, katerega osnova
je aluminijev oksid (npr. umetni rubin) (tar. št. 71.04 ali
71.05).


28.19 - KROMOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI

2819.10  - Kromov trioksid (CrO3)

2819.90  - Drugo

                       (A) KROMOVI OKSIDI

(1)  Kromov (VI) oksid (CrO3) včasih zgrešeno imenujejo "kromova
kislina", saj lahko daje kromate, ki se uvrščajo v tar. št.
28.41. Nastopa v obliki oranžnih ali rdečih ploščic ali iglic, ki
so zelo neobstojne, zelo topne v vodi in specifične teže okoli
2,8. Kromov (VI) oksid daje v kombinaciji z alkoholom eksplozivne
zmesi. Je oksidacijsko sredstvo v organski kemiji (proizvodnja
isatina, indigo barv itd.), uporablja pa se tudi v medicini, in
sicer v zmesi s kiselguro ("epurit") za prečiščevanje acetilena.

(2)  Kromov (III) oksid (dikromov trioksid) (Cr2O3) se pridobiva
s kalciniranjem kromatov z eno izmed amonijevih soli, ali pa z
redukcijo dikromatov. Je zelo trd proizvod olivnozelene barve, v
prahu ali v kristalih, v vodi netopen in spec. teže okoli 5.
Čisti oksid se uporablja kot pigment, znan pod imenom
"kromoksidno zelenilo", ki pa ni zmes svinčevih kromatov in
železovega plavila (pruskega plavila), znano pod imenom (kromovo
plavilo). Uporablja se tudi za pridobivanje barv in tiskarskih
barv, v industriji porcelana, stekla (optično obarvanega stekla)
in gume. Zarad svoje trdote in odpornosti proti toploti ga
uporabljajo za proizvodnjo sredstev za brušenje in čiščenje, za
izdelavo ognjevarnih opek visokih metalurških peči. Uporablja se
tudi za pridobivanje antikorozivnih sredstev in v metalurgiji
kroma.

Iz te tar. številke je izključen kromit, naravni kromov oksid, ki
vsebuje železo (krom-železova ruda, železov kromit) (tar. št.
26.10).

                     (B) KROMOVI HIDROKSIDI

Pojem "kromovi hidroksidi" označuje razne vrste hidratov
navedenih oksidov, še posebej pa na hidrat kromovega oksida
(Cr2O3.2H2O), katerega pridobivajo z obdelavo kalijevega
bikromata z borovo kislino. Uporablja se kot barvilo pod imenom
"kromovo zelenilo", v proizvodnji Guignetovega zelenila. Obstaja
tudi vijo ličasti kromov hidroksid.


28.20 - MANGANOVI OKSIDI:

2820.10  - Manganov dioksid

2820.90  - Drugi

(1)  Manganov dioksid (MnO2) (manganov anhidrid) je
najpomembnejši manganov oksid. Dobi se z delovanjem kalijevega
permanganata, šibko kisanega z dušikovo kislino, na manganovo sol
(npr. na sulfat). Je rjav ali črnikav prah specifične teže okoli
5, v vodi netopen.

Je zelo močno oksidacijsko sredstvo, uporablja pa se v
pirotehniki, vc organskih sintezah (pridobivanje
hidroksiantrakinona, aminontrakinona itd.), za plinske maske, kot
depolarizator za akomulatorje, v keramični industriji v
proizvodnji sušil, nadalje v proizvodnji tiskarskih barv
(manganovo črnilo), barv (rjavi pigmenti, znani kot manganovo
rjava barvila, manganov bitumen), za izdelavo nekaterih kitov in
sintetičnega poldragega kamenja (umetni granat). Uporablja se
tudi v industriji stekla (za steklarsko milo), predvsem za
korekturo rumenega odtenka stekla.

Ta oksid ima lastnosti anhidrida, iz katerega se pridobiva
manganit iz tar. št. 28.41.

Ta tar. številka ne vključuje brezvodnega naravnega manganovega
dioksida (piroluzita) in hidriranega naravnega manganovega oksida
(psilomelana) (tar. št. 26.02).

(2)  Manganov oksid (MnO) je sivkast ali zelen prah, v vodi
netopen in spec. teže okoli 5,1. Uporablja se za tiskanje na
tekstil.

Iz te številke je izključen manganov hidroksid (tar. št. 28.25).

(3)  Dimanganov trioksid, manganov seskvioksid (manganioksid)
(Mn2O3) je ba zični oksid - rjav ali črn prah spec. teže okoli
4,8 in v vodi netopen. Uporablja se pri tiskanju na tekstil, za
barvanje keramike, v industriji stekla, za proizvodnjo sušil
(manganov linoleat), kot katalizator v anorganski kemiji
(proizvodnja dušikove kisline) in v organski kemiji.

Ta tar. številka ne vključuje naravnega manganovega seskvioksida
(braunita tar. št. 26.02)in manganilnega hidroksida (tar. št.
28.25).

(4)  Manganov manganioksid (Mn3O4) (slani oksid) je v določenem
smislu podoben slanemu železovemu oksidu.

Naravni slani manganov oksid (hausmanit) je iz te tar. številke
izključen (tar. št. 26.02).

(5)  Permanganatov anhidrid (Mn2O7) je temnorjava tekočina, ki
vpija vlago in eksplodira pri 40 stopinj C. Ta anhidrid daje
permanganate iz tar. št. 28.41.

Iz te tar. številke je izključena permanganova kislina (tar. št.
28.25).


28.21 - ŽELEZOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI; ZEMELJSKE BARVE, KI
VSEBUJEJO PO MASI 70 mas.% ALI VEČ VEZANEGA ŽELEZA, PRERAČUNANEGA
KOT Fe2O3

2821.10  - Železovi oksidi in hidroksidi

2821.20  - Zemeljske barve

Zemeljske barve na osnovi naravnih železovih oksidov, ki
vsebujejo 70% ali več vezanega železa, izraženega kot Fe2O3, se
uvrščajo v to tar. številko. Pri določanju 70%-ne vsebnosti
železa glasi preračun na skupno železo, izraženo kot ferioksid.
Na ta način vsebuje naravna zemeljska barva 84% ferioksida (to je
58,8% čistega železa) in zaradi tega ostane uvrščena v tej tar.
številki.

Ta tar. številka vključuje tudi naslednje umetne okside in
hidrokside:

                       (A) ŽELEZOVI OKSIDI

Ferioksid (Fe2O3) se dobiva iz dehidriranega železovega sulfata
ali iz naravnega železovega oksida. Je fin prah rdeče, včasih
vijoličaste, rumenkaste ali črne barve (vijoličasti, rumeni ali
črni oksid). Uporablja se kot pigment (železov minij,
draguljarsko rdečilo ali kolkotar) - če je v čistem stanju, se
uvršča v to tar. številko, če pa v zmeseh z glino, s kalcijevim
sulfatom (beneška rdeča) itd., pa se uvršča v 32. poglavje.
Uporablja se za proizvodnjo navadnih barv in barv proti rjavenju,
spojin za valjanje kovin ali poliranje stekla in steklenih
spojin, katerih namen je napraviti maso v proizvodnji stekla za
steklenice topljivo. Zmešan z aluminijevim prahom, služi za
pripravo termitov (zmes Fe2O3) in aluminija) in za prečiščevanje
svetilnih plinov.

                     (B) ŽELEZOVI HIDROKSIDI

(1)  Fero hidroksid (Fe(OH)2) se dobiva z delovanjem alkalnih baz
na ferosol. Je bela in trdna snov, ki v stiku s kisikom potemni
in se ob tem pretvori v feri hidroksid.

(2)  Feri hidroksid (Fe(OH)3) (rjavi oksid) pridobivajo z
delovanjem alkalne baze na feri-sol. Ta proizvod je rjaste,
rdečkastorjave ali bleščeče vijolične barve in služi kot pigment
- lahko sam in se v tem primeru uvršča v to tar. številko, lahko
pa zmešan z ogljikom, pruskim rjavilom itd. (žafransko ali
Marsova rumena), ko se uvršča v tar. št. 32.06. Feri hidroksid se
uporablja v proizvodnji kompleksnih barv (Van Dyck rjava, Van
Dyck rdeča, "angleška rjava", "švedska rjava"). V čistem stanju
se uporablja kot protistrup pri zastrupitvi z arzenom.

To je amorfni hidroksid, ki po oksidaciji daje ferate iz tar. št.
28.41.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  zemeljske železove barve, ki vsebujejo po teži manj kot 70%
vezanega železa, izraženega kot Fe2O3 ali zmešanega z drugimi
zemeljskimi barvami, sljudasti železov oksid (tar. št. 25.30),

(b)  železove rude iz tar. št. 26.01, na primer rdeči hematit
(vštevši rudo oksida svetlega železa in martit), rjave hematite
(minet hidrirani oksid, ki vsebuje železove in kalcijeve
karbonate), limonit (hidrirani oksid, in magnetit (magnetni
železov oksid),

(c)  železove ostružke, surove okside, katere pridobivajo z
luščenjem železove površine medtem, ko je razžarjeno ali pa pri
kovanju(tar. št. 26.19),

(d)  alkalizirani železov oksid za prečiščevanje plinov (tar.
št.38.24) in

(e)  naravni železov oksid (hematit) v obliki poldragega kamenja
(tar. št. 71.03 ali 71.05).


28.22 - KOBALTOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI; KOMERCIALNI KOBALTOVI
OKSIDI

                      (A) KOBALTOVI OKSIDI

(1)  Kobaltov monoksid (kobaltov oksid, sivi oksid) (CoO) je prah
sive, rjave ali zelenkaste barve.

(2)  Dikobaltov trioksid (Co2O3) (kobaltioksid) - črn prah.

(3)  Slani trikobaltov tetraoksid (Co3O4) - črn prah.

(4)  Komercialni kobaltovi oksidi, ki so ponavadi sivkasti ali
črni praški, ki sestoje iz kobaltovega monoksida in slanega
kobaltovega oksida v raznih razmerjih.

Ti proizvodi se uporabljajo v tovarnah emajla za pripravo svetlo
modrih barv in v industriji stekla za barvanje optičnih stekel.
Pretvarjajo se v silikate (npr. kobalt-kalijev silikat) za
proizvodnjo steklastih barv, ki se uvrščajo v tar. št. 32.07. Te
spojine so znane kot smalta, neprozorno azur steklo, emajl modro
in sevrs modro steklo. Pojem "smalt modro" kobaltovo steklo se
nepravilno uporablja za okside in njihove silikate, ki jih
pridobivajo iz naravnega kobaltovega arzenida, smaltita in rud,
uvrščenih v tar. št. 26.05. Določeno število modrih, zelenih in
vijoličastih umetniških barv sestoji iz kobaltovih oksidov
aluminatov, cinkatov in fosfatov (nebeško modra, cerulin modra,
kobaltno zelena, kobaltno vijolična itd.).

Ta tar. številka izključuje surove kobaltove okside, dobljene z
obdelavo srebro-železnih rud (tar. št. 26.20).

                    (B) KOBALTOVI HIDROKSIDI

Pojem "kobaltov hidroksid" ne vključuje le kobaltovega hidroksida
(Co(OH)2), ki se uporablja za pripravo sikativov, in
kobaltihidroksida (npr. Co(OH)3), katerega pridobivajo v
metalurgiji kobalta, temveč tudi hidrate slanih oksidov.
Uporabljajo se za različne namene kot kobaltovi oksidi.

Naravni hidrirani kobaltov oksid (heterogenit) je iz te tar.
številke izključen (tar. št. 26.05).


28.23 - TITANOVI OKSIDI

Edini titanov oksid trgovskega pomena je titanov dioksid ali
anhidrid titanove kisline (TiO2), ki daje titanate iz tar. št.
28.14.

Dobiva se z obdelavo naravnega železovega titanata (ilmenita,
tar. št. 26.14) z žveplovo kislino. Je amorfen prah spec. teže
okoli 4, bele barve, ki ob segrevanju preide v rumeno.

Titanov dioksid se uporablja predvsem kot pigment in se v to tar.
številko uvršča, kadar je nezmešan ali površinsko neobdelan. Če
je zmešan z barijevim ali kalcijevim fosfatom, z drugimi
substancami, ali če je površinsko obdelan, se uvršča v tar. št.
32.06. Pojem "titanovo belilo" se nanaša na vse te pigmente.
Izmed vseh pigmentov imajo največjo moč prekrivanja drugih barv
in so odporni proti vplivu svetlobe. Uporablja se kot polnilo za
zelo neprozorni papir, kot sredstvo za matiranje v proizvodnji
stekla in plastičnih mas, pa tudi v keramični industriji in v
gumarski industriji (za odstranjevanje sijaja umetnih vlaken.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni titanov dioksid (rutil, anatas, brukit) (tar. št.
26.14) in

(b)  ortotitanovo kislino (Ti(OH)4) in metatitanovo kislino
(Ti(OH2) (tar. št. 28.25).


28.24 - SVINČEVI OKSIDI; MINIJ IN ORANŽNI SVINČEV OKSID:

2824.10  - Svinčev monoksid (emajl, svinčevo rumenilo)

2824.20  - Minij in oranžni svinčev oksid

2824.90  - Drugo

(1)  Svinčev oksid (svinčev monoksid, emajl, svinčevo rumenilo)
(PbO).Oksidirani svinčev karbonat ali ceruzit ob segrevanju na
zraku tvori najprej nestaljen svinčev oksid ali svinčevo rumenilo
(masikot) v obliki svetlorumenega prahu, pozneje, ko temperatura
preide točko rdečega žarjenja, pa staljen oksid - prah ali kosme
oranžnorumene ali rdečkaste barve. Pojem "lošč" vključuje oba
proizvoda, vendar se bolj nanaša na slednjega. Oba proizvoda se
dobivata tudi kot vzporedna proizvoda pri ekstrakciji srebra iz
srebronosnega svinca. Svinčev oksid se uporablja v industriji
stekla ( za proizvodnjo svinčevega in kristalnega stekla), v
industriji emajla, šibic, barv, sušil itd.

(2)  Tri-svinčev-tetraoksid (rdeči svinec, minij) (približna
formula: Pb3O4) se pridobiva iz neraztaljenega svinčevega oksida
(iz masikota). Je toksičen prah oranžnordeče barve, njegova spec.
teža je od 8 do 9. Pojem "oranžni svinec" se nanaša ali na zelo
čist slani svinčev oksid intenzivnejše barve in manjše specifične
teže, kot jo ima navadni svinčev oksid, ali pa na svinčeve
okside, ki v sebi še vedno vsebujejo svinčeve karbonate iz
ceruzita, uporabljenega v njihovi proizvodnji. Rdeči svinec se
uporablja kot ekstender za proizvodnjo drugih barv (saturnova
rdeča), antikorozivnih premazov in kitov, za barvanje pečatnega
voska itd. Izkoriščajo ga tudi za lošč za keramiko, in pa v
proizvodnji kristalnega in optičnega stekla (celo v večji meri,
kot pa svinčev monoksid, saj daje topno steklo izrednega sijaja,
ki je rezultat visokega lamnega indeksa).

(3)  Svinčev dioksid (PbO2) (temnorjavi oksid, anhidrid svinčeve
kisline) pridobivajo z obdelavo slanega oksida z dušikovo
kislino, ali pa z elektrolizo svinčevih nitratov. Je rjav prah,
netopen v vodi, ki ob dotiku žge organske snovi. Je oksidacijsko
sredstvo, ki se uporablja v pirotehniki, v proizvodni vžigalic,
akomulatorskih plošč in kot sredstvo za jedkanje v tekstilni
industriji.

Ta amorfni oksid tvori plumbate iz tar. št. 28.41.


28.25 HIDRAZIN IN HIDROKSILAMIN IN NJUNE ANORGANSKE SOLI; DRUGE
ANORGANSKE BAZE; DRUGI KOVINSKI OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI

2825.10  - Hidrazin in hidroksilamin ter njune anorganske soli

2825.20  - Litijev oksid in hidroksid

2825.30  - Vanadijevi oksidi in hidroksidi

2825.40  - Nikljevi oksidi in hidroksidi

2825.50  - Bakrovi oksidi in hidroksidi

2825.60  - Germanijevi oksidi in cirkonijev dioksid

2825.70  - Molibdenovi oksidi in hidroksidi

2825.80  - Antimonovi oksidi

2825.90  - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Hidrazin in hidroksilamin in njune anorganske soli.

(B) Kovinske okside, hidrokside in perokside, ki niso zaobseženi
v predhodnih tar. številkah.

Najpomembnejši proizvodi so:

(1)  Hidrazin in njegove anorganske soli

Hidrazin (NH2.NH2) je bazični proizvod, katerega pridobivajo z
oksidacijo amonijaka z natrijevim hipokloritom. Obstaja tudi kot
hidrat (NH2.NH2.H2O). Je brezbarvna tekočinaki ki povzroča
solzenje in se na zraku kadi. Je močno redukcijsko sredstvo in se
uporablja v proizvodnji primarnih eksplozivov in v kemičnih
sintezah.

Anogranske soli hidrazina se dobijo z reakcijo z mineralnimi
kislinami in se uvrščajo v to tar. številko. Najpomembnejša sol
med njimi je hidrazinsulfat - brezbarvni kristali, ki se slabo
topijo v hladni vodi, vendar pa burno pri segrevanju. Ta sulfat
se uporablja kot reagens v analizah in v metalurgiji (za
ločevanje polonija od telurja).

Organski derivati hidrazina so iz te tar. številke izključeni
(tar. št. 29.28).

(2)  Hidroksilamin in njegove anorganske soli

Hidroksilamin (NH2OH) je bazični proizvod, ki se dobi s hidrolizo
nitrometana. Je v obliki brezbarvnih in neobstojnih kristalov, ki
se zelo dobro raztapljajo v vodi in se talijo pri 33 stopinj C
ter hitro razgrajujejo pri 130 stopinj C.

Anorganske soli hidroksilamina, dobljene z reakcijo z mineralnimi
kislinami, se uvrščajo v to tar. številko. Najpomembnejše so
hidroksiamonijev klorid, sulfati in nitrat - beli ali brezbarvni
kristali, topni v vodi. Uporabljajo se kot redukcijsko sredstvo v
organskih sintezah in kot antioksidanti za maščobne kisline, kot
sredstva za beljenje, barvanje in tiskanje tekstila ter kot
reagensi itd.

Iz te tar. številke so izključeni organski derivati
hidroksilamina (tar. št. 29.28).

(3)  Litijev oksid in litijev hidroksid. Oksid (Li2O) in njegov
hidroksid (LiOH) se dobivajo iz litijevega nitrata. Sta v obliki
belega prahu, raztapljata se v vodi. Uporabljata se v fotografiji
in za pridoivanje litjevih soli.

(4)  Vanadijevi oksidi in hidroksidi

Najpomembnejši vanadijev oksid je vanadijev pentoksid (V2O5),
anhidrid vanadijeve kisline. Vanadijev pentoksid se dobiva iz
naravnih vanadatov, vanadinita (tar. št. 26.15) in iz karnotita
(tar. št. 26.12). Lahko je amorfen ali kristalen, v grudah ali v
prahu. Njegova barva variira od rumene do rjavordeče, na toplem
preide v rdečo. V vodi je skoraj netopen.

Uporablja se za pridobivanje vanadijevih soli, nekaterih črnil in
kot katalizator (v proizvodnji žveplove kisline, anhidridov
ftalne kisline in sintetičnega etanola).

Obstaja nekaj hidroksidov, ki grade kisline, iz katerih nastajajo
razni vanadati, ki se uvrščajo v tar. št. 28.14.

(5)  Nikljevi oksidi in hidroksidi

(a)  Nikljev (II) oksid (NiO) se pridobiva s popolnim
kalciniranjem nitratov in karbonatov. Je zelenkastosiv prah,
katerega specifična teža in barvna niansa variirata od načina
pridobivanja. Uporablja se v industriji emajla, v industriji
stekla (kot barvilo) in v organskih sintezah kot katalizator. Je
bazični oksid.

(b)  Nikljev (III) oksid (Ni2O3) (seskvioksid) je črn prah, ki se
uporablja kot barvilo v industriji emajla in v proizvodnji
rešetkastih akomulatorskih plošč za alkalne akomulatorje.

(c)  Nikljev (II) hidroksid (Ni(OH)2) je fin zelen prah, ki ga
uporablja jo za galvanizacijo, kot sestavino plošč za alkalne
akomulatorje in pri proizvodnji njikljevih katalizatorjev.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni nikljev oksid (bunsenit) (tar. št. 25.30) in

(b)  nečiste nikljeve okside, na primer sinterje nikljevih
ooksidov, niklooksid v obliki kroglic ("zeleni nikljev oksid"
(tar. št. 75.01).

(6)  Bakrovi oksidi in hidroksidi

(a)  Kuprooksidi (rdeči bakrov (I) oksid) (Cu2O) se pridobiva iz
bakrovih acetatov in sulfatov. Rdeči oksid bakra je kristalen
rdeč prah, v vodi netopen. Uporablja se za barvanje stekel na
rdečo barvo (signalo steklo), za proizvodnjo antikorozivnih barv
in sintetičnega dragega kamenja (umetni smaragd) ter kot fungicid
v kmetijstvu.

(b)  Kuprioksid (CuO) (črni bakrov (II) oksid) se pridobiva iz
bakrovih nitratov in karbonatov, ali pa z oksidacijo kovin. je v
obliki črnega prahu ali zrnc s sijajem kostanja, v vodi netopen.
Uporablja se kot pigment v industriji emajla, v steklarstvu
(zeleno steklo), v keramični industriji in v industriji barv.
Njegova uporaba je razširjena tudi pri depolarizacijah
električnih baterij in pa kot oksidacijsko sredstvo in
katalizator v organski kemiji.

(c)  Bakrovi (II) hidroksidi - najpomembnejši med njimi je
kuprihidroksid (Cu(OH)2), to je trdna modra substanca, ki sama
ali v zmesi daje pigment "bremensko modra". Uporablja se tudi v
proizvodnji pigmentov (npr. Peligotova modra, obstojno pri umetni
svetlobi), amonijakovih raztopin, znanih pod imenom Schweitzerjev
reagens in kot topilo v kupramonijakovem procesu pri proizvodnji
rajon vlaken.

 Iz te tar. številke sta izključena naravni kuprooksid (kuprit)
in naravni kuprioksid (tenorit) (tar. št. 26.03).

(7)  Germanijevi oksidi - med njimi je najpomembnejši germanijev
dioksid (GeO2), katerega pridobivajo v metalurgiji te kovine iz
naravnega bakrovega germanijevega sulfida (iz germanita) (tar.
št. 26.17), ali pa s hidrolizo klorida. To je bel prah, slabo
topen v vodi. Uporablja se za pridobivanje germanijeve kovine (za
tranzistorje itd.), v medicini in pri izdelavi specialnega
stekla.

(8)  Molibdenovi oksidi in hidroksidi - med njimi je
najpomembnejši trioksid (MoO3), katerega pridobivajo iz naravnega
sulfida - molibdenita (tar.št. 26.13). To je bel kristalast
proizvod, ki ob segrevanju porumeni in je takorekoč v vodi
popolnoma netopen. Uporablja se kot katalizator v organskih
sintezah (za pridobivanje anhidridov ftaleinske kisline). Prav
tako obstajajo modri oksidi, ki se uporabljajo kot taki ali v
zmeseh (takrat se uvrščajo v 32. poglavje) za umetniške namene -
imenujejo jih molibnenova modra in mineralni indigo.

Hidroksidi vključujejo molibdenovo kislino (H2MoO4), ki je bel
ali rumenkast prah, v vodi slabo topen in ki se uporablja v
keramični industriji za glazure, ali pa kot katalizator.
Molibdati iz tar. št. 28.41 nastajajo iz teh hidroksidov.

Naravni molibdenov oksid (molibdit) je isključen (tar. št.
25.30).

(9)  Antimonovi oksidi:

(a)  Antimonov trioksid ali anhidrid antimonove kisline (Sb2O3)
se pridobiva z oksidacijo kovine ali iz naravnega sulfida (iz
stibnita). Je bel prah ali v obliki igličastih kristalov in je v
vodi takorekoč popolnoma netopen. Pojem "beli antimon" se
uporablja tudi za čisti oksid, ki se uvršča v to tar. številko,
in pa na zmes tega oksida s cinkovim oksidom - slednja zmes se
uvršča v 32. poglavje. Antimonov trioksid se uporablja v barvah
kot sredstvo za matiranje, v industriji emajla (emajliranje
železa) in v keramični industriji (za glazure), nadalje v
proizvodnji stekla z majhnim koeficientom širjenja (steklo za
žarnice) ter v proizvodnji sintetičnega poldragega ali dragega
kamenja (umetni rubini, topazi in granati). Iz njega se dobivajo
tudi antimonati iz tar. št. 28.41.

(b)  Antimonov pentoksid ali anhidrid antimonove kisline (Sb2O5)
se pridobiva z oksidacijo kovine ali s kalciniranjem nitratov. Je
rumen prah, ki prav tako služi kot sredstvo za matiranje v
industriji emajla. Iz njega dobivajo antimonate iz tar. št.
28.41.

(c)  Antimonov tetraoksid (Sb2O4) je bel prah, katerega
pridobivajo s segrevanjem pentoksida.

Ta tar. številka ne vključuje rud, t.j naravnih antimonovih
trioksidov (senarmontita in valentinita) ter naravnega
tetraoksida (cervantita) (tar. št. 26.17).

(10) Berilijev oksid in hidroksid

(a)  Oksid (BeO) se dobiva iz berilijevega nitrata ali sulfata.
Je bel prah, v vodi skoraj netopen. Lahko kristalizira, uporablja
pa se za pridobivanje berilijevih soli, umetnega dragega in
poldragega kamenja in kot katalizator.

(b)  Hidroksid (Be(OH)2) je bel prah, na videz podoben glinici.

(11)  Kalcijev oksid, hidroksid in peroksid. Ta tar. številka
vključuje le oksid(CaO) in hidroksid (Ca(OH)2) v čistem stanju
(takšen, ki ne vsebuje popolnoma nič ilovice, železovega oksida,
manganovega oksida itd.) in ki je dobljen s kalciniranjem
oborjenega kalcijevega karbonata.

Ta tar. številka vključuje tudi staljeno apno, ki se dobiva s
kalciniranjem navadnega negašenega apna v električnih pečeh. Ta
proizvod je visoke stopnje čistoče (pribl. 98% kalcijevega
oksida), je kristalast in ponavadi brezbarven. Veliko se
uporablja za oblaganje ognjevarnih peči, pri izdelavi topilniških
loncev in kot dodatek betonu v majhnih množinah, da povečuje
njegovo odpornost proti obrabi.

Kalcijev peroksid (CaO2) je bel ali rumenkast prah, ki je
hidriran (ponavadi z 8 H2O) in ki je slabo topen v vodi.
Uporablja se kot sredstvo za uničevanje bakterij in kot
detergent, pa tudi v proizvodnji kozmetičnih sredstev.

Negašeno apno (CaO) in gašeno apno (Ca(OH)2) sta izključena (tar.
št. 25.22).

(12)  Manganovi hidroksidi:

(a) Manganov (II) hidroksid (Mn(OH)2) - belkast prah, v vodi
netopen

(b)   Manganov (III) hidroksid (Mn(OH)3), ki se dobiva iz
manganovega (III) oksida (Mn2O3). Je rjav prah, ki se uporablja v
pripravljanju barv (manganovo rjave barve) in manganovih
linoleatov.

(c)  Manganov slani hidroksid, katerega pridobivajo iz slanega
oksida (Mn3O4).

Ta tar. številka izključuje naravni hidrirani manganov oksid
(naravni manganihidroksid) (nanganinit) (tar. št. 26.02) in
nehidriranih manganovih oksidov (tar. št. 28.20)

(13)  Cirkonijev dioksid (ZrO2) ne gre enačiti s cirkonom (tar.
št. 26.15 ali 71.03), ki je kristalni naravni cirkonijev silikat.

Umetni oksid se dobiva iz omenjene rude ali iz cirkonijeve soli.
To je negorljiv bel prah, katerega točka taljenja je 2600 stopinj
C. Uporablja se kot ognjevaren proizvod, odporen proti vplivom
kemičnih sredstev, kot pigment in sredstvo za matiranje v
keramiki (cirkonijevo belilo), nadalje kot abraziv, sestavino
stekla in kot katalizator.

Naravni cirkonijev oksid ali badeleit se uvršča v tar. št. 26.15.

(14) Kadmijev oksid in hidroksid:

(a)  Oksid (CdO) je bolj ali manj sivorumen prah, kar odvisi od
temperature kalciniranja v času pridobivanja iz karbonata ali iz
hidroksida. Uporablja se v keramični industriji in kot
katalizator.

(b)  Hidroksid (Cd(OH)2) je bel prah.

(15)  Kositrovi oksidi in hidroksidi:

(a)  Kositrov (II) oksid ali stanoksid (rjavi oksid) (SnO) je v
vodi netopen. Lahko je v obliki sivih ali črnih kristalov, ali pa
v obliki sivoolivnozelenega prahu z modrikastim, zelenkastim ali
rdečkastim odsevom, kar je odvisno od procesa proizvodnje.

Ta oksid je amofoteren in daje stanite iz tar. št. 28.41.
Uporablja se v organskih sintezah kot redukcijsko sedstvo in kot
katalizator.

(b)  Kositrov (IV) oksid ali stanioksid (SnO2) (stanianhidrid,
stanidioksid) je prav tako netopen v vodi, je bel (kositrno
belilo) ali siv (kositrno sivo). Belimoksid se uporablja v
keramični industriji in v steklarstvu kot sredstvo za kaljenje,
medtem ko se v obliki sivega prahu uporablja za poliranje
kovinskih ogledal, pa tudi za pridobivanje steklastih spojin.

Ta oksid včasih imenujejo "kit v prahu", vendar pa ta izraz
vključuje tudi zmesi tega oksida s svinčevim oksidom, ki se
uvršča v tar. št. 38.24.

Stanioksid je amfoteren in daje stanate iz tar. št. 28.41.

(c)  Kositrova kislina ali stanihidroksid (Sn(OH)4) se dobi iz
alkalnega hidroksida na kositrni soli. Je bel prah, ki prehaja v
metakositrovo kislino.

(d)  Metakositrova kislina dobivajo iz kositrove kisline in je
prah, netopen v vodi. Uporablja se kot mat barva v keramiki in
kot abrazivno sredstvo v steklarski industriji.

Te kositrove kisline dajejo stanate iz tar. št. 28.41.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) naravnega kositrovega oksida (kositerita), rude (tar. št.
26.09) in

(b)  kositrovo žlindro, zmesi kositrovih oksidov nin kositra, ki
nastanejo med taljenjem kovine (tar. št. 26.20).

(16)  Volframovi oksidi in hidroksidi - med njimi je
najpomembnejši volframov trioksid (WO3). Pridobivajo jih v
metalurgiji te kovine z obdelavo naravnih volframatov
(volframitov ali šelitov) (tar. št. 26.11). Je kristalni proizvod
citronastorumene barve, ki s segrevanjem prehaja v oranžno. V
vodi je netopen. Uporablja se za proizvodnjo kovine za žice v
električnih žarnicah in v keramičnih barvnih premazih.

Obstaja nekaj hidroksidov, vštevši volframovo kislino
(H2WO4)(rumeni hidrat), ki daje normalne volframate (tar. št.
28.41).

Iz te tar. številke je izključen naravni wolframov oksid (volfram
- oker, volframtit) - tar. št. 25.30.

(17)  Živosrebrni oksidi - med njimi je najpomembnejši
merkurioksid (HgO), ki se pridobiva s kalciniranjem živosrebrnega
nitrata (rdeči oksid, kristalni prah). Rumeni oksid se dobi kot
manj aktiven kristalni prah večje gostote z oborino raztopine
živega srebra z enim izmed alkalnih hidroksidov, ali pa z
neposredno oksidacijo živega srebra. To so toksični oksidi, ki na
svetlobi potemnijo. Uporabljajo se v oftalmologiji (posebno rdeči
oksid), prav tako pa služijo za pripravo ladijskih barv,
živosrebrnih soli in kot katalizatorji.

(18)  Bizmutovi oksidi in hidroksidi:

(a)  Dibuzmutov trioksid (Bi2O3) pridobivajo iz bizmutovega
nitrata ali karbonata. Je svetlorumen prah, v vodi netopen, ki s
segrevanjem prehaja v rdečo barvo. Uporablja se v industriji
stekla in keramike.

(b)  Dibizmutov pentoksid (Bi2O5) (rdeči oksid) - rjavordeč prah.

(c)  Bizmutov hidroksid (Bi(OH)3).

Iz te tar. številke je izključen naravni bizmut oker, ki sestoji
pretežno iz trioksidov (tar. št. 26.17).


                          V. PODODDELEK

        SOLI IN PEROKSI SOLI ANORGANSKIH KISLIN IN KOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kovinske soli nastanejo z zamenjavo vodika v kislini s kovino ali
amonijakovim radikalom (NH4+). Kovinske soli so v tekočem stanju
elektroliti, ki na katodi dajejo kovino ali kovinski radikal.

V nevtralnih soleh so vsi atomi vodika zamenjani s kovino, v
kislih soleh pa je vodik še zmeraj prisoten in se še lahko
zamenja s kovino. Bazične soli vsebujejo večjo količino bazičnega
oksida, kot pa je potrebna za nevtralizacijo kisline (npr.
bazični kadmijev sulfat (CdSO4.CdO).

V. pododdelek vključuje soli kovin, uvrščenih v II. pododdelek
(kisline, dobljene iz nekovin) ali v IV. pododdelek (kovinski
hidroksidi s kislinsko funkcionalno skupino).

Dvojne in kompleksne soli.

Nekatere dvojne in kompleksne soli bodo posebej navedene v tar.
št. od 28.26 do 28.41, na primer fluorosilikati, fluoroborati in
druge kompleksne fluorove soli (tar. št. 28.26), galuni (tar. št.
28.33) in kompleksni cianidi (tar. št. 28.37). Glede dvojnih in
kompleksnih soli, ki tukaj niso navedene, glej komentar k tar.
št. 28.42.

Ta pododdelek med drugim izključuje:

(a)  soli iz 25. poglavja (npr. natrijev klorid),

(b)  soli, ki tvorijo rude ali druge proizvode iz 26. poglavja,

(c) spojine plemenitih kovin (tar. št. 28.43), radioaktivnih
elementov (tar. št. 28.44) in ferofosforje (tar. št. 28.46),

(d)  fosfide, karbide, nitride, azide, silicide in boride (tar.
št. od 28.48 do 28.50) in ferofosforje (oddelek XV),

(e)  soli iz 31. poglavja,

(f)  pigmente, barve, sredstva za kaljenje-matiranje, emajle in
druge proizvode, zajete v 32. poglavju. Ta pododdelek vključuje
nezmešane kovinske soli (izvzemši luminofor), primerne za
neposredno uporabo kot pigmenti. Če so med seboj ali z drugimi
proizvodi zmešani zaradi pridobivanja pigmentov, se take soli
uvrščajo v 32. poglavje. Luminoforji, med seboj zmešani ali ne,
se uvrščajo v tar. št. 32.06.

(g)  dezinfektante, insekticide, fungicide, sredstva proti
plevelu itd. (tar. št. 38.08),

(h)  talila in druge pripravke za varjenje itd. (tar. št. 38.10),

(i)  kultivirane kristale (razen optičnih elementov) posamične
teže 2,5 g ali več z halogenidov alkalnih ali zemeljskoalkalnih
kovin (tar. št. 38.24). Če so v obliki optičnih elementov, se
uvrščajo v tar. št. 90.01.

(j)  drago in poldrago kamenje - naravno ali sintetično (tar. št.
od 71.02 do 71.05).


28.26 - FLUORIDI; FLUOROSILIKATI, FLUOROALUMINATI IN DRUGE
KOMPLEKSNE FLUOROVE SOLI

  - Fluoridi:

2826.11  - - amonija ali natrija

2826.12  - - aluminija

2826.19  - - drugi

2826.20  - Natrijevi ali kalijevi fluorosilikati

2826.30  - Natrijev heksafluoroaluminat (sintetični kriolit)

2826.90  - Drugo

                          (A) FLUORIDI

Ta tar. številka vključuje fluoride (kovinske soli fluorovodikove
kisline iz tar. št. 28.11).

Najpomembnejši med njimi so:

(1)  Amonijevi fluoridi - nevtralni fluorid (NH4F) in kisli
fluorid (NH4.HF). Sta v obliki nestabilnih in brezbarvnih
toksičnih kristalo, v vodi topnih. Uporabljata se kot antiseptika
(za konzerviranje surove kože in lesa), za nadzor nad
fermentacijo (namesto fluorovodikove kisline), v barvanju
tekstila, za jedkanje stekla (predvsem kisli fluorid), za
čiščenje bakra, v metalurgiji (za drobljenje rude, pri
proizvodnji platine) itd.

(2)  Natrijevi fluoridi - nevtralni fluorid (NaF) in kisli
fluorid (NaF.HF).Pridobivata se s kalciniranjem naravnega
kalcijevega fluorida iz tar. št. 25.29 (fluorita) z eno izmed
natrijevih soli. Sta v obliki brezbarvnih kristalov, ki so
toksični in v vodi slabo topni. Kot amonijevi fluoridi se tudi
natrijevi fluoridi uporabljajo kot antiseptična sredstva (za
konzerviranje surove kože, lesa, jajc), za nadziranje
fermentacije, pa tudi za jedkanje in izdelavo mlečnega stekla.
Uporabljajo se tudi v proizvodnji steklastega emajla in sredstev
za uničevanje parazitov.

(3)  Aluminijev fluorid (AlF3) se prideluje iz boksita in
fluorovodikove kisline. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so
v vodi netopni. Uporablja se kot topilo v industriji emajla in
keramike ter za prečiščevanje vodikovega peroksida.

(4)  Kalijevi fluoridi - nevtralni kalijev fluorid (KF) se nahaja
v obliki brezbarvnih, nestabilnih in toksičnih kristalov, ki se v
vodi zlahka tope. Kisli kalijev fluorid ima formulo (KF.HF).
Njuna uporaba je za iste namene kot pri natrijevem fluoridu.
Razen tega se kisli fluorid uporablja v metalurgiji cirkonija in
tantala.

(5)  Kalcijev fluorid (CaF2) se pridobiva iz naravnega
kalcijevega fluorida (fluorita) iz tar. št. 25.29. nastopa v
obliki brezbarvnih kristalov, netopnih v vodi. Včasih je v
želatinoznem stanju in se uporablja kot talilo v metalurgiji
(posebno za elektrolitsko predelavo magnezija iz karnalita), pa
tudi v steklarski in keramični industriji.

(6)  Kromov trifluorid (CrF3.4H2O) je temnozelen prah, topen v
vodi. Njegova vodna raztopina razjeda steklo. Uporablja se kot
sredstvo za jedkanje stekla in keramike.

(7)  Cinkov fluorid (ZnF2) je bel prah, netopen v vodi. Uporablja
se za impregnacijo lesa, v proizvodnji emajla in pri
galvanizaciji.

(8)  Antimonovi fluoridi se dobivajo z delovanjem fluorovodikove
kisline na antimonov oksid (SbF3), ki kristalizira v nestabilne
bele iglice in je v vodi topen, in v antimonov pentafluorid
(SbF5), ki je viskozna tekočina, ki se v vodi topi in ob šumenju
tvori hidrat (z 2H2O). Te soli se uporabljajo v keramiki in kot
sredstva za jedkanje pri barvanju in tiskanju tekstila.

(9)  Barijev fluorid (BaF2) pridobivajo iz fluorovodikove kisline
in barijevega sulfida ali karbonata. Je bel prah, slabo topen v
vodi in je toksičen. Uporabljajo ga kot pigment v keramiki in
emajlih, kot antiseptično sredstvo za balzamiranje, kot
insekticid itd.

Ta tar. številka izključuje fluoride, naštete v uvodu k temu
pododdelku in fluoride nekovin (tar. št. 28.12).

                       (B) FLUOROSILIKATI

Fluorosilikati so soli silicij-fluorovodikove kisline (H2SiF6) iz
tar. št. 28.11.

(1)  Dinatrijev heksafluorov silikat (natrijev difluorosilikat)
(Na2SiF6) se pridobiva iz silicijevega fluorida, vzporednega
proizvoda iz proizvodnje superfosfatov. Je bel prah, slabo topen
v hladni vodi. Uporablja se v proizvodnji neprozornega stekla in
emajla, sintetičnih kamnov, cementov, odpornim proti kislemu
okolju, strupa za podgane in insekticide, pri ekstrakciji
berilija (z elektrolizo), pri elektrolitski rafinaciji kositra,
za koagulacijo lateksa, kot antiseptik itd.

(2) Dikalijev heksafluorov silikat (kalijev fluorosilikat)
(K2SiF6) je bel kristalni prah brez vonja, slabo topen v vodi,
topen v klorovodikovi kislini. Uporablja se v proizvodnji
steklastih emajlov, v keramiki, v proizvodnji insekticidov,
sintetične sljude in v metalurgiji aluminija in magnezija.

(3)  Kalcijev heksafluorov silikat (kalcijev fluorosilikat)
(CaSiF6) je bel kristalni prah, slabo topen v vodi. Uporablja se
kot bel pigment v keramiki.

(4)  Bakrov heksafluorov silikat (bakrov fluorosilikat)
(CuSiF6.6H2O) je moder kristalni prah, v vodi topen in toksičen.
Uporablja se za dosego večbarvnega učinka in kot fungicid.

(5)  Cinkov heksafluorov silikat (cinkov fluorosilikat)
(ZnSiF6.6H2O) je kristalni prah, topen v vodi. Reagira s
kalcijevimi spojinami in pri tem tvori prevleko iz kalcijevega
fluorida. Uporablja se za strjevanje betona, za cinkove prevleke
(z elektriko), kot antiseptik in kot fungicid (zarezovanje lesa).

(6)  Barijev heksafluorov silikat (barijev fluorosilikat)
(BaSiF6) je bel prah, ki se uporablja za uničevanje koloradskega
hrošča, drugih insektov in škodljivcev.

(7)  Drugi fluorosilikati. Magnezijev flourosilikat in aluminijev
fluorosilikat služita (kot cinkov fluprosilikat) za strjevanje
betona. Kromov fluorosilikat in železov fluorosilikat pa se
uporabljata v industriji barv.

Ta tar. številka ne vključuje topaza, naravnega aluminijevega
fluorosilikata (71. poglavje).

      (C) FLUOROALUMINATI IN DRUGE KOMPLEKSNE FLUOROVE SOLI

(1)  Trinatrijev heksafluorov aluminat (natrijev
heksafluoroaluminat) (Na3AlF6) je sintetični kriolit in se dobiva
s sedimentiranjem pri mešanju aluminijevega oksida, raztopljenega
v fluorovodikovi kislini skupaj z natrijevim kloridom, ali pa z
medsebojno fuzijo aluminijevega sulfata in natrijevega fluorida.
Pojavlja se v obliki belkaste kristalne mase. Uporablja se kot
nadomestek naravnega kriolita (tar. št. 25.27) v metalurgiji
aluminija, v pirotehniki, emajlih in v proizvodnji stekla ali pa
kot insekticid.

(2)  Fluoroborati: natrijev fluoroborat (dezinfekcijsko
sredstvo), kalijev fluoroborat (uporablja se pri izdelavi
emajla), kromov fluoroborat in nikljev fluoroborat (za preveleke
kovin s pomočjo elektro- galvane) itd.

(3)  Fluorofosfati: posebno amonij-antimonov fluorosulfat ((NH4)2
SO4SbF3) ali "Haenova sol". Je v obliki topnih kristalov, ki
najedajo steklo in kovino. Uporabljajo se kot sredstvo za
jedkanje v proizvodnji barv.

(4)  Fluorofosfati - se dobivajo npr. iz naravnega magnezijevega
fluorofosfata (vangerita) (tar. št. 25.30) ali iz aluminij-
litijevega fluorofosfata (ambliglogonita) (tar. št. 25.30).

(5)  Fluorotantalati (dobljeni v metalurgiji tantala);
fluorotitantalati, fluoromanganati, fluoroniobati,
fluorocirkonati (dobljeni v metalurgiji cirkonija), fluorostanati
itd.

Ta tar. številka vključuje kovinske oksifluoride (npr, berilijeve
itd.) in kompleksne fluorove oksisoli, vendar izključuje
oksifluoride nekovin. (tar. št. 28.12).

Ta tar. številka izključuje tudi fluoroformiate, fluoroacetate in
druge organske kompleksne fluorove soli (29. poglavje).


28.27 - KLORIDI, OKSIKLORIDI IN HIDROKSIKLORIDI; BROMIDI IN
OKSIBROMIDI; JODIDI IN OKSIJODIDI

2827.10   - Amonijev klorid

2827.20   - Kalcijev klorid

   Drugi kloridi:

2827.31   - magnezija

2827.32   - - aluminija

2827.33   - - železa

2827.34   - - kobalta

2827.35   - - niklja

2827.36   - - cinka

2827.38   - - barija

2827.39   - - drugi

   Oksikloridi in hidroksilkloridi:

2827.41   - - bakra

2827.49   - - drugi

   Bromidi in oksibromidi:

2827.51   - - natrijevi in kalijevi bromidi

2827.59   - - drugi

2827.60   - Jodidi in oksijodidi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu tega
pododdelka, vključuje ta tar. številka kloride, oksikloride,
hidroksikloride, bromide, oksibromide, jodide in oksijodide kovin
ali amonijevega radikala (NH4+). Iz te tar. številke so
izključeni halogenidi in oksihalogenidi nekovin (tar. št. 28.12).

                           (A) KLORIDI

Ta skupina vključuje soli vodikovega klorida (tar. št. 28.06). V
tej tar. številki so zaobseženi naslednji najpomembnejši kloridi:

(1)  Amonijev klorid - NH4Cl (salmijak, amonijev muriat).
Pridobivajo ga z nevtralizacijo klorovodika z amonijakom. Lahko
je kristaliničen ali v prahu, cvetu ali v pogačah, katere dobijo
s sublimacijo. V čistem stanju je brezbarven, sicer je rumenkaste
barve, topen v vodi. Uporablja se za dekapiranje kovin, v
barvanju tekstila in v tiskarstvu, pri strojenju, kot gnojilo, v
proizvodnji Leclanchejevih baterij, za strjevanje lakov in lepil,
pri galvanizaciji in v fotografiji (raztopina za fiksiranje) itd.

Glej komentar k tar. št. 31.02, ki se nanaša na gnojila z
vsebovanim amonijevim kloridom.

(2)  Kalcijev klorid (CaCl2) se pridobiva ali z ekstrakcijo iz
naravne Stassfurtove soli, ali pa predstavlja vzporedni proizvod
pri proizvodnji natrijevega karbonata. Je bele, rumenkaste ali
rjave barve, odvisno od stopnje čistoče. Je higroskopičen, ki se
lahko nahaja v vliti ali v stopljeni obliki, v obliki prozorne
mase ali kosmov, lahko pa je tudi hidriran s 6H2O (kristalen ali
granuliran). Uporablja se v zmeseh za hlajenje, za betonska dela
v hladnem vremenu, kot sredstvo proti dvigovanju prahu pri
izgradnji cest in terenov z zbito zemljo, kot katalizator, kot
agens za dehidracijo in kondenzacijo v organskih sintezah (npr.
pridobivanje dušika iz fenola) in za sušenje plinov. Uporablja se
tudi v medicini.

(3)  Magnezijev klorid (MgCl2) je vzporedni proizvod ekstrakcije
kalijevih soli. Nahaja se v obliki brezvodne prozorne mase,
valjev, ploščic ali prizem, ali pa hidriran v obliki brezbarvnih
iglic. V vodi je topen in se uporablja za izdelavo zelo trdega
cementa (npr. za prekrivanje tal v enem kosu), za apretiranje
bombaža in drugih tekstilnih snovi, kot dezinfekcijsko in
antiseptično sredstvo v medicini in za zaščito dreves pred
požarom.

Ta tar. številka izključuje naravni magnezijev klorid (sol
Mrtvega morja) (tar. št. 25.30).

(4)  Aluminijev klorid (AlCl3) pridobivajo z delovanjem klora na
aluminij, ali pa klorovodika na aluminijev oksid. Je brezvoden in
kristalen, je vodna raztopina sirupaste konsistence. Brezvodna
sol se na zraku kadi. V vodni raztopini služi za konzerviranje
dreves, razmaščevanje volne, kot dezinfekcijsko sredstvo itd.

(5) Železovi kloridi

(a)  Železov (II) klorid - fero klorid (FeCl2) je brezvoden v
ploščicah, kosmih ali kot zelenkastorumen prah, ali hidriran z
npr. 4H2O v obliki zelenih in modrikastih kristalov, lahko pa je
tudi v obliki vodnih raztopin zelene barve. Na zarku oksidira in
porumeni. Ponavadi se pojavlja v pazljivo zaprtih steklenicah z
nekaj kapelj dodanega alkohola, ki preprečuje oksidacijo. Je
sredstvo za redukcije in jedkanje. - fiksiranje.

(b) Železov (III) klorid - feri klorid (FeCl3) se pridobiva s
raztapljanjem železovega oksida ali karbonata v klorovodikovi
kislini ali v carski vodi (aqua regia), lahko pa tudi s
prehajanjem klora nad razbeljenim železom. Brezvoden je v obliki
rumene, rjavo ali zaprtordeče mase, ki se lahko topi v vodi.
Hidriran (s 5 ali 12H2O) je v obliki kristalov oranžne, rdeče ali
rožnate barve. Tekoči železov klorid se na tržišču pojavlja v
obliki temnordeče raztopine. Njegova uporaba je širša od uporabe
feroklorida - npr. za prečiščevanje industrijskih vod, kot
sredstvo za jedkanje, v fotografiji, v fotograviranju, v
patiniranju železa, v medicini (za kemostatike in podobne
pripravke), največ pa se uporablja kot sredstvo za oksidacijo.

(6)  Kobaltov diklorid (CoCl2.6H2O) (kobaltov klorid) je v obliki
rožnatih, rdečih ali škrlatnih kristalov, ki ob segrevanju
postajajo modri in topni v vodi. Uporablja se v proizvodnji
higromerov, kot nevidno črnilo in kot absorbcijsko sredstvo v
plinskih maskah.

(7)  Nikljev klorid (NiCl2) je v brezvodnem stanju v obliki
rumenih kosmov ali luskin, kadar pa je hidriran, so to nestabilni
zeleni kristali. V vodi je zelo topen. Uporablja se kot sredstvo
za jedkanje pri fiksiranju barv, v elektrolizi (v kopelih za
nikljanje) in kot absorbcijsko sredstvo v plinskih maskah.

(8)  Cinkov klorid (ZnCl2) pridobivajo s prepuščanjem klorovodika
prek žgane cinkove rude (cinkove blende ali kalamina) (tar. št.
26.08), ali pa ga ekstrahirajo iz pepelov in ostankov rud,
uvrščenih v tar. št. 26.20. Je bela kristalna masa ("cinkovo
maslo"), stopljena ali granulirana. Je zelo nestabilen, v vodi
topen, kisel in precej toksičen. Uporabljajo ga kot antiseptik,
fungicid, za dehidracijo, za zaščito dreves pred požari, za
konzerviranje surove kože, za strjevanje celuloze (izdelava
vulkan-fibra) in v organskih sintezah. Uporablja se tudi kot
talilo, kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v industriji barv in v
tiskarstvu, za prečiščevanje olj in za proizvodnjo zobarskega
cementa in zdravil (je antiseptik, ki žge tkivo).

(9)  Kositrovi kloridi:

(a)  Stanoklorid (SnCl2) (kositrov diklorid) je masa s smolnatim
prelo mom, ali pa je v obliki belih ali rumenkastih kristalov (z
2H2O). Pojavlja se tudi v obliki vodne raztopine istih barv. Je
koroziven in se na zraku razgraja. Uporabljajo ga kot redukcijsko
sredstvo in za fiksiranje tekstilnih barv, za redukcijsko
barvanje (barvarske kositrove soli), kot kositrna apretura in za
elektrolitsko kositranje.

(b)  Staniklorid (SnCl4) (kositrov tetraklorid) je v brezvodnem
stanju brezbarvna ali rumenkasta tekočina, ki na vlažnem zraku
sprošča bel dim. Hidriran oblikuje brezbarvne kristale, pojavlja
pa se tudi v obliki želatinozne mase ("kositrovo maslo").
Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir), kot kositrna
apretura za svilo, v zmesi s stanokloridom in solmi zlata pa za
pridobivanje Cassiussove škrlatine za dekoriranje porcelana.

(10)  Barijev klorid (BaCl2) se pridobiva iz naravnega barijevega
karbonata (viterita) ali iz sulfata (barita). V vodi je topen.
Lahko je brezvoden ali staljen (rumen prah), ali pa hidriran z
2H2O (v listnatih kristalih ali tabletkah). Uporablja se za
barvanje, v keramiki, kot sredstvo proti parazitom, za
prečiščevanje industrijskih vod itd.

(11)  Titanovi kloridi - med njimi je najpomembnejši titanov
tetraklorid (TiCl4), katerega pridobivajo v metalurgiji titana z
delovanjem klora na mešanico ogljika in naravnega titanovega
dioksida (rutik, brukit, anatas). Je brezbarvna ali rumenkasta
tekočina neprijetnega vonja in se na vlažnem zraku kadi. Vpija
vodo in z njo hidrolizira. Uporablja se v proizvodnji fiksirjev
za barvanje (na titanovi osnovi), v keramiki za doseganje barvnih
prelivov, za dimne zavese in v organskih sintezah.

(12)  Kromovi kloridi:

(a)  Kromov (II) klorid (CrCl2) - igličasti kristali ali
mornarsko modre raztopine. Je redukcijsko sredstvo.

(b)  Kromov (III) klorid (CrCl3) - roza ali oranžne kristalne
luskine, ali pa (hidriran s 6 ali 12 H2O) zeleni ali škrlatni
kristali. Uporablja se kot sredstvo za fiksiranje barv na
tekstilu pri barvanju tekstila, za strojenje, za galvanizacijo s
kromom, v organskih sintezah in za proizvodnjo sinteranega kroma.

(13)  Manganov (II) klorid (MnCl2) se pridobiva z delovanjem
klorovodikove kisline na naravni karbonat, rodokrozit ali
dialogit (tar. št. 26.02). Je kristalna masa roza barve, če je
brezvoden. Če je hidriran (npr. s 4H2O), je v obliki roza
obarvanih kristalov, ki so nestabilni in v vodi topni. Uporablja
se za proizvodnjo sredstev za barvanje v rjavo in za nekatera
zdravila, kot katalizator in za tiskanje na tekstil.

(14)  Bakrovi kloridi:

(a)  Kuproklorid (CuCl) (bakrov monoklorid) je kristalen prah ali
brezbarvni kristali, ki so takorekoč popolnoma netopni v vodi in
ki na zraku oksidirajo. Uporablja se v metalurgiji niklja in
srebra ter kot katalizator.

(b)  Kupriklorid (CuCl2.2H2O) je v obliki zelo nestabilnih
zelenih kristalov, ki so v vodi topni. Uporablja se pri tiskanju
na tekstil, v fotografiji in v elektrolizi, kot katalizator,
antiseptik, dezinfekcijsko sredstvo in kot insekticid, v
industriji barv in v pirotehniki (bengalski ogenj).

Nantokit, naravni bakrov klorid, je iz te tar. številke izključen
(tar. št. 25.30).

(15)  Antimonovi kloridi:

(a)  Antimonov triklorid (SbCl3) ("antimonovo maslo") se dobiva z
učinkovanjem klorovodika na naravni sulfid (stibnit) (tar. št.
26.17). Nahaja se v obliki brezbarvnih prozornih kepic, absorbira
vlago iz zraka in pri tem dobiva masten videz. Je zelo alkalen in
se uporablja za "bronzanje" in dekapiranje kovin, kot sredstvo za
jedkanje, za izdelavo lakov, za apretiranje usnja in v
proizvodnji antimonovega oksida in veterinarskih zdravil.

(b)  Antimonov pentaklorid (SbCl5) je brezbarvna tekočina, ki se
na zraku kadi in razpada v vodi. Uporablja se kot nosilec klora v
organskih sintezah ter kot dimno sredstvo.

(16)  Živosrebrovi kloridi:

(a)  Merkuroklorid (Hg2Cl2) (kalomel) pridobivajo ali z
obarjanjem živosrebrovega nitrata s klorovodikovo kislino ali z
natrijevim kloridom, ali pa z vmešavanjem merkurjevega klorida v
živo srebro. V vodi je netopen. Sedimentni in sublimirani kalomel
sta posebno čista proizvoda, ki se uporabljata kot laksativa in
kot sredstvo za odstranjevanje glist iz organizmov.

Merkurjev klorid se uporablja tudi v pirotehniki, v porcelanski
industriji itd.

(b)  Merkuriklorid (HgCl2) (živosrebrni diklorid, korozivni
sublimat) se dobiva z neposrednim delovanjem klora na segreto
živo srebro. Kristalizira v prizme ali dolge bele iglice. V vodi
je topen, še posebno, če je voda vrela in je zelo strupen. Je
nenavadno močan antiseptik in se za uničevanje parazitov in
mikrobov v zelo šibkih raztopinah. Prav tako se uporablja za
bronziranje železa, za ognjevarno impregnacijo dreves, kot
ojačevalec v fotografiji, kot katalizator v organski kemiji in v
proizvodnji merkurjevega trioksida.

Ta skupina izključuje natrijev klorid in kalijev klorid, ki se
celo v čistem stanju uvrščajo v tar. št. 25.01 (prvi) in v tar.
št. 31.04 ali 31.05 (drugi klorid), kar je odvisno od primera. Ta
tar. številka izključuje tudi spojino, katero napačno imenujejo
"klorovo apno", ki je po sestavi komercialni kalcijev hipoklorit
(tar. št. 28.28).

               (B) OKSIKLORIDI IN HIDROKSIKLORIDI

Ta skupina vključuje kovinske oksikloride in hidroksikoride. Ta
tar. številka pa vključuje naslednje:

(1)  Bakrove oksikloride hidroksikloride - v obliki modrega
kristelnega prahu, uporabljajo se kot insekticidi, fungicidi in
pigmenti.

Ta tar. številka izključuje naravni bakrov hidroksid (atakamit)
(tar. št. 26.03).

(2)  Aluminijev hidroksiklorid (Al2Cl(OH)5.XH2O) - rumenkasto bel
prah, ki se uporablja v kozmetiki kot sredstvo proti znojenju.

(3)  Kromoksiklorid (CrCl2O2) (kromilklorid) - rdeča tekočina
nadražujočega vonj, na vlažnem zraku se kadi, vodi se razkroji.
Uporablja se pri strojenju, kot sredstvo za jedkanje in kot
oksidacijsko sredstvo.

(4)  Kositrov oksiklorid - sive ali bele amorfne kepice, topne v
vodi. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje.

(5)  Antimonov oksiklorid (SbClO) - bel prah, ki se uporablja pri
proizvodnji dimov, pigmentov in zdravil.

(6)  Svinčev oksiklorid in oksihidroksiklorid - bel prah,
katerega pridobivajo z obdelavo svinčevega oksida z alkalijskim
kloridom. Uporablja se v proizvodnji svinčevih kromatov,
pigmentov (Casselovega rumenila), za vodene barvice, oljne barve
in tempere in za proizvodnjo drugih, bolj se stavljenih
pigmentov.

(7)  Bizmutov moksiklorid (BiClO) (bizmutov klorid) - bel prah,
ki se uporablja kot pigment ("biserno belilo") proizvodnji
umetnih biserov.

                   (C) BROMIDI IN OKSIBROMIDI

Ta skupina vključuje soli bromovodikove kisline (tar. št. 28.11)
in oksibromide.

(1) Natrijev bromid (NaBr), se pripravlja podobno kot amonijev
bromid ali pa z obdelavo železovega bromida z natrijevo soljo, ki
se dobiva z neposrednim delovanjem broma na železove ostružke.
Lahko se ga dobi v precej nestabilnem brezvodnem stanju s
kristalizacijo nad 51 stopinj C. Če kristalizira izpod te
temperature, hidrira (z 2H2O) v velike kristale. Je brezbarven,
higroskopičen, topen v vodi. Uporablja se v medicini in v
fotografiji.

(2)  Kalijev bromid (KBr) se proizvaja in uporablja na podoben
način kot natrijev bromid. Je brezvoden in v obliki velikih
kristalov.

(3)  Amonijev bromid (NH4Br) proizvajajo z delovanjem
bromovodikove kisline na amonijak. Je v obliki brezbarvnih
kristalov, ki so v vodi topni in porumenijo ter se počasi
razgrajujejo na zraku.. Pri segrevanju hlapijo. Amonijev bromid
se uporablja v medicini kot pomirjevalno sredstvo, v fotografiji
(kot zaviralec pri razvijanju) in kot material za dosego
ognjevarnosti.

(4)  Kalcijev bromid (CaBr2.6H2O) pridobivajo iz kalcijevega
karbonata in bromovodikove kisline. Je v obliki nestabilnih in
brezbarvnih kristalov, ki so v vodi zelo topni. Uporablja se v
medicini in v fotografiji.

(5)  Bakrovi bromidi:

(i)  Kuprobromid (CuBr) - brezbarvni kristali, netopni v vodi.
Pridobivajo ga z redukcijo kupribromida in se uporablja v
organskih sintezah.

(ii)  Kupribromid (CuBr2) - pridobivajo ga z neposrednim
delovanjem broma na baker. Uporablja se v organskih sintezah in v
fotografiji.

(6)  Drugi bromidi in oksibromidi - sem se uvrščata stroncijev
bromid (ki seuporablja v medicini) in barijev bromid.

                    (D) JODIDI IN OKSIJODIDI

Ta skupina vključuje soli jodovodikove kisline (tar. št. 28.11)
in oksijodide.

(1)  Amonijev jodid (NH4J) pridobivajo z delovanjem jodovodikove
kisline na amonijak ali na amonijev karbonat. Je bel, kristalen
prah, ki je v vodi zelo dobro topen. Uporablja se v medicini (za
obarvanje krvotoka in za evfemizem) ter v fotografiji.

(2)  Natrijev jodid (NaJ) dobivajo z delovanjem jodovodikove
kisline na na natrijev hidroksid ali na natrijev karbonat, ali pa
z obdelavo železovega jodida, dobljenega z neposrednim delovanjem
joda na železove ostružke, z natrijevo soljo, ali pa z
razžarevanjem jodatov. Je kristalen in brezvoden, nestabilen in
zelo dobro topen v vodi. Na zraku in na svetlobi se razkraja.
Uporablja se v medicini, za jodiranje kuhinjske soli in v
fotografiji.

(3)  Kalijev jodid (KJ) - proces pridobivanja je podoben onemu
pri natrijevem jodidu, prav tako tudi uporabnost, le da je
kalijev jodid od natrijevega obstojnejši. Je v obliki brezvodnih,
brezbarvnih in neprosojnih kristalov.

(4)  Kalcijev jodid (CaJ2) pridobivajo iz kalcijevega karbonata
in jodovodikove kisline. Je v obliki sijajnih brezbarvnih
kristalov ali v obliki bisernih belih luskin. V vodi je topen, na
zraku porumeni. Uporablja se v fotografiji.

(5)  Živosrebrni jodidi:

(a)   Merkurojodidi (HgJ ali Hg2J2) se dobivajo z direktnim
učinkovanjem joda na živo srebro v prisotnosti alkohola. Je
ponavadi amorfen prah, včasih kristalen. Običajno je rumene
barve, tu in tam tudi zelenkast ali rdeč. V vodi je slabo topen
in je zelo toksičen. Uporablja se v medicini kot antiseptik (za
zdravljenje sifilisa) ter v organskih sintezah.

(b)  Merkurijodid (HgJ2) (živosrebrni jodid, rdeči jodid) se dobi
na enak način kot merkurojodid, lahko pa tudi s sedimentacijo
klorida ali druge živosrebrne soli s pomočjo kalijevega jodida.
Je kristalni rdeč prah, ki je skoraj popolnoma netopen v vodi in
je zelo toksičen. Uporablja se v fotografiji (kot ojačevalec) in
v analizah.

(6)  Drugi jodidi in oksijodidi vključujejo:

(a)  Litijeve jodide (uporabljajo se v medicini), stroncijeve,
antimonove, cinkove in železove (slednja dva se uporabljata v
medicini kot antiseptika), svinčeve (kovinskega sijaja, ki se
uporabljajo za proizvodnjo barv za gumo) in bizmutove, ki se
uporabljajo kot reagensi.

(b)  Antimonov oksijodid, bakrov oksijodid in svinčev oksijodid.


28.28 - HIPOKLORITI; KOMERCIALNI KALCIJEV HIPOKLORIT (KLOROVO
APNO); KLORITI; HIPOBROMITI

2828.10  - Komercialni kalcijev hipoklorit in drugi kalcijevi
hipokloriti

2828.90  - Drugo

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka hipoklorite, klorite in
hipobromite kovin ter komercialni kalcijev hipoklorit.

                         (A) HIPOKLORITI

Hipokloriti so v tej tar. številki najpomembnejši in se
uporabljajo predvsem za beljenje. So nestabilne soli, ki se na
zraku razkrajajo. Celo v stiku s šibkimi kislinami tvorijo
hipoklorovo kislino. Ta kislina lahko odda klor in je zelo močno
belilo in oksidant.

(1)  Natrijev hipoklorit (NaClO.6H2O) je v obliki vodne
raztopine, kot se pojavlja v prometu, znan pod imenom "Javelova
voda". Pridobivajo ga z elektrolizo vodne raztopine natrijevega
klorida, ali delovanjem natrijevega sulfata ali natrijevega
karbonata na kalcijev hipoklorit, ali pa z obdelavo natrijevega
hidroksida (kavstične sode) s klorom. Ta sol je v vodi zelo lahko
topna in ne obstoja v brezvodnem stanju. Je precej nestabilna in
občutljiva na toploto in svetlobo. Vodna raztopine natrijevega
hipoklorita so brezbarvne ali rumenkaste in imajo vonj po kloru.
Od nečistoč ponavadi vsebujejo majhno količino natrijevega
klorida. Natrijev hipoklorit se uporablja za beljenje rastlinskih
vlaken in lesne celuloze, za dezinfekcijo objektov, za
prečiščevanje vode in za proizvodnjo hidrazina. Uporablja se tudi
v fotografiji kot hitri razvijalec, za antihalo plošče, v
medicini pa kot antiseptik (v zmesi z borovo kislino je znan kot
Dakinova raztopina).

(2)  Kalijev hipoklorit (KClO.6H2O) - vodno raztopino te soli so
svoj čas poznali pod imenom "Javelova voda" in je povsem podoben
natrijevemu hipokloritu.

(3)  Drugi hipokloriti vključujejo amonijeve (dezinfekcijsko
sredstvo, močnejše od kalcijevega hipoklorita), barijev,
magnezijev in cinkov hipoklorit - vse uporabljajo kot belila in
dezinfekcijska sredstva.

               (B) KOMERCIALNI KALCIJEV HIPOKLORIT

Kalcijev hipoklorit je proizvod, katerega ponavadi poznajo v
trgovini pod nepravilnim imenom "klorovo apno". Sestoji pretežno
iz nečistega kalcijevega hipoklorita in kalcijevega klorida,
nečistoče so tudi kalcijev hidroks in kalcijev oksid. Pridobivajo
ga z nasičevanjem kalcijevega hidroksida s klorom. Je bel,
amorfen prah, ki je higroskopičen, če vsebuje kalcijev klorid. Je
topen v vodi in občutljiv na vplive svetlobe, toplote in
ogljikovega dioksida. Vpliva na organske snovi in živalska vlakna
ter razjeda barvila. Uporablja se za beljenje tekstilnih vlaken
in lesne celuloze, kot dezinfekcijsko in antiseptično sredstvo
(za prečiščevanje vode po postopku "javelizacije"), za
škropljenje zemeljskih površin, kontaminiranih z bojnimi strupi
itd. Čisti kalcijev hipoklorit se pojavlja v obliki kristalne
mase ali raztopine z vonjem po kloru - je malenkost stabilnejši
od nečistega proizvoda.

Iz te tar. številke je izključen kalcijev klorid (CaCl2) (tar.
št. 28.27).

                           (C) KLORITI

Ta skupina vključuje soli klorove kisline (HClO2):

(1)  Natrijev klorit (NaClO2) je brezvodna ali hidrirana masa (s
3H2O), ali pa vodna raztopina. Do 100 stopinj C je stabilen in je
močno oksidacijsko sredstvo in zelo koroziven. Uporablja se za
barvanje in beljenje.

(2)  Aluminijev klorit (Al(ClO2)3)- njegova uporabnost je enaka
uporabnosti natrijevega klorita.

                         (D) HIPOBROMITI

Ta skupina vključuje soli hipobromove kisline (HBrO) (tar. št.
28.11).

Kalijev bromit (KBrO) se uporablja za določanje vsebnosti dušika
v nekaterih organskih spojinah.


28.29 - KLORATI IN PERKLORATI; BROMATI IN PERBROMATI; JODATI IN
PERJODATI

  - Klorati:

2829.11  - - natrija

2829.19  - - drugi

2829.90  - Drugo

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske klorate in
perklorate, bromate in perbromate ter jodate in perjodate.

                           (A) KLORATI

Ta skupina vključuje soli klorove kisline (HClO3) (tar. št.
28.11).

(1)  Natrijev klorat (NaClO3) se pridobiva z elektrolizo vodne
raztopine natrijevega klorida. je v obliki sijajnih brezbarvnih
kristalov (tablete), v vodi je zelo topen in zlahka sprošča
kisik.

Pogosto vsebuje nečistote (npr. kloride alkalnih kovin. Uporablja
se kot oksidacijsko sredstvo, v organskih sintezah, za tiskanje
tekstila (anilinske črne barve), v proizvodnji vnetljivih vrvic,
za mase za glavice vžigalic, za uničevanje plevela itd.

(2)  Kalijev klorat (KClO3) pridobivajo na podoben način kot
natrijev klorat. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so komajda
topni v vodi. Druge njegove lastnosti so podobne lastnostim
natrijevega klorata. Uporablja se v medicini in v proizvodnji
rušilnih eksplozivov (npr. šedita).

(3)  Barijev klorat (Ba(ClO3)2) se dobi z elektrolizo raztopine
barijevega klorida in je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so
topni v vodi. Uporablja se kot zeleno barvilo, v pirotehniki in v
proizvodnji eksplozivov ter nekaterih drugih kloratov.

(4)  Drugi klorati vključujejo: amonijev klorat, ki se uporablja
v proizvodnji eksplozivov, stroncijev klorat (uporablja se v
proizvodnji eksplozivov in v pirotehniki za rdečo svetlobo),
nadalje kromov klorat, ki služi kot sredstvo za jedkanje (fiksir)
v barvarstvu in bakrov klorat, ki je v obiliki zelenih kristalov,
ki se uporabljajo v proizvodnji eksplozivov in v pirotehniki za
zeleno svetlobo.

                         (B) PERKLORATI

Ta skupina vključuje soli perklorove kisline (HClO4) (tar. št.
28.11). So močna oksidacijska sredstva in se uporabljajo v
pirotehniki in v proizvodnji eksplozivov.

(1)  Amonijev perklorat (NH4ClO4) pridobivajo iz natrijevega
perklorata. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni
še posebno, če so predhodno ogreti. Na toploti se razkraja,
včasih eksplozivno.

(2)  Natrijev perklorat (NaClO4) dobivajo z elektrolizo hladnih
raztopin natrijevega klorata. Je v obliki neobstojnih brezbarvnih
kristalov.

(3)  Kalijev perklorat (KClO4) pridobivajo iz natrijevega
perklorata. Je v obliki brezbarvnega kristalnega prahu, ki se le
malo topi in ki ob udarcu eksplodira. Uporablja se v kemični
industriji kot oksidacijsko sredstvo, ki je močnejše od kloratov.

(4)  Drugi perklorati vključujejo: barijev perklorat (hidrirani
prah) in svinčev perklorat. Nasičena raztopina svinčevega
perklorata je težka tekočina specifične teže okoli 2,6, ki se
uporablja pri flotaciji.

                    (C) BROMATI IN PERBROMATI

Ta skupina vključuje soli jodove kisline (HJO3) (tar. št. 28.11)
in soli perjodove kisline (tar. št. 28.11).

Natrijev jodat (NaJO3), kalijev jodat (KJO3) in kisli kalijev
jodat (KH(JO3)2) se uporabljajo v medicini kot reagensi v
kemičnih analizah. Barijev jodat v obliki kristalov pa se
uporablja pri proizvodnji jodove kisline.

Natrijeve perjodate (mononatrijev in dinatrijev) pridobivajo z
delovanjem klora na alkalno raztopino natrijevega jodata.


28.30 - SULFIDI; POLISULFIDI

2830.10  - Natrijevi sulfidi

2830.20  - Cinkov sulfid

2830.30  - Kadmijev sulfid

2830.40  - Drugi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tarifna številka kovinske sulfide (soli
vodikovega sulfida (H2S) iz tar. št. 28.11). Ponekod uporabljajo
še staro poimenovanje za kisle sulfide ("sulfhiddrati"-
hidrisulfidi). Nekovinski sulfidi so iz te tar. številke
izključeni (tar. št. 28.13).

(1)  Natrijevi sulfidi:

(a)  Natrijev sulfid (Na2S) pridobivajo z redukcijo natrijevega
sulfata s pomočjo oglja. V brezvodnem stanju je to belkasta masa
ali ploščice (koncentrirani ali topljeni sulfid), ki je v vodi
topen. Na zraku preide v sulfat ali hidrirane kristale (z 9H2O),
ki so brezbarvni ali zelenkasti, odvisno od stopnje čistote. Je
blago redukcijsko sredstvo, ki se uporablja pri pridobivanju
ogranskih spojin. V flotacijskih procesih ta sulfid pospešuje
absorbcijo olja na površino rude s pretvorbo v sulfid. Uporablja
se tudi kot sredstvo za depilacijo (pri strojenju in v toaletnih
pripravkih) in kot paraziticid.

(b)  Kisli natrijev sulfid (NaHS) (hidrosulfid) pridobivajo z
delovanjemvodikovega sulfida na nevtralni sulfid. To so
brezbarvni kristali, topni v vodi. Uporablja se kot depilacijsko
sredstvo pri strojenju, v barvarstvu, kot absorbent bakra, pri
rafinaciji niklja in kot redukcijsko sredstvo v organskih
sintezah itd.

(2)  Cinkov sulfid (ZnS). Umetnega pridobivajo v hidrirani obliki
s sedimenmentacijo alkalnega cinkata s pomočjo natrijevega
sulfida. Je bela pasta ali prah, ki pogosto vsebuje cinkov oksid
in druge nečistote. V čisti obliki ali zmešan z magnezijevim
oksidom se uporablja kot pigment v gumarski industriji. S
koprecipitacijo z barijevim sulfatom tvori litopon (tar. št.
32.06). Če ga aktivirajo s srebrom, bakrom itd., tvori luminofor
iz tar. št. 32.06. Treba je omeniti, da se cinkov sulfid uvršča v
to tar. številko le, če je nezmešan in neaktiviran.

Ta tar. številka izključuje cinkovo blendo (naravni cinkov
sulfid) (tar. št. 26.08) in vurcit (prav tako naravni cinkov
sulfid) (tar. št. 25.30).

(3)  Kadmijev sulfid (CdS). Umetnega pridobivajo s sedimentacijo
iz raztopinekadmijeve soli (npr. sulfata) s pomočjo vodikovega
sulfida ali alkalnega sulfida. Rumeni pigment (kadmijeva rumena)
uporabljajo slikarji, uporablja pa se tudi v proizvodnji
matiranega stekla. S koprecipitacijo z barijevim sulfatom tvori
prodorno rumeno barvilo, ki se uporablja za keramične barve.
(tar. št. 32.06).

Ta tar. številka izključuje naravni kadmijev sulfid (grinokit)
(tar. št. 25.30).

(4)  Kisli amonijev sulfid (NH4.HS) (amonijev hidrosulfid) je v
obliki kristalnih kosmičev ali iglic in je zelo hlapljiv.
Uporabljajo ga v fotografiji in v organskih sintezah.

(5)  Kalcijev sulfid (CaS) se pridobiva s kalciniranjem zmesi
kalcijevih sulfatov in oglja. Je sivkasta ali rumena masa, včasih
luminiscenčna in v vodi skoraj popolnoma netopna. Pogosto vsebuje
sulfat in druge nečistote. Kot tak ali obdelan z arzenovim
oksidom ali z apnom se uporablja za odstranjevanje dlak s surovih
kož. Uporabljajo ga tudi v toaletnih pripravkih, v medicini za
uničevanje mikrobov, v metalurgiji in v proizvodnji
luminiscenčnih barv.

(6)  Železovi sulfidi - med umetnimi železovimi sulfidi je
najpomembnejši ferosulfid (FeS), katerega pridobivajo s taljenjem
zmesi žvepla in železovih ostružkov. Je v obliki črnikavih
ploščic, palčic ali kepic kovinskega sijaja in se uporablja v
proizvodnji vodikovega sulfida in v keramiki.

Iz te tar. številke so izključeni naravni železovi sulfidi (glej
tar. št. 25.02 - nežgani pirit, ali pa 71.03 ali 71.05 -
markasit). Naravni dvojni železovi sulfidi z arzenom (mispikel)
ali z bakrom (bornit, halkopirit) se uvrščajo v tar. št. 25.30
oziroma 26.03.

(7)  Stroncijev sulfid (SrS) je sivkast proizvod, ki v stiku z
zrakom rumeni. Uporablja se za odstranjevanje dlak v industriji
usnja, v proizvodnji kozmetičnih pripravkov in luminiscenčnih
barv.

(8)  Kositrovi sulfidi. Rumeni kositrov sulfid (SnS2) (kositrov
sulfid) pridobivajo s segrevanjem zmesi žvepla in amonijevega
klorida s kositrovim oksidom ali amalgamom. Je v obliki
zlatorumenih kosmičev ali prahu, se v vodi ne topi, s segrevanjem
pa sublimira. Uporablja se za bronziranje dreves in mavca itd.

(9)  Antimonovi sulfidi

(a)  Sintetičen antimonov trisulfid (Sb2S3) se pridobiva z
delovanjem kisline na naravni sulfid, raztopljen v natrijevem
hidroksidu. Na ta način nastaja rumen ali oranžen prah
(sedimentni trisulfid). Uporablja se kot tak ali zmešan s
pentasulfidom ali z drugimi proizvodi kot pigment v gumarski
industriji (antimonov umetni cinober, antimonov karmazin).
Staljeni naravni sulfid tvori črni trisulfid, ki se uporablja v
pirotehniki, v proizvodnji zmesi za glavice vžigalic,
detonatorskih vrvic in kapsul (s kalijevim hidratom), prahu za
bliskavice v fotografiji (s kalijevim kromatom) itd. Ob
segrevanju z natrijevim karbonatom tvori "kermesov mineral",
katerega bistvene sestavine sta antimonov trisulfid in natrijev
piroantimonat in ki se uporablja v medicini.

(b)  Antimonov pentasulfid (Sb2S5) (zlati antimonov sulfid) se
pridobiva s kisanjem raztopine natrijevega antimonovega sulfida
(Schlippova sol). Je oranžni prah, ki se sčasoma razgradi, celo v
temi. Uporablja se za proizvodnjo vžigalnih vrvic, za
vulkanizacijo in za barvanje kavčuka ter v zdravilih (za
izkašljevanje) za človeške in veterinarske potrebe.

Naravni antimonov sulfid (stibnit) in oksisulfid (kermezit) sta
iz te tar. številke izključena (tar. št. 26.17).

(10)  Barijev sulfid (BaS) pridobivajo z redukcijo naravnega
sulfata (barita iz tar. št. 25.11) s pomočjo oglja. Kadar je
čist, je bel prah ali kepice, če pa ni čist, je v obliki
sivkastega ali rumenkastega prahu ali kepic. Je toksičen in se
uporablja za podobne namene kot stroncijev sulfid.

(11)  Živosrebrni sulfidi. Umetni sulfid živega srebra (HgS) se
dobiva z delovanjem žvepla na živo srebro in je črne barve. Ko
sublimira ali se segreje na alkalnih polisulfidih, prehaja črni
sulfid v rdeč prah (rdeči sulfid živega srebra, umetni cinober)
in se uporablja kot pigment za barve in kot pečatni vosek.
Proizvod, katerega pridobijo po mokrem postopku, se bolj sveti,
vendar ni dovolj odporen proti svetlobi. Ta sol je toksična.

Naravni živosrebrni sulfid (cinober, naravni cinober) je iz te
tar. številke izključen (tar. št. 26.17).

(12)  Drugi sulfidi, zaobseženi v tej tar. številki, so:

(a)  kalijevi sulfidi (nevtralni in kisli)

(b)  bakrovi sulfidi - uporabljajo se v proizvodnji elektrod in
barv, odpornih proti vplivom morske vode. Iz te tar. številke je
izključen naravni bakrov sulfid (kovelit, kalkocit) (tar. št.
26.03)

(c)  svinčev sulfid - uporablja se v keramiki. Iz tar. številke
je izkjučen naravni svinčev sulfid (galen) (tar. št. 26.07).

(13)  Polisulfidi, ki so tudi zaobseženi v tej tar. številki, so
zmesi sulfi dov iste kovine:

(a)  Natrijev polisulfid pridobivajo s segrevanjem žvepla z
natrijevim karbonatom ali z nevtralnim natrijevim sulfidom.
Pretežno vsebuje natrijev disulfid (Na2S2), trisulfid,
tetrasulfid in nečistoče (sulfate, sulfite itd.). Pojavlja se v
obliki zelenkastih ploščic, je topen v vodi, na zraku oksidira in
je zelo higroskopičen. Hranijo ga v dobro zaprtih posodah.
Uporablja se predvsem kot redukcijsko sredstvo v organskih
sintezah (npr. pri proizvodnji žveplenih barv), v flotacijskih
procesih, v proizvodnji etilenpolisulfida, umetnega živosrebrnega
sulfida, za žveplene kopeli in v zmeseh za luščenje garij.

(b)  Kalijev polisulfid ("žveplena jetra") - uporablja se za iste
namene kot natrijev polisulfid, še posebej pa za žveplene kopeli.

Ta tar. številka izključuje naslednje naravne sulfide:

(a) naravni nikljev sulfid (milerit) (tar. št. 25.30),

(b)  molibdenov sulfid (molibdenit) (tar. št. 26.13),

(c)  vanadijev sulfid (patronit) (tar. št. 26.15) in

(d)  bizmutov sulfid (bizmutinit) (tar. št. 26.17).


28.31 - DITIONITI IN SULFOKSILATI

2831.10  - Natrijevi

2831.90  - Drugi

Ditioniti so soli ditionske kisline ("hidrožveplene") (H2S2O4),
ki ni izolirana v prostem stanju. Dobiva se z redukcijo raztopin
kislih sulfidov, nasičenih z žveplovim dioksidom, s cinkovim
prahom. To so redukcijska sredstva, ki se uporabljajo v kemični,
tekstilni industriji in v industriji sladkorja, predvsem za
beljenje.

Najpomembnejši je natrijev ditionit (NaS2O4) - brezvodni bel
prah, topen v vodi, v hidrirani obliki (z2H2O) pa so to
brezbarvni kristali. Uporablja se v organskih sintezah, v
industriji barvin papirja. Se precej hitro kvari tudi, če je
kristaliziran. Za določene namene ga stabilizirajo (npr. proti
statični elektriki sintetike v tekstilni industriji) s
formaldehidom, včasih z dodajanjem cinkovega oksida ali
glicerina, lahko pa tudi z acetonom

Kalijevi, kalcijevi, magnezijevi in cinkovi ditioniti so lahko
stabilizirani na enake načine in so po lastnostih in uporabnosti
podobni natrijevemu ditionitu.

Ta tar. številka vključuje vse te stabilizirane ditionite, pa
tudi formaldehid sulfoksilat, ki je podoben proizvod.

Sulfiti in tiosulfati so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
28.32).


28.32 - SULFITI; TIOSULFATI

2832.10  - Natrijevi sulfiti

2832.20  - Drugi sulfiti

2832.30  - Tiosulfati

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, se v to tar. št. uvrščajo:

(A) Kovinski sulfiti - soli žveplove kisline (H2SO3), ki
obstajajo samo v vodni raztopini, in ki ustrezajo žveplovemu
dioksidu iz tar. št. 28.11;

(B) Kovinski tiosulfati - soli trižveplove kisline (H2SO4), ki ne
obstaja v čistem stanju.

Iz te tar. št. so izključene koncentrirane žveplove baze (tar.
št. 38.04) in industrijski proizvodi, znani kot "hidrosulfati",
stabilizirani z organskimi snovmi (tar. št. 28.31).

(A) SULFITI

(1)  Natrijevi sulfiti vključujejo kisli natrijev sulfit
(NaHSO3), dinatrijev disulfit (Na2SO3.SO2 ali Na2S2O5) in
natrijev sulfit (Na2SO3).

(a)  Natrijev hidrogen sulfit ("natrijev bisulfit", natrijev
kisli sulfit) nastaja z delovanjem žveplovega dioksida na vodno
raztopino natrijevega karbonata. Je brezbarven prah ali kristali,
vonja po žveplovem dioksidu. V vodi je zelo dobro topen. Pojavlja
se tudi v obliki koncentrirane raztopine rumenkaste barve.
Uporablja se kot redukcijsko sredstvo v organskih sintezah, v
proizvodnji indiga, za beljenje volne in svile, kot
vulkanizacijsko sredstvo pri obdelavi lateksa, pri strojenju, v
vinarstvu (kot antiseptik pri konzervaciji vina) in za
zmanjševanje plavanja na površini rude pri flotaciji.

(b)  Dinatrijev disulfit (natrijev metabisulfit, priosulfit, suhi
sulfit,v nekaterih jezikih ga imenujejo z napačnim imenom
"kristali natrijevega bisulfita. Dobivajo ga iz kislega sulfita
in na vlažnem zraku precej oksidira. Uporablja se za iste namene
kot kisli sulfit, pa tudi v vinogradništvu in v fotografiji.

(c)  Natrijev sulfit (nevtralni natrijev sulfit) se dobiva z
nevtralizacijo raztopine kislega sulfita s pomočjo natrijevega
karbonata. V prahu je brezvoden, hidriran s 7H2O je v brezbarvnih
kristalih. V vodi je topen. Uporabljajo ga v fotografiji, v
pivovarstvu, za obdelavo borove smole, kot antiseptik in belilo
ter v proizvodnji drugih sulfitov, tiosulfatov in organskih barv
itd.

(2)  Amonijev sulfit ((NH4)2SO3.H2O) pridobivajo z delovanjem
žveplovega dioksida na amonijak. Je v obliki brezbarvnih
kristalov, ki so v vodi topni in oksidirajo na zraku. Uporabljajo
ga v organskih sintezah.

(3)  Kalijevi sulfiti. Kalijevi sulfiti se pojavljajo v enakih
oblikah kot natrijevi sulfiti:

(a)  kisli kalijev sulfit - kristalen, uporablja se v barvarstvu
in v vinarstvu,

(b) kalijev metabisulfit - bel prah ali luskine, uporablja se v
fotografiji, za poprejšnjo obdelavo vlaken polsta za klobuke in
kot antiseptik,

(c)  nevtralni sulfit, ki kristalizira z 2H2O in se uporablja v
tiskanju tekstila.

(4)  Kalcijevi sulfiti vključujejo:

(a)  Kalcijev dihidrosulfit (CaH(SO3)2), ki ga pridobivajo z
delovanjem žveplovega dioksida na kalcijev hidroksid. Uporablja
se za raztapljanjelignina v proizvodnji kemične celuloze, za
beljenje (npr. za beljenje gob), kot antiklor in za preprečevanje
kaljenja piva.

(b)  Nevtralni kalcijev sulfit (CaSO3), ki se pojavlja v obliki
belega prahu ali v obliki hidriranih iglic (z 2H2O). V vodi je
slabo topen, v stiku z zrakom izgubi del kristalne vode.
Uporablja se v medicini in v vinarstvu.

(5)  Drugi sulfiti vključujejo magnezijeve sulfite, ki se
uporabljajo v iste namene kot kalcijevi sulfiti, nadalje cinkov
sulfit (antiseptik in sredstvo za jedkanje) in kisli kromov
sulfit (za jedkanje).

                         (B) TIOSULFATI

(1)  Amonijev tiosulfat ((NH4)2S2O3) pridobivajo iz natrijevega
sulfata. Je v obliki brezbarvnih in neobstojnih kristalov, topnih
v vodi. Uporablja se v fotografiji za fiksiranje in kot
antiseptik.

(2)  Natrijev tiosulfat (Na2S2O3.5H2O) nastaja z delovanjem
žvepla na raztopino natrijevega sulfita. Pojavlja se v obliki
brezbarvnih kristalov, v vodi je zelo topen in nespremenljiv na
zraku. Uporablja se v fotografiji kot fiksir, kot belilo za
tekstil in papir, pri strojenju s kromom in v organskih sintezah.

(3)  Kalcijev tiosulfat (CaS2O3.H2O) pridobivajo z oksidacijo
kalcijevega sulfida. Je bel kristalen prah, topen v vodi.
Uporablja se v medicini in za proizvodnjo drugih tiosulfatov.

(4)  Drugi tiosulfati vključujejo: barijev tiosulfat (pigment z
bisernim sijajem), aluminijev tiosulfat (uporablja se v organskih
sintezah) in svinčev tiosulfat, ki se uporablja pri proizvodnji
vžigalic brez fosforja.


28.33 - SULFATI; GALUNI; PEROKSISULFATI (PERSULFATI)

  - Natrijevi sulfati:

2833.11  - - dinatrijev sulfat

2833.19  - - drugi

   - Drugi sulfati:

2833.21  - - magnezija

2833.22  - - aluminija

2833.23  - - kroma

2833.24  - - niklja

2833.25  - - bakra

2833.26  - - cinka

2833.27  - - barija

2833.29  - - drugi

2833.30  - Galuni

2833.40  - Peroksisulfati (persulfati)

                           (A) SULFATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske soli žveplene
kisline (H2SO4) (tar. št. 28.27), vendar izključuje amonijev
sulfat, ki celo v čisti obliki spada v tar. št. 31.02 ali 31.05,
in pa kalijev sulfat, čist ali ne, ki se uvršča v tar. št. 31.04
ali 31.05.

(1)  Natrijevi sulfati vključujejo:

(a)  Nevtralni natrijev sulfat (dinatrijev sulfat) (Na2SO4), ki
se pojavlja v brezvodnem ali v hidriranem stanju kot prah, ali pa
v obliki velikih prosojnih kristalov, ki na zraku razpadajo in se
v vodi raztapljajo s padcem temperature. Dekahidrat
(Na2SO4.10H2O) je znan kot Glauberjeva sol. Nečiste oblike
dinatrijevega sulfata (90 - 99% čistote) se ponavadi dobijo kot
vzporedni proizvodi raznih kemičnih reakcij in pogosto jih
imenujejo "slana potica". Uvrščajo se v to tar. številko.

Dinatrijev sulfat se uporablja kot dodatek v barvarstvu, kot
topilo v proizvodnji stekla zaradi pridobivanja steklastih zmesi
(v proizvodnji stekla za steklenice, kristalnega in optičnega
stekla), v strojenju za konzerviranje usnja, v proizvodnji
papirja (v proizvodnji nekaterih vrst kemične celuloze), kot
apreturni material v tekstilni industriji, kot purgativ v
medicini itd.

Iz te tar. številke so izključeni naravni natrijevi sulfati
(glauberit, polihalit, bloedit, astrahanit) (tar. št. 25.30).

(b)  Natrijev hidrogen sulfat (NaHSO4) je sol, ki ostane pri
pridobivanju dušikove kisline in se nahaja v obliki raztopljene
bele mase. V vodi je topen in se uporablja namesto žveplove
kisline, predvsem za dekapiranje materialov, za regeneracijo
gume, v metalurgiji antimona in tantala ter kot sredstvo za
uničevanje plevela.

(c)  Dinatrijev disulfat (natrijev pirosulfat) (Na2S2O7).

(2)  Magnezijev sulfat. Ta tar. številka vključuje umetni
magnezijev sulfat (MgSO4.7H2) (Epsomove soli, Seidlijeve soli),
katerega pridobivajo s prečiščevanjem kiserita, ali pa z
učunkovanjem žveplove kisline na dolomit. Je v obliki brezbarvnih
kristalov, ki pri stiku z zrakom izgube majhno količino kristalne
vode. V vodi je topen. Uporablja se kot polnilo za apretiranje
tekstila, pri strojenju, za dosego ognjevarnosti in kot sredstvo
za čiščenje (purgativ).

Ta tar. številka izključuje naravni sulfat (kiserit) (tar. št.
25.30).

(3)  Aluminijev sulfat (Al2(SO4)3) dobivajo z obdelavo boksita
ali naravnih aluminijevih silikatov z žveplovo kislino. Nečistoče
so predvsem železove spojine. V hidriranem stanju (z 18H2O)se
pojavlja v obliki belih kristalov, topnih v vodi, ki so ali trhli
in jih je kaj lahko popraskati z nohtom, ali pa so trdi in krhki,
kar je odvisno od stopnje koncentracije uporabljene raztopine.
Pri šibkem segrevanju razpada v svoji kristalni vodi in pri tem
na koncu daje brezvodni sulfat. Uporablja se v barvarstvu kot
fiksir, v strojenju za konzerviranje surove kože in za strojenje
z galunom, nadalje pri izdelavi papirja kot vezivo za povezovanje
papirne celuloze, v industriji snovi za barvanje za izdelavo
lakov, metilensko modre in drugih tailoznih barv. Prav tako ga
uporabljajo za bistrenje loja, prečiščevanje industrijskih vod,
za proizvodnjo sredstev za gašenje požarov itd.

Bazični aluminijev sulfat, ki se uporablja v barvarstvu, je tudi
uvrščen v to tar. številko.

(4)  Kromovi sulfati - med njimi je najbolj znan kromisulfat
(Cr2(SO4)3), katerega pridobivajo kromovega nitrata in žveplove
kisline. Je kristalen prah roza, vijolične ali zelene barve, če
je v vodni raztopini. Uporablja se kot kromova kopel v barvarstvu
(kromov lug) in v strojenju (kromovo strojilo). Osnovna strojila,
ki so v uporabi, so ponavadi precej nestabilne raztopine bazičnih
kromosulfatov, ki nastanejo iz kromisulfata in kromosulfata
(CrSO4). Ti sulfati so uvrščeni v to tar. številko.

(5)  Nikljevi sulfati. Najpogostejša formula teh sulfatov je
NiSO4. V brezvodni obliki se pojavlja v obliki rumenih kristalov,
kot hidriran pa v obliki zelenih kristalov smaragdne barve (s
7H2O). V vodi je topen in se uporablja pri elektrolitskem
nikljanju, kot fiksir v barvarstvu, pri izdelavi plinskih mask in
kot katalizator.

(6)  Bakrovi sulfati:

(a)  Kuprosulfat (Cu2SO4) - katalizator, ki se uporablja v
proizvodnji sintetičnega etanola.

(b) Kuprisulfat (CuSO4.5H2O) (modra galica) - vzporedni proizvod
pri elektrolitskem prečiščevanju bakra. Pridobiva se tudi z
obdelavo bakrovih odpadkov in ostankov z žvepleno kislino majhne
koncentracije. Je v obliki modrih kristalov ali kristalnega
prahu, ki se v vodi topi. S kalciniranjem preide v bel brezvodni
sulfat, ki zelo absorbira vodo. Uporablja se kot fungicid v
kmetijstvu (glej komentar k tar. številki 38.08), nadalje za
pripravo zmesi za škropljenje, za pridobivanje kuprooksida in
anorganskih bakrovih barv, v barvarstvu za barvanje svile in
volne v črno, škrlatno ali vijolično barvo, za elektrolitsko
rafinacijo bakra in pobakrovanje, kot regulator v flotacijskem
procesu (zaradi omogočanja prostega plavanja rude po površini),
kot antiseptik itd.

Ta tar. številka izključuje naravni hidrirani bakrov sulfat
(brokantit (tar. št. 26.03).

(7)  Cinkov sulfat (ZnSO4.7H2O) pridobivajo z delovanjem
razredčene žveplovekisline na kovinski cink, cinkov oksid, cinkov
karbonat ali na žgano zmes. Je bela steklasta masa, ali pa je v
obliki igličastih kristalov. Uporablja se za zmanjševanje
prostega plavanja rude v flotacijskem postopku, kot fiksir v
barvarstvu, za ekelktrolitsko pocinkavanje, kot antiseptik, za
konzerviranje dreves, nadalje v proizvodnji sušila litopona (tar.
št. 32.06), luminoforja (cinkov sulfat, aktiviran s pomočjo
bakra) (tar. št. 32.06) in raznih drugih cinkovih spojin.

(8)  Barijev sulfat - ta tar. številka vključuje umetni ali
sedimentni barijev sulfat (Ba SO4), katerega pridobivajo s
sedimentiranjem raztopine barijevega klorida z žvepleno kislino
ali z alkalnim sulfatom. Pojavlja se kot bel prah, je zelo težek
(njegova spec. teža je okoli 4,4), netopen v vodi, v obliki goste
paste. Uporablja se kot beli pigment, kot polnilo za apretiranje
tekstila in v proizvodnji gume, prevlečenega papirja, kartona,
kitov, lakov, barv itd. Ne prepušča rentgenskih žarkov in se
zaradi tega in v čistem stanju uporablja v radiografiji.

Iz te tar. številke je izključen naravni barijev sulfat (bariti)
(tar. št. 25.11).

(9)  Železovi sulfati:

(a)  Ferosulfat (FeSO4) pridobivajo z obdelavo železovih
ostružkov z razredčeno žveplovo kislino, ali pa kot vzporedni
proizvod pri porizvodnji titanovega oksida. Pogosto vsebuje
ničistoče, kot je baker, ferisulfati in arzen. V vodi je zelo
topen in se pojavlja predvsem v hidriranem stanju (ponavadi s
7H2O) v obliki svetlozelenih kristalov, ki na zraku porjavijo.
Toplotni učinek ga pretvarja v beli brezvodni sulfat. Vodne
raztopine so zelene in na zraku postanejo rjave. Ferosulfat se
uporablja v proizvodnji stabilnih črnil (črnila na železovi
osnovi), barv (pruska modra) in zmesi (z gašenim apnom in
ostružki) za prečiščevanje plina kamenega premoga, nadalje v
barvarstvu, kot antiseptično in dezinfekcijsko sredstvo, kot
herbicid itd.

(b)  Ferisulfat (Fe(SO4)3) pridobivajo iz ferosulfata. Je v
obliki prahu rjavih ploščic. Zelo dobro je topen v vodi, s katero
tvori beli hidrat (z 9H2O). Uporablja se za prečiščevanje
naravnih in odpadnih voda, za koagulacijo krvi v klavnicah, v
strojenju z železom in kot fungicid. Ker zmanjšuje plavanje rude
na površini tekom flotacijskega procesa, se v njem uporablja kot
regulator. Uporablja se tudi kot fiksir v barvarstvu in v
elektrolitskem pridobivanju bakra in cinka.

(10)  Kobaltov sulfat (CoSO4.7H2O) dobivajo iz kobaltovega oksida
in žveplove kisline. Je v obliki rdečih kristalov, ki so v vodi
topni. Uporablja se za kobaltove prevleke, napravljene s pomočjo
elektrolize, za keramične barve, kot katalizator in za pripravo
sedimentnih kobaltovih rezinatov (sušila).

(11)  Stroncijev sulfat - umetni stroncijev sulfat (SrSO4),
oborjen iz raztopine kloridov, je bel prah, slabo topen v vodi.
Uporablja se v pirotehniki, v keramiki in v pridobivanju raznih
stroncijevih soli.

Iz te tar. številke je izključen naravni stroncijev sulfat
(celestin) (tar. št. 25.30).

(12)  Kadmijev sulfat (CdSO4) - brezbarvni kristali, v vodi
topni, brezvodni ali v hidriranem stanju (z 8H2O). Uporablja se v
proizvodnji kadmijevega rumenila (kadmijev sulfid) in drugih
barvil ter medicinskih proizvodov, nadalje v standardnih
električnih celicah (Westonove baterije), za galvanizacijo z
elektrolizo in v barvarstvu.

(13)  Živosrebrni sulfati:

(a)  Merkurosulfat - živosrebrov (I) sulfat (Hg2SO4) pridobivajo
s segrevanjem živosrebrovega (I) sulfata z živim srebrom. Je bel
kristalni prah, ki se pod učinkom vode razgradi v bazični sulfat.
Uporablja se v izdelavi kalomela in standardnih galvanskih
elementov.

b)  Merkurisulfat - živosrebrov (I) sulfat (HgSO4) dobivajo s
topljenjem živega srebra v žvepleni kislini. Je bela, brezvodna
in kristalna masa, ki na svetlobi počrni. V hidriranem stanju (z
1H2O) je v obliki kristalnih kosmov. Uporablja se za pripravo
merkuriklorida in drugih merkuri-soli, v metalurgiji zlata,
srebra itd.

(c)  Triživosrebrov (I) dioksisulfat (bazični sulfat) (HgSO4.HgO)
- svetlorumen prah, netopen v vodi in ki na svetlobi razpada.
Uporablja se v medicini.

(14)  Svinčevi sulfati:

(a)  Sintetičen sulfat (PbSO4) se dobi iz svinčevega nitrata ali
njegovega acetata s sedimentiranjem z žvepleno kislino. Je bel
prah ali kristali, netopni v vodi. Uporablja se v proizvodnji
svinčevih soli.

(b)  Bazični sulfat - pridobivajo ga v obliki sivkastega prahu s
segrevanjem svinčenega lošča, natrijevega klorida in žveplene
kisline. Dobiti ga je možno tudi z metalurškim procesom - tedaj
je v obliki belega prahu. Uporablja se za proizvodnjo
pigmentov,kitov in zmesi za proizvodnjo gume.

Ta tar. številka izključuje naravni svinčev sulfat (anglezit)
(tar. št. 26.07), in božični kromsulfat, ki vsebuje natrijev
sulfat (tar. št. 32.03).

                           (B) GALUNI

Galuni so hidrirani dvojni sulfati, ki vsebujejo sulfat
trivalentne kovine (aluminija, kroma, mangana, železa ali indija)
in sulfat neke enovalentne kovine (alkalijski sulfat ali amonijev
sulfat). Uporabljajo se v barvarstvu, kot antiseptiki in v
proizvodnji kemikalij, čeprav obstajajo prizadevanja, da se
zamenjajo z navadnimi sulfati.

(1)  Aluminijevi galuni:

(a)  Kalij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.K2SO4.24H2O) (navadni
galun ali kalijev galun). Pridobivajo ga iz naravnega alunita -
galunovega kamna (tar. št. 25.30) (npr. bazični aluminij-kalijev
sulfat, zmešan z aluminijevim hidroksidom). Galun je možno dobiti
iz dveh različnih sulfatov. Je v obliki belih, trdnih kristalov,
ki so topni v vodi. S kalciniranjem se dobi lahek, bel, brezvodni
in kristalni prah (kalcinirani galun). Uporablja se za iste
namene kot aliminijev sulfat, še posebno v proizvodnji lakov, v
barvarstvu in za strojenje (galunsko strojilo). Uporablja se tudi
v fotografiji, za toaletne pripravke itd.

(b)  Amonij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.(NH4)2SO4.24H2O)
(amonijev galun) je v obliki belih kristalov, topnih v vodi, še
posebno v topli. Uporablja se v proizvodnji čistega aluminijevega
oksida in v medicini.

(c)  Natrij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.Na2SO4.24H2O) (natrijev
galun) je podoben kalijevemu galunu in se pojavlja v obliki
kristalov, ki so v vodi topni in ki se na površju pretvarjajo v
prah. Uporablja se kot fiksir v barvarstvu (sredstvo za
jedkanje).

(2)  Kromovi galuni:

(a)  Krom-kalijev sulfat (Cr2(SO4)3.K2SO4.24H2O) (kromov galun)
pridobivajo z redukcijo raztopine kalijevega dikromata v žveplovi
kislini z žveplovim dioksidom. Oblikuje škrlatnordeče kristale,
topne v vodi in ki se na površju in na zraku spreminjajo v prah.
Uporablja se kot fiksir v barvarstvu, pri strojenju (kromovo
strojilo), v fotografiji itd.

(b)  Amonij-kromov sulfat (kromamonijev galun) je kristalen moder
prah, ki se uporablja pri strojenju in v keramiki.

(3)  Železovi galuni. Omeniti velja amonijev ferisulfat
((NH4)2SO4.Fe2(SO4)3. 24H2O), to je škrlatne kristale, ki na
zraku dehidrirajo in se pobelijo, in pa ferikalijev sulfat, ki se
pojavlja prav tako v obliki škrlatnih kristalov. Oba galuna se
uporabljata v barvarstvu.

                 (C) PEROKSISULFATI (PERSULFATI)

Pojem "persulfati" je rezerviran za soli peržveplove kisline iz
tar. št. 28.11. So precej stabilni, kadar so v surovem stanju,
vendar razpadajo v vodni raztopini, če jo segrevamo. So močna
oksidacijska sredstva.

(1)  Amonijev persulfat ((NH4)2S2O8) pridobivajo z elektrolizo
konventriranih raztopin amonijevega sulfata in žveplove kisline.
Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki razpadajo pod vplivom vlage
in toplote. Uporablja se v fotografiji, v procesih beljenja in
barvanja tekstila, v proizvodnji razgradljivih škrobov, za
pridobivanje drugih persulfatov in nekaterih elektroliznih
kopeli, v organskih sintezah itd.

(2)  Natrijev persulfat (Na2S2O8) se pojavlja v obliki
brezbarvnih kristalov, ki so v vodi zelo težko topijo. Uporablja
se kot dezinfekcijsko sredstvo, kot sredstvo za deloparizacijo
(baterije) in za graviranje bakrovih legur.

(3)  Kalijev persulfat (K2S2O8) je v obliki brezbarvnih
kristalov, zelo lahko topnih v vodi. Uporablja se za beljenje,
pri izdelavi mila, v fotografi ji, kot antiseptik itd.

Iz te tar. številke so izključeni naravni kalcijevi sulfati
(sadra, anhidrit, karstenit (tar. št. 25.20).


28.34 - NITRITI; NITRATI

2834.10  - Nitriti

  - Nitrati:

2834.21  - - kalija

2834.22  - - bizmuta

2834.29  - - drugi

                           (A) NITRITI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka nitrite - kovinske soli
dušikove kisline HNO2 (tar. št. 28.11).

(1)  Natrijev nitrit (NaNO2) se dobiva z redukcijo natrijevega
nitrata s svincem, kot tudi tekom pridobivanja svinčevega lošča.
Je v obliki brezbarvnih kristalov, je higroskopičen in zelo lahko
topen v vodi. Uporablja se kot oksidacijsko sredstvo za
redukcijsko barvanje, v organskih sintezah, za razsol mesa, v
fotografiji in kot strup za podgane.

(2)  Kalijev nitrit (KNO2) se pridobiva na enak način kot
natrijev nitrit, ali pa z delovanjem žveplovega oksida na zmes
kalcijevega oksida in kalcijevega nitrata. Je bel kristalni prah,
ali pa je v obliki rumenkastih pa ličic. Kot nečistoče pogosto
vsebuje druge soli. V vodi je topen, je nestabilen in se razkraja
na zraku. Uporablja se za podobne namene kot natrijev nitrit.

(3)  Barijev nitrit (Ba(NO2)2) - njegovi kristali se uporabljajo
v pirotehniki.

(4)  Drugi nitriti - med njimi velja omeniti amonijev nitrit, ki
je nestabilen in eksploziven. V raztopini ga uporabljajo za
laboratorijsko pridobivanje dušika.

Ta tar. številka izključuje kobaltinitrite (tar. št. 28.42).

                           (B) NITRATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem deluk temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka nitrate - kovinske soli
dušikove kisline (tar. št. 28.08), razen amonijevega nitrata in
natrijevega nitrata, čistih ali nečistih (tar. št. 31.02 ali
31.05) - glej še druge izključitve, ki sledijo.

Tudi bazični nitrati so uvrščeni v to tar. številko.

(1)  Kalijev nitrat (KNO3) , znan kot "soliter", pridobivajo iz
natrijevega nitrata in kalijevega klorida. Pojavlja se v obliki
brezbarvnih kristalov, steklaste mase ali kot beli kristalni
prah. V vodi je topen in v nečistem stanju je higroskopičen.

Njegova uporabnost je podobna uporabi natrijevega nitrata.
Uporablja se tudi za pripravo smodnika, kemičnih vžigalnikov,
raket, vžigalic in kot topilo v metalurgiji.

(2)  Bizmutovi nitrati:

(a)  Nevtralni bizmutov nitart (Bi(NO3)3.5H2O) pridobivajo z
učinkkovanjem dušikove kisline na bizmut. Je v obliki velikih
brezbarvnih kristalov in se uporablja za pridobivanje bizmutovih
soli, pa tudi nekaterih vrst lakov.

(b)  Bazični bizmutov nitrat (BiNO3(OH)2) se pridobiva iz
nevtralnega bizmutovega nitrata. Je bisernobel prah, v vodi
netopen. Uporablja se v medicini (za zdravljenje trebušnih
bolezni), v keramiki (mavrične barve, v kozmetiki, v proizvodnji
fulminatnih vžigalnikov itd.

(3)  Magnezijev nitrat (Mg(NO3)2.6H2O) so brezbarvni kristali, ki
so v vodi topni. Uporablja se v pirotehniki, v proizvodnji
ognjevarnih proizvodov (z magnezijevim oksidom), mrežic za
plinske svetilke itd.

(4)  Kalcijev nitrat (Ca(NO3)2) pridobivajo z obdelavo
drobljenega apnenca z dušikovo kislino. Je bela tekoča masa,
topna v vodi, alkoholu in acetonu. Uporablja se v pirotehniki, v
proizvodnji eksploziva, vžigalic, gnojil itd.

(5)  Ferinitrat (Fe(NO3)3.6 ali 9H2O) - modri kristali, uporablja
se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in pri tiskanju
(sam ali z acetatom). Čista vodna raztopina ferinitrata se
uporablja v medicini.

(6)  Kobaltov nitrat (Co(NO3)2.6H2O) - škrlatni, rdečkasti ali
rjavi kristali, ki se v vodi tope in so nestabilni. Uporablja se
za pridobivanje modrega in rumenega kobalta ter nevidnih črnil,
za dekoriranje keramike, za elektrolitsko dobljene kobaltove
prevleke itd.

(7)  Nikljev nitrat (Ni(NO3)2.6H2O) se pojavlja v obliki zelenih
kristalov, ki so topni v vodi in nestabilni. Uporablja se v
keramični industriji kot rjavi pigment, v barvarstvu kot sredstvo
za jedkanje (fiksir), v elektro litskem niklanju, za pridobivanje
nikljevega oksida in za pripravo čistega nikllja-katalizatorja.

(8)  Bakrov nitrat (Cu(NO3)2). Baker, raztopljen v dušikovi
kislini, daje s kristalizacijo bakrov nitrat (s 3 ali z 6H2O,
odvisno od temperature).Je v obliki modrih ali zelenih kristalov,
ki so v vodi topni, so higroskopični in strupeni. Uporablja se v
pirotehniki, v industriji barvil, v tiskanju in barvanju
tekstila, kot sredstvo za jedkanje ali fiksir, v pridobivanju
bakrovega oksida in fotografskega papirja, v galvanizaciji, za
patiniranje materialov itd.

(9)  Stroncijev nitrat (Sr(NO3)2) - z delovanjem stroncijevega
oksida ali sulfida na dušikovo kislino dobimo brezvodno sol pri
segrevanju, hidratantno sol (s 4H2O) pa pri hladnem postopku. Je
brezbarven kristalni prah, neobstojen, topen v vodi in ki se na
toploti razgraja. Uporablja se v pirotehniki za rdečo svetlobo in
pri izdelavi vžigalic.

(10)  Kadmijev nitrat (Cd(NO3)2.4H2O) se pridobiva iz oksida. Je
v obliki brezbarvnih iglic, ki so v vodi topne in neobstojne.
Uporablja se kot barvilo v keramiki in v proizvodnji stekla.

(11)  Barijev nitrat (Ba(NO3)2) se dobiva iz naravnega karbonata
(viterita) (tar. št. 25.11). Je v obliki brezbarvnih ali belih
kristalov ali kris talnega prahu, ki je v vodi topen in strupen.
Uporabljajo ga v pirotehniki za zeleno svetlobo, v proizvodnji
eksploziva, optičnega stekla, keramičnih glazur, barijevih soli
in nitratov itd.

(12)  Svinčev nitrat (Pb(NO3)2) pridobivajo kot vzporedni
proizvod pri pridobivanju svinčevega dioksida z delovanjem
dušikove kisline na rdeči svinec. Je v obliki brezbarvnih
kristalov, v vodi topnih in strupenih. Uporablja se v pirotehniki
(rumena barva), v proizvodnji eksploziva in vžigalic, nekaterih
barvil, nadalje pri strojenju, v fotografiji in v litografiji, za
pridobivanje svinčevih soli in kot oksidacijsko sredstvo v
organskih sintezah.

(13)  Nitrati živega srebra - pridobivajo se z delovanjem
dušikove kisline na živo srebro:

(a)  živosrebrov (I) nitrat (HgNO3.H2O) je strupen v obliki
brezbarvnih kristalov. Uporablja se za pozlačevanje, v medicini,
za poprejšnjo pripravo klobučevine (klobučarska Aqua fortis), za
pridobivanje živosrebrnega acetata itd.

(b)  živosrebrov (II) nitrat (Hg(NO3)2). Hidrirana sol (ponavadi
z 2H2O) je v obliki brezbarvnih kristalov ali belih ali
rumenkastih ploščic. Je neobstojna in toksična. Uporablja se, v
medicini (zdravilo proti sifilisu), kot antiseptik. Uporablja se
tudi kot pospeševalec nitriranja in kot katalizator v organskih
sintezah, v proizvodnji živosrebrnega fulminata in živosrebrnega
oksida itd.

(c)  Bazični nitrati živega srebra - se nahajajo v obliki
rumenega prahu, ki se uporablja v medicini.

Neodvisno od poprej naštetih izključitev se v to tar. številko ne
uvrščajo naslednji proizvodi:

(a)  acetonitrati (29. poglavje) (npr. železov acetonitrat, ki se
uporablja kot sredstvo za jedkanje (fiksir),

(b)  čiste ali nečiste dvojne soli amonijevega sulfata in
amonijevega nitrata (tar. št. 31.02 ali 31.05) in

(c)  eksplozivi, ki sestoje iz zmesi kovinskih nitratov (tar. št.
36.02).


28.35 - FOSFINATI (HIPOFOSFITI), FOSFONATI (FOSFITI), FOSFATI IN 
POLIFOSFATI

2835.10  - Fosfinati (hipofosfiti) in fosfonati (fosfiti)

  - Fosfati:

2835.21  - - triamonijevi

2835.22  - - mononatrija in dinatrija

2835.23  - - trinatrija

2835.24  - - kalija

2835.25  - - kalcijev hidrogenoortofosfat (dikalcijev fosfat)

2835.26  - - drugi kalcijevi fosfati

2835.29  - - drugi

  - Polifosfati:

2835.31  - - natrijev trifosfat (natrijev tripolifosfat)

2835.39  - - drugi

                   (A) FOSFINATI (HIPOFOSFITI)

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka fosfinate (hipofosfite) -
kovinske soli hipofosforne kisline (H3PO2) (tar. št. 28.11).

Te soli so v vodi topne, s segrevanjem razpadajo sproščajoč
vodikov fosfid, ki se spontano vžge. Alkalni fosfinati
(hipofosfiti) so redukcijska sredstva.

Najpomembnejši so naslednji:

(I)  Natrijev fosfinat (hipofosfit) (NaPH2O2) - v obliki belih
tablet ali kristalnega prahu, higroskopičen,

(II)  Kalcijev fosfinat (hipofosfit) (Ca(PH2O2)2) . Brezbarvni
kristali ali bel prah, ki se dobi z delovanjem belega fosforja na
apneno mleko.

Oba našteta proizvoda se uporabljata v medicini kot tonika in
okrepčili.

(III) Amonijevi, železovi in svinčeni fosfinati (hipofosfiti).

                     (B) FOSFONATI (FOSFITI)

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodu k temu pododdelku,
vključuje ta tar. številka fosfonate (fosfite) - nevtralne ali
kisle kovinske soli fosforjeve skupine (H3PO3) (tar. št. 2811).

Najpomembnejši fosfonati (fosfiti) so amonijev, natrijev, kalijev
in kalcijev, vsi topni v vodi in vsi delujoči kot oksidacijska
sredstva.

                   (C) FOSFATI IN POLIFOSFATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, ta tar. številka vključuje kovinske fosfate in
polifosfate, izvedene iz kislin iz tar. št. 28.09. To so:

(I)  Fosfati - kovinske soli fosforne kisline (H3PO4), ki so
najpomembnejši med njimi in jih pogosto imenujejo kar
"fosfati"(brez natančnejših označb). Soli, tvorjene z reakcijo
fosforne kisline z enovalentnimi kovinami so lahko eno, dvo ali
tribazne (to pomeni, da lahko vsebujejo en, dva ali tri atome
kovine). Tako npr. obstajajo trije natrijevi fosfati:
mononatrijev (NaH2PO4), dinatrijev (Na2HPO4) in trinatrijev
fosfat (Na3PO4).

(II)  Pirofosfati (difosfati) . Kovinske soli pirofosforne
kisline (H4P2O7)

(III)  Metafosfati - kovinske soli metafosforne kisline (HPO3)n

(IV)  Drugi polifosfati - kovinske soli polifosfornih kislin, ki
imajo visoko stopnjo polimerizacije.

Najpomembnejši fosfati so naslednji:

(1)  Amonijevi fosfati in polifosfati:

(a)  Triamonijev ortofosfat ((NH4)3PO4), ki je stabilen le v
vodni raztopini.

(b)  Amonijevi polifosfati, katerih je kar nekaj vrst in katerih
stopnja polimerizacije je od nekaj enot do nekaj tisoč.
Pojavljajo se v obliki prahov, topnih ali netopnih v vodi, katere
uporabljajo v proizvodnji gnojil, ognjevarnih aditivov za lake in
prav takih pripravkov.

  V tej tar. številki ostanejo uvrščeni tudi, če njihova stopnja
polimerizacije ni določena.

 Iz te tar. številke sta izključena amonijev
dihidrogenoortofosfat (monoamonijev fosfat) in diamonijev
hidrogenoortofosfat (diamonijev fosfat), neglede ali sta čista
ali ne, pa tudi njune zmesi (tar. št. 31.05).

(2) Natrijevi fosfati in polifosfati:

(a)  Natrijev dihidrogenoortofosfat (monobazni fosfat) (NaH2PO4)
je v obliki brezbarvnih kristalov, ki pod vplivom toplote
izgubijo vodo (fosfat v prahu), preidejo v pirofosfat in na koncu
v metafosfat. Uporablja se v medicini, v industriji umetnih in
sintetičnih vlaken, kot kagulacijsko sredstvo beljakovinskih
snovi, v galvanizaciji itd.

(b)  Dinatrijev hidrogenoortofosfat (dvobazni fosfat) (Na2HPO4)
je bel, brezvodni ali z 2,7 do 12H2O kristalizirani prah. V vodi
je topen in se uporablja kot apretura za svilo (s kositrovim
kloridom), za pridobivanje ognjevarnih tkanin, lesa in papirja,
kot sredstvo za jedkanje, pri strojenju s kromom, v proizvodnji
optičnih stekel, za porcelanske glazure, nadalje v proizvodnji
pecilnega praška, barvil in topil za spajkanje, v galvanizaciji,
medicini itd.

(c)  Trinatrijev ortofosfat (tribazni fosfat) (Na3PO4.12H2O) je v
obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni in ki ob
segrevanju oddajo del svoje kristalne vode. Uporablja se kot
talilo kovinskih oksidov, v fotografiji, v proizvodnji
detergentov, za mehčanje industrijske vode, za odstranjevanje
vodnega kamna, za bistrenje sladkorja in alkohola, v medicini in
pri strojenju.

(d)  Natrijevi pirofosfati (natrijevi difosfati) - tetranatrijev
pirofosfat (nevtralni fosfat, Na4P2O7). Je nehigroskkopičen bel
prah, v vodi topen in ki se uporablja v pralnicah, v zmeseh, ki
preprečujejo strjevanje (koagulacijo) krvi, v proizvodnji
detergentov, proizvodov za hlajenje in dezinfekcijskih sredstev,
v sirarstvu itd.

Dinatrijev dihidrogenpirofosfat (kisli difosfat) (Na2H2P2O7) ima
enak videz kot natrijev pirofosfat in se uporablja kot topilo pri
emajliranju, za sedimentiranje mlečnega kazeina in za proizvodnjo
pecilnega praška, sladnega mleka v prahu itd.

(e)  Natrijev trifosfat (Na5P3O10) (pentanatrijev trifostaf, zna
tudi kot natrijev tripolifosfat). Je bel kristalni prah in se
uporablja kot vodni mehčalec, emulzifikator in za konzerviranje
živil.

(f)  Natrijevi metafosfati (osnovna formula: (NaPO3)n.
Metafosfata, ki izpolnjujeta oz. ustrezata temu opisu, sta
natrijev ciklotetrafosfat in natrijev ciklotrifosfat.

(g)  Natrijevi polifosfati imajo visoko polimerizacijsko stopnjo.
Nekatere med njimi nepravilno imenujejo natrijevi metafosfati.
Obstaja nekaj linearnih natrijevih polifosfatov z visoko
polimerizacijsko stopnjo od nekaj ducatov do nekaj tisoč enot.
Ponavadi se pojavljajo tudi kot polimeri z nedoločeno
polimerizacijsko stopnjo in tudi v tem primeru ostanejo uvrščeni
v to tar. številko.

Natrijevi polifosfati vključujejo:

Proizvod, katerega nepravilno imenujejo natrijev heksametafosfat
(polimerna zmes s formulo ((NaPO3)n), znana tudi kot Grahamova
sol). Je steklasta snov ali bel prah, ki je v vodi topen. V vodni
raztopini ta sol pasivizira kalcij in magnezij, ki se nahajata v
vodi iz zaradi tega služi kot vodni mehčalec. Uporablja se tudi v
proizvodnji detergentov in kazeinskih lepil, za emulgiranjem
eteričnih olj, v sirarstvu itd.

(3)  Kalijevi fosfati - med njimi je najbolj razširjen kalijev
dihidrogenoortofosfat (KH2PO4) (monokalijev fosfat), katerega
pridobivajo z obdelavo fosfatne krede z ortofosforno kislino in s
kalijevim sulfatom. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v
vodi topni. Uporablja se v proizvodnji prehrambenega kvasa in kot
gnojilo.

(4)  Kalcijevi fosfati:

(a)  Kalcijev hidrogenoortofosfat ("dikalcijev fosfat")
(CaHPO4.2H2O) dobivajo z delovanje kisane raztopine kalcijevega
klorida na kisli dinatrijev hidrogenoortofosfat. Je bel prah,
netopen v vodi. Uporablja se kot gnojilo, kot mineralni dodatek k
živinski krmi, v proizvodnji zdravil, stekla itd.

 Kalcijev hidrogenoortofosfat, ki v suhem stanju po teži vsebuje
več kot 0,2% fluora, preračunano na suhi brezvodni proizvod, je
izključen iz te tar. številke (tar. št. 31.03 ali 31.05).

(b)  Kalcijev tetrahidrogendi(ortofostfat) (monokalcijev fosfat)
((CaH4(PO4)2.H2O ali 2H2O) pridobivajo z obdelavo kosti z
žveplovo ali klorovodikovo kislino. Pojavlja se v obliki gostih
raztopin. Pod vplivom toplote odda kristalno vodo. Je edini
kalcijev fosfat, ki je v vodi topen. Uporablja se pri izdelavi
pecilnega praška, kot zdravilo itd.

(c)  Trikalcijev di(ortofosfat) (Ca3(PO4)2). Ta tar. številka
vključuje tudi sedimentni kalcijev fosfat (navadni kalcijev
fosfat). Dobivajo ga z delovanjem trikalcijevega fosfata, ki se
nahaja v kosteh, najprej na klorovodikovo kislino, nato pa še na
natrijev hidroksid, ali pa ga dobivajo s sedimentiranjem
raztopine trinatrijevega fosfata s pomočjo kalcijevega klorida in
v prisotnosti amonijaka. Je bel amorfen bel prah brez vonja in v
vodi netopen. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v
barvarstvu, za bistrenje sirupov, za dekapiranje kovin, v
proizvodnji stekla in keramike, v proizvodnji fosforja in zdravil
(npr. laktofosfati, glicerofosfati) itd.

Surovi naravni fosfat iz tar. št. 25.10 je iz te tar. številke
izključen.

(5)  Aluminijevi fosfati. Sintetični ostofosfat (AlPO4)
pridobivajo iz trinatrinevega ortofosfata in aluminijevega
sulfata. Nahaja se v obliki belega, sivkastega ali rumenkastega
prahu. Uporablja se kot talilo v keramiki, za apretiranje svile
(s kositrovim oksidom) in v proizvodnji zobarskega cementa.

Naravni fosfat (vavelit) je iz te tar. številke izključen (tar.
št. 25.30).

(6)  Manganov fosfat (Mn3(PO4)2.7H2O) pridobivajo iz manganovega
klorida in fosforne kisline. Je škrlaten prah, ki (sam ali v
zmesi z drugimi proizvodi) tvori nuernberško vijolično barvo, ki
se uporablja v slikarstvu in v emajliranju. Z amonijevim fosfatom
tvori burgundsko vijolično barvo.

(7)  Kobaltovi fosfati - trikobaltov diortofosfat (Co3(PO4)2.2H2O
ali 8H2O) pridobivajo iz natrijevega ortofosfata in kobaltovega
acetata. Je amorfen prah roza barve, v vodi ni topen. Pri
segrevanju z aluminijevim oksidom daje Tenardovo modro barvo, ki
se uporablja za emajliranje. Z aluminijevim fosfatom se uporablja
za proizvodnjo kobaltove škrlatine.

(8)  Drugi fosfati vključujejo barijeve fosfate (sredstva za
matiranje), kromove (keramične barve), cinkove (keramične barve,
zobarski cement, sredstva za nadzor nad fermentiranjem, v
medicini), železovi (v medicini) in bakrovi (keramične barve).

Ta tar. številka izključuje nekatere fosfate, na primer:

(a)  naravne kalcijeve fosfate, apatit in naravne kalcij-
aluminijeve fosfate (tar. št. 25.10),

(b)  druge naravne mineralne fosfate iz 25. in 26. poglavja,

(c)  monoamonijeve in diamonijeve ortofosfate (čiste ali nečiste)
(tar. št. 31.05) in

(d)  drage in poldrage kamne (tar. št. 71.03 in 71.05).


28.36 - KARBONATI; PEROKSIKARBONATI (PERKARBONATI); KOMERCIALNI
AMONIJEV KARBONAT, KI VSEBUJE AMONIJEV KARBAMAT

2836.10  - Komercialni amonijev karbonat in drugi amonijevi
karbonati

2836.20  - Dinatrijev karbonat

2836.30  - Natrijev hidrogenkarbonat (natrijev bikarbonat)

2836.40  - Kalijevi karbonati

2836.50  - Kalcijev karbonat

2836.60  - Barijev karbonat

2836.70  - Svinčev karbonat

   - Drugo:

2836.91  - - litijevi karbonati

2836.92  - - stroncijev karbonat

2836.99  - - drugi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka:

(I)  Karbonate (nevtralne karbonate, kisle karbonate ali
bikarbonate, bazične karbonate) - kovinske soli neizolirane
ogljikove kisline (H2CO3), katere anhidrid (CO2)se uvršča v tar.
št. 28.11.

(II)  Perkarbonate, t.j. karbonate, ki vsebujejo višek kisika,
kot je npr. (Na2CO4) (monoperkarbonat) ali Na2C2O6
(diperkarbonat), ki nastanejo z delovanjem ogljikovega dioksida
na kovinske perokside.

                          (A) KARBONATI

(1)  Amonijevi karbonati se pridobivajo z ogrevanjem zmesi krede
in amonijevega sulfata (ali klorida), ali pa s kombinacijo
ogljikovega dioksida s plinastim amonijakom v prisotnosti pare.

V teh procesih se tvori komercialni amonijev karbonat, ki poleg
nečistot, kot so kloridi, sulfati, organske snovi vsebuje kisli
amonijev karbonat in amonijev karbamat (NH2COONH4). Komercialni
amonijev karbonat je v to tar. številko vključen kot bela
kristalna masa ali prah in je topen v topli vodi. V vlažnem
okolju se razkraja ob tvorbi kislega karbonata na površini,
vendar je v takem stanju še vedno uporaben.

Amonijev karbonat se uporablja pri proizvodnji dišečih soli, kot
sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in tiskanju tekstila,
kot detergent za volno, v medicini kot sredstvo za izkašljevanje,
pri proizvodnji pecilnega praška, pri strojenju, v gumarski
industriji, v metalurgiji kadmija, v organskih sintezah itd.

(2)  Natrijevi karbonati:

(a)  Dinatrijev karbonat (nevtralni karbonat) (Na2CO3) - napačno
ga imenujejo "karbonat sode" ali "komercialna soda". Tega
karbonata ne gre šteti za natrijev hidroksid ali za kavstično
sodo (tar. št. 28.15). Pridobivajo ga skoraj izključno s
segrevanjem raztopine natrijevega klorida in amonijaka z
ogljikovim dioksidom in z razkrajevanjem tako nastalega kislega
natrijevega karbonata na toploti.

 Pojavlja se v obliki brezvodnega prahu, ali pa v obliki
hidriranih kristalov (kristali sode, soda za pranje) z 10H2O, ki
se na zraku na površini pretvarjajo v monohidrat (z 1H2O).
Uporabjajo ga mnoge industrije. Uporablja se kot talilo v
industriji stekla in v keramiki, v tekstilni industriji, v
proizvodnji palnih sredstev, v barvarstvu, v apretiranju svile (s
stanikloridom), kot sredstvo za preprečevanje vodnega kamna (glej
komentar k tar. št. 38.24), pri pridobivanju natrijevega
hidroksida, natrijevih soli in indiga, v metalurgiji volframa,
bizmuta, antimona in vanadija, v fotografiji, za prečiščevanje
industrijskih vod (postopek z natronskim apnom) in v zmesi z
apnom za prečiščevanje plina iz kamenega premoga.

(b)  Natrijev hidrogen karbonat (kisli natrijev karbonat)
(NaHCO3) (natrijev bikarbonat) se pojavlja v obliki kristalnega
prahu bele ali kristalov bele barve, ki so v vodi topni - še
posebno, če je voda topla. Je nagnjen k razgrajevanju v vlažnem
okolju. Uporablja se v medicini (za zdravljenje žolčnih in
ledvičnih kamnov), v proizvodnji tablet za prebavo in gaziranih
pijač, v proizvodnji pecilnega praška, v industriji porcelana
itd.

Iz te tar. številke je izključen naravni natrijev karbonat
(natron itd.) (tar. št. 25.30).

(3)  Kalijevi karbonati:

(a)  Dikalijev karbonat (nevtralni) (K2CO3) - včasih ga imenujejo
"pepelika". Ne gre ga šteti za kalijev hidroksid ali kavstično
pepeliko (tar. št. 28.15). Pridobivajo ga iz rastlinskega pepela,
dobljenega iz ostankov pri pranju repe ali iz volnene masti,
predvsem pa iz kalijevega klorida. Je bela kristalna masa, ki je
zelo neobstojna in topna v vodi. Uporablja se v proizvodnji
stekla in keramike, za beljenje perila in čiščenje tekstila, za
čiščenje umetniških slik, v proizvodnji kalijevih soli, cianida,
pruske modre barve, kot pripravek za preprečevanje nastajanja
vodnega kamna itd.

(b)  Kalijev hidrogenkarbonat (KHCO3) (kisli karbonat, kalijev
bikarbonat)pridobivajo z delovanjem ogljikovega dioksida na
nevtralni karbonat. Je v obliki belih kristalov, ki so v vodi
topni in razmeroma nestabilni. Uporablja se v gasilnih aparatih,
v proizvodnji pecilnega praška, v medicini in v vinarstvu (za
nevtralizacijo kisline) itd.

(4)  Oborjeni kalcijev karbonat (CaCO3), ki je uvrščen v to tar.
številko, dobivajo iz kalcijevih soli in ogljikovega dioksida. Je
bel prah, netopen v vodi. Uporablja se za kot polnilo v
proizvodnji zobnih past in pudrov za obraz, v medicini (za
zdravljenje rahitisa) itd.

Ta tar. številka izključuje naravni apnenec (25. poglavje), kredo
(CaCO3, neglede na to, ali sta prana ali ne, mleta ali ne (tar.
št. 25.09) in kalcijev karbonat, ki je prevlečen z vodoodbojnim
slojem maščobnih kislin (npr. s stearinsko kislino) (tar. št.
38.24).

(5)  Oborjeni barijev karbonat (BaCO3) se pridobiva z reakcijo
med natrijevim karbonatom in barijevim sulfidom. Je bel, v voti
netopen prah. Uporablja se za čiščenje industrijskih vod, pri
proizvodnji sredstev za uničevanje parazitov, optiščena stekla,
čistega BaO, kot pigment, v proizvodnji emajlov, v gumarski in
papirniški industriji, v proizvodnji mil in sladkorja ter v
pirotehniki (za zeleno svetlobo).

Iz te tar. številke je izključen naravni kalcijev karbonat
(viterit) (tar. št. 25.11).

(6)  Svinčevi karbonati - umetni svinčevi karbonati, katere ta
tar. številka vključuje, so naslednji:

(a)  Nevtralni karbonat (PbCO3) - bel prah, kristalen ali amorfen
in netopen v vodi. Uporablja se v keramiki in v proizvodnji
pigmentov, kitov in indiga.

(b)  Bazični karbonati tipa 2PbCO3.Pb(OH)2 - so v prahu, pogačah,
luskinah ali kot paste, znani pod imenom "svinčevo belilo".
Svinčevo belilo pridobivajo iz svinčevega acetata, ki nastaja z
delovanjem ocetne kisline na svinčeve plošče ali na svinčevo
steno. Je sušilni pigment in se uporablja v proizvodnji oljnih
barv, topil, posebnih vrst kitov (npr. za spajanje parnih cevi)
in oranžnega svinca. Svinčevo belilo (samo, ali v zmeseh z
barijevim sulfatom, cinkovim oksidom, sadro ali s kaolinom) tvori
Kremsovo belo barvo, beneško belo, hamburško belo barvo itd.

Iz te tar. številke je izključen naravni svinčev karbonat
(ceruzit) (tar. št. 26.07).

(7)  Litijevi karbonati - nevtralni karbonat (Li2CO3) dobivajo z
obarjanjem litijevih sulfatov z natrijevim karbonatom. Je bel
kristalni prah brez vonja, na zraku ostane nespremenjen, v vodi
je zmerno topen. Uporablja se v medicini (pri boleznih mehurja)
in v proizvodnji zmesi za umetne mineralne vode.

(8)  Oborjeni stroncijev karbonat (SrCO3) je zelo fin bel prah,
ki je v vodi netopen. Uporablja se v pirotehniki (za rdečo
svetlobo) in v proizvodnji stekla mavričnih barv, fluoroscenčnih
barv, stroncijevih oksidov in stroncijevih soli.

Ta tar. številka izključuje naravni stroncijev karbonat
(stroncianit) (tar. št. 25.30).

(9)  Bizmutov karbonat je sintetični karbonat, ki je pravzaprav
bazični bizmutov karbonat ((BiO)2CO3) (bizmutilkarbonat). Je bel
ali rumenkast amorfni prah, v vodi netopen. Uporablja se v
medicini in v kozmetični proizvodnji.

Naravni buzmutov hidrokarbonat (bizmutit) je iz te tar. št.
izključen (tar.št. 26.17)

(10) Oborjeni magnezijev karbonat. Sedimentni magnezijev
karbonat, ki se uvršča v to tar. številko je bazični, hidrirani
karbonat. Dobivajo ga z dvakratnim taljenjem natrijevega
karbonata in magnezijevega sulfata. Je bel, brez vonja in
takorekoč netopen v vodi. Lahki karbonat je farmacevtski beli
magnezij - laksativ, ki se dobavlja pogosto v kockah. Težki
karbonat je bel prah v zrnih. Magnezijev karbonat se uporablja
kot polnilo za papir in gumo, v kozmetiki in kot toplotni
izolacijski material.

Ta tar. številka izključuje naravni magnezijev karbonat
(magnezit) (tar. št. 25.19).

(11)  Manganov karbonat - sintetični manganov karbonat (MnCO3) je
lahko brezvoden ali hidriran (z 1H2O) in je fin prah rumene, roza
ali rjavkaste barve, v vodi netopen. Uporablja se kot pigment v
barvah, kavčuki ali v keramiki, pa tudi v medicini.

Iz te tar. številke je izključen naravni manganov karbonat
(rodokrozit ali dialogit) (tar. št. 26.02).

(12)  Železov karbonat (FeCO3) - sintetični železov karbonat, je
lahko brezvoden ali hidrirat z eno vodo. Pridobivajo ga z
dvakratno razgradnjo železovega sulfata in natrijevega karbonata.
Je v obliki sivkastih kristalov, ki se v vodi ne topijo, na zraku
hitro oksidirajo - še posebej, če so vlažni. Uporablja se pri
pridobivanju železovih soli in v proizvodnji zdravil.

Naravni železov karbonat (siderit ali kalibit) je iz te tar. št.
izključen (tar.št. 26.01)

(13)  Kobaltov karbonat (CoCO3) je lahko brezvoden ali hidriran
(s 6H2O), je kristalni prah roza, rdeče ali zelenkaste barve, ki
v vodi ni topen. Uporablja se kot pigment v emajlih in pri
pridobivanju koaltovih oksidov in soli.

(14)  Nikljev karbonat - običajni sintetični karbonat (NiCO3) je
svetlozelen prah, ki se v vodi ne topi. Uporabljajo ga kot
pigment v keramiki in v proizvodnji nikljevih oksidov. Hidrirani
bazični karbonat v zelenkastih kristalih se uporablja v keramiki,
v steklarstvu, galvanizaciji itd.

Naravni bazični nikljev karbonat (zaratit) je iz te tar. št.
izključen (tar.št. 26.03)

(15)  Bakrov karbonat - sintetični karbonati so znani tudi pod
imenoma umetni malahit ali umetni nebesnomodri baker in so v
obliki zelenkastomodrega prahu, so strupeni in netopni v vodi.
Sestoje iz nevtralnega karbonata (CuCO3) ali iz bazičnih
karbonatov raznih vrst. Pridobivajo jih iz natrijevega karbonata
in bakrovega sulfata. Uporabljajo se kot čisti ali zmešani
pigmenti (modri ali zeleni bakrov karbonat), nadalje kot
insekticidi in fungicidi, v medicini (sredstva za zoženje krvnih
žil in protistrupi ob zastrupitvah s fosforjem), v galvanizaciji,
pirotehniki itd.

Iz te tar. številke je izključen hidriran ali nehidriran naravni
bakrov karbonat (malahit, azurit) (tar. št. 26.03).

(16)  Oborjeni cinkov karbonat (ZnCO3), ki je vključen v to tar.
številko, pridobivajo z dvakratno razgradnjo natrijevega
karbonata in cinkovega sulfata. Je bel kristalni prah, ki je
takorekoč netopen v vodi. Uporablja se kot pigment v barvah,
gumi, keramiki in kozmetiki.

Iz te tar. številke je izključen naravni cinkov karbonat
(smitsonit) (tar. št. 26.08).

               (B) PEROKSIKARBONATI (PERKARBONATI)

(1)  Natrijevi perkarbonati se dobijo z delovanjem natrijevega
peroksida (hidriranega ali ne) na tekoči ogljikov dioksid.
Natrijevi karbonati so v obliki belega prahu, ki ob raztapljanju
v vodi tvori kisik in nevtralni natrijev karbonat. Uporablja se
za beljenje, v proizvodnji gospodinjskih detergentov in v
fotografiji.

(2)  Kalijevi perkarbonati se pridobivajo z elektrolizo nasičene
raztopine nevtralnega kalijevega karbonata pri -10stopinj C ali -
15 stopinj C. Je v obliki zelo higroskopičnih belih kristalov,
katerih barva v vlažnem okolju prehaja v modro. Je topen v vodi
in močno oksidacijsko sredstvo, katerega včasih uporabljajo za
beljenje.

(3)  Drugi perkarbonati - med njimi velja omeniti npr. amonijev
in barijev perkarbonat.


28.37 - CIANIDI, OKSICIANIDI IN KOMPLEKSNI CIANIDI

  - Cianidi in oksicianidi:

2837.11  - - natrijev

2837.19  - - drugi

2837.20  - Kompleksni cianidi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka cianide, oksicianide in
kompkleksne cianide.

                           (A) CIANIDI

Cianidi so kovinske soli cianovodikove kisline (HCN) (tar. št.
28.11. So zelo strupeni (krvni strup).

(1)  Natrijev cianid (NaCN) pridobivajo z delovanjem koksa ali
ogljikovodikovih plinov in dušika iz zraka na natrijev karbonat,
pa tudi z reakcijo kalcijevega cianamida (glej tar. št. 31.02) z
lesnim ogljem ali z vzajemnim delovanjem oglja v prahu, natrija
in plinastega amonijaka. Je v obliki belega prahu, plošč ali
paste, je kristalast, higroskopičen in v vodi zelo topen, vonj
ima po grenkem mandlju. Če ga segrejemo do tališča, absorbira
kisik. Lahko tudi tvori hidrate in se transportira v zapečatenih
sodih. Uporablja se v metalurgiji zlata in srebra, za
pozlačevanje in posrebrevanje, v fotografiji, v litografiji, kot
insekticid, paraziticid itd. Uporablja se tudi za pridobivanje
cianovodikove kisline, drugih cianidov in indiga, nadalje v
flotacijskih procesih (še posebno za odvajanje svinčevega sulfida
iz cinkovega sulfida in pirita iz halkopirita) itd.

(2)  Kalijev cianid (KCN) pridobivajo na podobne načine, ima
podobne lastnosti in služi za iste namene kot natrijev cianid.

(3)  Kalcijev cianid (Ca(CN)2) je bel ali sivkast prah, kar je
odvisno od stopnje čistote. v vodi je topen in se uporablja za
uničevanje insektov, gljivic in škodljivcev.

(4)  Nikljev cianid (Ni(CN)2) so hidrirane zelenkaste ploščice
ali amorfen, rumen prah. Uporablja se v metalurgiji in v
galvanizaciji.

(5)  Bakrovi cianidi:

(a)  Bakrov (I) cianid (CuCN) je bel ali sivkast prah, netopen v
vodi. Uporablja se za iste namene kot kupricianid, poleg tega pa
tudi v medicini.

(b)  Bakrov (II) cianid (Cu(CN)2) je amorfni prah, netopen v
vodi. Je lahko razgradljiv in se uporablja za pobakrovanje železa
in v organskih sintezah.

(6)  Cinkov cianid (Zn(CN)2) je bel praj, v vodi netopen in služi
pri galvanizaciji.

(7)  Cianidi živega srebra:

(a)  Živosrebrov cianid (Hg(CN)2) pridobivajo za raztapljanjem
rumenega živosrebrnega oksida v vodni raztopini cianovodikove
kisline. Merkuricianid je v obliki belih, neprosojnih kristalov,
katerih barva na zraku prehaja v rjavo. V vodi je topen in
razpada s segrevanjem in pri tem tvori cianov plin. Je antiseptik
in dezinfekcijsko sredstvo, ki se uporablja predvsem v
proizvodnji mil in pri pridobivanju cianovega plina. Uporablja se
tudi v fotografiji.

(b)  Živosrebroviocianid (Hg(CN)2HgO) pridobivajo z delovanjem
rumenega živosrebrnega oksida na merkuricianid. Je bel kristalni
prah, topen v vodi, še posebno v vroči. Je antiseptik, bolj
nadražljiv od merkuricianida. Uporablja se v oftamologiji, proti
šenu, kožnim boleznim in sifilisu ter za sterilizacijo kirurških
instrumentov.

Ta tar. številka izključuje nekovinske cianide, kot je npr.
bromov cianid (tar. št. 28.51).

             (B) HEKSACIANOFERATI (II) (FEROCIANIDI)

Heksacianoferati (II) (ferocianidi) so kovinske soli vodikovih
heksaciano-feratov (II) (H4Fe(CN)6) (tar. št. 28.11). Pridobivajo
se z delovanjem kalcijevega hidroksida ali ferohidroksida na
cianide. Pri segrevanju se razkrajajo.

Najpomembnejši so:

(1)  Tetraamonijev heksacianoferat ((NH4)4Fe(CN)6) - v vodi topni
kristali, uporablja se za "črno nikljanje" in kot katalizator v
amonijakovih sintezah.

(2)  Tetranatrijev heksacianoferat (Na4Fe(CN)6.10H2O) - rumeni
kristali, ki ostanejo na zraku nespremenjeni, topni v vodi,
posebno v vroči. Uporablja se za pridobivanje cianovodika in
pruskega modrila, tioindiga itd., za cementacijo jekla, v
fotografiji, v barvarstvu (kot sredstvo za jedkanje in kot modra
barva), pri tiskanju (kot oksidacijsko sredstvo pri tiskanju s
črnim anilinom) in kot fungicid.

(3)  Tetrakalijev heksacianoferat (K4Fe(CN)6.3H2O) - rumeni
kristali, ki se na površju spreminjajo v prah, topni v dovi,
posebno v topli. Uporabljajo se za iste namene kot tetranatrijev
heksacianoferat.

(4)  Dibakrov heksacianoferat (Cu2Fe(CN)6.xH2O) - škrlatno rjav
prah, netopen v vodi. Uporablja se za pridobivanje florentinske
in Van Dyckove rjave slikarske barve.

(5)  Dvojni heksacianoferati (npr. dilitijev dikalijev
heksacianoferat - Li2K2(Fe(CN)6).3H2O.

Ta tar. številka izključuje prusko modrilo (berlinsko modrilo) in
druge pigmente na osnovi heksacianoferatov (tar. št. 32.06).

            (C) HEKSACIANOFERATI (III) (FERICIANIDI)

Heksacianoferati (III) (fericianidi) so soli fericianovodikove
kisline (III) (H3Fe(CN)6) (tar. št. 28.11).

Najpomembnejša sta:

(1)  Trinatrijev heksacianoferat (Na3Fe(CN)6.H2O), katerega
pridobivajo z delovanjem klora na heksacianoferate (II). Njegovi
kristali so barve granata, nestabilni, topni v vodi in toksični.
V vodni raztopini je zelenkast in se na svetlobi razkraja.
Uporablja se v barvarstvu in v tiskarstvu, v fotografiji, za
cementacijo jekla, v galvanizaciji in kot oksidacijsko sredstvo v
organskih sintezah.

(2)  Trikalijev heksacianoferat (K3Fe(CN)6), katerega videz je
podoben trinatrijevim heksacianoferatom, vendar je stabilnejši.
Uporablja se za iste namene.

                        (D) DRUGE SPOJINE

Mednje sodijo nitroferocianidi, nitrofericianidi, cianokadmati,
cianokromati, cianomanganati, cianokobalti, cianoniklati,
cianokuprati itd. anorganskih baz.

Ta skupina vključuje:

(1)  Kalcijev cianomerkurat - brezbarvni kristali, v vodi topni
in toksični. Uporablja se za posrebrovanje ogledal.

(2)  Natrijev nitroprusid (natrijev pentaciano-nitrosil-
ferat(III) (Na2Fe(CN)5NO.2H2O), ki se uporablja v analitični
kemiji.


28.38 - FULMINATI, CIANATI IN TIOCIANATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka fulminate, cianate,
izocianate in tiocianate - kovinske soli neizolirane cianove
kisline (HO-C=-N), izocianove kisline (HN=C=O) ali fulminske
kisline (HO-N=C) - drugi izomer cianove ali tiocianove kisline
(HS-C=-N).

                          (A) FULMINATI

Fulminati so spojine bolj ali manj znane sestave, so zelo
nestabilne, eksplodirajo ob neznatnem udarcu ali ogrevanju (npr.
zaradi iskre). So sestavine inicialnih eksplozivov in se
uporabljajo pri proizvodnji fulminatnih kapsul in detonatorjev.

Edini komercialno pomemben fulminat je fulminat živega srebra
(najbrž Hg(ONC)2). Prodobivajo ga z delovanjem alkohola in
merkurinitratove raztopine v dušikovi kislini v prisotnosti
kuproklorida kot katalizatorja. Je v obliki belih ali rumenkastih
kristalnih iglic, topen v vreli vodi in strupen. Ob eksploziji
sprošča rdečo paro. Transportira se v nekovinskih kontejnerjih,
napolnjenih z vodo.

                           (B) CIANATI

Amonijevi, natrijevi in kalijevi cianati se uporabljajo pri
proizvodnji raznih spojin. Obstajajo tudi cianati
zemeljskoalkalnih kovin.

                         (C) TIOCIANATI

Tiocianati (sulfo cianidi) so kovinske soli neizolirane
tiocianove kisline (HS-C=-N), med katerimi so vajvažnejši:

(1)  Amonijev tiocianat (amonijev rodanid)(NH4SCN), katerega
pridobivajo s segrevanjem amonijaka in ogljikovega disulfida. Je
v obliki brezbarvnih kristalov, ki so nestabilni in zelo topni v
vodi. Kristali pod vplivom svetlobe prehajajo v žrdečo barvo in
se na toplem razkrajajo. Uporablja se v galvanizaciji, v
fotografiji, v barvanju in tisku (še posebno za ohranjanje
apretiranih svilenih tkanin), za pripravo hladilnih zmesi,
cianida in ferocianida, tioureje, gvanidina, umetnih smol, lepil,
sredstev za uničevanje plevela itd.

(2)  Natrijev tiocianat (natrijev rodanid)(NaSCN) dobivajo s
segrevanjem natrijevega cianida in žvepla. Navidez je enak
amonijevemu tiocianatu, ali pa je v obliki prahu. Je strupen in
se uporablja v fotografiji, v barvanju in tiskanju (sredstvo za
jedkanje), v medicini, kot laboratorijski reagent, v
galvanizaciji, za pripravo umetnih olj iz grašice, v gumarski
industriji itd.

(3)  Kalijev tiocianat (kalijev rodanid)(KCSN) se pridobiva na
podoben način in ima enake lastnosti kot natrijev tiocianat.
Uporablja se v tekstilni industriji, v fotografiji, v organskih
sintezah (npr. tiosečnina, umetno grašično olje, barvila), za
pridobivanje tiocianatov, hladilnih zmesi, sredstev za uničevanje
parazitov itd.

(4)  Kalcijev tiocianat (Ca(SCN)2.3H2O) pridobivajo z delovanjem
kalcijevega oksida na amonijev tiocianat. Nastopa v obliki
brezbarvnih kristalov, ki so nestabilni in v vodi topni.
Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in
tiskanju, kot razredčilo za celulozo, za merceriranje bombaža, v
medicini namesto kalijevega jodida (proti atrerijski sklerozi),
za pridobivanje ferocianidov in drugih tiocianatov ter pri
proizvodnji pergamnenta.

(5)  Bakrove tiocianate pridobivajo iz alkalnih tiocianov,
kislega natrijevega sulfita in bakrovega sulfata.

Bakrovtiocianat (CuSCN) je belkast, rumenkast ali sivkast prah
ali pasta, ki se v vodi n topijo. Uporablja se kot sredstvo za
jedkanje (fiksir) v tiskanju tekstila, pri izdelavi olja za ladje
in čolne in v organskih sintezah.

Bakrovitiocianat (Cu(SNC)2)pridobivajo iz alkalnih tiocianov in
merkuriklorida. Je bel kristalen prah, zmerno topen v vodi. Ta
sol je strupena in se uporablja kot ojačevalec v fotografiji.

(6)  Živosrebrov tiocianat (Hg(SCN)2) - dobi se iz alkalnega
tiocianata in živosrebrovega klorida. Je bel kristalni prah, ki
se v vodi težko topi. Strupena sol se uporablja v fotografiji za
intenziviranje negativov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  dvojne in kompleksne cianate (tar. št. 28.42) in

(b)  dvojne in kompleksne tiocianate (npr. reinekati,
ferokalijevi tiocianati. ferikalijev tiocianat in ferikalijev
tiocianat) (tar. št. 28.42).


28.39 - SILIKATI; KOMERCIALNI SILIKATI ALKALIJSKIH KOVIN

  - Natrija:

2839.11  - - natrijevi metasilikati

2839.19  - - drugi

2839.20  - - kalija

2839.90  - Drugi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka silikate - kovinske soli
raznih neizoliranih silicijevih kislin v prostem stanju in
izpeljanih iz silicijevega dioksida (tar. št. 28.11).

(1)  Natrijevi silikati se pridobivajo s taljenjem kvarčnega
peska in natrijevega karbonata ali sulfata. Njihova sestava je
različna (monosilikat, metasilikat, polisilikat itd.), njihova
stopnja hidratacije in njihova topnost pa variirata glede na
postopek pridobivanja in stopnjo čistote. Pojavljajo se v obliki
brezbarvnih kristalov ali prahu, v obliki steklaste mase (vodeno
steklo) ali bolj ali manj viskoznih vodenih raztopinah.
Disperzirajo rude in se uporabljajo kot regulatorji flotacijskih
procesov. Uporabljajo se tudi kot polnila v proizvodnji
silikatnih mil, kot veziva in adhezivi v proizvodnji lepenke in
aglomeriranega premoga, nadalje kot ognjevaren material, za
konzerviranje jajc, v proizvodnji lepil, odpornih proti
trohnjenju, kot strjevalec v proizvodnji cementa, odpornega proti
koroziji, kitov in umetnih kamnov, v proizvodnji pripravkov za
pranje, za dekapiranje kovin in kot proizvod za preprečevanje
nabiranja vodnega kamna (glej komentar k tar. št. 38.24).

(2)  Kalijevi silikati . Uporabljajo se za iste namene kot
natrijevi silikati.

(3)  Manganovi silikati (MnSiO3) - v obliki prahu oranžne barve,
ki v vodi ni topen. Uporablja se kot keramična barva in kot
sušilo za barve in lake.

(4)  Kalcijevi oborjeni silikati - v obliki belega prahu, ki se
pridobiva iz natrijevega in kalijevega silikata. Uporablja se v
proizvodnji ognjevarnih zidnih polnil in zobarskega cementa.

(5)  Barijevi silikati - v obliki belega prahu, ki se uporablja
za proizvodnjo barijevega oksida in optičnega stekla.

(6)  Svinčevi silikati - nastopajo kot bel prah ali kot steklasta
bela masa. Uporabljajo se za keramične glazure.

(7)  Drugi silikati, vštevši komercialne silikate alkalnih kovin,
ki poprej niso bili omenjeni - med njimi velja sedaj omeniti
cezijev silikat (rumen prah, ki se uporablja v keramiki), cinkov
silikat (za premazovanje fluoroscenčnih cevi) in aluminijev
silikat (za proizvodnjo porcelana in ognjevarnih proizvodov.

Iz te tar. številke so izključeni naravni silikati, na primer:

(a)  volastonit (kalcijev silikat), rodonit (manganov silikat),
fenacit (ali fenakit - berilijev silikat) in titanit (titanov
silikat) (tar. št. 25.30),

(b)  rude, kot so npr. bakrov silikat (krizokola, dioptaz) in
cinkov hidrosilikat (hemimorfit) ter cirkonijev silikat (cirkon)
(tar. št. 26.03, 26.08 in 26.15) in

(c)  drago kamenje iz 71. poglavja.


28.40 - BORATI; PEROKSIBORATI (PERBORATI)

  - Dinatrijev tetraborat (rafinirani boraks)

2840.11  - - brezvodni

2840.19  - - drug

2840.20  - Drugi borati

2840.30  - Peroksiborati (perborati)

                           (A) BORATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka borate - soli raznih
borovih kislin, predvsem navadne ali ortoborove kisline (H3BO3)
(tar. št.28.10).

Borati, dobljeni s kristalizacijo ali s kemičnim postopkom so
zajeti v tej tar. številki, prav tako kot tudi naravni borati, ki
se pridobivajo z izhlapevanjem obširnih slanih vod iz nekaterih
slanih jezer.

(1)  Natrijevi borati - med njimi je najpomembnejši tetraborat
(dvobazni natrijev tetraborat, rafinirani boraks (Na2B4O7).
Pridobivajo ga s kristalizacijo raztopine naravnih boratov ali z
obdelavo naravnih kalcijevih boratov ali borove kisline z
natrijevim karbonatom. Obstajajo brezvodni in hidrirani natrijevi
borati s 5 ali 10H2O. Po segrevanju in kasnejšem ohlajevanju
tvori steklasto maso (topljeni boraks, boraksovo steklo,
boraksove kroglice). Uporablja se otrjevanje platna in papirja,
za varjenje kovin (talilo za trdo pločevino, kot talilo za
emajle, v proizvodnji barv za steklo, pri izdelavi posebnih
stekel (optičnega stekla, stekla za električne žarnice), lepil in
politur, za rafinacijo zlata, za pridobivanje boratov in
antrakinonskih barv.

Obstajajo tudi drugi natrijevi borati (metaborati) in kisli
hipoborati,ki služijo za labotorijske namene.

(2)  Amonijevi borati - med njimi je najpomembnejši metaborat
(NH4BO2.2H2O).Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki se zelo dobro
topijo v vodi. Na toploti se razkraja in tvori topni premaz
anhidrida borove kisline, ki se uporablja v ognjevarne namene.
Uporablja se tudi kot fiksir v lotionih za lase, kot komponenta v
elektrolitih elektrolitskih kondenzatorjev in za papirne premaze.
Je v obliki belega prahu, ki se uporablja v sredstvih za
upočasnjevanje gorenja, v pripravkih proti zmrzovanju in v
keramičnih izolatorjih, pa tudi kot antiseptik.

(3) Oborjeni kalcijevi borati se pridobivajo z reakcijo naravnih
boratov s kalcijevim kloridom.

(4)  Manganovi borati - med njimi je najpomembnejši tetraborat
(MnB4O7), prah roza barve, zmerno topen v vodi. Uporablja se kot
sušilo v barvah in lakih.

(5)  Nikljev borat - bledozeleni kristali, uporablja se kot
katalizator.

(6)  Bakrov borat . Modri kristali, ki so zelo trdi in v vodi
netopni. Uporablja se kot pigment (keramične barve), kot
antiseptik in kot insekticid.

(7)  Svinčev borat - sivkast prah, netopen v vodi. Služi kot
sušilo, v steklarstvu, kot pigment za porcelan in v
galvanizaciji.

(8)  Drugi borati: kadmijev borat se uporablja kot premaz za
fluoroscenčne cevi, kobaltov borat služi kot sušilo. Cinkov borat
kot antiseptik in pri ognjeodpornem tekstilu, cirkonijev borat pa
uporabljajo kot sredstvo za matiranje.

Iz te tar. številke so izključeni: naravni natrijevi borati
(kernit, tinka), ki se uporabljajo za pridobivanje boratov iz te
tar. številke, in naravni kalcijevi borati (pandermit, priceit),
ki se uporabljajo v pridobivanju borove kisline (oboji se
uvrščajo v tar.št. 25.28).

                  (B) PEROKSIBORATI (PERBORATI)

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske perborate,
nasičene s kisikom iz boratov, katerega z lahkoto oddajo.

To so predvsem kompleksni proizvodi, katerih formula ustreza
določenemu številu kislin, kot sta HBO3 in HBO4.

Najpomembnejši perborati so:

(1)  Natrijev perborat (perboraks), katerega pridobivajo z
delovanjem natrijejevega peroksida na vodno raztopino borove
kisline, ali pa z delovanjem vodne raztopine natrijevega borata
na vodikov peroksid. Je bel amorfni prah, ali pa kristali (z 1
ali s 4H2O). Uporablja se za beljenje perila, tekstila in slame,
za konzerviranje surovih kož in v proizvodnji gospodinjskih
pripravkov za pranje, detergentov in antiseptikov.

(2)  Magnezijev perborat - bel prah, netopen v vodi. Izkoriščajo
ga v medicini in v proizvodnji zobnih past.

(3)  Kalijev perborat ima podobne lastnosti in uporabnost kot
natrijev perborat.

(4)  Drugi perborati - med njimi velja navesti amonijeve
perborate, aluminijeve, kalcijeve in cinkove. Vsi se pojavljajo v
obliki belega prahu. Uporabljajo se v medicini in v proizvodnji
zobnih past.


28.41 - OKSI IN PEROKSI SOLI KOVINSKIH KISLIN

2841.10  - Aluminati

2841.20  - Kromati ainka ali svinca

2841.30  - Natrijev dikromat

2841.40  - Kalijev dikromat

2841.50  - Drugi kromati in dikromati; peroksi kromati

 - Manganiti; manganati in permanganati

2841.61  - kalijev permanganat

2841.69  - drugo

2841.70  - Molibdati

2841.80  - Volframati

2841.90  - Druge

Ta tar. številka vključuje soli oksikovinskih in peroksikovinakih
kislin (ustrezajo kovinskim oksidom, ki tvorijo anhidride).

Osnovne skupine spojin v tej tar. številki, so:

(1)  Aluminati - derivati aluminijevega hidoksida.

(a)  Natrijev aluminat - pridobivajo ga z delovanjem raztopine
natrijevega hidroksida na boksit. Pojavlja se kot bel prah, ki je
v vodi topen, kot vodna raztopina, ali pa kot pasta. Uporablja se
za alkalno jedkanje v barvarstvu, v proizvodnji lakov, za
apretiranje papirja, kot polnilo za mila, za strjevanje sadre, v
proizvodnji neprozornega stekla in za prečiščevanje industrijskih
vod itd.

(b)  Kalijev aluminat - dobivajo ga iz boksita v kalijevem
hidroksidu. Je bela mikrokristalna masa, je higroskopičen in
topen v vodi. Uporablja se za iste namene kot natrijev aluminat.

(c)  Kalcijev aluminat - pridobivajo ga z taljenjem boksita in
kalcijevega hidroksida v električnih pečeh. Je bel prah, v vodi
netopen in se uporablja v barvarstvu (kot fiksir), za
prečiščevanje industrijskih vod (izmenjalnik ionov), v
papirništvu (za apretiranje) in v industriji stekla, mil,
posebnih cementov, sredstev za poliranje in drugih aluminatov.

(d)  Kromov aluminat - dobivajo ga s segrevanjem zmesi
aluminijevega oksida, kalcijevega fluorida in amonijevega
dikromata. Uporablja se kot keramična barva.

(e)  Kobaltov aluminat - pridobivajo ga iz natrijevega aluminata
in kobaltove soli. Čist, ali pa v zmesi z aluminijevim oksidom,
tvori kobaltovo modrilo (Thenardovo modrilo). Uporablja se za
proizvajanje raznih modrih barv - nebeško modre (s cinkovim
aluminatom), azurno in temnomodre, Saksonske in Sevre modre barve
itd.

(f)   Cinkov aluminat - bel prah, ki se uporablja za podobne
namene kot natrijev aluminat.

(g)  Barijev aluminat - se dobi iz boksita, barita in oglja. Je
bela ali rjava masa. Uporablja se za prečiščevanje industrijskih
vod in kot spojina proti vodnemu kamnu.

(h)  Svinčev aluminat - pridobivajo ga s segrevanjem zmesi
svinčevega oksida in aluminijevega oksida. Je trdna snov, ki se
zlahka ne topi. Uporabljajo ga kot beli pigment in za proizvodnjo
ognjevarnih opek in oblog.

Ta tar. številka izključuje naravni berilijev aluminat
(krizoberil) (tar. št. 25.30, 71.03 ali 71.05 - odvisno od
primera do primera).

(2)  Kromati. Nevtralni ali kisli kromati (dikromati), tri, tetra
in perkroma ti se pridobivajo iz raznih kromovih kislin, predvsem
pa iz kromove kisline (H2CrO4) in dikromove kisline (H2Cr2O7) -
neizoliranih in v čistem stanju.

Najpomembnejši med temi, pretežno toksičnimi solmi, so:

(a)  Cinkov kromat - z obdelavo cinkovih soli s kalijevim
dikromatom nastane hidrirani ali bazični cinkov kromat. Je prah,
netopen v vodi in je pigment, ki sam ali v zmesi daje cinkovo
rumenilo. Zmešan s pruskim modrilom daje cinkovo zelenilo.

(b)  Svinčev kromat - nevtralni umetni svinčev kromat nastane z
delovanjem svinčevega acetata na natrijev dikromat. Je rumen ali
včasih oranžen prah, kar je odvisno od načina sedimentiranja. Sam
ali v zmesi je pigment, ki daje kromovo rumenilo, ki se uporablja
v emajlih v keramiki, v proizvodnji barv in lakov itd.

(c)  Natrijevi kromati - med njimi velja omeniti natrijev kromat
(Na2CrO4.10H2O). Nastaja pri pridobivanju kroma z žganjem
železovega kromoksida (kromita) v zmesi z ogljem in natrijevim
karbonatom. Je v obliki velikih rumenih kristalov, ki so
nestabilni in zelo dobro topni v vodi. Uporabljajo ga v
barvarstvu (kod sredstvo za jedkanje), za strojenje, v
proizvodnji mastil, pigmentov in drugih kromatov in dikromatov.
Uporabljajo ga tudi v zmesi z antimonovim sulfidom za proizvodnjo
prahu za fotografske bliskavice.

Med natrijevimi kromati kaže navesti tudi natrijev dikromat
(Na2Cr2O7.2H2O), katerega pridobivajo iz natrijevega kromata.
Tvori nestabilne rdeče kristale, topne v vodi. S segrevanjem se
spremeni v brezvodni in nestabilnejši dikromat (npr. topljeni ali
vliti kromat), ki pogosto vsebuje majhno količino natrijevega
sulfata. Uporablja se v strojenju (kromovo strojilo), v
barvarstvu (kot sredstvo za jedkanje in kot oksidant), kot
oksidacijsko sredstvo v organskih sintezah, v fotografiji, v
tiskanju, pirotehniki, za prečiščevanje in razbarvanje masti, za
pripravo dikromovih baterij in dikromovih želatin (ki se pod
vplivom svetlobe pretvarjajo v proizvode, netopne v vroči vodi),
nadalje v flotacijskih procesih (zmanjšuje količino rude zaradi
plavanja na površju), v rafinerijah nafte in kot antiseptik.

(d)  Kalijevi kromati: kalijev kromat (K2CrO4) - rumeni kromat,
ki ga pridobivajo iz kromita. Je strupen, v obliki rumenih
kristalov, topnih v vodi. Kalijev dikromat (K2Cr2O7) - rdeči
kromat, ki se prav tako pridobiva iz kromita. Je v obliki
oranžnih kristalov, topnih v vodi in zelo toksičnih. Prah in pare
dikromata najedajo nosno kost in hrustance, njene raztopine pa
inficirajo poškodovano kožo. Kalijev kromat in kalijev dikromat
se uporabljata za iste namene kot na trijev kromat in dikromat.

(e)  Amonijevi kromati - amonijev kromat ((NH4)2CrO4), katerega
pridobivajo z nasičenjem raztopine kromovega trioksida z
amonijakom. Je v obliki rumenih kristalov, ki so topni v vodi.
Uporablja se v fotografiji in v barvarstvu.

Amonijev dikromat ((NH4)2Cr2O7), ki se pridobiva iz železovega
kromoksida (iz kromita). Je v obliki rdečih kristalov, topnih v
vodi. Uporablja se v fotografiji, v barvarstvu (kot sredstvo za
jedkanje), za strojenje, za prečiščevanje masti in olj, v
organskih sintezah itd.

(f)  Kalcijev kromat (CaCrO4.2H2O) pridobivajo iz natrijevega
kromata in krede. Pri segrevanju postane brezvoden in porumeni.
Uporablja se za dobivanje rumenih barv, kot je npr. rumeni
ultramarin (to poimenovan je se uporablja samo za kalcijev
kromat).

(g) Manganov kromat - nevtralni kromat (MnCrO4), katerega
dobivajo iz manganovega oksida in kromovega trioksida. Je v
obliki rjavkastih kristalov, topnih v vodi. Uporabljajo ga kot
sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu.

(h)  Železovi kromati - ferikromat (Fe2(CrO4)3), katerega
pridobivajo iz raztopine feriklorida in kalijevega kromata. Je
rumen prah, netopen v vodi.

Bazični železov kromat, ki se sam ali v zmesi uporablja v
slikarstvu pod imenom siderin rumena barva. Skupaj s pruskim
modrim daje zelene barve, ki lahko nadomeščajo cinkovo zeleno
barvo.Uporablja se tudi v metalurgiji.

(i)  Stroncijev kromat (SrCrO4) je analogen kalcijevemu kromatu.
Sam ali v zmesi daje stroncijevo rumeno barvo. Uporablja se v
proizvodnji slikarskih barv.

(j)  Barijev kromat (BaCrO4) - pridobivajo ga z obarjanjem
raztopine barijevega klorida in natrijevega kromata. Je
svetlorumen prah, netopen v vodi in strupen. Sam ali v zmesi daje
barijevo rumeno barvo, ki se (kot podoben proizvod iz kalcijevega
kromata) včasih imenuje "rumeni ultamarin". Uporablja se za
slikarske barve in v industriji emajla in stekla, nadalje v
proizvodnji vžigalic in kot fiksir v barvarstvu.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravne svinčeve kromate (krokoizit) (tar. št. 25.30) in

(b)  pigmente, pripravljene s kromati (tar. št. 32.06).

(3)  Manganati in permanganati. Te soli ustrezajo neizolirani
manganovi kislini (H2MnO4) in permanganovi kislini (HMnO4), ki
obstaja samo v vodni raztopini.

(a)  Manganati - natrijev manganat (Na2MnO4), katerega
pridobivajo s taljenjem zmesi naravnega manganovega oksida (tar.
št. 26.02 - piroluzit) in natrijevega hidroksida. Je v obliki
zelenih kristalov, topnih v hladni vodi in razgradljivih v vroči
vodi. Uporabljajo se v metalurgiji zlata.

Kalijev manganat (K2MnO4), ki j v obliki majhnih zelenkastočrnih
kristalov. Uporablja se v proizvodnji pigmentov

Barijev manganat (BaMnO4), katerega pridobivajo s segrevanjem
manganovega oksida, zmešanega z barijevim nitratom. Je prah
smaragdne barve, ki daje, zmešan z barijevim sulfatom, manganovo
modrilo. Uporablja se za slikarske barve.

(b) Permanganati:

Natrijev permanganat (NaMnO43H2O), ki se pridobiva iz manganatov.
Je v obliki rdečkastih kristalov, ki so nestabilni in v vodi
topni. Uporablja se kot dezinfekcijsko sredstvo, v organskih
sintezah in za beljenje volne.

Kalijev permanganat (KMnO4) pridobivajo iz manganatov ali z
oksidacijo zmesi manganovega monoksida in kalijevega hidroksida.
Je v obliki škrlatnih kristalov kovinskega sijaja, ki so topni v
vodi in obarvajo kožo. Pojavljajo se lahko tudi kot škrlatnordeča
vodna raztopina ali kot tablete. Je močno oksidacijsko sredstvo
in se uporablja v kemiji kot reagens, v organskih sintezah (za
proizvodnjo saharina), v metalurgiji (za rafinacijo niklja), za
beljenje mastnih snovi, smol, svilenega prediva in tkanin iz
slame, nadalje za prečiščevannje vode, kot antiseptično sredstvo,
kot barva za volno, les in dlako, za plinske maske, v medicini
itd.

Kalcijev permanganat (Ca(MnO4)2.5H2O) pridobivajo z elektrolizo
raztopine alkalnih manganatov in kalcijevega klorida. Tvori
temnordeče kristale, topne v vodi. Je oksidacijsko in
dezinfekijsko sredstvo in se uporablja v barvarstvu, v organskih
sintezah, za prečiščevanje vode in beljenje celuloze.

(4)  Molibdati. Molibdati, paramolibdati in polimolibdati (di,
tri, tetramolibdati) se dobivajo iz navadne molibdenove kisline
(H2MoO4) ali iz drugih molibdenovih kislin. V nekaterih potezah
so podobni kromatom.

Najpomembnejši med njimi so naslednji:

(a)  Amonijev molibdat, katerega pridobivajo v metalurgiji
molibdena. Je v obliki hidriranih kristalov bledozelene ali
rumene barve, ki se razkrajajo na toploti. Uporablja se kot
kemični reagent, v proizvodnji pigmentov in ognjevarnih
materialov, v steklarstvu itd.

(b)  Natrijev molibdat - v obliki hidriranih, sijajnih in v vodi
topnih kristalov. Uporablja se kot kemični reagens, v proizvodnji
pigmentov in v medicini.

(c)  Kalcijev molibdat - v obliki belega prahu, netopnega v vodi.
Uporabljajo ga v metalurgiji.

(d)  Svinčev molibdat - umetni molibdat, koprecipitiran s
svinčevim kromatom, tvori škrlatnordeče kromove pigmente.

Ta tar. številka izključuje naravni svinčev molibdat (vulfenit)
(tar. št. 26.13).

(5)  Volframati se pridobivajo iz navadne tungstenove kisline
(H2WO4) in iz drugih volframovih kislin. Najpomembnejše med temi
solmi so naslednje:

(a)  Amonijev volframat, katerega pridobivajo z raztapljanjem
volframove kisline v amonijaku. Je v obliki belega, kristalnega
in nhidriranega prahu, ki je v vodi topen. Uporablja se v
proizvodnji ognjevarnih tkanin za proizvodnjo drugih volframatov.

(b)  Natrijev volframat, ki se dobi v metalurgiji volframa iz
volframita (tar. št. 26.11) in natrijevega karonata. Je v obliki
belih hidrira nih lističev ali kristalov bisernega sijaja, ki so
v vodi topni. Uporablja se za iste namene kot amonijev volframat,
poleg tega pa še kot sredstvo za jedkanje pri tiskanju tekstila,
v proizvodnji lakov in katalizatorjev in v organskih sintezah.

(c)  Kalcijev volframat v obliki belih sijajnih luskin, netopnih
v vodi. Služi v proizvodnji rentgenskih ekranov in fluoroscenčnih
cevi.

(d)  Barijev volframat, ki se pojavlja kot bel prah in se
uporablja za slikarske barve - sam ali v zmesi tvori volframovo
belilo ali volframatno belilo.

(e)  Drugi volframati vključujejo kalijeve volframate (za
izdelavo ognjevarnih tkanin), magnezijeve (za rentgenske ekrane),
kromove (zeleni pigment) in svinčeve volframate (pigment).

Ta tar. številka izključuje:

(a) samorodni kalcijev volframat (rudo šilit) (tar. št. 26.11),

(b) naravni manganov (hubernit) ali železov volframat (ferberit)
(tar. št. 26.11) in

(c) luminiscenčne volframate (npr. kalcijeve ali magnezijeve), ki
se uvrščajo kot neoranski luminoforji (tar. št. 32.06).

(6)  Titanati (orto-, meta- in pertitanati, nevtralni ali kisli),
katere pridobivajo iz raznih titanovih kislin in hodroksidov na
osnovi (TiO2).

Barijevi in svinčevi titanati so o obliki belega prahu in se
uporabljajo kot pigmenti.

Ta tar. številka izključuje naravni železov titanat (ilimenit)
(tar. št. 26.14) in anorganske fluoronitrate (tar. št. 28.26).

(7)  Vanadati (orto-, meta-, piro- in hipovanadati, nevtralni in
kisli) se dobivajo iz raznih vanadijevih kislin, nastalih iz
vanadijevega pentoksida (V2O5) ali iz drugih vanadijevih oksidov.
Te soli so:

(a)  Amonijev vanadat (NH4VO3), rumenkastobel kristalni prah,
delno topen v hladni vodi in zelo dobro topen v vroči, ko tvori
rumeno raztopino. Uporablja se kot katalizator, kot sredstvo za
jedkanje (fiksir) v barvarstvu in tiskanju tekstila, kot sušilo
za barve in lake, uporabljajo ga za barvanje v keramiki in v
proizvodnji pisalnih mastil in tikarskih barv itd.

(b)   Natrijevi vanadati (orto in meta) se pojavljajo v obliki
belega prahu, ki je kristalen in topen v vodi. Uporabljajo se v
barvanju in tiskanju z anilinsko črno barvo.

(8)  Ferati in feriti, katere pridobivajo iz ferihidroksida
(Fe(OH)3) oziroma iz ferohidroksida (Fe(OH)2). Kalijev ferat je
črn prah, ki je v vodi to pen in tvori rdečo tekočino.

Poimenovanje "ferati" se pogosto napačno dodeljuje navadnim
zmesem oksidov železa in drugih kovinskih oksidov, ki sestavljajo
keramične barve in ki se uvrščajo v tar. št. 32.07.

Ta tar. številka izključuje feroferit, ki je pravzaprav magnetni
železov oksid (Fe3O4) (tar. št. 26.01) in škajo (tar. št. 26.19).

(9)  Cinkati - spojine, ki nastanejo iz amfoternega cinkovega
hidroksida (Zn(OH)2):

(a)  Natrijev cinkat - nastane z delovanjem natrijevega karbonata
na cinkov oksid, ali pa natrijevega hidroksida na cink.
Uporabljajo ga v proizvodnji cinkovega sulfida, ki se uporablja
za barve.

(b)  Železov cinkat - uporaben za keramične barve.

(c)  Kobaltov cinkat - čist ali v zmeseh s kobaltovim oksidom ali
drugimi solmi tvori kobaltovo zeleno ali Rhinmannovo zeleno
barvo.

(d)  Barijev cinkat - pripravljajo ga s sedimentiranjem vodne
raztopine barijevega hidroksida z amonijakovo raztopino cinkovega
sulfata. Je bel prah, topen v vodi in se uporablja v proizvodnji
cinkovega sulfida, ki se uporablja za barve.

(10) Stanati (orto, meta) - dobivajo jih iz kositrovih kislin.
Najpomembnejši med njimi so:

(a)  Natrijev stanat (Na2SnO3.3H2O), katerega pridobivajo s
taljenjem zmesi kositra, natrijevega hidroksida, klorida in
nitrata. Je v obliki trdne mase ali nepravilnih kepic, v vodi
topen, bel ali obarvan, kar je odvisno od odstotka nečistot
(natrijevih in železovih soli). Uporablja se kot sredstvo za
jedkanje (fiksir) v barvanju in tiskanju tekstila, v steklarstvu
in keramičarstvu, za ločevanje svinca od arzena, za apretiranje
svile s kositrom in v organskih sintezah.

(b)  Aluminijev stanat, ki se dobi s segrevanjem zmesi kalijevega
in aluminijevega sulfata. Je bel prah, ki se uporablja za dosego
neprosojnosti v industriji emajla in keramike.

(c)  Kromov stanat, ki je osnovna komponenta roza barv za
keramiko in slikanske barve. Uporabljajo ga tudi za apretiranje
svile s kositrom.

(d)  Kobaltov stanat, ki daje sam ali v zmeseh pigment nebeško
modre barve. Uporablja se v sredstvih za premaze.

(e)  Bakrov stanat . Je sam, ali pa v zmeseh, znan kot "kositrno
zeleno".

(11)  Antimonati - soli raznih kislin, ki ustrezajo antimonovemu
oksidu (Sb2O3). V nekaterih potezah so podobne arzenatom.
Najpomembnejše med njimi so naslednje:

(a)  Natrijev metaantimonat (leukonin), katerega pridobivajo iz
natrijevega hidroksida in antimonovega pentoksida. Je bel
kristalni prah, v vodi zmerno topen. Uporabljajo ga kot sredstvo
za matiranje v industriji emajla in stekla, pa tudi v proizvodnji
natrijevega tioamonata (Schlippejeva sol) (tar. št. 28.42).

(b)  Kalijevi antimonati - med njimi je najpomembnejši kisli
kalijev antimonat, katerega pridobivajo s kalciniranjem kovine,
zmešane s kalijevim nitratom. Je bel kristalni prah in se
uporablja v medicini kot purgativno sredstvo in kot pigment v
keramiki.

(c)  Svinčev antimonat, ki se dobi z raztapljanjem antimonovega
pentoksida z rdečim svincem. Sam ali v zmesi s svinčevim
oksikloridom daje neapeljsko rumeno barvilo (rumeni antimon) -
pigment za keramične, steklarske in umetniške barve.

Ta tar. številka izključuje antimonide (tar. št. 28.51).

(12)  Plumbati - pridobivajo jih iz amfoternega svinčevega
dioksida (PbO2).

Natrijev plumbat se uporablja kot barvilo. Kalcijevi plombati
(rumeni), stroncijevi (kostanjeve barve) in barijevi (črni) se
uporabljajo v proizvodnji vžigalic in v pirotehniki.

(13)  Druge soli oksikovinskih ali peroksikovinskih kislin
vključujejo:

(a)  Tantalate in niobate,

(b)  Germanate,

(c)  Renate in perrenate,

(d) Cirkonate in

(e)  Bizmutate.

Vendar pa ta tar. številka izključuje naslednje spojine:

(a)  spojine plemenitih kovin, nastale iz kislin, ki vsebujejo te
različne kovine v svoji anionski skupini (npr. aurati,
platinati), ali pa spojine iz kovinskih kislin, katerih kationska
skupina je ta kovina (npr. srebrov kromat) (tar. št. 28.43),

(b)  spojine radioaktivnih kemičnih elementov in izotopov (tar.
št. 28.44) in

(c)  spojine itrija, skandija in kovin redkih zemljin (tar. št.
28.46).

Kompleksne fluorove soli, kot so npr. fluorotitanati, se uvrščajo
v tar. št. 28.26.


28.42 - DRUGE SOLI ANORGANSKIH KISLIN ALI PEROKSI KISLIN, RAZEN
AZIDOV:

2842.10  - Dvojni ali kompleksni silikati

2842.90  - Drugo

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka:

       (I) SOLI ANORGANSKIH KOVINSKIH KISLIN IN KOVINSKIH
          PEROKSIKISLIN, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE
                         NA DRUGEM MESTU

Primeri takih soli so naslednji:

(A)  Arzeniti in arzenati - kovinske soli arzenove kisline;
arzeniti so soli arzenaste kisline, arzenati pa soli arzenovih
kislin (tar. št. 28.11). So zelo strupene:

(1)  Natrijev arzenit (NaAsO2) - pridobivajo ga s taljenjem
natrijevega karbonata z arzenovim oksidom. Je v obliki belih ali
sivkastih ploščic in v vodi topen. Uporablja se v vinogradništvu
(kot insekticid), za konzerviranje surovih kož, v medicini, v
proizvodnji mil, kot antiseptik itd.

(2)  Kalcijev arzenit (CaHAsO3 - bel prah, netopen v vodi, ki se
uporablja kot insekticid.

(3)  Bakrov arzenit (CuHAsO3 - se dobi iz natrijevega arzenita in
bakrovega sulfata. Je zelen prah, ki se v vodi ne topi. Uporablja
se kot insekticid, kot barvilo, znano pod imenom Schillovo zeleno
in za pripravo nekaterih pigmentov (glej komentar k tar. št.
32.06).

(4)  Cinkov arzenit (Zn(AsO2)2 se uporablja kot kalcijev arzenit.

(5)  Svinčev arzenit (Pb(AsO2)2) - bel prah, zmerno topen v vodi.
Uporablja se v vinogradništvu kot insekticid.

(6)  Natrijevi arzenati (orto-, meta-, piroarzenati). Med njimi
je najpomembnejši kisli dinatrijev arzenat (Na2HAsO4) (s 7 ali
12H2O). Pridobivajo ga iz arzenovega oksida in natrijevega
nitrata. Je v obliki brezbarvnih kristalov ali zelenkastega
prahu. Uporablja se v proizvodnji zdravil (Pirsonova raztopina),
antiseptikov, insekticidov in drugih arzenatov. Uporablja se tudi
pri tiskanju tekstila.

(7)  Kalijevi arzenati so lahko mono- ali dibazni in se
pridobivajo na isti način kot natrijevi arzenati. So brezbarvni
kristali, ki se v vodi topijo. Uporabljajo se kot antiseptiki in
insekticidi, za strojenje in za tiskanje tekstila.

(8)  Kalcijevi arzenati - omeniti velja trikalcijev diortoarzenat
(Ca3(AsO4)2), ki pogosto vsebuje tudi druge kalcijeve arzenate
kot nečistoče. Dobivajo ga z reakcijo med kalcijevim kloridom in
natrijevim arzenatom. Je bel prah, v vodi netopen. Uporablja se v
kmetijstvu kot insekticid.

(9)  Bakrovi arzenati, med njimi kupriortoarzenat (Cu3(AsO4)2),
katerega pridobivajo iz natrijevega ortoarzenata in bakrovega
sulfata ali klorida. Je zelen prah, netopen v vodi. Uporabljajo
ga za uničevanje parazitov v vinogradništvuin za proizvodnjo
antivegetativnih podmorskih barv.

(10)  Arzenati živega srebra, med njimi merkuriarzenat
(Hg3(AsO4)2), katerega pridobivajo iz natrijevega ortoarzenata in
živosrebrnega klorida. Je svetlorumen prah, v vodi netopen.
Uporablja se v proizvodnji antivegetativnih podmorskih barv.

(11)  Svinčevi arzenati, med njimi trisvinčev diortoarzenat
(Pb3(AsO4)2) in kisli ortoarzenat. V vodi stale malenkostno
topna, sta v obliki belega prahu, paste ali emulzije. Uporabljata
se v proizvodnji insekticidov.

(12)  Drugi arzenati vključujejo aluminijeve arzenate
(insekticid) in kobaltove arzenate (prah roza barve, ki se
uporablja v keramiki).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  naravnih nikljevih arzenatov (npr. anabergita itd.) (tar.
št. 25.30),

(b)  arzenidov (tar. št. 28.51) in

(c)  acetnih arzenidov (29. poglavje).

(B)  Soli selenovih kislin: selenidi, seleniti, selenati. Na tem
mestu so zaobseženi:

(1)  Kadmijev selenid - uporablja se v proizvodnji neodsevnega
stekla in pigmentov.

(2)  Natrijev selenit - uporabljajo ga za niansiranje stekla z
rdečo barvo in za ublažitev njegove zelenkastega tona.

(3)  Amonijevi in natrijevi selenati - se uporabljajo kot
insekticidi, natrijeva sol pa tudi v medicini.

(4)  Kalijevi selenati - uporabni v fotografiji.

 Zorgit, naravni bakrov svinčev selenid, je iz te tar. številke
izključen (tar. št. 25.30).

(C)  Soli telurjevih kislin: teluridi, teluriti in telurati. Na
tem mestu so zaobseženi:

(1)  Bizmutov telurid - polprevodnih za termoelektrične baterije,
in

(2)  Natrijevi in kalijevi telurati - uporabni v medicini.

                 (II) DVOJNE IN KOMPLEKSNE SOLI

Ta skupina vključuje dvojne in kompleksne soli, razen tistih, ki
so vključene drugje v Nomenklaturi.

Med glavnimi dvojnimi solmi, zaobseženimi v tej tar. številki, so
naslednje:

(A)  Dvojni in kompleksni kloridi (klorove soli), na primer:

(1)  Amonijevi kloridi z:

(a)  Magnezijem - kristali, topni na zraku, uporabljajo se za
spajkanje,

(b)  Železom (amonijev feroklorid in amonijev feriklorid) - v
masi ali v higroskopičnih kristalih, uporabljajo se pri
galvanizaciji in v medicini,

(c)  Nikljem - rumen prah ali hidrirani zeleni kristali,
uporablja se za jedkanje in v galvanizaciji,

(d)  Bakrom (amonijev bakrov klorid) - modri ali zelenkasti
kristali, topni v vodi, uporabni kot barvilo ali v pirotehniki,

(e)  Cinkom (amonijev cinkov klorid) - bel kristalni prah, topen
v vodi, uporablja se za spajkanje (soli za spajkanje), v suhih
baterijah in v galvanizaciji (elektrolitsko pocinkavanje),

(f)  Kositrom - posebno je znan amonijev klorostanat, v obliki
belih ali kristalov roza barve v vodni raztopini. Včasih ga
imenujejo (rožnata sol) in se uporablja pri barvanju in kot
sredstvo za apretiranje svile,

(g) Živim srebrom (amonijev merkuriklorid ali amonijev
merkuroklorid)- bel kristalni prah, razmeroma topen v vroči vodi
in toksičen. Uporablja se v medicini in v pirotehniki.

(2) Natrijev klorid z aluminijem - bel kristalni in higroskopični
prah, ki se uporablja za strojenje.

(3)  Kalcijev klorid z magnezijem - beli, na zraku topni
kristali, uporablja se v papirniški industriji, tekstilni
industriji, pri predelavi krompirjevega škroba in v industriji
sredstev za premaze.

(4)  Klorove soli, na primer: klorobromidi, klorojodidi,
klorojodati, klorofosfati, klorokromati in klorovanadati.

Med njih spada tudi kalijev klorokromat (Peliglotova sol) - rdeči
kristali, ki se v vodi topijo. Peliglotova sol je oksidacijsko
sredstvo, ki se uporablja v organskih sintezah.

 Ta tar. številka izključuje piromorfit (svinčev fosfat in
klorid) in vanadinit (svinčev vanadat in klorid), saj sta to
naravni kovinski rudi, ki se uvrščata v tar. št. 26.07 ali 26.15,
odvisno od primera do primera.

(B)  Dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo jod (jodosoli), kot
so:

(1)  Bizmut-natrijev jodid - rdeči kristali, topni v vodi, ki se
uporabljajo v medicini,

(2)  Kadmij-kalijev jodid - bel, na zraku topen prah, ki na zraku
porume ni, uporablja pa se prav tako v medicini,

(3)  Baker-živosrebrni jodid - prah zaprte rdeče barve, v vodi
netopen in toksičen, uporaben v termiskopiji.

(C)  Dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo žveplo (tiosoli),
kot so:

(1)  Amonijev sulfat z:

(a)  Železom (amonijev ferosulfat, Morova sol) -
(FeSO4.(NH4)2SO4). 6H2O), v obliki svetlozelenih kristalov,
topnih v vodi. Uporabljajo se v metalurgiji in v medicini.

(b)  S kobaltom - (CoSO4.(NH4)2SO4.6H2O), v obliki rdečih
kristalov, ki so v vodi topni in ki se uporabljajo v
galvanizaciji s kobaltom in v keramiki.

(c)  Nikljem - (NiSO4(NH4)2SO4.6H2O), kot zeleni kristali, ki se
s segrevanje razkrajajo, v vodi pa so zelo dobro topni.
Uporabljajo se predvsem za elektrogalvanizacijo z nikljem.

(d)  Bakrom - modri kristalni prah, topen v vodi. Na zraku se
njihova površina pretvarja v prah. Uporablja se kot paraziticid,
v tiskanju in obdelavi tekstila, v pripravi bakrovega arzenita
itd.

(2) Natrij-cirkonijev sulfat - bela, trdna sol, ki se uporablja v
metalurgiji cinka.

(3)  "Tiosoli" in druge dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo
žveplo, kot so npr.: selenosulfidi in selenosulfati, tiotelurati,
tioarzenati, tioarzeniti in arzenovi sulfidi, tiokarbonati,
germanijevi sulfidi, tioantimonati, tiomolibdati, tiostanati,
reinekati itd.

Ta skupina vključuje:

(a)  Kalijev tritiokarbonat - v obliki rumenih kristalov, topnih
v vodi. Uporablja se v kmetijstvu (proti filoksere) in v kemičnih
analizah,

(b)  Alkalne tiomolibdate - uporabljajo se kot pospeševalec
kopelih za fosfatizacijo kovin (parkerizacija),

(c) Amonijeve tetratiocianove diaminokromate, amonijev reinikat
ali reinikova sol (NH4ŠCr(NH3)2(SCN4].H2O) - kristalni prah ali
kristali zaprte rdeče barve. uporablja se kot reagens, in

(d)  Ferokalijev tiocianat in ferikalijev tiocianat.

 Kobaltit (kobaltov sulfid ali arzenid) ter germanit (bakrov
germanosulfid) sta iz te številke izključena, ker sta navadni
rudi iz tar. št. 26.05 in 26.07, odvisno od primera.

(D)  Dvojne in kompleksne selenove soli (selenokarbonati,
selenocianati itd.)

(E)  Dvojne in kompleksne telurjeve soli (telurokarbonati,
telurocianati itd.)

(F)  Kobaltove nitrite (nitrokobaltiti)

Kalij-kobaltov nitrit (kobalt-kalijev nitrit, Fischerjevo rumeno)
(K3Co(NO2)6), v obliki mikrokristalnega prahu, precej topen v
vodi. Je pigment, ki sam ali v zmesi daje kobaltovo rumeno barvo.

(G)  Dvojne in kompleksne nitrate (tetra in heksaaminonikljevi
nitrati) Amonijski nikljev nitrat, v obliki modrih ali zelenih
kristalov, topnih v vodi. Uporablja se kot oksidant in za
pridobivanje čistega niklja-katalizatorja.

(H)  Dvojne in kompleksne fosfate (fosfosoli)

(1)  Aluminij-natrijev ortofosfat (NaNH4HPO4.4H2O) ali
mikrokozmočna sol.

Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov, ki se na svoji
površini spreminjajo v prah. V vodi so topni, uporabljajo pa se
kot talilo za raztapljanje kovinskih oksidov.

(2)  Amonij-magnezijev ortofosfat - bel prah, zelo slabo topen v
vodi, uporablja se za pridobivanje ognjevarnega stekla in v
medicini.

(3)  kompleksne soli, ki vsebujejo fosfor, na primer:
molibdofosfati, silikofosfati, volframofosfati stanofosfati.

Ta skupina vključuje:

(a)  Molibdenove fosfate, ki se uporabljajo pri mikroskopiranju,
in

(b) Fosfosilikate in fosfostanate, ki se uporabljajo pri
apretiranju svile.

(I)  Volframborate (borove volframate)

Kadmijev volframov borat - rumeni kristali v vodni raztopini,
uporablja se za izločevanje mineralov po gostoti.

(J)  Dvojne in kompleksne silikate

Aluminijevi silikati - uporabljajo se v steklarski industriji in
kot izolatorji (glej komentar k tar. št. 38.24 v razmerju do
ionskih izmenjalcev).

(K)  Dvojne in kompleksne soli kovinskih oksidov - to so soli,
kot je npr. kalcij-kalijev kromat.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  kompleksne fluorove soli (tar. št. 28.26),

(b)  galune (tar. št. 28.33),

(c)  kompleksne cianide (tar. št. 28.37),

(d)  soli hidrazoične kisline (azide) (tar. št. 28.50) in

(e)  magnezij-kalijev sulfat (čist ali nečist) (31. poglavje).


                         VI. PODODDELEK

                              Razno

28.43 - PLEMENITE KOVINE V KOLOIDNEM STANJU, ANORGANSKE IN
ORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, KEMIČNO DOLOČENE ALI
NEDOLOČENE; AMALGAMI PLEMENITIH KOVIN

2843.10  - Plemenite kovine v koloidnem stanju

   - Srebrove spojine:

2843.21  - - srebrov nitrat

2843.29  - - druge

2843.30  - Spojine zlata

2843.90  - Druge spojine; amalgami

             (A) PLEMENITE KOVINE V KOLOIDNEM STANJU

Ta tar. številka vključuje plemenite kovine po vrsti, kot so
naštete v 71. poglavju (npr. srebro, zlato, platina, iridij,
osmij, paladij, rodij in rutenij) pod pogojem, da se nahajajo v
stanju koloidnih suspenzij.

Te plemenite kovine se pridobivajo v tem stanju z dispergiranje
ali s katodnim upraševanjem, ali pa z redukcijo ene izmed
njihovih anorganskih soli.

Koloidno srebro se pojavlja v obliki majhnih zrnc ali kosmov
plavkaste, rjavkaste ali zelenkastosive barve kovinskega odseva.
Uporablja se v medicini kot antiseptik.

Koloidno zlato je lahko rdeče, vijolično, modro ali zeleno in se
uporablja za iste namene kot koloidno srebro.

Koloidna platina sestoji iz majhnih sivih delcev in ima izredne
katalizatorske lastnosti.

Te koloidne kovine (npr. zlato) ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki, v kolikor so v koloidnih raztopinah, ki vsebujejo
zaščitne koloide (kot npr. želatin, kazein, ribje lepilo itd.).

      (B) ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN,
                 KEMIČNO DOLOČENE ALI NEDOLOČENE

Te so:

(I)  Oksidi, peroksidi in hiodroksidi plemenitih kovin, analogno
spojinam iz IV. pododdelka,

(II)  Anorganske soli plemenitih kovin, analogno spojinam iz V.
pododdelka,

(III)  Fosfidi, karbidi, hidridi, nitridi, silicidi in boridi
plemenitih kovin, analogno spojinam iz tar. št. od 28.48 do
vključno 28.50 (kot so npr. platinin fosfid, paladijev hidrid,
srebrov nitrid, platinin silicid itd.) in

(IV)  Organske spojine plemenitih kovin, analogno spojinam iz
29. poglavja.

Spojine, ki vsebujejo plemenite in druge kovine (npr. dvojne soli
navadne in plemenite kovine, kompleksni estri, ki vsebujejo tudi
plemenite kovine), so v tej tar. številki tudi zaobsežene.

Najbolj znane spojine plemenitih kovin so:

(1)  Srebrove spojine:

(a)  Oksidi: - disrebrov oksid (Ag2O), rjavočrn prah, slabo topen
v vodi, na svetlobi počrni,

Srebrov oksid (AgO), sivkastočrn prah.

Srebrovi oksidi se uporabljajo med drugim v proizvodnji baterij.

(b)  Halogenidi - srebrov klorid (AgCl), v obliki bele mase ali
gostega prahu, ki na svetlobi potemni. Pakirajo ga v temno
pobarvane in neprosojne posode. Uporablja se v fotografiji,
keramiki, v medicini in za posrebrovanje.

Srebrov bromid (rumenkast), srebrov jodid (rumen) in srebrov
fluorid se uporabljajo za iste namene kot srebrov klorid.

Iz te tarifne številke so izključeni Cerargyrit, naravni srebrovi
kloridi in jodidi (tar. št. 26.16)

(c)  Sulfid - sintetičen srebrov sulfid (Ag2S) je težek, sivočrn
prah, ki je v vodi netopen in se uporablja v proizvodnji stekla.

 Iz te tar. številke so izključeni: naravni srebrov sulfid
(argentit), naravni srebrov in antimonov sulfid (piargirit,
stefanit, polibazit) in naravni srebrov in arzenov sulfid
(prustit) (tar. št. 26.16).

(d)  Nitrat (AgNO3), v obliki belih kristalov, ki so v vodi
topni, strupeni, poškodujejo kožo. Uporabljajo se za
posrebrovanje stekla ali kovin, za proizvodnjo neizbrisnih črnil,
kot antiseptiki in za uničevanje parazitov. Včasih jih imenujejo
"lapis", čeprav se to poimenovanje uporablja tudi za srebrov
nitrat, raztopljen z majhno količino natrijevega ali kalijevega
nitrata, včasih pa tudi z nekoliko srebrovega klorida, pri čemer
se dobi sredstvo za kavterizacijo - tedaj se uvršča v 30.
poglavje.

(e)  Druge soli in anorganske spojine:

Kristali srebrovega sulfata (Ag2SO4)

Srebrov fosfat (Ag3PO4), v obliki rumenkastih kristalov, slabo
topnih v vodi. Uporablja se v medicini, fotografiji in optiki.

Srebrov cianid (AgCN), v obliki belega prahu, ki na svetlobi
potemni in v vodi ni topen. Uporabljajo ga v medicini in za
posrebrovanje. Srebrov tiocianat (AgSCN) je podobnega videza in
se uporablja v fotografiji kot ojačevalec.

Kompleksne srebrove in kalijeve cianidne soli (KAg(CN)2), ali
srebrove in natrijeve (NaAg(CN)2) so topne bele soli. Uporabljajo
jih v galvanizaciji.

Srebrov fulminat, v obliki belih kristalov, ki ob najmanjšem
udarcu eksplodirajo in ki je nevaren pri rokovanju z njim.
Uporablja se v proizvodnji eksplozivnih kapsul.

Srebrov bikromat (Ag2Cr2O7), v obliki kristalnega prahu rubinasto
rdeče barve, v vodi slabo topen, Uporablja se za barvanje
miniatur (srebrnkasto rdeče, škrlatno rdeče).

Srebrov pergament, v obliki kristalnega temnovijoličnega prahu, v
vodi topnega. Uporablja se za plinske maske.

Srebrov azid, eksploziv.

(f)  Organske spojine - mednje spadajo:

(i)  Srebrov laktat (bel prah) in srebrov citrat (rumenkast
prah); uporabljata se v fotografiji in kot antiseptika.

(ii)  Srebrov oksalat, ki se razkraja in pri segrevanju
eksplodira.

(iii)  Srebrov acetat, benzonat, butirat, cinamat, pikrat,
salicilat, tatrat in valerat.

(iv)  Srebrovi proteinati, nukleati, nukleinati, albuminati,
peptonati, vitelinati in tanati.

(2)  Spojine zlata:

(a)  Oksidi: - aurooksid (Au2O), netopen temnovijoličen prah -
aurioksid (Au2O3) (aurianhidrid), rjav prah, ustrezna kislina je
auridihidroksid ali kislina (Au(OH)3); črn proizvod se razkraja
na svetlobi, pri tem se tvorijo alkalni surati.

(b)  Kloridi: - auroklorid (AuCl), rumenkast ali rdečkast
kristalni prah- auritriklorid (AuCl3) (auriklorid, rjavi klorid),
rdečkastorjav prah ali kristalna masa, ki je zelo higroskopična
in jo pogosto dobavljajo v zapečatenih steklenicah ali v ceveh.
Auriklorovodikova kislina (AuCl3.HCl.4H2O) (rumeni klorid),
rumeni kristali.Hidrirani in alkalni kloroaurati (v obliki
rdečerumenih kristalov) se prav tako uvrščajo v to tar. številko.
Ti proizvodi se uporabljajo v fotografiji (priprava kopeli za
toniranje), v industriji keramike in stekla ter v medicini.

 Ta tar. številka izključuje Cassiusov škrlat, ki je zmes
stanihidroksida in koloidnega zlata (32. poglavje). Uporablja se
v proizvodnji barv in lakov, še posebej za barvanje porcelana.

(c)  Druge spojine: - zlati sulfid (Au2S3), črnikava substanca,
ki v kombinaciji z alkalnimi sulfidi tvori tioaurate.

Dvojni natrijevi in zlati sulfiti (NaAu(SO3)) ter zlata in
amonijaka (NH4Au(SO3)), ki se prodajajo kot brezbarvne raztopine.
Uporabljajo se v galvanizaciji.

Natrijev aurotiosulfat, ki se uporablja v medicini.

Zlati cianid (AuCN), v obliki kristalnega rumenega prahu, ki se
na toploti razkraja in se uporablja za elektrolitsko pozlačevanje
in v medicini. Reagira z alkalnimi cianidi in pri tem tvori
aurocianate, kot so npr. kalcijevi aurocianati v prahu ali v
brezbarvnih luskinah in ki se uporabljajo za elektrolitksko
pozlačevanje. Natrijev aurocianat, ki kristalizira v obliki
oranžnih iglic. Uporablja se v medicini in v fotografiji (kopeli
za toni ranje).

(3)  Rutenijeve spojine - rutenijev dioksid (RuO2) je moder,
medtem ko je rutenijev tetraoksid (RuO4) oranžne barve. Rutenijev
triklorid (RuCl3) in rutenijev tretraklorid (RuCl4) dajejo dvojne
kloride z alkalnimi kloridi, z nitrozo pa kompleksne spojine.
Obstajajo tudi dvojni nitriti rutenija in alkalnih kovin.

(4)  Rodijeve spojine - rodijev hidroksid (Rh(OH)3) ustreza
rodijevemu oksidu (Rh2O3) v obliki črnega prahu. Rodijev
triklorid daje klororodate z alkalnimi kloridi, postane pa sulfat
s kompleksnimi galuni ali fosfati, nitrat in kompleksni nitriti;
cianorodiit in kompleksni amoni in oksalni derivati.

(5)  Paladijeve spojine: - paladijev oksid (PdO) je
najstabilnejši med njimi in je edini bazični oksid. Je črn prah,
ki se pri segrevanju razkraja.

Paladijev klorid (PdCl2) je rjav in nestabilen prah, ki
kristalizira z 2H2O. Uporablja se v keramični industriji, v
fotografiji in v galvanizaciji.

Kalijev klorpaladit (K2PdCl4) je rjava, precej eopna sol.
Uporablja se za ugotavljanje prisotnosti ogljikovega monoksida in
je prav tako uvrščena v to tar. številko.

Obstajajo tudi hidropaladati, aminske spojine (paladijevi
diamini), tiopaladati, paladonitriti, cianovi paladiti,
paladooksalati in paladosulfati.

(6)  Osmijeve spojine - osmijev dioksid (OsO2) je temnorjav prah,
osmijev tetraoksid (OsO4) je hlapljiva trdna snov, ki
kristalizira v bele iglice. Nažira oči in pljuča in se uporablja
v histologiji in v mikrografiji. Ta tetraoksid tvori osmate, kot
je npr. kalijev osmat (rdeči kristali), z obdelavo z amonijakom
in alkalnimi hodroksidi pa osmijamate, kot so npr.kalijevi in
natrijevi osmijamati (rumeni kristali).

Osmijev tetraklorid (OsCl4) in njegov triklorid (OsCl3) dajejo
alkalne kloroosmate in kloroosmite.

(7)  Iridijeve spojine - razen iridijevega oksida obstajajo še
iridijev tetraoksid (Ir(OH)4), ki je v obliki modre trdne snovi,
nadalje klorid, kloroiridati in kloroiriditi, dvojni sulfati in
aminske spojine.

(8)  Spojine platine:

(a)  Oksidi: platinin oksid (PtO) je vijoličen ali črnikav prah,
platinin dioksid (PtO2) tvori nekaj hidratov, med katerimi
predstavlja tetrahidrat (H2Pt(OH)6) kompleksno kislino
(heksahidroksiplatinska kislina), kateri ustrezajo soli kot
alkalni hidroksiplatinati. Obstajajo tudi odgovarjajoči
aminokompleksi.

(b)  Druge spojine: platinin klorid (PtCl4), ki se pojavlja v
obliki rjavega prahu ali rumene raztopine in se uporablja kot
reagens, nadalje komercialni platinin klorid (H2PtCl6) v obliki
nestabilnih prizem rjavordeče barve, ki so v vodi topne.
Uporablja se v fotografiji (za toniranje s platino), v
galvanizaciji s platino, za keramične glazure in za pridobivanje
gobaste platine. Obstajajo tudi odgovarjajoči platinini
aminokompleksi.

 Obstajajo tudi amonikompleksne spojine, ki ustrezajo
hidroplatinski kislini (H2PtCl4), ki se pojavlja v trdni obliki
in je rdeče barve. Kalijevi ali barijevi cianoplatinati se
uporabljajo za fluoroscenčne ekrane in v radiografiji.

                  (C) AMALGAMI PLEMENITIH KOVIN

To so zlitine plemenitih kovin z živim sreborom. Najpogostejši so
zlati in srebrovi amalgami, ki se uporabljajo kot vmesni
proizvodi za pridobivanje plemenitih kovin.

Ta tar. številka vključuje amalgame, ki vsebujejo plemenite in
navadne kovine (npr. nekateri amalgami, ki se uporabljajo v
zobarstvu), vendar pa izključuje amalgame, ki sestoje samo iz
navadnih kovin (tar. št. 28.51).


28.44 - RADIOAKTIVNI KEMIČNI ELEMENTI IN RADIOAKTIVNI IZOTOPI
(VKLJUČNO FISIJSKI IN OPLODITVENI KEMIČNI ELEMENTI IN IZOTOPI)
TER NJIHOVE SPOJINE, MEŠANICE IN OSTANKI, KI VSEBUJEJO TE
PROIZVODE

2844.10  -  Uran, naravni in njegove spojine: zlitine, disperzije
(vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo
naravni uran in spojine naravnega urana

2844.20  -  Uran, obogaten z U 235 in njegove spojine; plutonij
in njegove spojine; zlitine, disperzije (vključno kermete),
keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, obogaten z U
235, plutonij ali spojine teh proizvodov

2844.30  -  Uran, osiromašen z U 235 in njegove spojine; torij in
njegove spojine; zlitine, disperzije (vključno kermete),
keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, osiromašen v
U 235, torij in spojine teh proizvodov

2844.40  -  Radioaktivni elementi in izotopi ter spojine, razen
tistih iz tar. podšt. 2844.10, 2844.20 ali 2844.30; zlitine,
disperzije (vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice,
ki vsebujejo te elemente, izotope ali spojine; radioaktivni
ostanki

2844.50  -  Izrabljeno (izsevano) gorivo (polnjenja) jedrskih
reaktorjev.


                           (I) IZOTOPI

Jedra nekega elementa, definirana z njenim atomskim številom,
vselej vsebujejo isto število protonov, vendar lahko imajo
različno število nevtronov in so lahko glede na to različne mase
(različna masna števila).

Nukleidi, ki se razlikujejo le po masnem številu, ne pa tudi po
atomskem številu, se imenujejo izotopi določenega elementa.
Primer: obstaja nekaj nukleidov z istim atomskim številom 92, ki
se imenujejo Uran, vendar pa se njihovo masno število giblje v
obsegu od 227 do 240 in se zaradi tega imenujejo npr. Uran 233,
Uran 235, Uran 238 itd. Enako so vodik 1, vodik 2 ali devterij
(tar. št. 28.45) in vodik 3 ali tritij izotopi vodika.

V kemičnem smislu nekega elementa je pomemben dejavnik povezan s
količino oz. število pozitivnega električnega naboja jedra
(število protonov). To določa število orbitalnih elektronov, ki
dejansko vplivajo na kemične lastnosti.

Zaradi tega imajo različni izotopi istega elementa, katere jedro
ima enak električni naboj, vendar različna masna števila, iste
kemične, vendar različne fizikalne lastnosti, ki variirajo od
izotopa do izotopa.

Kemični elementi sestoje ali iz posameznega jedra izotopa
(monoizotopne elementa), ali pa iz zmesi dveh ali več izotopov v
znanih in nespremenljivih razmerjih. Primer: naravni klor v
prostem ali v vezanem stanju vselej sestoji iz 75,4% klora-35 in
24,6% klora-37 (ki imata atomsko težo 35,457).

Če je en izmed elementov sestavljen iz zmesi izotopov, se lahko
njeni sestavni deli izločijo z difuzijo skozi porozne cevi, s
pomočjo elektromagnetne separacije ali s pomočjo frakcijske
elektrolize. Tudi izorazpada lahko izdvojijo s pomočjo
bombardiranja naravnih elementov z nevtroni ali pa z delci,
nabitimi z veliko kinetično energijo.

V smislu opombe št. 6 k temu poglavju in tarifnih številk 28.44
in 28.45, označuje pojem "izotopi" ne le izotopov v njihovem
čistem stanju, temveč tudi kemične elemente, katerih naravna
izotopna sestava je umetno modificirana z bogatenjem elementov v
enem izmed njenih izotopov (ki je isti kot razbit v neke druge),
ali pa s konvertiranjem skozi atomsko reakcijo nekaterih izotopov
v druge, umetne. Primer: klor z atomsko težo 35,30 se pridobi s
pomočjo obogatenja tega elementa tako, da vsebuje 85% klora 35
(in, posledično z razdvajanjem, bo imel 15% klora 37) - v takem
primeru šteje klor za izotop.

Omeniti je treba, da v naravi obstajajo elementi v monoizotopnem
stanju, npr. berilij 9, fluor 19, aluminij 27, fosfor 31, mangan
55 itd. Ti elementi ne štejejo za izotope, vendar se razvrščajo v
prostem ali vezanem stanju, odvisno pač od primera, v ustrezne
tarifne številke, ki se nanašajo na kemične elemente in njihove
spojine.

Radioaktivni izotopi teh istih elementov, dobljeni umetno (npr.
Be 10, F 18, Al 29, P 32, Mn 45), štejejo za izotope.

Zaradi tega umetni kemični elementi ( ponavadi tiste z atomskim
številom, večjim od 92) nimajo ustaljene izotopske sestave,
temveč takšnega, ki variira glede na način pridobivanja
elementov. V takih primerih je nemogoče razlikovati med kemičnimi
elementi in njihovih izotopov v smislu opombe št. 6.

Tarifna številka vključuje le radioaktivne izotope (fenomen
radioaktivnosti je opisan v nadaljnjem besedilu). Stabilni
izorazpada uvrščajo v tar. št. 28.45.


                       (II) RADIOAKTIVNOST

Nekateri nukleidi, katerih jedra so nestabilna, sproščajo (v
čistem stanju ali v spojinah) kompleksne radiacije in pri tem
proizvajajo fizikalne in kemijske vplive, kot so:

(1)  ionizacija plinov,

(2)  fluoroscenca in

(3)  potemnitev fotografskih plošč.

Tako delovanje omogoča odkrivanje radiacije in merjenje njene
intenzitete, ob uporabi npr. Geiger - Millerjevega števca,
ionizirujoče komore, Wilsonove komore, scintilacijski števci in
občutljivi filmi in plošče.

To je fenomen radioaktivnosti; kemičnih elementov, spojin,
izotopov in nasploh snovi, ki to kažejo, so radioaktivni.


      (III) RADIOAKTIVNI ELEMENTI, RADIOAKTIVNI IZOTOPI IN
         NJIHOVE SPOJINE; ZMESI IN OSTANKI, KI VSEBUJEJO
                           TE ELEMENTE

(A)  Radioaktivni elementi.

V to tar. številko se uvrščajo radioaktivni kemični elementi,
navedene v opombi št. 6(a) k temu poglavju: tehnecij, prometij,
polonij in vsi elementi z večjimi atomskimi števili, kot so
astatin, radon, francij, radij, aktinij, torij, protaktinij,
uran, neptonij, plutonij, americij, kirij, berklij, kalifornij,
einsteinij, fermij, mendeljevij, nobelij in laurencij.

Ti elementi so ponavadi sestavljeni iz nekaj izotopov, ki so vsi
radioaktivni.

Obstajajo pa tudi elementi, ki so sestavljene iz zmesi stabilnih
in nestabilnih izotopov, kot so kalij, rubidij, samarij in
lutecij (tar. št. 28.05), ki imajo zaradi radioaktivnih izotopov
nizko raven radioaktivnosti in predstavljajo razmeroma majhen
odstotek zmesi in ki vsled tega lahko štejejo za takorekoč
stabilne in se zaradi tega ne uvrščajo v to tar. številko.

Taisti elementi (kalij, rubidij, samarij in lutecij) pa, v
kolikor so obogateni v njihove radioaktivne izotope ( K 40, Rb
87, Sm 147 in Lu 176), štejejo za radioaktivne izotope iz te tar.
številke.

(B)  Radioaktivni izotopi.

Naravnim radioaktivnim izotopom (kaliju 40, rubidiju 87, samariju
147 in luteciju 176) lahko dodamo uran 235 in uran 238,
podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju pod (IV) ter nekateri drugi
izotopi: talija, svinca, bizmuta, polonija, radija, aktinija in
torija, katere pogosto imenujemo z imeni, ki so različna od
tistih za ustrezni element. To ime se nanaša npr. na elemente, iz
katerih so dobljeni z radioaktivno konverzijo. Tako se bizmut 120
imenuje radij E, polonij 212 torij Cž in aktinij 228 mezotorij
II.

Kemični elementi, ki so ponavadi stabilni, lahko kljub temu
postanejo radioaktivni po bombardiranju z delci z zelo veliko
kinetično energijo (protoni, devteroni), ki prihajajo iz
pospeševalnika delcev (ciklotron, sinhotron itd.), ali pa po
absorbciji nevtronov v jedrskem reaktorju.

Tako transformirane elemente se imenujejo umetno radioaktovni
izotopi. Izmed do sedaj že okoli 500 znanih, se praktično
uporablja že več kot 200, začenši pri uranu 233 in izotopov
plutonija, ki so pojasnjeni v nadaljevanju. Drugi pomembnejši
taki elementi so: vodik 3 (tritij), ogljik 14, natrij 24, fosfor
32, žveplo 35, kalij 42, kalcij 45, krom 51, železo 59, kobalt
60, kripton 85, stroncij 90, itrij 90, paladij 109, jod 131,
ksenon 133, cezij 137, talij 170, iridij 192, zlato 198 in
polonij 210.

Radioaktivni elementi in radioaktivni izotopi razpadajo sami od
sebe in po naravni poti transformirajo v stabilnejše elemente in
izotope.

Čas, ki je potreben, da se količina dane radioaktivnosti izotopa
zmanjša na polovico prvotno prisotne radioaktivnosti, je znano
kot razpolovni čas tega izotopa. Ta čas variira od od frakcije
izotopa pri nekaterih visoko radioaktivnih izotopih (0,3 x 10-6
sekunde za torij Cž) do milijarde let (1,5 x 10-11 za samarij
147) in dobro ilustrira statistično nestabilnost nekega jedra.

Radioaktivni kemični elementi in izotopi spadajo v to tar.
številko tudi, če so zmešani z radioaktivnimi spojinami ali z
neradioaktivnimi materiali (npr. neozrarčene tarče in
radioaktivni viri), vendar pod pogojem, da je specifična
radioaktivnost proizvoda večja od 74Bq/g bekerelov (0,002
mikrokirija) na gram.

(C)  Radioaktivne spojine; zmesi in ostanki, ki vsebujejo
radioaktivne snovi.

Radioaktivni kemični elementi in izotopi iz te tar. številke se
pogosto uporabljajo v obliki spojin ali proizvodov, ki so
"etiketirani" (to pomeni, vda vsebujejo molekule z enim ali več
radioaktivnimi atomi). Take spojine se uvrščajo v to tar.
številko tudi, če so razredčene ali disperzirane v druge
radioaktivne ali neradioaktivne materiale, ali pa so z njimi
zmešane. Ti elementi in izotopi se prav tako uvrščajo v to tar.
številko, če so v obliki zlitin, disperzij ali kermetov.

Anorganske ali organske spojine, ki so kemično konstruirana
drugače od radioaktivnih kemičnih elementov ali izotopov, kot
tudi njihove raztopine, se v to tar. številko uvrščajo tudi, če
je njihova specifična radioaktivnost ali spec. radioaktivnost
raztopin manjša od 74Bq/g bekerelov (0,002 mikrokirija) na gram.

Na drugi strani pa se zlitine, disperzije (vštevši kermete),
keramični proizvodi in zmesi, ki vsebujejo radioaktivne snovi
(elemente, izotope ali njihove spojine), uvrščajo v to tar.
številko samo, če je njihova spec. radioaktivnost večja od 74Bq/g
bekerelov (ali 0,002 mikrokirija) na gram. Radioaktivni elementi
in izotopi se le redko uporabljajo v njihovih prostih oblikah -
komercialno so na razpolago v obliki kemičnih spojin ali zlitin.
Razen spojin fizijskih ali oploditvenih kemičnih elementov in
izotopov, ki so omenjeni v naslednjem delu besedila pod (IV), so
po pomembnosti in njihovih značilnostih radioaktivne spojine
naslednje:

(1)  Radijeve soli (klorid, bromid, sulfat itd.), ki se
uporabljajo kot vir radiacije za zdravljenje raka in v nekaterih
fizikalnih poizkusih, in

(2)  Spojine radioaktivnih izotopov, navedenih v delu (III) (B)
poprejšnjega besedila.

Umetni radioaktivni izotopi in njihove spojine se uporabljajo za
najrazličnejše namene, kot:

(a)  V industriji: za radiografijo kovin, za merjenje debeline
listov in plošč itd., za merjenje ravni tekočine v nepristopnih
posodah, za olajševanje vulkanizacije, nadalje za zaustavitev
polimerizacije ali da omogočijo povezovanje nekaj organskih
spojin, za izdelavo fluoroscenčnih barv (npr. pomešanih s
cinkovim sulfidom), za števce stenskih in ročnih ur, za
instrumente itd.

(b)  V medicini: v diagnostiki in pri zdravljenju nekaterih
bolezni (kobalt 60, jod 131, zlato 198, fosfor 32 itd.)

(c)  V kmetijstvu: za sterilizacijo kmetijskih pridelkov, za
preprečevanje kaljenja, za preučevanje uporabe gnojil in
absorbcije le-teh v rastlinah, za izzvanje genetskih sprememb, s
katerimi se izboljšuje vrsta itd. (kobalt 60, cezij 137, fosfor
32 itd.

(d)  V biologiji: za preučevanje delovanja in razvoja nekaterih
živalskih in rastlinskih organov (tritij, ogljik 14, natrij 24,
fosfor 32, žveplo 35, kalij 42, kalcij 45, železo 59, stroncij
90, jod 131 itd.)

(e)  Za raziskovalno delo v fiziki in kemiji.

Radioaktivni izotopi in njihove spojine se pojavljajo ponavadi v
obliki prahu, raztopin, igel, niti ali listov. Najpogosteje jih
hranijo v steklenih ampulah, v votlih platinastih iglah ali v
ceveh iz nerjavečega jekla itd., ki jih pakirajo v zunanji ovoj
iz kovine, ki ne prepušča žarčenja (ponavadi iz svinca) in
debeline, ki je odvisna od stopnje radioaktivnosti izotopa.
Skladno z določenimi mednarodnimi sporazumi, mora biti kontejner
označen z nalepko, ki označuje, da kontejner vsebuje nevarne
proizvode s tem, da morajo biti podane še podrobnosti o izotopu,
ki se v posodi nahaja in o stopnji njegove radioaktivnosti.

Zmesi lahko vključujejo določene vire nevtronov, ki se oblikujejo
s sestavljanjem (v zmesi, zlitini, kombinaciji itd.)
radioaktivnega elementa ali izotopa (radij, radon, antimon 124,
americij 241 itd.) z drugim elementom (berilij, fluor itd.) na
način, da proizvede (gama,n) ali (alfa,n) reakcijo (z uvajanjem
gama fotonov ali alfa delcev, odvisno od primera) in pa oddajanje
nevtronov.

Vendar pa vsi sestavljeni viri nevtronov, pripravljeni za
vgradnjo v jedrske reaktorje, štejejo za reaktorske komponente in
se glede na to uvrščajo v tar. št. 84.01.

Jedrsko gorivo mikrosferne oblike s plastmi ogljika ali
silicijevega karbida, namenjeno za vgradnjo v sferične ali
prizmatične gorilne elemente, se uvrščajo v to tar. številko.

V to tar. številko se prav tako uvrščajo proizvodi, ki služijo
kot luminoforji, ki vsebujejo majhne količine radioaktivnih
snovi, dodanih z namenom, da jih napravijo samosvetleče - vendar
pod pogojem, da je rezultirujoča specifična radioaktivnost večja
od 74 bekerelov (0,002 mikrokirija) na gram.

Med radioaktivnimi ostanki so, s stališča ponovne uporabnosti,
majpomembnejši naslednji:

(1)  Iztrošena (izsevana) ali tritirana težka voda: po različno
dolgi prisotnosti v jedrskem reaktorju se devterij v težki vodi z
absorbcijo nevtronov pretvori v tritij in na ta način postane
težka voda radioaktivna.

(2)  Iztrošeni (izsevani) gorilni elementi (naboji) so ponavadi
visoko radioaktivni in se uporabljajo predvsem za obnavljanje
fizijskih in oploditvenih materialov, ki se v njih nahajajo (glej
nadaljnje besedilo pod (IV).


        (IV) FIZIJSKI IN OPLODITVENI KEMIČNI ELEMENTI IN
          IZOTOPI IN NJIHOVE SPOJINE; ZMESI IN OSTANKI,
                      KI VSEBUJEJO TE SNOVI

(A)  Fizijski in oploditveni kemični elementi in izotopi.

Nekateri izmed radioaktivnih kemičnih elementov in izotopov,
omenjenih v delu (III) imajo zelo veliko atomsko maso, na primer
torij, uran, plutonij in americij. Njihova atomska jedra imajo
izredno zapleteno strukturo. Kadar so ta jedra izpostavljena
učinku podatomskih delcev (nevtroni, protoni, devteroni, tritoni,
alfa delci), lahko te delce absorbirajo in s tem povečajo njihovo
nestabilnost- vse do stopnje, ki zadošča za njihovo cepitev v dva
jedra srednje mase s sosednjimi masami (ali, redkeje, v tri ali
štiri delce). Ta dezintegracija osvobaja občutno količino
energije in jo spremlja oblikovanje sekundarnih nevtronov. To je
znano kot fizijski postopek ali jedrska delitev.

Do fizije zelo redko pride spontano ali zaradi učinka fotonov.

Sekundarni nevtroni, ki se sprostijo v času fizije, lahko
povzročijo sekundarno fizijo, ki ustvarja sekundarne nevtrone in
tako dalje. Ponavljanje tega procesa pripelje do verižne
reakcije.

Verjetnost fizije je pri nekaterih nukleidih zelo velika (U 233,
U 235, Pu 239), v kolikor se uporabijo počasni nevtroni, t.j.
nevtroni s povprečno brzino 2,200 m/s (oziroma energije 1/40
elektrovolta (eV)). Ker ta brzina nekako približno ustreza brzini
molekul fluida (toplotno gibanje), včasih imenujejo počasne
nevtrone tudi toplotne nevtrone.

Fizija, povzročena s toplotnimi nevtroni, se zaenkrat
najpogosteje izkorišča v jedrskih reaktorjih.

Zaradi tega se pojem "fizioni" ponavadi uporablja pri opisovanju
izotopov, ki so izpostavljeni fiziji s pomočjo toplotnih
nevtronov, posebno urana 233, urana 235, plutonija 239 in
kemičnih elementov, ki jih vsebujejo, predvsem urana in
plutonija.

Drugi nukleidi, kot sta uran 238 in torij 232, ki so
izpostavljeni le fiziji s pomočjo hitrih nevtronov, ponavadi ne
štejejo za fizione, temveč za oplojene. "Oplojenost" izhaja iz
dejstva, da lahko ti nukleidi absorbirajo počasne nevtrone tako,
da povečujejo nastajanje plutonija 239 in urana 233, odvisno pač
od tega, kateri fuzioni so.

V toplotnih jedrskih reaktorjih (z upočasnjenimi nevtroni) je
energija sekundarnih nevtronov, sproščena s pomočjo fizije,
veliko večja (približno 2 milijona elektrovoltov) in te nevtrone
je treba upočasniti, v kolikor se je verižna reakcija že pričela.
To dosegajo s pomočjo moderatorja, t.j. proizvoda z majhno
atomsko maso (kot je npr. voda, težka voda, nekateri
ogljikovodiki, grafit, berilij itd.), ki nevtronov ne absorbirajo
oz. jih le neznatno absorbirajo, čeprav absorbirajo del energije
nevtronov v zaporednih sunkih.

S ciljem pričeti in vzdrževati verižno reakcijo, se mora
povprečno število sekundarnih nevtronov, osvobojenih s fizijo,
več kot nadomestiti (izgubljeni ali izginuli nevtroni, t.j.
nevtroni, ki niso vstopili v fizijo).

Fiziski in oploditvene kemične elementa so:

(1) Naravni uran

Uran je v naravnem stanju sestavljen iz treh izotopov - iz urana
238 (99,28% skupne teže), iz urana 235 (o,71% skupne teže) in iz
neznatne količine (pribl. 0,0006% skupne teže) urana 234. Glede
na to ga lahko štejemo in za fizijski element (zaradi vsebnosti
urana 235) in za oploditveni element (zaradi vsebnosti urana
238).

Uran se pretežno ekstrahira iz uranovega oksida, uranita,
autunita, branerita, karnotita in torbernita. Pridobiva se tudi
iz sekundarnih surovin, kot so npr. ostanki od pridobivanja
superfosfatov ali ostanki iz rudnika zlata. Običajni postopek je
redukcija tetrafluorida s pomočjo kalcija ali magnezija, ali pa s
pomočjo elektrolize.

Uran je element majhne radioaktivnosti in velike mase (spec. masa
19) in trdote. Ima odsevno, srebrnosivo površino, ki potemni v
stiku s kisikom iz zraka. V obliki prahu oksidira in se hitro
vname.

V trgovanju se kovina uran pojavlja ponavadi v obliki ingotov,
pripravljenih za poliranje, za vlečenje žic, valjanje itd. (za
proizvodnjo palic, cevi, pločevin, žic itd.).

(2)  Torij

Ker sta torit in orangit, čeprav s torijem zelo bogata, precej
redki rudi, se torij pridobiva predvsem iz monacita, ki je tudi
surovina za kovine redkih zemljin.

Nečista kovina je v obliki skrajno pirofornega sivega prahu.
Pridobiva se z elektrolizo fluorida ali s pomočjo redukcije
fluorida, klorida ali oksida. Dobljena kovina se prečiščuje in
sinterira v inertnem okolju in se spreminja v težke, jeklenosive
ingote (spec. masa 11,5). Ingoti so trdi, čeprav mehkejši od
uranovih in v stiku z zrakom hitro oksidirajo.

Ti ingoti se nato valjajo, izlužijo ali vlečejo zaradi
pridobivanja pločevine itd. Naravni torij pravzaprav sestoji iz
izotopa torija 232.

Torij in nekatere torijeve zlitine se uporabljajo predvsem kot
oploditveni materiali v jedrskih reaktorjih. Torij-magnezijeve in
torij-volframove zlitine pa se uporabljajo v letalski industriji
in v proizvodnji termoionskih naprav.

Predmeti in deli predmetov, izdelani iz torija iz oddelkov od XVI
do XIX, so iz te tar. številke izključeni.

(3)  Plutonij

Industrijski plutonij pridobivajo z ožarčevanjem urana 238 v
jedrskem reaktorju. Plutonij je zelo težek (spec. teža 19,8), je
radioaktiven in zelo toksičen. Je uranu podobnega videza, pa tudi
njegovim oksidacijskim lastnostim.

Za trgovino ga pakirajo v iste oblike kot obogateni uran in
zahteva kar največjo pozornost in pazljivost pri rokovanju z
njim.

Fizijski izotopi vključujejo:

(1)  Uran 233, katerega dobivajo v jedrskih reaktorjih iz torija
232, ki se sukcesivno pretvori v torij 233, proaktinij 233 in
uran 233.

(2)  Uran 235, ki je edini fizijski izotop, ki se nahaja v naravi
in ga je 0,71% v naravnem uranu.

Da bi dobili uran, obogaten v U 235 (ki je bogat z U 238),
izpostavljajo uranov heksafluorid izotopski separaciji v
elektromagnetskih, centrifugalnih ali plinsko difuznih procesih.

(3)  Plutonij 239, katerega pridobivajo v jedrskih reaktorjih iz
U 238, ki sukcesivno prehaja v U 239, Np 239 in Pu 239.

Navesti je treba tudi nekatere izotope transplutonijevih
elementov, kot so kalifornijum 252, americij 241, kirij 242 in
kirij 244, ki vzpodbujajo fizijo (spontano ali ne) in ki se lahko
uporabljajo kot močan vir nevtronov.

Razen torija 232, je treba od obogatenih izotopov omeniti tudi
osiromašeni uran (t.j. osiromašen v U 235 in nato obogaten v U
238). Ta kovina je vzporedni proizvod pri pridobivanju
obogatenega urana U 235. Ker je njegovo pridobivanje povezano z
veliko manjšimi stroški in pa ker je na razpolago v velikih
količinah, zamenjuje naravni uran- kot obogateni material, kot
zaščitna zavesa proti radiaciji, kot težka kovina v proizvodnji
čepov in v proizvodnji absorbcijskih sestavih (geter), ki se
uporabljajo za prečiščevanje nekaterih plinov.

Predmeti ali deli predmetov, izdelani iz urana, osiromašenega v U
235 iz oddelkov od XVI do XIX, so iz te tar. številke izključeni.

(B)  Spojine fizijskih in obogatenih kemičnih prvin ali izotopov.

V to tar. številko se uvrščajo predvsem naslednje spojine:

(1)  uranove spojine:

(a)  oksidi UO2, U3O8 in UO3

(b)  fluoridi UF4 in UF6 (slednji sublimira pri 56oC

(c)  karbidi UC in UC2

(d)  uranati Na2U2O7 in (NH4)2U2O7

(e) uranil nitrat UO2(NO3)2.6H2O

(f)  uranil sulfat UO2SO4.3H2O

(2)  plutonijeve spojine:

(a)  tetrafluorid PuF4

(b)  dioksid PuO2

(c)  nitrat PuO2(NO3)2

(d)  karbidi PuC in Pu2C3

(e)  nitridi PuN

Uranove in plutonijeve spojine se uporabljajo pretežno v jedrski
industriji kot prehodni ali končni proizvodi. Uranov heksafluorid
se ponavadi pojavlja v zalotanih kontejnerjih, je precej strupen
in zahteva pazljivo rokovanje.

(3)  Torijeve spojine:

(a)  oksid in hidroksid - torijev oksid (ThO2) (torijev dioksid)
je belkasto rumen prah, ki se v vodi ne topi. Torijev hidroksid
(Th(OH)4) je hidrirani torijev dioksid. Oba pridobivajo iz
monacita in se uporablja v proizvodnji plinskih mrežic, kot
varnostni proizvodi ali kot katalizatorji (acetonova sinteza).
Torijev oksid se uporablja kot material za bogatenje-oplajanje v
jedrskih reaktorjih.

(b)  anorganske soli, ki so ponavadi bele. Najpomembnejše med
njimi so naslednje:

(i)  Torijev nitrat - pojavlja se v bolj ali manj hidriranem
stanju v obliki kristalov ali prahu (kalcinirani nitrat).
Uporablja se v proizvodnji luminiscenčnih barv, zmešan s
cerijevim nitratom pa se uporablja za impregniranje plinskih
mrežic.

(ii) Torijev sulfat - kristalni, v vodi topen prah; torij-vodikov
sulfat in dvojni alkalni sulfati.

(iii) Torijev klorid (ThCl4) - brezvodni ali hidrirani; torijev
oksiklorid.

(iv) Torijev nitrid in torijev karbid - oba se uporabljata kot
ognjevarna proizvoda, kot abraziva in kot materiala za bogatenje
v jedrskih reaktorjih.

(c)  Organske spojine - najbolj znane med njimi so torijev
format, acetat, tartrat in benzonat. Vse se uporabljajo v
medicini.

(C)  Zlitine, disperzije (vštevši kermete), keramični proizvodi,
zmesi in ostanki, ki vsebujejo fiziske ali obogatene elementa ali
izotope ali njihova organske ali anorganske spojine

Najpomembnejši proizvodi iz te skupine so naslednji:

(1)  Uranove ali plutonijeve zlitine z aluminijem, kromom,
cirkonijem, molibdenom, niobijem in vanadijem; zlitine urana in
plutonija ter zlitine železa in urana.

(2)  Disperzije uranovega dioksida (UO2) ali uranovega karbida
(UC), zmešane ali nezmešane s torijevim dioksidom ali torijevim
karbidom v grafitu ali polietilenu.

(3)  Kermeti, ki sestoje iz raznih kovin (npr. iz nerjavečega
jekla), skupaj z uranovim dioksidom (UO2), s plutonijevim
dioksidom (PuO2), z uranovim karbidom (UC) ali plutonijevim
karbidom (PuC) (ali pa te spojine, zmešane s torijevim dioksidom
ali karbidom).

Ti proizvodi lahko nastopajo v obliki palic, plošč, sferičnih
oblik, niti, prahu itd., uporabljajo pa se za proizvodnjo
gorilnih elementov, ali pa včasih neposredno v reaktorjih.

 Palice, plošče in sferične oblike v ovojih in opremljene s
posebnimi dodatki zaradi manipulacije, se uvrščajo v tar. št.
84.01.

(4)  Iztrošeni ali izsevani gorilni elementi (naboji), t.j.
tisti, ki se morajo po krajši ali daljši intenzivni uporabi
zamenjati (zaradi akomilaciji fizijskih proizvodov ali zaradi
poškodbe ovoja preprečujejo verižno reakcijo). Te gorilne
elemente najprej zelo dolgo skladiščijo v zelo globoki vodi, da
bi se ohladili in zmanjšali radiacijo. Nato jih v svinčenih
kontejnerjih transportirajo do specializiranih naprav,
opremljenih za regeneracijo fizijskega materiala, ki je ostal od
fizijskih materialov, dobljenih s pretvorbo ali bogatitvijo
prvin, ki jih gorilni elementi ponavadi vsebujejo, in od
fizijskih proizvodov.


28.45 - IZOTOPI, RAZEN IZOTOPOV IZ TAR. ŠTEVILKE 28.44;
ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE TEH IZOTOPOV, KEMIČNO DOLOČENE ALI
NEDOLOČENE

2845.10  - Težka voda (devterijev oksid)

2845.90  - Drugo

Glede definicije pojma "izotop" glej del (I) komentarja k tar,
številki 28.44.

Ta tar. številka vključuje stabilne izotope, t.j. radioaktivne
izotope in njihove organske in anorganske spojine, kemično
določene ali nedoločene.

Ta tar. številka vključuje naslednje izotope in njihove spojine:

(1)  Težki vodik ali devterij, ki se izloča iz navadnega vodika
in katerega je v navadnem vodiku en del na 6500 delov navadnega
vodika.

(2)  Težko vodo - devterijev oksid. V navadni vodi je en del
težke vode v 6500 delih navadne vode. Praviloma jo pridobivajo
kot ostenak pri elektrolizi vode. Uporablja se kot surovina za
devterij in v jedrskih reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov, ki
razbijajo uranove atome.

(3)  Druge spojine z devterijem, npr. težki acetilen, težki
metan, težka ocetna kislina in težki parafin.

(4) Litijeve izotope, znane kot litij 6 ali 7 in njihove spojine.

(5)  Ogljikov izotop, znan kot ogljik 13 in njegove spojine.


28.46 - ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE REDKIH ZEMELJSKIH KOVIN,
ITRIJA ALI SKANDIJA ALI IZ MEŠANIC TEH KOVIN

2846.10  - Cerijeve spojine

2846.90  - Druge

Ta tar. številka vključuje anorganske in organske spojine itrija,
skandija in redkih zemeljskih kovin iz tar. št. 28.05 (lantan,
cerij, prazeodij, neodim, samarij, evropij, gadolinij, terbij,
disporzij, holmij, erbij, tulij, iterbij, lutecij). Ta tar.
številka vključuje tudi spojine, dobljene z neposrednim kemičnim
postopkom iz zmesi teh elementov. Razume se, da tar. številka
vključuje zmesi oksidov in hidroksidov teh elementov in pa zmesi
z istim anionom (npr. kloridi kovin redkih zemljin), ne pa tudi
zmesi soli z različnimi anioni - tudi, če imajo isti kation. Ta
tar. številka ne vključuje tudi zmesi evropijevega nitrata in
samarijevega nitrata z oksalati, niti zmesi cerijevega klorida in
cerijevega sulfata, saj to niso primeri spojin, ki bi bile
dobljene neposredno iz zmesi prvin, temveč so zmesi spojine, za
katere lahko menimo, da so bile namerno izdelane v posebne namene
- skladno s tem se uvrščajo v tar. št. 38.24.

Ta tar. številka vključuje še dvojne in kompleksne soli teh kovin
z drugimi kovinami.

Spojine iz te tar. številke vključujejo:

(1)  Cerijeve spojine.

(a)  Oksidi in hidroksidi. Cerije oksid je bel prah, v vodi
netopen, katerega pridobivajo iz cerijevega nitrata. Uporablja se
kot sredstvo za motnenje v keramiki, za barvanje stekla, v
proizvodnji oglja za obločnice in kot katalizator v proizvodnji
dušikove kisline in amonijaka. Obstaja tudi cerijev hidroksid.
Niti eden, niti drugi nista dovolj stabilna.

(b)  Cerijeve soli. Cerov nitrat (Ce(NO3)3) se uporablja v
proizvodnji mrežic za plinske svetilke (Auerjeve mrežice).
Amonijev ceri nitrat se pojavlja v obliki rdečih kristalov.

 Cerijevi sulfati (cero sulfat in njegovi hidrati, hidrirani cero
sulfat, v obliki oranžnih kristalov, topnih v vodi), se
uporabljajo v fotografiji kot redukcijsko sredstvo. Obstajajo
tudi dvojni cerijevi sulfati.

 Razen cerovega klorida (CeCl3) obstajajo še druge brezbarvne
cerijeve soli in še druge rumene in oranžne cerijeve soli.

 Cerijev oksalat se pojavlja v obliki prahu ali v oliki
rumenkasto belih hidriranih kristalov, ki so v vodi takorekoč
netopni. Uporablja se za izločanje kovin iz skupine cerija in v
medicini.

(2)  Druge spojine redkih zemeljskih kovin. Itrijev oksid,
terbijev oksid, zmesi iterbijevevih oksidov ter drugi oksidi
kovin redkih zemljin, zmerne trgovske čistote. Ta tar. številka
vključuje tudi zmesi soli, dobljene neposredno iz takih zmesi
oksidov.

Evropijevi oksidi, samarijevi oksidi itd. se uporabljajo v
jedrskih reaktorjih za absorbcijo počasnih nevtronov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravne spojine redkih zemeljskih kovin, npr. ksenotim
(sestavljeni fosfati), gadolinit ali iterbit in cerit
(sestavljeni silikati) (tar. št. 25.30) in monacit (torijevi
fosfati in fosfati redkih zemeljskih kovin) (tar. št. 26.12) in

(b)  soli in druge prometijeve anorganske ali organske spojine
(tar. št. 28.44).


28.47 - VODIKOV PEROKSID, UTRJEN S SEČNINO ALI NE

Vodikov peroksid (H2O2) se dobiva z elektrolitsko oksidacijo
žveplove kisline, kateri sledi destilacija, ali pa z obdelavo
barijevega ali natrijevega peroksida ali kalijeveka persulfata z
eno izmed kislin. Je brezbarvna tekočina, navidez podobna navadni
vodi. Lahko je sirupaste konsistence in v koncentrirani obliki
razjeda kožo. Transportira se v steklenih, opletenih balonih.

Vodikov peroksid je v alkalnem okolju zelo nestabilen - še
posebno, kadar je izpostavljen toploti ali svetlobi. Skoraj vedno
vsebuje majhne količine stabilizatorjev (borove ali citronske
kisline), ki naj bi preprečili razkrajanje. Take zmesi ostanejo
uvrščene v tej tar. številki. Ta tar. številka vključuje tudi
vodikov peroksid, utrjen s sečnino , stabiliziran ali ne.

Vodikov peroksid se uporablja za beljenje tekstila, perja, slame,
gob, slonove kosti, las itd. Uporablja se tudi za redukcijsko
barvanje, za prečiščevanje vode, za obnavljanje starih slik, v
fotografiji in v medicini (kot antiseptik in sredstvo za
zaustavitev krvavitev).

Vodikov peroksid, pripravljen kot farmacevtski pripravek v
odmerke ali v pakiranjih za prodajo na drobno, se uvršča v tar.
številko 30.04.


28.48 - FOSFIDI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI, RAZEN ŽELEZOVIH
FOSFIDOV:

Fosfidi so spojine fosforja z drugimi elementmi. Najpomembnejši
fosfidi, katere vključuje ta tar. številka, se dobivajo z
neposrednim delovanjem sestavnih elementov. Obsegajo:

(1)  Bakrov fosfid (kuprofosfor, bakrov fosfor) se proizvaja v
posebnih pečeh ali v talilnih loncih. Ponavadi se pojavlja v
obliki rumenosive mase, ali pa v majhnih palčicah kristalne
strukture. Ta tar. številka vključuje bakrov fosfid in bakrene
zlitine le, če vsebujejo po teži več kot 15% fosforja. Če je
vsebnost fosforja manjša, se take spojine uvrščajo v 74.
poglavje. Bakrov fosfid je zelo dobro redukcijsko sredstvo za
baker, ki povečuje trdoto te kovine, izboljšuje fluidnost
stopljene kovine in se uporablja v proizvodnji fosforne bronze.

(2)  Kalcijev fosfid (Ca3P2) je v obliki majhnih, kostanjevo
obarvanih kristalov ali sivih kepic, ki v stiku z vodo sproščajo
vodikove fosfide, ki se spontano vnemajo. Skupaj s kalcijevim
karbidom se uporablja za pomorske signale (samovnetljivi
svetlobni signali za boje).

(3)  Cinkov fosfid (Zn3P2) je siv, strupen prah steklastega
preloma, ki izpušča fosfin in se razkraja na vlažnem zraku.
Uporablja se za uničevan je glodalcev in kobilic, pa tudi v
medicini (namesto fosforja).

(4)  Kositrov fosfid je zelo krhka, srebrnkasto bela trdna snov.
Uporablja se v proizvodnji zlitin.

(5)  Drugi fosfidi, med katerimi je vodikov fosfid (v trdnem ,
tekočem ali plinskem stanju), arzenovi, borovi, silicijevi,
barijevi in kadmijevi fosfidi.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  spojine fosforja in kisika (tar. št. 28.09), fosforja s
halogeni (tar. št. 28.12) in z žveplovo kislino (tar. št. 28.13),

(b)  fosfide platine in drugih plemenitih kovin (tar. št. 28.43)
in

(c)  ferofosfor (železov fosfid) (tar. št. 72.02).


28.49 - KARBIDI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI:

2849.10  - Kalcija

2849.20  - Silicija

2849.90  - Drugi

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Binarne karbide, ki so spojine ogljika z drugo elementom,
elektropozitivnejšo od ogljika. Znani so kot acetilidi in se
uvrščajo v to tar. številko.

Najbolj znani med njimi so:

(1)  Kalcijev karbid (CaC2) - prosojna, brezbarvna, trdna snov,
če je v čistem stanju in neprosojna in siva, če ni v čistem
stanju. Z vodo reagira tako, da daje acetilen. Uporablja se za
proizvodnjo acetilenskega plina in kalcijevega cianamida.

(2)  Silicijev karbid (SiC) (ogljikov silicid) pridobivajo z
obdelavo ogljika in silicijevega dioksida v električni peči. Je v
obliki črnih kristalov, koščkov ali brezoblične mase, lomljen ali
v zrnih. Je težko topen, odporen na kemične reagense in ima
določeno lomilno moč, saj je trd skoraj kot diamant, vendar
precej krhek. Veliko je v uporabi kot brus in kot ognjeodporen
proizvod. Zmešan z grafitom se uporablja za oblaganje električnih
peči ali peči za visoke temperature. Uporablja se tudi za
pridobivanje silicija. ta tar. številka izključuje silicijev
karbid v obliki prahu ali zrna na tekstilni, papirni ali
lepenkasti podlagi ali na podlagi iz drugih materialov (tar. št.
68.05), pa tudi v obliki mlinskega kamna, brusa ali okrolega
brusa na mehanični pogon itd. (tar. št. 68.04).

(3)  Borov karbid (borokarbon) se dobiva z obdelavo grafita in
borove kisline v električni peči. Je v obliki trdih, odsevnih,
črnikavih kristalov. Uporablja se kot sredstvo za brušenje, za
brušenje zidov ter v proizvodnji matric in elektrod.

(4)  Aluminijev karbid (Al4C3) pridobivajo v električnih pečeh s
segrevanjem aluminijevega oksida in koksa. Je v obliki prosojnih,
rumenih kristalov ali luskin. v vodi je topen in pri tem tvori
metan.

(5)  Cirkonijev karbid (ZrC) pridobivajo v električni peči iz
cirkonijevega dioksida in saj. V stiku z zrakom in z vodo
razpada. Uporablja se v proizvodnji žičk za žarnice.

(6)  Barijev karbid (BaC2) ponavadi pridobivajo v električnih
pečeh, Je rjava, kristalna masa, v vodi razpada in pri tem
proizvaja acetilen.

(7)  Volframov karbid (WC ali W2C) pidobivajo v električnih pečeh
iz kovinskega prahu ali iz oksidov in saj. Prah, ki se v vodi ne
topi, je visoke kemične stabilnosti. Ima visoko tališče, je zelo
trd in odporen na toploto. Njegova prevodnost je blizu
prevodnosti kovin in zelo lahko se spaja s ferokovinami.
Uporablja se v trdnih sinteriranih zmeseh, npr. kot aglomerati za
konice orodij (pogosto skupaj z vezivom, kot sta kobalt in
nikelj).

(8)  Drugi karbidi: molibdenov, vanadijev, titanov, tantalov in
niobijev karbid. Pridobivajo jih iz kovinskega prahu ali oksidov
in saj v električnih pečeh. Obstajata tudi kromov in manganov
karbid.

(B)  Karbidi, ki sestoje iz ogljika, kombiniranega z več kot eno
kovino, npr. (Ti,W)C.

(C)  Spojine, ki sestoje iz enega ali več kovinskih elementov,
kombiniranih z ogljikom in z drugimi nekovinskimi elementi, na
primer aluminijev borokarbid, cirkonijev karbonitrid, titanov
karbonitrid itd.

Razmerja elementov v nekaterih izmed teh spojin niso nujno
stehiometrična, vendar pa so mehanske zmesi izključene iz te tar.
številke (tar. št. 38.24).

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a)  binarne spojine ogljika z naslednjimi elementi: s kisikom
(tar. št. 28.11), s halogeni (tar. št. 28.12 ali 29.03), z
žveplom (tar. št. 28.13), s plemenitimi kovinami (tar. št.
28.43), z dušikom (tar. št. 28.51) in z vodikom (tar. št. 29.01),

(b)  zmesi kovinskih karbidov - neaglomerirane ali pripravljene
zmesi za proizvodnjo plošč, palčic itd, za konice orodij (tar.
št. 38.24),

(c) zlitine železa in ogljika iz 72. poglavja, kot je npr, belo
surovo železo, neglede na njihovo vsebnost ferokarbidov in

(d)  zmesi aglomeriranih karbidov v ploščah, palčicah ali v
podobnih oblikah za konice orodij,(tar. št. 82.09).


28.50 - HIDRIDI, NITRIDI, AZIDI, SILICIDI IN BORIDI, KEMIČNO
DOLOČENI ALI NE, RAZEN SPOJIN, KI SO TUDI KARBIDI IZ TAR. ŠT.
28.49

V tej tar. številki so zajete štiri skupine spojin. Vsaka vsebuje
dve ali več prvin, od katerih je ena označena z navedenim pojmom
(vodik, dušik, silicij ali bor), medtem ko so drugi nekovine ali
kovine.

                           (A) HIDRIDI

Najpomembnejši hidrid je kalcijev hidrid (CaH2) (hidrolit).
Pridobivajo ga z neposrednim spajanjem kalcija in vodika. Je bela
masa s kristalnim prelomom, ki se na hladnem razkraja, v stiku z
vodo pa sprošča vodik. Uporablja se kot redukcijsko sredstvo v
proizvodnji sinteriranega kroma iz kromovega klorida.

Obstajajo tudi arzenovi, silicijevi, borovi hidridi, vštevši
natrij-borov hidrid litija (in aluminij-litija), nadalje
natrijev, kalijev, stroncijev, antimonov, nikljev, titanov,
cirkonijev, kositrov, svinčev hidrid itd.

Ta tar. številka izključuje spojine vodika z naslednjimi
elementi: s kisikom (tar. št. 22.01, 28.45, 28.47 in 28.51), z
dušikom (tar. št. 28.11, 28.14 in 28.25), s fosforjem (tar. št.
28.48), z ogljikom (tar. št. 29.01) in z nekaterimi drugimi
nekovinami (tar. št. 28.06 ali 28.11). Paladijevi hidridi in
hidridi drugih plemenitih kovin spadajo v tar. št. 28.43).

                           (B) NITRIDI

(1)  Nekovinski nitridid - borov nitrid (BN), lahek, bel prah,
visoko ognjeodporen. Je toplotni in električni izolator in se
uporablja za oblaganje električnih peči iz za proizvodnjo
talilnih posod. - silicijev nitrid (Si3N4) je sivkastobel prah.

(2)  Kovinski nitridi - aluminijevi, titanovi, cirkonijevi,
hafnijevi, vanadijevi in niobijevi nitridi se pridobivajo ali s
segrevanjem čistih kovin v dušiku pri temperaturi od 1100 stopinj
C do 1200 stopinj C, ali pa s segrevanjem zmesi oksidov in
ogljika v toku dušika in amonijakovega plina pri višji
temperaturi.

Ta tar. številka ne vključuje kombinacij dušika z naslednjimi
elementi: s kisikom (tar. št. 28.11), s halogeni(tar. št. 28.12),
z žveplom (tar. št. 28.13), z vodikom (tar. št. 28.14) in z
ogljikom (tar. št. 28.51). Srebrovi nitridi in nitridi drugih
plemenitih kovina spadajo v tar. št. 28.43, torijevi in uranovi
nitridi pa v tar. št. 28.44.

                            (C) AZIDI

Kovinske azide lahko štejemo za soli dušikovodikove kisline
(HN3).

(1)  Natrijev azid (NaN3) pridobivajo z delovanjem nitrooksida na
natrijev amid, ali pa iz hidrazina, etilnega nitrita in
natrijevega hidroksida. Je v obliki brezbarvnih kosov. V vodi je
topen in se v vlažnem okolju malenkostno razkraja. Nanj zelo
močno vpliva ogljikov dioksid iz zraka. Je občutljiv na uderce
(kot živosrebrni fulminat), vendar je od njega manj občutljiv na
toploto. Uporablja se za proizvodnjo eksploziva in detonatorjev.

(2)  Svinčev azid (PbN6) pridobivajo iz natrijevega azida in
svinčevega acetata. Je v obliki belega kristalnega prahu in je
zelo občutljiv na udarce, hranijo ga v vodi. Uporablja se kot
eksploziv (namesto živosrebrnega fulminata).

                          (D) SILICIDI

(1)  Kalcijev silicid - zelo trda, siva kristalna masa, ki se
uporablja v metalurgiji, za lokalno proizvodnjo vodika in v
proizvodnji dimnih bomb.

(2)  Kromov silicid - obstaja več vrst kromovega silicida, vse so
zelo trde snovi, ki se uporabljajo kot brusi.

(3)  Bakrov silicid (razen baker-silicijevih pred zlitin iz  tar.
št. 74.05) - ponavadi v obliki krhkih ploščic, uporablja se kot
redukcijsko sredstvo za rafinacijo bakra, ki lajša njegovo
oblikovanje in povečuje njegovo trdnost ter odpornost na trganje.
Zmanjšuje nagnjenost bakrovih zlitin k rjavenju in se uporablja
tudi v proizvodnji silicijeve bronze in nikelj- bakrovih zlitin.

(4)  Magnezijevi in manganovi silicidi.

Ta tar. številka ne vključuje kombinacije silicija z naslednjimi
elementi: s kisikom (tar. št. 28.11), s halogenimi elementi (tar.
št. 28.12), z žveplom (28.13), in s fosforjem (tar. št. 28.48).
Ogljikovi silicidi (silikonski karbidi) se uvrščajo v tar. št.
28.49, platinini silicidi in islicidi drugih plemenitih kovin pa
v tar. št. 28.43. Ta tar. številka ne vključuje tudi fero-zlitin
in predzlitin, ki vsebujejo silicij (tar. št. 72.02 ali 74.05) in
aluminij-silicijevih zlitin (76. poglavje) (glej predhodno točko
(A) v zvezi s spojinami silicija in vodika).

                           (E) BORIDI

(1)  Kalcijev borid (CaB6) - pridobivajo ga z elektrolizo zmesi
boratov in kalcijevega klorida. je temen kristalni prah in močno
redukcijsko sredstvo, ki se uporablja v metalurgiji.

(2)  Aluminijev borid - pridobivajo ga v električnih pečeh in je
kristalna masa, ki se uporablja v steklarski industriji.

(3)  Titanovi, cirkonijevi, vanadijevi, niobijevi, tantalovi,
molibdenovi in volframovi boridi se pridobivajo s segrevanjem
zmesi kovinskega prahu in čistega borovega prahu v vakuumu pri
temperaturi med 1800 stopinj C in 2200 stopinj C, ali pa z
obdelavo kovin, uparjenih s pomočjo bora. Ti proizvodi so zelo
trdi in so dobri elektroprevodniki. Uporabljajo se za izdelavo
trdo sinteriranih spojin.

(4)  Magnezijevi, antimonovi, manganovi, železovi boridi itd.

Ta tar. števlika ne vključuje spojin bora z naslednjimi elementi
( s kisikom (tar. št. 28.10, s halogenimi elementmi (tar. št.
28.12), z žveplom (tar. št. 28.13), s plemenitimi kovinami (tar.
št. 28.43), s fosforjem (tar. št. 28.48) in z ogljikom (tar. št.
28.49). (glej predhodne ročke (A), (B) in (C) glede kombinacij z
vodikom, dušikom ali sicilijem).

Ta tar. številka izključuje tudi baker-borove predzlitine (glej
komentar k tar. številki 74.05).


28.51 - DRUGE ANORGANSKE SPOJINE (VKLJUČNO Z DESTILIRANO ALI
ELEKTRONEPREVODNO VODO IN VODO PODOBNE ČISTOČE); UTEKOČINJEN ZRAK
(Z IZLOČENIMI ALI NEIZLOČENIMI ŽLAHTNIMI PLINI); STISNJENI ZRAK;
AMALGAMI, RAZEN AMALGAMOV PLEMENITIH KOVIN

        (A) DESTILIRANA IN ELEKTRONEPREVODNA VODA IN VODA
                         PODOBNE ČISTOČE

Ta tar. številka obsega le destilirano, redestilirano in
elektroosmozno vodo, elektroneprevodno vodo in vodo podobne
čistoče, vševši vodo, mehčano z ionskimi izmenjevalci.

Iz te tar. številke je izključena naravna voda tudi, če je
filtrirana, sterilizirana, prečiščena ali mehčana (tar. št.
22.01). Če je pripravljena kot zdravilo v odmerkih ali pakiranjih
za prodajo na drobno, spada v tar. št. 30.04.

                  (B) RAZNE ANORGANSKE SPOJINE

Anorganski kemični proizvodi, ki niso ne navedeni in ne zajeti v
predhodnih tar. številkah, so vključeni v to tar. številko
(vštevši nekatere ogljikove spojine, navedene v opombi št. 2 k
temu poglavju).

Ta tar. številka obsega:

(1)  Cianogene in halogen cianove spojine (npr. cianogen klorid -
CNCl), cianamid in njegove kovinske derivate (razen kalcijevega
cianamida - tar. št. 31.02 ali 31.05).

(2)  Nekovinske oksisulfide (arzenove, ogljikove, silicijeve) in
nekovinske hidrosulfide (fosforjeve, ogljikove itd). Tiofozgen
(CSCl2) (tiokarbonilklorid, ogljikov diklorsulfid) pridobivajo z
delovanjem klora na ogljikov disulfid. Je rdeča tekočina, ki je
zadušljiva in izzove solzenje, v vodi se topi in se uporablja v
organskih sintezah.

(3)  Alkalne amide. Natrijev amid (NaNH2) pridobivajo z
delovanjem amonijaka na zlitino svinca in natrija, ali pa s
spuščanjem amonijaka v plinastem stanju nad raztaljenim natrijem.
Je kristalna masa roza ali zelene barve, ki v vodi razpade.
Uporablja se v organskih sintezah, v proizvodnji azidov, cianidov
itd. V to tar. številko se uvrščajo tudi kalijevi amidi in amidi
drugih kovin.

(4)  Aminomerkuriklorid (HgNH2Cl) pridobivajo z delovanjem
amonijaka na raztopino merkuriklorida. Je bel prah, ki na
svetlobi preide v sivkastega ali rumenkastega. V vodi ni topen,
je pa strupen. Uporablja se v pirotehniki in v medicini.

(5)  Fosfonijev jodid lahko dobijo z medsebojnim delovanjem
fosforja, joda in vode - je redukcijsko sredstvo.

                (C) TEKOČI ZRAK IN STISNJEN ZRAK

V trgovanju se zrak, spremenjen v tekoče stanje (ca -160oC),
pojavlja v jeklenkah ali v medeninastih kontejnerjih z vakuumskim
plaščem. Lahko povzroči nevarne opekline in spreminja mehke
materiale v krhke. Uporablja se za pridobivanje kisika, dušika in
inertnih plinov s frakcijsko destilacijo. Zaradi naglega
izhlapevanja se v laboratorijih uporablja kot hladilno sredstvo.
Zmešan z lesnim ogljem in z drugimi proizvodi tvori močan
eksploziv, ki se uporablja v rudarstvu.

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1) tekoči zrak, iz katerega so izločeni redki plini in

(2) stisnjeni (komprimirani) zrak.

         (D) Amalgami, razen amalgamov plemenitih kovin

Živo srebro tvori amalgame z več navadnimi kovinami (alkalijske
in zemeljskoalkalne kovine, cink, kadmij, antimon, aluminij,
kositer, baker, svinec, bizmut itd.).

Amalgame je mogoče dobiti:

- z neposrednim delovanjem kovine na živo srebro,

- z elektrolizo kovinskih soli z uporabo živosrebrove katode, ali
pa

- z elektrolizo živosrebrne soli, pri čemer je katoda kovina.

Amalgami, dobljeni z elektrolizo in ki so destilirani pri nizki
temperaturi, se uporabljajo za proizvodnjo pirofornih kovin z
večjo reakcijsko močjo od onih, dobljenih pri visokih
temperaturah. Uporabljajo se v metalurgiji plemenitih kovin.

(1)  Amalgami alkalijskih kovin razkrajajo vodo in pri tem
razvijajo manjšo toploto kot čiste kovine - zaradi tega so boljša
redukcijska sredstva od čistih kovin. Natrijev amalgam se
uporablja za proizvodnjo vodika.

(2)  Aluminijev amalgam uporabljajo kot redukcijsko sredstvo v
organskih sintezah.

(3)  Bakrov amalgam se, z dodatkom majhne količine kositra,
uporablja v zobarstvu. Bakrovi amalgami so kovinski cementi, ki
se s segrevanjem mehčajo, so primerni za oblikovanje in za
popravke porcelana.

(4)  Cinkov amalgam uporabljajo v baterijah, da bi preprečili
korozijo.

(5)  Kadmijem amalgam se izkorišča v zobarstvu in v proizvodnji
volframove žice iz sintrane kovine.

(6)  Antimon-kositrov amalgam se uporablja za "bronzanje" sadre.

Ta tar. številka izključuje amalgame, ki vsebujejo plemenite
kovine - z navadnimi kovinami ali ne (tar. št. 28.43).


                          29. POGLAVJE

                   ORGANSKI KEMIČNI PROIZVODI

OPOMBE:

1.  Če v poimenovanjih tarifnih številk ni določeno drugače,
obsegajo tarifne številke tega poglavja samo:

(a)  izločene kemično določene organske spojine, bodisi da
vsebujejo nečistoče ali ne;

(b)  mešanice dveh ali več izomerov iste organske spojine (bodisi
da vsebujejo nečistoče ali ne), razen mešanic izomerov acikličnih
ogljikovodikov (razen stereoizomerov), bodisi da so nasičeni ali
ne (27. poglavje);

(c)  proizvode iz tar. št. 29.36 do vključno 29.39 ali sladkorne
etre in sladkorne estre in njihove soli iz tar. št. 29.40 ali
proizvode iz tar. št. 29.41, kemično določene ali nedoločene;

(d)  proizvode, navedene pod (a), (b) in (c) te opombe,
raztopljene v vodi;

(e)  proizvode, navedene pod (a), (b) in (c) te opombe,
raztopljene v drugih topilih, ki so dodani samo zaradi varnosti
ali transporta, če proizvod zaradi topila, ki mu je dodano, ne
postane bolj primeren za posebno kot pa za splošno rabo;

(f) proizvode, navedene pod (a), (b), (c), (d) ali (e) te opombe,
z dodanimi stabilizatorji, vključno z dodanimi sredstvi proti
skepljanju, potrebnimi za njihovo ohranjanje ali transport;

(g)  proizvode, navedene pod (a), (b), (c), (d), (e) ali (f) te
opombe, z dodanim sredstvom zoper prašenje ali snovmi, ki dajejo
barvo ali vonj, da bi jih bilo lažje spoznati ali zaradi
varnosti, če proizvodom zaradi teh dodatkov ne zožimo namena
uporabe;

(h)  naslednje proizvode, razredčene do standardne moči, za
izdelavo azo-barvil: diazonijeve soli, "kuplerji", ki se
uporabljajo za te soli, in amine, ki se lahko diazotirajo, in
njihove soli.

2.  V to poglavje ne spadajo:

(a) proizvodi, ki se uvrščajo v tar. št. 15.04, ali surovi
glicerin iz tar. št. 15.20;

(b)  etilalkohol (tar. št. 22.07 ali 22.08);

(c)  metan ali propan (tar. št. 27.11);

(d)  ogljikove spojine, navedene v 2. opombi k 28. poglavju;

(e)  sečnina (tar. št. 31.02 ali 31.05);

(f)  barvila rastlinskega ali živalskega izvora (tar. št. 32.03),
sintetična organska barvila, sintetični organski proizvodi vrst,
ki se uporabljajo kot fluorescenčna belilna sredstva ali kot
luminofori (tar. št. 32.04), ter barve ali druga barvila v
oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št. 32.12);

(g)  encimi (tar. št. 35.07);

(h)  metaldehid, heksametilentetramin in podobne snovi,
pripravljene v različnih oblikah (npr.: tablete, paličice in
podobne oblike), ki se uporabljajo kot gorivo, utekočinjena ali
plinasta goriva v tekočem stanju, ki se uporabljajo v vžigalnikih
za cigarete ali podobnih vžigalnikih, v posodah s prostornino do
300 cm3 (tar. št. 36.06);

(ij) proizvodi, pripravljeni kot polnila za aparate za gašenje
požara in pripravljene protipožarne bombe ali granate iz tar. št.
38.13; proizvodi za brisanje črnila v pakiranjih za prodajo na
drobno iz tar. št. 38.24;

(k)  optični elementi, npr. iz etilendiamintartrata (tar. št.
90.01).

3.  Proizvodi, ki bi se lahko uvrstili v dve ali več tarifnih
številk iz tega poglavja, se uvrstijo v zadnjo po vrsti teh
tarifnih številk.

4.  V tar. št. 29.04 do 29.06, 29.08 do 29.11 in 29.13 do 29.20
zajema katera koli tarifna številka, ki se nanaša na halogenske,
sulfonske, nitro- ali nitrozo- derivate, tudi katere koli
kombinacije ter derivatov, kot so: sulfohalogenski,
nitrohalogenski, nitrosulfonski in nitrosulfohalogenski derivati.

Nitro- in nitrozo- skupine se ne štejejo za "dušikove funkcije"
iz tar. št. 29.29.

V tar. št. 29.11, 29.12, 29.14, 29.18 in 29.22 je "kisikova
funkcija" omejena samo na funkcije (značilnih organskih skupin,
ki vsebujejo kisik), navedene v tar. št. 29.05 do 29.20.

5.  (a)  Estri organskih spojin s kislinsko funkcijo, ki se
uvrščajo v l. do VII. podpoglavje z organskimi spojinami istih
podpoglavij, se uvrščajo s tisto spojino, ki je uvrščena v zadnjo
tarifno številko danega podpoglavja.

(b)  Estri etilalkohola ali glicerina z organskimi spojinami s
kislinsko funkcijo iz I. do VII. podpoglavja se uvrščajo v isto
tarifno številko kot ustrezne spojine s kislinsko funkcijo.

(c)  V skladu s 1. opombo v VI. oddelku in 2. opombo v 28.
poglavju se:

(1)  anorganske soli organskih spojin, kot so spojine s
kislinsko, fenolno ali enolno funkcijo ali organske baze iz I. do
X. podpoglavja ali tar. št. 29.42, se uvrščajo v tarifno številko
ustrezne organske spojine;

(2)  soli, dobljene z reakcijo med organskimi spojinami iz I. do
X. podpoglavja ali tar. št. 29.42, se uvrščajo v ustrezno tarifno
številko po bazi ali kislini (vključno spojine s fenolno ali
enolno funkcijo), iz katerih so dobljene, in ki je zadnja po
vrsti v tem poglavju.

(d)  Alkoholati kovin se uvrščajo v isto tarifno številko kot
ustrezni alkoholi, razen v primeru etanola in glicerina (tar. št.
29.05).

(e)  Halogenidi karboksilnih kislin se uvrščajo v isto tarifno
številko kot ustrezne kisline.

6.  Spojine iz tar. št. 29.30 in 29.31 so organske spojine,
katerih molekule vsebujejo poleg vodikovega, kisikovega ali
dušikovega atoma tudi atome drugih nekovin ali kovin (kot so:
žveplo, arzen, živo srebro ali svinec), neposredno vezane na
ogljikove atome.

Tar. št. 29.30 (organske žveplove spojine) in tar. št. 29.31
(druge organsko-anorganske spojine) ne obsegajo sulfo derivatov
ali halogenskih derivatov (vključno kombiniranih derivatov), ki
imajo poleg vodika, kisika in dušika samo neposredno na ogljik
vezane atome žvepla ali halogenih elementov, ki jim dajejo
lastnosti sulfo derivatov ali halogenskih derivatov (ali
kombiniranih derivatov).

7.  Tar. št. 29.32, 29.33 in 29.34 ne obsegajo epoksidov s tremi
atomi v obroču, ketonperoksidov, cikličnih polimerov aldehidov
ali tioaldehidov, anhidridov polibaznih karboksilnih kislin,
cikličnih estrov polihidroksilnih alkoholov ali fenolov s
polibaznimi kislinami in amidov polibaznih kislin.

Te določbe se uporabljajo le takrat, ko hetero-atomi na položaju
v obroču nastanejo iz postopka ciklizacije ali tukaj navedenih
funkcij.

Opomba k podštevilki

1.  V kateri koli tarifni številki tega poglavja se derivati
kemičnih spojin (ali skupine kemičnih spojin) uvrščajo v isto
podštevilko kot ta spojina (ali skupina spojin), če niso bolj
specifično zajeti v kateri koli drugi podštevilki in če ni
podštevilke s poimenovanjem "drugo" v vrsti ustreznih podštevilk.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Splošno pravilo je, da je to poglavje omejeno na kemično določene
spojine, skladno z določili opombe št. 1 k temu poglavju

                  (A) Kemijsko določene spojine
                 (opomba št. 1 k temu poglavju)

Ločeno kemijsko določena spojina je snov, ki sestoji iz ene
molekulske vrste (na primer: kovalentne ali ionske), katere
sestavo določa stalno razmerje elementov in, ki jo je moč
ponazoriti z določenim strukturnim diagramom. V kristalnem stanju
ustreza molekulska vrsta ponavljajoči se osnovni celici

Ločeno kemično določene spojine, ki vsebujejo še druge snovi,
poljubno dodane med ali po sintezi (vključno tudi prečiščevanje),
so iz tega poglavja izključene. Skladno s tem je na primer:
izključen preparat iz saharina, pomešanega z laktozo z namenom,
da bi bil preparat uporaben kot sladilo (glej komentarska
pojasnila k tar. št. 29.25).

Kemično določene spojine, ki so uvrščene v to poglavje, lahko
vsebujejo nečistoče (opomba 1(a)). Izjema je poimenovanje tar.
št. 29.40, ki se, v razmerju do sladkorjev, omejuje le na kemično
čiste sladkorje.

Pojem "nečistoče" označuje izključno le substance, katerih
povezava s čisto spojino nastane le in neposredno pri procesu
pridobivanja (vštevši prečiščevanje). Te substance lahko
nastanejo zaradi katerihkoli dejavnikov, ki so vplivali na
proces, in so predvsem naslednje:

(a) nereagirane izhodiščne snovi,

(b)  nečistoče, prisotne že v izhodiščnih snoveh,

(c)  reagenti, uporabljeni v procesu pridobivanja spojine
(vštevši v procesu prečiščevanja) in

(d)  vzporedni proizvodi.

Omeniti pa je treba, da take substance ne štejejo za nečistoče v
prav vseh primerih, dovoljenih z opombo 1(a) k temu poglavju. Če
so te substance namenoma puščene v proizvodu z namenom, da bi ga
napravile še posebno primernega za neko vrsto uporabe, potem te
substance ne štejejo za dovoljene nečistoče. Primer: proizvod
sestoji iz metilacetata z metanolom, ki je v metilacetatu namerno
puščen, da bi povečal njegovo primernost kot razredčilo - tak
proizvod je iz tega poglavja izključen in se uvršča v tar. št.
38.14. Za nekatere spojine (npr. za etan, benzen, fenol, piridin)
obstajajo posebna merila čistoče, podana v komentarjih k tar.
številkam 29.01, 29.02, 29.07 in 29.33.

Kemično določene spojine, uvrščene v to poglavje, so lahko
raztopljene v vodi. Skladno z istimi pravili, ki so uporabljena v
splošnih določilih 28. poglavja, tudi to poglavje vključuje
nevodne raztopine in spojine (ali njihove raztopine) z dodanimi
stabilizatorji, agensi zoper prah in z barvili. Primer: stiren,
inhibiran s terciarnim butilkateholom ostane uvrščen v tar.
številki 29.02. Splošna določila k 28. poglavju, ki se nanašajo
na dodajanje stabilizatorjev, agensov zoper prah in barvil, se
uporabljajo mutatis mutandis tudi na kemične spojine iz tega
poglavja. Po istih pravilih, ki veljajo za barvila, lahko te
spojine vsebujejo tudi dodatne vonjave (npr. metilbromid iz tar.
št. 29.03, kateremu so dodane majhne količine kloropikrina).

To poglavje tudi vključuje zmesi izomerov iste organske spojine
(če vsebujejo nečistoče ali ne). To določilo velja samo za zmesi
spojin, ki imajo isto kemično funkcijo (ali funkcije), vendar
obstajajo v svoji naravni obliki ali se pridobivajo tekom iste
sinteze. Vendar pa to poglavje ne vključuje zmesi izomerov
acikličnih ogljikovodikov (razen stereoizomera) - če so nasičeni
ali ne (27. poglavje).

        (B) Razlika med spojinami iz 28. in 29. poglavja

Glej del (B) splošnih določil k 28. poglavju.

Organsko-anorganske spojine, razen tistih, ki so navedene v
opombi št. 2 k 28. poglavju, se uvrščajo v 29. poglavje.

   (C) Proizvodi, ki ostanejo uvrščeni v 29. poglavje, čeprav
                  niso kemično določene spojine

V nadaljevanju so navedene nekatere izjeme pravila, da se 29.
poglavje omejuje la na kemično določene spojine. Te izjeme
vključujejo proizvode, ki so razvrščeni v naslednje tar.
številke:

tar. številka proizvod

29.09         ketonski peroksidi

29.12         ciklični polimeri aldehidov; paraformaldehid

29.19         laktofosfati

29.23         lecitini in drugi fosfoaminolipidi

29.34         nukleinske kisline in njihove soli

29.36         provitamini in vitamini (vštevši koncentrate in      
medsebojne zmesi, v topilu ali ne)

29.37         hormoni

29.38         glikozidi in njihovi derivati

29.39         rastlinski alkaloidi in njihovi derivati

29.40         sladkorni etri in skadkorni estri in njihove soli

29.41         antibiotiki.

To poglavje vključuje tudi diazonijeve soli (glej del (A)
komentarja k tar. št. 29.27), kuplerje, ki se uporabljajo za te
soli in amine, ki se lahko diazotirajo, in njihove soli,
razredčene z npr. nevtralnimi solmi do standardne moči. Namenjene
so za proizvodnjo azo-barv. Lahko so trdne ali tekoče.

  (D) Izključitve nekaterih kemično določenih organskih spojin
                         iz 29. poglavja
                 (opomba št. 2 k temu poglavju)

(1)  Nekatere kemično določene spojine so iz 29. poglavja
izključene tudi, če so kemično čiste. Razen tistih, ki spadajo v
28. poglavje (glej del (B) splošnih določil k temu poglavju),
spadajo k tej skupini še:

(a)  saharoza (tar. št. 17.01); laktoza, maltoza, glukoza in
fruktoza (tar. št. 17.02),

(b)  etilni alkohol (tar. št. 22.07 ali 22.08),

(c)  metan in propan (tar. št. 27.11),

(d)  sečnina (tar. št. 31.02 ali 31.05),

(e)  barvila živalskega ali rastlinskega porekla (npr. klorofil)
(tar. št. 32.03) in

(f)  sintetična barvila (vštevši pigmentna barvila) in sintetični
organski proizvodi, znani kot agensi za beljenje (npr. nekateri
stilbenovi derivati) (tar. št. 32.04).

(2)  Nekatere druge kemično določene spojine, ki bi lahko bile
uvrščene v 29. poglavje, so lahko izključene iz tega poglavja, v
kolikor so pripravljene v določene oblike ali ki bi bili
izpostavljeni določenim postopkom, ki bi njihove kemične sestave
ne spremenili. Ti primeri vključujejo:

(a)  proizvode, primerne za terapevtsko ali profilaktično uporabo
in pripravljene v odmerke ali pakiranja za prodajo na drobno
(tar. št. 30.04),

(b)  proizvode, ki se uporabljajo kot luminoforji, npr.
salicialdizin, katerega lahko obdelujejo tako, da postane
luminiscenčen (tar. št. 32.04),

(c)  barve in druga barvila, pripravljena v oblikah in pakiranjih
za prodajo na drobno (tar. št. 32.12),

(d)  parfumerijske, kozmetične in toaletne pripravke (npr.
aceton), pripravljene v pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št.
od 33.03 do 33.07),

(e)  proizvode, primerne za uporabo kot lepila, pripravljene v
oblikah in pakiranjih, katerih neto teža ne presega 1 kg (tar.
št. 35.06),

(f)  trdna goriva (npr. metalaldehid in heksametilenetramin),
pripravljena v oblikah za uporabo kot goriva in tekoča goriva
(npr. tekoči butan), ki se uporabljajo v vžigalnikih za cigarete
in v podobnih vžigalnikih in v posodah prostornine manj kot 300
kub. centimetrov (tar. št. 36.06),

(g)  hidrokinon in druge nezmešane proizvode za fotografske
potrebe, pripravljene v odmerke za prodajo na drobno in v končni
obliki za fotografsko uporabo (tar. št. 37.07),

(h)  dezinfekcijska sredstva, insekticidi itd., pripravljeni, kot
je opisano v tar. št. 38.08,

(i)  proizvode (npr. ogljikov tetraklorid), pripravljene kot
polnila za aparate za gašenje požarov ali pripravljene za granate
za gašenje požarov (tar. št. 38.13),

(j)  sredstva za odstranjevanje črnil (npr. kloramini iz tar. št.
29.35, razredčeni v vodi), pripravljeni v pakiranjih za prodajo
na drobno (tar. št. 38.24) in

(k)  optične elemente (npr. etilendiamin tartarat) (tar. št.
90.01).

     (E) Proizvodi, ki bi se lahko razvrstili v dve ali več
                  tarifnih številk 29. poglavja
                 (opomba št. 3 k temu poglavju)

Taki proizvodi se uvrščajo v zadnjo izmed tar. številk, ki bi
utegnila veljati. Primer: askorbinska kislina bi lahko štela za
lakton (tar. št. 29.32) ali kot vitamin (tar. št. 29.36) - glede
na to mora biti uvrščena v tar. številko 29.36. Podobno je
alilsterol, ki je ciklični alkohol (tar. št. 29.06), pa tudi
steroid z nemodificirano gonansko strukturo in se uporablja
predvsem zaradi njegovega hormonskega učinka (tar. št. 29.37) -
zaradi tega se uvršča v tar. številko 29.37.

Vendar pa je treba omeniti, da (kot izjemo tega pravila) zadnji
stavek besedila tar. številke 29.40 izrecno izključuje proizvode
iz tar. št. 29.37, 29.38 in 29.39.

     (F) Halogenirani, sulfo, nitro ali nitrozo-derivati in
                       njihove kombinacije
                 (opomba št. 4 k temu poglavju)

Nekatere tar. številke 29. poglavja vključujejo določila za
halogene, sulfo, nitro in nitrozo-derivate. Šteti je treba, da so
s tem zaobsežene katerekoli kombinacije teh derivatov, na primer
sulfohalogenirani, nitrohalogenirani, nitrosulfonirani,
nitrosulfohalogenirani in drugi derivati.

Nitro in nitrozne skupine ni šteti za dušikove funkcije pri
uporabi tar. št. 29.29.

Halogenirani, sulfo, nitro ali nitrozo-derivati so dobljeni z
zamenjavo enega ali več vodikovih atomov v prvotni spojini z enim
ali več halogenimi, sulfo (-SO3H), nitro (-NO2) ali nitrozo (-NO)
skupinami ali s katerokoli njih kombinacijo. Da bi se takšni
derivati lahko uvrstili v to poglavje, morajo ostati vse
funkcionalne skupine (npr. aldehidna, karboksilna kislina, amini)
nedotaknjene.

      (G) Razvrščanje estrov, soli in nekaterih halogenidov
                 (opomba št. 5 s temu poglavju)

(1)  Estri.

Estri, dobljeni iz organskih spojin s kislinskimi funkcijami, ki
spadajo v pododdelke I do VII in iz organskih spojin iz teh
pododdelkov, se uvrščajo s tisto spojino, ki je uvrščena v tar.
številko zadnja po vrsti teh pododdelkov.

Primeri:

(a)  Dietilen glikolacetat (ester, dobljen z reakcijo ocetne
kisline iz tar. št. 29.15 z dietilen glikolom iz tar.
št. 29.09)                                         tar. št. 29.15

(b) Metil benzen sulfat (ester, dobljen z reakcijo benzen
sulfonske kisline iz tar. št. 29.04 z metilnim alkoholom iz tar.
št 29.05)                                          tar. št. 29.05

(c) Butil hidrogenftalat (ester karboksilne kisline, v kateri je
zamenjan vodik iz samo ene COOOH skupine)          tar. št. 29.17

(d) Butil ftalilbutil glikolat (ester, dobljen z reakcijo ftalne
kisline iz tar. št. 29.17 in glikolne kisline iz tar. št. 29.18 z
butilnim alkoholom iz tar. št. 29.05)              tar. št. 29.18

To pravilo ne more veljati za estre spojin s kislinskimi
funkcijami z etilnim alkoholom ali glicerinom, saj se te spojine
ne uvrščajo v 29. poglavje. Take estre je treba uvrstiti po
kislinah, iz katerih so dobljeni.

Primer:

Etilacetat (ester, dobljen z reakcijo ocetne kisline iz tar. št.
29.15 z etilnim alkoholom iz tar. št. 22.07
ali 22.08)                                         tar. št. 29.15

Treba je tudi omeniti, da se sladkorni estri in njihove soli
uvrščajo v tar. št. 29.40.

(2)  Soli.

Skladno z opombo št. 1 k IV. pododdelku in opombo št. 2 k temu
poglavju velja naslednje:

(a)  Anorganske soli organskih spojin, kot so spojine s
kislinsko, fenolno in enolno funkcijo, ali pa organske baze iz
pododdelkov I do X ali iz tar. številke 29.42, se uvrščajo v
ustrezno tar. številko glede na organsko spojino. Te soli se
dobijo z naslednjimi reakcijami:

(i)  Organskih spojin s kislinsko, fenolno ali enolno funkcijo z
anorganskimi bazami.

Primer:

Natrijev metoksioksibenzoat je dobljen z delovanjem
metoksibenzojeve kisline iz tar. št.29.18 na natrijev hidroksid
in se uvrsti v                                    tar. št. 29.18.

Soli te vrste so lahko dobljene tudi z delovanjem estra kislin
maloprej naštetih vrst, z anorganskimi bazami.

Primer:

n-Butilni bakrov ftalat (sol, dobljena z delovanjem butil vodik
ftalata iz tar. št. 29.17 na bakrov hidroksid)     tar. št. 29.17


(ii)  organskih baz z anorganskimi kislinami

Primer:

Dietilamin hidroklorid (sol, dobljena z delovanjem dietilamina iz
tar. št. 29.21 s solno kislino iz tar. št. 28.06)  tar. št. 29.21

(b)  Soli, dobljene med organskimi spojinami iz pododdelkov I do
X ali iz tar. št. 29.42, se uvrščajo v ustrezno tar. številko
baze ali kisline (vštevši spojine s fenolno ali enolno funkcijo),
iz katerih so dobljene, in to vselej v zadnjo od tistih, ki se v
poglavju vrstijo po zaporedju.

Primera:

 Anilin acetat (sol, dobljena z delovanjem ocetne kilsine iz tar.
št. 29.15 na anilin iz tar. št. 29.21)             tar. št. 29.21

 Metilamin fenoksiacetat (sol, dobljena z delovanjem metilamina
iz tar. št. 29.21 na fenoksi ocetno kislino iz
tar. št. 29.18)                                    tar. št. 29.21

(3)  Halogenidi karbonskih kislin.

Taki halogenidi se uvrščajo v isto tar. številko kot ustrezne
kisline.

Primer: izobutril klorid se uvršča (kot izobuterna kislina,
kateri ustreza) v tar. št. 29.15.

                     (H) Uvrščanje derivatov

Uvrščanje derivatov kemičnih spojin na ravni tarifnih številk
mora slediti uporabi Temeljnih pravil. Opomba št. 3 k temu
poglavju se uporablja, če bi se nek derivat lahko uvrščal v dve
ali več tarifnih številk.

Znotraj katerekoli izmed tarifnih številk tega poglavja se
derivati uvrščajo na podlagi Opombe k tarifnim podštevilkam št.
1.

                  (IJ) Spojeni sistemi obročev

Spojen sistem obročev je tisti, v katerem sta vsaj dva obroča s
samo eno skupno vezjo in s samo dvema skupnima atomoma

Takšni sistemi se pojavljajo v molekulah policikličnih spojin
(t.j. policikličnih ogljikovodikov, heterocikličnih spojin, v
katerih sta spojena dva ciklična obroča s skupno stranjo z dvema
sosednjima atomoma.

Primeri:

< glej prilogo - Slike: stran 1 >

V kompleksnih sistemih obročev je lahko spoj na več kot eni
strani katerega koli obroča. Policiklične spojine, v katerih
imata dva obroča samo dva skupna atoma, imenujemo "orto spoji".
Na drugi strani pa imenujemo policiklične spojine , v katerih ima
en obroč samo dva skupna atoma z vsakim izmed dveh ali več obroči
zveznega niza obročev, "orto in peri spoji". Naslednji primeri
prikazujejo ta dva tipa spojenih sistemov obročev:

< glej prilogo - Slike: stran 2 >

Po drugi trani pa spodnji primer kaže mostni kinolin (ne spojen).

< glej prilogo - Slike: stran 3 >


                          I. PODODDELEK

     OGLJIKOVODIKI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- IN
                        NITROZO-DERIVATI

29.01

ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI

2901.10 - Nasičeni

  - Nenasičeni:

2901.21 -- etilen

2901.22 -- propen (propilen)

2901.23 -- buten (butilen) in njegovi izomeri

2901.24 -- buta-1,3-dien in izopren

2901.29 -- drugo

Aciklični ogljikovodiki so spojine, ki vsebujejo samo ogljik in
vodik, ki v svoji strukturi nimajo obroča. Lahko se razvrstijo v
dve skupini:

(A) Nasičeni aciklični ogljikovodiki

(B)  Nenasičeni aciklični ogljikovodiki

              (A) NASIČENI ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI

Nasičeni aciklični ogljikovodiki tvorijo homologno vrsto, katero
lahko predstavlja splošna formula (CnH2n+2). V velikih količinah
se nahajajo v naravi in so najpomembnejše sestavine nafte.

Osnovni ogljikovodik je metan (CH4) z enim atomom ogljika. Vendar
se metan, prav tako pa tudi propan (C3H8) s tremi atomi ogljika,
uvrščata v tar. št. 27.11 tudi, če sta kemično čista.

Nasičeni ogljikovodiki, ki spadajo v to tar. številko,
vključujejo:

(1)  Etan (C2H6) z dvema atomoma ogljika;

V to tar. številko se uvršča le etan čistoče najmanj 95 vol. %,
proizvod - etan nižje čistoče se uvršča v tar. št. 27.11.

(2)  Butan (C4H10) s štirimi atomi ogljika

(3)  Pentan  (C5H12) s petimi ogljikovimi atomi

(4)  Heksan  (C6H14) s šestimi ogljikovimi atomi

(5)  Heptan  (C7H16) s sedmimi ogljikovimi atomi

(6)  Oktan  (C8H18) z osmimi ogljikovimi atomi

(7)  Nonan  (C9H20) z devetimi ogljikovimi atomi

(8)  Dekan (C10H22) z desetimi ogljikovimi atomi

(9)  Pentadekan (C15H32) s petnajstimi ogljikovimi atomi

(10) Triakontan (C30H62) s tridesitimi ogljikovimi atomi

(11)  Heksakontan (C60H122) s šestdesetimi ogljikovimi atomi

Ti nasičeni ogljikovodiki so v vodi netopni. Pri normalni
temperaturi in pritisku so ogljikovodiki, ki vsebujejo do štiri
atome ogljika, v plinastem stanju; ogljikovodiki z do petnajst
ogljikovimi atomi so v tekočem stanju, ogljikovodiki z večjim
številom ogljikovih atomov pa so ponavadi v trdnem stanju.

En ali več vodikovih atomov v teh molekulah lahko zamenjajo
alkilni radikali (npr. metil, etil, propil); na ta način ima
izobutan (dimetilpropan, trimetilpropan) isto molekularno formulo
kot običajni butan.

Najpomembnejša ogljikovodika iz te tar. številke v industriji in
v trgovini sta etan in butan, ki se nahajata kot spremljajoča
plina v naravni nafti in v naravnem plinu.

Da se lahko ta dva nasičena ogljikovodika uvrstita v to tar.
številko, morata biti v obliki kemično določenih spojin,
dobljenih ali z rafinacijo nafte ali naravnega plina, ali pa s
sintezo (glede meril za čistočo etana glej predhodno besedilo pod
(1). Vendar pa ta tar. številka izključuje surovi butan, surove
naftne pline in podobne surove plinaste ogljikovodike iz tar. št.
27.11.

             (B) NENASIČENI ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI

Ti nenasičeni aciklični ogljikovodiki vsebujejo po dva, štiri,
šest itd. atomov vodika manj, kot pa nasičeni aciklični
ogljikovodiki z istim številom ogljikovih atomov. Iz tega izhaja
prisotnost dvojnih ali trojnih vezi.

(1)  Monoetilenski ogljikovodiki.

Monoetilenski ogljikovodiki tvorijo homologno vrsto,
predstavljeno s splošno formulo (CnH2n). Nahajajo se v
proizvodih, pridobljenih s termičnim razstavljanjem številnih
organskih spojin (svetleči plin, proizvodi crackiranja nafte
itd.), lahko pa so tudi proizvedeni s sintezo.

(a)  Prvi členi teh vrst, pretežno v plinskem stanju, so:

(i)  Etilen (eten) (C2H4) - brezbarvni plin, šibkega vonja po
etru in močnimi anestetskimi lastnostmi. Uporablja se v
proizvodnji mnogih organskih spojin (npr. etilen-oksida, etil-
benzena, sintetičnega etanola, polietilena itd.).

Da ga lahko uvrstimo v to tar. številko, mora biti čistoče
najmanj 95 vol. %, računano na anhidrirani proizvod. Etilen
manjše čistoče se uvršča v tar. št. 27.11).

(ii)  Propen (propilen) (C3H6) - brezbarven, zelo vnetljiv plin,
dušljivec.

Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti čistoče
najmanj 90 vol. %, računano na anhidrirani proizvod. Propilen
manjše čistoče se uvršča v tar. št. 27.11.

(iii)  Buteni (butileni) (C4H8)

Da jih smemo uvrstiti v to tar. številko, morajo biti ti nasičeni
ogljikovodiki v obliki kemično določenih spojin. Vendar pa ta
tar. številka izključuje vse surove ogljikovodike iz tar. št.
27.11.

V običajnem trgovanju se ti proizvodi pojavljajo v tekoči obliki
in pod pritiskom.

(b)  Monoetilenski ogljikovodiki, ki vsebujejo od 5 do 15 atomov
ogljika, so tekoči. Najpomembnejši med njimi so:

(i)  Penteni (amileni),

(ii)  Hekseni,

(iii)  Hepteni in

(iv)  Okteni.

(c)  Členi vrste, ki vsebujejo več kot 15 atomov ogljika, so v
trdnem stanju.

(2)  Polietilenski ogljikovodiki.

Polietilenski ogljikovodiki tvorijo vrste z dvema ali več
dvojnimi vezmi in vključujejo:

(a)  propadien (alen) (C3H4),

(b)  buta-1,2-dien (1,2-butadien, metilalen) (C4H6),

(c)  buta-1,3-dien (1,3-butadien) (C4H6) - brezbarven in zelo
vnetljiv plin in

(d)  izopren ali 2-metilbuta-1,3-dien (C5H8) - brezbarvna, zelo
vnetljiva tekočina.

(3)  Acetilenske vrste.

Acetilenski ogljikovodiki vsebujejo ali eno trojno vez
(monoacetileni s splošno formulo CnH2n-2), ali pa več kot eno
trojno vez (poliacetileni).

Najpomembnejši proizvod je acetilen (C2H2), brezbarvni plin
značilnega vonja. Iz njega je moč s sintezo dobiti številne
proizvode (npr. ocetno kislino, aceton, izopren, kloroocetno
kislino, etanol).

Prevaža se vselej v acetonovi raztopini in pod pritiskom, v
jeklenkah, napolnjenih z diatomitom in se ga kljub temu uvršča v
to tar. številko (glej opombo 1(e) k temu poglavju).

Drugi členi te vrste so:

(a)  Propin (alilen, metilacetilen) in

(b)  Butin ali etilacetilen.

(4)  Etil-acetilenski ogljikovodiki.

V svojih molekulah vsebujejo etilenske in acetilenske vezi.

Najpomembnejša med njimi sta vinilacetilen (acetilen, v katerem
je en atom vodika zamenjan z vinilno skupino) in
metilvinilacetilen (v katerem sta oba vodikova atoma zamenjana -
eden z vinilno skupino, drugi z metilno skupino).


29.02

CIKLIČNI OGLJIKOVODIKI

 - Cikloalkani, cikloalkeni in cikloterpeni:

2902.11 -- cikloheksan

2902.19  -- drugi

2902.20 - Benzen

2902.30 - Toluen

 - Ksileni:

2902.41 -- o-ksilen

2902.42 -- m-ksilen

2902.43 -- p-ksilen

2902.44 -- izomeri ksilenov v mešanici

2902.50 - Stiren

2902.60 - Etilbenzen

2902.70 - Kumen

2902.90 - Drugi

Ciklični ogljikovodiki so spojine, ki vsebujejo samo ogljik in
vodik in imajo najmanj en obroč v svoji strukturi. Lahko jih
razdelimo v tri kategorije:

(A)  Ciklani in cikleni

(B)  Cikloterpeni

(C)  Aromatski ogljikovodiki

                     (A) CIKLANI IN CIKLENI

Ciklani in cikleni so ogljikovodiki, ki ustrezajo splošni formuli
CnH2n, če so nasičeni (monociklični ciklani), in splošni formuli
CnH2n-x (v kateri je lahko x = 2, 4, 6 itd.), kadar so
policiklični ciklani ali kadar so nenasičeni (cikleni).

(1)  Monociklični ciklani vključujejo polimetilen in naftenske
ogljikovodike, ki so nahajajo v nekaterih naftah, kot npr.:

(a)  Ciklopropan (C3H6) - plin,

(b)  Ciklobutan (C4H8) - plin,

(c)  Ciklopentan (C5H10) - tekočina in

(d)  Cikloheksan (C6H12) - tekočina.

(2) Policiklični ciklani vključujejo:

(a)  Dekahidronaftalin (C10H18) - brezbarvna tekočina, katero
uporabljajo za barve in lake, za politure itd.

(b)  Spojine s premoščeno vezjo, kot 1,4,4a,5,6,7,8,8a-
oktahidroekso-1,4-endo-5,8-dimetanonaftalen (C12H16), iz katerega
pridobivajo pesticid HEOD (dieldrin).

(c)  Spojine "kletkaste" strukture, kot je npr.
pentaciklo(5.2.1.02.6.03.9.05.8) dekan (C10H12), iz katerega se
izpelje formula dodekaklorpentaciklo(5.2.02.6.03.9.05.8) dekan.

(3)  Cikleni vključujejo:

(a)  ciklobuten (C4H6) - plin,

(b)  ciklopenten (C5H8) - tekočina,

(c)  cikloheksen (C6H10) - tekočina,

(d)  ciklooktatetraen (C8H8) - tekočina in

(e) azilen (C10H8) - v trdnem stanju.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje sintetičnih karotenov, ki
se uvrščajo v tar. št. 32.04.

                        (B) CIKLOTERPENI

Cikloterpeni ne odstopajo od osnovne kemične strukture ciklena in
imajo splošno formulo (C5H8)n, pri čemer je število n lahko 2 ali
več. Pojavljajo se v rastlinskem svetu v obliki dišečih in
hlapljivih tekočin, kot so npr.:

(1)  Pinen, ki je sestavina terpentinskega alkohola borovega
olja, cimetovega olja itd. Je brezbarvna tekočina.

(2)  Kamfen, ki se nahaja v muškatovem olju, v semenih grenke
pomaranče itd.

(3)  Limonen, ki se nahaja v olju citrusovih sadežev; dipenten,
ki je mešani optični izomer limonena. Surovi dipenten je iz te
tar. številke izključen (tar. št. 38.05).

Ta tar. številka izključuje tudi eterična olja (tar. št. 33.01),
smolno, lesno in sulfatno olje, pridobljeno z destilacijo ali
kako drugače iz iglavcev (tar. št. 38.05).

                   (C) AROMATSKI OGLJIKOVODIKI

Te spojine nastajajo iz benzena, ki sestoji iz 6 atomov ogljika
in 6 atomov vodika, razvrščenih v 6CH skupin, ki tvorijo
šestčlenski obroč, znan kot benzenovo ali aromatsko jedro.

(I)  Ogljikovodiki z enim benzenovim obročem - vključujejo
benzen in njegove homologe.

(a)  Benzen (C6H6) se nahaja v plinu kamenega premoga, v
nekaterih naftah in v tekočih proizvodih suhe destilacije
številnih organskih spojin, bogatih z ogljikom (kameni premog,
lignit itd.). Pridobivajo ga tudi sintetično. V čistem stanju je
brezbarvna in gibka tekočina, ki lomi svetlobo in je hlapljiva
ter vnetljiva. Je aromatičnega vonja. Lahko topi smole, masti,
eterična olja, kavčuk itd. Iz benzena se s sintezo pridobivajo
številni proizvodi (je kancerogena snov!).

V to tar. številko ga smemo uvrstiti, če je po teži 95%-ne ali
večje čistoče. Benzeni manjše čistoče so izključeni (tar. št.
27.07).

(b)  Toluen (metilbenzen) (C6H5CH3) je derivat benzena, v katerem
je en atom vodika zamenjan z metilno skupino. Pridobivajo ga z
destilacijo lahkega olja iz katrana kamenega premoga, ali pa s
cikliranjem acikličnih ogljikovodikov. Je brezbarvna, gibka
tekočina, ki lomi svetlobo in je vnetljiva in aromatičnega vonja,
podobnega benzenovemu.

V to tar. številko ga smemo uvrstiti, če je po teži 95%-ne
čistoče ali večje. Tolueni manjše čistoče so izključeni (tar. št.
27.07).

(c)  Ksilen (dimetilbenzen) (C5H4(CH3)2) je derivat benzena, v
katerem sta dva atoma vodika zamenjana z dvema metilnima
skupinama. Obstajajo trije izomeri: orto-ksilen, meta-ksilen in
para- ksilen. Ksilen je bistra in vnetljiva tekočina, ki se
nahaja v lahkem olju katrana kamenega premoga.

Da lahko ksilen uvrstimo v to tar. številko, mora vsebovati po
teži 95 % ali več ksilenovega izomera, pri čemer izomeri štejejo
skupaj. Ksilen manjše čistoče je iz te tar. številke izključen
(tar. št. 27.07).

(d)  Drugi aromatski ogljikovodiki sestoje iz benzenovega obroča
in ene ali več stranskih verig - odprtih ali zaprtih. Obsegajo:

(1)  Stiren (C6H5.CH=CH2) - oljnata, brezbarvna tekočina, ki se
uporablja predvsem za proizvodnjo plastičnih mas (polistirena) in
sintetičnega kavčuka.

(2)  Etilbenzen (C6H5.C2H5) - brezbarvna, vnetljiva in gibka
tekočina, ki se nahaja v katranu kamenega premoga in se ponavadi
pridobiva iz benzena ali etilena.

(3)  Kumen (C6H5.CH(CH3)2) - brezbarvna tekočina, ki se nahaja v
nekaterih naftah. Uporablja se za proizvajanje fenolov, acetona,
alfa-metilstirena in etilena.

(4)  p-Cimen (CH3.C6H4.CH(CH3)2) - v obilju se nahaja v nekaj
eteričnih oljih. Je brezbarvna tekočina prijetnega vonja.

 Surovi p-cimen je izključen (tar. št. 38.05).

(5)  Tetrahidronaftalin (tetralin) (C10H12) - pridobivajo ga s
katalitskim hidrogeniranjem naftalina. Je brezbarvna tekočina
vonja, podobnega terpenovemu. Uporablja se kot razredčilo.

(II)  Ogljikovodiki z dvema ali več nekondenziranimi benzenovimi
obroči.

(a)  Difenil (C6H5.C6H5) je v obliki svetlikastih belih kristalov
prijetnega vonja. Uporablja se predvsem za pridobivanje klorovih
derivatov (plastifikatorjev), kot hladilna tekočina (čist ali
zmešan z difenil-etrom) in kot moderator v jedrskih reaktorjih.

(b)  Difenilmetan (C6H5.CH2.C6H5) je ogljikovodik z dvema
benzenovima prstanoma, vezana na metilensko skupino (CH2).
Kristalizira v brezbarvne iglice, je močnega vonja, ki spominja
na geranij. Uporablja se v organskih sintezah.

(c)  Trifenilmetan (CH(C6H5)3) je metan, pri katerem so trije
vodikovi atomi zamenjani s tremi benzenovimi obroči.

(d)  Terfenili so mešani izomeri terfenila, katere uporabljajo
kot hladilna sredstva in kot moderatorje v jedrskih reaktorjih.

(III)  Ogljikovodiki z več kondenziranimi benzenovimi obroči.

Ti ogljikovodiki vsebujejo dva ali več benzenovih obročev, ki so
med seboj sprijeti, na primer:

(a)  Naftalin (C10H8), ki nastane s kondenzacijo dveh benzenovih
prstanov. Nahaja se v katranu premoga, v nafti, v premogovem
plinu, lignitovem katranu itd. Kristalizira v fine bele luskine
in je značilnega vonja.

Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti njegova
kristalizacijska točka najmanj 79,4 stopinj C. Naftalin manjše
čistoče je iz te tar. številke izključen (tar. št. 27.07).

(b)  Fenatren (C14H10), ki nastane s kondenzacijo treh benzenovih
prstanov. Je eden izmed proizvodov destilacije katrana kamenega
premoga. Je v obliki finih, brezbarvnih in fluoroscenčnih
kristalov.

V to tar. številko se uvršča samo, če je kemično določena spojina
v čistem ali v trgovsko čistem stanju. Surovega se uvršča v tar.
št. 27.07.

(c)  Antracen (C14H10) prav tako nastane s kondenzacijo treh
benzenovih obročev. Nahaja se v katranu kamenega premoga. Je v
obliki brezbarvnih kristalov rumenkastega prahu s škrlatnomodro
fluoroscenco.

Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti 90%-ne ali
večje čistoče. Antracen manjše čistoče je izključen (tar. št.
27.07).

 Ta tar. št. vključuje še naslednje ogljikovodike:

(1)  Acenafen,

(2)  Metilantracene,

(3)  Fluoren,

(4)  Fluoranten in

(5)  Piren.

Ta tar. številka izključuje tiste dodecilbenzene in
nonilnaftaline, ki so mešani alikilarin-ogljikovodiki (tar. št.
38.17).


29.03

HALOGENSKI OGLJIKOVODIKI DERIVATI

 - Nasičeni klorirani derivati acikličnih ogljikovodikov

2903.11 -- monoklormetan (metilklorid) in monokloretan
(etilklorid)

2903.12 -- diklormetan (metilenklorid)

2903.13 -- kloroform (triklormetan)

2903.14 -- ogljikov tetraklorid

2903.15 -- 1,2-dikloretan (etilendiklorid)

2903.16 -- 1,2-diklorpropan (propilen-diklorid) in diklorbutani

2903.19 -- drugi

 - Klorirani derivati nenasičenih acikličnih ogljikovodikov:

2903.21 -- vinilklorid (kloretilen)

2903.22 -- trikloretilen - C2HCl3

2903.23 -- tetraklor etilen (perkloretilen) - C2Cl4

2903.29 -- drugi

2903.30 - Fluorirani, bromirani ali jodirani derivati acikličnih
ogljikovodikov

 - Halogenirani derivati acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo
dva ali več
 različnih halogenskih elementov

2903.41 - - triklorofluorometan - (CFC - 11)

2903.42 - - diklorodifluorometan - (CFC - 12)

2903.43 - - triklorotrifluoroetani - (CFC - 113)

2903.44 - - diklorotetrafluoroetani in klorpentafluoretan

2903.45 - - drugi perhalogenirani derivati, samo z fluorom in
klorom

2903.46 - - bromoklorodifluorometan, bromotrifluorometan in
dibromtetrafluoroetani

2903.47 - - drugi perhalogenirani derivati

2903.49 - - drugi

 - Halogenirani derivati ciklanskih, ciklenskih in
cikloterpenskih ogljikovodikov:

2903.51 -- 1,2,3,4,5,6-heksaklorcikloheksan

2903.59 -- drugi

 - Halogenirani derivati aromatičnih ogljikovodikov:

2903.61 --  klorbenzen, o-diklorbenzen in p-diklorbenzen

2903.62 --  heksaklorbenzen in DDT (1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-
klorfenil)etan)

2903.69 --  drugi

Te spojine se dobijo z zamenjavo enega ali več atomov vodika v
strukturni formuli z enakim številom atomov halogenov (fluora,
broma, joda in klora).

    (A) NASIČENI KLORIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  Klorometan (metilklorid) je brezbarvni plin, katerega
ponavadi prevažajo v tekočem stanju v jeklenkah. Uporablja se kot
hladilno sredstvo, za anastezijo in v organskih sintezah.

(2)  Diklormetan (metilenklorid) je toksična, brezbarvna in
hlapljiva tekočina, ki se uporablja v organskih sintezah.

(3)  Kloroform (triklormetan) je brezbarvna, hlapljiva tekočina
značilnega vonja, in se je uporabljal kot anestetik, kot topilo
in v organskih sintezah.

(4)  Ogljikov tetraklorid je brezbarvna tekočina, ki se uporablja
za gašenje požarov in kot topilo za žveplo, olje, mast, lak,
smole, nafto itd.

(5)  Kloretan (etilklorid) se pojavlja v plinastem ali
utekočinjenem stanju v posebnih kontejnerjih. Uporablja se kot
anestetik.

(6)  1,2-Dikloretan (etilendiklorid) je brezbarvna in toksična
tekočina. Uporabljajo jo kot topilo.

(7)  1,2-Diklorpropan (propilen diklorid) je brezbarvna in
stabilna tekočina. Je vonja, podobnega vonju kloroforma.
Uporabljajo ga v organskih sintezah in kot topilo za masti, olja,
voske, gumo in smole.

(8)  Diklorbutani.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  kloroparafine, v kolikor so zmesi kloriranih derivatov.
Kloroparafini so trdne snovi z lastnostmi umetnih voskov in se
uvrščajo v tar. št. 34.04, medtem ko se tekoči kloroparafini
uvrščajo v tar. št. 38.24, in

(b)  proizvode, pripravljene kot polnila za aparate za gašenje
požarov ali kot granate za gašenje požarov (tar. št. 38.13).

   (B) NENASIČENI KLORIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  Vinil klorid (kloretilen) je plin z vonjem po kloroformu.
Pojavlja se v tekočem stanju v jeklenih posodah. Uporabljajo ga
za proizvodnjo polivinilklorida iz tar. št. 39.04.

(2)  Triklor etilen je brezbarvna tekočina z vonjem po
kloroformu. Je topilo za lake, olja in masti, uporablja pa se v
organskih sintezah.

(3)  Tetraklor etilen (perkloretilen) je brezbarvna tekočina.
Uporablja se kot topilo pri suhem čiščenju.

(4)  Viniliden klorid.

         (C) FLUORIRANI, BROMIRANI ALI JODIRANI DERIVATI
                    ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  Bromometan (metilbromid) se pojavlja v plinastem stanju ali
utekočinjen v posebnih kontejnerjih. Uporablja se za gašenje
požarov in kot hladilno sredstvo.

(2)  Bromoetan (etilbromid) je tekočina z vonjem, podobnim vonju
kloroforma. Uporabljajo ga v organskih sintezah.

(3)  Bromoform je brezbarvna tekočina značilnega vonja, ki se
uporablja kot pomirjevalo.

(4)  Alilbromid.

(5)  Jodometan (metiljodid) in jodoetan (etiljodid) sta tekočini,
ki se uporabljata v organskih sintezah.

(6)  Dijodometan (metilenjodid).

(7)  Jodoform se pojavlja v obliki rumenega prahu ali rumenih
kristalov značilnega vonja, uporabljajo ga v medicini kot
antiseptik.

(8)  Aliljodid (3-jodopropen).

Ta tar. številka izključuje proizvode, pripravljene kot polnjenja
za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov
iz tar. št. 38.13.

  (D) HALOGENIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV, KI IMAJO
                 DVA ALI VEČ RAZLIČNIH HALOGENOV

Trgovino s triklorofluormetanom (CFC-11), diklorodifluormetanom
(CFC-12), triklorotrifluoretanom (CFC-113),
diklorotetrafluoroetanom (CFC-114), kloropentafluoroetanom (CFC -
115), bromoklorodifluorometanom - HALON 1211,
bromotrifluoroetanom in dibromotetrafluoroetanom - HALON 2402
nadzira Montrealski protokol o snoveh, ki načenjajo ozonski
plašč.

Ta tar. številka izključuje proizvode, pripravljene kot polnjenja
za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov
(tar. št. 38.13).

        (E) HALOGENIRANI DERIVATI CIKLANSKIH, CIKLENSKIH
                IN CIKLOTERPENSKIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  1,2,3,4,5,6-Heksaklorocikloheksan - bel ali rumenkast prah
ali luskine. Je zelo močan insekticid.

(2)  Halogenirani derivati ciklopropana ali ciklobutana.

(3)  Oktaklorotetrahidro-4.7-endometilenindan - prav tako močan
insekticid.

(4)  Halogeni derivati ogljikovodikov celičaste strukture, kot je
npr. dodekaklorpentaciklon (5.2.1.02.6.03.9.05.8) dekan.

(5)  Halogeni derivati cikloterpena, kot sta npr. klorokamfen in
bornilklorid.

       (F) HALOGENIRANI DERIVATI AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  Klorobenzen je vnetljiva tekočina šibko aromatičnega vonja.
Uporablja se v organskih sintezah, pa tudi kot topilo za lake,
smole in bitumne.

(2)  o-Diklorobenzeni - brezbarvne tekočine.

(3)  m-Diklorbenzen - brezbarvna tekočina.

(4)  p-Diklorbenzen - v obliki belih kristalov. Uporablja se kot
insekticid in kot vmesni proizvod v proizvodnji barv.

(5)  Heksaklorbenzen - v obliki belih kristalov, ki se v vodi ne
topijo.

(6)  1,1,1-Trikloro-2,2-di(p-klorfenil)etan in
diklorodifeniltrikloretan (DDT) sta v obliki brezbarvnih
kristalov. Ima insekticidne lastnosti.

(7)  Benzilklorid - brezbarvna tekočina prijetnega vonja. Je
močan solzivec. Uporabljajo ga v organskih sintezah.

(8)  Monofluoronaftalini - v obliki gibke tekočine (a) ali
hlapljivih kristalov (b). Imajo vonj po naftalinu in se
uporabljajo v organskih sintezah, kot plastifikatorji itd.

(9)  1,4-Dihidronaftalin - v obliki odsevnih brezbarvnih
kristalov. Oktaklornaftalin - v obliki odsevnih rumenkastih
kristalov. Uporabljata se kot insekticida.

Tekoči poliklornaftalini se v to tar. številko uvrščajo le, v
kolikor niso zmesi. Če so v trdnem stanju ali če so zmesi in
imajo lastnosti umetnih voskov, so iz te tar. številke izključeni
(tar. št. 34.04).

(10) Bromostiren.

Ta tar. številka izključuje poliklordifenile, ki so zmesi
kloriranih derivatov. Če so v trdnem stanju in z lastnostmi
umetnih voskov, spadajo v tar. št. 34.04, v tekočem stanju pa v
tar. št. 38.24.


29.04

SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI OGLJIKOVODIKOV, HALOGENIRANI
ALI NEHALOGENIRANI

2904.10 -  Derivati, ki vsebujejo samo sulfo- skupine, njihove
soli in etil estri

2904.20 -  Derivati, ki vsebujejo samo nitro- ali nitrozo-
skupine

2903.90 -  Drugi

                       (A) SULFO-DERIVATI

To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več atomov vodika
zamenjanih z ustreznim številom sulfonskih skupin (-SO3H).
Ponavadi jih imenujejo sulfonske kisline. Ta tar. številka
vključuje tudi soli in etil estre sulfonskih kislin (glej opombo
5(b) k temu poglavju).

(1)  Sulfo-derivati acikličnih ogljikovodikov:

(a)  etilensulfonska kislina in

(b)  etansulfonska kislina

(2)  Sulfo-derivati cikličnih ogljikovodikov:

(a)  benzensulfonske kisline,

(b)  toluensulfonske kisline (katere včasih zmotno imenujejo
benzilsulfonske kisline),

(c)  ksilensulfonske kisline,

(d)  benzendisulfonske kisline in

(e)  naftalinsulfonske kisline.

                       (B) NITRO-DERIVATI

To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več vodikovih atomov
zamenjanih z ustreznim številom nitro skupin (-NO2).

(1)  Nitro-derivati acikličnih ogljikovodikov:

(a)  nitrometan,

(b)  nitroetan,

(c)  nitropropan in

(d)  trinitrometan.

(2)  Nitro-derivati cikličnih ogljikovodikov:

(a)  nitrobenzen (mirbanino olje) - v obliki odsevnih rumenih
kristalov ai rumenkaste oljnate tekočine z vonjem po grenkem
mandlju. Uporablja se v parfumeriji, v proizvodnji mil, v
organskih sintezah in kot denaturant itd.,

(b)  m-dinitrobenzen - v obliki brezbarvnih iglic ali kosmov.
Uporablja se v proizvodnji eksploziv,

(c)  nitrotoluen (orto, meta in para),

(d)  2,4-dinitrotoluen - v obliki kristalov, ki se uporabljajo v
proizvodnji eksploziva,

(e)  2,4,6-trinitrotoluen - močan eksploziv,

(f)   5-terciarnibutil-2,4,6-trinitrometaksilen (ksilenov mošus)
- uporablja se v parfumeriji in

(g)  nitroksilen, 3-terciarnibutil-2.6-dinitro-para-cimen
(cimenov mošus), nitronaftalen itd.

                       C) NITROZO-DERIVATI

To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več atomov vodika
zamenjanih z ustreznim številom nitrozo skupin (-NO), na primer:

(1)  Nitrozobenzen in

(2)  Nitrozotoluen (orto, meta in para).

                 (D) SULFOHALOGENIRANI DERIVATI

To so ogljikovodikovi derivati, katerih molekule vsebujejo eno
ali več sulfonskih skupin (-SO3H), ali pa njihove soli ali etil
estre ter je enega ali več halogenov, ali druge halosulfonske
skupine.

Sem sodijo:

(1)  Klor-, brom- in jodobenzensulfonske kisline (orto, meta,
para),

(2)  Klor-, brom- in jodobenzendisulfonske kisline,

(3)  Klornaftalinsulfonske kisline in

(4)  Toulenparasulfonilklorid (p-toulensulfonil klorid).

                 (E) NITROHALOGENIRANI DERIVATI

To so derivati ogljikovodikov, katerih molekule vsebujejo eno ali
več nitro skupin (NO2) in enega ali več halogenov, na primer:

(1)  Trikloronitrometan ali kloropikrin,

(2)  Jodotrinitrometan (jodopikrin),

(3)  Kloronitrometan,

(4)  Bromonitrometan,

(5)  Jodonitrometan,

(6)  Kloronitrobenzen in

(7)  Kloronitratoluen.

                  (F) NITROSULFONIRANI DERIVATI

To so derivati, katerih molekule vsebujejo eno ali več nitro
skupin (-NO2) in eno ali več sulfo skupin (-SO3H) ali njihove
soli ali etil estre.

(1)  Nitrobenzensulfonske in di- in trinitrobenzensulfonske
kisline,

(2)  Nitrotoluensulfonske in di- in trinitrotoluensulfonske
kisline,

(3)  Nitronaftalinsulfonske kisline in

(4)  Dinitrostilbensulfonske kisline.

    (G) NITROSULFOHALOGENIRANI IN DRUGI SESTAVLJENI DERIVATI

To so derivati spojin vrst, ki zgoraj niso navedene, na primer
takšnih z eno ali več nitro skupinami (-NO2), sulfo skupinami (-
SO3H) ali njihovimi solmi ali etil estri ter z enim ali več
halogeni. Značilni primeri so  sulfonirani derivati
klornitrobenzenov, klornitrotoluenov itd.


                         II. PODODDELEK

       ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI
                        NITROZO- DERIVATI

29.05

ACIKLIČNI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO - ALI
NITROZO - DERIVATI

 - Nasičeni enohidroksilni alkoholi:

2905.11 -- metanol (metilalkohol)

2905.12 -- propan-1-ol (propilalkohol) in propan-2-ol (izopropil-
alkohol)

2905.13 -- butan-1-ol (n-butilalkohol)

2905.14 -- drugi butanoli

2905.15  -- pentanol (amilalkohol) in njegovi izomeri

2905.16 -- oktanol (oktilalkohol) in njegovi izomeri

2905.17 -- dodekan-1-ol (laurialkohol), heksadekan-1-ol
(cetilalkohol) in oktadekan- 1-ol (stearilalkohol)

2905.19 -- drugi

 - Nenasičeni enohidroksilni alkoholi:

2905.22 -- aciklični terpenski alkohol

2905.29 -- drugi

 - Dioli:

2905.31 -- etilenglikol (etandiol)

2905.32 -- propilenglikol (propan-1,2-diol)

2905.39 -- drugi

 - Drugi večhidroksilni alkoholi:

2905.41 -- 2-etil-2-(hidroksimetil)propan-1,3-diol
(trimetilolpropan)

2905.42 -- pentaeritriol

2905.43 -- manitol

2905.44 -- D-glucitol (sorbitol)

2905.45 -- glicerin

2905.49 -- drugi

2905.50 - Halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati
acikličnih alkoholov

Aciklični alkoholi so derivati acikličnih ogljikovodikov, ki
nastanejo z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov s
hidroksilno skupino. To so kisikove spojine, ki reagirajo s
kislinami in pri tem tvorijo spojine, znane kot estri.

Alkoholi so lahko primarni (vsebujejo značilno skupino  - CH2OH),
sekundarni (z značilno skupino CH.OH, ali pa terciarni, ki
vsebujejo značilno skupino  C.OH.

Ta tar. številka vključuje aciklične alkohole in njihove
halogenske, sulfo, nitro, nitrozo, sulfohalogene,
nitrohalogenske, nitrosulfo ali nitrosulfohalogenske derivate
(npr. monoklorhidrini glicerina in etilenglikola).
Aldehidbisulfitske spojine in ketonbisulfitske spojine se
uvrščajo kot sulfoderivati alkohola (npr. aldehid natrijevega
bisulfita, formaldehid natrijevega bisulfita, baldrijanov aldehid
natrijevega bisulfita in aceton natrijevega bisulfita). Ta tar.
številka vključuje tudi alkoholate kovin iz alkoholov iz te tar.
številke in iz etanola ali glicerina.

Ta tar. številka izključuje etanol (etilni alkohol), kemično čist
ali ne (glej komentar k tar. št. 22.07 ali 22.08).

              (A) NASIČENI MONOHIDROKSILNI ALKOHOLI

(1)  Metanol (metilni alkohol) pridobivajo s suho destilacijo
lesa ali s sintezo. Čisti metanol je gibka, brezbarvna in
vnetljiva tekočina značilnega vonja. Uporablja se v organskih
sintezah, kot topilo, v industriji barvil in v proizvodnji
eksploziva, farmacevtskih proizvodov itd. Lesna nafta (surovi
metilni alkohol), dobljena s suho destilacijo lesa, je iz te tar.
številke izključena (tar. št. 38.07).

(2)  Propanol (propilni alkohol) in propandiol (izopropilni
alkohol) sta brezbarvni tekočini. Slednjega pridobivajo s sintezo
iz propilena in se uporablja v proizvodnji acetona in
metakrilata, kot topilo itd.

(3)  Butanol (n-butilni alkohol) in drugi butanoli (4 izomeri) so
brezbarvne tekočine. Uporabljajo se v organskih sintezah in kot
topila.

(4)  Pentanol (amilni alkohol) in njegovi izomeri. Obstaja osem
različnih izomerov. Fermentacijski amilni alkohol pridobivajo
pretežno iz patoke (znan tudi kot olje melase, patočno olje,
krompirjevo olje itd. - tar. št. 38.24).; patoka je zadnje, kar
priteče iz kotla pri kuhanju žganja) in ki se dobi pri
rektifikaciji etilnega alkohola. Amilni alkoholi se lahko
pridobivajo tudi s sintezo plinastih ogljikovodikov, ki nastajajo
pri crackiranju nafte.

(5)  Heksanoli in heptanoli (heksilni in heptilni alkohol).

(6)  Oktanol (oktilni alkohol) in njegovi izomeri.

(7)  Dodekanol (laurilni alkohol), heksadekanol (cetilni alkohol)
in oktadekanol (stearilni alkohol).

Ta tar. številka ne vključuje mastnih alkoholov čistoče, manjše
od 90 %, računane na težo suhega proizvoda (tar. št. 38.23).

             (B) NENASIČENI MONOHIDROKSILNI ALKOHOLI

Ti alkoholi vključujejo:

(1)  Alilni alkohol,

(2)  Etilpropalilni alkohol (2-etil-2-heksen-1-ol),

(3)  Oleilni alkohol in

(4)  Aciklične terpenske alkohole, npr. fitol. Terpenski alkoholi
se skoraj popolnoma pretvarjajo v hidroaromatske spojine in se
nahajajo v nekaterih eteričnih oljih. Taki alkoholi so npr.
geraniol, citronelol, linalol, rodinol in nerol in se uporabljajo
v parfumeriji.

           (C) DIOLI IN DRUGI POLIHIDROKSILNI ALKOHOLI

(I)  Dioli

(1)  Etilenglikol (etandiol) je brezbarvna tekočina v obliki
sirupa, katere vonj rahlo nadražuje. Uporablja se v proizvodnji
nitroglikola (eksploziva), kot topilo za lake, kot sredstvo zoper
zmrzovanje in v organskih sintezah.

(2)  Propilenglikol (propan-1,2-diol) - brezbarvna, viskozna in
higroskopična tekočina.

(II)  Drugi polihidroksilni alkoholi

(1) Glicerol (propan-1,2,3-triol). Glicerol, znan tudi kot
glicerin je lahko dobljen s prečiščevanjem surovega glicerina
(t.j. z destilacijo, ionsko izmenjavo) ali pa sintetično iz
propilena.

Glocerol je sladkega okusa, večinoma je brez barve in vonja,
včasih pa je lahko tudi bledo rumenkast.

Za uvrstitev v to tar. št. mora biti glicerol čistoče 95% ali
več, računano na maso suhega proizvoda. Glicerol manjše čistoče
(surovi glicerol) je iz te tar. Številke izključen (tar. št.
15.20).

(2) 2-Etil-2-(hidroksimetil)propan-1,3-diol (trimetilpropan) -
uporablja se v proizvodnji lakov in alkidnih smol, sintetičnih
sušljivih olj, uretanskih pen in premazov.

(3)  Pentaeritritol - bel kristalni prah, ki se uporablja v
proizvodnji eksploziva in plastičnih mas.

(4)  Manitol - v obliki belega kristalnega prahu ali zrnc. Nahaja
se v rastlinskem svetu (sok Fraxinus ornusa) in se pridobiva s
sintezo. Uporabljajo ga kot laksativ (za čiščenje) in v
proizvodnji eksploziva (manitol heksanitrat).

(5)  D-glucitol (sorbitol) - v obliki belega kristalnega in
higroskopičnega prahu. Uporablja se v parfumeriji, v proizvodnji
askorbinske kisline (ki se uporablja v medicini) in kot
površinsko aktivno sredstvo, kot nadomestek za glicerin, kot
vlažilec (sredstvo za uravnavanje vlažnosti).

aD2O = 0-1,5 stopinj(optična sučnost) za kristalizirajoči

aD2O = 1,5-3 stopinj (optična sučnost) za nekristalizirajoči
(tar. št.38.24) ph.EUR

(6)  Pentantriol, heksantriol itd.

Ta tar. številka izključuje sorbitol iz tar. št. 38.24.

       (D) HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI
                        ACIKLIČNIH SPOJIN

(1)  Kloral hidrat (CCl3H(OH)2 (2,2-trikloro-etan-1,1-diol). Je v
obliki brezbarvnih toksičnih kristalov. Uporablja se kot
hiptonično sredstvo in v organskih sintezah.

(2)  Trikloro-terciarni-butilni alkohol, ki se uporablja v
medicini in

(3)  Etklorvinol - psihotropna substanca (glej spisek na koncu
29. poglavja).


29.06

CIKLIČNI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-ALI
NITROZO-DERIVATI

 - Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski:

2906.11 -- mentol

2906.12 -- cikloheksanol, metilcikloheksanoli in
dimetilcikloheksanoli

2906.13 -- steroli in inozitoli

2906.14 -- terpinoli

2906.19 -- drugi

 - Aromatski:

2906.21  -- benzilalkohol

2906.29 -- drugo

      (A) CIKLANSKI ALI CIKLOTERPENSKI ALKOHOLI IN NJIHOVI
         HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

(1)  Mentol - sekundarni alkohol, ki je glavna sestavina mete in
je v obliki kristalov. Uporablja se kot antiseptik, za lokalno
anestezijo in pri boleznih dihalnih poti.

(2)  Cikloheksanol, metil in dimetilcikloheksanoli - so
značilnega vonja po kafri. Uporabljajo se kot topila za lake.
Dimetilcikloheksanol se uporablja v proizvodnji mil.

(3)  Steroli - aciklični alkoholi, nasičeni ali nenasičeni, po
strukturi pa tako, kot so dobljeni iz ogljikovodikov perihidro-
1,2-ciklopentanofenantrenske hidroksilne skupine, vezane na
tretji ogljik, z metilno skupino na 10. in 13. ogljik in za bočno
verigo iz 8 do 10 ogljikovih atomov, vezanih na 17. ogljik.
Steroli so v obilju v živalskem svetu (zoosteroli) in v
rastlinskem svetu (fitosteroli). Najpomembnejši med njimi je
holesterol, katerega pridobivajo iz hrbteničnega mozga živine in
iz volnene masti. Dobivajo ga tudi iz žolča, predstavlja pa tudi
vzporedni proizvod pri ekstakciji lecitina iz jajčnega rumenjaka.
Je v obliki odsevnih in brezbarvnih ploščic, ki se v vodi ne
tope.

Ta tar. številka izključuje ergosterol, ki se nahaja v gobah in v
rženih rožičkih in je provitamin, iz katerega pridobivajo vitamin
D2 z ultravijoličnim sevanjem. Tako ergosterol kot vitamin D2 se
uvrščata v tar. št. 29.36.

(4)  Inozitoli - sestavine telesnih tkiv. Obstaja devet različnih
izomernih oblik inozitola. Pojavlja se v obliki belih kristalov
in so zelo razširjeni v rastlinskem in živalskem svetu.

(5)  Terpineoli - zelo pomembni alkoholi, ki se uporabljajo kot
osnove za parfume, kot je npr. parfum "španski bezeg" itd.
Nahajajo se v naravi v prostem stanju, ali pa esterificirani v
številnih eteričnih oljih (npr. v kardamonovem, v olju sladke
pomaranče, pomarančinega cveta, semen grenke pomaranče, sladkega
majarona, muškata, terpentina, rdečega lovorja, kafre itd.).

Komercialni terpineol je ponavadi zmes izomerov, vendar ostaja
uvrščen v to tar. številko (glej opombo št. 1(b). Je brezbarvna,
oljnata tekočina, katero včasih uporabljajo kot baktericid. Trdni
izomer se uporablja v medicini, lahko pa tudi kot baktericid.

(6)  Terpin - pridobivajo ga sintetično in je v obliki belih
kristalov. Terpinov hidrat pridobivajo iz terpentina in je v
obliki brezbarvnih kristalov. Je aromatičen. Uporabljajo ga v
medicini in za proizvodnjo terpineola.

(7)  Borneol (borneova kafra) - alkohol, ki ustreza ketonski
kafri. Videz in vonj sta podobna videzu in vonju naravne kafre.
Je kristalna in bela, včasih rjavkasta masa, ki pri sobni
temperaturi hlapi.

(8)  Izoborneol - v obliki listastih kristalov in predstavlja
prehodno stanje pri spreminjanju alfapinena v kafro.

(9)  Sanatol - glavna sestavina olja sandalovca.

      (B) AROMATSKI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-,
                   NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

Aromatski alkoholi vsebujejo hidroksilno skupino (-OH) in se ne
vežejo na aromatske obroče, temveč na bočne verige.

(1)  Benzilni alkohol (fenilmetanol, fenilkarbinol) se nahaja v
prostem stanju ali estrificiran v jasminovem in tuberozinem olju,
pa tudi v stiraksu in tolubalzamu. Je brezbarvna tekočina
prijetnega, aromatičnega vonja. Uporabljajo jo v organskih
sintezah, v proizvodnji lakov, barvil, umetnih vonjav itd.

(2)  2-Feniletanol (feniletilni alkohol) - tekočina, glavna
sestavina rožnega olja.

(3)  3-Fenilpropanol (fenilpropilni alkohol) - nahaja se v
stiraksu, v benzoinski gumi s Sumatre in v olju kitajskega
cimeta. Je gosta in brezbarvna tekočina s šibkim vonjem po
hijacintah.

(4)  Cinamilni alkohol - nahaja se v tekočem stiraksu in v peru-
balzamu. Kristalizira v iglice z vonjem po hijacintah.

(5)  Difenilmetanol (difenilkarbinol, benzhidrol) - kristalizira
v iglice.

(6)  Trifenilmetanol (trifenilkarbinol) - je v kristalni obliki.
Predstavlja sorodno snov neke pomembne skupine barv, iz katere
sta tudi aurin, rosanilin itd.

V smislu te tar. skupine se spojine aldehid-bisulfitov in spojine
keton-bisulfitov uvrščajo kot sulfonirani derivati alkohola. Ta
tar. številka vključuje alkoholate kovin cikličnih alkoholov.


                         III. PODODDELEK

     FENOLI, FENOLNI ALKOHOLI IN NJIHOVI SULFO-, NITRO- ALI
                        NITROZO-DERIVATI

29.07

FENOLI; FENOLNI ALKOHOLI

 - Monofenoli:

2907.11 -- fenol (hidroksibenzen) in njegove soli

2907.12 -- krezoli in njihove soli

2907.13 -- oktilfenol, nonilfenol in njihovi izomeri; njihove
soli

2907.14 -- ksilenoli in njihove soli

2907.15 -- naftoli in njihove soli

2907.19 -- drugi

  - Polifenoli:

2907.21 -- rezorcin in njegove soli

2907.22 -- hidrokinon (kinol) in njegove soli

2907.23 -- 4,4-izopropilidendifenol (bisfenol-A, difenilolpropan)
in njegove soli

2907.29 -- drugo

2907.30 - Fenol alkoholi

Fenoli nastanejo z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov
benzenovega obroča s hidroksilno skupino (-OH).

Zamenjava enega vodikovega atoma daje monohidroksilne fenole
(monofenoli), zamenjava dveh ali več vodikovih atomov daje
polihidroksilne fenole (polifenoli).

Ta zaporedna zamenjava se lahko odraža na enem ali večih
benzenovih obročev.

V prvem primeru nastanejo mononuklearni fenoli, v drugem pa
polinulearni fenoli.

Hidroksilna skupina se lahko vnese tudi v benzenove homologe; iz
toluena tako dobivajo fenolov homolog, znan kot kreozol, iz
ksilola pa ksileol.

Ta tar. številka vključuje soli in alkoholate kovin fenolov in
fenolnih alkoholov.

                  (A) MONONUKLEARNI MONOFENOLI

(1)  Fenol (hidroksibenzen) (C6H5.OH) pridobivajo s frakcijsko
destilacijo katrana premoga, ali pa s sintezo. Je v obliki belih
kristalov značilnega vonja, ki na svetlobi prehajajo v rdečkaste.
Lahko so tudi v raztopini. Fenol je antiseptično sredstvo, ki se
uporablja v farmaciji. Uporabljajo ga tudi v proizvodnji
eksploziva, sintetičnih smol, plastičnih materialov, mehčalcev in
barv.

Da bi se uvrstil v to tar. številko, mora biti 90%-ne ali večje
čistoče. Fenol manjše čistoče je izključen (tar. št. 27.07).

(2)  Krezoli (CH3-C6H4-OH). Ti fenoli nastajajo iz toluena in se
nahajajo v različnih razmerjih v olju katrana kamenega premoga.
Ortokrezol je bel kristalni prah značilnega vonja po fenolu, je
nestabilen in s staranjem prehaja v rjav prah. Metakrezol je
brezbarvna ali rumenkasta oljnata tekočina, ki močno lomi svelobo
in ima vonj po kreozotu. Parakrezol je brezbarvna kristalna masa,
ki na svetlobi prehaja v rdečkasto, nato pa v rjavkasto. Ima vonj
po fenolu.

Da smemo mešane krezole uvrstiti v to tar. številko, morajo
vsebovati po teži najmanj 95 % krezola, pri čemer vsi izomeri
krezola štejejo skupaj. Krezoli manjše čistoče se uvrščajo v tar.
št. 27.07.

(3)  Oktilfenol, nonilfenol in njihovi izomeri.

(4)  Ksilenoli ((CH3)2-C6H3-OH) so fenolni derivati ksilena.
Znanih je šest izomerov, ki se dobivajo iz katrana kamenega
premoga.

Da smemo posamezne ali mešane ksinelole uvrstiti v to tar.
številko, morajo vsebovati po teži najmanj 95 % ksinelola, pri
čemer štejejo vsi njegovi izomeri skupaj. Ksineloli manjše
čistoče so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 27.07).

(5)  Timol (5-metil-2-izopropilfenol) se nahaja v olju materine
dušice. Je v obliki brezbarvnih kristalov z vonjem po materini
dušici. Uporablja se v medicini, v parfumeriji itd.

(6)  Karvakrol (2-metil-5-izopropilfenol) je izomer timola,
katerega pridobivajo iz origanovega olja. Je viskozna tekočina
ostrega vonja.

                  (B) POLINUKLEARNI MONOFENOLI

(1)  Naftoli (C10H7-OH) se pridobivajo iz naftalina. Obstajata
dva izomera:

(a)  a-Naftol - v obliki brezbarvnih, odsevnih kristalnih iglic,
v obliki sivih kosov ali belega prahu neprijetnega vonja, ki
spominja na fenol. Je toksičen in ga uporabljajo v organskih
sintezah (barve...).

(b)  b-Naftol - v obliki odsevnih, brezbarvnih kosmov ali
kristalnega prahu, ki je lahko bel ali blede roza barve. Njegov
vonj rahlo spominja na fenol. Uporablja se za iste namene kot
alfanaftol, poleg tega pa še v medicini in kot antioksidant za
gumo itd.

(2)  o-Fenilfenol.

                         (C) POLIFENOLI

(1)  Resorcinol (metadihidroksilbenzen) je dihidroksilni fenol. V
vodi kristalizira v ploščice ali iglice. Je brezbarven, vendar v
stiku z zrakom prehaja v rjavo barvo. Ima šibak vonj po fenolu.
Uporablja se v proizvodnji sintetičnih barv in eksploziva, v
medicini in v fotografiji.

(2)  Hidrokinon (kinol, paradihidroksibenzen) je v obliki
majhnih, odsevnih, kristalnih kosmičev. Uporabljajo ga v
proizvodnji organskih barv, v medicini in v fotografiji ali pa
kot antioksidanta, predvsem v proizvodnji gume.

(3)  4,4-Izopropildendifenil (bisfenol-A, difenilpropan) - v
obliki belih luskin.

(4)  Pirokatehol (ortodihidroksibenzen) se pojavlja v obliki
brezbarvnih, odsevnih, kristalnih iglic ali ploščic, šibkega
vonja po fenolu. Uporablja se za pripravo farmacevtskih in
fotografskih proizvodov itd.

(5)  Heksilrezorcinol.

(6)  Heptilrezorcinol.

(7)  2,5-Dimetil-kinon (2,5-dimetilhidrokinon).

(8)  Pirogalol se pojavlja v majhnih luskinah ali v obliki
odsevnega, belega, kristalnega prahu, ki je lahek in brez vonja.
V stiku z zrakom in svetlobo zlahka preide v rjavo barvo in je
toksičen. Uporabljajo ga za proizvodnjo barv, kot sredstvo za
jedkanje, v fotografiji itd.

(9)  Fluroglucinol se pojavlja v obliki velikih kristalov, ki
fluorescirajo v vodni raztopini. Uporablja se kot reagens v
kemičnih analizah, v medicini, v fotografiji itd.

(10) Hidroksihidroksinon (1,2,4-trihidroksibenzen) - drobceni
brezbarvni kristali ali prah, ki na svetlobi potemni.

(11) Dihidroksinaftalin (C10H6.(OH)2). Ta pojem označuje skupino
desetih spojin, ki se dobijo z zamenjavo dveh vodikovih atomov v
obroču naftalinove molekule z dvema hidroksilnima skupinama.
Nekatere med temi spojinami se uporabljajo v proizvodnji barv.

                       (D) FENOL ALKOHOLI

Fenol alkoholi nastanejo iz benzenovega obroča tako, da se en
vodikov atom zamenja s fenolno hidroksilno skupino, drugi vodikov
atom, ki ni v benzenovem obroču, pa z alkoholno hidroksilno
skupino. Glede na to imajo fenol alkoholi značilnosti tako
alkoholov kot fenolov.

Najpomembnejši med njimi je salinegin (salicilni alkohol)
(OH.C6H4CH2.OH), ki nastopa v obliki belih kristalov in se
uporablja v medicini kot sredstvo proti bolečinam in proti
vročini (antipiretik).


29.08

HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI FENOLOV IN  FENOL
ALKOHOLOV

2908.10 - Derivati, ki vsebujejo samo halogenske skupine in
njihove soli

2908.20 - Derivati, ki vsebujejo samo sulfo skupine, njihove soli
in estri

2908.90 - Drugo

Pridobivajo se iz fenola in fenolnih alkoholov z zamenjavo enega
ali več vodikovih atomov s halogensko, sulfonsko skupino (-SO3H)
ali z nitrozno skupino (-NO), ali pa tudi s katerokoli
kombinacijo.

                     (A) HALOGENSKI DERIVATI

(1)  o-Klorofenol - tekočina močnega vonja

(2)  m-Klorofenol - brezbarvni kristali

(3)  p-Klorofenol - kristalna masa neprijetnega vonja

Vsi trije proizvodi se uporabljajo v organskih sintezah (npr. v
barvah).

(4)  p-kloro-m-kreozol (paraklorometakrezol) - dezinfekcijski
proizvod brez vonja, slabo topen v vodi, vendar se zlahka
emulgira z milom.

(5)  Klorokinol (klorohidrokinol).

                       (B) SULFO-DERIVATI

(1)  Fenolsulfonske kisline (HO-C6H4-SO3H) - pridobivajo se s
sulfoniranjem fenolov.

(2)  Naftosulfonske kisline - pridobivajo jih z neposrednim
sulfoniranjem naftena ali z drugimi postopki s pomočjo sinteze.
Pomenijo pomembno skupino spojin, ki se uporablja za proizvodnjo
barv in vključujejo:

(a)  1-Naftol-4-sulfonsko kislino (Neville-Wintherjeva kislina) -
je v obliki prozornih kosmov ali v obliki rumenkastobelega prahu.

(b)  2-Naftol-6-sulfonsko kislino (Schaefferjeva kislina) - v
obliki rozastobelega prahu

(c)  2-Naftol-7-sulfonsko kislino (F-kislina) - v obliki belega
prahu

(d)  1-NAftol-5-sulfonsko kislino - nestabilni kristali

(e)  2-Naftol-8-sulfonsko kislino (kroceinska kislina) - v obliki
rumenkastobelega prahu.

                       (C) NITRO-DERIVATI

(1)  Orto-meta-in para nitro-fenoli (HO-C6H4-NO2) - v obliki
rumenkastih kristalov, ki se uporabljajo za proizvodnjo organskih
barvil in farmacevtskih proizvodov.

(2)  Dinitro-fenoli (HO.C6H3.(NO2)2) - v obliki kristalnega
prahu, uporabljajo se za proizvodnjo eksploziva, žveplenih barv
itd.

(3)  Trinitro-fenol - pikrinska kislina (HO.C6H2.(NO2)3) - v
obliki odsevnih rumenih kristalov brez vonja. Kristali so
toksični in se uporabljajo za zdravljenje opeklin, pa tudi kot
eksploziv. Njegove soli so znane kot pikrati.

(4)  Dinitro-ortokrezoli.

(5)  Trinitroksilenoli.

                      (D) NITROZO-DERIVATI

(1)  Orto-meta in para-nitrozo-fenoli. Dejstvo, da lahko nitrozo-
fenoli reagirajo v tavtomerni obliki hinonoksima, ne vpliva na
njihovo razvrščanje v to tar. številko.

(2)  Nitrozo-naftoli.


                         IV. PODODDELEK

      ETRI, PEROKSIDI ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV, PEROKSIDI
  KETONOV, EPOKSIDI S TRIČLENIM OBROČEM, ACETALI IN POLACETALI
   IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

29.09

ETRI, ETER-ALKOHOLI, ETER-FENOLI, ETER-ALKOHOL-FENOLI, PEROKSIDI
ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV, PEROKSIDI KETONOV (KEMIČNO DOLOČENI
ALI NEDOLOČENI) IN NJIHOV HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-ALI NITROZO-
DERIVATI

  - Aciklični etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali
nitrozo-derivati:

2909.11 -- dietileter

2909.19 -- drugo

2909.20 -  Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski etri in
njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati

2909.30 -  Aromatski etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro-
ali nitrozo-derivati

  -  Eter-alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali
nitrozo-derivati

2909.41 -- 2,2-oksidietanol (dietilenglikol, digol)

2909.42 -- monometil etri etilenglikola ali dietilenglikola

2909.43 -- monobutil etri etilenglikola ali dietilenglikola

2909.44 -- drugi monoalkalni etri etilenglikola ali
dietilenglikola

2909.49 -- drugo

2909.50 -  Eter-fenoli, eter-alkohol-fenoli in njihovi
halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati

2909.60 - Peroksidi alkoholov, peroksidi etrov, peroksidi ketonov
in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati

                            (A) ETRI

Etre lahko štejemo za alkohole ali fenole, v katerih je en
vodikov atom zamenjan z ogljikovodikovim radikalom (alkil ali
aril). Njihova splošna formula je (R-O-R'), pri čemer sta lahko R
in R' ista ali različna.

Etri so zelo stabilne in nevtralne snovi. Če radikali pripadajo
aciklični vrsti, so tudi etri aciklični, ciklični radikali pa
tvorijo ciklične etre. Prvi eter v aciklični vrsti je plinast,
drugi etri pa so hlapljive tekočine značilnega etrovega vonja.
Višji členi so tekočine, včasih tudi trdne snovi.

(I)  Simetrični aciklični etri

(1)  Dietileter (C2H5.OC2H5) je brezbarvna tekočina, ki lomi
svetlobo in je značilnega močnega vonja. Je zelo hlapljiva in
vnetljiva. Uporablja se za anestezijo in v organskih sintezah.

(2)  Di(kloretil)eter ali diklordietileter,

(3)  Diizoprolileter,

(4)  Dibutileter in

(5)  Diamileter (dipentileter).

(II)  Nesimetrični aciklični etri

(1)  Etilmetileter,

(2)  Etilizopropileter,

(3)  Butiletileter in

(4)  Pentiletileter.

(III)  Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski etri

(IV)  Aromatski etri

(1)  Anizol (C6H5.OCH) (metilfenileter) je brezbarvna tekočina
prijetnega vonja, ki se uporablja v organskih sintezah (npr. za
sintetične vonjave in kot topilo ter zdravilo zoper gliste).

(2)  Fenetol (etilfenileter) (C6H5.OC2H5).

(3)  Difenileter (C6H5.OC6H5) je v obliki brezbarvnih kristalnih
iglic z vonjem po geraniju, uporablja se v parfumeriji.

(4)  1,2-difenoksietan (etilenglikoldifenileter).

(5)  Anetol, ki se nahaja v janeževem olju. Pojavlja se v obliki
majhnih kristalov pri temperaturi pod 20 stopinj C, pri višjih
temperaturah pa je to gibka tekočina, ki močno diši po janeževem
olju.

(6)  Dibenzil eter.

(7)  Nitrofenetoli - nitrirani derivati fenetola. o-onitrofenetol
je rumeno olje, p-nitrofenetol pa je v obliki kristalov.

(8)  Nitroanizoli - nitrirani derivati anizola. Ortonitroanizol
je tekoč, medtem ko so para- in meta-nitroanizoli listasti
kristali. Trinitroanizol je zelo močan eksploziv.

(9)  2-Terciarni butil-5-metil-4,6-dinitroanizol je v obliki
rumenih kristalov z vonjem po ambrinem olju in naravnem mošusu
(Ambette musk).

(10) Betanaftil metil- in etil etri (umetno neroli-olje) sta v
obliki brezbarvnega kristalnega prahu z vonjem, podobnim vonju
olja pomarančnih cvetov.

(11) Metil etri metakrezola in butilmetakrezoli.

(12) Fenil tolil etri.

(13) Ditolil etri.

(14) Benzil etil etri.

                        (B) ETER-ALKOHOLI

Eter-alkoholi nastanejo iz polihidroksilnih skupin ali iz
fenolnih alkoholov z zamenjavo vodika iz hidroksilne skupine
fenola (če gre za fenolne alkohole), ali pa iz ene izmed
hidroksilnih skupin alkohola (če gre za hikroksilne alkohole) z
alkilnim ali arilnim radikalom.

(1)  2,2-Oksidietanol (dietilenglikol, diogol) je brezbarvna
tekočina, ki se uporablja v organskih sintezah, kot topilo za
gume in smole, za proizvodnjo eksploziva in plastičnih materialov
itd.

(2)  Monometil, monoetil, monobutil in drugi monoalkiletri
etilenglikola ali dietilenglikola,

(3)  Monofeniletri etilenglikola ali dietilenglikola,

(4)  Anizilni alkohol ter

(5)  Gvaetolin (INN) (glicerin mono(2-etoksifenil)eter);
gvajafenizin (INN) (glicerin mono(2-metoksifenil)eter).

             (C) ETER-FENOLI IN ETER-ALKOHOL-FENOLI

Te spojine nastanejo iz dihidroksilnih fenolov ali iz fenolnih
alkoholov z zamenjavo vodikovega atoma iz hidroksilne skupine
alkohola (če gre za fenolne alkohole) ali pa ene izmed
hidroksilnih skupin fenola (če gre za dihidroksilne fenole) z
alkilnim ali arilnim radikalom.

(1)  Gvajakol se nahaja v katranu bukovega lesa. Je glavna
komponenta lesnega kreozota. Pojavlja se v obliki brezbarvnih
kristalov značilnega, aromatičnega vonja. Če je gvajakol enkrat
stopljen, potem kot tekočina tudi ostane. Uporablja se v medicini
in v organskih sintezah.

(2)  Sulfogvajakol (INN) (kalijev gvajakolsulfonat) je fin prah,
ki se na veliko uporablja v medicini.

(3)  Eugenol pridobivajo iz nageljnovih žbic in je brezbarvna
tekočina z vonjem po nageljnovih žbicah.

(4)  Izoeugenol pridobivajo sintetično iz eugenola. Je sestavina
muškatnega olja.

(5)  Pirokateholmonoetileter (gvaetol) se nahaja v olju švedskega
bora. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov aromatičnega
vonja.

  (D) PEROKSIDI ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV IN PEROKSIDI KETONOV

To so spojine vrst RO.OH in RO.OR, pri čemer je "R" organski
radikal. Predstavnika teh skupin sta npr. etilhidroperoksid in
dietilperoksid.

Ta tar. številka vključuje tudi perokside ketonov (kemično
določene ali nedoločene), kot je npr. cikloheksanon peroksid (1-
hidroperoksicikloheksil 1-hidroksicikloheksil-peroksid).


Ta tar. številka vključuje še halogenske, sulfo-, nitro- ali
nitrozo-derivate etrov, eter-alkoholov, eter-fenolov, eter-
alkohol- fenolov ali etrovih peroksidov, ketonovih peroksidov ter
kombinacije teh derivatov (npr. nitrosulfo-, sulfohalogenski,
nitrohalogenski in nitrosulfohalogenski derivati).

29.10

EPOSKIDI, EPOKSIALKOHOLI, EPOKSIFENOLI IN EPOKSIETRI S TRIČLENIM
OBROČEM IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-
DERIVATI

2910.10 - Oksiran (etilen oksid)

2910.20 - Metiloksiran (propilen oksid)

2910.30 - 1-kloro-2,3-epoksipropan (epiklorhidrin)

2910.90 - Drugo

Če odvzamemo eno molekulo vode organskim spojinam (dioli,
glikoli) z dvema hidroksilnima skupinama, dobimo stabilne
notranje etre.

Če etilenglikolu odvzamemo eno molekulo vode, dobimo oksiran
(etilenoksid ali epoksietan):

< glej prilogo - Slike: stran 4 >

Epoksid, dobljen iz propilenglikola (t.j. iz etilenglikola, v
katerem je en vodikov atom zamenjan z metilnim radikalom (CH3)),
pomeni spojino, znano kot metiloksiran (1,2-epoksiprolan ali
propilenoksid):

< glej prilogo - Slike: stran 4 >

Epoksid, dobljen iz etilenglikola, v katerem je en vodikov atom
zamenjan s fenilnim radikalom (C6H5), je znan kot stiren oksid
(a-b-epoksietilbenzen):

< glej prilogo - Slike: stran 4 >

Ta tar. številka vključuje samo spojine s tričlenimi obroči, kot
so na primer:

(1)  Oksiran (etilen oksid) - brezbarvni plin pri sobni
temperaturi in tekočina pri temperaturi pod 12 stopinj C.
Pridobivajo ga s katalitsko oksidacijo etilena, nastalega iz
krekiranja plinov. Je insekticid in fungicid. Uporabljajo ga za
konzerviranje sadja in drugih živil, uporablja pa se tudi v
organskih sintezah, v proizvodnji mehčalcev in površinsko
aktivnih proizvodov (etoksilati).

(2)  Metil oksiran (propilen oksid) - brezbarvna tekočina z
vonjem po etru. Uporablja se kot topilo za celulozne nitrate in
acetate, za gume in smole ter kot insekticid. Uporabljajo se tudi
v organskih sintezah (mehčala in površinsko aktivni proizvodi
itd.).

(3)  Stiren oksid.

Ta tar. številka vključuje še:

(A)  Epoksialkohole, epoksifenole in epoksietre - vsebujejo
alkoholne, fenolne in etrske funkcionalne skupine (poleg
epoksidnih, seveda).

(B)  Halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate in
katerokoli kombinacijo ter derivatov (npr. nitrosulfo-,
sulfohalogenski, nitrohalogenski in nitrosulfohalogenski
derivati).

Halogenski derivati vključujejo tudi 1-kloro-2,3-epoksipropan
(epiklorohidrin) - zelo hlapljivo in nestabilno tekočino.

Ta tar. številka izključuje epokside s štiričlenimi obroči (tar.
št. 29.32).


29.11

ACETALI IN HEMIACETALI, Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI ALI BREZ
NJIH IN NJIHOVI HALOGENSKI - SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI

                   (A) ACETALI IN HEMIACETALI

Acetale lahko štejemo za dietre (ponavadi hipotetčinega) hidratov
aldehidov in ketonov.

Hemicetali so monoetri, v katerih je tudi ogljikov atom soseden
atomu etrovega kisika in tudi nosi hidroksilno skupino.

"Acetali in polacetali z drugimi kisikovimi funkcijami" so
acetali in polacetali, ki vsebujejo eno ali več kisikovih funkcij
(npr. alkoholno funkcijo), o katerih je bilo govora v prejšnjih
tar. številkah.

(1)  Metilal (CH2(OCH3)2) je dimetileter predpostavljenega
formaldehidovega hidrata. Je brezbarvna tekočina z vonjem,
podobnim vonju etra. Uporablja se kot topilo, za anestezijo in v
organskih sintezah.

(2) Dimetilacetal (CH3.CH.(OCH3)2) je dimetileter hipotetičnega
(predpostavljenega) acetaldehidovega hidrata. Uporablja se kot
anestetik.

(3)  Dietilacetal (CH3.CH.(OCH3)2) prav tako nastane iz
predpostavljenega acetaldehidovega hidrata. Je brezbarvna
tekočina z vonjem po etru. Uporablja se kot topilo in kot
anestetik.

Ta tar. številka izključuje polivinilacetale (tar. št. 39.05).

  (B) HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI ACETALOV
                         IN HEMIACETALOV

To so spojine, ki nastanejo s popolno ali delno zamenjavo enega
ali več vodikovih atomov v acetalu s halogenimi skupinami (npr.
kloralni alkoholat, kloropropilacetal), s sulfonsko skupino (-
SO2H), z nitro skupinami (-NO2) ali z nitroznimi skupinami (-NO).

Ta tar. številka vključuje tudi katerokoli kombinacijo teh
derivatov (npr. nitrohalogenske, nitrosulfonske ali
nitrosulfohalogenske derivate).


                          V. PODODDELEK

                  SPOJINE Z ALDEHIDNO FUNKCIJO

29.12

ALDEHIDI, Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI ALI BREZ NJIH; CIKLIČNI
POLIMERI ALDEHIDOV; PARAFORMALDEHID

  - Aciklični aldehidi brez drugih kisikovih funkcij:

2912.11 -- metanal (formaldehid)

2912.12 -- etanal (acetaldehid)

2912.13 -- butanal (butiraldehid, normalni izomeri)

2912.19 -- drugi

  - Ciklični aldehidi brez drugih kisikovih funkcij:

2912.21 -- benzaldehid

2912.29 -- drugi

2912.30 -- Aldehid - alkoholi

  - Aldehid-etri, aldehid-fenoli in aldehidi z drugimi kisikovimi
funkcijami:

2912.41 -- vanilin (4-hidroksi-3-metoksibenzaldehid)

2912.42 -- etilvanilin (3-etoksi-4-hidroksibenzaldehid)

2912.49 -- drugi

2912.50 - Ciklični polimeri aldehidov

2912.60 - Paraformaldehid

To so spojine, dobljene z oksidacijo primarnih alkoholov.
Vsebujejo naslednjo značilno skupino:

< glej prilogo - Slike: stran 5 >

Ponavadi so to brezbarvne tekočine močnega in prodornega vonja.
Mnogi med aromatskimi aldehidi zelo hitro oksidirajo na zraku in
se pri tem spremenijo v kisline.

Pojem "aldehidi z drugimi kisikovimi funkcijami" označuje
aldehide, ki vsebujejo tudi eno ali več kisikovih funkcij, o
katerih je bilo govora v prejšnjih pododdelkih (alkoholne,
fenolne, etrske in druge funkcije).

                          (A) ALDEHIDI

(I)  Nasičeni aciklični aldehidi

(1)  Metanal (formaldehid) (H.CHO) pridobivajo s katalitsko
oksidacijo metanola. Je brezbarven plin prodornega vonja, ki je v
vodi zelo topen. Njegove vodne raztopine koncentracije do 40% so
znane kot formalin ali formol. Ta raztopina je brezbarvna
tekočina prodornega in zadušljivega vonja. Te raztopine lahko kot
stabilizator vsebujejo metanol.

Metanal se uporablja za več namenov: v organskih sintezah
(barvila, eksplozivi, farmacevtski proizvodi, sintetična
strojila, plastične mase itd.), kot antiseptik, kot sredstvo za
odstranjevanje vonjav in kot redukcijsko sredstvo.

(2)  Etanal (acetaldehid) (CH3.CHO) pridobivajo z oksidacijo
etanola, ali iz acetilena. Je gibka, brezbarvna tekočina ostrega
vonja po sadju, je alkalna, zelo hlapljiva in vnetljiva. Meša se
z vodo, alkoholom in z etrom. Uporablja se v organskih sintezah,
v proizvodnji umetnih plastičnih mas, lakov, v medicini in kot
antiseptik.

(3)  Butanal (butiraldehid) (CH3.CH2.CH2.CHO) je brezbarvna
tekočina, ki se meša z vodo, alkoholom in z etrom. Uporablja se v
proizvodnji plastičnih mas, vonjav in pospeševalcev pri
vulkanizaciji gume.

(4)  Heptanal (heptaldehid, enantol) (CH3.(CH2)5.CHO) pridobivajo
z destilacijo ricinusovega olja. Je brezbarvna tekočina
prodornega vonja.

(5) Oktanal (karpilaldehid) (C8H16O); nonal (pelargonaldehid)
(C9H18O); dekanal (kapraldehid) (C10H20O); andekanal (undecilni
aldehid) (C11H22O); dodekanal (lauraldehid) (C12H24O) itd.
Uporabljajo se kot parfumerijske surovine.

(II)  Nenasičeni aciklični aldehidi.

(1)  Propenal (akrilaldehid, akraldehid, akrolein) (CH2=CH.CHO).
Propenal pridobivajo s kurjenjem mastnih snovi. Je tekočina
značilnega grenkega in nadražujočega vonja in se uporablja v
organskih sintezah.

(2)  2-Butenal (krotonaldehid) (CH3.CH=CH.CHO) - pridobivajo ga
iz prvega destilata neprečiščenega alkohola. Je brezbarvna
tekočina prodornega vonja.

(3)  Citral - tekočina prijetnega vonja, ki se nahaja v eteričnem
olju mandarin, citron, posebno pa v mastnem limonovem olju.

(4)  Citronaldehid - nahaja se v citronovem olju.

(III)  Ciklanski, ciklenski in cikloterpenski aldehidi.

(1)  Felandral ali tetrahidrokuminaldehid - nahaja se v olju
navadnega komarčka in evkaliptusa.

(2) Ciklositrali A in B - pridobivajo jih iz citrala.

(3) Perilaldehid - se nahaja v eteričnih oljih Perilla
mankinensis.

(4)  Safranal.

(IV)  Aromatski aldehidi.

(1)  Benzaldehid (C6H5.CHO) je brezbarvna tekočina, ki močno lomi
svetlobo in je značilnega vonja po grenkih mandljih. Uporablja se
v organskih sintezah, v medicini itd.

(2)  Cinamaldehid (C6H5.CH=CH.CHO) - rumenkasta, oljnata tekočina
močnega vonja po cimetu. Uporablja se v parfumeriji.

(3)  Alfa-amilcinamaldehid.

(4)  3-para-kumenil-2-metilpropionaldehid.

(5)  Fenilacetalaldehid (C6H5.CH2.H2O) - tekočina z izrazitim
vonjem po hiacinti, ki se uporablja v parfumeriji.

                      (B) ALDEHID-ALKOHOLI

To so spojine, ki vsebujejo funkcije aldehidov in funkcije
alkoholov.

(1)  Aldol (CH3.CH(OH).CH2.CHO) pridobivajo z aldolno
kondenzacijo acetaldehida. Je brezbarvna tekočina, ki v mirovanju
polimerizira v kristalno maso (paradol). Uporablja se v organskih
sintezah, za proizvodnjo plastičnih mas in v flotaciji rud.

(2)  Hidroksicitronelaldehid (C10H20O2) je brezbarvna, sirupasta
tekočina izrazitega vonja po šmarnicah.

(3)  Glikolaldehid (CH2(OH)-CHO) - kristalizira v brezbarvne
kristale.

      (C) ALDEHID-ETRI, ALDEHID-FENOLI IN DRUGI ALDEHIDI Z
                  DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI

Aldehid-etri so etri, ki vsebujejo aldehidno skupino (-CHO).
Aldehid-fenoli so spojine, ki vsebujejo fenolno hidroksilno in
aldehidno skupino (-CHO).

Najpomembnejši aldehid-fenoli in aldehid-etri so:

(1)  Vanilin (4 - hidroksi - 3 - metoksibenzaldehid). Je
metileter iz 3,4-dihidroksibenzaldehida (protokatehinaldehid).
Nahaja se v vaniliji in je v obliki odsevnih iglic ali belega
kristalnega prahu.

(2)  Etilvanilin (3-etoksi-4-hidroksibenzaldehid) - je v obliki
finih belih kristalov.

(3) Salicilaldehid (ortohidroksibenzaldehid) (HO.C6H4.CHO) je
brezbarvna oljnata tekočina značilnega vonja po grenkih mandljih.
Uporablja se v proizvodnji sintetičnih vonjav.

(4)  3,4-dihidroksibenzaldehid (protokatehinaldehid)
((HO)2.C6H3.CHO) - pojavlja se v obliki odsevnih, brezbarvnih
kristalov.

(5)  Anizaldehid (CH3O.C6H4.CHO) (para-metoksibenzaldehid).
Nahaja se predvsem v janeževem olju in v olju navadnega komarčka
in je brezbarvna tekočina. Uporablja se v parfumeriji pod imenom
"glogova esenca" (aubepin).

                 (D) CIKLIČNI POLIMERI ALDEHIDOV

(1)  Trioksan (trioksimetilen) je trdni polimer aldehidov. Je
bela kristalna substanca, topna v vodi, alkoholu in v etru.

(2)  Paraldehid je polimer etanola. Je brezbarvna tekočina
prijetnega vonja, podobnega etrovemu in je zelo vnetljiva.
Uporabljajo ga v organskih sintezah, kot uspavalno in
dezinfekcijsko sredstvo v medicini itd.

(3)  Metaldehid je prav tako polimer etanala. Pojavlja se v
obliki belega kristalnega prahu, ki v vodi ni topen. Ta tar.
številka vključuje samo metaldehid v obliki kristalov ali prahu.

Metaldehid v obliki tablet, palčk ali podobnih oblik, ki se
uporabljajo kot trdno gorivo, je iz te tar. številke izključen
(tar. št. 36.06) (glej opombo 2(a) k 36. poglavju).

                       (E) PARAFORMALDEHID

Ta polimer (HO.(CH2O)n.H) pridobivajo z vparjevanjem vodne
raztopine formaldehida. Je trdna, bela, kosmičasta ali praškasta
substanca z izrazitim vonjem po formaldehidu. Uporablja se za
pridobivanje plastičnih mas, vodoodpornih lepil, farmacevtskih
proizvodov, uporablja pa se tudi kot dezinfektor in konzervans.

Ta tar. številka izključuje spojine aldehidnega bisulfita, ki se
uvrščajo kot sulfo-derivati alkohola (od tar. št. 29.05 do
29.11).


29.13

HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI PROIZVODOV IZ
TAR. ŠT. 29.12

Ti derivati se dobijo iz aldehidov z zamenjavo enega ali več
vodikovih atomov (razen vodikov iz aldehidne skupine)  z eno ali
večimi halogenskimi  ali nitro  -  skupinami  (-NO2),  s  sulfo-
skupinami (-SO3H) ali z nitroznimi skupinami (-NO), ali pa s
katerokoli medsebojno kombinacijo.

Najpomembnejši je kloral (trikloracetaldehid) (CCl3-CHO). Je
brezvodna in brezbarvna, gibka tekočina prodornega vonja in se
uporablja kot uspavalno sredstvo.

Ta tar. številka izključuje kloralhidrat (CCl3.CH(OH)2) (2,2,2-
trikloretan-1,1-diol), ki se urvšča v tar. št. 29.05.

Ta tar. številka izključuje še spojine aldehidnega bisulfita, ki
se uvrščajo kot sulfo-derivati alkohola (od tar. št. 29.05 do
29.11).


                         VI. PODODDELEK

             SPOJINE S KETONSKO IN KINONSKO FUNKCIJO

29.14

KETONI IN KINONI, Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI ALI BREZ NJIH
IN NJIHOVI HALOGENSKI - SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI

  - Aciklični ketoni brez drugih kisikovih funkcij:

2914.11 -- aceton

2914.12 -- butanon (metil etil keton)

2914.13 -- 4-metilpentan-2-on (metil izobutil keton)

2914.19 -- drugi

  - Ciklanski, ciklenski in cikloterpenski ketoni brez drugih
kisikovih funkcij:

2914.21 -- kafra

2914.22 -- cikloheksanon in metilcikloheksanoni

2914.23 -- jononi in metiljononi

2914.29 -- drugi

 - Aromatski ketoni brez drugih kisikovih funkcij

2914.31 - fenilaceton (fenilpropan-2-on)

2914.39 - drugo

2914.40 - Ketonski alkoholi in ketonski aldehidi

2914.50 - Ketonski fenoli in ketoni z drugimi kisikovimi
funkcijami

  - Kinoni:

2914.61 -- antrakinon

2914.69 -- drugi

2914.70 - Halogenski, sulfo-, nitro- in nitrozni derivati

Pojem "ketoni in kinoni z drugimi kisikovimi funkcijami" označuje
ketone in kinone, ki vsebujejo tudi eno ali več kisikovih
funkcij, o katerih je bilo govora v prejšnjih pododdelkih
(alkoholne, etrske, fenolne, aldehidne in druge funkcije).

                           (A) KETONI

To so spojine, ki vsebujejo skupino (=C=O), t.j. takoimenovano
karbonilno skupino in bi lahko bile predstavljene s splošno
formulo (R-CO-R'), pri čemer sta R in R' alkilni in arilni
radikal (metil-, etil-, propil-, fenil- itd.).

Ketoni lahko imajo dve tavtomerni obliki: (-CO-) (prava ketonska
oblika) in obliko (=C(OH)- (enolna oblika). Obe spadata v to tar.
številko.

(I)  Aciklični ketoni

(1)  Aceton (propanon) (CH3.CO.CH3) se pridobiva iz proizvodov
suhe destilacije lesa (metilni alkohol iz surovega oceta
piroligninske kisline), vendar pa ga pretežno dobivajo s pomočjo
sinteze. Je brezbarvna tekočina prijetnega vonja po etru.
Uporabljajo ga v številnih organskih sintezah, za proizvodnjo
plastičnih mas, kot topilo za acetilen, za acetilno celulozo in
smole itd.

(2)  Butanon (metil etil keton) (CH3-CO-C2H5) je brezbarvna
tekočina, katero pridobivajo iz vzporednih proizvodov destilacije
alkohola iz melase sladkorne pese, pa tudi z oksidacijo
sekundarnega butilnega alkohola.

(3)  4-Metilpentadion (metil izobutil keton)
((CH3)2.CH.CH2.CO.CH3) je tekočina prijetnega vonja. Uporablja se
kot topilo za celulozni nitrat, kot topilo za gume in smole itd.

(4)  Mezitiloksid - brezbarvna tekočina, ki se dobi s
kondenzacijo dveh molekul acetona.

(5)  Foroni - spojine, ki se dobijo s kondenzacijo treh molekul
acetona.

(6)  Psevdojononi - sestavljeni ketoni, ki so tekoči, rumenkasti
in vonja po vijolicah. Uporabljajo se v parfumeriji.

(8)  Diacetil (CH3.CO.CO.CH3) je zelenkastorumena tekočina
prodornega vonja po hinonu. Uporablja se za aromatiziranje masla
in margarine.

(9)  Acetilaceton (CH3.COOCH.CH2.COCH3) - brezbarvna tekočina
prijetnega vonja, ki se uporablja v organskih sintezah.

(II)  Ciklanski, ciklenski in cikloterpenski ketoni.

(1)  Kafra (C10H16O). Ta tar. številka vključuje tako naravno kot
sintetično kafro. Prvo pridobivajo iz drevesa Lauruscamphora, ki
uspeva na Kitajskem in na Japonskem. Sintetično kafro dobivajo iz
pinena, terpentinskega alkohola. Obe sta brezbarvni kristalni in
prozorni masi, mehkega otipa in značilnega vonja. Tako naravna
kot sintetična kafra se uporabljata v medicini kot antiseptika, v
proizvodnji celuloida in kot insekticid za molje.

 Takoimenovana Bornejska kafra ali borneol ni keton, temveč
alkohol. Pridobivajo ga z redukcijo kafre in je iz te tar.
številke izključen (tar. št. 29.06).

(2)  Cikloheksanon (C6H10O) se dobi s sintezo. Je tekočina z
vonjem, podobnim vonju acetona in je močno topilo za acetilno
celulozo ter naravne in umetne smole.

(3)  Metilcikloheksanoni so tekočine, netopne v vodi.

(4)  Jononi (C13H20O) se pridobivajo s kondenzacijo citrala z
acetonom. Mednje sodijo:

(a)  a- jonon - brezbarvna tekočina z vonjem, podobnim vonju po
vijolicah in

(b)  b- jonon - brezbarvna tekočina z manj izrazitim vonjem po
vijolicah kot a- jonon.

Oba jonona se uporabljata v parfumeriji.

(5)  Metil jononi - brezbarvne do jantarjevo rumenkaste tekočine.

(6)  Fenkon (C10H16O) - nahaja se v oljih navadnega komarčka in
kleka. Je bistra in brezbarvna tekočina vonja po kafri. Uporablja
se kot kafrin nadomestek.

(7)  Iron - nahaja se v eteričnih oljih, ki se pridobivajo iz
korenov nekaterih vrst peronik. Je brezbarvna, oljasta tekočina z
vonjem po peronikah. Če je zelo razredčen, je njegov vonj blizu
vonju po vijolicah. Uporabljajo ga v parfumeriji.

(8)  Jasmon (C11H16O) - dobivajo ga iz jasminovih cvetov in je
svetlorumeno olje z močnim vonjem po jasminu. Uporablja se v
parfumeriji.

(9)  Karvon (C10H14O) - pojavlja se v kimovem, janeževem in
metinem olju. Je brezbarvna tekočina močnega, aromatičnega vonja.

(10) Ciklopentanon (adipoketon) (C4H8CO) - nahaja se v
destilacijskih proizvodih lesa. Je tekočina z vonjem, podobnim
vonju po meti.

(11) Menton (C10H18O) - se nahaja v meti in v drugih eteričnih
oljih. Pridobivajo ga sintetično - z oksidacijo metanola. Je
nestabilna, brezbarvna tekočina, ki lomi svetlobo in ima vonj po
meti.

(III)  Aromatski ketoni.

(1)  Metilnaftil keton

(2)  Benzilidenaceton (C6H5.CH=CH.CO.CH3) - v obliki brezbarvnih
kristalov z vonjem po sladkem grahu.

(3)  Acetofenon (CH3.CO.C6H5) - oljnata, brezbarvna ali rumena
tekočina prijetnega in aromatičnega vonja. Uporablja se v
parfumeriji in v organskih sintezah.

(4)  Propiofenon.

(5)  Metilacetofenon (CH3.C6H4.CO.CH3) - brezbarvna ali
rumenkasta tekočina prijetnega vonja.

(6)  Butildimetilacetofenon.

(7)  Benzofenon (C6H5.CO.C6H5) - v obliki brezbarvnih ali
bledorumenih kristalov prijetnega vonja po etru. Uporablja se v
proizvodnji sintetičnih vonjav in za organske sinteze.

(8)  Benzantron - v obliki rumenkastih iglic.

                      (B) KETONSKI ALKOHOLI

To so spojine, katerih molekule vsebujejo ketonske in alkoholne
funkcije.

(1)  4-Hidroksi-4-metilpentandion (diacetonski alkohol) -
brezbarvna tekočina.

(2)  Acetol (acetilkarbinol) (CH3.CO.CH2OH) - brezbarvna tekočina
prodornega vonja. Uporablja se kot topilo za celulozne lake in
smole.

                      (C) KETONSKI ALDEHIDI

Ketonski aldehidi so spojine, katerih molekule vsebujejo ketonske
in aldehidne funkcije.

                       (D) KETONSKI FENOLI

To so spojine, katerih molekule vsebujejo ketonske in fenolne
funkcije.

                           (E) KINONI

Kinoni so diketoni, dobljeni iz aromatskih spojin s pretvorbo iz
dveh CH skupin v =C=O skupine s katerokoli potrebno zamenjavo
dvojnih vezi.

(1)  Antrakinon (C6H4.(CO)2.C6H4) - v obliki rumenih kroglic, ki
z mletjem dajejo rumen prah. Uporabljajo se za proizvodnjo barv.

(2)  Parabenzokinon (kinon) (C6H4O2) - v obliki rumenih kristalov
prodornega vonja.

(3)  1,4-Naftakinon (C10H6.O2) - rumene iglice.

(4)  2-Metilantrakinon - bele iglice.

(5)  Acanaftekinon - rumene iglice.

(6)  Fenantrakinon - rumene iglice.

    (F) KINONSKI ALKOHOLI, KINONSKI FENOLI, KINONSKI ALDEHIDI
         IN DRUGI KINONI Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI

Kinonski alkoholi, kinonski fenoli in kinonski aldehidi so
spojine, ki neodvisno od njihove kinonske funkcije imajo v svojih
molekulah tudi alkoholno, fenolno in aldehidno funkcijo (odvisno
od primera).

(1)  a- Hidroksiantrakinon.

(2)  Kvinizarin.

(3)  Krisazin.

  (G) HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZNI DERIVATI KETONOV,
    KINONOV KETONSKIH ALKOHOLOV ITD.; KINONSKI ALKOHOLI ITD.

(1)  Bromova kafra (C10H15OBr) - v obliki iglic močnega vonja po
kafri. Uporablja se kot pomirjevalo.

(2)  4'-Ter-butil-2',6'dimetil-3'-5'-dinitroacetofenon (mošusov
keton).

(3)  Kafro-sulfonska kislina.

Ta tar. številka vključuje tudi kombinacije halogenskih, sulfo-,
nitro- ali nitroznih derivatov (npr. sulfohalogenski,
nitrohalogenski, nitrosulfo- ali nitrosulfohalogenski derivati).

Iz te tar. številke so izključena organska barvila (32.
poglavje), pa tudi spojine ketonskih bisulfitov, ki se uvrščajo
kot sulfonirani derivati alkohola v tar. številke od 29.05 do
29.11.


                         VII. PODODDELEK

       KARBONSKE KISLINE IN NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI,
    PEROKSIDI IN PEROKSIKISLINE, NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-,
                   NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Ta pododdelek vključuje karbonske kisline, ki vsebujejo značilno
funkcijo (-COOH), imenovano "karboksilna skupina". Ta pododdelek
teoretično vključuje tudi ortokisline (R.C(OH)3), saj jih lahko
štejemo za hidrirane karbonske kisline (R.COOH+H2O=R.C.(OH)3).

Praktično pa te kisline ne obstajajo v prostem stanju, vendar
dajejo stabilne estre (ortoestre, ki štejejo za estre hidriranih
karbonskih kislin).

Karbonske kisline imajo lahko eno ali več karboksilnih skupin
(monokarbonske ali polikarbonske kisline - odvisno je od
primera).

Če odvzamemo hidroksilno skupino (-OH), ostane acilni radikal, ki
ga je moč predstaviti s formulo (R.CO-), pri čemer je R alkilni
ali arilni radikal (metil-, etil-, fenil- itd.). Acilni radikali
nastopajo v formulah anhidridov, halogenidov, peroksidov,
perkislin, estrov in soli.

Sulfonske kisline, ki imajo skupino (-SO3H) so povsem različne od
karbonskih kislin. Sulfonske kisline so iz tega pododdelka
izključene in se uvrščajo kot sulfo-derivati v razne pododdelke.
Ta pododdelek vključuje samo tiste, ki predstavljajo sulfonirane
derivate kemikalij iz tega rezdelka.

                      (A) ANHIDRIDI KISLIN

Anhidridi kislin nastanejo z odvzemom molekul vode - bodisi iz
dveh molekul enobazne kisline, bodisi iz ene molekule dvobazne
kisline. Zanje je značilna skupina (-CO.O.OC-).

                      (B) HALOGENIDI KISLIN

Halogenide (npr. kloridi in bromidi) predstavlja splošna formula
(R.CO.hal.), torej so predstavljeni kot acilni radikali,
kombinirani s klorom, bromom ali s kakšnim drugim halogenom.

                      (C) PEROKSIDI KISLIN

Peroksidi kislin so spojine, v katerih sta dva acilna radikala
vezana z dvema kisikovima atomoma. Njihova splošna formula je
(R.CO-O-O-OC.R).

                         (D) PERKISLINE

Splošna formula perkilsin je (R.CO.O.OH).

                        (E) ESTRI KISLIN

Estri karbonskih kislin nastanejo z zamenjavo vodikovega atoma
karboksilne skupine (-COOH) z alkilnim ali arilnim radikalom.
Lahko jih ponazarja splošna formula v obliki (R.CO.OR1), pri
čemer sta R in R1 alkilni in akrilni radikal (metil, etil, fenil
itd.).

                         (F) SOLI KISLIN

Soli karboksilnih kislin nastanejo z zamenjavo vodikovega atoma
iz karboksilne skupine (-COOH) z nekim neorganskim kationom -npr.
z natrijem, kalijem, amonijakom itd. Lahko jih predstavimo s
splošno formulo (R.CO.OM), pri čemer je R alkilni, arilni ali
alkarilni radikal, M pa kovinski ali drugi anorganski kation.

    (G) Halogeni, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati kislin

V halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitroznih derivatih spojin,
opisanih maloprej v točkah od (A) do (F), ostanejo funkcionalne
skupine s kisikom nedotaknjene, vendar se en ali več vodikovih
atomov v radikalih R ali R1 zamenjajo s halogenimi prvinami -s
sulfo- (-SO3H), z nitro- (-NO2) ali z nitrozno (-NO) skupinami
ali katerokoli njihovo kombinacijo.


29.15

NASIČENE ACIKLIČNE MONOKARBONSKE KISLINE IN NJIHOVI ANHIDRIDI,
HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PERKISLINE; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-,
NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

  - Mravljinčna kislina, njene soli in estri:

2915.11 -- mravljinčna kislina

2915.12 -- soli mravljinčne kisline

2915.13 -- estri mravljinčne kisline

  - Ocetna kislina in njene soli; anhidrid ocetne kisline:

2915.21 -- ocetna kislina

2915.22 -- natrijev acetat

2915.23 -- kobaltovi acetati

2915 24 - - anhidrid ocetne kisline

2915.29 -- drugi

  - Estri ocetne kisline:

2915.31 -- etilacetat

2915.32 -- vinilacetat

2915.33 -- n-butilacetat

2915.34 -- izobutilacetat

2915.35 -- 2-etoksietilacetat

2915.39 -- drugi

2915.40 - Mono-, di- ali triklorocetna kislina, njene soli in
estri

2915.50 - Propionska kislina, njene soli in estri

2915.60 - Maslene kisline, valerijanske kisline, njihove soli in
estri

2915.70 - Palmitinska kislina, stearinska kislina, njune soli in
estri

2915.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje nasičene aciklične monokarbonske
kisline in njihove anhidride, halogenide, perokside in
peroksikisline, estre in soli, pa tudi halogenske, sulfo-, nitro-
ali nitrozo-derivate (všetvši sestavljene spojine) katerihkoli
proizvodov.

(I)  Mravljinčna kislina (H-COOH), njene soli in estri

(a) Mravljinčna kislina se nahaja v naravi in se pridobiva tudi
sintetično. Je gibka, brezbarvna tekočina, ki se v stiku z zrakom
rahlo kadi. Je jedka in prodornega vonja. Uporablja se v
barvanju, strojenju, koagulaciji lateksa, v medicini kot
antiseptik in v organskih sintezah.

(b)  Najpomembnejše soli mravljinčne kisline so:

(1)  Natrijev formijat (H.COO.Na), ki se pojavlja v obliki belega
prahu, ki je lahko topen. Uporablja se v medicini, v strojenju in
v organskih sintezah.

(2)  Kalcijev formijat ((H.COO)2Ca) - v obliki kristalov.

(3)  Aluminijev formijat ((H.COO)3Al) - pojavlja se v obliki
belega prahu, ki se uporablja v tekstilni industriji za jedkanje
in nepremočljivost. Obstaja tudi bazni kalcijev formijat, ki je
ponavadi pripravljen v vodni raztopini.

(4)  Nikljev formijat ((H.COO)2Ni) - uporablja se kot katalizator
za hidrogeniranje olja.

(c)  Najpomembnejši estri mravljinčne kisline so:

(1)  Metilformijat (H.COOCH3) - brezbarvna tekočina prijetnega
vonja.

(2)  Etilformijat (H.COO2H5) - brezbarvna, gibka, hlapljiva in
vnetljiva tekočina, vonja po rumu.

(3)  Benzil-, bornil-, citronelil-, geranil-, linalil-, mentil-,
feniletil-, rodinil- in terpenil-formijati - uporabljajo se
predvsem v parfumeriji.

(II)  Ocetna kislina (CH3.COOH), njene soli in estri.

(a)  Ocetno kislino pridobivajo predvsem s suho destilacijo lesa,
ali pa sintetično. Je zelo kisla tekočina značilnega in
prodornega vonja po kisu. S hlajenjem kristalizira v brezbarvne
kristale (glacialna ocetna kislina). Je topilo za fosfor, žveplo
in številne organske snovi.

Komercialna ocetna kislina je bledorumenkaste barve in ima
pogosto poleg vonja po kisu tudi vonj po katranu. Uporablja se v
tekstilni industriji, v strojenju, kot sredstvo za koagulacijo
lateksa, za proizvodnjo acetatov, sintetičnih mehčal,
farmacevtskih proizvodov itd.

(b)  Najpomembnejše soli ocetne kisline so:

(1)  Natrijev acetat (CH3.COO.Na) - pojavlja se v obliki
brezbarvnih kristalov, ali pa kot brezvoden v obliki belega ali
bledorumenega prahu. Uporablja se za jedkanje in za številne
kemične pripravke.

(2)  Kobaltov acetat ((CH3.COO)2Co) - topni vijoličastordeči
kristali z vonjem po ocetni kislini.

(3)  Kalcijev acetat ((CH3.COO)2Ca) - v obliki brezbarvnih
kristalov, če je v čisti obliki.

(4)  Bazični bakrov acetat (CH3.COO.Cu.OH). Nastopa v obliki
iglic ali v obliki majhnih kristalnih luskinic modre barve, ki v
stiku z zrakom razpadejo in postanejo zelenkaste.

(5)  Nevtralni bakrov acetat ((CH3.COO)2Cu) - zelenkastomoder
prah ali v obliki majhnih kristalov, ki na zraku razpadejo v
belkast prah.

(6)  Svinčev acetat (nevtralni) ((CH3.COO)2Pb) ali bazični
svinčev acetat Pb(C2H3O2)2.2PbO. Nevtralni acetat se pojavlja v
obliki brezbarvnih ali bledorumenih ali modrih toksičnih
kristalov. Bazični acetat je bel prah velike sipne gostote, ki se
uporablja v medicini kot reagent za kemične analize.

(7)  Litijevi in kalijevi acetati - uporabljajo se v medicini,
kromov, aluminijev in železov acetat pa kot sredstva za jedkanje.

(c)  Najpomembnejši estri ocetne kisline so naslednji:

(1)  Metil acetat (CH3.COO.CH3), ki sodi med proizvode suhe
destilacije lesa. Je tekočina z vonjem po sadju. Uporablja se za
pripravo umetnih sadnih esenc in kot topilo za masti, smole in
nitro-celuloze itd.

(2)  Etil acetat (CH3.COO.C2H5) je brezbarvna, zelo gibka in zelo
vnetljiva tekočina z vonjem po sadju. Kot nečistočo lahko vsebuje
etanol. Uporablja se kot topilo za nitrocelulozo, lake itd.
Uporablja se tudi v medicini kot sredstvo proti krčem in kot
analgetik.

(3)  Vinil acetat (CH3.COO.CH=CH2) je brezbarvna tekočina
značilnega vonja. Kot monomer ga uporabljajo v proizvodnji
polivinilacetata (plastična masa iz tar. št. 39.05).

(4)  n-Propil in izopropil acetati - uporabljajo se za izdelavo
umetnih sadnih esenc in kot topilo.

(5)  n-Butil acetat - brezbarvna tekočina, ki se uporablja za
izdelavo umetnih sadnih esenc in kot topilo.

(6)  Izobutil acetat - brezbarvna tekočina, ki se uporablja za
izdelavo sadnih esenc in kot topilo.

(7)  n-Propil acetat (n-amil acetat) in 3-metilbutil acetat
(izoamil acetat) - uporablja se za proizvodnjo sadnih esenc.

(8)  2-Etoksietil acetat.

(9)  Benzil, terpenil, linalil, geranil, citronelil, anizil,
paratolil, cinamil, feniletil, bornil in izobornil acetati - vse
se uporabljajo v parfumeriji.

(10) Glicerinski acetati (mono-, di- in triacetin).

 Ta tar. številka vključuje tudi ocetni anhidrid ((CH3CO)2.O). Je
brezbarvna tekočina zelo nadražljivega vonja in je jedka.
Uporabljajo jo v kemičnih sintezah.

(III) Mono-, di- in triklorocetna kislina, njene soli in estri.

(a) Monoklorocetna kislina (CH2-Cl.COOH) - brezbarvni kristali.

(b)  Diklorocetna kislina (CH-Cl2-COOH) - brezbarvna tekočina.

(c)  Triklorocetna kislina (CCl.Cl2.COOH) - brezbarvni kristali
nadražujočega vonja. Uporablja se v organskih sintezah in v
medicini.

(IV) Propionska kislina (CH3.CH2.COOH), njene soli in estri.
Propionska kislina je tekočina vonja, podobnega vonju ocetne
kisline.

(V) Maslene kisline, njihove soli in estri

(a)  n-Maslena kislina je gosta, oljnata tekočina, neprijetnega
vonja po grenkem. Uporablja se za razapnenčanje kož.

(b)  Izomaslena kislina.

(VI) Valerjanove kisline, njihove soli in estri

(a)  n-Valerjanova kislina je brezbarvna, prosojna in oljnata
tekočina neprijetnega vonja po grenkem.

(b)  Izovalerjanova kislina.

(VII) Palmitinska kislina (CH3.(CH2)14.COOH), njene soli in
estri

(a) Palmitinska kislina se nahaja v masteh kot ester z
glicerinom. Pojavlja se v obliki belega prahu, odsevnih kristalov
ali brezbarvnih luskic.

(b)  Njene najpomembnejše soli so naslednje:

(1)  Kalcijev palmitat - uporablja se v parfumeriji.

(2)  Aluminijev palmitat - uporablja se za pridobivanje
nepremočljivih tkanin, za zgoščevanje olj ali za mazanje.

Palmitinske soli, ki so topne v vodi (npr. natrijev, kalijev in
amonijev palmitat), so mila, vendar kljub temu ostanejo uvrščene
v tej tar. številki, če so pripravljene iz palmitinske kisline iz
te tar. št.

(VIII) Stearinska kislina (CH3.(CH2)16.COOH), njene soli in
estri

(a)  Stearinska kislina - nahaja se v masteh zaestrena kot
glicerid. Je bela, amorfna in podobna vosku.

(b)  Njene najpomembnejše soli so:

(1)  Kalcijev stearat - uporablja se za pridobivanje
nepremočljivih tkanin.

(2)  Magnezijev stearat - uporablja se v proizvodnji lakov.

(3)  Cinkov stearat - se uporablja v medicini, v industriji
kavčuka in plastičnih mas ter za izdelavo oljenega platna.

(4)  Aluminijev stearat - se uporablja za iste namene kot
aluminijev palmitat.

(5)  Bakrov stearat - uporablja se za bronzanje sadre in kot
antikorozivno sredstvo.

(6)  Svinčev stearat - se uporablja kot sikativ (sušilo za oljne
lake).

Stearinske soli, ki so topne v vodi (npr. natrijev, kalijev in
amonijev stearat), so mila, vendar kljub temu ostanejo uvrščeni v
to tar. številko, če so pripravljene iz stearinske kisline iz te
tar. št.

(c)  Estri vključujejo tudi etil in butil stearate, katere
uporabljajo kot plastifikatorje, pa tudi glikolni stearat, ki
služi kot nadomestek za naravni vosek.

(IX) Drugi proizvodi iz te tar. številke vključujejo:

(a)  Etilkloroformijat, katerega včasih imenujejo
"etilklorkarbonat" je brezbarvna in nadražujoča tkočina,
zadušljivega vonja in vnetljiva. Uporablja se v organskih
sintezah.

(b)  Acetilklorid (CH3.CO.Cl) je brezbarvna tekočina, ki se na
zraku kadi in draži oči. Je močnega vonja.

(c)  Acetilbromid (CH3.CO.Br) ima iste značilnosti kot klorid.
Uporablja se v organskih sintezah.

(d)  Mono-, di- in tribromocetne kisline, njihove soli in estri.

(e)  n-Heksoično (kaprinsko) in 2-etilmaslene kisline, njihove
soli in estre.

(f)  n-Oktoično (kaprilno) in 2-etilheksoične kisline, njihove
soli in estre.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  pitne raztopine ocetne kisline v vodi, v katerih je po masi
10 % ali manj ocetne kisline (tar. št. 22.09),

(c)  soli in estre surove stearinske kisline (v glavnem tar. št.
34.01, 34.04 ali 38.24) in

(d)  mešanice glicerinovih mono-, di- in triestrov, maščobne
emulgatorje (tar. št. 34.04, če imajo značaj umetnih voskov,
sicer tar. št. 38.24).

(a)  maščobne kisline čistoče manjše kot 90 %, računano na težo
suhega proizvoda (tar. št. 38.23),


29.16

NENASIČENE ACIKLIČNE MONOKARBOKSILNE KISLINE, CIKLIČNE
MONOKARBOKSILNE KISLINE IN NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI,
PEROKSIDI IN PEROKSIKISLINE; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-
ALI NITROZO- DERIVATI

 - Nenasičene aciklične monokarboksilne kisline, njihovi
anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi
derivati:

2916.11 -- akrilna kislina in njene soli

2916.12 -- estri akrilne kisline

2916.13 -- metakrilna kislina in njene soli

2916.14 -- estri metakrilne kisline

2916.15 -- oleinska, linolna in linoleinska kislina, njihove soli
in estri

2916.19 -- drugo

2916.20 - Ciklanske, ciklenske in cikloterpenske monokarboksilne
kisline, njihovi  anhidridi, halogenidi, peroksidi,
peroksikisline in njihovi derivati

 - Aromatične monokarboksilne kisline, njihovi anhidridi,
halogenidi,  peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati:

2916.31 -- benzojska kislina, njene soli in estri

2916.32 -- benzoilperoksid in benzoilklorid

2916.34 -- fenilocetna kislina in njene soli

2916.35 -- estri fenilocetne kisline

2916.39 -- drugo

Ta tar. številka vključuje nenasičene aciklične monokarbonske
kisline in ciklične monokarbonske kisline ter njihove anhidride,
halogenide, perokside, perkisline, estre in soli, kot tudi
halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate (vštevši
sestavljene derivate) katerihkoli med temi proizvodi.

         (A) NENASIČENE ACIKLIČNE MONOKARBONSKE KISLINE
            IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

(1)  Akrilna kislina (CH2=CH.COOH) je brezbarvna tekočina ostrega
vonja. Hitro polimerizira; je monomer za poliakrilne kisline in
druge akrilne polimere.

(2)  Metakrilna kislina - polimeri estrov te kisline tvorijo
plastične mase (39. poglavje).

(3)  Oleinska kislina (C18H34O2) se nahaja v masteh in oljih kot
glicerid. Je tekočina brez barve in vonja. Pri okoli 4 stopinj C
kristalizira v iglice.

Oleinske soli, ki so v vodi topne (npr. natrijev, kalijev in
amonijev oleat) so mila, vendar kljub temu ostanejo uvrščene v to
tar. številko.

(4)  Linolna kislina (C18H32O2) se nahaja v lanenem olju kot
glicerid. Je kislina za sušenje.

(5)  Linolenska kislina (C18H30O2).

(6)  Heptinska in oktinska kislina.

    (B) CIKLANSKE, CIKLENSKE IN CIKLOTERPENSKE MONOKARBONSKE
        KISLINE IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

(1)  Cikloheksankarbonska kislina.

(2)  Ciklopentenkarbonska kislina.

  (C) AROMATSKE NASIČENE MONOKARBONSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI,
                     ESTRI IN DRUGI DERIVATI

(1)  Benzojeva kislina (C6H5COOH) se nahaja v nekaterih smolah in
balzamih. Pridobivajo jo tudi sintetično; kristalizira v bele
iglice ali v odsevne, bele luskice. Če je v čistem stanju, je
brez vonja. Uporabljajo jo kot antiseptik in kot sredstvo pri
trohnjenju.

Najpomembnejše soli benzojeve kisline so amonijev, kalijev,
natrijev in kalcijev benzoat.

Najpomembnejši estri so benzil-, naftil-, metil-, geranil-,
citrinelil-, linalil- in rodinil- benzoat.

Ta tar. številka med drugim vključuje tudi naslednje derivate
benzojeve kisline:

(a)  Benzoil peroksid - je bela, granulirana snov kristalne
trdote. Uporablja se v medicini, v industriji gume in plastičnih
mas, za beljenje olja, masti, moke itd.

(b)  Benzoil klorid (C6H5CO.Cl) - v obliki belih kristalov. Je
brezbarvna tekočina značilnega vonja in povzroča solzenje. Na
zraku je hlapljiva.

(c)  Nitrobenzojeve kisline (o-, m- in p-) (NO2C6H4.COOH).

(d)  Nitrobenzoil kloridi (o-, m- in p-) (NO2C6H4CO.Cl).

(e)  Klorobenzojeve kisline (Cl2C6H3.COOH).

(f)   Diklorobenzojeve kisline (Cl2C6H3.COOH).

(2)  Fenilocetna kislina (C6H5CH2COOH) se pojavlja v obliki
belih, svetlikajočih kristalnih ploščic z vonjem po cvetju.
Uporablja se v parfumeriji in pri izdelavi arom ter pri
proizvodnji penicilina G ter fungicidov, pri organskih sintezah
in kot prekurzor pri proizvodnji amfetaminov (glej seznam
prekurzorjev na koncu 29. poglavja)

(3)  Fenilpropionska, naftalinkarbonske kisline.

         (D) AROMATSKE NENASIČENE MONOKARBONSKE KISLINE,
              NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

Cimetna kislina (C6H5CH=CH.COOH) - nahaja se v cimetovem olju in
v Tolu- in Peru-balzamih. Je v obliki brezbarvnih kristalov.

Najpomembnejši soli sta: natrijev in kalijev cinamat.

Najpomembnejši estri cimetne kisline so: metil-, etil-, benzil-in
propil-cinamat.

Ta tar. številka izključuje oleinsko kislino čistoče, manjše od
85 %, računano po masi suhega proizvoda, pa tudi maščobne kisline
čistoče, manjše od 90 % (računano na težo suhih proizvodov) (tar.
št. 38.23).


29.17

POLIKARBOKSILNE KISLINE, NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI, PEROKSIDI
IN PEROKSIKISLINE; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI
NITROZO-DERIVATI

 - Aciklične polikarboksilne kisline, njihovi anhidridi,
halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati:

2917.11 -- oksalna kislina, njene soli in estri

2917.12 -- adipinska kislina, njene soli in estri

2917.13 -- azelainska kislina, sebacinska kislina, njune soli in
estri

2917.14 -- anhidrid maleinske kisline

2917.19 -- drugo

2917.20 - Ciklanske, ciklenske in cikloterpenske polikarbonske
kisline, njihovi  anhidridi, peroksidi, perkisline in njihovi
derivati

 - Aromatske polikarboksilne kisline, njihovi anhidridi,
halogenidi, peroksidi,  peroksikisline in njihovi derivati:

2917.31 -- dibutil ortoftalati

2917.32 -- dioktil ortoftalati

2917.33 -- dinonil in didecil ortoftalati

2917.34 -- drugi estri ortoftalne kisline

2917.35 -- anhidrid ftalne kisline

2917.36 -- tereftalna kislina in njene soli

2917.37 -- dimetiltereftalat

2917.39 -- drugo

Ta tar. številka vključuje polikarbonske kisline in njihove
anhidride, halogenide, perokside, perkisline, estre in soli, kot
tudi halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate (vštevši
sestavljene derivate) katerihkoli izmed teh proizvodov.

   (A) ACIKLIČNE POLIKARBONSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI, ESTRI
                           IN DERIVATI

(1)  Oksalna kislina (HOOC.COOH) se pojavlja v obliki finih,
brezbarvnih, prozornih kristalov brez vonja. Kristali so toksični
in se uporabljajo za beljenje tekstila in surovih kož, kot
sredstvo za jedkanje v tekstilni industriji in v organskih
sintezah.

Njene najpomembnejše soli so: amonijev-, kalijev-, natrijev-,
kalcijev-, železov- in amonijev-ferioksilat.

Najpomembnejša estra sta: dietil in dimetil oksalat.

(2)  Adipinska kislina (HOOC.(CH2)4.COOH), ki kristalizira v
brezbarvne iglice. Med drugim se uporablja v proizvodnji
plastičnih mas (poliamidi).

(3)  Azelainska kislina je v obliki rumenkastega ali belega
kristalnega prahu. Med drugim se uporablja v industriji
plastičnih mas (alkidne smole, poliamidi, poliuretani) in v
drugih organskih sintezah.

(4)  Sebacinska kislina se pojavlja v obliki belih lističev. Med
drugim se uporablja kot stabilizator v plastičnih masah (v
alkidnih smolah, v maleinskih in drugih poliestrih, v
poliuretanih); v proizvodnji plastičnih mas.

(5)  Malein anhidrid je brezbarvna kristalna masa, ki se
uporablja za proizvodnjo plastičnih mas (poliestrov).

(6)  Maleinska kislina (HOOC.CH=CH.COOH) je v obliki velikih,
brezbarvnih kristalov ali v obliki vlitih blokov. Med drugim se
uporablja pri proizvodnji nekaterih plastičnih mas (npr.
poliestrov).

(7)  Malonska kislina (HOOC-CH2-COOH) - kristalizira v velike,
brezbarvne kosme.

Med njenimi najpomembnejšimi estri je dietilni malonat, ki se
uporablja v organskih sintezah (npr. za zdravila, kot so
barbiturati).

(8)  Jantarna kislina ali sukcinova kislina (HOOC.(CH2)2.COOH) se
pojavlja v obliki brezbarvnih, prosojnih kristalov brez vonja.
Uporablja se v organskih sintezah.

    (B) CIKLANSKE, CIKLENSKE IN CIKLOTERPENSKE POLIKARBONSKE
         KISLINE, NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

   (C) AROMATSKE POLIKARBONSKE KISLINE, NJIHOVE SOLI, ESTRI IN
                         DRUGI DERIVATI

(1)  Ftal anhidrid (C6H4.(CO)2O) - kristalizira v prosojne, bele
iglice, v kristalno maso ali bele luskine. Je zelo močan in
voluminozen ter značilnega vonja. Uporablja se v organskih
sintezah (plastičnih mas - alkidne smole, mehčal itd.).

(2)  Benzendikarbonske kisline (o-, m- in p-) (C6H4(COOH)2).
Ortobenzendikarbonska kislina se ponavadi imenuje ftalna kislina
(ortoftalna kislina). Metabenzendikarbonska kislina se običajno
imenuje izoftalna kislina, parabenzendikarbonska kislina pa
tereftalna. So v obliki kristalov in se uporabljajo v proizvodnji
sintetičnih barvil, plastičnih mas (alkidnih smol) in mehčal.

Med estre spadajo dimetil, dietil, dibutil (di-n-butil,
diisobutil itd.), dioktil (di-n-oktil, diisooktil, bis(2-
etilheksil) itd.), dinonil (di-n-nonil, diisononil itd.), didekil
( (di-n-dekil, diisodekil itd.) in dicikloheksilni ortoftalati
ter drugi estri ortoftalne kisline, npr. ftalati estrov etilen
glikola, pa tudi dimetil in drugi estri tereftalne kisline.

(3)  Dikloroftalna in tetrakloroftalna kislina in njuni
anhidridi.


29.18

KARBOKSILNE KISLINE Z DODATNO KISIKOVO FUNKCIONALNO SKUPINO IN
NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PEROKSIKISLINE;
NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

  - Karboksilne kisline z alkoholno funkcionalno skupino ali brez
druge kisikove funkcionalne skupine, njihovi anhidridi,
halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati:

2918.11 -- mlečna kislina, njene soli in estri

2918.12 -- vinska kislina

2918.13 -- soli in estri vinske kisline

2918.14 -- citronska kislina

2918.15 -- soli in estri citronske kisline

2918.16 -- glukonska kislina, njene soli in estri

2918.17 -- fenilglikolna kislina (mandljnova kislina), njene soli
in estri

2918.19 -- druge

  - Karboksilne kisline s fenolno funkcijo ali brez drugih
kisikovih funkcij, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi,
peroksikisline in njihovi derivati:

2918.21 -- salicilna kislina in njene soli

2918.22 -- o-acetilsalicilna kislina, njene soli in estri

2918.23 -- drugi estri salicilne kisline in njihove soli

2918.29 -- drugo

2918.30 - Karboksilne kisline z aldehidno ali ketonsko funkcijo
ali brez drugih kisikovih funkcij, njihovi anhidridi, halogenidi,
peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati

2918.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje karbonske kisline z dodano kisikovo
funkcijo in njihove anhidride, halogenide, perokside, perkisline,
estre in soli, pa tudi halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-
derivate (vštevši sestavljene derivate) iz katerihkoli izmed teh
proizvodov.

Pojem "dodatna kisikova funkcija" označuje karbonske kisline, ki
vseubjejo tudi eno ali več kisikovih funkcij, naštetih v
predhodnih pododdelkih (alkoholno, etrsko, fenolno, aldehidno,
ketonsko itd.).

    (A) KARBOKSILNE KISLINE Z ALKOHOLNO FUNKCIONALNO SKUPINO
            IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

Te kisline vsebujejo tako alkoholno funkcionalno skupino (-CH2OH,
=CHOH ali (COH), kot tudi karboksilno funkcionalno skupino (-
COOH). Ti dve funkcionalni skupini lahko, vsaka glede na svojo
naravo, reagirata. Glede na to lahko (tako kot alkoholi) tvorijo
etre, estre in druge derivate, kot kisline pa lahko gradijo soli,
estre itd.

Med najpomembnejšimi kislinami, zajetimi v tej tar. številki, so:

(1)  Mlečna kislina (CH3.CH(OH).COOH), katero pridobivajo s
fermentacijo glukoze ali poprej iz invertiranega sladkorja
sladkornega trsa z mlečnim fermentom. Je zelo higroskopična
kristalna masa ali gosta, sirupasta tekočina, ki je brezbarvna
ali bledorumena. Uporablja se v medicini, za barvanje, za
odstranjevanje apnenca s surovih kož itd. Ta tar. številka
vključuje tudi mlečno kislino - industrijsko, komercialno ali
farmacevtsko. Industrijska mlečna kislina je lahko od rumene do
rjavorumene barve in neprijetnega, zelo kislega vonja.
Komercialne ali farmacevtske kisline ponavadi vsebujejo 75 % ali
več mlečne kisline.

Njene najpomembnejše soli so: kalcijev (uporablja se v medicini),
stroncijev, magnezijev, cinkov, antimonov, železov, živosrebrni
in bizmutov laktat.

Med njenimi najpomembnejšimi estri sta etil in butil laktat, ki
se uporabljata kot topili za lake.

(2)  Vinska kislina (HOOC.CH(OH).CH(OH).COOH) se pojavlja v
obliki prosojnih in brezbarvnih kristalov. Uporablja se v
barvanju, v fotografiji, v proizvodnji pecilnih praškov, v
vinarstvu in v medicini.

Med njenimi solmi so tudi:

(a) Natrijev tartarat,

(b) Kalijev tartarat,

(c)  Rafinirani kisli kalijev tartarat (čisti streš)

Surovi vinski kamen - čisti streš je iz te tar. številke
izključen - tar. št. 23.07,

(d) Kalcijev tartarat - v obliki majhnih kristalov

Surovi kalcijev tartarat se iz te tar. številke izključuje - tar.
št. 38.24,

(e)  Antimon-kalijev tartarat (sredstvo za bljuvanje), natrij-
kalijev tartarat (Seignettejeva sol) in ferikalijev tartarat.

Njeni estri vključujejo:

(i)  etil tartarate,

(ii)  butil tartarate in

(iii)  pentil tartarate.

(3)  Citronska kislina se nahaja v prostem stanju v sadnem soku
plodov citrusa. Pridobivajo jo tudi s fermentacijo glukoze in
saharoze v prisotnosti citrovega micelija. Kristalizira v velike,
brezbarvne in prosojne prizme, ali pa v bel, kristalni prah brez
vonja. Uporabljajo jo za proizvodnjo napitkov, v tekstilni
industriji, v vinarstvu, medicini, za pridobivanje citratov itd.

Med njene soli spadajo:

(a) litijev citrat,

(b) kalcijev citrat;

Surovi kalcijev citrat je iz te tar. številke izključen (tar. št.
38.24),

(c) aluminijev citrat - uporabljajo ga kot sredstvo za jedkanje
pri barvanju in

(d)  železov citrat, ki se uporablja v fotografiji.

Najpomembnejša estra citronske kisline sta:

(i)  trietilcitrat in

(ii)  tributilcitrat.

(4)  Glukonska kislina in njene soli. Glukonska kislina se
ponavadi pojavlja kot vodna raztopina. Njena kalcijeva sol se
uporablja v medicini, za čiščenje in kot dodatek betonu.

(5)  Glukoheptonska kislina in njene soli (npr. kalcijev
glukoheptonat).

(6)  Fenilglukolna kislina (mandljeva kislina).

(7)  Jabolčna kislina (HOOC.CH(OH).CH2.COOH) je topna, brezbarvna
in kristalna masa. Uporablja se v organskih sintezah, v medicini
itd.

    (B) KARBONSKE KISLINE S FENOLNO FUNKCIJO IN NJIHOVE SOLI,
                     ESTRI IN DRUGI DERIVATI

Fenolne kisline so ciklične aromatske kisline, ki imajo v atomu
karboksilno skupino (COOH) in eno ali več hidroksilnih skupin
(OH). Najpreprostejša fenolna kislina ima formulo (OH.C6H4.COOH).

(I)  Salicilna kislina (ortohidroksibenzojeva kislina)
(OH.C6H4.COOH) kristalizira v bele, voluminozne kosme, ali pa v
lahek, bel prah brez vonja. Uporablja se v medicini, pa tudi za
pridobivanje azo-barv itd.

Njeni najpomembnejši soli sta:

(1)  Natrijev salicilat - v obliki kristalnega prahu ali belih
kosmov brez vonja. Uporablja se v medicini (konzervans).

(2)  Bizmutov salicilat - v obliki belega prahu brez vonja,
uporablja se v medicini.

Njeni najpomembnejši estri so:

(a)  Metil salicilat - sestavina olja zimzelena. Je oljasta
brezbarvna tekočina močnega, obstojnega in aromatičnega vonja.
Uporablja se v medicini.

(b)  Fenil salicilat (salol) - kristalizira v brezbarvne kosme
šibkega, prijetnega vonja. Uporablja se v medicini kot
antiseptik.

(c)  Etil, naftil, butil, amil, bornil, citronelil, geranil,
mentil in rodinil salicilati.

(II)  o-Acetil salicilna kislina (CH3.COOH6O4.COOH) - kristalni,
bel prah brez vonja. Uporablja se v medicini (aspirin).

(III)  Sulfosalicilna kislina (salicil-sulfonska kislina).

(IV) para-Hidroksibenzojeva kislina - kristalna kislina.

Njeni najpomembnejši estri so:

(a)  metil parahidroksibenzonat,

(b)  etil parahidroksibenzonat in

(c)  propil parahidroksibenzonat.

Ti estri se uporabljajo kot konzervansi.

(V)  Krezotinske kisline.

(VI)  Acetilortokrezotinske kisline.

(VII) Galna kislina ((OH)3.C6H2.COOH) - pridobivajo jo iz šišk.
Je fini, svilen prah, ki je brez barve ali bledorumenkast in ki
je brez vonja. Uporablja se za proizvodnjo barv in črnil, v
fotografiji, v strojenju kot sredstvo za jedkanje itd.

Njene najpomembnejše soli in estri vključujejo:

(1)  Bazični bizmutov galat - amorfni prah citronsko rumene
barve, brez vonja. Je oster in absorbtiven prah, ki se uporablja
v medicini.

(2)  Metil galat - v obliki kristalov, uporablja se kot
dezinfekcijsko sredstvo, kot sredstvo za krčenje, pa tudi v
oftalmologiji.

(3)  Propil galat.

(VIII) Hidroksinaftenove kisline

(IX)  Hidroksiantracen-karbonske kisline.

        (C) KARBOKSILNE KISLINE Z ALDEHIDNO ALI KETONSKO
  FUNKCIONALNO SKUPINO IN NJIHOVE SOLI, ETRI IN DRUGI DERIVATI

(1)  Aldehidne kisline z aldehidno skupino (CHO) in kislinsko
skupino (COOH).

(2)  Ketonske kisline s ketonsko skupino (CO) in s kislinsko
skupino (COOH).

Najpomembnejši ester teh kislin je etil acetoacetat in njegovi
natrijevi derivati.

     (D) DRUGE KARBONSKE KISLINE Z DODATNO KISIKOVO FUNKCIJO
            IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

Janeževa kislina (CH3OC6H4.COOH). Pridobiva se z oksidacijo
janeževega aldehida, anetola in olja janeževega semena. Nahaja se
v obliki brezbarvnih kristalov šibkega vonja po anetolu.
Uporablja se kot antiseptik v medicini in v proizvodnji barv.


                        VIII. PODODDELEK

        ESTRI ANORGANSKIH KISLIN IN NJIHOVE SOLI, NJIHOVI
         HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

                  (A) ESTRI ANORGANSKIH KISLIN

Te spojine se ponavadi tvorijo pri reakciji alkoholov in fenolov
z anorganskimi kislinami. Njihova splošna formula je (R.O.X), pri
čemer je R alkoholni ali fenolni radikal, X pa ostanek molekul
anorganske kisline, znan kot kisli radikal.

Kisli radikal dušikove kisline je (-NO2), žveplove kisline
(=SO2), fosforne kisline ( =PO) in ogljikove (=CO).

Ta pododdelek izključuje estre, ki se uvrščajo v prihodnje
tarifne številke tega poglavja.

               (B) SOLI ESTROV ANORGANSKIH KISLIN

Soli estrov anorganskih kislin je moč dobiti samo iz večbaznih
kislin (žveplove, fosforne, silicijeve itd.). Večbazne kisline z
več kot eno kislo skupino, ki niso vse zaestrane, lahko tvorijo
kisle estre.

Z ustreznimi postopki dobivajo iz teh kislih estrov soli estrov
anorganskih kislin.

Dušična in dušikova kislina pa lahko (ker sta monobazni) dajeta
le nevtralne estre.


29.19

ESTRI FOSFORNE KISLINE IN NJIHOVE SOLI, VKLJUČNO Z LAKTOFOSFATI;
NJENI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

Ker je fosforna kislina tribazna, daje tri tipe fosforjevih
estrov - pač glede na to, ali je zaestrena ena, dve ali tri njene
kisle skupine.

Ti estri vključujejo:

(1)  Glicerofosforjevo kislino, ki nastane z nasičevanjem ene
izmed primarnih alkoholnih skupin glicerina s fosforjevo kislino.

Najpomembnejši med temi estri se uporabljajo v medicini kot
toniki:

(a)  kalcijev glicerofosfat,

(b)  železov glicerofosfat in

(c)  natrijev glicerofosfat.

(2)  Inozitolheksafosforjevo kislino in inozitolheksafosforjefe
fosfate.

(3)  Tributilfosfat - brezbarvna tekočina brez vonja, katero
uporabljajo kot mehčalo.

(4) Trifenilfosfat - v obliki brezbarvnih kristalov brez vonja.
Uporablja se za proizvodnjo plastičnih mas (npr. celuloida),
nepremočljivega papirja itd.

(5)  Tritolilfosfat - v obliki brezbarvne ali rumenkaste
tekočine, katero uporabljajo kot mehčalo celuloznih proizvodov in
sintetičnih smol, pri flotaciji rud itd.

(6)  Triksililfosfat.

(7)  Trigvajacilfosfat.

(8)  Laktofosfate (npr. kalcijev laktofosfat - kemično določen
ali kemično nedoločen).


29.20

ESTRI DRUGIH ANORGANSKIH KISLIN (RAZEN ESTROV VODIKOVIH
HALOGENIDOV) IN NJIHOVE SOLI; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-
ALI NITROZO-DERIVATI

2920.10 -  Estri tiofosforjeve kisline (fosfortioati) in njihove
soli; njihovi  halogenski, sulfo-, nitro- in nitrozo- derivati

2920.90 -  Drugo

Ta tar. št. vključuje estre anorganskih kislin, razen:

(a)  "Estrov" halogenskih derivatov vodika (ponavadi tar. št.
29.03) in

(b)  Estrov, zaobseženih v prihajajočih tar. številkah tega
poglavja (npr. "estrov" izocianove kisline - izocianatov (tar.
št. 29.29) in "estrov" vodikovega sulfida (ponavadi tar. št.
29.30)).

Estri, katere ta tar. številka vključuje, so naslednji:

(A)  Tiofosforjevi estri (fosforjevi tiojati) in njihove soli,
vštevši natrijev 0,0-dibutil in 0,0-ditiolilditiofosfat).

(B)  Estri žveplove kisline in njihove soli.

Estri žveplove kisline so lahko nevtralni ali kisli.

(1)  Kisli metilsulfat (CH3.O.SO2.OH) - oljnata tekočina.

(2)  Dimetilsulfat ((CH3.O)2.SO2) je brezbarvna ali bledorumena
tekočina šibkega vonja po meti; je toksična, korozivna, izzove
solzenje in draži dihalne organe. Uporablja se v organskih
sintezah.

(3)  Kisli etilsulfat (C2H5.O.SO2.OH) - sirupasta tekočina.

(4)  Dietilsulfat ((C2H5.O)2.SO2) - tekočina z vonjem po meti.

(C)  Estri dušikove (HNO3)  in dušične kisline  (HNO2).

Estri dušične kisline so tekočine aromatičnega vonja, npr. metil,
etil, propil, butil in pentil nitriti.

Estri dušikove kisline so gibke tekočine prijetnega vonja. Z
naglim segrevanjem se talijo. To so: metil, etil, propil, pentil
nitrati.

Nitroglicerin, tetranitropentaeritritol (pentrit) in nitroglikol
se uvrščajo v to tar. številko, če niso zmešani; v kolikor se
dobavljajo v obliki pripravljenih eksplozivov, se iz te tar.
številke izključujejo in se uvrščajo v tar. št. 36.02.

(D)  Estri karbonske in perkarbonske kisline in njihove soli.

Estri karbonske kisline so lahko kisli ali nevtralni.

(1)  Digvajacilkarbonat - v obliki lahkega, belega, kristalnega
prahu šibkega vonja po gvajakolu. Uporablja se v medicini in kot
posrednik pri sintezi vonjav.

(2)  Tetraetilortokarbonat (C(OC2H5)4).

(3)  Dietilkarbonat (CO(OC2H5)2).

(4)  Bis(4-ter-butilcikloheksil) peroksidikarbonat.

Etilklorkarbonat (ali etilklorformijat) je iz te tar. številke
izključen (tar. št. 29.15).

(E)  Estri silicijeve kisline in njihove soli (tetraetilsilikat
itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje alkoholatov ali estrov kovinskih
hidroksidov s kislo funkcijo, na primer: titanovega tetra-n-
butoksida (znanega tudi kot tetrabutilni titanat) (tar. št.
29.05)


                         IX. PODODDELEK

                   SPOJINE Z DUŠIKOVO FUNKCIJO

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Ta pododdelek vključuje spojine z dušikovo funkcijo (npr. amine,
imide), vendar ne vključuje spojin z nitro- ali nitrozo- skupino
kot edino dušikovo funkcijo.

29.21

SPOJINE Z AMINO FUNKCIJO

  - Aciklični monoamini in njihovi derivati; njihove soli:

2921.11 -- metilamin, di- ali tri- metilamin in njihove soli

2921.12 -- dietilamin in njegove soli

2921.19 -- drugo

  - Aciklični poliamini in njihovi derivati; njihove soli:

2921.21 -- etilendiamin in njegove soli

2921.22 -- heksametilendiamin in njegove soli

2921.29 -- drugo

2921.30 - Ciklanski, ciklenski in cikloterpenski mono- ali
poliamini in njihovi derivati; njihove soli

 - Aromatski monoamini in njhovi derivati; njihove soli

2921.41 -- anilin in njegove soli

2921.42 -- derivati anilina in njihove soli

2921.43 -- toluidini in njihovi derivati; njihove soli

2921.44 -- difenilamin in njegovi derivati; njihove soli

2921.45 -- 1-naftilamin (alfa naftilamin), 2-naftilamin (beta
naftilamin) in njuni derivati; njune soli

2921.49 -- drugo

 - Aromatski poliamini in njihovi derivati; njihove soli

2921.51 -- o-, m-, p-fenilendiamini, diaminotolueni in njihovi
derivati; njihove soli

2921.59 -- drugo

Amini so organske dušikove spojine z amino funkcijo (to je
funkcija, nastala iz amonijaka, v katerem so en, dva ali trije
atomi vodika respektivno zamenjani z enim, dvema ali tremi
alkilnimi ali arilnimi radikali - metil, etil, fenil itd.).

Če je zamenjan le en vodikov atom iz amonijaka, nastane primarni
amin (R.N.H2). Z zamenjavo dveh vodikovih atomov dobimo
sekundarni amin (R-NH-R), z zamenjavo vseh treh pa terciarni
amin.

< glej prilogo - Slike: stran 6 >

Nitrozoamini, ki lahko reagirajo v tautomerni obliki
kinoniminoksima, so vključeni v to tar. številko.

Ta tar. številka vključuje tudi soli (npr. nitrate, acetate,
citrate) in substituirane derivate, kot so npr. halogenski,
sulfo-, nitro-ali nitrozo- derivati), vendar pa izključuje
substituirane derivate s kisikovo funkcijo iz tar. št. od 29.05
do 29.20 in njihove soli (tar. št. 29.22). Iz te tar. številke so
izključeni tudi derivate substitucij, pri katerih je bil en ali
več vodikovih atomov aminske funkcije zamenjan z enim ali več
halogeni, sulfo (-SO3H), nitro (-NO2) ali nitrozo (-NO) skupinami
ali s katerokoli njih kombinacijo.

Amini, ki se lahko diazotirajo, in njihove soli iz te tar.
številke, ki se uporabljajo za proizvodnjo azo-barv in so
razredčene do standardne moči, so prav tako uvrščene v to tar.
številko.

    (A) ACIKLIČNI MONOAMINI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI

(1)  Metilamin (CH3.NH2) - brezbarven, vnetljiv plin močnega
vonja po amonijaku. Uporablja se za hranjenje organskih barv, v
industriji strojenja itd.

(2)  Dimetilamin ((CH3)2.NH) je metilaminu podoben. Uporabljajo
ga v organskih sintezah in kot pospeševalec vulkanizacije.

(3)  Trimetilamin ((CH3)3.N) je podoben metilaminu. Uporablja se
v organskih sintezah.

(4)  Etilamin

(5)  Dietilamin

(6)  Alilzopropilamin

    (B) ACIKLIČNI POLIAMINI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI

(1)  Etilendiamin (NH2.CH2.CH2.NH2) je alkalna in brezbarvna
tekočina, s šibkim vonjem po amonijaku in njegovih soleh.

(2)  Heksaetilendiamin (NH2.(CH2)6.NH2) in njegove soli - v
obliki kristalov, iglic ali podolgovatih ploščic značilnega
vonja. Na kožo učinkuje toksično in povzroča resne poškodbe.
Uporablja se za proizvodnjo sintetičnih vlaken (poliamidi).

       (C) CIKLANSKI, CIKLENSKI IN CIKLOTERPENSKI MONO- IN
           POLIAMINI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI

Ta skupina vključuje cikloheksilamin, dimetilaminocikloheksan
itd.

    (D) AROMATSKI MONOAMINI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI

(1)  Anilin (C6H5.NH2) (fenilamin) in njegove soli. Anilin je
brezbarvna, oljnata tekočina šibkega aromatičnega vonja. Veliko
jo uporabljajo pri hranjenju barv, farmacevtskih proizvodov itd.

Derivati anilina, ki se veliko uporabljajo kot posredniki za
barve, vključujejo:

(a)  halogene derivate: kloraniline,

(b)  sulfo-derivate: meta- in paraaminobenzosulfonske kisline
(npr. sulfanilska kislina),

(c)  nitro-derivate: nitroanilini itd.,

(d)  nitrozo derivati, v katerih je bil en ali več vodikovih
atomov (razen tistih iz aminske funkcije) zamenjan z eno ali več
nitroznih skupin (npr. z nitrozoanilinom, metilnitrozoanilinom),

(e)  sulfohalogenske, nitrohalogenske in nitrosulfo-derivate,

(f)  alkilne derivate: K-metilanilin in N,K-dimetilanilin; N-
etilanilin in N.N-dietilanilin in

(2) Toluidini.

(3)  Difenilamin ((C6H5)2.NH) - sekundarni amin, ki kristalizira
v brezbarvne lističe. Uporablja se v organskih sintezah (barve
itd.).

(4)  1-Naftilamin (alfa naftilamin) (C10H7-NH2) - kristalizira v
bele iglice, vendar se utegne pojaviti tudi v obliki mase ali
kristalnih luskin bele ali rjave barve. Je prijetnega in
prodornega vonja. Na svetlobi spremeni barvo v bledovijoličasto.
Uporablja se v organskih sintezah, za flotacijo bakrovih rud itd.

(5)  2-Naftilamin (beta naftilamin) (C10H7NH2) se pojavlja v
obliki belega prahu ali bisernastih luskin. Je brez vonja in se
uporablja v organskih sintezah. Ta proizvod je kancerogen in je
treba z njim previdno rokovati.

(6)  Ksilidini.

(7)  Amfetamini (INN) (Amphetamine).

    (E) Aromatski poliamini in njihovi derivati; njihove soli

(1)  o-, m- in p-Fenilendiamini (C6H4.(NH2)2):

(a)  o-Fenilendiamin - brezbarvni monociklični kristali, ki na
zraku potemnijo.

(b)  m-Fenilendiamin - v obliki brezbarvnih iglic, ki se na zraku
rdeče obarvajo.

(c)  p-Fenilendiamin - kristali, barve od bele do škrlatne.

(2)  Diaminotolueni (CH3-C6H3.NH2)2.

(3)  N-Alkiltolilendiamini, na primer N,N-
dimetilparafenilendiamin.

(4)  N-Alkiltolilendiamini, na primer N,N-dietil-3,4-
toluendiamin.

(5)  Benzidin (NH2.C6H4.C6HC.NH2) - v obliki odsevnih, belih,
kristalnih luskinic prijetnega vonja. Uporablja se za hranjenje
barvil in v analitični kemiji.

(6)  Poliamini - nastanejo iz di- in trifenilmetana in njunih
homologov. Njuna derivata sta tetrametil- in
tetraetildiaminodifenilmetan.

(7)  Amino- in diaminodifenilamini.

(8)  Diaminostilben.

Nekatere snovi iz te tar. številke, ki po mednarodnih
instrumentih štejejo za psihotropne, so naštete v seznamu na
koncu 29. poglavja.

KOMENTAR K TAR. PODŠTEVILKAM

Tar. podštevilke od 2921.42 do 2921.49

Ogljikovodikovi derivati aromatskih monoaminov so derivati,
dobljeni z zamenjavo enega ali obeh vodikov iz aminodušika samo z
alkilno ali cikloalkilno skupino. Zato so izključeni substituenti
z enim ali več aromatskimi jedri, ne glede na to, ali so ta jedra
vezana na aminodušik z alkilno verigo.

Tako se npr. ksilidin mora uvrščati v tar. podšt. 2921.49 kot
eden izmed  "drugih" aromatskih monoaminov,  in ne kot derivat
anilina (tar. podšt. 2921.42) ali kot derivat toluidina (tar.
podšt. 2921.43).


29.22

AMINOSPOJINE S KISIKOVO FUNKCIJO

  - Aminoalkoholi, njihovi etri in estri, razen tistih, ki
vsebujejo več kot eno kisikovo funkcijo; njihove soli:

2922.11 -- monoetanolamin in njegove soli

2922.12  -- dietanolamin in njegove soli

2922.13 -- trietanolamin in njegove soli

2922.19 -- drugo

  - Aminonaftoli in drugi aminofenoli, njihovi etri in estri,
razen tistih, ki vsebujejo več kot eno kisikovo funkcijo; njihove
soli:

2922.21 -- aminohidroksinaftalensulfonske kisline in njihove soli

2922.22 -- anizidini, dianizidini, fenetidini in njihove soli

2922.29 -- drugo

2922.30 - Aminoaldehidi, aminoketoni in aminokinoni, razen
tistih, ki vsebujejo več kot eno kisikovo funkcijo; njihove soli

  - Aminokisline in njihovi estri, razen tistih, ki vsebujejo več
kot eno kisikovo funkcijo; njihove soli:

2922.41 -- lizin in njegovi estri; njegove soli

2922.42 -- glutaminska kislina in njene soli

2922.42 -- antranilna kislina (2-aminobenzojska kislina) in njene
soli

2922.49 -- drugo

2922.50 - Fenoli aminoalkoholov; fenoli amino-kislin in druge
aminospojine s kisikovo funkcijo

Pojem "amino spojine s kisikovo funkcijo" označuje amino spojine,
ki imajo poleg aminske funkcije tudi eno ali več kisikovih
funkcij,  kot je definirano v Opombi 4 k 29. poglavju (alkoholne,
etrske, fenolne, acetalne, aldehidne, ketonske funkcije itd.). Ta
tarifna številka vključuje tudi amino spojine, ki so
substituirani derivati aminov s kisikovimi funkcijami iz tar. št.
od 29.05 do 29.20 in njihove estre ter soli.

Amini, ki se lahko diazotirajo, in njihove soli iz te tarifna
številke, ki jih uporabljajo v proizvodnji azo-barv in, ki so
razredčene do standardne moči, so prav tako vključene v to
tarifno številko.

Iz te tar. številke pa so izključene organske barve (32.
poglavje).

     (A) AMINO-ALKOHOLI, NJIHOVI ETRI IN ESTRI; NJIHOVE SOLI

Te spojine vsebujejo eno ali več alkoholnih hidroksilnih skupin
in eno ali več amino skupin, vezanih na ogljikove atome. V teh
spojinah so kot kisikova funkcija samo alkoholi, njihovi etri ali
estri, ali pa kombinacije teh funkcij. Katerakoli  kisikova
funkcija, ki bi jo morda bilo moč najti v neparentnem segmentu,
pripeto na parentni amino-alkohol, ne vpliva na uvrščanje.

(1) Monoetanolamin (NH2(CH2CH2OH)). Je precej viskozna,
brezbarvna tekočina, ki se  uporablja za proizvodnjo
farmacevtskih proizvodov, mil itd.

(2) Dietanolamin (NH(CH2CH2OH)2). Je v obliki brezbarvnih
kristalov ali svetle tekočine.  Uporablja se za absorbiranje
kislih plinov, pri strojenju za mehčanje kož in v organskih
sintezah.

(3) Trietanolamin (N(CH2CH2OH)3). Je viskozna tekočina, ki se
uporablja kot osnova v industriji mila in emulgatorjev za
apretiranje tekstila.

(4)  (2-benzoiloksi-2-metilbutil) dimetilamonijev klorid. Je v
obliki kristalnega belega prahu. Uporablja se kot lokalni
anestetik..

(5)  Meklofenoksat

(6)  Arnolol.

(7)  Sarpogrelat

(8)  Ariletanolamini

(9)  Tetrametil- in tetraetildiaminobenzhidrol

(10)  Aminoetilnitrat

    (B) AMINO-NAFTOLI IN DRUGI AMINO-FENOLI, NJIHOVI ETRI IN
                       ESTRI; NJIHOVE SOLI

To so fenolne spojine, v katerih je en ali več vodikovih atomov 
zamenjanih  z amino skupino (-NH2). V teh spojinah je kot
kisikova funkcija samo fenolna funkcija, njeni etri ali estri ali
kombinacije teh funkcij. Katerikoli kisikova funkcija, ki bi jo
morda bilo moč najti v neparentnem segmentu, pripeto na parentni
amino-alkohol, ne vpliva na uvrščanje.

(1)  Aminohidroksinaftalinsulfonske kisline, na primer:

(a)  7-Amino-1-naftol-3-sulfonska kislina (gama kislina)

(b)  8-Amino-1-naftol-3,6-disulfonska kislina (H kislina)

(2)  o-, m- in p- Aminofenoli

(3)  Amino o-, m- in p- krezoli

(4)  Diaminofenoli

Etri aminofenolov vključujejo:

(a)  Anizidine,

(b)  Dianizidine (bianizidine),

(c) Fenetidine,

(d)  Krezidine in

(e)  5-Nitro-2-propoksianilin (2-amino-4-nitrofenol-n-
propileter).

Hidroksi derivati difenilanina in njihove soli, so tudi vključeni
v to tarifno številko.

(C) AMINO-ALDEHIDI, AMINO-KETONI IN AMINO-KINONI; NJIHOVE SOLI

Te spojine imajo amino skupino poleg aldehidne skupine (-CHO),
ketonske skupine (=C=O) ali kinonske skupine (glej komentarska
pojasnila k tarifni številki 29.14).

(1)  Aminobenzaldehidi

(2)  Tetrametil- in tetraetildiaminobenzofenoni

(3)  Amino- in diaminoantrakinoni

(4)  Antramidi

         (D) AMINOKISLINE IN NJIHOVI ESTRI; NJIHOVE SOLI

Amino-kisline imajo eno ali več karboksilnih kislinskih funkcij
in eno ali več amino funkcij. Anhidridi, halidi, peroksidi in
peroksi-kisline karboksilne kisline štejejo za kisle funkcije.

V teh spojinah so kot kisikova funkcija samo kisline, njihovi
estri ali anhidridi, halidi, peroksidi in peroksi-kisline ali
kombinacije teh funkcij. Katerakoli kisikova funkcija, ki bi jo
morda bilo moč najti v neparentnem segmentu, pripeto na parentni
amino-alkohol, ne vpliva na uvrščanje.

Amino-kisline, ki se uvrščajo v to tarifno številko skupaj s
svojimi estri, solmi in substituiranimi derivati, vključujejo:

(1)  Lizin (diamino-n-heksanojsko kislino). Je v obliki
brezbarvnih kristalov. Je proizvod cepitve serina (beljakovina v
svili) in drugih beljakovin.

(2)  Glutaminska kislina. Je rezultat cepitve beljakovin,
pridobivajo pa jo iz glutena. Je v obliki kristalov in se
uporablja v medicini in v prehrambeni industriji.

(3)  Glicin (aminoocetna kislina; glikokol (NH2CH2COOH). Je v
obliki velikih, brezbarvnih in pravilno oblikovanih kristalov.
Uporabljajo jo v organskih sintezah itd.

(4)  Sarkozin (CH3.NH-CH2-COOH). Je metilni derivat glicina in
kristalizira vobliki prizm.

(5)  Alanin (2-aminopropionska kislina). Je v obliki trdih iglic.

(6)  b-Alanin (3-aminopropionska kislina). Je v obliki kristalov.

(7)  Fenilalanin.

(8)  Valin (a- aminoizovalerijanska kislina). Je v obliki
kristalov.

(9)  Leucin (a-aminoizokaprinska kislina). Pridobivajo jo s
hidrolizo proteinov. Pojavlja se v obliki opaliscentnih
kristalov. Izoleucin.

(10) Asparaginska kislina. Je v obliki kristalov.

(11) o- Aminobenzojeva kislina (antranilna kislina). Pridobivajo
jo sintetično in se uporablja za proizvodnjo sintetičnega indiga.
Med njenimi derivati je tudi metil antranilat.

(12) m- Aminobenzojeva kislina.

(13) p- Aminobenzojeva kislina. Uporablja se v pripravi barvil,
umetnih vonjav in anestetikov, pa tudi v medicini zaradi svojega
vitaminskega učinka. Njeni derivati vključujejo etil- in butil-
p-aminobenzonate. Prokain-hidroklorid (dietil-aminoetil p-
aminobenzonat-hidroklorid) je v obliki majhnih, brezbarvnih
kristalčkov brez vonja in je lokalni anestetik, katerega
uporabljajo  okulisti in zobarji.

(14) Fenilglicin.

(15) Lisadimat.

        (E) FENOLI AMINO-ALKOHOLOV, FENOLI AMINOKISLIN IN
             DRUGE AMINO SPOJINE S KISIKOVO FUNKCIJO

Ta skupina vključuje med drugim:

(1)  Tirozin (p- hidroksifenilalanin).

(2)  Serin (a-amino-b-hidroksipropionska kislina). Je rezultat
cepitve sericina (beljakovine v svili) in številnih beljakovin.

(3)  Aminosalicilne kisline, vključno 5-aminosalicilno kislino in
4- aminosalicilno kislino. So v obliki kristalnih praškov. 5-
aminosalicilno kislino uporabljajo v organskih sintezah (na
primer: za proizvodnjo azo- in žveplenih barv). Natrijeva sol 4-
aminosalicilne kisline se uporablja v medicini za zdravljenje
pljučne tuberkuloze.

(4)    Medifoksamin (N,N-dimetil-2,2-difenoksietilamin) - aminska
spojina z acetalno funkcijo.

(5) Propoksikain.

Nekatere snovi iz te tarifna številke, katere štejejo po
mednarodnih določilih za narkotična mamila ali psihotropne
substance, so naštete v seznamu na koncu 29. poglavja.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM
Tarifne podštevilke od 2922.11 do 2922.50

V smislu uvrščanja v tarifne podštevilke štejejo etrske in
estrske funkcije organskih ali anorganskih kislin ali za
alkoholne, fenolne ali kislinske funkcije, kar je odvisno od
položaja kisikove funkcije v razmerju do amino skupine. V teh
primerih je treba upoštevati samo tiste kisikove funkcije,
prisotne v delu molekule med amino funkcijo in kisikovim atomom
ali med etrsko ali estrsko funkcijo. Če sta v spojini dve ali več
etrski ali estrski funkciji, se pri uvrščanju molekula razdeli na
kisikov atom vsake etrske ali estrske funkcije, kot edine
kisikove funkcije pa pri tem štejejo tiste, najdene v istem delu
molekule kot amino funkcija - del molekule z amino funkcijo velja
za parentnega.

Primer: V spojini 3-(2-aminoetoksi) propionska kislina je
parentni del aminoetanol, skupine karboksilne kisline pa se pri
razvrščanju ne upošteva, saj jo je moč (kot eter amino-alkohola)
uvrstiti v tarifno podštevilko 2922.19.

Če sta v spojini dve ali več amino funkciji pripojeni na isto
etrsko ali estrsko funkcijo, se takšna spojina uvršča v tarifno
podštevilko, zadnjo v številčnem zaporedju - ta tarifna
podštevilka, se določi ob upoštevanju etrske ali estrske funkcije
(v razmerju do vsake amino funkcije) bodisi kot alkoholne,
fenolne ali kislinske funkcije.


29.23

KVATERNARNE AMONIJEVE SOLI IN HIDROKSIDI; LECITINI IN DRUGI
FOSFOAMINOLIPIDI

2923.10 - Holin in njegove soli

2923.20 - Lecitini in drugi fosfoaminolipidi

2923.30 - Drugo

Kvaternarne organske amonijeve soli vsebujejo en štirivalentni
kation dušika R1R2R3R4N+, pri čemer so R1R2R3R4 isti ali različni
alkilni ali arilni radikali (metil, etil, tolil itd.).

Ta kation se lahko zapolni s hidroksilno skupino (OH). Tako
nastane kvaternarni amonijev hidroksid, katerega predstavlja
splošna formula (R4N+OH-) in ki ustreza amonijevemu hidroksidu
NH4.OH, svojemu anorganskemu ekvivalentu.

Vendar pa se lahko prosta vez zapolni tudi z drugimi anioni
(klorid, bromid, jodid itd.), pri čemer nastanejo kvaternarne
amonijeve soli.

Najpomembnejše soli in substitucijski derivati kvaternarnih
amonijevih baz so:

(1)  Holin, njegove soli in njegovi derivati. Hidroksietil
trimetilamonijev hidroksid se nahaja v žolču, mozgu, rumenjaku in
v vsakem svežem semenu. To je spojina, iz katere izhajajo druge,
zelo pomembne biološke substance (npr. acetilholin, metilholin
itd.).

(2)  Lecitin in drugi fosfoaminolipidi. To so estri (fosfatidi),
ki izhajajo iz kombinacij oleinske, palmitinske in drugih
maščobnih kislin z glicero-fosforjevo kislino in eno izmed
organskih baz, kot je npr. holin (cholin). Ponavadi so voskaste
mase rumenkastorjave barve, topne v etanolu. Lecitini se nahajajo
v jajčnem rumenjaku (ovolecitin) ter v živalskem in rastlinskem
svetu.

Trgovski lecitin, katerega ta tar. številka prav tako vključuje,
je pretežno lecitin iz soje. Sestoji iz zmesi fosfatidov,
netopnih v acetonu (običajno med 60 % in 70 % po teži), nadalje
iz sojinega olja, maščobnih kislin in ogljikovih hidratov.
Trgovski lecitin iz soje se pojavlja v bolj ali manj viskozni
obliki, je rjave do svetlorjave barve, ali pa v obliki
rumenkastih zrnc - v kolikor je bilo sojino olje ekstrahirano z
acetonom.

Ovolecitin se uporablja v medicini. Komercialni lecitin iz soje
uporabljajo kot emulgator, dispergator itd., v prehrambeni
industriji živinske krme, v industriji barv, v predelavi nafte
itd.

(3)  Tetrametilamonijev jodid ((CH3)4NJ)

(4)  Tetrametilamonijev hidroksid ((CH3)4NOH)

(5)  Tetrametilamonijev formijat (H-COON(CH3)4) - uporablja se v
medicini.

(6)  Betain - kvaternarna notranja sol, betain hidroklorid -
uporablja se v medicini, v kozmetiki in hrani za živali.


29.24

SPOJINE S KARBOKSIAMIDNO FUNKCIJO, SPOJINE OGLJIKOVE KISLINE Z
AMIDNO FUNKCIJO:

2924.10 -  Aciklični amidi (vključno aciklični karbamati) in
njihovi derivati; njihove soli

 - Ciklični amidi (vključno ciklični karbamati) in njihovi
derivati; njihove soli:

2924.21 -- ureini in njihovi derivati; njihove soli

2924.22 -- 2-acetamidobenzojska kislina (N-acetilantranilična
kislina)

2924.29 -- drugo

Ta tar. številka vključuje amidne derivate karbonskih kislin in
karbonsko kislino (vendar ne tudi amidnih derivatov drugih
anorganskih kislin - tar. št. 29.29).

Amidi so spojine z naslednjimi značilnimi skupinami:

(-CO.NH2)               ((-CO)2NH)               ((-CO)3N)

 primarni amid         sekundarni amid          terciarni amid

Vodik iz (-NH2) ali iz (-NH) skupine se lahko zamenja z alkilnimi
ali arilnimi radikali, pri čemer nastajajo N-substituirani amidi.

Nekateri amidi iz te tar. številke vsebujejo tudi nekatere amino
skupine, ki se lahko diazotirajo. Taki amidi in njihove soli,
razredčeni do standardne moči za proizvodnjo azo-barv, so prav
tako urvščeni v to tar. številko.

Ureine pridobivajo iz sečnine tako, da zamenjajo vodikove atome
iz skupine (NH2) z acikličnimi ali arilnimi radikali.

Ureidi nastanejo iz sečnine tako, da se vodikovi atomi iz skupine
(NH2) zamenjajo s kislinskimi radikali.

Vendar pa ta tar. številka izključuje sečnino (NH2.CO.NH2),
diamid karbonske kisline, ki se uporablja predvsem kot gnojilo.
Tudi, če je čista, se uvršča v tar. št. 31.02 ali 31.05.

                       (A) ACIKLIČNI AMIDI

(1)  Acetamid.

(2)  Asparagin - monoamid asparaginske kisline, katerega
ekstrahirajo iz nekaterih vrst vrtnin.

(3)  Ureidi odprte verige (bromodietilacetilurea,
bromoizovaleriurea).

(4)  Etilkarbamati (uretan).

(5)  Glutamin.

Ta tar. številka izključuje diciandiamid (cianogvanidin) (tar.
št. 29.26).

                       (B) CIKLIČNI AMIDI

(1)  Ureini in ureidi.

Najpomembnejša ureina sta:

(i)  paraetoksifenil sečnina (dulcin) in

(ii)  dietildifenil sečnina (centralit).

(2)  Acetanilid, metil- in etilacetanilid, acetparafenetidin
(fenacetin), paraacetamidofenon in paraacetamidosalol - vsi se
uporabljajo v medicini.

(3)  Fenilacetamid.

(4)  N-acetoacetilni derivati cikličnih aminov, npr.
acetoacetanilid; amidi hidroksioksinaftojeve kisline, npr. 3-
hidroksi-2- naftanilid; ditrizojeva kislina in njene soli. Vse
navedene spojine se uporabljajo kot kontrastna sredstva v
fotografiji. Nekatere izmed njih so v trgovini znane kot
"arilidi".

(5) 2-Acetamidobenzojska kislina. Je v obliki brezbarvnih do
rumenkastih igličastih kristalov, kristalnih ploščic ali
romboidov. Uporablja se kot prekurzor pri proizvodnji metakvalona
(INN) (glej seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja).

Vendar pa ta tar. številka izključuje heterociklične ureide, kot
je npr. malonil sečnina (barbiturna kislina) in hidantoin (tar.
št. 29.33).

Nekatere substance iz te tar. številke, ki štejejo po mednarodnih
določilih za narkotična mamila ali psihotropne substance, so
naštete v spisku na koncu 29. poglavja.


29.25

SPOJINE S KARBOKSIIMIDNO FUNKCIJO (VKLJUČNO SAHARIN IN NJEGOVE
SOLI) IN SPOJINE Z IMINOVO FUNKCIJO

  - Imidi in njihovi derivati; njihove soli:

2925.11 -- saharin in njegove soli

2925.19 -- drugo

2925.20 - Imini in njihovi derivati; njihove soli

                            (A) IMIDI

Splošna formula imidov je (R=NH), pri čemer je R dibazni acilni
radikal.

(1)  Saharin ali 1,2-benzizotiazolin-3-on-1,1-dioksid in njegove
soli. Saharin je bel kristalni prah brez vonja in zelo sladkega
okusa. Njegove natrijeve in amonijeve soli imajo manjšo sladilno
moč, vendar so bolj topne. V to tar. številko se uvrščajo samo
tablete, ki vsebujejo le enega od obeh proizvodov.

Iz te tar. številke so izključeni pripravki, ki se uporabljajo za
diete in ki sestoje iz zmesi saharina in njegovih soli in
prehrambenih proizvodov, kot je npr. laktoza. Uvrščajo se v tar.
št. 21.06 (glej opombo št. 1(b) k 38. poglavju). Taki preparati,
ki sestoje iz saharina, njegovih soli in njegovih substanc in
niso prehrambeni proizvodi, kot je npr. natrijev bikarbonat
(natrijev kisli karbonat) in vinska kislina, pa se uvrščajo v
tar. št. 38.24.

(2)  Sukcinimid - uporablja se v kemičnih sintezah.

(3)  Ftalimid - uporablja se v kemičnih sintezah.

(4)  Glutetimid - psihotropna substanca (glej seznam na koncu 29.
poglavja).

Derivati organskih imidov anorganskih kislin se uvrščajo v tar.
št. 29.29

                            (B) IMINI

Tako kot za imide, je tudi za imine značilna skupina =NH, vendar
je pri iminih vezana na nekislinski organski radikal (R2C=NH).

(1)  Gvanidini - pridobivajo jih z delovanjem cianimida na
amonijak. Rezultat te reakcije je imino sečnina, znana kot
gvanidin. Lahko štejemo, da nastane iz sečnine z zamenjavo kisika
iz skupine (CO) z iminsko skupino (NH):

             NH2.CO.NH2......................NH2C=NH.NH2
               sečnina                        gvanidin

Gvanidin pridobivajo tudi z oksidacijo beljakovin, lahko pa ga
dobijo tudi sintetično. Je kristalen, brezbarven in lahko topen.

Med njegove derivate spadajo:

(a)  difenilgvanidin - pospeševalec vulkanizacije kavčuka.

(b)  diortotolilgvanidin - pospeševalec vulkanizacije kavčuka.

(c)  ortotolilgvanidin - pospeševalec vulkanizacije kavčuka.


(2)  Aldimini s splošno formulo (R.CH=N.R1), pri čemer sta R in
R1 alkilni ali arilni radikali (metil, etil, fenil itd.), včasih
pa tudi vodik. Tvorijo proizvode, znane kot Schiffove baze, med
katerimi so najpomembnejše:

(a)  etildenanilin,

(b)  butildenanilin,

(c)  aldolalfa- in aldolbetanaftilamini in

(d)  etilidenparatoluidin.

Vsi našteti proizvodi se uporabljajo v gumarski industriji.

(3)  Imino-etri.

(4)  Amidini.

(5)  2,6-Diklorofenolidofenol.

Vendar pa ta tar. številka izključuje ciklične polimere aldimina
(tar. št. 29.33).


29.26

SPOJINE Z NITRILNO FUNKCIJO

2926.10 - Akrilonitril

2926.20 - 1-cianogvanidin (diciandiamid)

2926.90 - Drugo

Splošna formula nitrilov je (R-C (N), pri čemer je R alkilni ali
arilni radikal ali včasih dušik.   Mono-, di- ali trinitrili
vsebujejo en, dva ali tri cianova radikala (CN) (respektivno) v
molekuli.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Akrilonitril - brezbarvna, gibka tekočina.

Polimeri in kopolimeri akrilonitrila so iz te tar. številke
izključeni. Omenjene spojine tvorijo umetne plastične snovi (39.
poglavje) ali sintetični kavčuk (40. poglavje).

(2)  1-Cianogvanidin (diciandiamid) - v obliki čistih, belih
kristalov.

(3)  Acetaldehid - cianohidrin.

(4)  Acetonitril.

(5)  Adiponitril.

(6)  Aminofenilacetonitril.

(7)  Benzonitril.

(8)  Acenton-cianohidrin.

(9)  Cianoacetamid.

(10) Cianopinakolin.

(11) Hidroksifenilacetonitril.

(12) Iminodiacetonitril.

(13) Nitrobenzonitril.

(14) Naftonitril.

(15) Nitrofenilacetonitril.

(16) Fenilcianamid.

(17) Tricianotrimetilamin.

(18) Metadon-intermediant (INN) - glej spisek na koncu 29.
poglavja.


29.27

DIAZO-, AZO- ALI AZOKSI SPOJINE

Te spojine, med katerimi najpomembnejše pripadajo aromatskim
serijam, so značilne po dveh dušikovih atomih, med seboj
povezanih z dvojno vezjo.

                        (A) DIAZO SPOJINE

Ta skupina vključuje:

(1)  Diazonijeve soli, katerih splošna formula je RN2+X- pri
čemer je R organski radikal, X-pa nek anion, na primer:

(a)  Benzendiazonijev klorid.

(b)  Benzendiazonijev tetrafluoroborat.

Ta tar. številka vključuje tudi diazonijeve soli - stabilizirane
ali nestabilizirane. Razen njih vključuje še diazonijeve soli,
razredčene do standardne moči (npr. z dodatkom nevtralne soli,
kot je natrijev sulfat), katere uporabljajo v proizvodnji azo-
barv.

(2)  Spojine s splošno formulo RN2, pri čemer je R organski
radikal, na primer:

(a)  Diazometan.

(b) Etil diazoacetat.

(3)  Spojine s splošno formulo R1-N=N-NR1R2, pri čemer sta R1 in
R2 organska radikala, R3 pa je bodisi organski radikal, bodisi
vodik, na primer:

(a)  Diazoaminobenzen (R1 = R2).

(b)  N-metildiazoaminobenzen (R1 = R2).

(c)  3,3-Difenil-1-paratoliltriazen (R1 = R2).

                         (B) AZO SPOJINE

To so spojine s skupino R1N=NR2, pri čemer sta R1 in R2 organska
radikala, ki sta z enim izmed njihovih ogljikovih atomov vezani
neposredno na enega izmed dušikovih atomov, na primer:

(1)  Azobenzen

(2)  Azotolueni

(3)  Azonaftalini

(4)  2,2'-Dimetil-2,2'-azodipropionitril

(5)  Aminoazobenzensulfonske kisline

(6)  p-Aminoazo benzen

Radikala R1 in R2 lahko imata sama nadaljnje skupine -N=N-
(diazo, triazo itd. spojine).

                       (C) AZOKSI SPOJINE

To so spojine s splošno formulo R1-N20-R2, v katerih je kisikov
atom vezan na enega izmed obeh dušikovih atomov in pri čemer sta
R1 in R2 ponavadi arilna radikala.

Azoksi spojine so ponavadi bledorumene in kristalne substance.
Obsegajo:

(1)  Azoksibenzen

(2)  Azoksitoluen

(3)  Paraazoksinizol

(4)  Paraazoksifenetol

(5)  Azoksibenzojsko kislino

(6)  Azoksicinaminsko kislino

(7)  Azoksitoluidin

Diazo- in azo- spojine so izhodiščne komponente pri tvorbi azo-
barv. Te spojine zagotavljajo substitucijske derivate, ki so prav
tako vključeni v to tar. številko.

Organska barvila so iz te tar. številke izključena in se uvrščajo
v 32. poglavje.


29.28

ORGANSKI DERIVATI HIDRAZINA ALI HIDROKSILAMINA

Ta tar. številka ne vključuje hidrazina ali hidroksilamina in
njihovih anorganskih soli (tar. št. 28.25), temveč samo njihove
organske derivate.

Hidrazin (H2N-NH2) lahko z zamenjavo enega ali več vodikovih
atomov tvori derivate, na primer (R.NH-NH2) in (R.HN-NH-R1), pri
čemer sta R in R1 organska radikala.

Tudi hidroksilamin (NH2.OH) lahko tvori številne derivate - z
zamenjavo vodika v hidroksilni skupini, ali pa v NH2 skupini.

Nitrozo-fenoli, ki so tavtomerne oblike kinonoksima, in pa
nitrozo-amini, ki so tavtomerne oblike kinonimioksima, sta iz te
tar. številke izključena (glej komentar k tar. številkam 29.08
ali 29.21).

Organski derivati hidrazina in hidroksilamina so naslednji:

(1) Fenilhidrazin

(2)  Tolilhidrazin

(3)  Metilfenilhidrazin

(4)  Bromofenilhidrazin

(5)  Benzilfenilhidrazin

(6)  Naftilhidrazin

(7)  Fenilhidroksilamin

(8)  Mitrozofenilhidroksilamin

(9)  Dimetilglioksim

(10)  Fenilglukosazon

(11)  Fenilglioksim

(12)  Acetaldehid-fenilhidrazon

(13)  Acetaldoksim

(14)  Acetofenoksim

(15)  Acetoksim

(16)  Benzaldehid-semikarbazon

(17)  Benzaldoksim

(18)  Benzildenacetoksim

(19)  Hidroksamske kisline

(20)  Difenilkarbazid

(21)  Semikarbazid (karbamilhidrazin)

(22)  Fenilsemikarbazid (1-karbamil-2-fenilhidrazin)

(23)  Kvartarne hidrazijeve soli in baze

(24)  Hidrazide karbonskih kislin

(25)  Hidrazidine.


29.29

SPOJINE Z DRUGIMI DUŠIKOVIMI FUNKCIJAMI:

2929.10 - Izocianati

2929.90 - Drugo

S to tar. številko so zajeti:

(1)  Izocianati (MDI, TDI ...)

(2)  Izocianidi (karbilamini)

(3)  Azidi karbonskih kislin

(4)  Substituirani organski amino-derivati anorganskih kislin
(razen karbonske kisline) in substituirani organski imido-
derivati anorganskih kislin.

(5)  Kalcijev ciklamat (kalcijev cikloheksilni sulfamat)

(6)  Oktametilpirofosforamid (OMPA).

(7)  Dimetilnitrozamin.

(8)  Metiltrinitropenilnitramin (tetril) itd. Uporablja se kot
eksploziv.

(9)  Nitrogvanidin. Eksploziv.


                          X. PODODDELEK

      ORGANSKO-NEORGANSKE SPOJINE, HETEROCIKLIČNE SPOJINE,
        NUKLEINSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI IN SULFONAMIDI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Organsko-neogranske spojine, zaobsežene v tar. št. 29.30 i 29.31
so organske spojine, katerih molekule imajo poleg vodikovih,
kisikovih ali dušikovih atomov še molekule kovin in drugih
nekovin (kot je žveplo, arzen, živo srebro, svinec), vezane
neposredno na ogljik.

Tar. št. 29.30 (organske spojine žvepla) in tar. št. 29.31 (druge
organsko-anorganske spojine) ne vključujejo sulfo- in halogenskih
derivatov (vštevši razne sestavljene derivate), ki (razen vodika,
kisika in dušika), imajo neposredno na ogljik vezane samo atome
žvepla in halogenih prvin, ki jim dajejo lastnosti sulfo- in
halogenskih derivatov (ali sestavljenih derivatov).

Tar. številke od 29.32 do 29.34 vključujejo heterociklične
spojine.

Pojem "heterociklična spojina" se nanaša na organske spojine,
sestavljene iz enega ali več obročov in ki imajo obroč(e), dodane
ogljikovim atomom, atome drugih elementov, kot so kisik, dušik
ali žveplo. Na ta način nastanejo naslednje heterociklične
skupine:


                       (A) PETČLENI OBROČI

(1)  Z enim hetero-atomom:

(a)  kisika: Furanska skupina (tar. št. 29.32)

(b)  žvepla: Tiofenska skupina (tar. št. 29.34)

(c)  dušika: Pirolna skupina (tar. št. 29.33)

(2)  Z dvema hetero-atomoma:

(a) en atom kisika, en atom dušika: Oksazolna in izooksazolna
skupina (tar. št. 29.34)

(b) en atom žvepla, en atom dušika: Tiazolna skupina (tar. št.
29.33)

(c) dva dušikova atoma: Imidiazolna in pirazolna skupina (tar.
št. 29.33)

(3)  S tremi ali večimi hetero-atomi:

(a) en atom kisika, dva atoma dušika: Furazanska skupina (tar.
št. 29.34)

(b) tri dušikovi atomi: Triazolna skupina (tar. št. 29.33)

(c) štirje dušikovi atomi: Tetrazolna skupina (tar. št. 29.33)


                      (B) ŠESTČLENI OBROčI

(1) Z enim hetero-atomom:

(a)  kisika: Piranska skupina (tar. št. 29.32)

(b)  žvepla: Tiinska (tiapiranska) skupina (tar. št. 29.34)

(c)  dušika: Piridinska skupina (tar. št. 29.33)

(2)  Z dvema hetero-atomoma:

(a)  en atom kisika, en atom dušika: Oksazinska skupina (tar. št.
29.34)

(b)  en atom žvepla, en atom dušika: Tiazinska skupina (tar. št.
29.34)

(c)  dva dušikova atoma: Piradizinska, pirimidinska, pirazinska
in piperazinska skupina (tar. št. 29.33)


          (C) DRUGE SESTAVLJENE HETEROCIKLIČNE SPOJINE

Te spojine nastajajo s kondenzacijo pet ali šestčlenih
heterocikličnih spojin z drugimi karbocikličnimi obroči.

Primeri vključujejo naslednje skupine:

(a)  Kumaron (tar. št. 29.32)

(b)  Benzopiran (tar. št. 29.32)

(c)  Ksanten (tar. št. 29.32)

(d)  Indol (tar. št. 29.33)

(e)  Kinolin in izokinolin (tar. št. 29.33)

(f)  Akridin (tar. št. 29.33)

(g)  Benzotiofen (tionaften) (tar. št. 29.34)

(h)  Indazol (tar. št. 29.33)

(i)  Benzimidazol (tar. št. 29.33)

(j)  Febazin (tar. št. 29.33)

(k)  Fenoksazin (tar. št. 29.34)

(l)  Benzoksazol (tar. št. 29.34)

(m)  Karbazol (tar. št. 29.33)

(n)  Kinazolin (tar. št. 29.33)

(o)  Benzotiazol (tar. št. 29.34)


29.30 ORGANSKE ŽVEPLOVE SPOJINE

2930.10 - Ditiokarbonati (ksantati)

2930.20 - Tiokarbamati in ditiokarbamati

2930.30 - Tiuram mono-, di- ali tetra-sulfidi

2930.40 - Metionin

2930.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje organske spojine z žveplom, katrieh
molekule imajo žveplov atom ali žveplove atome neposredno vezane
za ogljikov atom ali ogljikove atome (glej opombo 6 k temu
poglavju). V to tar. številko se uvrščajo spojine, katerih
molekule vsebujejo razen žveplovega oz. žveplovih atomov tudi
druge atome nekovin ali kovin, ki so vezani neposredno na atom
oz. atome ogljika.

                  (A) DITIOKARBONATI (KSANTATI)

Te spojine so diestri ali soli monoestrov ditiokarbonske kisline
in ustrezajo splošni formuli CS(OR)(SR'), v kateri je R organski
radikal, R' pa neka kovina (npr. natrij, kalij itd.), ali pa nek
organski radikal.

(1)  Natrijev metilditiokarbonat (metilksanat) je amorfni prah,
ki se uporablja za hranjenje sintetičnega indiga in v flotaciji
rud.

(2)  Kalijev metilditiokarbonat (etilksantat) je v obliki
oljastih, rumenkastih kristalov. Uporablja se kot flotacijski
reagens za svinčeve in cinkove rude in kot sredstvo zoper golazen
in za zaščito cvetnih popkov (antikriptogam).

(3)  Metil-, butil-, pentil- in benzilditiokarbonati (ksantati).

       (B) TIOKARBAMATI, DITIOKARBAMATI IN TIURAM SULFIDI

(1)  Tiokarbamati vključujejo soli in estre tiokarbamske kisline
(NH2.CO.SH  ali NH3.CS.OH, ki v prostem stanju ne obstajata), ne
glede na to, ali so bili vodikovi atomi iz skupine NH3 zamenjani
z alkilnimi ali z arilnimi skupinami.

(2)  Ditiokarbamati vključujejo soli in estre ditiokarbamatske
kisline, ne glede na to, ali so bili vodikovi atomi iz NH3
skupine zamenjani z alkilnimi ali z arilnimi skupinami. Kovinske
soli substituirane ditiokarbamske kisline (npr. zinkov
dibutilditiokarbamat) se uporabljajo kot pospeševalci
vulkanizacije v proizvodnji gume.

(3)  Tiuram mono, di ali tetrasulfidi. Derivati alkilne
substitucije (npr. tetraetiltiuram disulfid) se uporabljajo kot
pospeševalci vulkanizacije.

                    (C) SULFIDI (ALI TIOETRI)

Lahko jih štejemo za etre, v katerih je atom kisika zamenjan z
enim atomom žvepla.

(R.O.R1)....................................(R.S.R1)
 eter                                         sulfid

(1)  Metioinin - v obliki belih ploščic ali prahu, je užitna
aminokislina in pomembna komponenta v prehrani ljudi, ki v telesu
ne sintetizira.

(2)  Dimetilsulfid, difenilsulfid - brezbarvni tekočini zelo
neprijetnega vonja.

(3)  Tiodiglikol ali ali bis(2-hidroksietil) sulfid je tekočina,
ki se uporablja  kot topilo za barve pri tiskanju tekstila.

(4)  Tioanilin ali 4,4'-diaminodifenilsulfid.

                          (D) TIOAMIDI

(1)  Tiosečnina (NH2.CS.NH2) je diamid tiokarbonske kisline in je
v tem smislu žveplov analog ureje. Je v obliki belih,
svetlikajočih se kristalov in se uporablja v fotografiji, kot
pomožno barvilo in za hranjenje intermediarnih spojin v
industriji barvil in v farmacevtski industriji.

(2)  Tiokarbanilid (difeniltiosečnina) je v obliki brezbarvnih,
kristalni ploščic ali amorfnega belega prahu. Uporablja se za
hranjenje intermediarnih spojin v industriji barvil (žveplene
barve, indigo) in sintetičnih farmacevtskih proizvodov, pa tudi
kot pospeševalec pri vulkanizaciji kavčuka in za flotacijo rud.

(3)  Diortotolilsečnina - v obliki belega prahu, netopnega v
vodi, ki se uporablja kot pospeševalec pri vulkanizaciji kavčuka.

                     (E) TIOLI (MERKAPTANI)

Te žveplove spojine ustrezajo alkoholom ali fenolom, v katerih so
atomi kisika zamenjani z atomi žvepla.

(R.OH)..........................................(R.SH)

alkohol ali fenol                             merkaptan

(1)  Tioalkoholi, pa tudi alkoholi, so lahko primarni, sekundarni
ali terciarni. Vsebujejo ustrezne skupine )-CH2.SH), (=CH.SH) ali
((C.SH). Ponavadi so brezbarvne tekočine neprijetnega vonja.
Obsegajo:

(a) Metantiol (metilmerkaptan)

(b) Etantiol (etilmetkaptan)

(c)  Butantiol (butilmerkaptan)

(d)  Pentantiol (pentilmerkaptan)

(2)  Tiofenoli:

(a)  Tiofenol (C6H5.SH)

(b)  Ortomerkaptobenzojeva kislina, znana tudi kot tiosalicilna
kislina.

                         (F) TIOALDEHIDI

Splošna formula tioaldehidov je (R.CS.H).

                          (G) TIOKETONI

Splošna formula tioketonov je (R.CS. R1).

                         (H) TIOKISLINE

Splošna formula tiokislin je (R.CO.SH ali R.CS.OH, pa tudi
R.CS.SH) Eden izmed primerov je ditiosalicilna kislina
(C6H4.OH).CS.SH, vendar se to ime pogosteje uporablja za spojino
di-(o- karboksilfenil)disulfid.

          (I) SULFONSKE KISLINE, SULFOOKSIDI IN SULFONI

 Njhova splošna formula je (R.SO2H), (R.SO2.R1) in (R.SO2R1)
(respektivno. Kot primer lahko služi sulfonal, ki se pojavlja v
brezbarvnih kristalih in ki se uporablja v medicini.

                        (K) IZOTIOCIANATI

Splošna formula izocianatov je (RN=CS).

Lahko jih štejemo za estre izotiocianove kisline. Vključujejo
etilizoziocianat, feniltioizocianat in alilizotiocianat (umetno
gorčično olje).


29.31 DRUGE ORGANSKO-ANORGANSKE SPOJINE

(1)  Organske spoijne živega srebra

Te spojine lahko imajo en ali več atomov živega srebra, posebno
(-Hg.X)skupino, v kateri je X neorganski ali organski kislinski
ostanek.

Najpomembnejše so:

(a) Dietil-živo srebro

(b)  Defieni-živo srebro

(c)  Fenil-živosrebrov acetat

(2)  Tetraetil-svinec (Pb(C2H5)4) je hlapljiva tekočina, ki je v
čistem stanju brezbarvna, medtem ko je v tehničnem stanju rumena.
Je toksičen in zelo učinkovito sredstvo proti detonacijam.

(3)  Organske spojine s silicijem. Te spojine razmeroma majhne
molekularne mase katerih se silicij neposredno veže na organski
radikal, vključujejo: etiltriklorosilan, trietilsilanol,
trifenilsilanol, heksametildisiloksan, oktametiltrisiloksan,
oktametilciklotetrasikoksan, dekametilciklopenta-siloksan in
dodekametilcikloheksasiloksan.

Ta tar. številka ne vključuje kemično nedoločenih proizvodov, v
katerih molekulah je več kot ena silicijevo-kisikovo-silicijeva
vez in ki vsebujejo organske skupine, ki se vežejo neposredno na
silicijev atom z neposredno silicijevo-ogljikovo vezjo. To so
silikoni iz tar. št. 39.10. Vendar pa se uvrščajo zmesi nekaterih
organskih spojin s silicijem v tar. št. 38.24.

(4)  Železov karbonil, nikljev karbonil itd.

(5)  Arzenove organske spojine

(a)  Metilarzenova kislina (CH3AsO(OH)2) in njene soli. Kislina
kristalizira v kosme in tvori kristalne soli, kot je natrijev
metilarzenit (brezbarven, uporablja se v medicini).

(b)  Kakodilna kislina in njene soli, ki vsebujejo radikal (-
As(CH3)2), znan kot kakodil. Uporablja se v medicini.

Kakodilna kislina se pojavlja v obliki brezbarvnih kristalov brez
vonja. Njena najpomembnejša sol je natrijev kakodilat - bel,
kristalni prah.

(c)  Paraaminofenilarzenova kislina (NH2C6H4.AsO(OH)2) in njene
soli. Kislina kristalizira v odsevne bele iglice. Njena
najpomembnejša sol je natrijev paraminofenilarzenat - bel,
kristalni prah brez vonja. Uporablja se v medicini, predvsem
proti spalni bolezni.

(d)  Amino-hidroksifenilarzenove kisline, njihovi formil- in
acetil-derivati in njihove soli

(e)  Arzenobenzeni - spojine, analogne azo-spojinam s tem, da
vsebujejo skupino (-As=As-) namesto skupine (-N=N-).

Arzenobenzen (C6H5-As=As-C6H5) - njegovi derivati se uporabljajo
v medicini za zdravljenje sifilisa in spalne bolezni.
Najpogostejši je natrijev 3,3'-diamino-4,4'-dihidroksi-
atzenobenzen-N-metilensulfoksilat.

(6)  Orto-jodobenzojeva kislina

Iz te tar. številke so izključene organske spojine z žveplom,
katerih molekule imajo žveplov oz. žveplove atome vezane
neposredno na ogljikov oz. ogljikove atome (glej opombo 6 k temu
poglavju). Nadalje so izključene spojine, v katerih molekulah so
razen žveplovega oz. žveplovih atomov, ki so vezani neposredno na
ogljikov oz. ogljikove atome, še drugi atomi nekovin ali kovin,
ki so vezani neposredno na ogljikov oz. ogljikove atome (npr.
fonofos (ISO)) (tar. št. 29.30).


29.32 HETEROCIKLIČNE SPOJINE, SAMO S HETEROATOMOM ALI HETEROATOMI
KISIKA

 -  Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran furanov obroč
(hidrogenirane ali ne):

2932.11 - - tetrahidrofuran

2932.12 - - 2-furaldehid (furfuraldehid)

2932.13 - - furfurilalkohol in tetrahidrofurfuril alkohol

2932.19 - - drugo

 -  Laktoni:

2932.21 - - kumarin, metilkumarini in etilkumarini

2932.29 - - drugi laktoni

 - Drugi

2932.91 - - izosafrol

2932.92 - - 1-(1,3-benzodioksol-5-il)propan-2-on

2932.93 - - piperonal

2932.94 - - safrol

2932.99 - - drugi

Heterociklične spojine, uvrščene v to tar. številko, vključujejo:

(A)  Spojine z nekondenziranim furanovim obročem v struktiru
(hidrogenirane ali nehidrogenirane)

Ta skupina vključuje zlasti:

(1)  Tetrahidrofuran - brezbarvna tekočina.

(2)  2-Furfuraldehid (furfural) - dobijo ga z destilacijo žitnih
otrobov z žveplovo kislino. Je brezbarvna tekočina značilnega,
aromatičnega vonja; na zraku postane rumena, nato pa rjava.
Uporablja se za prečiščevanje mineralnih olj, za pripravo
sintetičnih smol, kot topilo za celulozni nitrat in lake, kot
insekticid itd.

(3)  Furfuril-alkohol je rezbarvna tekočina, ki na zraku potemni.
Burno reagira s koncentriranimi mineralnimi kislinami.
Uporabljajo ga kot topilo za celulozni nitrat, za pripravo lakov
in zaščitnih nepremočljivih premazov itd.

(4)  Tetrahidrofurfuril-alkohol - brezbarvna tekočina.

(5)  Furan.

(B)  Laktoni.

Te spojine lahko štejemo za notranje estre karboksilnih kislin z
alkoholno ali fenolno funkcijo, ki se običajno dobijo z
odstranitvijo vode. Molekule imajo lahko eno ali več estrskih
funkcij v obroču. Znane so kot mono-, di-, tri-laktoni, itd.
glede na na število estrskih funkcij, ki so prisotne.  Vendar pa
so ciklični estri polihidroksilnih alkoholov z polibazičnimi
kislinami izključeni (glej Opombo 7 k tem poglavju).

So precej stabilne spojine, vendar značilne po tem, da je njihove
laktonske obroče kaj lahko odpreti z alkalijami.

Med drugim vključujejo:

(a)  Kumarin (1,2-benzopiron) - lakton ortokumarinske kisline, ki
kristalizira v obliki belih luskin. Uporablja se v parfumeriji, v
medicini, za aromatiziranje masla, ricinovega olja, zdravil itd.
Preprečuje tudi kaljenje rastlin.

(b)  Metilkumarin - enakega videza kot kumarin, uporablja se
pravtako v parfumeriji.

(c)  Metilkumarin

(d)  Dikumarol (dikumarin) - pojavlja se v obliki kristalov,
uporablja pa v kirurgiji proti sesirjevanju.

(e)  7-Hidrokksikumarin (umbeliferon) - v obliki belih kristalov.
Absorbira ultravijolične žarke in ga zato uporabljajo v lotionih
in kremah za sončenje.

(f)  Dihidroksikumarini (eskuletin in dafnetih) - v obliki
kristalov, topnih v vodi.

Glikozida dihidroksikumarina (eskulin in dafnin) se uvrščata v
tar. št. 29.38.

(g)  Nonalakton - brezbarvna ali rumenkasta tekočina, ki se
uporablja v parfumeriji.

(h)  Undekalakton - podobnega videza in iste uporabnosti kot
nonalakton.

(j)  Butirolakton (lakton hidroksibuterne kisline) je brezbarvna
tekočina prijetnega vonja, ki se meša z vodo. je intermediarni
proizvod iz topilo za sintetične smole. Uporablja se v pripravkih
za odstranje vanje madežev in v industriji nafte.

(j)  Propionolakton - tekočina, topna v vodi. Je dezinfekcijsko
sredstvo, sredstvo za sterilizacijo in proti kaljenju.

(k)  D-Glukonolakton (D.glukonska kislina, delta lakton) se
pojavlja v obliki topnih kristalov. Uporablja se v medicini kot
sredstvo za kisanje.

(l)  Glukuronolakton (lakton glukuronske kisline) - v obliki
belega prahu, ki je zelo dobro topen v vodi. Uporablja se v
medicini kot dejavnik rasti.

(m)  Pantolakton - pojavlja se v obliki topnih kristalov in se
uporablja za čiščenje pantotenske kisline.

(n) Santonin je notranji ester santoninske kisline in je
ekstrahiran iz santonina - iz posušene nerazvite cvetne glavice
rastline Artemisa cina. Je o obliki brezbarvnih kristalov brez
vonja in ga uporabljajo kot precej močno sredstvo za
odstranjevanje glist iz organizmov.

(o)  Fenoftalein pridobivajo s kondenzacijo ftaleinskega aldehida
s fenolom. Pojavlja se v obliki belega ali rumenkaskobelega
kristalnega prahu brez vonja, ki je topen v etanolu. Regira z
alkalijami in pri tem postane rdeč. Ta rdeča barva izgine, ko se
raztopina nakisa.

Uporabljajo ga kot kemični reagens in kot laksativ.

Ta skupina vključuje tudi jodofenoftalein, ki se pojavlja v
obliki rumenega prahu in ki se pravtako uporablja kot laksativ.

Vendar pa ta tar. številka izključuje:

(i)  natrijeve derivate ftaleintetrahalogenidov (tar. št. 29.18)
in

(ii) fluorescein (rezorcinoftalein) (tar. št. 32.04).

(p)  Timolftalein - beli kristali, uporablja se kot reagens v
kemičnih analizah in v medicini.

(r)  Izo-askorbinska kislina - v obliki granuliranih kristalov.

Vendar je treba omeniti, da ta tar. številka izključuje
askorbinsko kislino (tar. št. 29.36).

(s)  Dehidroocetna kislina - brezbarvni kristali, netopni v vodi.

(š)  Ambretolid - brezbarvna tekočina z vonjem po mošusu, ki se
uporablja v parfumeriji.

(t)  Diketen - brezbarvna, higroskopična tekočina.

(u) 3,6-Dimetil-1,4-dioksan-2,5-dion.

(C)  Druge heterociklične spojine s samo kisikovimi heteroatomi

Ta skupina vključuje:

(1)  Benzofuran (kumaron), ki se nahaja predvsem v lahkih oljih
destilacije katrana kamenega premoga. Je brezbarvna tekočina, ki
se uporablja za proizvodnjo umetnih plastičnih materialov
(kumaronske smole) itd.

(2)  1,3-Dioksolan.

(3)  1,4-Dioksan (dietilen dioksid), ki se uporablja kot topilo.

(4)  1,3-Dioksan.

(5)  Safrol - pridobivajo ga iz sasafrasovega olja. Je brezbarvna
tekočina, ki prehaja v rumenkasto. Uporablja se v parfumeriji in
kot prokurzor za sintezo metilendioksi metamfetamina.

(6)  Izosafrol - pridobivajo ga iz safrola, uporablja se v
parfumeriji in kot prokurzor.

(7)  Piperonal (piperonilaldehid ali heliotropin) (CH2O2C6H3CHO)
- pojavlja se v obliki belih kristalov ali luskin in ima vonj po
heliotropinu. Uporablja se v parfumeriji in za aromatiziranje
likerjev in kot prokurzor za sintezo amfetaminskih derivatov.

(8)  Piperonilne kisline.

(9)  Hidromerkuridibromov fluoroscein.

(10) 1-(1,3-Benzodioksol-5-il)propan-2-on (3,4-
metilendioksifenilaceton). Je v obliki belih do rumenkastih
kristalov. Uporablja se kot prekurzor pri sintezi
metilendioksiamfetamina in metilendioksimetamfetamina (glej
seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja)

Nekatere snovi iz te tar. številke, ki štejejo po mednarodnih
instrumentih za mamila ali psihotropne, so naštete v seznamu na
koncu 29. oddelka.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  ketonske perokside (tar. št. 29.09),

(b)  epokside s tričnenim obročem (tar. št. 29.10),

(c)  ciklične polimere aldehidov (tar. št. 29.12) ali
tioaldehidov (tar. št. 29.30) in

(d)  anhidridov polibaznih karboksilnih kislin in ciklične estre
polihidro ksilnih alkoholov ali fenole s polbaznimi kislinami
(tar. št. 29.17).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tar. podštevilka 2932.29

Laktonov z dodatnim heteroatomom, ki je drugačen od kisika, ki je
v laktonsktonu broču, (na primer: dilaktona), ni treba uvrščati v
tarifne podštevilke laktonov. V takih primerih je treba dodatni
heteroatom potrebno upoštevati pri uvrščanju.

Primer:

Brezvodno metilencitronsko kislino je treba uvrstiti v tarifno
podštevilko 2932.90 - drugo in ne v tarifno podštevilko 2932.29 -
- drugi laktoni.

Če estrska funkcija oblikuje del dveh ali večih obročev in, če
eden izmed teh obročev ne vsebuje dodatnega hetero atoma (razen
kisikovega atoma laktonske skupine), je treba obravnavati to
molekulo kot lakton.

Za uvrstitev v tarifno podštevilko 2932.29 morajo imeti laktoni
različne laktonske skupine, ločene z najmanj enim ogljikovim
atomom na vsaki strani. Vendar pa ta tarifna podštevilka ne
vključuje tistih spojin, v katerih ogljikovi atomi mejijo in
ločujejo laktonske skupine od kisikovih skupin ( > C=O), iminskih
skupin ( > C=NH) ali tiokisikovih skupin ( > C=S).


29.33 HETEROCIKLIČNE SPOJINE, KI IMAJO SAMO S HETEROATOMOM ALI
HETEROATOMI DUŠIKA

 - Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran pirazolov obroč
(hidrogenirane ali ne):

2933.11 - - fenazon (antipirin) in njegovi derivati

2933.19 - - druge

  -  Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran imidazolov obroč
(hidrogenirane ali ne):

2933.21 - - hidantoin in njegovi derivati

2933.29 - - drugo

  -  Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran piridinov obroč
(hidrogenirane ali ne):

2933.31 - - piridin in njegove soli

2933.32 - - piperidin in njegove soli

2933.39 - - druge

2933.40 -  Spojine, ki imajo kinolinsko ali izokinolinsko
obročasto strukturo (hidrogenirane ali ne), nadalje
nekondenzirane

  - Spojine, ki imajo v strukturi pirimidinski obroč
(hidrogenirane ali ne) ali piperazinski obroč:

2933.51 - - malonilurea (barbiturna kislina) in njeni derivati;
njihove soli

2933.59  - Drugo

  -  Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran obroč triazina
(hidrogenirane ali ne):

2933.61 - - melamin

2933.69 - - druge

  -  Laktami:

2933.71 - - 6-heksanlaktam (epsilonkaprolaktam)

2933.79 - - drugi laktami

2933.90 -  Drugo

Heterociklične spojine, zaobsežene s to tar. številko,
vključujejo:

(A)  Spojine z nekondenziranim pirazolovim obročem v strukturi
(hidrogenirane ali nehodrogenirane).

V to skupino spadajo:

(1)  Fenazon (antipirin, dimetilfenilpirazolon) - kristalni prah
in luskine, brez barve in vonja. Uporablja se v medicini kot
sredstvo proti temperaturi in antinevralgetik.

(2) Aminofenazon z (4-dimetilamino-2,3-dimetil-1-fenil-5-
pirazolon) z amidopirin, z dimetil-aminoanalgezin) in njune soli.
Sta v obliki brezbarvnih, listnatih kristalov. Imata močnejše
antipiretične in antinevralgične lastnosti od analgezina.

(3) 1-Fenil - 3-pirazolidon.

(B)  Spojine z nekondenziranim imidazolovim prstanom v strukturi
(hidrogenirane ali nehidrogenirane).

V to skupino med drugim spadata:

(1)  Hidantoin in njegovi substituirani derivati (npr.
nitrahidantoin, metilhidantoin). Pridobivajo ga s kondenzacijo
glikolne kisline s sečnino.

(2)  Lizidin - v obliki belih, higroskopičnih kristalov.
Uporablja se v medicini kot topilo za urinsko kislino.

(C)  Spojine z nekondenziranim piridinovim obročem v strukturi
(hidrogenirane ali nehidrogenirane).

V to skupino med drugim spadajo:

(1)  Piridin, ki se nahaja v katranu kamenega premoga, v kostnem
olju itd.

Je brezbarvna ali bledorumena tekočina močnega, neprijetnega
vonja. Uporablja se v organskih sintezah v industriji kavčuka, v
barvanju in tiskanju tekstilnih tkanin, kot sredstvo za
denaturiranje alkohola, v medicini itd.

Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti po teži 95%-ne
ali večje čistoče. Piridin manjše čistoče je iz te tar. številke
izključen (tar. št. 27.07).

(2)  Derivati piridina med drugim vključujejo:

(a)  Metilpiridin (pikolin), 5-etil-2-metilpiridin (5-etil-2-
pikolin) in 2-vinil-piridin.

Da jih smemo uvrstiti v to tar. številko, morajo biti 90%-ne
čistoče ali večje (v primeru metilpiridina štejejo vsi izomeri
metilpiridina skupaj). Derivati piridina manjše čistoče so
izključeni (tar. št. 27.07).

(b)  Piridinkarbonske kisline.

Te kisline vključujejo piridin g karboksilno kislino
(izonikotinsko kislino), ki se pojavlja v obliki brezbarvnih
kristalov. Pridabovajo jo z oksidacijo g pikolina ali sintetično.
Njen hidrazid se uporablja pri zdravljenju tuberoloze.

 Vendar pa je iz te tar. številke izključena piridin b karbonska
kislina, znana kot nikotinska kislina (tar. št. 29.36).

(c)  Dietilamid piridin b karboksilne kisline - oljnata tekočina,
ki je skoraj brezbarvna. uporablja se v medicini za vzpodbujanje
kroženja krvi in dihanja.

(d)  Mezo inozitol heksanikotinat

(3)  Derivati piridina vključujejo:

(a)  1-Metil-4-fenilpiperidin karbonske kisline

(b)  1-Metil-3-fenilpiperidin-3-karboksilne kisline etilester

(c)  1-Metil-4-fenilpiperidin-4-karboksilne kisline etilester
(petidin)

(d)  Ketobemidon (INN) (1-Š4(m-hidroksifenil)-1-metil-4-
piperidil]propan-1-one).

(D)  Spojine s kinolinsko ali izokinolinsko obročno strukturo
(hidrogenirane ali nehidrogenirane) in naprej nekondenzirane.

Kinolin, izokinolin in njihovi derivati - dvoobročni sistemi, pri
čemer se razume, da je benzenov obroč kondenziran do
piridinovega. Kinolin in izokinolin se nahajata v katranu
kamenega olja, vendar jih je moč dobiti tudi sintetično. Sta
brezbarvni tekočini z visokim prelomnim indeksom in imata
značilen, prodoren vonj. Uporabljata se v organskih sintezah
(barve, laki).

Ti derivati med drugim vključujejo:

(1)  Metilkinolin

(2)  Izobutilkinolin

(3)  Izopropilkinolin

(4)  Tetrahidrometilkinolin

(5) 3-, 4-, 5-, 6-, 7-, in 8.-Hidroksikinoline in njihove soli.
Pridobivajo jih z uvajanjem hidroksilne skupine ali obroča
kinolinskih molekul.

V to skupino sodijo kompleksne spojine 8-hidroksikinolina s
kovinami.

(6) Fenilkinolin karboksilno kislino (fenilcinkonska kislina), ki
je v obliki brezbarvnih iglic ali rumenkastobelega prahu. Je
zdravilo proti revmi.

(7)  Oktaverin (INN) (6,7-dimetoksi-1-(3,4,5-tritoksifenil)
izokinolin).

(8) N-metilmofrinan.

(9) 3-Hidroksi-N-metilmorfinan.

(E) Spojine s pirimidinovim ali piperazinovim obročem v strukturi
(hidrogenirane ali nehidogenirane); nukleinske kisline in njihove
soli.

Ta skupine med drugim vključuje:

(1)  Malonilsečnino (barbiturno kislino) in njene derivate -
barbiturne derivate. To je zelo pomembna skupina pirimidinovih
spojin. Tvori natrijeve soli, ki so topne v vodi. Alkilno
substituirani barbiturni derivati in njihove soli se v medicini
uporabljajo kot hipnotiki in sedativi. Najznačilnejši
predstavniki te skupine so: barbital (INN)
(dietilmalonilsečnina), fenobarbital (INN)
(etilfenilmalonilsečnina), amobarbital (INN)
(etilizoamolmalonilsečnina), sekobarbital (INN) (alil-1-
metilbutilmalonilsečnina) in ciklobarbital (INN) (5-cikloheksa-1-
enil-5-etilbarbiturska kislina).

(2)  Natrijev tiopenton (natrijev pentiobarbital) - ciklični
tiureid v obliki rumenkastobelega, higroskopičnega prahu
neprijetnega vonja, ki je v vodi topen. Uporablja se v medicini
kot anestetik.

(3)  Piperazin (dietilendiamin) - kristalna, bela masa posebnega
vonja. Je hogroskopična in se uporablja v medicini kot zdravilo
proti teku.

(4)  2,5-Dimetilpiperazin (dimetildietilendiamin) - brezbarvna,
oljnata tekočina ali pasta. Uporablja se kot topilo za urinsko
kislino.

(F)  Spojine z nekondenziranim triazinovim obročem v strukturi
(hidrogirane ali nehidrogirane)

Ta skupina vključuje:

(1)  Melamin (triaminotriazin) . Bleščeče beli kristali, ki se
uporabljajo v proizvodnji plastičnih mas.

(2)  Trimetilentrinitramin (heksogen) - eksploziv v obliki
kristalnega, belega prahu, občutljiv na udarec.

(3)  Cianurna kislina (enolne ali ketonske oblike).

(4)  Metenamin (INN) (heksametilentetramin), njegove soli in
derivati. Pojavlja se v pravilno oblikovanih belih kristalih, ki
so zelo dobro topni v vodi. Uporablja se v medicini kot topilo za
sečno kislino (antiseptik za seč), v proizvodnji sintetičnih
smol, kot pospeševalec pri vulkanizaciji kavčuka, kot sredstvo
proti fermentaciji itd.

 Iz te tar.številke so izključene pastile in tablete metenamina
(INN), ki služijo za medicinske potrebe (tar.št.30.04) in
metenamin npr. v obliki tablet, palčk ali podobnih oblik, ki se
uporabljajo kot gorivo (tar.št.36.06).

(G) Laktami.

Te spojine lahko štejemo za notranje amide - podobno, kot
laktone. Pridobivajo jih iz aminokislin z odstranitvijo vode.
Molekule lahko vsebujejo eno ali več amidnih skupin v obroču.
Znane so kot mono-, di-, tri-laktami itd., skladno s številom
prisotnih amidnih skupin.

Ta tarifna številka vključuje tudi laktime - enolne tavtomere
laktamov (upoštevajoč, da so to ketonski izomeri).

Ta skupina vključuje:

(1)  6-Heksalaktam (epsilon kaprolaktam) - v obliki belih
kristalov, topnih v vodi, ki sproščajo nadražujoč dim.
Uporabljajo se v proizvodnji plastičnih mas in sintetičnih
vlaken.

(2)  Izatin (laktam izatinske kisline) - bleščeči, rumenorjavi
kristali, ki se uporabljajo v proizvodnji barvil in v medicini.

(3)  2-Hidroksikinolin (karbostiril) laktam orto aminocianaminske
kisline.

(4) 3,3-Di(paraacetoksifenil) oksindol
(diacetildihidroksidifenilizantin)- pojavlja se v obliki belega
kristalnega prahu, ki v vodi ni topen. Uporabljajo ga kot
laksativ.

(5)  1-Vinil-2-pirolidon - rumenkast kristalni prah prijetnega
vonja. Uporabljajo ga za pridobivanje polivinil pirolidona
(uvršča se v 39. poglavje) in v medicini.

(6) Pirimidon (INN) (5-etil-5-fenil-perhidro-pirimidin-4,6-dion).
To so beli kristali, topni v vodi.

(7) 1,5,9-Triazaciklododekan-2,6,10-trion

Ta tar. številka ne vključuje bina (trimetilglicin,
trimetilglikokol), kvaternarne intramolekulske soli (tar. št.
29.23).

(H)  Druge heterociklične spojine, ki imajo samo dušikov
heteroatom ali dušikove heteroatome.

 Ta skupina, med drugim vključuje:

(1)  Karbazol in njegovi derivati. Dobijo se z združevanjem dveh
benzenovih obročov z jedrom - nukleusom pirola. Nahajajo se v
težkih fraksijah katrana premoga, vendar je možno tudi sintetično
pridobivanje. Je v obliki bleščečih, kristalnih luskin in se
uporablja v proizvodnji barv in plastičnih mas.

(3)  Akridin in njegovi derivati. Akridin nastane s kondenzacijo
dveh benzenovih obročev s piridinovim obročem. V majhnih
količinah se nahaja v katranu premoga, možno ga je pridobiti tudi
s sintezo. Uporablja se za izdelavo barvil in nekaterih zdravil.

Ta tar. številka vključuje tudi naslednje akridinove derivate
(razen tistih, ki tvorijo barvila):

(a)  Proflavin (3,6-diaminoakridijev vodikov sulfat) -
rdečkastorjav kristalni prah.

(b)  Laktat 2,5-diamino-7-etoksiakridina - rumen prah.

Vsak izmed navedenih derivatov ima antiseptične lastnosti,
uporabljajo se kot sredstva proti kaljenju.

(3)  Indol. Nahaja se v premogovem katranu, vendar se navadno
pridobiva s sintezo.

(4)  B metilindom (skatol) -

(5)  Merkaptobenziminazol.

(6)  Ftalhidrazid (hidrazid ftaleinske kisline).

(7) Etilenimin (aziridin) in njegovi N-substituirani derivati.

(8)  Porfirini (porfirinovi derivati).

 Vendar pa se porfirin (alkaloid) uvršča v tar. št. 29.39.

Nekatere snovi iz te tar. številke, katere štejejo po mednarodnih
instrumentih za narkotična mamila in psihotropne snovi, so
naštete v seznamu na koncu 29. poglavja.

Ta tar. številka izključuje imide polibaznih kislin.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM
Tarifne podštevilke 2933.11, 2933.21 in 2933.51

Fenazon (tar. podšt. 2933.11), hidantoin (tar. podšt. 2933.21) in
barbiturinska kislina (tar. podšt. 2933.51) so proizvodi, za
katere je značilna njihova heterociklična zgradba. Derivati teh
proizvodov, ki se uvrščajo v svoje ustrezne številke, morajo tudi
ohraniti osnovno zgradbo prvotne spojine. Tako je zanje, v
primerjavi z prvotno spojino, značilno:

(a)  da imajo nespremenjene funkcijske skupine (npr. okso
skupine),

(b)  da je število in položaj dvojnih vezi isti,

(c)  da imajo iste substituente (npr. fenilno skupino in dve
metilni skupini fenazona) in

(d)  da imajo samo nadaljnje zamenjave vodikovih atomov (npr.
vodikov atom v pirimidinskem obroču barbiturinske kisline, ki je
zamenjan z alkilno skupino).

Vendar pa štejejo za derivate keto oblike soli, dobljene iz
enolne oblike prvotne spojine.

Tarifna podštevilka 2933.79

Laktamov z dodanim heteroatomom v istem obroču, razen z dušikovim
atomom laktamske skupine (na primer: dilaktama), ni treba
uvrščati v tarifne podštevilke laktamov. V takih primerih je
treba dodani heteroatom upoštevati pri uvrščanju. Primer:
Oksazepam (INN) je treba uvrstiti v tarifno podštevilko 2933.90 -   
drugo in ne v tarifno podštevilko 2933.79  - - drugi laktami.

Če amidna funkcija oblikuje del dveh ali večih obročev in, če
eden izmed teh obročev ne vsebuje dodatnega hetero atoma (razen
dušikovega atoma laktamske skupine), je treba obravnavati to
molekulo kot laktam.

Za uvrstitev v tarifno podštevilko 2933.79 morajo imeti laktami
različne laktamske skupine, ločene z najmanj enim ogljikovim
atomom na vsaki strani. Vendar pa ta tarifna podštevilka ne
vključuje tistih spojin, v katerih ogljikovi atomi mejijo in
ločujejo laktamske skupine od kisikovih skupin ( > C=O), iminskih
skupin ( > C=NH) ali tiokisikovih skupin ( > C=S). Tako je iz
tarifne podštevilke 2933.79 izključena na primer: barbiturna
kislina (tarifna podšt. 2933.51).


29.34 NUKLEINSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI;DRUGE HETEROCIKLIČNE
SPOJINE

2934.10 -  Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran tiazolov
obroč (hidrogenirane ali ne)

2934.20 -  Spojine, ki imajo v strukturi benzotiazolov obroč
(hidrogenirane ali ne) naprej nekondenzirane

2934.30 - Spojine, ki imajo v strukturi fenotiazinov obroč
(hidrogenirane ali ne), naprej nekondenzirane

2934.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje nukleinske kisline in njihove soli. To
so kompleksne spojine. Kadar so kombinirane z beljakovinami,
tvorijo nukloproteinsko osnovo v nukleusu živalskih in
rastlinskih celic. So kombinacija fosfornih kislin s sladkorjem
in pirimidinskimi ali purinskimi spojinami. V glavnem se
pojavljajo v obliki belega prahu, ki se v vodi topi.

Te kisline, še pogosteje pa njihove soli (na primer: natrijevi,
živosrebrovi in bakrovi nukleati) se uporabljajo kot poživila in
stimulatorji za živčni sistem ter kot topilo za sečno kislino.

Heterociklične spojine, katere vključuje ta tar. številka, so:

(A) Spojine z nekondenziranim tiazolovim obročem v strukturi
(hodrogenirane ali nehidrogenirane).

Izraz "tiazol" vključuje tako 1,3-tiazol kot 1,2-tiazol
(izotiazol).

(B)  Spojine z benztiazolovim obročem v strukturi (hidrogenirane
ali nehidrogenirane), vendar naprej nekondenzirane.

Izraz "benztiazol" vključuje tako 1,3-benztiazol kot 1,2-
benztiazol (benzizotiazol).

Ta skupina med drugim vključuje:

(1)  Merkaptobenzotiazol - belorumenkast, fin prah, ki se
uporablja kot pospeševalec v industriji kavčuka.

(2)  Dibenzotiazolildisulfid - uporabljajo ga kot pospeševalec v
industriji kavčuka.

(3) Ipsapiron (INN) (2- Š4- (4-pirimidin-2-ilpiperazin-1-il)
butil]- 1,2- benztiazol- 3(2H)- on 1,1- dioksid) - uporablja se
kot anksiolitik.

(C)  Spojine s fenotiazinovim obročem v strukturi (hidrogenirane
ali nehidrogenirane), naprej nekondenzirane.

Ta skupina med drugim vključuje tudi fenotiazin (tiodifenilamin),
ki se pojavlja v obliki bleščečih, rumenkastih luskin ali
sivkastozelenega prahu. Uporablja se pri pripravi barv.

(D)  Druge heterociklične spojine

Ta skupina med drugim vključuje:

(1)  Sultone, katere lahko štejemo za notranje estre
hidroksisulfonskih kislin. Med te spojine spadajo sulfonftaleini,
kot so:

(a)  Fenolna rdeča (fenolsulfonftalein), ki se uporablja v
medicini in kot indikator v kemičnih analizah.

(b)  Timolno modra (timolsulfoftalein), ki se uporablja kot
reagens.

(c)  1,3.Propansulton.

(2) Sultame, katere lahko štejemo za notranje amide
aminosulfonski kislin. Med njimi najdemo naftosultam-2,4-
disulfonsko kislino, katero pridobivajo iz perkisline, uporablja
pa se za izdelavo SS- kisline (8-amino-1-naftol-5,7-disulfonska
kislina ali 1-amino-8- naftol-2,4-disulfonska kislina).

(3)  Tiofen, ki se nahaja v katranih premoga in lignita.
Pridobivajo ga tudi sintetično. Je gibka, brezbarvna tekočina, ki
ima vonj po benzenu.

(4) Furazolidin (INN) (3-(5-nitrofurfurilidenamino) oksazolidin-
2- on).

(5) Dehidrotio-para-toluidin

(6) Andenozin tri- ali pirofosforna kislina

(7) 3-metil-6,7-metilendioksi-1-(3-4,-metilendioksibenzil)-
izokinolin hidroklorid

(8) 3-metil-6,7-metilendioksi-1-(3,4-metilendioksifenil)-
izokinolin.

Ta tar. številka izključuje ciklične polimere tioaldehidov (tar.
št. 29.30).

Nekatere snovi iz te tar. številke, ki štejejo po mednarodnih
instrumentih za narkotične droge ali za psihotropne, so naštete v
seznamu na koncu 29. poglavja.


29.35 SULFONAMIDI

Sulfonamidi imajo splošno formulo R.SO2NH2, pri čemer predstavlja
R organske radikale različno obsežne sestave. Številne
uporabljajo v medicini kot močne baktericide. Na tem mestu so med
drugim zaobseženi:

(1)  Orto-toluensulfinamid

(2) Orto - sulfamoilbenzojeva kislina

(3)  Para - sulfamoilbenzilamin

(4)  Para - aminobenzensulfonamid (NH2.C6H4.SO2NH2)
(sulfanilamid)

(5)  Para - aminobenzensulfomacetamid

(6)  Sulfapiridin (INN) ali para aminobenzensulfonamidoliridin

(7)  Sulfadiazin (INN) ali para aminobenzensulfonamidopirimidin

(8)  Sulfamerazin (INN) ali para
aminobenzensulfonamidometilpirimidin

(9)  Sulfatiosečnina (INN) ali
paraaminobenzensulfonamidotisečnina

(10) Sulfatiazol (INN) ali paraaminobenzensulfonamidotiazol

(11) Klorirani sulfonamidi, pri katerih je klorov atom vezan
neposredno na dušik, ali pa ne (npr. sulfonkloramidi ali N-
klorosulfonamidi, znani kot "kloramini", "klorotiazid" ali 6-
kloro-7-sulfamilbenzo-1,2,4-tiadiazin 1,1-dioksid; 6-kloro-3,4-
dihidro-7-sulfamilbenzo-1,2,4-tiadiazin 1,1-dioksid).


                         XI. PODODDELEK

                PROVITAMINI, VITAMINI IN HORMONI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Ta pododdelek vključuje aktivne substance, ki sestoje iz skupine
spojin precej zapletene sestave in ki so bistvene za pravilno
delovanje in enakomeren razvoj živalskih in rastlinskih
organizmov.

Pri teh spojinah je najpomembnejši fiziološki učinek in se
uporabljajo v medicini in v industriji zaradi njihovih
specifičnih lastnosti.

Izraz "derivati" v tem pododdelku označuje kemične spojine, ki bi
lahko bile dobljene iz izhodiščne spojine iz zadevne tar.
številke, in ki ohranjajo bistvene značilnosti prvotne spojine,
vštevši njeno osnovno kemično zgradbo.


29.36 PROVITAMINI IN VITAMINI, NARAVNI ALI SINTETIČNI (VKLJUČNO Z
NARAVNIMI KONCENTRATI), NJIHOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
PREDVSEM KOT VITAMINI, IN MEDSEBOJNE MEŠANICE NAVEDENIH
PROIZVODOV, VKLJUČNO S TISTIMI, KI SO V KAKRŠNEM KOLI TOPILU

2936.10 - Provitamini, nepomešani

  - Vitamini in njihovi derivati, nepomešani:

2936.21 - - vitamini A in njihovi derivati

2936.22 - - vitamin B1 in njegovi derivati

2936.23 - - vitamin B2 in njegovi derivati

2936.24 - - D in DL pantotenska kislina (vitamin B3 ali vitamin
B5) in njeni derivati

2936.25 - - vitamin B6 in njegovi derivati

2936.26 - - vitamin B12 in njegovi derivati

2936.27 - - vitamin C in njegovi derivati

2936.28 - - vitamin E in njegovi derivati

2936.29 - - drugi vitamini in njihovi derivati

2936.90 - Drugi, vključno z naravnimi koncentrati

Vitamini so aktivna sredstva, katerih kemična sestava je ponavadi
zapletena. Pridobivajo jih iz zunanjih virov in so neizbežno
potrebni za pravilno delovanje rastlinskih in živalskih
organizmov. V človeškem telesu se ne morejo sintetizirati, zato
morajo vanj priti v končni ali skoraj končni obliki (provitamini)
iz zunanjih virov. Vitamini so učinkoviti v razmeroma majhnih
količinah in jih lahko štejemo za eksogene biokatalizatorje.
Njihova odsotnost ali pomanjkanje povzroča motnje v metabolizmu
in bolezni, do katerih pride zaradi pomanjkanja vitaminov.

Ta tar. številka vključuje:

(a)  Provitamine in vitamine, naravne ali pridobljene s sintezo
in njihove derivate, ki se uporabljajo primarno kot vitamini.

(b)  Koncentrate naravnih vitaminov (npr. vitamina A ali vitamina
D). To so o bogatene oblike teh vitaminov in se lahko uporabijo
takšni, kakršni so (npr. za dodajanje k živinski krmi), ali pa
predelani za izločanje vita minov.

(c)  Medsebojne zmesi vitaminov, provitaminov in koncentratov -
npr. naravni koncentrat vitaminov A in D v raznih razmerjih,
katerim je dopolnilna količina vitaminov A ali D dodana.

(d)  Zgoraj navedeni proizvodi, raztopljeni v katerem koli topilu
(npr. v etil oleatu, propan-1.2-diolu, v etandiolu, v rastlinskih
oljih).

 Proizvode iz te tar.številke lahko stabilizirajo za shranitev
ali prevoz z:

-  dodajanjem antioksidantov,

-  dodajanjem sredstev proti skepljanju (n.pr. ogljikovodikov),

-  premazom z ustreznimi snovmi (n.pr. želatino, voski ali
maščobami), plastificiranimi ali ne,

-  absorbcijo ustreznih snovi (n.pr. silicijeve kisline),

pod pogojem, da dodana količina ali obdelava v nobenem primeru ne
presega tiste nujne, ki je potrebna za njihovo shranitev ali
prevoz ter, da dodatek ali obdelava ne spremenita narave
osnovnega proizvoda in ga ne ustvarita bolj primernega za posebno
kot za splošno uporabo.


        Seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot provitamini
            ali vitamini v smislu tar. številke 29.36

Seznam proizvodov v naslednjih skupinah ni popolen. Našteti
proizvodi služijo le kot primeri.

                         (A) PROVITAMINI

Provitamini D.

(1)  Neožarčen ergosterol ali provitamin D2. Ergosterol se nahaja
v rženih rožičkih, v pivskem kvasu in v drugih glivicah in gobah.
Vitaminsko ni aktiven. Je v obliki belih luskin, ki na zraku
porumenijo. V vodi ni topen, vendar je topen v alkoholu in v
benzenu.

(2)  Neožarčen 7-dehidroholesterol ali provitamin D3, ki se
nahaja v živalski koži. Ekstrahirajo ga iz volnene masti ali iz
vzporednih proizvodov pri proizvodnji lecitina. Pojavlja se v
obliki ploščic, ki so topne v organskih topilih, v vodi pa ne.

(3)  Neožarčen 22,23-dihidroergosterol ali provitamin D4.

(4)  Neožarčen 7-dehidro-b-sitosterol ali provitamin D5.

(5)  Neožarčen ergosteril acetat.

(6)  Neožarčen 7-dehidroholesteril acetat.

(7)  Neožarčen 22,23-dihidroergosteril acetat.


       (B) VITAMINI IN NJIHOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamini A (rastni vitamini in vitamini proti kurji slepoti) so
nujno potrebni za razvoj telesa, še posebno kože, kosti in očesne
mrežnice. Vzdržujejo normalno odpornost na infekcije epitelnih
tkiv in so potrebni za normalno tvorbo iz izločanje mleka. Topni
so v maščobah in (praviloma) netopni v vodi.

(1)  Vitamin A1 alkohol (akseroftol, retinol (INN))

Vitamin A1 aldehid (retinen-1, retinal)

Vitamin A1 kislina (tretinoin (INN), retinanska kislina)

Vitamin A 1 se nahaja kot alkohol ali v obliki estrov maščobnih
kislin v živalskih proizvodih (morske ribe, mlečni izdelki,
jajca). Pretežno ga ekstrahirajo iz olja svežih ribjih jeter,
lahko pa ga pridobivajo tudi sintetično. Je rumen in trden,
vendar lahko na sobni temperaturi postane oljnat. Ko se ohladi,
tvori rumene kristale. Ker je na zraku nestabilen, ga pogosto
stabilizirajo z dodatkom antioksidantov.

(2)  Vitamin A2 alkohol (3-dehidroakseroftol, 3-dehidroretinol)

Vitamin A2 aldehid (retinen-2,3-dehidroretinal)

(3)  Vitamin A acetat, palmitat in drugi estri maščobnih kislin.
Ti proizvodi se dobivajo iz sintetičnega vitamina A. Vsi po vrsti
so občutljivi na oksidacijo. Acetat je rumen prah, palmitat pa
rumena tekočina, ki lahko kristalizira v svojem čistem stanju.


      (C) VITAMIN B1 IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamin B1 se uporablja zoper vnetja živcev in je zelo pomemben
za preprečevanje bolezni beri-beri, pa tudi za metabolizem
ogljikovih hidratov. Uporablja se za zdravljenje polinevritisa,
želodčnih motenj in za vzdrževanje teka. Ta vitamin je topen v
vodi, na toploti ni dokaj obstojen.

(1)  Vitamin B1 (tiamin (INN), anevrin). Tiamin se nahaja v
večini rastlinskih in živalskih tkiv (npr. v lupinah žitnih zrn,
v pivskem kvasu, svinjskem mesu in jetrih, v mlečnih izdelkih,
jajcih itd.). Ponavadi ga pridobivajo sintetično v obliki belega,
kristalnega prahu, ki je na zraku obstojen.

(2)  Tiamin hidroklorid - bel, kristalni prah, ki je
higroskopičen in precej nestabilen.

(3)  Tiamin mononitrat - bel, precej stabilen kristalni prah.

(4)  Tiamin-1,5-sol (anevrin.1,5-sol, anevrinnaftalin-1,5-
disulfonat).

(5)  Tiamin saliciat hidroklorid (anevrinsalicilathidroklorid).

(6)  Tiamin salicilat hidrobromid (anevrinsalicilathidrobromid).

(7)  Jodotiamin.

(8)  Jodotiamin hidroklorid.

(9)  Jodotiamin hidrojodid.

(10) Ortofosforni ester vitamina B1 ali tiamin ortofosfat in
mono- in dihidro klorid in monofosfat tega estra.

(11) Nikotinski ester vitamina B1.


      (D) VITAMIN B2 IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamin B2 je prehrambeni vitamin in pospešuje rast. Biološko je
pomemben kot dejavnik izkoriščanja ogljikovih hidratov. V vodi je
topen in obstojen na toploti.

(1)  Vitamin B2 (riboflavin (INN), laktoflavin). Riboflavin se
nahaja skupaj z vitaminom B1 v prehrambenih in številnih drugih
proizvodih. Pogosto ga ekstrahirajo iz fermentacijskih ostankov
in iz govejih jeter. Pridobivajo ga tudi s sintezo. Pojavlja se v
obliki oranžnorumenih kristalov, ki so na svetlobo precej
občutljivi.

(2)  5'-ortofosforni ester riboflavina ali riboflavin-5'-
ortofosfat in njegova natrijeva ali dietanolaminska sol. Ti
proizvodi so topni v riboflavinovi vodi.

(3) Hidroksimetil riboflavin ali metilolriboflavin.


       (E) D- ALI DL- PANTOTENSKA KISLINA (ZNANA TUDI KOT
         VITAMIN B3 ALI VITAMIN B5) IN NJEGOVI DERIVATI,
             KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI

Te spojine vplivajo na vzdrževanje lasnega pigmenta, na razvoj
kože in na metabolizem maščob in ogljikovih hidratov. Je nujno
potreben za delovanje žlez, jeter in želodčno-črevesnih ter
dihalnih organov. V vodi je topen.

(1)  D- in DL-pantotenska kislina /N-(a, g dihidroksi- b,b-
(dimetilbutiril)-b-alanin)/. Ta vitamin je znan tudi kot vitamin
B3 ali B5 in se nahaja v vseh živih celicah in tkivih (npr. v
jetrih, ledvicah sesalcev, v semenski ovojnici riža, v pivskem
kvasu, mleku, v surovi melasi itd.). Ponavadi ga pridobivajo s
sintezo. Je v oliki rumenega, viskoznega olja, ki se le počasi
topi v vodi in v večini organskih topil.

(2)  Natrijev D- in DL-pantotenat.

(3)  Kalcijev D- in DL-pantotenat - v obliki belega prahu, ki je
topen v vodi in je najpogostejša oblika vitamina B3.

(4)  Pantotenil-alkohol ali pantotenol (D- in DL-) (a, g-
dihidroksi-N-3- hidroksi-propil-b, b-dimetil-butiramid) -
viskozna tekočina, ki je topna v vodi.

(5)  D-pantotenoletil-eter (D-a, g-dihidroksi-N-3-etoksi- propil-
b-dimetilbutiramid) - viskozna tekočina, ki se z vodo meša in se
zlahka topi v organskih topilih.


      (F) VITAMIN B6 IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamin B6 je pomemben proti kožnim vnetjem (zaščita kože).
Vpliva na živčni sistem, na hrano in metabolizem aminokislin,
beljakovin in maščob. Uporablja se za lajšanje nosečniških
bolečin ali bolečin po operaciji. V vodi je topen in precej
občutljiv na svetlobo.

(1)  Piridoksin (INN) ali adermin (piridoksol) (3-hidroksi-4,5-
bis(hidroksimetil)-2-metilpiridin).

Piridoksal (4-formil-3-hidroksi-5hidroksimetil-3-metilpiridin).

Piridoksamin (4-aminometil-3-hidroksi-5-hidroksimetil-2-
metilpiridin)

Te tri oblike vitamina B6 se nahajajo v pivskem kvasu, v
sladkornem trsu, v zunanjem delu žitnih zrn, riževih otrobih,
olju iz pšeničnih kalčkov, v lanenem olju in v jetrih, mesu in
maščobah sesalcev in rib.

(2)  Piridoksin hidroklorid.

Piridoksin ortofosfat.

Piridoksin tripalmitat.

Piridoksal hidroklorid.

Piridoksamin dihidroklorid.

Piridoksamin fosfat.

To so normalne oblike vitamina B6 v obliki brezbarvnih kristalov
ali luskin.

(3)  Piridoksin-ortofosforjev ester in njegova natrijeva sol.

Piridoksal-ortofosforjev ester in njegova natrijeva sol.

Piridoksamin-ortofosforjev ester in njegova natrijeva sol.


      (G) VITAMIN B9 IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamin B9 je nujno potreben za razvoj krvnih celic in je
koristen za zdravljenje težkih oblik anemije. Nahaja se v špinači
in v zelenih rastlinah, v pivskem kvasu in v živalskih jetrih,
vendar ga ponavadi pridobivajo s sintezo.

(1)  Vitamin B9 (folna kislina (INN) ali pteroilglutaminska
kislina) ter natrijeva in kalcijeva sol tega vitamina.

(2)  Folina kislina (INNM) (5-formil-5,6,7,8-tetra-hidro-
pteroilglutaminska kislina.


   (H) VITAMIN B12 (CIANOKOBALAMIN (INN)) TER DRUGI KOBALAMINI
    (HIDROKSOKOBALAMIN (INN), METILKOBALAMIN, NITROKOBALAMIN,
           SULFITOKOBALAMIN ITD.) IN NJIHOVI DERIVATI

Vitamin B12 je učinkovitejši od vitamina B9 pri zdravljenju težke
anemije. Ima veliko molekularno maso in vsebuje kobalt. V raznih
oblikah se nahaja v jetrih in v mesu sesalcev in rib, v jajcih in
v mleku. Pridobivajo ga iz iztrošene antibiotske tekočine, iz
melase iz sladkornega trsa, iz sirotke itd. Pojavlja se v obliki
temnordečih kristalov, ki so topni v vodi.


        (I) VITAMIN C IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE PREDVSEM
                    UPORABLJAJO KOT VITAMINI

Vitamin C je protiskorbutni vitamin in povečuje odpornost proti
infekcijam. V vodi je topen.

(1)  Vitamin C (L- ali DL-askorbinska kislina (INN)). Askorbinsko
kislino vsebujejo številni rastlinski prehrambeni proizvodi
(sadje, zelenjava, krompir itd.), lahko pa je tudi živalskega
porekla (v jetrih, slezeni, adrenalnih žlezah, kozgu, v mleku
itd.). Lahko ga ekstrahirajo iz limoninega soka, iz zelenega ali
črnega popra, iz zelenega janeževega listja in iz tekočinskih
ostankov pri obdelavi agavinih vlaken (sisal). Dandanes ga
pridobivajo skoraj izključno s sintezo. Pojavlja se v obliki
belega prahu, ki je precej stabilen na suhem zraku in deluje kot
močno oksidacijsko sredstvo.

(2)  Natrijev askorbat.

(3)  Kalcijev askorbat in magnezijev askorbat.

(4)  Stroncijev (L) askorbocinkoninat (stroncijev (L) askorbo-2-
fenilkinolin- 4-karboksilat).

(5)  Sarkozin askorbat.

(6)  L-arginin askorbat.

(7)  Askorbil palmitat - je oblika vitamina C, ki je topna v
maščobah in ki se uporablja tudi kot emulgator in antioksidant za
maščobe in olja.

(8)  Kalcijev hipofosfitoaskorbat.

(9)  Natrijev askorboglutamat.

(10) Kalcijev askorboglutamat.


      (J) VITAMINI D IN NJIHOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamini D delujejo antirahitično. Uravnavajo izkoriščanje
fosforja in kalcija v organizmu in pomagajo pri razvoju zob in
kosti. So topni v maščobah in se pridobivajo z aktiviranjem ali
ožarčevanjem raznih provitaminov D, ki so steroli ali sterolni
derivati, normalno proizvedeni in transformirani v organizmu.

(1)  Vitamin D2 in njegovi derivati s podobnim učinkom:

(a)  Vitamin D2 (ali aktivirani ali ožarčeni ergosterol
(kalciferol) (ergokalciferol)). Pojavlja se v obliki belega,
kristalnega prahu, ki na zraku, svetlobi ali na toploti porumeni.
V vodi ni topen, pač pa v maščobah. Nahaja se v kakavovih zrnih
in v ribjih jetrih. Ponavadi ga pridobivajo s pomočjo aktiviranja
ali ožarčenja provitamina D2.

(b)  Acetatni in drugi estri maščobnih kislin vitamina D2.

(2)  Vitamin D3 in njegovi derivati s podobnim učinkom:

(a)  Vitamin D3 ali aktivirani ali ožarčeni 7-dehidrokloresterol
(holekalciferol) se pojavlja v obliki belega, kristalnega prahu.
V vodi ni topen, pač pa v maščobah. Lahko ga ekstrahirajo iz
ribjega olja in iz olja iz ribjih jeter, vendar ga ponavadi
pridobivajo z aktiviranjem ali ožarčenjem provitamina D3. Je
učinkovitejši od vitamina D2.

(b)  Aktivirani ali ožarčeni 7-dehidroholesteril acetat in drugi
estri maščobnih kislin vitamina D3

(c)  Vitamin D3 - holesterolna molekularna spojina.

(3)  Vitamin D4 ali akivirani ali ožarčeni 22,23-
dihidroergosterol - pojavlja se v obliki belih luskin in ima
manjšo biološko aktivnost od vitamina D2.

(4)  Vitamini D5 ali aktivirani ali ožarčeni 7-dehidro-b-
sitosterol.


      (K) VITAMIN E IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamin E se rabi zoper sterilnost in je zelo pomemben za živčni
in mišični sistem. Je topen v maščobah.

(1)  Vitamin E ali (D in DL)a-tokoferol, b- in g-tokofeol.
Tokoferol se nahaja v raznih rastlinskih in živalskih proizvodih
(npr. v kakavovem in v bombažnem semenju, v rastlinskih oljih, v
solatnih listih, v listju stročnic, v lucerni, mlečnih izdelkih
itd.). Pretežno ga ekstrahirajo izolj pšeničnih kalčkov. Racemski
izomeri se dobivajo s sintezo, je brezbarvno olje, ki v vodi ni
topno, pač pa v alkoholu, benzenu in v maščobah. Pri segrevanju
je obstojno, če ni pri tem v stiku z zrakom ali s svetlobo.
Zaradi svojih antioksidacijskih lastnosti je uporaben kot
sredstvo zoper kvarjenje maščob in prehrambenih proizvodov.

(2)  a tokoferilacetat in a tokoferilvodikov sukcinat; a-
tokopolietilenglikolsukcinat.

(3)  Dinatrijev a-tokoferilfosfat.

(4)  Tokoferil diaminoacetat.


      (L) VITAMIN H IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamin H je nujno potreben za rast nekaterih mikroorganizmov.
Zelo pomemben je za zdravje kože, mišic in živčnega sistema. V
vodi je topen in obstojen na toploti.

(1)  Vitamin H ali biotin - nahaja se v rumenjaku, v ledvicah in
jetrih, v pivskem kvasu, melasi itd. Pridobivajo ga s sintezo.

(2)  Biotin metil ester.


      (M) VITAMIN K IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamini K so dejavniki proti krvavenju. Pospešujejo koagulacijo
krvi tako, da vzdržujejo vsebnost protrombina in da povečujejo
kapilarno odpornost.

(1)  Vitamin K1

(a)  Fitomenadion (INN), fitonadion (filokinon) ali 3-
fitilmenadion (2-metil-3-fitil-1,4-naftokinon). Ekstrahirajo ga
iz suhe detelje. Nahaja se tudi v listju lešnikov in kostanjev, v
ovsu in njegovih poganjkih, v zelju, cvetači, špinači,
paradižniku, v rastlinskih oljih itd. Pridobivajo ga s sintezo.
Je olje svetlorumene barve, ki se topi v maščobah. na toploti je
obstojno, vendar neobstojno na sončni svetlobi.

(b)  Vitamin K1 oksid (epoksid) (2-metil-3-fitil-1,4-naftokinon-
2,3-oksid ali 2-metil-3-fitil-2,3-epoksi-2,3-dihidro-1,4-
naftokinon).

(c)  Dihidrofilokinon (3-dihidrofitil-2-metil-1,4-naftokinon).

(2)  Vitamin K2 ali farnokinon (3-difranezil-2-metil-1,4-
naftokinon) - ekstrahirajo ga iz moke pokvarjenih sardin. Njegova
aktivnost ni tako velika kot pri vitaminu K1. Pojavlja se v
obliki rumenih kristalov, ki so na svetlobi zelo nestabilni.


      (N) VITAMIN PP IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO
                      PREDVSEM KOT VITAMINI

Vitamin PP deluje zoper pelagro. Je nepogrešljiv za rast,
oksidacijo, respiracijo celic in za metabolizem beljakovin in
ogljikovih hidratov.

(1)  Nikotinska kislina (INN) (piridinbkarbonska kislina, niacin)
je živalskega porekla (npr. jetra, ledvice, sveže meso sesalcev
in nekaterih vrst rib), lahko pa tudi rastlinskega (pivski kvas,
žitni kalčki in semenske ovojnice itd.). Pridobivajo ga
sintetično. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov, ki so
topni v alkoholi in maščobah ter razmeroma obstojni na toploti in
odporni proti oksidaciji.

(2)  Natrijev nikotinat.

(3)  Kalcijev nikotinat.

(4)  Nikotinamid (INN) (amid nikotinske kisline, niacinamid).
Poreklo, lastnosti in uporabnost so isti kot pri nikotinski
kislini. Pridobivajo ga sintetično. V vodi je topen in stabilen
na toploti.

(5)  Nikotinamid hidroklorid.

(6)  Nikotinomorfolid.


                           Izključitve

Ta tar. številka izključuje:

(1)  Naslednje proizvode, ki (čeprav jih včasih imenujejo
"vitamini") nimajo vitaminskega delovanja, ali pa je njihovo
delovanje sekundarnega pomena v razmerju do njihove uporabnosti
za druge namene:

(a)  mezoinozitol, mioinozitol, izoinozitol in mezoinozit (tar.
št. 29.06) - uporabljajo se pri želodčnih in črevesnih motnjah
ter motnjah pri delovanju jeter (posebno kot kalcijevi ali
magnezijevi heksafosfati).

(b)  vitamin H1: para aminobenzojeva kislina (tar. št. 29.22) -
uporablja se za uničevanje bakteriostatičnih učinkov nekaterih
sulfonamidov tako, da nevtralizira njihove učinke.

(c)  holin ali bilineurin (tar. št. 29.23), ki stabilizira
metabolizem maščob.

(d)  vitamin B4: adenin ali 6-aminopurin (tar. št. 29.33), ki se
uporablja v postmedicinski terapiji krvavitev in tumorjev.

(e)  vitamin C2 ali P: citrin, hesperidin, rutin, eskulin (tar.
št. 29.38), ki se uporabljajo kot dejavniki proti rjavenju in za
povečanje kapilarne odpornosti.

(f)  vitamin F: linoleinska ali linolna kislina (a- in b-),
linoleinska kislina, arahidonska kislina (tar. št. 15.19) -
uporabljajo jih za zdravljenje dermatitisa in motenj v delovanju
jeter.

(2)  Sintetični nadomestki vitaminov:

(a)  vitamin K3: menadion, menafton, matilnafton ali 2-metil-1,4-
naftokinon; natrijeva sol derivata 2-metil-1,4-naftokinon
bisulfitta (tar. št. 29.14); menadiol ali 1,4-dihidroksi-2-metil-
naftalen (tar. št. 29.07)..

(b)  vitamin K6: 1.4-diamino-2-metil-nafalin (tar. št. 29.21).

(c)  vitamin K5: 4-amino-2-metil-1-naftolhidroklorid (tar. št.
29.22).

(d)  cistein - nadomestek vitamina B (tar. št. 29.30).

(e)  ftiokol: 2-hidroksi-3-metil-1,4-naftakinon - nadomestek
vitamina K (tar. št. 29.41).

(3)  Sterole, razen ergosterola: holesterol, sitosterol,
stigmasterol in steroli, dobljeni v času priprave vitamina D2
(tahisterol, lumisterol, toksisterol, suprasterol) (tar. št.
29.06).

(4)  Zdravila, ki se uvrščajo v tar. št. 30.03 in 30.04.

(5)  Ksantofil - karotenoid naravnega porekla (tar. št. 32.03).

(6)  Provitamini A (a-, b- in g karoteni in kriptoksantin) -
zaradi njihove uporabe kot barvila (tar. št. 32.03 ali 32.04).


29.37 HORMONI, NARAVNI ALI SINTETIČNI; NJIHOVI DERIVATI, KI SE
UPORABLJAJO PREDVSEM KOT HORMONI; DRUGI STEROIDI, KI SE
UPORABLJAJO PREDVSEM KOT HORMONI

2937.10 -  Hormon hipofize (sprednjega režnja) in podobni hormoni
ter njihovi  derivati

  - Adrenokortikalni hormoni in njihovi derivati:

2973.21 - - kortizon, hodrokortizon, prednizon (dehidrokortizon)
in prednizolon  (dehidrohidrokortizon)

2973.22 - - halogenski derivati adrenokortikalnih hormonov

2937.29 - - drugo

  -  Drugi hormoni in njihovi derivati; drugi steroidi, ki se
uporabljajo predvsem kot hormoni:

2937.91 - - insulin in njegove soli

2937.92 - - estrogeni in progestogeni

2937.99 - - ostalo

Naravni hormoni so aktivne substance, ki lahko v zelo majhnih
količinah preprečijo ali vzpodbudijo delovanje posameznih
organov. Z izločevanjem teh snovi (ponavadi jih izločajo
endokrilne žleze), uporablja simpatični in parasimpatični živčni
sistem. Hormoni se prenašajo po krvi, po limfnih in drugih
tekočinah človeškega in živalskega telesa. Lahko nastanejo tudi v
žlezah, ki so in endokrilne in eksokrilne, ali pa v raznih
celičnih tkivih. Ta tar. številka vključuje tudi hormone,
pridobljene s sintezo (vključno z biotehnološkimi postopki).

Ta tar. številka vključuje tudi derivate naravnih ali sintetičnih
hormonov (halogenski derivati, ciklični acetali, soli, estri ali
soli estrov itd.) - vendar pod pogojem, da se uporabljajo
predvsem kot hormoni. Če so ti derivati sterodi, mora biti
osnovna gonanska struktura nemodificirana - to pomeni, da ne sme
biti govora o zoženju obroča ali nadomeščanja ogljikovih atomom z
drugimi atomi (s heteroatomi), čeprav ni nujno, da so obroči
popolnoma nasičeni.

Ta tar. številka vključuje tudi hormone, ki se uporabljajo
predvsem kot hormoni in druge steroide z osnovno strukturo, kot
je opisana v zgornjem odstavku.

V to tar. številko se uvrščajo še naravne hormonske zmesi, zmesi
njihovih derivatov ali steroidov, ki se uporabljajo predvsem kot
hormoni (npr. naravna zmes andrenokortikalnih hormonov). Vendar
pa so iz te tar. številke izključene posebej pripravjene vmesne
mešanice ali pripravki.

V nadaljevanju je podan seznam proizvodov iz te tar. številke, ki
pa ni popolen.

   Seznam proizvodov, ki se uvrščajo (v smislu tar. št. 29.37)
                         kot hormoni (1)
((1) Če se ime kemikalije uporablja v INN (International
Nonproprietary Names) ali v INNM (International Nonproprietarity
Names - Modified) za farmacevtske kemikalije, ki jih je objavila
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization), se
ime kemikalije navede kot prvo ime, na drugem mestu pa je oznaka
INN oziroma INNM.)

                      (I) FENOLNI DERIVATI

(A)  Tiroidni hormoni (hormoni žleze ščitnice).

(1)  Levotiroksin (INNM)) in DL-trioksin (2-amino-3-Š4-(4-
hidroksi-3.5- dijodofenoksi)-3,5-dijodofenil]-propionska kislina
ali 3,5,3',5'- tetrajodotironin). Tiroksin se ekstrahira iz
tiroidne žleze ali pa se pridobiva s sintezo. Po sestavi je
aromatska aminokislina. Pojavlja se v obliki belih ali
rumenkastih kristalov, je netopen v vodi, pa tudi v nobenem
drugem običajnem topilu ne. Pospešuje promet snovi v organizmu in
povečuje izkoriščenost kisika, deluje na simpatični sistem,
kontrolira delovanje beljakovin in maščob ter dopolnjuje vsakršen
primanjkljaj joda v organizmu. Uporablja se za zdravljenje
golšavosti in kretenizma. L-izomer je najaktivnejša oblika.
Natrijeva sol je bel prah, ki se slabo topi v vodi in ima podoben
učinek.

(2)  Liotironin (INN) in DL-3,5,3-trijodotironin (2-amino-3-Š4-
(4-hidroksi-3-jodofenoksi)-3,5-dijodofenil]propionska kislina.
Trijodotironin se ekstrahira iz tiroidne žleze, fiziološko pa je
učinkovitejši od tiroksina.

(B)  Adrenalni (medula) hormoni.

 Ti hormoni se nahajajo v modularni coni adrenalne žleze.

(1)  Epinefrin (INN) in racepinefrin (INN) ((+)-adrenalin, 1-
(3,4- dihidroksifenil)-2-metilaminoetanol). Adrenalin je
svetlorjav ali skoraj bel kristalni prah, občutljiva na svetlobo.
V vodi in v organskih topilih se slabo topi. Lahko ga izločijo iz
adrenalnih žlez konja, vendar ga pridobivajo predvsem sintetično.
Je hormon, ki povečuje krvni pritisk, stimulira simpatični živčni
sistem, povečuje število krvnih teles in vsebnost sladkorja v
krvi. Je tudi sredstvo za oženje krvnih žil.

(2)  Norepinefrin (INN) (levarterenol), (-)noradrenalin, (-)-2-
amino-1-(3,4-dihidroksifenil)etanol). Je v obliki belih
kristalov, ki se v vodi topijo. Njegov fiziološki učinek je med
adrenalina in efedrina.

           (II) POLIPEPTIDI IN BELJAKOVINE (PROTEINI)

(A)  Hormoni hipofize (sprednjega režnja) in podobni hormoni.

(1)  Rastni hormon (GH, STH), somatropni hormon (somatropin), Je
v vodi topna beljakovina, ki pospešuje rast tkiva in sodeluje pri
uravnavanju različnih faz metabolizma beljakovin.

(2)  Kortikotropin (INN) (ACTH (adrenokortikotropni hormon),
adrenokortikotropin). Je polipetid, topen v vodi. Pospešuje
tvorbo adrenokortikalnih steroidov.

(3)  Laktogeni hormon (LTH, galaktin, galaktogeni hormon,
luteotropin, mamotropin, prolaktin). Je polipeptid, ki lahko
kristalizira. Aktivira izločanje mleka in vpliva na aktivnost
rumenega telesa (corpus luteum).

(4)  Tirotropin (INN) (tirotropni hormon, TSH, (hormon za
stimulacijo tiroidne žleze)). Je glikotropin, ki vpliva na
delovanje tiroidne žleze, na krvni obtok in na odstranjevanje
joda.

(5)  Hormon za krepitev delovanja folikul (FSH) - glikoprotein,
topen v vodi, ki krepi delovanje spolnih žlez.

(6) Hormon rumenega telesa (LH, ICSH) - hormon, ki krepi
delovanje notranjih žlez (luteinostimulin). Je glikoprotein,
topen v vodi. Pospešuje delovanje spolnih žlez.

(7)  Gonadotropin iz zarodkovega ovoja (INN) (HCG - gonadotropin
iz ovoja človekovega zarodka). Oblikuje se v placenti in se
ekstrahira iz urina porodnic. Nahaja se tudi v predhipofizi. Je v
obliki belih kristalov, ki so v vodni raztopini razmeroma
nestabilni. Pospešuje dozorevanje folikul.

(8)  Gonadotropinov serum (INN) (PMSG - gonodotropinov serum
žrebnih kobil). je glikoprotein, ki pospešuje delovanje spolnih
žlez, tvori pa se v placenti brejih kobil.

(B)  Hormoni hipofize (zadnjega režnja).

(1)  Oksitocin (INN) (a-hipofamin) - polipeptid, topen v vodi in
deluje predvsem na maternico.

(2)  Vazopresin (INN) (b-hipofamin) - polipeptid, ki dviga krvni
pritisk in omogoča podaljšano zadrževanje vode v ledvicah.

(C)  Hormoni triode.

(1)  Paratireoidni hormoni - polipeptidi, ki služijo kot
uravnovalci kalcija v organizmu.

(2) Kalcitonin (INN) (TCA) tirokalcitonin)) - polipeptid proti
hipokalcimiji in hipofosfatemiji.

(D)  Hormoni pankreasa.

(1)  Insulin. Pridobiva se lahko z ekstrakcijo iz pankreasa ali s
sintezo (vključno z biotehnološkimi postopki) (n.pr. s
fermentacijo glukoznega sirupa ali sladkorja). Pojavlja se v
obliki belega, nehigroskopičnega in amorfnega prahu, ali pa v
obliki lesketajočih kristalov, ki so topni v vodi. Je
hipoglikemski dejavnik pri zdravljenju diabetesa (sladkorne
bolezni).

(2)  Glukagon (INN) (HGF) - hiperglikemski-glikogenolitski
dejavnik). Je polipeptid, ki povečuje koncentriranje glukoze v
krvi.

   (III) STEROIDI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZARADI NJIHOVEGA
                       HORMONSKEGA UČINKA.

Ta skupina vključuje naslednje skupine naravnih hormonov:

(A)  Adrenokortikalni hormoni (kortikohormoni nadledvične žleze),
ki se nahajajo v skorji nadledvičnih žlez.

(B)  Estrogeni - ženski spolni hormoni, katere proizvajajo
jajčniki, testis, nadledvične žleze in druga tkiva, ki
psoizvajajo stereoide.

(C)  Progesterona (INN), ki se nahaja v ženskem telesu (ženske
spolne žleze) po izločenju jajčne celice, pa tudi v nadledvičnih
žlezah, v placenti in v testisu.

(D)  Androgeni - moški spolni hormoni, ki se nahajajo v testisu,
krvi in v urinu.

Skoraj vsi adrenokortikosteroidi povzročajo zadrževanje natrija
in vode in pospešujejo izločanje kalija. Zaradi teh učinkov se
uporabljajo pri zdravljenju ledvičnih obolenj in Adisonove
bolezni. Nekateri kortikosteroidi (npr. hidrokortizon) štejejo za
glukokortikoide. Uporabljajo se za uravnavanje prometa beljakovin
in ogljikovih hidratov v telesu. Njihov učinek je tudi lokalnega
značaja, in sicer na zaustavljanje procesa vnetja mezenhima.
Nekateri derivati so tako modificirani, da je kortikohormonalni
učinek takorekoč minimiziran in zato se skoraj izključno
uporabljajo proti vnetjem. Kljub temu se taki derivati uvrščajo v
to tar. številko, saj je njihovo delovanje predvsem hormonsko.
Drugi derivati, kot npr. dezoksikorton, pa se imenujejo mineralni
kortikoidi zaradi tega, ker posebno močno delujejo na zadrževanje
natrija in na izločanje kalija.

Estrogeni vplivajo na razvoj ženskih spolnih lastnosti, vendar se
uporabljajo največ za zdravljenje v času menopavze in za
proizvodnjo kontracepcijskih sredstev.

Progesteron je pomemben pri pripravi uterusa za nosečnost in za
njeno vzdrževanje. Ker preprečujejo ovulacijo, se številni
progesteronski agensi uporabljajokot komponente za
kontracepcijska sedstva.

Androgeni vplivajo na razvoj moških spolnih lastnosti. Nekateri
androgeni vplivajo na metabolizem in so torej anaboliki.

Vsi ti hormoni, ki jih je sicer moč pridobiti na naravne načine,
se proizvajajo sintetično in številni novi steroidi, v naravi
neznani, so bili sintetično sestavljeni za medicinske namene.
Čeprav so si med seboj kemično zelo podobni, pa razmeroma majhne
strukturne spremembe pomenijo povsem druge učinke na razne
fiziološke sisteme. Sintetično pridobljeni agensi, kateri v
telesu nimajo funkcionalno podobne substance (npr. oksimetolon),
imajo zmanjšan androgen, vendar povečan anaboličen učinek in so
zaradi tega znani kot anabolični agensi.

Vsi steroidi z nemodificirano gonansko strukturo, ki se
uporabljajo predvsem zaradi njihove hormonske vloge, se uvrščajo
v to tar. številko.

Najpomembnejši od omenjenih steroidov, ki se pojavljajo v
mednarodni trgovini, so navedeni v nadaljevanju. Proizvodi so
našteti po abecednem zaporedju, zraven njih je podan osnovni
hormonski učinek. Če obstaja več poimenovanj, ki so v uporabi in
katera je objavila Svetovna zdravstvena organizacija kot
mednarodna nespecifična imena za farmacevtske pripravke (INN),
veljajo tisti, ki jih izdaja Svetovna zdravstvena organizacija za
farmacevtske pripravke. Kemična imena, ki so v nadaljevanju
podana, so vsklajena z določili IUPAC 1957, ki se nanašajo na
poimenovanje steroidov.

Okrajšava INNM je uporabljena za soli in estre, kadar je moč
osnovno ime oziroma naziv najti v seznamu INN


       Spisek steroidov, ki se uporabljajo predvsem zaradi
                  njihovega hormonskega učinka

Skrajšano ime                            Osnovni hormonski učinek
Kemično ime
-----------------------------------------------------------------
Adrenosterone                            androgeni
Androst-4-ene-3,11,17-trione

Aldosterone (INN)*                       kortokosteroidni
11b, 21-dihydroxy-3,20-dioxopregn
-4-en-18-al

Allystrenol                              progestogeni
17b-allyoestr-4-en-17 b-ol

(Ni skrajšanega imena)                   androgeni
5a-androstane-3,17-dione

Androstanolone (INN)                     androgeni
17b-hidroxy-5a-androstan-3-one

Androstenediols                          anabolični
androst-5-ene-3 b-diol
androst-5-ene-3 b,17 a-diol

(Ni skrajšanega imena)                   androgeni
androst-4-ene-3,17-dione

Androsterone                             androgeni
3a-hidroxy-5a-androstan-17-one

Bmethasone (INN)                      kortikosteroidni
9a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxy-
16b-methyl
pregna-1,4-diene-3,20-dione

Bolasterone (INN)                        anabolični
17b-hydroxy-7a,17a-dimethylandrost-
4-en-3-one

Chlormadinone (INN)                      progestogeni
6-chloro-17a-hydroxypregna-4,6-diene-
3,20-dione

Chloroprednisone (INN)                   kortikosteroidni
6a-chloro-17a,21-dihydroxypregna-
1,4-diene-3,11,20-trione

Clocortolone (INN)                       kortikosteroidni
9a-chloro-6a-fluoro-11b,21-
dihydroxy-16a-
methylpregna-1,4-diene-3,20-dione

Clostebol (INN)                          anabolični
4-chloro-17b-hydroxyandrost-4-en3-one

Corticosterone                           kortokosteroidni
11b,21-dihydroxypregn-4-ene-3,20-dione

Cortisol - glej Hydrocortisone

Cortisone (INN)                          kortikosteroidni
17b-21-dihydroxypregn-4-ene-3,11,20-
trione

11-Dehydrocorticosterone                 kortikosteroidni
21-hydroxypregn-4-ene-3,11,20.trione

Deoxycorticosterone - glej
Desoxycortone

Desoxycortone (INN)                      kortikosteroidni
9-a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxy-
16a-methylpregna-1,4-diene-3,20-dione

Dihydroandrosternone                     androgeni
5a.androstane-3a,17b-diol

Dihydrogesterone (INN)                   progestogeni
9b,10a-pregna-4,6-diene-3,20-dione

Equilenin                                estrogeni
3-hydroxyoestra-1,3,5(10),6,8-pentaen-
17-one

Eqilin                                   estrogeni
3-hydroxyoestra-1,3,5(10),-tetraen-
17-one

Estradiol (INN)        
estrogeni oestra-1,3,5(10)-triene-
3,17b-diol

Estriol (INM)                            estrogeni
oestra-1,3,5(10)-triene-3,16b,17b-triol

Estrone (INNM)                           estrogeni
3-hydroxyoestra-1,3,5(10)-triene-
3,17b-one

Ethinylestradiol (INN)                   estrogeni
17a-ethynyloestra-1,3,5(10)-triene-
3,17b-diol

Ethisterone (INN)                        progestogeni
17a-ethynyl-17b-hydrokyandrost-4-en-
3-one

Ethylestrenol (INN)                      anabolični

17a-ethyloestr-4-en-17b-ol

Etyhodiol (INN)                          progestogeni
17a-ethynyloestr-4-ene-3b,17b.diol

Fludrocortisone (INN)                    kortikosteroidni
9a-fluoro-11b,17a.21-trihydroxypregn-
4-ene-3,20-dione

Flumetasone (INN)                        kortikosteroidni
6a,9a-difluoro-11b,17a,21-trihydroxy-
16a-methylpregna-1,4-diene-3,20-dione

Fluocinolone (INNM)                      kortikosteroidni
6a,9a-difluoro-11b,16a,17a,21-tetra-
hydroxypregna-1,4-diene-3,20-dione

Fluorocortolone (INN)                    kortikosteroidni
6a-fluoro-11b,21-dihydroxy-16a-
nethylpregna- 1,4-diene-3,20-dione

Fluorometholone (INN)                    kortokosteroidni
9a-fluoro-11b,17a-dihydroxy-16a-
methylpregna-1,4-diene-3,20-dione

Fluoroprednisolone                       kortikosteroidni
9a-11b,17a,21-trihydroxypregna-1,4-
diene-3,20-dione

Fluoxymesterone (INN)                    androgeni
9a-fluoro-11b,17b-dihydroxy-17a-
methylandrost-4-en-3-one

Fluprednidene (INN)                      kortikosteroidni
9a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxy-16-
methylenpregna-1,4-diene-3,20-dione

Fluprednisolone (INN)                    kortikosteroidni
6a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxypregna-
1,4-diene-3,20-dione

Flurandrenolone                          kortikosteroidni
6a-fluoro-11b,16a,17a,21-
tetrahydroxypregn-4-ene-3,20-dione

Formocortal (INN)                        kortikosteroidni
3-(2-chloroethoxy)-9a-fluoro-6-formyl-
11b,21-dihydroxy-16a,17a-
isopropylidenedioxypregna-3,5-dien-20-
one-21-acetate

Gastonerone (INN)                        progestogeni
17b-ethyl-17a-hydroxyestr-4-ene-3,20-
dione

Hydrocortisone (INN)                     kortikosteroidni
11b,17a,21-trihydroxypregn-4-ene-3,20-
dione

Hydroxyprogesterone (INN)                progestogeni
17a-hdroxypregn-4-ene-3,20-dione

Lynestrenol (INN)                        progestogeni
17a-ethynyloestr-4-en-17b-ol

Medroxyoprogesterone (INN)               progestogeni
17a-hydroxy-6a-methylpregn-4-ene-3,20-
dione

Megestrol (INN)                          progestogeni
17a-hydroxy-6-methylpregna-4,6-diene-
3,20-dione

Mestanolone (INN)                        anabolični
17b-hydroxy-17a-methyl-5a-androstan-
3-one

Mesterolone (INN)                        androgeni
17b-hydroxy-1a-methyl-5a-androstan-
3-one

Mestranol (INN)                          estrogeni
17a-ethyl-3-methoxyoestra-1,3,5(10)-
trien-17-b-ol

Metandienone (INN)                       anabolični
17b-hydroxy-17a-methylandrosta-1,4-
dien-3-one

Metenolone (INN)                         anabolični
17b-hydroxy-1-methyl-5a-androst-1-en-
3-one

Methandriol (INN)                        anabolični
17a-methylandrost-5-ene-3b,17b-diol

2-Methylhydrocortisone                   kortikosteroidni
11b,17a,21-trihydroxy-6a-methylpregn-
4-ene-3,5-dien-20-one-21-acetate

6 a-Methylydrocortisone                  kortikosteroidni
11b,17a,21-trikydroxy-6a-methylpregn-
4-ene-3,20-dione

Methylnortestosterone                    progestogeni
17b-hydroxy-17a-methyloestr-4-en-3-one

17 a-Methyloestradiol                    estrogeni
17a-methyloestra-1,3,5(10)-triene-
3,17b-diol

Methylprednisolone (INN)                 kortikosteroidni
11b,17a,21-trihydroxy-6a-methylpregna-
1,4-diene-3,20-dione

Methyltestosterone (INN)                 androgeni
17b-hydroxy-17a-methylandrost-4-en-
3-one

Nandrolone (INN)                         anabolični
17b-hydroxyoestr-4-en-3-one

Norethandrolone (INN)                    anabolični
17a-ethyl-17b-hydroxyestr-4-en-3-one

Norethisterone (INN)                     progestogeni
17a-ethynyl-17b-hydroxyoestr-4-en-3-one

Noretynodrel (INN)                       progestogeni
17a-ethynyl-17b-hydroxyoestr-4-en-3-one

Norgestrel (INN)                         progestogeni
13b-ethyl-17a-ethynyl-17b-hydroxygon-
4-en-3-one

Normethandrone - glej
Methylnortestosterone

Nortestosterone - glej Nandrolone

Oxabolone (INN)                          anabolični
4,17b-dihydroxyoestr-4-en-3-one

Oxymestrone (INN)                        anabolični
4,17b-dihydroxy-17a-methylandrost-4-
en-3-one

Oxymetholone (INN)                       anabolični
17b-hydroxy-2-hydroxymethylene-17a-
methyl-5a-androstan-3-one

Paramethasone (INN)                      kortikosteroidni
6a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxy-16a-
methyl-pregna-1,4-diene-3,20-dione

Prasterone (INN)                         androgeni
3b-hydroxyandrost-5-en-17-one

Prednisolone (INN)                       kortikosteroidni
17a,21-dihydroxypregna-1,4-diene-
3,20-dione

Prednisone (INN)                         kortikosteroidni
17a,21-dihydroxypregna-1,4-diene-
3,11,20-trione

Prednyldiene (INN)                       kortikosteroidni
11b,17a,21-trihydroxy-16-
methylenepregna-1,4-diene-3,20-dione

Pregnenolone (INN)                       kortikosteroidni
3b-hydroxypregn-5-en-20-one

Progesterone (INN)                       progestogeni
pregn-4-ene-3,20-dione

Stanolone - glej Androstanolone

Testosterone (INN)                       androgeni
17b-hydrokyandrost-4-en-3-one

Tiomesterone (INN)                       anabolični
1a,7a-di-(acetylthio)-17b-hydroxy-
methylandrost-4-3n-3-one

Triamcinolone (INN)                      kortikosteroidni
9a-fluoro-11b,16a,17a,21-
tetrahydroxypregna-1,4-diene-3,20-dione


                           IZKLJUČITVE

Ta tar. številka izključuje:

(1)  Intermediarne proizvode, na primer:

(a)  Androst-5-en-3a,17a-diol, androst-5-en-3a,17b- diol (tar.
št. 29.06) in njihove diacetate (tar. št. 29.15),

(b)  Kortodokson (INN) (17a,21-dihidroksipregn-4-en-3,20-dion,
Reichsteinova substanca S (Reichstein)) (tar. št. 29.14) in
njegov acetat (tar. št. 29.15) in

(c)  Adrenalon (INN) (3ž,4'-dihidroksi-2-metilaminoacetofenon)
(tar. št. 29.22).

(2)  Sintetične nesteroidne hormonske substance:

(a)  Dinesterol (INN) (3,4-bis(p-hidroksifenil)heksa-2.4-dien)
(tar. št. 29.07),

(b)  heksestrol (INN) (3,4-bis(p-hidroksifenil)heksan) (tar. št.
29.07),

(c)  Dietilstilbestrol (INN) (trans-3,4-bis(p-hidroksifenil)-
heks- 3-en) (tar. št. 29.07), njegov dimetileter (tar. št.
29.09), njegov dipropionat (tar. št. 29.15) in njegov furoat
(tar. št. 29.32),

(d)  Naslednji proizvodi, ki se vsi uvrščajo v tar. št. 29.22:

(i)  2-amino-1(3,4-dihidroksifenil)butan-1-ol,

(ii)  Korbadarin (INN) /2-amino-1-(3,4-dihidroksifenil)-propan-1-
ol, 3,4-dihidroksinorfederin in homoarterenol/,

(iii)  deoksipinefrin /deoksiadrenalin,1-(3,4-duhidroksifenil)-2-
me tilminoetan,epinin/,

(iv)  3ž,4ž.dihidroksi-2-etilaminoacetofenon (4-
etilaminoacetilkate hol),

(v)  1-(3,4-dihidroksifenil)-2-metilaminopropan-1-ol(3,4-
dihidroksi efedrin),

(vi)  (+-)-N-metilpinefrin /(+-)-1-(3,4-dihidroksifenil)-2-
dimetila minometanol,metadren,(+-)-N-metiladrenalin/.

(3) Naslednje proizvode, ki včasih štejejo za hormone, vendar
nimajo prave hormonske aktivnosti:

(a)  Cistin, cistein in njuni hidrokloridi (tar. št. 29.30),

(b)  Metionin in njegove kalcijeve soli (tar. št. 29.30),

(c)  Serotonin (5-hidroksitriptamin) (tar. št. 29.33) in

(d)  Heparin (tar. št. 30.01).

(4)  Uravnovalce rasti rastlin (fitohormoni), naravne ali
sintetične, ki se uvrščajo:

(A) če so nezmešani in nepripravljeni za prodajo na drobno - po
svoji kemični sestavi, na primer:

(a)  anaftilocetna kislina in njena natrijeva sol (tar. št.
29.16)

(b)  2,4-diklorofenoksi ocetna kislina (2,4D), 2,4,5-
triklorfenoksi ocetna kislina (2,4,5-T) in 4-kloro-2-metilfenoksi
ocetna kislina (MCPA) (tar. št. 29.18)

(c)  Bindolilocetna kislina in njena natrijeva sol (tar. št.
29.33).

(B) Če so v obliki pripravkov, ali pa pripravljeni za prodajo na
drobno, se uvrščajo v tar. št. 38.08.

(5)  Zdravila, ki spadajo v tar. št. 30.03 ali 30.04, še posebno
insulin upočasnjenega delovanja (retard-insulin) (cinkov insulin,
protamin-cinkov insulin, globinski insulin, cink-globinski
insulin, histonski insulin).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tar. podštevilka 2937.22

Med halogenske adrenokortikalne hormone spadajo derivati naravnih
adrenokortikalnih hormonov in sintetičnih adrenokortikortalnih
hormonov, ki so dobljeni ali samo s halogeniranjem, ali pa s
kombinacijo halogeniranja z eno ali več drugih kemičnih
modifikacij (npr. fluokinolonski acetonid).


                         XII. PODODDELEK

         GLIKOZIDI IN RASTLINSKI ALKALOIDI, NARAVNI ALI
     SINTETIČNI, NJIHOVE SOLI, ETRI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Izraz "derivati" v tem pododdelku označuje kemične spojine, ki bi
lahko bile dobljene iz izhodiščne spojine iz zadevne tar.
številke, in ki ohranjajo bistvene značilnosti prvotne spojine,
vštevši njeno osnovno kemično zgradbo.


29.38 GLIKOZIDI, NARAVNI ALI SINTETIČNI IN NJIHOVE SOLI, ETRI,
ESTRI IN DRUGI DERIVATI

2938.10 - Rutozid (rutin) in njegovi derivati

2938.90 - Drugo

Glikozide je najti predvsem v rastlinskem svetu. Pod vplivom
kislin, baz ali encimov, se glikozidi običajno cepijo na
sladkorni del  in na nesladkorni del (aglikon). Ta dva dela sta
povezana preko anomeričnega ogljikovega atoma iz sladkorja.
Vendar pakemikaliji, kot sta vakcinin in hamamelitanin iz tar.
št. 29.40, ne veljajo za glikozide.

Najpogostejši glikozidi, ki se pojavljajo v naravi, so O-
glikozidi, v katerih sta sladkorni delež in aglikon običajno
povezana preko acetalne funkcije. Vendar pa je v naravi najti
tudi N-glikozide, S-glikozide in C-glikozide, v katerih je
sladkorjev anomerični ogljik vezan na aglikon preko dušikovega-N,
žveplovega-S oziroma ogljikovega-C atoma. (na primer:
kazimiroedin - N-glikozid, sinigrin - S-glikozid in aloin - C-
glikozid). Aglikon je včasih vezan na sladkor preko estrske
skupine.

Glikozidi so običajno trdne  in brezbarvne snovi; v rastlinah so
kot "rezervne" snovi ali delujejo kot "stimulansi". Veliko se
uporabljajo za terapevtske namene.

(1)  Rutozid (rutin) se nahaja v številnih rastlinah, posebno v
ajdi (Fagopyrum esculentium Moench.; Polygonoceae), kjer
vključuje približno 3% suhe snovi.

(2)  Glikozidi digitalisa se nahajajo v rastlini iz rodu
digitalis (npr. D. lanata, D. purpsečnina). Nekateri med njimi so
pomembni v medicini kot stimulansi. V tej skupini je digotoksin -
bel, kristalni prah, ki je brez vonja in ki je toksičen. Ta
skupina vključuje tudi digoksin in digitonin, ki se uporablja kot
kemični reagens.

(3)  Glicirizini in glicirizati se nahajajo v koreninah sladkih
dreves. Pojavljajo se v obliki brezbarvnih kristalov. Amonijev
glicizirat je rdečkastorjava masa, ki se uporablja pri sestavi
pijač. Glicirizati se uporabljajo tudi v medicini.

(4)  Strofantin je glikozid, katerega najdemo v številnih
rastlinah iz rodu rastline strofanus. Je zelo učinkovit srčni
stimulator. Znanih je nekaj vrst, vštevši uabain ali strofantin
G, ki se pojavlja v obliki zelo toksičnih, brezbarvnih kristalov.

(5)  Saponini so amorfni glikozidi, katere lahko najdemo v
velikih količinah v rastlinskem svetu. Saponini izzovejo
kaljenje. Njihove raztopine se pri mešanju penijo. Uporabljajo se
v medicini, pri proizvodnji detergentov inpen za gašenje požarov.

(6)  Aloin - obstaja v listih raznih vrst aloje.

(7)  Amigdalin - se nahaja v v grenkem mandlju in v koščicah
raznega sadja. Uporablja se kot sredstvi za izkašljevanje.

(8)  Arbutin - nahaja se v listih planike in se uporablja kot
sredstvo za izzvanje mokrenja (uriniranja).

(9)  Sinigrin - prisoten je v semenih črne gorčice in v renovih
koreninah.

Ta tar. številka vključuje tanatate in druge taninske derivate
glikozidov.

Ta tar. številka vključuje tudi naravne zmesi glikozidov in
njihovih derivatov (npr. naravna mešanica digitalisovih
glikozidov, ki vsebuje A- in B glikozide purpsečnina, digitoksin,
gitoksin, gitaloksin itd.). Vendar pa ta tar. številka izključuje
posebej pripravljene vmesne mešanice in pripravke.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(1) nukleozidi in nukleotidi (tar. št. 29.34),

(2) alkaloidi (na primer: tomatin) (tar. št. 29.39),

(3) nenaravni glikozidi (razen kemikalij iz tar. št. 29.37 ali iz
tar. št. 29.39), v katerih je glikozidna povezava acetalna
funkcija, oblikovana z eterefikacijo anomeričnega ogljika (a-
metilglikozid, tribenozid (INN)) (tar. št. 29.40) in

(4) antibiotiki (na primer: toiokamicin) (tar. št. 29.41).


29.39 RASTLINSKI ALKALOIDI, NARAVNI ALI SINTETIČNI, NJIHOVE SOLI,
ETRI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

2939.10 - Alkaloidi opija in njihovi derivati; njihove soli

  - Alkaloidi kininovca in njihovi derivati; njihove soli:

2939.21 - - kinin in njegove soli

2939.29 - - drugo

2939.30 - Kofein in njegove soli

 - Efedrini in njihove soli

2939.41 - - efedrin in njegove soli

2939.41 - - pseudoefedrin (INN) in njegove soli

2939.49 - - drugo

2939.50 - Teofilin in aminofilin (teofilin-etilendiamin) in njuni
derivati; njune soli

 - Alkaloidi rženih rožičkov in njihovi derivati; njihove soli

2939.61 - - ergometrin (INN) in njegove soli

2939.62 - - ergotamin (INN) in njegove soli

2939.63 - - lizergična kislina in njene soli

2939.69 - - drugo

2939.70 - Nikotin in njegove soli

2939.90 - Drugo

Te spojine so sestavljene organske baze, katere proizvajajo
rastline. Imajo močan fizioločki učinek. Nekateri se pridobivajo
sintetično, vsi pa so bolj ali manj strupeni.

Ta tar. številka vključuje nemešane alkaloide in naravne zmesi
alkaloidov (npr. veratrin in vse opijeve alkaloide), vendar pa so
posebej pripravljene vmesne mešanice ali pripravki iz te tar.
številke izključeni. Ta tar. številka izključuje tudi rastlinske
sokove in ekstrakte, kot so npr. opijevi sokovi (tar. št. 13.02).

Ta tar. številka vključuje hidrogenirane, dehidrogenirane,
oksigenirane in dezoksigenirane derivate alkaloidov in nasploh
katerekoli derivate alkaloidov, ki so pretežno zadržali struktiro
naravnih alkaloidov, iz katerih so bili pridobljeni.

     (A) OPIJEVI ALKALOIDI IN NJIHOVI DERIVATI, NJIHOVE SOLI

(1)  Morfin - nahaja se v opiju in se pojavlja v obliki
brezbavnih kristalov. Je močan narkotik iz zelo strupen.

(2)  Dihidromorfin, dezomorfin (INN) (dihidrodeoksimorfin),
hidromorfin (INN) (dihidromorfinon) in metopon (INN) (5-
metildihidromorfinon).

(3)  Diacetomorfin (heroin) - bel, kristalni prah, ki se
uporablja kot sedativ namesto kodeina in morfina.

(4)  Etilmorfin - bel, kristalni prah brez vonja. V interni
uporabi služi kot uspavalo in kot sredstvo proti bolečinam, v
zunanji uporabi pa kot lokalni anestetik.

(5)  Kodein (metilmorfin, morfinov monometileter). V opiju se
nahaja skupaj z morfinom. Pojavlja se v obliki kristalov in se
uporablja kot pomirjevalo namesto morfina.

(6) Dihidrokodein (INN), hidrokodon (INN) (dihidrokodeinon),
oksikodon (INN) (dihidrooksikodeinon).

(7)  Narcein - sekundarni opijev alkaloid, ki se pojavlja v
obliki kristalov, uporablja pa se kot uspavalo in kot sredstvo
proti bolečinam.

(8) Noskapin (INN) (narkotin) - sekundarni opijev alkaloid v
obliki kristalov. Ni tako močen kot morfin in je le šibko
toksičen.

(9) Kotarnin in hidrokotarnin - pridobivajo ju iz opija.

(10)  Papeverin - sekundarni opijev alkaloid v obliki kristalov.
Je narkotik in pomirjevalo, vendar šibkejše od morfina.

(11)  Etaverin hidroklorid (INNM) (1-(,3,4-dietoksibenzil)-6.7-
dietoksi-izokinolinov hidroklorid).

(12)  Tebain - opijev sekundarni alkaloid. Pojavlja se v obliki
kristalov in je brez vonja, toksičen.

Derivati alkaloidov opija se uvrščajo v to tarifno številko pod
pogojem, da je ohranjena epoksi - mostovna morfinska struktura,
ki je ali ni hidrogenirana.

    (B) KININOVI ALKALOIDI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI

(1)  Kinin se nahaja v lubju raznih rastlin rodu Cinchona, še
posebno v rastlini Cinchona officinalis, Cinchona calisaya in
Cinchona succirubra. Pojavlja se v obliki belega, kristalnega
prahu. Kinin in njegove soli delujejo paralizirujoče na
protoplazmo protozojev v krvi in se zaradi tega uporabljajo pri
zdravljenju mrzlice in kot sredstvo proti malariji.

(2)  Kinidin - vsebuje ga lubje rastlin rodu Cinchona. Je v
obliki kristalov in ga pridobivajo z ekstrakcijo matičnega luga
kininovega sulfata.

(3)  Kinonin je drugi najpomembnejši med alkaloidi, takoj za
kininom. Nahaja se v lubju rastlin Cinchona. Pojavlja se v obliki
kristalov.

(4)  Kinonidin, ki se nahaja v skorji Cinchona.

(5)  Kininov tanat.

                   (C) KOFEIN IN NJEGOVE SOLI

Kofein ekstrahirajo iz kavnih zrn, iz orehov kola, ali pa ga
pridobivajo sintetično. Uporablja se v medicini.

                  (D) EFEDRINI IN NJIHOVE SOLI

(1)  Efedrin - nahaja se v rastlini Ephedra vulgaris, pridobivajo
ga pa tudi sintetično. Je v obliki brezbarvnih kristalov in se
uporablja v medicini.

(2)  Metilefedrin.

(3)  Norefedrin.

(4)  Pseudofedrin (INN).

(5)  Metamfetamin (INN) (N-metilamfetamin, deoksifedrin, 2-
metilamino-1-fenilpropan).

      (E) TEOFILIN IN AMINOFILIN (TEOFILINOV ETILENDIAMIN)
                IN NJIHOVI DERIVATI, NJIHOVE SOLI

Teofilin, ki se nahaja v čaju, se lahko pridobiva tudi
sintetično. Je v obliki kristalov, ki se uporabljajo kot
diuretik. Enako velja tudi za aminofilin (teofilinov
etilendiamin).

       (F) ALKALOIDI RŽENIH ROŽIČKOV IN NJIHOVI DERIVATI,
                          NJIHOVE SOLI

(1)  Ergometrin (INN) (9,10-didehidro-N-Š(S)-2-hidroksi-1-
metiletil]-6-metilergolin-8b-karboksiamid)(ergonovin). Je v
obliki tetraedrskih ali drobno igličastih kristalov. Uporablja se
kot oksitok in kot prekurzor v proizvodnji lisergida (INN) (glej
seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja). Pomemben njegov
derivat je ergometrinov maleat, znan tudi kot ergonovinov maleat.

(2)  Ergotamin (INN) (12-hidroksi-2-metil-5a-
(fenilmetil)ergotaman-3,6,18-tion). Uporablja se kot
vasokonstriktor in kot prekurzor v proizvodnji lisergida (INN)
(glej seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja). Med pomembnimi
njegovimi derivati je ergotaminov sukinat in ergotaminov
tartarat.

(3)  Lisergična kislina (9.10-didehidro-6-metilergolin-8-
karboksilna kislina). Pridobiva se z alkalno hidrolizo rženih
alkaloidov. Proizvaja se tudi iz rastline Claviceps Paspali.
Kristali so v obliki šestkotnih ploščic ali luskic. Uporablja se
kot psihomimetik in prekurzor v proizvodnji lisergida (INN) (glej
seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja).

(4) Drugi alkaloidi rženih rožičkov, npr. ergozin, ergokristin,
ergociptin ergokornin in metilergometrin.

                   (G) NIKOTIN IN NJEGOVE SOLI

Nikotin je alkaloid, ki se nahaja v tobakovih listih, moč ga pa
je pridobiti tudi sintetično. Je brezbarvna tekočina, ki na zraku
porjavi. Ima značilen, prodoren vonj in je močna, toksična baza,
ki tvori kristalne soli. Uporablja se kot fungicid in insekticid
za rastlinske insekte.

       (H) DRUGI RASTLINSKI ALKALOIDI, NJIHOVI DERIVATI IN
                          NJIHOVE SOLI

(1)  Arekolin - alkaloid, ki se nahaja v orehu betel (oreh palme
areka).

(2)  Akontin - eden najmočnejših znanih strupov. Ekstrajirajo ga
iz posušenih korenin Aconitus napellus. Uporablja se v medicini
kot močno pomirjevalo.

(3)  Fizostigmin (eserin) - nahaja se v stroku kalabarja.
Pojavlja se v obliki belih kristalov, ki na zraku postanejo
rdečkastorumeni. Uporablja se v medicini.

(4)  Pilokarpin - glavni alkaloid v Pilacarpus jaborandi. Je
brezbarvna masa, ki na zraku porjavi. Pilokarpin in njegove soli
se uporabljajo v medicini (za povzročanje znojenja) in v
okulistiki, Uporabljajo jih tudi v lotionih za rast las.

(5)  Spartein - nahaja se v barvilni košeničici. Je brezbarvna
tekočina. Sparteinov sulfat se uporablja kot stimulator za srce.

(6)  Atropin - pridobivajo ga predvsem iz Datura stramonijuma, pa
tudi sintetično. Je v obliki kristalov in je zelo strupen ter
širi očesne zenice.

(7)  Homatropin - brezbarvni kristali, kemični in fiziološki
učinki so enaki kot pri atropinu.

(8)  Hiosciamin je prevladujoč alkaloid v Atropa belladonni in v
številnih rastlinah rodu Hyoscyamus. Je v obliki brezbarvnih
kristalov in je zelo toksičen. Njegove soli (npr. sulfat in
hidrobromid) se uporabljajo v medicini.

(9)  Skopolamin, hioscin - nahaja se v številnih rastlinah rodu
Datura. Je brezbarvna, sirupasta tekočina ali kristali. Njegove
soli (npr. hidrobromid in sulfat) so kristalne in se uporabljajo
v medicini.

(10) Kolhicin - nahaja se v rastlini Colchinum autumnale. Je
gumijasta masa, lahko tudi rumen prah, kristali ali kosmi.
Uporablja se v medicini in je zelo toksičen.

(11) Vertarin - naravna zmes alkaloidov, ekstrahiranih iz semen
"sabadilla". Je amorfen, bel prah, ki je higroskopičen,
nadražujoč in povzroča močno kihanje. Je toksičen, uporablja pa
se v medicini.

(12) Cevadin - ustreza kristaliziranemu vertarinu.

(13) Kokain se pojavlja v obliki kristalov in ga pridobivajo iz
listov več vrst koke, posebno iz vrste Erythroxylum coca, pa tudi
sintetično. Surovi kokain se na tržišču nikoli ne pojavlja v
čistem stanju, vendar kljub temu vsebuje med 80% in 94% kokaina.
V taki obliki ostane uvrščen v tej tar. številki. V vodni
raztopini reagira alkalno. Daje številne soli in je močan
anestetik.

(14) Emetin - nahaja se v korenini Uragoge ipecacuanha. Je
amorfen, bel prah, ki na svetlobi porumeni. Uporabljajo ga kot
sredstvo za lažje izkašljevanje in kot sredstvo za povzročanje
bljuvanja. Njegove soli uporabljajo zoper amebno dizinterijo.

(15) Strihnin se ekstrahira iz raznih rastlin rodu Strychnos (Nux
vomica, fižol Sv. Ignacija). Je v obliki svilnatih kristalov in
je močan strup. Uporablja se v medicini.

(16 Teobromin - ekstrahirajo ga iz kakava, pridobivajo pa ga tudi
sintetično. Je bel, kristalni prah, ki) se uporablja v medicini
kot diuretik in stimulator srca.

(17) Piperin - ekstrahirajo ga iz Piper nigruma (črnega popra).
Pojavlja se v obliki kristalov.

(18) Konin - nahaja se v rastlini kakuta, pridobivajo ga tudi
sintetično. Je brezbarvna, oljnata tekočina prodornega vonja. Je
močan strup in se uporablja v medicini.

(19) Kurarin - ekstrahirajo ga iz rastline kurare, uporabljajo pa
v medicini.

(20) Porfirin - alkaloid.

(21) Tomatin.

(22) Alkaloidni tanati (kininov tanat, helidonin tanat,
kolhicinov tanat, peletiezinov tanat itd.).

(23) Hidrastin.

(24) Hidrastinin.

(25) Hidrohidrastinin.

(26)  Oksihidrastinin.

(27)  Tropin (tropan-3-ol).

(28)  Tropinon.

(29)  Kefelin.

(30) Metamfetamin (INN) (N-metilamfetamin, deoksiefedrin, z-
methilamino-1-fenil-propan).

Nekatere substance iz te tar. številke, ki štejejo po mednarodnih
instrumentih za narkotična mamila ali za psihotropne, so naštete
v seznamu na koncu 29. poglavja.


                        XIII. PODODDELEK

                     DRUGE ORGANSKE SPOJINE

29.40 SLADKORJI, KEMIČNO ČISTI (RAZEN SAHAROZE, LAKTOZE, MALTOZE,
GLUKOZE-GLIKOZE IN FRUKTOZE); SLADKORNI ETRI IN SLADKORNI ESTRI
IN NJIHOVE SOLI, RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠTEVILK 29.37, 29.38
ALI 29.39.

(A) SLADKORJI, KEMIČNO ČISTI

Ta tar. številka zajema samo kemično čiste sladkorje. Izraz
"sladkor" zajema monosaharide, disaharide in oligosaharide. Vsaka
saharidna enota mora biti sestavljena iz vsaj štirih, vendar ne
iz več kot osmih ogljikovih atomov, poleg tega pa mora vsebovati
najmanj eno potencialno redukcijsko karbonilno enoto (aldehidno
ali ketonsko) in najmanj en asimetrični ogljikov atom, ki nosi
hidroksilno skupino in vodikov atom. Iz te tar. številke so
izključeni:

(a)  saharozo - tudi, če je kemično čista. Uvršča se v tar. št.
17.01.

(b)  laktozo in glukozo - tudi, če sta kemično čisti. Uvrščata se
v tar. št. 17.02.

(c)  maltozo, ki se tudi v kemično čistem stanju uvršča v tar.
št. 17.02. Je i zomerna s saharozo. Je v obliki kristalne mase in
se uporablja v medicini.

(d)  fruktozo (levulozo), ki se tudi v kemično čistem stanju
uvršča v tar. št. 17.02. Je izomerna z glukozo in v obliki
rumenkastih kristalov, kadar je v čistem stanju. Uporablja se v
medicini (za diabetične diete).

(e)  aldol (tar. št. 29.12) in acetoin (3-hidroksi-2-butanon)
(tar. št. 29.14), ki nista sladkorja, čeprav ustrezata kriterijem
saharidni enot.

V to tar. številko se uvrščajo naslednji sladkorji, ki štejejo za
kemično čiste sladkorje:

(1)  Galaktoza - je izomer z glukozo in jo pridobivajo s
hidrolizo laktoze. Nahaja se v pektinskih snoveh in sluzeh. V
čistem stanju je kristalna.

(2)  Sorboza (sorbenoza) - je izomer z glukozo. Pojavlja se v
obliki belega, kristalnega prahu, ki je dobro topen v vodi.
Uporablja se v sintezah askorbinske kisline (vitamin C) in v
pripravi hranilnih podlag za gojenje kultur.

(3)  Ksiloza (lesni sladkor) (C5H10O5). Pojavlja se v obliki
belih kristalov in se uporablja v farmaciji.

(4)  Trehaloza - izomer s saharozo. Riboza in arabinoza - izomera
s ksilozo. Rafinoza (C18H32O16). Fukoza, ramnoza (C6H12O5),
digitoksoza (C6H12O4) in drugi deoksi sladkorji. Ti sladkorji so
izključno laboratorijski proizvodi.

Sladkorji iz te tar. številke so lahko v obliki vodnih raztopin.

      (B) SLADKORNI ETRI IN SLADKORNI ESTRI IN NJIHOVE SOLI

V smislu tarifne številke 29.40 veljajo za sladkorne etre tisti z
acetalno funkcijo. Ta funkcija je lahko oblikovana med
katerimakoli dvema hidroksi skupinama sladkorja, ali pa med
anomeričnim ogljikom iz glikozida. Vendar pa so izključeni
naravni glikozidi (tar. št. 29.38). Sladkorni estri in etri, ki
so sestavine kemikalij iz tarifnih številk 29.37, 29.38, 29.39
ali iz katerekoli številke po 29.40, so prav tako izključeni
(glej splošna določila k temu poglavju, del (E)).

Med proizvode, kemično določene ali kemično nedoločene, ki jih
vključuje ta tar. številka, spadajo:

(1)  Hidroksi propilsaharoza - sladkorni eter.

(2)  Fosforjevi sladkorni estri (npr. fosfati, glukoze in
fruktoze) in njihove soli (npr. njihove barijeve, kalijeve in
druge soli). So v obliki kristalnega ali amorfnega prahu in se
uporabljajo v organskih sintezah.

(3)  Saharozin okta acetat se pojavlja v obliki belega,
higroskopičnega prahu. Uporabljajo ga kot denaturant za alkohol,
v pripravi lepil, mehčal in insekticidov, v papirniški industriji
in kot trdilo za tekstil.

(4)  Saharozin mono acetat - površinsko aktivna snov.

(5)  Saharozin aceto izobutirat - uporabljajo ga kot modifikator
v lakih.

(6)  Laktilol (INN) (4-O-b-D-galaktopiranosil-D-glukitol).
Uporablja se kot sladilo.

(7)  Nenaravni glikozidi (razen proizvodov iz tar. številk 29.37,
29.38 in 29.39), v katerih je glikozidna vez acetalna funkcija,
oblikovana z etrificiranjem anomeričnega ogljikovega atoma oz.
atomov (npr a-metil-glukozid, tribenzoid (INN)).

Ta tar. številka pa ne vključuje posebno pripravljenih vmesnih
mešanic sladkornih etrov, sladkornih estrov ali njihovih soli,
niti proizvodov, ki so posebej pripravljeni ali predelani iz
izhodiščnih materialov, ki vsebujejo nesladkorne komponente (npr.
sladkorni estri, dobljeni iz maščobnih kislin iz tar. št. 38.23.

Nadalje so izključeni iz te tarifne številke še: anhidridi
sladkorjev, tio-sladkorji, amino-sladkorji, uronske kisline in
drugi derivati sladkorjev, ki se v glavnem uvrščajo v druge
tarifne številke 29. poglavja, odvisno od njihove kemične
strukture.


29.41 ANTIBIOTIKI

2941.10 - Penicilini in njihovi derivati s strukturo penicilanske
kisline, njihove soli

2941.20 - Streptomicini in njihovi derivati; njihove soli

2941.30 - Tetraciklini in njihovi derivati; njihove soli

2941.40 - Kloramfenikol in njegovi derivati; njegove soli

2941.50 - Eritromicin in njegovi derivati; njegove soli

2941.90 - Drugo

Antibiotiki so substance, katere izločajo živi organizmi in ki
ubijajo druge mikroorganizme ali pa preprečujejo njihovo rast.
Uporabljajo se predvsem zaradi njihovega močnega preprečujočega
učinka na patogene mikroorganizme, še posebno na bakterije ali
gljivice, v nekaterih primerih pa tudi na neoplazme. Učinkujejo
lahko pri koncentraciji nekaj mikrogramov na mililiter krvi.

Antibiotiki lahko sestoje le iz ene substance, ali pa iz skupine
sorodnih substanc, pri čemer je njihova struktura lahko, ne pa
nujno, znana ali kemično določena. Kemično so zelo raznovrstni in
vključujejo naslednje skupine:

(1)  Heterocikle, npr. novobiocin, cefalotrosi, streptotricin.
Med njimi so najpomembnejši penicilini, katere izloča kar nekaj
vrst gljivic vrste Penicilium. V to vrsto spada tudi prokain
penicilin.

(2)  Antibiotike, ki se pojavljajo v sladkorjih.

(3)  Tetracikline in njihve derivate, na primer klorotetraciklin
(INN), oksitetraciklin (INN).

(4)  Kloramfenikol

(5) Makrolide, na primer eritromicin, amfotericin B, tilozin.

(6)  Polipeptide, na primer aktinomicide, bacitracine, gramicide,
tirocidin.

(7)  Druge antibiotike, na primer sarkomicin, vankomicin.

Ta tar. številka vključuje tudi kemično modificirane antibiotike,
ki se uporabljajo kot taki. Lahko jih pripravijo z izolacijo
sestavin, proizvedenih v naravni rasti mikroorganizmov in nato z
modificiranjem strukture s kemično reakcijo ali pa z dodajanjem
predhodnikov iz bočne verige v podlagi kulture tako, da se
željene skupine vgrajujejo v molekulo potom celičnih procesov
(polsintetični penicilini). Lahko pa jih proizvedejo tudi z
biosintezo (npr. penicilini, ki izhajajo iz selekcioniranih
aminokislin).

Naravni antibiotiki, reproducirani z biosintezo (npr.
kloramfenikol), se v to tar. številko uvrščajo, kot tudi nekateri
sintetični proizvodi, ki so naravnim antibiotikom sorodni, vendar
se uporabljajo kot taki (npr. tiamfenikol).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  Antibiotskih pripravkov, ki se uporabljajo v prehrani živali
(npr. kompletni micelij, posušen in standariziran) (tar. št.
23.09),

(b)  Kemično določenih organskih spojin z zelo majhno antibiotsko
aktivnostjo, ki se uporabljajo kot vmesni proizvodi v proizvodnji
antibiotikov (predhodne tar. številke tega poglavja, pač glede na
strukturo spojin),

(c)  Spojin kinolinkarboksilne kisline, nitrofuranov,
sulfonamidov in drugih kemično določenih spojin iz predhodnih
tar. številk tega poglavja in ki imajo antibakterialni učinek,

(d)  Recepturnih zmesi antibiotikov (npr. zmesi penicilina in
streptomicina) za terapevtske in profilaktične namene (tar. št.
30.03 ali 30.04) in

(e)  Vmesnih proizvodov iz procesa pridobivanja antibiotikov,
dobljenih s filtriranjem in prvostopenjsko ekstrakcijo in ki
vsebujejo ponavadi manj kot 70% antibiotikov (tar. št. 38.24).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tar. podštevilka 2941.10

Ta tar. podštevilka zajema vse peniciline, to je vse aktivne
antibiotične spojine, katerih molekule vsebujejo ogrodje peninske
ali 6-aminopenicilinske kisline b-laktamov amino-(4-karboksi-5,5-
dimetiltiazolidin-2-il)ocetne kisline, v katerih je aminska
skupina laktamskega obroča pripojena na organsko kislino z
aminsko vezjo. Na uvrščanje v to tar. podštevilko ne vpliva niti
zgradba teh organskih kislin, niti oblika soli ali drugih
substituentov na karboksilni skupini tiazolidinskem obroču.
Vendar pa mora ostati osnovna zgradba (ogrodje) penina
nespremenjena.


29.42 DRUGE ORGANSKE SPOJINE

Ta tar. številka vključuje kemično določene organske spojine, ki
niso uvrščene na drugem mestu.

(1)  Keteni. Kot ketone, tudi ketene karakterizira karbonilna
skupina ( < C=O), vendar je v ketenih vezana na sosednji ogljikov
atom z dvojno vezjo (npr. keten, difenil-keten).

Vendar pa ta tar. številka izključuje diketen, ki je lakton iz
tar. št. 29.32.

(2)  Acetoarzenit-baker (Schweinfurtsko zeleno).

(3)  Kompleksi borovega trifluorida z ocetno kislino, dietiletrom
ali fenolom.

(4)  Ditimol dijodid.

(5) Natrij-antimonil glukonat in natrijev stiboglukonat (tri- ali
petvalenten antimon).

(6)  Metakrilat kromovega klorida.


                             SEZNAM
   MAMIL IN PSIHOTROPNIH SUBSTANC, UREJEN PO ABECEDNEM VRSTNEM
                              REDU

I.  Mamila, ki so predmet mednarodne kontrole po Konvenciji o
mamilih iz leta 1961 z dopolnili iz Protokola 1972

-------------------------------------------------------------------------------
Kemično ime                           HS tar. podšt.    CAS št.    Konvencijska
                                                                   štev.
-------------------------------------------------------------------------------
Acetorphine (INN)                     2939.10         25333-77-1         4

Acetorphine hydrochloride             2939.10         25333-78-2         4

Acetyldihydrocodeine                  2939.10         3861-72-1          2

Acetyldihydrocodeine hydrochloride    2939.10                            2

Acetylmethadol (INN)                  2922.19         509-74-0           1

Acetyl-a-methylfentanyl               2933.39                            4

Acetylmorphine                        2939.10                            1

3-Acetylmorphine                      2939.10                            1

6-Acetylmorphine                      2939.10         2784-73-8          1

Alfentanil (INN)                      2933.39         71195-58-9         1

Alfentanil hydroehloride              2933.39         69049-06-5         1

Allylprodine (INN)                    2933.39         25384-17-2         1

Allylprodine hydrochloride            2933.39                            1

Alphacetylmethadol (INN)              2922.19         17199-58-5         1

L-Alphacetylmethadol                  2922.19

Alphacetylmethadol hydrochloride      2922.19                            1

Alphameprodine (INN)                  2933.19         468-51-9           1

Alphamethadol (INN)                   2922.19         17199-54-1         1

Alphaprodine (INN)                    2933.39         77-20-3            1

Alphaprodine hydrochloride            2933.39         561-78-4           1

Anileridine (INN)                     2933.39         144-14-9           1

Anileridine dihydrochloride           2933.39         126-12-5           1

Anileridine phosphate                 2933.39         4268-37-5          1


Benzethidine (INN)                    2933.39         3691-78-9          1

Benzethidine hydrobromide             2933.39                            1

Benzethidine hydrochloride            2933.39                            1

Benzoylmorphine                       2939.10                            1

Benzylmorphine                        2939.10         14297-87-1         1

Benzylmorphine hydrochloride          2939.10         630-86-4           1

Benzylmorphine mesilate               2939.10                            1

Bcetylmethadol (INN)                  2922.19         17199-59-6         1

Bmeprodine (INN)                      2933.39         468-50-8           1

Bmethadol (INN)                       2922.19         17199-55-2         1

Bprodine (INN)                        2933.39         468-59-7           1

Bprodine hydrochloride                2933.39                            1

Bezitramide (INN)                     2933.39         15301-48-1         1

Bezitramide hydrochloride             2933.39                            1

Benzoylmorphine                       2939.10                            1


Cannabis                              1211.90                            4

Cannabis ekstrakti in tinkture        1302.19

Cannabis olje                         1302.19

Cannabis smola                        1301.90

Clonitazene (INN)                     2933.90         3861-76-5          1

Clonitazene hydrochloride             2933.90                            1

Clonitazene mesilate                  2933.90                            1

Coca listi                            1211.90

Coca paste                            1302.19

Cocaine                               2939.90         50-36-2            1

d-Cocaine                             2939.90         478-73-9

Cocaine benzoate                      2939.90                            1

Cocaine borate                        2939.90                            1


Cocaine citrate                       2939.90                            1

Cocaine formate                       2939.90                            1

Cocaine hydriodide                    2939.90                            1

Cocaine hydrobromide                  2939.90                            1

Cocaine hydrochloride                 2939.90         53-21-4            1

Cocaine lactate                       2939.90                            1

Cocaine nitrate                       2939.90         5913-62-2          1

Cocaine salicylate                    2939.90         5913-64-4          1

Cocaine sulfate                       2939.90                            I

Cocaine tartrate                      2939.90                            1

Codeine                               2939.10         76-57-3            2

Codeine acetate                       2939.10                            2

Codeine allobarbiturate               2939.10                            2

Codeine barbiturate                   2939.10                            2

Codeine camphosulfonate               2939.10                            2

Codeine citrate                       2939.10         5913-73-5          2

Codeine cyclobarbiturate              2939.10                            2

Codeine cyclopento-barbiturate        2939.10                            2

Codeine 6-glucuronide                 2939.10                            2

Codeine hydrobromide                  2939.10         125-25-7           2

Codeine hydrochloride                 2939.10         1422-07-7          2

Codeine hydroiodide                   2939.10         125-26-8           2

Codeine methylbromide                 2939.10         125-27-9           2

Codeine phenobarbiturate              2939.10                            2

Codeine phosphate                     2939.10         52-28-8            2

Codeine resinate                      3003.40                            2

Codeine salicylate                    2939.10                            2

Codeine sulfate                       2939.10         1420-53-7          2

Codeine-N-oxide                       2939.10         3688-65-1

Codeine-N-oxide hydrochloride         2939.10

Codoxime (INN)                        2939.10         7125-76-0          1

Concentrate of poppy straw            1302.11

                                      2939.10


Desomorphine (INN)                    2939.10         427-00-9           4

Desomorphine hydrobromide             2939.10                            4

Desomorphine hydrochloride            2939.10                            4

Desomorphine sulfate                  2939.10                            4

Dextromoramide (INN)                  2934.90         357-56-2           1

Dextromoramide dihydro-chloride       2934.90                            1

Dextromoramide hydro-chloride         2934.90                            1

Dextromoramide hydrogen tartrate      2934.902        922-44-3           1
(bitartrate)

Dextropropoxyphene (INN)              2922.19         469-62-5           2

Dextropropoxyphene hydrochloride      2922.19         1639-60-7          2

Napsilate                             2922.19         17140-78-2         2

Dextropropoxyphene resinate           3003.90                            2

Diampromide (INN)                     2924.29         552-25-0           1

Diampromide sulfate                   2924.29                            1

Diethylthiambutene (INN)              2934.90         86-14-6 1

Diethylthiambutene hydrochloride      2934.90         132-19-4           1

Difenoxin (INN)                       2933.39         28782-42-5         1

Difenoxin hydrochloride               2933.39         35607-36-4         1

Dihydrocodeine (INN)                  2939.10         125-28-0           2

Dihydrocodeine hydrochloride          2939.10                            2

Dihydrocodeine hydrogen tartrate      2939.10         5965-13-9          2
(bitartrate)

Dihydrocodeine phosphate              2939.10         24204-13-5         2

Dihydrocodeine resinate               3003.40                            2

Dihydrocodeine thiocyanate            2939.10                            2

Dihydroisomorphin                     2939.10

Dihydroisomorphin 6-glucuronide       2939.10

Dihydromorphine                       2939.10         509-60-4           2

Dihydromorphine hydriodide            2939.10                            2

Dihydromorphine hydrochloride         2939.10         1421-28-9          2

Dihydromorphine picrate               2939.10                            2

Dimenoxadol (INN)                     2922.19         509-78-4           1

Dimenoxadol hydrochloride             2922.19         242-75-1           I

Dimepheptanol (INN)                   2922.19         545-90-4           1

Dimepheptanol hydrochloride           2922.19                            1

Dimethylthiambutene (INN)             2934.90         524-84-5           1

Dimethylthiambutene hydrochloride     2934.90                            1

Dioxaphetyl butyrate (INN)            2934.90         467-86-7           I

Dioxaphetyl butyrate hydrochloride    2934.90                            1

Diphenoxylate (INN)                   2933.39         915-30-0           1

Diphenoxylate hydrochloride           2933.39         381O-8O-8          1

Dipipanone (INN)                      2933.39         467-83-4           1

Dipipanone hydrobromide               2933.39                            I

Dipipanone hydrochloride              2933.39         75783-06-1         1

Drotebanol (INN)                      2933.40         3176-03-2          1


Ecgonin, njegovi estri in derivati,   2939.90         481-37-8           I
iz katerih je možno pridobiti
ecgonin in cocain

Ecgonine benzoylethyl ester           2939.90                            1

Ecgonine benzoylpropyl ester          2939.90                            1

Ecgonine cinnamoylmethyl ester        2939.90                            1

Ecgonine 2,6-dimethyl-benzoylmethyl   2939.90                            1
ester

Ecgonine hydrochloride                2939.90                            1

Ecgonine methyl ester                 2939.90                            1

Ecgonine methyl ester hydrochloride   2939.90                            1

Ecgonine phenylacetyl-methyl ester    2939.90                            1

Ethylmethylthiambutene (INN)          2934.90         441-61-2           1

Ethylmethylthiambutene hydrochloride  2934.90                            1

Ethylmnorphine                        2939.10         76-58-4            2

Ethylmorphine camphosulfonate         2939.10                            2

Ethylmorphine hydrobromide            2939.10                            2

Ethylmorphine hydrochloride           2939.10         125-30-4           2

Ethylmorphine methyliodide            2939.10                            2

Ethylmorphine phenobar-biturate       2939.10                            2

Etonitazene (INN)                     2933.90         911-65-9           1

Etonitazene hydrochloride             2933.90                            1

Etorphine (INN)                       2939.10         14521-96-1         4

Etorphine hydrochloride               2939.10         13764-49-3         4

Etorphine 3-methyl ether              2939.10                            4

Etoxeridine (INN)                     2933.39         469-82-9           1

Etoxeridine hydrochloride             2933.39                            1


Fentanyl (INN)                        2933.39         437-38-7           1

Fentanyl citrate                      2933.39         990-73-8           1

p-Fluorofentanyl                      2933.39                            4

p-Fluorofentanyl hydrochloride        2933.39                            4

Furethidine (INN)                     2934.90         2385-81-1          1

Furethidine hydrobromide              2934.90                            1

Furethidine methyliodide              2934.90                            1

Furethidine picrate                   2934.90                            1


Heroin                                2939.10         561-27-3           4

Heroin hydrochloride                  2939.10         1502-95-0          4

Hecroin methyliodide                  2939.10                            4

Hydrocodone (INN)                     2939.10         125-29-1           1

Hydrocodone citrate                   2939.10                            1

Hydrocodone hydriodide                2939.10                            1

Hydrocodone hydrochloride             2939.10         25968-91-6         1

Hydrocodone hydrogen tartrate         2939.20         143-71-5           1
(bitartrate)

Hydrocodone methyliodide              2939.10                            1

Hydrocodone phosphate                 2939.10         34366-67-1         1

Hydrocodone resinate                  3003.40                            1

Hydrocodone terephthalate             2939.10                            1

Hydromorphinol (INN)                  2939.10         2183-56-4          1

Hydromnorphinol hydrochloride         2939.10                            1

Ehydromnorphinol hydrogen tartrate    2939.10                            1
(bitartrate)

Hydromorphone (INN)                   2939.10         466-99-9           1

Hydromorphone hydrochloride           2939.10         71-68-1            1

Hydromorphone sulfate                 2939.10                            1

Hydromorphone terephthalate           2939.10                            1

b-Hydroxyfentanyl                     2933.39

b-Hydroxyfentanyl hydrochloride       2933.39                            4

(+)-cis-b-Hydroxy-3-m-methylfentanyl  2933.39         10061-32-2         1

b-Hydroxy-3-methylfentanyl            2933.39                            4

b-Hydroxy-3-methylfentanyl            2933.39

Hydroxypethidine (INN)                2933.39         468-56-4           1

Hydroxypethidine hydrochloride        2933.39                            1


Isomethadone (INN)                    2932.30         466-40-0           1

d-Isomethadone                        2922.30

l-Isomethadone                        2922.30

Isomethadone hydrobromide             2922.30                            1

Isomethadone hydrochloride            2922.30                            1


Ketobemidone (1NN)                    2933.39         469-79-4           4

Ketobemidone hydrochloride            2933.39         5965-49-1          4


Levacetylmethadol (INN)               2922.19         34433-66-4         1

Levomethorphan (INN) (*)              2933.40         125-70-2           1
((*) Dextromethorphan (INN) ((+)-3- 
metoksi-N-methylmorfinan) je
izključen iz tega seznama.)

Levomethorphan hydrobromide           2933.40                            1

Levomethorphan hydrogen tartrate      2933.40                            1
(bitartrate)

Levomoramide (INN)                    2934.90         5666-11-5          1

Levomoramide dihydrochloride          2934.90                            1

Levophenacylmorphan (INN)             2933.40         10061-32-2         1

Levophenacylmorphan hydrochloride     2933.40                            1

Levophenacylmorphan methylsulfonate   2933.40                            1

Levopropoxyphene (INN)                2922.19         2338-37-6

Levorphanol (INN) (*)                 2933.40         77-07-6            1
((*) Dextromethorphan (INN) ((+)-3-
metoksi-N-methylmorfinan) je
izključen iz tega seznama)

Levorphanol hydrogen tartrate         2933.40         125-72-4           1
(bitartrate)

Levorphanol hydrochloride             2933.40                            1


Metazocine (INN)                      2933.39         3734-52-9          1

Metazocine hydrobromide               2933.39                            1

Metazocine hydrochloride              2933.39                            1

l-Methadol                            2922.19

Methadone (INN)                       2922.30         76-99-3            1

d-Methadone                           2922.30

l-Methadone                           2922.30                            1

Methadone hydrobromide                2922.30                            1

Methadone hydrochloride               2922.30         1095-90-5          1

Methadone hydrogen tartrate           2922.30                            1
(bitartrate)

d-Methadone hydrochloride             2922.30

l-Methadone hydrochloride             2922.30

I-Methadone hydrogen tartrate         2922.30                            1
(bitartrate)

Methadone (INN) intermediate 4-       2926.90                            1
cyano-2-dimethylamin0-4,4-
diphenylbutane or 2-dimethylamino-
4,4-diphenyl-4-cyanobutane

Methyldesorphine (INN)                2939.10         16008-36-9         I

Methyldesorphine hydrochloride        2939.10                            1

Methyldihydromorphine (INN)           2939.10         509-56-8           1

3-Methylfentanyl                      2933.39                            4

3-Methylfentanyl hydrochloride        2933.39                            4

a-Methylfentanyl                      2933.39                            4

a-Methylfentanyl hydrochloride        2933.39                            4

a-Methylthiofentanyl                  2934.90                            1

a-Methylthiofentanyl hydrochloride    2934.90                            1

3-Methylthiofentanyl                  2934.90                            4

3-Methylthiofentanyl hydrochloride    2934.90                            4

(+)-cis-3-Methylthiofentanyl          2934.90                            4

(+)-cis-3-Methylthiofentanyl          2934.90
hydrochloride

Metopon (INN)                         2939.10         143-52-2           1

Metopon hydrochloride                 2939.10                            1

Moramide intermediate                 2934.90                            1

Morpheridine (INN)                    2934.90         469-81-8           1

Morpheridine dihydrochloride          2934.90                            1

Morpheridine picrate                  2934.90                            1

Morphine                              2939.10         57-27-2            1

Morphine citrate                      2939.10                            1

Morphine 3,6-diglucuronide            2939.10                            1

                                      2939.10         596-15-6           1

Morphine dimethyl ether               2939.10

Morphine gluconate                    2939.10                            1

Morphine 3-glucuronide                2939.10                            1

Morphine 6-glucuronide                2939.10                            1

Morphine 3-b-D-glucuronide            2939.10                            1

Morphine 6-b-D-glucuronide            2939.10                            1

Morphine hydriodide                   2939.10                            1

Morphine hydrobrornide                2939.10         630-81-9           1

Morphine hydrochloride                2939.10         52-26-6            1

Morphine hypophosphite                2939.10                            1

Morphine isobutyrate                  2939.10                            1

Morphine lactate                      2939.10                            1

Morphine meconate                     2939.10                            1

Morphine methylbromide                2939.10                            1

Morphine methylchoride                2939.10                            1

Morphine methyliodide                 2939.10                            1

Morphine methylsulfonate              2939.10                            1

Morphine mucate                       2939.10                            1

Morphine nitrate                      2939.10         596-16-7           1

Morphine phenylpropionate             2939.10                            1

Morphine phosphate                    2939.10                            1

Morphine phthalate                    2939.10                            1

Morphine stearate                     2939.10                            1

Morphine sulfate                      2939.10         64-31 -3           1

Morphine tartrate                     2939.10         302-31-8           1

Morphine valerate                     2939.10                            1

Morphine-N-oxide                      2939.10         639-46-3 1

Morphine-N-oxide quinate              2939.10                            1

MPPP                                  2933.39                            4

MPPP hydrochloride                    2933.39                            4

Myrophine (INN)                       2939.10         467-18-5           1

Myrophine hydrochloride               2939.10                            1


Nicocodine (INN)                      2939.10         3688-66-2          2

Nicocodine hydrochloride              2939.10                            2

Nicodicodine (INN)                    2939.10         808-24-2           2

Nicomorphine (INN)                    2939.10         639-48-5           1

Nicomorphine hydrochloride            2939.10                            1

Noracymethadol (INN)                  2922.19         1477-39-0          1

Noracymethadol gluconate              2922.19                            1

Noracymethadol hydrochloride          2922.19                            1

Norcodeine (INN)                      2939.10         467-15-2           2

Norcodeine acetate                    2939.10                            2

Norcodeine hydriodide                 2939.10                            2

Norcodeine hydrochloride              2939.10         14648-14-7         2

Norcodeine nitrate                    2939.l0                            2

Norcodeine platinichloride            2843.90                            2

Norcodeine sulfate                    2939.10                            2

Norlevorphanol (INN)                  2933.40         1531-12-0          1

Norlevorphanol hydrobromide           2933.40                            1

Norlevorphanol hydrochloride          2933.40                            1

Normethadone (INN)                    2922.30         467-85-66          1

Normethadone 2,6-di-tert-             2922.30                            1
butylnaphthalenedisulfonate

Normethadone hydcobromide             2922.30                            1

Normethadone hydrochloride            2922.30         847-84-7           1

Normethadone methyliodide             2922.30                            1

Normethadone oxalate                  2922.30                            1

Norrnethadone piccate                 2922.30                            1

Normethadone (INN) intermediate       2926.90

Normorphine (INN)                     2939.10         466-97-7           1

Normorphine hydrochloride             2939.10                            1

Norpipanone (INN)                     2933.39         561-48-8           1

Norpipanone hydrobromide              2933.39                            1

Norpipanone hydrochloride             2933.39                            1


Opium                                 1302.11                            1

Opium, mešanica alkaloidov            1302.11 (*)
                                      (*) Druge snovi niso dodane.)

                                      2939.10(**)
                                      (**)Naravna mešanica alkaloidov,
                                      odstranjene so vse druge nealka loidne
                                      substance, brez dodanih drugih snovi.)

Opium, pripravki                      1302.19       

                                      2939.10

Oxycodone (INN)                       2939.10         76-42-6            1

Oxycodone camphosulfonate             2939.10                            1

Oxycodone hydrochloride               2939.10         124-90-3           1

Oxycodone hydrogen tartrate           2939.10                            1
(bitartrate)

Oxycodone pectinate                   2939.10                            1

Oxycodone phenylpropionate            2939.10                            1

Oxycodone phosphate                   2939.10                            1

Oxycodone terephthalate               2939.10                            1

Oxymorphone (INN)                     2939.10         76-41-5            1

Oxymorphone hydrochloride             2939.10         357-07-3           1


Papaver bracteatum                    1211.90

PEPAP                                 2933.39                            4

PEPAP hydrochloride                   2933.39                            4

Pethidine (INN)                       2933.39         57-42-1            1

Pethidine hydrochloride               2933.39         50-13-5            1

Pethidine (INN) intermediate A        2933.39                            1

Pethidine (INN) intermediate B        2933.39                            1

Pethidine intermediate B              2933.39                            1
hydrobromide

Pethidine intermediate B              2933.39         1
hydrochloride

Pethidine (INN) intermediate C        2933.39                            1

Phenadoxone (INN)                     2934.90         467-84-5           1

Phenadoxone hydrochloride             2934.90         545-91-5           1

Phenampromide (INN)                   2933.39         129-83-9           1

Phenampromidc hydrochloride           2933.39                            1

Phenazocine (INN)                     2933.39         127-35-5           1

Phenazocine hydrobromide              2933.39                            1

Phenazocine hydrochloride             2933.39         7303-75-5          1

Phenazocine mesilate                  2933.39                            1

Phenomorphan (INN) 2                   933.40         468-07-5           1

Phenomorphan hydrobromide             2933.40                            1

Phenomorphan hydrogen tartrate        2933.40                            1
(bitartrate)

Phenomorphan methylbromide            2933.40                            1

Phenoperidine (INN)                   2933.39         562-26-5           1

Phenoperidine hydrochloride           2933.39         3627-49-4          1

Pholcodine (INN)                      2939.10         509-67-1           2

Pholcodine hydrogen tartrate          2939.10                            2
(bitartrate)

Pholcodine citrate                    2939.10                            2

Pholcodine guaiacolsulfonate          2939.10                            2

Pholcodine hydcochloride              2939.10                            2

Pholcodine phenylacetate              2939.10                            2

Pholcodine phosphate                  2939.10                            2

Pholcodine sulfonate                  2939.10

Pholcodine tartrate                   2939.10         7369-11-1          2

Piminodine (INN)                      2933.39         13495-09-5         1

Piminodine dihydrochloride            2933.39                            1

Piminodine esilate                    2933.39         7081 -52-9         1

Piritramide (INN)                     2933.39         302-41 -0          1

Poppy straw                           1211.90

Proheptazine (INN)                    2933.90         77-14-5            1

Proheptazine citrate                  2933.90                            1

Proheptazine hydrobromide             2933.90                            1

Proheptazine hydrochloride            2933.90                            1

Properidine (INN)                     2933.39         561-76-2           1

Properidine hydrochloride             2933.39                            1

Propiram (INN)                        2933.39         15686-91-6         2

Propiram fumarate                     2933.39                            2


Racemethorphan (INN)                  2933.40         510-53-2           1

Racemethorphan hydrobromide           2933.40                            1

Racemethorphan hydrogen tartrate      2933.40                            1
(bitartrate)

Racemoramide (INN)                    2934.90         545-59-5           1

Racemoramide dihydrochloride          2934.90                            1

Racemoramide hydrogen tarrtrate       2934.90                            1
(bitartrate)

Racemoramide tartrate                 2934.90                            1

Racemorphan (INN)                     2933.40         297-90-5           1

Racemorphan hydrobromide              2933.40                            1

Racemorphan hydrochloride             2933.40                            1

Racemorphan hydrogen tartrate         2933.40                            1
(bitartrate)


Sufentanil (INN)                      2934.90         56030-54-7         1

Sufentanil citrate                    2934.90                            1


Thebacon (INN)                        2939.10         466-90-0           1

Thebacon hydrochloride                2939.10         20236-82-2         1

Thebaine                              2939.l0         115-37-7           1

Thebaine hydrochloride                2939.10                            1

Thebaine hydrogen tartrate            2939.10                            1
(bitartrate)

Thebaine oxalate                      2939.10                            1

Thebaine salicylate                   2939.10                            1

Thiofentanyl                          2934.90                            4

Thiofentanyl hydrochloride            2934.90                            4

Tilidine (INN)                        2922.49         20380-58-9         1

Tilidine hydrochloride                2922.49         27107-79-5         1

Trimeperidine (INN)                   2933.39         64-39-1            1

Trimeperidine hydrochloride           2933.39         125-80-4           1
-------------------------------------------------------------------------------


II. Psihotropne substance, ki so predmet mednarodne kontrole po
Konvenciji o psihotropnih substancah iz leta 1971

-------------------------------------------------------------------------------
Kemično ime                           HS tar. podšt.    CAS št.    Konvencijska
                                                                   štev.
-------------------------------------------------------------------------------
Allobarbital (INN)                    2933.51         52-43-7            4

Allobarbital aminophenazone           2933.51                            4

Alprazolam (INN)                      2933.90         28981-97-7         4

Amfepramone (INN)                     2922.30         90-84-6            4

Amfepramone glutamate                 2922.42                            4

Amfepramone hydrochloride             2922.30         134-80-5           4

Amfepramone resinate                  3003.90                            4

Amfetamine (INN)                      2921.49         300-62-9           2

Amfetamine acetylsalicylate           292l.49                            2

Amfetamine adipate                    2921.49                            2

Amfetamine p-amino-phenylacetate      2922.49                            2

Amfetamine aspartate                  2922.49                            2

Amfetamine p-chloro-phenoxyacetate    2921.49                            2

Amfetamine hydrochloride              2921.49                            2

Amfetamine hydrogen tartrate          2921.49                            2
(bitartrate)

Amfetamine pentobarbiturate           2933.51                            2

Amfetamine phosphate                  2921.49         139-10-6           2

Amfetamine resinate                   3003.90                            2

Amfetamine sulfate                    2921.49         60-13-9            2

Amfetamine tannate                    3201.90                            2

Amfetamine tartrate                   2921.49                            2

Aminorex                              2934.90         2207-50-3          4

Amobarbital (INN)                     2933.51         57-43-2            3

Amobarbital resinate                  3003.90                            3

Amobarbital sodium                    2933.51         64-43-7            3


Barbital (INN)                        2933.51         57-44-3            4

Barbital calcium                      2933.51                            4

Barbital magnesium                    2933.51                            4

Barbital sodium                       2933.51         144-02-5           4

Benzfetamine (INN)                    2921.49         156-08-1           4

Benzfetamine hydrochloride            2921.49         5411-22-3          4

Brolamfetamine (INN) (DOB)            2922.29         64638-07-9         1

Brolamfetamine (DOB) hydrochloride    2922.29                            1

Bromazepam (INN)                      2933.39         1812-30-2          4

Brotizolam (INN)                      2934.90         57801-81-7         4

Buprenorphine (INN)                   2939.10         52485-79-7         3

Buprenorphine hydrochloride           2939.10         53152-21-9         3

Buprenorphine hydrogen tartrate       2939.10                            3
(bitartrate)

Buprenorphine sulfate                 2939.10                            3

Butalbital (INN)                      2933.51         77-26-9            3

Butobarbital                          2933.51         77-28- 1           4


Camazepam (INN)                       2933.90         36104-80-0         4

Cathine (INN)                         2939.49         492-39-7           3

Cathine hydrochloride                 2939.49         2153-98-2          3

Cathine phenobarbiturate              2939.49                            3

Cathine resinate                      3003.40                            3

Cathine sulfate                       2939.49                            3

Cathinone (INN)                       2939.90         71031-15-7         1

Chlordiazepoxide (INN)                2933.90         58-25-3            4

Chlordiazepoxide dibunate             2933.90                            4

Chlordiazepoxide hydrochloride        2933.90         438-41-5           4

Clobazam (INN)                        2933.79         22316-47-8         4

Clonazepam (INN)                      2933.90         1622-61-3          4

Clorazepate                           2933.90                            4

Clorazepate dipotassium               2933.90         57109-90-7         4

Clorazepate monopotassium             2933.90         5991-71-9          4

Clotiazepam (INN)                     2934.90         33671 -46-4        4

Cloxazolam (INN)                      2934.90         24166-13-0         4

Cyclobarbital (INN)                   2933.51         52-31-3            3

Cyclobarbital calcium                 2933.51         5897-20-1          3


Delorazepam (INN)                     2933.90         2894-67-9          4

DET                                   2939.90         61-51-8            1

DET hydrochloride                     2939.90                            1

Dexamfetamine (INN)                   2921.49         51-64-9            2

Dexamfetamine adipate                 2921.49                            2

Dexamfetamine carboxy-                3912.31                            2
methylcellulose

Dexamfetamine hydrochloride           2921.49         405-41-4           2

Dexamfetamine hydrogen tartrate       2921.49                            2
(bitartrate)

Dexamfetamine pentobarbiturate        2933.51                            2

Dexamfetamine phosphate               2921.49         7528-00-9          2

Dexamfetamine resinate                3003.90                            2

Dexamfetamine saccharate              2921.49                            2

Dexamfetamine sulfate                 2921.49         51-63-8            2

Dexamfetamine tannate                 3201.90                            2

Diazepam (INN)                        2933.90         439-14-5           4

DMA                                   2922.29                            1

DMA hydrochloride                     2922.29                            1

DMHP                                  2932.99                            1

DMT                                   2939.90         61-50-7            1

DMT hydrochloride                     2939.90                            1

DMT methyliodide                      2939.90                            1

DOET                                  2922.29                            1

DOET hydrochloride                    2922.29                            1


Estazolam (INN)                       2933.90         29975-16-4         4

Ethchlorvynol (INN)                   2905.50         113-18-8           4

Ethinamate (INN)                      2924.29         126-52-3           4

Ethyl loflazepate (INN)               2933.90         29177-84-2         4

N-Ethyl MDA                           2932.99                            1

N-Ethyl MDA hydrochloride             2932.99                            1

Eticyclidine (PCE) (INN)              2921.49         2201-15-2          1

Eticyclidine (PCE) hydrochloride      2921.49                            1

Etilamfetamine (INN)                  2921.49         457-87-4           4

Etilamfetamine hydrochloride          2921.49                            4


Fencamfamin (INN)                     2921.49         1209-98-9          4

Fencamfamin hydrochloride             2921.49         2240-14-4          4

Fenetylline (INN)                     2939.50         3736-08- l         2

Fenelylline hydrochloride             2939.50         1892-80-4          2

Fenproporex (INN)                     2926.90         15686-61-0         4

Fenproporex diphenylacetate           2926.90                            4

Fenproporex hydrochloride             2926.90         18305-29-8         4

Fenproporex resinate                  3003.90                            4

Fludiazepam (INN)                     2933.90         3900-31-0          4

Flunitrazepam (INN)                   2933.90         1622-62-4          4

Flurazepam (INN)                      2933.90         17617-23-1         4

Flurazepam dihydrochloride            2933.90         1172-18-5          4

Flurazepam hydrochloride              2933.90         36105-20-1         4


Glutethimide (INNj                    2925.19         77-21-4            3


Hulazepam (INN)                       2933.90         23092-17-3         4

Haloxazolam (INN)                     2934.90         59128-97-1         4

N-Hydroxy MDA                         2932.99                            1

N-Hydroxy MDA hydrochloride           2932.99                            1


Ketazolam (INN)                       2934.90         27223-35-4         4


Lefetamine (INN)                      2921.49         7262-75-1          4

Lefetamine hydrochloride              2921.49         14148-99-3         4

Levamfetamine (INN)                   2921.49         156-34-3           2

Levamfetamine alginate                3913.10                            2

Levamfetamine succinate               2921.49         5634-40-2          2

Levamfetamine sulfate                 2921.49                            2

Levometamfetamine                     2939.90                            2

Levometamfetamine hydrochloride       2939.90                            2

Loprazolam (INN)                      2933.59         61197-73-7         4

Loprazolam mesilate                   2933.59                            4

Lorazepam (INN)                       2933.90         846-49-1           4

Lorazepam acetate                     2933.90                            4

Lorazepam mesilate                    2933.90                            4

Lorazepam pivalate                    2933.90                            4

Lormetazepam (INN)                    2933.90         848-75-9           4

Lysergide (INN),LSD,LSD-25            2939.69         50-37-3            1

(+)-Lysergide tartrate                2939.69                            1


Mazindol (INN)                        2933.90         22232-71-9         4

MDMA                                  2932.99                            1

MDMA hydrochloride                    2932.99                            1

Mecloqualone (INN)                    2933.59         340-57-8           2

Mecloqualone hydrochloride            2933.59                            2

Medazepam (INN)                       2933.90         289R-12-6          4

Medazepam dibunate                    2933.90                            4

Medazepam hydrochloride               2933.90                            4

Mefenorex (INN)                       2921.49         17243-57-1         4

Mefenorex hydrochloridc               2921.49                            4

Meprobamate (INN)                     2924.10         57-53-4            4

Mescaline                             2939.90         54-01-6            1

Mescaline aurichloride                2843.30                            1

Mescaline hydrochloride               2939.90         832-92-8           1

Mescaline picrate                     2939.90                            1

Mescaline platinichloride             2843.90                            1

Mescaline sulfate                     2939.90         1152-76-7 1

Mesocarb                              2934.90         34262-8-1-5        4

Metamfetamine (INN)                   2939.90         537-46-2           2

Metamfetamine hydrochloride           2939.90         51-57-0            2

Metamfetamine hydrogen tartrate       2939.90                            2
(bitartrate)

Metamfetamine racemate                2939.90         4846-07-5          2

Metamfetamine sulfate                 2939.90                            2

Methaqualone (INN)                    2933.59         72-44-6            2

Methaqualone hydrochloride            2933.59         340-56-7           2

Methaqualone resinate                 3003.90                            2

Methylaminorex                        2934.90                            1

Methylaminorex hydrochloride          2934.90                            1

Methylphenidate (INN)                 2933.39         113-45-1           2

Methylphenidate hydrochloride         2933.39         298-59-9           2

Methylphenobarbital (INN)             2933.51         115-38-8           4

Methylphenobarbital sodium            2933.51                            4

Methyprylon (INN)                     2933.79         125-64-4           4

Midazolam (INN)                       2933.90         59467-70-8         4

Midazolam hydrochloride               2933.90                            4

Midazolam maleate                     2933.90                            4

MMDA                                  2932.99                            1

MMDA hydrochloride                    2932.99                            1


Nimetazepam (INN)                     2933.90         2011-67-8          4

Nitrazepam (INN)                      2933.90         146-22-5           4

Nordazepam (INN)                      2933.90         1088-1 1-5         4


Oxazepam (INN)                        2933.90         604-75-1           4

Oxazepam acetate                      2933.90                            4

Oxazepam hemisuccinate                2933.90                            4

Oxazepam succinate                    2933.90                            4

Oxazepam valproate                    2933.90                            4

Oxazolam (INN)                        2934.90         24143-17-7         4


Parahexyl                             2932.99                            1

Pemoline (INN)                        2934.90         2152-34-3          4

Pemoline copper                       2934.90                            4

Pemoline iron                         2934.90                            4

Pemoline magnesium                    2934.90                            4

Pemoline nickel                       2934.90                            4

Pentazocine (INN)                     2933.39         359-83-1           3

Pentazocine hydrochloride             2933.39                            3

Pentazocine lactate                   2933.39         17146-95-1         3

Pentobarbital (INN)                   2933.51         76-74-4            3

Pentobarbital calcium                 2933.51         7563-42-0          3

Pentobarbital sodium                  2933.51         57-33-0            3

Phencyclidine (INN) (PCP)             2933.39         77-10-1            2

Phencyclidine hydrobromide            2933.39                            2

Phencyclidine hydrochloride           2933.39         956-90-1           2

Phendimetrazine (INN)                 2934.90         634-03-7           4

Phendimetrazine hydrochloride         2934.90                            4

Phendimetrazine hydrogen tartrate     2934.90         50-58-8            4
(bitartrate)

Phendimetrazine pamoate               2934.90                            4

Phenmetrazine (INN)                   2934.90         134-49-6           2

Phenmetrazine hydrochloride           2934.90         1707-14-8          2

Phenmetrazine hydrogen tartrate       2934.90                            2
(bitartrate)

Phenmetrazine sulfate                 2934.90                            2

Phenmetrazine teoclate                2939.50         13931-75-4         2

Phenobarbital (INN)                   2933.51         50-06-6            4

Phenobarbital ammonium                2933.51                            4

Phenobarbital calcium                 2933.51         58766-25-9         4

Pheno6arbital diethylamine            2933.51                            4

Phenobarbital diethylaminoethanol     2933.51                            4

Phenobarbital lysidine                2933.51                            4

Phenobarbital magnesium               2933.51                            4

Phenobarbital propylhexedrine         2933.51                            4

Phenobarbital quinidine               2939.29                            4

Phenobarbital sodium,magnesium        2933.51                            4

Phenobarbital sodium (INN)            2933.51         57-30-7            4

Phenobarbital sparteine               2939.90                            4

Phenobarbital tetramethylammonium     2933.51                            4

Phenobarbital yohimbine               2939.90                            4

Phentermine (INN)                     2921.49         122-09-8           4

Phentermine hydrochloride             2921.49         1197-2 1-3         4

Phentermine resinate                  3003.90                            4

Pinazepam (INN)                       2933.90         52463-83-9         4

Pipradrol (INN)                       2933.39         467-60-7           4

Pipradrol hydrochloride               2933.39         71-78-3            4

PMA                                   2922.29                            1

PMA hydrochloride                     2922.29                            1

Prazepam (INN)                        2933.90         2955-38-6          4

Psilocine, psilotsin                  2939.90                            1

Psilocine, psilotsin hydrochloride    2939.90                            1

Psilocybine (INN)                     2939.90         520-52-5           1

Psilocybine hydrochloride             2939.90                            1

Pyrovalerone (INN)                    2933.90         3563-49-3          4

Pyrovalerone hydrochloride            2933.90         1147-62-2          4


Rolicyclidine (INN) (PHP,PCPY)        2933.90         2201-39-0          1


Secbutabarbital (INN)                 2933.51         125-40-6           4

Secbutabarbital sodium                2933.51                            4

Secobarbital (INN)                    2933.51         76-73-3 2

Secobarbital calcium                  2933.51                            2

Secobarbital resinate                 3003.90                            2

Secobarbital sodium                   2933.51         309-43-3           2

STP,DOM                               2922.29         15588-95-1         1

STP,DOM hydrochloride                 2922.29                            1


Temazepam (INN)                       2933.90         846-50-4           4

Tenamfetamine (INN) (MDA)             2932.99         51497-09-7         1

Tenamfetamine (MDA) hydrochloride     2932.99                            1

Tenocyclidine (INN)                   2934.90         21500-98-1         1

Tenocyclidine hydrochluride           2934.90                            1

Tetrahydrocannabinols, vsi izomeri    2932.99         različne

d-9-Tetrahydrocannabinol              2932.99         1972-08-3          2

Tetrazepam (INN)                      2933.90         10379-14-3         4

TMA                                   2922.29                            1

TMA hydrochloride                     2922.29                            1

Triazolam (INN)                       2933.90         28911-01-5         4


Vinylbital (INN)                      2933.51         2430-49-1          4


Zipeprol                              2933.59         34758-83-3         2
-------------------------------------------------------------------------------


III. Predhodne sestavine za prepovedane droge - prekurzorji
(kemične substance ki se lahko uporabljajo pri sintezi mamil in
psihotropnih substanc)
-----------------------------------------------------------------
Kemično ime                         HS tar. podšt.   CAS št. 
                                                                
----------------------------------------------------------------- 
Acetic anhydride                    2915.24          108-24-7

Acetone                             2914.11          67-64-1

N-Acetylanthranilic acid            2924.22          89-52-1

Anthranilic acid                    2922.43          118-92-3

Butanone (ethyl methyl ketone)      2914.12          78-93-3

Diethyl ether                       2909.11          60-29-7

Ephedrine                           2939.41          299-42-3

Ephedrine hydrochloride             2939.41          50-98-6

Ephedrine nitrate                   2939.41          81012-98-8

Ephedrine sulfate                   2939.41          134-72-5

Ergometrine (INN)                   2939.61          60-79-7

Ergometrine hydrochloride           2939.61          74283-21-9

Ergometrine hydrogen maleate        2939.61          129-51-1

Ergometrine oxalate                 2939.61

Ergometrine tartrate                2939.61          129-50-0

Ergotamine (INN)                    2939.62          113-15-5

Ergotamine hydrochloride            2939.62

Ergotamine succinate                2939.62

Ergotamine tartrate                 2939.62          379-79-3

Hydrogen chloride (hydrochloric     2806.10          7647-O1-0
acid)

Isosafrole                          2932.91          120-58-1

Lysergic acid                       2939.63          82-58-6

3,4-(Methylenedioxy)phenyl-2-       2932.92          4676-39-5
propanone

Phenylacetone (benzyl methyl        2914.31          103-79-7
ketone,phenylpropan-2-one)

Phenylacetic acid                   2916.34          103-82-2

Piperidine                          2933.32          110-89-4

Piperidine aurichloride             2843.30

Piperidine hydrochloride            2933.32          6091-44-7

Piperidine hydrogen tartrate        2933.32          6091-46-9
(bitartrate)

Piperidine nitrate                  2933.32          6091-45-8

Piperidine phosphate                2933.32

Piperidine picrate                  2933.32          6091-49-2

Piperidine platinichloride          2843.90

Piperidine thiocyanate              2933.32          22205-64-7

Piperonal                           2932.93          120-57-0

Potassium permanganate              2841.61          7722-64-7

Pseudoephedrine (INN)               2939.42          90-82-4

Pseudoephedrine hydrochloride       2939.42          345-78-8

Pseudoephedrine sulfate             2939.42          7460-12-0

Safrole                             2932.94          94-59-7

Sulphuric acid                      2807.00          7664-93-9

Toluene                             2902.30          108-88-3
-----------------------------------------------------------------


                          30. POGLAVJE

                      FARMACEVTSKI IZDELKI

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) hrana in pijača (kot so dietetična in diabetična hrana ali
hrana za krepitev, dodatki za hrano, tonične pijače in mineralne
vode (oddelek IV.),

(b) sadra, specialno žgana ali fino mleta, za uporabo v zobarstvu
(tar.št. 25.20),

(c) vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj, primerne za
medicinsko rabo (tar. št. 33.01),

(d) preparati in tar. št. od 33.03 do 33.07, vštevši tudi
preparati s terapevtskimi ali profilaktičnimi lastnostmi,

(e) milo in drugi proizvodi iz tar. št. 34.01, ki so jim dodana
zdravila,

(f) preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tar. št.
34.07) in

(g) albumin iz krvi, nepripravljen za terapevtsko ali
profilaktično rabo (tar. št. 35.02).

2. Pojem "modificirani imunološki proizvodi" v tar. št. 3002 se
nanaša samo na monoklonalna antitelesa (MABs), fragmente
antiteles, združke antiteles in fragmente združkov antiteles.

3. Pri tar. številkah 30.03 in 30.04 in 3 opombi pod d) k temu
poglavju so mišljeni:

(a) z nepomešanimi proizvodi:

(1) nepomešani proizvodi, raztopljeni v vodi,

(2) vsi proizvodi, ki se uvrščajo v 28. in 29. poglavje in

(3) enostavni rastlinski ekstrakti, ki se uvrščajo v tar. št.
13.02, samo standarizirani ali raztopljeni v katerem koli topilu.

(b) s pomešanimi proizvodi:

(1) koloidne raztopine in suspenzije (razen koloidnega žvepla),

(2) rastlinski ekstrakti, dobljeni z obdelavo mešanic rastlinskih
snovi in

(3) soli in koncentrati, dobljeni z izhlapevanjem naravnih
mineralnih voda.

4. Tar. številka 30.06 vključuje samo naslednje izdelke, ki jih
je treba uvrstiti v to tarifno številko, ne pa v druge tar.
številke te Nomenklature:

(a) sterilni kirurški katgut in drug sterilni material za
kirurško šivanje oziroma zapiranje ran (sterilna lepila);

(b) sterilno laminarijo in sterilni tamponi;

(c) sterilna absorbcijska sredstva za ustavljanje krvavitev v
kirurgiji in v zobarstvu,

(d) kontrastna sredstva za radiografske preiskave in diagnostična
sredstva, ki se uporabljajo pri bolnikih, če gre za nepomešane
izdelke, pripravljene v odmerkih ali dozah, ali za preparate, ki
sestoje iz dveh ali več sestavin, ki so pomešane za te namene,

(e) reagente za določanje krvnih skupin,

(f) zobarske cemente in druga polnila za zobarstvo; cemente za
rekonstrukcijo kosti,

(g) omarice in komplete za prvo pomoč;

(h) kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov sli
spermicidov.


30.01

ŽLEZE IN DRUGI ORGANI ZA ORGANOTERAPEVTSKE NAMENE, SUŠENI, TUDI V
PRAHU; EKSTRAKTI IZ ŽLEZ IN DRUGIH ORGANOV IN NJIHOVIH IZLOČKOV
ZA ORGANOTERAPEVTSKE NAMENE; HEPARIN IN NJEGOVE SOLI; DRUGE
ČLOVEŠKE ALI ŽIVALSKE SNOVI, PRIPRAVLJENE ZA TERAPEVTSKE ALI
PROFILAKTIČNE NAMENE, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM
MESTU

3001.10 - Žleze in drugi organi, sušeni, v prahu ali ne

3001.20 - Ekstrakti iz žlez ali iz drugih organov ali iz njihovih
izločkov

3001.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(A) Žleze in druge organe živalskega porekla, ki se uporabljajo
za organoterapevtske nameme (na primer možgani, hrbtenični mozeg,
jetra, ledvice, slezena, pankreas, žleze, dojke, testisi,
jajčniki) - posušene, v prahu ali ne.

(B) Ekstrakte iz žlez ali drugih organov ali iz njihovih
izločkov, ki se uporabljajo za organoterapevtske namene, dobljene
z ekstrakcijo s pomočjo topil, z obarjanjem, koagulacijo ali kako
drugače. Ti ekstrakti so lahko v trdnem, poltrdnem ali v tekočem
stanju, v raztopini ali v suspenziji ali v kateremkoli okolju,
nujnem za njihovo ohranjanje.

Organoterapevtski ekstrakti iz izločkov žlez ali organov
vključujejo tudi žolčni ekstrakt.

(C) Heparin in njegove soli. Heparin sestoji in zmesi kompleksnih
organskih kislin (muko-polisaharidov), katere pridobivajo iz
tkiva vimen. Sestava heparina je različna, pač glede na poreklo
tkiva. Heparin in njegove soli se uporabljajo predvsem kot
sredstvo proti koagulaciji krvi. V to tar. številko se uvrščajo
neglede na stopnjo njihove aktivnosti.

(D) Druge človeške ali živalske snovi, pripravljene za
terapevtske ali profilaktične namene, ki niso specificirane ali
zajete v bolj specifične tar. številke Nomenklature, vštevši:

(1) Rdeče kostno jedro, konzervirano v glicerinu,

(2) Kačji ali čebelji strup, pripravljen v obliki posušenih
kosmov in nemikroskopske kriptotoksine, pripravljene iz teh
strupov.

 Izdelki, pravkar našteti pod (1) in (2) se, kadar so
pripravljeni kot zdravila v odmerkih ali pripravljeni za prodajo
na drobno, uvrščajo v tar. št. 30.04.

(3) Kosti, organe in druga človeška in živalska tkiva - sveža ali
konzervirana, primerna za trajno presaditev ali transplantacijo,
v sterilnih pakiranjih, ki so lahko obeležena (na primer s
podatki o načinu uporabe) itd.

Ta tar. številka izključuje:

(a) žleze in druge živalske organe - sveže, ohlajene, zamrznjene
ali drugače začasno konzervirane (2. ali 5. poglavje),

(b) žolč - posušen ali ne (tar. št. 05.10),

(c) kemično določene spojine in druge izdelke iz 29. poglavja,
dobljene z obdelavo ekstraktov žlez in drugih organov, na primer
aminokisline (tar. št. 29.22), vitamine (tar. št. 29.36), hormone
(tar. št. 29.37),

(d) človeško in živalsko kri, pripravljeno za terapevtsko,
profilaktično ali diagnostično uporabo in antiserume (vštevši
specifične imunoglobine) ter druge krvne frakcije (na primer
"normalni" serum, normalni človeški imunoglobin, plazmo,
fibrogen, fibrin) (tar. št. 30.02),

(e) izdelke, ki imajo lastnosti zdravil iz tar. št. 30.03 ali
30.04 (glej ustrezni komentar k tema dvema tar. številkama),

(f) globuline in frakcije globulinov (razen tistih iz krvi iali
serumov), nepripravljene za terapevtsko ali profilaktično uporabo
(tar. št. 35.04) in

(g) encime (tar. št. 35.07).


30.02

ČLOVEŠKA KRI; ŽIVALSKA KRI, PRIPRAVLJENA ZA UPORABO ZA
TERAPEVTSKE, PROFILAKTIČNE ALI DIAGNOSTIČNE NAMENE; ANTISERUMI IN
DRUGE FRAKCIJE KRVI TER MODIFICIRANI IMUNOLOŠKI PROIZVODI,
DOBLJENI PO BIOTEHNIČNIH POSTOPKIH ALI KAKO DRUGAČE; CEPIVA,
TOKSINI, KULTURE MIKRO-ORGANIZMOV (RAZEN KVASOVK) IN PODOBNI
PROIZVODI

3002.10 - Antiserumi in druge frakcije krvi krvi ter modificirani
imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako
drugače

3002.20 - Cepiva za humano medicino

3002.30  - Cepiva za uporabo v veterini

3002.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(A) Človeško kri (v zapečatenih steklenicah).

(B) Živalsko kri, pripravljeno za terepevtsko, profilaktično ali
diagnostično rabo.

Živalska kri, ki za tako rabo ni pripravljena, se uvršča v tar.
št. 05.11.

(C)   Antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani
imunološki izdelki.

Ti izdelki obsegajo:

(1)  Antiserume in druge frakcije krvi.

Serumi so tekoče frakcije, izločene iz krvi po strjevanju.

Ta tar. številka vključuje tudi naslednje izdelke, dobljene iz
krvi: "normalne serume", normalni človeški imunoglobin, plazmo,
trombin, fibrin in druge dejavnike krvne koagulacije, krvne
globuline, serumske globuline in hemoglobin. Ta tar. številka
zajema tudi krvni albumin (t.j. človeški albumin, dobljen s
frakcijo plazme človeške krvi), pripravljen za terapevtsko ali
profilaktično rabo.

Antiserume pridobivajo iz krvi ljudi in živali, ki so proti
boleznim ali obolenjem imuni ali imunizirani, najsibodo te
bolezni ali obolenja povzročena z raznimi bakterijami, virusi,
strupi, alergijami itd. Antiserumi se uporabljajo proti davici,
griži, gangreni, meningitisu, proti vnetju pljuč, tetanusu,
stafilokoknim ali streptokoknim infekcijam, kačjim pikom,
zastrupitvam z rastlinami, proti alergijskim obolenjem itd.
Antiserume uporabljajo tudi za diagnostične namene, vštevši za
poskuse "in vitro". Specifični globulini so prečiščeni preparati
iz antiserumov.

 Ta tar. številka ne vključuje albumina iz krvi, nepripravljenega
za terapevtske ali profilaktične potrebe (tar. št. 35.02), pa
tudi globulinov (razen globulinov iz krvi in globulinov iz
serumov) ne (tar. št. 35.04). Ta tar. številka izključuje tudi
zdravila, ki niso izločena iz krvi, ki pa jih v nekaterih državah
imenujejo "serumi" ali "umetni serumi". Te snovi vključujejo
izotonske raztopine na osnovi natrijevega klorida ali drugih
kemikalij, pa tudi suspenzije cvetnega prahu, ki se uporabljajo
proti alergijskim obolenjem.

(2)  Modificirane imunološke izdelke, vštevši dobljene po
biotehnološkem postopku.

Izdelki, katerih antigenska in protitelesna reakcija ustreza
reakcijam naravnih antiserumov in ki se uporabljajo za
diagnostične ali terapevtske namene ter za imunološke teste, se
uvrščajo v to skupino izdelkov.

Lahko so definirani kot:

(a)  Monoklonalna protitelesa (MABs) - posebni imunoglobini iz
izbranih in kloniranih hibridnih celic, gojenih v gojitvenem
mediju ali vodenici;

(b)  Fragmenti protiteles - deli protiteles beljakovin, dobljeni
s posebno encimsko delitvijo;

(c)  Združbe protiteles in fragmentov protiteles - to so encimi
(na primer alkalna fosfataza, peroksidaza ali betagalaktosidaza)
ali barvila (fluoroscin), ki so kovalentno pripojene na
beljakovinsko strukturo in ki se uporabljajo v reakcijah
enostavnega odkrivanja.

(D) Vakcine, toksine, mikroorganske kulture (izvzemši kvase) in
podobne izdelke.

Ti izdelki vključujejo:

(1) Vakcine - preparate mikrobiološkega porekla, ki vsebujejo
viruse ali bakterije, suspendirane v slanih raztopinah, v olju
(lipovakcine) ali v drugem okolju. Te preparate ponavadi
obdelujejo, da bi zmanjšali njihovo toksičnost, da pa pri tem ne
bi uničili njihovih imunizirajočih lastnosti.

Ta tar. številka vključuje tudi mešanice (kot je vakcina DTP, ki
vsebuje komponente davice, tetanusa in oslovskega kašlja, ki
sestoji iz vakcin in toksoidov.

(2) Toksine (strupi, katere izločajo bakterije), toksoide,
kriptotoksine in antitoksine mikrobiološkega porekla.

(3) Kulture mikroorganizmov (izvzemši kvase). Kulture
mikroorganizmov vključujejo fermente, kot so na primer mlečni
fermenti, ki se uporabljajo pri pripravi mlečnih derivatov,
ocetne fermente za pripravo kisa, plesni za proizvodnjo
penicilina in drugih antibiotikov in mikroorganske kulture za
tehnične namene (na primer za pospeševanje rasti rastlin).

Mleko in sirotka, ki vsebujeta le majhno količino mlečnih
fermentov, se uvrščata v 4. poglavje.

(4) Človeške, živalske in rastlinske viruse in antiviruse.

(5) Bakteriofage.

Ta tar. številka vključuje tudi diagnostične reagente
mikrobiološkega porekla, razen tistih, naštetih v Opombi 4 (d) k
temu poglavju - glej tar. številko 30.06. Ta tar. številka pa ne
vključuje encimov (Renet, amilaza itd.), tudi če so
mikrobiološkega porekla (streptokinaza, streptodornaza itd.)
(tar. št. 35.07) in niti tedaj, če so mrtvi enocelični organizmi
(razen vakcin) (tar. št. 21.02).‚

(E)  Diagnostični seti (kiti)

Diagnostični seti   se uvrščajo v to tar. številko, kadar daje
bistveni značaj setu katerikoli proizvod iz te tar. številke.
Običajne reakcije, ki se uporabljajo pri teh setih, vključujejo
tudi zlepljenje, percipitacijo, nevtralizacijo, vezavo
komplementa, krvno aglutinacijo, analiza imunosorbentov, vezanih
na encime (ELISA) itd. Bistveni značaj setu daje tista posamezna
sestavina, ki v največji meri določa testni postopek.

Izdelki iz te tar. številke ostanejo uvrščeni vanjo, če so
pripravljeni ali nepripravljeni v odmerke ali za prodajo na
drobno, v razsutem stanju (in bulk), ali pa v majhnih pakiranjih.


30.03

ZDRAVILA (RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠTEVILK 30.02, 30.05 ALI
30.06), KI SESTOJE IZ DVEH ALI VEČ SESTAVIN IN KI SO POMEŠANE ZA
TERAPEVTSKO IN PROFILAKTIČNO UPORABO, TODA NISO PRIPRAVLJENA V
ODMERJENIH DOZAH IN NE V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA
DROBNO

3003.10 - Ki vsebujejo peniciline ali njihove derivate s
strukturo penicilinske kisline ali streptomicine ali njihove
derivate

3003.20 - Ki vsebujejo druge antibiotike

 - Ki vsebujejo hormone ali druge proizvode iz tar. št. 29.37,
toda ne vsebujejo antibiotikov:

3003.31 - - ki vsebujejo insulin

3003.39 - - druga

3003.40 - Ki vsebujejo alkaloide ali njihove derivate, toda ne
vsebujejo hormonov in drugih izdelkov iz tar. št. 29.37 ali
antibiotikov

3003.90 - Druga

V tej tar. številki so zajeti medicinski preparati za uporabo v
zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi
in živali. Te preparate dobivajo z mešanjem dveh ali več snovi.
Vendar pa se uvrščajo v tar. številko 30.04, če so pripravljeni v
odmerke ali v oblike ali pakiranja za prodajo na drobno.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Mešane medicinske preparate, naštete v uradni zdravilniški
knjigi (farmakopeji) in v medicini itd., vštevši tudi tiste, ki
se pojavljajo v obliki tekočin za izpiranje grla, kapljic za oči,
masti, ki se vtrejo v kožo, injekcij, sredstev proti draženju in
druge preparate, ki se ne uvrščajo v tar. številke 30.02, 30.05
ali 30.06.

Vendar je treba omeniti, da ne gre vse preparate, ki so našteti v
uradni zdravilniški knjigi, v medicini itd., uvršati v tar. št.
30.03. Primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem
čiščenju kože in ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi
jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično
rabo, se uvrščajo v tar. št. 33.04.

(2) Preparate, ki vsebujejo eno farmacevtsko snov, skupaj z
ekscipientom, s sladilom, z aglomeracijskim sredstvom, nosilcem
ipd.

(3) Hranljive preparate, ki se vnašajo v telo izključno
intravenozno, t.j z injekcijo ali kapljanjem v žilo.

(4) Koloidne raztopine in suspenzije (na primer koloidni selen,
koloidno živo srebro) za medicinske namene, vendar izvzemši
koloidno žveplo ali čiste koloide plemenitih kovin. Koloidno
žveplo se uvršča v tar. številko 30.04 le v primeru, da je
pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na malo za
terapevtske ali profilaktične namene, v vseh drugih primerih pa v
tar. št. 28.02. Koloidi plemenitih kovin, pripravljeni za
medicinsko rabo ali ne, se vedno uvrščajo v tar. številko 28.43.
Vendar se posamenze plemenite kovine v smislu mešanic koloidnih
plemenitih kovin ali mešanic enega ali več koloidnih plemenitih
kovin z drugimi snovmi (za terapevtsko ali profilaktično rabo),
uvrščajo v to tar. številko.

(5) Medicinski sestavljeni rastlinski ekstrakti, vštevši tudi
tiste, dobljene z obdelavo rastlinskih mešanic.

(6) Medicinske mešanice rastlin ali delov rastlin, ki spadajo v
tar. št. 12.11.

(7) Medicinske soli, dobljene z izhlapevanjem naravnih mineralnih
vod ali podobni, umetno dobljeni izdelki.

(8) Koncentrirane vode slanih izvirov (kot je na primer
"Kreuznachova voda"), ki se uporabljajo za terapevtske namene;
mešane soli, pripravljene za medicinske kopeli (žveplove, jodove
in druge kopeli) - dišeče ali ne.

(9) Zdravilne soli (na primer mešanica kislega natrijevega
karbonata, vinske kisline, magnezijevega sulfata in sladkorja) in
podobne mešane peneče soli za medicinske namene.

(10) Kafrirano olje, fenolirano olje itd.

(11) Antiastmatične izdelke, kot so na primer anti-astmatični
papirji in praški.

(12) "Zdravila z upočasnjenim delovanjem", kot so na primer
tista, ki sestoje iz medicinske komponente, pripete na polimerne
izmenjevalce ionov.

(13 Anestetike, ki se uporabljajo v človeški in veterinarski
medicini in kirurgiji.


Določila iz poimenovanja te tar. številke se ne uporabljajo za
hrano in pijače, kot so na primer dietična, diabetična hrana ali
hrana za krepitev, tonične pijače in mineralna voda (naravna ali
umetna), ki se uvrščajo v svoje ustrezne tar. številke. To se še
posebej nanaša na prehrambene preparate, ki vsebujejo le hranilne
snovi. Osnovne hranilne snovi v hrani so beljakovine, ogljikovi
hidrati in maščobe. Vitamini in mineralne snovi so prav tako del
prehrane.

Tudi hrana in pijače, ki vsebujejo medicinske snovi, so iz te
tar. številke izključeni, v kolikor so te snovi dodane samo za
zagotavljanje boljšega dietetičnega ravnotežja, za povečanje
energetskih lastnosti ali hranilne vrednosti izdelka, ali pa z
namenom, da bi izboljšali njegov okus - vendar vselej pod
pogojem, da izdelek ohrani svojo lastnost prehrambenega izdelka
ali pijače.

Iz te tar. številke so izključeni tudi izdelki iz rastlin ali
delov rastlin ali tisti, ki sestoje iz delov rastlin, pomešanih z
drugimi snovmi, ki se uporabljajo za proizvodnjo herbalnih
infuzij ali herbalnih "čajev" in za katere velja prepričanje, da
blažijo tegobe pri nekaterih vrstah bolezni in/ali da prispevajo
k splošnemu zdravju in dobremu stanju organizma, katerih doze pa
ne vsebujejo aktivnih sestavin za profilaktične ali terapevtske
namene - sestavin, ki so pri zdravljenju neke bolezni specifične
(tar. št. 21.06).

Ta tar. številka izključuje še dodatke k hrani, ki vsebujejo
vitamine ali mineralne soli in ki so pripravljeni z namenom
ohranjati zdravje ali dobro počutje, vendar nimajo oznak glede
preventivne ali kurativne uporabe katere-koli od bolezni ali
obolenj. Ti izdelki, ki so ponavadi v obliki tekočin, lahko pa
tudi prahu ali tablet, se uvršajo v tar. št. 21.06 ali v 22.
poglavje.

Na drugi strani pa ta tar. številka vključuje preparate, katerim
sta hrana ali pijače le podlaga, vezivo ali sladilo medicinskih-
zdravilnih snovi (na primer zaradi lažje prebave).

Ta tar. številka izključuje poleg hrane in pijač še:

(a) izdelke iz tar. številk 30.02, 30.05 ali 30.06,

(b) vodne destilate in vodne raztopine eteričnih olj in preparate
iz tar. št. od 33.03 do 33.07 - tudi, če imajo terapevtske ali
profilaktične lastnosti (33. poglavje),

(c) medicinska mila (tar. št. 34.01) in

(d) insekticide, dezinfekcijska sredstva itd. iz tar. št. 38.08.


30.04

ZDRAVILA (RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠTEVILK 30.02, 30.05 ALI
30.06), KI SESTOJE IZ POMEŠANIH ALI NEPOMEŠANIH PROIZVODOV ZA
TERAPEVTSKO ALI PROFILAKTIČNO RABO, PRIPRAVLJENA V ODMERJENIH
DOZAH ALI V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO

3004.10 - Ki vsebujejo peniciline ali njihove derivate s
strukturo penicilinske kisline ali streptomicine ali njihove
derivate

3004.20 - Ki vsebujejo druge antibiotike

 - Ki vsebujejo hormone ali druge proizvode iz tar. številke
29.37, toda ne vsebujejo antibiotikov:

3004.31 - - ki vsebujejo insulin

3004.32 - - ki vsebujejo adrenokortikalne hormone

3004.39 - - druga

3004.40 - Ki vsebujejo alkaloide in njihove derivate, toda ne
vsebujejo hormonov, drugih proizvodov iz tar. številke 29.37 ali
antibiotikov

3004.50 - Druga zdravila, ki vsebujejo vitamine ali druge
proizvode iz tar. št. 29.36

3004.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje zdravila, ki sestoje iz pomešanih ali
nepomešanih izdelkov - vendar pod pogojem, da so:

(a) Pripravljeni v odmerke ali v oblike, kot so: tablete, ampule
(na primer redestilirana voda v ampulah po 1,25 do 10 cm3, ki se
uporablja pri neposrednem zdravljenju nekaterih bolezni, na
primer: alkoholizma, diabetične kome, ali pa se uporablja kot
topilo za pripravo medicinskih raztopin za injektiranje), nadalje
kot so kapsule, zavojčki ali majhne količine prahu, pripravljeni
v obliki posameznih doz za terapevtsko ali profilaktično rabo.

Ta tar. številka velja za take posamezne doze, najsibodo v
razsutem stanju, ali pa v pakiranju za prodajo na drobno.

(b) V pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtsko ali
profilaktično rabo. To se nanaša na izdelke (na primer na
natrijev bikarbonat in na tamarinov prah), ki so zaradi načina
pakiranja, še posebno pa zaradi prisotnosti ustreznih indikacij
(izjava o bolezni, pogoji, pod katerimi se uporablja, način
uporabe, doziranje), nedvoumno namenjeni neposredni prodaji
uporabnikom (posameznim osebam, bolnicam itd.) brez posebnega
prepakiranja in za maloprej naštete namene.

Te indikacije (v kateremkoli jeziku) so lahko podane na nalepkah,
v priloženih navodilih ali kako drugače. Vendar pa navadne oznake
farmacevtske ali kakšne druge stopnje čistote še ni dovolj, da bi
lahko tak izdelek uvrstili v to tar. številko.

Na drugi strani pa lahko nepomešane izdelke štejemo za
pripravljene za prodajo na drobno za terapevtske ali
profilaktične namene že, če so v takih oblikah, ki je značilna za
uporabo kot zdravila.

Zdravila, ki sestoje iz mešanih izdelkov za terapevtsko ali
profilaktično rabo, vendar niso pripravljeni v odmerjene doze ali
v pakiranja za prodajo na drobno, se uvrščajo v tar. številko
30.03 (glej ustrezni komentar).

Po določilih Opombe 3 k temu poglavju štejejo za nepomešane tudi
naslednji izdelki:

(1) Nepomešani izdelki v vodni raztopini.

(2) Vse izdelki, ki sicer spadajo v 28. in 29. poglavje (taki
izdelki vključujejo koloidno žveplo in stabilizirane raztopine
vodikovega peroksida).

(3) Posamezni rastlinski ekstrakti iz tar. št. 13.02, ki so samo
standarizirani ali raztopljeni v kateremkoli topilu (glej
komentar k tar. št. 13.02).

Vendar je treba omeniti, da so nemešani izdelki iz tar. številk
28.43 do 28.46 vselej izključeni iz tar. številke 30.04 - tudi,
če izpolnjujejo zahteve iz predhodnih točk (a) ali (b) (na primer
koloidno srebro, ki se uvršča v tar. številko 28.43 tudi kadar je
pripravljeno v odmerjene doze ali pakirano in označeno kot
zdravilo).


Ta tar. številka vključuje tudi pastile, tablete itd. vrst, ki so
primerne samo za medicinske namene, kot so na primer tisti na
osnovi žvepla, lesnega oglja, natrijevega tetraborata natrijevega
benzoata, kalijevega klorida ali magnezijevega
oksida("magnezija").

Vendar pa se izdelki, ki so pripravljeni kot pastile za grlo ali
bonboni proti kašlju, katerih bistvene sestavine so sladkorji (z
ali brez drugih prehrambenih snovi kot so želatina, škrob ali
moka) in aromatske snovi (vključno s snovmi, ki imajo zdravilne
lastnosti, kot so benzilalkohol, mentol, eukaliptol in tolu-
balzam), uvrščajo v tar.številko 17.04. Pastile za grlo ali
bonboni proti kašlju, ki vsebujejo še druge snovi z zdravilnimi
lastnostmi poleg aromatskih, ostanejo uvrščene v to tar.številko,
kadar so pripravljene v odmerjenih dozah ali v oblikah oziroma
pakiranjih za prodajo na drobno, pod pogojem, da je razmerje teh
snovi v vsaki pastili ali bonobonu tako, da se jim zaradi tega
pripisuje terapevtska ali preventivna uporaba.

Ta tar. številka vključuje naslednje izdelke - pod pogojem, da so
pripravljeni na načine, opisane v predhodnih točkah (a) ali (b):

(1) Organske površinsko aktivne izdelke in preparate z aktivnim
kationom (na primer kvaternarne amonijeve soli), ki imajo
antiseptični, dezinfekcijski, bakteriološki učinek, ali pa ki
preprečujejo kaljenje.

(2) Polivinil pirolidin-jod - izdelek kemične reakcije med jodom
in polivinilpirolidonom.


Določila iz poimenovanja te tar. številke se ne uporabljajo za
hrano in pijače, kot so na primer dietična, diabetična hrana ali
hrana za krepitev, tonične pijače in mineralna voda (naravna ali
umetna), ki se uvrščajo v svoje ustrezne tar. številke. To se še
posebej nanaša na prehrambene preparate, ki vsebujejo le hranilne
snovi. Osnovne hranilne snovi v hrani so beljakovine, ogljikovi
hidrati in maščobe. Vitamini in mineralne snovi so prav tako del
prehrane.

Tudi hrana in pijače, ki vsebujejo medicinske snovi, so iz te
tar. številke izključeni, v kolikor so te snovi dodane samo za
zagotavljanje boljšega dietetičnega ravnotežja, za povečanje
energetskih lastnosti ali hranilne vrednosti izdelka, ali pa z
namenom, da bi izboljšali njegov okus - vendar vselej pod
pogojem, da izdelek ohrani svojo lastnost prehrambenega izdelka
ali pijače.

Iz te tar. številke so nadalje izključeni  izdelki, ki sestoje iz
mešanic rastlin ali njihovih delov ali ki sestoje iz rastlin ali
njihovih delov, pomešanih z drugimi snovmi in ki se uporabljajo
za izdelavo želiščnih poparvkov in želiščnih "čajev" (npr. tistih
z očiščevalnimi, prečiščevalnimi, odvajalnimi lastnostmi in z
lastnostmi sredstva proti vetrovom), za katere velja prepričanje,
da blažijo tegobe pri nekaterih boleznih ali da prispevajo k
splošnemu zdravju in dobremu počutju (tar. št. 21.06).

Ta tar. številka izključuje še dodatke k hrani, ki vsebujejo
vitamine ali mineralne soli in ki so pripravljeni z namenom
ohranjati zdravje ali dobro počutje, vendar nimajo oznak glede
preventivne ali kurativne uporabe katerekoli od bolezni ali
obolenj. Ti izdelki, ki so ponavadi v obliki tekočin, lahko pa
tudi prahu ali tablet, se uvršajo v tar. št. 21.06 ali v 22.
poglavje.

Na drugi strani pa ta tar. številka vključuje preparate, katerim
sta hrana ali pijače le podlaga, vezivo ali sladilo medicinskih-
zdravilnih snovi (na primer zaradi lažje prebave).

Ta tar. številka izključuje:

(a) kačji ali čebelji strup, nepripravljena kot zdravilo (tar.
št. 30.01),

(b) izdelke iz tar. številk 30.02, 30.05 ali 30.06 v kakršnikoli
oblikah,,

(c) vodne destilate in vodne raztopine eteričnih olj in preparate
iz tar. številk od 33.03 do 33.07 - tudi, če imajo terapevtske
ali profilaktične lastnosti (33. poglavje),

(d) medicinska mila, pripravljena na kakršenkoli način (tar. št.
34.01) in

(e) insekticide, dezinfektante itd. iz tar. št. 38.08,
nepripravljene kot zdravila za notranjo ali zunanjo uporabo.


30.05

VATA, GAZA, POVOJI IN PODOBNI PROIZVODI (NPR OBLIŽI, OBKLADKI),
IMPREGNIRANI, PREMAZANI ALI PREVLEČENI S FARMACEVTSKIMI SNOVMI
ALI PRIPRAVLJENI V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO,
ZA MEDICINSKE, KIRURŠKE, ZOBARSKE ALI VETERINARSKE NAMENE

3005.10 - Lepljive obveze in drugi proizvodi z lepljivo plastjo

3005.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje izdelke, kot so vata, gaza, povoji in
podobno iz tekstila, papirja, plastične mase itd., impregnirane
ali prevlečene s farmacevtskimi snovmi (vštevši substance proti
draženju, antiseptike itd.) za medicinsko, kirurško, zobarsko ali
veterinarsko uporabo.

Ti izdelki vključujejo vato, impregnirano z jodom ali
metilsalicilatom itd., nadalje razne pripravljene povoje,
pripravljene obkladke (na primer obkladki iz lanenega semena ali
gorčični obkladki), medicinske lepljive obliže itd. Lahko so v
kosih, zvitkih ali v kakršnikoli drugačni obliki.

Vata in gaza za povoje (ponavadi iz vpojnega bombaža) ter povoji
itd, ki niso impregnirani, niti prevlečeni s farmacevtskimi
preparati, se prav tako uvrščajo v to tar. številko pod pogojem,
da so namenjeni izključno za drobnoprodajo potrošnikom, in to
brez ponovnega prepakiranja, za uporabo za medicinske, kirurške,
zobarske ali veterinarske namene (na primer zaradi obstoječih
pritrjenih nalepk ali posebnega pakiranja).

Ta tar. številka vključuje tudi naslednje vrste povojev:

(1) Kožne povoje, ki sestoje iz pripravljenih zamrznjenih ali
liofiliziranih živalskih kož, ponavadi svinjskih, in ki se
uporabljajo kot začasni biološki povoj za neposredno uporabo na
površini uničene kože, tkiv odprtih ran, kirurške infekcije itd.
Pojavljajo se v raznih velikostih in se pakirajo v sterilnih
kontejnerjih (drobnoprodajno pakiranje), skupaj z nalepljeno
informacijo o uporabi.

(2) Tekoče povoje v razpršilnih dozah (drobnoprodajno pakiranje),
ki se uporabljajo za prekrivanje ran z zaščitnim, prosojnim
filtrom. Lahko sestoje iz sterilne raztopine plastične mase (na
primer iz modificiranega kopolimera vinila ali metakrilne
plastične mase) v hlapljivem organskem topilu (na primer v etru,
v etil acetatu) in poganjalni plin. Lahko so mu dodane
farmacevtske snovi (predvsem antiseptiki), ali pa ne.

Ta tar. številka ne vključuje povojev, obližev itd., ki vsebujejo
cinkov oksid, in pa zavoje za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in
ki niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za
medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene.

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) sadro, specialno žgano in fino zmleto za zobarske potrebe in
preparate na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tar. št. 25.20
ali 34.07),

(b) izdelke, naštete v Opombi št. 4 k temu poglavju (tar. št.
30.06) in

(c) sanitarne brisače in sanitarne tampone (tar. št. 48.18, 56.01
ali 63.07).


30.06

FARMACEVTSKO BLAGO, NAVEDENO V 4. OPOMBI K TEMU POGLAVJU

3006.10 - Sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in
sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna
laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorbcijska sredstva za
zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in v zobarstvu

3006.20 - Reagenti za določanje krvnih skupin

3006.30 - Kontrastna sredstva za radiografske preiskave;
diagnostični reagenti, namenjeni za uporabo na bolnikih

3006.40 - Zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za
rekonstrukcijo kosti

3006.50 - Omarice in kompleti za prvo pomoč

3006.60 - Kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov
ali spermicidov

Ta tar. številka vključuje samo:

(1) Sterilni kirurški katgut, podobne sterilne materiale za
šivanje ran in sterilne adhezive za tkiva za kirurško zapiranje
ran.

Ta skupina vključuje vse vrste ligatur za kirurško šivanje - pod
pogojem, da so sterilne. Te ligature so ponavadi pripravljene v
antiseptičnih raztopinah ali v zaprtih, sterilnih kontejnerjih.

Materiali, ki se uporabljajo za ligature, so:

(a) Katgut (predelani kolagen iz črev goved, ovac ali drugih
živali).

(b) Naravna vlakna (bombaž, svila, lan).

(c) Sintetična vlakna, kot so poliamidi (najlon) in poliestri.

(d) Kovine (nerjaveče jeklo, tantal, srebro, bronza).

Ta skupina vključuje tudi lepila za tkiva, kot na primer lepilo,
ki sestoji iz butilnega cianoakrilata in barve. Pri uporabi se
monomer polimerizira, zato se ta izdelek uporablja namesto
konvencionalnih materialov za zapiranje notranjih in zunanjih ran
s šivanjem.

Ta tar. številka izključuje nesterilne materiale za šivanje. Ti
se uvrščajo po svojem poreklu.

Primeri: katgut v tar. št. 42.06, svileni katgut, tekstilno
predivo itd. v oddelek XI, kovinska žica v 71. poglavje ali v
oddelek XV itd.

(2) Sterilno laminarijo in sterilno tif-taf laminarijo.

Ta skupina oz. ta točka je omejena na sterilno lamanarijo in
sterilno tif-taf laminarijo (kratke alge, včasih rjave barve, z
grobo nažlebljeno površino). V stiku z vlažnimi materiali občutno
nabreknejo in postanejo gladke in prožne.

Zaradi tega se uporabljajo v kirurgiji kot dilatacijsko sredstvo.

Nesterilni izdelki so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
12.12).

(3) Sterilna kirurška in zobarska absorbcijska sredstva za
zaustavljanje krvavitev.

Ta točka vključuje sterilne izdelke, ki se v kirurgiji in v
zobarstvu uporabljajo za zaustavljanje krvavitev. Ti izdelki
namreč imajo lastnost, da absorbirajo telesne tekočine. Med njimi
so oksidirane celuloze, ponavadi v obliki gaze ali vlaken
("volne"), v obliki blazinic, oblog ali trakov, nadalje spadaj v
to točko želatinska goba ali pena, gaza iz kalcijevega alginata
("volna" ali "film").

(4) Reagenti za določanje krvnih skupin.

Reagenti iz te tar. številke morajo biti primerni za neposredno
določanje krvnih skupin. To so serumi človeškega ali živalskega
porekla, ali pa ekstrakti semen ali drugih delov rastlin
(fitaglutinini). Ti reagenti se uporabljajo za določanje krvnih
skupin na osnovi značilnosti krvničk ali krvnega seruma. Poleg
osnovne aktivne sestavine (ali sestavin), lahko vsebujejo
antiseptične, antibiotične ali druge substance, ki krepijo
aktivnost osnovnih sestavin, ali pa jih stabilizirajo.

A. Za reagente za določanje krvnih skupin je šteti naslednje
preparate, ki temeljijo na značilnostih krvničk:

(i)  Preparati za določanje skupin A,B, 0 in AB, podskupin A1 in
A2 in faktorja H.

(ii)  Preparati za določanje skupin M,N,S in P ter drugih skupin,
kot so Lu, K in Le.

(iii)  Preparati za določanje skupin Rh in podskupin Cw,F,V in
drugih.

(iv)  Preparati za določanje krvnih skupin pri živalih.

B. Za reagense za določanje značilnosti serumov štejejo naslednji
preparati:

(i) za določanje značilnosti Gm, Km in drugih sistemov in

(ii) za določanje serumskih skupin Gc, Ag in drugih.

C. Serum, ki ne izvira iz človeškega globulina (Kumbsov serum),
ki pa je pomemben za tehniko določanja nekaterih krvnih skupin,
je treba prav tako šteti za reagent iz te tar. številke.

Surovi serumi in druge napol končane substance, ki zahtevajo
daljši postopek, da bi postali primerni za uporabo kot reagenti,
se uvrščajo glede na material, iz katerega so sestavljeni.

D. Reagenti za določanje značilnosti HLA (HLA antigeni) se
uvrščajo v to tar.številko. Biti morajo neposredno uporabljivi.
To so serumi človeškega in živalskega porekla in reagirajo s
perifernimi krvnimi limfociti pri določanju HLA antigenov. HLA
antigeni testiranega subjekta se lahko določijo na osnovi učinka
vzorca različnega HLA testnega seruma. Poleg aktivni sestavi,
vsebujejo serumi tudi aditive za stabilizacijo in hranjenje.

Ti reagenti vključujejo:

(a) preparate za določanje antigenov HLA, A, B in C,

(b) preparate za določanje antigenov HLA DR,

(c) preparate za določanje antigenov HLA D,

(d) pripravljena reagente za določanje antigenov HLA, A, B in C,
ki vsebujejo vrsto različnih antiserumov HLA (na primer testne
ploščice) in

(e) pripravljene reagente za določanje locusa HLA DR (na primer
testne ploščice).

(5)   Kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri radiografskih
preiskavah (rentgenske preiskave) in diagnostični reagenti,
namenjeni uporabi na pacientu - vendar taki, da so pri tem
nemešani izdelki pripravljeni v odmerjenih dozah ali da so
preparati, ki sestoje iz dveh ali več sestavin, pomešanih in
združenih za te namene.

Kontrastna sredstva se uporabljajo pri pregledih notranjih
organov, arterij, ven, mokrilnih poti, žolčnega kanala itd. z
radiografijo. Pripravljena so na osnovi barijevega sulfata ali
drugih snovi, ki ne prepuščajo žarkov X (rentgenskih žarkov)-
lahko so pripravljena za vbrizgavanje ali pa za oralno uporabo
(na primer barijev obrok).

Diagnostični reagenti, zajeti v tej tar. številki, se dajejo
oralno, z injekcijami itd.

Iz te tar. številke so izključeni tisti diagnostični reagenti, ki
niso namenjeni za uporabo na pacientu(na primer reagenti za krvne
preiskave, za preiskave urina itd, ali pa reagenti, namenjeni za
laboratorijske preiskave). Razvrščajo se v ustrezne tar. številke
po materialih, iz katerih so pripravljeni (na primer 28. poglavje
in 29. poglavje, ali pa tar. št. 30.02 ali 38.22).

(6) Zobarski cementi in polnila ter cementi za rekonstrukcijo
kosti.

Zobarski cementi in polnila ter cementi za rekonstrukcijo kosti
so ponavadi iz kovinskih soli (cinkov klorid, cinkov fosfat
itd.), iz kovinskih oksidov, iz gutaperke, ali pa iz plastičnih
snovi. Lahko sestoje tudi iz kovinskih zlitin (vštevši zlitine
plemenitih kovin), ki so posebej pripravljene za zobarska
polnila. Te zlitine včasih imenujejo "amalgami", čeprav ne
vsebujejo živega srebra. Ta tar. številka vključuje tako začasna,
kot tudi stalna polnila, vključuje pa cemente in polnila, ki
vsebujejo dodane medicinske substance in, ki imajo profilaktični
učinek.

Ponavadi se pojavljajo v obliki prahu ali tablet, včasih jih
spremljajo tekočine, potrebne za njihovo pripravo, pakiranja pa
so obvezno oporemljena z označbo, da so namenjena za zobarske
namene.

Jedra (na primer iz srebra, iz guta-perče, iz papirja) za
izpolnjevanje kanala zobnega korena so prav tako zajeta v tej
tar. številki.

Ta tar. številka vključuje tudi cemente za rekonstrukcijo kosti.

Specialno žgana in fino zmleta sadra in preparati na osnovi
sadre, ki so namenjeni za zobarske namene, so iz te tar. številke
izključeni (tar. št. 25.20 ali 34.07, odvisno od primera).

(7) Škatle, zavitki in garniture za prvo pomoč.

Vsebujejo majhne količine nekoliko vrst najpogostejših zdravil
(jodovo tinkturo, merkuro-krom, vodikov peroksid, tinkturo arnike
itd.), nekaj povojev, trakov, obližev itd. in morda nekaj
instrumentov (na primer škarje, pincete ipd.).

Ta tar. številka ne vključuje bolj opremljenih medicinskih
garnitur, katere uporabljajo zdravniki (90. poglavje)

(8)  Kemična kontracepcijska sredstva na hormonski ali
spermicidni osnovi, nepripravljena ali pripravljena za prodajo na
drobno (kontracepcijske "spirale" se uvrščajo v tar. št. 90.18).


                          31. POGLAVJE

                             GNOJILA

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) živalska kri iz tar. št. 05.11;

(b) kemično določene spojine (razen tistih, ki ustrezajo določbam
v 2. opombi pod (A), 3. opombi pod (A), 4. opombi pod (A) in v 5.
opombi k temu poglavju);

(c) kultivirani kristali kalijevega klorida (razen optičnih
elementov), ki imajo zase maso 2,5 g ali več, iz tar. št. 3824;
optični elementi iz kalijevega klorida (tar. št. 90.01).

2. Tar. številka 31.02 obsega samo naslednje proizvode, razen če
niso pripravljeni v oblikah ali pakiranjih, navedenih v tar. št.
31.05:

(A) Proizvode, ki ustrezajo kateremu izmed spodaj navedenih
opisov:

(i) natrijev nitrat, čist ali ne

(ii) amonijev nitrat, čist ali ne

(iii) dvojne soli amonijevega sulfata in amonijevega nitrata,
čiste ali ne

(iv) amonijev sulfat, čist ali ne

(v) dvojne soli (čiste ali ne) in mešanice kalcijevega nitrata in
amonijevega nitrata

(vi) dvojne soli (čiste ali ne) in mešanice kalcijevega nitrata
in magnezijevega nitrata

(vii) kalcijev cianamid, čist ali ne ali obdelan z oljem

(viii) sečnino, čisto ali ne

(B) Gnojila, ki so sestavljena iz mešanic izdelkov, navedenih v
predhod nih določbah pod (A).

(C) Gnojila, sestavljena iz amonijevega klorida ali iz katerih
koli izdelkov, navedenih v predhodnih določbah pod (A) ali (B),
pomešanih s kredo, sadro ali drugimi anorganskimi negnojilnimi
snovmi.

(D) Tekoča gnojila, ki so sestavljena iz proizvodov iz predhodne
določbe pod (A) pod (ii) ali pod (viii) ali mešanice teh izdelkov
v vodni ali amonijakalni raztopini.

3. Tar. številka 31.03 obsega samo naslednje proizvode, če niso v
oblikah ali v pakiranjih, navedenih v tar. št. 31.05:

(A) Proizvode, ki ustrezajo kateremu izmed naslednjih opisov:

(i) bazično žlindro;

(ii) naravne fosfate iz tar. številke 25.10, kalcinirani ali
naprej kemično obdelane, razen po postopkih, predvidenih za
odstranjevanje nečistoče;

(iii) superfosfate (navadne, dvojne ali trojne);

(iv) kalcijev hidrogenortofosfat, ki vsebuje po masi 0,2% ali več
fluora, računano na suh brezvodni proizvod.

(B) Gnojila, ki so sestavljena iz katerih koli izdelkov,
navedenih v predhodnih določbah pod (A), med seboj pomešanih, ne
glede na delež fluora;

(C) Gnojila, ki so sestavljena iz katerih koli proizvodov,
navedenih vpredhodnih določbah pod (A) ali (B), neglede na
kvantitativni delež fluora, pomešana s kredo, sadro ali drugimi
negnojilnimi anorganskimi snovmi.

4. Tar. številka 31.04 obsega samo naslednje proizvode, če niso v
oblikah ali v pakiranjih, navedenih v tar. št. 31.05:

(A) Proizvode, ki ustrezajo kateremu izmed naslednjih opisov:

(i) surove naravne kalijeve soli (na primer karnalit, kainit in
silvit);

(ii) kalijev klorid, čist ali ne, razen tistega iz 1. opombe pod
(c);

(iii) kalijev sulfat, čist ali ne,

(iv) magnezijev kalijev sulfat, čist ali ne

(B) Gnojila, ki so sestavljena iz mešanih proizvodov, navedenih v
predhodni določbi pod (A).

5. Amonijev dihidrogensulfat (monoamonijev sulfat) in diamonijev
hidrogenortofosfat (diamonijev fosfat), čist ali ne, in njune
medsebojne mešanice, se uvrščajo v tar. št. 31.05.

6. Pri tar. številki 31.05 so z izrazom "druga gnojila" mišljeni
samo proizvodi, ki se uporabljajo kot gnojila in vsebujejo
bistveno sestavino - najmanj en gnojilni element (dušik, fosfor
ali kalij).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje največji del izdelkov, ki se uporabljajo
predvsem kot naravna in umetna gnojila.

To poglavje ne vključuje apna (tar. št. 25.22), laporja in črnice
iz listja, neglede na to, ali naravno vsebujejo gnojilne elemente
v majhnih količinah ali ne (dušik, fosfor, kalij) (tar. št.
25.30) in šote (tar. št. 27.03), katero prej izboljšujejo, kot pa
z njo gnojijo zemljo.

To poglavje izključuje tudi pripravljeno zemljo za lončnice za
vzrejo rastlin, ki so na osnovi šote ali mešanice šote in peska
ali pa šote in gline (tar. št. 27.03) in pa mešanice zemlje,
peska in gline itd. (tar. št. 38.24). Vsi ti izdelki lahko
vsebujejo majhne količine gnojilnih elementov dušika, fosforja
ali kalija.


31.01

GNOJILA ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA, NEPOMEŠANA ALI MED
SEBOJ POMEŠANA ALI KEMIČNO OBDELANA; GNOJILA, DOBLJENA Z MEŠANJEM
ALI KEMIČNO OBDELAVO PROIZVODOV ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA
IZVORA

Ta tar. številka vključuje:

(a) Gnojila živalskega ali rastlinskega porekla, pomešana med
seboj ali nepomešana ali kemično obdelana.

(b) Izdelke živalskega ali rastlinskega porekla, pretvorjena v
gnojila z medsebojnim mešanjem ali s kemično obdelavo (razen
superfosfatov iz kosti, ki se uvrščajo v tar. št. 31.03).

Vendar pa se ti izdelki uvrščajo v tar. št. 31.05, v kolikor so
pripravljeni v oblikah ali v pakiranjih (bruto mase do 10 kg),
navedenih v tej tar. številki.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1) Guano - naslage iztrebkov in ostankov morskih ptic, ki se v
velikih količinah nahaja na nekaterih otokih in obalah. Guano je
istočasno dušikovo in fosfatno in se ponavadi pojavlja v obliki
rumenega prahu močnega vonja po amonijaku.

(2) Iztrebke in govno, umazane odpadke volne in hlevsko gnojilo,
neprimerne za drugačno uporabo (razen kot za gnojila).

(3) Zgnite rastlinske izdelke, neprimerne za drugačno uporabo
(razen kot za gnojilo).

(4) Dezintegrirani guano.

(5) Izdelke, ki nastajajo pri obdelavi strojene kože z žveplovo
kislino.

(6) Kompost, ki sestoji iz zgnitih odpadkov rastlinskih ali
drugih snovi, če je gnitje - razpadanje pospešeno ali uravnavano
z obdelavo z apnom itd.

(7) Ostanki pri pranju volne.

(8) Mešanice suhe krvi in kostne moke.

Ta tar. številka izključuje:

(a) živalsko kri, tekočo ali posušeno (tar. št. 05.11),

(b) kostno moko, moko iz rogov ali kopit, ribje odpadke (5.
poglavje),

(c) moko, zdrob in pelete iz mesa in drugih klavničnih izdelkov,
iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, ki
niso primerni za prehrano ljudi (tar. št. 23.01) in druge
izdelke, zaobsežene v 23. poglavju (oljne pogače, odpadki in
vsedline iz destilerij, pivovarn itd.),

(d) pepel kosti, lesa, šote ali premoga (tar. št. 26.21),

(e) mešanice naravnih gnojil iz te tar. številke s kemičnimi
gnojilnimi substancami (tar. št. 31.05) in

(f) ostružke in druge odpadke iz strojenega usnja; prašek, prah
in moko iz strojenega usnja (tar. št. 41.10).


31.02

DUŠIKOVA GNOJILA, MINERALNA ALI KEMIČNA

3102.10 - Sečnina, vključno s sečnino v vodni raztopini

 - Amonijev sulfat; dvojne soli in mešanice amonijevega sulfata
in amonijevega nitrata:

3102.21 - - amonijev sulfat

3102.29 - - drugo

3102.30 - Amonijev nitrat, vključno amonijev nitrat v vodni
raztopini

3102.40 - Mešanice amonijevega nitrata s kalijevim karbonatom
(KAN) ali drugimi anorganskimi negnojilinimi snovmi

3102.50 - Natrijev nitrat

3102.60 - Dvojne soli in mešanice kalcijevega nitrata in
amonijevega nitrata

3102.70 - Kalcijev cianamid

3102.80 - Mešanice sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali
amonijakalni raztopini

3102.90 - Druga, tudi mešanice, ki niso določene v predhodnih
podštevilkah

Ta tar. številka vključuje samo naslednje izdelke - pod pogojem,
da niso pripravljeni v oblike ali pakiranja, navedena v tar. št.
31.05:

(A) Izdelke, ki ustrezajo enemu izmed naslednjih opisov:

(1) natrijev nitrat čist ali ne,

(2) amonijev nitrat, čist ali ne,

(3) dvojne soli (čiste ali ne) amonijevega sulfata z amonijevim
nitratom,

(4) amonijev sulfat čist ali ne,

(5) dvojne soli (čiste ali ne) ali mešanice kalcijevega nitrata
in amonijevega nitrata. Nekatere mešanice kalcijevega in
amonijevega nitrata se v prodaji lahko pojavijo pod imenom
"kalcijevo nitratno gnojilo" (kratica KAN),

(6) dvojne soli (čiste ali ne) ali mešanice kalcijevega in
magnezijevega nitrata. To gnojilo pridobivajo z obdelavo dolomita
z dušikovo kislino,

(7) kalcijev cianamid čist ali ne, ali obdelan z oljem in

(8) sečnino (diamid karbonske kisline),čista ali ne, ki se
uporablja predvsem kot gnojilo, pa tudi kot krma za živali, za
proizvodnjo sečninsko-formaldehidnih smol, v oganskih sintezah
itd.

Omeniti je treba, da se v to tar. številko uvrščajo mineralni ali
kemični izdelki, našteti zgoraj tudi, če je nedvoumno , da ne
bodo uporabljeni kot gnojila.

Z druge strani pa ta tar. številka ne vključuje dušikovih
izdelkov kemično določenih (kot je na primer amonijev klorid -
tar. št. 28.27) ali ne, ki niso maloprej našteti, četudi se
uporabljajo kot gnojila.

(B) Gnojila, ki sestoje iz mešanice katerihkoli izdelkov,
naštetih v predhodni točki (A) (na primer gnojila, ki sestoje iz
mešanice amonijevega sulfata in amonjevega nitrata).

(C) Gnojila, ki sestoje iz amonijevega klorida ali iz katerihkoli
izdelkov, navedenih v predhodnih točkah (A) in (B), pomešanih s
kredo, sadro ali z drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi (na
primer gnojila, dobljena z dodajanjem amonijevega nitrata z
mešanjem, ali pa na osnovi predhodno navedenih negnojilnih
anorganskih snovi).

(D)   Tekoča gnojila, ki sestoje iz amonijevega nitrata (čist ali
ne, ali pa iz sečnine (čiste ali ne) ali iz mešanic teh izdelkov
v vodni raztopini ali v raztopini amonijaka.

Potrebno je omeniti, da se (kljub predhodni točki (A) mešanice,
ki spadajo v točke (B), (C) in (D), uvrščajo v to tar. številko
samo, če so takih vrst, ki se uporabljajo kot gnojila.


31.03

FOSFATNA GNOJILA, MINERALNA ALI KEMIČNA:

3103.10 - Superfosfati

3103.20 - Bazična žlindra

3103.90 - Druga

Ta tar. številka vključuje samo naslednje blago - pod pogojem, da
ni pripravljena v oblike ali v pakiranja, navedena v tar. št.
31.05:

(A) Blago, ki ustreza enemu izmed naslednjih opisov:

(1) Superfosfati (mono-, di- ali tri-) (topni fosfati).
Monosuperfosfat pridobivajo z delovanjem žveplove kisline na
naravne fostafe ali na kostno moko. Di- in tri-fosfate pa
nastanejo s delovanjem fosforne kisline na omenjena materiala.

(2) Bazična žlindra (znana tudi kot "Thomasova žlindra" ali kot
"Thomasovi fosfafti", "fosfatna žlindra", "metalurški fosfati")
je vmesni izdelek pri pridobivanju jekla iz fosfatnega železa v
visokih pečeh ali v konvektorjih z bazično oblogo.

(3) Naravni fosfati iz tar. št. 25.10, kalcinirani ali naprej
termično obdelani, vendar ne le zaradi odstranjevanja nečistot.

(4) Kalcijev hidrogen ortofosfat, ki vsebuje ne manj kot 0,2
mas.% fluora, računano na suhi in brezvodni izdelek. (Kalcijev
kisli ortofosfat, ki vsebuje manj kot 0,2 mas.% fluora, se uvršča
v tar. št. 28.35).

Omeniti je treba, da se izdelki, našteti v predhodnem seznamu,
uvrščajo v to tar.številko tudi, če je jasno razvidno, da se ne
bodo uporabili kot gnojila.

Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje fosfatnih
izdelkov kemično določenih (kot je na primer natrijev fosfat -
tar. št. 28.35) ali ne, ki predhodno niso bili našteti, četudi se
uporabljajo kot gnojila.

(B) Gnojila, ki sestoje iz mešanice katerihkoli izdelkov,
omenjenih v predhodni točki (A), neglede na omejujočo vsebnost
fluora, navedeno v točki (A)(4) (na primer gnojilo, sestavljeno
iz superfosfatov, pomešanih s kalcijevim hidrogen ortofosfatom).

(C) Gnojila, ki sestoje iz katerihkoli izdelkov, omenjenih v
predhodnih točkah (A) in (B), neglede na omejujočo vsebnost
fluora, navedeno v točki (A)(4) ,pomešana s sadro, kredo ali z
drugimi anorganskimi snovmi, ki nimajo lastnosti gnoji (na primer
gnojila, sestavljena iz superfosfatov, pomešanih z dolomitom, ali
pa iz superfosfatov, pomešanih z boraksom).

Kljub predhodni točki (A), pa se mešanice, ki spadajo v točki (B)
in (C), uvrščajo v to tar. številko samo, če so vrst, ki se
uporabljajo kot gnojila. Če ta pogoj izpolnjujejo, so lahko
mešanice sestavljene v kateremkoli razmerju in brez kakršnihkoli
omejitev, kar se tiče sestave, predpisanega v točki (A) (4).


31.04

KALIJEVA GNOJILA, MINERALNA ALI KEMIČNA

3104.10 - Karnalit, silvinit in druge naravne kalijeve soli

3104.20 - Kalijev klorid

3104.30 - Kalijev sulfat

3104.90 - Druga

Ta tar. številka vključuje samo naslednje izdelke - pod pogojem,
da niso pripravljeni v oblike ali v pakiranja, opisana v tar. št.
31.05:

(A) Blago, ki ustreza kateremukoli izmed naslednjih opisov:

(1) Surove naravne kalijeve soli (karnalit, kainit, silvit itd.),

(2) Kalijev klorid, čist ali ne, vendar ne vključuje vzgojenih
kristalov (razen optičnih elementov) iz tar. št. 38.24 posamezne
mase ne manj kot 2,5 g in niti optičnih elementov kalijevega
klorida (tar. št. 90.01),

(3) Kalijev sulfat, čist ali ne,

(4) Magnezijev kalijev sulfat, čist ali ne.

Omeniti je treba, da se izdelki, našteti v predhodnem seznamu,
uvrščajo v to tar. številko tudi, če je jasno razvidno, da se ne
bodo uporabili kot gnojila.

Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje kalijevih spojin
kemično določeni (kot je na primer kalijev karbonat iz tar. št.
28.36) ali ne, ki predhodno niso bili našteti, četudi se
uporabljajo kot gnojila.

(B)   Gnojila, ki sestojijo iz medsebojne mešanice kateregakoli
gnojila navedenega zgoraj v točki (A) (na primer, gnojilo, ki
sestoji iz mešanice kalijevega klorida in kalijevega sulfata).

Omeniti je treba, da kljub predhodni točki (A) zgoraj, se
mešanice, ki so zajete v točki (B) uvrščajo v to tar.številko
samo, če so vrst, ki se uporabljajo kot gnojila.


31.05

MINERALNA ALI KEMIČNA GNOJILA, KI VSEBUJEJO DVA ALI TRI GNOJILNE
ELEMENTE - DUŠIK, FOSFOR IN KALIJ; DRUGA GNOJILA; IZDELKI IZ TEGA
POGLAVJA V TABLETAH ALI PODOBNIH OBLIKAH ALI V PAKIRANJIH DO
VKLJUČNO 10 KG BRUTO MASE

3105.10 - Proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih
oblikah in pakiranjih do 10 kg bruto mase

3105.20 - Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo tri
gnojilne elemente - dušik, fosfor in kalij (NPK)

3105.30 - Diamonijev hodrogenortofosfat (Diamonijev fosfat)

3105.40 - Amonijev dihidrogenortofosfat (Monoamonijev fosfat) in
njegove mešanice z diamonijevim hidrogenortofosfatom (diamonijev
fosfat)

 - Druga mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna
elementa dušik in fosfor:

3105.51 - - ki vsebujejo nitrate in fosfate

3105.59 - - druga

3105.60 - Mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna
elementa - fosfor in kalij

3105.90 - Druga

Ta tar. številka vključuje:

(A) Amonijev dihidrogenortofosfat (monoamonijev fosfat) in
diamonijev hidrogenortofosfat (diamonijev fosfat) čist ali ne,
njihove mešanice, če se uporabljajo kot gnojila ali ne.

Pripomniti je treba, da ta tar. številka ne vključuje drugih
kemično določenih spojin, navedenih v tar. številkah od 31.02 do
31.04 - tudi, če bi bila uporabljena kot gnojila (na primer
kalijev nitrat - tar. št. 28.34, kalijev sulfat . tar. št.
28.25).

(B) Sestavljena in kompleksna gnojila (razen kemično določenih
spojin), mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri
gnojilna elementov (dušik, fosfor in kalij). Pridobivajo jih:

(1) Z mešanjem dveh ali več gnojilnih izdelkov (tudi, če se ti
izdelki vsak zase uvrščajo v tar. št. 31.02 do 31.04). Take
mešanice vključujejo:

(a) kalcinirane naravne kalcijeve fosfate in kalijeve kloride,

(b) superfosfate in kalijev fosfat,

(c) kalcijev cianamid in bazično žlindro,

(d) amonijev sulfat, superfosfate in kalijev fosfat in

(e) amonijev nitrat, superfosfate in kalijev sulfat ali kalijev
klorid.

(2) S kemičnimi procesi, kot so to na primer gnojila, dobljena z
obdelavo naravnih kalcijevih fosfatov z dušikovo kislino s tem,
da se dobljeni kalcijev nitrat odstranjuje z hlajenjem in s
centrifugiranjem, po odstranitvi pa se raztopina nevtralizira z
amonijakom, dodajo se kalijeve soli in končno posuši. (To gnojilo
včasih neustrezno imenujejo "kalijev nitrofosfat", ki pa
pravzaprav ni kemično določena spojina).

(3) Skupaj s mešanjem in s kemičnimi procesi.

Opozoriti je treba, da tar. številke 31.02, 31.03 in 31.04
vključujejo gnojila, ki vsebujejo kot nečistote zelo majhne
količine gnojilnih elementov, razen tistih, navedenih v ustreznih
tar. številkah (na primer dušik, fosfor, kalij); zaradi tega
takega blaga ni šteti za mešana ali kompleksna gnojila, ki se
uvrščajo v to tar. številko.

(C)  Druga gnojila (razen kemično določenih spojin), na primer:

(1) Mešanice gnojilnih snovi (t.j. tistih, ki vsebujejo dušik,
fosfor ai kalij) z negnojilnimi snovmi (na primer z žveplom).
Številne med njimi vsebujejo dušik ali fosfor in se uvrščajo v
tar. številko 31.02 ali 31.03 (glej komentar k tema dvema tar.
številkama), drugi pa se uvrščajo v to tar. številko.

(2) Naravno kalij-natrij nitratno gnojilo, naravne mešanice
natrijevega in kalijevega nitrata.

(3) Mešana gnojila živalskega ali rastlinskega porekla s
kemičnimi ali mineralnimi gnojili.

Ta tar. številka izključuje:

(a) kemično določene spojine, ki v poglavju niso navedene, se pa
lahko uporabijo kot gnojila (na primer amonijev klorid, ki se
uvršča v tar. št. 28.27) in

(b) iztrošeni oksid (tar. št. 38.24).

Ta tar. številka vključuje tudi blago iz tega poglavja,
pripravljeno v obliki tablet ali podobnih oblik ali pakiranjih
bruto mase, ki ne presega 10 kg.


                          32. POGLAVJE

EKSTRAKTI ZA STROJENJE ALI BARVANJE; TANINI IN NJIHOVI DERIVATI;
BARVE, PIGMENTI IN DRUGA BARVILA; PRIPRAVLJENA PREMAZNA SREDSTVA
    IN LAKI; KITI IN DRUGE TESNILNE MASE; TISKARSKE BARVE IN
                             ČRNILA

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) izločeni kemično določeni elementi ali spojine (razen tistih
iz tar. št. 32.03 ali 32.04, anorganskih proizvodov, ki se
uporabljajo kot luminofori (tar. št. 32.06), steklo, dobljeno s
taljenjem kremena ali drugih vrst silicijevih spojin, v oblikah,
predvidenih v tar. št. 32.07, pa tudi barve za tekstil in druga
barvila, pripravljena v oblikah ali pakiranjih za prodajo na
drobno - iz tar. št. 32.12);

(b) tanati ali drugi taninski derivati proizvodov iz tar. številk
od 29.36 do 29.39, 29.41 ali 35.01 do 35.04.

(c) asfaltne in druge bituminozne mase (tar. št. 27.15).

2. Tar. številka 32.04 obsega mešanice stabiliziranih
diazonijevih soli in spojin (kuplerjev) za proizvodnjo azo-
barvil.

3. Tar. številke 32.03, do 32.06 obsegajo tudi preparate na
osnovi barvil (vključno pri tar. št. 32.06 pigmentna barvila iz
tar. št. 25.30 ali iz 28. poglavja, kovinske kosmiče in kovinski
prah), ki se uporabljajo za barvanje kateregakoli materiala, ali
se uporabljajo kot sestavine pri proizvodnji barvnih preparatov.
Te tar. številke pa ne obsegajo pigmentov, dispergiranih v
nevodnih medijih, v tekočem stanju ali pasti, ki se uporabljajo
za proizvodnjo premaznih sredstev, vključno emajlov (tar. št.
32.12) ali drugih preparatov iz preparatov iz tar. št. 32.07,
32.08, 32.09, 32.10, 32.12, 32.13 in 32.15

4. Tar. številka 32.08 obsega raztopine (razen kolodijev), ki so
sestavljene ), ki so sestavljene iz katerih koli proizvodov,
navedenih v tar. številkah od 39.01 do 39.13, v izhlapljivih
organskih topilih, če masa topila presega 50% mase raztopine.

5. Z izrazom "barvilo" v tem poglavju niso mišljeni proizvodi, ki
se uporabljajo kot polnila v oljnatih barvah, ne glede na to, ali
so primerni za obarvanje ali ne.

6 Pri tar. številki 32.12 so z izrazom "tiskarske folije"
mišljeni samo tanki listi, ki se uporabljajo za tiskanje, na
primer: platnic za knjige ali trakov za klobuke, in so
sestavljeni iz:

(a) kovinskega prahu (vključno s prahom iz plemenitih kovin) ali
pigmenta, aglomeriranega z lepilom, želatino ali drugimi vezivi;

(b) kovine (vključno plemenite kovine) ali pigmenta, nanesenega
na list kakršnega koli materiala, ki se uporablja kot podlaga.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje preparate, ki se uporabljajo pri strojenju
in luženju surovih kož (ekstrakti za strojenje rastlinskega
porekla, sintetična strojila, pomešana ali nepomešana z naravnimi
strojili in umetna lužila).

Poglavje vključuje tudi barvila rastlinskega, živalskega ali
mineralnega porekla ter organska barvila, kot tudi veliko večino
preparatov, dobljenih iz teh barvil (barve, keramične barve,
črnila, tiskarske barve, tuši itd.). Zaobseženi so tudi razni
drugi preparati, kot so laki, kiti, trdilci itd.

Razen blaga, zaobseženega v tar.štev. 32.03 ali 32.04,
anorganskih preparatov vrst, ki se uporabljajo kot luminofori
(tar.štev.32.06), steklastih mase pridobljenih s taljenjem kvarca
ali taljenjem silike, v oblikah kot so navedene v tar.štev. 32.07
in tudi barvil ali drugih obarvanih snovi v oblikah ali
pakiranjih za prodajo na drobno (tar.štev. 32.12), izdelkov, ki
vsebujejo kemično določene spojine, so izključene iz tega
poglavja. Običajno se uvrščajo v 28. ali 29. poglavje.

V primeru nekaterih barv in lakov iz tar. številk od 32.08 do
32.10 in tesnilnih mas (mastiksov) iz tar. št. 32.14, mora biti
mešanje različnih sestavin (na primer: trdilcev) izvršeno v času
uporabe. Taki izdelki ostanjeo uvrščeni v teh tar. številkah pod
pogojem, da:

(i) je nedvoumno, da se bodo sestavine uporabljale skupaj, brez
predhodnega prepakiranja (glede na način priprave),

(ii) so prisotne skupaj in

(iii) so razpoznavni - bodisi po svoji naravi, ali pa po
relativnem razmerju, v katerem so predstavljene oz. v katerem
prihajajo, in da se medsebojno dopolnjujejo.

Vendar pa odstotnost trdilca ne izključuje teh izdelkov iz tega
poglavja, kadar se izdelkom trdilec dodaja v času uporabe -
vendar pod pogojem, da je po sestavi ali po pakiranju nedvoumno
spoznavno, da bodo uporabljni pri pripravi barv, lakov ali
tesnilnih mas (kitov).


32.01

STROJILNI EKSTRAKTI RASTLINSKEGA IZVORA; TANINI IN NJIHOVE SOLI,
ETRI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

3201.10 - Quebrachev ekstrakt

3201.20 - Ekstrakt mimoze

3201.90 - Drugo

(A) Strojilni ekstrakti rastlinskega izvora.

To so ekstrakti, katere uporabljajo predvsem za strojenje surovih
kož. Ponavadi jih pripravljajo z ekstrakcijo s toplo vodo (včasih
okisano) iz rastlinskih materialov (les, lubje, listje, plodovi,
korenine itd.), katere prej zmeljejo ali narežejo. Dobljeno
tekočino filtrirajo ali centrifugirajo in potem skoncentrirajo,
včasih pa obdelajo s sulfiti itd. Tako dobljeni ekstrakti so
tekoči, z nadaljnjim koncentriranjem pa se lahko zgostijo v paste
ali v trdno obliko. Vsi ekstrakti vsebujejo tanine v različnih
razmerjih, pa tudi druge snovi, kot je na primer: sladkor,
mineralne soli, organske kisline itd. Ponavadi so rjave, rumene
ali rdečkaste barve.

Osnovni strojilni ekstrakti so tisti iz hrasta, kostanja,
quebracha, bora, mimoze, rujevine, mirabolana, valoneje, gambira,
mangrova in iz divi-divija.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) surove rastlinske snovi (posušene, razrezane, v prahu ali
ne), ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo strojilnih
ekstraktov (tar. št. 14.04),

(b) strojilne ekstrakte, pomešane s sintetičnimi strojilnimi
snovmi (tar. št. 32.02) in

(c) odpadne lužine od proizvodnje lesne celuloze, koncentrirane
ali nekoncentrirane (tar. št. 38.04).

(B)  Tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati.

Tanini (taninske kisline) so osnovne aktivne sestavine
rastlinskih strojil in jih pridobivajo z ekstrakcijo z etrom ali
z alkoholom iz surovih rastlinskih snovi iz tar. št. 14.04, ali
pa iz ekstraktov, zaobseženih v pedhodni točki (A). V to tar.
številko so vključeni tudi ekstrakti iz iglavcev (z vodo
ekstrahirani tanini iz iglavcev), ki so manj močni od tistih,
ekstrahiranih z organskimi topili.

Ta tar. številka vključuje tanine (piragalolne in kateholne
tanine) z ali brez nečistot, ki so nastale med postopkom
ekstrakcije.

Najpogostejša vrsta je tanin iglavcev (galotaninska kislina).

Drugi tanini vključujejo tanin iz hrastovega lubja
(kvercitaninska kislina), tanin iz kostanjevega lesa
(kastenotaninska kislina), tanin quebracha, mimoze itd.

Vsi ti tanini se večinoma pojavljajo v obliki belega ali
rumenkastega amorfnega prahu, ki na zraku porjavi. Včasih se
lahko pojavi v obliki luskin ali igličastih kristalov itd.
Uporabljajo se predvsem kot sredstva za jedkanje pri barvanju, v
proizvodnji tiskarskih barv in črnil, za bistrenje vina in piva,
v farmaciji in v fotografiji.

Tanati, uvrščeni v to tar. številko, vključujejo aluminijeve,
bizmutove, kalcijeve, železove, manganove, živosrebrove, cinkove,
heksametiltetraminove, fenazonove ali oreksinove tanate. Drugi
derivati tanina vključujejo acetiltanin in metilenditanin. Ti
derivati se ponavadi uporabljajo v medicini.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) tanatov plemenitih kovin in drugih spojin plemenitih kovin
(tar. št. 28.43) ali derivatov tanina iz tar. št. od 28.44 do
28.46,

(b) galne kisline (tar. št. 29.18),

(c) tanatov in drugih taninskih derivatov, ki se uvrščajo v tar.
št. od 29.36 do 29.39 in 29.41,

(d) sintetičnih strojila, mešanih ali nepomešanih z naravnimi
taninskimi snovmi (tar. št. 32.02) in

(e) tanatov in drugih taninskih derivatov beljakovin, ki se
uvrščajo v tar. št. od 35.01 do 35.04 (na primer: kazein tanat -
tar. št. 35.01, albumin tanat - tar. št. 35.02 in želatinin tanat
- tar. št. 35.03).


32.02

SINTETIČNA ORGANSKA STROJILA; ANORGANSKA STROJILA; STROJILNI
PREPARATI NE GLEDE NA TO, ALI VSEBUJEJO NARAVNA STROJILA;
ENCIMSKI PREPARATI ZA PREDSTROJENJE

3202.10 - Sintetična organska strojila

3202.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(I) Strojila.

Pod pogojem, da to niso kemično določene spojine iz 28. in 29.
poglavja, vključuje ta tar. številka naslednje preparate za
strojenje:

(A) Sintetična organska strojila (včasih znani kot "sintani").

To so izdelki, ki so najpogosteje pomešani z naravnimi strojili,
da bi lažje prodrli v kožo, čeprav jih lahko uporabljajo le za
strojenje do blede barve. Vključujejo:

(1) Aromatske sintane, kot so: kondenzacijski izdelki
formaldehida s fenolno, kreozolno ali naftalensulfonsko kislino;
sulfonirani aromatski ogljikovodiki z visoko molekulsko maso;
polisulfonamidi iz polihidroksi-poliarilsulfonsulfonskih kislin.

(2) Alkilsulfonilkloride (včasih znane kot "sintetična strojila
na oljnati osnovi").

(3) Smolasta strojila, ki so skoraj ali popolnoma topna v vodi.
Medtemi izdelki so tudi nekateri kondenzacijski izdelki
formaldehida z dicianamidom, sečnino ali z melaminom.

(B) Anorganska strojila ali "mineralna strojila" (na primer: na
osnovi kromovih, železovih, aluminijevih ali cirkonijevih soli).

Strojila, opisana v predhodnih točkah (A) in (B) ostanejo
uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so med seboj pomešana (na
primer: organski sintani, pomešani s kromovimi ali aluminijevimi
solmi), pa tudi, če so pomešana z naravnimi strojili.

Ta tar. številka vključuje tudi izdelke, ki se zaradi strojilnih
lastnosti, uporabljajo tudi v pomožne namene (na primer: za
enakomerno prodiranje barv in za beljenje).

(II) Umetne lužine.

Umetne lužine so sestavljeni kompleksni preparati, ki se
uporabljajo z namenom, da bi bilo odstranjevanje beljakovin iz
notranjiv kožnih vlaken, pa tudi apnenca iz ostrugane kože,
lažje. Kožo zmehčajo in tako omogočijo karseda boljše delovanje
strojil. Ponavadi so na osnovi izbranih encimov, pankreatinov
itd., lahko so pomešani z določenimi izdelki za razapnenčenje ali
z ekstenderji, kot so na primer: otrobi ali lesna moka.

Ta tar. številka izključuje:

(a) ostanke lužin iz proizvodnje lesne celuloze, koncentrirane
ali nekoncentrirane (tar. št. 38.04) in

(b) sredstva za dodelavo, nosilce barv za pospeševanje barvanja
in sredstva za fiksiranje barv ter druge izdelke ter preparate
(na primer: apreturna sredstva, sredstva za jedkanje, ki se
uporabljajo v usnjarski industriji), vendar pod pogojem, da se ne
uporabljajo predvsem kot strojila (tar. št. 38.09).


32.03

BARVILA RASTLINSKEGA ALI ŽIVALSKEGA IZVORA (VKLJUČNO Z EKSTRAKTI
ZA BARVANJE, TODA BREZ ŽIVALSKEGA OGLJA), KEMIČNO DOLOČENA ALI
NEDOLOČENA; PREPARATI NA OSNOVI BARVIL RASTLINSKEGA ALI
ŽIVALSKEGA IZVORA, NAVEDENI V 3. OPOMBI V TEM POGLAVJU

Ta tar. številka vključuje največji del izdelkov rastlinskega ali
živalskega izvora, ki se uporabljajo predvsem kot barvila. Te
izdelke ponavadi ekstrahirajo iz materialov rastlinskega izvora
(les, lubje, korenine, semena, cvetovi, lišaji itd.), ali pa iz
materialov živalskega izvora tako, da jih namakajo v vodi ali v
šibki raztopini kisline ali amonijaka. Pridobivajo pa jih tudi s
fermentacijo (iz nekaterih rastlinskih materialov). To so
razmeroma sestavljeni materiali, ki ponavadi vsebujejo enega ali
več osnovnih sestavin za barvanje in majhne količine drugih
substanc (sladkorja, tanina itd.), ki izhajajo iz surovin, ali pa
nastanejo pri ekstrakciji.

V to tar. številko se uvrščajo, če so kemično določeni ali ne.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Barvila in barvne ekstrakte rastlinskega izvora, dobljene iz
kampehovega drevesa (hematein, hematoksilin itd.), iz rumenega
lesa (rumene trščice, Kuba in les Tampiko), iz rdečega lesa
(Pernabuk, Lima, Brazilski les itd.), iz sandalovih dreves,
zelenega hrasta, iz črnih dreves (Acacija catechu), Annata,
Alizarina, iz rdečega volovskega jezika, alkana, kane, kurkume
(indijski žafran), iz perzijske robide, žafranike, žafrana itd.
Ta tar. številka vključuje tudi lakmusov lišaj in lakmus,
pripravljen iz nekaterih lišajev, nadalje tanin iz kožic raznih
vrst grozdja, klorofil, ekstrahiran iz koprive in raznih drugih
rastlin, kot tudi natrijev klorofil, bakrov klorofil in
ksantofil. Vključuje tudi imitacijo Van Dyckove rjave barve, ki
jo dobijo z delnim raztapljanjem rastlinskih materialov, kot je
na primer: bukovo lubje in plute. Naravni indigo, katerega
pridobivajo iz rastlin rodu Indigofera (predvsem iz Indigofera
trictoria) je prav tako uvršen v to tar. številko. Ponavadi se
pojavlja v obliki temnomodrega prahu, paste, kolača, kep itd.

(2)  Barvila živalskega izvora, na primer ekstrakt košeniljke,
dobljen z ekstrakcijo (običajno) okisane vode ali iz raztopine
amonijaka iz insektov košeniljk; svinjski ekstrakt za barvanje v
rdeče iz svinjskih uši; sepija, rjava barva, dobljena iz črnilne
vrečke ene izmed vrst sip; ekstrakti za barvanje iz šelaka, med
katerimi je najbolj znana lak-barva; naravni biserastni pigment,
dobljen iz ribjih lusk in ki sestoji predvsem iz gvaninov in
hipoksantinov, pojavlja pa se v kristalni obliki.

Ta tar. številka vključuje tudi preparate na osnovi barvil
rastlinskega ali živalskega porekla, ki se uporabljajo za
barvanje kateregakoli materiala, ali pa se uporabljajo kot
sestavine v proizvodnji barvil.

Mednje spadajo:

(i) Anatojeve raztopine v rastlinskem olju, ki v nekaterih
deželah služijo za obarvanje masla,

(ii) Naravna biserovina, dispergirana v mediju, ki sestoji iz
vode ali mešanice vode in topila, topnega v vodi. Ta izdelek
včasih imenujejo "biserna esenca", uporablja pa se v proizvodnji
vodenih premazov in kozmetičnih preparatov.

Vendar pa so preparati, našteti v zadnjem stavku Opombe 3 k temu
poglavju, izključeni.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) ogljikove saje (tar. št. 28.03),

(b) snovi, ki se v praksi ne uporabljajo zaradi njihovih
barvilnih lastnosti (na primer: morin, hematin in hemin - 29.
poglavje),

(c) sintetična organska barvila (tar. št. 32.04),

(d) lak-barve, dobljene s fiksiranjem naravne barve živalskega
ali rastlinskega porekla na neko osnovo (na primer: karminski lak
iz košeniljke, lak kampehovega lesa, lak rumenega in črnega
drevesa (tar. št. 32.05),

(e) barve ali druga barvila v oblikah ali v pakiranjih za prodajo
na drobno (tar. št. 32.12) in

(f) slonokoščeno črnilo in druga živalska črnila (tar. št.
38.02).


32.04

SINTETIČNA ORGANSKA BARVILA, KEMIČNO DOLOČENA ALI NEDOLOČENA;
PREPARATI NA OSNOVI SINTETIČNIH ORGANSKIH BARVIL, NAVEDENI V 3.
OPOMBI V TEM POGLAVJU; SINTETIČNI ORGANSKI PROIZVODI, KI SE
UPORABLJAJO KOT SREDSTVA ZA FLUOROSCENCO ALI KOT LUMINOFORJI,
KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI

 - Sintetična organska barvila in preparati na njihovi osnovi,
navedeni v 3. opombi v tem poglavju:

3204.11 - - disperzijska barvila in preparati na osnovi teh
barvil

3204.12 - - kisla barvila, metalizirana ali nemetalizirana, in
preparati na osnovi teh barvil; jedkalna barvila in preparati na
osnovi teh barvil

3204.13 - - bazična barvila in preparati na osnovi teh barvil

3204.14 - - direktna barvila in preparati na osnovi teh barvil

3204.15 - - redukcijska barvila (vključno tista, ki so v tem
stanju uporabna kot pigmenti) in preparati na osnovi teh barvil

3204.16 - - reaktivna barvila in preparati na osnovi ter barvil

3204.17 - - pigmenti in preparati na osnovi pigmentov

3204.19 - - drugo, vključno mešanice barvil iz dveh ali več
tarifnih podštevilk 3204.11 do 3204.19

3204.20 - Sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot
fluorescenčna belilna sredstva

3204.90 - Drugo


(I) SINTETIČNA ORGANSKA BARVILA, KEMIČNO DOLOČENA ALI NEDOLOČENA;
         PREPARATI NA OSNOVI SINTETIČNIH ORGANSKIH BARVIL,
               NAVEDENI V OPOMBI 3 K TEMU POGLAVJU

Sintetična organska barvila ponavadi pridobivajo iz olj ali iz
drugih izdelkov destilacije premogovega katrana.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(A) Nepomešana sintetična organska barvila (kemično določena ali
nedoločena) in sintetične organske snovi za barvanje, razredčene
s snovmi, ki nimajo barvilnih lastnosti (na primer: brezvodni
natrijev sulfat, natrijev klorid, dekstrin, škrob itd.), ki pa
jim zmanjšujejo ali standarizirajo barvilno moč. Dodajanje
majhnih količin površinsko aktivnih izdelkov z namenom, da bi
pospešili prodiranje in fiksiranje barv, ne vpliva na razvrščanje
barvil. Barvila, ki ustrezajo tem opisom, se ponavadi pojavljajo
v obliki prahu, kristalov, paste itd.

Sintetična organska barvila, pripravljene v oblike ali v
pakiranja za prodajo na drobno, se uvrščajo v tar. št. 32.12
(glej točko (C) komentarja k tej tar. številki).

(B) Sintetična organska barvila, pomešana.

(C) Koncentrirane disperzije-(masterbači) organskih sintetičnih
barvil v plastičnih masah, v naravnem kavčuku, v sintetičnem
kavčuku, mehčalih in v drugih medijih. Te disperzije se ponavadi
pojavljajo v obliki majhnih plošč ali grud in se uporabljajo kot
surovina za barvanje kavčuka, plastike itd. v masah.

(D) Mešanice sintetičnih organskih barvil z razmeroma velikimi
količinami površinsko aktivnih snovi ali z organskimi vezivi, ki
se uporabljajo za barvanje plastičnih mas v masah itd, ali pa kot
sestavine preparatov za tiskanje tekstila. Ponavadi se pojavljajo
v obliki paste.

(E) Drugi preparati na osnovi sintetičnih organskih barvi, ki se
uporabljajo za barvanje kateregakoli materiala, ali pa kot
sestavine v proizvodnji preparatov za barvanje. Vendar pa so iz
te tar. številke izključeni preparati, našteti v Opombi 3 k temu
poglavju.

Med raznimi tipi organskih barvil, ki so uvrščena v to tar.
številko (kot barve ali kot pigmenti), so naslednji:

(1) nitrozo- ali nitro-barve,

(2) mono- ali poli-azo-barve,

(3) stilbenske barve,

(4) tiazolne barve (na primer: tioflavin),

(5) karbazolne barve,

(6) kinoniminske barve, na primer: azinske barve (indulini,
nigrozini, eurodini, žafranini itd.), oksazinske barve
(galocianini itd.), tiazinske barve (metilensko modre barve
itd.), pa tudi indofenol in indaminske barve,

(7) ksantenske barve (pironin, fluoroscin, eozini, rodamini
itd.),

(8) akridinske barve, kinolinske barve (na primer: cianini,
izocianini, kriptocianini),

(9) di- in tri-fenilmetanske barve (na primer: auramin in
fuksin),

(10) hidroksikinonske in antrakinonske barve (na primer:
alizarin),

(11) sulfonirane indigo - barve,

(12) druge redukcijske barve (na primer: sintetični indigo),
druge žveplene barve ali pigmenti, indigosoli itd.,

(13) fosfo-volframova zeleno, itd. (glej tretjo točko komentarja
k tar. št. 32.05,

(14) ftalocianine (tudi, če so v surovem stanju) in njihove
kovinske spojine, vštevši tudi njihove sulfo-derivate in

(15) karotenoide, dobljene s sintezo (na primer: b-karoten, 8'-
apo- b-karotenal, 8'-b-apo-karotenska kislina, etil 8'-b-apo-
karotenat, metil 8'-b-apo-karotenat in kantaksantin).

Nekatera azo-barvila so pogosto pripravljena v obliki mešanic
stabiliziranih diazonijevih soli in kuplerjev, ki proizvajajo
netopno azo-barvo na vlaknu samem. Tudi take mešanice se uvrščajo
v to tar. številko.

Vendar pa ta tar. številka izključuje kemično določene
diazonijeve soli (stabilizirane ali nestabilizirane, razredčene
do standardne moči ali ne), ki se lahko uporabljajo pri barvanju
brez kuplerjev in ki pri tem proizvedejo enako barvilo (29.
poglavje).

Ta tar. številka izključuje intermediate, ki niso barve in ki se
dobivajo v raznih fazah proizvodnje barvil. Intermediati (na
primer: monoklorocetna kislina, benzensulfonska kislina in
naftensulfonske kisline, rezorcinol, kloronitroantrakinon,
metilni anilini itd.) se uvrščajo v 29. poglavje. Od nekaterih
izdelkov, uvrščenih v to tar. številko, se povsem razlikujejo -
na primer: od ftalocianinov, ki so kemično "popolni" in ki
zahtevajo le enostavno fizično obdelavo, da bi dosegli optimalno
barvilno moč.

Sintetična organska barvila so lahko topna ali netopna v vodi.
Skoraj popolnoma so zamenjala naravna organska barvila, še
posebno pri barvanju ali tiskanju tekstila, barvanju usnja,
papirja in lesa. Uporabljajo se tudi za pripravo lak-barv (tar.
št. 32.05), za pripravo barv, ki spadajo v tar. št. od 32.08 do
32.10, v tar. št. 32.12 in 32.13, za pripravo tiskarskih barv in
črnila iz tar. št. 32.15 in za barvanje plastičnih mas, kavčuka,
voskov, olj, fotografskih emulzij itd.

Nekatere med njimi se tudi uporabljajo kot laboratorijski
reagenti in za medicinske namene.

Snovi, ki se v praksi ne uporabljajo zaradi njihovih barvilnih
lastnosti, so iz te tar. številke izključene (29. poglavje), na
primer: azuleni (tar. št. 29.02), trinitrofenol (pikrinska
kislina), dinitro-orto-kreozol (tar. št. 29.08),
heksanitrodifenilamin (tar. št. 29.21), metil oranžno barvilo
(tar. št. 29.27); bilirubin, biliverdin in porfirini (tar. št.
29.33), akriflavin (tar. št. 38.24).


    (II) SINTETIČNI ORGANSKI PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO KOT
     SREDSTVA ZA FLUORESCENČNO BELJENJE ALI KOT LUMINOFORJI,
                 KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI

(1) Organski proizvodi, ki se uporabljajo kot fluoroscenčna
belila, so sintetični organski izdelki, ki absorbirajo
ultravijolične žarke in dajejo vidno, modro svetlobo ter s tem
krepijo navidezno belino belih predmetov. Pretežno sestoje iz
stilbenovih derivatov.

(2) Organski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminoforji, so
sintetični izdelki, ki pod vplivom svetlobnih žarkov tvorijo
luminiscenčni ali fluorescenčni učinek. Nekateri izmed njih imajo
tudi barvilne lastnosti. Primer takega luminoforja je Rodamin B v
plastičnih masah, ki oddaja rdečo fluorescenco.

Največji del preparatov, ki se uporabljajo kot luminoforji (na
primer: dietildihidroksitereftalat in salicil-aldazin) niso
barvila. Se le dodajajo pigmentom za barvanje, da bi dosegli
odsevnost. Ti izdelki ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi,
če so kemično določeni, vendar pa se iste kemikalije v
neluminiscenčnih oblikah (na primer: v manj čistem, v obliki z
drugačno kristalno strukturo), iz te tar. številke izključujejo
(29. poglavje). Zaradi tega spada salicil-aldazin, ki se
uporablja kot agens za pridobivanje penastega kavčuka), v tar.
št. 29.28.

V to tar. številko se uvrščajo tudi organski preparati, ki se
uporabljajo kot luminoforji, med seboj pomešani ali pomešani s
sintetičnimi organskimi barvili. Če pa so pomešani z anorganskimi
pigmenti, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 32.06).

KOMENTAR K TAR. PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke od 3204.11 do 3204.19

Sintetična organska barvila in preparati na njihovi osnovi,
navedeni v Opombi 3 k temu poglavju, so razdeljeni na osnovi
njihove uporabe in uporabnosti. Izdelki iz teh tar. podštevilk so
opisani v nadaljnjem besedilu.

Disperzijske barve so v vodi večinoma netopne. So neionske, ki se
v obliki vodnih disperzij uporabljajo za hidrofobna vlakna.
Uporabljajo se za poliestrska, najlonska ali druga poliamidna,
celulozno-acetatna ali akrilna vlakna in za površinsko barvanje
nekaterih termoplastičnih mas.

Kisle barve so v vodi topne anionske barve, ki se uporabljajo za
najlon, volno, svilo, modakrilna vlakna ali usnje.

Jedkalne barve (mordant), so v vodi topne barve, ki pri uporabi
zahtevajo eno izmed sredstev za jedkanje (na primer: kromove
soli), da se lahko vežejo na tekstilna vlakna.

Bazične (alkalne) barve, so v vodi topne kationske barve, ki se
uporabljajo za modakrilna, modificirana najlonska in modificirana
poliestrska vlakna ter za nebeljeni papir. V prvi vrsti se
uporabljajo za barvanje svile, volne ali s taninom jedkanega
bombaža, kjer je odsevnost barve pomembnejša od barvnega tona.
Nekatere bazične barve izkazujejo biološko aktivnost in se
uporabljajo v medicini kot antiseptiki.

Direktne barve so v vodi topne anionske barve, ki v vodni
raztopini in v prisotnosti elektrolita direktno prehajajo na
celulozna vlakna. Uporabljajo se za barvanje bombaža,
regenerirane celuloze, papirja, usnja in (v manjši meri) najlona.
Da bi izboljšali barvno obstojnost teh barv, pogosto tkanine,
pobarvane z neposrednimi barvami, naknadno obdelajo
(diazotizirajo in kuplirajo na mestu samem, stabilizirajo s
kovinskimi solmi ali pa obdelajo s formaldehidom).

Redukcijske barve (vat), so v vodi netopne barve, ki se
reducirajo v alkalni kopeli v obliko, ki je v vodi topna. V tej
obliki jo uporabljajo predvsem za celulozna vlakna, nakar
reoksidirajo v netopno, obarvano keto obliko.

Reaktivne barve, so barve, ki se same vežejo na vlakna, ponavadi
na bombaž, volno ali najlon, tako, da funkcionalne skupine
reagirajo na molekulah vlaken in pri tem tvorijo kovalentne vezi.

Pigmenti, so sintetične organske barve, ki obdržijo svojo
kristalno ali specifično obliko v vsem času postopka uporabe (za
razliko od barv, ki svojo kristalno strukturo izgube pri
raztapljanju ali hlapenju, čeravno jo lahko v poznejših fazah
barvanja spet pridobijo). Pigmenti vključujejo nekatere v vodi
netopne kovinske soli nekaterih že navedenih barv.

Tar. podštevilka 3204.19 med drugim vključuje:

- mešanice, navedene v Opombi 2 k temu poglavju,

- topne barve (solventna), ki se, če so raztopljene v organskih
topilih, uporabljajo za barvanje sintetičnih vlaken, na primer:
najlona, poliestrskih ali akrilnih vlaken, ali pa se uporabljajo
v bencinu, lakih, barvah, črnilih, vos kih itd.

Nekatera med temi sintetičnimi organskimi barvili spadajo v dve
ali več vrst, ki se razvrščajo v različne tar. številke.

Taka barvila se razvrščajo na naslednji način:

- Tiste, ki se v stanju, v katerem se pojavijo, lahko uporabijo
kot redukcijske barve in kot pigmenti, se uvrstijo kot
redukcijske barve v tar. podšt. 3204.15.

- Tiste, ki bi se potencialno lahko uvrstile v dva ali več
specifičnih tar. podštevilk od 3204.11 do 3204.17, se uvrstijo v
zadnjo po vrsti tar. podštevilk, ki prihajajo v poštev.

- Tiste, ki bi se potencialno lahko uvrstile v eno izmed
specifičnih tar. podštevilk od 3204.11 do 3204.17 in v 3204.19
(tar. podštevilka "ostalo"), se uvrstijo v specifično tar.
številko.

Mešanice sintetičnih organskih barvil in preparati na njihovi
osnovi se razvrščajo na naslednji način:

- Mešanice dveh ali več izdelkov iz iste tar. podštevilke, se
uvrstijo v to podštevilko.

- Mešanice dveh ali več izdelkov iz različnih tar. podštevilk od
3204.11 do 3204.19, se uvrstijo v tar. podštevilko 3204.19
(ostalo).

Fluorescenčna belilna sredstva, katere včasih imenujejo "bele
barve", so iz tarifnih podštevilk od 3204.11 do 3204.19
izključena, saj so bolj specifično navedena v tar. podštevilki
3204.20.


32.05

LAK-BARVE; PREPARATI, PREDVIDENI V 3. OPOMBI V TEM POGLAVJU NA
OSNOVI "LAK-BARV"

Organski pigmenti (naravni in sintetični), ki se razvijajo na
podlagi - inertnem anorganskem nosilcu (v nadaljnjem besedilu
"lak-barve"), so preparati, netopni v vodi, dobljeni s
fiksiranjem naravnega barvila (rastlinskega ali živalskega
porekla) ali sintetične organske snovi (topne ali netopne v
vodi), ponavadi na osnovi mineralov (barijev sulfat, kalcijev
sulfat, aluminijev oksid, kaolin, lojevec, silicijev dioksid,
infuzorska zemlja, kalcijev karbonat itd.).

Fiksiranje barvil ponavadi dosežejo na naslednje načine:

(1) z obarjanjem barvil na osnovo s pomočjo agensov za obarjanje
(tanin, barijev klorid itd.), s ko-obarjanjem barvila in osnove,

(2) z barvanjem osnove z raztopino barvila in

(3) s homogenizacijo z mehanskim mešanjem netopnega barvila z
inertno osnovo.

"Lak-barve" ne gre enačiti z nekaterimi drugimi izdelki, kot so
na primer: sintetična organska barvila, ki v vodi niso topna in v
katerih so kovinske spojine sestavni del molekul (sintetična
organska barvila, ki so napravljene netopna v obliki njihovih
kovinskih soli, kot na primer: kalcijeve soli sulfoniranih barv
iz soli bazičnih barv, sulfonirane s kompleksnimi fosforjevimi,
molibdenovimi in volframovimi kislinami (tar. št. 32.04).

"Lak-barve" se pripravljajo pretežno iz tistih sintetičnih
organskih barvil (tar. št. 32.04), ki so zelo odporne proti
oksidaciji, kot so na primer: azo-barve, redukcijske barve iz
antrakinonov in alizarinske barve. Te "lak-barve" se uporabljajo
največ za izdelavo tiskarskih barv, tapet in oljnatih premaznih
sredstev.

"Lak-barve" so lahko pripravljene tudi iz organskih snovi
živalskega ali rastlinskega izvora (na primer: tistih iz tar. št.
32.03). "Lak-barve" med drugim vključujejo košenilni karminski
lak, ki se ponadavi pridobiva z obdelavo vodne raztopine
ekstrakta košenila z galunom in ki se uporablja predvsem v
proizvodnji vodenih barv in za obarvanje sirupov, in pa lake
kempehovega rumenega in rdečega lesa.

Ti izdelki se najpogosteje pojavljajo v obliki prahu.

Ta tar. številka vključuje koncentrirane disperzije "lak-barv" v
plastičnih masah, v naravnem kavčuku, v sintetičnem kavčuku,
mehčalih (masterbači) in v drugih okoljih. Te disperzije se
ponavadi pojavljajo v obliki majhnih ploščic ali grudic in se
uporabljajo kot surovine za barvanje gume, plastičnih mas itd. v
celem.

Ta tar. številka vključuje tudi nekatere druge preparate na
osnovi "lak-barv", ki se uporabljajo za barvanje kateregakoli
materiala, ali pa kot sestavine v proizvodnji preparatov za
barvanje. Vendar pa preparati, našteti v zadnjem stavku Opombe 3
k temu poglavju, niso zaobseženi v tej tar. številki.

Ta tar. številka ne vključuje japonskega (ali kitajskega) laka
(tar. št. 13.02).


32.06

DRUGA BARVILA; PREPARATI, NAVEDENI 3. OPOMBI V TEM POGLAVJU,
RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠTEVILK 32.03, 32.04 IN 32.05; ANORGANSKI
PROIZVODI, KI SE UPORABLJAJO KOT LUMINOFORI, KEMIČNO DOLOČENI ALI
NEDOLOČENI

 - Pigmenti in preparati na osnovi titanovega oksida:

3206.11 - - ki vsebujejo 80 mas.% ali več titanovega dioksida,
računano suhi izdelek

3206.19 - - drugi

3206.20 - Pigmenti in preparati na osnovi kromovih spojin

3206.30 - Pigmenti in preparati na osnovi kadmijevih spojin

 - Druga barvila in drugi preparati:

3206.41 - - ultramarin in preparati na osnovi ultramarina

3206.42 - - litopon in drugi pigmenti ter preparati na osnovi
cinkovega sulfida

3206.43 - - pigmenti in preparati na osnovi heksacianoferatov
(ferocianidov in fericianidov)

3206.49 - - drugo

3206.50 - Anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori


   (A) DRUGA BARVILA IN PREPARATI, NAVEDENI V OPOMBI 3 K TEMU
    POGLAVJU, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 32.03, 32.04 ALI 32.05

Ta tar. številka vključuje anorganska barvila ali barvila
mineralnega izvora.

Vendar pa izključuje:

(a) naravne sljudaste železove okside, zemeljske barve, žgane ali
nežgane, med seboj pomešane ali nepomešane (glej komentar k tar.
št. 25.30),

(b) kemično določena anorganska barvila (na primer: bazični
svinčev karbonat, železovi oksidi, svinčevi, kromovi ali cinkovi
oksidi, svinčev kromat - 28. poglavje, Schweinfurtsko zeleno -
bakrov acetoarzenit, tar. št. 29.42) in

(c) kovinske kosmiče in prah (Oddelek XIV ali XV).

Barvila iz te tar. številke vključujejo:

(1) Pigmente na osnovi titanovega dioksida, kot je titanovo belo,
ki sestoji iz mešanice titanovega dioksida s kalcijevim ali
barijevim sulfatom ali z drugimi snovmi, ali pa iz površinsko
obdelanega titanovega dioksida. Poimenovanje "titanovo belo" se
nanaša na titanov dioksid, ki ni pomešan ali površinsko obdelan -
ta izdelek se uvršča v tar. št. 28.23.

(2) Pigmente na osnovi kromovih spojin, ki vključujejo rumenila,
ki sestoje iz mešanice svinčevega kromata in drugih anorganskih
izdelkov, kot je na primer: svinčev sulfat. Med te pigmente
štejemo tudi zelene pigmente iz kromovega oksida, pomešanega z
drugimi substancami.

(3) Pigmente na osnovi kadmijevih spojin, na primer: rumeni
pigmenti, ki sestoje iz mešanic kadmijevega sulfida in barijevega
sulfata, pa tudi kadmijevo rdeče, ki sestoji iz mešanic
kadmijevega sulfata in kadmijevega selenida.

(4) Ultramarin - ultramarin modra je kompleksna skupina, katero
so prej pridobivali iz "lapis lazuli", vendar se dandanes umetno
pridobiva z obdelavo mešanic raznih silikatov, aluminatov,
natrijevih karbonatov, žvepla itd. Zeleni, roza in vijočilni
ultramarini so zajeti tudi v tej tar. številki, vendar pa ne tudi
nekateri nepomešani kromati, včasih znani kot "rumeni
ultramarini" (tar. št. 28.41).

(5) Litopon in druge pigmente na osnovi cinkovega sulfida - na
primer: beli pigmenti, ki sestoje iz mešanice cinkovega sulfida
in barijevega sulfata v različnih razmerjih.

(6) Prusko modro (berlinsko modro) in druge pigmente na osnovi
heksacianoferatov (ferocianidov in fericianidov). Prusko modro
sestoji iz kemično nedoločenega feri-ferocianida. Pridobivajo ga
z obarjanjem alkalnega ferocianida s fero-solmi in nato z
oksidacijo s hipokloritom. Pojavlja se v obliki amorfne, trdne,
modre substance, ki se uporablja v pripravi številnih pigmentov,
ki se prav tako uvrščajo v to tar. številko. Med njimi je
mineralno modro (z barijevim sulfatom in kaolinom), milori zeleno
ali angleško zeleno (s kromovim rumenim in včasih z barijevim
sulfatom), cinkovo zeleno (s cinkovim kromatom) in zmesi za
tiskarske barve in barvna črnila (z oksalno kislino. Turnbulovo
modro sestoji iz kemično nedoločenih ferofericianidov, čistih ali
v mešanicah.

(7) Mineralno črno (razen črnega, vključenega v tar. št. 25.30
ali 28.03), na primer:

(a) skriljasto črno - mešanica raznih silikatov in ogljika,
dobljena z nepopolnim žganjem bituminoznih skriljavcev,

(b) silika črno, katerega pridobivajo z žganjem mešanice premoga
in kiselgure in

(c) izdelek, znan kot "alu-črno" - mešanica aluminijevega oksida
in ogljika, dobljena z žganjem mešanice boksita in smol iz
katrana premoga ali maščob.

(8) Zemeljske barve, katerim so dodane majhne količine
sintetičnih organskih barvil zaradi povečanja barvne intenzitete
(zemeljske barve, tudi pomešane, vendar brez takih dodanih snovi
se ponavadi uvrščajo v tar. št. 25.30 - glej ustrezni komentar).

(9) Topno Van Dyckovo rjavo in podobni izdelki, ki se ponavadi
pridobivajo z obdelavo zemeljskih barv iz tar. št. 25.30 (Van
Dyck rjavo, Koelnska zemlja, Kaselska zemlja itd.) z raztopino
amonijaka ali kalijevega hidroksida.

(10) Pigmente na osnovi kobaltovih spojin, na primer: nebeško
modro.

(11) Pigmente ki sestoje iz fino zmletih rud (na primer:
ilmenit).

(12) Cinkovo sivo (zelo nečist cinkov oksid)

(13) Sintetiče biserne pigmente, t.j. anorganske biserne
pigmente, kot so:

(a) bizmutov oksiklorida z dodadkom manjše količine organskih
površinskih sredstev in

(b) sljuda, prevlečena s bizmutovim oksikloridom, s titanovim
oksidom ali s titanovim dioksidom in s železovim(III) oksidom.

Ti izdelki se uporabljajo v proizvodnji raznih kozmetičnih
preparatov.

Mešanice anorganskih pigmentov z organskimi barvili se prav tako
uvrščajo v to tar. številko.

To so predvsem materiali, katere uporabljajo pretežno za
proizvodnjo barv in pigmentov za keramično industrijo (glej
komentar k tar. št. 32.07), barv, emajlov in lakov iz tar. št.
32.08 do 32.10 in 32.12, barv za umetniško slikarstvo, za pouk,
za zabavo iz tar. št. 32.13 in za izdelavo tiskarskih barv (tar.
št. 32.15).

Ta tar. številka vključuje tudi preparate na osnovi omenjenih
barvil, obarvane pigmente iz tar. št. 25.30 in 28. poglavja in
kovinske kosmiče in prah, ki se uporabljajo za barvanje
kateregakoli materiala, ali pa se uporabljajo kot sestavine v
proizvodnji preparatov za barvanje, in sicer v naslednjih
oblikah:

(I) V obliki koncentriranih disperzij ("masterbači") v
plastičnih masah, naravnem kavčuku, sintetičnem kavčuku, mehčalih
in v drugih okoljih. Te disperzije se uporabljajo kot surovine za
barvanje plastičnih mas, kavčuka itd. v "raztaljeni masi".

(II) V obliki mešanic z razmeroma velikimi količnami površinsko
aktivnih sredstev, ali pa z organskimi vezivi. Uporabljajo se za
barvanje plastičnih mas itd. v masi, predstavljajo pa tudi
sestavine preparatov za tiskanje tekstila. Ponavadi se pojavljajo
v pastozni obliki.

Vendar pa so preparati, navedeni v zadnjem stavku Opombe 3 k temu
poglavju, izključeni iz te tar. številke.

Ta tar. številka izključuje še:

Izdelke, ki se uporabljajo kot ekstenderji v oljnatih barvah,
neglede na to, ali so primerni za vodene barve ali ne, na primer:

(a) kaolin (tar. št. 25.07),

(b) kalcijev karbonat (tar. št. 25.09 ali 28.36),

(c) barijev sulfat (tar. št. 25.11-za naravni "barit" ali 28.33),

(d) diatomejsko zemljo (tar. št. 25.12),

(e) skriljavec (tar. št. 25.14),

(f) dolomit (tar. št. 25.18),

(g) magnezijev karbonat (tar. št. 25.19 ali 28.36),

(h) sadro (tar. št. 25.20),

(i) azbest (tar. št. 25.24),

(j) sljudo (tar. št. 25.25),

(k) lojevec (tar. št. 25.26),

(l) kalcit (islandski spat) (tar. št. 25.30),

(m) aluminijev hidroksid (tar. št. 28.18) in

(n) mešanice dveh ali večih pravkar navedenih izdelkov od (a) do
(n) (ponavadi tar. št. 38.24).


  (B) ANORGANSKI PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO KOT LUMINOFORJI,
                 KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI

Anorganski izdelki, ki se uporabljajo kot luminoforji, so
izdelki, ki pod vplivom vidnega ali nevidnega sevanja (sončevi,
ultravijolični, katodni, rentgenski žarki itd.) proizvajajo
luminiscenčni efekt (fluorescenčni ali fosforescenčni).

Večina teh izdelkov sestoji iz kovinskih soli, aktiviranih z zelo
majhnimi količinami "aktivirujočih" snovi, kot so srebro, baker
in mangan. Primeri: cinkov sulfid, aktiviran s srebrom ali
bakrom, cinkov sulfat, aktiviran z bakrom in cink-berilijev
silikat, aktiviran z manganom.

Drugi izdelki so kovinske soli, ki imajo luminiscenčne lastnosti,
ki ne izhajajo iz aktivirujočih snovi, temveč iz postopka, ki jim
daje posebno kristalno strukturo. Ti izdelki so kemično določene
spojine in ne vsebujejo drugih snovi. Med njimi velja omeniti
kalcijev volframat in magnezijev volframat. Iste kemikalije v
neluminiscenčni obliki (na primer: v manj čisti obliki ali
drugačne kristalne strukture), so izključene (28. poglavje). Tako
na primer: "amorfni" kalcijev volframat, ki se uporablja kot
reagent, spada v tar. št. 28.41.

Anorganski izdelki, ki se uporabljajo kot luminoforji, včasih
vsebujejo sledove dodanih radioaktivnih soli, ki omogočajo lastno
luminiscenco. Te izdelke je treba šteti za mešanice, ki vsebujejo
radioaktivne snovi, zato se uvrščajo v tar. št. 28.44, če
radioaktivnosti presega 74 Bq/g (0,002 mCi/g).

Anorganski izdelki, ki se uporabljajo kot luminoforji, ki so
pomešani (na primer: cinkov sulfid, aktiviran z bakrom in pomešan
s cink-kadmijevim sulfatom, aktiviranim z bakrom), ali pa so
pomešani z obarvanimi pigmenti, ki spadajo v 28. poglavje ali
tistimi iz predhodnega dela (A) te tar. številke, ostanejo
uvrščeni v tej tar. številki.

Luminoforji se uporabljajo pri prizvodnji fluorescenčnih barv in
za prevleke televizijskih, oscilografskih, radiografskih in
radarskih ekranov, pa tudi za fluorescenčne cevi za razsvetljavo.

Tarifna številka ne vključuje izdelkov, ki ustrezajo opisom v
tar. št. od 28.43 do 28.46 (na primer: mešanica itrijevega oksida
in evropijevega oksida), neglede na to, kako so pripravljeni in
na njihov namen.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tar. podštevilka 3206.19

Med preparate, ki po masi vsebujejo manj kot 80 mas.% titanovega
dioksida, prištevamo koncentrirane disperzije v plastičnih masah,
naravnem ali sintetičnem kavčuku ali v mehčalcu, ki so znane pod
imenom "masterb-bači" in ki se uporabljajo za barvanje plastike,
gume itd. v masi.


32.07

PRIPRAVLJENI PIGMENTI, PRIPRAVLJENA SREDSTVA ZA MOTNENJE IN
PRIPRAVLJENE BARVE, STEKLASTI EMAJLI IN GLAZURE, LOŠČI, TEKOČI
KERAMIČNI LAKI IN PODOBNI PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO V
KERAMIČNI, EMAJLNI IN STEKLARSKI INDUSTRIJI; STEKLENA FRITA IN
DRUGO STEKLO V PRAHU, ZRNIH ALI LUSKAH

3207.10 - Pripravljeni pigmenti, pripravljena sredstva za
motnjenje, pripravljene barve in podobni preparati

3207.20 - Steklasti emajli in glazure, lošči in podobni preparati

3207.30 - Tekoči keramični laki in podobni preparati

3207.40 - Steklena frita in drugo steklo v prahu, zrnih ali
luskah

Ta tar. številka vključuje široko paleto preparatov, ki se
uporabljajo v keramični industriji (porcelan, keramika itd.), v
steklarski industriji ali pa za barvanje in dokončevanje
kovinskih predmetov.

(1) Pripravljeni pigmenti, sredstva za motnenje in barve, so suhe
mešanice, oblikovane s toplotno obdelavo oksidov (antimonovega,
srebovega, arzenovega, bakrovega, kromovega, kobaltovega itd.)
ali soli (fluoridov, fosfatov itd.) - z ali brez talila ali
drugih snovi. Po premazovanju se žgejo na visokih temperaturah,
ponavadi nad 300(C. To blago se uporablja za izdelavo obarvane
ali neprosojne površine tekom keramičnega žganja, lahko se vmeša
v glazuro ali v emajl, ali pa uporabi kot prevleka pred
glaziranjem.

(2) Steklasti emajl in glazure, so mešanice silicijevega dioksida
z drugimi izdelki (feldspat, kaolin, alkalije, natrijev karbonat,
spojine zemljo- alkalnih kovin, svinčev oksid, borova kislina
itd.) in tvorijo gladko površino - bodisi matirano, ali pa
postekljeno pod vplivom toplote. V večini primerov so nekatere
med sestavinami staljeni skupaj že tekom predhodnega postopka in
se nahajajo v mešanici v obliki drobljenega stekla v prahu (glej
nadaljnje besedilo).

Lahko so prozorni (obarvani ali neobarvani), ali pa napravljeni
neprozorne z dodajanjem sredstev za ustvarjanje neprozornosti ali
pigmentov. Včasih dodajajo snovi (na primer: titanovi oksidi ali
cinkovi oksidi), ki povzročajo dekorativne kristalne efekte pri
hlajenju po žganju. Ti steklasti emajli in glazure se pojavljajo
ponavadi v obliki prahu ali granul.

(3) Prevleke - poltekoče mase na osnovi gline, v barvi ali ne, ki
se upora bljajo za prevlekanje keramičnega blaga - popolnoma ali
v obliki okraskov. Premazovanje poteka pred ali po prvem žganju.

(4) Tekoči keramični laki - raztopine ali suspenzije kovinskih
spojin v terpentinskem olju ali v drugih organskih topilih.
Uporabljajo se za okraševanje keramike ali izdelkov iz stekla.
Največ so v uporabi zlati, srebrovi, aluminijevi in kromovi
keramični laki.

(5) Steklene frite in vse druge oblike stekla (vštevši vitrit in
steklo, dobljeno s taljenjem kremena ali drugega silicijevega
dioksida) se pojavljajo v obliki prahu, zrn ali luskin, vštevši
tudi obarvane ali posrebrene.

Ti izdelki se uporabljajo v pripravi premazov za keramične,
steklene in kovinske predmete, pa tudi za druge namene.

Primer: drobljeno steklo se uporablja v pripravi izdelkov za
posteklevanje, navedenih v predhodni točki (2). Stekleni prah in
zrna včasih sintrajo v oblike diskov, plošč, cevi itd. za
laboratorijsko uporabo.

Vitrit se ponavadi uporablja za izoliranje električnih delov (na
primer: kontaktnih zaključkov grl električnih žarnic).

Druge vrste steklenega prahu se uporabljajo kot abrazivi, za
dekoriranje razglednic, za okraševanje božičnih jelk, za obarvane
steklene predmete itd.

Iz te tar. številke so izključeni izdelki, navedeni v predhodni
točki (5), kadar niso pripravljeni v prahu, zrnih ali kosmičih,
temveč v drugih oblikah. Tedaj spadajo v 70. poglavje. To se še
posebej nanaša na "vitrit" in "emajl" steklo v celem (tar. št.
70.01), na "emajl" steklo v obliki palic ali cevi (tar. št.
70.02) in na majhna, pravilno okrogla zrna (mikrokroglice), ki se
uporabljajo za premazovanje kinematografskih platen, prometnih
znakov itd. (tar. št. 70.18).


32.08

PREMAZNA SREDSTVA (BARVE IN LAKI) NA OSNOVI SINTETIČNIH POLIMEROV
ALI KEMIČNO MODIFICIRANIH NARAVNIH POLIMEROV, DISPERGIRANIH ALI
RAZTOPLJENIH NEVODNEM MEDIJU; RAZTOPINE, DEFINIRANE V 4. OPOMBI V
TEM POGLAVJU

3208.10 - Na osnovi poliestrov

3208.20 - Na osnovi akrilnih ali vinilnih polimerov

3208.90 - Drugo


                   (A) BARVE (VŠTEVŠI EMAJLE)

Premazna sredstva iz te tar. številke so disperzije netopnih
barvil (predvsem mineralnih ali organskih pigmentov ali "lak-
barv") ali kovinskih kosmičev ali prahu na nosilcu, ki sestoji iz
veziva, disperziranega ali raztopljenega v nevodnem mediju
(organsko topilo). Vezivo, ki je agens za nastanek filma, sestoji
iz sintetičnih polimerov (kot so na primer: fenolne smole, amino
smole, termoraektivni ali drugi polimeri, alkidi ali drugi
poliestri, vinilni polimeri, silikoni, epoksidne smole in
sintetični kavčuk), ali pa iz kemično modificiranih naravnih
polimerov (kot so na primer: kemični derivati celuloze ali
naravnega kavčuka).

Nosilcu so lahko (za posebne namene) dodane različne količine
drugih izdelkov, kot so sušila (sikativi, predvsem spojine na
osnovi kobalta, mangana, svinca in cinka), površinsko aktivna
sredstva, razredčila ali polnila (barijev sulfat, kalcijev
karbonat, lojevec itd.) in sredstva zoper nastajanje kožice (na
primer: butanon oksim).

Pri premaznih sredstvih z razredčili in topili, sta razredčilo in
topilo hlapljivi tekočini (kot je na primer: alkohol, toluen,
smolni, lesni ali sulfatni terpentin, mešanice sintetičnih topil
itd.), ki se dodajajo trdnemu vezivu zaradi razredčevanja, tako
da dajejo premaznemu sredstvu ustrezno tekočo konsistenco za
lažjo uporabo.

Če sestoji nosilec iz laka, govorimo o premaznem sredstvu, znanem
kot "emajl". Po sušenju daje še posebno gladko in trdno plast, ki
je lahko odseven ali matiran.

Sestava premaznih sredstev in emajlov z razredčili in topili je
odvisna od namembnosti oz. uporabe, za katero so namenjena. Taki
izdelki ponavadi vsebujejo nekaj pigmentov ali nekaj veziv. Po
sušenju ustvarjajo na površinah, na katere se nanašajo,
nelepljiv, neprosojen, obarvan, odseven ali matiran sloj.


                   (B) FIRNEŽI (VKLJUČNO LAKI)

Firneži in laki iz te tar. številke so tekoči preparati za
zaščito in dekoracijo površin. Temeljijo na sintetičnih polimerih
(vštevši sintetični kavčuk) ali an kemično modificiranih naravnih
polimerih (kot je na primer: nitroceluloza in drugi derivati
celuloze, novolaki in druge fenolne smole, amino smole, silikoni
itd.). Dodana so jim razredčila in topila. Ustvarjajo suh, v vodi
netopen, razmeroma trd, bolj ali manj prosojen ali prozoren,
gladek in kontinuiran sloj, ki je lahko odseven ali matiran.

Lahko so obarvani z dodanimi barvili, ki so v tej sestavi topna
(v premaznih sredstvih, emajlih), in pa s pigmenti, netopnimi v
mediju (glej predhodno točko (A).

Najpogostejši način nanašanja premaznih sredstev (barv in lakov)
je s pomočjo čopiča in valja. V industriji pa nastopajo tudi
razni drugi načini (razprševanje, namakanje - potapljanje in
strojno premazovanje).

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1) Lake, namenjene za razredčevanje v času njihove uporabe. Ti
laki sestoje iz smol, raztopljenih v majhni količini topila, in
iz sestavin, kot so na primer: sredstva proti mreni, pa tudi iz
nekaterih tretjih sestavin, kot so na primer: tiksotropna
sredstva ali sredstva za sušenje, ki lake napravijo primerne za
uporabo, izključno kot lak. Laki te vrste, pri katerih so v
raztopini tudi sekundarne sestavine, se od raztopin, opredeljenih
v Opombi 4 k temu poglavju, lahko razlikujejo na osnovi razlike v
kemičnem izvoru njihovih sekundarnih sestavin in na osnovi
posledičnih razlik v funkcijah, katere te sestavine opravljajo v
teh dveh vrstah raztopin.

(2) Lake, ki se utrdijo pod vplivom svetlobe in sestoje iz
oligomerov (t.j. mešanica polimerov z 2,3 ali 4 monomernimi
enotami) in iz monomerov ki se zamrežijo, v hlapljivih topilih z
ali brez svetlobnega iniciatorja. Pod vplivom ultravijoličnih
(UV), infrardečih (IR), rentgenskih (X) ali elektronskih žarkov
se v njih ustvari mrežna struktura, ki ni topna v topilu (trda,
suha plast - film). Izdelki te vrste se v to tar. številko
uvrščajo, samo, če je nedvoumno razpoznavno, da so namenjeni
izključno za uporabo kot laki. Podobni izdelki, ki služijo kot
fotografske emulzije, se uvrščajo v tar. št. 37.07.

(3) Lake v obliki raztopin polimerov, opisanih v naslednji točki
(C),t.j. tiste lake iz tar. številk od 39.01 do 39.13, neglede na
količino topila in, ki vsebuje dodane snovi, razen tistih, nujnih
za pridobivanje izdelkov, navedenih v tar. številkah od 39.01 do
39.13 (na primer: sredstva proti nastajanju mrene, nekatera
tiksotropna sredstva za sušenje), ki dajejo izdelku uporabnost
izključno kot lakov.

Ta del izključuje raztopine, navedene v Opombi št. 4 k temu
poglavju (glej naslednjo točko (C)).


      (C) RAZTOPINE, OPREDELJENE V OPOMBI 4 K 32. POGLAVJU

Skladno z Opombo 4 k temu poglavju, se v to tar. številko
uvrščajo raztopine (razen koloidonov) naslednje sestave:

- En ali več izdelkov iz tar. št. od 39.01 do 39.13 s
katerimikoli raztopljenimi sestavinami, nujnimi za proizvodvnjo
teh izdelkov, kot so pospeševalci, upočasnjevalci, sredstva za
mreženje itd. v hlapnih organskih topilih, če masa topila presega
50% mase raztopine (pri tem so izvzete topne sestavine, kot so na
primer: barvila, pa tudi netopne sestavine, kot so polnila in
pigmenti in drugi izdelki, ki bi se lahko uvrstile v te
tar.številke na osnovi drugih določil Nomenklature.

- En ali več pravkar navedenih izdelkov s plastifikatorji v
hlapnih organskih topilih, če masa topila presega 50% mase
raztopine.

V kolikor masa organskega topila ne presega 50% mase raztopine,
se take raztopine uvrščajo v 39. poglavje.

Izraz "hlapna organska topila" vključuje tudi topila, ki imajo
razmeroma visoko vrelišče, na primer: terpentin.

Ne smatrajo se za organska topila "reaktivna topila" (npr.
stiren, tekoči oligomeri).


Iz te tar. številke so izključena lepila podobne sestave kot
maloprej opisani preparati v točki (B), ali pa lepila,
pripravljena za prodajo na drobno, katerih masa ne presega 1 kg
neto (tar. št. 35.06).

Iz te tarifne številke so izključeni "suhi laki" v obliki prahu.
Uvrščajo se v 39. poglavje kot "primarne oblike".

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) preparate za površinsko obdelavo zidov, podov itd. na osnovi
plastičnih mas, katerim je dodana velika količina polnilcev in ki
se, podobno kot kiti, nanašajo z lopatico, ometačem itd. (tar.
št. 32.14),

(b) tiskarske barve, ki kljub temu, da so podobne kvalitativne
sestave kot premazna sredstva ali barve, niso primerne za uporabo
kot premazna sredstva (tar. št. 32.15),

(c) lakov za nohte, pripravljene v oblikah, opisanih v
Komentaskih pojasnilih pri tar. št. 33.04,

(d) korekturne tekočine, ki pravzaprav sestoje iz pigmentov,
veziv in razredčil, pripravljena v pakiranjih za prodajo na
drobno za zakrivanje napak in drugih neželjenih znakov v tipkanih
besedilih, rokopisih, na fotokopijah, ofsetnih tiskarskih
matricah in podobno, pa tudi celolozni laki, pripravljeni v
pakiranjih za prodajo na drobno kot preparati - izdelki za
popravke matric. (tar. št. 38.24) in

(e) koloidone, neglede na količino razredčila (eter in etanol =
1:1) (tar. št. 39.12).


32.09

PREMAZNA SREDSTVA (BARVE IN LAKI) NA OSNOVI SINTETIČNIH POLIMEROV
ALI KEMIČNO MODIFICIRANIH NARAVNIH POLIMEROV, DISPERGIRANIH ALI
RAZTOPLJENIH V VODNI SREDINI

3209.10 - Na osnovi akrilnih ali vinilnih polimerov

3209.90 - Drugo

Premazna sredstva - barve in laki iz te tar. številke, so
sestavljeni iz disperzij ali raztopine veziv na osnovi
sintetičnih polimerov ali kemično modificiranih naravnih
polimerov v vodnih medijih, pomešanih z vodo netopnimi barvili
(predvsem mineralnih ali organskih pigmentov ali "lak-barv") in s
polnili. Zaradi stabilizacije izdelka so dodana tudi površinsko
aktivna sredstva in zaščitni koloidi. Laki iz te tar. številke so
podobni premaznim Sredstvom in barvam s to razliko, da ne
vsebujejo pigmentov. Lahko pa vsebujejo barvilo, ki je topno v
vezivu.

Vezivo je sredstvo, ki tvori film oz. plast, ki sestoji iz
polimerov, kot so na primer: poliakrilni estri, polivinilacetat
in polivinilklorid, ali pa izdelki kopolimerizacije butadiena in
stirena.

Pojem "vodni medij" označuje katerikoli medij, ki sestoji iz vode
ali mešanice vode in organskega topila, topnega v vodi.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) preparatov za površinsko obdelavo zidov, podov itd na osnovi
plastičnih mas, katerim so dodane velike količine polnil in ki
se, podobno kot kiti, nanašajo z lopatico, ometačem itd. (tar.
št. 32.14) in

(b) tiskarskih barv, ki kjub podobni sestavi kot premazna
sredstva in barve, niso primerne za premazno nanašanje (tar. št.
32.15).


32.10

DRUGA PREMAZNA SREDSTVA (EMAJLI, LAKI IN VODNE BARVE) IN
PIGMENTI, PRIPRAVLJENI V VODI, KI SE UPORABLJAJO ZA DODELAVO
USNJA

         (A) PREMAZNA SREDSTVA - BARVE (VŠTEVŠI EMAJLE)

Premazna sredstva - barve (vštevši emajle) iz te tar. št.
vključujejo:

(1) Sušeča olja (na primer: laneno olje), modificirano ali
nemodificirano ali naravne smole, dispergirane ali raztopljene v
vodnem ali nevodnem mediju z dodajanjem pigmentov.

(2) Katerokoli tekoče vezivo (vštevši sintetične in kemično
modificirane naravne polimere), ki vsebujejo trdilec in pigmente,
vendar brez topila ali drugega medija.

(3) Premazna sredstva - barve na osnovi kavčuka (izvzemši
sintetični kavčuk), bodisi dispergirana ali raztopljena v
nevodnem mediju, ali pa dispergirana v vodnem mediju z dodanim
pigmentom. Premazna sredstva - barve take vrste se nanašajo v
tankih plasteh, da naredijo fleksibilne premaze.


                   (B) FIRNEŽI (VKLJUČNO LAKI)

Laki iz te tar. številke vključujejo:

(1) Oljnate lake, pri katerih je sredstvo, ki tvori film,
sušilnno olje (na primer: laneno olje), ali pa mešanica sušilnega
olja in šelaka z naravnimi gumami ali smolami.

(2) Lake na osnovi šelaka, naravnih gum ali smol, ki sestoje
pretežno iz raztopine ali šelakove disperzije, naravnih gum ali
smol (šelak, kopal, kolofonija, damar itd.) v alkoholu (alkoholni
laki), v smolnem lesnem ali sulfatnem terpentinu, špiritu,
acetonu itd.

(3) Lake na osnovi bitumna, katrana ali podobnih izdelkov (včasih
znani kot "japonsko črno", črni laki itd.). Glede razločevanja
med laki na bitumenski osnovi in nekaterih mešanic iz tar. št.
27.15, glej izključitve pod d) v komentarju k tej tar. številki).

(4) Tekoče lake brez topil, ki lahko sestoje iz:

(a) Tekočih plastičnih mas (ponavadi epoksidnih ali
poliuretanskih smol) in sredstev, ki utrdijo smole, ki se v tem
primeru imenujejo "trdilci". Trdilci morajo biti nekaterim lakom
dodani v času uporabe - v takih primerih se te komponente
pakirajo ločeno, v posebnih kontejnerjih, ki pa so lahko skupaj z
lakom v istem pakiranju.

(b) Posamezne smole, pri katerih pa tvorba filma v času uporabe
ni odvisno od uporabe trdilca, temveč od vpliva toplote ali
atmosferske vlage.

(c) Oligomerov (t.j. polimerov z 2-, 3- ali 4- monomernimi
enotami) in monomera, z ali brez svetlobnega iniciatorja. Ti laki
se izpostavljajo vplivom ultravijoličnih, infrardečih,
rentgenskih ali elektronskih ali drugim vrstam žarkov, da
ustvarijo mrežne strukture, ki niso topne v topilu (trd, suh
film-plast).

Izdelki vrst, opisanih v predhodnih točkah, se v to tar. številko
ne uvrščajo, razen če ni nedvoumno spoznavno, da so namenjeni za
uporabo izključno kot laki. Če ta pogoj ni izpolnjen, se izdelki,
opisani v predhodnih točkah (a) in (b), uvrščajo v 39. poglavje.
Izdelki, podobni tistim iz predhodne točke (c), ki se uporabljajo
za fotografske emulzije, pa se uvrščajo v tar. št. 37.07.

(5) Laki na osnovi kavčuka (razen sintetičnega kavčuka),
dispergirani ali raztopljeni v nevodnem mediju ali dispergirani v
vodnem mediju ob morebitnem dodajanju barvila, topnega v vezivu.
Laki te vrste morajo vsebovati sestavine, ki jih napravijo
primerne za uporabo izključno kot lake. Če tega pogoja ne
izpolnjujejo, se ti izdelki ponavadi uvrščajo v 40. poglavje.


     (C) VODNE BARVE (VŠTEVŠI BELILA ZA ČIŠČENJE OBUTVE) IN
 PRIPRAVLJENI VODNI PIGMENTI, KI SE UPORABLJAJO ZA DODELAVO USNJA

(1) Vodene barve so načeloma sestavljene iz pigmentov za barvanje
ali iz mineralnih snovi (na primer: belih), skupaj z določeno,
ponavadi majhno količino veziv, kot je na primer: klej ali
kazein. Nekatere vrste vodenih barv vsebujejo tudi polnila,
antiseptike in insekticide.

Med vodenimi barvami so: želatinsko belo, kazeinske vodene barve
in silikatne vodene barve. Ponavadi se pojavljajo v obliki prahu,
lahko pa tudi kot paste ali emulzije.

(2) Belila za čiščenje obutve sestoje iz belila, aglomeriranega v
obliki tablet s pomočjo veziva (na primer: dekstrina ali kleja).
So razločki vodenih barv in se tudi pojavljajo kot paste ali
disperzije.

(3) Pripravljeni vodeni pigmenti, ki se uporabljajo za dodelavo
usnja, so preparati, podobni navadnim vodenim barvam in, ki
sestoje iz mešanice mineralnih ali organskih pigmentov z nekaj
veziva (na primer: s kazeinati). Pojavljajo se v obliki prahu,
past ali disperzij v vodi, včasih pa vsebujejo tudi sestavine,
namenjene za ustvarjanje briljantne površine usnja.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) preparate za površinsko obdelavo zidov, podov itd na osnovi
plastičnih mas z dodano veliko količino polnil in ki se nanašajo
z lopatico ali ometačem (tar. št. 32.14),

(b) tiskarske barve, ki kljub podobni kvalitativni sestavi, kot
jo imajo premazna sredstva, niso primerne za nanašanje premazov
(tar. št. 32.15) in

(c) premazna sredstva v prahu ("suhi laki"), ki sestoje pretežno
iz plastičnih mas, vendar vsebujejo aditive in pigmente in ki se
nanašajo na predmete pod vplivom toplote in ob uporabi ali brez
uporabe statične elektrike (39. poglavje).


32.11

PRIPRAVLJENI SIKATIVI

Pripravljeni sikativi so mešanice, ki se uporabljajo za
pospeševanje sušenja nekaterih premazov - barv ali lakov tako, da
pomagajo pri oksidaciji sušilnih olj. Ti preparati se ponavadi
sestoje iz kemičnega dela (svinčev borat, cinkov naftenat, cinkov
oleat, manganov dioksid, kobaltov rezinat itd.) in polnila, na
primer: sadre (trdni sikativi), ali pa so sestavljeni iz
koncentriranih raztopin zgoraj navedenih snovi v smolnem lesnem
ali sulfatnem terpentinu, špiritu itd (na primer: kalcijev
naftenat ali kobaltov naftenat v špiritu), z ali brez sušilnega
olja (tekoči ali pastozni sikativi).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) kuhanih ali kemično modificiranih olj iz tra. št. 15.18,

(b) posameznih kemično določenih spojin (ponavadi 28. ali 29.
poglavje) in

(c) rezinatov (tar. št. 38.06).


32.12

PIGMENTI (VKLJUČNO KOVINSKI PRAH IN LUSKE), DISPERGIRANI V
NEVODNIH MEDIJIH, V TEKOČEM STANJU ALI PASTI, KI SE UPORABLJAJO
PRI PROIZVODNJI PREMAZNIH SREDSTEV (VKLJUČNO LAK BARVE);
TISKARSKE FOLIJE; BARVE IN DRUGA BARVILA, KI SO PRIPRAVLJENA V
OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO

3212.10 - Tiskarske folije

3212.90 - Drugo


(A) PIGMENTI (VŠTEVŠI KOVINSKI PRAH IN KOSMIČE), DISPERGIRANI V
    ORGANSKIH TOPILIH, V TEKOČEM ALI PASTOZNEM STANJU, KI SE
  UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI PREMAZNIH SREDSTEV (VŠTEVŠI EMAJLE)

To so koncentrirane disperzije pigmentov (vštevši prah in kosmiče
aluminija in drugih kovin) v nevodnem mediju (na primer: sušilna
olja, špirit, smolno, lesno ali sulfatno terpentinsko olje ali
lak) , v tekočem ali v pastoznem stanju, ki se uporabljajo v
proizvodnji premaznih sredstev in emajlov.

V to skupino spadajo koncentrirane disperzije, katere včasih
imenujejo "biserne esence", iz:

(a)  naravnega bisernega pigmenta, ki vsebuje gvanin in
hipoksantin iz lusk nekaterih vrst rib, ali pa iz

(b) sinetičnega bisernega pigmenta (na primer: sljuda, prevlečena
s bizmutovim oksi kloridom ali titanovim dioksidom) v laku (na
primer: nitrocelulocni lak), ali pa v raztopini sintetičnih
polimerov.

Ti izdelki se uporabljajo v proizvodnji immitacij biserov, lakov
za nohte ali drugih premaznih sredstev in emajlov.


                      (B) TISKARSKE FOLIJE

Ti izdelki (znani tudi kot "zaščitne folije") sestoje iz tankih
listov iz:

(1) kovinskega prahu (vštevši iz prahu plemenitih kovin) ali iz
pigmenta, aglomeriranega z lepilom, želatino ali drugimi vezivi,
ali iz

(2) kovine (vštevši iz plemenite kovine) ali pigmenta, nanešenega
na papir, plastično maso ali drugo podlago z naparevanjem kovine
v vakuumu pod vlivom visoke napetosti - katodno naparevanje itd.

Uporabljajo se s pritiskom (in ponavadi toploto) za tiskanje
knjižnih platnic, trakov za klobuke itd (ročno ali strojno).

Kovinske folije, izdelane z valjanjem ali kovanjem, se uvrščajo
po materialu, iz katerega so izdelane (na primer: zlate folije v
tar. št. 71.08, bakrove v tar. št. 74.10 in aluminijeve v tar.
št. 76.07).


(C) BARVE IN DRUGA BARVILA (BREZ VEZIVA), PRIPRAVLJENE V OBLIKAH
              ALI V PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO

Te barve so izdelki, ki ne tvorijo filma in ki sestoje pretežno
iz mešanic barv iz z drugimi snovmi (na primer: inertna topila,
površinsko aktivni izdelki, ki pomagajo pri prodiranju in
fiksiranji barvila). Včasih se jim dodajajo tudi jedklana
sredstva.

V to tar. številko spadajo samo, če so:

(1) v pakiranjih za prodajo na drobno (na primer: vrečke prahu,
stekleničke tekočine), pripravljene, da se uporabijo kot barve,
ali

(2) v oblikah (na primer: kroglice, tablete ipd.) z nedvoumnim
namenom za prodajo na drobno.

Barve, ki spadajo v to tar. številko, so pretežno tiste, ki se
uporabljajo v gospodinjstvu in ki se ponavadi prodajajo kot
"barve za gospodinjstvo" (na primer: za obleko, obutev,
pohištvo). Ta tar. številka vključuje tudi specialne barve, ki se
uporabljajo v laboratorijih (na primer: za barvanje mikroskopskih
preparatov).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) barv za umetniško slikarstvo, pouk in pleskarstvo, barv za
toniranje, za razvedrilo in podobno v tabletah, tubah, kozarcih,
posodicah, steklenicah in v podobnih oblikah ali pakiranjih (tar.
št. 32.13),

(b) tiskarskih barv (tar. št. 32.15),

(c) barv za lase iz tar. št. 33.05,

(d) gledaliških mastnih barv in drugih šmink (tar. št. 33.04) in

(e) barvnih svinčnikov in pastel (tar. št. 96.09).


32.13

BARVE ZA UMETNIŠKO SLIKARSTVO, POUK ALI PLESKANJE, BARVE ZA
NIANSIRANJE, BARVE IN PODOBNO ZA RAZVEDRILO IN ZABAVO, V
TABLETAH, TUBAH, KOZARČKIH, STEKLENIČKAH, SKODELICAH ALI PODOBNIH
OBLIKAH ALI PAKIRANJIH

3213.10 - Barve v kompletih

3213.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje pripravljene barve in premazna
sredstva, ki jih uporabljajo umetniki, učenci in pleskarji, barve
za toniranje, barve za razvedrilo in podobno (vodene barvice,
glinenke, oljnate barvice itd.) - pod pogojem, da so v obliki
tablet ali pripravljene v tube, kozarčke ali stekleničke,
paletnih ploščic, papirnih zvitkov, skodelic ali podobnih oblikah
pakiranj.

Ta tar. številka ne vključuje tiskarskih črnil (ali barv),
tekočih tušev ali trdnih ali drugih izdelkov, uvrščenih v tar.
št. 32.15, pa tudi ne barvne krede, pastel in podobni izdelkov
(tar. št. 96.09).


32.14

KITI (STEKLARSKI, ZA CEPLJENJE DREVES ITD.), SMOLNI OMETI, DRUGE
TESNILNE MASE, POLNILA ZA PLESKARSKO-BARVARSKA DELA; PREPARATI ZA
POVRŠINSKO OBDELAVO FASAD, NOTRANJIH ZIDOV, TAL, STROPOV, IN
PODOBNO, KI NISO OGNJEVARNI

3214.10 - Steklarski kiti, kiti za cepljenje dreves, smolni
cementi, tesnile mase in drugi kiti; polnila za
pleskarskobarvarska dela

3214.90 - Drugo

Izdelki iz te tar. številke so preparati zelo različnih sestav,
za katere je pretežno značilna uporaba, za katero so
pripravljeni.

Ti preparati se pripravljajo ponavadi v bolj ali manj pastozni
obliki in se po uporabi skoraj vedno strdijo. Nekateri pa so
pripravljeni v trdni obliki ali v obliki prahu. Tisti v obliki
paste se uporabijo tako, da se med uporabo segrevajo ali se jim
dodajajo tekočine (na primer: voda).

Izdelki iz te tar. številke se ponavadi nanašajo s pištolami,
lopatico, zidarskim ometačem in deščico za poravnavo nanešene
mase ali s podobnim orodjem.


      (I) KITI (STEKLARSKI, ZA CEPLJENJE DREVES IN DRUGI),
                SMOLNI OMETI, DRUGE TESNILNE MASE

Ti preparati se uporabljajo pretežno, da bi zamašili, zamazali
razpoke, v nekaterih primerih pa tudi, da bi spojili ali utrdili
sestavne dele. Od lepil in drugih veziv se razlikujejo po tem, da
se nanašajo v obliki debelih prevlek ali plasti.

Omeniti pa je treba, da ta skupina izdelkov vključuje tudi kite
(tesnilne mase), ki se uporabljajo na pacientovi koži okoli
poškodb - tvorov.

Ta skupina vključuje:

(1) Kite na oljnati osnovi, ki sestoje pretežno iz sušilnih olj,
polnih (ki z olji lahko reagirajo ali pa so inertna) in trdil.
Najbolj znan tovrstni izdelek je steklarski kit.

(2) Kite na osnovi voskov (voski za lepl jenje), ki sestoje iz
voskov (vseh vrst), katerim so pogosto dodane smole, šelak,
kavčuk, smolni estri itd z namenom, da bi bil lepilni učinek
večji. Ta tar. številka vključuje tudi kite, v katerih je vosek
(delno ali popolnoma) zamenjan s izdelki, kot je na primer:
cetilni alkohol ali stearilni alkohol. Ti izdelki vključujejo
kite za spajkanje in kite za škafe, sode itd.

(3) Smolnate kite in omete, ki sestoje iz naravnih smol (šelak,
damar, kolofonija) ali iz plastičnih mas (alkidne smole,
poliestri, kumaron-idenske smole), ki so med seboj pomešane in
katerim so ponavadi dodane druge snovi (na primer: voski, olja,
bitumen, kavčuk, prah opek, apnenčev, cementni prah ali prah
kateregakoli drugega polnila). Omeniti je treba, da so nekateri
med temi kiti zajeti tudi v vrstah, ki so opisane v nadaljnjem
besedilu (na primer: tisti na osnovi plastičnih mas ali kavčuka).
Kiti in cementi iz te skupine služijo za mnoge namene - kot
polnila v elektrotehnični industriji, za kitanje steklenih,
kovinskih ali porcelanskih predmetov itd. Ponavadi se uporabljajo
potem, ko se raztopijo.

(4) Kite na osnovi vodenega stekla, ki se pripravljajo pretežno
neposredno pred uporabo tako, da se zmešata dve komponenti. Ena
sestoji iz vodne raztopine natrijevega in natrij-kalijevega
silikata, druga pa iz polnila (na primer: kremenčev prah, pesek,
azbestna vlakna itd.). Pretežno se uporabljajo za kitanje
motornih svečk, motornih blokov in karterjev, izpušnih cevi,
radiatorjev itd, pa tudi, da izpolnijo ali zapolnijo nekatere
stike.

(5) Kite na osnovi cinkovega oksiklorida, katere pridobivajo iz
cinkovega oksida in cinkovega klorida, katerima so dodana
sredstva za upočasnjevanje, v nekaterih primerih pa tudi polnila.
Uporabljajo se za izpolnjevanje razpok in lukenj v lesu, keramiki
itd.

(6) Kite na osnovi magnezijevega oksiklorida, katere pridobivajo
iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida, katerima so
dodana polnila (na primer: lesna moka). Največ se uporabljajo za
zapolnjevanje ali za mašenje razpok v lesenih predmetih.

(7) Kite na žveplovi osnovi, ki sestoje iz žvepla, pomešanega z
inertnimi polnili. Pripravljajo se v trdnih oblikah in se
uporabljajo za tvorbo trdih, nepremočljivih in proti kislinam
odpornih polnilnih mas, pa tudi za spoje in utrdijo kose na
svojem mestu.

(8) Kite na osnovi sadre, ki se pripravljajo v obliki
vlaknastega, pramenastega prahu, sestavljenega iz mešanice pribl.
50% sadre in drugih materialov, kot so na primer: azbestna
vlakna, lesna celuloza, steklena vlakna in pesek. Pripravljajo se
v obliki paste ob dodajanju vode in se uporabljajo za utrjevanje
vijakov, klinov z ušesi, zagozd, kljuk itd.

(9) Kite na osnovi plastičnih mas (poliestrov, poliuretanov in
epoksidnih smol), ki vsebujejo veliko raznih polnil ( običajno
tudi do 80%,) (na primer: gline, peska in drugih silikatov,
titanovega oksida, kovinskih praškov). Vsebnost polnila ni tako
odločujoča pri uvrščanju v to tarifno številko, pomebnejši je
nedvoumen namen uporabe. Nekateri se uporabljajo šele po dodatku
trdilca. Uporabljajo se predvsem za zapolnitev nekaterih stikov,
kot kiti in polnila za karoserije itd., za popravilo kovinskih
predmetov ali za njihovo spajanje z drugimi materiali.

Vendar pa so kiti brez polnil izključeni (npr. 39. poglavje, 40
poglavje)

(10) Kite na osnovi cinkovega oksida in glicerina, ki se
uporabljajo za prevleke in premaze, odporne proti kislinam, in za
pritrjevanje železnih delov na porcelanske izdelke ter za
spajanje cevi.

(11) Kite na osnovi kavčuka - lahko so sestavljeni na primer: iz
tioplasta z dodanim polnilom (grafitom, silikati, karbonati itd.)
in (v nekaterih primerih) iz organskega topila. Uporabljajo se po
dodatku trdilca za dosego upogljivih zaščitnih prevlek ali
premazov (odpornih na kemikalije in topila), pa tudi za
zatesnjevanje. Ti kiti lahko sestoje tudi iz vodne disperzije
kavčuka, kateremu je primešano barvilo, mehčalci, polnila, veziva
ali antioksidanti. Uporabljajo se za tesnenje zaprtih pločevink.

(12) Kite (tesnilne mase), ki se uporabljajo na pacientovi koži.
Ti izdelki lahko sestoje na primer: iz natrijeve karboksimetilne
celuloze, pektinov, želatine in poliizobutilena v nekem organskem
topilu, kot je na primer: izopropilni alkohol. Polagajo se na
pacientovo kožo okrog tvorov kot tesnila, ki tvorijo neprepustno
vez med kožo in vrečko za zbiranje odpadnih snovi iz telesa.
Nimajo terapevtskega niti profilaktičnega učinka.

(13) Tesnilne voske, in pečatne voske, ki sestoje pravzaprav iz
mešanic smolnih materialov (na primer: šelaka, kolofonije) s
ponavadi visokim odstotkom mineralnih polnil in barvil.
Uporabljajo se za izpolnjevanje lukenj, za vodotesnost steklenih
naprav, za pečatenje dokumentov itd.


     (II) POLNILA ZA PLESKARSKO BARVARSKA DELA; PREPARATI ZA
        POVRŠINSKO OBDELAVO FASAD, NOTRANJIH ZIDOV, TAL ,
             STROPOV IN PODOBNO, KI NISO OGNJEVARNI

Ti izdelki se od maloprej opisanih kitov razlikujejo po tem, da
se pretežno uporabljajo za večje površine. Razlikujejo se od
barv, lakov in podobnih izdelkov po visoki vsebnosti polnil in
pigmentov (kadar so prisotni). Ta vsebnost je ponavadi veliko
večja kot pa vsebnost veziv, topil ali tekočin za tvorbo
disperzij.


            (A) POLNILA ZA SLIKARSKO-PLESKARSKA DELA

Slikarsko-pleskarska polnila se uporabljajo, da bi se površina za
pleskanje ali barvanje pripravila (na primer: površina notranjih
zidov) in izravnavo neravnin in (če je potrebno) z zapolnjevanjem
razpok, lukenj ali poroznih delov površine. Barva se nanaša nanje
šele po utrjevanju in peskanju.

V to skupino spadajo tudi polnila na osnovi olja, gume, lepil
ipd. Polnila na osnovi plastičnih mas, katerih sestava je podobna
sestavi nekaterih kitov iste vrste, se uporablja tudi za
karoserije.


    (B) PREPARATI ZA PREMAZOVANJE ZIDARSKIH POVRŠIN, KI NISO
                           OGNJEVARNI

Neognjevarni preparati za premazovanje fasad, notranjih zidov,
podov in stropov, zidov in dnov plavalnih bazenov itd. jih
napravijo vodoodporne in jim izboljšajo videz. Uporabljajo se v
glavnem kot končni premazi.

V to skupino spadajo:

(1) Praškasti preparati, ki sestoje iz enakih delov sadre in
peska s plastifikatorjem.

(2) Preparati v obliki prahu na osnovi kremena in cementa z
majhnimi dodanimi količinami plastifikatorjev, ki se uporabljajo
(na primer: po dodatku vode) za polaganje zidnih ali talnih
ploščic.

(3)  Preparati v obliki paste, katere pridobivajo z mešanjem
mineralnih polnil (na primer: zmletega marmorja, kremena ali
mešanice kremena in silikatov) z vezivom (plastičnimi masami ali
smolami) z dodanim pigmentom in (če je potrebno) tudi z vodo ali
topilom.

(4) Tekoči preparati, ki sestoje iz na primer: sinetičnega
kavčuka ali iz akrilnih polimerov, azbestnih vlaken, pomešanih s
pigmentom in z vodo. Na fasado se nanašajo s čopičem ali z
razpršilno pištolo, tako da tvorijo karseda debelejšo plast
barve.


Pri nekaterih maloprej navedenih izdelkih je potrebno mešanje
različnih sestavin ali dodajanje nekaterih sestavin neposredno
pred uporabo. Taki izdelki ostanejo uvrščeni v tej tar. številki,
vendar pod pogojem:

(i) da je, glede na način pakiranja, nedvoumno spoznavno, da
bodo ti izdelki uporabljeni skupaj in brez predhodnega
prepakiranja,

(ii) da se nahajajo skupaj in

(iii) da jih je moč prepoznati ali po njihovem izvoru, ali pa
količinskem razmerju, v katerem so pripravljeni in da so eden
drugemu komplementarni.

V primeru, da je treba izdelkom dodati trdilec v času uporabe,
vendar ga prizvodi ne vsebujejo, tedaj taki izdelki ne bodo
izključeni iz te tar. številke, pod pogojem, da tako njihova
sestava kot način pakiranja nedoumno opredeljujeta njihovo
uporabo pri pridobivanju kitov, polnil ali preparatov za
površinsko obdelavo fasad ipd.

Ta tar. številka izključuje:

(a) naravne smole, v nekaterih deželah znane kot "mastiksi" (tar.
št. 13.01),

(b) sadro, apno ali cement, ki so zajeti v tar. št. 25.20, 25.22
in 25.23,

(c) asfaltne kite ali druge bituminozne kite (tar. št. 27.15),

(d) zobarske cemente in druga zobarska polnila (tar. št. 30.06),

(e) pivsko smolo in druge izdelke iz tar. št. 38.07,

(f) ognjeovarne cemente in omete (tar. št. 38.16) in

(g) pripravljena veziva za livarske kalupe in jedra; aditive za
betone ali malte; ne ognjevarne malte in betone, ki se
uporabljajo za poravila, zidavo ipd. (tar. št. 38.24).


32.15

TISKARSKE BARVE, TUŠI IN ČRNILA ZA PISANJE ALI RISANJE IN DRUGA
ČRNILA, VKLJUČNO NEKONCENTRIRANA ALI V TRDNEM STANJU

 - Tiskarske barve:

3215.11 - - črna

3215.19 - - druge

3215.90 - Drugo

(A) Tiskarska črnila (ali barve), so paste različnih konsistenc,
katere pridobivajo z mešanjem zelo fino porazdeljenega črnega
pigmenta ali barvnega pigmenta z nosilcem. Pigment so ponavadi
ogljikove saje za črne tiskarske barve, za druge pa črnila in
anorganski tuši, ali pa organski pigment.

Nosilec sestoji iz naravnih smol ali iz sintetičnih polimerov,
dispergiranih v olju ali raztopljenih v topilih in vsebuje majhno
količino aditivov za doseganje željenih učinkov.

(B) Navadna pisalna in risalna črnila ,so raztopine ali
suspenzije črne ali barvaste snovi v vodi, najpogosteje z
dodanimi smolami ali drugimi izdelki (na primer:
stabilizatorjev). Med njih spadajo črnila na osnovi železa,
ekstraktov kafrovega lesa, ali pa na osnovi sintetičnih organskih
barv. Indijsko črnilo (tuš), ki se uporablja predvsem za risanje,
sestoji iz saj, suspendiranih v vodi (z dodano gumiarabiko,
šelakom itd.), včasih pa sestoji in živalskih lepil.

(C) Druga črnila, katera vključuje ta tar. številka, so:

(1) Črnila za kopiranje in hektografska črnila (navadva črnila,
zgoščena z glicerinom, sladkorjem itd.).

(2) Črnila za kemične svinčnike.

(3) Črnila za razmnoževalne stroje in za namakanje štampiljnih
blazinic ali pisalnih trakov (za pisalne stroje).

(4) Črnila za označevanje ("markerji", na osnovi srebrovega
nitrata).

(5) Kovinska črnila (fino porazdeljena suspenzija kovin ali
zlitin v raztopinah smol - na primer: zlata, srebrna ali bronzna
črnila).

(6) Pripravljena nevidna črnila (na primer: na osnovi kobaltovega
klorida).

Ti izdelki se pojavljajo ponavadi v obliki tekočine ali past,
vendar se tudi koncentrirani ali v trdni obliki vključujejo v to
tar. številko (na primer: praški, tablete, palčke itd.).
Uporabljajo se kot črnila, ko se enostavno razredčijo ali
dispergirajo.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) praški za elektrostaske kopirne aparate, ki sestoje iz
tonerjev (mešanice ogljenih saj in termoplastičnih mas),
združenih z nosilci (na primer: zrna peska, prevlečena z etilno
celulozo), ki se uporabljajo v fotokopirnih strojih in, ki
delujejo na elektro-statskem principu (tar. št. 37.07),

(b) rezervnih vložkov za kemične svinčnike, ki sestoje iz cevke s
črnilom in pisalne kroglice (tar. št. 96.08). Na drugi strani pa
ostanejo v tej tar. številki preprosti rezervoarji za nalivna
peresa, napolnjeni s črnilom.

(c) črnilnih trakov za pisalne stroje ali štempiljskih blazinic.
(tar. št. 96.12).


                          33. POGLAVJE

    ETERIČNA OLJA IN REZINOIDI; PARFUMERIJSKI, KOZMETIČNI IN
                        TOALETNI IZDELKI

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) naravni izvlečki oleosmol ali rastlin tar. št. 13.01 ali
13.02;

(b) milo in drugi izdelki iz tar. št. 34.01 in

(c) smolni, lesni ali sulfatni terpentin in drugi proizvodi iz
tar. št. 38.05.

2 Pojem "dišave" v tar. št. 3302 se nanaša na dišeče snovi
pridobljene iz tar. št. 33.01 ali iz sintetičnih arom.

3. Tar. številke od 33.03 do 33.07 obsegajo med drugim proizvode,
nepomešane ali pomešane (razen vodnih destilatov in vodnih
raztopin eteričnih olj), ki so primerni za uporabo kot blago iz
teh tar. številk ter za te namene, pakirani za prodajo na drobno.

4. Z izrazom "parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati" v
tar. št. 33. so med drugim mišljeni tile proizvodi: vrečke z deli
aromatične rastline; dišeči preparati, ki učinkujejo z
zgorevanjem; parfumirani papir in papir, impregniran ali premazan
s kozmetičnim sredstvom; raztopine za kontaktne leče ali umetne
oči; vata, klobučevina ali netkani materiali, impregnirani,
premazani, prevlečeni ali prekriti z dišavami ali kozmetičnimi
preparati; toaletni preparati za živali.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Eterična olja in izvlečki olesmol iz tar.številke 33.01 so vsa
pridobljena z ekstrakcijo rastlin. Kakšen tip ekstrakcije se
uporabi je odvisno od vrste rastline. Na primer, v odvisnosti od
vrste ekstrakcije, vodno parna destilacija ali ekstrakcija z
organskimi topili, se lahko iz določene rastline (na primer:
cinamon), lahko dobi eterično olje ali izvleček olesmole.

Tar. številke od 33.03 do 33.07 vključujejo izdelke, pomešane ali
nepomešane (razen vodnih destilatov in vodnih raztopin eteričnih
olj), primerne za uporabo kot blago iz teh tar. številk in v te
namene, pripravljene v pakiranjih za prodajo na drobno (glej
Opombo 3 k temu poglavju).

Izdelki iz tar. številk od 33.03 do 33.07 ostanejo uvrščeni v teh
tar. številkah neglede na to, ali vsebujejo vzporedne
farmacevtske ali dezinfekcijske sestavine ali ne (glej Opombo
1(d) k 3o. poglavju). Vendar pa ostanejo uvrščeni v tar. številki
33.07 pripravljeni svežilci zraka tudi, če vsebujejo
dezinfekcijska sredstva v večji meri, kot pa dovoljuje značaj
vzporednosti.

Preparati (na primer: laki) in nepomešani izdelki (na primer:
neodišavljen lojevec v prahu, Fullerjeva zemlja, aceton, galun),
primerni za druge namene, razen pravkar opisanih, se uvrščajo v
te tar. številke samo, če so:

(a) v pakiranjih vrst, v katerih se prodajajo potrošnikom,
opremljenih z nalepkami, besedilom ali drugimi indikacijami, da
so namenjeni za uporabo kot parfumerijski, kozmetični ali
toaletni preparati, ali pa kot svežilci prostorov, ali

(b) pripravljeni v oblike, ki so nedvoumno specializirane za tako
uporabo (na primer: lak za nohte v stekleničkah s čopičem za
nanašanje laka).

To poglavje ne vključuje:

(a) vazelina iz nafte, neodišavljenega, v pločevinkah ali v
drugih kontejnerjih, na katerih se nahaja samo nalepka "vazelin
iz nafte" ali "čisti vazelin iz nafte" in ni namenjen za nego
kože(tar. št. 27.12),

(b) medicinskih preparatov, katerih vzporedna uporaba je
namenjena kot parfumerijskih, kozmetičnih ali toaletnih
preparatov (tar. št. 30.03 ali 30.04) in

(c) mil in papirja, polsta in netkanih materialov, ki so
impregnirani, premazani ali prekrite z milom ali detergentom
(tar. št. 34.01).


33.01

ETERIČNA OLJA (BREZ TERPENOV ALI S TERPENI), VKLJUČNO ZGOŠČENA
(TRDA) OLJA (CONCRETES) IN ČISTA OLJA, REZINOIDI, IZVLEČKI
OLEOSMOL; KONCENTRATI ETERIČNIH OLJ IN MAŠČOB V MASTEH,
NEETERIČNIH OLJIH, VOSKIH ALI PODOBNO, DOBLJENI Z EKSTRAKCIJO
ETERIČNIH OLJ Z MASTJO ALI Z MACERACIJO; STRANSKI TERPENSKI
PROIZVODI, DOBLJENI Z DETERPENACIJO ETERIČNIH OLJ; VODNI
DESTILATI IN VODNE RAZTOPINE ETERIČNIH OLJ

 - Eterična olja agrumov:

3301.11 - - iz bergamota

3301.12 - - iz pomaranče

3301.13 - - iz limone

3301.14 - - iz citronovca

3301.19 - - drugo

 - Eterična olja, druga, razen iz citronskega sadja (agrumov):

3301.21 - - iz geranije

3301.22 - - iz jasmina

3301.23 - - iz sivke ali lavandina

3301.24 - - iz mete (Mentha piperita)

3301.25 - - iz drugih met

3301.26 - - iz vetivera

3301.29 - - druga

3301.30 - Rezinoidi

3301.90 - Drugo

(A)  Eterična olja , vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in
čista olja; izvlečki oleosmol.

Eterična olja, ki služijo za surovina v parfumerijski,
prehrambeni in drugih industrijah, so rastlinskega izvora.
Ponavadi je njihova sestava zelo zapletena in vsebujejo alkohole,
aldehide, ketone, fenole, estre, etre in terpene v različnih
razmerjih. Ta olja ostanejo uvrščena v tej tar. številki neglede
na to, ali jim je bil njihov značilni vonj kaj spremenjen z
odstranjevanjem terpenov, ali pa ne. Večina teh olj je hlapnih
(packa, ki jo za seboj pustijo na papirju, kmalu izgine).

Eterična olja pridobivajo na razne načine, kot so:

(1) s stiskanjem (na primer: limonovega olja iz limonine skorje),

(2) z destilacijo s pomočjo pare,

(3) z ekstrakcijo iz svežega materiala rastlinskega izvora s
pomočjo topila, kot je petrol-eter, benzen, aceton, toluen ali s
pomočjo super-kritičnih tekočin (kot je na primer: plin
ogljikovega dioksida -CO2 pod pritiskom),

(4) z ekstrakcijo iz koncentrata, dobljenega z anferlažo ali
maceracijo (glej besedilo pod (B) v nadaljevanju).

Ta tar. številka vključuje tudi trdna olja (concrete), dobljena
po navedenih postopkih v predhodni podtočki Trdna olja so trdne
ali poltrdne snovi zaradi prisotnosti rastlinskih voskov. Z
odstranitvijo teh voskov pridobivajo čista olja (arboliti), ki se
prav tako uvrščajo v to tar. številko.

Rezinoidi so izdelki, ki se uporabljajo pretežno kot fiksirji v
industriji vonjav, kozmetike, mil ali površinsko aktivnih
sredstev. Bistvene sestavine so nehlapni materiali, pridobivajo
pa jih z ekstrakcijo z organskimi topili ali pa z ekstrakcijo s
pomočjo plinov (na primer: z ogljikovim dioksidom) pod pritiskom,
in sicer iz:

(i) suhih naravnih rastlinskih smolnatih materialov (na primer:
iz gume, gumijeve smole, oleogamskih smol ali naravnih oleosmol
in

(ii) suhih naravnih živalskih smolnih materialov (na primer: iz
kastoreuma, civeta in mošusa).

Izvlečki olesmol , ki so znani tudi pod nazivom "olesmolni
pripravki" ali "dišeče olesmole", se vedno pridobivajo iz rastlin
(običajno iz aromatičnih rastlin), tako z ekstrakcijo v organskih
topilih, kot z ekstrakcijo s super kritičnimi tekočinami. Ti
ekstrakti vsebujejo hlapno dišečo osnovo (na primer: eterično
olje) in nehlapno aromatično osnovo (na primer: smole, maščobna
olja), ki dajejo značilen vonj ali aromo rastline. Vsebnost
eteričnih olj v teh izvlečkih olesmol zelo niha in je odvisna od
vrste aromatične rastline. Ti izdelki se uporabljajo predvsem kot
aromatizacijska sredstva v prehrambeni industriji.

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a)  naravne oleosmole (tar. št. 13.01),

(b)  rastlinske ekstrakte, ki drugje niso navedeni in ne
vključeni (na primer: z vodo ekstrahirane oleosmole), ki
vsebujejo hlapljive sestavine in, razen dišavnih snovi, veliko
večji delež drugih rastlinskih snovi (tar. št. 13.02) in

(c)  pripravljene oleosmole, ki se uporabljajo kot barvila (tar.
št. 32.03).

Eterična olja in rezinoidi vsebujejo včasih majhne količine
topil, ki so bila uporabljena ob njihovi ekstrakciji (na primer:
etilni alkohol), vendar jih to dejstvo ne izloča iz te tar.
številke.

Eterična olja in rezinoidi, ki so z odstranjevanjem nekaterih
sestavin samo standarizirani, ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki pod pogojem, da je sestava standariziranega izdelka še
vedno v običajnem okviru, v katerem se nahaja v izdelku v
naravnem stanju. Vendar pa so iz te tar. številke izključena
eterična olja in rezinoidi, ki so frakcionirani ali drugače
modificirani (razen z odstranjevanjem terpenskih ogljikovodikov)
v tolikšni meri, da se sestava tako dobljenega izdelka bistveno
razlikuje od izhodiščnega izdelka (tar. št. 33.02). Iz te tarifne
številke so tudi izključeni izdelki katerim so dodana razredčila
ali nosilci, kot so rastlinska olja, dekstroza ali škrob (tar.št.
33.02).

Najpomembnejša eterična olja, resinoidi in izvlečki (ekstrakti)
so našteti v DODATKU na koncu komentarja k temu poglavju.

(B) Koncentrati eteričnih olj v masteh, neeteričnih oljih, voskih
in v podobnih snoveh.

Ti koncentrati nastanejo, če eterična olja ekstrahirajo iz
rastlin ali cvetov s pomočjo maščob, olj, vazelina, parafinskega
voska itd., po hladnem ali toplem postopku (anfleraža, maceracija
ali digestijom). Zaradi tega imajo obliko koncentriranih
eteričnih olj v masteh, v neeteričnih oljih itd., v trgovini pa
so znani pod imenom "cvetne pomade". Iz te tar. številke so
izključeni lasni preparati, znane tudi kot "pomade" (tar. št.
33.05).

(C) Vzporedni terpenski izdelki.

Ta tar. številka se nanaša na vzporedne izdelke tipa terpenov, ki
so izločeni iz eteričnih olj s frakcijsko destilacijo ali kako
drugače. Pogosto se uporabljajo za parfumiranje nekaterih
toaletnih mil, ali pa za aromatizacijo nekaterih prehrambenih
izdelkov.

(D) Vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj.

Vodne destilate pridobivajo kot vodne frakcije destilatov, ki
nastajajo, če se eterična olja ekstrahirajo iz rastlin s pomočjo
parne destilacije.

Po odvajanju eteričnih olj, zadržijo vodni destilati še vedno
vonj zaradi prisotnosti majhnih količin eteričnih olj. Nekateri
destilati, dobljeni z destilacijo rastlinskih izdelkov,
konzerviranih v alkoholu, vsebujejo tudi še majhne količine
alkohola. Drugi spet lahko vsebujejo nujno količino alkohola za
hranjenje (na primer: destilat hamamelise - ene izmed vrst
lešnika).

Ta tar. številka vključuje tudi raztopine eteričnih olj v vodi.
Ti izdelki ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so med
seboj pomešani, vendar jim niso dodane druge snovi, ali pa, kadar
so pripravljeni kot parfumerijski izdelki ali kot zdravila (kot
je to v navadi).

Najpogostejši vodni destilati in raztopine so tisti iz
pomarančinih cvetov, vrtnice, melise, mete, kamarača, lovorjeve
višnje, lipovega cvetja, hamamelisa itd.

Razen že navedenih izključutev, izključuje ta tar. številka še:

(a) vanilijevo oleosmolo (včasih jo zgrešeno imenujejo "vanilijev
rezinoid" ali "vanilijev ekstrakt") (tar. št. 13.02),

(b) določene kemično določene spojine, izolirane iz eteričnih olj
(na primer: izolirani terpeni) ali iz rezinoidov (naravni
izolati), ali pa sintetično dobljene (29. poglavje),

(c) mešanice eteričnih olj, mešanice rezinoidov, mešanice
eteričnih olj in rezinoidov in mešanice na osnovi eteričnih olj
ali rezinoidov (glej komentar k tar. številki 33.02) in

(d) smolni lesni ali sulfatni terpentin in druga terpenska olja,
pridobljena z destilacijo ali kako drugače iz lesa iglavcev.
(tar. št. 38.05).

KOMENTAR K PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 3301.12

Za namene podštevilke 3301.12 izraz "pomaranča" ne velja za
mandarine (vključno tangerine in satsumas) clementine, wilkings
ali podobne citronske hibride.


33.02

MEŠANICE DIŠAV IN MEŠANICE (VKLJUČNO ALKOHOLNE RAZTOPINE) NA
OSNOVI ENE ALI VEČ TEH SNOVI, KI SE UPORABLJAJO KOT SUROVINE V
INDUSTRIJI; DRUGI PREPARATI NA OSNOVI DIŠAV VRST, KI SE
UPORABLJAJO V PROIZVODNJI PIJAČ

3302.10 - Za uporabo v industriji hrane in pijač

3302.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje naslednje mešanice pod pogojem, da so
takih vrst, ki se uporabljajo kot surovine v parfumerijski,
prehrambeni industriji ali industriji pijač (na primer: za
aromatizacijo slaščičarskih in prehrambenih izdelkov, pijač itd.)
ali v drugih industrijah (na primer: v industriji mil):

(1) mešanice eteričnih olj,

(2) mešanice resinoidov,

(3) mešanice izvlečkov oleosmol,

(4) mešanice sintetičnih dišav,

(5) mešanice, ki sestoje iz dveh ali več dišav (eteričnih olj,
rezinoidov in sintetičnih dišav) in

(6) mešanice ene ali več dišavnih snovi (eteričnih olj,
rezinoidov, izvlečkov oleosmol ali sintetičnih dišav) z dodanimi
razredčili ali nosilci, kot so rastlinska olja, dekstroza ali
škrob,

(7) mešanice izdelkov iz drugih poglavij, vštevši mešanice z
dodanim razredčilom ali nosilcev ali z alkoholom, z eno ali več
dišavnimi snovmi (eteričnimi olji, rezinoidi, izvlečki oleosmol
ali sintetičnimi dišavami), vendar pod pogojem, da te snovi
predstavljajo osnovo mešanici.

Izdelki, dobljeni z odstranitvijo enega ali več sestavin iz enega
eteričnega olja ali rezinoida tako, da se sestava tako dobljenega
izdelka bistveno razlikuje od sestave izhodiščnega poroizvoda, so
prav tako mešanice iz te tar. številke.

Primeri: menton olje (dobljeno z zmrzovanjem metinega olja, ki
med drugim vsebuje: 63% mentona in 16% mentola), belo kafrino
olje (dobljeno iz kafrinega olja z zmrzovanjem in destilacijo
zaradi odvajanja kafre in safrola, ki vsebuje 30% do 40% cineola,
pa tudi dipenten, pinen, kamfen itd.) in geraniol (dobljen s
frakcijsko destilacijo citronelovega olja in vsebuje med 50 in
77% geraniola, skupaj s spremenljivimi količinami citronelola in
nerola).

Ta tar. številka vključuje tudi druge preparate na osnovi
dišavnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač. Ti
preparati so lahko alkoholni ali brezalkoholni in se lahko
uporabljajo tako za proizvodnjo alkoholnih kot brezalkoholnih
pijač. Njihova osnova mora biti iz ene ali več dišavnih snovi,
opisanih v Opombi št. 2. k temu poglavju, ki se uporabljajo v
prvi vrsti za dišavljenje in šele v drugi vrsti za okus pijač.
Takšni preparati vsebujejo v glavnem razmeroma majhno količino
dišavnih snovi, ki dajejo značilnost posamezni pijači; lahko
vsebujejo tudi sokove, barvila, kislila, sladila itd., pod
pogojem, da pri tem ohranjajo svoj značaj dišavnih snovi. Kot
izhaja iz zapisanega, ti preparati niso namenjeni za takojšnje
uživanje kot gotove pijače in jih je po tem mogoče razločevati od
gotovih pijač iz 22. poglavja.

Ta tar. številka izključuje sestavljene akoholne in brezalkoholne
preparate, ki se uporabljajo za proizvodnjo pijač in katerih
osnova niso dišavne snovi, opisane v Opombi 2 k temu poglavju
(tar. št. 21.06, razen če niso bolj specifično navedeni v kje
drugje v Nomenklaturi).


33.03

DIŠAVE (PARFUMI) IN TOALETNE VODE

Ta tar. številka vključuje parfume v tekočem, zgoščenem ali
trdnem stanju (vštevši palčke) in toaletne vode, namenjene
predvsem za dišavljenje človeškega telesa.

Parfumi in dišave ponavadi sestoje iz eteričnih olj, zgoščene ali
trdne cvetne mase, iz čistih ali mešanih sintetičnih dišavnih
snovi, raztopljenih v alkoholu velike koncentracije. Ponavadi so
jim dodane šibke vonjave, fiksirji ali stabilizatorji.

Toaletne vode (na primer: lavandina voda - voda sivke, kolonjska
voda) ne gre šteti za vodne destilate ali za raztopine eteričnih
olj iz tar. št. 33.01. Vsebujejo manjše količine eteričnih olj
itd. v alkoholu manjše koncentracije kot maloprej opisani
parfemi.

Ta tar številka ne vključuje:

(a) toaletnega kisa (tar. št. 33.04) in

(b) losiononov po britju in osebnih deodorantov (tar. št. 33.07).


33.04

IZDELKI ZA LEPOTENJE IN LIČENJE TER IZDELKI ZA NEGO KOŽE (RAZEN
ZDRAVIL), VKLJUČNO PREPARATI ZA ZAŠČITO PRED SONCEM ALI ZA
POJAČENJE PIGMENTACIJE PRI SONČENJU ALI ZA RJAVENJE IN PREPARATI
ZA MANIKIRANJE IN PEDIKIRANJE

3304.10 - Izdelki za ličenje ustnic

3304.20 - Izdelki za ličenje oči

3304.30 - Preparati za manikiranje in pedikiranje

 - Drugo:

3304.91 - - pudri, vključno kompaktni

3304.99 - - drugo


  (A) IZDELKI ZA LEPOTENJE ALI LIČENJE IN IZDELKI ZA NEGO KOŽE,
VŠTEVŠI PREPARATE ZA ZAŠČITO PRED SONČNIMI ŽARKI ALI ZA KREPITEV
            PIGMENTACIJE KOŽE ALI ZA PORJAVENJE KOŽE

Ta del vključuje:

(1) Rdečila za ustnice in druge izdelke za nego ustnic.

(2) Senčila za oči, maskare, svinčnike za obrvi in druge izdelke
za nego oči.

(3) Druge izdelke za lepotenje ali ličenje in izdelke za nego
kože (razen zdravil), kot so na primer:: puder za obraz
(kompaktni ali v prahu), otroški puder (vštevši lojevec v prahu,
nepomešan in neparfumiran in pripravljen za prodajo na drobno),
drugi pudri in mastne barve; lepotilne kreme, hladne kreme, kreme
za ličenje, čistilne kreme (vštevši tiste, ki vsebujejo čebelji
mleček) in toniki za kožo ter lotioni za telo, zaščitne kreme, ki
ščitijo kožo pred dražljaji, preparati proti aknavosti (razen
mila iz tar. št. 34.01), ki so namenjene predvsem čiščenju kože
in ne vsebujejo zadostnih količin aktivnih sestavin, da bi jih
lahko šteli že primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo
proti aknam, toaletni kis, ki je mešanica kisa ali ocetne kisline
iz parfumiranega alkohola.

Ta tar. številka vključuje tudi preparate za zaščito pred soncem
ali za krepitev pigmentacije ter za porjavenje kože.


    (B) PREPARATI ZA NEGO NOHTOV NA ROKAH (MANIKUR) ALI NOGAH
                            (PEDIKUR)

Ta del vključuje sredstva za poliranje nohtov, lake za nohte,
sredstva za odstranjevanje laka z nohtov in druge preparate, ki
se uporabljajo v manikirstvu in pedikerstvu (na primer: umetnih
nohtov in lepila za njih).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) medicinskih preparatov, ki se uporabljajo za zdravljenje
nekaterih kožnih obolenj (na primer: krema za oskrbo ekcemov)
(tar. št. 30.03 ali 33.04) in

(b) deodorantov za stopala nog živali in preparatov za nego
nohtov ali šap živali (tar. št. 33.07).


33.05

PREPARATI ZA LASE

3305.10 - Šamponi

3305.20 - Preparati za trajno kodranje in ravnanje

3305.30 - Laki za lase

3305.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Šampone, ki vsebujejo milo in druga organska površinsko
aktivna sredstva (glej Opombo 1(c) k 34. poglavju) in druge
šampone.

(2) Preparate za trajno kodranje ali ravnanje las.

(3) Lake za lase (katere včasih imenujejo "spreji za lase").

(4) Druge preparate za lase, kot je na primer: briljantina, olja
za lase, kreme ("pomade") in sredstva za oblikovanje frizur;
barve za lase in sredstva za beljenje, ki se uporabljajo za lase;
kreme za izpiranje.

Preparati, ki se uporabljajo za dlake na drugih delih človeškega
telesa, razen lasišča, so iz te tar. številke izključeni (tar.
št. 33.07).


33.06

PREPARATI ZA HIGIENO UST IN ZOB, VKLJUČNO S PRAŠKI IN PASTAMI ZA
PRITRJEVANJE PROTEZ; NITKE ZA ČIŠČENJE ZOB, V POSAMEZNIH
PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO

3306.10 - Zobne paste

3306.20 - Nitke za čiščenje med zobmi (dental floss)

3306.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje preparate za ustno in zobno higijeno,
kot so:

(I)  Zobne paste vseh vrst:

(1) Zobne paste in drugi preparati za zobno nego. To so snovi ali
preparati, ki se uporabljajo s pomočjo zobne ščetke, bodisi za
čiščenje ali poliranje dostopnih zobnih površin, bodisi v druge
namene, kot je preventivno zdravljenje proti zobni gnilobi
(kariesu).Zobne paste in drugi preparati za zobno nego ostanejo
uvrščeni v to tar.številko ne glede na to, ali vsebujejo
abrazivna sredstva ali ne in tudi ne glede na to, ali jih
uporabljajo zobozdravniki ali ne.

(2) Sredstva za čiščenje zobnih protez, t.j. preparati za
čiščenje ali poliranje zobnih protez, neglede na to, ali
vsebujejo sredstva z abrazivnimi lastnostmi.

(II) Vode za izpiranje ust in ustne dišave.

(III)  Paste, praški in tablete za pritrjevanje zobnih protez.

V to tar. številko se uvrščajo tudi zobne nitke (za čiščenje zob)
v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno.


33.07

PREPARATI ZA BRITJE, VKLJUČNO S PREPARATI ZA UPORABO PRED BRITJEM
IN PO NJEM, DEZODORANTI ZA OSEBNO NEGO, PREPARATI ZA KOPANJE,
DEPILATORJI TER DRUGI PARFUMERIJSKI, KOZMETIČNI ALI TOALETNI
PREPARATI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU;
PRIPRAVLJENI DEZODORANTI ZA PROSTORE, PARFUMIRANI ALI
NEPARFUMIRANI, VKLJUČNO S TISTIMI Z DEZINFEKCIJSKIMI LASTNOSTMI

3307.10 - Preparati za britje, vključno s tistimi za uporabo pred
britjem in po njem

3307.20 - Dezodoranti za osebno nego in preparati proti potenju

3307.30 - Parfumirane soli in drugi preparati za kopanje

 - Preparati za parfumiranje ali dezodoriranje prostorov,
vključno z dišečimi preparati za verske obrede:

3307.41 - - "agarbatti" in drugi dišeči preparati, ki dišijo pri
zgorevanju

3307.49 - - drugo

3307.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(I)  Preparate za britje, vštevši za pred in po britju, kot so
na primer: kreme in pene za britje, ki vsebujejo milo ali druga
organska površinsko aktivna sredstva (glej Opombo 1(c) k 34.
poglavju); lotione po britju, galun (za zaustavljanje krvavenja)
v blokih in kemične svinčnike za ustavitev krvavenja.

Milo za britje v blokih je iz te tar. številke izključeno (tar.
št. 34.01).

(II) Deodorante za osebno (telesno) uporabo in praparate proti
znojenju.

(III)  Preparate za kopanje, kot so na primer: parfumirane
(dišeče) soli in preparati za peneče kopeli, ki vsebujejo ali ne
vsebujejo milo ali druga organska površinsko aktivna sredstva
(glej Opombo 1 (c) k 34. poglavju).

Preparati v obliki tekočine ali kreme, pripravljeni za prodajo na
drobno ali ne, namenjeni za uporabo pri umivanju kože, ki sestoje
v celoti ali delno iz organskih površinsko aktivnih agentov, se
uvrščajo v tar. št. 34.02.

(IV) Preparate za parfumiranje ali deodoriranje prostorov,
vštevši dišavne preparate za religiozne obrede.

(1) Preparati za parfumiranje prostorov in dišavni preparati, ki
se uporabljajo v času religioznih obredov. Ti preparati delujejo
na principu hlapenja ali zgorevanja, na primer: "agarbatti",
lahko pa so pripravljeni tudi kot tekočine, prah, čaše,
impregnirani papirji itd. Nekateri med njimi se lahko uporabljajo
za prekrivanje nekega drugega vonja.

(2) Pripravljeni deodoranti prostorov, parfumirani ali
neparfumirani, ali pa z dezinfekcijskimi lastnostmi.

Pripravljeni deodoranti prostorov sestoje predvsem iz snovi (kot
je na primer: lauril-metakrilat), ki kemično delujejo na vonjave
tako, da jih od drugih snovi potiskajo, ali pa so sestavljeni iz
snovi, ki naj bi obstoječe vonjave v prostoru absorbirale s
pomočjo Van der Waalsovih vezi. Pripravljeni za prodajo na drobno
so ponavadi pakirani v razpršilne doze.

Izdelki, kot je na primer: aktivno oglje, pripravljeni v
pakiranjih za prodajo na drobno kot deodoranti za hladilnike,
avtomobile itd, se tudi uvrščajo v to tar. številko.

(V) Druge izdelke, kot so:

(1) Depilatorji.

(2) Dišavne vrečke, ki vsebujejo dele aromatičnih rastlin in ki
se uporabljajo za parfumiranje omar s perilom.

(3) Parfumirani papir in papir, impregniran ali premazan ali
prevlečen s kozmetično plastjo.

(4) Raztopine za kontaktne leče in umetne oči - lahko so
namenjeni čiščenju, dezinfekciji, namakanju ali izboljšavi
lastnosti nošnje.

(5) Vata, klobučevina, netkane tkanine, impregnirane, premazane
ali prekrite z vonjavo ali s kozmetiko.

(6) Toaletni preparati za živali, kot so na primer: pasji
šamponi, preparati za izboljšanje pranja ptičjega perja itd.


                             DODATEK

  Seznam glavnih eteričnih olj, rezinoidov in izvlečkov olesmol
                    iz tarifne številke 33.01

Eterična olja

Angelika

Badijan

Bazilika

Benzoin (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Bergamont (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Bois de rose

Borove iglice
(ne pa iz lesa tar .št. 38.05)

Breza

Brinje

Cajuput

Canella

Cananga

Cedar

Cimet

Cipresa

Citronela

Copaiba

Čebula

Česen

Eukaliptus

Galangal

Gardenija

Geranija

Gorčica

Grenivka (Grejpfruit)

Grenka pomaranča

Grenki mandelj

Guaiacwood

Hijacinta

Hmelj

Ho (Shiu) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Ingver

Ingverjevo seme (Chenopodium) (Opomba: Nazivi pisani poševno
(kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.)

Izop (Ožep)

Janež

Janež, seme

Jasmin

Kadulja (Žajbelj)

Kafra

Kamilica

Kitajski cimetovec (Cassia) (Opomba: Nazivi pisani poševno
(kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.)

Koper Sassafras (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Korjander

Koščenica

Kumina

Kuromoji

Lavandel

Limona

Limonina trava

Linaloe

Lipa

Lovor

Mah, hrastov

Majaron

Mandarina (Tangarine) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva),
nimajo ustreznega slovenskega naziva.)

Mawah (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega
slovenskega naziva.) (Kenijska geranija)

Melisa

Meta

Meta, drobna

Mimoza

Mira

Mirta

Muškatov cvet

Muškatov oreh

Nageljnova žbica, klinček

Naiouli (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Narcisa

Neroli (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.) (oranžna roža)

Origano

Pačuli

Palmarosa

Pehtran

Pelin

Pepermint

Perunika

Peteršilj

Pimenta

Poper, črni

Rogoz

Rožmarin

Rutica

Savin

Sivka

Sladka pomaranča

Spearmint

Sporiš (Železnjak)

Thuja

Timijan

Tolu (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega
slovenskega naziva.) (južnoam. balzam)

Valerian

Vetiver (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Vijolica

Vratič

Vrtnica

Ylang-ylang

Zelena

Zelenka


Rezinoidi

Asafoetida (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Benzoin

Castoreum

Cibetovka

Copaiba (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Elemi (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega
slovenskega naziva.) (tropska smola)

Galabanum (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Labdanum (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Mastiks

Meka balsam

Mira

Peru balsam

Mošus (Musk) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Olibanum (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Opopanax (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Styrax (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Tolu (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega
slovenskega naziva.)


Izvlečki oleosmol (ekstrakti)

Badian Muškatni oreh

Bazilika Oregano

Brinje

Canella (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Copaiba (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Cubeb (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega
slovenskega naziva.)

Janež

Janež, semena

Foenugreek (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Galangal (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo
ustreznega slovenskega naziva.)

Gorčica

Hmelj

Kadulja (Žajbel)

Kapsikum

Kumina

Kumina, seme (Caraway) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva),
nimajo ustreznega slovenskega naziva.)

Kardamon

Koper

Konjski radič

Korenje

Koriander

Kitajski cimetovec

Zelena

Cimet

Ingver

Jelenov jezik

Klinček

Kurkuma

Lovor

Luštrk

Majaron

Muškatov cvet

Nebeško seme

Oregano

Oregano

Paprika

Pehtran

Piment (Allspice) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva),
nimajo ustreznega slovenskega naziva.)

Poper, črni

Rožmarin

Šatraj

Timijan


                          34. POGLAVJE

  MILA, ORGANSKA POVRŠINSKO AKTIVNA SREDSTVA, PRALNI PREPARATI,
 MAZALNI PREPARATI, UMETNI VOSKI, PRIPRAVLJENI VOSKI, PREPARATI
 ZA LOŠČENJE ALI ČIŠČENJE, SVEČE IN PODOBNI PROIZVODI, PASTE ZA
    MODELIRANJE IN "ZOBARSKI VOSKI" TER ZOBARSKI PREPARATI NA
                          OSNOVI SADRE

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) mešanice ali preparati iz užitnih masti ali olj živalskega
ali rastlinskega izvora, ki se uporabljajo za ločevanje kalupov
(tar. št. 15.17);

(b) izločene kemično določene spojine;

(c) šamponi, zobne paste, kreme in pene za britje ter preparati
za kopanje, ki vsebujejo milo ali druga organska površinsko
aktivna sredstva (tar. št. 33.05, 33.06 ali 33.07).

2. Pri tar. številki 34.01 je z izrazom "milo" mišljeno samo
milo, topno v vodi. Milo in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v
tar. št. 34.01, lahko imajo dodane snovi (npr: dezinfektante,
abrazivni prah, polnila ali zdravila). Proizvodi, ki vsebujejo
abrazivni prah, se uvrščajo v tar. št. 34.01 le, če so v
palčicah, kolutih in oblikovanih ali litih kosih. V drugih
oblikah se uvrščajo v tar. št. 34.05 kot "čistilni praški in
podobni preparati".

3. Pri tar. številki 34.02 so z izrazom "organska površinsko
aktivna sredstva" mišljeni proizvodi, ki takrat, kadar se
pomešajo z vodo v koncentraciji 0,5% pri 20° C in se pustijo pri
isti temperaturi eno uro:

(a) dajo prozorno ali prosojno tekočino ali stabilno emulzijo
brez izločanja netopnih snovi in

(b) zmanjšajo površinsko napetost vode na 4,5 x 10-2 N/m (45
dyn/cm) ali manj.

4. Z izrazom "naftna olja in olja bituminoznih materialov", ki so
navedena v poimenovanju tar. št. 34.03, so mišljeni proizvodi,
definirani z 2. opombo k 27. poglavju.

5. Z izrazom "umetni voski in pripravljeni voski" so pri tar.
številki 34.04 z naslednjimi izključitvami mišljeni samo:

(A) kemično proizvedeni organski proizvodi z voskastimi
lastnostmi, netopni ali topni v vodi;

(B) proizvodi, dobljeni z mešanjem različnih voskov;

(C) proizvodi z voskastimi lastnostmi na osnovi enega ali več
voskov z dodatkom maščob, smol, mineralnih snovi ali drugih
materialov.

V to tar.št. ne spadajo:

(a) proizvodi, ki se uvrščajo v tar. št. 15.16, 34.02 ali 38.23,
tudi če imajo lastnosti voska;

(b) nemešani voski živalskega izvora in nemešani voski
rastlinskega izvora, nebarvani ali barvani, ki se uvrščajo v tar.
št. 15.21;

(c) mineralni voski in podobni proizvodi iz tar. št. 27.12, ne
glede na to, ali so med seboj pomešani ali samo barvani;

(d) mešanice voskov, dispergirane ali raztopljene v tekočem
mediju (tar.št. 34.05, 38.09, itd.).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje predvsem izdelke, dobljene z industrijsko
obdelavo masti, olj ali voskov (na primer: milo, določena mazalna
sredstva, pripravljene voske, nekatere preparate za loščenje in
čiščenje, sveče). Vključuje tudi nekatere umetne izdelke, na
primer: površinsko aktivne preparate in umetne voske.

To poglavje ne vključuje kemično določenih spojin ali naravnih,
pomešanih ali nepomešanih izdelkov.


34.01

MILO; ORGANSKI POVRŠINSKO AKTIVNI PROIZVODI IN PREPARATI, KI SE
UPORABLJAJO KOT MILO, V OBLIKI PALIČIC, KOLUTOV, LITIH ALI
OBLIKOVANIH KOSOV Z DODATKOM MILA ALI BREZ NJEGA; PAPIR, VATA,
POLST IN NETKANE TKANINE, IMPREGNIRANI ALI PREMAZANI Z MILOM ALI
DETERGENTOM

 - Milo in organski površinsko aktivni proizvodi in preparati v
paličicah, kolutih, litih ali oblikovanih kosih ter papir, vata,
polst in netkane tkanine, impregnirani ali premazani z milom ali
detergentom:

3401.11 - - za toaletno uporabo (vključno proizvode z zdravilnimi
substancami)

3401.19 - - drugo

3402.20 - Milo v drugih oblikah


                            (I) MILO

Milo je alkalna anorganska ali organska sol, katero pridobivajo
iz maščobne kisline ali mešanice maščobnih kislin, v katerih ima
kislina najmanj osem ogljikovih atomov. Dejansko je lahko del teh
maščobnih kislin zamenjan s smolnimi kislinami.

Ta tar. številka vključuje samo mila, ki so v vodi topna, t.j.
prava mila. Mila so skupina anionskih, površinsko aktivnih
sredstev, ki alkalno reagirajo in se obilno penijo v vodni
raztopini.

Obstajajo tri vrste mila:

Trda mila ponavadi izdelujejo iz natrijevega hidroksida in
natrijevega karbonata in predstavljajo velik del navadnih mil.
Lahko so bela, obarvana ali večbarvna.

Mehka mila se izdelujejo pretežno iz kalijevega hidroksida in
kalijevega karbonata, so viskozna in ponavadi zelena, rjava ali
svetlorumena. Lahko vsebujejo majhne količine (večinoma do 5%)
sintetičnih organskih površinsko aktivnih sredstev.

Tekoča mila - raztopine mila v vodi, včasih z manjšo količino (ne
več kot 5%) alkohola ali dodanega glicerina, vendar ne vsebujejo
sintetičnih organskih površinsko aktivnih izdelkov.

Ta tar. številka vključuje predvsem:

(1) Toaletna mila, ki so pogosto obarvana ali parfumirana in ki
vključujejo: plavajoča mila (v kadi plavajo), deodorantna mila,
glicerinska mila, mila za britje, medicinska mila in nekatera
razkuževalna ali abrazivna mila, opisana v nadaljnjem besedilu:

(a) Plavajoča in deodorantna mila.

(b) Glicerinska mila, ki so prosojna iz izdelana z obdelavo
belega mila z alkoholom, glicerinom ali sladkorjem.

(c) Mila za britje (kreme za britje se uvrščajo v tar. št.
33.07).

(d) Medicinska mila, ki vsebujejo borovo ali salicilno kislino,
žveplo, sulfonamide ali druge medicinske snovi.

(e) Mila za razkuževanje, ki vsebujejo manjše količine fenola,
kreozola, naftola, formaldehida ali drugih baktericidnih,
bakteriostatičnih itd.snovi. Ta mila ne gre enačiti s preparati
za dezinfekcijo iz tar. št. 38.08, ki sicer vsebujejo iste
sestavine, vendar so pri njih drugačna razmerja med sestavinami
(na eni strani milo, na drugi fenol, kreozol itd.) Preparati za
razkuževanje iz tar. št. 38.08 vsebujejo bistveno večji odstotek
fenolov, kreozolov itd in so tekoči, medtem ko so mila za
razkuževanje ponavadi v trdnem stanju,

(f) Abrazivna mila, vsebujejo poleg mila še: pesek, silicijev
dioksid, plovec v prahu, skriljavec v prahu, ostružke ali kakšen
podoben material. Ta tar. številka vključuje abrazivna mila samo
v obliki blokov in litih ter oblikovanih kosov. Abrazivne paste
in prah za čiščenje, z milom ali brez njega, so uvrščajo v tar.
št.34.05.

(2) Mila za gospodinjstvo, ki so lahko obarvana, odišavljena,
abrazivna ali razkužilna.

(3) Kolofonijska mila iz tal olja ali naftenatov, ki ne vsebujejo
samo alkalnih soli kislin, temveč tudi alkalne rezinate iz tar.
št. 38.06, ali pa tudi alkalne naftate iz tar. št. 34.02.

(4) Industrijska mila, izdelana za posebne namene (kot na primer:
mila, ki se uporabljajo pri vlečenju žice, pri polimerizaciji
sintetičnega kavčuka, v pralnicah itd.).

Skladno izjemi, navedeni v prejšnji točki 1 (f), se mila iz te
tar številke ponavadi pojavljajo v obliki palčk, pogač, litih ali
oblikovanih kosov, kosmičev, prahu, paste ali vodne raztopine.


(II) ORGANSKI POVRŠINSKO AKTIVNI PROIZVODI IN PREPARATI, KI SE
     UPORABLJAJO KOT MILA, V OBLIKI PALČK, POGAČ, VLITIH ALI
           OBLIKOVANIH KOSOV, Z ALI BREZ DODATKA MILA

Ta del vključuje toaletne ali pralne izdelke in preparate, v
katerih aktivna komponenta v celoti ali delno sestoji iz
sintetičnih površinsko aktivnih sredstev (v katerih je lahko tudi
milo v kakršnemkoli razmerju) pod pogojem, da so pripravljeni v
obliki palčk, litih ali oblikovanih kosov - torej v oblikah mil,
namenjenih za isto uporabo.

Ta del vključuje tudi preparate in izdelke, ki so postali
abrazivni zaradi dodajanja peska, silicijevega dioksida, smukca v
prahu itd. Pod pogojem, da so pripravljeni v pravkar navedenih
oblikah.


(III) PAPIR, VATA, KLOBUČEVINA IN NETKANE TKANINE, IMPREGNIRANI,
         PREMAZANI ALI PREKRITI Z MILOM ALI DETREGENTOM

Ta del vključuje papir, vato, klobučevino in netkane tkanine,
impregnirane, premazane ali prevlečene z milom ali detergentom,
neglede ali so odišavljene ali neodišavljene, pripravljene za
prodajo na drobno ali nepripravljene za prodajo na drobno. Ti
izdelki se ponavadi uporabljajo za pranje oziroma osvežitev
obraza in rok.

Izhajajoč iz izključitev, ki so bile že prej omenjene, ta tar.
št. izključuje:

(a) trdno mast za kuhanje mila (tar. št. 15.22),

(b) izdelke in preparate, ki so v vodi netopni in so "mila" le v
kemičnem pomenu, kot so na primer: kalcijeva in druga kovinska
"mila" (29., 30. in 38. pogalvje, odvisno pač od primera),

(c) papir, vato, polst in netkani tekstil, ki so samo odišavljeni
(33. poglavje),

(d) šampone in zobne paste (tar. št. 33.05 ali 33.06),

(e) organska površinsko aktivna sredstva (razen mil), površinko
aktivne preparate in pralne preparate (z ali brez dodatka mila)
in raztopine ter disperzije mila v organskih topilih iz tar. št.
34.02 in

(f) celularne plastične mase, celularno gumo, tekstilne materiale
(razen vate, polsta in netkanega tekstila) in kovinske blazinice,
impregnirane, premazane ali prekrite z milom ali detergentom
(ponavadi se uvrščajo v tar. številke podloge).


34.02

ORGANSKA POVRŠINSKO AKTIVNA SREDSTVA (RAZEN MILA); POVRŠINSKO
AKTIVNI PREPARATI, PREPARATI ZA PRANJE (TUDI POMOŽNI PREPARATI ZA
PRANJE) IN PREPARATI ZA ČIŠČENJE Z DODATKOM MILA ALI BREZ NJEGA,
RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 34.01

 - Organska površinsko aktivna sredstva, pripravljena in
nepripravljena za prodajo na drobno:

3402.11 - - anionska

3402.12 - - kationska

3402.13 - - neionogena

3402.19 - - druga

3402.20 - Preparati, pripravljeni za prodajo na drobno

3402.90 - Drugo


            (I) ORGANSKI POVRŠINSKO AKTIVNI PREPARATI
                     (DRUGAČNI KOT SO MILA)

Organska površinsko aktivna sredstva iz te tar. številke so
kemično nedoločene kemične spojine, ki imajo eno ali več
funkcionalnih hidrofilnih ali hidrofobnih skupin v takem
razmerju, da pomešana (originalen vzorec, vključno s topilom, če
ga vsebuje) z vodo v koncentraciji 0,5% pri 20 stopinj C in, če
jih pustimo stati pri tej temperaturi eno uro, dajejo bistro ali
prosojno tekočino ali pa stabilno emulzijo brez izločanja
netopnih snovi. (Glej Opombo 3(a) k temu poglavju).

Za potrebe te tarifne številke, se ne smatra za stabilno
emulzijo, če po 1 uri pri 20 stopinj C :

(1)  postaneje trdni delci vidni s prostim očesom,

(2)  se loči v vidno ločene plasti ali

(3)  se loči v prozoren sloj in prosojen sloj, ki je viden s
prostim očesom.

Na mejnih površinah lahko adsorbirajo. V tem stanju izkazujejo
vrsto fizikalno-kemičnih lastnosti, predvsem pa površinsko
aktivnost (na primer: zmanjšanje površinske napetosti, penjenje,
emulzifikacijo, omakanje itd.), zaradi česar so ponavadi znana
kot "površinska sredstva".

Vendar pa so iz te tar. številke izključeni izdelki, ki niso
sposobni zmanjšati površinske napetosti do 4,5 x 10(-2) N/m (45
dyna/cm) ali manj pri koncentraciji 0,5% pri 20 stopinj C. Taki
izdelki ne štejejo za površinsko aktivne in so izključeni iz te
tarifne številke.

Organska površinsko aktivna sredstva so lahko:

(1) Anionska, ki ionizirajo v vodni raztopini in pri tem oddajo
organski ion z negativnim nabojem, iz katerega izhaja površinska
aktivnost. Primeri: sulfati in sulfonatne masti, rastlinska olja
(trigliceridi) in smolne kisline; sulfati in sulfonati, dobljeni
iz maščobnih alkoholov; sulfonati nafte, na primer: sulfonati
alkalnih kovin, vštevši tiste, ki vsebujejo majhne količine
mineralnih olj; sulfonati amonijaka in etanolamina;
akrilpolietersulfonati; alkilsulfonati in
alkilfenilerersulfonati; alkilsulfati, alkilarilsulfonati, kot je
na primer: tehnični dodecilbenzensulfonat itd.

Ta površinsko aktivna sredstva lahko kot nečistočo, ki ostane iz
proizvodnega postopka, vsebujejo majhne količine maščobnih
alkoholov, alkilatov in drugih hidrofobnih surovin, ki niso
sulfatirane ali sulfonirane. Lahko vsebujejo tudi majhne količine
natrijevega sulfata in drugih ostalih neorganskih soli, katerih
količina pa ne presega 15%, računano na maso brezvodne soli.

(2) Kationska sredstva, ki v vodni raztopini ionizirajo in pri
tem oddajo organski ion s pozitivnim nabojem, iz katerega izhaja
površinska aktivnost, na primer: soli maščobnih aminov in
kvaternarnih amonijevih baz.

(3) Neionogena sredstva, ki v vodni raztopini ne ionizirajo.
Njihova topnost v vodi izhaja iz prisotnih funkcionalnih skupin v
molekulah z veliko afiniteto do vode. Primeri: izdelki
kondenzacije maščobnih alkoholov, maščobnih kislin in alkilnih
fenolov z etilenovim oksidom, etoksilati amidov maščobnih kislin.

(4) Amfolitska - od okolja je odvisno, ali bodo v vodni raztopini
dala spojini lastnosti anionskega ali kationskega površinsko
aktivnega sredstva.

To ionsko v denje je podobno v denju amfoternih spojin v
najširšem pomenu besede. Sem spada na primer: alkil-betainske in
sulfo-betainske beljakovine in izdelki njihove razgrajevanja ter
spojine, ki nastanejo s substitucijo amino-karbonskih, amino-
sulfonskih, amino-žveplovih in amino-fosfornih kislin.


  (II) POVRŠINSKO AKTIVNI PREPARATI; PRALNI PREPARATI (VŠTEVŠI
 POMOŽNE PRALNE PREPARATE) IN ČISTILNI PREPARATI, Z DODANIM ALI
       BREZ DODANEGA MILA, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 34.01

Ta skupina vključuje naslednje tri vrste preparatov:

(A) Površinsko aktivni preparati, med katere spadajo:

(1) Medsebojne mešanice površinsko aktivnih sredstev iz
prejšnjega dela pod (I) (na primer: sulforicinoleati v zmesi s
sulfoniranimi alkilnimi naftalini ali sulfatiranimi maščobnimi
alkoholi).

(2) Raztopine in disperzije površinsko aktivnih sredstev iz
prejšnjega del pod (I) v enem izmed organskih topil (na primer:
raztopina sulfatiranega maščobnega alkohola v cikloheksanolu ali
tetrahidronaftalinu).

(3) Druge mešanice na osnovi površinsko aktivnih sredstev iz
predhodnega dela pod (I) (na primer: površinsko aktivni
preparati, ki vsebujejo določeno količino mila, kot na primer:
alkilni benzensulfati z natrijevim stearatom).

(4)  Raztopine in disperzije mila v organskem topilu, kot je na
primer: cikloheksanol (vodne raztopine mila, ki lahko vsebujejo
majhno količino, ponavadi do 5%, alkohola ali dodanega glicerina,
predstavljajo tekoča mila, ki se uvrščajo v tar. št. 34.01).

Površinsko aktivni preparati se uporabljajo v številnih
industrijah zarad svojih čistilnih, vlažilnih, emulgativnih in
disperzivnih lastnosti.

Taki primeri so:

(i) Detergenti, s pomočjo katerih odstranjujejo masti in
nečistoče s tekstila v času proizvodnje in dodelave v tekstilni
industriji.

(ii) Omakala, emulgatorji, sredstva za intenziviranje barv v
tekstilni industriji.

(iii) Sredstva za močenje (surove kože), sredstva za
odmaščevanje, omakala (za uporabo pri barvanju), za barvno
izenačevanje vlaken in tonerji v industriji usnja in kož.

(iv) Osnovne snovi za proizvodnjo in pranje iz dela pod (B), ki
sledi v nadaljevanju (na primer: anionski površinsko aktivni
preparati, ki lahko kot ostanek ali rezultat reakcije dodajanja,
vsebujejo večjo količino natrijevega sulfata ali drugih
anorganskih soli vrst, ki nastajajo med postopkom proizvodnje
površinsko aktivnih sredstev).

(v) Disperzivna sredstva v papirniški industriji in industriji
sintetičnega kavčuka.

(vi) Pomožna flotacijska sredstva v predelavi rud.

(vii) Emulgatorji, ki se uporabljajo pri izdelavi farmacevtskih
in kozmetičnih proizvodov.

V to skupino spadajo tudi preparati v obliki tekočine ali kreme,
pripravljeni za prodajo na drobno ali ne, namenjeni za uporabo
pri umivanju kože, ki sestoje v celoti ali delno iz organskih
površinsko aktivnih snovi (tenzidov).

(B) Pralni preparati (vštevši pomožne pralne preparate) in
čistilni preparati z dodatkom ali brez dodatka mila ali drugih
površinsko aktivnih sredstev.

Ta skupina vključuje pralne preparate, pomožna pralna sredstva in
nekatere čistilne preparate. Ti raznovrstni preparati vsebujejo
osnovne sestavine in eno ali več stranskih sestavin. Prisotnost
stranskih sestavin te preparate razlikuje od izdelkov, opisanih v
predhodnem delu pod (A).

Osnovne sestavine so sintetična organska površinsko aktivna
sredstva ali mila in njihove mešanice.

Stranske sestavine so:

(1) Tvorci pene (na primer: natrijevi polifosfati, karbonati,
silikati in borati, soli nitrilo-triocetne kisline (NTA)).

(2) Ojačevalci pralnih učinkov (na primer: alkanolamidi, amidi
maščobnih kislin, oksidi maščobnih aminov).

(3) Polnila (na primer: natrijev sulfat ali klorid).

(4) Pomožna sredstva (kemična in optična belila, sredstva proti
ponovnemu obarjanju, proti koroziji, za preprečevanje
naelektrevanja, barvila, vonjave, baktericidi, encimi itd.).

Ti preparati delujejo na umazane površine tako, da nečistote
izločijo na površino v obliki raztopine ali disperzije.

Pralni preparati na osnovi površinsko aktivnih sredstev so znani
tudi kot detergenti. Ta tip preparatov uporabljajo za pranje
obleke, pa tud posode in kuhinjskega pribora.

Lahko so v tekoči obliki, v obliki prahu ali paste in se
uporabljajo v gospodinjstvih in v industriji. Toaletni izdelki in
pralni izdelki v obliki blokov, oblikovanih figur in liti izdelki
se uvrščajo v tar. št. 34.01.

Pomožni pralni preparati se uporabljajo za namakanje, predpranje,
izpiranje in beljenje obleke, perila itd.

Preparati za čiščenje tal, oken in drugih površin lahko vsebujejo
majhne količine dišavnih snovi.

(C) Preparati za čiščenje ali odmaščevanje, ki niso na osnovi mil
ali drugih površinsko aktivnih sredstev.

Ti preparati vključujejo:

(i) Kislinska ali bazična čistilna sredstva, oblikovana posebej
za čiščenje sanitarnih predmetov, ponev za pečenje itd., na
primer taka, ki vsebujejo kisli natrijev sulfat ali zmes
natrijevega hipoklorita in trinatrijevega ortofosfata.

(ii) Preparate za odmaščevanje ali čiščenje, ki se uporabljajo v
mlekarnah ali pivovarnah in ki so na osnovi:

 - alkalnih snovi, kot sta natrijev karbonat in natrijev
hidroksid, ali

 - topil in emulgatorjev.

Ta skupina izdelkov lahko vsebuje majhne količine mil ali drugih
površinsko aktivnih sredstev.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) šamponov in preparatov za peneče kopeli, pa če vsebujejo mila
ali ne ali druga površinsko aktivna sredstva (33. poglavje),

(b) papir, vato, polst in netkani tekstil, impregnirane,
premazane ali prevlečene z detergenti (tar. št. 34.01),

(c) preparate, ki vsebujejo površinsko aktivna sredstva, od
katerih pa se njihova površinska aktivnost ali ne pričakuje, ali
pa je to stranska lastnost (tar. št. 34.03, 34.05, 38.08, 38.09,
38.24 itd - odvisno od primera),

(d) abrazivne preparate, ki vsebujejo površinsko aktivna sredstva
(čistilne paste in praški) (tar. št. 34.05) in

(e) v vodi netopne naftenate, naftne sulfonate in druge, v vodi
netopne površinsko aktivne izdelke in preparate. Uvrščajo se v
tar. št. 38.24 pod pogojem, da niso vključeni v bolj specifično
tar. številko.


34.03

MAZALNI PREPARATI (VKLJUČNO S PREPARATI NA OSNOVI OLJ ZA
HLAJENJE, KALJENJE IN PREPARATI ZA POPUŠČANJE VIJAKOV IN MATIC,
PREPARATI ZOPER RJO IN KOROZIJO TER PREPARATI ZA LOČEVANJE
KALUPOV NA OSNOVI MAZALNIH SREDSTEV) TER PREPARATI, KI SE
UPORABLJAJO ZA POOLJITEV IN MAŠČENJE TEKSTILNIH MATERIALOV,
USNJA, KRZNA ALI DRUGIH MATERIALOV, TODA BREZ PREPARATOV, KI
VSEBUJEJO 70 % ALI VEČ NAFTNEGA OLJA ALI OLJ, DOBLJENIH IZ
BITUMINOZNIH MINERALOV, KOT OSNOVNE SESTAVINE

 - Ki vsebujejo naftna olja ali olja iz bituminoznih materialov:

3403.11 - - preparati za obdelavo tekstilnih materialov, usnja,
krzna ali drugih materialov:

3403.19 - - drugo

 - Drugo:

3403.91 - - preparati za obdelavo tekstilnih materialov, usnja,
krzna in drugih materialov

3403.99 - - drugi

V to tar. številko se uvrščajo med drugim, naslednje pripravljene
mešanice pod pogojem, da kot osnovne sestavine ne vsebujejo 70
mas.% ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih
mineralov (glej tar. št. 27.10):

(A) Mazalni preparati, namenjeni zmanjšanju trenja gibljivih
delov strojev, vozil, zrakoplovov in drugih naprav, aparatov,
instrumentov itd. Taka mazalna sredstva ponavadi sestoje, ali pa
so pripravljena na osnovi mešanic živalskih, rastlinskih ali
mineralnih olj, maščob ali masti, katerim so pogosto dodani
aditivi (na primer: grafit, molibdenov sulfid,
politetrafluoretilen, lojevec, saje in kalcijeva ter druga
kovinska mila, katran, sredstva proti rjavenju, oksidaciji itd.).
Ta tar. številka pa tudi vključuje sintetične mazalne preparate,
na primer: na osnovi dioktilne ali dinonilne estara sebacinske
kisline, fosforjevih estrov, polihidrofenilov, polietilen- ali
polipropilen- glokolov itd. Ti, sintetični mazalni preparati, med
katere spadajo "masti" na silikonski osnovi in mazalna olja za
reaktivne motorje (snitetični mazalni estri), morajo delovati v
natančno določenih pogojih (na primer: ognjevarna maziva, maziva
za ležaje preciznih instrumentov, reaktivnih motorjev ipd.).

(B) Mazalni preparati, ki se uporabljajo pri vlečenju žice in ki
naj bi zagotovili, da nabijalnik za žico lepo teče skozi matrice.
Med te preparate spadajo tudi nekatere vodne emulzije lojevca in
žveplove kisline; mešanice natrijevega mila, aluminijevega
stearata, mineralnih olj in vode, mešanice olja, masti in sulfo-
oleatov in mešanice kalcijevih mil in apna v obliki prahu.

(C) Preparati mazalnih olj, pripravljeni ponavadi na osnovi
živalskih, rastlinskih ali mineralnih olj, pogosto z dodanimi
površinsko aktivnimi sredstvi.

Iz te tar. številke so izključeni preparati (na primer: oni na
osnovi naftnih sulfonatov ali drugih površinsko aktivnih
izdelkov) za izdelavo hladilnih olj, ki se uporabljajo pri
rezanju kovin, ki pa so v glavnem neprimerni za neposredno
uporabo kot hladilna olja pri rezanju kovin. (tar. št. 34.02).

(D) Preparati za popuščanje vijakov in matic. Ti preparati so
namenjeni popuščanju vijakov, matic in drugih delov. Ponavadi
sestoje predvsem iz mazalnih olj, lahko pa vsebujejo tudi trdna
mazalna sredstva, topila, površinsko aktivna sredstva, sredstva
za odstranjevanje rje itd.

(E) Preparati proti rji in koroziji, ki sestoje predvsem iz
mazalnih sredstev. (Preparati proti koroziji na osnovi amino-
spojin, so izključeni - tar. št. 38.24).

(F) Preparati za ločevanje od kalupov (ločilna sredstva) na
osnovi maziv, ki se uporabljajo v raznih industrijah (v
industriji plastike, gume, gradbenega materiala, v livarnah
itd.), na primer:

(1) mineralna, rastlinska in živalska olja in druge mastne snovi
(vštevši tudi sulfonirana, oksidirana in hidrogenirana), pomešana
ali emulgirana z voski, lecitinom ali antioksidani,

(2) mešanice, ki vsebujejo silikonske masti in olja in

(3) mešanice grafitnega, lojevčevega (smukec), sljudinega,
betonitnega in aluminijevega prahu z olji, mastnimi snovmi, voski
itd.

Vendar pa ta tar. številka izključuje užitne mešanice ali
preparate iz živalskih ali rastlinskih olj, ki se uporabljajo kot
preparati za očevanje kalupov (na primer: olja za ločevanje od
kalupov v pekarnah) (tar. št. 15.17).

(G) Mazalni preparati, preparati za mazanje ali maščenje
tekstila, ustrojenih kož in krzna itd. Lahko se uporabljajo za
mazanje in mehčanje tekstilnih vlaken v času predenja, za
"maščenje" usnja itd. Mednje spadajo na primer: mešanice
mineralnih olj ali mastnih snovi s površinsko aktivnimi sredstvi
(na primer: sulforicinoleati), v vodi topne preparate za maščenje
tekstila, ki vsebujejo veliko količino površinsko aktivnih
sredstev, skupaj z mineralnimi olji in drugimi kemikalijami.

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1) Stabilizirane suspenzije molibdenovega disulfida v mineralnem
olju, ki vsebujejo 70 mas.% ali več mineralnega olja, katerega
uporabljajo le kot dodatek v majhnih količinah (zaradi njihovih
mazalnih lastnosti) mazalnim motornim oljem itd, vendar pod
pogojem, da je osnovna sestavina molibdenov disulfid.

(2) Preparate zoper rjo na osnovi lanolina, ki so raztopljene v
"belem špiritu" - tudi, če je "belega špirita" 70 mas.% ali več.

(3) Paste, ki se ne strjujejo in, ki sestoje iz vazelina in
kalcijevih mil. Uporabljajo se za mazanje in zatesnjevanje stikov
in navojev pri sestavljanju zavor v vakuumskih napravah.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) umetno degro (tar. št. 15.22),

(b) koloidalni ali pol-koloidalni grafit ali grafitne paste iz
tar. št. 38.01 in

(c) preparate zoper drsenje prenosnih jermenov (tar. št. 38.24)
in preparate proti rji iz tar. št. 38.24.


34.04

UMETNI VOSKI IN PRIPRAVLJENI VOSKI

3404.10 - Iz kemično modificiranega lignita ali rjavega premoga

3404.20 - Iz polietilenglikola

3404.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje umetne voske (v industriji včasih
znani kot "sintetični voski") in pripravljene voske, opredeljene
v Opombi 5 k temu poglavju, ki sestoje ali vsebujejo organske
snovi z razmeroma veliko molekularno težo in, ki niso kemično
določene spojine. Ti voski so:

(A) Kemično dobljeni organski izdelki, ki imajo lastnosti voskov
in so v vodi topne ali pa ne. Voski iz tar. št. 27.12, dobljeni
sintetično ali kako drugače (na primer: Fischer - Tropschevi
voski, ki sestoje pravzaprav iz ogljikovodikov), so iz te tar.
številke izključeni. Izključeni so tudi v vodi topni voski, ki
vsebujejo tudi površinsko aktivna sredstva (tar. št.34.02)

(B) Izdelki, dobljeni z mešanjem dveh ali več različnih živalski
voskov, različnih rastlinskih voskov ali različnih voskov drugih
vrst, ali pa taki izdelki, dobljeni z mešanjem različnih vrst
voskov med seboj (na primer: mešanica različnih rastlinskih
voskov in mešanice mineralnega in rastlinskega voska). Vendar pa
so iz te tar. št. izključene mešanice mineralnih voskov (tar. št.
27.12).

C) Izdelke z lastnostmi voskov na osnovi enega ali več voskov, ki
vsebujejo masti, smole, mineralne snovi in druge materiale.
Vendar pa so iz te tar. številke izključeni nemešani živalski in
rastlinski voski, rafinirani ali nerafinirani, obarvani ali
neobarvani (tar.št.15.21). Nemešani mineralni voski ali mešanice
mineralnih voskov, obarvani ali neobarvani so prav tako
izključeni (tar.št.27.12).

Kadar pa so izdelki, pravkar opisani v točkah (A), (B) in (C)
pomešani s tekočim medijem, dispergirani (suspendirani ali
emulgirani) ali raztopljenih v njih, so iz te tar. številke
izključeni (tar. št. 34.05, 38.09 itd.).

Voski iz predhodnih točk (A) in (C) morajo imeti:

(1) točko kapljanja nad 40 stopinj C in

(2) viskoznost, merjeno z rotacijskim viskozomerom, 10 Pa.s (ali
10.000 cP) ali manj, pri temperaturi 10 stopinj C nad njihovo
točko kapljanja).

Poleg tega morajo praviloma imeti ti izdelki naslednje lastnosti:

(a)  da postanejo gladki, če jih rahlo drgnemo,

(b)  da sta njihova konsistenca in topnost zelo odvisni od
temperature,

(c)  da so pri 20 stopinj C:

(i) nekateri mehki in gnetljivi (vendar ne lepljivi in tekoči)
(trdi voski), drugi pa so krhki,

(ii) neprozorni, lahko pa prosojni,

(d) da se pri temperaturah nad 40 stopinj C stalijo brez
razgrajevanja,

(e) da se nad njihovo točko taljenja ne morejo zlahka vleči v
niti in

(f) da so slabi toplotni in električni prevodniki.

Kemična sestava voskov iz te tar. številke, je različna
(variira). Med te voske spadajo:

(1) Polialkilne voske (na primer: polietilenski vosek), ki se
uporabljajo z materialih za pakiranje, v mazalnih sredstvih za
tekstil, v loščilih itd.

(2) Voske, dobljene z delno oksidacijo iz ogljikovodikovih voskov
(kot je na primer: sintetični ali naravni parafinski vosek). Zelo
veliko se uporabljajo v sredstvih za likanje, v premazih, mazivih
itd.

(3) Voske, ki sestoje iz mešanice kloroparafina, poliklorbifenila
ali polikloronaftalina. Uporabljajo se v sredstvih za zaščito
pred ognjem, kot izolatorji, za impregnacijo kondenzatorjev, v
mazivih, za zaščito drevja itd.

(4) Polietilen-glikolne voske (PEG), ki se v vodi tope in se
uporabljajo v kozmetiki in farmaciji, kot veziva, mehčala. kot
konzervatorji in lepila za tekstil ali papir, v tiskarskih barvah
in kot sestavine gum itd.

(5) Voske, sestavljene iz mešanic maščobnih ketonov, maščobnih
estrov (kot je na primer: propilen-glikol-monostearat,
modificiran z majhno količino mila) in mešanice glicerinovega
mono- in di-stearata, estrificiranih s pomočjo vinske in ocetne
kisline maščobnih aminov ali maščobnih amidov. Uporabljajo se v
kozmetiki, v loščilih, premazih itd.

(6) Voske, dobljene z delno ali popolno kemično modifikacijo
naravnih voskov, kot je na primer: vosek iz lignita ali iz
rjavega premoga.

(7) Voske, ki sestoje iz dveh ali več različnih voskov (izvzemši
mešanice mineralnih voskov, ki se uvrščajo v tar. št. 27.12). Ali
pa mešanice enega ali več voskov z drugim materialom, na primer:
vosek, sestavljen iz parafinskega voska in polietilena
(uporabljajo ga kot premazno sredstvo), vosek, sestavljen iz
parafinskega voska in stearinske kisline (uporablja se kot
surovina za proizvodnjo sveč), vosek, sestavljen iz oksidiranega
ogljikovodikovega voska in emulgatorja in tesnilni vosek in voski
podobne sestave, pripravljeni kakorkoli, razen izdelki iz tar.
št. 32.14.

Pravkar našteti voski se uvrščajo v to tar. številko tudi, če so
obarvani.

Poleg izključitev, ki so že bile naštete, ta tar. številka ne
vključuje tudi:

(a) lanolinskih alkoholov - tudi, če imajo lastnosti voskov (tar.
št. 15.05),

(b) hidrogeniranih olj - tudi, če imajo lastnosti voskov (tar.
št. 15.16),

(c) ločenih kemično določenih organskih spojin (29. poglavje),

(d) "zobarskega voska" in "zobarske zmesi za odtise",
pripravljenih v garniturah ali pakiranjih za prodajo na drobno,
ali pa kot ploščice, podkvice, palčke ali podobne oblike (tar.
št. 34.07),

(e) industrijskih monokarboksilnih maščobnih kislin,
industrijskih maščobnih alkoholov - tudi, če imajo lastnosti
voskov (tar. št. 38.23),

(f) mešanic glicerinskih mono-, di- in tri-estrov maščobnih
glicerinskih kislin, ki nimajo lastnosti voskov (tar. št. 38.24),

(g) mešanic poliklorobifenilov in mešanic kloroparafinov, ki
nimajo lastnosti voskov (tar. št. 38.24),

(h) mešanic polietilen-glikolov, ki nimajo lastnosti voskov (tar.
št. 38.24 ali 39.07) in

(i) plietilenov, ki nimajo lastnosti voskov (na primer: tar. št.
39.01).


34.05

LOŠČILA IN KREME ZA OBUTEV, POHIŠTVO, TLA, KAROSERIJE, STEKLO ALI
KOVINE, PASTE IN PRAŠKI ZA ČIŠČENJE IN PODOBNI PREPARATI (NE
GLEDE NA TO, ALI SO V OBLIKI PAPIRJA, VATE, POLSTI, NETKANIH
TKANIN, GOBASTIH MATERIALOV, IZ PLASTIKE ALI GUME, IMPREGNIRANI
ALI PREMAZANI S TAKIMI PREPARATI), RAZEN VOSKOV IZ TAR. ŠT. 34.04

3405.10 - Loščila, kreme in podobni preparati za obutev in usnje

3405.20 - Loščila, kreme in podobni preparati za vzdrževanje
lesenega pohištva, tal in drugih lesenih predmetov

3405.30 - Loščila in podobni preparati za karoserije, razen
loščil za kovine

3405.40 - Paste, praški in drugi preparati za čiščenje

3405.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje loščila in kreme za obutev, pohištvo,
tla, karoserije, steklo, kovino (za predmete iz srebra, bakra in
druge), pripravljene paste ali praške za čiščenje kuhinjske
posode, lijakov, talnih plošč, peči in podobne preparate za
usnje. Ta tar. številka vključuje loščila z zaščitnim učinkom.

Ti preparati so lahko na osnovi voskov, abrazivnih ali drugih
snovi.Primeri takih preparatov so:

(1) Voski in loščila, ki sestoje iz voskov, namočenih v
terpentinovem olju, ali pa emulgirani v vodnem okolju in ki
pogosto vsebujejo dodana barvila.

(2) Loščila za kovine in za steklo, ki sestoje iz zelo mehkih
loščilnih materialov, kot sta na primer: kreda ali kiselgura v
obliki suspenzij ali emulzij v "belem širitu" ali pa v suspenziji
ali emulziji tekočega mila.

(3) Izdelki, ki sestoje iz diamantnega prahu ali prahu za
loščenje, dodelavo ali za fino brušenje kovin.

(4) Čistilni praški, ki sestoje iz zmesi zelo fino mletega peska
z natrijevim karbonatom in milom, čistilne paste, katere
pridobivajo z mešanjem pravkar omenjenih praškov z na primer:
raztopino voskov v mineralnem mazalnem olju.

Ti preparati, pogosto pripravljeni za prodajo na drobno, se
pojavljajo ponavadi v obliki tekočin, past, praškov, tablet,
palčk itd in se lahko uporabljajo tako v gospodinjstvu kot v
industriji.

Ta tar. številka vključuje tudi papir, vato, klobučevino, netkane
materiale, celularne plastične mase ali celularno gumo -
impregnirane, premazane ali prevlečene s plastjo takih preparatov
ali izdelkov, vendar pa so tekstilni brisalci in kovinski
čistilci za posodo, impregnirani na podoben način, iz te tar.
številke izključeni (oddelka XI in XV).

Ta tar. številka izključuje:

(a) abrazivnne praške, če niso pomešani (ponavadi 25. ali 28.
poglavje),

(b) belila za obutev v tabletah, pa tudi pripravljene tekoče
barve za obutev iz jelenje kože (tar. št. 32.10),

(c) naravno in umetno degro (tar. št. 15.22), druga olja in masti
za dodelavo usnja (15. poglavje, tar. št. 27.10, 34.03, 38.24
itd.) in

(d) tekočine za čiščenje "na suho" in za odstranjevanje madežev,
za čiščenje obleke, ki se razvrščajo po svoji sestavi (ponavadi
lahki bencin v tar. št. 27.10), ali pa kot izdelki iz tar. št.
38.14 ali 38.24.


34.06

SVEČE, SVEČKE IN PODOBNO

Sveče, svečke (vštevši lopataste ali spiralne), izdelujejo
ponavadi iz loja, stearina, parafina ali iz drugih voskov
(defeniranh v tar. št. 34.04).

Ta tar. številka vključuje to blago, neglede na to, ali je
obarvano, odišavljeno, dekorirano itd.

Tudi nočne svetilke, opremljene s povoščeno plovko, ostanejo
uvrščene v to tar. številko.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) antiastmatičnih sveč (tar. št. 30.04),

(b) voščenih vžigalic (voščenk) (tar. št. 36.05),

(c) žveplanih trakov, stenjev in sveč (tar. št. 38.08) in
"imitacije sveč" na "tekoči parafin" (tar.št. 94.05)


34.07

MASE ZA MODELIRANJE (TUDI PRIPRAVLJENE ZA OTROŠKO IGRO); T.I.
"ZOBARSKI VOSKI" ALI "ZMESI ZA ZOBNE ODTISE" V KOMPLETIH,
PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO, V PLOŠČICAH, PODKVICAH,
PALIČICAH IN PODOBNO; DRUGI PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO V
ZOBARSTVU, NA OSNOVI SADRE (ŽGANE SADRE ALI KALCIJEVEGA SULFATA)

(A)  Mase za modeliranje.

To so plastični preparati, katere ponavadi uporabljajo umetniki
in zlatarji za izdelavo modelov, uporabljajo pa se tudi za
otroško igro.

Najpogostejši med njimi so na osnovi cinkovega oleata in
vsebujejo tudi voske, parafinsko belo olje in kaolin.

Drugi taki preparati so mešanice celulozne pulpe in kaolina z
vezivi.

Te paste so ponavadi obarvane in se uvažajo v masah ali v obliki
pogač, palčk, ploščic itd.

Mase za modeliranje, vštevši komplete za otroško igro, se
uvrščajo v to tar. številko.

(B) Preparati t.i. "zobarski voski" ali kot "zmesi za zobne
odtise".

Ti preparati so različnih sestav, uporabljajo pa se v zobarstvu
za jemanje zobnih odtisov. Ponavadi sestoje iz voskov, plastičnih
mas ali iz gutaperče, pomešani z izdelki, kot so na primer:
kolofonija, šelak in polnila (na primer: sljuda v prahu).
Ponavadi so obarvani, lahko so nekoliko trši ali mehkejši.

Ti izdelki se v to tar. številko uvrščajo samo, če so
pripravljeni v kompletih, v pakiranjih za prodajo na drobno ali v
obliki ploščic, konjskih podkvic (polnega preseka ali votlih),
palčk in podobnih oblik. Če so pripravljeni drugače (na primer: v
razsutem stanju), se uvrščajo glede na njihovo sestavo (tar.
številke 34.04, 38.24 itd.).

(C)  Drugi preparati za zobarsko uporabo na osnovi sadre (gipsa)
(pečene sadre ali kalcijevega sulfata).

Ti preparati vključujejo take, ki sestoje iz sadre in alkalijskih
(npr. natrijevih ali kalijevih) alginatov ali metilceluloze in pa
take iz sadre, obarvanega ali neobarvanega, s izdelki, kot sta
škrob in vanilijeva aroma. Uporabljajo se za jemanje zobnih
odtisov, za izdelavo modelov ali za druge zobarske namene, vendar
se v to tar. številko uvrščajo neglede na obliko, v kateri se
pojavijo za carinjenje. Teh preparatov ne gre enačiti s sadro, ki
vsebuje samo majhne količine pospeševalcev ali upočasnjevalcev
(tar. št. 25.20).

Ta tar. številka izključuje zobarske cemente in druga zobarska
polnila (tar. št. 30.06).


                          35. POGLAVJE

    BELJAKOVINASTE SNOVI; MODIFICIRANI ŠKROBI; LEPILA; ENCIMI

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) kvasi (tar. št. 21.02),

(b) frakcije krvi (razen krvnega albumina, nepripravljenega za
terapevtsko ali profilaktično uporabo), zdravila in drugi
proizvodi iz 30. poglavja,

(c) encimski preparati za predstrojenje (tar. št. 32.02),

(d) encimski preparati za namakanje in pranje ter drugi izdelki
iz 34. poglavja,

(e) strjene beljakovine (tar. št. 39.13) in

(f) izdelki grafične industrije na podlagi želatine (49.
poglavje).

2. Pri tar. ševilki 35.05 so z izrazom "dekstrin" mišljeni
proizvodi razgradnje škroba z reduciranim deležem sladkorja, ki
je izražen kot dekstroza, računano na suho snov do vključno 10%.

Proizvodi, ki imajo več kot 10% reduciranega sladkorja, se
uvrščajo v tar. št. 17.02.


35.01

KAZEIN, KAZEINATI IN DRUGI KAZEINSKI DERIVATI; KAZEINSKA LEPILA

3501.10 - Kazein

3501.90 - Drugo

(A) Kazein in derivati kazeina.

(1) Kazein je osnovna beljakovinska sestavina mleka. Pridobivajo
ga z obarjanjem iz posnetega mleka kot čvrsto snov, predvsem s
kislinami ali sirilom. Ta tar. številka vključuje razne vrste
kazeina, ki se med seboj razlikujejo po uporabljenem načinu
zgoščevanja (na primer: kisli kazein, kazeinogen in sirilni
kazein- parakazein).

Kazein je rumankastobel, zrnat prah, ki je topen v bazah, ne pa
tudi v vodi. Uporablja se predvsem za pripravo lepil, barv in
vodenih barv, za papirne premaze, pa tudi za proizvodnjo
kazeinskih plastičnih mas (strjeni kazein), umetnih vlaken,
dietičnih in farmacevtskih izdelkov itd.

(2) Kazeinati (kazeinske soli) vključujejo natrijeve in amonijeve
soli, znane kot "topni kazein". Te soli se običajno uporabljajo
za pripravo koncentrirane hrane in farmacevtskih izdelkov.
Kalcijev kazeinat se uporablja v pripravi prehrambenih izdelkov,
ali pa kot lepilo - skladno s svojimi lastnostmi.

(3) Drugi derivati kazeina vključujejo predvsem klorirani kazein,
bromov kazein, jodirani kazein in kazeinski tanat. Uporabljajo se
v farmaciji.

(B) Kazeinska lepila.

Kazeinska lepila sestoje iz kalcijevega kazeinata (glej predhodno
pojasnilo o kazeinatih), ali pa iz mešanice kazeina in krede in z
dodanimi majhnimi količinami na primer: boraksa ali amonijevega
klorida. Pojavlja se v prahu.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) kazeinatov plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in kazeinatov,
ki spadajo v tar. št. od 28.44 do 28.46,

(b) izdelkov, znane pod napačnim imenom "rastlinski kazeini"
(tar. št. 35.04),

(c) kazeinskih lepil, pripravljenih za prodajo na drobno, v
pakiranjih, ki ne presegajo neto mase 1 kg (tar. št. 35.06) in

(d) utrjenega kazeina (tar. št. 39.13).


35.02

ALBUMINI (VKLJUČNO KONCENTRATE DVEH ALI VEČ PROTEINOV IZ SIROTKE,
KI Z VSEBNOSTJO 80 mas.% ALI VEČ PROTEINOV IZ SIROTKE, RAČUNANO
NA SUHO SNOV; ALBUMINATI IN DRUGI ALBUMINSKI DERIVATI

 - Jajčni albumin:

3502.11 - - posušen

3502.19  - - drug

3502.20  - Mlečni albumin, vključno koncentrati iz dveh ali več
mlečnih proteinov

3502.90 - Drugi

(1) Albumini, so živalske ali rastlinske beljakovine. Živalske so
pomembnejše in vključujejo jajčni beljak (jajčni albumin), krvne
beljakovine (albuminski serum), mlečne beljakovine (laktalbumin)
in ribje beljakovine. Za razliko od kazeina, so albumini v vodi
topni, pa tudi v bazah, njihove raztopine pa pri segrevanju
koagulirajo.

Ta tar. številka vključuje tudi beljakovinske koncentrate, ki
vsebujejo dva ali več beljakovin iz sirotke, pri čemer
predstavljajo beljakovine iz sirotke po masi več kot 80% vsebine,
računano na suhi izdelek. Vsebnost teh beljakovin se izračuna z
množenjem vsebine dušika s konverzijskim faktorjem 6,38. Če
koncentrat vsebuje manj kot 80 mas.% beljakovin iz sirotke,
računano na suhi izdelek, se uvršča v tar. št. 04.04.

Ponavadi se pojavljajo kot viskozne tekočine, v obliki prosojnih,
rumenih kosmičev ali amorfnega, rdečkastega ali rumenkastega
prahu.

Albumini se uporabljajo pri pripravi lepil, prehrambenih in
farmacevtskih izdelkov, za dodelavo usnja, za obdelavo tekstila
in papirja (še posebno fotografskega papirja), za bistrenje vina
in drugih pijač itd.

(2) Albuminati (soli albumina) in drugi derivati albumina - med
njimi velja omeniti železov albuminat, živosrebrov albuminat,
bromirane albuminate, jodirane albuminate in albuminov tanat.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) posušene krvi, katero napačno imenujejo "krvne beljakovine"
(tar. št. 05.11),

(b) albuminate plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in albuminate,
ki se uvrščajo v tar. številke od 28.44 do 28.46 in

(c) krvnega albumina, pripravljenega za terapevtske ali
profilaktične namene ter človeško plazmo (30. poglavje).


35.03

ŽELATINA (VKLJUČNO Z ŽELATINO V KVADRATNIH IN PRAVOKOTNIH LISTIH;
PO POVRŠINI OBDELANO ALI NEOBDELANO ALI BARVANO) IN NJENI
DERIVATI; RIBJE LEPILO; DRUGO LEPILO ŽIVALSKEGA IZVORA, RAZEN
KAZEINSKIH LEPIL IZ TAR. ŠT. 35.01

Želatina in lepila iz te tar. številke so v vodi topne
beljakovinaste snovi, katere pridobivajo z obdelavo kože,
hrustanca, kosti, kit in podobnih živalskih materialov. Obdbelava
poteka ponavadi v vroči vodi z ali brez dodanih kislin.

(A) Želatina je manj lepljiva in bolj prečiščena od lepil.
Pomešana z vodo daje bister žele. Uporablja se v pripravi
prehrambenih in farmacevtskih izdelkov, fotografskih emulzij, za
bakteriološke kulture ter za bistrenje piva in vina. Uporabljajo
jo tudi za apretiranje papirja in tekstila, v tiskarstvu, za
izdelavo plastičnih mas (strjene želatine) in za izdelavo drugih
predmetov.

Ponavadi se pojavlja v obliki tankih, prozornih in skoraj
brezbarvnih listov brez vonja, na katerih so še vidni odtisi
mrež, na katerih je bil sušen. Prodaja pa se tudi v obliki
blokov, plošč, kosmičastih listov itd.

Listi želatine se v to tar. številko uvrščajo pod pogojem, da so
pravokotnih oblik, lahko so obarvani, površinsko obdelani ali ne
(na primer: reliefna, metalizirana, tiskana želatina, razen
želatinskih razglednic in drugih tiskarskih izdelkov, opisanih v
49. poglavju). Če je želatina dugače narezana (na primer: diski),
se uvršča v tar. št. 96.02. Tudi oblikovana ali izrezljana
želatina se uvršča v tar. št. 96.02.

(B) Derivati želatine vključujejo predvsem želatinin tanat in
želatinin bromotanat.

(C) Želatino iz ribjih mehurjev pripravljajo po mehanskem
postopku iz mehurjev nekaterih vrst rib, predvsem iz jesetrovih.
Je polprozoren izdelek, ki se ponavadi pojavlja v obliki tankih
listov ali plošč. Uporablja se predvsem kot sredstvo za bistrenje
piva, vina in drugih alkoholnih pijač, pa tudi v farmaciji.

(D) Druga lepila živalskega porekla, zaobsežena v tej tar.
številki, so nečiste oblike želatine, ki se uporabljajo kot
lepilo. Lahko vsebujejo aditive, kot so konzervansi, pigmenti ali
druga sredstva za modifikacijo viskoznosti.

Osnovna lepila so:

(1) Lepila iz kosti, kože, živcev in kit. Ta lepila so od rumene
do rjave barve, močnega vonja in ponavadi v debelejših, trših in
krhkejših listih, kot pa surova želatina. Lahko so tudi v obliki
zrn, kosmičev itd.

(2) Ribja lepila (razen želatine iz ribjih mehurjev). Tovrstna
lepila pripravljajo iz ribjih odpadkov z obdelavo z vrelo vodo
(kože, hrustanci, kosti, klešče) in se pojavljajo ponavadi kot
želatinaste tekočine.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) kazeinskih lepil (tar. št. 35.01),

(b) lepil, pripravljenih za prodajo na drobno in v pakiranjih, ki
ne presegajo neto mase 1 kg (tar št. 35.06),

(d) past za kopiranje (želeji za razmnoževanje) na osnovi
želatine (tar. št. 38.24) in

(c) strjene želatine (tar. št. 39.13) in želatinaste kapsule iz
neutrjene želatine za farmacijo (tar.št. 96.02).


35.04

PEPTONI IN NJIHOVI DERIVATI; DRUGE PROTEINSKE SNOVI IN NJIHOVI
DERIVATI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU; PRAH IZ
KOŽE ALI USNJA, VKLJUČNO TUDI PRAH IZ KOŽE, KROM STROJENE ALI NE

(A) Peptoni in njihovi derivati

(1) Peptoni so topne snovi, dobljene s hidrolizo beljakovin ali z
delovanju določenih encimov (pepsina, papaina, pankreatina
itd.).Ponavadi so v obliki belih ali rumenkastih praškov in se,
ker so zelo higroskopični, pakirajo v hermetično zaprte posode.
Peptoni so lahko tudi v raztopini. Osnovne vrste peptonov so
mesni, kvasni, krvni in kazeinski peptoni.

Uporabljajo se v farmaciji, v prehrambenih preparatih, za
pripravo bakterioloških kultur itd.

(2) Peptonati so derivati peptonov in se uporavljajo predvsem v
farmaciji. Najpomembnejša sta železov in manganov peptonat.

(B) Druge beljakovinaste snovi in njihovi derivati, ki niso
zajeti v bolj specifičnih tar. številkah, vključujejo predvsem:

(1) Gluteline in prolamine (na primer: gliadine iz pšenice ali
rži in zein iz koruze), ki so rastlinski proteini.

(2) Globuline, na primer: mlečne in jajčne globuline (vendar glej
izključitev pod (d) na koncu komentarja k tej tar. številki).

(3) Glicinin - osnovna sojina beljakovina.

(4) Keratine, dobljene iz las, nohtov, rogov, kopit in parkljev,
perja itd..

(5) Nukleoproteide - beljakovine, kombinirane z nukleinskimi
kislinami in njihove derivate. Nukleoproteide pridobivajo lahko
iz pivskega kvasa in iz soli nukleoproteidov (iz železove,
bakrove, živosrebrove soli itd.). Uporabljajo se predvsem v
farmaciji.

(6) Izolirane beljakovine, dobljene z ekstrakcijo iz rastlinskih
snovi (na primer: iz odmaščene sojine moke) in, ki sestoje iz
mešanic beljakovin, katere te snovi vsebujejo. Vsebnost
beljakovin ponavadi ni manjša od 90%.

(C) Prah iz kože, krom strojene ali ne. Prah iz kože se uporablja
za določanje tanina v naravnih strojilih in v rastlinskih
strojilih. Je takorekoč čisti kolagen in ga pridobivajo iz skrbno
pripravljenega sveže kože. Prah lahko vsebuje majhne količine
kromovega galuna (kromirani usnjeni prah), vendar se dobavlja
nekromiran in je treba dodajati kromov galun neposredno pred
uporabo.  Kožni prah, tako obdelan, ne gre enačiti s prahom ali
moko kromovega usnja iz tar. št. 41.00, ki sta neprimerni za
določanje tanina in sta manjvredna.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) hidrolizatov beljakovin, ki sestoje pretežno iz mešanice
aminokislin in natrijevega klorida ter koncentratov, dobljenih z
izločanjem nekaterih sestavin iz odmaščene sojine moke, ki se
uporabljajo kot aditivi za prehrambene izdelke (tar. št. 21.06),

(b) proteinatov plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in proteinatov,
ki spadajo v tar. številke od 28.44 do 28.46,

(c) mukleinske kisline in njenih soli (nukleatov) (tar. št.
29.34),

(d) fibrinogena, fibrina, krvnih in serumskih globulinov,
običajnega imunoglobulina in antiserumov (specifičnih
imunoglobulinov) in drugih frakcij krvi (tar. št. 30.02),

(e) izdelkov, opisanih v tej tar. številki, ki so pripravljeni
kot zdravila (tar. št. 30.03 ali 30.04),

(f) encimov (tar. št. 35.07) in

(g) utrjenih beljakovinastih snovi (tar. št. 39.13).


35.05

DEKSTRINI IN DRUGI MODIFICIRANI ŠKROBI (NPR. PREŽELATINIZIRANI IN
ESTRIFICIRANI ŠKROBI); LEPILA NA OSNOVI ŠKROBOV ALI NA OSNOVI
DEKSTRINA IN DRUGIH MODIFICIRANIH ŠKROBOV

3505.10 - Dekstrini in drugi modificirani škrobi

3505.20 - Lepila

Ta tar. številka vključuje:

(A) Dekstrine in druge modificirane škrobe, t.j. izdelke,
dobljene s transformacijo škroba pod vplivom toplote, kemikalij
(na primer: kislin, baz), ali "diastaze" in modificiran škrob, na
primer: z oksidacijo, estrifikacijo ali eterifikacijo. Pomembna
skupina modificiranih škrobov so križno zamreženi škrobi (na
primer: diškrobov fosfat).

(1) Dekstrine, dobljene:

-  z razgrajevanjem škrobov s hidrolizo s kislinami ali z encimi.
Dobljeni izdelek je potem, ko je termično obdelan, maltodekstrin.
Vendar pa se izdelki te vrste uvrščajo kot dekstrini samo, če
reducirana vsebnost sladkorja, izraženega kot dekstroza, ne
presega 10%, računano na suho substanco;

-  ali s praženjem škroba ob dodajanju ali brez dodajanja majhnih
količin kemičnih reagentov. Če reagenti niso uporabljeni, poznamo
tak izdelek kot "pražen škrob".

Dekstrini so beli, rumenkasti ali rjavi praški, kar je odvisno od
postopka pridobivanja, ki je bil uporabljen. V vodi so topni (če
je potrebno, ob segrevanju), ne pa tudi v alkoholu.

(2) Topni škrob (amilogen) je vmesni izdelek, ki se dobi s
transformacijo škrobov v dekstrine in se pripravlja s kuhanjem
škroba v vodi ali dolgotrajnim puščanjem škroba v stiku s hladno,
razredčeno kislino. Ta tar. številka vključuje tudi topne škrobe,
ki vsebujejo zelo majhne količine kaolina in, ki se uporabljajo
predvsem kot dodatek celulozi pri proizvodnji papirja.

(3) Preželatinirani ali "omočeni" škrob," katerega pridobivajo z
vlaženjem škroba z vodo ali s toplotno obdelavo. Dobijo bolj ali
manj želatinirano maso, katero potem sušijo in meljejo v prah. Ta
izdelek je moč dobiti tudi z ekstruzijo in kasnejšim mletjem v
prah. Uporablja se v proizvodnji papirja, v tekstilni industriji,
v metalurgiji (v pripravi veziv za livarska jedra), v prehrambeni
industriji in za hrano za živali itd.

(4) Eterificirani ali esterificirani škrobi (škrobi, modificirani
z eterifikacijo ali esterifikacijo). Eterificirani škrobi
vključujejo škrobe, ki vsebujejo hidroksietil, hidroksipropil ali
karboksimetilne skupine.

Esterificirani škrobi vključujejo škrobove acetate, ki se
uporabljajo predvsem v industrij eksploziva.

(5) Drugi modificirani škrobi, na primer:

(i) dialdehidov škrob in

(ii) škrob, obdelan s formaldehidom ali epiklorhidrinom in, ki se
uporablja kot prah za posipavanje kirurških rokavic.

V splošnem je moč razlikovati  modificirane škrobe iz te tarifne
številke od nemodificiranih iz 11. poglavja na osnovi drugačnih
lastnosti, na primer: topnosti in prosojnosti, tendence po
želiranju ali kristalizaciji, po zmogljivosti vezave vode,
stabilnosti pri odtaljevanju, po temperaturi želiranja ali po
viskoznosti.

(B) Lepila na osnovi škrobov ali dekstrinov ali drugih
modificiranih škrobov

(1) Dekstrinska lepila - vsebujejo dekstrin v vodni raztopini,
lahko pa so pomešani z drugimi snovmi (na primer: z magnezijevim
kloridom).

(2) Škrobna lepila, pridobivajo jih z obdelavo škroba z eno izmed
baz (na primer: z natrijevim hidroksidom).

(3) Lepila, ki sestoje iz neobdelanega škroba, boraksa in v vodi
topnih derivatov celuloze, ali pa taki, ki sestoje iz
neobdelanega škroba, boraksa in škrobovega etra.

Pravkar našteti izdelki se ponavadi pojavljajo v obliki belega,
rumenega ali rjavega, amorfnega prahu ali mase, podobne gumi - od
tod izhajajo imena "Britanska guma" in "škrobova guma", ki
veljajo za nekatere izmed teh izdelkov. Uporabljajo se predvsem
kot lepila, v industriji barv, v tekstilni industriji, v
industriji papirja in v metalurgiji.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) neprepariranih škrobov (tar. št. 11.08),

(b) izdelkov razgradnje škrobov z vsebnostjo reduciranih
sladkorjev, izraženega kot dekstroza, ki pa presega 10%, računano
na suho težo snovi (tar. št. 17.02),

(c) lepil, pripravljenih za prodajo na drobno v pakiranjih neto
mase do 1 kg (tar. št. 35.06) in

(d) pripravljenih gladilnih in apreturnih sredstev (na osnovi
škroba ali dekstrinov), ki se uporabljajo v industriji papirja,
tekstila, usnja in v podobnih industrijskih vejah (tar. št.
38.09).


35.06

PRIPRAVLJENA LEPILA IN DRUGA PRIPRAVLJENA SREDSTVA ZA LEPLJENJE,
KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU; PROIZVODI, KI SO
PRIMERNI ZA UPORABO KOT LEPILA ALI SREDSTVA ZA LEPLJENJE,
PRIPRAVLJENI ZA PRODAJO NA DROBNO KOT LEPILA IN SREDSTVA ZA
LEPLJENJE V PAKIRANJIH DO VKLJUČNO 1 KG NETO MASE

3506.10 - Proizvodi, ki so ustrezni za uporabo kot lepila ali
sredstva za lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot
lepila ali sredstva za lepljenje v pakiranjih do vključno 1 kg
neto mase

 - Drugo:

3506.91 - - sredstva za lepljenje na osnovi kavčuka ali
plastičnih mas (vključno umetne smole)

3506.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Izdelke, primerne za uporabo kot lepila ali lepilna
sredstva, pripravljene za prodajo na drobno kot lepila in lepilna
sredstva v pakiranjih neto mase do 1 kg.

Ta skupina vključuje pripravljena lepila in lepilna sredstva iz
naslednjega dela pod (B) in druge izdelke, primerne za uporabo
kot lepila ali lepilna sredstva - pod pogojem, da so pripravljeni
za prodajo na drobno kot lepila in lepilna sredstva v pakiranjih,
katerih vsebina ne presega 1 kg.

V primeru dvo-komponentnih lepil, masa obeh komponent ne sme
presegati 1 kg.

Pakiranja, v kakršnih so ponavadi pripravljena lepila in lepilna
sredstva za prodajo na drobno, so steklene steklenice in kozarci,
kovinske škatle, upogljive kovinske tube, lepenkasta pakiranja,
papirne vreče itd. "Pakiranje" je včasih tudi papirni trak, ki je
krožno ovit, na primer: ploščica kostnega lepila. Majhna,
ustrezna ščetkica se ponavadi zapakira skupaj z lepilom ali
lepilnim sredstvom (na primer: lepila, ki so pripravljena v
kozarcih ali pločevinkah in ki so pripravljeni za neposredno
uporabo). Te ščetke se, skupaj z lepili in lepilnimi sredstvi,
uvrščajo v to tar. številko, če so pakirane skupaj z lepili ali
lepilnimi sredstvi.

Izdelki, ki se poleg tega, da se uporabljajo kot lepila ali
lepilna sredstva, uporabljajo še za kaj drugega (na primer:
dekstrini, metilna celuloza v zrnih), se v to tar. številko
uvrščajo samo, če je na pakiranjih označeno, da so namenjeni za
uporabo kot lepila ali lepilna sredstva.

(B) Pripravljena lepila in druga lepilna sredstva, ki niso bolj
specifično navedena drugje v Nomenklaturi (tudi obojestransko
lepljivi trakovi, folije, plošče in podobno,  brez podloge), na
primer:

(1) Lepila iz glutenov ("dunajska lepila"), ki se običajno
pridobivajo iz glutena, napravljenega topnim z delno
fermentacijo. Ta lepila se pojavljajo ponavadi v obliki kosmičev
ali prahu, barva pa je od rumenkaste do rjave.

(2) Lepila in druga lepilna sredstva, dobljena s kemično obdelavo
naravnih gum.

(3) Lepilna sredstva na silikatni osnovi.

(4) Preparati, posebej sestavljeni za uporabo kot lepilna
sredstva, ki setoje iz polimerov ali njihovih mešanic iz tar.
št.: 39.01 do 39.13, ki poleg dovoljenih dodatkov iz 39. poglavja
(polnila, plastifikatorji, topila, pigmenti), vsebujejo še druge
dodatne snovi, ki niso zajete v tem poglavju (na primer: voski,
smolni estri).

(5) Lepilna sredstva, ki sestoje iz mešanice kavčuka, organskih
topil, polnil, vulkanizacijski sredstev in smol.

Ta tar. številka izključuje izdelke, ki so bolj specifično zajeti
v drugih številkah te Nomenklature, razen če izpolnjujejo
določila, predvidena v predhodni točki (A), na primer:

(a) kazeinska lepila (tar. št. 35.01), lepila živalskega izvora
(tar. št. 35.03) in lepila na osnovi škroba ali dekstrinov ali
drugih modificiranih škrobov (tar. št. 35.05).

(b) druge izdelke, ki se lahko uporabijo kot lepila ali lepilna
sredstva, bodisi neposredno, bodisi po obdelavi, na primer:
ptičje lepilo (tar. št. 13.02), nepomešani silikati (tar. št.
28.39), kalcijev kazeinat (tar. št. 35.01), dekstrin (tar. št.
35.05), plastične mase v raztopini (tar. št. 32.08 ali 39.
poglavje) in raztopine samega kavčuka ali gume (tar. št. 40.05).

Poudariti je treba, da so nekateri izdelki, vključeni v to tar.
številko, uporabni kot lepila v obliki, v kakršni se prodajajo,
da pa morajo biti drugi pred uporabo šele raztopljeni ali
dispergirani v vodi.

Ta tar. številka ne vključuje pripravljenih gladilnih in
apreturnih sredstev za tekstil itd (tar. št. 38.09) in veziv za
livarska jedra (tar. št. 38.24); ponekod imenujejo take snovi
tudi "lepila", vendar niso v uporabi zaradi svojih lepljivih
lastnosti.

Ta tar. številka izključuje izdelke, ki imajo značaj kitov,
polnil itd iz tar. št. 32.14.


35.07

ENCIMI; PRIPRAVLJENI ENCIMI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
DRUGEM MESTU:

3507.10 - Sirilo in njegovi koncentrati

3507.90 - Drugi

Encimi so organske snovi, katere proizvajajo žive celice. Imajo
lastnost, da povzročajo in uravnavajo kemične reakcije v živih
celicah in izven njih in, da pri tem sami ne utrpijo nikakršne
spremembe njihove kemične strukture.

Encime lahko delimo na naslednje načine:

(I) Po kemični sestavi, na primer:

(a) Encimi, pri katerih molekule sestoje samo iz beljakovin (na
primer: pepsin, tripsin, ureaza).

(b) Encimi, pri katerih sestoje molekule izključno iz
beljakovine, ki je združena z nebeljakovinsko spojino majhne
molekulske mase, ki deluje kot kofaktor. Kofaktor je lahko
kovinski ion (na primer: baker v oksidazinemu ascorbatu, cink v
alkalni fosfatazi človekove placente), ali pa je kofaktor
kompleksna organska molekula, ki se imenuje koencim (na primer:
tiamindifosfat piruvatdekarboksilaze, piridoksalfosfat v
aminotransferazi glutaminoksikisline). Včasih sta potrebna oba.

(II) Po:

(a) njihovi kemični aktivnosti - kot oksireduktaze, transferaze,
izomeraze, ligaze itd.

(b) njihovi biološki aktivnosti - kot amilaze, lipaze, proteaze
itd.


Ta tar. številka vključuje:

(A) "Čiste" (izolirane) encime

Ti so ponavadi v kristalni obliki in so namenjeni za uporabo v
medicini in za znanstvene raziskave. V mednarodni trgovini nimajo
velikega pomena, kot pa encimski koncentrati in pripravljeni
encimi.

(B) Encimske koncentrate

Te koncentrate ponavadi pridobivajo iz vodnih ekstraktov ali s
pomočjo topil iz živalskih organov, iz rastlin, mikroorganizmov
in iz hranilnih podlag itd. (slednje podlage se pridobivajo iz
bakterij, plesni itd.). Ti izdelki lahko vsebujejo nekaj encimov
v različnih razmerjih in so lahko standarizirani ali
stabilizirani.

Omeniti je treba, da se lahko nekatera standarizacijska in
stabilizacijska sredstva nahajajo v različnih razmerjih že v
koncentratih - izhajajo lahko iz fermentacijske tekočine, ali pa
iz postopka bistrenja ali sedimentacije.

V obliki prahu se lahko dobijo s sedimentacijo ali z
liofilizacijo (sušenjem pri temperaturah pod 0 stopinj C), lahko
pa tudi v granulah (z uporabo granulizacijskih sredstev ali
inertnih podlag ali nosilcev).

(C) Pripravljene encime, ki niso bolj specifično zajeti na drugem
mestu.

Pripravljene encime pridobivajo z nadaljnjim razredčevanjem
pravkar opisanih koncentratov (v točki (B)), ali pa z medsebojnim
mešanjem posameznih encimov ali encimskih koncentratov. Ta tar.
številka vključuje tudi preparate z dodanimi substancami, ki jih
napravijo primerne za nek specifični namen, vendar pod pogojem,
da niso zaobseženi v bolj specifičnih številkah Nomenklature.

V to skupino med drugim spadajo:

(i) Encimski preparati za mehčanje mesa, kot so na primer:
preparati iz proteolitskih encimov (na primer: papain) z dodano
dekstrozo in drugimi prehrambenih snovi.

(ii) Encimski preparati za bistrenje piva, vina in sadnih sokov
(na primer: pektinski encimi z dodano želatino, bentonit itd.).

(iii) Encimski preparati za odškrobljenje tekstila, kot so
preparati na osnovi a-amilaz in proteaz.

Ta tar. številka izključuje:

(a) zdravila (tar. št. 30.03 ali 30.04),

(b) encimske preparate za predstrojenje (tar. št. 32.02) in

(c) encimske preparate za omakanje ali pranje ter druge izdelke
iz 34. poglavja.


Najpomembnejši encimi, ki se pojavljajo v trgovini, so:

(1) Sirilo (Lab-ferment, himozin, renin).

Sirilo pridobivajo iz svežega ali suhega telečjega želodca ali z
vzgajanjem nekaterih mikroorganizmov. To je proteolitski encim,
ki siri mleko s koagulacijo mlečnega kazeina. Pojavlja se v
obliki tekočine, prahu ali v obliki tablet. Lahko vsebuje sol (na
primer: natrijev klorid, kalcijev klorid, natrijev sulfat itd.),
ki ostanejo v njem iz proizvodnega postopka. Lahko pa vsebuje
tudi dodane soli z namenom standarizacije ter konzervanse (na
primer: glicerin).

Sirilo se uporablja predvsem v industriji sira.

(2) Pankreatski encimi.

Najpomembnejši encimi, katere proizvaja pankreas, so tripsin in
himotripsin (oba cepita beljakovine), a-amilaza (cepi škrobe) in
lipaza (cepi mastne snovi). Uporabljajo se predvsem v medicini in
farmaciji za blaženje dugestivnih motenj.

Encimski koncentrati pankreasa se običajno pridobivajo iz svežega
ali posušenega pankreasa. Lahko vsebujejo soli visoke
absorbcijske moči (dodane, da bi odvzele del kristalne vode) in
nekatere zaščitne koloide (zaradi lažjega skladiščenja ali
transporta). Uporabljajo se za proizvodnjo preparatov za
odškrobljenje, pranje, za depilatorje in za stojilne preparate.

Encimski preparati, uvrščeni v to tar. številko, vključujejo tudi
take, ki se uporabljajo za odškrobljenje tekstila.

(3) Pepsin.

Pepsin pridobivajo iz trebušne sluzi svinj in goved, da bi ga
stabilizirali, jih včasih konzervirajo z nasičeno raztopino
magnezijevega sulfata, ali pa ga zmešajo s saharozo ali laktozo
(pepsin v prahu).

Pepsin se uporablja predvsem za medicinske namene, v spojini s
klorovodikovo kislino, z betain hidrokloridov ali kot pepsinsko
vino.

(4) Sladni encimi.

Ta skupina vključuje samo sladne amilaze.

Ekstrakti sladu se uvrščajo v tar. št. 19.01.

(5) Papain, bromelin, ficin.

Izraz "papain" se nanaša na posušeni lateks lesa papaje (carica
papaya) in na dve frakciji, dobljene iz tega izdelka, oziroma na
papain v ožjem pomenu besede in na himopapain.

Papain uporabljajo na primer: kot dodatek za proizvodnjo piva,
stabilnega tudi v hladnem, za mehčanje mesa (glej predhodno točko
pod (C) (i) in v medicini.

Papain kot posušeni lateks, ki je v vodi le delno topen, se
uvršča v tar. št. 13.02.

Bromelini - pridobivajo jih iz ananasove rastline.

Ficin - pridobivajo ga iz lateksa nekaterih figovcev.

(6) Amilaze in proteaze, dobljene iz mikro-organizmov.

Nekateri mikro-organizmi, vzgojeni na ustreznih hranilnih
podlagah, izločajo ustrezne količine amilaz in proteaz.

Potem, ko odstranijo celice in druge nečistoče, se raztopine
koncentrirajo z vzdrževanjem nizkih temperatur v vakuumskem
prostoru, ali pa se encimi vsedajo z dodajanjem anorganskih soli
(na primer: natrijevega sulfata) ali organskih topil, ali
topilih, ki se mešajo z vodo (na primer: aceton).

Primeri mikrobioloških amilaz in proteaz so:

(a) Bakterijske a-amilaze.

Te amilaze (dobljene na primer: iz Bacillus subtilisa) so encimi,
ki prevajajo škrob v tekoče stanje. Uporabljajo se za lepljenje
in papirne premaze na osnovi škroba, v pekarski industriji in v
drugih vejah prehrambene industrije, pa tudi za odškrobljenje
tekstila.

(b) Amilaze iz gljivic.

Amilaze iz gljivic so v bistvu a-amilaze, izpeljane iz kulture
plesni, predvsem iz rodu Rhizopus in Aspergillus.

Čeprav je njihova moč prevajanja v tekoče stanje (likvefakcija)
občutna, pa po njej zaostaja za močjo bakterijskih amilaz.

Amilaze iz gljivic se na veliko uporabljajo v prehrambeni
industriji.

Omeniti je treba, da amilaze iz gljivic včasih vsebujejo
proteaze, oksidazo glukoze in invertazo.

(c) Amiloglikozidaze.

Ti encimi, ki se pridobivajo lahko iz plesni vrst Rhizopus ali
Aspergillus, so močna sladila, vendar brez likvefakcijske moči.
Uporabljajo se za doseganje visokega "pridelka" dekstroze iz
škrobnih snovi.

Največ se uporabljajo pri proizvodnji glukoznih in dekstroznih
sirupov in pri alkoholni fermentaciji zrn sladu kot sladila.

(d) Proteaze.

Bakterijske proteaze (dobljene na primer: iz Bacilla sibtilisa)
so proteolitski encimi, ki se uporabljajo za pridobivanje
sredstev za odškrobljenje tekstila, kot sestavine nekaterih
pralnih sredstev in v proizvodnji piva. Proteaze, dobljene iz
plesni, se uporabljajo v medicinske in farmacevtske namene.

(7) b-Amilaze.

Te encime pridobivajo iz rastlinskih materialov, na primer: iz
sladnega ječmena, pšenice in soje, ki proizvajajo maltozo iz
škroba in dekstrina.

(8) Pektinski encimi.

Ti encimi se proizvajajo z gojenjem različnih kultur plesni,
pretežno vrst Rhizopus in Aspergillus. Uporabljajo se v
proizvodnji in predelavi sadnih in zelenjavnih sokov (da bi
olajšali postopek stiskanja in zaradi večje izdatnosti sadja ali
zelenjave).

(9) Invertaza (b-fruktofuranozidaza).

Invertaza se ponavadi pridobiva iz pivskega kvasa nižje stopnje
fermentacije. Invertaza razkraja saharozo v glukozo in fruktozo
in se uporablja pri proizvodnji svetlorumenega sladkornega
sirupa, čokolade in marcipana.

(10)  Izomeraza glukoze.

Ta encim se pridobiva z vzgajanjem nekaterih mikroogranizmov,
pretežno rodu Streptomyces in Bacillus. Uporablja se za delno
prevajanje glukoze v fruktozo pri proizvodnji zelo sladkih
sirupov.

Razen že naštetih izključitev, ta tar. številka ne vključuje:

(a) kvasov (tar. št. 21.02),

(b) koencimov, kot so karboksilaza (aneurin pirofosfat) in
kocimaze (nikotinamid-adenin dinukleotid (29. poglavje),

(c) posušenih žlez in drugih izdelkov iz tar. št. 30.01 in

(d) mikrobioloških kultur in drugih izdelkov iz tar. št. 30.02.


                          36. POGLAVJE

    RAZSTRELIVA; PIROTEHNIČNI PROIZVODI; VŽIGALICE; PIROFORNE
                  ZLITINE; VNETLJIVI PREPARATI

OPOMBI

1. To poglavje ne obsega izločenih kemično določenih spojin,
razen tistih, ki so opisane v 2. opombi pod (a) ali (b) v tem
poglavju.

2. Z izrazom "izdelki iz vnetljivih snovi" v poimenovanju tar.
št. 36.06 so mišljeni samo:

(a) metaldehid, heksametilentetramin in podobne snovi,
pripravljene v oblikah (npr. table, paličice in podobno), ki se
uporabljajo kot gorivo; goriva na osnovi alkohola in podobna
pripravljena goriva v trdni ali poltrdni obliki;

(b) Tekoča ali utekočinjena plinasta goriva, ki se uporabljajo v
vžigalnikih za cigarete in podobnih vžigalnikih, v posodah,
katerih prostornina ne presega 300 ml.

(c) Smolne bakle, netilna sredstva in podobno.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje smodnike in razstreliva oziroma zmesi, ki
se odlikujejo po tem, da vsebujejo kisik, ki je potreben za
njihovo zgorevanje in po tem, da pri zgorevanju pri visokih
temperaturah proizvajajo velike količine plina.

Vključuje tudi nekatere pomožne preparate, potrebne za njihov
vžig (udarne in eksplozivne kapice, detonatorje itd.).

V to tar. številko se uvrščajo tudi predmeti, izdelani iz
razstreliv, pirofornih, vnetljivih in gorljivih izdelkov za
dajanje svetlobe, zvoka, dima, plamena in isker (na primer:
pirotehnični izdelki, vžigalice, fero-cerij in nekateri gorljivi
preparati).

To poglavje ne vključuje kemično določenih spojin (ponavadi so
uvrščena v 28. ali 29. poglavje), razen nekaterih goriv, opisanih
v točkah (II) (A), (II) (B) (1)in (II) (B) (2) komentarja k tar.
številki 36.06. Ne vključuje tudi municije, ki spada v 93.
poglavje.


36.01

SMODNIKI

Smodniki so mešanice, ki pri zgorevanju proizvajajo velike
količine toplih plinov, ki ustvarjajo pogonski učinek.

Pri smodnikih za strelno orožje poteka zgorevanje v tesnem
prostoru tako, da v cevi ustvarja naglo rast pritiska, ki daje
izstrelku velik pospešek.

Pri smodniku za rakete proizvaja zgorevanje stalni pritisk,
izhajanje plina skozi cevi pa učinkuje pogonsko.

Smodniki iz te tar. številke vsebujejo zgorljive sestavine in
sestavine, ki vzpodbujajo zgorevanje. Lahko vsebujejo tudi
sestavine, katerih namen je nadzorovati in uravnavati stopnjo
zgorevanja.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Črni smodnik.

Črni smodnik sestoji iz homogene mešanice kalijevega nitrata ali
natrijevega nitrata, žvepla in lesnega oglja.

Njegova barva variira od rjave do črne, je malenkostno
higroskopičen in se uporablja kot športni smodnik in kot
razstrelivni smodnik. V prvem primeru se pojavlja v obliki
okroglih in kalibriranih zrnc, v drugem pa v zrnih raznih
velikosti, ki so lahko tudi zdrobljena (razstrelivni smodnik za
rabo v rudarstvu).

(2) Smodniki za strelno orožje (razen črnega smodnika).

(a) Brezdimni smodniki.

Brezdimni smodniki so pripravljeni na osnovi nitroceluloze
(celuloznih nitratov) - ponavadi iz nitroceluloze določene
stopnje eksplozivnosti, pomešane z drugimi izdelki, posebno s
stabilizatorji, kot je na primer: difenilamin. Proizvajajo se iz
nitroceluloze in topil ali iz nitroceluloze, kateri dodajo
barijev nitrat ali kalijev nitrat, bazične bikromate itd. in
topila, lahko pa jih proizvedejo tudi s spajanjem nitroglicerina
(glicerinovega nitrata) in nitroceluloze (balistiti, korditi
itd.).

Brezdimni smodniki se ponavadi pojavljajo v obliki paličk, cevi,
ploščic, kosmičev ali zrnc.

(b) Sestavljeni smodniki.

Pri sestavljenih smodnikih so lahko osnovnim sestavinam
(nitroceluloza, nitroglicerin), dodani aditivi, kot so na primer:
nitrogvanidin, heksogen (1,3,5-trinitro-1,3,5-trizininan) ali
oktogen (1,3,5,7-tetranitro-1,3,5,7-tetrazokan), zaradi
izboljšanja njihovih zgorevalnih lastnosti.

Tudi polimerna veziva lahko ob istih ostalih sestavinah (razen
nitroceluloze) služijo za pridobivanje smodnika.

(3) Smodniki za rakete.

(a) Homogeni poganjalni smodniki.

Homogeni smodniki sestoje iz nitroceluloze in organskih nitratov
ter nekaj dodanih izdelkov (stabilizatorjev, balističnih
katalizatorjev itd.). Dobavljajo se kot polnjenja (ponavadi)
valjaste oblike, ki se vložijo v zgorevalno komoro v obliki
naboja.

(b) Sestavljeni poganjalni smodniki.

Ti izdelki sestoje iz snovi, ki pomagajo zgorevanju (amonijev
perklorat, amonijev nitrat itd.) in iz redukcijskega sredstva
(ponavadi sintetični kavčuk), možno pa je tudi nadaljnje
dodajanje kovinskega redukcijskega sredstva (aluminij, itd.).

Ta tar. številka izključuje:

(a) izolirane kemično določene spojine (ponavadi 28. ali 29.
poglavje),

(b) pripravljena razstreliva iz tar. št. 36.02 in

(c) nitrocelulozo (celulozne nitrate, na primer: prasketajoči
bombaž (tar. št. 39.12).


36.02

PRIPRAVLJENA RAZSTRELIVA, RAZEN SMODNIKA

Ta tar. številka vključuje mešanice kemikalij, katerih zgorevanje
proizvaja močnejši učinek od smodnika. Zgorevanj proizvaja
izredno veliko sproščanje plinov pri visoki temperaturi in tako
ustvarja zelo velik pritisk v zelo kratkem času. Tem izdelkov
ponavadi dodajajo flegmatizirajoča sredstva, da bi bili manj
občutljivi na udarce ali trenje.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Razstreliva, ki sestoje iz mešanic na osnovi glicerinovih
nitratov (nitroglicerin) in etilen glikola (nitroglikol).
Ponavadi jih imenujejo "dinamiti", pogosto pa vsebujejo tudi
druge snovi, kot so na primer: nitroceluloza, amonijev nitrat,
šota, lesna moka, natrijev klorid ali granulirani aluminij.

(2) Razstreliva, ki sestoje iz mešanic na osnovi drugih organskih
nitratov ali nitro spojin, kot so, mešanice, ki temeljijo na TNT
(2,4,6 trinitrotoluen), heksogen, oktogen, tetril (N-metil
N,2,4,6 tetranitroanilin), pentrit (pentaeritritol tetranitrat,
PETN) ali TATB (1,3,5-triamino-2,4,6-trinitrobenzen).

Mešanice na osnovi TNT vključujejo heksolite (TNT + heksogen) in
pentolite (TNT + PETN), ki so flegamizirane ali z voskom ali s
polimernim vezivom.

(3) Razstreliva, ki sestoje iz mešanic na osnovi amonijevega
nitrata, senzibilizirani s pomočjo drugih izdelkov, razen
nitratov glicerina ali alkohola. Skupaj z dinamiti se na veliko
uporabljajo v rudarstvu, v kamnolomih in na gradbiščih.

Ta skupina vključuje:

(a) amonale, amatole in gorilno olje amonijevega nitrata (ANFO),

(b) posebej briketirana nitrirana razstreliva,

(c) suspendirana razstreliva, ki sestoje iz mešanice alkalnih
nitratov in vode, senzibilizirane z aminonitratom ali fino
razpršenim aluminijem in

(d) "emulzijska" razstreliva, ki sestoje iz vodne raztopine
alkalnih nitratov, emulgirane v mineralnih oljih.

(4) Razstreliva, ki sestoje iz mešanic na osnovi kloratov in
perkloratov, na primer: šediti, ki se uporabljajo v rudarstvu in
v kamnolomih.

(5) Primarna ali inicialna razstreliva, ki so v suhem stanju
precej bolj občutljiva na udarec in trenje, kot pa predhodno
našteta razstreliva. So pretežno mešanice na osnovi azidov ali
trinitrorezorcinatov (ali stifnatov) svinca in tetrazina. Ta
razstreliva se ponavadi uporabljajo v proizvodnji udarnih,
frikcijskih in ognjenih inicialnih vžigalnikov za eksplozivna
polnjenja ali detonatorjev za razstreliva.

Vsa ta razstreliva se dobavljajo v obliki prahu, zrnc, past,
suspenzij, emulzij ali kot bolj ali manj želatinasta masa - v
razsutem stanju ali v obliki polnjenj ali briketov.

Ta tar. številka ne vključuje izoliranih kemično določenih spojin
- tudi, če bi lahko bili razstreliva. Te kemikalije so ponavadi
vključene v 28. ali 29. poglavje, kot na primer: anorganski
nitrati (tar. št. 28.34), živosrebrov fulminat (tar. št. 28.38),
trinitrotoluen (tar. št. 29.04) in trinitrofenol (tar. št.
29.08).


36.03

POČASI GOREČE VŽIGALNE VRVICE; DETONIRNE VRVICE; UDARNE IN
RAZSTRELILNE KAPICE: VŽIGALNIKI; ELEKTRIČNI DETONATORJI

Ti izdelki se ponavadi imenujejo rasztrelilni pribor, saj se od
njih pričakuje, da bodo vžgali smodnik ali razstreliva.

Ta tar. številka vključuje:

(A) Počasi goreče vžigalne in detonirne vrvice.

Počasi goreče vžigalne vrvice (počasne vžigalne vrvice ali
Blickfordove vrvice) so namenjene temu, da prenesejo ogenj do
nekega navadnega vžigalnika ali detonatorja. Ponavadi sestoje iz
tankega ovoja iz tekstilnega materiala, ki je katraniran ali
impregniran z gumo ali plastično maso in ki je po dolžini
napolnjen s črnim smodnikom.

Detonirne vrvice služijo prenosu ene ali več detonacij. Njihovo
jedro je ponavadi iz pentrita ali drugega razstreliva in je v
nepremočljivem ovoju iz tekstilnega materiala ali plastične mase
(upogljiva vrvica), ali pa v svinčevem ali kositrnem ovoju
(svinčev in kositrne vrvice). V nekaterih primerih so
razstrelivna polnjenja razporejena v tanki plasti le po notranji
površini plastične cevi.

Najpogosteje se uporabljajo v rudnikih, kamnolomih in na
gradbiščih.

(B) Udarne in detonirne kapice.

(1) Udarne kapice (udarna inicialna razstreliva) sestoje iz
majhnega, ponavadi kovinskega kontejnerja, v katerem je mešanica
na osnovi svinčevega trinitroresorcinata (stifnata) z dodanim
tretrazenom in raznimi oksidacijskimi in redukcijskimi sredstvi;
taka polnjenja ponavadi dosegajo maso od 10 do 200 mg. Te kapice
so namenjene, da se pritrdijo na dno tulca in naj bi vžgale
smodnik.

(2) Frikcijske udarne kapice in cevasti vžigalniki, sestoje iz
dveh koncentričnih kovinskih ali lepenkastih cevi, ki vsebujejo
različna polnjenja. Eksplozivno polnjenje v notranji cevi se vžge
z izvlečenjem nazobčane žice in tako vžge smodnično plnjenje med
obema cevema, s čimer se vžig prenaša. Podobno kot maloprej
opisane kapice pod (1), se tudi cevasti vžigalniki uporabljajo za
vžig smodnika.

(3) Detonirne kapice (detonatorji), sestoje iz majhnega polnjenja
inicialnega razstreliva in od polnjenja na primer: pentritam
heksogena ali tetrila v kovinski ali plastični cevi z zaščitno
kapico. Uporabljajo se za vžig pripravljenih razstreliv, razen
smodnika. Ponavadi se vžigajo z ognjem iz varnostnih vžigalnih
vrvic, ki vodijo v njih.

(C) Vžigalniki.

Ta skupina vključuje:

(1) Električne vžigalnike, ki sestoje iz glave el. vžigalnika in
iz majhnega polnjenja inicialnega razstreliva, ponavadi črnega
smodnika.

Glava električnega vžigalnika sestoji iz dveh izoliranih
prevodnikov, na katerih konce je prispajkana prevodna električna
žica tako, da oblikuje električno uporovni most. Ta žica
(filament) je obložena z nabojem vžigalnika. Uporablja se za vžig
smodničnega polnjenja ali za iniciranje primarnega razstreliva.

(2) Kemične vžigalnike, kot so vžigalniki, ki sestoje iz valja s
stekleno ampulo, napolnjeno s kemikalijo (na primer: z žvepleno
kislino), in iz polnjenja iz kalijevega klorata. Ta dva polnjenja
sta med seboj ločena s kovinsko membrano. Ko se ampula razbije,
prične kislina razjedati kovinsko membrano (ki deluje
upočasnjevalno) in reagira s kalijevim kloratom ter pri tem
proizvede intenzivno toploto, ki vžge smodnično polnjenje ali
varnostno vžigalno vrvico.

(D) Električni detonatorji.

Električni detonatorji sestoje iz električne detonatorske glave,
opisane v predhodni točki (C) (1) v kovinski ali plastični cevi,
iz majhnega polnjenja inicialnega razstreliva (med 50 in 500 mg,
ponavadi razstrelina na osnovi svinčevega azida) in malo večjega
polnjenja drugega razstreliva (na primer: pentrita, heksogena ali
tetrila).

V to skupino spadajo tudi nekateri električni detonatorji, ki so
znani pod imenom "električna inicialna razstreliva". Pogosto jih
izdelujejo v miniaturnih oblikah, pri katerih se lahko glava
detonatorja zamenja tako, da se aditivi vgradijo v sestavo
inicialnega razstreliva, da bi bila sestava prevodna in da bi bil
možen vžig z indukcijo.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) parafiniranih kapic v trakovih ali zvitkih, ki se uporabljajo
v rudarskih svetilkah, pa tudi kapic za otroške pištole-igrače ne
(tar. št. 36.04),

(b) predmetov, ki ne vsebujejo kateregakoli eksploziva ali
vnetljivega polnjenja (na primer: male kapice, cevi, električne
aparate itd.), ki se razvrščajo po svoji naravi v ustrezne tar.
številke in

(c) tulcev in nabojev z ali brez kapic (tar. št. 93.06).


36.04

PIROTEHNIČNI PROIZVODI ZA OGNJEMETE, SIGNALNE RAKETE, RAKETE
PROTI TOČI, SIGNALNE RAKETE ZA GOSTO MEGLO IN DRUGI PIROTEHNIČNI
PROIZVODI

3604.10 - Pirotehnični izdelki za ognjemete

3604.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje pirotehnične izdelke, ki proizvajajo
svetlobne, zvočne, plinaste, dimne in podobne učinke, vštevši:

(1) Pirotehnične izdelke za zabavo:

(a) Pirotehnične izdelke za ognjemete (bombe, signalne rakete,
sveče, svetlobne bakle, bengalske vžigalice in svetlobne
ognjemete), katerih namen je zabavati z zvočnimi, svetlobnimi ali
dimnimi učinki njihovega zgorevanja. Vžig se dosega s pomočjo
smodnikov, kot je na primer: črni smodnik, ki je sestavni del
izdelka, izvaja pa se s pomočjo električnega vžigalnika ali
vžigalnika inicialnega razstreliva.

(b) Pirotehnične igrače, kot so na primer: kapice za igrače-
pištole (pripravljeve v obliki traku, listov, zvitkov ali
okroglih, plastičnih obročev), magične sveče in prasketalke za
novoletno jelko. Zgorevanje teh pirotehničnih igrač ima omejene
lastnosti.

(2) Tehnične naprave:

(a) Naprave za zvočno in svetlobno signalizacijo, kot so na
primer: rakete za pomorsko uporabo v primeru nesreče, naboji za
fotografske bliskavice za opremo zrakoplovov, t.i. "Very"
bliskavice, signali in bakle za meglo na železnici, osebne rakete
v primeru nesreče, svetlobni efekti za kinematografijo in
televizijo itd.; svetlobne naprave, naprave za vodiče,
pirotehnične vabe in naprave za proizvodnji dima (tudi
obarvanega). Njihova splošna značilnost je, da proizvajajo
razmeroma dolge učinke s pomočjo svetlobe, zvoka ali dima.

(b) Naprave za uporabo v kmetijstvu ali industriji, kot so na
primer: rakete proti toči, rušilni naboji, proizvajalci dima za
kmetijstvo, bliski in gromi za plašenje živali in naprave za
proizvodnjo dima za raziskovanje razpok v cevovodih.

Ta tar. številka vključuje tudi druge pirotehnične naprave, ki v
predhodnih skupinah niso naštete (na primer: rakete za
izstreljevanje reševalne vrvi, s svincem prevlečena vrv za
prekinitev (ne za prenos) detonacije itd.).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) fotografskih materialov za trenutne osvetlitve (tar. št.
37.07),

(b) izdelkov, ki dajejo svetlobne učinke zaradi kemo-
luminiscenčnega fenomena (tar. št. 38.24) in

(c) tulcev (metkov), ki vsebujejo eksplozivna polnjanja, za
orodja za kovičenje ali za poganjanje motorjev z notranjim
zgorevanjem s kompresijo (tar. št. 93.06).


36.05

VŽIGALICE, RAZEN PIROTEHNIČNIH PROIZVODOV IZ TAR. ŠT. 36.04

Ta tar. številka vključuje vžigalice, ki dajo plamen s trenjem ob
hrapavo površino (včasih posebej pripravljeno za ta namen).
Sestoje se ponavadi iz palčice iz lesa, lepenke, tekstilnega
prediva, impregniranega s stearinskim voskom ali parafinom
(voščenke) itd. in iz glavice iz raznih vnetljivih kemičnih
izdelkov.

Ta tar. številka izključuje bengalske vžigalice in druge
pirotehnične izdelke - tudi, če se vžigajo s trenjem in imajo
obliko vžigalic (tar. št. 36.04).


36.06

FEROCERIJ IN DRUGE PIROFORNE ZLITINE V VSEH OBLIKAH; PROIZVODI IZ
VNETLJIVIH SNOVI, NAVEDENI V 2. OPOMBI K TEMU POGLAVJU:

3606.10 -Tekoča ali utekočinjena plinasta goriva, ki se
uporabljajo za vžigalnike za cigarete in podobne vžigalnike, v
posodah s prostornino do vključno 300 ml

3606.90 - Drugo

    (I) FERO-CERIJ IN DRUGE PIROFORNE ZLITINE V VSEH OBLIKAH

Piroforne zlitine, so zlitine, ki se ob trenju ob hrapavo
površino iskrijo dovolj, da prižgejo plin, bencin, kresilo in
druge vnetljive materiale. Ponavadi so kombinacije cerija in
drugih kovin. Med temi kombinacijami je najpogostejši fero-cerij.

Zlitine so zaobsežene v tej tar. številki, v razsutem stanju ali
v obliki majhnih palčk za mehanske vžigalnike (kresilni kamenčki
za vžigalnike) in neglede na to, ali so pripravljene za prodajo
na drobno ali ne.

             (II) PREDMETI IZ VNETLJIVIH MATERIALOV

Ta skupina vključuje samo:

(A) Tekoča ali utekočinjena plinasta goriva (na primer: bencin,
tekoči butan), v posodah (v ampulah, steklenicah, pločevinkah),
ki se uporabljajo za polnjenje vžigalnikov za cigarete in
podobnih vžigalnikov prostornine ki ne presega 300 ml.

Polnilni naboji ali druge posode (polne ali prazne), ki
predstavljajo sestavni del vžigalnika za cigarete in podobnih
vžigalnikov, so iz te tar. številke izključene (tar. št. 96.13).

(B) Naslednja trdna goriva:

(1) Metaldehid (meta goriva) in heksametiltetramin (heksamin),
pripravljena v obliki tablet, paličk ali podobnih oblikah za
uporabo kot goriva. Če so pripravljeni v drugih oblikah (na
primer: v prahu ali v kristalih), se te kemikalije izključijo iz
te tar. številke in se razvrščajo v tar. št. 29.12 ali 29.33 -
odvisno od primera.

(2) Podobne kemikalije (kemično določene ali nedoločene),
pripravljene v obliki tablet, paličk ali v podobnih oblikah za
uporabo kot gorivo.

(C) Naslednja trdna in poltrdna goriva:

Goriva na osnovi alkohola, ki vsebujejo izdelke, kot so milo,
želatinaste snovi, celulozni derivati in podobno (ta goriva se
pogosto prodajajo kot "strjeni alkoholi") ter druga, podobno
pripravljena goriva v trdnem ali poltrdnem stanju.

Goriva omenjene vrste, pripravljena v trdnih oblikah, so lahko
kot palčke iz lesnega oglja z majhnimi količinami natrijevega
nitrata kot nosilca vnetljivosti, in karboksimetilne celuloze kot
veziva, ki naj omogoči počasno zgorevanje v trdno zaprtem
kontejnerju, katerega je mogoče nositi kot vir toplote pod
obleko.

(D) Smolne bakle, netilci ognja ipd.

Ta skupina vključuje:

(i) Smolne bakle, ki razmeroma dalj časa oddajajo svetlobo in, ki
so sestavljene iz gorljivih snovi, impregniranih s smolo,
asfaltom, katranom itd; ponavadi so pritrjene na palice ali
ročaje, ali pa so zavite v papir, tekstil ali druge materiale;

(ii) Netilce ognja, ki gorijo burno le kratek čas, vendar z
lahkoto vžgejo gorivo (na primer: les, premog, koks, gorilno
olje). Ti predmeti lahko sestoje na primer: iz sečninsko
formaldehidnih smol z dodatkom kerozina in vode, lahko pa tudi iz
papirja, impregniranega z mineralnim oljem ali parafinskim
voskom.

Ta tar. številka pa ne vključuje goriv, kot so to briketi iz
aglomeriranih lesnih ostružkov (tar. št. 44.01).


                          37. POGLAVJE

       PROIZVODI ZA FOTOGRAFSKE ALI KINEMATOGRAFSKE NAMENE

OPOMBI

1. V to poglavje ne spadajo odpadki in ostanki materialov.

2. V tem poglavju se izraz "fotografski" nanaša na postopek, ki
omogoča ustvarjanje vidne slike z neposrednim ali posrednim
delovanjem svetlobe ali drugih oblik sevanja na občutljivo
površino.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Fotografske plošče, filmi, papirji, lepenke in tekstili, ki se
uvrščajo v 37. poglavje, so izdelki z eno ali več plastmi
katerekoli emulzije, občutljive na svetlobo ali druga sevanja
katera imajo dovolj energije, da povzročajo potrebno reakcijo v
foto-občutljivih materialih, kot je na primer: sevanje valovne
dolžine, ki ni večja od približno 1.3000 nanometrov in
elektromagnetni spekter (vključno g-žarki,

X-žarki (rentgenski), ultravijolični in IR-žarki (infrardeči)),
kot tudi sevanje delcev (ali atomsko sevanje), pri čemer ni
pomembno, ali so namenjeni enobarvni ali večbarvni reprodukciji.

Vendar pa nekatere plošče niso premazane z emulzijo, temveč v
celoti ali skoraj v celoti sestoje iz fotoobčutljive plastične
mase, ki je lahko pritrjena na podlagi.

Najpogostejše so emulzije na osnovi srebrovih halogenidov (na
primer: srebrov-bromid, srebrov bromo-jodid itd.), ali na osnovi
soli drugih plemenitih kovin, lahko pa so uporabljeni tudi
nekateri drugi materiali, kot je na primer: kalijev fericianid in
druge železove spojine za dobivanje modrih pozitivov, kalijev
amonijev dikromat za fotomehansko grafiranje in diazonijeve soli
za diazo - emulzije itd.

(A) Plošče in filmi se uvrščajo v to poglavje neglede na to, ali
so:

(1) neosvetljeni (še ne izpostavljeni delovanju svetlobe ali
drugega sevanja, ali

(2) osvetljeni, neglede na to, ali so razviti ali ne (t.j.
kemično obdelani zaradi dobivanja vidne slike).

Plošče in filmi ostanejo uvrščeni v to poglavje neglede na to,
ali so negativni (t.j. z obratnim razmerjem svetlih in temnih
površin), pozitivni (vštevši vijoličnomodre pozitive, ki se
uporabljajo za razmnoževanje nadaljnjih pozitivov), ali pa so
reverzibilni (s posebnimi emulzijami, ki omogočajo neposredno
izdelovanje diapozitivov).

(B) Fotografski papir, lepenka ali tekstil, so uvrščeni v to
poglavje samo, če so ali neosvetljeni ali osvetljeni (negativi
ali pozitivi). Potem, ko so razviti, spadajo v 49. poglavje ali
oddelek XI.

Skladno s posebnimi pogoji, podanimi v komentarju k tar. št.
37.07, spadajo v to poglavje tudi kemični izdelki in material za
trenutno osvetljevanje, ki se uporablja v fotografiji.

To poglavje ne vključuje odpadkov ali ostankov materialov.
Fotografski ali kinamatografski odpadki in ostanki, ki vsebujejo
plemenite kovine ali njihove spojine, vrste ki se pretežno
uporabljajo za pridobivanje plemenitih kovin, se uvrščajo v
tar.št. 71.12. Ostali kinamatografski ali fotografski odpadki in
ostanki, se uvrščajo po materialu, iz katerega so narejeni (na
primer: če so iz plastične mase tar.št. 39.15, če so iz papirja
tar.št. 47.07 itd.)


37.01

FOTOGRAFSKE PLOŠČE IN PLAN FILMI, OBČUTLJIVI ZA SVETLOBO,
NEOSVETLJENI, IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA, RAZEN IZ PAPIRJA,
KARTONA ALI TEKSTILA; PLAN FILMI ZA TRENUTNO (HITRO) FOTOGRAFIJO,
OBčUTLJIVI NA SVETLOBO, NEOSVETLJENI, V KASETAH ALI BREZ NJIH

3701.10 - Za rentgensko snemanje

3701.20 - Plan film za trenutno (hitro) fotografijo (polaroid)

3701.30 - Druge plošče in plan filmi, katerih ena stran je daljša
od 255 mm

 - Drugo:

3701.91 - - za barvne fotografije (večbarvne)

3701.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(A) Fotografske plošče in plani filme iz kateregakoli materiala,
razen iz papirja, lepenke ali tekstila.

Takšne plošče in plani filmi (ne v zvitkih), vštevši tudi film,
pripravljen v obliki plošče ali diska, so neosvetljeni in
ponavadi premazani s fotografsko emulzijo, občutljivo na
svetlobo. Lahko so izdelani iz kateregakoli materiala, razen iz
papirja (ki se uporabljajo za izdelovanje negativov), lepenke ali
tekstila (tar. št. 37.03). Materiali, ki se ponavadi uporabljajo
pri izdelavi plošč in plani filmov, so steklo in celulozni
acetat, polietilenterftalat (poliester) ali druge plastične mase
(za film v kasetah ali za rezane filme) ter kovina ali kamen za
fotomehanske postopke. Nekatere plošče, ki se po osvetlitvi in
obdelavi uporabljajo za tiskanje, niso premazane z emulzijo, pač
pa sestoje popolnoma ali pretežno iz fotoobčutljive plastične
mase. Lahko so pritrjene na podlago iz kovine ali iz drugega
materiala. Stopnja fotoobčutljivosti nekaterih med njimi je lahko
pred osvetljevanja večji.

To blago služi v zelo raznovrstne namene, kot so:

(1) plošče, rezani film in film v kasetah za ljubiteljsko in
poklicno rabo,

(2) plošče za rentgenske posnetke in plani filmi, vštevši tiste
za zobarsko radiografijo. To blago je ponavadi z obeh strani
občutljivo na svetlobo,

(3) plošče za fotomehanski postopek, ki se uporabljajo za
fotografsko graviranje, za fotolitografijo ipd. in

(4) posebne plošče in plani filmi za uporabo v termografiji,
mikrofotografiji, astronomiji, snemanju kozmičnih žarkov, v
snemanju z zraka ipd.

(B) Ploščati film za trenutno (hitro) fotografijo (na primer:
tipa Polaroid).

Tudi ploščati film za trenutno (hitro) fotografijo je občutljiv
na svetlobo in je neosvetljen ter nerazvit. Sestoji iz lista,
občutljivega na svetlobo, iz kateregakoli materiala (negativ), iz
lista posebno obdelanega papirja (pozitiv) in iz razvijalca za
trenutno (hitro) dobivanje dokončanih pozitivnih fotografij. Film
za trenutno (hitro) fotografiranje se pojavlja lahko v pakiranju
(tulci ali kovinske škatle z nekaj listov filma za trenutno
(hitro) fotografiranje), namenjeno za neposredno vlaganje v
kamero, ali pa v obliki škatle z določenega števila listov, ki se
lahko uporabijo posamezno.Običajno je v kaseto že vgrajena
električna baterija, ki daje energijo za bliskovnico in
transportni pogon za to kasteo.

Vendar pa je iz te tar. številke izključen film za trenutno
(hitro) fotografiranje v zvitkih - osvetljen ali neosvetljen
(tar. št. 37.02).

Ta tar. številka izključuje še:

(a) plan filme in plošče, neobčutljive na svetlobo (uvrščajo se
po materialih, iz katerih so izdelani) in

(b) neosvetljen film v zvitkih (tar. št. 37.02).


37.02

FOTOGRAFSKI FILMI V ZVITKIH, OBČUTLJIVI NA SVETLOBO,
NEOSVETLJENI, IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA, RAZEN IZ PAPIRJA,
KARTONA ALI TEKSTILA; FILMI V ZVITKIH ZA TRENUTNE (HITRE)
FOTOGRAFIJE, OBČUTLJIVI NA SVETLOBO, NEOSVETLJENI

3702.10 - Za rentgenske posnetke

3702.20 - Film za trenuntno (hitro) fotografijo (polaroid)

 - Drugi filmi, neperforirani, široki do vključno 105 mm:

3702.31 - - za barvno fotografijo (večbarvno)

3702.32 - - drugi z emulzijo srebrovega halogenida

3702.39 - - drugi

 - Drugi filmi, neperforirani, široki nad 105 mm:

3702.41 - - široki nad 610 mm in dolgi nad 200 m, za barvno
fotografijo (večbarvno)

3702.42 - - široki nad 610 mm in dolgi nad 200 m, razen za barvno
fotografijo

3702.43 - - široki nad 610 mm in dolgi do vključno 200 m

3702.44 - - široki nad 105 mm do vključno 610 mm

 - Drugi filmi, za barvno fotografijo (večbarvno):

3702.51 - - široki do vključno 16 mm in dolgi do vključno 14 m

3702.52 - - široki do vključno 16 mm in dolgi nad vključno 14 m

3702.53 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi do
vključno 30 m za diapozitive

3702.54 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi do
vključno 30 m, razen za diapozitive

3702.55 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi nad 30 m

3702.56 - - široki nad 35 mm

 - Drugo:

3702.91 - - široki do vključno 16 mm in dolgi do vključno 14 m

3702.92 - - široki do vključno 16 mm in dolgi nad 14 m

3702.93 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi do
vključno 30 m

3702.94 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi nad 30 m

3702.95 - - široki nad 35 mm.

Ta tar. številka vključuje:

(A) Fotografske filme v zvitkih iz kateregakoli materiala, razen
iz papirja, ali tekstila.

Fotografski film v zvitkih (t.j. razen plani filmov) je občitljiv
na svetlobo, neosvetljen in ponavadi izdelan iz
polietilenterftalata, celuloznega acetata ali od podobnih, gibkih
materialov in je predviden za določeno število posnetkov. Ta tar.
številka ne vključuje filmov iz papirja (na primer: filmi iz
papirja, ki se uporabljajo za izdelavo negativov), iz papirja ali
iz tekstila (tar. št. 37.03).

V to tar. številko se uvrščajo filmi v zvitkih, perforirani ali
neperforirani. Zaščiteni morajo biti pred svetlobo s podlago iz
papirja ali z drugačnim primernim pakiranjem.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Kinematografski filmski trak standardnih širin 70, 35, 16,
9,5 , 8 ali super 8 mm.

(2) Film za fotografske aparate v obliki zvitkov.

V tej tar. številki ostane uvrščen fotografski film, nerazrezan v
uporabne dolžine.

Kot fotografske plošče iz tar. št. 37.01, se tudi ti filmi lahko
uporablja za ljubiteljske, poklicne, fotomehanske, znanstvene,
radiografske in druge namene. Rentgenski film v zvitkih je
ponavadi z obeh strani občutljiv na svetlobo.

Tudi film, občutljiv na svetlobo, ki se uporablja za
fotoelektrična zvočna snemanja, se uvršča v to tar. številko.

(B) Film za trenutno (hitro) fotografijo v zvitkih, ki omogočajo
trenutno (hitro) dobivanje končanih pozitivnih fotografij. Takšni
filmi sestoje iz filma, občutljivega na svetlobo iz kateregakoli
materiala, kot so na primer: celulozni acetat,
polietilenterftalat ali druge plastične mase, papirja ali
tekstila (negativ), iz posebno obdelanega traku iz papirja
(pozitiv) in iz razvijalca.

Vendar pa je iz te tar. številke izključen plani film za trenutno
(hitro) fotografijo, ki je občutljiv na svetlobo in neosvetljen
(tar. št. 37.01).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) neosvetljenih fotografskih plošč in ploščatih filmov (tar.
št. 37.01),

(b) filmov, neobčutljivih na svetlobo, iz plastičnih mas (39.
poglavje) in

(c) pripravljenega, neposnetega filma za mehansko snemanje zvoka
(tar. št. 85.23).


37.03

FOTOGRAFSKI PAPIR, KARTON IN TEKSTIL, OBČUTLJIVI NA SVETLOBO,
NEOSVETLJENI

3703.10 - V zvitkih, širokih nad 610 mm

3703.20 - Drugo, za barvno fotografijo (večbarvno)

3703.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje vse, na svetlobo občutljive
neosvetljene fotografske papirje, lepenko, tekstil - ravne ali v
zvitkih.

Vključuje tudi:

(1) Papir in tekstil za izdelavo fotografskih pozitivov, ki se
lahko uporablja v ljubiteljskem, poklicnem, rentgenološkem in
elektrokardiografskem snemanju, pri snemanju zvoka, preslikovanju
itd..

(2) Tako imenovane papirne "plošče" in "filme", ki se uporabljajo
pri izdelavi negativa z osvetljevanjem v kameri ali v
fotografskem aparatu.

(3) Ferocianidne, ferogalatne itd. papirje, ki se uporabljajo za
izdelavo modrih negativov itd.

Ta tar številke ne vključuje:

(a) filmov za hitro (trenutno) fotografijo v zvitkih ali ploščah,
občutljivih na svetlobo in neosvetljenih (tar. št. 37.01 ali
37.02),

(b) papirja, lepenke ali tekstila, osvetljenih, a nerazvitih
(tar. št. 37.04),

(c) papirja, lepenke ali tekstila, pripravljenih, a neobčutljivih
na svetlobo, na primer: papirja, premazanega z albuminom,
želatino, barijevim sulfatom, cinkovim oksidom itd, prav tako
tudi termo-občutljiv papir (48. poglavje ali Oddelek XI) in

(d) razvitih fotografskih papirjev, lepenk ali tekstilov (49.
poglavje ali Oddelek XI).


37.04

FOTOGRAFSKE PLOŠČE, FILMI, PAPIR, KARTON IN TEKSTIL, OSVETLJENI,
TODA NERAZVITI

Ta tar. števila vključuje fotografske plošče, filme, papir,
lepenko in tekstil, neomenjene v tar. številkah 37.01, 37.02 in
37.03 - pod pogojem, da so osvetljeni, vendar nerazviti. Lahko so
negativi ali pozitivi (reverzibilni, ali ne).

Iz te tar. številke so izključene razvite plošče, filmi, papirji,
lepenka in tekstil (tar. št. 37.05 in 37.06, 49. poglavje ali
Oddelek XI).


37.05

FOTOGRAFSKE PLOŠČE IN FILMI, OSVETLJENI IN RAZVITI, RAZEN
KINEMATOGRAFSKIH FILMOV

3705.10 - Za ofsetno reprodukcijo

3705.20 - Mikrofilmi

3705.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje fotografske plošče in filme iz tar.
št. 37.01 in 37.02 po osvetlitvi in razvijanju pod pogojem, da
se, v kolikor so perforirani, uporabljajo za reprodukcijo ali
projekcijo negibljivih slik. Vključuje tudi negative in pozitive,
pri čemer včasih pozitive imenujejo diapozitive zaradi njihove
prozornosti.

Ta tar. številka vključuje tudi mikrokopije na prozorni osnovi
(mikrofilme).

Ta tar. številka vključuje niansiran (neosenčen), kontakten,
poltoniran filmski zaslon, ki vsebuje množico točk, pri čemer je
tabla razdeljena na kvadrate ali druge zaslone, dobljene s
fotografiranjem in, ki se uporabljajo v grafiki.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) razvitih filmov, ki se uporabljajo v kinoprojektorjih za
dobivanje gibljivih slik (tar. št. 37.06),

(b) razvitega fotografskega papirja, lepenke ali tekstila (49.
poglavje ali Oddelek XI) in

(c) razvitih tiskarskih plošč (na primer: ofsetnih plošč),
pripravljenih za uporabo (tar. št. 82.42).


37.06

KINEMATOGRAFSKI FILMI, OSVETLJENI IN RAZVITI, S ZVOČNIM ZAPISOM
ALI BREZ NJEGA ALI SAMO S POSNETIM ZVOČNIM ZAPISOM

3706.10 - Širine 35 mm in več

3706.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje razvite kino filme, standardne ali
polstandardne širine, za projeciranje gibljivih slik, negative in
pozitive, ki vsebujejo samo vidne slike, ali pa vidne slike in
zvočno sled (posnete na fotografski ali nefotografski način, na
primer: na magnetni način).

Ta tar. številka vključuje tudi razviti kinematografski film
standardne ali manjše širine, negativ in pozitiv, ki ne vsebuje
vidne slike, ampak sestoji samo iz enega ali več zvočnih sledov.
Zvočna sled na filmu s samo eno zvočno sledjo mora biti posnet na
fotoelektrični način. Film, ki vsebuje več kot samo eno zvočno
sled, mora vsebovati na magnetni način posnete zvočne sledove,
pri čemer mora biti vsaj ena sled posneta na fotoelektrični
(optični) način. Zvočni sledovi, posneti na fotoelektrični
(optični) način, se pojavljajo v obliki ozkih, tiskanih trakov,
ki reproducirajo zvočna valovanja oziroma nihanja.

Iz te tar. številke je izključen film z zvočnimi sledovi,
dobljenimi izključno z drugimi postopki, razen s fotoelektričnim
(optičnim) (na primer: z mehanskim natisom ali magnetnim zapisom)
(tar. št. 85.24).


37.07

KEMIČNI PREPARATI ZA FOTOGRAFSKE NAMENE (RAZEN LAKOV, LEPIL,
SREDSTEV ZA LEPLJENJE IN PODOBNIH PREPARATOV); NEPOMEŠANI
PROIZVODI ZA FOTOGRAFSKO RABO, PRIPRAVLJENI V ODMERJENE KOLIČINE
ALI PRIPRAVLJENI ZA PRODAJO NA DROBNO V OBLIKI PRIPRAVLJENI ZA
UPORABO

3707.10 - Emulzije, občutljive na svetlobo

3707.90 - Drugo

Skladno s pogoji, navedenimi v sledečih točkah (A) in (B),
vključuje ta tar. številka izdelke, ki se uporabljajo neposredno
v proizvodnji fotografskih slik. Takšni izdelki vključujejo:

(1) Emulzije (glej splošna določila k temu poglavju).

(2) Razvijalce, ki napravijo latentne fotografske slike vidne (na
primer: hidrokinon, katehol, pirogalol, fenidon, p-N-
metilaminofenolsulfat in njihovi derivati). Ta tar. številka
vključuje tudi razvijalce za reprodukcijo dokumentov.

(3) Fiksirje, ki razvite slike napravijo trajne (na primer:
natrijev tiosulfat (hipo), natrijev metabisulfit, amonijev
tiosulfat, amonijev ali natrijev ali kalijev tiocianat itd.).

(4) Ojačitelje ali slabilce, namenjene večanju ali manjšanju
intenzitete slike (na primer: kalijev dikromat, živosrebrov
klorid, amonijev persulfat).

(5) Tonerje za uravnavanje barv na sliki (na primer: natrijev
sulfid).

(6) Či¦stilna sredstva in sredstva za odstranjevanje madežev, ki
nastanejo med razvijanjem, fiksiranjem itd. (na primer: kalijev
galun).

Ta tar. številka vključuje tudi materiale za osvetljevanje
("fleši")(skladno s točkama (A) in (B), ki sledita), ki ponavadi
sestoje iz aluminija ali magnezija v prahu, tabletah, listih
itd., včasih pa so pomešani z drugimi snovmi, ki pomagajo pri
zgorevanju.

Vsi ti našteti izdelki se uvrščajo v to tar. številko samo, če
so:

      (A) Posamezne kemikalije:

(i) pripravljene v odmerkih, t.j. razdeljene na enake količine, v
katerih se uporabljajo, na primer: kot tablete, majhni zavojčki z
odmerjeno količino prahu, zadostno za eno razvijalno kopel, ali

(ii) v pakiranjih za prodajo na drobno in opramljene z navodilom,
da so pripravljene za uporabo v fotografiji (z navodilom v obliki
etikete, prospekta ali drugače, na primer: z navodilom za
uporabo).

 Posamezne snovi, ki so pripravljene drugače, kot pa je to bilo
pravkar opisano, se uvrščajo po njihovih vrstah (na primer: kot
kemični izdelki v 28. ali 29. poglavje, kot kovinski prah v
Oddelek XV itd.).

  ali (B) Preparati, dobljeni z mešanjem ali združevanjem dveh
ali več snovi, ki se uporabljajo v fotografiji. Takšni preparati
ostanejo uvrščeni v tej tar. številki neglede na to, ali so
nezapakirani ali pakirani v majhnih količinah, pripravljeni za
prodajo na drobno, ali pa ne.

Ta tarifna številka zajema tudi vse vrste "tonerjev", ki se
uporabljajo npr. v elektrostatskih fotokopirnih aparatih in so
pakirani v običajni embalaži, vendar pa so izključeni iz te
tarifne številke, če so v obliki kaset v katerih so poleg tonerja
še drugi elementi (npr. električni kontakti, valjčki ipd.), ki
jih naredijo bolj prepoznavne kot del aparata v katerega se
vstavlja (npr. tar. št. 84.73, 90.09 ipd.).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) pomožnih izdelkov, ki se ne uporabljajo neposredno v
proizvodnji fotografskih slik, kopij itd. (na primer: lepilo za
fotomontažo, laki za zaščito in ravnanje negativov in pozitivov,
barve in svinčniki za retuširanje itd.),

(b) fotografskih električnih žarnic za bliskavice iz tar. št.
90.06 in

(c) izdelkov, ki ustrezajo poimenovanjem v tar. št. od 28.43 do
28.46 (na primer: soli in druge spojine plemenitih kovin),
neglede na to, kako so pripravljeni in kakšna je njihova uporabna
namembnost.


                          38. POGLAVJE

                RAZNI IZDELKI KEMIČNE INDUSTRIJE

OPOMBI

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) izločeni kemično določeni elementi in spojine, razen
naslednjih proizvodov:

(1) umetnega grafita (tar. št. 38.01),

(2) insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev
proti klitju, sredstev za urejanje rasti, sredstev za
dezinfekcijo in podobnih proizvodov, pripravljenih v oblikah,
predvidenih v tar. št. 38.08;

(3) proizvodov, pripravljenih kot polnila za aparate za gašenje
požara ter protipožarne bombe in granate (tar. št. 38.13);

(4) proizvodov, navedenih v naslednji, 2. opombi, pod (a) ali pod
(c);

(b) mešanice kemičnih izdelkov ter živilskih in drugih snovi, ki
imajo hranljivo vrednost in se uporabljajo pri pripravi hrane za
ljudi (po navadi tar. št. 21.06),

(c) zdravila (tar. št. 30.03 ali 30.04).

(d) izrabljeni katalizatorji, ki se uporabljajo za pridobivanje
navadnih kovin ali njihovih spojin (tar. št. 26.20, izrabljeni
katalizatorji vrste, ki se uporabljajo za ponovno pridobivanje
plemenitih kovin (tar. št. 71.12) ali katalizatorji, ki vsebujejo
kovine ali zlitine in so v oblikah, npr. prahu, tkanine, gaze
(oddelek XIV ali XV).

2. Tar. številka 38.24 obsega tudi naslednje izdelke, ki se ki se
ne uvrščajo v druge tarifne številke te tarife:

(a) kultivirane kristale (razen optičnih elementov), ki imajo
vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali
halogenov alkalnih ali zemeljsko alkalnih kovin;

(b) fuzelno olje (patoko); dipelovo olje;

(c) proizvode za brisanje črnila, pakirane za prodajo na drobno;

(d) proizvode za popravljanje matric ter druge korekturne
tekočine, pakirane za prodajo na drobno;

(e) taljive keramične proizvode za določanje temperature v pečeh
(npr. Segerjeve stožce).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

V to poglavje je uvrščeno veliko število kemikalij ali sorodnih
izdelkov, vendar to poglavje ne vključuje izoliranih kemičnih
elementov in spojin, ki so ponavadi uvrščena v 28. ali 29.
poglavje, razen naslednjih izjem:

(1) Umetnega grafita (tar. št. 38.01) .

(2) Insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev
proti kaljenju, sredstev za uravnavanje rasti, sredstev za
dezinfekcijo in podobnih izdelkov, pripravljenih v oblikah ali
pakiranjih, predvidenih v tar. št. 38.08.

(3) Izdelkov, pripravljenih kot polnjenja za aparate za gašenje
požarov ter protipožarne bombe in granate (tar. št. 38.13).

(4) Kultiviranih kristalov (razen optičnih elementov, ki imajo
vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali iz
halogenov alkalnih ali zemeljsko alkalnih kovin (tar. št. 38.24).

(5) Sredstev za brisanje črnil, pripravljenih v pakiranjih za
prodajo na drobno (tar. št. 38.24).

Za namene Opombe 1(b) k temu poglavju vključuje izraz "živilski
izdelki ali druge snovi s hranljivo vrednostjo" predvsem užitne
izdelke iz I-IV oddelka.

Izraz "živilski izdelki ali druge snovi s hranljivo vrednostjo"
vključujejo tudi nekatere druge izdelke kot so na primer: izdelki
iz 28.poglavja, ki se uporabljajo kot mineralna dopolnila pri
pripravi hrane kot so sladkorni alkoholi iz tar.številke 29.05,
eterične aminokisline iz tar.št. 29.22, lecitin iz tar.št. 29.23,
provitamini in vitamini iz tar.št. 29.36, sladkorji iz tar.št.
29.40, frakcije iz živalske krvi iz tar.št.30.02 za pripravo
hrane, kazein in kazeinat iz tar.št. 35.01, albumini iz tar.št.
35.02, užitna želatina iz tar.št. 35.03, užitne beljakovinske
snovi iz tar.št. 35.04, dekstrini in drugi užitni modificirani
škrobi iz tar.št. 35.05, sorbitol iz tar.št.38.24, užitni izdelki
iz 39.poglavja kot so amilopektin in amiloza iz tar.št. 39.13.
Povdariti je treba, da je ta seznam izdelkov le ilustrativen in
ne izčrpen.

Že samo prisotnost "živilskih izdelkov in drugih snovi s
hranljivo vrednostjo" v mešanici, ne bi zadostovala za
izključitev mešanice iz 38.poglavja ob upoštevanju Opombe1(b).
Mešanice, ki so izključene iz 38.poglavja na osnovi Opombe1(b) so
tiste, ki se uporabljajo pri pripravi živilskih izdelkov za
ljudi.


38.01

UMETNI GRAFIT, KOLOIDNI ALI POLKOLOIDNI GRAFIT; PREPARATI NA
OSNOVI GRAFITA ALI DRUGIH VRST OGLJIKA V OBLIKI PASTE, BLOKOV,
PLOŠČ IN DRUGIH POLIZDELKOV

3801.10 - Umetni grafit

3801.20 - Koloidni ali polkoloidni grafit

3801.30 - Ogljikove paste za elektrode in podobne paste za
oblaganje peči

3801.90 - Drugi

(1) Umetni grafit (elektro-grafit) je vrsta ogljika. Ponavadi ga
pripravijo v električni peči iz mešanice fino zmletega koksa
(ponavadi petrol koksa, včasih antracitnega, retortnega koksa,
koksa iz katrana kamenega premoga itd.) in ogljikovodikovih veziv
(na primer: smole ali katrana) do zadosti visoke temperature
(2500 do 3000 stopinj C), da bi zagotovili njegovo
"grafitizacijo" pod katalitičnim vplivom snovi, prisotnih v
mešanici (na primer: silicijevega dioksida ali železovega
oksida). Mešanico najprej pod pritiskom iztisnejo ali izlijejo v
"zelene" bloke kvadratnega ali polkrožnega preseka. Te bloke
morajo najprej predžgati na okoli 1000 stopinj C in nato jih
grafitirajo.

Na ta način dobijo izdelek z navidezno specifično maso okoli 1,5
do 1,6, katerega struktura je homogena in mikrokristalna in, ki
ob rentgenskem pregledu pokaže, da je grafitna. Dokaz za to, da
je neka snov grafit, je kemična analiza (obarjanje grafitne
kisline).

Razen navadnih vrst grafita vključuje ta tar. številka tudi:

(a)  Umetni grafit nuklearne stopnje čistoče. To je posebno
pripravljen grafit, ki vsebuje do ene milijoninke bora in ima
skupno toplotno absorbcijo nevtronov mikroskopskega povprečnega
preseka do 5 milibarnov na atom. Ta vrsta grafita vsebuje zelo
malo pepela (manj kot 20 ppm - delcev na miljon) in se uporablja
kot moderator v jedrskih realkotrjih.

(b)  Impregniran ali neprepusten umetni grafit.

To je umetni grafit, katerega zato, da bi povečali njegovo
gostoto ali neprepustnost za pline, najprej impregnirajo v
vakuumu s katrani, smolami ali topnimi sladkorji ali drugimi
organskimi izdelki, potem pa ga ponovno razbelijo, da grafitirajo
tudi ogljikovi ostanki teh dodatkov.

Impregnacijski proces lahko nekajkrat ponovijo, če želijo dobiti
večjo gostoto (1,9 ali več), ali pa izredno visoko stopnjo
neprepustnosti. Impregnirani grafit je lahko tudi jedrske
kvalitete.

Umetni grafit iz te tar. številke se pojavlja ponavadi v obliki
prahu, kosmičev, blokov, plošč, palic itd. Bloke in plošče
uporabljajo po rezanju in strojni obdelavi visoke stopnje (majhna
toleranca in ustrezne površinske obdelave), za izdelavo ščetkic
in drugih električnih ogljikovih predmetov. (tar. št. 85.45).

Ta tar. številka vključuje tudi ostanke, odpadke in iztrošene
predmete, primerne samo za ponovno pridobivanje umetnega grafita.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) naravnega grafita (tar. št. 25.04),

(b) retortnega oglja (ali plinskega oglja), katerega pogosto
netočno imenujejo "umetni grafit" (tar. št. 27.04),

(c) umetnega grafita, površinsko obdelanega ali dodelanega,
razrezanega v posebne oblike, obdelanega s stružnico, luknjanega,
rezkanega itd. ali oblikovanega v predmete. Če se ne uporablja za
električne namene, se tak grafit ponavadi uvršča v tar. št. 68.15
(na primer: filtri, diski, ležaji, kalupi, opeke, odporne proti
kislinam itd.). Če pa se uporablja za električne namene, se
uvršča v tar. št. 85.45.

(d) ognjevarnega blaga, dobljeno z žganjem kot keramični izdelek
na osnovi umetnega grafita (tar. št. 69.02 ali 69.03) in

(e) blokov, plošč, vzvodov ali podobnih polizdelkov iz umetnega
grafita, ki vsebujejo tudi srebrov prah (tar. št. 71.06).

(2) Koloidni in polkoloidni grafit.

(a) Koloidni grafit sestoji iz fino porazdeljenega naravnega ali
umetnega grafita v koloidni suspenziji v vodi ali v drugih
okoljih (na primer: v alkoholu, v mineralnem olju), katerim so
lahko dodane majhne količine drugih izdelkov, kot sta tanin ali
amonijak (zaradi stabilizacije suspenzije). Koloidni grafit je
ponavadi poltekoč in se uporablja predvsem za proizvodnjo
mazalnih preparatov in kot sredstvo visoke elektroprevodnosti.

(b) Pol-koloidni grafit (grafit v pol-koloidni suspenziji v vodi
ali v drugih sredinah) se lahko uporablja za proizvodnjo
grafitnih olj ali za grafitizacijo površin.

Ta kategorija vključuje samo grafit v koloidni ali polkoloidni
suspenziji v katerikoli sredini, kjer je grafit osnovna
sestavina.

(3) Preparati na osnovi grafita ali drugega ogljika v obliki
paste, blokov, plošč ali drugih polizdelkov.

(a) "Ogljik" v blokih, ploščah, palicah in podobnih polizdelkih
grafitne in drugih kvalitet.

Ti izrazi vključujejo skupino polizdelkov, kot so bloki, plošče
itd., ki se uporabljajo za izdelavo "ogljikovih" ščetkic za
električne ali elektrotehniške stroje in naprave in ki so na
osnovi ogljikovih materialov (samih, ali pa spojenih z drugimi
snovmi). Vrste teh polizdelkov se predvsem naslednje:

(i) "Ogljiki", katere pridobivajo z žganjem pri temperaturah
mešanice fino zmletega koksa in obločnih saj in razpršenega
naravnega ali umetnega grafita z vezivi, ki vsebujejo valiko
ogljika, kot so smole in katrani. Žganje poteka pri temperaturi,
ki ne zadošča prave "grafitizacije" (pri temperaturi med 1000 in
1200 stopinj C).

Struktura tako dobljenih izdelkov ni homogena. Z mikroskopskim
preverjanjem je moč videti mešanico grafitnih zrn in zrn
amorfnega ogljika, s kemično analizo pa je moč ugotoviti, da je
grafitni kisli percipitat šibkejši od tistega, dobljenega iz
umetnega grafita.

(ii) Mešanice kovino-grafitne sestave, katere pridobivajo po
postopku, podobnem sintranju (aglomeriranje, vlivanje in žganje)
iz mešanice razpršenega grafita s prahom navadnih kovin (bakra,
kadmija in njunih zlitin). Vsebnost navadnih kovin je med 10 in
95%.

(iii) Mešanice, katere pridobivajo z mešanjem prahu navadnega ali
umetnega grafita s plastičnimi masami.

Še posebno, če so pridobljene iz pravkar opisanih materialov, je
velikost plošč in blokov okoli 200 x 100 x 35 mm ali 150 x 70 x
30 mm. Uporabljajo se po rezanju in fine strojne obdelave (fine
tolerance in fine površinske obdelave), in sicer za izdelavo
električnih ščetkic (tar. št. 85.45).

 Pravkar navedeni polizdelki se, kadar vsebujejo razpršeno
srebro, uvrščajo v tar. št. 71.06. Ta tar. številka izključuje
bloke, ki so razrezani v posebne oblike in dokončno površinsko
obdelane itd. (ponavadi tar. št. 68.15 ali 85.45) in pa ognjvarno
blago, žgano kot keramika, na osnovi amorfnega ogljika ali
naravnega grafita (tar. št. 69.02 ali 69.03).

(b) Ogljikove paste za elektrode. Ti izdelki sestoje pretežno iz
mešanice antracita in smole katrana kamenega premoga (ki deluje
kot vezivo). Ponavadi so pripravljene v obliki majhnih blokov, ki
se vgrajujejo v zgornji del kovinskega kontejnerja, v katerem se
na toplem zmehčajo. Tako izlite v kontejnerju oblikujejo
neskončno elektrodo, ki se uporablja v pečeh, katere ni več
potrebno ugašati (zaustavljati) zaradi zamenjav elektrod. Najbolj
znana tovrstna mešanica je "Soderbergova pasta".

Podobne paste se uporabljajo tudi za obloge, ki se strdijo na
pečeh samih.

Ta kategorija vključuje tudi grafit v obliki paste, ki sestoji iz
mešanice grafita v delčkih (večinoma velikosti preko 5 mikronov)
z mineralnim oljem. Te mešanice so enako primerne za uporabo pri
obdelavi površin težkih strojev, aparatov ali naprav, kot za
proizvodnjo grafitnih masti.


38.02

AKTIVNO OGLJE; AKTIVNI NARAVNI MINERALNI PROIZVODI; ŽIVALSKO
OGLJE, VKLJUČNO RABLJENO ŽIVALSKO OGLJE

3802.10 - Aktivno oglje

3802.90 - Drugo

                       (A) AKTIVNO OGLJE;
                AKTIVNI NARAVNI MINERALNI IZDELKI

Oglje in mineralne snovi štejejo za aktivirane, kadar je njihova
površinska struktura modificirana z ustreznim postopkom (s
toploto, kemikalijami itd.) z namenom, da bi bili primerni za
določene namene, kot je na primer: razbarvanje, adsorbiranje
plinov in vode, kataliza, ionska izmenjava in filtriranje.

Ti izdelki so razdeljeni v dve skupini:

(I) Izdelki, za katere je splošno značilna velika specifična
površina (reda 100 m2/g ) prisotnost Van der Waalsovih sil
(fizična absorbcija), ali pa prostih kemičnih vezi, ki se lahko
nasitijo z organskimi ali anorganskimi molekulami (kemična
adsorbcija).

Te izdelke pridobivajo po kemičnih postopkih in/ali s toplotno
obdelavo nekaterih rastlinskih ali mineralnih snovi (gline,
boksita itd.) v prisotnosti naravnih nečistoč ali dodanih tujih
snovi. Ta postopek povzroči spremembo strukture izhodiščne snovi,
katero spremlja večanje specifične površine, pri kristalnih
snoveh pa nastopijo izkrivitve v mreži zaradi uvajanja ali
zamenjav atomov različnih valenc. Valence, ki tako ostanejo
proste, lahko povzročijo kondenzacijo protonov ali elektronov na
površini in tako izdelek aktivirajo kot kemični adsorbent,
katalizator ali izmenjevalec ionov.

(II) Izdelki z razmeroma majhno specifično površino (reda
velikosti od 1 do 100 m2/g). Čeprav je gostota njihovega
električnega naboja velika, pa ti izdelki nimajo izrazite
adsorbcijske kapacitete in zaradi tega niso sredstva za
razbarvanje. Na drugi strani pa v vodni suspenziji oblikujejo
močno elektrostatično delovanje s koloidi tako, da lajšajo ali
preprečujejo njihovo koagulacijo ali inhibicijo in so zaradi tega
primerni kot filtrirna sredstva.

Izdelki te vrste se ponavadi pridobivajo z ustreznim postopkom s
segrevanjem - prisotnost alkalnih snovi v času kalcinacije pa
včasih vzpodbuja tvorbo površinskega naboja.

Ta tar. številka vključuje:

(a)  Aktivno oglje, katerega ponavadi pridobivajo z obdelavo
rastlinskega, mineralnega ali drugega oglja (lesno oglje), iz
lupin kokosovega oreha, šote, lignita, kamenega premoga,
antracita itd.) pri visoki temperaturi in v prisotnosti vodne
pare, ogljikovega dioksida ali drugih plinov (aktiviranje s
pomočjo plina), ali pa s suho kalcinacijo celuloznih materialov,
impregniranih z raztopino določenih kemikalij (kemično
aktiviranje).

Aktivno oglje uporabljajo v številnih industrijskih vejah kot
fini prah za razbarvanje tekočin (pri proizvodnji sladkorja in
glukoze, pri porizvodnji olj, vin, zdravil itd.). V obliki zrnc
se uporablja za adsorbcijo pare (na primer: v obnavljanju hlapnih
topil med suhim čiščenjem, pri odstranjevanju benzena iz
premogovega plina itd.), za prečiščevanje vode in zraka, kot
zaščita pred strupenimi plini, v katalizah in za odstranjevanje
plina, nabranega na elektrodah med elektrolizo (depolarizacija).

(b)  Drugi aktivni naravni mineralni izdelki, kot na primer:

(1) Aktivni diatomit, ki sestoji iz kiselgur (SiO2) in drugih
izbranih silikatnih fosilnih zemljin, (ki so, če je potrebno,
kalcinirane s pomočjo kislin), kalciniranih v stiku s
sinterirnimi sredstvi, kot sta natrijev klorid ali natrijev
karbonat, in potem zmlete in razvrščene na ustrezni način. Vendar
pa je diatomit, žgan brez dodajanja sinterirnih sredstev, iz te
tar. številke izključen (tar.št. 25.12).

(2) Nekateri vulkanski materiali, kot je na primer: perlit,
katerega po mletju izpostavijo toplotnemu "šoku" v zelo vročem
plamenu (1000 stopinj C ali več), in ga nato ponovno zmeljejo in
presejejo. Aktivni perlit se pojavlja v obliki zelo lahkega
prahu. Mikroskopsko opazovanje pokaže, da sestoji iz zelo tankih,
prosojnih lističev in zavitih kosmičev.

Izdelki, našteti v točkah (1) in (2), so zelo majhne navidezne
specifične mase in se uporabljajo kot filtrirni mediji predvsem
pri pripravi kemičnih ali farmacevtskih izdelkov (še posebno
antibiotikov), v proizvodnji sladkorja in glukoze, v obdelavi
pijač, za filtriranje vode itd.

(3) Aktivne gline in aktivne zemljine. Sestoje iz izbranih
koloidnih glin ali glinenih zemljin  (odvisno od namena).
Aktivirane s pomočjo alkalij, postanejo emulgatorji, suspenzivna
sredstva in aglomeranti. Uporabljajo se v proizvodnji čistilnih
preparatov in loščil, zaradi njihovih lastnosti nabrekanja pa se
uporabljajo za izboljšanje livarskega peska in izplak za vrtanje.
Aktivirane s pomočjo kisline, se uporabljajo predvsem za
razbarvanje živalskih, rastlinskih ali mineralnih olj, masti in
voskov.

(4) Aktivni boksit se ponavadi aktivira s pomočjo alkalij ali z
ustreznim termičnim postopkom. Uporablja se predvsem kot sušilo
ali kot sredstvo za razbarvanje.

Ta tar. številka izključuje:

(a) naravne aktivne mineralne izdelke (na primer: Fullerjeva
zemljina), ki niso izpostavljeni nobenemu postopku, ki bi
spremenil njihovo površinsko strukturo (25. poglavje),

(b) aktivirane kemične izdelke, kot je na primer: aktivna glinica
(tar. št. 28.18), aktivirani silika-gel (tar. št. 28.11 ali
38.24) in umetni zeolit in sulfonirano oglje kot ionska
izmenjalca (tar. št. 38.24),

(c) aktivno oglje, ki ima značaj zdravila (tar. št. 30.03 ali
33.04) ali, če je pripravljeno v drobnoprodajnem pakiranju za
deodoriranje, avtomobile itd. (tar. št. 33.07),

(d) katalizatorje, ki sestoje iz kemičnih materialov (na primer:
iz kovinskih oksidov) na nosilcu iz aktivnega materiala (na
primer: aktivno oglje ali diatomit) (tar. št. 38.15) in

(e) ekspandirani perlit v obliki lahkih, žogastih (sferičnih)
granul (tar. št. 68.06).

     (B) ŽIVALSKO OGLJE, VŠTEVŠI UPORABLJENO ŽIVALSKO OGLJE

Ta skupina vključuje razne vrste živalskega oglja, dobljenega s
karboniranjem snovi živalskega izvora, posebno pa naslednje:

(1) Kostna črnina-oglje pridobivajo s kalciniranjem razmaščenih
kosti v zaprti posodi. Je prozoren, črn izdelek, ki vsebuje
majhno količino }istega ogljika (le okoli 10 do 20 mas.%, v
kolikor ni obdelan s kislino, ki poveča vsebnost ogljika ). Je v
obliki prahu, zrnc, paste ali koščkov, ki imajo obliko kosti ali
kosov kosti, uporabljenih za njihovo pridobivanje. Kostna črnina
(oglje) je sredstvo, ki se uporablja za razbarvanja in se veliko
uporablja v raznih industrijah, posebno v industriji sladkorja,
pa tudi kot črni pigment pri izdelavi krem za čevlje in nekaterih
tiskarskih barv in črnil.

Uporabljeno kostna črnina se uporablja kot gnojilo, pa tudi za
izdelavo črnih pigmentov.

(2) Krvna črnina-oglje pridobivajo jo s kalciniranjem suhe krvi v
zaprti posodi in se uporablja ponavadi kot sredstvo za
razbarvanje.

(3)  Slonova črnina-oglje - pridobivajo jo s kalciniranjem
odpadkov slonove kosti. Ta izdelek, ki se ponavadi pojavlja v
obliki finega, žametnega prahu ali majhnih, nepravilno
oblikovanih čašic, se uporablja za slikarske barve.

(Izraz "oglje iz slonovine" se včasih uporablja z namenom, da bi
poudarili visoko stopnjo črnine kostnega oglja.)

(4) Oglje iz kož, rogov, kopit, želvovine itd.


38.03

TAL-OLJE, SUROVO ALI RAFINIRANO

Talovo-olje, včasih imenovano "tekoča kolofonija", pridobivajo iz
črne tekočine, ki ostane pri proizvodnji lesne celuloze po
alkalnem sulfatnem postopku. Ko to tekočino izlijejo v kadi za
oborine, se na njeni površini tvori penasta masa. Surovo talovo-
olje dobijo, ko to penasto maso segrejejo in ko se nakisa
(ponavadi) z razredčeno žveplovo kislino.

Surovo talovo-olje je temnorjave barve in je poltekoča mešanica
maščobnih kislin (predvsem oleinske in linolilne kisline in
njihovih izomerov), smolnih kislin (predvsem abietinske) in
majhne količine izdelkov, ki se ne dajo umiliti (sterolov, višjih
alkoholov in raznih nečistoč). Količina slednjih snovi je odvisna
od vrste uporabljenega lesa.

Rafinirano talovo-olje lahko pridobijo z destilacijo surovega
talovega-olja pod zelo majhnim pritiskom (detsilirano talovo-
olje) ali po drugih postopkih (na primer: z obdelavo z ustreznimi
topili ali aktivinimi zemljinami). Je rumenkasta tekočina, ki
sestoji iz maščobnih ali smolnih kislin.

Talovo-olje se med drugim, uporablja za pripravo emulzij za
cestne prevleke, za proizvodnjo navadnega mila, kovinskih mil,
omočil in emulgatorjev za tekstilno industrijo in industrijo
papirja, sušilnih olj, ki se uporabljajo pri izdelavi lakov, barv
in linoleja, olja za obdelavo kovin, dezinfektantov, kitov itd.
Uporabljajo ga tudi kot plastifikator za kavčuk in vse več kot
vir maščobnih in smolnih kislin.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) umiljeno talovo-olje, katerega pridobivajo z nevtralizacijo
destiliranega talovega-olja s pomočjo alkalij (natrijevega ali
kalijevega hidroksida) (tar. št. 34.01),

(b) tekočine, ki ostanejo pri izdelavi lesne celuloze po alkalnem
(sulfatnem) postopku, koncentrirane ali ne, in penaste mase,
izločene iz teh tekočin v kadeh za oborine (tar. št. 38.04),

(c) smolne kisline talovega-olja, ki sestoje predvsem iz mešanice
smolnih kislin, izločenih iz maščobnih kislin talovegal-olja
(tar. št. 38.06) in

(d) sulfatne smole (smole talovega-olja), kot ostanek destilacije
talovega-olja (tar. št. 38.07).

(e) talova-olja maščobnih kislin, ki vsebujejo 90 mas.% (računano
na maso suhega izdelka), izločenih iz večine smolnih kislin
talovega-olja s pomočjo vakuumske frakcijske destilacije ali kako
drugače (tar. št. 38.23),


38.04

LUŽNICE IZ PROIZVODNJE LESNE CELULOZE, NEKONCENTRIRANE ALI
KONCENTRIRANE, RAZSLADKANE ALI KEMIčNO OBDELANE, VKLJUČNO Z
LIGNIN SULFONATI, TODA BREZ TAL-OLJA IZ TAR. ŠT. 38.03

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Lužnice in ostanki iz proizvodnje lesne celuloze po
sulfitnem postopku, koncentrirane ali nekoncentrirane,
razsladkane ali kemično obdelane. Koncentrirana sulfitna lužnica
sestoji predvsem iz soli ligninsulfonskih kislin, pomešanih s
sladkorji in drugimi izdelki. Ponavadi je v obliki viskozne,
lepljive tekočine rjavkaste barve ali črne trdne mase, katere
prelom je steklast (v tem primeru jo včasih poznajo pod imenom
"sulfitna" ali "celolozna " smola). Pojavlja se tudi v obliki
suhega prahu.

Koncentrirane sulfitne lužnice se uporabljjo kot vezivo za
stisnjene gorivne brikete ali za livarska jedra, v proizvodnji
lepil, emulgatorjev, impregnatorjev, fungicidov, strojil, v
proizvodnji alkohola itd.

V to skupino spadajo tudi lignin sulfonati, katere ponavadi
pridobivajo s sedimentiranjem sulfitne lužnice. Lignin sulfonati
se uporabljajo kot ena izmed sestavin lepil, kot disperzanti, kot
aditivi v betonskih mešanicah ali kot aditivi blatu pri vrtanju.

(2) Lužnice in ostanki iz proizvodnje lesne celuloze po alkalnem
ali sulfatnem postopku, koncentrirane ali nekoncentrirane,
razsladkane ali kemično obdelane (vštevši penasto maso, ki se
tvori na površini teh lužnic v kadeh za oborine). Te lužnice, ki
so ponavadi črne barve, uporabljajo kot surovino za talovo-olje,
včasih pa se uporabljajo za pridobivanje natrijevega hidroksida.

Ta tar. številka izključuje:

(a) natrijev hidroksid (tar. št. 28.15),

(b) talovo-olje (tar. št. 38.03) in

(c) sulfitno smolo (smolo talovega-olja) (tar. št. 38.07).


38.05

SMOLNI ALI SULFATNI LESNI TERPENTIN TER DRUGA TERPENTINOVA OLJA,
DOBLJENA Z DESTILACIJO ALI PO DRUGAčNEM POSTOPKU IZ LESA
IGLAVCEV; SUROVI DIPENTEN; SULFITNI TERPENTIN IN DRUGI SUROVI
PARA-CIMENI; BOROVO OLJE, KI VSEBUJE ALFA-TERPINEOL KOT GLAVNO
SESTAVINO

3805.10 - Smolna (gumijeva) ali sulfatna lesna terpentinova olja

3805.20 - Borovo olje

3805.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje predvsem izdelke, ki so bogati s
terpeni (pinen, b-pinen, limoneni itd.), katere pridobivajo z
izločanjem iz smolnih lesov iglavcev.

Ti izdelki so naslednji:

(1) Hlapni izdelki destilacije oleosmol (terpentina), ki so
ponavadi izločeni iz borovine ali drugih lesov iglavcev (jelke,
macesna). V nekaterih državah poznajo te izdelke kot "gumijevo-
smolno terpentinsko olje"). Drugje jih poznajo kot "terpentinsko
olje", vendar je ta izraz rezerviran izključno za točno določene
hlapljive izdelke, ki so hlapne med določeno točko vrenja in
gostote, proizvedene z destilacijo svežih smolnih olj, izločenih
iz neposekane borovine.

Te tekočine so vse gibke, brezbarvne, v vodi netopne, močno
lomijo svetlobo in so prodornega vonja. Uporabljajo se kot
topila, posebno pri proizvodnji lakov, barv in politur, v
proizvodnji zdravil ter v proizvodnji sintetične kafre,
terpinskih hidratov, terpineolov itd.

(2) Lesni terpentin, sulfatni terpentin in druga terpentinska
olja, proizvedena z destilacijo ali kako drugače iz lesa
iglavcev:

(a) Lesni terpentin je najbolj hlapljiv izdelek, katerega
pridobivajo s parno ali z destruktivno destilacijo panjev ali
drugih, s smolo bogatih delov borovine.

(b) Sulfatni terpentin je hlapen terpenski izdelek, katerega
pridobivajo med proizvodnjo lesne celuloze, iz smolastega lesa po
sulfatnem postopku.

Izdelki, opisani v tej točki, so tekočine, bogate s terpentinom
in se uporabljajo za iste namene kot terpentinsko olje iz
izločenih smolnih olj, še posebno kot topila pri izdelavi lakov,
barv itd.

(3) Surovi dipenten je terpensko olje (vsebuje do 80% dipentena),
ki ga pridobivajo s frakcioniranjem lesnega terpentina ali pa kot
vzporedni izdelek pri proizvodnji sintetične kafre. Čist ali
komercialno čist se uvršča v tar. št. 29.02.

(4) Sulfitni terpentin je hlapna, rumena tekočina, katero
pridobivajo, kot vzporedni izdelek pri proizvodnji lesne celuloze
po sulfitnem postopku. Je surovi para-cimen, ki vsebuje majhne
količine terpena in drugih izdelkov. Ta tar. številka vključuje
tudi vse surove para-cimene, neglede na njihov izvor.

(5)  Borovo olje je frakcija, ki se dobi (po lesnem terpentinu)
ponavadi med parno ali destruktivno destilacijo panjev (štorov)
borovine. Pridobivajo ga tudi s kemično sintezo (na primer: s
hidriranjem a-pinena). Ta tar. številka vključuje samo borovo
olje, v katerem je alfaterpinol osnovna sestavina. Borovo olje je
brezbarvna tekočina ali pa je jantarjeve barve, ki je bogata z a-
terpinolom. Uporablja se predvsem v tekstilni industriji kot
kvasilo in topilo, v proizvodnji lakov in barv, kot dezinfektant
ter za koncentracijo kovinskih rud s flotacijo.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) čistih ali komercialno čistih terpenskih ogljikovodikov ali
terpenov, terpenov in terpenskih hidratov (29. poglavje),

(b) olja iz borovih iglic (eterično olje), ki se uvršča v tar.
št. 33.01 in

(c) kolofonijskih olj (tar. št. 38.06).


38.06

KOLOFONIJA IN SMOLNE KISLINE TER NJIHOVI DERIVATI; SMOLNI ŠPIRIT
IN SMOLNA OLJA; STALJENE SMOLE

3806.10 - Kolofonija in smolne kisline

3806.20 - Soli kolofonije, smolnih kislin ali derivati kolofonije
ali smolnih kislin, razen soli aduktov kolofonije

3806.30 - Smolni estri

3806.90 - Drugo

                (A) KOLOFONIJA IN SMOLNE KISLINE

Kolofonija in smolne kisline so sestavljene predvsem iz
kompleksnih mešanic abietinskih in sorodnih kislin ter majhnih
količin nekislinskih sestavin. Večinoma so trdne snovi in
ponavadi prosojne ali steklaste. Njihova barva variira od
temnorjave do bledorumene, kar je odvisno od vsebnosti nečistoč.

Kolofonija in smolne kisline se pridobivajo na naslednje načine:

(1) Z izločanjem hlapnih izdelkov terpentina ali podobnih
terpenskih topil med destilacijo oleosmolnih snovi iz borovine in
lesa drugih iglavcev (smola iz borovine, iz jelovine, iz
smrekovine itd.).

(2) S solventno ekstrakcijo borovine.

(3) S frakcijonirano destilacijo talovega-olja (stranskega
izdelka pri proizvodnji celuloze).

Kolofonija in smolne kisline se uporabljajo v proizvodnji
nekaterih vrst mil, za papirne prevleke, pri pripravi lakov,
loščil, kitov, črnil, pečatnega voska, veziv za livarska jedra,
za pivske smole itd. ter kot surovine za pridobivanje derivatov
in kolofonijskih olj, opisanih točkah od (B) do (D).

   (B) SOLI KOLOFONIJE, SMOLNIH KISLIN ALI NJIHOVIH DERIVATOV,
          DRUGE VRSTE KOT SO SOLI KOLOFONIJSKIH ADUKTOV

Natrijevi ali kalijevi rezinati se ponavadi pridobivajo s
prevrevanjem kolofonijevega prahu v raztopini natrijevega ali
kalijevega hidroksida. Drugi anorganski rezinati se običajno
pripravljajo z obarjanjem raztopine natrijevega in kalijevega
rezinata z raztopino kovinske soli (oborjeni rezinati), ali pa s
taljenjem mešanice kolofonije in kovinskih oksidov (taljeni
rezinati). Primeri takšnih izdelkov so aluminijevi, kalcijevi,
kobaltovi, bakrovi, manganovi, svinčevi in cinkovi rezinati.

Rezinati se uporabljajo za ojačenje sušilnih lastnosti olj, ki se
uporabljajo v proizvodnji lakov in barv, pa tudi v proizvodnji
fungicidov, dezinfektantov itd.

Ta skupina vključuje tudi utrjeno kolofonijo, katero pridobivajo
z obdelavo kolofonije ali smolnih kislin z na primer: kalcijevim
hidroksidom (približno s 6%), ki kolofonijo utrdi in s čimer
kolofonija postane primerna za pripravo lakov.

Ta tar. številka izključuje:

(a) rezinate plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in rezinate iz
tar. št. 28.44 in 28.46,

(b) pripravljena sušila (sikativi) na osnovi rezinatov (tar. št.
32.11) in

(c) smolna mila, dobljena s umiljenjem mešanic višjih maščobnih
kislin in kolofonijeve ter smolnih kislin (tar. št. 34.01), pa
tudi druge pralne preparate na osnovi rezinatov (tar. št. 34.02).

                  (C) SMOLNI ESTRI (ESTER GUMS)

Smole estre pridobivajo z estriranjem kolofonije ali smol ali
njihovih hidrogeniranih, dehidrogeniranih ali polimeriziranih
derivatov z etilglikolom, glicerinom ali z drugimi
polihidroksidnimi alkoholi. Takšne smole so bolj plastične od
naravnih in zato primerne za mešanje s pigmenti ali z drugimi
snovmi.

                            (D) DRUGO

(I)  Derivati kolofonije in smolnih kislin.

(1) Oksidirana kolofonija in smolne kisline- ponavadi jih
pridobivajo kot preostanek destilacije panjev iglavcev, puščenih
dalj časa v zemlji, da vsebovane smolne kisline naravno
oksidirajo. Oksidacijo lahko tudi izzovejo umetno. Oksidirana
kolofonija in smolne kisline se uporabljajo za izdelavo lepil,
emulzij, lakov, barv, črnil, električnih izolacij itd.

(2) Hidrogenirana kolofonija in smolne kisline - pridobivajo jih
z obdelavo kolofonije in smolnih kislin z vodikom v prisotnosti
katalizatorjev. So odpornejše na oksidacijo kot navadna
kolofonija in smolne kisline in se počasneje razbarvajo pod
vplivom svetlobe. Uporabljajo se v proizvodnji lakov, mil. itd.

(3) Nesorazmerne (dehidrogenirane) kolofonija in smolne kisline -
pripravljajo na primer: s segrevanjem kalofonije in smolnih
kislin do zmerne temperature, ali pri višji temperaturi z uporabo
kislih katalizatorjev; žveplo in selen sta primerna
katalizatorja.Uporabljajo se v proizvodnji lakov.

(4) Polimerizirana kolofonija in smolne kisline- dobijo se z
obdelavo kolofonije z žveplovo kislino, uporablja pa posebno v
proizvodnji zelo viskoznih in stabilnih lakov. Stopnja
polimerizacije pri teh izdelkih je zelo majhna. Polimerizirana
kolofonija in polimerizirane smolne kisline so sestavljene v
glavnem iz dimernih ali pa nepolimeriziranih kislin in bi jih
lahko šteli tudi za dimerizirane smole.

(5) Monobazni alkoholni estri kolofonije in smolnih kislin -
vključujejo izdelke, znane kot "rezinati" ali "abietati", t.j.
metilni, etilni in benzilni estri in "metilni hidroabietat."
Uporabljajo se zlasti kot mehčalci za celolozne lake.

(6) Mešanice dihidroabietilnih, tetrahidroabietilnih in
dehidroabietilnih alkoholov ("abietilni alkoholi").

(7) Adukti kolofonij in njeni derivati. Kolofonija in smolne
kisline, modificirane s fumarno ali maleinsko kislino ali njenimi
anhidridi, se u porablja pri pripravi alkidnih smol, smolnega
lepila in črnil. Lahko so zaporedno zaestreni z etilenglikolom,
glicerinom ali z drugimi polihihidroksidnimi alkoholi. V to
skupino spadajo tudi smolni izdelki, kot so smolno-maleinske ali
smolno-fumarne modifikacije.

(II)  Kolofonijski alkoholi (pinolin) in kolofonijska olja.

Te izdelke ponavadi pridobivajo iz kolofonije z destilacijo
pregrete pare ob pomoči katalizatorja, ali pa z dekstruktivno
destilacijo. Večinoma so sestavljene mešanice ogljikovodikov in
lahko vsebujejo tudi organske kisline v količinah, ki so odvisne
od destilacijskih pogojev.

(1) Kolofonijski alkoholi-pinolin, je najbolj hlapna frakcija in
je gibka tekočina slamnate barve in nadražujočega vonja.
Uporablja se kot topilo za smole, v proizvodnji lakov in barv
itd.

(2) Kolofonijska olja, so bolj ali manj gosta, različnih barv in
kvalitete (zlata, bela, zelena in rjava olja), vsa pa imajo vonj
po dimu. Uporabljajo se pretežno za proizvodnjo mazalnih
sredstev, olja za hlajenje orodja za pripravo tiskarskih barv,
farmacevtskih masti, lakov in barv.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) sulfoniranih smolnih olj (tar. št. 34.02),

(b) hlapnih sestavin iz destilacije oleosmolnih izločkov živih
borovcev ali drugih živih iglavcev (tar.št. 38..05) in

(c) kolofonijske smole (tar. št. 38.07).

(III) Tekoče smole.

Tekoče smole, pridobivajo iz oleosmolnih izločkov dreves tropskih
vrst s postopkom utekočinjevanja smol, ki vključuje segrevanje
izločkov, ki so tako primerni za sušljiva olja. Najpogostejši vir
tekočih smol je kopal.


38.07

LESNI KATRAN; OLJA IZ LESNEGA KATRANA; LESNI KREOZOT; LESNA
NAFTA; RASTLINSKA SMOLA; PIVOVARSKA SMOLA IN PODOBNI PREPARATI NA
OSNOVI KOLOFONIJE, SMOLNIH KISLIN ALI RASTLINSKIH SMOL

Ta tar. številka vključuje izdelke kompkleksne sestave, katere
pridobivajo z destilacijo (ali karbonizacijo) smolastega ali
nesmolastega lesa. Po teh postopkih se (razen plinov) pridobivajo
piroligninske tekočine, lesni katran in leseni katran v
razmerjih, ki variirajo v odvisnosti od narave uporabljenega lesa
ali od hitrosti destilacije. Piroligninske tekočine (včasih znane
kot surova piroligninska kislina), katerih mednarodna trgovina ne
vključuje, vsebujejo ocetno kislino, metanol, aceton, nekaj
furfural aldehida in alilni alkohol. Ta tar. številka vključuje
tudi rastlinske smole vseh vrst, pivsko smolo in podobne spojine
na osnovi kolofonije smolnih kislin in rastlinskega katrana.

Proizvodi, uvrščeni v to tar. številko, so naslednji:

(A) Lesni katran; katransko olje in olje iz lesa, iz katerega je
kreozot odstranjen ali ne in lesni kreozot.

(1) Lesni katran, pridobivajo s cejenjem iz lesa (iglavcev ali
drugega lesa) med karboniranjem v pečeh za pridobivanja lesnega
oglja (na primer: švedski ali stockholmski katran), ali pa z
destilacijo v retortah ali pečeh (destilirani katran). Slednjega
pridobivajo neposredno kot oborinska frakcija iz piroligninskih
tekočin (sedimentni katran), ali pa z destilacijo piroligninskih
tekočin, v katerih so bili delno raztopljeni (raztopljeni
katrani).

Delno destilirani katrani, iz katerih so z nadaljnjo destilacijo
odstranjena nekatera hlapna olja, so v to tar. številko tudi
uvrščeni.

Vsi ti katrani so sestavljene mešanice ogljikovodikov, fenolov in
njigovih homologov, furfural aldehidov, ocetne kisline in raznih
drugih izdelkov.

Katrani iz smolastega lesa se razlikujejo od tistih, pridobljenih
iz nesmolastega lesa po tem, da vsebujejo tudi še izdelke, ki
izvirajo iz destilacije smole (terpeni, kolofonijska olja itd.).
So viskozni izdelki, katerih barva variira od rjavkastooranžne do
rjave. Uporabljajo se pretežno (ker so pridobljeni z enostavnim
dehidriranjem ali z delno destilacijo) za impregniranje ladijskih
kablov, kot mehčalci v gumarski industriji, za izdelavo kitov, v
medicini itd.

Katrani iz nesmolastega lesa so goste, rjavočrne tekočine, ki se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo številnih vzporednih izdelkov
(z destilacijo ali po drugih postopkih).

Smrekovo eterično olje, znano tudi kot olje katrana iz brinja, se
uporablja v medicini in v proizvodnji mil in je zajeto v tej tar.
številki.

(2) Katranska lesna olja, se tvorijo med destilacijo lesnega
katrana. So lahka olja (vsebujejo alifatske ogljikovodike,
terpene in višje ketone), uporabljajo pa se za proizvodnjo
tekočin za kopanje ovac, za vrtno škropljenje, obstajajo pa tudi
težka katranska lesna olja (ki vsebujejo alifate in aromatske
ogljikovodike, višje ketone in višje fenole), pa služijo
impregniranju lesa in za ekstrakcijo lesnega kreozota.

Olja, iz katerih je odstranjen kreozot in katera pridobivajo po
ekstrakciji kreozota, se (skladno z lastnostmi) uporabljajo za
koncentriranje rude s flotacijo, za pripravo fungicidov, kot
topila, goriva itd.

(3) Lesni kreozot ,je pomembna sestavina lesnega katrana.
Pridobivajo ga ponavadi z destilacijo katrana, dobljenega iz
nesmolnih lesov, z odvajanjem do ustrezne frakcije z natrijevim
hidroksidom in nato s ponovnim kisanjem in s ponovno destilacijo.
Je brezbarvna tekočina, ki pa se pod vplivom zraka in svetlobe
obarva. Ima vonj po dimu in se še posebno na veliko uporablja kot
dezinfektant in antiseptik. Ne gre ga šteti za kreozotno olje ali
za mineralni kreozot, ki se uvrščata v tar. št. 27.07.

(B) Lesna nafta.

Pridobivajo jo z obdelavo piroligninskih tekočin. Je rumenkasta
tekočina značilnega vonja, ki vsebuje ponavadi med 70 in 90 %
metanola (metilnega alkohola), različne odstotke acetona in
drugih ketonov (običajno med 8 in 20 %), pa tudi nekatere druge
nečistoče (metilne acetate, višje alkohole, katranske snovi
itd.). Nekatere vrste lesne nafte se uporabljajo kot denaturanti
za etanol.

(C) Rastlinske smole.

Rastlinske smole so ostanki destilacije in drugih obdelav
rastlinskih materialov.

Vključujejo:

(1) Lesno smolo (smolo iz lesnega katrana) - ostanek destilacije
lesnega katrana.

(2) Kolofonijsko smolo - ostanek predelave pinolina in
kolofonijskega olja z destilacijo kolofonije.

(3) Sulfatno smolo - ostanek po destilaciji tal-olja itd.

Te smole so običajno črnikavo-rjave, rdečkasto-rjave ali
rumenkasto-sive in se na toploti roke ponavadi zmehčajo.
Uporabljajo se (odvisno od vrste) za tesnenje ladij, za dosego
nepremočljivosti tkanin, za impregniranje lesa, proizvodnjo
antikorozivnih premazov, kot vezivo itd.

(D) Pivska smola in podobni preparati na osnovi kolofonije,
smolnih kislin ali rastlinskih smol.

(1) Pivska smola, se uporablja vroča (za prevleke pivski sodov).
Pridobibivajo jo s topljenjem mešanice kolofonije, parafina in
kolofonijskega olja, ali pa s topljenjem mešanice kolofonije in
rastlinskih olj (na primer: olja iz lanenih semen, iz bombažnih
semen itd.).

(2) Čevljarski vosek, ki se uporablja za voskanje niti in vrvic
za šivanje obutve in sedlarskih izdelkov. Ponavadi sestoji iz
mešanice kolofonije, kolofonijskega olja, parafinskega voska,
ozokerita itd in vsebuje tudi anorganske snovi v prahu (na
primer: lojevec, kaolin). Pojavlja se predvsem v obliki blokov,
palčk in diskov.

(3) Tesnilna smola, ki se uporablja za tesnenje ladij in katero
ponavadi pripravljajo s taljenjem mešanice lesne smole, lesnega
katrana in kolofonije.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) naravne Bourgundske smole (znane tudi kot "Vosque" - vogeška
smola), naravne smole iz neke vrste iglavca in rumene smole, ki
je naravna Bourgundska smola, prečiščena s taljenjem in
filtriranjem (tar. št. 13.01),

(b) stearinske smole (stearinskega katrana), lanolinske smole in
glicerinskesmole (tar. št. 15.22),

(c) mineralnih smol, proizvedenih iz kamenega premoga, šote,
nafte itd. (27. poglavje),

(d) metanola (metilnega alkohola), čistega ali komercialno
čistega in drugih izločenih kemično določenih izdelkov, dobljenih
s ponovno destilacijo ali z nadaljnjo obdelavo pimarnih
destilacijskih izdelkov lesa (na primer: ocetne kisline),
acetona, gvajakola, formaldehida, acetatov itd. (29. poglavje),

(e) tesnilnega voska (tar. št. 32.14 ali 34.04),

(f) lužnic in drugih ostankov iz proizvodnje lesne celuloze (tar.
št. 38.04) in

(g) nečistih kolofonij, znanih pod imenom "Brais Resineux") (tar.
št. 38.06).


38.08

INSEKTICIDI, RODENTICIDI, FUNGICIDI, HERBICIDI, SREDSTVA ZOPER
KLITJE, SREDSTVA ZA UREJANJE RASTI RASTLIN, DEZINFEKTANTI IN
PODOBNI PROIZVODI, PRIPRAVLJENI V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA
PRODAJO NA DROBNO ALI KOT PREPARATI ALI PROIZVODI (NPR: ŽVEPLANI
TRAKOVI, STENJI, SVEČE IN MUHOLOVKE)

3808.10 - Insekticidi

3808.20 - Fungicidi

3808.30 - Herbicidi, sredstva zoper klitje in sredstva za
urejanje rasti rastlin

3808.40 - Dezinfektanti

3808.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje številne izdelke (razen tistih, ki
imajo značaj zdravil, vštevši veterinarska zdravila - tar št.
30.30 ali 30.04), namenjene uničevanju klic, insektov (komarjev,
moljev, koloradskih hroščev, ščurkov), mahov in plesni, plevela,
glodalcev, divjih ptic itd. Tudi izdelki, ki odganjajo škodljivce
(repelanti) in izdelki za dezinfekcijo semen so uvrščeni v to
tar. številko.

Ti dezinfektanti, herbicidi itd., se uporabljajo s škropljenjem,
zapraševanjem, posipavanjem, premazovanjem, impregniranjem itd,
ali pa tako, da se sežigajo. Delujejo strupeno na živčni sistem,
na želodcev, ali pa kot zadušljivci ali vonjalni strupi itd.

Ta tar. številka vključuje še sredstva zoper klitje in sredstva
za uravnavanje rasti rastlin, ki vzpodbujajo ali zavirajo
fiziološke procese pri rastlinah. Uporabljajo se na različne
načine, njihov učinek pa variira od uničevalnega do
vzpodbujevalnega (rast rastlin), kar prispeva k pridelku.

Ti izdelki se v to tar. številko uvrščajo samo v naslednjih
primerih:

(1) Če so pripravljeni v pakiranjih (na primer: v kovinskih
kontejnerjih, lepenkaste škatle itd.) za prodajo na drobno kot
dezinfektanti, insekticidi itd., ali pa v takih oblikah (na
primer: v kosmih, v razvrščenih kosmih, tabletah, ploščicah
ipd.), za katere ne more biti dvoma, da se normalno prodajajo na
drobno.

Tako pripravljeni izdelki so lahko mešanice ali ne. Nemešani
izdelki so predvsem kemično določene spojine, ki bi se sicer
uvrstili v 29. poglavje (na primer: naftalin in 1,4-
diklorbenzen).

Ta tar. številka vključuje tudi naslednje izdelke - pod pogojem,
da so pripravljeni za prodajo na drobno kot dezinfektanti,
insekticidi itd.:

(a) Organske, površinsko aktivne izdelke in preparate z aktivnim
kationom (na primer: kvaternarne amonijeve soli), ki imajo
antiseptične, dezinfekcijske, baktericidne ali germicidne
lastnosti.

(b) Polivinilpirolidon-jod, ki je reakcijski izdelek joda in
polivinil- pirolidona.

(2) Če imajo lastnosti preparata, neglede na obliko, v kateri se
dobavljajo (na primer: kot tekočine, kaše ali prah). Ti preparati
sestoje iz suspenzij ali disperzij aktivnega izdelka v vodi ali v
drugih tekočinah (na primer: disperzija DDT-ja (1,1,1-triklor-
2,2-bis(para-klorfenil)etan) v vodi), ali pa iz drugih mešanic.
Raztopine aktivnih izdelkov v drugih topilih, razen v vodi, se
tudi vključujejo v to tar. številko (na primer: raztopine
bolhačevega ekstrakta, razen standariziranega bolhačevega
ekstrakta, ali pa tudi raztopine bakrovega naftenata v mineralnem
olju).

Nedokončani izdelki (polizdelki), ki zahtevajo nadaljnje mešanje,
da se dobi končni izdelek za uporabo kot insekticid, fungicid,
dezinfektant itd, je prav tako vključen v to tar. številko pod
pogojem, da že imajo insekticidne, fungicidne itd. lastnosti.

Dezinfektanti, insekticidi in drugi preparati so lahko dobljeni
na osnovi bakrovih spojin (bakrov acetat, sulfat, acetoarzenit
itd.), žvepla ali žveplovih spojin (kalcijev sulfid, ogljikov
disulfid itd.), mineralnega kreozota ali antracenskih olj, DDT-
ja, lindana, parationa, fenolovih derivatov ali derivatov
kreozola, na osnovi arzenovih izdelkov (kalcijev arzenat, svinčev
arzenat itd.), lahko so iz materiala rastlinskega izvora
(nikotina, tobakove esence in prahu, rotenona, bolhača, rdeče
morske čebule, olja oljne repice itd.). Lahko so tudi
pripravljeni na osnovi sredstev za uravnavanje rasti rastlin,
lahko so naravni ali sintetični (na primer:- 2,4-D) ter na osnovi
virusnih ali mikrobnih kultur.

Tudi zastrupljene vabe, ki sestoje iz prehrambenih izdelkov
(pšeničnih zrn, otrobov, melase itd.) in ki so pomešani strupi so
prav tako vrsta preparatov, katere vključuje ta tar. številka.

(3) Če so pripravljeni v obliki predmetov, kot so žveplani
trakovi, stenji in sveče (za dezinfekcijo, za dimljenje čebrov,
bivalnih prostorov itd.), papirja za ubijanje muh (vštevši
muholovce, ki ne vsebujejo strupenih snovi), mastnih trakov za
oblepljanje sadnega drevja (vštevši tudi tiste, ki ne vsebujejo
strupenih snovi), papirja, impregniranega s salicilno kislino za
konzerviranje marmelad, papirjev in majhnih lesenih palčk, ki
učinkujejo med zgorevanjem.

Izdelki iz tar. št. 38.08 se lahko razdelijo v naslednje skupine;

(I) Insekticidi.

Insekticidi ne vključujejo le izdelkov za ubijanje insektov,
temveč tudi tiste, ki insekte odganjajo (repelanti) ali
privabljajo.

Ti izdelki se pojavljajo v različnih oblikah, kot so na primer:
razpršilke in bloki (proti moljem), olje ali palčke (proti
komarjem), prah (proti mravljam), trakovi (proti muham),
cianogenega plina, absorbiranega v diatomitu ali v lepenki (proti
bolham in ušem).

Za številne insekticide je značilen njihov učinek ali njihova
uporaba; med njimi so naslednji:

- sredstva za uravnavanje razmnoževanja insektov, ki vplivajo na
biokemične in fiziološke procese v insektih,

- sredstva za dimljenje (fumiganti) - kemikalije, ki se
razpršujejo v zrak kot plini,

- kemosterilanti - kemikalije, ki se uporabljajo za sterilizacijo
dela insektne populacije,

- repelanti - snovi, ki preprečujejo napad insektov zaradi tega,
ker sta njihova hrana in pogoji bivanja postali neprivlačni in

- atraktanti - se uporabljajo, da insekte privabijo, da se
ujamejo ali zastrupijo z vabami.

(II) Fungicidi.

Fungicidi so izdelki, ki ščitijo pred rastjo trosnic (plesni) (na
primer: preparati na osnovi bakrovih spojin), ali pa taki, ki so
namenjeni za uničevanje že prisotnih trosnic (na primer:
preparati na osnovi formaldehida).

Za fungicide je značilen njihov način delovanja in načini
uporabe, na primer:

Sistemski fungicidi   - kemikalije, ki se razširijo s tokom
rastlinskih sokov od mesta uporabe proti drugim delom rastlin.

Fumiganti   - kemikalije, ki preprečujejo rast trosnic in se
uporabljajo v plinasti obliki.

(III) Herbicidi, izdelki zoper klitje, sredstva za uravnavanje
rasti rastlin.

Herbicidi, so kemikalije, ki se uporabljajo za nadzor ali za
uničevanje nezaželjenih rastlin. Nekatere herbicide uporabljajo
za upočasnjevanje rasti delo ali semen rastlin, drugi pa za
listje. Lahko delujejo selektivno (herbicidi, ki napadajo
posamezne rastline), ali pa neselektivno (herbicidi, katerih
rezultat je popolno uničenje vegetacije).

V to skupino spadajo tudi defolianti - kemikalije, ki povzročajo
odpadanje listov ali listja rastlin.

Izdelki zoper klitje se lahko uporabljajo na semenih, gomoljih,
čebilicah, krompirju ali na tleh z namenom, da preprečijo klitje
ali poganjanje.

Sredstva za uravnavanje rasti rastlin se uporabljajo, da bi
spremenili življenjski proces rastlin tako, da ali pospešijo ali
upočasnijo rast, povečajo pridelek, izboljšajo kvaliteto in
olajšajo žetev oziroma nabiranje itd. Rastlinski hormoni
(fitohormoni) so ena izmed vrst sredstev za uravnavanje rasti
rastlin (na primer: giberelinska kislina). Tudi sintetične
organske snovi uporabljajo kot sredstva za uravnavanje rasti
rastlin.

(IV) Dezinfektanti.

Dezinfektanti, so sredstva, ki uničujejo nezaželjene bakterije,
viruse ali druge mikroorganizme v glavnem  na neživih stvareh.

Uporabljajo se na primer: v bolnicah za čiščenje sten itd., ali
pa za sterilizacijo instrumentov. Uporabljajo se tudi v
kmetijstvu za dezinfekcijo semen.

V to skupino spadajo sanitezerji, bakteriostati in sterilizerji.

Ta tar. številka vključuje tudi izdelke za uničevanje črvov in
klopov (akaricidi), mehkužcev (moluscicidi), glist (nematocidi),
glodavcev (rodenticidi), ptic (avicidi) in drugih škodljivcev (na
primer: lampreicidi, predacidi itd.).

Ta tar. številka izključuje:

(a) izdelke za dezinfekcijsko, insekticidno itd. rabo, ki ne
ustrezajo predhodnim opisom. Ti izdelki se uvrščajo po svoji
naravi v ustrezne tar. številke, na primer:

(i) zmleto bolhačevo cvetje (tar. št. 12.11),

(ii)  bolhačev ekstrakt (piretrum ekstrakti)(standariziran ali
nestandariziran z dodajanjem mineralnega olja - tar. št. 13.02),

(iii) kreozolno olje ali mineralni kreozot (tar. št. 27.07),

(iv) naftalin, DDT in druge kemično določene spojine, vštevši
vodne raztopine (28. ali 29. poglavje),

(v) mikroorganske kulture, ki se uporabljajo kot osnova
rodencidov (sredstva za uničevanje glodavcev) (tar. št. 30.02)

(vi)  iztrošeni oksid (tar. št. 38.24).

(b) preparate, ki niso bolj specifično zajeti v drugih tar.
številkah Nomenklature, ali pa tiste z vzporednim
dezinfekcijskim, insekticidnim itd. učinkom, na primer:

(i) barve za ladijske trupe, ki vsebujejo strupene snovi (tar.
št. 32.08, 32.09 ali 32.10),

(ii) dezinfekcijska mila (tar. št. 34.01) in

(iii) voščene politure, ki vsebujejo DDT (tar. št. 34.05).

(c) dezinfektante, insekticide itd., ki imajo bistveno lastnost
zdravil, vštevši veterinarska zdravila (tar. št. 30.03 ali
30.04).

(d) pripravljene deodorante za prostore, neglede na to, ali imajo
dezinfekcijske lastnosti (tar. št. 33.07).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM.

Tarifne podštevilke od 3808.10 do 3808.90

Večnamenski izdelki, ki bi se zaradi večnamembnosti lahko
uvrstili v več tar. podštevilk, se ponavadi uvrščajo po Temeljnem
pravilu 3.


38.09

SREDSTVA ZA DODELAVO, NOSILCI BARV, SREDSTVA ZA POSPEŠEVANJE
BARVANJA IN FIKSIRANJE BARVIL TER DRUGI PROIZVODI (NPR: SREDSTVA
ZA APRETURO IN JEDKANJE, KI SE UPORABLJAJO V TEKSTILNI, PAPIRNI,
USNJARSKI IN PODOBNIH INDUSTRIJAH, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
NA DRUGEM MESTU

3809.10 - Na osnovi škrobnih snovi

 - Drugi:

3809.91 - - ki se uporabljajo v tekstilni ali podobnih
industrijah,

3809.92 - - ki se uporabljajo v papirni ali podobnih industrijah,

3809.93 - - ki se uporabljajo v usnjarski ali podobnih
industrijah,

Ta tarifna številka vključuje široko paleto izdelkov in
preparatov, ki se ponavadi uporabljajo v proizvodnem ali
dodelavnem postopku prediv, tkanin, papirja, lepenke, usnja in
podobnih materialov, ki niso bolj specifično navedeni in ne
zajeti na drugem mestu v Nomenklaturi.

V to tarifno št. se uvrščajo tudi preparati oziroma izdelki, ki
so pripravljeni za uporabo v gospodinjstvu (na primer: mehčalci
za perilo).

V to tar. številko spadajo:

(A) Izdelki in preparati, ki se uporabljajo v tekstilni in
podobnih industrijah:

(1) Preparati za izboljšanje otipa izdelkov, na primer: sredstva
za škrobljenje, ki so ponavadi na osnovi naravnih škrobnih snovi
(kot so na primer: škrobi iz pšenice, riža, koruze, krompirja in
dekstrin), sluznih substanc (lišaji, alginiti itd.), želatine,
kazeina, rastlinskih smol (gume, traganti itd.), ali pa na osnovi
kolofonije; preparati za obteževanje; mehčala, ponavadi na osnovi
glicerina, derivatov imidazolina itd.; polnila na osnovi naravnih
ali sintetičnih spojin velike molekulske mase.

Razen pravkar navedenih osnovnih sestavin, lahko nekateri med
temi preparati vsebujejo tudi omakala (mila itd.), mazalna
sredstva (laneno olje, voske itd.), polnila (kaolin, barijev
sulfat itd.) in antiseptična sredstva (posebno cinkove soli,
barijev sulfat in fenol).

(2) Sredstva zoper drsenje in zoper vlečenja zank, katerih namen
je zmanjšati drsenje tkanin, preprečiti vlečenje zank pri
nogavicah in pleteninah. So sestavljeni predvsem iz polimerov,
naravnih smol ali silicijeve kisline.

(3) Sredstva, ki povzročajo odbijanje umazanje, so sestavljena
predvsem na osnovi silicijeve kisline, aluminijevih spojin ali
organskih snovi.

(4) Preparati zoper krčenje in mečkanje, so mešanice kemično
določenih spojin z najmanj dvema reakcijskima skupinama (na
primer: bis-metilne spojine, nekateri aldehidi in acetali).

(5) Sredstva za zmanjševanje odsevnosti, so namenjena, da
zmanjšajo odsevnost tekstilnih materialov. Sestoje se predvsem iz
suspenzij pigmentov (titanovega oksida, cinkovega oksida,
litoponov itd.) in so stabilizirana s celuloznimi etri, želatino,
lepili, s površinsko aktivnimi snovmi itd.

 Preparate, uvrščene v to tar. številko, ne gre šteti za barve
(tar. št. 32.08, 32.09 ali 32.10), niti za maziva ali preparaten
za naoljevanje ali maščenje volne (tar. št. 27.10 ali 34.03).

(6) Preparati, ki zavirajo gorenje, so sestavljeni na osnovi
amonijevih, borovih spojin, dušika, broma ali fosforja in posebno
formulirani na osnovi kloriranih organskih substanc z antimonovim
dioksidom ali z drugimi oksidi.

(7) Sredstva za dosego odsevnosti, so namenjena, da tekstilnim
tkaninam dajejo odsevnost. So predvsem na osnovi parafinskih
emulzij, voskov, poliolfeinov ali poliglikolov.

(8) Sredstva za jedkanje,so pripravljena za uporabo v postopkih
barvanja in tisklanja tekstila z namenom, da fiksirajo barvo. Ti
preparati, topni v vodi, so ponavadi na osnovi kovinskih soli (na
primer: sulfati ali aluminijevi acetati, amonijevi, kromovi ali
železni acetati, kalijev dikromat, antimonov kalijev tartarat),
ali pa na osnovi tanina (glej izključitve pod (d) na koncu
komentarja k tej tar. številki).

(9) Nosilce barv, ki se uporabljajo, da pospešijo barvanje in
tiskanje tekstila na osnovi nabrekanja tekstilnih vlaken.
Vključujejo preparate na osnovi difenilov ali derivatov benzena,
fenola ali hidroksitoluilske kisline, kot so na primer:
triklorobenzeni, difenildiol, metilni hidroksitoluati in njihove
mešanice, ki vsebujejo ali ne vsebujejo površinsko aktivnih
sredstev.

(10) Sredstva , ki preprečujejo filcanje (polstenje),so
namenjena, da zmanjšajo pojav polstenja živalskih vlaken. Pogosto
so to sredstva za kloriranje ali oksidacijo, ali pa posebne
spojine na osnovi sintetičnih smol.

(11) Sredstva za okrepitev, se uporabljajo za krepitev prediv v
fazi tkanja. Ti preparati so pretežno na osnovi škroba, derivatov
škroba ali drugih naravnih veziv ali veziv sintetičnih polimerov.
Lahko vsebujejo tudi omakala, mehčala, masti, voske ali druge
snovi. Ta skupina vključuje tudi emulgirane voske za škrobljenje
podlag in emulgirane masti, pripravljene za škrobljenje oziroma
okrepitev.

(12) Sredstva, ki odbijajo olja, so namenjena obdelavi tekstila
zoper maščenje. So pretežno emulzije ali raztopine fluorovih
organskih spojin, kot so na primer: perfluorirane karbonske
kisline. Lahko vsebujejo tudi modificirane smole.

(13) Sredstva, ki odbijajo vodo, sestoje predvsem iz vodnih
emulzij izdelkov, ki imajo lastnost vodoodbojnosti (na primer:
voski, lanolin), stabiliziranih s celuznimi etri, želatino,
lepilom, površinsko aktivnimi sredstvi itd., ki vsebujejo dodane
topne soli (na primer: aluminijeve ali cirkonijeve). V to skupino
spadajo tudi preparati na osnovi silikonov in fluorovih
derivatov.

(B) Izdelki in preparati, ki se uporabljajo v industriji papirja,
lepenke in v podobnih industrijah:

(1) Veziva (binderji), ki se uporabljajo za vezavo pigmentnih
delcev v premaznih zmeseh ali v zmeseh za prevleke. So preparati
na osnovi naravnih izdelkov, kot je kazein, škrob, derivati
škroba, sojine beljakovine, živalsko lepilo, alginati ali
celulozni derivati.

(2) Sredstva za klejenje in dodatki za klejenje, ki se
uporabljajo pri proizvodnji papirja, da bi izboljšali sposobnost
sprejemanja tiska, gladkost in odsevnost, pa tudi, da bi
izboljšali lastnosti pislanega papirja. Ti preparati so lahko na
osnovi kolofonijskih mil, lepil brez ojačenih smol, disperzij
voskov, disperzij parafinov, akrilnih polimerov, škrobov in
karboksimetilne celuloze ali rastlinskih smol.

(3) Sredstva za povečanje moči v vlažnem stanju. Ti preparati se
uporabljajo za povečanje napetostno moč, moč pri rezanju,
luknjanju (penetracijo), odpornost na drgnjenje vlažnega papirja
ali netkanega tekstila.

(C) Izdelki in preparati, ki se uporabljajo v usnjarski in
podobnih industrijah:

(1) Veziva (binderji) so preparati, namenjeni utrjevanju pigmenta
na usnju. So posebej sestavljeni za ta namen, pretežno na osnovi
beljakovinastih substanc, naravnih smol in voskov itd.

(2) Sredstva za končno dodelavo, posebej pripravljena kot končna
površinska plast pri dodelavi usnja. Struktura in sestava sta
podobni strukturi in sestavi veziv, navedenih v točki (1)
prejšnjega odstavka.

(3) Sredstva, ki odbijajo vodo, se v glavnem sestoje iz:

(i)  kromovih mil,

(ii)  alkil jantarjeve kisline ali derivatov limonske kisline
itd. v topilih (kot je na primer: izopropilalkohol) in

(iii)  fluoriranih kemičnih preparatov v raztopini ali
suspenziji.

Razen že prej izključenih izdelkov, izključuje ta tar. številka
še:

(a) preparate, ki se uporabljajo v postopkih barvanja ali
mehčanja tekstilnih materialov, usnja, krzna ali drugih
materialov (tar. št. 27.10 ali 34.03),

(b) kemično določene spojine ali prvine (28. ali 29. poglavje)

(c) pigmente, pripravljene barve, premazna sredstva itd. (32.
poglavje),

(d) organska površinsko aktivna sredstva in preparate (na primer:
dodatke za barvanje) iz tar. št. 34.02,

(e) dekstrine in druge modificirane škrobe in lepila na osnovi
škroba ali dekstrina ali drugih modificiranih škrobov (tar. št.
35.05),

(f) insekticide in druge preparate iz tar. št. 38.08 in

(g) emulzije, disperzije in raztopine polimerov (tar. št. 32.09
ali 39. po glavje).


38.10

PREPARATI ZA DEKAPIRANJE KOVINSKIH POVRŠIN; TALILA IN DRUGI
POMOŽNI PREPARATI ZA SPAJKANJE IN VARJENJE; PRAšKI IN PASTE ZA
SPAJKANJE IN VARJENJE, KI SO SESTAVLJENI IZ KOVIN IN DRUGIH
MATERIALOV; PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO KOT JEDRA ALI OBLOGE ZA
ELEKTRODE ALI VARILNE PALICE

3810.10 - Preparati za dekapiranje kovinskih površin; praški in
paste, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov, za
spajkanje ali varjenje

3810.90 - Drugo

(1) Preparati za dekapiranje kovinskih površin.

To so preparati, ki se uporabljajo za odstranjevanje oksidov,
kosmičev, rje ali madežev s kovinskih površin, ali pa za strganje
teh površin zaradi lajšanja določenih operacij. Postopek
dekapiranja je lahko končna operacija, lahko pa se izvrši v nekem
zgodnejšem stanju (npr za pripravo kovine za vlečenje ali
stiskanje), ali pa pred prevlekanjem kovine (na primer: pred
galvaniziranjem, metaliziranjem, prevlekanjem s kositrom, pred
platiniranjem, električno galvanizacijo, premazovanjem itd.).

Preparati za dekapiranje kovin temeljijo ponavadi na razredčenih
kislinah (klorovodikovi, žveplovi, fluorovodikovi, dušikovi,
fosforni), lahko pa včasih vsebujejo upočasnjevalce, ki
preprečujejo majedanje kovine. Nekateri med temi preparati so na
osnovi alkalij (na primer: natrijevega hidroksida).

Ta tar. številka ne vključuje preparatov za čiščenje kovin (tar.
št. 34.02).

(2) Talila in drugi pomožni preparati za spajkanje, trdo
spajkanje in varjenje.

Talila se uporabljajo, da bi olajšali spajanje kovin med
postopkom spajkanja, trdega spajkanja ali varjenja tako, da
ščitijo kovinske površine, katere je treba združiti in spajke
same proti oksidaciji. Imajo lastnost, da raztaplajo okside, ki
se tvorijo med delom. Najpogosteje uporabljeni izdelki so cinkov
klorid, amonijev klorid, natrijev tetraborat, kolofonija in
lanolin.

V to skupino spadajo tudi mešanice aluminijevih granul ali prahu
z raznimi kovinskimi oksidi (na primer: železovim oksidom), ki se
uporabljajo kot močni toplotni generatorji (alutermični oziroma
termitski postopek) pri varjenju itd.

(3) Praški in paste za spajkanje, trdo spajkanje ali varjenje, ki
sestoje iz kovin ali drugih materialov.

Ti preparati se uporabljajo za obdelavo kovinskih površin, katere
je treba med seboj združiti. Njihova osnovna sestavina je kovina
(ponavadi zlitine, ki vsebujejo kositer, svinec, baker itd.). Ti
preparati se v to tar. številko uvrščajo samo:

(a) če vsebujejo razen kovin še druge sestavine, kot so to na
primer: pomožni preparati, opisani v prejšnji točki pod (2) in

(b) če so pripravljeni v obliki praškov ali past.

Preparati za spajkanje, trdo spajkanje in varjenje, ki sestoje
samo iz kovinskih praškov, so iz te tar. številke izključeni,
pomešani ali nepomešani (71. poglavje ali Oddelek XV - odvisno od
njihove sestave).

(4) Preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za varilne
palice ali za elektrode.

Predvsem so namenjeni odstranjevanju oksidov, ki se tvorijo med
delom v obliki staljene žlindre. Ponavadi sestoje iz ognjevarne
mešanice, ki vsebuje na primer: apno ali kaolin.

Elektrode iz navadnih kovin ali kovinskih karbidov, prevlečene,
ali z jedrom iz talila, so iz te tar. številke izključene (tar.
št. 83.11).


38.11

PREPARATI ZOPER DETONACIJO, ANTIOKSIDANTI, PREPARATI ZA
PREPREČEVANJE KOPIČENJA SMOLE, ZA ZBOLJŠANJE VISKOZNOSTI,
PREPARATI ZA PREPREČEVANJE KOROZIJE IN DRUGI PRIPRAVLJENI
ADITIVI, ZA MINERALNA OLJA (VKLJUčNO BENCIN) ALI ZA DRUGE
TEKOČINE, KI SE UPORABLJAJO V ISTE NAMENE KOT MINERALNA OLJA

 - Preparati zoper detonacijo:

3811.11 - - na osnovi svinčevih spojin

3811.19 - - drugi

 - Aditivi za mazalna olja:

3811.21 - - ki vsebujejo naftna olja in olja iz bituminoznih
mineralov

3811.29 - - drugi

3811.90 - Drugo

Preparati iz te tar. številke so dodatki za mineralna olja ali za
druge tekočine, ki se uporabljajo za iste namene, zaradi
odstranjevanja ali zmanjševanja neželjenih lastnosti, ali pa, da
željene lastnosti dodajo ali izboljšajo.

(A)   Pripravljeni dodatki za mineralna olja.

(1) Dodatki za surova olja. V to skupino so vključeni
antikorozivni dodatki, ki se dodajajo v surova olja z namenom, da
se zaščitijo kovinski deli konstrukcije (predvsem destilacijske
kolone). Po sestavi predstavljajo galvnem amino-spojine zlasti
imidazolin.

(2) Dodatki za bencin.

Ta skupina vključuje:

(a) Preparate zoper detonacije (antidetonatorji), ki povečujejo
odpornost goriv proti prezgodnjemu vžigu in tako preprečujejo
predčasno detonacijo. Običajno so na osnovi tetraetil-svinca ali
tetrametil-svinca ter vsebujejo tudi na primer: 1,2-dibromoetan
ali monoklornaftalen

(b) Sredstva za preprečevanje oksidacije (antioksidanti).
Najpomembnejša so na osnovi fenolnih spojin (na primer: dimetil-
tert- butilfenol) in pa takšnih derivatov aromatskih aminov, kot
so na primer: alkilni parafenildiamini.

(c) Preparati zoper zmrzovanje, ki pogosto temeljijo na alkoholu
(na primer: na propandiolu ali izo-propilalkoholu) in ki se
dodajajo bencinu ali petroleju, da bi preprečili tvorbo ledu v
sistemu za gorivo.

(d) Detergenti - preparati, ki se pogosto uporabljajo, da bi
ohranili vplinjač, sesalke in izpušne ventile čiste.

(e) Sredstva za preprečevanje sedimentiranja smol. Njihov namen
je preprečiti tvorbo smolnih vsedlin v vplinjaču in sesalnem
sistemu motorjev.

(3) Dodatki za mazalna olja.

Ta skupina vključuje:

(a) Izboljševalce viskoznosti - pripravljeni so na osnovi
polimerov, kot so na primer: polimetakrilati, polibuteni,
polialkilstireni.

(b) Sredstva, ki znižujejo zmrzovališče (pure-point)-
preprečujejo kristalizacijo pri nizkih temperaturah. Izdelki iz
te skupine so pripravljeni na osnovi polimerov etilena, vinilnih
estrov in etrov, ali pa na osnovi akrilnih estrov.

(c) Sredstva za preprečevanje oksidacije, ki so ponavadi
pripravljena na osnovi fenolnih ali amino spojin.

(d) Dodatki za visoke pritiske (EP), ki temeljijo na organo-
ditiofosfatih cinka, na sulfoniranih oljih, kloriranih
ogljikovodikih, aromatskih fosfatih in tiofosfatih itd.

(e) Detergenti in disperzanti, kot na primer: takšni na osnovi
alkilnih fenoksidov, naftenatov ali sulfonaftenatov nafte
nekaterih kovin, kot je aluminij, kalcij, cink ali barij.

(f) Sredstva za preprečevanje korozije (inhibitorji), ki so
pripravljeni na osnovi organskih soli (sulfonatov), kalcija ali
barija, amino- in alkiljantarjevih kislin.

(g) Dodatki za inhibiranje pene (antipenilci), ki so ponavadi na
osnovi silikonov.

 Mazalni preparati, namenjeni za dodajanje v majhnih količinah,
za goriva in motorna maziva (na primer: za zmanjšanje klenkanja
motornih batov), se iz te tar. številke izključeni (tar. št.
27.10 ali 34.03).

(4) Dodatki za druga mineralna olja.

Ta skupina vključuje:

(a) Dodatki za zniževanje zmrzovališča, podobna tistim, ki se
uporabljajo za mazalna olja, navedena v prejšnji točki (3) (b).

(b) Dodatki za preprečevanje oksidacij (inhibitorji), ki so
podobna tistim ki se uporabljajo za bencin.

(c) Dodatki za povečanje cetanskega števila za plinska olja (na
primer: taka na osnovi alkilnih nitratov ali alkilnih nitritov).

(d) Dodatki s površinsko aktivnim učinkom, ki odstranjujejo ali
preprečujejo tvorbo vsedlin (asfalteni) v vskladiščenih oljih.

(e) Dodatki za preprečevanje ali zmanjševanje neželjenih vsedlin
(na primer: pepela in saj) v zgorevalnih komorah ali dimnih
kanalih peči, dodatki za zmanjševanje rjavenja zaradi hlapnih
izdelkov (na primer: zaradi žveplovega dioksida in žveplovega
trioksida) v napravah za prenos toplote in v dimnikih.

(f) Dodatki zoper zmrzovanje, katere dodajajo, da bi preprečili
tvorbo ledu v sistemih za gorivo.

(B) Pripravljeni dodatki za druge tekočine, ki se uporabljajo za
iste namene kot mineralna olja.

Tekočine, ki se uporabljajo za iste namene kot mineralna olja,
so:

(a) goriva na osnovi alkohola (na primer: gazohol) in

(b)  sintetična mazalna sredstva:

(1) na osnovi estrov organskih kislin (adipati, azelati,
neopentiil poliolni estri), ali na osnovi anorganskih kislin
(triaril fosfati),

(2) na osnovi polietrov (polietilen etri ali polipropilen
glikoli) in

(3) na osnovi silikonov.

Dodatki so isti kot tisti, ki se uporabljajo za ustrezna
mineralna olja.

Ta tar. številka se ne nanaša na kemično določene prvine in
spojine (ponavadi 28. in 29. poglavje), ali pa na sulfonate, ki
niso v obliki preparatov.

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) mazalne preparate na osnovi molibdenovega disulfida, neglede
na vsebnost mineralnih olj (tar. št. 34.03) in

(b) koloidnega grafita v suspenziji v olju ali v drugih medijih
ter polkoloidnega grafita (tar. št. 38.01).


38.12

PRIPRAVLJENI POSPEŠEVALCI VULKANIZACIJE, SESTAVLJENI
PLASTIFIKATORJI ZA GUMO IN PLASTIČNE MASE, KI NISO NAVEDENI IN NE
ZAJETI NA DRUGEM MESTU, ANTIOKSIDANTI IN DRUGI SESTAVLJENI
STABILIZATORJI ZA GUMO ALI PLASTIČNE MASE

3812.10 - Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije za gumo

3812.20 - Sestavljeni mehčalci za gumo ali plastične mase

3812.30 - Antioksidanti in drugi sestavljeni stabilizatorji za
gumo ali plastične mase

V smislu te tar. številke označujeta pojma "sestavljeni" in
"preparati" naslednje mešanice in zmesi:

(i)  posebne mešanice in zmesi in

(ii)  reakcijske zmesi, vštevši izdelke, dobljene iz homolognih
vrst, kot so na primer: maščobne kisline in maščobni alhkoholi
alkoholi iz tar. št. 38.23.

(A) Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije.

Ta skupina vključuje izdelke, ki se dodajajo kavčuku pred
vulkanizacijo zaradi zagotavljanja boljših fizikalnih lastnosti
vulkaniziranih izdelkov, pa tudi zato, da bi bila nujno potrebna
čas in toplota med vulkanizacijo manjša. Včasih jih uporabljajo
tudi kot mehčalce. Ta tar. številka vključuje te izdelke samo, če
so v obliki mešanic.

Ti preparati se ponavadi na osnovi organskih izdelkov
(difenilgvanidin, ditiokarbamati, tiuram sulfidi,
heksametiltetramin, merkaptobenzotiazol itd.) in so pogosto
kombinirani z anorganskimi akterji (s cinkovim oksidom,
megnezijevim oksidom, svinčevim oksidom itd.).

(B) Sestavljeni mehčalci za gumo ali plastične mase, ki niso
navedeni in ne zajeti na drugem mestu.

Ta skupina vključuje sestavljene mehčalce, katere uporabljajo, da
bi zagotovili željeno stopnjo upogljivosti umetnih plastičnih
mas, ali pa, da bi povečali plastičnost kavčukove zmesi. Ta vrsta
izdelkov vključuje tudi posebne zmesi iz dveh ali več vrst estrov
ftalne kisline, pa tudi pomešane dialkilftalate, dobljene iz
pomešanih maščobnih alkoholov iz tar.št. 38.23. Mehčalci se
najbolj pogosto uporabljajo v polivinilkloridih in v celuloznih
estrih.

Ta tar. številka ne vključuje izdelkov, ki se uporabljajo kot
mehčalce ali jih včasih tako imenujejo, ki so bolj specifično
zajeti v drugih tar. številkah Nomenklature (glej izključitve na
koncu komentarja k tej tar. številki).

(C) Preparati zoper oksidacijo (antioksidanti) in drugi
sestavljeni stabilizatorji za gumo ali plastične mase.

Ta skupina vključuje preparate zoper oksidacijo gume in umetnih
plastičnih mas (ki se uporabljajo na primer: v proizvodnji gume
zaradi preprečevanja strjevanja in staranja), kot so na primer:
mešani alkilirani difenilamini in preparati na osnovi N-naftil-
anilina.

V to skupino spadajo tudi drugi sestavljeni stabilizatorji za
gumo in plastične mase. Mednje štejemo na primer: posebne
mešanice dveh ali več stabilizatorjev, pa tudi reakcijske
mešanice (na primer: pomešane usmerjene spojine, dobljene iz
pomešanih alkoholov iz tar.št. 38.23). Sestavljeni stabilizatorji
za umetne plastične mase se uporabljajo predvsem z namenom, da bi
preprečili dehidroklorinacijo nekaterih polimerov, kot je na
primer: polivinilklorid. Lahko se uporabljajo tudi kot toplotni
stabilizatorji za poliamide.

Ta tar. številka izključuje:

(a) naftna olja, naftni vazelin, parafinske voske in bitumen iz
27. poglavja,

(b) kemično določene spojine iz 28. in 29. poglavja (na primer:
dioktilftalat),

(c) pripravljene antioksidante kot dodatke za mineralna olja ali
za druge tekočine, ki se uporabljajo za iste namene kot mineralna
olja (tar. št. 38.11),

(d) peptizatorje za predelavo gume, znane tudi kot kemični
mehčalci (ponavadi tar. št. 38.24) in

(e) polimere iz 39. poglavja.


38.13

PREPARATI IN POLNILA ZA APARATE ZA GAŠENJE POŽARA; NAPOLNJENE
GRANATE ZA GAŠENJE POŽARA

Ta tar. številka vključuje:

(A) Preparate za aparate za gašenje požarov, ki vključujejo
preparate na osnovi bikarbonatov, ki včasih vsebujejo ekstrakte
lubja milnega lesa, ekstrakte sladkega lesa ali površinsko
aktivne izdelke, ki pomagajo oblikovati penasto prevleko. Lahko
so v tekočem ali v suhem stanju.

(B) Polnila za aparate za gašenje požarov. To so lahke posode, ki
se vgrajujejo v aparate za gašenje požarov in lahko vsebujejo:

(1) preparate vrst, opisanih v točki (A), ali

(2) po dva ali več nemešanih izdelkov (na primer: raztopina
aluminijevega sulfata in raztopina kislega natrijevega
karbonata), ki so ločeni s pregrado in ki se združita v trenutku
uporabe, ali pa

(3) nepomešan izdelek (na primer: ogljikov tetraklorid,
metilbromid, haloni ali žveplova kislina).

(C) Napolnjene granate za gašenje požarov. To so kontejnerji
(posode), napolnjeni s izdelki za gašenje požarov (s pomešanimi
ali nepomešanimi), ki se uporabljajo neposredno - brez
vgrajevanja v aparate za gašenje požarov. So stekleni ali
keramični kontejnerji, ki se mečejo naravnost v ogenj in ki ob
razbitju sprostijo svojo vsebino. Lahko so tudi v obliki
steklenih kontejnerjev, pri katerih je treba le zlomiti vrh, da
se tekočina osvobodi in izlije.

Preparati za gašenje, prenosne oblike ali ne in napolnjeni ali
ne, kateri se aktivirajo (delujejo) z iglo, z obračanjem na
glavo, s stresanjem, s sproženjem itd., se uvrščajo v (tar.št.
84.24).

Ta tar. številka ne vključuje tudi nepomešanih kemičnih izdelkov,
ki imajo gasilne lastnosti, pripravljenih drugače, kot pa je to
opisano z prejšnjih točkah (B) (2), (B) (3) in (C) (28. in 29.
poglavje).


38.14

SESTAVLJENA ORGANSKA TOPILA IN RAZREDČILA, KI NISO ZAJETA IN NE
ZAJETA NA DRUGEM MESTU; PRIPRAVLJENA SREDSTVA ZA ODSTRANJEVANJE
PREMAZOV ALI LAKOV

Ta tar. številka vključuje organska topila in razredčila (neglede
na to, ali vsebujejo več ali manj kot 70% ut. naftnega olja),
vendar pod pogojem, da niso kemično določene spojine in, da niso
zajeta v bolj specifičnih tar.številkah. So bolj ali manj hlapne
tekočine, ki se med drugim uporabljajo v proizvodnji lakov in
premaznih sredstev, ali pa kot preparati za razmaščevanje
strojnih delov, delov aparatov ali naprav itd.

Primeri izdelkov, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(1) Mešanice acetona, metilacetata in metanola, mešanice
etilacetata, butil alkohola in toluena itd.

(2) Preparati za razmaščevanje delov strojev, aparatov in naprav
itd., ki se stoje iz naslednjih mešanic:

(i) špirita in trikloretilena ali

(ii) lahkega bencina s kloriranimi izdelki in ksilen.

Ta tar. številka vključuje tudi sredstva za odstranjevanje
premaznih sredstev ali lakov. Ta sredstva sestoje iz prej
omenjenih mešanic, katerim so dodane majhne količine voskov
(zaradi bolj počasnega hlapenja topila), emulgatorjev, sredstev
za želiranje, mravljinčne kisline ali luga itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) topil in razredčil v obliki kemično določenih spojin
(ponavadi 29. poglavje) in sestavljenih izdelkov, ki se
uporabljajo kot topila in razredčila, vendar so zajeti v bolj
specifičnih tar. številkah v Nomenklaturii (na primer: solventna
nafta - tar. št. 27.07, beli špirit - tar. št. 27.10). Ta tar.
številka ne vključuje tudi lesnega ali sulfatnega terpentina
(tar. št. 38.05), olja iz lesnega katrana (tar. št. 38.07) in
anorganskih sestavljenih topil (ponavadi tar. št. 38.24) in

(b) topil za odstranjevanje lakov za nohte, pripravljenih za
prodajo na drobno (tar. št. 33.04).


38.15

INICIATORJI REAKCIJE, POSPEŠEVALCI REAKCIJE IN KATALITIČNI
PREPARATI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

 - Katalizatorji na nosilcu:

3815.11 - - z nikljem ali nikljevimi spojinami kot aktivnimi
snovmi

3815.12 - - s plemenitimi kovinami ali spojinami plemenitih kovin
kot aktivnimi snovmi

3815.19 - - drugi

3815.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje preparate, ki povzročijo ali pospešijo
kemične procese. V to tar. številko niso vključeni izdelki, ki te
procese zavirajo.

Te preparate lahko v grobem razdelimo v dve skupini:

(a) Preparati, sestavljeni pretežno iz ene ali več aktivnih
snovi, nanešenih na podlago (znani kot "katalizatorji s podlago")
ali iz mešanic na osnovi aktivnih snovi. Največkrat so aktivne
snovi kovine, kovinski oksidi, druge kovinske spojine ali njihove
mešanice. Najpogosteje uporabljene kovine, ki se uporabljajo kot
take ali v spojinah, so: kobalt, nikelj, paladij, platina,
molibden, krom, baker in cink. Podlaga, ki je včasih aktivirana,
ponavadi sestoji iz galuna, ogljika, silika gela, silikatne
fosilne moke ali iz keramičnih materialov. Primeri
"katalizatorjev s podlogo" so: Ziegler ali Ziegler-Natta tipi
katalizatorjev.

(b) Preparati - mešanice na osnovi spojin, katerih narava in
razmerja variirajo glede na kemično reakcijo, katero naj bi
katalizirale. Med te preparate spadajo:

(i) "Katalizatorji" s prostim radikalom (na primer: organske
raztopine organskih peroksidov ali iz azo spojin, redoksi
mešanice),

(ii) Ionski "katalizatorji" (na primer: alkil-litij
katalizatorji) in

(iii) "Katalizatorji za polikondenzacijske reakcije" (na primer:
mešanice kalcijevega acetata in antimonovega trioksida).

Preparati te, druge skupine se uporabljajo predvsem med
proizvodnjo polimerov.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) iztrošenih katalizatorjev, ki se uporabljajo za ekstrakcijo
navadnih kovin ali za proizvodnjo kemičnih spojih navadnih kovin
(tar. št. 26.20) in iztrošenih katalizatorjev, ki se uporabljajo
predvsem za obnavljanje plemenitih kovin (tar. št. 71.12),

(b) kemično določenih spojin (28. in 29. poglavje),

(c) katalizatorjev, ki sestoje iz kovin ali kovinskih zlitin ali
v obliki finega prahu, tkane gaze itd (Oddelek XIV ali XV) in

(d) pripravljenih pospeševalcev za kavčuk, ki se uporablja pri
vulkanizaciji kavčuka (tar. št. 38.12).


38.16

OGNJEVARNI CEMENTI, OGNJEVARNE MALTE, OGNJEVARNI BETONI IN
PODOBNE OGNJEVARNE MASE, RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠT. 38.01

Ta tar. številka vključuje nekatere preparate (na primer: za
oblaganje peči) na osnovi ognjevarnih materialov, kot je na
primer: šamot in dinas zemljine, drobljene ali v prahu,
kremenjaki v prahu, kreda, žgani dolomit. Tem materialom so
dodana veziva (na primer: natrijev silikat, amgnezij ali
cinkovovi fluorosilikati).

Ta tar. številka vključuje tudi ognjevarne zmesi na osnovi
silicija za izdelavo zobarskih ali draguljarskih kalupov po
postopku "izgubljenega" voska.

Ta tar. številka vključuje še ognjevarne betone, ki sestoje iz
mešanice hidravličnih cementov, odpornih proti toploti (na
primer: aluminatnega cementa) in ognjevarnih agregatov, ki se
uporabljajo za oblaganje peči, koksarniških peči itd. ali za
briketiranje oblog za peči. Ta tar. številka vključuje tudi še:

(a) Zmesi, znane kot ognjevarne "plastične mase", ki pogosto
sestoje iz ognjevarnega agregata, gline in nekaj dodatkov.

(b) Tlačne mešanice, po sestavu podobne izdelkom, navedenim v
prejšnji točki pod (a) in ki se, kadar se uporabljajo s pomočjo
pnevmatskega ročnega kladiva, oblikujejo v gost premaz ali
polnilo.

(c) Mešanice za vbrizgavanje - ognjevarni agregati, pomešani s
hidravličnimi ali drugimi vezivi. Uporabljajo se pri oblaganju
peči; včasih se uporabljajo vroče s pomočjo posebnih pištol, ki
izbrizgavajo mešanico skozi cev s komprimiranim zrakom.

Ta tar. številka izključuje ogljikove paste uz tar. št. 38.01.


38.17

MEŠANI ALKILBENZENI IN MEŠANI ALKILNAFTALENI, RAZEN TISTIH IZ
TAR. ŠT. 27.07 ALI 29.02

3817.10 - Mešani alkilbenzeni

3817.20 - Mešani alkilnaftaleni

Ta tarifna številka vključuje mešane alkilbenzene in mešane
alkilnaftalene, ki se jih dobi z alkiliranjem benzena ali
naftalena. Ti imajo sorazmerno dolgo stransko verigo in niso
enaki tistim, ki so omejeni v drugem delu teksta k tar. št.
27.07.

Mešani alkilbenzeni se uporabljajo med drugim za proizvodnjo
površinsko aktivnih sredstev, maziv in izolirnih olj. Mešani
alkilnaftaleni se uporabljajo predvsem za pridobivanje alkil
naftalin sulfonskih kislin in njihovih soli.

Ta tar. številka izključuje mešanice izomerov iz tar. št. 29.02.


38.18

KEMIČNI ELEMENTI, DOPIRANI ZA UPORABO V ELEKTRONIKI V OBLIKI
KOLUTOV, PLOŠČIC ALI PODOBNIH OBLIKAH; KEMIČNE SPOJINE, DOPIRANE
ZA UPORABO V ELEKTRONIKI

Ta tar. številka vključuje:

(1) Kemične elemente iz 28. poglavja (na primer: silicij in
srebro), ki so dopirane (na primer: z borom ali fosforjem),
ponavadi reda velikosti 1 ppm - pod pogojem, da so v obliki
kolutov, tankih ploščic in podobnih oblik. Če so v neobdelanih
oblikah (izvlečeni ali v obliki valjev, palčk itd.), se uvrščajo
v 28. poglavje.

(2) Kemične spojine (na primer: kadmijev selenid in sulfid,
indijev arzenid itd.), ki vsebujejo dodatke (na primer: germanij,
jod), ponavadi v količini nekaj odstotkov, kar je odvisno od
njihove uporabe v elektroniki. Lahko so v obliki valjev, palčk
ali razrezani na kolute, tanke ploščice ali v podobne oblike.

Ta tar. številka vključuje kristale, polirane ali nepolirane,
premazane, prevlečene ali nepremazane in neprevlečene z enovito
epitaksialno plastjo.

Če so kristali bolj obdelani (na primer: s pomočjo selektivne
difuzije), se uvrščajo v tar. št. 85.41 kot polprevodne naprave.


38.19

TEKOČINE ZA HIDRAVLIČNE ZAVORE IN DRUGE PRIPRAVLJENE TEKOČINE ZA
HIDRAVLIČNI PRENOS, KI PO MASI NE VSEBUJEJO ALI VSEBUJEJO MANJ
KOT 70 % NAFTNEGA OLJA ALI OLJ, DOBLJENIH IZ BITUMINOZNIH
MINERALOV

Ta tar. številka vključuje tekočine za hidravlične zavore in
druge pripravljene tekočine za hidravlične prenose, na primer:
tekočine, ki sestoje iz mešanice ricinusovega olja, 2-
etoksietanola ali etilen diricinooleat in butilni alkohol, ali
tistih ki so sestavljeni iz 4-hidroksi-4-metilpentan-2-on
(diaceton alkohol), dietilftalata in propan-1,2-diola, pa tudi iz
mešanice glikolov.

Ta tar. številka vključuje tudi tekočine, pripravljene za
hidravliko, na osnovi poliglikolov, silikonov ali drugih
polimerov iz 39. poglavja.

Iz te tar. številke so izključene podobne tekočine, ki vsebujejo
več kot 70 mas.% naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih
mineralov (tar. št. 27.10).


38.20

PREPARATI ZOPER ZMRZOVANJE (ANTIFRIZI) IN PRIPRAVLJENE TEKOČINE
ZA ODTAJANJE

Ta tar. številka vključuje preparate proti zmrzovanju (antifrizi)
in pripravljene hladilne tekočine (na primer: mešanice na osnovi
glikola).

Nekateri preparati zoper zmrzovanje delujejo tudi kot hladilna
sredstva ali sredstva za izmenjavo toplote.

Ta tar. številka pa ne vključuje pripravljenih dodatkov za
mineralna olja ali za druge tekočine, ki se uporabljajo za iste
namene kot mineralna olja (tar. št. 38.11).


38.21

PRIPRAVLJENE PODLAGE ZA RAZVOJ MIKROORGANIZMOV

Ta tar. številka vključuje razne hranljive preparate, v katerih
imajo pogoje za razvoj bakterije, plesni, mikrobi, virusi in
drugi mikroorganizmi, nujni za medicinske namene (na primer: za
pridobivanje antibiotikov), ali pa za druge znanstvene namene in
v industriji (na primer: za proizvodnjo kisa, mlečne kisline,
butilnega alkohola).

Ponavadi jih pripravljajo iz mesnih ekstraktov, sveže krvi ali iz
krvnega seruma, jajc, krompirja, alginatov, agar-agarja,
peptonov, želatine itd. Pogosto vsebujejo dodatne sestavine, kot
so na primer: glukoza, glicerin, natrijev klorid, natrijev citrat
in barve. Tudi kisline, prebavni fermenti ali alkali so jim lahko
dodani zaradi zadostne kislosti ali alkalnosti.

Obstajajo tudi nebeljakovinaste podlage, na primer: mešanica
natrijevega klorida, kalcijevega klorida, magnezijevega sulfata,
kislega kalijevega sulfata, kalijevega spartata in amonijevega
laktata v destilirani vodi.

Nekatere podlage za vzgojo virusov sestoje iz živih zametkov.

Ponavadi se pojavljajo v obliki tekočin (kaše), paste ali prahu,
lahko pa tudi v obliki tablet in zrnc. So sterilizirane in v
zapečatenih steklenicah, ceveh, ampulah ali v pločevinkah.

Ta tar. številka ne vključuje izdelkov, ki niso pripravljeni kot
podlage za razvoj mikroorganizmov, na primer:

(a) agar-agarja (tar. št. 13.02),

(b) albumina iz krvi ali jajc (tar. št. 35.02),

(c) želatine (tar. št. 35.03),

(d) peptonov (tar. št. 35.04) in

(e) alginatov (tar. št. 39.13).


38.22

DIAGNOSTIČNI ALI LABORATORIJSKI REAGENTI NA PODLOGI (NOSILCU) IN
PRIPRAVLJENI DIAGNOSTIČNI ALI LABORATORIJSKI REAGENTI NA NOSILCU
ALI BREZ NJEGA, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 30.02 ALI 30.06

Ta tar. številka vključuje diagnostične in laboratorijske
reagente na nosilcu in pripravljene diagnostične in
laboratorijske reagente, razen diagnostičnih reagentov iz tar.
št. 30.02, diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo na
pacientih in reagentov za določanje krvnih skupin iz tar. št.
30.06. Diagnostični reagenti se uporabljajo za ugotavljanje
fizičnih, biofizižnih in biokemičnih procesov in stanj živali in
človeka. Njihova vloga temelji na merljivih ali opazljivih
spremembah bioloških ali kemičnih snovi, ki vsebujejo reagent.
Pripravljeni diagnostični reagenti iz te tar. številke lahko
imajo podobne funkcije kot tisti, namenjeni za uporabo na
pacientih (tar. podšt. 3006.30), razen kadar se uporabljajo v
večji meri  v postopkih in vitro kot in vivo. Pripravljeni
laboratorijski reagenti ne vključujejo samo diagnostičnih
reagentov, ampak tudi druge analitske reagente, ki se uporabljajo
v drugih postopkih (razen za odkrivanje in diagnozo).
Pripravljeni diagnostični in laboratorijski reagenti se lahko
uporabljajo v medicini, veterini, v znanstvenih in industrijskih
laboratorijih, bolnicah, v industriji, na prostem in (včasih)
tudi doma.

Reagenti iz te tar. številke so lahko na nosilcu ali v obliki
preparatov ter lahko sestoje iz več kot ene sestavine. Lahko
sestoje npr. iz mešanic dveh ali več reagentov, ali pa iz enega
reagenta v raztopini (razen v vodni). Lahko so tudi v obliki
papirja, plastike ali drugih materialov, uporabljenih kot
nosilec, impregniranih ali prevlečenih z enim ali več
diagnostičnih ali laboratorijskih reagentov, kot so npr. lakmus,
pH ali polarizacijski papirji ali papirji, predhodno prevlečeni
za potrebe imunoloških poskusov. Reganti iz te tar. številke so
lahko tudi pripravljeni v obliki setov, sestavljenih iz več
komponent, tudi če je ena li več komponent kemično določenih
spojin iz 28. ali 29. poglavja, umetnih barvil iz tar. številke
32.04 ali če so katerakoli snov, ki bi se (ločeno pripravljena)
uvrščala v druge tar. številke.

Primeri takšnega seta so: set za določanje glukoze v krvi,
ketonov v krvi, urina v krvi in tista, ki deluje na podlagi
encimov. Vendar pa so diagnostični seti, ki imajo bistveni značaj
proizvodov iz tar. št. 30.02 ali 30.06 (npr. tista, ki deluje na
podlagi monoklonalnih ali poliklonalnih protiteles) iz te tar.
številke izključeni.

Proizvode iz te tar. številke mora biti mogoče nedvoumno označiti
kot proizvode, namenjene za uporabo izključno kot diagnostičnih
ali laboratorijskih reagentov. To mora jasno izhajati iz njihove
sestave, označb, navodil za uporabo v in vitro postopkih ali za
laboratorijsko uporabo, iz navedbe diagnostičnega testa, za
katerega so ti proizvodi namenjeni in iz njihove fizikalne oblike
(npr. pripravljeni na podlagi ali nosilcu).

Iz te tar. številke so izključeni tudi naslednji proizvodi,
pripravljeni za diagnostično ali laboratorijsko uporabo ali ne:

(a)  Blago iz tar. št. od 28.43 do 28.46 (glej Opombo št. 1 k
Oddelku VI);

(b)  Proizvodi, na katere se nanaša Opomba št. 1 k 28. poglavju
ali Opomba št. 1 k 29. poglavju;

(c)  Barvila iz tar. št. 32.04, vključno s preparati, navedenimi
v Opombi št. 3 k 32. poglavju in

(d)  Pripravljene kulture medijev za razvoj mikroorganizmov (tar.
št. 38.21).


38.23

INDUSTRIJSKE MAŠČOBNE MONOKARBONSKE KISLINE; KISLA OLJA IZ
RAFINACIJE; INDUSTRIJSKI MAŠČOBNI ALKOHOLI

 - Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz
rafinacije:

3823.11  - - stearinska kislina

3823.12  - - oleinska kislina

3823.13  - - maščobne kisline talovega olja

3823.19  - - drugo

3823.70  - Industrijski maščobni alkoholi

        (A) INDUSTRIJSKE MONOKARBONSKE MAŠČOBNE KISLINE;
                  KISLINSKA OLJA IZ RAFINACIJE

Industrijske monokarboksilne kisline se v glavnem proizvajajo s
saponifikacijo ali hidrolizo naravnih maščob ali olj. Ločevanje
(separacija) trdnih (nasičenih) od tekočih (nenasičenih)
maščobnih kislin običajno poteka s kristalizacijo s topilom ali
brez njega. Tekoči del (v trgovini ga imenujejo "oleinska
kislina" ali "olein") sestoji iz oleinske kisline in nenasičenih
maščobnih kislin (t.j. linoleinskih in linoleinskih kislin),
skupaj z majhnimi količinami nasičenih maščobnih kislin. Trdni
del (v trgovini ga imenujejo "stearinska kislina" ali "stearin"),
pa sestoji pretežno iz palmitinskih in stearinskih kislin z
majhnim deležem nenasičenih maščobnih kislin.

V to tar. številko se med drugim uvrščajo:

(1)  Komercialna stearinska kislina (stearin)(čistoče manj kot
90%)- bela, trdna snov značilnega vonja. Je razmeroma trda in
bolj krhka ter se običajno trži v obliki koščkov, kosmičev ali
prahu. Na trgu se pojavlja tudi v tekoči obliki, kadar se prevaža
v ogrevanih rezervoarjih.

(2)  Komercialna oleinska kislina (olein)(čistoče manj kot 85%)
je brazbarvna do rjavkasta oljnata tekočina značilnega vonja.

(3)  Maščobne kisline talovega-olja (TOFA) sestavljata predvsem
oleinska in linoelinska kislina. Pridobivajo jih z destilacijo
surovega talovega-olja in vsebuje, računano na maso suhega
izdelka, 90% ali več maščobnih kislin.

(4)  Destilirane maščobne kisline, dobljene po postopku
hidrolitskega razbijanja raznih maščob in olj (na primer:
kokosovega olja, palmovega olja ,talovega-olja), kateremu sledi
postopek prečiščevanja (destilacija).

(5)  Destilat maščobnih kislin, dobljeni iz maščob in olj, ki so
bila poprej izpostavljena vakuumski  destilaciji v prisotnosti
pare kot dela rafinacije. Za destilat maščobne kisline je
značilno, da vsebuje  veliko prostih maščobnih kislin (ffa).

(6)  Maščobne kisline, dobljene s pomočjo katalitične oksidacije
sintetičnih ogljikovodikov velike molekularne mase.

(7)  Kisla olja iz rafinacije, v katerih je razmeroma veliko
prostih kislin in, ki se dobivajo z razgradnjo mil z mineralno
kislino, dobljena pri rafinaciji surovih olj.

Iz te tar. številke so izključeni:

(a) oleinske kisline čistoče 85% ali več, računano na maso suhega
izdelka (tar. št. 29.16) in

(b) druge maščobne kisline čistoče 90% ali več, računano na maso
suhega izdelka (v glavnem tar. št. 29.15, 29.16 ali 29.18).

               (B) INDUSTRIJSKI MAŠČOBNI ALKOHOLI

Maščobni alkoholi, ki se uvrščajo v to tar.številko, so mešanice
acikličnih alkoholov, dobljenih s katalitsko redukcijo mešanih
maščobnih kislin iz te tar. številke (glej del (A) zgoraj) ali
njihovih estrov, kar se doseže z umiljenjem spermacetnega olja, s
katalitsko reakcijo med olefini, ogljikovim monoksidom in vodikom
("okso-postopek"), s hidriranjem oleifnov, oksidacijo
ogljikovodikov ali kako drugače.

Maščobni alkoholi so običajno tekoči, nekateri med njimi pa tudi
v trdnem stanju.

Najpomembnejši maščobni alkoholi iz te tar. številke so:

(1)  Laurilni alkohol, ki je mešanica nasičenih maščobnih
alkoholov in je dobljen s pomočjo katalitske redukcije maščobnih
kislin kokosovega olja. Pri normalni temperaturi je tekoč, v
hladni vodi pa preide v poltrdno stanje.

(2)  Cetilni alkohol je mešanica cetilnih in stearilnih alkoholov
in je v preteklosti močno prevladoval. Dobiva se iz spermacetnega
olja in spermacetov. Pri sobni temperaturi je kristalna in
prozorna trdna snov.

(3)  Stearilni alkohol je mešanica stearilnih in cetilnih
alkoholov, dobljen je z redukcijo stearinskega olja ali olj,
bogatih s stearinsko kislino. Lahko ga dobivajo tudi iz
spermacetnega olja s pomočjo hidriranja in hidrolize, katerima
sledi destilacija. Pri sobni temperaturi je bela kristalna trdna
snov.

(4)  Oleilni alkohol dobivajo z redukcijo oleina, ali pa iz
alkoholov, dobljenih iz spermacetnega olja s pomočjo
izstiskovanja. Pri sobni temperaturi je tekoč.

(5)  Mešanice primarnih alifatskih alkoholov, ki pretežno
vsebujejo alkohole z od 6 do 13 ogljikovih atomi. So tekočine,
dobljene v glavnem po "okso-postopku".

Maščobni alkoholi, na katere se nanašajo točke od (1) do (4), se
uporabljajo v glavnem za pripravo njihovih sulfoniranih
derivatov, katerih alkalne soli so organskki površinsko aktivni
reagenti iz tar. št. 34.02. Maščobni alkoholi iz točke (5) pa se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo mehčalcev za polivinil
klorid.

V to tar. številko se uvrščajo tudi industrijski maščobni
alkoholi, ki imajo značaj voskov.

Ta tar. številka pa ne vključuje kemično določene maščobne
alkohole čistoče 90% ali več, računano na maso suhega izdelka (v
glavnem tar. št. 29.05).


38.24

PRIPRAVLJENA VEZIVNA SREDSTVA ZA LIVARSKE MODELE IN LIVARSKA
JEDRA, KEMIČNI PROIZVODI IN PREPARATI KEMIJSKE INDUSTRIJE IN
SORODNIH INDUSTRIJ (VKLJUČNO TUDI TISTI, KI SO SESTAVLJENI IZ
MEŠANIC NARAVNIH PROIZVODOV), KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
DRUGEM MESTU; OSTANKI IZ PROIZVODNJE KEMIJSKE INDUSTRIJE ALI
SORODNIH INDUSTRIJ, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

3823.10 - Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali
livarska jedra

3823.20 - Naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in
njihovi estri

3823.30 - Neaglomerirani karbidi kovin, med seboj pomešani ali
pomešani s kovinskimi vezivi

3823.40 - Pripravljeni aditivi za cemente, malte ali betone

3823.50 - Neognjevarne malte in betoni

3823.60 - Sorbitol, razen sorbitola iz tar. št. 2905.44

 - Mešanice, ki vsebujejo perhalogenirane derivate acikličnih
ogljikovodikov, ki vsebujejo dva ali več različnih halogenov:

3823.71 - - ki vsebujejo aciklične ogljikovodike, ki so
perhalogenirani zgolj s fluorom in   klorom

3823.79 - - drugi

3823.90 - Drugo

V to tar. številko se uvrščajo:


  (A) PRIPRAVLJENA VEZIVA ZA LIVARSKE MODELE ALI LIVARSKA JEDRA

Ta tar. številka vključuje veziva na osnovi naravnih smolastih
izdelkov (na primer: kolofonije), na podlagi lanenega olja,
rastlinskih sluzi, dekstrina, melase, polimerov iz 39. poglavja
itd., namenjena za livarska jedra.

Ti izdelki dajejo z livarskim peskom primerno konsistenco za
uporabo pri izdelavi livarskih modelov in olajšujejo
odstranjevanje peska po izlitju kosov ali delov.

Vendar pa se dekstrini in drugi modificirani škrobi in lepila na
osnovi dekstrinov ali na osnovi drugih modificiranih škrobov,
uvrščajo v tar. št. 35.05.


       (B) KEMIČNI IZDELKI IN KEMIČNI ALI DRUGI PREPARATI

Z izjemo treh izdelkov (glej točke (7), (19) in (31) v nadaljnjem
besedilu), se ta tar. številka ne nanaša na kemično določene
elemente ali spojine.

Kemični izdelki, uvrščeni v to tar. številko, so zaradi tega
izdelki, katerih sestava kemično ni določena oziroma opredeljena.
To so izdelki, ki se dobijo bodisi kot vzporedni izdelki pri
proizvodnji drugih snovi (to se nanaša na primer: na naftenske
kisline), bodisi se dobijo neposredno.

Kemični in drugi preparati so ali mešanice (katerih emulzije in
disperzije so posebne oblike) ali tu in tam raztopine. Vodne
raztopine iz 28. ali 29. poglavja ostanejo uvrščene v teh
poglavjih, vendar pa je treba raztopine teh izdelkov v drugih
topilih, razen vode, šteti (z nekaj izjemami) za preparate iz te
tar. številke in so iz 28. ali 29. poglavja izključene.

Preparati, ki se uvrščajo v to tar. številko, so lahko delno ali
v celoti iz kemičnih izdelkov, kot je to nasploh, ali pa so lahko
v celoti iz naravnih sestavin (glej na primer: naslednjo točko
pod (23)).

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje mešanic kemikalij s
hranilnimi izdelki ali z drugimi snovmi hranilne vrednosti, ki se
uporabljajo pri pripravi nekaterih živil za človeško prehrano kot
sestavine za izboljšavo nekaterih izmed njihovih lastnosti (na
primer: izboljševalci za testenine, biskvite, pecivo in drugo
pekovsko blago). Ti izdelki se ponavadi uvrščajo v tar. št.
21.06.

Skladno s prej navedenimi pogoji se v to tar. številko uvrščajo:

(1) Naftenske kisline, (vzporedni izdelki pri rafinaciji
nekaterih naftnih olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov) in
njihove soli, razen v vodi topnih naftenatov iz tar. št. 34.02 in
soli, ki spadajo v tar. številke od 28.43 do 28.46. Ta tar.
številka vključuje kalcijeve naftenate, barijeve, cinkove,
manganove, aluminijeve, kobaltove, kromove, svinčeve naftenate,
itd., od katerih se nekateri uporabljajo za proizvodnjo sušil in
dodatkov za mineralna olja, ter bakrov naftenat, ki se uporablja
za proizvodnjo fungicidov.

(2) Neaglomerirani kovinski karbidi, (volframov, molibdenov
karbid itd.), pomešani med seboj ali s kovinskimi vezivi (kot je
na primer: kobalt). Uporabljajo se za proizvodnjo konic orodij,
iz. tar. št. 82.09.

(3) Pripravljeni dodatki za omete, betone - na primer: dodatki
zoper tvorbo kislin, na osnovi natrijevih in kalijevih silikatov
ali natrijevih in kalijevih fluorosilikatov, preparati za
vodoodpornost (z mili ali brez njih), na primer: na osnovi
kalcijevega oksida, maščobnih kislin itd. (razen vodnih disperzij
iz 39. poglavja).

(4) Malte in betoni, ki niso ognjevarni, ki so namenjeni kot
"vezivo" v gradbeništvu (za gradnjo, popravila ali sanacije
objektov, mostov ipd.), drugačnih od tistih, ki so omenjeni v
tar. št. 32.14.

(5) Sorbitol, razen tistega iz tar. št. 29.05

Ta kategorija vključuje predvsem sorbitolne (D-glucitole) sirupe,
ki vsebujejo druge poliole, v katerih je vsebnost D-glucitola
ponavadi med 60 % in 80 %, računano na suho snov. Tovrstne
izdelke pridobivajo z hidrogeniranjem glukoznega sirupa, ki
vsebujejo veliko disaharidov in polisaharidov. Postopek poteka
brez izločevalnega postopka. Imajo lastnost, da težko
kristalizirajo, uporabljajo pa se v številnih industrijah (na
primer: v prehrambeni, kozmetični, farmacevtski, industriji
plastičnih mas, tekstila itd.).

Sorbitol, ki izpolnjuje zahteve iz Opombe 1 k 29. poglavju, se
uvršča v 29. poglavje. Tovrstni sorbitol ponavadi pridobivajo s
hidrogeniranjem glukoze ali invertnega sladkorja.

(6) Mešanice kalcijevega karbida, kalcijevega karbonata (apnenca)
in drugih snovi kot sta na primer: ogljik in fluspad,
pripravljena za uporabo v razžveplevanju v proizvodnji jekla.

(7) Kultivirani kristali (razen optičnih elementov), katerih
posamična masa ni manjša od 2,5 g, iz magnezijevega oksida, iz
alkalnih ali zemeljskoalkalnih kovin (kalcijev ali litijev
fluorid), kalijev ali natrijev klorid, jodid, kalijev bromojodid
itd.) Optični elementi iz kultiviranih kristalov so izlkjučeni
(ta.št. 90.01).

Kultivirani kristali (razen optičnih elementov) posamične mase
manj kot 2,5 g, se uvrščajo v 28. poglavje, v tar. št. 25.01
(kristali natrijevega klorida), ali pa v tar. št. 31.04 (kristali
kalijevega klorida).

(8) Naftni sulfonati, netopni v vodi, dobljeni iz nafte ali iz
frakcij nafte s sulfoniranjem na primer: z žveplovo kislino,
oleumom ali z raztopino žveplovega trioksida, raztopljeni v
tekočem žveplovem trioksidu, pri čemer spremlja ta proces
nevtralizacija. V vodi topni naftni sulfonati (na primer:
sulfonati alkalnih kovin, amonija ali etanolemina, so iz te tar.
številke izključeni (tar. št. 34.02).

(9)  Poliklorobifenili (mešanice kloriranih derivatov difenilov)
in kloroparafini.

Trdni poliklorbifenili in trdni kloroparafini, če imajo lastnosti
umetnih voskov, so izključeni (tar.št. 34.04).

(10) Mešani polietile glikoli z zelo majhno molekulsko maso, na
primer: mešanice di-, tri- in tetra- etilen glikolov.

Drugi polietilen glikoli so izključeni (tar. št. 39.07), če imajo
lastnosti umetnih voskov (tar. št. 34.04).

(11) Mešanice mono-, di- in tri-estrov maščobnih glicerinskih
kislin, ki se uporabljajo kot emulgatorji za maščobe.

Vendar pa so iz te tar. številke izključeni estri z lastnostmi
voskov (tar. št. 34.04).

(12) Fuzelno olje, ki se dobiva pri čiščenju surovega etilnega
alkohola.

(13) Dippelovo olje (kostno olje, živalsko olje), ki se dobiva z
destruktivno destilacijo kosti ali rogov prežvekovalcev.

(14) Ionski izmenjalci, kot anorganske spojine, so netopne
spojine, ki v stiku z raztopino nekega elektrolita zamenjajo
enega izmed lastnih ionov z enim od ionov, vsebovanih v snovi, ki
je raztopljena v tej raztopini. Ta lastnost je pomembna za
industrijo, na primer: za odstranjevanje kalcijevih ali
magnezijevih soli iz trde vode, namenjene za kotle, v tekstilni
industriji in v industriji barv, v pralnicah itd. Uporabljajo se
tudi za spreminjanje slane vode v pitno vodo itd. Vključujejo
umetne natrijeve zeolite (alumo-nosilikate).

(15) Sredstva za preprečevanje nastajanja vodnega kamna, ponavadi
na osnovi natrijevega karbonata, natrijevih silikatov, taninov
itd. To so sredstva, ki se dodajajo trdi vodi in ki obarjajo
večino raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli tako, da
preprečujejo tvorbo sedimentnega apnenca v kotlih, ceveh parnih
generatorjev in v drugih aparatih, skozi katere teče voda.

(16) Oksilit (ali kisikov kamen) - pripravljajo ga z dodajanjem
majhnih količin na primer: soli niklja ali bakra k natrijevemu
peroksidu. Z namakanjem v vodi uravnava sproščanje kisika.
Pogosto se pojavlja v obliki kock ali plošč.

(17)  Dodatki, ki strjujejo lake, lepila, kite, na primer:
mešanice amonijevega klorida s sečnino, raztopine izocianatov, v
organskih topilih, mešanice amino spojin itd.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni katalizatorji,
injicatorji, pospeševalci (tar.št. 38.15), raztopine reaktivnih
plastičnih mas v organskih topilih (ponavadi 39. Poglavje ali
tar.št. 32.08).

(18) Absorbcijska sredstva za vakuumske cevi - geterji - na
osnovi barija, cirkonija itd. Te zmesi so ponavadi pripravljene v
pastilah, tabletah ali v podobnih oblikah, ali pa so na kovinskih
cevčicah ali žicah in se uporabljajo za odstranjevanje kisika v
elektronkah.

(19) Sredstva za brisanje črnila, pripravljena v pakiranjih za
prodajo na drobno. To so ponavadi vodne raztopine kemično
določenih spojin. V nekaterih primerih je lahko uporabljena ena
spojina (na primer: vodna raztopina kloramina), včasih pa sta
pomešani dve spojini z dopolnilnimi funkcijami. V zadnjem primeru
sta v pakiranju po dve steklenički, od katerih je v eni na
primer: vodna raztopina kislega natrijevega sulfita, v drugi pa
vodna raztopina kalijevega permanganata.

(20) Korekturni laki za popravljanje matric v pakiranjih za
prodajo na drobno. So ponavadi celulozni laki roza barve,
pripravljeni v stekleničkah, katerih zamaški so opremljeni z
majhnimi čopiči.

Če ti laki niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno
kot korekturni laki za popravljanje matric, so iz te tar.
številke izključeni. Sestavljena razredčila za lake organske
sestave spadajo v tar. št. 38.14.

(21) Korekturne tekočine v pakiranjih za prodajo na drobno. To so
neprozorne (belo ali drugače obarvane) tekočine, ki sestoje
pravzaprav iz pigmentov, veziv in topil in, ki se uporabljajo za
prekrivanje napak ali drugih neželenih znakov v natipkanem
besedilu, v rokopisih, fotokopijah ofsetnih matricah ali podobno.
Ponavadi se pojavljajo v belih stekleničkah, katerih zamaški so
opremljeni z majhnim čopičem, v pločevinkah ali v obliki
nalivnika.

Sestavljena organska topila organske, se uvrščajo v tar. št.
38.14.

(22) Preparati, ki se uporabljajo predvsem z namenom, da bi
zbistrili vina in druge fermentirane pijače. Običajno so na
osnovi polivinilpirolidona ali albuminoznih snovi, kot je na
primer: ribje lepilo, želatina, karagenski mah ali jajčni
albumin. Vendar se iz te tar. številke izključujejo, če vsebujejo
encime (tar. št. 35.07).

(23) Sestavljeni barvni ekstenderji. Pojavljajo se v obliki
prahu, ki se pogosto dodaja barvam (razen vodnim), da bi znižali
njihovo ceno in hkrati, da bi izboljšali nekatere lastnosti barv
(na primer: prekrivnost barvnih pigmentov). Uporabljajo se tudi
pri izdelavi vodnih barv, vendar delujejo v tem primeru kot
pigmenti. Ti preparati sestoje iz zmesi dveh ali več naravnih
izdelkov (kred, naravnega barijevega sulfata, skriljevca,
dolomila, naravnega magnezijevega karbonata, sadre, azbesta,
sljude, lojevca, kalcita itd.), iz mešanic teh izdelkov s
kemičnimi izdelki ali iz zmesi kemičnih izdelkov (na primer: iz
zmesi aluminijevega hidroksida z barijevim sulfatom).

V to skupino spadajo tudi fino zmlet naravni kalcijev karbonat
("Champaignsko belo"), katerih delci so po posebnem postopku
premazani s plastjo stearinske kisline, ki odbija vodo
(tiksotropna sredstva).

(24) Mešanice za proizvodnjo določenih keramičnih predmetov
(umetnih zob itd.) - na primer: zmesi na osnovi kaolina, kremena
ali feldspata.

(25) Taljivi testni keramični izdelki za ugotavljanje temperature
(Segerovi stožci itd.). Ponavadi se pojavljajo v obliki majhnih
piramid ali stožcev, izdelanih iz mešanic, podobnih tistim iz
keramičnih past in preparatov, ki lahko osteklenijo. Njihova
sestava je oblikovana tako, da se na določeni temperaturi
zmehčajo ali deformirajo in tako jih lahko uporabljajo za nadzor
žganja predmetov, kot so keramični izdelki.

(26) Natronsko apno se pripravlja z impregniranjem čistega apna z
natrijevim hidroksidom, uporablja pa se za absorbcijo ogljikovega
dioksida v anestetičnih sistemih za reanimacijo, v podmornicah
itd. Ta tar. številka izključuje natronsko apno kot
laboratorijski reagent (tar. št. 38.22).

(27) Silika-gel, obarvan s kobaltovimi solmi, ki se uporablja kot
sušilo, ki spreminja barvo v odvisnosto od stopnje nasičenosti z
vodo (roza = izrabljen- vlažen; moder = suh). Mogoča je
regneracija s segrevanjem.

(28) Preparati proti rjavenju. Ti preparati lahko temeljijo na
primer: na fosforni kislini, taninski kislini , amino spojin
ipd., ki delujejo kemično preventivno proti rjavenju.

Preparati proti rjavenju na osnovi maziv se uvrščajo v tar. št.
27.10 ali 34.03 - odvisno od primera.

(29) Preparati (na primer: tablete), ki vsebujejo saharin ali
njegove soli in substance, kot je natrijev bikarbonat (natrijev
kisli karbonat) in v vinsko kislino, ki niso prehrambeni izdelki
(nimajo kalorične vrednosti), se pa uporabljajo za zaslajevanje.

(30)  Sol za konzerviranje in nasoljevanje na osnovi natrijevega
klorida z dodanim natrijevim nitritom (nitritne soli) ali
natrijevim nitratom (nitratne soli) in dietetična sol (z
zmanjšano vsebnostjo natrija, ki je delno zamenjan s kalijem na
primer: zmes natrijevga klorida in kalijevega klorida).

Ti izdelki se uvrščajo v tar. št. 21.06, npr., če vsebujejo
sladkor.

(31) Določeni nevgrajeni rezani elementi iz piezoelektričnega
materiala (razen kremena, turmalina itd. iz tar. št. 71.03 ali
71.04).

Materiali, ki se v proizvodnji piezoelektričnih elementov
najpogosteje uporabljajo in, ki spadajo v to tar. številko, so:

(a) Roschellova sol ali Seignettova sol, na primer: kalij-
natrijev tatratat, etilendiamintatrarat; amonijev, rubidijev in
cezijev ortofosfat in njihovi pomešani kristali.

(b) Barijev nitrat, svinčev cirkontitanat, svinčev metaniobat,
svinčev stroncij-titanov cirkonat, kalcijev titanat itd.

Te elemente pridobivajo iz visoko kvalitetnih kultiviranih
kristalov s preciznim rezanjem, ki ustreza njihovim električnim
osem. Pred rezanjem spadajo taki kristali v ustrezne tar.
številke 28. ali 29. poglavja, v kolikor sestoje iz kemično
določenih spojin, sicer pa v to tar. številko.

Ta tar. številka vključuje tudi polikristalne polarizirane
elemente izdelkov, naštetih v predhodnem besedilu pod (b) pod
pogojem, da niso vgrajeni.

(32) Preparati proti zdrsavanju prenosnih jermenov, ki sestoje iz
mastnih snovi, abrazivov itd. V to tar. številko spadajo celo, če
vsebujejo 70 mas.% ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz
bituminoznih mineralov.

(33) Vmesni izdelki, dobljeni pri proizvodnji nekaterih
terapevtskih substanc (na primer: antibiotikov) s pomočjo
mikroorganizmov s fermentacijo, filtriranjem in prvostopenjsko
ekstrakcijo in, ki ponavadi vsebujejo do 70 % aktivne snovi - na
primer: "alkalne" pogače, ki so vmesni izdelek klortetraciklina
(aureomicina) in, ki sestoje iz neaktivnega micelija, pomožnega
filtrirnega sredstva in iz 10 - 15 % klorotetraciklina.

(34) Predmeti, ki proizvajajo svetlobne učinke s fenomenom
kemiluminiscence - svetleče palčke, pri katerih nastane svetlobni
učinek zaradi kemične reakcije med vrsto estrov oksalne kisline
in vodikovim peroksidom v prisotnosti topila in fluoroscenčne
spojine.

(35) Startne tekočine za zaganjanje bencinskih motorjev, ki
sestoje iz dietiletra, pribl. 70 mas.% ali več naftnega olja in
tudi iz drugih sestavin, vendar s tem da je dietil eter osnovna
sestavina.

(36) Paste in praški za oblikovanje - modeliranje (uporabni po
zmešanju z vodo). Prašek sestoji iz pribl. 30 % ržene moke in
pribl.30 % lesne celuloze, skupaj s cementom, lepilom in kredo.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje past za modeliranje iz
tar. št. 34.07.

(37) "Pigmenti za matiranje", ki sestoje iz aluminijevih soli,
modificirane s smolno kislino, katerih delci so premazani oziroma
prevlečeni s celuloznim etrom zaradi zaščite pred topili in
zaradi preprečevanja sedimentacije.

(38) "Paste iz ribjih lusk" ali "ribji guano", ki sestoji iz
surove, srebrnkaste paste, katero pridobivajo z obdelavo ribjih
lusk s špiritom. Zaradi vsebnosti guanina jo, po prečiščevanju,
uporabljajo za izdelavo biserne esence.

(39) Kristali talijevega bromjodida (TlBr-TlJ), ki sestoje iz
trdne raztopine bromidov in jodidov, uporabljajo pa se zaradi
njihovih optičnih lastnosti (velika propustnost infrardečih (IR)
žarkov).

(40) Želirana sredstva - kemično nedefinirani izdelki, ki sestoje
iz minerala montmorilonita (Bentonit- vrsta gline), ki je
izpostavljen posebnemu postopku, katerega rezultat je
ogranofoličnost. Pripravljna so v obliki prahu kremnobele barve,
uporabljajo pa se v proizvodnji številnih organskih preparatov
(barv, lakov, vinilne disperzije, voskov, lepil, kitov, kozmetike
itd.).

(41) Industrijske maščobne kisline:

(i) dimerizirane

(ii) trimerizirane in

(iii) estrificirane z amilnim alkoholom in nato epoksidirane.

(42)  Aglomerirane mešanice tehničnega molibdenovega oksida,
ogljika in borove kisline, pripravljene za uporabo kot legirujoči
material v proizvodnji jekla.

(43)  Praški imenovani "sivi oksid" ali "črni oksid" in včasih
nepravilno imenovani "svinčev prah", so po posebnem postopku
pripravljene zmesi svinčevega monoksida (PbO , 65 do 80%) in
kovinskega svinca.Oksidacija poteka kontrolirano v krogelnih
mlinih. Uporablja se v proizvodnji akumulatorskih plošč.

(44)  Mešanice izomerov iz dveh različnih organskih spojin -
mešanica divinilnih in benzenovih izomerov (tipizirano med 20 in
45 %) in izomerov etilvinil benzenov (tipizirano med 33 in 50 %),
ki se uporabljajo za mreženje poliestrskih smol, v katerih oba
kompleta izomerov sodelujeta v mreženju (se vgrajujeta).

(45)  Mešanice, ki se uporabljajo kot zgoščevalci in
stabilizatorji emulzij v kemičnih preparatih ali kot veziva v
proizvodnji brusov - sestoje iz izdelkov iz različnih tar.
številk, ali pa iz iste tar. številke iz 25. poglavja, vštevši
tudi kombinacije z materiali iz drugih poglavij in ki so ene
izmed naslednjih sestav:

- mešanice različnih glin;

- mešanice različnih glin in feldspata;

- mešanice različnih glin, feldspata v prahu in naravnega boraksa
v prahu (tinkal);

- mešanice gline, feldspata in natrijevih silikatov.

(46) Mešanice, ki se uporabljajo za vzgojo rastlin, kot so
"zemlje za lončke", ki sestoje iz izdelkov, uvrščenih v 25.
poglavje (zemlja, pesek, glina) in, ki lahko vsebujejo majhne
količine dušika, fosforja in kalija.

Vendar pa so iz te tar. številke izključene mešanice šote in
peska ali gline, katerim daje bistveni značaj šota (tar. št.
27.03).

(47) Paste za kopiranje na osnovi želatine. Uporabljajo se za
razmnoževanje risb, za premazovanje oziroma prevlačenje valjev
tiskarskih strojev itd. Njihova sestava variira, osnovna
sestavina pa je želatina, kateri so (v različnih razmerjih)
dodani dekstrin in barijev sulfat (če gre za uporabo za tiskarske
valje tiskarskih strojev), glicerin in sladkor in polnila (kaolin
itd.).

Te paste se uvrščajo v to tar. številko neglede na to, ali se
dobavljajo v razsutem stanju(vškatlah,bobnih itd.), ali pa so
pripravljene za uporabo (ponavadi na papirni ali tekstilni
podlagi).

Ta tar. številka izključuje tiskarske valje za tiskarske stroje,
prevlečene s pastami za kopiranje (tar. št. 84.43).


     (C) PREOSTANKI IZDELKOV KEMIČNIH INDUSTRIJ ALI PODOBNIH
   INDUSTRIJ, KI NISO NAVEDENI IN VKLJUČENI V DRUGIH TARIFNIH
                            ŠTEVILKAH

(1) Alkalni železov oksid - uporablja se za prečiščevanje plinov,
predvsem premogovega plina, ki vsebuje nečisti feroksid. Alkalni
železov oksid pridobivajo kot vzporedni izdelek enega izmed
ekstrakcijskih postopkov aluminija iz boksita. Ti vzporedni
izdelki vsebujejo tudi natrijev karbonat, silicijev dioksid in
drugo.

(2) Ostanki pri proizvodnji antibiotikov (imenovani "pogače") -
vsebujejo zelo malo antibiotikov in so zaradi tega primerni za
uporabo pri proizvodnji mešane živinske krme.

(3) Amonijakove plinske vode, proizvedene kot vodni del
sedimentiranja iz surovega katrana kamenega premoga, kondenzacije
plina iz kamenega premoga, kot tudi absorbcije amonijaka v vodah,
ki se uporabljajo za pranje tega plina. Ponavadi jih pred
transportom koncentrirajo. So rjavkaste tekočine, ki se
uporabljajo za pridobivanje amonijakovih soli (še posebno
amonijevega persulfata) in prečiščenih in koncentriranih vodnih
raztopin amonijakovega plina.

(4) Iztrošeni oksid je ostanek pri čiščenju svetilnega plina
(ogljikov plin). Po fizični odstranitvi največjega dela amonijaka
v obliki amonijakovih vod se kemično obdeluje z maso za
prečiščevanje, ki ponavadi sestoji iz hidriranega ferioksida
(rjavi hematit), lesnih ostružkov in iz kalcijevega sulfata. Ta,
iztroševa masa za prečiščevanje sestoji iz mešanice žvepla,
Pruskega modrega, majhnih količin amonijakovih soli in drugih
izdelkov, katere je vseboval surovi amonijak. Pojavlja ponavadi v
obliki prahu ali granul, njegova barva variira od zelenkaste do
rjavkaste in je neprijetnega vonja. Uporablja se predvsem za
ekstrakcijo žvepla in cianidov (posebno Pruskega modrega) ter kot
gnojilo in insekticid.

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) terpenske vzporedne izdelke iz deterpinacije eteričnih olj
(tar. št. 33.01),

(b) odpadne lužnice iz proizvodnje lesne celuloze (tar. št.
38.04),

(c) sredstva za dodelavo in druge preparate in izdelke, ki se
uporabljajo v tekstilni industriji, v industriji papirja, usnja
in v podobnih industrijah (tar. št. 38.09),

(d) mešanice materialov, ki se uporabljajo za toplotno in zvočno
izolacijo iz tar. št. 68.06, kot tudi mešanice na osnovi azbesta
ali azbesta in magnezijevega karbonata iz tar. št. 68.12.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 3824.71 in 3824.79

Tar. podšt. 3824.71 in 3824.79 vključujeta mešanice, ki vsebujejo
perhalogenirane derivate acikličnih ogljikovodikov z dvema ali
več različnimi halogeni, vštevši mešanice takšnih
perhalogeniranih derivatov z drugimi snovmi.

Trgovanje z mešanicami, ki vsebujejo aciklične ogljikovodike,
perhalogenirane samo s fluorom in klorom, nadzira Montrealski
protokol o snoveh, ki načenjajo ozonski plašč (Montreal Protocol
on Substances that Deplete the Ozon Layer).


                          VII. ODDELEK

          PLASTIČNE MASE IN IZDELKI IZ PLASTIČNIH MAS,
              KAVČUK IN IZDELKI IZ KAVČUKA IN GUME

OPOMBE

1. Proizvodi, ki so pripravljeni v kompletih in so iz dveh ali
več posebnih sestavin, od katerih se nekatere ali vse urščajo v
ta oddelek in so namenjene za to, da bodo pomešane med seboj, da
bi dobili proizvode iz VI. ali VII. oddelka, se uvrščajo v
tarifno številko, ki ustreza temu proizvodu, če so sestavljene:

(a)  takšne, da je mogoče s stališča njihovega doziranja glede na
način, kako so pripravljene, jasno spoznati, da so namenjene za
uporabo skupaj, ne da bi jih bilo treba prej prepakirati;

(b)  skupaj carinjene:

(c)  takšne, da je mogoče po njihovi naravi ali relativnih
deležih, v katerih so navzoče, spoznati, da se med seboj
dopolnjujejo.

2. Proizvodi iz plastičnih mas, kavčuka in gume, na katerih so
tiskani motivi, besedilo, ilustracije ipd., in pri katerih je
tisk bistven pri glavni uporabi proizvodov, se uvrščajo v 49.
poglavje, razen proizvodov iz tar. št. 3918 in 3919.


SPLOŠNA DOLOČILA

Opomba 1. k oddelku

Ta Opomba se nanaša na razvrščanje blaga, pripravljenega v
komplete, ki sestoje iz dveh ali več posameznih sestavin
(izdelkov), od katerih se nekateri ali vsi uvrščajo v Oddelek
VII. Vendar pa se ta Opomba nanaša le na komplete, katerih
sestavni izdelki so namenjeni temu, da se med seboj pomešajo in
tako postanejo izdelki oddelka VI ali VII. Taki kompleti se
morajo uvrščati v tarifno številko, ki ustreza temu izdelku,
vendar pod pogojem, da posamezne sestavine izpolnjujejo pogoje od
(a) do (c) te Opombe.

Omeniti je treba, da v tem poglavju ni zajetega blaga,
pripravljenega v kompletih, ki so sestavljeni iz dveh ali več
posameznih sestavin, od katerih se nekateri ali vsi uvrščajo v
Oddelek VII, ki pa so namenjeni za sosledično uporabo (sukcesivno
uporabo). Tako pripravljeno blago za prodajo na drobno se bo
uvrstilo na osnovi temeljnih pravil za razvrščanje (pretežno
splošnega blaga, temeljno pravilo 3 (b)). V primeru, če niso
pripravljeni za prodajo na drobno, se sestavine razvrstijo
ločeno.

Opomba 2. k oddelku

Blago iz tar. številke 39.18 (talne obloge, zidne obloge in
stropovi iz plastičnih mas) in blago iz tar. št. 39.19
(samolepilne plošče itd. iz plastičnih mas) ostanejo uvrščeni v
pravkar navedenih tar. številkah in se ne uvrščajo v 49. poglavje
tudi, če so na njih natisnjeni motivi, črke ali slike in katerih
uporaba v razmerju do pretežne uporabe ni vzporedna. Vendar pa se
vse blago iz plastičnih mas, gume ali vrst gum, opisanih v tem
oddelku, uvršča v 49. poglavje, v kolikor tisk daje bistveni
značaj izdelku (na primer: plastični trakovi z opozrilnimi
napisi, obvestili, slikami itd).


                          39. POGLAVJE

          PLASTIČNE MASE IN PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS

OPOMBE

1. Z izrazom "plastične mase" so v tarifi mišljeni tisti
materiali iz tar. št. 3901 do 3914, katere je mogoče ali je bilo
mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji
stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno
pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali
plastifikatorja), oblikovati z litjem, ekstrudiranjem, valjanjem
ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju
zunanjega vpliva.

Z izrazom "plastične mase" je v tej tarifi mišljen tudi
vulkanfiber. Z izrazom "plastične mase" pa niso mišljeni
tekstilni materiali iz XI. oddelka.

2. V to poglavje ne spadajo:

(a) voski iz tar. št. 27.12 ali 34.04;

(b) izločene kemično določene organske spojine (29. poglavje);

(c) heparin in njegove soli (tar. št. 30.01);

(d) raztopine (razen kolodijev) plastičnih mas iz tar. št. 39.01
do 39.13 v hlapljivih organskih topilih (voda ni organsko topilo)
z vsebnostjo topila več kot 50 mas.% (tar. št. 32.08); tiskarske
folije iz tar. št. 32.12;

(e) organska površinsko aktivna sredstva in preparati iz tar. št.
34.02;

(f) staljene smole ali smolni estri (tar. št. 38.06);

(g) diagnostični lističi (reagenti) na podlogi iz plastičnih mas
(tar. št. 38.22);

(h) sintetični kavčuk, definiran v 40. poglavju, in proizvodi iz
sintetičnega kavčuka;

(ij) sedlarski in jermenarski izdelki (tar. št. 42.01), kovčki,
ročne torbe in druga embalaža iz tar. št. 42.02;

(k) pletarski izdelki, košarski izdelki in drugi izdelki iz 46.
poglavja;

(l) tapete iz tar. št. 48.14;

(m) blago iz XI. oddelka (tekstil in tekstilni proizvodi);

(n) proizvodi iz XII. oddelka (npr.: obutev, kape, klobuki itd.;
dežniki, sončniki, palice, biči, korobači in njihovi deli);

(o) imitacije nakita iz tar. št. 71.17;

(p) proizvodi iz XVI. oddelka (stroji ter mehanske ali električne
naprave);

(q) deli letal ali vozil iz XVII. oddelka;

(r) proizvodi iz 90. poglavja (npr.: optični elementi, okviri za
očala, risalni instrumenti);

(s) proizvodi iz 91. poglavja (npr.: urni okrovi);

(t) proizvodi iz 92. poglavja (npr.: glasbila in njihovi deli);

(u) proizvodi iz 94. poglavja (npr.: pohištvo, svetilke in njihov
pribor, svetlobni znaki, montažne zgradbe);

(v) proizvodi iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za šport
in igre);

(w) proizvodi iz 96. poglavja (npr.: ščetke, gumbi, zadrge,
glavniki, ustniki ali cevke za pipe; ustniki za cigarete in
podobno, deli termovk in podobno, peresa, patentni svinčniki).

3. Tar. št. 39.01 do 39.11 obsegajo samo naslednje blago, ki je
proizvedeno s kemično sintezo:

(a) tekoče sintetične poliolefine, od katerih pod 60% prostornine
destilira pri 300°C po konverziji pri 1.013 milibarih z
destilacijo pod zmanjšanim tlakom (tar.št. 39.01 in 39.02);

(b) smole, ki niso visoko polimerizirane, vrsta kumaron-inden
smole (tar. št. 39.11);

(c) druge sintetične polimere s povprečjem najmanj 5 monomernih
enot;

(d) silikone (tar. št. 39.10);

(e) rezole (tar. št. 39.09) in druge predpolimere.

4. Z izrazom "kopolimeri" so mišljeni vsi polimeri, v katerih ni
posameznega monomera, ki sestavlja po masi 95% ali več celotne
vsebnosti polimera.

Če ni določeno drugače, se po tem poglavju kopolimeri (vključno
kopolikondenzate, proizvode kopoliadicije, blok kopolimere in
cepljene kopolimere) in polimerne mešanice uvrščajo v tarifne
številke, ki obsegajo polimere tega komonomera, ki prevladuje po
masi nad vsakim drugim posameznim komonomerom, pri čemer je treba
komonomere, katerih polimeri se uvrščajo v isto tarifno številko,
šteti, kot da sestavljajo posamezni komonomer.

Če posamezni komonomer ne prevladuje po masi, se kopolimeri in
polimerne mešanice uvrščajo v zadnjo po vrsti izmed tistih
tarifnih številk, ki jih je treba zaradi pomembnosti enako
upoštevati.

5. Kemično modificirani polimeri, pri katerih so opravljene
spremembe s kemično reakcijo samo z dodatki h glavni polimerni
verigi, se uvrščajo v ustrezno tarifno številko nemodificiranega
polimera. Ta določba se ne uporablja za cepljene (graft)
kopolimere.

6. V tar. št. 39.01 do 39.14 so z izrazom "primarne oblike"
mišljene samo naslednje oblike:

(a)  tekočine in paste, vključno disperzije (emulzije in
suspenzije) in raztopine;

(b)  bloki nepravilne oblike, kepe, prah (vključno prah za
oblikovanje), zrnca, luske in podobne oblike.

7. Tar. št. 39.15 ne obsega odpadkov, ostružkov in ostankov
posameznih termoplastičnih materialov, predelanih v primarne
oblike (tar. št. 39.01 do 39.14).

8. Pri tar. št. 39.17 so z izrazom "cevi in gibke cevi" mišljeni
votli proizvodi, ne glede na to, ali so polizdelki ali končni
proizvodi, ki se običajno uporabljajo za transport ali
razdeljevanje plinov ali tekočin (npr. rebraste cevi za
zalivanje, perforirane cevi). Ta izraz obsega tudi čreva za
klobasne izdelke in druge sploščene cevi. Vendar pa se proizvodi,
razen prej omenjenih proizvodov, ki imajo drugačen notranji
prečni prerez, razen krožnega, ovalnega, pravokotnega (pri
katerih dolžina ne presega 1,5 širine) ali v obliki pravilnega
mnogokotnika, ne štejejo za cevi, temveč za profilne oblike.

9. Pri tar. št. 39.18 so z izrazom "plastične tapete za stene in
strope" mišljeni proizvodi v zvitkih, širokih 45 cm ali več,
primerni za dekoracijo sten in stropov, ki so sestavljeni iz
plastične mase, trajno pritrjene na podlago iz kakršnega koli
materiala, razen iz papirja, če je plast plastične mase (na
sprednji strani) šagrinirana - zrnate površine, reliefno
okrašena, površinsko pobarvana, s tiskanimi vzorci ali drugače
okrašena.

10. V tar. št. 39.20 in 39.21 so z izrazom "plošče, listi, filmi,
folije in trakovi" mišljene samo plošče, listi, filmi, folije in
trakovi (razen tistih iz 54. poglavja) in bloki pravilne
geometrijske oblike, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko
obdelani, nerazrezani ali razrezani v pravokotne oblike (vključno
kvadratne), toda nadalje neobdelani (tudi če so z rezanjem
izdelki postali končni - za uporabo).

11. Tar.št. 39.25 obsega samo naslednje izdelke, če niso zajeti v
kateri koli tarifni številki II. razdelka tega poglavja:

(a) rezervoarje, cisterne (vključno septične cisterne), kadi in
podobne posode s prostornino nad 300 l;

(b) gradbene elemente, ki se uporabljajo npr. za pode, stene,
pregrade, strope ali strehe;

(c) žlebove in pribor zanje;

(d) vrata, okna in njihove okvire ter prage za vrata;

(e) balkonske, stopniščne in druge ograje, vrata in podobne
ovire;

(f) oknice, okenske navojnice (tudi žaluzije) in podobne
proizvode, njihove dele in pribor;

(g) police velikih dimenzij, ki se lahko zložijo ali se trajno
vgradijo, na primer v prodajalnah, delavnicah, skladiščih;

(h) okrasne arhitekturne značilnosti, na primer: žlebasti
okraski, kupole in podobno;

(ij) pribor za trajno vgraditev v vrata ali na vrata, okna,
stopnišča, stene ali druge dele zgradbe, npr.: gumbi, ročice,
kljuke, držala, držala za brisače, stikalne plošče in druge
zaščitne plošče.


OPOMBA K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

1. Znotraj katere koli tarifne številke tega poglavja se bodo
polimer (vključno kopolimeri) in kemično modificirani polimeri
uvrščali po naslednjih pravilih:

(a) Če obstoja podštevilka "drugo" v isti seriji:

(1) označba v podštevilki polimera s predpono "poli" (npr.
polietilen in poliamid-6,6 ) pomeni, da je monomera ali monomerne
enote imenovanega polimera vzetega skupaj več kot 95 mas.% od
celotnega polimera;

(2) kopolimeri imenovani v podštevilkah 3901 30, 3903 20, 3903 30
in 3904 30, se uvrščajo v te podštevilke, pod pogojem, da
komonomerna enota v imenovanem kopolimeru sodeluje s 95 mas.% ali
več v celotnem polimeru;

(3) kemično modificirani polimeri, se uvrščajo v podštevilko
"drugo" pod pogojem, da niso kemično modificirani polimeri bolj
specifično zajeti v drugi podštevilki;

(4) polimeri, ki se ne morejo razvrstiti po zgoraj navedenih
pravilih (1), (2) ali (3) se uvrščajo v podštevilko med ostalimi
podštevilkami v seriji po teži prevladujočega monomera v
polimeru. V ta namen je potrebno monomere v polimeru, ki se
uvrščajo v isto tar. št. vzeti skupaj;

(b) Če ne obstoja podštevilka "drugo" v isti seriji:

(1) polimeri se uvrstijo v podštevilko polimera monomerne enote,
ki prevladuje po teži nad katero koli komonomerno enoto;

(2) kemično modificirani polimeri, se uvrščajo v podštevilko, ki
odgovarja nemodificiranemu polimeru.

Kadar v kopolimerih nobena monomerna enota ne prevladuje, se
uporabi temeljno pravilo TP 3 (C).

Polimerne mešanice se uvrščajo v tar. podšt. prevladujočega
polimera.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

V splošnem vključuje to poglavje snovi, imenovane polimeri in
polizdelki ter njihovi izdelki, pod pogojem, da niso izključeni
po Opombi 2 k temu poglavju.

Polimeri

Polimeri sestoje iz molekul, za katere je značilno ponavljanje
ene ali več vrst monomernih enot.

Polimeri se pridobivajo z reakcijo mad različnimi monomernimi
enotami ali istovrstnimi monomernimi enotami. Procesi pri katerih
nastajajo polimeri se imenuje polimerizacija. V širšem pomenu
besede vključuje ta pojem naslednje vrste reakcij:

(1) Aditivna polimerizacija, v kateri posamezna molekula z
nenasičenim etilenom deluje na vsako drugo z enostavnim
dodajanjem, brez sproščanja vode ali drugih vzporednih izdelkov,
zaradi ustvarjanja polimerne verige, ki vsebuje samo vezi ogljik-
ogljik (npr proizvodnja polietilenov iz etilena ali iz
kopolimerov etilen vinil acetata, iz etilena in vinilacetata). To
vrsto polimerizacije včasih imenujejo enostavna polimerizacija
ali kopolimerizacija - to pomeni, da uporabljajo pojma
polimerizacija in kopolimerizacija v ožjem pomenu.

(2) Polimerizacija s prestavljanjem skupin, pri kateri molekule s
funkcionalnimi skupinami, ki vsebujejo atome na primer: kisika,
dušika ali žvepla, delujejo na vsako drugo molekulo z reakcijo
kondenzacije, brez sproščaja vode ali drugih vzporednih izdelkov,
pri čemer tvorijo polimerno verigo, v kateri monomerne enote
združujejo etrska, amidna, uretanska ali druge vezi (na primer:
proizvodnja polimetilen oksida iz formaldehida, poliamida-6 iz
kaprolaktamov ali pa poliuretana iz poliolov in izocianatov). To
vrsto polimerizacije imenujejo tudi poliadicija.

(3) Polimerizacija s kondenzacijo, pri kateri molekule s
funkcionalnimi skupinami, ki vsebujejo atome na primer: kisika,
dušika ali žvepla, delujejo z vsako drugo molekulo s
kondenzacijsko reakcijo s sproščanjem vode in drugih vzporednih
izdelkov, pri čemer ustvarjajo polimerno verigo, v kateri
monomerne enote združujejo etrska, estrska, amidna ali druge vezi
(na primer: pridobivanje polietilen terftalatov iz etilen glikola
in ter terftalne kisline ali poliamida 6,6 iz heksametilendiamina
in adipinske kisline). To vrsto polimerizacije imenujejo tudi
kondenzacija ali polikondenzacija.

Polimeri so lahko kemično modificirani, kot na primer: s
kloriranjem polietilena ali polivinilklorida, s
klorosulfoniranjem polietilena, z acetiliranjem ali nitriranjem
celuloze ali s hidrolizo polivinil acetatov.


KRATICE ZA POLIMERE

Mnoge plastične mase, ki so opisane v tem poglavju, so tudi
poznane po njihovih "kraticah". Najbolj pogoste oblike kratic so:

ABS  Akrilonitril-butadien-stiren kopolimer

CA  Celulozni acetat

CAB  Celulozni aceto-butirat

CP  Celulozni propionat

CMC  Karboksimetil celuloza (tudi njene soli, na primer:
natrijeva sol)

CPE  Kloriran polietilen

EVA  Etilen-vinil acetat kopolimer

HDPE  Polietilen visoke gostote

LDPE  Polietilen nizke gostote

LLDPE  Linearni polietilen nizke gostote

PBT  Polibutilen-tereftalat

PE  Polietilen

PEOX  Polietilen-oksid (polioksitilen)

PET  Polietilen-tereftalat

PIB  Poliizobutilen

PMMA  Polimetil-metakrilat

PP  Polipropilen

PPO  Polifenilen-oksid

PPOX  Polipropilen-oksid (polioksipropilen)

PPS  Polifenilen-sulfid

PS  Polistiren (polistirol)

PTFE  Politetra-fluor-etilen

PVAC  Polivinil-acetat

PVAL  Polivinil-alkohol

PVB  Polivinil-butiral

PVC  Polivinil-klorid

PVDF  Polivinilden-fluorid

PVP  Polivinil-piralidon

SAN  Stiren-akrilonitril kopolimer

Opozoriti je potrebno, da komercialni polimeri vsebujejo včasih
več monomernih enot, kot jih predstavlja "kratica".

(Na primer: linearni polietilen nizke gostote (LLDPE), ki je
običajno polimer etilena, vsebuje malo količino (običajno več kot
5%) a-olefinskih monomernih enot).

Dalje, relativna količina monomernih enot v polimeru ni nujno v
enakem vrstnem redu, kot je navedena v "kratici" (na primer:
akrilonitril-butadien-stiren (ABS) kopolimer, vsebuje stiren kot
prevladujočo monomerno enoto.

Kratice, je iz zgoraj navedenih vzrokov, potrebno jemati samo kot
vodilo (pripomoček). Uvrščanje mora v vseh primerih potekati
skladno s komentarskimi pojasnili in Opombami navedenimi k vsaki
tarifni številki in podštevilki in na osnovi sestave monomernih
enot v polimerih ( glej Opombo 4 in Opombo 1. k oddelku v tem
poglavju).

Plastične mase

Pojem "plastične mase" je opredeljen v Opombi 1 k temu poglavju
in označuje tiste materiale iz tar. številk od 39.01 do 39.14, ki
je mogoče ali je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali
na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim
vplivom (običajno pod vplivom toplote ali pritiska, po potrebi
tudi topila ali mehčalca), oblikovati z litjem, estrudiranjem,
valjanjem ali kako drugače v oblike, ki se ohranijo po prenehanju
zunanjega vpliva. Pojem "plastične mase" v tej Nomenklaturi
vključuje tudi vulkan fiber.

Vendar pa ta pojem ne vključuje tekstilnih materialov iz oddelka
XI. Omeniti je treba, da velja definicija pojma "plastične mase"
za celotno Nomenklaturo.

Pojem "polimerizacija" se v tej opredelitvi uporablja v širšem
smislu, ki označuje katerikoli postopek tvorbe polimerov, vštevši
adicijsko polimerizacijo, polimerizacijo s prestavljanjem skupin
(poliadicija) in kondenzacijsko polimerizacijo
(polikondenzacijo).

Če se material iz tega poglavja lahko večkrat mehča s toploto in,
če ga je mogoče oblikovati v izdelke na primer: s stiskanjem in
ga nato s hlajenjem strditi, se imenuje "termoplastičen".

Če ga je mogoče pretvoriti ali če je že transformiran v netaljivi
izdelek s pomočjo kemičnih ali fizikalnih sredstev (na primer: s
pomočjo toplote), se imenuje "termoreaktiven" izdelek.

Uporabnost plastičnih mas je skoraj neomejena, vendar se številni
izdelki iz plastičnih mas uvrščajo na druga mesta v Nomenklaturi
(glej Opombo 2 k temu poglavju).

Splošna razdelitev tega poglavja.

To poglavje je razdeljeno na dva pod-poglavja. Prvo pod-poglavje
vključuje polimere v primarnih oblikah, drugo pa odpadke,
ostružke in ostanke, polizdelke in izdelke.

V prvo pod-poglavje spadajo primarne oblike izdelkov iz tar.
številk od 39.01 do 39.11, katere pridobivajo s kemično sintezo.
Polimeri iz tar. številk 39.12 in 39.13 so ali naravni polimeri
ali dobljeni iz naravnih s kemično obdelavo. Tar. št. 39.14
vključuje ionske izmenjalce na osnovi polimerov iz tar. št. 39.01
do 39.13.

Tar. št. 39.15 v drugem pod-poglavju, se nanaša na odpadke,
ostružke in ostanke plastičnih mas. Tar. številke od 39.16 do
39.25 vključujejo polizdelke in izdelke - artikle iz plastičnih
mas.

Tar. št. 39.26 je številka za "drugo" in vključuje izdelke -
artikle iz plastičnih mas ali iz drugih materialov iz tar.
številk od 39.01 do 39.14, ki na drugem mestu niso ne navedeni in
ne zajeti.

Vsebina tarifnih številk od 39.01 do 39.11

Vsebina teh tar. številk je določena v Opombi 3. k temu poglavju.
Te tar. številke vključujejo le blago, ki se proizvaja s kemično
sintezo in se deli v naslednje skupine:

(a) Tekoči sintetični poliolefini - polimeri, dobljeni iz
etilena, propena, butena ali iz drugih olefinov. Uvrščajo se v
tar. št. 39.01 ali 39.02 pod pogojem, da manj od 60 vol.%
destilira pri 300(C po konverziji na 1,013 milibarov pri uporabi
destilacije pod zmanjšanim tlakom.

(b) Smole, ki niso visoko polimerizirane, vrst kumaron indenskih
smol, dobljene s kopolimerizacijo mešanih monomerov (vštevši
kumaron ali inden), dobljenih iz katrana premoga (tar. št.
39.11).

(c) Drugi sintetični polimeri s povprečjem najmanj 5 monomernih
enot in s strukturo v neprekinjeni vrsti. Vključujejo plastične
mase, opredeljene v Opombi 1. k temu poglavju.

Pri izračunavanju povprečnega števila monomernih enot v smislu
Opombe 3(c) k temu poglavju, nima poimenovanje polimera kot
homopolimera ali kopolimera drugje v nomenklaturi nikakršnega
pomena oziroma vpliva. Posebno polikondenzati in nekateri
prestrukturirani (preusmerjeni) polimeri, ki štejejo za
homopolimere, lahko imajo več od ene monomerne enote, od katerih
je vsaka drugačne kemične sestave. Monomerna enota je največja
konstituitivna enota, ki nastane v procesu polimerizacije iz ene
monomerne molekule. Monomerne enote ne gre enačiti s
konstituitivno enoto, ki se ponavlja in predstavlja najmanjšo
konstituitivno enoto, ki s svojim ponavljanjem tvori polimer. Ne
gre je enačiti niti z monomerom, ki je posamezna molekula, iz
katere se lahko tvorijo polimeri.

< glej prilogo - Slike: stran 7-8 >

(d) Silikoni, so kemično nedoločeni izdelki, ki vsebujejo več kot
eno molekulo s silicij-kisik-silicij vezjo (tar. št. 39.10).

(e) Rezoli (tar. št. 39.09) in drugi predpolimeri. Predpolimeri
so izdelki, za katere je značilno določeno ponavljanje monomerni
enot, čeprav lahko vsebujejo nezreagirane monomere. Predpolimeri
se kot taki ponavadi ne uporabljajo, ampak so namenjeni
transformaciji z nadaljnjo polimerizacijo v polimere večje
molekulske mase. Zaradi tega ta tar. številka ne vključuje
končnih izdelkov, kot so na primer: di-izobutilen (tar. št.
27.10) ali mešanice polietilen glikolov z zelo nizko molsko maso
(tar. št. 28.24). Primeri predpolimerov so na primer: epoksidi na
osnovi bisfenola -A ali formaldehida, epoksidiranih z
epiklorhidrinom ter polimerni izocianati.

Kopolimeri in mešanice polimerov

Izraz "kopolimer" je opredeljen v Opombi 4. k temu poglavju kot
polimer, v katerem nobena izmed  posameznih monomernih enot ne
predstavlja 95% ali več mase vseh vsebovanih polimerov.

Tako na primer: polimer, ki ga sestavlja 95% propilenove
monomerne enote in 4%drugih olefinovih monomernih enot, ne šteje
za kopolimer.

Kopolimeri vključujejo tudi ko-polikondenzacijske, ko-
poliadicijske izdelke in blok-polimere ter graft ko-polimere.

Blok kopolimeri so kopolimeri, sestavljeni in najmanj dveh
povezanih polimernih nizov, od katerih ima vsak drugačno
monomerno sestavno enoto (na primer: kopolimer etilena in
propilena z nadomestnima segmentom polietilena in polipropilena).

Graft polimeri so kopilimeri, sestavljni iz glavnih polimernih
verig, ki imajo stranske polimerne verige, ki pa so sestavljene
vsaka iz drugih monomernih enot.

Primera: stiren-butadien kopolimer-graft-polistiren (polistiren,
"cepljen" v kopolimer stiren butadiena) in polibutadien-graft-
stiren-akrilonitril kopolimer.

Uvrščanje kopolimerov (vštevši ko-polikondenzacijske, ko-
poliadicijske izdelke, graft- polimere in blok -polimere) ter
mešanic polimerov ureja Opomba 4. k temu poglavju. Če iz
konteksta ne izhaja drugače, se morajo ti izdelki uvrstiti v tar.
številko, ki vključuje kopolimere tiste komonomerne enote,
katerega masa prevladuje nad maso katerekoli druge sestavne
komonomerne enote. V tem smislu štejejo sestavne ko-monomerne
enote polimera, ki se uvršča v isto tar.številko, skupaj.

Če nobena izmed komonomernih enot (ali skupina sestavnih
komonomernih enot, katerih polimeri se uvrščajo v isto tar.
številko) ne prevladuje, se bodisi kopolimeri, bodisi mešanice
polimerov, uvrščajo v tisto tar. številko, ki je zadnja po
številčnem zaporedju med tar. številkami, ki bi v enaki meri
prišle v poštev za uvrščanje.

Tako se na primer kopolimer vinilklorid-vinil acetata, ki
vsebuje: 55 mas.% vinil kloridne monomerne enote, uvršča v tar.
št. 39.04, če pa vsebuje 55 mas.% vinil acetatne monomerne enote,
uvršča v tar. št. 39.05.

Podobno se na primer kopolimer, ki vsebuje: 45 mas.% etilenske,
35 mas.% propilenske in 20 mas.% isobutilenske monomerne enote,
uvršča v tar. št. 39.02, saj predstavljata propilenska in
isobutilenska monomerna enota, katerih polimeri se uvrščajo v
tar. št. 39.02, skupaj 55% kopolimera in, sešteta, prevladujeta
nad katerokoli etilensko monomerno enoto.

Mešanica polimerov, ki jo sestavlja: 55 mas.% poliuretana, in 45
mas.% poliksilen oksida, se uvršča v tar. št. 39.09, ker
poliuretanske monomerne enote prevladujejo nad monomernimi
enotami poliksilen oksid. V smislu definicije poliuretana,
štejejo vse poliuretanske monomerne enote (vštevši monomerne
enote polieter poliola, ki sestavljajo del poliuretana), skupaj.

Kemično modificirani polimeri

Kemično modificirani polimeri, to so tisti, pri katerih so bil s
kemično reakcijo spremenjen samo dodatek k glavni polimerni
verigi, uvrščajo se v tar. številko, ki ustreza nemodificiranemu
polimeru (glej Opombo 5. k temu poglavju). Ta določila ne veljajo
za graft -polimere.

Tako se na primer klorirani polietilen in klorsulfonirani
polietilen uvrščata v tar. št. 39.01.

Polimeri, ki so kemično modificirani, da oblikujejo reakcijske
epoksidne skupine tako, da postanejo epoksidne smole (glej
komentar k tar. št. 39.07), se uvrščajo v tar. št. 39.07.

Primer: fenolne smole, kemično modificirane z epiklorhidrinom, se
uvrščajo kot epoksidne smole in ne kot kemično modificirane
fenolne smole v tar. št. 39.09.

Mešanice polimerov, pri katerih je bil kemično modiciran samo
eden izmed sestavnih polimerov, štejejo za v celoti kemično
modificirane.

Primarne oblike

Tarifne številke od 39.01 do 39.14 vključujejo le blago v
"primarnih oblikah". Pojem "primarne oblike" je opredeljen v
Opombi 6. k temu poglavju. Nanaša se samo na naslednje oblike:

(1) Tekočine in paste - lahko so iz osnovnega polimera, ki
zahteva nadaljnji postopek s pomočjo toplote ali kako drugače z
namenom pridobivanja končnega materiala. Lahko pa so tudi
disperzije (emulzije in suspenzije), ali pa raztopine neobdelanih
ali delno obdelanih materialov. Poleg snovi, nujnih za postopek
sam (na primer: trdilci ali drugi ko-reagenti in pospeševalci),
lahko te tekočine vsebujejo tudi druge materiale, kot so
mehčalci, stabilizatorji, polnila in barvila, katerih namen je
predvcsem dati končnemu izdelku posebne fizikalne ali druge
željene lastnosti. Tekočine in paste se uporabljajo za litje, za
ekstruzijo itd., pa tudi kot impregnirani materiali za površinske
premaze, kot osnova za lake in barve ter kot lepila, zgoščevala,
flokulanti itd.

Če ti izdelki zaradi dodajanja kakšnih snovi odgovarjajo bolj
specifičnim tar. številkam, so iz 39. poglavja izključeni. Tak je
primer s:

(a) pripravljenimi lepili - glej izključitev pod (b) na koncu
splošnih določil - tar. št. 35.06) in

(b) s pripravljenimi dodatki za mineralna olja (tar. št. 38.11).

Omeniti je tudi treba, da se raztopine (razen kolodijev, ki so
mešanice etilnega alkohoola in etra), ki sestoje iz plastičnih
mas iz tar. št. od 39.01 do 39.13 v hlapnih organskih topilih,
uvrščajo v tar. št. 32.08, če masa topila presega 50% mase
raztopine (uporaba Opombe 4. k 32. poglavju).

Tekoči polimeri brez topila, katere lahko jasno spoznamo za take,
namenjene za uporabo izključno kot laki (pri katerih je tvorba
filma odvisna od temperature, atmosferske vlage ali kisika, ne pa
od dodajanja trdilca), se uvrščajo v tar. št. 32.10. Če niso tako
spoznavni, se uvrščajo v 39. poglavje.

(2) Prah, zrna in luskine - v teh oblikah se uporabljajo za
oblikovanje s pomočjo stiskanja za proizvodnjo lakov, lepil itd.
ter kot zgoščevalci, flokulanti itd. Lahko sestoje iz nemehčanih
materialov, ki tekom stiskanja ali nadaljnjih postopkov postanejo
plastični, lahko so tudi iz materialov, katerim so mehčalci
dodani. Ti materiali lahko vsebujejo polnila (na primer: lesno
moko, celulozo, tekstilna vlakna, mineralne snovi itd.), barvila
in druge snovi, navedene v predhodni točki pod (1). Prah lahko
uporabljajo na primer za plasitficiranje predmetov s pomočjo
toplote z ali brez statične elektrike.

(3) Bloki nepravilnih oblik, kepe in podobne oblike v razsutem
stanju, neglede na to, ali vsebujejo polnila, barvila ali druge
snovi, naštete v prejšnji točki pod (1). Bloki pravilnih oblik
niso primarne oblike in jih označujejo pojmi "plošče, listi,
filmi, folija in trak" (glej Opombo 10. k temu poglavju).

Odpadki, ostružki in ostanki posameznega termoplastičnega
materiala, preoblikovani v primarne oblike, se uvrščajo v tar.
številke od 39.01 do 39.14 (glede na material), ne pa v tar. št.
39.15 (glej Opombo 7. k temu poglavju).

Cevi

Pojem "cevi", uporabljen v tar. št. 39.17, je definiran v Opombi
8. k temu poglavju.

Plošče, listi, film, folije in trakovi iz tar. številk 39.20 in
39.21.

Pojem "plošče, listi, film, folija in trak", uporabljen v tar.
številkah 39.20 in 39.21, je opredeljen v Opombi 10. k temu
poglavju.

Plošče, listi itd. se ponavadi uvrščajo v tar. številke 39.18,
39.19 ali od 39.22 do 39.26, in sicer neglede na to, ali so
površinsko obdelani (vštevši kvadratni ali v obliki drugih
izsekanih pravokotnih oblik), z brušenimi robovi, luknjani,
rezbarjeni, orobljeni, vpredeni, okvirjeni ali kako drugače
obdelani ali razrezani v druge oblike, razen v pravokotne.

Celularne (ekspandirane) plastične mase.

Celularne plastične mase so plastične mase z mnogimi celicami
(odprte, zaprte celice ali oboje), ki so porazdeljene po celi
masi. K njim se prištevajo tudi penaste plastične mase,
ekspandirane plastične mase in mikroporozne ali mikrocelične
plastične mase. Lahko so gibljive ali toge.

Celularne plastične mase se proizvajajo na različne načine: z
uvajanjem plina v plastično maso (na primer: z mehanskim
mešanjem, evaporizacijo topila z nizkim vreliščem, degradacijo
materiala, ki proizvaja plin), mešanjem plastičnim mas z votlimi
mikrosferami (mikrokroglice) (na primer: steklenimi ali iz
fenolne smole), s sintriranjem zrn plastičnih mas in z mešanjem
plastičnih mas z vodo ali z materialom topnem v topilu, ki se
izlužita iz plastičnih mas in puščata prazen prostor.

Kombinacije plastične mase in tekstila.

Plastične zidne tapete in tapete za stropove se, skladno z Opombo
9. k temu poglavju, uvrščajo v tar. št. 39.18. Sicer se rešuje
vprašanje uvrščanja kombinacij plastičnih mas in tekstila z
uporabo Opombe 1 (h) k oddelku XI, z Opombo 3. k 56. poglavju in
z Opombo 2. k 59. poglavju. V tem poglavju so zajeti tudi
naslednji izdelki:

(a) Klobučevina (filc), impregniran, premazan, prevlečen, prekrit
ali laminiran s plastičnimi masami in ne vsebuje več kot 50 mas.%
tekstilnega materiala in klobučevin, v celoti vdelan v plastične
mase.

(b)  Tekstilne tkanine in netkane materiale, popolnoma vdelane v
plastične mase ali v celoti prevlečene ali prekrite z obeh strani
s takšnim materialom pod pogojem, da je takšna prevleka ali
prekrivalo vidno s prostim očesom, ne da bi za ta namen bilo
treba spremeniti barvo.

(c) Tekstilne tkanine, impregnirane, premazane, prevlečene,
prekrite ali laminirane s plastičnimi masami, katere ni mogoče
(ne da bi se prelomile), z roko oviti okrog valja s premerom 7 mm
pri temperaturi med 15( in 30(C.

(d) Plošče, folije in trakovi iz celularne plastične mase v
kombinaciji s tkaninami, filcom ali netkanim tekstilom, kadar je
tekstilni material samo zaradi ojačanja (tar. št. 39.21).

V tem pogledu se nereliefirani, nebeljeni, beljeni ali enotno
pobarvani tekstilni materiali, kadar so samo na eni strani teh
plošč, folij ali trakov, upoštevajo le kot ojačitev. Reliefirani,
potiskani ali bolj izdelano obdelani tekstilni materiali (na
primer: s polnjenjem) in posebni izdelki kot so žametno blago,
til in čipke ter tekstilni izdelki iz tar.številke 58.11, pa
imajo še drugo funkcijo, ki presega samo funkcijo ojačanja.

Plošče, folije, in trakovi iz celularne plastične mase
kombinirane s tekstilnimi tkaninami na obeh straneh, neglede na
vrsto tkanine, so izključene iz tega poglavja (v glavnem tar.št.
56.02, 56.03 ali 59.03).

Kombinacije plastičnih mas z drugimi materiali, razen s
tekstilom.

To poglavje vključuje tudi naslednje izdelke, dobljene ali s
posameznimi operacijami ali z določenim številom zaporednih
operacij pod pogojem, da ohranjajo bistveno značilnost izdelka iz
plastičnih mas:

(a) Plošče, liste itd. z vgrajeno ojačitveno ali nosilno mrežo iz
drugega materiala (žica, steklena vlakna itd.), popolnoma
vgrajeno v plastično maso.

(b) Izdelke, ki sestoje iz plošč, listov itd. iz plastičnih mas,
med seboj ločeni s plastjo drugega materiala, kot je na primer:
kovinska folija, lepenka itd.

Proizvodi iz papirja ali lepenke, zaščitene s tankim zaščitnim
slojem plastike na obeh straneh, so iz tega poglavja izključeni,
če ohranjajo bistveni značaj papirja ali lepenke (v glavnem tar.
št. 48.11).

(c) Papir - armiran ali ojačan z listi plastičnih mas in s
izdelki, ki sestoje iz ene plasti papirja ali lepenke, premazane
ali prevlečene ali prekrite s plastjo plastične mase, pri čemer
slednja predstavlja več kot kot polovico skupne debeline, razen
zidnih tapet iz tar. št. 48.14.

(d) Izdelke, ki sestoje iz steklenih vlaken ali listov papirja
(laminati), impregniranih s plastičnimi masami ali skupaj
stiskani pod pogojem, da so trdni in krhki (če imajo bolj
lastnost papirja ali izdelka iz steklenih vlaken, se uvrščajo v
48. ali 70. poglavje - odvisno od primera).

Določila prejšnje točke se uporabljajo tudi mutatis mutandis za
monofilamente, palice, profilne oblike, cevi in izdelke.

Omeniti je treba, da so iz tega poglavja izključeni gaza in
mrežasti izdelki iz navadnih kovin, ki so samo pomočeni v
plastične mase (Oddelek XV).

V primeru plošč ali listov, sestavljenih iz plasti lesa in
plastičnih mas, v katerih predstavlja les zgolj podlago ali
ojačanje plastične mase, se ti plošče ali listi uvrščajo v to
poglavje. Tisti, v katerih imajo plastične mase vzporedno vlogo
(na primer: takrat, kadar listi in plošče predstavljajo le osnovo
finega furnirja), so iz tega poglavja izključeni (44. poglavje).
S tega zornega kota je treba omeniti, da se gradbene plošče,
sestavljene iz plasti lesa in plastičnih mas, uvrščajo praviloma
v 44. poglavje (glej splošna določila k temu poglavju).

Razen izključitev, navedenih v Opombi 2 k temu poglavju, to
poglavje izključuje še:

(a) koncentrirane disperzije barvil v plastičnih masah, ki imajo
lastnost izdelka iz 32. poglavja. Za ta namen glej na primer:
komentar k tar. številki 32.04 (točka (I)(C)), ki se nanaša na
koncentrirane disperzije barvil v plastičnih masah, in pa točko
(II (2), ki se nanaša na organske luminoforje, na primer: na
Rodamin B v plastičnih masah. Nadalje glej tar. št. 32.05 (sedmo
točko, ki se nanaša na koncentrirane disperzije lak-barv v
plastičnih masah) in tar. št. 32.06 (del (A), šesta točka,
podtočka (I), ki se nanaša na koncentrirane disperzije drugih
materialov za barvanje v plastičnih masah),

(b) preparati, posebno pripravljeni za uporabo kot lepila in, ki
sestojijo iz mešanice polimerov iz tar.št. 39.01 do 39.13,
katerim so poleg dovoljenih dodatkov k plastičnim masam v tem
poglavju (na primer: polnila, mehčalci, topila, pigmenti,itd),
dodane snovi, ki običajno niso dovoljene za to poglavje (na
primer: voski, smolni estri,), ali so pakirani v oblikah za
prodajo na drobno (brez predhodnega prepakiranja) kot lepila in
katerih neto masa ne presega 1 kg., (pri dvokomponentnih lepilih
je za potrebe določitve mase potrebno vzeti skupno maso vseh
komponent (na primer: dvokomponentno epoksidno lepilo, A+B ne sme
presegati mase 1 kg) (tar.št. 3506.10).

(c) plastične mase in njeni izdelki (razen izdelkov iz tar. št.
39.18 ali 39.19), potiskane z motivi, črkami ali slikovnimi
predstavitvami, ki niso več primerne za prvotno rabo (49.
poglavje).


KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Opomba 1 k tar. podštevilki

Ta opomba ureja razvrščanje polimerov (vključno kopolimere),
kemično modificiranih polimerov in mešanic polimerov v tar.
podštevilke. Vendar pa morajo biti pred uvrstitvijo v tar.
podštevilko, uvrščeni v svojo ustrezno tar. številko, in to
skladno z določili Opomb 4 in 5 k temu poglavju (glej splošna
določila Komentarja).

Razvrščanje polimerov (vključno kopolimere) in kemično
modificiranih polimerov.

Skladno z Opombo 1, se polimeri (vštevši kopolimeri) in kemično
modificirani polimeri uvrščajo v  skladu z določili pod-odstavka
(a) opombe ali skladno z določili pod-odstavka (b) taiste opombe, 
kar je odvisno od tega, ali v nizu obstaja tar. podštevilka
"drugo" ali ne.

Med poimenovanja "drugo" ne štejemo podobna poimenovanja, kot na
primer: "drugi poliestri".

Izraz "v istem nizu" označuje tar. podštevilke iste ravni, namreč
podštevilke z eno črtico "-" (1.nivo delitve) in z dvema črticama
"- -" (2. nivo delitve) (glej komentar k Temeljnemu pravilu 6).

Omeniti je treba, da se v nekaterih tar. številkah pojavljata oba
tipa podštevilk (na primer: 39.07).

(A) Razvrščanje, kjer je v istem nizu tarifna podštevilka
"drugo".

(1) Pod-odstavek (a) (1) Opombe 1 k tar. podštevilkam opredeljuje
polimere s predpono "poli" (na primer: polietilen in poliamid
6,6) kot tistega, v katerih sestavna monomerna skupina ali
monomerne skupine zadevnega polimera skupaj predstavljajo po 95
mas.% ali več vseh vsebovanih polimerov. V primeru zadevnega
vrste polimerov, ki jih označuje predpona "poli" (na primer:
politerpeni iz tar. št. 3911.10), morajo vse monomerne enote iz
istega razreda (na primer: različne terpenske monomerne enote v
primeru politerpena) predstavljati po 95 mas.% ali več polimerov.

Poudariti je treba, da se ta definicija nanaša samo na polimere
iz tarifnih številk, ki imajo tudi tar. podštevilko "drugo".

Tako se na primer: polimer iz 96% etilenske monomerne enote in 4%
propilenske monomerne enote ter specifične teže 0,94 ali več (po
določilih Opombe 4 k temu poglavju je to polimer iz tar. št.
39.01), uvršča se kot polietilen v tar. podšt. 3901.20, ker
predstavlja etilenska monomerna enota več kot 95% vseh vsebovanih
polimerov in ker se v istem nizu nahaja tar. podštevilka "drugo".

Zgoraj navedena definicija polimerov s predpono "poli" pa, kadar
bi se nanašala na polivinil alkohole, ne zahteva 95% ali več
vsebovanih monomernih enot. Vendar pa se zahteva, da
predstavljata monomerne enote vinil alkohola in vinil acetata
skupaj 95 mas.% ali več vseh vsebovanih polimerov.

(2) Pod-odstavek (a) (2) Opombe 1 k tar. podštevilkam se nanaša
na razvrščanje izdelkov iz tar. podštevilk 3901.30, 3903.20,
3903.30 in 3904.30.

Kopolimeri, ki se uvrščajo v naštete štiri tar. podštevilke,
morajo vsebovati 95 mas.% ali več polimerov iz poimenovanja tar.
podštevilke.

Tako se na primer: kopolimer iz 61% vinilkloridne, 35%
vinilacetatne in 4% monomerne enote maleinskega anhidrida
(polimer iz tar. št. 39.04) uvršča kot kopolimer vinil-klorid-
vinilacetata v tar. podštevilko 3904.30, ker predstavljata
vinilacetatna in vinilkloridna monomerna enota skupaj 96 mas.%
vseh vsebovanih polimerov.

Na drugi strani pa se kopolimer iz 60% stirenske, 30%
akrilonitrilske in -10% viniltoluenske monomerne enote (polimer
iz tar. št. 39.03) uvršča v tar. podštevilko 3903.90 (poimenovano
"drugo") in ne v tar. podšt. 3903.20, saj predstavljata stirenska
in akrilonitrilska monomenra enota komaj 90 mas.% vseh vsebovanih
polimerov.

(3) Pod-odstavek (a) (3) Opombe 1 k tarifnim podštevilkam se
nanaša za uvrščanje kemično modificiranih polimerov. Ti polimeri
se uvrščajo v tar. podštevilko, poimenovano "drugo" pod pogojem,
da kemično modificirani polimeri niso bolj specifično navedeni v
kakšni drugi tar. podštevilki. Posledica te opombe je, da se
kemično modificirani polimeri ne uvrščajo v isto tar. podštevilko
kot nemodificirani polimeri, razen če je nemodificirani polimer
kot tak moč uvrstiti v tar. podštevilko "drugo".

Tako se na primer klorirani ali klorosulfonirani polietilen, ki
je kemično modificirani polietilen iz tar. št. 39.01, uvršča va
tar. podštevilko 3901.90 ("drugo").

Na drugi strani pa se polivinil-alkohol, dobljen s hidrolizo
polivini-acetata, uvršča v tar. podšt. 3905.30, kjer je konkretno
vključen.

(4) Pod-odstavek (a) (4): Polimeri, ki jih ni moč uvrstiti
skladno s točkami (a) (1), (a) (2) ali (a) (3), se uvrščajo v
tar. podštevilko, poimenovano "drugo", razen če jih ni moč
uvrstiti v bolj specifično tar. podštevilko v nizu, ki vključuje
polimere monomerane enote, ki po masi prevladuje nad katerokoli
drugo posamezno monomerno enoto. V tem smislu se štejejo sestavne
monomerne enote polimerov, ki se uvrščajo v isto tar. številko,
skupaj. Primerljive so samo monomerne enote polimerov iz istega
niza tarifnih podštevilk.

Besedilo takšnih tar. podštevilk ima obliko "polimeri x", "x-
polimeri" ali "x-kopolimeri" (na primer: kopolimeri propilena
(tar. podšt. 3902.30), fluoro-polimeri (tar. št. 3904.61 in
3904.69).

Za uvrstitev v te tar. podštevilke zadošča, da monomerna enota,
imenovana v tar. podštevilki, po masi prevladuje nad katerokoli
drugo posamezno monomerno enoto v nizu. To pomeni, da monomerni
enoti, imenovani v tar. podštevilki, ni treba predstavljati več
kot 50% vseh vseboavnih polimerov v nizu.

Tako se na primer kopolimer etilen-propilena iz 40% etilenske in
60% propilenske monomerne enote (polimer iz tar. št. 39.02),
uvršča v tar. podšt. 3902.30 kot kopolimer propilena, ker je
propilen edina sestavna monomerna enota, ki se jo upošteva.

Podobno se kopolimer iz 45% etilenske, 35% propilenske in 20%
izobutilenske monomerne enote (polimer iz tar. št. 39.02), uvršča
va tar. podšt. 3902.30, ker sta med seboj primerljiva edino
propilenska in izobutilenska monomerna enota (etilensko manomerno
enoto lahko ignoriramo) , pri tem pa propilenska prevladuje nad
izobutilensko.

Na drugi strani pa se kopolimer iz 45% etilenske, 35%
izobutilenske in 20% propilenske monomerne enote (polimer iz tar.
št. 39.02), uvršča v tar. podšt. 3902.90, ker sta med seboj
primerljivi samo izobutilenska in propilenska monomerna enota,
pri tem pa izobutilenska prevladuje nad propilensko.

(B) Razvrščanje, kadar v istem nizu ni tarifne podštevilke
"drugo".

(1) Pod-odstavek (b) (1) Opombe 1 k tarifnim podštevilkam
narekuje razvrščanje polimerov v tarifne podštevilke, ki
vključujejo polimere tiste monomerne enote, ki po masi prevladuje
nad katerokoli drugo posamezno monomerno enoto, kadar v istem
nizu ni tar. podštevilke "drugo". V tem smislu štejejo sestavne
monomerne enote polimera, ki se uvršča v isto tar. številko,
skupaj.

To je podoben način razvrščanja, kot je opisan v Opombi 4 k temu
poglavju glede uvrščanja polimerov na ravni tarifnih številk.

Načelo prevlade ene monomerne enote se uporablja, razen kadar
polimeri vsebujejo monomerne enote, ki se uvrščajo izven niza
zadevnih tar. podštevilk. V takšnih okoliščinah se primerjajo le
monomerne enote, ki se nanašajo na polimere iz niza tar.
podštevilk.

Tako se na primer kopolikondenzat sečnine in fenola s
formaldehidom (polimer iz tar. št. 39.09), uvršča v tar.
podštevilko 3909.10, če monomerna enota sečnine prevladuje nad
monomerno fenolno monomerno enoto, in v tar. podštevilko 3909.40,
če prevladuje fenola monomerna enota, saj v istem nizu ni tar.
podštevilke "drugo".

Zapomniti si je treba, da definicija polimerov s predpono "poli"
iz točke (a) (1) Opombe 1 k tarifnim podštevilkam, ne velja za
tarifne podštevilke iz te skupine.

Tako se na primer kopolimeri, katere sestavljajo tako
polikarbonska monomerna enota kot monomerna enota polietilen-
terftalata, uvrščajo v tar. podšt. 3907.40, če prevladuje prva,
in v tar. podšt. 3907.60, če prevladuje slednja, saj v istem nizu
ni tar. podštevilke "drugo".

(2) Pod-odstavek (b) (2) Opombe 1 k tarifnim podštevilkam se
nanaša na razvrščanje kemično modificiranih polimerov. Ti se
uvrščajo v isto tar. podštevilko kot nemodificirani polimeri, če
v istem nizu ni tar. podštevilke "drugo".

Tako se na primer uvrščajo acetilirane fenolne smole (polimeri iz
tar. št. 39.09) uvrščajo v tar. podšt. 3909.40, ker v istem nizu
ni tarifne podštevilke "drugo".

Razvrščanje mešanic polimerov.

Zadnji odstavek Opombe 1 k tar. podštevilkam zadeva razvrščanje
mešanic polimerov. Ti se uvrščajo v isto tar. podštevilko, kot če
bi bili polimeri istih monomernih enot v istih razmerjih.

Naslednji primeri ponazarjajo uvrščanje mešanic polimerov:

-  Mešanica polimerov s specifično težo več kot 0,94, ki vsebuje
96% polietilena in 4% polipropilena, se uvršča v tar. podštevilko
3901.20 kot polietilen, ker etilenska monomerna enota predstavlja
več kot 95% vsebovanih polimerov.

-  Mešanica polimerov, ki vsebuje 60% poliamida-6 in 40%
poliamida-6,6, se uvršča v tar. podštevilko 3908.90 ("drugo), ker
nobena od monomernih enot ne predstavlja 95 mas.% ali več vseh
vsebovanih polimerov.

-  Mešanica polimerov, ki vsebuje 45% polipropilena 42%
polibutilen-tereftalata in 13% polietilen-izoftalata se uvršča v
tar. številko 39.07, ker monomerni enoti poliestrov skupaj po
masi prevladujeta nad monomerno enoto propilena. Monomerni enoti
polibutilen-tereftalata in polietilen-izoftalata, se obravnava ne
glede na to, kako sta kombinirani s posameznimi polimeri v
mešanici. V tem primeru sta to isti monomerni enoti kot sestavni
monomerni enoti polietilen-tereftalata. Vseeno pa se mešanica
uvršča v tar. podštevilko 3907.99, če upoštevamo, da poliestrske
monomerne enote ter "druge" poliestrske monomerne enote, v
pravilnem stehiometričnem razmerju, prevladujejo nad monomernimi
enotami polietilen-tereftalata.


                         I. PODPOGLAVJE

                         PRIMARNE OBLIKE

39.01

POLIMERI ETILENA V PRIMARNIH OBLIKAH

3901.10 - Polietilen s specifično gostoto pod 0,94:

3901.20 - Polietilen s specifično gostoto 0,94 ali več

3901.30 - Kopolimeri etilen-vinil acetata

3901.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje polietilen in kemično modificiran
polietilen (na primer: klorirani polietilen in klorosulfonirani
polietilen). Vključuje tudi kopolimere etilena (na primer: etilen
- vinilacetat kopolimere in etilen - propilen kopolimere), v
katerih je etilen prevladujoč komonomer. V zvezi z razvrščanjem
kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih
mešanic glej splošna določila komentarja k temu poglavju.

Polietilen je mlečnobel (prosojen) material, katerega uporaba je
zelo široka. Polietilen majhne gostote (LDPE), t.j. polietilen
specifične teže pri 20 stopinj C manj kot 0,94, računano na
polimerno osnovo brez dodatkov, se uporablja kot film za
pakiranje predvsem prehrambenih izdelkov, za prevlekanje papirja,
plošč vlaknaric, aluminijastih folij itd., kot električni
izolator in za proizvodnjo raznih gospodinjskih predmetov, igrač
itd. Ta tar. številka vključuje tudi linearni polietilen majhne
gostote (LLDPE). Polietilen velike gostote je polietilen (HDPE)
specifične teže nad 0,94, računano na polimerno osnovo brez
dodatkov in pri 20 stopinj C. Uporablja se v proizvodnji raznih
predmetov, oblikovanih s pihanjem ali brizganjem, tkanih vreč,
posod za bencin in olje, za eksktruzijo cevi itd. Etilen - vinil
acetatni kopolimeri (EVA) se uporabljajo za izdelavo kapic za
zamaške, za pripravo embalažnih izdelkov itd.

Ta tar. številka izključuje:

(a) tekoči sintetični polietilen, ki ne izpolnjuje zahtev Opombe
3 (a) k temu poglavju (tar. št. 27.10) in

(b) polietilenske voske (tar. št. 34.04).


39.02

POLIMERI PROPILENA ALI DRUGIH OLEFINOV, V PRIMARNIH OBLIKAH

3902.10 - Polipropilen

3902.20 - Poliizobutilen

3902.30 - Kopolimeri propilena

3902.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje polimere vseh olefinov (t.j.
acikličnih ogljikovodikov z eno ali več dvojnih vezi), razen
polimere etilena. Najpomembnejši polimeri iz te tar. številke so:
polipropilen, poliizobutilen in kopolimeri propilena. V zvezi z
razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in
polimernih mešanic glej splošna določila komentarja k temu
poglavju.

Splošne fizikalne lastnosti so podobne lastnostim polietilena
velike gostote. Tudi polipropilen in kopolimeri propilena se
mnogokje uporabljajo, na primer kot film za pakiranje, stiskanje
avtomobilskih delov, za naprave, gospodinjske predmete itd., za
izolacijo žice in kablov, pokrovov, prevlečenih ali laminiranih
izdelkov, steklenic, pladnjev in kontejnerjev za precizno opremo,
za cevovode, za obloge v rezervoarjih, obloge cevovodov za
kemične naprave, za podlage taftiranih tepihov.

Poliizobutilen je podoben kavčuku, kadar je zadosti
polimeriziran., vendar se v 40. poglavje ne uvršča, saj ne
ustreza definiciji sintetičnega kavčuka. Uporablja se za
vodoodporne premaze in za modificiranje drugih plastičnih mas.

Poliizobutilen z nižjo stopnjo polomerizacije, ki ustreza
zahtevam Opombe 3 (a) k temu poglavju, se prav tako uvršča v to
tar. številko. Je viskozna tekočina, ki se uporablja za spremembo
lastnosti mazalnih olj.

Vendar ta tar. številka ne vključuje tekočega sintetičnega
poliizobutilena in drugih tekočih sintetičnih poliolefinov, ki ne
izpolnjujejo zahtev Opombe 3 (a) k temu poglavju (tar. št.
27.10).


39.03

POLIMERI STIRENA, V PRIMARNIH OBLIKAH

 - Polistiren:

3903.11 - - za ekspandiranje

3903.19 - - drugi

3903.20 - Kopolimeri stiren-akrilnitrila (SAN)

3903.30 - Kopolimeri akrilnitril-butadien-stirena (ABS)

3903.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje polistiren in kopolimere stirena.
Najpomembnejši kopolimeri stirena so:

-kopolimeri stiren - akrilonitrila (SAN),

-kopolimeri akrolonitrol - butadien - stirena (ABS) in

-kopolimeri stiren - butadiena (SB).

Večina kopolimerov stiren - butadiena z občutnimi količinami
butadiena izpolnjujejo zahteve iz Opombe 4 k 40. poglavju in se
zaradi tega uvrščajo v 40. poglavje kot sintetični kavčuk. Glede
razvrščanja kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in
polimernih mešanic glej splošna določpila komentarja k temu
poglavju.

Neekspandirani polistiren je brezbarven, prosojen, termoplastičen
material, ki se veliko uporablja v elektroindustriji in v
radijski industriji. Uporabljajo ga tudi za pakiranje (na primer:
za pakiranje živil in kozmetike). Uporabljajo ga še v proizvodnji
igrač, omaric za ure in gramofonskih plošč.

Ekspandirani (celularni) polistiren vsebuje pline, ki izvirajo iz
procesa ekspandiranja, in ima majhno prostorninsko maso. Zelo
veliko se uporablja kot termični izolator za vrata hladilnih
naprav, za ohišja naprav za uravnavanje zraka, hladilnic,
hladilnih omar za razstavljanje in v gradbeni industriji.
Uporabljajo ga tudi za embalažo za enkratno uporabo in za
predmete za serviranje hrane.

Nekateri kemično modificirani kopolimeri stirena so izmenjevalci
ionov (tar. št. 39.14).

Kopolimeri stiren - akrilonitrila (SAN), ki imajo veliko trdnost
proti trganju, dobre stiskalne lastnosti, so odporni na
kemikalije, se uporabljajo za izdelavo šalic, skodelic, tipk za
pisalne stroje, delov hladilnikov, krogel za oljne filtre in
nekatere dele kuhinjske opreme.

Kopolimeri akrilonitril - butadien - stirena (ABS) so zelo
odporni proti udarcem vremenskim vplivom in se uporabljajo v
proizvodnji delov in pribora za karoserije motornih vozil, vrat
hladilnikov, telefonov, steklenic, podpetnikov za čevlje, zabojev
za stroje, vodovodnih cevi, gradbenih plošč, plovil itd.


39.04

POLIMERI VINILKLORIDA ALI DRUGIH HALOGENIRANIH OLEFINOV, V
PRIMARNIH OBLIKAH

3904.10 - Polivinilklord, nepomešan z drugimi snovmi

        - Drug polivinilklorid:

3904.21 - - nemehčan

3904.22 - - mehčan

3904.30 - Kopolimeri vinilklorida-vinilacetata

3904.40 - Drugi kopolimeri vinilklorida

3904.50 - Polimeri viniliden-klorida

        - Fluoro-polimeri:

3904.61 - - politetrafluoroetilen (PTFE)

3904.69 - - drugi

3904.90 - Drugi

Ta tar. številka vključuje polivinilklorid (PVC), kopolimere
vinilklorida, polimere viniliden - klorida, fluoropolimere in
polimere drugih halogeniranih olefinov (za razvrščanje
kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih
mešanic glej splošna določila komentarja k temu poglavju).

Polivinilklorid (PVC) je krhek, brezbarvni material z omejeno
toplotno stabilnostjo in s težnjo po lepljenju na kovinske
površine, če jih segrevamo. Zaradi teh in še drugih vzrokov mora
vsebovati dodane stabilizatorje, mehčalce, ekstenderje in polnila
itd. Polivinilklorid (PVC) se v obliki upogljivih listov
,uporablja kot vodoodporen material za zavese, predpasnike, dežne
plašče itd. Izredno dobro lahko imitira usnje za tapetništvo in
notranjo dekoracijo v vseh vrstah potniškega transporta. Trdi
listi polivinilklorida se uporabljajo v proizvodnji pokrovov,
cevovodov, oblog za rezervoarje in v številnih drugih komponentah
opreme za kemične naprave. V uporabi so tudi ploščice iz
polivinilklorida za talne obloge.

Najpomembnejši kopolimer vinilklorida je vinliklorid -
vinilacetat kopolimeri, ki se uporabljajo predvsem za gramofonske
plošče in talne obloge.

Kopolimeri viniliden klorida se veliko uporabljajo pri pakiranju
raznih prehrambenih izdelkov, za tapeciranje, za vlakna, ščetke,
"lateksne" premaze in za proizvodnjo cevi za opremo za kemične
procese.

Politetrafluoretilen (PTFE) (na primer: teflon, gaflon,
hostaflon, ipd), eden izmed najpomembnejših fluoropolimerov, se
uporablja v elektroindustriji, kemični industriji in v
strojegradnji. Zaradi njegove visoke delovne temperature je
odličen izolacijski material in je (zaradi njegove odpornosti na
kemikalije) skoraj neuničljiv. Je negorljiv in obstojen do 300(C.

Druge fluoro-polimer vključujejo: polimere klortrifluoroetilena,
poliviniliden fluorida itd.


39.05

POLIMERI VINILACETATA ALI DRUGIH VINILESTROV, V PRIMARNIH
OBLIKAH; DRUGI POLIMERI VINILA V PRIMARNIH OBLIKAH

        - Polimeri vinilacetata:

3905.12 - - v vodni disperziji

3905.19 - - drugi

        - Kopolimeri vinilacetata:

3905.21 - - v vodni disperziji

3905.29 - - drugi

3905.30 - Polivinilalkoholi, s hidroliziranimi ali
nehidroliziranimi acetatnimi skupinami

        - Drugi:

3905.91 - - Kopolimeri

3905.99 - Drugi

Ta tar. številka vključuje vse polimere vinila, razen tistih iz
tar. št. 39.04. Eden izmed polimerov vinila ima naslednjo obliko:

< glej prilogo - Slike: stran 9 >

kjer vez C -X ni niti ogljik-ogljik vez niti ogljik -
vodik vez. Polivinil ketoni, pri katerih je vez C - X
ogljik-ogljik vez, so iz te tar. številke izključeni (tar.
št. 39.11).

Polimeri vinilacetata ali drugih vinilnih estrov, izmed katerih
je daleč najpomembnejši, niso primerni za proizvodnjo predmetov,
saj so premehki in preveč prožni. Ponavadi se uporabljajo v
proizvodnji lakov, barv, lepil, apreturnih sredstev in za
impregniranje tekstila itd. Raztopine in disperzije (emulzije in
suspenzije) polivinilacetatov se uporabljajo na primer: kot
lepila.

Polivinilalkohol ponavadi pridobivajo s hidrolizo
polivinilacetata. Polivinialkoholi obstajajo v določenem številu
vrst, odvisno od vsebnosti nehidroliziranih skupin vinilacetata.
So odlični emulzifikatorji in sredstva za disperzijo, uporabljajo
pa se kot zaščitni koloidi, lepila, veziva in gostila v barvah,
farmacevtskih izdelkih in kozmetiki, pa tudi v tekstilih. Vlakna
iz polivinilalkoholov se primerna za izdelavo spodnjega perila,
odej, obleke itd.

Polivinilacetale je moč pridobiti z delovanjem polivinilalkoholov
na aldehid, kot je na primer: formaldehid ali butiraldehid, ali
pa z delovanjem polivinilacetata na nek aldehid.

Ostali vinilni polimeri vključujejo: polivinil etre, polivinil
karbazol in polivinil pirolidon.

Za uvrščanje polimerov (vključno kopolimere), kemično
modificirani polimeri in mešanice polimerov, glej splošna
določila k tem poglavju.


39.06

AKRILNI POLIMERI V PRIMARNIH OBLIKAH

3906.10 - Polimetilmetakrilat

3906.90 - Drugi:

Pojem "akrilni polimeri" vključuje polimere akrilne in metakrilne
kisline, njihovih soli ali estrov ali ustreznih aldehidov, amidov
in nitrilov.

Najpomembnejši iz te skupine je polimetil metakrilat. Zaradi
svojih odličnih optičnih lastnosti in fizikalne trdote se
uporablja kot material za glaziranje zunanjih oznak in drugih
predmetov za razsvetljavo ter v proizvodnji umetnih oči,
kontaktnih leč in umetnih čeljusti.

Polimeri akrilonitrila se lahko uporabljajo v proizvodnji
sintetičnih vlaken.

Glede razvrščanja kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in
polimernih mešanic glej splošna določila k temu poglavju.

Ta tar. številka izključuje:

(a) akrilne polimere - ionske izmenjalce (tar. št. 39.14) in

(b) kopolimere akrilonitrila, ki ustrezajo zahtevam Opombe 4 k
40. poglavju (40. poglavje).


39.07

POLIACETALI, DRUGI POLIETRI IN EPOKSIDNE SMOLE, V PRIMARNIH
OBLIKAH; POLIKARBONATI, ALKIDNE SMOLE, POLIALILESTRI IN DRUGI
POLIESTRI, V PRIMARNIH OBLIKAH

3907.10 - Poliacetali

3907.20 - Drugi polietri

3907.30 - Epoksidne smole

3907.40 - Polikarbonati

3907.50 - Alkidne smole

3907.60 - Polietilen tereftalat

 - Drugi poliestri:

3907.91 - - nenasičeni

2907.99 - - drugi

V to tar. številko se uvrščajo:

(1) Poliacetali. To so polimeri, dobljeni iz aldehidov, ponavadi
iz formaldedehida, za katere je značilna po prisotnosti acetalne
funkcije v polimerni verigi. Ne gre jih enačiti s
polivinilacetali iz tar. št. 39.05, pri katerih so acetalne
funkcije substituenti v polimerni verigi. Ta družina plastičnih
mas vključuje acetal polimere in šteje za plastično maso za
strojegradnjo, saj se uporablja za valjčne ležaje, zobčenike,
ohičja avtomobilskih instrumentov, krilca za pumpe in
ventilatorje, podpetnike za obutev, mehanske igrače, vodovodni
pribor itd.

(2) Drugi polietri. Te polimere pridobivajo iz epoksidov,
glikolov ali iz podobnih materialov. Zanje je značilna prisotnost
etrne funkcije v polimerni verigi. Ne gre jih enačiti s
poliviniletri iz tar. št. 39.05, saj je pri slednjih etrna
funkcija substituent v polimerni verigi. Najpomembnejši
predstavniki te skupine so: polioksietilen, polioksipropilen in
polifenilen oksid (PPO, točneje poli (dimetilfenilen-oksid)). Ti
izdelki se uporabljajo za razne namene - PPO se uporablja za
podobne namene kot acetali, kot plastične mase za strojegradnjo,
polioksipropilen pa kot komponetna-A pri proizvodnji
poliuratanske pene.

(3) Epoksidne smole. To so polimeri, dobljeni na primer: s
kondenzacijo epiklorhidrina (1-kloro-2,3-epoksipropan) z
Bisfenolom-A (4,4'- izopropiliden-difenol), novolak (fenolne)
smole ali iz drugih polihidroksi spojin, ali pa z epoksidacijo
nenasičenih polimerov.

Neglede na osnovno strukturo polimera, je za te smole značilna
prisotnost reaktivnih epoksidnih skupin, ki jim dovoljujejo, da
se hitro vmrežijo med uporabo (na primer: z dodajanjem neke
anmino spojine, organske kisline ali anhidridov, borovega
trifluorid kompleksa ali nekega organskega polimera). Epoksiestri
se tudi uvrščajo v skupino epoksidnih smol. To so smole, ki
nastanejo z reakcijo med epoksidom in estri s prostimi
karboksilnimi skupinami (-COOH).

Epoksidne smole se pojavljajo v oblikah od nizko viskozne
tekočine do trdnih oblik z visokim tališčem. Uporabljajo se za
površinske premaze, kot lepila, kot smole za stiskanje ali litje
itd.

Epoksidirana olja živalskega ali rastlinskega izvora se uvrščajo
v tar. št. 15.18.

(4) Polikarbonati so polimeri, dobljeni na primer: s kondenzacijo
Bisfenola-A s fosgenom (karbonilnim kloridom) ali z kondenzacijo
difenil karbonata. Zanje je značilna prisotnost etrskih funkcij v
polimerni verigi. Uporabljajo se predvsem na veliko v industriji,
še posebno pri stiskanju predmetov in kot material za glaziranje.

(5) Poliestri so polimeri, dobljeni s kondenzacijo
polihidroksilnih alkoholov in polikarboksilne kisline, značilna
je prisotnost karboksilnih estrskih funkcij v polimerni verigi.
Na ta način se razlikujejo od polivinil estrov iz tar. št. 39.05
in poliakril estrov iz tar. št. 39.06 (v slednjih so estrske
skupine substituentov v polimerno verigo). Med poliestre
vključujejmo:

(a) Alkidne smole. To so polikondenzacijski izdelki
polifunkcionalnih alkoholov in polifunkcionalnih kislin ali
njihovih anhidridov, od katerih mora biti najmanj eden, delno ali
popolnoma, tri- ali več-funkcionalen. Modificirani so z
maščobnimi kislinami ali olji živalskega ali rastlinskega izvora,
monofunkcionalnimi kislinami ali ali alkoholi, kolofonijo. Med te
izdelke ne spadajo alkidi brez olja (glej naslednjo točko pod
(d)). Te smole se uporabljajo predvsem kot premazi in v
visokokvalitetnih lakih in se pojavljajo običajno v viskozni
obliki ali kot raztopine.

(b) Polialil estre, t.j. poseben razred nenasičenih poliestrov
(glede pojma "nenasičeni" glej naslednjo točko pod (d)), dobljen
iz estrov alilalkoholov z dvobaznimi kislinami, npr. dialil
ftalat. Uporabljajo se kot lepila za laminiranje, kot premazi,
laki in za namene, pri katerih se zahteva mikrovalovna
prosojnost.

(c) Polietilen terfetalat (PET). Je polimer, ki se običajno dobi
z estrifikacijo tereftalne kisline z etilen- glikolom, ali pa z
reakcijo med dimetiltereftalatom in etilenglikolom. Njegova
uporaba v tekstilih vlaknih je pomembna, poleg tega pa se
uporablja tudi še pri proizvodnji folij za pakiranje, snemalnih
trakov in steklenic za brezalkoholne pijače.

(d) Drugi poliestri. Ti so lahko nasičeni ali nenasičeni.

Nenasičeni poliestri so tisti, ki vsebujejo dovolj etilenske
nenasičenosti, da se lahko hitro vmrežijo, ali pa so že vmreženi
z monomeri, ki so etilensko nenasičeni zaradi trvorbe
termoreaktivnih izdelkov. Nenasičeni poliestri vključujejo
polialil estre (glej prejšnjo točko pod (b)) in druge poliestre
(vštevši alkide brez olja), temelječe na neki nenasičeni kislini
(na primer: maleinski ali fumarni kislini). Ti izdelki se
pojavljajo običajno v obliki tekočih predpolimerov in se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo laminatov, ojačani s
steklenimi vlakni, ter za litje prozornih termoreaktivnih
izdelkov.

Nasičeni poliestri vključujejo polimere na osnovi tereftalne
kisline (na primer: polibutilen tereftalat in nasičene alkidne
smole brez olja). Na veliko se uporabljajo za tekstilna vlakna in
filme.

Glede razvrščanja kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in
polimernih mešanic glej splošna določila k temu poglavju.


39.08

POLIAMIDI V PRIMARNIH OBLIKAH

3908.10 - Poliamid 6, -11, -12, -6,6, -6,10 in -6,12

3908.90 - Drugi

Ta tar. številka vključuje poliamide in njihove kopolimere.
Linearni poliamidi so znani pod imenom "najloni".

Poliamidi nastanejo s kondenzacijsko polimerizacijo dvobaznih
organskih kislin (na primer: adipinske, sebacinske kisline) z
diamini, lahko nastanejo iz nekaterih aminokislin (na primer: 11-
amino-undekanska kislina) ali s polimerizacijo laktamov s
prestavljanjem skupin (na primer: epsilon - kaprolaktam).

Nekateri izmed pomembnih najlonov poliamidnega tipa so: poliamid-
6, poliamid-11, poliamid-12, poliamid-6,6, poliamid-6,9,
poliamid-6,10 in poliamid-6,12. Primeri nelinearnih poliamidov so
kondenzacijski izdelki dimerianih maščobnih kislin z amini.

Poliamidi imajo veliko raztegljivo trdnost in so odporni na
udarce. So tudi zelo odporni na kemikalije, še posebno na
aromatske in alifatske ogljikovodike, ketone in estre.

Razen, da se uporabljajo v proizvodnji tekstilnih vlaknih, se na
veliko uporabljajo, kot termoplastične mase pri stiskanju.
Uporabljajo jih še kot premaze, lepila, folije za pakiranje. V
raztopinah so posebno uporabni kot laki.

V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih
polimerov (vključno kopolimerov) in polimernih mešanic glej
splošna določila k temu poglavju.


39.09

AMINO SMOLE, FENOLNE SMOLE IN POLIURETANI, V PRIMARNIH OBLIKAH

3909.10 - Sečninske smole; tiosečninske smole

3909.20 - Melaminske smole

3909.30 - Druge amino smole

3909.40 - Fenolne smole

3909.50 - Poliuretani

Ta tar. številka vključuje:

(1) Amino smole.

Amino smole pridobivajo s kondenzacijo aminov ali amidov z
aldehidi (s formaldehidom, furfuraldehidom itd.) Najpomembnejše
med njimi so sečninske smole (na primer: sečninsko-
formaldehidna), tiosečninske smole (na primer: tiosečninsko-
formaldehidna), melaminske smole (na primer: melamin-
formaldehida) in anilinske smole (na primer: anilin-
formaldehidna).

Te smole se uporabljajo za proizvodnjo prozornih, prosojnih ali
odsevno obarvanih predmetov iz plastičnih mas, veliko pa jih
uporabljajo za stiskanje namiznega in modnega blaga, v raztopinah
in disperzijah pa tudi za električne izdelke (modificirane ali
nemodificirane z olji, maščobnimi kislinami, alkoholi ali z
drugimi sintetičnimi polimeri). Uporabljajo se tudi kot lepila in
kot tekstilne apreture itd. (glej splošna določila komentarja k
temu poglavju - izključitev pod (b) glede uvrščanja lepil).

Poliaminske smole, kot so poli (etilamini), niso amino smole in
se uvrščajo v tar. št. 39.11, v kolikor izpolnjujejo zahteve iz
Opombe 3 k temu poglavju.

(2) Fenolne smole.

Ta skupina vključuje celo vrsto smol, dobljenih s kondenzacijo
fenolov in njihovih homologov (kreozol, ksilenol itd.), ali
substituiranih fenolov z aldehidi, kot so na primer: formaldehid,
acetaldehid, furfuraldehid itd. Narava izdelkov se spreminja v
odvisnosti od pogojev, pod katerimi je bila izvedena reakcija, in
od modificiranja z uvajanjem drugih substanc.

Ta skupina vključuje:

(a) Smole (novolak), ki so trajno topne v alkoholu in v drugih
organskih topilih in, ki se pridobivajo iz kislega okolja.
Uporabljajo se za pridobivanje lakov in prahu za vlivanje.

(b) Termoreaktivne fenolne smole, katere pridobivajo iz alkalnega
okolja.

Med postopkom pridobivanja nastane vrsta izdelkov: najprej rezoli
v tekoči obliki, v obliki paste ali trdnih snovi in, ki se
uporabljajo kot osnove za lake in sredstva za impregnacijo. Nato
nastanejo rezoli v obliku prahu za oblikovanje in na koncu, po
izvršeni reakciji, še reziti, ki se najpogosteje prodajajo v
obliki ploščic, listov, laminatov, tipalk, cevi ali drugih
oblikah, ki se običajno uvrščajo v tar. številke od 39.06 do
39.26.

Nekatere umetne smole so ionski izmenjevalci, vendar se te umetne
smole uvrščajo v tar. št. 39.14.

(c) V olju topne fenolne smole (topne so v sušilnih oljih),
pripravljene iz butilfenolov, amilfenolov, parahidroksidfenilov
ali iz drugih substituiranih fenolov. Uporabljajo se predvsem za
izdelavo lakov.

(d) Izdelke na osnovi smol, navedenih v predhodnih točkah pod
(a), (b) in (c), modificirane z dodajanjem kolofonije ali drugih
naravnih smol, sintetičnih (posebno alkidnih) smol, rastlinskega
olja, alkoholov, organskih kislin ali drugih kemikalij, ki
vplivajo na njihovo topnost v sušilnem olju. Modificirane fenolne
smole se uporabljajo za pridobivanje lakov in barv, kot
površinski premazi in kot sredstva za impregnacijo.

(3) Poliuretani.

Ta skupina vključuje vse polimere, pridobljene z reakcijo
polifunkcionalnih izocianatov s polihidroksilnimi spojinami, kot
je na primer ricinusovo olje, butan-1,4-diol, polietrski polioli,
poliestrski polioli itd. V smislu Opombe 4 k temu poglavju,
poliuretani ne štejejo za kopolimere. Poliuretani obstajajo v
raznih oblikah, med katerimi so najvažnejšei penasti, elastomerni
in premazni. Tudi oni se uporabljajo kot lepila, zmesi za
stiskanje in vlakna.

V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih
polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila k temu
poglavju.


39.10

SILIKONI V PRIMARNIH OBLIKAH

Silikoni iz te tar. številke so kemično nedoločeni izdelki, ki
vsebujejo v molekuli več od ene silicij-kisik-silicij vezi in
organsko skupino, vezano za silicijeve atome z neposrednimi
silicij-ogljik vezmi.

So izredno stabilni in so lahko v tekočem, poltekočem ali trdnem
stanju. Mednje spadajo silikonska olja, masti, smole in
elastomeri.

(1) Silikonska olja in masti, se uporabljajo kot mazalna
sredstva, saj so obstojna pri zelo visokih ali pri nizkih
temperaturah, kot sredstva za impregnacijo z vodoodbojno
sposobnostjo, kot sredstva proti penjenju, sredstva za ločevanje
kalupov, kot dielektrični izdelki itd. Mazalni preparati, ki
sestoje iz mešanic s silikonskimi mastmi in olji, se uvrščajo v
tar. št. 27.10 ali 34.03 - odvisno od primera (glej ustrezni
komentar).

(2) Silikonske smole, se uporabljajo predvsem v proizvodnji
lakov, izolacijskih in vodoodpornih premazov itd., od katerih se
zahteva stabilnost pri zelo visokih temperaturah. Uporabljajo se
tudi za pridobivanje laminatov (s steklenimi vlakni, azbestom ali
galunom), kot material za ojačannja, kot fleksibilni kalupi in za
električno ekapsuliranje (hermetizacijo).

(3) Silikonski elastomeri, čeravno niso zajeti v definiciji
sintetičnega kavčuka v 40. poglavju. V določeni meri so
raztegljivi, ki je stalna pri različnih temperaturah. Ta lastnost
mu omogoča njegovo uporabnost kot tesnilno sredstvo, kot obloga v
napravah, ki so izpostavljene zelo visokim ali zelo nizkim
temperaturam. V medicini se uporablja za izdelavo oddušnikov za
mozeg v primerih hidrocefalusa.

V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih
polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila pojasnila k
temu poglavju.

Ta tar. številka izključuje silikone, ki izpolnjujejo pogoje,
postavljene v Opombi 3 k 34. poglavju (tar. št. 34.02).


39.11

NAFTNE SMOLE, KUMARON-INDEN SMOLE, POLITERPENI, POLISULFIDI,
POLISULFONI IN DRUGI PROIZVODI, NAVEDENI V 3 OPOMBI V TEM
POGLAVJU, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU, V
PRIMARNIH OBLIKAH

3911.10 - Naftne smole, kumaron, inden ali kumaron- inden smole
          in politerpeni

3911.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje naslednje izdelke:

(1) Naftne smole, kumaronske, indenske ali kumaron-indenske smole
in politerpeni, predstavljajo skupino smol, ki niso visoko
polimerizirane in so izdelane s polimerizacijo bolj ali manj
čistih frakcij, dobljenih ali z globokim crackiranjem naftnih
destilatov, iz katrana kamenega premoga, ali pa iz terpentinov
ali iz drugih surovin terpenov. Uporabljajo se v proizvodnji
lepila in premazov, pogosto pa sestavljajo tudi mehčala za kavčuk
in plastične mase (na primer: za talne ploščice).

(2) Polisulfidi, so polimeri, značilni po prisotnosti
monosulfidnih vezi v polimerni verigi (na primer: polifenilen
sulfid). V polisulfidih je vsak atom žvepla vezan s obeh strani
na ogljikove atome, za razliko od tipolastov iz 40. poglavja, ki
imajo žveplo-žveplove vezi. Polisulfidi se uporabljajo v premazih
in za stiskanje predmetov (na primer: delov zrakoplovov,
avtomobilov ali krilc črpalk).

(3) Polisulfoni, so polimeri, značilni po prisotnosti sulfonskih
vezi v polimerni verigi (na primer: izdelek, dobljen z reakcijo
natrijeve soli Bisfenola A (4,4-izopropilden-difenola) z bis(4-
klorfenil) sulfonom. Uporabljajo se v električnih delih
gospodinjskih aparatov itd.

(4) Drugi izdelek, navedeni v Opombi 3 k temu poglavju
vključujejo poliksilenske smole (poli (1,4-diizopropilbenzen),
polivinil ketone, polietilenimine in poliimide.

V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih
polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila k temu
poglavju.


39.12

CELULOZA IN NJENI KEMIČNI DERIVATI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
NA DRUGEM MESTU, V PRIMARNIH OBLIKAH

        - Celulozni acetati:

3912.11 - - nemehčani

3912.12 - - mehčani

3912.20 - Nitrati celuloze (vključno s kolodiji)

        - Celulozni etri:

3912.31 - - karboksimetilceluloza in njene soli

3912.39 - - drugi

3912.90 - Drugo

(A) CELULOZA

Celuloza, je ogljikov hidrat velike molekulske mase, ki tvori
obstojno strukturo rastlinske snovi. V čistem stanju se nahaja v
bombažu. V to tar. številko se uvršča celuloza v primarnih
oblikah, ki ni na drugem mestu ne navedena in ne zajeta (na
primer: "mikrokristalna" celuloza, ki čista a-celuloza)).

Regenerirana celuloza, je gladka in prozorna snov, katero
ponavadi pridobivajo z obarjanjem in koagulacijo, ko iztisnejo
alkalno raztopino celuloznega ksantata v kislo kopel. Običajno se
pojavlja v obliki tankih, prozornih listov, ki se uvrščajo v tar.
številke 39.20 ali 39.21, ali pa v obliki tekstilnih filamentov
iz 54. ali 55. poglavja.

Iz te tar. številke je izključen vulkanfiber, ki se pridobiva z
obdelavo papirja ali celuloznih listov s cinkovim kloridom in, ki
se pojavlja ponavadi v obliki palčk, cevi, listov, plošč ali
trakov (običajno tar. št. 39.16, 39.17, 39.20 ali 39.21).

(B) KEMIČNI DERIVATI CELULOZE

Ta skupina vključuje kemične derivate celuloze, ki se uporabljajo
kot osnova v proizvodnji plastičnih mas, pa tudi za druge namene.

Najpomembnejši mehčani ali nemehčani derivati celuloze so:

(1) Celulozni acetati.

Pridobivajo jih z obdelavo celuloze (ponavadi bombažnega lintersa
ali topne kemične lesne celuloze) z anhidridom ocetne kisline v
prisotnosti katalizatorja (na primer: žveplove kisline). Z
dodanimi mehčali lahko tvorijo plastične mase, ki niso vnetljive
in so primerne za oblikovanja s pomočjo brizganja. Ponavadi se
pojavljajo v obliki prahu, granul ali v raztopinah. Celulozni
acetati v obliki listov, filmov, palčk, cevi itd., so iz te tar.
številke izključeni (običajno tar. št. 39.16, 39.17, 39.20 ali
39.21).

(2) Celulozni nitrati (nitroceluloza).

Ta izdelek pridobivajo z obdelavo celuloze (običajno bombažnega
lintersa) z mešanico dušikove in žveplene kisline ("nitrirna
kislina"). So zelo vnetljivi, najbolj nitrirane vrste
("raztrelilni bombaž") pa se uporabljajo v razstrelivih. Zaradi
varnosti se mora prevažati navlažen z alkoholom (z etilnim,
izopropilnim ali butilnim alkoholom), ali pa navlažen ali mehčan
s ftalati. Celulozni nitrati, mehčani s kafro v prisotnosti
alkohola, tvori celuloid. Celuloid se običajno pojavlja v obliki
listov, filmov, palic in cevi, pa tudi v drugih oblikah,
dobljenih s stiskanjem - tedaj je iz te tar. številke izključen
(ponavadi tar. številke 39.16, 39.17, 39.20 ali 39.21). Za
oblikovanje z brizganjem ni primeren in ga zaradi tega ne
pripravljajo v obliki prahu za oblikovanje.

Nitroceluloza, pomešana z drugimi vrstami mehčalcev, se na veliko
uporablja kot osnova za lake in se zaradi tega ekstrakt dobavlja
v suhem stanju ali kot pasta. Raztopine, ki sestoje iz
nitroceluloze v mešanici etra (dietiletra) in alkohola (etanola),
so kolodiji, ki se prav tako vključujejo v to tar. številko. Če
je raztopina delno posušena, se dobi celoidin v trdni obliki.

(3) Celulozni acetobutirat in celulozni propionat.

To sta celolozna estra, ki tvorita plastične mase istih lastnosti
kot so lastnosti tistih plastičnih mas, ki se oblikujejo s
celuloznim acetatom.

(4) Celulozni etri.

Med njimi so najpomembnejši

- karboksimetilceluloza (CMC),

- metilceluloza (MEC) in

- hidroksietilceluloza (HEC).

V vodi so topni, uporabljajo pa se kot sredstva za zgoščevanje
ali kot lepila (glej splošna določila komentarja k temu poglavju
- izključitev pod (b) glede uvrščanja lepil). Drugi celulozni
etri, ki so komercialno pomembni, vključujejo etilcelulozo -
plastično maso majhne mase.

Plastične mase, dobljene iz celuloze kemično, zahtevajo dodajanje
mehčalcev - mehčal. V zvezi z uvrščanjem kopolimerov, kemično
modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna
določila k temu poglavju.


39.13

NARAVNI POLIMERI (NA PRIMER ALGINSKA KISLINA) IN MODIFICIRANI
NARAVNI POLIMERI (NPR. STRJENE BELJAKOVINE, KEMIČNI DERIVATI
NARAVNEGA KAVČUKA), KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM
MESTU, V PRIMARNIH OBLIKAH

3913.10 - Alginska kislina, njene soli in estri

3913.90 - Drugi

Najpomembnejši naravni ali modificirani naravni polimeri iz te
tar. številke so:

(1) Alginska kislina, njene soli in estri.

Alginska kislina (poliuronska kislina) se ekstrahira iz rjevaih
alg (Phaeophyta) z maceracijo v alkalni raztopini. Lahko jo
pridobivajo tudi s sedimentiranjem ekstrakta z mineralno kislino,
ali pa z obdelavo ekstrakta, pri čemer nastane nečisti kalcijev
alginat, ki se pri obdelavi z mineralno kislino transformira v
alginsko kislino visoke čistoče.

Alginska kislina je netopna v vodi, medtem ko so njene amonijeve
soli in soli alkalijskih kovin zlahka topne v hladni vodi, pri
čemer tvorijo viskozne raztopine. Možnost oblikovanja viskoznih
raztopin je odvisna od izvora in stopnje čistoče alginatov.
Alginati, topni v vodi, se uporabljajo kot zgoščevalci,
stabilizatorji, sredstva za želiranje in tvorbo filma na primer:
v farmacevtski, prehrambeni, tekstilni industriji in v industriji
papirja.

Ti izdelki lahko vsebujejo konzervanse (na primer: natrijev
benzoat), lahko so tudi standarizirani z dodanimi sredstvi za
želiranje (na primer: kalcijeve soli), z upočasnjevalci (na
primer: s fosfati, s citrati) in regulatorji (na primer: s
saharozo, s sečnino) ali s pospeševalci (na primer: z organskimi
kislinami). Ti dodatki izdelka ne napravijo za posebno
pripravnega za neko bolj specifično uporabo od splošne.

Med temi etri je tudi propilen glikolalginat, ki se uporablja v
prehrambeni industriji itd.

(2) Strjene beljakovine.

Beljakovine so dušikove spojine zelo visoke molekulske mase
rastlinskega ali živalskega porekla. So primerne za predelavo v
plastične mase. Ta tar. številka vključuje samo beljakovine, ki
so s kemičnimi postopki predelane zaradi strjevanja. Le nekaj med
njimi jih ima komercialni pomen.

Strjene beljakovine se pojavljajo običajno v blokih pravilnih
oblik, listov, paličk ali cevi. V teh oblikah so iz te tar.
številke izključene in se uvrščajo v tar. številke 39.16, 39.17,
39.20 ali 39.21.

(3) Kemični derivati naravnega kavčuka.

Naravni kavčuk je višji polimer in s kemično obdelavo tvori
določene plastične snovi.

Vključujejo:

(a) Klorirani kavčuk, ki se običajno proizvaja v obliki majhnih,
belih granul. Uporablja se pri proizvodnji barv in lakov, ki po
nanašanju oblikujejo tanko prevleko, odporno na atmosferske in
kemične vplive.

(b) Gumo-hidroklorid, ki se uporablja za pakiranje, mehčan pa za
zaščitno obleko.

(c) Oksidirani kavčuk - pridobivajo ga z oksidacijo vročega
kavčuka v prisotnosti katalizatorja. Je smolna snov, ki se
uporablja v nekaterih vrs tah lakov.

(d) Ciklirani kavčuk, katerega pridobivajo z obdelavo kavčuka na
primer: z žveplom, klorosulfonsko ali klorokositrno kislino. Daje
vrsto izdelkov raznih trdot, ki se uporabljajo kot osnova v
proizvodnji barv, za nepremočne premazov in delno v proizvodnji
stisnjenih predmetov.

(4) Dekstran, glikogen ("živalski škrob") in hitin ter plastični
produkt iz lignina.

Ta tar. številka vključuje tudi izolirani amilopektin in
izolirano amilozo, ki se pridobivata s frakcijo škroba.

Za uvrščanje polimerov (vključno kopolimerov), kemično
modificiranih polimerov in mešanic polimerov, glej splošna
določila k temu poglavju.

Ta tar. številka izključuje:

(a) nemodificirane naravne mole (tar. št. 13.01),

(b) etrirano in estrirano endospermno moko iz rožičev iz semen
guaro (tar. št. 13.02),

(c) linoksin (tar. št. 15.08),

(d) heparin (tar. št. 30.01),

(e) škrobne etre in škrobne estre (tar. št. 35.05) in

(f) kolofonijo, smolne kisline in njihove derivate (vštevši
smolne estre in tekoče smole) (tar. št. 38.06).


39.14

IONSKI IZMENJALCI NA OSNOVI POLIMEROV IZ TAR. ŠT. 3901 DO 3913, V
PRIMARNIH OBLIKAH

Ionski izmenjalci iz te tar. številke so vmreženi polimeri,
običajno v obliki granul, ki vsebujejo aktivne ionske skupine
(ponavadi sulfonske, karboksilne, fenolne in amino skupine). Te
aktivne ionske skupine tvorijo polimere, ko pridejo v stik z
raztopino nekega elektrolita, in zamenjajo eno izmed njihovih
lastnih ionskih vrst za eno izmed tistih (istega znaka -
pozitivnega ali negativnega), ki obstaja v raztopini. Uporabljajo
se za mehčanje vode, mleka, v kromotografiji, za koncentracijo
urana iz kislih raztopin in streptomicinov iz juhe in za razne
druge industrijske namene.

Najbolj znani izmenjevalci ionov so: kemično modificirani
kopolimeri stiren divinilbenzena, akrilni polimeri ali fenolne
smole.

Ta tar. številka ne vključuje kolon, napolnjenih z ionskimi
izmenjalci iz te tar. številke (tar. št. 39.26).


                         II. PODPOGLAVJE

        ODPADKI, OSTRUŽKI IN OSTANKI; POLIZDELKI; IZDELKI

39.15

ODPADKI, OSTRUŽKI IN OSTANKI PLASTIČNIH MAS

3915.10 - Iz polimerov etilena

3915.20 - Iz polimerov stirena

3915.30 - Iz polimerov vinilklorida

3915.90 - Iz drugih plastičnih mas

Izdelki iz te tar. številke lahko sestoje iz zlomljenih,
zmanjšanih ali dotrajanih predmetov iz plastičnih mas, pri
katerih je razpoznavna njihova neuporabnost za svoje prvotne
namene, ali pa iz odpadkov nastalih pri izdelavi (ostružki, prah,
odrezki, odsečki itd.). Nekatere odpadke je mogoče ponovno
uporabiti kot material za stiskanje, surovino za lak, polnilce
itd.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje odpadkov, ostružkov in
ostankov nastalih pri izdelavi posameznega termoplastičnega
materiala, transformiranega v primarne oblike (tar. št. od 39.01
do 39.14).

Pretvorba mora biti izvršena s pomočjo taljenja (regranulacija).

Odpadki, ostružki in ostanki posameznega termoreaktivnega
materiala ali dveh ali več termoplastičnih materialov, pomešanih
med seboj, se uvrščajo v to tar. številko tudi, če so pretvorjeni
v primarne oblike.

Ta tar. številka izključuje tudi odpadke, ostružke in ostanke iz
plastičnih mas, ki vsebuje plemenite kovine ali sojine plemenitih
kovin vrst, ki se uporabljajo predvsem za obnavljanje plemenitih
kovin (tar. št. 71.12).


39.16

MONOFILAMENTI, KATERIH KATERI KOLI PREČNI PREREZ PRESEGA 1 MM,
PALICE, PALIČICE IN PROFILNE OBLIKE IZ PLASTIČNIH MAS, POVRŠINSKO
OBDELANE ALI NE, TODA DRUGAČE NEOBDELANE

3916.10 - Iz polimerov etilena

3916.20 - Iz polimerov vinilklorida

3916.90 - Iz drugih plastičnih mas

Ta tar. številka vključuje monofilamente katerih katerikoli
presek presega 1 mm - palice in profilne oblike. Dobivajo se v
nedoločenih dolžinah s samo eno operacijo (običajno z ekstruzijo)
in so konstantnega in ponavljajočega se prečnega preseka med enim
in drugim koncem. Prečni presek votlih profilnih oblik se od
prečnega preseka cevi in upogibnih cevi iz tar. št. 39.17
razlikuje (glej Opombo 8 k temu poglavju).

Ta tar. številka vključuje tudi izdelke, ki so samo razrezani na
dolžine, večje od največjega prečnega preseka, ali pa so
površinsko obdelani (loščeni, matirani itd.), vendar ne drugače
obdelovani. V to tar. številko se uvrščajo tudi profilne oblike,
na eni strani premazane z lepilom, ki se uporabljajo za tesnenje
okenskih okvirov.

Iz te tar. številke so izključeni razrezani izdelki, katerih
dolžina ne presega dolžine največjega prečnega preseka, ali so
drugače obdelani (luknjani, rezkani, zlepljeni z lepilom ali
sešiti itd.). Takšni izdelki se uvrščajo kot predmeti v tar.
številke 39.18 do 39.26, v kolikor niso bolj specifično zajeti v
kateri drugi tar. številki Nomenklature.

V zvezi z razvrščanjem monofilamentov, palic in profilnih oblik
iz plastičnih mas, kombiniranih z drugimi materiali, glej splošna
določila komentarja k temu poglavju.


39.17

CEVI, TULCI IN PRIBOR ZANJE (NA PRIMER: SPOJNICE, KOLENA,
PRIROBNICE) IZ PLASTIČNIH MAS

3917.10 - Umetna čreva (čreva za klobasne izdelke) iz strjenih
beljakovin ali celuloznih materialov

        - Cevi in tulci, togi:

3917.21 - - iz polimerov etilena

3917.22 - - iz polimerov propilena

3917.23 - - iz polimerov vinilklorida

3917.29 - - iz drugih plastičnih mas

        - Druge cevi in tulci:

3917.31 - - gibke cevi, ki lahko zdržijo tlak 27,6 MPa ali več

3917.32 - - druge, ki niso ojačene in ne kombinirane z drugimi
            materiali, brez pribora

3917.33 - - druge, ki niso ojačene in ne kombinirane z drugimi
            materiali, s priborom

3917.39 - - druge

3917.40 - Pribor

Opomba 8 k temu poglavju označuje pojem "cevi in upogibne cevi":

(i) Votle izdelke, bodisi polizdelke ali končne izdelke, ki se
uporabljajo za transport, prevajanje ali distribucijo plinov ali
tekočin (na primer: rebrasta cev za zalivanje, perforirane cevi)
pod pogojem, da je njihov notranji prečni presek krožne, ovalne,
pravokotne oblike (pri katerih dolžina preseka ne presega 1,5
širine), ali pa v obliki pravilnega mnogokotnika.

(ii) Ovoje za klobasičarske izdelke (neglede na to, ali so
zavezani ali kako drugače obdelani) ter druge sploščene cevi.

Ta tar. številka vključuje tudi pribor iz plastičnih mas za cevi
in upogibne cevi (na primer: spojke, kolena, prirobnice).

Cevi in upogibne cevi ter njihov pribor so lahko togi ali
upogljivi (gibki), lahko pa so tudi ojačeni ali kako drugače
kombinirani z drugimi materiali (glej splošna določila komentarja
k temu poglavju).


39.18

TALNE OBLOGE IZ PLASTIČNIH MAS, SAMOLEPILNE ALI NE, V ZVITKIH ALI
V PLOŠČAH; TAPETE ZA STENE ALI STROPE, DEFINIRANE Z 9. OPOMBO V
TEM POGLAVJU

3918.10 - Iz polimerov vinilklorida:

3918.90 - Iz drugih plastičnih mas

Prvi del poimenovanja te tar. številke vključuje plastične mase,
ki se običajno uporabljajo za oblaganje tal in se pojavljajo v
zvitkih ali v obliki plošč. Omeniti je treba, da se tudi
samolepilne talne obloge uvrščajo v to tar. številko.

Drugi del poimenovanja te tar. številke, katerega vsebina je
podana v Opombi 9 k temu poglavju, vključuje stenske in stropne
obloge (tapete) iz plastičnih mas, vštevši tudi tiste s tekstilno
podlago. Stenske tapete in podobne stenske oblike iz papirja,
premazane ali prekrite s plastičnimi masami, so iz te tar.
številke izključeni (tar. št. 48.14).

Omeniti je treba, da ta tar. številka vključuje izdelke, tiskane
z motivi, besedilom, ilustracijo in podobno, ki niso le
vzporednega pomena v razmerju do osnovne uporabnosti izdelka
(glej Opombo 2 k oddelku VII).


39.19

SAMOLEPILNE PLOŠČE, LISTI, FILMI, FOLIJE, TRAKOVI IN DRUGE
PODOBNE PLOŠČATE OBLIKE IZ PLASTIČNIH MAS, VKLJUČNO TUDI TISTE V
ZVITKIH

3919.10 - V zvitkih širokih do vključno 20 cm

3919.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje samolepilne ravne oblike iz plastičnih
mas (v rolah ali ne), razen talnih, stenskih in stropnih oblog iz
tar. št. 39.18. Vendar pa se ta tar. številka omejuje na ravne
oblike, ki so občutljive na pritisk - t.j. tiste, ki so pri sobni
temperaturi, brez vlaženja ali drugačnega dodajanja, stalno
lepljivi z ene ali z obeh strani in, ki se na razne površine
trdno zalepijo s dotikom brez uporabe večje sile, razen pritiska
s prsti ali roko.

Ravne oblike plastičnih mas, ki se običajno uporabljajo kot
osnova za premazovanje s samolepljivimi premazi, so vrste iz tar.
št. 39.20 ali 39.21.

Omeniti je treba, da ta tar. številka vključuje tiskane izdelke z
motivi, besedilom ali ilustracijami, ki so v razmerju do osnovne
uporabe izdelkov niso le stranskega pomena (glej Opombo 2 k
oddelku VII).

Ta tarifna številka izključuje obojestranske samolepljive
trakove, ki so praktično brez podloge (osnove) na katero bi bilo
nanešeno lepilo, tako že sam lepljivi trak predstavlja osnovo
(tar. št. 35.06).


39.20

DRUGE PLOŠČE, LISTI, FILMI, FOLIJE IN TRAKOVI IZ PLASTIČNIH MAS,
KI NIMAJO CELIČASTE STRUKTURE, NEOJAČENI, NELAMINIRANI, BREZ
PODLOGE, ALI KI NISO KOMBINIRANI Z DRUGIMI MATERIALI

3920.10 - Iz polimerov etilena

3920.20 - Iz polimerov propilena

3920.30 - Iz polimerov stirena

        - Iz polimerov vinilklorida:

3920.41 - - togi (negibki)

3920.42 - - gibki

        - Iz akrilnih polimerov

3920.51 - - iz polimetilmetakrilata

3920.59 - - drugo

        - Iz polikarbonatov, alkidnih smol, polialilnih estrov in
          iz drugih poliestrov

3920.61 - - iz polikarbonatov

3920.62 - - iz polietilentereftalata

3920.63 - - iz nenasičenih poliestrov

3920.69 - - iz drugih poliestrov

        - Iz celuloze ali njenih kemičnih derivatov:

3920.71 - - iz regenerirane celuloze

3920.72 - - iz vulkanfibra

3920.73 - - iz celuloznega acetata

3920.79 - - iz drugih derivatov celuloze

        - Iz drugih plastičnih mas:

3920.91 - - iz polivinilbutirala

3920.92 - - iz poliamidov

3920.93 - - iz amino smol

3920.94 - - iz fenolnih smol

3920.99 - - iz drugih plastičnih mas

Ta tar. številka vključuje plošče, liste, filme in folije ter
trakove iz plastičnih mas, ki niso ojačeni, laminirani,
podkrepljeni ali na podoben način kombinirani z drugimi materiali
(drugi materiali so mišljeni materiali, ki se ne uvrščajo v 39.
poglavje, na primer: papir, steklene tkanine, tekstilne tkanine
itd.), razen tistih iz tar. številk 39.18 in 39.19.

Ta tar. številka vključuje tudi sintetičen papir, ki sestoji iz
listov nekoherentnih polietilenskih ali polipropilenskih vlaken
povprečne dolžine okoli 1 mm in s 50% vlage.

Ta tar. številka ne vključuje izdelkov, ki so bili ojačeni,
laminirani, podkrepljeni ali na podoben način kombinirani z
materiali, razen s plastičnimi masami (tar. št. 39.21). V smislu
"kombinirani na podoben način" gre za kombinacije plastike z
drugimi materiali, razen s plastiko, katerih namen je povečati
trdnost plastičnega materiala (na primer: oblita kovinska mreža
in pletena steklena tkanina, kot tudi mineralna vlakna, drobci in
filamenti).

Vendar se plošče, listi, filmi, folije in trakovi, narejeni iz
plastične mase, v katero so dodana polnila, kot so prah, zrna,
kosmiči, uvrščajo v to tar. številko. Tudi majhne površinske
obdelave, kot je barvanje, tiskanje (predmet Opombe 2 k Oddelku
VII), vakuumsko naparevanje kovine ipd, ne štejejo za ojačitve
ali podobe kombinacije plastike v smislu te tar. številke.


Če so folije, plošče, filmi ali trakovi iz kopolimerov ali so
sestavljeni iz dveh ali več slojev različnih plastičnih mas, se
uvrščajo po prevladujočem polimeru v kopolimeru, oziroma po
najdebelejšem sloju plastične mase , če so sestavljene. Če to ni
mogoče, se uporabi Temeljno pravilo 3(c).

Primeri:

- folija, debeline 0.05 mm iz kopolimera (30 mas.% polipropilena
in 70 mas.% polietilena), se uvršča v tar.podšt. 3920 10 400;

- folija, debeline 1 mm, iz kopolimera (50 mas.% akrilonitrila in
50 mas.% stirena), se uvršča v tar.podšt. 3920 59 000 (Temeljno
pravilo 3(c));

- sestavljena folija (3-slojna), skupne debeline 1.6 mm ( 0.5 mm
polietilen, 1.0 mm celofana in 0.1 mm poliamid), se uvršča v
tar.podšt. 3920 71 900.

Ta tar. številka izključuje še celularne(penaste) izdelke (tar.
št. 39.21) in trakove iz plastike, katerih širina ne presega 5 mm
(54. poglavje).

Skladno z Opombo 10 k temu poglavju, označuje pojem "plošče
listi, filmi, folije in trakovi" le plošče, liste, filme, folije
in trakove, pa tudi na bloke pravilnih geometrijskih oblik,
tiskane ali netiskane ali drugače površinsko obdelane (na primer:
loščene, reliefirane, barvane, samo zvite ali valovite),
nerazrezane ali razrezane v pravokotne oblike (vštevši
kvadratne), vendar dalje neobdelane (tudi, če so razrezani z
namenom, da postanejo končni izdelki, primerni za uporabo).

Plošče, listi itd., površinsko obdelani ali neobdelani (vštevši
kvadrate in druge pravokotnike, iz njih izrezane), z brušenimi
robovi, rezkani, zarobljeni, vokvirjeni ali kako drugače obdelani
ali razrezani v druge oblike, razen v pravokotne (vštevši
kvadrat), se pretežno uvrščajo kot končni izdelki iz tar. številk
39.18, 39.19 ali od 39.22 do 39.26.

39.21

DRUGE PLOŠČE, LISTI, FILMI, FOLIJE IN TRAKOVI IZ PLASTIČNIH MAS

 - Celičaste strukture:

3921.11 - - iz polimerov stirena

3921.12 - - iz polimerov vinilklorida

3921.13 - - iz poliuretanov

3921.14 - - iz regenerirane celuloze

3921.19 - - iz drugih plastičnih mas

3921.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje plošče, liste, filme, folije in
trakove iz plastičnih mas, razen tistih iz tar. številk 39.18,
39.19 in 39.20, ali pa tistih iz 54. poglavja. Vključuje tudi
zgolj celičaste izdelke in tiste, ki so ojačani, laminirani, na
podlagi ali v podobnih kombinacijah z drugimi materiali (glede
razvrščanja plošč itd., kombiniranih z drugimi materiali, glej
splošna določila komentarja k temu poglavju).

Skladno z Opombo 10 k temu poglavju, označuje pojem "plošče
listi, filmi, folije in trakovi" le plošče, liste, filme, folije
in trakove, pa tudi na bloke pravilnih geometrijskih oblik,
tiskane ali netiskane ali drugače površinsko obdelane (na primer:
loščene, reliefirane, barvane, samo zvite ali valovite),
nerazrezane ali razrezane v pravokotne oblike (vštevši
kvadratne), vendar dalje neobdelane (tudi, če so razrezani z
namenom, da postanejo končni izdelki, primerni za uporabo).

Plošče, listi itd., površinsko obdelani ali neobdelani (vštevši
kvadrate in druge pravokotnike, iz njih izrezane), z brušenimi
robovi, rezljani, zarobljeni, vokvirjeni ali kako drugače
obdelani ali razrezani v druge oblike, razen v pravokotne
(vštevši kvadrat), se pretežno uvrščajo kot končni izdelki iz
tar. številk 39.18, 39.19 ali od 39.22 do 39.26.

Celičaste plastične mase (penaste ali ekspandirane), ki se
uvrščajo v to tar. št., so narejene z uporabo sredstev za
penjenje (blowin agents) v raztaljeni plastični masi.

Ne smatrajo se za "celične plastične mase", če so celice nastale
s sestavljanjem več slojev (2 ali več) plošč, listov, folij ali
filmov in so pri tem nastali ujeti zračni mehurčki ali zračne
blazinice. Take plošče, listi, folije ali filmi se običajno
uvrščajo v tar. št. 39.20.


39.22

KADI, PRŠNE KADI, LIJAKI, BIDEJI, STRANIŠČNE ŠKOLJKE, DESKE IN
POKROVI, IZPLAKOVALNI KOTLIČKI IN PODOBNI SANITARNI PROIZVODI IZ
PLASTIČNIH MAS

3922.10 - Kadi, pršne kadi in lijaki

3922.20 - Straniščne deske in pokrovi

3922.90 - Drugo

Ta tar.številka vključuje cevni pribor, ki je načrtovan za stalno
pritrditev na mesto, v hišah itd. navadno s priključitvijo na
vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Vključuje tudi drugo
sanitarno opremo podobnih velikosti in uporab, kot so prenosni
bideji, otroške kadi in kemična montažna stranišča.

Vodni kotlički iz plastičnih mas ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki tudi, če so opremljeni z njihovimi mehanizmi.

Vendar pa ta tar. številka izključuje:

(a) majhne sanitarne izdelke kot so nočne posode, sobni vrči
(tar.številka 39.24).

(b) posode za milo, držala za brisače, stojala za zobne ščetke,
držala za toaletni papir, kljukice za obešanje brisač in podobni
izdelki za kopalnice, stranišča ali kuhinje. Ti izdelki so zajeti
v tar.številki 39.25, če so namenjeni stalni montaži v ali na
stenah ali drugih delih objektov, sicer se uvrščajo v
tar.številko 39.24.


39.23

IZDELKI ZA PREVOZ IN PAKIRANJE BLAGA, IZ PLASTIČNIH MAS; ZAMAŠKI,
POKROVI, POKROVKE IN DRUGA ZAPIRALA IZ PLASTIČNIH MAS

3923.10 - Škatle, zaboji, gajbe in podobni proizvodi

        - Vreče in vrečke (vključno trikotne):

3923.21 - - iz polimerov etilena

3923.29 - - iz drugih plastičnih mas

3923.30 - Baloni, steklenice, stekleničke in podobni proizvodi

3923.40 - Motki, kopsi, vretena in podobne podloge

3923.50 - Zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala

3923.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje vse predmete iz plastičnih mas, ki so
v navadi pri pakiranju in prevozu izdelkov vseh vrst. Zaobseženi
predmeti - artikli vključujejo:

(a) Kontejnerje, kot so: škatle, zaboji, zabojčki, vreče, vrečke
(vštevši trikotne in vreče za smeti), sode, škafe, kante, balone,
steklenice in stekleničke.

(i) Ta tar. številka vključuje tudi kozarce brez ročaja, ki imajo
značaj kontejnerja za pakiranje in transportiranje nekaterih
izdelkov, neglede na to, ali so sekundarno uporabni kot namizna
posoda ali toaletni predmeti.

(ii)  Predoblike steklenic iz plastike kot vmesni proizvod
cevaste oblike, ki je na eni strani zaprt, na drugi pa odprt z
navoji za namestitev vijačnega zamaška ter z delom pod navoji,
namenjenim za razširitev na željeno mero in v željeno obliko.

(b) Motke, kopse, cevke in podobne podlage vključno video ali
audio kaset brez magnetnega traku.

(c) Zamaške, pokrove, pokrovke in druga zapirala.

Ta tar. številka med drugim izključuje gospodinjske predmete, ki
imajo ročaje, ročke za smeti in kozarci, ki služijo kot namizna
posoda ali toaletni predmeti, in nimajo značaja posod za
pakiranje ali prenos blaga, ne glede na to, da se včasih
uporabljajo v te namene (tar.št.39.24). Izključuje tudi posode iz
tar.št. 42.02 in gibljive vmesne kontejnerje za razsuto blago iz
tar. številke 63.05.


39.24

NAMIZNA POSODA, KUHINJSKA POSODA IN DRUGI GOSPODINJSKI PROIZVODI
IN TOALETNI IZDELKI, IZ PLASTIČNIH MAS

3924.10 - Namizna in kuhinjska posoda

3924.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje sledeče izdelke iz plastičnih mas:

(A) Namizni pribor kot so: čajni ali kavni servis, pogrinjki,
posode za juhe, servirni podstavki in pladnji vseh vrst,
skodelice za čaj ali kavo, posode za sladkor, vrči za pivo,
posode za omake, posode za sadje, stekleničke za kis, olje, sol,
začimbe, podstavki za kuhana jajca, namizni podstavki, čajni
podstavki, oporniki za nože, obroči za serviete, noži (v celoti
iz plastične mase), vilice, žlice in drugi plastični jedilni
pribor.

(B) Kuhinjski pribor, kot so: umivalniki, kalupi za želeje,
kuhinjski vrči, vrči oz. vedra za shrambe, zaboji in škatle
(čajni filter za večkratno uporabo, škatla za shrambo kruha
itd.), lijaki, , kuhinjski valjarji in kuhinjski tipi merilcov
volumna.

(C) Drugi hišni pribor kot so: smetnjaki, cvetlični lončki,
posoda za vročo vodo, držala za vžigalice, smetišnice, vedra,
posoda za vročo vodo, škatle za malico, zavese, zastori, prti za
mize in pregrinjala za pohištvo.

(D) Izdelki za kopalnice, stranišča, umivalnice in drugi toaletni
pribori (za domačo rabo ali ne na primer: za hotele, motele ipd)
kot so, toaletni kompleti (seti) (vodna ročka, skleda ipd),
sanitarni čebri, nočne posode, zbiralniki urina, pljuvalniki,
prhe, umivalniki za oči, držala za mila, kljuke in obešalniki za
brisače, držala za zobne ščetke, držala za toaletne papirje in
slični izdelki za kopalnice, stranišča, umivalnice, ki niso za
stalno vgradnjo na ali v zid (steno). Kakorkoli že, če so
namenjeni za stalno vgradnjo v ali na steno oz. zid (na primer: z
vijaki, z vložki za lesene vijake, zapahi ipd.) so izključeni
(tar. št. 39.25).

Ta tarifna številka vključuje tudi pokrove in skodelice ali
posode (brez ročajev), ki se uporabljajo na mizi ali v toaletah,
pri čemer pa ne sme imeti karakter kontejnerjev za pakiranje ali
transport blaga, neglede na to da se včasih lahko uporablja za te
namene. Posode brez ročajev, ki se uporabljajo in imajo
značilnosti za pakiranje in transport blaga, so izključene (tar.
št. 39.23).


39.25

GRADBENI PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS, KI NISO NAVEDENI IN NE
ZAJETI NA DRUGEM MESTU

3925.10 - Rezervoarji, cisterne, kadi in podobne posode s
prostornino nad 300 l

3925.20 - Vrata, okna in okvirji zanje, pragi za vrata

3925.30 - Oknice, okenske navojnice (tudi žaluzije) ter podobni
proizvodi in njihovi deli

3925.90 - Drugo:

Ta tar. številka velja le za predmete, navedene v Opombi 11 k
temu poglavju.


KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tar. podštevilka 3925.20

Tar. podšt. 3925.20 vključuje vrata (tečajna ali drsna), ki se
uporabljajo za zapiranje vhoda v zgradbo, prostor itd. Ne
vključuje ovir za preprečevanje zapiranja vstopa na ograjena
polja, vrtove, parke in dvorišča (ki se imenujejo "vhodna vrata"
ali "porta" (tar. podšt. 3925.90).


39.26

DRUGI PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS IN PROIZVODI IZ DRUGIH
MATERIALOV IZ TAR. ŠTEVILK OD 39.01 DO 39.14

3926.10 - Proizvodi za pisarne in šole

3926.20 - Obleka in pribor zanjo (vključno rokavice)

3926.30 - Fitingi (pribor) za pohištvo, karoserije in podobno

3926.40 - Kipci in drugi okrasni predmeti

3926.90 - Drugo:

Ta tar. številka vključuje predmete, ki drugje niso navedeni in
ne zajeti, so pa iz plastičnih mas, kot je opredeljeno v Opombi 1
k temu poglavju, ali pa iz drugih materialov iz tar. številk od
39.01 do 39.14.

Ti izdelki vključujejo:

(1) Oblačilne predmete in pribor za oblačila (razen za igračke),
sešita ali izdelana z varjenjem listov plastičnih mas, na
primer:: predpasniki, pasovi, slinčki za dojenčke, dežni plašči
ipd. Ločljive kapuce ostanejo uvrščene v tej tar. številki, če se
carinijo skupaj z dežnim plaščem, kateremu pripadajo,

(2) Fitinge (pribor in oprema) za pohištvo, karoserije in
podobno.

(3) Kipce in druge okrasne predmete.

(4) Protiprašna pregrinjala, zaščitne vreče, šotorska krila,
fascikelna vložišča, mape za dokumente, knjige, besedila in
podobno zaščitno blago, sešito ali zlepljeno iz listov plastičnih
mas.

(5) Obtežilnike za papir, nože za papir, podstavke s pivnikom,
držala za peresa, vstavke, trakove za označevanje strani v
knjigah.

(6) Vijake, matice, podstavke in podobne izdelke splošne uporabe.

(7) Transportne, prenosne in dvižne trakove in jermenje,
brezkončne ali razrezane na določene dolžine ter na konceh spete
ali opremljene s spojkami.

Transportni, tekoči ali dvižni trakovi in jermenje katerekoli
vrste, ki prihajajo na carinjenje skupaj s stroji ali napravami,
za katere so namenjeni in neglede, ali so vgrajeni ali ne, se
razvrščajo skupaj s temi stroji ali napravami (na primer: v
Oddelek XVI).

Poleg tega ta tar. številka ne vključuje transportnih ali tekočih
trakov ali jermenja iz tekstilnega materiala, ki je impregniran,
premazan, prekrit ali laminiran s plastičnimi masami (Oddelek XI,
npr. tar.št. 59.10).

(8) Napolnjene kolone z ionskimi izmenjalci iz polimerov iz tar.
št. 39.14,

(9) Plastične kontejnerje, napolnjene s kabroksimetil celulozo,
ki se uporabljajo za hlajenje kot vrečke za led (ali za
segrevanje - termoforji, napolnjeni z nasičeno vodno raztopino
natrijevega acetata, ki pri kristalizaciji spontano oddaja
toploto).

(10) Škatle ali kovčke za orodje, ki niso posebej oblikovani ali
v notranjosti prilagojeni za določena orodja z dodatki ali brez
(glej komentar k tar.št. 42.02) .

(11) Razne druge predmete, kot so na primer: pritrdila za ročne
torbice, vogalniki za kovčke, obešalniki, zaščitne prevleke, ki
se podstavijo pod pohištvo, ročaji (za orodja, nože, vilice
itd.), biseri, "stekelca" za ure, številke in črke, obeski za
etikete na prtljagi itd.


                          40. POGLAVJE

              KAVČUK IN IZDELKI IZ KAVČUKA IN GUME

OPOMBE

1. Razen, če iz besedila ne izhaja kaj drugega, so z izrazom
"kavčuk" mišljeni v tarifi naslednji proizvodi, vulkanizirani ali
nevulkanizirani, trjeni ali netrjeni: naravni kavčuk, balata,
gutaperča, gvajala čikl in podobne naravne gume, sintetični
kavčuk, faktis, dobljen iz olja, in regenerirane navedene snovi.

2. V to poglavje ne spadajo:

(a)  proizvodi iz XI. oddelka (tekstil in tekstilni izdelki);

(b)  obutev in deli obutve iz 64. poglavja;

(c)  kape, klobuki itd. in njihovi deli (tudi kopalne kape) iz
65. poglavja;

(d)  mehanični in električni aparati ali naprave in njihovi deli
iz XVI. oddelka (vključno električno blago vseh vrst) iz trde
gume;

(e)  proizvodi iz 90., 92., 94. ali 96. poglavja;

(f)  proizvodi iz 95. poglavja (razen športnih rokavic in
proizvodov iz tar. št. 40.11 do 40.13).

3.  V tar. št. 40.01 do 40.03 in 40.05 so z izrazom "primarne
oblike" mišljene samo tele oblike:

(a)  tekočine in paste (vključno lateks, predvulkaniziran ali ne,
ter druge disperzije in raztopine);

(b)  bloki nepravilne oblike, koščki, kroglice, prah, zrna,
drobci in podobne oblike.

4.  V 1. opombi v tem poglavju in v tar. št. 40.02 so z izrazom
"sintetični kavčuk" mišljeni:

(a)  nenasičene sintetične snovi, ki se lahko nepovratno
spremenijo v netermoplastične snovi z vulkanizacijo z žveplom pri
temperaturi med 18 in 29 stopinj C, ki se ne pretrgajo ob
raztegnitvi na trikratno prvotno dolžino, ob raztegnitvi na
dvakratno prvotno dolžino pa se v petih minutah vrnejo na
dolžino, ki ni večja od 1,5 prvotne dolžine. Za omenjeno
preskušanje so lahko dodane snovi, potrebne za zamreževanje, kot
so sredstva za aktiviranje in pospeševanje vulkanizacije; snovi,
predvidene s 5. opombo pod (b) (ii) in (iii) so tudi dovoljene.
Katere koli snovi, ki niso nujne za zamreževanje, kot so
ekstenderji, plastifikatorji in polnila, niso dovoljene;

(b)  tioplasti (TM);

(c)  naravni kavčuk, modificiran s cepljenjem (grafting) ali
mešanjem s plastičnimi masami, depolimeriziranim naravnim
kavčukom, mešanicami nenasičenih snovi z nasičenimi sintetičnimi
višjimi polimeri, če vsi prej omenjeni proizvodi izpolnjujejo
pogoje, ki so dani glede vulkanizacije in raztezanja ter
vprašanja vrnitve v prvotno stanje iz predhodne določbe pod (a).

5.  (a)  Tar. št. 40.01 in 40.02 se ne nanašata na kavčuk ali
mešanico kavčukov, ki so pred koagulacijo ali po njej pomešani:

(i)  s sredstvi za vulkanizacijo, pospeševalci, zaviralci ali
aktivatorji (razen tistih, ki so dodani za pripravljanje
predvulkaniziranega lateksa iz kavčuka);

(ii)  s pigmenti ali drugimi barvili, razen tistih, ki so dodani
samo zaradi identifikacije;

(iii)  s plastifikatorji ali ekstenderji (razen mineralnega olja
in kavčuka, ekstendiranega z oljem), s polnili, s sredstvi za
ojačenje, organskimi topili ali s katero koli drugo snovjo, razen
tistih, ki so dovoljene z določbami pod (b) te opombe;

(b)  naslednje snovi v kavčuku ali v mešanicah kavčukov ne
vplivajo na njihovo uvrščanje v tar. št. 4001 ali 4002, če ta
kavčuk ali mešanica kavčukov ohrani bistven značaj surovega
materiala;

(i)  sredstva za emulgiranje in sredstva zoper lepljivost;

(ii)  majhne količine proizvodov zoper razbijanje emulgatorjev;

(iii)  zelo majhne količine naslednjih sredstev: toplotno
občutljivih sredstev (običajno za pridobivanje toplotno
občutljivega lateks kavčuka), kationskih površinsko aktivnih
sredstev (običajno za pridobivanje elektropozitivnega lateks
kavčuka), antioksidantov, koagulatorjev, sredstev za drobljenje
in sredstev zoper zmrzovanje, peptizatorjev, konzervansov,
stabilizatorjev, sredstev za uravnavanje viskoznosti ali podobnih
aditivov za posebne namene.

6.  Pri tar. št. 4004 so z izrazom "odpadki, ostružki in ostanki"
mišljeni odpadki, ostružki in ostanki iz proizvodnje ali obdelave
gume in gumastih izdelkov, ki se kot taki dokončno ne morejo več
uporabiti zaradi razrezanosti, dotrajanosti ali iz drugih
razlogov.

7.  Cele niti iz vulkaniziranega kavčuka (gume), katerih največji
prečni prerez presega 5 mm, se uvrščajo kot trakovi, palice ali
profilne oblike iz tar. št. 40.08.

8.  Tar. št. 40.10 obsega trakove ali jermene za transport ali
transmisijo iz tekstilnih tkanin, impregniranih, prevlečenih,
prekritih ali laminiranih z gumo, ali izdelanih iz tekstilne
preje ali vrvi, impregniranih, prevlečenih, prekritih ali
oplaščenih z gumo.

9. V tar. št. 40.01, 40.02, 40.03, 40.05 in 40.08 so z izrazi
"listi", "trakovi" mišljeni samo plošče, listi, trakovi in bloki
pravilne geometrijske oblike, nerazrezani ali razrezani samo v
pravokotne (vključno kvadratne) oblike, ki imajo lastnosti
izdelka ali ne, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko
obdelani, toda drugače nerazrezani, v določene oblike ali nadalje
neobdelani.

V tar. št. 4008 so z izrazom "palice" in "profilne oblike"
mišljeni samo proizvodi, razrezani ali nerazrezani na določene
dolžine, površinsko obdelani ali neobdelani, toda drugače
neobdelani.


SPLOŠNA DOLOČILA

Definicija za kavčuk.

Pojem "kavčuk" je definiran v Opombi 1 k temu poglavju. Kjer je
uporabljen v tej in v drugih poglavjih te Nomenklature brez
označitev, označuje naslednje izdelke:

(1) Naravni kavčuk, balato, gutaperčo, gvajala, čikl in podobne
(t.j. podobne kavčuku) naravne gume (glej komentar k tar. št.
40.01).

(2) Sintetični kavčuk, kot je definiran v Opombi 4 k temu
poglavju. Da bi lahko izvedli preizkus vzorca nenasičene
sintetične snovi (kot to zahteva Opomba 4 k temu poglavju) vrst,
navedenih v Opombi 4 (c) v stanju nevulkaniziranega surovega
materiala, mora biti kavčuk vulkaniziran z žveplom in tedaj
izpostavljen preizkusu raztezanja in vračanja v prvotno stanje
(glej komentar k tar. št. 40.02). Skladno s tem mora biti
preizkus v primeru, da snovi vsebujejo materiale, prepovedane z
Opombo 4 (na primer: mineralna olja), opravljen na vzorcu, ki
takih materialov ne vsebuje ali s katerih so taki materiali bili
odstranjeni. V primeru predmetov in vulkaniziranega kavčuka,
katerega kot takega ni mogoče preizkusiti, je treba dobiti vzorec
nevulkaniziranega surovega materiala, iz katerega so predmeti
izdelani, da bi lahko opravili preizkus. Vendar pa preizkus ni
obvezen za tioplaste, ki že po definiciji štejejo za sintetični
kavčuk.

(3) Faktis, dobljen iz olja (glej komentar k tar. št. 40.02).

(4) Regenerirano gumo (glej komentar k tar. št. 40.03).

Pojem "kavčuk" vključuje nevulkanizirane, pojem "guma" pa
vulkanizirane mehke ali trde predhodno naštete izdelke.

Pojem "vulkaniziran" se praviloma nanaša na gumo (vštevši
sintetični kavčuk), ki je vmrežen z žveplom ali s katerimkoli
drugim sredstvom za vulkanizacijo (kot so na primer: žveplov
klorid, nekateri oksidi polivalentnih kovin, selen, telur,
tiuramovi di-in tetrasulfidi, nekateri organski peroksidi in
nekateri sintetični polimeri) - za vulkanizacijo z ali brez
potrebnega segrevanja, ali pa s pomočjo sevanja visoke energije,
tako da preide iz plastičnega stanja v elastično. Poudariti je
treba, da je kriterij v zvezi z vulkanizacijo z žveplom
relevanten samo v smislu Opombe 4, t.j. v zvezi z ugotavljanjem,
ali je snov kavčuk ali ne. Ko je snov spoznana za sintetični
kavčuk, bodo izdelki iz nje šteli za izdelke iz vulkaniziranega
kavčuka - gume v smislu tar. številk od 40.07 do 40.14 - če so
vulkanizirani z žveplom ali ,če so vulkanizirani s kakšnim drugim
vulkanizatorjem

Med vulkanizacijo se razen vulkanizatorjev dodajajo še druge
snovi, kot na primer: pospeševalci, aktivatorji, zaviralci,
mehčalci, ekstenderji, polnila, sredstva za ojačenje ali
katerikoli drugi dodatki, navedeni v Opombi 5 (b) k temu
poglavju. Take mešanice, ki se lahko vulkanizirajo, štejejo za
mešanice kavčuka in se uvrščajo v tar. številki 40.05 ali 40.06,
pač glede na obliko, v kateri prihajajo na carinjenje.

Trda guma (npr. ebonit) se dobiva z vulkanizacijo kavčuka z
velikim deležem žvepla do točke, ko postane takorekoč neupogljiva
in neprožna.

Vsebina poglavja.

To poglavje vključuje kavčuk, kot je predhodno definiran, v
surovem ali polpredelanem stanju, vulkaniziran, nevulkaniziran
ali trd in predmete, ki so v celoti iz kavčuka, ali pa take
predmete, katerih bistveni značaj izvira iz kavčuka - razen
izdelkov, izključenih skladno z Opombo 2 k temu poglavju.

Splošna delitev tarifnih razredov je naslednja:

(a) Skladno z Opombo 5, tar. številke 40.01 in 40.02 pravzaprav
vsebujejo kavčuka v primarnih oblikah ali v obliki plošč, listov
in trakov.

(b) Tar. številki 40.03 in 40.04 vključujeta regenerirani kavčuk
v primarnih oblikah ali v obliki plošč, listov in trakov, pa tudi
odpadke, ostružke in ostanke iz kavčuka (razen trde gume), prah
in kroglice iz njih.

(c) Tar. številka 40.05 vključuje mešanice kavčuka,
nevulkaniziranega in v primarnih oblikah ali v obliki plošč,
listov in trakov.

(d) Tar. številka 40.06 vključuje vse druge oblike in predmete iz
nevulkaniziranega kavčuka, neglede na to, ali so iz mešanic ali
ne.

(e) Tar. številke od 40.07 do 40.14 vključujejo polizdelke in
predmete iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume.

(f) Tar. številka 40.17 vključuje trdo gumo v vseh oblikah,
vštevši odpadke in ostanke ter izdelke iz trde gume.

Primarne oblike (tar. številke od 40.01 do 40.03 in 40.05).

Pojem "primarne oblike" je definiran z Opomb 3 k temu poglavju.
Poudariti je treba, da je predvulkanizirani lateks posebej
vključen v definicijo pojma "primarne oblike" in ga je glede na
to treba šteti za nevulkaniziranega. Ker tar. številki 40.01 in
40.02 ne vključujeta kavčuka ali mešanic iz kavčuka, katerim je
dodano organsko topilo (glej Opombo 5), se pojem "druge
disperzije in raztopine" iz Opombe 3 uporablja samo za tar.
številko 40.05.

Plošče, listi in trakovi (tar.številke 40.01, 40.02, 40.03, 40.05
in 40.08).

Ti pojmi so definirani v Opombi 9 k temu poglavju in vključujejo
bloke pravilne geometrijske oblike. Plošče, listi in trakovi so
lahko površinsko obdelani (tiskani, reliefirani, z žlebovi,
kanali, brazdami itd.), ali pa samo izrezani v pravokotne
(vštevši kvadratne) oblike, neglede na to, ali imajo ali ne
lastnost končnega izdelka - artikla, vendar pa ne morejo biti
razrezani v druge oblike ali naprej obdelani.

Celularni (ekspandiran) kavčuk - guma.

Celularni kavčuk oz. gume imajo celice (odprtih, zaprtih verig
ali obeh vrst), ki so razporejene po gumi. Vključuje gobasto ali
penasto gumo, ekspandirano gumo in mikroporozno ali
mikrocelularno gumo. Lahko je upogljiva (gibka) ali toga (na
primer: penasti ebonit).

Opomba 5

Opomba 5 k temu poglavju predpisuje merila za razločevanje
kavčuka ali mešanic v primarnih oblikah, ploščah, listih ali
trakovih, ki niso mešanice (tar. št. 40.01 in 40.02) od tistih,
ki so mešanice (tar. št. 40.05). Ta opomba ne razlikuje tega, ali
je mešanica pripravljena prej ali po koagulaciji. Vendar pa
dovoljuje prisotnost nekaterih snovi v kavčuku ali mešanic
kavčuka iz tar. št. 40.01 in 40.02 pod pogojem, da kavčuk ali
mešanice kavčuka ohranijo svoje bistvene lastnosti kot surovi
material. Med takšnimi snovmi je mineralno olje, emulgatorjii,
ali pa sredstva zoper lepljivost, majhne količine (ponavadi ne
več kot 5%) sredstev za mehčanje emulgatorjev in zelo majhnih
količin (ponavadi manj kot 2%) dodatkov za posebne namene.

Kombinacije gume in tekstila.

Razvrščanje kombinacij gume in tekstila je posebej urejeno z
Opombo 1 (ij) k oddelku XI, z Opombo 3 k 56. poglavju in z Opombo
4 k 59. poglavju. Kar pa se tiče transportnih in transmisijskih
trakov in jermenov, pa to vprašanje urejata Opombi 8 k 40.
poglavju in

Opomba 6 (b) k 59. poglavju. V tem poglavju so zaobseženi
naslednji izdelki:

(a) Klobučevina (filc), impregnirana, premazana ali prevlečena,
prekrita ali laminirana z gumo, ki vsebuje po masi največ 50%
tekstilnega materiala in klobučevin, popolnoma vsajena v gumo.

(b) Netkani tekstil, popolnoma vgrajen gumo ali cel premazan ali
prevlečen ali prekrit z tem materialom pod pogojem, da je takšen
premaz ali prevleka vidna s prostim očesom, pri čemer sprememba
barve ne igra vloge.

(c) Tekstilne tkanine (kot so definirane v Opombi 4 k 59.
poglavju), impregnirane, premazane ali prevlečene, prekrite ali
laminirane z gumo, mase nad 1500g/m2, ki vsebujejo največ 50
mas.% tekstilnega materiala.

(d) Plošče, liste, trakove iz celularne gume, kombinirane s
tekstilnimi tkaninami oz. snovmi (definiranimi v Opombi 1 k 59.
poglavju), klobučevino ali netkanim tekstilom, v katerih je
prisoten tekstil le zaradi ojačenja.


To poglavje ne vključuje predmetov, navedenih v Opombi 2 k temu
poglavju. Nadaljnje izključitve so navedena v komentarjih k
nekaterim tar. številkam tega poglavja.

40.01

NARAVNI KAVČUK, BALATA, GUTAPERČA, GVAJALA, ČIKL IN PODOBNE
NARAVNE GUME, V PRIMARNIH OBLIKAH ALI PLOŠČAH, LISTIH ALI
TRAKOVIH

4001.10 - Lateks iz naravnega kavčuka, predvulkaniziran ali ne

        - Naravni kavčuk v drugih oblikah:

4001.21 - - dimljeni kavčuk v obliki listov

4001.22 - - naravni kavčuk, tehnično specificiran (TSNR)

4001.29 - - drug

4001.30 - Balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne
          gume

(A) Lateks iz naravnega kavčuka (predvulkaniziran ali ne).

Lateks iz naravnega kavčuka je tekočina, izločena pretežno iz
kavčukovca vrste Hevea brasiliensis. Sestoji iz vodne raztopine
organskih in mineralnih snovi (beljakovine, maščobne kisline in
njihovi derivati, soli, sladkor in glikozidi), vendar je v
suspenziji 30 do 4o% kavčuka (t.j. polizoprena velike molekulske
mase).

Ta del vključuje:

(1) Stabiliziran ali koncentriran naravni lateks.

Lateks - kavčuk spontano koagulira v nekaj urah po izcejanja iz
drevesa. Zaradi tega mora biti stabiliziran, da bi bila
zagotovljena konzervacija in preprečeno razpadanje in
koagulacija. Običajno to dosežejo z dodajanjem amoniaka (5 do 7
gramov na liter lateksa). Na ta način dobijo izdelek, imenovan
"nasičeni amonijak" ali FA - tip. Drugi način stabilizacije je
dodajanje majhnih količin (med 1 in 2 grama na liter lateksa)
šibke raztopine, ki sestoji iz amoniaka in snovi, kot sta na
primer: tetrametiltiuramdisulfid in cinkov oksid, pri čemer
nastane izdelek pod imenom "amonijak majhne nasičenosti" ali LA -
tip.

Obstaja tudi naravni lateks - kavčuk, ki je odporen proti
zmrzovanju in, ki je stabiliziran z majhnimi količinami
natrijevega salicilata ali formaldehida. Uporablja se na
področjih s hladnim podnebjem.

Naravni lavčuk - lateksi se koncentrirajo (predvsem iz
transportnih razlogov) na razne načine (na primer: s
centrifugiranjem, izparevanjem, razslojevanjem lateksa itd.).

Vsebnost trgovskega kavčuk - lateksa je ponavadi med 60 in 62%.
Obstaja tudi bolj koncentriran - včasih lahko koncentracija
preseže 70%.

(2) Termoobčutljivi naravni kavčuk - lateksi.

Pridobivajo jih z dodajanjem sredstev za doseganje toplotne
občutljivosti. Ko se tovrstni lateksi segrejejo, je gel
obstojnejši kot pri toplotno neobčutljivih lateksih. Ponavadi jih
uporabljajo za proizvodnjo predmetov iz kavčuka z namakanjem ali
litjem, ali pa za proizvodnjo penastega in gobastega kavčuka.

(3) Elektropozitivni lateksi.

Znani so kot "lateksi z obratnim električnim nabojem",
pridobivajo jih s preobračanjem naboja delčkov naravnega
koncentriranega lateksa. To običajno dosežejo z dodajanjem
kationskih površinsko aktivnih sredstev. Z uporabo teh lateksov
se zmanjša odbojnost večine tekstilnih vlaken na impregnacijo s
kavčukom, saj imajo vlakna, kot tudi navadni lateks, negativni
elektrostatični naboj v alkalnem okolju.

(4) Pred-vulkanizirani naravni lateks - kavčuk.

Kavčuk pridobivajo z delovanjem vulkanizatorjev na lateks s
toploto, ponavadi pri temperaturah pod 100 stopinj C.

Kavčukovi delčki, ki se nahajajo v lateksu, se vulkanizirajo z
dodajanjem sedimentnega ali koloidnega žvepla, cinkovega oksida
in pospeševalca (na primer: ditiokarbamata). Stopnja
vulkanizacije končnega izdelka se lahko po želji spreminja tako,
da se spremeni temperatura, čas ogrevanja ali deleži uporabljenih
sestavih. Praviloma se vulkanizirajo le zunanje stene kavčukovih
delčkov, da se izognejo odvečna vulkanizacija lateksa, višek
sestavin odstranijo po segrevanju s centrifugiranjem.

Predvulkanizirani kavčuk se po videzu ne razlikuje od navadnega
kavčuka. Vsebnost vezanega žvepla pri teh lateksih je približno
1%.

Z uporabo predvulkaniziranega kavčuka se izognejo nekaterim
operacijam (na primer: mletje, priprava mešanice). Uporablja se
pri izdelavi izdelkov z namakanjem ali litjem (farmacevtskega in
kirurškega blaga), največ pa v tekstilni industriji, pa tudi kot
lepilo. Uporabljajo ga še pri izdelavi nekaterih vrst papirja in
umetnega usnja. Kavčuku daje izvrstne elektroizolacijske
lastnosti (zaradi majhnih vsebovanih količin beljakovin in topnih
substanc).

Lateks - kavčuk transportirajo v sodih prostornine okoli 200
litrov, katerih notranja stran je premazana, ali pa ga
transportirajo na veliko (in bulk).

(B)  Naravni kavčuk v drugih oblikah.

V smislu te tar. številke se izraz "naravni kavčuk" nanaša na
kavčuk kavčukovca "Hevea" - takega ponavadi tudi transportirajo
iz mesta pridobivanja najprej v tovarne, kjer ga zaradi
transportiranja in konzervacije obdelajo. Obdelajo ga lahko tudi,
da bi naravni kavčuk pridobil nekatere značilnosti, ki bi
olajšali njegovo kasnejšo uporabo ali pa ki bi izboljšali
kvaliteto končnih izdelkov. Vendar pa lahko ostane uvrščen v to
tar. številko le, če ne izgubi bistvenih lastnosti surovine. Prav
tako ne sme vsebuvati saj, silicijevega dioksida in snovi,
prepovedanih z Opombo 5 (a).

Koagulacija poteka v rezervoarjih raznih oblik, ki so opremljeji
s premičnimi pregradami. Da bi se kavčukov koagulum izločil iz
vodnega seruma, mora lateks koagulirati z malenkostnim kisanjem z
na primer: 1% ocetne kisline ali 0,5% mravljinčne kisline. Po
končanem postopku koagulacije se koagulum odstrani v obliki plošč
ali kot nepretrgan trak.

Glede na to, kaj naj bi se izdelalo, so nadaljnji postopki
različni - dimljenje plošč, beli ali rjavi krep, naknadno
koagulirane kroglice ali sipek prah.

(1) Plošče in krep iz kavčuka.

Za izdelavo plošč vržejo kavčukov trak v stroj z vrtečimi valji.
V teh strojih zadnji par valjev pusti na kavčuku reliefno
površino z značilnimi oznakami. Kavčukov trak (debeline med 3 in
4 mm), ki leze iz stroja, se reže v plošče. Le - te se dajo v
sušilnico ali prostore za dimljenje. Da bi bilo sušenje hitrejše,
se površina izhlapevanja poveča. Namen dimljenja je posušiti in
impregnirati kavčuk s kreozotnimi snovmi, ki delujejo kot
antioksidanti in antiseptiki.

Svetel krep izdelujejo tako, da kavčukov koagulum zlijejo v
baterijo strojev za krepiranje kavčuka. Prvi stroj ima valje z
razbrazdano površino, zadnji v vrsti valjev pa imajo površino
valjev gladko, vendar se vrtijo z različnimi hitrostmi. Te
operacije se odvijajo pod stalnim vodnim tokom tako, da se kavčuk
popolnoma izpere (umije). Nato sledi sušenje v dobro zračenih
sušilnicah, pri sobni temperaturi, ali z vročim zrakom. Dva ali
več slojev krepa se lahko stisnejo v debeleše plošče.

Plošče krepa se lahko imenujejo tudi po sledečem postopku: ko
lateks koagulira, kar se zgodi v cilindričnih posodah, se
koagulum z žago nareže na dolge trakove, ti pa se razrežejo v
plošče. Nato sledi sušenje (običajno brez dimljenja).

Nekatere vrste kavčuka (posebni krepi, ki so drugačni od svetlega
krepa) ne izdelujejo direktno s koagulacijo lateksa, ampak z
naknadno ponovno aglomeracijo in izpiranjem v "strojih za
krepiranje" koaguluma, ki se ga dobi med udarjanjem ali s
tovarniškimi postopki. Tako dobljene plošče nimajo enotno
debelino in se sušijo na podoben način kot svetel krep.

Naravni kavčuk, kot je opisan zgoraj, je običajno označen, glede
na njegovo poreklo, obliko in stopnjo čistosti, po mednarodnih
standardih, ki jih je izdala ustrezna mednarodna organizacija.

Najbolj znani tipi so: dimljene plošče in njihove rezane plošče,
svetli krepi in njihovi razrezane plošče, rjavi krep in rebrasti
in zračno sušeče plošče.

(2)  Tehnično specificirani naravni kavčuk (TNSR).

Ta skupina surovega naravnega kavčuka je predelana, preizkušena
in razdeljena v 5 splošnih razredov (5L, 5, 10, 20 in 50) po
specifikacijah, podanih v naslednji tabeli:

Tabela: Razred TSNR in največje dovoljene omejitve za vsak parameter

.------------------------------------------------------------------------------.
.              RAZRED                      5L       5       10      20     50  .
.                                                                              .
. PARAMETER:                                                                   .
.                                                                              .
. nečistoč, ki ostanejo na situ 325                                            .
. v odstotkih po masi največ 0,05          0,05    0,05    0,10    0,20   0,50 .
.                                                                              .
. vsebnost pepela (največ v odstotkih                                          .
. po masi)                                 0,60    0,60    0,75    1,00   1,50 .
.                                                                              .
. vsebnost dušika (največ v odstotkih                                          .
. po masi)                                 0,70    0,70    0,70    0,70   0,70 .
.                                                                              .
. hlapne snovi (največ v odstotkih                                             .
. po mase)                                 1,00    1,00    1,00    1,00   1,00 .
.                                                                              .
. hitrost plastičnosti po Wallace                                              .
. - najmanjša začetna vrednost (P0)          30      30      30      30     30 .
.                                                                              .
. indeks PRI (najmanj v odstotkih)           60      60      50      40     30 .
.                                                                              .
. barvna meja (lestvica po Lovibondu,                                          .
.  največ)                                  6,00     -       -       -      -  .
.------------------------------------------------------------------------------.

TSNR mora spremljati preizkusni certifikat, ki ga izda pristojni
organ države - proizvajalke. Certifikat mora navajati razred,
specifikacije in rezultate preizkušanja kavčuka. Nekatere države
- proizvajalke kavčuka lahko imajo strožje specificirane razrede,
kot pa so podane v tabeli. TSNR pakirajo v balah po 33,3 kg, ki
so zavite v polietilen. Ponavadi je od 30 do 36 takšnih bal na
paletah in prekritih z notranje strani s polietilensko oblogo ali
s kontrahirano folijo polietilena. Vsaka bala in vsaka paleta ima
posebne oznake, ki označujejo razred, maso kavčuka, šifro
proizvajalca itd.

(3)  Re-aglomerirane krogljice kavčuka.

Postopki proizvodnje, uporabljeni za predelavo granuliranega
kavčuka, so določeni tako, da dajo čistejše izdelke s stalnimi
lastnostmi in boljšega videza kot pa je kavčuk v listih ali
krepu.

V ta proizvodni proces spada granuliranje koaguluma, predvsem
potom čiščenja, sušenja iz stiskanja v bale. Za granuliranje
lahko uporabijo številne stroje, na primer: rotacijske rezalnice,
mline z navzkrižnimi kladivi, peletizacijski stroji in stroji za
krepiranje. Zgolj mehansko delovanje teh strojev lahko okrepijo z
dodajanjem zelo majhnih količin ricinusovega olja (od 0,2 do
0,7%), ricinusovega olja, cinkovega stearata ali drugih sredstev
za kepenje, katera vnesejo v lateks pred koagulacijo.

Ta sredstva za kepenje ne vplivajo na nadaljnjo uporabo ali
lastnosti kavčuka.

Granule se suše v polkontinualnih sušilnicah trolejnega tipa, v
tunelskih sušilnicah konvejerskega tipa ali v ekstrudicijskih
sušilnicah.

Posušene granule se na koncu zbijajo pod veliki tlakom v bale
paralelopipedne oblike in mase med 32 in 36 kg. Granule
reaglomeriranega kavčuka se običajno prodajajo z garancijskimi
tehničnim specifikacijami.

(4)  Sipki prah naravnega kavčuka.

Ta prah proizvajajo tako, kot je opisano v prejšnji točki (3), le
da ga ne stiskajo.

Da bi preprečili ponovno aglomeriranje granul zaradi njihove
lastne mase, jih tekom granuliranja mešajo s praškastimi,
inertnimi substancami, kot je na primer: lojevec, ali pa z
drugimi sredstvi, ki preprečujejo zlepjanje. Kavčukov prah lahko
dobijo tudi z vbrizgavanjem v sušilnice z lateksom, kateremu je
dodana inertna substanca, kot je na primer: diatomit, ki
preprečuje aglomeracijo delcev.

(5)  Posebne vrste naravnega kavčuka.

V predhodno opisanih oblikah (od točke (1) do (4) je mogoče
pridobiti razne posebne vrste naravnega kavčuka. Najpomembnejše
so:

(a) CV - kavčuk (kavčuk stalne viskoznosti) in LV - kavčuk
(kavčuk nizke viskoznosti).

Kavčuk stalne viskoznosti pridobivajo z dodajanjem zelo majhne
količine (0,15%) hidroksilamina pred koagulacijo, LV - kavčuk
(kavčuk nizke voskoznosti), pa z dodajanjem majhne količine
mineralnega olja pred koagulacijo.

Hidroksilamin preprečuje spontano povečanje viskoznosti naravnega
kavčuka v času skladiščenja. Uporaba teh kavčukov omogoča
proizvajalcem določiti čas mastitve.

(b) Peptizirani kavčuk.

Pridobivajo ga z dodajanjem pribl. 0,5% sredstva za peptizacijo,
in sicer lateksu pred koagulacijo. Sredstvo za peptizacijo
kavčuku zmanjšuje viskoznost. Tak kavčuk se hitreje masti.

(c) Izboljšani kavčuk.

Pridobivajo ga s koagulacijo mešanice navadnega in
predvulkaniziranega lateksa. S tem kavčukom se lažje izvede
postopek ekstruzije in kalandiranja.

(d) Prečiščeni kavčuk.

Pridobivajo ga z izmenjavo običajnega procesa proizvodnje kavčuka
brez dodanih tujih materij z na primer: centrifugiranjem lateksa.
Uporablja se za pridobivanje kloriranega kavčuka in v proizvodnji
nekaterih vulkaniziranih izdelkov (električnih kablov itd.), v
katerih bi prisotnost nečistot, ki so običajno v kavčuku, imela
negativni vpliv.

(e) Kavčukova pena ("skim" - kavčuk).

Pridobiva se s koagulacijo vzporednega izdelka pri
centrifugiranju kavčuka.

(f) Kavčuk, ki ne kristalizira.

Pridobivajo ga z dodajanjem tiobenzojeve kisline lateksu pred
koagulacijo - tako kavčuk postane odporen proti zmrzovanju.

(C) Balata.

Balata - guma ali balata se ekstrahira iz lateksa nekaterih
rastlin iz družine Sapotacea, še posebno iz drevesa balata
(Manilkara bidentata), ki uspeva predvsem v Braziliji.

Je rdečkast izdelek, katerega večinoma pakirajo v do 5o kg težke
bloke, včasih pa tudi kot plošče, debele od 3 do 6 mm.

Uporablja se predvsem za proizvodnjo transmisijskih,
konvvejerskih ali dvižnih jermenov. Pomešana z gutaperčo se
uporablja tudi v proizvodnji podmorskih kablov in žogic za golf.

(D) Gutaperča.

Ekstrahira se iz lateksa raznih dreves iz družine Sapotacea (na
primer: rodu Palaquinum Payena).

Je rumena ali rumenkastordečkasta. Od izvora je odvisno, ali se
odpremlja v pogačah, težkih med 0,5 in 3 kg, ali pa blokih,
težkih med 25 in 28 kg.

Razen tega, da se (pomešana z blatom) uporablja pri izdelavi
podmorskih kablov in žogic za golf, se uporablja tudi za izdelavo
tesnilnih obročev za črpalke in ventile, valjev strojev za
predenje lana, oblog za rezervoarje, za steklenice za
fluorovodikovo kislino, za lepila itd.

(E) Guayule - kavčuk.

Ekstrahira se iz lateksa Parthenium argentatum (grmovje mehiškega
porekla).

(F) Čikl - kavčuk.

Ekstrahira se iz lateksa, ki se nahaja v lubju nekaterih vrst
dreves iz družine Sapotacea, ki uspevajo v tropskih predelih
Azije.Ta kavčuk je rdečkast in se ponavadi dobavlja v pogačah
raznih velikosti, ali pa v 10 kg blokih.Njaveč se uporablja pri
proizvodnji "zvečilnega gumija". Prav tako se uporablja pri
proizvodnji nekaterih vrst kirurških trakov iz za zobozdravstevne
namene.

(G)  Podobne naravni kavčuki.

Na primer: jelutong.

Da bi se uvrstil v to poglavje, mora ta guma imeti tudi karkter
gume.

(H) Mešanice.

Iz katerihkoli, pravkar navedenih izdelkov.

Ta tar. številka izključuje:

(a) mešanice iz katerihkoli izdelkov iz te tar. številke s
katerimkoli izdelkom iz tar. št. 40.02 (tar. št. 40.02) in

(b) naravni kavčuk, balato, gutaperčo, guayule, čikl in podobne
naravni kavčuki, ki so pred ali po kagulaciji pomešane s snovmi,
prepovedanimi z Opombo 5 k temu poglavju (tar. št. 40.05 ali
40.06).


40.02

SINTETIČNI KAVČUK IN FAKTIS, DOBLJENA IZ OLJA, V PRIMARNIH
OBLIKAH ALI PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH; MEŠANICE KATEREGA KOLI
PROIZVODA IZ TAR. ŠT. 40.01 S KATERIM KOLI PROIZVODOM IZ TE TAR.
ŠTEVILKE, V PRIMARNIH OBLIKAH ALI PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH

        - Stiren - butadien kavčuk (SBR); karboksilirani stiren -
          butadien kavčuk (XSBR):

4002.11 - - lateks

4002.19 - - drugo

4002.20 - Butadien - kavčuk (BR)

        - Izobuten-izopren (butil) - kavčuk (IIR), halo-izobuten-
          izopren - kavčuk (CIIR ali BIIR):

4002.31 - - izobuten-izopren (butil) kavčuk (IIR)

4002.39 - - drugo

        - Kloropren (klorbutadien) kavčuk (CR):

4002.41 - - lateks

4002.49 - - drugo

        - Akrilonitril-butadien kavčuk (NBR):

4002.51 - - lateks

4002.59 - - drugo

4002.60 - Izopren - kavčuk (IR)

4002.70 - Etilen-propilen nekonjugirani dien kavčuk (EPDM)

4002.80 - Mešanica proizvodov iz tar. št. 40.01 s katerim koli
          proizvodom iz te tarifne  številke

        - Drugo:

4002.91 - - lateks

4002.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Sintetični kavčuk, kot je definiran z Opombo 4 k temu
poglavju (glej nadaljnje besedilo). V to tar. številko spadajo
tudi lateks iz sintetičnega kavčuka, predvulkaniziran ali ne, ter
sintetični kavčuk v drugih primarnih oblikah ali v obliki plošče,
listov in trakov. Ta tar.št. vključuje še sintetični kavčuk, ki
je obdelan zaradi transportiranja in konzerviranja, ali pa zato,
da bi pridobil posebne lastnosti, ki bi olajšale njegovo
nadaljnjo uporabo, ali za izboljšanje kvalitete končnega izdelka.
Vendar takšna obdelava ne sme vplivati na bistveni značaj
surovega materiala. Še posebej ne sme vsebovati snovi,
prepovedanih z Opombo 5 (a) k temu poglavju.

Med kombinirane, vendar ne izključene izdelke iz tega poglavja z
Opombo 5, so kavčuki, obogateni z oljem vsebujejo približno 50%
olja.

(2) Faktis, dobljen iz olja. Faktis je izdelek reakcije nekaterih
rastlinskih ali ribjih olj (oksidiranih, neoksidiranih ali delno
hidrogeniranih) z žveplom ali z žveplovim kloridom.Faktis ima
slabe fizikalne lastnosti in se uporablja predvsem v kombinaciji
z naravnim ali sintetičnim kavčukom, pa tudi za proizvodnjo
radirk.

(3) Mešanice iz katerihkoli pravkar navedenih izdelkov.

(4) Mešanice iz kateregakoli izdelka iz tar. številke 40.01 s
katerimkoli izdelkom iz te tar. številke.

Opomba 4 (definicija sintetičnega kavčuka)

Ta Opomba sestoji iz treh delov. Snovi iz prvega (pod (a)) in iz
tretjega (pod (c)) morajo izpolnjevati kriterije vulkanizacije,
raztezanju in vrnitvi v prvotno stanje. Tiste snovi pa, ki so
navedene v delu (a) in tioplasti iz dela pod (b), so teh zahtev
rešene. Poudariti je treba, da se ta definicija sintetičnega
kavčuka ne nanaša le na tar. številko 40.02, ampak tudi na Opombo
1. Skladno s tem vključuje pojem "kavčuk", kjerkoli v tarifi se
pojavi, tudi sintetični kavčuk, definiran z Opombo 4.

Pojem sintetični kavčuk vključuje:

(a) Nenasičene organske snovi, ki izpolnjujejo zahteve glede
vulkanizacije, raztezanja in vrnitve v prvotno stanje iz dela (a)
te Opombe. Da bi lahko bil izveden preizkus, se lahko dodajo
snovi za vmreževanje, kot so na primer: aktivatorji
vulkanizacije, pospeševalci ali zaviralci. Dovoljena je tudi
prisotnost majhnih količin mehčalcev, emulgatorjev (Opomba 5 (b)
(ii)) in zelo majhna količina dodatkov za posebne namene, ki so
navedeni v Opombi 5(b) (iii).

Vendar ni dovoljena prisotnost katerekoli snovi, nepotrebne za
vmreževanje, kot so na primer: pigmenti (razen tistih, dodanih
zaradi razpoznavanja), mehčala, ekstenderji, polnila, sredsva za
ojačenje in organska topila. Tudi prisotnost mineralnega olja ali
dioktilftalata ni dovoljena, če gre za preizkus.

Skladno s tem se mora v primeru snovi, ki vsebujejo materiale,
nedovoljene z Opombo 4 (kot je na primer: mineralno olje),
potekati preizkus na vzorcu, ki takih snovi ne vsebuje oz. so
bile iz njega odstranjene. V primeru vulkaniziranih predmetov,
katerih ni moč preizkusiti kot takih, je treba dobiti vzorec
nevulkaniziranega surovega materialov, iz katerih so predmeti
izdelani in potem opraviti preizkus.

Med takšne, nenasičene sintetične snovi spadajo:

stiren-butadien - kavčuki (SBR),

karboksilirani stiren-butadien - kavčuki (XSBR),

butadien - kavčuki (BR),

izobuten-izopren (butil) - kavčuki (IIR),

halo-izobuten-izopren - kavčuki (CIIR) ali (BIIR),

kloropren (klorbutadien) - kavčuki (CR),

akrilonitril-butadien - kavčuki (NBR),

izopren - kavčuki (IR),

etilen-propilen-nekonjugirani dien - kavčuki (EPDM),

karboksilirani akrilonitril-butadien - kavčuki (XNBR) in

akrilonitril-izopren - kavčuki (NIR).

Da bi se lahko te snovi uvrstile kot sintetični kavčuki, morajo
izpolnjevati kriterije o vulkanizaciji, raztezanju in vrnitvi v
prvotno stanje, ki so bili predhodno navedeni. (V to tar.številko
se uvršča tudi termoplastični (TR) stiren-butadien kavčuk (SBS)).

(b) Tioplaste (TM). To so nasičene sintetične snovi, dobljene z
reakcijo alifatskih dihalogenidov z natrijevim polisulfidom.
Ponavadi se lahko vulkanizirajo s klasičnimi vulkanizatorji.
Mehanske lastnosti nekaterih tioplastov so slabše od lastnosti
drugih razredov sintetičnega kavčuka in slednji so v prednosti
pred prvimi, saj so odporni proti topilom. Ne gre jih enačiti s
polisulfidi iz tar. številke 39.11 (glej komentar k tej tar.
številki).

(c) Izdelke, navedene v nadaljnjem besedilu, pod pogojem, da
izpolnjujejo pogoje, opisane v prejšnji točki pod (a) glede
vulkanizacije, razteznosti in vračanja v prvotno stanje:

(1) Modificirani naravni kavčuk, katerega pridobivajo z
oplemenitenjem ali mešanjem s plastičnimi masami.

Ta kavčuk se ponavadi dobiva s fiksiranjem nekega, k
polimerizaciji nagnjenega monomera, na kavčuk (ob uporabi
katalizatorja polimerizacije), ali pa s koprecipitacijo naravnega
lateks - kavčuka s sintetično lateks - smolo.

Osnovna značilnost modificiranega naravnega kavčuka je, da je v
določeni meri "samoojačitelj", saj so njegove lastnosti v tem
pogledu podobne lastnostim mešanice naravnega kavčuka in saj.

(2) De-polimerizirani naravni kavčuk - dobivajo ga z mehanskim
postopkom (trganjem polimerov) pri določeni temperaturi.

(3) Mešanice nenasičenih sintetičnih snovi in nasičenih
sintetičnih višjih polimerov(na primer: mešanice
akrilonitrilbutadien - kavčuka in polivinilklorida).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  elastomere, ki ne izpolnjujejo pogojev, postavljenin v
Opombi 4 k temu poglavju (ponavadi 39. poglavje) in

(b)  izdelke iz te tar. številke, pomešane pred ali po
koagulaciji s snovmi, katere Opomba 5 (a) prepoveduje (tar. št.
40.05 ali 40.06).


40.03

REGENERIRANA GUMA V PRIMARNIH OBLIKAH ALI V PLOŠČAH, LISTIH ALI
TRAKOVIH

Regenerirano gumo pridobivajo iz starih gumenih predmetov,
posebno iz zunanjih gum ali iz odpadkov vulkaniziranega kavčuka z
mehčanjem (devulkanizacijo) iz z odstranjevanjem nekaterih
neželjenih snovi. Postopek ponavadi poteka z raznimi kemičnimi in
mehaničnimi sredstvi. Izdelek vsebuje ostanke žvepla ali drugih
vulkanizacijskih sredstev, je slabši od prave gume, vendar bolj
plastičen in lepljivejši. Običajno jo pripravljajo v ploščah,
posutih z lojevcem, ali pa so plošče med seboj ločene s
polietilenskimi folijami.

Ta tar. številka vključuje plošče, liste in trakove iz
regenerirane gume, pomešane s pravim kavčukom (z ali brez dodanih
snovi) - vendar pod pogojem, da ima izdelek bistveni značaj
regeneriranega kavčuka.


40.04

ODPADKI, OSTRUŽKI IN OSTANKI IZ GUME (RAZEN TRDE GUME), PRAH IN
ZRNA, DOBLJENI IZ TEH PROIZVODOV

Pojem "odpadki, ostružki in ostanki" je definiran v Opombi 6 k
temu poglavju.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Odpadke, ostružke in ostanke iz kavčuka ali gume, nastale pri
proizvodnji ali obdelavi (razen pri proizvodnji in obdelavi trde
gume);

(2) Blago iz kavčuka ali gume (razen iz trde gume), ki je
neuporabno kot tako zaradi rezanja, dotrajanosti ali iz drugih
razlogov. Ta skupina vključuje dotrajale zunanje gume, neprimerne
za protektiranje, ter ostanke iz teh gum, dobljene na naslednje
načine:

(a) rezanjem gum s posebnimi stroji, karseda bližje obroču,
ojačenem z žico, in robu gume,

(b) s trganjem, da se odstrani kord in

(c) z rezanjem v kose.

Ta tar. številka izključuje uporabljene (stare) zunanje gume, ki
so primerne za protektiranje (tar. št. 40.12).

(3) Prah in kroglice (granule), dobljene iz predhodnih izdelkov
pod (1) in (2)

Ti izdelke sestoje iz zmletih gumenih odpadkov. Lahko se
uporabijo kot polnila v materialih za prekrivanje cest in v
drugih zmeseh na osnovi gume, ali pa za stiskanje v predmete, ki
ne zahtevajo prevelike moči.

Ta tar. številka prav tako izključuje odpadke, ostružke, odrezke,
prah in kroglice iz trde gume (tar. št. 40.17).


40.05

MEŠANICE KAVČUKA, NEVULKANIZIRANE, V PRIMARNIH OBLIKAH ALI V
PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH

4005.10 - Mešanice s sajami ali s silicijevim dioksidom (bele
          saje)

4005.20 - Raztopine; disperzije, razen tistih iz tar. podšt. 4005
          10

        - Drugo:

4005.91 - - plošče, listi in trakovi

4005.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje nevulkanizirane sestavljene kavčuke v
primarnih oblikah ali v obliki plošč, listov ali trakov.

Pojem "kavčuk" ima isti pomen kot v Opombi 1 k temu poglavju. Ta
tar. številka vključuje tudi naravni kavčuk, balato, gutaperčo,
gvajalo, čikl in podobne naravne gume, sintetični kavčuk, faktis,
dobljen iz olja in vse naštete snovi regenerirane - pod pogojem,
da so pomešane z drugimi snovmi.

Skladno z Opombo 5(b) k temu poglavju, tar. številke 40.01 in
40.02 ne vključujejo kateregakoli kavčuka ali mešanice kavčukov,
ki so zmešani pred ali po koagulaciji s sredstvi za
vulkanizacijo, s pospeševalci, zaviralci ali aktivatorji (razen
tistih, dodanih zaradi proizvodnje predvulkaniziraneg lateksa iz
kavčuka), nadalje s pigmenti ali drugimi barvili (razen tistih,
dodanih izključno zaradi razpoznavanja), z mehčalci ali
ekstenderji (razen mineralnega olja, če gre za z oljem
ekspandirani kavčuk), s polnili, sredstvi za ojačenje, organskimi
topili ali katerikoli drugimi snovmi, razen tistih, dovoljenih po
Opombi 5(b) k temu poglavju.

Ta tar. številka vključuje:

(A) Kavčuk, pomešan z ogljenimi sajami ali s silicijevim
dioksidom (z ali brez mineralnega olja ali drugih sestavin)

Ta kategorija oz. skupina vključuje tudi masterbače z ogljenimi
sajami, ki sestoji iz med 40% in 70% ogljenih saj. Prodaja se v
balah.

(B)  Mešanice kavčukov brez saj in brez silicijevega dioksida

Te mešanice sestoje kot so organska topila, sredstva za
vulkanizacijo, pospeševalci, mehčalci, ekstenderji, zgoščevalci
in polnila (razen ogljenih saj in silicijevega dioksida).
Nekatere izmed njih lahko vsebujejo rdečo glino in beljakovine.

Ti dve skupini vključujeta naslednje izdelke:

(1)  Mešane lateks - kavčuke (vštevši predvulkanizirane latekse
pod pogojem, da zaradi mešanja ni pridobil lastnost preparata, ki
je bolj specifično opisan v drugi tar. številki Nomenklature.

Tako ta številka izključuje med drugim lateks - lake in barve
(32. poglavje).

(2)  Disperzije in raztopine nevulkaniziranega kavčuka v
organskih topi ki se uporabljajo v proizvodnji artiklov, ki se
izdelujejo z namakanjem, ali artiklov, ki se dokončujejo s
premazom.

(3) Plošče, liste in trakove, ki sestoje iz tekstilnih tkanin oz.
materialov, kombiniranih z mešanicami kavčukov, mase, večje od
1500 g/m2 in, ki vsebujejo do 50 mas.% tekstilnega materiala.

Ti izdelki se pridobivajo s kalandriranjem ali z "gumiranjem", pa
tudi s kombinacijo obeh postopkov. Uporabljajo se predvsem za
proizvodnjo zunanjih gum, cevi itd.

(4) Druge plošče, listi in trakovi iz mešanic kavčukov, ki se
lahko uporabljajo na primer: za popravila zunanjih ali notranjih
gum (vroči postopek), za proizvodnjo lepljivih zaplat, podstavkov
oz. zamaškov za nekatere hermetične posode, za kroglice iz gume
itd., za stiskanje gumenih podplatov itd.

(5) Mešanice kavčukov v obliki krogljic, pripravljenih za
vulkanizacijo, ki se uporabljajo kot take in pa za stiskalne
postopke (na primer: v obutveni industriji, vključno
termoplastični kavčuk - TR).

Plošče, listi in trakovi (vštevši tudi bloke pravilnih
geometrijskih oblik) iz te tar. številke so lahko površinsko
obdelani(tiskani,reliefirani, nažlebljeni, s kanali, z rebri
itd.), ali pa samo razrezani v pravokotne oblike (vštevši
kvadrate) neglede na to, ali imajo lastnost predmeta oz. artikla,
vendar pa ne morejo biti razrezani v drugačne oblike ali naprej
obdelani.

Ta tar. številka izključuje:

(a) koncentrirane disperzije barvil - masterbači (vštevši lak -
barve) v gumi, ki se uporabljajo kot surovine za barvanje gume v
gmoti (tar. št. 32.04, 32.05 ali 32.06),

(b) bolj ali manj pastozne izdelke na osnovi lateksa ali drugega
kavčuka, ki se uporabljajo kot kiti, polnila za barve in
neognjeodporni površinski preparati (tar. št. 32.14),

(c) pripravljena lepila in druga lepilna sredstva, ki sestoje iz
raztopine kavčuka ali disperzije z dodanimi polnili, sredstvi za
vulkanizacijo in smolami, ter raztopine in disperzije kavčuka ali
gume, pripravljene za prodajo na drobno kot lepila v pakiranjih
neto mase do 1 kg (tar. št. 35.06),

(d) medsebojne mešanice kateregakoli izdelka iz tar. št. 40.01 in
kateregakoli izdelka iz tar. št. 40.02 (tar. št. 40.02),

(e) regenerirani kavčuk, pomešan s pravim kavčukom ali z drugimi
materiali, če ima mešanica bistveno lastnost regeneriranega
kavčuka (tar. št. 40.03),

(f) plošče, listi, trakovi iz nevulkaniziranega kavčuka, ki so
obdelani drugače, razen da so površinsko obdelani, ali pa so
razrezani v drugačne oblike, razen v pravokotne (vštevši
kvadratne) (tar. št. 40.06) in

(g) plošče, listi in trakovi, sestavljeni iz vzporednega
tekstilnega prediva, aglomeriranega s kavčukom oz. z gumo (tar.
št. 59.06).


40.06

DRUGE OBLIKE (NPR. PALICE, CEVI, PROFILI) IN PROIZVODI (NPR.
KOLUTI IN OBROČI) IZ NEVULKANIZIRANEGA KAVČUKA

4006.10 - Profilirani trakovi z vzorci za protektiranje  
          pnevmatike

4006.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje nevulkanizirani kavčuk v oblikah,
neomenjenih in ne zajetih v predhodnih tar. številkah tega
poglavja, in predmete ozirom artikle iz nevulkaniziranega kavčuka
s kombinirano ali nekombinirano sestavo.

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Profilirane oblike iz nevulkaniziranega kavčuka, na primer
plošče in trakove nepravokotnih prečnih presekov, ki so običajno
rezultat ekstruzije, Ta tarifna številka vključuje posebno
profilirane trakove z vzorci za protektiranje pnevmatik, ki so
rahlo trapezastega preseka.

(B) Cevi iz nevulkaniziranega kavčuka, izdelane z ekstruzijo in
ki se uporabljajo predvsem za oblaganje cevi iz tar. št. 59.09.

(C) Druge predmete oz. artikle iz nevulkaniziranega kavčuka, kot
na primer:

(1) Niti iz kavčuka, neglede na njihove debeline, razen niti,
ovitih s tekstilnimi nitmi ali predivi, ki se uvrščajo v tar. št.
56.04, listov kavčuka, ali pa z ekstruzijo iz kombinirane zmesi
na osnovi lateksa (vštevši predvulkanizirani lateks).

(2) Obroče, kolute in podstavke iz nevulkaniziranega kavčuka, ki
se pretežno uporabljajo za tesnenje določenih vrst hermetično
zaprtih posod ali za tesnjenje stikov med dvema, običajno togima
deloma.

(3) Plošče, liste in trakove iz nevulkaniziranega kavčuka,
obdelane drugače, razen površinsko obdelane iz razrezane v
drugačne oblike, razen pravokotnih (vštevši kvadratne).

Ta tar. številka izključuje:

(a) lepljive trakove na kakršnikoli podlagi (uvrščanje po
podlagi, na primer:: tar. št. 39.19, 40.08, 48.23, 56.03 ali
59.06), če nimajo podlage -35.06 in

(b) kolute in prstane iz nevulkaniziranega kavčuka, skupaj s
tesnilnimi obročki in podobnimi spojkami iz drugega materiala,
pripravljene v vrečkah, zavitkih ali v podobnih pakiranjih (tar.
št. 84.84).


40.07

NITI IN KORD IZ VULKANIZIRANEGA KAVČUKA (GUME)

Kavčukova nit je lahko dobljena z rezanjem iz listov ali iz plošč
iz vulkaniziranega kavčuka (gume), ali pa z vulkaniziranjem niti,
dobljene z iztisnjevanjem.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Niti, ki so v celoti iz kavčuka, enojne, kakršnegakoli
prečnega prereza -vendar pod pogojem, da debelina prečnega
prereza ne presega 5 mm. Če je ta dimenzija večja, se nit
izključuje iz te tar. številke (tar. št. 40.08).

(2) Kord (večkraten - sestavljen iz več niti), neglede na število
niti.

Ta tar. številka ne vključuje tekstilnih materialov, kombiniranih
z nitmi iz kavčuka ali iz gume (Oddelek XI). Primer: niti ali
kord, prekriti s kavčukom ali z gumo, se uvrščajo v tar. številko
56.04.


40.08

PLOŠČE, LISTI, TRAKOVI, PALICE IN PROFILI IZ GUME, RAZEN IZ TRDE
GUME

        - Iz celularne gume:

4008.11 - - plošče, listi in trakovi

4008.19 - - drugo

        - Iz necelularne gume:

4008.21 - - plošče, listi in trakovi

4008.29 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Plošče, liste in trakove (katerihkoli dimenzij prečnega
prereza, večjega od 5 mm, v nedoločenih dolžinah, ali samo
razrezani na določene dolžine ali v pravokotnike (vštevši
kvadrate).

(2) Bloke pravilnih geometrijskih oblik.

(3) Palice in profilne oblike (vštevši niti katerekoli oblike
prečnega prereza, katerega katerakoli dimenzija presega 5 mm).
Profilne oblike se z eno operacijo dobijo v nedoločenih dolžinah
(običajno z ekstruzijo) in imajo stalen in ponavljajoči se prečni
prerez od enega do drugega konca. V to tar. številko se uvrščajo
neglede na to, ali so razrezani na določene dolžine ali ne. V to
tar. številko se uvrščajo tudi tiste profilne oblike, katerih
dolžina je manjša od največje dimenzije prečnega prereza.

Izdelki iz te tar. številke so lahko površinsko obdelani (na
primer: tiskani, reliefirani, žlebljeni, s kanali, z rebri. Lahko
so neobarvani ali obarvani (v gmoti ali samo površinsko).
Profilne oblike z eno lepljivo stranjo, ki se uporabljajo za
tesnjenje okenskih okvirov, se uvrščajo v to tar. ševilko. Ta
tar. številka prav tako vključuje gumeni material v kosih za
oblaganje tal (kot metražno blago) in plošče, podstavke ter druge
predmete oz. artikle, dobljene zgolj z rezanjem plošč ali listov
iz gume v pravokotne (vštevši kvadratne) oblike.

Razvrščanje izdelkov, izdelanih iz vulkaniziranega kavčuka - gume
(razen iz trde gume), kombiniranih (v gmoti ali po površini) s
tekstilnimi materiali, je odvisno od določil Opombe 3 k 56.
poglavju in Opombe 4 k 59. poglavju). Kombinacije vulkaniziranega
kavčuka - gume (razen trde gume) z drugimi materiali ostanejo
uvrščene v tej tar. številki pod pogojem, da ohranjajo bistvene
lastnosti gume.

Ta tar. številka vključuje tudi:

(A) Plošče, liste in trakove iz celularne gume, kombinirane s
klobučevino, z netkanimi tkaninami, s pletenimi ali kvačkanimi
materiali ali z drugimi tekstilnimi materiali pod pogojem, da je
namen prisotnosti teh materialov zgolj ojačenje.

Glede na to štejejo neokrašene, nebeljene, beljene ali enovito
obarvane tekstilne tkanine, kadar so dodane tem ploščam, listom
ali trakovom le z ene strani, za material, katerega namen je
zgolj ojačenje. Šteje pa se, da imajo okrašeni, tiskani ali bolj
obdelani tekstili in posebni proizdovi (kot so na primer: tkanine
s kosmato površino, til ali čipka) funkcijo, ki je večja od zgolj
ojačitvene.

Plošče, listi in trakovi iz celularne gume, kombinirane s
tekstilnimi tkaninami oz. materiali z obeh strani, neglede na
vrsto tkanine, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 56.02,
56.03 ali 59.06).

(B) Klobučevina (filc), impregniran, premazan ali prevlečen,
prekrit ali laminiran z vulkaniziranim kavčukom - gumo (razen s
trdo gumo), ki vsebuje po masi največ 50% tekstilnega materiala,
ali pa je popolnoma vsajen oz. vstavljen v gumo.

(C) Netkani tekstil, popolnoma vsajen oz. vstavljen v gumo ali v
celoti premazan, prevlečen ali prekrit z gumo z obeh strani, pod
pogojem, da je ta premaz, prevleka ali prekrivajoča plast vidna s
prostim očesom, neglede na katerokoli možno spremembo barve.

Ta tar. številka med drugim izključuje:

(a) transportne ali transmisijske jermene in trakove iz
vulkaniziranega kavčuka - gume, razrezane ali nerazrezane na
določene dolžine (tar. št. 40.10),

(b) plošče, liste ali trakove, površinsko obdelane ali neobdelane
(vštevši kvadratne in pravokotne predmete oz. artikle, ki so iz
njih izrezani), z ostrimi ali stisnjenimi robovi, z zaobljenimi
vogali, na robovih preluknjane ali drugače obdelane ali razrezane
v druge oblike, razen v pravokotne (vštevši kvadratne) (tar. št.
40.14, 40.15 ali 40.16),

(c) tkane tekstilne materiale, kombinirane z gumenimi nitmi
(poglavja od št. 50 do 55 ali 58. poglavje),

(d) izdelke iz tar. številk 56.02 in 56.03,

(e) tekstilne preproge in pregrinjala s podlogo iz celularne gume
(57. po glavje),

(f) korda tkanine za pnevmatike (tar. št. 59.02),

(g) gumirane tekstilne tkanine, definirane v Opombi 4 k 59.
poglavju (tar. št. 59.06) in

(h) pletene ali kvačkane materiale, kombinirane z gumenimi ali
kavčukovimi nitmi (tar. št. 60.01 ali 60.02).


40.09

CEVI IZ VULKANIZIRANEGA KAVČUKA (GUME), RAZEN IZ TRDE GUME, S
PRIBOROM ALI BREZ NJEGA (NPR. SPOJNICE, KOLENA, PRIROBNICE)

4009.10 - Neojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brez
          pribora

4009.20 - Ojačene ali kombinirane samo s kovino, brez pribora

4009.30 - Ojačene ali kombinirane samo s tekstilnimi materiali,
          brez pribora

4009.40 - Ojačene ali kombinirane z drugimi materiali, brez 
          pribora

4009.50 - S priborom

Ta tar. številka vključuje cevi in upogibne cevi, ki so v celoti
sestavljene iz gume (razen iz trde gume), ter cevi in upogibne
cevi (vštevši tudi upogibne cevi za polivanje, ojačene s
slojevitim skladom (na primer: iz ene ali več plasti tekstilnih
tkanin, iz ene ali več plasti paraleliziranih tekstilnih niti,
ali pa iz kovinskih žic, vstavljenih v gumo). Take cevi in
upogibne cevi so lahko tudi prevlečene s tanko tkanino ali s
spiralno uvitimi tekstilnimi predivi. Vsebujejo lahko tudi
spiralne žice z zunanje ali z notranje strani.

Ta tar. številka ne vključuje cevi in upogibnih cevi iz
tekstilnega materiala (včasih jih imenujejo "tkane cevi", ki so
nepremočne za vodo, ker so z notranje strani prevlečene z gumo,
ali pa je v njih vstavljena posebna gumena cev. Take cevi in
upogibne cevi se uvrščajo v tar. št. 59.09.

Cevi in upogibne cevi ostanejo uvrščene v tej tar. številki tudi,
če imajo na konceh pribor - vendar pod pogojem, da zadržijo
bistveni značaj cevi in upogibnih cevi.

V to tar. številko spadajo tudi cevi iz vulkaniziranega kavčuka,
razrezane v določene dolžine ali ne, vendar ne na dolžino, ki bi
bila manjša od največje dimenzije prečnega prereza, na primer: od
dolžine cevi za proizvodnjo notranje gume.


40.10

TRAKOVI ALI JERMENI IZ VULKANIZIRANEGA KAVČUKA (GUME) ZA
TRANSPORT ALI TRANSMISIJO

        - Transportni trakovi in jermeni:

4010.11 - - ojačani zgolj s kovino

4010.12 - - ojačani zgolj s tekstilnimi materiali

4010.13 - - ojačani zgolj s plastičnimi materiali

4010.19 - - drugi

        - Transmisijski jermeni ali trakovi:

4010.21 - - neskončni transmisijski jermeni trapezastega preseka
            (V-jermeni), nažlebljeni ali nenažlebljeni, obsega
            več kot 60 cm, vendar vendar ne več kot 180 cm

4010.22 - - neskončni transmisijski jermeni trapezastega preseka
            (V-jermeni), nažlebljeni ali nenažlebljeni, obsega
            več kot 180 cm, vendar vendar ne več kot 240 cm

4010.23 - - neskončni sinhroni jermeni, obsega več kot 60 cm,
            vendar ne več kot 150 cm

4010.24 - - neskončni sinhroni jermeni , obsega več kot 150 cm,
            vendar ne več kot 198 cm

4010.29 - - drugi

Ta tar. številka vključuje jermene oz. jermenje, v celoti iz
vulkaniziranega kavčuka ali iz tkanin, impregniranih, premazanih,
prevlečenih ali laminiranih s kavčukom , ali pa izdelane iz
tekstilnega prediva ali korda, impregniranega, premazanega,
prevlečenega, prekritega ali oslojenega z kavčukom ali z guma
(glej Opombo 8 k temu poglavju). Vključuje tudi jermene in
trakove iz gume, ojačene s tkaninami iz steklenih vlaken ali
ojačene s steklenim obročem ali s tkanino iz kovinskih žic.

Jermenje in trakovi (razen trakov in jermenja, v celoti iz
vulkaniziranega kavčuka) običajno sestoji iz osnove, izdelane iz
nekaj slojev tkanine, gumirane ali ne (na primer: osnova in votek
tkanine, pleteno ali kvačkano blago, sloji paraleliziranega
prediva), ali pa iz jeklenega kabla ali traku, ki sta popolnoma
prekrita z vulkaniziranim kavčukom - gumo.

Ta tar. številka vključuje jermenje nedoločene dolžine (za
naknadno rezanje na določene dolžine), pa tudi trakove, ki so že
razrezani na določene dolžine (s spojemini koncemi ali ne,
opremljene s pritrdili ali ne). Ta tar. številka vključuje tudi
brezkončne trakove.

Vso to blago je lahko pravokotnega, trapezoidnega, krožnega ali
drugačnega prečnega prereza.

Trakovi in jermeni trapezastega prereza so tisti izdelki, v
katerih prerezu se pojavlja ena ali več oblik črke "V". Tako so
oblikovani zato, da zagotavljajo maksimalno oprijemanje in
minimalno zdrsavanje. V to skupino sodijo trakovi in jermeni,
katerih prečni prerez je:

< glej prilogo - Slike: stran 10 >

Utori (vrezani ali izoblikovani) v "V"-trakovih in jermenih
zmanjšujejo upogljivost in pomagajo odvajati toploto pri hitrem
vrtenju. To je še posebej pomembno takrat, kadar jermeni tečejo
prek majhnih kolesc z veliko hitrostjo. Ti utori, ki jih pa je
moč zaslediti le na nekaterih tipih "V"-trakov, ne vplivajo na
njihovo uvrščanje.

Sinhroni jermeni (glej ilustracijo) so oblikovani za prenos moči
pri stalnem vrtilnem razmerju med nažlebljenima kolescema.
Kompletni izdelek je pogosto preprosto povezan s časovnim trakom.
Zareze, ki so pogosto na notranji strani jermena, zagotavljajo
mehek tek preko nažlebljenih kolesc. Sinhroni trakovi in jermeni
nimajo trapezastega prečnega prereza.

Trakovi iz te tar. številke so lahko tudi v obliki cevi, iz
katerih je moč izrezati gotove kose. To ne vpliva na uvrščanje.

< glej prilogo - Slike: stran 11 >

Transportni ali prenosni trakovi in jermeni, ki se pojavljajo
skupaj s stroji ali napravami za katere so pripravljeni ali
oblikovani, vgrajeni ali nevgrajeni v stroje ali naprave, se
uvrščajo v tarifno številko stroja ali naprave (na primer:
oddelek XVI)


40.11

NOVE ZUNANJE PNEVMATIČNE GUME (PLAŠČI)

4011.10 - Za osebne avtomobile (vključno za avtodome in dirkalne 
          avtomobile)

4011.20 - Za avtobuse ali tovornjake

4011.30 - Za letala

4011.40 - Za motorna kolesa

4011.50 - Za dvokolesa

        - Druge:

4011.91 - - z vzorcem ribje kosti ali podobnim vzorcem

4011.99 - - druge

Te zunanje gume se lahko uporabljajo na katerikoli vrsti vozil
ali zrakoplovov, na igračkah s kolesi, na strojih, na topniških
orožjih itd. So lahko z ali brez notranjih gum.


KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 4011.91

Slike nekaterih zunanjih gum, zaobseženih v tej tar. podštevilki:

< glej prilogo - Slike: stran 12-14 >


40.12

PROTEKTIRANE ALI RABLJENE ZUNANJE GUME (PLAŠČI); POLNE GUME IN
GUME Z ZRAČNIMI KOMORAMI, ZAMENLJIVI PROTEKTORJI (PLASTI) IN
ŠČITNIKI IZ GUME

4012.10 - Protektirane gume

4012.20 - Rabljene zunanje gume (plašči)

4012.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje protektirane zunanje pnevmatske gume
in rabljene pnevmatske zunanje gume, primerne za nadaljnjo
uporabo ali za protektiranje.

Polne gume se uporabljajo na primer: na igračkah s kolesi in na
premakljivih delih pohištva. Gume z zračnimi komorami so gume s
hermetičnimi notranjimi zračnimi komorami in se uporabljajo na
ročnih ali motornih vozičkih. Zamenjljivi protektorji (plašči) so
posebej namenjeni za te namene. Izraz "zamenljivi protektorji
(plašči)" vključuje tudi plašče, ki so nanešeni na obod
pnevmatski plaščev in imajo običajno grob profil ter se
uporabljajo za obnovo plaščev. Ščitniki za gume se uporabljajo za
zaščito notranjih gum pred kovinskimi delci ali konci naperkov
oziroma žic.

Ta tar. številka izključuje gume in pnevmatske zunanje "gume" iz
materialov iz 39. poglavja, na primer iz poliuretana (tar. št.
39.26) in iztrošene zunanje gume, neprimerne za protektiranje
(tar. št. 40.04).


40.13

NOTRANJE GUME (ZRAČNICE)

4013.10 - Za osebne avtomobile (vključno za avtodome in dirkalne
          avtomobile), avtobuse in tovornjake

4013.20 - Za dvokolesa

4013.90 - Druge

Notranje gume se vstavljajo v zunanje gume (na primer:
avtomobilov, prikolic in dvokoles).


40.14

HIGIENSKI IN FARMACEVTSKI IZDELKI (VKLJUČNO S CUCLJI) IZ GUME,
RAZEN IZ TRDE GUME, S PRIBOROM IZ TRDE GUME ALI BREZ NJEGA

4014.10 - Preservativi

4014.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje blago iz vulkaniziranega kavčuka -
gume, razen iz trde gume (z ali brez pribora iz trde gume ali iz
drugih materialov), ki se uporablja za higienske ali
profilaktične zaneme. Med drugim tudi vključuje kondome, dušnike,
brizgalke ali razpršilke in hruške zanje, za vaporizerje, kapalke
itd., cuclje, kapice za cuclje, vrečke za led, steklenice za
toplo vodo (termoforje), vreče za kisik, ščitnike za prste
(naprstnike), napihljive blazine, ki se uporabljajo v negovalstvu
(npr. prstenaste).

Ta tar. številka ne vključuje oblačil in pribora za oblačila (na
primer: kirurški in radiološki predpasniki in rokavice) (tar. št.
40.15).


40.15

OBLAČILNI PREDMETI IN PRIBOR ZA OBLAČILA (VKLJUČNO ROKAVICE) ZA
VSE VRSTE NAMENOV, IZ GUME, RAZEN TRDE GUME

        - Rokavice:

4015.11 - - kirurške

4015.19 - - druge

4015.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje oblačila in pribor za oblačila
(vštevši rokavice), na primer: zaščitne rokavice in obleko za
kirurge, radiologe, potapljače, ki so zlepljene ali sešite ali
drugače izdelane. To blago je lahko:

(1) v celoti iz gume,

(2) iz tkanega, pletenega ali kvačkanega materiala, klobučevine -
filca ali netkanega "tekstila", impregniranega, prevlečenega,
premazanega, prekritega ali laminiranega z gumo, razen tistih, ki
se uvrščajo v Oddelek XI (glej Opombo 3 k 56. poglavju in Opombo
4 k 59. poglavju) in

(3) iz gume z deli iz tekstilnih materialov, če je guma
sestavina, ki daje blagu bistvene lastnosti.

Blago pravkar navedenih treh skupin vključuje: ogrinjala,
predpasnike, trikotne plenice, zaščitne obleke, opasače in
steznike itd.

Iz te tar. številke so izključeni naslednji predmeti:

(a)  oblačila in pribor za oblačila iz tekstilnih materialov,
kombiniranih s kavčukovimi ali gumenimi nitmi (61. ali 62.
poglavje),

(b) obuvala in deli obuval iz 64. poglavja in

(c) naglavna pokrivala (vštevši kopalne kape) in deli naglavnih
pokrival iz 65. poglavja.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 4015.11

Kirurške rokavice so tanke, zelo odporne proti trganju in so
dobljene z namakanjem. Nosijo jih kirurgi. Ponavadi se dobavljajo
v sterilnih pakiranjih.

Podobne tanke rokavice, ki niso namenjene za kirurge, se uvrščajo
v tar.podšt. 4015.19.


40.16

DRUGI IZDELKI IZ GUME, RAZEN IZ TRDE GUME

4016.10 - Iz celularne gume

        - Drugo:

4016.91 - - talne obloge, pregrinjala in predpražniki

4016.92 - - radirke

4016.93 - - tesnila

4016.94 - - odbijala za ladje ali doke (bokobrani), napihljivi
            ali ne

4016.95 - - drugi napihljivi proizvodi

4016.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje vse izdelke iz gume (razen iz trde
gume), ki niso zajeti v predhodnih tar. številkah tega ali drugih
poglavij.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Izdelke iz celularne (gobaste, penaste, porozne) gume.

(2) Talne obloge in predpražnike (vštevši tudi predpražnike za
kopalnice), razen pravokotnih (vštevši kvadratnih) predpražnikov,
izrezanih plošč ali listov iz gume ali bolj obdelanih od
površinsko obdelanih (glej komentar k tar. št. 40.08).

(3) Radirke.

(4) Tesnilke, podstavke in druge tesnilne izdelke.

(5) Odbijala za ladje in doke, napihljiva ali nenapihljiva.

(6) Napihljive vzmetnice, blazine in vzglavniki ter druge
napihljive izdelke (razen tistih iz tar. št. 40.14 ali 63.06).

(7) Gumene trakove, mošnje za tobak, črke, številke za koledarje
ipd..

(8) Zamaške in obročke za steklenice.

(9) Rotorje črpalk in kalupe; druge izdelke za tehnično rabo
(vštevši tudi dele in pribor strojev, aparatov in naprav iz
oddelka XVI ter instrumentov iz 90. poglavja).

(10) Oprema za montažo šasij, blatniki in prekrivala za pedala
pri motornih vozilih, zavorni bloki, blatniki in pedalni bloki za
dvokolesa, ostali deli in pribor za vozila, zrakoplove ali
plovila iz oddelka XVII.

(11) Plošče, liste in trakove, zgolj izrezane v nepravokotne
oblike in izdelke, izključene iz tar. št. 40.08 zaradi tega, ker
so rezkani, struženi, zlepljeni ali sešiti ali drugače obdelani.

(12) Pravokotne (vštevši kvadratne) zaplate s poševnimi robovi
ali zaplate kakršnekoli druge oblike za popravila - krpanje
notranjih gum, dobljene s stiskanjem, rezanjem ali brušenjem in
ki sestoje običajno iz plasti samovulkanizirujočega kavčuka na
podlagi iz vulkaniziranega kavčuka - gume. Skladno z Opombo 4 k
59. poglavju tudi zaplate, ki sestoje iz nekaj plasti tkanine in
gume.

Iz te tar. številke so izključeni naslednji izdelki:

(a) izdelke iz tkanin, pletenih ali kvačkanih materialov,
klobučevina - filca ali iz netkanega tekstila, impregnirane,
premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s kavčukom ali z
gumo, ki se uvrščajo v Oddelek XI (glej Opombo 3 k 56. poglavju
in Opombo4 k 59. poglavju) ter izdelke, izdelane iz tekstilnih
materialov, kombiniranih s kavčukovimi ali gumenimi nitmi
(Oddelek XI),

(b) obuvala in deli obuval iz 64. poglavja,

(c) naglavna pokrivala (vštevši kopalne kape) in deli naglavnih
pokrival iz 65. poglavja,

(d) vakuumska držala za kozarce (prisesno držalo), ki sestoji iz
podstavka, ročaja in vakuumskega vzvoda iz navadne kovine in
gumenih kolutov (Oddelek XV),

(e) gumeni čolni in splavi (89. poglavje),

(f) deli in pribor za glasbene instrumente (92. poglavje),

(g) vzmetnice, blazine in vzglavniki iz celularne gume,
prevlečeni ali neprevlečeni, vštevši z elektriko ogrevane
posteljne blazine, z notranje strani opremljene s celularno gumo
iz tar. št. 94.04,

(h) igrače, pripomočki za šport in igre in njihovi deli iz 95.
poglavja in

(i) koledarji, štampiljke in oštevilcevalci ter podobno,
namenjeni za ročno uporabo in drugi izdelki iz 96. poglavja.


40.17

TRDA GUMA (NPR. EBONIT) V VSEH OBLIKAH, VKLJUČNO Z ODPADKI IN
OSTANKI; IZDELKI IZ TRDE GUME

Trda guma (ebonit) se pridobiva z vulkanizacijo kavčuka z visokim
deležem žvepla (več kot 15 mas.% žvepla). Lahko vsebuje tudi
pigmente in velik delež polnil, na primer: oglja, gline in
silicijevega dioksida. Trda guma je, če je brez polnil,
pigmentov, celularne strukture in je trd material rjavočrne (ali
včasih rdečkaste) barve in je razmeroma težko upogljiva in
neprožna. Lahko pa se oblikuje, struži, brusi, obdeluje s
stružnico, lahko se lošči itd. Mnoge trde gume postanejo z
loščenjem odsevne.

Ta tar. številka vključuje trdo gumo, vštevši celularno, v vseh
oblikah, vštevši tudi odpadke in ostanke.

Ta tar. številka vključuje tudi izdelke iz trde gume, ki niso
omenjeni in ne zajeti v drugih poglavjih.

Vključuje škafe, korita, cevi in pribor za cevi, ročaje za nože,
kljuke za vrata, ročaje za oprijemala (pincete) in podobne
izdelke vseh vrst, sanitarne in higienske izdelke itd.

Ta tar. številka med drugim izključuje:

(a) mehanske in električne aparate in naprave in njihove dele iz
oddelka XVI (vštevši električno blago vseh vrst) iz trde gume,

(b) dele in pribor iz trde gume za vozila, zrakoplove itd., ki se
uvrščajo v tar. številko 86., 87. ali 88. poglavja,

(c) instrumente in aparate za medicinske, kirurške, zobarske ali
veterinarske namene ter druge instrumente in aparate iz 90.
poglavja,

(d) glasbene instrumente, njihovi deli in pribor (92. poglavje),

(e) plošče za puškina kopita in druge dele orožja (93. poglavje),

(f) pohištvo, luči in druga svetila in druge izdelke iz 94.
poglavja,

(g) igrače in rekvizite za šport in igre (95. poglavje) in

(h) ščetke in druge izdelke iz 96. poglavja.


                          ODDELEK VIII

   SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE, USNJE, KRZNA IN KRZNENI
     IZDELKI; SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI; PREDMETI ZA
POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI IZDELKI; IZDELKI IZ ŽIVALSKIH
                              ČREV

                          41. POGLAVJE

    SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE (RAZEN KRZNA) IN USNJE

OPOMBI:

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) obrezki in podobni odpadki iz surove kože (tar.št. 05.11);

(b) ptičje kože in deli ptičjih kož z njihovim perjem in puhom,
ki se uvrščajo v tar.št. 05.05 ali 67.01;

(c) surove kože z dlako ali volno, strojene ali obdelane (43.
poglavje). V 41. poglavje se uvrščajo surove kože z dlako ali z
volno goved (tudi bivolov), kopitarjev, ovc in jagnjet (razen
astrahanskih, jagnjet z debelim repom iz Male Azije, karakul,
perzijskih in podobnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih
in tibetskih jagnjet), koz in kozličkov (razen jemenskih,
mongolskih in tibetskih koz ter kozličkov), prašičev (vključno
"pekare"), gamsov, antilop, gazel, jelenov, losov (severnih
jelenov), srnjakov in psov.

2. Z izrazom "umetno usnje" so v tej tarifi mišljeni samo
materiali iz tar.št. 41.11.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(I) Surove težke kože (Pojem se uporablja za kože velikih
četveronožcev), kožo drobnice (razen ptičje kože z njihovim
perjem ali s puhom in krznom). V tem poglavju je zaobsežena vsa
težka koža in koža drobnice z dlako ali volno živali, navedenih v
Opombi 1(c) k temu poglavju ter živali, naštetih v komentarju k
tar. št. od 41.01 do 41.03).

(II) Težke kože in kože drobnice, strojene s predstrojilom ,
strojene (vštevši semišno dodelane), naprej obdelane po strojenju
ali pergamentno obdelane, vendar ne kož z volno ali dlako, ki so
predhodno strojene, strojene ali naprej obdelane.

(A) PREDHODNO STROJENE ALI STROJENE TEŽKE KOŽE IN KOŽE DROBNIC
             (VŠTEVŠI SEMIŠNO STROJENE ALI DODELANE)

Strojenje daje težkim kožam in kožam drobnice odpornost na
razpadanje in povečuje njihovo fizično trdnost in vodno
nepremočljivost. Pred ustreznim strojenjem so težke kože in kože
drobnice izpostavljene vrsti pripravljalnih postopkov, ki sestoje
od namakanja v alkalnih - bazičnih raztopinah (ki jo zmehčajo in
odstranijo sol, uporabljena za konzerviranje), iz odstranjevanja
dlak in mesil, iz odstranjevanja apnenca in drugih snovi, ki so
bile uporabljene za odstranjevanje dlak in končno iz spiranja.

Nato se kože strojijo, bodisi z "rastlinskim strojilom" (v bazenu
z lesom, lubjem, listjem itd. ali njihovimi ekstrakti), z
"mineralnimi strojili" (z mineralnimi solmi, na primer s
kromovimi, železovimi solmi ali s solmi galuna), ali pa s
"kemičnimi strojili" ( s formaldehidom ali z nekaterimi
sintetičnimi kemikalijami). Včasih uporabljajo kombinacije teh
postopkov. Strojenje s pomočjo mešanice galuna in soli je znano
kot "madžarska dodelava", v galunskem strojenju pa se uporablja
mešanica soli, galuna, rumenjaka, jajca in moke. Strojenje težkih
kož in kož drobnice z galunom se uporablja predvsem za izdelavo
rokavic in v proizvodnji visokokvalitetne obutve.

Rahlo strojene kože, ki zahtevajo pred dodelavo nadaljnje
strojenje, se imenujejo "delno strojene kože".

Težke kože in kože drobnice so lahko strojene in dodelane z oljem
- na ta način dobimo semiširano (vštevši kombinacije s
semiširanim) usnje.

          (B) USNJE, KI JE PO STROJENJU DALJE OBDELANO

Da bi se s surovega usnja ("crust") odstranilo površinske
nepravilnosti in da bi bilo pripravljeno za uporabo, bolj gibko,
odporno na prepuščanje vode itd., zahteva nadaljnjo obdelavo
("currying"). Ti postopki sestoje iz nadaljnje obdelave z
mehčanjem, raztegovanjem, tolčenja z udarjanjem, valjanja zaradi
utrjevanja površine in hranjenja ("mastenja") z oljem. Strojeno
usnje se lahko obdeluje še naprej ali se dodeluje z barvanjem, z
oblikovanjem zrnaste površinske strukture, z vtiskovanjem vzorcev
zaradi imitacije drugih vrst usnja, s premazovanjem z lepilom, z
luknjanjem, likanjem z mastne strani ali občasno s strani (dobimo
"antilopa" ali "velvet"), z voskanjem, črnenjem, loščenjem (s
steklenim likalnikom), s sateniziranjem, tiskanjem itd. Popolnoma
zrnasto strojeno usnje je usnje, ki ni cepljeno, ki ima izvirno
zrnasto površinsko strukturo, ki se pojavi, ko odstranijo
epiderem, ne da bi bi pri tem površino poškodovali z luknjanjem
ali obrezovanjem. S strani nebrušeno usnje je zunanja plast
težkih kož ali kož drobnice, ki so cepljene v dva ali več plasti.

Strojena koža je lahko premazana ali prevlečena z lakom, ali pa
prekrita s predhodno oblikovanim listom iz plastične mase
(lakirano ali laminirano usnje). Lahko je tudi premazana s
kovinskim prahom ali prevlečena s kovinskim listom (metalizirano
usnje).

   (C) PERGAMENTNO ALI TRANSPARENTNO( PROSOJNO) OBDELANO USNJE

Pergamentno ali transparentno obdelano usnje pridobivajo iz
surovih težkih kož ali kož drobnice, vendar ne s strojenjem,
temveč z obdelavo teh kož zaradi zagotavljanja njihovega
konzerviranja. Kože najprej zmehčajo, odstranijo jim dlako,
mesilo, jih operejo in nato napnejo na okvire, premažejo s pasto,
ki vsebuje belilo in sodo ali gašeno apno. Nato jih brijejo
oziroma tanjšajo do željene debeline ter brusijo s pluto. Na
koncu jih lahko apretirajo oziroma dodelajo z želatino in s
škrobom.

Usnje najboljše kvalitete se imenuje "velim" in se pridobiva iz
kož komaj rojenih telet. Ti materiali se uporabljajo pri finih
knjigoveških delih, za pomembne dokumente, za bobne itd.

Debelejše težke kože in kože drobnice (ponavadi iz večjih živali
vrste goveda) se včasih obdelujejo na podoben način (bolj grobi
izdelki, znani kot "surovo težko usnje") in se uporabljajo za
proizvodnjo strojnih delov, orodij, izdelkov za potovanja itd.

(III) Odpadki in drugi ostanki strojenega usnja ali umetnega
usnja, vendar izvzemši odpadke in podobne ostanke surovih težkih
kož in kož drobnice.

(IV) Sestavljeno usnje na osnovi strojenega usnja ter vlakna iz
strojenega usnja.

V to poglavje se uvrščajo težke surove kože in surove kože
drobnice ter strojeno usnje, neglede na to, ali so težke kože
cele (lahko so brez kože glave in nog), ali pa so v delih (na
primer polovice, crouponi, polcrouponi, okončine (trebušina),
obrazna koža), v trakovih ali v listih. Vendar pa kosi usnja,
razrezani v posebne oblike, štejejo za predmete oziroma za
artikle iz drugih poglavij, posebno iz 42. in 64. poglavja.

Cepljene težke kože in kože drobnice (nestrojene) ter razcepljeno
usnje se uvrščajo v iste tar. številke kot ustrezne cele težke
kože in kože drobnice (nestrojene) ter celo usnje - odvisno od
primera. Cepljenje je lahko izvršeno pred ali po strojenju.


41.01

SUROVE KOŽE, GOVEDI ALI KOPITARJEV (SVEŽE ALI NASOLJENE, SUŠENE,
LUŽENE, PIKLANE ALI DRUGAČE KONSERVIRANE, TODA NESTROJENE NITI
PERGAMENTNO OBDELANE NITI NADALJE OBDELANE), Z DLAKO ALI BREZ
DLAKE, CEPLJENE ALI NECEPLJENE

4101.10 - Cele kože, govedi, ki tehtajo do vključno 8 kg, če so
suhe, do vključno 10 kg, če so suho nasoljene, ali do vključno 14
kg, če so sveže, mokro soljene ali drugače konservirane

 - Druge goveje, sveže ali mokro nasoljene:

4101.21 - - cele

4101.22 - - kruponi ali polkruponi

4101.29  - - drugo

4101.30 - Druge goveje, drugače konzervirane

4101.40 - Kože kopitarjev

Ta tar. številka vključuje surove težke kože in kože drobnice (z
odstranjeno dlako ali z dlako) iz živali vrste goveda (t.j.
živali iz tar. št. 01.02 - glej komentar k tej tar. številki) ali
iz živali vrste kopitarjev (konj, mula, osel, zebra itd.).

Te surove težke kože in kože drobnice so lahko sveže (zelene),
ali pa konzervirane proti gnitju s pomočjo nasoljevanja, sušenja,
luženja, piklanja ali s pomočjo kakšnega drugega načina
konzerviranja. Lahko so tudi očiščene, cepljene, stružene, vendar
pa ne smejo biti kakorkoli strojene, delno strojene ali
izpostavljene kakšnemu ekvivalentnemu postopku (kot je na primer
dodelava s pergamentiranjem) ali nadalje obdelane.

Nestrojene težke kože in kože drobnice so lahko nasoljene suho
ali vlažno s pomočjo slanice. Pri postopku suhega nasoljevanja
včasih dodajajo majhne količine drugih snovi, da bi preprečili
nastajanje madežev. V Indiji včasih dodajajo glineno zemljo, ki
vsebuje natrijev sulfat.

Težke kože so lahko sušene takoj, ali pa po nasoljevanju. V času
sušenja pogosto obdelujejo surove težke kože in kože drobnice z
dezinfekcijskimi, insekticidnimi in s podobnimi preparati.

Težke kože in kože drobnice lužijo z namakanjem v apnenčasti
vodi, ali pa s premazovanjem s pasto, ki vsebuje gašeno apno.
Luženje olajšuje odstranjevanje dlak, pomaga pa tudi pri
konzerviranju surovih težkih kož in kož drobnice.

Težke kože in kože drobnice piklajo z namakanjem v šibki
raztopini klorovodikove ali žveplene kisline, ali pa v raztopini
nekaterih drugih kemičnih izdelkov, skupaj z navadno soljo. Ta
postopek te surove kože konzervira.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) nekuhanih ali poškodovanih živalskih užitnih kož (tar. št.
02.06 ali 02.10) (če so takšne kože kuhane ali pečene, se
uvrščajo v tar. št. 16.02) in

(b) ostružkov in podobnih odpadkov od surovih kož (tar. št.
05.11).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 4101.10

Tarifna podštevilka 4101.10 ne vključuje cepljenih surovih težkih
kož in cepljenih surovih kož drobnice.


41.02

SUROVE KOŽE OVC IN JAGNJET (SVEŽE ALI NASOLJENE, SUŠENE, LUŽENE,
PIKLANE ALI DRUGAČE KONZERVIRANE, TODA NESTROJENE, PERGAMENTNO
NEOBDELANE IN TUDI NE KAKO DRUGAČE NAPREJ OBDELANE), Z VOLNO ALI
BREZ NJE, CEPLJENE ALI NECEPLJENE, RAZEN TISTIH, KI SO IZKLJUČENE
Z OPOMBO 1 (C) K TEMU POGLAVJU

4102.10 - Z volno

 - Brez volne:

4102.21 - - piklane

4102.29 - - druge

Ta tar. številka vključuje surove kože ovac in jagnjet z volno
ali brez volne. Vendar pa ne vključuje kož z volno iz
astrahanskih jagnjet, iz jagnjet z debelim repom iz Malezije,
karakul, perzijskih in podobnih jagnjet (jagnjet, podobnih
karakulam in perzijskim jagnjetom, katere v različnih delih sveta
različno imenujejo), iz indijanskih, kitajskih, mongolskih ali iz
tibetskih jagnjet.

Te surove kože so lahko sveže (zelene), ali pa konzervirane proti
gnitju s pomočjo nasoljevanja, sušenja, luženja, piklanja ali s
pomočjo kakšnega drugega načina konzerviranja (glej komentar k
tar. št. 41.01). Lahko so tudi očiščene, cepljene, stružene,
vendar pa ne smejo biti kakorkoli strojene, delno strojene ali
izpostavljene kakšnemu ekvivalentnemu postopku (kot je na primer
dodelava s pergamentiranjem) ali nadalje obdelane.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) nekuhanih užitnih kož živali (tar.št.02.06 ali 02.10). Če so
kuhane, se takšne kože uvrščajo v (tar.št. 16.02,)

(b) ostružkov in podobnih odpadkov od surovih kož (tar. št.
05.11).


41.03

DRUGE SUROVE KOŽE (SVEŽE ALI NASOLJENE, SUŠENE, LUŽENE, PIKLANE
ALI DRUGAČE KONSERVIRANE, TODA NESTROJENE IN PERGAMENTNO
NEOBDELANE NITI NADALJE OBDELANE), Z DLAKO ALI BREZ DLAKE,
CEPLJENE ALI NECEPLJENE, RAZEN TISTIH, KI SO IZKLJUČENE Z OPOMBO
1 (B) ALI 1 (C) K TEMU POGLAVJU

4103.10 - Kozje ali kozličje

4103.20 - Plazilcev

4103.90 - Druge

Ta tar. številka vključuje:

(A) Vse težke kože in kože drobnice brez dlake ali z odstranjeno
dlako, razen tistih iz tar. št. 41.01 ali 41.02. Ta tar. številka
vključuje kože ptic z odstranjenim perjem in puhom, ribje kože,
kože plazilcev in kozje ter kozličje kože brez dlak (vštevši kože
jemenskih, mongolskih in tibetskih koz in kozličev).

(B) Surove težke kože in kože drobnice, s katerih dlaka ni
odstranjena, vendar le takšne kože naslednjih živali:

(1) Koz in kozličev (razen jemenskih, mongolskih in tibetskih koz
in kozličev).

(2) Svinj, vštevši vrste "pekari".

(3) Kozorogov in gazel.

(4) Severnih jelenov, irvasov in drugih jelenov.

(5) Psov.

Te težke kože in kože drobnice so lahko sveže (zelene), ali pa
konzervirane proti gnitju s pomočjo nasoljevanja, sušenja,
luženja, piklanja ali s pomočjo kakšnega drugega načina
konzerviranja (glej komentar k tar. št. 41.01). Lahko so tudi
očiščene, cepljene, stružene, vendar pa ne smejo biti kakorkoli
strojene, delno strojene ali izpostavljene kakšnemu
ekvivalentnemu postopku (kot je na primer dodelava s
pergamentiranjem) ali nadalje obdelane.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) nekuhanih ali poškodovanih živalskih užitnih kož (tar. št.
02.06 ali 02.10) (če so takšne kože kuhane ali pečene, se
uvrščajo v tar. št. 16.02),

(b) ostružkov in podobnih odpadkov od surovih kož (tar. št.
05.11) in

(c) kož in delov ptičjih kož s perjem in puhom iz tar. št. 05.05
ali 67.01.


41.04

USNJE GOVEDA IN KOPITARJEV, BREZ DLAKE, RAZEN USNJA IZ TAR. ŠT.
41.08 IN 41.09

4104.10 - Cele goveje kože, strojene, skupne površine do vključno
28 kvadratnih čevljev (2,6 m2)

 - Druge strojene ali dostrojene goveje kože ali kože kopitarjev,
toda nadalje neobdelane, cepljene ali necepljene:

4104.21 - - goveje kože, strojene z rastlinskim predstrojem

4104.22 - - goveje kože, strojene z drugo vrsto predstroja

4104.29 - - druge

 - Druge strojene kože, goveje in kopitarjev, pergamentno
obdelane ali dodelane po strojenju:

4104.31  - - nebrušene kože na sprednji strani (lice) in
nebrušene cepljene

4104.39  - - druge

Ta tar. številka vključuje predstrojene ali strojene težke kože
ali kože drobnice živali vrste goveda ali kopitarjev. Vključuje
tudi pergamentno obdelane težke kože ali kože drobnice ter
strojene kože, obdelane po strojenju (glej komentar k temu
poglavju). Strojene kože goved in kopitarjev posebej izstopajo
zaradi trdnosti, moči in trajnosti. Iz teh vrst strojenih kož
običajno izdelujejo podplatno usnje in usnje za jermene v
strojih, aparatih in napravah.

Podplatno usnje, je usnje, zbito z težkim valjanjem ali
udarjanjem. Ponavadi je to koža, strojena z rastlinskimi strojili
ali pa je strojena kombinirano. Je rjave barve; aleinske vrste,
strojene s kromom, pa so zelenkastomodre barve.

Usnje za jermene v strojih, aparatih in napravah, običajno
izdelujejo iz hrbtne strani volovskih kož, katere strojijo z
rastlinskimi strojili, jih dobro namastijo in dodelajo, da
dosežejo moč in upogljivost usnja, ki je skoraj neraztegljivo.
Goveje usnje in usnje kopitarjev se pogosto uporablja za zgornje
dele škornjev in čevljev (na primer vrsta, znana kot "telečji
boks" ali "žametni boks" - slednji je barvan in poliran, strojen
s kromom, včasih pa s kombiniranim strojilom oziroma postopkom).

Ta tar. številka izključuje:

(a) Semiširano (vštevši kombinacijo s semiširanim) usnje (tar.
št. 41.08),

(b) lakirano usnje, lakirano plastno usnje (prevlečeno s folijo)
ter metalizirano usnje (tar. št. 41.09),

(c) ostružke in druge odpadke usnja (41.10) in

(d) dodelano težko usnje in usnje drobnice, z dlakami (43.
poglavje).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifni podštevilki 4104.21 in 4104.22

Ti tarifni podštevilki vključujeta samo kože, ki so deloma šibko
strojene in ki zahtevajo nadaljnje strojenje pred postopkom
dodelave.

Tarifna podštevilka 4104.31

V smislu te tar. podštevilke označuje izraz "kože, nebrušene s
strani, cepljene ali necepljene" kože, katerih lice daje videz
nekoliko zbrušenega, ker so bile izpostavljene odstranjevanju
epiderma, vendar nobena stran ni bila odstranjena (odbrušena).


41.05

OVČJE ALI JAGNEČJE USNJE, BREZ VOLNE, RAZEN USNJA IZ TAR. ŠT.
41.08 IN 41.09

 - Strojeno ali dostrojeno, toda najprej neobdelano, cepljeno ali
necepljeno:

4105.11 - - z rastlinskim predstrojem

4105.12 - - z drugimi vrstami predstroja

4105.19 - - drugo

4105.20 - Pergamentno obdelano ali dodelano po strojenju.

Ta tar. številka vključuje ovčje in jagnečje kože (vštevši tiste
od živali - križancev med ovcami in kozami) brez volne, ki so
delno ali popolnoma strojene, pergamentno ali transparentno
obdelane ali dalje obdelane po strojenju (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju).

Ovčja in jagnečja koža je nekoliko podobna kozji koži ali koži
kozličkov, vendar je ohlapnejše strukture in ima nepravilno lice,
notranjo stran kože pa je moč zlahka ločiti od lica.

Kozje usnje pri mečkanju škripa.

Ovčje kože pogosto strojijo z galunom (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju).

Cepljenec ovčje kože z licem se imenuje, kadar je strojen,
"skajver". "Basil" imenujejo ovčje kože, strojene s rastlinskimi
strojili.

Ta tar. številka izključuje:

(a) semiširano (vštevši kombinacijo s semiširanim) usnje (tar.
št. 41.08),

(b) lakirano usnje, lakirano plastno usnje (prevlečeno s folijo)
ter metalizirano usnje (tar. št. 41.09),

(c) ostružke in druge odpadke usnja (41.10) in

(d) ovčje in jagnječje usnje, strojeno z volno na koži (43.
poglavje).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 4105.11 in 4105.12

Ti tarifni podštevilki vključujeta samo šibko strojeno kožo,
katero je treba pred dodelavo še naprej strojiti.


41.06

KOZJE IN KOZLIČJE USNJE, BREZ DLAKE, RAZEN USNJA IZ TAR. ŠT.
41.08 IN 41.09

 - Strojeno ali dostrojeno, toda najprej neobdelano, cepljeno ali
necepljeno:

4105.11 - - z rastlinskim predstrojem

4105.12 - - z drugo vrsto predstroja

4105.19 - - drugo

4105.20 - Pergamentno obdelano ali dodelano po strojenju

Ta tar. številka vključuje kozje ali kozličje kože, ki so
strojene ali dostrojene, pergamentno ali transparentno obdelane
ali po strojenju dalje obdelane (glej splošna določila komentarja
k temu poglavju). Lastnosti oziroma značilnosti, po katerih je
moč ločevati med strojeno ovčjo in strojeno kozjo kožo, so
navedene v komentarju k tar. številki 41.05.

Kozje in kozličje kože so lahko strojene tudi z galunom (glej
splošna določila komentarja k temu poglavju).

Ta tar. številka izključuje:

(a) semiširano (vštevši kombinacijo s semiširanim) usnje (tar.
št. 41.08),

(b) lakirano usnje, lakirano plastno usnje (prevlečeno s folijo)
ter metalizirano usnje (tar. št. 41.09),

(c) ostružke in druge odpadke usnja (41.10) in

(d) kozje ali kozličje usnje, strojeno ali dodelano z volno na
koži (43. poglavje).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 4106.11 in 4106.12

Ti tarifni podštevilki vključujeta samo šibko strojeno kožo,
katero je treba pred dodelavo še naprej strojiti.


41.07

USNJE DRUGIH ŽIVALI, BREZ DLAKE, RAZEN USNJA IZ TAR. ŠT. 41.08 IN
41.09

4107.10 - Prašičev

 - Plazilcev:

4107.21 - - z rastlinskim predstrojem

4107.29 - - drugo

4107.90 - Drugih živali

Ta tar. številka vključuje strojeno usnje, dobljeno iz težkih kož
in kož drobnice brez dlake ali z odstranjeno dlako vseh vrst
živali, nenavedenih v tar. št. od 41.01 do 41.06, ki je obdelana
na enak način kot težke kože in kože drobnice iz teh tar. številk
(glej splošna določila komentarja k temu poglavju).

Glede na to vključuje ta tar. številka na primer usnje (razen
usnja iz tar. št. 41.08 in 41.09) prašičev, plazilcev (kuščarjev,
kač, krokodilov itd.), antilop, kengurujev, jelenov, kozorogov,
irvasov, severnih jelenov, slonov, kamel, nilskega konja, psov in
rib ali morskih sesalcev.

Iz te tar. številke je izključena t.i. "jelenja koža", ki se
lahko pere, dobivajo pa jo iz cepljene ovčje kože, strojene s
formaldehidom ali z oljem (tar. št. 41.05 ali 41.08).

Ta tar številka izključuje tudi:

(a) ostružke in druge odpadke usnja (tar. št. 41.10) in

(b) kože, strojene ali obdelane z dlako (43. poglavje).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 4107.21

Ta tar. podštevilka vključuje samo delno oziroma šibko strojeno
usnje, katerega je treba pred dodelavo še naprej strojiti.


41.08

SEMIŠ USNJE (VKLJUČNO S KOMBINACIJO SEMIŠ USNJA)

Semiš usnje je usnje, ki je strojeno in preparirano s ponovno
obdelavo z ribjim ali z drugim živalskim oljem ter nato posušeno
s segrevanjem ali na zraku in na koncu oprano v lugu, da bi
odstranili odvečno olje. Nato lahko površino očistijo in obdelajo
z brušenjem s pluto ali z drugimi brusili in tako dobijo žametno
površino. Na ta način obdelano usnje je mastna stran (cepljenec)
ovčjih ali jagnječih kož, s katerih je lice odstranjeno z
brušenjem.

Semiš usnje odlikuje mehkoba in je rumene barve (razen, če je
obarvano), lahko se pere. Uporabljajo ga predvsem za rokavice,
kot pralno usnje itd. Usnje večjih živali (na primer srn, jelenov
itd.), podobno obdelane, se uporabljajo za oblačila, v sedlarstvu
in za nekatere druge industrijske namene. Semiš usnje, ki se
stroji izključno z oljem, kot je to opisano v prejšnjem odstavku,
se včasih nanaša tudi na semiš usnje, ki je popolnoma strojeno z
oljem.

Belo pralno usnje, ki je po svojih lastnostih podobno semiš
usnju, pridobivajo z delnim strojenjem s formaldehidom, nato pa s
strojenjem v olju (kot je opisano prej). Znano je kot
"kombinacija semiš usnja". Ta tar. številka vključuje tudi to
vrsto usnja, vendar pa ne vključuje drugih pralnih kož (na primer
takih, strojenih s formaldehidom in z galunom), pa tudi ne usnja,
ki je zgolj namaščeno z oljem, strojeno pa je bilo na druge
načine.


41.09

LAKASTO USNJE IN LAKASTO PLASTOVITO USNJE; METALIZIRANO USNJE

Ta tar. številka vključuje:

(1) Lakasto usnje, premazano ali prevlečeno z lakom ali z vnaprej
izdelanim listom iz plastične mase, z gladko, odsevno, zrcalasto
površino.

Lak, ki se nanaša, je lahko obarvan (pigmentiran) ali neobarvan
(nepigmentiran) in je lahko na osnovi:

(a) rastlinskih sušljivih olj (ponavadi lanenega olja),

(b) celuloznih derivatov (na primer na osnovi nitroceluloze) in

(c) sintetičnih izdelkov (termoplastičnih ali termo-
neplastičnih), pretežno poliuretana.

Listi iz plastičnih mas, ki se nanašajo na usnje, so ponavadi
dobljeni iz poliuretana ali polivinilklorida.

Površina izdelkov iz te skupine mora biti gladka. Lahko je
okrašena z reliefnimi izboklinami zaradi imitacije določenih vrst
usnja (krokodilje, kuščarjeve itd.), lahko je umetno nalomljena,
nagubana ali z zrnasto površinsko strukturo). Vendar pa mora
obdržati odsevnost.

Debelina premaza ali lista ne presega 0,15 mm.

V to skupino spadajo tudi usnjeni izdelki prekriti ali premazani
z barvami ali s pigmentiranimi laki (vključno s sljudo, amorfnim
silicijevim dioksidom - "silika" ali podobnimi luskinami) v
vezivu, na primer plastična masa ali sušeča rastlinska olja. Taka
usnja imajo na površini kovinski lesk ("imitacija metaliziranega
usnja").

(2) Lakasto plastovito (prevlečeno s folijo) usnje, v trgovini
znano tudi kot lakasto premazano usnje, ki je prevlečeno s
predhodno oblikovanimi listi iz plastičnih mas debeline preko
0,15 mm, vendar debeline, ki je manjša od polovice skupne
debeline. Ima zrcalast videz, podoben videzu lakastega usnja
(usnje, premazano z listom, debelejšim od 0,15 mm, vendar tanjšim
od polovice skupne debeline, se uvršča v 39. poglavje).

(3) Metalizirano usnje, je usnje, prekrito s kovinskim prahom ali
s kovinskim listom (na primer s srebrnim, zlatim, bronznim ali
aluminijevim). Vendar pa ta tar. številka ne vključuje umetnega
lakastega ali metaliziranega usnja.

Ta tarifna št. ne vključuje umetnega usnja, ki je lakirano,
metalizirano (tar. št. 41.11).


41.10

OBREZKI IN DRUGI OSTANKI USNJA ALI UMETNEGA USNJA, NEPRIMERNI ZA
PROIZVODNJO USNJENIH IZDELKOV; PRAH IN MOKA IZ USNJA

Ta tar. številka vključuje:

(1) Odpadke in druge ostanke od usnja (vštevši umetno usnje ali
pergamentno dodelano usnje), ki nastajajo pri izdelavi usnjenega
blaga, primerne za proizvodnjo umetnega usnja ali lepil itd., ali
pa za uporabo kot gnojilo,

(2) Dotrajane usnjene predmete, ki se ne morejo več uporabljati
za prvotne namene niti kot usnje za proizvodnjo drugih usnjenih
predmetov,

(3) Prah in prašek iz usnja (ostanki pri likanju in brušenju
usnja), ki se uporabljata kot gnojili in za izdelavo umetnega
antilopa, umetnega materiala za tla itd. in

(4)  Usnjeno moko, dobljeno z mletjem usnjenih odpadkov, ki se
uporablja za izdelavo antilopskih tkanin ali kot polnilo za
plastične mase.

Usnjeni odrezki in dotrajani usnjeni artikli (na primer staro
strojno jermenje), ki se lahko uporabijo za izdelavo usnjenih
predmetov, se uvrščajo kot strojeno usnje v ustrezne ( tar.
številke od 41.04 do 41.09).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) odpadkov in ostankov surovih težkih kož in kož drobnice (tar.
št. 05.11), kože v prahu (tar. št. 35.04) in

(b) stare obutve iz tar. št. 63.09.


41.11

UMETNO USNJE NA OSNOVI USNJA ALI USNJENIH VLAKEN V PLOŠČAH,
LISTIH ALI TRAKOVIH, TUDI V ZVITKIH

Ta tar. številka vključuje samo umetno usnje, izdelano iz
naravnega usnja ali naravnih usnjenih vlaken. Poudariti je treba,
da se to ne nanaša na imitacije usnja, ki niso na osnovi
naravnega usnja, kot so na primer plastične mase (39. poglavje),
guma (40. poglavje), papir in lepenka (48. poglavje), ali pa
prevlečene tekstilne tkanine ("skaj") (59. poglavje).

Umetno usnje je lahko izdelano:

(1) S spajanjem oziroma z aglomeriranjem odpadkov in drugih
majhnih usnjenih ostankov z vezimom ali lepilom.

(2) S spajanjem oziroma aglomeriranjem odpadkov in drugih majhnih
usnjenih ostankov brez veziv, pač pa z velikim pritiskom.

(3) Z razvlaknjevanjem odpadkov in ostankov s segrevanjem v topli
vodi (brez veziv - podobno kot papir). Tako dobljeno kašo
oblikujejo s presejevanjem, z valjanjem in s kalandriranjem v
liste.

Umetno usnje je lahko obarvano, lahko ima izbočene okraske, je
lahko reliefirana, zrnaste površine, z vtisnjenimi okraski,
obdelano kot antilop (z brušenjem s karborundumom ali s smirkom),
lakirano ali metalizirano. Takšno umetno usnje se v to tar.
številko uvršča, če je v obliki plošč. listov ali trakov, vštevši
v zvitkih. Če je razrezano v druge oblike, razen v pravokotnike,
je iz te tar. številke izključeno (običajno 42. poglavje).

Ta tar. številka izključuje tudi odpadke in druge ostanke
umetnega usnja, v kolikor jih je moč uporabiti za nadaljnjo
rekonstrukcijo kot gnojila itd. (tar. št. 41.10).


                          42. POGLAVJE

 USNJENI IZDELKI, SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI; PREDMETI ZA
    POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI IZDELKI TER IZDELKI IZ
                         ŽIVALSKIH ČREV

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  sterilni katgut in drugi sterilni materiali za kirurška
šivanja (tar.št. 30.06);

(b)  oblačila in pribor za oblačila (razen rokavic), podloženi s
krznom ali umetnim krznom ali na katerih je krzno ali umetno
krzno pritrjeno z zunanje strani, razen če gre za navadne okraske
(tar.št. 43.03 ali 43.04);

(c)  tekstilni izdelki iz mrežastih materialov (tar.št. 56.08);

(d)  proizvodi, ki se uvrščajo v 64. poglavje;

(e)  klobuki in druga pokrivala ter njihovi deli, ki se uvrščajo
v 65. poglavje;

(f)  biči, korobači in drugi izdelki, ki se uvrščajo v tar.št.
66.02;

(g) manšetni gumbi, zapestnice in druge imitacije nakita (tar.št.
71.17);

(h)  pribor in okraski za jermenarske izdelke, kot so stremena,
brzde, zaponke itd., če se posebej carinijo (običajno XV.
oddelek);

(ij) strune za glasbila, usnje za bobne in podobno ali drugi deli
za glasbila (tar.št. 92.09);

(k)  izdelki, ki se uvrščajo v 94. poglavje (npr. pohištvo,
svetilke in svetila);

(l)  proizvodi, ki se uvrščajo v 95. poglavje (npr. igrače,
rekviziti za igro in šport);

(m)  gumbi, pritiskači, gumbi za preoblačenje in drugi deli teh
proizvodov; nedokončani gumbi, ki se uvrščajo v tar.št. 96.06.

2.  (A) Poleg izključitev iz 1. opombe ne spadajo v tar.št.
42.02:

(a)  vreče iz listov ali folij iz plastičnih mas, tiskanih ali
netiskanih, z ročaji, ki niso namenjene za večkratno uporabo
(tar.št. 39.23);

(b)  izdelki iz pletarskih materialov (tar.št. 46.02);

(B) izdelki iz tar. št. 42.02 in 42.03, ki imajo dele iz
plemenitih kovin ali navadnih kovin, navaljanih s plemenitimi
kovinami (platirani), iz naravnih ali vzgojenih biserov, dragih
ali poldragih kamnov (naravni ali sintetični) se uvrščajo v ti
dve tar. št. četudi ti deli predstavljajo več kot male spojke ali
male okraske, pod pogojem, da ti deli ne spremenijo bistveni
karakter izdelkjov. Če ti deli spremenijo bistveni karakter
izdelka se uvrščajo v 71. poglavje.

3.  Pri tar.št. 42.03 so z izrazom "oblačila in pribor za
oblačila" mišljeni poleg drugega tudi rokavice (vključno športne
rokavice), predpasniki in druga zaščitna oblačila, naramnice,
pasovi, jermeni, nabojniki, usnjene zapestnice, toda brez
jermenčkov za ure (tar.št. 91.13).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje predvsem izdelke iz usnja ali umetnega
usnja. Vendar pa tar. številki 42.01 in 42.02 vključujeta tudi
nekatere izdelke, značilne za trgovanje z usnjem, ki pa so
izdelani iz drugih materialov. To poglavje vključuje tudi
nekatere predmete, izdelane iz črev, črevesnih podkožic, mehurjev
in kit.

Vendar pa se nekateri usnjeni izdelki uvrščajo v druga poglavja.
Ti izdelki so navedeni v komentarjih k naslednjim tarifnim
številkam.


42.01

SEDLARSKI IN JERMENARSKI PROIZVODI ZA KATERO KOLI ŽIVAL (VKLJUČNO
VPREŽNE VRVI ZA KOMATE, POVODCI, ŠČITNIKI ZA KOLENA, NAGOBČNIKI,
PODSTAVKI IN BLAZINE ZA SEDLA, TORBE-BISAGE, PLAŠČI ZA PSE IN
PODOBNO), IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA

Ta tar. številka vključuje opremo iz usnja, umetnega usnja,
krzna, iz tekstilnih in drugih materialov za vse vrste živali.

To blago vključuje sedla in komate (vštevši uzde, vrvi za komate
in oglavja) za jahalne, vlečne in tovorne živali; ščitnike za
goleni, plašnice in prevleke za konjska kopita, okrasno opremo za
cirkuške živali; nagobčnike, povodce, pasove za vodenje (povodce)
in opremo za pse in mačke; pregrinjala in blazine za sedla,
torbe, bisage; volnene odeje za konje, posebno oblikovane za
razne priložnosti; plašče za pse itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) opreme in okraskov za komate, kot stremen, žval, alk in
zaponk za konje, ki se carinijo ločeno (običajno Oddelek XV) ter
okraskov, kot so perjanice za cirkuške živali (uvrščajo se v
ustrezne tar. številke),

(b) pasov za otroke ali odrasle (za pomoč pri hoji) (tar. št.
39.26, 42.05, 63.07 itd.) in

(c) bičev, korobačev in drugih izdelkov iz tar. št. 66.02.


42.02

KOVČKI ZA OBLEKO, NESESERJI, ATAŠE KOVČKI, AKTOVKE, ŠOLSKE TORBE,
ETUIJI ZA OČALA, TOKI ZA DALJNOGLEDE, TOKI ZA FOTOAPARATE, TOKI
ZA GLASBILA, TOKI ZA PUŠKE, TOKI ZA SAMOKRESE IN PODOBNI IZDELKI;
POTNE TORBE, TOALETNE TORBE, NAHRBTNIKI, ŽENSKE TORBICE,
NAKUPOVALNE TORBE, LISTNICE, DENARNICE ZA KOVANCE, TULCI IN MAPE
ZA ZEMLJEVIDE ALI DOKUMENTE, TOBAČNICE, MOŠNJIČKI ZA TOBAK, TORBE
ZA ORODJE, ŠPORTNE TORBE, ŠKATLE ZA STEKLENICE, ŠKATLE ZA NAKIT,
ŠKATLE ZA PUDER, ŠKATLE ZA JEDILNI PRIBOR IN PODOBNE ŠKATLE IZ
USNJA, UMETNEGA USNJA, IZ FOLIJ IZ PLASTIČNIH MAS, IZ TEKSTILNIH
MATERIALOV, VULKANFIBRA ALI IZ KARTONA, V CELOTI ALI PRETEŽNO
PREVLEČENI S TEMI MATERIALI ALI PAPIRJEM

 - Kovčki, kovčki za obleko, neseserji, ataše - kovčki, aktovke,
šolske torbe in podobne torbe:

4202.11 - - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali iz
lakiranega usnja

4202.12 - - z zunanjo površino iz plastičnih mas ali iz
tekstilnih materialov

4202.19 - - drugo

 - Ročne torbe z naramnim jermenom ali brez, tudi tiste brez
ročajev:

4202.21 - - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali
lakastega usnja

4202.22 - - z zunanjo površino iz plastičnih mas ali tekstilnih
materialov

4202.29 - - druge

 - Izdelki, ki se običajno nosijo v žepu ali v ročni torbici:

4202.31 - - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali
lakastega usnja

4202.32 - - z zunanjo površino iz plastične mase ali tekstilnih
materialov

4202.39 - - drugi

 - Drugo:

4202.91 - - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali
lakastega usnja

4202.92 - - z zunanjo površino iz plastične mase ali tekstilnih
materialov

4202.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje samo izdelke - artikle, ki so v njej
posamično našteti, in podobne kontejnerje.

Ti kontejnerji so lahko trdni, izdelani na trdni podlagi, ali pa
mehki in brez podlage.

Skladno z Opombama 1 in 2 k temu poglavju so lahko izdelki -
artikli iz prvega dela poimenovanja tarifne številke iz
kateregakoli materiala. Pojem "podobni kontejnerji" v prvem delu
vključuje: škatle za klobuke, toke za pribor za fotoaparate in
kamere, toke za naboje, toke za lovske in taborniške nože,
prenosne škatle ali kovčke za orodje, ki so posebej oblikovani,
ali v notranjosti prilagojeni za namestitev določenega orodja z
ali brez dodatkov.

Vendar pa so lahko izdelki, zajeti v drugem delu poimenovanja te
tar. številke le iz materialov, ki so v poimenovanju navedeni,
ali pa morajo biti v celoti ali pretežno prekriti s takšnim
materialom ali s papirjem (podlaga je lahko iz lesa, kovine
itd.). Pojem "podobni kontejnerji" iz tega dela vključuje:
denarnice, etuije za beležke, za ključe, cigare, pipe, etuiji -
torbice za orodje in nakit, za obutev, ščetke itd. Blago iz te
tar. številke lahko vsebuje dele ali pribor iz plemenitih kovin,
iz naravnih ali kultiviranih biserov, iz dragega ali poldragega
kamenja (naravnega, sintetičnega ali rekonstruiranega), čeprav ti
deli predstavljajo več od le majhnih okraskov - vendar v tem
primeru le pod pogojem, da takšni izdelki nimajo značaja izdelkov
iz 71. poglavja. Tako se na primer usnjene ročne torbice z
okvirom oziroma z okovom, ki sestoji v celoti ali deloma iz
plemenite kovine, z zaponko iz oniksa, uvrščajo v to tar.
številko.

Pojem "športne torbe" vključujejo artikle, kot so na primer:
torbe za golf, za telovadbo, za teniške loparje, za smučarske
rekvizite in za ribolov. Pojem "škatle za nakit" označuje ne le
škatle, izdelane posebej za shranjevanje nakita, temveč tudi
podobne kontejnerje raznih dimenzij s pokrovi (z ali brez
okraskov ali sredstev za pritrjevanje), ki so posebej oblikovani
in opremljeni za enega ali več kosov nakita in ki so običajno
podloženi s tekstilnim materialom, v katerem se ta nakit
razstavlja ali prodaja, in ki niso primerni za trajnejšo uporabo.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) nakupovalnih torb, opisanih v Opombi 2 (A) k temu poglavju
(tar. št. 39.23),

(b) izdelkov iz pletarskih materialov (tar.št. 46.02),

(c) izdelkov, ki navzlic značaju kontejnerja niso podobni tistim,
naštetim v tej tar. številki, na primer: mape in prevleke za
knjige, fascikle, mape za dokumente, pisalne podloge, okvirji za
fotografije, škatle za bonbone, posode za tobak, steklenice iz
keramike, stekla itd., ki so v celoti ali pretežno prekrite z
usnjem, s plastičnimi ovoji itd. Takšni artikli se uvrščajo v
tar. št. 42.05, v kolikor so izdelani iz usnja ali prekriti z
usnjem ali umetnim usnjem, ter v druga poglavja, v kolikor so iz
drugih materialov ali prekriti z drugimi materiali,

(d) izdelkov, konfekcioniranih iz mrežastih materialov (tar. št.
56.08),

(e) imitacija nakita (tar.št. 71.17)

(f) škatel ali kovčkov za orodje, ki niso posebej oblikovani, ali
v notranjosti prilagojeni za namestitev določenega orodja z ali
brez dodatkov (navadno tar.številka 39.26 ali 73.26).

(g) nožnic in toki za meče, sablje, bajonete, bodala in za
podobno orožje (tar. št. 93.07) in

(h) izdelkov iz 95. poglavja (na primer: igrač, predmetov za
igro, športnih rekvizitov itd.).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 4202.31, 4202.32 in 4202.39

Te tar. podštevilke vključujejo izdelke - artikle, ki se običajno
nosijo po žepih ali v ročnih torbicah. Ti izdelki vključujejo
etuije za očala, denarnice za bankovce in kovance, vrečke -
etuije za ključe, etuije za cigarete, za cigare, pipe ter mošnje
za tobak.


42.03

OBLAČILA IN PRIBOR ZA OBLAČILA IZ USNJA ALI UMETNEGA USNJA

4203.10 - Oblačilni predmeti

 - Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov:

4203.21 - - športne

4203.29 - - druge

4203.30 - Pasovi in čezramenski jermeni z žepi za naboje

4203.40 - Drug pribor za oblačila

Ta tar. številka vključuje vsa oblačila za nošnjo in pribor za
oblačila (z izjemami, ki so v nadaljnjem besedilu navedene) iz
usnja ali iz umetnega usnja. Glede na to vključuje ta tar.
številka: kratke in dolge plašče, rokavice (vštevši tudi
športne), predpasnike, rokave in druga zaščitna oblačila,
naramnice, opasače in jermene, nabojnike in pasove, kravate,
manšete itd. Ta tar. številka vključuje tudi: usnjene trakove,
dobljene z rezanjem in, ki so na enem koncu zaobljeni ali drugače
oblikovani in kot taki namenjeni za izdelavo jermenov. Tudi
usnjene iz krznene rokavice ali rokavice iz umetnega usnja ali
umetnega krzna se uvrščajo v to tar. številko. Razen rokavic, se
oblačila in pribor za oblačila iz usnja ali iz umetnega usnja,
podloženega s krznom ali z umetnim krznom, ali pa tisti s krznom
ali z umetnim krznom na zunanji strani v meri, ki presega zgolj
okrasno, uvrščajo v tar. št. 43.03 ali 43.04.

V tej tar. številki ostane uvrščeno blago, ki vsebuje električne
elemente za gretje, kot tudi blago, ki teh elementov ne vsebuje.

Blago iz tega poglavj ima lahko dele iz plemenitih kovin,
naravnih ali sintetičnih perl, drage in poldrage kamne (naravne
ali sintetične), ki lahko služijo več kot samo sponke ali okrski,
pod pogojem, da se ne spremeni namembnost izdelka. Tako na
primer: usnjeni pas z zlato zaponko, ostane v tej tarifni
številki (glej Opombo 2(B) k temu poglavju)

Ta tar. številka izključuje:

(a) oblačila in pribor za oblačila iz kož, strojenih skupaj z
dlako, še posebno iz ovčjih ali jagnječjih kož (43. poglavje),

(b) oblačila iz tekstilnih materialov, ojačenih z usnjem (61. ali
62. poglavje),

(c) predmete - artikle iz 64. poglavja (na primer obutev ali dele
obutve),

(d) klobuke in druga naglavna pokrivala ter njihove dele iz 65.
poglavja,

(e) manšetne gumbe, zapestnice in druge imitacije nakita (tar.
št. 71.17),

(f) jermene za ure (tar. št. 91.13),

(g) izdelke iz 95. poglavja (na primer športne rekvizite, kot na
primer ščitniki za piščali za hokej, kriket itd., zaščitno
športno opremo, na primer sabljaške maske in ščiti itd.). Vendar
pa se športna oblačila in športne rokavice uvrščajo v to tar.
številko;

(h) gumbe, gumbe - pritiskače, gumbe za preoblačenje in druge
dele teh izdelkov, nedokončane gumbe (tar. št. 96.06).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 4203.21

Pojem "športne rokavice, namenjene posebej za uporabo pri športu"
označuje vse športne rokavice, ki se prodajajo posamezno ali v
parih in katerih funkcionalni namen je tak, da so primerne za
uporabo pri športu (na primer hokejske rokavice, ki ščitijo roke
in pomagajo držati palico, ali pa na primer boksarske rokavice).


42.04

IZDELKI IZ USNJA ALI IZ UMETNEGA USNJA, KI SE UPORABLJAJO V
STROJIH ALI MEHANIČNIH NAPRAVAH ALI ZA DRUGE TEHNIČNE NAMENE

Ta tar. številka vključuje:

(1) Prenosne, konvejnerske ali dvižne trakove za stroje in
naprave (vštevši pletene trakove), bodisi v razrezih, bodisi kot
končani jermeni ali v metraži. Ploski usnjeni jermeni sestoje iz
trakov iz izbranih kož s spojenimi ali zlepljenimi konci. Okrogli
jermeni so izdelani pretežno iz trakov, ki so valjani in
zlepljeni z namenom, da bi imeli lepo okroglo obliko oziroma
presek.

Kadar se prenosni, konvejnerski ali dvižni jermeni carinijo
skupaj s stroji ali aparati, za katere so namenjeni (vgrajeni ali
nevgrajeni), se uvrščajo skupaj s temi stroji ali napravami (na
primer v Oddelek XVI).

(2) Vedra za transporterje, pri katerih je vedro prostor za
tovor.

(3) Jermene z ušesi, gonila čolničkov pri šivalnih strojih, usnje
za mikalnike, za oblaganje kard, jermenje za statve in druge
usnjene predmete za tekstilne stroje (obloge za karde z iglami se
uvrščajo v tar. št. 84.48).

(4) Zobčenike, zamaške, podložke, prirobnice, usnje za ventile,
črpalke ali preše, cevi za ventile tiskarskih preš, naluknjano
usnje za sortirne stroje itd.

(5) Kladiva za surovo kožo.

(6) Opne za plinomere in druge usnjene dele mehanskih aparatov in
instrumentov, ki se uvrščajo v 90. poglavje

(7) Usnjene cevi in upogibne cevi.


42.05

DRUGI PROIZVODI IZ USNJA ALI UMETNEGA USNJA

Ta tar. številka vključuje izdelke iz usnja ali iz umetnega
usnja, ki ne spadajo v prejšnje tarifne številke tega poglavja
ali v druge tar. številke te Nomenklature.

Vključuje predvsem:

Etikele za prtljago, brivske jermene, vezalke za obutev, ročaje
za nosilce paketov, ojačila za vogale kovčkov itd., stole
(taburet), nepolnjene (polnjeni stoli taburet se uvrščajo v tar.
št. 94.04), jermene za splošno rabo (razen tistih iz tar. št.
42.01 ali 42.04), jermene za otroke in odrasle za pomoč pri hoji,
usnjene cerade v metraži; usnjena pregrinjala (razen pregrinjal
za sedla, ki se uvrščajo v tar. št. 42.01); prevleke za knjige;
blazinice za pivnike; usnjene ali kozje mehove za vodo in druge
kontejnerje (vštevši tiste, prevlečene v celoti ali deloma z
usnjem ali z umetnim usnjem), vendar različne od tistih,
navedenih v tar. št. 42.02, dele naramnic, spone, zaponke in
podobno, prevlečene z usnjem, preobleke, franže in podobno za
dežnike, senčnike in sprehajalne palice, resice za meče, semišno
usnje z resastimi robovi ali sestavljeno (vendar pa se semišno
usnje, razrezano v posebne oblike ali z resastimi robovi,
namenjeno na primer za uporabo kot odstranjevalec prahu, uvršča v
tar. št. 41.08); pile za nohte, prevlečene z jelenovim usnjem;
koščke usnja ali umetnega usnja, razrezane v določene oblike (na
primer oblačila, prevleke za avtomobilske sedeže), ki niso
omenjene in ne zajete na drugem mestu.

Ta tar. številka izključuje:

(a) dele obutve iz 64. poglavja,

(b) biče, korobače in druge predmete - artikle iz tar. št. 66.02,

(c) umetno cvetje, listje ali sadeže ter njihove dele (tar. št.
67.02),

(d) manšetne gumbe, zapestnice in druge imitacije nakita iz tar.
št. 71.17,

(e) predmete - artikle iz 94. poglavja (na primer pohištvo, deli
pohištva, svetilke in svetila),

(f) predmete iz 95. poglavja (na primer igrače, predmete za
družabne igre, športne rekvizite) in

(g) gumbe, gumbe - pritiskače itd. iz tar. št. 96.06.


42.06

IZDELKI IZ ČREV (RAZEN IZ SVILOPREJK), PREPARIRANIH PODKOŽIC,
MEHURJEV ALI KIT

4206.10  - Katgut (kirurška nit za šivanje)

4206.90 - Drugi

Ta tar. številka vključuje:

(1) Katgut, izdelan z vpredanjem trakov iz čistih in posušenih
črev, predvsem iz ovčjih. Ta tar. številka vključuje katgut za
loparje, za ribolov, za uporabo v strojih itd.

Vendar pa ta tar. številka izključuje sterilni kirurški katgut
ali navadni sterilni material za kirurško šivanje (tar. št.
30.06) ter čreva, izdelana ali preparirana kot strune za glasbene
instrumente (tar. št. 92.09).

(2) Izdelki iz podkožice v pravokotnih kosih (vštevši kvadratne)
ali razrezane v druge oblike ter izdelke iz podkožic (podkožica
je preparirano slepo črevo ovac ali drugih prežvekovalcev).

(3) Predmete, kot so: mošnje za tobak, izdelane iz mehurjev itd.,
kite, oblikovane kot jermeni za stroje, vrvi za strojne jermene
itd.


                          43. POGLAVJE

            NARAVNO IN UMETNO KRZNO; KRZNENI IZDELKI

OPOMBE

1.  Z izrazom "krzno" so v tarifi razen surovega krzna iz tar.
št. 43.01 mišljene kože vseh vrst živali, ki so strojene ali
obdelane, z dlako ali volno.

2.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  ptičje kože in deli teh kož s perjem ali puhom (tar.št.
05.05 ali 67.01);

(b)  surove kože z dlako ali volno iz 41. poglavja (glej 1.
opombo pod (c)) k temu poglavju);

(c)  rokavice iz usnja in krzna ali iz usnja in umetnega krzna
(tar.št. 42.03);

(d)  proizvodi iz 64. poglavja;

(e)  klobuki in druga pokrivala iz 65. poglavja;

(f)  proizvodi iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za šport
in igro).

3.  Tar.št. 4303 obsega krzna in njihove dele, sešita krzna, ki
so jim dodani drugi materiali, in sestavljena krzna ali dele
krzna, sešita kot oblačila, deli oblačil ali pribor za oblačila
ali v obliki drugih izdelkov.

4.  Oblačila in pribor za oblačila (razen tistih, ki so
izključena z 2. opombo), podložena s krznom ali umetnim krznom
ali ki imajo krzno ali umetno krzno na zunanji strani, razen če
gre za običajne okraske, se uvrščajo v tar.št. 43.03 ali 43.04.

5.   Z izrazom "umetno krzno" je v tej tarifi mišljena katera
koli imitacija krzna, ki je sestavljena iz volne, dlake ali
drugih vlaken, ki so lepljena ali prišita na usnje, tkanino ali
drug material, ni pa vključena imitacija krzna, dobljena s
tkanjem ali pletenjem (v glavnem tar. št. 58.01 ali 60.01).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(1) Surova krzna, razen surovih težkih kož in kož drobnice iz
tar. številk 41.01, 41.02 in 41.03.

(2) Težke kože in kože drobnice, strojene in dodelane skupaj z
dlako, nesestavljene ali sestavljene.

(3) Oblačila, pribor za oblačila in druge krznene izdelke
(skladno z izjemami, navedenimi v komentarju k tar. št. 43.03).

(4) Umetna krzna in predmete iz njega.

Poudariti je treba, da ptičje kože in njihovi deli s perjem in s
puhom ne štejejo za krzno. Uvrščajo se v tar. št. 05.05 ali
67.01.

Prav tako je treba poudariti, da tar. številke od 43.01 do 43.03
vključujejo krzna in predmete iz krzna nekaterih vrst divjih
živali, katerim grozi nevarnost, da bodo izumrle, ali pa bi jim
takšna nevarnost utegnila groziti, v kolikor bi trgovanje z njimi
ne bila dosledno urejena.

Te vrste živali so naštete v prilogah "Konvencije o mednarodni
trgovini iz leta 1973 o ogroženih vrstah divje favne in flore"
("International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and
Flora) (Washington Convention).


43.01

SUROVO KRZNO (VKLJUČNO Z GLAVAMI, REPI, TACAMI IN DRUGIMI KOSI
ALI ODREZKI, PRIMERNIMI ZA KRZNARSKO RABO), RAZEN SUROVIH KOŽ, KI
SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 4101, 4102 ALI 4103

4301.10 - Nerca, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih

4301.20 - Zajca ali kunca, celega, z glavo, repom ali tacami ali
brez njih

4301.30 - Naslednjih vrst jagnjet: astrahanskih, jagnjet s
širokim repom, karakut, perzijskih in podobnih jagnjet,
indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet, celo, z
glavo, repom ali tacami ali brez

4301.40 - Bobra, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih

4301.50 - Pižmovke, cele, z glavo, repom ali tacami ali brez njih

4301.60 - Lisice, cele, z glavo, repom ali tacami ali brez njih

4301.70 - Tjulnja, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez
njih

4301.80 - Drugo krzno, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez
njih

4301.90 - Glave, repi, tace, in drugi kosi ali odrezki, primerni
za krznarsko rabo

Ta tar. številka vključuje surove kože (t.j. nestrojene ali
neurejene, nedodelane) z dlako ali z volno, vseh vrst živali,
razen naslednjih, ki se uvrščajo v tar. številke od 41.01 do
41.03:

(a) živali vrste goveda (t.j. živali iz tar. št. 01.02 - glej
komentar k tej tar. številki),

(b) živali vrste kopitarjev (konja, mezga, osla, zeber),

(c) ovac in jagnjev (razen Astrahanskih, jagnjev z širokim repom,
Karakul, perzijskih in podobnih jagnjev, indijskih, kitajskih,
mongolskih ali tibetanskih jagnjev).

 Imena "Astrahansko, Broadtail- jagnje s širokim repom, Karakul,
Perzijsko" se uporabljajo zelo svobodno za podobne vrste jagnjev.
Vendar pa se ti pojmi v povezavi s krznom uporabljajo za
označevanje različnih kvalitet krzna, kar je odvisno od primera -
na primer od starosti jagnja.

(d) koz in kozličev (razen jemenskih, mongolskih in tibetskih koz
in kozličev),

(e) svinj, vštevši vrste "pekari",

(f) kozorogov in gazel,

(g) severnih jelenov, irvasov in drugih jelenov ter

(h) psov.

Krzna štejejo za surova in spadajo v to tar. številko ne le,
kadar so v naravnem stanju, temveč tudi, kadar so očiščena in
zaščitena pred kvarjenjem na primer: s sušenjem ali z
nasoljevanjem (mokrim ali suhim). Krzno je lahko tudi skubljeno
ali striženo, kar pomeni, da so grobe dlake izvlečene ali
porezane. Z mesene površine je meso lahko odstranjeno ali
postrugano.

V to tar. številko se uvrščajo tudi kosi krzna in deli krzna, kot
tudi glave, repi in tace v surovem stanju, v kolikor ne
predstavljajo popolnoma odpadnega materiala, ki ni primeren za
krznarsko rabo. V slednjem primeru so iz te tar. številke
izključeni (tar. št. 05.11).


43.02

STROJENO ALI OBDELANO KRZNO (VKLJUČNO Z GLAVAMI, REPI, TACAMI ALI
DRUGIMI KOSI ALI ODREZKI), NESESTAVLJENO ALI SESTAVLJENO (Z
DODAJANJEM DRUGIH MATERIALOV ALI BREZ DODAJANJA), RAZEN TISTEGA,
KI SE UVRŠČA V TAR. ŠT. 4303

 - Celo krzno, z glavo, repom ali tacami ali brez, nesestavljeno:

4302.11 - - nerca

4302.12 - - zajca ali kunca

4302.13 - - naslednjih vrst jagnjet: astrahanskih, jagnjet s
širokim repom, karakul, perzijskih in podobnih jagnjet,
indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet

4203.19 - - drugo

4203.20 - Glave, repi, tace, in drugi kosi ali odrezki,
nesestavljeni

4203.30 - Celo krzno in deli ali odrezki iz njega, sestavljeno

Ta tar. številka vključuje:

(1) Nesestavljene težke kože in kože drobnice (vštevši glave,
repe, tace in druge odrezke kož), strojene ali dodelane skupaj z
dlako in pod pogojem, da niso razrezane v oblike za posebno rabo.
Strojena ali dodelana cela krzna, nesestavljena in nerazrezana
ali ne drugače obdelana za posebno rabo, ostanejo uvrščena v tej
tar. številki, čeprav utegnejo biti pripravljena na neposredno
uporabo (na primer kot pregrinjala).

(2) Sestavljena ali dodelana krzna in deli krzn (vštevši krznene
odpadke), sešita brez dodanih drugih materialov običajno v
pravokotne oblike, v oblike trapezov ali križev.

"Krzneni odpadki" so krzno, ki je razrezano na trakove oblike črk
V ali W in ponovno sestavljeno v prvotnem zaporedju, s čimer
dosežejo daljše ali ožje krzno. Strojenje sestoji iz obdelave
mesnate strani na načine, podobne tistim, ki se uporabljajo pri
izdelavi usnja (glej splošna določila komentarja k 41. poglavju).
Tako obdelane kože se od surovih razlikujejo predvsem po mehkobi
in upogljivosti. Dlaka je lahko obdelana tudi zgolj zaradi
lepšega videza ali zaradi imitiranja bolj finega krzna. To se
lahko doseže s postopki, kot so na primer: beljenje, mešanje ali
"barvanje" (površinsko barvanje s ščetko), z barvanjem, s
česanjem, okraševanjem in likanjem, vštevši tudi postopke z
umetnimi smolami.

Poudariti je treba, da krzna ali deli krzna vrst, ki so iz tar.
št. 43.01 izključene (kot na primer: kože ponijev, telečje in
ovčje kože), spadajo v to tar. številko, v kolikor so strojene
ali obdelane.

Sestavljena strojena ali obdelana krzna ali deli krzna iz te tar.
številke so polizdelki, ki sestoje iz dveh ali več kož ali kosov
kož, sešitih v obliki kvadrata, trapeza ali križa, brez dodanih
drugih materialov. Ti polizdelki so namenjeni nadaljnji obdelavi.

Takšne oblike so znane kot:

(1) Plošče, podkladki in trakovi - v pravokotnih oblikah (vštevši
kvadratnih),

(2) Križi - križni sestavi in

(3) "Vreče" - spoji v obliki trapezov, včasih sešiti v cevaste
oblike.

Tudi polizdelki za izdelavo krznenih plaščev in jop, se uvrščajo
v to tar. številko. Običajno sestoje iz treh ločenih krznenih
sklopov - iz enega v obliki enakokrakega trapeza z dolgo, krivo
osnovnico (iz katerega se skroji hrbet) in iz dveh pravokotnih
oblik, iz katerih se skroji sprednji del in rokava.

Ta tar. številka izključuje:

(a) krzna in spojena krzna (vštevši glave, repe, tace in druge
kose ali obrezke) v nedokončanih oblikah za oblačila ali dele
oblačil ali za pribor za oblačila ali za druge predmete, pa tudi
okrasje, pripravljeno za uporabo ali takšno, katerega je treba le
še izrezati v ustrezne dolžine, s čimer postanejo uporabno kot
okraski (tar. št. 43.03) in

b) kose, sestavljene popolnoma ali delno iz "odpadkov" krzna ter
sestavljene kose iz krzna in drugih materialov (na primer repi,
kombinirani z usnjem ali s tekstilno tkanino) - tar. št. 43.03).


43.03

OBLAČILA, PRIBOR ZA OBLAČILA IN DRUGI KRZNENI IZDELKI

4303.10 - Oblačila in pribor za oblačila

4303.90 - Drugo

Z izjemami, navedenimi v predhodnem besedilu, vključuje ta tar.
številka vsea oblačila, vštevši dele oblačil in pribor za
oblačila (mufe, šale, kravate, ovratnike itd.), izdelane iz:

(A) Krzna.

(B) Drugih materialov, podloženih s krznom.

(C) Iz drugih materialov, ki imajo krzno na zunanji strani
(razen, kadar krzno služi le za okras).

Krzno na oblačilih šteje za okras, če tvori na primer: ovratnik
ali reverje (pod pogojem, da ovratnik in reverji niso tako
veliki, da predstavljajo že ogrinjalo s kapuco ali bolero),
manšetne ali žepne obrobe suknjičev, plaščev itd.

Ta tar. številka vključuje tudi težke kože in kože drobnice, ki
so strojene ali dodelane skupaj z dlako in, ki so sestavljene z
drugimi dodanimi materiali (na primer: predena obrobna okrasna
vrvica ali trak), vendar pod pogojem, da dodajanje teh drugih
materialov ne spreminja bistvenega značaja izdelka kot krzna.

Poleg tega se v to tar. številko uvršča vso drugo blago, vštevši
deli, izdelani iz krzna, ali pa deli, katerim krzno daje bistveni
značaj. Takšni primeri so: pregrinjala, posteljna pregrinjala,
nepoljnjeni stoli (taburreji), torbice, torbe za igro in
nahrbtniki, kot tudi predmeti in pribor za uporabo pri strojih
ali mehanskih napravah, ali pa za industrijske namene (na primer:
krpe za loščenje in rokavčki za valje, ki se uporabljajo pri
pleskanju in dekoriranju).

Ta tar. številka izključuje:

(a) predmete - izdelke iz prvega dela poimenovanja tar. št.
42.02,

(b) usnjene in krznene rokavice (tar. št. 42.03) (rokavice,
izdelane v celoti iz krzna, ostanejo uvrščene v tej tar.
številki),

(c) predmete iz 64. poglavja,

(d) naglavna pokrivala in njihove dele iz 65. poglavja in

(e) predmete iz 95. poglavja (na primer: igrače, rekviziti za
igre in šport).


43.04

UMETNO KRZNO IN IZDELKI IZ UMETNEGA KRZNA

Pojem "umetno krzno" označuje material, ki sestoji iz volne,
dlake ali drugih vlaken (vštevši vlakna v obliki "goseničastega"
prediva (žanil)), zlepljenih ali prišitih na usnje, na tkani
material ali na drug material tako, da imitira krzna. Vendar pa
ta tar. številka ne vključuje tkane ali trikotažne tkanine
zkosmato površino, katere imenujejo "krznene tkanine" (običajno
tar. št. 58.01 ali 60.01), pa tudi ne "ostrih" krzn, t.j. pravih
krzn, kateremu so umetno dodane dlake.

Ta tar. številka vključuje material bodisi v metraži ali v obliki
predmetov (vštevši oblačila in pribor za oblačila), izdelanih iz
teh materialov, vendar skladno s pogoji, navedenimi v komentarju
k tar. številki 43.03 glede podobnih predmetov - artiklov iz
pravega krzna.

Ta tar. številka vključuje tudi umetne čope, izdelane s
sestavljanjem krznenih vlaken ali dlak z jedrom iz usnja ali vri.
Vendar pa so iz te tar. številke izključeni čopi, ki sestoje iz
čopov pravega krzna ali krznenih odpadkov, prišitih na jedra
(tar. št. 43.03).


                           ODDELEK IX

LES IN LESNI IZDELKI; OGLJE; PLUTA IN PLUTASTI IZDELKI; IZDELKI
    IZ SLAME, ESPARTA ALI IZ DRUGIH MATERIALOV ZA PLETARSTVO;
                  KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI

                          44. POGLAVJE

                LES IN LESNI IZDELKI; LESNO OGLJE

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) les v obliki iverja, skobljencev, drobljen ali zmlet ali v
prahu, ki se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za
insekticide, fungicide ali za podobne namene (tar. št. 1211);

(b) bambus in drugi materiali za pletarstvo iz tar. št. 14.01;

(c) les v obliki iverja, skobljencev, zmlet ali v prahu, ki se
uporablja predvsem za barvanje ali strojenje (tar. št. 14.04);

(d) aktivno oglje (tar. št 38.02);

(e) proizvodi iz tar. št. 42.02;

(f) blago iz 46. poglavja;

(g) obutev in deli obutve iz 64. poglavja;

(h) blago iz 66. poglavja (npr.: dežniki, sprehajalne palice in
njihovi deli);

(ij) blago iz tar. št. 68.08;

(k) imitacije nakita iz tar. št. 71.17;

(l) blago iz XVI. in XVII. oddelka (npr.: deli strojev, okrovi,
pokrovi, omarice za stroje in aparate ter kolarski proizvodi);

(m) blago iz XVIII. oddelka (npr. okrovi za ure in glasbila ter
njihovi deli);

(n) deli strelnega orožja (tar št. 93.05);

(o) izdelki iz 94. poglavja (npr.: pohištvo, svetilke in svetila,
montažne zgradbe);

(p) proizvodi iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za igro in
šport);

(q) izdelki iz 96. poglavja (npr.: pipe za kajenje in njihovi
deli, gumbi, svinčniki), razen lesenih teles in držajev za
izdelke iz tar. št. 96.03;

(r) izdelki iz 97. poglavja (npr. umetniški predmeti).

2. Z izrazom "zgoščen les" je v tem poglavju mišljen les, ki je
bil v kemičnem ali fizikalnem postopku (pri čemer je z vezavo
plasti mišljena obdelava, ki presega postopek, ki naj bi
zagotovil dobro vezavo), zaradi česar se je povečala njegova
gostota ali trdota ter izboljšala mehanska trdnost in odpornost
proti kemičnim ali električnim učinkom.

3. Tar.št. 44.14 do 44.21 obsegajo proizvode, ki so navedeni v
teh tarifnih številkah, iz ivernih plošč ali podobnih plošč,
vlaknenih plošč, laminiranega (plastastega) lesa ali zgoščenega
lesa.

4. Proizvodi iz tar.št. 44.10, 44.11 in 44.12 so lahko obdelani
tako, da se dobijo profili, predvideni za blago iz tar.št. 44.09,
upognjeni, valoviti, perforirani, razrezani ali oblikovani v
nepravokotne oblike ali obdelani po kakršnem koli postopku, če s
tem niso dobili lastnosti izdelkov, ki se uvrščajo v druge
tarifne številke.

5. Tar.št. 44.17 ne obsega orodij, v katerih je rezilo, ostrina,
delovna površina ali drug delovni del izdelan iz kakršnega koli
materiala, ki je naveden v 1. opombi k 82. poglavju.

6. Pri tem poglavju in v skladu s predhodno 1. opombo pod (b) in
(f) so z izrazom "les" mišljeni tudi bambus ter drugi materiali
lesnega izvora.


Opomba k tarifni podštevilki

1. Za potrebe tar. podšt. 4403.41 do 4403.49, 4407.24 do 4407.29,
4408.31 do 4408.39 in 4412.13 do 4412.99, izraz "tropski les"
pomeni eno od sledečih vrst lesa: abura, acajou džAfrique,
afrormosia, ako, alan, andiroba, aningré, avodiré, azobé, balau,
balsa, bossé clair, bossé fonce, cativo, cedro, dabema, dark red
meranti, dibétou, doussié, framiré, freijo, fromager, fuma,
geronggang, ilomba, imbuia, ipé, iroko, jaboty, jelutong,
jequitiba, jongkong, kapur, kempas, keruing, kosipo, kotibé,
koto, light red meranti, limba, louro, maçaranduba, mahagoni,
makoré, mansonia, mengkulang, marenti bakau, merawan, merbau,
marpauh, mersawa, moabi, niangon, nyatoh, obeche, okoumé,
onzabili, orey, ovengkol, ozigo, padauk, paldao, palissandre de
Para, palissandre de Guatemala, palissandre de Rio, palissandre
de Rose, pau marfim, pulai, punah, ramin, sapelli, saqui-saqui,
sepetir, sipo, sucupira, suren, teak, tiama, tola, virola, white
lauan, white meranti, white seraya, yellow meranti.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje nepredelan les, polizdelke iz lesa in
nasploh predmete iz lesa.

Te izdeleke je moč razvrstiti v skupine v naslednjem zaporedju:

(1) Surov les (kakor je posekan, grobo nasekan, razčetverjen, z
odstranjenim lubjem itd.) in drva, lesni odpadki, žagovina,
iverje in treske; les za obroče, kajle, stolpe, hleve, prekle
itd; lesno oglje; lesna volna in lesna moka; železniški in
tramvajski pragovi (običajno tar. št. 44.01 do 44.06). Vendar pa
to poglavje izključuje les v obliki iverja, skobljancev, zmlet
ali v obliki prahu, ki se uporbablja predvsem v parfumeriji,
farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali za podobne namene
(tar. št. 12.11) ter les v obliki iverja, skobljancev, zmlet ali
v prahu, ki se uporablja predvsem za barvanje ali strojenje (tar.
št. 14.04).

(2) Stružen, rezkan, luščen, skobljan, brušen, spojen, na primer
zobčasto spojen les (to pomeni krajše kose lesa, spojene na
konceh z lepljenjem - topo spajanje, oziroma na konceh spojen s
prstastimi ali zobčastimi izrezi - zobčasto ali prstasto
spajanje) ter kontinuirano oblikovan les (tar. št. od 44.07 do
44.09).

(3) Iverne plošče, vlaknene plošče, plastast (laminiran) les in
zgoščen les (tar. št. od 44.10 do 44.13).

(4) Predmeti iz lesa (razen nekaterih, naštetih v Opombi 1 k temu
poglavju, ki so skupaj še z drugimi omenjeni v komentarjih k
posameznim naslednjim tar. številkam) (tar. št. 44.14 do 44.21).

Praviloma se gradbene plošče, ki sestoje iz plasti lesa in
plastičnih mas, uvrščajo v to tar. številko. Vendar je uvrščanje
teh plošč odvisno od njihovih zunanjih strani ali od površin, ki
jim dajejo bistveni značaj v njihovi uporabni namembnosti. Tako
se na primer gradbena plošča, ki se uporablja kot konstrukcijski
element v strehah, zidovih ali podovih in, ki sestoji in zunanje
plasti iz iverne plošče in plastičnega izolacijskega materiala,
uvršča v tar. številko 44.10 - neglede na debelino plasti
plastične mase, saj prisotnost lesa daje plošči trdnost,
potrebno, da se te plošče uporabljajo kot konstrukcijski element,
plastična masa pa ima le pomožno vlogo izolatorja. Na drugi
strani pa se plošča, v kateri služi les le za podlago zunanji
površini iz plastične mase, večinoma uvršča v 39. poglavje.

Kadar prihajajo na carinjenje predmeti iz lesa nesestavljeni ali
v razstavljenem stanju, so razvrščajo kot ustrezni kompletni
predmeti pod pogojem, da se vsi deli celote carinijo skupaj.
Podobno velja za pribor in steklene, marmorne, kovinske predmete
in predmete iz drugih materialov, če se carinijo skupaj z
lesenimi predmeti, katerim pripadajo - uvrščajo se skupaj s temi
predmeti, pa če so ob prihodi vanje vgrajeni ali ne.

Tar. št. od 44.14 do 44.21, ki vključujejo predmete iz lesa,
vključujejo predmete, izdelane bodisi iz navadnega lesa, iz
ivernih plošč ali iz podobnih plošč, vlaknenih plošč, plastastega
lesa ali iz zgoščenega lesa (glej Opombo 3 k temu poglavju).

V smislu te Nomenklature na razvrščanje lesa ne vpliva postopek,
potreben za njegovo konzerviranje, kot je na primer: sušenje,
površinsko žganje, premazovanje z osnovno barvo, glajenje,
barvanje, lakiranje ali impregniranje s sredstvi za ohranjanje
lesa, kot so: kreozot, katran kamenega premoga, pentaklorfenol,
krom - bakrov arzenat ali amonijak - bakrov arzenat. Prav tako na
razvrščanje lesa ne vplivajo poslikave, barvanje ali lakiranje.
Vendar pa se to ne nanaša na podštevilke tar. številk 44.03 in
44.06, kjer je predvideno posebno uvrščanje nekaterih skupin
poslikanega, barvanega ali zaščitno obdelanega lesa.

Nekateri materiali strukture lesa, na primer: bambus in vrba, se
uporabljajo predvsem za izdelavo košarskih izdelkov. Takšni
materiali se v surovem stanju uvrščajo v tar. št. 14.01, v obliki
košarskih izdelkov pa v 46. poglavje.

Vendar pa se predmeti iz bambusa ali drugih materialov lesne
strukture razen košarskih izdelekov, pohištva in drugih
predmetov, ki so bolj specifično vključeni v druga poglavja,
uvrščajo v to poglavje skupaj z ustreznimi predmeti iz pravega
lesa (na primer: v primeru tar.t. 44.10 in 44.11) (glej Opombo 6
k temu poglavju).


KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Imena nekaterih tropskih lesov.

Da bi bilo mogoče uvrščanje v tar. podštevilke 44.03, 44.07,
44.08 in 44.12, so nekateri tropski lesovi poimenovani s
"Vodilnim imenom" oz. poizkusnimi imeni ("Pilot names"), katera
je priporočilo Mednarodno tehnično združenje za tropski les
(ATIBT) (International Technical Association for Tropical
Timber). "Vodilna imena" so našteta glede na to, kako se
uporabljajo v deželi, v kateri določen les največ uporabljajo ali
izdelujejo.

Ustrezna "Vodilna imena", skupaj z ustreznim "Strokovnim imeni"
oz. znanstvenim imeni in z "lokalnimi imeni", so našteti v
PRILOGI k temu poglavju.


44.01

LES ZA OGREVANJE V OKROGLICAH, CEPANICAH, VEJAH, BUTARAH ALI
PODOBNIH OBLIKAH; IVERJE IN PODOBNI DROBCI, ŽAGOVINA, LESNI
ODPADKI IN OSTANKI, AGLOMERIRANI ALI NEAGLOMERIRANI V OKROGLICE,
BRIKETE, PELETE ALI PODOBNE OBLIKE

4401.10 - Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah,
butarah ali podobnih oblikah

 - Iverji, sekanci in podobno:

4401.21 - - iglavcev

4401.22 - - neiglavcev

4401.30 - Žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani ali
neaglomerirani v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike:

Ta tar. številka vključuje:

(A) Drva za kurjenje, ki so najpogosteje v obliki:

(1) Kratkih okroglic, običajno skupaj z lubjem.

(2) Cepanih oblik ali cepanic.

(3) Vej, butar, narezanega vejevja, štorov in korenin.

(B)  Drva v obliki iverja ali sekanic, t.j. les, mehansko
zmanjšan v drobno iverje (ravno, surovo in grobo razčetverjeno)
ali pa v sekanice (tanke in upogljive), katere uporabljajo v
proizvodnji brunaric, kemične celuloze, polceluloze, vlaknenih
plošč in ivernih plošč. Skladno z Opombo 6 v tem poglavju, ta
tarrifna številka vključuje tudi lesov iz podobnoh materialov na
primer: iz bamusa.

 Lesna pulpa v obliki okroglic ali cepljenih četrink so
izključene (tar.št. 44.03).

(C) Žagovino, aglomerirano ali neaglomerirano v okroglice,
brikete, pelete ali v podobne oblike.

(D) Lesne odpadke in ostanke, neuporabne kot lesno gradivo. Ti
materiali se uporabljajo predvsem za pulpiranje (v proizvodnji
papirja) ter v proizvodnji ivernih, vlaknenih plošč in kot drva.
Lesni odpadki in ostanki vključujejo odpadke iz strugarn in
skoblarn, odpadke pri predelavi, polomljene deske, stare
zabojčke, ki so kot taki neuporabni. Vključujejo tudi lubje in
suhljad (aglomerirane ali neaglomerirane v okroglice, brikete,
pelete ali podobne oblike), druge odpadke in ostanke od mizarskih
in tesarskih del ter iztrošen les ali lubje za barvanje ali
strojenje.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) les in lesne odpadke, premazane s smolo ali drugače
pripravljene kot podnet za ogenj (tar. št. 36.06),

(b) okroglice, ki se uporabljajo za izdelavo papirja ali šibic za
vžigalice (tar. št. 44.03). Za razliko od okroglic za drva, so te
skrbno prebrane, razvrščene in so lahko oluščene, običajno
nenalomljene, necepane, nezvite, negrčaste in nerogovilaste,

(c) cepanice in trakove iz lesov, primernih za uporabo pri
izdelavi embalaže za kis ali primernih za bistrenje tekočin (tar.
št. 44.04) in

(d) lesno volno in lesno moko (tar. št. 44.05).


44.02

LESNO OGLJE (VKLJUČNO OGLJE IZ LUSK ALI IZ OREHOV), AGLOMERIRANO
ALI NEAGLOMERIRANO

Lesno oglje pridobivajo s karbonizacijo lesa brez prisotnosti
zraka. V to tar. številko se uvršča neglede na to, ali je v
obliki blokov, palic, zrn ali v prahu in neglede na to, ali je
aglomeriran s pomočjo katrana in drugih snovi v brikete, tablete,
žoge ipd.

Lesno oglje je, za razliko od živalskega ali mineralnega, lažje
od vode in v kosih kaže sledove lesa.

Tudi podobni izdeleki, dobljeni s karboniziranjem lusk kokosovega
oreha, se uvrščajo v to tar. številko.

Ta tar. številka izključuje:

(a) lesno oglje, pripravljeno v obliki zdravil, kot je
opredeljeno v 30. poglavju,

(b) lesno oglje, zmešano s kadilom, pripravljeno v tabletah ali
drugih oblikah (tar. št. 33.07),

(c) aktivno oglje (tar. št. 38.02) in

(d) risalno oglje (ogljeni svinčniki) (tar. št. 96.09).


44.03

LES, NEOBDELAN, Z LUBJEM ALI BREZ LUBJA ALI BELJAVINE, ALI GROBO
OBDELAN (RAZČETVERJEN)

4403.10 - Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi
zaščitnimi sredstvi

4403.20 - Drugo, iglavcev

 - Drugo, iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 1. k
tar. podštevilki v tem poglavju:

4403.41 - - dark red meranti, light red meranti in meranti bakau

4403.49 - - drugo

 - Drugo:

4403.91 - - hrastov (Quercus spp.)

4403.92 - - bukov (Fagus spp.)

4403.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje les v naravnem stanju - tako, kot so
drevesa posekana, običajno z okleščenimi vejami, pa tudi les z
odstranjenim lubjem (vštevši notranje lubje), ali pa les, s
katerega so odstranjeni le grobi izrastki.

Ta tar. številka vključuje tudi les, s katerega je odstranjen
neuporabna zadnja zunanja plast zadnjega leta (da bi se
prihranilo pri transportu in zaradi preprečevanja gnitja). Glede
na predhodni opis, vključujejo izdeleki, uvrščeni v to tar.
številko: les za žaganje oziroma struženje, za telefonske,
telegrafske in električne stolpe, neošiljene in nerazcepljene
kole, prekle, gorjače, jamski les, jamske okroglice, okroglice,
ki so nasekane ali ne na štiri dele za izdelavo celuloze, klade
za proizvodnjo furnirja, klade za proizvodnjo vžigalic in lesene
robe itd.

Tudi zaobljeni telegrafski, telefonski in električni drogovi se
uvrščajo v to tar. številko, če so naprej obdelani z gladilnimi
noži ali oluščeni na mehanskih luščilcih, do gladke površine in
pripravljeni za uporabo. Te drogove pogosto premazujejo z barvo,
lakom, ali pa jih impregnirajo s kreozotom ali drugimi snovmi, da
bi se bolj ohranili.

Ta tar. številka vključuje tudi štore in korenine določenih vrst
dreves, kot tudi grmovje, ki se uporablja za proizvodnjo furnirja
in pip za kajenje.

V to tar. številko spada tudi grobo razčetverjen les, ki sestoji
iz klade ali dela klade okroglastih površin, ki so obtesane s
sekiro, s tesarsko sekiro (bradlja) ali z grobim žaganjem z
namenom dobiti grob pravokotni (ali kvadratni) presek. Za tak les
je značilna prisotnost grobih površin in sledov lubja. Napol
razčetverjen les je les, pripravljen na isti način, le da samo z
dveh strani. Tudi tak les se uvršča v to tar. številko. Les, ki
je tako pripravljen za struženje, je uporaben kot tak na primer
kot strešna kritina.

Nekatere vrste lesa (na primer tikov les) se cepi s pomočjo
klinov ali se tesa vzdolž v bruna. Takšna bruna se uvrščajo v to
tar. številko.

Ta tar. številka izključuje:

(a) grobo podrezan les, primeren za proizvodnjo palic, dežnikov,
ročajev za orodje in podobno (tar. št. 44.04),

(b) les, nasekan v oblike železniških ali tramvajskih tramov
(tar. št. 44.06) in

(c) les, narezan v obliki desk, brun itd. (tar. št. 44.07 ali
44.18).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 4403.10

Tar. podštevilka 4403.10 vključuje tiste izdeleke, ki so
premazani z barvo, oljem, kreozotom ali z drugimi zaščitnimi
premazi, kot so na primer: katran kamenega peremoga,
pentaklorfenol, krom - bakrov arzenat ali amonijak - bakrov
arzenat z namenom, da se les ohrani dalj časa.

 Ta tar. podštevilka ne vključuje izdelekov, obdelanih s snovmi
le zaradi ohranjanja lesa samo v času transporta ali
skladiščenja.


44.04

LES ZA OBROČE; KLANI KOLIČI; ZAŠILJENI KOLIČI, PLANKE, LETVE IN
STEBRI ZA LESENE OGRAJE, ZAŠILJENI, TODA NE ŽAGANI PO DOLŽINI;
LES, GROBO SKRAJŠAN, TODA NE STRUŽEN, NEUPOGNJEN ALI DRUGAČE
OBDELAN, PRIMEREN ZA IZDELAVO PALIC, DEŽNIKOV, ROČAJEV ZA ORODJE
ALI PODOBNE PROIZVODE; TRAKOVI, CEPKE IN PODOBNO IZ LESA

4404.10 - Iglavcev

4404.20 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Les za obroče - klane gorjače vrbe, breze, leske in podobno,
z ali brez lubja, lahko grobo obtesane, ki se uporabljajo pri
izdelavi obročov za sode, pletarje in podobno. Les za obroče je
običajno pripravljen v obliki vez ali zvitkov.

Les za obroče, narezan na določeno dolžino in na konceh zarezano
zaradi vpletanja pri postavljanju na sode, šteje za sodarski
izdelek, ki spada v tar. št. 44.16.

(2) Klane kole, napravljene iz stebel ali vej, klanih vzdolžno.
Uporabljajo se zelo veliko v vrtičkarstvu, v kmetijstvu in za
ograje, včasih pa tudi kot letve za strope in strehe.

(3) Zašiljene kole in drogove, izdelane in okroglih ali razklanih
kolov, ki so na eni strani zašiljeni (na vrhu), sicer pa po
dolžini niso žagani.

(4) Lesene gorjače, grobo rezane ali neostružene, neupognjene ali
drugače neobdelane, dolžin in debelin, na prvi pogled primernih
za izdelavo palic, bičev, palic za golf, dežnikov, ročajev za
orodja, za metle itd., za izdelavo palic za barvanje in podobno.

Podoben les, ki je skobljen, stružen (na običajni ali posebni
stružnici), upognjen ali drugače obdelan, pa je moč na prvi
pogled ugotoviti, da je primeren za izdelavo ročajev za dežnike,
palic, orodij itd., se uvršča v ustrezne tar. številke za te
predmete.

(5) Cepke oziroma cepan les, oluščen ali razrezan, stružen v
sloke, ozke, tanke in ravne trakove, ki se uporabljajo za
pletenje in za izdelavo sit, škatel, košar, škatlic za pilule,
škatle za vžigalice itd. Ta tar. številka vključuje tudi podobne
trakove iz lesa za izdelavo vžigalic ali čevljarskih žebljičkov.

Ta tar. številka vključuje cepke iz lesa (ponavadi) bukve ali
leske, ki so podobne cepkam, ki se uporabljajo v proizvodnji kisa
ali za bistrenje tekočin. Te lahko razlikujemo od odpadkov -
skobljancev iz tar. št. 44.01 po tem, da so vselej enake
debeline, širine in dolžine ter zravnane zvite v zvitek.

Ohišja za ščetke in kopita za obutev se, kot polizdelki, uvrščajo
v tar. št. 44.17.


                              44.05

LESNA VOLNA; LESNA MOKA

Lesna volna sestoji iz finih lesni trakcev, skodranih in zvitih
tako, da tvorijo prepleteno maso. Trakci so enakih dimenzij in
debelin in so precej dolgi (tako se razlikujejo od običajnih
lesnih skobljancev iz tar. št. 44.01). V tej obliki se izdelujejo
iz klad (topolovih, iz klad iglavcev) s posebnimi skobeljniki.
Lesna volna se običajno dobavlja v prešanih balah.

Lesna volna ostane uvrščena v tej tar. številki tudi, če je
barvana, zlepljena itd., ali pa grobo zvita in pripravljena v
obliki listov med plastmi papirja. Uporablja se predvsem za
pakiranje in kot polnilo. Uporabljajo jo tudi za izdelavo
aglomeriranih plošč (na primer rekonstruiranega lesa iz tar. št.
44.10 ali 68.08).

Lesna moka, ki spada v to tar. številko, je prah, dobljen z
mletjem žagovine, skobljancev ali drugih lesnih odpadkov, ali pa
s presejevanjem ostružkov. Uporablja se predvsem kot polnilo v
industriji plastičnih mas, za izdelavo ivernih plošč in linoleja.

Lesno moko lahko ločimo od žagovine iz tar. št. 44.01 po manjši
velikosti in večji izenačenosti delcev lesne moke.

Iz te tar. številke je izključena podobna moka, dobljena iz lusk
kokosovega oreha ali podobnih izdelekov (tar. št. 14.04).


44.06

LESENI ŽELEZNIŠKI IN TRAMVAJSKI PRAGOVI

4406.10 - Neimpregnirani

4406.90 - Ostali

Ta tar. številka vključuje neskobljane kose lesa bolj ali manj
pravokotnega prereza, ki se običajno uporabljajo pri polaganju
železniških in tramvajskih tirov. Ta tar. številka vključuje
pragove za kretnice, ki so običajno daljši od navadnih, pa tudi
pragove na mostovih, ki so širši in debelejši ter običajno tudi
daljši od navadnih.

Robovi pragov so lahko grobo posneti, lahko so tudi opremljeni z
luknjami in vrezi za pritrjevanje tirov ali opornic. Pragovi so
včasih lahko na konceh ojačeni s spojnicami oziroma z žeblji,
maticami ali z jeklenimi trakovi, ki naj bi preprečilo pokanje.

Izdeleki iz te tar. številke so lahko površinsko obdelani z
insekticidnimi ali fungicidnimi sredstvi v smislu zaščite. Za
dolgotrajno zaščito se pogosto impregnirajo s kreozotom ali z
drugimi snovmi.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 4406.10 in 4406.90

V smislu razvrščanja v ti dve tar. številki, označuje pojem
"impregniran" obdelavo s kreozotom ali z drugimi zaščitnim
sredstvi, katerih cilj je zaščita na daljši rok. Ta pojem ne
vključuje pragove, obdelane s fungicidi ali insekticidi, katerih
cilj je le zaščita pred gobami ali paraziti le v času dobave ali
skladiščenja. Takšni pragovi se uvrščajo kot "neimpregnirani".


44.07

LES, VZDOLŽNO ŽAGAN, REZAN ALI LUŠČEN, SKOBLJAN ALI NE, TOPO ALI
ZOBATO DOLŽINSKO SPOJEN, DEBELINE NAD 6 MM

4407.10 - Iglavcev

 - Iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 1. k tar.
podštevilki v tem poglavju:

4407.24 - - virola, mahagoni (Swietenia spp.), imbuia in balsa

4407.25 - - dark red meranti, light red meranti in meranti bakau

4407.26 - - white lauan in white meranti, white seraya, yellow
meranti in alan

4407.29 - - drugo

 - Drugo:

4407.91 - - hrastov (Quercus spp.)

4407.92 - - bukov (Fagus spp.)

4407.99 - - drugo

Z maloštevilnimi izjemami, vključuje ta tar. številka ves les in
gradiva katerekoli dolžine ali debeline nad 6 mm, žagana z žago
ali rezljana vzdolž vlaknastega sestava, ali pa rezana z
razklanjem. Takšen les in gradivo vključuje žagane kole, deske,
krajnike, table, letve itd. ter izdeleke, enakovredne žaganemu
lesu ali gradivu, ki se dobivajo s stroji za robljenje in, ki so
robljeni do skrajno natančnih dimenzij, katerih površina je
zaradi obdelave s stroji za robljenje boljša od tistih, dobljenih
z obdelavo s stružnico in, ki ne zahtevajo naknadnega
poravnavanja. Ta tar. številka vključuje tudi liste sekanega ali
oluščenega (rotacijsko sekanje) lesa ter trakove in frize za
parketna tla, razen tistih, ki so kontinuirano oblikovani vzdolž
kateregakoli roba ali strani (tar. št. 44.09).

Poudariti je treba, da ni nujno, da je rezano gradivo iz te. tar.
številke pravokotnega prereza, niti po vsej dolžini enakega
prereza.

Izdeleki iz te tar. številke so lahko skobljani oz. oblani (dve
sosednji strani lahko tvorita vogal, kar pa ni nujno, saj sta
rahlo zaobljeni v času skobljanja oz. oblanja), lahko so brušeni
ali spojeni, na primer prstasto (glej splošna določila komentarja
k temu poglavju).

Ta tar. številka izključuje:

(a) les, grobo razčetvrjen, na primer: grobo žagan (tar. št.
44.03),

(b) cepke, trakove iz lesa in podobno (tar.številka 44.04)

(c) furnir in liste za lepljene plošče (ter drug les, nenaveden
in ne zajet na drugem mestu) debeline do 6 mm (tar. št. 44.08),

(d) les, kontinuirano oblikovan vzdolž kateregakoli roba ali
strani (tar. št. 44.09),

(e) trake iz lepljene plošče in iz furnirnega lesa za parketna
tla (tar. št. 44.12) in

(f) izdelke gradbeno mizarskih in tesarskih del (tar.št. 44.18)


44.08

FURNIRSKI LISTI ALI LISTI ZA VEZAN LES (SPOJENI ALI NE) IN DRUG
VZDOLŽNO ŽAGAN LES, REZAN ALI LUŠČEN, SKOBLJAN ALI NE, BRUŠEN ALI
ZOBATO SPOJEN, DEBELINE DO VKLJUČNO 6 MM

4408.10 - Iglavcev

 - Iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 1. k tar.
podštevilki v tem poglavju:

4408.31  - - dark red meranti, light red meranti in meranti bakau

4408.39 - - drugo

4408.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje les, bodisi za furniranje, za izdelavo
vezanih plošč, bodisi za druge namene (za violine, škatle za
cigare in podobno), v listih debeline, ki ne presega 6 mm
(izvzemši katerikoli ojačitveni material), dobljen z žaganjem,
rezanjem ali lupljenjem (rotacijsko rezanje), neglede na to, ali
je likan, barvan, premazan ali impregniran, ali pa na zadnji
strani ojačen s papirjem ali z tkanino ali oblikovan v
dekorativne motive za intarzijske namene.

Najpogosteje uporabljan les za izdelavo vezanih plošč je običajno
rezan s postopkom lupljenja, v katerem se okroglica, prej
pripravljena s parjenjem ali kvašenjem v vreli vodi, vrti okoli
svoje osi v smeri proti nožu lupilnega stroja, tako da je na
koncu zrezana v neprekinjeni list.

Med rezanjem klad oziroma okroglic, ki so pogosto prej parjene
ali kvašene v vreli vodi, se klade oziroma okroglice režejo z
noži, ki se v vodoravnem ali navpičnem položaju gibljejo v smeri
proti okroglici oziroma kladi, okroglice oziroma klade pa se po
vsakem premiku gibljejo proti nožu. Med drugim postopkom pa se
okroglica giblje naprej proti negibnemu nožu. na ta način se les
razreže v zelo tanke liste.

Listi iz te tar. številke so lahko spojeni (s trakovi, lahko so
prešiti, zlepljeni z robom na rob, da bi bili širši in tako
uporabni za izdelavo vezanih plošč in podobnega prastastega
lesa). Poleg tega so lahko skobljani, brušeni in na konceh
spojeni, na primer prstasto ali zobčasto (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju). Celo dejstvo, če je list za vezane
plošče zalepljen s papirjem, plastično maso ali z lesom, kar bi
naj zakrilo napako (na primer luknjo od grče), ne vpliva na
uvrščanje takšnega lista v to tar. številko.

Furnirni listi iz lesa fine vlaknate sestave, ki se uporablja v
proizvodnji furnirja za fina mizarska dela, običajno pridobivajo
z rezanjem ali sekanjem.

Ta tar. številka vključuje tudi izdeleke kratkih dolžin,
približnega kvadratnega prereza in debeline okoli 3 mm, ki se
uporabljajo pri izdelavi ognjemetov, škatel, igrač, modelov itd.

Ta tar. številka izključuje rezan ali olupljen les v obliki ozkih
trakov, ki se uporablja v pletarstvu, za izdelavo košar, škatel
za pilule itd. (tar. št. 44.04).

Iz te tarifne številke so izključeni tudi tanki lesni listi za
furniranje, dobljeni z narezovanjem laminiranega lesa na liste
(tar. št. 44.12).


44.09

LES (VKLJUČNO LAMELE IN FRIZE ZA PARKET, NESESTAVLJENE),
PROFILIRAN (PERO IN UTOR, UTORJEN ALI PODOBNO OBDELAN) PO DOLŽINI
KATEREGA KOLI ROBA ALI STRANI, VKLJUČNO SKOBLJAN, BRUŠEN ALI
ZOBATO SPOJEN

4409.10 - Iglavcev

4409.20 - Drugo

Ta tar. številka vključuje gradiva, običajno v obliki tabel, desk
itd., ki so potem, ko so bila razrezana ali razčetverjena,
površinsko obdelana s skobljanjem z namenom, dobiti ravne in
gladke površine, kontinuirano oblikovana vzdolž robov, da bi bilo
lažje kasnejše spajanje, ali pa dobivanje različno oblikovanih
kontur, opisanih v naslednji točki (4). Ta gradiva so lahko
skobljani, brušena ali na konceh prstasto ali zobčasto spojena
(glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Kontinuirano
oblikovan les vključuje izdeleke tako z enovitim prečnim prerezom
po vsej dolžini, kot tudi tiste s ponavljajočimi se reliefnimi
okraski. Les s peresom in z utorom se običajno pojavlja v obliki
tabel, katerih en rob je utorjen, drugi pa ima po sredi rebro
(jezik). Pero ene deske se vstavi v žleb (utor) druge deske, če
se njune strani sestavijo. Brazdane deske so deske, pri katerih
je ena ali obe strani stopničasto zarezani.

Les z jezikom in utorom je običajno v obliki desk katerih en rob
je ožlebljen (utor) drugi pa ima rebro (jeziček). Take deske se
spajajo po robu (utor v rebro)

Žlebičaste deske so deske katerih ena ali obe strani sta
stopničasto zarezane.

Deske s posnetimi robovi so rezane tako, da je en rob rezan
vzdolžno pod izbranim kotom glede na lice deske. Druge običajne
vrste lesnega gradiva, katere vključuje ta tar. številka, so:

(1) Deske z zaobljenimi robovi.

(2) Klinasto sestavljene (prstaste, brazdaste deske in deske s
posnetimi robovi), vštevši deske, ki so klinasto spojene po
sredini (t.j. deske s klinastim utorom v obliki črke "V" po
sredini deske - običajno so to stopničasto zarezane deske, včasih
tudi deske s posnetimi robovi).

(3) Profilirane deske (t.j. s peresom in z utorom ter s prostim
profilom med robom in peresom) ali sredinsko profilirane deske
(t.j. s peresom in z utorom ter z navadnim vzdolžnim sredinskim
profilom na licu deske).

(4) Oblikovan les (znan tudi kot "lajšte") - trakovi iz lesa,
oblikovani v različne konture, dobljene ročno ali strojno, kot so
na primer tiste za izdelavo okvirov za slike, za dekoracijo sten,
pohištva, vrat in drugih mizarskih ali lesarskih izdelekov.

Iz te tar. številke so izključene ozke deščice iz lesa, ki so
nedvoumno razpoznavne kot deščice za vgradnjo v kakšen pohištveni
predmet, kot so na primer preluknjane ozke deščice za omare in
knjižne police itd. (tar. št. 94.03).

(5) Lesna žica ali palčke - so zelo tanke palčke ponavadi
krožnega prereza in vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji
nekaterih vrst vžigalic, obešalnikov za obleko, nekaterih vrst
okenskih zastorov, zobotrebcev, sit za proizvodnjo sirov itd. V
to tar. številko se uvrščajo tudi čepi v kosih, t.j. okroglaste
palčke ali stolpiče enovitega prečnega prereza (ponavadi premera
od 2 do 75 mm ter dolžine od 45 do 250 cm), ki se uporabljajo za
sestavljanje delov lesenega pohištva.

Ta tar. številka vključuje tudi deščice in frize za parketna tla,
ki sestoje iz ozkih kosov deščic, vendar pod pogojem, da so
kontinuirano oblikovane (na primer s peresom ali z utorom). Če
niso obdelane po skobljanju, brušenju ali sestavljanju (na primer
prstastem), se uvrščajo v tar. št. 44.07.

Iz te tar. številke so izključeni trakovi iz vezane plošče ali iz
furniranega parketnega lesa (tar. št. 44.12).

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) skobljane ali drugače obdelane deske, če se carinijo v
kompletih kot deske za zaboje (tar. št. 44.15),

(b) les, ki je klinasto zarezano v lastovičji rep ali ki je na
konceh podobno oblikovano, pa tudi les, spojen v gradbene plošče
za gradbeno mi zarstvo ali lesarstvo (na primer parketne plošče
za tla, izdelane iz parketnih blokov, deščic itd., neglede na to,
ali so na podlagi iz ene ali več plasti lesa) (tar. št. 44.18),

(c) panelke, ki sestoje iz grobo struženih lesenih letev,
sestavljenih z lepilom z namenom olajšati transport ali nadaljnjo
obdelavo (tar. št. 44.21),

(d) oblikovan les, izdelan s polaganjem enega oblikovanega kosa
na drug oblikovan ali neoblikovan kos (tar. št. 44.18 ali 44.21)
in

(e) les, katerega površina je, po odbdelavi s skobljanjem ali z
brušenjem drugače površinsko obdelan, razen pobarvan, bajcan ali
lakiran (na primer furniran, poliran, bronziran (angl. bronzed),
ali je prekrit s kovinsko folijo) (običajno tar.št. 44.21).


44.10

IVERNE PLOŠČE IN PODOBNE PLOŠČE IZ LESA IN DRUGIH LESNATIH
(LIGNINSKIH) MATERIALOV, NEAGLOMERIRANE ALI AGLOMERIRANE S
SMOLAMI ALI Z DRUGIMI ORGANSKIMI VEZIVI

 - Iz lesa:

4410.11 - - oblatne plošče, vštevši usmerjene pramenske plošče

4410.19 - - drugo

4410.90 - Iz drugih lesnatih (ligninskih) materialov

Iverka je raven izdelek, ki se proizvaja v različnih dolžinah,
širinah in debelinah s stiskanjem ali z iztiskanjem (ekstruzija).
Običajno se proizvaja iz iverja ali iz delčkov, dobljenih z
mehansko redukcijo iz oblancev ali iz lesnih odpadkov.
Pridobivajo jih tudi iz lesnatih materialov, kot so delčki
odpadkov sladkornega trsa, bambusa, slame ali iz ničvrednih
ostankov lana ali konoplje. Iverke aglomerirajo pretežno s
pomočjo dodajanja organskega veziva, ponavadi termoaktivne smole,
katerega delež običajno po masi plošče ne presega 15%.

Iverje, delci in drugi delčki, iz katerih izdelujejo plošče iz te
tar. številke, so skoraj vedno vidne s prostim očesom po robovih.
Vendar pa je v nekaterih primerih nujno mikroskopsko
preizkušanje, da bi ločili delce in delčke iverk od vlaken lesne
celuloze, ki so značilna za vlaknate plošče iz tar. št. 44.11.

Tudi oblatne plošče, vštevši plošče z usmerjenimi vlakni, se
uvrščajo v to tar. številko. Oblatna plošča je po strukturi
panelna plošča, izdelana iz velikih in tankih vafernih lesnih
plasti. Vaferji, podobni majhnim kosom furnirja, so prevlečeni na
primer: z lepilom iz fenolne smole, ki ne prepušča vode, položeni
na slepo ali usmerjeno na debelo podlago in tedaj spojeni s
toploto in pritiskom. Tako dobljen izdelek je trdna in enovita
gradbena plošča - panelka, ki je zelo močna in odporna proti vodi
in vlagi.

Plošča z usmerjenimi vlakni je oblatna plošča, pri kateri so
plasti ozkih vaferjev položeni izmenjaje pod pravim kotom, da bi
imela plošča večje elastomehanske lastnosti.

Iverke so ponavadi brušene. Razen tega so lahko:

(i) Impregnirane z eno ali več snovmi, nebistvenih za
aglomeracijo njihovega sestavnega materiala, ki pa dajejo plošči
dodatno lastnost, na primer da ne prepušča vode, odpornost proti
gnitju, insektom, ognju ali širjenju ognja, proti kemičnim
sredstvom ali elektriciteti, da so bolj goste (v slednjem primeru
se impregnacijska snov uporablja v večjih količinah).

(ii) Z licem, prekritim na primer s tekstilnim materialom, s
plastično maso, barvo, papirjem ali s kovino, vendar pod pogojem,
da se ohranja bistvena lastnost iverke.

Iverke iz te tarifne številke so običajno brušene. Še več - lahko
so tudi impregnirane z eno ali več snovmi, ki ne vplivajo na
aglomeriranost njihovih sestavin, pač pa dajejo plošči dodatno
lastnost, na primer:  neprepustnost za vodo, odpornost proti
gnitju, proti napadom insektov, proti ognju ali širjenju ognja,
proti kemičnim reagentom ali električnemu toku, večjo specifično
težo. Pravzaprav predstavljajo impregnacijske snovi popomben
delež v plošči.

Ekstrudirane (iztisnjene) iverke imajo lahko v notranjosti
votline, ki segajo od enega konca do drugega.

V to tar. številko se uvrščajo tudi laminirane plošče iz:

(1) iverne plošče (iverke), prekrite z ene ali z obeh strani z
vlaknato ploščo,

(2) nekaj iverk, prekritih ali neprekritih z ene ali obeh strani
z vlaknato ploščo in

(3) nekaj iverk in nekaj vlaknatih plošč, sestavljenih v
kakršnemkoli sosledju.

Izdelki iz te tarifne številke ostanejo uvrščeni v njej neglede
na to, ali so bili obdelani za to, da tvorijo oblike za izdelke
iz tar. št. 44.09, kot so zviti, zgubani, perforirani, narezani v
oblike, ki so lahko drugačne  od kvadrata ali pravokotnika, in
neglede na to, ali je bila njihova površina ali robovi obdelani,
prevlečeni ali prekriti (na primer: s tekstilnim materialom,
plastiko, premazom, papirjem ali kovino) ali če so bili
izpostavljeni kakšnemu drugemu postopku - pod pogojem, da ti
postopki ne dajejo tem izdelkom značilnosti izdelkov iz drugih
tarifnih številk.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) plošč in trakov iz plastične mase, ki kot polnilo vsebujejo
lesno moko (39. poglavje),

(b) furniranih iverk z ali brez votlin, ki segajo od enega konca
do drugega (tar. št. 44.12),

(c) plošč iz celularnega lesa z obema stranema iz iverk (tar. št.
44.18) in

(d) plošč iz lesnatih materialov, aglomeriranih s cementom, sadro
ali z drugimi mineralnimi vezivi (tar. št. 68.08).

Iz te tar. številke je izključeno tudi blago, ki ima lastnosti
predmetov ali delov, ki so bolj specifično zajeti drugje v
Nomenklaturi, in to neglede na to, ali je takšno blago dobljeno s
stiskanjem, z ekstruzijo, z oblikovanjem ali s pomočjo drugih
postopkov.


44.11

VLAKNENE PLOŠČE IZ LESA ALI DRUGIH LESNATIH MATERIALOV,
AGLOMERIRANE ALI NEAGLOMERIRANE S SMOLAMI ALI Z DRUGIMI
ORGANSKIMI VEZIVI

 - Vlaknene plošče, gostote več kot 0,8g/m3:

4411.11 - - mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene

4411.19 - - druge

 - Vlaknene plošče, gostote več kot 0,5 g/m3 do vključno 0,8
g/m3:

4411.21 - - mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene

4411.29 - - druge

 - Vlaknene plošče, gostote več kot 0,35 g/m3 do vključno 0,5
g/m3:

4411.31 - - mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene

4411.39 - - druge

 - Druge:

4411.91 - - mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene

4411.99 - - druge

Vlaknene plošče se najpogosteje izdelujejo iz lesnega iverja, ki
se razvlaknjuje mehansko (defibriranje) ali s pomočjo pare, ali
pa z razvlaknjevanjem (defibriranjem) drugih ligninsko-celuloznih
materialov (na primer tistih, dobljenih iz odpadkov sladkornega
trsa ali bambusa). Vlakna, ki tvorijo ploščo, je moč prepoznati z
mikroskopskim pregledom. Ta vlakna najprej povežejo v ploščo s
polstenjem (filcanje) in s pomočjo lastnih adhezivnih lastnosti
teh vlaken. Te lastnosti izhajajo iz prisotnosti lignina. Pri
aglomeraciji vlaken lahko uporabljajo dodatne smole in druga
organska veziva.

Tudi impregnacijska in druga sredstva so lahko dodana med
proizvodnjo teh plošč, in sicer zaradi dobivanja posebnih
lastnosti, na primer vodne neprepustnosti, odpornosti proti
gnitju, proti napadom insektov, proti požaru ali širjenju ognja
oziroma ognja. Vlaknene plošče lahko sestoje iz ene plasti, ali
pa iz nekaj spojenih listov.

Tri osnovne vrste vlaknenih plošč so :

Plošče gostote, večje od 0,8 g/cm3 (v nekaterih deželah znane kot
"trde plošče"). Te plošče se uporabljajo predvsem za stene,
stropove in tla, v industriji vrat in pohištva, pa tudi kot
gradbeni material za različne gradbene namene.

Plošče gostote večje od 0,35 g/cm3 toda ne presega 0,8 g/cm3 (v
nekaterih deželah znane kot "srednje trde plošče"). Te plošče se
uporabljajo predvsem za notranje in zunanje zidove. Posebno
vrsto, ponekod znano kot "vlaknene plošče srednje gostote",
uporabljajo predvsem v industriji vrat in pohištva zaradi njihove
lastnosti, da pri strojni obdelavi lahko zamenjujejo čvrst
oziroma polni les.

Plošče gostote, ki ne presega 0,35 g/cm3 (v nekaterih deželah
znane kot "mehke plošče"), se uporabljajo predvsem za toplotno in
zvočno izolacijo v gradbeništvu. Posebne izolacijske plošče se
uporabljajo kot obloge.

Izdelki iz te tarifne številke ostanejo uvrščeni v njej neglede
na to, ali so bili obdelani za to, da tvorijo oblike za izdelke
iz tar. št. 44.09, kot so zviti, zgubani, perforirani, narezani v
oblike, ki so lahko drugačne  od kvadrata ali pravokotnika, in
neglede na to, ali je bila njihova površina ali robovi obdelani,
prevlečeni ali prekriti (na primer: s tekstilnim materialom,
plastiko, premazom, papirjem ali kovino) ali če so bili
izpostavljeni kakšnemu drugemu postopku - pod pogojem, da ti
postopki ne dajejo tem izdelkom značilnosti izdelkov iz drugih
tarifnih številk.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) ivernih plošč, laminiranih z eno ali več vlaknenimi ploščami
(tar. št. 44.10),

(b) laminiranega lesa z jedrom, ki sestoji iz vlaknene plošče
(tar. št.44.12),

(c) celularnih lesnih panelk, pri katerih sta obe strani iz
vlaknenih plošč (tar. št. 44.18),

(d) lepenke, kot je na primer večplastna lepenka, prešpan in
slamnata lepenka, katero je moč ločevati od vlaknenih plošč po
plastoviti strukturi, katero je mogoče ugotoviti v prerezu (48.
poglavje) in

(e) panelke iz vlaknenih plošč, ki so nedvoumno prepoznavne kot
deli pohištva (običajno 94. poglavje).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 4411.11, 4411.21, 4411.31 in 4411.91

V smislu uvrščanja v te tarifne podštevilke brušenje ne šteje za
mehansko obdelavo.


44.12

VEZAN LES, FURNIRSKE PLOŠČE IN PODOBEN LAMELIRAN LES

 - Vezane plošče, ki so sestavljene samo iz furniranih lesenih
listov, katerih posamezna debelina ne presega 6 mm:

4412.13  - - z najmanj enim zunanjim slojem iz vrst tropskega
drevja, navedenih v opombi k tarifnim podštevilkam št. 1 v tem
poglavju

4412.14 - - druge, z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa, ki ni
les iglavcev

4412.19 - - druge

 - Druge, z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa, ki ni les
iglavcev:

4412 22  - - z najmanj enim zunanjim slojem iz vrst tropskega
drevja, navedenih v opombi k tarifnim podštevilkam št. 1 v tem
poglavju

4412.23 - - druge, ki imajo najmanj en sloj iverice

4412.29 - - druge

 - Drugo:

4412.93 - - druge, ki imajo najmanj en sloj iverice

4412.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Vezane plošče, ki sestoje iz treh ali več lesnih listov,
zlepljenih in stisnjenih eden na drugega ter običajno navzkrižno
postavljenih, tako da so vlakneni sestavi posameznih slojev
postavljeni pod določenim kotom glede na vlakna druge plasti. To
daje ploščam večjo trdnost, zmanjšanje krčenja pa zmanjšuje
možnost zvijanja. Vsak sestavni list se imenuje "plast", vezane
plošče pa so ponavadi sestavljene iz neparnega števila teh
plasti. Osrednja plast se običajno imenuje "srž" ali "jedro".

(2) Furnirne plošče, so panelne plošče iz tankega lesnega
furnirja, prilepljenega pod pritiskom na podlago, ki je običajno
iz šibkejšega lesa. Les, furniran na neleseno osnovo (na primer
panelke iz plastičnih mas), se prav tako uvrščajo v to tar.
številko pod pogojem, da panelki daje bistveno lastnost furnir.

(3) Podoben plastovit les. To skupino je moč razdeliti v dve
vrsti:

-  Blok table, plastovite table in table z letvami, pri katerih
je jedro debelo in sestavljeno iz lesnih blokov, letev ali
letvic, zlepljenih skupaj in katerih lice je prekrito z zunanjo
plastjo. Panelke te vrste so zelo toge in se lahko uporabljajo
brez okvirov ali podlag.

-  Panelke, pri katerih je lesno jedro zamenjano z drugimi
materiali, kot je na primer plast ali plasti ivernih plošč,
vlaknovitih plošč, lesnih odpadkov, zlepljenih skupaj, lahko pa
tudi z jedrom iz azbesta ali plute.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi tanke  lesene plošče
(furnir), ki jih dobijo z rezanjem tankih listov laminiranega
lesa.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje masivnih izdelekov, kot
so na primer plastoviti koli ali loki (t.i. "glulam" izdelki)
(običajno tar. št. 44.18).

Izdelki iz te tarifne številke ostanejo uvrščeni v njej neglede
na to, ali so bili obdelani za to, da tvorijo oblike za izdelke
iz tar. št. 44.09, kot so zviti, zgubani, perforirani, narezani v
oblike, ki so lahko drugačne  od kvadrata ali pravokotnika, in
neglede na to, ali je bila njihova površina ali robovi obdelani,
prevlečeni ali prekriti (na primer: s tekstilnim materialom,
plastiko, premazom, papirjem ali kovino) ali če so bili
izpostavljeni kakšnemu drugemu postopku - pod pogojem, da ti
postopki ne dajejo tem izdelkom značilnosti izdelkov iz drugih
tarifnih številk.

Ta tar. številka vključuje tudi vezane plošče ali furnirane
plošče, ki se uporabljajo kot talne obloge, in ki jih včasih
imenujejo "parket". Te plošče imajo tanko plast lesnega furnirja,
nameščenega na površini, ki imitira izgled parketnih ploščic.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  panelke iz plastovitega zgoščenega lesa (tar. št. 44.13),

(b)  furnirane iverke ter spojene parketne plošče ali ploščice,
vštevši tiste, ki sestoje iz parketnih deščic, spojeni na podlagi
iz ene ali več plasti lesa (tar. št. 44.18),

(c)  marketerijo in intarzijo iz lesa (tar. št. 44.20) in

(d)  panelke, katere je moč nedvoumno prepoznati kot dele
pohištva (94. poglavje).

OPOMBA K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 4412.11, 4412.12 in 4412.19

Vezani les ostane uvrščen v teh tar. podštevilkah, tudi če je
površinsko prekrit ali obdelan naprej od stopnje, kot jo navajajo
splošna določila komentarja v tar. številki 44.12.

Ta tar. številka izključuje:

(a) panelke iz plastovitega zgoščenega lesa (tar. št. 44.13),

(b) furnirane iverke ter spojene parketne plošče ali ploščice,
vštevši tiste, ki sestoje iz parketnih deščic, spojeni na podlagi
iz ene ali več plasti lesa (tar. št. 44.18),

(c) marketerijo in intarzijo iz lesa (tar. št. 44.20) in

(d) panelke, katere je moč nedvoumno prepoznati kot dele pohištva
(94. poglavje).


44.13

ZGOŠČEN (ZBIT) LES V BLOKIH, PLOŠČAH, TRAKOVIH ALI PROFILOV

Zgoščen les, zaobsežen v tej tar. številki, je les, izpostavljen
kemični ali fizikalni obdelavi z namenom povečanja njegove
gostote (zbitosti) ali trdote, pa tudi z namenom izboljšanja
njegove mehanske čvrstosti in odpornosti proti kemičnim ali
električnim vplivom. Zgoščen les je lahko poln ali narejen iz
nekaj, med seboj spojenih plasti. V slednjem primeru izvršena
dodelava presega zahteve po dobri spojenosti plasti.

Tehnika oplemenitenja lesa temelji na dveh osnovnih postopkih -
na impregnaciji in na zgoščevanju (zbijanju). Ta dva postopka se
lahko uporabita ločeno ali istočasno.

Pri impregnaciji impregnirajo les globoko, običajno s
termoaktivnimi sintetičnimi smolami ali s staljenimi kovinami.

Impregnacijo s termoaktivnimi plastičnimi masami (na primer z
amino - smolami ali s fenolnimi smolami), se uporablja pogosteje
za tanke furnirje, vgrajene v plastovit les, kot pa za poln les,
saj je prodiranje v les na ta način olajšano.

Metaliziran les pridobivajo z namakanjem polnega lesa, katerega
predhodno segrejejo, v staljene kovine (na primer kositra,
antimona, svinca, bizmuta ali njihovih zlitin). Postopek poteka
pod pritiskom v zaprtih posodah. Gostota metaliziranega lesa
običajno presega 3,5 g/cm3.

Zgoščevanje oziroma zbijanje povzroči, da se lesne celice zožijo.
To dosegajo s prečnim pritiskom s pomočjo močnih hidravličnih
preš ali primežev, ali pa z vsesmernim pritiskom pri visokih
temperaturah v avtoklavih. Gostota zgoščenega oziroma zbitega
lesa lahko preseže 1,4 g/ cm3.

Impregniranje in zgoščevanje se lahko izvajata istočasno z
leplenjem zelo tankih lesnih listov (ponavadi bukovih) s
termoaktivnimi plastičnimi masami na visokih temperaturah, tako
da se les globoko impregnira in zbije prav tako dobro, kot se
tudi veže.

Zgoščen les se uporablja predvsem za proizvodnjo zobčenikov,
tkalskih čolničkov, ležajev in drugih strojnih delov,
propelerjev, izolatorjev in drugega električarskega blaga, posod
za kemično industrijo itd.


44.14

LESENI OKVIRJI ZA SLIKE, FOTOGRAFIJE, OGLEDALA IN PODOBNE
PREDMETE

Ta tar. številka vključuje izgotovljene (že sestavljene v okvir)
lesene okvire vseh vrst in dimenzij, iz enega kosa lesa ali iz
okrasnih ali oblikovanih letvic. Okviri iz te tar. številke so
lahko tudi iz marketerije ali lesne intarzije.

Okviri ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so
opremljeni s hrbtišči za slike, s podporami in s steklom.

Natisnjene slike in fotografije v lesenih okvirih se v to tar.
številka prav tako uvrščajo, če daje okvir bistveni značaj
izdeleku. V nasprotnem primeru se uvrščajo v tar. št. 49.11.

Iz te tar. številke so izključena vokvirjena zrcala (tar. št.
70.09).

V primeru vokvirjenih slik, risb, pastelov, kolažev in podobnih
dekorativnih plošč, kot tudi v primeru izvirnih gravur,
natisnjenih slik in litografij, je treba glede odločanja, ali se
vokvirjeni izdelki razvrščajo kot celota, ali pa se okviri
razvrščajo ločeno, preučiti Opombo 5 k 97. poglavju in pa
komentar k tar. številkama 97.01 in 97.02.


44.15

ZABOJI ZA PAKIRANJE, ŠKATLE, GAJBE, BOBNI IN PODOBNA EMBALAŽA ZA
PAKIRANJE, IZ LESA; BOBNI (TULCI) ZA KABLE IZ LESA; PALETE,
ZABOJASTE PALETE IN DRUGE NAKLADALNE PLOŠČE IZ LESA; PALETNE
PRIROBNICE IZ LESA

4415.10 - Zaboji, škatle, gajbe, bobni in podobna lesena embalaža
iz lesa; bobni (tulci) za kable

4415.20 - Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče,
paletne prirobnice

             (I) ZABOJI ZA PAKIRANJE, ŠKATLE, GAJBE,
             BOBNI IN PODOBNA EMBALAŽA ZA PAKIRANJE

Ta tar. številka vključuje:

(1) Zaboje in škatle s polnimi stranicami, z dnom in s pokrovom,
namenjene za splošno embaliranje in za transportne namene.

(2) Gajbe, zabojčke za sadje in zelenjavo, platoji za jajca in
druge kontejnerje z rešetkastimi stranicami brez pokrova (z
odprtim zgornjim delom), vštevši tiste za transport steklenine,
keramike, strojev itd..

(3) Zabojčke iz rezanega ali olupljenega lesa (vendar ne iz
pletarskega lesa), ki se uporabljajo za pakiranje sira,
farmacevtskih izdelekov itd., škatlice za vžigalice (vštevši tudi
škatlice s površino za vžiganje) in odprte konusne kontejnerje za
prodajo masla, sadja itd.

(4) Bobne in kontejnerje v obliki soda, razen tistih, katere so
izdelali sodarji (na primer za prevoz suhih barv, kemikalij
itd.).

Ti kontejnerji so lahko brez pokrova - "odprti" kontejnerji, kot
so na primer zaboji, gajbe itd.). Lahko so nesestavljeni ali
sestavljeni le deloma, vendar pod pogojem, da gre za les v
kompletih in da vsak komplet vsebuje vse dele za kompletni
kontejner. Če tak les ni v popolnih kompletih, se uvršča kot
rezan ali skobljan les, kot vezana plošča itd. - odvisno od
primera.

Zaboji za pakiranje itd., ki spadajo v to tar. številko, so lahko
navadno zbiti, spojeni na lastovičje repe ali pa drugače. Lahko
so opremljeni z okraski, ročaji, z ojačitvenimi "nogicami" ali
kosi v vogalih, lahko so obloženi s kovino, papirjem itd.

Ta tar. številka vključuje že uporabljene zaboje, gajbe itd., ki
so primerni za nadaljnjo uporabo, neuporabni zaboji in drugo, ki
so uporabni le kot gorivo, pa so izključeni iz te tar.številke
(tar. št. 44.01).

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) izdeleke iz tar. št. 42.02,

(b) majhne kovčke, škatle in podobne izdeleke iz tar. št. 44.20
in

(c) kontejnerje, konstruirane in opremljene posebej za prevoz z
eno ali več oblikami transporta (tar. št. 86.09).

                  (II) BOBNI (VRETENA) ZA KABLE

Bobni (vretena) za kable so veliki bobni premera, pogosto večjega
od 1 m, kateri se uporabljajo za hrambo in transport električnih
kablov, telefonskih kablov in podobnih kablov.

     (III) PALETE, ZABOJNE PALETE IN DRUGE NAKLADALNE PLOŠČE

Nakladalne plošče so prenosne ploščadi za zbir določenega blaga
zaradi nakladalnih enot, zaradi rokovanja, transporta in
skladiščenja s pomočjo mehanskih naprav oziroma sredstev.

Paleta je nakladalna plošča, ki sestoji iz dveh ploščadi, ločenih
z nosilci, ali pa iz ene ploščadi s podpornimi nogami, ki so
namenjene posebej za manipulacije z viličarji ali s kamioni za
palete. Zabojne palete so nadgrajene najmanj s tremi pritrjenimi,
ločljivimi ali sestavljivimi stranicami in so namenjene za
zlaganje oziroma skladiščenje s paletami z dvojno ploščadjo ali z
drugimi zabojnimi paletami.

Ploščadi in podobne izdeleke za nakladanje in razkladanje pri
raznih načinih transporta.

                     (IV) PALETNE PRIROBNICE

Paletne prirobnice so narejene iz štirih kosov lesa, običajno
opremljene s tečaji, ki omogočajo postavljanje na paleto.


44.16

SODI, KADI, VEDRA IN DRUGI TRGOVSKI IZDELKI IN NJIHOVI DELI, IZ
LESA, VKLJUČNO TUDI DOGE

Ta tar. številka se omejuje na kontejnerje sodarske izdelave
oziroma na kontejnerje, sestavljene iz dog in nute, v katere so
vstavljena dna , ki so povezani z lesenimi ali kovinskimi obroči.

Sodarski izdelki vključujejo izdelke raznih vrst (sode, vedra
itd.), bodisi zategle (za tekočine), bodisi ohlapne (za suho
blago), pa tudi vedra, škafe, čebre, kletarske posode itd.

Blago je lahko razstavljeno ali delno sestavljeno, včasih z
notranje strani obloženo ali premazano.

Ta tar. številka vključuje tudi doge, kot tudi vse druge lesene
izdeleke, dokončane ali nedokončane, katere je moč prepoznati kot
dele sodarskih izdelekov (na primer: dna za sode, leseni obroči v
določenih dolžinah in na konceh zarezani zaradi sestavljanja).

Ta tar. številka vključuje tudi nedokončane doge oziroma lesene
deščice, ki se uporabljajo za boke in dna sodov in drugih
sodarskih izdelekov. Takšne doge so lahko v obliki:

(1) Deščic, nasekanih iz brun vzdolž radialnih zračin. Tako
nacepljene deščice so lahko tudi ravno odžagane z žago z ene
izmed osnovnic, medtem ko je druga osnovnica le obtesana s sekiro
ali z nožem.

(2) Nažagane duge ter duge, pri katerih je najmanj ena izmed dveh
strani konkavna ali konveksna. Tako zaobljene stranice nastanejo
pri žaganju s cilindrično žago.

Ta tar. številka izključuje:

(a) les, ravno odrezan z žago z obeh glavnih strani (tar. št.
44.07 ali 44.08),

(b) posode, izdelane iz dog, pritrjenih za dna z navadnim
zabijanjem (tar. št. 44.15) in

(c) škatle, kište itd., oblikovane za uporabo kot pohištvo (na
primer mize in stoli) - 94. poglavje).


44.17

ORODJA, ŠKATLE ZA ORODJE, DRŽAJI ZA ORODJE IN LESENA DRŽALA ZA
METLE IN ŠČETKE; LESENA KOPITA ZA OBUTEV

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Leseno orodje (razen orodje, katerega rezilo, ostrina,
delovna površina je iz navadne kovine. Ta orodja so skladno z
Opombo 1 navedeno v 82. poglavju, izključena iz te tar.številke.

Orodja, uvrščena v to tar. številko, vključujejo: lopatice (razen
kuhinjskega pribora iz tar. št. 44.19), modelarske nože, kladiva
in maclje, grablje, vile, lopate, mizarske mize in primeži, bloki
za glajenje z brusnim papirjem (ročaji).

(2) Lesena ohišja orodij (na primer oprijemala za skoblje,
bradlje, ročne žage in za podobna orodja), neopremljena s
kovinskim delovnimi deli (rezali in gladili).

(3) Ročaje (lesene), stružene ali ne, za orodja vseh vrst (na
primer: ročaji za lopatke, lopate, grablje, kladiva, izvijače,
pile, nože, za gladilno orodje, datumaske in podobne štampiljke).

(4) Lesena ohišja za ščetke ali metle. To so kosi lesa, dokončani
ali nedokončani, izdelani po obliki metline ali ščetkine glave.
Ohišja za metle in ščetke lahko sestoje iz več delov.

(5) Lesena držala za ščetke in metle, stružene ali ne, bodisi z
vlakni ali ščetinami, pritrjenimi na eni strani, bodisi držala,
ki se zgolj pritrdijo na ohišje (na primer držala za metle).

(6) Lesena čevljarska kopita (t.j. kopita, ki se uporabljajo za
izdelavo obutve) in kopita za vzdrževanje obutve ali za
nategovanje obutve, dokončani ali nedokončani.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) lesa, grobo obtesanega ali zaobljenega za izdelavo držal za
orodje (tar. št. 44.04),

(b) lesa, zgolj razrezanega z žago (na primer v bloke) za
izdelavo predmetov, ki se uvrščajo v to tar. številko, vendar
neoblikovano do stopnje polizdelka (blanks) (tar. št. 44.07),

(c) lesenih ročajen za kuhinjske nože, žlice in vilice (tar. št.
44.21),

(d) kalupov - blokov za izdelavo klobukov (tar. št. 84.49),

(e) lesenih livarskih kalupov itd., ki se uvrščajo v tar. št.
84.80 in

(f) strojev ali delov strojev (84. poglavje).


44.18

STAVBNO POHIŠTVO IN DRUGI LESENI IZDELKI ZA GRADBENIŠTVO,
VKLJUČNO CELIČASTE PLOŠČE, SESTAVLJENE PARKETNE PLOŠČE, ŽAGANE IN
KLANE SKODLE

4418.10 - Okna, vrata z okni in okviri

4418.20 - Vrata, podboji in pragovi

4418.30 - Parketne plošče

4418.40 - Opaži za betonska dela

4418.50 - Skodle (žagane in klane)

4418.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje gradbeno mizarijo, vštevši marketerijo
in lesno intarzijo, ki se uporabljajo bodisi pri gradnji
katerekoli vrste zgradb itd., v obliki sestavljenega blaga ali v
obliki razpoznavnih delov (na primer: izdelanih s spojnimi
jezili, vrezi, lastovičjim repom ali sestavljenimi na podoben
način), z ali brez kovinskega okvira, kot so na primer: vratni
okviri, ključavnice itd.).

Pojem "mizarija" se nanaša na gradbeno opremo (kot so vrata,
okna, oknice, stopnice, vratni in okenski okviri itd.), medtem,
ko pojem "drugi izdeleki za gradbeništvo" vključuje izdeleke iz
lesa (kot so: grede, palete, strešni nosilci), ki se uporabljajo
za konstrukcije ali za stopnišča, za nosilce lokov itd. ter
sestavljene opaže za gradbena dela. Vendar pa spadajo navzkrižno
spojene plasti lesa, ki so površinsko obdelane za betonski opaž,
v tar. št. 44.12.

Drugi izdeleki za gradbeništvo vključujejo tudi z lepilom
laminiran - plastovit les (glulam), ki je konstrukcijski izdelek
iz lesa, katerega dobivajo z zlepljanjem več lesnih plasti
vzporedne strukture. Laminiranje krivih izdelekov - gred poteka
tako, da vsako plast položijo pod kotom 90° glede na prejšnjo
plast. Na ta način dobijo laminate pravih glulamskih gredi.

Ta tar. številka vključuje tudi celularne (s satovjem) lesene
plošče, ki so nekoliko podobne blok-ploščam in ploščam z letvami,
opisanim v komentarju k tar. št. 44.12, toda letve in letvice, ki
tvorijo jedro, so ena od druge odmaknjene bodisi vzporedno,
bodisi v obliki sita. V nekaterih pri- merih lahko plošče sestoje
iz dveh plasti lic, ki sta ločeni samo z enim notranjim obrobnim
okvirom.

Vmesni prostor je lahko izpolnjen z materiali za zvočno ali
toplotno izolacijo (na primer: s pluto, stekleno volno, lesno
celulozo, z azbestom). Plasti in lica so lahko iz polnega lesa,
iverk ali iz podobnih plošč, iz vlaknenih plošč ali iz vezanih
plošč, lice plošč pa je lahko (podobno kot tiste iz tar. št.
44.12) prevlečeno z navadno kovino. Plošče te vrste so razmeroma
lahke in se uporabljajo za pregradne stene, vrata, včasih pa za
proizvodnjo pohištva.

Ta tar. številka vključuje tudi frize za parket itd., sestavljene
v plošče ali ploščice, z ali brez okvira, vštevši parketne plošče
ali ploščice, ki sestoje iz friz za parket, spojenih na podlagi
iz ene ali več plasti lesa. Te plošče ali ploščice imajo lahko
peresa ali utore zaradi lažjega sestavljanja.

Razne skodle so les, rezan vzdolžno, ki je ponavadi debeline od 5
mm na enem koncu do manj kot 5 mm na drugem koncu (na vrhu).
Lahko imajo naknadno porezane robove, da bi bile lahko vzporedne.
Spodnji konec je lahko ponovno obrezan, da bi tvoril z robovi
pravi kot, ali pa zato, da bi dobil krivo ali drugačno obliko. Na
eni strani robov so skodle lahko zglajene od vrha pa do vznožja,
lahko pa imajo utor vzdolž celega roba.

Cepljene skodle je les, cepljen ročno ali strojno iz oble klade
ali bloka. Njihovo lice je naravne lesne strukture in je rezultat
cepljenja. Cepljene skodle včasih režejo vzdolžno, da bi dobili
dve novi skodli, od katerih ima vsaka celjeno lice in z žago
odrezano ozadje.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) vezane plošče in furnirane plošče, ki imajo tanko plast
lesnega furnirja, nameščenega na površini, ki imitira izgled
parketnih ploščic (tar. št. 44.12),

(b) omar z ali brez ozadja, tudi če so namenjene za pritrditev na
strop ali steno (tar. št. 94.03),

(c) montažnih zgradb (tar. št. 94.06),


44.19

LESENA NAMIZNA IN KUHINJSKA POSODA IN PRIBOR

Ta tar. številka vključuje samo tiste predmete za gospodinjstvo
(skobljane ali ne, z ali brez marketerije ali intarzije), ki so v
bistvu po naravi namizna posoda ali pribor ali posoda in pribor
za kuhinjo. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje blaga, ki je
v prvi vrsti okrasnega značaja, pa tudi pohištva ne.

Ta tarifna številka med drugim vključuje: žlice, vilice,
krožnike, servirne pladnje, bokale, čaše, običajne škatle za
začimbe in fruge kuhinjske posode, čistilce za drobtine, ki
nimajo vgrajene krtače, obroči za serviete, merilne naprave, ki
se uporabljajo v gospodinjstvu, nakupovalne škatle, kalupe za
maslo in druge prehrambene izdeleke.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) sodarskih izdelkov (tar. št. 44.16),

(b) lesenih delov kuhinjskih posod ali pribora (tar. št. 44.21),

(c) ščetk in metel (tar. št. 96.03) in

(d) ročnih sit (tar. št. 96.04).


44.20

MARKETERIJA IN INTARZIJA IZ LESA; SKRINJICE IN ŠKATLE ZA NAKIT,
ZA JEDILNI PRIBOR IN PODOBNI LESENI IZDELKI, LESENI KIPCI IN
DRUGI LESENI OKRASKI; IZDELKI ZA NOTRANJO OPREMO, KI SE NE
UVRŠČAJO V 94. POGLAVJE, IZ LESA

4420.10 - Kipci in drugi okraski iz lesa

4420.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje panelne plošče iz lesene marketerije
in intarzij iz lesa, vštevši tudi tiste, ki so delno tudi iz
drugih materialov in ne le iz lesa.

Vključuje tudi široko paleto izdelkov iz lesa (vštevši tudi tiste
in lesene marketerija ali intarzije), izdelane fino in dodelane,
kot so: drobni mizarski izdelki (na primer: skrinjice in škatle
za nakit), drobni izdeleki za opremljanje, okrasni izdeleki. Ti
izdelki se uvrščajo v to tar. številko tudi, če so opremljeni z
ogledali, vendar pod pogojem, da zadržijo bistvene lastnosti
izdelka iz te tar. številke. Na podoben način vključuje ta tar.
številka tudi izdeleke, ki so delno ali v celoti podloženi z
usnjem ali umetnim usnjem, z lepenko, s plastično maso, s
tekstilnimi materiali itd., vendar pod pogojem, da so ti izdelki
predvsem iz lesa.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Škatle iz lakastega lesa kitajske ali japonske vrste;
zabojčke in lesene škatle za nože, za jedilni pribor, za
znanstvene aparate itd.; doze za njuhanec in druge škatle, ki se
nocijo v žepu, v ročni torbici ali na sebi; škatle za pisalni
pribor (peresnice) itd.: škatle za šivalni ali pletilni pribor;
posode za tobak, za bonbone. Vendar pa ta tar. številka
izključuje navadne škatle za začimbe itd. (tar. št. 44.19).

(2) Predmete za notranje opremljanje, razen tistih iz 94.
poglavja (glej splošna določila k temu poglavju). Ta tar.
številka vključuje le blago, kot so obešalniki za plašče in
klobuke, obešalnike za ščetke za čiščenje obleke, podstavki za
dokumente v pisarnah, pepelnike, podstavke za nalivna peresa in
stojala za črnilnike.

(3) Kipce, živali, figure in druge okraske.

Leseni deli izdelekov iz te tar. številke so izključeni (tar. št.
44.21).

Ta tar. številka izključuje še:

(a) lesene škatle za glasbene instrumente in za puške, nožnice,
kovčke, škatle in podobne kontejnerje, preoblečene z usnjem ali
umetnim usnjem, z lepenko, vulkanfibrom, s papirjem ali z
lepenko, s plastičnimi folijami ali s tekstilnimi materiali (tar.
št. 42.02),

(b) imitacije nakita (tar. št. 71.17),

(c) ohišja za ure in njihove dele iz 91. poglavja,

(d) glasbene instrumente in njihove dele iz 92. poglavja,

(e) nožnice za sablje in bajonete (tar. št. 93.07),

(f) izdeleke iz 94. poglavja (na primer pohištvo, svetilke,
svetila),

(g) pipe za kajenje in njihove dele, gumbe, svinčnike in druge
izdeleke iz 96. poglavja in

(h) umetniške predmete in starine iz 97. poglavja.


44.21

DRUGI LESENI IZDELKI

4421.10 - Obešalniki

4421.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje vse izdelke iz lesa, izdelane s
skobljanjem ali kako drugače obdelane ter izdelke marketerije in
intarzije iz lesa, razen izdelkov, ki so bolj specifično zajeti v
predhodnih tar. številkah ter predmetov, uvrščenih na druga mesta
v Nomenklaturi, neglede na material, iz katerega so izdelani
(glej na primer: Opombo 1 k temu poglavju).

Ta tar. številka vključuje tudi lesene dele izdelekov, naštetih
ali vključenih v predhodnih tar. številkah, razen tistih iz tar.
številke 44.16.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Vretena, kopse, navijalke, vretenca za šivalno nit itd. Ti
izdelki imajo ponavadi telo iz skobljanega lesa, na katero se
lahko navija predivo ali fina žica. Telo je lahko valjasto ali
konično, na sredi ima običajno luknjo, lahko pa ima tudi rob
zgoraj, spodaj ali na obeh straneh. Ta tar. številka vključuje
tudi navijalke, katerih osrednji del je iz skobljanega lesa,
robovi pa iz lesa ali iz drugega materiala , ki se uporabljajo na
primer za izolirano električno žico.

(2) Utice za zajce, kokošnjake, čebelje panje, kletke, pasje ute,
korita, živinske jarme.

(3) Gledališče kulise; lesorezne klopi (mizarske mize - pulte);
lestve in stopnice, podnožnike, črke, smerokaze, številke; znake,
etikete za hortikulturo itd.; zobotrebce; rešetke iz letev in
ograjne plošče; beneške naoknice, valje za naoknice; čepe;
šablone; valje za vzmetne naoknice; obešalnike za plašče in
srajce; deske za pranje; likalne deske; ščipalke za perilo;
lesene zatiče za spajanje; vesla, kratka vesla; krste.

(4) Lesene bloke za tlakovanje, ki so običajno enotne velikosti
in običajno pravokotne oblike. Izdelujejo jih z večkratno krožno
žago.

Na straneh teh blokov so včasih lahko prikovane vmesne letve, ki
omogočajo širjenje blokov vsled nabrekanja pri polaganju.

(5) Palčice za vžigalice, ki se izdelujejo s sekanjem vlečenega
ali (pogosteje) luščenega ali sekanega lesa na velikost vžigalic.
Lahko so tudi izcepljene iz enega kosa lesa. Lahko so
impregnirane s kemičnimi snovmi (na primer z amonijevim
fosfatom). V kolikor imajo vnetljive kapice, se v to poglavje ne
uvrščajo (36. poglavje). Ta tar. številka vključuje lesene
trakove, ki so na enem koncu nazobčani ali narezani, uporabljajo
jih za izdelavo žepnih vžigalic v obliki knjižice.

(6) Lesene žebljičke za obutev, ki so izdelani na podoben način
kot palčice za vžigalice, le da so na koncu ošiljeni, njihov
prerez pa je lahko kvadraten, pravokoten ali okrogel. Uporabljajo
se v posameznih primerih za pritrjevanje podplatov in podkvic na
obutev.

(7) Mernike kakršnekoli prostornine, razen tistih iz tar. št.
44.19.

(8) Lesene ročaje za kuhinjske nože, žlice in vilice

(9) Lesene klade lepljene po dolžini, ki se ne uporabljajo v
gradbeništvu.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) lesenih trakov za vžigalice (tar. št. 44.04),

(b) nedokončanih žebljičkov za obutev v obliki lesenih trakov s
obrezanimi robovi na obeh straneh, ki so pripravljeni za rezanje
v žeblje (tar. št. 44.09),

(c) lesenih ročajev za nože, razen za kuhinjske nože, ter za
druga orodja ali priprave iz tar. št. 44.17,

(d) izdelekov iz 46. poglavja,

(e) obutve in njenih delov iz 64. poglavja,

(f) palic in delov palic, dežnikov in korobačev (66. poglavje),

(g) strojev, delov strojev in električnega blaga iz Oddelka XVI.
(na primer leseni modeli iz tar. št. 84.80),

(h) izdelekov iz Oddelka XVII. (na primer čolnov, nosil na
kolesih, ciz in drugih vozil, kolarskih izdelekov),

(i) matematičnih in risalnih instrumentov, merilnih instrumentov
(razen izdelkov za merjenje prostornine) ter drugega blaga, ki
spada v 90. poglavje),

(j) puškinih kopit in drugih delov orožja (tar. št. 93.05) in

(k) igrač, predmetov za družabne igre in športnih rekvizitov (95.
poglavje).


                             PRILOGA

           NOMENKLATURA ZA NEKATERE TROPSKE VRSTE LESA
           (z mednarodnimi nazivi v angleškem jeziku)

                 I. Tropske vrste lesa iz afrike

--------------------------------------------------------------------------------
Vodilno ime        Strokovno ime             Lokalna imena
(Pilot name)
--------------------------------------------------------------------------------
Abura          Hallea ciliata Leroy    Angola               Mivuku
                                                           
               (Mitragyna ciliata      Kamerun              Elolom
               Aubr.& Pellegr.)
                                       Kongo                Vuku
               Hallea rubrostipulata                                  
               Leroy                   Slonokoščena obala   Bahia
                               
               (Mitragyna              Ekvatorialna         Elelon
               rubrostipulata Harv.)   Gvineja             
                                                 
               Hallea stipulosa        Gabon                Elelom Nzam
               O.Kuntze                                    
                                       Gana                 Subaha
               (Mitragyna stipulosa                       
               Leroy)                  Nigeria              Abura           
                                       
                                       Sierra Leone         Mboi
                                                          
                                       Uganda               Nzingu
                                                          
                                       Zair                 Mvuku
                                                          
                                       Zambia               Nzingu
                                                            
                                       Francija             Bahia


Acajou         Khaya ivorensis         Angola               Undia Nunu
               A.Chev.                                     
d'Afrique                              Kamerun              N'Gollon
               (= Khaya klainei                            
               Pierre)                 Slonokoščena obala   Acajou Bassam
                                                          
                                       Ekvatorialna         Caoba del Galón
                                       Gvineja             
                                                          
                                       Gabon                Zaminguila
                                                           
                                       Gana                 Takoradi Mahogany
                                                           
                                       Nigeria              Ogwango
                                                            
                                       Francija             Acajou Bassam
                                                          
                                       Nemčija              Khaya Mahagoni
                                                          
                                       Velika Britanija     African Mahogany


               Khaya anthotheca C.DC.  Angola               N'Dola
                                                          
                                       Kamerun              Mangona
                                                          
                                       Kongo                N' Dola
                                                          
                                       Slonokoščena obala   Acajou blanc,
                                                            Acajou Krala

                                       Gana                 Ahafo
                                                          
                                       Uganda               Munyama
                                                            
                                       Francija             Acajou blanc
                                                          
                                       Nemčija              Khaya Mahagoni
                                                            
               Khaya grandifoliola     Slonokoščena obala   Acajou a grandes
               C.DC.                                        feuilles
                                                  
                                       Nigeria              Benin Mahogany,
                                                            Akuk
                                                            
                                       Uganda               Eri Kire
                                                            
                                       Francija             Acajou a grandes
                                                            feuilles

                                       Velika Britanija     Heavy African
                                                            Mahogany


Afrormosia     Pericopsis elata Van    Kamerun              Obang
               Meeuwen                                     
                                       Centralno Afriška   
               (= Afrormosia elata     Republika            Obang
               Harms)                                      
                                        
                                       Slonokoščena obala   Assamela
                                                          
                                       Gana                 Kokrodua
                                                          
                                       Zair                 Ole, Bohala,
                                                            Mohole

                                       Francija             Assamela, Oleo
                                                            Pardo


Ako            Antiaris africana       Angola               Sansama
               Engl.                                       
                                       Slonokoščena obala   Ako, Akede
                                                           
                                       Gana                 Chenchen, Kyenkyen
               Antiaris welwitschii                        
               Engl.                   Nigeria              Oro, Ogiovu
                                                          
                                       Tanzania             Mlulu, Mkuzu
                                                          
                                       Uganda               Kirundu, Mumaka
                                                          
                                       Zair                 Bonkonko, Bonkongo

                                       Nemčija              Antiaris
                                                          
                                       Velika Britanija     Antiaris

                                                            
Aningré        Aningeria robusta       Angola               Mukali, Kali
               Aubr.& Pellegr.                             
                                       Centralno Afriška   
                                       Republika            M'Boul
                                                           
               Aningeria superba       Kongo                Mukali, N'Kali
               A.Chev.                                     
                                       Slonokoščena obala   Aningueri blanc,
                                                            Aniegre
                                      
               Aningeria altissima     Etiopija             Kararo
               Aubr.&  Pellegr.                            
                                       Kenija               Muna, Mukangu
                                                           
                                       Nigeria              Landojan
               Aningeria spp.                              
                                       Uganda               Osan
                                                          
                                       Zair                 Tutu                     

                                       Nemčija              Aningré-Tanganyika
                                                            Nuss
                                           
                                       Italija              Tanganyika Nuss
                                                           
                                       Velika Britanija     Aningeria


Avodiré        Turraeanthus africana   Slonokoščena obala   Avodiré
               Pellegr.                                    
                                       Gana                 Apapaye
                                                          
                                       Liberia              B1imah-Pu
                                                          
                                       Nigeria              Apaya
                                                          
                                       Zair                 M Fube, Lusamba

                                       Belgija              Lusamba

                                                            
Azobé          Lophira alata Banks ex  Kamerun              Bongossi
               Gaertn.f. (= Lophira                        
               procera A.Chev.)        Kongo                Bonkole
                                                          
                                       Slonokoščena obala   Azobé
                                                          
                                       Ekvatorialna         Akoga
                                       Gvineja             
                                                          
                                       Gabon                Akoga
                                                          
                                       Gana                 Kaku
                                                          
                                       Nigeria              Ekki, Eba
                                                          
                                       Sierra Leone         Hendui

                                       Nemčija              Bonkole, Bungossi
                                                          
                                       Velika Britanija     Ekki


Bossé clair    Guarea cedrata          Slonokoščena obala   Bossé
               Pellegr.                                    
                                       Gana                 Kwabohoro
                                                           
                                       Nigeria              Obobo Nofua
               Guarea laurentii De                         
               Wild.                   Zair                 Bosasa

                                       Nemčija              Bossé
                                                          
                                       Velika Britanija     Scented Guarea
                                                            
                                                            
Bossé          Guarea thompsonii       Slonokoščena obala   Mutigbanaye
               Sprague                                     
fonce                                  Kenija               Bolon
                                                          
                                       Nigeria              Obobo Nekwi
                                                          
                                       Zair                 Diampi

                                       Nemčija              Diampi
                                                          
                                       Velika Britanija     Black Guarea
                                                            

Dabema         Piptadeniastrum         Kamerun              Atui
               africanum Brenan                            
                                       Kongo                N'Singa
               (= Piptadenia africana                      
               Hook.f.)                Slonokoščena obala   Dabema
                                                          
                                       Ekvatorialna         Tom
                                       Gvineja             
                                                          
                                       Gabon                Toum
                                                           
                                       Gana                 Dahoma
                                                           
                                       Liberia              Mbeli
                                                          
                                       Nigeria              Agboin, Ekhimi
                                                          
                                       Uganda               Mpewere
                                                          
                                       Sierra Leone         Mbele, Guli
                                                          
                                       Zair                 Bokungu, Likundu

                                       Velika Britanija     Dahoma, Ekhimi
                                                            

Dibétou        Lovoa trichilioides     Kamerun              Bibolo
               Harms                                       
                                       Slonokoščena obala   Dibetou
               (= Lovoa klaincana                          
               Pierre)                 Ekvatorialna         Nivero, Embero
                                       Gvineja             
                                                        
                                       Gabon                Eyan
                                                           
                                       Gana                 Dubini-Biri,
                                                            Mpengwa
                                               
                                       Nigeria              Apopo, Sida,
                                                            Anamenila
                                              
                                       Sierra Leone         Wnaimei
                                                                      
                                       Zair                 Lifaki-Maindu,
                                                            Bombulu   
                                                            
                                       Francija             Noyer d 'Afrique
                                                          
                                                            Noyer du Gabon
                                                          
                                       Velika Britanija     African Walnut,
                                                            Tigerwood
                                                     
                                       Z.D.A.               Tigerwood,
                                                            Kongowood

               Lovoa brownii Sprague   Kenija               Mukongoro
                                                           
                                       Uganda               Mukusu, Nkoba
              
               Lovoa swynnertonii      Velika Britanija     Uganda Walnut
               Bak.f.

                                      
Doussié        Afzelia africana Smith  Angola               N'kokongo Uvala
                                                           
                                       Kamerun              M'Banga, Doussié
                                                           
               Afzelia bella Harms     Kongo                N'Kokongo
                                                           
                                       Slonokoščena obala   Lingue, Azodau
                                                           
               Afzelia bipendensis     Gana                 Papao
               Harms                                       
                                       Mozambik             Mussacossa,
                                                            Chanfuta
                                              
               Afzelia pachyloba       Nigeria              Apa, Aligna
               Harms -                                     
                                       Senegal              Lingue
               Afzelia cuanzensis                          
               Welw.                   Sierra Leone         Kpendei
                                                          
                                       Tanzania             Mkora, Mbembakofi
                                                          
                                       Zair                 Bolengu

                                       Nemčija              Afzelia
                                                          
                                       Portugal             Chafuta
                                                          
                                       Velika Britanija     Afzelia
                                                          
                                       Z.D.A.               Afzelia


Framiré        Terminalia ivorensis    Kamerun              Lidia
               A.Chev.                                     
                                       Slonokoščena obala   Framiré
                                                          
                                       Gana                 Emeri
                                                          
                                       Liberia              Baji
                                                          
                                       Nigeria              Idigbo, Black
                                                            Afara
                                               
                                       Sierra Leone         Baji

                                       Velika Britanija     Idigbo
                                                            

Fuma           Ceiba pentandra         Kamerun              Doum
               Gaertn.                                     
                                       Kongo                Fuma
               (= Ceiba thonningii                         
               A.Chev.)                Slonokoščena obala   Enia, Fromager
                                                          
                                       Gana                 Onyina
                                                          
                                       Liberia              Ghe
                                                          
                                       Nigeria              Okha, Araba
                                                          
                                       Sierra Leone         Ngwe, Banda
                                                          
                                       Zair                 Fuma

                                       Francija             Fromager
                                                          
                                       Nemčija              Ceiba
                                                          
                                       Velika Britanija     Ceiba
                                                            
                                                            
Ilomba         Pycnanthus angolensis   Angola               Ilomba
               Warb.                                       
                                       Kamerun              Eteng
               (= Pycnanthus kombo                         
               Warb.)                  Kongo                Ilomba
                                                          
                                       Slonokoščena obala   Walelé
                                                          
                                       Ekvatorialna       
                                       Gvineja              Calabo
                                                           
                                       Gabon                Eteng
                                                           
                                       Gana                 Otié
                                                           
                                       Nigeria              Akomu
                                                           
                                       Sierra Leone         Kpoyéi
                                                          
                                       Zair                 Lolako, Lejonclo


Iroko          Chlorophora excelsa     Angola               Moreira
               Benth.& Hook.f.                             
                                       Kamerun              Abang
                                                           
                                       Kongo                Kambala
               Chlorophora regia                           
               A.Chev.                 Slonokoščena obala   Iroko
                                                          
                                       Vzhodna Afrika       Mvuli, Mvule
                                                          
                                       Ekvatorialna       
                                       Gvineja              Abang
                                                           
                                       Gabon                Abang, Mandji
                                                          
                                       Gana                 Odum
                                                          
                                       Liberia              Semli
                                                          
                                       Mozambik             Tule Mufula
                                                          
                                       Nigeria              Iroko
                                                          
                                       Sierra Leone         Semli
                                                          
                                       Zair                 Lusanga, Molundu,
                                                            Mokongo 

                                       Belgija              Kambala


Kosipo         Entandrophragma         Angola               Lifuco
               candollei                                   
                                       Kamerun              Atom-Assie
               Harms                                       
                                       Slonokoščena obala   Kosipo
                                                          
                                       Gana                 Penkwa-Akowaa
                                                          
                                       Nigeria              Omu, Heavy Sapelle
                                                          
                                       Zair                 Impompo

                                       Nemčija              Kosipo-Mahagoni
                                                          
                                       Velika Britanija     Omu
                                                            
                                                            
Kotibé         Nesogordonia            Angola               Kissinhungo
               papaverifera                                
               R.Capuron               Kamerun              Ovoe, Ovoui
                                                  
                                       Centralno Afriška 
               (= Cistanthera          Republika            Naouya
               papaverifera                                
               A.Chev.)                Slonokoščena obala   Kotibé
                                                   
                                       Gabon                Aborbora
                                                          
                                       Gana                 Danta
                                                          
                                       Nigeria              Otutu
                                                          
                                       Zair                 Kondofindo

                                       Velika Britanija     Danta


Koto           Pterygota macrocarpa    Centralno Afriška  
               K.Schum.                Republika            Kakende
                                                           
               Pterygota bequaertii    Slonokoščena obala   Koto
               De Wild.                                    
                                       Gabon                Ake
                                                          
                                       Gana                 Kyere, Awari
                                                          
                                       Nigeria              Kefe, Poroposo
                                                          
                                       Zair                 Ikame

                                       Nemčija              Anatolia
                                                          
                                       Velika Britanija     African Pterygota,
                                                            Pterygota

                                                            
Limba          Terminalia superba      Kamerun              Akom
               Engl.& Diels                                
                                       Centralno Afriška    N'Ganga
                                       Republika           
                                                            Limba

                                       Kongo                Frake
                                                          
                                       Slonokoščena obala   Akom
                                                           
                                       Ekvatorialna        
                                       Gvineja              Ofram
                                                          
                                       Gana                 Afara,
                                                           
                                       Nigeria              White Afara
                                                          
                                       Sierra Leone         Kojagei
                                                          
                                       Zair                 Limba   

                                       Francija             Limbo, Fraké,
                                                            Noyer du Mayombé
                                                    
                                       Z.D.A.               Korina

                                                            
Makoré         Tieghemella heckelii    Slonokoščena obala   Makoré
               Pierre                                      
                                       Gana                 Baku, Abacu
               Tieghemella africana                        
               A.Chev.                 Ekvatorialna        
                                       Gvineja              Okola
               (= Dumoria spp.)                            
                                       Gabon                Douka

                                       Francija             Douka
                                                          
                                       Nemčija              Douka
                                                            

Mansonia       Mansonia altissima      Kamerun              Koul
               A.Chev.                                     
                                       Slonokoščena obala   Bété
                                                          
                                       Gana                 Aprono
                                                          
                                       Nigeria              Ofun

                                       Francija             Bété
                                                            

Moabi          Baillonella toxisperma  Kamerun              Adjap, Ayap
               Pierre                                      
                                       Kongo                Dimpampi
               (= Mimusops djave                           
               Engl.)                  Ekvatorialna      
                                       Gvineja              Ayap
                                                           
                                       Gabon                M' Foi
                                                           
                                       Zair                 Muambajaune

                                       Velika Britanija     African Pearwood
                                                            

Niangon        Heritiera utilis        Slonokoščena obala   Niangon
               Kosterm.                                    
                                       Gabon                Ogoue
               (= Tarrietia utilis                         
               Sprague)                Gana                 Nyankom
                                                           
               Heritiera densiflora    Liberia              Whismore
               Kosterm.                                            
                                       Sierra Leone         Yami
               (= Tarrieta densiflora
               Aubr.& Normand)


Obeche         Triplochiton            Kamerun              Ayous
               scleroxylon K.Schum.                        
                                       Centralno Afriška  
                                       Republika            M'Bado
                                                           
                                       Slonokoščena obala   Samba
                                                          
                                       Ekvatorialna      
                                       Gvineja              Ayus
                                                           
                                       Gana                 Wawa
                                                          
                                       Nigeria              Arere, Obeche

                                       Francija             Samba, Ayous
                                                          
                                       Nemčija              Abachi
                                                          
                                       Velika Britanija     Wawa
                                                          
                                       Z.D.A.               Obeche ali Samba


Okoumé         Aucoumea klaineana      Kongo                N'Kumi
               Pierre                                      
                                       Ekvatorialna       
                                       Gvineja              Okume, N'Goumi
                                                           
                                       Gabon                Okoume, Angouma

                                       Velika Britanija     Gaboon


Onzabili       Antrocargon micraster   Angola               N'Gongo
               A.Chev.                                     
                                       Kamerun              Angonga
                                                           
                                       Slonokoščena obala   Akoua
               Antrocargon klaineanum                      
               Pierre                  Ekvatorialna       
                                       Gvineja              Anguekong
                                                           
                                       Gabon                Onzabili
               Antrocargon nannanii                        
               De Wild.                Gana                 Aprokuma
                                                           
                                       Zair                 Mugongo

                                       Portugal             Mongongo


Ovengkol       Guibourtia ehie         Slonokoščena obala   Amazakoue
               J.Léonard                                   
                                       Ekvatorialna       
                                       Gvineja              Palissandro
                                                           
                                       Gabon                Ovengkol
                                                          
                                       Gana                 Hyeduanini, Anokye

                                       Z.D.A.               Mozambique


Ozigo          Dacryodes buettneri     Ekvatorialna        
               H.J.Lam.                Gvineja              Assia
                                                           
               (= Pachylobus           Gabon                Ozigo, Assia
               buettneri Engl.)
                                       Nemčija              Assia


Sapelli        Entandrophragma         Angola               Undianuno
               cylindricum                                 
               Sprague                 Kamerun              Assie-Sapelli
                                                    
                                       Centralno Afriška  
                                       Republika            M'Boyo
                                                           
                                       Kongo                Undianuno
                                                          
                                       Slonokoščena obala   Aboudikro
                                                          
                                       Gana                 Penkwa
                                                          
                                       Nigeria              Sapele
                                                          
                                       Uganda               Muyovu
                                                          
                                       Zair                 Lifaki

                                       Nemčija              Sapelli- Mahagoni
                                                   
                                       Velika Britanija     Sapele


Sipo           Entandrophragma utile   Angola               Kalungi
               Sprague                                            
                                       Kamerun              Asseng-Assié
                                                          
                                       Slonokoščena obala   Sipo
                                                          
                                       Ekvatorialna      
                                       Gvineja              Abebay
                                                           
                                       Gabon                Assi
                                                          
                                       Gana                 Utile
                                                          
                                       Nigeria              Utile
                                                          
                                       Uganda               Mufumbi
                                                          
                                       Zair                 Liboyo

                                       Nemčija              Sipo-Mahagoni
                                                          
                                       Velika Britanija     Utile
                                                            

Tiama          Entandrophragma         Angola               Livuité, Acuminata
               angolense C DC.                             
                                       Kongo                Kiluka
                                                           
                                       Slonokoščena obala   Tiama
               Entandrophragma                             
               Kongoense A. Chev.      Ekvatorialna      
                                       Gvineja              Dongomanguila
                                                           
                                       Gabon                Abeubegne
                                                           
                                       Gana                 Edinam
                                                          
                                       Nigeria              Gedu-Nohor
                                                          
                                       Uganda               Mukusu
                                                          
                                       Zair                 Lifaki, Vovo

                                       Nemčija              Tiama-Mahagoni
                                                          
                                       Velika Britanija     Gedu-Nohor
                                                            

Tola           Gosweilerodendron       Angola               Tola branca
               balsamiferum Harms                                            
                                       Kamerun              Sinedon
                                                          
                                       Kongo                Tola, Tola blanc
                                                          
                                       Gabon                Emolo
                                                          
                                       Nigeria              Agba
                                                          
                                       Zair                 Ntola
                                                          
                                       Nemčija              Agba, Tola branca  
                                                           
                                       Velika Britanija     Agba


          II. Tropske vrste lesa iz drugih kontinentov
                             
--------------------------------------------------------------------------------
Vodilno ime        Strokovno ime                  Lokalna imena
(Pilot name)
--------------------------------------------------------------------------------
Alan            Shorea albida Sym.     Malezija             Alan-Batu, Red
                                                            Selangan,
                                                            Meraka, Selangan
                                                            Merah, Alan-Paya


Andiroba       Carapa guianensis       Brazil               Andiroba, Carapa
               Aubl.and                                     Andirobeira,
               Carapa procera A.DC.                         Andiroba Branca,
                                                            Andiroba Vermelha
                                                          
                                       Kolumbija            Masabalo,
                                                            Mazabalo
                                                          
                                       Costa Rica           Cedro Bateo,
                                                            Cedro Macho
                                                          
                                       Ecuador              Tangare,
                                                            Figueroa
                                                          
                                       Guyana               Crabwood
                                                          
                                       Francoska Gvajana    Carapa
                                                          
                                       Honduras             Bastard
                                                            Mahogany,
                                                          
                                       Panama               Cedro Macho
                                                            Cedro Bateo,
                                                          
                                       Surinam              Cedro Macho
                                                            Krappa
                                                          
                                       Trinidad in Tobago   Crappo
                                                          
                                       Venezuela            Carapa,
                                                            Masabalo


Balau          Balau, Red / Selangan   Indonezija           Belangeran, Balau
               Batu Merah                                   Merah
                                                  
               Shorea balangeran       Malezija             Balau Laut Merah,
               (Korth.) Burck.                              Damar Laut Merah,                
                                                            Balau Membatu,
               Shorea collina Ridl.                         Balau Merah,  
                                                            Red Selangan Batu,
               Shorea guiso (Blco.)                         Membatu, Seri,                   
               B1.                                          Selangan Batu Merah,                  
                                                            Seraya Sirup,
               Shorea                                       Selangan Batu No.1,                   
               inaequilateralis Sym.                        Sengawan, Semayur,
                                                            Empenit-Meraka
               Shorea kunstleri King                         
                                       Filipini             Guijo, Gisok
               Shorea ochrophloia                                            
               E.J. Strugnell ex Sym.  Tajska               Makat, Chankhau
                                                           
               Shorea spp.             Nemčija              Red Bulau

                                       Velika Britanija     Red Baluu


Balau          Balau, Yellow /         India                Sal
               Selangan Batu                               
               Kumus (Bangkirai)       Indonezija           Bangkirai, Agelam,
                                                            Benuas, Brunas,
               Shorea argentea                              Selangan batu,             
               C.F.C.Fisher                                 Kumus, Kedawang,              
                                                            Pooti
               Shorea astylosa Foxw.                             
                                       Malezija             Damar laut, Kumus,
               Shorea atrivernosa                           Sengkawan Darat,                 
               Sym.                                         Balau Kumus,                 
                                                            Balau Simantok,
               Shorea balangeran                            Selangan Batu No.1,
               (Korth.)                                     Selangan Batu No.2                
                                                           
               Shorea ciliata King     Myanmar              Thitya     
                                         
               Shorea exelliptica      Filipini             Yakal, Gisok,       
               W.Meijer                                     Malaykal                 
                                                           
               Shorea foxworthyi Sym.  Tajska               Chan, Ak ali Aek,                    
                                                            Pa-Yom Dong
               Shorea gisok Foxw.
                                       Nemčija              Balau         
               Shorea glauca King                                                            
                                       Velika Britanija     Balau,        
               Shorea laevis Ridl.                          Selangan Batu                   
                                                                               
               (= Shorea laevifolia                                           
               Endert)                                           
                                        
               Shorea materialis                         
               Ridl.                                           
              
               Shorea maxwelliana
               King

               Shorea optusa Wall.
              
               Shorea robusta
               Gaertner f.

               Shorea roxburghii
               G.Don

               Shorea seminis V.S1.

               Shorea submontana Sym.

               Shorea sumatrana Sym.

               Shorea scrobiculata
               Burck.

               Shorea barbata &
               ciliata

               Shorea spp.


Balsa          Ochroma lagopus Sw.     Bolivia              Tami
                                                           
               (= Ochroma pyramidale   Brazil               Pau de Balsa
               Urb.)                                       
                                       Kolumbija            Lanu
                                                          
                                       Centralna Amerika    Balsa
                                                          
                                       Ecuador              Balsa
                                                          
                                       E1 Salvador          Algodon
                                                          
                                       Guatemala            Lanilla
                                                          
                                       Honduras             Guano, Balsa
                                                          
                                       Nikaragva            Gatillo
                                                          
                                       Peru                 Balsa, Topa, Palo
                                                            de Balsa
                                        
                                       Trinidad in Tobago   Bois flot
                                                          
                                       Venezuela            Balso


Cativo         Prioria copaifera       Kolumbija            Cativo,
               Gris.                                        Trementino,
                                                            Amasamujer,
                                                            Copachu
                                                
                                       Costa-Rica           Cativo, Camibar
                                                          
                                       Panama               Cativo
                                                                   
                                       Venezuela            Muramo, Curucai


Cedro          Cedrela spp.            Brazil               Cedro
                                                          
                                       Francoska Gvajana    Cedrat, Cedro
                                                          
                                       Guyana               Red Cedar
                                                          
                                       Honduras             Cedro, Cigarbox
                                                          
                                       Surinam              Ceder


Freijo         Cordia goeldiana Hub.   Brazil               Freijo, Frei-Jorge
                                                            

Fromager       Ceiba pentandra         Bolivia              Ceiba, Mapajo,
               Gaertn.                                      Toborochi
(Sumauma)                                 
                                       Brazil               Sumauma, Paneira
                                                          
                                       Centralna Amerika    Ceiba, Ceibon,
                                                            Inup, Piton, Panya
                                                          
                                       Kolumbija            Ceiba, Bonga
                                                          
                                       Ecuador              Ceiba Uchuputu,
                                                            Guambush
                                        
                                       Francoska Gvajana    Mahot coton,
                                                            Fromager,
                                                            Bois coton,
                                                            Kapokier
                                                 
                                       Guyana               Kumaka, Silk
                                                            Cotton
                                                
                                       Peru                 Ceiba, Huimba 
                                                          
                                       Surinam              Kankantrie,        
                                                            Koemaka      
                                                           
                                       Venezuela            Ceiba Yucca, Ceiba


Geronggang     Cratoxylon arborescens  Indonezija           Gerunggang, Mulut,
               (Vahl) B1.                                   Selunus
                                                   
               Cratoxylon arborescens  Malezija             Gonggang, Serungan
               var. miquelli King
              
               Cratoxylon glaucum
               Korth.
              
               Cratoxylon
               lingustrinum B1.
              
               (= Cratoxylon
               polyanthum Korth.)


Imbuia         Ocoteaporosa Barosso    Brazil               Canela, Imbuia,
                                                            Embuia
               (= Phoebe porosa Mez.)         
                                       Južna Amerika        Laurel

                                       Velika Britanija     Brazilian Walnut,
                                                            Imbuya
                                                    
                                       Z.D.A.               Brazilian Walnut


Ipé            Tabebuia spp.           Bolivia              Ipé, Lapacho
               (Tabebuia ipe Standl.,                                  
               Tabebuia capitata       Brazil               Ipé, Pau d'Arco
               Sandw., Tabebuia                        
               serrat1folia            Centralna Amerika    Amapa, Prieta,
               Nichols., Tabebuia                           Cortez, Guayacan,
               impetiginosa                                 Cortés
               Standl.,etc.)                                
                                       Kolumbija            Canaguate,
                                                            Polvillo
                                      
                                       Francoska Gvajana    Ebene verte
                                                          
                                       Guyana               Hakia, Iron Wood
                                                          
                                       Paraguay             Lapacho Negro
                                                          
                                       Peru                 Tahuari Negro,
                                                            Ebano Verde
                                        
                                       Surinam              Groenhart
                                                          
                                       Trinidad in Tobago   Puy, Yellow Poui
                                                                             
                                       Venezuela            Acapro, Puy


Jaboty         Erisma uncinatum Warm.  Brazil               Quarubarana,
                                                            Jaboti, Cedrinho,
               Erisma spp.                                  Cambara,
                                                            Quarubatinga,
                                                            Quaruba,
                                                            Vermelha
                                                          
                                       Francoska Gvajana    Jaboty, Manonti
                                                            Kouali, Felli Kouali
                                                          
                                       Surinam              Singri-Kwari
                                                          
                                       Venezuela            Mureillo
                                                          
                                       Nemčija              Cambara 


Jelutong       Dyera costulata         Indonezija           Jelutong,
               Hook.f.                                      Djelutong
                                                            Melabuwai
               Dyera lowii Hook.f.
                                       Malezija             Jelutong,
                                                            Andjaroetoeng,
                                                            Letoeng, Pantoeng,
                                                            Jelutong Bukit,
                                                            Jelutong Paya
                                                         
                                       Singapur             Red in/ali White
                                                            Jelutong


Jequitiba      Cariniana brasiliensis  Bolivia              Yesquero
               Casar.                                      
                                       Brazil               Jequitiba,
               (= C.legalis O.Ktze.)                        Jequitiba
                                                            Branco, Jequitiba
               Cariniana integrifolia                       Rosa, Jequitiba
               Ducke                                        Vermelho, Estopeiro


Jongkong       Dactylocladus           Indonezija           Mentibu, Sampinur
               stenostachys Oliv.                          
                                       Malezija             Medang-Tabak,
                                                            Jongkong, Medang,
                                                            Merubong


Kapur          Dryobalanops aromatica  Indonezija           Kapur Singkel,
               Gaertn.f.                                    Kapur Sintuk,
                                                            Kapur Empedu,
               Dryobalanops beccarii                        Kapur Tanduk,
               Dyer
                                       Malezija             Kapur Kayatan,
               Dryobalanops fusca V.                        Petanang
               St.                                          Kapur-Kejatan,
                                                            Keladan, Swamp
               Dryobalanops                                 Kapur, Borneo              
               lanceolata Burck.                            Camphorwood-Paigie
                                     
               Dryobalanops                                           
               oblongifolia Dyer                                           
                                                          
               Dryobalanops rappa                          
               Becc.                          
                                                          
               Dryobalanops spp.


Kempas         Koompassia malaccensis  Indonezija           Menggeris,
               Maing. ex Benth.                             Toemaling
                                         
                                       Malezija             Kcmpas, Mengris,
                                                            Impas
                                        
                                       Papua Nova Gvineja   Kempas
                                                                           
                                       Tajska               Yuan


Keruing        Dipterocarpus           Kambodža             Chloeuteal,
               acutangulus Vesque.                          Khlong, Thbeng,
               (= Dipterocarpus                             Trach
               appendiculatus                                            
               Scheff.)                India                Gurjun
                                             
               Dipterocarpus alatus    Indonezija           Keroeing
               A.DC.                                                           
                                       Laos                 Nhang
               Dipterocarpus baudi                        
               Korth.                  Malezija             Keruing Gaga,
               (= Dipterocarpus                             Keruing Bajak,
               pilosus Roxb.)                               Keruing Baras
                                                             
               Dipterocarpus cornutus  Myanmar              Yang, Kanyin
               Dyer                 
                                       Filipini             Apitong
               Dipterocarpus                                            
               costulatus V.SI.        Sri Lanka            Hora
                                                           
               Dipterocarpus kerrii    Tajska               Yang
               King                      
                                       Vietnam              Dau (Yaou), Tro
               Dipterocarpus
               verrucossus Foxw.
              
               Dipterocarpus spp.


Lauan,         Shorea contorta Vidal   Myanmar              Ingyin
White          (ex Pentacme                                                      
               mindanensis Foxw.       Filipini             White lauan,
               & ex Pentacme contorta                       Bagtikan ali
               Merr.& Rolfe)                                Lauan Malaanonan,            
                                                            Mayapis, Almon
               Parashorea malaanonan                                      
               Merr. (= Parashorea     Tajska               Rang                
               plicata Brandis)                
                                       Vietnam              Ka-chac-xanh 
               Parashorea tomentella                     
               (Sym.) W.Meijer
               (= Parashorea mal.var.
               tomentella Sym.)
              
               Parashorea macrophylla
               Wyatt Smith ex Ashton
              
               Shorea almon (Foxw.)
               (= Shorea ovalis
               B1.and
              
               Shorea parvifolia
               Dyer)

               Shorea palosapsis
               Merr.


Louro          Nectandra spp.          Brazil               Louro, Louro
                                                            Branco Louro
               Ocotea spp.                                  Inhamui
                                                           
                                       Centralna Amerika    Aguacatillo,
                                                            Laurel
                                        
                                       Kolumbija            Amarillo, Laurel
                                                          
                                       Ecuador              Canelo Amarillo,
                                                            Jigua Amarillo,
                                                            Tinchi
                                        
                                       Francoska Gvajana    Cedre Apici
                                                          
                                       Guyana               Kereti-Silverballi
                                                          
                                       Peru                 Moena Amarilla
                                                          
                                       Surinam              Pisi
                                                          
                                       Trinidad in Tobago   Laurier
                                                                           
                                       Venezuela            Laurel                  


Macaranduba    Manilkara spp.          Brazil               Macaranduba,
               (Manilkara bidentata                         Macarajuba, Paraju                    
               A. Chev., Mani lkara                        
               huberi Standl.,         Kolumbija            Balata, Nispero              
               Manilkara                       
               surinamensis Dubard,    Francoska Gvajana    Balata franc,                       
               etc.)                                        Balata rouge,
                                                            Balata gomme

                                       Guyana               Balata,          
                                                            Bulletwood,
                                                            Beefwood

                                       Panama               Nispero
                                                          
                                       Peru                 Pamashto, Quinilla
                                                            Colorada
                                                  
                                       Surinam              Bolletrie 
                                                              
                                       Venezuela            Balata, Massarandu
                                                         
                                       Z.D.A.               Bulletwood,
                                                            Beefwood


Mahogany       Swietenia macrophylla   Bolivia              Caoba, Mara
(Mogno)        King                                        
                                       Brazil               Aguano, Mogno,
               Swietenia mahagoni                           Araputanga                 
               Jacq.                                        
                                       Centralna Amerika    Caoba, Caoba del  
               Swietenia humilis                            Sur, Caoba del
               Zucc.                                        Atlantica
                                                           
               Swietenia tessmannii    Kolumbija            Caoba         
               Harms                                
                                       Cuba                 Caoba
               Swietenia candollei                       
               Pitt.                   Dominikanska                                       
                                       Republika            Mahogani
               Swietenia krukovii                        
               Gleason                 Guatemala            Chacalte
                                                           
                                       Haiti                Mahogani           
                                                                                     
                                       Meksiko              Zopilote, Baywood
                                                                      
                                       Nikaragva            Mahogani                             
                                                                                
                                       Peru                 Aguano, Caoba                  
                                                                                   
                                       Venezuela            Caoba, Orura                      

                                       Francija             Acaujou d            
                                                            'Amerique            
                                                                        
                                       Italija              Mugano                        
                                                                                   
                                       Holandija            Muhonie                    
                                                                                   
                                       Španija              Cuoba                       
                                                                                   
                                       Velika Britanija     Mahogany,                 
                                                            Brazilian Mahogany   
                                                                                            
                                       Z.D.A.               Mahogany, Brazilian   
                                                            Mahogany


Mengkulang     Heritiera albif1ora     Kambodža             Don-Chem
               (Ridl.) Kosterm.                                    
                                       Indonezija           Palapi, Teraling
               Heritiera borneensis                                    
               (Merr.) Kosterm.        Malezija             Mengkulang,
                                                            Kembang
               Heritiera                            
               simplicifolia           Myanmar              Kanze
               (Mast.) Kosterm.                    
                                       Filipini             Lumbayau
               Heritiera javanica                               
               (B1.) Kosterm.          Tajska               Chumprag
                                                     
               Heritiera künstleri     Vietnam              Huynh
               (King) Kosterm.
                                       Avstralija           Red or Brown
               Heritiera parakensis                         Tulip Ouk
               King
              
               Heritiera sumatrana
               (Miq.) Kosterm.
               (= Tarrietia spp.)


Meranti        Shorea rugosa Sym.      Malezija             Meranti Bakau
Bakau          var. uliginosa Heim.


Meranti,       Shorea curtisii Dyer    Indonezija           Red Meranti, Red
Dark Red       ex King                                      Mertih
                                                            Meranti Ketung,
               Shorea pauciflora King                       Meranti Bunga,
                                                            Meranti Merah-Tua
               Shorea platyclados                       
               V.S1.ex Foxw.           Malezija             Nemesu, Meranti     
                                                            Bukit,
               Shorea argentifolia                          Meranti Daun Basar,          
               Sym.                                         Dark Red Seraya, 
                                                            Obar Suluk, Seraya
               Shorea ovata Dyer ex                         Bukit, Seraya Daun,                   
               King (= Shorea                               Binatoh,                              
               parvifolia King pro                          Engbang-Chenak,                  
               arte)                                        Meranti Bunga
                                                            Sengawan
               Shorea singkawang                                             
               (Miq.) Burck.           Filipini             Tanguile, Bataan,   
                                                            Red Lauan
               Shorea pachyphylla                         
               Ridl.ex Sym.            Velika Britanija     Red 1auan,
                                                            
               Shorea acuminata Dyer   Z.D.A.               Dark Red Seraya
                                                            Dark Meranti
               Shorea hemsleyana King                                             
                                                       
               Shorea leprosuta B.                                             
                                                            
               Shorea macrantha                                             
               Brandis                            
                           
               Shorea platycarpa                                             
               Heim.                                       
                                                           
               Shorea spp.                          


Meranti,       Shorea acuminata Dyer   Indonezija           Red Meranti,
Light Red                                                   Meranti Merah-Muda,
               Shorea dasyphylla                            Meranti Bunga        
               Foxw.                                                        
                                       Malezija             Damar Siput,
               Shorea hemsleyana                            Meranti-Hantu,
               (King) King ex Foxw.                         Meranti Kepong,       
               (= Shorea macrantha                          Meranti Langgang,                 
               Brandis)                                     Meranti Melanthi,       
                                                            Meranti Paya
               Shorea johorensis                            Meranti Rambai,
               Foxw.                                        Meranti Tembaga,                
                                                            Meranti Tengkawang,
               Shorea lepidota                              Meranti Sengkawang,
               (Korth.) B1.                                 Engkawang, Seraya              
                                                            Batu, Seraya Punai,
               Shorea leprosula Miq.                        Seraya Bunga,     
                                                            Kawang
               Shorea macroptera Dyer                      
               (= Shorea               Filipini             Almon
               sandakanensis)                               Light Red Lauan
                                             
               Shorea ovalis (Korth.)  Tajska               Saya Khao, Saya                    
               Bl.                                          Lueang, Chan Hoi              
                                                          
               Shorea parvifolia Dyer                     

               Shorea palembanica
               Miq.

               Shorea platycarpa
               Heim.

               Shorea teysmanniana
               Dyer ex Brandis

               Shorea revoluta Ashton

               Shorea argentifolia
               Sym.

               Shorea leptoclados
               Sym.

               Shorea sandakanensis
               Sym.

               Shorea smithiana Sym.

               Shorea albida Sym.
               (Shorea Alan Bunga)

               Shorea macrophylla (De
               Vries) Ashton Shorea             
               quadrinervis V. Sl.

               Shorea gysbertiana
               Burck (= Shorea
               macrophylla
               (De Vries) Ashton)

               Shorea pachyphylla
               Ridl. ex Sym.

               Shorea spp.


Meranti,       Shorea agami Ashton     Kambodža             Lumber Koki Phnom
White                                                            
               Shorea assamica Dyer    Indonezija           Meranti Putih,
                                                            Damar Puthi
               Shorea bracteolata                
               Dyer                    Malezija             Meranti Jerit,
                                                            Meranti Lapis,
               Shorea dealbata Foxw.                        Meranti Pa'ang                    
                                                            ali Kebon Tang,
               Shorea henryana                              Meranti Temak,
               Lanessan                                     Melapi, White
                                                            Meranti
               Shorea lamellata Foxw.                                            
                                       Myanmar              Makai
               Shorea resinosa Foxw.                                     
                                       Filipini             White Lauan, White       
               Shorea roxburghii                            Meranti        
               G.Don (= Shorea                               
               stalura Roxb.)          Tajska               Pendan, Pa Nong,
                                                            Sual, Kabak Kau
               Shorea hypochra Hance                                            
                                       Vietnam              Xen, Chai
               Shorea hentonyensis
               Foxw.

               Shorea sericeiflora
               C.E.C. Fischer
               & Hutch.

               Shorea farinosa C.E.C.
               Fischer

               Shorea gratissima Dyer

               Shorea ochracea Sym.

               Parashorea malaanonan
               (Blco.) Merr. (=
               Shorea polita Vidal)

               Shorea spp.


Meranti,       Shorea faguetiana       Indonezija           Meranti Kuning,
Yellow         Heim.                                        Kunyit, Damar Hitam
                                                      
               Shorea dolichocarpa     Malezija             Meranti Telepok,        
               V.S1.                                        Meranti Kelim,         
                                                            Yellow Meranti,
               Shorea maxima (King)                         Meranti Damar
               Sym.                                         Hitam, Yellow                   
                                                            Seraya, Seraya
               Shorea longisperma                           Kuning,                 
               Roxb.                                        Selangan Kunmg
                                                            Selangan, Kacha,
               Shorea gibbosa Brandis                       Lun Kuning, Lun                    
                                                            Gajah, Lun Merat,
               Shorea multiflora                            Lun Siput               
               (Burck.) Sym.                              
                                       Tajska               Kalo
               Shorea hopeifolia                                            
               (Heim.) Sym.                                            
                                                           
               Shorea resina-nigra                      
               Foxw.                                            
                                                           
               Shorea peltata Sym.                                            
                                    
               Shorea acuminatissima                           
               Sym.                                           
                                                          
               Shorea blumutensis                                           
               Foxw.

               Shorea faguetoides
               Ashton


Merawan        Hopea apiculata Sym.    Indonezija           Merawan/Sengal
                                                           
               Hopea griffithii Kurz   Malezija             Merawan/Sengal,
                                                            Gagil, Selangan,
               Hopea lowii Dyer                             Selangan-Kasha
                                                            
               Hopea mengarawan Miq.   Myanmar              Thingan
                                                           
               Hopea nervosa King      Papua Nova Gvineja   Light Hopea
                                                           
               Hopea odorata Roxb.     Tajska               Takhian
                                                           
               Hopea papuana Diels     Vietnam              Sau
                                                          
               Hopea sangal Korth.                                           

               Hopea sulcata Sym.

               Hopea spp.


Merbau         Intsia bakeri Prain     Fiji                 Vesi
                                                           
               Intsia bijuga           Indonezija           Merbau
               (Colebr.) O.Ktze.                                            
                                       Madagaskar           Hintsy
               Intsia palembanica                           
               (Miq.)                  Malezija             Merbau
                                                           
               Intsia retusa O.Ktze.   Nova Kaledonija      Komu
                                         
                                       Papua Nova Gvineja   Kwila
                                                           
                                       Filipini             Ipil, Ipil Laut
                                                           
                                       Tajska               Lum-Paw
                                                          
                                       Vietnam              Gonuo

                                       Avstralija           Kwila
                                                          
                                       Kitajska             Kalabau
                                                          
                                       Velika Britanija     Molluccan Ironwood


Merpauh        Swintonia floribunda    Kambodža             Muom
               Griff. (= D.Schwenkii                                     
               Teijsmann)              India                Thayet-Kin
                                             
               Swintonia penangiana    Malezija             Merpau, Merpauh
               King                                                            
                                       Myanmar              Taung Thayet,
               Swintonia pierrei                            Civit Taungthayet                
               Hance                        
                                       Pakistan             Civit
               Swintonia spicifera                       
               Hook.f.                 Vietnam              Muom                           
                                      
               Swintonia spp.


Mersawa        Anisoptera curtisii     Indonezija           Mersawa
               King                                        
                                       Malezija             Mersawa, Pengiran
               Anisoptera costata                                            
               Korth.                  Myanmar              Kaunghmu
                                         
               Anisoptera laevis       Papua Nova Gvineja   Mersawa
               Ridl.                                            
                                       Filipini             Palosapis
               Anisoptera marginata                                            
               Korth.                  Tajska               Krabak, Pik

               Anisoptera oblonga
               Dyer

               Anisoptera thurifera
               Blume

               Anisoptera spp.


Nyatoh         Palaquium acuminatum    India                Pali
               Burck.                                      
                                       Indonezija           Nyatoh
               Palaquium hexandrum                         
               (Griff.) Baill.         Malezija             Nyatoh, Mayang,
                                                            Taban, Riam
               Palaquium maingayi                          
               Engl.                   Papua Nova Gvineja   Pencil Cedar                    
                                                           
               Palaquium rostratum     Filipini             Nato
               Burck.                                      
                                       Tajska               Kha-Nunnok
               Palaquium xanthochymum                               
               Pierre ex Burck.        Vietnam              Chay
                                      
               Palaquium spp.          Velika Britanija     Padang                         
                                                           
               Payena maingayi                              
               C.B.Clarke                       

               Payena spp.
              
               Ganua motleyana Pierre
               ex Dubard


Orey           Campnosperma           
               panamensis Standl.

               Campnosperma gummifera
               L. March.


Padauk         Pterocarpus indicus     India                Andaman-Padauk
               Wild.                                       
                                       Indonezija           Sena, Sonokembang,
               Pterocarpus vidalianus                       Linggua, Angsana,                     
               Rolfe.                                       Amboina
                                     
                                       Malezija             Sena
                                                          
                                       Myanmar              Pashu-Padauk
                                                          
                                       Papua Nova Gvineja   Png-Rosewood
                                                          
                                       Filipini             Manila-Padouk,
                                                            Narra, Vitali

                                       Francija             Amboine / Amboyna
                                                            ali Padouk
                                                          
                                       Nemčija              Amboine / Amboyna       
                                                            ali Padouk
                                                          
                                       Velika Britanija     Amboyna ali Padouk                
                                                          
                                       Japonska             Karin


Paldao         Dracontomelum dao       Malezija             Sengkulang
               Merr.& Rolfe                                     
                                       Filipini             Dao, Ulandug,
               Dracontomelum edule                          Lamio            
               Merr.                                           
                                                          
               Dracontomelum                                           
               sylvestre Bl.


Palissandre    Dalbergia tucurensis   
de Guatemala   Donn Sm.


Palissandre    Dalbergia spruceana     Brazil               Caviuna, We-We,
de Para        Benth.                                       Jacaranda
                                                    
Palissandre    Dalbergia nigra         Francija             Palissandre Rio                                
de Rio         Fr.All.                                         
                                       Nemčija              Palissander                 
                                                           
                                       Španija              Palisandro
                                                         
                                       Velika Britanija     Brazilian
                                                            Rosewood,
                                                            Jacaranda Pardo
                                                         
                                       Z.D.A.               Brazilian Rosewood                
                                                                 
                                       Japonska             Shitan        


Palissandre    Dalbergia decipularis   Brazil               Pau Rosa
de Rose        Rizz. and Matt.                                      
                                       Francoska Gvajana    Bois de rose
                                                            femelle
                                                            


Pau Marfim     Aspidosperma spp.      
(Piquia
Marfim)


Pulai          Alstonia angustiloba    Indonezija           Pulai, Sepati
               Miq.                                        
                                       Malezija             Pulai
               Alstonia macrophylla                                            
               Wall.ex A.DC.           Myanmar              Letok, Sega
                                       
               Alstonia spathulata     Papua Nova Gvineja   White Cheese Wood,
               B1.                                          Mike Wood                  
                                                      
               Alstonia scholaris      Filipini             Dita                    
               R.Br.                                    
                                       Tajska               Thia                 
               Alstonia pneumatophora    
               Back.                   Vietnam              Mo-Cua                       
                                      
                                       Avstralija           White Cheese Wood,                    
                                                            Mike Wood

                                       India                Chaitanwood,
                                                            Clratiun

                                       Velika Britanija     Pagoda Tree, 
                                                            Patternwood


Punah          Tetramerista glabra     Indonezija           Punal, Bang Kalis,
               Miq.                                         Paya
                                                   
                                       Malezija             Punam, Ponga,
                                                            Peda, Entuyut,
                                                            Amat, Tuyut


Ramin          Gonystylus bancanus     Indonezija           Garu-Buaja,
               (Miq.) Kurz                                  Akenia,
                                                            Medang Keram
               Gonystylus                                          
               macrophyllus (Miq.)     Malezija             Melawis, Ramin           
                                                            Batu, Ramin Telur,
               Gonystylus                                   Ahmin 
               phillipinensis Elm.                                           
                                       Filipini             Lantunan-Bagio
               Gonystylus reticulatus                                            
               (Elm.) Merr.            Solomonski otoki     Ainunura, Latareko,
                                                            Petata, Fungunigalo

                                       Švica                Akenia


Saqui-saqui    Bombacopsis quinata     Centralna Amerika    Cedro Espino,
               Dugand                                       Cedro Espinoso,
                                                            Cedro Tolua,
                                                            Pochote
                                                          
                                       Kolumbija            Cedro Tolua, Ceiba         
                                                            Tolua, Cedro Macho

                                       Venezuela            Saqui Saqui, 
                                                            Cedro Dulce, Murea


Sepetir        Sindora affinis De      Kambodža             Krakas
               Witt                                        
                                       Indonezija           Sindur
               Sindora coriacea Prain                                            
                                       Malezija             Sepetir, Meketil,
               Sindora echinocalyx                          Saputi Sepeteh,
               Prain                                        Petir, Petir-Sepetir                   
                                                            Pay ali
               Sindora parvifolia                           Swamp-Sepetir,                 
               Backer ex K.Heyne                            Sepetir Nin-Yaki     
                                        
               Sindora siamensis       Filipini             Supa                      
               Teijsm.ex Miq.                                            
                                       Tajska               Krathon, Maka-Tea     
               Sindora velutina Baker

               Sindora spp.

               Pseudosindora
               palustris Sym.
               (= Copaifera palustris
               De Witt)


Seraya,        Parashorea malaanonan   Indonezija           Pendan, Urat Mata,
White          (Blco.) Merr.                                Belutu, White Seraya
               (= Parashorea plicata                                        
               Brandis)                Malezija             Urat Mata                      
                                                   
               Parashorea macrophylla  Myanmar              Thingadu
               Wyatt Smith ex Ashton                                
                                       Filipini             Bagtikan, White
               Parashorea tomentella                        Lauan            
               W. Meijer                                             
                                       Vietnam              Cho-Chi


Sucupira       Bowdichia nitida        Brazil               Sucupira, Sapurira
               Benth.                                      
                                       Kolumbija            Arenillo Zapan
               Diplotropis martiusii                        Negro
               Benth.                     
                                       Francoska Gvajana    Coeur dehors,
               Diplotropis purpurea                         Baaka
               (Rich.) Amsh.                                                    
                                       Guyana               Tatabu
                                                           
                                       Peru                 Chontaquiro,
                                                            Huasai-Caspi
                                     
                                       Surinam              Zwarte Kabbes
                                     
                                       Venezuela            Congrio, 
                                                            Alcornoque


Suren          Toona sureni (Blco)     Kambodža             Chomcha
               Merr. (= Cedrela toona                                      
               (Roxb.ex Rolfe)         India                Toon
                                           
               Toona ciliata Roem.     Indonezija           Surian, Limpagna
               (= Toona febrifuga                                            
               Roem.)                  Malezija             Surea-Bawang
                                                           
               Toona calantas Merr.&   Myanmar              Thitkado
               Rolfe (Toona australis                                                           
               (F.v.Muell.) Harms      Papua Nova Gvineja   Red Cedar
               Sym.)                          
                                       Filipini             Calantas
                                                           
                                       Tajska               Toon, Yomham
                                      
                                       Vietnam              Xoan-Moc

                                       Avstralija           Red Cedar
                                                          
                                       Velika Britanija     Moulmein Cedar,
                                                            Burma Cedar
                                                          
                                       Z.D.A.               Moulmean Cedar,
                                                            Burma Cedar


Teak           Tectona grandis L.f.    India                Sagwan
                                                          
                                       Indonezija           Jati, Tek
                                                          
                                       Laos                 May Sak
                                                          
                                       Myanmar              Kyun
                                                          
                                       Tajska               May Sak
                                                          
                                       Vietnam              Giati, Teck

                                       Francija             Teck
                                                          
                                       Nemčija              Burma-Rangoon-Java
                                                            Teak


Virola         Virola spp.             Brazil               Ucuuba
                                                          
                                       Centralna Amerika    Banak, Sangre,
                                                            Palo de Sangre,
                                                            Bogamani,
                                                            Cebo, Sangre
                                                            Colorado

                                       Kolumbija            Sebo, Nuanamo 
                                                           
                                       Ecuador              Chaliviande,
                                                            Shempo
                                       
                                       Francoska Gvajana    Yayamadou,
                                                            Moulomba
                                        
                                       Guyana               Dalli
                                                          
                                       Honduras             Banak
                                                          
                                       Peru                 Cumala
                                                          
                                       Surinam              Baboen, Pintri
                                                         
                                       Trinidad in Tobago   Cajuea
                                                                            
                                       Venezuela            Virola, Cuajo,
                                                            Sangrino,
                                                            Camaticaro, Otivo

                                       Velika Britanija     Dalli
--------------------------------------------------------------------------------

Opomba:

V tretji koloni ("Lokalna imena") so prikazana imena, ki jih
uporabljajo v izvoznih državah. Komercialna imena, ki jih
uporabljajo države uvoznice so, kadar so različna od
"Vodilnega imena" (Pilot name), pisana poševno (kurziva).

                          45. POGLAVJE

                    PLUTA IN IZDELKI IZ PLUTE

OPOMBA

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) obutev in deli obutve iz 64. poglavja;

(b) klobuki in druga pokrivala ter njihovi deli iz 65. poglavja;

(c) proizvodi iz 95. poglavja (npr.: igrače in rekviziti za šport
in igro).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Pluto dobivajo skoraj izključno iz zunanjega lubja hrasta
plutovca, (Quercus suber), ki uspeva v Južni Evropi in v
Severni Afriki.

Pluta, dobljena s prvim odstranjevanjem lubja, je znana kot
"nenačeta" ali "virgin "pluta, ki je trda, toga, neupogljiva
in je slabe kvalitete ter manjvredna. Je hrapava in ima
razpokano rumenkasto površino z rdečimi točkami.

Naslednje plasti so trgovsko zanimivejše. So kompaktne in
homogene. Zunanja površina je, čeprav v določeni meri
razbrazdana, manj hrapava od nenačete plute.

Pluta je lahka, upogljiva, se lahko zbija, je gibka,
nepremočljiva. Ne gnije in je slab zvočni in toplotni
prevodnik ( dober izolator).

To poglavje vključuje naravno in aglomerirano pluto v vseh
oblikah (vštevši tudi predmete iz naravne in aglomerirane
plute), razen tiste, ki so izključene na koncu pojasnila k
tar. št. 45.03.


45.01

  PLUTA, NARAVNA, SUROVA ALI ENOSTAVNO OBDELANA; ODPADKI PLUTE;
             ZDROBLJENA, DROBLJENA ALI ZMLETA PLUTA

4501.10 - Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana

4501.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Naravno pluto, surovo ali enostavno obdelano. Surovo
pluto dobavljajo v obliki krivih plošč takšno, kot je
sneta s plutovca. Naravna pluta, ki je enostavno
pripravljena, vključuje pluto, ki je samo po površini
ostružena ali kako drugače očiščena (na primer z
ožiganjem zunanje površine), pri čemer pustijo preostalo
zunanjo plast le očiščeno in s spodrezanimi robovi, da
lahko odstranijo dele, neprimerne za uporabo (spodrezana
pluta). V tej tar. številki ostane uvrščena tudi pluta,
obdelana s fungicidi in pluta, zravnana s stiskanjem po
obdelavi v vreli vodi ali pari. Vendar pa je iz te tar.
številke izključena pluta, s katere je snet zunanji del
lubja , ki je grobo razčetverjena (tar. št. 45.02).

(2) Odpadke naravne ali aglomerirane plute (na primer:
skobljanci, odpadki in majhni kosi), ki se uporabljajo
predvsem za izdelavo lomljene, zrnaste (granulirane)
plute in plute v prahu. Ta tar. številka izključuje
odpadke pri skobljanju in podobno v smislu "plutine
volne", ki se včasih uporabljajo kot material za zbijanje
in kot polnilo.

(3) Drobljeno, zdrobljeno (granulirano) ali zmleto pluto.
Takšno pluto izdelujejo iz nenačete plute in odpadkov iz
plute in se uporablja predvsem za izdelavo aglomerirane
plute, linoleja ali linkursta. Granulirano pluto
uporabljajo tudi kot toplotno in zvočno izolacijski
material, pa tudi za pakiranje sadja. Drobljena,
zdrobljena ali zmleta pluta ostane uvrščena v tej tar.
številki tudi, če je barvana, impregnirana, žgana ali
ekspandirana po toplotnem postopku. Vendar pa je iz te
tar. številke izključena aglomerirana pluta (tar. št.
45.04).


45.02

PLUTA NARAVNA, Z ODSTRANJENO SKORJO ALI GROBO ŠTIRIKOTNO
TESANA ALI V OBLIKI PRAVOKOTNIH BLOKOV, PLOŠČ, LISTOV
ALI TRAKOV (VKLJUČNO Z NEDOKONČANIMI IZDELKI (BLANKS) Z
OSTRIMI ROBOVI, ZA ČEPE IN ZAMAŠKE)

Ta tar. številka vključuje naravno pluto v ploščah:

(1) S popolnoma posneto zunanjo skorjo z žaganjem z žago ali
kako drugače (pluta brez skorje); ali

(2) S posneto skorjo in brez notranje plasti, odrezano z žago
ali kako drugače tako, da so površine približno vzporedne
(grobi pravokotni bloki).

Ta tar. številka vključuje tudi izdeleke, ki so obdelani
naprej v oblike pravokotnih plošč, listov in trakov,
dobljenih iz surove plute iz tar. št. 45.01 z rezanjem obeh
sprednjih strani in z rezanjem robov pod pravim kotom. Takšni
izdeleki se uvrščajo v to tar. številko neglede na to, ali
sestoje ali ne sestoje iz plutastih plasti, položenih ena na
drugo in na to, če so med seboj zlepljene.

Bloki, plošče, lisi in trakovi, razrezani v druge oblike
razen pravokotnih, štejejo za izdelke iz plute (tar. št.
45.03).

Listi iz plute, ojačeni s papirjem ali tkanino, vštevši
tudi zelo tanke plutaste trakove v zvitkih za cigaretne
ustnike, se prav tako uvrščajo v to tar. številko (izraz
"plutast papir" se včasih nanaša na zelo tanke plutaste liste
ali trakove tudi, če nimajo papirne podlage).

Ta tar. številka vključuje tudi nedokončane izdeleke
(blanks) iz plute v obliki kock ali kvadratnih plošč z
ostrimi robovi, vštevši tudi tiste, izrezane iz plošč, ki so
sestavljene iz dveh ali več plasti skupaj. Vendar pa so iz te
tar. številke izključeni podobni izdelki z zaobljenimi robovi
(tar. št. 45.03).


45.03

IZDELKI IZ NARAVNE PLUTE

4503.10 - Čepi in zamaški

4503.90 - Drugo

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1) Zamaške vseh vrst iz naravne plute, vštevši tudi
nedokončane z zaobljenimi robovi (blanks). Plutasti
zamaški so lahko včasih opremljeni s kovinsko, plastično
kapico ali s kapico iz drugega materiala. Vendar pa se
zamaški z grlom, zamaški za odmerjanje in drugi predmeti,
pri katerih je plutast zamašek vzporedni del, uvrščajo na
druga mesta v Nomenklaturi, pač glede na vrsto predmeta
in na material, ki jim daje bistveni značaj.

(2) Kolute, podstavke in tesnila iz naravne plute za razne
zamaške za steklenice, kozarce, plutaste vložke ali
srajčke za notranjo stran vratu steklenic.

(3) Bloke, plošče, liste in trakove iz naravne plute,
razrezane v razne oblike, razen v pravokotne, rešilne
pasove, plovce za ribiške mreže, pregrinjala za
kopalniška tla, podstavke za stole, pisalne stroje ter
druga pregrinjala in podstavke.

(4) Najrazličnejša oprijemala, ročaje za nože, tesnila,
obročasta tesnila (razen tistih v kompletih iz tar. št.
84.84).

Vendar pa so iz te tar. številke izključeni:

(a) obutev in deli obutve, vštevši zamenljivi vložki iz
64. poglavja,

(b) klobuki in druga naglavna pokrivala ter njihovi deli
iz 65. poglavja,

(c) kovinski zamaški iz navadnih kovin s plutastimi obroči
(kronski zamaški) (tar. št. 83.09),

(d) plutasti čepi za patrone (tar. št. 93.06) in

(e) igrače, predmeti za družabne igre ter športni
rekviziti, vštevši plovce za ribiške palice in njihove dele
(95. poglavje).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 4503.10

Čepi iz zamaški iz tar. podštevilke 4503.10 so kosi naravne
plute, oblikovani kot valji s pravilnimi ali nekoliko
poševnimi stranmi, ali pa v obliki pravokotnih prizem z
zaobljenimi bočnimi robovi. Lahko so barvani, polirani,
parafinirani, preluknjani, obeleženi z ognjem ali z barvo.
Nekateri polni plutasti zamaški imajo razširjeno glavo ali
glavo iz kovine ali plastične mase itd. Čepi in zamaški se
uporabljajo za zapiranje posod. Votli zamaški (ali školjkasti
čepi) služijo za prekrivanje na primer steklenih čepov za
steklenice ali za steklenice iz keramike.

Ta tar. podštevilka vključuje tudi polizdeleke za čepe in
zamaške, katere je moč prepoznati po njihovih zaobljenih
robovih.

Ta tar. podštevilka ne vključuje tankih plutastih ploščic -
kolutov, ki se uporabljajo kot tesnila kronskih zamaškov
(tar. podšt. 4503.90).


45.04

AGLOMERIRANA PLUTA (Z VEZIVI ALI BREZ NJIH) IN IZDELKI IZ
AGLOMERIRANE PLUTE

4504.10 - Bloki, plošče, listi in trakovi; ploščice vseh oblik,
valji s polnim prerezom, vključno kolute

4504.90 - Drugo

Aglomerirano pluto izdelujejo z aglomeriranjem granulirane,
drobljene ali zmlete plute, predvsem s pomočjo toplote in
pritiska:

(1) Z dodajanjem vezivnih materialov (na primer
nevulkaniziranega kavčuka, lepil, umetne smole, katrana,
želatine) ali

(2) Brez dodajanja veziv, pri temperaturi okoli 300 stopinj C. V
slednjem primeru deluje kot vezivo naravna smola plute.

Aglomerirana pluta, ki se uvršča v to tar. številko, je
lahko impregnirana (na primer z oljem), ali pa ojačena s
podlago iz papirja ali tkanine, vendar pod pogojem, da nima
značaja linoleja ali drugih podobnih materialov, ki se
uvrščajo v tar. št. 59.04.

Aglomerirana pluta najpogosteje ohranja lastnosti naravne
plute in je predvsem odličen toplotni in zvočni izolacijski
material. Večinoma pa dodatek veziv, uporabljenih pri
aglomeraciji, spremeni nekatere od značilnih lastnosti plute,
posebno specifično težo in odpornost proti raztezanju in
lomu. Razen tega je prednost aglomerirane plute, da je
primerna za takojšnje oblikovanje v katerikoli velikosti ali
obliki. Aglomerirano pluto uporabljajo pri izdelavi skoraj
istih vrst izdelekov, omenjenih v tar. št. 45.03, vendar pa
zelo redko za izdelavo zamaškov. Pogosteje od naravne plute
se aglomerirana pluta uporablja za okrogla tesnila - kolute
za kronske zamaške.

Aglomerirana pluta se veliko (raje kot naravna pluta)
uporablja tudi za gradbene materiale v obliki plošč, blokov
ali ploščic in oblikovanih profilov (valji, školjke itd.) pri
izoliranju in zaščiti toplovodov in parovodov ter za
oblaganje cevi naftovodov, za ekspanzijska spajanja v
gradbeništvu in v proizvodnji filtrov.

Glej komentar k tar. št. 45.03, ki govori o predmetih,
izključenih iz te tar. številke.


                          46. POGLAVJE

       IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA ALI DRUGIH MATERIALOV ZA
            PLETARSTVO; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI

OPOMBE

1. Z izrazom "pletarski materiali" so v tem poglavju
mišljeni materiali, ki so v stanju ali obliki, primerni
za pletenje, prepletanje in podobne postopke, kot so:
slama, vrba ali iva, bambus, rogoza, trsje, leseni
trakovi, trakovi iz drugih rastlinskih materialov (npr.:
rafija, trakovi iz listja) ali lubje, nevpredena naravna
tekstilna vlakna, monofili, trakovi ali podobni proizvodi
iz plastičnih mas ali papirnati trakovi, razen trakov iz
usnja, umetnega usnja ali kobučevine, netkanih
materialov, človeških las, konjske žime, tekstilne
predpreje ali preje ali monofilov, trakov in podobnega iz
54. poglavja.

2. V to poglavje ne spadajo:

(a) tapete in podobni proizvodi iz tar. št. 48.14;

(b) motvozi, vrvi, vrvice in prameni, pleteni ali ne (tar. št.
56.07);

(c) obutev, klobuki in druga pokrivala ter njihovi deli, ki se
uvrščajo v 64. ali 65. poglavje;

(d) vozila in karoserije zanje, izdelani iz pletarskega materiala
(87. poglavje);

(e) proizvodi, ki se uvrščajo v 94. poglavje (npr.: pohištvo,
svetilke in svetila).

3. Pri tar. št. 46.01 so z izrazom "pletarski material,
pletenice in podobni proizvodi iz pletarskega materiala,
povezanega v vzporedne pramene" mišljeni pletarski
materiali, pletenice ali podobni proizvodi iz pletarskega
materiala, zloženi drug poleg drugega in med seboj
povezani v obliki listov, ne glede na to, ali so vezivni
materiali iz preje iz tekstilnih materialov ali ne.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Razen izdelekov iz slame, vključuje to poglavje polizdeleke
(tar. št. 46.01) in nekatere predmete (tar. št. 46.01 in
46.02), izdelane s prepletanjem, tkanjem ali na druge načine
spajanja nevpredenega materiala, med njimi še posebno:

(1) Slamo, vrbovo ali ivino protje, rogozo, palmina vlakna,
trsje, cepljena drevesna stebelca (les v tankih
trakovih), vlečen les, trsje iz drugih rastlinskih
materialov (na primer rafije ali ličkanja, trakove iz
listja), vendar pod pogojem, da so primerni za
pletarstvo, prepletanje in za podobne postopke.

(2) Nevpredena naravna tekstilna vlakna.

(3) Monofile, trakove in podobno iz plastičnih mas iz 39.
poglavja (razen monofilov, katerih prerez ne presega 1 mm
in trakov vidne širine do 5 mm iz umetnih ali sintetičnih
tekstilnih materialov, 54. poglavje).

(4) Trakove iz papirja (vštevši tudi papir, prevlečen s
plastično maso).

(5) Nekatere materiale, ki sestoje iz tekstilnega jedra
(nevpredena vlakna, pletenice itd.), zamotanih ali
prekritih s trakom iz plastičnega materiala, ali z debelo
prevleko iz plastičnega materiala, tako da izdelek nima
več lastnosti vlaken, pletenic itd., ki tvorijo to jedro.

Nekateri med temi materiali, posebno rastlinski izdeleki,
so lahko pripravljeni (na primer cepljeni, vlečeni, oluščeni
ipd., impregnirani z voskom, glicerinom itd.) in na ta način
primerneje obdelani za pletenje, prepletanje in za podobne
postopke.

V smislu tega poglavja, ne štejejo za pletarske materiali
in njihove izdelke naslednji materiali in so iz tega poglavja
izključeni:

(i) konjska žima (tar. št. 05.03 ali Oddelek XI),

(ii) monofili presekov, katerih nobena dimenzija ne presega
1 mm, trakov in sploščenih cevi (vštevši trakove in
sploščene cevi, prepognjene podolžini), neglede na to, ali
so prešane ali ne (umetna slama ipd.), iz materialov iz
umetnih in sintetičnih vlaken, pod pogojem, da vidna širina
(t.j. širina v prepognjenem, sploščenem, prešanem ali
preganjenem stanju) ne presega 5 mm (Oddelek XI),

(iii) tekstilna predpreja (razen, kadar je popolnoma
prevlečena s plastično maso, kot je to opisano v prejšnjem
odstavku pod (5) (Oddelek XI),

(iv) tekstilna prediva, ki so impregnirana, prevlečena,
prekrita ali oblečena v plastične mase (Oddelek XI),

(v) trakovi iz usnja ali umetnega usnja (običajno 41. ali 42.
poglavje) ali iz polsta (klobučevine) ali netkanega
materiala (Oddelek XI) ali iz človeških las (5., 59., 65.
in 67. poglavje).

Razen navedenega to poglavje ne vključuje še:

(a) jermenarskih in sedlarskih izdelkov (tar. št. 42.01),

(b) izdelkov iz bambusa iz 44. poglavja,

(c) zidnih tapet ali prekrival iz tar.št. 48.14,

(d) motvozov, vrvi, vrvic in pramenov, tudi če so pleteni
ali če so iz nevpredenih vlaken (tar. št. 56.07),

(e) vrvanih tkanin s podlago brez votka, zlepljene
(bolduk) (tar. št. 58.06),

(f) obutve in delov obutve iz 64. poglavja,

(g) klobukov in drugih naglavnih pokrival, vštevši tudi
cilindre, iz 65. poglavja,

(h) bičev (tar. št. 66.02),

(ij) umetnega cvetja (tar. št. 67.02),

(k) vozil in karoserij za vozila iz pletarskih materialov
(87. poglavje),

(l) izdelekov iz 94. poglavja (na primer pohištva, svetilk
in svetil),

(m) izdelekov iz 95. poglavja (na primer igrač, rekvizitov
za igro in šport) in

(n) metel in ščetk (tar.št. 96.03) ter krojaških lutk itd.
(tar. št. 96.18).


46.01

PLETENICE IN PODOBNI IZDELKI IZ PLETARSKEGA MATERIALA,
POVEZANI V TRAKOVE ALI NE; PLETARSKI MATERIALI,
PLETENICE IN PODOBNI IZDELKI IZ PLETARSKEGA MATERIALA,
POVEZANI V VZPOREDNE PRAMENE ALI TKANI V OBLIKI LISTOV,
NE GLEDE NA TO, ALI SO DOKONČANI ALI NEDOKONČANI
IZDELKI (NPR. PODSTAVKI, PREGRINJALA IN ZASTIRALA)

4601.10 - Pletenice in podobni izdeleki iz pletarskega materiala,
povezani v trakove ali nepovezani

4601.20 - Predpražniki, podstavki, pregrinjala in zastirala iz
rastlinskih materialov

- Drugo:

4601.91 - - iz rastlinskih materialov

4601.99 - - drugo

(A) Pletenice in podobni izdeleki iz pletarskih materialov,
sestavljeni v trakove ali ne

Ta skupina vključuje:

(1) Pletenice. Pletenice sestoje iz pramen pletarskih
materialov brez podlage in votka, ki se vzdolžno
prepletajo strojno ali ročno. Z izmenjavanjem vrste
materiala, barve, debeline in števila pramen, se
dobijo različni dekorativni učinki.

Pletenice teh vrst so lahko sešite v širše trakove
itd.

(2) Izdeleke, pobodbe pletenicam v smislu, da služijo
za iste ali podobne namene in da so, čeprav dobljeni
po drugačnih postopkih kot pletenice, prav tako
oblikovani v vzdolžne oblike, podobne pasovom in
drugim oblikam, značilnim za pletarske materiale. Ti
izdeleki vključujejo:

(a) Izdeleke, izdelane iz dveh ali več pramen s
sklapanjem, spajanjem ali drugačnim sestavljanjem
(razen dekorativnih motivov iz tar. št. 46.02).

(b) Izdeleke (v trgovanju znane kot "kitajska
vrvica"), ki sestoje iz ene vrste vrvice, izdelane
iz nerazvlečenih rastlinskih materialov, ki so
sestavljeni z enostavnim vpredanjem.

Našteto blago se uporablja predvsem kot modno blago, pa
tudi za izdelavo pohištva, čevljev, podstavkov, košar itd.

Blago, ki spada v to tar. številko, lahko vsebuje
vpredena tekstilna prediva, v kolikor služijo predvsem za
spajanje ali za ojačenje, neglede na to, ali imajo tudi
dekorativni učinek ali pa ga nimajo.

(B) Pletarski materiali, pletenice in podobni izdeleki iz
pletarskih materialov, povezani v vzporedne pramene, ali
tkani v liste, vštevši dokončane izdeleke (na primer
podstavki, pregrinjala, zastirala)

Blago iz te skupine je sicer sestavljeno iz istih
materialov, kot blago iz skupine (A), vendar se od
slednjega razlikuje po tem, da ni izdelano iz pramenov s
pletenjem in prepletanjem pramenov po dolžini, temveč je
izdelano iz pramenov s tkanjem, skupaj s postopkom,
podobnim kot pri tkaninah iz osnove in votka, ali pa je
izdelano iz vzporednih pramen, ki ostanejo v tem položaju
tako, da jih prečno povežejo konce ali pramene.

Tkano blago je lahko v celoti iz pletarskih materialov,
lahko pa ima podlago iz pletarskega materiala, votek pa
iz tekstilnega prediva, ali pa obratno, vendar pod
pogojem, da je edina vloga tekstilnega prediva (razen
vzporednega barvnega učinkovanja) povezovanje pletarskih
materialov.

Podobno je z blagom, izdelanim s povezovanjem vzporednih
pramen iz pletarskih materialov. Vezivo je lahko
pletarski material, tekstilno predivo ali kak drug
material. Blago, ki spada v to skupino, je lahko tudi
ojačeno in podloženo s tekstilno tkanino in vključuje:

(1) Polizdeleke, kot so tkanine iz rafije, španskega
trsa ali iz podobne tkanine, pa tudi bolj fine izdelke
v kosih ali v metraži v obliki vpredenih niti, trakov
za izdelavo modnega blaga, za tapetništvo itd..

(2) Nekatere končane izdeleke, kot na primer:

(a) Podstavke in pregrinjala (za prekrivanje tal
itd.), še posebej tudi kitajske (ali indijske)
podstavke in pregrinjala pravokotne ali drugih
oblik, izdelana s tkanjem ali povezovanjem
vzporednih pramenov iz pletarskih materialov z
drugimi pletarskimi materiali, z vrvjo, vrvico
itd..

(b) Navadno rogozo (kot slamnati podstavki, ki se uporabljajo v
vrtnarjenju itd.).

(c) Zastirala ali panelne plošče, kot so na primer
iz vrbe ali ive, gradbene plošče iz pletarskih
materialov (iz slame, trsa, rogozi itd.), ki so
vzporedno položeni, prešani ali povezanih skupaj v
pravilnih razmikih z žico iz navadne kovine. Te
gradbene plošče so lahko po vsej površini in po
robovih prekriti s kraft-lepenko.

Ta tar. številka izključuje podstavke in pregrinjala iz
kokosovih ali "sisal" vlaken in iz podobnih vlaken na osnovi
vrvanja ali tkanega tekstilnega materiala (57. poglavje).


46.02

KOŠARSKI, PLETARSKI IN PODOBNI IZDELKI, IZDELANI NEPOSREDNO V
OBLIKE IZ PLETARSKEGA MATERIALA ALI IZ IZDELKI, KI SE
UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 4601, IZDELKI IZ PLUTE

4602.10 - Iz rastlinskih materialov

4602.90 - Drugo

Skladno z izključitvami, naštetimi v splošnih določilih k
temu poglavju, vključuje ta tar. številka naslednje izdeleke:

(i) Izdeleke, izdelane neposredno v oblike iz pletarskih
materialov.

(ii) Izdelke, narejene iz več sestavljenih izdelekov iz
tar. številke 46.01, t.j. iz pletenic ali podobnih
izdelekov, povezanih skupaj iz vzporednih pramen ali
tkanih v liste.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje dokončanih
izdelekov iz tar. številke 46.01, t.j. pletarskih
materialov, pletenic in podobnih izdelekov iz pletarskih
materialov v obliki listov, ki so že pridobili lastnosti
dokončanega izdeleka, ker so bili zvezani skupaj v
vzporedne pramene ali tkanine (na primer: podstavki,
pregrinjala in zastirala). Glej komentar k tar. št.
46.01, točka (B (2).

(iii) Izdelke iz lufe (rokavice, tamponi itd.),
podloženi ali nepodloženi.

Med takšne predmete spadajo:

(1) Koši, jerbasi, košare in košarski kontejnerji vseh vrst,
z ali brez pokrova, vštevši koše za ribe in za sadje (brente).

(2) Podobne koše ali škatle iz prepletenih lesenih trakov.
Vendar pa so iz te tar. številke izključeni koši iz
neprepletenih lesenih trakov (tar. št. 44.15).

(3) Potne torbe in kovčki.

(4) Ročne torbice, nakupovalne torbe in podobno.

(5) Koši za jastoge in podobni predmeti, ptičje kletke in
čebelji panji.

(6) Pladnji, košarice za steklenice, loparji za stepanje
tepihov, namizni pribor in drugi gospodinjski predmeti.

(7) Motivi za modno blago in drugi modni predmeti, razen
tistih iz tar. št. 67.02.

(8) Zaščitni slamnati ovitki za steklenice. Ti izdeleki se
pojavljajo večinoma v obliki votlih čaš iz grobe slame
ali iz podobnih materialov, so na grobo vzporedno
razvrščene in povezane s predivom ali z vrvjo.

(9) Podstavki, izdelani s sestavljanjem oziroma s spajanjem
dolgih pletenic v kvadratne, krožne in druge oblike ob
povezovanju z vrvjo.


                            ODDELEK X

       CELULOZA, LESNA ALI IZ DRUGIH VLAKNASTIH CELULOZNIH
  MATERIALOV; PAPIRNI IN KARTONSKI ODPADKI IN OSTANKI; PAPIR IN
          KARTON, PAPIRNI IZDELKI IN KARTONSKI IZDELKI

                          47. POGLAVJE

       CELULOZA, LESNA ALI IZ DRUGIH VLAKNASTIH CELULOZNIH
      MATERIALOV; PAPIRNI ALI KARTONSKI ODPADKI IN OSTANKI

OPOMBA

1. Pri tar. št. 47.02 je z izrazom "topljiva kemična lesna
celuloza" mišljena kemična lesna celuloza, ki ima po masi netopno
frakcijo 92% ali več za sulfatno ali kavstično leseno celulozo,
ali 88% ali več za sulfitno lesno celulozo po eni uri v 18%
raztopini natrijevega hidroksida (NaOH) pri temperaturi 20
stopinj C, pri čemer za sulfitno lesno celulozo vsebina pepela ne
presega 0,15% po masi.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Celuloza iz tega poglavja sestoji iz celuloznih vlaken, dobljenih
iz raznih rastlinskih materialov ali iz tekstilnih odpadkov
rastlinskega izvora.

Najpomembnejša celuloza v mednarodnem trgovanju je lesna
celuloza, ki se pojavlja pod imeni "mehanska lesna celuloza",
"kemična lesna celuloza" in "polkemična lesna celuloza", pač
glede na postopek pridobivanja. Les, ki se za njeno pridobivanje
uporablja najpogosteje je: borov, smrekov, topolov, trepetlikin
les, vendar se prav tako uporablja tudi trd les bukev, kostanjev,
evkaliptusa in nekaterih vrst tropskega drevja.

Drugi materiali, iz katerih pridobivajo celulozo, so:

(1) bombažni linters,

(2) krpe (posebno bombažne, lanene in konopne) in tekstilni
odpadki, kot so na primer odslužene vrvi,

(3) slama, esparto, lan, kitajska kopriva, juta, konoplja, sisal,
sladkorni trs, bambus in razne druge trave in lubja ter

(4) odpadki in ostanki od papirja in kartona.

Lesna celuloza je lahko rjava ali bela. Lahko je napol beljena,
beljena s kemikalijami ali nebeljena. Celulozo je šteti za
beljeno, kadar je bila po postopku pridobivanja izpostavljena
kateremkoli postopku, katerega namen je povečati stopnjo njene
beline.

Razen, da se uporablja v proizvodnji papirja, se nekatere
celuloze, še posebno beljene, uporabljajo kot celulozna surovina
v proizvodnji raznih izdelkov, kot so na primer: umetni tekstilni
materiali, plastične mase, laki in razstreliva. Lahko služijo
tudi v živinski krmi.

Celulozo običajno dobavljajo v listih, zapakiranih v perforirane
ali neperforirane bale, v vlažnbem ali suhem stanju, včasih pa se
lahko pojavi v obliki plošč, zvitkov ali pa v obliki prahu ali
kosmičev.

To poglavje ne vključuje:

(a) bombažnega lintersa (tar. št. 14.04),

(b) sintetične celuloze za papir, ki sestoji iz neurejenih
polietilenskih ali propilenskih vlaken, v obliki listov (tar. št.
39.20),

(c) vlaknenih lesenih plošč (tar. št. 44.11),

(d) filtrirnih blokov in plošč iz papirne mase (tar. št. 48.12)
in

(e) drugih izdelkov iz papirne mase (48. poglavje).

Prav tako je iz tega poglavja izključena kemijsko čista celuloza
(na primer: mikrokristalna celuloza), uvršča se v 39. poglavje
(npr. tar. št. 39.12).


47.01

MEHANIČNA LESNA CELULOZA (LESOVINA)

Mehansko lesno celulozo pridobivajo zgolj po mehanskem postopku,
t.j. z zmanjševanjem ali mletjem lesa, s katerega je le posneto
lubje, včasih pa tudi grče. Postopek je mehanska predelava pod
curkom vode.

Z mletjem, brez predhodnega parjenja, dobijo t.i. "belo" mehansko
lesno celulozo, katere vlakna so natrgana in oslabljena. Les
lahko pred mletjem parijo in tako dobijo celulozo z rjavimi
vlakni (rjava mehanska lesna celuloza).

Celuloza, imenovana "mehanska lesna celuloza, dobljena z
rafinerjem", predstavlja nadaljnji razvojni korak od
tradicionalnega postopka z mletjem. med tem postopkom se lesni
delci v rafinerju s koluti zmanjšujejo tako, da prehajajo med
dvema togima ploščama, ki sta postavljeni zelo blizu ena drugi in
od katerih se ena ali obe vrtita. Celulozo večje kvalitete
dobijo, če se lesni delci predhodno obdelajo s toploto, kar jih
zmehča in tako lajša razvlaknjevanje, ki poteka z manj poškodbami
vlaken. Tako dobljena celuloza je boljša od tiste, pridobljene po
tradicionalnem postopku.

Osnovne vrste mehanske lesne celuloze so:

Lesovina, dobljena v defibratorjih s kamnom (SGW) iz oblatov ali
blokov pri atmosferskem pritisku.

Lesovina, dobljena v defibratorjih s kamnom (PGW) iz oblatov ali
blokov pri povečanem pritisku.

Lesovina, dobljena v rafinerjih (RMP) iz rezanice ali vaferjev
pri atmosferskem pritisku.

Termo-mehanska celuloza (lesovina) (TMP), dobljena iz rezanice
ali vaferjev v rafinerjih po obdelavi lesa pod visokim pritiskom.

Poudariti je treba, da je lahko celuloza, dobljena v rafinerju,
kemično obdelana. Takšna celuloza se uvršča v tar. št. 47.05.

Mehanska lesna celuloza se praviloma ne uporablja kot taka, saj
so njena vlakna razmeroma kratka in bi lahko tvorila le izdelke
majhne trdnosti. V proizvodnji papirja se najpogosteje meša s
kemično celulozo. Tudi časopisni papir se običajno izdeluje iz
takšne mešanice (glej Opombo 3 k 48. poglavju).


47.02

TOPLJIVA KEMIČNA LESNA CELULOZA

Ta tar. številka vključuje samo kemično lesno celulozo, ki je
topljiva in kot je opredeljena v Opombi 1 k temu poglavju. To
celulozo rafinirajo ali prečiščujejo, da bi ustrezala namenu
uporabe. Uporablja se v proizvodnji regenerirane celuloze,
celuloznih etrov in estrov ter izdelkov iz teh materialov, kot
so: plošče, listi, filmi, folije in trakovi, tekstilna vlakna in
nekatere vrste papirja (na primer papir - podlago za papir,
občutljiv na svetlobo, filtrirni papir in rastlinski pergamin).
Glede na končno uporabo ali glede na končni izdelek, se takšna
celuloza imenuje tudi "viskozna celuloza", "acetatna celuloza"
itd.

Kemično lesno celulozo dobivajo tako, da najprej zmanjšajo les na
drobne delce, nato pa te delce obdelajo s kemikalijami. Rezultat
tega postopka je, da je iz celuloze odstranjen večji del lignina
in neceluloznih snovi.

Običajno uporabljajo naslednje kemikalije: natrijev hidroksid
(postopek s "sodo"), zmesi natrijevega hidroksida in natrijevega
sulfata, ki se deloma pretvori v natrijev sulfid ("sulfatni"
proces), kalcijev bisulfit ali magnezijev bisulfit, znana tudi
kot kalcijev kisli sulfit oziroma magnezijev kisli sulfit
("sulfitni" postopek).

Dobljeni izdelek je boljši zaradi daljših vlaken in ker je
bogatejši s celulozo, kot pa mehanska celuloza, izdelana iz iste
surovine.

S pomočjo široke palete kemičnih in fizikalno-kemičnih postopkov
pridobivajo topljivo celulozo. Njeno pridobivanje lahko zahteva
(poleg beljenja), še kemično prečiščevanje, odstranjevanje smol,
depolimerizacijo, zmanjšanje vsebnosti pepela in uravnavo
reaktivnosti. Največ teh postopkov kombinirajo v kompleksu
beljenja in prečiščevanja.


47.03

KEMIČNA LESNA CELULOZA, KAVSTIČNA ALI SULFATNA, RAZEN TOPLJIVE

 - Nebeljena:

4703.11 - - iglavcev

4703.19 - - neiglavcev

 - Polbeljena ali beljena:

4703.21 - - iglavcev

4703.29 - - neiglavcev

Kavstično ali sulfatno celulozo pridobivajo s kuhanjem lesa, ki
je običajno v obliki iverja, v močnih alkalnih raztopinah.
Alkalija za kuhanje kavstične sode je raztopina natrijevega
hidroksida, za kuhanje sulfatne celuloze pa se uporablja
modificirana raztopina natrijevega hidroksida. Izraz "sulfatni"
izhaja iz natrijevega sulfata, katerega del se pretvori v
natrijev sulfid. Uporablja se v fazi priprave alkalije za
kuhanje. Sulfatna celuloza je najpomembnejša. Sama proizvodnja pa
je za okolje prijazna, saj ima običajno zaprt sitem kroženja
vode.

Celulozno pulpa iz teh postopkov se uporablja v proizvodnji
absorbcijskih izdelekov, kot so na primer: vložki in planice za
dojenčke, pa tudi za papir in karton, ki zahtevata veliko
odpornost proti trganju in raztezanju ter odpornost proti
prebojnosti.


47.04

KEMIČNA LESNA CELULOZA, SULFITNA, RAZEN TOPLJIVE

 - Nebeljena:

7403.11 - - iglavcev

4703.19 - - neiglavcev

 - Polbeljena ali beljena:

4703.21 - - iglavcev

4703.29 - - neiglavcev

Sulfitni postopek običajno uporablja kislo raztopino in je dobil
ime po raznih "sulfitnih" kemikalijah, kot so kalcijev bisulfit
(kalcijev kisli sulfit), magnezijev bisulfit (magnezijev kisli
sulfit), natrijev bisulfit (natrijev kisli sulfit), amonijev
bisulfit (amonijev kisli sulfit), ki se lahko uporabijo v času
priprave tekočine za kuhanje (glej komentar k tar. številki
47.02). Ta raztopina vsebuje prost žveplov dioksid. Ta postopek
je veliko v uporabi pri obdelavi vlaken smrekovega ali
omorikinega lesa.

Sulfitna celuloza, se uporablja sama ali zmešana z drugimi
celulozami za proizvodnjo raznih vrst pisalnega ali tiskarskega
papirja. Uporablja se tudi med drugim za izdelavo papirja, ki ne
prepušča maščob, in glaziranega, prozornega papirja.


47.05

POLKEMIČNA LESNA CELULOZA

Ta tar. številka vključuje lesno celulozo, dobljeno s kombinacijo
mehanskega in kemičnega postopka pridobivanja celuloze. Takšno
celulozo različno imenujejo: polkemična, kemično-mehanska
celuloza itd.

Polkemično celulozo pridobivajo po dvodelnem postopku. Les,
običajno v obliki iverja ali delcev, se najprej kemično zmehča,
nato pa ga mehansko prečistijo. Takšna celuloza vsebuje velik del
nečistoč in ligninsko snov, uporablja pa se predvsem za papir
srednje kvalitete. Ponavadi jo poznajo kot nevtralno sulfitno
polkemično celulozo (NSSC), kot bisulfitno polkemično celulozo
ali kot kraft - polkemično celulozo.

Kemično-mehanska celuloza.

Po tem postopku pridobivajo celulozo v rafinerjih iz iverja,
skobljance, žagovine in iz podobnih oblik. Les se najprej
zmanjšuje do vlaknastega stanja zaradi abrazije, povzročene s
pomočjo dveh plošč, postavljenih zelo blizu ena drugi, od katerih
se ena ali obe vrtita. Pred ali v času postopka dodajajo majhne
količine kemikalij, da bi bilo razvlaknjevanje lažje. Les je
lahko izpostavljen pari pod različnim pritiskom, pri različnih
temperaturah in različno dolgo. Odvisno od kombinacije
uporabljenih postopkov ter od njihovega zaporedja, je kemično-
mehanska celuloza znana tudi kot:

- kemično-termično-mehanska (CTMP),

- kemično-rafinirana-mehanska celuloza (CRMP) ali

- termo-kemo-mehanska celuloza (TCMP).

Kemično-mehanska celuloza se med drugim uporabljajo za
proizvodnjo časopisnega papirja (glej Opombo 3 k 48. poglavju).
Uporabljajo se tudi za izdelavo robčkov in grafičnega papirja

Ta tar. številka vključuje tudi celulozo, znano kot "screenings".


47.06

CELULOZA IZ VLAKEN, DOBLJENIH Z RECIKLAŽO STAREGA PAPIRJA ALI
LEPENKE ALI IZ DRUGIH VLAKNASTIH CELULOZNIH MATERIALOV

4706.10 - Celuloza iz bombažnega lintersa

4706.20 - Celuloza iz vlaken, dobljenih z reciklažo starega
papirja ali lepenke

 - Druga:

4706.91 - - mehanična

4706.92 - - kemična

4706.93 - - polkemična

Pomembnejše vrste vlaknastih celuloznih materialov, ki se
uporabljajo za proizvodnjo celuloze, so (razen lesa) navedeni v
splošnih določilih komentarja k temu poglavju.

Celulozna vlakna pridobljena iz recikliranih odpadkov starega
papirja ali lepenke, se običajno pojavljajo v obliki suhih bal in
vsebujejo heterogeno mešanico celulozni vlaken. Lahko so belejna
ali nebeljena. Ta celulozna vlakna so pridobljena po serij
mehanskega ali kemičnega čiščenja in razbarvanja (de-inking).
Odvisno od vhodnih surovin in vključuje predelave, lahko
vsebujejo male količine ostankov kot so: črnilo, glina, škrob,
polomerne premaze ali lepila.

Celulozo iz te tar. številke, razen tiste, ki jo dobijo iz
recilkiranja satarega papirja ali lepenke, lahko pridobivajo po
mehanskem, kemičnem ali kombiniranem kemično-mehanskem postopku.


47.07

PAPIRNI ALI KARTONSKI ODPADKI IN OSTANKI

4707.10 - Iz nebeljenega kraft-papirja ali kartona ali valovitega
papirja ali kartona

4707.20 - Papirja ali kartona, dobljenih pretežno iz beljene
kemične celuloze, nebarvan v masi

4707.30 - Papirja ali kartona, dobljenih pretežno iz lesovine
(časopisi, revije in podobne tiskovine)

4707.90 - Drugo, vključno z nesortiranimi odpadki in ostanki

Odpadki od papirja, lepenke ali kartona, ki se uvrščajo v to tar.
številko, vključujejo: odrezke, odcepke, raztrgane, razrezane,
stare dnevnike in časopise, popravke in tiskarske odpadke ter
podoben material.

Ta tar. številka vključuje tudi poškodovane izdelke iz papirja,
lepenke ali kartona.

Takšne odpadke ponavadi uporabljajo za izdelavo papirne mase in
se pogosto dobavljajo stisnjeni v bale. Vendar je treba
pripomniti, da ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če bi
se lahko uporabili v kakšne druge namene (na primer za pakiranje
ipd.).

Vendar pa ta tar. številka izključuje papirno volno, tudi če je
pripravljena iz odpadkov od papirja (tar. št. 48.23).

Ta tarifna številka tudi izkjučuje odpadke in ostanke papirja,
lepenke ali kartona, ki vsebujejo plemenite kovine in ki so
namenjeni za ponovno pridobivanje plemenitih kovin, na primer:
ostanki, odrezki, odpadki fotografskega papirja ali kartona, ki
vsebujejo srebro ali njegove spojine, se zato uvrščajo (tar.št.
71.12).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 4707.10, 4707.20 in 4707.30

Čeprav, praviloma tarifne podštevilke: 4707.10, 4707.20 in
4707.30 vključujejo zložene (sortirane) papirnate odpadke, pa na
uvrščanje v katerokoli izmed navedenih tar. podštevilk ne vpliva
prisotnost majhnih količin papirja ali materiala iz katerekoli
druge tar. podštevilke tarifne številke 47.07.


                          48. POGLAVJE

  PAPIR IN KARTON; IZDELKI IZ PAPIRNE MASE, PAPIRJA ALI KARTONA

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) proizvodi iz 30. poglavja;

(b) tiskarske folije iz tar.št. 32.12;

(c) odišavljen papir ali papir, impregniran ali prevlečen s
kozmetičnimi preparati (33. poglavje);

(d) papir ali celulozna vata, natopljena, premazana ali
prevlečena z milom ali detergentom (tar.št. 34.01) ali pološčena
s kremami ali podobnimi preparati (tar.št. 34.05);

(e) papir in karton, občutljiva na svetlobo, iz tar.št. 37.01 do
37.04;

(f) papir, impregniran z diagnostičnimi ali laboratorijskimi
reagenti (tar. št. 38.22);

(g) proizvodi iz večslojnih plastičnih listov, ojačenih s
papirjem ali kartonom, proizvodi, ki so sestavljeni iz enega
sloja papirja ali kartona, prevlečenega ali prekritega s slojem
plastične mase, katerega debelina je večja od polovice celotne
debeline, ali proizvoda iz takih materialov, razen tapet iz
tar.št. 48.14 (39. poglavje);

(h) proizvodi, ki se uvrščajo v tar.št. 42.02 (npr. predmeti za
potovanje);

(ij) proizvodi iz 46. poglavja (proizvodi iz pletarskega
materiala);

(k) papirna preja in izdelki iz papirne preje (XI. oddelek);

(l) proizvodi iz 64. in 65. poglavja;

(m) brusilni papir ali karton (tar.št. 68.05) ali sljuda na
papirni ali kartonski podlagi (tar. št. 68.14) (papir ali karton,
premazana ali prevlečena s prahom iz sljude, pa se uvrščata v to
poglavje);

(n) kovinske folije na papirni ali kartonski podlagi (XV.
oddelek);

(o) izdelki iz tar.št. 92.09;

(p) izdelki iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za igro in
šport) ali 96. poglavja (npr. gumbi).

2. V skladu s 6. opombo obsegajo tar. št. 48.01 do 48.05 papir in
karton, ki sta bila v postopku glajenja, glaziranja ali podobnih
postopkih dodelave, z vodnim tiskom, površinskim klejenjem, ter
papir, karton, celulozno vato, trakove iz celuloznih vlaken,
barvane ali marmorirane v masi po kateri koli metodi. Razen v
primeru tar. št. 48.03, kjer je določeno drugače, te tarifne
številke ne obsegajo papirja, kartona, celulozne vate ali listov
in trakov iz celuloznih vlaken, ki so drugače obdelani, npr.
premazani, prevlečeni ali impregnirani.

3. V tem poglavju je z izrazom "časopisni papir" mišljen
nepremazan papir, ki se uporablja za tiskanje časopisov, od
skupne količine vlaken pa vsebuje po masi najmanj 65% lesnih
vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom ali kemično - mehaničnim
postopkom,, neklejan, površinske hrapavosti - Parker Print Surf
(1MPa) na vsaki strani presegajoč 2,5 mi, z maso od vključno 40
do vključno 65 g/m2.

4. Poleg ročno izdelanega papirja in kartona, obsega tar.št.
48.02 samo papir in karton, izdelan pretežno iz beljene celuloze
ali iz celuloze, dobljene po mehaničnem postopku, ki izpolnjujeta
enega naslednjih pogojev:

- za papir ali karton, mase do vključno 150 g/m2:

(a) ki vsebuje 10% ali več vlaken, dobljenih po mehaničnem
postopku, in:

1. z maso do vključno 80 g/m2 ali

2. barvani v masi; ali

(b) ki vsebuje nad 8% pepela in

1. z maso do vključno 80 g/m2 ali

2. barvani v masi; ali

(c) ki vsebuje nad 3% pepela in ima 60% belino ali večjo (Belina
se meri z metodo Elrepho, GE ali s katero koli mednarodno
priznano metodo za preizkušanje beline);

(d) ki vsebuje nad 3%, vendar ne več kot 8% pepela in ima belino
pod 60% (Belina se meri z metodo Elrepho, GE ali s katero koli
mednarodno priznano metodo za preizkušanje beline), in indeks
raztržne odpornosti enak ali manjši od 2,5 kPam2/g;

(e) ki vsebuje do vključno 3% pepela in ima belino 60% ali večjo
(Belina se meri z metodo Elrepho, GE ali s katero koli mednarodno
priznano metodo za preizkušanje beline) in indeks raztržne
odpornosti enak ali manjši od 2,5 kPam2/g;

- za papir ali karton, z maso nad 150 g/m2:

(a) barvan v masi; ali

(b) ki ima belino 60% ali večjo (Belina se meri z metodo Elrepho,
GE ali s katero koli mednarodno priznano metodo za preizkušanje
beline) in

1. debeline do vključno 225 mi; ali

2. debeline nad 225 do vključno 508 mi z deležem pepela nad 3%;
ali

(c) ki ima belino pod 60% (Belina se meri z metodo Elrepho, GE
ali s katero koli mednarodno priznano metodo za preizkušanje
beline), debelino do vključno 254 mi in nad 8% pepela.

Vendar pa tar.št. 48.02 ne obsega filtrirnega papirja ali kartona
(vključno papirja za čajne vrečke) ali polstenega papirja ali
kartona.

5. Z izrazom "kraft papir in karton" sta v tem poglavju mišljena
papir in karton, ki od skupne količine vlaken vsebujeta po masi
najmanj 80% vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natron
(kavstičnim) postopkom.

6. Razen v tistih tar. št., kjer so zahtevki drugačni, se papir,
karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken,
ki ustrezajo poimenovanju iz dveh ali več tar.št. 48.01 do 48.11,
uvrščajo v zadnjo izmed navedenih tarifnih številk.

7. (A) Tar.št. 48.01, 48.02, 48.04 do 48.08, 48.10 in 48.11
obsegajo samo papir, karton, celulozno vato ter liste in trakove
iz celuloznih vlaken:

(a) v trakovih ali zvitkih, širokih nad 15 cm;

(b) v pravokotnih listih (vključno kvadratnih), katerih
neprepognjena stranica meri nad 36 cm, druga pa nad 15 cm.

Vendar pa se ročno izdelana papir in karton ne glede na velikost
in obliko, v katerih sta neposredno izdelana, z neobdelanimi
robovi, uvrščata v tar.št. 48.02 v skladu s 6. opombo k temu
poglavju.

(B) Tar. št. 48.03 in 48.09, se nanašata samo na papir, celulozno
vato, staničevino iz celuloznih vlaken s sledečimi merami:

(a) v trakovih ali zvitkih, širine, ki presega 36 cm

ali

(b) v pravokotnih listih (vključno kvadratnih), z eno stranico,
ki presega 36 cm, druga pa presega 15 cm v neprepognjenem stanju.

8. Pri tar.št. 48.14 so z izrazom "zidne tapete in podobne
stenske obloge" mišljeni samo:

(a) papir v zvitkih, katerih najmanjša širina je 45 cm, vendar ne
večja kot 160 cm, in je primeren za dekoracijo zidov ali stropov;

(i) z zrnato površino, reliefno okrašen, površinsko pobarvan, s
tiskanimi vzorci ali drugače površinsko okrašen (npr. s
tekstilnimi kosmiči), nepremazan ali premazan ali prekrit s
plastično prozorno zaščitno plastjo;

(ii) z neravno površino, ki je nastala z vdelovanjem delcev lesa,
slame itd.;

(iii) premazan ali prevlečen na sprednji strani s plastično maso,
slojem plastične mase zrnate površine, reliefno okrašen, barvan,
s tiskanimi vzorci ali drugače okrašen;

(iv) na sprednji strani prekrit s pletarskim materialom, med
seboj spojenim ali nespojenim v vzporednih nitih ali tkanini;

(b) papirne bordure in frize, obdelane na predhodni način, v
zvitkih, primerne za okraševanje sten ali stropov;

(c) stenske papirne obloge, izdelane v več delih, v zvitkih ali
listih, tiskane tako, da ko se nalepijo na zid, predstavljajo
pejsaž, sliko ali motiv.

Proizvodi na osnovi papirja ali kartona, primerni za prekrivanje
tal in za prekrivanje sten, se uvrščajo v tar.št. 48.15.

9. Tar.št. 48.20 ne obsega prostih listov in kartic, razrezanih v
določene velikosti, tiskanih ali netiskanih, reliefnih ali
luknjanih.

10. Tar.št. 48.23 obsega med drugim luknjan papir in kartonske
kartice za jacquardske in podobne stroje in papirne čipke.

11. Razen proizvodov iz tar.št. 48.14 ali 48.21 se papir, karton,
celulozna vata in izdelki iz njih s tiskanimi motivi, besedili
ali ilustracijami, ki niso stranski in ki niso nepomembni glede
na glavno rabo teh proizvodov, uvrščajo v 49. poglavje.

OPOMBE K PODŠTEVILKAM

1. Pri tar. podšt. 4804.11 in 4804.19 sta z izrazom "kraftliner"
mišljena strojno dodelana ali strojno glajena papir in karton, ki
od skupne količine vlaken vsebujeta po masi najmanj 80% lesnih
vlaken, dobljenih s kemičnim sulfatnim ali natronskim
(kavstičnim) postopkom, v zvitkih, z maso nad 115 g/m2 in z
minimalno razpočno trdnostjo po Mullenu, kot je navedeno v
naslednji tabeli, ali z linearno interpoliranim ali
ekstrapoliranim ekvivalentom za katero koli drugo maso.

---------------------                    -----------------------
Masa v g/m2                              Najmanjša razpočna
                                         trdnost po Mullenu v kPa
---------------------                    -----------------------
   115                                         393
   125                                         417
   200                                         637
   300                                         824
   400                                         961
---------------------                    -----------------------

2. Pri tar.podšt. 4804.21 in 4804.29 je z izrazom "kraftpapir za
vreče" mišljen strojno izdelan papir, ki od skupne količine
vlaken vsebuje po masi najmanj 80% vlaken, dobljenih s kemičnim
sulfatnim ali natronskim (kavstičnim) postopkom, v zvitkih, mase
60 g/m2 ali več vendar manj kot 115 g/m2, in izpolnjuje enega
naslednjih pogojev:

(a) ima razpočno trdnost po Mullenu ne več kot 3,7 kPam2/g in
faktor raztezanja več kot 4,5% v prečni smeri in nad 2% glede na
smer gibanja traku pri proizvodnji papirja v stroju;

(b)    minimalno odpornost proti raztrganju in raztezanju,
navedeno v naslednji tabeli, ali linearno interpoliran ekvivalent
za katero koli drugo maso:


-------.-----------------------------------------.-------------------------------------------------.
Masa   .            Najmanjša raztržna           .           Najmanjša odpornost                   .
g/m2   .              o dpornost mN              .            proti raztezanju kN/m                .
-------.------------------.----------------------.----------------------------.--------------------.
       .  v smeri gibanja .    v smeri gibanja   .    v prečni smeri strojno  .  v smeri gibanja   .
       .       traku      . traku + prečna smer  .                            . traku + prečna smer 
-------.------------------.----------------------.----------------------------.-------------------- 
 60    .       700        .       1510          .           1,9              .         6          .
 70    .       830        .       1790           .          2,3               .       7,2          .
 80    .       965        .       2070           .          2,8               .       8,3          .
100    .      1230        .       2635           .          3,7               .      10,6          .
115    .      1425        .       3060           .          4,4               .      12,3          .
-------.------------------.----------------------.----------------------------.--------------------.


3. Pri tar.podšt. 4805.10 je z izrazom "papir iz polkemične
celuloze za valoviti sloj (fluting)" mišljen papir v zvitkih, ki
vsebuje od skupne količine vlaken najmanj 65% nebeljenih vlaken
iz trdega lesa, dobljenih s polkemičnim postopkom in ima
odpornost proti stiskanju, merjeno po metodi CMT 60 (Concora
Medium Test s 60 minutami naravnavanja klimatizacije) nad 196
Newtonov pri relativni vlažnosti 50% in pri temperaturi 23
stopinj C.

4. Pri tar.podšt. 4805.30 je z izrazom "sulfitni ovojni papir"
mišljen strojno glaziran papir, ki od skupne količine vlaken
vsebuje po masi nad 40% lesnih vlaken, dobljenih s sulfitnim
postopkom, do vključno 8% pepela in ima raztržni indeks po
Mullenu najmanj 1.47kPam2/g.

5. Pri tar.podšt. 4810.21 je z izrazom "papir majhne teže,
premazan" mišljen papir, ki je premazan z obeh strani in ima
skupno maso do 72 g/m2, maso premaza do 15 g/m2 na stran, na
podlagi, ki od skupne količine vlaken vsebuje po masi najmanj 50%
vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Opomba 1

V tej Opombi je najmanjša razpočna vrednost po Mullenu izražena v
kilopaskalih (kPa). Ekvivalenti v g/m2 so naslednji:

-----------------------------------------------------------------
masa g/m2                   kPa                    g/cm2
-----------------------------------------------------------------

115                         393                    4.030

125                         417                    4.250

200                         637                    6.500

300                         824                    8.400

400                         961                    9.800

-----------------------------------------------------------------

Izračunavanje srednje vrednosti (interpolacija) ali za vrednost
nad 400 (ekstrapolacija) temelji na naslednjih formulah:

Temeljna masa                  Najmanjša razpočna sila po Mullenu v g/cm2

do 125 g/m2                    Temeljna masa (g/m2) x 22 + 1.500 

nad 125 in do 200 g/m2         Temeljna masa (g/m2) x 30 + 500

nad 200 in do 300 g/m2         Temeljna masa (g/m2) x 19 + 2.700

nad 300 g/m2                   Temeljna masa (g/m2) x 14 + 4.200 

Opomba 2

Za papir mase po m2, ki spadajo med vrednosti, označene v tej
Opombi, se lahko najmanjša razpočna odpornost izračuna (z napko,
ki ne presega 2%) na osnovi naslednje tabele:


                                                                   Minimum

Razpočna odpornost v smeri gibanja traku (mN)         Temeljna masa g/m2x 13,23 - 94,64 
(zaokroženo na približno 0 ali na 5 milinewtonov)

Razpočna odpornost v smeri gibanja plus povprečna     Temeljna masa g/m2x 28,22 - 186,2 
smer (mN) (zaokroženo, kot je navedeno zgoraj)

Razpočna odpornost v povprečni smeri (kN/m)           Temeljna masa g/m2x 0,0049 - 0,8186

Razpočna odpornost v smeri gibanja traku plus         Temeljna masa g/m2 x0,1143 - 0,829
povprečna smer (kN/m)


                        SPLOŠNA DOLOČILA

V komentarju k temu poglavju vključuje določilo za "papir" (če ni
drugače določeno) tudi določilo za "karton", neglede na debelino
in težo.

Papir sestoji iz celuloznih vlaken celuloze iz 47. poglavja, ki
so v obilki listov. Številni izdeleki, kot na primer: materiali
za vrečke za čaj, sestoje iz mešanice teh celuloznih vlaken in
tekstilnih vlaken (posebno umetnih ali sintetičnih vlaken,
opredeljenih v Opombi 1 k 54. poglavju). Kadar po masi
prevladujejo tekstilna vlakna, izdelekov ni šteti za papir in jih
je treba uvrstiti kot netkane tekstilne materiale (tar. št.
56.03).

Da bi se izgonili razlikam, ki izhajajo iz različnih načinov
proizvodnje, je zelo zaželjeno, da vse administracije uporabljajo
testne metode Mednarodne organizacije za standardizacijo
(International Organization for Standardization - ISO), kadar
določajo fizikalne lastnosti papirja in lepenke iz 48. poglavja.
Ko naletimo v 48. poglavju na analitske in fizikalne kriterije,
so pri tem mišljeni naslednji standardi ISO:

Vsebnost pepela:

ISO 2144 Papir in lepenka - -določanje vsebnosti pepela

Sijaj:

ISO 2470 Papir in lepenka - meritev faktorja difuzije modrega
odseva (ISO sijaj)

Razpočna ("Bursting") moč ali razpočni ("burst") indeks:

ISO 2785 Papir - določitev razpočne moči

ISO 2759 Lepenka - določitev razpočne moči

CMT 60 (odpornost proti mečkanju):

ISO 7263 Srednje mečkljiv - določitev površinske odpornosti proti
mečkanju po laboratorijskem brazdanju-fluting

Sestava vlaken:

ISO 9184/1-3 Papir, lepenka in pulpe - analiza vlaken

Grmatura (masa):

ISO 536 Papir in lepenka - določitev gramature (mase)

Površinska hrapavost (Parker Print-Surf):

ISO 8791/4 Papir in lelenka - določitev hrapavosti/mehkosti
(metoda zračne tesnosti)

Debelina posameznega lista (caliper):

ISO 534 Papir in lepenka - določitev debeline in volumske gostote
ali gostote lista

Odpornost proti trganju:

ISO 1974 Papir - določitev odpornosti proti trganju (Elmendorfova
metoda)

Napetostna (tensile) jakost in razteznost:

ISO 1924/2 Papir in lepenka - določitev napetostnih lastnosti -
2. Del: Metoda konstantnega razmerja elongacije

Izdelovanje papirja (ročna ali strojna) lahko delimo v tri faze:

- priprava papirne mase,

- oblikovanje listov ali tkiva in

- dodelava.


             PRIPRAVA PAPIRNE MASE (PULPE ZA PAPIR)

Papirna masa ali pulpa se pripravlja z mešanjem - če je potrebno,
z mešanjem s polnili, lepilom ali po potrebi z barvilom in z
razredčevanjem z vodo, da bi se dobila masa željene gostote ter z
mehanskim udarjanjem.

Polnila (običajno anorganskega izvora, na primer: kaolin- (China
clay), titanov dioksid, kalcijev karbonat) se uporabljajo, da bi
povečali neprosojnost, zaradi izboljšanja tiskarskih lastnosti
ali zaradi ekonomiziranja papirne mase ali pulpe. Lepila (na
primer: kolofonija, zmešana z galunom) se uporabljajo zato, da
papir manj vpija tiskarsko barvo, črnilo itd.


                   OBLIKOVANJE LISTOV IN TKIVA

(A)  Strojno izdelava papirja in lepenke.

Najpogosteje uporabljen način strojne proizvodnje papirja je
Fourdrinierjev postopek. V tem postopku pulpo, pripravljeno na
maloprej opisane načine, spuščajo skozi cedila na širok
brezkončni trak iz posebej stkanih umetnih ali sintetičnih
monofilov mesingaste ali bronzirane žice. Ta trak se vibracijsko
pomika naprej. Na ta način pulpa izgubi največji del vode. Vlakna
postanejo klobučasta in dobijo obliko rahlega papirnega tkiva.
Nato to tkivo prehaja pod valji, prekritih z žico (preoblečeni
valji), kjer se strjuje in zglajuje in, če je to potrebno, dobi
vodni žig z orisovanjem ali sliko preoblečenega valja. Zatem
papirno tkivo prehaja na brezkončni trak iz polsta (filca), nato
skozi spuščen valj, prekrit s polstom, kjer se še bolj strdi.
Končno se suši, prehajajoč prek vročih valjev.

Način z dvojnim žičnatim formerjem je alternativni način, ki se
uporablja predvsem pri proizvodnji časopisnega papirja. Pulpa
prehaja med dvema oblikovalnima valjema in se usmerja med dve
"žici". Voda se od obeh "žic" odbija s pomočjo sesalnih komor in
sesalnih valjev in tako se oblikuje tkivo. Novooblikovano tkivo
vlečejo v oddelke za prešanje in sušenje. Tako dobljen papir ima
obe strani "žicane" (za razliko od papirja, proizvedenega po
Fordrinierjevem postopku, ki ima eno stran "žicano", drugo pa
"filcano".

V drugih tipih strojev je namesto Fourdrinierjeve žice (sita)
velik valj ("kalup"), prekrit z žično gazo. Ta valj se obrača
delno potopljen v pripravljeno pulpo. Valj zajame plast pulpe in
jo oblikuje v papir, ki se prenaša na sušilne klobučevine (filce)
- v neskončni dolžini ali v listih, v kolikor je površina valja
razdeljena. Obstaja tudi način postopka, v katerem se večlistne
plošče (list na list) zlagajo na valje, nato pa jih po potrebi
režejo.

Stroji z več žicami (siti) ali z valjčnimi kalupi (ali s
kombinacijo Fourdrinierjevega sita in valjčnimi kalupi) se
uporabljajo za izdelavo plošč sestavljenih iz plasti, včasih
raznobarvnih in različnih kvalitet), ki se izdelujejo istočasno
in ki se valjajo skupaj, mokre in brez lepil.

(B)  Ročno izdelovanje papirja in lepenke.

Temeljna operacija je oblikovanje pulpnih vlaken v liste, ki se
opravlja ročno, čeprav se lahko druge operacije izvajajo strojno.

Ročno izdelan papir in lepenka sta lahko iz kateregakoli
materiala za proizvodnjo papirja, vendar so večinoma v uporabi
lanene in bombažne krpe najboljše kvalitete.

Pri pripravi papirnega tkiva (lista) del pulpe pretresajo v
sitastem kalupu, medtem ko se odstrani največji del vode in in
vlakna povežejo (filcajo). Liste tedaj prešajo med filci in
obesijo, da se posuše.

Ročni kalupi, na katerih se vlakna povezujejo (filcajo), lahko
sestoje iz vzporedno razporejenih žic, ali pa iz stkane "žične
tkanine", ki papirju da vodni žig. Na žico je možno pritrditi
tudi oblike vodnih žigov.

Značilne lastnosti ročno izdelanega papirja so jakost, trajnost
in zrnasta sestava. Zaradi teh lastnosti je primeren za uporabo
za posebne namene, na primer: kot papir za bankovce, za
dokumente, risanje, jedkanje, za posebni filtrirni papir, za
papir za glavne knjigovodske knjige, za kaširni papir, za
visokokvalitetni tiskarski in pisalni papir. Uporablja se tudi za
izdelavo vabil na poroko, pisemskih glav, koledarjev itd.

Ročno izdelan papir običajno izdelujejo v velikostih, primernih
za uporabo. Ima štiri neobrezane in vidno obšite robove. Vendar
pa je včasih lahko tudi obrezan, vendar obrezanost ali
neobrezanost ne more biti zanesljiv razpoznavni znak, saj imajo
nekateri strojno izdelani papirji, še posebno kalupno izdelan
papir, prav tako neobrezane robove, ki pa vseeno niso tako jasno
obšiti.


                 DODELAVNE (ZAKLJUČNE) OPERACIJE

Papir lahko dodelujejo s kalandriranjem ali s superkalandriranjem
(s predhodnim vlaženjem, če je potrebno) - ali z integralnimi
kalandrinimi strojem za proizvodnjo papirja, ali pa ločeno. To
daje papirju bolj ali manj polirano in zglajeno površino z ene
ali z obeh strani. Podobno površino na eni strani lahko dobijo
tudi s strojem za glajenje, ki ima ogrevan valj. Papir v tej fazi
lahko dobi tudi nekakšen "lažni" vodni znak. Skoraj vse oblike
pisalnega papirja, tiskarskega in risalnega papirja po površini
tudi klejajo, na primer: z določeno vrsto lepila ali raztopine
škroba - običajno z namenom, da bi povečali njegovo površinsko
jakost in njegovo odpornost proti vpijanju ali širjenju vodnih
tekočin, na primer: pisalnega črnila.

Papirji in lepenke, premazani ali prevlečeni.

Ta pojem se uporablja za papir ali karton, ki ima na eni ali obeh
straneh plast premaza ali prevleke, ki daje posebno gladko
dodelavo ali pa uporabnost za posebne namene.

Premazni izdeleki in prevleke običajno sestoje iz mineralnih
snovi, veziv in drugih dodatkov, potrebnih za premazovanje ali
prevlekanje, kot so na primer: trdilci in dispergatorji.

Karbonski papir, samokopirni papir in drugi papirji ali
prenašanje (transferni papir) v zvitkih ali listih posebnih
dimenzij se uvrščajo v tar. št. 48.09.

Papir in lepenka, premazana ali prevlečena s kaolinom (China clay
- kitajska glina) ali z drugimi anorganskimi snovmi, z ali brez
veziv, v zvitkih ali listih, se uvrščajo v tar. št. 48.10. Razen
kaolina se za premazovanje ali prevlekanje uporabljajo naslednje
snovi: barijev sulfat, kalcijev karbonat, kalcijev sulfat,
magnezijev silikat, cinkov oksid in kovinski prah. Ti materiali
za premaze oz. za prevleke se uporabljajo hkrati z vezivi, kot so
na primer: lepilo, želatina, amilazne snovi (na primer: škrob,
dekstrin), šelak, albumin, sintetični lateks. Izdeleke
premazujejo ali prevlekajo s kaolinom itd., da bi dosegli gladke,
motne ali matirane dodelave. Izdeleki, premazani ali prevlečeni s
kaolinom ali z drugimi anorganskimi snovmi, so: premazan ali
prevlečen tiskarski papir ali lepenka (vštevši premazan ali
prevlečen papir za umetnike ali kromov papir), premazana lepenka
za zložljivo embalažo, papir, premazan ali prevlečen s kovinskim
prahom (razen tiskarskih folij iz tar. št. 32.12) ali s sljudinim
prahom, emajliran papir (ki se običajno uporablja za nalepke in
za prekrivanje škatel). Lahko bi poudarili, da se veziva,
uporabljena za fiksiranje premazov ali prevlek, kot sta lepilo in
škrob, uporabljajo tudi za površinsko klejanje papirja, pri
neprevlečenem klejanem papirju pa ni pigmentnih premazov.

Skladno z izjemami, naštetimi v tarifni številki, se papir in
lepenka s: katranskim, bitumenskim, asfaltnim, plastičnim
premazom ali s premazom drugih organskih materij (na primer:
vosek, stearin, tekstilni prah, žagovina, granulirana pluta,
šelak, v zvitkih ali listih) uvršča v tar. št. 48.11. Ti premazni
materiali pri njihovi uporabi utegnejo zahtevati veziva.

Premaze uporabljajo za doseganje fizikalnih lastnosti, ki
omogočajo širšo paleto uporabnosti, na primer: za vododržna
pakiranja, za papir iz lepenko za podlage. Premazana papir in
lepenka vključujeta papir, premazan z lepilom ali lepljivi papir,
flokirani papir (prevlečen s tekstilnim prahom, ki se uporablja
za knjige in zidne tapete), papir, premazan ali prevlečen z
granulirano pluto (ki se uporablja kot material za pakiranje),
grafitni papir, katranirani ovojni papir itd. Materialu za
premazovanje ali prevlekanje so pogosto dodana barvila. Številni
premazani papirji in lepenke iz te tar. številke so dokončani z
glajenjem z močnim superkalandriranjem, valjanjem, premaz pa je
lahko oljni lak (za zaščito pred vlago, na primer: če gre za
pralni papir). Površinsko klejanje in premaze oz. prevleke je
mogoče ločevati z uporabo kombinacije kemičnih in fizikalnih
metod. Največkrat je razliko moč ugotoviti na osnovi narave in
količine prisotnega materiala, ali pa na osnovi fizikalnih
lastnosti. V splošnem se videz in struktura površinsko klejanega
papirja ohranjata, medtem ko so površinske nepravilnosti v
primeru premazanega ali prevlečenega papirja občutno odstranjene
z materialom za premazovanje ali prevlekanje.

Težave lahko nastopijo v mejnih primerih, predvsem iz naslednjih
razlogov: papir z nizkimi premaznimi plastmi imajo lahko premazni
sloj, ki se uporablja v prešah za klejanje. Nekatere snovi, ki so
prisotne v premazni plasti, so prisotne tudi v papirju samem (na
primer: polnila), vlakna pa so lahko vidna, če gre za papir,
premazan z materialom brez pigmenta, na primer: vodna disperzija
polivinil klorida. Vendar pa je moč to storiti v takih primerih
na enega izmed naslednjih načinov: številni premazani papirji,
kot na primer: papirji z mineralnimi premazi, se na videz je
težko ločijo od visoko dodelanega nepremazanega papirja. Vendar
pa je včasih moč premaz videti s praskanjem površine ali z
odstranjevanjem premaza z namakanjem v vodo.

Ena izmed metod, s katerimi je mogoče določiti ali je papir
premazan (še posebno z anorganskimi snovmi), zahteva lepljenje
papirja na lepljiv trak. V tem primeru je treba raztopiti lesna
vlakna in kakršenkoli del premaza na lepljivem traku z bakrovim
etilen diaminom. Prisotnost ali odsotnost premaza se ugotavlja s
primerjanjem mase traku pred in po teh operacijah. Ta metoda se
lahko uporablja za papir, premazan oz. prevlečen z organskimi
snovmi.

Med drugimi metodami, ki se uporabljajo za razpoznavanje
premazanega papirja in lepenke so: elektronski mikroskop (SEM),
rentgenska difrakcija in IR-spektrofotomer (infrardeči
spektrofotometer). Te metode se lahko uporabijo za prepoznavanje
izdelekov iz obeh tar. številk, t.j. iz tar. št. 48.10 in 48.11.

Papirji in lepenke, barvane ali tiskane.

Mednje spadajo papirji, tiskani po kateremkoli postopku, v eni
ali več barvah, tiskani s progami, motivi, okraski, pa tudi
površinsko marmorirane ali (jaspe) papirji. Uporabljajo se za
razne namene, kot je na primer: prevlekanje škatel in vezanje
knjig.

Papir je lahko tiskan po površini s tiskarsko barvo ali s
katerokoli drugo barvo, s črtami (vzporednimi, konvergentnimi ali
pod kotom). Ta papir se uporablja med drugim za računovodske in
knjigovodske knjige, za šolske zvezke, risanice, za notne zvezke
in liste, kot pisalni, diagramski papir in kot papir za beležke.

To poglavje vključuje tudi tiskani papir (kot je ovojni papir za
posamezne trgovine, na katerem je natisnjena firma, zaščitni znak
in risbe ter navodila za uporabo blaga) pod pogojem, da to
tiskanje ne vpliva na uporabo papirja kot ovojnega, pisalnega
itd. papirja ter pod pogojem, da to blago ne predstavlja tiskanih
predmetov, ki spadajo v 49. poglavje (glej Opombo 11 k temu
poglavju).

Papirji in lepenke, impregnirani.

Večina vrst tega papirja in lepenke pridobivajo z obdelavo z
oljem, voski, plastičnimi masami itd. tako, da jih popolnoma
prepojijo in jim dajo posebno kvaliteto (na primer: neprepustnimi
za vodo, maščobe, včasih pa prosojne ali prozorne). Njihova
uporabnost je zelo široka v zaščitnem ovijanju ali kot
izolacijski materiali.

Impregnirani papir in lepenka vključujeta ovojni papir, prepojen
z oljem ali večplastni papir, premazan z voskom, papir za
matrice, indikacijski papir, kot je na primer: polarni papir,
izolacijski papir in lepenko, impregnirana na primer: s plastično
maso, gumirani papir, papir in lepenko, impregnirana samo s
katranom ali z bitumnom. Nekateri papirji, kot je na primer:
papir za zidne tapete, so lahko impregnirane z insekticidi ali s
kemikalijami.


To poglavje vključuje tudi celulozno vato in tkivo iz celuloznih
vlaken, ki sestoje in spremenljivega števila zelo tankih plasti
ohlapno sfilcanih celuloznih vlaken, zvaljanih skupaj v vlažnem
stanju, tako da plasti pri sušenju težijo k ločevanju.


                        VSEBINA POGLAVJA

To poglavje vključuje:

(I) Papir, lepenko, celulozno vato in tkivo iz celuloznih
vlaken, vseh vrst, v zvitkih ali listih:

(A) Tarifne številke 48.01, 48.02, 48.04 in 48.05 se nanašajo na
strojno izdelan nepremazan papir, izpostavljen (po potrebi)
klejanju in preprostim dodelavnim postopkom (na primer:
kalandriranju, glaziranju). Tar. številka 48.02 vključuje tudi
nepremazan ročno izdelan papir, ki je lahko izpostavljen tem
istim postopkom. Tar. številka 48.03 se nanaša na nepremazan
papir, ki se uporablja v gospodinjstvu ali v sanitarne namene,
celulozno vato in tkivo iz celuloznih vlaken - lahko so
izpostavljeni postopkom, naštetim v tej tar. številki. V Opombi 2
k temu poglavju so našteti postopki, dovoljeni za papir, lepenko,
celulozno vato in tkivo iz celuloznih vlaken iz tar. št. od 48.01
do 48.05.

Postopki, dovoljeni v tar. številke od 48.01 do 48.05 se izvajajo
na prvem delu kontinuiranega stroja za proizvodnjo papirja.
Lastnost papirja iz teh tar. številk je ohranjen videz in
struktura naravnega videza. V primeru premazanega papirja so
površinske nepravilnosti občutno odstranjene z materialom
premazne plasti, ki tvori novo površinsko necelulozno plast.

(B) Tar. številke od 48.06 do 48.11 se nanašajo na posebni papir
in lepenke (na primer: pergament, papir, neprepusten za maščobe,
sestavljeni) ali papir, lepenke ali celulozno vato in tkivo iz
celuloznih vlaken, izpostavljene raznim obdelavam, kot so na
primer: premazovanje, tiskanje okraskov, črtanje, impregniranje,
nabiranje, krepiranje, graviranje in perforiranje.


Kadar papir ali lepenka ustrezata opisom iz dveh ali več prej
omenjenih tarifnih številk, se uvrščajo v tarifno številko, ki se
pojavlja kot zadnja po številčnem zaporedju v Nomenklaturi (glej
Opombo 6 k temu poglavju).

Poudariti je treba, da tar. številke 48.01, 48.02, 48.04 do 48.10
in 48.11 vključujejo samo papir, lepenko, celulozno vato in tkivo
iz celuloznih vlaken, če so:

(1) v trakovih ali zvitkih širine več kot 15 cm,

(2) v listih pravokotnih (vštevši kvadratnih) oblik, pri katerih
je najmanj ena stranica daljša od 36 cm, druga stranica pa daljša
od 15 cm (v neprepognjenem stanju), razen ročno izdelanega
papirja in lepenke, katerihkoli velikosti in oblik, v katerih je
neposredno izdelana in ki ima vse robove neobrezane, skladno z
Opombo 6 k tar. št. 48.02 (Opomba 7 k temu poglavju).

Glede izdelekov iz tar. številk 48.03 in 48.09 veljajo omejitve
glede velikosti, navedeni v opombi 7(B) k tem poglavju, na
primer: papirji morajo biti:

(1)  v  trakovih ali v zvitkih, širine, ki presega 36 cm; ali

(2)  v pravokotnih listih (vključno kvadratnih), z eno stranico
ki presega 36 cm, druga pa presega 15 cm, merjeno v
nepregognjenem stanju.

(II) Filtrirni bloki in plošče iz papirne mase (tar. št. 48.12),
cigaretni papir, vštevši narezan v določene velikosti in oblike
za knjižice ali cevi (tar. št. 48.13), papirnate zidne tapete in
podobne zidne obloge (opredeljene v Opombi 8 k temu poglavju) in
vitrofanije za okna (tar. št. 48.14), kot tudi talne obloge na
papirnati ali lepenkasti podlagi, vštevši tudi razrezane na
določene velikosti (tar. št. 48.15).

(III) Papir, lepenka, celulozna vata in tkivo iz celuloznih
vlaken (vendar ne tisti, ki se uvrščajo oz. ki spadajo v drugi
del (II) predhodnega besedila), v zvitkih ali listih, razrezani
na velikosti, manjše od velikosti, navedenih v predhodnem
besedilu pod (I) ali razrezani v druge oblike, razen pravokotnih
(vštevši kvadratnih) ter izdelki iz papirne mase, papirja,
lepenke, celulozne vate ali tkiva iz celuloznih vlaken. Ti
izdelki se uvrščajo v tar. št. od 48.16 do 48.23.

V smislu tar. številk 48.12, 48.18, 48.22 in 48.23 ter ustreznih
komentarjev, označuje izraz "papirna masa" vse izdelke iz tar.
številk od 47.01 do 47.06, t.j. lesno celulozo ali celulozo iz
drugih celuloznih vlaknenih materialov.

Vendar pa to poglavje ne vključuje blaga, izključeno z Opombo. 1
k 11. poglavju.


48.01

ČASOPISNI PAPIR, V ZVITKIH ALI LISTIH

Izraz "časopisni papir" je opredeljen v Opombi 3 k temu poglavju.

V definiciji izraz "lesna vlakna pridobljena z mehanskim ali
kemično-mehanskimi postopki" pomeni vlakna pridobljena z
različnimi postopki za pridobivanje pulpe pri katerih je
uporabljena mehanska sila samo na surovine.

Vlakna se izdelujejo običajno v naslednjih dveh oblikah pulp:

(1)  Mehanska pulpa, vključuje pulpe vrste kot so opisanne v
tarifni številki 47.01 in so označene s sledečimi kraticami: SGW,
PGW, RMP in TMP.

(2)  Kemično-mehanske pulpe, ki se izdelujejo tudi v refinerjih,
vendar so bile obdelane z majhno količino kemikalij. Vključujejo:

- kemično-termomehansko pulpo (CTMP),

- kemično-refinersko mehanska pulpa (CRMP) in

- termo-kemično-mehanska pulpa (TCMP).

Vendar ne vključuje pol-kemične pulpe, ki so poznane kot
nevtralna sulfit-pol-kemična (NSSC), bisulfit pol-kemične ali
kraft pol-kemične pulpe.

Za bolj detaljne opise metod proizvodnje teh pulp glej
komentarska pojasnila k tarifnim številkama 47.01 in 47.05.

Izraz "lesna vlakna" v tej definiciji ne vključuje vlaken
bambusa.

V skladu z Opombo 7(A) k temu poglavju, so dimenzije, ki se
nanšajo samo na časopisni papir, naslednje:

-  v obliki listov (pravokotnih ali kvadratnih), katerih vsaj ena
stranica presega dolžino 36 cm, druga pa mora presegati 15 cm, v
neprepognjenem stanju ali

- v zvitkih širine, ki presega 15 cm.

Časopisni papir iz te tarifne številke je lahko predmet obdelave
navedene v Opombi 2. k temu poglavju. Drugačne oblike obdelave
časopisnega papirja pa ga izključujejo iz te tarifne številke.


48.02

NEPREMAZAN PAPIR IN KARTON, KI SE UPORABLJATA ZA PISANJE,
TISKANJE ALI DRUGE GRAFIČNE NAMENE, VKLJUČNO PAPIR IN KARTON ZA
LUKNJANE KARTICE IN TRAKOVE V ZVITKIH ALI LISTIH, RAZEN PAPIRJA
IZ TAR.ŠT. 4801 ALI 4803; ROČNO IZDELANA PAPIR IN KARTON

4802.10 - Ročno izdelana papir in karton

4802.20 - Papir in karton, ki se uporabljata kot podlaga za
fotoobčutljiv, toplotno občutljiv ali elektro-občutljiv papir ali
karton

4802.30 - Papirna podlaga za karbonski papir

4802.40 - Papirna podlaga za za tapete

 - Drug papir in karton brez lesnih vlaken, dobljenih z
mehaničnim postopkom, ali ki vsebuje po masi do vključno 10% teh
vlaken od skupne vsebine vlaken:

4802.51 - - z maso pod 40 g/m2

4802.52 - - z maso od vključno 40 do vključno 150 g/m2

4802.53 - - z maso nad 150 g/m2

4802.60 - Drug papir in karton, ki od skupne količine vlaken
vsebujeta po masi nad 10% vlaken, dobljenih z mehaničnim
postopkom

Neprevlečena papir in lepenka, ki se uporabljata za pisanje,
tiskanje ali za druge grafične namene ter luknjan papir in
luknjane trakove sta opredeljena v Opombi št. 4 k temu poglavju.
V skladu s tam podano definicijo se takšna papir in lepenka vedno
uvrščata v to tar. številko.

Ročno izdelana papir in lepenka, izdelana neposredno v
katerihkoli velikostih ali oblikah in z vsemi štirimi,
neobrezanimi robovi, se v to tar. številko uvrščata skladno z
Opombo 6 k temu poglavju.

Vendar pa se ročno izdelana papir in lepenka s katerikolim
obrezanim robom ter strojno izdelana papir in lepenka uvrščata v
to tar. številko samo, če sta v obliki traku ali zvitkov, širokih
več kot 15 cm, ali pa v obliki pravokotnih listov (vštevši
kvadratnih), katerih ena stranica je daljša od 36 cm, druga pa
daljša od 15 cm (neprepognjena) (glej Opombo 7 k temu poglavju).
Če sta razrezana na katerokoli drugo velikost ali obliko, se
uvrščajo v višje tar. številke tega poglavja (na primer: 48.17,
48.21 ali 48.23).

Papir in lepenka iz te tar. številke sta lahko izpostavljena
postopkom, navedenim v Opombi 2 k temu poglavju, kot je na
primer: barvanje ali marmoriranje v masi, kalandriranje,
superkalandriranje, glaziranje, izdelava "lažnih" vodnih žigov
ali površinsko klejanje. Papir in lepenka, drugače obdelana, sta
iz te tar. številke izključena (običajno tar. št. od 48.06 do
48.11).

Razen ročno izdelanega papirja in lepenke ter skladno z Opombo 4
k temu poglavju, ta tar. številka vključuje še:

(A) Podlage papirja in lepenke, na primer:

(1) Papir iz lepenka, ki se uporabljata za podlage za papir ali
lepenko, ki sta občutljiva na svetlobo, toploto ali elektriko.

(2) Podlaga za karbonski papir za enkratno ali drugačno uporabo.

(3) Papirnata podlaga za zidne tapete .

(4) Podlaga za papir in lepenko, ki se uporabljata za izdelavo
papirja in lepenko, premazana ali prevlečenih s kaolinom iz tar.
št. 48.10.

(B)  Druga papir in lepenko za pisanje, tiskanje in za druge
grafične namene, na primer:

(1) Papir za tiskanje časopisa in knjig, vštevši tanjše in
debelejše vrste.

(2) Papir za ofsetni tisk.

(3) Tiskarsko bristol - lepenko, "bristol" za indeksiranje,
lepenko za poštne dopisnice, papir in lepenko za nalepke, papir
za platnice.

(4) Papir za plakate, papir za risanje, za šolske vadnice in
notne zvezke, papir za bloke in šolski papir,

(5) Knjigoveški papir, razmnoževalni papir, papir za matrice, za
pisalne stroje (vštevši pelirni papir), holerit in drug papir za
pisarniško ali osebno uporabo za pisanje.

(6) Papir za poslovne knjige, papir v zvitkih za računske stroje.

(7) Papir za ovojnice (kuverte) in mape.

(8) Registrirni papir in papir za snemanje, papir za pogodbe in
neskončne obrazce.

(9) Papir, ki se uporablja za čeke, znamke, bankovce in podobno.

(C) Luknjane kartice in luknjane trakove iz papirja. Vendar pa je
luknjan papir izključen iz te tar. številke, če imajo luknje
funkcijo "programa" (npr. Jacquard kartice za tkalske stroje)
(tar. št. 48.23)

Ta tar. številka izključuje še:

(a) časopisni papir (tar. št. 48.01),

(b) papir iz tar. št. 48.03,

(c) filtrirni papir in filtrirno lepenko (vštevši papir za čajne
vrečke, filc - papir in filc - lepenko) (tar. št. 48.05) in

(d) cigaretni papir (tar. št. 48.13).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifna podštevilka 4802.20

Skladno z Opombo 4 k temu poglavju običajno označuje izraz "papir
in lepenka, ki se uporabljata kot podlaga za papir in lepenko,
občutljivo na svetlobo itd". Papir in lepenko iz celuloze iz krp
ali fini papir in lepenko, ki vsebujeta celulozo iz krp, iz
katere so popolnoma odstranjene tuje snovi (posebno kovine, kot
sta železo in baker).

Tarifna podštevilka 4802.30

Skladno z Opombo 4 k temu poglavju je podlaga za karbonski papir
taken papir, odporen proti trganju. Njegova masa lahko variira od
9 do 70 g/m2, kar je odvisno od namena uporabe.


48.03

TOALETNI PAPIR, PAPIR ZA ODSTRANJEVANJE LIČILA, PAPIR ZA BRISAČE,
SERVIETE IN ROBČKE TER PODOBEN PAPIR ZA UPORABO V GOSPODINJSTVU
ALI ZA SANITARNE NAMENE, CELULOZNA VATA, LISTI IN TRAKOVI IZ
CELULOZNIH VLAKEN, VKLJUČNO NABRANE (KREP, PLISIRANE IDR.),
RELIEFNE, LUKNJANE, POVRŠINSKO BARVANE, POVRŠINSKO OKRAŠENE ALI
TISKANE IZDELKE, V ZVITKIH, ŠIROKIH NAD 36 CM, ALI V PRAVOKOTNIH
(VKLJUČNO KVADRATNIH) LISTIH Z NAJMANJ ENO STRANICO DALJŠO KOT 36
CM, V NEPREPOGNJENEM STANJU

Ta tar. številka vključuje dve vrsti blaga:

(1)  Toaletni papir in papir za odstranjevanje ličila, brisače in
serviete, ki se uporabljajo v gospodinjstvu in v sanitarne
namene.

Vendar pa je iz te tar. številke izključen papir v zvitkih
širine, ki ne presega 36 cm ali papir, narezan na katerekoli
velikosti, ki je drugačna kot je omenjena v Opombi 7(B) k temu
poglavju in drugačne oblike, (na primer ovalne, zaobljene,
eliptične ipd.) in drugi predmeti za gospodinjstvo ali za
toaletne namene, izdelani iz te vrste papirja se uvrščajo v tar.
št. 48.18.

(2) Celulozno vato in tkivo iz celuloznih vlaken. Vendar pa se
takšni izdelki v zvitkih, širokih manj kot 36 cm ali narezanih na
katerekoli velikosti ali drugačne oblike (na primer: ovalne,
zaobljene, eliptične ipd.), kot so navedene v Opombi 7(B) k temu
poglavju ter drugi izdelki iz celulozne vate iz celuloznih
vlaken, uvrščajo se v tar. št. 48.18, 48.19 ali 48.23.

Celulozna vata, ki sestoji iz krepiranega tkiva iz celuloznih
vlaken odprte formacije z deležem krepa, večjim od 35% - pri tem
je razumeti eno ali več plasti z gramaturo posamezne plasti
(osnovno težo) do 20 g/m2 pred krepiranjem.

Tkivo iz celuloznih vlaken (kopren), ki sestoji iz krepiranega
tkiva iz celuloznih vlaken zaprte formacije, z deležem krepa
največ 35% - pri tem je razumeti eno ali več plasti z gramaturo
(bazno težo) posamezne plasti do 20 g/m2) pred krepiranjem.

Poudariti je treba, da so lahko izdelki iz te tar. številke
(razen obdelani po postopkih, navedenih v Opombi 2 k temu
poglavju) tudi krepirani, plisirani, nabrani, perforirani,
površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani. Prav tako je
treba omeniti, da so dimenzije, predpisane za izdelke iz te tar.
številke opisane v Opombi 7(B), različne od tistih, določenih v
Opombi 7(A) k temu poglavju za izdelke iz tar. številk 48.01,
48.02, 48.04 do 48.08, 48.10 in 48.11.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) celulozno vato, impregnirano, premazano ali prevlečeno s
farmacevtskimi snovmi, ali pripravljene v oblike ali pakiranja za
prodajo na malo za medicinske kirurške, zobarske ali veterinarske
namene (tar. št. 30.05),

(b) papir in celulozno vato, impregnirano, premazano, prevlečeno
ali prekrito z milom ali detergentom (tar. št. 34.01), ali s
sredstvi za poliranje, s kremami ali s podobnimi preparati (tar.
št. 34.05) in

(c) pivnike (tar. št. 48.05).


48.04

KRAFT-PAPIR IN KARTON, NEPREMAZANA, V ZVITKIH ALI LISTIH, RAZEN
TISTIH IZ TAR. ŠT. 48.02 ALI 48.03

 - Kraftliner:

4804.11 - - nebeljen

4804.19 - - drug

 - Kraft-papir za vreče:

4804.21 - - nebeljen

4804.29 - - drug

 -Drug kraft papir in karton, z maso do vključno 150 g/m2:

4803.31 - - nebeljena

4804.39 - - drugo

 - Drug kraft papir in karton, mase nad 150 g/m2, vendar pod 225
g/m2:

4804.41 - - nebeljena

4804.42 - - beljena v masi, ki v skupni količini vlaken vsebuje
po masi nad 95% lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim postopkom

4804.49 - - drugo

 - Drug kraft papir in karton, mase 225 g/m2 ali več:

4804.51  - - nebeljena

4804.52  - - beljena v masi, ki v skupni količini vlaken vsebuje
po masi nad 95% lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim postopkom

4804.59 - - drugo

Izraz "kraft-papir in kraft-lepenka" je opredeljen v Opombi 5 k
temu poglavju. Najpomembnejše vrste kraft-papirja in kraft-
lepenke so: kraft-liner, kraft-papir za vreče in drug kraft-papir
za zavijanje in pakiranje. "Kraft-liner" in "kraft-papir za
vreče" sta opredeljena v Opombah 1 in 2 k temu poglavju. Izraz
"lesna vlakna" v definiciji kraft-linerja ne vključuje bambusovih
vlaken.

Kraft-papir in kraft-lepenka se uvrščata v to tar. številko samo,
če sta v trakovih ali zvitkih, širokih več kot 15 cm, ali pa v
listih pravokotne oblike (vštevši kvadratne) z eno stranico,
daljšo od 36 cm, z drugo pa daljšo od 15 cm (neprepognjeno - glej
Opombo 7 k temu poglavju). Če sta narezana na druge velikosti in
oblike, se običajno uvrščata v tar. št. 48.23.

Papir in lepenka iz te tar. številke sta lahko izpostavljena
postopkom, navedenim v Opombi 2 k temu poglavju, kot je na
primer: barvanje in marmoriranje v masi, kalandriranje,
superkalandriranju, glaziranju ali površinskem klejanju. Papir in
karton, obdelana drugače, sta izključena (običajno tar. št.
48.07, 48.08, 48.10 ali 48.11).


48.05

DRUG NEPREMAZAN PAPIR IN KARTON, V ZVITKIH ALI LISTIH, DALJE
NEOBDELAN, RAZEN OBDELAV, KI SO NAVEDENE V 2. OPOMBI TEGA
POGLAVJA

4805.10 - Papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting)

 - Papir in karton, večplasten:

4805.21 - - katerih vse plasti so beljene

4805.22 - - s samo eno zunanjo beljeno plastjo

4805.23 - - s tremi ali več sloji, od katerih sta samo dva
zunanja beljena

4805.29 - - drugo

4805.30 - Sulfitni ovojni papir

4805.40 - Filtrirni papir in karton

4805.50 - Klobučni papir in karton

4805 60  - Drug papir in karton, z maso do vključno 150 g/m2

4805.70 - Drug papir in karton, z maso nad 150 g/m2, toda pod 225
g/m2

4805.80  - Drug papir in karton, z maso 225 g/m2 ali več

Ta tar. številka vključuje strojno izdelan papir in lepenko,
nepremazana in neprevlečene po pridobivanju, v obliki zvitkov ali
listov (glede dimenzij glej Opombo 7 k temu poglavju), razen
tistih, vključenih v tar. številke od 48.01 do 48.04. Vendar pa
ta tar. številka izključuje nekatere posebne vrste papirja in
lepenke ali posebne izdelke (tar. št. od 48.06 do 48.08 in tar.
št. od 48.12 do 48.16) ter papir in lepenko, ki sta izpostavljena
postopkom, razen tistih, dovoljenih z Opombo 2 (na primer:
premazan ali impregniran papir in lepenka (tar. št. od 48.09 do
48.11).

Papir in lepenka iz te tar. številke so:

(1) Papir iz polceluloze za valovito plast (fluting), definiran v
Opombi 3 k temu poglavju,

(2) Papir in večplastna lepenka, katera pridobivajo s prešanjem
dveh ali več plasti vlažne mase, od katerih ima najmanj en
lastnosti, različne od drugih. Te razlike izhajajo iz izvora
uporabljene celuloze oziroma mase (na primer: regenerirani
odpadki), od načina proizvodnje (mehanska ali kemična), od tega,
če je masa istega izvora in izdelana po isti metodi, od stopnje
predelave (na primer: nebeljen, beljen ali barvan papir ali
lepenka),

(3) Sultifni ovojni papir, definiran z Opombo 4 k tarifnim
podštevilkam tega poglavja,

(4) Filtrirni papir in filtrirna lepenka (vštevši papir za čajne
vrečke),

(5) Klobučni (filc)-papir in klobučni (filc)-lepenka in

(6) Papir za pivnike.

Ta tar. številka izključuje tudi vlaknene plošče iz lesovine
(tar. št. 44.11).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifna podštevilka 4805.40

Filtrirni papir in filtrirna lepenka sta porozna izdelka brez
lesnih vlaken, dobljenih po mehanskem ali polkemičnem postopku,
nista klejana in namenjena za odstranjevanje mehanskih delčkov iz
tekočin ali plinov. Pridobivajo ju iz celuloze iz krp ali iz
kemične celuloze, ali pa iz mešanic obeh celuloz. Lahko vsebujeta
tudi sintetična ali steklena vlakna. Velikost por določijo glede
na velikost delčkov, katere je treba odstraniti. Ti izdelki
vključujejo: filtrirni papir in filtrirno lepenko za proizvodnjo
vrečk za čaj, filtrov za kavo, filtrov za motorna vozila, kot
tudi filtrirni papir in filtrirno lepenko za potrebe analiz.
Slednja ne smeta imeti kislih ali bazičnih lastnosti in smeta
vsebovati le malo pepela.

Tarifna poštevilka 4805.50

Klobučevinasti (filc)-papir in klobučevinasta (filc)-lepenka sta
izdelka, izdelana v obliki vlaknate mase različnih stopenj
vpojnosti. Za njihovo proizvodnjo uporabljajo odpadke od papirja
in lepenke, lesno celulozo ali tekstilne odpadke v obliki vlaken.
Klobučevinasti (filc)-papir in klobučevinasta (filc)-lepenka sta
običajno neodsevne, modrosive barve z grobo vlaknasto površino in
vsebujeta nečistoče. Uporabljata se, med drugim, v proizvodnji
strešne lepenke in kot vmesne plasti za kovčke ter modne usnjene
izdelke.


48.06

PERGAMENTNI PAPIR, ZA MAŠČOBE NEPREPUSTEN PAPIR, PAVS PAPIR IN
PROZORNI PAPIR TER DRUGI GLAZIRANI PROZORNI ALI PROSOJNI PAPIRJI,
V ZVITKIH ALI LISTIH

4806.10 - Pergamentni papir

4806.20 - Papir, neprepusten za maščobe

4806.30 - Pavs papir

4806.40 - Prozorni ali drugi glazirani prozorni ali prosojni
papirji

Pergamentni papir izdelujejo z namakanjem neklejanega in
neobteženega papirja dobre kvalitete v žveplovo kislino za čas
nekaj sekund. Zaradi delovanja kisline se del celuloze pretvori v
škrobno amiloidno obliko, ki ima lastnost želatine in ki je
neprepusten. Ko tako obdelan papir pazljivo operejo in osušijo,
je tako dobljeni izdelek neprepusten za vodo in za plin. Težje in
bolj toge vrste pergamentnega papirja in izdelek, dobljen s
prešanjem dveh ali več pergamentnih listov še, ko so vlažni, so
znane kot pergamentna lepenka.

Podoben papir je lahko izdelan po istih metodah s tem, da mu je v
masi dodan titanov dioksid. Tako dobljen papir je, čeprav še
vedno pergamentni papir, neprosojen.

Pergamentni papir se uporablja za zaščitno zavijanje maščobnih
snovi (na primer: maslo, mast) in drugih živil, za pakiranje
dinamita, kot opne v ozmoznem in dializnem postopku, kot papir za
diplome itd., kot paus papir in papir za načrte za določene
namene, za izdelavo čestitk itd. Pergamentna lepenka se uporablja
namesto pergamenta v knjigoveštvu, v proizvodnji senčil za
svetilke, predmetov za potovanje itd.

Papir, pergamentiran samo z ene strani, ki se uporablja v
proizvodnji nekaterih vrst zidnih papirnatih tapet, se prav tako
uvršča v to tar. številko.

Za maščobe neprepustni papir (v nekaterih deželah znan kot
"imitacija pergamentnega papirja") izdelujejo neposredno iz
celuloze (ponavadi sulfatne) z zmanjševanjem vlaken do fine
strukture ter z njihovo hidrolizo s podaljšanim udarjanjem v
vodi. Ta papir je polprozoren in za olje in maščobe precej
neprepusten. Nasploh ga uporabljajo za iste namene kot
pergamentni papir. Ker pa je cenejši od pergamentnega papirja, je
še posebej primeren za zavijanje mastne hrane. Zelo redko ga
glazirajo, navidez je podoben pergamentnemu papirju. Od slednjega
ga je moč razlikovati po majhni neprepustnosti za vodo.

Pergamentni papir in papir, neprepusten za maščobe, izdelujejo
včasih mehkejša in prosojnejša z uporabo glicerina, glukoze itd.
med površinsko dodelavo. Ta postopek ne vpliva na njuno
razvrščanje. Papir, neprepusten za maščobe, je od pergamentnega
papirja moč ločiti s preverjanjem njegove odpornosti za vodo. Če
se pergamentni papir za nekaj minut namoči v vodo, ga je težko
trgati oz. rezati, njegov prelom pa je svetel, medtem ko je
papir, odporen za maščobe, lažje trgati, njegov prelom pa je
vlaknat.

Podoben papir (imitacija papirja, neprepustnega za maščobe),
katerega neprepustnost za maščobe je nižje stopnje, dobijo, če
udarjanja mase ne podaljšujejo in tako hidroliza vlaken ni
popolna. Z dodajanjem parafinskega voska in stearina v maso lahko
povečajo prosojnost in svetlejšo dodelavo.

Ena izmed oblik paus papirja je podobna papirju, neprepustnem za
maščobe. Tak papir izdelujejo s podaljšanim udarjanjem mase in
tako dosežejo visoko prosojnost. Ta tar. številka vključuje tudi
druge vrste paus papirja. Kristal, glazirani prosojni papir
izdelujejo na enak način kot papir, neprepusten za maščobe s tem,
da s ponovljenim vlaženjem in glaziranjem pod pritiskom med
ogretimi valji v superkalanderju v prvi fazi proizvodnje dosežejo
prosojnost in zelo gosto dodelavo.

Podoben glaziran prosojen papir pridobivajo po istem postopku,
vendar z dodajanjem plastičnih mas ali drugih materialov v maso.

Glaziran prosojen ali polprosojen papir je večinoma nebarvan,
vendar niansiran (glaziran polprosojen papir) s tem, da
pridobivajo niansirane vrste prav tako z dodajanjem barvil
vpulpo. Tak papir je ponavadi manj neprepusten za maščobe od
pergamentnega papirja ali papirja, neprepustnega za maščobe,
vendar ga prav tako uporabljajo za zaščitno zavijanje živil,
bonbonov itd., za izdelavo okenc na ovojnicah, narezanega v ozke
trakove uporabljajo za fini material za pakiranje na primer:
čokolade.

Glede dimenzij izdelkov iz te tar. številke glej Opombo 7(A) k
temu poglavju.


Ta tar. številka izključuje papir, ki je neprepusten za maščobe
ali za vodo zaradi premazov ali impregnacije ali zaradi podobnih
postopkov po izdelavi papirja (tar. št. 48.09 ali 48.11).


48.07

SESTAVLJENA PAPIR IN KARTON (IZDELANA Z LEPLJENJEM RAVNIH
SLOJEV), POVRŠINSKO NEPREMAZANA IN NEIMPREGNIRANA, ZNOTRAJ
OJAČENA ALI NEOJAČENA, V ZVITKIH ALI LISTIH

4807.10 - Papir in karton, z vmesnim slojem iz bitumna, katrana
ali asfalta

4807.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje papir in lepenko, izdelana z
zlepljanjem dveh ali več plasti lepenk s pomočjo lepila. Ti
izdelki so lahko izdelani iz papirja ali lepenke kakršnekoli
kvalitete, veziva pa so lahko živalskega, rastlinskega ali
mineralnega izvora (na primer: dekstrin, klej, katran, smola,
bitumen ali lateks).

Izdeleki, ki spadajo v to tar. številko, se razlikujejo od
laminiranih iz predhodnih tar. številk (izdelanih s spajanjem
plasti pod pritiskom, brez dodanih veziv) po tem, da je, po
namakanju v vodi ali v kateremkoli drugem topilu, moč posamezne
plasti zlahka ločiti, sledovi lepila pa so vidni. Plasti
sestavljenega papirja in lepenke se običajno ločujejo tudi pri
segrevanju.

Sestavljeni papir in lepenka, v katerih deluje vezivo kot
nepremočljiv material ("duokraft"), sta vključena v to tar.
številko , kot tudi papir in lepenke, ki so znotraj ojačeni s
tekstilnimi ali drugimi materiali (na primer: s tekstilno ali
kovinsko gazo ali s plastičnimi masami), vendar pod pogojem, da
ohranjajo bistveni značaj tega papirja in lepenke. Ti papirji se
običajno uporabljajo kot nepremočljiv ovojni (embalažni) papir.

Sestavljeni papir in lepenka finejših kvalitet, v katerih skoraj
ni opaziti laminiranega značaja, se uporabljata za tiskanje in
pisanje. Drugi se uporabljajo za izdelovanje škatel in za vezavo
knjig.

Glede dimenzij izdelkov iz te tar. številke glej Opombo 7(A) k
temu poglavju.

Vlaknene plošče so iz te tar. številke izključene (tar. št.
44.11).


48.08

PAPIR IN KARTON, VALOVITA (Z NALEPLJENIMI RAVNIMI POVRŠINSKIMI
LISTI ALI BREZ NJIH), NABRANA (KREP, PLISIRANA), RELIEFNA ALI
LUKNJANA, V ZVITKIH ALI LISTIH, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 48.03

4808.10 - Papir in karton, valovita, vključno luknjana

4808.20 - Kraft papir za vreče, nabran (krep ali plisiran),
vključno reliefni ali luknjani

4808.30 - Drug kraft-papir, nabran (krep ali plisiran), vključno
reliefni ali luknjani

4808.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje razne vrste papirja in lepenke v
zvitkih ali listih, premazane ali ne, katerih skupna značilnost
je obdelava pred ali po izdelavi, zaradi česar niso več ravni,
ali pa niso enovite površine. Glede dimenzij izdelkov iz te tar.
številke glej Opombo 7 (A) k temu poglavju. Sem spadajo:

(1)  Valovita papir in lepenka.

Izdelujejo ju z vtisnjevanjem ali prešanjem valov na papirju ali
lepenki, običajno v vlažnem stanju, s spuščanjem med profilirane
valje ob uporabi toplote in pare. Lahko sestojita iz enega same
plasti tako obdelanega papirja ali lepenke, ali iz dveh plasti
(ene ravne in ene valovite, spojenih z lepilom), ali pa iz ene
valovite plasti med dvema ravnima listoma. Težje lepenke lahko
izdelujejo z izmenjavanjem plasti valovitega in ravnega papirja
ali lepenke.

Najpogosteje uporabljajo valoviti papir ali lepenko v proizvodnji
valovitih kontejnerjev.

Uporabljajo ju tudi kot zaščitni material za pakiranje.

(2) Krepirani ali plisirani papir.

Izdelujejo ga z mehansko obdelavo papirnega tkiva v vlažnem
stanju, ali pa s spuščanjem izdelanega papirja med valje z
nagubano površino. Po tem postopku se površina papirja občutno
zmanjša, končan izdelek pa je elastičen in upogljiv.

Celulozna vata in tkivo iz celuloznih vlaken, katerih videz je
običajno plisiran (naguban), ne štejejo za krepiran ali plisiran
(naguban) papir in se uvrščajo v tar. številke 48.03, 48.18 ali
48.23.

Iz te tar. številke je izključen tudi raztegljiv papir,
proizveden po postopku "clupak", ki papirno tkivo kompaktira s
prepogibanjem in zbijanjem vlaken med proizvodnjo. Ta papir je
izdelan z mehansko obdelavo tkiva v vlažnem stanju - ker pa je
upogljiv, ni več videza nagubanega (krepiranega ali plisiranega)
papirja (običajno tar. št. 48.04 ali 48.05).

Krepirani ali plisirani (nagubani) papirji so pogosto barvani in
se uporabljajo za proizvodnjo širokega izbora izdelkov (na
primer: vreč za cement in druge embalaže, dekorativnih okrasnih
trakov itd.). Vendar pa je iz te tar. številek izključen papir
vrste, ki se uporablja v gospodinjstvu ali za sanitarne namene
(tar. št. 48.03). Prav tako so izključeni izdelki vrst, navedenih
v tar. št. 48.18.

(3) Reliefirana papir in lepenka.

Reliefirana papir in lepenka dobita svojo opazno neravno površino
običajno potem, ko je papir že izdelan, in sicer s spuščanjem v
mokrem ali suhem stanju med valje, katerih površina je
reliefirana ali gravirana z vzorcem, ali pa s prešanjem z
graviranimi ali reliefiranimi kovinskimi ploščami. Kvaliteta in
videz teh izdelkov močno variirata. Ti izdelki vključujejo
papirje, običajno znane kot nagubani-gofrirani, papirje z
vtisnjenim vzorcem - imitacijami naravnega usnja, papirje zrnaste
površine, kot tudi platno dokončanega papirja (vštevši tudi
tiste, proizvedene z valji, prevlečenimi s tkanino) itd.
Uporabljajo se v proizvodnji nekaterih pisalnih papirjev, zidnih
papirnatih tapet, za podlaganje in oblačenje škatel, za vezavo
knjig itd.

(4) Perforirana papir in lepenka.

Izdelujejo ju z mehanskim matričnim luknjanjem papirja ali
lepenke v suhem stanju. Luknanje je lahko izvedeno v obliki
"vzorca", ali pa le v pravilnih razmikih. Ta tar. številka
vključuje papir in lepenko, luknjana v vrstah, da bi bilo trganje
določenih velikosti lažje. Luknjani papir se uporablja za
izdelovanje okrasnega blaga (na primer: papirja za police,
papirja za obrobe) ali za pakiranje itd.

Razen blaga iz tar. št. 48.03 in 48.18, ta tar. številka
izključuje še:

(a) papir z naravno ojačeno zrnasto sestavo, na primer: risalni
papir (tar. št. 48.02 in 48.05),

(b) luknjane kartice iz papirja ali lepenke za "Jacquard" ali za
podobne stroje, kot tudi papirnato čipko (tar. št. 48.23) in

(c) luknjane glasbene kartice, kolute in valje iz papirja ali
lepenke (tar. št. 92.09).


48.09

KARBON PAPIR, SAMOKOPIRNI PAPIR IN DRUG PAPIR ZA KOPIRANJE ALI
PRENAŠANJE (VKLJUČNO PREMAZAN ALI IMPREGNIRAN PAPIR ZA MATRICE ZA
RAZMNOŽEVANJE ALI OFSETNE PLOŠČE), TISKAN ALI NETISKAN, V
ZVITKIH, ŠIROKIH NAD 36 CM, ALI V PRAVOKOTNIH (VKLJUČNO
KVADRATNIH) LISTIH Z NAJMANJ ENO STRANICO, DALJŠO OD 36 CM, V
NEPREPOGNJENEM STANJU

4809.10 - Karbon ali podoben kopirni papir

4809.20 - Samokopirni papir

4809.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje nekatere premazane, prevlečene,
impregnirane ali drugače dobljene papirje v zvitkih ali listih
katerih dimenzijski kriteriji so navedeni v Opombi 7(B) k temu
poglavju, ki pa se razlikujejo od tistih navedenih v Opombi 7 (A)
k temu poglavju, ki veljajo za zvitke in liste papirja iz
nekaterih drugih tar. številk). Če ta papir ne izpolnjuje teh
pogojev, se uvršča v tar. št. 48.16. Glede podrobnejšega opisa
teh vrst papirja glej komentar k tar. številki 48.16.

Ta tar. številka izključuje:

(a) tiskarske folije (tar. št. 32.12) in

(b) papir, občutljiv na svetlobo (tar. št. 37.03).


48.10

PAPIR IN KARTON, PREMAZANA Z ENE ALI Z OBEH STRANI S KAOLINOM ALI
DRUGIMI ANORGANSKIMI SNOVMI Z VEZIVOM ALI BREZ NJEGA, TODA BREZ
DRUGEGA PREMAZA, POVRŠINSKO BARVANA ALI NEBARVANA, OKRAŠENA ALI
NEOKRAŠENA, TISKANA ALI NETISKANA, V ZVITKIH ALI LISTIH

 - Papir in karton za pisanje, tiskanje ali za druge grafične
namene, ki v skupni količini vlaken vsebujeta po masi do vključno
10% vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom:

4810.11 - - z maso do vključno 150 g/m2

4810.12 - - z maso nad 150 g/m2

 - Papir in karton za pisanje, tiskanje ali druge grafične
namene, ki v skupni količini vlaken vsebujeta po masi nad 10 %
vlaken, dobljenih z mehaničnim postopkom:

4810.21 - - papir majhne mase, premazan

4810.29 - - drugo

 - Kraft papir in karton, razen tistih, ki se uporabljata za
pisanje, tiskanje ali za druge grafične namene:

4810.31  - - beljena v masi, ki v skupni količini vsebujeta po
masi nad 95 % lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim postopkom, z
maso do vključno 150 g/m2

4810.32  - - beljena v masi, ki v skupni količini vsebujeta po
masi nad 95 % lesnih vlaken, dobljenih s kemičnim postopkom, z
maso nad 150 g/m2

4810.39 - - drugo

 - Drug papir in karton:

4810.91 - - večplastna

4810.99 - - drugo

Anorganske snovi, razen kaolina (China clay- kitajska glina), ki
so običajno uporabljajo za premaze, vključujejo: barijev sulfat,
magnezijev silikat, kalcijev karbonat, kalcijev sulfat, cinkov
oksid in kovine v prahu (glej splošna določila komentarja k temu
poglavju - premazana papir in lepenka). Anorganski premazni
materiali, navedeni v tej tar. številki, lahko vsebujejo majhne
količine organskih snovi (na primer: za izboljšanje površinskih
lastnosti papirja).

Ta tar. številka vključuje papir in lepenko, ki se uporabljata za
pisanje, tiskanje in za druge grafične namene (premazan papir
majhne mase te vrste je opredeljen v Opombi 5 k tarifnim
podštevilkam, pojem "lesna vlakna" v tej definiciji ne vključuje
bambusovih vlaken), kraft-papir in kraft-lepenko ter večplastni
papir in lepenko (opisana v komentarju k tar. številki 48.05),
vendar pod pogojem, da sta premazana s kaolinom ali z drugimi
anorganskimi snovmi.

Glede dimenzij izdelkov, ki se uvrščajo v to tar. številko, glej
Opombo7 (A) k temu poglavju.

Ta tar. številka izključuje:

(a) parfumiran papir in papir, impregniran ali premazan s
kozmetiko (33. poglavje),

(b) papir in lepenko, občutljiva na svetlobo iz tar. št. od 37.01
do 37.04),

(c) zidne papirnate tapete in podobne izdelke in prozorni papir
za okna (tar. št. 48.14),

(d) brusilna papir in lepenko (tar. št. 68.05) in sljudo (razen
sljudinega prahu) na podlagi iz papirja ali lepenke (tar. št.
68.14) in

(e) kovinske folije na podlagi iz papirja ali lepenke, če daje
kovina bistven karakter (Oddelek XV).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 4810.11, 4810.12, 4810.21 in 4810.29

Papir in lepenka, zajeta z teh tar. podštevilkah, so tista, ki se
v nepremazanem stanju uvrščata v tar. številkko 48.02.

Tarifna podštevilka 4810.91

Večplastna papir in lepenka sta opisana v komentarju k tar.
številki 48.05.


48.11

PAPIR, KARTON, CELULOZNA VATA TER LISTI IN TRAKOVI IZ CELULOZNIH
VLAKEN, PREMAZANI, IMPREGNIRANI, PREKRITI, POVRŠINSKO BARVANI,
POVRŠINSKO OKRAŠENI ALI TISKANI, V ZVITKIH ALI LISTIH, RAZEN
PROIZVODOV IZ TAR. ŠT. 4803, 4809, 4810

4811.10 - Papir in karton, premazana s katranom ali bitumnom ali
asfaltom

 - Papir in karton, premazana z lepilom:

4811.21 - - samolepilna

4811.29 - - drugo

 - - Papir in karton, premazana, impregnirana ali pokrita s
plastičnimi masami (razen lepil):

4811.31 - - beljena, z maso nad 150 g/m2

4811.39 - drugo

4811.40 - Papir in karton, premazana, prekrita ali impregnirana z
voskom, parafinskim voskom, stearinom, oljem ali glicerinom

4811.90 - Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi
iz celuloznih vlaken

Skladno z določili Opombe 7(A) k temu poglavju in izjemam,
navedenim v tej tar. številki ter tistim, navedenim na koncu tega
komentarja, vključuje ta tar. številka naslednje zvitke in liste:

(A) Papir, lepenko, celulozno vato in trakove ter liste (tkiva)
iz celuloznih vlaken, pri katerih so površinski premazi drugačni
od anorganskih snovi in drugačni od kaolina, ki so nanešene v
celoti ali delno prek ene ali obeh strani, (na primer:
termoobčutljiv papir , ki se uporablja za telefakse).

(B) Impregnirani papir, lepenko, celulozno vato in liste ter
trakove (tkiva) iz celuloznih vlaken (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju - impregnirana papir in lepenka).

(C) Papir, lepenko, calulozno vato in liste (tkiva) iz celuloznih
vlaken, premazane ali prekrite, vendar pod pogojem, da v primeru
papirja ali lepenke, premazane ali prekritih s plastičnimi
masami, plast plastične mase ni debelejša od polovice skupne
debeline (glej Opombo 1(g) k temu poglavju).

Papir in karton za izdelavo ambalaže za pijače in druga živila,
potiskan z besedili in slikami v zvezi z vsebino teh pakiranj ter
prevlečena z obeh strani s prosojnimi listi plastične folije, z
ali brez  vstavljene kovinske folije (običajno aluminij - na
strani, ki kasneje oblikuje notranjo stran pakiranja), se prav
tako uvrščata v to tarifno številko. Ti izdelki so lahko
nažlebljeni in označeni za kasnejše izrezovanje iz zvitkov.

(D) Papir, lepenko, celulozno vato in trakove ter v liste (tkiva)
iz celuloznih vlaken, po površini barvane z eno ali z različnimi
barvami, vštevši površinsko marmorirane ter papirje s tiskanimi
okraski, kot tudi tiste s tiskanimi motivi, besedili ali
ilustracijami, ki so v razmerju do glavne uporabe vzporedni in
nepomembni in ne tvorijo tiskanih izdelkov iz 49. poglavja (glej
Opombo 11 ter splošna določila k temu poglavju - papir in
lepenka, barvana in tiskana.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) celulozno vato, impregnirano ali prevlečeno s farmacevtskimi
snovmi itd. iz tar. št. 30.05,

(b) parfumiran papir in papir, impregniran ali prevlečen s
kozmetiko (33. poglavje),

(c) papir in celulozno vato, impregnirana, premazana ali prekrita
z milom ali z detergentom (tar. št. 34.01) ali s sredstvi za
poliranje, s kremami ali s podobnimi preparati (tar. št. 34.05),

(d) papir in lepenko, občutljive na svetlobo iz tar. št. od 37.01
do 37.04,

(e) lakmusov papir, pH-papir (za ugotavljanje kislosti ali
bazičnosti) in papir za iskanje polov ter drugi papirji,
impregnirani z diagnostičnimi ali laboratorijskimi reagenti (tar.
št. 38.22),

(f) eno plast papirja ali lepenke, premazan, prevlečen ali
prekrit s plastjo plastične mase, debelejšo od polovice skupne
debeline (39. poglavje, na primer: 39.21),

(g) papir z vrstami, vodnim žigom itd. tudi, če te vrste služijo
kot tiskane vrste (tar. št. 48.02, 48.04 in 48.05),

(h) zidne papirnate tapete in podobne stenske obloge ter prozorni
papir za okna (tar. št. 48.14) in

(i) strešne plošče, ki sestoje iz podlage iz lepenke, ki je
prekrita v celoti z vseh strani s plastjo bitumna ali podobnega
materiala (tar. št. 68.07).


48.12

FILTER BLOKI IN PLOŠČE IZ PAPIRNE MASE

Sestoje iz rastlinskih vlaken (bombaž, lan, les itd.) z visoko
vsebnostjo celuloze, prešanih v oblike blokov, plošč ali tabel,
brez kakršnihkoli veziv, pri čemer se vlakna raztreseno prižemajo
ena ob druga.

Rastlinska vlakna so lahko pomešana z azbestnimi. V tem primeru
se bloki, plošče ali table uvrščajo v to tar. številko, vendar
pod pogojem, da ohranjajo lastnosti izdelka iz papirne mase.

Preden so izdelani v blokih, ploščah ali tablah, se vlakna
reducirajo na raven gostote papirne mase ter glede na namen
uporabe, jim odstranijo nečistoče, da bi se izognili neželjeni
barvi, vonju ali okusu materiala, ki je predmet filtriranja.

Filtrirne bloke je mogoče izdelati tudi s prešanjem dveh ali več
tako izdelanih plošč (včasih ročno) iz pripravljene in prečiščene
papirne mase.

Filtrirni bloki, znani kot filtrirna masa, se uporabljajo v
filtrih za bistrenje tekočin (na primer: vina, alkohola, piva in
kisa). V to tar. številko se uvrščajo neglede na njihovo velikost
in obliko.

Ta tar. številka izključuje:

(a) bombažni linters, ki je samo prešan v oblike listov ali plošč
(tar. št. 14.04) in

(b) druge izdelke iz papirja, ki se uporabljajo za filtriranje
tekočin, na primer: filtrirni papir (tar. št. 48.05 ali 48.23),
celulozno vato (tar. št. 48.03 ali 48.23).


48.13

CIGARETNI PAPIR, RAZREZAN ALI NERAZREZAN V DOLOČENE VELIKOSTI ALI
V KNJIŽICAH ALI CEVEH

4813.10  - V knjižicah ali ceveh

4813.20 - V zvitkih, širokih do vključno 5 cm

4813.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje vse papirje za cigarete (vštevši čepe
in vrhe, ki se uporabljajo za zavijanje filtrirne mase in za
spajanje palčke in cigareta), neglede na velikost ali način
dobave. Cigaretni papir se pojavlja predvsem v oblikah:

(1) Listov ali knjižicah (tiskan ali ne), ki vsebujejo določeno
število prostih listov papirja velikosti, zadostnih za eno
cigareto. Uporabljajo se za ročno zvijanje cigaret

(2) Cevk dimenzij cigarete.

(3) Zvitkov, narezanih na velikost (pretežno širine, ki ne
presega 5 cm), ki se uporabljajo v strojih za cigarete.

(4) Zvitkov širine preko 5 cm.

Ta papir ima pogosto vodni žig, je dobre kvalitete (pogosto iz
celuloze konopljinih in lanenih krp), vendar je tanek, a
razmeroma močan. Lahko ni obtežen, ali pa je neznatno obtežen s
posebnimi polnili. Običajno je izdelan iz belega papirja, lahko
pa je tudi barvan in včasih impregniran s snovmi, kot so kalijev
nitrat, lesni kreozot ali sok sladkih korenin.

Cigaretni papir je na enem koncu lahko premazan z voskom, s
kovinskimi pigmenti ali z drugimi nevpojnimi snovmi, cevke imajo
včasih na vrhovih pluto, slamo, svilo itd. Papir v obliki cevi je
lahko opremljena tudi s filtri, ki sestoje pretežno iz majhnih
čepov iz vpojnega papirja, celulozne vate ali iz celulozno
acetatnih vlaken, ali pa so zgornji konci ojačeni s papirjem
težje kvalitete.


48.14

ZIDNE TAPETE IN PODOBNE STENSKE OBLOGE IZ PAPIRJA; PROZORNI PAPIR
ZA OKNA

4814.10 - Papir z zrnato površino ("Ingrain")

4814.20 - Zidne tapete in podobne stenske obloge iz papirja s
sprednjo stranjo, premazano ali prekrito s plastjo plastične
mase, ki ima zrnato, reliefno, barvano, tiskano ali drugače
okrašeno površino 

4814.30 - Stenske tapete in podobne stenske obloge iz papirja s
sprednjo stranjo prekrito s pletarskim materialom, ki je med
seboj spojen ali nespojen v vzporedne niti ali tkan

4814.90 - Drugo

           (A) ZIDNE TAPETE IN PODOBNE STENSKE OBLOGE

Skladno z Opombo 8 k temu poglavju, označuje izraz "zidne tapete
in podobne stenske obloge" samo:

(a) Papir v zvitkih, katerih širina ni manjša kot 45 cm in ne
večja od 160 cm in ki je primeren za dekoracijo zidov in stropov,
ki odgovarja enemu izmed naslednjih opisov:

(1) Z zrnasto površino, reliefno okrašen, površinsko barvan, s
tiskanimi okrasi ali drugače površinsko okrašen (npr s
tekstilnimi kosmiči), nepremazan ali premazan, ali pa prekrit s
prozorno zaščitno plastjo iz plastične mase, ki omogoča pranje
ali celo ribanje. Ti izdelki so običajno znani kot "zidne
papirnate tapete";

"Linkrusta" prav tako spada v to skupino. Sestoji iz težjega
papirnatega materiala, premazanega s sušljivo mešanico
oksidiranega lanenega olja in polnila. Premaz je površinsko
reliefiran in površinsko dekoriran tako, da je papir primeren za
okraševanje zidov in stropov;

(2) Z neravno površino, nastalo zaradi vgrajevanja delčkov lesa,
slame itd. med proizvodnjo. Te stenske obloge so običajno znane
kot papir z zrnasto površino. Lahko je površinsko dekoriran (na
primer: poslikan ali z okrasi) ali nedekoriran. Nedekoriran papir
z zrnasto površino običajno prevlečejo z okrasi šele, ko je
nalepljen na zid.

(3) S sprednjo stranjo, premazano, prevlečeno ali prekrito s
plastičnimi masami s površinami zrnaste, reliefirane ali barvane
strukture, s tiskanimi okrasi ali z drugače okrašeno površino. Te
stenske obloge so pralne in odpornejše oz. trajnejše od oblog,
opisanih v predhodnem besedilu pod (1). Izdeleki s plastjo
polivinil klorida se pogosto imenujejo "vinilne stenske obloge"
ali "vinilne zidne tapete";

(4) Papir, katerega stran sprednje strani je v celoti ali deloma
prekrita s pletarskim materialom, spojenim ali nespojenim v
vzporedne niti, ali pa s tkanim. Nekatere izmed teh stenskih
oblog imajo plast iz pletarskega materiala, spojenim s tekstilnim
predivom.

(b) Bordure in frize v obliki ozkih trakov iz papirja, obdelane
kot predhodno navedeni izdelki (na primer: reliefirani, s
tiskanimi okrasi, površinsko okrašeni z mešanico sušljivih olj in
polnil, prekriti ali prevlečeni s plastičnimi masami), v zvitkih
ali ne, primerne za okraševanje zidov in stropov.

(c) Stenske obloge iz papirja, izdelane iz nekaj panojev (delov),
tiskanih tako, da sestavljeni na steni tvorijo sliko, risbo ali
motiv (znani tudi kot "foto tapete"). Ti panoji so lahko
kakršnihkoli dimenzij, lahko pa se dobavljajo v zvitkih ali
listih).

                   (B) PROZOREN PAPIR ZA OKNA

Te izdelke izdelujejo iz tankega, čvrstega in visokoglaziranega
polprozornega ali prozornega papirja. Tiskani so z raznimi
okrasnimi "vzorci", pogosto so obarvani v smislu imitacije
barvnega stekla, uporabljajo pa se bodisi za dekoracijo, bodisi
da zmanjšujejo prozornost steklenih površin. Lahko so tudi s
tiskanim besedilom ali ilustracijami, na primer: za reklamne
namene ali za izložbe.

Lahko se pojavljajo v zvitkih, ali pa v velikostih in oblikah,
pripravljenih za lepljenje na okenska ali vratna stekla. Včasih
so že prevlečene z lepilom.

Ta tar. številka izključuje:

(a) samolepilne stenske obloge, ki sestoje le iz lista iz
plastičnih mas, nalepljenega na zaščitno plast iz papirja, ki se
v času uporabe sname (39. poglavje),

(b) stenske obloge, ki sestoje iz furnirja ali plute na papirnati
podlagi (tar. št. 44.08, 45.02 ali 45.04),

(c) izdelke, podobne stenskim oblogam, vendar od njih težje in
bolj toge, ki sestoje na primer: iz plasti plastične mase na
lepenkasti podlagi in ki se običajno dobavljajo v širših zvitkih
(širine na primer: 183 cm) mase, ki se uporabljajo tako kot talne
kot stenske obloge (tar. št. 48.15),

(d) prenosni papir (dekalkomanije), nekoliko podobne prozornemu
papirju za okna (tar. št. 49.08),

(e) tekstilne stenske obloge na papirnati podlagi (tar. št.
59.05) in

(f) stenske obloge iz aluminijske folije na papirnati podlagi
(tar. št. 76.07).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 4814.10

Papir z zrnasto površino je opisan v Opombi 8 (a)(ii) k temu
poglavju.


48.15

TALNE OBLOGE NA PODLAGI IZ PAPIRJA ALI KARTONA, NERAZREZANE ALI
RAZREZANE V DOLOČENE VELIKOSTI

Ta tar. številka vključuje talne obloge na papirnati ali
lepenkasti podlagi (ponavadi filc-papir), pogosto impregnirano z
bitumnom ali s podobnimi materiali. Ta prekrivala za tla so
prevlečena z raznimi materiali (na primer: z linolejsko maso, z
mešanico olja in krede ali z balatino zmesjo.

Talne obloge imajo lahko debelo plast, barvano s sintetičnimi ali
drugimi pigmenti v masi in v eni barvi, lahko so marmorirani ali
tiskani z raznimi "vzorci" z uporabo raznobarvne prevleke.
Prekrivala za tla lahko dobavljajo v zvitkih različnih velikosti,
ali pa narezani v dolžine, primerne za uporabo kot tepihi
(vštevši zaščitne tepihe proti mokroti), kot ploščice za tla ali
kot prekrivala za stole.

Prekrivala za tla, ko so v določeni meri podobna tistim iz tega
poglavja, ki pa so na tekstilni podlagi (na primer: linolej), so
iz te tar. številke izključeni (tar. št. 59.04).

Ta tar. številka izključuje tudi prekrivala za tla brez podlage
ali nepodložene - te se uvrščajo glede na material, iz katerega
so izdelana (39., 40. in 45. poglavje).


48.16

KARBON PAPIR, SAMOKOPIRNI PAPIR IN DRUG PAPIR ZA KOPIRANJE ALI
PRENAŠANJE, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 4809; MATRICE ZA
RAZMNOŽEVANJE IN OFSETNE PLOŠČE IZ PAPIRJA, V ŠKATLAH ALI BREZ
ŠKATEL

4819.10 - Karbon papir in podoben kopirni papir

4816.20 - Samokopirni papir

4816.30 - Matrice za razmnoževanje

4816.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje tako prevlečen ali (včasih)
impregniran papir, da je mogoče izdelati eno ali več kopij
izvirnega dokumenta s pomočjo pritiska (na primer: s pomočjo črk
pisalnega stroja), vlage, črnila itd.

Navedeni papir se v to tar. številko uvršča samo, če se dobavlja
v zvitkih širine, ki ne presega 36 cm, ali pa v pravokotnih
listih, katerih nobena stranica ni daljša od 36 cm, ali narezana
v druge oblike, razen pravokotne (vštevši kvadratne). V drugačnih
oblikah se uvršča v tar. št. 48.09. Glede matric za razmnoževanje
in ofsetnih plošč ni nobenih pogojev v zvezi z njihovo velikostjo
oz. dimenzijami.

Glede na reprodukcijski čas, je možna delitev na naslednji dve
skupini:

   (A) PAPIRJI ZA KOPIRANJE IZVIRNEGA DOKUMENTA S PRENAŠANJEM
        NJIHOVE SUBSTANCE ZA PREVLEKANJE ALI IMPREGNACIJO
              V CELOTI ALI DELOMA NA DRUGO POVRŠINO

Ta skupina vključuje:

(1)  Karbon papir ali podoben kopirni papir.

Ti papirji sestoje iz tankega premazanega ali prevlečenega
papirja dobre kvalitete ali impregniranega z maščobnimi ali
voskastimi snovmi, pomešanimi s sajami ali z drugimi barvili.
Uporabljajo se za kopiranje na navadni papir s pomočjo peresa,
svinčnika ali pisalnega stroja.

Ti papirji so lahko:

(a) tanek papir za vstavljanje, za enkratno ali večkratno uporabo
ali

(b) premazan ali prevlečen papir običajne mase, ki ponavadi
predstavlja del kompleta.

Ta skupina vključuje tudi hetografski karbon papir za
razmnoževalne aparate, ki se uporablja za izdelavo kliširanih
listov, ki služijo za izdelavo več kopij.

(2) Samokopirni papir.

Samokopirni papir, znan tudi kot nekarboniziran papir za
kopiranje, je lahko pakiran v obliki palete. Pritisk črk
pisalnega stroja ali peresa na izvirnik povzroči reakcijo med
dvema različnima snovema, ki sta sicer ločeni na enem in istem
listu, ali pa na dveh ločenih listih, s tem pa reprodukcijo
odtisa izvirnika.

(3)  Papir za toplotno prenašanje.

Te vrste papirja so z ene strani prevlečene s termoaktivno
snovjo, ki se uporablja v strojih za infrardeče kopiranje pri
izdelavi kopij izvirnega dokumenta s prenašanjem barve, pomešane
s snovjo za prevlekanje, na list navadnega papirja (postopek
toplotnega prenašanja).

(B) KOPIRNI PAPIR, MATRICE ZA RAZMNOŽEVANJE IN OFSETNE PLOŠČE,
         KI UPORABLJAJO DRUGAČNE POSTOPKE, RAZEN TISTIH,
                 OPISANIH V PREDHODNI TOČKI (A)

Ta skupina vključuje:

(1) Papir za matrice za razmnoževanje in matrice za
razmnoževanje.

Papir za matrice za razmnoževanje je tanek, močan in neklejan
papir s premazom, prevleko ali impregnacijo parafina ali drugih
voskov v obliki koloidov ali preparatov iz podobnih izdelkov, ki
so neprepustni za tekočine. Pritisk, uporabljen s pomočjo
pisalnega stroja, peresa ali kateregakoli drugega pripravnega
instrumenta, perforira površinsko plast z besedilom ali risbo,
katero je treba reproducirati oziroma prenesti.

Matrice za razmnoževanje so običajno opremljene z ločljivo
podlago iz debelejšega papirja, ki je spojena z vrhom matrice -
slednja je posebej perforirana, da omogoča pritrditev
pripravljene matrice na razmnoževalni aparat. Včasih imajo
vstavljen list za izdelavo karbonske kopije.Razen tega imajo
matrice ponavadi tudi usmerjevalne znake in natisnjene razne
druge podrobnosti. Ta tar. številka vključuje tudi vokvirjene
matrice za stroje za naslavljanje, elektrostatske matrice in
matrice za risografijo.

(2)  Papir za ofsetne plošče in ofsetne plošče.

Ti papirji imajo na eni strani posebni premaz, ki preprečuje
prepuščanje litografskega črnila. Ofsetne plošče se uporabljajo
na ofsetnih strojih pisarniškega tipa za reprodukcije besedil in
risb, napravljenih na roko, s strojem ali kako drugače, na
navadnem papirju.


Papir iz te tar. številke je lahko tudi paletasto zvit in
kombiniran z dvema ali več postopki predhodno opisanih načinov
razmnoževanja. Tipičen tak primer je papir, prevlečen z ene
strani s posebnim črnilom, s pomočjo katerega (kot s karbonskim
papirjem) se lahko negativna stran besedila ali risbe oblikuje na
drugi strani papirja podobno kot plošče za kopiranje, opisane v
predhodni točki (B) (2).

Če to, drugo stran papirja dajo v ustrezen razmnoževalni stroj,
potem črnilo, nanešeno na nasprotni strani, transformira na
navadnem papirju pozitivno sliko oz. stran besedila na izvirniku.
Na ta način je mogoče izdelati veliko število kopij.

Razmnoževalni papir in transferni papir, ki vsebuje besedilo ali
risbe za reprodukcijo, ostane uvrščen v tej tar. številki, če je
povezan v vrste ali ne.

Ta tar. številka izključuje:

(a) transferne papirje vseh vrst, znane kot tiskarske ali
markirne folije. To so tanki papirji, prevlečeni s kovino,
kovinskim prahom ali s pigmenti - uporabljajo se za tisk knjižnih
platnic, trakov za klobuke itd. (tar. št. 32.12),

(b) občutljiv papir ali lepenko iz tar. številk 37.01 do 37.04.,

(c) kopirno pasto (pasto za grafično reprodukcijo) na osnovi
želatine in na papirnati podlagi (tar. št. 38.24),

(d) matrice za razmnoževanje, ki sestoje iz tanke plastične
plasti z ločljivo papirnato podlago, narezane po meri in z enim
perforiranim robom (39. poglavje),

(e) papir premazan s toplotnoobčutljivo snovjo, ki se uporablja
za izdelavo kopije originalnega dokumenta z direktno počrnitvijo
premazne snovi (termokopirni postopek) (tar.številka 48.11 ali
48.23).

(f) poslovne obrazce z vstavljenimi kopirnimi listi v kompletih
(tar. št. 48.20) in

(g) papir za preslikovanje (dekalkomanije) (tar. št. 49.08).


48.17

PISEMSKI OVITKI, PISEMSKE KARTICE, DOPISNICE IN KARTE ZA
DOPISOVANJE BREZ SLIKE, IZ PAPIRJA ALI KARTONA; KOMPLETI ZA
DOPISOVANJE V ŠKATLAH, VREČKAH, NOTESIH IN PODOBNIH PAKIRANJIH IZ
PAPIRJA ALI KARTONA

4817.10 - Pisemske ovojnice

4817.20 - Pisemske kartice, dopisnice, kartice za dopisovanje
(brez slike)

4817.30 - Kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in
podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona

Ta tar. številka vključuje papir za pisanje - dopisovanje, ki se
uporablja za korespondenco, na primer: ovojnice, pisemske
ovojnice (vštevši korespondenčne karte). Vendar pa so iz te tar.
številke izključeni papirji v obliki blokov ali nekaterih drugih
izdelkov, navedenih v nadaljevanju.

Ti izdelki so lahko z natiskanimi naslovi, imeni, trgovinskimi
znaki, okraski, grbi, začetnicami itd., ki so v razmerju do
njihove glavne uporabe kot dopisovalnega materiala vzporednega
značaja.

Pisemske ovojnice so listi papirja, lepenke ali karte z robovi,
namazanimi z lepilom (včasih tudi s perforiranimi) ali z
drugačnimi rešitvami za zapiranje ali pečatenje brez uporabe
ovojnic.

Dopisnice se ne uvrščajo v to tar. številko, v kolikor ne
vsebujejo natisnjenega mesta za naslov ali znamke ali drugih
oznak za njihovo uporabo.

Korespondenčne karte se v to tar. številko uvrščajo, v kolikor
imajo oblikovane ali pozlačene robove ali zaobljene vogale, ali
pa, če so tiskane ali pripravljene na način, ki nedvoumno
opredeljuje njihovo uporabo kot karte za pisanje.

Navadne karte, ki niso tako pripravljene, se uvrščajo v tar. št.
48.23, saj so to običajno netiskane posetnice. Ta tar. številka
vključuje tudi komplete za dopisovanje v škatlah, vrečkah,
notesih in v podobnih pakiranjih iz papirja ali lepenke.

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) pisemske bloke, bloke z memorandnimi listki itd. iz tar. št.
48.20,

(b) pisemski papir v obliki preganjenih ali nepreganjenih listov,
tiskanih ali netiskanih, zapakirane v škatle ali ne (tar. št.
48.23),

(c) ovojnice, poštne dopisnice, pisemske ovojnice itd., žigosane
s štemplji ali drugače, ali z znamkami, ki so trenutno v uporabi
(tar. št. 49.07),

(d) tiskane ali ilustrirane poštne karte in tiskane karte iz tar.
št. 49.09,

(e) tiskana pisma in podobne artikle, namenjene za posebne
namene, na primer: vabila, obvestila o preselitvi, reklamna
pisma, vštevši tudi izdelke, ki zahtevajo dodatno izpolnjevanje
na roko (tar. št. 49.11) in

(f) ilustrirane priložnostne ovojnice (ob rojstvu) in maksima
karte; če so brez poštnih znamk - tar. št. 49.11, če so s
poštnimi znamkami - tar. št. 97.04.


48.18

TOALETNI PAPIR, ROBČKI, LISTI ZA ODSTRANJEVANJE LIČILA, BRISAČE,
NAMIZNI PRTI, SERVIETE, OTROŠKE PLENICE, TAMPONI, RJUHE IN
PODOBNI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO, BOLNIŠNICE ALI SANITARNE
POTREBE, OBLAČILNI PREDMETI IN PRIBOR IZ PAPIRNE MASE, PAPIRJA,
CELULOZNE VATE ALI IZ LISTOV ALI TRAKOV IZ CELULOZNIH VLAKEN

4818.10 - Toaletni papir

4818.20 - Robčki, listi za odstranjevanje ličila ali brisače

4818.30 - Namizni prti in serviete

4818.40 - Vložki, tamponi, otroške plenice, plenične predloge in
podobni sanitarni predmeti

4818.50 - Obleka in pribor za obleko

4818.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje toaletni papir in podoben papir,
celulozno vato ali mreže iz celuloznih vlaken v vrst, ki se
uporabljajo v gospodinjstvu ali za sanitarne namene:

(1)  v trakovih širine do 36 cm;

(2)  v pravokotnih (vštevši kvadratnih) listih, od katerih nobena
stranica v neprepognjenem stanju ni daljša od 36 cm;

(3)  narezane v druge oblike, razen pravokotnih in kvadratnih (na
primer: ovalne, srčaste).

Ta tar. številka vključuje tudi izdelke za gospodinjstvo, za
sanitarne namene in za bolnice, kot tudi izdelke za pribor za
obleko, iz papirne pulpe, papirja, celuloze, celulozne vate in
mreže iz celuloznih vlaken.

Izdelki iz te tar. številke so pogosto izdelani iz izdelkov iz
tar. št. 48.03.

Ta tar. številka izključuje:

(a) celulozno vato, impregnirano ali prevlečeno s farmacevtskimi
snovmi ali pripravljeno v oblikah ali pakiranjih za prodajo na
drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene
(tar. št. 30.05),

(b) odišavljen papir in papir, impregniran ali prevlečen s
kozmetiko (33. poglavje),

(c) papir in celulozno vato, impregnirana, premazana, ali
prevlečena z milom ali z detergentom (tar. št. 34.01), ali pa s
sredstvi za poliranje, s kremami ali s podobnimi preparati (tar.
št. 34.05),

(d) izdelke iz 64. poglavja in

(e) naglavna pokrivala in njihove dele iz 65. poglavja.


48.19

ŠKATLE, VREČE IN DRUGI IZDELKI ZA PAKIRANJE, IZ PAPIRJA, KARTONA,
CELULOZNE VATE ALI LISTOV ALI TRAKOV IZ CELULOZNIH VLAKEN;
KARTONAŽNI IZDELKI, IZ PAPIRJA ALI KARTONA, KI SE UPORABLJAJO V
PISARNAH, TRGOVINAH ALI PODOBNO

4819.10 - Škatle iz valovitega papirja ali kartona

4819.20 - Zložljive škatle iz nevalovitega papirja ali kartona

4819.30 - Vreče in vrečke, ki so široke 40 cm ali več

4819.40 - Druge vreče in vrečke, vključno trikotne vrečke

4819.50 - Druga embalaža za pakiranje, vključno z ovitki za
plošče

4819.60  - Kartonažni izdelki iz papirja ali kartona, ki se
uporabljajo v pisarnah, trgovinah in podobno

(A)  Škatle, vreče in drugi kontejnerji za pakiranje.

V to skupino spadajo kontejnerji raznih vrst in velikosti, ki se
običajno uporabljajo za pakiranje, transport, skladiščenje ali
prodajo blaga, vštevši tudi tiste, ki imajo okrasno vrednost.

Ta tarifna številka vključuje: škatle, vreče, čašaste
kontejnerje, lepenkaste bobne (kontejnerje), izdelane z
valjanjem, ali kako drugače, vštevši tudi tiste z robovi,
ojačenimi s trakom ali z drugim materialom, cevasti kontejnerji
za shranjevanje dokumentov, zaščitne vreče za oblačila, kozarce,
lonce in podobno (na primer: za mleko in smetano), vštevši tudi
tiste, prevlečene z voskom. Ta tar. številka vključuje tudi
vrečke iz papirja za posebne namene, kot so na primer: vrečke za
sesalce, vrečke za bljuvanje, škatle in ovitki za gramofonske
plošče itd.

Ta tar. številka vključuje zložljive škatle.

Te so:

-  škatle v enem kosu, ravne, za sestavljanje z zvijanjem in
dajanjem koncev v prereze (na primer: škatle za pecivo) in

-  kontejnerji, sestavljeni ali namenjeni za sestavljanje s
pomočjo lepila, spojk itd. le z ene strani. Izdelava kontejnerja
samega je pogojena s pomočjo oblikovanja drugih strani, čeravno,
in kjer je to potrebno, se lahko dodajajo dodatna sredstva za
pritrjevanje, kot so na primer: lepilni trakovi in spojke, da bi
bilo dno ali pokrov zagotovljen.

Izdeleki iz te skupine so lahko tiskani na primer: z imenom
trgovca, z navodili za uporabo, z ilustracijami. Takšno pakiranje
za semena s slikami izdelkov, navodili za setev ob dodanem imenu
firme, ali pa pakiranja za čokoladne izdelke in izdelke žitaric s
slikami za otroško igro, se prav tako uvrščajo v to tar.
številko.

Izdeleki iz te tar. številke imajo lahko ojačitve in pribor iz
drugih materialov, razen iz papirja (na primer: tekstilne
podloge, lesene podpornike, držaje iz vrvi, kovinske vogale ali
vogale iz plastičnih mas).

(B) Registratorji, platoji za pisma in podobni izdelki, ki se
uporabljajo v pisarnah, prodajalnah in podobno.

Ta skupina vključuje kontejnerje, kot so: registrirne škatle,
registratorji, pladnji za pisma, škatle za pisma, škatle za
odlaganje in podobni predmeti, ki so iz bolj togega in
trajnejšega materiala in običajno bolje obdelani, kot pa
kontejnerji za pakiranje iz prejšnje skupine pod (A). Uporabljajo
se za odlaganje in hranjenje dokumentov vseh vrst v pisarnah,
skladiščih itd.

Ti predmeti imajo lahko ojačitve ali pribor iz drugih materialov,
razen iz papirja (na primer: okraski, ročaji in zapiralni
mehanizmi iz kovin, lesa, plastike ali tekstilnega materiala).
Lahko so tudi opremljeni s kovinskimi, plastičnimi itd. okviri za
vlaganje indeksnih kartic.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) blaga vrste, ki spada v tar. št. 42.02 (predmeti za potovanje
itd.),

(b) pletarskih predmetov iz papirja (tar. št. 46.02),

(c) prevlečenega, prekritega ali potiskanega papirja ali kartona
iz tar. št. 48.11, pripravljenih v zvitkih, ki se uporabljajo za
izdelovanje ambalaže (škatle) in, ki so nažlebljeni in označeni
za označevanje posamezne škatle pri kasnejšem izrezovanju iz
zvitkov.

(d)  albumov za vzorce ali zbirke (tar. št. 48.20) in

(e)  vrečke in vreče iz tkanin iz papirnega prediva (tar. št.
63.05).


48.20

REGISTRI, KNJIGOVODSKE KNJIGE, NOTESI, KNJIGE ZA NAROČILNICE IN
POBOTNICE, AGENDE, ROKOVNIKI, DNEVNIKI IN PODOBNI IZDELKI,
ZVEZKI, PODSTAVKI ZA PISANJE, KOMBINIRANI S PIVNIKI, POVEZI ZA
KNJIGE (PO SISTEMU PROSTIH LISTOV ALI DRUGE), MAPE, OVITKI IN
FASCIKLI ZA SPISE, ZLOŽLJIVI POSLOVNI OBRAZCI; KOMPLETI Z
VSTAVLJENIM KARBON PAPIRJEM IN PODOBNI IZDELKI ZA PISANJE IZ
PAPIRJA ALI KARTONA, ALBUMI ZA VZORCE ALI ZBIRKE IN KNJIŽNI
OVITKI IZ PAPIRJA ALI KARTONA

4820.10 - Registri, knjigovodske knjige, notesi, knjige za
naročilnice in pobotnice, agende, rokovniki, dnevniki in podobni
izdelki

4820.20 - Šolski zvezki

4820.30 - Povezi za knjige, mape in fascikli za spise

4820.40 - Poslovalni obrazci v več izvodih in kompleti z
vstavljenim karbon papirjem

4820.50 - Albumi za vzorce ali zbirke

4820.90 - Drugo

Razen izdelkov za dopisovanje iz tar. št. 48.17 ter blaga,
navedenega v Opombi 9 k temu poglavju, ta tarifna številka
vključuje:

(1)  Registre, računske knjige, beležke vseh vrst, naročilnice,
knjige pobotnic, kopirne knjige, dnevnike, pisemske bloke,
memorandumske bloke, rokovnike, knjige za naslove in knjige,
bloke itd. za zabeleževanje telefonskih številk.

(2)  Vadbeni zvezki. Ti lahko vsebujejo samo tiskane črte ali
vsebujejo tiskane primere, ki jih je potrebno še ročno dopolniti
(dopisati).

Vendar pa so zvezki za izobraževanje (delovni zvezki) s
pripovednim besedilom ali brez njega, ki vsebujejo natisnjena
vprašanja ali vaje, ki niso običajne za delovni zvezek in, ki
imajo običajno prazne prostore za izpolnjevanje z ročnim
vpisovanjem, izključeni iz te tarifne številke (tar. št. 49.01).
Otroške knjige, ki sestoje pretežno iz slik in njihovih
komentarjev in, ki služijo za izpolnjevanje ali kakšno drugačno
vajo, so prav tako izključene (tar. št. 49.03).

(3) Vezave - platnice, namenjene knjigam s prostimi listi,
časopise in podobno (na primer: vezane - platnice s štampiljkami,
vzmetmi, vijaki, ušesi), mape za spise, (razen registratorjev) in
ovoje za osebne dokumente.

(4) Poslovalne obrazce v več izvodih - to so kompleti večdelnih
obrazcev z ali brez samokopirnega papirja ali vstavljenega
karbonskega papirja za kopiranje. Ti obrazci se uporabljajo za
izdelavo več kopij. Lahko so kontinuirani ali posamično vezani v
knjigo. Na njih je tiskano besedilo, v katerega se vnaša dodatne
podatke zaradi dopolnjevanja.

(5) Komplete z vstavljenimi listi papirja za kopiranje, ki so
podobni poslovnim obrazcem, zloženim iz več izvodov (obrazcem v
več izvodih), vendar lahko vsebujejo natisnjeno besedilo ali pa
le podatek o identifikaciji, kot je na primer: pisemska glava.
Lahko se uporabljajo zelo na široko, na primer: pri tipkanju v
več izvodih in so, podobno kot obrazci v več izvodih, na vrhu
zlepljeni ali združeni s pomočjo perforacije.

(6) Albume za vzorce ali zbirke (na primer: za znamke,
fotografije).

(7) Druge izdelke za pisanje, kot so na primer: pisalne podloge s
pivnikom (preganljive ali ne).

(8) Platnice za knjige (vezavne platnice, zaščitni ovoji), z ali
brez besedila (naslova itd.) ali ilustracij.

Izdeleki iz te tar. številke imajo včasih občuten del tiskanega
besedila, vendar se v to tar. številko uvrščajo le pod pogojem,
da je njihova bistvena lastnost ročno izpolnjevanje besedila ali
vpisovanje besedila s pisalnim strojem (sicer 49. poglavje).
Podobno kot zvezki (vadnice) lahko imajo vzorec ročne pisave,
natisnjen na vsaki strani. Nekateri drugi izdelki so lahko
tiskani s črkami itd., ki so stranskega pomena v razmerju do
njihove uporabe.

Izdeleki iz te tar. številke so lahko vezane v druge materiale,
razen v papir (na primer: usnje, plastične mase ali tekstilni
materiali), lahko pa imajo tudi ojačitveni okov ali fiting iz
kovine, plastične mase itd.

Na drugi strani pa se izdelki, kot so bloki za namizne beležke,
ki sestoje v bistvu iz lesa, marmorja itd., uvrščajo kot izdelki
iz lesa, marmorja itd., odvisno od primera. Prosti listi papirja
za vajo in drug papir za pisanje, vštevši perforirane proste
perforirane liste za knjige, se običajno uvrščajo v tar. št.
48.23. Prosti listi za albume so prav tako izključeni iz te tar.
številke in se uvrščajo v druge tar. številke, pač glede na
njihove lastnosti.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a)  čekovne knjižice (speti bloki neizpolnjenih čekov) (tar.št.
49.07) in

(b)  speti bloki voznih kart (vozovnic) z več kuponi (tar.št.
49.11).

(c) loterijske lističe, lističe-srečke, pri katerih se pokaže
podoba ali številka s praskanjem vrhnjega neprosojnega sloja,
listke za tombolo (v glavnem tar. št. 49.11).


48.21

PAPIRNE IN KARTONSKE ETIKETE VSEH VRST, TISKANE ALI NETISKANE

4821.10 - Tiskane

4821.90 - Druge

Ta tar. številka vključuje razne izdelke iz papirja vrst, ki se
uporabljajo za pritrjevanje na katerikoli drug porizvod, in sicer
z namenom označiti naravo izdelka, identiteto, lastništvo,
namebnost, ceno itd. Lahko so samolepljivi, ali pa izdelani tako,
da se jih pritrdi kako drugače (na primer: z vrvico).

Te etikete so lahko prazne, lahko pa so tiskane v kakršnikoli
meri s črkami, slikami, ali pa samo s črtami, lahko so gumirane,
opremljene z zankami, sponkami, kaveljčki ali drugimi pritrdili.
Lahko so tudi ojačene s kovino ali drugimi materiali. Lahko so
perforirane ali pripravljene v listih ali knjižicah.

Ta tar. številka izključuje samolepljive potiskane nalepke,
namenjene za publiciteto, reklamiranje ali dekoracijo (na primer:
"komične nalepke" in "okenske nalepke" (tar. št. 49.11).

Ta tar. številka ne vključuje "nalepk", ki sestoje iz razmeroma
močnega lista navadne kovine, prekritega na eni ali obeh straneh
s tankim slojem papirja - ne glede na to, ali je papir potiskan
ali ne (tar. št. 73.26, 76.16, 79.07 itd. ali tar, št. 83.10).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI
Tar. podštevilka 4821.10

Ta tar.podštevilka vključuje vse potiskane nalepke, neglede na
pomen ali razsešnosti tiska.Tako sodijo v to tar.podštevilko na
primer nalepke s črtami ali drugimi preprostimi robovi, ki zgolj
vokvirjajo majhne motive ali simbole.


48.22

TULJAVE, MOTKI, KOPSI IN PODOBNE PODLAGE IZ PAPIRNE MASE, PAPIRJA
ALI KARTONA (LUKNJANI ALI NELUKNJANI, OJAČENI ALI NEOJAČENI)

4822.10 - Za navijanje tekstilne preje

4822.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje tuljave, cevi, vretena, kopse, konuse
in podobne podlage za navijanje prediva ali žice, bodisi za
industrijsko uporabo ali za prodajo na drobno. Vključuje tudi
valjasta jedra (na konceh odprta ali zaprta) vrst, ki se
uporabljajo za navijanje tkanin, papirja ali drugega materiala.

To blago je lahko iz lepenke, iz zvitih listov papirja ali iz
prešane ali oblikovane papirne mase (glej predzadnjo točko
splošnih določil k temu poglavju).

Blago je lahko perforirano ali lepljeno, impregnirano ali
prevlečeno s plastičnimi masami itd., vendar pa so izdelki z
značajem laminiranih plastičnih mas iz te tar. številke
izključeni (39. poglavje).

Tuljave, cevi, vretena itd. imajo lahko ojačitve ali fitinge iz
lesa, kovin ali drugih materialov na enem ali na obeh konceh.

Ta tarifna številka izključuje ravne podloge različnih velikosti
in oblik, ki se uporabljajo v podobne namene (tar.št. 48.23).


48.23

DRUG PAPIR, KARTON, CELULOZNA VATA TER LISTI IN TRAKOVI IZ
CELULOZNIH VLAKEN, RAZREZANI V DOLOČENE VELIKOSTI ALI OBLIKE,
DRUGI IZDELKI IZ CELULOZE, PAPIRJA, KARTONA, CELULOZNE VATE ALI
LISTOV ALI TRAKOV IZ CELULOZNIH VLAKEN

 - Papir v zvitkih ali trakovih, premazan z lepilom:

4823.11 - - samolepilni

4823.19 - - drugo

4823.20 - Filtrirni papir in karton

4823.40 - Zvitki, listi in koluti, tiskani za registrirne aparate

 - Drug papir in karton za tiskanje, pisanje ali druge grafične
namene

4823.51 - - tiskana, reliefna ali luknjana

4823.59 - - drugo

4823.60 - Papirni in kartonski pladnji, sklede, krožniki,
skodelice in podobno

4823.70 - Liti ali stisnjeni izdelki iz papirne mase

4823.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(A) Papir in lepenko, ki nista zajeta v nobeni izmed predhodnih
številk tega poglavja:

-  v trakovih ali zvitkih, širine, ki ne presega 15 cm,

-  v pravokotnih (vštevši kvadratnih) listih, katerih nobena
stranica ni daljša od 36 cm v neprepognjenem stanju,

-  narezani v druge oblike, razen v pravokotne (vštevši
kvadratne) (na primer: ovalne, eliptične, zvezdaste ipd.).

(B) Celulozno vato (tkivo) in trakove ter liste iz celuloznih
vlaken, ki niso zajeti v nobeni izmed predhodnih tart. številk
tega poglavja:

-  v trakovih ali zvitkih, širine , ki ne presega 15 cm,

-  v pravokotnih (vštevši kvadratnih) listih, katerih nobena
stranica ni daljša od 36 cm v neprepognjenem stanju,

-  narezani v druge oblike, razen v pravokotne (vštevši
kvadratne) (na primer: ovalne, eliptične, zvezdaste ipd.)

(C) Izdeleke iz papirne mase, papirja, lepenke, celulozne vate
ali iz trakov in listov iz celuloznih vlaken (tkiva), ki niso
zajeti v nobeni izmed predhodnih številk tega poglavja, niti
izključeni v Opombi 1 k temu poglavju. Tako ta tar. številka
vključuje:

(1)  Papir v trakovih ali zvitkih, premazan z lepilom.

(2)  Filtrirni papir in filtrirno lepenko (preganjena ali ne) -
običajno se pojavljata tudi v drugih oblikah, razen v pravokotnih
(vštevši kvadratnih), na primer: papir in lepenka v krožnih
oblikah.

(3)  Kartice, nenaluknjane, za stroje z naluknjanimi karticami, v
trakovih ali ne.

(4)  Zvitke, liste in kolute, tiskane, za samoregistrirne
aparate.

(5)  Papir in lepenko za pisanje, tiskanje ali drugo grafično
uporabo, ki niso zajeti v nobeni izmed predhodnih tar. številk
tega poglavja, kot so na primer: prosti listi za pisma iz
papirja, pisarniški papir.

(6)  Pladnje, sklede, krožnike, kozarce, čaše in podobno, iz
papirja ali lepenke.

(7)  Izdeleke, oblikovane s prešanjem, iz papirne mase (na
primer: embalaža za jajca).

(8)  Papir za monotipe, papir v trakovih za telekse in podobno v
obliki traku s perforiranimi robovi, papir in kartice za računske
stroje in za statistične stroje.

(9)  Trakove iz papirja (vštevši prepognjene ali premazane) za
platiranje ali za drugo uporabo. Vendar pa so trakovi premazani
ali impregnirani z diagnostičnimi ali z laboratorijskimi reagenti
izključeni iz tega poglavja (tar.št. 38.22).

(10) Papirno volno (t.j. ozke trakove v masi, ki se uporabljajo
za pakiranje).

(11) Ovoje za bonbone, za sadja in drugi ovoji, narezani v
določene velikosti.

(12) Kartice in papir za pecivo; pokrovčke za marmelade;
izoblikovan papir za vrečke.

(13) Perforiran papir in perforirano lepenko za Jacquardove ali
podobne stroje (glej Opombo 10 k temu poglavju), t.j. tiste, ki
imajo perforacijo, potrebno za upravljanje s statvami ("luknane"
kar tice iz papirja ali kartona - "programske luknje").

(14) Čipko in vezenje iz papirja; trakove za police.

(15) Zamaške in podložke iz papirja.

(16) Okvire za znamke, okvire in vogalnike iz papirja za
fotografije, vogale za ojačenje kovčkov.

(17) Posode za predilnike; ravne kartice za navijanje prediva,
trakov itd.; izoblikovane plošče za pakiranje jajc.

(18) Ovoje za klobasičarske izdelke.

(19) Kroje za obleke, modele in šablone, vštevši tudi
sestavljene.

(20) Palete in ročna kritja z listi iz papirja in okviri iz
kateregakoli materiala ter posamično uvoženi listi. Vendar pa se
palete in ročna kritja v okvirih iz plemenitih kovin uvrščajo v
tar. št. 71.03.

Razen izdelkov, izključenih v Opombi 1 k temu poglavju, ta tar.
številka izključuje še:

(a) papir za ubijanje muh, muholovci (tar. št. 38.08),

(b) lesene vlaknene plošče (tar. št. 44.11),

(c) loterijske lističe, lističe-srečke, pri katerih se pokaže
podoba ali številka s praskanjem vrhnjega neprosojnega sloja,
listke za tombolo (v glavnem tar. št. 49.11).

(d) senčnike iz papirja (tar. št. 66.01),

(d) umetno cvetje, listje in plodove in njihove dele (tar. št.
67.02),

(f) izolatorje in drugo električarsko blago (85. poglavje),

(g) izdelke iz 90. poglavja (na primer: ortopedske naprave ali
aparate za demonstracije, števce za znanstvene aparate in
instrumente),

(h) številčnice za ure ali stenske ure (tar. št. 91.14),

(ij) naboje in zamaške za municijo (tar. št. 93.06) in

(k) senčila za svetlike (tar. št. 94.05).


                          49. POGLAVJE

   TISKANE KNJIGE, ČASOPISI, SLIKE IN DRUGI PROIZVODI GRAFIČNE
        INDUSTRIJE, ROKOPISI, TIPKANA BESEDILA IN NAČRTI

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) fotografski negativi ali pozitivi na prozorni podlagi (37.
poglavje);

(b) zemljevidi, načrti ali globusi, v reliefu, tiskani ali
netiskani (tar.št. 90.23);

(c) igralne karte in drugi proizvodi iz 95. poglavja; in

(d) originalne gravure, odtisi in izdelki litografije (tar.št.
97.02), poštne znamke, kolki, priložnostni pisemski ovitki,
pisemski ovitki prvega dne in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v
tar. št. 97.04, starine, stare več kot 100 let, in drugi
predmeti, ki se uvrščajo v 97. poglavje.

2. Z izrazom "tiskani" so v 49. poglavju mišljene tudi
reprodukcije, dobljene z razmnoževanjem na razmnoževalnem stroju
z računalniško krmiljenim postopkom, reliefirane, posnete,
fotokopirane, termokopirane ali tipkane.

3. Časopisi, revije in druge periodične publikacije, ki so
povezane drugače, razen v papirju, ter kompleti časopisov, revij
in drugih periodičnih publikacij, ki imajo več kot eno številko v
enih platnicah, se uvrščajo v tar. št. 49.01, ne glede na to, ali
vsebujejo reklamni material ali ne.

4. V tar.št. 49.01 se med drugim uvrščajo tudi:

(a) zbirke tiskanih reprodukcij, na primer umetniških del ali
risb z ustreznimi besedili, označenimi stranmi in v oblikah,
primernih za vezavo v en zvezek ali več zvezkov (knjig);

(b) ilustrirane priloge, ki se uvažajo skupaj s knjigo in so njen
dodatek;

(c) tiskani deli knjig ali brošur v obliki zbranih ali ločenih
listov ali knjižnih blokov, ki so celota ali del celotnega dela,
namenjeni za vezavo.

Tiskane slike in ilustracije brez besedila v knjižnih blokih ali
ločenih listih pa se uvrščajo v tar. št. 49.11.

5. V skladu s 3. opombo k temu poglavju tar.št. 49.01 ne obsega
publikacij, ki so namenjene predvsem za reklamo (npr.: brošure,
prospekti, trgovski katalogi, letne publikacije trgovinskih
združenj, turistično propagandno gradivo). Te publikacije se
uvrščajo v tar. št. 49.11.

6. Z izrazom "otroške slikanice" iz tar.št. 49.03 so mišljene
knjige za otroke, v katerih so slike bistvene, medtem ko je
besedilo stranskega pomena.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Z majhnimi izjemami, ki so navedene v nadaljevanju, vključuje to
poglavje vse tiskane stvari, katerih bistvena značilnost in
uporaba sta določena s tem, da so tiskani s črkami ali slikami -
ilustracijami.

Na drugi strani pa se (poleg blaga iz tar. številk 48.14 ali
48.21) papir, lepenka ali celulozna vata ali izdelki iz njih, pri
katerih je tiskanje stranskega pomena glede na njihovo glavno
uporabo (na primer tiskan ovojni papir ali tiskan pribor za
pisanje), uvrščajo v 48. poglavje..Prav tako se tudi tiskani
izdelki iz tekstila, kot so na primer robci in robčki, pri
katerih je tiskanje le modna domislica in kot tako ne vpliva na
bistveni značaj izdelka, vezene tkanine in pripravljeni kanafas
za tapiserije s tiskanimi risbami, uvrščajo v Oddelek XI.

Izdeleki iz tar. številk 39.18, 39.19, 48.14 in 48.21 so iz tega
poglavja prav tako izključeni, tudi če so s tiskanimi motivi,
črkami ali ilustracijami, pri katerih je tiskanje stranskega
pomena glede na glavno uporabo izdelka.

V smislu tega poglavja izraz "tiskan" ne označuje le reprodukcije
s pomočjo nekaj načinov ročnega tiska (na primer odtis gravure
ali rezbarjenega lesa, razen izvirnika) ali mehanskega tiska (na
primer tiskarskega peresa, ofsetnega tiska, litografije, foto-
gravure itd.), temveč tudi s pomočjo razmnoževalnih strojev,
računalniško krmiljenega tiska, graviranja, fotografiranja,
fotokopiranja s termokopiranjem ali tipkanjem (glej Opombo 2 k
temu poglavju), neglede na obliko črk, s katerimi je tisk izveden
(na primer črke katerekoli pisave, številke, stenografski znaki,
Morsejevi ali drugi znaki za šifriranje, Breillova pisava,
glasbene note, slike, diagrami). Vendar pa ta pojem ne označuje
barvanja ali okraševanja ali tiskanje ponavljajočih se risb.

To poglavje vključuje tudi podobne izdelke, dobljene ročno
(vštevši na roko narisane zemljevide in načrte), kot tudi
karbonske kopije rokopisov ali besedil, natipkanih s pisalnim
strojem.

V splošnem so izdelki iz tega poglavja na papirju, vendar pa so
lahko tudi na drugih materialih, pod pogojem, da imajo lastnosti,
opisane v prvi točki splošnih določil komentarja k temu poglavju.
Sicer se uvrščajo po podlagi na primer tar. št. 69.14 za
keramiko, tar. št. 70.20 za steklo, napisne tablice tar. št.
83.10 oziroma 94.05, če so osvetljene itd.

Razen najobičajnejših oblik tiskanih predmetov (na primer knjig,
časopisov, brošur, slik in oglasnih materialov) vključuje to
poglavje tudi predmete, kot so: tiskane zastore, poštne
razglednice, čestitke, koledarje, zemljevide, načrte, poštne
znamke, kolke in podobne znamke. Mikrokopije na neprozorni
podlagi predmetov, ki spadajo v to poglavje, se uvrščajo v tar.
št. 49.11. Dobivajo jih s pomočjo optičnih naprav, ki mnogokrat
pomanjša dimenzije fotografiranega dokumenta. Mikrokopije je moč
brati s pomočjo povečevalne naprave.

To poglavje izključuje tudi:

(a) fotografske negative in pozitive na prozorni osnovi (na
primer mikrofilmi) iz 37. poglavja in

(b) izdelke iz 97. poglavja.


49.01

TISKANE KNJIGE, BROŠURE, LETAKI IN PODOBNO TISKANO GRADIVO,
VKLJUČNO S PROSTIMI LISTI

4901.10  - V prostih listih, zgibano ali nezgibano

 - Drugo:

4901.91 - - slovarji in enciklopedije ter njihovi serijski deli,
ki izhajajo v nadaljevanjih

4901.99  - - drugo

Ta tar. številka vključuje dobesedno vse publikacije in tiskane
predmete za branje - ilustrirane ali ne, z izjemo publicističnih
predmetov in izdelkov, ki so bolj specifično zajeti v drugih tar.
številkah tega poglavja (posebno v tar. številkah 49.02, 49.03 in
49.04). Ta tar. številka vključuje:

(A)  Knjige in knjižice, katerih bistvena vsebina je besedilo
kakršnekoli vrste in, ki so tiskane v kateremkoli jeziku ali s
katerikolimi črkami, vključno tudi z Breillovo pisavo ali s
stenografskimi znaki. Tukaj so vključena književniška dela vseh
vrst, knjige z besedili (vključno izobraževalne t.i. delovne
zvezke), z ali brez pripovednega besedila, ki vsebuje vprašanja
ali vaje (običajno s praznimi prostori za ročno vpisovanje),
učbeniki in tehnične publikacije, bibliografije, priročniki, kot
so na primer: slovarji, enciklopedije in imeniki (npr. telefonski
imeniki, vključno s t.i. rumenimi stranmi); muzejski katalogi in
katalogi za javne knjižnice (vendar ne trgovski katalogi);
liturgične knjige, kot so molitveniki in cerkvene pesmarice
(razen glasbenih knjig z notami iz tar. št. 49.04); otroške
knjige (razen otroških slikanic, risanic ali barvank iz tar. št.
49.03). Takšne knjige so lahko vezane (v papir, z mehkimi ali
trdimi platnicami), v enem ali več delih (zvezkih), lahko so tudi
v obliki tiskanih listov, ki vključujejo celo delo ali del
celovitega dela in, ki so namenjeni za vezavo.

(B)  Brošure, letaki (razdelilni lističi) in podobni tiskani
materiali, bodisi da sestoje iz več listov materiala za branje,
sešitih skupaj z nitjo ali žico, bodisi da so iz nepritrjenih
listov ali celo iz posameznih listov.

Ti izdelki vključujejo izdaje, kot so na primer:

znanstvene teze ali monografije, navodila itd., ki jih izdaja
državna uprava ali drug telesa, razprave, himne itd.

Ta tar. številka izključuje tiskane kartice z osebnimi pozdravi,
sporočili in obvestili (tar. št. 49.09), in tiskane oblike, ki
zahtevajo vnos oziroma dopolnitev z neko dodatno informacijo
(tar. št. 49.11).

(C) Besedila v obliki listov za vezave prostih listov.

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1)  Časopise, dnevnike in periodične publikacije, vezane drugače
(razen v papir), komplete časopisov, dnevnikov ali periodičnih
publikacij s tem, da je v enih platnicah več kot ena številka
posamezne publikacije (z ali brez reklamnega materiala).

(2)  Vezane knjige s slikami (razen otroških slikanic, ki spadajo
v tar. št. 49.03).

(3)  Zbirke tiskanih reprodukcij umetniških del, risb itd., z
ustreznim besedilom (na primer življenjepisom umetnika),
pripravljene z oštevilčenimi stranmi in tvoreč celoto, primerno
za vezavo.

(4)  Spremljevalne dodatke k slikam, ki so stranskega pomena
glede na zvezano poglavje ali zvezek, ki vsebuje ustrezno
besedilo.

Druge publikacije s slikami so iz te tar. številke izključene in
se običajno uvrščajo v tar. številko 49.11.

Skladno Opombi 3 k temu poglavju, ta tar. številka izključuje
tudi vse publikacije, ki so posvečene predvsem reklamiranju
(vštevši turistični propagandi), pa tudi tiste, katere izdajajo
trgovske hiše ali pa kdo drug za njihov račun, z namenom
reklamiranja - tudi, če (v zadnjem primeru) njena vsebina nima
neposrednega značaja reklame. Med takšne reklamne publikacije
spadajo na primer: trgovski katalogi, letne publikacije
trgovinskih združenj, ki vsebujejo določeno količino podatkov ob
občutnem deležu reklam članov združenja in ki usmerjajo pozornost
bralcev na izdelke ali usluge izdajatelja. Ta tar. številka ne
vključuje tudi publikacij s posrednimi ali prikritimi reklamami,
t.j. publikacije, ki ne dajejo videza, da bi bile namenjene
predvsem reklamiranju.

Na drugi strani pa se v to tar. številko lahko uvrstijo
znanstvene publikacije, katere izdaja industrijska družba ali pa
so zanjo izdane, ter tiste publikacije, ki zgolj navajajo in
opisujejo trende, napredek ali aktivnosti v posamezni trgovinski
ali industrijski veji in ki so brez neposredne ali posredne
reklamne vrednosti.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) kopirni papir in papir za prenašanje, ki imajo besedila ali
risbe za reprodukcijo, povezan v zaporedja (tar. št. 48.16),

(b) dnevnike in druge knjige za pisanje iz tar. št. 48.20, t.j.
tiste, namenjene predvsem za izpolnjevanje na roko ali s pisalnim
strojem,

(c) časopise, revije in periodične publikacije v posamičnih
primerkih, nevezane ali vezane le v papir (tar. št. 49.02)

(d) otroške delovne zvezke, ki sestoje v glavnem iz slik z
dopolnilnim besedilom in so namenjeni pisanju ali drugačni vadbi
(tar. št. 49.03),

(e) glasbene knjige (tar. št. 49.04),

(f) atlase (tar. št. 49.05) in

(g) dele knjig v obliki avtorskih pol ali posameznih listov, ki
sestoje iz ilustracij brez tiskanega besedila (tar. št. 49.11).


49.02

ČASOPISI, REVIJE IN DRUGE PERIODIČNE PUBLIKACIJE, ILUSTRIRANI ALI
NE, Z REKLAMAMI ALI BREZ

4902.10 - Ki izhajajo najmanj štirikrat tedensko

4902.90 - Drugo

Značilnost publikacije, ki se uvrščajo v to tar. številko, je, da
tvorijo eno izdajo v neprekinjeni seriji in pod istim naslovom
ter, da izhajajo v enakih časovnih presledkih. Pri tem je vsaka
izdaja datirana, na njej je označen del leta (na primer: "Pomlad
1966"), pogosto pa je vsaka izdaja tudi oštevilčena. Lahko so
vezane ali nevezane v papirju. Vendar pa so iz te tar. številke
izključene in se uvrščajo v tar. št. 49.01, če so vezane drugače
ali sestavljene iz več kot ene izdaje ("številke"). Te
publikacije sestoje običajno iz čtiva, lahko pa so tudi bogato
ilustrirane, ali pa so celo pretežno sestavljene iz ilustracij.
lahko vsebujejo tudi reklame.

Ta tar. številka vključuje naslednje vrste publikacij:

(1) Časopis (dnevnik ali tednik) v obliki nezvezanih listov
tiskanega materiala, ki pretežno sestoji iz tekočih novic
splošnega interesa, ob literarnih člankih, katerih tema so
tekoča, zgodovinska dogajanja, biografije itd. Običajno posvečajo
dobršen del prostora ilustracijam in reklamam.

(2) Revije in druge periodične publikacije, ki izhajajo tedensko,
petnajstdnevno, mesečno, trimesečno ali polletno, bodisi v obliki
časopisa ali v obliki zvezanih publikacij. Lahko se posvečajo
objavljanju podatkov posebne narave ali posameznih interesov (na
primer pravnih, medicinskih, finančnih, trgovski, modnih ali
športnih). V tem primeru te publikacije izdajajo zainteresirane
strokovne organizacije oziroma so izdane za njihov račun. Lahko
so tudi v splošnem interesu, kot na primer navadne ilustrirane
revije. Te vključujejo periodične publikacije, katere se izdajajo
s strani in za določene industrijske koncerne (na primer
proizvajalci motornih vozil) zaradi promocije zanimanja za
njihove izdelke, revije za osebje, ki običajno kroži znotraj
industrijskih itd. zainteresiranih organizacij, ter periodične
publikacije, kot so modne revije, katere lahko izdajajo trgovci
ali združenja za reklamne namene.

Deli večjih del (kot so na primer referenčne knjige), ki včasih
izhajajo tedensko, petnajstdnevno itd., oziroma občasno po
preteku določenega obdobja, ne štejejo za periodične publikacije,
temveč se uvrščajo v tar. št. 49.01.

Dodatki, kot so na primer slike, kroji itd., ki izidejo skupaj s
časopisi ali s periodičnimi publikacijami in se običajno tudi
skupaj z njimi tudi prodajajo, štejejo za del teh publikacij.

Odpadki papirja, ki sestoje iz starih časopisov, revij ali
periodičnih publikacij, se uvrščajo v tar. št. 47.07.


49.03

OTROŠKE SLIKANICE, VKLJUČNO S TISTIMI ZA RISANJE IN BARVANJE

Ta tar. številka je omejena na knjige s slikami, ki so evidentno
sestavljene za uk in otroško zabavo, ali pa za poučevanje v
njihovem začetnem stadiju, vendar pod pogojem, da slike
predstavljajo osnovni pomen in da niso pomagala besednemu delu
(glej Opomb 6 k temu poglavju).

V to skupino spadajo na primer ilustrirani abecedniki in knjige,
ki vsebino zgodbe prikazujejo z zaporedjem slik, ki so
pospremljene z naslov ali s kratkimi opisi, ki se nanašajo na
posamezno sliko.


Ta tar. številka ne vključuje knjig, napisanih v obliki
nadaljevanj povesti z ilustracijami izbranih epizod - tudi, če so
te knjige bogato ilustrirane. Takšne knjige spadajo v tar. št.
49.01.

Knjige iz te tar. številke so lahko tiskane na papirju, tekstilu
itd. in vključujejo tudi otroške knjige, ki se ne raztrgajo.

Otroške knjige s slikami (slikanice), ki vsebujejo "stoječe" ali
"gibljive" figure (ki se vzravnajo, ko knjigo odpremo), prav tako
spadajo v to tar. številko. Če pa je predmet, za katerega gre,
izrazita igrača, je iz te tar. številke izključena (95.
poglavje). Na podoben način v tej tar. številki ostane uvrščena
otroška knjiga. Slikanica, ki vsebuje slike ali modele za
izrezovanje, vendar pod pogojem, da del za izrezovanje
predstavlja manjši del predmeta. Če pa je več kot polovica vseh
strani (vštevši tudi platnice) namenjena izrezovanju (delnemu ali
v celoti), šteje tak predmet za igračko - tudi, če vsebuje kakšno
besedilo (95. poglavje).

Ta tar. številka vključuje tudi otroške knjige - albume za
risanje in barvanje. Te knjige sestoje pretežno iz zvezanih
strani - listov (včasih tudi v obliki razglednic, katere je moč
odtrgati), na katerih se nahajajo navadne slike za kopiranje ali
za skiciranje slik, z ali brez tiskanih navodil. Te slike so
namenjene, da jih otrok izriše, poslika ali pobarva. Včasih se v
knjigah nahajajo tudi pobarvane ilustracije, ki služijo otroku
kot vzorec, kako je treba napraviti. Ta tar. številka vključuje
tudi knjige z "nevidnimi" skicami ali barvo, ki postanejo vidni,
če jih otrok prevleče s svinčnikom ali z vodo s pomočjo čopiča,
pa tudi knjige, ki zahtevajo majhno delo z vodeno barvico, ki se
nahaja v knjigi sami (na primer v obliki peleta).


49.04

GLASBENA DELA, TISKANA ALI V ROKOPISU, VEZANA ALI NEVEZANA,
ILUSTRIRANA ALI NEILUSTRIRANA

Ta tar. številka vključuje glasbene note vseh vrst,
instrumentalne ali vokalne, tiskane ali v rokopisu, zvezane ali
nezvezane, ilustrirane ali ne, neglede na način notnega beleženja
(na primer tonski solfeggio, notni zapis, številčni znaki,
Breillova glasba).

Glasbene note v tej tar. številki so lahko tiskane ali napisane
na papirju ali drugem materialu in so lahko v obliki ločenih
listov (vštevši lepenko), zvezanih knjig itd., so lahko
ilustrirane ali ne, ali pa s spremnim besedilom.

Razen splošnih oblik, v katerih se pojavljajo tiskane glasbene
note ali glasbene note v rokopisu, vključuje ta tar. številka
tudi takšne izdelke, kot so cerkvene pesmarice, partiture
(vštevši tudi "žepne") in učbenike z glasbenimi notami (za
poučevanje), vendar pod pogojem, da vsebujejo skladbe in vaje,
kot tudi poučna besedila.

Zaščitni ovitki za knjige z glasbenimi notami štejejo za njihov
del.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) tiskanih knjig, katalogov itd., ki vsebujejo glasbene znake,
ki pa se v njih nahajajo slučajno ali zaradi ilustriranja
besedila, na primer, če ilustrirajo neko posebno temo ali motiv v
povezavi z besedilom iz knjige (tar. št. 49.01 ali 49.11) in

(b) lepenke, kolutov in valčkov za mehanske instrumente (tar. št.
92.02).


49.05

ZEMLJEVIDI IN HIDROGRAFSKE KARTE IN PODOBNE KARTE VSEH VRST,
VKLJUČNO Z ATLASI, STENSKIMI ZEMLJEVIDI, TOPOGRAFSKIMI NAČRTI IN
GLOBUSI, TISKANI

4905.10 - Globusi

 - Drugo:

4905.91 - - v obliki knjig

4905.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje vse tiskane globuse (na primer
zemeljske, mesečeve ali nebeške), tiskane geografske mape,
zemljevide, načrte itd., ki služijo predstavitvi naravnih ali
umetnih značilnosti zemlje, mest, morja, neba in drugega z
uporabo ustaljenih znakov za prikaz kontur itd. Če ti izdelki
vsebujejo reklame, ostanejo uvrščeni v to tarifno številko.

Ti izdelki so lahko odtisnjeni na papirju ali na drugem materialu
(na primer na platnu), so lahko ojačeni ali ne, v obliki enega
lista, zvitih listov, ali pa lahko sestoje iz zbirke takšnih
listov, povezanih v obliko knjige (na primer atlasi). Ti predmeti
so lahko opremljeni s premičnimi indikatorji ali valjčki in imajo
lahko zaščitna prozorna prekritja ali drug pribor.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

Geografske mape (vštevši sektorje za globuse), zemljevide cest,
stenske zemljevide, atlase, hidrografske, geografske in
astronomske zemljevide, geološke preglede, topografske načrte (na
primer načrte mest ali področij).

Vključuje tudi tiskane globuse (zemeljske ali astronomske),
vštevši tiste, ki imajo v notranjosti napravo za osvetlitev,
vendar pod pogojem, da ne gre le za igračo.

Tarifna številka ne vključuje:

(a) knjig, ki vsebujejo zemljevide in načrte kot vzporedno
značilnost (tar. št. 49.01),

(b) zemljevidov, načrtov, izdelanih na roko, karbonskih kopij in
njihovih fotografskih reprodukcij (tar. št. 49.06),

(c) posnetkov iz zraka ali slik predelov, neglede na to, ali
dosegajo topografsko natančnost ali ne, pod pogojem, da niso
pripravljene kot gotovi zemljevidi, mape ali načrti (tar. št.
49.11),

(d) mape - sheme, ki služijo temu, da na ustrezen način
ilustrirajo industrijske, turistične ali druge aktivnosti, skice
železniške mreže itd. neke države ali nekega področja (tar. št.
49.11),

(e) tekstilnih predmetov, na primer šalov ali robčkov, na katerih
so natisnjeni mape ali zemljevidi zaradi lepšega (kot okrasi ali
dekoracija) (Oddelek XI) in (

(f) reliefnih zemljevidov, map in globusov, tiskanih ali ne (tar.
št. 90.23).


49.06

ORIGINALNI NAČRTI IN RISBE, ROČNO IZDELANI, ZA ARHITEKTURO,
STROJEGRADNJO, INDUSTRIJO, TRGOVINO, TOPOGRAFIJO ALI PODOBNE
NAMENE; ROKOPISI; FOTOGRAFSKE REPRODUKCIJE NA OBČUTLJIVEM PAPIRJU
IN KARBON KOPIJE PREJ NAVEDENIH IZDELKOV

Ta tar. številka vključuje industrijske načrte in risbe, kot tudi
druge podobne risbe, katerih namen je prikazati položaj in
razmerja med deli ali videz zgradb, strojev in drugih
konstrukcij, bodisi takih, kot so v naravi, bodisi v pomoč
graditeljem in proizvajalcem pri njihovi gradnji (na primer
načrti ali risbe arhitektov ali inženirjev). Risbe, načrti itd.
lahko vsebujejo specifikacije, navodila itd., tiskana ali ne.

Tarifna številka vključuje tudi risbe in skice za javne potrebe
(na primer modne skice, skice plakatov, skice za lončarstvo,
tapete, bižuterijo, pohištvo).

Poudariti je treba, da se ti izdelki uvrščajo v to tar. številko
le, v kolikor sestoje iz originalov, narisanih ali napisanih na
roko, iz fotografskih kopij na papirju, občutljivem na svetlobo,
ali pa iz karbonskih kopij takih originalov.

Mape, zemljevidi in topografski zemljevidi, ki se kot tiskani
uvrščajo v tar. št. 49.05, se vključujejo v to tar. številko, če
so to originali, izdelani ročno, ali pa če so njihove karbonske
kopije ali fotografske reprodukcije na papirju, občutljivim na
svetlobo.

Sestavki v rokopisih (vštevši stenograme, ki pa ne vključujejo
glasbene note) in karbonske kopije ali fotografske reprodukcije
takih rokopisov na papirju, občutljivem na svetlobo, se v to tar.
številko prav tako vključujejo, če so vezani ali ne.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) papirja za razmnoževanje in transfernega papirja z napisanim
ali natipkanim besedilom za reprodukcijo (tar. št. 48.16),

(b) tiskanih načrtov in risb (tar. št. 49.05 ali 49.11) in

(c) natipkanih besedil, vštevši tudi njihove karbonske kopije,
kopije rokopisov ali natipkanega besedila, ki se dobijo s pomočjo
kopirnih strojev (tar. št. 49.01 ali 49.11).


49.07

POŠTNE ZNAMKE, KOLKI IN PODOBNE ZNAMKE, NOVE (ŠE NE UPORABLJENE),
KI SO V OBTOKU ALI SODO V OBTOKU V NAMEMBNI DRŽAVI; TAKSNI
PAPIRJI; BANKOVCI, ČEKI, AKCIJE, DELNICE, OBLIGACIJE IN PODOBNE
LISTINE

Značilnost izdelkov iz te tar. številke je, da je v času njihove
izdaje (in po izpolnjevanju in overovitvi, če je potrebno) s
strani pristojnega organa, njihova dejanska vrednost večja od
nominalne vrednosti.

Ti izdelki vključujejo:

(A) Tiskane znamke, če še niso bile uporabljene (t.j.
neštempljane) in vrste, ki so v namembni državi v obtoku, ali pa
(če še niso v obtoku), ki se uvažajo z namenom, da bi bile
pozneje dane v obtok.

Znamke iz te tar. številke so natisnjene na papirju, ki je
običajno premazan z lepilom, v raznih oblikah, designih in
barvah, s podatki o njihovi vrednosti ali (včasih) o posebni
uporabi ali uporabah, za katere so namenjeni.

Vključujejo:

(1) Poštne znamke, ki se ustaljeno uporabljajo za plačevanje
poštnih stroškov prenosa, vendar se v nekaterih državah
uporabljajo tudi kot koleki (na primer za pobotnice in potrdila);
tudi porto- znamke za plačevanje premalo plačane poštnine za
pisma, so vključene v to tar. številko.

(2) Koleke, ki se uporabljajo za nalepljanje na dokumente raznih
vrst, kot so pravni, trgovki dokumenti, včasih pa tudi na blago -
v dokaz, da je državna taksa oziroma dajatev plačana v znesku, ki
je označen z vrednostjo koleka. Koleki v obliki nalepk za
nalepljanje na določeno vrsto blaga, zavezanega dajatvam, se, kot
dokaz za plačano dajatev, uvrščajo v to tar. številko.

(3) Druge znamke, na primer znamke, katere posamezniki kupujejo
kot dokaz izvršenega plačila (obveznega ali prostovoljnega)
državi ali drugim javnim organom, na primer kot prispevek za
socialno zavarovanje, ter drugim družbenim službam, ali pa v
smislu javne štednje.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  Voucherjev v obliki znamk, katere včasih izdajajo prodajalci
na drobno svojim potrošnikom kot rabat na izvršene nakupe;
religioznih znamk vrst, ki se izdajajo šolarjem; znamk, katere
izdajajo dobrodelne organizacije itd. z namenom, da bi povečali
denarni fond ali v propagandne namene; "znamk za prihranek",
katere izdajajo potrošnikom zasebniki ali trgovska telesa (tar.
št. 49.11) in

(b)  uporabljenih ali neuporabljenih znamk, ki niso v obtoku
namembne države (tar. št. 97.04). 

(B) Ovojnice, pisemske ovojnice in poštne dopisnice itd., na
katerih so neštempljane natisnjene ali vtisnjene poštne znamke,
in sicer prej opisanih vrst, ki so v obtoku ali pa novoizdane v
državi, v katero so ovojnice itd. namenjene, ali na katerih je
poštna oznaka "plačan odgovor".

(C) Druge izdelke z natisnjenimi znamkami, kot so na primer
uradni formularji, prazni (blank) obrazci, na primer za
dokumente, na katere se naleplja državna taksa, tiskane ali z
vtisnjenimi koleki.

(D) Banknote. Ta izraz vključuje menice vseh denominacij, katere
izdaja država ali za to pooblaščene emisijske banke zaradi
uporabe kot valute ali uradnega plačilnega sredstva, bodisi v
državi izdajateljici, bodisi v drugi državi. Ta tar. številka
vključuje banknote, ki v trenutku izvoza še ne predstavljajo
zakonitega plačilnega sredstva v nobeni državi.

(E) Čeki. To so neizpolnjeni (blank) čeki, z ali brez žiga,
običajno povezani med platnice iz papirja v obliki knjižice.
Izdajajo jih banke, v nekaterih državah pa poštne hranilnice, da
jih lahko uporabljajo uporabniki njihovih uslug.

(F) Akcije, delnice, obveznice in podobni vrednostni papirji. To
so osnovni dokumenti, ki jih izdajajo ali pa so namenjeni za
izdajo s strani javnih ali privatnih organizacij, katerim se
priznava lastninska pravica, ali pa katerim se daje lastninska
pravica nad nad določenimi finančnimi sredstvi, blagom ali
koristmi, ki so v takem dokumentu navedene. Razen omenjenih
potrdil spadajo med te dokumente tudi akreditivi, menice,
potovalni čeki, konosementi, dokumenti o lastninski pravici,
kuponi za dividende. Ponavadi zahtevajo izpolnjevanje in
overovitev.

Banknoti, čeki, delnice in podobni certifikati so običajno
natisnjeni na posebnem papirju s posebnimi vodnimi žigi ali
drugimi oznakami, in so običajno oštevilčeni s serijskimi
številkami. Loterijski lističi, natisnjeni na posebnem varnostnem
papirju in serijsko oštevilčeni, pa so iz te tar. številke
izključeni in se uvrščajo v glavnem v tar. št. 49.11.

Opisani izdelki se uvrščajo v to tar. številko, če se pojavijo v
količini, ki predstavlja trgovsko transakcijo, ponavadi z
izdajateljeve strani, neglede na to, ali dokumenti (na primer
obligacije) zahtevajo izpolnjevanje in overovitev ali ne.


49.08

IZDELKI ZA PRESLIKAVANJE (DEKALKOMANIJE)

4908.10 - Izdelki za preslikavanje (dekalkomanije), za steklo

4908.90 - Drugo

Izdelki za preslikavanje ali dekalkomanije sestoje iz slik, risb
ali napisov v eni ali več barvah, litografiranih ali drugače
natiskanih na vpojen, lahek papir (ali včasih na tanke, prozorne
plastične liste), premazanih s preparatom, kot je na primer škrob
ali lepilo, da lažje sprejmejo odtis, ki je prav tako premazan z
nekim vezivom. Ta papir je pogosto podložen z drugim, težjim
papirjem. Slike so včasih tiskani na podlogi iz kovinskega lista.

Ko je tiskan papir vlažen in z lahkim pritiskom prilepljen na
stalno površino (na primer na steklo, keramiko, les, kovino,
kamen ali papir), se premaz, natisnjen s sliko itd., prenese na
stalno površino.

Ta tar. številka vključuje "steklasti" papir za prenašanje, t.j.
papir za prenašanje, tiskan s preparati iz tar. št. 32.07, ki se
lahko "vsteklijo".

Preslikovanje je lahko uporabljeno v okrasne ali uporabne namene,
na primer za dekoriranje keramike ali stekla za označevanje
raznih predmetov, kot so vozila, stroji in instrumenti.

Papir za preslikave, katerega proizvajajo in dobavljajo pretežno
zaradi otroške zabave, je prav tako zajet v tej tar. številki,
kot tudi predmeti za preslikave vezenega in pletenega blaga iz
papirja, na katerem so slike izdelane v barvi, ki se preslikajo s
pritiskom gladkega, ogretega likalnika na tekstilne površine.

Maloprej opisane predmete ne gre enačiti s izdelki, znanimi kot
vitrofani (okenske transparentene), ki spadajo v tar. št. 48.14
ali 49.11 (glej komentar k tar. številki 48.14).

Tarifna številka izključuje tudi papir za preslikave vrst, znanih
kot tiskarske folije, pripravljene s kovinsko prevleko, s
prevleko iz kovinskega prahu ali iz pigmenta in ki se uporabljajo
za tisk knjižnih platnic, trakov za klobuke itd. (tar. št.
32.12). Drug papir za preslikave, kot tudi tisti za uporabo v
litografskih vrstah, spadajo v tar. št. 48.09 ali 48.16, pač
glede na vrsto.


49.09

POŠTNE RAZGLEDNICE, ČESTITKE IN KARTE Z OSEBNIMI SPOROČILI,
TISKANE, ILUSTRIRANE ALI NEILUSTRIRANE, Z OVITKI ALI ALI OKRASKI
ALI BREZ NJIH

Ta tar. številka vključuje:

(i)  Tiskane ali ilustrirane poštne dopisnice, neglede na to,
ali gre pri njih za zasebne, trgovske ali reklamne namene,

(ii)  Tiskane dopisnice z osebnimi pozdravi, sporočili ali
obvestili ob katerikoli priložnosti. Takšne tiskane dopisnice so
lahko ilustrirane ali neilustrirane, z ovojnicami ali brez njih,
okrašene ali neokrašene.

Izdeleki, ki se uvrščajo na tem mestu, so predvsem naslednji:

(1) Poštne razglednice - dopisnice, na katerih so natisnjene
oznake njihove uporabe kot poštne dopisnice in pri katerih je ena
cela stran ali njen večji del namenjen sliki katerekoli vrste.
Podobni izdelki brez takšnih oznak za uporabo, se uvrščajo kot
slike v tar. št. 49.11. Te poštne razglednice so lahko v obliki
listov ali knjižic. Dopisnice, pri katerih slika ne predstavlja
glavne značilnosti (na primer pri nekaterih "navadnih" poštnih
dopisnicah z reklamnim materialom ali majhnimi slikami), se prav
tako uvrščajo v to tar. številko. Vendar pa so poštne dopisnice z
natisnjeno ali vtisnjeno poštno znamko, iz te tar. številke
izključene (tar. št. 49.07). Prav tako so izključene poštne
dopisnice, pri katerih je tiskanje le neznatno v primerjavi z
njihovo glavno uporabo (tar. št. 48.17).

Glasbene (pojoče) razglednice se tudi uvrščajo v to tarifno
številko.

(2)  Božične čestitke, novoletne čestitke, čestitke ob rojstnem
dnevu in podobne dopisnice. Lahko so v obliki razglednic, ali pa
iz dveh ali več spojenih preganjenih listov, pri katerih je ena
ali več strani v celoti posvečena sliki. Izraz "podobne
dopisnice" je treba razumeti tako, da označuje ilustrirane
dopisnice, ki se uporabljajo za obznanjanje rojstva ali krsta, za
izražanje čestitk, zahvale itd. Tiskane dopisnice imajo lahko
vdelane okraske, kot so trakovi, vrvice, kitke ali vezice, lahko
pridobijo nove lastnosti kot slike za izvlekanje, ali pa so
okrašene s steklenim prahom itd.

Tu so zajete tudi pojoče čestitke.

Izdeleki iz te tar. številke so včasih natisnjeni tudi na drugih
materialih, razen s papirjem, na primer na plastičnih masah ali
želatini.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  razglednic, pripravljenih v obliki slik, risb in barvank za
otroke (tar. št. 49.03) in

(b)  dopisnic za Božične, novoletne praznike (čestitk) v obliki
koledarjev (tar. št. 49.10).


49.10

KOLEDARJI VSEH VRST, TISKANI, VKLUČNO S KOLEDARSKIMI BLOKI

Ta tar. številka vključuje vse vrste koledarjev, natisnjenih na
papirju, lepenki, tkaninah ali na kateremkoli drugem materialu,
vendar pod pogojem, da jim tisk daje bistveni značaj. Poleg
običajnih podatkov o datumih itd., lahko vsebujejo še razne druge
informativne podatke o pomembnejših dogodkih, praznikih,
astronomske in druge podatke, verze ali pregovore. Lahko so s
slikami ali reklamnimi oglasi. Vendar pa se publikacije, katere
včasih neustrezno imenujejo "koledarji", ki so, čeprav vsebujejo
datume, izdani predvsem z namenom, da podajajo informacije, ki se
tičejo javnih ali zasebnih dogodkov, uvrščajo v tar. št. 49.01 (v
kolikor ne spadajo v tar. št. 49.11, kot reklamni material).

Ta tar. številka vključuje tudi vrsto t.i. "večnih" koledarjev z
zamenljivimi bloki, ki se pritrjujejo na podstavke iz drugih
materialov, razen iz papirja ali lepenke (na primer iz lesa,
plastičnih mas ali kovin).

Ta tar. številka vključuje koledarske bloke. Sestoje iz
določenega števila papirnatih vstavkov, pri čemer je vsak vstavek
posebej potiskan s podatki o enem dnevu v delu, vstavki pa so
zloženi po kronološkem zaporedju in tako tvorijo blok, iz
katerega je moč vsakodnevno izločevati vstavke. Ti bloki so
običajno na lepenkastem podstavku, za vsakoletno zamenjavo pa na
trajnejših podstavkih.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje izdelke, katerih bistveni
značaj ni opredeljen s prisotnostjo koledarja.

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) memurandumske bloke s koledarji in dnevniki (vštevši
takoimenovane rokovnike) (tar. št. 48.20) in

(b) tiskana ozadja koledarjev brez vdelanih koledarjev (tar. št.
49.11).


49.11

DRUGE TISKOVINE, VKLJUČNO TISKANE SLIKE IN FOTOGRAFIJE

4911.10 - Trgovski reklamni material, katalogi in podobno

 - Drugo:

4911.91 - - slike, gravure in fotografije

4911.99  - - drugo

Ta tar. številka vključuje ves tiskani material (vštevši
fotografije in tiskane slike) iz tega poglavja (glej splošna
določila k temu poglavju), v kolikor ni izrecno zajet v
katerikoli predhodni tar. številki tega poglavja.

Vokvirjene slike in fotografije ostanejo uvrščene v tej tar.
številki, v kolikor daje slika ali fotografija izdelku bistveni
značaj. V nasprotne primeru je treba takšne izdelke uvrščati v
ustrezno tar. številko glede na okvir, t.j. kot izdelke iz lesa,
kovine itd.

Nekateri izdelki so lahko namenjeni pri uporabi za izpolnjevanje
na roko ali na stroj, vendar v tej tarifni številki ostanejo
uvrščeni pod pogojem, če bodo v osnovi ostali tiskani izdelki
(glej Opombo 11 k 48. poglavju). Tako ostanejo uvrščeni v tej
tarifni številki na primer: tiskani obrazci (na primer:
naročilnice za časopis), potne karte (vozovnice) z več kuponi (na
primer: letalske, železniške ali vozovnice za spalnike),
okrožnice in podobni izdelki, na katerih so natisnjena sporočila,
obvestila itd., ki pa zahtevajo vnašanje manjšij podatkov (na
primer: datumov ali imen). Delniški certifikati in certifikati o
obveznicah ter podobni neprenosni dokumenti, licence in obrazci
za čeke, ki zahtevajo dopolnitev in vpis vrednosti, pa se
uvrščajo v tar. številko 49.07.

Na drugi strani pa se nekateri pisani material z natisnjenim
besedilom, katero ima stranski pomen v razmerju do uporabe za
naknadno vpisovanje ali vtipkavanje, uvršča v 48. poglavje (glej
komentarska pojasnila  k tarifnim številkama 48.17 in 48.20).

Razen tega vključuje ta tar. številka še naslednje:

(1) Oglaševalni material (vštevši plakate), letne in podobne
publikacije, posvečene predvsem oglaševanju, trgovske kataloge
vseh vrst (vštevši tudi izdajateljske spiske knjig in glasbenih
del in kataloge umetniških del) in turistično - propagandni
material. Vendar pa so iz te tar. številke izključeni časopisi,
revije in periodika, ki izhajajo z ali brez reklamnega materiala
(tar. št. 49.01 ali 49.02).

(2) Brošure s cirkuškimi programi, s programi športnih dogodkov,
opere, gledaliških ali podobnih predstav.

(3) Tiskana ozadja koledarjev, ilustrirana ali neilustrirana.

(4) Mape s shemami.

(5) Anatomske, botanične in druge poučne mape in diagrame.

(6) Vstopnice za vstop v prostore za zabavo (na primer: v
kinematografe, gledališča in na koncerte), vozne karte za vožnjo
s sredstvi javnega ali zasebnega transporta ter podobne
vstopnice.

(7) Mikrokopije na neprozorni podlagi izdelkov iz tega poglavja.

(8) Rastre na filmih iz plastičnih mas z natisnjenimi črkami ali
simboli za izrezovanje in uporabe pri izdelavi načrtov.

Taki rastri na filmih, natisnjeni le s točkami, črtami ali
kvadratki, so iz te tar. številke izključeni (39. poglavje).

(9) Maksimum-kartice in ilustrirane kartice prvega dne brez
poštnih znamk (glej tudi del (D) komentarja k tar. številki
97.04).

(10) Samolepljive tiskane etikete, ki se uporabljajo za
propagandne, oglaševalne namene ali le za dekoracijo, na primer
"smešne nalepke" in "nalepke za izložbena okna".

(11) Loterijske lističe, lističe-srečke, pri katerih se pokaže
podoba ali številka s praskanjem vrhnjega neprosojnega sloja in
listke za tombolo

Iz tega poglavja so izključeni tudi naslednji predmeti:

(a) fotografski negativi in pozitivi na filmih ali ploščah (tar.
št. 37.05),

(b) blago iz tar. številk 39.18, 39.19, 48.14 ali 48.21 ali
tiskanih izdelkov iz papirja iz 48. poglavja, pri katerih je
tiskani del ali slika stranskega pomena glede na glavno uporabo
izdelka,

(c) črke, številke, označevalne ali napisne plošče ali plošče s
podobnimi motivi za trgnovine in izložbe trgovin, ki imajo
natisnjeno sliko ali besedilo, iz keramike, stekla ali iz
navadnih kovin, ki se uvrščajo v tar. številke 69.14, 70.20 in
83.10 (odvisno od primera), ali pa v tar. številko 94.05, če so
razsvetljene,

(d) dekorativna steklena zrcala, vokvirjena ali nevokvirjena, s
tiskanimi ilustracijami na eni strani (tar. št. 70.09 ali 70.13),

(e) tiskane kartice z vgrajenim magnetnim trakom (tar. št. 85.23
ali 85.24)

(f) tiskane kartice z vgrajenim elektronskim integralnim vezjem
(t.i. Smart kartice) (tar. št. 85.42) in tiskane približevalne
kartice in trakci (tar. št. 85.43). Ti proizvodi lahko imajo
lahko vgrajen magnetni trak, ali pa so brez njega.

(g) tiskane lestvice - številčnice za instrumente in aparate, ki
se uvrščajo v 90. in 91. poglavje,

(h) tiskane igrače iz papirja (na primer otroški listi za
izrezovanje), igralne karte in podobno, kot tudi druge tiskane
igre (95. poglavje) in

(ij) originalne gravure, odtisi in litografije, ki se uvrščajo v
tar. številko 97.02, t.j. tiste, pri katerih je tiskanje izvršeno
neposredno, v črni ali beli tehniki ali v barvi, z eno ali več
ploščami, v celoti izdelanimi z umetnikovo roko, neglede na
postopek ali uporabljeni material, vendar ne s katerimkoli
mehanskim ali fotomehanskim prostopkom.


                           ODDELEK XI

                  TEKSTIL IN TEKSTILNI IZDELKI

1. V ta oddelek ne spadajo:

(a) ščetine ali živalske dlake za izdelovanje ščetk (tar. št.
05.02); konjska žima ali odpadki iz konjske žime (tar. št.
05.03),

(b) človeški lasje ali izdelki iz njih (tar. št. 05.01, 67.03 ali
67.04), ), razen tkanin za precejanje, ki se uporabljajo v
stiskalnicah za olje ali za podobne namene (tar. št. 59.11),

(c) bombažni linters in drugi rastlinski materiali iz 14.
poglavja;

(d) azbest iz tar. št. 25.24 in izdelki iz azbesta ter drugi
proizvodi iz tar.št. 68.12 in 68.13;

(e) izdelki iz tar. št. 30.05 in 30.06 (npr. vata, gaza, obveze
in podobni izdelki, ki se uporabljajo v medicini, kirurgiji,
zobarstvu ali veterini, sterilni material za kirurška šivanja);
sukanec za čiščenje mad zobmi (dentalna nit), v pakiranjih na
malo tar. št. 33.06;

(f) na svetlobo občutljiv tekstil iz tar. št. 37.01 do 37.04;

(g) monofilamenti, ki merijo v prečnem prerezu nad 1 mm, ter
trakovi in podobne oblike (npr.: umetna slama), ki so široki nad
5 mm, iz plastičnih mas (39. poglavje), ter pletenice ali tkanine
in drugi košarski ali pleterski proizvodi iz takih monofilamentov
ali trakov (46. poglavje);

(h) tkani, pleteni ali kvačkani materiali, klobučevina in netkani
tekstil, impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani s
plastično maso in izdelki iz njih, iz 39. poglavja;

(ij) tkani, pleteni ali kvačkani materiali, klobučevina in netkan
tekstil, impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani s
kavčukom in izdelki iz njih, iz 40. poglavja;

(k) težke kože in kože drobnice z dlako ali volno (41. in 43.
poglavje) in izdelki iz krzna, umetno krzno ali izdelki iz
umetnega krzna, iz tar. št. 43.03 in 43.04;

(l) izdelki iz tekstilnih materialov iz tar.št. 42.01 in 42.02;

(m) proizvodi ali izdelki iz 48. poglavja (npr. celulozna vata);

(n) obutev in deli obutve, gamaše in zaščitne dokolenke ali
podobni izdelki iz 64. poglavja;

(o) mrežice za lase in druga pokrivala ter njihovi deli iz 65.
poglavja;

(p) izdelki iz 67. poglavja;

(q) tekstilni materiali, prevlečeni z abrazivnimi materiali
(tar.št. 68.05), grafitna vlakna in izdelki iz grafitnih vlaken
iz tar.št. 68.15;

(r) steklena vlakna in izdelki iz steklenih vlaken, razen
vezenin, izdelanih iz steklenih niti na vidni podlogi (70.
poglavje);

(s) izdelki iz 94. poglavja (npr.: pohištvo, posteljnina,
svetilke in svetila);

(t) izdelki iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za igro in
šport in mreže);

(u) izdelki iz 96. poglavja (npr.: krtače, potovalni kompleti za
šivanje, patentne zadrge in trakovi za pisalne stroje ali
tiskalnike);

(v) izdelki iz 97. poglavja (npr.: starine, stare preko sto let);

2. (A) Proizvodi iz 50. do 55. poglavja ali iz tar.št. 58.09 in
59.02 ter mešanice dveh ali več tekstilnih materialov se
uvrščajo, kot da so v celoti sestavljeni iz istega tekstilnega
materiala, ki po masi prevladuje nad vsakim drugim posameznim
tekstilnim materialom.

Če ne prevladuje po masi noben tekstilni material, potem se blago
razvršča, kakor če bi bilo v celoti iz tekstilnega materiala iz
poglavja, ki je zadnje po numeričnem vrstnem redu, med tistimi,
ki bi enakovredno prišli v poštev.

(B) Dodatne določbe, ki se nanašajo na predhodno določbo:

(a) preja iz konjske žime, ovita s tekstilnim materialom (tar.št.
51.10), in metalizirana preja (tar.št. 56.05) se obravnavata kot
izdelek iz enega tekstilnega materiala, katerega masa je seštevek
mas njegovih sestavin. Pri uvrščanju tkanin se kovinska nit šteje
kot tekstilni material;

(b) pri izbiri ustrezne tarifne številke ravnati takole: najprej
je treba ugotoviti poglavje, nato ustrezno tarifno številko iz
tega poglavja, pri čemer ni treba upoštevati tekstilnih
materialov, ki se ne uvrščajo v to poglavje;

(c) kadar se 54. in 55. poglavje primerjata s kakim drugim
poglavjem, se štejeta kot eno poglavje;

(d) kadar se eno poglavje ali tarifna številka nanaša na izdelke
iz raznih tekstilnih materialov, se ti materiali štejejo kot en
tekstilni material.

(C) Določbe prejšnjih odstavkov pod (A) in (B) se uporabljajo
tudi za preje, definirane v 3., 4., 5., in 6. opombi v tem
oddelku.

3. (A) Pri tem oddelku razen izjem, navedenih v naslednjem
odstavku pod (B), se naslednje preje (enojne, dvojne, večnitne
ali pramenske) štejejo za "motvoz, vrvi, vrvice in prameni":

(a) iz svile ali njenih odpadkov, številke nad 20.000 deciteksov;

(b) iz umetnih ali sintetičnih vlaken (vključno s prejo iz dveh
ali več monofilamentov iz 54. poglavja), številke nad 10.000
deciteksov;

(c) iz konopolje ali lanu:

i) polirana ali glazirana, številke 1.429 deciteksov ali več;

ii) nepolirana in neglazirana, številke nad 20.000 deciteksov;

(d) iz kokosovega vlakna, sestavljenega iz treh ali več niti;

(e) iz drugih rastlinskih vlaken, številke nad 20.000 deciteksov;

(f) ojačene s kovinskimi nitmi.

(B) Prejšnje določbe se ne uporabljajo:

(a) za prejo iz volne ali druge živalske dlake in papirno prejo,
razen preje, ojačene s kovinskimi nitmi;

(b) za pramene iz umetnih ali sintetičnih filamentov iz 55.
poglavja in multifilamentno prejo brez vpredanja ali z vpredanjem
pod 5 zavoji na meter iz 54. poglavja;

(c) za svileni katgut (nesteriliziran) iz tar.št. 50.06 in
monofilamente iz 54. poglavja;

(d) za metalizirano prejo iz tar. št. 56.05; preja, ojačena s
kovinskimi nitmi, je opredeljena v predhodni določbi (A) pod (f)
te opombe;

(e) za ženiljsko prejo, posukano in efektno - vozličasto prejo iz
tar. št. 56.06.

4. (A) Pri 50., 51., 52., 54. in 55. poglavju je razen izjem,
navedenih v naslednjem odstavku pod (B), z izrazom "pripravljena
za prodajo na drobno" mišljena preja (enojna, dvojna, večnitna
ali pramenska), navita;

(a) na kartone, motke, cevke ali podobne podlage, katerih masa
(vključno tudi podlago) ne presega:

(i) 85 g za prejo iz svile, njenih odpadkov ali prejo iz umetnih
ali sintetičnih filamentov;

(ii) 125 g za druge preje;

(b) v klobčiče, štrene ali štrenice, katerih masa ne presega:

i) 85 g za prejo iz umetnih sintetičnih filamentov, numeracije
pod 3.000 deciteksov, in prejo iz svile ali njenih odpadkov;

ii) 125 g za vse druge preje, številke pod 2.000 deciteksov;

iii) 500 g za druge preje;

(c) v štrene ali štrenice, sestavljene iz več manjših štren ali
štrenic, ločenih s sukancem, ki ločuje druge od drugih, pri čemer
je vsaka štrena ali štrenica enake mase, njena masa pa ne
presega:

i) 85 g za prejo iz svile, njenih odpadkov ali prejo iz umetnih
ali sintetičnih filamentov;

ii) 125 g za druge preje.

(B) Prejšnje določbe se ne uporabljajo:

(a) za enojno prejo iz katerega koli tekstilnega materiala,
razen:

i) nebeljene enojne preje iz volne ali fine živalske dlake;

ii) enojne preje iz volne ali fine živalske dlake, beljene,
barvane ali tiskane, številke nad 5.000 deciteksov;

(b) za nebeljeno dvojno, večnitno ali pramensko prejo:

i) iz svile ali njenih odpadkov ne glede na način priprave;

ii) iz drugega tekstilnega materiala, razen iz volne ali fine
živalske dlake, v štrenah ali štrenicah;

(c) za dvojno, večnitno ali pramensko prejo iz svile ali njenih
odpadkov, beljeno, barvano ali tiskano, številke do 133
deciteksov;

(d) za enojno, dvojno, večnitno ali pramensko prejo iz kakršne
koli tekstilne surovine:

i) na križno navitih štrenah ali štrenicah;

ii) navito na podlage ali na drug način, ki kaže njihovo uporabo
v tekstilni industriji (npr.: na kopsih, predilniških cevkah,
motkih, stožčastih tulcih ali vretenih ali navita na motke za
vezilne stroje).

5. Pri tar.št. 52.04, 54.01 in 55.08 je z izrazom "sukanec za
šivanje" mišljena dvojna, večnitna ali pramenska preja:

(a) navita na podlago (npr.: motke, cevke), mase (vključno s
podlago) do 1.000 g;

(b) pripravljen za uporabo kot sukanec za šivanje;

(c) s končnim "Z" sukanjem.

6. Pri tem oddelku je z izrazom "preja velike trdnosti" mišljena
preja, katere trdnost, izražena v cN/tex (centinjuten na teks),
je večja od:

-  za enojno prejo iz najlona, drugih poliamodov in poliestrov:
60 cN/tex.

-  za dvojno,večnitno ali pramensko prejo iz najlona,drugih
poliamidov
in poliestrov:  53 cN/tex.

-  za enojno, dvojno, večnitno ali pramensko prejo iz viskoznega
rayona: 27 cN/tex.

7. Pri tem oddelku so z izrazom "gotovi" (konfekcijski) mišljeni
izdelki:

(a) rezani v druge oblike, razen v kvadrate ali pravokotnike;

(b) izdelani v končni obliki, gotovi za uporabo (ali pa jih je
treba samo ločiti tako, da se prereže sukanec, ki jih ločuje)
brez šivanja ali druge dodelave (npr.: krpe za prah, brisače,
namizni prti, rute in odeje);

(c) porobljeni ali z zapognjenimi robovi ali z resami, vrezanimi
v vozle na katerem koli robu, vendar brez tkanin, katerih rezani
robovi so pred osipanjem zavarovani tako, da so obšiti ali na
kakšen drug enostaven način;

(d) rezani v določene velikosti in z raztezanjem sukanca;

(e) sešiti, zlepljeni ali kako drugače sestavljeni (razen
metražnega blaga, ki je sestavljeno iz dveh ali več dolžin istega
materiala, spojenih na koncih, ali metražnega blaga,
sestavljenega iz dveh ali več tekstilnih materialov, sestavljenih
v slojih, vključno s polnjenim);

(f) pleteni ali kvačkani v določene oblike prezentiranih po
posameznih delih, ali več delov na dolžino.

8. Za potrebe 50. do 60. poglavja:

(a) 50. do 55. poglavja in, če ni določeno drugače, tudi 56. do
59. poglavja, se ne uporablja za izdelke izdelane po 7. opombi
zgoraj in

(b) 50. do 55. poglavja in 60. poglavja se ne uporablja za blago
iz 56. do 59. poglavja.

9. Tkanine iz 50. do 55. poglavja obsegajo tudi materiale, ki so
sestavljeni iz slojev vzporednih tekstilnih prej, postavljenih
druga na drugo pod ostrim ali pravim kotom. Ti sloji so na
prerezih preje vezani z lepilom ali termično.

10. Elastični izdelki, ki so sestavljeni iz tekstilnih
materialov, kombiniranih z gumenimi nitmi, se uvrščajo v ta
oddelek.

11. V tem oddelku obsega izraz "impregniranje" tudi
"potapljanje".

12. V tem oddelku obsega izraz "poliamidi" tudi "aramide".

13. Če ni drugače določeno, se tekstilna obleka iz raznih
tarifnih številk uvršča v ustrezne tarifne številke, čeprav je
pripravljena v kompletih za prodajo na drobno. Za namen uporabe
te opombe, se naziv "tekstilna oblačila" nanaša na tar. št. 61.01
do 61.14 in 62.01 do 62.11.

OPOMBE K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

1. V tem oddelku in drugih oddelkih te tarife je z naslednjimi
izrazi mišljeno:

(a) "Elastomerna preja":

filamentna preja (monofilament) iz sintetičnega tekstilnega
materiala, razen teksturirane preje, ki se pri raztezanju na
trikrat večjo dolžino od prvotne ne pretrga in ki se po
raztezanju na dvakrat večjo dolžino od prvotne vrne v petih
minutah na eno in polkrat večjo dolžino od njene prvotne dolžine;

(b) "Nebeljena (surova) preja":

preja:

(i) ki ima naravno barvo svojih vlaken in ni beljena, barvana (v
masi ali ne) ali tiskana;

(ii) ki je nedoločene barve ("siva preja"), izdelana iz
razvlaknjenih tekstilnih surovin.

Taka preja je lahko obdelana z brezbarvnim sredstvom ali
neobstojno barvo (ki izgine po običajnem pranju z milom), pri
umetnih ali sintetičnih vlaknih pa obdelana v masi s sredstvom za
matiranje (npr. s titanovim dioksidom).

(c) "Beljena preja":

preja:

(i) ki je bila v postopku beljenja, izdelana iz beljenih vlaken
ali, razen če ni določeno drugače, obarvana v belo (v masi ali
ne) ali obdelana z belo apreturo;

(ii) ki je sestavljena iz mešanice nebeljenih in beljenih vlaken;

(iii) ki je dvojna, večnitna ali pramenska in je sestavljena iz
nebeljene in beljene preje.

(d) "Barvana preja (barvana ali tiskana)":

preja:

(i) ki je barvana (v masi ali ne) v drugo barvo, razen bele, ali
z neobstojno barvo, ali tiskana ali izdelana iz barvanih ali
tiskanih vlaken;

(ii) ki je sestavljena iz mešanice barvanih vlaken različnih barv
ali mešanice nebeljenih in beljenih vlaken z barvanimi vlakni
(melirane ali mešane preje), ali je tiskana v eni ali več barvah
v razmakih, da bi se dobile pike;

(iii) ki se dobi iz česanih trakov ali predpreje, ki so tiskani;

(iv) ki je dvojna, večnitna ali pramenska in je sestavljena iz
nebeljene, beljene preje in barvane preje.

Predhodne določbe se uporabljajo mutatis mutandis tudi za
monofilamente, trakove in podobne izdelke iz 54. poglavja.

(e) "Nebeljene tkanine":

tkanine, izdelane iz nebeljene preje, ki niso beljene, barvane
ali tiskane. Take tkanine so lahko izdelane z brezbarvnim
sredstvom ali neobstojno barvo.

(f) "Beljene tkanine":

tkanine:

(i) ki so beljene ali, če ni določeno drugače, obarvane v belo
ali imajo belo apreturo, v metraži;

(ii) ki so iz beljene preje;

(iii) ki so iz nebeljene in beljene preje;

(g) "Barvane tkanine":

tkanine:

(i) ki so obarvane samo z eno barvo, razen z belo (če to ni
določeno drugače), ali so obdelane z barvno apreturo, razen bele
(če ni določeno drugače), v metraži;

(ii) ki so iz preje, enakomerno obarvane z eno barvo.

(h) "Tkanine iz preje različnih barv":

tkanine (razen tiskanih tkanin):

(i) ki so iz preje različnih barv ali preje raznih odtenkov iste
barve (razen naravne barve vlaken, iz katerih je sestavljena
preja);

(ii) ki so iz nebeljene ali beljene preje in barvane preje;

(iii) ki so iz melirane ali večbarvne preje.

(Pri uvrščanju teh tkanin se ne upošteva preja, ki je vtkana v
robove in konce metražnega blaga).

(ij) "Tiskane tkanine":

tkanine, ki so tiskane v metraži.

(Za tiskane tkanine se štejejo tudi tkanine, ki so dezenirane s
ščetko ali pršilom, transfer tiskanjem ali batikom).

Postopek mercerizacije ne vpliva na uvrščanje naprej navedenih
prej ali tkanin.

(k) "Platnova vezava":

struktura tkanine, v kateri gre vsaka nit votka izmenično nad in
pod naslednjimi nitmi osnove, vsaka nit osnove pa gre izmenično
nad in pod naslednjimi nitmi votka.

2. (A) Izdelki iz 56. do 63. poglavja, ki vsebujejo dva ali več
tekstilnih materialov iz 50. do 55. poglavja, se štejejo, da
sestoje v celoti iz tistega tekstilnega materiala, ki bi se
izbral v skladu z 2. opombo k temu oddelku za uvrščanje izdelkov
iz 50. do 55. poglavja.

(B) Pri uporabi te določbe:

(a) se pri uvrščanju upošteva tisti del materiala, na podlagi
katerega se opravi uvrščanje po Temeljnem pravilu 3. za uporabo
nomenklature;

(b) pri tekstilnih izdelkih, ki so sestavljeni iz podlage iz
tekstilnega materiala in sprednje strani (lice) iz lasaste
površine ali zankami, se podlaga ne upošteva;

(c) pri vezenih izdelkih iz tar. št. 58.10 se upošteva samo
osnovna tkanina; vezeni izdelki brez vidne osnove pa se uvrščajo
samo po sukancu za vezenje.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Oddelek XI vključuje predvsem surovine za tekstilno industrijo
(svilo, volno, bombaž, umetna in sintetična vlakna itd.),
polpredelane izdelke, kot so prediva in tkanine ter gotove
predmete, izdelane iz teh izdelkov. Vendar pa ta Oddelek
izključuje določene materiale, kot so navedeni v Opombi 1 k temu
oddelku, v Opombah k nekaterim poglavjem, ali pa v komentarju k
posameznim tarifnim številkam tega oddelka.

Oddelek XI ne vključuje:

(a) človeških las in izdelkov iz njih (tar. št. 05.01, 67.03 ali
67.04), razen tkanin za cejenje, ki se uporabljajo v prešah za
olje ali za podobne namene (tar. št. 59.11), 

(b) azbestnih vlaken in izdelkov iz azbesta (prediv, tkanin,
obleke itd.) (tar. št. 25.24, 68.12 ali 68.13),

(c) ogljikovih vlaken in drugih mineralnih vlaken (npr
silicijevega karbida, mineralne volne) in izdelkov iz teh vlaken
(68. poglavje) in

(d) steklenih vlaken, prediv, tkanin in izdelkov iz njih, kot
tudi kombiniranih izdelkov iz steklenih in tekstilnih vlaken,
katerih bistveni značaj je značaj steklenih vlaken (70.
poglavje), razen vezenja, izdelanega s steklenimi nitmi na vidni
tekstilni podlagi.

Oddelek XI je razdeljen na štirinajst poglavij, katere je moč
razdeliti v dva dela. Prvi del (poglavja od št. 50 do 55) je
razdeljen glede na naravo tekstilnega materiala. Drugi del
(poglavja od 56 do 63), z izjemo tarifnih številk 58.09 in 59.02,
pa vključuje izdelke na ravni tarifnih številk, neglede na naravo
tekstila.


                    (I) POGLAVJA OD 50 DO 55

Poglavja od 50 do 55 se ukvarjajo z enim ali več tekstilnih
materialov, samimi ali v mešanicah, v raznih fazah njihove
proizvodnje, vštevši tudi njihovo predelavo v tkanine, kot je
opisano v nadaljnjem besedilu (I) (C). Ta poglavja večinoma
vključujejo surovine, regenerirane odpadke (vštevši razcefrane
tekstilne materiale, vendar ne razcefranih krp), vlečena ali
česana vlakna v obliki traku (zvitka), predpreje itd., prediva in
tkanine.

     (A) Uvrščanje izdelkov iz mešanih tekstilnih materialov
                  (glej Opomb 2 k temu oddelku)

Tekstilni izdelek, ki bi se lahko uvrstil v katerokoli tar.
številko poglavij od 50 do 55 (odpadek, predivo, tkanina itd.)
ali v tarifne številke 58.09 in 59.02, pa je sestavljen iz
mešanice dveh ali več tekstilnih materialov, se uvršča, kot da v
celoti sestoji iz tistega tekstilnega materiala, ki po masi
prevladuje v razmerju do kateregakoli posameznega tekstilnega
materiala.

V kolikor noben tekstilni material ne prevladuje po masi, se
blago uvršča tako, kod da bi bilo iz tistega tekstilnega
materiala, ki je zajeto v tarifni številki, zadnji po vrsti med
tarifnimi številkami, ki bi lahko enakovredno prišle v poštev.

Tekstilni materiali so lahko pomešani:

- pred ali med predenjem,

- med dubliranjem,

- med tkanjem.

V primeru izdelkov (razen tistih iz tar. št. 58.11), ki sestoje
iz dveh ali več tekstilnih tkanin različne sestave, spojenih v
plasteh s šivanjem, lepljenjem itd., poteka uvrščanje v skladu s
Temeljnim pravilom 3. Skladno s tem se Opomba 2 k temu oddelku
uporablja le tam, kjer je nujno določiti tekstilni material, ki
prevladuje po masi v tkanini, ki šteje za odločilno pri uvrščanju
izdelka kot celote.

Prav tako veljajo za mešane izdelke, sestavljene iz tekstilnih in
netekstilnih materialov, določila Opombe 2 k temu oddelku le, če
se ti izdelki uvrščajo kot tekstilni po Temeljnih pravilih za
uporabo Nomenklature.

V zvezi z uporabo Opombe 2 k temu oddelku je treba poudariti
naslednje:

(1)  Kadar se neko poglavje ali tarifna številka nanašata na
izdelke, sestavljene iz različnih vrst tekstilnih materialov,
štejejo ti materiali za celoto v smislu uvrščanja podobnega
izdelka, ki te materiale vsebuje v mešanici z drugimi.

 Pri izbiri ustrezne tarifne številke je treba ravnati na
naslednji način:

 1. najprej ugotoviti poglavje,

 nato

 2. pa ustrezno tarifno številko,

 pri čemer ni potrebno upoštevati tekstilnih materialov, ki se ne
uvrščajo v to poglavje.

Primeri:

(a) Tkanina naslednje sestave:

40 mas.% rezanih sintetičnih vlaken (55.poglavje)

35 mas.% česane volne in (51.poglavje)

25 mas.% česane fine živalske dlake (51.poglavje)

se ne uvršča v tar. št. 55.15 (druge tkanine iz rezanih
sintetičnih vlaken), temveč v tar. številko 51.12 (tkanine iz
česane volne ali iz česane fine živalske dlake), saj morata v tem
primeru deleža volne in živalske dlake šteti za celoto.

(b) Tkanina mase 210 g/m2 naslednje sestave:

40 mas.% bombaža (52. poglavje)

30 mas.% rezanih umetnih vlaken (55. poglavje)

30 mas.% rezanih sintetičnih vlaken (55. poglavje)

 se ne uvršča v tar. št. 52.11 (tkanine iz bombaža z vsebnostjo
bombaža, manjšo od 85 mas.%, v mešanici z umetnimi in
sintetičnimi vlakni, mase več kot 200 g/m2) ali v tar. številko
55.14 (tkanine iz rezanih sintetičnih vlaken z vsebnostjo teh
vlaken, manjšo od 85 mas.%, v mešanici pretežno ali samo z
bombažem, mase, večje od 170 g/m2), temveč v tar. številko 55.16
(tkanine iz rezanih umetnih vlaken).

 Uvrščanje poteka najprej z ugotavljanjem ustreznega poglavja (v
tem primeru je to 55. poglavje, saj mora delež sintetičnih
rezanih umetnih vlaken v tem primeru šteti za celoto), nato pa z
ugotavljanjem ustrezne tar. številke iz tega poglavja, v tem
primeru tarifne številke 55.16, oziroma zadnje v vrsti tistih
tar. številk, katere je zaradi pomembnosti potrebno enakovredno
upoštevati (uporaba Temelnjega pravila 3 (c)).

(c) Tkanina naslednje sestave:

35 mas.% lanu (53.poglavje)

25 mas.% jute (53.poglavje )

40 mas.% bombaža (52.poglavje)

se ne uvršča v tar. številko 52.12 (druge tkanine iz bombaža),
temveč v tar. številko 53.09 (tkanine iz lanu).

Uvrščanje poteka najprej z ugotavljanjem ustreznega poglavja (v
tem primeru je to 53. poglavje, ker morata deleža lanu in jute
šteti za celoto - 60mas.%), nato pa z ugotavljanjem ustrezne
tarifne številke iz tega poglavja, v tem primeru tar. številke
53.09, saj lan prevladuje v razmerju do jute, vsebina bombaža pa
se, skladno z Opomb2(b) k temu oddelku, ne upošteva.

(2) Predivo iz obvite konjske žime in metalizirano predivo
štejeta za izdelke iz enega tekstilnega materiala, katerega masa
predstavlja vsoto mas njihovih sestavin.

(3) Pri uvrščannju tkanin šteje kovinska nit za tekstilni
material.

(4) Kadar obravnavamo 54. in 55. poglavje v razmerju do nekega
drugega poglavja, štejeta za eno poglavje.

Primer:

Tkanina naslednje sestave:

35 mas.% sintetičnih filamentov (54.poglavje)

25 mas.% rezanih sintetičnih vlaken (55.poglavje)

40 mas.% česane volne (51.poglavje)

se ne uvršča v tar. številko 51.12 (tkanine iz česane volne),
temveč v tar. številko 54.07 (tkanine iz prediv iz sintetičnih
filamentov), saj morata v tem primeru šteti deleža sintetičnih
filamentov in rezanih sintetičnih vlaken za celoto (60mas.%).

(5) Sredstva za obdelavo in sredstva za dodelavo (na primer
sredstva za obteževanje svile), kot tudi izdelki za:
impregniranje, premazovanje, prevlekanje, prekrivanje ali
oblaganje, ki so vgrajeni v tekstilnih vlaknih, ne štejejo za
netekstilne snovi. Drugače povedano, masa tekstilnih vlaken se
računa na podlagi mase, ki jo imajo v stanju, v katerem se
carinijo.

Pri odločanju, ali je neka mešanica pretežno iz določenega
tekstilnega materiala, je treba upoštevati tekstilni material, ki
prevladuje po masi v razmerju do katerikoli drug posamezni
tekstilni material v tej mešanici.

Primer:

Tkanina mase do 200 g/m2 naslednje sestave:

55 mas.% bombaža (52.poglavje)

22 mas.% umetnih ali sintetičnih vlaken (54. ali 55.poglavje)

21 mas.% volne (51.poglavje)

2 mas.% svile (50.poglavje)

ne spada v tar. številko 52.12 (druge tkanine iz bombaža), temveč
v tar. številko 52.10 (tkanine iz bombaža z vsebnostjo bombaža,
manjšo od 85 mas.%, v mešanici pretežno ali samo z umetnimi ali
sinetičnimi vlakni, mase do 200 g/m2 )

                           (B) Prediva

(1) Splošna določila.

Tekstilna prediva so lahko enonitna, večnitna (dvojna) ali
pramenska. V smislu te Nomenklature:

(i) Označuje izraz "enonitna prediva" prediva, bodisi iz:

(a) Rezanih vlaken, ki so med seboj vpredena (vpredena prediva);
ali iz

(b) Enega filamenta (monofilamenti) iz tar. številk od 54.02 do
54.05, ali iz dveh ali več filamentov (multifilament) iz tar.
številk 54.02 ali 54.03, ki se med seboj držijo, z ali brez
vpredanja (neskončna prediva),

(ii) Označuje izraz "večnitna ali dvojna prediva" prediva,
dobljena iz dveh aloi več enonitnih prediv, vštevši tista,
dobljena iz monofilamentov iz tar. št. 54.04 ali 54.05 (dvonitna,
tronitna, štirinitna itd. prediva), med seboj vpredena z eno
operacijo nitkanja. Vendar pa prediva, sestavljena izključno iz
monofilamentov iz tar. št. 54.02 ali 54.03, ki so med seboj
povezana z vpredanjem, ne štejejo za večnitna (dvojna) prediva.

Životec večnitnega (dvojnega) prediva označuje sleherno nitno
predivo, iz katerega je dobljeno.

(iii) Izraz "pramensko predivo" označuje prediva, dobljena iz
dveh ali več prediv, med katerimi je najmanj eno večnitno
(dvojno), vpredeno v eni ali več operacijah nitkanja.

Životec pri pramsnekem predivu označuje sleherno enonitno ali
večnitno (dvojno) predivo, iz katerega je dobljeno.

Pravkar navedena prediva včasih imenujejo večkratna prediva,
katera dobivajo s skupnim navijanjem dveh ali več enonitnih,
večnitnih (dvojnih) ali pramenskih prediv. Ta štejejo za
enonitna, dvonitna ali pramenska, t.j. glede na vrsto prediv, iz
katerih so sestavljena.

Enonitna, večnitna (dvojna) ali pramenska prediva lahko imajo
zanke, lahko so občasno odebeljena (boucl  ali zankasto predivo,
predivo z odebelitvami ali flamm  predivo). Lahko so tudi
sestavljena iz dveh ali več prediv, od katerih je eno v
intervalih zasukano nazaj, s čimer je dosežen učinek zank ali
popkov.

Polirana ali glazirana prediva so obdelana s preparati na osnovi
naravnih snovi (vosek, parafin itd.) ali na osnovi sintetičnih
snovi (še posebej akrilnih smol). Ta postanejo odsevna s pomočjo
polirnega valja.

Prediva se določajo na osnovi svojih metričnih številk. Še zmeraj
je v uporabi več sistemov numeracij.

Vendar ta Nomenklatura uporablja univerzalni "teksni" sistem -
enoto za linearno gostoto, ki ustreza  masi 1 km prediva,
filamenta, vlakna ali drugih tekstilnih niti, izraženo v gramih.
1 deciteks je 0,1 teksa.  Za preračun metričnih številk v
decitekse je tudi naslednja formula:

                                10,000
                          ------------------ = Deciteks
                           Metrično število

Prediva so lahko: nebeljena, razmaščena s pranjem, beljena,
obarvana, tiskana, melirana itd. Prav tako so lahko glazirana
(t.j. smojena zaradi odstranjevanja vlaken, ki ji dajejo lasast
videz), mercerirana (t.j. obdelana z natrijevim hidroksidom v
napetem stanju), pooljena (maščena) itd.

Vendar pa poglavja od 50 do 55 ne vključujejo:

(a) gumenih niti, prekritih s tekstilnim materialom in tekstilnih
prediv, impregniranih (vštevši namakanih), premazanih,
prevlečenih, prekritih ali obloženih s kavčukom, gumo ali
plastično maso iz tar. št. 56.04,

(b) metaliziranega prediva (tar. št. 56.05),

(c) obvitega prediva, prediva žanil in efektnega - zankastega
prediva (tar. št. 56.06),

(d) tekstilnega prediva, dobljenega s prepletanjem (tar. št.
56.07 ali 58.08 - odvisno od primera),

(e) tekstilnega prediva, ojačenega s kovinsko nitjo (tar. št.
56.07),

(f) vzporedno razporejenega in med seboj zlepljenega prediva,
monofilamentov in tekstilnih vlaken (bolduk) (tar. št. 58.06) in

(g) tekstilnih prediv, razporejenih vzporedno in aglomeriranih s
kavčukom ali gumo iz tar. št. 59.06.

(2) Razlike med enonitnimi, večnitnimi (dvojnimi) ali pramenskimi
predivi iz 50. do 55. poglavij in vrvi, vrvic ali pramenov iz
tar. št. 56.07 ter pletenic iz tar. št. 58.08.

(Glej Opombo 3 k oddelku XI)

Poglavja od 50 do 55 ne vključujejo vseh prediv. Prediva se
uvrščajo glede na svoje značilnosti (po številki, po tem, ali so
glazirana ali polirana, po številu niti (životcev)) v tarifne
številke poglavij od 50 do 55, ki se nanašajo na prediva, kot so
vrvi, vrvice ali prameni v tar. številko 56.07 in kot prameni v
tar. številko 58.08. Tabela I prikazuje pravilno uvrščanje za
vsak posamezni primer.


                            TABELA I

     Uvrščanje prediv, vrvi, vrvic in pramen iz tekstilnega
                            materiala

---------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta(*)                     Značilnosti, ki določajo uvrščanje           Uvrščanje
                                                                          (tar. št, poglavje)
---------------------------------------------------------------------------------------------

ojačani s kovinskimi nitmi   v vseh primerih                              56.07

iz metaliziranega prediva    v vseh primerih                              56.05

obvito predivo, razen        v vseh primerih                              56.06
tistega iz tar. številk
51.10 in 56.05, prediva
žanil in efektno -
zankastega prediva

tekstilna prediva dobljena  (1) čvrsto prepletena in kompaktne strukture  56.07
s prepletanjem              (2) druga                                     58.08

druga prediva               (1) številke 20.000 deciteksov ali manj       50. poglavje

- iz svile ali odpadkov     (2) številke več kot 20.000 deciteksov        56.07
iz svile(**)

- iz volne ali druge        v vseh primerih                               51. poglavje
živalske dlake

- iz lanu ali konoplje      (1) polirana ali glazirana:                   56.07

                            (a) številke, 1.429 deciteksov ali več        53. poglavje

                            (b) številke, manjše od 1.429 deciteksov      53. poglavje

                            (2) nepolirana ali neglazirana:               56.07

                            (a) številke 20.000 deciteksov ali manj

                            (b) številke, večje od 20.000 deciteksov

- iz kokosovega oreha       (1) z enim ali dvema životcema                53.08

                            (2) s tremi ali več životcemi                 56.07

- iz papirja                 v vseh primerih                              53.08

- iz bombaža in drugih      (1) številke 20.000 deciteksov ali manj       52. in 53. poglavje
rastlinskih vladen
                            (2) številke, večje od 20.000 deciteksov      56.07

-iz umetnih ali sintetičnih (1) številke 10.000 deciteksov ali manj       54. in 55. poglavje
vlaken vštevši prediva z
dvema ali več monofilamenti (2) številke, večje od 10.000 deciteksov      56.07
iz 54 (**)

---------------------------------------------------------------------------------------------


Opombe:

(*) Z raznim tekstilnim materialom, kot je navedeno v tabeli, so
mišljene tudi mešanice, ki se uvrščajo z njim, skladno z določili
Opombe 2 k oddelku XI (glej del pod (I) (A) splošnih določil k
temu oddelku).

(**) Svileni katgut (nesteriliziran) iz tar. 50.06,
multifilamentno predivo brez vpredanja ali z vpredanjem, manj kot
5 ovojev na meter, monofilamenti iz 54. poglavja in prameni iz
umetnih ali sintetičnih filamentov iz 55. poglavja, v nobenem
primeru ne spadajo v tar. številko 56.07.

(3)  Prediva, pripravljena za prodajo na drobno

                  (Glej Opombo 4 k oddelku XI)

Nekatere tarifne številke iz 50., 51., 52., 54. in 55. poglavja
vsebujejo določilo o tekstilnih predivih, pripravljenih za
prodajo na drobno. Če želimo ta prediva uvrstiti v te tar.
številke, morajo izpolnjevati kriterije, navedene v naslednji
Tabeli II.

Vendar pa nikoli ne štejejo za pripravljene za prodajo na drobno
naslednja prediva:

(a)  enonitno predivo iz svile, odpadkov iz svile, bombaža ali
umetnih ali sintetičnih vlaken, neglede na to, kako je
pripravljeno,

(b)  enonitno predivo iz volne ali fine živalske dlake, beljeno,
barvano ali tiskano, številke 5.000 deciteksov ali manj, neglede
na to, kako je pripravljeno,

(c)  večnitno (dvojno) ali pramensko predivo iz svile ali
odpadkov iz svile, nebeljeno, neglede na to, kako je
pripravljeno,

(d)  večnitno (dvojno) ali pramensko predivo iz bombaža ali
umetnih ali sintetičnih vlaken, nebeljeno, v štrenah ali
štrenicah,

(e)  večnitno (dvojno) ali pramensko predivo iz svile ali
odpadkov iz svile, beljeno, barvano ali tiskano, številke 133
deciteksov ali manj,

(f)  enonitno, večnitno (dvojno) ali pramensko predivo iz
kateregakoli tekstilnega materiala, v križema navitih štrenah ali
štrenicah (*) in

(g) enonitno, večnitno (dvojno) ali pramensko predivo iz
kateregakoli tekstilnega materiala, navito na podlage (na primer
na kopse, predilniške cevke, valje, konične valje ali vretena)
ali kako drugače (na primer v obliki tulcev za stroje za vezenje,
v obliki pogač, dobljenih s centrifugalno prejo itd.), ki
nakazuje njihovo uporabo v tekstilni industriji.

Opomba

(*)  Navzkrižno navijanje pomeni, da se predivo diagonalno križa
z navijanjem na štrene ter s tem prepreči razpadanje štrene.
Navzkrižno navijanje se običajno uporablja, kadar se štrene
pripravljajo za barvanje.


                            TABELA II

           Prediva, pripravljena za prodajo na drobno
                (razen predhodno naštetih izjem)

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Način na katerega so pripravljena            Vrsta prediva (**)                Pogoji, pod katerimi šteje predivo za
                                                                                pripravljeno za prodajo na drobno
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Na karticah, vretenih, cevkah          (1) Prediva iz svile ali umetnih              Mase 85 g ali manj (vštevši podlago)
ali podobnih podlagah                  ali sintetičnih filamentov                    Mase 125 g ali manj (vštevši
                                                                                     podlago)
                                       (2) Prediva iz volne, fine živalske
                                       dlake, bombaža ali rezanih umetnih
                                       ali sintetičnih vlaken

V klopkah, štrenah ali štrenicah       (1) Prediva iz umetnih ali sintetičnih        Mase 85 g ali manj
                                       filamentov številke, manjše od 3.000          Mase 125 g ali manj
                                       deciteksov, prediva iz svile ali              Mase 500 g ali manj
                                       odpadkov iz svile

                                       (2) Druga prediva številke, manjše od
                                        2.000 deciteksov

                                       (3) Druga prediva

V štrenah ali štrenicah, ki vsebujejo  (1) Prediva iz svile ali odpadkov iz svile,   Vsaka štrenca mora biti
več manjših štren ali štrenic,         svile, umetnih ali sintetičnih fila mentov    enake mase 85 g ali manj
ločenih s sukancem, ki jih deli in     (2) Prediva iz volne, fine živalske
zaradi katerega so neodvisna ena od    dlake, bombaža ali rezanih umetnih            Vsaka štrenca mora biti
druge (***)                            ali sintetičnih vlaken                        enake mase 125 g ali manj
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------


Opombe:

(**) Z izrazom "razni tekstilni material", ki je naveden v
tabeli, so mišljene tudi mešanice, ki se uvrščajo z njim, skladno
z določili Opombe 2 k oddelku XI (glej del (I) (A) splošnih
določil komentarja k temu oddelku.

(***) Štrene ali štrenice vsebujejo nekaj manjših štren ali
štrenic, ločenih s posebno nitjo, ki oblikuje neprekinjeno -
neskončno dolžino prediva, ki (po rezanju) omogoča sestavnim
klopkam, da se zlahka ločijo. Ena ali več niti, ki jih ločujejo,
prehaja med štrenami in jih med seboj ločuje. Manjše štrene in
štrenice so pogosto ovite s papirnim trakom. Štrene in štrenice
iz neskončnega prediva in z ločevalno nitjo, ki glavne štrene ali
štrenice ne ločuje na manjše štrene ali štrenice enovite mase,
ampak je njegov namen, da prepreči vozljanje prediva v teku
dodelave (na primer barvanja), ne štejejo za pripravljene za
prodajo na drobno.

(4) Sukanec za šivanje

                 (Glej Opombo 5 k temu oddelku)

V smislu tar. številk 52.04, 54.01 in 55.08 označuje izraz
"sukanec za šivanje" večnitno (dvojno) ali pramensko predivo:

(a) navito na podlage (na primer na vretena, cevke), mase
(vštevši podlago) ki  ne presega 1.000 g,

(b) apretirano (dodelano) in

(c) z zaključnim "Z"-zavojem.

Izraz "apretiran" označuje zaključno dodelavo. S takšno dodelvavo
se izboljšajo lastnosti tekstilnega prediva kot sukanca za
šivanje - na primer lastnosti, s katerimi se zmanjšuje trenje in
s katerimi se doseže odpornost proti toploti, preprečuje se
tvorba statične elektrike in izboljša videz. Ta vrsta dodelave
vključuje tudi uporabo substanc na osnovi silikonov, škroba,
voska, parafina itd.

Dolžina sukanca za šivanje se označuje na podlagi.

< glej prilogo - Slike: stran 15 >

(5)  Predivo velike jakosti

                   (Glej Opomb 6 k oddelku XI)

Poglavja 54 in 59 vsebujejo določila o "predivu velike jakosti",
kot tudi o tkaninah iz tega prediva.

Izraz "predivo velike jakosti" označuje predivo, katere jakost,
izražena v cN/teks (v centi newtona na teks), je večja od:

za enonitno predivo iz najlona, drugih poliamidov ali poliestra
60 cN/tex

za večnitno (dvojno) ali pramensko predivo iz najlona, drugih
poliamidov ali poliestrov 53 cN/tex

za enonitno, večnitno (dvojno) ali pramensko predivo iz
viskoznega rayona 27 cN/tex

                        (C) Tkan tekstil

Tkan tekstil iz 50. do 55. Poglavij, so izdelki, dobljeni s
prepletanjem podlage in votka tekstilnih prediv na tkalskih
statvah (bodisi prediv iz poglavij od 50 do 55, bodisi tistih, ki
štejejo za vrvi, vrvice itd. iz tar. št. 56.07), s prepletanjem
predpreje, monofilamentov in trakov in podobnih izdelkov iz 54.
poglavja, efektnega - zankastega prediva, ozkih trakov, pletenic
ali ozkih tkanin, ki sestoje iz osnove brez votka, sestavljene s
pomočjo lepila itd.). Vendar pa so nekateri tkani tekstili
izključeni, na primer:

(a) Tepihi in druga talna prekrivala (57. poglavje).

(b) Tkanine z lasasto površino in tkanine iz prediva žanil iz
tar. št. 58.01, frotiraste tkanine za brisače in podobno iz tar.
št. 58.02, gaza iz tar. št. 58.03, tapiserije iz tar. št. 58.05,
ozke tkanine iz tar. št. 58.06, kot tudi tkanine iz kovinskih
niti in tkanine iz metaliziranega prediva iz tar. št. 58.09.

(c) Premazane, prevlečene, impregnirane itd. tkanine iz tar.
številk 59.01 in od 59.03 do 59.07; kord - tkanine za zunannje
gume iz tar. št. 59.02 in tekstilne tkanine za tehnične namene iz
tar. št. 59.11.

(d) Izdelki, izdelani v smislu Opombe 7 k oddelku XI (glej del
(II) splošnih določil komentarja k temu oddelku).

Skladno s predhodno navedenimi določili od (a) do (d) in z
uporabo Opombe 9 k oddelku XI, spadajo med tkanine, ki se
uvrščajo v 50. do 55.poglavja, tkanine, ki sestoje iz:

 -  ene plasti vzporednih prediv "osnove" in plasti vzporednih
prediv "votka", razvrščenih ena na drugo pod ostrim ali pravim
kotom,

-  dve plasti vzporednih prediv "osnove", meda kateri je
vstavljen sloj prediva "votka" pod ostrim ali pravim kotom.

Pomembna značilnost teh tkanin je, da prediva niso prepletena,
kot pri navadnih tkaninah, temveč so tam, kjer se križajo,
spojena z lepilom ali s termičnim spojem.

Te tkanine včasih imenujejo mreže za ojačenje. Njihova uporabnost
je v ojačevanju drugih materialov (na primer plastičnih mas,
papirja itd.). Uporabljajo se tudi za zaščito poljedelskih
pridelkov.

Tkanine iz 50. do 55. poglavij so lahko: nebeljene, razmaščene s
pranjem, beljene, barvane, izdelane iz raznobarvnih prediv,
tiskane, matirane, mercerirane, glazirane, moarirane, puljene.
gofrirane, valjane, smojene itd. Te tkanine vključujejo tkanine
brez prog in progaste tkanine, kot tudi tkanine, na katerih med
tkanjem izdelajo vzorce z dodanimi nitmi osnove ali votka. Te
tkanine ne štejejo za vezenine.

50. do 55. poglavja vključujejo tudi tkanine, pri katerih so
prediva votka mestoma razklenjena, s čimer nastaja tam, kjer niti
osnove in votka ostanejo, vzorec (na primer nekatere tkanine z
osnovo iz prediva iz viskoznega rayona in z votkom iz prediva iz
acetatnih vlaken, pri katerih so niti votka mestoma odstranjene s
topilom).


KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Elastomerna in teksturirana prediva.

Elastomerno predivo je opredeljeno v Opombi 1(a) k tarifnim
podštevilkam tega oddelka. Poudariti je treba, da je teksturirano
predivo, omenjeno na tem mestu, opredeljeno v komentarju k
tarifnim podštevilkam 5402.31 in 5402.39.

Tkanine iz prediv različnih barv.

Tkanine, ki deloma ali v celoti sestoje iz tiskanih prediv
različnih barv, ali pa iz tiskanih prediv različnih odtenkov iste
barve, štejejo za "tkanine iz prediv različnih barv", ne pa za
"barvane tkanine" ali "tiskane tkanine".

Vrste prepletanja.

Platneni preplet je opredeljen v Opombi 1(k) k tarifnim
podštevilkam oddelka XI kot "struktura tkanine, v kateri vsako
predivo votka prehaja izmenoma nad in pod naslednjih prediv
osnove, vsako predivo osnove pa izmenoma nad in pod naslednjih
prediv votka".

< glej prilogo - Slike: stran 16 >

Platneni preplet je najenostavnejši in najpogosteje uporabljeni
vzorec. Obe površini v platnovi vezavi sta vselej isti (tkanine z
dvema licema), saj je na vsaki strani vidno isto število niti
osnove in votka.

Pri prepletu keper je prva nit osnove zvezana s prvo nitjo votka,
druga nit osnove za drugo nit votka, tretja nit osnove za tretjo
nit votka itd. Koeficient razmerja gostote pri tej vrsti prepleta
je v osnovi in v votku isti. Raport, t.j. število niti osnove in
votka, potrebnih za ponavljanje vzorca, je vedno večji od dva.
Pri najgostejšem prepletu prehaja (floatira) nit votka preko dveh
niti osnove. To je 3-nitni keper. Pri 4-nitnem keperju floatira
nit votka preko treh niti osnove.

Pri prepletu keper se diagonalne, rebraste linije, ki so
posledica premikanja veznih točk, raztezajo od enega do drugega
roba, oblikujoč pri tem odebelitve, ki dajejo vtis diagonalnega
prepleta. Diagonale lahko gredo od leve proti desni strani ali
obratno. Ločimo dve vrsti keperja (po votku): keper, pri katerem
je vidna nit votka, in keper, pri katerem je vidna nit osnove.
Pri obeh vrstah ima tkanina sprednjo in zadnjo stran, ki sta
različni. Vendar pa obstaja tudi vrsta keperja, znana kot
istostrani ali navzkrižni keper, ki daje enak videz z obeh
strani.

Pri navzkrižnem keperju je raport vedno parno število.
Floatiranje osnove ali votka je enako na obeh straneh, zamenjana
je le smer diagonale. Najenostavnejši je 4-nitni navzkrižni
keper, pri katerem vsaka nit osnove prehaja preko dveh naslednjih
niti votka, nato pa pod dvema naslednjima nitma.

Poudariti je treba, da tarifne številke 52.08, 52.09, 52.10,
52.11, 55.13 in 55.14, kot tudi tar. številke, ki se nanašajo na
"3-nitni ali 4-nitni keper, vštevši istostrani ali navzkrižni
keper", zaradi svoje restriktivne vsebine, vključujejo e keperje
z naslednjim shematskim prikazom tkanja:

< glej prilogo - Slike: stran 17 >

Vendar pa tkanine "texas" ("denim") iz tar. podštevilk 5209.42 in
5211.42 ne vključujejo 4-nitnega istostranega ali navzkrižnega
keperja, saj te tar. podštevilke vključujejo le tkanine z osnovo
na sprednji strani (glej Opomb 1 k tarifnim podštevilkam 52.
poglavja). Razen 3-nitnega in 4-nitnega keperja na osnovi,
vključujejo omenjene tar. podštevilke tudi 4-ninitni lomljeni
keper na osnovi z naslednjim shematskim prikazom tkanja:

< glej prilogo - Slike: stran 18 >

                    (II) 56. DO 63. POGLAVJA

Od 56. do 63. poglavja so vključujene določene vrste tekstilih
tkanin in drugih tekstilnih izdelkov, ki niso zajeti v poglavjih
od 50. do 55. (na primer tkanine s lasasto površino, ozke
tkanine, predivo žanil, obvito predivo, pletenice, pletene vrvice
in drugo pozamanterijo iz tar. številk 56.06 ali 58.08;, til in
druge mrežaste tkanine; čipko, vezenine na tkaninah ali drugih
tekstilnih materialih, pletene in kvačkane izdelke). Prav tako
vključujejo (razen izključitev, ki se nanašajo na določene
izdelke, uvrščene na druga mesta in ne v Oddelek XI) gotove
tekstilne izdelke.

Izgotovljeni (konfekcionirani) izdelki.

Skladno z Opomb 7 k temu oddelku označuje izraz "gotovi" v
poglavjih od 56 do 63 naslednje izdelke:

(1) Zgolj rezane v druge oblike, razen v kvadrate ali
pravokotnike,  na primer: modni kroji za oblačila iz tekstilnih
materialov; izdelki z resastimi robovi (na primer krpe za
brisanje prahu), ki prav tako štejejo za gotove izdelke.

(2) Izdelane v končno obliko in pripravljeni za uporabo, (ali pa
jih je treba le odločiti z rezanjem niti, ki jih ločuje) brez
šivanja ali druge dodelave. Tovrstno blago vključuje izdelke, ki
so neposredno spleteni ali skvačkani v določene oblike, kot tudi
nekatere krpe za brisanje prahu, brisače, prte, robčke,
pregrinjala itd., na katerih ostanejo vzdolžna prediva nevtkana,
robovi in votki pa so porezani, tako da tvorijo rese. Takšni
izdelki so lahko tkani posamično na statvah, lahko pa so tudi
izrezani iz metražnega tekstilnega materiala, ki je v pravilnih
razmikih spojen z nevtkanimi nitmi (običajno z nitmi osnove).
Metražni tekstilni material, iz katerega dobivajo gotove
(konfekcionirane) izdelke zgolj z rezanjem niti, ki jih ločuje,
prav tako šteje za "gotovi" izdelek.

Vendar pa pravokotni izdelki (vštevši kvadratne), ki so samo
izrezani iz večjih kosov brez nadaljnje dodelave, in nimajo res,
nastalih z rezanjem niti, ki jih ločuje, ne štejejo za izdelke,
"izdelane v končni obliki" v smislu te Opombe. Dejstvo, da se
dobavljajo prepognjeni ali pripravljeni v pakiranjih (na primer
za prodajo na drobno), ne vpliva na njihovo uvrščanje.

(3) Porobljene izdelke ali izdelke s spodvitimi robovi ali z
resami,  zvezanimi v vozle (z ali brez dodanih niti) na
kateremkoli robu (na primer robčki s spodvitimi robovi in prti z
resami, zvezanimi v vozle), vendar izvzemši metražni tekstilni
material, katerega rezani robovi so zaščiteni pred osipom z
obšivanjem ali na kak drug enostaven način.

(4) Rezane v določene velikosti, ki pa postanejo gotovi izdelki z
izvlečenjem sukanca. Izraz "izvlečenje sukanca" označuje
preprosto izvlečenje določenih niti osnove ali votka po tkanju,
brez nadaljnjega dela na materialu (na primer brez vezenja). Tako
obdelano metražno blago je pogosto namenjeno za nadaljnjo
izdelavo v perilo.

(5) Sestavljene s šivanjem, lepljenjem ali kako drugače. Ti
izdelki so številni in vključujejo oblačila. Vendar pa je treba
poudariti, da metražno blago, ki sestoji iz dveh ali več dolžin
istega materiala, spojenih na konceh, ali pa iz dveh ali več
tekstilnih materialov, spojenih v plasteh, ne šteje za gotovi
izdelek. Za gotove izdelke ne štejejo tudi metražni tekstilni
izdelki, ki sestoje iz ene ali več plasti tekstilnih materialov,
spojenih z materialom za polnjenje s prešivanjem ali kako
drugače.

(6) Izdelke, pletene ali kvačkane v določene oblike,  ki imajo
večje število ločenih posameznih kosov ali pa so kosi nanizani po
dolžini.


KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Izdelki iz 56. do 63. poglavij, katerih sprednja stran (lice) je
s lasasto površinom ali zankami

Določila Opombe 2 (B) (b) k tarifnim podštevilkam v oddelku XI,
se uporabljajo neglede na to, ali je podlaga iz tekstilnega
materiala deloma vidna s sprednje strani (lica) s lasasto
površino ali z zankami.


      (III) TEKSTILNI IZDELKI, KOMBINIRANI Z GUMENIMI NITMI

Skladno z Opomb 10 k temu oddelku, se elastični izdelki, ki
sestoje iz tekstilnih materialov, kombiniranih z gumenimi nitmi,
uvrščajo v Oddelek XI.

Nit in kord iz gume, prekrita s tekstilnim materialom, sta
uvrščena v tar. št. 56.04.

Drugi tekstilni izdelki, kombinirani z gumenimi nitmi, se
uvrščajo v poglavja od 50. do 55, v 58. ali 60. do 63.poglavje -
odvisno od primera.


  (IV) STANDARDNA ATMOSFERA IN POGOJ ZA  PREIZKUŠANJE TEKSTILA

(A) Vsebina in področje uporabe.

Značilnosti in uporaba standardnih atmosferskih pogojev pri
določanju fizikalnih in mehanskih lastnosti tekstila so
indikativno navedeni v nadaljnjem besedilu.

(B) Definicije.

(a) Relativna vlaga zraka je razmerje med dejanskim tlakom vodne
pare v zraku in tlakom nasičene vodne pare pri isti temperaturi.
To razmerje se običajno izraža v odstotkih.

(b) Standardno nastavljeni atmosferski pogoji označujejo zrak
relativne vlažnosti 65% in temperature 20°C.

(c) Standardno nastavljeni atmosferski pogoji za preizkušanje
označujejo zrak relativne vlažnosti 65% in temperature 20°C.

OPOMBA: Pridevnik "nastavljen", uporabljen v predhodnem besedilu,
je izbran le v smislu omejene uporabe v tekstilni industriji.

(C)  Pred-pogoji.

Pred dosego pogojev za preizkušanje utegne biti nujno izvršiti
pred-pogojevanje. V tem primeru se tekstilni material uravnoteži
z okoljem, katerega relativna vlažnost je med 10% in 25%,
temperatura pa 50°C.

Te pogoje je moč ustvariti z ogrevanjem zraka, iz 20°C na 50°C
pri poguju, da je relativna vlažnost 65%, pri temperaturi 20°C.

(D) Pogojevanje.

Pred preizkušanjem fizikalnih in mehanskih lastnosti tekstila,
tekstil stabilizirajo v standardnih, nastavljenih atmosferskih
pogojih tako, da zrak prosto prehaja skozi tekstil in se tam
zadržuje, vse dokler se tekstil ne uravnoteži z okoljem.

Če metoda preizkušanja ne narekuje drugače, se šteje, da je
tekstilni material z okoljem v ravnotežju, kadar masa tekstila,
ki je izpostavljen zračnemu toku, pri zaporednih meritvah v
časovnih razmikih dveh ur, ne kaže odstopanj, večjih od 0,25%.

(E) Testiranje.

Razen v posebnih primerih (na primer pri vlažnem preizkušanju),
poteka fizikalno in mehansko preizkušanje tekstila v
stabiliziranem stanju v standardno nastavljenih pogojih
preizkušanja.


                          50. POGLAVJE

                              SVILA

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Pri razvrščanju izdelkov v to poglavje je potrebno upoštevati
splošna določila komentarja k oddelku XI.

V smislu tega poglavja je z izrazom "svila" mišljena ne le
vlaknasta snov, katero izloča Bombyx mori (sviloprejka, ki se
hrani z murvinim listjem), temveč so mišljeni tudi izdelki,
katere izločajo drugi podobni insekti (na primer Bombyx textor),
znani kot divja svila. Med divjimi vrstami, ki so poimenovani
tako, ker je primer, da bi bila žuželka, ki jo izloča, udomačena,
je najpomembnejša svila "tusa" iz sviloprejke, ki se hrani s
hrastovim listjem. Svila ,pajkov in morska svila ali svila
"byssus" (filamenti, s katerimi se določene školjke iz družine
Pinna lepijo na skale), se prav tako uvrščata v to poglavje.

Gledano v celoti, vključuje to poglavje svilo, vštevši mešane
tekstilne materiale, ki se uvrščajo kot svila, v raznih fazah
njihove predelave - od surovega materiala do tkanine. To poglavje
vključuje tudi svileni katgut.


50.01 - ZAPREDKI SVILOPREJK, PRIMERNI ZA ODVIJANJE

Ta tar. številka se nanaša samo na zapredke, katere je moč
razviti in tako dobiti surovo svilo, ki se uvršča v tar. št.
50.02. Zapredki, neprimerni za razvijanje, so iz te tar. številke
izključene (tar. št. 50.03).

Zapredki sviloprejke so običajno belkasti, rumenkasti ali
(včasih) zelenkaste barve.


50.02 - SUROVA SVILA (NEPREDENA)

To surovo svilo dobivajo z razvijanjem niti - filamentov iz
zapredka. Pravzaprav dobivajo surovo svilo z združevanjem več
filamentov surove svile (grege) (običajno od 4 do 20), v kolikor
so filamenti, ki tvorijo vsak zapredek, zelo fini oziroma tanki.
Zaradi lepljive snovi (sericina), s katero so filamenti prekriti,
se le-ti med odvijanjem prižemajo eden na drugega. Filamenti
surove svile se obvijajo okoli sebe med odvijanjem zapredka in
pri tem tvorijo gladko tkivo in gladek prerez, kar pomaga pri
izhlapevanju odvečne vlage in s tem nadomešča krhkost posameznih
filamentov. Pogosto je rezultat te operacije neznatno uvijanje
filamentov. Surove svile v tem stanju ne gre enačiti z enonitnimi
vpredenimi tkaninami iz tar. št. 50.04.

Surova svila je običajno belkasta, rumenkasta, včasih je
zelenkasta. V to tar. številko se uvršča tudi, če je brez
sericina (če je lepilo z nje odstranjeno s pomočjo tople milnice,
razredčenih alkali itd.), če je barvana, vendar pa ne, če je
vpredena. Običajno je navita v velikih dolžinah na konusna
vretena ali pa je v štrenah (štrenicah) razne mase, ter ohlapno
zvezana v vozel (slips)

Vpredena svila je iz te tar. številka izključena (tar. št.
50.04).


50.03 - SVILENI ODPADKI (VKLJUČNO ZAPREDKI, NEPRIMERNI ZA
ODVIJANJE, ODPADKI PREJE IN RAZTRGANI TEKSTILNI SVILENI
MATERIALI)

5003.10 - Nemikani in nečesani

5003.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje odpadke od svile vseh vrst, v surovem,
nepredelanem stanju in raznih fazah njih predelave pred
pridobivanjem prediva. v to tar. številko se uvrščajo:

(A) Odpadki, dobljeni iz surovega materiala:

(1) Zapredki, neprimerni za razvijanje: preluknjani ali strgani
zapredki (ki jih poškoduje metuljnica sama, paraziti ali slučaj
ali so poškodovani kako drugače), s pretrganimi filamenti;
zapredki, poškodovani tako hudo, da bi se filament, čeprav še
nepretrgan, na takšnih mestih zagotovo pretrgal med razvijanjem
zapredka; zelo umazani in blatni zapredki, vštevši tudi tiste, ki
vsebujejo ličinke.

(2) Blazes - svilene mreže zapuščenih ali zavozljanih filamentov,
s katerimi sviloprejka ovije zapredek, da bi ga obdržala na vej.
Pogosto vsebujejo dele listov ali vejice.

(B) Odpadki, dobljeni med razvijanjem, predvsem:

(1) Frizoni (svileni zavitki) - ta izraz se nanaša na grobe niti,
ki tvorijo zunanjo ovojnico zapredka. Najprej jih odstranjujejo z
majhnimi ščetkicami, nato pa režejo, da osvobodijo del zapredka,
katerega je mogoče razviti. Prodajajo se kot zavozljani klobčiči
ali snopiči niti.

(2) Zapredki (cocoon) z napakami in zapredki, zavrženi med
razvijanjem (včasih znani kot "bassin s").

(3) "Peletes" ali "telettes", to je del niti, katerega ni moč
razviti, ki pa tvori notranji del zapredka in še vedno vsebuje
ličinko; "pelades" - odpadek, ki nastane pri namakanju peleta v
topli vodi z odstranitvijo ličinke in s sušenjem.

(C) Raztrgana ali vozlasta prediva ali zavozljana masa vlaken ali
prediv,  dobljeni kot odpadek med vpredanjem, razvijanjem ali
tkanjem.

(D) Izdelki, dobljeni z degumiranjem in česanjem odpadkov od
svile (v nekaterih deželah znani kot "šap" oz. "schappe").

Taki izdelki so v obliki listov ali zvitkov bolj ali manj
vzporednih vlaken, v kasnejših fazah pa se preoblikujejo v ozke
trakove, v obliko pramenov ali vrvi (traku ali predpreje). Te
oblike, še nevpredeni v predivo, ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki. Mednje spada predpreja, fino izvlečena do približne
debeline enonitnega prediva, običajno zelo rahlo vpredena. Teh
izdelkov ne gre enačiti s predivi iz tar. št. 50.05.

(E)  Bouret ("Noil") - svila.

   Bouret - svila je odpadek, ki nastane med česanjem odpadkov iz
prejšnje točke (D). Ta odpadke je slabše kvalitete kot svileni
odpadek pod (D) vsled krajših vlaken, ni ga moč še naprej česati,
ga je pa moč vleči in izpostaviti raznim drugim pripravljalnim
postopkom pred predenjem. Tako izdelana bouret - svila ostane
uvrščena v tej tar. številki pod pogojem, da še ni dosegla
stopnje gotovega prediva.

(F)  Izčeski.

 To so zelo kratka vlakna, odstranjena med vlečenjem bouret -
svile.

(G) Raztrgani materiali.

 Dobivajo jih s raztrganjem krp in drugih odpadkov od tekstilnih
materialov ali izdelkov iz svile v njihova vlakna.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) vate (tar. št. 30.05 ali 56.01),

(b) tekstilnega floka in prahu, kot tudi predilniške nope, iz
svile (tar. št. 56.01) in

(c) krpe iz svile (63. poglavje).


50.04 - SVILENA PREJA (RAZEN PREJE IZ SVILENIH ODPADKOV),
NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO

Ta tar. številka se nanaša na vpredeno svilo, t.j. na prediva,
dobljena z vpredanjem (bodisi posameznih, dveh ali več niti
skupaj) surove svile iz tar. št. 50.02.

Vendar pa so iz te tar. številke izključena prediva, v kolikor so
pripravljena za prodajo na drobno (tar. št. 50.06), pa tudi, če
ustrezajo definicijam vrvi, vrvic itd. (tar. št. 56.07) (glej
dele (I) (B) (2) in (3) splošnih določil, komentarja k oddelku
XI).

Prediva iz te tar. številke se razlikujejo od prediva iz odpadkov
svile, ki se uvrščajo v naslednjo tar. številko, po tem, da so
dobljena iz neskončnih vlaken. Obstaja več vrst, med njimi:

(1) Enonitna prediva (včasih znana kot voal), katere dobivajo z
vpredanjem ene niti surove svile. Močno vpredena prediva tega
tipa pogosto imenujejo "krep", "muslin" ali "šifon".

(2) Tram - prediva, katere dobivajo z rahlim vpredanjem dveh ali
več nevpredenih niti surove svile. uporablja se kot predivo
votka.

(3) "Krep - prediva", ki so v glavnem močno (trdo) vpredena tram
- prediva.

(4)  Organdin - prediva dobivajo iz dveh ali več niti surove
svile, vsakih zase dobro vpredenih, nato pa podvojenih z
nasprotnim vpredanjem. Grenadin - predivo je močno (trdo)
vpredeno organdin - predivo. Uporablja se predvsem kot predivo
osnove.

Vsa ta prediva so lahko degumirana ali dodelana.

Ta tar. številka izključuje imitacijo svilenega katguta iz tar.
št. 56.04.


50.05 - PREJA IZ SVILENIH ODPADKOV, NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA
DROBNO

Ta tar. številka vključuje enonitna prediva, izdelana s predenjem
bureta in drugih odpadkov od svile iz tar. št. 50.03. Ta tar.
številka vključuje tudi večnitna (dvojna) ali pramenska prediva,
izdelana iz enonitnih prediv.

Vendar so ta preditva iz te tar. številke izključena, če so
pripravljena za prodajo na drobno (tar. št. 50.06), ali če
ustrezajo definiciji vrvi, vrvice itd. (tar. št. 56.07) (glej
dele (I) (B) pod (2) in (3) splošnih določil komentarja k oddelku
XI).

(A) Predivo iz odpadkov od svile, razen iz buret - svile.

Predivo iz odpadkov svile, razen iz odpadkov od buret - svile,
je, za razliko od prediv iz predhodne tar. številke, proizvedeno
iz nekontinuiranih vlaken. Ta vlakna, ki so lahko dolga do 20 cm,
so razmeščena v predivu popolnoma vzporedno in jim dajejo gladko,
svileno iz izrazito odsevno površino. Prav te, nazadnje navedene
značilnosti, jih razlikujejo od prediv, proizvedenih iz buret -
svile.

(B) Predivo iz buret - svile.

Prediva iz buret svile so veliko slabše kvalitete, kot prediva iz
drugih odpadkov od svile. Sestoje iz vlaken različnih dolžin,
običajno krajših od 5 cm. Ker so vlakna le vlečena, ne pa tudi
česana, so običajno še zapletena in oblikujejo majhne vozliče
(odebelitve) v razmakih. Predivo iz buret - svile zaradi tega ni
tako močno in izenačeno, kot od drugih odpadkov od svile, in je
matiranega videza.

Ta tar. številka vključuje prediva, izpostavljena podstopkom,
opisanim v delu (I) (B) (1) splošnih določil komentarja k oddelku
XI.

Ta tar. številka izključuje imitacijo svilenega katguta iz tar.
št. 56.04.


50.06 - SVILENA PREJA IN PREJA IZ SVILENIH ODPADKOV, PRIPRAVLJENA
ZA PRODAJO NA DROBNO; SVILENI KATGUT

(A) Svileno predivo in predivo iz odpadkov od svile.

Ta tar. številka vključuje prediva iz tar. številk 50.04 in
50.05, pripravljena za prodajo na drobno, t.j. v oblikah in pod
pogoji, opisanimi v delu (I) (B) (3) splošnih določil komentarja
k oddelku XI.

(B) Svileni katgut.

Svileni katgut pridobivajo z ekstrakcijo in raztegovanjem žlez
sviloprejk, ubitih s potopljenjem v razredčeno ocetno kislino v
fazi, ko so pripravljene za predenje zapredkov. Svileni katgut je
manj prožen in odseven od konjske žime in le redko presega
dolžino 50 cm.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) sterilnega svilenega katguta (tar. št. 30.06),

(b) imitacije svilenega katguta iz tar. št. 56.04 in

(c) svilenega katguta s pritrjenimi trnki in gotovih, na vrvico
nabranih trnkov (tar. št. 95.07).


50.07 - TKANINE IZ SVILE ALI SVILENIH ODPADKOV

5007.10 - Tkanine iz buretne svile

5007.20 - Druge tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več svile
ali drugih svilenih odpadkov, razen buretne svile

5007.90 - Druge tkanine

Ta tar. številka vključuje tkanine (opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI), izdelane iz prediv iz
svile, buret - svile in drugih odpadkov od svilenega prediva.

Vključujejo:

(1)  Habutaj, Šantung, Tusor in druge tkanine z Dalnjega Vzhoda.

(2)  Krep - tkanine.

(3)  Redke, prozorne tkanine, kot so: muslini, grenadini in
voali.

(4)  Gostejše tkanine, kot so: taft, saten, faj, moare in damast.

Vendar pa ta tar. številka izključuje tkanine iz poglavij od 57.
do 59 (na primer tkanine za sita iz tar. št. 59.11).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 5007.20

Tar. podštevilka 5007.20 vključuje samo tkanine, ki vsebujejo
najmanj 85 mas.% svile ali drugih odpadkov od svile, razen buret
- svile (kar pomeni, da buret - svile ne more biti všteta v teh
85 mas.%).


                          51. POGLAVJE

     VOLNA, FINA ALI GROBA ŽIVALSKA DLAKA, PREJA IN TKANINE
                         IZ KONJSKE ŽIME

OPOMBE

1. V tej tarifi je z izrazom:

a) "volna" mišljeno naravno vlakno ovc in jagnjet;

b) "fina živalska dlaka" mišljena dlaka alpake, lame vikunje,
kamele, jaka, angorskih, tibetskih, kašmirskih in podobnih koz
(ne pa tudi navadnih koz), domačih zajcev (tudi angorskih),
divjega zajca, bobra, nutrije in pižmovk;

c) "groba živalska dlaka" mišljena dlaka živali, ki niso navedene
v prejšnjem odstavku, razen dlak in ščetin za izdelavo ščetk
(tar. št. 05.02) in konjske žime (tar. št. 05.03).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Pri razvrščanju izdelkov v to poglavje je treba upoštevati
splošna določila komentarja k oddelku XI.

To poglavje vključuje predvsem volno, kot tudi fino in grobo
živalsko dlako, vštevši tudi mešane tekstilne materiale, ki se
uvrščajo kot volna ali živalska dlaka - v raznih fazah (od
surovin do spreminjanja v tkanine).

To poglavje vključuje tudi prediva in tkanine iz konjske žime,
vendar izključuje konjsko žimo in odpadke od konjske žime iz tar.
št. 05.03. Kot je navedeno v Opombi 4 k 5. poglavju, je z izrazom
"konjska žima" mišljena dlaka iz grive in repa kopitarjev in
goved.


51.01 -VOLNA, NEMIKANA IN NEČESANA

 - Mastna volna, vključno z volno, oprano na ovci:

5101.11 - - strojarska volna

5101.19 - - drugo

 - Razmaščena volna, nekarbonizirana:

5101.21 - - strojarska volna

5101.29 - - druga

5101.30 - Karbonizirana

V tej Nomenklaturi označuje izraz "volna" naravno vlakno ovac ali
jagenj. Volnena vlakna običajno sestoje iz proteinskega keratina
in imajo značilno luskavo površino. So elastična, zelo
higroskopična (vpijajo vlago iz zraka) in imajo praviloma
izrazite lastnosti filcanja. Volna je skoraj nevnetljiva,
zogleneli deli pa so podobnega vonja kot zažgana roževina.

Ta tar. številka vključuje ovčjo volno in volno jagenj, nemikano
ali nečesano, bodisi dobljeno s striženjem živih živali, bodisi s
striženjem krzna mrtvih živali (strojarska volna), ali pa z
odstranjevanjem dlake s krzna mrtve živali po fermentiranju ali
ustreznem kemičnem postopku (na primer puljena ali depilirana
volna).

Nemikana in nečesana volna se nahaja predvsem v naslednjih
oblikah:

(A) Mastna volna, vštevši volno, prano na ovci.

Mastna volna je še ne oprana ali drugače čiščena in je zaradi
tega še zmeraj impregnirana z lastno maščobo in maščobnimi
snovmi, ki izvirajo iz živali same ali pa vsebujejo občutne
količine nečistoč (čički, semena, zemlja itd.). Mastna strojarska
volna je pogosto v obliki runa, ki ima bolj ali manj konture
živali.

Mastno, puljeno volno snamejo s kože ovac ali jagenj po postopku
fermentacije ("znojenja"), pri katerem izpostavijo vlakna in kožo
kombiniranemu vplivanju toplote in vlage. Lahko jo snamejo po
postopku depilacije, pri čemer obdelajo mastno stran kože z
natrijevim sulfidom ali z raztopino apna. To volno je moč
prepoznati po tem, da ima na dlaki korene.

Volna, prana na ovci. To je volna, oprana v hladni vodi, dokler
je še na ovci, ali pa pred snemanjem s kože. Ta volna ni
popolnoma očiščena.

(B)  Razmaščena volna, nekarbonizirana.

V to skupino spadajo:

(1) Volna, oprana v vroči vodi. To je volna, oprana le z vročo
vodo in iz katere je odstranjen večji del maščob in zemeljskih
snovi.

(2) Volna, razmaščena s pranjem. Iz nje je maščoba skoraj
popolnoma odstranjena s pranjem v vroči vodi z milom, drugimi
detergenti ali alkalnimi raztopinami.

(3) Volna, obdelana s hlapljivimi topili (na primer z benzenom
ali ogljikovim tetrakloridom) z namenom odstraniti maščobo.

(4) Zamrznjena volna. To je volna, izpostavljena dovolj nizki
temperaturi za zmrznitev maščobe. V zamrznjenem stanju je maščoba
zelo krhka in se zlahka lomi in odstrani kot prah, skupaj z
velikim delom naravnih nečistoč, katere maščoba zadržuje v volni.

Večina pranih in razmaščenih voln še zmeraj vsebuje majhne
količine maščob in rastlinskih snovi (čički, semena itd.), katere
odstranjujejo mehansko v kasnejši fazi (glej komentar k tar. št.
51.05), ali pa s karbonizacijo.

(C) Karbonizirana volna.

Karboniziranje odstrani vse rastlinske snovi, ki se še nahajajo v
volni, navedeni v prejšnji točki pod (B). Volno potopijo v kopel,
ki je običajno iz mineralnih kislin ali kislih soli, ki uničuje
rastlinske snovi, vendar pa ne vpliva na volnena vlakna.

Beljenje, barvanje ali drugi postopki pred mikanjem ali česanjem
ne vplivajo za uvrščanje volne v to tar. številko.

Ta tar. številka izključuje:

(a) surove težke kože in kože drobnice, rezane ali ne, vštevši
ovčje kože z volno (tar. št. 41.02 in 43.01),

(b) odpadke od volne iz tar. št. 51.03 ali raztrgane tekstilne
materiale iz volne iz tar. št. 51.04 in

(c) česano volno v pramenih (tar. št. 51.05).


51.02 - FINA ALI GROBA ŽIVALSKA DLAKA, NEMIKANA IN NEČESANA

5102.10 - Fina živalska dlaka

5102.20 - Groba živalska dlaka

(1) V tej Nomenklaturi označuje izraz "fina živalska dlaka" dlako
alpake, lame, vikunje, kamele, jaka, angorske (moher), tibetske
in kašmirske ter podobnih koz (kašmir), kuncev (vštevši angorske
kunce), zajcev, bobrov, nutrije in pižmovk (glej Opombo 1 (b) k
temu poglavju).

Fina živalska dlaka je pretežno mehkejša in manj skodrana od
volne. Dlako alpake, lame, vikunje, kamele, jaka, angorske,
kašmirske in podobnih koz ter angorskih kuncev predejo v predivo,
podobno volni. Uporablja se tudi za izdelavo perik in lasulj za
lutke. Druga fina živalska dlaka (zajcev, navadnega kunca, bobra,
nutrije in pižmovk) je običajno neprimerna za predenje in se
uporablja za izdelavo polsta (filca), kot polnilo, za
oblazinjevanje itd.

(2) V tej Nomenklaturi označuje izraz "groba živalska dlaka" vso
drugo živalsko dlako, neomenjeno v predhodni točki pod (1), razen
volne (tar. št. 51.01), dlake iz griv in repov kopitarjev in
goved (ki se uvršča kot "konjska žima" v tar. št. 05.03), ščetin
domačih in divjih svinj, dlak ježev in druge dlake za izdelavo
ščetk (tar. št. 05.02) (glej Opombo 1(c) k temu poglavju).

Groba živalska dlaka, ki se uvršča v to tar. številko, vključuje
tudi dlako z bokov goved in kopitarjev, pa tudi dlako navadnih
koz, psov, opic in vider.

Grobo živalsko dlako uporabljajo predvsem za izdelavo grobih
prediv in tkanin, polsta (filca), tepihov in kot polnilo in
tapetniški material.

Živalska dlaka, dobljena med skubljenjem (goljenjem) s
striženjem, snemanjem s kože, se v to tar. številko uvršča le, v
kolikor ni mikana ali česana. Vendar na uvrščanje v to tar.
številko ne vpliva, če je dlaka prana, beljena, barvana ali
umetno skodrana (nazadnje navedena operacija prihaja v poštev
predvsem pri grobi živalski dlaki za oblazinjevanje).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) človeških las (tar. št. 05.01),

(b) surovih težkih kož in kož drobnice ter nepredelanih krzen
(tar. št. od 41.01 do 41.03 ali 43.01),

(c) odpadkov iz fine ali grobe živalske dlake (tar št. 51.03),

(d) razvlaknjenih tekstilnih materialov iz fine ali grome
živalske dlake (tar. št. 51.04),

(e) fine ali grobe živalske dlake, mikane ali česane (tar. št.
51.05) in

(f) fine ali grobe živalske dlake, pripravljene za uporabo v
izdelavi perik in podobnih izdelkov (tar. št. 67.03).


51.03 - ODPADKI VOLNE IN FINE ALI GROBE ŽIVALSKE DLAKE, VKLJUČNO
Z ODPADKI PREJE, TODA BREZ RAZVLAKNJENIH TEKSTILNIH MATERIALOV

5103.10 - Izčesek iz volne ali fine živalske dlake

5103.20 - Drugi odpadki volne ali fine živalske dlake

5103.30 - Odpadki iz grobe živalske dlake

Ta tar. številka vključuje predvsem vse odpadke (razen
razvlaknjenih tekstilnih materialov) volne in fine ali grobe
živalske dlake, t.j. odpadke, dobljene med sosledičnim postopkom
predelave surove volne ali dlak v prane, mikane, česane, predene,
tkane, pletene itd. izdelke.

Najpomembnejši odpadki, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(1) Odpadki iz česanja, mikanja in drugih pripravljalnih procesov
za predenje, kot so: izčesek - najpomembnejši odpadek, sestavljen
kratkih vlaken, ki odpadajo med česanjem; kosi zvitkov ali
trakov, nastali pri mikanju predpreje; odpadki čičkov in mikane
volne iz krp - šodi; odpadki, zbrani med mikanjem; vlakna, zbrana
med čiščenjem valjev na mikalnih strojih, znani kot franže.

(2) Odpadki prediva - strgana, vpletena in zapletena prediva,
zbrana kot odpadek med predenjem, dubliranjem, navijanjem,
tkanjem, pletenjem itd;

(3) Odpadki, zbrani med razvrščanjem (sortiranjem) ali med
pranjem z dna ali rešetk pralne naprave;

(4) Odpadna dlaka in volna iz starih vzmetnic. Nekateri med temi
izdelki so lahko impregnirani s strojnim oljem ali pomešani s
prahom in z drugimi nečistočami (na primer z naravnimi
nečistočami rastlinskega izvora). Glede na vrsto in kvaliteto so
lahko takšni odpadki uporabni za predenje, kot polnila itd.
Karbonizacija, beljenje, barvanje itd. ne vpliva na njihovo
uvrščanje v to tar. številko.

Ta tar. številka izključuje:

(a) odpadke konjske žime (tar. št. 05.03),

(b) vato (tar. št. 30.05 ali 56.01),

(c) odpadke volne in živalske dlake, ki so primerni le kot
gnojilo (31. poglavje),

(d) raztrgane tekstilne materiale iz volne in fine ali grobe
živalske dlake (tar. št. 51.04),

(e) mikane ali česane odpadke volne in fine ali grobe živalske
dlake (tar. št. 51.05) in

(f) tekstilni flok in prah, kot tudi predilniške nope (tar. št.
56.01).


51.04 - RAZVLAKNJENI TEKSTILNI MATERIALI IZ VOLNE IN FINE ALI
GROBE ŽIVALSKE DLAKE

Ta tar. številka vključuje raztrgane tekstilne materiale iz volne
iz iz fine ali grobe živalske dlake, dobljene z raztrgovanjem krp
iz pletenega, tkanega ali drugega materiala, ali pa z
raztrgovanjem dpadkov prediv, nastalih med predenjem, tkanjem,
pletenjem itd.

Raztrgana volna (regenerirana ali predelana volna) vključuje:

(1) Šodi in mungo, katera pridobivajo z raztrgovanjem volnenega
prediva ali volnenih krp.

(2) Ekstraktno volno, katero pridobivajo z raztrgovanjem volne,
ki ostane po obdelavi mešanih krp s kislino (običajno), katere
namen je odstranjevanje rastlinskih vlaken (na primer bombaž) ali
rezanih umetnih vlaken.

Razvlaknjeni tekstilni materiali iz volne in fine ali grobe
živalske dlake iz te tar. številke se običajno izdelujejo sami
ali v mešanici z novimi vlakni, uporabljajo pa se za izdelavo
tkanih in pletenih materialov, klobučevine (filca), polnil, ali
materialov za oblazinjevanje.

Ti materiali ostanej uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so
beljeni ali barvani.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) vate (tar. št. 30.05 ali 56.01),

(b) mikanih ali česanih razvlaknjenih tekstilnih materialov iz
volne in fine ali grobe živalske dlake (tar. št. 51.05),

(c) tekstilnega floka, prahu, kot tudi predilniške nope (tar. št.
56.01) in

(d) uporabljenih in novih krp, nerazvlaknjenih (tar. št. 63.10).


51.05 - VOLNA IN FINA ALI GROBA ŽIVALSKA DLAKA, MIKANA ALI ČESANA
(VKLJUČNO S ČESANO VOLNO, V MASI)

5105.10 - Mikana volna

 - Česana volna

5105.21 - - česana volna, v razsutem stanju v pramenih

5105.29 - - druga

5105.30 - Fina živalska dlaka, mikana ali česana

5105.40 - Groba živalska dlaka, mikana ali česana

Ta tar. številka vključuje:

(1) Volno in fino ali grobo živalsko dlako (vštevši odpadke in
raztrgane tekstilne materiale), ki je mikana v postopkih, ki
predhodijo predenju.

(2) Volno in fino ali grobo dlako, dobljeno s česanjem po
razvlekanju ali kardiranju (mikanju).

Namen mikanja (na posebnih mikalnih strojih) je namestiti vlakna
v bolj ali manj vzporedni položaj in popolnoma ali pretežno
odstraniti tuje snovi (večinoma rastlinske), ki so se zadržale v
v volni. Po tem postopku so vlakna koprenasta.

Če želijo dobiti "volnene" izdelke (t.j. tiste, ki so samo
mikani), razdelijo kopreno v več delov, katere nato vtrejo v
obliko predpreje, da na ta način povečajo kohezijo vlaken in da
se le-ta lažje transformirajo v predivo. Predprejo navijejo na
vretena in se lahko brez nadaljnje obdelave uporabi za predenje.

Nasprotno pa lahko uporabijo, če želijo dobiti česane izdelke
(kamgarn), dva postopka: ali mikana vlakna češejo, ali pa volno
in fino ali grobo živalsko dlako predhodno ne mikajo, pač pa jo
pred česanjem dajo v pripravljalni postopek, v katerem material
obdelujejo na t.i. "gil-box - strojih", ki razdvajajo in ravnajo
vlakna.

V naslednji fazi česanja se odstranijo kratka vlakna, predvsem
kot izčesek, druga vlakna pa se vzporedno razporejajo v obliko
traku. Skupaj z izčeskom se odstranijo vse preostale rastlinske
nečistoče. Česan trak nato razvlekajo z namenom, da bi se vlakna
različnih dolžin popolnoma zmešala. Tako dobijo česanec, katerega
navijejo v obliko topsa. Materiali, pretežno tisti iz dlake, ki
se težje uvijajo, pogosto prihajajo iz te faze kot zbiti namoti,
ki so čvrsto stisnjeni med dva lista papirja in znani pod imenom
"zbiti tops". Česani izdelki gredo skozi vrsto operacij
izvlekanja in dubliranja, ki jih pretvorijo v predprejo. Navijejo
se na vretena in tako so pripravljeni za predenje v kamgarnsko
predivo.

Ta tar. številka vključuje mikani trak, česani trak, tops in
predprejo, navedene v predhodnem besedilu, pa tudi rezani ali
trgani tops ali trgani mikani trak, ki so včasih rezani ali
trgani v krajše kose enotnih dolžin.

Ta tar. številka vključuje tudi česano volno v pramenih, ki jo
včasih imenujejo "česana volna v razsutem stanju", "razmaščena
volna, iz katere je odstranjen čiček" ali "odprti tops". Iz te,
pretežno razmaščene volne odstranijo čiček na mehanski način - z
uporabo dela strojev iz proizvodne linije (za mikanje in
česanje), ki se uporabljajo za izdelavo volnenega česanca in za
predenje kamgarnskega prediva. Ko pride iz stroja za česanje,
dobljen kontinuirani trak razvlekajo in trgajo v nepravilne
puhaste pramene, katere nato balirajo. Dobljeni izdelek ima
kratka vlakna, povprečne dolžine 45 mm, in je primeren za enak
način predenja, kot se predeta volna in bombaž, vendar ne za enak
sistem predenja kamgarnskega prediva. Zaradi tega se mora pred
predenjem ponovno razvlekati. Na videz je podoben pramenom
razmaščene volne brez rastlinskih materialov.

Opozoriti je treba, da so lahko nekateri rovingi enakega premera
kot posamezna vlakna iz tar. št. od 51.06 do 51.10, in da so
lahko tudi nekoliko zviti; ker pa še niso bili predeni, ne
sestavljajo preje in zato ostanejo uvrščeni v tej tar. številki.

Postopki, kot sta npr. beljenje in barvanje, ne vplivata na
uvrščanje teh izdelkov v to tar. številko.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) vate (tar. št. 30.05 ali 56.01) in

(b) volne, pripravljene za uporabo v izdelavi perik in podobnih
izdelkov (tar. št. 67.03).


51.06 - PREJA IZ MIKANE VOLNE, NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA
DROBNO

5106.10 - Ki vsebuje po masi 85% ali več volne

5106.20 - Ki vsebuje po masi pod 85 % volne

Ta tar. številka vključuje enonitna in večnitna (dvojna) volnena
prediva, dobljena s predenjem predpreje iz mikane (vendar ne tudi
česane) volne. Ta tar. številka vključuje tudi prediva, znana kot
česano-mikana prediva, katere pridobivajo iz mikanih (vendar ne
tudi česanih) trakov s takim predenjem, kot pri česanih predivih.
Vsa ta prediva so navita na vretena ali stožičasta vretena.

Ta tar. številka vključuje tudi prediva iz mikane volne, dobljena
iz česane volne v pramenih, kot je opisana v komentarju k tar.
št. 51.05.

Prediva, pripravljena za prodajo na drobno, so iz te tar.
številke izključena (glej določila dela (I) (B) (3) splošnih
določil komentarja k oddelku XI).

Prediva, zajeta v tej tar. številki, sestoje iz kratkih vlaken
ali mešanice dolgih in kratkih vlaken, ki niso vzporedna, pač pa
se med seboj prepletajo. Pretežno so neenake debeline in običajno
vpredena ohlapneje kot kamgarnska (grebenana) prediva.

Ta prediva so lahko izpostavljena postopkom, navedenim v delu (I)
(B) (1) splošnih določil komentarja k oddelku XI).

Večnitna (dvojna) prediva, v katerih so ene niti iz mikane, druge
pa iz česane volne, se uvrščajo v tar. št. 51.06 ali 51.07 -
odvisno, katera med obema volnama prevladuje po masi.


51.07 - PREJA IZ ČESANE VOLNE, NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA
DROBNO

5107.10 - Ki vsebuje po masi 85% ali več volne

5107.20 - Ki vsebuje po masi pod 85 % volne

Ta tar. številka vključuje enonitna ali večnitna (dvojna)
kamgarnska(grebenana) prediva, dobljena s predenjem predpreje iz
česane volne.

V kolikor so pripravljena za prodajo na drobno, so ta prediva iz
te tar. številke izključena (glej določila dela (I) (B) (1)
splošnih določil komentarja k oddelku XI).

Kamgarnska (grebenana) prediva se od mikanih prediv razlikujejo
po tem, da imajo gladek izgled in da so izenačene debeline.
Vlakna v njih so vzporedna - kratka in zapletena vlakna
odstranijo s česanjem.

Ta prediva so lahko izpostavljena postopkom, navedenim v delu (I)
(B) (1) splošnih določil komentarja k oddelku XI).

Ta tar. številka ne vključuje prediv iz mikane volne, dobljene iz
česane volne, v pramenih, niti prediv, znanih kot česano-mikana
prediva (tar. št. 51.06).


51.08 - PREJA IZ FINE ŽIVALSKE DLAKE (MIKANA ALI ČESANA),
NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO

5108.10 - Mikana

5108.20 - Česana

Ta tar. številka vključuje enonitna in večnitna (dvojna) prediva,
katera pridobivajo s predenjem iz predpreje iz mikane ali česane
fine živalske dlake (glede pojasnila, kaj šteje za fino živalsko
dlako, glej komentar k tar. št. 51.02).

Ta prediva so iz te tar. številke izključena, če so pripravljena
za prodajo na drobno (glej del (I) (B) (3) splošnih določil
komentarja k oddelku XI).

Prediva iz te tar. številke se uporabljajo pretežno v izdelavi
pletenega blaga in tkanin za določene vrste lahkih oblačil (na
primer alpaka), pa tudi za plašče in volnene odeje, (na primer
kamelja dlaka), za izdelavo žameta in imitacij krzna.

Ta prediva so lahko izpostavljena postopkom, navedenim v delu (I)
(B) (1) splošnih določil k oddelku XI).


51.09 - PREJA IZ VOLNE ALI FINE ŽIVALSKE DLAKE, PRIPRAVLJENA ZA
PRODAJA NA DROBNO

5109.10 - Ki vsebuje po masi 85 % ali več volne ali fine živalske
dlake

5109.90 - Druga

Ta tar. številka vključuje prediva iz volne in prediva iz fine
živalske dlake, pripravljena za prodajo na drobno, t.j. v oblikah
in pod pogoji, navedenimi v delu (I) (B) (3) splošnih določil
komentarja k oddelku XI.


51.10 - PREJA IZ GROBE ŽIVALSKE DLAKE ALI KONJSKE ŽIME (VKLJUČNO
OVITA PREJA IZ KONJSKE ŽIME), PRIPRAVLJENA ALI NEPRIPRAVLJENA ZA
PRODAJO NA DROBNO

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Prediva, enonitna ali večnitna (dvojna), dobljena s
predenjem iz predpreje iz grobe živalske dlake (glede pojasnila,
kaj šteje za žimo, glej komentar k tar. št. 51.02).

 Ta prediva se uporabljajo v izdelavi nekaterih tkanin,
tekstilnih vstavkov in izdelkov za tehnične potrebe.

(2) Prediva in konjske žime iz tar. št. 05.03. Ta prediva
dobivajo z vpredanjem krajše konjske žime (t.j. dlak iz griv
kopitarjev ali repov goved). Daljša konjska žima (na primer iz
konjskih repov) se ne da vpredati, lahko pa se oblikujejo v
daljše niti s povezovanjem njihovih koncev.

Niti konjske žime se lahko izdelajo z obvijanjem (ali z vezanjem)
vzporednih konjskih žim z bombažno ali drugo nitjo. Tako spojene
ali obvite niti se uvrščajo v to tar. številko.

Ta prediva so lahko izpostavljena postopkom, navedenim v delu (I)
(B) (1) splošnih določil komentarja k oddelku XI.


15.11 - TKANINE IZ MIKANE VOLNE ALI MIKANE FINE ŽIVALSKE DLAKE

 - Ki vsebujejo po masi 85 % ali več volne ali fine živalske
dlake:

5111.11 - - mase do vključno 300 g/m2

5111.19 - - druge

5111.20 - Druge, v mešanici pretežno ali samo z umetnimi ali
sintetičnimi filamenti

5111.30 - Druge, v mešanici pretežno ali samo z rezanimi umetnimi
ali sintetičnimi vlakni

5111.90 - Druge

Ta tar. številka vključuje tkanine, opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil k oddelku XI, ki so izdelane iz prediva iz
mikane volne ali iz prediv iz fine živalske dlake.

Tkanine iz mikane volne in tkanine iz fine živalske dlake so zelo
raznolike in vključujejo: sukna, flanelo, moleton in druge
tkanine za izdelavo oblačil, volnene odeje, tkanine za notranjo
opremljanje itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) povojev, prepojenih z zdravilnimi snovmi, ali pripravljenih
za prodajo na drobno (tar. št. 30.05) in

(b) tkanin za tehnične namene iz tar. št. 59.11.


51.12 - TKANINE IZ ČESANE VOLNE ALI ČESANE FINE ŽIVALSKE DLAKE

 - Ki vsebujejo po masi 85 % ali več volne ali fine živalske
dlake

5112.11 - - mase do vključno 200 g/m2

5112.19 - - druge

5112.20 - Druge, v mešanici pretežno ali samo z umetnimi ali
sintetičnimi filamenti

5112.30 - Druge, v mešanici pretežno ali samo z rezanimi umetnimi
ali sintetičnimi vlakni

5112.90 - Druge

Ta tar. številka vključuje tkanine, opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI, ki so izdelane iz
prediva iz česane volne ali iz prediva iz česane fine živalske
dlake.

Tkanine iz česane volne in tkanine iz fine živalske dlake so zelo
raznolike in vključujejo: sukna in druge tkanine za izdelavo
oblačil, tkanine za notranje opremljanje itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) povojev, prepojenih z zdravilnimi snovmi, ali pripravljenih
za prodajo na drobno (tar. št. 30.05) in

(b) tkanin za tehnične namene iz tar. št. 59.11.


51.13 - TKANINE IZ GROBE ŽIVALSKE DLAKE ALI IZ KONJSKE ŽIME

Ta tar. številka vključuje tkanine, opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI, ki so izdelane iz grobe
živalske dlake iz tar. št. 51.02 ali prediva iz konjske dlake
(tar. št. 51.10). Vendar pa so lahko tkanine iz konjske žime
izdelane tudi iz posamičnih konjskih žim iz tar. št. 05.03.

Tkanine iz grobe živalske dlake se uporabljajo za oblazinjevanje
pohištva ali kot tkanine za notranje opremljanje, za vstavke v
oblačilih itd.

Tkanine, izdelane iz posamičnih konjskih žim, izdelujejo na
posebnih statvah, pretežno ročno. Zaradi kratkosti te žime (od 20
do 70 cm) so te tkanine ponavadi majhne velikosti in se
uporabljajo predvsem za sita.

Druge tkanine iz konjske žime uporabljajo kot vstavke v
oblačilih.

Ta tar. številka ne vključuje tkanin za tehnične namene iz tar.
št. 59.11.


                          52. POGLAVJE

                             BOMBAŽ

OPOMBA K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

1. Pri tar. podšt. 5209.42 in 5211.42 so z izrazom "denim"
mišljene tkanine iz prej različnih barv trinitnega ali
štirinitnega kepra, vključno lomljeni keper in keper po osnovi
pri katerih je preja osnove ene same barve preja votka, je lahko
nebeljena, beljena, barvana sivo ali barvana v svetlejših
odtenkih, kot je preja osnove (jeans tkanine).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Pri razvrščanju v to poglavje je treba upoštevati določila
komentarja k oddelku XI.

To poglavje vključuje v glavnem bombažna vlakna v različnih fazah
njihove predelave - od surovega materiala do tkanin, vključuje pa
tudi mešane tekstilne materiale, ki se uvrščajo kot bombaž.


52.01 - BOMBAŽ, NEMIKAN ALI NEČESAN

Semena v zapredku (strok, plod) bombažne rastline (Gossypium) je
prekrito z bombažnimi vlakni. Bistvena sestavina teh vlaken je
celuloza, obvita pa so z voskasto snovjo. Njihova zunanja stran
je gladka, njihova naravna barva je bela, rumenkasta ali celo
rjava ali rdečkasta. Nabirajo se, ko so dozoreli zapredki bolj
ali manj široko odprti. V kolikor zapredkov ne nabirajo, bombažna
vlakna običajno pulijo iz njih še na rastlinah. V takšnih vlaknih
so ponavadi še semena, katera je potrebno pozneje odstraniti s
čiščenjem.

Ta tar. številka vključuje nemikana in nečesana bombažna vlakna
taka, kot so nabrana (bombaž s semeni), ali pa samo očiščena (v
takšnem bombažu je še vedno določena količina odpadkov od
zapredkov, listja in semen). Ta tar. številka vključuje tudi
bombažna vlakna (razen lintersa in odpadkov), očiščena, beljena,
barvana ali napravljena vpojna.

V mednarodni trgovini označuje izraz "bombaž" skoraj izključno
očiščeni bombaž, ki je običajno trdo sprešan v bale, medtem ko se
bombaž, očiščen s stroji za odpiranje bombaža ali s stroji za
zavijanje, pojavlja v obliki raztresenih, širokih in neskončnih
listih.

Bombažni linters se uvršča v tar. št. 14.04. vlakna, ki se
uvrščajo v to tar. številko, so večinoma dolga med 1 in 5 cm ter
se po tem razlikujejo od bombažnega lintersa, ki najpogosteje
sestoji iz vlaken, krajših od 5 mm.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) vato (tar. št. 30.05 ali 56.01),

(b) bombažne odpadke (tar. št. 52.02) in

(c) vlakna ali česani bombaž (tar. št. 52.03).


52.02 - BOMBAŽNI ODPADKI (VKLJUČNO Z ODPADKI PREJE IN
RAZVLAKNJENIMI TEKSTILNIMI SUROVINAMI)

5202.10 - Odpadki preje (vključno z odpadki sukanca)

 - Drugi:

5202.91 - - razvlaknjene tekstilne surovine

5202.99 - - drugi

Ta tar. številka vključuje predvsem bombažne odpadke, ki
nastajajo med pripravo bombaža za predenje ali med predenjem,
tkanjem, pletenjem itd. ali zaradi raztrgovanja bombažnega blaga.

Ta tar. številka vključuje:

Odpadke od česanja - izčesek (vlakna, pobrana z valja za mikanje
ali česanje; strgana vlakna, izločena med postopkom mikanja;
ostanke iz trakov predpreje; puh, nastal pri mikanju; zapletena
prediva in druge odpadke od prediv ter prediva in vlakna, nastala
z razpukavanjem krp.

Ti odpadki lahko vsebujejo maščobne snovi in prah ali druge tuje
snovi, lahko pa so tudi čiščeni, beljeni ali nebeljeni. Lahko se
uporabljajo za predenje ali za druge namene.

Ta tar. številka izključuje:

(a) bombažni linters (tar. št. 14.04),

(b) vato (tar. št. 30.05 ali 56.01),

(c) mikane ali česane bombažne odpadke (tar. št. 52.03),

d) tekstilni flok - prah (tar. št. 56.01)

(e) odpadne tekstilne predmete (tar. št. 63.10).


52.03 - BOMBAŽ, MIKAN ALI ČESAN

Ta tar. številka vključuje bombaž (vštevši raztrgane bombažne
krpe in druge bombažne odpadke), mikan ali česan, naprej
pripravljen za predenje ali ne.

Glavni namen mikanja je razmrščiti bombažna vlakna, jih namestiti
v bolj ali manj vzporedni položaj ter iz njih odstraniti vse tuje
snovi, ki bi jih še lahko vsebovala. Takšna vlakna so v obliki
širokih tkiv ali trakov, katera hipno zbijejo v zvitke ali
trakove. Preden te zvitke ali trakove spremenijo v predprejo, jih
lahko česajo, kar pa ni nujno.

S česanjem, ki se uporablja predvsem za predenje dolgovlaknatega
bombaža, odstranjujejo zadnje sledove tujih snovi, ki se še vedno
nahajajo v vlaknih. Prav tako izločajo krajša vlakna v obliki
česanih odpadkov. Tako ostanejo le vzporedno nameščena dolga
vlakna.

Zvitki ali trakovi, česani ali ne, gredo skozi vrsto postopkom
dubliranja in mikanja na strojih za mikanje in strojih za
predprejo. Na koncu prihaja iz te vrste postopkov predpreja.
Poudariti je treba, da lahko ima predpreja, po obdelavi v strojih
za predprejo, približno isti prerez kot enonitno predivo iz tar.
št. 52.05 ali 52.06 in da je rahlo vpredena. Vendar pa ne
predstavlja prediva, v kolikor še ni vpredena, in se uvršča v to
tar. številko.

Zvitki in predpreja so ponavadi pripravljene na velikih vretenih,
medtem ko navijajo mikane trakove na lesene valje.

Izdelki iz te tar. številke so lahko beljeni ali barvani.

Mikani (kardiran) bombaž v obliki zvitkov ali trakov, kakršnega
uporabljajo frizerji (včasih imenovan "brivska vata"), se uvršča
v to tar. številko, medtem ko spada bombažna vata v tar. št.
56.01 ali v tar. št. 30.05 (v kolikor je prepojena z zdravilnimi
snovmi ali pripravljena v zavitkih za prodajo na drobno).


52.04 - SUKANEC ZA ŠIVANJE IZ BOMBAŽA, NEPRIPRAVLJEN ALI
PRIPRAVLJEN ZA PRODAJO NA DROBNO

 - Nepripravljen za prodajo na drobno:

5204.11 - - ki vsebuje po masi 85 % ali več bombaža

5204.19 - - drug

5204.20 - Pripravljen za prodajo na drobno

Ta tar. številka vključuje sukanec iz bombaža v oblikah in pod
pogoji, opisanih v delu (I) (B) (4) splošnih določil komentarja k
oddeku XI.

Vendar ta tar. številka izključuje takšne niti, ki ustrezajo
definiciji vrvi, vrvice itd. (glej splošna določila komentarja k
odedku XI - del (I) (B) (2) (tar. št. 56.07).

Sukanec ostane uvrščen v tej tar. številki, če je pripravljen ali
nepripravljen za prodajo na drobno ali če je obdelan, kot je
navedeno v splošnih določilih komentarja k oddelku XI, v delu (I)
(B) (1).


52.05 - BOMBAŽNA PREJA (RAZEN SUKANCA ZA ŠIVANJE), KI VSEBUJE PO
MASI 85 % ALI VEČ BOMBAŽA, NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO

 - Enojna preja iz nečesanih vlaken:

5205.11 - - številke 714,29 deciteksov ali več (metrične številke
Nm do 14)

5205.12 - - številke od 232,56 do 714,29 deciteksov (metrična
številka Nm nad 14 do 43)

5205.13 - - številke od 192,31 do 232,56 deciteksov (metrične
številke Nm nad 43 do 52)

5205.14 - - številke od 125 do 192,31 deciteksov (metrične
številke Nm nad 52 do 80)

5205.15 - - številke pod 125 deciteksov (metrične številke Nm nad
80)

 - Enojna preja iz česanih vlaken:

5205.21 - - številke 714,29 deciteksov ali več (metrične številke
Nm do 14))

5205.22 - - številke od 232,56 do 714,29 deciteksov (metrične
številke Nm 14 do 43)

5205.23 - - številke od 192,31 do 232,56 deciteksov (metrične
številke Nm nad 43 do 52)

5205.24 - - številke od 125 do 192,31 deciteksov (metrične
številke Nm nad 52 do 80)

5205.26 - - številke od 106,38 do 125 deciteksov (metrične
številke Nm več kot 80 do vključno 94

5205.27 - - številke pod 106,38 deciteksov, vendar ne manj kot
83,33 deciteksov (metrične številke Nm nad 94 do 120)

5205.28 - - številke do 83,33 deciteksov (metrične številke Nm
nad 120))

 - Dvojna, večnitna ali prameneska preja iz nečesanih vlaken:

5205.31 - - številke na eno nit 714,29 deciteksov ali več
(metrične številke Nm do 14 na eno nit)

5205.32 - - številke na eno nit od 232,56 do 714,29 deciteksov
(metrične številke Nm nad 14 do 43 na eno nit)

5205.33 - - številke na eno nit od 192,31 do 232,56 deciteksov
(metrične številke Nm nad 43 do 52 na eno nit)

5205.34 - - številke na eno nit od 125 do 192,31 deciteksov
(metrične številke Nm 52 do 80 na eno nit)

5205.35 - - številke na eno nit pod 125 decitesov (metrične
številke Nm nad 80 na eno nit)

 - Dvojna, večnitna ali prameneska preja iz česanih vlaken:

5205.41 - - številke na eno nit 714,29 deciteksov ali več
(metrične številke Nm do 14 na eno nit)

5205.42 - - številke na eno nit od 232,56 do 714,29 deciteksov
(metrične številke Nm nad 14 do 43 na eno nit):

5205.43 - - številke na eno nit od 192,31 do 232,56 deciteksov
(metrične številke Nm nad 43 do 52 na eno nit)

5205.44 - - številke na eno nit od 125 do 192,31 deciteksov
(metrične številke Nm nad 52 do 80 na eno nit

5205.46 - - številke na eno nit pod 125 deciteksov, vendar vsaj
106,38 deciteksov (metrične številke Nm nad 80 do 94 na eno nit)

5205.47 - - številke na eno nit pod 106,38 deciteksov, vendar
vsaj 83,33 deciteksov (metrične številke Nm nad 94 do 120 na eno
nit)

5205.48 - - številke na eno nit pod 83,33 deciteksov (metrične
številke Nm nad 120 na eno nit)

Ta tar. številka vključuje bombažno predivo (razen sukanca),
bodisi enonitno, bodisi večnitno, dobljeno s predenjem iz
predpreje iz tar. št. 52.03, vendar pod pogojem, da vsebuje 85
mas.% ali več bombaža.

Vendar pa je to predivo iz te tar. številke izključeno, če
izpolnjuje pogoje iz definicije za vrv, vrvico itd. (tar. št.
56.07), ali če je pripravljeno za prodajo na drobno (glej dela
(I) (B) (2) in (3) splošnih določil komentarja k oddelku XI).

Predivo ostane uvrščeno v tej tar. številki, neglede na to, ali
se je z njim ravnalo oziroma ali je bilo obdelano, kot je
prikazano v delu (I) (B) (1) splošnih določil komentarja k
oddelku XI).


52.06 - BOMBAŽNA PREJA (RAZEN SUKANCA ZA ŠIVANJE), KI VSEBUJE PO
MASI POD 85% BOMBAŽA, NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO

 - Enojna preja iz nečesanih vlaken:

5206.11 - - številke 714,29 deciteksov ali več (metrične številke
Nm do 14

5206.12 - - številke od 232,56 do 714,29 deciteksov (metrične
številke Nm nad 14 do 43

5206.13 - - številke od 192,31 do 232,56 deciteksov (metrične
številke Nm nad 43 do 52)

5206.14 - - številke od 125 do 192,31 deciteksov (metrične
številke Nm nad 52 do 80))

5206.15 - - številke pod 125 deciteksov (metrične številke Nm nad
80)

 - Enojna preja iz česanih vlaken:

5206.21 - - številke 714,29 deciteksov ali več (metrične številke
Nm do 14)

5206.22 - - številke od 232,56 do 714,29 decitesov (metrične
številke Nm nad 14 do 43

5206.23 - - številke od 192,31 do 232,56 deciteksov (metrične
številke Nm nad 43 do 52

5206.24 - - številke od 125 do 192,31 deciteksov (metrične
številke Nm nad 52 do 80)

5206.25 - - številke pod 125 deciteksov (metrične številke Nm nad
80)

 - Dvojna, večnitna ali pramenska preja iz nečesanih vlaken:

5206.31 - - številke na eno nit 714,29 deciteksov ali več
(metrične številke Nm do 14 na eno nit)

5206.32 - - številke na eno nit od 232,56 do 714,29 deciteksov
(metrične številke Nm nad 14 do 43 na eno nit)

5206.33 - - številke na eno nit od 192,31 do 232,56 deciteksov
(metrične številke Nm nad 43 do 52 na nit

5206.34 - - številke na eno nit od 125 do 192,31 deciteksov
(metrične številke Nm nad 52 do 80 na eno nit

5206.35 - - številke na eno nit pod 125 deciteksov (metrične
številke Nm nad 80 na eno nit)

 - Dvojna, večnitna ali pramenska preja iz česanih vlaken:

5206.41 - - številke na eno nit 714,29 deciteksov ali več
(metrične številke Nm do 14 na eno nit)

5206.42 - - številke na eno nit od 232,56 do 714,29 deciteksov
(metrične številke Nm nad 14 do 43 na eno nit)

5206.43 - - številke na eno nit od 192,31 do 232,56 deciteksov
(metrične številke Nm nad 43 do 52 na eno nit)

5206.44 - - številke na eno nit od 125 do 192,31 deciteksov
(metrične številke Nm nad 52 do 80 na eno nit)

5206.45 - - številke na eno nit pod 125 deciteksov (metrične
številke Nm nad 80 na eno nit)

Komentar k tarifni številki 52.05 se uporablja mutatis mutandis
za prediva iz te tar. številke.


52.07 - BOMBAŽNA PREJA (RAZEN SUKANCA ZA ŠIVANJE) PRIPRAVLJENA ZA
PRODAJO NA DROBNO

5207.10 - Ki vsebuje po masi 85 % ali več bombaža

5207.90 - Druga

Ta tar. številka vključuje predivo iz bombaža (razen sukanca), če
je pripravljeno za prodajo na drobno, t.j. v oblikah in pod
pogoji, navedenimi v delu (I) (B) (3) splošnih določil komentarja
k oddelku XI.


52.08 - BOMBAŽNE TKANINE, KI VSEBUJEJO PO MASI 85 % ALI VEČ
BOMBAŽA, MASE DO 200 g/m2

 - Nebeljene:

5208.11 - - v platnovi vezavi, mase do 100 g/m2

5208.12 - - v platnovi vezavi, mase nad 100 g/m2

5208.13 - - trinitne ali štirinitne keper tkanine, vključno
križni keper

5208.19 - - druge tkanine

 - Beljene:

5208.21 - - v platnovi vezavi, mase do vključno 100 g/m2

5208.22 - - v platnovi vezavi, mase nad 100 g/m2

5208.23 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5208.29 - - druge tkanine

 - Barvane:

5208.31 - - v platnovi vezavi, mase do vključno 100 g/m2

5208.32 - - v platnovi vezavi, mase nad 100 g/m2

5208.33 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5208.39 - - druge tkanine

 - Iz raznobarvne preje:

5208.41 - - v platnovi vezavi, mase do vključno 100 g/m2

5208.42 - - v platnovi vezavi, mase nad 100 g/m2

5208.43 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5208.49 - - druge tkanine

 - Tiskane:

5208.51 - - v platnovi vezavi, mase do vključno 100 g/m2

5208.52 - - v platnovi vezavi, mase nad 100 g/m2

5208.53 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5208.59 - - druge tkanine

Ta tar. številka vključuje tkanine (opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI), mase do 200 g/m2, ki
vsebujejo 85 mas.% ali več bombaža.

Bombažne tkanine proizvajajo v širokem asortimaju in jih, glede
na njihove lastnosti, uporabljajo za izdelavo oblačil, perila za
gospodinjstva, posteljnih pregrinjal, zaves, drugih predmetov za
notranje opremljanje itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) povojev, prepojenih z zdravilnimi snovmi ali pripravljenih za
prodajo na drobno (tar. št. 30.05),

(b) tkanin iz tar. številke 58.01,

(c) frotirastih tkanin za brisače in podobnih zankastih tkanin
(tar. št. 58.02),

(d) gaze (tar. št. 58.03) in

(e) tkanin za tehnične namene iz tar. št. 59.11.


52.09 - BOMBAŽNE TKANINE, KI VSEBUJEJO PO MASI 85% ALI VEČ
BOMBAŽA, MASE NAD 200 g/m2

 - Nebeljene:

5209.11 - - v platnovi vezavi

5209.12 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5209.19 - - druge tkanine

 - Beljene:

5209.21 - - v platnovi vezavi

5209.22 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5209.29 - - druge tkanine

 - Barvane:

5209.31 - - v platnovi vezavi

5209.32 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5209.39 - - druge tkanine

 - Iz preje različnih barv:

5209.41 - - v platnovi vezavi

5209.42 - - tkanine za kavbojke (jeans) - denim

5209.43 - - druge tkanine iz trinitnega ali štirinitnega kepra,
vključno križni keper

5209.49 - - druge tkanine

 - Tiskane:

5209.51 - - v platnovi vezavi

5209.52 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5209.59 - - druge tkanine

Komentar k tar. številki 52.08 se uporablja mutatis mutandis na
izdelke iz te tar. številke.


52.10 - BOMBAŽNE TKANINE, KI VSEBUJEJO PO MASI POD 85 % BOMBAŽA,
V MEŠANICI PRETEŽNO ALI SAMO Z UMETNIMI ALI SINTETIČNIMI VLAKNI,
MASE DO 200 g/m2

 - Nebeljene:

5210.11 - - v platnovi vezavi

5210.12 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5210.19 - - druge tkanine

 - Beljene:

5210.21 - - v platnovi vezavi

5210.22 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5210.29 - - druge tkanine

 - Barvane:

5210.31 - v platnovi vezavi

5210.32 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5210.39 - - druge tkanine

 - Iz raznobarvne preje:

5210.41 - - v platnovi vezavi

5210.42 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5210.49 - - druge tkanine

 - Tiskane:

5210.51 - - v platnovi vezavi

5210.52 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5210.59 - - druge tkanine

Ta tar. številka vključuje tkanine, opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI.

Vključuje vse tkanine pod pogojem, da se uvrščajo kot bombažne
tkanine ob uporabi Opombe 2 k oddelki XI (glej del (I) (A)
splošnih določil komentarja k oddelku XI) in, če izpolnjujejo še
naslednje pogoje:

(a)  da vsebujejo manj kot 85 mas.% bombaža,

(b)  da so v mešanici samo ali pretežno z umetnimi ali
sintetičnimi vlakni in

(c)  da so mase do 200 g/m2 .

Pri računanju procentualne sestave je treba pomniti, da je treba
upoštevati skupno težo umetnih ali sintetičnih vlaken, ne da bi
pri tem ločili med filamenti in rezanimi vlakni.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) povojev, prepojenih z zdravilnimi snovmi ali pripravljenih za
prodajo na drobno (tar. št. 30.05),

(b) tkanin iz tar. številke 58.01,

(c) frotirastih tkanin za brisače in podobnih zankastih tkanin
(tar. št. 58.02),

(d) gaze (tar. št. 58.03) in

(e) tkanin za tehnične namene iz tar. št. 59.11.


52.11 - TKANINE IZ BOMBAŽA Z MANJ KOT 85 UT % BOMBAŽA, V MEŠANICI
PRETEŽNO ALI SAMO Z UMETNIMI ALI SINTETIČNIMI VLAKNI, MASE NAD
200 G/M2

 - Nebeljene:

5211.11 - - v platnovi vezavi

5211.12 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5211.19 - - druge tkanine

 - Beljene:

5211.21 - - v platnovi vezavi

5211.22 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5211.29 - - druge tkanine

 - Barvane:

5211.31 - - v platnovi vezavi

5211.32 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5211.39 - - druge tkanine -

 - Iz raznobarvne preje:

5211.41 - - v platnovi vezavi

5211.42 - - tkanine za kavbojke (jeans) - denim

5211.43 - - druge tkanine iz trinitnega ali štirinitnega kepra,
vključno križni keper

5211.49 - - druge tkanine

 - Tiskane:

5211.51 - - v platnovi vezavi

5211.52 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper

5211.59 - - druge tkanine

Komentar k tar. številki 52.10 se uporablja mutatis mutandis na
izdelke iz te tar. številke.


52.12 - DRUGE TKANINE IZ BOMBAŽA

 - Mase do 200 g/m2:

5212.11 - - nebeljene

5212.12 - - beljene

5212.13 - - barvane

5212.14 - - iz raznobarvne preje:

5212.15 - - tiskane

 - Mase nad 200 g/ m2:

5212.21 - - nebeljene

5212.22 - - beljene

5212.23 - - barvane

5212.24 - - iz raznobarvne preje

5212.25 - - tiskane

Ta tar. številka vključuje tkanine (opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI), izdelane iz bombažnega
prediva. Vendar pa je potrebno poudariti, da ta tar. številka
vključuje samo tkanine iz mešanih materialov, razen tistih iz
predhodnih tarifnih številk tega poglavja, ali pa tistih,
vključenih v drugi del etga oddelka (običajno v poglavja št. 58.
in 59).

Povoji, prepojeni z zdravilnimi snovmi ali pripravljeni za
prodajo na drobno, so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
30.05).


                          53. POGLAVJE

        DRUGA RASTLINSKA TEKSTILNA VLAKNA; PAPIRNA PREJA
                   IN TKANINE IZ PAPIRNE PREJE

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Pri uvrščanju izdelkov v to poglavje je treba upoštevati splošna
določila komentarja k oddelku XI.

Z nekaterimi izjemami, o katerih govori komentar k tar. št.
53.05, vključuje to poglavje rastlinske tekstilne materiale,
razen bombaža, v različnih fazah - od surovin do njihove
predelave v tkanine.

Vključuje tudi tkanine iz papirja in tkanine iz prediv iz
papirja, kot tudi izdelke iz mešanih tekstilnih materialov,
združenih s izdelki iz tega poglavja v smislu Opombe 2 k oddelku
XI.


53.01 - LAN, SUROV ALI PREDELAN, TODA NEPREDEN; LANENO PREDIVO IN
ODPADKI (VKLJUČNO Z ODPADKI PREJE IN RAZVLAKNJENIMI TEKSTILNIMI
SUROVINAMI)

5301.10 - Lan, surov ali močen

 - Lan, lomljen, trt, grebenan ali kako drugače obdelan, vendar
nepreden

5301.21 - - lomljen ali trt

5301.29 - - drug

5301.30 - Laneno predivo in odpadki

Obstaja več vrst lanu, med katerimi je najbolj znan Linum
usitatissimum. Lanena vlakna so del rastline v obliki kompaktnih
snopov ličkanja, ki se med seboj držijo s pomočjo pektinskih
snovi. Da ga lahko uporabijo v tekstilni industriji, morajo snope
ločiti enega od drugega in od drugega dela rastline, posebno od
notranjega lesnatega dela.

Ta tar. številka vključuje surov, močen, trt, grebenan ali
drugače predelan, toda nepreden lan.

(A) Surovi lan (lanena slama).

To je lan v takem stanju, v kakršnem je takoj, ko ga požanjejo,
vštevši tudi grebenan lan ter lan, s katerega je odstranjena
semenska ovojnica (t.j. lan, s katerega so odstranjeni listi in
semena).

(B) Močen lan.

Z močenjem odstranjujejo pretežni del pektinske snovi, ki obvija
vlakna - bodisi s fermentacijo (z vplivanjem bakterij ali
plesni), bodisi po kemičnem postopku. Ta postopek običajno
poteka:

(1) z izpostavljanjem rastline rosi in vlagi;

(2) z namakanjem rastline v potočno ali rečno, počasi tekočo vodo
ali v stoječo močvirsko ali bazensko vodo;

(4) z obdelavo lanu s paro ali s kemičnimi ali biološkimi
sredstvi. Močeni lan nato sušijo na zraku ali v sušilnicah. Po
končanem tem postopku je vez lanenih vlaken od notranjega,
lesnatega dela rastline dovolj zrahljana, zrahljana pa so tudi
vlakna med seboj, da jih je moč ločiti z lomeljenjem ali trtjem.

(C) Trt lan.

Lan najprej lomijo, da se lesnati del raztrga v kose. Nato ga
trejo (lesnati del zbijajo z ročnim udarjanjem ali mehansko), pri
čemer ostanejo lanena vlakna. Med postopkom nastaja določena
količina lanenega prediva in odpadkov.

(D) Bombažirani lan.

(Bombažirani lan) najprej kuhajo v raztopini natrijevega
hidroksida, nato pa ga impregnirajo z natrijevim karbonatom. V
nadaljevanju ga obdelujejo z razredčeno kislino. Tedaj se
stebelca med seboj ločujejo, pri tem se sprošča ogljikov dioksid,
lanena vlakna pa so prosta. Pri tem postopku ni potrebno močenje
ali trtje lanu. Kotonizirani (bombažirani) lan je pretežno
beljen.

(E) Grebenan (česan) lan.

Grebenanje trga ličkanje, razmešča vlakna v vzporedni položaj in
odstranjuje vse preostale tuje snovi, ter vsa kratka ali
prekinjena vlakna (strojno laneno predivo). Ko pride iz stroja za
grebenanje, je lan običajno v obliki neskončnih snopičev prostih
vlaken. Ta vlakna pozneje spustijo skozi stroj za mikanje, iz
katerega pridejo kot neskončni trak. Trakove izpostavljajo vrsti
operacij dubliranja in mikanja in jih predelajo v predprejo.
Trakovi in predpreja se uvrščajo v to tar. številko pod pogojem,
da še niso predelani v predivo. V končni fazi je lahko predpreja
mikana v zelo fino enonitno predivo, v predivo debeline
enonitnega prediva, običajno rahlo zavito, vendar se kljub temu
uvršča v to tar. številko in je ne gre enačiti z enonitnimi
predivi, zajetimi v tar. št. 53.06.

(F) Tulje (kratka surova vlakna) in odpadki lanu (vštevši tudi
odpadke od prediva in razvlaknjenih tekstilnih materialov)

Laneno predivo sestoji pretežno iz odpadkov različne kvalitete,
ki so primerni za predenje. To so predvsem kratka, vpletena,
raztrgana ali zapletena vlakna, dobljena med različnimi postopki,
kot so trtje, grebenanje in predenje.

 Ta tar. številka vključuje tudi prediva, dobljena med predenjem,
navijanjem in tkanjem, pa tudi odpadek vlaken, dobljen z
razpukavanjem odpadkov tkanin ali gotovih izdelkov v njihova
vlakna. Namenjeni so predvsem predelavi v predivo.

Zaradi kratkosti sestavnih vlaken, se tulje (kratka surova
vlakna) (kratka surova vlakna) in drugi odpadki, namenjeni za
predenje, običajno mikajo in ne grebenajo (česajo). Trakovi in
predpreja, dobljeni po mikanju, so prav tako uvrščeni v to tar.
številko.

Ta tar. številka vključuje tudi odpadke, neprimerne za
proizvodnjo prediva, dobljene pretežno med trtjem ali mikanjem,
ki se uporabljajo kot polnila in za oblazinjevanje, kot vezivo v
malti ali kot surovina za izdelavo nekaterih vrst papirja.

 Pravkar navedeni izdelki ostanejo uvrščeni v tej tar. številki
tudi, če so beljeni ali barvani.

Ta tar. številka izključuje:

(a) nalomljene lesene koščke, ki ostanejo po trtju (tar. št.
44.01) in

(b) določene rastlinske vlaknene materiale, znane včasih kot lan,
na primer kot Indijski lan (Abroma augusta) (tar. št. 53.03) ter
Novozelandsko konopljo ali lan (Phormium tenax) (tar. št. 53.05).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 5301.21

Ta tarifna podštevilka vključuje trt lan, dobljen iz tulja (iz
zadnje preje).


53.02 - KONOPLJA (CANNABIS SATIVA L.), SUROVA ALI PREDELANA, TODA
NEPREDENA; KONOPLJENO PREDIVO IN ODPADKI (VKLJUČNO Z ODPADKI
PREJE IN RAZVLAKNJENIMI TEKSTILNIMI SUROVINAMI)

5302.10 - Konoplja, surova ali močena

5302.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje samo pravo konopljo (Cannabis sativa
L) - rastlino, ki uspeva v zelo različnih klimatskih pogojih in v
zelo raznoliki zemlji. Njena vlakna se nahajajo v ličju rastline
in jih ločujejo v vrsti postopkov, podobnih tistim, ki se
uporabljajo v primeru lanu (glej komentar k tar. št. 53.01).

Ta tar. številka vključuje:

(1) Surovo konopljo - požeto, z listjem in semeni ali brez njih;

(2) Močeno konopljo, ki sestoji iz ločenih vlaken, dolgih včasih
dva metra in več, ločenih od rastline s trtjem;

(3) Trto konopljo, ki združuje posamezna vlakna, včasih dolga 2
metra ali več, ki pa so ločena od rastline s trtjem,

(4) Česano konopljo ali konopljina vlakna, pripravljena za
predenje drugače, pretežno kot trakovi ali predpreja;

(5) Tulje (kratka surova vlakna) in odpadke konoplje, kamor
spadajo odpadki, dobljeni med trtjem in grebenanjem, odpadki,
nastali med predenjem, tkanjem itd., kot tudi razvlaknjeni
tekstilni materiali, dobljeni iz krp, odpadkov vrvi ali vrvic
itd. Tulje (kratka surova vlakna) in odpadki se v to tar.
številko uvrščajo, neglede na to, ali so primerni za pridobivanje
prediva (vštevši tudi tiste v obliki trakov ali predpreje), ali
pa so primerni le kot tesnilni materiali, polnila ali materiali
za oblazinjevanje, za izdelavo papirja itd.

Kotoniziranje (bombažiranje), podobno kot tisto, ki se uporablja
za lan, beljenje ali barvanje ne vplivajo na uvrščanje v to tar.
številko.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  drugih vlaknenih rastlinskih materialov, katere včasih
imenujejo konoplja, na primer:

(1) konoplja tampiko ("istle") (tar. št. 14.03 ali 53.04),

(2) konoplja gamba ali ambari (Hibiscus cannabinus), konoplja
abutilon ali Kitajska juta (Abutilon avicennae), Indijsko
konopljo, konopljo san, Madras, Calcuta, Bombay ali Benares
(Crotolaria juncea) ter konoplja Queensland (Sida) (tar. št.
53.03),

(3)  konoplja haiti (Agave foetida) (tar. št. 53.04) in

(4) konoplja manila (abaca), konoplja mauritius (Furcraea
gigantea), Novozelandska konoplja in lan (Phormium tenax) (tar.
št. 53.05),

(b)  trdega, lesnatega dela rastline, odstranjenega med trtjem
(pazderje) (tar. št. 44.01),

(c)  prediv iz prave konoplje (tar. št. 53.08) in

(d)  krp in odpadkov vrvi ali vrvic (63. poglavje).


53.03 - JUTA IN DRUGA TEKSTILNA LIČNATA VLAKNA (BREZ LANU,
KONOPLJE IN RAMIJE), SUROVA ALI PREDELANA, TODA NEPREDENA;
PREDIVO IN ODPADKI IZ TEH VLAKEN (VKLJUČNO Z ODPADKI PREJE IN
RAZVLAKNJENIMI TEKSTILNIMI SUROVINAMI)

5303.10 - Juta in druga tekstilna ličnata vlakna, surova ali
močena

5303.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje vsa tekstilna vlakna, dobljena iz
stebel dikotiledonskih rastlin, razen lanu (tar. št. 53.01),
prave konoplje (tar. št. 53.02) in kitajske koprive (ramija)(tar.
št. 53.05).

Otip tekstilnih vlaken, ki se uvrščajo v to tar. številko, je
mehkejši in so finejša od večine rastlinskih vlaken iz tar. št.
53.05.

Med vlakna iz te tar. številke spadajo:

(1) Prava juta - njeni osnovni vrsti sta Corchorus capsularis ali
bela juta in Corchorus olitorius ali rdeča juta, znana tudi kot
Tossa,

(2) Hibiscus cannabinus, v trgovini znana kot konoplja Hibiscus,
konoplja Gambo, Siamska juta, Kenaf, Bimliptam ali juta Bimli,
konoplja Ambari, Papaula de Sao Francisco, juta Java, Meshta, Dah
itd.,

(3) Hibiscus sabdariffa, v trgovini znana kot konoplja Rozel ali
Rozela, Siamska juta, Kenaf, juta Java itd.,

(4) Abutilon avicennae, znana tudi kot konoplja abutilon,
Kitajska juta, Tten-Tsin, Ching-ma, King-ma itd.,

(5) Vlakna barvilne košeničice, iz nitaste španske barvilne
košeničice (Spartium junceum) ali navadne barvilne košeničice
(Cytisus scorpius),

(6) Urena lobata in Urena sinuata, znani pod raznimi imeni,
odvisno od države izvora: juta Kongo, juta Madagaskar ali Paka,
Malva blanca ali Cadillo (Kuba), Guaxima, Aramina ali Malva roxa
(Brazilija), Ceasarweed (Florida),

(7) Critolaria juncea, znana kot Indijska juta, Sunn, Madras,
Calcuta, Bombay ali Benares - konoplja ali kot juta Julburpur,

(8) Sida, znana večinoma kot Escobilla, Malvaicso, Queensland -
konoplja ali juta Cuba,

(9) Thespesia, znana kot Polompon (Vietnam),

(10) Abroma augusta, znana kot "Devilžs cotton" ali Indijski lan,

(11) Clapertonia ficifolia, znana kot Punga (Kongo) ali Guaxima
(Brazilija),

(12) Triumfetta, znana kot Punga (Kongo) ali Carapicho
(Brazilija) in

(13) Koprive.

Ta tar. številka vključuje:

(I) Surove vlaknene materiale (v steblih, nemočene in
neoluščene); močena vlakna, oluščena vlakna (strojno), t.j.
vlakna, ki so všasih dolga 2 m ali več in ki so dobljena iz
rastline z močenjem ali luščenjem; "odrezke" (debelejši konci
vlaken, ki so odrezani in se kot taki prodajajo posamezno).
Vendar pa se rastlinski materiali, ki v surovem stanju ali v
nekaterih oblikah uvrščajo v 14. poglavje (na primer stebla
rumene košeničice), uvrščajo v to tar. številko samo, če so
izpostavljeni postopkom, ki nakazujejo njihovo uporabo kot
tekstilnega materiala (na primer, če so nalomljeni, mikani ali
česani pred pripravo za predenje);

(II) Mikana vlakna, česana ali drugače pripravljena za predenje
(običajno v obliki trakov);

(III) Vlakneno tulje (kratka surova vlakna) in odpadke, dobljene
pretežno med mikanjem ali česanjem nitastih vlaken; odpadke
prediv liščaskih vlaken, preostalih od predenja, tkanja itd. in
raztrgane tekstilne materiale, dobljene iz krp in odpadkov vrvi
ali vrvic. Tulje in odpadki se uvrščajo v to tar številko,
bodisi, če so primerni za predenje (vštevši tudi tiste v obliki
trakov), bodisi, če so primerni le kot tesnilni material, polnila
ali material za oblazinjevanje, za proizvodnjo klobučevine
(filca), papirja itd.

Beljenje ali barvanje ne vpliva na uvrščanje izdelkov, zajetih v
tej tar. številki.

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) stebla rumene košeničice (tar. št. 14.04),

(b) tulje (kratka surova vlakna)- prepojenoo z zdravilnimi snovmi
ali pripravljeno v pakiranjih za maloprodajo za medicinske in
kirurške namene (tar. št. 30.05),

(c) predivo iz jute in drugih nitastih vlaken iz te tar. številke
(tar. št. 53.07) in

(d) krpe in vrvi, vrvice in pramena v obliki odpadkov (63.
poglavje).


53.04 - SISAL IN DRUGA TEKSTILNA VLAKNA IZ RODU AGAV, SUROVA ALI
PREDELANA, TODA NEPREDENA; PREDIVO IN ODPADKI IZ TEH VLAKEN
(VKLJUČNO Z ODPADKI PREJE IN RAZVLAKNJENIMI TEKSTILNIMI
SUROVINAMI)

5304.10 - Sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav, surova

5304.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje sisal in druga tekstilna vlakna iz
rodu agav, dobljena iz listja nekaterih monokotiledonskih
rastlin, posebno iz rastlin iz rodu Agavacae.

Ta vlakna so večinoma bolj groba in debelejša od nitastih vlaken
iz tar. št. 53.03.

Uvrščajo se pretežno v to tar. številko kot surova, pripravljena
za predenje (na primer mikana ali česana v trakove) ali v obliki
tulja (kratka surova vlakna) ali vlaknenih odpadkov (dobljenih
pretežno med česanjem), odpadki prediva (dobljeni pretežno med
predenjem in tkanjem) ali razvlaknjeni tekstilni materiali
(dobljeni iz krp in vrvarskih odpadkov).

Med vlakna iz te tar. številke spadajo:

Sisal (Agave sislana),

Haiti - konoplja (Agave foetida),

Henequen (Agave fourcroydes),

Istle ali Ixtle (Tampico ali Mehiška konoplja) - ta vlakna so
dobljena pretežno iz Agave funkiana in Agave lechugilla,
uporabljajo se za izdelovanje ščetk in se običajno uvrščajo v
tar. št. 14.03. V to tar. številko pa se uvrščajo, če so
predelana na način, ki nakazuje njihovo uporabo za tekstilne
namene.

Maguey ali Cantala - dobivajo jo iz Agave cantala (Filipini in
Indonezija) ali iz Agave tequilana (Mehika).

Pita (Agave americana).

 Beljenje ali barvanje ne vpliva na uvrščanje izdelkov v to tar.
številko.


53.05 - KOKOSOVO VLAKNO, ABAKA (MANILA ALI MUSA TEXTILIS NEE),
RAMIJA IN DRUGA RASTLINSKA TEKSTILNA VLAKNA, KI NISO NAVEDENA IN
NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU, SUROVA ALI PREDELANA, TODA NEPREDENA;
PREDIVO, IZČESEK IN ODPADKI TEH VLAKEN (VKLJUČNO Z ODPADKI PREJE
IN RAZVLAKNJENIMI TEKSTILNIMI SUROVINAMI)

 - Kokosovo vlakno:

5305.11 - - surovo

5305.19 - - drugo

 - Vlakno iz abake:

5305.21 - - surovo

5305.29 - - drugo

 - Druga vlakna:

5305.91 - - surova

5305.99 - - druga

Ta tar. številka vključuje rastlinska tekstilna vlakna, dobljena
iz listov in plodov monokotiledonskih rastlin ali (če gre za
kitajsko koprivo) iz stebel monokotiledonskih rastlin iz družine
utricavae, ki so niso navedena in zajeta v nobeni drugi tar.
številki (sisal, na primer, spada v tar. št. 53.04).

Ta vlakna so večinoma bolj groba in debelejša od tekstilnih
nitastih vlaken iz tar. št. 53.03.

Pretežno se uvrščajo to tar. številko kot surova, pripravljena za
predenje (na primer: mikana ali česana v trakove) ali v obliki
tulja ali vlaknenih odpadkov (dobljenih pretežno med česanjem),
odpadki prediva (dobljeni pretežno med predenjem in tkanjem) ali
razvlaknjeni tekstilni materiali (dobljeni iz krp in vrvarskih
odpadkov).

Vendar se vlakna iz rastlinskih materialov, ki se v surovem
stanju ali v drugih oblikah uvrščajo v 14. poglavje (posebno
kapok), uvrščajo v to tar. številko samo, če so izpostavljena
postopkom, ki opredeljujejo njihovo uporabo kot tekstilnega
materiala - npr, če so med pripravo za predenje lomljena, mikana
ali česana.

Med rastlinska tekstilna vlakna, ki se uvrščajo v to tar.
številko, spadajo:

Kokosova vlakna.

Kokosova vlakna so vlakna iz kokosovega oreha (coir), katera
pridobivajo iz zunanje ovojnice kokosovega oreha. So groba, toga
in rjave barve. V to tar. številko se uvrščajo bodisi v masi ali
v snopih.

Abaka.

Abakina vlakna ali vlakna konoplje manila pridobivajo iz pecljev
skorjastega listja nekaterih vrst bananovca (Musa textilis Nee),
katere gojijo na Filipinskem otočju. Vlakna dobijo, ko nevlakneno
snov s pecljev postrugajo z noži ali s stroji. V to tar. številko
se uvrščajo tudi, če so česana ali kako drugače pripravljena za
predenje (na primer v obliki trakov ali predpreje).

Vlakna manila.

To so zelo odporna proti vplivom vremena in morske vode in se
zaradi tega uporabljajo predvsem za izdelavo ladijskih vrvi in
ribiških mrež. Predejo se tudi v prediva za tkanje grobih tkanin
ali za izdelavo pletenic za klobuke.

Kitajska kopriva (ramija).

Ta vlakna pridobivajo iz ličkanja raznih rastlin, predvsem
rastlin Boehmeria tenacissima (Rhea, zelena kitajska kopriva) in
Boehmeria nivea (kitajska trava, bela kitajska kopriva), katere
gojijo predvsem na Dalnjem Vzhodu. Stebla odrežejo tik nad
zemljo. Nato (všasih stebla prej posušijo) oluščijo skorjo (ročno
ali strojno), da s tem odstranijo stebelno ovojnico in da
nalomijo in odstranijo notranji, lesnati del. Tako dobljena
kitajska kopriva ima obliko dolgih trakov. Ko odstranijo skorjo
(po luščenju) sledi nadaljnji postopek, v glavnem kuhanje v
alkalijah, s čimer odstranijo lepljivo pektinsko snov, ki veže
vlakna. Dobljena vlakna potem cedijo in sušijo in vlakna
postanejo biserno bela.

Alfa ali esparto.

Vlakna alfa in esparta pridobivajo iz listja rastlin. Vendar se v
to tar. številko uvrščajo samo, če so valjana, lomljena, česana
ali kako drugače predelana na način, ki nakazuje njihovo uporabo
v tekstilne namene. Nepredelano listje je iz te tar. številke
izključeno (14. poglavje).

Vlakna Aloje.

Konoplja mauritius (Furcrea gigantea), znana tudi kot "piteira"
(Brazilija).

Novozelandska konoplja in lan (Phormium tenax).

Šotna vlakna (včasih znano kot Berandine ali šota Beraudine).

Ta vlakna pridobivajo iz lesne šote. Vendar se v to tar. številko
uvrščajo samo, če so obdelana na način, ki nakazuje njihovo
uporabo za tekstilne namene - sicer so iz te tar. številke
izključena (tar. št. 27.03).

Ananasova vlakna.

Znana so pod imenom "Curana" (Amazonija), "Pina" (Mehika) in
"svilena trava". Pridobivajo jih iz listja ananasovih rastlin iz
družine Bromeliacea, ki vključuje tudi vlakna iz Pite floa, Pite
colombia ali Arghan, Caroa (Brazilija), Karates itd.

Sanseveria.

So znana tudi kot konoplja Bowstring ali konoplja Ife.

Tufa.

Ta vlakna pridobivajo iz listja tufe ali kosmov. Ne gre jih
enačiti s kratkimi semenskimi listi iste rastline, ki se
uporabljajo kot material za polnjenje reševilnih pasov, igrač
itd. in ki so iz te tar. številke izključene (tar. št. 14.02).

Juka.

 Beljenje ali barvanje ne vpliva na razvrščanje izdelkov v to
tar. številko.


53.06 - LANENA PREJA

5306.10 - Enojna

5306.20 - Dvojna, večnitna ali pramenska

Ta tar. številka vključuje enonitna prediva, dobljena s predenjem
predpreje iz lanenih vlaken iz tar. št. 53.01, kot tudi večnitna
(dublirana) ali pramenska prediva, doblejna z raznimi
kombinacijami takih enonitnih prediv.

Vendar pa je ta preja iz te tar. številka izključena, v kolikor
jo vključuje definicija vrvi, vrvic itd. (tar. št. 56.07) (glej
del (I) (B) (2) splošnih določil komentarja k oddelku XI)

Preja ostane uvrščena v tej tar. številki tudi, če je
pripravljena za prodajo na drobno in predelana, kot je navedeno v
delu (I) (B) (1) splošnih določil komentarja k oddelku XI.

Iz te tar. številke je izključena metalizirana preja, vštevši
laneno prejo, kombinirano s kovinsko v kakršnemkoli razmerju
(tar. št. 56.05).


53.07 - PREJA IZ JUTE ALI DRUGIH TEKSTILNIH LIČNATIH VLAKEN IZ
TAR. ŠT. 53.03

5307.10 - Enojna

5307.20 - Dvojna, večnitna ali pramenska

Ta tar. številka vključuje enonitna in večnitna (dvojna) ali
pramenska prediva, dobljena s predenjem trakov iz jute in drugih
tekstilnih nitastih vlaken iz tar. št. 53.03.

Vendar so iz te tar. številke izključena, v kolikor ustrezajo
definiciji vrvi, vrvic itd. (glej del (I) (B) (2) splošnih
določil komentarja k oddelku XI).

Preja ostane uvrščena v tej tar. številki tudi, če je
pripravljena za prodajo na drobno in predelana, kot je navedeno v
delu (I) (B) (1) splošnih določil komentarja k oddelku XI.


53.08 - PREJA IZ DRUGIH RASTLINSKIH TEKSTILNIH VLAKEN; PAPIRNA
PREJA

5308.10 - Preja iz kokosovih vlaken

5308.20 - Preja iz konoplje

5308.30 - Papirna preja

5308.90 - Druga

(A) Preja drugih rastlinskih tekstilnih vlaken.

Ta tar. številka vključuje enonitno ali večnitno (dvojno) ali
pramensko prejo, dobljeno s predenjem vlaken prave konoplje iz
tar. št. 53.02, rastlinskih tekstilnih vlaken iz tar. št. 53.04
in 53.05 ter rastlinskih vlaken, ki niso uvrščena v Oddelek XI
(še posebno tistih, ki se uvrščajo v 14. poglavje, na primer
kapok ali istl - konoplja tampiko).

Predivo iz prave konoplje se uporablja kot sukanec (na primer v
izdelavi čevljev in drugega usnjenega blaga) in za tkanje.

Vendar je preja izključena iz te tar. številke, v kolikor ustreza
definiciji vrvi, vrvic itd. (glej del (I) (B) (2) splošnih
določil komentarja k oddelku XI), (tar. št. 56.07).

Preja ostane uvrščena v tej tar.štev. tudi, če je pripravljena za
prodajo na drobno in predelano, kot je navedeno v delu (I)(B)(1)
splošnih določil komentarja k oddelku XI.

Metalizirana preja, vštevši preje iz te skupine, kombinirane s
kkovinskimi nitmi v kateremkoli razmerju, je iz te tar. številke
izključena (tar. št. 56.05).

(B) Papirna preja.

Ta skupina vključuje enonitno ali večnitno (dvojno) ali pramensko
papirno prejo, ki se v to tar. številko uvršča tudi, če je
pripravljena za prodajo na drobno in v obliki vrvi, vrvic in
pramenov, vendar ne v obliki pletenih vrvi, vrvic in pramenov.

Preja ostane uvrščena v tej tar. številki tudi, če je pedelana,
kot je to navedeno v delu (I) (B) (1) splošnih določil komentarja
k oddelku XI.

Enonitno prejo pridobivajo z vpredanjem ali uvijanjem trakov
vlažnega papirja (včasih premazanih ali prevlečenih), večnitno
(dvojno) alo pramensko prejo pa s podvajanjem (dubliranjem) dveh
ali več eninitnih prej.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) papirja, samo po dolgem enkrat ali večkrat preganjenega (48.
poglavje),

(b) papirne preje, vpredene s kovinko nitjo ali preje,
metalizirane po kateremkoli postopku (tar. št. 56.05) in

(c) papirne preje, ki je samo ojačena s kovino, kot tudi pletenih
vrvi, vrvic in pramenov iz papirne preje (tar. št. 56.07).


53.09 - LANENE TKANINE

 - Ki vsebujejo po masi 85 % ali več lanu:

5309.11 - - nebeljene ali beljene

5309.19 - - druge

 - Ki vsebujejo po masi do 85 % lanu::

5309.21 - - nebeljene ali beljene

5309.29 - - druge

Ta tarifna številka vključuje tkanine, opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI.

Med te tkanine spadajo fini materiali za perilo in obleke, za
odeje, namizno preilo itd. Tkanine iz lanu se uporabljajo tudi za
prevleke za blazine, za vreče, cerade, jedra itd.

Povoji, prepojeni z zdravilnimi snovmi ali pripravljeni za
prodajo na drobno, so iz te tare. številke izključeni (tar. št.
30.05).


53.10 - TKANINE IZ JUTE ALI DRUGIH TEKSTILNIH LIČNATIH VLAKEN IZ
TAR. ŠT. 53.03

5310.10 - Nebeljene

5310.90 - Druge

Ta tar. številka vključuje tkanine, kot so opredeljene v delu (I)
(C) splošnih določil komentarja k oddelku XI, ki so izdelane iz
jutine preje ali iz preje drugih tekstilnih nitastih vlaken iz
tar. št. 53.03.

Tkanine iz jute se uporabljajo v izdelavi vreč in embalaže, kot
podlaga pri izdelavi linoleja, za podlogo pri oblazinjevanju itd.


53.11 - TKANINE IZ DRUGIH RASTLINSKIH TEKSTILNIH VLAKEN; TKANINE
IZ PAPIRNE PREJE

Ta tarifna številka vključuje tkanine, opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI, ki so izdelane iz preje
iz tar. št. 53.08.

Te tkanine uporabljajo predvsem za pakiranje, kot platno za
jedra, v izdelavi cerad, vreč, prtov, pregrinjal, kot podlaga pri
izdelavi linoleja itd.

Ta tar. številka ne vključuje tkanin, dobljenih s prepletanjem
papirnatih trakov (tar. št. 46.01).


                          54. POGLAVJE

           FILAMENTI IZ UMETNIH IN SINTETIČNIH VLAKEN

OPOMBI:

1. V tarifi so z izrazom "umetna in sintetična vlakna" mišljena
rezana vlakna in filamenti iz organskih polimerov, dobljeni z
industrijskimi procesi, in sicer:

(a) s polimerizacijo organskih mononerov, kot so poliamidi,
poliestri, poliuretani in derivati polivinila;

(b) s kemično transformacijo naravnih organskih polimerov (npr:
celuloze, kazeina, beljakovin in alg), kot so viskozni rajon,
celulozni acetat, bakrov acetat in alginati.

Izraza "sintetična" in "umetna", uporabljena v zvezi z vlakni,
pomenita sintetična vlakna, opredeljena pod (a) in umetna vlakna,
definirana pod (b).

2. Tarifni številki 54.02 in 54.03 ne obsegata pramenov iz
sintetičnih ali umetnih vlaken, ki se uvrščajo v 55. poglavje.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Pri razvrščanju izdelkov v to poglavje je treba upoštevati
splošna določila komentarja k oddelku XI.

Skladno z Opombo 1 k 54. poglavju, označuje izraz "umetna ali
sintetična vlakna", uporabljen v 54 in 55. poglavju ali drugje v
Nomenklaturi, filamente ali rezana vlakna, ki sestoje iz
organskih polimerov in so izdelana po naslednjih postopkih:

(1) s polimerizacijo (glej splošna določila komentarja k 39.
poglavju) organskih monomerov (sintetična vlakna) ali

(2) s kemično transformacijo naravnih organskih polimerov (umetna
vlakna).


                      (I) SINTETIČNA VLAKNA

Osnovni materiali za proizvodnjo teh vlaken so običajno izdelki
destilacije premoga ali nafte ali izdelki iz naravnega plina.
Snovi, dobljene s polimerizacijo, so bodisi raztaljene ali
raztopljene z ustreznim topilom, nato pa iztisnjene skozi
luknjice (spinerete) v zrak ali koagulacijsko kopel, kjer se
strdijo z ohlajevanjem ali z izhlapevanjem topila, ali pa se
oborijo iz topila v obliki filamentov.

V tej fazi njihove lastnosti običajno ne ustrezajo neposredni
uporabi v nadaljnjem tekstilnih postopkih, zato so v nadaljnjem
izpostavljeni postopku raztegovanja, ki molekule usmeri v smeri
filamenta, s čimer se občutno izboljšajo nekatere tehnične
značilnosti (na primer jakost).

Najpomembnejša sintetična vlakna so:

(1) Akrilna vlakna, ki sestoje iz linearnih makromolekul, ki
vsebujejo v svoji makromolekulski sestavi najmanj 85 mas.%
akrilo-nitrilne enote,

(2) Modakrilna vlakna, ki sestoje iz linearnih makromolekul, v
katerih makromolekulski sestavi je najmanj 35% in največ 85 mas.%
akrilo-nitrilne enote,

(3) Polipropenska vlakna, ki sestoje iz acikličnega nasičenega
ogljikovodika z linearnimi makromolekulami, v katerih
makromolekulski sestavi je najmanj 85 mas.% enot s tem, da ima
vsak drugi atom ogljika bočno metilno skupino v izotaktnem
položaju in brez nadaljnje substitucije,

(4) Najlonska in druga poliamidna vlakna, ki sestoje iz
sintetičnih linearnih makromolekul, v katerih makromolekulski
sestavi je najmanj 85 mas.% ponavljajočih se amidnih vezi,
vezanih na aciklične ali ciklične skupine, ali pa najmanj 85
mas.% aromatskih skupin, vezanih z amidnimi vezmi neposredno na
dva aromatska obroča in pri katerih so lahko imidne skupine v
največ 50% zamenjane z amidnimi skupinami.

Pojem "najlon in drugi poliamidi" vključuje aramide (glej Opombo.
12 k temu oddelku).

(5) Poliestrska vlakna, ki sestoje iz linearnih makromolekul, v
katerih makromolekulski sestavi je najmanj 85 mas.% estrov diola
s tereftalno kislino,

(6) Polietilenska vlakna, ki sestoje iz linearnih makromolekul, v
katerih makromolekulski sestavi je najmanj 85 mas.% etilenskih
skupin in

(7)  Poliuretanska vlakna, katere pridobivajo s polimerizacijo
polifunkcionalnih izocianatov s polihidroksilnimi spojinami, kot
so: ricinusovo olje, butan-1,4-diol, poliester-polioli, polietr-
poliloli.

Med druga sintetična vlakna spadajo: kloro-vlakna, fluoro-vlakna,
polikarbamidna vlakna, trivinil-vlakna in vinilal-vlakna.

Če je sestavna snov kopolimer ali mešanica homopolimerov v smislu
39. poglavja (na primer kopolimer etilena in propilena), je pri
razvrščanju teh vlaken treba, razen pri poliamidih, upoštevati
masni delež vsake sestavine.


                       (II) UMETNA VLAKNA

Osnovni materiali oziroma surovine za proizvodnjo teh vlaken so
organski polimeri, ekstrahirani iz naravnih surovih materialov po
postopkih, ki lahko povzročijo kemično reakcijo.

Najpomembnejša umetna vlakna so:

(A) Celulozna vlakna, in sicer:

(1) Viskozni rajon, proizveden z obdelavo celoloze (pretežno v
obliki sulfitne lesne celuloze) z natrijevim hidroksidom. Nastalo
alkali-celulozo nato obdelajo z ogljikovim disulfidom in pretvori
se v natrijev celulozni ksantat. Slednjega nato s topljenjem v
razredčenem natrijevem hidroksidu pretvorijo v gosto raztopino,
znano kot viskoza. Po prečiščevanju in dozorevanju viskozo
iztisnejo skozi majhne luknjice (spinerete) v kislo koagulacijsko
kopel, kjer se oblikuje v filamente regenerirane celuloze.
Viskozni rajon vključuje tudi model vlaken, ki se proizvajajo iz
regenerirane celuloze po modificiranem viskozne postopku.

(2) Bakrov-amonijev rajon (cupro) izdelujejo z raztaplanjem
celuloze (pretežno v obliki lintersa ali kemične lesne celuloze)
v baker-amonijevi raztopini. Tako nastalo viskozno raztopino
iztisnejo v kopel, kjer se oblikujejo neskončni filamenti
vsedlinske celuloze.

(3) Celolozno-acetatna vlakna (vštevši triacetatna vlakna) so
vlakna, dobljena iz celuloznega acetata, v katerem je
acetiliranih najmanj 74% hidroksilnih skupin. Pridobivajo jih z
obdelavo celuloze (v obliki bombažnega lintersa ali kemične lesne
celuloze) z mešanico ocetnega anhidrida, ocetne kisline in
žveplove kisline. Tako nastali primarni celulozni acetat se
modificira v topno obliko in se redči v hlapljivem topilu, kot je
na primer aceton, nato pa se iztisne (v glavnem v ogret zrak).
Topilo nato izhlapi, ostanejo pa neskončna vlakna celuloznega
acetata.

(B) Beljakovinska (proteinska) vlakna živalskega ali rastlinskega
izvora vključujejo:

(1) Vlakna, izdelana s raztapljanjem mlečnega kazeina v eni izmed
alkalij (predvsem v natrijevem hidroksidu). Po dozorevanju
raztopino iztisnejo v kislo koagulacijsko kopel. Nastali
filamenti se postopoma strjujejo pod vplivom obdelave s
formaldehidom, taninom, kromovimi solmi ali drugimi kemičnimi
spojinami.

(2) Druga vlakna, izdelana na podoben način iz kikirikijevih,
sojinih, koruznih (zein) beljakovin itd.

(C) Alginatska vlakna. Po kemičnih postopkih z raznimi morskimi
algami dobijo viskozno raztopino, pretežno natrijevega alginata.
Slednjega iztisnejo v kopel, ki ga raztvori v nekatere kovinske
alginate, med katere spadajo:

(1) Kalcij-krom-alginatna vlakna, ki so nevnetljiva.

(2) Kalcij-alginatna vlakna. Ta vlakna so topna v alkalni
raztopini mila, zaradi česar niso primerna za običajno tekstilno
uporabo - najpogosteje jih uporabljajo kot začasne niti v
nekaterih proizvodnih operacijah.


To poglavje vključuje filamente in prediva iz umetnih ali
sintetičnih vlaken, kot tudi tkanine iz takšnih filamentov,
vštevši prediva in tkanine iz mešanih tekstilnih vlaken, ki se
razvrščajo skladno z uporabo Opombe 2 k oddelku XI, ter tkanine
iz umetnih ali sintetičnih filamentov. To poglavje vključuje tudi
druge izdelke iz tar. številk 54.04 in 54.05.

Pramenski filamenti, razen tistih, opredeljenih v Opombi 1 k 55.
poglavju, se uvrščajo v to tar. številko. Uporabljajo se predvsem
v proizvodnji cigaretnih filtrov, medtem ko se tisti iz 55.
poglavja uporabljajo za proizvodnjo rezanih vlaken.

Iz tega poglavja so izključeni:

(a) nit, ki se uporablja za čiščenje zob (zobna nitka) v
posameznih pakiranjih (tar. št. 33.06),

(b) izdelki iz 40. poglavja, še posebno niti in kord iz tar. št.
40.07,

(c) izdelki iz 55. poglavja, še posebno rezana vlakna, preja in
tkanine iz rezanih vlaken ter odpadki (vštevši izčesek, odpadke
preje in raztrgane tekstilne izdelke) in umetnih ali sintetičnih
filamentov,

(d) ogljikova vlakna in izdelki iz ogljikovih vlaken iz tar. št.
68.15 in

(e) steklena vlakna in izdelki iz steklenih vlaken iz tar. št.
70.19.


54.01 - SUKANEC ZA ŠIVANJE IZ FILAMENTOV IZ UMETNIH ALI
SINTETIČNIH VLAKEN, NEPRIPRAVJEN ALI PRIPRAVLJEN ZA PRODAJO NA
DROBNO

5401.10 - Iz sintetičnih filamentov

5401.20 - Iz umetnih filamentov

Ta tar. številka vključuje sukanec iz umetnih ali sintetičnih
filamentov v oblikah in v smislu pogojev, postavljenih in
navedenih v delu (I) (B) (4) splošnih določil komentarja k
oddelku XI.

Vendar je iz te tar. številke izključen, v kolikor ustreza
definiciji vrvi, vrvice itd. (glej del (I) (B) (2) splošnih
določil komentarja k oddelku XI) (tar. št. 56.07).

Sukanec ostane uvrščen v tej tar. številki, neglede na to, ali je
pripravljen za prodajo na drobno, ali pa obdelan, kot je to
navedeno v delu (I) (B) (1) splošnih določil komentarja k oddelku
XI).

Ta tar. številka izključuje tudi enonitno predivo in
monofilament, tudi če se uporabljata kot sukanec (tar. št. 54.02,
54.03, 54.04 ali 54.05 - odvisno od primera).


54.02 - PREJA IZ SINTETIČNIH FILAMENTOV (RAZEN SUKANCA ZA
ŠIVANJE), NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO, VKLJUČNO
SINTETIČNE MONOFILAMENTE, NUMERACIJE POD 67 DECITEKSOV

5402.10 - Preja velike trdnosti(iz najlona ali drugih poliamidov)

5402.20 - Preja velike trdnosti iz poliestra

 - Teksturirana preja:

5402.31 - - iz najlona ali drugih poliamidov, številke na eno nit
do vključno 50 teksov

5402.32 - - iz najlona ali drugih poliamidov, številke na eno nit
nad 50 teksov

5402.33 - - iz poliestra

5402.39 - - druga

 - Druga preja, enojna nesukana ali vpredena, do 50 zavojev na
meter:

5402.41 - - iz najlona ali drugih poliamidov

5402.42 - - iz poliestrov, delno orientiranih

5402.43 - - iz poliestrov, druga

5402.49 - - druga

 - Druga preja, enojna, vpredena, z nad 50 zavoji na meter:

5402.51 - - iz najlona ali drugih poliamidov

5402.52 - - iz poliestra

5402.59 - - druga

 - Druga preja, dvojna, večnitna ali pramenska:

5402.61 - - iz najlona ali drugih poliamidov

5402.62 - - iz poliestra

5402.69 - - druga

Ta tar. številka vključuje sintetično filamentno prejo (razen
sukanca).

Vključuje:

(1) Monofilamente (monofile), manjše od 67 deciteksov,

(2) Multifilamente, dobljene iz določenega števila monofilamentov
(od dveh do nekaj sto), dobljenih iz spineret, ki so združeni. Ta
prediva so lahko nevpredena ali vpredena (enonitna, večnitna
(dvojna) ali pramenska).

Vključujejo tudi:

(i) Enonitno predivo, ki sestoji iz filamentov, vzporedno navitih
in nevpredenih. Sem spada tudi pramenski filament, katerega 55.
poglavje ne predvideva.

(ii) Enonitno predivo iz takšnih filamentov, vpredeno po
izhajanju iz spineret, ali pa vpredeno v kasnejši operaciji.

(iii) Večnitno (dvojno) ali pramensko predivo, proizvedeno s
kombinacijo takšnih enonitnih prediv, vštevši prediva, dobljena
iz monofilamentov iz tar. številke 54.04 (glej del (I) (B) (1)
splošnih določil komentarja k oddelku XI).

Vendar pa so pravkar navedena prediva iz te tar. številke
izključena, v kolikor tvorijo vrv iz tar. št. 56.07 ali pa v
kolikor so prediva, pripravljena za prodajo na drobno iz tar. št.
54.06 (glej del (I) (B) (2) in (3) splošnih določil komentarja k
oddelku XI).

Razen v običajnih oblikah, v katerih so lahko preje pripravljene
(razen za prodajo na drobno), so lahko nekatera prediva iz te
tar. številke pripravljena tudi v oblike brez notranje osnove
(pogače, itd.).

Razen že omenjenih izključitev, ta tar. številka ne vključuje še:

(a) sintetičnih monoifilamentov, trakov ter podobnih izdelkov iz
sintetičnih tekstilnih materialov iz tar. št. 54.04,

(b) pramen iz sintetičnih filamentov, dolžine preko 2 m iz tar.
št. 55.01,

(c) pramen in sintetičnih filamentov, dolžine, ki ne presega 2 m
iz tar. št. 55.03,

(d) topsa (natrganih pramen) iz tar. št. 55.06 in

(e) metalizirane preje, vštevši preje iz te tar. številke,
kombinirane s kovinsko nitjo v kakršnemkoli razmerju, ali
prekrite s kovino (tar. št. 56.05).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke od 5402.31 do 5402.39

Teksturirane preje so preje, mehansko ali kemično modificirane
(na primer z uvijanjem, odvijanjem, lažnim uvijanjem, nabiranjem,
s termofiksiranjem ali s kombinacijo nekaj izmed naštetih
postopkov). Pri tem se vsako vlakno nakodra, gofrira, oblikuje
itd. Ta izobličenja je moč deloma ali v celoti popraviti z
raztegovanjem, vendar pa se vlakna vrnejo v prvotno obliko takoj,
ko raztegovanje preneha.

Za teksturirane preje je značilno ali po voluminoznosti, ali pa
po raztegljivosti. Zaradi visoke elastičnosti sta obe vrsti
primerni za uporabo v izdelavi oblačil, ki morajo biti
raztegljiva (na primer oprijemajoča oblačila, nogavice, spodnje
perilo), iz voluminoznih prej pa pridobivajo tkanine mehkega
otipa.

Teksturirane preje se od neteksturiranih (ravnih) filamentnih
prej razlikujejo po prisotnosti posebno značilnih zavojev,
majhnih zank in po zmanjšani vzporedni usmerjenosti prejinih
filamentov.

Tarifna podštevilka 5402.42

Ta tar. številka vključuje preje, ki sestoje iz vlaken, katerih
molekule so delno usmerjene. Te preje so lahko ravne in gladke,
se neposredno ne uporabljajo v proizvodnji tkanin in jih je še
treba obdelati z mikanjem ali z mikalnim teksturiranjem. Znane so
tudi pod imenom "POY".


54.03 - PREJA IZ UMETNIH FILAMENTOV (RAZEN SUKANCA ZA ŠIVANJE),
NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO, VKLJUČNO Z UMETNIMI
MONOFILAMENTI ŠTEVILKE MANJ KOT 67 DECITEKSOV

5403.10 - Preja velike trdnosti iz viskoznega rayona

5403.20 - Teksturirana preja

 - Druga preja, enojna:

5403.31 - - iz viskoznega rayona, brez zavojev ali do 120 zavojev
na meter

5403.32 - - iz viskoznega rayona z nad 120 zavoji na meter

5403.33 - - iz celuloznega acetata

5403.39 - - druga

 - Druga preja, dvojna, večnitna ali pramenska:

5403.42 - - iz viskoznega rayona

5403.42 - - iz celuloznega acetata

5403.49 - - druga

Komentar k tar. številki 54.02 se uporablja mutatis mutandis na
izdelke iz te tariflne številke.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 5403.20

Glede opisa teksturiranih prediv glej komentar k tarifnim
podštevilkam od 5402.31 do 5402.39.


54.04 - SINTETIČNI MONOFILAMENTI, ŠTEVILKE 67 DECITEKSOV ALI VEČ,
KATERIH NOBEN PREČNI PREREZ NE PRESEGA 1 MM; TRAKOVI IN PODOBNO
(NPR. UMETNA SLAMA) IZ SINTETIČNIH TEKSTILNIH SUROVIN, VIDNE
ŠIRINE DO 5 MM

5404.10 - Monofilamenti

5404.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Sintetične monofilamente. Te filamente iztiskajo posamič. V
to tar. številko se uvrščajo le, če so številke 67 deciteksov ali
več in če dimenzija prečnega preseka ne presega 1 mm. Prečni
prerez monofilamentov iz te tar. številke je lahko kakršnekoli
konfiguracije, lahko pa jih pridobivajo ne le z ekstruzijo,
temveč tudi z laminacijo in fuzijo.

(2) Trakove in podobne izdelke iz sintetičnih tekstilnih
materialov. Trakovi iz te tar. številka so ravni in široki do 5
mm, proizvedeni z izstiskanjem, ali pa so izrezani iz širših
trakov ali listov.

Pod pogojem, da njihova vidna širina (t.j. širina v prepognjenem,
sploščenem, zbitem ali zavitem stanju) ne presega 5 mm, vključuje
ta tar. številka tudi:

(i) Trakove, prepognjene po dolžini.

(ii) Sploščene cevi, prepognjene ali neprepognjene po dolžini.

(iii) Trakove in izdelke, navedene pod (i) ali (ii), zbite ali
zavite.

V kolikor širina (ali vidna širina) ni enotna vzdolž celega
izdelka, se izdelek uvršča, upoštevajoč povprečno širino.

Ta tar. številka vključuje tudi večnitne (dvojne) ali pramenske
trakove ali podobne izdelke.

Vsi ti izdelki so običajno zelo dolgi, vendar ostanejo uvrščeni v
tej tar. številki, če so razrezani na krajše dolžine ali
pripravljeni za prodajo na drobno. Glede na svoje različne
značilnosti se uporabljajo v proizvodnji ščetk, športnih
loparjev, ribiške vrvice, kirurškega materiala za šivanje ran,
tapetniških tekstilnih materialov, pasov, modnega blaga, pletenic
itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) sintetičnih sterilnih monofilamentov (tar. št. 30.06),

(b) sintetičnih monofilamentov kateregakoli prečnega prereza
dimenzije preko 1 mm in trakov ali sploščenih cevi (vštevši
trakove in sploščene cevi, prepognjene po dolžini), zbitih ali
nezbitih (na primer umetna slama), vendar pod pogojem, da njihova
vidna širina (v prepognjenem, sploščenem, zbitem ali zavitem
stanju) presega 5 mm (39. poglavje),

(c) sintetičnih monofilamentov, numeracije manj kot 67
deciteksov, iz tar. št. 54.02,

(d) trakov in podobnega iz 56. poglavja,

(e) sintetičnih monofilamentov s trnki in drugih gotovih izdelkov
v obliki na vrvico nabranih trnkov (tar. št. 95.07) in

(f) pripravljenih vozlov in povesem za izdelavo ščetk (tar. št.
96.03).


54.05 - UMETNI MONOFILAMENTI, ŠTEVILKE 67 DECITEKSOV ALI VEČ,
KATERIH DIMENZIJA PREČNEGA PREREZA NE PRESEGA 1 MM; TRAKOVI IN
PODOBNO (NPR. UMETNA SLAMA) IZ UMETNIH TEKSTILNIH SUROVIN, VIDNE
ŠIRINE DO 5 MM

Komentar k tar. številki 54.04 se mutis mutandis uporablja za
izdelke iz te tar. številke.


54.06 - PREJA IZ UMETNIH ALI SINTETIČNIH FILAMENTOV (RAZEN
SUKANCA ZA ŠIVANJE), PRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO

5406.10 - Preja iz sintetičnih filamentov

5406.20 - Preja iz umetnih filamentov

Ta tar. številka vključuje prejo iz sintetičnih in umetnih
filamentov (razen sukanca), če je pripravljena za prodajo na
drobno, t.j. v oblikah in pogojih, opisanih v delu (I) (B) (3)
splošnih določil komentarja k oddelku XI.


54.07 - TKANINE IZ SINTETIČNIH FILAMENTOV, VKLJUČNO TKANINE IZ
IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 54.04

5407.10 - Tkanine iz preje velike trdnosti, iz najlona ali drugih
poliamidov ali iz poliestra

5407.20 - Tkanine, dobljene iz trakov ali podobnih izdelkov

5407.30 - Tkanine, predvidene v 9. opombi v XI. oddelku

 - Druge tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več filamentov iz
najlona ali drugih poliamidov:

5407.41 - - nebeljene ali beljene

5407.42 - - barvane

5407.43 - - iz preje različnih barv

5407.44 - - tiskane

 - Druge tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več teksturiranih
poliestrskih filamentov:

5407.51 - - nebeljene ali beljene

5407.52 - - barvane

5407.53 - - iz raznobarvne preje

5407.54 - - tiskane

 - Druge tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več poliestrskih
filamentov:

5407.61 - - druge tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več
neteksturiranih poliestrskih filamentov

5407.69 - - druge

 - Druge tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več sintetičnih
filamentov:

5407.71 - - nebeljene ali beljene

5407.72 - - barvane

5407.73 - - iz raznobarvne preje

5407.74 - tiskane

 - Druge tkanine, ki vsebujejo po masi pod 85 % sintetičnih
filamentov, v mešanici pretežno z bombažem ali samo z bombažem:

5407.81 - - nebeljene ali beljene

5407.82 - - barvane

5407.83 - - iz raznobarvne preje

5407.84 - - tiskane

 - Druge tkanine:

5407.91 - - nebeljene ali beljene

5407.92 - - barvane

5407.93 - - iz raznobarvne preje

5407.94 - - tiskane

Ta tar. številka vključuje tkanine (opisane v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI), izdelane iz prej iz
sintetičnih filamentov ali iz monofilamentov in trakov iz tar.
št. 54.04. V to tar. številko spada veliko število tkanin za
oblačila, perilo, materialov za zavese, tkanin za notranje
opremljanje, za šotore, tkanin za padala itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) povojev, prepojenihih z zdravilnimi snovmi ali pripravljenih
za prodajo na drobno (tar. št. 30.05),

(b) tkanin iz sintetičnega monofilamenta dimienzije kateregakoli
prečnega prereza preko 1 mm, ali iz trakov ali podobnih izdelkov,
vidne širine preko 5 mm, iz sintetičnih tekstilnih materialov
(tar. št. 46.01),

(c) tkanin iz sintetičnih rezanih vlaken (tar. št. od 55.12 do
55.15),

(d) kordastih tkanin za avtomobilske plašče iz tar. št. 59.02 in

(e) tkanin za tehnične namene iz tar. št. 59.11.


54.08 - TKANINE IZ PREJE IZ UMETNIH FILAMENTOV, VKLJUČNO TKANINE,
DOBLJENE IZ IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 54.05

5408.10 - Tkanine iz preje velike trdnosti, iz viskoznega rajona

 - Druge tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več umetnih
filamentov ali trakov ali podobnih izdelkov:

5408.21 - - nebeljene ali beljene

5408.22 - - barvane

5408.23 - - iz raznobarvne preje

5408.24 - - tiskane

 - Druge tkanine:

5408.31 - - nebeljene ali beljene

5408.32 - - barvane

5408.33 - - iz raznobarvne preje

5408.34 - - tiskane

Ta tar. številka vključuje tkanine (opisane v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI), izdelane iz umetne
filamentne preje ali iz monofilamentov ali trakov iz tar. št.
54.05. V to tar. številko spada veliko število tkanin za:
oblačila, perilo, materialov za zavese, tkanin za notranje
opremljanje, tkanin za šotore, za padala itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) povojev, prepojenih z zdravilnimi snovmi ali pripravljenih za
prodajo na drobno (tar. št. 30.05),

(b) tkanin iz sintetičnega monofilamenta dimenzije kateregakoli
prečnega prereza preko 1 mm, ali iz trakov ali podobnih izdelkov,
vidne širine preko 5 mm, iz sintetičnih tekstilnih materialov
(tar. št. 46.01),

(c) tkanin iz sintetičnih rezanih vlaken (tar. št. 55.16),

(d) kordastih tkanin za avtomobilske plašče iz tar. št. 59.02 in

(e) tkanin za tehnične namene iz tar. št. 59.11.


                          55. POGLAVJE

               UMETNA IN SINTETIČNA VLAKNA, REZANA

OPOMBA:

1. S prameni iz umetnih ali sintetičnih filamentov iz tar. št.
55.01 in 55.02 so mišljeni proizvodi, sestavljeni iz vzporednih
filamentov, ki so tako dolgi, kot je dolg pramen, in morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) dolžina pramena presega 2 m;

(b) prameni morajo imeti manj od petih zavojev na meter;

(c) številka posameznih filamentov mora biti manjša od 67
deciteksov;

(d) samo za pramene iz sintetičnih filamentov: prameni morajo
biti vlečeni, tj. da se ne morejo razvleči več kot 100% svoje
dolžine;

(e) skupna številka pramena mora biti nad 20 000 deciteksov.

Prameni, dolgi do 2 m, se uvrščajo v tar. št. 55.03 ali 55.04.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Pri razvrščanju izdelkov v to poglavje je treba upoštevati
splošna določila komentarja k oddelku XI.

To poglavje vključuje umetna in sintetična vlakna, opisana v
splošnih določilih komentarja k 54. poglavju, če so v obliki
rezanih vlaken (t.j. prekinjenih - diskontinuiranih) ali iz
nekaterih filamentnih pramen. To poglavje vključuje izdelke, ki
izhajajo iz različnih faz obdelave teh vlaken ali pramen, vse do
faze preje in tkanin. Poglavje vključuje še mešanice tekstilnih
izdelkov, ki se uvrščajo kot izdelki iz umetnih ali sintetičnih
vlaken, rezanih skladno z Opombo 2 k oddelku XI.

Rezana umetna ali sintetična vlakna običajno izdelujejo z
iztiskavanjem skozi spinerete (šobe) z velim številom luknjic,
včasih tudi z nekaj tisočimi. Filamenti iz velikega števila
spineret se združujejo in tvorijo pramen. Tega lahko potem
raztegujejo in režejo na krajše dolžine - takoj, ali pa šele po
različnih postopkih, kot je pranje, beljenje, barvanje itd., ko
je še v obliki pramena.

Dolžina, na katero običajno režejo vlakna, je med 25 in 180 mm in
variira glede na vrsto umetnih ali sintetičnih vlaken, na vrsto
preje, katero nameravajo proizvesti in glede na naravo
katerihkoli tekstilnih vlaken, s katerimi se bodo zmešala.

Tudi odpadki (vštevši izčesek, odpadna preja in razvlaknjeni
tekstilni material) iz umetnih ali sintetičnih filamentov ali iz
rezanih vlaken ,se uvrščajo v to poglavje.

To poglavje ne vključuje:

(a) tekstilnih vlaken, katerih dolžina ne presega 5 mm (flok) iz
tar. št. 56.01,

(b) azbesta iz tar. št. 25.24 in izdelkov iz azbesta in drugih
izdelkov iz tar. številk 68.02 in 68.13,

(c) ogljikovih vlaken in izdelkov iz njih iz tar. št. 68.15 in

(d) steklenih vlaken in izdelkov iz njih iz tar. št. 70.19.


55.01 - PRAMENI IZ SINTETIČNIH FILAMENTOV

5501.10 - Iz najlona ali drugih poliamidov

5501.20 - Iz poliestra

5501.30 - Akrilni ali modakrilni

5501.90 - Drugi

Ta tar. številka vključuje pramene iz sintetičnih filamentov,
opisane v splošnih določilih k temu poglavju - vendar le, v
kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje:

(A) da dolžina pramena presega 2 m,

(B) da so prameni nevpredani ali pa da je število ovojev manjše
od 5 zavojev na meter,

(C) da je število posameznih filamentov manjša od 67 deciteksov,

(D) da morajo biti prameni vlečeni, t.j. da se ne morejo razvleči
za več kot 100% svoje dolžine (velja samo za pramene iz
sintetičnih vlaken) in

(E) da je skupno število pramena več kot 20.000 deciteksov.

Zahteva pod (D) ima namen zagotoviti, da je pramen v stanju za
predelavo v rezana vlakna. Sintetični filamenti po iztisnjenju
niso dovolj usmerjeni in jih je potrebno vleči oziroma
raztegovati, da bi se njihove molekule usmerile in, da bi prameni
dobili zahtevane lastnosti. Vlečeni - raztegnjeni pramen še
zadrži nekaj svoje prožnosti, vendar se običajno strga pri
raztegovanju, pri občutno manjši dolžini od 100% njegove dolžine.
Na drugi strani pa je moč nevlečeni - neraztegnjeni pramen
raztegniti, ne da bi se strgal, na tri do štirikratno njegovo
dolžino.

Prameni iz te tar. številke se običajno uporabljajo v proizvodnji
prej iz sintetičnih rezanih vlaken, tako da:

(1) jih režejo v rezana vlakna in nato predelajo v trakove,
predprejo in prejo po postopkih, podobnih tistim, ki so v uporabi
za bombaž ali volno, ali pa

(2) jih predelajo v trakove po postopku "od pramena do topsa"
(glej komentar k tar. št. 55.06), nato pa v prejo.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) sestav iz sintetičnih filamentov, ki izpolnjujejo pogoje,
navedene pod (A), (B) in (C) in skupne (zbirne) številke do
20.000 deciteksov, ali katerekoli skupne številke v primeru
nevlečenih filamentov (tar. št. 54.02),

(b) sestav iz sintetičnih filamentov (vsak filament s številko 67
deciteksov ali večjo), nevpredenih ali vpredenih z manj kot 5
zavoji na meter, raztegnjenih ali neraztegnjenih in katerekoli
skupne (zbirne) številke (tar. št. 54.04), če dimenzija prečnega
prereza posameznega filamenta presega 1 mm (39. poglavje) in

(c) pramen iz sintetičnih vlaken, ki izpolnjujejo predhodno
navedene pogoje pod (B) in (C), ali pramen, dolgih do 2 m,
raztegnjenih - vlečenih, ali pa neraztegnjenih in katerekoli
skupne (zbirne) številke (tar. št. 55.03).


55.02 - PRAMENI IZ UMETNIH FILAMENTOV

Razen za izjeme, navedene v Opombi 1(d) k temu poglavju, se
komentar k tar. številki 55.01 uporablja mutatis mutandis za
izdelke iz te tar. številke.


55.03 - SINTETIČNA VLAKNA, REZANA, NEMIKANA, NEČESANA IN NE
DRUGAČE PRIPRAVLJENA ZA PREDENJE

5503.10 - Iz najlona ali drugih poliamidov

5503.20 - Iz poliestra

5503.30 - Akrilna ali modakrilna

5503.40 - Iz polipropilena

5503.90 - Druga

Vlakna iz te tar. številke izdelujejo na način, opisan v splošnih
določilih komentarja k temu poglavju.

Rezana sintetična vlakna običajno pakirajo v bale. Vlakna so
ponavadi enako dolga, po čemer se tudi razlikujejo od odpadnega
materiala iz tar. št. 55.05.

Ta tar. številka vključuje tudi pramene iz sintetičnih
filamentov, dolgih do 2 m, vendar pod pogojem, da je vsak
filament številke, manjše od 67 deciteksov. Sintetični prameni iz
filamentov, daljši od 2 m, so iz te tar. številke izključeni
(tar. št. 54.02 ali 55.01).

Rezana sintetična vlakna, ki so vlečena, česana ali kako drugače
pripravljena za predenje, so prav tako izključena iz te tar.
številke (tar. št. 55.06).


55.04 - UMETNA VLAKNA, REZANA, NEMIKANA, NEČESANA IN NE DRUGAČE
PRIPRAVLJENA ZA PREDENJE

5504.10 - Iz viskoznega rajona

5504.90 - Druga

Komentar k tar. številki 55.03 se uporablja mutatis mutandis tudi
za izdelke iz te tar. številke.


55.05 - ODPADKI (VKLJUČNO KRATKA VLAKNA, DOBLJENA PRI ČESANJU,
ODPADKE IZ PREJE IN RAZVLAKNJENE TEKSTILNE ODPADKE) IZ UMETNIH
ALI SINTETIČNIH VLAKEN

5505.10 - Iz sintetičnih vlaken

5505.20 - Iz umetnih vlaken

Ta tar. številka vključuje odpadke umetnih ali sintetičnih vlaken
(filamentov in rezanih vlaken - glej splošna določila komentarja
k 54. poglavju), vključuje pa:

(1) Odpadke vlaken (mehke odpadke), kot so razmeroma dolga
vlakna, dobljena kot odpadek med proizvodnjo ali predelavo
filamentov, kratka vlakna, dobljena kot odpadek rezanih vlaken
pri vlečenju, česanju in v drugih postopkih, ki predhodijo
predenju (na primer: izčesek, majhni kosi pretrganih kopren -
vlaknenih listov, trakov ali predpreje).

(2) Odpadke preje (trde odpadke), t.j. pretrgano, zvezano ali
zapleteno prejo, ki se nabere med predenjem, dubliranjem,
navijanjem, tkanjem, pletenjem itd.

(3) Razvlaknjene tekstilne odpadke, t.j. vlakna, dobljena z
razvlaknjenjem krp ali preje v vlakna.

Ti odpadki se uvrščajo v to tar. številko, ne glede na to, ali so
beljeni ali barvani, vendar pa pod pogojem, da niso vlečeni,
česani ali kako drugače pripravljeni oziroma predelani za
predenje.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) vate (tar. št. 30.05 ali 56.01),

(b) odpadke vlaken, ki so vlečeni, česani ali drugače
pripravljeni oziroma predelani za predenje (tar. št. 55.06 ali
55.07),

(c) tekstilnega floka in prahu ter predilniškega noppeja (tar.
št. 56.01) in

(d) novih ali uporabljenih krp (63. poglavje).


55.06 - SINTETIČNA VLAKNA, REZANA, MIKANA, VLEČENA, ČESANA ALI
DRUGAČE PRIPRAVLJENA ZA PREDENJE

5506.10 - Iz najlona ali drugih poliamidov

5506.20 - Iz poliestra

5506.30 - Iz akrila ali modakrila

5506.90 - Druga

Ta tar. številka vključuje rezana sintetična vlakna (vštevši
odpadke rezanih sintetičnih vlaken ali filamentov), po mikanju,
česanju ali drugi obdelavi za predenje.

Pri vlečenju rezanih vlaken in odpadkov le-te spustijo skozi
stroje, ki jih bolj ali manj vzporedno razporedijo, jih nato
izvržejo v obliki širokih tkiv ali kontur, katere običajno
pretvorijo v trakove (snope vlaken, narahlo kombinirane in brez
zavojev).

Pri česanju spustijo vlečen trak skozi druge stroje, ki vlakna
skoraj popolnoma vzporedno razporedijo, v primeru odpadkov pa
odstranijo krajša vlakna (izčesek). Česan trak običajno navijajo
v klobčiče ali valjaste oblike, znane kot "česanec" ("tops").

"Tops" izdelujejo tudi neposredno iz filamentnih pramen po
postopku, imenovanem "od pramena do topsa". Pramen spustijo skozi
napravo, ki trga ali reže filamente (vlakna), ne da bi pri tem
pokvarila njihovo kontinuiteto ali njihov vzporedni položaj.
Operacijo lahko izvajajo na primer s spuščanjem pramena skozi
valje, ki se različno hitro vrtijo in tako ustvarjajo napetost,
ki trga filamente (vlakna); filamente (vlakna) lahko z
neposrednim pritiskom trgajo tudi nazobčani valji, ali pa lahko
pramen režejo diagonalno z noži v posebnem mehanizmu. V času, ko
gre pramen skozi stroj, se razreže v trakove. S temi postopki se
izognejo postopku rezanja pramenov v rezana vlakna in onemogočijo
vlečenje, običajno pa tudi česanje.

Trakove, dobljene po postopkih vlečenja, česanja ali po postopku
"rezanja pramenov v rezana vlakna", izvlečejo v predprejo, t.j. v
tanjše snopiče vzporednih vlaken z rahlimi zavoji, ki se lahko
vpredejo v prejo z eno operacijo.

Ta tar. številka ne vključuje vate (tar. št. 30.05 ali 56.01).


55.07 - UMETNA VLAKNA, REZANA, MIKANA, ČESANA ALI DRUGAČE
PRIPRAVLJENA ZA PREDENJE

Komentar k tar. številki 55.06 se uporablja mutatis mutandis za
izdelke iz te tar. številke.


55.08 - SUKANEC ZA ŠIVANJE IZ REZANIH UMETNIH ALI SINTETIČNIH
VLAKEN, PRIPRAVLJEN ALI NEPRIPRAVLJEN ZA PRODAJO NA DROBNO

5508.10 - Iz rezanih sintetičnih vlaken

5508.20 - Iz rezanih umetnih vlaken

Ta tar. številka vključuje sukanec v oblikah in pod pogoji,
opisanimi v delu (I) (B) (4) splošnih določil komentarja k
oddelku XI.

Vendar pa je sukanec iz te tar. številke izključen, v kolikor
ustreza definiciji vrvi, vrvice itd. (glej del (I) (B) (2)
splošnih določil komentarja k oddelku XI) (tar. št. 56.07).

Sukanec se v to tar. številko uvršča, neglede na to, ali je
pripravljen za prodajo na drobno in ali je obdelan tako, kot je
to navedeno v delu (I) (B) (1) splošnih določil komentarja k
oddelku XI).


55.09 - PREJA (RAZEN SUKANCA ZA ŠIVANJE) IZ REZANIH SINTETIČNIH
VLAKEN, NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO

 - Ki vsebuje po masi 85 % ali več najlona ali drugih rezanih
poliamidnih vlaken:

5509.11 - - enojna preja

5509.12 - - dvojna, večnitna ali pramenska preja

 - Ki vsebuje po masi 85 % ali več rezanih poliestrskih vlaken:

5509.21 - - enojna preja

5509.22 - - dvojna, večnitna ali pramenska preja

 - Ki vsebuje po masi 85 % ali več rezanih akrilnih ali
modakrilnih vlaken:

5509.31 - - enojna preja

5509.32 - - dvojna, večnitna ali pramenska preja

 - Druga preja, ki vsebuje po masi 85 % ali več drugih rezanih
sintetičnih vlaken:

5509.41 - - enojna preja

5509.42 - - dvojna, večnitna ali pramenska preja

 - Druga preja iz rezanih poliestrskih vlaken:

5509.51 - - v mešanici pretežno ali samo z umetnimi rezanimi
vlakni

5509.52 - - v mešanici samo z volno ali fino živalsko dlako

5509.53 - - v mešanici pretežno ali samo z bombažem

5509.59 - - druga

 - Druga preja iz rezanih akrilnih ali modakrilnih vlaken:

5509.61 - - v mešanici pretežno ali samo z volno ali s fino
živalsko dlako

5509.62 - - v mešanici pretežno ali samo z bombažem

5509.69 - - druga

 - Druga preja:

5509.91 - - v mešanici pretežno ali samo z volno ali s fino
živalsko dlako

5509.92 - - v mešanici pretežno ali samo z bombažem

5509.99 - - druga

Ta tar. številka vključuje prejo (razen sukanca) - enonitno ali
večnitno (dvojno) ali pramensko, dobljeno v vpredanjem predpreje
iz rezanih sintetičnih vlaken iz tar. št. 55.06.

Vendar je preja iz rezanih sintetičnih vlaken, pripravljena za
prodajo na drobno, iz te tar. številke izključena (tar. št.
55.11), prav tako tudi, če ustreza definiciji vrvi ali vrvice
itd. (tar. št. 56.07) (glej dele (I) (B) (2) ali (3) splošnih
določil komentarja k oddelku XI).

Ta tar. številka vključuje prejo, obdelano po postopkih,
navedenih v delu (I) (B) (1) splošnih določil komentarja k
oddelku XI.


55.10 - PREJA (RAZEN SUKANCA ZA ŠIVANJE) IZ REZANIH UMETNIH
VLAKEN, NEPRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO

 - Ki vsebuje po masi 85 % ali več rezanih umetnih vlaken:

5510.11 - - enojna preja

5511.12 - - dvojna, večnitna ali pramenska preja

5510.20 - Druga preja, v mešanici pretežno ali samo z volno ali
fino živalsko dlako

5510.30 - Druga preja, v mešanici pretežno ali samo z bombažem

5510.90 - Druga preja

Komentar k tar. številki 55.09 se uporablja mutatis mutandis za
izdelke iz te tar. številke.


55.11 - PREJA (RAZEN SUKANCA ZA ŠIVANJE) IZ REZANIH UMETNIH ALI
SINTETIČNIH VLAKEN, PRIPRAVLJENA ZA PRODAJO NA DROBNO

5511.10 - Iz rezanih sintetičnih vlaken, ki vsebuje po masi 85 %
ali več teh vlaken

5511.20 - Iz rezanih sintetičnih vlaken, ki vsebujejo po masi pod
85 % teh vlaken

5511.30 - Iz rezanih umetnih vlaken

Ta tar. številka vključuje predivo (razen sukanca) iz umetnih ali
sintetičnih rezanih vlaken, če je pripravljeno za prodajo na
drobno, t.j. v oblikah in pod pogoji, navedenimi v delu (I) (B)
(3) splošnih določil komentarja k oddelku XI.


55.12 - TKANINE, KI VSEBUJEJO PO MASI 85 % ALI VEČ REZANIH
SINTETIČNIH TKANIN

 - Ki vsebujejo po masi 85 % ali več rezanih poliestrskih vlaken:

5512.11 - - nebeljene ali beljene

5512.19 - - druge

 - Ki vsebujejo po masi 85 % ali več rezanih akrilnih ali
modakrilnih vlaken:

5512.21 - - nebeljene ali beljene

5512.29 - - druge

 - Druge:

5512.91 - - nebeljene ali beljene

5512.99 - - druge

Ta tar. številka vključuje tkanine (opisane v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI), ki vsebujejo 85 mas.%
ali več sintetičnih rezanih vlaken. Mednje spada veliko število
raznovrstnih materialov za oblačila, zavese in druge materiale za
notranje opremljanje ter materiale za prte, odeje, brisače itd.

Povoji, prepojeni z zdravilnimi snovmi, ali pripravljeni za
prodajo na drobno, so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
30.05).


55.13 - TKANINE IZ REZANIH SINTETIČNIH VLAKEN, KI VSEBUJEJO PO
MASI POD 85 % TEH VLAKEN, V MEŠANICI PRETEŽNO ALI SAMO Z
BOMBAŽEM, MASE DO VKLJUČNO 170 g/m2

 - Nebeljene ali beljene:

5513.11 - - iz rezanih poliestrskih vlaken v platnovi vezavi

5513.12 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
iz rezanih poliestrskih vlaken

5513.13 - - druge tkanine iz rezanih poliestrskih vlaken

5513.19 - - druge tkanine

 - Barvane:

5513.21 - - iz rezanih poliestrskih vlaken v platnovi vezavi

5513.22 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
iz rezanih poliestrskih vlaken

5513.23 - - druge tkanine iz rezanih poliestrskih vlaken

5513.29 - - druge tkanine

 - Iz preje različnih barv:

5513.31 - - iz rezanih poliestrskih vlaken v platnovi vezavi

5513.32 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
iz rezanih poliestrskih vlaken

5513.33 - - druge tkanine iz rezanih poliestrskih vlaken

5513.39 - - druge tkanine

 - Tiskane:

5513.41 - - iz rezanih poliestrskih vlaken v platnovi vezavi

5513.42 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.43 - - druge tkanine iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.49 - - druge tkanine

Ta tar. številka vključuje tkanine, definirane v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI.

Te tkanine se uvrščajo v to tar. številko pod pogojem, da se
uvrščajo kot tkanine iz rezanih sintetičnih vlaken, skladno z
Opombo 2 k oddelku XI (glej tudi del (I) (A) splošnih določil
komentarja k oddelku XI), in v kolikor izpolnjujejo naslednje
pogoje:

(a) da vsebujejo manj kot 85 mas.% rezanih sintetičnih vlaken,

(b) da so pomešane pretežno ali samo z bombažem in

(c) da njihova masa ne presega 170 g/m2

Povoji, namočeni v zdravilne snovi, ali pripravljeni za prodajo
na drobno, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 30.05).


55.14 - TKANINE IZ REZANIH SINTETIČNIH VLAKEN, KI VSEBUJEJO PO
MASI POD 85 % TEH VLAKEN V MEŠANICI PRETEŽNO ALI SAMO Z BOMBAŽEM,
MASE NAD 170 g/m2

 - Nebeljene ali beljene:

5514.11 - - iz rezanih poliestrskih vlaken v platnovi vezavi

5514.12 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.13 - - druge tkanine iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.19 - - druge tkanine

 - Barvane:

5514.21 - - iz rezanih poliestrskih vlaken v platnovi vezavi

5514.22 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.23 - - druge tkanine iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.29 - - druge tkanine

 - Iz raznobarvne preje:

5514.31 - - iz rezanih poliestrskih vlaken v platnovi vezavi

5514.32 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.33 - - druge tkanine iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.39 - - druge tkanine

 - Tiskane:

5514.41 - - iz rezanih poliestrskih vlaken v platnovi vezavi

5514.42 - - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.43 - - druge tkanine iz rezanih poliestrskih vlaken

5514.49 - - druge tkanine

Komentar k tar. številki 55.13 se uporablja mutatis mutandis za
izdelke iz te tar. številke.


55.15 - DRUGE TKANINE IZ REZANIH SINTETIČNIH VLAKEN

 - Iz rezanih poliestrskih vlaken:

5515.11 - - v mešanici pretežno ali samo z rezanimi vlakni iz
viskoznega rayona

5515.12 - - v mešanici pretežno ali samo z umetnimi ali
sintetičnimi filamenti

5515.13 - - v mešanici pretežno ali samo z volno ali fino
živalsko dlako

5515.19 - - druge

 - Iz rezanih akrilnih ali modakrilnih vlaken:

5515.21 - - v mešanici pretežno ali samo z umetnimi ali
sintetičnimi filamenti

5515.22 - - v mešanici pretežno ali samo z volno ali fino
živalsko dlako

5515.29 - - druge

 - Druge tkanine:

5515.91 - - v mešanici pretežno ali samo z umetnimi ali
sintetičnimi filamenti

5515.92 - - v mešanici pretežno ali samo z volno ali fino
živalsko dlako

5515.99 - - druge

Ta tar. številka vključuje tkanine, definirane v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI, izdelane iz preje iz
rezanih sintetičnih vlaken. Vendar pa je potrebno poudariti, da
vključuje le tkanine iz mešanih vlaken, definirane v Opombi 2 k
oddelku XI, razen tkanin iz prejšnje tar. številke tega poglavja
ali tistih, ki se uvrščajo v drugi del tega oddelka (običajno v
58. in 59. poglavje).

Povoji, prepojeni z zdravilnimi snovmi, ali pripravljeni za
prodajo na drobno, so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
30.05).


55.16 - TKANINE IZ REZANIH UMETNIH VLAKEN

 - Ki vsebujejo po masi 85 % ali več rezanih umetnih vlaken:

5516.11 - - nebeljene ali beljene

5516.12 - - barvane

5516.13 - - iz raznobarvne preje

5516.14 - - tiskane

 - Ki vsebujejo po masi pod 85 % rezanih umetnih vlaken v
mešanici pretežno ali samo z umetnimi ali sintetičnimi filamenti:

5516.21 - - nebeljene ali beljene

5516.22 - - barvane

5516.23 - - iz raznobarvne preje

5516.24 - - tiskane

 - Ki vsebujejo po masi pod 85 % rezanih umetnih vlaken v
mešanici pretežno ali samo z volno ali fino živalsko dlako:

5516.31 - - nebeljene ali beljene

5516.32 - - barvane

5516.33 - - iz raznobarvne preje

5516.34 - - tiskane

 - Ki vsebujejo po masi pod 85 % rezanih umetnih vlaken v
mešanici pretežno ali samo z bombažem:

5516.41 - - nebeljene ali beljene

5516.42 - - barvane

5516.43 - - iz preje različnih barv

5516.44 - tiskane

 - Druge:

5516.91 - - nebeljene ali beljene

5516.92 - - barvane

5516.93 - - iz preje različnih barv

5516.94 - - tiskane

Ta tar. številka vključuje tkanine (definirane v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI), izdelane iz preje iz
rezanih umetnih vlaken. Mednje spada veliko število različnih
materialov za oblačila, zavese in druge materiale za notranje
opremljanje, materiale za prte, odeje, brisače itd.

Povoji, prepojeni z zdravilnimi snovmi, ali pripravljeni za
prodajo na drobno, so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
30.05).


                          56. POGLAVJE

     VATA, KLOBUČEVINA IN NETKANI MATERIAL; SPECIALNE PREJE;
     VRVI, MOTVOZI, KONOPCI IN PRAMENI TER PROIZVODI IZ NJIH

OPOMBE:

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) vata, klobučevina, netkani materiali, impregnirani,
prevlečeni ali prekriti s snovmi ali preparati, pri katerih je
tekstilni material samo nosilni medij (npr.: parfumerijski ali
kozmetični proizvodi iz 33. poglavja, mila in detergenti iz tar.
št. 34.01, politure, kreme ali podobni preparati iz tar. št.
34.05, mehčalci za tkanine iz tar. št. 38.09),

(b) tekstilni izdelki iz tar. št. 58.11,

(c) naravni in umetni abrazivni material v prahu ali v zrnu na
podlagi iz klobučevine (filca) ali netkanega tekstila (tar. št.
68.05),

(d) aglomerirana ali rekonstruirana sljuda na podlagi iz
klobučevine ali netkanega materiala (tar. št. 68.14) in

(e) kovinska folija na podlagi iz klobučevine (filca) ali
netkanih materialov (XV. oddelek).

2. Z izrazom "klobučevina" je mišljena tudi iglana klobučevina
ter snovi, ki so sestavljene iz koprene tekstilnih vlaken,
katerih kohezija je povečana s prepletom vlaken iz koprene
(stich-bonded postopek), pri čemer so uporabljena vlakna iz same
koprene.

3. Tar.št. 56.02 in 56.03 obsegata klobučevino in netkane
materiale, impregnirane, prevlečene, prekrite ali laminirane s
plastično maso, kavčukom ali gumo, ne glede na naravo samega
materiala (kompaktne ali celičaste strukture).

Tar.št. 56.03 obsega tudi netkane materiale, pri katerih je
vezivo plastična masa, kavčuk ali guma.

Tar.št. 56.02 in 56.03 pa ne obsegata:

(a) klobučevine, impregnirane, prevlečene, prekrite ali
laminirane s plastično maso, gumo ali kavčukom, ki vsebuje po
masi 50% ali manj tekstilnega materiala ali klobučevine,
popolnoma obložene s plastično maso, kavčukom ali gumo (39. ali
40. poglavje);

(b) netkanih materialov, bodisi da so v celoti obloženi s
plastično maso, kavčukom ali gumo ali povsem prevlečeni ali z
obeh strani prekriti s takimi materiali, če se prevlečenost ali
prekritost lahko vidi s prostim očesom, pri čemer se ne upošteva
katera koli nastala sprememba barve (39. in 40. poglavje);

(c) plošč, listov in trakov iz celičaste plastične mase, kavčuka
ali gume, kombiniranih s klobučevino ali netkanim materialom,
kjer je tekstilni material prisoten samo zaradi ojačevanja (39.
in 40. poglavje).

4. Tar.št. 56.04 ne obsega tekstilne preje, trakov ipd. iz
tar.št. 54.04 in 54.05, pri katerih impregnacije, prevlečenosti
ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom (običajno
poglavja 50 do 55); pri tej določbi ni treba upoštevati kakršne
koli nastale spremembe barve.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje določeno število tekstilnih izdelkov
posebnega značaja, kot na primer: vato, klobučevina (filc),
netkani tekstil, vrvarijo in nekatero blago iz teh materialov.


56.01 - VATA IZ TEKSTILNIH MATERIALOV IN IZDELKI IZ VATE;
TEKSTILNA VLAKNA, DOLGA DO 5 MM (KOSMIČI); PRAH IN NOPKI -
VLAKNATI VOZLIČKI

56.10 - Damski vložki in tamponi, serviete in otroške plenice ter
podobni sanitarni proizvodi iz vate

 - Vata; drugi proizvodi iz vate:

5601.21 - - bombažni

5601.22 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

5601.29 - - drugi

5601.30 - Tekstilni kosmiči, prah in nopki

      (A) VATA IZ TEKSTILNIH MATERIALOV IN IZDELKI IZ VATE

Vata, o kateri je govora, izdelujejo iz nekaj mikanih ali pihanih
plasti vlaken, položijo eno na drugo, jih nato zbijejo in s tem
povečajo njihovo kohezijo. Z istim namenom jo včasih točkasto
utrdijo, včasih pa točkasto utrjevanje (fiksiranje) služi tudi
temu, da vato na ta način pritrdijo na podlago iz tkanih ali
drugih tekstilnih materialov.

Vata ima obliko upogljivega gobastega lista velike prostornine in
enakomerne debeline. Vlakna v njem so lahko ločljiva. Običajno jo
izdelujejo iz bombažnih vlaken (vpojna in druga bombažna vata)
ali iz rezanih umetnih vlaken. Vata slabše kvalitete, ki je
izdelana iz odpadkov od mikanja, trganja ali razvlaknjenja,
običajno vsebuje večji odstotek nopa ali predivnih odpadkov.

Vata se uvršča v to številko, neglede na to, ali je beljena,
barvana ali tiskana. Ta tar. številka vključuje tudi vato, po
kateri so razpršene majhne količine lepljivih snovi, ki
zboljšujejo kohezijo površinskih vlaken. Za razliko od netkanega
materiala, so vlakna notranjih plasti vate lahko ločljiva ena od
druge.

Vendar je treba poudariti, da se vata, obdelana z lepljivimi
snovmi, pri kateri pa so lepljive snovi prodrle v notranje sloje,
uvršča kot netkani material v tar. št. 56.03 - tudi, če so
notranja vlakna lahko ločljiva eden od drugega.

Vata, pritrjena na notranjo ali zunanjo tekstilno podlago z
redkim iglanjem, kot tudi vata, prekrita z ene ali z obeh strani
s papirjem, tekstilnim ali drugim materialom (s šivanjem ali
lepljenjem) se prav tako uvršča v to tar. številko, vendar pod
pogojem, da ohranja bistveni značaj vate in, da ni izdelek iz
tar. št. 58.11.

Vato uporabljajo za polnjenje (na primer: pri izdelavi ramenskih
podložnikov, za "vatiranje oblačil", za blazinice za draguljarske
škatle itd., za oblazinjevanje, pa tudi v strojih za likanje s
stiskanjem). Uporabljajo jo tudi za pakiranje ali za sanitarno
rabo.

Ta tar. številka vključuje tudi vato v metraži, vato, narezano na
določene dolžine, kot tudi predmete iz vate, razen predmetov, ki
so bolj specifično zajeti v drugih tarifnih številkah
Nomenklature (glej nadaljnje izključitve).

Izdelki iz vate, ki se uvrščajo v to tar. številko, vključujejo:

(1) Razne proizvode iz vate, ki služijo kot tesnila za okna,
vrata in podobno in, ki sestoje iz zvitkov vate, ki je spiralno
ovita s prejo. Vendar ta tar. številka izključuje tovrstne
predmete, ki so povsem prekriti s tekstilnim materialom (tar. št.
63.07).

(2) Sanitarno vato in tampone, plenice in vložke za dojenčke in
podobne sanitarne izdelke iz vate, z ovojem iz mrežaste pletenine
ali tkanine ali brez njega.

(3) Izdelke iz vate, ki se uporabljajo za dekoracijo, razen
tistih izdelkov, ki imajo značaj izdelkov iz 95. poglavja.

Iz te tar. številke so izključeni:

(a) vata ali izdelki iz vate, impregnirani, premazani ali
prevlečeni s farmacevtskimi snovmi, ali pripravljeni v pakiranjih
za prodajo na drobno, za medicinske, kirurške, zobarske ali
veterinarske namene (tar. št. 30.05),

(b) vata, impregnirana, premazana, prevlečena ali prekrita s
snovmi ali preparati (na primer: s parfumerijskimi ali s
kozmetičnimi izdelki) (33. poglavje), z mili ali z detergenti
(tar. št. 34.01), s polirnimi sredstvi, s kremami in s podobnimi
preparati (tar. št. 34.05), z mehčalci za tkanine (tar. št.
38.09), kjer je tekstilni material samo nosilni medij,

(c) celulozna vata in izdelki iz nje (pretežno 48. poglavje),

(d) mikani bombaž v obliki zvitka, ki ga uporabljajo frizerji, na
primer "brivska" vata (tar. št. 52.03),

(e) prešiti tekstilni izdelki v metraži, ki sestoje iz ene ali
več plasti tekstilnih materialov, spojenih s polnilom s prešitjem
ali kako drugače, razen vezenin iz tar. št. 58.10 (tar. št.
58.11),

(f) blazinice in podstavki za oblačila (tar. št. 61.17 ali
62.17),

(g) umetno cvetje, listje ter sadeži in njihovi deli (tar. št.
67.02),

(h) lasulje, lažne brade in drugi izdelki iz tar. št. 67.04 in

(ij) karnevalski predmeti, predmeti za razvedrilo in okrasitev
jelk, kot tudi drugi izdelki iz 95. poglavja (na primer lasulje
za lutke).

        (B) TEKSTILNA VLAKNA, KATERIH DOLŽINA NE PRESEGA
                  5 MM (FLOK) IN TEKSTILNI PRAH

"Tekstilni flok" sestoji iz tekstilnih vlaken, katerih dolžina ne
presega 5 mm (iz svile, bombaža, umetnih ali sintetičnih vlaken
itd.). Pridobivajo ga kot odpadek med raznimi dodelavnimi
opravili, posebno med striženjem žameta. Izdelujejo ga tudi z
rezanjem tekstilnega pramena ali vlaken. Tekstilni prah
pridobivajo kot odpadek, lahko pa tudi z mletjem tekstilnih
vlaken v prah. Tekstilni flok in prah spadata v to tar. številko
tudi, če sta beljena ali barvana ali če sta umetno nakodrana.

Ti izdelki se uporabljajo za zelo različne namene (na primer: za
mešanje z drugimi vlakni, za pridobivanje preje za izdelavo
imitacije semišnega usnja, za prevlekanje, premazovanje ali
dekoriranje zidnih tapet iz papirja, pa tudi kot osnova za
ličilni puder ali "šminko" "make-up").

Vendar pa je iz te tar. številke izključen parfumiran tekstilni
flok (tar. št. 33.07).

Floka iz te tar. številke ne gre enačiti s flokom, izdelanim iz
krp, ki se uporablja kot polnilo za vzglavnike, posteljnino itd.
Tak flok se uvršča v ustrezno tar. številko pod "odpadki" iz
poglavij št. 50 do 55.

                  (C) NOPKI - VLAKNATI VOZLIČKI

To so majhne žogice okroglih, pravilnih oblik (včasih nekoliko
podolgovate) iz svile, volne, bombaža, rezanih umetnih ali
sintetičnih vlaken itd. Običajno jih pridobivajo z valjanjem
efektnih prej, kot je na primer preja za izdelavo tkanin, ki
imitirajo ročno delane tkanine.


56.02 - KLOBUČEVINA, VKLJUČNO Z IMPREGNIRANO, PREVLEČENO ALI
LAMINIRANO

5602.10 - Iglana klobučevina in tkanine, koprenaste vlaknovine
("stich-bonded")

 - Druga klobučevina, neimpregnirana, neprevlečena, neprekrita
ali nelaminirana:

5602.21 - - iz volne ali fine živalske dlake

5602.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

5602.90 - Drugo

Klobučevino (filc) najpogosteje pridobivajo s polaganjem plasti
tekstilnih vlaken eno na drugo (ti listi so običajno takšni, kot
so izdelani z mikanjem ali pihanjem), katere nato izpostavijo
visokemu pritisku, jih vtirajo in udarjajo. To povzroča
medsebojno prepretanje vlaken, rezultat tega pa so listi enake
debeline, ki so bolj kompaktni in težje razpadejo kot vata in so
povsem drugačni od filcanih tkanin (ponavadi poglavja od št. 50
do 55).

Klobučevino (filc) običajno izdelujejo iz vate ali iz drugih
živalskih dlak, ali pa iz mešanice teh vlaken z drugimi naravnimi
vlakni (na primer z rastlinskimi vlakni, s konjsko žimo) ali z
umetnimi ali sintetičnimi vlakni.

Uporabljajo jo: v proizvodnji oblačil, klobukov, podplatov za
obutev, za klavirska kladivca, predmete za notranjo opremljanje,
modne izdelke itd., za razne tehnične namene, kot tudi za
materiale za toplotno in zvočno izolacijo itd.

Ta tar. številka vključuje tudi iglani klobučevino (filc),
katerega pridobivajo:

(1) z iglanjem listov ali trakov iz rezanih tekstilnih vlaken
(naravnih ali umetnih), brez tekstilne podlage s profiliranimi
iglami, ali pa

(2) z iglanjem takšnih tekstilnih vlaken skozi tekstilno podlago
ali skozi podlago iz drugega materiala, ki je skoraj povsem
prekrita s tem materialom.

Tehnika iglanja omogoča pridobivanje klobučevine (filca) iz
rastlinskih vlaken, ki nimajo lastnosti filcanja (na primer
juta), ali pa iz umetnih ali sintetičnih vlaken.

Iglane koprene iz rezanih vlaken, pri katerih je iglanje metoda,
ki dopolnjuje druge vrste vezave, pa tudi iglane koprene iz
filamentov, štejejo za netkane materiale (tar. št. 56.03).

Ta tar. številka vključuje tudi iglane tkanine ("stitch-bonded"),
katerih značilnost je, da sestoje iz spleta tekstilnih vlaken,
katerih kohezija je bila povečana s pobiranjem vlaken iz spleta
samega, in ne s sredstvni tekstilnih vlaken. Vlakna teh tkanin so
z iglami povlečena skozi splet in tako na površini tvorijo vrste
iglinih vbodov. Nekatere med temi tkaninami lahko imajo lasasto
(rezano ali nerezano) površino in so lahko ojačene z osnovo iz
tekstilnega ali drugih materialov. Postopek iglanja je opisan v
splošnih določilih k 60. poglavju.

Razen klobučevine (filca), ki je bolj specifično zajet v drugih
tar. številkah te Nomenklature, vključuje ta tar. številka
klobučevino (filc) v metraži, narezano na določene dolžine ali
samo izrezano v pravokotno (vštevši kvadratno) obliko iz večjih
kosov, ne da bi bila nadalje obdelana (na primer nekatere krpe za
prah in pregrinjala) - tudi, kadar jo dobavljajo prepognjeno ali
pripravljeno v pakiranjih (na primer za prodajo na drobno).

Klobučevina (filc) je lahko barvana, tiskana, impregnirana,
premazana, prekrita, laminirana, prevlečena ali ojačena (na
primer s tekstilnimi nitmi ali z žico). Lahko je prekrita (z ene
ali z obeh strani) s papirjem, lepenko, s tekstilnimi materiali
itd. (na primer s šivanjem ali lepljenjem), vendar pod pogojem,
da daje izdelku bistveno lastnost klobučevina (filc).

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje naslednjih izdelkov, ki
se uvrščajo v 39. ali 40. poglavje:

(a) klobučevino (filc), impregnirano, premazano, prevlečeno,
prekrito ali laminirano s plastično maso, z gumo ali s kavčukom,
če vsebuje 5o mas.% ali manj tekstilnega materiala ali
klobučevine (filca), kadar je povsem obložena s plastično maso, s
kavčukom ali z gumo (39. ali 40. poglavje) in

(b) plošč, folij ali trakov iz celularnih plastičnih mas ali
celularne gume, ki so kombinirani s filcem in je tekstilni
material prisoten le zaradi ojačitve (glej Splošni komentar k 39.
poglavju, odstavek z naslovom "kombinacije plastičnih mas in
tekstila" in komentar k tar. številki 40.08, točko (A).

Ta tar. številka vključuje klobučevino (filc) za strehe,
proizvedeno z običajnim postopkom filcanja in naknadno
impregnirano s katranom ali s podobnimi snovmi.

Ta tar. številka izključuje še:

(a) klobučevino (filc), impregnirano, premazano, prevlečeno ali
prekrito s snovmi ali preparati (na primer s parfumerijskimi ali
s kozmetičnimi izdelki) (33. poglavje), z mili ali z detergenti
(tar. št. 34.01), s polirnimi sredstvi, kremami in s podobnimi
preparati (tar. št. 34.05) ali z mehčalci za tkanine (tar. št.
38.09), kjer je tekstilni material samo nosilni medij.

(b) sedlarska pregrinjala in podstavke (tar. št. 42.01),

(c) tepihe in druga talna prekrivala iz klobučevine (filca) iz
57. poglavja,

(d) taftiran klobučevina (filc) iz tar. št. 58.02,

(e) vezena klobučevina (filc) v metraži, v trakovih ali v motivih
(tar. št. 58.10),

(f) prešite tekstilne izdelke v metraži, ki sestoje iz ene ali
več plasti tekstilnih materialov, spojenih s prešitjem ali kako
drugače ali s polnilom, razen vezenin iz tar. št. 58.10 (tar. št.
58.11),

(g) talna prekrivala na podlagi iz klobučevine (filca),
premazani, prevlečeni ali prekriti, vštevši narezane v določene
oblike (tar. št. 59.04),

(h) klobučevino(filc), premazano, prevlečeno, prekrito ali
laminirano s kavčukom ali z gumo, usnjem ali z drugimi materiali,
ki se uporabljajo za prevlekanje kard, pa tudi druge podobne
tekstilne materiale, ki se uporabljajo za tehnične namene (tar.
št. 59.11)

(ij) klobučevino (filc), prekrito z abrazivnim prahom ali zrni
(tar. št. 68.05) ali z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo
(tar. št. 68.14),

(k) gradbene plošče, izdelane iz nekaj plasti tekstilnih vlaken,
povsem obložene z bitumnom ali s podobnimi snovmi (tar. št.
68.07) in

(l) kovinsko folijo na podlagi iz klobučevine (filca) (Oddelek
XV).


56.03 NETKANI TEKSTIL, VKLJUČNO IMPREGNIRAN, PREVLEČEN, PREKRIT
ALI LAMINIRAN

 - Iz umetnih ali sintetičnih filamentov:

5603.11 - - z maso 25 g/m2 ali manj

5603.12  - - z maso nad 25 g/m2 do vključno 70 g/m2

5603.13  - - z maso nad 70 g/m2 do vključno 150 g/m2

5603.14  - - z maso nad 150 g/m2

 - Drug:

5603.91  - - z maso 25 g/m2 ali manj

5603.92  - - z maso nad 25 g/m2 do vključno 70 g/m2

5603.93  - - z maso nad 70 g/m2 do vključno 150 g/m2

5603.94  - - z maso nad 150 g/m2

Netkani tekstil sestoji iz listov ali trakov pretežno tekstilnih
vlaken, usmerjenih pravilno ali brez reda, ki so med seboj
povezani. Ta vlakna so lahko naravnega, umetnega ali sintetičnega
izvora. Lahko so rezana vlakna (naravna, umetna ali sintetična),
umetni ali sintetični filamenti, ali pa so formirana "in situ".

Netkani tekstil lahko izdelujejo na različne načine, običajno pa
je njegovo proizvodnjo moč razdeliti v tri faze: oblikovanje
koprene, vezava in dodelava.

 I. Oblikovanje koprene

Obstajajo 4 osnovni postopki oblikovanja koprene:

(a) z mikanjem ali pnevmatsko (pod pritiskom), z namenom
oblikovati liste. Ta vlakna so lahko vzporedna, usmerjena
navzkrižno ali brez reda (suhi postopek),

(b) z ekstruzijo filamentov, usmerjenih v isto smer, ohlajenih in
vstavljenih neposredno v kopreno, ali pa z ekstruzijo
koaguliranih filamentov, ohlajenih in položenih neposredno v
koprensko obliko (postopek izvlekanja),

(c) s suspendiranjem in dispergiranjem (razprševanjem) vlaken v
vodi, z vsedanjem nastalega mulja na žičnatem situ ter z
oblikovanjem koprene z odvzemom vode (mokri postopek) in

(d) z raznimi specializiranimi tehnologijami, v katerih postopki
(proizvodnja vlaken, oblikovanje koprene in običajno vezenje)
vzporedno (postopek "in situ").

 II. Vezava.

Ko je izoblikovana koprena, so vlakna spojena po vsej debelini in
širini koprene (kontinualni postopek), ali pa na posameznih
točkah ali mestih (diskontinualni postopek).

Vezavo lahko razdelimo v 3 vrste:

(a) Kemična vezava, pri kateri so vlakna spojena z vezivi. To
izvedejo z impregnacijo z lepljivim vezivom, kot so kavčuk, guma,
škrob, lepilo ali plastične mase v raztopini ali emulziji, v
toplem postopku pa s plastičnimi masami v prahu, s pomočjo topila
itd. Za kemično vezavo lahko služijo tudi vezivna vlakna.

(b) Termična vezava, pri kateri spojijo vlakna z izpostavljanjem
toplotnemu (ali ultrazvočnemu) postopku tako, da spustijo koprene
skozi peči ali med ogrete valje (površinska vezava), ali pa preko
ogretih reliefnih kalenderjev (točkasta vezava). Za toplotno
vezavo lahko služijo tudi vezivna vlakna. 

(c) Mehanska vezava, pri kateri kopreno ojačijo s fizikalnim
zapletanjem vlaken, iz katerih je izdelana. To dosežejo z zrakom
pod pritiskom ali s pomočjo vodnega curka. Na enak način lahko
dosežejo iglanje, vendar ne s prepletanjem vlaken iz koprene
(stitch-bonding). Vendar pa se iglani izdelki, ki štejejo za
netkane materiale, omejujejo na:

- kopreno, izdelano iz filamentov in

- kopreno iz rezanih vlaken, pri katerih predstavlja iglanje
dopolnilni postopek drugim vrstam vezave.

 Ti postopki so pogosto lahko tudi kombinirani.

 III. Dodelava.

Netkani tekstil je lahko: barvan, tiskan, impregniran, premazan,
prevlečen, prekrit ali laminiran. Netkani tekstil, prekrit z ene
ali z obeh strani (gumiran, našit ali prekrit kako drugače) s
tekstilno tkanino ali z listi iz kakršnegakoli materiala, se v to
tar. številko uvršča le, v kolikor njegov bistveni značaj izhaja
iz netkanega tekstila.

Ta tar. številka med drugim vključuje tudi lepljivi trak, ki
sestoji iz netkanega tekstila, ki je premazan z lepilom iz
kavčuka, gume, plastičnih mas ali z mešanico teh materialov.

Ta tar. številka vključuje tudi nekatere ("strešne klobučevine"
(filce), v katerih so tekstilna vlakna, aglomerirana s pomočjo
katrana ali podobnih materialov, ter nekatere izdelke (kot na
primer "bitumizirana klobučevina") dobljene na enak način, ki pa
vsebujejo majhno količino zdrobljene plute.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje naslednjih izdelkov, ki
spadajo v 39. ali 40. poglavje:

(a) netkane materiale, ki so ali povsem obloženi s plastično maso
ali z gumo, ali pa povsem prevlečeni z obeh strani s takimi
materiali - pod pogojem, da je moč prevleko ali prekritje opaziti
s prostim očesom, pri čemer se ne upošteva samo sprememba barve
in

(b) plošč, folij ali trakov iz celularnih plastičnih mas ali
celularne gume, ki so kombinirani z netkanimi materiali in je
tekstilni material prisoten le zaradi ojačitve (glej Splošni
komentar k 39.poglavju, odstavek z naslovom "Kombinacije
plastičnih mas in tekstila" in komentnar k tar. številki 40.08,
točko A).

Netkani materiali se med seboj razlikujejo po debelini in vidnih
značilnostih (upogljivost, prožnost, odpornost proti trganju,
vpojnost, stabilnost itd.), po načinu proizvodnje ali vezave, po
gostoti vlaken ali filamentov ter po številu kopren. Nekateri
netkani tekstilni materiali dajejo videz papirja, lepenke,
celulozne vate, semišnega usnja ali pa vate iz tar. št. 56.01.

Od papirja, lepenke in celulozne vate jih je moč ločevati po tem,
da njihova tekstilna vlakna med proizvodnjo niso urejena.

V pomoč pri razlikovanju netkanih tekstilnih vlaken od nekaterih
vrst vate iz tar. št. 56.01 pa je končno tudi dejstvo, da so
vlakna ali filamenti netkanih tekstilnih materialov povezani med
seboj po vsej debelini in širini koprene (glej komentar k tej
tar. številki).

Nekateri netkani materiali se lahko perejo in cedijo kot druge
tekstilne tkanine.

Razen netkanih materialov, ki so bolj specifično zajeti v drugih
tar. številkah te Nomenklature, vključuje ta tar. številka
netkane materiale v metraži, razrezane na določene dolžine ali
samo izrezane iz večjih oblik v pravokotne (vštevši kvadratne),
ne da bi bili nadalje dodelani - tudi, če se dobavljajo
prepognjeni ali pripravljeni v pakiranjih (na primer za prodajo
na drobno). Ti materiali vključujejo: obložna tkiva za
vstavljanje v laminirane plastične mase; zgornje liste za
izdelavo plenic za dojenčke ali za izdelavo sanitarnih brisač za
enkratno uporabo; tekstilni materiali za izdelavo zaščitnih
oblačil ali podlog za oblačila; liste za filtriranje tekočin ali
zraka, kot polnila, kot materiali za zvočno izolacijo, za
filtriranje ali separacijo v gradnji cest ali v drugih gradbenih
delih; podlage za proizvodnjo bitumenskih strešnih tkanin;
primarne ali sekundarne podlage za taftirane tepihe itd.; robčke,
posteljnino. namizno perilo itd.

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) povoje, namočene v zdravilne snovi, ali pripravljene za
prodajo na drobno (tar. št. 30.05),

(b) netkane materiale, impregnirane, premazane, prevlečene ali
prekrite s snovmi ali izdelki (na primer s parfumerijskimi ali
kozmetičnimi) (33. poglavje), z mili ali detergenti (tar. št.
34.01), s polirnimi sredstvi, kremami iun podobnimi preparati
(tar. št. 34.05) ter z mehčalci za perilo (tar. št. 38.09), kjer
je tekstilni material samo nosilni medij,

(c) iglana klobučevina (filc) (tar. št. 56.02),

(d) tepihe in druga talna prekrivala iz netkanega tekstila iz 57.
poglavja,

(e) taftirani netkani tekstil iz tar. št. 58.02,

(f) bolduk (tar. št. 58.06),

(g) vezeni netkani tekstil v metraži, trakovih ali v motivih
(tar. št. 58.10),

(h) prešite tekstilne proizvode v metraži, ki sestoje iz ene ali
več plasti tekstilnih materialov, prešitih ali kako drugače
spojenih, s polnili, razen vezenin iz tar. št. 58.10 (tar. št.
58.11),

(i) netkane materiale za tehnične namene iz tar. št. 59.11,

(j) netkane materiale, prekrite z abrazivnim prahom ali zrni
(tar. št. 68.05) ali z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo
(tar. št. 68.14) in

(k) kovinsko folijo na podlagi iz netkanega tekstila (Oddelek
XV).


56.04 - NITI IN KORD IZ GUME, PREKRIT S TEKSTILNIM MATERIALOM;
TEKSTILNA PREJA, TRAKOVI IN PODOBNO IZ TAR.ŠT. 54.04 IN 54.05,
IMPREGNIRANI, PREVLEČENI, PREKRITI, OBLOŽENI Z GUMO ALI PLASTIČNO
MASO

5604.10 - Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom

5604.20 - Poliestrske, najlon in druge poliamidne preje in preje
iz viskozne svile, velike jakosti, impregnirane ali prevlečene

5604.90 - Drugo

    (A)NITI IN KORD IZ GUME, PREKRITI S TEKSTILNIM MATERIALOM

Pod pogojem, da so prekriti s tekstilnimi materiali (na primer
obviti ali obpleteni), vključuje ta skupina izdelkov niti
(enojne) iz kavčuka ali gume, kakršnegakoli prečnega prereza, in
kord (večkratni) iz kavčuka ali iz gume, izdelani iz teh niti.

         (B)TEKSTILNA PREJA, TRAKOVI IN PODOBNO IZ TAR.
              ŠTEVILK 54.04 IN 54.05, IMPREGNIRANI,
               PREMAZANI, PREVLEČENI, PREKRITI ALI
              OBLOŽENI Z GUMO ALI S PLASTIČNO MASO

Ta skupina vključuje tekstilne preje, trakove in podobne izdelke
iz tar. številk 54.04 in 54.05, ki so impregnirani, premazani,
prevlečeni, prekriti ali obloženi z gumo ali s plastično maso,
vendar pod pogojem, da je moč (če gre za impregnirane, prevlečene
itd. preje) impregnacijo in prevleko videti s prostim očesom, pri
čemer se ne upošteva samo spremembe barve.

Impregnirana tekstilna preja vključuje namakano prejo, ki sestoji
iz tekstilne preje, obdelane tako, da je izboljšana njena
adhezivnost za gumo, v katero se preja nato vstavlja (med
proizvodnjo zunanjih gum, trakov, strojnih jermenov in notranjih
gum).

Med izdelki, vključenimi v to tar.številko, je tudi imitacija
katguta, ki sestoji iz tekstilne preje in močne apreture iz
plastične mase. Te izdelke uporabljajo (glede na njihove različne
značilnosti) v proizvodnji športnih loparjev, ribiških
parangalov, trakov, pletenic, pohištvenih tkanin, kirurške niti
itd. ter vrvi za sušenje perila, ki sestoji iz tekstilne preje,
obložene s plastično maso.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) tkanin, sestavljenih iz vzporedne tekstilne preje,
aglomerirane s kavčukom ali z gumo (tar. št. 59.06) in

(b) imitacije katguta s pritrjenimi trnki ali kako drugače
vgrajene v ribiški parangal (tar. št. 95.07).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 5604.20

Poudariti velja, da je "preja velike jakosti" opredeljena v
Opombi 6 k oddelku XI.


56.05 - METALIZIRANA PREJA, VKLJUČNO S POSUKANO PREJO, KI JE
SESTAVLJENA IZ TEKSTILNE PREJE, TRAKOV ALI PODOBNIH OBLIK IZ
TAR.ŠT. 54.04 IN 54.05, KOMBINIRANIH S KOVINO V OBLIKI NITI,
TRAKOV ALI PRAHU ALI PREVLEČENIH S KOVINO

Ta tar. številka vključuje:

(1)   Prejo, ki sestoji iz katerekoli tekstilne preje (vštevši
monofilamente, trakove in podobno ter papirno prejo), kombinirano
s kovinskimi nitmi ali trakovi, dobljeno z vpredanjem,
prameniranjem ali obvijanjem, in to s kakršnimkoli deležem
kovine. Obvito prejo pridobivajo s spiralnim obvijanjem
tekstilnega jedra, katerega s kovino ne vpredajo, s kovinsko
nitjo ali trakom. Za ta namen pogosto uporabljajo plemenite ali
platinirane kovine.

(2)   Prejo iz kateregakoli tekstilnega materiala (vštevši
monofile, trakove in podobno papirno prejo), prekrito s kovino po
kateremkoli drugem postopku. Med te izdelke spadajo preje,
prekrito s kovino z elektrolitskim nanašanjem ali s premazovanjem
z adhezivnimi sredstvi (na primer z želatino) in nato popršena s
kovinskim prahom (na primer z aluminijem ali bronzo).

Ta tarifna številka vključuje tudi izdelke, ki imajo jedro iz
kovinske folije (v glavnem iz aluminija), ali je jedro iz dveh
folij plastične mase, katerih vmesni sloj je prekrita s kovinskim
prahom, foliji pa sta medsebojno zlepljeni z lepilom.

V to tar. številko se uvrščajo večnitne (dvojne) ali pramenske
preje, ki vsebujejo jedra iz prej omenjenih prej (na primer
efektne vrvice, katere uporabljajo konfekcionarji in katere
pridobivajo z vpredanjem dveh ali več metaliziranih prediv,
opisanih zgoraj). Ta tar. številka vključuje tudi nekatere druge
vrste prediv, izdelanih na enak način, ki se uporabljajo za
podobne namene, sestoje pa iz dveh ali več vzporednih
metaliziranih prediv, katere združuje vezica iz kovinske niti ali
iz kovinskega traku. Vključuje tudi preje iz svežnje prej, obvite
s predivi iz te tar. številke.

Metalizirana preja so lahko obvita. Uporabljajo se v izdelavi
pozamanterije, čipke, nekaterih tekstilnih materialov, kot tudi
efektnih vrvic itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) prediv, ki sestoje iz mešanice tekstilnih materialov in
kovinskih vlaken, ki učinkujejo antistatično (poglavja od št. 50
do 55 - odvisno od primera),

(b) prediv, ojačenih s kovinsko nitjo (tar. št. 56.07),

(c) korda, barvnih obšitkov in izdelkov, ki imajo lastnosti
okrasne pozamanterije (tar. št. 58.08) in

(d) žice ali traku iz zlata, srebra, bakra, aluminija ali iz
drugih kovin, ki niso kombinirani s tekstilnimi vlakni
(filamenti) (oddelka XIV in XV).

56.06 - POSUKANA PREJA, ZVITI TRAKOVI IN PODOBNE OBLIKE IZ
TAR.ŠT. 54.04 IN 54.05, RAZEN POVITIH PROIZVODOV IZ TAR.ŠT. 56.05
IN POSUKANE PREJE IZ KONJSKE DLAKE IZ GRIVE IN REPA; ŽENILJSKA
PREJA (VKLJUČNO KOSMIČENA ŽENILJSKA PREJA); EFEKTNO VOZLIČASTA
PREJA

       (A) POSUKANA PREJA, ZVITI TRAKOVI IN PODOBNE OBLIKE
         IZ TAR. ŠTEVILK 54.04 ALI 54.05 (RAZEN POVITIH
          IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 56.06 IN POSUKANE PREJE
               IZ KONJSKE DLAKE IZ GRIVE ALI REPA)

Ti izdelki sestoje iz jedra (običajno sestavljenega iz ene ali
več tekstilnih prej), okoli katerega je druga preja ali druge
preje spiralno ovita. Niti ovoja najpogosteje povsem prekrivajo
jedro, včasih pa je možen spiralni ovoj z razmiki. V slednjem
primeru lahko izdelek nekoliko daje videz večnitnih (dvojnih) ali
pramenskih ali efektnih prediv iz poglavij od 50 do 55, vendar se
od njih razlikujejo po lastnosti posukane (obvite) preje, t.j. da
se jedro samo ne zavija skupaj s prekrivnimi nitmi.

Jedro posukane preje iz te tar. številke je običajno iz bombaža,
iz drugih rastlinskih vlaken, ali pa iz umetnih ali sintetičnih
vlaken. Prekrivne niti so najpogosteje bolj fine in bolj odsevne
(na primer iz svile, iz merceriranega bombaža, ali pa iz umetnih
ali sintetičnih vlaken).

Ni nujno, da se obvite preje, katerih jedro je iz drugega
materiala, ne uvrščajo v to tar. številko. V to tar. številko se
lahko uvrščajo pod pogojem, da ima izdelek bistvene značilnosti
tekstilnega izdelka.

Posukane preje se kot taka uporabljajo kot obšivki, našivki,
robovi pa tudi za izdelavo obšivkov. Vendar pa so nekatere
primerne tudi za druge namene, na primer kot sukanec za šivanje
gumbov, za vezenje ali za povezovanje paketov.

Iz te tar. številke so izključeni:

(a) preja iz obvite konjske žime (tar. št. 51.10)

(b) gumene niti, obvite s tekstilom (tar. št. 56.04),

(c) obvita metalizirana preja (tar. št. 56.05),

(d) milanska in podobna kordasta preja in drugi obviti tekstilni
izdelki iz tar. št. 58.08 in

(e) obvita kovinska žica, na primer:

(i) železna ali jeklena žica za proizvodnjo notranje opore
(okostja) za klobuke (galanterijska žica) in ročaji iz železnih
ali jeklenih žic za umetno cvetje ali lasne navijalce (tar. št.
72.17) in

(ii) izolacijska električna žica (tar. št. 85.44) .

     (B) ŽENILJSKA PREJA (VŠTEVŠI FLOKIRANO ŽENILJSKO PREJO)

Ženiljska preja običajno sestoji iz dveh ali več jeder iz
tekstilne preje, ki so vpredena s kratkimi odrezki tekstilne
preje, ki stoje skoraj pokončno. Zaradi tega daje videz preje,
posute z resicami po vsej dolžini. Običajno jo izdelujejo
neposredno na posebnih statvah, ali pa z razrezovanjem posebnih
lenno tkanin. V zadnjem primeru so niti vsake skupine osnove
porezane z obeh strani (podlaga in prečne niti), to pa pomeni, da
služijo te niti osnove kot podlaga za ženiljsko prejo, medtem ko
lasasto površino napravijo iz votka.

Ta tar. številka vključuje tudi ženiljsko prejo, dobljeno s
fiksiranjem tekstilnega floka na jedro iz tekstilne preje. Pri
tem postopku gre preja najprej v kad z lepilom, nato pa skozi
komoro, v kateri tekstilni flok krožno pritrdijo na jedro pod
vplivom elektrostatičnega polja visoke napetosti.

Ženiljska preja se med drugim uporablja v izdelavi ženiljskih
tkanin (tar. št. 58.01) ali raznih všitkov, šivov ali robov.

                  (C) EFEKTNO VOZLIČASTA PREJA

To je cevasta preja, izdelana na strojih za krožno pletenje,
katere širina v sploščenem stanju znaša med 1,5 in 2 mm. To prejo
uporabljajo za izdelavo resic in drugega tekstilnega pribora ter
za izdelavo tkanin na navadnih statvah z osnovo in votkom.


56.07 - VRVI, MOTVOZI, KONOPCI IN PRAMENI, VKLJUČNO PLETENE,
IMPREGNIRANE, PREVLEČENE, PREKRITE, OBLOŽENE Z GUMO ALI PLASTIČNO
MASO

5607.10 - Iz jute ali drugih ličnatih vlaken iz tar. št. 53.03

 - Iz sisala in drugih tekstilnih vlaken iz rodu agave:

5607.21 - - vrvi za vezanje ali strojno pakiranje

5607.29 - - drugo

5607.30 - Iz abake (manila ali Musa textilis Nee) ali drugih
listnih vlaken

 - Iz polietilena ali polipropilena:

5607.41 - - vrvi za vezanje ali strojno vezanje

5607.49 - - drugo

5607.50 - Iz drugih sintetičnih vlaken

5607.90 - Druge

Ta tar. številka vključuje vrvi, motvoze, vrvice in pramena,
izdelane z vpredanjem, pletenjem ali vpletanjem.

(1) Vrvi, motvozi, vrvice in prameni, nepleteni in nevpleteni.

Del (I) (B) (1) in (2), še posebej razpredelnice, v splošnih
določilih komentarja k oddelku XI, opredeljujejo pogoje, pod
katerimi štejejo enonitna, večnitna (dvojna) ali pramenska
prediva za vrvi, motvoze, vrvice in pramene iz te tar. številke.

V to tar. številko se vselej uvrščajo tekstilne preje, ojačene s
kovinsko nitjo. Od metalizirane preje iz tar. št. 56.05 se
razlikujejo po tem, da je kovinska nit običajno debelejša in da
služi zgolj kot sredstvo za jačanje, ne pa v kakršnekoli okrasne
namene.

V to skupino spadajo tudi vrvi, motvozi, vrvice in prameni,
dobljeni z razdvajanjem traku, ki je zaradi vpredanja bolj ali
manj razdvojena na trakaste filamente.

(2) Vrvi, motvozi, vrvice in prameni, dobljeni s pletenjem ali
vpletanjem.

Ti izdelki se v vseh primerih uvrščajo v to tar. številko,
neglede na njihovo maso na meter. To so običajno cevaste
pletenice, izdelane pretežno iz bolj grobih materialov kot pa
pletenice iz tar. številke 58.08. Vendar pa se pleteni izdelki iz
te tar. številke ne razlikujejo od tistih iz tar. št. 58.08
toliko po naravi uporabljene preje, kot po tem, da so pleteni
gosteje in da so kompaktnejše strukture, zaradi česar so primerni
za uporabo kot vrvi, motvozi, vrvice ali pramena. Razen tega
običajno niso barvani.

Najpomembnejša vlakna, iz katerih izdelujejo vrvi, motvoze,
vrvice in pramena, so: konoplja, juta, sisal, bombaž, kokosova
vlakna in sintetična vlakna.

Vrvi, motvozi, vrvice in pramena iz papirne preje se uvrščajo v
to tar. številko le, če so ojačeni s kovinsko nitjo.

Vrvi, motvozi, vrvice in pramena služijo kot vrvi za povezovanje,
pakiranje, natovarjanje itd. Njihov prečni prerez je običajno
okrogel, nekateri (na primer transmisijski prameni) pa imajo
kvadratni, trapezoidni ali trikotni prerez. Najpogosteje so
nebeljeni, lahko pa so barvani in tudi impregnirani (da so
odporni proti gnitju). Lahko so sestavljeni iz različno obarvanih
jeder, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali obloženi
z gumo ali s plastično maso.

Ti izdelki se uvrščajo v to tar. številko, če so rezani na
določene dolžine ali če niso.

Iz te tar. številke so izključeni:

(a) efektni kord, katerega uporabljajo slaščičarji, cvetličarji
itd. iz tar. št. 56.05,

(b) posukana preja, ženiljska preja in efektno vozličasta preja
iz tar. št. 56.06,

(c) izdelki iz tar. št. 56.09,

(d) milanski in podobni kordi ter drugi, obviti tekstilni izdelki
iz tar. št. 58.08,

(e) kordaste pletenice in podobno, če so prevlečene,
impregnirane, ojačene s kovino ali če niso in ki se uporabljajo v
industriji kot material za pakiranje ali mazanje (tar. št.
59.11),

(f) odpadke vrvi, motvozov, vrvic in pramenov iz tar. št. 63.10,

(g) vrvi, motvozi, vrvice in pramena, prevlečeni z abrazivnimi
sredstvi (tar. št. 68.05) in

(h) telovadni rekviziti (tar. št. 95.06).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifna podštevilka 5607.21

Ta tar. podštevilka vključuje enonitno vrv iz sisala ali iz
drugih tekstilnih vlaken rodu Agava, z "Z"-zavojem in z minimalno
raztržno silo za vrv, ki se izračuna s pomočjo naslednje formule:

                             17,400
                        R = ---------   - 18
                                n

"R"= raztržna (breaking) sila za vrv v dekanewtonih (daN),

"n" = število zavojev vrvi v metrih na kilogram -( m/kg).

Primer:

                     Minimalna raztržna sila

              za vrv n = 150 (15o m/kg) je 98 daN,

              za vrv n = 200 (200 m/kg) je 69 daN,

              za vrv n = 300 (300 m/kg) pa 40 daN.

Tarifna podštevilka 5607.41

Ta tar. podštevilka vključuje enonitno vrv iz polietilena ali
polipropilena, z "Z"-zavojem, ki je stabilizirana proti
razgradnji zaradi sončnih žarkov, in:

(a)  Z minimalno raztržno silo za vrv, ki se računa s pomočjo
naslednje formule:

                               32,400
                          R = --------
                                  n

"R" = raztržna sila za vrv v dekanewtonih (daN),

"n" = število zavojev v metrih na kilogram (m/kg).

(b)  Povprečna minimalna raztržna sila v vozlu, ki se računa s
pomočjo naslednje formule:

                           R' = 0,58 R

(R' = povprečna raztržna sila v vozlu v daN).

Primer:

Minimalna raztržna sila za vrv 98 daN in povprečna raztržna sila
v vozlu 57 daN bi ustrezala vrvi številka 330 (330 m/kg).


56.08 - VOZLANI MREŽASTI IZDELKI IZ MOTVOZOV, VRVI ALI KONOPCEV;
ZGOTOVLJENE RIBIŠKE MREŽE IN DRUGE ZGOTOVLJENE MREŽE IZ
TEKSTILNEGA MATERIALA

 - Iz umetnega ali sintetičnega tekstilnega materiala:

5608.11 - - zgotovljene ribiške mreže

5608.19 - - drugo

5608.90 - Drugo

(1) Vozlani mrežasti izdelki iz vrvi, motvoza ali vrvice.

Ti izdelki so običajno mreže v metraži oziroma mrežasti materiali
z vozlasto odprtimi okami, izdelani ročno ali strojno. Od
mrežastih materialov iz tar. številke 58.04 se razlikujejo po
tem, da so izdelani iz vrvi, motvoza ali vrvice iz tar. št.
56.07.

(2) Izgotovljene ribiške in druge izgotovljene mreže iz
tekstilnega materiala.

Gotovi izdelki iz te skupine so lahko, za razliko od izdelkov,
navedenih v prejšnji točki pod (1), izdelani iz preje, odprte oke
pa nastanejo z vozlanjem ali kako drugače.

Izgotovljene mreže, vštevši tudi mreže, pripravljene za uporabo,
so izdelane neposredno v (določeno) obliko, ali pa so sestavljene
iz kosov mrežastega materiala.

Ročaji, zanke, uteži, plovci, vrvi ali drug pribor ne vpliva na
uvrščanje izdelkov iz te skupine.

Izgotovljene mreže iz te tar. številke se omejujejo na mreže, ki
niso bolj specifično zajete v drugih tarifnih številkah te
Nomenklature. Ta tar. številka vključuje mreže za ribolov,
maskirne (kamuflažne) mreže, gledališke scenske mreže, reševalne
mreže, mrežaste nakupovalne torbe, kot tudi podobne mreže za
nošenje (na primer za tenis ali nogomet), ležalne mreže, mreže za
balone in zračne čolne (zeppeline), mreže za zaščito pred insekti
itd.

Izdelki iz te tar. številke ostanejo v njej uvrščeni tudi, če so
impregnirani (na primer zaradi zaščite pred nevihto, pred vodo
itd.).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) kvačkanih mrežastih izdelkov v metraži (tar. št. 60.02),

(b) mrežic za lase (tar. št. 65.05) in

(c) športnih mrež (na primer za gole in za tenis), ribiške mreže
z ribiško palico in drugih mrež iz 95. poglavja.


56.09 - IZDELKI IZ PREJE, TRAKOV IN PODOBNO IZ TAR.ŠT. 54.04 ALI
54.05, MOTVOZOV, VRVI, KONOPCEV IN PRAMENOV, KI NISO NAVEDENI IN
NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

Ta tar. številka vključuje izdelke iz preje iz poglavij od 50 do
55, izdelke iz trakov in podobnih izdelkov iz tar. številk 54.04
ali 54.05, kot tudi izdelke iz vrvi, motvozov, vrvic ali pramenov
iz tar. številke 56.07, razen izdelkov, ki so zajeti v bolj
specifičnih tar. številkah v Nomenklaturi.

Ta tar. številka vključuje vrvi, motvoze, vrvice itd., narezane
na določene dolžine, z zanko na enem ali na obeh koncih,
opremljene s priveski, zankami, kljukami (na primer vezalke za
čevlje, vrv za sušenje perila, vlečna vrv), ladijske odbojnike,
blazine za razkladanje, lestve iz vrvi, vrvi za obvijanje
ladijskih tovorov, "krpe" za ribanje, izdelane iz snopa preje,
preganjene čez pol in prevezane na preganjku.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) konjsko opremo, uzd, povodcev, brzd itd. (tar. št. 42.01),

(b) korda, rezanega na določene dolžine, z vozli, zankami,
kovinskimi ali steklenimi okami, ki se uporablja za Jacquard in
druge stroje (tar. št. 59.11),

(c) tekstilnih materialov in izdelkov iz takih materialov, ki se
uvrščajo v svoje ustrezne tar. številke (na primer vezalke za
čevlje, izdelane iz pletenic, se uvrščajo v tar. št. 63.07),

(d) podplatov iz vrvi za sandale (tar. št. 64.06) in

(e) telovadnih rekvizitov in drugih izdelkov iz 95. poglavja.


                          57. POGLAVJE

          PREPROGE IN DRUGA TEKSTILNA TALNA PREKRIVALA

OPOMBI:

1. V tem poglavju so z izrazom "preproge in druga tekstilna talna
prekrivala" mišljena talna prekrivala, pri katerih uporabi služi
tekstilni material kot zgornja stran, označuje pa tudi izdelke,
ki imajo značilnosti tekstilnih talnih prekrival, namenjeni pa so
za druge namene.

2. V to poglavje ne spadajo podloge talnih prekrival.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje preproge in druga talna prekrivala, pri
katerih uporabi služi tekstilna stran kot zgornja stran talnih
prekrival. Vključuje tudi izdelke, ki sicer imajo lastnosti
tekstilnih talnih prekrival (na primer debelino, togost, jakost),
vendar so namenjeni za druge namene (na primer kot prekrivala za
stene, prti ali za druge namene pri notranjem opremljanju).

Pravkar našteti izdelki se v to poglavje uvrščajo, neglede na to,
če so izdelani (t.j. neposredno izdelani v določene velikosti,
orobljeni, podloženi, z resami, sestavljeni itd.) v oblike
kvadranih preprog, predposteljnikov, prekrival za telo, ali pa v
obliki talnih prekrival v sobah, na hodnikih, prehodih ali
stopniščih v metraži za rezanje in konfekcioniranje.

Lahko so impregnirani (na primer z lateksom) ali podloženi s
tkanino ali netkanim tekstilom, celičasto gumo ali plastično
maso.

To poglavje ne vključuje:

(a) spodnjih plasti talnih prekrival, t.j. grobih tkanin ali
polnil iz klobučevine (filca), med tlemi in preprogo (uvrščajo se
glede na material, iz katerega so izdelane) in

(b) linoleja in drugih talnih prekrival, ki sestoje iz premazov
ali prevlek, nanešenih na tekstilno podlago (tar. št. 59.04).


57.01

PREPROGE IN DRUGA TEKSTILNA TALNA PREKRIVALA, VOZLANA, IZDELKI IZ
PREJE, TRAKOV IN PODOBNO IZ TAR.ŠT. 54.04 IN 54.05, MOTVOZOV,
VRVI, KONOPCEV IN PRAMENOV, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
DRUGEM MESTU

5701.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

5701.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Vozlane preproge in druga vozlana tekstilna talna prekrivala
sestoje iz napete osnove, okoli katere so niti flore zavezane v
vozel, ali pa obvite v popolnem zavoju najmanj okoli ene niti
osnove, pri čemer so tudi niti flore pritrjene z vstavljenimi
gosto tkanimi nitmi votka. To vezenje vozlov (vozlanje) ali
obvijanje je značilno za izdelke iz te tar. številke

(1) Ghiordis ali turški vozel: lasasta nit gre preko sosednjih
dveh niti osnove; oba konca lasaste niti se vrneta v prostor med
sosednjima dvema nitima osnove, tako da ju popolnoma ovijeta
(glej skico št. 1), njena konca pa stojita pokončno in tvorita
lasasto površino preproge.

< glej prilogo - Slike: stran 19 >

(2) Senna ali perzijski vozel: lasaste niti se ovija okoli ene
niti osnove, nato gre pod naslednjo nitjo osnove (glej skico št.
2), oba njena konca pa stojita pokončno in tvorita lasasto
površino preproge.

< glej prilogo - Slike: stran 20 >

V turških in perzijskih vozlih lahko lasaste nit obvijata tudi po
štiri niti osnove.

(3) Enojni vozli po osnovi: v njih se vsaka lasasta nit obvije
ali vozla v vozel okoli ene niti osnove. Vsaka lasasta nit tvori
en in pol zavoj okoli ene niti osnove (glej skico št. 3), oba
konca niti pa stojita pokončno, tako da tvorita lasasto površino
tepiha.

< glej prilogo - Slike: stran 21 >

Na ta način se po vsej dolžini preproge zvrsti, eden za drugim,
cela vrsta vozlov, ki so med seboj popolnoma neodvisni eden od
drugega, ki tako prekrivajo osnovo preproge.

Ta tar. številka prav tako vključuje nekatere preproge, izdelane
z vozlanjem lasastih niti v vozle okoli rahlo tkane podlage.

Večino vozlanih preprog in prekrival izdelujejo ročno, v
velikostih, pripravljenih za uporabo in z raznobarvnimi lasastmi
nitmi, ki tvorijo vzorce. Vendar pa jih izdelujejo tudi na
strojnih statvah. V tem primeru so pretežno tkani in gladkejši
ter z bolj vzporednimi robovi, kot v primeru ročne izdelave.
Lasasta nit je običajno iz volnenih ali svilenih niti, včasih pa
tudi iz moherja ali iz dlake kašmirske koze. Osnovna tkanina je
pretežno iz bombaža, volne ali žime, kadar gre za ročno izdelane
preproge, in iz bombaža, lana, konoplje ali jute, kadar gre za
strojno tkane preproge.

Izdelke iz te tar. številke običajno uporabljajo za prekrivanje
tal, včasih pa se uporabljajo za notranje opremljanje (na primer
za obešanje na stene ali kot prti) (glej splošna določila
komentarja k tej tar. številki).

Preproge ostanejo uvrščene v to tar. številko tudi, če so
obrobljeni z resami (dobljenimi med tkanjem ali dodanimi
naknadno), ali če so kako drugače dodelani za uporabo.

Ti izdelki so v glavnem orientalskega izvora (Iran, Turčija,
Turkestan, Afganistan, Pakistan, Kitajska, Indija), ali pa so iz
Severne Afrike (Alžirija, Tunis, Maroko, Egipt).

Ta tar. številka izključuje preproge, katerih lasate niti so
enostavno speljane pod nitmi osnove, ne da bi se okoli njih
obvile (glej skici št. 4 in 5) (tar. št. 57.02).


57.02

PREPROGE IN DRUGA TEKSTILNA TALNA PREKRIVALA, TKANA, VENDAR
NETAFTIRANA, NEKOSMIČENA, DOKONČANA ALI NEDOKONČANA, VKLJUČNO
"KELIM", "ŠUMAK", "KARAMANI" IN PODOBNA ROČNO TKANA PREKRIVALA

5702.10 - "Kelim", "šumak", "karamani" in podobna ročno tkana
prekrivala

5702.20 - Talna prekrivala iz kokosovega vlakna

 - Druga, z lasasto površino, nedokončana:

5702.31 - - iz volne ali fine živalske dlake

5702.32 - - iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih surovin

5702.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Druga, z lasato površino, dokončana:

5702.41 - - iz volne ali fine živalske dlake

5702.42 - - iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih surovin

5702.49 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Druga, brez lasaste površine, nedokončana:

5702.51 - - iz volne ali fine živalske dlake

5702.52 - - iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih surovin

5702.59 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Druga, brez lasaste površine, dokončana:

5702.91 - - iz volne ali fine živalske dlake

5702.92 - - iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih surovin

5702.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

V to tar. številko se uvrščajo naslednja talna prekrivala:

(1) Wilton in podobne preproge. Osnovna tkanina pri tej vrsti
preprog je močna, težka, prekrita s lasasto površino(zgornja
stran preproge je formirana iz sosednjih niti ali prameni, ki
soje pokončno), ali pa z boukleejem.

Zgornja stran teh preprog oblikujejo z dodajanjem niti osnove
tako, da iz njih med tkanjem in z občasnim vstavljanjem kovinskih
paličk nastajajo zanke na zgornji strani tkanine. Ko te zanke
prerežejo, dobijo preprogo s lasato (kosmato) površino (kot je na
primer Wilton - glej skico št. 4); pri tej vrsti preproge je
lasasta nit preprosto pritrjena z mašnico pod nit votka. V
kolikor zank ne prerežejo, imajo preproge neprerezanimi zankami,
kot na primer Bruxelleska preproga (glej skici št. 4 in 5). 

< glej prilogo - Slike: stran 22 >

Te preproge so lahko enobarvne ali z vzorcem, tkanim na statvah
(na primer Jacquardske statve), posebej opremljene za izdelavo
vzorcev, dobljenih z uporabo dveh do pet različno obarvanih prej.

Preproge Wilton izdelujejo tudi tako, da tkejo dve tkanini s
pomočjo skupne lasaste niti katero po tkanju porežejo, pri čemer
se oblikujeta dva tepiha s kosmato površinoo (dvojna preproga
Wilton).

Predivo lasasti vlaken je običajno iz volne ali mešanice volne in
poliamida, lahko pa je tudi iz bombaža, iz akrilnih ali viskoznih
vlaken ali iz mešanice obeh. Osnovni material je najpogosteje iz
bombaža, jute ali iz polipropilena.

(2) Aksminster preproge so strojno tkane preproge, pri katerih se
vrste lasatih prediv po votku med tkanjem vstavljajo v
načrtovanem barvnem zaporedju.

(3) Ženiljske (Chenille) preproge. Zanje je najbolj značilna
lasata površina, izdelana iz ženiljske preje (glej komentar k
tar. št. 56.06). Ta prediva so lahko uporabljena kot dodatni
votek, tkan na običajni način. V nekaterih primerih vstavljajo
kratke koščke ženiljske preje kot posebej rezano osnovo, katero
pritrdijo s pomočjo osnovnega materiala.

(4) Tepihi z ravnim tkanjem so brez zank ali lasaste površine,
vendar se od tekstilnih tkanin iz poglavij od št. 50 do 55
razlikujejo po masi in jakosti in po tem, da so nedvoumno
namenjeni za uporabo kot talna prekrivala.

Mednje sodijo preproge Kiddeminster (ali t.i. "belgijske"), ki so
"dvojne" (tkanine z dvema pravima stranema). Vzorec v njih
nastane tako, da se v intervalih izmenjujeta obe tkanini. Razen
teh, razmeroma finih stanovanjskih preprog, vključuje ta tar.
številka tudi grobe preproge ali prekrivala (na primer "draget" -
vrsta grobega indijskega platna) iz jute, kokosovih vlaken, žime,
papirne preje itd. (ponavadi platnenega, keperjevega prepleta ali
prepleta v obliki ribje kosti). Ta tar. številka vključuje tudi
prekrivala z osnovo iz jutine preje in z votkom, izdelanim iz
trakov iz odpadkov tkanin, na konceh zavezanih.

(5) Predpražniki (za obutev) so najpogosteje izdelani iz togih
pramen, običajno iz kokosovih vlaken ali iz sisala, ki so samo
speljani pod nitmi osnove materiala podlage. Ti izdelki so
majhnih dimenzij, ki ustrezajo njihovemu namenu.

(6) Frotir in podobna prekrivala za kopalnice.

Poudariti je treba, da nekatere preproge pridobivajo na podoben
način kot številne tkanine s kosmateno površino ali tkanine iz
ženiljske preje iz tar. št. 58.01. Ker pa so namenjeni v prvi
vrsti za prekrivanje tal, se od izdelkov iz tar. številke 58.01
razlikujejo po masivnosti in grobosti materiala, uporabljenega
pri izdelavi, ter po togosti osnovnega materiala, ki ima pretežno
še dodatno osnovo (za polnjenje).

(7) "Kelem", "Šumaks" (Schumacks), "Karamani" in podobna ročno
tkana prekrivala

Kelim (ali Khilim ali "]ilim"), imenovan tudi Karamani,
pridobivajo na enak način kot ročno izdelane tapiserije, opisane
v komentarju k tar. številki 58.05 (v delu (A)). Zaradi tega
lahko njegovo strukturo primerjamo s strukturo zgoraj omenjenih
tapiserij in običajno je moč najti enake praznine vzdolž osnove.
Kar se tiče vzorca, pa Kelem nima cvetnega vzorca ali motivike v
smislu listov, temveč samo premočrtne vzorce. Čeprav je zgornjo
stran (pravo stran) moč razlikovati od spodnje, pa je razlika
tako malenkostna, da sta lahko v uporabi obe strani.

Kelem včasih izdelujejo iz dveh dolgih trakov, zašitih eden na
drugega, njegov design pa je izde-lan tako, da prekriva končne
šive prešitja. Zaradi tega sta borduri (tkani konci) enaki le na
krajših straneh, ali pa burdure sploh nima. To pa seveda ne
pomeni, da ne more imeti dodane bordure.

Osnova te preproge je običajno izdelana iz volne, votek pa iz
volne ali bombaža.

V to tar. številko spadajo tudi izdelki, izdelani s preprogarskim
tkanjem (predvsem v Srednji Evropi), katerih vzorsi so
sestavljeni iz dekorativnih designov istih vrst, kot lahke
orientalske Kelem - preproge.

"Šumaks" je preproga, tkana na enak način kot Kelem, vendar se od
slednjega razlikuje po naslednjem:

-  v "Šumaks" - preprogi vstavljajo dodatno nit votka (ki
preprečuje nastanek praznin v osnovi) po vsej širini materiala,
takoj ko en ali dve vrsti votka oblikujeta vzorec;

-  kar se tiče vzorca, je podlaga običajno okrašena s tremi do
petimi ravnimi in večbarvnimi zvezdami, ki spominjajo na
medaljon; bordura običajno sestoji iz enega širokega glavnega
traku in dveh do treh stranskih trakov. Na spodnji (nepravi)
strani so vidni konci preje, dolgi nekaj centimetrov, ki ostanejo
potem, ko odstranijo nit votka.

Votek v "Šumaks" - preprogi je iz volne, osnova pa je lahko od
volne ali bombaža ali celo iz kozje dlake.

Med podobne vrste preprog spada tudi vrsta Sileh, katero
izdelujejo na enak način kot "Šumaks" - preprogo. Osnovna
značilnost vzorca Sileh - preproge je, da je izdelan iz motivov v
obliki črke "S" ali obrjene črke "S" in motivi v smislu živalskih
figur, ki so točkasto obeležene po vsej površini. Osnova in votek
Sileh - preproge sta iz volne (v redkih primerih je osnova iz
bombaža).

Iz te tar. številke so izključena prekrivala iz pletenih
materialov (46. poglavje).


57.03

PREPROGE IN DRUGA TEKSTILNA TALNA PREKRIVALA, TAFTANA, DOKONČANA
ALI NEDOKONČANA

5703.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

5703.20 - Iz najlona ali drugih poliamidov

5703.30 - Iz drugih umetnih ali sintetičnih tekstilnih surovin

5703.90 - Iz drugih tekstilnih surovin.

Ta tar. številka vključuje taftirane preproge in druga taftirana
talna prekrivala, izdelana na strojih za taftiranje, v katerih se
s pomočjo sistema igel in kljukic vstavljajo tekstilna prediva v
obstoječo podlago (tkano ali netkano). Pri tem nastajajo tako
zanke, ali pa čopki, če so igle in kljukice opremljene z napravo
za rezanje. Nato prediva, ki tvorijo kosmato (lasasto) površino,
ponavadi učvrstijo s prevleko iz gume ali iz plastične mase.
Najpogosteje pradiva prekrijejo, preden se prevleka posuši, še z
eno podlago iz redko tkanega tekstilnega materiala, na primer iz
jute ali penaste gume.

Izdelki iz te tar. številke se od taftiranih tekstilnih tkanin iz
tar. številke 58.02 razlikujejo na primer po njihovi debelini in
jakosti, zaradi katerih so primerni za uporabo kot talna
prekrivala.


57.04

PREPROGE IN DRUGA TEKSTILNA TALNA PREKRIVALA IZ KLOBUČEVINE, KI
NISO TAFTANA IN NE KOSMIČENA, DOKONČANA ALI NEDOKONČANA

5704.10 - Plošče, velikosti do 0,3 m2 površine

5704.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje preproge in druga talna prekrivala iz
klobučevine (filca). O izrazu "filc" glej zapisano v komentarju k
tar. št. 56.02.

V to tar. številko spadajo:

(1) Plošče, ki so običajno iz klobučevine (filca), iz volne ali
iz druge živalske dlake.

(2) Tekstilna talna prekrivala iz iglanega klobučevine (filca),
običajno podložene ali s spodnjo (nepravo) stranjo, impregnirano
s kavčukom, z gumo ali s plastično maso, katerih namen je ojačiti
izdelke in preprečiti zdrsavanje teh izdelkov.


57.05

DRUGE PREPROGE IN DRUGA TEKSTILNA TALNA PREKRIVALA, DOKONČANA ALI
NEDOKONČANA

Ta tar. številka vključuje preproge in tekstilne talna
prekrivala, razen tistih, zajetih v bolj specifičnih tar.
številkah tega poglavja.

Ta tar. številka vključuje:

(1) Preproge s spojeno kosmato površino, pri katerih je lasasta
površina na zgornji (pravi) strani pričvrščena preko podlage ali
pa neposredno z lepilom, ki tvori podlago. Spajanje je moč doseči
z adhezijo ali s pomočjo toplote ali s kombinacijo obeh
dejavnikov, ali pa z ultrazvočnim varjenjem. Kosmata površina je
lahko spojena z enojno podlago ali med dve podlagi, pri čemer se
(v slednjem primeru) deli v dve preprogi.

(2) Netkane preproge, ki sestoje iz plasti mikanih tekstilnih
vlaken, zvitih med reliefnimi valji, da oblikujejo zanke, katere
je moč vzdrževati v pokončnem položaju bodisi z debelejšo
prevleko iz kavčuka, plastične mase itd., ki služijo tudi kot
podloga, ali pa tako, da so zanke spojene s podlago s podobnimi
adhezivi.

(3) Preproge, katere izdelujejo s "flokiranjem", t.j. z
vstavljanjem vlaken navpično na tekstilno podlago, premazane,
prevlečene s kavčukom, z gumo, s plastičnimi masami itd.

(4) Pletene preproge in prekrivala. Ti izdelki običajno videz
velurja, včasih pa krzna.


                          58. POGLAVJE

     SPECIALNE TKANINE; TAFTANE TKANINE; ČIPKE; TAPISERIJE;
                     POZAMENTERIJA; VEZENINE

OPOMBE

1. To poglavje ne obsega tekstilnih tkanin iz opombe 1 k 59.
poglavju: impregniranih, prevlečenih, prekritih, ali laminiranih,
ter drugih izdelkov iz navedenega poglavja.

2. Tar.št. 58.01 obsega tudi tkanine z lasom po votku, tako
imenovani "votkov pliš", pri katerem strukturna vlakna niso
razrezana in nimajo pokončnih lasastih vlaken.

3. Pri tar.št. 58.03 je z "gazo" mišljena tkanina sukljanka. To
je fina, redka tkanina, v kateri je votek stabiliziran s
sukljalno tehniko tkanja. Tako so niti porozne tkanine (gaze)
zavarovane pred drsenjem - pomikanjem votkovnih niti. Sukljanje
nastane pri posebnem vodenju vezne osnove. Po dve osnovni niti
sta običajno vodeni in vezani z votkom v platnovi vezavi, tretja
osnovna nit, ki se odvija iz posebnega osnovnega valja pa je
vdeta v sukljalno ničalnico, ki se pri prvem votku pomakne na
levo stran napete osnovne niti, pri drugem votku pa na desno
stran. To se izmenično ponavlja. Tako so niti osnove in votka s
sukljalno osnovno nitjo stabilizirane. Ta sistem tkanja se
uporablja za izdelavo zelo redkih tkanin (gaze, etamini, porozne
tkanine za letne ženske obleke, srajce in bluze). Tkanine lo
lahko beljene, barvane, progaste ali kariraste.

4. Tar.št. 58.04 ne obsega vozlanih mrežastih materialov iz
motvozov, vrvi ali konopcev iz tar.št. 56.08.

5. Pri tar.št. 58.06 so z izrazom "ozke tkanine" mišljene:

(a) tkanine, široke do 30 cm, tkane ali odrezane od širših kosov,
z robovi, (tkanimi, zlepljenimi ali kako drugače izdelanimi) na
obeh straneh;

(b) cevaste tkanine, široke do 30 cm, sploščene;

(c) poševni trakovi z zavitimi robovi, ki neprepognjeni merijo do
30 cm.

Ozke tkanine z resami, izdelanimi pri tkanju, se uvrščajo v
tar.št. 58.08

6. Pri tar.št. 58.10 so z izrazom "vezenine" mišljene med drugim
tudi tiste vezenine, ki so narejene iz kovinskih ali niti iz
steklenih vlaken na vidni tekstilni podlagi ter vezenine z
našitimi aplikacijami (ploščice, bleščice ali okrasni motivi) iz
tekstilnega ali drugega materiala.

Ta tarifna številka ne obsega z iglo narejenih tapiserij (tar.št.
58.05).

7. Poleg izdelkov iz tar.št. 58.09 obsega to poglavje tudi
izdelke iz kovinskih niti, ki se uporabljajo za izdelavo oblačil,
za notranjo opremo in za podobne namene.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Razen tarifne številke 58.09, vključuje to poglavje zelo
raznolike tekstilne izdelke, katerih uvrščanje na ravni tarifne
številke ni odvisno od sestave tekstilnega materiala, iz katerega
so izdelani. Nekateri med njimi se uvrščajo v to poglavje le, v
kolikor niso "izgotovljeni" v smislu dela II splošnih določil
oddelka XI, medtem ko so drugi izdelki vključeni, če so
izgotovljeni ali ne.

Treba je poudariti, da so (skladno z Opombami k 59. poglavju)
gaza iz tar. št. 58.03, ozke tkanine iz tar. št. 58.08 in
pletenice ter okrasna pozamanterija iz tar. št. 58.08,
impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani,
izključeni iz 58. poglavja (običajno 39., 40. ali 59. poglavje).
Drugi izdelki iz tega poglavja, obdelani na enak način, ostanejo
uvrščeni v 58. poglavju, vendar le pod pogojem, da niso pridobili
lastnosti izdelkov iz 39. ali 40. poglavja.


58.01

TKANINE Z ZANKASTO OZ. LASASTO POVRŠINO IN TKANINE IZ ŽENILJSKE
PREJE, RAZEN TKANIN IZ TAR.ŠT. 58.02 IN 58.06

5801.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

 - Iz bombaža:

5801.21 - - tkanine z nerazrezanimi zankami po votku

5801.22 - - rebrasti žamet (tkanine z razrezanimi zankami po
votku)

5801.23 - - druge tkanine z razrezanimi zankami po votku

5801.24 - - tkanine z nerazrezanimi zankami po osnovi

5801.25 - - tkanine z razrezanimi zankami po osnovi

5801.26 - - ženiljske tkanine

 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken:

5801.31 - - tkanine z nerazrezanimi zankami po votku

5801.32 - - rebrasti žamet (tkanine z razrezanimi zankami po
votku)

5801.33 - - druge tkanine z razrezanimi zankami po votku

5801.34 - - tkanine z nerazrezanimi zankami po osnovi

5801.35 - - tkanine z razrezanimi zankami po osnovi

5801.36 - - ženiljske tkanine

5801.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

     (A) TKANINE Z ZANKASTO OZ. LASASTO (KOSMATO) POVRŠINO,
               RAZEN TKANIN IZ TAR. ŠTEVILKE 58.02

Lasaste (kosmate) tkanine sestoje iz najmanj treh serij niti:

- iz goste osnove in votka, ki dajeta osnovno tkanino (podlago)
in

- iz osnove ali

- iz votka, ki tvorita lasasto površino na tkanini.

Lasasta površina sestoji ali iz pramenov, ali pa iz zankic, ki
pekrivajo zgornjo (pravo) stran v celoti ali deloma. Lasasta
površina je običajno samo na eni strani (na zgorji, pravi
strani), včasih pa je na obeh straneh (tudi na spodnji, nepravi
strani).

Lasaste (kosmate) tkanine z lasom na osnovi (žamet, pliš, velur
itd.) lahko izdelujejo z dvigovanjem niti osnove preko žic, ki se
vstavljajo v smeri votka. Na ta način narejene zanke režejo med
ali po tkanju, včasih pa jih sploh ne razrežejo in dobijo tako
bouklee ali materiale z nerezanimi zankami. Zankice in prameni
rezanih zankic so na svoje mesto pritrjene z nitjo votka.

Tkanine z lasasto površino na osnovi izdelujejo tudi s tkanjem
dveh tkanin (s spojenimi zgornjimi - pravimi stranmi) s skupno
osnovo lasasto površino. Nato ju ločijo z rezanjem in tako dobijo
dve tkanini z rezanimi zankicami. Tkanine z lasasto površino iz
votka (velvetin, korderoj ali kordasti žamet) imajo kosmato
površino, ki je običajno izdelana z žicami votka, katere
izmenjaje speljejo pod osnovo, nato pa prehajajo preko dveh ali
več niti osnove. Po končanem tkanju prerežejo dele, ki gredo po
površini, prerezani konci pa stojijo v pokončnem položaju in
tvorijo kosmato površino. Podoben rezultat dosegajo z
vstavljanjem kovinske žice vzporedno z osnovo med rezanjem zank
med tkanjem. Prameni lasastih vlaken so pritrjeni na svoje mesto
s pomočjo niti osnove.

Tkanine z zankami na votku, katere površina je še nerazrezana in
iz katere nastaja pokončna lasasta površina, se uvrščajo v to
tar. številko (glej Opombo 2 k temu poglavju).

                 (B) TKANINE IZ ŽENILJSKE PREJE

Tkanine iz ženiljske preje so zelo podobne preprogam iz ženilje
iz tar. št. 57.02. Kot pri preprogah, je tudi njihova plišasta
površina (običajno z obeh strani) izdelana iz ženiljske preje.
Izdelujejo se predvsem z dodatnim votkom iz ženiljske preje ali z
vstavljanjem ženiljske preje raznih dolžin in barv v osnovo, in
sicer med tkanjem osnovne tkanine.


Tkanine s kosmato površino in tkanine iz ženiljske preje
izdelujejo iz različnih materialov, vendar se za lasaste vlakna
najpogosteje uporablja svila, volna, fina živalska dlaka, bombaž
ter umetna in sintetična vlakna.

Vse te tkanine so lahko gladke, rebraste ali z vzorcem, dobljenim
iz različne dolžine lasatih vlaken, prav tako so lahko tudi po
tkanju reliefirane. Tkanine z vzorcem, dobljene iz različnih
dolžin lasastih vlaken, vključujejo tudi tiste, katerih zgornja
(prava) stran je le deloma prekrita s kosmato površino, ali pa je
kosmatena površina na enem delu rezana. Prav tako spada mednje
tudi tkanine z deloma zankasto površino (prešani žamet), s čimer
oblikujejo zelo raznovrstnimi vzorci. Tudi tkanine, ki imitirajo
krzno (na primer astrahan, karakul in imitacije leopardove kože),
se uvrščajo v to tar. številko, vendar pa so iz nje izključene
imitacije krzna, izdelane na primer z všivanjem ali lepljenjem
vlaken (tar. št. 43.04).

Poudariti je treba, da mnoge tkanine iz te tar. številke
izdelujejo na enak način kot preproge iz tar. št. 57.02. Vendar
jih je moč zlahka ločevati od preprog zgolj zaradi dejstva, da so
namenjene predvsem kot tkanine opremljanje ali za izdelavo
oblačil, ne pa kot talna prekrivala, zaradi česar so izdelane iz
bolj finih materialov in je njihova osnovna tkanina bolj prožna.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) boukleeja (Boucle), kodrastega, ter drugih tkanin, ki so na
videz podobne kosmatih tkaninam, ki pa so tkane iz specialne
preje (na primer boukleejska preja), ali pa so izdelane iz
navadnih tkanin, obdelanih na poseben način (s puljenjem ali
kodranjem) (pretežno poglavja od št. 50 do 55),

(b) frotirastih tkanin za brisače in podobnih zankastih
frotirastih tkanin in taftiranih tekstilnih tkanin iz tar. št.
58.02,

(c) tkanin s kosmato površino itd., zajetih v definiciji ozkih
tkanin (tar. št. 58.06),

(d) pletenih materialov in prešitih pletenih izdelkov, dobljenih
po postopku (stitch-bonded), z rezano zankasto površino ali z
boukleejsko površino (tar. št. 60.01 ali 56.02 - odvisno od
primera) in

(e) tkanin s kosmato površino itd., izdelanih v smislu dela (II)
splošnih določil komentarja k oddelku XI.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 5801.22 in 5801.32

V smislu tar. podštevilki 5801.22 in 5801.32 je treba uporabljati
naslednje skice, da bi razlikovali rebrasti žamet (tkanine z
rezanimi zankicami na votku) od drugih tkanin z rezanimi
zankicami na votku:

< glej prilogo - Slike: stran 23 >


58.02

FROTIRNE TKANINE ZA BRISAČE IN PODOBNE ZANKASTE FROTIRNE TKANINE,
RAZEN OZKIH TKANIN IZ TAR. ŠT. 58.06; TAFTANE TEKSTILNE TKANINE,
RAZEN IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 57.03

 - Frotirne tkanine za brisače in podobne zankaste frotirne
tkanine iz bombaža:

5812.11 - - nebeljene

5802.19 - - druge

5802.20 - Frotirne tkanine za brisače in podobne zankaste
frotirne tkanine iz drugih tekstilnih surovin

5802.30 - Taftane tekstilne tkanine

       (A) ZANKASTE FROTIRNE TKANINE ZA BRISAČE IN PODOBNE
                    ZANKASTE FROTIRNE TKANINE

Te tkanine imajo zankasta vlakna, uporabljajo pa se za brisače,
kopalne plašče, oblačila za na plažo, toaletne rokavice itd.
Imajo en votek in dve osnovi, od katerih je ena napeta, druga pa
je ohlapna osnova, ki tvori zanke na površini tkanine. Razmerje
med dvema vrstama niti osnove v tkanini je lahko različen,
število niti osnove pa je običajno enak številu niti osnove zank.

Zanke so pogosto videti zavite, običajno so z obeh strani tkanine
toda včasih le z ene strani, včasih so lahko porezane. Frotiraste
zanke lahko enakomerno prekrivajo celotno površino ali tvorijo
proge, kocke, rombe ali druge, bolj komplicirane vzorce. Vendar
pa ta tar. številka ne vključuje tkanin, ki imajo zankasto
površino le na eni strani, pri čemer so vse zanke prerezane (tar.
številka 58.01).

Iz te tar. številke so izključene tudi:

a) frotiraste tkanine, pletene ali kvačkane (tar. številka
60.01),

b) tkanine v metraži, ki lahko z navadnim rezanjem vzdolž
določenih linij, označenih z izvlečenimi nitmi votka, postanejo
zgotovljeni izdelki z resami (tar. številka 63.02).

                 (B) TAFTIRANE TEKSTILNE TKANINE

Te tkanine izdelujejo z vstavljanjem preje s pomočjo sistema igel
in kljukic v tekstilno podlago, ki je lahko tkana, pletena,
kvačkana, (klobučevina (filc), netkani material itd.). Tako
nastanejo zanke ali pa rezane zanke, v kolikor so kljukice
kombinirane z napravo za rezanje.

Izdelki iz te tar. številke se razlikujejo od taftiranih tepihov
in talnih prekrival iz tar. št. 57.03 na primer po tem, da so
mehkejši, tanjši in manjše jačine ter zaradi tega neprimerni za
uporabo kot talna prekrivala.

Te tkanine je od materialov s kosmato površino iz tar. št 60.01
moč razlikovati po tem, da so za slednje značilni vbodi, ki imajo
na zgornji (pravi) strani materiala videz verižnih vrst po celi
dolžini materiala.


58.03

GAZA TKANINE, RAZEN OZKIH TKANIN IZ TARIFNE ŠTEVILKE 58.06

5803.10 - Iz bombaža

5803.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Gaza (znana kot preplet "lenno") je opredeljena v Opombi 3 k temu
poglavju.

Pri navadni gazi potekajo navzkrižne niti izmenjaje, po desni in
po levi strani vsake fiksirane niti in pri tem potekajo nad
votkom, vendar se križajo pod fiksiranimi nitmi. Niti fiksirane
osnove so vselej na eni strani votka, tako da se stalna osnova in
votek ne prepletata, pač pa se držita s pomočjo navzkrižne
osnove.

Različice gaze pridobivajo s pomočjo navzkrižne niti s
prekriževanjem ene druge (t.i. kvačkana gaza, Merli gaza), z
vstavljanjem dveh ali več niti votkov skupaj skozi zanke,
formirane iz fiksiranih in navzkrižnih niti, z uporabo več
stalnih niti, speljanih skozi navzkrižno nit (votek) in obratno
itd.

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1) Broširano (Broch ) bombažno gazo, izdelano tako, da med
tkanjem uvedejo še eno posebno nit (broš) z namenom, da dosežejo
učinek vzorca na spodnji (nepravi) strani.

(2) Tkanine, ki sestoje delno iz gaze, delno pa so tkane v eni
izmed drugih tehnik (v kateremkoli razmerju). Najpogosteje imajo
vzdolž osnove proge, kocke ali druge, zelo raznolike oblike.

Gaza je običajno zelo rahlo tkana in je zaradi tega lahka.
Uporablja se pretežno za zavese. Nekatere vrste gaze predelujejo
v ženiljsko prejo tako, da režejo ozke trakove v smeri osnove.

Različni tipi gaz se opazno razlikujejo po videzu, prav tako pa
je tudi raznovrsten design, izdelan med tkanjem. Ne gre jih
enačiti z broširanimi ali drugimi tkaninami iz poglavij od št.
50. do 55, z ročno izdelano čipko, vezeninami, tilom in z drugimi
mrežastimi tkaninami iz tega poglavja.

Ta tar. številka ne vključuje rahlo tkanih materialov v platnenem
prepletu, kot so tkanine, ki se uporabljajo predvsem za povoje
ali za previjanje. Te tkanine pogosto imenujejo "gaze", vendar se
uvrščajo v tar. št. 30.05 (če so namočene z zdravilnimi snovmi
ali pripravljeni v zavitkih za prodajo na drobno, za medicinske,
kirurške, zobarske ali veterinarske namene), ali pa v poglavja od
št. 50 do 55.

Ta tar. številka izključuje tudi tkanine za sita (tar. št.
59.11).


58.04

TIL IN DRUGE MREŽASTE TKANINE, RAZEN TKANIH, PLETENIH ALI
KVAČKANIH, ČIPKE VKOSIH, METRAŽI, TRAKOVIH ALI MOTIVIH, RAZEN
TKANIN IT TAR. ŠT. 60.02

5804.10 - Til in drugi mrežast materiali

 - Strojno izdelane čipke:

5804.21 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

5804.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

5804.30 - Ročno izdelane čipke


               (I) TIL IN DRUGI MREŽASTI MATERIALI

Te izdelke uporabljajo pri izdelavi zaves, posteljnih pregrinjal
ali podobne izdelke za opremljanje v gospodinjstvu, za tančice,
za vezenje itd. So pretežno iz svile, umetnih ali sintetičnih
vlaken, iz bombaža ali iz lanu.

(A) Til in drugi mrežasti materiali sestoje iz niti osnove in
niti votka, ki se obvijajo okoli vsake niti osnove in gredo
diagonalno od roba do roba, pri tem pa polovica votka gre v eni
smeri, druga polovica pa v drugi smeri (glej skico št. 1). Ti
votki oblikujejo z osnovo mrežasto odprtino (zev). Zevi so lahko
pravilne šestkotne oblike, kvadratne ali rombaste (Neuvillska
čipka). Druga vrsta tila (Matchlin) sestoji iz niti osnove in
sistema bobin, ki prehajajo vzdolžno in samo med dvema nitima
osnove (glej skico št. 2).

< glej prilogo - Slike: stran 24 >

(B)  Bobinasti til je posebna vrsta tila, ki je sestavljen iz
treh serij niti:

Prva nit je prava nit osnove, kot pri navadnem tilu.

Druga nit je vzorčna (imenovana tako, ker dela vzorec). Ta nit
poteka izmenoma vzdolž niti prave osnove, občasno pa se oddaljuje
od njih iz prehajajo na drugo pravo nit (običajno sosednjo) ter
tako tvorijo trikotna okenca, med katerimi so trapezoidni razmaki
ali razmaki drugih oblik.

Tretja vrsta niti so križne niti, ki se ovijajo okoli pravih niti
osnove in nanje vežejo niti vzorcev (glej skico št. 3).
Neprozorni deli in vzorci nastajajo z gostim grupiranjem takšnih
trikotnih zevi.

< glej prilogo - Slike: stran 25 >

(C) Mrežasti materiali s tremi serijami niti: z vzporednimi nitmi
osnove, z nitmi zevi in s povezovalnimi nitmi (na primer mreža
"file"). Vsaka nit zevi poteka izmenoma vzdolž raznih osnov in
pri tem tvori štirioglate zevi, medtem ko prehaja od ene do
druge. Povezovalne niti vzdržujejo tkanino s povezovanjem niti
zevi z nitmi osnove na določenih mestih (glej skico št. 4).

< glej prilogo - Slike: stran 26 >

(D) Vozlani mrežasti materiali imajo izenačene zevi štirikotne
ali rombaste oblike, ki so v vsakem vogalu povezana v vozel, tako
da niti ni moč posamično izvleči. Ti materiali so lahko izdelani
ročno ali strojno.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) rahlo tkanih tkanin iz poglavij od št. 50 do 55 in gaza
tkanin iz tar. št. 58.03,

(b) mrež in mrežastih izdelkov iz tar. št. 56.08,

(c) tkanine za sita (tar. št. 59.11),

(d) pletenih in kvačkanih materialov iz 60. poglavja in

(e) tila in drugih mrežastih materialov, konfekcioniranih na
način, kot je to navedeno v delu II splošnih določil komentarja
oddelka XI.


                           (II) ČIPKA

Čipka je okrasni in dekorativni tekstilni material, pri katerem
so elementi vzorca, bolj ali manj zapleteni, oblikovani s
prepletanjem niti, spojeni pa so ali z zevmi (običajno pravilnih
velikosti in oblik, ki tvorijo značilni luknjičav material), ali
pa z okrasnimi zankami, ki tvorijo vzorec kot take. Elemente
vzorca, kot tudi ozadje zevi ali zank, običajno oblikujejo
istočasno, vendar včasih izdelujejo vzorce posebej in jih
naknadno sestavijo.

Bistvena značilnost čipke je, da elementi vzorcev niso izdelani
na že obstoječi osnovi. Zaradi tega se, v smislu te tar.
številke, ta pojem ne razširja na proizvode podobnega videza in
ki so včasih znani pod imenom "čipka" (na primer čipka "file"),
izdelani pa so z zapolnjevanjem ali okraševanjem zevi na že
obstoječi osnovi iz tila ali mreže, ali pa s šivanjem aplikacij
na osnovo (neglede na to, da včasih osnovo naknadno delno ali
povsem odstranijo).

Takšni izdelki se uvrščajo kot vezenine v tar. št. 58.10, kot
tudi prava čipka, ki je naknadno vezena, in pa čipka z
oskorjavami, izdelanimi s šivanjem aplikacij nanje.

Iz te tar. številke so izključeni tudi luknjičavi izdelki
katerekoli vrste, pleteni ročno ali strojno (60. poglavje).
Običajno jih je moč prepoznati po značilnem pletilskem vbodu, še
posebej na polnih delih.

Osnova čipke in votek, za razliko od tila, gaze in drugih rahlo
tkanih tkanin, nista različna.

Čipko pogosto delajo z eno samo nitjo. V kolikor jih izdelujejo z
več nitmi, opravljajo vse niti isto funkcijo.

Čipka je lahko izdelana ročno ali strojno.

Glavne vrste ročno izdelane čipke so:

(A) Čipka, izdelana z iglo. To čipko izdelujejo z iglo na listu
papirja ali pergamenta, na katerem je risba. Čipka poteka po
črtah risbe, pri čemer se njene sestavne niti na papir polagajo
in ga ne preluknjajo. Okvirne niti oziroma niti, ki oblikujejo
začetno shemo čipke, se občasno pritrjujejo na risbo z
navzkrižnim šivom (zaradi lažjega dela).

Z iglo izdelana čipka vključuje Alen on, Argantan, Venetian ali
beneško čipko itd.

(B) Bobinasta ali klepana čipka (čipka, izdelana na blazinici).
Dela se z več nitmi, ki so navite na bobine in zavite skupaj za
"blazinici", na kateri je pritrjen vzorec in v katerem so začasno
zapičene bucike, ki olajšujejo delo.

Klepana čipka vključuje Valanciennes, Chantilly, Malinee, Bruges,
Duchesse, Puy in drugo čipko.

(C) Kvačkana čipka (npr čipka, znana kot Irska kvačkana čipka).
Za razliko od prej opisanih čipk, se kvačkana čipka med
izdelovanjem ne polaga na papir. Izdeluje se ročno, s kvačko.

(D) Razne druge vrste čipk so ostalim vrstam bolj ali manj
podobne, na primer:

(1) Tenerife - izdelujejo jo na enak način kot čipko, izdelano z
iglo.

(2) Čipka z vrvico - izdelujejo jo z iglo, nekateri njeni deli so
dobljeni z uporabo pletene vrvice, delajo pa jo na "blazinici".

(3) Čipka, izdelana s tkalskimi čolnički, z okroglimi motivi, ali
pa vozlane s pomočjo čolnička.

(4) Macrame - vrsta težke čipke, izdelane s povezovanjem v vozle
na razne načine v nizu niti, pričvrščenih za vodilno nit pod
pravim kotom.

Strojno izdelana čipka je ročno izdelani podobna, vendar imajo,
razen v primeru klepane čipke, drugačen način prepletanja.
Strojno izdelana čipke so bolj izenačene kot ročno izdelane.

Ročno ali strojno izdelana čipka se v to tarifno številko uvršča,
neglede na to, ali je:

(i) v metraži ali v trakovih kakršnekoli dolžine, ali

(ii) v obliki motivov, t.j. v ločenih kosih, izključno
namenjenih za vstavljanje ali apliciranje na druge izdelke, kot
na primer na spalne halje, kombinezone, bluze in druga oblačila,
robčke, namizno perilo in druge izdelke za notranje opremljanje.

Ti izdelki se uvrščajo v to tar. številko, neglede na to, ali jih
proizvajalec izdela v enem kosu, ali so izrezani iz večjih kosov,
ali pa sestavljeni iz nekaj ločenih elementov čipke.

Ta tar. številka ne vključuje izdelkov iz čipk - ti se uvrščajo
glede na njihove značilnosti, običajno v 62. ali 63. poglavje (na
primer plašči v tar. št. 62.14, čipkasti jaboji (yokes) in
ovratniki za ženska oblačila v tar. št. 62.17 in čipkasti namizni
podstavki v tar. št. 63.04).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 5804.21, 5804.29 in 5804.30

Imitacije ročno izdelane čipke, izdelane strojno, so po splošnem
videzu podobne ročno izdelani čipki, pa vendar se razlikujejo po
naslednjih kriterijih:

Strojno izdelana čipka je običajno izdelana v dovolj širokih
kosih, katere med končno obdelavo režejo v trakove. Robovi čipke
v tem primeru skoraj vedno ohranjajo vbode ali dele vbodov luk-
njaste tkanine, ki na statvah spajajo trakove med seboj. Ti vbodi
ali deli vbodov se nahajajo na konceh čipke. Vidni so tudi na
mestih, kjer linija roba oblikuje vgreznjeni vogal. Do njih je
težko priti, ne da bi pri tem poškodovali sam rob čipke.
Prisotnost teh vbodov je nedvoumen znak, da gre za strojno
izdelano čipko.

Obe vrsti čipke je možno med seboj razlikovati tudi s
preučevanjem dekorativnih motivov na čipki, iz raporta reliefnih
(ali konturnih) niti in niti za izpolnjevanje. Pri ročno
izdelanih čipkah lahko te niti potekajo v katerikoli smeri in se
lahko vračajo v začetno smer. Pri strojno izdelani čipki takšen
povratni vbod ni možen, zaradi tega so te niti lahko potekajo
poševno v desno ali v levo, vendar pa morajo slediti smeri
izdelave čipke.

Tretji dejavnik pri določanju vrste čipke, katerega je treba
upoštevati, je način, na katerega so izpolnjeni deli vzorca. Pri
ročno izdelani čipki se uporabljajo le naslednji vbodi:

-  vbod z navitkom, ("lock-stitch") t.j. valoviti ali luknjasti
vbod, če gre za čipko, izdelano z iglo in

-  vbod "cloth" ali okvirni vbod ("gate-stitch"), če gre za
klepani čipki (čipki, delani na blazinici).

Mrežasti vbod tvori pravi platneni preplet. Pri tej vrsti vboda
služijo niti kot niti osnove, razdeljene na dve seriji,
postavljeni ena nad drugo pod kotom pribl. 90 stopinj ; nit votka
poteka skozi to površino in prehaja izmenoma preko ene niti prve
(začetne) serije in preko druge serije, takoj za prvo.

Pri strojno izdelani čipki so najpogostejši načini izpolnjevanja
naslednji:

-  Mrežasti vbod, katerega posebnost je, da niti, ki oblikujejo
votek, ne potekajo obvezno od enega do drugega roba vzorca. V
nekaterih primerih prehajajo deloma skozi material, druga nit pa
prihaja prvi nasproti, da se osnova zapolni.

-  Postopek izpolnjevanja, podoben tistemu, ki je v uporabi pri
izpolnjenih delih navzkrižnega tila (prave niti, niti vzorca in
povezovalne niti).

-  Vstavljanje v mrežo - ene niti, ki z nitmi osnove tvori
preplet. V zgornjih dveh postopkih se mreža končuje tam, kjer
začenja zvorec, kar v primeru tega postopka ni primer.

Pri razlikovanju med ročno in strojno izdelano čipko lahko
pomagajo tudi naslednja sklepanja, ki lahko v nekaterih primerih
le omogočijo način, s pomočjo katerega je čipki možno
razlikovati, še posebno ročno od strojno izdelane čipke:

(a) Majhne napake ali nepravilnosti pri ročno izdelani čipki je
nepravilna razporejenost in podobnost njihovega videza. Pri
strojno izdelani čipki se te nepravilnosti enakomerno ponavljajo,
zahvaljujoč strojem, na katerih je izdelana.

(b) Zanke, ki običajno krasijo robove ročno izdelane čipke, so
vselej izdelane iz niti, ki tvorijo mrežo, medtem ko so strojno
izdelani čipki običajno naknadno dodane. V tem primeru so mnogo
bolj rahlo pritrjene in se lahko perejo, ne da bi se s tem
poškodovala čipka. Pri ročno izdelani čipki to ni možno.

(c) Način dobave in pakiranja prav tako dajeta možnost za
razlikovanje ročno od strojno izdelane čipke. Ročno izdelano
čipko običajno ne dobavljajo v dolžinah, večjih od 20 m, vsak kos
v pošiljki pa je ponavadi z drugim vzorcem. Strojno izdelana
čipka je vedno daljša, tudi do 500 m. Takšna pošiljka vselej
vsebuje občutno številko kosov z istim vzorcem.

Razen naštetih obstaja tudi "mešana" čipka, znana kot "poentles",
renesančna čipka, Luxeul čipka ali princess.

Izdelava take čipke prične s pleteno ali predeno vrvico, ki je
postavljena vodoravno na shemo in ki sledi linijam vzorca. Vrvica
je na vogalih preganjen, da lahko sledi shemi. Preganjeni deli so
zašiti, konci rezanih vrvic pa fino všiti na mestu. Zanke in
vbodi za izpolnjevanje čipke se delajo naknadno z iglo.

Poleg dejstva, da je vrvica preganjena, rezan ali šivan, kot je
pravkar opisano, lahko tako čipko včasih prepoznamo po luknjah v
vrvici na vgreznjenih robovih vzorca.

Ta čipka šteje za ročno izdelano čipko.


58.05

ROČNO TKANE TAPISERIJE (VRSTA: GOBELIN, FLANDRIJSKE, BEAUVAIS,
AUBUSSON IN PODOBNE) IN Z IGLO IZDELANE TAPISERIJE (NPR. Z
DROBNIM IN KRIŽNIM VBODOM), VKLJUČNO KONFEKCIONIRANE

Ta tar. številka vključuje tapiserije, tkane ročno ali z iglo, na
podlagi iz tkanine (običajno platna "canvsa"). njihova bistvena
značilnost je, da so izdelane v obliki panela s popolnoma ločenim
vzorcem, zelo pogosto v obliki slik.

                   (A) TAPISERIJE, TKANE ROČNO

Ročno tkane tapiserije izdelujejo z napenjanjem niti osnove za
tkalske statve in s prepletanjem raznobarvnih niti votka, ki
prekrivajo osnovo, tvorijo vzorce, pa tudi tkani material.

V nasprotju s postopkom, ki je v uporabi pri tkaninah z navadno
osnovo in votkom, so raznobarvne niti votka pri tapiserijah dolge
toliko, da običajno ne potekajo po vsej širini tkanine. Tako so
vzdolž vsake vrste votka niti osnove zaporedoma prekrite z
raznobarvnimi nitmi votka, medtem ko se prosti konci niti votka
pojavljajo na spodnji (nepravi) strani vzorca. Neizpolnjene
praznine, ki ostanejo v osnovi pri takšnem načinu tkanja,
običajno ojačajo z všivanjem.

Take tapiserije vključujejo: Gobeline, Flanders, Aubusson ali
Beauvias.

Strojno izdelane tapiserije (na jacquardovih ali podobnih
statvah), ki so imitacija ročno tkanih tapiserij, so tkanine z
navadno osnovo in votkom, v katerih potekajo raznobarvne niti od
enega roba do drugega. Uvrščajo se v ustrezne tar. številke, ali
pa kot gotovi izdelki - odvisno od primera.

                 (B) TAPISERIJE, IZDELANE Z IGLO

Tapiserije, izdelane z iglo (znane tudi kot vbodne tapiserije),
so značilne po tem, da so izdelane na osnovi iz tkanine (običajno
iz kanafasa -("canvas") platna z kvadratnimi zevmi), v kateri
izpolnjujejo željeno obliko z iglo, pri čemer uporabljajo veliko
število raznobarvnih niti.

Tapiserije, izdelane z iglo, so včasih dodelane z dodatnimi
vbodi, vendar kljub temu ostanejo uvrščene v tej tar. številki in
ne štejejo za vezenine.

Za razliko od večine vezenin iz tar. številke 58.10, je osnovna
tkanina (običajno platno kanafas) povsem izpolnjena, razen morda
na robovih. Delovne vbode imenujejo različno in glede na način,
na katerega so izdelani: "drobni" vbod, "grobi" vbod,
"navzkrižni" vbod, "dvojni navzkrižni" vbod, "Gobelinski" vbod
itd.


Tapiserije se največ uporabljajo za notranje opremljanje kot
prekrivala za zidove ali za tapeciranje stolov itd. Izdelane so
običajno iz svile, volne, umetnih ali sintetičnih vlaken, ali pa
celo iz metalizirane preje.

Tapiserije ostanejo uvrščene v tej tar. številki tudi, če so
zarobljene, obrobljene, podložene itd. Vendar pa ta tar. številka
izključuje tapiserije, ki so izdelane kot torbe za vreče, okrasni
vzglavniki, copati itd.

Ta tar. številka izključuje:

(a) Kelem, Šumaks, Karamanie in podobna pregrinjala (tar. št.
57.02),

(b) komplete, ki sestoje iz tkanine in preje za izdelavo
tapiserije (tar. št. 63.08) in

(c) tapiserije, starejše od 100 let (97. poglavje).


58.06

OZKE TKANINE, RAZEN PROIZVODOV IZ TAR.ŠT. 58.07; OZKI MATERIALI,
KI SO SESTAVLJENI SAMO IZ OSNOVE, KATERE NITI SO MED SEBOJ
ZLEPLJENE, PREJE ALI VLAKEN (BOLDUK)

5806.10 - Ozke tkanine z lasasto površino (vključno frotirne
tkanine za brisače in podobne zankaste frotirne tkanine) in
ženiljske tkanine

5806.20 - Druge ozke tkanine, ki vsebujejo po masi 5 % ali več
elastomerne preje ali gumenih niti

 - Druge ozke tkanine:

5806.31 - - bombažne

5806.32 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

5806.39 - - Iz drugih tekstilnih surovin

5806.40 - Ozki materiali, ki so sestavljeni samo iz osnove,
katere niti so med seboj zlepljene (bolduk)

                        (A) OZKE TKANINE

Skladno z Opombo 5 k temu poglavju, spadajo v to tar. številko
naslednje ozke tkanine:

(1) Tkanine z osnovo in votkom v trakovih, katerih širina ni
večja od 30 cm, z ravnim ali cevastim robom na obeh straneh. Te
izdelke izdelujejo za statvah za trakove, na katerih pogosto
izdelujejo več trakov naenkrat. V nekaterih primerih so lahko
trakovi tkani z valovitim robom na obeh straneh.

(2) Trakovi, katerih širina ni večja od 30 cm, rezani ali sekani
iz štirih kosov tkanine z osnovo in votkom (bodisi rezane (ali
sekane) vzdolž ali prečno) in opremljeni z lažnimi robovi na obeh
straneh, ali pa z običajno tkanimi robovi na eni strani in z
lažnim robom na drugi strani. Lažni robovi so namenjeni temu, da
preprečijo osipanje kosa, izrezanega ali izsekanega iz tkanine.
Lahko sestoje na primer iz vrst gaza - vbodov, vtkanih v širšo
tkanino pred rezanjem (sekanjem), iz prostega roba, ali pa jih
lahko izdelajo z lepljenjem robnega traku (kaširanje) ali s
stapljanjem roba nekaterih trakov iz umetnih ali sintetičnih
vlaken. Izrezani (izsekani) trakovi iz tkanin, ki nimajo robov
(pravih, niti lažnih) z obeh strani, so iz te tar. številke
izključeni in se uvrščajo kot navadne tkanine. (Glede naveskov
glej točko pod (4) v nadaljnjem besedilu).

(3) Brezšivne cevaste tkanine z osnovo in votkom, širine, ki ne
presega 30 cm, v sploščenem stanju. Vendar so iz te tar. številke
izključene tkanine iz trakov s spojenimi robovi, s čimer nastane
cev (s prešitjem, lepljenjem ali z drugim načinom spajanja
robov).

(4) Poševni naveski iz trakov s spodvitimi robovi, katerih širina
v neprepognjenem stanju ne presga 30 cm, rezane prečno, iz tkanin
z osnovo in votkom. Ti izdelki so izrezani iz širokih tkanin in
zaradi tega niso opremljeni niti s pravimi, niti z lažnimi
robovi.

Med izdelke v smislu trakov, pravkar navedenih, spadajo tudi
trakovi in gurtne, kot tudi nekatere barvne obšitke z obeležji iz
trakov.

Trakovi so izdelani običajno iz svile, volne, bombaža, iz umetnih
ali sintetičnih vlaken, vštevši tudi trakove z elastomerno prejo
ali z nitjo iz kavčuka ali gume. Uporabljajo se v izdelavi
spodnjega perila, ženskih oblačil, v proizvodnji klobukov in
modnih ovratnikov, kot tudi trakov za odlikovanja, kot
dekorativni material za vezenje, za notranje opremljanje itd.

Ta tar. številka vključuje tudi ozke tkanine, izdelane iz
kovinskih niti, vendar pod pogojem, da se te tkanine uporabljajo
za oblačila, notranje opremljanje in za podobne namene (glej
Opombo 7 k temu poglavju).

Barvni obšitki, uvrščeni v to tar. številko, so ozki trakovi;
gurtne so debele, močne ozke tkanine, običajno iz lanu, konoplje
ali jute, ki se uporabljajo v sedlarstvu, v sedlarskih izdelkih,
v izdelavi opasačev, pasov, jermenov, sedal stolov itd.

V to tar. številko spadajo tudi "pasove" za slepe, ki sestoje iz
dveh trakov, povezanih z ozkimi trakovi na enakomernih razdaljah.
Pidobivajo jih po navadnem postopku kontinualnega tkanja.

Izdelki, zajeti v tej tar. številki, so običajno tkani z istim
tkanjem kot tkanine, ki se uvrščajo v poglavja od št. 50 do 55
ali v tar. št. 58.01 (žameti). Od teh tkanin se razlikujejo po
značilnostih, navedenih v zgoraj navedenih točkah od (1) do (4).

Ti izdelki ostanejo uvrščeni v to tar. številko, tudi če so
moirerani, reliefirani, tiskani itd.

                           (B) BOLDUKI

Ta tarifna številka vključuje ozke tkanine (bolduk), široke
ponavadi od nekaj milimetrov do 1 centimeter in ki sestoje iz
osnove (paralelne preje, monofilamenti ali tekstilna vlakna) brez
votka, vendar spojenih s pomočjo lepila (ali termolepila).
Uporabljajo se predvsem za povezovanje paketov, nekatere izmed
njih pa tudi za modne pletenice.

Včasih so označene (v pravilnih razmikih) z imenom firme, ki jih
uporablja, kar ne vpliva na njihovo uvrščanje.

Iz te tar. številke so izključeni:

(a) povoji, namočeni z zdravilnimi snovmi, pripravljeni v oblike
ali pakiranja za prodajo na drobno (tar. št. 30.05),

(b) ozke tkanine s tkanimi resami, pleteni barvni obšitki in
pletenice (tar. št. 58.08),

(c) ozke tkanine, ki so bolj specifično zajete v drugih tarifnih
številkah, na primer ozke tkanine z značajem:

(1) vezenine, tkane etikete, značke ali podobno, v trakovih (tar.
št. 58.07 ali 58.10),

(2) stenj za luči, peči, vžigalnike, sveče in podobno (tar. št.
59.08),

(3) cevi in upogibne cevi iz tekstilnega materiala (tar. št.
59.09) in

(4) transportnih ali prenosnih trakov in jermen iz tar. št.
59.10.

(d) impregnirane, premazane, prevlečene ali laminirane ozke
tkanine iz 59. poglavja, posebne ozke tkanine narejene iz žameta,
impregniranega z gumo, ki se uporablja za pokrivanje vretena v
pletilnih strojih (tar.št. 59.11),

(e) ozke tkanine (razen tistih, ki se nanašajo na del (A) (2),
naveden maloprej), izdelane, kot je to opisano v delu (II)
splošnih določil komentarja k oddelku XI,

(f) patentne zadrge (tar. št. 96.07), sponke, obročke ali gumbe -
pritiskače (patente) iz navadne kovine, ki so v intervalih
pritrjeni na trakove, pod pogojem, da (sponke in obročki ali
gumbi - pritiskači) dajo blagu bistveni značaj (tar. št. 83.08
ali 96.06 - odvisno od primera) in

(g) trakove za pisalne stroje (tar. št. 96.12).


58.07

NALEPKE, ZNAČKE IN PODOBNI IZDELKI IZ TEKSTILNEGA MATERIALA V
METRAŽI, TRAKOVIH ALI RAZREZANI V DOLOČENE OBLIKE ALI VELIKOSTI,
NEVEZENI

5807.10 - Tkani

5807.90 - Drugi

Skladno s pogoji, navedenimi v nadaljnjem besedilu, vključuje ta
tar. številka naslednje izdelke:

(A) Nalepke iz kateregakoli tekstilnega materiala (vštevši
pletene). Mednje spadajo nalepke, ki se uporabljajo za
označevanje oblek, perila, vzmetnic, šotorov, mehkih igrač ali
drugega blaga. To so uporabne nalepke s posebnimi besedili ali
motivi. Med drugim vključujejo tudi komercialne nalepke z imenom
trgovca ali s šampiljko proizvajalca, ali pa z oznako sestave
tekstilnega materiala ("svila", "rajon" itd.), kot tudi nalepke
za zasebno, posamično uporabo (dijaki v dijaških domovih, vojaki
itd.), ki naj bi identificirali osebno lastnino. Ta vrsta nalepk
ima včasih začetnice ali številke, včasih pa tudi okvirjen
prostor za napis, spisan na roko.

(B) Značke in podobni izdelki iz kateregakoli tekstilnega
materiala (vštevši pletene). V to skupino spadajo značke, emblemi
itd., ki se običajno našijejo na zunanjo stran oblačila (športne
oznake, vojne, lokalne in nacionalne oznake itd., značke z imeni
mladinskih združenj, značke za mornarske kape z imenom ladje
itd.).

Pravkar našteti izdelki se v to tar. številko uvrščajo le, v
kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje:

(1) Da niso vezeni. Napisi in motivi na izdelkih, uvrščenih v to
tar. številko, so pretežno tkani (običajno z broširanjem) ali
tiskani.

(2) Da morajo biti v metraži, v trakovih (najpogosteje), ali pa v
ločenih kosih, dobljenih z izrezovanjem na določene dolžine ali
oblike. Vendar pa ne smejo biti drugače konfekcionirani.

Ta tar. številka ne vključuje nalepk, značk in podobnih izdelkov,
ki so vezeni (tar. št. 58.10) ali ki so drugače pripravljeni,
razen rezani na določene oblike ali velikosti (tar. št. 61.17,
62.17 ali 63.07).


58.08

PLETENICE V METRAŽI; OKRASNA POZAMENTERIJA IN PODOBNI OKRASNI
IZDELKI V METRAŽI, NEVEZENI, RAZEN PLETENIH ALI KVAČKANIH; RESE,
POMPONI IN PODOBNI IZDELKI

5808.10 - Pletenice v metraži

5808.90 - Drugo

    (A) PLETENICE V METRAŽI; OKRASNA POZAMANTERIJA V METRAŽI,
              NEVEZENA, RAZEN PLETENE ALI KVAČKANE

Razen pletenic vključuje ta del tarifne številke razne izdelke v
metraži, namenjene okraševanju ali dekoriranju oblačil, ženskih
oblačil, vojaških uniform, duhovniških kut, gledaliških kostumov,
ali pa izdelke za notranje opremljanje (vštevši pohištvo za ladje
in vozila).

Ti izdelki so lahko opremljeni s kljukicami, sponkami, obroči in
podobnim, kar šteje za pribor, vendar pod pogojem, da to ne
vpliva na njihove bistvene lastnosti kot kosovnega blaga. Ti
izdelki so lahko okrašeni tudi s tankimi kovinskimi ali
steklenimi ploščicami, z biseri ali s podobnim priborom, vendar
pod pogojem, da ti okrasi niso našiti - v slednjem primeru
štejejo za vezenino in se uvrščajo v tar. št. 58.10.

Med izdelke, ki se uvrščajo v to tar. številko, spadajo:

(1) Ploščate in cevaste pletenice.

Izdelujejo jih z diagonalnim prepletanjem preje, monofilamentov,
traku ali podobnega iz 54. poglavja.

V ploščatih pletenicah potekajo niti diagonalno od roba do roba v
cikcakasti liniji, ali pa na kakšen bolj zapleten način, medtem
ko potekajo v cevastih pletenicah spiralno. V obeh primerih
poteka polovica niti v eno, polovica pa v drugo smer. Prepletata
se po določenem vzorcu, ki je običajno povsem enostaven. V
nekaterih pletenicah se vzdolž tkanine prepletajo dodatne niti
zaradi ojačenja robov, ali pa se prepletajo v nekem določenem
zaporedju z namenom doseči efekt vzorca.

Pletenice izdelujejo na posebnih strojih, znanih pod imenom
stroja za izdelavo pletenih vrvic.

Med raznovrstne trakove spadajo tudi vezalke (na primer za čevlje
ali škornje), pletene vrvice, okrasne vrvice, pleteni obšitki
itd. Cevaste pletenice lahko imajo tekstilno jedro.

Ti trakovi (pletenice) se uporabljajo za obšivanje robov ali za
okraševanje določenih oblačil (na primer za okrasni rob in
našitke), za izdelke za notranjo opremo (na primer vrvice za
zavese), za plašče električnih žic, za izdelavo določenih vezalk
za čevlje, vrvic za anorake ali trenerke, pasov za obleke itd.

Takšen trak se razlikuje od pletenih ali prepletenih izdelkov iz
tar. številke 56.07 po ohlapnejšem pletenju in manj kompaktni
strukturi.

 Vendar pa ta tar. številka izključuje:

(a) pletenice, izdelane iz monofilamentov, katerih katerakoli
dimenzija prečnega prereza presega 1 mm, ali iz trakov in
podobnega, širine nad 5 mm, iz plastične mase ali iz drugih
materialov za pletarstvo (tar. št. 46.01),

(b) vrvi, motvoze, konopce, pramene in imitacije katguta v obliki
pletenic (tar. št. 56.07),

(c) pletene stenje za svetilke, peči, vžigalnike, sveče ali
podobno (tar. št. 59.08),

(d) upogibne cevi in podobne cevi (tar. št. 59.09),

(e) transportne ali prenosne trakove in jermene iz tar. št.
59.10,

(f) izdelke za tehnične namene iz tar. številke 59.11 (na primer
pletenice, ki se običajno uporabljajo kot materiali za pakiranje
ali mazanje) in

(g) patentne zadrge (tar. št. 96.07), sponke, obročke ali gumbe -
pritiskače iz navadne kovine, pritrjene na trak v določenih
intervalih, pod pogojem, da dajejo blagu bistveni značaj (tar.
št. 83.08 ali 96.06 - odvisno od primera).

(2) Milanske in podobne kordaste (vrvene) preje.

To so obviti izdelki, podobni obviti preji, ki pa imajo debelejše
jedro, ki sestoji iz snopičev niti ali tekstilne predpreje,
vpredene med postopkom obvijanja. Pogosto so obviti s prejami, ki
so obvita že sama. V to tar. številko se uvrščajo, če so
nedoločenih dolžin, uporabljajo pa se za okraševanje gotovih
izdelkov, v izdelavi "pasov" za domače halje, za povlekanje zaves
itd.

Ta skupina izdelkov izključuje kovinsko žico, prekrito s
tekstilnim materialom, na primer:

(a) železno ali jekleno žico za izdelavo notranje opore (okostja)
klobukov (modistična žica) in mašne iz želetnih ali jeklenih žic
za umetno cvetje ali lasne navijalce (tar. št. 72.17) in

(b) izolirano električno žico (tar. št. 85.44).

(3) Ozke tkanine z resami (zankastimi ali rezanimi), vtkanimi v
njihove robove.

Te izdelke izdelujejo za statvah za trakove - pozamanterija z
obdelanimi robovi z uporabo votka ali rahlih grobih prej osnove,
imenovana "roketini" -("roquetins").

V prvem primeru votek skupaj z dvema zunanjima nitma osnove ne
oblikuje roba, temveč se razteza za osnovo in tvori zanke. Te
zanke obvije votek s potekom okoli dveh ali več žic (kovinskih),
ki se nahajajo za statvah vzporedno z osnovo in se odstranijo, ko
je tkanina zgotovljena.

V drugem primeru se rahla groba preja vstavlja v porob v
določenih razmikih z nekaterimi nitmi votka, medtem ko jih žice
(kovinske) držijo na določeni oddaljenosti od tkanine in tako
tvorijo zanke.

Zanke, dobljene po teh postopkih so lahko med seboj bolj ali manj
oddaljene (v pravilnih ali nepravilnih razmikih). Včasih jih
režejo, da tvorijo robove z resami, katere lahko potem vozlajo
ali okrasijo s franžami, pomponi itd.

Te ozke tkanine se uporabljajo pretežno za obrobljanje ali
okraševanje izdelkov za notranje opremljanje, ali pa za
okraševanje oblačil.

Trakovi z nazobčanimi ali nabranimi robovi in drobno nazobčani
trakovi so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 58.06).

(4) Drugi okrasni materiali v metraži.

Ta tar. številka vključuje množico raznovrstnih izdelkov majhne
širine v metraži, primernih za okraševanje obleke, izdelkov za
notranje opremljanje itd.

Običajno jih izdelujejo iz trakov ali pletenic ali drugih
izdelkov, omenjenih zgoraj. Lahko so izdelani s šivanjem ali z
drugačno obdelavo takšnih izdelkov, ali pa s spajanjem dveh ali
več skupaj na okrasni način (na primer trakove ali pletenice z
okrasnimi obrobami ali obšitki; trakovi ali pletenice s franžami
ali z drugimi okrasnimi efekti, vstavljenimi tu in tam po
dolžini, razen z aplicirano vezenino).

Ta tar. številka izključuje pletene ali kvačkane okrasne
pozamenterije (tar.št. 60.02).

       (B) RESE (OKRASNI ČOPI), POMPONI IN PODOBNI IZDELKI

To so, za razliko od izdelkov pod (A), posamični, ločeni izdelki,
ki vključujejo rese (franže) vseh velikosti in oblik ter okrasne
zaključke za notranje opremljanje, na primer:

(1) Jedra (iz lesa ali iz kakšnega drugega materiala), prekrita s
tekstilnimi nitmi, včasih z visečimi konci teh niti. Številne
vrste teh izdelkov so lahko okrašene s čipko ali z zaporedjem
majhnih resami.

(2) Enojni snopi tekstilnih niti, prepognjeni ali vezeni s prosto
visečimi zaključki.

(3) Jedra v smislu olive ali oreha (iz lesa, papirja itd.),
prekrita s tekstilnimi materiali, včasih z odprtim jedrom, ki
lahko služi kot gibljivi obroč (drseča alka).

(4) Pomponi - kratke nitke, pritrjene na sredi in razčesane v
vseh smereh.

Vsi ti izdelki so lahko opremljeni z mašno za pritrjevanje.
Uporabljajo se predvsem za notranje opremljanje in manj za
obleke. Njihov značaj je pretežno okrasni.

Ta tar. številka ne vključuje posamičnih izdelkov, razen pravkar
naštetih.

Rozete, izdelane iz pletenic in pozamanterije iz te tar. številke
se uvrščajo v tar. št. 62.17 ali 63.07. Okrasi na opankah,
epolete in vrvice iz istega materiala se uvrščajo v tar. št.
62.17, vezalke za čevlje, trakovi za steznike itd. iz materialov
z vpletenimi koncemi ali kako drugače obdelanimi proti osipanju,
kot tudi pasovi za sablje, izdelani iz teh materialov, se
uvrščajo v tar. št. 63.07.

Tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo izdelkov iz te
tar. številke, so zelo raznoliki. Mednje spada volna, svila, fina
živalska dlaka, bombaž, lan, umetna ali sintetična vlakna in
metalizirana preja.

Razen že navedenih izjem, ta tar. številke ne vključuje obšitkov
in druge pozamanterije, ki so enostavno tkani trakovi in ki
ustrezajo definiciji ozkih tkanin (tar. št. 58.06).


58.09

TKANINE IZ KOVINSKIH NITI IN TKANINE IZ METALIZIRANE PREJE IZ
TAR. ŠTEVILKE 56.05, KI SE UPORABLJAJO ZA IZDELAVO OBLAČIL,
NOTRANJO OPREMO IN PODOBNO, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA
DRUGEM MESTU

Ta tar. številka vključuje tkanine (opredeljene v delu (I) (C)
splošnih določil komentarja k oddelku XI) iz metalizirane preje
iz tar. št. 56.06, pa tudi tkanine iz kovinskih niti iz oddelkov
XIV ali XV pod pogojem, da so to tkanine, ki se uporabljajo za
oblačila, notranje opremljanje ali za podobne namene, vendar niso
navedene in ne zajete drugje v Nomenklaturi, še posebno v nobeno
izmed predhodnih tar. številke tega poglavja.

Tkanine, ki vsebujejo kovinske niti ali metalizirano prejo skupaj
s še drugimi tekstilnimi prejami, se v to tar. številko uvrščajo
pod pogojem, da kovinska nit ali metalizirana preja presega maso
katerega drugega tekstilnega materiala v njih. V tem smislu šteje
metalizirana preja kot edini tekstilni material, njegova masa pa
šteje kot vsota mase tekstilnih vlaken in kovine, ki jih vsebuje
(glej del (I) (A) splošnih določil komentarja k oddelku XI).

Ta tar. številka izključuje tkanine vrst, ki se ne uporabljajo za
oblačila, tkanine za notranje opremljanje in za podobne namene
(na primer žično gazo ali tkanino, izdelano iz železa, jekla,
bakra, aluminija, plemenitih kovin itd.) (tar. številke 71.15,
73.14, 74.14, 76.16 itd.).


58.10

VEZENINA V METRAŽI, TRAKOVIH ALI MOTIVIH

5810.10 - Vezenina brez vidne podlage

 - Druga vezenina:

5810.91 - - bombažna

5810.92 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

5810.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Vezenina nastane z delom z vezeninskim sukancem na že obstoječi
osnovi iz tila, mreže, žameta, traku, pletenega ali kvačkanega
tekstilnega materiala, čipke ali tkanine, klobučevine (filca) ali
netkanega materiala. Namen vezenja je dobiti na taki osnovi
okrasne učinke. Vezeninski sukanci so običajno iz tekstilnega
materiala, vendar ta tar. številka vključuje tudi vezenine,
izdelane z drugimi materiali (na primer s kovino, steklom ali
rafiijo). Osnovna tkanina običajno predstavlja sestavino gotove
vezenine, vendar jo v nekaterih primerih odstranijo (na primer
kemično ali z izrezovanjem), ko je vezenina končana, tako da
ostane le vzorec. Nekatere vezenine niso izdelane z vezeninskim
sukancem, temveč s trakovi ali z pletenimi vrvicami.

Ker izdelava vezenine prične na že obstoječi osnovni tkanini, se
vezenine razlikujejo od čipke prav po tem. Čipk ne gre enačiti z
vezenino, kateri je po izdelavi vzorca odvzeta osnovna tkanina.
Prav tako ne gre enačiti vezenin s tkaninami, na katerih so
motivi, izdelani med tkanjem z nitmi za broširanje. Značilnosti,
po katerih se vezenine razlikujejo od drugih izdelkov, so naštete
v nadaljnjem - v komentarju k tej tar. številki.

Vezenine so lahko izdelane ročno ali strojno. Ročno izdelane
vezenine so običajno majhne, strojne pa so pogosto večjih dolžin.

Vezenine, ki se uvrščajo v to tar. številko, vključujejo
naslednje tri skupine:

                 (I) VEZENINE BREZ VIDNE PODLAGE

Pri teh vezeninah je osnovna tkanina odstranjena (na primer po
kemičnem postopku, ali z izrezovanjem). Tako sestoji material le
iz vezenih motivov.

Ker so brez podlage, bi bilo možno zamenjati nekatere strojno
izdelane vezenine s čipko iz tar. št. 58.04. Vendar pa je razlika
opazna, če upoštevamo naslednje:

(A) Medtem ko je čipka izdelana iz ene same neskončne niti ali s
prepletanjem dveh ali več neskončnih niti z isto funkcijo in daje
z obeh strani isti videz, ima strojno izdelana vezenina te vrste
dve niti z različnima funkcijama: eno, ki veze, in drugo nit v
tkalskem čolničku pod tkanino - slednja je običajno tanjša od
prve. Zaradi tega zgornja (prava) stran in spodnja (neprava)
stran nista enaki - zgornja stran je reliefna, spodnja pa gladka.

(B) Pogosto imajo robovi izrezane vezenine majhne konce niti
osnovnega materiala, katerih vselej ni moč popolnoma odstraniti.

           (II) VEZENINA, KI PO VEZENJU OHRANI OSNOVO

To je vezenina, pri kateri vezeninski sukanec običajno ne
prekriva vsega osnovnega materiala, temveč se pojavlja v smislu
vzorca na površini in okoli robov osnovnega materiala. V uporabi
so razni vbodi, kot so: navadni vbod, verižni vbod, točkasti,
zrnasti, zankasti, luknjasti itd. Praviloma se ves vzorec vidi le
na zgornji (pravi) strani. Številne vezenine imajo majhne
luknjice ali pa so luknjičave, kar dosežejo z izrezovanjem,
vrtanjem osnovne tkanine s posebnim šilom, ali pa z izvlekanjem
določenega števila niti osnove ali votka (ali obeh) iz osnovnega
materiala, nakar osnovni material dokončujejo ali okrašujejo z
vbodi za vez. Zaradi tega je vezenina lahka in najbolj privlačna
(na primer angleška vezenina in način izvlekanja niti (ažur)).

Materiali, ki so izpostavljeni samo navadnemu postopku izvlekanja
niti, so iz te tar. številke izključeni.

Pri nekaterih vrstah vezenin željeni vzorec prej narišejo, ali pa
ga izpolnjujejo s posebnim sukancem, da postane vezeni vzorec
reliefen.

Nekatere vrste strojnih vezenin, še posebej satenske vezenine in
nekateri muslini, so zelo podobni broširanemu muslinu in drugim
broširanim materialom, ki se uvrščajo v poglavja od 50 do 55.
Vendar jih je moč razlikovati na podlagi naslednjih značilnosti,
ki izvirajo iz načina izdelave:

Pri broširanih materialih je vzorec izdelan z broširnimi nitmi,
vstavljenimi med tkannjem. Zaradi tega se vsaka posamezna vrsta
vzorca nahaja vselej med natančno istimi nitmi votka, ali pa
natančno med istimi nitmi osnove osnovnega materiala.

Pri vezeninah pa je, nasprotno, osnovni material stkan, preden so
na zgornji (pravi) strani materiala napravljeni vzorci. Da dobijo
te vzorce, napnejo osnovni material na stroju za vezenje. Vendar
tega materiala ni moč dovolj natančno namestiti (niti po
položaju, niti po napetosti), da bi strojne igle lahko vsako
potezo vezenja opravile točno med istimi nitmi osnove ali votka
osnovnega materiala. Še več - igle pogosto preluknjajo niti
osnovnega materiala, kar se pri broširanih materialih ne more
zgoditi.

Ta razlika med broširanimi in vezenimi materiali je opazna, če
ogulimo robove vzorca.

                        (III) APLIKACIJE

Aplikacije sestoje iz osnovnega materiala ali klobučevine
(filca), na katerega so našiti ali navezeni:

(A) Biseri, tanka kovinska ali steklena ploščica in podoben
okrasni pribor, ki je izdelan v glavnem iz stekla, želatine,
kovine ali lesa in ki se našiva tako, da tvori vzorec ali več
manjših motivov na osnovnem materialu.

(B) Okrasni motivi iz tekstila ali drugih materialov. Ti motivi
so običajno iz tekstilnega materiala (vštevši čipko) in se po
tkanju razlikujejo od osnovnega materiala. Skrojeni so v smislu
raznih vzorčkov, ki se našivajo na osnovni material. V nekaterih
primerih se osnovni material na mestih, na katerih je apliciran
motiv, odstrani.

(C)  Barvni obšitki, ženiljska preja in druga pozamanterija itd.
v obliki vzorcev na osnovnem materialu.

 Vse opisane različice vezenin ostanejo uvrščene v tej tarifni
številki, v kolikor so v naslednjih oblikah:

(1) V metraži ali v trakovih raznih širin. Ti metražni izdelki
lahko imajo vrsto identičnih vzorcev, predvidenih ali ne, ki se
pozneje odločijo, da se dobi končni izdelek (na primer trakovi z
vezenimi nalepkami za označevanje oblačil ali metražni izdelki,
vezeni v pravilnih intervalih, predvideni za izrezovanje in
dokončanje v portikle).

(2) V obliki motivov, t.j. posamičnih kosov z vezenimi oblikami,
ki služijo samo za vstavljanje ali apliciranje kot elementi
vezenine, na primer spodnje perilo, oblačila ali izdelki za
notranje opremljanje. Lahko so skrojeni v katerikoli obliki, s
podlogo, ali pa sestavljeni kako drugače. V to skupino spadajo
značke, emblemi, začetnice, številke, nacionalne ali športne
oznake itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) vezenin na netekstilnih materialih (na usnju, pletarskih
materialih, plastični masi, lepenki itd.),

(b) tapiserij, izdelanih z iglo (tar. št. 58.05),

(c) kompletov, ki sestoje iz tkanin in prej za izdelavo vezenih
prtov ali serviet ali podobnih izdelkov (tar. št. 63.08),

(d) vezenin (razen motivov), konfeksioniranih v smislu dela (II)
splošnih določil komentarja k oddelku XI, neglede na to, ali ima
ali nima oblik zgotovljenega izdelka, primernega za uporabo.
Posamični vezeni izdelki, popolnoma izgotovljeni, pripravljeni za
uporabo, vezeni neposredno v končno obliko, brez kakršnekoli
nadaljnje obdelave, se prav tako uvrščajo kot "zgotovljeni"
izdelki (na primer v 61., 62., 63. ali 65. poglavje) in
vključujejo robčke, portikle, manšete, ovratnike, telovnike,
halje, prte, serviete, prekrivala za kamine, podstavke za stol in
zavese in

(e) vezenin s steklenimi nitmi brez vidne osnove (tar. št.
70.19).


OPOMBA K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 5810.10

Ta tar. podštevilka ne vključuje angleškega veza.


58.11

PREŠITI TEKSTILNI IZDELKI V METRAŽI, KI SO SESTAVLJENI IZ ENE ALI
VEČ PLASTI TEKSTILNIH MATERIALOV, SPOJENIH S POLNILOM,
PREŠIVANJEM ALI NA DRUG NAČIN, RAZEN VEZENIN IZ TAR.ŠT. 58.10

Ta tar. številka vključuje tekstilne izdelke v metraži, ki
sestoje iz:

(1) ene plasti tekstilnega materiala, običajno pletenega, tkanega
ali netkanega ter ene plasti polnilnega materiala (na primer iz
tekstilnih vlaken, pogosto v obliki mreže, klobučevine,
celuloznega vatelina, pene iz plastične mase ali gumijaste pene)
ali

(2) dveh plasti tekstilnega materiala, navadno pletenega, tkanega
ali netkanega, oziroma iz kombinacije teh materialov. Ti dve
plasti sta medseboj ločeni z eno plastjo polnilnega materiala.

Te plasti so običajno spojene z iglanjem ali prešitjem (vključno
s postopkom "stitch-bonding"), bodisi z ravnimi vrstami vbodov,
bodisi v okrasnem vzorcu, vendar pod pogojem, da se vbodi
uporabljajo predvsem za prešitje in ne za okras, ki bi spremenil
značaj izdelka v vezenino. Spojene so lahko tudi z vozlanimi
zankami, z lepili, s toplotnim spajanjem ali na druge načine,
vendar pod pogojem, da izdelek učinkuje kot prešit, kar pomeni,
da je privzdignjen ali napihnjen, podobno prešitju z vbadanjem,
iglanjem ali postopkom "stitch-bonding".

Izdelki iz te tar. številke so lahko impregnirani, premazani,
prevlečeni ali prekriti, pa tudi tekstilni materiali, ki se
uporabljajo za proizvodnjo teh izdelkov, so lahko impregnirani,
premazani, prevlečeni ali prekriti.

Te materiale običajno uporabljajo v proizvodnji prešitih odej,
posteljnine ali posteljnih pregrinjal, vzmetnic, oblačil, zaves,
podstavkov za krožnike, podstavke za prte itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) listov iz plastičnih mas, prešitih po postopku prešitja ali
termičnega spajanja, z jedrom iz polnila (običajno 39. poglavje),

(b) šivanih ali prešitih tekstilnih izdelkov, pri katerih vbodi
tvorijo okrase, ki jim dajejo lastnosti vezenine (tar. št.
58.10),

(c) izgotovljenih (konfekcioniranih) izdelkov iz tega oddelka
(glej Opombo 7 k temu oddelku) in

(d) posteljnine in podobnih izdelkov za notranje opremljanje iz
94. poglavja, napolnjenih s katerimkoli materialom, razen "vodnih
postelj", ki se uvrščajo po materialu običajno 39. ali 40.
poglavje.


                          59. POGLAVJE

    TEKSTILNI MATERIALI, IMPREGNIRANI, PREMAZANI, PREVLEČENI,
PREKRITI ALI LAMINIRANI; TEKSTILNI IZDELKI, PRIMERNI ZA TEHNIČNE
                             NAMENE

OPOMBE:

1. Če ni drugače določeno, so v tem poglavju z izrazom "tekstilni
materiali" mišljene samo tkanine iz poglavij 50 in 55 in tar. št.
58.03 in 58.06, pletenice in okrasna pozamenterija v metraži iz
tar. št. 58.08 ter pleteni in kvačkani materiali iz tar. št.
60.02.

2. Tar. št. 59.03 obsega:

(a) Tekstilni materiali, impregnirane, premazane, prevlečene,
prekrite ali laminirane s plastičnimi masami, ne glede na maso na
kvadratni meter in vrsto plastične mase (kompaktna ali
celičasta), razen:

(1) tekstilnih materialov, pri katerih impregnacije, premazov,
prevlečenosti ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom
(običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60); pri uporabi te določbe
ni treba upoštevati nobene nastale spremembe barve;

(2) izdelkov, ki se pri temperaturi med 15 stopinj C in 30
stopinj C ne morejo brez loma ročno oviti okrog valja s premerom
7 mm (v glavnem 39. poglavje);

(3) proizvodov, pri katerih so tekstilni materiali v celoti
obloženi s plastično maso ali so v celoti premazani, prevlečeni
ali z obeh strani prekriti s takim materialom, če se lahko taka
prevlečenost ali pokritost vidi s prostim očesom, pri čemer se ne
upošteva nobena nastala sprememba barve (39. poglavje);

(4) tekstilnih materialov, ki so deloma premazani, prevlečeni ali
deloma prekriti s plastično maso in z dezeni, nastalimi s temi
postopki (običajno poglavja 50 do 55, 58 ali 60);

(5) plošč, listov in trakov iz celičastih plastičnih mas,
kombiniranih s tekstilnimi materiali, pri katerih je tekstilni
material uporabljen samo zaradi ojačenja (39. poglavje);

(6) tekstilnih izdelkov iz tar.št. 58.11;

(b) Tkanine, izdelane iz preje, trakov in podobnega,
impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali obložene s
plastično maso, iz tar. št. 56.04.

3. Pri tar.št. 59.05 so z izrazom "zidne tapete iz tekstila"
zajeti izdelki v zvitkih, širokih 45 cm in več, primerni za
okraševanje zidov in stropov, katerih lice je pritrjeno na
podlago iz tekstila; če pa ni podlage, je zadnja stran tekstila
impregnirana, premazana ali prevlečena, da bi se lahko lepila.

Ta tarifna številka pa ne obsega "zidnih tapet", ki so
sestavljene iz tekstilnih kosmičev ali tekstilnega prahu,
fiksiranih neposredno na papirno podlago (tar. št. 48.14) ali na
navadno tekstilno podlago (tar. št. 59.07).

4. Pri tar. št. 59.06 so z izrazom "gumirane tekstilne tkanine"
mišljene:

(a) Tekstilne tkanine, impregnirane, premazane, prevlečene,
prekrite ali laminirane s kavčukom ali gumo:

(i) mase do vključno 1.500 g/m2;

ali

(ii) mase več kot 1.500 g/m2 v katerih je več kot 50 %
tekstilnega materiala;

(b) Tkanine iz tar. št. 56.04, izdelane iz preje, trakov in
podobnega, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali
obložene s kavčukom ali gumo;

(c) Tekstilije, izdelane iz vzporednih tekstilnih niti,
zlepljenih s kavčukom ali gumo ne glede na težo kvadratnega
metra;

V to poglavje niso vključene plošče, listi in trakovi iz
celičaste gume, kombinirani s tekstilno tkanino, kjer je tkanina
uporabljena samo za ojačenje (40. poglavje), razen tekstilnih
izdelkov iz tar. št. 58.11.

5. V tar. št. 59.07 ne spadajo:

(a) Tekstilije, pri katerih impregnacije, premazov, prevlečenosti
ali prekritosti ni mogoče videti s prostim očesom (običajno
poglavja 50 do 55, 58 in 60); pri uporabi te določbe ni treba
upoštevati nobene nastale spremembe barve;

(b) Tkanine z naslikanimi motivi (razen platna, slikanega za
kulise, tkanine za ateljeje ipd.) - 49. poglavje;

(c) Tkanine, deloma prekrite s kosmiči, tekstilnim prahom, prahom
iz plute ali podobno, z motivi, nastalimi s tem postopkom;
imitacije tkanin z lasato površino pa se uvrščajo v to tarifno
številko;

(d) Tkanine, dodelane z navadno apreturo na bazi škrobnih ali
podobnih snovi;

(e) Lesni furnir, na podlagi iz tekstilnih tkanin, tar. št.
44.08;

(f) Naravni ali umetni abrazivni prah ali zrna na podlagi iz
tekstilne tkanine (tar. št. 68.05);

(g) Aglomerirana ali rekonstruirana sljuda na podlagi iz
tekstilne tkanine (tar.št. 68.14); ali

(h) Kovinska folija na podlagi iz tekstilne tkanine (XV.
oddelek).

6. V tar. št. 59.10 ne spadajo :

(a) Trakovi in jermeni iz tekstilnega materiala, debeli manj kot
3 mm, za transportne ali transmisijske namene;

(b) Trakovi in jermeni iz tekstilnih tkanin za transportne ali
transmisijske namene, impregniranih, premazanih, prevlečenih,
prekritih ali laminiranih z gumo, ali izdelani iz tekstilnega
sukanca ali vrvi, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite
ali zavite v gumo (tar. št. 40.10).

7. Tar. št. 59.11 obsega naslednje proizvode, ki se ne uvrščajo v
nobeno tarifno številko iz XI. oddelka:

(a) Tekstilne izdelke v metraži, razrezane na določeno dolžino
ali enostavno razrezane v pravokotne (vključno kvadratne) oblike
(razen tistih, ki imajo lastnosti izdelkov iz tar. št. 59.08 do
59.10), in sicer samo:

(i) Tekstilne materiale, klobučevino in tkanine, podložene s
klobučevino, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s
kavčukom ali gumo, usnjem ali drugim materialom, ki se
uporabljajo za obloge mikalnikov, in podobne tkanine, ki se
uporabljajo za druge tehnične namene;

(ii) Tkanine za sita;

(iii) Tkanine za precejanje in stiskanje, ki se uporabljajo v
stiskalnicah za olje in podobno, iz tekstilnega materiala ali
človeških las;

(iv) Ravno tkane tekstilne tkanine z več osnovami ali votki,
vključno klobučevinaste, impregnirane, premazane ali prevlečene,
ki se uporabljajo v strojih ali za druge tehnične namene;

(v) Tekstilne tkanine, ojačene s kovino, ki se uporabljajo v
tehnične namene;

(vi) Kord, pletenice in podobno, vključno s premazanimi,
prevlečenimi, impregniranimi ali ojačenimi s kovino, ki se
uporabljajo v industriji kot material za tesnjenje ali mazanje;

(b) Tekstilne izdelke (razen tistih iz tar. št. 59.08 do 59.10),
ki se uporabljajo za tehnične namene (npr.: tekstilne tkanine in
klobučevina, brezkončne ali z elementi za spajanje, ki se
uporabljajo v strojih za proizvodnjo papirja ali podobnih strojih
(na primer za celulozo ali azbestcement), za tesnila, podloge,
kolute za poliranje in druge dele strojev.


59.01

TEKSTILNE TKANINE, PREVLEČENE Z LEPILOM ALI ŠKROBNIMI SNOVMI, KI
SE UPORABLJAJO ZA ZUNANJO VEZAVO KNJIG IN PODOBNE NAMENE; TKANINE
ZA RISANJE (PROJEKTNO PLATNO; KANAFAS, PRIPRAVLJEN ZA SLIKANJE;
TOGE TKANINE (BUCKRAM) IN PODOBNE TKANINE, KI SE UPORABLJAJO ZA
IZDELAVO KLOBUKOV

5901.10 - Tekstilne tkanine, prevlečene z lepilom ali škrobnimi
snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig in podobne
namene

5901.90 - Drugo

(1)  Tekstilne tkanine, prevlečene z lepilom ali s škrobnimi
snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali za podobne
namene.

To so tkanine v platnenem prepletu. Običajno so iz bombaža, lanu
ali iz umetnih ali sintetičnih vlaken, močno prevlečene z lepilom
ali s škrobnimi snovmi (na primer s škrobom) in se uporabljajo za
izdelavo zunanjih platnic knjig, škatel, etuijev za očala in
škatel za jedilni pribor, tokov za nože itd.

Te tkanine so lahko nebeljene, beljene, barvane ali tiskane.
Njihova površina je pogosto gofrirana, narezljana (hrapava), z
reliefnimi vzorci ali drugače obdelana.

Tekstilni materiali za podobne namene, ki so impregnirani,
premazani ali prevlečeni s plastično maso (na primer kot
imitacija usnja), so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
59.03).

(2) Tkanine za kopiranje.

To so fine, gosto tkane tkanine, ki so običajno iz bombaža ali
lanu. Obdelane so tako (na primer z raztopino naravne smole), da
je njihova površina gladka in da so bolj ali manj prozorne in
primerne za kopiranje (uporabljajo jih arhitekti, risarji itd.).

(3) Kanafas platno ("canvans"), pripravljen za slikanje.

Kanafas je platno, pripravljen za slikanje, je običajno iz lanu,
konoplje ali iz bombaža ter je premazan z lepilom, nato pa
premazan (prevlečen) z ene strani z mešanico olja iz lanenega
semena in drugih materialov (na primer s cinkovim oksidom).
Najpogosteje se pojavlja v kosih, primerne velikosti za
nategovanje na okvire, vendar ostane uvrščen v tej tar. številki
tudi, če ima podlago iz lesa ali lepenke.

(4) Bukram ("Buckram"-togo platno) in podobni togi tekstilni
materiali za osnove klobukov in za podobno uporabo.

To so togi tekstilni materiali, izdelani z impregnacijo lahkih,
prozornih tekstilnih materialov z vezivi in s polnili (na primer
z lepilom in s škrobnimi snovmi, pomešanih s kaolinom). Nekatere
vrste bukrama in podobnih materialov se izdelujejo z zlepljanjem
dveh takšnih togih materialov. Ti materiali se uporabljajo
predvsem za izdelavo osnov za klobuke iz tar. št. 65.07.

 Tekstilni materiali, ki se uporabljajo za podobne namene, ki so
impregnirani, premazani ali prevlečeni s plastično maso, so iz te
tar. številke izključeni (tar. št. 59.03).

Ta tar. številka izključuje tudi izdelke, opisane v predhodnih
točkah pod (1), (2) in (4), v kolikor so izdelani, kakor je
opisano v delu (II) splošnih določil komentarja k oddelku XI.


59.02

KORD TKANINE ZA AVTOMOBILSKE PLAŠČE IZ PREJE IZ NAJLONA,
POLIESTRA ALI VISKOZNEGA RAJONA, VELIKE TRDNOSTI

5902.10 - Iz najlona in drugih poliamidov

5902.20 - Iz poliestrov

5902.90 - Druge

Ta tar. številka vključuje kord tkanine za avtomobilske plašče,
vštevši namočene ali impregnirane z gumo ali s plastičnimi
snovmi.

Te tkanine uporabljajo v proizvodnji avtomobilskih plaščev in
sestoje iz osnove, izdelane iz vzporedne filamentne preje, ki je
na svoje mesto pritrjena s pomočjo preje votka. Osnova vselej
sestoji in preje velike jakosti, iz najlona ali drugih
poliamidov, poliestra, viskoznega rajona, medtem ko je votek iz
drugih vlaken in zgolj podpira niti osnove, da se ne premaknejo.
Pojasnilo, glede preje velike jakosti, se nahaja v Opombi 6 k
oddelku XI.

Ta tar. številka ne vključuje drugih tkanin, ki se uporabljajo v
proizvodnji avtomobilskih plaščev, prav tako pa tudi ne tkanin,
izdelanih iz prej, ki ne izpolnjujejo pogoje iz Opombe 6 k
oddelku XI (54. poglavje ali tar. št. 59.03 ali 59.06 - odvisno
od primera).


59.03

TEKSTILNE TKANINE, IMPREGNIRANE, PREMAZANE, PREVLEČENE ALI
PREKRITE ALI LAMINIRANE S PLASTIČNIMI MASAMI, RAZEN TISTIH IZ
TAR.ŠT. 59.02

5903.10 - S polivinil kloridom

5903.20 - S poliuretanom

5903.90 - Druge

Ta tar. številka vključuje tekstilne tkanine, ki so impregnirane,
premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s plastično maso
(na primer s polivinil kloridom, poliuretanom).

Takšni izdelki se uvrščajo v to tar. številko, ne glede na
njihovo maso na m2, na vrsto komponente plastične mase (kompaktna
ali celičasta), vendar pod pogojem:

(1) Da je na impregniranih, premazanih, prevlečenih ali prekritih
tkaninah impregnacija, premaz, prevleka ali prekritost vidna s
prostim očesom, ne pa le vsled spremenjene barve.

Tekstilne tkanine, na katerih impregnacije, premaza, prevleke ali
prekritosti ni moč opaziti s prostim očesom ali pa jih je opaziti
le vsled spremenjene barve, se običajno uvrščajo v poglavja od 50
do 55, 58 ali v 60. poglavje.

Primeri takšnih tkanin so tkanine, ki so: impregnirane s snovmi,
katerih namen je izključno preprečiti mečkanje, zaščititi tkanino
pred molji, preprečiti krčenje ali napraviti tkanine
nepremočljive (na primer nepremočljivi gabardeni in puplini).
Tekstilne tkanine, premazane, prevlečene ali prekrite s plastično
maso le delno, s čimer se tvorijo vzorci, se prav tako uvrščajo v
poglavja od št. 50 do 55., v 58. ali 60. poglavje).

(2)  Da ti izdelki niso togi, kar pomeni, da se lahko:

- ovijejo okoli valja s premerom 7 mm, pri temperaturi med 15
stopinj  in 30 stopinj C,

- ne da bi se pri tem prelomili.

(3) Da te tekstilne tkanine niso popolnoma obložene (v celoti
vstavljene), prevlečene ali prekrite z obeh strani s plastično
maso.

Izdelki, ki ne izpolnjujejo zahtev iz pod točk (2) in (3), se
običajno uvrščajo v 39.poglavje. Vendar pa se tekstilna tkanina,
ki je premazana ali prekrita z obeh strani s plastičnimi masami
in na kateri se premaz ali prekritje ne more videti s prostim
očesom, oziroma se lahko vidi le zaradi spremenjene barve,
običajno uvršča v 50. do 55., 58. ali 60. poglavje. Z izjemo
tekstilnih izdelkov iz tar.številke 58.11, se tekstilne tkanine
kombinirane s ploščami, folijami ali trakovi iz celularnih
plastičnih mas, kjer je tekstilna tkanina prisotna le zaradi
ojačitve, tudi uvrščajo v 39.poglavje (glej splošni komentar k
39.poglavju, odstavek z naslovom "Kombinacije plastičnih mas in
tekstila", zadnji odstavek).Laminirane tkanine iz te tar.
številke ne štejejo za tkanine, ki so samo spojene v plasteh z
lepilom iz plastične mase. Tkanine, pri katerih plastična masa v
prečnem prerezu ni vidna, se običajno uvrščajo v poglavja od št.
50 do 55.

Pri številnih tekstilnih tkaninah, ki se uvrščajo v to tar.
številko, tvori plastična masa, ki je običajno obarvana,
površinsko plast, ki je lahko gladka ali reliefna v smislu
imitacije na primer zrnaste strukture usnja ("usnjena tkanina",
"skaj").

V to tar. števliko spadajo tudi namakane tkanine (razen tistih iz
tar. št. 59.02), ki so impregnirane z namenom, da se izboljša
njihova adhezija za gumo, prav tako pa tudi tekstilne tkanine,
poškropljene z razprševanjem vidnih delcev termoplastičnega
materiala, ki omogočajo spajanje z drugimi tkaninami ali
materiali pod vplivom toplote in pritiska.

V to tar. številko spadajo tudi tekstilne tkanine, izdelane iz
preje, traku ipd., ki so impregnirane, premazane, prevlečene,
prekrite ali obložene s plastično maso, iz tar. št. 56.04.

Tkanine iz te tar. številke se uporabljajo za razne namene,
vštevši za notranje opremljanje, proizvodnjo ročnih torbic in
kovčkov, oblačil, copatov, igrač itd., za vezavo knjig, kot tudi
za lepilne trakove, v proizvodnji električne opreme itd.

Iz te tar. številke so izključeni naslednji izdelki:

(a) prešite tekstilne tkanine iz tar. št. 58.11,

(b) tekstilne tkanine, premazane, prevlečene ali prekrite s
plastično maso in ki se uporabljajo kot talna prekrivala (tar.
št. 59.04),

(c) tekstilne tkanine, impregnirane ali prevlečene, ki imajo
značilnosti zidnih tapet (tar. št. 59.05) in

(d) konfekcionirane tekstilne tkanine, impregnirane, premazane,
prevlečene, prekrite ali laminirane s plastičnimi masami, ki so
izdelane tako, kot je opisano v delu (II) splošnih določil
komentarja k oddelku XI.


59.04

LINOLEJ, VKLJUČNO REZAN V OBLIKE; TALNA PREKRIVALA NA TEKSTILNI
PODLAGI, PREMAZANI, PREVLEČENI ALI PREKRITI, VKLJUČNO Z
RAZREZANIMI V OBLIKE

5904.10 - Linolej

 - Drugo:

5904.91 - - na podlagi iz iglane klobučevine ali iz netkanega
tekstila

5904.92 - - na podlagi iz drugih tekstilnih materialov

(1) Linolej.

Linolej sestoji iz tekstilne podlage (običajno iz jutinega
kanafasa, včasih tudi iz bombaža itd.). Na eni strani je podlaga
prevlečena s kompaktno pasto iz oksidiranega lanenega olja,
smole, gume in polnil (običajno zmleta pluta, včasih tudi
ostružki ali lesna moka). Večinoma dodajajo pasti tudi barvila.
Linolej je lahko enostavno pobarvan z okraski, ali pa so okraski
natisnjeni, pri posebni vrsti linoleja ("inlaid") pa okraski
nastanejo z uporabo raznobarvnih past.

V kolikor je pasta izdelana iz zmlete plute brez pigmenta, je
tako dobljeni material znan kot "plutasto talno prekrivalo".

Tega materiala ne gre enačiti s prekrivali na osnovi iz tekstila
ali z drugimi izdelki iz aglomerirane plute iz tar. številke
45.04, ki niso izdelani iz prej omenjene mešanice in ki so v
glavnem bolj grobi in manj gibki.

Te materiale izdelujejo v raznih debelinah in se uporabljajo kot
talna prekrivala, pa tudi za prekrivanje zidov, polic itd.

Ta tar. številka vključuje tudi tekstilne tkanine, predvsem
bombažne, ki so prekrite z linolejno pasto brez pigmenta. Ti
izdelki dajejo videz plute in se uporabljajo v proizvodnji
vložkov za čevlje.

(2) Talna prekrivala s prevleko na tekstilni podlagi.

Ta talna prekrivala so običajno toga in trpežna, sestoje pa iz
tekstilne osnove (vštevši klobučevina (filc)). Z ene strani so
prevlečene tako, da je podlaga popolnoma prekrita. Mešanica
običajno sestoji iz olja in krede, ki je nato prevlečena z barvo.
Lahko tudi sestojijo iz debele plasti plastične mase (na primer
polivinil klorida), ali celo iz nekaj plasti barve, ki se nanaša
na tekstilno podlago neposredno.

V številnih primerih je zaradi ojačenja prevlečena tudi zadnja
stran teh izdelkov. V tej tarifni številki ostanejo uvrščeni,
neglede na to, ali so v zvitkih ali pa so narezani v oblike,
pripravljene za uporabo.

Ta tar. številka izključuje liste in plošče iz linoleja ter druga
talna prekrivala, dobavljena brez podlage. Ti izdelki se uvrščajo
glede na materiale, iz katerih so izdelani (tar.št.39.18 ,40.16,
45. poglavje itd).

Ta tar. številka izključuje tudi izgotovljene vložke za obutev
(tar. št. 64.06).


59.05

ZIDNE TAPETE IZ TEKSTILNIH SUROVIN

Ta tar. številka vključuje zidne tapete iz tekstila, ki
izpolnjujejo pogoje definicije iz Opombe 3 k 59. poglavju, kar
pomeni, da morajo biti izdelki:

 -  v zvitkih, širokih 45 cm ali več,

 -  primerni za okraševanje zidov in stropov in

 -  katerih sprednja (prava) stran je iz tekstila na podlagi iz
kateregakoli materiala (na primer iz papirja).

V primeru, da podlage nimajo, pa je zadnja stran tekstila
obdelana (na primer impregnirana, premazana ali prevlečena, da se
lažje lepi).

Ta tar. številka vključuje:

(1) Vzporedne preje, tkanine, klobučevina (polst), pletene ali
kvačkane materiale (vštevši pletene prešite materiale - "stich-
bonded" izdelke), ki so pritrjeni na podlago iz kakršnegakoli
materiala.

(2) Vzporedne preje, tkanine ali čipko na tanki plasti plastične
mase, pritrjene na podlago iz kakršnegakoli materiala.

(3) Vzporedne preje (zgornja plast), pritrjene z verižnim vbodom
na tanek netkani material (srednja plast), ki je zalepljen na
podlago iz kakršnegakoli materiala.

(4) Kopreno iz tekstilnih vlaken (zgornja plast), spojeno z
verižnim vbodom s tankim netkanim materialom (srednja plast), ki
je zalepljen na podlago iz kakršnegakoli materiala.

(5) Netkane materiale, katerih površina je prekrita s tekstilnim
flokom (imitacija antilopinega usnja) in zalepljene na podlago iz
kakršnegakoli materiala.

(6)  Tkanine, ročno okrašene z naslikanimi okraski, pritrjene na
podlago iz kakršnegakoli materiala.

Lice tekstila zidnih tapet iz te tar. številke je lahko barvano,
tiskano ali kako drugače okrašeno. Če imajo podlago, jo lahko
delno ali povsem prekriva.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) zidnih tapet iz plastične mase, opredeljenih v Opombi. 9 k
39. poglavju (tar. št. 39.18),

(b) zidnih tapet, izdelanih iz papirja ali iz papirja, prekritega
s plastično maso, ki so neposredno površinsko okrašene s
tekstilnim flokom ali prahom (tar. št. 48.14) in

(c) zidnih tapet, prekritih s tekstilnim flokom, vštevši tudi
tiste z dodatno podlago, ali pa impregniranih, premazanih ali
prevlečenih zaradi omogočanja lepljenja (tar. št. 59.07).


59.06

GUMIRANI TEKSTILNI MATERIALI, RAZEN TISTIH IZ TAR.ŠT. 59.02

5906.10 - Lepljivi trakovi, široki do vključno 20 cm

 - Drugi:

5906.91 - - pleteni ali kvačkani

5906.99 - - drugi

Ta tar. številka vključuje:

(A)   Tekstilne tkanine, ki so impregnirane, premazane,
prevlečene, prekrite ali laminirane s kavčukom ali z gumo,
vštevši "namakane" tkanine (razen tistih iz tar. številke 59.02), 
katerih teža:

 1.  ne presega 1.500 g/m2, neglede na razmerje med tekstilom in
gumo oz. kavčukom,  ali

 2.  presega 1.500 g/m2, v kolikor vsebujejo več kot 50 mas.%
tekstilnega materiala.

Te gumirane tkanine se uporabljajo predvsem za proizvodnjo
nepremočljivih oblačil, posebnih oblačil za zaščito pred
sevanjem, izdelkov za napihovanje za kampiranje, sanitarnih
izdelkov itd.

Nekatere tkanine za tapeciranje, ki so z ene strani malenkostno
prevlečene z lateksnim kavčukom, praviloma pa niso nepremočljive,
ostanejo uvrščene v tej tar. številki.

Te tkanine ne gre enačiti s tkaninami, sestavljenimi v plasteh,
zlepljenimi z lepilom iz kavčuka, kot so tkanine, ki se
uporabljajo za karoserije ali za oblačila. Povprečni prerez
slednjih tkanin, ne kaže ali se je ne da določit, debeline
kavčuka in se praviloma uvrščajo v poglavja od 50 do 55.

(B) Tkanine, izdelane iz preje, traku ali podobnega, ki so
impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali obložene s
kavčukom ali z gumo iz tar. št. 56.04.

(C) Tkanine brez votka, sestavljene iz vzporednih prej,
aglomeriranih z lepljenjem ali s kalandriranjem z gumo, neglede
na njihovo maso na m2. Te izdelke uporabljajo v izdelavi
avtomobilskih plaščev in notranjih gum, transportnih ali
prenosnih trakov in jermenov itd.

(D) Lepilne trakove, vštevši elektro-izolacijske trakove, pri
katerih je podlaga iz predhodno gumiranega ali negumiranega
tekstilnega materiala, lepilo iz gume.

 Ta tar. številka izključuje:

(a) lepilne trakove, impregnirane ali prevlečene s farmacevtskimi
snovmi ali lepilne trakove, pripravljene v oblikah in pakiranjih
za prodajo na drobno, za medicinske, kirurške, zobarske ali
veterinarske namene (tar. št. 30.05),

(b) gumirane izdelke, opisane v predhodni točki (A) (2), ki ne
vsebujejo več kot 50 mas.% tekstilnega materiala (tar. št. 40.05
ali 40.08),

(c) plošče, liste ali trakove iz tekstilne tkanine, kombinirane s
celičasto gumo, v katerih služi tekstilna tkanina predvsem za
ojačenje (tar. št. 40.08). Glede kriterijev razlikovanja med temi
in podobnimi proizvodi iz tar. št. 59.06 glej odstavek (A)
komentarja k tar. številki 40.08.

(d) trakove in jermene za transportne ali prenosne namene, ki
običajno sestoje iz t.i. "karkasa", sestavljenega iz nekaj plasti
tekstilnih tkanin (vštevši tudi gumiranih), prekritih z
vulkaniziranim kavčukom (tar. št. 40.10),

(e) pregrinjala, linolej in druga talna prekrivala z gumeno
podlago, ki zagotavlja večjo upogljivost in prižemanje na tla
(57. poglavje ali tar. št. 59.04 - odvisno od primera),

(f) prešite tekstilne izdelke iz tar. št. 58.11,

(g) tekstilne tkanine (vštevši tudi tkanine, podložene s
klobučevino (filcem)), ki sestoje iz nekaj plasti tkanine,
spojenih s kavčukom in vulkaniziranih pod pritiskom in ki se
uporabljajo v proizvodnji oblog za mikalnike, prevleke za
tiskanje ter drugih podobnih izdelkov, ki se uporabljajo za
tehnične namene, iz tar. št. 59.11 ali

(h) konfekcionirane izdelke iz gumiranih tkanin, izdelanih na
način, opisan v delu (II) splošnih določil komentarja k oddelku
XI (običajno poglavja od št. 61 do 63).


59.07

TEKSTILNE TKANINE, DRUGAČE IMPREGNIRANE, PREMAZANE, PREVLEČENE
ALI PREKRITE; PLATNA, SLIKANA ZA ODRSKE KULISE, TKANINE ZA
ATELJEJE IN PODOBNE NAMENE

(I) TEKSTILNE TKANINE, IMPREGNIRANE, PREMAZANE, PREVLEČENE ALI
                      PREKRITE KAKO DRUGAČE

V to skupino izdelkov spadajo tekstilne tkanine, (izvzemši tiste
iz tar. številk od 59.01 do 59.06) ki so impregnirane, premazane,
prevlečene ali prekrite, vendar pod pogojem, da je impregnacijo,
prevleko ali prekritost moč opaziti s prostim očesom - v tem
smislu ni treba upoštevati kakršnekoli nastale spremembe barve.

Tekstilne tkanine, pri katerih impregnacija, prevleka ali
prekritost niso vidne, ali pa so vidne le zaradi spremenjene
barve, kot tudi tkanine, dodelane z navadnimi apreturnimi
sredstvi na osnovi škrobnih in podobnih snovi, so izključene
(glej Opombo 5 k temu poglavju). Te tkanine se običajno uvrščajo
v poglavja od 50 do 55, 58 ali 60).

 Primeri takšnih tkanin, ki so iz te tar. številke izključene, so
na primer tkanine, impregnirane z lepilom, škrobom ali s
podobnimi apretirnimi sredstvi (na primer organdin, muslin), ali
pa s snovmi, katerih naloga je le, da preprečijo mečkanje, da jih
zaščitijo pred molji, pred krčenjem in da jih napravijo
nepremočljive (na primer nepremočljivi gabardeni in puplini).

Med tkanine iz te skupine spadajo:

(A) Tkanine, prevlečene s katranom, bitumnom ali s podobnimi
izdelki, ki se uporabljajo za izdelavo cerad in tkanin za
pakiranje.

(B) Tkanine, prevlečene z voskom.

(C) Fine tkanine, premazane, prevlečene ali impregnirane s
preparati na osnovi naravne smole ali kafre, ali pa nepremočljive
tkanine, impregnirane ali premazane z oljem (včasih znane kot
"voščeni taft" - "taffetas cir s").

(D) Druge tkanine, premazane ali impregnirane z oljem ali s
preparati na osnovi sušljivega olja. Ta skupina vključuje oljnata
platna - tkanine, ki so običajno iz lanu in z ene ali z obeh
strani premazane s pasto, ki sestoji iz oksidiranega lanenega
olja, polnila in barvila. V to skupino spadajo tudi platna za
pakiranje - močne, grobe tkanine iz konoplje, jute, bombaža, lanu
ali umetnih ali sintetičnih vlaken, ki so zaradi debelejšega
premaza na osnovi mešanice sušljivega olja in obločnih saj
nepremočljive.

(E) Tkanine, premazane ali prevlečene s silikati in zaradi tega
nevnetljive (na primer ognjevarne zavese).

(F) Tkanine, popolnoma prevlečene z enovito plastjo barve ali
kovinskega prahu.

(G) Tkanine, katerih površina je prevlečena ali premazana z
lepilom (z lepilom na osnovi gume ali z drugim), s plastično
maso, s kavčukom ali z gumo ali drugimi materiali, ter
poškropljena s tanko plastjo drugih snovi, kot so:

(1) Tekstilni flok ali prah zaradi imitiranja "antilopinega
usnja". (Tkanine, izdelane na podoben način, vendar z daljšimi
tekstilnimi vlakni, so iz te tar. številke izključene, v kolikor
imajo lastnosti umetnega krzna iz tar. št. 43.04). Tkanine,
prekrite s tekstilnim flokom ali prahom zaradi imitiranja
rebrastega žameta (na primer kordoro -corduroyj), ostanejo
uvrščene v tej tar. številki.

(2) Pluta v prahu (na primer za zidne tapete).

(3) Prah ali drobna steklena zrnca (na primer mikrokroglice za
kinematografska platna).

(4) Sljuda v prahu.

(H) Tkanine, impregnirane s tesnilno maso na osnovi vazelina ali
z drugimi tesnilnimi masami - uporabljajo se za tesnenje
premazov, za strešne kritine, odporno proti vodi, za popravilo
žlebov itd.

Ta tar. številka ne vključuje: vzorčastih tkanin z vzorci,
dobljenimi s slikanjem ali prevlekanje (na primer s tekstilnim
prahom - glej Opombo 5 k temu poglavju) (običajno tar. št. 59.05
ali poglavja od 50 do 55, 58 ali. 60).

 Iz te tar. številke so izključeni še naslednji izdelki:

(a) svilene in druge tkanine, premazane z oljem in pripravljene v
oblikah in pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske,
kirurške ali veterinarske namene; obliži in povoji, namočeni z
zdravilnimi substancami, povoji za zlome, prevlečeni z mavcem in
pripravljeni v oblikah in pakiranjih za prodajo na drobno (tar.
št. 30.05),

(c) lesni furnir na podlagi iz tekstilnega materiala (tar. št.
44.08),

(d) impregnirane, premazane, prevlečene ali prekrite tkanine, ki
so konfekcionirane, kot je to opisano v delu (II) splošnih
določil komentarja k oddelku XI,

(e) kanafas (togo platno) pripravljen za slikanje (tar. št.
59.01),

(f) linolej in drugi izdelki iz tar. številke 59.04,

(g) naravni ali umetni abrazivni prah ali zrna na podlagi iz
tekstilnega materiala (tar. št. 68.05),

(h) plošče za prekrivanje streh, ki sestoje iz podlage iz
tekstilnega materiala, popolnoma obloženega ali prevlečenega z
obeh strani s plastjo bitumna ali podobnega materiala (tar. št.
68.07) in

(ij) kovinske folije na podlagi iz tekstilnega materiala (oddelek
XV).

    (II) PLATNA, POSLIKANA KOT GLEDALIŠKE KULISE, TKANINE ZA
                   ATELJE IN ZA PODOBNE NAMENE

V to skupino izdelkov spadajo kanafas - togo platno ali podobni
tekstilni materiali, poslikani z okraski ali z dekoracijami, ki
se uporabljajo za gledališke kulise ali za ozadja v slikarskih
ateljejih ali filmskih studijih. Lahko so narezani v določene
oblike, lahko so v zvitkih, ali pa pritrjeni na lesene ali
kovinske okvire.


59.08

STENJI IZ TEKSTILA, TKANI, PREPLETENI ALI PLETENI, ZA SVETILKE,
PEČI, VŽIGALNIKE, SVEČE IPD.; ŽARILNE MREŽICE ZA PLINSKO
RAZSVETLJAVO IN CEVASTO PLETENI MATERIALI ZA PLINSKE SVETILKE,
IMPREGNIRANI ALI NEIMPREGNIRANI

(A) Tekstilni stenji.

Stenji, katere vključuje ta tar. številka, so gladke, okrogle ali
cevaste tekstilne tkanine v nedoločenih dolžinah in so običajno
iz bombaža. So tkani, pleteni ali v obliki pletenic. Njihova
velikost variira od stenjev manjše velikosti, primernih za stenje
za sveče ali mehanske vžigalnike, do večjih stenjev za oljne
svetilke, peči itd.

V to tar. številko se uvrščajo tudi, če so narezani na določene
dolžine ali če so opremljeni z žico ali s kovinskim zaključkom,
kar olajšuje vstavljanje.

 Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  stenjev za prižiganje sveč, ki so premazani z voskom (tar.
št. 34.06),

(b)  počasi gorečih vžigalnih vrvic (tar. št. 36.03),

(c)  stenjev, dobljenih z enostavnim zvijanjem ali dubliranjem
tekstilne preje, vrvi, konopca, motvoza itd. Takšni stenji os
tanejo uvrščeni kot preje v poglavjih od št. 50 do 55, ali pa kot
vrv, motvoz itd. v tar. št. 56.07 in

(d)  stenjev iz steklenih vlaken (tar. št. 70.19).

(B) Cevasto pletene tkanine za plinske nogavičke (mrežice) .

Tkanina za plinske nogavičke (mrežice) je gosto pletena cevasta
tkanina, ki je običajno iz kitajske koprive (ramija) bombaža ali
iz viskoznega rajona. V to tar. številko se uvršča, tudi če je
impregnirana s kemikalijami (posebno s torijevim ali cerijevim
nitratom )ali če ni.

(C) Nogavičke za plinsko razsvetljavo-(Auerjeve mrežice).

Plinske nogavičke (mrežice), ki se uvrščajo v to tar. številko,
so lahko napol dodelane (na primer, kadar sestoje iz kratkega
valja ali vrečke iz tkanine, lahko so impregnirane s
kemikalijami, omenjenimi v predhodni točki pod (B) ali ne), ali
pa dodelane z impregnacijo s kolodijem z namenom, da tkanina po
zgorevanju tekstilne baze in po pretvorbi nitratov v okside
obdrži svojo obliko (Auerjeve mrežice) in, da jo obdrži tekom
nadaljnje uporabe. Te nogavičke se uvrščajo v to tar. številko,
vštevši tudi tiste, ki vsebujejo azbestne niti ali azbestno
podlago.


59.09

CEVI ZA ČRPALKE IN PODOBNE CEVI IZ TEKSTILNIH SUROVIN, VKLJUČNO
OBLOŽENE IN ARMIRANE, S PRIBOROM IZ DRUGEGA MATERIALA ALI BREZ
NJEGA

Ta tar. številka vključuje cevi in upogibne cevi za črpalke (na
primer gasilske) in podobne cevi iz tekstilnega materiala, ki se
uporabljajo za pretakanje tekočin. Običajno so izdelane iz težke,
gosto tkane tkanine iz bombaža, lanu, konoplje ali umetnih ali
sintetičnih vlaken. V cevasto obliko so lahko lepljene ali
šivane, so lahko prevlečene ali impregnirane z oljem, s katranom
ali s kemičnimi preparati, ali pa neprevlečene ali
neimpregnirane.

Cevi in upogibne cevi se uvrščajo v to tar. številko tudi, če so
z notranje strani prevlečene s kavčukom, z gumo ali s plastično
maso, če so armirane s kovino (npr s spiralo iz kovinske žice),
ali pa če so opremljene z netekstilnim priborom, kot so na primer
fitingi za spajanje delov cevi, razpršilci itd.

Cevi in upogibne cevi iz vulkaniziranega kavčuka, ki so z
notranje strani ojačene s tekstilnim materialom ali pa z zunanje
strani prevlečene z listom tanke tkanine, se morajo uvrstiti v
tar. št. 40.09.


59.10

TRAKOVI IN JERMENI IZ TEKSTILNEGA MATERIALA ZA TRANSPORTNE ALI
TRANSMISIJSKE NAMENE, OJAČENI ALI NEOJAČENI S KOVINO ALI DRUGIM
MATERIALOM

Te transportne ali transmisijske trakove in jermena uporabljajo
za prenos sile ali za transport blaga. Običajno so tkani ali
pleteni s prejo iz volne, bombaža, umetnih ali sintetičnih vlaken
itd.

Pojavljajo se v različnih širinah in so lahko sestavljeni iz dveh
ali več plasti takšnega materiala, stkanih ali spojenih. Včasih
so tkani s kratko zankasto nerazrezano površino ali z ojačenimi
robovi. Lahko so impregnirani z lanenim oljem, s Stockholmskim
katranom itd., ali pa so lahko premazani s firnežem, z minijem
itd. z namenom preprečiti propadanje zaradi atmosferskih vplivov,
kislih par itd.

Ta tar. številka vključuje tudi tkane trakove in jermene iz
sintetičnih vlaken, predvsem poliamidnih, prevlečene ali prekrite
ali laminirane s plastično maso.

Lahko so tudi ojačeni s trakovi ali z nitmi iz kovine ali usnja.

Skladno z Opombo 6 k temu poglavju, so jermeni, tanjši od 3 mm,
izključeni iz te tar. številke. Ti izdelki ostanejo uvrščeni v
poglavjih od št. 50 do 55, kot ozke tkanine (tar. št. 58.06), kot
pletenice (tar. št. 58.08) itd. Transmisijski ali transportni
trakovi (t.j. trakove, rezane na določene velikosti ali s konci,
med seboj spojenimi ali opremljenimi s pritrdili za spajanje), se
uvrščajo v to tar. številko, neglede na debelino materiala.

Ta tar. številka vključuje tudi transmisijske trakove iz
tekstilnih vrvi ali motvozov, pripravljene za uporabo. Lahko so
brezkončne ali pa s spojenimi konci.

 Ta tar. številka izključuje še:

(a) transmisijske-(prenosne trakove) ali transportne-(tekoče
trakove) in jermene, dobavljene skupaj s stroji, aparati ali
napravami, za katere so namenjeni - če so vgrajeni ali ne
(razvrščajo se skupaj s strojem, aparatom ali napravo) in

(b) trakove in jermene iz tekstilnega materiala, ki so
impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani z gumo ali s
kavčukom in ki so izdelani iz tekstilnega prediva ali motvoza,
impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali obloženi z gumo
(tar. št. 40.10 - glej Opombo 6 (b) k temu poglavju).


59.11

TEKSTILNI IZDELKI IN PREDMETI ZA TEHNIČNE NAMENE, NAVEDENI V 7.
OPOMBI K TEMU POGLAVJU

5911.10 - Tekstilni materiali, klobučevina in tkanine, podložene
s klobučevino, prevlečene, prekrite ali laminirane z gumo, usnjem
ali drugim materialom, ki se uporabljajo za oblaganje mikalnikov,
in podobne tkanine za druge tehnične namene, vključno ozki
tekstil iz žameta, impregniran z gumo, ki se uporablja za
prekrivanje tkalskih vreten

5911.20 - Tkanine za sita, vključno gotove za neposredno uporabo

 - Tekstilne tkanine in klobučevina, brezkončne ali z elementi za
spajanje, ki se uporabljajo pri strojih za proizvodnjo papirja
ali pri podobnih strojih (npr. za celulozo ali azbest cement)

5911.31 - - mase manj kot 650 g/m2

5911.32 - - mase 650 g/m2 ali več

5911.40 - Tkanine za precejanje in stiskanje, ki se uporabljajo v
stiskalnicah za olje in podobno, vključno tkanine, izdelane iz
človeških las

5911.90 - Drugo

Tekstilni izdelki iz te tar. številke imajo posebne značilnosti,
ki jih označujejo kot izdelke za uporabo v raznih vrstah strojev,
aparatov, naprav ali instrumentov, ali pa za orodja ali dele
orodij.

V to tar. številko spadajo še posebno tisti tekstilni izdelki, ki
so iz drugih tar. številk izključeni in usmerjeni v tar. številko
59.11 na osnovi kateregakoli določila te Nomenklature (na primer
Opomba 1 (e) k oddelku XI). Vendar pa je treba poudariti, da se
nekateri deli in pribor iz tekstila pri blagu iz oddelka XVII,
kot so na primer: varnostni pasovi, oblikovane podlage za
tapeciranje karoserij in izolacijski paneli (tar. št. 87.08) ter
pregrinjala za vozila (57. poglavje), ne uvrščajo v to tar.
številko.

  (A) TEKSTILNE TKANINE IN DRUGI TEKSTILNI IZDELKI ZA TEHNIČNE
  NAMENE, V METRAŽI, NAREZANI NA DOLOČENE DOLŽINE ALI ENOSTAVNO
        NAREZANE V PRAVOKOTNE (VŠTEVŠI KVADRATNE) OBLIKE

Pod pogojem, da nimajo značaja izdelkov iz tar. številk od 59.08
do 59.10, se ti izdelki uvrščajo v to tar. številko (in ne v
katerokoli drugo tar. številki oddelka XI), bodisi da so v
metraži, narezani na določene dolžine, bodisi da so samo narezani
v pravokotne (vštevši kvadratne) oblike.

Ta skupina izdelkov vključuje samo tekstilne tkanine in druge
tekstilne izdelke, opredeljene v Opombi 7 (a) k temu poglavju, in
pa izdelke, naštete v nadaljnjem besedilu v točkah od (1) do (6):

(1) Tekstilne tkanine, klobučevina (filc) in tkanine, podložene s
klobučevino (filcem), premazane, prevlečene, prekrite ali
laminirane z gumo ali s kavčukom, usnjem ali z drugim materialom
(na primer s plastično maso), ki se uporabljajo za oblaganje
mikalnikov, ter podobne tkanine, ki se uporabljajo za druge
tehnične namene.

(2) Tkanine za sita - porozne tkanine (na primer gaza, leno ali v
platnovi vezavi), z zevmi pravilnih geometrijskih oblik in
velikosti (običajno v obliki kvadrata), ki med uporabo ne smejo
spremeniti oblike. Uporabljajo se predvsem za presejevanje (na
primer moke, abrazivnega prahu, plastičnih mas v prahu, živinske
krme), za filtriranje ali za tiskarska sita. Te tkanine so
običajno izdelane iz močno vpredene, nedegumirane svilene preje,
ali pa iz sintetične filamentne preje.

(3)  Tkanine za cejenje-filtriranje (na primer filtrirne tkanine,
izdelane s tkanjem ali iglanjem), vštevši impregnirane, ki se
uporabljajo v oljnih stiskalnicah ali za podobne namene pri
filtriranju (na primer v sladkornih rafinerijah ali v
pivovarnah), ali pa za prečiščevanje plinov ali podobno tehnično
uporabo, v zbiralnih sistemih za industrijski prah. Ta tar.
številka vključuje tkanine za filtriranje olja, nekatere debele
težke volnene tkanine ali tkanine iz fine živalske dlake in
izpeljane nebeljene tkanine iz sintetičnih vlaken (na primer
najlon), ki so od zgoraj navedenih tanjše, vendar gosto tkane in
značilno močne.

 V to skupino se uvrščajo tudi podobne tkanine za cejenje,
izdelane iz človeških las.

(4) Ravne, tkane tekstilne tkanine z večkratno osnovo ali votkom,
vštevši tudi polstirane (filcane), impregnirane ali prevlečene,
ki se uporabljajo v strojih in za druge tehnične namene.

(5) Tekstilne tkanine, ojačene s kovino, ki se uporabljajo za
tehnične namene; kovinska nit (kovina ali žica, vpredena ali
obvita s tekstilno prejo) je, na primer, lahko vtkana med
postopkom tkanja (posebno kot osnova), lahko pa je vstavljena med
pasove materiala.

Vendar pa je klobučevina (filc), ojačen s kovino, iz te tar.
številke izključen (tar. št. 56.02).

(6) Motvozi, pletenice in podobni izdelki, ki se uporabljajo za
industrijske namene kot materiali za tesnenje ali mazanje.
Običajno so kvadratnega prereza, prevlečeni ali impgregnirani z
mastjo, z grafitom, z lojevcem itd., včasih pa tudi ojačeni s
kovino. Motvozi itd., nepremazani, neprevlečeni in
neimpregnirani, ostanejo uvrščeni v tej tar. številki pod
pogojem, da so nedvoumno razpoznavni kot izdelki, ki se
uporabljajo kot material za tesnjenje ali mazanje.

   (B) TEKSTILNI IZDELKI, KI SE UPORABLJAJO ZA TEHNIČNE NAMENE

Vsi tekstilni izdelki, ki se uporabljajo v tehnične namene (razen
tistih iz tar. št. od 59.08 do 59.10) se uvrščajo v to tar.
številko in ne v druge številke oddelka XI (glej Opombo7(b) k
temu poglavju), na primer:

(1)  Katerekoli tkanine iz predhodne točke (A), ki so zgotovljene
(narezane v določeno obliko, sestavljene s šivanje m izd.), na
primer tkanine za cejenje v oljnih stiskalnicah, izdelane tako,
da je sestavljenih nekaj kosov tkanine; tkanine za sita, narezane
v določeno obliko in obrobljene s trakovi ali opremljene s
kovinskimi obroči, ali pa tkanine, montirane v okvirje za uporabo
v stitotiski.

(2) Testilne tkanine in klobučevine (filc), brezkončni, ali pa
opremljeni s povezujočimi elementi in ki se uporabljajo v strojih
za proizvodnjo papirja ali v podobnih strojih (na primer v
strojih za celulozo ali za azbestni cement) (izvžemši trakove za
stroje iz tar. št. 59.10).

(3) Izdelki, izdelani iz povezanih spiral iz monofilamentne
preje, ki pa se uporabljajo za iste namene kot tkanine in
klobučevina (filc), ki se uporabljajo v strojih za proizvodnjo
papirja ali v podobnih strojih, navedenih v predhodni točki (2).

(4)  Tesnila in opne za črpalke, motorje itd. ter podstavki
(razen tistih, ki se uvrščajo v tar. št. 84.84).

(5) Krpice, diski, mufi, rokavi (manšoni) in blazinice za stroje
za likanje obutve ter za druge stroje.

(6) Tekstilne vreče za oljne stiskalnice.

(7) Vrv, narezana na določene dolžine, z vozli, zankami, s
kovinskimi ali steklenimi obroči, ki se uporabljajo v
Jacquardovih in drugih statvah,

(8) "Pickerji" za statve.

(9) Vreče za sesalnike za prah, filtrirne vreče za naprave za
prečiščevanje zraka, vreče za oljne filtre v motorjih itd.

Tekstilni izdelki iz te tar. številke imajo lahko vgrajene
pribore iz drugih materialov, vendar pod pogojem, da ohranijo
bistveni značaj tekstilnih izdelkov.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 5911.90

Izdelki, izdelani iz povezanih spiral iz monofilamentne preje, ki
pa se uporabljajo za podobne namene kot tkanine in klobučevina,
ki se uporabljajo v strojih za proizvodnjo papirja, se uvrščajo v
to tar. podštevilko in ne v tar. podštevilki 5911.31 ali 5911.32.


                          60. POGLAVJE

                 PLETENI ALI KVAČKANI MATERIALI

OPOMBE:

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) kvačkane čipke iz tar. št. 58.04;

(b) nalepke, značke in podobni proizvodi, pleteni ali kvačkani,
iz tar. št. 58.07;

(c) pleteni ali kvačkani materiali, impregnirani, premazani,
prevlečeni, prekriti ali laminirani, iz 59. poglavja; pleteni ali
kvačkani materiali z lasasto površino, impregnirani, premazani,
prevlečeni, prekriti ali laminirani pa se uvrščajo v tar. št.
60.01.

2. To poglavje obsega tudi materiale, izdelane iz kovinskih niti,
ki se uporabljajo za oblačila, notranjo opremo in podobno.

3. V tarifi se vsako sklicevanje na "pletene" izdelke nanaša tudi
na izdelke, dobljene s prepletanjem vlaken iz koprene (stitch-
bonded postopek), pri katerih so verižni šivi formirani iz
tekstilne preje.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje tekstilne materiale, ki so izdelani z
izdelavo zaporedja med seboj povezanih zank (za razliko od tkanih
tkanin, ki so izdelane s prepletanjem niti osnove in votka).

(A) Pleteni materiali (pletene po osnovi in votku)

(I)  Pletenine pletene po votku sestoje iz kontinualno
obvijajoče niti, ki oblikuje vrste zank, ki so nameščene v isti
smeri vzdolž vse tkanine, zanke v sosednjih vrstah pa se
povezujejo ena z drugo in tvorijo zevi. Obstaja tudi prazen
prostor med vbodi teh materialov. Ta dopušča raztegovanje v vseh
smereh - če pa se ena nit pretrga, so nagnjeni k "paranju".

(II) Pletenine pletene po osnovi sestoje iz določenega števila
niti, ki potekajo v smeri osnove (t.j. vzdolž materiala), pri
čemer vsaka nit tvori zanke, ki so izmenjaje povezane z zankami v
vrstah z njihove leve in desne strani. Zanke pletenin po osnovi
se običajno pojavljajo po vsej širini materiala. Pri nekaterih
materialih, pletenih na osnovi, potekajo niti osnove diagonalno v
dveh zaporedjih v nasprotni smeri sem in tja skozi ves material.
Takšne pletenine se ne "parajo". Če izrežemo majhen košček iz
materiala, pletenega po osnovi, preje ni moč zlahka izvleči z
nobene strani. Če iz vzorca lahko izvlečemo prejo, jo izvlečemo v
smeri osnove (pod pravim kotom glede na vidne vrste zank).

 Med pletenine po osnovi spadajo:

(1)  Izdelki, dobljeni po prešivno-pletilskem postopku (postopek
"stitch-bonded"), vendar pod pogojem, da so njihovi verižni šivi
iz tekstilne preje. Pri prešivno-pletilskem postopku se
uporabljajo stroji, podobni onim za pletenje. Delujejo z
ošiljenimi iglami z odprtimi zankami v smeri nazaj (drsne igle)
ter z žico za zapiranje. Te igle omogočajo oblikovanje verižnih
šivov iz tekstilne preje, ki proizvajajo material iz koprene
tekstilnih vlaken ali iz ene ali več plasti tekstilnih prej, ali
pa iz osnove, na primer iz tkane tkanine ali iz lista plastične
mase. V nekaterih primerih lahko verižni šivi oblikujejo ali
pritrjujejo z zankasto površino (rezano ali ne). Prešiti
tekstilni materiali, spojeni po postopku "stitch-bonded" so iz te
tar. številke izključeni (tar. št. 58.11).

(2)  Materiali, izdelani na pletilnih strojih za pletenje po
osnovi s tem, da osnova sestoji iz verige kvačkanih zank, ki
držijo preje votka in včasih oblikujejo vzorec.

Vsi materiali iz predhodnih točk (I) in (II) so lahko iz
enostavnih ali bolj ali manj zapletenih zank. Včasih dajejo vtis,
da so izdelani iz luknjic, podobnih čipki, vendar kljub temu
videzu ostanejo uvrščeni v to tar. številko. Od čipke se
razlikujejo po svojem značilnem pletilskem vbodu (še posebej v
polnih delih).

(B) Kvačkani materiali se izdelujejo iz brezkončne niti ročno, s
pomočjo kvačke z namenom, da nastanejo vrste zank, ki gredo ena
skozi drugo in tvorijo enostavni material ali material z vzorcem
(glede na grupiranja zank), ki sestoji iz polnega ali luknjastega
načina. Nekateri materiali, izdelani s pomočjo luknjastega
načina, imajo verige zank, oblikovane v kvadrate, šestkotnike ali
drugo okrasje.


Izdelki iz tega poglavja so lahko izdelani ročno, z dvema ali več
pletilkami ali z iglamki s kaveljčkom (kvačka). Lahko so izdelani
tudi na strojih za ravno ali krožno pletenje, opremljenih s
posebnimi majhnimi iglami v obliki kaveljčkov (vzmetne, jezičaste
ali cevaste igle). Tarifne številke tega poglavja vključujejo
pletene in kvačkane materiali, neglede na vrsto tekstilnega
materiala iz oddelka XI, uporabljenega v njih proizvodnji, pa
tudi neglede na to, ali vsebujejo elastomerno prejo ali niti iz
gume ali kavčuka.

To poglavje vključuje tudi pletene in kvačkane materiale,
izdelane iz finih kovinskih niti, vendar pod pogojem, da se ti
materiali nedvoumno uporabljajo za oblačila, notranje opremljanje
in za podobne namene.

To poglavje vključuje pletene in kvačkane materiale v metraži
(vštevši cevaste) ali enostavno narezane v pravokotne (vštevši
kvadratne) oblike. Vendar pa so iz tega poglavja izključeni kosi
tkanine, ki je narezana v pravokotno (vštevši kvadratno) obliko,
če so takšni kosi bili izpostavljeni nadaljnji obdelavi (na
primer zarobljanju), izključeni so tudi izdelki, izdelani v
oblikah, pripravljenih za uporabo (na primer robčki), ter
materiali, pletena ali kvačkani v določene oblike in dobavljeni v
obliki delov v metraži.

 To poglavje ne vključuje:

(a) prešito-pletenih materialov, dobljenih s privzdigovanjem
tekstilnih vlaken iz koprene teh vlaken (tar. št. 56.02),

(b) mrež in mrežastih Izdelkov iz tar. št. 56.08,

(c) pletenih preprog in prekrival (tar. št. 57.05) in

(d) mrežastih materialov in kvačkane čipke (tar. št. 58.04).


60.01

PLIŠASTI MATERIALI, VKLJUČNO Z DOLGOLASASTIMI IN BUKLE MATERIALI,
PLETENI IN KVAČKANI

6001.10 - Materiali z dolgolasasto površino (nad 5mm)

 - Bukle (zankasti) materiali:

6001.21 - - iz bombaža

6001.22 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6001.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugi:

6001.91 - - iz bombaža

6001.92 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6001.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Za razliko od tkanin iz tar. št. 58.01, vključuje ta tar.
številka izdelke, dobljene s pletenjem. V uporabi so predvsem
naslednji pletilni postopki:

(1) Na stroju za krožno pletenje proizvajajo pletene materiale,
pri katerih s pomočjo dodatne preje oblikujejo zanke - le-te
pozneje režejo in tako dobijo lasasto žametne površine.

(2) Na posebnem stroju za pletenje po osnovi, na katerem pletejo
dva materiala, z licem eden proti drugemu, s skupno lasasto
prejo. Ta dva materiala nato ločijo z rezanjem in tako dobijo dva
ločena pletena materiala z rezano lasasto površino.

(3) Z vstavljanjem tekstilnih vlaken iz kardiranih trakov v zanke
pletenine (materiali z "dolgolasasto površino" (kosmate
pletenine, dolžina "las" je nad 5 mm).

(4) Tekstilne preje, ki tvorijo zanke (imitacija zankastih tkanin
frotirastega tipa) (glej splošna določila komentarja k temu
poglavju). Spodnja stran materiala te vrste je iz vrst z
lončastim vbodom in se razlikuje od tkanine s lasasto površino iz
tar. št. 58.02 (od taftiranih tkanin) po tem, da je za slednje
značilna spodnja stran z vbodi, ki dajejo videz prešitja (v
obliki črtic) po vsej dolžini materiala.

Pleteni in kvačkani materiali s lasasto površino-(kosmateno), ki
so impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani,
ostanejo uvrščeni v tej tar. številki.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) umetnega krzna iz tar. št. 43.04,

(b) tkanega tekstila z lasasto površino-(kosmatene tkanine) (tar.
št. 58.01) in

(c) pletenih ali kvačkanih tkanin, ki so taftirane (tar. št.
58.02).


60.02

DRUGE PLETENE ALI KVAČKANE TKANINE

6002.10 - Široki do 30 cm, ki vsebujejo po masi 5% ali več
elastomerne preje ali niti iz kavčuka ali gume

6002.20 - Druge, široki do 30 cm

6002.30 - Širine več kot 30 cm, ki vsebujejo po masi 5% ali več
elastomerne preje ali niti iz kavčuka ali gume

 - Drugi materiali, pleteni po osnovi (vključno z materiali,
dobljenimi z "galloon" pletilnimi stroji):

6002.41 - - iz volne ali fine živalske dlake

6002.42 - - iz bombaža

6002.43 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6002.49 - - drugi

 - Drugi:

6002.91 - - iz volne ali fine živalske dlake

6002.92 - - iz bombaža

6002.93 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6002.99 - - drugi

Ta tar. številka vključuje pletene ali kvačkane tkanine, razen
tistih iz tar. št. 60.01.

Med te pletene ali kvačkane tkanine spadajo enostavne in rebraste
tkanine, tkanine, izdelane z luknjičastim načinom, ter dvojne
tekstilne tkanine, sestavljene s šivanjem ali z lepljenjem.

Tkanine iz te tar. številke so lahko barvane, tiskane ali
izdelane iz raznobarvne preje, vštevši tudi tkanine, pletene v
dveh barvah po posebnem postopku tako, da se vsaka barva pojavlja
le na eni strani tkanine. Ti izdelki so včasih kosmati, kar
zakrije naravo tkanine.

 Ta tar. številka izključuje:

(a) povoje, prepojene z zdravilnimi snovmi ali pripravljene za
prodajo na drobno (tar. št. 30.05),

(b) efektno zankasto prejo (tar. št. 56.06),

(c) nalepke, značke in podobne izdelke, ki so pleteni ali
kvačkani, iz tar. št. 58.07,

(d) vezenine iz tar. št. 58.10,

(e) tkanine iz 59. poglavja (na primer impregnirane, premazane,
prevlečene, prekrite ali laminirane iz tar. številk 59.03 ali
59.07, kavčukirane ali gumirane tekstilne tkanine iz tar. št.
59.06 in stenji ali nogavičke za plinsko razsvetljavo iz tar. št.
59.08) in

(f) tkanine s lasasto povšino - (kosmato) iz tar. št. 60.01.


                          61. POGLAVJE

      OBLAČILA IN PRIBOR ZA OBLAČILA, PLETENI ALI KVAČKANI

OPOMBE:

1. To poglavje obsega samo gotove pletenine ali kvačkane izdelke.

2. V to poglavje ne spadajo:

(a) izdelki iz tar.št. 62.12;

(b) ponošena - izrabljena oblačila in drugi izrabljeni izdelki iz
tar.št. 63.09;

(c) ortopedske naprave, kirurški pasovi, kilni pasovi in podobni
izdelki (tar.št. 90.21).

3. Pri tar.št. 61.03 in 61.04:

(a) So z izrazom "obleka ali kostim" mišljena oblačila iz dveh
ali treh delov, izdelana iz enakega zunanjega materiala, ki jih
sestavljajo:

- en oblačilni predmet, namenjen za spodnji del telesa, ki je
sestavljen iz hlač, jahalnih hlač ali kratkih hlač (razen
kopalnih hlačk ali kopalnih oblek), krila ali hlačnega krila brez
naramnic in oprsnika, in

- en suknjič ali jopič, katerega zunanja stran, brez rokavov, je
sestavljena iz štirih ali več skrojenih delov, namenjen za
zgornji del telesa, in včasih telovnik.

Vsi oblačilni predmeti, ki spadajo v sestavo obleke ali kostima,
morajo biti iz enakega materiala po izdelavi, modelu, barvi in
sestavi; obenem morajo biti ustrezni ali usklajeni tudi po
velikosti. Če se skupaj z obleko ali kostimom dobavlja več
posameznih oblačilnih predmetov za spodnji del telesa (npr.:
hlače in kratke hlače ali krilo ali hlačno krilo in hlače), se za
oblačilne predmete, ki spadajo v sestavo obleke ali kostima,
štejejo hlače ali - pri ženskih kostimih - krilo ali hlačno
krilo, druga oblačila pa se uvrščajo posebej v ustrezne tarifne
številke.

Izraz "obleka" obsega naslednja oblačila, bodisi da izpolnjujejo
vse predhodne pogoje ali ne:

- svečano dnevno obleko, ki je sestavljena iz navadnega suknjiča
(jopiča), z zaobljenimi prednjimi robovi in podaljšanim hrbtom,
in iz progastih hlač;

- večerno obleko (frak), izdelano v glavnem iz črnega materiala,
katere suknjič je spredaj relativno kratek, se ne zapenja, ima
ozek prednji del, skrajšan do pasu, in podaljšan hrbet;

- smoking, katerega suknjič je podobnega kroja kot navadni
suknjič (z večjo odprtino na prsih), zavihki pa so iz sijajne
naravne svile ali imitacije svile;

(b) So z izrazom "komplet" mišljena oblačila (razen izdelkov iz
tar.št. 61.07, 61.08 in 61.09) iz več oblačilnih predmetov,
izdelanih iz enakega materiala, pripravljena za prodajo na
drobno, ki so sestavljena:

- iz samo enega oblačilnega predmeta, namenjenega za zgornji del
telesa, v izjemnih primerih pa tudi iz dveh oblačilnih predmetov,
od katerih je drugi oblačilni predmet pulover ali telovnik, če
sta v kompletu, in

- iz enega ali dveh različnih oblačilnih predmetov, namenjenih za
spodnji del telesa, sestavljenih iz hlač, hlač z oprsnikom in
naramnicami, jahalnih hlač, kratkih hlač (razen kopalnih hlačk
ali kopalnih oblek), krila ali hlačnega krila.

Vsi oblačilni predmeti, ki spadajo v sestavo kompleta, morajo
biti iz enakega materiala po izdelavi, modelu, barvi in sestavi;
obenem morajo biti ustrezni ali usklajeni tudi po velikosti.
Izraz "komplet" ne obsega trenirk in smučarskih oblek iz tar.št.
61.12.

4. Tar. št. 61.05 in 61.06 ne obsegata oblačil z žepi pod pasom,
nabranim pasom, ali drugimi sredstvi za zatezanje na robu
oblačila, ali oblačil, ki imajo v povprečju manj kot 10 zank na
centimeter v vsako smer, računano na najmanj 10 x 10 cm veliko
površino. Tar.št. 61.05 ne obsega oblačil brez rokavov.

5. Tar. št. 61.09 ne vključuje oblačil (spodnje majice, T-majice
in druge majice), ki se na spodnjem delu zategujejo s pasom,
vrvico, zadrgo ali kakšnim drugačnim načinom zategovanja.

6. Pri tar.št. 61.11:

(a) so z izrazom "oblačila in pribor za oblačila za dojenčke"
mišljeni oblačilni predmeti za majhne otroke, katerih telesna
višina ne presega 86 cm; v to tarifno številko se uvrščajo tudi
otroške plenice;

(b) oblačilni predmeti, ki se lahko uvrstijo v tar.št. 61.11 in v
druge tarifne številke tega poglavja, se uvrščajo v tar.št.
61.11.

7. Pri tar.št. 61.12 so z izrazom "smučarske obleke" mišljeni
oblačilni predmeti in kompleti, za katere se lahko po njihovem
splošnem videzu in sestavi ugotovi, da so v glavnem namenjeni za
smučanje. Sestavljeni so iz:

(a) "smučarskega kombinezona", tj. enodelnega oblačilnega
predmeta, namenjenega za zgornji in spodnji del telesa; poleg
rokavov in ovratnika ima lahko smučarski kombinezon tudi žepe in
trakove za stopala; ali

(b) "smučarskega kompleta", tj. kompleta iz dveh ali treh
oblačilnih predmetov, pripravljenega za prodajo na drobno, ki je
sestavljen:

- iz enega oblačilnega predmeta, kot je vetrovka s kapuco,
anorak, vetrovka s podlogo ali z vložkom ali brez njiju ali
podoben izdelek, ki se zapenja z zadrgo, in včasih iz telovnika,
in

- iz hlač, bodisi, da segajo čez pas ali ne, jahalnih hlač ali
delovnega kombinezona.

"Smučarski komplet" je lahko sestavljen tudi iz kombinezona, ki
je podoben kombinezonu iz predhodnega odstavka (a), in polnjene
jakne brez rokavov, ki se oblači čez ta kombinezon.

Vsi oblačilni predmeti, ki spadajo v sestavo "smučarskega
kompleta", morajo biti iz enakega materiala, enaki po izdelavi,
modelu in sestavi, ne glede na barvo; obenem morajo biti
ustreznih ali usklajenih velikosti.

8. Oblačila, ki se lahko uvrstijo v tar. št. 61.13 in v druge
tarifne številke tega poglavja, izvzemši tar. št. 61.11, se
uvrščajo v tar. št. 61.13.

9. Oblačila iz tega poglavja, z levim sprednjim zapenjanjem se
smatrajo za moška ali deška oblačila, oblačila z desnim sprednjim
zapenjanjem za ženska ali dekliška. To ne velja za oblačila, pri
katerih je že iz kroja jasno razvidno, za kateri spol so
namenjena.

Izdelki iz tega poglavja, za katere se ne more ugotoviti, ali so
oblačila za moške ali dečke oziroma oblačila za ženske ali
deklice, se uvrščajo v tarifne številke, ki obsegajo oblačila za
ženske ali deklice.

10. Izdelki iz tega poglavja so lahko izdelani iz kovinskih niti.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje gotova pletena ali kvačkana oblačila za
moške, ženske in otroke, kot tudi gotov pleten ali kvakčan pribor
za ta oblačila. Vključuje tudi gotove pletene ali kvačkane dele
oblačil in pribora za oblačila. Vendar pa to poglavje ne
vključuje telovnike, miderje, steznike, naramnice, držalce
zoknov, podveze in podobne izdelke (tar. št. 62.12).

Obstoj delov in pribora (na primer: iz tkanin, krzna, perja,
usnja, plastične mase ali kovine) ne vpliva na razvrščanje blaga
iz tega poglavja. Vendar pa je drugače takrat, ko ti materiali ne
predstavljajo le okrasa. Takrat se razvrščajo skladno z Opombami
k ustreznim poglavjem (še posebno z Opombo 4 k 43. poglavju in z
Opombo 2(b) k 67. poglavju, ki se nanašajo na prisotnost krzna
ali puha).

V kolikor tovrstnih Opomb ni, veljajo pri razvrščanju Temeljna
pravila za uporabo Nomenklature.

Električno ogrevani izdelki ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki.

Pri uporabi Opombe 9 komentarja k temu poglavju, štejejo oblačila
za moške ali ženske:

 - če se zapenjajo tako, da levi del prekriva desnega, za deška
ali moška oblačila,

 - v nasprotnem primeru štejejo za dekliška ali ženska oblačila.

To določilo pa ne velja, kadar kroj oblačila jasno nakazuje, da
je oblačilo izdelano za oba spola.

Oblačila, za katere ni mogoče ugotoviti, ali gre za dekliška,
ženska, deška ali moška oblačila, se uvrščajo v tar. številko, ki
vključuje dekliška ali ženska oblačila.

Srajce in srajčne bluze vključujejo oblačilne predmete, namenjene
za zgornji del telesa. Imajo dolge ali kratke rokave, zapenjajo
se delno ali popolnoma. Lahko imajo tudi žepe, vendar le nad
pasom, in ovratnik.

Skladno z Opombo 13 k oddelku XI se oblačila iz tar. številk
61.01 do 61.14, uvrščajo v svoje ustrezne tar. številke, čeprav
so pripravljena za prodajo na drobno.

Vendar pa se to ne nanaša na oblačilne predmete, pripravljene v
kompletih, ki so v poimenovanju tarifne številke posebej navedeni
(na primer: obleke ali kostimi, pidžame, kopalne hlačke ali
kostimi).

To poglavje vključuje tudi nedokončane in nekompletne izdelke,
kot tudi izoblikovane pletene ali kvačkane materiale za izdelavo
takšnih izdelkov (samo ukrojene tkanine, se ne smatrajo za
nedokončane ali nekompletne izdelke, uvrščajo se v tar.št. 63.07
). V kolikor imajo ti izdelki bistveni značaj gotovih izdelkov,
se uvrščajo v iste tar. številke kot gotovi izdelki. Vendar pa se
kvačkani deli oblačil ali pribora za oblačila (razen tistih iz
tar. št. 62.12), uvrščajo v tar. št. 61.17.

Oblačila, kot tudi pribor zanje in njegovi deli, pleteni ali
kvačkani v določene oblike, pa tudi taki, ki se dobavljajo kot
pleteno ali kvačkano blago v metraži, ki vsebuje več kosov teh
izdelkov, štejejo za gotove izdelke (Opomba 7 (b) in 7(f) k
oddelku XI).

 To poglavje izključuje še:

(a) oblačila in pribor za oblačila iz tar. številk 39.26, 40.15,
42.03 ali 68.12,

(b) pletene in kvačkane materiale v kosih, ki so izpostavljeni
nekaterim obdelavam (na primer: zarobljanju ali oblikovanju
vratnega izreza) in ki so namenjeni za proizvodnjo oblačil, a še
niso dovolj zgotovljeni, da bi jih bilo moč prepoznati kot
oblačila ali dele oblačil (tar. št. 63.07),

(c) ponošena - odslužena oblačila ter druge odslužene izdelke iz
tar. št. 63.09 in

(d) oblačila za lutke ali igrače (tar. št. 95.02).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Razvrščanje izdelkov, izdelanih iz prešitih tekstilnih materialov
v metraži iz tar. št. 58.11

Izdelki, izdelani iz prešitih tekstilnih materialov v metraži iz
tar. št. 58.11, se uvrščajo v podštevilke tarifnih številk na
podlagi Opombe 2 k tarifnim podštevilkam oddelka XI. Pri
uvrščanju se upošteva samo zunajna tkanina, ki daje tem izdelkom
bistveni značaj.

Na primer: anorak,

izdelan iz prešitega materiala s pleteno zunanjo stranjo, ki
sestoji iz

 - 60% bombaža in

 - 40% poliestra,

se uvršča v tar. podštevilko 6201.92.

Poudariti je treba, da se v primeru, da se zunanji material kot
tak uvršča v tar. številke 59.03, 59.06 ali 59.07, uvršča
oblačilni predmet iz tega materiala v tar. št. 61.13.


61.01

PLAŠČI, POVRŠNIKI, VETROVKE S KAPUCO TIPA ANORAK (VKLJUČNO
SMUČARSKI JOPIČI), VETROVKE S PODLOGO ALI VLOŽKOM ALI BREZ NJIJU
IN PODOBNI IZDELKI ZA MOŠKE IN DEČKE, PLETENI ALI KVAČKANI, RAZEN
IZDELKOV IZ TAR.ŠT. 61.03

6101.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

6101.20 - Bombažni

6101.30 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6101.90 - Iz drugih tekstilnih materialov

Ta tar. številka vključuje skupino pletenih ali kvačkanih moških
in deških oblačil, za katere je značilno, da se nosijo čez druga
oblačila zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi.

Ta tarifna številka vključuje:

plašče, dežne plašče, oblačila zavoznike motornih vozil,
površnike (vštevši površnike "poncho"), pelerine, vetrovke s
kapuco tipa anorak, vštevši smučarske jakne, vetrovke z ali brez
podloge ali vložka ter podobne izdelke, kot so plašči s kapuco,
tričetrtinski plašči, površniki s kapuco, kaftane, podloženi
telovniki.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) oblačil iz tar. št. 61.03 in

(b) oblačil, izdelanih iz pletenih ali kvačkanih materialov iz
tar. številk 59.03, 59.06 ali 59.07.(tar. št. 61.13).


61.02

PLAŠČI, POVRŠNIKI, PELERINE, VETROVKE S KAPUCO TIPA ANORAK
(VKLJUČNO SMUČARSKI JOPIČI), VETROVKE S PODLOGO ALI VLOŽKOM ALI
BREZ NJIJU IN PODOBNI IZDELKI ZA ŽENSKE IN DEKLICE, PLETENI ALI
KVAČKANI, RAZEN IZDELKOV IZ TAR.ŠT. 61.04

6102.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

6102.20 - Iz bombaža

6102.30 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6102.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Določila komentarja k tar. številki 61.01 se uporabljajo mutatis
mutandis za izdelke iz te tar. številke


61.03

OBLEKE, KOMPLETI, SUKNIČI IN JOPIČI, HLAČE Z OPRSNIKOM IN
NARAMNICAMI, JAHALNE HLAČE IN KRATKE HLAČE (RAZEN KOPALNIH
HLAČK), ZA MOŠKE IN DEČKE, PLETENI ALI KVAČKANI

 - Obleke:

6103.11 - - iz volne ali fine živalske dlake

6103.12 - - iz sintetičnih vlaken

6103.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Kompleti:

6103.21 - - iz volne ali fine živalske dlake

6103.22 - - iz bombaža

6103.23 - - iz sintetičnih vlaken

6103.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Sukniči in jopiči:

6103.31 - - iz volne ali fine živalske dlake

6103.32 - - iz bombaža

6103.33 - - iz sintetičnih vlaken

6103.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Hlače, hlače z oprsnikom in naramnicami, jahalne hlače in
kratke hlače:

6103.41 - - iz volne ali fine živalske dlake

6103.42 - - iz bombaža

6103.43 - - iz sintetičnih vlaken

6103.49 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje samo moške in deške pletene ali
kvačkane obleke, komplete, jakne, suknjiče (sakoje), hlače,
jahalne hlače in kratke hlače (razen kopalnih hlačk), kot tudi
hlače s plastronom in naramnicami.

(A)   Za potrebe Opombe 3(a) k temu poglavju, se mora opozorit,
da pomenijo izrazi:

(a) "površniki (suknje) ali jakne (suknjiči)" so predmeti
oblikovani tako, da pokrivajo zgornji del telesa, z odprto celo
prednjo stranjo, ki se zapenja z gumbi ali z zaponkami, ki so
lahko drugačne od zadrg ("zipper") ali se ne zapenjajo. Segajo do
polovce stegen in se ne nosijo čez drugi sako ali jakno;

(b) "okrasni vložki" ("panels") (najmanj dva na spredni strani in
dva na hrbtni strani) so narejeni na spredni strani površnika ali
jakne in morajo biti svšiti skupaj po dolžini. Za ta namen, izraz
"okrasni vložki", ne vklučuje rokavov, zavihkov ali ovratnikov;

(c) "telovnik" katerega sprednja stran je izdelana iz enakega
tekstilnega blaga kot so zunajni deli obleke, ki je v kompletu
(setu) in katerega hrbtni del je narejen iz enakega tekstilnega
blaga, kot je podloga za površnik ali jakno. Telovnik je tudi
lahko vključen v komplet (set).

Vsi "oblačilni predmeti", ki sestavljajo obleko, morajo biti iz
enakega zunajnega materiala po izdelavi, modelu, barvi in
sestavi. Tudi velikost mora biti ustrezna in vsklajena. Vsekakor
pa imajo lahko oblačilni predmeti všitke iz drugačnega
tekstilnega blaga ali materiala.

V kolikor se skupaj z obleko dobavlja več posamičnih oblačilnih
predmetov za spodnji del telesa (na primer: dva para hlač ali
dolge hlače in kratke hlače), štejejo za oblačilne predmete, ki
sestavljajo obleko, le par hlač, drugi oblačilni predmeti pa se
uvrščajo posebej v ustrezne tar. številke.

Za potrebe Opombe 3(a) k temu poglavju, izraz "enaka tkanina"
pomeni posamezno enako tkanino, na primer tkanina mora bit:

-  enaka po sestavi vlaken, po vrsti tkanine (na primer
pletenina, tkana tkanina), po enakem načinu šivanja (imeti mora
enako velikost vbodov) po enakih "številih" (numeracije) (na
primer števila deciteksov) in uporbljen mor biti enak sukanec;

 -  enake barve (celo enake nijanse enakih barvnih vzorcev); to
se nanaša na vlakna, ki so različnih barv in za potiskane
tkanine;

-  enake sestave npr. odstotek uporabljenih tekstilnih
materialov; (na primer: 100 mas.% volne, 51 mas.% sintetičnih
vlaken, 49 mas.% bombaža) mora biti enaka.

(B) "Moški ali deški komplet" označuje oblačila (razen oblačilnih
predmetov iz tar. številk 61.07, 61.08 in 61.09), sestavljena iz
več oblačilnih predmetov, izdelanih iz "enake tkanine",
pripravljenih za prodajo na drobno in ki sestoje iz:

 -  iz samo enega oblačilnega predmeta, namenjenega za zgornji
del telesa, izjemoma tudi iz dveh oblačilnih predmetov, od
katerih je drugi oblačilni predmet pulover ali telovnik, če sta v
kompletu in

-  iz enega ali dveh različnih oblačilnih predmetov, namenjenih
za spodnji del telesa, sestavljenih iz hlač, hlač s plastronom in
naramnicami, jahalnih hlač, kratkih hlač (razen kopalnih hlačk).

Vsi oblačilni predmeti, ki sestavljajo komplet, morajo biti iz
"enake tkanine" po izdelavi, modelu, barvi in sestavi. Vsklajeni
morajo biti tudi po velikosti. Izraz "komplet" ne vključuje
trenirk in smučarskih oblek iz tar. št. 61.12 (glej Opombo 3 (b)
k temu poglavju).

Razen tega je potrebno upoštevati:

(C) Da imajo jakne ali športni jopiči ("blazerji") iz te tar.
številke iste značilnosti kot suknjiči in jakne, navedenih v
predhodni točki pod (A), vendar s to razliko, da lahko lice
(izvzemši rokave, zavihke in ovratnik) sestoje iz treh ali več
skrojenih delov (od katerih sta dva sprednja), sešitih po
dolžini. Vendar ta tar. številka ne vključuje vetrovk s kapuco
tipa anorak, vetrovke z ali brez podloge ali vložka, smučarske
jakne in podobna oblačila iz tar. številke 61.01 in 61.02.

(D) Da označuje izraz "hlače" oblačilni predmet, ki povsem
prekriva vsako nogo posebej in sega do polovice gležnjev. Ti
oblačilni predmeti večinoma segajo zgoraj do pasu. Obstoj
naramnic ne odvzema tem izdelkov bistvenega značaja hlač.

(E) Da izraz "hlače s plastronom (slinčkom) in z naramnicami"
označuje oblačilne predmete, kot so skicirane na naslednji skicah
od št. 1 do 5, ter podobne predmete, ki ne prekrivajo kolen.

< glej prilogo - Slike: stran 27 >

(F) Izraz "kratke hlače" označuje "hlače", ki ne pokrivajo kolen.

 Ta tar. številka ne vključuje:

(a) telovnike, ki se dobavljajo posamič (tar. št. 61.10) in

(b) trenerke, smučarske obleke in kopalne hlačke ali kostime
(tar. št. 61.12).


61.04

KOSTIMI, KOMPLETI, JAKNE IN JOPIČI, OBLEKE, KRILA, HLAČNA KRILA,
HLAČE, HLAČE Z OPRSNIKOM IN NARAMNICAMI, JAHALNE HLAČE IN KRATKE
HLAČE (RAZEN KOPALNIH HLAČK IN KOPALNIH OBLEK), ZA ŽENSKE IN
DEKLICE, PLETENI ALI KVAČKANI

 - Kostimi:

6104.11 - - iz volne ali fine živalske dlake

6104.12 - - iz bombaža

6104.13 - - iz sintetičnih vlaken

6104.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Kompleti:

6104.21 - - iz volne ali fine živalske dlake

6104.22 - - iz bombaža

6104.23 - - iz sintetičnih vlaken

6104.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Sukniči in jopiči:

6104.31 - - iz volne ali fine živalske dlake

6104.32 - - iz bombaža

6104.33 - - iz sintetičnih vlaken

6104.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Obleke:

6104.41 - - iz volne ali fine živalske dlake

6104.42 - - iz bombaža

6104.43 - - iz sintetičnih vlaken

6104.44 - - iz umetnih vlaken

6104.49 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Krila in hlačna krila:

6104.51 - - iz volne ali fine živalske dlake

6104.52 - - iz bombaža

6104.53 - - iz sintetičnih vlaken

6104.59 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Hlače, hlače z oprsnikom in naramnicami, jahalne hlače in
kratke hlače:

6104.61 - - iz volne ali fine živalske dlake

6104.62 - - iz bombaža

6104.63 - - iz sintetičnih vlaken

6104.69 - - iz drugih tekstilnih surovin

Določila komentarja k tar. številki 61.03 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za izdelke iz te tar. številke.

Vsekakor pa v smislu te tarifne številke predstavlja izraz
"ženski ali dekliški komplet" komplet oblačil (razen oblek in
izdelkov iz tar. št. 61.07, 61.08 in 61.09), sestavljen iz več
kosov, izdelanih iz iste tkanine, ki so pripravljeni za prodajo
na drobno, in ki vključujejo:

-  eno oblačilo, namenjeno in oblikovano za prekrivanje zgornjega
dela telesa, pri čemer sta izjemi pulover, ki lahko predstavlja
drugi zgornji del, in pa površnik, ki prav tako lahko predstavlja
drugi zgornji del kompleta;

- eno ali dve oblačili, namenjeni in oblikovani za prekrivanje
spodnjega dela telesa, ki sestojita iz hlač, hlač s plastronom
(slinčkom) in naramnicami, jahalnih hlač, kratkih hlač (razen
kopalk), krila ali hlačnega krila s ali brez plastrona (slinčka)
in s ali brez naramnic .

Vsi oblačilni predmeti, ki sestavljajo komplet, morajo biti iz
"enake tkanine"po izdelavi, modelu, barvi in sestavi. Vsklajeni
morajo biti tudi po velikosti. Izraz "komplet" ne vključuje
trenirk in smučarskih oblek iz tar. št. 61.12 (glej Opombo 3 (b)
k temu poglavju).

Vendar pa ta tar. številka izključuje spodnja krila in kombineže
iz tar. št. 61.08.


61.05

SRAJCE ZA MOŠKE IN DEČKE, PLETENE ALI KVAČKANE

6105.10 - Iz bombaža

6105.20 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6105.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Razen spalnih srajc iz tar. št. 61.07, kot tudi spodnjih srajc in
T-majic iz tar. št. 61.09, vključuje ta tar. številka moške in
deške pletene ali kvačkane srajce, vštevši srajce z ločljivimi
ovratniki, svečane, športne in druge srajce.

Ta tar. številka ne vključuje oblačil brez rokavov niti oblačil z
žepi pod pasom, z nabranim pasom ali z drugimi sredstvi za
stezanje na robu oblačil, kot tudi oblačil, ki imajo povprečno
manj kot 10 zank na centimeter dolžine v vseh smereh, pri čemer
se računa površina, velika najmanj 10 x 10 cm (glej Opombo 4 k
temu poglavju).

Oblačilni predmeti, ki ne štejejo za moške in deške srajce, so pa
iz te tar. številke izključeni skladno z Opombo 4 k temu
poglavju, se uvrščajo v glavnem takole:

 -  če imajo žepe pod pasom, se uvrščajo kot jakne iz tar. št.
61.03, ali pa kot puloverji, ki se zapenjajo, iz tar. št. 61.10,

 -  če imajo nabran pas ali druga sredstva za stezanje na robu
oblačila, ali pa če imajo povprečno manj kot 10 zank na en
centimeter dolžine, se uvrščajo v tar. št. 61.01 ali 61.10 in

 -  če gre za moška ali deška oblačila brez rokavov, se uvrščajo
v tar. št. 61.09, 61.10 ali 61.14.


61.06

BLUZE, SRAJCE IN SRAJČNE BLUZE, ZA ŽENSKE IN DEKLICE, PLETENE ALI
KVAČKANE

6106.10 - Iz bombaža

6106.20 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6106.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje skupino ženskih in dekliških pletenih
ali kvačkanih oblačil, v katero spadajo bluze, srajce in srajčne
bluze.

Ta tar. številka ne vključuje oblačil z žepi pod pasom, z
nabranim pasom ali z drugimi sredstvi za stezanje na robu
oblačil, kot tudi oblačil, ki imajo povprečno manj kot 10 zank na
centimeter dolžine v vseh smereh, pri čemer se računa površina,
velika najmanj 10 x 10 cm (glej Opombo 4 k temu poglavju).

Oblačilni predmeti, ki ne štejejo za ženske in dekliške bluze,
srajce ali srajčne bluze, so pa iz te tar. številke izključeni
skladno z Opombo 4 k temu poglavju, se uvščajo v glavnem takole:

 -  če imajo žepe pod pasom, se uvrščajo kot jakne iz tar. št.
61.04 ali pa kot puloverji, ki se zapenjajo, iz tar. št. 61.10,

 -  če imajo nabran pas ali druga sredstva za stezanje na robu
oblačila, ali pa če imajo povprečno manj kot 10 zank na en
centimeter dolžine, se uvrščajo v tar. št. 61.01 ali 61.10

 Vendar pa ta tar. številka izključuje:

(a) spodnje majice, T-majice in druge majice (tar. št. 61.09),

(b) oblačila, izdelana iz materialov iz tar. številk 59.03, 59.06
in 59.07 (tar. št. 61.13) in

(c) delovne bluze in podobna zaščitna oblačila iz tar. št. 61.14.


61.07

SPODNJE HLAČE, SPALNE SRAJCE, PIŽAME, KOPALNI PLAŠČI, DOMAČE
HALJE IN PODOBNI IZDELKI ZA MOŠKE IN DEČKE, PLETENI ALI KVAČKANI

 - Spodnje hlače:

6107.11 - - iz bombaža

6107.12 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6107.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Spalne srajce in pižame:

6107.21 - - iz bombaža

6107.22 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6107.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo:

6107.91 - - iz bombaža

6107.92 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6107.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje dve skupini moških in deških pletenih
ali kvačkanih oblačil:

 -  spodnje hlače in podobne izdelke (spodnje perilo) ter

 -  spalne srajce, pidžame, kopalne plašče, domače halje (vštevši
površnike za na plažo) in podobne izdelke.

Ta tar. številka ne vključuje spodnjih majic, T-majic in drugih
majic (tar. št. 61.09).


61.08

KOMBINEŽE, SPODNJA KRILA, SPODNJE HLAČE, SPALNE SRAJCE, PIŽAME,
JUTRANJKE, KOPALNI PLAŠČI, DOMAČE HALJE IN PODOBNI IZDELKI, ZA
ŽENSKE IN DEKLICE, PLETENI ALI KVAČKANI

 - Kombineže in spodnja krila:

6108.11 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6107.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Spodnje hlače:

6108.21 - - iz bombaža

6108.22 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6108.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Spalne srajce in pižame:

6108.31 - - iz bombaža

6108.32 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6108.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo:

6108.91 - - iz bombaža

6108.92 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6108.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje dve skupini ženskih in deških pletenih
ali kvačkanih oblačil:

- kombineže, spodnja krila, spodnje hlače in podobne izdelke
(spodnje perilo, npr. ohlapni "bodiji",ki se na spodnjem delu
zapenjajo s sponkami ali kaveljčki) ter

 - spalne srajce, pidžame, jutranjke, kopalne plašče (vštevši
tudi površnike za na plažo), domače halje in podobne izdelke.

Ta tar. številka ne vključuje spodnjih majic, T-majic in drugih
majic (tar. št. 61.09).

("Bodiji", ki so tesno oprijeti po telesu in se nosijo, kot
spodnje perilo so izključeni (tar.št. 62.12), prav tako so
izključeni tisti "bodiji", ki so pleteni ali kvačkani pa se
zgornji del lahko nosi kot zunajne oblačilo (tar.št. 61.14). Vsi
bodiji morajo biti v enem kosu in se morajo na spodnjem delu
zapenjati s sponkami ali kaveljčki.)


61.09

T-MAJICE, SPODNJE MAJICE IN DRUGE MAJICE, PLETENE ALI KVAČKANE

6109.10 - Iz bombaža

6109.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Z izrazom "T-majice" so mišljena lahka pletena ali kvačkana
oblačila tipa majic, ki so iz bombaža ali in sintetičnih vlaken.
Ta oblačila niso kosmata in niso iz frotirastih tkanin ali iz
tkanin s lasasto površino. So eno- ali večbarvna, z žepi ali brez
njih, z dolgimi ali kratkimi ozkimi rokavi, brez gumbov ali
drugih sredstev za zapenjanje, brez ovratnika, brez odprtine na
vratnem izrezu, z večjim ali manjšim vratnim izrezom - le-ta je
lahko okrogel, štirioglat, čolnast ali v obliki črke "V".

Ta oblačila imajo lahko okrase (razen čipk) v smislu reklame,
slike ali besedila, izdelane s tiskanjem, pletenjem ali kako
drugače. Spodnji del teh oblačil je običajno zarobljen, nikdar pa
skozenj ni povlečen trak, pletena vrvica ali druga sredstva za
stezanje.

Ta tar. številka vključuje tudi majice brez rokavov in druge
majice.

Poudariti je treba, da se izdelki iz predhodnih dveh točk
uvrščajo v to tar. številko, neglede na to, ali so moška, deška,
ženska ali dekliška oblačila.

Skladno z Opombo 5 k temu poglavju, so oblačila, ki se na
spodnjem delu zategujejo s pasom, vrvico, zadrgo ali kakšnim
drugačnim načinom zategovanja, izključena iz tega poglavja.

 Ta tar. številka ne vključuje:

(a) moških in deških srajc iz tar. št. 61.05 in

(b) ženskih in dekliških bluz, srajc in srajčnih bluz iz tar. št.
61.06.


61.10

JOPE, KI SE ZAPENJAJO ALI NE, PULOVERJI, BREZROKAVNIKI IN PODOBNI
IZDELKI, PLETENI ALI KVAČKANI

6110.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

6110.20 - Iz bombaža

6110.30 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6110.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje skupino pletenih ali kvačkanih
izdelkov (neglede na to, ali gre za moška ali ženska oblačila),
ki so namenjeni za zgornje dele telesa (jope, ki se zapenjajo ali
ne, puloverji, telovniki in podobni izdelki).

Ta tar. številka vključuje tudi telovnike, razen takrat, kadar se
dobavljajo skupaj z moškimi, deškimi oblekami, ali pa skupaj z
ženskimi ali dekliškimi kostimi, v kolikor predstavljajo njihov
sestavni del (tar. št. 61.03 ali 61.04 - odvisno od primera).

Iz te tar. številke so izključeni tudi polnjeni telovniki iz tar.
št. 61.01 in 61.02.


61.11

OBLAČILA IN PRIBOR ZA OBLAČILA, ZA DOJENČKE, PLETENI ALI KVAČKANI

6111.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

6111.20 - Iz bombaža

6111.30 - Iz sintetičnih vlaken

6111.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Skladno z Opombo 6(a) k temu poglavju, so z izrazom "oblačila in
pribor za oblačila za dojenčke" mišljeni oblačilni predmeti za
majhne otroke, katerih telesna višina ne presega 86 cm. V to tar.
številko se uvrščajo tudi plenice za dojenčke.

Ta tar. številka med drugim vključuje "inter alia" pletene ali
kvačkane plaščke, svečane oblekice, kombinezone, portikle, vse
vrste rokavičk, hlačne nogavice in obutev brez podplatov.

Poudariti je treba, da se oblačilni predmeti, katere bi na prvi
pogled ("prima facie") lahko uvrstili v tar. št. 61.11 in v druge
tar. številke tega poglavja, uvrščajo v tar. št. 61.11 (glej
Opombo 5(b) k temu poglavju).

Ta tar. številka ne vključuje pletenih ali kvačkanih kapic (tar.
št. 65.05), kot tudi pribora za oblačila za dojenčke, ki je bolj
konkretno vključeno v drugih poglavjih te Nomenklature.


61.12

TRENIRKE, SMUČARSKE OBLEKE IN KOPALNE HLAČKE ALI KOPALNE OBLEKE,
PLETENE ALI KVAČKANE

 - Trenerke:

6112.11 - - iz bombaža

6112.12 - - iz sintetičnih vlaken

6112.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

6112.20 - Smučarske obleke

 - Moške in deške kopalne hlačke:

6112.31 - - iz sintetičnih vlaken

6112.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Ženske in dekliške kopalne hlačke in kopalne obleke:

6112.41 - - iz sintetičnih vlaken

6112.49 - - iz drugih tekstilnih surovin

V to tarifno številko spadajo:

(A)  Trenerke - pleteni izdelki iz dveh delov, nepodloženi in
včasih s kosmatim licem in za katere je zaradi njihovega
splošnega videza in vrste materiala, iz katerega so izdelani,
jasno, da so namenjeni izključno ali predvsem za športne
aktivnosti.

Trenerke sestavljata dva dela:

-  Iz oblačilnega predmeta, namenjenega za zgornji del telesa do
pasu ali do malenkost pod pasom, z dolgimi rokavi, ki običajno
imajo na zapestju elastične trakove, patentno sponko ali druga
sredstva za stezanje. Podobna sredstva za stezanje, vštevši tudi
pletene vrvice, se nahajajo na robovih oblačila. V kolikor ima
sprednji del delno ali polno odprtino, se običajno zapenja z
zadrgo. Ta oblačilni predmet lahko ima kapuco, ovratnik in žepe.

-  Iz drugega oblačilnega predmeta ( par hlač), ki je lahko
ožjega ali lagodnejšega kroja, z žepi ali brez njih, z elastičnim
pasom, pleteno vrvico ali drugimi sredstvi za stezanje v pasu,
brez razporka v pasu, tako pa tudi brez gumbov in drugih sredstev
za zapenjanje. Vendar pa lahko imajo takšne hlače navadne ali
elastične trakove, zadrge in druga sredstva za stezanje na robu
nogavnic, ki običajno segajo do gležnjev. Hlače lahko imajo ali
nimajo trakove za stopala.

(B)  "Smučarske obleke" - oblačilni predmeti ali kompleti, za
katere je, po njihovem splošnem videzu in tkanju, moč ugotoviti,
da so namenjeni predvsem za smučanje (tako za tek na smučeh kot
za alpsko smučanje).

 Smučarske obleke sestoje:

(1)  iz "smučarskega kombinezona", t.j. iz enodelnega oblačilnega
predmeta, namenjenega za zgornji in spodnji del telesa. Smučarski
kombinezon ima lahko, poleg rokavov in ovratnika, tudi žepe in
trakove za stopala; ali pa

(2)  iz "smučarskega kompleta", t.j. iz kompleta iz dveh ali treh
oblačilnih predmetov, pripravljenega za prodajo na drobno in  ki
sestoji iz:

 -  enega oblačilnega predmeta, kot je vetrovka s kapuco
(anorak), vetrovka s podlogo ali vložkom ali brez njiju, ali pa
podoben izdelk, ki se zapenja s pomočjo zadrge, in kot je včasih
telovnik in

 -  par hlač, ki presegajo pas ali ne, para jahalnih hlač ali
para hlač z naramnicami in plastronom.

"Smučarski komplet" lahko sestoji tudi iz kombinezona, podobnega
tistemu iz predhodne točke 1). in iz polnjene jakne brez rokavov,
ki se nosi čez ta kombinezon.

Vsi oblačilni predmeti, ki sestavljajo smučarski komplet, morajo
biti iz "enake taknine" tako po izdelavi, modelu, kot po sestavi
(neglede na to ali je enake barve ali ne). Tudi velikosti morajo
biti vsklajene ali ustrezne (glej Opombo 7 k temu poglavju).

(C) "Plavalna oblačila" (pletena ali kvačkana, v enem ali dveh
delih plavalnih oblačil, plavalne kratke hlače, plavalne hlače,
ki segajo do kolen, elastična ali ne).


61.13

OBLAČILA, IZDELANA IZ PLETENIH ALI KVAČKANIH TKANIN IZ TAR. ŠT.
59.03, 59.06 ALI 59.07

Razen oblačil za dojenčke iz tar. št. 61.11, vključuje ta tar.
številka vsa oblačila, izdelana iz pletenih ali kvačkanih tkanin
iz tar. številk 59.03, 59.06 ali 59.07, neglede na to, ali gre za
ženska ali moška oblačila.

Ta tar. številka vključuje: dežne plašče, z oljem impregnirana
oblačila, potapljaške obleke in obleke za zaščito pred
radioaktivnim sevanjem, ki niso opremljena z dihalnimi aparati.

Poudariti je treba, da se izdelki, katere bi lahko na prvi pogled
("prima facie") uvrstili v to in v druge tar. številke tega
poglavja (razen v tar. št. 61.11), uvrščajo v to tar. številko
(glej Opombo 8 k temu poglavju).


Iz te tar. številke so izključeni še:

(a) oblačila, izdelana iz prešitih tekstilnih izdelkov v metraži
iz tar. št. 58.11 (pretežno tar. št. 61.01 in 61.02) (Glej
komentar k tarifnim podštevilkam ob koncu splošnih določil tega
poglavja) in

(b) rokavice, rokavice brez prstov in palčniki, pleteni ali
kvačkani (tar. št. 61.16) in drug pribor za oblačila, pleten ali
kvačkan (tar. št. 61.17).


61.14

DRUGA OBLAČILA, PLETENA ALI KVAČKANA

6114.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

6114.20 - Iz bombaža

6114.30 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6114.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje pletena ali kvačkana oblačila, ki niso
bolj specifično zajeta v predhodnih tar. številkah tega poglavja.

V to tar. številko spadajo, med drugim:

(1) Predpasniki, kombinezoni s kapuco, delovne bluze in druga
zaščitna oblačila, katera nosijo mehaniki, tovarniški delavci,
kirurgi itd..

(2) Duhovniška oblačila in liturgijske oprave (na primer: meniška
oblačila, duhovniške kute, ogrinjala, talarji itd.).

(3) Poklicne toge in uniformirane oprave sodnikov, advokatov,
profesorjev itd..

(4) Posebne obleke za letalce itd., (na primer: obleke za pilote
z električnim gretjem).

(5) Posebni oblačilni predmeti, ki se uporabljajo v nekaterih
športih, za igro ali za telovadbo (na primer: obleke za
mečevanje, jockejske obleke, baletne obleke, telovadni in baletni
trikoji).

(V to tar.števiko se uvrščajo "bodiji", katerih zgornji del se
nosi kot zgornje oblačilo, spodnji del pa kot spodnje peril, so v
enem kosu in se na spodnjem delu zapenjajo s kaveljčki ali
sponkami.Če je zgornji del iz tkane tkanine, se uvrščajo v 62.
poglavje).


61.15

HLAČNE NOGAVICE, NOGAVICE, VKLJUČNO NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE IN
NOGAVICE BREZ PODPLATOV, PLETENE ALI KVAČKANE

 - Hlačne nogavice:

6115.11 - - iz sintetičnih vlaken, številke enojne preje manj kot
67 deciteksov

6115.12 - - iz sintetičnih vlaken, številke enojne preje 67
deciteksov ali več

6115.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

6115.20 - Ženske dolge nogavice ali dokolenke, številke enojne
preje manj kot 67 deciteksov

 - Drugo:

6115.91 - - iz volne ali fine živalske dlake

6115.92 - - iz bombaža

6115.93 - - iz sintetičnih vlaken

6115.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje naslednje pletene ali kvačkane
izdelke, neglede na to, ali gre za ženske, dekliške, moške ali
deške izdelke:

(1) Hlačne nogavice, namenjene prekrivanju stopal, nog in
spodnjega dela telesa do pasu, vštevši tudi hlačne nogavice brez
stopal.

(2) Dolge nogavice, dokolenke in kratke nogavice.

(3) Nogavice, ki se uporabljajo predvsem za zaščito pred mrazom
ali zaradi krčnih žil.

(4) Nogavice za zaščito stopal in prstov pred trenjem pri nošnji
drugih nogavic.

(5) Obutev brez podplatov, razen obutve za dojenčke. Ta tar.
številka vključuje tudi nedokončane dolge, kratke in druge
nogavice iz pletenega ali kvačkanega materiala, vendar pod
pogojem, da imajo značaj gotovega izdelka.

 Iz te tar. številke so izključeni:

(a) nogavice vseh vrst in obutev brez podplatov za dojenčke (tar.
št. 61.11),

(b) nogavice vseh vrst, razen pletenih ali kvačkanih (v glavnem
tar. št. 62.17),

(c) pletena obutev s podplati, ki so prilepljeni, prišiti ali
kako drugače pritrjeni na zgornji del obutve (64. poglavje) in

(d) gamaše in galoše (vštevši "planinske nogavice" brez stopala)
(tar. št. 64.06).


61.16

ROKAVICE, PALČNIKI IN ROKAVICE BREZ PRSTOV, PLETENE ALI KVAČKANE

6116.10 - Impregnirane, prevlečene ali prekrite s plastično maso
ali gumo

 - Drugo:

6116.91 - - iz volne ali fine živalske dlake

6116.92 - - bombažne

6116.93 - - iz sintetičnih vlaken

6116.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje vse pletene ali kvačkane rokavice,
neglede na to, ali so namenjene ženskam, deklicam, moškim ali
dečkom. V to tar. številko se uvrščajo navadne kratke rokavice na
pet prstov. Rokavice, ki pokrivajo samo del prstov, palčniki in
dolge rokavice, ki pokrivajo podlaket ali celo del nadlakti. Ta
tar. številka vključuje tudi nedokončane pletene ali kvačkane
rokavice, vendar pod pogojem, da imajo bistveni značaj gotovega
izdelka.

 Ta tar. številka ne vključuje:

(a) pletenih ali kvačkanih rokavic, podloženih s krznom ali z
umetnim krznom, ali pa s krznom ali umetnim krznom z zunanje
strani (tar. št. 43.03 ali 43.04),

(b) rokavic vseh vrst za dojenčke (tar. št. 61.11),

(c) rokavic iz tekstila, ki niso kvačkane ali pletene (tar. št.
62.16) in

(d) hrapavih "rokavic" za masažo ali za toaletno uporabo (tar.
št. 63.02).


61.17

DRUG GOTOV PRIBOR ZA OBLAČILA, PLETEN ALI KVAČKAN; PLETENI ALI
KVAČKANI DELI OBLAČIL ALI PRIBORA ZA OBLAČILA

6117.10 - Šali, ogrinjala, pleti, rute, naglavne rute, tančice in
podobni izdelki

6117.20 - Kravate in metuljčki

6117.80 - Drug pribor

6117.90 - Deli

Ta tar. številka vključuje gotovi pleteni ali kvačkani pribor za
oblačila, ki ni naveden in ne vključen v predhodne tar. številke
tega poglavja in tudi drugje v Nomenklaturi ne. Vključuje tudi
pletene ali kvačkane dele oblačil in pribora za oblačila (razen
delov porizvodov iz tar. št. 62.12).

Ta tarifna številka med drugim ("inter alia") vključuje:

(1) Šale, ešarpe, rute, naglavne rute, pajčovlane, plede, tančice
in podobne izdelke.

(2) Kravate, metuljčke in pentlje.

(3) Znojilnice, podramnice iz vate in podobne podloge za
oblačila.

(4) Pasove vseh vrst (vštevši pasove in nabojnike) in ešarpe (na
primer: vojaške ali duhovniške). vštevši tudi tiste iz
elastičnega materiala. Ti izdelki se uvrščajo v to tar. številko
tudi, če imajo zaponke ali drug pribor iz plemenitih kovin, ali
pa če so okrašeni z biseri, z dragimi ali poldragimi kamni
(naravnim, sintetičnim ali rekonstruiranim).

(5) Mufe, vštevši mufe, na katerih je le okrasek iz krzna ali
umetnega krzna na zunanji strani.

(6) Rokavnike (ščitniki za rokava).

(7) Kolenčnike, razen tistih iz tar. št. 95.06, ki se uporabljajo
pri športu.

(8) Nalepke, značke, emlbeme, številke, začetnice in podobne
izdelke (izvzemši vezene motive iz tar. št. 58.10), ki so
izdelani drugače, kot pa zgolj z rezanjem na določene oblike ali
velikosti. (V kolikor so izdelani samo z rezanjem na določene
oblike in velikosti, so ti izdelki izključeni iz te tar. številka
- tar. št. 58.07).

(9) Posebej dobavljeno zamenljivo podlogo za dežne plašče in
podobna oblačila.

(10) Žepe, rokave, ovratnike, ovratnike "collier" ( poškrobljen
španski ovratnik), okraske vseh vrst (kot na primer: rozete,
mašne), plastrone, jabote, manšete, zavihke in podobne izdelke.

(11) Robčke.

(12) Trakove za glavo, ki se uporabljajo kot zaščita proti mrazu
in za ohranitev urejenega videza las.

 Ta tar. številka ne vključuje:

(a) pribora za oblačila za dojenčke, pletenega ali kvačkanega
(tar. št. 61.11),

(b) modrcev, pasov-miderjev, steznikov, naramnic, držalcev
nogavic, podvez in podobnih izdelkov (tar. št. 62.12),

(c) jermenov za poklicno rabo (na primer: jermenov za čistilce
oken ali električarje),ki niso namenjeni za oblačila
(ta.št.63.07)

(d) pletenih ali kvačkanih klobukov, kap in drugih naglavnih
pokrival (tar. št. 65.05) in njihovega pribora (tar. št. 65.07),

(e) okraskov iz perja (tar. št. 67.01),

(f) okraskov iz umetnega cvetja, listov ali plodov iz tar. št.
67.02,

(g) gumbov-pritiskačev, kaveljčkov in ušes na pletenih trakovih
(tar. št. 60.01, 60.02, 83.08 in 96.06 - odvisno od primera) in

(h) patentnih sponk, zadrg ("zippers") (tar. št. 96.07).


                          62. POGLAVJE

  OBLAČILA IN PRIBOR ZA OBLAČILA, RAZEN PLETENIH ALI KVAČKANIH
                            IZDELKOV

OPOMBE:

1. To poglavje obsega samo gotove izdelke iz katerega koli
tekstilnega materiala, razen vate. Iz tega poglavja pa so izvzeti
izdelki iz pletenih ali kvačkanih materialov (razen izdelkov iz
tar.št. 62.12).

2. V to poglavje ne spadajo:

(a) rabljena oblačila in drugi rabljeni izdelki iz tar.št. 63.09;

(b) ortopedske naprave, kirurški pasovi, kilni pasovi in podobni
izdelki (tar.št. 90.21).

3. Pri tar.št. 62.03 in 62.04:

(a) So z izrazom "obleka ali kostim" mišljena oblačila iz dveh
ali treh delov, izdelana iz enakega zunanjega materiala; sestavni
deli so:

- en oblačilni predmet, namenjen za spodnji del telesa, ki je
sestavljen iz hlač, jahalnih hlač ali kratkih hlač (razen
kopalnih hlačk ali kopalnih oblek), krila brez naramnic in
oprsnika, in

- en suknjič ali jopič, katerega zunanja stran, brez rokavov, je
sestavljena iz štirih ali več skrojenih delov, namenjen za
zgornji del telesa, in včasih telovnik.

Vsi oblačilni predmeti, ki spadajo v sestavo obleke ali kostima,
morajo biti iz enakega materiala po izdelavi, modelu, barvi in
sestavi; obenem morajo biti ustrezni ali usklajeni tudi po
velikosti. Če se skupaj z obleko ali kostimom dobavlja več
posameznih oblačilnih predmetov za spodnji del telesa (npr.:
hlače in kratke hlače ali krilo ali hlačno krilo in hlače), se za
oblačilne predmete, ki spadajo v sestavo obleke ali kostima,
štejejo hlače ali pri ženskih kostimih krilo ali hlačno krilo,
drugi oblačilni predmeti pa se uvrstijo posebej v ustrezne
tarifne številke.

Izraz "obleka" obsega naslednja oblačila, bodisi da izpolnjujejo
ali ne izpolnjujejo predhodne pogoje:

- svečano dnevno obleko, ki je sestavljena iz navadnega suknjiča
(jopiča), z zaobljenimi prednjimi robovi in podaljšanim hrbtom,
in iz progastih hlač;

- večerno obleko (frak), izdelano v glavnem iz črnega materiala,
katerega suknjič je spredaj relativno kratek, se ne zapenja, ima
ozek prednji del, skrajšan do pasu in podaljšan hrbtni del;

- smoking, katerega suknjič je podobnega kroja kot navadni
suknjič, z večjo odprtino na prsih, zavihki pa so iz sijajne
naravne svile ali imitacije svile;

(b) Z izrazom "komplet" so mišljena oblačila (razen izdelkov iz
tar.št. 62.07 in 62.08) iz več oblačilnih predmetov, izdelanih iz
enakega materiala, pripravljena za prodajo na drobno, ki so
sestavljena:

- iz samo enega oblačilnega predmeta, namenjenega za zgornji del
telesa, v izjemnih primerih pa tudi iz dveh oblačilnih predmetov,
od katerih je drugi telovnik, če sta v kompletu, in

- iz enega ali dveh različnih oblačilnih predmetov za spodnji del
telesa, sestavljenih iz hlač, hlač z oprsnikom in naramnicami,
jahalnih hlač, kratkih hlač (razen kopalk ali kopalnih oblek),
krila ali hlačnega krila.

Vsi oblačilni predmeti, ki spadajo v sestavo kompleta, morajo
biti iz enakega materiala po izdelavi, barvi in sestavi; obenem
morajo biti tudi ustreznih ali usklajenih velikosti. Izraz
"komplet" ne obsega trenirk in smučarskih oblek iz tar.št. 62.11.

4. Pri tar.št. 62.09:

(a) So z izrazom "oblačila in pribor oblačil za dojenčke"
mišljeni oblačilni predmeti za majhne otroke, katerih telesna
višina ne presega 86 cm; v to tarifno številko se uvrščajo tudi
otroške plenice;

(b) Oblačilni predmeti, ki se lahko uvrstijo v tar.št. 62.09 in v
druge tarifne številke tega poglavja, se uvrščajo v tar.št.
62.09.

5. Oblačila, ki se lahko uvrstijo v tar.št. 62.10 in v druge
tarifne številke tega poglavja, razen v tar.št. 62.09, se
uvrščajo v tar.št. 62.10.

6. Pri tar.št. 62.11 so z izrazom "smučarske obleke" mišljeni
oblačilni predmeti ali kompleti, za katere se lahko po njihovem
splošnem videzu in sestavi ugotovi, da so namenjeni v glavnem za
smučanje. Sestavljeni so iz:

(a) "Smučarskega kombinezona", tj. enodelnega oblačilnega
predmeta, namenjenega za zgornji in spodnji del telesa; poleg
rokavov in ovratnika ima smučarski kombinezon lahko tudi žepe in
trakove za stopala; ali

(b) "Smučarskega kompleta", tj. kompleta iz dveh ali treh
oblačilnih predmetov, pripravljenega za prodajo na drobno, ki je
lahko sestavljen:

- iz enega oblačilnega predmeta, kot so vetrovka s kapuco,
anorak, vetrovka s podlogo ali vložkom ali brez njiju ali podoben
izdelek, ki se zapenja z zadrgo, in včasih iz telovnika, in

- iz hlač, bodisi da segajo čez pas ali ne, pumparic ali
kombinezona z oprsnikom in naramnicami.

"Smučarski komplet" je lahko sestavljen tudi iz kombinezona, ki
je podoben kombinezonu iz predhodnega odstavka (a), in polnjenega
jopiča brez rokavov, ki se oblači čez ta kombinezon.

Vsi oblačilni predmeti, ki gredo v sestavo "smučarskega
kompleta", morajo biti iz enakega materiala, enaki po izdelavi,
modelu in sestavi, ne glede na barvo; obenem morajo biti
ustreznih ali usklajenih velikosti.

7. Rute in izdelki tipa rut, kvadratne ali približno kvadratne
oblike, katerih nobena stranica ne presega 60 cm, se uvrščajo kot
robčki (tar.št. 62.13). Robčki, katerih katera koli stranica
presega 60 cm, se uvrščajo v tar.št. 62.14.

8. Oblačila iz tega poglavja, z levim sprednjim zapenjanjem se
smatrajo za moška ali deška oblačila, oblačila z desnim sprednjim
zapenjanjem za ženska ali dekliška. To ne velja za oblačila, pri
katerih je že iz kroja jasno razvidno, za kateri spol so
namenjena.

Izdelki iz tega poglavja, za katere se ne more ugotoviti, ali so
oblačila za moške ali dečke oziroma oblačila za ženske ali
deklice, se uvrščajo v tarifne številke, ki obsegajo oblačila za
ženske ali deklice.

9. Izdelki iz tega poglavja so lahko izdelani iz kovinskih niti.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje moška, ženska ali otroška oblačila, pribor
za oblačila, kot tudi dele oblačil in pribora za oblačila,
izdelane iz tekstilnega materiala (razen iz vate, lahko pa iz
klobučevine (filca) in iz netkanega tekstila) iz poglavij od št.
50 do 56, 58 in 59. Z izjemo izdelkov iz tar. št. 62.12, so iz
tega poglavja izključena oblačila in pribor ter deli za oblačila,
izdelani iz pletenega ali kvačkanega materiala.

Obstoj delov in pribora (na primer: iz tkanin, krzna, perja,
usnja, plastične mase ali kovine) ne vpliva na razvrščanje blaga
iz tega poglavja. Vendar pa je drugače takrat, ko ti materiali ne
predstavljajo le okrasa. Takrat se razvrščajo skladno z Opombami
k ustreznim poglavjem (še posebno z Opombo 4 k 43. poglavju in z
Opombo 2(b) k 67. poglavju, ki se nanašajo na prisotnost krzna
ali puha). V kolikor tovrstnih Opomb ni, veljajo pri razvrščanju
Temeljna pravila za uporabo Nomenklature.

Električno ogrevani izdelki ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki.

Pri uporabi Opombe 8 komentarja k temu poglavju štejejo oblačila,
ki se zapenjajo tako, da leva stran prekrije desno, za deška ali
moška oblačila. Oblačila, ki se zapenjajo obratno, pa štejejo za
ženska oblačila ali oblačila za deklice.

Srajce in bluza-srajce, so oblačila oblikovana, da pokrivajo
zgornji del telesa, imajo dolge ali kratke rokave in so popolnoma
odprte na sprednji strani, z začetkom odprtine na vratu. Bluze so
prav tako oblikovane, da pokrivajo zgornji del telesa toda so
lahko brez rokavov in brez otprtine na vratu.

To določilo pa ne velja, kadar gre za oblačilo, katerega kroj
nedvoumno nakazuje, da gre za oblačilo za oba spola. Izdelki, za
katere ni moč ugotoviti, ali gre pri njih za moška ali deška
oblačila oz. za ženska ali dekliška oblačila, se uvrščajo v
ustrezno tar. številko, ki vključuje ženska ali dekliška
oblačila.

Skladno z Opombo 13 k oddelku XI, se oblačilni predmeti iz tar.
številk 62.01 do 62.11 razvrščajo v ustrezne tar. številke,
čeprav so pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno. Vendar
pa se to ne nanaša na oblačilne predmete, pripravljene v
kompletih, katere besedilo te tar. številke izrecno omenja (na
primer: obleke ali kostimi, pidžame in kopalne hlačke ter
kostimi).

To poglavje vključuje tudi nedokončane ali nekompletne izdelke,
kot tudi izoblikovane tekstilne materiale za izdelavo takšnih
izdelkov ter izoblikovane pletene ali kvačkane materiale za
izdelavo izdelkov in delov izdelkov iz tar. št. 62.12. V kolikor
takšni izdelki nimajo značaja gotovih izdelkov, se uvrščajo v
iste tar. številke kot gotovi Številki. Vendar pa se deli oblačil
in pribora za oblačila, ki niso pleteni ali kvačkani (razen
tistih iz tar. št. 62.12), uvrščajo v tar. št. 62.17.

Iz tega poglavja so izključeni še:

(a) oblačila in pribor za oblačila iz tar. številk 39.26, 40.15,
42.03 in 68.12,

(b) tekstilni material v kosih, ki je izpostavljen katerikoli
obdelavi (kot je na primer: zarobljanje ali oblikovanje vratnega
izreza) in ki je namenjen za proizvodnjo oblačil, ali pa ki ni
dovolj dodelan, da bi ga bilo moč prepoznati kot oblačilo ali del
oblačila, ukrojeni tekstilni materiali, ki jih je potrebno samo
sešiti, da postanejo oblačila (tar. št. 63.07),

(c) ponošena - odslužena oblačila ter druge odslužene izdelke iz
tar. št. 63.09 in

(d) oblačila za lutke ali igrače (tar. št. 95.02).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Uvrščanje izdelkov, izdelanih iz prešitih tekstilnih materialov v
metraži iz tar. št. 58.11

Izdelki, izdelani iz prešitih tekstilnih materialov v metraži iz
tar. št. 58.11, se uvrščajo v podštevilke tarifnih številk na
podlagi Opombe 2 k tarifnim podštevilkam oddelka XI. V smislu
razvrščanja, ki daje tem izdelkom bistveni značaj tekstilni
material, iz katerega je izdelana zunanja tkanina. To pomeni, da
se na primer: anorak, izdelan iz prešitega materiala s pleteno
zunanjo stranjo, ki sestoji iz 60 mas.% bombaža in 40 mas.%
poliestra, uvršča v tar. podštevilko 6201.92.

Poudariti je treba, da se v primeru, da se zunanji material kot
tak uvršča v tar. številke 59.03, 59.06 ali 59.07, uvršča
oblačilni predmet iz tega materiala v tar. št. 62.10.


62.01

PLAŠČI, POVRŠNIKI, PELERINE, VETROVKE S KAPUCO TIPA ANORAK
(VKLJUČNO SMUČARSKI JOPIČI), VETROVKE S PODLOGO ALI Z VLOŽKOM ALI
BREZ NJIJU IN PODOBNI IZDELKI ZA MOŠKE IN DEČKE, RAZEN IZDELKOV
IZ TAR.ŠT. 62.03

 - Plašči, dežni plašči, površniki, pelerine in podobni izdelki:

6201.11 - - iz volne ali fine živalske dlake

6201.12 - - iz bombaža

6201.13 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6201.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo:

6201.91 - - iz volne ali fine živalske dlake

6201.92 - - iz bombaža

6201.93 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6201.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Določila komentarja k tar. številki 61.01 se uporabljajo mutatis
mutandis za izdelke iz te tar. številke.

Vendar ta tar. številka ne vključuje oblačil, izdelanih iz
tekstilnih materialov iz tar. številk 56.02, 56.03, 59.03, 59.06
in 59.07 (tar. št. 62.10).


62.02

PLAŠČI, POVRŠNIKI, PELERINE, VETROVKE S KAPUCO TIPA ANORAK
(VKLJUČNO SMUČARSKI JOPIČI), VETROVKE S PODLOGO ALI VLOŽKOM ALI
BREZ NJIJU IN PODOBNI IZDELKI ZA ŽENSKE ALI DEKLICE, RAZEN
IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 62.04

 - Plašči, dežni plašči, površniki, pelerine in podobni izdelki:

6202.11 - - iz volne ali fine živalske dlake

6202.12 - - iz bombaža

6202.13 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6202.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo:

6202.91 - - iz volne ali fine živalske dlake

6202.92 - - iz bombaža

6202.93 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6202.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Določila komentarja k tar. številki 61.02 se uporabljajo mutatis
mutandis za izdelke iz te tar. številke.

Vendar ta tar. številka ne vključuje oblačil, izdelanih iz
tekstilnih materialov iz tar. številk 56.02, 56.03, 59.03, 59.06
in 59.07 (tar. št. 62.10).


62.03

OBLEKE, KOMPLETI, JAKNE, HLAČE, HLAČE Z OPRSNIKOM IN NARAMNICAMI,
JAHALNE HLAČE IN KRATKE HLAČE (RAZEN KOPALNIH HLAČK), ZA MOŠKE IN
DEČKE

 - Obleke:

6203.11 - - iz volne ali fine živalske dlake

6203.12 - - iz sintetičnih vlaken

6203.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Kompleti:

6203.21 - - iz volne ali fine živalske dlake

6203.22 - - iz bombaža

6203.23 - - iz sintetičnih vlaken

6203.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Sukniči in jopiči:

6203.31 - - iz volne ali fine živalske dlake

6203.32 - - iz bombaža

6203.33 - - iz sintetičnih vlaken

6203.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Hlače, hlače z oprsnikom in naramnicami, jahalne hlače in
kratke hlače:

6203.41 - - iz volne ali fine živalske dlake

6203.42 - - iz bombaža

6203.43 - - iz sintetičnih vlaken

6203.49 - - iz drugih tekstilnih surovin

Določila komentarja k tar. številki 61.03 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za izdelke iz te tar. številke.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje oblačil, iztdelanih iz
tekstilnih materialov iz tar. številk 56.02, 56.03, 59.03, 59.06
in 59.07 (tar. št. 62.10).


62.04

KOSTIMI, KOMPLETI, SUKNIČI IN JOPIČI, OBLEKE, KRILA, HLAČNA
KRILA, HLAČE, HLAČE Z OPRSNIKOM IN NARAMNICAMI IN KRATKE HLAČE
(RAZEN KOPALNIH HLAČK IN KOPALNIH OBLEK), ZA ŽENSKE IN DEKLICE

 - Kostimi:

6204.11 - - iz volne ali fine živalske dlake

6204.12 - - iz bombaža

6204.13 - - iz sintetičnih vlaken

6204.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Kompleti:

6204.21 - - iz volne ali fine živalske dlake

6204.22 - - iz bombaža

6204.23 - - iz sintetičnih vlaken

6204.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Sukniči in jopiči:

6204.31 - - iz volne ali fine živalske dlake

6204.32 - - iz bombaža

6204.33 - - iz sintetičnih vlaken

6204.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Obleke:

6204.41 - - iz volne ali fine živalske dlake

6204.42 - - iz bombaža

6204.43 - - iz sintetičnih vlaken

6204.44 - - iz umetnih vlaken

6204.49 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Krila in hlačna krila:

6204.51 - - iz volne ali fine živalske dlake

6204.52 - - iz bombaža

6204.53 - - iz sintetičnih vlaken

6204.59 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Hlače, hlače z oprsnikom in naramnicami, jahalne hlače
(pumparice) in kratke hlače:

6204.61 - - iz volne ali fine živalske dlake

6204.62 - - iz bombaža

6204.63 - - iz sintetičnih vlaken

6204.69 - - iz drugih tekstilnih surovin

Določila komentarja k tar. številki 61.04 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za izdelke iz te tar. številke.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje oblačil, izdelanih iz
tekstilnih materialov iz tar. številk 56.02, 56.03, 59.03, 59.06
in 59.07 (tar. št. 62.10).


62.05

SRAJCE ZA MOŠKE IN DEČKE

6205.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

6205.20 - Iz bombaža

6205.30 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6205.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Z izjemo spalnih srajc, spodnjih majic in drugih majic iz tar.
št. 62.07, vključuje ta tar. številka srajce za moške in dečke,
ki niso pletene ali kvačkane, vštevši tudi srajce z ovratniki, ki
se lahko slečejo, svečane športne, srajce za prosti čas in druge
srajce.

Ta tar. številka ne vključuje oblačilnih predmetov, ki imajo
lastnosti vetrovk in tar. št. 62.01 in ki imajo običajno na robu
oblačila sredstva za stezanje, pa tudi jaken iz tar. št. 62.03,
pri katerih so žepi običajno pod pasom. Iz te tar. številke so
izključena tudi oblačila brez rokavov.


62.06

BLUZE, SRAJCE IN SRAJČNE BLUZE ZA ŽENSKE IN DEKLICE

6206.10 - Iz svile ali svilenih odpadkov

6206.20 - Iz volne ali fine živalske dlake

6206.30 - Iz bombaža

6206.40 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6206.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje skupino ženskih in dekliških oblačil,
ki niso pletena ali kvačkana in katere sestavljajo bluze, srajce
in srajčne bluze. Ta tar. številka ne vključuje oblačil z žepi
pod pasom, z nabranim pasom ali z drugimi sredstvi za stezanje na
robu oblačil.

Ta tar. številka ne vključuje še:

(a) spodnjih majic in drugih majic (tar. št. 62.08),

(b) oblačil, izdelanih iz tekstilnih materialov iz tar. št.
56.02, 56.03, 59.03, 59.06 in 59.07 (tar. št. 62.10) in

(c) delovnih bluz in podobnih zaščitnih oblačil iz tar. št.
62.11.


62.07

SPODNJE MAJICE IN DRUGE MAJICE, SPODNJE HLAČE, SPALNE SRAJCE,
PIŽAME, KOPALNI PLAŠČI, DOMAČE HALJE IN PODOBNI IZDELKI ZA MOŠKE
IN DEČKE

 - Spodnje hlače:

6207.11 - - iz bombaža

6207.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Spalne srajce in pižame:

6207.21 - - iz bombaža

6207.22 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6207.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo:

6207.91 - - iz bombaža

6207.92 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6207.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje spodnje perilo za moške in dečke
(spodnje majice in druge majice, spodnje hlače in podobne
izdelke), ki ni pleteno ali kvačkano.

Ta tar. številka vključuje tudi spalne srajce, pidžame, kopalne
plašče (vštevši ogrinjala za na plažo), domače halje in podobne
moške in deške izdelke (predvsem oblačila, katera se nosi v
zaprtih prostorih).

Poudariti je treba, da se pleteni ali kvačkani izdelki teh vrst
uvrščajo v tar. št. 61.07 ali 61.09 - odvisno od primera.


62.08

SPODNJE MAJICE IN DRUGE MAJICE, KOMBINEŽE, SPODNJA KRILA, HLAČKE,
SPODNJE HLAČE, SPALNE SRAJCE, PIŽAME, JUTRANJKE, KOPALNI PLAŠČI,
DOMAČE HALJE IN PODOBNI IZDELKI, ZA ŽENSKE IN DEKLICE

 - Kombineže in spodnja krila:

6208.11 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6208.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Spalne srajce in pižame:

6208.21 - - iz bombaža

6208.22 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6208.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo:

6208.91 - - iz bombaža

6208.92 - - iz umetnih ali sintetičnihz vlaken

6208.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje spodnje perilo za ženske in deklice
(spodnje majice in druge majice, kombineže, spodnja krila,
spodnje hlačke in podobne izdelke), ki ni pleteno ali kvačkano.

Ta tar. številka vključuje tudi spalne srajce, pidžame,
jutranjke, kopalne plašče (vštevši ogrinjala za na plažo), domače
halje in podobne ženske in dekliške izdelke (predvsem oblačila,
katera se nosi v zaprtih prostorih).

Poudariti je treba, da se pleteni ali kvačkani izdelki teh vrst
uvrščajo v tar. št. 61.07 ali 61.09 - odvisno od primera.

Iz te tar. številke so izključeni tudi modrci, miderji, stezniki
in podobni izdelki (tar. št. 62.12).


62.09

OBLAČILA IN PRIBOR ZA OBLAČILA ZA DOJENČKE

6209.10 - Iz volne ali fine živalske dlake

6209.20 - Iz bombaža

6209.30 - Iz sintetičnih vlaken

6209.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Skladno z Opombo 4 (a) k temu poglavju, štejejo za "obleke in
pribor za oblačila za dojenčke" oblačilni predmeti za majhne
otroke, katerih telesna višina ne presega 86 cm. Ta tar. številka
vključuje tudi plenice za dojenčke.

Med drugim vključuje ta tar. številka tudi plaščke, svečane
oblekce, kombinezone iz portikle za otroke, kot tudi vse vrste
rokavic, hulahopk in obutve brez podplatov - izdelke, ki niso
pleteni ali kvačkani.

Poudariti je treba, da se oblačilni predmeti, katere bi lahko na
prvi pogled uvrstili v tar. številko 62.09 in v druge tar.
številke tega poglavja, uvrščajo v tar. št. 62.09 (glej Opombo
4(b) k temu poglavju).

Ta tar. številka ne vključuje plenic za dojenčke iz papirja,
celulozne vate, iz listov ali trakov iz celulozne vate (tar. št.
48.18), ali pa iz tekstilne vate (tar. št. 56.01). Ta tar.
številka ne vključuje tudi kapic za dojenčke (tar. št. 65.05) ter
pribora za oblačila za dojenčke, ki so bolj specifično zajeti v
drugih poglavjih Nomenklature.


62.10

OBLAČILA, IZDELANA IZ TKANIN IZ TAR. ŠTEVILK 56.02, 56.03, 59.06
ali 59.07

6210.10 - Iz tkanin iz tar. številk 56.02 ali 56.03

6210.20 - Druga oblačila, opisana v tar. podštevilkah od 6201.11
do 6201.19

6210.30 - Druga oblačila, opisana v tar. podštevilkah od 6202.11
do 6202.19

6210.40 - Druga oblačila za moške in dečke

6210.50 - Druga oblačila za ženske in deklice

Razen oblačil za dojenčke iz tar. št. 62.09, vključuje ta tar.
številka vsa oblačila, izdelana iz klobučevine (filca) ali iz
netkanega tekstila, vštevši tudi impregnirana, premazana,
prevlečena, prekrita ali laminirana, ali pa oblačila iz
tekstilnih materialov (razen pletenih ali kvačkanih materialov)
iz tar. številk 59.03, 59.06 ali 59.07, neglede na to, ali gre za
moška ali ženska oblačila.

V to tar. številko se uvrščajo dežni plašči, poljena oblačila,
potapljaške obleke in obleke za zaščito pred radioaktivnim
sevanjem, (brez aparata za dihanje).

Poudariti je treba, da se oblačilni predmeti, katere bi lahko na
prvi pogled -"prima facie" uvrstili v tar. številko 62.10 in v
druge tar. številke tega poglavja, uvrščajo v tar. št. 62.10
(glej Opombo 5 k temu poglavju).

 Ta tar. številka ne vključuje:

(a) oblačil iz papirja, celulozne vate ali trakov iz celuloznih
vlaken (tar. št. 48.18),

(b) oblačil, izdelanih iz prešitih tekstilnih materialov v
metraži iz tar. št. 58.11 (v glavnem tar. št. 62.01 ali 62.02) -
glej komentar k tar. podštevilki na koncu komentarja k temu
poglavju) in

(c) pribora za oblačila (na primer rokavic vseh vrst iz tar. št.
62.16).


62.11

TRENIRKE, SMUČARSKE OBLEKE IN KOPALNE HLAČKE ALI KOPALNE OBLEKE;
DRUGA OBLAČILA

 - Kopalne hlačke in kopalne obleke:

6211.11 - - moške in deške

6211.12 - - ženske in dekliške

6211.20 - Smučarske obleke

 - Druga oblačila za moške in dečke:

6211.31 - - iz volne ali fine živalske dlake

6211.32 - - iz bombaža

6211.33 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6211.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Druga oblačila za ženske in deklice:

6211.41 - - iz volne ali fine živalske dlake

6211.42 - - iz bombaža

6211.43 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6211.49 - - iz drugih tekstilnih surovin

Določila komentarja k tar. številki 61.12, ki se nanašajo na
trenerke, smučarske obleke in na kopalne hlačke in kostime, kot
tudi določila komentarja k tar. številki 61.14, ki se nanašajo na
druga oblačila, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke
iz te tar. številke. Trenirke, ki so zajete v tej tar. številki
so lahko podložene.

Vendar je treba poudariti, da ta tar. številka (za razliko od
tar. št. 61.14) vključuje tudi nepletene telovnike, ki se
dobavljajo posamično.

Ta tar. številka vključuje metražno blago, v katerem so niti
votka izpuščene v pravilnih razmikih in iz katerih je moč z
navadnim rezanjem in brez nadaljnje dodelave dobiti "tkanice",
t.j. tkanine, ki so kot edino oblačilo nosi okoli bokov.
Posamezne "tkanice" se uvrščajo v to tar. številko.


62.12

MODRČKI, PASOVI ZA NOGAVICE, STEZNIKI, OPORNIKI, NARAMNICE,
PODVEZE IN PODOBNI IZDELKI TER NJIHOVI DELI, VKLJUČNO S PLETENIMI
ALI KVAČKANIMI

6212.10 - Modrčki

6212.20 - Pasovi za nogavice in hlačni pasovi

6212.30 - Stezniki

6212.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje izdelke, ki se nosijo kot obleka, ki
služi za podpiranje nekaterih delov telesa, ali pa temu, da
držijo druga oblačila. Vključuje tudi dele teh izdelkov. Lahko so
izdelani iz kateregakoli tekstilnega materiala, vštevši pletene
ali kvačkane. Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1) Modrce vseh vrst (tudi takih, ki so prilagojeni za umetna
prsa po operativni odstranitvi dojke).

(2) Miderje in hlačne miderje.

(3) Steznike - korsleti (kombinacije miderjev ali hlačnih
miderjev in steznikov).

(4) Korzeje - korseti in pasove - steznike, običajno ojačene z
upogljivim materialom, ribjo kostjo ali s plastičnimi podporniki.
Običajno se pritrjujejo z vrvicami ali sponkami.

(5) Pasove z držalci nogavic, higienske pasove, suspenzorije (z
držalci nogavic), naramnice, držalce nogavic, podveze, trakove za
držanje srajčnih rokavov.

(6) Telesne pasove za moške (vštevši tudi tiste, ki so
kombinirani s hlačkami).

(7)   Nosečniške pasove, poporodne pasove in podobne pasove za
podporo ali izravnavanje nekaterih delov telesa, v kolikor niso
ortopedska pomagala iz tar. št. 90.21 (glej komentar k tej tar.
številki).

("Bodiji" ki se tesno prilagajajo telesu (so elastični) in se
nosijo samo kot spodnje perilo, se tudi uvrščajo v to tarifno
številko, vendar pa se "bodji", ki so narejeni tako, da zgornji
del predstavlja samostojno zunajne oblačilo,so izključeni iz te
tar. številke (na primer, če je zgornji in spodnji del pleten ali
kvačkan v tar.št. 61.14, če pa je tkan pa v 62. Poglavje).

Vsi pravkar našteti izdelki imajo lahko okraske vseh vrst
(mašnice, čipko itd.), pa tudi opremo in pribor iz netekstilnega
materiala (na primer: kovinsko, iz gume, plastične mase ali
usnja).

Ta tar. številka vključuje pletene in kvačkane izdelke, pa tudi
njihove dele, dobljene z neposredno izdelavo v določene oblike s
povečevanjem ali zmanjševanjem velikosti ali števila zank in ki
so namenjeni za izdelavo izdelkov iz te tar. številke - tudi v
primeru, da se dobavljajo kot pleteno ali kvačkano blago v
metraži, ki vsebuje večje število teh izdelkov.

Ta tar. številka ne vključuje steznikov in pasov, ki so v celoti
izdelani iz gume (v tar. št. 40.15).


62.13

ROBČKI

6213.10 - Iz svile ali iz svilenih odpadkov

6213.20 - Iz bombaža

6213.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Izdelki iz te tar. številke so kvadratne ali približno kvadratne
oblike, pri čemer nobena stranica kvadrata ne presega 60 cm (glej
Opombo 7 k temu poglavju). To so lahko navadni robci ali
naglavni, ovratni ali okrasni (ki se nosijo okoli pasu). Robovi
teh robcev so lahko ravni ali narezani in so zarobljeni,
spodviti, obšiti (paspulirani), ali pa imajo rese. Rese ponavadi
dobijo z izpuščanjem nevtkanih niti osnove ali votka. Pri
izdelkih z resami se rese vštevajo v dolžino stranice.

Robci iz te tar. številke so lahko v celoti izdelani iz čipke.

Ta tar. številka vključuje tudi metražni material, ki sestoji iz
več skupaj tkanih kvadratnih kosov, ki imajo lastnosti robcev, in
iz katerega je moč s preprostim rezanjem po določenih linijah
dobiti posamične izdelke z resami, primerne za uporabo kot
robcev.

V to tar. številko se prav tako uvrščajo podobni materiali, ki so
(razen rezanju na željene velikosti in oblike), izpostavljeni
postopku "izvlekanja niti", ki nedokončanemu izdelku daje značaj
robca.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) robcev iz papirja, celulozne vate ali iz trakov iz celulozne
vate (tar. št. 48.18),

(b) netkanega tekstila, ki je samo rezan v oblike kvadratov ali
pravokotnikov (tar. št. 56.03),

(c) materialov, ki so samo rezani v kvadratne oblike, ter
vezenin, v kolikor nimajo dodelanih robov, ali pa imajo robove
brez res (tar. št. 58.10) in

(d) izdelkov, ki imajo lastnosti robcev, katerih katerakoli
stranica pa je daljša od 60 cm, kot tudi drugih oblik (razen
kvadratnih ali približno kvadratnih oblik) (tar. št. 62.14).


62.14

ŠALI, OGRINJALA, RUTE, NAGLAVNE RUTE, TANČICE IN PODOBNI IZDELKI

6214.10 - Iz svile ali iz svilenih odpadkov

6214.20 - Iz volne ali fine živalske dlake

6214.30 - Iz sintetičnih vlaken

6214.40 - Iz umetnih vlaken

6213.90 - Iz drugih tekstilnih materialov

V ta tar. številko spadajo:

(1) Šali - običajno so kvadratne ali pravokotne oblike in so
dovolj veliki, da prekrijejo glavo in ramena,

(2) Rute in ešarpi - najpogosteje v kvadratni ali pravokotni
obliki in se najpogosteje nosijo okoli vratu,

(3) Naglavne rute - vrsta lahkih šalov ali rut, ki so pretežno iz
čipke in ki pokrivajo ženske glave in ramena in

(4) Tančice - ta naziv se uporablja za različne izdelke, ki so
izdelani pretežno iz lahkih, prosojnih ali mrežastih materialov.
Včasih pa so ti izdelki tudi čipkasti. Lahko se nosijo kot okras
ali kot priložnostno oblačilo (na primer: poročne tančice, žalne
tančice, tančice za sveto obhajilo, kot tudi tančice za klobuke
in za prekrivanje obraza (feredže)).

Robovi teh izdelkov so običajno zarobljeni, spodviti, obšiti
(paspulirani), ali pa imajo rese.

V to tar. številko se uvrščajo tudi metražne tkanine, pri katerih
v pravilnih razmikih manjkaj določeno število niti votka in ki so
pripravljene tako, da je moč s preprostim izrezovanjem po
določenih linijah dobiti izdelke z resami, ki se uvrščajo v to
tar. številko.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) netkanega tekstila, ki je samo rezan v obliko kvadrata ali
pravokotnika (tar.št. 56.03),

(b) materialov, ki so samo rezani v oblike šalov, rut itd. ter
vezenin, katerih robovi niso dodelani ali z robovi brez res (tar.
št. 58.10),

(c) šalov, rut itd., ki so pleteni ali kvačkani (tar. št. 61.17),

(d) izdelkov, ki imajo lastnosti robcev in katerih nobena
stranica ne presega 60 cm (tar. št. 61.13) in

(e) ešarpov, na primer vojaških ali duhovniških (tar. št. 62.17).


62.15

 PENTLJE, METULJČKI IN KRAVATE

6215.10 - Iz svile ali iz svilenih odpadkov

6215.20 - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6215.90 - Iz drugih tekstilnih odpadkov

Ta tar. številka vključuje kravate, mašne, metuljčke, trde
ovratnike in podobne izdelke, katere običajno nosijo moški
(vštevši tudi izdelke na držalih iz plastičnih mas, kovine itd. -
zaradi lažjega nameščanja okoli vratu).

Tudi tekstilni materiali, rezani v šablone za izdelavo kravat, so
vključeni v to tar. številko. Vendar pa ta tar. številka ne
vključuje trakov iz materiala za kravate, ki so samo poševno
narezani (v razmerju do osnove) in so brez zaključkov.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) pletenih ali kvačkanih kravat in metuljčkov (tar. št. 61.17)
in

(b) raznih ovratnikov, jabojev in podobnih izdelkov iz tar. št.
62.17).


62.16

ROKAVICE, PALČNIKI IN ROKAVICE BREZ PRSTOV

Ta tar. številka vključuje vse vrste rokavic iz tekstilnih tkanin
(vštevši tudi čipkaste), razen iz pletenih ali kvačkanih tkanin.

Določila komentarja k tar. št. 61.16 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za izdelke iz te tar. številke.

 Ta tar. številka vključuje tudi zaščitne rokavice, ki se
uporabljajo v industriji itd.

Vendar so iz te tar. številke izključeni naslednji izdelki:

(a) rokavice iz rafije, vštevši podložene (tar. št. 46.02) in

(b) vse vrste rokavic iz papirja, celulozne vate ali iz listov
ali trakov iz celuloznih vlaken (tar. št. 48.18).


62.17

DRUG GOTOV PRIBOR ZA OBLAČILA; DELI OBLAČIL ALI PRIBORA ZA
OBLAČILA, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 62.12

6217.10 - Pribor

6217.90 - Deli

Ta tar. številka vključuje gotov (konfekcioniran) pribor za
oblačila iz tekstila, razen pletenega ali kvačkanega pribora, ki
ni naveden ali zajet v drugih tar. številkah tega poglavja, niti
druge v Nomenklaturi. Ta tar. številka vključuje tudi dele
oblačil in dele pribora za oblačila - nepletene in nekvačkane,
razen delov izdelkov iz tar. številke 62.12.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1) Znojnice, ki so običajno iz gumirane tkanine ali iz gume,
prekrite s tekstilnim materialom. Znojnice, ki so v celoti
izdelane iz plastične mase ali gume, so iz te tar. številke
izključene (tar. št. 39.26 ali 40.15).

(2) Podramnike (podložena ramena) in druge podložke za oblačila.
Običajno so izdelani iz vate, klobučevine (filca) ali iz
tekstilnih odpadkov, prekritih s tekstilno tkanino. Podramniki iz
vate in podobni izdelki za oblačila, ki so iz gume (najpogosteje
iz celičaste gume) in ki niso prekriti s tekstilnim materialom,
so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 40.15).

(3) Jermene vseh vrst (vštevši nabojnike) in ešarpe (širok trak
okrog ramen ali pasu) (na primer vojaške ali duhovniške) iz
tekstilnega materiala, vštevši tudi elastične ali gumirane, ali
pa stkane iz kovinskih niti. Ti izdelki se uvrščajo v to tar.
številko tudi, če imajo zaponke ali drug pribor iz plemenitih
kovin, ali pa, če so okrašeni z biseri in z dragim ali poldragim
kamenjem (naravnim, sintetičnim ali rekonstruiranim).

(4) Mufe, vštevši mufe, ki so z zunanje strani okrašeni z okraski
iz krzna ali iz umetnega krzna.

(5) Komolčnike.

(6) Mornarske ovratnike.

(7) Epolete, oznake za rokave itd..

(8) Nalepke, značke, embleme, številke, začetnice in podobne
izdelke (izvzemši vezene motive iz tar. št. 58.10), ki so
izdelani drugače, kot pa samo z rezanjem na določene oblike in
velikosti. (V kolikor so izdelani samo z rezanjem v določene
oblike ali na določene velikosti, so ti izdelki iz te tar.
številke izključeni - tar. št. 58.07).

(9) Okrasne sponke s pentljo, oprti (npr. za revolverje) itd.

(10) Ločeno dobavljene zamenljive podloge za dežne plašče in
podobna oblačila.

(11) Žepe, rokave, ovratnike, ovratnike "coliere", okrasje vseh
vrst (kot na primer: rozete, mašne, riše), plastrone, "jabote" -
naprsni del obačila (vštevši tudi tiste, kombinirane z
ovratniki), manšete, zavihke in podobne izdelke.

(12) Dolge nogavice, dokolenke, kratke nogavice (vštevši tudi
čipkaste), kot tudi obutev brez podplatov, razen copat za
dojenčke.

Nekateri gotovi okrasi (na primer pomponi in franže, pa tudi
motivi iz čipke ali vezeni motivi) se uvrščajo v 58. poglavje -
kot metražna pozamanterija (okrasni pribor za obleke)).

Izdelki, uvrščeni v to tar. številko, so pogosto čipkasti ali
vezeni in v tej tar. številki ostanejo uvrščeni, neglede na to,
ali so neposredno izdelani v določene oblike, ali pa so izdelani
iz čipke ali vezene tkanine iz tar. št. 58.04 ali 58.10.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) pribora za oblačila za dojenčke (tar. št. 62.09),

(b) jermene in trakove za poklicno rabo (na primer: za čiščenje
oken ali za električarje) ali rozet, ki se ne uporabljajo za
oblačila (tar. št. 63.07),

(c) okrasja iz perja (tar. št. 67.01),

(d) okrasja iz umetnega cvetja, listja ali plodov iz tar. št.
67.02,

(e) trakov z gumbi-pritiskači in trakov s sponkami (tar. št.
58.06, 83.08 in 96.06 - odvisno od primera) in

(f) patentnih zapiral "zippers" (tar. št. 96.07).


                          63. POGLAVJE

      DRUGI GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI; KOMPLETI; PONOŠENA -
    IZRABLJENA OBLAČILA IN IZRABLJENI TEKSTILNI IZDELKI; KRPE

OPOMBE:

1. Pod-poglavje I tega poglavja obsega samo gotove izdelke iz
katerega koli tekstilnega materiala.

2. V I. pod-poglavje tega poglavja ne spadajo:

(a) izdelki iz 56. do 62. poglavja;

(b) ponošena - izrabljena oblačila ali drugi izrabljeni izdelki
iz tar.št. 6309.

3. Tar. št. 63.09 obsega samo naslednje blago:

(a) Izdelke iz tekstilnega materiala:

- oblačila in pribor za oblačila in njihove dele;

- odeje, potovalne odeje in slična pregrinjala;

- posteljnino, namizno, toaletno in kuhinjsko perilo;

- izdelke za notranjo opremo, razen preprog iz tar. št. 57.01 do
57.05 in tapiserij iz tar. št. 58.05;

(b) Obutev in pokrivala iz katerega koli materiala, razen iz
azbesta.

Da bi se lahko uvrstili v to tarifno številko, morajo navedeni
izdelki izpolnjevati pogoja:

- da imajo vidne znake rabljenosti,

- da so dobavljeni v razsutem stanju ali v balah, vrečah ali
podobnem pakiranju.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

V to poglavje spadajo:

(1) V tar. številke od 63.01 do 63.07 (I. pod-poglavje) - gotovi
izdelki iz kateregakoli tekstilnega materiala (tkanega ali
pletenega, iz klobučevine (filca), iz netkanega tekstila itd.),
ki niso bolj specifično zajeti v drugih poglavjih oddelka XI ali
drugje v Nomenklaturi. (Izraz "gotovi (konfekcijski) izdelki"
označuje izdelke, izdelane v smislu Opombe 7 k oddelku XI - glej
tudi del (II) splošnih določil komentarja k oddelku XI).

To pod-poglavje vključuje izdelke iz tila in iz drugih mrežastih
tkanin, čipke ali vezenin, neglede na to, ali so izdelani
neposredno v določene oblike, ali pa so izdelani iz tila ali
drugih mrežastih tkanin, čipke ali vezenih tkanin iz tar. številk
58.04 ali 58.10.

Na razvrščanje izdelkov iz tega razdelka ne vpliva obstoj majhnih
okraskov ali pribora iz krzna, kovine (vštevši iz plemenitih
kovin), usnja, plastičnih mas itd. Vendar pa se v primeru, da ti
(drugi) materiali ne predstavljajo le okraskov ali pribora, se
izdelki uvrščajo skladno z Opombami k ustreznemu oddelku,
poglavja, ali pa skladno s Temeljnimi pravili za uporabo
Nomenklature- odvisno od primera.

Ta podpoglavje izrecno ne vključuje:

(a)  izdelkov iz vate iz tar. št. 56.01,

(b)  netkanega tekstila, ki je samo rezan v kvadratne ali
pravokotne oblike (na primer: posteljne rjuhe za enkratno
uporabo) (tar. št. 56.03),

(c)  gotovih mrež iz tar. št. 56.08,

(d)  motivov iz čipke ali vezenin iz tar. št. 58.04 in 58.10 in

(e)  oblačil in pribora za oblačil iz 61. in 62. poglavja.

(2) V tar. številko 63.08 (II. pod-poglavje) - nekateri kompleti,
ki sestoje iz tkanin in preje, z ali brez pribora, za izdelavo
talnih prekrival, tapiserij, vezenih prtov in serviet ali
podobnih izdelkov iz tekstila, pripravljene v pakiranjih za
prodajo na drobno.

(3) V tar. številke 63.09 in 63.10 (III. pod-poglavje) - ponošena
- izrabljena oblačila, opredeljena v Opombi 3 k temu poglavju, pa
tudi krpe, vrvi, konopce, motvoze, vrvice ipd. v obliki odpadkov,
bodisi iz novih ali iz izrabljenih izdelkov.


                         I. POD-POGLAVJE

                 DRUGI GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI

63.01

ODEJE IN PODOBNI POKRIVAČI

6301.10 - Električne odeje

6301.20 - Odeje (razen električnih odej), potovalne odeje in
slična pregrinjala iz volne ali fine živalske dlake

6301.30 - Odeje (razen električnih odej) in podobna pregrinjala
iz bombaža

6301.40 - Odeje (razen eletkričnih odej) in podobna pregrinjala,
iz sintetičnih vlaken

6301.90 - Druge odeje in podobna prekrivala

Odeje in podobna prekrivala so običajno izdelani iz volne,
živalske dlake, bombaža ali iz umetnih ali sintetičnih vlaken.
Njihovo lice je pogosto kosmato (s lasasto površino) in pretežno
iz debelejšega materiala, katerega struktura gostejša - zaradi
zaščite pred mrazom. Ta tar. številka vključuje tudi prekrivala
in odeje za otroške postelje in otroške vozičke.

Prekrivala imajo pogosto rese (dobljene predvsem z izpuščanjem
nevtkanih niti osnove ali votka), medtem ko so robovi odej obšiti
ali zarobljeni.

Ta tar. številka vključuje metražne materiale, iz katerih je moč
s preprostim rezanjem po določenih linijah dobiti posamezni
predmet, ki imajo bistvene lastnosti odej ali prekrival.

Tudi električne odeje se uvrščajo v to tar. številko.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) posebej oblikovanih odej za pokrivanje živali (tar. št.
42.01),

(b) posteljnih pregrinjal (t.i. dnevnih pregrinjal) (tar. št.
63.04) in

(c) prešitih ali polnjenih posteljnih pregrinjal (tar. št.
94.04).


63.02

POSTELJNO, NAMIZNO, TOALETNO IN KUHINJSKO PERILO

6302.10 - Posteljno perilo, pleteno ali kvačkano

 - Drugo posteljno perilo, tiskano:

6302.21 - - iz bombaža

6302.22 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6302.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo posteljno perilo:

6302.31 - - iz bombaža

6302.32 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6302.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

6302.40 - Namizno perilo, pleteno ali kvačkano

 - Drugo namizno perilo:

6302.51 - - iz bombaža

6302.52 - - laneno

6302.53 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6302.59 - - iz drugih tekstilnih surovin

6302.60 - Toaletno ali kuhinjsko perilo, iz frotirja ali podobne
tkanine, bombažno

 - Drugo:

6302.91 - - iz bombaža

6302.92 - - laneno

6302.93 - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6302.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ti izdelki so najpogosteje izdelani iz bombaža ali iz lanu,
včasih tudi iz konoplje, rafije ali iz umetnih ali sintetičnih
vlaken itd. Običajno so primerni za pranje. V to tar. številko se
uvrščajo:

(1) Posteljno perilo, na primer: rjuhe, vzglavnice, prevleke za
okrogle vzglavnike, prevleke za pernice ter prekrivala za
vzmetnice.

(2) Namizno perilo, na primer: prti, podstavki za mizo,
pregrinjala za pladnje, serviete vseh vrst, vrečke za serviete,
kot tudi podstavke za sklede in kozarce.

Vendar je treba poudariti, da nekateri med pravkar navedenimi
izdelki ne štejejo za namizno perilo (na primer: namizne
središčne čipke, žamet ali brokadni materiali). Ti izdelki se
uvrščajo v tar. št. 63.04.

(3)  Toaletno perilo, na primer: brisače za obraz in roke
(vštevši brisače v zvitkih na valjih), kopalne brisače, brisače
za na plažo in toaletne rokavice.

(4)  Kuhinjsko perilo, na primer: krpe za brisanje kozarcev in
druge kuhinjske posode. Izdelki, kot so: krpe za tla, krpe za
pranje posode, za ribanje, za prah in podobne krpe za čiščenje,
ki so običajno izdelane iz grobega in debelega materiala, ne
štejejo za kuhinjsko perilo in so iz te tar. številke izključene
(tar. št. 63.07).

Razen zgoraj navedenih izdelkov vključuje ta tar. številka
metražne materiale, iz katerih je moč s preprostim rezanjem po
določenih linijah (na mestih, kjer so izpuščene niti osnove ali
votka) dobiti gotove izdelke z resami (na primer brisače).


63.03

ZAVESE (VKLJUČNO DRAPERIJE) IN NOTRANJE PLATNENE NAVOJNICE,
KRATKE OKRASNE DRAPERIJE ZA OKNA ALI POSTELJE

 - Pletene ali kvačkane

6303.11 - - iz bombaža

6303.12 - - iz sintetičnih vlaken

6303.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo:

6303.91 - - iz bombaža

6303.92 - - iz sintetičnih vlaken

6303.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje:

(1) Zavese (vštevši draperije), ki se uporabljajo z notranje
strani oken, za zastiranje niš, odrov itd. Izraz "zavese"
označuje lahke prozorne in polprozorne izdelke, kot tudi izdelke,
izdelane iz debelejših in gostejših tekstilnih materialov.

(2) Notranje platnene rolete, ki so običajno neprozorne in
pritrjene na valjih (na primer rolete v kupejih na vlaku).

(3) Kratke okrasne draperije za okna, ki sestoje iz tekstilnih
trakov in ki so nameščeni nad okni, da skrijejo zgornje robove
zaves. V to tar. številko spadajo tudi okrasne draperije za
postelje, ki se uporabljajo za pregrinjanje ali dekoracijo.

Ta tar. številka vključuje tudi metražni material, ki je po
tkanju dodelan tako, da je iz njega moč z manjšo operacijo dobiti
gotove izdelke iz te tar. številke.

Na primer: metražni material, ki ima na enem izmed robov dodan
trak za nabiranje ali karner in iz katerega je s preprostim
rezanjem v željene dolžine in z zarobljanjem moč dobiti gotove
zavese.

Ta tar. številka ne vključuje zunanjih zaves, tend ipd. (tar. št.
63.06).


63.04

DRUGI IZDELKI ZA NOTRANJO OPREMO, RAZEN IZDELKOV IZ TAR. ŠT.
94.04

 - Posteljna pregrinjala:

6304.11 - - pletena ali kvačkana

6304.19 - - druga

 - Drugi:

6304.91 - - pleteni ali kvačkani

6304.92 - - iz bombaža, razen pletenih ali kvačkanih

6304.93 - - iz sintetičnih vlaken, razen pletenih ali kvačkanih

6304.99 - - iz drugih tekstilnih surovin, razen iz pletenih ali
kvačkanih

Ta tar. številka vključuje izdelke za notranje opremljanje iz
tekstilnega materiala (razen tistih iz predhodnih tar. številk
ali iz tarifne številke 94.04), ki se uporabljajo: v hišah,
javnih zgradbah, gledališčih, cerkvah itd., kot tudi na ladjah,
na železnici, v letalih, kamp prikolicah, avtomobilih itd.

Med te izdelke spadajo: stenski zastori in dekorativne materiali
za svečane obrede (na primer: za poroke ali pogrebe), mreže za
komarje, posteljna pregrinjala (vendar ne posteljna pregrinjala
iz tar. št. 94.04), prevleke za vzglavnike, prevleke za
avtomobilske sedeže, prevleke za pohištvo, prekrivala za stole
(razen tistih, ki imajo značaj talnih prekrival - glej Opombo 1 k
57. poglavju), prekrivala za kamine, vrvice za povezovanje zaves,
kratke okrasne draperije (razen tistih iz tar. št. 63.03).

Ta tar. številka ne vključuje senčil za svetilke (tar. št.
94.05).


63.05

VREČE IN VREČKE ZA PAKIRANJE BLAGA

6305.10 - Iz jute in iz drugih tekstilnih ličnatih vlaken iz tar.
št. 53.03

6305.20 - Iz bombaža

 - Iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih materialov:

6305.32 - - fleksibilne vmesne velike (bulk) vreče

6305.33 - - druge, iz polietilenskih ali polipropilenskih trakov
ali podobnih oblik

6305.39 - - drugo

6305.90 - Iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje tekstilne vreče in vrečke, ki se
običajno uporabljajo za pakiranje blaga za transport,
skladiščenje ali za prodajo.

 Ti izdelki so lahko raznih oblik in velikosti. Mednje spadajo še
posebej vreče za: premog, žito, moko, krompir, kavo in podobne
vreče, poštne vreče in majhne vrečke za pošiljanje vzorcev po
pošti. Ta tar. številka vključuje tudi izdelke, kot so na primer:
vrečke za čaj.

Tekstilni materiali za pakiranje, ki so po uporabi kot ovojna
bala le rahlo pritrjeni na robovih, ali takšni, ki niso gotovi,
ali pa nezgotovljene vreče ali vrečke, so iz te tar. številke
izključeni (tar. št. 63.07).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Podštevilka 6305.32

Fleksibilni vreče za razsuti (bulk) material, so običajno iz
polipropilenskega ali polietilenskega tkanega tekstila s
kapaciteto, ki se navadno giblje od 250 kg do 3.000 kg. Lahko so
opremljeni z dvižnimi jermeni v vseh štirih zgornjih vogalih in z
odprtinami na vrhu ali na dnu, za olajšanje nakladanja oziroma
razkladanja. Navadno se uporabljajo za pakiranje, skladiščenje,
transport in pretovarjanje suhih, sipkih materialov.

Tekstilni materiali za pakiranje, ki so po uporabi kot ovojna
bala le rahlo pritrjeni na robovih, ali takšni, ki niso gotovi,
ali pa nezgotovljene vreče ali vrečke, so iz te tar. številke
izključeni (tar. št. 63.07).


63.06

PONJAVE, PLATNENE STREHE IN ZUNANJE PLATNENE NAVOJNICE (TENDE);
ŠOTORI; JADRA (ZA PLOVILA, JADRALNE DESKE ALI SUHOZEMNA VOZILA);
IZDELKI ZA TABORJENJE

 - Ponjave; platnene strehe in zunanje platnene navojnice

6306.11 - - iz bombaža

6306.12 - - iz sintetičnih vlaken

6306.19 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Šotori:

6306.21 - - iz bombaža

6306.22 - - iz sintetičnih vlaken

6306.29 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Jadra:

6306.31 - - iz sintetičnih vlaken

6306.39 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Napihljive blazine:

6306.41 - - iz bombaža

6306.49 - - iz drugih tekstilnih surovin

 - Drugo:

6306.91 - - iz bombaža

6306.99 - - iz drugih tekstilnih surovin

Ta tar. številka vključuje vrsto tekstilnih izdelkov iz močnega,
gosto tkanega platna. Vanjo spadajo:

(1)  Cerade.

Uporabljajo se za zaščito blaga pred vremenskimi vplivi med
skladiščenjem na odprtem ali med natovarjanjem na ladjo, vagone,
kamione itd. Izdelujejo jih običajno iz premazanih (prevlečenih)
ali nepremazanih (neprevlečenih) tkanin iz umetnih ali
sintetičnih vlaken, ali pa iz močnega oz. iz razmeroma močnega
platna (iz konoplje, jute, lanu ali bombaža). Cerade so
nepremočljive. Cerade, ki so izdelane iz platna, so najpogosteje
obdelane s katranom ali s kemikalijami zaradi nepremočljivosti in
zaščite pred gnitjem. Cerade se običajno pojavljajo v obliki
pravokotnih listov z zarobljenimi robovi, lahko pa so opremljene
tudi z luknjicami, vrvmi, jermeni itd. Posebej skrojene cerade
(na primer za pokrivanje sena, palub manjših plovil, kamionov
itd.) prav tako spadajo v to tar. številko, vendar pod pogojem,
da so ravne.

Vendar pa so cerade, katerih tkanina je popolnoma vgrajena ali
prekrita (obojestransko) s plastično maso (na primer s polivinil
-kloridom) izključene (tar.št. 39.26).

Cerad ne gre enačiti s prekrivali za avtomobile, stroje itd., ki
so izdelana iz materialov za cerade, vendar skladno z obliko
izdelkov. Prav tako jih ne gre enačiti z zaščitnimi prekrivali iz
lahkega materiala, izdelanimi na enak način kot cerade (tar. št.
63.07).

(2) Jadra.

(Za jadrnice, jahte, ribiške čolne in za druga plovila, za
jadralne deske ali za suhozemna vozila). Jadra so iz lahkega
tekstilnega materiala, t.j. iz prej velike jakosti ali iz umetnih
ali sintetičnih vlaken. Material, iz katerega so jadra, je
narezan v določene oblike in zarobljen. Jadra so običajno
opremljena z luknjicami ali z drugimi sredstvi za pritrjevanje.

(3) Platnene strehe in zunanje platnene rolete (tende itd.).

(Za prodajalne, restavracije itd.). Namenjene so za zaščito pred
soncem. Izdelane so običajno iz močnega enobarvnega ali
progastega platna, lahko pa so tudi montirani na valju ali
mehanizmu za zvijanje. V tej tar. številki ostanejo uvrščene
tudi, če so v okvirih (kot je včasih primer pri zunanjih roletah
- tendah).

(4)  Šotori.

Šotore izdelujejo iz zelo težkih tkanin iz umetnih ali
sintetičnih vlaken, bombaža ali iz mešanic tekstilnih materialov,
vštevši tudi iz premazanih in prevlečenih, prekritih ali
laminiranih. Šotori so lahko tudi iz močnega platna. Običajno
imajo enojne ali dvojne strehe ter bočne stene ali zidove (enojne
ali dvojne), s katerimi je ograjen določeni prostor.

Ta tar. številka vključuje šotore različnih velikosti ali oblik,
na primer: veliki sejemskih šotorov, vojaški šotori, šotori za
kempiranje (vštevši tudi nosilne), cirkuški šotori, šotori za
plaže itd. V to tar. številko se uvrščajo, neglede na to, ali se
dobavljajo v kompletih s šotorskimi palicami, klini, napenjalnimi
vrvicami in z drugim priborom, ali ne.

Izključeni pa so, če je tkanina popolnoma vgrajena v plastično
maso (tar.št.39.26).

"Platnene strehe" za prikolice za kempiranje in za samohodna
vozila za kempiranje (predšotori za prikolice za kempiranje), ki
imajo strukturo šotora, prav tako štejejo za šotore. Najpogosteje
so izdelane iz tkanin iz umetnih ali sintetičnih vlaken, ali pa
iz zelo močnega platna. Sestoje iz treh bočnih sten in strehe,
njihov namen pa je povečati bivalni prostor, ki ga zagotavlja
prikolica za kempiranje ali samohodno vozilo za kempiranje
(avtodom).

Ta tar. številka izključuje šotore v obliki senčnika iz tar. št.
66.01.

(5)  Izdelki za taborjenje.

V to skupino spadajo platnena vedra, vreče za vodo, umivalniki,
šotorska tla, blazine za napihovanje, vzglavniki in blazinice
(razen tistih iz tar. št. 40.16) ter ležalne mreže (razen mrež iz
tar. št. 56.08).

Iz te tar. številke so izključeni:

(a) nahrbtniki, telečjaki in podobne torbe (tar. št. 42.02) in

(b) polnjene spalne vreče in polnjene blazine, vzglavniki in
blazinice (tar. št. 94.04).


63.07

DRUGI GOTOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z MODNIMI KROJI ZA OBLAČILA

6307.10 - Krpe za tla, posodo, prah in podobne krpe za čiščenje

6307.20 - Reševalni jopiči in pasovi

6307.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje gotove izdelke iz kateregakoli
tekstilnega materiala, ki v drugih tar. številkah oddelka XI ali
drugje v Nomenklaturi niso bolj specifično zajeti. V to tar.
številko se uvrščajo predvsem:

(1) Krpe za tla, krpe za posodo, krpe za prah in podobne krpe za
čiščenje (vštevši tudi krpe, impregnirane s čistili, razen
izdelkov iz tar. številk 34.01 in 34.05).

(2) Rešilni pasovi in rešilni telovniki.

(3) Modni kroji za oblačila, izdelani običajno iz togega platna.
Včasih se lahko dobavljajo sestavljeni, pri čemer so različni
deli kroja začasno (provizorično) sešiti v obliko ustreznega
oblačilnega predmeta.

(4) Zastave in praporji, vštevši zastavice, razvrščene na vrvici,
zastave za zabavo, svečanosti in za druge namene.

Vendar pa se ukrojene (urezane) tkanine, ki še niso sešite, ali
so samo delno sešite, uvrščajo (Temeljno pravilo 2) v tarifno
številko gotovega oblačila (izdelka), pod pogojem, da so ob času
carinjenja prisotni vsi bistveni deli (ukroji) oblačila
(izdelka). Prisotnost ali odsotnost gumbov, zadrg, sponk ipd.
kakor tudi niti ali preje za šivanje, ne vplivajo na uvrščanje.

Na primer: Ukrojene tkanine za ženske kostime, katerim manjkajo:
 - podloga, ali
 - rokavi, ali
 - obrobe,
 se uvrščajo v tarifno številko 62.04, kot gotov kostim.

(5) Vreče za umazano perilo, vreče za obutev, vrečke za zokne,
robčke in copate; vreče za pidžame in za spalne srajce ter za
podobne izdelke.

(6) Zaščitne vreče za oblačila (nosilne garderobne omare), razen
tistih iz tar. št. 42.02.

(7) Prekrivala za avtomobile (razen prekrival za avtomobilske
sedeže (tar.št. 63.04)), stroje, prevleke za kovčke, prevleke za
teniške loparje itd.

(8) Ravna zaščitna prekrivala (izvzemši cerade in šotorska tla iz
tar. št. 63.06).

(9) Tekstilni filtri za kavo, vrečke za led.

(10) Krpe za loščennje obutve (razen tiste iz tar. št. 34.05).

(11) Blazinice za napihovanje (razen izdelkov za kempiranje iz
tar. št. 63.06).

(12) Prekrivala za čajnike.

(13) Majhne blazinice za igle.

(14) Higienske brisače (izvzemši tiste iz tar. št. 56.01).

(15) Vezalke za obutev, miderje itd., z obdelanimi konci. Vendar
pa so iz te tar. številke izključene vezalke iz preje ali vrvi z
obdelanimi konci (tar. št. 56.09).

(16) Jermeni ali pasovi, ki navzlic temu, da se nosijo okoli
pasu, nimajo lastnosti jermenov iz tar. št. 62.17, na primer:
pasovi za poklicno rabo (za električarje, letalce, padalce itd.),
jermeni za pritrjevanje prtljage na zunanjih avtomobilskih
prtljažnikih in podobni izdelki (jermeni, ki imajo značilnosti
sedlarskih ali jermenarskih izdelkov, so iz te tar. številke
izključeni - tar. št. 42.01).

(17) Razne vrste nosilk za otroke, namizne zibelke.

Otroški sedeži, namenjeni za obešanje na zadnje avtomobilske
sedeže, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 94.01).

(18) Prevleke za dežnike in senčnike oz. senčnike.

(19)  Palete in ročni ščitniki s tekstilnimi deli (listi) in
okviri iz kateregakoli materiala, kot tudi listi palet,
dobavljeni posamično. Vendar pa se palete in ročni ščitniki z
okviri iz plemenitih kovin uvrščajo v tar. št. 71.13.

(20) Materiali za pakiranje, ki so po uporabi kot ovoj ali bala
le grobo ali ohlapno pritrjeni z robovi, ki niso izgotovljeni,
ali pa so nedokončane vreče in vrečke iz tar. št. 63.05.

(21) Tkanina za sire, narezana v pravokotnike in z vozlanimi
nitmi osnove za preprečevanje osipa. (Tkanina za sir v obliki
tkanine v metraži in pripravljena za rezanje v določene oblike
ali velikosti, katere pa ni moč uporabljati brez nadaljnje
obdelave, se uvršča kot metražno blago).

(22) Okraski za dežnike, senčnike, sprehajalne palice itd, franže
za meče, sablje in za podobne izdelke.

(23) Tekstilne maske, katere nosijo kirurgi med operacijami.

(24) Maske za zaščito pred prahom, vonjem, ki sestoje iz več
plasti netkanega tekstila brez zamenljivega filtra, vštevši tudi
impregnirane z aktivnim ogljem, kot tudi maske z vmesno
(osrednjo) plastjo iz sintetičnih vlaken.

(25) Rozete ( tekstilne rože okraski) (na primer rozete, ki se
dodeljujejo kot nagrade na tekmovanjih), razen tistih za
oblačila.

(26)  Tekstilni material v kosih, ki je izpostavljen kakršnikoli
obdelavi, kot je na primer zarobljanje ali oblikovanje vratnega
izreza) in ki je namenjen za izdelavo oblačil, ki pa ni zadosti
dodelan, da bi ga bilo moč prepoznati kot oblačila ali dele
oblačil, na primer: ukrojene (urezane) tkanine, namenjene za
šivanje v oblačila.

(27) Pomožne izdelke vrst, ki se nanašajo na Opombo št. 1 pod (b)
k 90. poglavju - za sklepe (na primer: kolenčniki, komolčniki,
gležnjiki, zapestniki itd.), ali za mišice, razen izdelkov, ki
niso zajeti v drugih tarifnih številkah oddelka XI.

Razen naštetih izdelkov vključuje ta tar. številka tudi metražno
blago, izdelano v smislu Opombe 7 k oddelku XI, vendar pod
pogojem, da ni zajeto v drugih tar. številkah oddelka XI. To se
nanaša na primer: na trakove za zatesnjevanje vrat in oken
(vštevši tudi trakove, polnjene z vato).

Ta tar. številka izključuje tekstilne izdelke, ki niso bolj
specifično zajeti v drugih tarifnih številkah ali v poglavjih od
št. 56 do št. 62. Ta tar. številka izključuje tudi:

(a) jermenarske in sedlarske izdelke za vse vrste živali (tar.
št. 42.01),

(b) izdelke za potovanje (kovčke, nahrbtnike izd.), nakupovalne
torbe, neseserje itd., kot tudi vse podobne kontejnerje iz tar.
št. 42.02,

(c) tiskane materiale (49. poglavje),

(d) nalepke, značke in podobne izdelke iz tar. št. 58.07, 61.17
in 62.17,

(e) vreče in vrečke za pakiranje blaga iz tar. številke 63.05.

(f) obutev, dele obutve (vštevši vložke) in druge izdelke
(gamaše, ovijače itd.) iz 64. poglavja,

(g) klobuke, kape in druga pokrivala za glavo, kot tudi njihove
dele in pribor iz 65. poglavja,

(h) dežnike in senčnike (tar. št. 66.01),

(ij) umetno cvetje, listje ali plodove in njihove dele, kot tudi
izdelke, izdelane iz umetnega cvetja, listja ali plodov (tar. št.
67.02),

(k) kanuje, kajake in druga plovila za napihovanje (tar. št.
89.03),

(l) merne trakove (tar. št. 90.17),

(m) pasove za ročne ure (tar. št. 91.13),

(n) igrače, rekvizite za igro in razvedrilo itd. iz 95. poglavja
in

(o) omela za prah (tar. št. 96.03), ročna sita in reša (tar. št.
96.04) in pudernice (tar. št. 96.16),

(p) pleteni trakovi za glavo (tar. št. 61.17).


                        II. POD-POGLAVJE

                         KOMPLETI (SETI)

63.08

GARNITURE, KI SO SESTAVLJENE IZ KOŠČKOV TKANIN IN PREJE, S
PRIBOROM ALI BREZ NJEGA, ZA IZDELAVO PREPROG IN PREGRINJAL,
TAPISERIJ, VEZENIH NAMIZNIH PRTOV IN SERVIET ALI PODOBNIH
TEKSTILNIH IZDELKOV, PRIPRAVLJENE V ZAVITKIH ZA PRODAJO NA DROBNO

Kompleti iz te tar. številke se uporabljajo za ročna dela z iglo,
za izdelavo pregrinjal itd.

Kompleti morajo vsebovati:

-  najmanj en kos tkanine (na primer: platna ("kanafasa"),
vštevši tudi takega z natisnjenim vzorcem, katerega je treba
izvesti) in

-  prejo, neglede na to, ali je narezana na določene dolžine, ali
ne (preja za vezenine, preja za izdelavo lasaste površine na
pregrinjalih itd.).

Kompleti lahko vsebujejo tudi pribor, kot na primer: igle ali
zaponke.

Tkanine je lahko kakršnekoli oblike, lahko je celo gotova (na
primer zarobljeno platno, ki se uporablja za izdelavo ročno
izdelanih tapiserij). Vendar pa je treba poudariti, da (neglede
na pravkar navedeno) tkanina mora imeti značaj temeljnega
materiala za izdelavo določenega izdelka in da ne sme nikoli biti
"izdelek", primeren za uporabo brez nadaljnje obdelave, kot so na
primer: zarobljeni namizni prti, ki se morajo okrasiti z nekaj
vezenimi vzorci ali okraski.

Da so kompleti lahko uvrščeni v to tar. številko, morajo biti
dobavljeni v pakiranjih za prodajo na drobno.

Ta tar. številka ne vključuje kompletov, ki vsebujejo tkanino za
izdelavo oblačil, vštevši tudi tkanino, narezano v določene
oblike. Ti kompleti se uvrščajo v ustrezne tar. številke.


                        III. POD-POGLAVJE

      RABLJENA OBLEKA IN RABLJENI TEKSTILNI PREDMETI; KRPE

63.09

PONOŠENA - IZRABLJENA OBLAČILA IN DRUGI IZRABLJENI TEKSTILNI
IZDELKI

Da lahko v to tar. številko uvrstimo izdelke, ki so podrobno
našteti v nadaljnjem besedilu pod (1) in pod (2) komentarja k tej
tar. številki, morajo izdelki izpolnjevati oba spodaj navedena
pogoja. Če pogoja nista izpolnjena, se uvršča v ustrezne tarifne
številke kot da so novi.

(A) Da imajo vidne znake ponošenosti, neglede na to, ali je pred
uporabo potrebno čiščenje ali popravilo (šivanje, krpanje).

Iz te tar. številke so izključeni novi izdelki z napakami v
tkanju, barvanju, kot tudi drugi izdelki, ki so poškodovani
zaradi dolgega skladiščenja v prodajalni (preležanje), uvrščajo
se v ustrezne tar. številke novih izdelkov.

(B)  Da se dobavljajo v razsutem stanju (na primer: v železniških
tovornih vagonih), ali pa v balah, vrečah in v podobnih
pakiranjih oz. da gre za izdelke v razsutem stanju, ki pa so v
snopih, ki so zgolj povezani in so brez zunanjega ovoja, ali pa
da so grobo pakirani v zabojih. V kolikor ne ustrezajo navedenim
zahtevam, se ti izdelki uvrščajo v ustrezne tarifne številke.

Ti izdelki se najpogosteje dobavljajo v večjih količinah in so
običajno namenjeni za nadaljnjo preprodajo ter so manj skrbno
pakirani, kot pa je to v navadi pri novih izdelkih.


Pod pogojem, da izpolnjujejo pravkar naštete pogoje, vključuje ta
tar. številka naslednje izdelke:

(1) Tekstilne materiale iz oddelka XI: oblačila in pribor za
oblačila (na primer: šale, rute, vse vrste nogavic, rokavic in
ovratnikov), odeje, perilo za gospodinjstvo (na primer: rjuhe in
prti) in izdelke za notranje opremljanje (na primer: zavese in
dekorativni prti). Ta tar. številka vključuje tudi dele oblačil
in pribora za oblačila.

Vendar pa ta tar. številka izključuje izdelke za notranje
opremljanje iz 57. poglavja ali iz tar. št. 58.05 (preproge in
druga talna prekrivala, vštevši "Kelim", "Schumaks", "Karamani"
in podobne ročno tkane tapiserije), tudi če imajo vidne znake
ponošenosti in neglede na njihovo pakiranje. Iz te tar. številke
so izključeni tudi izdelki iz 94. poglavja, še posebno izdelki iz
tar. št. 94.04 (držalci vzmetnic, posteljnine ali podobni izdelki
z vzmetmi ali polnjeni s katerimkoli materialom, na primer:
vzmetnice, prešite posteljne odeje, pernice, blazine, blazinice)
- neglede na stopnjo izrabljenosti ali pakiranje.

(2)  Obutev in pokrivala za glavo vseh vrst in iz kateregakoli
materiala, razen iz azbesta (na primer: usnje, kavčuk, guma,
tekstilni materiali, slama in plastične mase).

Vsi drugi izdelki (na primer: vreče in vrečke, cerade, šotori in
izdelki za kempiranje), ki imajo vidne znake izrabljenosti, so iz
te tar. številke izključeni in se uvrščajo kot ustrezni novi
izdelki.


63.10

RABLJENE ALI NOVE CUNJE, ODPADKI IN OBRABLJENI (RABLJENI)
MOTVOZI, VRVI, KONOPCI IN PRAMENI, IZ TEKSTILNEGA MATERIALA

6310.10 - Sortirani

6310.90 - Drugo

V to tar. številko spadajo:

(1) Cunje iz tekstilnih materialov (vštevši iz pletenih in
kvačkanih materialov, iz klobučevine (filca) in netkanega
tekstila). Cunje lahko sestoje iz izdelkov za notranje
opremljanje, oblačil ali iz drugih starih tekstilnih izdelkov, ki
so ponošeni oz. izrabljeni, umazani ali raztrgani tako zelo, da
se ne dajo očistiti ali popraviti. Lahko sestoje tudi iz
krojaških odpadkov od novih materialov.

(2)  Odpadki od vrvi, motvozov, konopcev ali pramen (rabljeni ali
nerabljeni), na primer: odpadki, ki nastajajo pri izdelavi vrvi,
motvozov, konopcev ali pramen, ali pa pri proizvodnji izdelkov iz
njih. Sem spadajo tudi uporabljene vrvi, motvozi, konopci in
prameni, prav tako pa tudi izdelki iz teh materialov.

Ti izdelki morajo biti iztrošeni, umazani ali raztrgani, ali pa v
majhnih kosih, da jih je možno uvrstiti v to tar. številko.
Primerni so predvsem za ponovno pridobivanje vlaken (na primer s
puljenjem), ki se običajno ponovno predejo. Uporabljajo se tudi v
izdelavi papirja ali plastičnih mas, materialov za poliranje (na
primer polirni koluti) ali pa kot sredstva za čiščenje v
industriji (na primer sredstva za čiščenje strojev).

Vendar pa so iz te tar. številke izključeni vsi drugi tekstilni
ostanki. Ta izključitev se nanaša še posebno za zapleteno prejo,
dobljeno med izdelavo pletenih ali kvačkanih izdelkov, ali pa s
paranjem ponošenih pletenih ali kvačkanih izdelkov. Ta
izključitev se nanaša tudi na vse druge odpadke ali ostanke
tekstilnih prej ali vlaken (vštevši tudi odpadke ali ostanke,
dobljene s trganjem starih vzmetnic, blazin, prešitih posteljnih
odej itd.), kot tudi na raztrgane tekstilne materiale. Ti izdelki
se uvrščajo v ustrezne tarifne številke poglavij od št. 50 do 55,
ki vključujejo "odpadke" ali "raztrgane tekstilne materiale".

Ta tar. številka izključuje tudi materiale z napakami v tkanju,
barvanju itd., ki ne izpolnjujejo naštetih pogojev. Ti materiali
se uvrščajo v ustrezne tar. številke, predvidene za ustrezne nove
materiale.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 6310.10

Izdelki iz tar. številke 63.10 štejejo za "sortirani", če so
sortirani po določenih kriterijih, ali pa če so rezultat uporabe
določenega tekstilnega izdelka.

 Na primer:

 - blago istega porekla ali

 - istega tekstilnega materiala,

 - vrvi iste tekstilne sestave,

 - izrezki iz novih tekstilnih materialov iste barve.


                           ODDELEK XII

  OBUTEV; KLOBUKI, KAPE IN DRUGA POKRIVALA; DEŽNIKI, SONČNIKI,
  PALICE, BIČI, KOROBAČI IN NJIHOVI DELI; PREPARIRANO PERJE IN
      IZDELKI IZ PERJA; UMETNO CVETJE; LASULJARSKI IZDELKI

                          64. POGLAVJE

      OBUTEV, GAMAŠE IN PODOBNI IZDELKI; DELI TEH IZDELKOV

OPOMBE:

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) odstranljiva zaščitna obloga za noge ali obuvala iz tankih
materialov (npr. tekstil, papir, plastika) brez podplatov. Ti
izdelki se uvrščajo po materialu;

(b) obutev iz tekstilnega materiala, brez prilepljenih, prišitih,
ali drugače pritrjenih ali nameščenih zunanjih podplatov (XI.
oddelek);

(c) rabljena obutev iz tar. št. 63.09;

(d) izdelki iz azbesta (tar. št. 68.12);

(e) ortopedska obutev ali druge ortopedske naprave in njihovi
deli (tar. št. 90.21);

(f) obutev za igrače in obutev za drsanje ali kotalkanje s
pritrjenimi drsalkami ali kotalkami; ščitniki za goleni oz.
gležnje in podobni zaščitni izdelki za šport (95. poglavje).

2. Pri tar. št. 64.06 z izrazom "deli" niso mišljeni podkvice,
očesca, sponke, zaponke, okraski, vrvice, vezalke, cofi in drugi
dodatki (ki se uvrščajo v ustrezne tarifne številke) ter gumbi
ali drugi izdelki iz tar. št. 96.06.

3. V tem poglavju pomenijo:

(a) "kavčuk, guma ali plastična masa" je mišljen vsak tekstilni
material, ki je na zunanji strani prekrit z enim ali več teh
materialov, ki pa se morajo videti s prostim očesom; to pa ne
velja če gre samo za spremembo v barvi;

(b) "usnje", blago iz tar.št. 41.04 do 41.09.

4. V skladu z opombo 3 k temu poglavju je mišljen z izrazom:

(a) "zgornji del" tisti sestavni material, ki ima največjo
zunanjo površino, pri čemer ni vključen pribor ali ojačenje, kot
so vložniki okrog gležnjev, obšivki, bordure, okraski, zaponke,
pasovi, osnove za očesca in podobni dodatki;

(b) "podplat" material, ki ima največjo površino ob stiku z
zemljo, pri čemer ni vključen pribor ali ojačenje, kot so trni,
čepi, žeblji, podkvice in podobni izdelki.

Opomba k tarifnim podštevilkam

1. Pri tar.podšt. 6402.12, 6402.19, 6403.12, 6403.19 in 6404.11
so z izrazom "športna obutev" mišljeni samo:

(a) obutev, namenjena za športne aktivnosti, ki ima ali je možno
nanjo pritrditi trne, čepe, žeblje, kaveljčke, zaponke ali
podobne izdelke;

(b) čevlji za drsanje, alpsko smučanje, smučarske teke, deskanje
na snegu, boks, rokoborbo, kolesarstvo in deskanje.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Razen nekaterih izjem (glej predvsem izjeme, navedene na koncu
teh splošnih določil) vključuje to poglavje v tarifnih številkah
od 64.01 do 64.05 razne vrste obutve (vštevši tudi galoše in
podobne izdelke), neglede na obliko in velikost obutve, na
njihovo posebno uporabo, za katero je namenjena in neglede na
način proizvodnje ali material, iz katerega je izdelana.

Vendar pa za "obutev" iz tega poglavja ne štejejo izdelki ki se
natikajo na nogo ali pa so namenjenji za prekrivanje čevljev
izdelani pa so iz lahko raztrgljivih materialov (iz papirja,
plastične folije itd.) in so brez podplatov. Ti izdelki se
razvrščajo glede na material, iz katerega so izdelani.

(A) Pojem "obutev" vključuje raznovrstne izdelke - od sandalov z
vrhnjim delom iz vezalk ali trakov, katere je moč uravnavati, do
škornjev, katerih škornjica prekriva meča in stegna, in ki imajo
lahko pasove, trakove itd. za pritrjevanje škornjice za pas.

To poglavje vključuje:

(1) Ravne čevlje ali čevlje z visokimi petami za nošnjo v
prostorih in izven njih.

(2) Gležnarji, pol-čevlji, čevlje ki segajo do beder in škornje.

(3) Sandale raznih vrst, "espadrile" (čevlje z vrhnjim delom iz
platna in s podplati iz pletenega materiala rastlinskega izvora),
teniške copate, copate za jogging, kopalne copate in podobno
priložnostno obutev.

(4) Posebno športno obutev, namenjeno za športne aktivnosti, ki
ima ali na katero je moč pritrditi krampeže, cveke, kaveljčke,
žeblje ali podobne izdelke. To poglavje vključuje tudi čevlje za
drsanje, kotalkanje, smučanje, rokoborbo, boks in za kolesarjenje
(glej opombo 1 k temu poglavju).

Vendar pa so iz tega poglavja izključeni čevlji z drsalkami ali
kotalkami, pritrjenimi na podplate (tar. št. 95.06).

(5) Baletne copate.

(6) Domačo obutev (na primer: copate).

(7) Obutev, izdelano iz enega dela, predvsem obutev, izdelano z
vlivanjem gume ali plastične mase ali izdolbljeno iz kosa polnega
lesa.

(8) Drugo obutev, namenjeno posebej za zaščito pred oljem,
maščobami, kemikalijami ali mrazom.

(9) Galoše in podobne izdelke, ki se nosijo čez obutev - ti
izdelki so včasih brez pet.

(10) Obutev s podplati za enkratno uporabo.

(B) Obutev, ki jo vključuje to poglavje, je lahko iz kateregakoli
materiala (iz gume, usnja, plastične mase, iz lesa, plute,
tekstilnih materialov, vštevši klobučevina (filc) in netkani
tekstil, iz krzna, pletarskega materiala itd.), razen iz azbesta.
Obutev lahko vsebuje materiale iz 71. poglavja v kateremkoli
razmerju.

Vendar pa uvrščanje izdelkov v tarifne številke od 64.01 do 64.05
določa material, iz katerega je izdelan zunanji podplat in vrhnji
del.

(C) Pojem "podplat", ki je uporabljen v tarif. številkah od 64.01
do 64.05, označuje tisti del obutve (razen pritrjenih pet), ki je
pri nošnji obutve v stiku s tlemi. V smislu razvrščanja označuje
pojem "sestavni material podplata" material, ki ima pri stiku s
tlemi največjo površino. Pri ugotavljanju materiala, iz katerega
je izdelan zunanji podplat, ni potrebno upoštevati pribora ali
ojačenja, kot so na primer: krampeži, cveki, žeblji, podkvice in
podobni izdelki, ki delno prekrivajo podplat (glej opombo 4 (b)
temu poglavju).

Obutev, ki je izdelana iz enega kosa in ki je brez podplata (na
primer: cokle), se razvršča po materialu, iz katerega je njihov
spodnji del, ki je v stiku s tlemi.

(D) Pri razvrščanju obutve v to poglavje je potrebno upoštevati
tudi, iz katerega materiala je izdelan vrhnji del (oglav). Pojem
"vrhnji del" (oglav) označuje del obutve nad podplatom. Vendar pa
sta pri nekaterih vrstah obutve s podplati, vlitimi iz plastične
mase, pa tudi pri obutvi tipa indijanskih mokasinov, podplat in
ves vrhnji del (oglav) izdelana iz enega kosa, kar otežuje
razmejitev med podplatom in vrhnjim delom (oglavom). V tem
primeru šteje za vrhnji del (oglav) tisti del obutve, ki prekriva
strani in vrhnji del stopala.

Velikost vrhnjega dela (oglava) variira in je odvisna od vrste
obutve - lahko prekriva stopalo in vso nogo, vštevši stegna (na
primer: ribiški škornji), lahko pa sestoji samo iz trakov in
pasov (na primer: sandali).

V kolikor vrhnji del sestoji iz dveh ali več različnih
materialov, določa uvrstitev sestavni material, iz katerega je
največja zunanja površina, pri čemer se ne upošteva pribor ali
ojačenja, kot na primer: pribor ali ojačenja okoli gležnja,
zaščitni ali okrasni trakovi ali obšitki, drugi okrasi (franže,
cofi ali pletene vrvice), sponke, zaponke, pasovi, osnove za
očesca, vezalke ali patentna zapirala. Na razvrščanje ne vpliva,
če je sestavni material podložen s kakršnimkoli drugim
materialom.

(E) Poudariti je treba, da (v smislu tega poglavja) označuje
izraz "guma ali plastična masa" katerikoli tekstilni material, ki
je vidno prevlečen ali z zunanje strani prekrit z enim ali z
obema navedenima materialoma, kar pomeni, da morata premaz ali
prevleka biti vidna s prostim očesom, pri čemer se ne upošteva
nastala sprememba barve.

(F) Skladno z določili iz predhodne točke (E) in v smislu tega
poglavja, vključuje pojem "tekstilni materiali" vlakna, preje,
tkanine klobučevina (filc), netkani tekstil, vrvi, motvoze,
konopce, pramene itd. iz poglavij od 50. do 60.

(G)  V smislu tega poglavja označuje izraz "usnjeni predmeti"
izdelke iz tar. št. 41.04 in 41.09.

(H)  Spodnji deli škornjev ali čevljev, ki so sestavljeni iz
zunanjega podplata, pritrjenega na nepopolnem ali nedokončanem
zgornjem delu, kateri ne pokriva gležnja, se smatrajo za obutev
(in ne za del obutve). Te izdelke se dokončno izdela z obrobo
zgornjega roba in z dodatkom sponke.

Iz tega poglavja so izključeni še naslednji izdelki:

(a) obutev iz tekstilnih materialov, katerih podplati niso
prilepljeni na zgornji del obutve, ampak so prišiti ali drugače
pritrjeni ( Oddelek XI),

(b) obutev z vidnimi znaki ponošenosti, ki je dobavljena v
razsutem stanju ali v balah, vrečah ali v podobnem pakiranju
(tar. št. 63.09),

(c) obutev iz azbesta (tar. št. 68.12),

(d) ortopedska obutev narejena po meri (tar. št. 90.21) in

(e) obutev za igrače in obutev s pritrjenimi drsalkami ali
kotalkami; ščitniki za podkolenice in podobni zaščitni izdelki za
športnike (95. poglavje).


64.01

NEPREMOČLJIVA OBUTEV S PODPLATI IN ZGORNJIM DELOM IZ KAVČUKA,
GUME ALI PLASTIČNE MASE, KATERE ZGORNJI DEL NI PRITRJEN NA
PODPLAT IN NE SPOJEN Z NJIM S ŠIVANJEM, Z ZAKOVICAMI ALI Z
ŽEBLJI, VIJAKI, ČEPI ALI PO PODOBNIH POSTOPKIH

6401.10 - Obutev s kovinsko kapico:

        - Druga obutev:

6401.91 - - ki prekriva kolena

6401.92 - - ki prekriva gležnje, ne pa tudi kolen

6401.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje nepremočljivo obutev s podplati in
z vrhnjim delom (glej splošna določila komentarja pod (C) in
(D)), ki je iz gume (opredeljenima v opombi 1 k 40. poglavju), iz
plastične mase ali iz tekstilnega materiala, vidno prevlečenega
ali prekritega s gumo ali s plastično maso (glej opombe 3(a) k
temu poglavju), vendar pod pogojem, da vrhnji del (oglav) na
podplat ni pritrjen, niti ni z njim spojen na načine, naštete v
poimenovanju te tarifne številke.

Ta tarifna številka vključuje tudi obutev, ki služi za zaščito
pred vodo ali drugimi tekočinami. V to vrsto obutve spadajo med
drugim tudi nekateri čevlji za sneg (snežke), gamaše in podobni
izdelki, kot tudi smučarski čevlji.

Obutev ostane uvrščena v tej tarifni številki tudi, če je delno
izdelana iz enega, delno pa iz drugega izmed naštetih materialov
(primer: podplati so lahko iz gume, vrhnji del pa iz tekstilne
tkanine, ki je vidno premazana, prevlečena ali prekrita s
plastično maso).

Ta tarifna številka med drugim vključuje tudi obutev, dobljeno po
kateremkoli izmed naslednjih postopkov:

(1) Vlivanje pod pritiskom.

Pri tem postopku dajo livarsko jedro, ki je včasih prekrito s
tekstilno "nogavico", ki pozneje tvori podlogo gotovega izdelka,
v kalup skupaj s predhodno oblikovano maso ali zrnci.

Kalup zaprejo in postavijo med plošče stiskalnice, katere
ogrejejo na visoko temperaturo.

Pod vplivom toplote doseže predhodno oblikovana masa ali zrnca
določeno stopnjo viskoznosti, zato popolnoma zapolnijo prostor
med livarskim jedrom in stenami kalupa, odvečni material pa
izhaja skozi ustrezne odprtine. Nato material vulkanizirajo
(guma) ali plastificirajo (polivinil klorid).

Po izvedenem postopku vzamejo čevelj iz kalupa in odstranijo
jedro.

(2) Vlivanje z vbrizgavanjem.

Ta postopek je vlivanju pod pritiskom podoben, le da namesto
predhodno oblikovane mase ali zrnc, ki se uporabljajo pri
postopku vlivanja pod pritiskom, uporabljajo pri tem postopku
mešanico na osnovi gume ali polivinil klorida, katero predhodno
segrejejo, s čimer dosežejo stopnjo viskoznosti, potrebno za
vbrizgavanje skozi ustrezne odprtine.

(3) Vlivanje iz takoče mase.

Pri tem postopku vbrizgavajo maso polivinil klorida ali
polistirena tako, da popolnoma prekrije notranje stene kalupa in
tako tvori homogeno prevleko, katero nato plastificirajo. Odvečni
material izteka skozi ustrezne odprtine.

(4) Rotacijsko vlivanje.

Ta postopek je podoben postopku vlivanja iz mase, le da se
prevleka tvori z vrtenjem paste v zaprtem kalupu.

(5) "Vlivanje s pomakanjem".

Pri tem postopku potopijo vroč kalup v pasto (v industriji obutve
le redko uporabljajo ta postopek).

(6) Sestavljanje z vulkanizacijo (postopek konfekcioniranja).

Pri tem postopku spustijo surovino (običajno kavčuk, gumo ali
termoplastično maso), kateri prej dodajo žveplov prah, skozi
stiskalnico in tako dobijo ravno ploščo. Ploščo razrežejo (včasih
jo obdelajo s kalandriranjem) v različne oblike podplatov in
vrhnjih delov (oglavov), na primer: v sprednje oble, zadnje dele
vrhnjega dela, v zadnje oble, kapice itd. Te dele malenkost
segrejejo, da postane material lepljiv, nato pa jih sestavijo v
kalupih, ki imajo obliko obutve, katero je treba izdelati.
Sestavljeno obutev stiskajo na kalupih, da se deli med seboj
zlepijo, nato pa vulkanizirajo. Obutev, dobljena po tem postopku,
je v trgovini znana kot "neposredno opodplatena obutev" ("built-
up- footwear").

(7) Lepljenje in vulkaniziranje.

Ta postopek uporabljajo pri hkratnem oblikovanju in
vulkaniziranju podplatov in gumenih pet, pri čemer se podplati in
pete spajajo z že prej sestavljenimi vrhnjimi deli. Podplat
spojijo z vrhnjim delom s pomočjo lepila, ki se med vulkanizacijo
strdi.

(8) Visokofrekvenčno varjenje.

Pri tem postopku materiale spajajo termično in pod pritiskom ter
brez uporabe lepil.

(9) Lepljenje.

Pri tem postopku že prej oblikujejo podplate s stiskanjem in
izrezovanjem in plošče. Z vrhnjim delom jih spajajo s pomočjo
lepila in pritiska, ki traja ves čas sušenja lepila. Čeprav lahko
postopek s pritiskom poteka tudi pri povišani temperaturi, pa ta
operacija na noben način ne vpliva na fizične lastnosti podplata,
saj je material, ki se uporablja za izdelavo podplata, dokončno
izoblikovan še pred to operacijo.


64.02

DRUGA OBUTEV S PODPLATI IN Z ZGORNJIM DELOM IZ KAVČUKA, GUME ALI
PLASTIČNE MASE

        - Športna obutev:

6402.12 - - smučarski čevlji, čevlji za tek na smučeh in čevlji
            za smučanje na deski - "snowboard"

6402.19 - - druga

6402.20 - Obutev z zgornjim delom iz trakov ali jermenov,
          spojenih s podplatom z vkovanimi čepi

6402.30 - Druga obutev s kovinsko kapico

        - Druga obutev:

6402.91 - - ki prekriva gleženje

6402.99 - - druga

Ta tarifna številka vključuje obutev s podplati in z vrhnjim
delom (oglavom) iz kavčuka, gume ali iz plastične mase, razen
obutve iz tar. št. 64.01.

Ta obutev ostane uvrščena v tej tarifni številki, čeprav je
izdelana delno iz enega, dveh ali več materialov, naštetih v
predhodni tarifni številki (lahko so na primer: podplati iz
kavčuka ali gume, vrhnji del (oglav) pa iz tkanine, ki je vidno
premazana, prevlečena ali prekrita s plastično maso).

Ta tarifna številka med drugim vključuje:

(a) Smučarske čevlje, ki sestoje iz več vlitih delov, spojenih z
zakovicami ali s podobnim priborom.

(b) Copate brez zadnjega dela vrhnjega dela (oglava) in brez
zadnje obline (natikači), katerih vrhnji del (oglav) je izdelan
iz enega dela, pri čemer je vrhnji del spojen s podplatom kako
drugače, razen s šivanjem.

(c) Sandale z vrhnjim delom iz pasov ali trakov, ki se križajo v
vrsti in ki so na kakršenkoli način spojeni s podplatom.

(d) Sandale z vrhnjim delom (oglavom) iz pasov, pritrjenih na
podplat s klinci, ki so nameščenih v luknjah na podplatu.

(e) Thong-tip sandale brez zadnjega dela vrhnjega dela in brez
zadnje obline, z vrhnjim delom, izdelanim iz enega kosa in
pritjenim na podplat s pomočjo zakovic.

(f)  Za vodo neotporno obutev, izdelano v enem kosu (na primer:
kopalni copati).


64.03

OBUTEV S PODPLATI IZ KAVČUKA, GUME, PLASTIČNE MASE, USNJA ALI
UMETNEGA USNJA IN Z ZGORNJIM DELOM IZ USNJA

        - Športna obutev:

6403.12 - - smučarski čevlji, čevlji za tek na smučeh in čevlji   
            za smučanje na deski - "snowboard"

6403.19 - - druga

6403.20 - Obutev s podplati iz usnja in z zgornjim delom iz
          usnjenih trakov, ki gredo čez nart in okoli palca

6403.30 - Obutev, izdelana samo z lesenim podplatom in brez
          kovinske kapice

6403.40 - Druga obutev s kovinsko kapico

        - Druga obutev z usnjenimi podplati:

6403.51 - - ki pokriva gležnje

6403.59 - - druga

        - Druga obutev:

6403.91 - - ki pokriva gležnje

6403.99 - - druga

Ta tarifna številka vključuje obutev z vrhnjim delom (oglavom) iz
usnja (glej splošna določila komentarja, del pod (D) ) in s
podplati (glej splošna določila komentarja, del pod (C)),
izdelanimi iz:

(1) Kavčuka ali gume (opredeljenima v opombi 1 k 40. poglavju).

(2) Plastičnih mas.

(3) Tekstilnega materiala, ki je z zunanje strani vidno premazan,
prevlečen ali prekrit s kavčukom, gumo ali s plastično maso, ali
pa z več temi materiali (glej opombo 3(a) k temu poglavju in
splošna določila komentarja pod (E)).

(4) Usnja (glej opombo 3(b) k temu poglavju)

(5) Umetnega usnja (skladno z opombo 2 k 41. poglavju se izraz
"umetno usnje" omejuje na snovi na osnovi usnja ali usnjenih
vlaken).


64.04

OBUTEV S PODPLATI IZ KAVČUKA, GUME, PLASTIČNE MASE, IZ USNJA ALI
IZ UMETNEGA USNJA IN Z ZGORNJIM DELOM IZ TEKSTILNIH MATERIALOV

        - Obutev s podplati iz kavčuka, gume ali plastične mase:

6404.11 - - športna obutev; copate za tenis, košarko, gimnastiko
            in podobno

6404.19 - - druga

6404.20 - Obutev s podplati iz usnja ali umetnega usnja

Ta tarifna številka vključuje obutev z vrhnjim delom (oglavom) iz
tekstilnega materiala (glej splošna določila komentarja, del pod
(D)) in s podplati (glej splošna določila komentarja, del pod
(C)), izdelanimi iz istega materiala kot obutev iz tarifne
številke 64.03 (glej komentar k tej tarifni številki).


64.05

DRUGA OBUTEV

6405.10 - Z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja

6405.20 - Z zgornjim delom iz tekstilnih materialov

6405.90 - Druga

Skladno z opombama 1 in 4 k temu poglavju, vključuje ta tarifna
številka vso obutev s podplati in vrhnjim delom (oglavom) iz
enega materiala ali iz kombinacije materialov, ki niso navedeni v
predhodnih tarifna številkah tega poglavja.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Obutev s podplati iz kavčuka, gume ali iz plastične mase in z
vrhnjim delom (oglavom) iz drugega materiala, razen iz kavčuka,
gume ali iz plastične mase.

(2) Obutev s podplati iz usnja ali iz "umetnega usnja" in z
vrhnjim delom (oglavom) iz drugega materiala, razen iz usnja ali
iz tekstilnega materiala.

(3) Obutev s podplati iz lesa, plute, vrvi ali motvoza, lepenke,
krzna, tekstilnih materialov, klobučevine (filca), iz netkanih
materialov, linoleja, rafije, slame, lufe itd. Vrhnji del (oglav)
takšne obutve je lahko izdelan iz kateregakoli materiala.

Iz te tarifne številke so izključeni deli obutve (na primer:
vrhnji deli (oglavi), vštevši tudi tiste, pritrjene na notranje
podplate), ki še ne predstavljajo obutve, niti nimajo značaja
obutve iz tar. št. od 64.01 do 64.05 (tar. št. 64.06).


64.06

DELI OBUTVE (VŠTEVŠI VRHNJI DELI, S PRITRJENIMI PODPLATI ALI BREZ
NJIH); VLOŽKI ZA OBUTEV, VSTAVKI ZA PETE IN PODOBNI IZDELKI;
GAMAŠE, OVIJAČI IN PODOBNI IZDELKI IN NJIHOVI DELI

6406.10 - Zgornji deli in deli zgornjega dela, razen opetnikov

6406.20 - Podplati in pete iz kavčuka, gume ali plastične mase

        - Drugo:

6406.91 - - iz lesa

6406.99 - - iz drugih materialov

       (I) DELI OBUTVE (VŠTEVŠI VRHNJI DEL, S PRITRJENIMI
           PODPLATI ALI BREZ NJIH), VLOŽKI ZA OBUTEV,
                PETNI VSTAVKI IN PODOBNI IZDELKI

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Razne sestavne dele obutve - lahko so izdelani iz
kateregakoli materiala, razen iz azbesta. So različnih oblik, kar
je odvisno od vrste ali modela obutve, za katero so namenjeni. V
to skupino spadajo:

(1) Deli vrhnjih delov (oglavov) (na primer: sprednji in zadnji
deli oglava, škornjica, podloga ter pasovi za cokle), vštevši
kose usnja za izdelavo obutve, izrezani v približno obliko
vrhnjega dela (oglava).

(2) Vstavki za ojačenje - lahko so nameščeni med zadnji del
vrhnjega dela (oglava) in podlogo, ali pa med kapico in podlogo,
da dajejo tem delom obutve trdnost in trajnost.

(3) Notranje, srednji in zunanji podplati, vštevši polpodplate in
podplatnice, ki se lepijo na notranje podplate.

(4) Lokovne podpore in drugi deli, ki so običajno iz lesa, usnja,
lepenke ali iz plastične mase in ki se vstavljajo v podplat
zaradi dobivanja potrebnega loka pri obutvi.

(5) Razne vrste podpet, izdelane iz lesa, kavčuka, gume itd.,
vštevši tudi tiste, ki se lepijo, nabijajo z žeblji ali nameščajo
s pomočjo vijakov, kot tudi deli podpet (na primer: "krpice").

(6) Žeblji, krampeži ipd. za športno obutev.

(7) Deli obutve (na primer: vrhnji deli (oglavi), vštevši tudi
oglavi, ki so pritrjeni na notranje podplate), ki še ne
predstavljajo obutve in ki nimajo bistvenega značaja obutve iz
tar. št. od 64.01 do 64.05.

(B) Naslednji pribor (iz kateregakoli materiala, razen iz
azbesta), ki se vstavlja v obutev: vložki, ščitniki za pete (iz
kavčuka, gume, iz gumiranega materiala itd.) ter petni vložki.

     (II) GAMAŠE, OVIJAČI IN PODOBNI IZDELKI IN NJIHOVI DELI

Ti izdelki so namenjeni prekrivanje cele noge ali dela noge, v
nekaterih primerih tudi dela stopala (na primer: gležnja ali
narta).

Za razliko od nogavic ne prekrivajo celega stopala. Lahko so
izdelani iz kateregakoli materiala (iz usnja, platna, klobučevine
(filca), iz pletenih ali kvačkanih materialov itd.), razen iz
azbesta.

V to tarifno številko se uvrščajo razne vrste gamaš, ovijačev,
nogavic brez stopala, ščitnikov za meča in podobni izdelki.

Nekateri izmed njih imajo lahko navadne ali prožne trakove za
pritrjevanje na stopala.

Ta tarifna številka vključuje tudi razpoznavne dele navedenih
izdelkov.

Ta tarifna številka izključuje:

(a) obrobe v metraži iz usnja ali iz umetnega usnja (tar. št.
42.05), iz plastične mase (39. poglavje), iz kavčuka ali iz gume
(40. poglavje),

(b) ščitnike za kolena (kolenčnike) ali za gležnje (podobne
prožnim ščitnikom, ki so namenjeni za ojačenje oslabelih
sklepov). Ti izdelki se uvrščajo v ustrezne tarifne številke
glede na material, iz katerega so izdelani,

(c) enodelne gamaše za zelo mlade otroke. Ta oblačila segajo do
pasu, se tesno prilegajo nogam in včasih prekrivajo tudi cela
stopala (61. in 62. poglavje),

(d) dele in pribor za obutev iz azbesta (tar. št. 68.12),

(e) posebne vložke (podplatnice) za vzdrževanje stopalnega loka,
ki so izdelane po meri, ter ortopedska pomagala (tar. št. 90.21),

(f) podložke za cricket, ščitnike za kolena (kolenčnike) in
podobne zaščitne izdelke, katere uporabljajo športniki (tar. št.
95.06) in

(g) klince, žeblje, očesca, kaveljčke, sponke, cofe, vrvice,
vezalke, franže, ki se uvrščajo v ustrezne tarifne številke;
gumbe, gumbe-pritiskače (tar. št. 96.06) in patentna zapirala
(tar. št. 96.07).


                          65. POGLAVJE

        KLOBUKI, KAPE IN DRUGA POKRIVALA TER NJIHOVI DELI

OPOMBI:

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) ponošeni - rabljeni klobuki, kape in druga pokrivala iz
tar.št. 63.09;

(b) klobuki, kape in druga pokrivala iz azbesta (tar.št. 68.12);

(c) klobuki za punčke ali klobuki za druge igrače in karnevalski
izdelki iz 95. poglavja.

2. Tar.št. 65.02 ne obsega tulcev, izdelanih s šivanjem, razen
tulcev, izdelanih s spiralnim šivanjem trakov.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Razen izdelelkov, naštetih v nadaljnjih izključitvah, vključuje
to poglavje tulce, stožce, klobuke in druga pokrivala vseh vrst,
neglede na materiale, iz katerih so izdelani in neglede na
uporabo, za katero so namenjeni (za vsakodnevno uporabo, za
gledališče, kot maske, kot zaščita itd.).

V to poglavje spadajo tudi mreže za lase iz kateregakoli
materiala, kot tudi posebni pribor za pokrivala.

Klobuki in druga pokrivala iz tega poglavja so lahko opremljeni z
okraski raznih vrst in iz kateregakoli materiala, vštevši tudi
okraske, izdelane iz materialov iz 71. poglavja.

To poglavje ne vključuje:

(a) oglavnikov za živali (tar. št. 42.01),

(b) šalov, ešarp, robcev, rut, tančic in podobnih izdelelkov
(tar. št. 61.17 in 62.14),

(c) klobukov in drugih pokrival z vidnimi znaki ponošenosti, ki
so dobavljeni v razsutem stanju ali v balah, vrečah ali v
podobnih pakiranjih (tar. št. 63.09),

(d) lasulj in podobnih izdelelkov (tar. št. 67.04),

(e) klobukov in drugih pokrival iz azbesta (tar. št. 68.12),

(f) klobukov za lutke, klobukov za druge igrače in pustnih ali
karnevalskih izdelelkov (95. poglavje) in

(g) raznih izdelelkov, ki se uporabljajo kot okraski za klobuke
(sponke, zaponke, značke, perje, umetno cvetje itd.), če niso
nameščeni na klobuke in na druga pokrivala (uvrščajo se v
ustrezne tarifne številke).


65.01

TULCI, STOŽCI IN PODOBNI IZDELKI IZ KLOBUČEVINE, NEOBLIKOVANI IN
BREZ OBODA; KROGI IN CILINDRI (VKLJUČNO Z REZANIMI CILINDRI) IZ
KLOBUČEVINE

(A) Tulci, stožci in podobni izdelki iz klobučevine (filca),
neizoblikovani in brez oboda.

Tulci, stožci in podobni izdelki iz klobučevine (filca) iz dlake
izdelujejo pretežno iz dlake kuncev, zajcev, pižmovk, nutrije ali
bobra. Tulci itd. iz volnenega klobučevine (filca) so običajno iz
volne, kamelje dlake, iz dlake vikonje itd. V nekaterih primerih
izdelujejo klobučevina (filc) iz mešanice teh materialov, včasih
zmešanih še z umetnimi ali sintetičnimi vlakni.

Po ustrezni obdelavi enakomerno nanašajo dlako na stožčasto
oblikovani kalup z vsesavanjem, pri volnenem klobučevini (filcu)
pa z vpletanjem mikanih vlaken na dvojnem stožcu. (Slednja oblika
dalje dva stožičasto oblikovana modela, ko je prerezana na širšem
delu.) Po škropljenju s toplo vodo ali s paro tulce snamejo s
stožcev. Te izdelke, pri katerih je klobučevina (filc) še mehak
in kot se običajno ne pojavljajo v prodaji, izpostavljajo vrsti
postopkov ojačevanja in krčenja, da dobijo popolni klobučevina
(filc) in približno stožičasto oblikovan model.

Ta tarifna številka vključuje tudi tulce, ki so poševno
razvlečeni, ki dajejo okrogla temena z včasih vzporednimi,
pogosteje pa s poševnimi stranicami in z začetim obodom. Slednji
tulci se od oblikovanega tulca razlikuje po tem, da obod ni
načrtovan iz temena pod približno pravim kotom, če tulec
namestimo pokončno na ravno površino (glej tar.št. 65.03).
Posamezni med neizoblikovanimi tulci itd. iz te tarifne številke
včasih navajajo kot "polkapuce". (Vendar pa so izdelki, znani kot
"kapuce", izoblikovani in se uvrščajo v tar. št. 65.03).

Razni postopki, kot so likanje, barvanje ali ojačevanje, ne
vplivajo na uvrščanje v to tarifno številko.

Ta tarifna številka vključuje tudi nekatere zelo lahke in tanke
tulce, znane kot "chemises" ali "filcane" prevleke, ki se
nameščajo na toge osnove klobukov.

(B) Ta tarifna številka vključuje:

(1) Kroge iz klobučevine (filca), izdelane v obliki stožca s
široko osnovnico, nato pa raztegnjene v obliko ravnih kolutov s
premerom približno 60 cm. Te kolute iz klobučevine (filca)
pogosto režejo v dele, katere nato šivajo v klobuke ali kape.
Tudi vojaške kape in kape za druge uniforme šivajo iz te vrste
klobučevine (filca).

(2) Valje iz klobučevine (filca), izdelane običajno na kalupu
stožičaste oblike (visokem med 40 in 50 cm in obsega približno
100 cm) po podobnem postopku vsesavanja, kot se uporablja v
izdelavi stožcev iz klobučevine (filca) iz dlake. Praviloma jih
uporabljajo modistke. V to tarifno številko se uvrščajo, neglede
na to, ali so v obliki valja, ali pa razrezani v pravokotne
oblike. Pravokotne oblike režejo v dele in uporabljajo za okras,
ali pa jih šivajo v klobuke ali v kape.


65.02

TULCI, STOŽCI IN PODOBNI IZDELKI, PLETENI ALI IZDELANI S
SESTAVLJANJEM TRAKOV IZ KATEREGA KOLI MATERIALA, NEOBLIKOVANI IN
BREZ OBODA, NEPODLOŽENI IN NEOKRAŠENI

Ta tarifna številka vključuje tulce, ki niso izoblikovani in ki
nimajo oboda, podloge ali okraskov in ki so izdelani:

(1) Z neposrednim pletenjem vlaken ali trakov iz kateregakoli
materiala (še posebno iz slame, trsa, palminih vlaken, rafije,
sisala, iz papirnatih trakov, trakov iz plastične mase ali iz
lesenih trakov). Te materiale je možno plesti na različne načine,
vštevši tudi "pletenje" z naravnavanjem enega kompleta vlaken ali
trakov tako, da se od središča temena (glave klobuka) razhajajo
in prepletajo z drugimi vlakni ali trakovi, ki so spiralno
naviti. Z večanjem razdalje od središča temena se vpletajo
dodatna krožna vlakna ali trakovi.

ali (2) Skladno z opombo 2 k temu poglavju, s sestavljanjem
trakov (običajno ne širših od 5 cm) iz kateregakoli materiala (na
primer: pletenih ali drugih trakov iz klobučevine (filca) ali iz
drugih tekstilnih materialov, monofilov ali plastičnih mas).
Sestavljanje je običajno spiralno, začenši na temenu in tako, da
vsaka naslednja spirala prekriva prejšnjo, ali pa je nameščanje
trakov spiralno tako, da se nazobčani robovi med seboj ujemajo in
sestavijo z izvlekanjem sukanca.

Zahvaljujoč načinu pletenja ali sestavljanja trakov imajo tulci
iz te tarifne številke (za razliko od izdelelkov iz tar. št.
65.01), pogosto jasno mejo črto med temenom (glavo klobuka) in
obodov, ki so včasih lahko med seboj pod pravim kotom. Tulci te
oblike s včasih nosijo kot taki (na primer: klobuki za na plažo
ali za delo na njivi), vendar pa zaradi dejstva, da niso
izoblikovani in da nimajo oboda, ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki pod pogojem, da niso podloženi ali okrašeni.

Od izoblikovanih izdelelkov se razlikujejo predvsem po tem, da
imajo slednji (kot rezultat oblikovanja) ovalno teme (glej
komentar k tar. št. 65.04).

Postopki, kot beljenje, barvanje, podrezovanje ali pritrjevanje
izvlečenih koncev pramen, kot tudi manjši postopki po beljenju,
barvanju itd., katerih cilj je zgolj dobivanje izvirnih oblik (na
primer: okrogle odprtine), ne vplivajo na razvrščanje v to
tarifno številko.

Vendar je treba poudariti, da se izoblikovani tulci iz te tarifne
številke, ki so podloženi ali okrašeni, uvrščajo kot klobuki v
tar. št. 65.04.


65.03

KLOBUKI IN DRUGA POKRIVALA, IZ KLOBUČEVINE, IZDELANE IZ TULCEV,
STOŽCEV IN DRUGIH IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 65.01, VKLJUČNO TUDI
PODLOŽENI ALI OKRAŠENI

Ta tarifna številka vključuje klobuke in druga pokrivala iz
klobučevine (filca), neglede na to, ali so podloženi ali
okrašeni, izdelane iz tulcev, stožcev ali krogov (koluti iz
klobučevine (filca) iz tar. št. 65.01), vštevši tudi tulce, ki se
preprosto oblikovani, kot tudi tulce z izdelanim obodom.

Klobuki in druga pokrivala iz te tarifne številke so običajno
izoblikovani - to pomeni, da imajo izoblikovano teme (običajno
ovalno), njihova velikost pa je umerjena (naravnana) na lesenem
kalupu. V tej ali v poznejših fazah izdelave štejejo ti izdelki
za klobuke in druga pokrivala in se uvrščajo v to tarifno
številko. Med oblikovanjem temena običajno izoblikujejo obod do
stopnje, ko jih je moč zanesljivo prepoznati kot določene dele
klobukov (na primer: po tem, da so načrtovani v približno pravem
kotu glede na teme).

Vendar pa obod pri nekaterih vrstah pokrival (na primer: pri
fesih iz klobučevine (filca)) ni izoblikovan.

Izoblikovani tulci, o katerih je tekla beseda v predhodnem
besedilu, so praviloma izpostavljeni naslednjim dodelavnim
operacijam:

(1) Stiskanju in likanju temena (glave klobuka) z namenom dobiti
gladko površino in poudariti (bolj kot je to poudarjeno med
oblikovanjem) mejna črta med temenom in obodom.

(2) Glajenju.

(3) Oblikovanju oboda, skladno z željenim modelom in velikostjo
klobuka.

(4) Podlaganju in okraševanju, na primer: nameščanju trakov za
notranje obšivanje, zunanjih trakov, podbradkov itd., včasih pa
tudi ojačevanju robov oboda.

Ta tarifna številka vključuje tudi:

(A) Razne vrste klobukov in drugih pokrival, izdelanih z obdelavo
tulca ali krogov iz klobučevine (filca) na nožni stiskalnici, ali
pa izdelanih iz tulcev ali krogov pri modistkah ali klobučarjih.
Ta tarifna številka vključuje tudi klobuke in druga pokrivala z
okraski (na primer: z vrvicami, iglami, sponkami, perjem ali z
umetnim cvetjem).

(B) Izdelke, ki sestoje iz osnove klobuka, prekrite s prevlekami
("chemises") iz klobučevine (filca), vštevši tudi podložene ali
okrašene.

Iz te tar.številke so izključeni klobuki in druga pokrivala, ki
so izdelani s sestavljanjem trakov iz klobučevine (filca) (tar.
št. 65.04), ali pa so izdelani iz klobučevine (filca) v metraži
(razen iz trakov) (tar. št. 65.05).


65.04

KLOBUKI IN DRUGA POKRIVALA, PLETENI ALI IZDELANI S SESTAVLJANJEM
TRAKOV IZ KATEREGA KOLI MATERIALA, VKLJUČNO TUDI PODLOŽENI ALI
OKRAŠENI

Ta tarifna številka vključuje predvsem klobuke in druga
pokrivala, izdelane iz tulcev iz tar. št. 65.02, vendar po
izoblikovanja, izdelavi oboda ali nameščanja podloge ali
okraskov.

Tulce oblikujejo s stiskanjem ali z likanjem na matrici, običajno
po ojačevanju s pomočjo želatine, lepila, smole itd. Med
oblikovanjem temena nastaja ovalna oblika željene velikosti,
istočasno pa tudi obod dobiva bolj določeno obliko.

Po tem postopku oblikujejo obod v željeno obliko.

Izoblikovanih tulcev ne gre enačiti z neizoblikovanimi tulci
(tar. št. 65.02), neglede na dejstvo, da se slednji včasih nosijo
kot taki in brez okraskov (na primer: za na plažo ali na njivi).

Po izoblikovanju oboda in v odvisnosti od potrebe, lahko klobuke
in druga pokrivala izpostavijo nadaljnji dodelavi (na primer:
nameščanju podloge, trakov za notranje obšivanje, vrvic,
podbradkov in dekorativnega pribora, kot so umetno cvetje,
plodovi ali listje, igle in perje).

Ta tarifna številka vključuje še:

(1) Klobuke in druga pokrivala raznih oblik, katera izdelujejo
modistke ali klobučarji iz tulcev iz tar. št. 65.02 in ki niso
izoblikovani, niti nimajo oboda.

(2) Klobuke in druga pokrivala, izdelane neposredno s spajanjem
trakov iz kateregakoli materiala (razen iz tulcev iz tar. št.
65.02, sestavljenih s spiralnim sešivanjem trakov, ki se lahko
nosijo brez nadaljnje dodelave).

(3) Tulce iz tar. št. 65.02, ki so preprosto izoblikovani, ali pa
imajo obod, ter tulce, ki niso izoblikovani, niti nimajo oboda,
vendar so podloženi ali okrašeni (na primer: z vrvico, s pleteno
vrvico itd.).


65.05

KLOBUKI IN DRUGA POKRIVALA, PLETENI ALI KVAČKANI ALI IZDELANI IZ
ČIPKE, KLOBUČEVINE ALI DRUGIH TEKSTILNIH METRAŽNIH MATERIALOV
(RAZEN IZ TRAKOV), VKLJUČNO S PODLOŽENIMI ALI OKRAŠENIMI; MREŽICE
ZA LASE IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA, VKLJUČNO PODLOŽENE ALI
OKRAŠENE

6505.10 - Mrežice za lase

6505.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje klobuke in druga pokrivala (vštevši
podložene ali okrašene), ki so izdelani neposredno s pletenjem
ali kvačkanjem (vštevši valjane ali "filcane"), ali pa so
izdelani iz čipke, klobučevine (filca) ali iz drugih tekstilnih
materialov v metraži - neglede na to, ali je ta material
prevlečen z oljem ali voskom, gumiran, ali pa kako drugače
impregniran, premazan ali prevlečen.

Ta tarifna številka vključuje tudi tulce, izdelane s šivanjem,
vendar pa ne vključuje tulcev in drugih pokrival, izdelanih s
šivanjem ali drugačnim spajanjem pramen ali trakov (tar. št.
65.04).

Izdelki se v to tarifno številko uvrščajo neglede na to, ali so
podloženi ali okrašeni.

Mednje spadajo:

(1) Klobuki iz kateregakoli materiala, vštevši klobuke, okrašene
z vrvicami, iglami, sponkami, umetnim cvetjem, listjem ali
plodovi, perjem ali z drugimi okraski.

Pokrivala narejena iz perja ali umetnega cvetja so izključena
(tar.št. 65.06).

(2) Baretke (razen baretk, izdelanih neposredno iz krogov iz
klobučevine (filca) - tar. št. 65.03), kape, kapice (na primer:
kečete) in podobni izdelki. Ti izdelki so običajno izdelani
neposredno s pletenjem ali kvačkanjem ter so pogosto valjani (na
primer: baskovske baretke - baskare).

(3) Nekatera orientalska pokrivala (na primer: fesi), ki so
običajno izdelana neposredno s pletenjem ali kvačkanjem in so
ponavadi valjana.

(4) Kape raznih vrst s ščitniki za oči (na primer: kape za
častniške uniforme itd.).

(5) Poklicna ali duhovniška pokrivala (mitre, štirioglate kape
katoliških duhovnikov, študentske kape itd.).

(6) Pokrivala, izdelana iz tkanin, čipke, mrežastih tkanin itd.,
na primer: kape za kuharje, nune, bolniške sestre itd., ki imajo
vidna obeležja pokrival.

(7) Čelade iz plute ali stržena, prekrite s tekstilnim
materialom.

(8) Mornarske kape.

(9) Kapuce.

Ločljive kapuce za ogrinjala, plašče itd., ki se dobavljajo
skupaj z oblačili kateremu pripadajo, so izključene in se
uvrščajo skupaj z oblačilom kateremu pripadajo

(10) Cilindre in operna pokrivala.

Ta tarifna številka vključuje tudi vse vrste mrež za lase.
Običajno so iz tila ali iz drugega mrežastega pletenega ali
kvačkanega materiala, ali pa iz človeških las.


65.06

DRUGA POKRIVALA, KI SO ALI NISO PODLOŽENA ALI OKRAŠENA

6506.10 - Zaščitna (čelade ipd.)

        - Drugo:

6506.91 - - iz gume ali plastične mase

6506.92 - - iz krzna

6506.99 - - iz drugih materialov

Ta tarifna številka vključuje vse klobuke in druga pokrivala, ki
niso uvrščeni v predhodne številke tega poglavja, niti v poglavja
št. 63, 68 ali 95. Ta tarifna številka vključuje tudi zaščitna
pokrivala (na primer: čelade za športnike, vojaške in gasilske
čelade, čelade za motoriste, minerje in gradbenike), vštevši tudi
klobuke in pokrivala z zaščitnim vložkom ali z mikrofoni ali
slušalkami.

Ta tarifna številka vključuje še:

(1) Klobuke in druga pokrivala iz kavčuka, gume ali iz plastične
mase (na primer: kopalne kape, kapuce).

(2) Klobuke in druga pokrivala iz usnja ali umetnega usnja.

(3) Klobuke in druga pokrivala iz naravnega ali umetnega krzna.

(4) Klobuke in druga pokrivala iz perja ali umetnega cvetja.

(5) Klobuke in druga pokrivala iz kovin.


65.07

TRAKOVI ZA NOTRANJE OBROBLJANJE, PODLOGE, PREVLEKE, OSNOVE IN
OGRODJA, ŠČITNIKI ZA OČI IN PODBRADNIKI, ZA POKRIVALA

Ta tarifna številka vključuje samo naslednji pribor za pokrivala:

(1) Trakove za notranje obšivanje temena klobuka. Trakovi so
običajno iz usnja, lahko pa tudi iz umetnega usnja, platna,
premazanega z oljem (voščenega platna), ali pa iz drugega
premazanega ali prevlečenega materiala. V to tarifno številko se
uvrščajo s a m o , v kolikor so narezani na določene dolžine, ali
pa če so pripravljeni za namestitev v pokrivala. Pogosto je na
njih tudi znak proizvajalca klobuka itd.

(2) Podloge in dele podlog, ki so najpogosteje izdelane iz
tekstilnega materiala, včasih pa tudi iz plastične mase, usnja
itd. Tudi na njih je natisnjen znak izdelovalca klobuka itd.

Poudariti je treba, da nalepke, ki se nameščajo na notranjo stran
temena klobuka, niso vključene v to tarifno številko.

(3) Prevleke za klobuke, ki sestoje iz otrjenega platna (na
primer: iz bugrama), lepenke, papirne mase, iz plute stržena,
kovine itd.

(4) Ogrodja za klobuke, npr ogrodja iz žice (všasih obvite s
tekstilnim ali drugim materialom) in vzmetna ogrodja za zložljive
klobuke.

(6) Ščitnike (na primer: za častniške in druge kape), ki so
namenjeni predvsem za zaščito oči. Kot pokrivala se uvrščajo, v
kolikor imajo teme katerekoli vrste, sicer se razvrščajo glede na
material, iz katerega so izdelani.

(7) Podbradke - ozke trakove ali pentlje (vštevši pletene
trakove) iz usnja, tekstilnega materiala, plastičnih mas itd.
Izdelani so običajno tako, da je moč naravnati njihovo dolžino.
Lahko služijo tudi kot okrasna pozamanterija. Podbradki
sevključujejo v to tarifno številko le, če so pripravljeni za
nameščanje v pokrivala.


                          66. POGLAVJE

           DEŽNIKI, SONČNIKI, PALICE, PALICE-STOLČKI,
                 BIČI, KOROBAČI IN NJIHOVI DELI

OPOMBI:

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) merilne palice in podobno (tar.št. 90.17);

(b) palice s skritim strelnim orožjem, palice s skritimi meči,
palice z nabojem in podobno (93. poglavje);

(c) izdelki iz 95. poglavja (npr.: dežniki-igrače, sončniki-
igrače).

2. Tar.št. 66.03 ne obsega delov, okraskov in pribora iz
tekstilnega materiala, prevlek, res, pasov, tokov za dežnike ipd.
iz katerega koli materiala. Ko so ti izdelki pripravljeni za
carinjenje s predmeti iz tar.št. 66.01 in 66.02 in niso montirani
nanje, se uvrščajo ločeno in se ne štejejo za sestavne dele teh
izdelkov.

66.01

DEŽNIKI IN SONČNIKI (VKLJUČNO PALICE-DEŽNIKI, VRTNI DEŽNIKI IN
PODOBNI DEŽNIKI)

6601.10 - Vrtni in podobni dežniki - sončniki

        - Drugo:

6601.91 - - teleskopski

6601.99 - - drugo

Razen dežnikov in senčnikov, ki so nedvoumno namenjeni za uporabo
kot igrače ali pustni izdelki (95. poglavje), vključuje ta
tarifna številka dežnike in senčnike vseh vrst (na primer:
"ceremonialni" dežniki, dežniki-šotori, palice-dežniki, dežniki-
stoli, vrtni dežniki, gostinski, branjevski in podobni dežniki
oziroma senčniki), neglede na material, iz katerega so izdelani
njihovi sestavni deli (vštevši tudi vgrajeni pribor in okraske).
Tako so lahko prevleke izdelane iz kateregakoli tekstilnega
materiala, iz plastične mase, papirja itd., lahko so vezene,
okrašene s čipko, resami ali kako drugače.

Pojem "palice-dežniki" označuje dežnike s togo prevleko, ki daje
proizvodu videz palice.

Dežniki-šotori sestoje iz velikih dežnikov, opremljenih s
šotorskim krilom ("krožna zavesa"), katero je moč pritrditi na
tla (na primer: s pomočjo klinov ali z vrečicami peska, obešenimi
na notranjo stran šotorskega krila).

Palice dežnika so najpogosteje iz lesa, trsa, plastične mase ali
iz kovine. Ročaji so lahko iz istega materiala kot palice. Delno
ali popolnoma so lahko iz plemenitih kovin ali iz kovin,
platiranih s plemenito kovino, iz slonove kosti, roževine, iz
navadne kosti, jantarja, želvovine ali biserovine, lahko pa
vsebujejo tudi drago ali poldrago kamenje (naravno, sintetično
ali rekonstruirano) itd. Ročaji so lahko prekrita tudi z usnjem
ali z drugim materialom in imajo lahko franže ali pasove.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) etuijev za dežnike in podobnih izdelkov, tudi če so
pripravljeni za carinjenje s temi izdelki, vendar na njih niso
montirani (uvrščajo se v ustrezne tarifne številke) in

(b) šotorov za plaže, ki nimajo lastnosti dežnikov ali dežnika-
šotora (tar. št. 63.06).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 6601.10

Dežniki, ki niso namenjeni ročni uporabi, pač pa so namenjeni
pritrjevanju (na primer: na tla, na stol ali na podstavek),
štejejo za "vrtne ali podobne dežnike". Zaradi tega vključuje ta
tarifna številka dežnike za ležalke, slikarska stojala, vrtne
stole iz podobno, kot tudi dežnike-šotore.


66.02

SPREHAJALNE PALICE, PALICE-STOLČKI, BIČI, KOROBAČI IPD.

Razen izdelelkov, navedenih v nadaljnjih izključitvah, vključuje
ta tarifna številka palice, biče, korobače in podobne izdelke,
neglede na material, iz katerega so izdelani.

(A) Sprehajalne palice, palice-stoli in podobni izdelkov.

Razen navadnih palic spadajo v to skupino palice-stoli (z ročaji,
ki z odpiranje oblikujejo sedež), palice, posebej namenjene za
invalide in onemogle, izvidniške, pastirske palice itd.

V to skupino spadajo tudi nedokončane palice iz trsa ali lesa, ki
so zaobljene, zvite ali drugače obdelane, vendar pa ta tarifna
številka izključuje trsje ali les, primerna za izdelavo palic, ki
sta le grobo obtesana ali zaobljena (tar. št. 14.01 ali 44.
poglavje). Ta tarifna številka izključuje tudi polproizvode
(blanks), katere je moč prepoznati kot nedokončane ročaje (tar.
št. 66.03).

Ročaj palic je lahko izdelan iz kakrnegakoli materiala, lahko ima
vgrajene plemenite kovine, drage in poldrage kamne (sintetične
ali naravne). Lahko je tudi delno ali v celti prekrit z usnjem
ali sličnim materialom.

(B) Biči, korobači in podobni izdelki.

V to skupino spadajo:

(1) Biči vseh vrst, ki so sestavljeni predvsem iz ročaja in
pokca.

(2) Korobači, ki sestoje iz ročaja ter (namesto pokca) kratke
usnjene zanke.

Ti izdelki so lahko opremljeni s pasovi ali z drugim priborom iz
kateregakoli materiala.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki:

(a) merilne in kalibrirne palice in podobni izdelki (tar. št.
90.17),

(b) bergle in podporne palice (tar. št. 90.21),

(c) palice s skritim strelnim orožjem, s skritimi meči, z naboji
in podobni izdelki (93. poglavje) in

(d) izdelke iz 95. poglavja (na primer: palice za golf in hokej;
smučarske palice, cepini itd.).


66.03

DELI, OKRASKI IN PRIBOR IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 66.01 ALI 66.02

6603.10 - Držaji

6603.20 - Ogrodja za dežnike, vključno montirana ogrodja, na
palicah

6603.90 - Drugo

Ta tarifna številka izključuje dele, okraske in pribor iz
tekstilnega materiala, kot tudi prevleke, franže, jermene, etuije
za dežnike-sončnike in podobne izdelke iz kateregakoli materiala.
Ti izdelki se razvrščajo ločeno, celo če so dobavljeni skupaj z
dežniki, sončniki, palicami itd., vendar pod pogojem, da nanje
niso montirani (glej opombo 2 k temu poglavju). Razen teh
izdelelkov, vključuje ta tarifna številka dele, opremo in pribor,
katere je moč prepoznati kot izdelke, namenjene izdelkom iz tar.
št. 66.01 in 66.02.

Ti deli in oprema ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki,
neglede na material, iz katerega so izdelani (vštevši plemenite
kovine ali kovine, platinirane s plemenitimi kovinami, ali pa
naravno, sintetično ali rekonstruirano drago ali poldrago
kamenje).

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Držala-ročaji (vštevši tudi polproizvode (blanks), če jih je
moč prepoznati kot nedokončana držala-ročaje) za dežnike,
sončnike, palice, biče itd.

(2) Ogrodja, vštevši tudi ogrodja, montirana na palice, rebra
(žice) in razpela za ogrodja.

(3) Palice kombinirane z ročem ali ne za dežnike in sončnike,
vštevši palice z ročaji.

(4) Ročaji za biče in korobače.

(5) Zanke, okove za rebra, kapice za konce reber, obročasti
členki, kosi naprav za naravnavanje vrha dežnika na ročaj, osti
za palice dežnikov, platna za palice, stole in podobni izdelki.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) nedokončanih sprehalnih palic (glej komentar k tarifni
številki 66.02) in

(b) cevi in delov za razpela, iz železa ali jekla, ki so samo
razrezani na določene dolžine (72. in 73. poglavje).


                          67. POGLAVJE

  PREPARIRANO PERJE IN PUH IN IZDELKI IZ PERJA IN PUHA; UMETNO
                CVETJE; IZDELKI IZ ČLOVEŠKIH LAS

OPOMBE:

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) tkanine za precejanje iz človeških las (tar.št. 59.11);

(b) cvetni motivi iz čipk, vezenin ali drugih tekstilnih
materialov (XI. oddelek);

(c) obutev (64. poglavje);

(d) pokrivala in mrežice za lase (65. poglavje);

(e) igrače, športni rekviziti in karnevalski izdelki (95.
poglavje);

(f) omela za prah iz perja, kosmi za nanašanje pudra in sita iz
človeških las (96. poglavje).

2. V tar.št. 67.01 ne spadajo:

(a) izdelki, v katerih sta perje in puh samo kot polnilo ali
podloga (npr. posteljnina iz tar.št. 94.04);

(b) oblačilni predmeti in pribor za oblačila, v katerih sta perje
in puh samo okras ali podloga oziroma polnilo;

(c) umetno cvetje, umetno listje in njihovi deli ter izdelki,
izdelani iz njih iz tar.št. 67.02.

3. V tar.št. 67.02 ne spadajo:

(a) stekleni izdelki (70. poglavje);

(b) umetno cvetje, listje in sadeži iz keramike, kamna, kovine,
lesa ali drugih materialov, dobljeni v enem kosu z vlivanjem,
kovanjem, rezljanjem, stiskanjem ali po kakem drugem postopku,
ali ki sestojijo iz delov, sestavljenih na drug način, razen z
vezanjem, lepljenjem, vstavljanjem enega dela v drugega ali po
podobni metodi.

67.01

KOŽE IN DRUGI DELI PTIC Z NJIHOVIM PERJEM IN PUHOM, PERJE, DELI
PERJA, PUH IN IZDELKI IZ NJIH (RAZEN IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 05.05
IN OBDELANIH PERESNIH TULCEV IZ PERJA)

Razen izdelelkov, ki so izrecneje navedeni ali zajeti drugje v
Nomenklaturi, kot tudi izdelelkov, navedenih v izključitvah v tej
tarifni številki, vključuje ta tarifna številka:

(A) Ptičjo kožo in druge dele ptic z njihovim perjem in puhom,
perje in puh ter dele perja, ki so (čeprav še ne predstavljajo
gotovih izdelelkov) bili izpostavljeni drugim obdelavam, kot pa
samo navadnemu čiščenju, dezinfekciji ali konzerviranju (glej
komentar k tar. št. 05.05). Izdelki iz te tarifne številke so
lahko na primer: beljeni, barvani, kodrani ali valoviti.

(B) Izdelke, izdelane iz kože ali iz drugih delov ptic z njihovim
perjem in puhom; izdelke, izdelane iz perja, puha ali delov
perja, tudi, če perje ali puh itd. nista obdelana oziroma sta
samo očiščena. Ta tarifna številka ne vključuje izdelelkov,
izdelanih iz peresnih tulcev. Glede na to vključuje ta tarifna
številka:

(1) Posamezna peresa, katerih peresni tulci so povezani z žico
ali kako drugače in tako pripravljena za uporabo kot na primer:
peresa za klobuke, ter posamezna peresa, sestavljena iz različnih
delov perja.

(2) Perje, sestavljeno v obliki šopka, ter perje ali puh,
sestavljena z lepljenjem ali pritrjena na tekstilni material ali
na kakšno drugo podlago.

(3) Okraske, izdelane iz ptic, delov ptic, perja ali puha, za
klobuke, boje, ovratnike, ogrinjala ali za druga oblačila ali za
pribor za oblačila.

(4) Palete, izdelane iz okrasnega perja, v okvirih iz
kateregakoli materiala. Vendar pa se palete v okvirih iz
plemenitih kovin uvrščajo v tar. št. 71.13.

Ta tarifna številka ne vključuje tudi pribora za oblačila, v
katerem sta perje in puh prisotna samo kot okraska ali pa služita
le kot podloga oziroma polnjenje.

Ta tarifna številka izključuje:

(a) oblačila iz perja ali puha (64. poglavje),

(b) pokrivala iz perja ali puha (65. poglavje),

(c) izdelke iz tar.št. 67.02,

(d) posteljnino itd., v kateri sta perje in puh prisotna le kot
polnili ali podlogi (tar. št. 94.04),

(e) izdelke iz 95. Poglavja (na primer: žoge perjanice za
badminton, perje za puščice ipd.),

(f) obdelane peresne tulce

na primer:

- zobotrebce - tar. št. 96.01),

- omela iz perja (tar. št. 96.03) ali

- pudernice in blazinice iz puha za kozmetično uporabo (tar. št.
96.16) in

(g) kolekcijske predmete (tar. št. 97.05).


67.02

UMETNO CVETJE, LISTJE IN SADEŽI IN NJIHOVI DELI; IZDELKI,
IZDELANI IZ UMETNEGA CVETJA, LISTJA ALI SADEŽEV

6702.10 - Iz plastičnih mas

6702.90 - Iz drugih materialov

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Umetno cvetje, listje in plodove v oblikah, ki imitirajo
naravne izdelke tako, da so sestavljeni iz raznih delov (s
povezovanjem, lepljenjem, vstavljanjem enega dela v drugega ali
na podobne načine). V to skupino izdelelkov spada tudi
stilizirano cvetje, listje in plodovi, izdelane na enak način kot
umetno cvetje itd.

(2) Dele umetnega cvetja, listja in plodov (na primer: pestiče,
prašnike, plodnice, cvetne lističe, liste in stebla).

(3) Izdelke, izdelane iz umetnega cvetja, listov ali plodov (na
primer: šopke, girlande, vence, rastline) in druge izdelke, ki se
uporabljajo kot okrasi in ki so izdelani s sestavljanjem umetnega
cvetja, listja in plodov.

Ta tarifna številka vključuje umetno cvetje, listje in plodove,
opremljene z bucikami ali drugimi sredstvi za pritrjevanje.

Izdelki iz te tarifne številke se uporabljajo predvsem za
dekoracijo (na primer: v domovih in cerkvah), ali pa kot okraski
za klobuke, oblačila itd.

Razen izdelelkov, navedenih v nadaljnjih izključitvah, so lahko
izdelki iz te tarifne številke izdelani iz tekstilnega okolja,
klobučevine (filca), plastičnih mas, kavčuka, gume, usnja,
kovinske folije, perja, školjk in iz drugih materialov živalskega
izvora (na primer: umetno listje, ki je posebej pripravljeno in
obarvano in ki sestoji iz nekaterih ostankov teles duplarjev
(hydrozoa) in iz družine bryozoa) itd. Pod pogojem, da
izpolnjujejo zahteve iz predhodnih točk, se vsi ti izdelki
uvrščajo v to tarifno številko, neglede na stopnjo njihove
dodelave.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) naravnega cvetja in listja iz tar. št. 06.03 in 06.04 (na
primer: barvanega, posrebrenega ali pozlačenega),

(b) cvetnih motivov iz čipke, vezenine ali iz drugih materialov,
ki se sicer lahko uporabljajo kot okraski za oblačila, vendar
niso konfekcionirani kot umetno cvetje (t.j. s sestavljanjem
raznih delov (cvetnih lističev, prašnikov, stebel itd.), s
povezovanjem s kovinsko žico, s tekstilnim materialom, papirjem,
kavčukom, gumo itd., ali pa z lepljenjem ali na podobne načine
(oddelek XI),

(c) pokrivala iz umetnega cvetja ali listja (65. poglavje),

(d) izdelelkov iz stekla (70. poglavje),

(e) umetnega cvetja, listja in plodov iz keramike, kovine, kamna,
lesa itd., dobljenih v enem kosu z litjem, kovanjem,
rezbarjenjem, stiskanjem ali kako drugače, ali pa ki sestoje iz
delov, sestavljenih kako drugače kot pa s povezovanjem,
lepljenjem, vstavljanjem enega dela v drugega ali na podobne
načine,

(f) kovinske žice, ki je samo narezana na določene dolžine in
prekrita s tekstilnim materialom, papirjem itd. in ki je
namenjena za izdelavo stebel za umetno cvetje (oddelek XV) in

(g) izdelelkov, ki so nedvoumno razpoznavni kot igrače ali pustni
ali karnevalski izdelki (95. poglavje).


67.03

ČLOVEŠKI LASJE, UREJENI, STANJŠANI, BELJENI ALI DRUGAČE OBDELANI;
VOLNA, DLAKA ALI DRUGE TEKSTILNE SUROVINE, PRIPRAVLJENI ZA
UPORABO PRI IZDELAVI LASULJ IN PODOBNIH IZDELKOV

Razen človeških las, ki so samo oprani, očiščeni in razvrščeni po
dolžini (vendar ne razmeščene tako, da so lasni koreni skupaj z
lasnimi koreni, vrhovi las pa z vrhovi las) in razen odpadkov
človeških las (tar. št. 05.01), vključuje ta tarifna številka
človeške lase, ki so urejeni ali drugače obdelani (na primer:
stanjšani, beljeni, barvani, valoviti ali kodrasti) za izdelavo
lasuljarskih izdelelkov (na primer: lasulj, kodrov ali pletenic)
ali za druge namene.

Izraz "urejeni" lasje označuje lase, katerih prameni so urejeni
tako, da so lasni koreni zloženi z lasnimi koreni, vrhovi las pa
z vrhovi las.

V to tarifno številko spadajo tudi volna, druga živalska dlaka
(na primer: dlaka jakov, angorskih in tibetskih koz) ter drugi
tekstilni materiali (na primer: umetna ali sintetična vlakna),
pripravljeni za uporabo v izdelavi lasulj in podobnih izdelelkov
ter las za lutke.

Izdelki, pripravljeni za navedene namene,vključujejo predvsem:

(1) Mikane ali česane trakove, ki so predvsem iz volne ali iz
druge živalske dlake, spleteni z dvema vzporednima vrvicama v
obliko pletenice. Ti izdelki, znani kot "krep", se običajno
dobavljajo v večjih dolžinah in v masah približno 1 kg,

(2) Valovite (kodraste) mikane ali česane trakove iz tekstilnih
vlaken, pripravljene v majhnih štrenicah posamične dolžine 14 do
15 m ter mase približno 500 g .

(3) Pletene vrvice iz umetnih ali sintetičnih vlaken, ki so
barvana v masi in ki so na polovici prepognjena, da oblikujejo
rese (pramene). Rese na prepognjenem robu so med seboj spojene s
strojno izdelano pletenico iz tekstilnih vlaken širine približno
2 mm. Te pletene vrvice dajejo videz res v metraži.

Volna, druga živalska dlaka ali druga tekstilna vlakna v masi, v
obliki pramenov ali pa pripravljena za predenje, se uvrščajo v
oddelek XI.


67.04

LASULJE, UMETNE BRADE, OBRVI, TREPALNICE, KITE IPD. IZ ČLOVEŠKIH
LAS, ŽIVALSKE DLAKE ALI DRUGIH TEKSTILNIH SUROVIN; IZDELKI IZ
ČLOVEŠKIH LAS, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

        - Iz sintetičnih surovin:

6704.11 - - lasulje

6704.19 - - drugo

6704.20 - - iz človeških las

6704.90 - Iz drugih materialov

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Gotove lasuljarske izdelke vseh vrst, izdelane iz človeških
las ali živalske dlake, ali pa iz tekstilnih materialov. Med te
izdelke spadajo lasulje, brade, obrvi, trepalnice, kite, kodri,
na zatilju zviti lasje, brki in podobni izdelki. Običajno so zelo
kvalitetno izdelani in so namenjeni za uporabo bodisi kot dodatek
k osebni toaleti, bodisi za opravljanje poklica (na primer:
gledališke lasulje).

V to skupino ne spadajo:

(a) lasulje za lutke (tar. št. 95.02) in

(b) pustni ali karnevalski izdelki, pretežno iz manjvrednega
materiala in slabše dodelani (tar. št. 95.05).

(2) Izdelki iz človeških las, ki drugje niso navedeni in ne
zajeti, še posebej nekateri lahki materiali, stkani iz človeških
las.

V to skupino ne spadajo:

(a) tkanine iz las za cejenje (tar. št. 59.11),

(b) mreže za lase (tar. št. 65.05) in

(c) ročna sita iz las (tar. št. 96.04).


                          ODDELEK XIII

  IZDELKI IZ KAMNA, SADRE, CEMENTA, BETONA, AZBESTA, SLJUDE ALI
   PODOBNIH MATERIALOV; KERAMIČNI IZDELKI; STEKLO IN STEKLENI
                             IZDELKI

                          68. POGLAVJE

  IZDELKI IZ KAMNA, SADRE, CEMENTA, BETONA, AZBESTA, SLJUDE ALI
   PODOBNIH MATERIALOV; KERAMIČNI IZDELKI; STEKLO IN STEKLENI
                             IZDELKI

OPOMBE:

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) izdelki iz 25. poglavja;

(b) premazan, prevlečen, impregniran ali prekrit papir iz tar.
št. 48.10 in 48.11 (npr.: papir, prevlečen s sljudnim ali z
grafitnim prahom, papir, prevlečen ali premazan z bitumnom in
papir, prevlečen ali premazan z asfaltom);

(c) premazane, prevlečene, impregnirane ali prekrite tekstilne
tkanine iz 56. ali 59. poglavja (npr.: tkanine, prevlečene,
premazane ali prekrite s sljudnim prahom, z bitumnom ali z
asfaltom);

(d) izdelki iz 71. poglavja;

(e) orodja in deli orodij iz 82. poglavja;

(f) litografsko kamenje iz tar. št. 84.42;

(g) električni izolatorji (tar.št. 85.46) in deli (fitingi) iz
izolirnega materiala za elektriko iz tar.št. 85.47;

(h) zobozdravniška brusila (tar.št. 90.18);

(ij) izdelki iz 91. poglavja (npr.: ure in ohišja za ure);

(k) izdelki iz 94. poglavja (npr.: pohištvo, svetilke in svetila,
montažne zgradbe);

(l) izdelki iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za šport in
igro);

(m) izdelki iz tar. št. 96.02, če so izdelani iz materiala,
navedenega v opombi 2 pod (b) k 96 poglavju, ali iz tar.št. 96.06
(npr.: gumbi), tar.št. 96.09 (npr.: pisala iz skrilavcev) in iz
tar.št. 96.10 (npr. tablice za pisanje in risanje iz skrilavcev);

(n) predmeti iz 97. poglavja (npr. umetniški predmeti).

2. Pri tar.št. 68.02 z izrazom "obdelan kamen za spomenike in
stavbe" ni mišljen samo kamen iz tar.št. 25.15 in 25.16, temveč
tudi vse druge vrste naravnega kamna (npr.: kvarcit, kremen,
dolomit in steatit), ki je podobno obdelan, razen skrilavcev.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(A) Razne izdelke iz 25. poglavja, obdelane naprej od stopnje
obdelave, dovoljene v opombi 1 v 25. poglavju.

(B) Izdelke, ki so iz 25. poglavja izključeni z opombo 2 (e).

(C) Nekatero blago, izdelano iz mineralnih materialov, ki spadajo
v oddelek V .

(D) Blago, izdelano iz nekaterih snovi, ki spadajo v 28. poglavje
(na primer: umetni brusi).

Nekatero blago iz skupin (C) in (D) je lahko aglomerirana s
pomočjo veziv, lahko vsebuje polnila, je lahko ojačena, ali pa
(kot je to v primeru izdelelkov kot so abrazivi ali sljuda) je
lahko pritrjena na podlagi iz papirja, lepenke, tekstila ali iz
drugega materiala.

Večina teh izdelelkov in dokončanih predmetov pridobivajo z
obdelavo (na primer: z oblikovanjem, vlivanjem itd.), ki vpliva
na obliko izdelelkov bolj, kot pa sama narava materiala, iz
katerega so izdelani. Nekatere pridobivajo z aglomeriranjem (na
primer: predmeti iz asfalta ali nekateri predmeti, kot so mlinski
kamni, ki so aglomerirani z vitrifikacijo veziv), spet drugi so
lahko utrjeni v avtoklavih (na primer: opeka iz peska in apna).
To poglavje vključuje tudi nekatero blago, katerega pridobivajo z
radikalnejšim (korenitejšim) preoblikovanjem prvotne sestavine
(na primer: s taljenjem, s katerim izdelujejo volno iz žlindre,
taljeni bazalt itd.).


Predmeti, dobljeni z žganjem že prej oblikovanih zemljin
(keramični izdelki), se uvrščajo pretežno v 69. poglavje, razen
keramičnih izdelelkov za brušenje, ki se uvrščajo v tar. št.
68.04.

Steklo in izdelki iz stekla, vštevši tudi izdelke iz steklene
keramike, iz taljenega kremena, pa tudi drug taljeni silicijev
dioksid, se uvrščajo v 70. poglavje.

Razen blaga, navedenega v izključitvah nadaljnjega komentarja, je
iz tega poglavja izključeno še naslednje blago:

(a) diamanti in drugo drago in poldrago kamenje (naravno,
sintetično ali rekonstruirano), izdelki iz tega kamenja in vsi
drugi izdelki iz 71. poglavja,

(b) litografsko kamenje iz tar. št. 84.42,

(c) panelne plošče,

na primer:

- iz skriljavca, marmorja, iz azbestnega cementa), ki so
naluknjane ali kako drugače nedvoumno pripravljene za nadzorne
plošče (tar. št. 85.38);

- izolatorji in pribor iz izolacijskega materiala iz tar. št.
85.46 ali 85.47,

(d) izdelki iz 94. poglavja (na primer: pohištvo, svetilke,
svetila, montažne zgradbe),

(e) igrače, rekviziti za igre in športe (95. poglavje),

(f) mineralni materiali za rezbarstvo, navedeni v opombi 2 (b) k
96. poglavju, ki so obdelani v obliki izdelelkov (tar. št. 96.02)
in

(g) izvirne skulpture in kipci, vzorci iz zbirk in starine iz 97.
poglavja.


68.01

KOCKE ZA TLAKOVANJE, ROBNIKI IN PLOŠČE ZA PLOČNIKE IZ NARAVNEGA
KAMNA (RAZEN IZ SKRILAVCEV)

Ta tarifna številka vključuje naravni kamen, razen skriljavcev
(na primer: peščenec, granit, porfir), ki je obdelan v oblike, ki
se običajno uporabljajo za tlakovanje ali robnike cest, pločnikov
in podobno. Takšno kamenje ostane uvrščeno v tej tarifni številki
tudi, če je primerno tudi za drugo uporabo. Debel gramoz, prodnik
ali podoben neoblikovan material za posipavanje cest spada v tar.
št. 25.17.

Izdelke iz te tarifne številke pridobivajo z sekanjem, z grobim
tolčenjem ali oblikovanjem kamna iz kamnoloma (ročno ali
strojno). Kamni in plošče za ceste ali tlakovanje in robniki so
običajno pravokotne ali kvadratne površine, debelina plošč je v
razmerju do njihove dolžine in širine majhna. Kamni za ceste in
tlakovanje so grobe kocke, ali pa so v obliki prisekanih piramid.
Robniki za ceste ali tlakovanje so lahko različnih oblik na
primer: ravni ali poševni in so običajno pravokotnega prereza.

Ta tarifna številka vključuje kamen v oblikah, ki nakazujejo, da
gre za kamne, plošče ali robnike za ceste ali tlakovanje - tudi,
če so dobljeni s preprostim sekanjem, rezanjem z žago ali z
grobim tesanjem. V to tarifno številko spadajo tudi kamni, ki so
klesani, glajeni, glajeni s peskom, oblikovani, s prisekanimi
robovi, nažlebljeni, obdelani z ostnatim dletom, vsekani itd.,
ali pa posebej obdelani za posebne cestne potrebe (na primer:
izoblikovani robniki, primerni za cestno drenažo, za garažne
žlebove itd.).

Iz te tarifne številke so izključeni robniki iz betona ali iz
umetnega kamna (tar. št. 68.10) in keramične plošče za ceste ali
tlakovanje (69. poglavje).


68.02

OBDELAN KAMEN ZA SPOMENIKE IN STAVBE (RAZEN IZ SKRILAVCEV) IN
IZDELKI IZ NJEGA, RAZEN IZDELKOV IZ TAR.ŠT. 6801; KOCKICE ZA
MOZAIK IN PODOBNO IZ NARAVNEGA KAMNA (VKLJUČNO TUDI IZ
SKRILAVCEV) NA PODLOGI ALI BREZ PODLOGE; UMETNO OBARVANA ZRNA,
LUSKINE IN PRAH IZ NARAVNEGA KAMNA (VKLJUČNO IZ SKRILAVCEV)

6802.10 - Plošče, kocke in podobni izdelki s pravokotnimi
stranicami ali ne, če se lahko največja površina strani vklopi v
kvadrat stranice, ki je manjša od 7 cm; umetno obarvane granule,
luskine in prah

 - Drug kamen za spomenike in stavbe in izdelki iz njega, grobo
rezan ali razžagan, z ravno - izravnano površino:

6802.21 - - marmor, travertin in alabaster

6802.22 - - drug apnenčev kamen

6802.23 - - granit

6802.29 - - drug kamen

 - Drugo:

6802.91 - - marmor, travertin in alabaster

6802.92 - - drug apnenčev kamen

6802.93 - - granit

6802.99 - - drug kamen

Ta tarifna številka vključuje naravni kamen za spomenike in
zgradbe (razen skriljavcev), ki je obdelan do višje stopnje
obdelave, kot pa običajni izdelki iz kamnoloma iz 25. poglavje.
Vendar pa obstajajo nekatere izjeme, ko je blago zajeto bolj
specifično v drugih tarifnih številkah Nomenklature. Primeri
takšnega blaga so podani na koncu splošnih določil komentarja k
temu poglavju.

Zaradi tega vključuje ta tarifna številka kamen, ki je obdelan
bolj, kot pa zgolj oblikovan v bloke, plošče ali table s
sekanjem, grobim rezanjem ali razčetverjanjem, ali pa z
razčetverjanjem z žago (v kvadre ali v pravokotne oblike).

V to skupino spada kamen v oblikah, kot jih proizvedejo klesarji
in kiparji:

(A) Grobo sekane plošče z žago (blanks), kot tudi plošče, ki niso
pravokotnih oblik (z eno ali več trikotnih, šestkotnih,
trapezastih, krožnih itd. površinami).

(B) Kamen v kakršnekoli obliki (vštevši bloke, plošče ali liste),
v smislu dokončanih proizvodov ali ne, ki pa je izbočen (na
primer kamen s "skalnatim licem", katerega robovi so brušeni in
kateremu pustijo izbočeno površino). Tak kamen se obdeluje s
krampom, s kladivom in dletom itd. Ta kamen je lahko razbrazdan,
glajen s peskom, brušen, poliran, nažljebljen, oblikovan,
stružen, ornamentiran, rezbarjen itd.

Zaradi tega ta tarifna številka ne vključuje le kamna za
gradbeništvo (vštevši fasadne kamnite plošče), obdelanega na
zgoraj opisane načine, temveč tudi predmete, kot so: kamnite
stopnice, izbočeni robovi, zatrepi, ograje iz stebrov, tačke in
podporniki, vratni in okenski okviri ter preklade zanje, zgornji
deli podbojev, kamniti okviri za kamine, okenski napušči, vhodne
stopnice, nagrobni spomeniki, mejniki in kilometrski kamni,
stolpi na palubah ali v pristaniščih za navezovanje vrvi, cestni
kažipoti (emajlirani ali ne), stražarnice in jezovi, žlebovi,
prehodi, bazeni za fontane, mlinske kroglice, cvetlični lončki,
stolpi, osnove (baze) in glave za stolpe, kapitlji, kipi, kipci,
podstavki, globoki in plitvi reliefi, križi, živalske figure,
sklede, vaze, čaše, škatle za bonbone, svečniki, kompleti za
pisanje, pepelniki, obtežilniki za papir, umetni plodovi in
listje itd. Okrasno blago iz kamna, kombiniranim z drugimi
materiali, se lahko uvršča kot draguljarski izdelki ali kot
imitacija nakita, ali pa kot zlatarski ali dragotinarski izdelki
(glej splošna določila komentarja k 71. poglavju).

Kamnite plošče, ki sestavljajo zgornje dele pohištva (bifejev,
umivalnikov, miz itd.), se uvrščajo v 94. poglavje, v kolikor so
dobavljene skupaj z drugimi deli pohištva (sestavljene ali
nesestavljene z njimi), in če je nedvomno, da so namenjene za
dele tega pohištva. V kolikor pa se takšni deli pohištva
dobavljajo ločeno, ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki.

Izdelke iz obdelanega kamna za spomenike in zgradbe običajno
dobivajo iz vrst kamna iz tar. št. 25.15 ali 25.16, lahko pa tudi
iz katerekoli druge vrste kamna, razen iz skriljavcev (na primer
kvarcita, dolomita, kremena, steatita). Steatit se, na primer:
uporablja za industrijska konstrukcijska dela, ki zahtevajo
odpornost proti kemični koroziji (na primer: v pečeh za
rekuperacijo), pa tudi v napravah za proizvodnjo celuloze in v
kemijskih napravah. Ta tarifna številka vključuje tudi majhne, že
pripravljene kockice za mozaik iz marmorja itd., za razna
prekritja (na primer: za prekritje tal ali sten), vštevši tudi
kockice na podlagi iz papirja ali iz drugih materialov. Vključuje
še umetno obarvana zrna, koščke in prah iz marmorja ali iz
drugega naravnega kamna iz te tarifne številke (vštevši tudi iz
skriljavcev), na primer: za izložbe, vendar pa spadajo
nepredelani loki, zrna in kosi v 25. poglavje.

V tarifno številko 68.10 se (kot izdelki iz umetnega kamna)
uvrščajo plošče, opeka itd., dobljena z aglomeriranjem kosov
naravnega kamna s cementom ali drugimi vezivi (na primer: s
plastičnimi masami), pa tudi kipci, stebri, skodele itd.,
izdelani iz oblikovanega ali aglomeriranega prahu ali zrn iz
kamna.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) obdelan skriljevec in izdelki iz skriljavca, razen mozaičnih
kockic in podobnega (tar. št. 68.03, 96.09 in 96.10),

(b) izdelki iz staljenega bazalta (tar. št. 68.15),

(c) izdelki iz žganega steatita (69. ali 85. poglavje),

(d) imitacije nakita (tar. št. 71.17),

(e) izdelki iz 91. poglavja (na primer: ure in ohišja za ure in
njihovi deli),

(f) svetilke, svetila in njihovi deli (tar. št. 94.05),

(g) gumbi iz kamna (tar. št. 96.06) in kreda iz tar. številk
95.04 ali 96.06 in

(h) izvirne( originalne) skulpture in kipi (tar. št. 97.03).


68.03

SKRILAVEC, OBDELAN, IZDELKI IZ SKRILAVCA ALI AGLOMERIRANEGA
SKRILAVCA

Naravni skriljavec se uvršča v tar. št. 25.14, če je v masi ali v
blokih, ploščah ali pa v obliki plošč, dobljenih s sekanjem,
grobim rezanjem, ali pa če je razčetverjen ali razčetverjen z
žago. Ta tarifna številka vključuje podobne izdelke, ki so
obdelani do višje stopnje obdelave (na primer: z žago ali z
rezanjem v drugačne oblike, kot pa v kvadratne in pravokotne, z
brušenjem, poliranjem, s prirezovanjem robov, luknjanjem,
lakiranjem, oblikovanjem ali pa kako drugače okrašene).

V to tarifno številko spadajo med drugim polirani oziroma kako
drugače okrašeni predmeti, kot na primer: stenske ploščice,
plošče in table (za tlakovanje, za zgradbe, za kemične
instalacije itd.), majhne mozaične kockice, korita, rezervoarji,
bazeni, kanali, gradivo za žlebe, okviri nad kaminom itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi skriljavce, katere je moč
prepoznati kot strešno kritino, kot material za izdelavo fasad in
kot material, ki se vgrajuje v zidove proti vlagi, in to ne le
skriljavce v posebnih oblikah (večkotnih, okroglih itd.), temveč
tudi v pravokotnih (vštevši kvadratnih) oblikah.

Tudi predmeti iz aglomeriranih skriljavcev spadajo v to tarifno
številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) zrna, odlomki in prah skriljavcev, ki niso umetno obarvani
(tar. št. 25.14),

(b) mozaične kockice in podobno, ki so umetno obarvana zrna,
koščki in prah iz skriljavcev (tar. št. 68.02) in

(c) pisala iz skriljavcev (tar. št. 96.09), table in tablice iz
skriljavcev, pripravljene za uporabo, vokvirjene ali ne (tar. št.
96.10).


68.04

MLINSKI KAMNI, BRUSI, BRUSILNE PLOŠČE IN PODOBNO BREZ OGRODJA, ZA
MLETJE, BRUŠENJE, OSTRENJE, POLIRANJE, IZRAVNAVANJE ALI REZANJE,
BRUSI ZA ROČNO OSTRENJE ALI POLIRANJE IN NJIHOVI DELI IZ
NARAVNEGA KAMNA, IZ AGLOMERIRANEGA NARAVNEGA ALI UMETNEGA
ABRAZIVNEGA MATERIALA ALI IZ KERAMIKE, Z DELI IZ DRUGIH
MATERIALOV ALI BREZ NJIH

6804.10 - Mlinski kamni in kamni za razvlaknjevanje

 - Drugo:

6804.21 - - iz aglomeriranega sintetičnega ali naravnega diamanta

6804.22 - - iz drugih aglomeriranih abrazivnih materialov ali iz
keramike

6804.23 - - iz naravnega kamna

6804.30 - Brusi za ročno ostrenje ali poliranje

Ta tarifna številka vključuje predvsem:

(1) Mlinske kamne in kamne za drobljenje, ki so pogosto
precejšnjih velikosti, namenjeni pa za drobljenje, mletje,
razvlaknjevanje itd. (na primer: za mletje in lomljenje žita
(zgornji in spodnji kamni)); v proizvodnji celuloze, azbesta itd;
v to tarifno številko spadajo tudi kamni, katere uporabljajo
proizvajalci papirja, barv itd.

(2) Kamni za brušenje nožarskih izdelkov, orodij itd., ki se
vgrajujejo v ročne, nožne ali mehanske stroje. Pravkar opisani
kamni, namenjeni za brušenje, in mlinski kamni so običajno ravni-
ploščati, ali pa v obliki valjev ali prirezanih stožcev.

(3) Okrogle bruse, glave, kolute, konice itd., ki se uporabljajo
na strojih oziroma v orodjih, na elektromehanskih ali pnevmatskih
ročnih orodjih. Uporabljajo se za glajenje, poliranje, ostrenje,
izravnavanje, tu in tam pa tudi za rezanje kovin, kamna, stekla,
plastike, keramike, kavčuka, usnja, biserovine, slonove kosti
itd.

Razen nekaterih kolutov za rezanje, katerih premer je lahko kar
velik, so ti predmeti običajno precej manjši od prej opisanih in
so lahko v kakršnikoli obliki (na primer: ravni, čašasti,
žogasti, skodelasti, obročasto oblikovani, izdolbljeni ali
stopničasti). Lahko so tudi ravni, ali pa profilirani ob robovih.

Ta tarifna številka ne vključuje le orodij, ki so pretežno iz
ostrilnih materialov, temveč tudi tista, ki sestoje iz zelo
majhnih glav iz abrazivnih materialov na kakšnem kovinskem
ročaju, jedru ali osredju iz trdega materiala (iz kovine, lesa,
plastične mase, plute itd.), na katerem so spojene plasti
aglomeriranega materiala za glajenje (na primer: koluti za
rezanje kovin itd., ki so opremljeni z obroči ali z vrsto
obrobnih vstavkov iz materiala za glajenje). Ta tarifna številka
vključuje tudi abrazivne elemente za bruse, vgrajene v nosilec
ali ne (zaradi njihove vgradnje v telo brusa).

Treba je poudariti, da so nekatera brusilna orodja iz tega
poglavja izključena in da se uvrščajo v 82. poglavje. Vendar pa
82. poglavje vključuje le orodja z zobci za rezanje, z žlebovi,
izdolbinami itd., ki njihovo identiteto in funkcijo ohranjajo
tudi po uporabi brusilnega materiala (na primer: orodja, ki bi se
lahko, za razliko od orodij iz te tarifne številke, uporabila
tudi brez vgrajenega brusilnega materiala. Žage z zobci za
rezanje, prekrite z brusilnim materialom, ostanejo uvrščene v
tar. št. 82.02. Podobno se v to tarifno številko uvrščajo tudi
kronski svedri, ki se uporabljajo za rezanje kolutov iz steklenih
plošč, neglede na abrazivno prevleko, in v tarifno številko
82.07, če so nazobčani (prevlečeni z abrazivnim materialom ali
ne).

(4) Kamni za poliranje okroglih brusov, zrnato brusilno kamenje,
brusi in podobno (z ročaji ali brez njih), ki se uporabljajo
neposredno v roki za ostrenje, brušenje, ribanje ali poliranje
kovin ali drugih materialov.

Lahko so različnih oblik (na primer: pravokotne, trapezaste, v
obliki krožnega izseka, v obliki noževega rezila, podolgovati, ki
se proti koncu ožijo itd.) in različnih prečnih prerezov
(kvadratnega, trikotnega, krožnega, polkrožnega prereza itd.).
Lahko so iz prizmatičnih plošč, večinoma so iz aglomeriranega
abrazivnega materiala in se uporabljajo v roki za ostrenje ali
brušenje okroglih brusov iz umetnega brusilnega materiala ter za
sekundarno uporabo in za ostrenje kovinskega orodja.

Ti kamni se uporablja še posebno za ostrenje rezalnih orodij in
orodja (na primer: jedilnega pribora, srpov, kos in kosilnic),
ali pa za poliranje kovin itd.

Orodje s finimi rezili (na primer: orodja za britje ali kirurški
instrumenti) ostrijo s pomočjo zrnatega kamenja za brušenje ali s
pomočjo brusov iz posebnega finega zrnatega kamenja ali
skriljavcev. To kamenje običajno pred uporabo namočijo z vodo ali
z oljem. nekateri kamni (na primer: plovec) prav tako uporabljajo
za toaletne, manikirne ali pedikurne potrebe, pa tudi za
čiščenje, poliranje kovin itd.

Kamenje za drobljenje okroglih drobilcev itd. mora biti izdelano
pretežno iz naravnega kamna, ki je aglomeriran ali ni aglomeriran
(na primer: iz puščavskega kamenja, granita, lave, kremena,
molase, dolomita, kvarca, trahita), iz naravnega aglomeriranega
ali umetnega brusilnega materiala (na primer: iz smirka, plovca,
tripla, kiselgure, lomljenega stekla, korunda, silicijevega
karbida, granata, diamanta, borovega karbida itd.), ali pa iz
keramike (iz žgane gline, ognjevarne zemljine ali iz porcelana).

Aglomerirani okrogli brusi itd. so izdelani iz mešanice zmletih
materialov za glajenje, ali pa iz kamnov z vezivi, kot je na
primer: keramični material (na primer: glina v prahu ali kaolin,
včasih z dodanim feldspatom), natrijevi silikati, cement (še
posebno magnezijev cement), ali pa so iz manj trdnega materiala
(na primer: iz gume, šelaka, sintetična smola itd.). Včasih
dajejo v mešanice tekstilna vlakna, kot je bombaž, najlon, lan
itd. Mešanice oblikujejo v oblike, jih nato sušijo in žgejo
(dokler ne osteklenijo, v kolikor je to potrebno, in v primeru da
gre za keramična veziva), ali pa jih dimijo (če gre za veziva,
kot je kavčuk, plastične mase itd.). Nato dodelajo velikost in
obliko teh predmetov.

Pri izdelavi nekaterih polirnih kamnov (zrnatega brusilnega
kamenja) uporabljajo prane brusilne praške.

Drobilni kamni, ki spadajo v to tarifno številko, še posebej pa
kamni za mletje žit ali za pulpiranje, imajo tu in tam rebrasto
površino. Lahko so v enem kosu ali pa iz sestavljivih segmentov,
lahko so opremljeni z ušesi, z notranjimi ali zunanjimi obroči, z
utežmi za uravnoteženje ali z votlinami. Ti kamni so lahko tudi
opremljeni z osovinami ali vreteni, vendar morajo biti brez
podstavka. Okrogli brusilni kamni s podstavkom se uvrščajo v tar.
št. 82.05 (če so na ročni ali nožni pogon) ter v 84. ali 85.
poglavje, če so na motorni pogon.

Razen mlinskih kamnov in kamnov za glajenje itd., opisanih v
predhodnem besedilu, vključuje ta tarifna številka tudi segmente,
razpoznavne dele (blanks) in dokončane dele tovrstnega blaga, v
kolikor so pretežno iz kamna, iz aglomeriranega brusilnega
materiala ali iz keramike.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) nadišavljenega plovca v blokih, tabletah ali v podobnih
pripravljenih oblikah iz tar. št. 33.04,

(b) naravnega ali umetnega abrazivnega prahu ali zrnja,
nanešenega na tekstilne materiale, kot je papir, lepenka ali
drugi materiali (tar. št. 68.05), neglede na to, če so tekstilni
materiali, papir, lepenka itd. naknadno nalepljeni na podlage,
kot so na primer: krožne plošče ali leseni trakovi (gladilne
palčke za urarsko industrijo, strojništvo itd.) in

(c) zobozdravniških vrtalnikov (tar. št. 90.18).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 6804.10

Izdelki iz te tarifne podštevilke so namenjeni za uporabo pri
zmanjševanju delčkov materiala, kot je zrnje, pulpa, pigmenti
itd., v nasprotju s podrezovanjem, poliranjem, ostrenjem,
izravnavanjem ali z raznimi drugimi načini odstranjevanja
materiala.

Mlinski kamni za mletje ali drobljenje.

Ti izdelki se običajno pojavljajo v parih in imajo stožičasto
površino (en kamen je konkaven, drugi pa konveksen), ki je
nažlebljena v smeri od obrobja k središču, da omogoči tok
zmletega zrnja (moke) k središču kamna.

Kamni za puplpiranje (r a z v l a k n j e v a n j e).

Ti izdelki so običajno precej veliki (mase nekaj ton), izdelujejo
pa jih v enem kosu, ali pa iz nekaj blokov, ki se sestavljajo v
celoto z lepljenjem. Njihov premer je večji od 1200 mm, debelina
pa večja od 500 mm.


68.05

NARAVNI ALI UMETNI ABRAZIVNI MATERIALI V PRAHU ALI ZRNU, NA
PODLAGI IZ TEKSTILA, PAPIRJA, KARTONA ALI DRUGIH MATERIALOV,
VKLJUČNO TUDI RAZREZANE V DOLOČENE OBLIKE, PREŠITE ALI KAKO
DRUGAČE SESTAVLJENE

6805.10 - Na podlagi iz tekstilnih tkanin

6805.20 - Na podlagi iz papirja ali kartona

6805.30 - Na podlagi iz drugih materialov

Ta tarifna številka vključuje tekstilne materiale, papir,
lepenko, vulkanfiber, usnje in druge materiale v zvitkih (ali
narezane v liste, trakove, kolute, segmente itd.) ali v obliki
sukanca ali konopca, prevlečene z zmletim naravnim ali umetnim
brusilnim materialom (običajno s pomočjo lepila ali sintetičnih
smol). Ta tarifna številka vključuje tudi podobne izdelke iz
netkanega tekstilnega materiala, v katerih so brusilni materiale
enakomerno razsuti in s tekstilnimi vlakni spojeni z vezivnimi
snovmi.

Materiali, ki se uporabljajo za brušenje, so: smirek, korund,
silicijev karbid, granat, plovec, kremen, kvarc, pesek in
stekleni prah. Trakovi, koturji itd. so lahko šivani, zlepljeni s
smolo, lepljeni ali kako drugače sestavljeni. Ta tarifna številka
vključuje tudi pribor, kot so na primer: gladilne pile, izdelane
tako, da je na lesen blok ali trak trajno nameščen brusilni papir
ali tkanina.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni kamni-koleščki za
ostrenje, ki so nameščeni na trdni podlagi (na primer: iz
lepenke, lesa ali iz kovine), opremljeni s kompaktno aglomerirano
plastjo brusilnega materiala, večjega od prahu ali zrn, ter
podobno izdelano ročno orodje (tar. št. 68.04).

Blago iz te tarifne številke se uporablja pretežno (ročno ali
mehansko) za glajenje ali čiščenje kovin, lesa, plute, stekla,
usnja, gume (trde ali ne) ali plastičnih materialov, kot tudi za
glajenje ali poliranje lakiranih površin, ali pa za ostrenje
kardanskih oblog.


68.06

ŽLINDRINA VOLNA, VOLNA IZ KAMNA IN PODOBNE MINERALNE VOLNE;
EKSPANDIRANI VERMIKULIT, EKSPANDIRANE GLINE, PENASTA ŽLINDRA IN
PODOBNI EKSPANDIRANI MINERALNI MATERIALI, MEŠANICE IN IZDELKI IZ
MINERALNIH MATERIALOV ZA TOPLOTNO ALI ZVOČNO IZOLACIJO ALI ZA
ABSORBCIJO ZVOKA, RAZEN IZDELKOV IZ TAR.ŠT. 68.11, 68.12 ALI IZ
69. POGLAVJA

6806.10 - Žlindrina volna, volna iz kamna in podobne mineralne
volne (vključno tudi medsebojne mešanice), v razsutem stanju,
listih, ploščah ali zvitkih

6806.20 - Ekspandirani vermikulit, ekspandirane gline, penasta
žlindra in podobni ekspandirani mineralni materiali (vključno
medsebojne mešanice)

6806.90 - Drugo

Volna iz žlindre in kamena volna (na primer: iz granita, bazalta,
apnenca ali dolomita) se pridobivata s taljenjem ene ali več teh
sestavin in s spreminjanjem dobljene tekočine v vlakna - običajno
s pomočjo centrifugiranja, s pihanjem pare ali s pihanjem
komprimiranega zraka.

V to tarifno številko spada skupina izdelelkov iz "alumo-
silikatov", znanih kot "keramična vlakna". Keramična vlakna
pridobivajo s taljenjem mešanice glinice in silicijevega dioksida
v različnih razmerjih in (včasih) ob dodajanju manjših količin
drugih oksidov, kot na primer: cirkonijevih, kromovih ali borovih
oksidov. Staljeno maso spremenijo v vlakna z izpihavanjem ali z
izstiskovanjem.

Mineralna volna iz te tarifne številke je, podobno kot steklena
volna iz tar. št. 70.19, kosmičasta ali vlaknasta. Od steklene
volne se razlikuje po svoji kemični sestavi (glej opombo 4 k 70.
poglavju), njena vlakna pa so ponavadi krajša in ne tako bela.

Ekspandirani ali listasti vermilukit dobivajo iz vermikulita
(tar. št. 25.30) s segrevanjem, ki povzroča zelo veliko
raztezanje materiala, včasih tudi na 35-kratno prostornino.

Ta tarifna številka vključuje tudi ekspandirane oblike perlita,
klorita, obsidiana itd., dobljene po termičnem postopku. Aktivni
perlit, dobljen po termičnem postopku, se pojavlja v obliki
odsevnega, belega, mikrokristalnega prahu in se uvršča v tar. št.
38.02.

Ekspandirano glino pridobivajo bodisi z žganjem posebej izbrane
gline, bodisi z žganjem mešanice gline z drugimi materiali (na
primer: s sulfitno lužnico). 

Penasto žlindro pridobivajo z dodajanjem majhnih količin vode
staljeni žlindri in je ne gre enačiti z žlindro v prahu, katere
gostota je mnogo večja. Sledjo pridobivajo z vlivanje staljene
žlindre v vodo in se uvršča v tar. št. 26.18.

Vsi pravkar navedeni izdelki so negorljivi in so odlični toplotni
in zvočni izolatorji. V to tarifno številko se uvrščajo tudi, če
so v razsutem stanju (in bulk).


Skladno s toleranco glede vsebnosti azbesta (kar je navedeno v
nadaljnjem besedilu), vključuje ta tarifna številka tudi mešanice
mineralnih snovi v razsutem stanju za toplotno ali zvočno
izolacijo ali za absorbcijo zvoka - na primer: mešanice,
sestavljene pretežno iz infuzorijske zemljine ali kiselgur,
silicijeve fosilne moke, magnezijevega karbonata itd., katerim je
pogosto dodana sadra, žlindra, pluta v prahu, ostružki ali lesni
oblanci, tekstilna vlakna itd. Mineralna volna lahko predstavlja
tudi del takšnih mešanic, ki se v masi uporabljajo kot material
za oblaganje pri izoliranju stropov, streh, zidov idr.

Ta tarifna številka vključuje predmete, ki imajo običajno majhno
gostoto in so izdelani od zgornjih izdelelkov ali mešanic (na
primer: bloki, plošče, opeke, strešna opeka, cevi, valjčni ovoji,
vrvi, blazinice za polnjenje itd.). Lahko so umetno obarvani v
masi, impregnirani z ognjevarnimi snovmi, obloženi s papirjem ali
ojačeni s kovino.

Mešanice in izdelki, ki se uvrščajo v to tarifno številko, lahko
vsebujejo majhne količine azbestnih vlaken, predvsem zaradi lažje
uporabe. Delež dodanega azbesta je običajno 5 mas.%. ta tarifna
številka izključuje izdelke iz azbestnega cementa (tar. št.
68.11) in mešanice na osnovi azbesta ali iz azbesta in
magnezijevega karbonata ter izdelke iz njih (tar. št. 68.12).

Iz te tarifne številke so izključeni izdelki iz lahkega betona
(vštevši tudi beton, izdelan z agregatom iz listastega
vermikulita, ekspandirane gline itd.) (tar. št. 68.10).

Izdelki, dobljeni z žganjem, se uvrščajo v 69. poglavje.


68.07

IZDELKI IZ BITUMNA ALI IZ PODOBNIH MATERIALOV (NPR. IZ BITUMNA IZ
NAFTE ALI IZ PREMOGOVE KATRANSKE SMOLE)

6807.10 - V zvitkih

6807.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje izdelke iz naravnega bitumna, smole
premogovega katrana, naftnega bitumna, bitumenskih mešanic itd
(glej tarifne številke 27.08, 27.13, 27.14 ali 27.15). Ti izdelki
običajno vsebujejo polnilce, kot so: pesek, žlindra, kreda,
sadra, cement, lojevec, žveplo, azbestna vlakna, lesna vlakna,
žagovina, odpadki plute in naravne smole.

Bitumen, smola itd. v blokih, ki se pred uporabo ponovno talijo,
so iz te tarifne številke izključeni (27. poglavje), neglede na
to, ali so materiali rafinirani, dehidrirani, pomešani z drugimi
materiali, ali pa niso. Blago, ki spada v to tarifno številko, pa
mora biti identificirana kot posamezni izdelek.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Plošče, zidaki, strešna opeka, plošče za tlakovanje, dobljene
s stiskanjem ali oblikovanjem - uporabljajo se za prekrivanje
streh, kot fasadne obloge ali za oblaganje s ploščami.

(2) Plošče za prekrivanje streh, ki sestoje iz podlage (na
primer: iz lepenke, koprene ali iz tkanin iz steklenih vlaken, iz
tekstilnih materialov iz umetnih ali sintetičnih vlaken ali iz
jute, ali pa iz alu-folije), ki so popolnoma obložene ali z obeh
strani prevlečene z bitumnom ali s podobnim materialom.

(3) Gradbene plošče, izdelane iz ene ali več plasti tekstilnega
materiala ali papirja, ki so popolnoma obložene z bitumnom ali s
podobnim materialom.

(4) Lite ali stiskane cevi ali kontejnerji.

Cevi in posode iz bitumna, ki so prevlečene ali ojačene s kovino,
se razvrščajo kot bitumenski ali kovinski izdelki glede na
komponento, ki temu blagu daje bistveni značaj.

Kovinske cevi in kontejnerji (na primer: iz litega železa ali
jekla), prevlečeni z bitumnom itd., se razvrščajo kot kovinski
izdelki.

Iz te tarifne številke so izključeniki:

(a) papir, ki je samo prevlečen, premazan ali impregniran s
katranom ali s podobnim materialom, in ki je namenjen na primer:
za uporabo kot embalažni papir (tar. št. 48.11),

(b) tekstilni materiali, ki so prevlečeni, premazani ali
impregnirani z bitumnom ali s podobnimi materiali (56. ali 59.
poglavje),

(c) izdelki, izdelani predvsem iz azbestnega cementa, kateremu je
dodan bitumen (tar. št. 68.11) in

(d) tkanine, koprene itd. iz steklenih vlaken, ki so samo
premazane, prevlečene ali impregnirane z bitumnom (tar. št.
70.19).


68.08

PLOŠČE, PLOŠČICE, BLOKI IPD. IZ RASTLINSKIH VLAKEN, SLAME,
KORUZNEGA LIČJA, IVERJA, ŽAGOVINE ALI DRUGIH LESNIH ODPADKOV,
AGLOMERIRANI S CEMENTOM, SADRO ALI DRUGIMI MINERALNIMI VEZIVI

Ta tarifna številka vključuje gradbene plošče, deske, ploščice,
bloke itd. za toplotno ali zvočno izolacijo, ki so izdelani iz
rastlinskih materialov (kot so: celulozna vlakna, lesna vlakna,
iverje, koruzno ličje in drugi lesni odpadki, žagovina, slama,
odpadki od sladkornega trsa) in ki so aglomerirani ali stiskani z
mineralnimi vezivi, kot je na primer: cement (vštevši cement iz
magnezijevega oksiklorida), sadra, gašeno apno ali natrijev
silikat. Lahko vsebujejo tudi mineralna polnila (kot so:
silikatne fosilne zemljine, magnezit, pesek ali azbest), ali pa
so lahko ojačeni s kovino.

Vrste desk, plošč itd. iz te tarifne številke so skoraj vse po
vrsti lahke toda toge, rastlinski materiali pa ohranjajo svoje
lastnosti v vezivih.

Ker morajo biti ti izdelki aglomerirani z rastlinskimi vezivi,
jih ne gre enačiti s ploščami - ivericami iz tar. št. 44.10, niti
z vlaknenimi ploščami iz tar. št. 44.11, saj morajo pravkar
navedene plošče biti aglomerirane z organskimi vezivi. Iz te
tarifne številke je izključena tudi aglomerirana pluta (tar. št.
45.04) in izdelki iz tar. št. 68.11.


68.09

IZDELKI IZ SADRE ALI MEŠANICE NA BAZI SADRE

 - Table, listi, plošče, ploščice in podobni izdelki, neokrašeni:

6809.11 - - prevlečeni ali ojačeni s papirjem ali kartonom

6809.19 - - drugo

6809.90 - Drugi izdelki

Ta tarifna številka vključuje izdelke iz sadre ali iz obarvanih
ali neobarvanih mešanic na osnovi sadre, kot je na primer: sadrin
omet (z raztopino lepila zmešana sadra, ki po stiskanju daje
videz marmorja), vlaknena sadra (sadra, ojačena s tankimi s
tankimi snopiči tulja-zadnjega prediva itd., običajno pomešan
tudi z raztopino želatine ali lepila), galunska sadra (imenovana
tudi cement "Keene" ali "angleški" cement) in podobni preparati,
ki lahko vsebujejo tekstilna vlakna, lesna vlakna, ostružke,
pesek, apno, žlindro, fosfate itd., v katerih pa je sadra
bistveni element.

Ti izdelki so lahko obarvani, firnežirani, premazani z voskom,
lakirani, bronzani, pozlačeni ali posrebreni (po kateremkoli
postopku), včasih ap tudi prevlečeni ali premazani z bitumnom.
Lahko so tudi ojačeni. Ta tarifna številka vključuje plošče,
deske, ploščice ali strešno opeko, včasih prevlečene s katranom
(za uporabo v gradbeništvu), prav tako pa tudi oblikovane
izdelke, kot so odlitki, kipi, kipci, rozete, stebre, čaše, vaze,
okrasno blago, industrijske kalupe itd.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) povoji za prelome kosti, prevlečeni s sadro in pripravljeni
za prodajo na drobno (tar. št. 30.05) in mavčne opornice za
prelome kosti (tar. št. 90.21),

(b) plošče itd., aglomerirane s sadro, ki se uvrščajo v tar. št.
68.06 ali 68.08,

(c) anatomski modeli, kristalni modeli, geometrijski modeli,
reliefni zemljevidi, kot tudi drugi modeli, namenjeni zgolj in
samo za prikaze (tar. št. 90.23),

(d) krojaške lutke (tar. št. 96.18) in

(e) izvirne (originalne) skulpture in kipi (tar. št. 97.03).


68.10

IZDELKI IZ CEMENTA, BETONA ALI UMETNEGA KAMNA, ARMIRANI ALI
NEARMIRANI

 - Strešniki, plošče, zidaki in podobni izdelki:

6810.11 - - bloki in zidaki, gradbeni

6810.19 - - drugo

 - Drugi izdelki:

6810.91 - - montažni elementi, gradbeni

6810.90 - - drugo

V to tarifno številko spadajo oblikovani, stisnjeni ali
centrifugalno liti (na primer: nekatere vrste cevi) izdelki iz
cementa (vštevši cement iz žlindre), iz betona ali iz umetnega
kamna, razen izdelkov, ki spadajo v tar. št. 68.06 ali 68.08
(izdelelkov, v katerih je cement le vezivo) ali tistih, ki
spadajo v tar. št. 68.11 (izdelki iz azbestnega cementa).

Ta tarifna številka vključuje tudi montažne gradbene elemente.

Umetni kamen je imitacija naravnega kamna. Običajno ga
pridobivajo z aglomeriranjem kosov naravnega kamna, zdrobljenega
naravnega kamna ali naravnega kamna v prahu (apnenca, marmorja,
granita, porfirja, serpentina itd.). Aglomeracijo izvedejo z
apnencem, s cementom ali z drugimi vezivi (na primer: s plastično
maso, vendar mora biti delež kamnov 70 % ali več, sicer se uvršča
v 39. poglavje). Med izdelke iz umetnega kamna spadajo izdelki iz
"teraca", "granita" itd.

V to tarifno številko spadajo tudi izdelki iz cementa iz žlindre.

Med drugim vključuje ta tarifna številka tudi bloke, opeko,
strešno opeko, mreže ali opaže za strop in zidove (ki sestoje iz
žičnatega ogrodja, kombinirane z betonom, ki je prevladujoč),
kamnite plošče, grede, talne plošče in drugo gradbeniško blago:
stebre, mejnike, robnike, cevovode, stopnice, ograje, žlebove,
železniške pragove, frize, vence, vratne in okenske okvire,
okvire nad kamini, druge dele okenskih okvirov, stopnice pred
vrati, vaze, cvetlična korita, arhitekturno in vrtno okrasje,
kipe, kipce, živalske figure, okrasno blago itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi opeko, ploščice, strešno opeko
in druge izdelke iz peska, povezanega z apnencem, ki so izdelani
iz testaste mešanice peska, apnenca in vode. Po končanem
oblikovanju te izdelke nekaj časa obdelujejo s paro pod pritiskom
v vodoravnih avtoklavih pri temperaturi okrog 140 stopinj  C. Ti
izdelki so lahko beli ali umetno obarvani, uporabljajo pa se za
iste namene kot navadna opeka, ploščice itd.

Če kose kvarca raznih velikosti vržejo v to zmes, dobijo vrsto
umetnega kamna. Tudi lahke in porozne izolacijske ploščice iz
peska in apnenca se izdelujejo z dodajanjem kovinskega prahu v
mešanico, pri čemer se sproščajo plini. Vendar pa teh ploščic ne
oblikujejo s stiskanjem, temveč jih vlivajo, preden jih dajo v
avtoklave.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko brušeni, polirani,
lakirani, bronzani, emajlirani, lahko imitirajo skriljavec, lahko
so oblikovani ali drugače okrašeni, barvani v masi, ojačeni s
kovino itd. (armirani ali prednapet beton), ali pa so opremljeni
s priborom ali z drugimi materiali (na primer: s kavlji itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje

(a) odlomkov in odpadkov betona (tar. št. 25.30) in

(b) izdelkov iz aglomeriranega skriljavca (tar. št. 68.03).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 6810.91

Ta tar. podštevilka vključuje montažne gradbene elemente za
zgradbe ali za nizke gradnje, kot so: fasadne plošče, notranji
zidovi, deli tal in stropov, segmenti temeljev, stebri, segmenti
tunelov, komponente za jezove in pregrade, prehodi, arhitekturni
venci. Te komponente so običajno iz betona, ponavadi so
opremljeni z napravami za lažje spajanje oziroma montažo.


68.11

AZBESTNOCEMENTNI IZDELKI, IZDELKI IZ CEMENTA S CELULOZNIMI VLAKNI
IPD.

6811.10 - Valovite plošče

6811.20 - Druge plošče, strešniki, ploščice, in podobni izdelki:

6811.30 - Cevi in pribor za cevi

6811.90 - Drugi izdelki

Ta tarifna številka vključuje strjene izdelke, ki sestoje
predvsem iz homogene mešanice vlaken (na primer: azbestnih,
celuloznih in drugih rastlinskih vlaken, iz sintetičnih
polimerov, steklenih ali kovinskih vlaken) in cementa ali drugih
hidravličnih veziv, pri čemer vlakna delujejo oziroma služijo kot
sredstvo za ojačenje.

Ti izdelki lahko vsebujejo tudi bitumen, katran itd. Te izdelke
običajno izdelujejo s stiskanjem tankih plasti mešanice vlaken,
cementa in vode, ali pa z oblikovanjem (z možno uporabo
pritiska), stiskanjem ali iztiskavanjem.

V to tarifno številko spadajo plošče vseh velikosti in debelin,
dobljene po pravkar opisanih postopkih, prav tako pa tudi
izdelke, izdelane z rezanjem teh plošč ali s stiskanjem,
oblikovanjem ali z upogibanjem teh tabel, preden otrdijo (preden
vežejo), na primer: plošče in ploščice za kritje streh, naslovne
ploščice, črke in številke, zaščitne pregrade, valovite plošče,
rezervoarji, korita, bazeni, pomivalna korita, strešna opeka,
cvetlična korita, ventilacijske in druge cevi, vodniki za kable,
premični pokrovi za dimnike itd.

Vsi ti izdelki so lahko barvani v masi, lakirani, tiskani,
emajlirani, okrašeni, luknjani, piljeni, rendirani, glajeni,
polirani ali kako drugače obdelani. Lahko so tudi armirani s
kovino itd.


68.12

PREDELANA AZBESTNA VLAKNA; MEŠANICE NA BAZI AZBESTA ALI NA BAZI
AZBESTA IN MAGNEZIJEVEGA KARBONATA; IZDELKI IZ TEH MEŠANIC ALI IZ
AZBESTA (NPR. PREJA, TKANINE, OBLAČILA, POKRIVALA, OBUTEV,
TESNILA), OJAČENI ALI NEOJAČENI, RAZEN IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 68.11
IN 68.13

6812.10 - Predelana azbestna vlakna; mešanice na bazi azbesta ali
na bazi azbesta z magnezijevim karbonatom

6812.20 - Preja

6812.30 - Motvozi in vrvi, pleteni ali nepleteni

6812.40 - Tkani ali pleteni materiali

6812.50 - Oblačila, pribor za oblačila, obutev in pokrivala

6812.60 - Papir, karton in klobučevina

6812.70 - Tesnilna iz stisnjenih azbestnih vlaken v obliki
listov, plošč ali zvitkov

6812.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje azbestna vlakna, ki so obdelana v
nadaljnjih obdelavnih postopkih, razen s tolčenjem, čiščenjem,
razvrščanja ali klasiranja (na primer: mikana in barvana vlakna).
Lahko se uporabljajo za katerikoli namen (na primer: za predenje,
za izdelavo klobučevine (filca), ali pa kot filtrirni,
izolacijski, pakirni material itd.). Surova azbestna vlakna so iz
te tarifne številke izključena, vendar le tista, ki so tolčena
ali čiščena (tar. št. 25.24).

V to tarifno številko spadajo tudi mešanice azbesta z
magnezijevim karbonatom, s celuloznimi vlakni, ostružki, plovcem,
lojevcem, sadro, silikatnimi fosilnimi zemljinami, z žlindro, z
aluminijevim oksidom, s steklenimi vlakni, s pluto itd. Te
mešanice se uporabljajo kot polnilci za toplotno izolacijo, kot
filtrirni material ali kot osnova za stiskanje azbestnih
izdelelkov.

Ta tarifna številka vključuje tudi celo vrsto predmetov iz
azbesta samega ali iz azbesta, pomešanega, kot je to opisano v
prejšnjem odstavku, zelo pogosto pa pomešanega z naravnimi
smolami, s plastičnimi masami, z natrijevim silikatom, z bitumnom
ali z gumo itd. Ti izdelki so lahko izdelani s "filcanjem", z
vpredanjem, z navijanjem (zavijanjem), s pletenjem, tkanjem,
konfekcioniranjem ali s stiskanjem.

Azbestni papir, lepenka ali klobučevina (filc) ponavadi
pridobivajo z drobljenjem vlaken v kašo, katero nato oblikujejo
in stiskajo v liste na podoben način, kot plošče iz azbestnega
cementa (tar. št. 68.11). Azbestno lepenko pridobivajo prav tako
z lepljenjem plasti azbestnih listov enega na drugega s plastične
mase. Ti izdelki se od izdelelkov iz tar. št. 68.11 po tem, da je
posamezna azbestna vlakna moč zlahka razlikovati. Lahko so v
zvitkih, listih ali ploščah, ali pa so narezani v oblike trakov,
okvirov, kolutov, obročev itd.

Pri pridobivanju enonitne ali večnitne preje azbestna vlakna
tolčejo, mikajo in nato vpredajo. Ker azbestna vlakna niso
raztegljiva, se dolga vlakna uporabijo za predenje, kratka pa za
proizvodnjo lepenke, klobučevine (filca), papirja, azbestnega
cementa in azbestnega prahu.

Med druge izdelke, ki spadajo v to tarifno številko, spadajo:
vrvi, pletenice, podstavki, tkanine v metraži ali tkanine, ki so
narezane v določene oblike; trakove, obloge, cevi, vodnike, cevne
spojke; kontejnerje; palice, plošče, ploščice; tesnilne spojke
(razen tesnil iz podobnih spojk iz kovine in azbesta in razen
garnitur tesnil in spojk, ki spadajo v tar. št. 84.84); filtrirne
bloke; podstavke za mize; zaščitno obleko, pokrivala in obutev za
gasilce, za delavce v kemični in v drugih industrijah ter za
delavce oboroženih obrambenih enotah (na primer: plašči, hlače,
predpasniki, rokavi, rokavice, dokolenke, gamaše, kapuce in
maske, ki imajo običajno odprtine iz sljude za gledanje, čelade,
škornji z azbestnim vrhnjim delom ali podplati); vzmetnice;
gasilski ščiti, plahte za gašenje ognja, gledališke zavese,
železne krogle in stožci, prevlečeni z azbestom za gašenje
požarov v plinovodih.

Vsi ti izdelki so lahko ojačeni s kovino (pogosto z medenino ali
s cinkovo žico), ali pa s kakim drugim materialom (na primer: s
tekstilnimi ali steklenimi vlakni). Lahko so premazani tudi z
maščobami, lojevcem, grafitom ali z gumo, lahko so lakirani,
bronzani, barvani v masi, polirani, luknjani, jedkani ali kako
drugače obdelani.

Razen predmetov, ki so iz te tarifne številke izključeni na
osnovi splošnih določil komentarja, izključuje ta tarifna
številka še:

(a) azbestni prah ali luskine (tar. št. 25.24),

(b) materiali in izdelke, ki so v bistvu iz plastičnih mas,
čeprav vsebujejo azbest kot polnilec (39. poglavje),

(c) izdelke iz azbestnega cementa (tar. št. 68.11) in

(d) frikcijski (zavorni) materiali na osnovi azbesta (tar. št.
68.13).


68.13

FRIKCIJSKI MATERIAL IN IZDELKI IZ FRIKCIJSKEGA MATERIALA (NPR.
PLOŠČE, VALJI, TRAKOVI, SEGMENTI, KOLUTI, PODSTAVKI, OBLOGE),
NEMONTIRANI, ZA ZAVORE, SKLOPKE ALI PODOBNO, NA BAZI AZBESTA,
DRUGIH MINERALNIH MATERIALOV ALI CELULOZE, PA TUDI KOMBINIRANI S
TEKSTILOM ALI DRUGIMI MATERIALI

6813.10 - Obloge in zavorne ploščice

6813.90 - Drugo

Azbestni torni (frikcijski) material običajno izdelujejo s
stiskanjem mešanice azbestnih vlaken, sintetičnih smol itd. pod
visokim pritiskom. Lahko ga izdelujejo tudi s stiskanjem plasti
tkanega ali pletenega azbesta, katere poprej impregnirajo s
plastično maso, z naravno smolo, s katranom ali z gumo.

Azbestni torni (frikcijski) material je lahko ojačen z medenino,
s cinkano ali svinčeno žico, včasih pa je izdelan iz kovinske
žice ali iz bombažne preje, prevlečene z azbestom. Zahvaljujoč
visokemu koeficientu trenja in odpornosti proti toploti in obrabi
se ta material uporablja za zavorne obloge, za obloge kolutov
sklopke itd. vozil vseh vrst, dvigal, bagrov in drugih strojev.

Ta tarifna številka vključuje tudi podobne materiale z velikim
tornim koificentom, ki niso narejeni na osnovi azbesta, ampak so
na osnovi drugih snovi (na primer: na osnovi grafita, silikatnih
fosilnih zemljin) ali celuloznih vlaken.

Glede na posebno uporabo, za katero je azbestni torni material
namenjen, je lahko v obliki plošč, valjev, tabel oziroma listov,
trakov, kolutov, obročev, diskov, segmentov, ali pa je narezan v
kakšne drugačne oblike. Lahko je tudi sestavljen s šivanjem,
luknjanjem ali s kakršnokoli drugačno obdelavo.

Ta tarifna številka izključuje:

(a) torne (frikcijske) materiale, ki ne vsebujejo mineralnih
snovi, niti celuloznih vlaken (na primer: frikcijski materiali na
osnovi plute). Ti materiali se uvrščajo pretežno glede na
material, iz katerega so izdelani.

(b) vgrajene zavorne obloge (vštevši frikcijski material,
pritrjen na kovinsko ploščo s krožnimi votlinami, luknjanimi
jezički za spajanje ali s podobnimi fitingi - za diskaste
zavore). Zavorne obloge se uvrščajo kot deli strojev ali kot deli
vozil, za katera so namenjene (na primer: tar. št. 87.08).


68.14

SLJUDA, OBDELANA IN IZDELKI IZ SLJUDE, VKLJUČNO Z AGLOMERIRANO
ALI REKONSTRUIRANO SLJUDO NA PODLAGI ALI BREZ PODLAGE IZ PAPIRJA,
KARTONA ALI DRUGIH MATERIALOV

6814.10 - Plošče, listi in trakovi iz aglomerirane ali
rekonstruirane sljude na podlagi ali brez podlage

6814.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje naravno sljudo, ki je obdelana z
nadaljnjimi obdelavnimi postopki, razen sekane ali rezane (na
primer: narezane v določene oblike) sljude ter izdelke iz
aglomerirane ali pulpirane (rekonstruirane) sljude in izdelke iz
kateregakoli med temi materiali.

Tanki listi in cepanice sljude, ki so dobljeni samo s sekanjem
ali obsekavanjem blokov sljude, kot so prinešeni iz rudnika,
spadajo v tar. št. 25.25.

V to tarifno številko spadajo izdelki, dobljeni z rezanjem listov
in cepanic. Ker takšne izdelke dobivajo s strojnim rezanjem, so
njihovi robovi ostri.

Naravno sljudo pogosto uporabljajo v obliki listov ali cepanic.
Vendar pa je naravna sljuda neprimerna za številne namene,
predvsem zaradi majhne velikosti kristalov, zaradi majhne
upogljivosti, visoke cene itd. Zaradi tega jo običajno
zamenjujejo z aglomerirano sljudo (na primer: z mikanitom, z
mika-folijami), katero pridobivajo z lepljenjem cepanic sljude
eno na drugo in (ali) eno poleg druge s pomočjo šelaka, naravnih
smol, plastičnih mas, bitumna itd. Aglomerirano sljudo izdelujejo
v obliki listov, plošč ali trakov vseh debelin in pogosto velikih
površin. Plošče - listi itd. so ponavadi obloženi z ene ali z
obeh strani s tkanino, s tkanino iz steklenih vlaken, s papirjem
ali z azbestom.

Tanke liste sljude lahko pridobivajo tudi brez veziv tako, da
zmlete ali pulpirane odpadke sljude izpostavijo toplotnemu,
kemičnemu in mehanskemu postopku, ki je podoben postopku za
pridobivanje papirja (rekonstruirana sljuda).

Te tanke liste pritrdijo na papirno ali tekstilno podlago s
pomočjo upogljivega veziva. Kot nadomestek se lahko uporabljajo v
izdelavi plošč in trakov določenih debelin tako, da enega na
drugega naložijo nekaj tankih listov ter zlepijo z organskimi
vezivi.

Ta tarifna številka vključuje liste, trakove in vzdolžna navitja,
kose, narezane za določeno uporabo v oblike kvadrata,
pravokotnika, krožnih plošč itd., stiskane izdelke, kot so cevi,
cevasti vodniki itd. Vse to blago je lahko barvano v masi,
luknjano, jedkano ali kako drugače obdelano.

Zahvaljujoč veliki odpornosti proti toploti in sorazmerni
prevodnosti, se sljuda med drugim uporablja v proizvodnji okenc
za peči, štedilnike, industrijske peči in kotle, pri proizvodnji
nelomljivih "stekel" za svetilke in "stekel" za zaščitna očala
itd. Vendar pa se sljuda uporablja predvsem v elektrotehniki, in
sicer zaradi svojih dielektričnih lastnosti (v proizvodnji
motorjev, generatorjev, transformatorjev, kondenzatorjev, uporov
itd.).

Vendar pa je treba poudariti, da spadajo izolatorji iz sljude,
kot tudi drugi izolacijski deli električnih aparatov iz sljude v
tarifne številke od 85.46 do 85.48, tudi če niso vgrajeni,
kondenzatorji iz sljude pa v tar. št. 85.32.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) sljuda v prahu in sljudini odpadki (tar. št. 25.25),

(b) papir ali lepenka, prevlečena s sljudinim prahom (tar. št.
48.10 in 48.14) in tkanino, premazano ali prevlečeno s sljudinim
prahom (tar. št. 59.07). Teh izdelelkov ne gre enačiti z
aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, kot je v predhodnem
besedilu opisana.

(c) ekspandirani vermikulit (tar. št. 68.06) (glej ustrezni
komentar),

(d) sljudasta zaščitna očala in "stekla" zanje (tar. št. 90.04)
in

(e) sljudo v obliki Božičnih ali novoletnih okraskov (tar. št.
95.05).


68.15

IZDELKI IZ KAMNA ALI DRUGIH MINERALNIH MATERIALOV (VKLJUČNO Z
OGLJIKOVIMI VLAKNI, IZDELKI IZ OGLJIKOVIH VLAKEN IN IZDELKI IZ
ŠOTE), KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

6815.10 - Izdelki iz grafita ali drugega ogljika, ki niso
namenjeni za elektrotehnične namene

6815.20 - Izdelki iz šote

 - Drugi izdelki:

6815.91 - - ki vsebujejo magnezit, dolomit ali kromit

6815.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje izdelke iz kamna ali iz drugih
mineralnih materialov, v kolikor niso zajeti v poprejšnjih
tarifna številkah tega poglavja in v kolikor niso vključeni
drugje v Nomenklaturi. Glede na to so iz te tarifne številke
izključeni na primer keramični izdelki, ki spadajo v 69.
poglavje.

Ta tarifna številka med drugim vključuje:

(1)  Neelektrične izdelke iz naravnega ali umetnega grafita
(vštevši tudi iz grafita jedrske čistoče) ali iz drugega ogljika,
na primer: filtri, diski, ležaji, cevi in obloge, izdelana opeka
in strešniki, kalupi za proizvodnjo majhnih predmetov občutljivih
oblik (na primer: kovancev, medalj, svinčenih vojakov za zbirke
itd),

(2) Ogljikova vlakna in izdelki iz ogljikovih vlaken. Ogljikova
vlakna običajno pridobivajo s karbonizacijo organskih polimerov v
obliki filamentov. Ti izdelki se na primer: uporabljajo za
ojačenja.

(3) Izdelke, izdelane iz šote (liste, valje - ovoje, posode za
gojenje cvetlic itd.). Vendar pa so tekstilni izdelki iz šotnih
vlaken iz te tarifne številke izključeni (oddelek XI).

(4) Nežgane opeke, izdelane iz dolomita, aglomeriranega s
katranom.

(5) Opeke ali druge oblike (še posebno izdelke iz magnezita in
krom-magnezita), ki so kemično spojene, a še ne žgane. Ti izdelki
se žgejo, ko se peč, v katerih so nameščeni, prvič zakuri. Iz te
tarifne številke so izključeni podobni izdelki, dobavljeni po
žganju (tar. št. 69.02 ali 69.03).

(6) Posode iz nežganega kvarca ali iz glinice (na primer:
izdelki, ki se uporabljajo za taljenje stekla).

(7) Preskusne kamne za ugotavljanje plemenite kovine. Lahko so iz
naravnega kamna (na primer: iz lidijskega kamna - trd,
drobnozrnat rjav kamen, odporen na kisline).

(8) Bloke in plošče za oblaganje s ploščami, ki so dobljene z
oblikovanjem staljene žlindre brez veziva. Vendar so plošče, ki
imajo značilnosti izolacijskega bloka, iz te tarifne številke
izključene in spadajo v tar. št. 68.06.

(9) Filtrirne cevi iz fino zdrobljenega in aglomeriranega kvarca
ali kremena.

(10) Bloke, plošče, liste in druge predmete iz staljenega
bazalta. Ker so zelo odporne proti obrabi, se uporabljajo kot
obloge za cevovode, za trakovne transporterje, za kanale (drče)
za koks, premog, rude, gramoz, kamen ipd.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) bloki, plošče, podobni polizdelki iz umetnega grafita ali iz
drugega "ogljika", ki se uporabljajo predvsem za narezovanje v
električne ščetkice (tar. št. 38.01) (glej ustrezni komentar),

(b) ognjevarno blago, žgano (kot keramika) na osnovi ogljikovih
materialov (grafita, koksa itd.) in premogovega katrana ali gline
(tar. št. 69.02 ali 69.03 - odvisno od primera in

(c) ogljikove palice, ščetkice, elektrode in druge dele ali
izdelke za električno uporabo (tar. št. 85.45).


                          69. POGLAVJE

                        KERAMIČNI IZDELKI

OPOMBE:

1. To poglavje obsega samo keramične izdelke, ki so žgani po
oblikovanju. Tar. št. 69.04 do 69.14 obsegajo samo take izdelke,
razen tistih, ki se uvrščajo v tar.št. 69.01, 69.02 in 69.03.

2. V to poglavje ne spadajo:

(a) izdelki iz tar.št. 28.44;

(b) izdelki iz tar.št. 68.04 (npr. brusi, mlinski kamni);

(c) izdelki iz 71. poglavja (npr. imitacija nakita);

(d) kermeti iz tar.št. 81.13;

(e) izdelki iz 82. poglavja;

(f) električni izolatorji (tar.št. 85.46) in deli iz izolirnega
materiala (tar.št. 85.47);

(g) umetno zobovje (tar.št. 90.21);

(h) izdelki iz 91. poglavja (npr. ure in ohišja za ure);

(ij) izdelki iz 94. poglavja (npr. pohištvo, svetilke, svetila,
montažne zgradbe);

(k) izdelki iz 95. poglavja (npr. igrače, rekviziti za igro in
šport);

(l) izdelki iz tar.št. 96.06 (npr. gumbi) in iz tar.št. 96.14
(npr. tobačne pipe);

(m) izdelki iz 97. poglavja (npr. umetniški predmeti).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Izraz "keramični izdelki" označuje izdelke, dobljene:

(A) Z žganjem anorganskih, nekovinskih materialov, ki so poprej
(običajno pri sobni temperaturi) pripravljeni in oblikovani. Za
surove materiale med drugim štejejo: glina, silikatni materiali,
materiali z visokim tališčem, kot na primer: oksidi, karbidi,
nitridi, grafit in drug ogljik ter (v nekaterih primerih) veziva,
kot so ognjevarne gline ali fosfati.

(B) Iz kamenin (na primer: iz steatita), žgani po oblikovanju.

Proizvodni proces keramičnih izdelelkov, naveden v prejšnji točki
pod (A) za katerikoli sestavni material vključuje naslednje
osnovne faze:

(i) Priprava gnetljive mase (ali substance).

V nekaterih primerih (na primer: v proizvodnji predmetov iz
sintrirane glinice) se sestavni material uporablja neposredno v
obliki prahu z dodano majhno količino veziv. Vendar pa večinoma
najprej izdelajo pastozno gnetljivo maso. Pripravo mase sestavlja
merjenje in mešanje raznih sestavin (če je to potrebno), mletje,
presejevanje, filtriranje, gnetenje, dozorevanje in
odstranjevanje zraka iz mase. Nekatere ognjevarne izdelke
pridobivajo tudi iz mešanic sortiranih in majhnih agregatov ob
majhni količini tekočega veziva, ki je lahko vodeno (na primer:
katran, smolasti materiali, fosforna kislina, tekoči lignin).

(ii) Oblikovanje.

Pripravljeni prah ali masa se oblikuje v oblike, ki so čimbolj
blizu željenim oblikam.

To poteka z iztiskavanjem (skozi matrico za iztiskovanje), s
stiskanjem, s kalupiranjem, litjem ali z ročnim oblikovanjem,
katerega včasih spremlja določena stopnja strojne obdelave.

(iii) Sušenje dobljenih izdelkov.

(iv) Žganje.

Med to operacijo segrevajo "nežgano blago" do temperature, ki je
običajno 800 stopinj C ali več, kar je odvisno od narave izdelka.

Po žganju je masa trdno spojena, kar je posledica difuzije,
kemične spremembe ali delnega taljenja.

Proizvodi, ki so segrevani do temperature manj kot 800 stopinj C
zaradi strjevanja smol, pospeševanja hidratizacije, ali pa zaradi
odstranjevanja vode ali drugih hlapljivih sestavin, ne šteje za
žganje v smislu Opombe št. 1 k temu poglavju. Takšni proizvodi so
izključeni iz 69. poglavja.

(v) Zaključna obdelava.

Odvisni so od uporabe, za katero je keramični izdelek namenjen.
Mednje spada strojna dodelava do visoke stopnje natančnosti - v
kolikor je potrebno, pa spada med te postopke tudi nekatere
površinske operacije označevanja, metaliziranja ali
impregniranja.

Keramični izdelki so pogosto barvani (v masi ali površinsko),
dekorirani ali glazirani z uporabo posebej pripravljenih barv,
sredstev za motenje, steklastih emajlov, sklenine za nalitje,
tekoče sklenine itd.

Pomembno je poudariti bistvene razlike med izdelki iz:

- 68. poglavja, ki po oblikovanju večinoma niso žgani;

- 69. poglavju, ki so po oblikovanju vedno žgani in

- 70. poglavju, ki so pred oblikovanjem popolnoma staljeni.

Glede na sestavo in na postopek žganja pridobivajo naslednje
izdelke:

(I) Izdelki iz silikatne fosilne moke ali iz podobnih silikatnih
zemljin ter ognjevarni izdelki iz pod-poglavja I tega poglavja
(tar. št. od 69.01 do 69.03) in

(II) Drugi keramični iizdelki iz navadne keramike, lončarija,
fajansa, porcelan itd., ki tvorijo pod-poglavje II tega poglavje
(tar. št. od 69.04 do 69.14).

Iz tega poglavja so izključeni:

(a) odlomki in odpadki keramičnih izdelkov in betona (tar. št.
25.30),

(b) radioaktivni izdelki iz tar. št. 28.44,

(c) bloki, plošče, palice in podobni polizdelki iz grafita ali iz
"drugega ogljika" metalografske ali druge stopnje čistoče, ki se
uporabljajo na primer: za rezanje v električne ščetkice (tar. št.
38.01) (glej ustrezni komentar),

(d) nevgrajene elemente iz piezo-električnega keramičnega
materiala, na primer: iz barijevega titanata ali iz svinčevo-
cirkonijevega titanata (tar. št. 38.24 ),

(e) izdelke iz tar. št. 68.04,

(f) izdelki iz stekla - keramike (70. poglavje),

(g) sintrirane mešanice prahu iz navadnih kovin in notranje
heterogene mešanice navadnih kovin, dobljene s taljenjem (oddelek
XV),

(h) kermeti iz tar. št. 81.13 in

(i) vrhovi in ploščice orodij, palčke in podobno za vrhove
orodij, nevgrajene, iz sintriranih kovinskih karbidov ali iz
kermetov (tar. št. 82.09) in drugi izdelki iz 82. poglavja.


                         I. POD-POGLAVJE

  IZDELKI IZ SILIKATNE FOSILNE MOKE ALI IZ PODOBNIH SILIKATNIH
                 ZEMLJIN TER OGNJEVARNI IZDELKI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V to pod-poglavje spadajo izdelki, neglede na to, ali vsebujejo
glino ali jo ne vsebujejo:

(A) V tarifno številko 69.01 spadajo keramični izdelki, dobljeni
z žganjem po poprejšnjem oblikovanju, iz silikatne fosilne moke
in iz podobnih silikatnih zemljin, kot so kiselgur, tripolit in
diatomit (ki večinoma spadajo v tar. št. 25.12), ali pa iz
silikata, dobljenega pri zgorevanju nekaterih rastlinskih
izdelkov (na primer: riža). Ti materiali so običajno zmešani z
vezivi (kot sta glina ali lojevic ), včasih pa tudi z drugimi
materiali (na primer: z azbestom, z dlako, ostružki, s premogovim
prahom itd.).

Ti izdelki so zelo lahki, zaradi svoje poroznosti pa so primerni
za toplotne izolatorje v gradbeništvu, za oblaganje plinovodov,
parovodov itd. Nekatere izmed njih uporabljajo kot ognjevarne
izdelke pri gradnji industrijskih in drugih peči, parnih kotlov
in drugih industrijskih naprav - povsod tam, kjer je zaželjen
lahek in na toploto odporen material, kot tudi majhna toplotna
prevodnost. Drugi izdelki se uporabljajo za delovne temperature
pod 1000 stopinj C.

(B) Ognjevarno blago (tar. št. 69.02 in 69.03) so žgani izdelki,
katere odlikuje odpornost proti visokim temperaturam, kar je
zaželjeno v metalurgiji, v industriji stekla itd. (na primer:
odpornost proti temperaturam 1500 stopinj C in več). Glede na
posebno uporabo, se od ognjevarnih izdelkov zahteva, da:

-  zdržijo hitre temperaturne spremembe, neglede na to, ali so
dobri toplotni izolatorji ali pa so prevodniki,

-  imajo majhen koeficient toplotnega razširjenja,

-  so porozni ali gosti,

-  odporni proti korozivnim vplivom,

-  imajo dobro mehansko trdnost in

-  so odporni proti obrabi.

Za uvrstitev ognjevarnih izdelkov v tarifni številki 69.02 ali
69.03, morajo biti ti predmeti ne le izdelani iz materiala,
odpornega na visoke temperature, temveč morajo tudi pripadati
tipu izdelkov, ki so namenjeni za delovanje pri visokih
temperaturah. Tako bi tar. št. 69.03 lahko vključevala topilniške
lonce iz sintrirane glinice (ki je kot taka ognjevarni material),
vendar pa bi povodci žic pri tekstilnih strojih iz istega
materiala spadali v tar. št. 69.09, saj niso namenjene za
ognjevarno uporabo.

Glavne vrste ognjevarnih izdelkov so:

(1) Visoko ognjevarni izdelki iz glinice, bodisi na osnovi
boksita, mulita ali korunda (včasih pomešanih z glino), bodisi na
osnovi kianita, silimanita ali andaluzita (aluminosilikati),
pomešnih z glino ali s sintrirano glinico.

(2) Alumo-silikatni ognjevarni izdelki (ki temelje na primer: na
žgani glini z nekaj šamota).

(3) Kvarčni in pol-kvarčni ognjevarni izdelki (na osnovi peska,
lomljenega kvarca, kremenu itd. in povezani z glino ali apnom).

(4) Magnezitni ognjevarni izdelki, ki temelje na magnezitu
(gioberitu), na magneziji iz morske vode ali na dolomitu;
ognjevarni izdelki na osnovi kromita ali krom-oksida; krom-
magnezitni ognjevarni izdelki,

(5) Ognjevarni izdelki, ki temelje na silicijevem karbidu,

(6) Ognjevarni izdelki iz cirkonijevih oksidov ali cirkonijevih
silikatov, ki so običajno aglomerirani z glino; ognjevarni
izdelki, ki temelje na barijevem oksidu, torijevem oksidu,
cerijevem oksidu itd.,

(7) Ognjevarni izdelki na osnovi grafita ali drugega ogljika,
običajno aglomerirani s smolo, katranom ali z glino. Izdelki iz
ogljika (vštevši tiste iz grafita), ki se uporabljajo v
električne namene, se uvrščajo v tar. št. 85.45 in

(8) Ognjevarni izdelki na osnovi drugih materialov, na primer: na
osnovi silicijevega nitrita, borovega nitrita, aluminijevega
titanata in sorodnih spojin.

Ognjevarni materiali se uporabljajo predvsem za oblaganje visokih
peči, koksarn, naprav za "crackiranje" nafte, keramičnih in
steklarskih peči ter v proizvodnji talilniških loncev in drugih
naprav za kemično in steklarsko industrijo, za industrijo
cementa, aluminija ter v drugi metalurgiji.

Vendar pa tarifni številki 69.02 in 69.03 ne zajemata izdelkov,
ki kljub temu, da so označeni kot ognjevarni ali polognjevarni,
ne zdržijo navedenih industrijskih temperatur. Takšni izdelki
spadajo v ustrezno tarifno številko pod-poglavje II. tega
poglavja


69.01

OPEKA, BLOKI, PLOŠČICE IN DRUGI KERAMIČNI IZDELKI IZ SILIKATNE
FOSILNE MOKE (NPR. IZ KREMENČEVE SIGE, TRIPOLITA) ALI IZ PODOBNIH
SILIKATNIH ZEMLJIN

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke, izdelane iz
materialov, navedenih v poimenovanju te tarifne številke, in
sicer kakršnihkoli oblik (na primer: opeko, bloke, plošče, opaže,
ploščice, votlake, valjčni oklepi, cevi), neglede na to, ali so
ognjevarni ali ne.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) lahka neognjevarna opeka, ki ne vsebuje silikatne fosilne
moke ali podobne silikatne zemljine itd. (na primer: opeka,
izdelana iz mase, ki vsebuje narezano slamo, ostružke, šotna
vlakna itd., in ki je votla, saj organske snovi med žganjem
zgorijo) (tar. št. 69.04) in

(b) filtrirne plošče, izdelane iz mase, ki vsebuje kiselgur in
kvarc (tar. št. 69.09).


69.02

OGNJEVARNA OPEKA, BLOKI, PLOŠČICE IN PODOBNI OGNJEVARNI KERAMIČNI
IZDELKI ZA VGRADITEV, RAZEN TISTIH IZ SILIKATNE FOSILNE MOKE ALI
PODOBNIH SILIKATNIH ZEMLJIN

6902.10 - Ki vsebujejo po masi več kot 50 % elementov Mg, Ca
in/ali Cr, izraženih kot MgO, CaO in Cr2O3, posamično ali skupaj

6902.20 - Ki vsebujejo po masi več kot 50 % aluminijevega oksida
(Al2O3), silicijevega dioksida (SiO2) ali mešanice ali spojin teh
izdelkov

6902.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje skupino ognjevarnih izdelkov (razen
tistih iz tar. št. 69.01), ki se običajno uporabljajo za gradnjo
raznih peči, visokih peči in drugih naprav v metalurgiji, v
keramični in v steklarski industriji itd.

Med drugim spadajo v to tarifno številko:

(1) Opeka vseh oblik (paralelnopipedne, klinaste, cilindrične,
polcilindrične itd.), vštevši tudi zaključne kamne in druge opeke
posebnih oblik - tudi, če je moč spoznati, da so namenjene za
gradnjo strojev in naprav, ki spadajo v oddelek XVI,

(2) Ognjevarni bloki in ploščice za prekrivanje , za oblaganje
zidov, za ognjišča itd.

Ta tarifna številka izključuje cevi, cevovode (vštevši tudi cevi
v obliki polcilindrov), zavoje, loke in podobno, pa tudi pribor
za cevi iz ognjevarnih materialov (tar. št. 69.03).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 6902.10

Pri uvrščanju v to tarifno številko je potrebno določiti vsebnost
MgO, CaO ali Cr2O3. To običajno poteka z določanjem vsebnosti
prisotnih elementov (Mg, Ca ali Cr), iz njihovih količin pa se
računa ekvivalentna koncentracija njihovih oksidov.

Primer:

- 40% Ca (kalcija) je ekvivalent 56% CaO,

- 24% Mg (magnezija) je ekvivalent 40% MgO.

Potemtakem je treba izdelek na osnovi kalcijevega silikata, ki
vsebuje 40% Ca (ekvivalent 56% CaO), uvrstiti v to tarifno
podštevilko.


69.03

DRUGI OGNJEVARNI KERAMIČNI IZDELKI (NPR.: RETORTE, TALILNI LONCI,
PONVE, BRIZGALNE ŠOBE-IZLIVALNIKI, ČEPI, PODLOGE, KADI, CEVI,
OBLOGE IN PALICE), RAZEN IZ SILIKATNE FOSILNE MOKE ALI IZ PODOBNE
SILIKATNE ZEMLJINE

6903.10 - Ki vsebujejo po masi več kot 50 % grafita ali drugega
ogljika ali iz mešanic teh izdelkov

6903.20 - Ki vsebujejo po masi več kot 50 % aluminijevega oksida
(Al2O3) ali mešanice ali spojine aluminijevega oksida ali
silicijevega dioksida (SiO2)

6903.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vse ognjevarne izdelke, ki niso
opisani ali vključeni v prejšnjih tarifna številkah.

Med te izdelke spadajo:

(1) Izdelki, ki (v mnogih primerih in za razliko od izdelkov iz
tar. št. 69.02) niso namenjeni za stalno vgradnjo (na primer:
retorte, posode za preskušanje reakcij, topilniški lonci, kopeli
in podobni izdelki za industrijsko ali laboratorijsko uporabo),
ponve, žlebovi, čepi, gorilci in podobni deli peči; police in
drug opekarski pribor za držanje ali ločevanje keramike med
žganjem, obloge in palice, police za topilniške lonce, livarski
kalupi za ulitje ingotov itd.

(2) Cevi (vštevši cevaste vodnike v obliki polcilindra) in
kolena, loki in podobni pribor za cevi in cevovode - tudi, če so
namenjeni za gradbeniško vgradnjo.

Vendar pa v to tarifno številko ne spadajo Segerjeve piramide
(keramični predmeti za preskušanje žganja - glej komentar k tar.
št. 38.24), saj se ne žgejo po oblikovanju.


                        II. POD-POGLAVJE

                     DRUGI KERAMIČNI IZDELKI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V ta pod-poglavje spadajo keramični izdelki, razen izdelkov iz
silikatne fosilne moke ali iz podobnih silikatnih zemljin in
ognjevarnih izdelkov iz pod-poglavje I.

V smislu te Nomenklature se ti izdelki razvrščajo po vrsti
(opeke, ploščice, sanitarni izdelki itd.). Razvrščanje poteka
neglede na naravo keramičnega materiala, uporabljenega za
izdelavo izdelkov, in neglede na dejstvo, da so glazirani, razen
v naslednjih primerih:

(i) Če gre za keramične ploščice za oblaganje, za mozaične
kockice in podobne izdelke, uvrščene v tar. št. 69.07, če le-ti
niso glazirani, in v tarifno številko 69.08, če so glazirani.

(ii) Če gre za namizno posodo, kuhinjsko posodo, druge predmete
za gospodinjstvo ali za sanitarno uporabo, uvrščene v tar. št.
69.11, če so ti izdelki iz porcelana, in v tarifno številko
69.12, če so iz drugih vrst keramike.

                          (I) PORCELAN

Porcelan vključuje trdi porcelan, mehki porcelan, biskvitni
porcelan (vštevši tudi porcelan "parian") in koščeni porcelan.
Vsi ti porcelanasti izdelki so popolnoma ostekleneli, so trdi, ne
prepuščajo vode (tudi preden so glazirani), beli ali umetno
obarvani, prozorni (razen kadar so razmeroma debeli) in odmevni.

Trdi porcelan izdelujejo iz mase, sestavljene iz kaolina (ali
kaolinske gline), kvarca, feldspata (ali njegovih nadomestkov) in
včasih tudi iz kalcijevega karbonata. Prekrit je z brezbarvno in
prozorno glazuro, ki je žgana hkrati z maso, ki je z njo
staljena.

Mehki porcelan vsebuje manj aluminijevega oksida, vendar več
silicijevega dioksida in talila (na primer: feldspata). Koščeni
porcelan, ki vsebuje manj aluminijevega oksida, vsebuje kalcijev
fosfat v obliki kostnega pepela. Tako nastane prozorna snov že
pri nižji temperaturi žganja, kot pa je to v primeru trdega
porcelana. Glazura običajno nastane med nadaljnjim žganjem na
nižji temperaturi, kar omogoča večji izbor dekorativnih elementov
pod glazuro.

Biskvitni porcelan je neglaziran. Iz njega pridobivajo Parinske
izdelke (včasih ga imenujejo "Carrar-ski" porcelan) - izdelke iz
posebnega, rumenkastega in drobnozrnatega porcelana, ki vsebuje
več feldspata, njegov videz pa pogosto spominja na Parainski
marmor, po katerem je tudi dobil ime.

                  (II) DRUGI KERAMIČNI IZDELKI

Razen porcelana označuje izraz "keramični izdelek":

(A) Keramiko porozne sestave, ki je (za razliko od porcelana)
neprozorna in prepušča tekočine. Zlahka jo je raziti z železom,
na prelomu se lepi za jezik. Takšna keramika vključuje:

(1) Keramiko, izdelano iz navadne ilovice (opekarska zemljina),
katere sestava je matirana in zemljena, barva pa običajno rjava,
rdeča ali rumena.

(2) Celo vrsto bele ali obarvane keramike (glineno blago,
majolika, fajansa itd.). Njena sestava je porzna in mora biti
glazirana, saj sicer ti izdelki prepuščajo tekočine. Glazirajo
jih na primer: s prozornimi ali motnimi glazurami, kot so beli in
obarvani kovinski oksidi. Glineno blago itd. izdelujejo iz fino
presejanih glin, pomešanih z vodo. Je drobnozrnate strukture, ki
nastane z žganjem pri višjih temperaturah kot v primeru keramike,
izdelane iz navadne gline. Od porcelana se razlikuje po tem, da
ni popolnoma osteklenela.

(B) Glazirano posodo iz lončenine gline, ki je, čeprav zbita,
neprepustna in dovolj trda, da se ne more rezati z jekleno
konico. Od porcelana se razlikuje po tem, da je ta posoda manj
porozna in običajno le delno osteklenela. Glazirana posoda iz
kremenove gline je lahko steklasta (neprepustna) ali
polsteklasta. je običajno siva ali rjavkasta zaradi nečistoč, ki
jih vsebuje glina, iz katere je izdelana. Običajno je glazirana.

(C) Nekatere t.i. "pol-porcelane" ali "imitacije porcelana", ki
so včasih pripravljeni, dekorirani in glazirani z namenom, da bi
dajali videz porcelana. Čeprav niso popolnoma neprosojni kot
glineno blago, niti popolnoma prozorni kot porcelan, pa so ti
izdelki na tanjših delih, kot je na primer: dno čaše, lahko
nekoliko prozorni. Vendar je te materiale moč razlikovati od
porcelana po tem, da je njihov prelom grobozrnat, moten in
neosteklenel. Torej so pod glazuro porozni, na prelomu se lepijo
na jezik. Z jeklenim nožem se zlahka režejo, čeprav je treba
poudariti, da se lahko tudi nekateri kitajski mehki porcelani
režejo z jeklom. Izdelki - "imitacije porcelana" ne štejejo za
porcelan.

Ta pod-poglavje vključuje tudi nekatero blago, izdelano z
oblikovanjem in žganjem mletega steatita, ki je običajno pomešan
z glino (na primer: s kaolinom), s feldspatom itd., vendar pa je
treba poudariti, da so mnogi izdelki iz teh materialov namenjeni
za elektroindustrijo in se zaradi tega uvrščajo v 85. poglavje.
Ta pod-poglavje vključuje tudi izdelke, izdelane z žganjem
steatita in oblikovane z rezanjem z žago.

Nekateri keramični izdelki, izdelani iz ognjevarnih materialov
(na primer: iz sintrirane gline), lahko spadajo v pod-poglavje
II, v kolikor ne pripadajo vrstam, namenjenim za uporabo kot
ognjevarno blago (glej komentar k tar. št. 69.09).


69.04

KERAMIČNE ZIDARSKE OPEKE, BLOKI ZA PODE, NOSILNI BLOKI IN PODOBNO

6904.10 - Zidarske opeke

6904.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje neognjevarno keramično opeko, to je
opeko, ki ne more prenesti temperature nad 1500 stopinj C in ki
se običajno uporabljajo za zidavo sten, hiš, tovarniških dimnikov
itd. Takšna opeka ostane uvrščena v tej tarifni številki tudi, če
jo je moč uporabiti za druge namene (na primer: steklena opeke,
ki se lahko uporablja za polaganje, za stebre mostov, kot tudi za
zidavo zgradb).

Opeka je pogosto razmeroma porozna (navadna keramika), nekatere
pa so bolj ali manj osteklenele (blago iz kremenaste gline ali iz
tehnične opeke). V tem primeru se uporabljajo za konstrukcijska
dela, ki zahtevajo veliko mehansko trdnost ali odpornost proti
kislinam (na primer: v kemičnih instalacijah).

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Navadno polno opeko pravokotne oblike z ravno ali hrapavo
površino.

(2) Krivo opeko, včasih perforirano, ki se uporablja za
tovarniške dimnike.

(3) Votlo opeko (votlake), dolge, votle bloke za pode in
konstrukcijske plošče, ki se uporabljajo predvsem za podove,
strope itd. v kombinaciji z jeklenimi konstrukcijami, ter nosilne
ali izpolnilne plošče (to so keramični montažni pribori
(fitingi), namenjeni, da nosijo bloke med oblaganjem in
sklapljanjem nosilca).

(4) Fasadno opeko (na primer: za fasade hiš in zidov, za
porobljanje vrat in oken), kot tudi posebne opeke za kapitlje
stebrov, za bordure, frize in druge arhitektonske okrase.
Takoimenovana "dvojna" opeka, ki je vzdolžno posebej perforirana,
da je pred uporabo moč ločiti dve opeki, ostane uvrščena v tej
tarifni številki, vendar pod pogojem, da po ločitvi ohranja
unačilnosti gradbene opeke.

Vsa ta opeka, še posebej pa tista, ki je namenjena za izdelavo
fasad, je lahko polirana, prekrita s peskom (katerega pritrdijo
na površino opeke med žganjem), prevlečena s tanko plastjo belega
ali barvnega premaza, ki zakriva barvo mase.

Opeka je lahko dimljena ali osmojena, barvana v masi ali
površinsko (z dodajanjem kovinskih oksidov, z uporabo gline, ki
vsebuje železo, ali pa s segrevanjem v redukcijski atmosferi z
ogljikovodiki ali ogljikom), lahko je impregnirana s katranom ali
glazirana itd. Lahko ima tudi oblikovane, reliefirane ali
izbrazdane risbe z ene ali z obeh strani.

Ta tarifna številka vključuje tudi lahko opeko, izdelano iz
mešanice, ki vsebuje ostružke, šotna vlakna, narezano slamo itd.,
ki med žganjem zgorijo, s čimer nastane porozna struktura.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) opeke iz kiselgure itd. (tar. št. 69.01) in ognjevarne opeke
(tar. št. 69.02) in

(b) ploščic, kompletov za polaganje plošč, plošče itd. (glej
komentar k tar. št. 69.07 in 69.08).


69.05

STREŠNIKI, DELI DIMNIKOV, OKRASNI IN DRUGI IZDELKI KERAMIČNI ZA
GRADBENIŠTVO

6905.10 - Strešniki

6905.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vrsto neognjevarnih izdelkov, ki so
najpogosteje iz navadne keramike, vendar včasih bolj ali manj
ostekleneli. Kot opeka, se tudi ti izdelki uporabljajo za
konstrukcijska in gradbena dela.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Strešnike za prekrivanje (streh, zidov itd.). Običajno so
opremljeni s kljuni, preluknjani zaradi prekrivanja, ali pa so
lahko oblikovani tako, da se lahko povezujejo eden z drugim. Pri
tem se razlikujejo od ploščic iz tar. št. 69.07 in 69.08. Lahko
so ravni, pol-cilindrični ali posebej oblikovani za strehe,
slemena, izbokline ali vdolbine itd.

(2) Pokrove za dimnike, obloge za dimnike, bloke za izdelavo
dimnikov itd.

(3) Arhitektonske okraske za uporabo na zgradbah, na stenah,
vhodnih vratih itd. (na primer: vence, frize itd.), odtoke,
zatrepe, rozete, ograje iz modeliranih stebričkov, tačke,
kapitlje, zatrepne okraske, strehe, slemena in strešne okraske
itd.

(4) Drugo konstrukcijsko keramično blago, na primer: rešetke za
ventilatorje, štukaturne letve, ki se uporabljajo za izdelavo
stropov in ki so oblikovane iz žične mreže s križi ali iz plošč
iz žgane ilovice na presekih, tako da ilovica tvori glavni del
štukature.

Ti izdelki spadajo v to tarifno številko, neglede na to, ali so
gladki, prevlečeni s peskom, prekriti s premazom, barvani v masi,
impregnirani z drugimi snovmi, glazirani, hrapavi, nažlebljeni
ali kako drugače okrašeni z oblikovanjem.

Ta tarifna številka izključuje med drugim tudi cevi in žlebove
ter podobne izdelke, kot so na primer: odvodne cevi za
atmosfersko vodo (deževnico - tar. št. 69.06) - tudi, če se ti
izdelki uporabljajo za konstrukcije namene.


69.06

KERAMIČNE CEVI, ODVODI, ŽLEBOVI IN PRIBOR ZA CEVI

Ta tarifna številka vključuje neognjevarne cevi itd., nasplošno
namenjene povezovanju ene z drugo ter uporabi za razpeljavo
tekočin. So kakršnekoli oblike in prereza (ravne, krive,
rogovilaste, enakega ali spreminjajočega se prereza itd.), lahko
so tudi glazirane.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Kmetijske in vrtnarske odtočne cevi iz porozne navadne
keramike, žgane pri nizkih temperaturah in grobo dodelane,

(2) Druge cevi, odtoke in žlebove (na primer: odtočne cevi za
atmosfersko vodo, kanalizacijske cevi, cevi - vodniki za zaščito
električnih kablov, ki pa ne služijo izolaciji, pol-cevi v obliki
žlebov ali kanalov, drenažne cevi itd. Te cevi so lahko iz
navadne, neglazirane keramike, vendar so pogosto glazirane ali
osteklenele, tako da so neprepustne za tekočine (na primer: cevi
za kemikalije).

(3) Pribor za cevi za spajanje ali rogoviljenje (mufi, flanče,
kolena, T-kosi, jamice za sedimentiranje itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) cevastih delov za dimnike (na primer: klobukov, oblog za
dimnike in blokov za dimne cevi) (tar. št. 69.05),

(b) majhne cevi in cevke (na primer: cevi za zgorevanje), ki so
običajno iz porcelana in so namenjene posebej za laboratorije
(tar. št. 69.09) in

(c) izolacijske cevi in spojk za električne vodnike in vse
cevaste fitinge, namenjene za uporabo v električarstvu (tar. št.
85.46 in 85.47).


69.07

NEGLAZIRANE KERAMIČNE PLOŠČICE ZA TLAKOVANJE IN OBLAGANJE;
NEGLAZIRANE KERAMIČNE KOCKICE ZA MOZAIK IN PODOBNO, NA PODLAGI
ALI BREZ PODLAGE

6907.10 - Ploščice, kockice in podobni izdelki pravokotnih ali
drugih oblik, pri katerih se lahko površina največje strani
vklopi v kvadrat s stranico, manjšo od 7 cm

6907.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje keramične komplete, plošče in
ploščice, ki se običajno uporabljajo za ploščenje ali oblaganje
zidov, kaminov itd., vendar pod pogojem, da niso glazirane (glej
naslednji komentar k tar. št. 69.08, ki se nanaša na glazirano
blago).

Ploščice in plošče za ploščenje in oblaganje kaminov in zidov so,
glede površinskih dimenzij, tanjše od gradbene opeke. Medtem ko
imajo opeke veliko vlogo pri gradbenih delih, saj tvorijo ogrodje
zgradbe, pa so plošče in ploščice namenjene za polaganje na
cement na površino obstoječih zidov itd. Od strešne opeke se prav
tako razlikujejo po tem, da so običajno ravne in niso nujno
pobrušene, opremljene s kljuni ali drugače oblikovane za
medsebojno povezavo, pa tudi po tem, da so namenjene polaganju
ena poleg druge brez prekrivanja.

Plošče so od ploščic večje in so običajno pravokotne oblike.
Ploščice so lahko tudi drugih geometrijskih oblik (šestkotne,
osemkotne itd.). Ploščice se največ uporabljajo za oblaganje
zidov, okvirov kaminov, kaminov, podov in stez, plošče pa za
ploščenje ali popodanje, ali pa kot plošče za kamine (ognjišča).
Izdelki obeh skupin so lahko izdelani iz navadne keramike ali
fajanse; vrste, ki so bolj odporne proti obrabi, pa so pogosto
osteklenele, na primer: ploščice iz kremenaste gline ali
porcelana ali iz žganega steatita (na primer: ploščice za
oblaganje mlinov itd.).

Nekatere keramične ploščice se uporabljajo samo za ploščenje. Za
razliko od opek, so običajno kvadratne ali v obliki prisekanih
piramid. V praksi so keramični kompleti (pravokotniki) iz
kremenaste gline ali (izjemoma) iz porcelana (na primer: kompleti
- bloki za prehode za pešce).

Zaradi tega določata njihovo razvrščanje v te tarifne številke
njihova oblika in velikost, ne pa sestava. Glede na to so opeke,
primerne za uporabo za zidanje in za ploščenje (na primer:
osteklenele opeke-zidaki) iz te tarifne številke izključene (tar.
št. 69.04).

Blago, ki spada v to tarifno številko, je lahko barvano v masi,
marmorirano, rebrasto, prepredeno s kanali, nažlebljeno itd.,
vendar ne sme biti glazirano.

S pridržkom poprej navedenih pogojev, vključuje ta tarifna
številka tudi:

(1) Bordure, napušče, zokle, frize, vogale, kote in drugo
montažno opremo (fitinge), ki se uporabljajo pri dokončevanju
fasade, pločnikov itd.

(2) Dvojne plošče, katere je treba pred uporabo narezati.

(3) Mozaične kockice, vštevši tudi tiste, nalepljene za podlagi
iz papirja ali na drugih podlagah.

Na drugi strani pa ta tarifna številka izključuje:

(a) ploščice, ki so posebej primerne za podstavke na mizah (tar.
št. 69.11 ali 69.12),

(b) okraske in podobno iz tar. št. 69.13 in

(c) ploščice, posebej izdelane za peči in štedilnike (tar. št.
69.14).


69.08

GLAZIRANE KERAMIČNE PLOŠČICE ZA TLAKOVANJE IN OBLAGANJE,
GLAZIRANE KERAMIČNE KOCKICE IN PODOBNO, ZA MOZAIK, NA PODLAGI ALI
BREZ PODLAGE

6908.10 - Ploščice, kockice in podobni izdelki pravokotnih ali
drugih oblik, pri katerih se lahko površina največje strani
vklopi v kvadrat s stranico, manjšo od 7 cm

6908.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje izdelke iz prejšnje tarifne
številke, ki so glazirani, pogosto po postopku določenega
okraševanja (glej tudi tar. št. 69.07).

V smislu te tarifne številke označuje izraz "glaziran" postopke,
v katerih se uporabljajo emajl, glazure itd. iz tar. št. 32.07,
glaziranje s soljo (natrijev klorid dovajajo v peč, v kateri
izpareva, pare pa reagira z glino in tako se tvori glazura) itd.


69.09

KERAMIČNI IZDELKI ZA LABORATORIJSKO, KEMIČNO IN DRUGO TEHNIČNO
RABO; KORITA IN PODOBNE POSODE, KI SE UPORABLJAJO V KMETIJSTVU;
KERAMIČNI LONCI, KOZARCI IN PODOBNI IZDELKI, KI SE UPORABLJAJO ZA
TRANSPORT ALI PAKIRANJE BLAGA

 - Keramični izdelki za laboratorijsko, kemično in drugo tehnično
rabo:

6909.11 - - iz porcelana

6909.12 - - izdelki s trdoto 9 ali več po Mohs-evi lestvici

6909.19 - - drugo

6909.90 - Drugo

V to tarifno številko spada cela vrsta najrazličnejših izdelkov,
ki so običajno izdelani iz osteklenelih keramičnih materialov (iz
kremenaste gline, porcelana, steatitne keramike itd.) in ki so
glazirani ali neglazirani.

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje ognjevarnega blaga, ki
je odporna proti visokim temperaturam, kot je to opisano v
splošnih določilih komentarja k pod-poglavju I. Izdelki, ki niso
namenjeni izpostavljanju visokim temperaturam, ostanejo uvrščeni
v tej tarifni številki tudi, če niso izdelani iz ognjevarnih
materialov (na primer: vodila za tekstilne niti, naprave za
mletje itd. iz sintrirane glinice).

Ta tarifna številka še posebej vključuje:

(1) Laboratorijske predmete (na primer: za raziskovalno delo ali
za industrijsko uporabo), kot so: topilniški lonci za taljenje
kovin, izparjevalniki, prekati za zgorevanje, kadi, stiskalnice
in tolkači, žličke za kislino, lopatice za razmazovanje, vodne
kadi, kozarci, gradirane posode (razen gradiranih kuhinjskih mer
oziroma mernikov), laboratorijske posode, kadi za živo srebro,
majhne cevi (na primer: cevi za zgorevanje, vštevši tudi cevi za
določanje ogljika, žvepla itd.).

(2) Keramično blago za druge tehnične namene, kot so: črpalke,
ventili, retorte, korita, kemijske kadi in druge stoječe posode-
kontejnerji z enojnimi ali dvojnimi stenami (na primer: za
prevlekanjem s kovino s pomočjo elektrike, ta spravljanje kislin
itd.), tuši za kisline, spirale, spirale in koloni za
frakcioniranje in destilacijo, Raschigovi obroči za aparate za
frakcijsko destilacijo nafte, naprave za mletje in mlinske krogle
itd., vodila za niti pri tekstilnih strojih, matrice za
izvlekanje umetnega in sintetičnega tekstila; plošče, palice,
osti in podobni izdelki za orodja itd.

(3) Kontejnerje vrst, ki se uporabljajo za trgovski transport ali
za pakiranje izdelkov, na primer: veliki kontejnerji, baloni itd.
za transport kislin in drugih kemičnih izdelkov, steklenice,
glinaste vrče z ozkim vratom, lonci itd. za prehrambene izdelke
(za marmelado, začimbe, mesne paste, likerje itd.), za
farmacevtske ali kozmetične izdelke (pomade, masti, kreme itd.),
za tiskarske barve itd.

(4) Korita, kadi in podobne kontejnerje, ki se uporabljajo v
kmetijstvu.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki:

(a) izdelki iz tar. št. 68.04,

(b) retorte, talilnike, ponve in druge podobne izdelke iz
ognjevarnega materiala (tar. št. 69.03),

(c) kohinjsko posodo in posode za gospodinjsko rabo (na primer:
škatle za shranjevanje čaja, kruha, biskvita itd.) (tar. št.
69.11 ali 69.12)..

(d) posode za splošno rabo, laboratorijske posode in posode za
lekarne, slaščičarne itd. (tar. št. 69.14),

(e) izdelki iz kermetov (tar. št. 81.03) in

(f) električni aparati (stikala, priključne škatle, varovalke
itd.) iz tar. št. od 85.33 do 85.38 ter električni izolatorji,
izolacijske fitinge itd. iz tar. št. 85.46 ali 85.47.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 6909.12

Ta tarifna podštevilka vključuje izdelke iz visokokvalitetnega
porcelana. Ti izdelki so iz kristalnih keramičnih matric (na
primer: aluminijevega oksida, silicijevega karbida, cirkonijevega
oksida ali silicijevih, borovih ali aluminijevih nitridov ali
njihovih kombinacij); tudi niti ali vlaken ojačitvenega materiala
(na primer: kovin ali grafita) so lahko razpršena v matrici, da
oblikujejo keramični material.

Za te izdelke je značilna matrica z zelo nizko poroznostjo in z
zelo majhnimi zrnci, velika odpornost proti obrabi, utrujenosti
materiala in termalnemu šoku, velika odpornost proti visokim
temperaturam in velika trdnost v razmerju do njihove mase, ki je
primerljiva ali celo večja kot pri jeklu.

Te izdelke pogosto uporabljajo namesto jeklenih ali drugih
kovinskih delov v mehanskih napravah, kjer so dovoljena majhna
dimenzijska odstopanja (na primer: v rotorjih strojnih
turbopolnilnikov, v valjčnih kontaktnih ležajih in v strojnih
orodjih.

Mohsova lestvica (ki določa trdoto nekega materiala), omenjena v
tej tar. podštevilki, razvršča materiale po njihovi zmožnosti
razenja površine materiala na lestvici pod njimi. Materiali so
razvrščeni po stopnjah od 1 (za svinec) do 10 (za diamant).
Večina visokokvalitetnih porcelanov je blizu vrha te lestvice.
Silicijev karbid in aluminijev oksid, ki se oba uporabljata pri
visokokvalitetnih porcelanskih materialih, dosegata stopnjo 9 ali
več po Mohsovi lestvici. Da bi lahko razlikovali še trše
materiale, včasih Mohsovo lestvico razširijo tako, da diamantu
pripišejo trdnost 1, stopnje lestvice pa segajo do 15. Na
razširjeni Mohsovi lestvici ima staljeni aluminijev oksid
(korund) trdnost 12, silicijev karbid pa trdnost 13.


69.10

POMIVALNA KORITA, UMIVALNIKI, STEBRI ZA UMIVALNIKE, KADI, BIDEJI,
STRANIŠČNE ŠKOLJKE, IZPLAKOVALNI KOTLIČKI, PISOARJI IN PODOBNI
SANITARNI IZDELKI

6910.10 - Iz porcelana

6910.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje montažno opremo (fitinge), ki so
stalno pritrjeni na določeno mesto, v hišah itd. in ki so
običajno povezani s kanalizacijskimi sistemi. Zaradi tega morajo
biti takšni izdelki neprepustni za vodo, kar jim omogoča
glaziranje ali podaljšano žganje (na primer: kremenasta glina,
fajansa, šamot, imitacija porcelana ali osteklenel porcelan).
Razen podrobno naštetih fitingov, vključuje ta tarifna številka
izdelke, kot so kotlički za vodo in rezervoarji za umivalnike
(opremljeni z ustreznimi mehanizmi ali brez njih).

Keramični kotlički za vodo ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki neglede na to, ali so opremljeni z mehanizmi ali niso.

Ta tarifna številka pa ne vključuje drobnega kopalniškega in
sanitarnega pribora, kot so na primer: posodice za milo, košarice
za gobe, držala za zobne ščetke, kaveljčki za brisače, držala za
toaletni papir itd., tudi če so namenjeni za pritrditev na steno.
Prav tako ta tarifna številka ne vključuje nosilne sanitarne
izdelke, kot so "račke" za bolnike in druge nočne toaletne
posode. To blago spada v tar. št. 69.11 ali 69.12.


69.11

NAMIZNA POSODA, KUHINJSKA POSODA, DRUGI PREDMETI, KI SE
UPORABLJAJO V GOSPODINJSTVU ALI ZA TOALETO, IZ PORCELANA

6911.10 - Namizna in kuhinjska posoda

6911.90 - Drugo

Glej komentar k tarifni številki 69.12.


69.12

KERAMIČNA NAMIZNA IN KUHINJSKA POSODA, DRUGI PREDMETI, KI SE
UPORABLJAJO V GOSPODINJSTVU ALI ZA TOALETO, RAZEN IZ PORCELANA

Namizna posoda in drug pribor ter izdelki, ki se običajno
uporabljajo v gospodinjstvi ali za toaletne namene, se uvrščajo v
tar. št. 69.11, v kolikor so iz porcelana. Če so iz drugih
keramičnih materialov, kot je na primer: navadna keramika,
kremenasta glina, fajansa, imitacija porcelana, pa se uvrščajo v
tar. št. 69.12 (glej splošna določila komentarja k pod-poglavju
II).

Glede na navedeno, spadajo v to tarifno številko naslednji
izdelki:

(A) Namizna posoda, kot so: čajni in kavni servisi, krožniki za
juho, za solato, skodele in pladnji vseh vrst, bakreni vrčki za
kavo, čajniki, posode za sladkor, pivski vrčki, čaše, posode za
omako, krožniki za sadje, stekleničke za začimbe, kozarci za
senf, čašice za kuhana jajca, podstavki za čajnike, za mize,
opore za nože, žličke, obroči za serviete itd.

(B) Kuhinjska posoda, kot so: ponve za dušenje, ponve vseh oblik
in velikosti, posode za peko in praženje, koritca, kalupi za
testo in želeje, kuhinjski vrči, glinasti vrčki z ozkim vratom in
posode za shranjevanje (čaja, kruha itd.), lijaki, kotlički,
gradirani kuhinjski merniki, valjarji za testo itd.

(C) Drugi izdelki za gospodinjstvo, kot so pepelniki, termovke in
držala za šibice.

(D) Toaletni izdelki (bodisi za gospodinjsko rabo ali za uporabo
izven gospodinjstva), kot so: toaletni kompleti (bakreni vrčki,
čaše-steklenice itd.), vedra, nočne posode za bolnike ("račke"),
nočne toaletne posode, pljuvalniki, majhne kadi za očesno kopel,
posodice za milo, držala za brisače, držala za zobne ščetkice,
držala za toaletni papir, kljuke za brisače in podobni
kopalniški, toaletni in kuhinjski izdelki, bodisi za pritrjevanje
na stene ali za vgradnjo v zidove.

Ta tarifna številka izključuje:

(a) balone, vrče z ozkim vratom, kozarce, lonce in podobne
izdelke za pakiranje in transport blaga (tar. št. 69.09),

(b) kadi, bideje, pomivalna korita in podobni sanitarni pribor
(tar. št. 69.10),

(c) kipce in druge okrasne izdelke iz tar. št. 69.13,

(d) keramične izdelke, na katerih so okraski, ki niso zgolj le
majhni okraski iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiniranih s
plemenitimi kovinami (71. poglavje),

(e) mlinčke za kavo ali za začimbe s škatlicami iz keramičnih
materialov (tar. št. 82.10),

(f) elektrotermične aparate (za kuho, segrevanje itd.), vštevši
tudi električne grelne elemente (kuhalne plošče, grelne upore
itd.) iz tar. št. 85.16,

(g) blago, ki spada v 91. poglavje, vštevši tudi ohišja za ure in

(h) vžigalnike iz tar. št. 96.13 ter pršila za dišave (tar. št.
96.16).


69.13

KIPCI IN DRUGI OKRASNI IZDELKI IZ KERAMIKE

6913.10 - Iz porcelana

6913.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje veliko število keramičnih izdelkov,
ki so prvenstveno namenjeni za notranjo dekoracijo ali za
opremljanje hiš, pisarn, javnih dvoran, cerkva itd. in za zunanje
okraševanje, kot so okraski za hišne vrtove itd.

Ta tarifna številka ne vključuje izdelke, ki se uvrščajo v bolj
specifične tarifne številke, celo takrat kadar so po svoji naravi
ali obdelavi primerni za dekorativne namene, na primer:

(a) venci, frize in podobno arhitektonski okraski (tar. št.
69.05);

(b) blago, ki spada v 71. poglavje zaradi tega ker ima več kot
samo majhen pribor iz plemenitih kovin ali kovin platiranih s
plemenitimi kovinami;

(c) imitacije nakita (tar. št. 71.17);

(d) barometre, termometri in drugi instrumenti, ki se uvrščajo v
90. poglavje;

(e) ure in ohišja za njih celo, če so ohišja okrašene ali
narejena na primer iz malih statuet ali podobnih izdelkov, ki pa
so jasno določeni, da bodo uporabljeni kot ohišja za ure (91.
poglavje);

(f) luči in svetila in njihovi deli (tar. št. 94.05);

(g) igrače, oprema za šport in zabavo (95. poglavje);

(h) gumbe, pipe za kajenje, namizne vžigalnike, pršila za dišave
in drugo blago, ki spada v 96. poglavje;

(i) slike, risbe in poslikana platna, ki so v celoti narejena
ročno in originalne umetniška dela, predmeti, zbirke in starine
stare preko 100 let (97. poglavje).

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Izdelke brez kakršnekoli uporabne vrednosti, ki so izključno
okrasnega značaja in izdelke, ki služijo izključno temu, da
držijo ali nosijo druge okrasne izdelke, ali pa da izboljšajo
njihov okrasni učinek, na primer:

(1) Kipi, kipci, doprsni kipi, izdobečni in vbočeni reliefi (haut
und bas Reliefs) in druge podobe za notranjo in zunanjo
dekoracijo; ornamenti (vštevši tudi ornamente, ki sestavljajo
komplete ur) za kamine, police itd. (živali, simbolne ali
alegorijske podobe itd.); športne ali umetniške trofeje; stenski
okraski z vgrajenim priborom za obešanje (plakete, pladnji,
krožniki itd.); medaljoni; ščitniki peči in kaminov; umetno
cvetje, plodovi in listje; venci in podobni nagrobni okraski;
majhni okraski za police ali hišne vitrine itd.

(2) Razpela, cerkveni in verski okraski.

(3) Zgolj okrasna namizna posoda, vaze, lonci, cvetlične posode.

(B) Namizno posodo in druge izdelke za gospodinjstvo, če je
uporabnost proizvoda nedvoumno podrejena njegovim okrasnim
značilnostim, na primer: pladnji z reliefi, pri katerih je
njihova uporabnost takorekoč nična; ornamenti, ki vsebujejo
nepomembno posodico ali kontejner, ki se lahko uporabi kot
posodica za nakit ali pepelnik; miniature, ki nimajo nobene
dejanske uporabne vrednosti itd. Vendar pa je namen namizne
posode predvsem ta, da je uporabna, in kakršnikoli okrasek na
njih je drugotnega pomena, tako da ne zmanjšuje njene
uporabnosti. Glede na to se izdelki, ki so tako okrašeni in kljub
temu služijo svojemu uporabnemu namenu, so izključeni iz te
tarifne številke, uvrščajo se v tarifni številki 69.11 ali 69.12.

(C) Izdelke (razen namizne posode in izdelkov za gospodinjstvo),
ki se uporabljajo za okraševanje ali dekoriranje stanovanj,
pisarn itd., na primer: kadilske garniture, škatle za nakit,
škatle za cigarete, podstavki za črnilnike, podstavki za knjige,
obtežilniki za papir in podobni izdelki za pisalne mize in okviri
za slike.


69.14

DRUGI IZDELKI IZ KERAMIKE

6914.10 - Iz porcelana

6914.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vse keramične izdelke, ki niso
zajeti v drugih tarifna številkah tega poglavja ali v drugih
tarifni številki Nomenklature.

Med drugim vključuje:

(1) Peči in druge aparate za ogrevanje, ki so izdelani predvsem
iz keramičnih materialov (iz fajanse, iz navadne keramike itd.),
obloge za ognjišča iz neognjevarne opeke, keramične dele za peči
in kamine, vštevši tudi ploščice, ki so posebej izdelane za peči.
vendar pa se električni aparati za ogrevanje uvrščajo v tar. št.
85.16,

(2) Neokrasne cvetlične lonce (na primer: za hortikulturo),
izdelane iz navadne keramike,

(3) Pribor za vrata, okna in pohištvo, kot so ročaji, okrogli
ročaji za vrata, zaščitne plošče okoli ključavnice itd., koleščka
in okrogli ročajčki za straniščne potezne verižice itd.,

(4) Črke, številke, označbene ali napisne plošče ali plošče s
podobnimi motivi za trgovine - s tiskano sliko ali besedilom ali
brez njega, razen osvetljenih (tar. št. 94.05),

(5) Vzmetne zamaške itd., ki so izdelani pretežno iz keramike (na
primer: za steklenice za limonado),

(6) Kozarce in posode za splošno rabo in laboratorijske posode
ter kozarce za lekarniške izložbe, slaščičarne itd. in

(7) Razne druge izdelke, kot so ročaji za nože, šolski črnilniki,
posode za vlaženje prostorov (ki se obešajo ali postavljajo na
radiatorje), pribor za ptičje kletke itd.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki:

(a) umetni zobje iz keramičnih materialov (tar. št. 90.21),

(b) igrače rekviziti za igre in šport (95. poglavje) in

(c) gumbi, pipe za kajenje in drugi izdelki iz 96. poglavja.


                          70. POGLAVJE

                   STEKLO IN STEKLENI IZDELKI

Opombe

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) izdelki iz tar.št. 32.07 (npr.: steklasti emajli in glazure,
zdrobljeno steklo, drugo steklo v prahu, granulah ali luskinah);

(b) izdelki iz 71. poglavja (npr. imitacija nakita);

(c) kabli iz optičnih vlaken iz tar.št. 85.44, električni
izolatorji (tar.št. 85.46) in deli iz izolirnega materiala za
elektrotehniko (tar.št. 85.47);

(d) optična vlakna, optično obdelani optični deli, injekcijske
brizgalke, umetne oči, termometri, barometri, hidrometri in drugi
izdelki iz 90. poglavja;

(e) svetilke in druga svetila, svetlobni znaki in reklame,
svetlobne plošče z imeni ipd., s fiksiranim stalnim svetlobnim
virom, in njihovi deli iz tar.št. 94.05;

(f) igrače, rekviziti za igro in šport, okraski za novoletne ali
božične jelke in drugi izdelki iz 95. poglavja (pri tem so
izključena steklena očesa brez mehanizma za punčke ali za druge
izdelke iz 95. poglavja);

(g) gumbi, termovke, pršila za dišave ipd. ter drugi izdelki iz
96. poglavja.

2. Pri tar.št. 70.03, 70.04 in 70.05;

(a) se steklo, ki je bilo v kakršnem koli postopku pred kaljenjem
"obdelano", ne šteje za obdelano;

(b) rezanje stekla v določene oblike ne vpliva na uvrščanje
stekla v obliki plošč ali listov;

(c) je z izrazom "absorbcijska ali refleksijska plast" mišljen
mikroskopsko tanek premaz - prevleka iz kovinske spojine ali
kemične spojine (npr. kovinski oksid), ki absorbira infrardečo
svetlobo ali zboljšuje refleksijsko kakovost stekla, zadrži pa
stopnjo prozornosti ali prosojnosti; ali prepreči refleksijo na
površini stekla;

3. Izdelki, navedeni v tar.št. 70.06, se uvrščajo v to tarifno
številko neglede na to, ali so gotovi izdelki ali ne.

4. Pri tar.št. 70.19 je z izrazom "steklena volna" mišljena:

(a) mineralna volna, ki vsebuje po masi 60% ali več silicijevega
dioksida (SiO2);

(b) mineralna volna, ki vsebuje po masi manj kot 60% silicijevega
dioksida (SiO2), vendar vsebuje po masi več kot 5% kakega
alkalnega oksida (K2O ali Na2O) ali po masi več kot 2% borovega
oksida (B2O3).

Mineralna volna, ki ne izpolnjuje teh pogojev, se uvršča v
tar.št. 6806.

5. Z izrazom "steklo" sta v tej Nomenklaturi mišljena tudi
taljeni kremen in drug taljeni silicijev dioksid.

Opomba k tarifnim podštevilkam

1.  Pri tar.podšt. 7013.21, 7013.31 in 7013.91 je z izrazom
"svinčeno kristalno steklo" mišljeno samo steklo, ki ima najmanj
24% ali več svinčevega oksida (PbO).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje steklo v vseh oblikah in izdelke iz stekla
(razen blaga, ki je izključeno z opombo 1 k temu poglavju, ali pa
ki je bolj specifično zajeto v drugih tarifna številkah te
Nomenklature).

Steklo je (razen taljenega silicijevega dioksida in taljenega
kvarca, opisanih v nadaljnjem besedilu) staljena homogena zmes
enega alkalnega silikata (natrijevega ali kalijevega) in enega
ali več kalcijevih ali svinčevih silikatov, ob tem pa še barija,
aluminija, mangana in magnezija. Zmes je lahko pripravljena v
kateremkoli razmerju sestavin.

Glede na sestavo obstaja veliko vrst stekla (na primer:
"Bohemian-sko steklo" češko steklo, kronsko steklo, svinčevo-
kristalno steklo, float-steklo, stras-pasta). Te vrste niso
kristalne, so amorfne in popolnoma prozorne.

Tarifne številke tega poglavja vključujejo ustrezne izdelke
neglede na vrsto stekla, iz katerega sestoje.

Proizvodni postopki so raznoliki:

(A) Ulivanje (na primer: za ravno steklo).

(B) Valjanje (na primer: za ravno ali za armirano steklo).

(C) Floating imenovano "lebdenje na raztaljeni kovini" (za float-
steklo),

(D) Ulivanje v kalupe, kombinirano s stiskanjem ali pihanjem ali
ne (na primer: votlo stekleno blago, nekatere vrste optičnega
stekla, pepelniki).

(E) Pihanje (mehansko ali nemehansko) s kalupi ali brez njih (na
primer: za izdelavo steklenic, ampul, ornamentov, včasih tudi za
izdelavo stekla v listih).

(F) Vlečenje ali iztiskavanje (posebno za ravno steklo, za
palice, cevi in steklena vlakna).

(G) Stiskanje (običajno v kalupih) se pogosto uporablja v
proizvodnih postopkih v izdelavi na primer: pepelnikov, pa tudi v
kombinaciji z valjanjem (na primer: za valjano steklo s podobami)
ali s pihanjem (na primer: za steklenice).

(H) Obdelava s plamenom (pri izdelavi ampul, modnega blaga itd.
iz steklenih palic ali cevi).

(I) Izrezovanje željenih izdelkov iz nedokončanih izdelkov
(blanks), krogel itd., dobljenih po kateremkoli postopku (izdelke
iz taljenega silicijevega dioksida ali kvarca pogosto pridobivajo
iz nedokončanih izdelkov ("blanks") iz polnih ali votlih
profilov).

Glede multiceličastega ali penastega stekla glej komentar k tar.
št. 70.16.

V nekaterih primerih sam način proizvodnje določa njihovo
razvrščanje v to poglavje. Tar. št. 70.03 se, na primer, nanaša
le na ulito ali valjano steklo, tar. št. 70.04 pa na vlečeno ali
pihano steklo.


Opomba 5 k temu poglavju predvideva, da izraz "steklo" označuje
tudi taljeni kvarc in staljeni silicijev dioksid.

To poglavje vključuje tudi:

(1) Mlečna ali opalna stekla, ki so prosojna in dobljena z
dodajanjem kovin, kot sta na primer: feldspat in kostni pepel (v
količini približno 5 mas.%). Dodani material povečuje parcialno
kristalizacijo taline med hlajenjem ali ponovnim segrevanjem.

(2) Posebne materiale, znane kot "steklena keramika", pri katerih
je steklo spremenjeno v skoraj popolnoma kristalni material s
postopkom nadzorovane kristalizacije. Te materiale pridobivajo z
dodajanjem kristalizacijskih sredstev osnovni stekleni masi. Ta
sredstva so pogosto kovinski oksidi (kot na primer: titanov
dioksid in cirkonijev oksid) ali pa kovine (na primer: bakreni
prah). Po oblikovanju predmetov z običajnimi tehnikami izdelave
stekla, te materiale zadržijo na temperaturi, ki zagotavlja
kristalizacijo steklenega telesa okrog osnovnih kristalov
(devitrifikacija, steklo postaja neprozorno).

Steklena keramika je lahko neprozorna ali (včasih) prozorna. Ima
veliko boljša mehanske, električne lastnosti in je veliko bolj
odporno proti toploti, kot pa navadno steklo.

(3) Steklo z nizkim koeficientom razširjenja (na primer: bor-
silikatno steklo).


70.01

RAZBITO STEKLO IN DRUGI STEKLENI ODPADKI; STEKLO V MASI

V to tarifno številko spadajo:

(A) Stekleni odpadki vseh vrst (vštevši tudi odpadki iz optičnega
stekla), ki izvirajo iz izdelave stekla (vštevši turi stekleni
odpadek, ki izteče iz topilniških loncev in ki je pozneje ponovno
pretopljen), pa tudi razbiti izdelki iz stekla. Za steklene
odpadke so značilni predvsem ostri robovi.

(B) Steklo v masi (vštevši "emajl"- steklo) - to je steklo v bolj
ali manj pravilnih blokih, ki ni namenjeno za določeno uporabo.

"Emajl"- steklo je bolj taljivo in bolj gosto od večine navadnih
vrst stekla. Običajno je neprozorno, čeprav je lahko včasih tudi
prozorno. Lahko je brezbarvno ali raznobarvno. V to tarifno
številko spada tudi, če je v masi (v kosih ali v ploščah).
Uporablja se za barvanje ali matiranje drugega stekla, za
predelavo s plamenom in za okrasne izdelke itd. ter za
emajliranje keramike.

Ta tarifna številka vključuje tudi vitrit v masi. Vitrit je vrsta
stekla z nizkim tališčem, ki se uporablja za izolacijo kontaktnih
zaključkov v vznožju električnih svetlobnih žarnic. To steklo
vsebuje veliko manganovega oksida, ki mu daje črnikavo barvo,
tako da so notranji fitingi vznožja glav električnih svetlobnih
žarnic prekriti.

Iz te tarifne številke je izključeno steklo (vštevši vitrit in
"emajl"- steklo), v obliki prahu, zrn ali luskin (tar. št.
32.07).


70.02

STEKLO V OBLIKI KROGEL (RAZEN KROGLIC IZ TARIFNE ŠTEVILKE 70.18),
PALIC ALI CEVI, NEOBDELANO

7002.10 - Krogle

7002.20 - Palice

 - Cevi:

7002.31 - - iz taljenega kremena ali iz drugega taljenega
silicijevega dioksida

7002.32 - - iz drugega stekla, ki ima linearni dilatacijski
koeficient do 5x10-6 po Kelvinu pri temperaturi med 0 stopinj C
in 300 stopinj C

7002.39 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Krogle iz polnega stekla, katere izdelujejo predvsem s
pomočjo kalupov ali s stiskanjem, ali pa na posebnih (double-
screw) strojih. Krogle se lahko med drugim uporabijo tudi kot
surovina za pridobivanje vlaken ali litografskih plošč.

(2) Steklene palice in cevi različnih prerezov, ki se pridobivajo
predvsem z vlečenjem (kombiniranim s pihanjem, če gre za cevi).
Lahko se uporabljajo za različne namene (na primer: za kemične in
industrijske aparate, v tekstilni industriji, za nadaljnjo
predelavo v termometre, ampule, električne žarnice ali
elektronske cevi, ali za okraske). Nekatere fluoroscenčne
svetilne cevi, ki se uporabljajo predvsem za reklamne namene, se
izvlekajo z vzdolžnimi pregradami.

V to skupino spada tudi "emajl"- steklo v palicah ali v ceveh (to
steklo je opredeljeno v komentarju k tar. št. 70.01).

Krogle, ki se uvrščajo v to tarifno številko, morajo biti
neobdelane. Prav tako tudi palice ali cevi ne smejo biti obdelane
(t.j. dobljene neposredno po postopku izvlekanja, ali pa samo
narezane na določene dolge palice ali cevi, katerih konci so
lahko le malo zglajeni).

Vendar pa ta tarifna številka izključuje krogle, palice ali cevi,
izdelane v gotove izdelke ali dele gotovih izdelkov, ki so še
razpoznavni. Take krogle, palice ali cevi se uvrščajo v ustrezne
tarifne številke (na primer: v tar. št. 70.11, 70.17, 70.18 ali
90. poglavje). V kolikor so obdelani, vendar ni razpoznaven namen
za posebno uporabo, spadajo v tar. št. 70.20.

Ta tarifna številka vključuje cevi (narezane na določene dolžine)
iz stekla, v katerega maso so dodani fluoroscentni materiali. Na
drugi strani pa so cevi, ki so z notranje strani prevlečene s
fluoroscentnim materialom in ki so lahko obdelane ali neobdelane,
iz te tarifne številke izključene (tar. št. 70.11).

Steklene krogle, ki imajo značaj igrač (frnikule v katerikoli
obliki in steklene kroglice v katerikoli obliki in v paketih za
otroško igro), se uvrščajo v tar. št. 95.03. Steklene krogle za
zapiranje nekaterih steklenic, ki so po brušene, potem ko so že
oblikovane, spadajo v tar. št. 70.10.

Iz te tarifne številke so izključena tudi majhna sferična
steklena zrnca (mikrokroglice s premerom do 1 mm), ki se
uporabljajo za izdelavo panelov za prometne znake in kažipote, za
odsevne znake, za kinematografska platna ali za čiščenje
reakcijskih letalskih motorjev ali kovinskih površin (tar. št.
70.18).


70.03

LITO ALI VALJANO STEKLO, V OBLIKI LISTOV, PLOŠČ ALI PROFILOV S
PLASTJO ZA ABSORBCIJO, REFLEKSIJO ALI PROTI REFLEKSIJI ALI BREZ
NJE, TODA DRUGAČE NEOBDELANO

 - Nearmirani listi in plošče:

7003.11 - - barvani v masi, neprozorni, plakirani ali s plastjo
za absorbcijo, refleksijo ali proti refleksiji

7003.19 - - drugi

7003.20 - Plošče, ojačene z žico

7003.30 - Profili

V to tarifno številko spadajo vse vrste ulitega ali valjanega
stekla, vendar pod pogojem, da je to steklo v ploščah ali v
listih (neglede na debelino ali na razrez v določene oblike) in v
profilih z vpojno (absorbno) ali odsevno (refleksno) plastjo ali
brez nje.

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Neobdelano ravno steklo, ki je večinoma neprozorno zaradi
svoje zrnate ali gubaste površine. Lahko je umetno obarvano v
masi s pomočjo kovinskih oksidov ali drugih soli. Iz te tarifne
številke je izključeno steklo, katerega površina je brušena ali
polirana (tar. št. 70.05).

(B) Skupino neprozornega stekla, katerega masa je bolj ali manj
motna, včasih pa popolnoma neprozorna. To steklo pogosto izdelajo
tako, da daje videz marmorja, porcelana ali alabastra. To vrsto
stekla izdelujejo v beli, črni in drugih barvah v preprosti ali
marmorirani obliki. Uporablja se za zidne obloge, za izdelavo
vrhnjih plošč umivalnikov, pultov, pisalnih miz, miz,
operacijskih miz itd., nagrobnih plošč, za oglasne deske, znake
itd.

To vrsto stekla lahko pozneje mehansko polirajo z ene ali z obeh
strani. Vendar je iz te tarifne številke izključeno, če je
obdelano na ta način (tar. št. 70.05). V neobdelanem stanju so na
tem steklu vidni sledovi stika z valjem, lahko pa ima tudi
sledove peska, ki izvirajo iz ulitja. Neka vrsta opalnega stekla
ima eno hrapavo ali rebrasto površino, kar omogoča lažje
pritrjevanje.

(C) Celo vrsto neprozornih stekel z nepravilno površino, dobljeno
med izdelavo. V to skupino spadajo: grobo ulito steklo,
katedralno steklo, štokirano katedralno steklo itd., pisano
valjano steklo, na katerega površino so vtisnjeni vzorci
(trakovi, romboidni vzorci, grebeni itd.); valovito stekla in
ulito t.i. antično steklo (steklo z zračnimi mehurčki in z
nabreklinami na površini ali z drugimi namernimi "napakami").
Steklo teh vrst, ki je lahko tudi barvano v masi in je lahko
različnih stopenj motnosti, se uporablja za okna tovarn,
skladišč, pisarn, kopalnic in nasploh za okna vseh prostorov, v
katerih je potrebna naravna svetloba.

Zaradi narave postopka, po katerem so izdelani, se ta stekla v
nadaljnjih postopkih ne ravnajo.

Kot je že ugotovljeno, vključuje ta tarifna številka samo ulito
in valjano steklo.

Med postopkom ulivanja, kateremu sledi (razen v primeru velikih
površin) valjanje, zlijejo staljeno steklo na pritrjeno mizo. Ob
njeni strani se nahajata dve plošči za določanje debeline stekla.
Lonec staljenega stekla zlijejo na mizo pred težak kovinski valj,
ki se giblje po ploščah za določanje debeline stekla in tako
pritiska stekleno maso do debeline plošč za določanje debeline
stekla. Ko steklo dobi potrebno konsistenco, ga počasi spuščajo
skozi tunel za kaljenje, v katerem temperatura zlagoma pada do
izhoda iz tunela, kjer je popolnoma hladno. Med postopkom
ulivanja lahko dobijo profile (na primer: v obliki črke "U") tudi
z vzdolžnim zvijanjem steklenega traku, medtem ko je le-ta še v
napol staljenem stanju.

Med ulivanjem prehaja staljeno steklo med valji - od tam pride
kot neprekinjen trak ali kot plošče ali profili. Nato steklo
mehansko prenesejo v hladilno peč za postopno ohlajevanje.

Med ulivanjem ali valjanjem vtiskujejo na površino stekla vzorce.
Med ulivanjem oblikujejo vzorce na napol staljenem steklu s
pomočjo gravirnih livarskih miz ali s pomočjo gravirnih valjev.
Med valjanjem dobivajo okraske s končnim valjem, ki je graviran.

Naštete vrste stekla imajo lahko luknje, ki nastanejo med
izdelavo, lahko pa so tudi armirane. Ravno pisano steklo,
katedralno steklo in podobne vrste stekla včasih armirajo z
namenom, da bi , bilo zaščiteno pred lomom ali pokanjem, zaradi
česar je tako steklo primerno za gradbene namene. Armirano steklo
skoraj vedno pridobivajo tako, da v mehko steklo med valjanjem
dajo mrežo iz jeklene žice.

Steklo, ki se uvršča v to tarifno številko, lahko med proizvodnjo
prevlečejo s plastjo stekla druge barve, ali pa ga prevlečejo z
vpojno (absorbcijsko) ali odbojno (refleksno) plastjo, vendar pa
to steklo ne sme biti dalje obdelano.

Ta tarifna številka ne izključuje ne le ulitega ali valjanega
stekla, ki spada v druge tarifne številke zaradi nadaljnjih
obdelavnih postopkov (tar. št. 70.05, 70.06, 70.08 ali 70.09),
temveč tudi varnostno steklo (tar. št. 70.07), ki je med izdelavo
lahko izpostavljeno valjanju.


70.04

VLEČENO IN PIHANO STEKLO, V OBLIKI LISTOV ALI PLOŠČ S PLASTJO ZA
ABSORBCIJO ALI REFLEKSIJO ALI BREZ NJE, TODA DRUGAČE NEOBDELANO

7004.10 - Barvano v masi, neprozorno, plakirano ali s plastjo za
absorbcijo, refleksijo ali proti refleksiji

7004.90 - Drugo steklo

Ta tarifna številka se omejuje le na vlečeno ali pihano steklo.
Kot pri prejšnji tarifni številki, mora biti to steklo neobdelano
in v obliki plošč ali listov (izrezano ali narezano v določene
oblike).

Nemehanski način pihanja dandanes opuščajo (razen v primerih
nekaterih posebnih vrst stekel) - zamenjujejo ga razni mehanski
postopki, ki sestoje predvsem iz vlečenja (na primer: Furcault-
ov, Liby- Owens-ov in Pitsburgh-ov postopek, ali pa iz vlečenja,
kombiniranega s pihanjem.

Steklo, ki spada v to tarifno številko, je lahko različnih
debelin, vendar pa je v glavnem tanjše od ulitega stekla iz tar.
št. 70.03. Je obarvano ali motneno v masi, ali pa med izdelavo
prevlečeno s tanko plastjo stekla druge barve. Lahko je
prevlečeno tudi z vpojno ali odbojno plastjo.

Vlečeno in pihano steklo pogosto uporabljajo v oblikah, v
kakršnih je proizvedeno (brez kakršnekoli nadaljnje obdelave). V
glavnem se uporablja kot okensko, vratno, izložbeno steklo, kot
steklo za rastlinjake, ure, slike itd., pa tudi kot deli
pohištvenih predmetov, za fotografske plošče, kot ravno steklo za
očala itd.

Iz te tarifne številke je izključeno vlečeno ali pihano steklo,
katerega površina je brušena, polirana ali kako drugače obdelana
(glej komentar k tar. št. 70.05, 70.06, 70.09 itd.)


70.05

FLOAT STEKLO IN POVRŠINSKO BRUŠENO ALI POLIRANO STEKLO, V OBLIKI
LISTOV ALI PLOŠČ, S PLASTJO ZA ABSORBCIJO, REFLEKSIJO ALI PROTI
REFLEKSIJI ALI BREZ NJE, TODA DRUGAČE NEOBDELANO

7005.10 - Nearmirano steklo s plastjo za absorbcijo, refleksijo
ali proti refleksiji

 - Drugo nearmirano steklo:

7005.21 - - barvano v masi, neprozorno, plakirano ali samo
površinsko brušeno

7005.29 - - drugo

7005.30 - Armirano steklo

V to tarifno številko spada "float steklo" v obliki listov ali
plošč. Surovine tega stekla talijo v pečeh. Staljeno steklo
izteka iz peči in se steka v kadeh s staljeno kovino. V floatni
kadi dobiva steklo ravnost tekoče površine staljene kovine
(tekočine imajo idelano ravno površino) in pozneje ohrani gladko,
končno dodelavo površine tekočine, Preden pride do konca kadi, se
ohladi na temperaturo, pri kateri je dovolj trdno, da preide med
valje brez sledov ali distorzije. Iz floatne kadi gre steklo
skozi peči za postopno ohlajanje. Na koncu, ko je ohlajeno, ga je
možno rezati. Takšno steklo se površinsko ne brusi in ne polira.
Je popolnoma ravno (kot, če bi ga polirali) zaradi proizvodnega
postopka.

V to tarifno številko spadajo tudi vrste stekla iz tar. št. 74.03
in 74.04, ki so površinsko brušena ali polirana (običajno s
kombinacijo obeh postopkov).

Steklo se v postopku površinskega brušenja izpostavi vrtilnemu
učinkovanju diskov, obloženih z železom. Ti diski se vrte ob
dovajanju vode z abrazivnimi materiali, s čimer nastane gladka
(ravna) površina stekla. Prozornost dobijo s poliranjem na
strojih, ki imajo diske, prevlečene s klobučevino (filcom),
impregniranim z železovim oksidom. Površinsko brušenje je lahko
kontinuirano, vendar pa obstajajo stroji, ki lahko istočasno
brusijo obe strani stekla. Včasih izvajajo tudi končno poliranje.

Steklo iz te tarifne številke je lahko barvano ali neprozorno v
masi, ali pa okrašeno med proizvodnjo s steklom druge barve,
lahko pa je tudi prevlečeno z vpojno ali odbojno plastjo.

Steklo iz te tarifne številke se pogosto uporablja za okna,
vrata, avtomobile, ladje, letala itd., za izdelavo ogledal, za
osteklevanje miz, polic, vitrin itd. ter za proizvodnjo
varnostnega stekla iz tar. št. 70.07.

Iz te tarifne številke je izključeno steklo v obliki listov ali
plošč, ki je izpostavljeno obdelavam, ki v poimenovanju te
tarifne številke ali pa v opombi 2 (b) k temu poglavju niso
predvidene (tar. št. 70.06, 70.07, 70.09 itd).


70.06

STEKLO IZ TAR.ŠT. 70.03, 70.04 ALI 70.05, UPOGNJENO, Z OBDELANIMI
ROBOVI, GRAVIRANO, LUKNJANO, EMAJLIRANO ALI DRUGAČE OBDELANO,
NEUOKVIRJENO IN NE SPOJENO Z DRUGIMI MATERIALI

Ta tarifna številka vključuje steklo, navedeno v tarifna
številkah od 70.03 do 70.05, ki je izpostavljeno enemu ali več
nadaljnjih postopkov. Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje
varnostnega stekla (tar. št. 70.07), večplastne panelne
izolacijske elemente iz stekla (tar. št. 70.08) in steklo v
obliki ogledal (tar. št. 70.09).

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Zvito ali ukrivljeno steklo, kot je na primer: posebno steklo
(na primer: izložbeno steklo), katerega pridobivajo z vročim
zvijanjem ali z vročim krivljenjem (v naravnalnih pečeh in preko
kalupov) ravnih listov ali plošč, razen zvitega ali ukrivljenega
stekla iz tar. št. 70.15.

(B) Steklo z obdelanimi robovi (s poliranimi, brušenimi,
prisekanimi itd.), ki s tem pridobi značilnosti izdelkov, kot so
plošče za mize, za tehtnice in za druge merilne stroje, za
opazovalne prereze in podobno, za raznovrstne oznake, za zaščitne
plošče okoli ključavnic, za stekla za vokvirjanje fotografij
itd., za okenska stekla, za sprednjo stran pohištva itd.

(C) Steklo, ki je perforirano ali razbrazdano, vendar ne tekom
proizvodnje.

(D) Steklo, katerega površina je obdelana po izdelavi, na
primer:: steklo, izpostavljeno postopkom matiranja (peskano
steklo ali steklo, ki je postane motno zaradi smirkanja ali
zaradi učinka kisline); pisano steklo ("frosted glass");
gravirano steklo ali jedkano steklo (po kateremkoli postopku);
emajlirano steklo (steklo, ki je okrašeno z emajl - barvami ali s
steklenimi barvami); steklo z okraski, z dekoracijo, raznimi
motivi itd., dobljenimi po kateremkoli postopku (z ročnim
slikanjem, tiskanjem, okenski transparenti itd.) in vsa druga
stekla, okrašena na katerikoli način, razen stekla, ki je
poslikano na roko tako, da predstavlja sliko iz tar. št. 97.01.

Ta tarifna številka ne vključuje le ravnega stekla v obliki napol
gotovih izdelkov (na primer: v obliki plošč ali listov, ki niso
namenjeni za konkretno uporabo), temveč tudi izdelke iz ravnega
stekla, ki so namenjeni za določeno uporabo, vendar pod pogojem,
da niso vokvirjeni, pritrjeni na podlago, niti opremljeni z
drugimi nesteklenimi izdelki. Glede na to vključuje ta tarifna
številka med drugim zaščitne plošče okoli ključavnice (na vratih
ali okoli stikal na steni), ki so izdelane v celoti iz stekla s
prirezanimi (fasetiranimi) robovi, ali pa iz perforiranega
stekla. Vključuje tudi plošče za označbe - tudi, v kolikor so
njihovi robovi poševno zaključene ali če so okrašene ali pisane.

Na drugi strani pa:

-  steklene plošče oziroma listi, vdelani v les ali v navadno
kovino in ki so predvideni za okvirjanje fotografij, slik itd.,
spadajo v tar. št. 44.14 oziroma v tar.št. 83.06;

-  dekorativna ogledala iz stekla, vokvirjena ali nevokvirjena, s
tiskanimi ilustracijami na eni strani, se uvrščajo v tar. št.
70.09 ali 70.13;

-  pladnji, ki sestoje iz steklene plošče, barvane ali nebarvane,
v okvirju in z ročaji, spadajo v tar. št. 70.13;

-  oglasne deske, plošče označbe, naslovne plošče, table, črke,
podobe in podobni motivi, nalepljeni na papir, lepenko,
klobučevina (filc), kovino itd. ali vokvirjeni, spadajo v tar.
št. 70.20 (ali v tar. št. 94.05, v kolikor so osvetljeni).

Podobno se tudi steklene plošče, ki so vokvirjene ali vgrajene v
drugih materialih, zaradi česar pridobijo značilnosti delov
strojev ali naprav ali delov pohištvenih predmetov, uvrščajo
skupaj s temi stroji, napravami ali pohištvenimi predmeti.

Steklene plošče za pohištvene predmete, ki so nevokvirjene ali
nevgrajene v druge materiale, ostanejo uvrščene v to tarifno
številko, v kolikor se dobavljajo posebej, vendar pa se uvrščajo
skupaj s pohištvenimi predmeti, če se dobavljajo istočasno
(sestavljeni ali nesestavljeni) in je nedvoumno, da so namenjene
za vgradnjo v te pohištvene predmete.

Fotografske steklene plošče (občutljive na svetlobo, osvetljene
ali razvite), spadajo v 37. poglavje. Steklene plošče, ki nosijo
električni tokokrog, ki sestoji iz vtisnjenih elektroprevodnih
kovinskih zmesi, prav tako pa tudi steklene grelne plošče z
metaliziranimi trakovi ali modeli, ki delujejo kot električni
upori, spadajo v 85. poglavje.


70.07

VARNOSTNO STEKLO IZ KALJENEGA ALI PLASTNEGA STEKLA

 - Kaljeno varnostno steklo:

7007.11 - - velikosti in oblik, primernih za vgraditev v vozila,
letala, vesoljske ladje ali plovila

7007.19 - - drugo

 - Plastno varnostno steklo:

7007.21 - - velikosti in oblik, primernih za vgraditev v vozila,
letala, vesoljske ladje ali plovila

7007.29 - - drugo

Izraz "varnostno steklo" vključuje samo spodaj opisane vrste in
se ne nanaša na zaščitno steklo, kot je na primer: navadno
armirano steklo in selektivna absorbcijska stekla (na primer:
steklo proti zasenčenju in zaščitno steklo proti rentgenskimi
žarkom ).

(A) Kaljeno steklo.

Ta izraz označuje:

(1) Steklo, katerega pridobivajo s ponovnim segrevanjem kosov
plošč ali listov stekla, dokler ne postane mehko (vendar ne tako
mehko, da bi izgubilo svojo obliko). Nato steklo hitro ohladijo z
ustreznim postopkom (termično kaljeno steklo).

(2) Steklo, katerega jakost, trajnost in fleksibilnost so občutno
povečani s pomočjo sestavljene fizikalno-kemičnega obdelave (na
primer: z izmenjavo ionov). Ta obdelava lahko vključuje tudi
spremembo površinske strukture (to steklo je običajno znano kot
"kemično kaljeno steklo").

Tega stekla potem, ko je izdelano, ni moč obdelovati zaradi
notranje napetosti, ki izvira iz predelave, zato se vselej
izdeluje neposredno v zahtevane oblike in velikosti že pred
kaljenjem.

(B) Laminirano steklo.

Ta vrsta varnostnega stekla je običajno znana kot laminirano
steklo, kot sendvično steklo izdelujejo ga v obliki sendviča (v
plastoviti obliki) z eno ali več vmesnimi plastmi iz plastičnega
materiala med dvema ali več plastmi stekla. Plastično jedro
najpogosteje sestoji iz listov celuloznega acetata, iz vinilnih
ali akrilnih izdelkov. Popolna adhezija nastane z uporabo občutne
toplote in pritiska. Včasih predhodno poškropijo notranje strani
steklenih listov s posebno vrsto lepila. Po drugem postopku pa
nastane plastični film oziroma prevleka neposredno na površini
steklenega lista. Steklene plošče oziroma liste nato zlepljajo z
uporabo toplote in pritiska.

Bistvena lastnost kaljenega stekla je v tem, da ob lomu razpade
na majhne koščke brez ostrih robov, ali pa razpade popolnoma in
tako zmanjša nevarnost poškodb od letečih drobcev. Laminirano
varnostno steklo običajno poka, vendar ne razpade na koščke. Če
pa je udarec dovolj močan, da pride do loma, potem razleteli se
koščki niso dovolj veliki, da bi povzročili resne vreznine. Za
posebne namene lahko v listasto steklo vstavijo žično mrežo,
plastične vmesne plasti pa lahko obarvajo.

Zaradi teh kvalitet, se ta stekla uporabljajo v avtomobilih kot
vetrobrnska stekla, kot stekla za okna, vrata, na ladijah, kot
stekla za maske, zaščitna očala za industrijske delavce ali
voznike, kot stekla za čelade. Steklo, ki je odporno na strelne
krogle je posebna vrsta laminiranega stekla.

Pri tej tarifni številki obstaja razlika med neoblikovanim in
oblikovanim steklom (na primer: med zvitim ali ukrivljanjem
steklom).

Vendar pa se ukrivljeno varnostno steklo, ki ima lastnosti stekla
za ure ali stekla za sončna očala, uvršča v tar. št. 70.15.
varnostno steklo, vgrajeno v druge izdelke in s tem spremenjeno v
dele strojev, naprav ali vozil, se uvršča skupaj s temi stroji,
napravami ali vozili. Podobno spadajo tudi sončna očala z lečami
iz varnostnega stekla, v tar. št. 90.04.

Večplastni panelni izolacijski elementi iz stekla, ki so na
primer: sestavljeni iz dveh listov z eno vmesno plastjo iz
steklenih vlaken, spadajo v tar. št. 70.08.

Izdelki iz kaljenega stekla in iz keramičnega stekla, razen
izdelkov, ki se uporabljajo za že navedene namene, se uvrščajo
glede na njihove lastne lastnosti (na primer: kaljeni kozarci,
posoda z bor-silikatno podlago, ploščice iz keramičnega stekla -
v tar. št. 70.13).

Plastične mase, ki se uporabljajo kot nadomestek za varnostno
steklo (običajno iz poliakrilatov), se uvrščajo glede na
material, iz katerega so izdelane (39. poglavje).


70.08

VEČPLASTNI PANELNI ELEMENTI ZA IZOLACIJO, IZ STEKLA

Ta tarifna številka vključuje tudi večkratno izolacijsko steklo,
katerega najpreprostejši tip sestoji iz dveh ali več listov
stekla (listi, plošče ali celo štokirano steklo, katedralno
steklo ali podobno), ki so ločene s plastjo suhega zraka ali
inertnega plina ter katerih robovi so spojeni s kovino ali s
plastično maso, ali pa z drugimi vezivi. Zaradi tega je takšna
enota popolnoma hermetično zaprta.

Druga vrsta večplastnega izolacijskega stekla sestoji iz dveh
steklenih plošč oziroma listov in ene vmesne plasti steklenih
vlaken.

Te vrste stekel se uporabljajo za osteklevanje oken, streh itd.
in zagotavljajo določeno stopnjo toplotne in zvočne izolacije ter
zmanjšujejo kondenzacije.


70.09

STEKLENA OGLEDALA, Z OKVIROM ALI BREZ NJEGA, VKLJUČNO TUDI
VZVRATNA OGLEDALA

7009.10 - Vzvratna ogledala (ogledala za vozila)

 - Drugo:

7009.91 - - brez okvirja

7009.99 - - v okvirju

Izraz "ogledala iz stekla" se uporablja za steklene liste ali
steklene plošče z eno stranjo, prevlečeno s kovino (običajno s
srebrom, včasih s platino ali aluminijem), zaradi česar je odsev
slike čist in svetel.

Za posrebrenje uporabljajo razredčeno amonialkalno raztopino
srebrovega nitrata (pomešanega z reducirano raztopino na osnovi
kali-natirjevega tartrata ali invertnega sladkorja). Te izdelke
polijejo po površini stekla, še prej pa površino stekla dobro
očistijo. Trajna in odsevna plast kovinskega srebra nastane
zaradi redukcije srebrovega nitrata.

V postopku platiniranja nanesejo na steklo (s ščetko) spojino
platininega klorida. Steklo nato segrevajo skoraj do točke
mehčanja. Na ta način dobijo kovinsko prevleko, ki se dobro
prižema na steklo.

Kovinsko prevleko, še posebno, če je le-ta iz srebra, zaščitijo z
zaščitnimi prevlekami, ki sestoje iz lakov ali z elektrolitskim
nanosom bakra, katerega prav tako zaščitijo s lakiranjem
površine.

Ta tarifna številka vključuje ogledala v listih in v ploščah, ki
so naprej obdelane ali ne. Vključuje tudi oblikovana ogledala
vseh velikosti, na primer: pohištvena ogledala, ogledala za
notranje oblikovanje, za železniške vagone itd.; toaletna
ogledala (vštevši tudi ročna iz stenska); žepna ogledala (v
zaščitnem ovoju ali brez njega). Ta tarifna številka vključuje
tudi povečevalna ali pomanjševalna ogledala ter vzvratna ogledala
(na primer: za vozila). Vsa ta ogledala imajo lahko podlage iz
lepenke, tkanine itd., ali pa so vokvirjena v kovinskih, lesenih,
plastičnih okvirih, pri čemer je lahko okvir okrašen z drugimi
materiali (s tkanino, z biserovino, želvovino itd.). Ogledala,
namenjena za polaganje na tla ali na zemljo (na primer: velika
razstavljiva ali premična ogledala, ki se uporabljajo v
krojačnicah ali v prodajalnah oblek), prav tako ostanejo uvrščena
v tej tarifni številki (skladno z opombo 1 (b) k 94. poglavju).

V to tarifno številko spadajo tudi ogledala (vokvirjena ali
nevokvirjena) s tiskanimi ilustracijami na eni strani, vendar pod
pogojem, da ohranjajo bistveni značaj ogledala. Vendar pa se ti
izdelki uvrščajo v tar.št. 70.13 (kot okrasno-dekorativni izdelki
iz stekla), v kolikor je tiskanje takšno, da preprečuje uporabo
izdelka kot ogledala.

Vendar je treba poudariti, da se ogledala, katera je moč
spremeniti v dele pohištvenih predmetov iz 94. poglavja (na
primer: vrata garderobne omare), uvrščajo skupaj z ustreznimi
pohištvenimi predmeti. Iz te tarifne številke so izključeni še
naslednji izdelki:

(a) ogledala, spremenljiva v druge predmete z dodajanjem nekega
ločenega dela (na primer: nekateri pladnji z ročaji - tar. št.
70.13). Na drugi strani pa ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki namizni podstavki, ki sestoje iz navadnega ogledala.

(b) podstavki ali okviri za ogledala, ki vsebujejo plemenite
kovine ali kovine, platinirane s plemenitimi kovinami, z
naravnimi ali kultiviranimi biseri ali brez njih, ali pa z drugim
dragim kamenjem (naravnim, sintetičnim ali rekonstruiranim)
(razen tistih, samo z drobnim okrasjem) (tar. št. 71.14). Tudi
ogledala, katerih podstavki ali okvirji na kak drug način
vsebujejo naravne ali kultivirane bisere ali pa drago ali
poldrago kamenje (naravno, sintetično ali rekonstruirano), so iz
te tarifne številke izključena (tar. št. 71.16),

(c) optično obdelana ogledala iz stekla (90. poglavje - glej
ustrezni komentar),

(d) ogledala, kombinirana z otroškimi igračami ali s izdelki za
družabne igre ali pa z rekviziti za lov ali strelstvo (na primer:
škrjančkova ogledala) (95. poglavje) in

(e) ogledala, starejša od 100 let (tar. št. 97.06).


70.10

BALONI, STEKLENICE, KOZARCI, LONCI, FIOLE, AMPULE IN DRUGE
POSODE, IZ STEKLA, ZA TRANSPORT ALI PAKIRANJE BLAGA; STEKLENI
KOZARCI ZA VLAGANJE, ČEPI, POKROVI IN DRUGA ZAPIRALA, IZ STEKLA

7010.10 - Ampule

7010.20 - Zamaški, pokrovi in druga zapirala

 - Drugo, s prostornino:

7010.91 - - več kot enega litra

7010.92 - - več kot 0,33 l, vendar ne več kot 1 l

7010.93 - - več kot 0,15 l, vendar ne več kot 0,33 l

7010.94 - - 0,15 l ali manj

V to tarifno številko spadajo vse steklene posode (kontejnerji)
vrst, ki se običajno uporabljajo za trgovski transport ali za
pakiranje tekočin ali trdnih izdelkov (prahu, zrn itd.).

(A) Baloni, pletenke, steklenice (vštevši tudi sifonske
steklenice), fiole in podobni izdelki vseh oblik in velikosti, ki
se uporabljajo kot posode za kemične izdelke (kisline itd.),
pijače, olje, mesne ekstrakte, parfumerijske preparate,
farmacevtske izdelke, črnila, lepila itd.

Te izdelke so svoj čas proizvajali s pihanjem, vendar se danes
skoraj izključno izdelujejo s stroji, ki avtomatično ulivajo
staljeno steklo v kalupe, kjer se končni izdelki oblikujejo s
komprimiranim zrakom. Najpogosteje so izdelani iz navadnega
stekla (brezbarvnega ali obarvanega), čeprav so lahko nekatere
steklenice (na primer: steklenice za dišave) iz svinčevega
stekla, nekateri veliki baloni pa iz taljenega silicijevega
dioksida ali kvarca.

Naštete posode se v glavne zapirajo na prav določen način. Zaradi
tega imajo lahko zapirala v obliki navadnih zamaškov (iz plute,
stekla itd.), steklenih kroglic, kovinskih pokrovov, pokrovov z
navoji (iz kovine ali plastične mase) ali v obliki posebnih
naprav (na primer: za pivske steklenice, za steklenice za
gazirano vodo, za sifone za sodo itd.).

Te posode ostanejo uvrščene v tej tarifni številki tudi, če so
brušeni, rezani, peskani, jedkani ali gravirani, ali pa okrašeni
(slednje še posebej velja za nekatere steklenice za dišave in
likerje). Lahko so obviti s trakovi, opleteni ali kako drugače
okrašeni z raznimi materiali (s protjem, s slamo, z rafijo, s
kovino itd.), prav tako pa imajo lahko pokrovke v obliki
kozarcev, poveznjenih čez vrat. Lahko so opremljeni s priborom za
kapljanje (kapalke), ali pa so gradirani, vendar pod pogojem, da
ta pribor ni vrste, ki se uporablja kot laboratorijska steklena
posoda.

(B)  Kozarci, lonci in podobne posode za transport ali pakiranje
nekaterih prehrambenih izdelkov (za začimbe, omake, sadje, za
vloženo sadje in zelenjavo, za med in podobno), kozmetičnih ali
toaletnih preparatov (pomad za obraz, lotioni za lase itd.),
farmacevtskih izdelkov (masti itd.), politur, čistilnih
preparatov itd.

Te izdelke skoraj vedno izdelujejo iz navadnega stekla
(brezbarvnega ali barvanega) s stiskanjem v kalupih ob pihanju s
komprimiranim zrakom. Večinoma imajo velike odprtine in kratke
vratove - grla (v kolikor jih sploh imajo). Praviloma imajo
pokrov ali flančo za držanje kapalke ali pokrova. Vendar pa so
nekateri izmed teh izdelkov zaprti tudi s čepi iz plute ali z
navojnimi zamaški.

Kot steklenice, so tudi ti izdelki lahko peskani, brušeni,
rezani, jedkani ali gravirani, okrašeni, oviti itd.

(C) Ampule in podobne cevaste posode, katere pridobivajo iz
pihanih steklenih cevi in potem, ko so zaspajkane, služijo kot
kontejnerji za serume ali za druge farmacevtske izdelke, ali pa
za tekoča goriva (na primer: ampule z bencinom za vžigalnike za
cigarete), kemičnih izdelkov itd.

(D) Cevaste kontejnerje in podobne kontejnerje običajno
pridobivajo iz steklenih cevi s predelavo s spajkalnikom ali s
pihanjem in se uporabljajo za transport ali pakiranje
farmacevtskih izdelkov ali za podobne namene.

V to tarifno številko spadajo tudi stekleni kozarci za vlaganje s
kuhanjem v kozarcih (sterilizacija).

Zapirala iz kateregakoli materiala se, v kolikor se dobavljajo
skupaj s temi posodami, uvrščajo v to tarifno številko.

Ta tarifna številka vključuje tudi čepe in druge zamaške iz
stekla, izdelane iz navadnega ali iz svinčevega stekla, bodisi da
so brušeni, rezani, peskani, jedkani ali gravirani ali kako
drugače okrašeni, ali da niso. Ta tarifna številka vključuje tudi
nekatere steklene kroglice za zapiranje steklenic - te kroglice
izrežejo iz steklenih plošč in jih mehansko obdelujejo potem, ko
so kroglice že oblikovane.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) steklenic in čutur, ki so povsem ali delno obvite z usnjem
ali z umetnim usnjem (tar. št. 42.05 )

(b) steklenih vložkov za termovke in za druge vakuumske posode
(tar. št. 70.12), 

(c) namiznih steklenic, kozarcev za pijače in drugih posod za
gospodinjstvo iz stekla (tar. št. 70.13), ki pa niso posode, ki
bi se uporabljale predvsem za trgovski transport ali za pakiranje
blaga,

(d) steklenic za hranjenje otrok (tar. št. 70.13),

(e) steklenih posod, ki se uporabljajo za laboratorijske,
higijenske ali farmacevtske namene (tar. št. 70.17),

(f) posebnih steklenic za razstavljanje blaga v prodajalnah (tar.
št. 70.20) in

(g) steklenic, stekleničk itd. za razpršilnike za dišave (tar.
št. 70.13), razpršilnikov za dišave (tar. št. 96.16) in termovk
ter drugih vakuumskih posod (tar. št. 96.17).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke od 7010.91 do 7010.94

V smislu tar. podštevilk od 7010.91 do 7010.94 je z izrazom
"kapaciteta" mišljena notranja prostornina kontejnerja.


70.11

STEKLENI PLAŠČI (VKLJUČNO BALONI IN CEVMI), ODPRTI, IN NJIHOVI
STEKLENI DELI BREZ FITINGOV, ZA ELEKTRIČNE ŽARNICE - KATODNE CEVI
IPD.

7011.10 - Za električno razsvetljavo

7011.20 - Za katodne cevi

7011.90 - Drugo

V to tarifno številko spadajo:

(A) Vsi odprti stekleni plašči (vključno balone in cevi)
kakršnekoli oblike ali velikosti (brez fitingov) za električne
žarnice, elektronske žarnice in cevi, bodisi namenjene za
razsvetljavo, bodisi za druge namene, za žarnice za razžarjevanje
ali parno žganje, za cevi za rentgenske aparate, radijske
žarnice, katodne cevi, korekturne žarnice ali za druge
elektronske cevi ali žarnice, za infrardeče žarnice itd. Večino
teh steklenih plaščev izdelujejo množično v avtomatskih strojih.
Lahko so mlečni, obarvani, opalni, matalizirani, prevlečeni s
fluoroscentnim materialom itd.

Tudi deli steklenih plaščev (kot so na primer: čelne plošče ali
kape televizijskih katodnih cevi, steklenih reflektorskih balonov
itd.) se uvrščajo v to tarifno številko.

(B) Cevi z zoženimi koncemi, ki so nedvoumno namenjene za
električne žarnice ali pa so urejeno zavite za reklamne označbe.

(C) Cevi, prevlečene s kakšno fluoroscentno snovjo (na primer: s
cinkovim silikatom, s kadmijevim boratom ali s kalcijevim
volframatom).

Po vrsti operacij (vlaganje vlaken ali elektrod, izsesanje zraka
iz cevi, uvajanje enega ali več inertnih plinov, živega srebra
itd., pritrjevanje pokrova in kolektorja), so ti plašči gotovi
kot električne žarnice, katodne cevi ali podobni izdelki iz 85.
poglavja.

Vsi našteti izdelki so lahko iz navadnega, kristalnega stekla ali
iz taljenega kvarca.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) steklenih cevi, ki so samo narezane na določene dolžine,
neglede na to, ali so njihovi konci polirani s plamenom ali kako
drugače zglajeni ali ne. Ta tarifna številka izključuje tudi
cevi, katerim so v masi dodani fluoroscentni materiali (na
primer: natrijev uranat) (tar. št. 70.02) in

(b) steklenih balonov, cevi in plaščev, zaprtih ali s fitingi,
ter dokončanih žarnic, cevi in žarnic-elektronk (tar. št. 85.39,
85.40, 90.22 itd.).


70.12

VLOŽKI ZA TERMOVKE ALI ZA DRUGE VAKUUMSKE POSODE

Ta tarifna številka vključuje notranje steklo - vložke za
termovke ali za katerekoli druge vakuumske posode.

Te vložke skoraj vedno izdelujejo iz navadnega stekla ali iz
stekla z majhnim koeficientom raztezanja. Večinoma so bolj ali
manj cilindrični in imajo dvojne stene, katerih notranja stran je
posrebrena ali pozlačena.

Prostor med stenama je vakuumiran, spodnji del sten pa je nato
zataljen.

Ta tarifna številka vključuje samo steklene vložke. Lahko so
dokončani ali nedokončani, z zamaški ali z drugimi zapirali ali
brez njih (nameščenimi ali nenameščenimi).

Ta tarifna številka ne vključuje vložkov, ki so s pomočjo ohišja
ali kateregakoli drugega zaščitnega plašča (kompletnega ali
delnega) spremenjene v termovke ali druge vakuumske posode - te
spadajo v tar. št. 96.17.


70.13

STEKLENI IZDELKI, KI SE UPORABLJAJO ZA MIZO, V KUHINJI, ZA
TOALETNE NAMENE, V PISARNAH, IZDELKI ZA NOTRANJO DEKORACIJO IN
PODOBNE NAMENE (RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 70.10 IN 70.18)

7013.10 - Iz steklene keramike

 - Kozarci za pitje, razen iz steklene keramike:

7013.21 - - iz svinčevega kristalnega stekla

7013.29 - - drugi

 - Stekleni izdelki, ki se uporabljajo za mizo (razen kozarcev za
pitje) ali za kuhinjske namene, razen steklene keramike:

7013.31 - - iz svinčevega kristalnega stekla

7013.32 - - iz stekla, ki ima linearni dilatacijski koeficient do
5 x10-6 po Kelvinu pri temperaturi med 0 stopinj C in 300 stopinj
C

7013.39 - - drugi

 - Drugi stekleni predmeti:

7013.91 - - iz svinčevega kristalnega stekla

7013.99 - - drugi

V to tarifno številko spadajo naslednje vrste izdelkov, od
katerih večino pridobivajo s stiskanjem ali pihanjem v kalupih:

(1) Namizna in kuhinjska posoda, na primer: kozarci, vrči, vinske
steklenice, steklenice za hranjenje otrok, vrčki, krožniki,
skodele za solato; skodele za sladkor, za omako, za sadje, za
pecivo, za predjedi, za juho, skodele v obliki korit, kozarci za
jajca, skodele za maslo, stekleničke za kis in olje; posode -
skodele (za serviranje, kuhanje itd.); kozice za dušenje, ponve,
pladnji, solniki; kozarčki s sitom za sladkor; ročaji za nože;
mešalniki (mikserji); zvonci, džezve, cedila za kavo; bonboniere,
gradirana kuhinjska posoda, grelci za krožnike; namizni postavki;
nekateri deli domačih pljuskal za maslo; pokrovi kavnih mlinčkov;
posode za sir; cedila za limono; vedrca za led.

(2) Toaletni predmeti, kot so škatle za milo, košarice za gobe,
milniki za tekoče milo, kavlji in palice (za brisače itd.),
škatle - skodelice za dišave, deli toaletnih razpršilk (razen
glav), držala za zobne ščetkice itd.

(3) Stekleni pisrniški pribor, kot so obtežilniki za papir, razni
črnilniki, držala za knjige, posodice za bucike in risalne
žebljičke, za peresa, pepelniki itd.

(4) Okrasni izdelki iz stekla za notranje okraševanje in drugo
blago iz stekla (vštevši tudi tisto za cerkve in podobno), kot so
vaze, okrasne skodele za sadje, kipci, razni izdelki (živali,
cvetje, listje, plodovi itd.), namizni podstavki (razen tistih iz
tar. št. 70.09, glej komentarska pojasnila k tej tar.št.),
akvariji, kadilnice itd., spominki.

Po drugi strani, ta tarifna številka vključuje dekorativne
izdelke, ki so v obliki zrcal toda se ne uporabljajo kot zrcala
zaradi prisotnosti tiskanih ilustracij; sicer se uvrščajo v
tar.št. 70.09.

Izdelki iz stekla, kombiniranega z drugimi materiali (na primer:
z navadnimi kovinami, lesom itd.), se v to tarifno številko
uvrščajo samo, če stekla dajejo celoti lastnosti steklenega
izdelka. Tudi plemenita kovina ali pa kovina, platinirana s
plemenito kovino, sta lahko prisotna, vendar le kot manjši
okraski. Iz te tarifne številke so izključeni izdelki, v katerih
takšne kovine predstavljajo več kot pa le okraske (tar. št.
71.14).

Iz te tarifne številke so izključeni tudi naslednji izdelki:

(a) steklena ogledala, vokvirjena ali nevokvirjena (tar. št.
70.09),

(b) steklenice, kozarci in lonci, ki se običajno uporabljajo za
transport ali za pakiranje blaga, kozarci za vlaganje (tar. št.
70.10),

(c) s svincem okrašena okenska stekla v barvi (tar. št. 70.16),

(d) izdelki iz tar. št. 70.18, ki so primerni za notranjo
dekoracijo (na primer: imitacije cvetja, listja in plodov iz
steklenih zrn ter okrasni izdelki, izdelani s pomočjo plamenskega
gorilca),

(e) ohišja za ure (tar. št. 91.12),

(f) svetilke in svetila ter njihovi deli iz tar. št. 94.05,

(g) razpršilke za dišave in podobne toaletne razpršilke (tar. št.
96.16) in

(h) termovke in druge vakuumske posode (tar. št. 96.17).


70.14

STEKLENI IZDELKI ZA SIGNALIZACIJO IN OPTIČNI DELI IZ STEKLA
(RAZEN TISTIH IZ TAR.ŠT. 70.15), OPTIČNO NEOBDELANI

V to tarifno številko spadajo naslednji izdelki - pod pogojem, da
niso optično obdelani:

(A) Izdelki za označevanje (iz brezbarvnega ali obarvanega
stekla), ki so namenjeni za vgradnjo v odsevne kažipote (na
primer: paneli, plošče, stolpi itd.) ali v reklamne znake, ali pa
za preproste reflektorje za kolesa, avtomobile itd. Ti izdelki so
običajno konveksni, pol-sferični ali ravni, z (največkrat
vzporednimi) žlebovi, in imajo lastnost odboja svetlobe, ki pada
na njih (na primer: odboj svetlobe avtomobilskih žarometov) -
zato so v temi vidni z določene oddaljenosti.

(B) Optični deli iz brezbarvnega ali obarvanega stekla, ki so
optično neobdelani - to pomeni, da so izdelani tako, da
ustvarjajo določen željen optični učinek, čeprav niso optično
obdelani. Med te izdelke spadajo predvsem leče in podobni izdelki
za avtomobilske žaromete, parkirne luči, smerokazne luči, zadnje
kolesarske luči, luči za cestni promet, semaforje, za nekatere
barkače, reflektorske žarnice, žepne svetilke, ročne električne
svetilke, svetilke za razdelilne plošče ali nadzorne table, prav
tako pa tudi nekatera povečevalna stekla.

V to tarifno številko spadajo tudi pol-proizvode (blanks)
optičnih elementov in optične elemente, ki optično niso obdelani.

Optična obdelava sestoji iz površinskega brušenja najprej z bolj
grobimi, nato pa s finejšimi brusili. Dodatne operacije so: groba
obdelava, dodelava, glajenje in poliranje.

Izdelki, ki niso izpostavljeni enemu ali več pravkar navedenih
postopkov poliranja, ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki.
Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni elementi, katerih
ena ali več ploskev je poliranih z namenom, da dobijo zahtevane
optične lastnosti, uvrščajo se v tar. št. 90.01 ali 90.02 odvisno
od tega ali so montirani (vgrajeni) ali ne, (glej odgovarjajoča
komentarska pojasnila).

Preprosto brušenje robov diskov ne šteje za optično obdelavo.

Izdelke iz te tarifne številke izdelujejo predvsem s preprostim
modeliranjem ali stiskanjem iz listov, trakov, kosov ali plošč.

Ti izdelki ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki, tudi če so
vokvirjeni, položeni v kakšno ležišče ali pa obloženi s kakšno
odsevno površino.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni, v kolikor gre za
prepoznavne končne izdelke (na primer: v tar. št. 83.10 v primeru
označevalnih ploščic iz navadne kovine, v primeru številk, črk
ali drugih znakov; v tar. št. 85.12, če gre za sprednje žaromete,
sprednje parkirne luči ter luči za kolesa in motorna vozila).

Iz te tarifne številke so izključeni tudi naslednji izdelki:

(a) stekla za nekorekcijska ali korekcijska očala (optično
neobdelana) (glej komentar k tar. št. 70.15),

(b) sferična stekla "mikrokroglice", ki so dobavljene kot take
(glej komentar k tar. št. 70.18). Na drugi strani pa ta tarifna
številka vključuje plošče, prevlečene z mikrokroglicami in ki se
pritrjujejo na kažipote in cestne table, (razen tkanin prekritih
s temi mikrokroglicami tar.št. 59.07, glej komentar k tej tar.
št. točka G(3)),

(c) optično obdelani optični elementi iz stekla ter optični
elementi iz drugih materialov drugačnih kot steklo (90. poglavje)
in

(d) svetilke in svetila ter njihovi deli iz tar. št. 94.05.


70.15

STEKLA ZA URE IN PODOBNA STEKLA, STEKLA ZA NEKOREKTIVNA ALI
KOREKTIVNA OČALA, IZKRIVLJENA, UPOGNJENA, VOTLA IN PODOBNO
OBDELANA, OPTIČNO NEOBDELANA; VOTLA SFERNA STEKLA IN SEGMENTI ZA
PROIZVODNJO TAKIH STEKEL

7015.10 - Stekla za korektivna očala

7015.90 - Drugo

V to tarifno številko spadajo:

(A) Ukrivljeno, zvito, votlo ipd. steklo katerekoli oblike ali
velikosti, z vzporednimi ploskvami ali brez njih, ki se uporablja
kot steklo za ure ali stenske ure. Ta tarifna številka vključuje
tudi vsa podobna stekla za okvire fotografij in podobno, za
medaljone in higrometre, za barometre in za druge podobne
aparate.

Drugače povedano, v to tarifno številko spada cela vrsta stekel,
ki se običajno uporabljajo za zaščito številčnic ali lestvic
navedenih izdelkov - tudi, če se (v posebnih primerih) ta stekla
uporabljajo kot stekla za laboratorijske ure ali za izdelavo
ogledal.

V kolikor pravkar navedena stekla nimajo vzporednih ploskev,
imajo lahko določene optične lastnosti. Vendar pa je primarna
funkcija steklenih elementov iz tar. št. 70.14 povzročanje
željenega optičnega učinka, medtem ko je glavna naloga izdelkov
iz te tarifne številke zaščita.

(B) Ukrivljeno in podobno steklo, ki se uporablja za ne-
korekcijska očala (na primer: za sončna in druga zaščitna očala).
To je steklo slabše kvalitete, kot tisto, ki se uporablja za
korekcijska očala.

Ta steklo imajo običajno vzporedne ploskve in v praksi niso
namenjena za optično obdelavo. Vendar pa, če so taka stekla
optično obdelana, so izključena iz te tarifne številke (tar. št.
90.01).

Ta stekla, navedena v predhodnih točkah pod (A) in (B),
pridobivajo predvsem po naslednjih postopkih:

(1) Steklo pihajo v votlo kroglo premera, ki običajno ne presega
80 cm. Ta krogla je razdeljena na tri ali štiri delov, ki se
kasneje s posebnim diamantnim rezilom razrežejo v majhne
segmente. Robove vsakega segmenta nato oblikujejo s toplim
stiskanjem v kalupu.

(2) Iz stekla izrežejo majhne kvadrate ali diski. Nato jih
ukrivljajo, bodisi z mehčanjem v konkavnem kalupu, bodisi v
vrtilnem obroču pod vplivom toplote, ali pa z vročim stiskanjem v
kalupu.

(3) Staljeno steklo vlijejo neposredno v kalup mehanske
stiskalnice.

(4) Na eni izmed ploskev okroglega ali pravokotnega kosa ravnega
stekla z brušenjem izdelajo votlino za kazalce ur ali stenskih
ur.

Razen stekla, izoblikovanega za uporabo (okroglega, pravokotnega
in kvadratnega), vključuje ta tarifna številka tudi votle krogle
in segmente, dobljene po pravkar opisanih postopkih pod (1).

(C) Steklo (vštevši pol-izdelke - "blanks", t.j. kose stekla, ki
so samo stiskani ali oblikovani, vendar pa optično neobdelani) za
korekcijska očala. Največkrat se v industriji korekcijskih očal
uporablja steklo, dobljeno s stiskanjem staljenega stekla v pol-
izdelke ("blanks"), ki so v obliki končanih očalnih leč. V
nekaterih primerih dobivajo pol-izdelke ("blanks") z izrezovanjem
kosov iz steklenih listov ali plošč, ki so dobljeni z valjanjem
ali vlečenjem, ali pa s pomočjo mehčanja teh izrezanih kosov v
pečeh, preden jih stiskajo v pol-izdelke ("blanks"). Tako
dobljeni pol-izdelki zahtevajo nadaljnjo obdelavo, predvsem
poliranje, da postanejo uporabni kot leče za korekcijska očala.

V to tarifno številko spadajo pol-izdelki ("blanks") za leče
korekcijskih očal, t.j. kose, ki so samo oblikovani, optično
obdelani pa ne. Te vrste stekla se, preden so oblikovane,
uvrščajo v tarifne številke 70.03, 70.04, 70.05 ali 70.06 -
odvisno od primera.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) ravnega stekla za iste namene (predvsem tar. št. 70.05, 70.06
in 70.07),

(b) optičnih elementov iz tar. št. 70.14,

(c) stekla za ure in stenske ure, ki je pripravljeno posebej za
laboratorijsko uporabo (v sredi preluknjano, z brušenimi robovi
zaradi zagotavljanja hermetičnega zapiranja itd.) (tar. št.
70.17) in

(d) stekel za korekcijska očala in kontaktnih leč, ki so optično
obdelana (90. poglavje).


70.16

BLOKI, ZIDAKI, KOCKE, PLOŠČICE IN DRUGI IZDELKI IZ STISNJENEGA
ALI LITEGA STEKLA, ARMIRANI ALI NEARMIRANI, KI SE UPORABLJAJO V
GRADBENIŠTVU; STEKLENE KOCKE IN DRUGO DROBNO STEKLENO BLAGO, NA
PODLAGI ALI BREZ PODLAGE, ZA MOZAIKE ALI PODOBNE OKRASNE NAMENE;
OKENSKA BARVNA STEKLA V OKVIRU IZ SVINCA ("VITRAŽNA",
"KATEDRALNA", "UMETNIŠKA") IN PODOBNO; MULTICELULARNO ALI PENASTO
STEKLO V OBLIKI BLOKOV, PANELOV, PLOŠČ ALI V PODOBNIH OBLIKAH

7016.10 - Steklene kockice in drugo drobno stekleno blago, na
podlagi ali brez podlage, za mozaike ali podobne dekorativne
namene

7016.90 - Drugo

V to tarifno številko spada vrsta steklenih izdelkov, dobljenih s
stiskanjem ali oblikovanjem (v kombinaciji s pihanjem ali ne).
Uporabljajo se večinoma za kritje streh, kupol ali obokov, pa
tudi za ploščenje kletnih zidov in podzemnih hodnikov (skupaj z
betonom).

V to tarifno številko torej spadajo polni ali votli zidaki,
kvadrati, strešne ploščice, plošče in razne oblike (dvoglave
itd.), pa tudi arhitektonski okraski (rozete, zatrepni stolpi
itd.), stopnišča, okrasne krogle za stopnišče, ograje itd.

Ti izdelki so lahko različno prozorni, imajo lahko obdelane ali
žlebljene robove in so lahko pisani, armirani, kombinirani s
kovino, betonom ali z drugimi materiali.

V to tarifno številko spadajo tudi:

(1) Mozaične kockice, katerih ena stran je običajno obarvana ali
pozlačena, in majhni stekleni pravokotniki (posrebreni ali
neposrebreni), ki se uporabljajo kot material za oblaganje zidov,
pohištva in podobno. Ti izdelki ostanejo v tej tarifni številki
uvrščeni, neglede na to, ali so na papirni, lepenkasti, tekstilni
ali drugi podlagi, ali niso. V to tarifno številko spadajo tudi
majhni obarvani stekleni fragmenti ali ploščice, običajno iz
opalnega stekla, ki se vstavljajo v cement, da predstavljajo
okras na fasadah zgradb.

(2) V svinec vokvirjena barvna okenska stekla za zasebne hiše,
barvasta okenska stekla za cerkve itd. Sestoje iz plošč, rozet
itd., formiranih iz stekla vseh oblik (običajno barvanega v masi,
površinsko pobarvanega ali izdelanega v smislu antičnega stekla),
ki se vstavljajo v svinčene rešetke, včasih tudi armiranih s
kovinskimi palicami.

Podobne izdelke izdelujejo tudi z rešetkami iz kovine ali iz
drugih materialov, še posebno iz bakra. Takšni izdelki so bolj
ognjevarni.

(3) Multicelularno ali penasto steklo v obliki blokov, panelov,
plošč, školljkastih ali podobnih oblik, katerega običajno
pridobivajo iz staljenega stekla, v katerega vpihavajo
komprimirani zrak, ali pa vanj dovajajo sredstva za gaziranje. Ta
postopek daje brezbarvno ali obarvano steklo s strukturo, ki je
podobna strukturi plovca. Specifična masa tega stekla ni večja od
0,5 (zaradi tega ga uporabljajo kot nadomestek plute), se lahko
luknja, reže z žago, pili itd. To steklo je material za toplotno
in zvočno izolacijo in se uporablja (v prej navedenih oblikah) v
gradbeništvu itd.

To steklo uporabljajo tudi v proizvodnji rešilnih pasov, rešilnih
boj, okraskov itd. V teh oblikah pa je iz te tarifne številke
izključeno in se uvršča v tarifne številke, ki veljajo za podobne
izdelke iz drugih vrst stekla (natančneje, v tar. št. 70.13,
70.17 ali 70.20).

Iz te tarifne številke so izključeni tudi naslednji izdelki:

(a) steklo iz tar. št. od 70.04 do 70.06,

(b) večzidno (vešplastno) steklo za izolacijo (tar. št. 70.08),

(c) gotovi paneli in drugi dekorativni motivi, izdelani iz
mozaičnih kockic (tar. št. 70.20) in

(d) v svinec vokvirjena okenska stekla v barvi, ki so starejša od
100 let (tar. št. 97.06).


70.17

STEKLENI IZDELKI ZA LABORATORIJSKE, HIGIENSKE ALI FARMACEVTSKE
NAMENE, GRADUIRANI ALI NEGRADUIRANI, UMERJENI ALI NEUMERJENI

7017.10 - Iz taljenega kremena ali iz drugega taljenega
silicijevega dioksida

7017.20 - Iz drugega stekla, ki ima linearni dilatacijski
koeficient do 5x10-6 po Kelvinu pri temperaturi med 0 stopinj C
in 300 stopinj C

7017.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje steklene izdelke, ki so v splošni
laboratorijski rabi (v raziskovalnih, farmacevtskih,
industrijskih laboratorijih itd.), vštevši tudi posebne
steklenice (za izpiranje plinov, reagenčne steklenice, Wulfove
steklenice itd.); posebne cevi (za izpiranje plinov, sušilne,
kondenzacijske, filtrirne cevi, birete za plin, epruvete za
vzorce itd.); mešalnice, destilacijske steklenice, gradirane
kozarce: kozarce za razne kulture (Kollovi, Rouxovi kozarci);
birete vseh vrst; izparilniki; steklenice za merjenje
prostornine; posebni zvoni iz posode za prižemanje (vakuumske,
cevaste itd.); posebne steklenice - kapalke (kalibrirane itd.);
retorte; posodo za kristalizacijo; sušilne valje; filtrirne
plošče in diske, žličke, eksikatorje, dializatorje; adapterje;
kondenzatorje; zbiralne posode pri destilacijskih aparatih;
posebne lijake (s tušem, okroglasti lijaki itd.); menzure,
kvarcne lončke; filtrirne lončke; posebne staklenice (stožičaste,
z več grli itd.); posebne špiritne svetilke (ki se ne uvrščajo v
tar. št. 96.17); možnarje; merilne posode; pipete; vakuumske
posode raznih specializiranih tipov; lonce (filtrirne,
sedimentne, z več grli itd.); mufole iz silicijevega dioksida-
kremena, podstavke za talilne posode; mikroskopska spodnja in
zgornja stekelca za vzorce - preparate, ki so predmet
raziskovanja itd.

Glede pravil, ki urejajo uvrščanje instrumentov in aparatov za
fizikalne ali kemične analize, je treba biti pozoren na komentar
k tar. št. 90.27. V kolikor so namreč ti aparati potencialno
uvrščeni v tar. št. 90.27, pa lahko hkrati štejejo tudi za
laboratorijsko steklovino v smislu te tarifne številke. Takšna
primerjava pokaže, da ta tarifna številka vključuje na primer:
acidimetre (razen tistih iz tar. št. 90.25), galaktometre,
butirometre, laktobutirometre in podobne instrumente za
raziskovanje mlečnih izdelkov, pa tudi albuminometre in
sečninometre, eudiometre, voluminometre, nitrometre, Kipove in
Chedalove aparate in podobno, kalcinometre, krioskope in
ebulioskope za določanje molekulskih mas itd.

Izraz "izdelki iz stekla za higienske ali farmacevtske namene" se
nanaša na izdelke za splošno rabo, ki ne zahtevajo, da z njimi
rokuje strokovna oseba. Glede na to vključuje ta tarifna številka
med drugim pipe (za injekcije, za klistirje itd.), posode (račke)
za uriniranje, nočne posode za bolnike, pljuvalnike, čašice,
vantuze, kadi za oči, inhalatorje, obtežilnike za jezik itd. V to
tarifno številko spadajo tudi vitli za navijanje kirurškega
sukanca - katguta.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko graduirani ali umerjeni
(kalibrirani). Izdelani so iz navadnega stekla (še posebej
izdelki za farmacevtske in higienske namene), vendar pa so
pogosto iz bor-silikatnega stekla, taljenega kvarca ali iz
drugega taljenega silicijevega dioksida (zaradi obstojnosti proti
kemikalijam in zaradi nizkega koeficienta raztezanja).

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki:

(a) posode za transport in pakiranje blaga (tar. št. 70.10);
navadna ukrivljena "urna stekla", ki se včasih uporabljajo v
laboratorijih (tar. št. 70.15 - glej komentar k tej tarifni
številki); posebne lekarniške steklenice za razstavljanje ter
steklene posode, ki se uporabljajo za industrijske namene (tar.
št. 70.20) in

(b) stekleni instrumenti in naprave iz 90. poglavja,

na primer:

-  podkožne injekcije, posebni seski in drugi izdelki, ki
predstavljajo medicinske, zobarske, kirurške ali veterinarske
instrumente ali priprave (tar. št. 90.18);

-  hidrometri in podobni plavajoči instrumenti, termometri,
pirometri in barometri iz tar. št. 90.25;

-  instrumenti in aparati iz tar. št. 90.26 (za merjenje, nadzor
nad pretokom tekočin itd.) in instrumenti ter aparati za
fizikalne ali kemične analize itd. iz tar. št. 90.27.


70.18

STEKLENE KROGLJICE Z LUKNJO (BISERI), IMITACIJE BISEROV,
IMITACIJE DRAGIH ALI POLDRAGIH KAMNOV IN PODOBNO DROBNO STEKLENO
BLAGO TER PREDMETI IZ TEH IZDELKOV, RAZEN IMITACIJ NAKITA;
STEKLENA OČESA, RAZEN PROTETIČNIH PREDMETOV; KIPCI IN DRUGI
OKRASKI IZ STEKLA, IZDELANI NA PIHALNIKIH, RAZEN IMITACIJ NAKITA;
STEKLENE KROGLICE S PREMEROM DO 1 MM

7018.10 - Steklene krogljice z luknjo (biseri), imitacije
biserov, imitacije dragih in poldragih kamnov in podobno drobno
stekleno blago

7018.20 - Steklene kroglice s premerom, do 1 mm

7018.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje celo vrsto zelo raznolikih
steklenih izdelkov, med katerimi se večina uporablja (neposredno
ali po nadaljnji obdelavi) za okraševanje ali za dekoracijske
namene.

V to tarifno številko spadajo:

(A) Steklene krogljice z luknjo (biseri) (na primer: za ogrlice,
moleke, imitacije cvetja, nagrobni okraski itd., za okraševanje
tekstilnih izdelkov (pozamanterije, vezenin ipd.), ročnih torb in
podobno, ali pa za uporabo kot električni izolatorji). Ti biseri
so lahko beli ali obarvani in so v oblikah kroglic z odprtno
(luknjo) bolj ali manj okrogle oblike.

Pridobivajo jih iz cevi, ki jo narežejo v dele približno enake
dolžine in prereza. Takšne majhne valjčke nato skupaj z mešanico
praškastih materialov (lesni ogljeni prah, grafit, sadra) dajo v
kovinski boben, ki se vrti nad pečjo. Toplota zmehča steklene
valjčke, zaradi trenja pa dobijo bolj ali manj sferično obliko,
medtem ko praškasti materiali preprečujejo, da bi se med seboj
sprijeli.

(B) Imitacije biserov, ki so votle ali polne, vseh barv, oblik in
velikosti in ki so podobne pravim biserom. Najpreprostejše votle
bisere izdelujejo s pihanjem tankih steklenih žogic preko
steklene cevi zelo majhnega prereza, nato jih med seboj ločijo.
Zaradi načina izdelave imajo ti biseri dve odprtini na nasprotnih
straneh, skozi kateri je moč povleči nit.

Votle bisere lahko pihajo tudi preko steklene palice. Nato v te
steklene žogice vpihavajo material z biserno esenco (snov v
obliki paste, ki sestoji iz nekaterih ribjih kož, raztopljenih v
amonijaku), včasih pa jih zapolnijo z belim voskom, kar poveča
njihovo trdnost. Takšni biseri se od pravih razlikujejo po tem,
da so od slednjih lažji, in po tem, da zadošča majhen pritisk, da
se zdrobijo.

Imitacije polnih biserov pridobivajo z obračanjem steklenih
kapelj na bakreni žici nad ognjem, ali pa z ulivanjem stekla v
majhne kalupe, skozi katere vodi tenka bakrena cevka. Ko se
material ohladi, ga raztopijo v dušični kislini, ki ne najeda
stekla, vendar pa na ta način biseri dobijo odprtino. Te bisere
zatem prevlečejo z biserovino in, na koncu, z zaščitno plastjo
prozornega laka.

(C) Imitacija dragega kamenja (vštevši tudi imitacijo pol-dragega
kamenja). Teh imitacij ne gre enačiti s sintetičnimi ali
rekonstruiranimi dragimi kamni iz tar. št. 71.04 (glej ustrezni
komentar). Te imitacije izdelujejo iz posebnega stekla (na
primer: štras - steklo) z visokim refrakcijskim indeksom. To
steklo je lahko brezbarvno ali neposredno pobarvano s kovinskimi
oksidi.

Imitacije dragih kamnov izdelujejo predvsem z izrezovanjem kosov
željenih velikosti iz steklenega bloka. Te kose nato razmestijo
na pločevino, prevlečeno s s triplo (za poliranje) in dajo v
majhno peč. V tej peči se kosom zaoblijo robovi, nato pa jih
režejo (v oblike diamantov, v obliko diamantov v obliki rozete
itd.), ali pa gravirajo (imitacija kamnov in intaglij). Imitacije
dragih kamnov lahko prav tako dobijo z neposrednim oblikovanjem
(na primer: z oblikovanjem kamnov dokončnih oblik uhanov).
Njihovo spodnjo stran pogosto prevlečejo z odsevno kovinsko
barvo.

(D) Drugi mali stekleni izdelki, kot na primer: imitacija koral.

(E)  Različni stekleni izdelki (drugačni kot so imitacije
draguljev), to so najrazličnejši stekleni izdelki, katere
pridobivajo s sestavljanjem nekaterih posameznih zgoraj navedenih
izdelkov, kot so: cvetje, listje, okraski za vence, rese (kite),
izdelane iz steklenih biserov ali biserov, namenjene za senčila
za svetilke, za police itd; zastori in ščitniki, izdelani iz
steklenih biserov, kot tudi namizni podstavki, izdelani na
podoben način; venci iz rož, izdelani iz steklenih biserov ali
imitacij dragih ali pol-dragih kamnov.

(F) Umetna očesa (razen očes za ljudi) (tar. št. 90.21) na
primer: za lutke, robote, nagačene živali itd. Vendar pa so
steklena očesa z mehanizmom za odpiranje in zapiranje za lutke,
iz te tarifne številke izključena( tar.št. 95.02).

(G) Kipci in drugi okraski (razen imitacij nakita), katere
pridobivajo z obdelavo stekla v kašastem stanju s pomočjo
pihalnika. Ti artikli so namenjeni za na police (živalice,
rastline, kipci itd.). Običajno jih izdelujejo iz čistega stekla
(iz kristala, iz štras - stekla) ali iz emajl - stekla.

(H) Steklene mikrokroglice, katerih premer je manjši od 1 mm.
Uporabljajo se v proizvodnji panelov za kažipote, za odsevne
znake ali za kinematografska platna, ali pa za čiščenje letalskih
reaktivnih motorjev in kovinskih površin. So popolne sferične
oblike in polnega preseka.

Cvetje, listje in plodovi iz ulitega ali oblikovanega stekla za
notranje okraševanje in podobno je iz te tarifne številke
izključeno (tar. št. 70.13). Modni izdelki iz stekla, obdelanega
s plamenom, in ki vsebujejo plemenito kovino ali kovino,
platinirano s plemenito kovino (razen manjših okraskov), ali pa
ki predstavljajo imitacijo nakita, kot je definirana v 71.
poglavju, spadajo v to poglavje.

Iz te tarifne številke so izključeni tudi naslednji izdelki:

(a) stekleni prah za okraševanje dopisnic Božičnih ali novoletnih
okraskov itd., in ki je pogosto posrebren ali obarvan (tar. št.
32.07),

(b) ročne torbe in podobni usnjeni izdelki ali izdelki iz
tekstilnih materialov, ki so okrašeni s steklenimi biseri, z
imitacijami biserov ali z imitacijami dragih ali poldragih kamnov
(tar. št. 42.02),

(c) razglednice, čestitke in podobni izdelki z okraski iz stekla
(tar. št. 49.09),

(d) tekstilni izdelki z našitki oziroma aplikacijami, izdelanimi
iz steklenih biserov (oddelek XI, še posebno tar. št. 58.10),

(e) tkanine, prevlečene z "mikrokroglicami", za kinematografska
platna (tar. št. 59.07),

(f) obutev, klobuki in druga pokrivala ter palice in dežniki,
okrašeni s steklenimi biseri, z imitacijo biserov ali z imitacijo
dragega ali poldragega kamenja (64., 65. in 66. poglavje),

(g) imitacije biserov ali dragega in poldragega kamenja, ki so
pritrjene na ali vstavljene v plemenito kovino ali v kovino,
platinirano s plemenito kovino (tar. št. 71.13 ali 71.14), ter
imitacije nakita v smislu tarifne številke 71.17 (glej komentar k
tej tarifni številki),

(h) manšetni gumbi (tar. št. 71.13 ali 71.17),

(i) otroške igrače, rekviziti za igro, Božični ali novoletni
okraski (vštevši tudi žoge iz tankega pihanega stekla) (95.
poglavje) in

(j) gumbi in manšetni gumbi (tar. št. 96.06 ali 71.poglavje).


70.19

STEKLENA VLAKNA (VKLJUČNO S STEKLENO VOLNO) IN IZDELKI IZ NJIH
(NPR. PREJA, TKANINE)

7019.10 - Trakovi iz steklenih vlaken, roving preja in rezane
niti:

7019.11 - - rezane niti dolžine 50 mm ali manj

7019.12 - - roving prediva

7019.19 - - drugo

 - Tančice (voal), mreže, rogoznice, žimnice, plošče in podobni
netkani izdelki:

7019.31 - - rogoznice

7019.32 - - tančice (voal)

7019.39 - - drugo

7019.40 - - Tkanine, narejene iz roving prediva

 - Druge tkanine:

7019.51 - - širine ne več kot 30 cm

7019.52 - - širine več kot 30 cm, navadno tkane, ki so težke manj
kot 250 g/m2, iz filamentov, ki na eno nit merijo več kot 136
teksov

7109.59 - - drugo

7019.90 - Drugo

V to tarifno številko spadajo steklena vlakna, kot tudi izdelki
iz steklenih vlaken v raznih oblikah, vštevši tudi stekleno
volno, opredeljeno v opombi 4 k temu poglavju. Ta tarifna
številka vključuje tudi izdelke iz steklenih vlaken, ki so iz
drugih tar. številk izključeni zaradi njihove narave.

Steklena vlakna imajo naslednje lastnosti: so manj upogljiva od
rastlinskih ali živalskih tekstilnih vlaken (preje iz steklenih
vlaken ni možno zavezati v vozel), se ne raztegujejo, so močna
(močnejša od vseh tekstilnih vlaken iz oddelka XI), ne gorijo, ne
gnijejo, so odporna proti vodi in večini kislin, so slab
prevodnik elektrike in včasih tudi zvoka in toplote. Ta vlakna
tudi niso higroskopna.

Steklena vlakna pridobivajo na razne načine, katere je, z nekaj
izjemami, moč razvrstiti v 3 skupine:

(I) Mehansko vlečenje.

Pri tem postopku steklo raztalijo v peči, katere dno je
opremljeno s ploščo, izdelano iz zlitin plemenitih kovin
(običajno iz zlitine rodija in platine), da vzdrži visoke
temperature. Ta plošča je preluknjana na številnih mestih. Skozi
te luknje izhaja staljeno steklo v obliki niti. Ker napravo
prevlečejo z mazivom (na primer: s silikoni), se te niti navijajo
na boben, ki se zelo hitro vrti in jih izvleka v fine, vzporedne
filamente. Ta postopek daje neskončno vlakno, ki je na videz zelo
podobno neskončni filamentni preji iz umetnih ali sintetičnih
vlaken.

Debelejša vlakna pridobivajo na bolj ali manj podoben način. ta
vlakna se navijajo v obliki mreže, ki se uporablja neposredno v
stanju, v kakršnem je (mat za toplotno ali zvočno izolacijo).

(II) Centrifugalno vlečenje.

Po tem sistemu pada steklo, staljeno v loncih, na disk iz
ognjevarne gline, ki se zelo hitro vrti, in katerega obrobje je
opremljeno s številnimi zobci. Steklo se prime na ta disk, segret
z ognjem iz peči, vendar se hkrati izvleka v vlakna - filamente
zaradi vpliva centrifugalne sile. Vlakna - filamente nato na
nepremični mizi navijejo za hladilni boben. Glede na to so
rezultat tega procesa kratka vlakna, znana pod imenom "steklena
volna", ki se uporabljajo v masi, ne da bi bila kakorkoli
predena.

(III) Vlečenje s pomočjo toka (fluida).

Med tem postopkom pride do vlečenja s pomočjo curkov pare pod
visokim pritiskom ali s pomočjo komprimiranega zraka, ki pihata z
obeh strani na vlakna staljenega stekla, ki prihaja iz peči skozi
luknjasto ploščo. Neskončna vlakna se pod vplivom teh curkov
lomijo na kratka vlakna, katera med proizvodnjo prevlekajo z
mazivi.

Tako dobljena vlakna navijajo na boben, kjer se oblikuje bodisi
mreža, ki se uporablja kot taka (izolacijska kritja), bodisi
neskončni trakovi ali vlakneni roving (podobni trakovom predpreje
iz svilenih odpadkov), iz katerih pozneje pridobivajo prejo.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 7019.11

Rezane niti dobijo z rezanjem niti, ki vsebujejo več vzporednih
filamentov. V glavnem se uporabljajo za povečanje trdnosti na
primer: plastike ali malte.

Tarifna podštevilka 7019.12

Steklena preja "roving" sestoji iz rahlega sklopa enega ali več
trakov dolgih (kontinualnih) filamentov, ki se zelo malo ali
sploh ne zvijajo (manj kot 5 ovojev na meter). V glavnem se
uporabljajo pri izdelovanju steklene preje iz kontinualnih
filamentov, lahko pa neposredno tudi za tkanje steklenih tkanin
(na primer: draperij).

Tarifna podštevilka 7019.19

V to tarifno podštevilko se uvrščajo trak preje. Ta trak sestoji
iz surovih kratkih vlaken, običajno ne daljših od 380 mm. Surova
vlakna so razrahljano vzporedno nameščena v trak, podoben vrvi,
ki se malo ali sploh ne zvija (manj kot 5 ovojev na meter). V
glavnem se uporabljajo za proizvodnjo surove steklene preje,
lahko pa tudi v proizvodnji žice in pramenov.

Preja iz te tarifne podštevilke je zvita in iz kontinualnih ali
spetih vlaken.

Tarifna podštevilka 7019.31

Rogoznice (mat) je raven izdelek za ojačenje iz steklenih
strokov, ki sestoje iz nekaj sto vzporednih filamentov,
razporejenih brez kakršnegali reda.

Stroki so lahko rezani (mat iz rezanih strokov) ali nerezani (mat
iz kontinuiranih strokov) in so spojeni s pomočjo veziv ali po
postopku iglanja.

Stroki ohranijo svojo obliko v smislu vzporednih filamentov, ki
se lahko z roko posamično izdvojijo iz mata, ne da bi jih pri tem
poškodovali.

Tarifna podštevilka 7019.32

Tanki listi (tančice) oziroma koprene (voali) so netkani
materiali, izdelani iz posamičnih steklenih vlaken (filamentov),
ki so razporejeni brez kakršnegakoli reda. Vlakna so med seboj
spojena s pomočjo veziva ali po postopku stiskanja. Lahko imajo
vgrajene niti za ojačenje, ki so najpogosteje razvlečene vzdolž
listov oziroma kopren (lahko so tudi brez njih).

Teh filamentov, za razliko od steklenega mata, ni moč posamično
izdvojiti z roko, ne da bi pri tem poškodovali list - kopreno
oziroma voal.

Tanki listi - koprene oziroma voali se od mreže, hasure in drugih
izolacijskih izdelkov razlikujejo po tem, da so vsi enakih
debelin, ki ni večja od 5 mm.


Steklena vlakna, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so lahko v
naslednjih oblikah:

(A) V obliki steklene volne v razsutem stanju.

(B) V obliki trakov, rovinga, preje ali rezanih niti.

(C) V obliki tankih plošč (voiles), mrež, mata, žimnice, plošč in
podobnih netkanih izdelkov.

(D) V obliki tkanih ali pletenih izdelkov in trakov.

V to tarifno številko spadajo tudi zavese in drugi izdelki iz
steklenih tkanin.

Zelo pomembno je, da se "kemična vezenina" ali vezenina brez
vidne podlage, pri kateri sestoji nit za vezenje iz steklenih
vlaken, uvrščajo v to tarifno številko. Vezenina na kateremkoli
tekstilu, ki se sicer uvršča v oddelek XI, pri kateri so nekateri
efekti dobljeni z nitjo za vezenje, izdelano iz steklenih vlaken,
je iz te tarifne številke izključena (tar. št. 58.10).


Uporaba steklenih vlaken neprestano narašča, na primer:

(1) V opremljanju in notranji dekoraciji (za oblazinjevanje, za
zidne draperije, zavese, mreže proti komarjem itd.) - v obliki
tkanin, ki so lahko barvane ali tiskane.

(2) Za toplotno izolacijo (na primer: za izolacijo streh,
dimnikov, kotlov, peči, parnih cevi, ohišij parnih turbin, raznih
cevi, zmrzovalnih skrinj, za toplotno izolacijo velikih pokritih
tovornjakov in vagonov itd.) - v obliki vlaken v masi,
klobučevine (filca), blazinic, oblog (za cevi) ali pletenic
(neglede na to, ali so impregnirani z lepilom, s smolo ali z
drugimi materiali, ali niso, in neglede na to, ali so na podlagi
iz papirja, tekstila ali žične mreže, ali niso),

(3) Za zvočno izolacijo (na primer: stanovanj, pisarn, ladijskih
kabin, gledališč itd.) - v obliki vlaken v masi, klobučevine
(filca), hasur ali togih plošč.

(4) Za električno izolacijo (na primer: za električne žice, kable
in druge aparate za prenos električne energije) - v obliki
filamentov, preje, trakov, pletenic, tkanin (neglede na to, ali
so impregnirani z naravnimi smolami, s plastično maso, z bitumnom
itd., ali niso).

(5) Za ojačenje termoplastičnih in termoreaktivnih smol za
izdelavo fasadnih oblog in panelov, kupol, ravnih in valovitih
gradbenih plošč, rezervoarjev, cistern in cevi za skladiščenje in
transport tekočin, pokrovov strojev in drugih oblikovanih delov
za industrijsko ali kmetijsko uporabo, avtomobilskih odbijačev,
opreme za kamione, za železniške vagone in letala, za ladijske
trupe, smuči, teniške loparje in druge športne izdelke itd..

(6) Za proizvodnjo raznih drugih izdelkov, kot so: izdelki za
filtrirne naprave za uravnavanje zraka ali za kemično industrijo,
v proizvodnji ščetk, stenjev za svetilke ali vžigalnike, za
kinematografska platna itd.

Ta tarifna številka izključuje:

(a) polproizvode in izdelke, dobljene s stiskanjem steklenih
vlaken ali plasti steklenih vlaken, postavljenih eno nad drugo,
ki so impregnirani s plastičnimi masami, in ki so močni, togi,
zaradi česar so izgubili lastnosti izdelkov iz steklenih vlaken
(39. poglavje),

(b) mineralno volno (glej opombo 4 k 70. poglavju) in izdelke iz
nje iz tar. št. 68.06,

(c) plošče za prekrivanje streh na podlagi, ki sestoji iz mreže
ali tkanine iz steklenih vlaken, in ki so popolnoma obložene ali
prevlečene z obeh strani s plastjo bitumna ali podobnega
materiala (tar. št. 68.07),

(d) večzidna (vešplastne) izolacijska stekla z notranjo vmesno
plastjo iz steklenih vlaken (tar. št. 70.08),

(e) pramena iz optičnih vlaken iz tar. št. 85.44, električne
izolatorje (tar. št. 85.46) in fitinge iz izolirnih materialov
(tar. št. 85.47),

(f) optična vlakna, pramena in zvitki iz tar. št. 90.01,

(g) lasulje za lutke iz steklenih vlaken (tar. št. 95.02) in
ribiške palice iz steklenih vlaken, aglomeriranih s sintetičnimi
smolami (tar. št. 95.07) in

(h) ščetke iz steklenih vlaken (tar. št. 96.03).


70.20

DRUGI STEKLENI IZDELKI

V to tarifno številko spadajo stekleni predmeti (vštevši tudi
steklene dele izdelkov), ki niso zajeti v drugih tarifna
številkah tega poglavja, niti v drugih poglavjih Nomenklature.

Ti izdelki ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki tudi, če so
kombinirani z drugimi materiali (razen stekla), vendar pod
pogojem, da ohranjajo bistveni značaj izdelkov iz stekla. Ta
tarifna številka vključuje:

(1) Industrijske izdelke, kot so: lonci, krogle, valji ali diski
za glajenje kož; ščitniki za varnostne ali druge aparate; šalice
za mazanje; vodila za niti; vizirji in podvodna stekla; cevi v
obliki črke "S"; spirale; odtoki in odtočna korita za korozivne
izdelke (pogosto iz taljenega silicijevega dioksida ali kvarca),
absorbcijski bobni za klorovodikovo kislino in koloni za
kapljanje itd.

(2) Izdelke za kmetijstvo (rezervoarje, korita itd.) in vrtnarski
pribor (steklene zvone za rastline itd.).

(3) Črke, številke, plošče z oznakami ali napisi in podobne
motive za trgovine in trgovinske izložbe, s tiskanimi slikami ali
besedili ali brez njih (razen tistih iz tar. številk 70.06, 70.09
in 70.14 ali iz tar. št. 94.05 - v kolikor so osvetljeni).

(4) Razne izdelke, kot so: plovci na ribiških mrežah; krogle in
ročaji za vrata, verige, kotličke za vodo itd.; lončki za vodene
barve; pribor za ptičje kletke (koritca za vodo in hrano ipd.);
steklenice za razstavljanje blaga v prodajalnah; cevaste kapalke;
špiritni gorilniki (razen tistih iz tar. št. 70.17); podstavki za
noge klavirja ali pohištva; gotovi paneli in drugi dekorativni
motivi, izdelani iz steklenih mozaičnih kockic, v okvirih ali ne;
rešilne boje; rešilni pasovi; steklene peščene ure itd.

Iz te tarifne številke so izključeni tudi naslednji izdelki:

(a) steklene krogle, ročaji in podobno za dežnike in palice (tar.
št. 66.03),

(b) izolatorji in fitingi iz izolacijskega materiala iz tar. št.
85.46 ali 85.47,

(c) instrumenti, aparati in drugi izdelki iz 90. poglavja,

(d) izdelki iz 91. poglavja (na primer: steklena ohišja za ure,
razen zgolj zaščitnih pokrovov),

(e) glasbeni instrumenti, njihovi deli in pribor iz 92. poglavja
(na primer: glasbene vilice iz taljenega silicijevega dioksida),

(f) stekleno pohištvo in njegovi deli, katere je moč nedvoumno
spoznati kot dele steklenega pohištva (94. poglavje),

(g) igrače, izdelki za družabne igre, Božični ali novoletni
okraski, rekviziti za lov in ribolov ter drugi stekleni izdelki
iz 95. poglavja,

(h) stekleni izdelki iz 96. poglavja (na primer: gumbi,
peresniki, držala za svinčnike, pisalna peresca, vžigalniki,
razpršilke za dišave, termovke in druge vakuumske posode, skupaj
z njihovimi ohišji in

(i) starine, starejše od 100 let (tar. št. 97.06).


                           ODDELEK XIV

    NARAVNI ALI KULTIVIRANI BISERI, DRAGI ALI POLDRAGI KAMNI,
 PLEMENITE KOVINE, KOVINE, PLATIRANE S PLEMENITIMI KOVINAMI, IN
           IZDELKI IZ NJIH; IMITACIJE NAKITA; KOVANCI

                          71. POGLAVJE

    NARAVNI ALI KULTIVIRANI BISERI, DRAGI ALI POLDRAGI KAMNI,
  PLEMENITE KOVINE, KOVINE PLATIRANE S PLEMENITIMI KOVINAMI IN
           IZDELKI IZ NJIH; IMITACIJE NAKITA; KOVANCI

OPOMBE:

1. Smiselno opombi 1 pod (a) k VI. oddelku in izvzetjem,
določenim v naslednjih opombah, se v 71. poglavje uvrščajo vsi
izdelki, ki so v celoti ali deloma sestavljeni:

(a)  iz naravnih ali kultiviranih biserov ali dragih ali
poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih);

(b)  iz plemenitih kovin ali kovin, platiranih s plemenitimi
kovinami.

2. (a) Tar.št. 71.13, 71.14 in 71.15 ne obsegajo izdelkov, v
katerih je plemenita kovina ali kovina, platirana s
plemenito kovino, samo neznaten sestavni del, kot so manjši
deli ali manjši okraski (npr.: monogrami, obročki in
okovi), in se odstavek (b) te opombe na njih ne nanaša;

(b) Tar.št. 71.16 ne obsega izdelkov, ki so sestavljeni iz
plemenitih kovin ali kovin, platiranih s plemenito kovino
(razen neznatnih sestavnih delov).

3. V to poglavje ne spadajo:

(a) amalgami plemenitih kovin in plemenite kovine v koloidnem
stanju (tar.št. 28.43);

(b) sterilni kirurški material za šivanje, zobarska polnila in
drugi proizvodi iz 30. poglavja;

(c) proizvodi iz 32. poglavja (glazure za keramiko);

(d) katalizatorji na nosilcih (tar. št. 38.15);

(e) ročne torbe in drugi izdelki iz tar.št. 42.02 in izdelki
iz tar.št. 42.03, ki se navezujejo na opombo 2(B) k 42
poglavju;

(f) izdelki iz tar.št. 43.03 in 43.04;

(g) izdelki iz XI. oddelka (tekstil in tekstilni izdelki);

(h) obutev, pokrivala in drugi izdelki iz 64. in 65. poglavja;

(ij) dežniki, palice in drugi izdelki iz 66. poglavja;

(k) izdelki iz abrazivnih materialov iz tar.št. 68.04 in 68.05
in proizvodi iz 82. poglavja, ki vsebujejo prah iz dragih
ali poldragih kamnov (naravnih ali sintetičnih); proizvodi
iz 82. poglavja z delovnim delom iz dragih ali poldragih
kamnov (naravnih, sintetičnih ali obnovljenih); stroji,
aparati ali električna oprema in njihovi deli iz XVI.
oddelka. Izdelki in njihovi deli, ki so v celoti izdelani
iz dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali
obnovljenih); stroji, aparati ali električna oprema in
njihovi deli iz XVI. oddelka; izdelki in njihovi deli, ki
so v celoti izdelani iz dragih ali poldragih kamnov
(naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih), pa se uvrščajo
v to poglavje, razen obdelanih nevgrajenih safirjev in
diamantov za gramofonske igle (tar.št. 85.22);

(l) proizvodi iz 90., 91. in 92. poglavja (znanstveni
instrumenti, ure in glasbila);

(m) orožje in deli orožja (93. poglavje);

(n) proizvodi, zajeti z opombo 2 k 95. poglavju;

(o) proizvodi iz 96. poglavja, opisani v opombi 4 k temu
poglavju;

(p) izvirne skulpture in druga kiparska dela (tar.št. 97.03),
predmeti za zbirke (tar.št. 97.05) in starine, ki so stare
nad 100 let (tar.št. 97.06), razen iz naravnih ali
kultiviranih biserov ali dragih in poldragih kamnov.

4. (a) Z izrazom "plemenite kovine" so mišljeni srebro, zlato in
platina.

(b) Z izrazom "platina" so mišljeni platina, iridij, osmij,
paladij, rodij in rutenij.

(c) Z izrazom "dragi in poldragi kamni" niso mišljene snovi,
navedene v opombi 2 pod (b) k 96. poglavju.

5. Pri tem poglavju so z izrazom "zlitine plemenitih kovin"
mišljene zlitine (vključno sintrane mešanice in intermetalne
zmesi), ki vsebujejo eno ali več plemenitih kovin, če je
katere koli posamezne plemenite kovine 2 mas.% ali več.
Zlitine plemenitih kovin se uvrščajo po naslednjih pravilih:

(a) zlitina, ki vsebuje 2 mas.% ali več platine, se šteje za
zlitino platine;

(b) zlitina, ki vsebuje 2 mas.% ali več zlata, vendar ne
vsebuje platine ali je vsebuje manj kot 2 mas.%, se šteje
za zlitino zlata;

(c) druge zlitine, ki vsebujejo 2 mas.% ali več srebra, vendar
ne vsebujejo platine, zlata ali pa je manj kot 2 mas.%
platine ali zlata, se štejejo za zlitine srebra.

6. Če s temi določbami ni določeno drugače, velja vsaka določba,
ki se nanaša na plemenite kovine ali na katero koli posamično
plemenito kovino, tudi na zlitino plemenitih kovin ali
posamične plemenite kovine v skladu s pravili iz opombe 5 k
temu poglavju, vendar ne tudi za kovine, platirane s
plemenitimi kovinami, ali za navadne kovine ali nekovine,
platirane s plemenitimi kovinami.

7. V tarifi je z izrazom "kovina, platirana s plemenitimi
kovinami" mišljen material, izdelan na kovinski podlagi, na
katero je z ene ali več strani pritrjena plast plemenite
kovine z mehkim ali trdim spajkanjem, varjenjem, vročim
valjanjem ali s podobnim mehaničnim postopkom. Če ni določeno
drugače, zajema ta izraz tudi navadno kovino z vložkom iz
plemenite kovine.

8. Skladno z opombo 1(a) k VI. oddelku, se blago, ki ustreza
opisu
v tar. št. 71.12 uvršča v to tar. št. in ne v druge tar. št.
nomenklature carinske tarife. Tar. št. 71.12 ima prednost pred
drugimi številkami.

9. Pri tar.št. 71.13 so z izrazom "nakit" mišljeni:

(a) majhni predmeti za osebni okras, z vdelanimi dragimi kamni
ali brez njih (npr.: prstani, zapestnice, ogrlice, broške,
uhani, verižice za ure, okraski za verižice, obeski, igle
za kravate, manšetni gumbi, okrasni "gumbi", verske in
druge svetinjice in oznake);

(b) predmeti za osebno rabo, ki se navadno nosijo v žepu,
torbici ali pri sebi (kot npr.: cigaretne doze, pudrnice,
škatlice za drobiž, škatlice za pilule ipd.).

10. Pri tar.št. 71.14 so z izrazom "zlatarski predmeti" mišljeni
izdelki, kot so: predmeti za okras, predmeti za strežbo pri
mizi - jedilni pribor, toaletni pribor, kadilni pribor in
drugi predmeti za gospodinjstvo, pisarne ali za verske
potrebe.

11. Pri tar.št. 71.17 so z izrazom "imitacija nakita" mišljeni
izdelki iz odstavka (a) opombe 9 k temu poglavju (razen gumbov
in drugih predmetov iz tar.št. 96.06 ali glavnikov, lasnih
zaponk ipd. ter igel za lase iz tar.št. 96.15), brez vdelanih
naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov
(naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih) ter brez
plemenitih kovin ali kovin, platiranih s plemenito kovino,
razen kjer je prevleka ali sestavina plemenite kovine
neznatna.

Opombe k tarifnim podštevilkam

1. Pri tar. podšt. 7106.10, 7108.11, 7110.11, 7110.21, 7110.31 in
7110.41 so z izrazom "prah" in "v obliki prahu" mišljeni
izdelki, od katerih jih gre 90 mas.% ali več skozi sito z
odprtino 0,5 mm.

2. V nasprotju z določbami opombe 4 pod (b) k temu poglavju pri
tar. podšt. 7110.11 in 7110.19 izraz "platina" ne obsega
iridija, osmija, paladija, rodija in rutenija.

3. Zlitine se uvrščajo v tarifne podštevilke tar.št. 71.10 po
kovini, ki po masi prevladuje nad vsako izmed teh kovin, to je
kot platina, paladij, rodij, iridij, osmij ali rutenij.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

V to poglavje spadajo:

(1) V tarifne številke od 71.01 do 71.04 - naravni in kultivirani
biseri, diamanti, drugi dragi in poldragi kamni (naravni,
sintetični ali rekonstruirani), neobdelani ali obdelani,
vendar nevgrajeni, nevstavljeno ali nenanizano. Prav tako
spadajo v tar. št. 71.05 nekateri odpadki, ki nastajajo pri
obdelavi teh kamnov.

(2) V tarifne številke od 71.06 do 71.11 - plemenite kovine in
kovine, platirane (prekrite) s plemenitimi kovinami,
neobdelane, napol obdelane ali v obliki prahu, vendar takšne,
ki niso dosegle stopnje predelave izdelkov, ki se uvrščajo v
III. pod-poglavje. V tar.št. 71.12 spadajo odpadki in ostanki
plemenitih kovin ali kovin, platiranih (prekritih) s
plamenitimi kovinami in odpadki in ostanki, ki vsebujejo
plemenite kovine ali njihove spojine, ki se v glavnem
uporabljajo za ponovno pridobivanje plemenitih kovin.

Skladno z opombo 4 k temu poglavju označuje izraz "plemenita
kovina" srebro, zlato in platina. Poudariti je treba, da izraz
"platina" označuje tudi iridij, osmij, paladij, rodij in
rutenij.

Skladno z opombo 5 k temu poglavju vsebujejo zlitine (razen
amalgamov - tar. št. 28.43) plemenite kovine in se uvrščajo,
kot sledi:

(A) kot platina (Pt)

v kolikor vsebujejo 2 mas.% ali več platine,

(B) kot zlato (Au) -

v kolikor vsebujejo 2 mas.% ali več zlata, vendar ne
vsebujejo platine, ali pa vsebujejo manj kot 2 mas.%
platine,

(C) kot srebro (Ag)

če gre za druge zlitine, ki vsebujejo 2 mas.% ali več
srebra vendar brez platine in zlata ali manj kot 2 % zlata
ali platine in

(D) kot navadne kovine (oddelek XV) -

če gre za katerokoli zlitino, ki vsebuje:

manj kot 2 mas.% platine,

manj kot 2 mas.% zlata,

manj kot 2 mas.% srebra.

Skladno z opombo 6 v temu poglavju in, če iz besedila ne
izhaja drugače, se katerokoli določilo, ki se nanaša na
plemenito kovino, nanaša tudi na njene zlitine, opisane v
točkah (A), (B) in (C), vendar pa se ne nanaša na kovino,
platirano s plemenitimi kovinami, niti na navadne kovine ali
nekovine, ki so (elektro-galvansko, ali kemično) posrebrene,
pozlačene ali poplatirane (neglede na debelino nanosa).

Skladno z opombo 7 v temu poglavju označuje izraz "kovina,
platirana s plemenito kovino" material na kovinski podlagi, ki
je z ene ali z več strani prekrita s plastjo plemenite kovine
kakršnekoli debeline, in sicer z mehkim ali trdim spajkanjem,
varjenjem, toplim valjanjem ali s podobnim mehanskim
postopkom.

Plošče in pločevine, palice itd. iz kovin, platiranih s
plemenitimi kovinami, najpogosteje pridobivajo s prekrivanjem
kovinske osnove s plemenito kovino (z ene ali z obeh strani),
nato pa ti dve kovini segrevajo (sweating) in na koncu
valjajo.

Žico, platirano s plemenitimi kovinami, pridobivajo z vnosom
jedra iz navadne kovine v cev iz plemenite kovine. Nato ta dva
materiala segrevajo in na koncu izvlekajo skozi matrico.

Razen, če določila ne zahtevajo drugače, se tudi izdelki iz
navadnih kovin z vstavljeno plemenito kovino uvrščajo kot
izdelki iz kovine, platirane s plemenito kovino (na primer:
bakrene plošče z vstavljenimi srebrnimi trakovi - uporabljajo
se v industriji, ali pa t.i. "damasceen" izdelki iz jekla z
vstavljenimi trakovi ali nitmi iz kovanega zlata).

Kovine, platirane s plemenito kovino, kot je opredeljena v tem
poglavju, ne gre enačiti z navadnimi kovinami, ki so
elektrolitsko prevlečene s plemenitimi kovinami, ali pa
prevlečene z nanašanjem plemenite kovine v obliki pare, z
razprševanjem ali namakanjem v raztopino soli plemenitih kovin
itd. Te prevlečene navadne kovine ostanejo uvrščene v tarifna
številkah, ki ustrezajo osnovnemu materialu, neglede na
debelino prevleke.

Iz tega poglavja so izključeni tudi naslednji izdelki:

(a) koloidne plemenite kovine in amalgame plemenitih kovin
(tar. št. 28.43),

(b) radioaktivni izotopi (na primer: iridij 192), vštevši
plemenite kovine v obliki igel, niti in listov, ki
vsebujejo radioaktivne izotope (tar. št. 28.44) in

(c) zlitine, pripravljene kot zobarska polnila (tar. št.
30.06).

(3) V tarifne številke od 71.13 do 71.16 - izdelki, izdelani
delno ali v celoti iz biserov (naravnih ali kultiviranih), iz
diamantov ali drugih dragih ali poldragih kamnov (naravnih,
sintetičnih ali rekonstruioranih), iz plemenitih kovin ali iz
kovin, platiranih s plemenitimi kovinami. V to skupino še
posebej spadajo draguljarski, zlatarski in dragotinarski
izdelki (glej komentar k tar. št. 71.13 in 71.14).

Vendar to poglavje ne vključuje:

(a) izdelkov, naštetih v opombi 3 v temu poglavju in

(b) drugih izdelkov, v katerih so nekateri deli iz plemenitih
kovin ali iz kovin, platiranih s plemenitimi kovinami, pa
ti deli predstavljajo samo manjše sestavne dele, kot so
manjši fitingi (na primer: monogrami, obročki, robovi),
vendar pod pogojem, da tako blago ne vsebuje biserov
(naravnih ali kultiviranih), diamantov ali drugih dragih
ali poldragih kamnov (naravnih, umetnih ali
rekonstruiranih).

Noži, žepni nožki, noži za lesorez, britve in drugi nožarski
izdelki z ročaji iz navadne kovine ali iz nekovine, se glede
na to uvrščajo v 82. poglavje, četudi imajo začetnice,
monograme, kovinske obroče itd. iz plemenitih kovin ali iz
kovin, platiranih s plemenitimi kovinami (podobno nožarsko
blago z ročaji iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s
plemenitimi kovinami, se uvršča v to poglavje).

Enako se tudi skodele, vaze in druga porcelanska in steklena
posoda uvršča v 69. ali 70. poglavje, četudi ima manjše dele
ali okraske (na primer: robove) iz plemenitih kovin ali iz
kovin, platiranih s plemenitimi kovinami. V to skupino ne
spadajo tudi izdelki iz navadnih kovin ali iz nekovin, ki so
obložene ali prevlečene s plemenitimi kovinami (razen izdelkov
iz kovine, platirane s plemenito kovino).

(4) V tarifno številko 71.17 - imitacije nakita, kot so
opredeljene v opombi 11 v temu poglavju (glej ustrezni
komentar), razen izdelkov, navedenih v opombi 3 k temu
poglavju.

(5) V tarifno številko 71.18 - kovinski denar, razen kolekcijskih
primerkov (tar. št. 97.05).


                         I. POD-POGLAVJE

   NARAVNI ALI KULTIVIRANI BISERI IN DRAGI ALI POLDRAGI KAMNI

71.01

BISERI, NARAVNI ALI KULTIVIRANI, OBDELANI ALI NEOBDELANI,
NESORTIRANI, SORTIRANI, TODA NENANIZANI, NEMONTIRANI ALI
NEVDELANI; NARAVNI ALI KULTIVIRANI BISERI, ZAČASNO NANIZANI
ZARADI LAŽJEGA TRANSPORTA

7101.10 - Naravni biseri

 - Kultivirani biseri:

7101.21 - - neobdelani

7101.22 - - obdelani

Biseri, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so (kot
biserovina) zdelek izločanja raznih morskih ali sladkovodnih
mehkužcev (posebno bisernih ostrig in školjk-bisernic).

Biseri imajo odsevno površino in sestoje predvsem iz plasti
kalcijevega karbonata, prevlečenega z rožnatim materialom
(conchiolin). Plasti karbonata povzročajo svetlobno interferenco
in difrakcijo in dajejo biserom značilni biserni sijaj, medtem ko
jim conchiolin daje prozornost ali "vodo".

Biseri so običajno beli, lahko pa so tudi osenčeni ali obarvani
(na primer: sivi, črni, škrlatnordeči, rdeči, rumeni, zelenni ali
modri).

Običajno so okrogli, tu in tam tudi polokrogli (gumbasti
biseri), ali pa nepravilnih oblik (baročni ali mehurjasti
biseri).
Po velikosti so različni. Biserovina (tar. št. 05.08 in 96.01) je
skoraj enake sestave, vendar se najpogosteje pojavlja v tankih
listih.

V to tarifno številko spadajo tudi kultivirani biseri
(pridobljeni s posredovanjem človeka). Posredovanje človeka je v
tem, da pritrdijo zrno biserovine v vrečko, izrezano iz ovojnice
ene ostrige, in to vrečko vnesejo v tkivo druge zdrave ostrige. V
nekaj letih se zrno počasi prekrije s koncentričnimi plastmi
biserovine. Zaradi tega so kultivirani biseri zelo podobni
naravnim, vendar je moč razliko ugotoviti s posebnim aparatom (z
endoskopom), ali pa z rentgenskimi žarki.

V to tarifno številko spadajo naravni in kultivirani biseri,
neglede na to, ali so neobdelani (t.j. takšni, kot so najdeni
oziroma nabrani), ali preprosto očiščeni (na primer: s pomočjo
soli in vode), ali pa so obdelani - brušeni zaradi odstranjevanja
defektnih delov, vrtani ali rezani z žago (na primer: na polovice
ali četrtine). Če biseri iz te tarifne številke niso sortirani
(na
primer: po velikosti, kvaliteti ali obliki - glej komentar k tar.
št. 71.16), pa so lahko začasno nanizani zaradi lažjega
transporta. Vstavljeni, montirani, vgrajeni ali po sortiranju
nanizani biseri so iz te tarifne številke izključeni (na primer:
tar. št. 71.13, 71.14 in 71.16 - odvisno od primera).

Poudariti je treba, da so naravni in kultivirani biseri
izključeni iz 97. poglavja (kolekcije, starine itd.), in da
zaradi tega ostanejo uvrščeni v tem poglavju.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) imitacije biserov:

- plastični biseri - tar. št. 39.26,

- stekleni biseri - tar. št. 70.18,

- voščeni biseri - tar. št. 96.02 in

(b) biserovina, neobdelana ali preprosto pripravljena (tar. št.
05.08) ali obdelana (tar. št. 96.01).


71.02

DIAMANTI, NEOBDELANI ALI OBDELANI, TODA NEMONTIRANI IN NEVDELANI

7102.10 - Nesortirani

 - Industrijski:

7102.21 - - neobdelani ali samo razžagani, razklani ali tesani

7102.29 - - drugi

 - Neindustrijski:

7102.31 - - neobdelani ali samo razžagani, razklani ali tesani

7102.39 - - drugi

Diamant je ena od 4 alotropskih oblik ogljika in je kristal. V
čistem stanju ime zelo visok lomni količnik (indeks difrakcije)
in disperzijsko moč. Je najtrši znani mineral. Zaradi svojih
kvalitet se uporablja za izdelovanje okrasnih izdelkov, pa tudi
za industrijske namene (posebno za izvlekanje žice).

V to tarifno številko spadajo neobdelani kamni in kamni,
obdelani na primer: s sekanjem, rezanjem z žago, grobo obtesani,
fasetirani, brušeni, polirani, gravirani (vštevši kamne in
intalije), pripravljeni kot pari, vendar pod pogojem, da niso
montirani ali vdelani.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) nemontiranih obdelanih diamantov za gramofonske igle (tar.
št. 85.22) in

(b) diamantov, obdelanih tako, da jih je moč prepoznati kot dele
merilnih naprav in merilnih instrumentov iz 90. poglavja (90.
poglavje).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 7102.10

Pred prodajo diamante razvrščajo in sortirajo kot
"neindustrijske" ali "industrijske", pač glede na tehnične
kriterije strokovnjakov za diamante. Tehnični kriteriji
vključujejo velikost in kristalografsko primernost za rezanje.
Upoštevajo tudi prozornost, odsevnost, barvo in čistočo
kristalov.

V to tarifno številko spadajo tiste dobave (loti) diamantov, ki
takšnim ekspertizam niso bili izpostavljene.

Tarifni podštevilki 7102.21 in 7102.29

Ti dve tarifni podštevilki vključujeta naslednje naravne
diamante:

(1) Prave diamante, t.j. prozorne diamante, ki se zaradi svojih
lastnosti niso uporabni za nakit ali za zlatarske in
dragotinarske izdelke (včasih so ti diamanti znani pod imenom
"bort").

(2) Črne diamante, imenovane tudi "karbonadosi", ki so trši od
prozornih diamantov.

(3) Pravi "bort", t.j. neprozorne in druge diamante (vštevši
odpadke iz obdelave diamantov), ki so običajno neprimerni za
rezanje.

Ti diamanti so običajno namenjeni za vdelavo v orodja (v
diamantna orodja, rezalna, vrtalna orodja itd.), ali pa za
opremljanje strojnega pribora ali strojev, aparatov ali naprav.

Tarifna podštevilka 7102.21 vključuje:

(1) Diamante v njihovem naravnem stanju (kot se nahajajo na
najdiščih ali kot so dobljeni iz skal), sortirane v lote.

(2) Diamante, ki so samo rezani z žago (na primer: v tanke
trakove), sekane (vzdolž ravnine plasti) ali grobo obtesani).
To so kamni, oblikovani provizorično, za katere je jasno, da
bodo obdelani v še v nadaljnjem. Trakovi so lahko narezani v
ploščice krožne oblike (diski), v pravokotnike, šestkotnike
ali osemkotnike, vendar pod pogojem, da so vse ploskve, vogali
in obroči grobi, mat in nepolirani.

(3) Lomljene in zdrobljene diamante.

Tarifni podštevilki 7102.31 in 7102.39

Ti dve tar. podštevilki vključujeta naravne diamante, ki so
zaradi svojih lastnosti (zaradi barve, odsevnosti, prozornosti
itd.) primerni za nakit, za zlatarske in za dragotinarske
izdelke.

Zadnja točka komentarja k tarifnim podštevilkam 7102.21 in
7102.29 se uporablja mutatis mutandis tudi za tarifno podštevliko
7102.31.

Tarifna podštevilka 7102.39 vključuje polirane ali vrtane
diamante, gravirane diamante (vštevši kamne in intalije) in
diamante, pripravljene kot pari ali tripli.


71.03

DRAGI KAMNI (RAZEN DIAMANTOV) IN POLDRAGI KAMNI, NEOBDELANI ALI
OBDELANI, NESORTIRANI ALI SORTIRANI, TODA NENANIZANI,
NEMONTIRANI ALI NEVDELANI; NESORTIRANI DRAGI KAMNI (RAZEN
DIAMANTOV) IN POLDRAGI KAMNI, ZAČASNO NANIZANI ZARADI
LAŽJEGA TRANSPORTA

7103.10 - Neobdelani ali samo razžagani ali grobo oblikovani

 - Drugače obdelani:

7103.91 - - rubini, safirji in smaragdi

7103.99 - - drugi

Te kamne, ki so običajno kristalni, uporabljajo (zaradi barve,
odsevnosti in odpornosti porti obrabi) draguljarji, zlatarji in
dragotinarji, in sicer za izdelovanje izdelkov za ličenje in
okraševanje. Nekateri kamni se uporabljajo tudi v urah in
stenskih urah ali v orodjih, zaradi svoje trdote in drugih
posebnih lastnosti pa tudi za industrijske namene (na primer:
rubin, safir, ahat, piezo-električni kvarc itd.).

Določila druge točke komentarja k tarifni številki 71.02 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Vendar pa ta tarifna številka izključuje naslednje vrste kamnov,
četudi niso montirani ali vdelani:

(a) nemontirane, obdelane safirje za gramofonske igle (tar. št.
85.22) in

(b) kamne, obdelane tako, da so razpoznavni kot deli metrov,
merilnih instrumentov, ur ali stenskih ur ali drugega blaga iz
90. ali 91. poglavja; ta tarifna številka izključuje tudi
optične instrumente iz kvarca (tar. št. 90.01 ali 90.02).

Kamni, ki spadajo v to tarifno številko, so namenjeni predvsem
za montažo ali vdelavo v draguljarske, zlatarske ali
dragotinarske izdelke, vendar pod pogojem, da niso montirani. V
to tarifno številko spadajo tudi kamni za vgradnjo v orodja, ki
spadajo v tarifne številke od 82.01 do 82.06, ali za vgradnjo v
stroje, aparate, naprave itd. iz oddelka XVI (na primer: piezo-
električni kvarc za visokofrekvenčne aparate).

Iz te tarifne številke so izključeni kamni, oblikovani v
izdelke, na primer: možnarji in tolkači iz ahata, križi in
prstani iz ahata, peharji in skodelice iz granata, kipci in modno
blago iz nefrita, pepelniki in obtežilniki za papir iz ahata ali
oniksa, obroči za ribiške palice itd. Takšni artikli se uvrščajo
predvsem v tar. št. 71.16.

Kamni iz te tarifne številke so lahko nanizani (zaradi lažjega
transporta), vendar pod pogojem, da je ta način sestavljanja
začasen in da kamni niso razvrščeni po velikosti, ter da niso
primerni za takojšnjo uporabo kot nakit. Dragi in poldragi kamni,
vdelani ali vgrajeni, se uvrščajo v tar. številke 71.13, 71.14
ali 71.16 (glej ustrezne komentarje), v kolikor ni zajeto v
drugih tarifna številkah po določilih opombe 1 k temu poglavju.

Ta tarifna številka vključuje drage in poldrage kamne, naštete v
PRILOGI k temu poglavju. Poimenovanja oziroma imena so podana po
mineraloških vrstah in po komercialnih imenovanjih. Ta tarifna
številka je omejena na kamne tistih vrst inn kvalitet, ki
ustrezajo uporabi v draguljarstvu itd.

Ta tarifna številka prav tako izključuje:

(a) nekatere kamne, ki sicer pripadajo prej naštetim vrstam,
vendar niso takšne kvalitete, da bi bilo uporabni za
draguljarske, zlatarske ali dragotinarske namene. Takšni kamni se
uvrščajo v 25., 26. ali 68. poglavje,

(b) steatit (neobdelan - tar. št. 25.26, obdelan - tar. št.
68.02),

(c) žad (neobdelan - tar. št. 25.30, obdelan - tar. št. 96.02) in

(d) steklene imitacije dragih ali poldragih kamnov (tar. št.
70.18).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 7103.10

Ta tar. podštevilka vključuje kamne, ki so grobo obdelani z žago
(na primer: narezani v tanke trakove), s sekanjem (vzdolž
naravnih ravnin plasti) ali s klesanjem. To so kamni, oblikovani
samo provizorično, in za katere je jasno, da bodo v nadaljnjem še
obdelani. Trakovi so lahko razrezani v diske, pravokotnike,
šestkotnike ali v osemkotnike, vendar pod pogojem, da so ploskve,
vogali in obroči grobi, mat in nepolirani.

Tarifni podštevilki 7103.91 in 7103.99

Tretja točka komentarja k tar. podštevilkama 7102.31 in 7102.39
se uporablja mutatis mutandis tudi za ti dve tar. podštevilki.


71.04

SINTETIČNI ALI REKONSTRUIRANI DRAGI ALI POLDRAGI KAMNI, OBDELANI
ALI NEOBDELANI, NESORTIRANI ALI SORTIRANI, TODA NENANIZANI,
NEMONTIRANI, NEVDELANI; NESORTIRANI SINTETIČNI ALI
REKONSTRUIRANI DRAGI ALI POLDRAGI KAMNI, ZAČASNO NANIZANI
ZARADI LAŽJEGA TRANSPORTA

7104.10 - Piezoelektrični kremen

7104.20 - Drugi neobdelani ali samo razžagani ali grobo
oblikovani

7104.90 - Drugi

Ti kamni se uporabljajo za iste namene kot naravni dragi ali
poldragi kamni iz predhodnih dveh tar. številk.

(A) Sintetični dragi ali pol-dragi kamni. Izraz označuje celo
paleto kemično (sintetično) dobljenih kamnov, ki:

-  je iste kemične sestave in kristalne strukture kot določeni
naravni kamen (na primer: rubin, safir, smaragd,
industrijski diamant, piezo-električni kvarc), ali pa

-  jih zaradi barve, odsevnosti, odpornosti proti obrabi in
trdote uporabljajo draguljarji, zlatarji in dragotinarji
namesto naravnih dragih ali poldragih kamnov, četudi nimajo
iste kemične sestave in kristalne strukture kot kamni,
katere zamenjujejo - na primer: itrij-aluminijev granat in
sintetične kockice cirkonija, ki se uporabljajo kot
imitacija diamanta.

Sintetični kamni so (neobdelani) oblike majhnih cilindrov ali
hruškic, znani pa so pod imenom "boules". Običajno jih
vzdolžno sekajo ali režejo z žago v ploščice.

(B) Rekonstruirane drage in poldrage kamne pridobivajo umetno in
na različne načine, na primer: z aglomeracijo, s stiskanjem
ali stapljanjem (običajno s pomočjo plamenskega gorilca)
delčkov naravnih dragih ali poldragih kamnov, ki so poprej
zmanjšani v prah.

Sintetične in rekonstruirane kamne je od naravnih moč
razlikovati le z mikroskopsko raziskavo (zaželjeno je, da ta
raziskava ne poteka na zraku). Mikroskopiranje odkrije majhne
mehurčke in brazde.

Določila komentarja k tarifna številkama 71.02 in 71.03, še
posebno glede obdelave kamnov, se nanašajo tudi na to tarifno
številko.

Sintetičnih ali rekonstruiranih kamnov ne gre enačiti s
steklenimi imitacijami dragih ali poldragih kamnov iz tar. št.
70.18 (glej ustrezni komentar).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 7104.10

Piezo-električni kvarc ima lastnost, da pod mehanskim pritiskom
proizvaja električno polnitev, in obratno - da (sorazmerno s
pritiskom) pretvarja električni potencial v mehanski pritisk.

Zaradi teh lastnosti uporabljajo piezo-električni kvarc v
električni opremi za industrijo za različne namene: v proizvodnji
mikrofonov, zvočnikov, instrumentov za oddajo in sprejem
ultrazvočnih valov, instrumentov za določanje oscilacijskih
frekvenc itd.

Piezo-električni kvarc, ki se uvršča v to tarifno številko, je
običajno v obliki tankih listov, plošč, palic itd. in ga
pridobivajo z natančnim žaganjem sintetičnega kvarca vzdolž linij
električnih osi.

Tarifna podštevilka 7104.20

Komentar k tar. podštevilki 7103.10 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Tarifna podštevilka 7104.90

Tretja točka komentarja k tarifnima podštevilkama 7102.31 in
7102.39 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno
podštevilko.


71.05

PRAH IZ NARAVNIH ALI SINTETIČNIH DRAGIH ALI POLDRAGIH KAMNOV

7105.10 - Diamantni

7105.90 - Drug

Ta tarifna številka vključuje prašek in prah, dobljen na primer:
pri poliranju ali brušenju kamnov iz predhodnih treh tar.
številk. Najpomembnejši med temi prahi je prah, dobljen iz
diamantov in granatov.

Prašek in prah naravnega diamanta pridobivajo z drobljenjem
"borta" (diamantna zrna industrijske kvalitete). Prašek in prah
sintetičnega diamanta pridobivajo z neposredno pretvorbo
(običajno) grafita pri visokih temperaturah in pritisku.

Prašek in prah se od diamantov iz tar. št. 71.02 in 71.04
razlikujejo po tem, da so njegovi delci premajhne, da bi jih bilo
moč posamično montirati ali vgrajevati. Prašek in prah se
običajno uporabljata za brusilne namene. Velikost delcev običajno
ne presega 1000 mikronov, kalibriranje pa poteka bolj s sejanjem,
kot pa z merjenjem posameznih delcev. Zaradi tega so možna
občutna odstopanja med velikostmi posameznih delcev praška in
prahu in delcev kamnov. Vendar pa pri določanju količine delce
kamnov posamično preštevajo, medtem ko se prašek in prah merijo.

Diamantni prašek in prah se uporabljata v proizvodnji brusov za
brušenje, poliranje in ostrenje, rezalnih orodij, polirnih past
itd.

Prah granata uporabljajo predvsem za brušenje optičnih leč in
kot abrazivni brusilni material na podlagi iz papirja ali iz
drugega materiala.

Ta tarifna številka ne vključuje prahu iz umetnega korunda (tar.
št. 28.18).


                        II. POD-POGLAVJE

    PLEMENITE KOVINE IN KOVINE, PLATIRANE S PLEMENITO KOVINO

71.06

SREBRO (VKLJUČNO SREBRO, GALVANSKO ALI KEMIČNO PREVLEČENO Z
ZLATOM ALI PLATINO), NEOBDELANO ALI V OBLIKI POLIZDELKOV ALI
PRAHU

7106.10 - Prah

 - Drugo:

7106.91 - - neobdelano

7106.92 - - polizdelki

Ta tarifna številka vključuje razne neobdelane ali pol-obdelane
oblike srebra ali srebrovih zlitin (kot so opredeljene v
predhodnih splošnih določilih), srebro, prevlečeno z zlatom
(pozlačeno srebro) in srebro, prevlečeno s platino. Ta tarifna
številka pa ne vključuje srebra, platiranega (prekritega s
folijo) s plemenito kovino.

Srebro (Ag), je bel material, ki ne korodira, vendar potemni
(srebrovi sulfidi). Je najboljši prevodnik toplote in elektrike
in material, ki se (takoj za zlatom) najbolj razteza. V čistem
stanju je zelo mehko in pogosto legira (se zliva) z drugimi
kovinami. Vendar pa se nelegirano srebro na široko uporablja v
elektroindustriji (na primer: za kontakte, varovalke itd.), v
nekaterih aparatih in napravah, ki se uporabljajo v kemični in
prehrambeni industriji, v kirurgiji in kot kovina za prevlekanje.

Po določilih opombe 5 k temu poglavju (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju), so srebrove zlitine, ki se uvrščajo
v to tarifno številko, naslednje:

(1) Zlitine srebro-baker. Najpomembnejše med njimi se uporabljajo
za izdelovanje oziroma kovanje denarja in za izdelovanje
zlatarskega in dragotinarskega blaga. Nekatere zlitine
uporabljajo za izdelovanje električnih kontaktov.

(2) Zlitine srebro-baker-kadmij, srebro-baker-titan in srebro-
indij - uporabljajo jih v izdelavi zlatarskega in
dragotinarskega blaga.

(3) Zlitina srebro-baker-cink - pogosto vsebuje tudi kadmij,
kositer ali fosfor in se uporablja za spajkanje.

(4) Zlitine srebro-antimon-kositer- svinec, srebro-baker-svinec,
srebro-kadmij in srebro- talij antifrikcijske zlitine.

(5) Sintrirane zlitine srebro-volfram, srebro-molibden, srebro-
niklej in srebro-železo, ki se uporabljajo za izdelavo
električnih kontaktov.

V to tarifno številko spada srebro in njegove zlitine v
naslednjih oblikah:

(I) V obliki prahu, dobljenega na razne mehanske ali kemične
načine. Prah se uporablja v metalurgiji in v proizvodnji
metalurških preparatov, v elektroniki in za stike prevodnikov.

Iz te tarifne številke je izključen prah in luskine, ki so
pripravljene kot barve in podobno (na primer: izdelane z
drugimi barvili), ali pa pripravljene kot tekočina ali pasta v
obliki disperzij z vezivom in topilom. Ti izdelki spadajo v
tar. št. 32.06 ali 32.07 (tekoče glazure in podobne mase za
steklarsko in keramično industrijo) (tar. št. od 32.08 do
32.10, 32.12 ali 32.13).

(II) Surovo srebro v grudah, zrnih, ingotih, litih palicah,
peletih itd, prav tako pa tudi naravno srebro v grudah, kosih,
kristalih itd., ločenih od jalovine.

(III) Palice, profili, žica, pločevina in trakovi. Pridobivajo
jih običajno z valjanjem ali z vlečenjem; trakove in diske
lahko pridobivajo tudi z rezanjem srebrove pločevine. V to
tarifno številko spadajo srebrne niti, ki se uporabljajo v
tekstilni industriji, vendar pod pogojem, da niso vpredene ali
kako drugače kombinirane s tekstilno prejo (oddelek XI). Zelo
fina sterilna srebrna žica, ki se uporablja za kirurško
šivanje, se uvršča v tarifno številko 30.06.

V to tarifno številko spadajo tudi metalografitni bloki,
plošče, palice itd., izdelani na osnovi "ogljika", in ki
vsebujejo srebro (glej komentar k tar. št. 38.01).

(IV) Cevi (vštevši navite cevi), vendar pod pogojem, da niso
izdelane kot posebni izdelki, katere je moč prepoznati na
primer: kot dele kemičnih aparatov itd.

(V) Folije (za posrebrevanje), katere običajno pridobivajo s
kovanjem tankih listov srebra, ločenih med seboj z listi
usnja. Te folije se vstavljajo v beležke in so lahko pritrjene
na podlago iz papirja, plastične mase itd.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključene tiskarske
folije (znane tudi kot "blocking"-folije"), sestavljene iz
srebrnega prahu, aglomeriranega z želatino, lepilom ali z
drugimi vezivi, ali pa iz srebra, nanešenega na papir,
plastično maso ali na drugo podlago (tar. št. 32.12).

(VI) Tiftirji, tanke kovinske okrasne ploščice in izrezki.
Tiftirji so majhne srebrne vrvice, ki se uporabljajo za
vezenje ali okraševanje. Tanke srebrne ploščice in izrezki
služijo istim namenom. So majhni koščki, narezani v
geometrijske oblike (okrogle, zvezdaste itd.) in običajno na
sredi preluknjani.

V to tarifno številko ne spadajo listi sintrirani, štancani,
stiskani itd. kosi v obliki nedokončanih izdelkov (blanks) za
draguljarske izdelke itd., ki spadajo v III. pod-poglavje (na
primer: okvirji za nakit, obroči, značke, cvetovi in podobice).


71.07

NAVADNE KOVINE, PLATIRANE (NAVALJANE) S SREBROM, BREZ NADALJNJE
OBDELAVE, KOT POLIZDELKI

V to tarifno številko spada kovina, platirana (prekrita) s
plemenito kovino (vštevši navadne kovine z vstavki iz plemenitih
kovin), kot je opredeljena v opombi 7 k temu poglavju in v
splošnih določilih komentarja k temu poglavju).

Zlitine kositra, niklja, cinka, še posebej pa bakra, včasih
platirajo s srebrom. Tudi nelegirani baker in jeklo platirajo na
ta način. Uporabljajo jih za dragotinarske izdelke (za namizno
posodo, za izdelke za notranje okraševanje itd.) in za cevi,
posode in aparate za kemično in prehrambeno industrijo.

Navadna kovina, platirana s srebrom, ki se uvršča v to tarifno
številko, je ponavadi v obliki palic, profilov, žic, plošč,
pločevine, trakov ali cevi.

V splošnem veljajo določila komentarja k tar. št. 71.06, mutatis
mutandis, tudi za navadno kovino, platirano s srebrom.


71.08

ZLATO (VKLJUČNO ZLATO, GALVANSKO ALI KEMIČNO PREVLEČENO S
PLATINO), NEOBDELANO ALI V OBLIKI POLIZDELKOV ALI PRAHU

 - Nemonetarno:

7108.11 - - prah

7108.12 - - neobdelano

7108.13 - - polizdelki

7108.20 - Monetarno

V to tarifno številko spadajo razne obdelane ali neobdelane
oblike zlata, kot tudi prah iz zlitine zlata (opredeljene v
splošnih določilih komentarja k temu poglavju) in zlitine zlata,
prevlečenega (elektro-galvansko ali kemično) s platino. Vendar pa
ta tarifna številka ne vključuje zlata, platiranega s plemenito
kovino.

Zlato (Au) je značilne rumene barve. Tudi pri visokih
temperaturah ne oksidira in je izrazito odporno proti večini
reagensov, med njimi tudi proti kislinam (vendar pa se raztaplja
v carski vodi - zlatotopki, ki je zmes soliterne (dušične) in
solne kisline 1:2 ). Je, takoj za srebrom in bakrom, najboljši
prevodnik toplote in elektrike. Med vsemi kovinami je najbolj
kovno in se najbolj razteza, vendar je zelo mehko. Zaradi tega se
redko uporablja nelegirano, razen za pozlačevanje ali prevlekanje
po električnem postopku.

Skladno z določili opombe 5 k temu poglavju (glej predhodna
splošna določila k temu poglavju), se lahko uvrščajo v to
poglavje
naslednje zlitine zlata:

(1) Zlitine zlato-srebro, katerih barva je lahko različna (od
rumene do zelene in bele, kar je odvisno od razmerja med
kovinami, iz katerih sestoje). Te zlitine se uporabljajo v
draguljarstvu, pa tudi za električne kontakte in za
spajkanje pri visokih tališčih.

(2) Zlitine zlato-baker, ki se uporabljajo v proizvodnji -
kovanju denarja, v draguljarstvu, v zlatarstvu in za električne
kontakte.

(3) Zlitine zlato-srebro-baker, ki se uporabljajo predvsem v
draguljarstvu in zlatarstvu, za zobarske zlitine in kot
spajka. Te zlitine lahko vsebujejo tudi cink in kadmij in se
tudi tedaj uporabljajo kot spajka. Zlitina, imenovana "doré"
ali "bullion doré", ki sestoji predvsem iz srebra in bakra, se
v to tarifno številko uvršča, v kolikor vsebuje 2 mas.% ali
več zlata. To zlitino pridobivajo iz nekaterih bakronosnih
piritov ali iz odpadkov, dobljenih pri predelavi blister -
bakra, zatem pa jih prečiščujejo, dokler ne izločijo njihovih
bakrenih sestavin.

(4) Zlitine zlato-baker-nikelj, ki včasih vsebujejo tudi dodani
cink in magnezij in ki dajejo vrsto zlitin (znanih kot "belo
zlato", v nekaterih deželah tudi znanih kot "sivo zlato" ).
Pogosto se uporabljajo kot nadomestek platine. Druga "bela"
zlata vsebujejo 2 mas.% ali več paladija in so zaradi tega
izključena iz te tarifne številke (tar. št. 71.10).

(5) Zlitine zlato-nikelj, ki se uporabljajo v proizvodnji
električnih kontaktov.

Ta tarifna številka vključuje zlato in zlitine zlata v oblikah,
kot so opisane pri srebru. Glede na to se določila komentarja k
tar. št. 71.06 uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno
številko.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 7108.20

V to tarifno podštevilko spada zlato, ki je predmet izmenjave
med državnimi ali mednarodnimi oblastmi ali med pooblaščenimi
bankami.


71.09

NAVADNE KOVINE ALI SREBRO, PLATIRANI (NAVALJANI) Z ZLATOM, BREZ
NADALJNJE OBDELAVE, KOT POLIZDELKI

Kovina, platirana (prekrita) s plemenito kovino (vštevši navadno
kovino z vstavljeno plemenito kovino), je opredeljena v opombi 7
in v splošnih določilih komentarja k temu poglavju. Navadna
kovina ali srebro, platirana z zlatom, sta običajno v oblikah,
podobnih oblikam, opisanim pri navadnih kovinah, platiranih s
srebrom (glej komentar k tar. št. 71.07).

Navadna kovina (na primer: baker in njegove zlitine) ali srebro
platirajo z zlatom za uporabo v proizvodnji nakita (zapestnice,
verižice za ure, uhani itd., ohišja za ure, ustniki, cigaretni
vžigalniki, zlatarsko blago, električni kontakti, kemični aparati
itd.).


71.10

PLATINA, NEOBDELANA, POLIZDELKI ALI V PRAHU

 - Platina:

7110.11 - - neobdelana ali v prahu

7110.19 - - drugo

 - Paladij:

7110.21 - - neobdelan ali v prahu

7110.29 - - drugo

 - Rodij:

7110.29 - - neobdelan ali v prahu

7110.39 - - drugo

 - Iridij, osmij in rutenij:

7110.41 - - neobdelani ali v prahu

7110.49 - - drugo

Kot vključuje tar. št. 71.06 srebro in tar. št. 71.08 zlato,
vključuje ta tarifna številka platino in njene zlitine, kot je
opisano oziroma opredeljeno v predhodnih splošnih določilih
komentarja k temu poglavju.

Pojem "platina" (glj opombo 4 (b) k 71. poglavju) označuje:

(A) Platino (Pt), ki je sivkastobela, mehka in kovna, pri sobni
temperaturi ne potemni in je odporna proti kislinam, razen
proti carski vodi (zmes solne kisline in soliterne kisline v
razmerju 2:1). Lahko je fabricirana v obliki palic, pločevin,
trakov, cevi, žice in drugih pol-izdelkov s kovanjem,
valjenjem ali izvlekanje.

Zaradi njene izrazite odpornosti proti koroziji, visokega
tališča in velike katalizacijske aktivnosti, se platina in
njene zlitine uporabljajo za številne in pomembne namene v
industriji - pri tem ni zanemarljiva njena uporaba v
draguljarstvu in zobarstvu. Uporablja se na primer: v
elektroindustriji za izdelavo termoelektričnih stikov in
odpornih termometrov ter kot električni kontakti in elektrode
za najrazličnejše namene. V tekstilni industriji jo
uporabljajo v proizvodnji spineret za umetna in sintetična
vlakna; v steklarski industriji za opremo za taljena stekla,
kot so npr "bushings" (šobe) za proizvodnjo steklenih vlaken,
talilnih loncev, mešalcev itd; v kemični industriji in naftni
industriji se platina inn njene zlitine uporabljajo kot
katalizatorji; kot kemični aparati (talilni lonci); v letalski
industriji za elektrode in svečke letalskih motorjev z
notranjim zgorevanjem in za naprave za vžig v plinskih
letalskih motorjih.

Platina in njene zlitine se naveliko uporabljajo tudi v
proizvodnji kirurških instrumentov (še posebej injekcijskih
igel), v nekaterih vžigalnikih za plin in za številne druge
namene, kot so na primer: merilni instrumenti, tanke črte v
optičnih instrumentih itd.

(B) Paladij (Pd), ki je srebrnobela kovina, mehka, zelo kovna in
odporna proti koroziji in temnenju. Paladij je topen v carski
vodi in v dušični kislini, najeda pa ga vrela žveplena
kislina. Paladij izdelujejo v obliki palic, plošč, pločevin,
trakov, cevi, žice ali v drugih oblikah pol-izdelkov s
kovanjem, valjanjem ali vlečenjem.

Uporablja se predvsem za električne kontakte, v zlitinah za
trdo spajkanje, v opremi za čiščenje vodika, kot katalizator
za hidrogeniranje v proizvodnji nakita in kot medkontaktna
plast, ki olajšuje prevlekanje plastičnih mas s plemenitimi
kovinami.

(C) Rodij (Rh), ki je srebrnobela, trda in kovna kovina. Zanj je
značilna visoka odbojnost in, med kovinami platinske skupine,
največja električna in toplotna prevodnost. Je odporen proti
koroziji na skoraj vse vodne raztopine, vštevši tudi proti
mineralnim kislinam, tudi pri visokih temperaturah.

Rodij lahko izdelujejo v obliki palic, plošč, pločevine,
trakov, žice in drugih oblikah pol-izdelkov s kovanjem,
valjanjem ali vlečenjem.

Uporablja se predvsem kot zlitinski dodatek platini. V tej
obliki se uporablja v elektroindustriji in v industriji
stekla. Zaradi njegove majhne električne odpornosti in visoke
odpornosti proti temnenju je primeren za elektrolitsko
nanašanje, za električne kontakte in za kontaktne ploskve, pri
katerih je pomembna odpornost proti obrabi (na primer: pri
drsnih obročih). Rodij se uporablja tudi kot katalizator in za
prevlekanje srebra ali za posrebrevanje nožarskih izdelkov in
votlega blaga - v smislu končne dodelave proti temnenju.

(D) Iridij (Ir), je sivkastobela in trda kovina, odporna proti
vplivom kislin, vštevši proti carski vodi, in sicer pri sobni
in visoki temperaturi.

Z valjanjem in izvlekanjem ga izdelujejo v obliki trakov in
žic.

Iridij uporabljajo kot sestavino zlitin, ki se uporabljajo za
termične spoje, za topilniške lonce in za elektrode za svečke
letalskih motorjev.

(E) Osmij (Os) je med kovinami, ki se uvrščajo v to tarifno
številko, najbolj odporen proti ognju. V kompaktnem stanju je
po modrobeli barvi podoben cinku in je odporen proti kislinam.
V fino zmanjšani obliki je črn prah, katerega najedata dušična
kislina in carska voda, in ki počasi oksidira na zraku.

Osmij uporabljajo v raznih trdih in proti koroziji odpornih
zlitinah, pa tudi za osti nalivnih peres ali osi instrumentov.
Uporabljajo ga tudi kot katalizator.

(F) Rutenij (Ru) je toga, trda, siva kovina, ki je zelo odporna
proti koroziji. Najeda ga carska voda, vendar ga počasi
razjeda tudi raztopina natrijevega hipoklorita. Lahko se
pojavlja v majhnih količinah v obliki plošč, pločevine, trakov
in žice.

Uporabljajo ga kot zlitinski dodatek platini, paladiju,
molibdenu, volframu itd. (v proizvodnji osti nalivnih peres in
osi kompasov). Uporabljajo ga tudi kot katalizator za
elektrolitsko nanašanje, za električne kontakte in za
kontaktne ploskve, od katerih se zahteva odpornost proti
obrabi.

V smislu opombe 5 k temu poglavju (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju) spadajo med zlitine platine z drugimi
kovinami (z zlatom, srebrom ali z navadnimi kovinami) naslednje
zlitine:

(1) Zlitine platina-rodij - žica za termične spoje, spirale za
peči, komponente v industriji stekla, gaze za katalizo, za
spinerete itd.

(2) Zlitine platina-iridij - za električne kontakte, za
draguljarske izdelke, za injekcijske igle itd.

(3) Zlitine platina-rutenij - za električne kontakte.

(4) Zlitine platina-baker (z največ 5% bakra) - za draguljarske
izdelke.

(5) Zlitine platina-volfram - žice za elektrode vakuumskih cevi,
žice vžigalnih svečk.

(6) Zlitine platina-kobalt - za stalne magnete.

(7) Zlitine paladij-rutenij - za draguljarske izdelke.

(8) Zlitine paladij-srebro - zlitine za trdo spajkanje, za
membrane za difuzijo vodika, za električne kontakte.

(9) Zlitine paladij-baker - za električne kontakte, zlitine za
trdo spajkanje.

(10) Zlitine paladij-aluminij - žice za varovalke.

(11) Zlitine rodij-iridij - za termične spoje.

(12) Zlitine iridij-osmij - za osti peres.

(13) Zlitine iridij-volfram - za vzmeti za visoke temperature.

(14) Zlitine zlato-platina - za spinerete.

(15) Zlitine zlato-srebro-paladij-baker - za draguljarske
izdelke,
za vzmeti za električne kontakte.

(16) Zlitine srebro-baker-paladij - zlitine za trdo spajkanje.

(17) Osmijiridij (iridoosmin) - naravna zlitina, ki vsebujejo
osmij, iridij, rutenij in platino. Ta zlitina je
najpomembnejša surovina za pridobivanje osmija.


71.11

NAVADNE KOVINE, SREBRO ALI ZLATO, PLATIRANI (NAVALJANI) S
PLATINO,
BREZ NADALJNJE OBDELAVE, KOT POLIZDELKI

Kovine, platirane s plemenito kovino (vštevši tudi kovine z
vstavljeno plemenito kovino), so opredeljene v opombi 7 k temu
poglavju in v splošnih določilih komentarja k temu poglavju.
Takšne kovine se običajno dobavljajo v oblikah, podobnih oblikam,
opisanim pri srebru v komentarju k tar. št. 71.07.

Navadne kovine (na primer: baker, volfram) in srebro ali zlato,
platirani s platino, se uporabljajo predvsem v draguljarstvu in v
električnih aparatih.


71.12

ODPADKI IN OSTANKI PLEMENITIH KOVIN ALI KOVIN, PLATIRANIH
(NAVALJANIH) S PLEMENITO KOVINO; DRUGI OSTANKI IN ODPADKI,
KI VSEBUJEJO PLEMENITE KOVINE ALI NJIHOVE SPOJINE, VRST, KI
SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA PONOVNO PRIDOBIVANJE PLEMENITIH
KOVIN

7112.10 - Iz zlata, tudi iz kovin, platiranih z zlatom, toda
brez odpadkov, ki vsebujejo druge plemenite kovine

7112.20 - Iz platine, tudi iz kovin, platiranih s platino,
toda brez odpadkov, ki vsebujejo druge plemenite
kovine

7112.90 - Drugo

V to tarifno številko spadajo samo odpadki in ostanki, ki so
primerni za pridobivanje plemenitih kovin, ali pa se uporabljajo
kot osnova za pridobivanje kemikalij.

Ta tarifna številka vključuje tudi odpadke in ostanke
kateregakoli materiala (npr. filmi, baterije) , ki vsebuje
plemenite kovine ali njihove spojine in ki so namenjeni za
ponovno pridobivanje plemenitih kovin ali za pridobivanje
kemikalij.

Sem spadajo predvsem:

(A) Odpadki in ostanki, ki nastajajo pri mehanski obdelavi
plemenitih kovin ali kovin, platiranih s plemenitimi kovinami,
v kovnicah, v zlatarnah, dragotinarnah ali v draguljarnah
itd., npr razsip, prah, ostružki itd., ki so rezultat
oblikovanja, brušenja, obdelave itd.

(B) Ostanki obrabljenih in zlomljenih izdelkov (posod, zlatarskih
in dragotinarskih izdelkov, katalizatorjev v obliki tkane gaze
itd.), ki niso več primerni za prvotno uporabo. Ta tarifna
številka ne vključuje tistih kosov, ki se (po popravilu ali
obnovi ali brez popravila ali obnove) lahko še naprej
uporabljajo za prvotne namene. Ta tarifna številka ne
vključuje tudi kosov, ki bi lahko bili uporabni za spremenjene
namene, ne da bi bili izpostavljeni postopkom za ponovno
pridobivanje plemenitih kovin.

(C) Ostanki in odpadki fotografskih plošč, filmov, papirja,
lepenke ali tekstila, ki vsebujejo plemenite kovine v kovinski
obliki ali v obliki spojin (na primer: srebrovi halogenidi).

(D) Ostanki in odpadki plošč elektronskih vezij in podobnih
podlag, ki vsebujejo plemenite kovine (na primer: zlato ali
srebro).

(E) Ostanki metalurških, elektrolitskih ali kemičnih postopkov,
ki vsebujejo plemenite kovine (na primer: usedline in oborine iz
elektrolitske rafinacije in platiranja, srebrni ostanki iz
kadi za fotografsko fiksiranje...)


                        III. POD-POGLAVJE

               NAKIT, ZLATARSKI IN DRUGI PREDMETI

71.13

NAKIT IN DELI NAKITA, IZ PLEMENITIH KOVIN ALI IZ KOVIN,
PLATIRANIH
(NAVALJANIH) S PLEMENITIMI KOVINAMI

 - Iz plemenitih kovin, vključno s tistimi, ki so prevlečeni
ali platirani s plemenitimi kovinami:

7113.11 - - iz srebra, vključno s tistimi, ki so prevlečeni
ali platirani s plemenitimi kovinami

7113.19 - - iz drugih plemenitih kovin, vključno s tistimi,
ki so prevlečeni ali platirani s plemenitimi kovinami

7113.20 - Iz navadnih kovin, platiranih s plemenitimi
kovinami

V to tarifno številko spadajo draguljarski izdelki, opredeljeni
v opombi 9 k temu poglavju, ki so v celoti ali deloma iz
plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s plemenitimi kovinami,
in to:

(A) Drobni izdelki za osebni okras (ki se nosijo na telesu) (z
umetnimi dragimi kamni ali brez njih), kot so prstani,
zapestnice, ogrlice, broške, uhani, okolivratne verižice,
verižice za ure in druge okrasne verižice; drobni okraski na
koncu verižice za uro, obeski, igle za kravate in sponke,
manšetni gumbi, okrasni gumbi itd.; verski ali drugi križci;
medalje in značke; okraski za klobuke (priponke, sponke,
obroči itd.); okraski za ročne torbice, zaponke oziroma sponke
za pasove, obutev itd; zaponke oziroma sponke za lase, diademi
in podobni lasni okrasi.

(B) Predmeti za osebno rabo, ki so običajno nosijo v žepih,
torbicah ali pri sebi, kot so škatle za cigarete in cigare,
doze za njuhanec, etuiji za očala, pudernice, škatlice za
ličilo, žepni glavniki, bomboniere, vrečke za verižice,
moleki, obroči za ključe in podobno.

Da se lahko uvrstijo v to tarifno številko, morajo ti izdelki
vsebovati plemenito kovino ali kovino, platirano s plemenito
kovino (vštevši tudi z vstavljeno plemenito kovino), in sicer v
velikosti, ki presega velikost manjših sestavnih delov (tako na
primer: ostane škatla za cigarete iz navadne kovine, na kateri je
preprost monogram iz zlata ali srebra, kot izdelek in navadne
kovine).

Skladno s tem pogojem lahko blago vsebuje tudi bisere (prave,
kultivirane ali imitacije), drage ali poldrage kamne (naravne,
sintetične ali rekonstruirane), imitacije dragih ali poldragih
kamnov, ali pa dele iz želvovine, biserovine, slonove kosti,
jantarja (naravnega ali aglomeriranega), žada ali koral.

V to tarifno številko spadajo tudi nedokončani ali nepopolni
draguljarski izdelki, kot tudi deli teh izdelkov, katere je moč
prepoznati kot draguljarske izdelke, vendar pod pogojem, da
vsebujejo plemenito kovino ali kovino, platirano s plemenito
kovino, v velikosti, ki presega velikosti manjših sestavnih delov
- na primer: motivi za vgradnjo v prstane, broške itd.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki:

(a) usnjeno blago iz tar. št. 42.02 (na primer: torbice) ali iz
tar. št. 42.03 (pribor za oblačila),ki se nanaša na opombo 2(B)
k 42. poglavju,

(b) blago iz tar. št. 43.03 ali 43.04 (izdelki iz krzna ali iz
umetnega krzna),

(c) obutev in pokrivala z deli iz materialov iz tega poglavja
(64.
in 65. poglavje),

(d) imitacije nakita iz tar. št. 71.17,

(e) kovani denar, razen kovanega denarja, montiranega kot nakit
(tar. št. 71.18 ali 97. poglavje),

(f) izdelki, ki spadajo v 90. poglavje (na primer: naočniki,
lornjoni itd. in njihovi okovi),

(g) ure in pasovi oziroma trakovi za ročne ure (91. poglavje),

(h) izdelki iz 96. poglavja, razen izdelkov iz tar. številk od
96.01 do 96.06 ali 96.15, na primer: nalivna peresa,
stilografska peresa, držaji, podaljški za svinčnike (vštevši
njihove dele in fitinge); mehanski ali podobni vžigalniki, pipe
za kajenje, ustniki za cigarete in cigare ter njihovi deli,
razpršilke za dišave in podobno za toaletno uporabo ter njihove
glave in

(i) draguljarski izdelki oziroma nakit, starejši od 100 let (tar.
št. 97.06).


71.14

ZLATARSKI PREDMETI IN NJIHOVI DELI, IZ PLEMENITIH KOVIN ALI
KOVIN,
PLATIRANIH (NAVALJANIH) S PLEMENITIMI KOVINAMI

 - Iz plemenitih kovin, vključno s tistimi, ki so prevlečeni
ali platirani s plemenitimi kovinami:

7114.11 - - iz srebra, vključno s tistimi, ki so prevlečeni
ali platirani s plemenitimi kovinami

7114.19 - - iz drugih plemenitih kovin, vključno s tistimi,
ki so prevlečeni ali platirani s plemenitimi kovinami

7114.20 - Iz navadnih kovin, platiranih s plemenitimi
kovinami

V to tarifno številko spadajo zlatarski in draguljarski izdelki,
opredeljeni v opombi 9 k temu poglavju, ki so v celoti ali delno
iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s plemenito kovino.
V
splošnem so ti predmeti večji od draguljarskih izdelkov iz
tar.št.
71.13.

V to tarifno številko se uvrščajo:

(A) Namizni predmeti, kot so: jedilni noži, kompleti za rezanje
pečenega mesa, žlice, vilice, kotlički, vilice za nabadanje
zaklane živine in mesa; pladnji, krožniki, skodele za juho in
zelenjavo; posode za omake; posode za sadje; posode za
sladkor, lončki za kavo, čajniki, šalice za kavo in čaj; čaše,
šalice za jajca, steklenice za vino, servisi za liker;
košarice za kruh, pecivo, sadje itd.; servisi za ribe; servisi
za slaščice; vrči za hlajenje vina; stojalo s stekleničkami za
kis in olje; kleščice za sladkorne kocke; podstavki za
odlaganje nožev in vilic, obroči za serviete; namizni zvonci;
okrasna tesnila itd.

(B) Toaletni predmeti, kot so: ročna ogledalca, stekleničke in
škatle za puder (razen tistih, ki spadajo v tar. št. 71.13),
škatle za ščetke, ščetke za obleko, ščetke za nohte, ščetke za
lase, glavniki (razen toaletnih in žepnih glavnikov - tar. št.
71.13), vrči itd. Iz te tarifne številke so izključene
razpršilke za dišave (tar. št. 96.16).

(C) Pisarniški pribor in pribor za pisalne mize, kot so:
črnilniki, stojala za črnilnike, pisalni pribor, noži za
odpiranje pisem, obtežilniki itd.

(D) Kadilski pribor, kot so: škatle za cigarete in cigare,
tobačnice, pepelniki, stojala za vžigalice itd., vendar
izvzemši predmete, ki spadajo v tar. št. 96.13 ali 96.14
(mehanski vžigalniki, pipe, ustniki itd.).

(E) Drugi predmeti za domačo in podobno rabo, na primer: doprsni
kipi, kipci in druge podobe za notranje okraševanje; škatle za
nakit; namizni okraski, okraski za vaze in cvetlične lončke;
okviri za slike; svetilke, svečniki, svečniki za več sveč,
stropne svetilke, okraski za ploščo kamina; dekorativne
skodele in krožniki, medalje in medaljoni (razen medalj in
medaljonov za osebni okras); športne trofeje; gorilniki za
dišave itd.

(F) Verski predmeti, kot so: križci, cerkveni in verski okraski.

V to tarifno številko spadajo tudi nedokončani ali nepopolni
zlatarski in draguljarski izdelki, katere je moč prepoznati kot
zlatarsko ali draguljarsko blago, na primer: srebrni ročaji za
jedilni pribor, srebrni vrhnji deli ščetk itd.

Podobno kot draguljarsko blago in skladno z omejitvami glede
manjših sestavnih delov, mora blago, ki spada v to ra. številko,
vsebovati plemenito kovino ali kovino, platirano s plemenito
kovino. Lahko vsebuje tudi bisere (prave, kultivirane ali
imitacije biserov), drage ali poldrage kamne (naravne, sintetične
ali rekonstruirane), imitacije dragih ali poldragih kamnov,
želvovino, biserovino, slonovo kost, jantar (naravni ali
aglomerirani), žad in korale.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) dežnike, palice in druge izdelke iz tar. številke 66.01 ali
66.02, ki so okovani ali imajo pribor iz materialov iz tega
poglavja, kot tudi dele, okove in pribor teh izdelkov, ki so v
celoti ali delno iz teh materialov (tar. št. 66.03),

(b) predmeti, ki spadajo v 90. poglavje (na primer: dvoglede in
teleskope),

(c) ure in ohišja zanje (91. poglavje),

(d) glasbeni instrumenti (92. poglavje),

(e) orožje in dele orožja, ki spadajo v 93. poglavje (hladno
orožje, pištole, revolverji itd.),

(f) razpršilke za dišave, njihove glave in podobni izdelki, ki se
uporabljajo za toaletne namene (tar. št. 96.16) in

(g) izvirni kipi in skulpture (tar. št. 97.03), primerke raznih
zbirk (kolekcij) iz tar. št. 97.05 ter starine (antike) iz tar.
št. 97.06.


71.15

DRUGI PREDMETI IZ PLEMENITIH KOVIN ALI IZ KOVIN, PLATIRANIH
(NAVALJANIH) S PLEMENITIMI KOVINAMI

7115.10 - Katalizatorji v obliki žične tkanine, rešetke ali
mreže iz platine

7115.90 - Drugo

V to tarifno številko spadajo vsi predmeti, izdelani v celoti
ali delno iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s
plemenitimi kovinami, ki niso draguljarski izdelki, nedokončani
ali nepopolni draguljarski izdelki ali deli draguljarskih
izdelkov (tar. št. 71.13). Ta tarifna številka vključuje tudi
zlatarske ali dragotinarske predmete, nedokončane ali nepopolne,
ali pa njihove dele iz tar. št. 71.14, ki niso izključeni z
določili opombe 2 (a) ali 3 k temu poglavju.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) izdelki, v katerih se plemenita kovina ali kovina platirana s
plemenito kovino nahaja le kot manjši sestavni del,

(b) sterilni material za kirurško šivanje, zobna polnila in drugo
blago, ki spada v 30. poglavje,

(c) tkanine, ki spadajo v tar. št. 58.09 in drugo blago, ki sodi
v oddelek XI,

(d) stroji, mehanske naprave in električno blago in njihovi deli,
ki spadajo v oddelek XVI (na primer: platinske spinerete za
predenje, antifrikcijski ležaji, deli kemičnih ali industrijskih
strojev, električni kontakti itd.),

(e) izdelki, ki spadajo v 90. poglavje (na primer: umetni udi in
drugi umetni deli telesa; plošče za prelome kosti (opornice),
medicinski in kirurški instrumenti itd; pirometri s
termoelektričnimi spoji iz plemenitih kovin; laboratorijski
instrumenti in aparati ter njihovi deli iz zlata, srebra ali iz
platine); izdelki, ki spadajo v 91. poglavje (ure in stenske
ure) ali v 96. poglavje (na primer: platinasti gobasti
vžigalniki na plin itd.).

Glede na to se ta tarifna številka omejuje na predmete za
tehnično in laboratorijsko uporabo, kot so: topilniški lončki,
kadi in lopatice (na primer: iz platine ali iz kovine iz
platinske skupine); platina ali zlitine iz platine v obliki tkane
mrežice ali rešetk za uporabo kot katalizatorji itd.; posode
(neglede na to, ali so obložene, toplotno izolirane, ali niso),
ki niso ne montirani in ne konstruirani z namenom, da bi bili
vgrajeni v mehansko ali termično opremo; anode za električno
nanašanje.

Zlate anode so lahko v obliki plošč, listov iz čistega zlata,
narezanih na potrebne velikosti in preluknjanih na dveh vogalih
(za pritrjevanje v kad za električno prevlekanje). Tudi srebrne
anode so lahko v takšnih oblikah, ali pa v obliki iztisnjenih
profilov s prečnim prerezom v obliki "pasje kosti" in preluknjani
na obeh konceh.

Platinske anode sestoje običajno ali iz valovitih listov, ali pa
iz traku iz platine, na katerega je zavarjen ozek trak iz platine
(zaradi obešanja v kad za električno nanašanje), ali pa iz gaze
iz platinske žice, pritrjena s kosom platinske žice ali ozkega
traku iz platinske gaze.

Vendar pa vključuje ta tarifna številka nekatere izdelke, kot so
ročne torbice itd., katerim daje plemenita kovina ali kovina,
platirana s plemenito kovino, bistven značaj izdelku.

Ti izdelki so lahko okrašeni z dragimi ali poldragimi kamni ali
z materiali, kot je želvovina, biserovina itd., ali pa s priborom
iz teh materialom.


71.16

PREDMETI IZ NARAVNIH ALI KULTIVIRANIH BISEROV, DRAGIH ALI
POLDRAGIH KAMNOV (NARAVNIH, SINTETIČNIH ALI REKONSTRUIRANIH)

7116.10 - Iz naravnih ali kultiviranih biserov

7116.20 - Iz dragih ali poldragih kamnov (naravnih,
sintetičnih ali rekonstruiranih)

Ta tarifna številka vključuje vse predmete (razen predmetov,
izključenih na podlagi opombe 2 (b) in 3 k temu poglavju), ki so
povsem iz biserov, iz dragih ali poldragih kamnov, ali pa ki
deloma sestoje iz biserov ali dragih ali poldragih kamnov, ki pa
ne vsebujejo plemenitih kovin ali kovin, platiranih s plemenito
kovino (razen, če gre za manjše sestavne dele) (glej opombo 2 (b)
k temu poglavju).

Glede na to vključuje ta tarifna številka:

(A) Predmete za osebni okras in druge dekorativne predmete (na
primer: sponke in okvire za ročne torbe itd., glavnike,
ščetke, uhane, manšetne gumbe in podobne gumbe), ki vsebujejo
bisere (vštevši kultivirane), drage ali poldrage kamne
(naravne, sintetične ali rekonstruirane), ki so vstavljeni v
ali montirani na navadno kovino (neglede na to, ali je ta
kovina prevlečena s plemenito kovino, ali ne), na slonovo
kost, na plastično maso itd.

V to tarifno številko spadajo tudi biseri in kamni, sortirani
po velikosti, kvaliteti, odtenkih itd., ki sestavljajo
predmet, pripravljen za uporabo kot nakit. Vendar pa ta
tarifna številka izključuje nesortirane bisere ali kamne, ki
so nanizani samo začasno (zaradi lažjega transporta), in
katerim ni dodan noben drug material. Ti biseri in kamni
spadajo v tar. številke 71.01, 71.03 ali 71.04 (glej
komentarje k tarifna številkam od 71.01 do 71.03).

Skladno z opombo 2 (b) k temu poglavju, lahko blago iz te
tarifne številke vsebuje plemenito kovino ali kovino,
platirano s plemenito kovino, vendar le v obliki manjših
sestavnih delov (na primer: biserna ogrlica z zlato sponko).
Na drugi strani pa ta tarifna številka ne vključuje blaga (na
primer: uhanov z zlatimi sponkami), v katerem je plemenita
kovina ali kovina, platirana s plemenito kovino, več kot pa le
manjši sestavni del (tar. št. 71.13).

(B) Druge predmete, ki sestoje v celoti ali delno iz dragih ali
poldragih kamnov. Ti predmeti lahko vsebujejo tudi druge
materiale, vštevši tudi plemenito kovino ali kovino, platirano
s plemenito kovino, vendar le kot manjše sestavne dele.
Skladno s temi pogoji vključuje ta tar. številka. križe,
prstane, zapestnice (pogosto iz ahata); opore in ležišča iz
ahata ali iz drugih dragih ali poldragih kamnov - za tehtnice;
kozarce (pogosto iz granata); kipce in okrasne predmete (na
primer: iz nefrita); možnarje in tolkače (na primer: iz
ahata); zapestni pasovi (na primer: pasovi za ročne ure);
vodila iz ahata za predenje niti; okrasne zamaške iz plute z
glavo iz ahata itd.; gladilna orodja iz ahata, ki se
uporabljajo pri pozlačevanju, poliranju usnja, papirja itd.;
obroče iz ahata za ribiške palice, nože za odpiranje pisem,
črnilnike, obtežilnike za papir, pepelnike (na primer: iz
ahata ali oniksa).

V to tarifno številko ne spadajo naslednji izdelki:

(a) blago iz 82. poglavja z delovnim delom iz dragih ali
poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih) na
podlagi iz navadne kovine, kovinskega karbida ali kermeta -
vgrajeni ali nevgrajeni (na primer: vgrajeni stekloreški
diamanti),

(b) stroji, strojne naprave ali električno blago in njihovi deli
iz oddelka XVI (glej opombo 3 (k)) k temu poglavju),

(c) izdelki, ki spadajo v 90. poglavje, kot so na primer:
vgrajeni ali nevgrajeni optični elementi iz kvarca, ki so
primerni za vgradnjo v instrumente ali v naprave in

(d) obdelani dragi ali poldragi kamni, vgrajeni ali nevgrajeni,
ki predstavljajo dele ur ali dele, primerne za uporabo v urah in
drugih izdelkih (glej opombo 4 k 91. poglavju).


71.17

IMITACIJE NAKITA

 - Iz navadnih kovin, vključno s tistimi, ki so galvansko
ali kemično prevlečene s plemenitimi kovinami:

7117.11 - - manšetni gumbi in podobni gumbi

7117.19 - - drugo

7117.90 - Drugo

Izraz "imitacija nakita", ki se pojavlja v tej tarifni številki,
je opredeljen v opombi 11 k temu poglavju in se omejuje na drobne
predmete za osebni okras, kot so našteti v točki (A) komentarja k
tarifni številki 71.13, na primer: prstani, zapestnice (razen
pasov za ročne ure iz tar.št. 91.13), ogrlice, uhani, manšetni
gumbi itd., vendar izvzemši gumbe in druge izdelke iz tar. št.
96.06, glavnike, lasnice in podobno ter priponke iz tar. št.
96.15, vendar pod pogojem, da nimajo vgrajene plemenite kovine
ali kovine, platirane s plemenito kovino (razen prevlek ali
manjših komponent, definiranih v opombi 2 (a)) k temu poglavju
(na primer: monogrami, obročasti okovi in venci) in da nimajo
vgrajenih naravnih ali kultiviranih biserov ter dragih ali
poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih).

V to tarifno številko spadajo tudi nedokončani ali nepopolni
izdelki imitacij nakita (uhani, zapestnice, ogrlice itd.), kot
so:

(a) Napol dokončani prstani, ki sestoje iz anodizirane
aluminijste žice, običajno zavite in površinsko obdelane, z
neobdelanimi sponkami ali brez njih. Taki prstani se včasih, ne
da bi bili naprej obdelani, uporabljajo kot uhani.

(b) Okrasni motivi iz navadne kovine (polirani ali nepolirani),
ki so sestavljeni z majhnimi obročki v trakove nedoločene
dolžine.

Poudariti je treba, da izdelki za osebno rabo, ki se nosijo
žepu, v ročni torbici ali pri sebi (kot na primer: izdelki,
navedeni v točki (B) komentarja k tarifni številki 71.13 - vrečke
za njuhanec, pudernice itd.) , ne štejejo za imitacije nakita.

Iz te tarifne številke so izključeni tudi naslednji izdelki:

(a) izdelki, našteti v opombi 3 k temu poglavju in

(b) izdelki iz tar. št. 83.08 (zaponke, sponke, očesca, kljukice
itd.).


71.18

KOVANCI

7118.10 - Kovanci (razen zlatnikov), ki niso zakonito
plačilno sredstvo

7118.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje kovinski denar iz katerekoli
kovine (vštevši tudi iz plemenitih kovin) v uradno predpisani
masi in obliki, izdan pod državnim nadzorom, ki se uporablja kot
zakonito plačilno sredstvo. V to tarifno številko se uvrščajo
pošiljke posameznega kovinskega denarja ali kompletov kovancev,
ki so zakonito plačilno sredstvo v državi - izdajateljici, tudi
če so namenjeni za splošno prodajo v ovojih za predstavitev.

Ta tarifna številka vključuje tudi kovan denar, ki ni več
zakonito plačilno sredstvo, vendar pa izključuje kolekcijske
vzorce kovancev (glej komentar k tar. št. 97.05).

Kovance izdelujejo s štancanjem nedokončanih kosov (blanks) iz
kovinske pločevine. Te nedokončane kose nato "kujejo" v ustreznih
kalupih in istočasno oblikujejo podobe na obeh straneh kovanca.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) medalj (tudi, če so "kovane" na enak način kot kovinski
denar). Medalje se običajno uvrščajo v tar. št. 71.13, 71.14 ali
71.17, ali pa v tarifno številko 83.06 (glej ustrezni komentar),

(b) kovinskega denarja, vgrajenega v broške, kravatne igle ali v
druge izdelke za osebni okras (tar. št. 71.13 ali 71.17) in

(c) zlomljenih, razrezanih ali upognjenih kovancev, ki so
primerni
za uporabo le kot kovinski odpadek ali ostanek.


                             PRILOGA

      Spisek dragih ali pol-dragih kamnov, ki se uvrščajo v
                     tarifno številko 71.03

-----------------------------------------------------------------
Mineral                          Trgovsko ime
-----------------------------------------------------------------

ambligonit                       ambligonit

                                 montebrazit

amfiboli (vrste)

aktinolit, nefrit, žad           - aktinolit

tremolit                         - tremolit

rodonit                          - rodonit

andaluzit                        andaluzit

                                 kiastolit

apatit                           apatit (vseh barv)

aragonit                         aragonit, amolit

aksinit                          aksinit

azurit                           azurit (česilit)

                                 azurit - malahit

benitoit                         benitoit

beril                            smaragd

                                 akvamarin

                                 brezbarvni beril-goshenit

                                 rumeni beril

                                 rožnati beril-morganit

                                 heliodor

                                 zlati beril

                                 zeleni beril

berilonit                        berilonit

brazilianit                      brazilianit

kalcit                           kasiterit

kalcit                           kasiterit

ceruzit                          cerusit

kritoberil                       krizoberil

                                 krizoberil-mačje oko

                                 aleksandrit

                                 aleksandrit-mačje oko

krizokola                        krizokola

kordierit                        kordierit

                                 vodni safir, jolit

korund                           rubin

                                 zvezdasti rubin

                                 safir

                                 zvezdasti safir

                                 safir-mačje oko

                                 safir ali korund, več-
                                 barvni

                                 patparadaš (oranžni)

                                 safir-črna zvezda itd.

danburit                         danburit

datolit                          datolit

diaspor                          diaspor

dumortierit                      dumortierit

epidot                           epidot

euklaz                           euklaz

feldspat (skupina)

    albit                        albit

                                 Maw-sit-sit/žadeit albit

    labradprit                   labradorit, spektrolit

    mikroklein                   amazonit, mikroklein

    oligoklas                    aventurin feldspat

                                 sončni kamen

    ortoklas                     ortoklas (rumeni)

                                 moonstone (mesečev kamen)

fluorit                          fluorit

(fluspar)                        (fluspar)

granat (skupina)

    almandin                     granat, almandin

                                 granat, rodolit

    andrait                      granat, andrait

                                 granat, melanit

    grosular                     granat, grosular raznih barv

                                 granat, grosular krom

                                 cavolit (tsavolite)

                                 granat, hesonit

pirop                            granat, češki (pyrope)

spesartit                        granat spesartit

hematit                          hematit

idokraz                          idokraz

                                 vezuvianit

                                 kalifornit

sadra                            sadra, alabaster

kornerupin                       kornerupin

kianit                           kianit

lazurit                          lazurit

                                 lapis-lazuli

                                 lapis

lazulit                          lazulit

malahit                          malahit

markazit                         markazit

obsidian (vulkansko steklo)      obsidian

olivin                           peridot

opal                             opal, črni

                                 bulder opal

                                 plamenski opal (ognjeni)

                                 pisani opal

                                 moss opal, prase opal

                                 opal matriks

                                 vodeni opal

                                 leseni opal

prenit                           prenit

piriti                           piriti (markazit)

pirofilit                        pirofilit

piroksen (skupina)

diopsid                          diopsid

                                 zvezdasti diopsid

enstatit-hipersten               enstatit-hipersten

jadiet                           jadeit, žad

                                 kloromelanit

spodumen                         spodumen (vseh barv)

                                 kuncit / hidenit

kvarc                            ahat (raznih barv)

                                 ognjeni ahat

                                 oniks

                                 sardoniks

                                 ametist

                                 aventurin kvarc

                                 aventurin

                                 modri kvarc

                                 kalcedon

                                 krisopras

citrin, rumeni kvarc

kornelian

zeleni kvarc, praziolit

heliotrop, hematit

jaspis

večbarvni jaspis

žogasti jaspis                   sileks

                                 kremen

                                 morion, rumeni ali rjavi

                                 biljur

                                 strokasti ahat

                                 lesnati ahat

                                 mešani ahat

                                 pras

                                 kvarc-mačje oko

                                 kvarc-sokolovo oko

                                 kvarc-tigrovo oko

                                 kamniti kvarc / roza kvarc

                                 dimni kvarc

                                 vijoličasti kvarc

rodokrozit                       rodokrozit

skapolit                         skapolit

serpentin                        bovenit

                                 serpentin

                                 serpentni marmor

                                 viliamsit

sinhalit                         sinhalit

sodalit                          sodalit

smithsonit                       smithsonit, bonamit

sfalerit                         sfaleritna mešanica

spinel                           spinel (vseh barv)

                                 pleonast, črni spinel

lojevec                          steatit, milni kamen

sfen (titanit)                   sfen

topaz                            topaz (vseh barv)

turmalin                         turmalin (vseh barv)

                                 anhroit

                                 dravit

                                 indigolit

                                 rubelit

                                 turmalin-mačje oko

tugtupit                         tugtupit

turkiz                           turkiz

                                 turkiz matriks

variscit                         variscit

verdit                           verdit

vezuvianit (glej idiokraz)

cirkon                           cirkon (vseh barv)

zoisit                           zoisit (vseh barv)

                                 tanzanit

                                 tulit

-----------------------------------------------------------------


                           ODDELEK XV

           NAVADNE KOVINE IZ IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN

OPOMBE

1. V ta oddelek ne spadajo:

(a) pripravljena premazna sredstva, tiskarske barve in črnila ali
drugi izdelki na osnovi kovinskih luskin ali prahu (tar.št. 32.07
do 32.10, 32.12, 32.13 in 32.15);

(b) ferocerij in druge piroforne zlitine (tar.št. 36.06);

(c) klobuki in druga pokrivala ter njihovi deli iz tar.št. 65.06
in 65.07;

(d) ogrodja za dežnike in drugi izdelki iz tar.št. 66.03;

(e) izdelki iz 71. poglavja (npr.: zlitine plemenitih kovin,
navadne kovine, platirane s plemenito kovino, imitacije nakita);

(f) izdelki iz XVI. oddelka (stroji, mehanične naprave in
električna oprema);

(g) sestavljeni železniški in tramvajski tiri (tar.št. 86.08) ali
drugi izdelki iz XVII. oddelka (vozila, ladje in čolni, letala);

(h) instrumenti ali aparati, ki spadajo v XVIII. oddelek,
vključno tudi vzmeti za ure;

(ij) svinčene šibre, pripravljene za strelivo (tar.št. 93.06) in
drugi izdelki iz XIX. oddelka (orožje in strelivo);

(k) izdelki iz 94. poglavja (npr.: pohištvo, nosilci za žimnice,
svetilke in svetila, osvetljeni znaki, montažne zgradbe);

(l) izdelki, ki spadajo v 95. poglavje (npr. igrače, rekviziti za
igro in šport);

(m) ročna sita, gumbi, nalivna peresa, držala za svinčnike,
peresa in drugi izdelki iz 96. poglavja (razni izdelki);

(n) predmeti iz 97. poglavja (npr. umetnostni predmeti).

2. V tej tarifi so z izrazom "deli za splošno rabo" mišljeni:

(a) izdelki iz tar.št. 73.07, 73.12, 73.15, 73.17 in 73.18 ter
podobni izdelki iz drugih navadnih kovin;

(b) vzmeti in listi za vzmeti iz navadnih kovin, razen vzmeti za
ure (tar.št. 91.14);

(c) izdelki iz tar.št. 83.01, 83.02, 83.08, 83.10 in okvirji ter
ogledala iz navadnih kovin iz tar.št. 83.06.

V poglavjih 73 do 76 in 78 do 82 (razen tar.št. 7315) se določbe
o "delih izdelkov" ne nanašajo na "dele za splošno rabo".

V skladu s prejšnjim odstavkom in opombo 1 k 83. poglavju se
izdelki iz 82. ali 83. poglavja ne uvrščajo v poglavja 72 do 76
in 78 do 81.

3. V smislu nomenklature, se izraz "navadne kovine" nanaša na:
železo in jeklo, baker, nikelj, aluminij, svinec, cink, kositer,
volfram, molibden, tantal, magnezij, kobalt, bizmut, kadmij,
titan, cirkonij, antimon, mangan, berilij, krom, germanij,
vanadij, galij, hafnij, indij, niobij, renij in talij.

4. V smislu nomenklature se izraz "kermeti" nanaša na izdelke, ki
vsebujejo mikroskopsko heterogeno kombinacijo kovinskih delcev,
in keramičnih delcev. Izraz "kermeti" vključuje tudi sintrane
kovinske karbide (kovinski karbidi sintrani s kovino).

5. Zlitine (razen železovih zlitin in predzlitin, definiranih v
72. in 74. poglavju) se uvrščajo takole:

(a) zlitina iz navadne kovine se uvršča kot zlitina kovine, ki
prevladuje po masi nad vsako drugo kovino;

(b) zlitina, sestavljena iz navadnih kovin iz tega oddelka in iz
elementov, ki ne spadajo v ta oddelek, se šteje za zlitino
navadnih kovin iz tega oddelka, če je skupna masa takih kovin
enaka ali večja od skupne mase drugih zastopanih elementov;

(c) v tem oddelku obsega izraz "zlitine" tudi sintrane mešanice
kovinskega prahu, homogene (fine) mešanice heterogenih sestavin
(razen kermetov), dobljene s taljenjem, in intermetalne zmesi.

6. Zlitine navadnih kovin se v NomenklaturI, če ni to urejeno
drugače, uvrščajo kot navadne kovine v skladu z opombo 5.

7. Uvrščanje sestavljenih izdelkov:

Če iz tarifnih številk ne izhaja kaj drugega, se izdelki iz
navadnih kovin (vključno s izdelki iz različnih materialov, ki se
uvrščajo kot izdelki iz navadnih kovin po temeljnih pravilih), ki
so sestavljeni iz dveh ali več navadnih kovin, uvrščajo kot
izdelki iz tiste navadne kovine, ki po masi prevladuje nad vsako
drugo kovino.

Za uporabo te določbe:

(a) se železo in jeklo ali razne vrste železa ali jekla štejejo
za isto kovino;

(b) se pri zlitini šteje, kot da je vsa iz tiste kovine, za
katere zlitino velja opomba 5;

(c) se kermet iz tar.št. 81.13 šteje za navadno kovino.

8. V tem oddelku je z naslednjimi izrazi mišljeno:

(a) "odpadki in ostanki":

kovinski odpadki in ostanki iz proizvodnje ali mehanične obdelave
kovine in kovinsko blago, ki je vidno neuporabno zaradi loma,
rezanja, izrabljenosti ali drugih razlogov;

(b) "prah":

izdelki, ki jih gre 90 mas.% ali več skozi sito z odprtinami 1
mm.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

V ta oddelek spadajo navadne kovine (vštevši tudi kovine v
kemično čistem stanju), kot tudi številne izdelke iz njih. Seznam
blaga, ki v tem oddelku ni zajeto, je podan na koncu teh splošnih
določil. Ta oddelek vključuje tudi kovine v naravnem stanju,
ločene od jalovine ter bakrov nikljevec in kobaltovec. Kovinske
rude v naravnem stanju, ki od jalovine še niso ločene, so iz tega
oddelka izključene (tar. št. od 26.01 do 26.17).

Izraz "navadne kovine" so v tej Nomenklaturi navedene v opombi 3
,označuje naslednje kovine,: železo in jeklo, baker, nikelj,
aluminij, svinec, cink, kositer, volfram, molibden, tantal,
magnezij, kobalt, bizmut, kadmij, titan, cirkonij, antimon,
mangan, berilij, krom, germanij, vanadij, galij, hafnij, indij,
niobij (kolumbij), renij in talij.

Vsako med poglavji od 72 do 76 in od 78 do 81 vključuje surove
navadne kovine in izdelke iz njih, kot so palice, žice ali
pločevine, kot tudi izdelke iz slednjih, razen nekaterih
določenih izdelkov iz navadnih kovin, ki se uvrščajo v 82. ali
83. poglavje, neglede na naravo sestavnega materiala - ti dve
poglavji se omejujeta le na določene izdelke.

(A) ZLITINE NAVADNIH KOVIN

Skladno z opombo 6 k temu oddelku (razen, kjer besedilo ne
zahteva drugače - na primer: v primeru jekla), vključuje vsako
določilo, ki se nanaša na navadne kovine v poglavjih od 72 do 76
in od 78 do 81 ali kjerkoli drugje v Nomenklaturi, tudi zlitine
iz teh kovin. Podobno se tudi vsako določilo v poglavjih 82 in 83
ali drugje, ki se nanaša na "navadno kovino", nanaša tudi na
zlitine, ki se uvrščajo kot zlitine navadnih kovin.

Skladno z opombo 5 k 71. poglavju in skladno z opombo 5 k temu
oddelku, se zlitine navadnih kovin razvrščajo na naslednji način:

(1) Zlitine navadnih kovin s plemenitimi kovinami.

Te zlitine se uvrščajo kot navadne kovine pod pogojem, da nobena
plemenita kovina (srebro, zlato in platina) ne predstavlja več
kot 2 mas.% zlitine. Druge zlitine navadnih kovin s plemenitimi
se uvrščajo v 71. poglavje.

(2) Zlitine navadnih kovin.

Te zlitine se uvrščajo po kovini, ki prevladuje po masi, razen
železovih predzlitin (glej komentar k tar. št. 72.02) in
predzlitin bakra (glej komentar k tar. št. 74.05).

(3) Zlitine navadnih kovin iz tega oddelka z nekovinami ali s
kovinami iz tar. št. 28.05.

Te zlitine se uvrščajo kot zlitine navadnih kovin iz tega oddelka
pod pogojem, da je skupna masa navadnih kovin iz tega oddelka
enaka ali večja od skupne mase drugih elementov, ki se nahajajo v
zlitini. Če temu ni tako, se te zlitine uvrščajo v tar. št.
38.24.

(4) Sintrirane mešanice, homogene (fine) mešanice heterogenih
sestavin (razen kermetov), dobljene s taljenjem, ter kombinacije
med kovinami.

Sintrirane mešanice kovinskega prahu in homogene (fine) mešanice
heterogenih sestavin (razen kermetov), dobljene s taljenjem, se
obravnavajo kot zlitine. Slednja vrsta mešanice vključuje
predvsem ingote spremenljive sestave, katere dobivajo s taljenjem
kovinskih odpadkov.

Vendar pa poteka razvrščanje mešanic kovinskega prahu, ki niso
sintrirane, po določilih opombe 7 k temu oddelku (kombinirani
izdelki - glej nadaljnje besedilo pod (B)).

Spojine med kovinami, (intermetallic compounds) sestavljene iz
dveh ali več navadnih kovin, prav tako štejejo za zlitine.
Bistvena razlika med njimi in zlitinami je v tem, da je
razvrstitev različnih atomov v kristalni mreži kombinacij med
kovinami pravilen, v zlitinah pa nepravilen.

(B) IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN

Skladno z opombo 7 k temu oddelku, se izdelki, ki vsebujejo dve
ali več navadnih kovin, uvrščajo kot izdelki iz kovine, ki po
masi prevladuje v razmerju do vsake druge kovine, razen v
primerih, ko poimenovanja tar. številk ne zahtevajo drugače (na
primer: žeblji iz železa in jekla z bakrenimi glavicami, ki se
uvrščajo v tar. št. 74.15, neglede na to, da baker ni
prevladujoča sestavina). Isto pravilo se uporablja, če gre za
izdelke, izdelane iz nekovine, vendar pod pogojem, da (skladno z
osnovnimi pravili za uporabo Nomenklature) jim daje bistveni
značaj nekovina.

Pri preračunavanju razmerij med kovinami, zastopanimi v zlitinah,
je v smislu te tarifne številke treba poudariti:

(1) Da štejejo vse vrste železa in jekla kot ena in ista kovina.

(2) Da šteje zlitina za v celoti sestavljeno iz tiste kovine, po
kateri se uvršča (na primer: del, izdelan iz medenine šteje, kot
da je v celoti sestavljen iz bakra).

(3) Da šteje kermet iz tar. št. 81.13 za posamezno navadno
kovino.

(C) DELI IZDELKOV

V splošnem se deli izdelkov, če jih je mogoče identificirati,
uvrščajo kot taki deli v ustrezne tar. številke izdelka, ki mu
pripadajo.

Vandar pa deli za splošno rabo, opredeljeni v opombi 2 k temu
oddelku, ki se carinijo ločeno, ne štejejo za dele izdelkov,
temveč se uvrščajo v ustrezne tarifne številke tega oddelka. To
se nanaša na primer: na posebne vijake za radiatorje za centralno
ogrevanje, ali pa na posebne vzmeti za motorna vozila. Ti vijaki
se uvrščajo v tar. št. 73.18 in ne v tar. št. 73.22 (kot deli
radiatorjev). Vzmeti se ne uvrščajo v tar. št. 87.08 (kot deli
motornih vozil), temveč v tar. št. 73.20.

Poudariti je treba, da so vzmeti za ure iz tega oddelka
izključene z opombo 2 (b) k temu oddelku, in da se uvrščajo v
tar.št. 91.14.

Dodatno so, skladno z opombo 1 k temu oddelku, iz tega oddelka
izključeni tudi naslednji izdelki:

(a) amalgami navadnih kovin (tar. št. 28.51),

(b) koloidne suspenzije navadnih kovin (predvsem tar. št. 30.03
ali 30.04),

(c) zobarski cementi in druga polnila za zobe (tar. št. 30.06),

(d) fotografske občutljive kovinske plošče, na primer: plošče za
fotograviranje (tar. št. 37.01),

(e) materiali za osvetlitev za fotografsko ("flesh light") rabo
iz tar. št. 37.07,

(f) metalizirane preje (tar. št. 56.05), tkanine iz takšne preje
ali iz kovinskih niti - vrst, ki se uporabljajo v oblačilnih
predmetih; tkanine za pohištvo ipd. (tar. št. 58.09),

(g) vezenine in drugo blago iz kovinskih niti, opisano v oddelku
XI

(h) deli obutve, razen delov obutve, ki niso navedeni v opombi 2
k 64. poglavju (posebno boukleeji, očesca, sponke in zaponke)
(tar. št. 64.06),

(i) kovinski denar (tar. št. 71.18)

(j) odpadki in ostanki primarnic celic, primarnih baterij,
primarnih električnih akumulatorjev; iztrošenih primarnih celic,
iztrošenih primarnih baterij in iztrošenih električnih
akumulatorjev (tar.št. 85.48) in

(k) žične krtače (tar. št. 96.03).


                          72. POGLAVJE

                         ŽELEZO IN JEKLO

Opombe

1. V tem poglavju ter v primerih, ki so navedeni v tej opombi pod
(d), (e) in (f), imajo uporabljeni izrazi v tej nomenklaturi
naslednji pomen:

(a) "Grodelj" - surovo železo:

železo, ogljične zlitine, neprimerne za kovanje, z vsebnostjo
ogljika več kot 2 mas.% in, ki vsebuje enega ali več od
naslednjih elementov, specificiranih v razmerjih, izraženih v
utežnih %.

- ne več kot 10% kroma,

- ne več kot 6% mangana,

- ne več kot 3% fosforja,

- ne več kot 8% silicija,

- skupaj ne več kot 10 mas.% ostalih elementov;

(b) "Zrcalnovina" - spiegeleisen:

zlitine železa in ogljika, ki vsebujejo več kot 6 mas.% in ne več
kot 30 mas.% mangana in po drugih lastnostih ustrezajo določbam
pod (a) te opombe;

(c) "Ferozlitine" - železove predzlitine:

zlitine v štrucah, blokih, kosih ali podobnih primarnih oblikah,
v oblikah, dobljenih s kontinuirnim litijem, in v obliki granul
ali prahu, v aglomerirani ali neaglomerirani obliki in se navadno
uporabljajo kot dodatki pri izdelavi drugih zlitin ali kot
dezoksidanti, sredstva za razžveplanje ali za podobno uporabo v
metalurgiji železa in ki jih ni mogoče kovati, vsebujejo pa 4
mas.% ali več železa in enega ali več naslednjih elementov (v
utežnih %):

- več kot 10% kroma,

- več kot 30% mangana,

- več kot 3% fosforja,

- več kot 8% silicija,

- skupno več kot 10% drugih elementov, razen ogljika, pri čemer
bakra ne sme biti več kot 10%;

(d) "Jeklo":

železni izdelki, razen tistih iz tar.št. 72.03, ki so kovni (z
izjemo določenih vrst, proizvedenih v obliki ulitkov) in ki
vsebujejo 2 mas.% ali manj ogljika; kromova jekla pa imajo lahko
tudi večji odstotek ogljika;

(e) "Nerjavno jeklo":

legirana jekla, ki vsebujejo 1,2 mas.% ali manj ogljika in 10,5
mas.% ali več kroma z drugimi elementi ali brez njih;

(f) "druga legirana jekla":

jekla, ki ne ustrezajo definiciji nerjavnih jekel in vsebujejo
enega ali več naslednjih elementov v mejah (v utežnih %):

- 0,3% ali več aluminija,

- 0,0008% ali več bora,

- 0,3% ali več kroma,

- 0,3% ali več kobalta,

- 0,4% ali več bakra,

- 0,4% ali več svinca,

- 1,65% ali več mangana,

- 0,08% ali več molibdena,

- 0,3% ali več niklja,

- 0,06% ali več niobija,

- 0,6% ali več silicija,

- 0,05% ali več titana,

- 0,3% ali več volframa,

- 0,1% ali več vanadija,

- 0,05% ali več cirkonija,

- 0,1% ali več drugih elementov (razen žvepla, fosforja, ogljika
in dušika (npr. železo (Fe) z 0,5% žvepla, ki se uvršča v tar.
št. 38.24)) vsakega posebej;

(g) "Odpadni ingoti iz železa ali jekla, namenjeni za
pretaljevanje":

izdelke, grobo ulite v obliki ingotov brez nalitkov, kokilnih
nastavkov (glave ingota), z očitnimi površinskimi napakami,
njihova kemična sestava pa ne izpolnjuje zahtev grodlja,
zrcalovine ali ferozlitin;

(h) "Granule":

izdelke, ki jih gre manj kot 90 mas.% skozi sito z odprtinami 1
mm, toda 90 mas.% ali več skozi sito z odprtinami 5 mm;

(ij) "Polizdelki":

kontinuirno vlite izdelke polnega prereza, lahko tudi toplo
predvaljane;

druge izdelke polnega prereza, toplo predvaljane, predkovane,
vključno surovce za kotnike in druge profile, brez nadaljnje
obdelave;

ti izdelki niso v kolobarjih;

(k) "Ploščati valjani izdelki":

valjane izdelke polnega pravokotnega prereza (razen kvadratnega),
ki ne ustrezajo definiciji pod (ij), v obliki:

- kolobarjev drug nad drugim ležečih tesno navitih slojev;

- ravnih kosov, katerih širina je, če so tanjši kot 4,75 mm,
enaka najmanj desetkratni debelini, ali če so debeli 4,75 mm ali
več, pa več kot 150 mm in je najmanj dvakrat večja od debeline;

s ploščatimi valjanimi izdelki so mišljeni tudi izdelki z
reliefno površino, ki je nastala neposredno z valjanjem (npr.:
žlebovi, rebra, kocke, kaplje, gumbi rombi idr.), in tisti, ki so
bili perforirani, nagubani ali polirani, če s tem ne dobijo
značaja predmetov ali izdelkov iz drugih tarifnih številk;

ploščati valjani izdelki v obliki, ki se razlikuje od pravokotne
ali kvadratne oblike katere koli velikosti, se uvrščajo kot
izdelki, široki 600 mm ali več, če s tem ne dobijo značaja
predmetov ali izdelkov iz drugih tarifnih številk;

(l) "Palice in žica, toplo valjani, v ohlapno navitih
kolobarjih":

toplo valjane izdelke v obliki ohlapno navitih kolobarjev, s
polnim prečnim prerezom v obliki kroga, krožnega segmenta, ovala,
pravokotnika (tudi kvadrata), trikotnika ali drugih konveksnih
mnogokotnikov (vključno "sploščeni krogi" in modificirani
pravokotniki, katerih dve nasprotni strani sta konveksno ubočeni,
drugi dve strani pa sta ravni, enakih dolžin in vzporedni; ti
izdelki imajo lahko vdolbine, rebra, žlebove ali druge
deformacije, nastale med valjanjem (za armiranje betona);

(m) "Druge palice in žica":

izdelke, ki ne ustrezajo nobeni izmed definicij pod (ij), (k) ali
(l) ali definiciji za hladno vlečeno žico, po vsej dolžini pa
imajo enak prečni prerez v obliki kroga, krožnega segmenta,
ovala, pravokotnika (vključno kvadrat), trikotnika ali drugih
konveksnih mnogokotnikov;

ti izdelki:

- imajo lahko vdolbine, rebra, žlebove ali druge deformacije,
nastale med valjanjem (palice za armiranje betona);

- so lahko spiralno zaviti po valjanju;

(n) "Kotniki in drugi profili":

izdelke, ki imajo po vsej svoji dolžini enak polni prečni prerez,
ne ustrezajo pa predhodnim definicijam pod (ij), (k), (l) ali (m)
ali definiciji za hladno vlečeno žico;

72. poglavje ne obsega izdelkov iz tar.št. 73.01 in 73.02.

(o) "Hladno vlečena žica":

hladno vlečene izdelke v kolobarjih, ki imajo po vsej svoji
dolžini enak polni prečni prerez, ne ustrezajo pa definiciji za
ploščate valjane izdelke;

(p) "Votle palice za svedre":

votle palice s kakršnim koli prečnim prerezom (primerne za
proizvodnjo svedrov), katerih največja zunanja dimenzija prečnega
prereza je več kot 15 mm in ne več kot 52 mm, največja notranja
dimenzija pa ne presega polovice največje zunanje dimenzije;
votle palice iz železa ali jekla, ki ne ustrezajo tej definiciji,
se uvrščajo v tar.št. 7304.

2. Izdelki iz železa ali jekla, platirani z drugo vrsto železa
ali jekla, se uvrščajo kot izdelek iz železa ali jekla, ki
prevladuje po teži.

3. Izdelki iz železa ali jekla, dobljeni z elektrolitskim
nanašanjem, tlačnim litjem ali sintranjem, se uvrščajo glede na
obliko, sestavo in videz v tarifne številke tega poglavja kot
podobni toplo valjani izdelki.

Opombe k tarifnim podštevilkam

1. V tem poglavju naslednji izrazi pomenijo:

(a) "Legirani grodelj" - surovo železo

grodelj, ki vsebuje enega ali več od naslednjih elementov,
specificiranih v razmerjih, izraženih v utežnih %.:

- več kot 0,2% kroma,

- več kot 0,3% bakra,

- več kot 0,3% niklja,

- več kot 0,1% katerega koli od naslednjih elementov: aluminija,
molibdena, titana, volframa, vanadija;

(b) "Nelegirano avtomatno jeklo":

nelegirano jeklo, ki vsebuje enega ali več naslednjih elementov
specificiranih v razmerjih, izraženih v utežnih %.:

- 0,08% ali več žvepla,

- 0,1% ali več svinca,

- več kot 0,05% selena,

- več kot 0,01% telurja,

- več kot 0,05% bismuta;

(c) "Silicijeva jekla za elektropločevine":

legirana jekla, ki vsebujejo najmanj 0,6 mas.% toda ne več kot 6
mas.% silicija in ne več kot 0,08% ogljika; ta jekla lahko
vsebujejo največ 1 mas.% aluminija, ne smejo pa vsebovati drugih
elementov v količini, ki bi dala jeklu značilnosti drugega
legiranega jekla;

(d) "Hitrorezna jekla":

legirana jekla, ki vsebujejo, z ali brez drugih elementov,
najmanj dva od naslednjih treh legirnih elementov: molibden,
volfram in vanadij (skupaj 7 mas.% ali več) ter 0,6 mas.% ali več
ogljika in 3 mas.% do 6 mas.% kroma;

(e) "Silicij-manganova jekla":

legirana jekla, ki vsebujejo v utežnih %:

- ne več kot 0,7% ogljika,

- 0,5% ali več, toda ne več kot 1,9% mangana,

- 0,6% ali več, toda ne več kot 2,3% silicija, ne vsebujejo pa
katerega koli drugega elementa v količini, ki bi dala jeklu
značilnosti drugega legiranega jekla.

2. Pri uvrščanju ferozlitin v podštevilke tar. št. 72.02 se je
treba ravnati po naslednjih pravilih:

Ferozlitina se šteje kot binarna in se uvršča v ustrezno
podštevilko (če obstaja), če samo eden izmed legirnih elementov
presega minimalni odstotek iz opombe 1 pod (c) tega poglavja.
Analogno temu se šteje kot ternarni oziroma kvarternarni, če dva
oziroma trije legirni elementi presegajo omenjeni minimalni
odstotek.

Za uporabo teh pravil mora znašati delež nenaštetih "drugih
elementov" opombe 1 (c) k temu poglavju vsakega več kot 10 mas.%.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje železove kovine, to so:

- I. Pod-poglavje

Surovo železo, manganovo (ogledalno ali spiegeleisen) železo,
železove zlitine in druge primarne materiali;

- II. Pod-poglavje

Nekateri izdelki železarske in jeklarske industrije (ingoti in
druge primarne oblike, pol-izdelki iz železa in najpomembnejši
izdelki, dobljeni neposredno iz njih ali iz nelegiranega jekla);

- III. Pod-poglavje

Izdelki iz nerjavnega jekla;

- IV. Pod-poglavje

Izdelki iz drugih legiranih jekel.

Izdelki, ki so dalje obdelani, kot so odlitki, odkovki itd. ter
mostnice, zvarjeni profili, material za gradnjo železniških in
tramvajskih prog in cevi, se uvrščajo v 73. poglavje, ali v
nekaterih primerih, v druga poglavja.

Železarska in jeklarska industrija uporabljata kot surovino
naravne železove rude (okside, hidrirane okside, karbonate),
navedene v komentarju k tar. št. 26.01, piritno žlindro
(sintrirane železove okside, ki ostajajo pri zgorevanju žvepla iz
pirita, markazita, pirotita itd.) ter odpadke iz železa ali
jekla.

(I) Predelava (redukcija) železove rude.

Železovo rudo predelujejo z redukcijo v surovo železo v visokih
pečeh ali v elektropečeh, ali pa v neposrednem redukcijskem
postopku v gobasto obliko (gobasto železo) ali v kose. Če želijo
dobiti posebno čisto železo za posebne namene (na primer: za
kemično industrijo), pridobivajo surovo železo z elektrolizo ali
po kakšnem drugem kemičnem postopku.

(A) Predelava železove rude po postopku v visokih pečeh.

Ta postopek je prevladujoč način pridobivanja surovega železa.
Pri tem postopku uporabljajo kot surovino železovo rudo, lahko pa
tudi kovinske odpadke ali ostanke, predreducirano železovo rudo
in druge železne odpadke.

Redukcijska sredstva v visokih pečeh sestoje iz trdnega koksa,
včasih kombiniranega z majhnimi količinami drugega premoga ali
plinastih ogljikovodikov.

Tako dobljeno železo je v obliki staljenega sirovega železa.
Stranski izdelki so žlindra, plin visokih peči in prah visokih
peči.

Večji del tako pridobljenega staljenega surovega železa
neposredno predelujejo v jeklo v jeklarnah.

Določena količina tega železa se uporablja tudi v livarnah za
proizvodnjo kokila za ingote, litih cevi itd.

Preostanek tega železa lahko vlivajo v oblike blokov v livarskih
strojih ali v peščenih posteljicah. Lahko je izdelano tudi v
smislu nepravilno oblikovanih kosov (včasih imenovano "ploščato
železo") ali pa ga granulirajo, tako da ga vlijejo v vodo.

Surovo železo v trdnem stanju lahko ponovno pretalijo v
jeklarnah, skupaj z železnimi odpadki (za pridobivanje jekla),
ali pa, prav tako skupaj z železnimi odpadki, talijo v livarnah v
kupolastih ali elektropečeh in predelujejo v odlitke.

(B) Predelava železove rude v napravah za neposredno (direktno)
redukcijo.

V nasprotju s pravkar opisanim postopkom, so redukcijska sredstva
v tem primeru običajno tekoči ogljikovodiki ali premog, zaradi
česar koks ni potreben.

Pri tem postopku je temperatura redukcije nižja, tako da rezultat
postopka (običajno imenovan "gobasto železo") nastane brez
prehodnega tekočega stanja v obliki gobe, predreduciranih peletov
ali kosov. Zaradi tega je vsebnost ogljikovodikov v njih običajno
manjša kot v železu iz visokih peči (v katerem je staljena kovina
v neposrednem stiku z ogljikom). Večji del teh izdelkov talijo v
jeklarnah in predelujejo v jeklo.


(II) Izdelava jekla .

Surovo ali lito železo v staljenem ali trdnem stanju in železni
izdelki, dobljeni z neposredno redukcijo (gobasto železo)
tvorijo, skupaj z ostanki in odpadki, primarne materiale za
izdelavo jekla. Tem materialom dodajajo nekatere dodatke za
formiranje žlindre, kot so: negašeno apno, fluorit, dezoksidanti
(na primer: fero--mangan, fero--silicij, aluminij) in razne
legirne elemente.

Izdelava jekla sestoji iz dveh osnovnih skupin postopkov - iz
"pnevmatskih" postopkov, v katerih staljeno surovo železo
rafinirajo v konverterjih ali s pihanjem zraka, in iz plamenskih
pos- topkov, kot so postopki v odprtih ognjiščih in v
elektropečeh.

Pnevmatski postopki ne zahtevajo zunanjega toplotnega vira. Te
postopke uporabljajo, kadar sestoji polnjenje iz staljenega
surovega železa. Oksidacija nekaterih elementov, ki se nahajajo v
surovem železu (na primer: ogljika, fosforja, silicija in
mangana) ustvarja dovolj toplote, da jeklo ostaja v tekočem
stanju tudi, če se dodani odpadki in ostanki stalijo. Ti postopki
vključujejo tudi postopke, pri katerih vpihavajo čisti kisik v
staljeno kovino (Linz-Donawitz-ovi postopki: LD ali LDAC, OBM,
OLP, Kaldo in drugi postopki), pa tudi že zastarele postopke, pri
katerih uporabljajo zrak, včasih obogaten s kisikom (Thomasov ali
Bessemerjev postopek).

Postopki rafinacije v odprtih ognjiščih pa zahtevajo zunanji
toplotni vir. Te postopke uporabljajo, če gre za surovino v
obliki trdnega polnjenja (na primer: odpadki in ostanki železa,
gobasto železo in surovo železo v trdnem stanju).

Med temi postopki sta najpomembnejša dva postopka: postopek v
Martinovi peči, pri katerem toploto zagotavljata težko olje ali
plin, in postopek v obločni ali indukcijski peči, kjer toploto
zagotavlja elektrika.

V proizvodnji nekaterih vrst jekla lahko sukcesivno uporabljajo
dva različna postopka (dupleks - postopek). Prečiščevanje lahko
prične, na primer: v Martinovi peči, konča pa v elektropeči; ali
pa lahko jeklo, staljen v elektropeči, prenesejo v posebni
konverter, v katerem se dekarbonacija dokonča s pihanjem kisika
in argona na polnjenje (ta postopek uporabljajo na primer: v
proizvodnji nerjavnega jekla).

Danes je razvitih veliko postopkov za pridobivanje jekel s
posebnimi lastnostmi. Med te postopke spada taljenje z
električnim lokom v vakuumu, taljenje z obstreljevanjem s pomočjo
elektronov in postopek elektrožlindre. Pri vseh teh postopkih
izdelujejo jeklo iz ene potrošne elektrode, ki ob taljenju kaplja
v koliko za ingote, ki je hlajena z vodo. Kokila je lahko iz
enega kosa, dno pa je lahko odstranljivo, da je odlitek moč
izvleči od spodaj.

Tekoče jeklo, dobljeno po teh postopkih, vlijejo v sprejemno
posodo (predhodno še nadalje prečiščenega ali ne). V tej fazi
lahko dodajajo legirne elemente ali dezoksidacijska sredstva - v
trdni ali tekoči obliki. To lahko izvedejo v vakuumu, da
preprečijo nastanek plinastih nečistoč.

Jekla, dobljena po vseh teh postopkih, se delijo po vsebnosti
legirnih elementov na "nelegirana jekla" in "legirana jekla"
(nerjavna in druga jekla). Naprej se delijo na primer: po svojih
posebnih lastnostih na jekla za avtomate, silicijeva
elektrojekla, hitrorezna jekla in silicij-manganova jekla.


(III) Izdelava ingotov in drugih primarnih oblik in pol-
izdelkov.

Čeprav lahko staljeno jeklo v livarnah vlivajo v končne oblike v
kalupe, pa pretežni del staljenega jekla vlivajo v ingote.

V fazi litja in v fazi strjevanja se jeklo deli v tri osnovne
skupine - v neumirjeno jeklo, umirjeno jeklo in v polumirjeno
jeklo. Jeklo, lito v neumirjenem stanju, se tako imenuje zato,
ker prihaja med in po postopku litja do reakcije (med železovim
oksidom in ogljikom, raztopljenim v jeklu), zaradi česar je jeklo
neumirjeno. Med hlajenjem se nečistoče koncentrirajo v osrednjem
jedru in v zgornji polovici ingota. Zunanja plast, v kateri ni
nečistoč, daje valjanim izdelkom boljši površinski videz. Ta,
ekonomičnejša vrsta jekla se uporablja tudi za hladno izvlekanje.

V številnih primerih jekla ni moč zadovoljivo vlivati v
neumirjenem stanju. To se še posebno nanaša na legirana jekla in
jekla z velikim deležem ogljika. V teh primerih morajo jeklo
umiriti, t.j. dezoksidirati. Dezoksidacijo lahko delno izvedejo s
postopkom v vakuumu, vendar pa bolj pogosto dosežejo
dezoksidacijo z dodajanjem elementov, kot so silicij, aluminij,
kalcij in mangan. Na ta način se preostale nečistoče bolj
enakomerno porazdelijo po vsem ingotu, kar zagotavlja večjo
verjetnost, da so lastnosti ingota iste v vsej njegovi masi.

Nekatera jekla so lahko delno dezoksidirana. Takšna jekla so
znana kot polumirjena jekla.

Ko se ingoti strdijo in se njihova temperatura izenači, jih
valjajo v pol-izdelke (blumi, grede, okroglice, plošče, platine)
na postrojenju za blooming - valjanje (izdelava blumov, ploščic
itd.), ali pa s strojnimi ščetkami ali kovaškimi stiskalnicami
predelujejo v kovane pol-izdelke.

Vse več jekla v obliki pol-izdelkov vlivajo v stroje za
kontinuirano litje. V nekaterih primerih je lahko oblika prečnega
prereza tako dobljenih izdelkov zelo blizu obliki prereza
končnega izdelka. Pol-izdelke, dobljene s kontinuiranim litjem,
odlikuje videz zunanje površine,ki ima običajno prečne
raznobarvne obroče, ki so eden od drugega oddaljeni v pravilnih
razmikih. Za te izdelke je značilna tudi oblika prečnega prereza,
ki običajno izkazuje krožno kristalizacijo, ki je posledica
hitrega ohlajanja. Kontinuirano lito jeklo je umirjeno.


(IV) Izdelava končnih izdelkov.

Pol-izdelke, v nekaterih primerih pa tudi ingote, pozneje
predelujejo v končne izdelke.

Končni izdelki se delijo na ploščate izdelke ("široko ploščato
jeklo", vštevši tudi "univerzalne plošče", "široka navitja",
pločevine in trakovi) in na dolge izdelke (vroče valjana žica v
kolutih, palice, profili in žica, dobljena po hladnem postopku).

Te izdelke pridobivajo s plastično deformacijo po dveh postopkih
- po vročem postopku (neposredno iz ingota ali pol-izdelkov z
vročim valjanjem, vročim kovanjem ali vročim vlečenjem), ali pa
po hladnem postopku (posredno iz izdelkov, poprej dokončanih po
toplem postopku - s hladnim valjanjem, s hladno ekstruzijo, s
hladnim vlečenjem žice, s svetlim vlečenjem). Nato običajno
sledijo že zaključne operacije (na primer: hladno dokončane
palice, dobljene z brušenjem brez osti ali s preciznim
struženjem).

Na podlagi opombe 3 k temu poglavju se izdelki iz železa in
jekla, dobljeni z elektrolitskim nanašanjem, litjem pod pritiskom
ali s sintriranjem, razvrščajo po svoji obliki, sestavi in
videzu, in sicer v tarifno številko, ki ustreza vroče valjanim
proizvodom.

Izrazi v tej opombi označujejo:

(1) Litje pod pritiskom (litje v kalupih) - ta postopek sestoji
iz vbrizgavanja zlitine v staljenem stanju ali v obliki paste pod
razmeroma visokim pritiskom v kalup.

Ta postopek olajšuje proizvodnjo velikih količin in zagotavlja
natančnost dimenzij.

(2) Sintriranje - to je operacija metalurgije prahu, s pomočjo
katere izdelek, dobljen s kalupiranjem (običajno s stiskanjem),
pozneje grejejo v posebni peči.

Ta operacija, ki daje končne lastnosti sintriranim materialom,
izvajajo v specifičnih temperaturnih, časovnih in atmosferskih
pogojih. Sintriranje ustvarja aglomeracijo v trdni obliki. Lahko
poteka tudi v vakuumu.

(A) Plastična vroča deformacija.

(1) Toplo valjanje - valjanje pri temperaturi med točko
kristalizacije in pričetka taljenja. Ta temperaturni interval je
odvisen od raznih dejavnikov, predvsem pa od sestave jekla.
Praviloma je končna temperatura valjanega predmeta pri vročem
valjanju okoli 900° C.

(2) Kovanje - topla deformacija kovine v masi s pomočjo strojnih
kladiv ali kovaških stiskalnic, katere namen je formiranje
poljubnih oblik.

(3) Vroče vlečenje - segreto jeklo prehaja skozi matrico. Na ta
način dobijo palice, cevi ali profile raznih oblik.

(4) Vroče kovanje, vtiskovanje in stiskanje - izdelava kovinskih
oblik in profilov (običajno na konvejnerski liniji) z vročim
oblikovanjem poprej izrezanih kosov s pomočjo posebnih orodij v
kalupih (zaprtih ali odprtih). Delo izvajajo z udarjanjem ali
pritiskom in običajno poteka v več fazah. Temu sledijo operacije,
kot je na primer: valjanje, ročno kovanje in zvijanje.

(B) Hladna plastična deformacija.

(1) Hladno valjanje - poteka pri temperaturi okolja (pod
temperaturo rekristalizacije).

(2) Hladno kovanje, vtiskovanje in stiskanje - izdelava oblik in
profilov s pomočjo hladnih postopkov, ki so podobni postopkom,
opisanim v predhodni točki A (4).

(3) Ekstruzija - običajno hladen postopek deformacije jekla v
masi pot visokim pritiskom. Jeklo se nahaja med matrico in
stiskalnim orodjem, poteka pa v prostoru, ki je zaprt z vseh
strani, razen s strani, skozi katero prehaja polnjenje z namenom
dobivanja željene oblike.

(4) Vlečenje žice - hladen postopek, pri katerem žico v kolutih
vlečejo z veliko hitrostjo skozi eno ali več matric. Tako dobijo
navito žico manjšega premera.

(5) Svetlo vlečenje - hladni postopek, pri katerem žico, navito
ali nenavito v nepravilnih kolutih, vlečejo z razmeroma majhno
hitrostjo skozi eno ali več matric. Tako dobijo zdelek manjšega
prereza, ali pa zdelek z različnimi oblikami prereza.

Hladno obdelane izdelke je moč razlikovati od vroče valjanih ali
vroče vlečenih izdelkov po naslednjih kriterijih:

-  površina hladno obdelanih izdelkov ima boljši videz od
površine izdelkov, dobljenih z vročim postopkom, in nikdar nima
plasti prevleke,

-  dimenzijska odstopanja hladno obdelanih izdelkov so manjša,

-  tanke ploščate izdelke (tanka "široka navitja", pločevine in
trakovi) običajno pridobivajo s hladno redukcijo in

-  mikroskopiranje hladno obdelanih izdelkov pokaže znake
deformacij kristalnih zrn in njihovo orientacijo, ki je vzporedna
s smerjo obdelave. Nasprotno pa izkazujejo izdelki, dobljeni z
vročim postopkom, skoraj pravilno kristalizirana zrna,
zahvaljujoč rekristalizaciji.

Razen tega imajo hladno obdelani izdelki naslednje lastnosti,
katere pa imajo lahko tudi nekateri vroče valjani ali vroče
vlečeni izdelki:

(a) zaradi deformacijskega strjevanja, kateremu so izpostavljeni,
imajo hladno obdelani izdelki veliko raztržno vrednost in so zelo
trdi, čeprav je moč te lastnosti zmanjšati s toplotno obdelavo in

(b) razteg (elongacija) pri lomu je pri hladno obdelanih
proizvodih zelo majhen; pri izdelkih, izpostavljenih ustrezni
toplotni obdelavi, je ta razteg večji.

Postopek zelo lahkega hladnega valjanja, katerega uporabljajo pri
nekaterih vroče valjanih ploščatih proizvodih in ki bistveno ne
zmanjša njihove debeline, ne vpliva na njihove lastnosti vroče
valjanih izdelkov. Takšno hladno valjanje poteka pod majhnim
pritiskom in deluje le na površino izdelkov, medtem ko hladno
valjanje v pravem pomenu besede (znano tudi kot hladna redukcija)
spremeni kristalno strukturo delovnega predmeta, saj občutno
zmanjša njegov prečni prerez.

(C) Nadaljnja predelava in dodelava.

Končni izdelki so lahko izpostavljeni nadaljnjim dodelavnim
postopkom, ali pa so lahko predelani v druge izdelke, in to z
vrsto operacij, kot so:

(1) Mehanska obdelava - struženje, jedkanje, brušenje, luknjanje
ali prebijanje, zvijanje, kalibriranje, luščenje itd. Vendar pa
je treba vedeti, da grobo struženje (z namenom odstraniti
oksidacijski kosmi in skorja) ter grobo obrezovanje, ne štejeta
za dodelavo, ki bi zahtevala drugačno uvrščanje.

(2) Površinska obdelava in druge operacije, vštevši platiranje,
katere namen je izboljšanje lastnosti ali videza kovine, zaščita
proti rji ali koroziji itd. Takšni postopki ne vplivajo na
tarifno številko, v katero naj bi bilo to blago uvrščeno, razen
če je to navedeno v poimenovanju nekaterih tar. številk. Ti
postopki vključujejo:

(a) Razžarjevanje, kaljenje, popuščanje, cementiranje, nitriranje
in podobni toplotni postopki za izboljšanje lastnosti kovine.

(b) Luščenje, dekapiranje, praskanje (ročno struženje) in drugi
postopki za odstranjevanje oksidnih kosmov in skorje, ki
nastajajo med segrevanjem materiala.

(c) Grobo prevlekanje, katerega namen je izključno samo zaščita
zdelka proti rji ali drugim oksidacijam, proti drsenju med
transportom in lažje rokovanje - na primer: prevlekanje z
barvami, ki vsebujejo aktivni pigment proti rji (svinčev minij,
cink v prahu, cinkov oksid, cinkov kromat, železov oksid, železov
minij, draguljarsko rumenilo), ali pa prevlekanje s nepigmentnimi
prevlekami na osnovi olja, maščob, voska, parafina, grafita,
katrana ali bitumna.

(d) Zaključna površinska dodelava - ti postopki vključujejo:

(i) poliranje in glajenje ali podobne postopke,

(ii) umetno oksidacijo (po raznih kemičnih postopkih, kot je na
primer: namakanje v oksidacijski raztopini), patiniranje,
ustvarjanje plasti oksida na površini zaradi izboljšanja videza
zdelka (modre plasti, broniranje, bronzanje). Te operacije tudi
povečujejo odpornost zdelka proti rji,

(iii) kemične površinske obdelave, kot so:

-  fosfatiranje, pri čemer se zdelek potaplja v raztopino kislih
kovinskih fosfatov, predvsem mangana, železa in cinka. Ta
postopek je znan kot parkerizacija ali bonderizacija, odvisno od
dolžine trajanja operacije in od temperature kopeli;

-  oksalatiranje, boratiranje itd, po postopkih, ki so podobni
fosfatiranju, le da se izvaja z ustreznimi solmi ali kislinami;

-  kromatiranje (kromno barvanje), pri čemer se zdelek potaplja v
raztopino katere glavne sestavine so kromova kislina ali kromati.
Ta postopek je namenjen površinski obdelavi na primer: jeklene
pločevine, prevlečejo s cinkom s galvanskimi postopki ali s
pomakanjem v raztaljen cink.

 Omenjene kemične površinske obdelave imajo to prednost, da
zaščitijo površino kovine in olajšajo vsakršno kasnejšo hladno
deformacijo tako obdelanih izdelkov, ter nanos barv ali drugih
nekovinskih zaščitnih premazov.

(iv) Prevlekanje s kovino (metaliziranje), pri čemer so
najpomembnejši naslednji postopki:

-  namakanje v kopel staljene kovine ali kovinskih zlitin, na
primer: galvanizacija z vročim potapljanjem, kositriranjem, z
vročim prevlekanjem s svincem, prevlekanjem z aluminijem itd,

-  elektroprevlekanje (katodno nanašanje kovine za prevlekanje na
zdelek, katerega je treba prevleči, z elektrolizo primerne
raztopine kovinske soli), na primer: s cinkom, kadmijem,
kositrom, svincem, kromom, s kromati, z bakrom, nikljem, zlatom
ali s srebrom,

-  impregnacija ali difuzija (s segrevanjem zdelka, katerega je
treba prevleči s kovino za prevlekanje v obliki prahu, na primer:
šerardiziranje (cementiranje s cinkom) in kaloriziranje
(cementiranje z aluminijem ter kromiranje (difuzija kroma)),

-  razprševanje (atomiziranje staljene kovine za prevlekanje in
razprševanje curka po proizvodu, katerega je treba prevleči), na
primer: Schoopov postopek razprševanja in postopki razprševanja s
plinsko pištolo, s čebulo, s plazmo ali elektrostatično
razprševanje,

-  metaliziranje z izhlapevanjem kovine za prevlekanje v vakuumu
itd.,

-  metaliziranje z ionizacijo kovine za prevlekanje v
luminiscenčnem praznjenju (platiranje s pomočjo ionov) in

-  prevlekanje s katodnim razprševanjem (sputtering).

(v) Prevlekanje z nekovinskimi materiali, na primer: emajliranje,
lakiranje, barvanje, vtiskovanje, prevlekanje s keramiko ali s
plastično maso, vštevši tudi posebne postopke, kot so na primer:
luminiscenčno praznjenje, elektroforeza, elektrostatično
izvrgovanje in namakanje v elektrostatično fluidizirano kopel,
kateremu sledi žganje s sevanjem itd.

(e) Platiranje (clading) - spajanje plasti kovin različnih barv
ali različne narave s pomočjo molekulskega vmesnega prodiranja
površin, ki se stikajo. Ta, omejena difuzija je značilnost
platiranih izdelkov in prav po tem se tako platirani izdelki
razlikujejo od izdelkov, metaliziranih na načine, opisane v
prejšnjih točkah (na primer: z elektroprevlekanjem).

 Med postopke platiranja spadajo: zlivanje staljene kovine za
platiranje na osnovno kovino, čemur sledi valjanje; (običajno)
vroče valjanje kovine za platiranje na osnovno kovino, kar
povzroči njegovo učinkovito varjenje na osnovno kovino;
katerikoli drug način nanašanja ali polaganja kovine za
platiranje na osnovno kovino, čemur sledi eden izmed mehanskih
ali toplotnih postopkov, ki zagotovijo varjenje. Pri
"elektroplatiranju"se, na primer:, kovina za nanašanje (nikelj,
krom itd.) nanaša na osnovno kovino po elektrolitskem postopku.
Molekulsko vmesno prodiranje stičnih kovinskih površin dosežejo v
tem primeru s toplotnim postopkom pri ustrezni temperaturi in s
poznejšim hladnim valjanjem.

 Izdelki iz železa, platirani s kovinami, ki ne spadajo v skupino
fero-kovin (barvaste kovine), se uvrščajo v ustrezne tar.
številke 72. poglavja, vendar pod pogojem, da sta železo ali
jeklo po masi prevladujoča kovina (glej opombo 5 k oddelku XV).
Izdelki iz železa ali jekla, platirani z drugimi fero--kovinami,
ki bi se lahko zaradi sestave prvotnega ali zaradi sestave kovine
za platiranje uvrstili v dva razdelka (II., III. ali IV. pod-
poglavje), se prav tako uvrščajo po prevladujoči kovini (glej
opombo 2 k temu poglavju).

 Primer:

 Palica navadnega nelegiranega jekla, platirana z nerjavečim
jeklom, se uvršča v II. pod-poglavje (nelegirana jekla), v
kolikor po masi prevladuje nelegirano jeklo, in v II. pod-
poglavje (nerjavno jeklo), v kolikor po masi prevladuje nerjavno
jeklo.

(f) Odstranjevanje majhnih količin kovin zaradi poskusov ali
testiranja.

(g)  Laminiranje, npr. nanašanje kovinskih plasti na vmesno plast
elastičnega materiala, pri čemer slednja plast služi kot zvočni
itd. izolator.

Uvrščanje zlitin fero-kovin in kombiniranih izdelkov je obdelano
v splošnih določilih k oddelku XV.


                         I. POD-POGLAVJE

          IZDELKI V PRIMARNIH OBLIKAH, ZRNIH ALI PRAHU

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V to pod-poglavje spadajo:

1) Primarni metalurški materiali iz železa in jekla (surovo
železo, manganovo oziroma ogledalno (spiegeleisen) železo,
železove zlitine, železni izdelki, dobljeni z neposredno
redukcijo železove rude, ter drugi gobasti železni izdelki,
odpadki, ostanki in odpadni ingoti, namenjeni za pretapljanje) in
železo čistoče najmanj 99,94 mas.% (tar. št. od 72.01 do 72.04).

2. Zrna in prah surovega železa, manganovega ogledalnega
(spiegeleisen) železa, ter železa in jekla (tar. št. 72.05).


72.01

GRODELJ - SUROVO ŽELEZO IN ZRCALOVINA, V ŠTRUCAH, BLOKIH IN
DRUGIH PRIMARNIH OBLIKAH

7201.10 - Nelegirani grodelj, ki vsebuje do 0,5 mas.% fosforja

7201.20 - Nelegirani grodelj, ki vsebuje več kot 0,5 mas.%
          fosforja

7201.50 - Legirani grodelj; zrcalovina

                        (A) SUROVO ŽELEZO

Surovo železo je opredeljeno v opombi 1 (a) k temu poglavju.
Vendar pa se kromova jekla z več kot 2 mas.% ogljika (na podlagi
opombe 1 (d) k temu poglavju) uvrščajo skupaj z drugimi zlitinami
v IV. pod-poglavje.

Surovo železo je najpomembnejši primarni zdelek železarske in
jeklarske industrije. Pridobivajo ga predvsem z redukcijo in s
taljenjem železove rude v visokih pečeh, ali pa s taljenjem
železnih odpadkov in ostankov v elektropečeh in v kupolastih
pečeh. Surovo železo je zlitina železa in ogljika, vsebuje pa
tudi druge elemente, kot na primer: silicij, mangan, žveplo in
fosfor, ki izvirajo iz rude, odpadkov, talil ali goriv. Včasih
vsebuje tudi druge elemente, kot na primer: krom in nikelj,
katere dodajajo za doseganje posebnih lastnosti.

V to tarifno številko spada tako neprečiščeno surovo železo kot
surovo železo, ki je bilo ponovno staljeno zaradi posebne stopnje
prečiščevanja, mešanja ali legiranja, vendar pod pogojem, da
sestava kovine ostane v mejah, podanim v definiciji opombe 1 (a)
k temu poglavju. Surovo železo je lahko v obliki blokov, kosov
(vštevši lomljenih kosov), ali pa v staljenem stanju - vendar se
ta tarifna številka ne širi na oblikovane ali obdelane izdelke
(na primer: na grobe ali dokončane odlitke ali cevi).

Za surovo železo je značilno, da je togo in neprimerno za
obdelavo. Nekoliko ga je možno popraviti z žarjenjem, ki da
proizvodu nekatere lastnosti jekla. Tak zdelek je znan pod imenom
"temperirani liv" (z belim ali črnim prelomom). Praktično se ta
postopek uporablja za lite izdelke, ki se sicer uvrščajo v druge
tarifne številke, vendar pa se uvršča v to številko katerikoli
tak material, če je v blokih ali v drugih primarnih oblikah -
vendar pod pogojem, da vsebuje več kot 2 mas.% ogljika.

Legirano surovo železo je surovo železo, ki vsebuje en ali več
elementov v utežnih količinah, predvidenih v opombi 1 (a) k temu
poglavju.

         (B) MANGANOVO (OGLEDALNO) ŽELEZO (SPIEGELEISEN)

Manganovo (ogledalno) železo (spiegeleisen) je opredeljeno v
opombi 1(b) k temu poglavju. V trgovini ga včasih štejejo za
železovo zlitino, vendar pa se uvršča v to tarifno številko kot
surovo železo, saj ga običajno pridobivajo iz rude.

Uporablja se predvsem v proizvodnji jekla za dezoksidacijo in
poogljikanje železa ter za legiranje. Zaradi visokega deleža
mangana ima na prelomu bleščečo površino, pojavlja pa se v istih
oblikah kot surovo železo.


72.02

FEROZLITINE - ŽELEZOVE PRED-ZLITINE

        - Fero-mangan:

7202.11 - - ki vsebuje več kot 2 mas.% ogljika

72.02.19 - - drugo

         - Fero-silicij:

7202.21 - - ki vsebuje več kot 55 ut % silicija

7202.29 - - drugo

7202.30 - Fero-siliko-mangan

        - Fero-krom:

7202.41 - - ki vsebuje več kot 4 mas.% ogljika

7202.49 - - drugo

7202.50 - Fero-siliko-krom

7202.60 - Fero-nikelj

7202.70 - Fero-molibden

7202.80 - Fero-volfram in fero-siliko-volfram:

        - Druge:

7202.91 - - fero-titan in fero-siliko-titan:

7202.92 - - fero-vanadij

7202.93 - - fero-niobij

7202.99 - - drugo

Fero-zlitine so opredeljene v opombi 1 (c) k temu poglavju.

Železove pred-zlitine se od surovega železa razlikujejo po tem,
da vsebujejo manjši odstotek železa, ki deluje le kot topilo za
velik odstotek legirnih elementov (na primer: mangana, kroma,
volframa, silicija, bora ali niklja), ter po tem, da lahko
vsebujejo 2 ut % ali manj ogljika.

Železove pred-zlitine se praviloma ne uporabljajo za valjanje,
kovanje ali za drugačno obdelavo, še najmanj pa za industrijske
namene, čeprav so nekatere med njimi kovne. Uporabljajo se v
industriji železa ali jekla predvsem zaradi dodajanja legirnih
elementov jeklu ali surovemu železu, z namenom dodajanja posebnih
lastnosti in običajno takrat, kadar bi bila uporaba čistih
elementov nesmotrna in neekonomična. Nekatere železove zlitine
uporabljajo tudi kot sredstva za dezoksidacijo, razžvepljevanje
ali denitrizacijo, ali pa za umirjanje jekla. Spet druge železove
zlitine uporabljajo pri varjenju ali nanašanju kovin.

Nekatere železove pred-zlitine se lahko uporabljajo neposredno za
litje. Železove pred-zlitine morajo biti v obliki blokov, kosov
ali v podobnih primarnih oblikah, v zrnih ali v prahu, ali pa v
oblikah, dobljenih s kontinuiranim litjem (na primer: tramci), v
kolikor jih želimo uvrstiti v to tarifno številko.

Fero-silicij v obliki sferično-zrnatega prahu, katerih površina
je otrjena po posebnem postopku, se uporablja tudi kot gosta masa
(pulpa) pri gravimetrični separaciji (selektivna flotacija)
kovinskih rud, vendar pa se uvrščajo v to tarifno številko.

V to tarifno številko spadajo tudi tovrstni izdelki, predhodno
reducirani v zrna ali prah ali aglomerirani v brikete, cilindre,
tanke ploščice itd. s pomočjo cementa ali drugih veziv (v
nekaterih primerih tudi z ekzotermičnimi aditivi).

Čeprav je nekatere železove pred-zlitine (na primer: fero-mangan
ali fero-silicij) možno pridobiti tudi v visokih pečeh, pa jih
pogosteje pridobivajo v elektropečeh ali v talilnih loncih po
termitnem postopku itd.

Najpomembnejše vrste železovih pred-zlitin so:

(1) fero-mangan

(2) fero-silicij

(3) fero-siliko-mangan

(4) fero-krom

(5) fero-siliko-krom

(6) fero-nikelj

(7) fero-molibden

(8) fero-volfram in fero-siliko-volfram

(9) fero-titan in fero-siliko-titan

(10) fero-vanadij

(11) fero-niobij

(12) fero-siliko-magnezij in fero-siliko-kalcij

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) kemični izdelki, ki se uporabljajo za iste namene in na enake
načine kot železove zlitine, kot so mešanice, ki poleg železovih
zlitin vsebujejo še druge snovi, na primer: grafit (tar. št.
38.24), kot je na primer: molibdenov oksid, kalcijev molibdat in
silicijev karbid. Iz te tarifne številke so izključeni tudi
izdelki, v kolikor vsebujejo manj kot 4 mas.% železa, pa tudi
kalcijev silicid in manganov silicid (28. poglavje),

(b) fero-uran (tar. št. 28.44),

(c) fero-cerij in druge piroforne zlitine v vseh oblikah (tar.
št. 36.06) in

(d) izdelki, ki so v nekaterih deželah znani kot fero-nikelj ali
fero-nikelj-krom in ki so kovni in ki se običajno ne uporabljajo
kot "dodatni materiali" v metalurgiji železa ali jekla (tar. št.
od 72.18 do 72.29 ali 75. poglavje).


72.03

ŽELEZO, DOBLJENO Z DIREKTNO REDUKCIJO ŽELEZOVE RUDE, IN GOBASTI
IZDELKI IZ ŽELEZA, V KOSIH, PELETIH IN PODOBNIH OBLIKAH; ŽELEZO
MINIMALNE ČISTOČE 99,94 mas.%, V KOSIH, PELETIH ALI PODOBNIH
OBLIKAH

7203.10 - Železo, dobljeno z direktno redukcijo železove rude

7203.90 - Drugo

V to tarifno številko spadajo železni izdelki, dobljeni z
redukcijo brez taljenja (glej splošna določila k temu poglavju,
del (I) - (B)). Te izdelke pridobivajo iz rude v kosih ali zrn,
ali pa iz koncentrirane rude v obliki briketov ali peletov.
Običajno vsebujejo več kot 80 mas.% železa v obliki kovine in
imajo gobasto strukturo (gobasto železo). Te izdelke uporabljajo
v proizvodnji jekla. Izdelkov iz te tarifne številke v obliki
briketov ali peletov ne gre zamenjevati z izdelki, ki sestoje iz
koncencentrirane rude iz tar. št. 26.01. Izdelki iz te tarifne
številke se med seboj razlikujejo po odsevnosti prerezne
površine.

Železovi izdelki, dobljeni z neposredno redukcijo rude, se zlahka
razlikujejo od drugih gobastih izdelkov (dobljenih iz staljenega
železa po postopku atomiziranja), in sicer na podlagi dejstva, pa
je površina prvih grobo porozna, površina slednjih izdelkov pa je
zaobljena in prav ta jasno kaže, da so ti izdelki šli skozi
staljeno stanje.

Ta tarifna številka vključuje tudi zelo čisto železo (na primer:
železo, v katerem je manj kot 0,06% nečistoč). To železo, ki se
uporablja v raziskovalnih laboratorijih in v nekaterih
industrijskih vejah za predelavo železa (na primer: v metalurgiji
prahu), je dobro topilo za kovine.

Iz te tarifne številke je izključena čista jeklena volna, ki jo
poznajo tudi pod imenom "jeklena goba" (tar. št. 73.23).


72.04

ODPADKI IN OSTANKI ŽELEZA ALI JEKLA; ODPADNI INGOTI IZ ŽELEZA ALI
JEKLA ZA PRETALJEVANJE

7204.10 - Odpadki in ostanki litega železa

        - Odpadki in ostanki legiranega jekla:

7204.21 - - iz nerjavnega jekla

7204.29 - - drugi

7204.30 - Odpadki in ostanki pokositrenega železa ali jekla

        - Drugi odpadki in ostanki:

7204.41 - - ostružki, opilki, odrezki, mleti odpadki, okruški
            ipd., vključno tudi v paketih

7204.41 - - drugi

7204.50 - Odpadni ingoti za pretaljevanje

                     (A) ODPADKI IN OSTANKI

Ta tarifna številka vključuje odpadke in ostanke iz železa ali iz
jekla, opredeljenih v opombi 8(a) v oddelku XV.

Narava takšnih odpadkov in ostankov iz železa ali iz jekla je
lahko različna, pojavljajo pa se običajno kot:

(1) Odpadki in ostanki iz proizvodnje ali iz mehanske obdelave
železa ali jekla (na primer: odrezani konci, opilki ali
ostružki).

(2) Predmeti iz železa ali iz jekla, ki so dokončno neuporabni
zaradi loma, razrezanja, obrabe ali iz drugih razlogov. Odpadke
in ostanke iz železa ali iz jekla običajno pripravljajo s pomočjo
naslednjih postopkov, katerih namen je prilagoditi dimenzije in
kvaliteto potrebam uporabnika:

(a) Odrezovanje ali plamensko rezanje težkih ali dolgih kosov.

(b) Zbijanje v bale (še posebno v primeru lahkih ostružkov), pri
čemer uporabljajo na primer: hidravlično stiskalnico.

(c) Razrezovanje karoserij motornih vozil in drugih lahkih
odpadkov na kose, čemur sledi separacija (lahko tudi magnetna),
katere namen je dobivanje velike gostote izdelkov, ki so precej
čisti.

(d) Drobljenje in aglomeriranje ostružkov in opilkov iz železa
ali iz jekla v brikete in

(e) Lomljenje starih izdelkov iz železa.

Odpadke in ostanke običajno uporabljajo za ponovno pridobivanje
kovin s pretaljevanjem, ali pa v proizvodnji kemikalij.

Vendar pa ta tarifna številka izključuje izdelke, katere je moč
(s popravilom ali obnovo ali brez njiju) uporabiti v prejšnje
namene, ali pa jih uporabiti za druge potrebe; ta tarifna
številka izključuje tudi izdelke, ki se lahko prenamenijo za
drugo blago, ne da bi jih poprej bilo treba ponovno spremeniti v
kovino. Tako so na primer: izključene jeklene konstrukcije, ki so
uporabne po obnovi iztrošenih delov, iztrošeni železniški tiri,
ki so uporabni kot jamske podpore ali pa (po ponovnem valjanju)
kot drugi izdelki, jeklene pile, ki so spet uporabne (po čiščenju
in ostrenju).

Ta tarifna številka izključuje še:

(a) žlindro, trosko in druge odpadke iz proizvodnje železa ali
jekla, četudi so primerni za ponovno pridobivanje kovine (tar.
št. 26.19),

(b) odpadke in ostanke, ki neposredno niso uporabni v železarski
ali jeklarski industriji, ker so radioaktivni (tar. št. 28.44) in

(c) lomljene kose surovega železa ali manganovega (ogledalnega -
spiegeleisen) železa (tar. št. 72.01).

               (B) ODPADNI INGOTI ZA PRETALJEVANJE

Ti izdelki so opredeljeni v opombi 1 (g) k temu poglavju. Sestoje
iz ingotov ali blokov (običajno legiranega) jekla, dobljenih s
pretaljevanjem in litjem oblikovanih odpadkov ali ostankov (na
primer: prahu od brušenja ali finih koščkov ostružkov). Teh
izdelkov ne valjajo in jih ne uporabljajo kot dodatke v
proizvodnji jekla. Njihova površina je groba in ni ravna, ima
mehurje, razpoke, razcepe in votline od krčenja - do njih pride
zaradi litja v iztrošenih kokilah. Litje v oblike ingota poteka
brez lijakov. Zaradi tega nimajo vročih nastavkov ali izgubljenih
glav, pač pa nepravilno površino, včasih v obliki kanala na
vrhnji strani. Ta površina pogosto ima razpoke v obliki vdolbin,
v katerih je moč opaziti porozno trosko.


                              72.05

GRANULE IN PRAH IZ GRODLJA - SUROVEGA ŽELEZA, ZRCALOVINE, ŽELEZA
ALI JEKLA

7205.10 - Granule

        - Prah:

7205.21 - - iz legiranega jekla

7205.29 - - drug

                            (A) ZRNA

Zrna so opredeljena v opombi 1 (h) k temu poglavju.

V to tarifno številko spadajo zrna (šibre), ki so bolj ali manj
okrogla in ostra ("grits").

Šibre (sekance) pridobivajo z vlivanjem tekočega železa v hladno
vodo ali v parni curek. Ostra zrna dobijo z drobljenjem sekancev
ali s hladnim drobljenjem pločevin in drugih oblik strjenih
kovin.

Pravkar opisano blago se uvršča v to tarifno številko, če je
sortirana po velikosti ali če ni.

Šibre (sekanci) in ostra zrna uporabljajo za čiščenje in
odstranjevanje kovinskih oksidov, ali pa za površinsko utrjevanje
kovin (tolčenje s šibrami - sekanci), za poliranje ali graviranje
na steklo ali kovino, za obdelavo kamna itd. Včasih služijo tudi
kot dodatek - trdilec za beton in povečujejo odpornost betona na
rentgenske žarke ali g-žarke.

V to tarifno številko spadajo tudi peleti iz žice, izdelani z
rezanjem žice iz železa ali iz jekla, in ki se uporabljajo kot
pravkar opisani izdelki.

                            (B) PRAH

Prah je opredeljen v opombi 8(b) v oddelku XV.

Prah surovega železa, manganovega (ogledalnega) železa, železa
ali jekla je material, ki je primeren za zbijanje ali
aglomeriranje. Izdelujejo ga z atomiziranjem staljenega železa
ali jekla, z redukcijo železovega oksida (suhi postopek), z
razgradnjo železovih karbonilov, z elektrolizo vodnih raztopin
železovih soli, ali pa z razprševanjem železa ali jekla (vštevši
razprševanje opilkov).

Ta prah (vštevši tudi prah gobastega železa) je moč sintrirati v
razne izdelke, vštevši tudi jedra za elektromagnetne tuljave v
telefoniji itd. Uporabljajo ga tudi v proizvodnji elektrod za
varjenje in varilnega prahu, v kemični industriji (posebno kot
redukcijska sredstva), včasih pa tudi pri pripravi farmacevtskih
izdelkov (prah, dobljen z razprševanjem železnih opilkov).

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) radioaktivni prah iz železa (izotopi) (tar. št. 28.44),

(b) železov prah, pripravljen kot zdravilo v smislu tar. številk
30.03 ali 30.04,

(c) zrna in prah železovih zlitin (tar. št. 72.02),

(d) odpadke v obliki opilkov ali ostružkov iz železa ali iz jekla
(tar. št. 72.04) in

(e) majhne defektne kroglice za ležaje, ki se uvrščajo v tar. št.
73.26 (skladno z opombo 6 k 84. poglavju), četudi se uporabljajo
za iste namene kot šibre - sekanci. Takšne kroglice za ležaje se
od šiber - sekancev razlikujejo po pravilnejšem in bolj dodelanem
videzu, kot tudi po tem, da so izdelane iz boljšega jekla.


                        II. POD-POGLAVJE

                   ŽELEZO IN NELEGIRANO JEKLO

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Pod pogojem, da gre za izdelke iz železa ali iz nelegiranega
jekla, vključuje ta pod-poglavje:

(1) Ingote ali druge primarne oblike, kot so primarne palice iz
pudliranega jekla, bloki, kosi, vštevši tudi jeklo v staljenem
stanju (tar. št. 72.06).

(2) Pol-izdelke, kot so blumi, tramci, okroglice, ploščice,
platine, s kovanjem grobo oblikovani pol-izdelki, pol-izdelki za
profile (tar. št. 72.07).

(3) Ploščate valjane izdelke (tar. št. od 72.08 do 72.12).

(4) Vroče valjano žico v koturih (tar. št. 72.13) in palice (tar.
št. 72.14 in 72.15)).

(5) Profile (tar. št. 72.16) .

(6) Žico, dobljeno po hladnem postopku (tar. št. 72.17)..


72.06

ŽELEZO IN NELEGIRANO JEKLO V INGOTIH ALI DRUGIH PRIMARNIH OBLIKAH
(RAZEN ŽELEZA IZ TAR. ŠT. 72.03)

7206.10 - Ingoti

7206.90 - Drugo

                           (I) INGOTI

Ingoti so primarna oblika, v katero se vlivaj železova kovina
potem, ko je pridobljena po enem izmed postopkov, opisanih v
splošnih določilih k temu poglavju. Običajno so kvadratnega,
pravokotnega ali osemkotnega prereza. En konec je, zaradi lažjega
izvlekanja in kokile, debelejši od drugega. Njihova površina je
pravilna in enolična. Ingoti v glavnem nimajo napak.

Ingote pozneje običajno valjajo ali kujejo v pol-izdelke, včasih
pa takoj v palice, pločevine ali v druge končne izdelke.

                   (II) DRUGE PRIMARNE OBLIKE

Razen jekla v staljenem stanju, vključuje ta tarifna številka
tudi bloke, kose in primarne palice iz pudliranega jekla.

Bloke in kose pridobivajo predvsem iz "aglomeratov", proizvedenih
z neposredno redukcijo železove rude ali z elektrolitskim
sedimentiranjem. Ko iz teh kosov ali grud v testastem stanju s
stiskanjem ali kovanjem odstranijo večji del žlindre, dobijo
primarne palice iz pudliranega jekla, ki po valjanju dajejo
izdelek z značilno vlaknasto strukturo (zaradi vsebnosti
žlindre). Te izdelke uporabljajo za posebne namene, na primer: za
verige in kljuke za dvigala.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) odpadni ingoti za pretapljanje (tar. št. 72.04) in

(b) izdelki, dobljeni s kontinuiranim litjem (tar. št. 72.07).


72.07

POLIZDELKI IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA

        - Ki vsebujejo manj kot 0,25 mas.% ogljika:

7207.11 - - s pravokotnim (vključno s kvadratnim) prečnim
            prerezom, širine, ki je manjša od dvojne debeline

7207.12 - - drugi s pravokotnim (razen kvadratnega) prečnim
            prerezom

7207.19 - - drugi

7207.20 - Ki vsebujejo 0,25 mas.% ali več ogljika

Pol-izdelki so opredeljeni v opombi 1 (ij) k temu poglavju. Izraz
"izpostavljeni vročemu valjanju" v tej opombi se uporablja tudi
za izdelke, izpostavljene postopku valjanja, ki daje pol-izdelkom
grob videz.

Ta tarifna številka vključuje blume, tramce, okroglice, ploščice,
platine, s kovanjem grobo oblikovane pol-izdelke, pol-izdelke za
profile in vse izdelke, dobljene s kontinuiranim litjem.

    (A) BLUMI, TRAMCI, OKROGLICE, PLOŠČICE IN PLOŠČATE PALICE

Vse te izdelke pridobivajo z vročim valjanjem ali s kovanjem
ingotov ali primarnih palic iz pudliranega jekla iz tar. št.
72.06. To so pol-izdelki, namenjeni nadaljnjemu vročemu valjanju
ali kovanju. Zaradi tega ni treba, da so natančnih mer; robovi
niso pravilni, površine pa so pogosto izbočene ali vdolbljene in
imajo lahko sledi, nastale med proizvodnimi postopki (na primer:
sledovi valja).

Blumi imajo običajno kvadratni prečni prerez, ki je večji od
prečnega prereza tramcev. Tramci so lahko kvadratni ali
pravokotni. Oboje uporabljajo za ponovno valjanje v palice,
profile, ali pa za proizvodnjo odlitkov.

Okroglice imajo krožni ali mnogokotni prečni prerez in se
običajno uporabljajo za vmesne izdelke pri izdelavi brezšivnih
jeklenih cevi. Od palic se ne razlikujejo le po splošnih
značilnostih pol-izdelka, temveč tudi po tem, da se običajno
dobavljajo v dolžinah 1 - 2 m, kot tudi po tem, da so njihovi
konci pogosto porezani z gorilcem, čemur pa ni tako v primeru
palic (te so odrezane bolj natančno).

Ploščice in ploščate palice imajo prav tako prerez pravokotnika
(razen kvadrata), vendar so opazno širši kot debeli. Ploščice so
od ploščatih palici in debelejše. Zaradi tega ploščice ponovno
valjajo v debele pločevine, ploščate palice pa običajno
uporabljajo za proizvodnjo tankih pločevin ali trakov. V zvezi z
razlikovanjem med ploščami in ploščatimi palicami in nekaterih
debelih pločevin glej komentar k tar. št. 72.08.

          (B) POL-IZDELKI, GROBO OBLIKOVANI S KOVANJEM

To so pol-izdelki grobega videza in velikih dimenzijskih
odstopanj. Izdelujejo jih iz blokov ali ingotov s pomočjo močnih
kladiv ali kovaških stiskalnic. Lahko imajo razpoznavne oblike,
iz katerih je moč izdelati končni zdelek brez večje količine
odpadkov. Vendar pa ta tarifna številka vključuje samo tiste pol-
izdelke, ki zahtevajo še precejšnje nadaljnje oblikovanje s
kladivom, stiskalnico, s stružnico itd. Ta tarifna številka na
primer: vključuje ingot, ki je grobo oblikovan s kladivom in je
sploščene cikcakaste oblike, in ki zahteva nadaljnje oblikovanje,
da dobijo kolenasta gred za ladijske motorje. Vendar pa ta tar.
št. na primer: ne vključuje odkovek kolenaste gredi, ki je
pripravljen za končno strojno obdelavo.

Podobno so iz te tarifne številke izključeni tudi odkovki in
odtiski, dobljeni s stiskanjem in s kovanjem v kalupih, saj so
predmeti, dobljeni s temi operacijami, pripravljeni za končno
strojno obdelavo.

               (C) POL-IZDELKI (BLANKS) ZA PROFILE

Pol-izdelki za profile imajo lahko prečni prerez sestavljene
oblike, ki je prilagojena končnemu izdelku in postopku valjanja.
Ta tar. šte. na primer: vključuje pol-izdelke za tramce ali
nosilce na širokih nogah.

       (D) POL-IZDELKI, DOBLJENI S KONTINUIRANIM VLIVANJEM

V to skupino spadajo vsi pol-izdelki iz železa ali iz
nelegiranega jekla (kakršnekoli oblike), dobljeni s kontinuiranim
litjem.

V tem postopku prenesejo jeklo iz livarskega lonca v distributor,
ki oskrbuje posamezne livarske linije. Te linije vključujejo:

(a) kokilo brez dna, skupaj z lastno hladilno napravo,

(b) sistem za razprševanje vode (izven kokile), ki je namenjen za
hlajenje odlitega materiala,

(c) skupino transportnih valjev, namenjenih za pravilno
izvlekanje strjenega materiala in

(d) sistem rezalnih strojev, kateremu sledi še naprava za
odnašanje.

Glede kriterijev za razlikovanje med izdelki, dobljenimi s
kontinuiranim litjem, in drugimi izdelki, glej besedilo pod (III)
splošnih določil komentarja k temu poglavju.


72.08

PLOŠČATI TOPLO VALJANI IZDELKI IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA,
ŠIRINE 600 MM ALI VEČ, NEPLATIRANI IN NEPREVLEČENI

7208.10 - V kolobarjih, toplo valjani, brez nadaljnje obdelave, z
          reliefnimi vzorci

        - Drugi, v kolobarjih, toplo valjani brez nadaljnje
          obdelave, luženi (dekapirani):

7208.25 - - debeline 4,75 ali več

7208.26 - - debeline 3 mm in več, toda manj kot 4,75 mm

7208.27 - - debeline, manj kot 3 mm

        - Drugi, v kolobarjih, toplo valjani brez nadaljnje
          obdelave:

7208.36 - - debeline, več kot 10 mm

7208.37 - - debeline 4,75 ali več, toda ne več kot 10 mm

7208.38 - - debeline 3 mm in več, toda manj kot 4,75 mm

7208.39 - - debeline, manj kot 3 mm

7208.40 - Ne v kolobarjih, toplo valjani brez nadaljnje obdelave,
          z reliefnimi vzorci

        - Drugi, ne v kolobarjih, toplo valjani, brez nadaljnje
          obdelave:

7208.51 - - debeline več kot 10 mm

7208.52 - - drugi, debeline 4,75 mm ali več, vendar ne več kot 10
            mm

7108.53 - - debeline 3 mm in več, vendar manj kot 4,75 mm

7208.54 - - debeline, manj kot 3 mm

7208.90 - Drugi

Ploščati valjani izdelki so opredeljeni v opombi 1 (k) k temu
poglavju. Izdelki iz te tarifne številke so lahko površinsko
obdelani na naslednje načine:

(1) Z luščenjem, dekapiranjem, s praskanjem (ročno struženje) in
z drugimi postopki za odstranjevanje oksidacijskih kosmov ali
skorje, ki nastajajo med segrevanjem kovine.

(2) Z grobim prevlekanjem, katerega namen je izključno zaščita
zdelka pred rjo ali drugačno oksidacijo, preprečevanje drsenja
med transportom in lažje rokovanje - na primer: prevlekanje z
barvami, ki vsebujejo aktivni prigment proti rji, kot so: svinčev
minij, cink v prahu, cinkov oksid, cinkov kromat, železov oksid,
železov minij, draguljarsko rumenilo in brezpigmentne prevleke na
osnovi olj, maščob, voska, parafina, grafita, katrana ali
bitumna.

(3) S poliranjem glajenjem ali s podobnimi postopki.

(4) Z umetno oksidacijo (z raznimi kemičnimi postopki, kot je na
primer: namakanje v oksidacijski raztopini), s patiniranjem,
popuščanjem na modro, na rjavo ali z bronzanjem (po raznih
postopkih). Te operacije ustvarjajo površinsko plast oksidov, kar
izboljša izgled izdelkov. Povečujejo tudi odpornost proti
rjavenju.

(5) S kemičnimi obdelavami kot so:

-  fosfatiranje, pri čemer se zdelek potaplja v raztopino kislih
kovinskih fosfatov, predvsem mangana, železa in cinka. Ta
postopek je znan kot parkerizacija ali bonderizacija, odvisno od
dolžine trajanja operacije in od temperature kopeli;

-  oksalatiranje, boratiranje itd, po postopkih, ki so podobni
fosfatiranju, le da se izvaja ustreznimi solmi ali kislinami;

-  kromatiranje (kromno barvnje), pri čemer se zdelek potaplja v
raztopino katere glavne sestavine so kromova kislina ali kromati.
Ta postopek je namenjen površinski obdelavi na primer: jeklene
pločevine, platirane ali prevlečene s cinkom.

Omenjene kemične površinske obdelave imajo to prednost, da
zaščitijo površino kovine in olajšajo vsakršno kasnejšo hladno
deformacijo tako obdelanih izdelkov, ter nanos barv ali drugih
nekovinskih zaščitnih premazov.

Ploščati valjani izdelki iz te tarifne številke imajo lahko
reliefne vzorce v obliki žlebov, reber, kock, solz, gumbov,
korald, ki izhajajo direktno iz valjanja ali pa se obdelajo po
valjanju (na primer: perforacija, valovita oblika, prirezani ali
zaokroženi robovi), pod pogojem, da s tem ne prevzamejo značaja
izdelkov oziroma izdelkov iz drugih tar. številk.

Vendar pa v to tarifno številko ne spadajo ploščati valjani
izdelki, ki so prevlečeni ali platirani s kovino, ali pa
prevlečeni ali platirani s nekovinskimi materiali, kot so barve,
emajl ali plastične mase (tar. št. 72.10).

Ta tarifna številka izključuje tudi ploščate valjane izdelke,
platirane s plemenitimi kovinami (71 poglavje)

"Nabrani ploščati valjani izdelki" označujejo izdelke s
pravilnimi zaporedji valov v obliki zvitih (na primer:
sinusoidnih) linij. Pri uvrščanju se upošteva širina nabrane
strani kot efektivna širina zdelka v nabrani obliki. Vendar pa so
iz te tarifne številke izključeni t.i. rebrasti izdelki s kotnimi
profili (na primer: s kvadratnim, trikotnim ali trapezoidnim)
(pretežno tar. št. 72.16).

Ta tarifna številka vključuje tudi ploščate valjane izdelke
kakršnihkoli velikosti in tudi drugih oblik, drugačnih od
pravokotnih ali kvadratnih, vendar pod pogojem, da ne dobijo
lastnosti izdelkov iz drugih tar. številk.

Med drugim vključuje ta tarifna številka tudi "široka navitja",
"tanke pločevine" in "debele pločevine".

Prav tako vključuje še nekatere izdelke, znane kot "široko
ploščato jeklo".

Ta izraz označuje v tej tarifni številki izdelke s pravokotnim
(razen s kvadratnim) prečnim prerezom, ki niso naviti (so v
tablah), so vroče valjani na štiri bočne strani v zaprtem kalibru
ali v univerzalnem stanu, in katerih debelina je 4 mm ali več,
širina pa med 600 in 1250 mm.

Zaradi tega ima "široko ploščato jeklo" pravilnejše ploskve in
ostrejše robove, kot pa "široka navitja" ali "pločevine". Teh
izdelkov nikdar ponovno ne valjajo, uporabljajo pa jih v jeklenih
konstrukcijah itd., ne da bi robove naprej strojno obdelali.

"Široka navitja" in "pločevine" izdelujejo z vročim valjanjem
ingotov, plošč in platin - včasih jih prečno ali vzdolžno režejo.

"Široko navitje" se od "pločevine" loči po tem, da so "pločevine"
ravne (v tablah), "široka navitja" pa v obliki zvitkov zaporedno
položenih plasti s skoraj ravnimi ploskvami.

Vroče valjana "široka navitja" se uporabljajo ali neposredno in
na enak način kot "pločevine", ali pa jih predelujejo v druge
izdelke, kot na primer: v "pločevine", varjene cevi, oblikovane
profile itd.

"Pločevine" uporabljajo v izdelavi ladij, tračnih vozil,
rezervoarjev, kotlov, mostov in drugih konstrukcij, od katerih se
zahteva velika trdnost. Nekatere "pločevine" so lahko podobnih
mer kot plošče in platine. Vendar pa se od njih ločilo po
naslednjih lastnostih:

(1) Najpogosteje so navzkrižno valjane (vzdolžno in prečno),
včasih pa so tudi valjane poševno. Plošče in platine so valjane
zamo vzdolžno (v valjarskem stanu za izdelavo plošč).

(2) Njihovi robovi običajno režejo s škarjami ali s plamenom,
zaradi česar kažejo sledove izmikanja ali plamena, medtem ko
imajo plošče in platine zaobljene robove.

(3) Pri "pločevinah" so odstopanja debeline in površinske napake
zelo majhne; plošče in ploščate palice niso enake debeline in
kažejo razne površinske napake.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) ekspendirano železo ali jeklo (tar. št. 73.14) in

(b) pol-izdelkov (blanks) iz 82. poglavja.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 7208.10, 7208.25, 7208.26, 7208.27, 7208.36,
7208.37, 7208.38, 7208.39, 7208.40, 7208.51, 7208.52, 7208.53,in
7208.54.

Razen z vročim valjanjem, so izdelki v teh tar. podštevilkah
lahko površinsko obdelani tudi z naslednjimi načini obdelave:

(1) Vroče ravnanje.

(2) Žarjenje, kaljenje, popuščanje, cementiranje, nitriranje in
podobne toplotne obdelave za izboljšavo lastnosti kovine.

(3) Površinska obdelava, opisana v besedilu pod (1) in (2)-drugi
odstavek komentarja k tar. št. 72.08.

Luščenje lahko poteka:

(a) s kislino ali po redukcijskem postopku (kemični in termični
postopki), vštevši tudi postopke, povezane s postopkom
nevtralizacije s pomočjo apnenega mleka.

(b) z mehanskim luščenjem (rendiranje, grobo brušenje, grobo
glajenje, peskanje itd.).

Mehansko oluščene izdelke je moč prepoznati po naslednjih
lastnostih:

(i) rendirano jeklo ima svetlo površino z grobimi kontinualnimi
vzporednimi sledovi, ki so opazni s prostim očesom in jih je
čutiti pod prstom in

(ii) grobo brušene ali grobo glajene površine so običajno temne
in niso ravne. Jasno vidni so sledovi brusilnih orodij. Fino
brušenje pa daje povsem gladko površino poliranega videza, ki
celo odseva. Sledov delovnega orodja pogosto ni videti.

(4) Zelo lahko hladno valjanje, opisano v splošnih določilih
komentarja k temu poglavju - besedilo (IV) pod (B), zadnji
odstavek.

(5) Prerezovanje, prebijanje in tiskanje enostavnih besedil, kot
na primer: tovarniškega znaka.

(6) Rezanje v pravokotne (vštevši kvadratne) oblike.

(7) Postopki, katerih namen je izključno le odkrivanje napak v
kovini.


72.09

PLOŠČATI VALJANI IZDELKI IZ ŽELEZA ALI IZ NELEGIRANEGA JEKLA,
ŠIRINE 600 MM ALI VEČ, HLADNO VALJANI, (HLADNO DEFORMIRANI),
NEPLATIRANI IN NEPREVLEČENI

        - V kolobarjih, hladno valjani, brez nadaljnje obdelave:

7209.15 - - debeline 3 mm in več

7209.16 - - debeline več kot 1 mm, vendar manj kot 3 mm

7209.17 - - debeline od 0,5 mm in več, vendar ne več kot 1 mm

7209.18 - - debeline manj kot 0,5 mm

        - Drugi, ne v kolobarjih, hladno valjani, brez nadaljnje
          obdelave:

7209.25 - - debeline 3 mm in več

7209.26 - - debeline več kot 1 mm, vendar manj kot 3 mm

7209.27 - - debeline več kot 0,5 mm ali več, vendar ne več kot 1
            mm

7209.28 - - debeline manj kot 0,5 mm

7209.90 - Drugi

Določila komentarja k tarifni številki 72.08 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne številke.

Kriteriji razlikovanja med hladno valjanimi izdelki iz te tarifne
številke in vroče valjanimi izdelki iz tar. št. 72.08 so podani v
splošnih določilih k temu poglavju - glej del (IV) (B).

Zaradi posebnih lastnosti (boljšega površinskega videza, boljše
primernosti za hladno oblikovanje, manjših odstopanj, običajno
zmanjšane debeline, večje mehanske trdnosti itd.), se izdelki iz
te tarifne številke uporabljajo predvsem za namene, drugačne od
namenov, za katere se uporabljajo izdelki, dobljeni z vročim
valjanjem. Zaradi tega prvi izpodrivajo druge.

Izdelki iz te tarifne številke se uporabljajo predvsem v
proizvodnji avtomobilskih karoserij, kovinskega pohištva,
gospodinjskih aparatov, radiatorjev za centralno ogrevanje in za
proizvodnjo profilov po hladnem postopku (z oblikovanjem in
profiliranjem). Zlahka se dajo prevlekati (s kositrom, po
električnem postopku, z lakom, emajlom, barvo, s plastično maso
itd.).

Pogosto se dobavljajo takoj po popuščanju, normalizaciji ali
drugih postopkih toplotne obdelave. Če so zelo tanki (običajno
manj kot 0,5 mm) in je njihova površina dekapirana zaradi lažjega
prevlekanja s kositrom, se ti izdelki imenujejo "črna pločevina",
četudi niso v navitjih.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 7209.15, 7209.16, 7209.17, 7209.18 7209.25,
7209.26, 7209.27 in 7209.28

Razen s hladnim valjanjem, so izdelki v teh tar. podštevilkah
lahko površinsko obdelani tudi z naslednjimi načini obdelave:

(1) Z ravnanjem.

(2) Z žarjenjem, kaljenjem, popuščanjem, cementiranjem,
nitriranjem in s podobnimi površinskimi toplotnimi obdelavami za
izboljšavo lastnosti kovine.

(3) Z dekapiranjem.

(4) S površinsko obdelavo, opisano v točki (2) druge točke
komentarja k tarifni številki 72.08

(5) S prerezovanjem, prebijanjem ali tiskanjem navadnega
besedila, kot na primer: tovarniške znamke.

(6) Z rezanjem v pravokotne (vštevši tudi v kvadratne) oblike.

(7) S postopki, katerih izključni namen je odkriti napake v
materialu.


72.10

PLOŠČATI VALJANI IZDELKI IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA, ŠIRINE
600 MM ALI VEČ, PLATIRANI ALI PREVLEČENI

        - Platirani ali prevlečeni s kositrom:

7210.11 - - debeline 0,5 mm ali več

7210.12 - - debeline manj kot 0,5 mm

7210.20 - Platirani ali prevlečeni s svincem, vključno tudi
          prevlečene z zlitino svinca in kositra

7210.30 - Elektrolitsko platirani ali prevlečeni s cinkom

        - Drugače platirani prevlečeni s cinkom:

7210.41 - - valoviti

7210.49 - - drugi

7210.50 - Platirani ali prevlečeni s kromovimi oksidi ali s
          kromom in kromovimi oksidi

        - Platirani ali prevlečeni z aluminijem:

7210.61 - - platirani ali prevlečeni z zlitino aluminija in cinka

7210.69 - - drugi

7210.70 - Pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso

7210.90 - Drugi

V to tarifno številko spadajo iste vrste izdelkov, ki so opisane
v tarifna številkah 72.08 in 72.09, le da morajo biti platirani
ali prevlečeni, da jih je moč uvrstiti v to tarifno številko.

Izraz "platirani prekriti in prevlečeni" v tej tarifni številki
se uporablja na enega izmed postopkov, opisanih v delu (C) (2)
pod (d) (iv), (d) (v) in (e) splošnih določil komentarja k temu
poglavju.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) ploščati izdelki, platirani prevlečeni s plemenito kovino
(71. poglavje) in

(b) izdelki iz tar. št. 83.10

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Za namene tar. podštevilk tar. številke 72.10, se izdelki, ki so
podvrženi več kot enemu tipu prevlekanja, platiranja ali
oblaganja, uvrščajo glede na zadnji postopek kateremu so
podvrženi. Vendar pa, kemične površinske obdelave kot je
kromatiranje, ne upoštevamo kot zadnji postopek.

Tarifne številke 7210.30, 7210.41 in 7210.49

Izdelki iz tar. podštevilk 7210.30 so bili izpostavljeni
postopkom, opisanim v delu (IV) (C) (2) (d) (iv) - v drugi
alineji splošnih določil komentarja k 72. poglavju, medtem ko so
izdelki iz tar. podštevilk 7210.41 in 7210.49 bili izpostavljeni
kateremukoli drugemu postopku obdelave, opisanemu v delu (IV) (C)
(2) (d) (iv) omenjenih splošnih določil.

Pri ugotavljanju razlik med izdelki, elektrolitsko prevlečenimi s
cinkom, in izdelki, ki so kako drugače prevlečeni s cinkom, si
lahko pomagamo z naslednjim postopkom:

-  s prostim očesom ali z mikroskopiranjem je treba najprej
ugotoviti, ali na proizvodu obstajajo svetle točke, ali ne
obstajajo,

-  v kolikor odkrijemo svetle točke, potem to pomeni, da je
predmet prevlečen po postopku namakanja v staljeni cink. Če niti
pri 50-kratni mikroskopski povečavi svetlih točk ni moč odkriti,
je treba prevleko kemično raziskati,

-  če odkrijemo več kot 0,5% aluminija ali svinca, to pomeni, da
je zdelek prevlečen po postopku namakanja v staljeni cink. Če
aluminija ali svinca v prevleki ni, gre za izdelek, prevlečen s
cinkom po elektrolitskem postopku.


72.11

PLOŠČATI VALJANI IZDELKI IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA, ŠIRINE
DO 600 MM, NEPLATIRANI IN NEPREVLEČENI

        - Toplo valjani, brez nadaljnje obdelave:

7211.13 - valjani s štirih strani ali v zaprtem kalibru, širine
          več kot 150 mm in debeline ne manj kot 4 mm, ne v
          kolobarju in brez reliefnih vzorcev (gladki)

7211.14 - - drugi, debeline 4,75 mm in več

7211.19 - - drugi

        - Hladno valjani, brez nadaljnje obdelave

7211.23 - - ki vsebujejo po masi manj kot 0,25% ogljika

7211.29 - - drugi

7211.90 - Drugi

V to tarifno številko spadajo iste vrste izdelkov, ki so opisane
v tarifna številkah 72.08 in 72.09, vendar morajo biti široki
manj kot 600 mm, če jih želimo uvrstiti v to tarifno številko.

Določila komentarja k tarifnima številkama 72.08 in 72. 09 se
uporablja mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne številke
(razen določil, ki se nanašajo na širino - glej tudi določila
komentarja k temu poglavju).

Med izdelke iz te tarifne številke spada tudi "široko ploščato
jeklo", široko med 150 in 600 mm, ter trakovi.

Trakove običajno pridobivajo s ponovnim vročim valjanjem pol-
izdelkov iz tar. št. 72.07. Pozneje so lahko še enkrat hladno
valjani, s čimer postanejo tanjši in boljše kvalitete. Trakove
izdelujejo tudi z razrezovanjem "širokih navitij" in "pločevin"
iz tar. št. 72.08 in 72.09.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko obdelani (na primer:
nabrani, z rebri, kockami, z vtisnjenimi progami, s posnetimi ali
zaobljenimi robovi itd.), vendar pod pogojem, da s tem ne dobijo
lastnosti izdelkov iz drugih tar. številk.

Te izdelke uporabljajo za najrazličnejše namene, na primer: za
povezovanje škatel, sodov in drugih kontejnerjev, za proizvodnjo
varjenih cevi, orodja (na primer: listov za žage), za proizvodnjo
hladno oblikovanih profilov, transportnih trakov in strojev, v
avtomobilski industriji ter za proizvodnjo številnih drugih
izdelkov ( stiskanjem, zvijanjem itd.).

V to tarifno številko ne spadajo naslednji izdelki:

(a) vpredeni trakovi iz železa ali iz jekla, ki se uporabljajo za
ograje (tar. št. 73.13),

(b) valoviti trakovi z eno nazobčano ali poševno prirezano
stranjo, ki po dolžini predstavlja valovite žeblje, ki služijo za
spajanje lesenih delov (tar. št. 73.17) in

(c) pol-izdelki predmetov iz 82. poglavja (vštevši tudi
nedokončana rezila v trakovih).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 7211.13, 7211.14 in 7211.29

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7208.10, 7208.25, 7208.26,
7208.27, 7208.36, 7208.37, 7208.38, 7208.39, 7208.40, 7208.52,
7208.53 in 7208.54.

Tarifne podštevilke 7211.23 in 7211.29

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7209.15, 7209.16, 7209.17,
7209.18, 7209.25, 7209.26, 7209.27 in 7209.28.


72.12

PLOŠČATI VALJANI IZDELKI IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA, ŠIROKI
MANJ KOT 600 MM, PLATIRANI ALI PREVLEČENI

7212.10 - Platirani ali prevlečeni s kositrom

7212.20 - Elektrolitsko platirani ali prevlečeni s cinkom

7212.30 - Drugače platirani prevlečeni s cinkom

7212.40 - Barvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso

7212.50 - Platirani ali prevlečeni na drug način

7212.60 - Platirani

V to tarifno številko spadajo izdelki istih vrst, kot v tarifno
številko 72.10, vendar pa morajo biti za uvrstitev v to tarifno
številko široki do 600 mm.

V to tarifno številko ne spada izolirani električni trak (tar.
št. 85.44)

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

V zvezi s izdelki z več kot eno plastjo prevleke ali platiranja
glej komentar k tarifni številki 72.10.

Tarifne podštevilke 7212.20 in 7212.30

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7210.30, 7210.41 in
7210.49.


72.13

PALICE IN ŽICA, TOPLO VALJANE, V OHLAPNIH KOLOBARJIH, IZ ŽELEZA
ALI NELEGIRANEGA JEKLA

7213.10 - Z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami,
          povzročenimi med valjanjem

7213.20 - Druge iz avtomatnega jekla

        - Druge:

7213.91 - - s krožnim prečnim prerezom, premera manj kot 14 mm

7213.99 - - druge

Toplo valjane žice in palice je opredeljena v opombi 1 (l) k temu
poglavju.

Te izdelke uporabljajo predvsem za hladno vlečenje žice (iz tar.
št. 72.17), vendar se lahko uporabljajo tudi za druge namene,
posebno v gradbeništvu (na primer: kot zvarjene mreže ali
rešetke), v industriji vijakov in matic, v industriji hladnega
vlečenja itd. ter za proizvodnjo varilnih palic.

V to tarifno številko spada tudi žica za armiranje betona. Takšni
valjani izdelki imajo lahko odprtine ali vdolbine (na primer:
zobovi, žlebovi, prirobnice), vendar pod pogojem, da njihov
splošni prečni prerez ustreza eni med geometrijskimi oblikami,
opredeljenimi v opombi 1 (l) k temu poglavju. Te odprtine in
vdolbine morajo biti namenjene izključno boljši vezavi z betonom
itd.

Ta tarifna številka ne vključuje tovrstne žice, zravnane in
narezane na določene dolžine (tar. št. 72.14).


72.14

DRUGE PALICE IN ŽICA, IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA, KOVANE,
TOPLO VALJANE, TOPLO VLEČENE ALI TOPLO IZTISKANE, BREZ NADALJNE
OBDELAVE, VKLJUČNO S TISTIMI, KI SO SPIRALNO ZVITE PO VALJANJU

7214.10 - Kovane

7214.20 - Z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami,
          povzročenimi med valjanjem ali spiralno zvite po
          valjanju

7214.30 - Druge iz avtomatnega jekla

        - Druge:

7214.91 - - s prevokotnim (razen kvadratnim) prerezom

7214.99 - - druge

Druge žice in palice, ki so opredeljene v opombi 1 (m) k temu
poglavju.

Palice in žice iz te tarifne številke običajno izdelujejo z
vročim valjanjem ali s kovanjem blumov, tramov in primarnih palic
iz pudliranega jekla. Včasih jih izdelujejo tudi z vročim
vlečenjem ali z vročo ekstruzijo. V splošnem je moč palice iz te
tarifne številke ločiti od drugih valjanih, kovanih ali vlečenih
izdelkov po naslednjih lastnostih:

(1) Njihov videz je natančnejši in popolnejši od primarnih palic
iz pudliranega jekla (tar. št. 72.06), blumov, tramov, okroglic,
plošč in platin (tar. št. 72.07). Njihov prerez je pravilnih
oblik in ima ostre robove, tudi če je prerez v obliki kvadrata
ali pravokotnika.

(2) Razmerje med debelino in širino palic iz te tarifne številke
je večje od istovrstnega razmerja pri izdelkih iz tar. številk
72.08 in 72.11.

Palice in žice iz te tarifne številke se dobavljajo v glavnem v
ravnih dolžinah posamezno ali v snopih.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko površinsko obdelani na
naslednje načine:

(1) Z luščenjem, dekapiranjem, s praskanjem (ročno struženje) in
z drugimi postopki za odstranjevanje oksidacijskih kosmov ali
skorje, ki nastajajo med segrevanjem kovine.

(2) Z grobim prevlekanjem, katerega namen je izključno zaščita
zdelka pred rjo ali drugačno oksidacijo, preprečevanje drsenja
med transportom in lažje rokovanje - na primer: prevlekanje z
barvami, ki vsebujejo aktivni pigment proti rji, kot so: svinčev
minij, cink v prahu, cinkov oksid, cinkov kromat, železov oksid,
železov minij, draguljarsko rumenilo in brezpigmentne prevleke na
osnovi olj, maščob, voska, parafina, grafita, katrana ali
bitumna.

(3) Z odvzemanjem majhnih količin kovine zaradi preizkusov.

V to tarifno številko spadajo tudi:

(1) Valjane ravne palice z odprtinami ali vdolbinami (na primer:
z zobmi, žlebovi, s prirobnicami), vendar pod pogojem, da njihov
splošni prečni prerez ustreza eni med geometrijskimi oblikami,
oprede- ljenimi v opombi 1 (m) k temu poglavju. Namen teh odprtin
in vdolbin sme biti izključno le boljša vezava z betonom.

(2) Valjane ravne palice, ki so po valjanju posebej uvite - na
primer: palice, valjane z enim ali dvema vzdolžnima rebroma, ki
sta zaradi uvijanja spiralne oblike.

(3) Ravne palice z eno odprtino (zaradi lažjega transporta).

Ta tarifna številka pa izključuje:

(a) izdelke, ki sestoje iz dveh ali več valjanih palic, vpredenih
skupaj (tar. št. 73.08) in

(b) kose, izrezane iz palic, ki niso daljši od največje dimenzije
prečnega prereza (tar. št. 73.26).


72.15

DRUGE PALICE IN ŽICA IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA

7215.10 - Iz avtomatnega jekla, hladno oblikovane ali hladno
          dodelane, brez nadaljnje obdelave

7215.50 - Druge, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez
          nadaljnje obdelave

7215.90 - Druge

V to tarifno številko spadajo palice, razen palic iz tar. št.
72.13 ali 72.14.

Palice in žice iz te tarifne številke morajo biti:

(1) Dobljene s hladnim oblikovanjem ali s hladno dodelavo - to
pomeni, da morajo biti izpostavljene hladnemu prehajanju skozi
eno ali več matric (hladno vlečene palice), ali pa postopku
brušenja ali struženja (brušene ali kalibrirane palice) in

(2) Dodelane (brušene, kalibrirane ali površinsko obdelane dalje,
kot pa je to dovoljeno za izdelke iz tar. št. 72.14 - na primer:
prevlekanje ali platiranje (glej del (IV)(C) splošnih določil
komentarja k temu poglavju), vendar pod pogojem, da s tem ne
dobijo lastnosti izdelkov iz drugih tar. številk.

Hladno oblikovane ali hladno dodelane palice in žice se
dobavljajo v ravnih dolžinah in jih je moč razlikovati od hladno
dobljene žice iz tar. št. 72.17, ki je zmeraj v zvitkih.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki:

(a) druge palice in žice iz železa ali iz nelegiranega jekla, ki
so po valjanju uvite (tar. št. 72.14),

(b) votle palice za svedre (tar. št. 72.28),

(c) izdelki, ki sestoje iz dveh ali več valjanih palic, vpredenih
skupaj (tar. št. 73.08) in

(d) konusne palice iz železa ali iz legiranega jekla (tar. št.
73.26).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 7215.10 in 7215.50

Razen s hladnim oblikovanjem ali s hladno dodelavo so lahko
izdelki iz teh tarifnih podštevilk izpostavljeni tudi naslednjim
postopkom površinske obdelave:

(1) ravnanju,

(2) površinski obdelavi, opisani v besedilu pod (2) - drugi
odstavek komentarja k tarifni številki 72.08,

(3) prerezovanju, prebijanju ali tiskanju preprostega besedila,
kot na primer: tovarniške znamke in

(4) postopkom, katerih namen je izključno odkrivanje napak v
kovini.


72.16

KOTNIKI IN DRUGI PROFILI IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA

7216.10 - U, I ali H profili, toplo valjani, toplo vlečeni ali
          iztiskani, brez nadaljnje obdelave, višine manj kot 80
          mm

        - L ali T profili, toplo valjani, toplo vlečeni ali
          iztiskani, brez nadaljnje obdelave, višine manj kot 80
          mm:

7216.21 - - L profili

7216.22 - - T profili

        - U, I ali H profili, toplo valjani, toplo vlečeni ali
          iztiskani, brez nadaljnje obdelave, višine 80 mm in   
          več:

7216.31 - - U profili

7216.32 - - I profili

7216.33 - - H profili

7216.40 - L ali T profili, toplo valjani, toplo vlečeni ali
          iztiskani, brez nadaljnje obdelave, višine 80 mm in
          več:

7216.50 - Kotniki in drugi profili, toplo valjani, toplo vlečeni
          ali iztiskani, brez nadaljnje obdelave

        - Kotniki in drugi profili, hladno oblikovani ali hladno
          dodelani, brez nadaljnje obdelave:

7216.61 - - izdelani iz ploščato valjanih izdelkov

7216.69 - - drugi

        - Drugi:

7216.91 - - hladno oblikovani, hladno dodelani iz plosko valjanih
            izdelkov

7216.99 - Drugi

Profili so opredeljeni v opombi 1 (n) k temu poglavju. V to
tarifno številko najpogosteje spadajo profili v obliki črk H, I,
T, omega, Z , L in U, topi, ostri in pravokotni. Vogali so lahko
kvadratni ali zaobljeni, kraki so lahko enaki ali neenaki, robovi
pa so lahko (kar pa ni nujno) izbokli (izbokli vogali ali
ladjedelniški tramovi).

Profile običajno izdelujejo z vročim valjanjem, z vročim
vlečenjem, z vročo ekstruzijo ali z vročim kovanjem ali s
kovanjem blumov ali tramov.

Ta tarifna številka vključuje hladno oblikovano in hladno
dodelano blago (s hladnim vlečenjem itd.), pa tudi profile,
izdelane na stroju valjčnega tipa, ali pa z oblikovanjem pločevin
in trakov na stiskalnici. Prav tako spadajo v to tarifno številko
tudi t.i. "rebraste pločevine" z vogalnim profilom.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko preluknjani, prebiti ali
uviti, ali pa površinsko obdelani v smislu prevlekanja ali
platiranja - glej del IV (C) splošnih določil komentarja k temu
poglavju - pod pogojem, da s tem ne dobijo lastnosti izdelkov iz
drugih tar. številk.

Težji profili (na primer: nosilci, stebri in tramovi) se
uporabljajo v izgradnji mostov, zgradb, ladij itd.; lažje profile
uporabljajo v proizvodnji kmetijskih in drugih strojev in naprav,
avtomobilov, ograj, pohištva, drsnih tračnic za vrata in zavese,
palic za dežnike in senčnike ter številnih drugih predmetov.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) zvarjeni profili in mostnice (tar. št. 73.01) in material za
gradnjo železniških in tramvajskih prog (tar. št. 73.02) in

(b) deli konstrukcij (tar. št. 73.08).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 7216.10, 7216.21, 7216.22, 7216.31, 7216.32,
7216.33 in 7216.40

Pri uvrščanji profilov "U", "I", "H", "L" in "T" v navedene
tarifne podštevilke je potrebno njihovo višino določiti na
naslednji način:

-  profili "U", "I" in "H" - višina je razdalja med zunanjima
stanema dveh vzporednih ravnin,

-  profili "L" - višina je najvišija višina zunanje ploskve,

-  profil "T" - višina je skupna (totalna) višina profila.

Profil "I" (z ozko ali srednjo nožico) je zdelek z nožicami,
katerih širina ni večja od 0,66 višine profila in je manjša od
300 mm

Tarifne podštevilke 7216.10, 7216.21, 7216.22, 7216.31, 7216.32,
7216.33, 7216.40 in 7216.50

Določila komentarja k tarifni številki 72.14, ki se nanašajo na
površinsko obdelavo, se uporabljajo tudi za izdelke iz teh tar.
podštevilk.

Tarifni podštevilki 7216.61 in 7216.69

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7215.10 in 72150.


72.17

HLADNO VLEČENA ŽICA IZ ŽELEZA ALI NELEGIRANEGA JEKLA

7217.10 - Neplatirana ali neprevlečena, polirana ali nepolirana

7217.20 - Platirana ali prevlečena s cinkom:

7217.30 - Platirana ali prevlečena z drugimi navadnimi kovinami

7217.90 - Druga

Hladno dobljena žica je opredeljena v opombi 1 (o) k temu
poglavju.

To žico pridobivajo pretežno iz vroče valjanih žic iz tar. št.
72.13 tako, da jih vlečejo skozi matrico, vendar pa jo lahko
dobijo tudi po kateremkoli drugem postopku hladnega oblikovanja
(na primer: s hladnim valjanjem). Hladno dobljeno žico dobavljajo
v zvitkih (s pravilnimi ali nepravilnimi namoti, z nosilcem ali
brez njega).

Valovito zvita hladno dobljena žica ostane uvrščena v tej tarifni
številki, vendar pod pogojem, da s tem ne dobi lastnosti izdelkov
iz drugih tar. številk.

Hladno dobljena žica, ki je z materialom, kot je na primer:
tekstil, prevlečena tako, da je jedro iz železa ali jekla
bistveni element, drugi materiali pa le prekritja, se prav tako
uvršča v to tarifno številko (na primer: hladno dobljena žica iz
železa ali jekla za izdelovanje ogrodij za klobuke, umetnega
cvetja ali lasnih navijalk).

Hladno dobljeno žico uporabljajo za številne namene, na primer:
za izdelavo ograj, tkanin, mrež, žebljev, motvozov, igel, orodij
in vzmeti.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) metalizirana preja (tar. št. 56.05), vrvi ali motvozi,
ojačeni s hladno dobljeno žico (tar. št. 56.07),

(b) vpredena žica, motvozi in podobno iz tar. št. 73.12,

(c) bodeča žica, uvita enojna ploščata žica (z bodicami ali brez
nje), ki se uporablja za ograje (tar. št. 73.13),

(d) žica "dupleks", ki se uporablja za ničalnice pri tekstilnih
statvah - oblikujejo jo tako, da zvarijo skupaj dva jedra poprej
izvlečene žice. Nato jo na enem ali na obeh konceh vpredejo in
tako dobijo očesca za vezenje (tar. št. 73.26),

(e) obložene elektrode za varjenje itd. (tar. št. 83.11),

(f) žagasto nazobčana žica, ki se uporablja kot obloga za karde
(za popolnoma jeklene obloge za karde) (tar. št. 84.48),

(g) izolirana električna žica (vštevši lak-žico) (tar. št. 85.44)
in

(h) žica za glasbene instrumente (strune) (tar. št. 92.09).

KOMENTAR K TAR. PODŠTEVILKAM

V zvezi s izdelki z dvema ali več prevlekanji ali platiranji glej
komentar k tarifnim podštevilkam iz tar. št. 72.10.


                        III. POD-POGLAVJE

                         NERJAVNO JEKLO

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V to poglavje se, kot nerjavna jekla, uvrščajo ognjevarna jekla,
jekla trajne trdnosti in druga jekla, ki ustrezajo kriterijih,
navedenih v opombi 1 (e) k temu poglavju.

Ker so zelo odporna proti koroziji, se nerjavna jekla uporabljajo
za celo vrsto namenov, na primer: kot dušilci zvoka, kot
katalizacijski konverterji ali transforamtorski rezervoarji.

V ta pod-poglavje spadajo nerjavna jekla v oblikah, navedenih v
tarifna številkah od 72.18 do 72.23.


72.18

NERJAVNO JEKLO V INGOTIH ALI DRUGIH PRIMARNIH OBLIKAH; POLIZDELKI
IZ NERJAVNEGA JEKLA

7218.10 - Ingoti in druge primarne oblike

        - Drugo:

7218.91 - - s pravokotnim (razen kvadratnim) prečnim prerezom

7218.99 - - drugi

Določila komentarja k tarifna številkam 72.06 in 72.07 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke.


72.19

PLOŠČATO VALJANI IZDELKI IZ NERJAVNEGA JEKLA, ŠIRINE 600 MM IN
VEČ

        - Toplo valjani, v kolobarjih, brez nadaljnje obdelave:

7219.11 - - debeline, več kot 10 mm

7219.12 - - debeline 4,75 mm in več, vendar ne več kot 10 mm

7219.13 - - debeline 3 mm ali več, vendar manj kot 4,75 mm

7219.14 - - debeline, manj kot 3 mm

        - Toplo valjani, ne v kolobarjih, brez nadaljnje
          obdelave:

219.21  - - debeline, več kot 10 mm

7219.22 - - debeline 4,75 mm in več, vendar ne več kot do 10 mm

7219.23 - - debeline 3 mm in več, vendar manj kot 4,75 mm

7219.24 - - debeline, manj kot 3 mm

        - Hladno valjani, brez nadaljnje obdelave:

7219.31 - - debeline 4,75 mm in več

7219.32 - - debeline 3 mm in več, vendar manj kot 4,75 mm

7219.33 - - debeline več kot 1 mm, vendar manj kot 3 mm

7219.34 - - debeline 0,5 mm in več, vendar ne več kot 1 mm

7219.35 - - debeline, manj kot 0,5 mm

7219.90 - Drugi

Določila komentarja k tarifna številkam od 72.08 do 72.10 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 7219.11, 7219.12, 7219.13, 7219.14, 7219.21,
7219.22, 7219.23 in 7219.24

Glej komentar k tar. podštevilkam 7208.10, 7208.25, 7208.26,
7208.27, 7208.36, 7208.37, 7208.38, 7208.39, 7208.40, 7208.51,
7208.52, 7208.53 in 7208.54.

Tarifne podštevilke 7219.31, 7219.32, 7219.33, 7219.34 in 7219.35

Glej komentar k tar. podštevilkam 7209.15, 7209.16, 7209.17,
7209.18, 7209.25, 7209.26, 7209.27 in 7209.28.


72.20

PLOŠČATO VALJANI IZDELKI IZ NERJAVNEGA JEKLA, ŠIRINE MANJ KOT 600
MM

        - Toplo valjani, brez nadaljnje obdelave:

7220.11 - - debeline 4,75 mm in več

7220.12 - - debeline, manj kot 4,75 mm

7220.20 - Hladno valjani, brez nadaljnje obdelave

7220.90 - Drugi

Določila komentarja k tarifnim številkam 72.11 in 72.12 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKE

Tarifni podštevilki 7220.11 in 7220.12

Glej komentar k tar. podštevilkam: 7208.10, 7208.25, 7208.26,
7208.27, 7208.36, 7208.37, 7208.38, 7208.39, 7208.40, 7208.51,
7208.52, 7208.53 in 7208.54.

Tarifna podštevilka 7220.20

Glej komentar k tar. podštevilkam: 7209.15, 7209.16, 7209.17,
7209.18, 7209.25, 7209.26, 7209.27 in 7209.28.


72.21

PALICE IN ŽICA, TOPLO VALJANE, V OHLAPNIH KOLOBARJIH, IZ
NERJAVNEGA JEKLA

Določila komentarja k tarifni številki 72.13 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne številke.


72.22

DRUGE PALICE IN ŽICA, KOTNIKI IN DRUGI PROFILI IZ NERJAVNEGA
JEKLA

        - Palice, toplo valjane, toplo vlečene ali iztiskane,
          brez nadaljne obdelave:

7222.11 - - okroglega prečnega prereza

7222.19 - - druge

7222.20 - Palice in žica, hladno oblikovane ali hladno dodelane,
          brez nadaljne obdelave

7222.30 - Druge palice in žica

7222.40 - Kotniki in drugi profili

Določila komentarja k tarifna številkam od 72.14 do 72.16 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 7222.20

Glej komentar k tar. podštevilkam: 7215.10 in 7215.50.


72.23

HLADNO VLEČENA ŽICA IZ NERJAVNEGA JEKLA

Določila komentarja k tarifni številki 72.17 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne številke.

V to tarifno številko ne spada fina, sterilna žica in nerjavnega
jekla, ki se uporablja za kirurško šivanje (tar. št. 30.06).


                        IV. POD-POGLAVJE

DRUGA LEGIRANA JEKLA; VOTLE PALICE ZA SVEDRE, IZ LEGIRANEGA ALI
                       NELEGIRANEGA JEKLA

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Druga legirana jekla so opredeljena v opombi 1 (f) k temu
poglavju, votle palice za svedre pa v opombi 1 (p) k temu
poglavju.

To pod-poglavje vključuje legirana jekla (razen nerjavnega jekla)
v obliki ingotov ali v drugih primarnih oblikah, v obliki pol-
proizvodov (na primer: blumov, tramcev, okroglic, ploščic,
platin, s kovanjem grobo oblikovanih pol-proizvodov), ploščatih
navitih ali nenavitih valjanih izdelkov (t.i. široko ploščato
jeklo, široko navitje, pločevine in trakovi), palic, kotnikov ali
v obliki žic.

Vsi ti izdelki so lahko obdelani, vendar pod pogojem, da s tem ne
dobijo lastnosti izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne
številke (glej komentar k tar. številkam od 72.06 do 72.17).

Kovine, ki so najpogosteje prisotni v legiranih jeklih, so:
mangan, nikelj, krom, volfram, molibden, vanadij in kobalt.
Najpogostejši nekovinski dodatek je silicij. Ti legirni materiali
dajejo jeklu posebne lastnosti, na primer: odpornost proti
udarcem in obrabi (na primer: manganova jekla), izboljšane
električne lastnosti (silicijeva jekla), povečano trdoto (na
primer: vanadijeva jekla), ali pa večjo hitrost rezanja (na
primer: krom-volframova jekla).

Druga legirana jekla se uporabljajo za mnoge namene, ki zahtevajo
posebne lastnosti (na primer: trajnost, povečana trdota,
žilavost, trdnost), kot na primer: za orožje, orodje, jedilni
pribor ter za stroje in naprave.

Med legirana jekla iz tega pod-poglavja spadajo:

(1) Jekla za strojegradnjo in konstrukcije, ki običajno vsebujejo
krom, mangan, molibden, nikelj, silicij in vanadij.

(2) Legirana jekla z izboljšano natezno trdnostjo in s
sposobnostjo varjenja, ki vsebujejo izjemno majhne količine bora
(0,0008 mas.% ali več) ali niobija (0,06 ut % ali več).

(3) Legirana jekla s kromom in bakrom, ki so odporna proti
vremenskim vplivom.

(4) Legirana jekla za tako imenovana "magnetne" pločevine (z
majhno magnetno izgubo), ki običajno vsebujejo 3 do 4% silicija,
eventuelno tudi aluminij.

(5) Legirana jekla za avtomate (free cutting), ki ne le
izpolnjujejo zahteve opombe 1(f), temveč vsebujejo tudi vsaj
enega izmed naslednjih elementov: svinec, žveplo, selen, telur
ali bizmut.

(6) Legirana jekla za ležaje (običajno s kromom).

(7) Legirana silicij-manganova jekla za vzmeti (z manganom,
silicijem, eventuelno tudi s kromom ali molibdenom) in druga
legirana jekla za vzmeti.

(8) Nemagnetna legirana jekla, odporne proti udarcem in obrabi,
ki vsebujejo visok odstotek mangana.

(9) Hitrorezna (high speed) jekla - to so jekla, ki vsebujejo
(poleg drugih legirnih elementov ali brez njih), vsaj dva do tri
elemente: molibden, volfram in vanadij, ki skupaj predstavljajo 7
mas.% ali več, od tega 0,6 mas.% ali več ogljika in od 3 do 6
mas.% kroma.

(10) Orodna jekla, odporna proti ukrivljenju (non-distorting), ki
so namenjena za orodja, in ki običajno vsebujejo 12 mas.% ali več
kroma ter 2 mas.% ali več ogljika.

(11) Druga legirana jekla za orodja.

(12) Jekla za stalne magnete, ki vsebujejo: aluminij, nikelj in
kobalt.

(13) Nemagnetna legirana jekla, za katere je značilna vsebnost
mangana ali niklja (razen jekel iz III. pod-poglavja).

(14) Jekla za kontrolne palice za jedrske reaktorje (z visoko
vsebnostjo bora).

V to pod-poglavje spadajo tudi votle palice iz legiranih ali
nelegiranih jekel za svedre (tar. št. 72.28).


72.24

DRUGA LEGIRANA JEKLA V INGOTIH ALI DRUGIH PRIMARNIH OBLIKAH;
POLIZDELKI IZ DRUGIH LEGIRANIH JEKEL

7224.10 - Ingoti in druge primarne oblike

7224.90 - Drugo

Določila komentarja k tarifnima številkama 72.06 in 72.07 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke.


72.25

PLOŠČATO VALJANI IZDELKI IZ DRUGIH LEGIRANIH JEKEL, ŠIRINE 600 MM
IN VEČ

        - Iz silicijevega jekla za elektropločevine:

7225.11 - - zrnato usmerjeni

7225.19 - - drugi

7225.20 - Iz hitroreznega jekla

7225.30 - Drugi, toplo valjani, v kolobarjih, brez nadaljnje
          obdelave

7225.40 - Drugi, toplo valjani, ne v kolobarjih, brez nadaljnje
          obdelave

7225.50 - Drugi, hladno valjani (hladno deformirani), brez
          nadaljnje obdelave

        - Drugi:

7225.91 - - elektrolitsko platirani ali prevlečeni s cinkom

7225.92 - - drugače platirani ali prevlečeni s cinkom

7225.99 - - drugi

Določila komentarja k tarifnima številkama od 72.08 do 72.10 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifni podštevilki 7225.30 in 7225.40

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7208.10, 7208.25, 7208.26,
7208.27, 7208.36, 7208.37, 7208.38, 7208.39, 7208.40, 7208.51,
7208.52, 7208.53 in 7208.54.

Komentar k tarifni podštevilki 7225.50

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7209.15, 7209.16, 7209.17,
7209.18, 7209.25, 7209.26, 709.27 in 7209.28.

Komentar k tarifnima podštevilkama 7225.91 in 7225.92

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7210.30, 7210.41 in
7210.49.


72.26

PLOŠČATI VALJANI IZDELKI IZ DRUGIH LEGIRANIH JEKEL, ŠIRINE MANJ
KOT 600 MM

        - Iz silicijevega jekla za elektropločevine:

7226.11 - - zrnato usmerjeni:

7226.19 - - drugi

7226.20 - Iz hitroreznega jekla

        - Drugi:

7226.91 - - toplo valjani, brez nadaljnje obdelave

7226.92 - - hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje
            obdelave

7226.93 - - elektrolitsko platirani ali prevlečeni s cinkom

7226.94 - - drugače platirani ali prevlečeni s cinkom

7226.99 - - drugi

Določila komentarja k tarifnima številkama 72.11 in 72.12 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 7226.91

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7208.10, 7208.25, 7208.26,
7208.27, 7208.36, 7209.37, 7208.38, 7208.39, 7208.40, 7209.51,
7208.52, 7208.53 in 7208.54.

Tarifna podštevilka 7226.92

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7209.15, 7209.16, 7209.17,
7209.18, 7209.25, 7209.26, 709.27 in 7209.28.

Tarifni podštevilki 7226.93 uin 7226.94

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7210.30, 7210.41 in
7210.49.


72.27

PALICE IN ŽICA, TOPLO VALJANI, V OHLAPNO NAVITIH KOLOBARJIH, IZ
DRUGIH LEGIRANIH JEKEL

7227.10 - Iz hitroreznega jekla

7227.20 - Iz silicij-manganovih jekel

7227.90 - Druga

Določila komentarja k tarifni številki 72.13 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne številke.


72.28

PALICE, KOTNIKI IN DRUGI PROFILI IZ DRUGIH LEGIRANIH JEKEL; VOTLE
PALICE ZA SVEDRE, IZ LEGIRANIH ALI NELEGIRANIH JEKEL

7228.10 - Palice iz hitroreznega jekla

7228.20 - Palice iz silicij-manganovega jekla

7228.30 - Druge palice, toplo valjane, toplo vlečene ali
          iztiskane, brez nadaljnje obdelave

7228.40 - Druge palice, kovane, brez nadaljnje obdelave

7228.50 - Palice, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez
          nadaljnje obdelave

7228.60 - Druge palice

7228.70 - Kotniki in drugi profili

7228.80 - Votle palice za svedre

  (A) DRUGE PALICE IN DROGOVI; PROFILI, KOTNIKI IN DRUGI ODSEKI

Določila komentarja k tarifnim številkam od 72.14 do 72.16 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke.

                   (B) VOTLE PALICE ZA SVEDRE

Votle palice za svedre so opredeljene v opombi 1(p) k temu
poglavju. Znane so tudi kot jeklo za svedre.

Jeklo za svedre izdelujejo s prebijanjem tramcev iz legiranih ali
iz nelegiranih jekel, katere ponovno valjajo. V navadi so krožni,
šestkotni, osemkotni ali kvadratni (z obrezanimi vogali) profili.
Jeklo je lahko narezano na kratke kose za proizvodnjo vrtalnih
dlet, ki se uvrščajo v tarifno številko 82.07. Uporabljajo ga
tudi v dolžinah po 5 ali 6 metrov za prenos sile pri daljinskem
vrtanju. Pri tem načinu vrtanja priteka tekočina po vzdolžni
odprtini do točke vrtanja. Tekočina služi tako zaradi mazanja,
kot tudi za zmanjšanje prašenja.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 7228.50

Glej komentar k tarifnim podštevilkam 7215.10in 7215.50.


72.29

HLADNO VLEČENA ŽICA IZ DRUGIH LEGIRANIH JEKEL

7229.10 - Iz hitroreznega jekla

7229.20 - Iz silicij-manganovega jekla

7229.90 - Druga

Določila komentarja k tarifni številki 72.17 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne številke.


                          73. POGLAVJE

                   IZDELKI IZ ŽELEZA IN JEKLA

Opombi

1. V tem poglavju so z izrazom "lito železo" mišljeni izdelki,
dobljeni z litjem, v katerih železo v utežnih % prevladuje nad
vsakim drugim elementom in ki ne ustrezajo kemični sestavi jekla,
definiranega v opombi 1 pod (d) k 72. poglavju.

2. V tem poglavju so z izrazom "žica" mišljeni toplo ali hladno
oblikovani izdelki s kakršno koli obliko prečnega prereza,
katerih nobena dimenzija prečnega prereza ne presega 16 mm.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

73. Poglavje vključuje skupino nekaterih izdelkov iz železa
(vštevši lito železo v smislu opombe 1 k temu poglavju) ali iz
jekla iz tarifnih številk od 73.01 do 73.24, kot tudi iz jekla iz
tarifnih številk 73.25 in 73.26, ki niso navedeni in ne zajeti v
82. ali 83. poglavju, niti v drugih tarifno številko te
Nomenklature.

Izraza "cevi" in "votli profili" v tem poglavju označujejo:

(1) Cevi.

To so koncentrični votli izdelki prečnega prereza enake oblike, z
eno samo zaprto odprtino po vsej dolžini, katere notranja in
zunanja ploskev sta iste oblike. Jeklene cevi imajo prečni prerez
v obliki kroga, ovala, pravokotnika (vštevši kvadrata), poleg
tega pa tudi v obliki enakostraničnega trikotnika in drugih
pravilnih mnogokotnikov. Izdelki, katerih prečni prerez ni krog,
in ki imajo po vsej dolžini zaobljene vogale, kot tudi cevi z
zavihanimi konci, prav tako štejejo za cevi. Lahko so polirani,
prevlečeni, zviti (vštevši cevi v zvitkih), imajo lahko navoje in
cevne spojke, ali pa so brez njih, lahko so luknjani, z zožitvami
in z razširitvami, lahko so konični ali s prirobnicami, z
manšetami ali obroči.

(2) Votli profili.

Votli profili, ki ne ustrezajo nobeni od predhodnih definicij, so
predvsem izdelki, katerih notranje in zunanje ploskve niso istih
oblik.

Splošna določila komentarja k 72. poglavju se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to poglavje.


73.01

PILOTI IZ ŽELEZA ALI JEKLA, VKLJUČNO VRTANI, PREBITI ALI IZDELANI
IZ SESTAVLJENIH ELEMENTOV; ZVARJENI PROFILI IN KOTNIKI IZ ŽELEZA
ALI JEKLA

7301.10 - Piloti

7301.20 - Zvarjeni profili in kotniki

Piloti sestoje iz delov, dobljenih v valjanjem, vlečenjem,
stiskanjem, upogibanjem s pomočjo stiskanja, z oblikovanjem na
valjarskih strojih ali s sestavljanjem valjanih delov (na primer:
s kovičenjem, varjenjem, zavihovanjem). Te dele montirajo skupaj
s preprostim spajanjem ali celo tako, da postavijo njihove
vzdolžne strani eno ob drugo. V tem smislu imajo obe vrsti
pilotov naprave za spajanje na vzdolžnih straneh (na primer:
žlebi, prirobnice, kvake).

V to tarifno številko spadajo:

(1) Kotni deli pilotov - odseki pilota, predvideni za oblikovanje
kotov. V ta namen služijo upognjeni deli ali deli, ki so
prerezani vzdolž celotne svoje dolžine. Tako dobljene izdelke
nato zvarijo ali zakovičijo skupaj in tako oblikujejo kot.

(2) Spojeni deli za pilote z tremi ali štirimi kraki, ki služijo
za izdelavo pregradnih sten.

(3) Spojni deli za pilote, katerih oblika omogoča uporabo za
spajanje raznih vrst pilotov.

(4) Cevasti in stolpni piloti, katere zabijajo v zemljo tako, da
se povezujejo brez prisilnega spajanja. Oblika cevastih pilotov
je valovita. Stolpne pilote izdelujejo iz dveh, skupaj zvarjenih
delov.

Pilote uporabljajo predvsem za izdelavo zidov v peskastih,
namočenih ali potopljenih tleh, in sicer za objekte, kot so
jezovi, nasipi in rovi.

V to tarifno številko spadajo tudi zvarjeni profili. Komentar k
tar. št. 72.16 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za profile,
dobljene z varjenjem.

V to tarifno številko ne spadajo:

(1) zvarjeni votli profili (tar. št. 73.06) in

(2) piloti, sestavljeni v drogove brez "kavljev" za zunanje
povezovanje (tar. št. 73.08).


73.02

DELI ZA ŽELEZNIŠKE IN TRAMVAJSKE TIRE, IZ ŽELEZA ALI JEKLA;
TIRNICE, VODILA IN ZOBATE TIRNICE, KRETNIŠKI JEZIČKI, KRIŽIŠČA,
SPOJNE PALICE IN DRUGI DELI KRETNIC, PRAGOVI, TIRNE VEZICE, TIRNA
LEŽIŠČA, KLINI ZA TIRNA LEŽIŠČA, PODLOŽNE PLOŠČE, PRIČVRŠČEVALNE
PLOŠČICE, DISTANČNE PALICE, DRUGI DELI, POSEBEJ KONSTRUIRANI ZA
POSTAVLJANJE, SPAJANJE IN PRITRJEVANJE TIRNIC

7302.10 - Tirnice

7302.20 - Pragovi za tirnice

7302.30 - Kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi
deli kretnic

7302.40 - Tirne vezice in podložne plošče

7302.90 - Drugo

V to tarifno številko spada material iz železa ali iz jekla za
gradnjo železniških in tramvajskih prog (ozkotirnih in prog
običajne širine).

(1) Tirnice za železnico in tramvaje so vroče valjani izdelki. V
to tarifno številko spadajo tirnice vseh dolžin, vštevši tudi
dvoglave tirnice, tirnice s široko nožico, tramvajske tirnice,
drsne tirnice za električne tramvaje, tirnice-prevodnike
(kontaktne tirnice) itd.

Ta skupina vključuje vse vrste tirnic, ki se običajno uporabljajo
za železniške in tramvajske proge, neglede na namen, za katerega
se uporabljajo (za viseče transporterje, za premična dvigala
itd.). Vendar pa v to tarifno številko ne spadajo tipi tirnic, ki
niso železniški ali tramvajski (na primer: tirnice za drsna vrata
in dvigala).

Tračna vodila, znana tudi kot zaščitne ali varnostne tirnice, ki
se pritrdijo na navadne tirnice z namenom preprečiti iztirjenja
na križiščih in na ovinkih.

Zobate tirnice so namenjene za proge z velikim naklonom. Ena
izmed vrst zobatih tirnic sestoji iz dveh dolgih vzporednih
letev, ki sta v majhnih razdaljah prečno spojeni s palicami.
Razmiki med palicami so načrtovani tako, da primejo zob zobčenika
na lokomotivi. Druga vrsta zobatih tirnic sestoji iz nazobčane
tirnice, katero na podoben način prijema zob zobčenika.

Vse naštete tirnice so lahko ravne, upognjene ali z odprtinami za
vijake.

(2) Kretniški jezički, križišča, potezni drogovi in drugi deli
kretnic - izdelujejo jih z litjem ali kako drugače, uporabljajo
pa se na odcepih ali križiščih prog.

(3) Železni ali jekleni pragovi služijo kot podlaga tirnicam
("sleepers")in jih vzdržujejo v vzporednem položaju. Običajno jih
v končno obliko stiskajo po valjanju, vendar jih je moč izdelati
tudi z varjenjem ali s kovičenjem več elementov. Običajno imajo
prečni prerez v obliki črke "U" ali W-"omega", imajo zelo kratka
vodoravna kraka in odprtine za vijake, ali pa so brez njih. Lahko
so prerezani, z ležišči za tirnice ali s podložnimi ploščicami,
ali pa z izoblikovanimi ležišči za pribor za pritrjevanje.

(4) Spojnice (fish-plates) so vroče valjani, kovani ali liti
izdelki raznih oblik (ravne, rebraste, kotne itd.), služijo pa za
povezovanje dveh sosednjih tirnic.

(5) Stoli za tirnice - običajno so iz litega železa, uporabljajo
pa se za pritrjevanje tirnic z dvojno glavo na pragove.
Zavarujejo jih s pomočjo tirfonov ali tirniških žebljev.

Klini (kotniki) stolov za tirnice se uporabljajo za pritrjevanje
tirnic v stolih za tirnice.

Podložne ploščice se uporabljajo za pritrjevanje tirnic z ravno
nožico na pragove. Te ploščice ščitijo prag, na katerega so
pritrjene s kavlji, mački, tirfoni, s tirniškimi žeblji ali pa (v
kolikor gre za jeklene pragove) so nanj privarjene.

Pritrdilne ploščice se prav tako uporabljajo za pritrjevanje
tirnic z ravno nožico na pragove. Te ploščice so na pragove
privite in stiskajo nožico tirnice na prag.

V to tarifno številko spada tudi drug pribor za togo pritrjevanje
tirnic, kot je na primer: pribor, dobljen z upogibanjem jeklene
palice v približno obliko črke "L". Krajša stranica pritiska
nožico tirnice, daljša pa je z zavarjenim in topim koncem
pritrjena v poprej izvrtano odprtino v pragu.

Razen tega spada v to tarifno številko tudi prožni pribor za
tračnice. Ta pribor izdelujejo iz vzmetnega jekla in prožno
pritiska nožico tirnice na prag ali na podložno ploščico. Do sile
prožnosti pride zaradi geometrijske defleksije pritrdilnega
pribora v razmerju do stanja pred vgradnjo. Med pritrdilo in
tirnico oziroma med pritrdilo in prag vstavijo vstavek ali
izolator, ki je običajno iz gume ali iz plastične mase.

(6) Distančne palice in drogovi - uporabljajo se za vzdrževanje
vzporednega položaja tirnic. Nekatere posebne spojne palice in
kotniki se pritrjujejo na večje število sosednjih lesenih pragov.
Na pragove so pritrjene pod pravim kotom in v določenih točkah
preprečujejo deformacijo (ali "plazenje") proge.

(7) Druge zatege za tirnice - to so priprave, ki so pritrjene na
tirnico na odsekih proge, na katerih se pojavlja vzdolžno
"plazenje". Delujejo na prag ali na podložno ploščico, da
preprečujejo takšne vzdolžne premike.

V to tarifno številko ne spadajo:

(1) tirfoni, vijaki, matice, zakovice in žeblji, ki se
uporabljajo za pritrjevanje materiala za gradnjo prog (tar. št.
73.17 in 73.18) in

(2) sestavljene proge, kretnice, tirni odbijači in gabaritni
merilci tovora (tar. št. 86.08).


73.03

CEVI IN VOTLI PROFILI IZ LITEGA ŽELEZA

V to tarifno številko se uvrščajo cevi in votli profili, izdelani
iz litega železa, kot je opredeljeno v opombi 1 k temu poglavju.

Ti izdelki so lahko izdelani z litjem v kalupe ali s
centrifugalnim litjem. V slednjem primeru vlivajo staljeno železo
v vodoravni cilinder, ki se hitro obrača, pri čemer centrifugalna
sila potiska material k stenam kalupa, kjer se material strdi.

Te cevi in votli profili so lahko ravni ali upognjeni, gladki, z
rebri ali s plavutmi. Lahko imajo oglave ali prirobnice, ki so
izdelani kot celota s cevjo, ali pa so na cevi zavarjeni ali
priviti. Cevi z oglavi so na eni strani razširjene, kar omogoča
lažje spajanje z ustreznim drugim koncem cevi. Cevi s
prirobnicami spajajo s pomočjo obročev, cepik, steg itd., medtem
ko cevi z navoji spajajo s pomočjo spojk ali obročev.

V to tarifno številko spadajo tudi cevi z večkrakimi ali
viličastimi odprtinami, kot tudi cevi, prevlečene na primer: s
cinkom, s plastično maso ali z bitumnom.

Cevi iz te tarifne številke se običajno uporabljajo za vodovode
(pod pritiskom ali gravitacijske), za kanalizacijo, za
distribucijo plina pod majhnim pritiskom, za žlebove ali za
drenažne cevi, ali pa za odvodnjavanje.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) pribor za cevi (tar. št. 73.07) in

(b) cevi in votli profili, izdelani v prepoznavne dele izdelkov,
ki se uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke, kot so na
primer: deli radiatorjev za centralno ogrevanje (tar. št. 73.22)
in deli strojev (oddelek XVI).


73.04

CEVI IN VOTLI PROFILI, BREZŠIVNI, IZ ŽELEZA (RAZEN LITEGA ŽELEZA)
ALI JEKLA

7304.10 - Cevi za naftovode ali plinovode

 - Zaščitne cevi ("casing"), proizvodne cevi ("tubing") in
vrtalne cevi, ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte
ali plina:

7304.21 - - vrtalne cevi

7304.29 - - drugo

 - Drugi, s krožnim prečnim prerezom, iz železa in nelegiranega
jekla:

7304.31 - - hladno vlečeni ali hladno oblikovani (hladno
deformirani)

7304.39 - - drugi

 - Drugi, s krožnim prečnim prerezom, iz nerjavnega jekla:

7304.41 - - hladno vlečeni ali hladno oblikovani (hladno
deformirani)

7304.49 - - drugi

 - Drugi, s krožnim prečnim prerezom, iz drugega legiranega
jekla:

7304.51 - - hladno vlečeni ali hladno oblikovani (hladno
deformirani)

7304.59 - - drugi

7304.90 - Drugi

Cevi, pipe in votle profile iz te tarifne številke lahko
izdelujejo na naslednje načine:

(A) Z vročim valjanjem vmesnih proizvodov, ki so lahko ingoti
(valjani in očiščeni), tramovi ali okroglice, dobljene z
valjanjem ali s kontinuiranim litjem.

Ta postopek je sestavljen iz:

(1) Prebijanja s poševnimi valji v valjarskem postrojenju
(Mannesmannov postopek), v valjarskem postrojenju z diski, ali pa
v napravi za konično prebijanje (da dobijo votli izhodiščni
delovni kos - cevnico z večjo debelino sten in z večjim zunanjim
premerom, vendar krajšo od končnega izdelka).

(2) Vročega valjanja na trnu:

-  v elongatorju (v napravi za podaljševanje) s tremi napetimi
valji (Assel-ov ali Transval-ov postopek). Ta postopek
uporabljajo predvsem za proizvodnjo cevi za ležaje. Vroče
valjanje lahko poteka tudi v elongatorju z dvema napetima valjema
in vodilnim diskom (Diescherj-ev postopek), ali pa v planetarnem
elongatorju s tremi napetimi valji ali

-  na kontinualni valjarski progi s kompleti različnih valjev na
prostem ali polprostem vkleščenem trnu (Neaval-ov ali Dalmin-ov
postopek) ali

-  v Pilgerjevem valjarskem postojenju ali

-  v Stiefelovem valjarskem postrojenju ali

-  na potisni klopi s potiskanjem cevnice med komplet valjev ali

-  v valjarskem postrojenju za kombinirano raztegovanje in
zmanjševanje. Proizvod, ki je rezultat tega postopka, je cev.

(B) Z vročo iztiskanjem (ekstruzijo) okroglice v stiskalnici ob
uporabi stekla (Ugine-Sejournet-ov postopek) ali drugega maziva.
Ta metoda je sestavljena iz prebijanja (z ali brez širjenja) in
ekstruzije.

Pravkar opisanim operacijam sledijo naslednje dodelave:

- vroča dodelava: v tem primeru gre cevnica (po ponovnem
segrevanju) skozi postrojenje za kalibriranje ali skozi
postrojenje za raztegovanje, na koncu pa še skozi stroj za
ravnanje ali

- hladna dodelava na trnu, hladno vlečenje na klopi ali hladno
valjanje (hladna redukcija) v Pilgerjevem valjarskem postrojenju
(Mannesmann-ov ali Megaval-ov postopek). Te operacije omogočajo,
da dobijo iz vroče valjanih ali ekstrudiranih cevi, ki se
uporabljajo kot cevnice, cevi z manj debelimi stenami (pri čemer
je treba vedeti, da omogoča Transval-ov postopek neposredno
proizvodnjo cevi z zmanjšano debelino sten) ali z manjšim
premerom, kot tudi te operacije omogočajo izdelavo cevi z
manjšimi odstopanji premera in debeline sten. Med načine hladne
obdelave spada tudi honiranje in likanje z valji, da se dobijo
polirane površine (cevi z majhno stopnjo hrapavosti). Te cevi se
uporabljajo na primer: za pnevmatska dvigala ali za hidravlične
cilindre.

(C) Z običajnim ali s centrifugalnim litjem.

(D) Z globokim izvlekanjem plošče preko oblikovalnega orodja.
Izdelek, dobljen na ta način, pozneje vroče izvlečejo.

(E) S kovanjem.

(F) Z vrtanjem palic, čemur sledi hladno vlečenje ali hladno
valjanje (hladna redukcija) (izvzemši votle palice za svedre iz
tar. št. 72.08).

V zvezi z razliko med cevmi in votlimi profili glej splošna
določila komentarja k temu poglavju.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko prevlečeni na primer: s
plastično maso ali s stekleno volno, kombinirano z bitumnom.

Ta tarifna številka vključuje tudi cevi z rebri ali s plavutmi
ter votle profile v smislu cevi (z rebri ali s plavutmi) z
vzdolžnimi ali prečnimi plavutmi.

Med izdelke iz te tarifne številke spadajo predvsem cevi za
naftovode ali plinovode, zaščitne cevi ("casing"), proizvodne
cevi ("tubing") in vrtalne palice, ki se uporabljajo pri vrtanju
za pridobivanje nafte ali plina. Sem spadajo tudi cevi, primerne
za uporabo v kotlih, grelcih, izmenjalcih toplote,
kondenzatorjih, rafinacijskih pečeh, v grelcih za napetostno vodo
v energetskih postajah, galvanizirane ali "črne" cevi (tako
imenovne plinske cevi) za paro pod visokim ali srednjim
pritiskom, ali za distribucijo plina ali vode v zgradbah, kot
tudi cevi za ulično distribucijsko mrežo za vodo ali plin. Razen
tega uporabljajo cevi za proizvodnjo avtomobilskih ali strojnih
delov, obročev za kroglične, valjčne, konusne ali igličaste
ležaje, ali pa za druge strojne namene, za stopnišča, cevne
konstrukcije ali za gradbene konstrukcije.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) cevi iz litega železa (tar. št. 73.03) in cevi iz železa ali
iz jekla iz tarifnih številk 73.05 in 73.06,

(b) votli profili iz litega železa (tar. št. 73.03) in votli
profili iz železa ali iz jekla iz tar. št. 73.06,

(c) pribor za cevi iz železa ali iz jekla (tar. št. 73.07),

(d) upogibne cevi iz železa ali iz jekla, s priborom ali brez
njega (vštevši termostatske mehove in razteznostne posode) (tar.
št. 83.07),

(e) izolirane cevi za električne vodnike (tar. št. 85.47) in

(f) cevi, izdelane v prepoznavne izdelke,

na primer:

- v izdelke, pripravljene za uporabo v konstrukcijah (tar. št.
73.08),

- cevni profili za radiatorje centralnega ogrevanja
(tar.št.73.22),

- izpušne razdelilne cevi za batne motorje z notranjim
izgorevanjem (tar.št.84.09),

- drugi deli strojev (oddelek XVI),

- izpušne škatle (dušilci hrupa) in izpušne cevi vozil iz
87.poglavja (na primer: tar.št. 87.08 ali 87.14)

- sedežni oporniki za bicikle (tar.št. 87.14).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 7304.10, 7304.21 in 7304.29

V ti dve tarifni podštevilki spadajo vsi našteti izdelki, neglede
na standarde ali tehnične pogoje, katerim ustrezajo ali pa ne
ustrezajo (na primer: API standard oziroma standardi Ameriškega
instituta za nafto, 5L ali 5LU za cevovode in API standardi 5A,
5AC ali 5AX za zaščitne cevi ("casing"), proizvodne cevi
("tubing") in vrtalne palice).

Tarifne podštevilke 7304.31, 7304.39, 7304.41, 7304.49, 7304.51
in 7304.59

Glede razlik med hladno obdelanih izdelkov in drugimi izdelki iz
teh tarifnih podštevilk glej določila komentarja k 72. poglavju
(del IV (B), drugi odstavek).


73.05

DRUGE CEVI (NPR. VARJENE, KOVIČENE ALI ZAPRTE NA PODOBEN NAČIN),
S KROŽNIM PREČNIM PREREZOM, KATEREGA ZUNANJI PREMER PRESEGA 406,4
MM, IZ ŽELEZA ALI JEKLA

 - Cevi za naftovode ali plinovode:

7305.11 - - vzdolžno varjene, električno obločno

7305.12 - - druge, vzdolžno varjene

7305.19 - - druge

7305.20 - Zaščitne cevi ("casing"), ki se uporabljajo pri vrtanju
za pridobivanje nafte ali plina

 - Druge, varjene:

7305.31 - - vzdolžno varjene

7305.39 - - druge

7305.90 - Druge

Cevi iz te tarifne številke pridobivajo na primer: z varjenjem
ali kovičenjem poprej izoblikovanih nezaprtih cevastih profilov,
izdelanih iz ploščatih valjanih izdelkov.

Cevaste profile lahko izdelajo:

-  vzdolžno ali spiralno v kontinualni operaciji s pomočjo vrste
valjev, iz ploščatih valjanih izdelkov v zvitkih in

- vzdolžno v diskontinualni operaciji s pomočjo stiskalnice ali
valjarskega stroja, iz izdelkov, ki niso v zvitkih.

V primeru zvarjenih izdelkov se sestavni robovi zapirajo brez
dodatne kovine, in sicer s pomočjo obločnega varjenja, s pomočjo
elektrovarnega ali indukcijskega varjenja, ali pa z varjenjem pod
zaščitno plastjo in z dodano kovino in varilnim praškom. Sestavne
robove lahko zaprejo tudi z varjenjem v zaščitnem plinu, da
preprečijo oksidacijo. Pri zakovičenih izdelkih se robova
prekrivata in sta spojena z zakovicami.

Izdelki iz te tarifne številke so lahko prevlečeni na primer: s
plastično maso ali s stekleno volno, kombinirano z bitumnom.

Med te izdelke spadajo cevi za naftovode ali plinovode, zaščitne
cevi ("casing") za plinske in naftne vrtine, cevi za daljinske
vodovode ali cevi za suspendirane materiale (na primer: za premog
ali druge trdne materiale), cevi za navadne in nosilne stebre,
kot tudi cevi za cevovode za hidroelektrarne, ki so običajno
ojačene z obroči.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) cevi in votlih profilov iz tarifnih številk 73.03, 73.04 in
73.06,

(b) pribora za cevi, iz železa ali iz jekla (tar. št. 73.07) in

(c) cevi, izdelanih v posebne, prepoznavne izdelke.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 7305.11, 7305.12, 7305.19 7305.21 in 7305.29

Določila komentarja k tarifnim podštevilkam 7304.10 in 7304.20 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tar. podštevilke.

Tarifna podštevilka 7305.11

Ta tarifnim podštevilka vključuje cevi, izdelane iz jeklene
pločevine, oblikovane v stiskalnici ali s pomočjo valjanja in z
varjenjem z električnim lokom ob dodatku kovine in varilnega
praška (da ne pride do oksidacije kovine v trenutku spajanja).

Po varjenju obstaja dvignjena plast kovine, ki nastane med
varjenjem. To plast je moč dobro videti na zunanji strani gotove
cevi.

Tarifna podštevilka 7305.12

V to tarifno številko spadajo predvsem cevi, izdelane iz jekla v
navitjih, in sicer s kontinualnim oblikovanjem na valjarski progi
in z elektrovarjenjem s pomočjo upora ali indukcije - brez
dodatka kovine. Na zunanji strani gotove cevi po varjenju ni
dvignjene plasti kovine.


73.06

DRUGE CEVI IN VOTLI PROFILI (NPR. Z ODPRTIMI SPOJI, VARJENI,
KOVIČENI ALI ZAPRTI NA PODOBEN NAČIN), IZ ŽELEZA ALI JEKLA

7306.10 - Cevi za naftovode ali plinovode

7306.20 - Zaščitne cevi ("casing") in proizvodne cevi ("tubing"),
ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina

7306.30 - Drugi, varjeni, s krožnim prečnim prerezom, iz železa
ali nelegiranega jekla

7306.40 - Drugi, varjeni, s krožnim prečnim prerezom, iz
nerjavnega jekla

7306.50 - Drugi, varjeni, s krožnim prečnim prerezom, iz drugih
legiranih jekel

7306.60 - Drugi, varjeni, ki nimajo krožnega prečnega prereza

7306.90 - Drugo

Določila komentarja k tarifni številki 73.05 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne številke

V to tarifno številko spadajo:

(1) Cevi, zavarjene s kovanjem, znane kot zasučno zavarjene cevi.

(2) Cevi z zaprtimi robovi - cevi, katerih robovi se dotikajo,
ali pa prekrivajo eden drugega. Vendar pa se cevi z odprtim
prerezom po vsej dolžini (z režo) uvrščajo kot profili v tarifne
številke 72.16, 72.22 in 72.28 .

(3) Cevi, katerih sestavni robovi so oviti eden okoli drugega ali
pa zataknjeni.

Nekatere po dolžini zavarjene cevi iz te tarifne številke vlečejo
po hladnem ali vročem postopku, da bi dobili izdelke z zmanjšanim
zunanjim premerom ali z manjšo debelino sten ter manjšimi
odstopanji. Metode hladne obdelave omogočajo tudi različne
stopnje površinske dodelave, vštevši tudi polirane površine, kot
je to omenjeno v komentarju k tar. št. 73.04.

V zvezi z razliko med cevmi in votlimi profili glej določila
komentarja k temu poglavju.

Med izdelke iz te tarifne številke spadajo predvsem cevi za
naftovode ali plinovode, zaščitne cevi ("casing"), proizvodne
cevi ("tubing") in vrtalne palice, ki se uporabljajo pri vrtanju
za pridobivanje nafte ali plina. Sem spadajo tudi cevi, primerne
za uporabo v kotlih, grelcih, izmenjalcih toplote,
kondenzatorjih, rafinacijskih pečeh, v grelcih za napetostno vodo
v energetskih postajah, galvanizirane ali "črne" cevi (tako
imenovne plinske cevi) za paro pod visokim ali srednjim
pritiskom, ali za distribucijo plina ali vode v zgradbah, kot
tudi cevi za ulično distribucijsko mrežo za vodo ali plin. Razen
tega uporabljajo cevi za proizvodnjo avtomobilskih ali strojnih
delov, obročev za kroglične, valjčne, konusne ali igličaste
ležaje, ali pa za druge strojne namene, za stopnišča, cevne
konstrukcije ali za gradbene konstrukcije.

V to tarifno številko spadajo tudi cevi in votli profili,
prevlečeni s plastično maso ali s stekleno volno, kombinirano z
bitumnom, kot tudi cevi z rebri ali cevi z vzdolžnimi ali
prečnimi plavutmi.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) cevi iz litega železa (tar. št. 73.03) in cevi iz železa ali
iz jekla iz tarifnih številk 73.04 in 73.05,

(b) votli profili iz litega železa (tar. št. 73.03) in votli
profili iz železa ali iz jekla iz tar. št. 73.04,

(c) pribor za cevi iz železa ali iz jekla (tar. št. 73.07),

(d) upogibne cevi iz železa ali iz jekla, s priborom ali brez
njega (vštevši termostatske mehove in dilatacijske spojke) (tar.
št. 83.07),

(e) izolirane cevi za električne vodnike (tar. št. 85.47) in

(f) cevi, izdelane v prepoznavne izdelke

na primer:

- v izdelke, pripravljene za uporabo v konstrukcijah (tar. št.
73.08),

- cevi v delih za radiatorje za centralno ogrevanje (tar. št.
73.22),

- izpušne veje za batne motorje z notranjim izgorevanjem (tar.
št. 84.07),

- drugi deli strojev (oddelek XVI), izpušne cevi in izpušni lonci
vozil iz 87. poglavja (na primer: iz tar. št. 87.08 ali 87.14)
ter

- nosilci sedežev in okvirjev za kolesa (tar. št. 87.14).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifni podštevilki 7306.10 7306.21 in 7306.29

Določila komentarja k tarifnim podštevilkama 7304.10 in 7304.20
se uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz teh dveh tar.
podštevilk.


73.07

PRIBOR (FITINGI) ZA CEVI (NPR.: SPOJNICE, KOLENA, OGLAVKI) IZ
ŽELEZA ALI JEKLA

 - Liti pribor (fitingi):

7307.11 - - iz netempranega litega železa

7307.19 - - drug

 - Drug, iz nerjavnega jekla:

7307.21 - - prirobnice

7307.22 - - kolena, loki in oglavki, z navojem

7307.23 - - pribor (fitingi) za varjenje

7307.29 - - drug

 - Drugo:

7307.91 - - prirobnice

7307.92 - - kolena, loki in oglavki, z navojem

7307.93 - - pribor (fitingi) za varjenje

7307.99 - - drug

V to tarifno številko spada pribor iz železa ali iz jekla, ki se
uporablja predvsem za spajanje cevi na nek aparat, ali pa za
zapiranje odprtine cevi. Ta tarifna številka pa ne zajema
izdelkov, ki se uporabljajo za vgradnjo cevi, vendar ne
predstavljajo sestavni del cevi (na primer: obešalniki, tačke
(konzole) in podobni podporniki, ki samo pritrjujejo ali
podpirajo cevi na zidu; trakovi za spajanje ali za pritrjevanje
ali cevne objemke, ki se uporabljajo za spajanje upogibnih cevi
ali za spajanje upogibnih cevi s togimi cevmi; tuši, deli za
spajanje itd.) (tar. št. 73.25 ali 73.26).

Opisani načini spajanja so:

- zavijanje, v kolikor se uporablja jeklen pribor z navoji,

- varjenje, v kolikor se uporablja jekleni pribor z zasučnim ali
oglavnim spojem. v primeru zasučnega spoja so konci pribora in
cevi odrezani ravno ali poševno, in

- dotik, če se uporablja razstavljivi jekleni pribor.

Zaradi tega vključuje ta tarifna številka ravne prirobnice in
prirobnice s kovanimi obroči, kolena, navadne loke in dvojne
loke, redukcijske priključke, "T"- priključke, križne vilice,
kape in čepe, pribor za cevaste ograje in konstrukcijske
elemente, "S"- priključke, večkrake priključke, cevne spojke,
zamaške za odprtino za čiščenje cevi, oglavke, cevne matice,
stezne priključke in obroče.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) spojni elementi in druge naprave, ki so namenjene posebej za
spajanje delov konstrukcij (tar. št. 73.08),

(b) vilice, matice itd., primerne za spajanje cevi ali pribora za
cevi (tar. št. 73.18),

(c) termostatski mehovi in dilatacijske spojke (tar. št. 83.07)

(d) obešalniki, tačke (konzole) in podobno, kot je opisano
maloprej; čepi za cevi (z navoji ali brez), opremljeni z obročem,
kljuko itd. (na primer: z obroči itd., ki se uporabljajo za
pritrjevanje linij za pranje) (tar. št. 73.26),

(e) fitingi, (pribor), opremljeni s tuši, zasloni, ventili itd.
(tar. št. 84.81),

(f) izolirani spojni deli za cevi za električne vodnike (tar. št.
85.47) in

(g) spojni deli za spajanje okvirjev za bicikle in motorna kolesa
(tar. št. 87.14).


73.08

KONSTRUKCIJE (RAZEN MONTAŽNIH ZGRADB IZ TAR. ŠT. 94.06) IN DELI
KONSTRUKCIJ (NPR.: MOSTOVI IN MOSTNE SEKCIJE, VRATA ZA ZAPORNICE,
STOLPI, PREDALČNI STEBRI, STREHE, STREŠNA OGRODJA, VRATA IN OKNA
TER OKVIRI ZANJE, PRAGOVI ZA VRATA, ROLOJI, OGRAJE IN STEBRI), IZ
ŽELEZA ALI JEKLA; PLOČEVINE, PALICE, PROFILI, KOTNIKI, CEVI IN
PODOBNO, PRIPRAVLJENI ZA UPORABO V KONSTRUKCIJAH, IZ ŽELEZA ALI
JEKLA

7308.10 - Mostovi in deli mostne konstrukcije

7308.20 - Stolpi in predalčni stebri

7308.30 - Vrata, okna in okvirji zanje ter pragovi za vrata

7308.40 - Podporniki in drugi elementi za gradbene odre in opaže
in podporniki za rudniške jaške

7308.90 - drugo

Ta tarifna številka vključuje kompletne kovinske konstrukcije in
njihove dele. Za konstrukcije iz te tarifne številke je značilno,
da običajno ostanejo na mestu, kamor se postavijo. Ponavadi so
izdelane iz palic, cevi, kotnikov in drugih profilov, iz širokega
ploščatega jekla, pločevine, trakov, odkovkov in odlitkov,
spojene pa so z zakovicami, vijaki ali z varjenjem itd. Takšne
konstrukcije imajo včasih vgrajene izdelke iz drugih tarifnih
številk, kot so na primer: table iz tkane žice ali rešetke iz
tar. št. 73.14.

Med dele konstrukcij spadajo: objemke in druge naprave, posebej
namenjene za spajanje cevastih ali drugih kovinskih
konstrukcijskih elementov z okroglim prečnim prerezom. Na teh
napravah so ponavadi izvrtane odebelitve z navoji, v katere se
med spajanjem vstavljajo vijaki, ki spojni element pritrdijo na
cev.

Razen konstrukcij in njihovih delov, navedenih v poimenovanju te
tarifne številke, spadajo v to tarifno številko tudi izdelki, kot
so:

Okvirji in nadgradnja za vhode v jamska okna; nastavljivi ali
teleskopski podporniki, cevasti podporniki, nastavljivi nosilci
opažev, cevasta stopnišča in podobna oprema; vrata, vodne
pregrade, luški stebri, pristaniški in morski pomoli; nadgradnja
za svetilnike; jambori, zunanje stopnice, ograje, neprepustne
pregrade itd. za ladje; balkoni in verande; roletna vrata, vhodi,
drsna vrata; sestavljene rešetke in ograje; cestne zapornice in
podobne pregrade; ogrodja za steklenjake in tople grede; police
velikih razsežnosti za sestavljanje ali za trajno vgradnjo v
prodajalne, delavnice, skladišča itd.; pregrade in rešetke za
seno v hlevih; nekatere zaščitne ograje za avtoceste, izdelane iz
pločevine, kotnikov ali drugih profilov.

Ta tarifna številka vključuje tudi dele, kot so ploščati valjani
izdelki, "široko ploščato jeklo", trakove, palice, kotnike in
druge profile in cevi, ki so pripravljeni za uporabo v
konstrukcijah (na primer: luknjani, upognjeni ali zarezani).

V to tarifno številko spadajo tudi izdelki, ki sestoje iz palic,
ki so posebej valjane, vpredene in namenjene za uporabo kot
ojačenje v konstrukcijah iz prednapetega betona.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) sestavljenih pilotov (tar. št. 73.01),

(b) opažnih plošč, ki imajo lastnosti kalupa in ki so namenjene
za litje betona (tar. št. 84.80),

(c) konstrukcij, katere je moč nedvoumno prepoznati kot dele
strojev (oddelek XVI),

(d) konstrukcij iz oddelka XVII,

kot so:

- železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter mehanska
oprema za signalizacijo iz tar. št. 86.08;

- okvirji šasij za železniška tirna vozila itd., ali tovrstni
okvirji za motorna vozila (86. ali 87. poglavje) in

- plavajoče konstrukcije iz 89. poglavja,

(e) prenosnega pohištva s policami (tar. št. 94.03).


73.09

REZERVOARJI, CISTERNE, SODI IN PODOBNI KONTEJNERJI ZA KAKRŠEN
KOLI MATERIAL (RAZEN KOMPRIMIRANIH ALI UTEKOČINJENIH PLINOV), IZ
ŽELEZA ALI JEKLA, S PROSTORNINO VEČ KOT 300 LITROV, Z OBLOGO ALI
BREZ NJE, S TOPLOTNO IZOLACIJO ALI BREZ NJE, TODA BREZ MEHANIČNIH
ALI TERMIČNIH NAPRAV

Te kontejnerje običajno vgrajujejo kot stalne izdelke za
skladiščenje ali (na primer: v tovarnah) za potrebe proizvodnje
kemikalij, barv, plinov, v pivovarnah, destilarnah in v
rafinerijah, v manjši meri pa v hišah, delavnicah itd. V to
tarifno številko spadajo kontejnerji za katerikoli material,
razen za stisnjeni ali tekoči plin. Kontejnerji za takšne pline
se uvrščajo v tar. št. 73.11, neglede na njihovo kapaciteto.

Kontejnerji, opremljeni z mehanskimi ali termičnimi napravami,
kot so mešalci, spiralaste cevi za gretje ali hlajenje, ali pa
električni elementi, se uvrščajo v 84. ali 85. poglavje.

Na drugi strani pa v tej tarifni številki ostanejo uvrščeni
kontejnerji, ki so opremljeni samo s šobami, ventili, merilniki
ravni, varnostnimi ventili, manometri itd.

Kontejnerji so lahko odprti ali zaprti, obloženi z ebonitom, s
plastično maso ali z barvnimi kovinami, lahko pa imajo tudi
termoizolacijsko prevleko (na primer: iz azbesta, volne iz
žlindre ali iz steklene volne), neglede na to, ali je izolacija
oziroma prevleka od zunaj zaščitena s pločevinasto oblogo, ali
ni.

Ta tarifna številka vključuje tudi kontejnerje, ki so izolirani z
dvojnimi stenami ali z dvojnim dnom, vendar pod pogojem, da
nimajo naprave za cirkulacijo hladilne ali grelne tekočine med
stenami. (Kontejnerji s takšnimi napravami so iz te tarifne
številke izključeni - glej tarifno številko 84.19).

V to tarifno številko spadajo:

Bencinski, oljni in plinski rezervoarji; posode, ki se
uporabljajo v tovarnah sladu za vlaženje ječmena; posode za
fermentiranje tekočin (vina, piva itd.); posode za dekantiranje
in bistrenje tekočin vseh vrst; posode za kaljenje in popuščanje
kovinskih izdelkov; zbiralniki za vodo (hišni in drugi), vštevši
tudi razteznostne posode v sistemu centralnega ogrevanja;
kontejnerji za trdne snovi.

Iz te tarifne številke so izključeni tudi kontejnerji, ki so
posebej konstruirani in opremljeni za en ali več načinov
transporta (tar. št. 86.09).


73.10

CISTERNE, SODI, PLOČEVINASTE ŠKATLE IN PODOBNI KONTEJNERJI, ZA
KAKRŠEN KOLI MATERIAL (RAZEN KOMPRIMIRANIH ALI UTEKOČINJENIH
PLINOV), IZ ŽELEZA ALI JEKLA, S PROSTORNINO DO 300 LITROV, Z
OBLOGO ALI BREZ OBLOGE, S TOPLOTNO IZOLACIJO ALI BREZ NJE, TODA
BREZ MEHANIČNIH ALI TERMIČNIH NAPRAV

7310.10 - S prostornino 50 litrov in več

 - S prostornino, manj kot 50 litrov:

7310.21 - - pločevinke, ki se zaprejo s spajkanjem ali robljenjem

7310.29 - - drugo

Medtem ko se predhodna tarifna številka nanaša na kontejnerje s
prostornino, večjo od 300 litrov, in ki se običajno vgrajujejo v
tovarne itd., pa vključuje ta tarifna številka kontejnerje s
prostornino do 300 litrov, izdelane iz železne ali jeklene
pločevine ali plošč. Njihove dimenzije so takšne, da omogočajo
lahko in hitro rokovanje, zato se običajno uporabljajo za
trgovski transport in za pakiranje blaga. Ta tarifna številka
vključuje tudi kontejnerje za vgradnjo.

Večji kontejnerji, katere vključuje ta tarifna številka,
vključujejo bobne za katran in olje, bencinske kante, kante za
mleko, sode in bobne za alkohol, za lateks, za kavstično sodo, za
kalcijev karbid, za barvila ali za druge kemikalije.

Med manjše kontejnerje spadajo: škatle, kante, pločevinke, ki se
uporabljajo predvsem kot embalaža za maslo, mleko, pivo,
konzerve, sadje in sadne sokove, biskvite, čaje, slaščice, tobak,
cigarete, za kreme za obutev, za zdravila itd.

Sodi in bobni imajo lahko obroče ali pa so lahko kako drugače
opremljeni z namenom, da jih je lažje premikati in z njimi
rokovati, lahko pa so tudi ojačeni. Vsi kontejnerji so lahko
opremljeni z odprtinami za šobe, s čepi, pokrovi ali z drugimi
napravami za zapiranje zaradi lažjega polnjenja ali praznjenja.

V to tarifno številko spadajo tudi sodi itd., izolirani z
dvojnimi stenami ali z dvojnim dnom, vendar pod pogojem, da
nimajo naprave za cirkulacijo hladilne ali grelne tekočine med
stenami. (Kontejnerji s takšnimi napravami so iz te tarifne
številke izključeni - glej tar. št. 84.19).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) izdelki iz tar. št. 42.02,

(b) škatle za pecivo, za čaj, sladkor in podobni kontejnerji ter
kanistri za uporabo v gospodinjstvu ali v kuhinji (tar. št.
73.23),

(c) škatle za tobak (tabacchiere), škatle za puder, za orodje in
podobni kontejnerji za osebno in poklicno rabo (tar. št. 73.25
ali 73.26),

(d) varnostne kasete za denar ali dokumente in podobno (tar. št.
83.03),

(e) izdelki iz tar. št. 83.04,

(f) okrasne škatle (tar. št. 83.06).

(g) kontejnerji, ki so posebej konstruirani in opremljeni za en
ali več načinov transporta (tar. št. 86.09) in

(h) termovke in druge termo-posode z vakuumsko izolacijo, komplet
s pripadajočim oklepom (tar. št. 96.17).


73.11

KONTEJNERJI ZA KOMPRIMIRANE ALI UTEKOČINJENE PLINE, IZ ŽELEZA ALI
IZ JEKLA

V to tarifno številko spadajo kontejnerji katerekoli prostornine,
ki se uporabljajo za transport ali za skladiščenje komprimiranih
(stisnjenih) ali utekočinjenih plinov (na primer: helija-He,
kisika-O2, argona-Ar, vodika-H2, acetilena (etina)-C2
H2,ogljikovega dioksida-CO2 ali butana- C4 H10).

Nekateri med temi kontejnerji so močni valji, cevi, jeklenke
itd., preizkušeni pod visokim pritiskom. Lahko so brezšivni ali
zvarjeni (na primer: njihovo dno, po sredini ali po dolžini).
Drugi sestoje iz notranje posode in enega ali več zunanjih
ovojev, pri čemer so vmesni prostori zapolnjeni z izolacijskim
materialom v vakuumskem prostoru, ali pa s hladilno tekočino, kar
omogoča, da se nekateri tekoči plini ohranjajo pri atmosferskem
ali nizkem pritisku.

Ti kontejnerji so lahko opremljeni z nadzornimi, regulacijskimi
in merilnimi napravami, kot so ventili, šobe, manometri, kazalci
ravni itd.

Nekateri kontejnerji (na primer: kontejnerji za acetilen)
vsebujejo inertno porozorno snov, kot je infuzorijska zemljina,
lesno oglje ali azbest, skupaj z vezivom, kot je cement, ki je
včasih aglomeriran z acetonom. Ta snov služi lažjemu polnjenju in
preprečevanju eksplozije, do katere bi lahko prišlo, v kolikor bi
bil komprimiran samo acetilen.

V drugih kontejnerjih (kot so na primer: kontejnerji za dobavo
ali tekočin ali plinov) tekoči plin, ki prehaja skozi spiralasto
zavite cevi na notranji steni zunanjega ovoja, izhlapeva pod
vplivom atmosferske temperature.

Iz te tarifne številke so izključeni parni akumulatorji (tar. št.
84.04).


73.12

VPREDENA ŽICA, VRVI IN KABLI, PLETENI TRAKOVI IPD., IZ ŽELEZA ALI
JEKLA, KI NISO ELEKTRIČNO IZOLIRANI

7312.10 - Vpredena žica, vrvi in kabli

7312.90 - Drugo

V to tarifno številko spada vpredena žica, dobljena z močnim
zavijanjem dveh ali več enojnih žic, in pramene in motvoz,
dobljeni z nadaljnjim vpredanjem takšnih zavitih žic. Pod
pogojem, da v osnovi ostanejo izdelki iz železa ali iz jekla, je
lahko v motvoze ali v pramene vstavljeno umetno tekstilno jedro
(iz konoplje, jute itd.), ali pa so lahko prekriti s tekstilom, s
plastično maso itd.

Motvozi in pramena imajo običajno okrogli prečni prerez, vendar
spadajo v to tarifno številko tudi trakovi, ki imajo običajno
štirikotni prečni prerez in katere ponavadi oblikujejo z
vpredanjem enojnih ali vpredenih žic.

Ta tarifna številka vključuje takšne motvoze, pramena, trakove
itd., ki so narezani na določene dolžine ali ne, ki so opremljene
s kavlju, vzmetnimi kavlji, vrtilnimi zglobi, z obroči, s
pramenskimi zaključki, s stiskalkami, oglavki itd. (vendar pod
pogojem, da s tem ne dobijo lastnosti izdelkov, ki spadajo v
druge tarifne številke). Ti izdelki so lahko izdelani tudi kot
enojni ali večkratni "jermeni", zanke itd.

To blago uporabljajo za različne dvižne naprave (žerjavi, vitli,
škripčevja, dvigala itd.) v delavnicah, kamnolomih, v ladjarstvu
itd. za vleko in raztegovanje. Uporabljajo ga tudi kot debel
transmisijski motvoz, kot varovalke za stolpe itd., kot žico za
ograjo, kot žico za rezanje kamna (običajno trojna vpredena žica
iz posebnega jekla) itd.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) bodeče in rahlo vpredene žice, nebodeče šice in žice za
dvojne ograje (torzije) (tar. št. 73.13) in

(b) izoliranih električnih kablov (tar. št. 85.44).

(c) zavorne kable (zajle), kablov za plin in podobnih kablov, ki
so primerni za uporabo pri motornih vozilih iz 87.poglavja.


73.13

BODEČA ŽICA IZ ŽELEZA ALI JEKLA; TORZIJSKO ZAVITI (VPREDENI)
TRAKOVI ALI ENOJNA PLOŠČATA ŽICA, Z BODICAMI ALI BREZ NJIH, IN
RAHLO TORZIJSKO ZAVITA (VPREDENA) DVOJNA ŽICA, KI SE UPORABLJA ZA
OGRAJE, IZ ŽELEZA ALI JEKLA

V to tarifno številko spadajo naslednje vrste trakov ali žice za
ograje ali za ograde (žica, opredeljena v opombi 2 k temu
poglavju):

(1) Bodeča žica, ki sestoji iz železne ali jeklene žice, ki je
rahlo vpredena in ki ima včasih ostre kose kovinskega traku na
majhnih razdaljah.

(2) Ozek ploščat trak ali žica, ki je v razmikih nazobčana in ki
se uporablja kot nadomestek bodeče žice.

(3) Vpreden trak ali vpredena enojna ploščata žica iz železa ali
iz jekla, ki se uporablja za žične ograje. To blago se uvršča v
to tarifno številko, neglede na to, ali ima bodice ali jih nima.

(4) Rahlo vpredena žica, ki sestoji iz dveh žic iz železa ali iz
jekla in ki je nedvoumno uporabna kot ograda. V to tarifno
številko spadajo tudi predmeti za zapiranje iz prepletene žice
(zaščitne mreže, žične ovire ipd.), ki jih včasih pritrjujejo na
lesene ali kovinske stolpe, uporabljajo pa se za vojne namene, za
ograde itd.

Trakovi in žica, o katerih je govora, so običajno pocinkani ali
kako drugače prevlečeni (na primer: prevlečene s plastično maso).

Iz te tarifne številke je izključena trdo vpredena žica ali
pramena, ki se prav tako včasih uporabljajo za ograje (tar. št.
73.12).


73.14

TKANINE (VKLJUČNO Z BREZKONČNIMI TRAKOVI), REŠETKE, MREŽE IN
OGRAJE IZ ŽELEZNE ALI JEKLENE ŽICE; REŠETKE, DOBLJENE Z
RAZREZOVANJEM ALI RAZTEGOVANJEM ENEGA KOSA PLOČEVINE ALI TRAKU,
IZ ŽELEZA ALI JEKLA

 - Tkani izdelki:

7314.12 - - neskončni trakovi za stroje iz nerjavnega jekla

7314.13 - - drugi neskončni trakovi za stroje

7314.14 - - drugi tkani izdelki iz nerjavnega jekla

7314.19 - - drugi

7314.20 - Rešetke, mreže in ograje, zvarjene na stičnih točkah,
iz žice z največjo dimenzijo prečnega prereza 3 mm in več in z
velikostjo odprtine 100 cm2 ali več

 - Druge rešetke, mreže in ograje, zvarjene na stičnih točkah:

7314.31 - - platirane ali prevlečene s cinkom

7314.39 - - druge

 - Druge rešetke, mreže in ograje:

7314.41 - - platirane ali prevlečene s cinkom

7314.42 - - prevlečene s plastično maso

7314.49 - - druge

7314.50 - Rešetke, dobljene s razrezovanjem in raztegovanjem kosa
pločevine ali traku

     (A) TKANINE (VŠTEVŠI NESKONČNE TRAKOVE), REŠETKE, MREŽE
                            IN OGRAJE

Izdelke iz te skupine izdelujejo predvsem z ročnim ali s strojnim
prepletanjem, s tkanjem, pletenjem itd. jeklene ali železne žice.
Načini izdelave so podobni tistim, ki se uporabljajo v tekstilni
industriji (za izdelavo tkanin iz enojne osnove in votka,
pletenih in kvačkanih tkanin).

V to skupino izdelkov spadajo žične rešetke, v katerih so stroki
zavarjeni v stikališčih, ali pa na teh mestih povezani z dodatno
žico, neglede na to, ali so prepleteni ali niso prepleteni.

Izraz "žica" označuje vroče ali hladno oblikovane izdelke
kakršnegakoli prečnega prereza, katerega nobena dimenzija
prečnega preseka ne presega 16 mm, kot sta na primer: valjana
žica in ploščati trakovi, izrezani iz pločevine (glej opombo 2 k
temu poglavju).

Material, ki spada v to tarifno številko, se uporablja za
najrazličnejše namene, na primer: za izpiranje, sušenje ali
filtriranje številnih materialov, za izdelavo ograj, za
prekrivala za zaščito živil in za mreže proti insektom, za
izdelavo branikov pri strojih, za konvejnerske trakove, za
pregrade v omarah, za vzmetnice, tapetniške izdelke, za sita,
rešeta itd., za armiranje betona itd.

Ta material je lahko v zvitkih, v neskončnih trakovih (na primer:
za jermenje), ali pa v tablah, vštevši tudi izrezan v oblike.
Lahko je enojen ali večkraten.

      (B) MREŽE, DOBLJENE S PREREZOVANJEM IN RAZTEGOVANJEM
         ENEGA KOSA PLOČEVINE ALI TRAKU (EXPANDED METAL)

Te mreže se pojavljajo v obliki mreže romboidnih okenc in jih
izdelujejo z raztegovanjem enega kosa pločevine ali traku, na
katerem poprej s prerezovanjem napravijo vzporedne prereze.

Ta material je precej trd in močan in se uporablja namesto žične
rešetke ali namesto perforirane pločevine za ograje, branike
okoli strojev, za tla mostov za pešce ali žerjave itd., kot tudi
za ojačenje raznega gradbenega materiala (betona, sadre, cementa,
stekla itd.) itd.

Razen izdelkov, izdelanih iz žičnih tkanin, rešetk in podobnih
materialov, ki so ponavadi izključeni iz te tarifne številke,
spadajo v druga poglavja še naslednji izdelki:

(a) tkanine iz kovinskih niti, ki se ne uporabljajo za oblačilne
izdelke, kot tudi dekorativne oblačilne izdelke in dekorativne
tkanine ipd. (Tar. št. 58.09),

(b) plastične mase ali azbest, ojačena z žičnimi mrežami, steklo,
ojačeno z žico (39., 68. in 70. poglavje), žične mreže,
vstavljene v žgani glini, ki se uporabljajo za gradbene namene
(69. poglavje), strešna lepenka, običajno terirana in ojačena z
žično mrežo (48. poglavje). Vendar pa se žične tkanine itd., ki
so narahlo prevlečene s plastično maso (četudi so očesca
izpolnjena) in žične mreže in rešetke na podlagi iz papirja, ki
se uporabljajo pri cementiranju, maltanju itd., uvrščajo v to
tarifno številko,

(c) žična tkanina, gaza itd., izdelana v obliki delov za stroje,
na primer: v sestavi z drugimi materiali (84. in 85. poglavje)

(d) žična tkanina, gaza itd., izdelana v smislu ročnih sit in
rešet (tar. št. 96.04).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifnim podštevilkam 7314.12, 7314.13, 7314.14 in 7314.19

Izraz "tkani izdelki (tkanine)" se uporablja samo na žične
izdelke, ki so izdelani na enake načine kot tekstilne tkanine - z
dvema sistemoma niti, prekrižanih pod pravim kotom.

Običajno imajo tkanine platneni preplet, čeprav imajo lahko tudi
keper ali drugačni preplet. Votek je kontinualna nit, ki prehaja
preko osnove z ene strani na drugo. Tkanina se izdeluje na
kontinualnih statvah. Točke, kjer se niti križajo, so lahko
ojačene (na primer: povezane z dodatno nitjo). Tovrstni tkani
izdelki lahko sestoje iz niti z razmeroma velikimi razmiki, s
čimer dajejo videz mreže z kvadratnimi odprtinami. Valovite vrste
tkanin izdelujejo iz valovitih niti - valovi se povezujejo in
tako so točke križanja trdnejše. Tkanine lahko tudi iztiskujejo
iz ravnih niti in nato stiskajo. Tako nastala deformacija na
točkah križanja ojači tkanino.

Tkanine so lahko v zvitkih ali v listih, narezanih na določene
dolžine ali oblike. Robovi listov so lahko zavarjeni ali
spajkani.


73.15

VERIGE IN NJIHOVI DELI, IZ ŽELEZA ALI JEKLA

 - Členaste verige in njihovi deli:

7315.11 - - valjaste verige

7315.12 - - druge verige

7315.19 - - deli

7315.20 - Verige zoper drsenje

 - Druge verige:

7315.81  - - z ojačanimi členki (razponske)

7315.82 - - druge, z varjenimi členki

7315.89 - - druge

7315.90 - Drugi deli

V to tarifno številko spadajo verige iz litega železa (običajno
iz temper-litja), iz kovanega železa ali jekla, neglede na
njihove dimenzije, postopek izdelave ali na namen njihove
uporabe.

V tej tarifni številki so zajete zglobno-členaste verige (na
primer: valjčne verige, zobčaste brezšumne verige in Galove
verige), členaste verige brez zglobov, vštevši tudi verige z
razpetino (kovane, lite, zvarjene, izrezane iz kovinske pločevine
ali traju, izdelane iz žice itd.) ter kroglične verige.

Ta tarifna številka zajema:

(1) Transmisijske verige za bicikle, avtomobile in stroje.

(2) Verige za sidranje ladij in za privezovanje ladij na obalo,
dvižne, vlečne verige in verige za raztegovanje, verige proti
drsenju za avtomobilska kolesa.

(3) Verige za žične vzmetnice, verige za pokrove kanalov, verige
za umivalnike itd.

Vse te verige so lahko opremljene s končnimi deli ali s priborom
(na primer: z navadnimi kavlji, s kavlji z vzmetjo, z vrtečimi se
obroči, obročki, oglavki, z navadnimi ali prerezanimi obroči in
deli v obliki črke "T"). Lahko so narezani na določene dolžine
ali ne, ali pa jasno namenjene za posebne namene.

Železni in jekleni deli posebnih verig, kot so na primer: bočne
ploščice, valji, svorniki itd., za zglobno-členaste verige, kot
tudi členi in obročki za členaste verige brez zglobov, se prav
tako uvrščajo v to tarifno številko.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) verige, ki delujejo kot imitacija nakita v smislu tar. št.
71.17 (na primer: verige za ure, za nakit itd.),

(b) verige, opremljene s sekalci (ozobljene verige) itd., ki se
uporabljajo kot žične žage ali kot rezalno orodje (82. poglavje),
drugi izdelki, v katerih imajo verige pomožno vlogo, kot na
primer: vedrne verige in konvejnerske kaveljske verige ali verige
za raztegovanje tekstila,

(c) varnostne naprave na verigah za vrata (tar. št. 83.02) in

(d) verige za merjenje zemljišča (tar. št. 90.15).


73.16

KAVLJI (SIDRA), KLJUKE IN NJIHOVI DELI, IZ ŽELEZA ALI JEKLA

Ta tarifna številka se nanaša samo na tiste vrste mačkov, ki se
uporabljajo za sidranje ladij vseh nosilnosti, boj, svetilnikov,
plavajočih min itd. Ta tarifna številka ne zajema drugih
izdelkov, katere včasih imenujejo "mački" (na primer: izdelkov,
ki se uporabljajo za spajanje v zidarstvu, ali pa za pritrjevanje
strešnih tramov na zidove zgradbe).

Mački so lahko opremljeni s prečnimi drogovi, ki so včasih
leseni, kraki in nohti mačka pa so lahko gibljivi ali pritrjeni.

V to tarifno številko spadajo tudi kljuke. Kljuke so od mačkov
manjše in imajo več kot dva kraka (običajno štiri), vendar nimajo
ročaja. Uporabljajo se za sidranje majhnih plovil, za
privezovanje na druga plovila itd., za izvlekanje potopljenih
predmetov in za pripenjanje za drevesa, skale itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi dele sider (mačkov) in
kavljev.


73.17

ŽIČNIKI, ŽEBLJI, RISALNI ŽEBLJIČKI, SPIRALNO ZAVITI ŽEBLJI,
PREŠIVNE SPOJKE (RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 83.05) IN PODOBNI
PREDMETI, IZ ŽELEZA IN JEKLA, Z GLAVO IZ DRUGEGA MATERIALA ALI
BREZ NJE, RAZEN TAKIH IZDELKOV Z BAKRENO GLAVO

V tej tarifni številki so zajeti:

(A) Žeblji, klinci, posamezne prešivne spojke (razen tistih iz
tarifne številke 83.05) in podobni izdelki, katere običajno
izdelujejo na enega izmed naslednjih načinov:

(1) S hladnim stiskanjem žice željene debeline. Takšni žičniki
imajo najpogosteje ravne ali okrogle glavice, čeprav so nekateri
tudi brez glavice. So zašiljeni na eni ali na obeh straneh. Tudi
klince z zašiljenim steblom izdelujejo na enak način s to
razliko, da jih režejo poševno.

(2) S kovanjem (ročnim ali strojnim) iz jeklenega trupa željene
debeline, katerega kujejo do določene stopnje, nato pa oblikujejo
glavico s pomočjo stroja za izdelavo žebljev.

(3) Z rezanjem iz kovinskih pločevin ali trakov, čemur sledi (v
kolikor je to potrebno) strojna ali ročna dodelava.

(4) Iz vroče valjanih palic s pomočjo strojev za izdelavo
žebljev. V tem postopku se istočasno izdela steblo in glava
žeblja.

(5) Z izrezovanjem glave žeblja iz majhnih kovinskih diskov s
tem, da poprej pripravljeno telo istočasno pritrdijo. Ta postopek
običajno uporabljajo za žeblje z okroglimi glavami, kot so na
primer: tapetniški žeblji.

(6) Z litjem.

Obstaja več vrst tega blaga.

V to tarifno številko spadajo:

Žičniki izenačenega prečnega prereza, katere uporabljajo mizarji
itd, modelarski žeblji, steklarski žeblji, čevljarski žeblji,
prešivne spojke (izolirane ali neizolirane), ki so z obeh strani
zašiljene in ki se uporabljajo za električno napeljavo, za
okvirje za slike, tapeciranje, ograje itd. in druge spojke, ki
niso v "trakovih"; zašiljeni žeblji z zavitim telesom in glavo
brez zareze, žebljički (navadni in brez glave) za čevljarje,
tapetnike itd., žeblji za podkovanje težke obutve, žeblji za
slike, ogledala, ograje itd, žeblji brez navoja za podkovanje
živali, žeblji brez navoja za preprečevanje drsenja živali na
ledu, trikotni žebljički itd. (običajno iz bele pločevine), ki se
uporabljajo za okenska stekla, dekorativni tapetniški žeblji,
žeblji za označevanje železniških pragov.

(B) Druge in posebne vrste žebljev in klincev itd., kot so:

(1) Pritrdilne kovane spojke in žeblji (običajno kotne oblike pod
pravim kotom in zašiljene na konceh), ki se uporabljajo za
pritrjevanje v zidarstvu, za težke lesene ograje itd., veliki
žeblji, ki se uporabljajo za pritrjevanje tirnic na pragove.

(2) Valoviti žeblji, katerih en rob je nazobčan ali poševen -
služijo za spajanje lesenih delov. V to tarifno številko se
uvrščajo, četudi se uvažajo v obliki "trakov".

(3) Kljukasti žeblji in žeblji z zanko, ki so lahko izrezani iz
kovinske pločevine ali pa so kovani. Na eni strani so zašiljeni,
druga stran pa je v pravem kotu ali v obliki obroča (za obešanje
raznih predmetov).

(4) Risalni žebljički za risalne deske in za pisarne (vseh vrst,
z ravnimi ali z zaobljenimi glavami).

(5) Iglasti žebljički za tekstilne karde pri mikalniku in
podobno.

Vso, pravkar našteto blago, ostane v tej tarifni številki,
neglede na to, ali so glavice izdelane iz barvastih kovin (razen
če so iz bakra in njegovih zlitin), ali pa iz drugih materialov
(iz porcelana, stekla, lesa, kavčuka, plastične mase itd.), in
neglede na to, ali so prevlečeni, pobakreni, pozlačeni,
posrebreni, lakirani itd., ali pa so prekriti z drugimi
materiali.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) vijaki s kljuko, vijaki z obročem, zašiljeni vtisni vijaki z
glavo z zarezo in nezašiljeni vtisni vijaki (tar. št. 73.18),

(b) blokeji za čevlje, z vrhom za pritrjevanje ali brez njega,
kavlji za obešanje slik z žebljem za pritrjevanje, spojke
(sponke) za jermene (tar. št. 73.26),

(c) žeblji, klinci itd., ki imajo glavico iz bakra ali iz
njegovih zlitin (tar. št. 74.15),

(d) prešivne spojke (klanfe) v "traku" (na primer: za pisarne,
tapetništvo, pakiranje) (tar. št. 83.05) in

(e) klavirski klini za napenjanje strun (tar. št. 92.09).


73.18

VIJAKI, MATICE, TIRNI VIJAKI (TIRFONI), VIJAKI S KAVLJEM, KOVICE,
KLINI ZA NATEZANJE, RAZCEPKE, PODLOŽKE (VKLJUČNO VZMETNE
PODLOŽKE) IN PODOBNI IZDELKI, IZ ŽELEZA ALI JEKLA

 - Izdelki z navojem:

7318.11 - - tirni vijaki, (tirfoni)

7318.12 - - drugi lesni vijaki

7318.13 - - vijaki s kavljem in vijaki z obročem

7318.14 - - samovrezni vijaki

7318.15 - - drugi vijaki, sorniki, s svojimi maticami ali
podložkami ali brez njih

7318.16 - - matice

7318.19 - - drugo

 - Izdelki brez navoja:

7318.21 - - vzmetne podložke in druge varnostne podložke

7318.22 - - druge podložke

7318.23 - - kovice

7318.24 - - zatiči in razcepke

7318.29 - - drugo

                      (A) VIJAKI IN MATICE

Vijaki in matice (vštevši mejne navrtne vijake), svorni vijaki in
drugi vijaki za kovine (z navojem ali brez njega), lesni vijaki
in vijaki za pragove imajo (v končni obliki) navoje in se
uporabljajo za sestavljanje ali pritrjevanje blaga tako, da ga ni
moč nahitro razstaviti, ne da bi ga pri tem poškodovali.

Vijaki in matice za kovino so valjaste oblike z zbitim ali malo
raztegnjenim navojem. Le redkokdaj so zašiljeni, lahko pa imajo
glave z zarezo, glave, primerne za zavijanje z ključem, lahko pa
imajo tudi spuščeno glavo. Na vijakih, ki se uporabljajo z
matico, del stebla nima navoja. Vijaki, ki se ne uporabljajo z
matico, imajo navoj po vsej dolžini stebla in se zavijajo v
odprtino z navojem v materialu, katerega je potrebno pritrditi.

V to tarifno številko spadajo vse vrste kovinskih vijakov za
pritrjevanje, neglede na obliko in uporabo, vštevši tudi vijake v
obliki črke "U", mejne zavrtne vijake (vijake brez glave in z
navojem na eni strani), svorne vijake (vijake brez glave z
navojem na obeh straneh) in zavrtne vijake (vijake brez glave z
navojem po vsej dolžini).

Matice so kosi kovine, namenjeni za pritrjevanje vijakov na svoje
mesto. Včasih imajo navoje po vsej dolžini, obstajajo pa tudi
slepe matice. Ta tarifna številka vključuje krilne matice,
metuljaske matice itd. Kontramatice (običajno so tanjše in
kronske) uporabljajo včasih z vijaki.

Tudi neobdelani deli za vijake brez matic se uvrščajo v to
tarifno številko.

Lesni vijaki se od vijkov za kovino razlikujejo po tem, da so
konični in zašiljeni in po tem, da imajo bolj strm navoj, sajo
morajo sami vrezati pot v material. Poleg tega imajo lesni vijaki
skoraj vedno glavo z zarezo ali spuščeno glavo in se nikdar ne
uporabljajo z maticami.

Tirni vijaki (trifoni) so veliki lesni vijaki z kvadratno ali
šestkotno glavo brez zareze. Uporabljajo se za pritrjjevanje
železniških prog na pragove in za spajanje stešnih vilic in
težkega lesenega gladbenega materiala.

V to tar številko spadajo samorezne (Parkerjeve) vijake. Ti
vijaki so podobni lesnim vijakom po tem, da imajo tudi oni glavo
z zarezo in rezni navoj ter po tem, da so zašiljeni in konični.
Zaradi tega si lahko sami naredijo prehod v tanke kovinske
pločevine, marmor, skriljavec, plastične mase itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi vse nezašiljene vtisne vijake
(ali vijačne žeblje), kot tudi zašiljene, vendar pod pogojem, da
imajo glave z zarezo. Vtisni vijaki imajo zelo strm navoj in se
pogosto vtiskajo s kladivom, odstranjajo pa pretežno z izvijačem.

V to skupino ne spadajo:

(a) zašiljeni vijačni žeblji z glavo brez zareze (tar. št.
73.17),

(b) čepi in zamaški z navoji (tar. št. 83.09),

(c) mehanizmi z navoji, katere včasih imenujejo "vijaki", in ki
se uporabljajo za prenos gibanja ali pa delujejo kot delovni del
stroja (na primer: Arhimedovi vijaki, prožni mehanizmi in vretena
za z navoji za stiskalnice, mehanizmi za zapiranje ventilov in
šob) itd. (84. poglavje) in

(d) zatiči za klavir in podobni deli z navoji za glasbene
instrumente (tar. št. 92.09).

            (B) VIJAKI S KAVLJEM IN VIJAKI Z OBROČEM

Ti vijaki se uporabljajo za obešanje ali pritrjevanje drugih
predmetov in se od kljukastih žebljev iz predhodne tarifne
številke razlikujejo po tem, da imajo navoje.

                          (C) ZAKOVICE

Zakovice se razlikujejo od predhodno opisanega blaga po tem, da
nimajo navoja; običajno so cilindrični in imajo okroglo, ravno
ali spuščeno glavo.

Uporabljajo se za trajno spajanje kovinskih delov (na primer:
velikih ravnih konstrukcij, pri gradnji ladij in kontejnerjev
itd.).

Iz te tarifne številke so izkljulčene cevaste ali viličaste
zakovice za vse namene (tar. št. 83.08). Zakovice, ki so le delno
votle, pa se uvrščajo v to tarifno številko.

               (D) RAZCEPKE IN KLINI ZA NAPENJANJE

Razcepke so običajno viličaste oblike in se uporabljajo za
nameščanje v odprtine vreten, vratil, vijakov itd. z namenom
preprečiti premikanje predmetov, ki so z njimi montirani.

Klini za napenjanje se uporabljajo za različne namene, vendar so
pretežno večji in masivnejši. Podobno kot razcepke, so lahko
namenjeni za pritrjevanje skozi odprtine (v tem primeru pogosto
imajo nagib), ali pa za nameščanje v žlebove ali zareze, ki so
vrezane okoli vratila, vretena itd. (v tem primeru so lahko
različnih oblik, kot tudi v obliki potkvic ali konusov).

Varnostne prstane izdelujejo v različnih oblikah - od preprosto
razrezanega prstana do zapletenejših oblik (z očesci ali
zarezami, ki omogočajo lažjo uporabo s pomočjo posebnih klešč).
Varnostni prstani so, neglede na njihovo obliko, vedno namenjeni
za namestitev v žleb na vratilu ali v odprtino, in sicer z
namenom preprečiti premikanje delov med seboj.

                          (E) PODLOŽKE

Podložke so običajno majhne, tanke ploščice z odprtino na sredi.
Vstavljajo se med matice in enim od delov, katere je treba
pritrditi. Njihov namen je zaščititi dela za pritrjevanje. Lahko
so navadne, zarezane, prerezane (na primer: prožne), ukrivljene,
konične itd.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifna podštevilka 7318.12

Izraz "vijaki" ne vključuje vijakov s kljuko in vijakov z obročem
- ti se uvrščajo v tar. podštevilko 7318.13.

Tarifna podštevilka 7318.14

V to tarifno številko spadajo Parkerjevi (samorezni) vijaki,
opisani v komentarju k tarifni številki 73.18 - v delu (A), osmi
odstavek.


73.19

ŠIVALNE IGLE, PLETILNE IGLE, TOPE IGLE, KVAČKE, IGLE ZA VEZENJE
IN PODOBNI IZDELKI ZA ROČNO DELO, IZ ŽELEZA ALI JEKLA; VARNOSTNE
ZAPONKE IN DRUGE IGLE IZ ŽELEZA ALI JEKLA, KI NISO NAVEDENE IN NE
ZAJETE NA DRUGEM MESTU

7319.10 - Igle za šivanje, krpanje nogavic ali vezenje

7319.20 - Varnostne zaponke

7319.30 - Druge igle

7319.90 - Drugo

            (A) ŠIVANKE, PLETILKE, TOPE IGLE, KVAČKE,
               IGLE ZA VEZENJE IN PODOBNI IZDELKI

V to tarifno številko spadajo igle za ročno šivanje, pletenje,
vezenje, izdelavo preprog itd.

Tarifna številka vključuje:

(1) Šivanke, igle za krpanje nogavic, igle za vezenje, za šivanje
paketov, za blazine, za šivanje jader, igle za knjižni vez,
tapetniške igle, igle za izdelavo preprog in preprog, sešitih iz
krp, čevljarske igle (vštevši igle z enim očescem), igle z
trikotnimi koncemi za usnjarstvo itd.

(2) Igle za ročno pletenje (dolge igle brez ušes).

(3) Tope igle vseh vrst (vštevši tudi igle za šivanje nogometnih
žog), igle za vdevanje niti, vrvi, trakov itd.

(4) Kvačke (igle za kvačkanje, ki imajo na enem koncu kaveljček
in se uporabljajo za kvačkanje).

(5) Igle za vezenje, ki se uporabljajo za luknjanje tkanine, na
katerih se veze.

(6) Igle za izdelavo mrež - te igle so zašiljene na enem ali na
obeh konceh.

Posamezni med temi izdelki so včasih opremljeni z ročicami. Ta
tarifna številka vključuje tudi pol-izdelke (blanks) nedokončane
ročaje (z ušesi ali brez njih), igle z ušesi, ki pa niso niti
zašiljene niti polirane, igle za vezenje in tope igle brez ročic.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) čevljarske igle brez ušes in orodne priprave, ki so podoben
iglam, ki pa se uporabljajo v usnjarstvu, pri delu v pisarni
itd., ročne orodne priprave za prebadanje in za luknjanje (tar.
št. 82.05),

(b) strojne igle za strojno pletenje, za strojno izdelavo čipke,
strojno vezenje itd. (tar. št. 84.48), igle za šivalne stroje
(tar. št. 84.52),

(c) gramofonske igle (tar. št. 85.22) in

(d) igle za medicinsko, (akopunkturne igle), kirurško, zobarsko
ali veterinarsko uporabo (tar. št. 90.18).

        (B) VARNOSTNE IGLE (BUCIKE) IN DRUGE IGLE, KI NA
             DRUGEM MESTU NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE

Igle iz te skupine imajo lahko glave ali drug pribor iz navadnih
kovin, stekla ali plastike, v kolikor s

tem ne postanejo izdelki okrasnega značaja in da ohranijo značaj
železnih ali jeklenih igel ali bucik.

V to skupino spadajo:

(1)  Varnostne igle (bucike).

(2)  Navadne igle.

V to skupino spadajo tudi naostrene igle brošk in priponk
(badgov) - z vrtljivim spojnim obročkom ali brez njega, igle za
klobuke itd., prav tako pa tudi igle za pritrjevanje tablic,
nameščanje insektov itd.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a) igle za kravate, značke itd., igle za klobuke in podobne
izdelke za osebno okraševanje (tar. št. 71.17)

b) žebljičke za risalne table (risalni žebljički) (tar. št.
73.17),

c) sponke za lase (lasnice); igle za navijanje las, navijači za
lase in podobno (tar. št. 85.16 ali 96.15).


73.20

VZMETI IN PERESA, IZ ŽELEZA ALI JEKLA

7320.10 - Listnate vzmeti in peresa zanje

7320.20 - Vijačne vzmeti

7320.90 - Druge

Ta tarifna številka vključuje železne in jeklene vzmeti vseh
vrst, neglede na njigovo uporabo, razen vzmeti za ure iz tar. št.
91.14.

Vzmeti izdelujejo iz ploščatih kovinskih pločevin, žic ali palic,
ki imajo lastnost, da se celo po občitnem raztegu vrnejo v
prvotni položaj.

Ta tarifna številka vključuje naslednje vrste vzmeti:

(A) Listne vzmeti (enolistne ali večlistne), ki se uporabljajo
predvsem pri visečih sistemih mehanizmov pri vozilih (na primer:
pri železniških lokomotivah in vagonih, avtomobilih in pri
vprežnih vozilih).

(B) Spiralne (krožne) vzmeti, med katerimi sta najbolj znani dve
vrsti:

(1) Spiralne vzmeti (vštevši kompresijske, zatezne in torzijske),
ki so izdelane iz žice ali palice z okroglim ali pravokotnim
prečnim prerezom. Te vzmeti se uporabljajo za številne namene (na
primer: v vozilih in v splošni strojegradnji).

(2) Krožne - polžaste vzmeti, ki so običajno konične oblike in so
izdelane iz žice ali palice s pravokotnim ali ovalnim prerezom,
ali pa iz ravnega traju. Te vzmeti se uporabljajo predvsem v
blažilcih (amortizerjih), odbijačih in sklopkah tirnih vozil, za
škarje za obrezovanje drevja, za strojčke za striženje itd.

(C) Ravne spiralne vzmeti, kot so na primer: vzmeti, ki se
uporabljajo v motorjih z vzmetnim mehanizmom, v ključavnicah itd.

(D) Ploščate in obročne vzmeti, kot so na primer: vzmeti, ki se
uporabljajo v železniških odbijačih itd.

Vzmeti so lahko opremljene z vijaki v obliki črke "U" (na primer:
listne vzmeti) ali z drugim priborom za spajanje in pritrjevanje.

Tudi listi za vzmeti se uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključene:

(a) vzmeti za palice dežnikov ali sončnikov (tar. št. 66.03),

(b) vzmetne podložke (tar. št. 73.18),

(c) vzmeti, spojene z drugimi predmeti tako, da sestavljajo

na primer:

- avtomatska zapirala vrat (tar. št. 83.02),

- prepoznavne dele strojev (oddelek XVI),

- aparatov ali instrumentov iz 90., 91. poglavja itd. in

(d) blažilce (amortizerje) in torzijske palice iz oddelka XVII.


73.21

PEČI ZA OGREVANJE PROSTOROV, ŠTEDILNIKI, REŠETKASTA OGNJIŠČA,
KUHINJSKE PEČI (VKLJUČNO S POMOŽNIM KOTLOM ZA CENTRALNO
OGREVANJE), RAŽNJI, PRENOSNE PLOČEVINASTE POSODE Z ŽERJAVICO,
PLINSKI KUHALNIKI, GRELNIKI KROŽNIKOV IN PODOBNI NEELEKTRIČNI
GOSPODINJSKI APARATI IN NJIHOVI DELI, IZ ŽELEZA ALI JEKLA

 - Aparati za kuhanje in grelniki krožnikov:

7321.11 - - na plinsko gorivo ali kombinirani na plinsko gorivo
in na druga goriva

7321.12 - - na tekoča goriva

7321.13 - - na trda goriva

 - Drugi aparati:

7321.81 - - na plin ali kombinirani na plin in na druga goriva

7321.82 - - na tekoča goriva

7321.83 - - na trda goriva

7321.90 - Deli

V to tarifno številko spada skupina aparatov, ki izpolnjujejo
naslednje zahteve:

(i) da so konstruirani za proizvodnjo in uporabo toplote za
ogrevanje prostorov, za kuhanje, pečenje ali za pogrevanje hrane,

(ii) da uporabljajo trdna, tekoča ali plinasta goriva, ne pa
tudi električnega toka in

(iii) da se običajno uporabljajo v gospodinjstvih ali za
taborjenje (kampiranje).

Te aparate je moč prepoznati po eni ali več značilnostih, kot so:
skupne dimenzije, konstrukcija, največja grelna kapaciteta,
kapaciteta peči ali kurišča (v kolikor gre za trdo gorivo) in
velikost rezervoarja (v kolikor gre za tekoča goriva). Merilo za
oceno teh značilnosti je, da ti aparati ne presegajo
gospodinjskih potreb.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Peči - grelce, kamine in druge posebne peči, ki se
uporabljajo za ogrevanje prostorov, prenosne posode za žerjavico
itd.

(2) Plinske in oljne radiatorje, ki služijo pravkar navedenemu
namenu, in ki imajo vgrajene grelne elemente.

(3) Kuhinjske štedilnike, kuhinjske peči in kuhinjske aparate za
kuhanje.

(4) Peči z vgrajenimi grelnimi elementi (na primer: za praženje,
peko peciva in kruha).

(5) Kuhalnike vseh vrst za gospodinjstvo, taborjenje, potovanje
itd., grelce za krožnike z vgrajenimi grelnimi elementi.

(6) Kotle za gretje vode, ki so skupaj s pečmi ali z drugimi
grelnimi elementi.

Ta tarifna številka vključuje tudi peči z vgrajenimi pomožnimi
kotli za centralno ogrevanje.

Na drugi strani pa so iz te tarifne številke izključene naprave,
ki uporabljajo za ogrevanje tudi elektriko, kot je temu primer na
primer: pri kombiniranih plinsko-električnih štedilnikih (tar.
št. 85.16).

Vsi ti izdelki so lahko emajlirani, nikljani, pobakrani itd.,
opremljeni s priborom iz drugih navadnih kovin, ali pa prevlečeni
s snovjo, odporno proti toploti.

Ta tarifna številka vključuje tudi dele pravkar naštetih
izdelkov, ki so kot taki nedvoumno prepoznavni in ki so izdelani
iz železa ali iz jekla (na primer: notranje pregraje za pečice,
plošče in koluti za kuhanje, pepelniki, premična kurišča, katera
je moč sneti, in košare za žerjavico, plinske gorilce, oljne
gorilce, vrata, roštilje, vznožja štedilnikov, ročaji, držala za
brisače, podstavki za krožnike itd.).

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje:

(a) radiatorjev za centralno ogrevanje, grelcev zraka
(kaloriferje) in distributerjev toplega zraka in njihovih delov
iz tar. št. 73.22,

(b) peči in grelnih kotlov (bojlerjev), ki niso prilagojeni za
vgradnjo grelnih elementov (tar. št. 73.23),

(c) spajkal in prenosnih kovačnic (tar. št. 82.05),

(d) gorilcev za industrijske in laboratorijske peči (tar. št.
84.16),

(e) industrijskih in laboratorijskih peči iz tar. št. 84.17,

(f) grelnih strojev in grelnih naprav, naprav in strojev za
kuhanje, pečenje, destilacijo itd. in podobne laboratorijske
opreme, ki se uvršča v tar. št. 84.19.   Ta tarifna številka med
drugim vključuje:

(i) neelektrične grelce, pretočne ali s kotlom (za uporabo v
gospodinjstvu ali izven gospodinjstva),

(ii) nekatere posebne aparate za ogrevanje, kuhanje itd., ki se
običajno uporabljajo v gospodinjstvu (na primer: naprave za
kuhanje kave, imenovane "caffetiere", friteze, sterilizatorji,
grelne omare, sušilne omare in drugi aparati za ogrevanje s paro,
ter aparati za neposredno ogrevanje, ki pogosto ustrezna grelna
navitja, dvojne zidove, dvojna dna itd.) in

(g) elektrotermičnih aparatov iz tar. št. 85.16.


73.22

RADIATORJI ZA CENTRALNO OGREVANJE, KI SE NE OGREVAJO Z ELEKTRIČNO
ENERGIJO, IN NJIHOVI DELI IZ ŽELEZA ALI JEKLA; GRELNIKI NA TOPLI
ZRAK IN DISTRIBUTORJI TOPLEGA ZRAKA (VKLJUČNO Z RAZDELILCI, KI
LAHKO ODDAJAJO TUDI SVEŽ ALI OBNOVLJEN ZRAK), KI SE NE OGREVAJO Z
ELEKTRIČNO ENERGIJO, Z VGRAJENIM ELETRIČNIM VENTILATORJEM, IN
NJIHOVI DELI IZ ŽELEZA ALI JEKLA

 - Radiatorji in njihovi deli:

7322.11 - - iz litega železa

7322.19 - - drugi

7322.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(1)  Radiatorje za centralno ogrevanje - to so naprave za
ogrevanje prostorov, ki sestoje iz celote členov cevi s
prirobnicami, ali pa iz rebrastih cevi ali votlih panelov, skozi
katere križi voda ali para iz kotla. Radiatorji so lahko v
ohišjih iz lesa ali kovine.

V to skupino spadajo tudi naprave, ki sestoje iz kombinacije
radiatorjev, skozi katere kroži topla ali hladna voda, ter
izpušnih šob, iz katerih pod pritiskom izhaja klimatizirani zrak.
Ti dve komponenti sta vgrajeni v skupno ohišje z rešetko. Kadar
radiator ni vključen, služi ta naprava kot distributer
klimatiziranega zraka.

Ta tarifna številka ne vključuje klimatskih naprav (tar. št.
84.15) in električnih radiatorjev (tar. št. 85.16).

(2) Prepoznavne "člene" in druge dele radiatorjev.

Za dele radiatorjev ne štejejo:

(a) cevi in pribor za povezavo kotlov za centralno ogrevanje z
radiatorji (tar. št. od 73.03 do 73.07),

(b) nosilci radiatorjev (tar. št. 73.25 ali 73.26) in

(c) šobe in ventili za paro ali toplo vodo itd. (tar. št. 84.81).

(3)  Grelce zraka na vse vrste goriv (na primer: na premog,
kurilno olje, plin). To so posebni kompletni grelci, ki so lahko
stabilni ali premični. Sestoje predvsem iz zgorevalne komore (z
gorilcem) ali rešetke, izmenjalnika toplote (sklop cevi itd.) za
prenos toplote zgorelih plinov (pri njihovem prehodu skozi
izmenjalnik toplote) na zrak, ki kroži vzdolž zunanje površine,
in iz ventilatorja na motorni pogon. Ti grelci imajo v glavnem
dimnik za zgorele pline.

Grelci zraka (stabilni ali premični), ki izdelujejo topli zrak za
neposredno difuzijo, se od radiatorjev z vgrajenimi lastnimi
grelnimi elementi (kot je to opisano v komentarju k tar. št.
73.21) po tem, da imajo vgrajen sistem za puhanje (ventilator),
ki služi za distribucijo ali za neposredno oskrbo raznih
prostorov (ki jih je treba ogreti) z zrakom.

Grelci zraka so lahko opremljeni z raznimi pomožnimi napravami,
kot so na primer: gorilci (skupaj s svojimi črpalkami),
električni ventilatorji (za oskrbo gorilca z zrakom),
regulacijski in nadzorni instrumenti (termostati, pirometri
itd.), zračni filtri itd.

(4) Distributerje toplega zraka, ki so sestavljeni iz grelnega
elementa za zrak, ki običajno sestoji iz celote cevi s
prirobnicami ali iz rebrastih cevi in električnega ventilatorja,
ki so vgrajena v skupno ohišje z izhodnimi odprtinami (rešetkami
ali nastavljivimi žaluzijami).

Ti distributerji so namenjeni povezovanju s kotli za centralno
ogrevanje. Lahko so prirejeni za postavljanje na tla, za obešanje
na zid ali strop, tramove, stebre itd.

Nekateri med njimi so lahko opremljeni z vsesalnim delom za
zunanji zrak, kar jim omogoča, da služijo kot distributerji
svežega zraka, kadar so njihovi grelni elementi izključeni.

Vendar pa ta tarifna številka izključuje distributerje
aklimatiziranega zraka, ki pod kontrolo sobnega termostata mešajo
topel in hladen zrak, doveden pod visokim pritiskom. Ti
distributerji sestoje iz komore za mešanje in iz dveh vhodnih
šob, opremljenih s kontrolnim ventilom s pnevmatskim pobudnikom.
Celota je vgrajena v skupno ohišje brez vgrajenih radiatorjev in
brez motornih ventilatorjev (tar. št. 84.79).

Grelci in distributerji toplega zraka se uvrščajo v to tarifno
številko, neglede na to, kje se uporabljajo. Zaradi tega
vključuje ta tarifna številka grelce za ogrevanje prostorov in za
sušenje raznih materialov (živinske krme, zrnja itd.) in naprave
za ogrevanje vozil iz oddelka XVII. Vendar pa se distributerji
toplega zraka, ki uporabljajo toploto, proizvedeno s pomočjo
motorja vozila, in ki so nujno povezani z motorjem, uvrščajo v
oddelek XVII (po opombi 1 (g) v oddelku XV in po opombi 3 k
oddelku XVII.

(5) Prepoznavne dele grelcev zraka in distributerjev toplega
zraka (izmenjalniki toplote, šobe, vodi za neposredno
distribucijo, priklopi, rešetke itd.).

Vendar pa za dele ne štejejo:

(a) cevi in pribor za povezovanje kotlov z določenimi
distributorji toplega zraka (tar. št. od 73.03 do 73.07) in

(b) ventilatorji (tar. št. 84.14), zračni filtri (tar. št.
84.21), naprave za nadzor in avtomatsko uravnavanje (90. poglavje
itd.).


73.23

NAMIZNI, KUHINJSKI IN DRUGI IZDELKI ZA GOSPODINJSTVO IN NJIHOVI
DELI, IZ ŽELEZA ALI JEKLA; ŽELEZNA ALI JEKLENA VOLNA; GOBE ZA
ČIŠČENJE POSODE IN BLAZINICE ZA ČIŠČENJE IN POLIRANJE, ROKAVICE
IPD., IZ ŽELEZA ALI JEKLA

7323.10 - Železna ali jeklena volna; gobe za čiščenje posode in
blazinice za čiščenje in poliranje, rokavice ipd.

 - Drugo:

7323.91 - - iz litega železa, neemajlirano

7323.92 - - iz litega železa, emajlirano

7323.93 - - iz nerjavnega jekla

7323.94 - - iz železa (razen iz litega železa) ali jekla,
emajlirano

7323.99 - - drugi

           (A) NAMIZNI, KUHINJSKI IN DRUGI IZDELKI ZA
                  GOSPODINJSTVO IN NJIHOVI DELI

V to skupino spadajo številni izdelki iz železa ali iz jekla, ki
niso posamično zajeti v drugih tarifno številko Nomenklature,
uporabljajo pa se za namizne, kuhinjske ali druge namene v
gospodinjstvu. Ta tarifna številka vključuje blago te vrste za
uporabo v hotelih, restavracijah, gostiščih, bolnicah, menzah,
kasarnah itd.

Ti izdelki so lahko liti, ali pa izdelani iz železne ali jeklene
pločevine, traku, žice, rešetke, žične tkanine itd. in so lahko
izdelani po kateremkoli postopku (z litjem v kalupe, s kovanjem,
s prebijanjem, stiskanjem itd.). Lahko imajo pokrovke, ročke ali
druge dele ter pribor iz drugega materiala, vendar le pod
pogojem, da ohranijo lastnosti izdelkov iz železa ali iz jekla.

V to skupino spadajo:

(1) Predmeti za kuhinjsko uporabo; ponve, hitrokuhalni lonci,
lonci za vkuhano sadje, lonci za dušenje, kozice, kotlički za
ribe; sklede; pekači za praženje; pladnji in pločevinasti pekači
za peko in praženje, roštilji, peči brez grelnih elementov,
kotlički (posode pod pritiskom za pripravo vrele vode), cedila,
"košare" za praženje, kalupi za žele in pecivo; bokali za vodo;
domače kante za mleko; kuhinjske škatle in posode (za kruh, čajno
pecivo, sladkor itd.); posode (vajndlihi) za pranje solate itd.;
merniki za kuhinjsko uporabo; podstavki za sušenje posode,
lijaki.

(2) Namizna posoda, kot so: pladnji, sklede, krožniki, sklede za
juho in sadje, skledice za omake; posode za sladkor, maslo;
kozarci za mleko in smetano, posoda za predjedi; lonci za kavo in
naprave za kuhanje kave ("caffetiere") za gospodinjstvo (izvzemši
tiste z lastnim virom toplote - tar. št. 73.21), čajniki, šalice,
kozarci, posode za jajca, sklede za umivanje prstov, sklede in
košarice za kruh in sadje; podstavki za čajnike in podobno;
cedila za čaj in stekleničke za olje in kis; stojala za nože,
posode za hlajenje vina itd., podstavki za steklenice za
natakanje pijače; držala za serviete, ščipalke za prte.

(3) Drugi predmeti za gospodinjstvo, kot so: posode za kuhanje
perila, vedra za smeti, vedra, vrči in zaboji za premog, kante za
zalivanje, pepelniki, steklenice za krop, košare za steklenice,
gibljivi skoblji za čevlje, stojala za likalnike, košare za
perilo, sadje, zelenjavo itd.; poštni nabiralniki, obešalniki za
oblačila, držala za oblačila, škatle za živila.

V to skupino spadajo tudi železni ali jekleni deli pravkar
naštetih predmetov, kot so na primer: pokrovi, držala, ročke,
pregradni vstavki za hitrokuhalne lonce itd.

         (B) ŽELEZNA ALI JEKLENA VOLNA; GOBE ZA RIBANJE
          POSODE IN BLAZINICE ZA RIBANJE ALI POLIRANJE,
                   ROKAVICE IN PODOBNI IZDELKI

Železna in jeklena volna sestojita iz zelo finih železnih ali
jeklenih žic ali trakov, ki so med seboj prekrižani. Običajno je
pripravljena v pakiranjih za prodajo na drobno.

Gobe za ribanje posode, blazinice za ribanje ali poliranje,
rokavice in podobni izdelki so izdelani pretežno iz žice, trakov
ali iz jeklene volne itd., včasih imajo tudi prijemalo. Ti
izdelki se uvrščajo v to tarifno številko, neglede na to, ali so
pretkani s tekstilnimi materiali, ali niso, vendar le pod
pogojem, da ostanejo v svojem bistvu kovinski predmeti.

Razen železne in jeklene volne, ki se naširoko uporabljata, se to
blago uporablja predvsem v gospodinjstvu (na primer: za ribanje,
t.j. za čiščenje kuhinjskega pribora in sanitarnih naprav, za
poliranje kovinskih predmetov, za vzdrževanje poda, parketa
itd.).

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) pločevink, škatel in podobnih kontejnerjev iz tar. št. 73.10,

(b) peči za ogrevanje prostorov, rešetkastih ognjišč, kuhinjskih
štedilnikov, kuhinjskih peči, kuhalnikov, kaminov itd., zajetih v
tar. št. 73.21,

(c) košar za odpadke (tar. št. 73.25 ali 73.26),

(d) predmetov, ki se uporabljajo v gospodinjstvih, imajo pa
značilnosti orodij: lopatke vseh vrst, potezni odpirači
steklenic, rezila za sir itd.; igle za prebadanje mesa, odpirači
za konzerve, klešče za trenje orehov; odpirači za steklenice,
navijalke za lase, likalniki, prijemalke za žerjavico, mešala za
jajca, plošče za oblikovanje in peko sladic, mlini za kavo in
poper; stroji za mletje mesa, stiskalnice za sok, naprave za
stiskanje in pasiranje zelenjave itd (82. poglavje),

(e) nožev in žlic, vilic,zajemalk itd iz tar. št. od 82.11 do
82.15,

(f) blagajn, sefov in kaset za denar ali dokumente (tar. št.
83.03),

(g) okrasov (tar. št. 83.06),

(h) gospodinjskih tehtnic (tar. št. 84.23),

(i) električne gospodinjske opreme iz 85. poglavja (še posebno
naprav in aparatov iz tar. št. 85.09 in 85.16),

(j) majhnih visečih omaric za živila in drugega pohištva iz 94.
poglavja,

(k) svetilk in svetil iz tar. št. 94.05 in

(l) ročnih sit (tar. št. 96.04), vžigalnikov za cigarete in
drugih prižigal (tar. št. 96.13), vakuum posode (termovk) in
drugih vakuumskih steklenic posod iz tar. št. 96.17.


73.24

SANITARNI PREDMETI IN NJIHOVI DELI, IZ ŽELEZA ALI JEKLA

7324.10 - Pomivalna korita in umivalniki iz nerjavnega jekla

 - Kadi:

7324.21 - - iz litega železa, emajlirane ali neemajlirane

7324.29 - - druge

7324.90 - Drugo, vključno z deli

Ta tarifna številka vključuje celo vrsto izdelkov iz železa ali
iz jekla, ki niso bolj specifično zajeti v drugih tarifno
številko Nomenklature in ki se uporabljajo za sanitarne namene.

Ti izdelki so lahko liti, ali pa izdelani iz železne ali jeklene
pločevine, traku, žice, rešetke, žične tkanine itd. in so lahko
izdelani po kateremkoli postopku (z litjem v kalupe, s kovanjem,
s prebijanjem, stiskanjem itd.). Lahko imajo pokrovke, ročke ali
druge dele ter pribor iz drugega materiala, vendar le pod
pogojem, da ohranijo lastnosti izdelkov iz železa ali iz jekla.

Ta tarifna številka vključuje kadi, bideje, sedežne kadi, kadi za
pranje nog, pomivalna korita, umivalnike, toaletne komplete
(posode in umivalniki); posode za milo in gobo, tuširne kadi,
zaboje, bolniške lopate, nočne posode, straniščne školjke in
kotličke za vodo (z mehanizmom ali brez njega), pljuvalnike,
držala za toaletni papir itd.

Iz te tarifne številke so izključene:

(a) pločevinke, škatle in podobni kontejnerji iz tar. št. 73.10
in

(b) male viseče omarice za zdravila in toaletne izdelke ter drugo
pohištvo iz 94. poglavja.


73.25

DRUGI LITI IZDELKI IZ ŽELEZA ALI JEKLA

7325.10 - Iz netempranega litega železa

 - Drugi:

7325.91 - - krogle in podobni izdelki za mletje

7325.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje vse lite izdelke iz železa ali iz
jekla, ki drugje v Nomenklaturi niso omenjeni in ne zajeti.

V to tarifno številko spadajo: kontrolni pokrovi, rešetke,
odtočni pokrovi in podobni izdelki za kanalizacijsko, vodovodno
in druge mreže; stebri in pokrovi za hidrante; studenci pitne
vode; stebri za poštne nabiralnike, za gasilski preplah, za
privezovanje ladij itd.; strešni žlebovi in njihove cevi;
kovinski opaži za rudarska okna; krogle, ki se uporabljajo v
mlinih za mletje ali drobljenje materialov; metalurški lonci in
livarski lonci brez mehanske ali termične opreme; odvisne
protiuteži; imitacije cvetja, listja itd. (razen izdelkov iz tar.
št. 83.06); posode za živo srebro.

Ta tarifna številka ne vključuje odlitkov, ki se uvrščajo v druge
tarifne številke Nomenklature (na primer: prepoznavnih delov
strojev in mehanskih naprav, ali pa nedokončanih odlitkov, ki
zahtevajo nadaljnjo dodelavo, ki pa imajo bistvene lastnosti
takšnih gotovih izdelkov).

Ta tarifna številka izključuje še:

(a) izdelke, opisane v predzadnjem odstavku, ki pa niso dobljeni
z vlivanjem, temveč kako drugače (na primer: s sintriranjem)
(tar. št. 73.26) in

(b) kipe, vaze, žare in križe, ki se uporabljajo kot okrasi (tar.
št. 83.06).


73.26

DRUGI ŽELEZNI ALI JEKLENI IZDELKI

 - Odkovki in stiskanci, brez nadaljne obdelave:

7326.11 - - krogle in podobni izdelki za mletje

7326.19 - - drugi

7326.20 - Izdelki iz železne ali jeklene žice

326.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke iz železa ali iz jekla,
dobljene s kovanjem ali prerezovanjem, rezanjem ali stiskanjem
ali pa po drugih postopkih, kot je upogibanje, sestavljanje,
varjenje, struženje, jedkanje ali vrtanje - razen izdelkov, ki so
zajeti v predhodnih tarifno številko tega poglavja, ali pa
izdelkov, ki so na podlagi opombe 1 k oddelku XV vključeni v 82.
ali 83. poglavje oziroma ki so bolj specifično zajeti drugje v
Nomenklaturi.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Konjske podkve, blokeji z vrhovi za pritrjevanje ali brez
njih, kavlji (vzpenjalniki) za vzpenjanje na drevesa, nemehanski
ventilatorji; beneške rolete; obroči za sode; pribor za
instalacijo električnega omrežja ali vodov (na primer:
podporniki, objemke, tačke (konzole)); pribor za obešanje in
pritrjevanje izolatorjev v loncu (palčke za obešanje, stremena,
podaljški, ušesa ali obroči z vretenom, kroglični zglobi, objemke
za obešanje, zaključni obroči itd.); nekalibrirane jeklene
kroglice (glej opombo 6 k 84. poglavju); stebri za ograje, klini
za šotor, koli za privezovanje živine; lokovne in druge vrtne
ograje; prekle za drevesa, fižolovke itd.; napenjalci za žične
ograje; strešniki in strešni žlebovi; objemke za spajanje
upogibnih cevi in za spajanje cevi s togimi cevmi, šobami itd.;
tačke (konzole), obešalniki in podobni nosilci za pritrjevanje
cevi (razen spojnih elementov in drugih naprav, ki so namenjene
posebej za spajanje cevastih delov kovinskih konstrukcij, ki se
uvrščajo v tar. št. 73.08); menzure (razen mernikov za
gospodinjstvo iz tar. št. 73.23); naprstniki; označevalci
(markerji) za ceste; kovani kavlji itd. za dvigala; karabinski
kavlji za vse namene; lestve; podstavki; podporniki (razen
modelarskih skodel iz tar. št. 73.17) za jedra livarskih kalupov;
imitacije cvetja ali listja iz kovanega železa ali jekla (vendar
izvzemši izdelke iz tar. št. 83.06 in imitacije nakita iz tar.
št. 71.17).

(2) Izdelke iz žice, kot so: zanke, pasti, mišolovke, vrše za
jegulje in podobno; žični povezi za voluminozno živinsko krmo
itd.; žični obroči za pritrjevanje protektorjev avtomobilskih
gum; dvojne žice (namenjene za izdelavo ničalnic), dobljene s
spajkanjem dveh žic; nagobčniki za živali; kavlji za kovinske
vzmetnice, kavlji za meso, kavlji za strešnike itd.; košare za
papirnate odpadke.

(3) Nekatere vrste škatel in kovčkov, na primer: škatle in kovčke
za orodje, ki niso posebej oblikovani ali v notranjosti
prilagojeni določenim orodjem z ali brez dodatkov (glej komentar
k tar.št. 42.02); kovčke za botanično zbirko ali vzorci, škatle
za nakit, za kozmetiko ali puder, škatle za cigarete, tobak, za
bombone itd.

Ne vključuje pa posod iz tarifne številke 73.10, gospodinjske
posode (tar.št.73.23) in okraskov (tar.št. 83.06).

V to tarifno številko spadajo tudi ročaji z vakuumskim svodom
(vakuumski ročaji), ki sestoje iz osnove, ročaja in vzvoda za
vakuum ter iz gumijastih diskov, s katerimi se prižmejo na
izdelek (še posebej na steklo). Na ta način je možno izdelke
premakniti.

Ta tarifna številka ne zajema odkovkov izdelkov iz drugih
tarifnih številk te Nomenklature (na primer: prepoznavnih delov
strojev ali mehanskih naprav) ali pa nedokončanih odkovkov, ki
zahtevajo nadaljnjo obdelavo, vendar imajo bistvene lastnosti
takšnih dokončanih izdelkov.

Ta tarifna številka ne zajema tudi:

(a) izdelkov iz tar. št. 42.02,

(b) rezervoarjev, tankov, sodov in podobnih kontejnerjev iz tar.
št. 73.09 ali 73.10,

(c) vlitih izdelkov iz železa ali iz jekla (tar. št. 73.25),

(d) opreme za pisarniške mize, kot so na primer: držala za
knjige, črnilniki, stojala za nalivnike, obtežilniki za papir in
stojala za štampiljke (tar. št. 83.04),

(e) kipov, vaz, žar in križev, ki se uporabljajo kot okrasi (tar.
št. 83.06),

(f) polic in stenskih polic velikih razsežnosti, ki so trajno
vgrajene v delavnicah, trgovinah, skladiščih itd. (tar. št.
73.08) in polic za pohištvo (tar.št.94.03) in

(g) žičnih ogrodij in okvirjev za tekstilna ali papirnata senčila
(tar. št. 94.05).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 7326.11 in 7326.19

Po kovanju ali stiskanju so lahko izdelki iz teh dveh tarifnih
podštevilk izpostavljeni naslednjim obdelavnim postopkom ali
površinski obdelavi:

Odstranjevanje vencev in drugih napak pri stiskanju s čiščenjem,
brušenjem, s pomočjo kladiva, dleta, pile; odstranjevanje okujine
z namakanjem v kislino, navadno peskanje; postopki, predvideni
izključno za odkrivanje napak v kovini, nanašanje grobe grafitne
prevleke, prevleke olja, katrana, minija ali podobnih izdelkov,
če nedvoumno gre za zaščito pred rjo in drugimi vrstami
oksidacije, stiskanje, prerezovanje, tiskanje itd. preprostega
besedila, kot je na primer: tovarnški znak.


                          74. POGLAVJE

                    BAKER IN IZDELKI IZ BAKRA

Opomba

1. V tem poglavju so z naslednjimi izrazi mišljeni:

(a) "Rafinirani baker":

kovina z vsebnostjo najmanj 99,85 mas.% bakra; ali

kovina z vsebnostjo najmanj 97,5 mas.% bakra, če delež katerega
koli drugega elementa ne presega meja, danih v naslednji tabeli:


                     TABELA - drugi elementi

-----------------------------------------------------------------
          element               meja vsebnosti v mas.%
-----------------------------------------------------------------

Ag        srebro                    0,25

As        arzen                     0,5

Cd        kadmij                    1,3

Cr        krom                      1,4

Mg        magnezij                  0,8

Pb        svinec                    1,5

S         žveplo                    0,7

Sn        kositer                   0,8

Te        telur                     0,8

Zn        cink                      1

Zr        cirkonij                  0,3

drugi elementi posamično *          0,3
-----------------------------------------------------------------

* Drugi elementi so: Al, Be, Co, Fe, Mn, Ni, Si.

(b) "Bakrove zlitine":

kovinske substance, razen nerafiniranega bakra, v katerih baker
prevladuje nad vsakim drugim elementom, če je:

(i) delež najmanj enega izmed naštetih drugih elementov v utežnih
% nad vrednostjo iz prejšnje tabele;

(ii) skupen delež omenjenih drugih elementov v utežnih % večji
kot 2,5 mas.%;

(c) "Predzlitine":

zlitine, ki z drugimi elementi vsebujejo več kot 10 mas.% bakra
in so neuporabne za mehanično predelavo ter se navadno
uporabljajo kot dodatki pri proizvodnji drugih zlitin ali kot
dezoksidanti, sredstva za razžveplanje ali za podoben namen v
metalurgiji neželeznih kovin; bakrov fosfid (fosfor baker), ki
vsebujejo več kot 15 mas.% fosforja, se uvršča v tar. št. 28.48;

(d) "Palice":

valjani, iztiskani, vlečeni ali kovani izdelki, ki niso v
kolobarjih in imajo po vsej svoji dolžini enak polni prečni
prerez v obliki kroga, ovala, pravokotnika (tudi kvadrata),
enakostraničnega trikotnika ali pravilnega konveksnega
mnogokotnika (vključno "sploščene kroge" in "modificirane
pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni stranici konveksna
loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in vzporedni); izdelki s
prečnim prerezom v obliki pravokotnika (tudi kvadrata),
trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej dolžini zaobljene
robove; debelina izdelkov, ki imajo pravokotni prečni prerez,
vključno tudi "modificirane pravokotnike", mora presegati eno
desetino širine; ta izraz obsega tudi lite ali sintrane izdelke
enake oblike in dimenzij, ki so po proizvodnji še obdelani (razen
s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem površinske plasti),
če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge
tarifne številke;

valjarniške gredice in valjarniški drogovi s stanjšanimi ali kako
drugače obdelanimi konci, da bi se olajšalo njihovo vtikanje v
stroj za predelavo na primer v valjano žico ali cevi, se štejejo
za surovi baker iz tar. št. 74.03;

(e) "Profili":

valjani, iztiskani, vlečeni, kovani ali drugače oblikovani
izdelki, v kolobarjih ali ne, z enakim prečnim prerezom po vsej
dolžini, ki ne ustrezajo nobeni izmed definicij za palice, žico,
plošče, pločevine, trakove, folije ali cevi; ta izraz obsega tudi
lite ali sintrane izdelke enake oblike, ki so po proizvodnji še
obdelani (razen s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem
površinske plasti), če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se
uvrščajo v druge tarifne številke;

(f) "Žica":

valjani, iztiskani ali vlečeni izdelki v kolobarjih, ki imajo po
vsej svoji dolžini enak poln prečni prerez v obliki kroga, ovala,
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika (vključno "sploščene kroge"
in "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni
stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in
vzporedni); izdelki s prečnim prerezom v obliki pravokotnika
(tudi kvadrata), trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej
dolžini zaobljene robove; debelina izdelkov, ki imajo pravokotni
prečni prerez (vključno z "modificiranimi pravokotniki"), mora
presegati desetino širine;

vendar pa izraz "žica" iz tar. št. 74.14 obsega samo izdelke, v
kolobarjih ali ne, katerega koli prečnega prereza, katerih nobena
dimenzija prečnega prereza ne presega 6 mm;

(g) "Plošče, pločevine, trakovi in folije":

izdelki z ravnimi površinami (razen surovih izdelkov iz tar. št.
74.03), v kolobarjih ali ne, s polnim prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (razen kvadrata), z zaobljenimi koti ali ne
(vključno z "modificiranimi pravokotniki", pri katerih sta dve
nasprotni stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako
dolgi in vzporedni), enake debeline, katerih površine so:

-  pravokotne oblike (razen kvadrata), debelina pa ne presega
desetine širine;

-  nepravokotne ali nekvadratne oblike katere koli velikosti, če
ne dobijo značaja predmetov ali izdelkov, ki se uvrščajo v druge
tarifne številke;

Tar. št. 74.09 in 74.10 obsegata med drugim tudi plošče,
pločevine, trakove in folije z vzorci (npr.: žlebovi, rebra,
brazde, bradavice, v obliki kapelj idr.) in izdelke, ki so bili
perforirani, nagubani, polirani ali prevlečeni, če s tem ne
dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne številke;

(h) "Cevi":

votli izdelki, v kolobarjih ali ne, ki imajo enak prečni prerez,
s samo eno zaprto votlino po vsej dolžini, v obliki kroga, ovala,
kvadrata, pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega
trikotnika ali pravilnega konveksnega mnogokotnika in imajo enako
debelino stene; izdelki s prečnim prerezom v obliki pravokotnika
(tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali pravilnega
konveksnega mnogokotnika, ki imajo lahko zaobljene robove po vseh
dolžini, se prav tako štejejo za cevi, če so notranji in zunanji
prečni prerezi koncentrični in če imajo enako obliko in smer;
cevi s prej omenjenimi prečnimi prerezi so lahko polirane,
prevlečene, upognjene, z navoji, vrtane, z zoženji, razširitvami,
stožčaste ali s prirobnicami, manšetami ali obroči.

Opomba k tarifnim podštevilkam

1.  V tem poglavju je z naslednjimi izrazi mišljeno:

(a) "Zlitine na osnovi bakra in cinka (medenina)":

zlitine bakra in cinka z drugimi elementi ali brez njih; če
vsebuje zlitina tudi druge elemente:

- cink prevladuje nad vsakim drugim elementom,

- delež niklja je manjši kot 5 mas.% (glej zlitine baker-nikelj-
cink),

- delež kositra je manjšI kot 3 mas.% (glej zlitine bakra in
kositra, tj. bron);

(b) "Zlitine bakra in kositra (bron)":

zlitine bakra in kositra z drugimi elementi ali brez njih; če
vsebuje zlitina tudi druge elemente, kositer prevladuje nad
vsakim drugim elementom, razen če vsebuje 3 mas.% ali več
kositra, ker je lahko potem delež cinka večji od kositra, toda
manjši od 10 mas.%;

(c) "Zlitine bakra, niklja in cinka":

zlitine bakra, niklja in cinka z drugimi elementi ali brez njih;
niklja mora biti 5 mas.% ali več (glej zlitine na osnovi bakra in
cinka, t.j. medenina);

(d) "Zlitine bakra in niklja":

zlitine bakra in niklja z drugimi elementi ali brez njih, pri
čemer delež cinka ne sme biti večji kot 1 mas.%. Če vsebuje
zlitina tudi druge elemente, prevladuje nikelj nad vsakim drugim
elementom.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje baker in njegove zlitine, kot tudi nekatere
izdelke iz bakra.

Baker pridobivajo iz raznih zlitin (glej komentar k tar. št.
26.03), pa tudi iz kovin v naravnem stanju ali iz odpadkov in
ostankov.

Baker pridobivajo iz sulfidnih rud po postopku suhe ekstrakcije,
pri kateri sprašeno in koncentrirano rudo žgejo (če je to
potrebno zaradi odstranjevanja odvečnega žvepla) in topijo v
pečeh, pri čemer nastane bakrenec ali regulis.

V nekaterih primerih koncentrirano rudo topijo v zračnih ali
kisikovih plamenskih pečeh za topljenje ("plamensko taljenje"),
ne da bi jo poprej žgali.

Bakrenec obdelujejo v konverterju, s čimer odstranijo večji del
železa in žvepla in pri čemer dobijo blister-baker (tako se
imenuje, ker je njegova površina groba in mehurjasta). Blister-
baker rafinirajo v plamenskih pečeh, kjer nastane z ognjem
rafinirani baker. Če je potrebno, da rafinirajo še z elektrolizo.

Za oksidne in nekatere druge rude in ostanke uporabljajo mokri
postopek (luženje) (glej komentar k tar. št. 74.01).

Baker je zelo koven in raztegljiv in je, takoj za srebrom,
najboljši prevodnik toplote in elektrike. Uporablja se v čistem
stanju (posebno v obliki žice) za električno rabo, ali pa kot
hladilni element (v obliki spiralnih cevi ali plošč), vendar ga
največ uporabljajo v obliki zlitin.

Skladno z opombo 5 v oddelku XV (glej določila komentarja k temu
oddelku), spadajo med zlitine na osnovi bakra, ki se lahko
uvrstijo skupaj z bakrom, naslednje:

(1) Medenina - zlitine baker-cink (glej opombo 1(a) k tarifnim
podštevilkam) v različnih razmerjih bakra in cinka (na primer:
navadna medenina, ki se uporablja za različne namene, tombak, iz
katerega izdelujejo imitacije nakita in galanterijske izdelke).

Zlitine bakra in cinka, ki vsebujejo majhne količine drugih
elementov, dajejo posebne vrste medenine z značilnimi lastnostmi.
Posebna medenina vključuje: medenino velike trdote (pogosto znan
kot "manganova bronza"), ki se uporablja v ladjedelništvu,
svinčevo medenino, železovo medenino, aluminijevo medenino in
silicijevo medenino.

(2) Bron - zlitina baker-kositer (glej opombo 1(b) k tarifnim
podštevilkam), ki včasih vsebujejo tudi druge elemente, ki ji
dajejo posebne lastnosti. Izraz "bronza" označuje: bronza za
kovanje denarja, trda bronza za zobčenike, ležaje ali za druge
dele strojev, bronza za zvonove, bronza za kipe, svinčeva bronza
za ležaje, fosforna bronza (ali dezoksidirana bronza) za izdelavo
vzmeti ter tkana žična gaza za filtre, sita itd.

(3) Zlitine baker-nikelj-cink (novo srebro) (glej opombo 1(c) k
tarifni podštevilki), ki so zelo odporne proti koroziji in ki
imajo veliko mehansko trdnost. Uporabljajo se predvsem za
izdelavo telekomunikacijske opreme (med drugim tudi v industriji
telefonov). Poleg tega jih uporabljajo za izdelovanje delov
instrumentov, pip in visokokvalitetnih vodoinstalaterskih
izdelkov, patentnih zamaškov, za razne elektrotehnične izdelke,
kot so na primer: spone, vzmeti, konektorji, stikala itd., za
okrasne in gradbene tehnične kovinske dele ter za izdelovanje
opreme za kemično in prehrambeno industrijo. Nekatere med temi
zlitinami uporabljajo tudi v proizvodnji namiznega pribora.

(4) Zlitine baker-nikelj (glej opombo 1(d) k tarifnim
podštevilkam), ki pogosto vsebujejo majhne količine aluminija in
železa. Te zlitine so družina zlitin, odpornih proti korozivnim
vplivom morske vode, in se zaradi tega uporabljajo v pomorstvu in
v ladjedelništvu, še posebno za kondenzatorje in cevovode.
Uporabljajo jih tudi za kovanje denarja in za izdelovanje
električnih uporov.

(5) Aluminijeva bronza sestoji predvsem iz bakra in aluminija in
se uporablja v strojegradnji, kjer je zelo pomembna velika
trdnost, odpornost proti koroziji in trdota.

(6) Berilijev baker (včasih ga poznajo kot "berilijeva bronza")
je zlitina, ki sestoji predvsem iz bakra, legiranega z berilijem.
Zaradi trdote, velike jakosti in odpornosti proti koroziji, se
uporablja za vzmeti raznih vrst, kot kalupi za plastične mase, za
upornike varilnih elektrod in za orodja, ki ne iskrijo.

(7) Silicijev baker sestoji pretežno iz bakra in silicija, ima
veliko jakost in odpornost proti koroziji. Uporabljajo ga na
primer: v proizvodnji skladiščnih rezervoarjev, vijakov in
sredstev za pritrjevanje.

(8)  Kromov baker - uporabljajo ga predvsem za upornike varilnih
elektrod.

To poglavje vključuje:

(A) Bakrenec (mattes) in druge vmesne izdelke metalurgije bakra,
surovi baker, kot tudi odpadke in ostanke (tar. št. 74.01 in
74.05).

(B) Prah in kosmiče iz bakra (tar. št. 74.06).

(C) Izdelke, katere pridobivajo pretežno z valjanjem,
ekstrudiranjem, izvlekanjem ali s kovanjem surovega bakra iz tar.
št. 74.03 (tar. št. od 74.07 do 74.10).

(D) Razne izdelke, navedene v tarifno številko od 74.11 do 74.18
in izdelke iz tar. št. 74.19, ki vključuje vse druge izdelke iz
bakra, razen izdelkov, zajetih v opombi 1 v oddelku XV, v 82. ali
83. poglavju, ali pa izdelkov, ki so bolj specifično zajeti v
drugih poglavjih Nomenklature.

Izdelki iz bakra so pogosto izpostavljeni raznim postopkom, ki
izboljšajo lastnosti ali videz kovine itd. Ti postopki so v
glavnem našteti v splošnih določilih 72. poglavja in ne vplivajo
na uvrščanje izdelkov.

Uvrščanje izdelkov iz kombiniranih materialov, še posebno gotovih
izdelkov, je pojasnjeno v splošnih določilih komentarja v oddelku
XV.


74.01

BAKROV KAMEN; CEMENTNI BAKER (PRECIPITAT-OBORINA BAKRA)

7401.10 - Bakrov kamen

7401.20 - Cementni baker (precipitat bakra)

(A) Bakrov kamen (mattes).

Bakrov kamen pridobivajo s taljenjem žgane sulfidne rude. Na ta
način ločijo bakrov sulfid iz jalovine in drugih kovin v obliki
žlindre, ki plava na površini težjega bakrenca. Bakrenec (matte)
pravzaprav sestoji iz bakrovega sulfida in železovega sulfida in
je običajno v obliki črnih ali rjavih zrn (dobljenih z zlivanjem
staljenega bakrenca (matte) v vodo), ali pa v obliki surove mase
motnega videza.

(B) Cementni baker (precipitatni - oborjeni baker).

Cementni baker (bakrov precipitat) je izdelek, katerega
pridobivajo z obarjanjem (s cementacijo), to je z dodajanjem
železa vodni raztopini, katero pridobijo po luženju nekaterih
žganih rud ali ostankov. Cementni baker je fino sipek črn prah,
ki vsebuje okside in netopne nečistoče. Včasih ga uporabljajo v
anti-vegetativnih barvah in fungicidih za kmetijstvo, vendar ga
pogosteje dodajajo polnjenjem za talilniške peči pri proizvodnji
cementnega bakra (matte).

Cementnega bakra ne gre enačiti z bakrenim prahom iz tar. št.
74.06, ki ne vsebuje nečistoč.


74.02

NERAFINIRANI BAKER; BAKRENE ANODE (POZITIVNE ELEKTRODE) ZA
ELEKTROLIZO

V to tarifno številko spadajo:

(1) Črni baker, ki sestoji iz bakra v nečisti obliki, katerega
dobijo s taljenjem oksidov bakrove rude ali iz nečistih ostankov
bakra v jaškastih pečeh. Vsebnost bakra občutno variira in se
giblje med 60 in 85 mas.%.

(2) Blister baker, ki sestoji iz nečistega bakra, dobljenega z
vpihavanjem zraka skozi staljeni bakrenec. Žveplo, železo in
druge nečistoče med konvertriranjem oksidirajo. Blister-baker
običajno vsebuje 98 mas.% bakra.

(3) Bakrene anode za elektrolitsko čiščenje (glej skico k tarifni
številki 75.02) (anoda je pozitivna (+) elektroda).

Baker, ki je delno čiščen (rafiniran) s popolnim taljenjem,
vlijejo v anode (+), da ga nadalje rafinirajo po elektrolitskem
postopku. Te anode so običajno iz litih plošč z dvema ročajema,
na katera so obešene z elektrolitske rezervoarje.

Teh anod ne gre enačiti z anodami za elektro-bakrenje (tar. št.
74.19).


74.03

RAFINIRAN BAKER IN BAKROVE ZLITINE, NEOBDELAN

 - Rafiniran baker:

7403.11 - - katode (negativne elektrode)in katodni profili

7403.12 - - valjarniške gredice

7403.13 - - valjarniški drogovi

7403.19 - - drugo

 - Bakrove zlitine:

7403.21 - - zlitine bakra in cinka (medenina)

7403.22 - - zlitine bakra in koristra (bron)

7403.23 - - zlitine bakra in niklja ali bakra, niklja in cinka
(novo srebro)

7403.29 - - druge bakrove zlitine (razen predzlitin bakra iz tar.
št. 74.05)

V to tarifno številko spada surovi rafinirani baker in zlitine
bakra, opredeljene v opombi 1 (a) in (b) k temu poglavju.

Rafinirani baker vsebuje najmanj 99,85 mas.% bakra in ga
pridobivajo z elektrolitsko rafinacijo, z elektrolitsko
ekstrakcijo, s kemično rafinacijo ali s plamensko rafinacijo.
Drug rafinirani baker (z najmanj 97,5 mas.% bakra) običajno
pridobivajo z legiranjem prej omenjenega rafiniranega bakra z
enim ali več drugimi elementi, do najvišjih mejnih vrednosti,
podanih v tabeli opombe 1 (a) k temu poglavju.

Rafinirani baker lijejo v ingote, v ingotne vzvode za
pretaljevanje (na primer: za legiranje) ali v valjarske grede,
plošče za valjanje, valjarske plohe (vštevši tudi plohe s krožnim
prečnim prerezom) in v podobne oblike za valjanje, ekstrudiranje,
izvlekanje ali kovanje v plošče, pločevine, trakove, žice, cevi
in druge izdelke.

Elektrolitsko rafinirani baker (glej skico k tarifni številki
75.02, ki velja mutatis mutandis tudi za baker, samo da je
elektrolit običajno bakrov sulfat-CuSO4 ) dobavljajo včasih v
obliki katod (negativna elektroda (-)), ki sestoje iz plošč ali
pločevin z dvema pritrjenima ročajema, s katerimi se izhodiščni
listi obešajo v elektrolitske kadi oziroma celice. Tudi katode z
odrezanimi ušesi ali katode, narezane na kose, se uvrščajo v to
tarifno številko.

Rafinirani baker je lahko tudi v obliki šiber, katere uporabljajo
predvsem za legiranje, včasih pa tudi za mletje v prah. Vendar pa
se bakreni prah in kosmiči uvrščajo v tar. št. 74.06.

Ta tarifna številka vključuje tudi lite in sintrirane plošče,
palice, ingote itd., vendar pod pogojem, da niso naprej obdelani
po proizvodnji, razen s preprostim obrezovanjem ali
odstranjevanjem površinske plasti (zaradi odstranjevanja
površinskih naslag, ki sestoje predvsem iz bakrovih oksidov), ali
pa skalpiranja, odrezovanja, brušenja itd. (zaradi odstranjevanja
livarskih napak) oziroma površinsko strojno obdelanih zaradi
potreb inšpekcije (kontrola kvalitete).

Sintrane izdelke dobivajo iz bakrenega prahu ali iz prahu
bakrovih zlitin, ali pa iz bakrenega prahu, pomešanega z drugimi
kovinami v prahu. Postopek poteka tako, da prah stisnejo
(zbijejo) in nato sintrirajo (segrejejo do določene temperature
pod tališčem). Ti izdelki so v sintriranem stanju porozni, majhne
jakosti in se običajno valjajo, ekstrudirajo, kujejo itd., s
čimer dosežejo potrebno gostoto. Ti valjani itd. izdelki so iz te
tarifne številke izključeni (na primer: tar. št. 74.07, 74.09).

V to tarifno številko spadajo tudi valjarski plohi in valjarske
grede, ki imajo stanjšane ali kako drugače obdelane konce, kar
omogoča lažje vlaganje v stroj za nadaljnjo predelavo (na primer:
v vlečeno žico - žica v palicah, v cevi).

Skladno s predhodno omenjenimi pogoji v zvezi z obdelavo po
proizvodnji, vključujejo lite palice, ki se uvrščajo v to tarifno
številko, naslednje izdelke:

(1) Izdelke (včasih imenovane "jets"), ki so natančno vliti v
posebne kalupe in ki imajo pravokoten ali šestkoten prečni
prerez. Njihova dolžina običajno ne presega 1 m.

(2) Daljše izdelke, dobljene s kontinuiranim litjem, pri kateremu
staljeno kovino kontinuirano vlivajo v kalupe, hlajene z vodo,
kjer se kovina zelo hitro strdi.

Obe vrsti izdelkov ("jets" in kontinuirano lite palice) se
pogosto uporabljata za iste namene kot valjane, vlečene ali
ekstrudirane palice.


74.04

BAKROVI ODPADKI IN OSTANKI

Določila komentarja k tar. št. 72.04, ki se nanašajo na odpadke
in ostanke, se uporabljajo mutatis mutandis tudi na to tarifno
številko - z dodatkom, da se pepel in drugi ostanki bakra
uvrščajo v tar. št. 26.20. Odpadki bakra vključujejo oborino, ki
nastane pri vlečenju bakra in ki sestoji predvsem iz bakrenega
prahu in maziva, ki se uporablja pri postopku izvlekanja.

Ta tarifna številka ne zajema ingotov in podobnih neobdelanih
oblik, ki so izlite iz pretaljenih odpadkov in ostankov bakra
(tar. št. 74.03).


74.05

PREDZLITINE BAKRA

Pred-zlitine so opredeljene v opombi 1 (c) k temu poglavju.

Pred-zlitine iz te tarifne številke so zlitine, ki skupaj z
drugimi elementi vsebujejo več kot 10 mas.% bakra in ki so vsled
svoje sestave pretoge za normalno kovinsko obdelavo. Zaradi tega
se uporabljajo bodisi z namenom, da v medenino, bron ali
aluminijeve bronze vnesejo elemente z višjim tališčem, kot pa jo
imajo te zlitine, bodisi da vanje vnesejo elemente, ki na točki
taljenja sublimirajo, ali pa z namenom, da olajšajo pripravo
nekaterih zlitin z dodajanjem elementov za dezoksidacijo,
razžvepljevanje ali podobnih elementov (na primer: kalcija).

Baker deluje kot topilo ali razredčilo drugih elementov in mora
biti zaradi tega prisoten v zadostni količini, da zniža tališče
ali da zmanjša oksidirujoči ali sublimirujoči učinek predzlitine.
Vendar pa ta kovina preveč redči druge elemente, vnešene v
zlitino, v kolikor je bakra preveč. Vsebnost bakra v teh izdelkih
običajno variira med 30 in 90 mas.%, v posebnih primerih pa je
lahko tudi nad ali pod temi mejami.

Iz te tarifne številke so izključene kakršnekoli zlitine bakra z
nikljem, četudi so namenjene za uporabo kot pred-zlitina bakra,
saj so zlitine bakra in niklja uporabne za plastično oblikovanje
v vseh razmerjih bakra in niklja v zlitini. Druge zlitine, na
primer: zlitine bakra in mangana ter zlitine bakra in silicija pa
so lahko (ni pa nujno) uporabne za plastično obdelavo, kar je
odvisno od deleža kovin, iz katerih sestoje. V teh primerih
vključuje ta tarifna številka samo zlitine, ki niso uporabne za
plastično obdelavo.

Med pred-zlitine iz te tarifne številke spadajo pred-zlitine
bakra z aluminijem, z berilijem, z borom, s kadmijem, s kromom, z
železom, z magnezijem, z manganom, z molibdenom, s silicijem, s
titanom in z vanadijem.

Pred-zlitine so pretežno v obliki majhnih blokov ali pogač, ki so
brazdasto razdeljeni, da se lažje lomijo, v obliki togih palic
ali pelet in imajo videz surovih livarskih izdelkov.

Bakrov fosfid (fosfor bakra), ki vsebuje več kot 15 mas.%
fosforja, spada v tar. št. 28.48.


74.06

PRAH IN LUSKINE, IZ BAKRA

7406.10 - Prah nelamelarne strukture

7406.20 - Prah lamelarne strukture; luskine

Ta tarifna številka vključuje bakreni prah, opredeljen v opombi
8(b) k oddelku XV, ter kosmiče iz bakra, razen cementnega bakra
(bakrovega precipitata), ki je v obliki črnega prahu iz tar. št.
74.01. Skladno z določili opombe 7 k oddelku XV, tudi ta tarifna
številka vključuje prah iz bakra, pomešan z drugimi kovinami v
prahu (na primer: "prah brona", ki sestoji iz navadne mešanice
prahu bakra in kositra).

Bakreni prah pridobivajo predvsem z oblikovanjem oborin na
elektrodah, ali pa s pomočjo atomizacije (t.j. z vbrizgavanjem
tankega curka staljene kovine v stranski curek vode, pare, zraka
ali drugih plinov velike hitrosti.

Razen dveh predhodno navedenih najpomembnejših postopkov
pridobivanja bakrenega prahu, ga lahko v manjših količinah
dobivajo tudi s pomočjo plinske redukcije drobno zmanjšanih
oksidov, s sedimentiranjem raztopine ali z zmanjševanjem trdnih
koščkov. Prah z lamenarno strukturo in kosmiče običajno
pridobivajo z mletjem folij. Lamenarni prah je moč videti s
prostim očesom. kosmiči pa s pomočjo leče. Za pravi prah je
potrebno uporabiti mikroskop.

Velikost in oblika delcev je določena z načinom pridobivanja
(oblika je lahko bolj ali manj pravilna, sferična, polsferična in
lamelarna). Prah z lamenarno strukturo pogosto polirajo in ima
lahko sledove maščob ali voskastih snovi (na primer: stearinske
kisline ali parafinskega voska), ki jih uporabljajo med
pridobivanjem prahu.

Prah uporabljajo za stiskanje in sintriranje v ležaje, tulce za
metke in za številne druge tehnične komponente. Uporabljajo ga
tudi kot kemični in metalurški reagente, za trdo in mehko
spajkanje, v proizvodnji posebnih vrst cementa, za premazovanje
in prevlekanje nekovinskih površin, kot osnova za galvanizacijo
itd. Kosmiči se uporabljajo predvsem kot kovinski pigment v
proizvodnji tiskarskih barv, črnil in premaznih sredstev. Kosmiče
uporabljajo neposredno kot kovinsko barvilo z razprševanjem na
primer: na lakirano površino, na katero se prilepijo.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) nekatere vrste navadnega ali kosmičastega prahu, ki se
uporabljajo v proizvodnji premaznih sredstev, katera poznajo pod
imenom "zlato" ali "bronza", ki pa so pravzaprav kemične spojine,
kot na primer: nekatere antimonove soli, kositrovi disulfidi itd.
(28. ali 32. poglavje, v kolikor gre za pripravljena premazna
sredstva),

(b) prah ali kosmiči, pripravljeni kot premazna sredstva (na
primer: izdelani skupaj z drugimi barvili ali pripravljeni kot
suspenzije, disperzije ali paste z vezivi ali razredčilom) (32.
poglavje),

(c) bakrene šibre iz tar. št. 74.03 in

(d) tanke kovinske ploščice, izrezane iz bakrenih folij (tar. št.
83.08).


74.07

BAKRENE PALICE IN PROFILI

7407.10 - Iz rafiniranega bakra

 - Iz bakrovih zlitin:

7407.21 - - iz zlitine bakra in cinka (medenina)

7407.22 - - iz zlitine bakra in niklja ali bakra in niklja in
cinka (novo srebro)

7407.29 - - drugo

Palice so opredeljene v opombi 1 (d), profili pa v opombi 1 (e) k
temu poglavju.

Izdelke iz te tarifne številke običajno pridobivajo z valjanjem,
ekstrudiranjem ali vlečenjem, lahko pa tudi s kovanjem (s
stiskalnico ali s kladivom). Lahko so naknadno končno obdelani po
hladnem postopku (v kolikor je to potrebno po žarjenju), z
izvlekanjem, ravnanjem, ali pa po drugih postopkih, ki proizvodu
dajo bolj natančno končno obdelavo. Lahko se obdelujejo na
primer: z vrtanjem, prebijanjem, zvijanjem ali z nabiranjem,
vendar pod pogojem, da s tem ne dobijo značaja drugih izdelkov,
ki se uvrščajo v druge tarifne številke. Ta tarifna številka
vključuje tudi votle profile, vštevši tudi rebraste cevi,
dobljene z ekstrukcijo. Vendar pa se cevi, na katera so rebra na
primer: zavarjena, uvrščajo v tar. št. 74.19).

Palice, dobljene z litjem (vštevši tudi izdelke, imenovane "jets"
in kontinuirano lite palice) ali s sintriranjem, se uvrščajo v
tar. št. 74.03 pod pogojem, da niso dodatno obdelane po
proizvodnji, razen preprosto odrezane oziroma z odstranjeno
površinsko plastjo. Vendar pa se uvrščajo v to tarifno številko
tudi, če so obdelane preko te stopnje, vendar samo pod pogojem,
da s tem niso dobile značaj izdelkov, ki se uvrščajo v druge
tarifne številke.

Valjarske grede in valjarski plohi, katerih konci so stanjšani
ali kako drugače obdelani z namenom, da je njih vlaganje v stroj
za predelavo na primer: v vlečeno žico ali v cevi lažje, se
uvrščajo v tar. št. 74.03.


74.08

BAKRENA ŽICA

 - Iz rafiniranega bakra:

7408.11 - - s prečnim prerezom, katerega največja dimenzija
presega 6 mm

7408.19 - - druga

 - Iz bakrovih zlitin:

7408.21 - - iz zlitine bakra in cinka (medenina)

7408.22 - - iz zlitine bakra in niklja ali bakra in niklja in
cinka (novo srebro)

7408.29 - - druga

Žica je opredeljena v opombi 1(f) k temu poglavju.

Žico pridobivajo z valjanjem, ekstrudiranjem ali vlečenjem in jo
dobavljajo v navitjih. Drugi odstavek komentarja k tar. št. 74.07
se uporablja mutatis mutandis tudi na to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) zelo tanke sterilne žice iz bronze, ki se uporablja za
kirurško šivanje (tar. št. 30.06),

(b) metalizirane preje iz tar. št. 56.05,

(c) vrvi in motvoza, ojačene z žico iz tar. št. 56.07,

(d) vpredene žice, motvoza in drugih izdelkov iz tar. št. 74.13,

(e) prevlečenih elektrod za varjenje itd. (tar. št. 83.11),

(f) izolirane električne žice in pramen (vštevši tudi lak - žico)
(tar. št. 85.44) in

(g) strun za glasbene instrumente (tar. št. 92.09).


74.09

BAKRENE PLOČEVINE IN TRAKOVI, DEBELINE VEČ KOT 0,15 MM

 - Iz rafiniranega bakra:

7409.11 - - v kolobarjih

7409.19 - - drugo

 - Iz zlitine bakra in cinka (medenina):

7409.21 - - v kolobarjih

7409.29 - - drugo

 - Iz zlitine bakra in kositra (brona):

7409.31 - - v kolobarjih

7409.39 - - drugo

7409.40 - Iz zlitine bakra in niklja ali barka in niklja in cinka
(novo srebro)

7409.90 - Iz drugih bakrovih zlitin

Ta tarifna številka vključuje izdelke debeline, večje od 0,15 mm,
definirane v opombi 1(g) k temu poglavju.

Plošče in folije običajno dobivajo z vročim ali hladnim valjanjem
nekaterih izdlekov iz tar.št. 74.03. Bakrene trakove lahko
izdelujejo z valjanjem ali izrezovanjem pločevine

Vsi ti izdelki ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki, tudi če
so obdelani (na primer: izrezani v določene oblike, perforirani,
nabrani, z rebri, nažlebljeni, premazani, polirani, prevlečeni z
reliefno površino ali zaobljenimi robovi) vendar pod pogojem, da
s tem ne dobijo lastnosti izdelkov, ki se lahko uvrščajo v druge
tarifne številke (glej opombo 1(g) k temu poglavju).

V mejno debelino 0,15 mm se vštevajo tudi premazi ali prevleke
laka itd.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) folije katerih debelina ne presega 0.15 mm (tar.št. 74.10),

(b) mreže narejene iz ekspandiranega bakra (tar.št. 74.14) in

(c) izoliranih električnih trakov (tar. št. 85.44).


74.10

BAKRENE FOLIJE (TUDI TISKANE ALI S PODLAGO IZ PAPIRJA, KARTONA,
PLASTIČNE MASE ALI PODOBNIH PODLOŽNIH MATERIALOV), DEBELINE DO
VKLJUČNO 0,15 MM (BREZ VŠTETE PODLAGE)

 - Brez podlage:

7410.11 - - iz rafiniranega bakra

7410.12 - - iz bakrovih zlitin

 - S podlago:

7410.21 - - iz rafiniranega bakra

7410.22 - - iz bakrovih zlitin

Ta tarifna številka vključuje izdelke debeline do 0,15 mm,
opredeljene v opombi 1 (g) k temu poglavju.

Folije, ki se uvrščajo v to tarifno številko, pridobivajo z
valjanjem, kovanjem ali z elektrolizo. Pojavljajo se v obliki
zelo tankih listov, katerih debelina nikoli ne preseže 0,15 mm.
Najtanjše med njimi, ki se uporabljajo za imitacije pozlačevanja
itd., so zelo tanke in običajno vstavljene med liste papirja in
pripavljene v obliki knjižic. Folije, katere uporabljajo za
izdelavo modnega blaga, so pogosto na podlagah iz papirja,
lepenke, plastične mase ali iz drugih materialov. Tako so
pripravljene bodisi zaradi lažjega rokovanja med transportom,
bodisi zaradi lažjega poteka naslednjega postopka z njimi. Folije
ostanejo uvrščene v tej tarifni številki, bodisi da imajo
reliefno površino, da so narezane v oblike (pravokotne ali
drugačne), perforirane, bodisi da so premazane, prevlečene
(pozlačene, posrebrene, lakirane itd.) ali tiskane.

V mejno debelino 0,15 mm se vštevajo tudi premazi ali prevleke
laka itd., vendar se v to mejo ne vštevajo podlage iz papirja
itd.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) tiskarskih folij, ki sestoje iz bakrenega prahu,
aglomeriranega z želatino, lepilom ali z drugim vezivom, ali pa
tiskarskih folij, ki sestoje iz bakra, nanešenega na papir,
plastično maso ali drugo podlago, in ki se uporabljajo za
tiskanje platnic za knjige, trakov za sladkor itd. (tar. št.
32.12),

(b)  tiskane nalepke iz  bakrene folije, ki jih je mogoče šteti
za posamične tiskarske proizvode (tar. št. 49.11);

(c) metalizirane preje iz tar. št. 56.05,

(d) plošč, pločevine in trakov, debelih več kot 0,15 mm (tar. št.
74.09) in

(e) folij, pripravljenih za okraševanje Božičnih ali novoletnih
jelk (tar. št. 95.05).


74.11

BAKRENE CEVI

7411.10 - Iz rafiniranega bakra

 - Iz bakrovih zlitin:

7411.21 - - iz zlitine bakra in cinka (medenina)

7411.22 - - iz zlitine bakra in niklja ali bakra in niklja in
cinka (novo srebro)

7411.29 - - druge

Cevi so opredeljene v opombi 1 (h) k temu poglavju.

Komentar k tar. številkam od 73.04 do 73.06 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tarifno številko in način izdelave blaga.

Večina bakrenih cevi je brezšivnih, vendar so včasih lahko
izdelave s trdim spajkanjem ali varjenjem trakov, ali pa kako
drugače. Brezšivne cevi običajno izdelujejo s prebijanjem ali
ekstrudiranjem valjarskih plohov do približne oblike cevi
(blanks), katere nato vroče valjajo ali vlečejo skozi matrico do
končnih mer. Cevi za nekatere namene lahko ekstrudirajo brez
vlečenja do končnih mer.

Bakrene cevi se uporabljajo za več namenov v industriji (na
primer: v napravah za kuhanje, gretje, hlajenje, destilacijo,
prečiščevanje in izhlapevanje), uporabljajo pa se tudi v
gradbeništvu in za oskrbo gospodinjstev z vodo in s plinom.
Kondenzacijske cevi iz bakrove zlitine se naveliko uporabljajo v
ladjedelništvu in v električnih centralah zaradi njihove velike
odpornosti proti koroziji, še posebno pa proti slani vodi.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) votlih profilov in rebrastih cevi, dobljenih z ekstrudiranjem
(tar. št. 74.07),

(b) pribora za cevi (tar. št. 74.12),

(c) cevi, pri katerih so rebra nameščena na primer: z varjenjem
(običajno tar. št. 74.19),

(d) upogljivih cevi (tar. št. 83.07) in

(e) cevi, izdelanih v izdelke, prepoznavne kot izdelki iz drugih
poglavij, na primer: kot deli strojev, aparatov in naprav
(oddelek XVI).


74.12

PRIBOR (FITINGI) ZA CEVI, IZ BAKRA (NPR. SPOJNICE, KOLENA,
OGLAVKI)

7412.10 - Iz rafiniranega bakra

7412.20 - Iz bakrovih zlitin

Komentar k tar. št. 73.07 se uporablja mutatis mutandis tudi za
to tarifno številko.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) vijaki in matice za spajanje in pritrjevanje cevi (tar. št.
74.15) in

(b) pribor za spajanje cevi z vgrajenimi šibami, čepi, ventili
itd. (tar. št. 84.81).


74.13

VPREDENA ŽICA, VRVI, PLETENI TRAKOVI IPD IZ BAKRA, ELEKTRIČNO
NEIZOLIRANI

Komentar k tarifni številki 73.12 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tarifno številko.

Zaradi izvrstne elektroprevodnosti se baker uporablja za izdelavo
električnih žic in kablov, ki ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki (vštevši tudi tiste z jedrom iz jekla ali iz drugega
materiala), vendar pod pogojem, da v njih baker po masi
prevladuje (glej opombo 7 v oddelku XV).

Vendar pa ta tarifna številka ne zajema izolirane električne žice
in kable (tar. št. 85.44).


74.14

TKANINE (VKLJUČNO Z BREZKONČNIMI TRAKOVI), REŠETKE IN MREŽE IZ
BAKRENE ŽICE; REŠETKE IZ BAKRA, DOBLJENE Z RAZREZOVANJEM IN
RAZTEGOVANJEM KOSA PLOČEVINE ALI TRAKU

7414.20 - Tkanine

7414.90 - Drugo

        (A) TKANINE (VŠTEVŠI NESKONČNE TRAKOVE), REŠETKE
                            IN MREŽE

Komentar k tarifni številki 73.14 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to skupino. Vendar pa (skladno z določili drugega
odstavka opombe 1 (f) k temu poglavju), označuje izraz "žica" v
tej skupini izdelke, v katerih noben prečni presek ne presega 6
mm.

V to skupino izdelkov spadajo tudi neskončni trakovi, izdelani iz
bakrene žične tkanine. Značilni primer takšnega neskončnega traku
iz žične tkanine je Fourdrinierj-ev stroj za izdelavo papirja -
za precejanje mokre papirne mase. Žice osnove so iz tehničnih
razlogov običajno iz fosforne brozce, žice votka pa iz medenine.
V kolikor so izdelki iz tkane žice iz te skupine sestavljeni ali
vgrajeni v druge naprave, tako da tvorijo celoto, so iz te
tarifne številke izključeni (npr. 84. poglavje).

      (B) REŠETKE, DOBLJENE S PREREZOVANJEM IN RAZVLEKANJEM
         ENEGA KOSA PLOČEVINE ALI TRAKU (EXPANDED METAL)

Izdelke, ki spadajo v to skupino, izdelujejo na podoben način kot
rešetke iz železa ali iz jekla - glej komentar k tar. št. 73.14.
Rešetke, dobljene s prerezovanjem in razvlekanjem enega kosa
bakrene pločevine ali traku se uporabljajo za električno zaščito.
Takšne rešetke iz medenine uporabljajo v proizvodnji kuhinjske
posode, pribora in druge opreme (na primer: rešetke za ocejanje
posode, zelenjave itd.).

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) tkanin iz kovinskih niti, ki se uporabljajo za izdelavo
oblačil, materiala za notranje opremljanje in podobno (tar. št.
58.09),

(b) kovinskih plošč iz žične mreže za spajkanje (tar. št. 83.11)
in

(c) žične tkanine, izdelane v ročna sita in rešeta (tar. št.
96.04).


74.15

ŽIČNIKI, ŽEBLJI, RISALNI ŽEBLJIČKI, POSAMIČNE SPONKE (RAZEN IZ
TAR. ŠT. 83.05) IN PODOBNI IZDELKI IZ BAKRA ALI ŽELEZA ALI IZ
JEKLA Z BAKRENO GLAVO; VIJAKI, SORNIKI, ZATIČI, MATICE, VIJAKI S
KAVLJEM, KOVICE, KLINI, RAZCEPKE, PODLOŽKE (VKLJUČNO VZMETNE
PODLOŽKE) IN PODOBNI IZDELKI, IZ BAKRA

7415.10 - Žičniki in žeblji; risalni žebljički, posamične žične
sponke in podobni izdelki

 - Drugi izdelki brez navoja:

7415.21 - - podložke (vključno vzmetne podložke)

7415.29 - - drugo

 - Drugi izdelki z navojem:

7415.31 - - lesni vijaki

7415.32 - - drugi vijaki; zatiči in matice

7415.39 - - drugo

Komentar k tar. številkama 73.17 in 73.18 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tarifno številko - s to razliko, da ta
tarifna številka vključuje tudi žeblje z glavami iz bakra in s
telesom iz železa ali iz jekla (ki se uporabljajo predvsem v
tapetništvu ali za okraševanje blaga).

Blokeji za čevlje, z vrhovi za pritrjevanje ali brez njih, so iz
te tarifne številke izključeni (tar. št. 74.19).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 7415.31

Izraz "vijak" ne označuje vijakov s kljukami in vijakov z
obročem. Ti vijaki se uvrščajo v tar. št. 7415.39.


74.16

BAKRENE VZMETI

Komentar k tarifni številki 73.20 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tarifno številko.

Vzmeti iz te tarifne številke so večinoma izdelane iz fosforne
bronze in iz zlitine bakra in berilija, lahko pa so izdelane tudi
iz drugih zlitin na bakrovi osnovi (na primer: aluminijeve
bronze, silicijeve bronze, medenine in novega srebra).

Zaradi svojih lastnosti se bakrene vzmeti naveliko uporabljajo v
elektrotehniki.

Poudariti je treba, da so iz te tarifne številke izključene
vzmeti za ure in stenske ure (tar. št. 91.14).


74.17

NEELEKTRIČNI BAKRENI APARATI ZA KUHANJE ALI GRETJE, KI SE
UPORABLJAJO V GOSPODINJSTVU, IN NJIHOVI DELI IZ BAKRA

Vsebina te tarifne številke je v bistvu enaka vsebini tarifne
številke 73.21. Komentar k tej tarifni številki se uporablja
mutatis mutandis tudi za blago, ki je uvrščeno v pričujočo
tarifno številko. Sem spadajo majhne naprave, kot so na primer:
peči na petrolej, parafin ali špirit, ki se običajno uporabljajo
za potovanje, taborjenje itd. in za nekatere namene v
gospodjinstvu. Ta tarifna številka vključuje gospodinjske
aparate, opisane v komentarju k tarifni številki 73.22.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) spajkala (tar. št. 82.05),

(b) stroji ali naprave za gretje, kuhanje, pečenje, žganje,
destilacijo itd. in podobna laboratorijska oprema iz tar. št.
84.19, na primer:

(1) neelektrični pretočni ali akumulacijski bojlerji (za uporabo
v gospodinjstvu ali kje drugje),

(2) naprave za kuhanje kave (caffetiere), ki se uporabljajo na
točilnih mizah in nekateri drugi posebni aparati za gretje,
kuhanje itd., ki se običajno ne uporabljajo v gospodinjstvih in

(c) elektrotehnični aparati iz tar. št. 85.16.


74.18

NAMIZNI, KUHINJSKI IN DRUGI IZDELKI ZA GOSPODINJSTVO IN NJIHOVI
DELI IZ BAKRA; GOBE ZA ČIŠČENJE POSODE IN BLAZINICE ZA ČIŠČENJE
ALI POLIRANJE, ROKAVICE IPD. IZ BAKRA; SANITARNI IZDELKI IN
NJIHOVI DELI IZ BAKRA

 - Namizni, kuhinjski in drugi izdelki za gospodinjstvo in
njihovi deli; gobe za čiščenje posode in blazinice za čiščenje
ali poliranje, rokavice ipd:

7418.11  - - gobe za čiščenje posode in blazinice za čiščenje ali
poliranje, rokavice ipd.

7418.19 - - drugo

7418.20 - Sanitarni izdelki; njihovi deli

Komentar k tarifnim številkama 73.23 in 73.24 se uporablja
mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) grelnih aparatov, ki se uvrščajo v tarifno številko 74.17,

(b) gospodinjskih predmetov, ki imajo lastnosti orodij (82.
poglavje - glej komentar k tar. št. 73.23),

(c) nožev in žlic, vilic, zajemalk itd iz tar. št. od 82.11 do
82.15,

(d) okraskov (tar. št. 83.06),

(e) pretočnih in akumulacijskih bojlerjev, kot tudi drugih naprav
iz tar. št. 84.19,

(f) gospodinjske opreme iz 85. poglavja (še posebno naprav in
aparatov iz tar. št. 85.09 in 85.16),

(g) izdelkov iz 94. poglavja,

(h) ročnih sit (tar. št. 96.04),

(i) vžigalnikov za cigarete in drugih prižigal (tar. št. 96.13)
in

(j) razpršilk za dišave in podobnih razpršilk (tar. št. 96.16).


74.19

DRUGI BAKRENI IZDELKI

7419.10 - Verige in njihovi deli

 - Drugi deli:

7419.91 - - odlitki, stiskanci in odkovki, brez nadaljnje
obdelave

7419.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke iz bakra, razen
izdelkov, ki so zajeti v predhodnih tarifno številko tega
poglavja ali pa tistih, ki so zajeti v opombi 1 v oddelku XV,
izdelkov, ki niso vključeni ali zajeti v poglavjih št. 82. ali 83
ter izdelkov, ki niso bolj specifično zajeti drugje v
Nomenklaturi.

Ta tarifna številka še posebej vključuje:

(1) Priponke in bucike (izvzemši igle za klobuke in druge okrasne
bucike in risalne žebljičke) iz bakra, ki niso navedene in ne
zajete drugje v Nomenklaturi.

(2) Rezervoarje, cisterne, kadi in podobne kontejnerje iz bakra
za katerikoli material, z oblogo ali s toplotno izolacijo ali
brez njiju, vendar brez mehanske ali termične opreme (glej
komentar k tar. št. 73.09 in 73.10).

(3) Kontejnerje za stisnjeni ali tekoči plin (glej komentar k
tar. št. 73.11).

(4) Verige in njihove dele iz bakra (glej komentar k tar. št.
73.15), izvzemši verige, ki imajo značaj nakita (na primer:
verižice za ure in okrasne verižice) (tar. št. 71.17).

(5) Izdelke iz bakra, naštete v komentarju k tar. številkama
73.25 in 73.26.

(6) Anode iz bakra ali iz njegovih zlitin (na primer: iz
medenine) za galvanizacijo (glej komentar k tar. št. 75.08 pod
(A)).

(7) Cevi, na katere so nameščena rebra ali rešetke na primer: z
varjenjem, pa niso navedene niti zajete drugje v Nomenklaturi.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 7419.91

Komentar k tarifnim podštevilkama 7326.11 in 7326.19 se uporablja
mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tar. podštevilke. Pri
litih ali stisnjenih izdelkih se lahko jedra livarskih kalupov
odstranijo.


                          75. POGLAVJE

                   NIKELJ IN IZDELKI IZ NIKLJA

Opomba

1. V tem poglavju so z naslednjimi izrazi mišljeni:

(a) "Palice":

valjani, iztiskani, vlečeni ali kovani izdelki, ki niso v
kolobarjih in ki imajo po vsej svoji dolžini enak poln prečni
prerez v obliki kroga, ovala, pravokotnika (tudi kvadrata),
enakostraničnega trikotnika ali pravilnega konveksnega
mnogokotnika (vključno "sploščene kroge" in "modificirane
pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni stranici konveksna
loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in vzporedni); izdelki s
prečnim prerezom v obliki pravokotnika (tudi kvadrata),
trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vseh dolžini zaobljene
robove; debelina izdelkov s pravokotnim prečnim prerezom
(vključno "modificirane pravokotnike") mora presegati eno
desetino širine; ta izraz obsega tudi lite ali sintrane izdelke
enake oblike in dimenzij, ki so po proizvodnji še obdelani (razen
s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem površinske plasti),
če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge
tarifne številke;

(b) "Profili":

valjani, iztiskani, vlečeni, kovani ali drugače oblikovani
izdelki v kolobarjih ali ne, z enakim prečnim prerezom po vsej
dolžini, ki ne ustrezajo nobeni izmed definicij za palice, žico,
plošče, pločevine, trakove, folije ali cevi; ta izraz obsega tudi
lite ali sintrane izdelke enake oblike, ki so bili po proizvodnji
obdelani (razen s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem
površinskega sloja), če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se
uvrščajo v druge tarifne številke;

(c) "Žica":

valjani, iztiskani ali vlečeni izdelki v kolobarjih, ki imajo po
vsej svoji dolžini enak poln prečni prerez v obliki kroga, ovala,
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika (vključno "sploščene kroge"
in "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni
stranici konveksnega loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in
vzporedni); izdelki s prečnim prerezom v obliki pravokotnika
(tudi kvadrata), trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej
dolžini zaobljene robove; debelina izdelkov, ki imajo pravokotni
prečni prerez (vključno "modificirane pravokotnike"), mora
presegati eno desetino širine.

(d) "Plošče, pločevina, trakovi in folije":

izdelki z ravnimi površinami (razen surovih izdelkov iz tar. št.
75.02), v kolobarjih ali ne, s polnim prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (razen kvadrata) z zaobljenimi robovi ali brez njih
(vključno "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve
nasprotni stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako
dolgi in vzporedni), enake debeline, katerih površine so:

-  pravokotne (tudi kvadratne), debelina pa ne presega ene
desetine širine;

-  nepravokotne ali nekvadratne oblike, katerih koli velikosti,
če ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne
številke;

tar. št. 75.06 obsega med drugim plošče, pločevine, trakove in
folije z vzorci (npr.: žlebovi, rebra, brazde, bradavice, v
obliki kapelj idr.) in izdelke, ki so bili perforirani, nagubani,
polirani ali prevlečeni, če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki
se uvrščajo v druge tarifne številke.

(e) "Cevi":

votli izdelki, v kolobarjih ali ne, ki imajo enak prečen prerez s
samo eno zaprto votlino po vseh dolžini, v obliki kroga, ovala,
kvadrata, pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega
trikotnika ali pravilnega konveksnega mnogokotnika in ki imajo
enako debelino stene; izdelki s prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika, ki imajo lahko zaobljene
robove po vsej dolžini, se prav tako štejejo za cevi, če so
notranji in zunanji prečni prerezi koncentrični in imajo enako
obliko in smer; cevi z omenjenimi prečnimi prerezi so lahko
polirane, prevlečene, upognjene, z navoji, perforirane, z
zoženji, razširitvami, stožčaste ali s prirobnicami, manšetami
ali obroči.

Opomba k tarifnim podštevilkam

1. V tem poglavju je z naslednjima izrazoma mišljeno:

(a) "Nelegirani nikelj":

kovina, ki vsebuje najmanj 99 mas.% niklja in kobalta, če:

(i)  delež kobalta ne presega 1,5 mas.% in

(ii)  če delež katerega koli drugega elementa ne presega mejne
vrednosti iz naslednje tabele:


                     TABELA - Drugi elementi

-----------------------------------------------------------------
          Elementi                  Mejne vsebnosti v mas.%
-----------------------------------------------------------------

Fe    železo                               0,5

O     kisik                                0,4

Drugi elementi posamično                   0,3

-----------------------------------------------------------------

(b) "Nikljeve zlitine":

kovinske substance, v katerih nikelj prevladuje nad vsakim drugim
elementom:

(i) če vsebnost kobalta presega 1,5 mas.%,

(ii) če je vsebnost najmanj enega izmed drugih elementov nad
mejami, danimi v prejšnji tabeli,

(iii) če skupna vsebnost elementov, razen niklja ali kobalta,
presega 1 mas.%.

2. Ne glede na določbe v opombi 1(c) k tar. št. 75.08, se pojem
"žica" nanaša samo na izdelke v kolobarjih ali ne, kakršnega koli
prečnega preseka, pri katerem noben prečni presek ni večji kot 6
mm.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje nikelj in njegove zlitine ter nekatere
izdleke, izdelane iz njih.

Nikelj je razmeroma trda, sivkastobela kovina, ki se tali pri
1435° C. Je feromagnetna (magnet ga privlači), kovna,
raztegljiva, močna in je odporna proti koroziji in oksidaciji.

Nikelj uporabljajo predvsem v proizvodnji številnih zlitin, še
posebno legiranih jekel, za prevlekanje drugih kovin (običajno z
elektrolitskim nanašanjem) in kot katalizator v številnih
kemičnih reakcijah. Tudi nelegirani nikelj se veliko uporablja v
proizvodnji kemičnih naprav. Razen tega se nikelj in njegove
zlitine uporabljajo pri izdelavi kovanega denarja.

Najpomembnejše zlitine, ki se lahko uvrstijo v to poglavje
skladno z opombo 5 v oddelku XV, so naslednje:

(1) Fero-nikljeve zlitine. Med temi zlitinami so materiali, ki se
uporabljajo za podmorske kable, jedra za indukcijska navitja,
magnetne ščite itd. - zaradi velike prepustnosti magnetizma in
nizke histereze.

(2) Zlitine niklj-krom ali niklej-krom-železo. Mednje spada
skupina komercialnih materialov z lastnostjo dobre vzdržljivosti
in izvrstne odpornosti na oksidacijo pri visokih temperaturah,
kot tudi na kosmičenje in proti številnim korozivnim okoljem. Te
materiale uporabljajo za grelne elemente v elektroodpornih
grelnih aparatih in napravah, pa tudi za komponente, kot so
pečice in retorte, ki se uporabljajo pri termični obdelavi jekla
in drugih kovin. Nikelj v obliki cevi uporabljajo v cevnih
sistemih pri kemični in petrokemični predelavi pri visokih
temperaturah. V to skupino spadajo tudi posebne zlitine, znane
kot "super zlitine", ki se sestavljene posebej za veliko
odpornost proti visokim temperaturam in ki prevladujejo v
letalskih turbinah, v katerih se uporabljajo za izdelavo
turbinskih lopatic in krilc, oblog zgorevalnih komor, kot tudi
drugih delov. Te zlitine pogosto vsebujejo majhne količine
molibdena, volframa, niobija, aluminija, titana itd., ki bistveno
vplivajo na povečanje toplotne odpornosti zlitine.

(3) Zlitine nikelj-baker imajo poleg odpornosti proti koroziji
tudi dobro mehansko trdnost. Uporabljajo se za lopate propelerjev
in kot sredstva za prečiščevanje, prav tako pa se uporabljajo v
črpalkah, ventilih, cevovodih in v drugih napravah, ki so
izpostavljene mineralnim in organskim kislinam, bazam in solem.

To poglavje vključuje:

(A) Nikljev kamen (mattes), sintrirane nikljeve okside in druge
vmesne izdelke metalurgije niklja, surovi nikelj, kot tudi
odpadke in ostanke iz niklja (tar. št. od 75.01 do 75.03).

(B) Nikljev prah in kosmiče (tar. št. 75.04).

(C) Izdelke, ki se običajno dobijo z valjanjem, kovanjem,
vlečenjem ali z ekstrudiranjem surovega niklja iz tar. št. 75.02
(tar. št. 75.05 in 75.06).

(D) Cevi in pribor za cevi (tar. št. 75.07), anode za nikljanje
in izdelke iz tar. št. 75.08 - slednja tarifna številka vključuje
vse izdelke iz niklja, razen izdelkov, zajetih v opombi 1 v
oddelku XV, izdelkov, vključenih v 82. ali 83. poglavje in
izdelkov, ki so bolj specifično zajeti v drugih poglavjih
Nomenklature.

Izdelki so lahko izpostavljeni raznim postopkom, ki izboljšajo
lastnosti in izgled kovine. Ti postopki so našteti na koncu
splošnih določil komentarja v 72. poglavju in ne vplivajo na
uvrščanje blaga. (Vendar glej posebni primer anod za niklanje -
tar. št. 75.08).

Uvrščanje izdelkov iz kombiniranih materialov je pojasnjeno v
splošnih določilih komentarja k oddelku XV.


75.01

NIKLJEV KAMEN, SINTRANI OKSIDI NIKLJA IN DRUGI VMESNI IZDELKI
METALURGIJE NIKLJA

7501.10 - Nikljev kamen

7501.20 - Sintrani oksidi niklja in drugi vmesni izdelki
metalurgije niklja.

(1) Nikljev kamen (mattes).

Nikljev kamen (mattes) pridobivajo s predelavo (z žganjem,
taljenjem itd.) nikljeve rude. Nikljev kamen sestoji (odvisno od
rude in uporabljenega postopka) iz sulfida-nikelj-železa, iz
sulfida- nikelj- železo-bakra, iz nikljevega sulfida ali iz
sulfida-nikelj-bakra.

Ti izdelki so običajno v obliki litih blokov ali plošč, ki so
zaradi lažjega transporta, pogosto nalomljeni v kose, v obliki
zrn ali v obliki prahu (še posebno nekateri kamni (mattes)
nikljevega sulfida).

Nikljevi kameni (mattes) se uporablja za proizvodnjo surovega
niklja.

(2) Drugi vmesni izdelki metalurgije niklja.

Med te izdelke spadajo:

(i) Nečiste nikljeve okside, na primer: sintrirani nikljevi
oksidi, nikljev oksid v prahu ("zeleni nikljev oksid"), dobljeni
s predelavo sulfidnih ali oksidnih nikljevih rud. Te nečiste
okside uporabljajo predvsem v proizvodnji legiranih jekel.

Sintrirani nikljevi oksidi so običajno v obliki prahu ali kep,
velikih do 50 mm.

(ii) Nečisti fero-nikelj, ki ga zaradi visoke vsebnosti žvepla
(0,5 % ali več), fosforja in drugih nečistoč ni moč uporabiti kot
izdelek za legiranje v industriji jekla, ne da bi ga prej
prečistili oziroma rafinirali. Prečiščeni (rafinirani) fero-
nikelj skoraj izključno uporabljajo v industriji jekla, kjer je
nikelj nepogrešljiv pri proizvodnji nekaterih posebnih vrst
jekla. Torej je lahko uvrščen kot fero-zlitina v tar. št. 72.02
(skladno z določili opombe 1 (c) v 72. poglavju).

(iii) Nikljev špajs je kepasta mešanica arzenidov, ki danes nima
večjega komercialnega pomena.


75.02

NEOBDELAN NIKELJ

7502.10 - Nelegirani nikelj

7502.20 - Nikljeve zlitine

Neobdelan nikelj je običajno v obliki ingotov, vzvodov, peletov,
plošč, kock, rondel, briketov, šiber, katod ali v drugih oblikah,
dobljenih z elektrolitskim nanašanjem. Te primarne oblike
uporabljajo predvsem v proizvodnji legiranih jekel, zlitin
barvnih kovin in pri pridobivanju nekaterih kemičnih izdelkov.
Nekatere med njimi uporabljajo tudi v titanskih košarah za
nikljanje in za proizvodnjo nikljevega prahu.

Neprečiščeni nikelj običajno vlivajo v anode za rafiniranje s
pomočjo elektrolize (glej skico). Anode(+) iz te tarifne številke
so običajno v obliki litih plošč z dvema ušesoma, s pomočjo
katerih visijo v elektrolitski kadi. Teh anod ne gre enačiti z
anodami za nikljanje, opisenimi v komentarju k tar. št. 75.08.

Katode(-) so plošče, dobljene z elektrolitskim nanašanjem
rafiniranega niklja na "izhodiščne liste", na katerih sta
pritrjeni dve ušesi za obešannje v elektrolitski kadi. Več kot je
naslage rafiniranega niklja na izhodiščnih listih, bolj neločljiv
del katode postajajo.

Neobrezane (nezarobljene) katode običajno dobavljajo, ne da bi
odstranili ušesa ali ročaje, ki imajo na sebi izbokline, ki so
posledica nikljeve naslage na varu. Teh ročajev ne gre enačiti z
ušesi za obešanje, pričvrščenimi na nekatere anode za nikljanje.
Neobrezane katode so običajno večje (okoli 96 x 71 x 1,25 cm) od
anode za nikljanje, ki so redko širše od 30,5 cm.

Katode(-), ki so samo obrezane (zarobljene) ali narezane v
trakove ali majhne pravokotne kose, ostanejo uvrščene v tej
tarifni številki, neglede na njihovo velikost ali namen, za
katerega se naj bi uporabile. Od anod za nikljanje iz tar. št.
75.08 se razlikujejo po tem, da so brez kljuke za obešanje in da
niso pripravljene za kljuke (na primer: prevrtane ali prebite).

Ta tarifna številka izključuje nikljev prah in kosmiče (tar. št.
75.04).

     SKICA ELEKTROLITSKEGA ČIŠČENJA (RAFINACIJE) NIKLJA ALI
                  ELEKTRO-GALVANSKEGA NIKLANJA

< glej prilogo - Slike: stran 28 >

                            ČIŠČENJE
                          (rafinacija)

Anoda = nečisti nikelj iz tar.št. 75.02

Katoda = rafiniran (katodni) nikelj iz tar.št. 75.02

                          GALVANIZACIJA
                           (niklanje)

Anoda = čisti (katodni) nikelj iz tar.št. 75.08

Katoda = ponikljan predmet, tar.št. je odvisna od predmeta


75.03

NIKLJASTI ODPADKI IN OSTANKI

Določila komentarja k tarifni številki 72.04, ki se nanašajo na
odpadke in ostanke, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to
tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) pepel in ostanki iz niklja (tar. št. 26.20) in

(b) ingoti in podobne surove oblike, lite iz pretopljenih
odpadkov in ostankov iz niklja (tar. št. 75.02).


75.04

NIKLJASTI PRAH IN LUSKINE

Ta tarifna številka vključuje vse vrste prahu in kosmičev iz
niklja, neglede na njihov namen. Prah je opredeljen v opombi 8
(b) v oddelku XV.

Prah in kosmiči se, glede na njihove fizikalne značilnosti,
uporabljajo v nelegiranem stanju v ploščah za nikelj-kadmijeve
baterije, v proizvodnji nikljevega sulfata, nikljevega klorida in
drugih nikljevih soli, kot vezivo za kovinske karbide, za
proizvodnjo nikljevih zlitin (na primer: legirana jekla) in kot
katalizatorji.

Prah in kosmiči se v čistem stanju ali legirani, ali pa pomešani
s prahom drugih kovin (na primer: z železovim prahom),
uporabljajo za zbijanje in sintriranje v tehnične izdelke, kot so
na primer: magneti, pa tudi za neposredno valjanje v pločevino,
trakove in folije.

Iz te tarifne številke so izključeni sintrirani nikljevi oksidi
(tar. št. 75.01).


75.05

NIKLJASTE PALICE, PROFILI IN ŽICA

 - Palice in profili:

7505.11 - - iz nelegiranega niklja

7505.12 - - iz nikljevih zlitin

 - Žica:

7505.21 - - iz nelegiranega niklja

7505.22 - - iz nikljevih zlitin

Ti izdelki, ki so opredeljeni v opombah 1 (a), 1(b) in 1(c) k
temu poglavju, ustrezajo podobnim izdelkom iz bakra, z izjemo
posebnih določil, ki se nanašajo na anode za nikljanje (glej
komentar k tarifni številki 75.08). Skladno s to izjemo, se
določila komentarja k tar. številkama 74.07 in 74.08 uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) metalizirane preje (tar. št. 56.05),

(b) palic in profilov, pripravljenih za uporabo v konstrukcijah
(tar. št. 75.08) in

(c) izoliranih električnih palic (običajno znanih kot tokovne
šine) in žic (vštevši tudi lakiranih - žic) (tar. št. 85.44).


75.06

PLOŠČE, PLOČEVINE, TRAKOVI IN FOLIJE IZ NIKLJA

7506.10 - Iz nelegiranega niklja

7506.20 - Iz nikljevih zlitin

Ta tarifna številka vključuje plošče, filme, trakove in folije,
opredeljene v opombi 1 (d) k temu poglavju. Ti izdelki ustrezajo
proizvodom iz bakra, opisanim v komentarju k tar. številkama
74.09 in 74.10.

Plošče in pločevine se lahko uporabljajo za oblaganje železa in
jekla z varjenjem, valjanjem itd. ter za izdelavo opreme, ki se
uporablja predvsem v kemični industriji.

Iz te tarifne številke so izključene rešetke, dobljene s
prerezovanjem in razvlekanjem enega kosa pločevine ali traku
(tar. št. 75.08).


75.07

CEVI IN PRIBOR (FITINGI) ZA CEVI (NPR.: SPOJNICE, KOLENA,
OGLAVKI) IZ NIKLJA

 - Cevi:

7507.11 - - iz nelegiranega niklja

7507.12 - - iz nikljevih zlitin

7507.20 - Pribor za cevi

Cevi so opredeljene v opombi 1 (e) k temu poglavju.

Določila komentarja k tarifnim številkam od 73.04 do 73.07 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Zaradi svoje odpornosti proti koroziji (proti kislinam, hlapom
itd.), se cevi in pribor zanje iz niklja ali iz nikljevih zlitin
uporabljajo v aparatih in napravah za kemično in prehrambeno
industrijo, v izdelavi papirja, parnih kondenzatorjev,
injekcijskih igel itd.

Ta tarifna številka izključuje:

(a) votle profile (tar. št. 75.05),

(b) kronske matice in matice iz niklja, ki se uporabljajo za
montažo ali pritrjevanje cevi (tar. št. 75.08),

(c) pribor za spajanje cevi z vgrajenimi pipami, čepi, ventili
itd. (tar. št. 84.81) in

(d) cevi in pribor zanje, ki so izdelani v specifične izdelke, ki
se lahko kot taki prepoznajo, na primer: kot deli strojev,
aparatov in naprav (oddelek XVI).


75.08

DRUGI NIKLJEVI IZDELKI

7508.10 - Tkanine, rešetke, mreže in žične ograje, iz nikljeve
žice

7508.90 - - Drugo

       (A) ANODE (+) ZA NIKLJANJE, VŠTEVŠI ANODE, IZDELANE
                          Z ELEKTROLIZO

V to skupino izdelkov spadajo anode (pozitivne elektrode) iz
rafiniranega niklja za nikljanje s pomočjo elektrolitskega
nanašanja (depozicija). Lahko so lite, valjane, vlečene,
ekstrudirane ali pa izdelane iz katod ali drugih oblik iz tarifne
številke 75.02, dobljenih z elektrolitskim nanašanjem.

Te anode so:

(1) V posebnih oblikah (v obliki zvezd, zank, posebnih profilov),
ki zagotavljajo da izdelku, ki je izdelek nikljanja, ustreza
karseda največja površina anode. Paličaste anode, katerih prečni
prerez je običajno ovalen, elipsen, romboiden ali rombast, pa so
ustrezno dolge, da jih je moč uporabljati kot anode.

Ali

(2) V obliki plošč (ravnih ali ukrivljenih), trakov, pločevine,
diskov (ravnih ali nabranih), polžog ali žog. Ti izdelki se lahko
uvrstijo v to tarifno številko, v kolikor imajo lastnosti, po
katerih jih je moč prepoznati kot anode za nikljanje - morajo
imeti kavlje za obešanje v kadi za nikljanje, ali pa morajo biti
pripravljene za obešanje s pomočjo kavljev (na primer: z vrezanim
navojem, prebite ali navrtane).

Anode so običajno visoke stopnje čistoče. Vendar pa lahko po
proizvodnem postopku na njih ostanejo majhne količine nekaterih
elementov, ali pa so ti elementi namenoma dodani z namenom na
primer: depolarizacije anode, da bi se zagotovilo enakomerno
razširjanje po vsej površini in da bi se izognili izgubi niklja
zaradi tvorbe mulja. Te lastnosti, skupaj še z predhodno
navedenimi lastnostmi, ločijo te anode od litih anod za
elektrolitsko rafinacijo, navedenih v drugem odstavku komentarja
k tar. št. 75.02 in, ki so iz te tarifne številke izključene.

Vendar pa te, klasične anode za nikljanje vse bolj in vse
pogosteje nadomeščajo z anodnimi košarami, to je s surovimi
oblikami, kot so na primer: rondele iz niklja v titanovih košarah
(glej komentar k tar. št. 75.02).

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki, neglede
na to, ali so namenjeni za nikljanje ali za formiranje anod za
nikljanje:

(a) plošče (katode (-)), samo dobljene z elektrolizo,
neobrobljene ali obrobljene, ali pa razrezane v trakove ali
majhne pravokotne kose, vendar naprej neobdelane (tar. št.
75.02),

(b) peleti, neobdelani (tar. št. 75.02),

(c) palice, ki so samo lite, valjane ali ekstrudirane, ki glede
oblike, dolžine ali izdelave ne ustrezajo pogojem, navedenim v
predhodnem besedilu (tar. št. 75.02 ali 75.05) in

(d) plošče, ki so samo valjane (tar. št. 75.06).

                            (B) DRUGO

Ta skupina vključuje vse izdelke iz niklja, razen tistih, ki so
zajeti v predhodni skupini izdelkov ali v predhodnih tarifno
številko tega poglavja ali v opombi 1 v oddelku XV, izdelkov,
navedenih ali zajetih v 82. ali 83. poglavju in razen izdelkov,
ki so bolj specifično zajeti v drugih poglavjih Nomenklature.

V to skupino med drugim spadajo:

(1) Konstrukcije, kot so na primer: okenski okvirji in gotovi
deli konstrukcij.

(2) Rezervoarji, kadi in drugi kontejnerji katerekoli kapacitete,
ki so brez mehanskih ali toplotnih naprav.

(3) Tkanine, rešetke in mreže iz žice iz niklja ter rešetke,
dobljene s prerezovanjem in razvlekanjem enega kosa pločevine ali
traku.

(4) Žičniki, žeblji, matice, kronske matice, vijaki in drugi
izdelki, opisani v komentarju k tarifnima številkama 73.17 in
73.18.

(5) Vzmeti, razen vzmeti za ure in stenske ure iz tar. št. 91.14.

(6) Gospodinjski predmeti in sanitarni izdelki ter njihovi deli.

(7) Rondele za kovani denar, v obliki diskov iz niklja z
dvignjenimi robovi.

(8) Izdelki iz niklja, ki ustrezajo proizvodom iz železa in
jekla, navedenih v komentarju k tarifnima številkama 73.25 in
73.26.


                          76. POGLAVJE

                ALUMINIJ IN ALUMINIJASTI IZDELKI

Opomba

1. V tem poglavju so z naslednjimi izrazi mišljeni:

(a) "Palice":

valjani, iztiskani, vlečeni ali kovani izdelki, ki niso v
kolobarjih, ki imajo po vsej svoji dolžini enak poln prečni
prerez v obliki kroga, ovala, pravokotnika (tudi kvadrata),
enakostraničnega trikotnika ali pravilnega konveksnega
mnogokotnika (vključno "sploščene kroge" in "modificirane
pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni stranici konveksna
loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in vzporedni); izdelki s
prečnim prerezom v obliki pravokotnika (tudi kvadrata),
trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej dolžini zaobljene
robove; debelina izdelkov s pravokotnim prečnim prerezom
(vključno "modificirane pravokotnike") mora presegati eno
desetino širine; ta izraz obsega tudi lite ali sintrane izdelke
enake oblike ali dimenzij, ki so bili po proizvodnji še obdelani
(razen s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem površinske
plasti), če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v
druge tarifne številke;

(b) "Profili":

valjani, iztiskani, vlečeni, kovani ali oblikovani izdelki, v
kolobarjih ali ne, z enakim prečnim prerezom po vseh dolžini, ki
ne ustrezajo nobeni izmed definicij za palice, žico, plošče,
pločevine, trakove, folije ali cevi; ta izraz obsega tudi lite
ali sintrane izdelke enake oblike, ki so bili po proizvodnji še
obdelani (razen s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem
površinske plasti), če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se
uvrščajo v druge tarifne številke;

(c) "Žica":

valjani, iztiskani ali vlečeni izdelki v kolobarjih, ki imajo po
vsej svoji dolžini enak poln prečni prerez v obliki kroga, ovala,
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika (vključno "sploščene kroge"
in "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni
stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in
vzporedni); izdelki s prečnim prerezom v obliki pravokotnika
(tudi kvadrata), trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej
dolžini zaobljene robove; debelina izdelkov s pravokotnim prečnim
prerezom (vključno "modificirane pravokotnike") mora presegati
eno desetino širine;

(d) "Plošče, pločevine, trakovi in folije":

izdelki z ravnimi površinami (razen surovih izdelkov iz tar. št.
76.01), v kolobarjih ali ne, s polnim prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (razen kvadrata), z zaobljenimi robovi ali brez njih
(vključno "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve
nasprotni stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako
dolgi in vzporedni), enake debeline, katerih površine so:

-   pravokotne oblike (tudi kvadratne), debelina pa ne presega
ene desetine širine;

-  nepravokotne ali nekvadratne oblike, katere koli velikosti, če
ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne
številke;

tar. št. 76.06 in 76.07 obsegata med drugim tudi plošče,
pločevine, trakove in folije z vzorci (npr.: žlebovi, rebra,
brazde, bradavice, v obliki kapelj ipd.) in izdelke, ki so bili
perforirani, nagubani, polirani ali prevlečeni, če s tem ne
dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne številke;

(e) "Cevi":

votli izdelki v kolobarjih ali ne, ki imajo enak prečni prerez in
samo eno zaprto votlino po vsej dolžini, v obliki kroga, ovala,
kvadrata, pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega
trikotnika ali pravilnega konveksnega mnogokotnika in ki imajo
enako debelino stene; izdelki s prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika, ki imajo lahko zaobljene
robove po vseh dolžini, se prav tako štejejo za cevi, če so
notranji in zunanji prečno prerezi koncentrični in imajo enako
debelino in smer; cevi z omenjenimi prečnimi prerezi so lahko
polirane, prevlečene, upognjene, z navoji, perforirane, z
zoženji, razširitvami, stožčaste ali s prirobnicami, manšetami
ali obroči.


Opomba k tarifnim podštevilkam

1. V tem poglavju je z naslednjima izrazoma mišljeno:

(a) "Nelegirani aluminij":

kovina z vsebnostjo najmanj 99 mas.% aluminija, če vsebnost
katerega koli drugega elementa ne presega mejnih vrednosti iz
naslednje tabele:


                     TABELA - drugi elementi

-----------------------------------------------------------------
    Elementi                     Meje vsebine v % po masi
-----------------------------------------------------------------

Fe + Si (železo + silicij)       1,0

Drugi elementi, *) posamično     0,1**)
-----------------------------------------------------------------

*)    Drugi elementi so na primer krom, baker, magnezij, nikelj,
cink.

**)   Vsebnost bakra je dovoljena več kot 0,1 mas.% do vključno
0,2 mas.%, če pri tem niti vsebnost kroma niti vsebnost mangana
ne presega 0,05 mas.%.
-----------------------------------------------------------------

(b) "Aluminijeve zlitine":

zlitine navadnih kovin, v katerih aluminij prevladuje nad vsakim
drugim elementom, če je:

(i) vsebnost najmanj enega od teh drugih elementov ali železa in
silicija skupaj nad mejami iz tabele, ali

(ii) skupna vsebnost teh drugih elementov presega 1 mas.%.

2. Ne glede na določbe v opombi 1(c) k tar. št. 7616.91, se pojem
"žica" nanaša samo na izdelke v kolobarjih ali ne, kakršnega koli
prečnega preseka, pri katerem noben prečni presek ni večji kot 6
mm.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje aluminij in njegove zlitine ter nekatere
izdelke iz njih.

Aluminij se pridobiva pretežno iz boksita, surovega hidriranega
oksida - Al2O3.H2O (glinice) (glej komentar k tar. št. 26.06).
Prva faza ekstrakcije je namenjena predelavi boksita v čisti
aluminijev oksid (v glinico). V ta namen rudi žgejo, nato pa jo
obdelujejo z natrijevim hidroksidom, da nastane raztopina
natrijevega aluminata. To raztopino nato filtrirajo in tako
odstranijo netopne nečistoče (železov oksid, silicijev dioksid
itd.). Končno se aluminij obori kot aluminijev hidroksid-
Al(OH)3, katerega žgejo, da dobijo čisti aluminijev oksid v
obliki belega prahu. Vendar pa se aluminijev hidroksid in
aluminijev oksid uvrščata v 28. poglavje.

V naslednji fazi kovino pridobijo z ekstrakcijo z elektrolitsko
redukcijo aluminijevega oksida- (Al 2O3), raztopljenega v
staljenem kriolitu (ta drugi reagent je natrij-aluminijev klorid,
ki služi le kot topilo). Elektroliza poteka v kadeh, obloženih z
ogljikom, ki služi kot katoda (negativna elektroda). Kot anode
(pozitivna elektroda) uporabljajo ogljikove palice. Aluminij se
nabira na dnu kadi, od koder ga črpajo, nato pa (običajno po
prečiščevanju) lijejo v oblike blokov, ingotov, valjarskih
plohov, plošč, valjarskih gred itd. S ponovitvijo elektrolize je
možno dobiti skoraj čisti aluminij.

Aluminij lahko pridobivajo tudi z obdelavo nekaterih drugih rud,
kot je na primer: levcit (dvojni silikat aluminija in kalija), s
pretaljevanjem aluminijevih odpadkov in ostankov ter s predelavo
ostankov (troska, žlindra itd.).

Aluminij je modrikastobela kovina, katero odlikuje lahkost. Je
zelo raztezljiv, se lahko valja, kuje, stiska, možno ga pa je
tudi liti. Kot tudi druge mehke kovine, je tudi aluminij zelo
primeren za ekstrudiranje in litje pod pritiskom. V sodobni
praksi ga je možno tudi spajkati.

Aluminij je odličen prevodnik toplote in elektrike in zelo dobro
odbija svetlobo. Ker oksidna prevleka, ki naravno nastane na
njegovi površini, kovino ščiti, jo pogosto umetno tvorijo oziroma
poglabljajo z anodiziranjem ali po kemičnem postopku. Med temi
postopki se včasih tudi barva.

Aluminijeva trdnost, žilavost itd, se lahko še bistveno povečajo
z legiranjem aluminija z drugimi elementi, kot so: baker,
magnezij, silicij, cink in mangan. Nekatere zlitine je moč
izboljšati s staranjem. Po vseh teh postopkih se lahko uporabi
tudi temperiranje.

Najpomembnejše aluminijeve zlitine, ki se uvrščajo v to poglavje
skladno z določili opombe 5 v oddelku XV so (glej splošna
določila komentarja k temu oddelku):

(1) zlitine aluminij-baker na osnovi aluminija z majhno
vsebnostjo bakra,

(2) zlitine aluminij-cink-baker,

(3) zlitine aluminij-silicij (na primer: "aplax", "silumin"),

(4) zlitine aluminij-mangan-magnezij,

(5) zlitine aluminij-magnezij-silicij (na primer: "almelek",
"aldrey"),

(6) zlitine aluminij-baker-magnezij-mangan (na primer:
duraluminij),

(7) zlitine aluminij-magnezij (na primer: "magnalij"),

(8) zlitine aluminij-mangan in

(9) zlitine aluminij-cink-magnezij.

Številne med temi zlitinami, lahko vsebujejo tudi majhne količine
železa, niklja, kroma itd. Zlitine na tržišču pogosto prodajajo
pod trgovskimi imeni, ki so različna od ene dežele izvora do
druge.

Posebne lastnosti aluminija in njegovih zlitin ugodno vplivajo na
njihovo široko uporabo: v letalski in avtomobilski industriji, v
ladjedelništvu, v gradbeni industriji, v izdelavi železniškega in
tramvajskega voznega parka, v elektroindustriji (na primer: kot
kabli), za vse vrste kontejnerjev (rezervoarji in kadi vseh
dimenzij, sodi za transport, bobni itd.), za gospodinjski pribor,
za izdelavo folij itd.

V to poglavje spadajo:

(A) Neobdelan aluminij in odpadki ter ostanki iz aluminija (tar.
št. 76.01 in 76.02).

(B) Aluminijev prah in kosmiči (tar. št. 76.03).

(C) Izdelki, katere običajno pridobivajo z valjanjem,
ekstrudiranjem, izvlekanjem ali s kovanjem surovega aluminija iz
tar. št. 76.01 (tar. št. od 76.04 do 76.07).

(D) Razne izdelke iz aluminija, navedene v tar. št. od 76.08 do
76.15 ter druge izdelke iz tar.št. 76.16. Slednja tarifna
številka vključuje vse druge izdelke iz aluminija, razen
izdelkov, ki so zajeti v 82. ali 83. poglavju, ali pa izdelkov,
ki so bolj specifično zajeti drugje v Nomenklaturi.

Izdelki, dobljeni s sintriranjem aluminijevih oksidov štejejo za
kermete in so iz tega poglavja izključeni (tar. št. 81.13).

Izdelke iz aluminija pogosto izpostavljajo raznim postopkom,
katerih namen je izboljšanje lastnosti ali izgleda kovine, ali pa
zaščita proti koroziji itd. Ti postopki so navedeni v glavnem na
koncu splošnih določil komentarja k 73. poglavju in ne vplivajo
va uvrščanje tega blaga. 

Uvrščanje izdelkov iz kombiniranih materialov, še posebno
razvrščanje gotovih izdelkov, je pojasnjeno v splošnih določilih
komentarja v oddelku XV.


76.01

NEOBDELAN ALUMINIJ

7601.10 - Aluminij, nelegiran

7601.20 - Aluminijeve zlitine

Ta tarifna številka vključuje neobdelan aluminij v tekočem
stanju, v blokih, ingotih, v valjarskih plohih, ploščah, drogovih
z zarezami, v valjarskih gredah ali v podobnih oblikah, dobljenih
z litjem elektrolitskega aluminija ali s pretapljanjem ostankov
in odpadkov iz aluminija. Ti izdelki so namenjeni predvsem za
valjanje, kovanje, izvlekanje, ekstrudiranje ali za pretapljanje
in litje v oblikovane izdelke.

V to tarifno številko spadajo peleti iz aluminija, ki se običajno
uporabljajo v metalurgiji (kot sredstva za dezoksidacijo, še
posebno v proizvodnji železa in jekla).

V to tarifno številko spadajo tudi nekatere lite in sintrirane
palice itd. (glej komentar k tarifni številki 74.03, ki se
uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno številko).

Aluminijev prah in kosmiči so iz te tarifne številke izključeni
(tar. št. 76.03).


76.02

ALUMINIJASTI ODPADKI IN OSTANKI

Določila komentarja k tarifni številki 72.04, ki se nanašajo na
odpadke in ostanke, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to
tarifno številko.

Odpadki in ostanki aluminija predstavljajo pomemben surovinski
vir za industrijo aluminija. Uporabljajo se tudi kot oksidacijska
in dekarbonizacijska sredstva v metalurgiji.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) troska, žlindra itd. za proizvodnjo železa in jekla, ki
vsebuje aluminij, katerega je moč izločiti kot silikate (tar. št.
26.18 in 26.19),

(b) pepel in ostanki iz proizvodnje aluminija (tar. št. 26.20) in

(c) ingoti in podobne neobdelane oblike, vlite iz poprej
pretopljenih odpadkov in ostankov iz aluminija (tar. št. 76.01).


76.03

ALUMINIJASTI PRAH IN LUSKINE

7603.10 - Prah nelamelarne strukture

7603.20 - Prah lamelarne strukture; luskine

Ta tarifna številka vključuje aluminijev prah, opredeljen v
opombi 8 (b) v oddelku XV, kot tudi kosmiče aluminija. V splošnem
ustrezajo ti izdelki onim iz bakra in se zaradi tega komentar k
tarifni številki 74.06 uporablja mutatis mutandis tudi za to
tarifno številko. Vendar pa se aluminijev prah in kosmiči
uporabljajo tudi v pirotehniki kot toplotni generatorji (na
primer: pri termičnem postopku), za zaščito drugih kovin pred
korozijo (na primer: za cementiranje kovin), kot pogonska
polnjenja v raketah in v proizvodnji posebnih vrst cementa.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) aluminijevega prahu in kosmičev, pripravljenih kot barve,
premazna sredstva in podobno (na primer: izdelane skupaj z
drugimi barvili, ali pa pripravljene kot suspenzije, disperzije
ali paste z vezivi ali s topilom) (32. poglavje),

(b) peletov iz aluminija (tar. št. 76.01) in

(c) majhne ploščice v smislu nakita, izrezane iz aluminijeve
folije (tar. št. 83.08).


76.04

ALUMINIJASTE PALICE IN PROFILI

7604.10 - Iz nelegiranega aluminija

 - Iz aluminijevih zlitin:

7604.21 - - votli profili

7604.29 - - drugo

Ti izdelki, opredeljeni v opombi 1 (a) in 1 (b) k temu poglavju,
ustrezajo podobnim proizvodom iz bakra. Glede na to se določila
komentarja k tarifni številki 74.07 uporabljajo mutatis mutandis
tudi za to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) palic in profilov, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah
(tar. št. 76.10) in

(b) prevlečenih varilnih elektrod (tar. št. 83.11).


76.05

ALUMINIJASTA ŽICA

 - Iz nelegiranega aluminija:

7605.11 - - z največjo dimezijo prečnega prereza več kot 7 mm

7605.19 - - druga

 - Iz aluminijevih zlitin:

7605.21 - - z največjo dimezijo prečnega prereza več kot 7 mm

7605.29 - - druga

Žica je opredeljena v opombi 1 (c) k temu poglavju.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) metalizirane preje (tar. št. 56.05),

(b) vrvi in konopcev, ojačenih z aluminijevo žico (tar. št.
56.07),

(c) vpredene žice, konopcev in podobnih izdelkov iz tar. št.
76.14),

(d) prevlečenih varilnih elektrod (tar. št. 83.11),

(e) izolirane električne žice in kablov (vštevši tudi lak-žice in
anodizirane žice) (tar. št. 85.44) in

(f) strun za glasbene instrumente (tar. št. 92.09).


76.06

PLOŠČE, PLOČEVINE IN TRAKOVI IZ ALUMINIJA, DEBELINE VEČ KOT 0,20
MM

 - Pravokotni (tudi kvadratni):

7606.11 - - iz nelegiranega aluminija

7606.12 - - iz aluminijevih zlitin

 - Drugi:

7606.91 - iz nelegiranega aluminija

7606.92 - - iz aluminijevih zlitin

Ti izdelki so opredeljeni v opombi 1 (d) k temu poglavju in
ustrezajo podobnim proizvodom iz bakra, zato se komentar k tar.
št. 74.09 uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) folij, debeline do 0,20 mm (tar. št. 76.07) in

(b) rešetk, dobljenih s prerezovanjem in razvlekanjem enega kosa
pločevina ali traku (tar. št. 76.16).


76.07

ALUMINIJASTE FOLIJE (TUDI TISKANE ALI S PODLAGO IZ PAPIRJA,
KARTONA, PLASTIČNE MASE ALI PODOBNIH MATERIALOV), DEBELINE DO
VKLJUČNO 0,20 MM (BREZ PODLAGE)

 - Brez podlage:

7607.11 - - samo valjane

7607.19 - - druge

7607.20 - S podlago

V to tarifno številko spadajo izdelki, opredeljeni v opombi 1 (d)
k temu poglavju, katerih debelina je do 0,20 mm.

Določila komentarja k tarifni številki 74.10, ki se nanašajo na
bakrene folije, se mutatis mutandis uporabljajo tudi za to
tarifno številko.

Aluminijeve folije se uporabljajo v izdelavi pokrovov in zamaškov
za steklenice, za pakiranje prehrambenih izdelkov, cigaret in
cigar, tobaka itd. Aluminijeve folije uporabljajo tudi za
izdelovanje finega prahu iz tar. št. 76.03, pa tudi v valovitih
listih za toplotno izolacijo, za umetno posrebrevanje in za
previjanje ran v veterinarstvu.

Za "podlogo" se ne štejejo: premazi, laki, barve, tisk.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) tiskarskih folij, ki sestoje iz aluminijevega prahu,
aglomeriranega z želatino, lepilom ali z drugim vezivom, ali pa
iz aluminija, nanešenega na papir, lepenko, plastično maso ali
drugo podlago, ki se uporabljajo za tiskanje knjižnih platnic,
trakov za klobuke itd. (tar. št. 32.12),

(b)  papirja in lepenke za proizvodnjo kontejnerjev za mleko,
sadne sokove ali druge prehrambene proizvode, prevlečenih z
aluminijevo folijo (npr. na strani, ki naj bi predstavljala
notranjo stran kontejnerja), pod pogojem, da ohranjajo bistveni
značaj papirja in lepenke. (tar. št. 48.11),

(c)  tiskane nalepke iz aluminijeve folije, ki jih je mogoče
šteti za posamične tiskarske proizvode (tar. št. 49.11);

(d) plošče, pločevino in trakove, ki se debeli več kot 0,20 mm
(tar. št. 76.06) in

(e) folij v obliki novoletnih okraskov (tar. št. 95.05).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 7607.11

Razen hladnemu in vročemu valjanju, so lahko izdelki iz te tar.
podštevilke izpostavljeni še naslednjim dodelavam ali površinski
obdelavi:

(1) Toplotni obdelavi, kot je žarjenje zaradi odstranjevanja
napetosti. S tem postopkom odstranijo ostanek maziv iz valjarne.

(2) Obrezovanju, prerezovanje in rezanju na pravokotnike (vštevši
kvadrate), na primer: rezanje širokih trakov v ožje.

(3) Odločevanju (odvijanju) tankih listov iz večplastnih
laminiranih izdelkov. Ta postopek je nujen, če se dva ali več
navitij valjajo istočasno med zadnjim valjarskim vlečenjem.

(4) Kemičnemu čiščenju ali pranju. Namen teh postopkov je
predvsem odstraniti odvečno olje v primeru, da poprej ni bil
uporabljen postopek toplotne obdelave.

Tarifna podštevilka 7607.20

- če je podlaga kovina, se uvršča po prevladujoči kovini

- če je podloga nekovina, se uvršča po prevladujoči debelini:

na primer: - 200 m papir in 8 m aluminij, v tarifno številko
48.10;

- 18 m polietilen in 10m aluminija, v tarifno številko 39.21.


76.08

ALUMINIJASTE CEVI

7608.10 - Iz nelegiranega aluminija

7608.20 - Iz aluminijevih zlitin

Cevi so opredeljene v opombi 1 (e) k temu poglavju.

Cevi iz te tarifne številke so lahko izdelane po naslednjih
postopkih:

(a) z ekstrudiranjem votlih litih ali okroglih prebitih ingotov,

(b) z vzdolžnim ali spiralnim šivnim varjenjem matrice ali hladno
valjanih pol-proizvodov (trakov ali pločevine), oblikovanih na
valjih,

(c) z udarno ekstruzijo in

(d) z litjem.

Ekstrudirane ali varjene cevi so lahko hladno vlečene, s čimer
dobijo cevi s tanjšimi stenami, natančnejšimi merami in z boljši
končno obdelavo.

Cevi iz te tarifne številke se uporabljajo za številne namene, na
primer: kot cevovodi za olje ali vodo, kot zaščitne cevi za
električne vodnike, v proizvodnji pohištva, izmenjalnikov
toplote, konstrukcij itd.

V to tarifno številko spadajo tudi cevi ki imajo na konceh
navoje, ali pa so opremljene s spojkami, prirobnicami, manšetami,
obroči itd.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) votli profili (tar. št. 76.04),

(b) pribor za spajanje cevi (tar. št. 76.09),

(c) upogibne cevi (tar. št. 83.07) in

(d) cevi, izdelane v specifične izdelke, katere je moč prepoznati
na primer: kot izdelke, pripravljene za uporabo v konstrukcijah
(tar. št. 76.10), kot dele strojev ali kot dele vozil (oddelka
XVI in XVII) itd..


76.09

ALUMINIJASTI PRIBOR (FITINGI) ZA CEVI (NPR.: SPOJNICE, KOLENA,
OGLAVKI)

Določila komentarja k tar. številkama 73.07 in 74.12 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) spon in drugih naprav, pripravljenih posebej za sestavljanje
delov konstrukcij (tar. št. 76.10),

(b) nosilnih kavljev in tačk (konzol) za cevi; kronskih matic in
matic iz aluminija, ki se uporabljajo za montažo in pritrjevanje
cevi (tar. št. 76.16) in

(c) pribora za spajanje cevi z vgrajenimi pipami, čepi, ventili
itd. (tar. št. 84.81).


76.10

KONSTRUKCIJE (RAZEN MONTAŽNIH ZGRADB IZ TAR. ŠT. 94.06) IN DELI
KONSTRUKCIJ (NPR.: MOSTOVI IN DELI MOSTOV, STOLPI, PREDALČNI
STEBRI, STREHE, STREŠNA OGRODJA, VRATA IN OKNA TER OKVIRJI ZANJE,
VRATNI PRAGI, OGRAJE IN STEBRI) IZ ALUMINIJA; PLOČEVINE, PALICE,
PROFILI, CEVI IN PODOBNO, IZ ALUMINIJA, PRIPRAVLJENI ZA UPORABO V
KONSTRUKCIJAH

7610.10 - Vrata, okna in okvirji zanje ter pragi za vrata

7610.90 - Drugo

Določila komentarja tarifni številki 73.08 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tarifno številko.

Deli konstrukcij iz aluminija so včasih spojeni s sintetičnimi
smolami ali s kavčukom (gume), ne pa (kot običajno) s kovičenjem,
nitanjem itd.

Glede na lahkost se aluminij in njegove zlitine včasih
uporabljajo namesto železa in jekla za izdelavo gradbenih
konstrukcij, delavniških konstrukcij, mostov, drsnih vrat,
stebrov za električno omrežje ali radijskih stebrov, teleskopskih
jamskih podpornikov, za vratne in okenske okvire, za stopniščne
ograje itd.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) sklopov, katere je moč prepoznati kot dele izdelkov iz
poglavij od št. 84 do 88,

(b) plavajočih konstrukcij iz 89. poglavja in

(c) montažnih zgradb (tar. št. 94.06).


76.11

REZERVOARJI, CISTERNE, SODI IN PODOBNI KONTEJNERJI, IZ ALUMINIJA,
ZA KAKRŠEN KOLI MATERIAL (RAZEN KOMPRIMIRANIH ALI UTEKOČINJENIH
PLINOV), S PROSTORNINO VEČ KOT 300 LITROV, Z OBLOGO ALI BREZ NJE
ALI S TOPLOTNO IZOLACIJO ALI BREZ NJE, TODA BREZ MEHANIČNIH ALI
TERMIČNIH NAPRAV

Komentar k tarifni številki 73.09 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tarifno številko.

Aluminij zaradi svoje majhne mase in odpornosti proti koroziji
vse bolj nadomešča železo in jeklo pri izdelavi rezervoarjev,
cistern itd., še posebno pa v kemični industriji, v
pivovarništvu, mlekarstvu in v sirarstvu.

Vendar pa ta tarifna številka izključuje kontejnerje, ki so
konstruirani posebej za prevoz z eno ali več vrstami transporta
(tar. št., 86.09).


76.12

SODI, BOBNI, PLOČEVINKE, ŠKATLE IN PODOBNI KONTEJNERJI (TUDI TOGI
IN UPOGLJIVI CEVASTI KONTEJNERJI) ZA KAKRŠEN KOLI MATERIAL (RAZEN
KOMPRIMIRANIH ALI UTEKOČINJENIH PLINOV), S PROSTORNINO NAJVEČ 300
LITROV, Z OBLOGO ALI BREZ NJE, S TOPLOTNO IZOLACIJO ALI BREZ NJE,
TODA BREZ MEHANIČNIH ALI TERMIČNIH NAPRAV

7612.10 - Upogljive cevaste posode (tube)

7612.90 - Drugo

Določila komentarja k tarifni številki 73.10 se mutatis mutandis
uporabljajo tudi za to tarifno številko.

Sodi in bobni iz aluminija se uporabljajo predvsem za transport
mleka, piva, vina itd. Aluminijaste pločevinke in škatle se
pogosto uporabljajo za pakiranje prehrambenih izdelkov. V to
tarifno številko spadajo tudi togi cevasti kontejnerji (na
primer: za farmacevtske izdelke, kot so pilule ali tablete) in
zložljivi cevasti kontejnerji za kreme, zobne paste itd.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) izdelkov iz tar. št. 42.02,

(b) pločevink za pecivo, čaj, sladkor in podobnih gospodinjskih
posod in kanistrov (tar. št. 76.15),

(d) izdelkov iz tar. št. 83.04,

(e) okrasnih škatel (tar. št. 83.06),

(f) kontejnerjev, konstruiranih in opremljenih posebej za prevoz
z enim ali več načini transporta (tar. št. 86.09) in

(g) kompletnih termovk in drugih termičnih posod z vakuumsko
izolacijo iz tar. št. 96.17.


76.13

ALUMINIJASTI KONTEJNERJI ZA KOMPRIMIRANE ALI UTEKOČINJENE PLINE

Glej komentar k tarifni številki 73.11.


76.14

VPREDENA ŽICA, VRVI, PLETENI TRAKOVI IPD. IZ ALUMINIJA,
ELEKTRIČNO NEIZOLIRANI

7614.10 - Z jeklenim jedrom

7614.90 - Drugo

Komentar, ki se nanaša na tarifno številko 73.12 se uporablja
mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Ker so lahki in odlično prevajajo elektriko, se aluminij in
aluminijeve zlitine ter zlitine aluminija, magnezija in silicija
(na primer: "almlec" in "aldrey") pogosto uporabljajo namesto
bakra v izdelavi električnih žic in kablov.

Kabli iz aluminija imajo lahko jekleno jedro ali jedro iz drugega
materiala (na primer: optična vlakna, bakrena vlakna), vendar pod
pogojem, da aluminij po masi prevladuje (glej opombo 7 v oddelku
XV).

Vendar pa ta tarifna številka izključuje izolirano električno
žico in kable (tar. št. 85.44).


76.15

NAMIZNI, KUHINJSKI IN DRUGI IZDELKI ZA GOSPODINJSTVO IN NJIHOVI
DELI IZ ALUMINIJA; GOBE ZA ČIŠČENJE POSODE IN BLAZINICE ZA
ČIŠČENJE ALI POLIRANJE, ROKAVICE IPD., IZ ALUMINIJA; SANITARNI
IZDELKI IN NJIHOVI DELI, IZ ALUMINIJA

 - Namizni, kuhinjski in drugi izdelki za gospodinjstvo in
njihovi deli; gobe za čiščenje posode in blazinice za čiščenje
ali poliranje, rokavice ipd.:

7615.11 - - gobe za čiščenje posode in blazinice za čiščenje ali
poliranje, rokavice ipd.

7615 19 - -  drugo

7615.20 - Sanitarni izdelki in njihovi deli

Ta tarifna številka vključuje iste vrste izdelkov, kot so opisani
v komentarju k tar. številkama 73.23 in 73.24, še posebno pa
kuhinjski pribor in sanitarne ter toaletne izdelke. V to tarifno
številko spadajo tudi aparate za kuhanje in gretje iz aluminija,
podobne aparatom, opisanim v komentarju k tar. št. 74.17.

Vendar pa ta tarifna številka ne zajema:

(a) pločevink, škatel in podobnih kontejnerjev iz tar. št. 76.12,

(b) izdelkov za gospodinjstvo, ki imajo lastnosti orodja (82.
poglavje) (glej komentar k tar. št. 73.23),

(c) nožarskih izdelkov, žlic, vključujelk, vilic in drugih
izdelkov iz tar. št. od 82.11 do 82.15,

(d) okraskov (tar. št. 83.06),

(e) pretočnih in akumulacijskih bojlerjev, kot tudi drugih naprav
iz tar. št. 84.19,

(f) električne gospodinjske opreme iz 85. poglavja (posebno
naprav in aparatov iz tar. št. od 82.11 do 82.15),

(g) izdelkov iz 94. poglavja,

(h) vžigalnikov za cigarete in drugih prižigal (tar. št. 96.13)
in

(i) termovk in drugih termo posod z vakuumsko izolacijo iz tar.
št. 96.17.


76.16

DRUGI IZDELKI IZ ALUMINIJA

7616.10 - Žičniki, žeblji, žične sponke (razen tistih iz tar. št.
8305), vijaki, sorniki, zatiči, matice, vijaki s kavljem, kovice,
klini, razcepke, podložke in podobni izdelki

 - Drugo:

7616.91 - - tkanine, rešetke, mreže in žicne ograje

7616.99 - - drugo

Ta tarifne številke vključuje vse izdelke iz aluminija, razen
izdelkov, zajetih v predhodnih tarifno številko tega poglavja ali
v opombi 1 v oddelku XV, in izdelkov, ki so navedeni ali zajeti v
poglavjih 82. ali 83. oziroma, ki so bolj specifično zajeti
drugje v Nomenklaturi.

Ta tarifna številka vključuje še posebno:

(1) Žičnike, žeblje, posamezne prešivne spojke (razen tistih iz
tar. št. 83.05), vijake, kronske matice, matice, vijake s
kavljem, zakovice, kline, razcepke, podložke in podobne izdelke,
ki so navedeni v komentarju k tar. številkama 73.17 in 73.18.

(2) Pletilke za ročno pletenje, tope igle, kvačke, igle za
vezenje, priponke, bucike in druge izdelke, opisane v komentarju
k tarifni številki 73.19.

(3) Verige iz aluminija in njihove dele.

(4) Tkanine, rešetke in mreže iz aluminijaste žice, kot tudi
rešetke, dobljene s prerezovanjem in razvlekanjem enega kosa
pločevine ali traku (glej komentar k tarifni številki 73.14).
Slednje rešetke se uporabljajo za izložbe prodajaln, kot rešetke
za zvočnike, kot varovanje pred eksplozijami med transportom in
skladiščenjem hlapljivih tekočin in plinov itd..

(5) Izdelke iz aluminija, ki ustrezajo proizvodom iz železa ali
iz jekla, navedenim v komentarju k tar. številkama 73.25 in
73.26.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) tkanin iz kovinskih niti, ki se uporabljajo za izdelovanje
oblačil, materialov za notranje opremljanje in podobnih izdelkov
(tar. št. 58.09),

(b) žičnih tkanin itd., izdelanih v oblike delov strojev,
aparatov in naprav (na primer: z montažo z drugimi materiali)
(84. in 85. poglavje) in

(c) žičnih tkanin itd., izdelanih kot ročna sita in rešeta (tar.
št. 96.04).


                          78. POGLAVJE

                   SVINEC IN SVINČENI IZDELKI

Opomba

1. V tem poglavju so z naslednjimi izrazi mišljeni:

(a) "Palice":

valjani, iztiskani, vlečeni ali kovani izdelki, ki niso v
kolobarjih in ki imajo po vsej dolžini enak poln prečni prerez v
obliki kroga, ovala, pravokotnika (tudi kvadrata),
enakostraničnega trikotnika ali pravilnega konveksnega
mnogokotnika (vključno "sploščene kroge" in "modificirane
pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni stranici konveksna
loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in vzporedni); izdelki s
prečnim prerezom v obliki pravokotnika (tudi kvadrata),
trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej dolžini zaobljene
robove; debelina izdelkov s pravokotnim prečnim prerezom (tudi
"modificiranih pravokotnikov") mora presegati eno desetino
širine; ta izraz obsega tudi lite ali sintrane izdelke enake
oblike in dimenzij, ki so bili po proizvodnji še obdelani (razen
s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem površinske plasti),
če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge
tarifne številke;

(b) "Profili":

valjani, iztiskani, vlečeni, kovani ali oblikovani izdelki v
kolobarjih ali ne, z enakim prečnim prerezom po vsej dolžini, ki
ne ustrezajo nobeni izmed definicij za palice, žico, plošče,
pločevine, trakove, folije ali cevi; ta izraz obsega tudi lite
ali sintrane izdelke enake oblike, ki so bili po proizvodnji še
obdelani (razen s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem
površinske plasti), če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se
uvrščajo v druge tarifne številke;

(c) "Žica":

valjani, iztiskani ali vlečeni izdelki v kolobarjih, ki imajo po
vsej dolžini enak poln prečni prerez v obliki kroga, ovala,
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika (vključno "sploščene kroge"
in "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni
stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in
vzporedni); izdelki s prečnim prerezom v obliki pravokotnika
(tudi kvadrata), trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej
dolžini zaobljene robove; debelina izdelkov s pravokotnim prečnim
prerezom (vključno tudi "modificirane pravokotnike") mora
presegati eno desetino širine;

(d) "Plošče, pločevine, trakovi in folije":

izdelki z ravnimi površinami (razen surovih izdelkov iz tar. št.
78.01), v kolobarjih ali ne, s polnim prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (razen kvadrata), z zaobljenimi robovi ali brez njih
(vključno "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve
nasprotni stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako
dolgi in vzporedni), enake debeline, katerih površine so:

-  pravokotne oblike (tudi kvadratne), debelina pa ne presega ene
desetine širine;

-  nepravokotne ali nekvadratne oblike, katere koli velikosti, če
s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne
številke;

tar. št. 78.04 obsega med drugim tudi plošče, pločevine, trakove
in folije z vzorci (npr.: žlebovi, rebra, brazde, bradavice, v
obliki kapelj idr.) in izdelke, ki so bili perforirani, nagubani,
polirani ali prevlečeni, če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki
se uvrščajo v druge tarifne številke;

(e) "Cevi":

votli izdelki v kolobarjih ali ne, ki imajo enak prečni prerez in
samo eno zaprto votlino po vsej dolžini, v obliki kroga, ovala,
kvadrata, pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega
trikotnika ali pravilnega konveksnega mnogokotnika in ki imajo
enako debelino sten; izdelki s prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika, ki imajo lahko zaobljene
robove po vsej dolžini, se prav tako štejejo za cevi, če so
notranji in zunanji prečni prerezi koncentrični in imajo enako
obliko in smer; cevi z omenjenimi prečnimi prerezi so lahko
polirane, prevlečene, upognjene, z navoji, perforirane, z
zoženji, razširitvami, stožčaste ali s prirobnicami, manšetami
ali obroči.

Opomba k tarifni podštevilki:

1.  V tem poglavju je z izrazom "rafinirani svinec" mišljena
kovina z vsebnostjo najmanj 99,9 mas.% svinca, če vsebnost
katerega koli drugega elementa ne presega mejnih vrednosti iz
naslednje tabele:


                     TABELA - Drugi elementi

-----------------------------------------------------------------
       Element                  Meje vsebnosti v mas.%
-----------------------------------------------------------------

Ag     srebro                   0.02

As     arzen                         0.005

Bi     bizmut                        0.05

Ca     kalcij                        0.002

Cd     kadmij                        0.002

Cu     baker                         0.08

Fe     železo                        0.002

S      žveplo                        0.002

Sb     antimon                       0.005

Sn     kositer                       0.005

Zn     cink                          0.002

Drugi (npr. Te - telur) posamično    0.001
-----------------------------------------------------------------


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje svinec in njegove zlitine, kot tudi
nekatere izdelke iz njih.

Svinec se predvsem izloča iz rude galenit, t.j. naravne svinčevo-
žveplove rude, ki pogosto vsebuje tudi srebro.

Ko rudo zdrobijo in koncentrirajo s flotacijo, jo običajno žgejo
in sintrirajo, nato pa reducirajo s taljenjem. Med žganjem ali
sintriranjem se sulfid izdatno pretvarja v oksid; med taljenjem
se oksid reducira v svinec s pomočjo koksa in talil. Na ta način
dobijo "mehek svinec", zlitino svinca in srebra (svinec
"bullion") ali "delovni svinec". Ta svinec vsebuje številne
nečistoče, pogosto tudi srebro. Zaradi tega ga običajno
prečiščujejo še naprej, s čimer proizvedejo skoraj čisti svinec.

Svinec lahko pridobivajo tudi s pretaljenjem odpadkov in ostankov
iz svinca.

Svinec je modrikastosiva kovina, ki je zelo kovna, se lahko topi
in je mehka (zlahka ga razimo z nohtom). Svinec je odporen proti
vplivom večine kislin (na primer: proti vplivu žveplove in
klorovodikove kisline) in se zaradi tega uporablja pri gradnji
kemičnih naprav.

Ker ima svinec nizko tališče, lahko legira z drugimi elementi.
Najpomembnejše svinčeve zlitine, ki se uvrščajo v to poglavje, so
(skladno z določili opombe 5 v oddelku XV):

(1) Zlitine svinec-kositer, ki se uporabljajo na primer: v
nekaterih mehkih spajkah na osnovi svinca, v ploščah, obloženih z
zlitino "teru kovine", v folijah za pakiranje čaja itd.

(2) Zlitine svinec-antimon-kositer, katere uporabljajo za
tiskarske črke in za antifrikcijske ležaje.

(3) Zlitine svinca in arzena, ki se uporabljajo za svinčene
šibre.

(4) Zlitine svinec-antimon (trdi svinec), ki se uporabljajo za
izdelavo metkov, akumulatorskih plošč itd.

(5) Zlitine svinec-kalcij, zlitine svinec-antimon-kadmij in
zlitine svinec-telur.

To poglavje vključuje:

(A) Surovi svinec in svinčene odpadke ter ostanke (tar. št. 78.01
in 78.02).

(B) Izdelke, katere običajno pridobivajo z valjanjem ali z
ekstrudiranjem surovega svinca iz tar. št. 78.01 (tar. št. 78.03
in 78.04); svinčev prah in kosmiče (tar. št. 78.04).

(C) Cevi in pribor (tar. št. 78.05) ter izdelke iz tar. št.
78.06. Slednja tarifna številka vključuje vse druge izdelke iz
svinca, razen proizvodov, ki so zajeti v opombi 1 v oddelku XV,
in izdelkov, ki so vključeni v 82. ali 83. poglavje oziroma ki so
bolj specifično zajeti v drugih poglavjih Nomenklature.

Izdelki iz svinca so lahko izpostavljeni raznim postopkom za
izboljšavo lastnosti ali izgleda kovine itd. To so v glavnem isti
postopki, ki so navedeni na koncu splošnih določil komentarja k
72. poglavju in ne vplivajo za razvrščanje tega blaga.

Razvrščanje izdelkov iz kombinacij materialov je pojasnjeno v
splošnih določilih komentarja v oddelku XV.


78.01

NEOBDELAN SVINEC

7801.10 - Rafiniran svinec

 - Drugo:

7801.91 - - ki vsebuje antimon, ki po masi prevladuje nad drugimi
elementi

7801.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje neobdelan svinec raznih stopenj
čistoče - od nečistega "mehkega" svinca (svinec "bullion") in
srebronosnega svinca do elektrolitsko rafiniranega svinca.
Neobdelan svinec je lahko v obliki blokov, ingotov, drogov,
plošč, pogač in v podobnih oblikah, ali pa vlit v palice. Večina
teh oblik je namenjena za valjanje ali ekstrudiranje, za izdelavo
zlitin ali za litje v oblikovane izdelke. Ta tarifna številka
vključuje tudi lite anode za elektrolitsko rafinacijo.

Iz te tarifne številke je izključen svinčev prah in kosmiči (tar.
št. 78.04).


78.02

SVINČENI ODPADKI IN OSTANKI

Določila komentarja k tar. št. 72.04, ki se nanašajo na odpadke
in ostanke, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno
številko.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) pepela in ostankov iz proizvodnje svinca (na primer:
svinčevega kamna) (tar. št. 26.20) in

(b) ingotov in podobnih neobdelanih oblik, ki so lite iz
pretopljenih odpadkov in ostankov iz svinca (tar. št. 78.01).


78.03

SVINČENE PALICE, PROFILI IN ŽICA

Ti izdelki, ki so opredeljeni v opombi 1 (a), 1(b) in 1(c)) k
temu poglavju, ustrezajo podobni proizvodom iz bakra. Glede na to
se določila komentarja k tar. številkama 74.07 in 74.08
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Svinčene palice se uporabljajo predvsem za izdelavo metkov.
Profili iz svinca se pogosto uporabljajo kot pritrdila za okna z
rešetkami.

Ta tarifna številka vključuje tudi palice za spajkanje na osnovi
svinca (običajno so izdelane z ekstruzijo), neglede na to, ali so
narezane na določene dolžine - vendar pod pogojem, da niso
prevlečene ali premazane s topili. Palice, obložene s talili, so
iz te tarifne številke izključene (tar. št. 83.11).

Iz te tarifne številke so izključene tudi lite palice, ki so
namenjene na primer: za valjanje ali izvlekanje, ali pa za
ponovno litje v oblikovane izdelke (tar. št. 78.01).


78.04

PLOŠČE, PLOČEVINE, TRAKOVI IN FOLIJE IZ SVINCA; PRAH IN LUSKINE
IZ SVINCA

 - Plošče, pločevine, trakovi in folije:

7804.11 - - pločevine, trakovi in folije debeline do 0,20 mm
(brez kakršnokoli podlage)

7804.19 - - drugo

7804.20 - Prah in luskine

Svinčene plošče, pločevina in trakovi so opredeljeni v opombi 1
(d) k temu poglavju.

Določila komentarja k tar. številkama 74.09 in 74.10 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Svinčene plošče, pločevina in trakovi se uporabljajo predvsem za
kritje streh, za oblaganje, v rezervoarjih, kadeh in v drugih
napravah, ki se uporabljajo v kemični industriji, za izdelavo
zaklonov pred rentgenskimi žarki itd.

Svinčene folije se uporabljajo predvsem za pakiranje (posebno za
oblaganje zabojev s čajem in zabojev s svilo). V nekaterih
primerih so folije platirane ali prevlečene s kositrom ali z
drugimi kovinami. Ta tarifna številka vključuje tudi svinčev
prah, opredeljen v opombi 8 (b) v oddelku XV, ter svinčeve
kosmiče. Določila komentarja k tarifni številki 74.06 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne zajema svinčevega prahu in kosmičev, ki so
pripravljene kot barve, premazna sredstva in podobno (na primer:
ki so izdelane skupaj z drugimi barvili, ali pa ki so
pripravljene kot suspenzije, disperzije ali paste z vezivi ali
topili) (32. poglavje).


78.05

CEVI IN PRIBOR (FITINGI) ZA CEVI (NPR.: SPOJNICE, KOLENA,
OGLAVKI), IZ SVINCA

Cevi so opredeljene v opombi 1 (e) k temu poglavju.

Določila komentarja k tar številkam od 73.04 do 73.07 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Svinčene cevi običajno pridobivajo z ekstrudiranjem.

Svinčene cevi in pribor zanje (vštevši tudi cevi v obliki črke
"S" za odtoke in drenažo) se uporabljajo predvsem kot vodi za
vodo, pline in kisline (na primer: za žveplovo ali klorovodikovo
kislino), kot zaščitni ovoji za električne kable itd.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) votlih profilov (tar. št. 78.03),

(b) pribora za spajanje cevi z vgrajenimi pipami, čepi, ventili
itd (tar. št. 84.81),

(c) cevi, izdelanih v specifične izdelke, katere je moč
prepoznati kot dele strojev, aparatov in naprav (oddelek XVI) in

(d) izoliranih električnih kablov z zunanjim zaščitnim ovojem iz
svinca (tar. št. 85.44).


78.06

DRUGI SVINČENI IZDELKI

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke iz svinca, ki niso
vključeni v predhodne tarifne številke tega poglavja ali v
poglavji št. 82 ali 83, ali pa bolj specifično zajeti v drugih
poglavjih Nomenklature (glej opombo 1 v oddelku XV) - bidisi
lite, stisnjene ali vtisnjene izdelke.

V to tarifno številko se uvrščajo še posebno: zložljivi cevasti
kontejnerji za pakiranje barv in drugih izdelkov, kadi,
rezervoraji, bobni in podobni kontejnerji (za kisline, za
radioaktivne izdelke in za druge kemikalije), ki niso opremljeni
z mehanskimi ali termičnimi napravami; svinec za ribiške mreže;
svinec, ki se všiva v oblačila, zavese itd.; uteži za stenske ure
in protiuteži za splošno rabo;štrene, vrvi in motvozi iz
svinčevih vlaken ali pramen, ki se uporabljajo za pakiranje ali
tesnenje spojev cevi; deli za gradbene konstrukcije; gredlji za
jahte, prsne plošče za potapljače; anode za elektrogalvanizacijo
(glej komentar k tarifni številki 75.08, del pod (A)).


                          79. POGLAVJE

                     CINK IN CINKOVI IZDELKI

Opomba

1. V tem poglavju so z naslednjimi izrazi mišljeni:

(a) "Palice":

valjani, iztiskani, vlečeni ali kovani izdelki, ki niso v
kolobarjih in ki imajo po vsej dolžini enak poln prečni prerez v
obliki kroga, ovala, pravokotnika (tudi kvadrata),
enakostraničnega trikotnika ali pravilnega konveksnega
mnogokotnika (vključno "sploščene kroge" in "modificirane
pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni stranici konveksna
loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in vzporedni); izdelki s
prečnim prerezom v obliki pravokotnika (tudi kvadrata),
trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej dolžini zaobljene
robove; debelina izdelkov s pravokotnim prečnim prerezom
(vključno tudi "modificirane pravokotnike") mora presegati eno
desetino širine; ta izraz obsega tudi lite ali sintrane izdelke
takih oblik in dimenzij, ki so bili po proizvodnji še obdelani
(razen s preprostim obrezovanjem ali odstranejvanjem površinskih
plasti), če s tem ne dobijo značaj izdelkov, ki se uvrščajo v
druge tarifne številke;

(b) "Profili":

valjani, iztiskani, vlečeni, kovani ali oblikovani izdelki, v
kolobarjih ali ne, z enakim prečnim prerezom, po vsej dolžini, ki
ne ustrezajo nobeni izmed definicij za palice, žico, plošče,
pločevine, trakove, folije ali cevi; ta izraz obsega tudi lite
ali sintrane izdelke enake oblike, ki so bili po proizvodnji še
obdelani (razen s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem
površinske plasti), če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se
uvrščajo v druge tarifne številke;

(c) "Žica":

valjani, iztiskani ali vlečeni izdelki v kolobarjih, ki imajo po
vsej dolžini enak poln prečni prerez v obliki kroga, ovala,
pravokotnika ali pravilnega konveksnega mnogokotnika (vključno
"sploščene kroge" in "modificirane pravokotnike", pri katerih dve
nasprotni stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako
dolgi in vzporedni); izdelki s prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (tudi kvadrata), trikotnika ali mnogokotnika imajo
lahko po vsej dolžini zaobljene robove; debelina izdelkov s
pravokotnim prečnim prerezom (vključno "modificirane
pravokotnike") mora presegati eno desetino širine;

(d) "Plošče, pločevine, trakovi in folije":

izdelki z ravnimi površinami (razen surovih izdelkov iz tar. št.
79.01), v kolobarjih ali ne, s polnim prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (razen kvadrata), z zaobljenimi robovi ali brez njih
(vključno "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve
nasprotni stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako
dolgi in vzporedni), enake debeline, katerih površine so:

-  pravokotne oblike (tudi kvadratne), debelina pa ne presega ene
desetine širine;

-  nepravokotne ali nekvadratne oblike, katere koli velikosti, če
ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne
številke;

tar. št. 79.05 obsega med drugim tudi plošče, pločevine, trakove
in folije z vzorci (npr.: žlebovi, rebra, brazde, bradavice, v
obliki kapelj ipd.) in izdelke, ki so bili perforirani, nagubani,
polirani ali prevlečeni, če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki
se uvrščajo v druge tarifne številke.

(e) "Cevi":

votli izdelki v kolobarjih ali ne, ki imajo enak prečni prerez in
samo eno zaprto votlino po vsej dolžini v obliki kroga, ovala,
kvadrata, pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega
trikotnika ali pravilnega konveksnega mnogokotnika in ki imajo
enako debelino stene; izdelki s prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika, ki imajo lahko zaobljene
robove po vsej dolžini, se prav tako štejejo za cevi, če so
notranji in zunanji prečni prerezi koncentrični in imajo enako
obliko in smer; cevi z omenjenimi prečnimi prerezi so lahko
polirane, prevlečene, upognjene, z navoji, perforirane, z
zožanji, z razširitvami, stožčaste ali s prirobnicami, manšetami
ali obroči.

Opomba k tarifnim podštevilkam

1. V tem poglavju je z naslednjimi izrazi mišljeno:

(a) "Nelegirani cink":

kovina z vsebnostjo najmanj 97,5 mas.% cinka;

(b) "Cinkove zlitine":

kovinske substance, v katerih cink prevladuje nad vsakim drugim
elementom, če je skupna vsebnost teh drugih elementov večja od
2,5 mas.%;

(c) "Cinkov prah":

prah, dobljen s kondenzacijo cinkovih hlapov, ki je sestavljen iz
okroglih delcev, drobnejših od cinkovega prahu; najmanj 80 mas.%
delcev mora iti skozi sito s 63 mikrometrskimi (mikronskimi)
odprtinami; prah mora vsebovati najmanj 85 mas.% kovinskega
cinka.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje cink in njegove zlitine, kot tudi nekatere
izdelke iz njih.

Cink v glavnem izločajo iz sulfidne rude (iz cinkove blende ali
sfalerita), čeprav uporabljajo pri tem tudi karbonatne in
silikatne rude (smithsonit, hemimorfit itd.) (glej komentar k
tar. št. 26.08).

V obeh primerih rudo najprej koncentrirajo, nato pa žgejo ali
kalcinirajo oziroma pečejo, da bi proizvedli cinkov oksid (v
primeru sulfidnih in karbonatnih rud) ali pa cinkov silikat brez
vode (v primeru silikatnih rud). Cink nato iz njih izločijo s
toplotno redukcijo ali (razen v primeru silikatnih rud) z
elektrolizo.

(I) Toplotna redukcija poteka s segrevanjem oksidov ali
silikatov skupaj s koksom v zaprtih retortah. Temperatura
zadošča, da izhlapi cink, ki se predestilira v kondenzatorjih,
kjer se zbira večji del kovine kot "spelter" (nečisti cink). Tak,
nečisti cink je možno neposredno uporabiti v galvanizaciji, ali
pa ga rafinirajo na razne načine.

Nekaj nečistega materiala se obori v podolgovatih delih retorte v
obliki zelo drobnega prahu, znanega kot cinkov prašek ali modri
prah.

V današnjem času ta postopek zamenjujejo s kontinuirano redukcijo
cinkovega oksida v vertikalnih retortah. Po tem postopku dobivajo
zelo čisto kovino, ki je primerna za izdelovanje zlitin za litje
pod pritiskom.

(II) Elektroliza. Cinkov oksid raztopijo v razredčeni žveplovi
kislini. To raztopino cinkovega sulfata skrbno prečistijo, pri
čemer se izloči kadmij, železo, baker itd., nato pa jo rafinirajo
in tako dobijo čisti cink.

Cink pridobivajo tudi s pretapljanjem cinkovih odpadkov in
ostankov.

Cink je modrikastobela kovina, ki se lahko valja, izvleka,
vtiska, ekstrudira itd. pri ustreznih temperaturah, lahko se tudi
vliva.

Cink je odporen proti atmosferski koroziji in se zaradi tega
uporablja v gradbeništvu (na primer: za kritje streh), za tvorbo
zaščitne prevleke za druge kovine, posebno za železo in za jeklo
(na primer: z vročim cinkanjem oziroma z galvanizacijo staljenega
cinka, z elektrolitskim nanašanjem, s sherardiziranjem,
premazovanjem ali razprševanjem).

Cink se uporablja tudi v proizvodnji zlitin. Števline med njimi,
na primer: medenina, vsebujejo razmeroma več drugih kovin.
Najpomembnejše cinkove zlitine, ki se uvrščajo v to poglavje, so
(skladno z določili opombe 5 v oddelku XV):

(1) Zlitine cinka in aluminija, katerim je običajno dodan še
baker in (ali) magnezij. Te zlitine se uporabljajo za litje pod
pritiskom, posebno za avtomobilske dele (telesa karburatorjev,
rešetke hladilnika, blatniki itd.), za dele biciklov (pedala,
ohišja dinama itd.), za dele radijskih aparatov, hladilnikov itd.
Zlitine teh kovin se uporabljajo tudi za proizvodnjo pločevine,
ki je močnejša od cinkove pločevine, stiskalnih orodij in kot
anode za katodno zaščito cevovodov, kondenzatorjev itd. pred
korozijo.

(2) Zlitine cinka in bakra (zlitine "Button"-kovine) za litje,
vtiskovanje (štancanje) itd. Glede razlike med cinkom in
njegovimi zlitinami glej opombo 1 (a) 1(b) k tarifnim
podštevilkam

To poglavje vključuje:

(A) "Spelter" (nečisti cink), surovi cink in odpadke ter ostanke
iz cinka (tar. št. 79.01 in 79.02).

(B) Cinkov prašek, prah in kosmiče (tar. št. 79.03).

(C) Izdelke, katere običajno pridobivajo z valjanjem, izvlekanjem
ali z ekstrudiranjem surovega cinka iz tar. št. 79.01 (tar. št.
79.04 in 79.05).

(D) Cevi in pribor (tar. št. 79.06), kot tudi izdelke iz tarifne
številke 79.07, ki vključuje vse druge izdelke iz cinka, razen
izdelkov, ki niso zajeti v opombi 1 v oddelku XV oziroma ki niso
vključeni v 82. ali 83. poglavje ali bolj specifično zajeti v
drugih poglavjih Nomenklature.

Izdelki iz cinka so lahko izpostavljeni raznim postopkom
izboljšanja lastnosti ali izgleda kovine. Ti postopki so pretežno
isti, kot so opisani na koncu splošnih določil komentarja k 72.
poglavju in ne vplivajo razvrščanju tega blaga.

Razvrščanje izdelkov, ki sestoje iz kombiniranih materialov, je
pojasnjeno v splošnih določilih komentarja v oddelku XV.


79.01

NEOBDELAN CINK

 - Nelegiran cink:

7901.11 - - ki vsebuje 99,99 ut % cinka ali več

7901.12 - - ki vsebuje manj kot 99,99 mas.% cinka

7901.20 - Cinkove zlitine

Ta tarifna številka vključuje cink različnih stopenj čistoče - od
"spelterja" (glej predhodna splošna določila) do prečiščenega
cinka, in sicer v blokih, ploščah, ingotih in v podobnih oblikah
ali v peletih. Izdelki iz te tarifne številke so običajno
namenjeni za gavlanizacijo (po postopku vročega cinkanja ali
elektrolitskega nanašanja), za izdelavo zlitin, za valjanje,
vlečenje ali ekstrudirannje, ali pa za litje v oblikovane
izdelke.

Iz te tarifne številke je izključen cinkov prah in kosmiči (tar.
št. 79.03).


79.02

CINKOVI ODPADKI IN OSTANKI

Določila komentarja k tar. št. 72.04, ki se nanašajo na odpadke
in ostanke, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno
številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) pepel in drugi ostanki iz proizvodnje cinka, iz
galvanizacijskih postopkov itd. (na primer: sedimentirani mulj
pri elektro-galvanizaciji in kovinski ostanki iz rezervoarja za
cinkanje) (tar. št. 26.20) in

(b) ingoti in podobne neobdelane oblike, vlite iz pretopljenih
odpadkov in ostankov iz cinka (tar. št. 79.01).


79.03

CINKOV PRAH IN LUSKINE 

7903.10 - Cinkov prah

7903.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Cinkov prašek, definiran v opombi 1 (c) k tarifnim
podštevilkam tega poglavja, katerega pridobivajo s kondenzacijo
cinkovih par, nastalih neposredno v postopku redukcije cinkove
rude, ali pa pri obdelavi materialov, ki vsebujejo cink, z
vrenjem. Teh izdelkov ne gre enačiti s praškom iz dimnih kanalov,
ki je znan pod različnimi imeni, kot so na primer: "cinkov dimni
prašek" ali "dimni prašek cinkovega oksida", ki se uvršča v tar.
št. 26.20.

(2) Cinkov prah, opredeljen v opombi 8 (b) v oddelku XV, ter
cinkove kosmiče. Določila komentarja k tar. št. 74.06 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Cinkov prašek, prah in kosmiči se uporabljajo predvsem za
prevlekanje drugih kovin s cementiranjem (sherardizacija), v
proizvodnji premaznih sredstev, pa tudi kot kemično redukcijsko
sredstvo.

Iz te tarifne številke so izključeni:

a) cinkov prah, luske pripravljene kot pigmentne paste v medijih
za barve (32. poglavje)

b) cink plošče iz tar. št. 79.01.


79.04

CINKOVE PALICE, PROFILI IN ŽICA

Ti izdelki so opredeljeni v opombi 1(a), 1(b) in 1(c) k temu
poglavju in ustrezajo podobnim izdelkom iz bakra. Glede na to se
določila komentarja k tarifnima številkama 74.07 in 74.08
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Palice in profile iz cinka pogosto uporabljajo za izdelavo
komponent za montažne zgradbe (tar. št. 79.07). Žico iz cinka pa
največ uporabljajo kot vir cinka za razprševanje kovin in
kisikovo-acetilenske pištole.

Ta tarifna številka vključuje tudi spajkalne in varilne palice iz
zlitin na osnovi cinka. Te palice so običajno izdelane z
ekstruzijo in vključujejo tudi narezane na določene dolžine,
vendar pod pogojem, da niso obložene s talilom. Palice, obložene
s talilom, so iz te tarifne številke izključene (tar. št. 83.11).

Iz te tarifne številke so izključene tudi lite palice za
valjanje, vlečenje ali za ponovno vlivanje v oblikovane izdelke
(tar. št. 79.01).


79.05

CINKOVE PLOŠČE, PLOČEVINE, TRAKOVI IN FOLIJE

Ta tarifna številka vključuje plošče, pločevino, trakove in
folije iz cinka, kot so opredeljene v opombi 1 (d) k temu
poglavju. Ti izdelki ustrezajo proizvodom iz bakra, opisanim v
komentarju k tarifnima številkama 74.09 in 74.10.

Plošče in pločevina iz cinka se uporablja za izdelavo žlebov,
škatel za suhe baterije, kot tudi za fotogravurne, litografske in
druge tiskarske plošče itd.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) rešetk, dobljenih z prerezovanjem in razvlekanjem iz enega
kosa pločevine ali traku-expandet metal (tar. št. 79.07) in

(b) pripravljenih tiskarskih plošč itd. iz tar. št. 84.42.


79.06

CEVI IN PRIBOR (FITINGI) ZA CEVI (NPR.: SPOJNICE, KOLENA,
OGLAVKI) IZ CINKA

Cevi so opredeljene v opombi 1 (e) k temu poglavju.

Določila komentarja k tar. št. od 73.04 do 73.07 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Vendar pa se cevi iz cinka običajno izdelujejo z ekstruzijo.
Lahko so izdelane tudi z elektrolitskim nanašanjem.

Cevi iz cinka se najpogosteje uporabljajo kot cevi za odtok
deževnice.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a) votlih profilov (tar. št. 79.04),

(b) pribora za spajanje cevi z vgrajenimi pipami, čepi in ventili
itd. (tar. št. 84.81) in

(c) cevi, izdelanih v specifične izdelke, katere je moč
prepoznati kot na primer: dele strojev, aparatov, naprav itd.
(oddelek XVI).


79.07

DRUGI CINKOVI IZDELKI

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke iz cinka, razen
izdelkov, ki so zajeti v predhodnih tarifno številko tega
poglavja ali v opombi 1 v oddelku XV, ali izdelkov, ki so
navedeni ali vključeni v 82. ali 83. poglavje oziroma ki so bolj
specifično zajeti drugje v Nomenklaturi.

Ta tarifna številka med drugim vključuje:

(1) Rezervoarje, kadi, bobne in podobne kontejnerje, ki niso
opremljeni z mehanskimi ali termičnimi napravami.

(2) Cevaste kontejnerje za pakiranje farmacevtskih izdelkov itd..

(3) Tkanine, rešetke in mreže iz cinkove žice, kot tudi rešetke,
dobljene s prerezovanjem in raztegovanjem enega kosa pločevina
ali traku.

(4) Žičnike, žeblje, kronske matice, matice, vijake in druge
izdelke, opisane v komentarju k tarifnima številkama 73.17 in
73.18.

(5) Gospodinjske izdelke in sanitarne izdelke, kot so vedra,
vrči, pomivalna korita, kadi, umivalniki, kante za zalivanje,
tuši, "deske" za pranje perila in vrči z roči. Vendar pa so
številni med temi izdelki najpogosteje izdelani iz pocinkanega
železa ali jekla - v tem primeru so iz te tarifne številke
izključeni (tar. št. 73.23 in 73.24).

(6) "Etikete" iz cinka (za drevje, rastline itd.), na katerih ni
črk, številk ali risb, so pa zgolj delni podatki oziroma bistvene
informacije, ki naj bi bile v nadaljnjem dopolnjene. Kompletne
etikete z vsemi bistvenimi informacijami se uvrščajo v tarifno
številko 83.10.

(7) Plošče za šablone.

(8) Kavlji za strešne žlebove in druge raznovrstne izdelke iz
cinka, ki ustrezajo proizvodom iz železa ali iz jekla, naštetim v
komentarju k tarifnima številkama 73.25 in 73.26.

(9) Anode (pozitivne elektrode) za elektro-galvanizacijo (glej
komentar k tar. št. 75.08, del pod (A)).

(10) Anode (pozitivne elektrode) za katodno zaščito cevovodov,
ladijskih rezervoarjev itd. pred korozijo.

(11) Žlebove, slemensko pločevino, okvirje za strešna okna,
vratne in okenske okvirje, ograje za terase in stopnišča itd.,
konstrukcije za steklenjake in druge komponente montažnih zgradb,
ki ustrezajo izdelkom iz železa ali iz jekla, navedenim v
komentarju k tarifni številki 73.08.


                          80. POGLAVJE

                   KOSITER IN KOSITRNI IZDELKI

Opomba

1. V tem poglavju so z naslednjimi izrazi mišljeni:

(a) "Palice":

valjani, iztiskani, vlečeni ali kovani izdelki, ki niso v
kolobarjih in ki imajo po vsej dolžini enak poln prečni prerez v
obliki kroga, ovala, pravokotnika (tudi kvadrata),
enakostraničnega trikotnika ali pravilnega konveksnega
mnogokotnika (vključno "sploščene kroge" in "modificirane
pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni stranici konveksna
loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in vzporedni); izdelki s
prečnim prerezom v obliki pravokotnika (tudi kvadrata),
trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej dolžini zaobljene
robove; debelina izdelkov s pravokotnim prečnim prerezom
(vključno tudi "modificirane pravokotnike") mora presegati eno
desetino širine; ta izraz obsega tudi lite ali sintrane izdelke
enake oblike in dimenzij, ki so bili po proizvodnji še obdelani
(razen s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem površinske
plasti), če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v
druge tarifne številke.

(b) "Profili":

valjani, iztiskani, vlečeni, kovani ali oblikovani izdelki v
kolobarjih ali ne, z enakim prečnim prerezom po vsej dolžini, ki
ne ustrezajo nobeni izmed definicij za palice, žico, plošče,
pločevine, trakove, folije ali cevi; ta izraz obsega tudi lite
ali sintrane izdelke enake oblike, ki so bili po proizvodnji še
obdelani (razen s preprostim obrezovanjem ali odstranjevanjem
površinske plasti), če s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se
uvrščajo v druge tarifne številke;

(c) "Žica":

valjani, iztiskani ali vlečeni izdelki v kolobarjih, ki imajo po
vsej dolžini enak prečni prerez v obliki kroga, ovala,
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika (vključno "sploščene kroge"
in "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve nasprotni
stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako dolgi in
vzporedni); izdelki s prečnim prerezom v obliki pravokotnika
(tudi kvadrata), trikotnika ali mnogokotnika imajo lahko po vsej
dolžini zaobljene robove; debelina izdelkov s pravokotnim prečnim
prerezom (vključno "modificirane pravokotnike") mora presegati
eno desetino širine;

(d) "Plošče, pločevine, trakovi in folije":

izdelki z ravnimi površinami (razen surovih izdelkov iz tar. št.
80.01), v kolobarjih ali ne, s polnim prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (razen kvadrata), z zaobljenimi robovi ali brez njih
(vključno "modificirane pravokotnike", pri katerih sta dve
nasprotni stranici konveksna loka, drugi dve pa ravni, enako
dolgi in vzporedni), enake debeline, katerih površine so:

-  pravokotne oblike (tudi kvadratne), debelina pa ne presega ene
desetine širine;

-  nepravokotne ali nekvadratne oblike, katere koli velikosti, če
s tem ne dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne
številke;

tar. št. 80.04 in 80.05 obsegata med drugim tudi plošče,
pločevine, trakove in folije z vzorci (npr. žlebovi, rebra,
brazde, bradavice, v obliki kapelj idr.) in izdelke, ki so bili
perforirani, nagubani, polirani ali prevlečeni, če s tem ne
dobijo značaja izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne številke;

(e) "Cevi":

votli izdelki v kolobarjih ali ne, ki imajo enak prečni prerez in
samo eno zaprto votlino po vsej dolžini, v obliki kroga, ovala,
kvadrata, pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega
trikotnika ali pravilnega konveksnega mnogokotnika in ki imajo
enako debelino stene; izdelki s prečnim prerezom v obliki
pravokotnika (tudi kvadrata), enakostraničnega trikotnika ali
pravilnega konveksnega mnogokotnika, ki imajo lahko zaobljene
robove po vsej dolžini, se prav tako štejejo za cevi, če so
notranji in zunanji prečni prerezi koncentrični in imajo enako
obliko in smer; cevi z omenjenimi prečnimi prerezi so lahko
polirane, prevlečene, upognjene, z navoji, perforirane, z
zoženji, z razširitvami, stožčaste ali s prirobnicami, manšetami
ali obroči.

Opomba k tarifnim podštevilkam

1. V tem poglavju je z naslednjima izrazoma mišljeno:

(a) "Nelegirani kositer":

kovina z vsebnostjo najmanj 99 mas.% kositra, če je vsebnost
bismuta ali bakra pod mejnimi vrednostmi iz naslednje tabele:


                     TABELA - Drugi elementi

--------------------------------------------------------------
       Element                 Meje vsebnosti v mas.%
--------------------------------------------------------------

Bi     bizmut                  0,1

Cu     baker                   0,4
--------------------------------------------------------------

(b) "Kositrove zlitine":

kovinske substance, v katerih kositer prevladuje nad vsakim
drugim elementom, če je:

(i) skupna vsebnost teh elementov večja od 1 mas.% ali

(ii) vsebnost bismuta ali bakra enaka ali večja od mejnih
vrednosti iz zgornje tabele.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje kositer-Sn in njegove zlitine, kot tudi
nekatere izdelke iz njih.

Kositer komercialno pridobivajo z izločanjem iz oksidne rude
kositerit (ali kositrnega kamna), ki se uvršča v tar. št. 26.09.
Ta ruda se lahko nahaja v rudnih žilah ali v aluvijalnih skladih.

Osnovne faze v izločanju kositra so naslednje:

(I) koncentriranje rude s spiranjem ali z drobljenjem in
flotacijo,

(II) obdelava oksidov z žganjem, z magnetno separacijo ali s
kislinami ali z drugimi topili - z namenom odstraniti nečistoče,
kot so žveplo, arzen, baker, svinec, železo in volfram,

(III) redukcija prečiščenega oksida s koksom, s čimer dobijo
surovi kositer in

(IV) rafinacija surovega kositra po raznih postopkih, ki lahko
dajo popolnoma čisto kovino.

Kositer lahko pridobivajo tudi iz odpadkov iz bele (kositrirane)
pločevine s klorinizacijo, z elektrolizo ali s pretapljanjem
kostrnih ostankov in odpadkov. Ti postopki pridobivanja lahko
dajo zelo čist kositer.

Čisti kositer je srebrnobela in zelo odsevna kovina. Kositer ni
povsem vlečen, vendar je koven, se lahko tali in je mehak (čeprav
je trši od svinca). Lahko ga je liti, valjati in ekstrudirati.

Kositer je zelo odporen proti atmosferski koroziji, vendar ga
najedajo koncentrirane kisline.

Kositer uporabljajo predvsem za kositriranje drugih navadnih
kovin, posebno železa ali jekla (na primer: za izdelavo bele
(kositrirane) pločevine, še posebno v proizvodnji pločevink), pa
tudi v proizvodnji zlitin (brona itd.). V čistem stanju ali v
zlitinah se uporablja tudi v izdelavi aparatov in cevi za
prehrambeno industrijo, glav kotlov, hladilnikov, industrijskih
rezervoarjev, cistern itd. V palicah, žicah itd. ga uporabljajo
za spajkanje, za izdelovanje okrasnih predmetov in namiznega
pribora (na primer: posoda iz kositra), igrač, orgelskih piščali
itd. Prav tako se uporablja v obliki folij ali upogibnih cevi.

Najpomembnejše zlitine, ki se (skladno z določili opombe 5 v
oddelku XV - glej splošna določila komentarja k temu oddelku)
uvrščajo v to poglavje, so:

(1) zlitine kositer-svinec, ki se uporabljajo na primer: kot
osnovne mehke kositrne spajke, za posodo, za izdelovanje igrač,
za nekatere merilce prostornine itd.,

(2) zlitine kositer-antimon, običajno tudi z bakrom (na primer:
kovina "Britania"), ki se uporabljajo za namizni pribor, za
izdelovanje ležajev itd.,

(3) zlitine kositer-svinec-antimon, včasih tudi z bakrom (na
primer: za kovine na osnovi kositra, ki so odporne proti trenju),
ki se uporabljajo za izdelavo odlitkov (še posebno ležajev) in za
pakiranje in

(4) zlitine kositer-kadmij, ki včasih vsebujejo tudi cink -
uporabljajo se kor antifrikcijski materiali.

To poglavje vključuje:

(A) Neobdelan kositer, kositrne odpadke in ostanke (tar. št.
80.01 in 80.02).

(B) Izdelke, dobljene pretežno z valjanjem ali z ekstrudiranjem
surovega kositra iz tar. št. 80.01 (tar. št. od 80.03 do 80.05),
ter kositrni prah in kosmiče (tar. št. 80.05).

(C) Cevi in pribor za cevi (tar. št. 80.06) in druge izdelke iz
kositra iz tar. št. 80.07, ki vključuje vse druge izdelke iz
kositra, razen tistih, ki so zajeti v opombi 1 v oddelku XV,
izdelkov, ki so zajeti v 82. in 83. poglavje, in pa razen
izdelkov, ki so bolj specifično zajeti v drugih poglavjih te
Nomenklature.

Izdelki iz kositra so lahko izpostavljeni raznim postopkom, ki
izboljšajo njegove lastnosti ali izgled kovine. Ti postopki so v
glavnem isti kot postopki, ki so našteti na koncu splošnih
določil komentarja k 72. poglavju in ne vplivajo na razvrščanje
izdelkov.

Uvrščanje izdelkov iz kombiniranih materialov je pojasnjeno v
komentarju v oddelku XV.


80.01

NEOBDELAN KOSITER

8001.10 - Kositer nelegiran

8001.20 - Kositrove zlitine

Ta tarifna številka vključuje neobdelan kositer v blokih,
ingotih, drogovih, ploščah, palicah in v podobnih oblikah, kot
tudi fragmente, zrna in podobne izdelke iz kositra. Večina
izdelkov iz te tarifne številke je namenjenih za kositriranje,
valjanje ali ekstrudiranje, za izdelavo zlitin, ali pa za
vlivanje v oblikovanje izdelke.

Iz te tarifne številke je izključen kositrni prah in kosmiči
(tar. št. 80.05).


80.02

KOSITRNI ODPADKI IN OSTANKI

Določila komentarja k tarifni številki 72.04, ki se nanašajo na
odpadke in ostanke, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to
tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) pepel in drugi ostanki iz proizvodnje kositra (tar. št.
26.20) in

(b) ingoti in podobne neobdelane oblike, vlite iz pretopljenih
kositrnih odpadkov in ostankov (tar. št. 80.01).


80.03

KOSITRNE PALICE, PROFILI IN ŽICA

Ti izdelki, ki so opredeljeni v opombi 1 (a), 1(b) in 1(c) k temu
poglavju, ustrezajo podobnim proizvodom iz bakra. Glede na to se
določila komentarja k tarifnima številkama 74.07 in 74.08
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

V to tarifno številko spadajo tudi palice za spajkanje na osnovi
kositra (izdelane pretežno z ekstruzijo), vštevši tudi narezane
na določene dolžine, vendar pod pogojem, da niso prevlečene s
talilom. Prevlečene palice ali palice z jedrom za spajkanje, so
iz te tarifne številke izključene (tar. št. 83.11).

Iz te tarifne številke so izključene tudi lite palice, namenjene
na primer: za valjanje, vlečenje ali za ponovno litje v
oblikovane izdelke (tar.št. 80.01).


80.04

KOSITRNE PLOŠČE, PLOČEVINE IN TRAKOVI, DEBELINE VEČ KOT 0,20 MM

Ta tarifna številka vključuje izdelke, definirane v opombi 1 (d)
k temu poglavju, katerih debelina je večja od 0,20 mm.

Določila komentarja k tarifni številki 74.09 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključene folije iz kositra, katerih
debelina je manjša od 0,20 mm (tar. št. 80.05).


80.05

KOSITRNE FOLIJE (TUDI TISKANE ALI S PODLAGO IZ PAPIRJA, KARTONA,
PLASTIČNE MASE ALI PODOBNIH MATERIALOV), DEBELINE DO 0,20 MM
(BREZ PODLAGE); KOSITRNI PRAH IN LUSKINE

Ta tarifne številka vključuje izdelke, opredeljene v opombi 1 (d)
k temu poglavju, katerih debelina je manjša od 0,20 mm.

Določila komentarja k tarifni številki 74.10 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tarifne številko. Mejna debelina
vključuje prevleko iz laka itd., vendar pa na drugi strani ne
vključuje podlage iz papirja itd.

Folijo iz kositra ne pridobivajo le z valjanjem ali s kovanjem,
temveč tudi z "lupljenjem" s plasti kositra, litega na vrtilnem
železnem bobnu.

Kositrna folija se uporablja predvsem za izdelavo kapic, za
pakiranje prehrambenih izdelkov itd. (prav tako tudi za
prevlekanje svinčevih folij, ki se uporabljajo za pakiranje) ter
za posrebrevanje ogledal.

Ta tarifna številka vključuje kositrni prah, kot je opredeljen v
opombi 8(b) v oddelku XV, in kositrne kosmiče. Določila
komentarja k tarifni številki 74.06 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tarifno številko. Kositrni prah pridobivajo
tudi s sedimentiranjem iz raztopine.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) lomljeni kosi, zrna in podobni izdelki iz kositra (tar. št.
80.01) in

(b) plošče, pločevina in trakovi, katerih debelina presega 0,20
mm (tar. št. 80.04).


80.06

CEVI IN PRIBOR (FITINGI) ZA CEVI (NPR.: SPOJNICE, KOLENA,
OGLAVKI), IZ KOSITRA

Cevi so opredeljene v opombi 1 (e) k temu poglavju. Določila
komentarja k tarifnima številkama od 73.04 do 73.07 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) votli profili (tar. št. 80.03),

(b) pribor za spajanje cevi z vgrajenimi pipami, čepi, ventili
itd. (tar. št. 84.81) in

(c) cevi, izdelane v specifične izdelke, katere je moč prepoznati
kot dele strojev, aparatov in naprav (oddelek XVI).


80.07

DRUGI KOSITRNI IZDELKI

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke iz kositra, razen
izdelkov, ki so zajeti v predhodnih tarifno številko tega
poglavja ali v opombi 1 v oddelku XV, in razen izdelkov, ki so
navedeni ali zajeti v 82. in 83. poglavju, ali pa bolj specifično
zajeti v drugih poglavjih Nomenklature.

V to tarifno številko se uvrščajo še posebno:

(1) Kadi, rezervoarji, bobni in drugi kontejnerji, ki niso
opremljeni z mehanskimi ali termičnimi napravami.

(2) Upogljive cevi (tube) za pakiranje zobnih past, barv in
drugih izdelkov.

(3) Gospodinjski predmeti in jedilni pribor (običajno iz trdega
kositra - iz zlitine kositra in svinca), kot so vrči, pladnji,
krožniki, glave sifonskih steklenic in pokrovčki za pivske
kozarce.

(4) Prostorninske mere (merniki).

(5) Anode za elektrogalvanizacijo (glej komentar k tar. št.
75.08, del pod (A).


                          81. POGLAVJE

         DRUGE NAVADNE KOVINE; KERMETI; NJIHOVI IZDELKI

Opomba k tarifni podštevilki:

1.  Opomba 1 k 74. poglavju z definicijami izrazov za "palice",
"profile", "žico" in "plošče, pločevine, trakove in folije" se
mutatis mutandis uporablja tudi za to poglavje.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje se omejuje na naslednje navadne kovine, njihove
zlitine in izdelke iz njih, ki niso bolj specifično zajeti drugje
v Nomenklaturi:

(A) Volfram- W                                  (tar. št. 81.01),

Molibden- Mo                                    (tar. št. 81.02),

Tantal- Ta                                      (tar. št. 81.03),

Magnezij- Mg                                    (tar. št. 81.04),

Kobalt- Co, vštevši kobaltni "matte" in druge vmesne izdelke
kobalta. (tar. št. 81.05),

Bizmut- Bi (tar. št. 81.06),

Kadmij- Cd.  (tar. št. 81.07),

Titan- Ti  (tar. št. 81.08),

Cirkonij- Zr (tar. št. 81.09),

Antimon- Sb.  (tar. št. 81.10),

Mangan- Mn (tar. št. 81.11).

(B) Berilij-Be, Krom-Cr, Germanij-Ge, Vanadij-V, Galij-Ga,

Hafnij-Hf, Indij-In, Niobij-Nb, Renij-Re in Talij-Tl (tar. št.
81.12).

To poglavje vključuje tudi kermete (tar. št. 81.13).

Navadne kovine, ki niso zajete v tem poglavju ali v predhodnih
poglavjih oddelka XV, se uvrščajo v 28. poglavje.

Večina kovin, uvrščenih v to poglavje, se uporablja predvsem v
obliki zlitin ali karbidov, redkeje pa v čistem stanju. Uvrščanje
takšnih zlitin poteka skladno z določili opombe 5 k oddelku XV;
kovinski karbidi so iz tega poglavja izključeni.

Uvrščanje izdelkov iz kombiniranih materialov, še posebno gotovih
izdelkov, je pojasnjeno v komentarju k oddelku XV.

Opomba 8 k oddelku XV opredeljuje izraza "odpadki in ostanki" ter
"prah".


81.01

VOLFRAM IN VOLFRAMOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

8101.10 - Prah

        - Drugo:

8101.91 - - volfram, neobdelan, vključno palice, dobljene samo s
            sintranjem; odpadki in ostanki

8101.92 - - palice, razen tistih, ki so dobljene samo s
            sintranjem, profili, plošče, trakovi, pločevine in
            folije

8101.93 - - žica

8101.99 - - drugo

Volfram-W pridobivajo pretežno iz rude volframit (železo-manganov
volframat) in iz šelita (kalcijev volframat). Rude pretvorijo v
oksid, katerega nato v električni peči reducirajo s pomočjo
vodika ali pa s pomočjo aluminija ali ogljika v livarskem loncu
za visoke temperature. Tako dobljeno kovino stiskajo v bloke ali
palice, katere sintrirajo v prisotnosti vodika v električni peči.
Kompaktne sintrirane palice nato mehansko kujejo in na koncu
valjajo ali vlečejo v pločevino, v palice z manjšim prerezom ali
v žico.

Volfram je zbita, jeklenosiva kovina z visokim tališčem. Je tog,
trd in zelo odporen proti koroziji.

Volfram uporabljajo za vlakna v električnih žarnicah ali v
radijskih žarnicah (elektronkah), za elemente za električne peči,
za antikatode v rentgenskih ceveh, za električne kontakte, za
nemagnetne vzmeti za električne merilne aparate in ure, za
označevanje linij na teleskopskih lečah itd. Uporabljajo ga tudi
kot elektrode za vodikovo obločno varjenje itd.

Vendar pa je najpomembnejša njegova uporaba v proizvodnji
posebnih jekel (navadno v obliki fero-volframa - glej 72.
poglavje). Uporablja se tudi za pripravo volframovih karbidov.

Najpomembnejše volframove zlitine, ki se (skladno z opombo 5 k
oddelku XV) uvrščajo v to tarifno številko, se izdelujejo s
sintriranjem. Mednje spadajo:

(1) Zlitine volfram-baker (na primer: za električne kontakte).

(2) Zlitine volfram-niklej-baker, ki se uporabljajo za
izdelovanje zaklonov pred rentgenskimi žarki, za izdelovanje
nekaterih delov letal itd.

V to tarifno številko spada volfram v naslednjih oblikah:

(A) V obliki prahu.

(B) V obliki surove kovine, na primer: v blokih, ingotih,
sintriranih palicah ali kot odpadek ali ostanek (glede odpadkov
in ostankov glej komentar k tarifni številki 72.04).

(C) V obliki obdelane kovine, na primer: valjanih ali vlečenih
palic; kot profili, plošče, pločevina, trakovi in žica.

(D) V obliki izdelkov, ki niso zajeti v opombi 1 k oddelku XV ali
v poglavjih 82. in 83. ali izdelkov, ki niso bolj specifično
zajeti drugje v Nomenklaturi. Večina izdelkov iz wolframa, razen
vzmeti, se pravzaprav uvršča v oddelka XVI in XVII - na primer:
kompletni električni kontakt se uvršča v 85. poglavje, medtem ko
se volframova plošče, ki se uporablja za izdelavo takšnega
kontakta, uvršča v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke je izključen volframov karbid, ki se
uporablja za izdelavo delovnih konic in vrhov orodij - z vezivi
ali brez njih. Tak karbid se uvršča takole:

(a) kot nemešani prah v tar. št. 28.49,

(b) kot pripravljene ali nesintrirane mešanice (na primer:
mešanice karbidov molibdena ali tantala - z vezivi ali brez njih)
v tar. št. 38.24 in

(c) kot plošče, palice, vrhovi in podobni izdelki za orodja,
sintrirane, vendar nevgrajeni, v tar. št. 82.09 (glej ustrezni
komentar).


81.02

MOLIBDEN IN MOLIBDENOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

8102.10 - Prah

        - Drugo:

8102.91 - - molibden, neobdelan, vključno palice, dobljene samo s
            sintranjem; odpadki in ostanki

8102.92 - - palice, razen tistih, ki so dobljene samo s
            sintranjem, profili, plošče, trakovi, pločevine in
            folije

8102.93 - - žica

8102.99 - - drugo

Molibden-Mo pridobivajo pretežno iz rude molibdenit (molibdenov
sulfid) in iz vulfenita (svinčevega molibdata), katerega
koncentrirajo s flotacijo, pretvorijo v oksid, nato pa reducirajo
v kovino.

Kovino dobijo v kompaktnem stanju, primernem za valjanje,
vlečenje itd., ali pa kot prah, katerega lahko sintrirajo kot
volfram (glej komentar k tar. št. 81.01).

Molibden v kompaktni obliki je podoben svincu, vendar je izjemno
trd in se tali pri visoki temperaturi. Je koven in pri normalnih
temperaturah odporen proti koroziji.

Molibden uporabljajo (bodisi kot kovino ali kot fero-molibden iz
72. poglavja) za proizvodnjo legiranih jekel. Molibdenova kovina
se uporablja tudi kot držalo za nitke v električnih žarnicah, v
mrežah elektronskih cevi, za elemente električnih peči, za
tokovne usmernike in za električne kontakte. Uporabljajo ga prav
tako kot nadomestek platine v draguljarstvu, saj ne potemni.

Molibdenove zlitine, ki so v splošni rabi, ne vsebujejo molibdena
v prevladujočih količinah in so zaradi tega izključene iz te
tarifne številke (skladno z opombo 5. k oddelku XV).

Ker je metalurgija molibdena podobna metalurgiji volframa, se
drugi del komentarja k tarifni številki 81.01 (ki se nanaša na
oblike, v katerih se molibden pojavlja v trgovanju, in na
uvrščanje karbidov) uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno
številko.


81.03

TANTAL IN TANTALOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

8103.10 - Tantal, neobdelan, vključno palice, dobljene samo s
          sintranjem; odpadki in ostanki; prah

8103.90 - Drugo

Tantal-Ta pridobivajo pretežno iz rude tantalit (kolumbit) (tar.
št. 26.15) z redukcijo oksida ali z elektrolizo staljenega
tantal-kalijevega fluorida.

Dobivajo ga lahko kot kompaktno kovino ali kot prah za
sintriranje (podobno kot volframovega ali molibdenovega prahu).

Tantal v prahu je črn. V drugih oblikah in kadar je poliran, je
bele barve, če ni poliran, pa jeklenomodre barve. Tantal je v
čistem stanju zelo koven in vlečen. Je nenavadno odporen proti
koroziji, kot tudi proti vplivom večine kislin.

Tantal uporabljajo v proizvodnji karbidov in (kot fero-tantal -
glej 72. poglavje) v proizvodnji legiranih jekel. Prav tako se
uporablja za izdelavo anod in rešetk za elektronske cevi, za
tokovne usmernike, za livarske lonce, za izmenjalnike toplote in
za druge kemične aparate, za spinerete (šobe) za ekstrukcijo
umetnih in sintetičnih vlaken, za zobarske instrumente in za
kirurška orodja. Uporabljajo ga tudi za pritrjevanje kosti itd. v
kirurgiji, kot tudi za izdelavo geterjev (plinskih absorberjev)
(za odstranjevanje zadnjih sledi plinov v proizvodnji radijskih
žarnic - elektronk).

Tantalove zlitine, ki se (skladno z opombo 5 k oddelku XV),
uvrščajo v to tarifno številko, vključujejo zlitine tantala in
volframa (z veliko vsebnostjo tantala), ki se uporabljajo na
primer: v proizvodnji elektronskih cevi.

Ta tarifna številka vključuje tantal v vseh njegovih oblikah, kot
so: prah, bloki, odpadki in ostanki, palice, žica, niti,
pločevina, trakovi, folije, profili, cevi in drugi izdeleki iz
tantala (na primer: vzmeti in tkanine iz žice), ki niso bolj
specifično zajeti v drugih tarifna številkah.

Tantalov karbid se uvršča kot volframov karbid (glej komentar k
tarifni številki 81.01).


81.04

MAGNEZIJ IN MAGNEZIJEVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

        - Magnezij, neobdelan:

8104.11 - - če vsebuje najmanj 99,8 mas.% magnezija

8104.19 - - drug

8104.20 - Odpadki in ostanki

8104.30 - Opilki, ostružki in zrna, sortirani po velikosti; prah

8104.90 - Drugo

Magnezij-Mg pridobivajo iz določenega števila surovin, od katerih
se skoraj nobena ne uvršča v 26. poglavje (rude), temveč v
poglavji 25 ali 31, na primer dolomit (tar. št. 25.18), magnezit
ali giobertit (tar. št. 25.19) in karnalit (tar. št. 31.04).
Magnezij pridobivajo tudi iz morske vode in iz naravnih slanih
izvirov (tar. št. 25.01) ter iz lužin, ki vsebujejo magnezijev
klorid.

V prvi fazi pridobivanja kovine proizvedejo magnezijev klorid ali
magnezijev oksid po postopkih, ki so odvisni od izvora
uporabljenega magnezija. Izločevanje kovine običajno temelji na
eni izmed naslednjih dveh reakcij:

(A) Na osnovi elektrolize staljenega magnezijevega klorida,
pomešanega s topili, kot so alkalijsko-kovinski kloridi ali
fluoridi. Izločeni magnezij se zbira na površju kadi ali katode,
klor pa se umakne na anode.

(B) Na osnovi termične redukcije magnezijevega oksida z ogljikom,
s fero-silicijem, silicijevim karbidom, kalcijevim karbidom,
aluminijem itd. Pri visoki reakcijski temperaturi izpareva
kovina, ki se po hitrem ohlajevanju kondenzira v zelo čistem
stanju.

Kovina, dobljena z elektrolizo, seveda zahteva nadaljnje
prečiščevanje. Magnezij, dobljen s termično redukcijo, pa je
običajno tako čist, da ga lahko talijo in predelujejo v ingote
brez nadaljnjega prečiščevanja.

Magnezij je srebrnobela kovina, ki je podobna aluminiju, vendar
je celo lažji od njega. Zelo lepo ga je moč polirati, vendar
njegov lesk razmeroma hitro izgine ob dotiku z zrakom, saj se na
njem oblikuje oksidna prevleka, ki ščiti kovino pred korozijo.
Žice, trakovi, folije in magnezijev prah gorijo hitro in
blesteče, zato je treba z njimi previdno rokovati. Če se
magnezijev prah pomeša z zrakom, obstaja nevarnost eksplozije.

Nelegirani magnezij uporabljajo za pridobivanje številnih
kemičnih spojin, kot sredstvo za dezoksidacijo in razžvepljevanje
v metalurgiji (na primer: pri proizvodnji železa, bakra, niklja
in njegovih zlitin), v pirotehniki itd.

Čisti magnezij ima slabe mehanske lastnosti, vendar skupaj z
drugimi elementi tvori močne zlitine, ki se lahko valjajo,
kujejo, ekstrudirajo in lijejo in ki so zaradi tega uporabne za
številne namene v lahki industriji.

Najpomembnejše zlitine magnezija, ki se (skladno z opombo 5 k
oddelku XV - glej splošna določila komentarja k temu oddelku)
uvrščajo v to poglavje, so:

(1) Zlitine magnezij-aluminij ali magnezij-aluminij-cink, ki
pogosto vsebujejo tudi mangan. Te zlitine na magnezijevi osnovi
so znane kot "Elektron" in "Dow"-zlitine.

(2) Zlitine magnezij-cirkonij, ki pogosto vsebujejo dodani cink.

(3) Zlitine magnezij-mangan ali magnezij-cerij.

Zaradi majhne mase, jakosti in odpornosti proti koroziji so te
zlitine primerne za uporabo v letalski industriji (na primer: za
ohišja motorjev, za kolesa, vplinjače, podlage za magnete, za
bencinske in oljne rezervoarje itd.), v avtomobilski industriji,
v gradbenih konstrukcijah, v proizvodnji strojnih delov in
pribora, še posebno za tekstilne stroje (vretena, vitli,
motovila), v proizvodnji orodnih strojev, pisalnih in šivalnih
strojev, verižnih žag, kosilnic za travo, lestev, naprav za
manipulacijo z blagom, litografskih plošč itd.

Postopki, kot so opisani v splošnih določilih komentarja k 72.
poglavju, ki so namenjeni izboljšavi lastnosti ali izgleda
kovine, ne vplivajo za uvrščanje izdelkov iz magnezija.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Neobdelan magnezij v ingotih, palicah z utori, ploščah,
palicah, pogačah, kockah, valjarskih plohih in v podobnih
oblikah. Ti izdeleki so običajno namenjeni za valjanje, vlečenje,
ekstrudiranje ali za kovanje, ali pa za vlivanje v oblikovane
izdelke.

(2) Magnezijeve odpadke in ostanke - komentar k tar. št. 72.04 se
uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

V to skupino izdelkov spadajo opilki, ostružki in zrna, ki niso
sortirani po velikosti. Opilki, ostružki in zrna, sortirana po
velikosti, so opisani v naslednji skupini izdelkov pod (3).

(3) Palice, profile, plošče, pločevino, trakove, žico, cevi,
votle profile, prah in kosmiče, kot tudi opilke, ostružke in zrna
enakih velikosti. V to skupino spadajo naslednje trgovske oblike
magnezija:

(a) Izdeleki (t.j. obdelane palice, profili, žica, plošče,
pločevina, trakovi in folije), dobljeni z valjanjem
ekstrudiranjem, s kovanjem itd. izdelkov iz predhodno navedene
skupine izdelkov pod (1); cevi in votli profili (glej ustrezni
komentar k atr. številkam za podobne izdelke iz drugih navadnih
kovin).

Te izdelke uporabljajo, kadar je zaželjena lahka in trda kovina
(glej predhodna splošna določila).

(b) Opilke, ostružke in zrna enakih velikosti ter vse vrste prahu
in kosmičev. Te izdelke uporabljajo v pirotehniki (za ognjemete,
označevalne rakete itd.), kot redukcijska sredstva v kemičnih in
metalurških procesih itd. Da bi bile primerne za te namene, zrna
in kosmiče posebej izdelajo in gradirajo.

(4) Druge izdelke.

V to skupino spadajo vsi izdeleki iz magnezija, ki niso zajeti v
predhodnih skupinah izdelkov ali v opombi 1 k oddelku XV, ali pa
ki niso vključeni v poglavji 82. in 83 ali bolj specifično zajeti
v drugih poglavjih Nomenklature.

Ker se magnezij uporablja predvsem v proizvodnji delov za letala,
vozila, strojev, aparatov in naprav (glej predhodna splošna
določila), se večina izdelkov iz magnezija uvršča druga poglavja
(posebno v oddelka XVI in XVII).

Med izdelke, ki se uvrščajo v to tarifno številko, spadajo:

(a) Konstrukcije in deli konstrukcij.

(b)  Rezervoarji, sodi in podobni kontejnerji, ki niso opremljeni
z mehanskimi ali termičnimi napravami, kot tudi sodi, bobni in
pločevinke.

(c) Žične tkanine.

(d) Kronske matice, matice, vijaki itd.

Iz te tarifne številke je izključen pepel in drugi ostanki iz
proizvodnje magnezija (tar. št. 26.20).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 8104.11 in 8104.19

Ti dve tar. podštevilki zajemata tudi ingote in podobne
neobdelane oblike, lite iz pretopljenih magnezijevih odpadkov in
ostankov.


81.05

KOBALTNI MATE IN DRUGI VMESNI IZDELKI METALURGIJE KOBALTA, KOBALT
IN KOBALTOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

8105.10 - Kobaltni mate in drugi vmesni izdelki metalurgije
          kobalta; kobalt, neobdelan; odpadki in ostanki; prah

8105.90 - Drugo

Kobalt-Co pridobivajo pretežno iz rud heterogenita (hidriranega
kobaltovega oksida), lineaita (sulfida kobalta in niklja),
kobaltita in iz smaltita (kobaltovega arzenida). Potem, ko
stalijo sulfidne in arzenidne rude, dobijo "matte" (t.j. nečist
izdelek, ki vsebuje staljene kovinske sulfide) in druge vmesne
izdelke metalurgije kobalta. Po obdelavi, katere namen je
odstranitev drugih kovin, dobijo kobaltov oksid, katerega
reducirajo s pomočjo ogljika, aluminija itd. Kobalt pridobivajo
tudi z elektrolizo in z obdelavo ostankov iz rafinacije bakra,
niklja, srebra itd.

Kobalt je srebrnkasta kovina, odporna proti koroziji. Je trša od
niklja in najbolj magnetna med barvastimi kovinami.

Kobalt v čistem stanju se uporablja za prevlekanje drugih kovin
(z elektrolitskim nanašanjem), kot katalizator, kot vezivo v
proizvodnji kovinskih karbidov za razna orodja, kot komponenta za
kobalt-samarijeve magnete ali za nekatera legirana jekla itd.

Obstaja veliko število kobaltovih zlitin. Med tiste, ki se
(skladno z opombo 5 k oddelku XV) uvrščajo v to tarifno številko,
spadajo:

(1) Zlitine kobalt-krom-volfram (Stellite), ki pogosto vsebujejo
majhne količine drugih elementov). Uporabljajo se v proizvodnji
ventilov in njihovih ležišč, orodij itd., saj so odporne proti
obrabi in koroziji pri visokih temperaturah.

(2) Zlitine kobalt-železo-krom - na primer: skupina zlitin z
majhnim koeficientom toplotne razteznosti in z močnim
magnetizmom.

(3) Zlitine kobalt-krom-molibden, ki se uporabljajo v izdelavi
reakcijskih motorjev.

V to skupino spada tudi kobaltov "matte", drugi vmesni izdeleki
metalurgije kobalta in kobalt v vseh njegovih oblikah, na primer:
v ingotih, katodah, zrnih, v prahu, odpadkih in ostankih, kot
tudi izdeleki, ki niso zajeti v drugih poglavjih Nomenklature.


81.06

BIZMUT IN BIZMUTOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

Bizmut-Bi se nahaja v naravnem stanju, vendar ga pridobivajo
pretežno z rafinacijo svinčeve, bakrove in drugih oborin, ali pa
z izločanjem iz sulfidnih ali karbonatnih rud (na primer: iz
bizmutinita ali bizmutita).

Bizmut je bel z rdečkastim prelivom. Je krhek, se ga težko
obdeluje in je slab prevodnik električnega toka. Uporabljajo ga v
znanstvenih aparatih in v proizvodnji kemičnih spojin v
farmacevtski industriji.

Bizmut tvori taljive zlitine (nekatere se talijo pri manj kot 100
stopinj C), med katerimi se (skladno z opombo 5 k oddelku XV) v
to tarifno številko uvrščajo naslednje:

(1) Zlitine bizmut-svinec-kositer (včasih tudi s kadmijem) (na
primer: Darsetova, Lipowitzeva, Newtonova in Woodova zlitina).
Uporabljajo se kot spajke, kot zlitine za litje, kot taljivi
elementi za gasilske aparate in za izdelavo kotlov.

(2) Zlitine bizmut-indij-svinec-kositer-kadmij, ki se uporabljajo
za izdelavo kirurških odlitkov.


81.07

KADMIJ IN KADMIJEVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

8107.10 - Kadmij, neobdelan; odpadki in ostanki; prah

8107.90 - Drugo

Kadmij-Cd pridobivajo pretežno iz ostankov ekstrakcije cinka,
bakra in svinca - običajno z destilacijo ali z elektrolizo.

Kadmij je po izgledu podoben cinku, vendar je mehkejši.

Uporabljajo ga predvsem za prevlekanje drugih kovin (z
razprševanjem ali z elektrolitskim nanašanjem), kot antioksidant
v proizvodnji bakra, srebra, niklja itd.

Zaradi visoke stopnje absorbcije upočasnjenih nevtronov ga tudi
uporabljajo v proizvodnji premičnih kontrolnih in monitorskih
palic za jedrske reaktorje.

Najpomembnejše kadmijeve zlitine, ki se (skladno z opombo 5 k
oddelku XV) uvrščajo v to tarifno številko, so zlitine kadmij-
cink, ki se uporabljajo za vroče protikorozivno prevlekanje, za
mehko in za trdo spajkanje.

Vendar pa se lahko druge zlitine, ki vsebujejo iste kovine (na
primer: nekatere zlitine za ležaje) izključijo iz te tarifne
številke.

81.08

TITAN IN TITANOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

8108.10 - Titan; neobdelan; odpadki in ostanki; prah

8108.90 - Drugo

Titan-Ti pridobivajo z redukcijo oksidnih rud rutila in brukita
ter iz ilmenita (železova ruda, ki vsebuje titan). Kovino lahko
dobijo (v odvisnosti od uporabljenega postopka) v kompaktni
obliki, kot prah za sintriranje (kot pri volframu), kot fero-
titan (72. poglavje), ali pa kot titanov karbid.

Titan je v kompaktnem stanju bel in odseven in rjavosiv, kadar je
v prahu. Je odporen na korozijo, je trd in tog, razen v zelo
čistem stanju.

Fero-titan in fero-silicij-titan (72. poglavje) se uporabljata v
proizvodnji jekla. Titan legira tudi z aluminijem, bakrom,
nikljem itd.

Titan uporabljajo predvsem v letalski industriji, v
ladjedelništvu in v izdelavi na primer: kadi, mešalcev,
izmenjalnikov toplote, ventilov in črpalk za kemično industrijo,
za razsoljevanje morske vode ter pri gradnji jedrskih central.

Ta tarifna številka vključuje titan v vseh njegovih oblikah, še
posebno pa v obliki gobe, ingotov, prahu, anod, palic, pločevine,
plošč, odpadkov in ostankov, razen izdelkov, ki so zajeti v
drugih poglavjih Nomenklature (predvsem oddelka XVI in XVII), na
primer: rotorji za helikopterje, kraki propelerjev, črpalke in
ventili.

Titanovi karbidi se uvrščajo kot volframovi karbidi (glej
komentar k tarifni številki 81.01).


81.09

CIRKONIJ IN CIRKONIJEVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

8109.10 - Cirkonij; neobdelan; odpadki in ostanki; prah

8109.90 - Drugo

Cirkonij-Zr pridobivajo iz silikatne rude cirkona z redukcijo
oksida, klorida itd., ali pa z elektrolizo.

Cirkonij je srebrnosiva, kovina in vlečna kovina.

Uporabljajo ga v fotografskih svetilkah za trenutno osvetlitev
(flesh), za proizvodnjo geterjev ali absorbentov, v proizvodnji
radijskih žarnic (elektronk) itd. Fero-cirkonij (72. poglavje) se
uporablja v proizvodnji jekla. Cirkonij legira z nikljem itd.

Cirkonij, sam ali v zlitini s kositrom (ciklozlitina), se
uporablja tudi v izdelavi oblog za naboje jedrskega goriva in
kovinskih konstrukcij za jedrske naprave. Zlitine cirkonija s
plutonijem in cirkonija z uranom se uporabljajo kot jedrska
goriva. V kolikor se uporablja za jedrske namene, je poprej treba
iz cirkonija odstraniti ves hafnij.


81.10

ANTIMON IN ANTIMONOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

Antimon-Sb pridobivajo pretežno iz rude antimonata:

(1) S koncentriranjem in taljenjem, pri čemer nastane t.i.
"surovi antimon", ki je pravzaprav surovi sulfid iz tar. št.
26.17.

(2) S taljenjem, pri čemer nastane nečisti antimon, znan pod
imenom "singles" (regulus).

(3) Z nadaljnjim taljenjem, pri čemer nastanejo zvezdaste
skodelice ("star bowles"), iz katerih nato z rafiniranjem dobijo
najčistejšo obliko - "zvezdasti antimon" ali "francoska kovina".

Antimon je odsevna, bela kovina z modrikastim prelivom. Je krhek
in se zlahka spremeni v prah.

Antimon v nelegiranem stanju zelo malo uporabljajo. Vendar pa
legira s svincem in kositrom, katerim daje potrebno trdoto za
proizvodnjo zlitin za ležaje, zlitin za tiskarske znake
(tiskarska zlitina) in za druge zlitine za litje posode, kovine
"britania" itd. (glej 78. in 80. poglavje, v katera se te zlitine
uvrščajo, saj v njih po masi prevladuje svinec in kositer).


81.11

MANGAN IN MANGANOVI IZDELKI, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

Mangan-Mn pridobivajo z redukcijo oksidnih rud: piroluzita,
braunita in manganita. Pridobivajo ga tudi z elektrolizo.

Mangan kot tak je kovina sivkastoroza barve, je trd in tog in se
redko uporablja kot tak.

Vendar pa je mangan sestavina manganovega železa (ogledalnega
železa-spiegeleisen), fero-mangana, silicijevega mangana in
nekaterih zlitin litega železa in zlitin jekla. Ti izdeleki se
praviloma uvrščajo v 72. poglavje, vendar pa se fero-mangan in
silicijev-mangan lahko uvrščata v to tarifno številko, v kolikor
je v fero-manganu vsebnost železa zelo majhna (glej opombo 1 (c)
k 72. poglavju). Mangan legira tudi z bakrom, nikljem, aluminijem
itd.

81.12

BERILIJ, KROM, GERMANIJ, VANADIJ, GALIJ, HAFNIJ, INDIJ, NIOBIJ
(KOLUMBIJ), RENIJ IN TALIJ TER IZDELKI IZ TEH KOVIN, VKLJUČNO Z
ODPADKI IN OSTANKI

        - Berilij:

8112.11 - - neobdelan; odpadki in ostanki; prah

8112.19 - - drugo

8112.20 - Krom

8112.30 - Germanij

8112.40 - Vanadij

        - Drugo:

8112.91 - - neobdelan; odpadki in ostanki; prah

8112.99 - - drugo

                         (A) BERILIJ -Be

Berilij pridobivajo skoraj izključno iz berila. Beril je dvojni
silikat berilija in aluminija, ki se uvršča v tarifno številko
26.17, razen kadar je v obliki dragih kamnov (na primer: v obliki
smaragda) (71. poglavje).

Majpomembnejši komercialni načini izločanja te kovine so:

(1) Elektroliza mešanice berilijevega oksisulfida (dobljenega iz
rude) in barijevega ali drugih fluoridov. Elektroliza poteka pri
visoki temperaturi. Kot anoda se uporablja grafitni livarski
lonec, kovina pa se zbira na železni katodi, ki je vodno hlajena.

(2) Redukcija berilijevega fluorida ob uporabi magnezija.

Berilij je jeklenosiva kovina, ki je zelo lahka in trda, vendar
zelo krhka. Moč jo je valjati ali vleči v zelo posebnih pogojih.

Nelegirani berilij se uporablja v izdelavi oken rentgenskih cevi,
kot komponenta za jedrske reaktorje, v letalski in vesoljski
industriji, v industriji orožja, kot signal za ciklotrone (v
opremi ciklotronskih naprav), v izdelavi elektrod za neonske cevi
itd, kot dezoksidacijsko sredstvo v metalurgiji.

Uporabljajo ga tudi za izdelavo številnih zlitin, na primer:
zlitin z jeklom (vzmetno jeklo itd.), z bakrom (na primer:
zlitina, ki je znana kot berilijev baker in ki se uporablja za
izdelavo vzmeti, delov ur in stenskih ur, orodij itd.) in zlitin
z nikljem. Vendar pa se te zlitine uvrščajo v poglavja št. 72, 74
oziroma 75, saj vsebujejo zelo majhne količine berilija.

Ta tarifna številka vključuje berilij v vseh njegovih oblikah: v
surovi obliki (v blokih, peletih, kockah itd.), v obliki
polizdelkov (palic, žic, pločevine itd.) in v obliki gotovih
izdelkov. Vendar pa je blago, izdelana kot specifični izdeleki,
katere je moč prepoznati kot dele strojev, instrumentov itd., iz
te tarifne številkee izključeno (85. in 90. poglavje).

                           (B) KROM-Cr

Krom pridobivajo pretežno iz kromita (krom-železove rude), katero
pretvorijo v sekvioksid, katerega nato reducirajo in tako dobijo
kromovo kovino.

Krom je jeklenosiva kovina, če ni poliran, in bel in odseven,
kadar je poliran. Je zelo trd in odporen proti koroziji, vendar
ne posebno koven in vlečen.

Čisti krom tvori prevleko raznih predmetov iz drugih kovin
(elektrolitsko kromanje). Največ se uporablja (kot fero-krom -
glej 72. poglavje) v proizvodnji nerjavnih jekel. Večina zlitin
te kovine (na primer: z nikljem ali s kobaltom) je iz te tarifne
številke izključena (skladno z opombo 5 k oddelku XV).

Nekatere zlitine na kromovi osnovi se uporabljajo za reakcijske
motorje, za zaščitne cevi za električne grelne elemente itd.

                         (C) GERMANIJ-Ge

Germanij pridobivajo iz ostankov iz proizvodnje cinka, iz rude
germanita (baker-germanijev sulfid) in iz praška dimnih plinov
plinarn.

Germanij je sivkastobela kovina s posebnimi elektroionskimi
lastnostmi, ki omogočajo njegovo uporabo v izdelavi elektronskih
komponent (na primer: diod, tranzistorjev, elektronk). Uporablja
se tudi za legiranje s kositrom, aluminijem in z zlatom.

                         (D) VANADIJ -V

Vanadij pridobivajo pretežno iz rude patronita ali karnotita -
običajno z redukcijo oksida, ali pa iz ostankov iz proizvodnje
železa, radija in urana. Vanadij nima široke uporabnosti.
Običajno ga izdelujejo kot fero-vanadij (72. poglavje) ali kot
predzlitina (baker-vanadij - 74. poglavje). Obe navedeni zlitini
se uporabljata za legiranje z jeklom, bakrom, aluminijem itd.

                          (E) GALIJ-Ga

Galij pridobivajo kot vzporedni izdelek pri pridobivanju
aluminija, cinka, bakra in germanija, ali pa iz praška dimnih
plinarniških plinov.

Galij je mehka, sivkastobela kovina. Stali se pri 30° C in ima
visoko točko izhlapevanja. Glede na to ostane v tekočem stanju v
zelo širokem temperaturnem obsegu in se zaradi tega uporablja
namesto živega srebra v termometrih ali podobnih izdelkih.
Uporabljajo ga tudi za zobarske zlitine in za posrebenje posebnih
ogledal.

                          (F) HAFNIJ-Hf

Hafnij pridobivajo iz istih rud kot cirkonij (cirkon itd.) in ima
tudi zelo podobne lastnosti kot cirkonij.

Zaradi visoke stopnje absorbcije upočasnjenih nevtronov ga
uporabljajo še posebno za izdelavo kontrolnih in monitorskih
palic za jedrske reaktorje.

                          (G) INDIJ-In

Indij pridobivajo iz ostankov predelave cinka. Je mahka,
srebrnkasta kovina, ki je odporna proti koroziji.

Zaradi tega ga uporabljajo (kot takega ali skupaj s cinkom itd.)
za prevlekanje drugih kovin. Prav tako legira z bizmutom, svincem
ali kositrom (zlitina, ki se uporablja pri jemanju kirurških
odlitkov), z bakrom ali svincem (zlitine za ležaje) in z zlatom
(v draguljarstvu, zobarskih zlitinah itd.).

                    (H) NIOBIJ-Nb (KOLUMBIJ)

Niobij pridobivajo iz rude niobita (kolumbita) in iz tantalita,
katerega predelajo tako, da dobijo niobij-kalijev fluorid. Niobij
nato izločijo z elektrolizo ali drugimi postopki.

Niobij je srebrnobela kovina, ki se uporablja v proizvodnji
geterjev za odstranjevanje zadnjih sledi plinov (v proizvodnji
radijskih žarnic - elektronk).

Niobij in njegova fero-zlitina (72. poglavje) se uporabljata tudi
v izdelavi jekla in drugih zlitin.

                          (I) RENIJ-Re

Renij pridobivajo kot vzporedni izdelek pri pridobivanju
molibdena, bakra itd.

Zaenkrat ga ne uporabljajo veliko, vendar pa utegne priti do
uporabe renija pri prevlekanju kovin in kot katalizatorja.

                          (J) TALIJ-Tl

Talij pridobivajo iz ostankov predelave pirita in drugih rud. Je
zelo mehka, sivkastobela kovina, ki je podobna svincu.

Talij legira s svincem (in dvigne njegovo tališče ter poveča
jakost, odpornost proti koroziji itd.) in s srebrom (da prepreči
temnenje).


81.13

KERMETI IN IZDELKI IZ KERMETOV; VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI

K e r m e t i vsebujejo keramično komponento (odporno proti
toploti in ima visoko tališče), in pa kovinsko komponento.
Tehnološki postopki, ki se uporabljajo pri pridobivanju teh
izdelkov, pa tudi njihove lastnosti, se nanašajo tudi na njihove
keramične in kovinske komponente - odtod naziv keramika-metal (k
e r m e t).

Keramična komponenta je običajno iz oksidov, karbidov, boridov
itd.,

kovinska komponenta pa je iz kovinskega prahu železa, niklja,
aluminija, kroma, kobalta itd.).

Kermete izdelujejo s sintriranjem, z disperzijo ali po drugih
postopkih.

Najpomembnejše kermete pridobivajo iz:

(1) Kovine in oksida, na primer: iz

- železa in magnezijevega oksida,

- niklja in magnezijevega oksida,

- kroma in aluminijevega oksida,

- aluminija in aluminijevega oksida.

(2) Cirkonija ali kromovega borida - ti izdeleki so znani pod
imenom boroliti.

(3) Cirkonijevega, kromovega, volframovega itd. karbida s
kobaltom, nikljem ali niobijem.

(4) Borovega karbida in aluminija, izdeleki za prevlekanje z
aluminijem so znani kot bor-aluminijevi (boral) k e r m e t i.

Ta tarifna številka vključuje tudi kermete (surove ali v obliki
predmetov), ki niso navedeni drugje v Nomenklaturi.

K e r m e t e uporabljajo v letalski in jedrski industriji ter v
proizvodnji raket. Uporabljajo jih tudi v metalurških pečeh in v
livarnah kovin (na primer: lonci, izlivni žlebovi, cevi), v
proizvodnji ležajev in zavornih oblog itd.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) kermeti, ki vsebujejo fizijske in radioaktivne snovi (tar.
št. 28.44) in

(b) plošče, paličke, vrhove in podobne izdelke za orodja,
izdelani iz kermetov na osnovi kovinskih karbidov, aglomeriranih
s sintriranjem (tar. št. 82.09).


                          82. POGLAVJE

  ORODJE, NOŽARSKI IZDELKI, ŽLICE IN VILICE IZ NAVADNIH KOVIN;
                 NJIHOVI DELI IZ NAVADNIH KOVIN

Opombe

1. To poglavje obsega spajkalne plamenke, prenosne kovačnice,
bruse na stojalih, garniture za nego rok in nog; izdelke iz
tar.št. 82.09; izdelke z rezilom ali drugim delovnim delom iz:

(a) navadne kovine;

(b) kovinskih karbidov ali kermetov;

(c) dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali
rekonstruiranih) na podlagi iz navadne kovine, kovinskih karbidov
ali kermetov;

(d) abrazivnih materialov na podlagi iz navadnih kovin, če imajo
taki izdelki rezilne zobe, brazde, žlebove, ali podobne rezilne
dele, iz navadnih kovin, ki ohranijo svoje prvotne lastnosti in
funkcije za rezanje tudi po nanašanju abraziva.

2. Deli iz navadnih kovin za izdelke iz tega poglavja se uvrščajo
s izdelki, katerih deli so, razen delov, ki so kot tako posebej
navedeni, in držal za ročno orodje (tar.št. 84.66). Deli za
splošno rabo, definirani v 2. opombi k XV. oddelku, so izključeni
iz tega poglavja.

Glave, navadni in strižni noži za električne aparate za britje in
električne aparate za striženje se uvrščajo v tar. št. 85.10.

3. Garniture, sestavljene iz enega ali več nožev iz tar. št.
82.11 in najmanj enakega števila izdelkov iz tar. št. 82.15, se
uvrščajo v tar. št. 82.15.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje nekatere specifične vrste izdelkov iz
navadnih kovin, kot so orodja, nožarski izdeleki, jedilni pribor
itd., ki niso zajeti v predhodnih poglavjih oddelka XV, ki pa
niso stroji ali naprave, ki spadajo v oddelek XVI (glej nadaljnje
besedilo), in ki niso niti instrumenti ali aparati, ki spadajo v
90. poglavje, niti predmeti, ki spadajo v tarifni številki 96.03
ali 96.04.

V to poglavje spadajo:

(A) Orodje za ročno uporabo (tarifne številke od 82.01 do 82.05)
(razen nekaterih specifičnih izjem, kot so na primer: listi za
strojne žage).

(B) Orodja iz dveh ali več tarifnih številk od 82.02 do 82.05 v
garniturah za prodajo na drobno.

(C) Zamenljiva orodja za ročna orodja, za orodne stroje ali za
ročna orodja na mehanski pogon (tar. št. 82.07), noži in rezila
za stroje ali za mehanske naprave (tar. št. 82.08) in ploščice,
paličke, konice in podobno za orodja (tar. št. 82.09).

(D) Nožarski izdeleki (namenjeni bodisi za poklicno, domačo ali
za osebno rabo), nekatere mehanske naprave za domačo rabo, žlice,
vilice in podoben jedilni pribor ter kuhinjski pribor (tar. št.
82.10 do 82.15).

To poglavje vključuje predvsem orodja, katere je moč uporabljati
ročno in samostojno, bodisi da imajo preproste mehanizme ali jih
nimajo (kot so na primer: zobčeniki, ročke, bati, vijačni
mehanizmi in vzvodi). Vendar pa se priprave uvrščajo v glavnem v
84. poglavje, v kolikor so namenjene za pritrjevanje na mizo,
steno itd., ali pa so zaradi svoje mase in velikosti, ki se
zahtevata za njihovo uporabo, opremljene s podstavkom, stojalom,
okvirji za prijemanje itd., da so lahko postavljene na mizi, na
tleh itd.

Tako je na primer: naprsni vrtalni stroj, katerega delavec v
prosti drži v roki brez opore, orodje, ki se uvršča v tarifno
številko 82.05, čeprav vsebuje tudi preprost zobčeniški
mehanizem.

Na drugi strani pa se vrtalnik, namenjen za pritrjevanje na
stojalo ali na podporni podstavek za prijemanje, uvršča v tar.
št. 84.59.

Podobno se tudi škarje - klešče za rezanje kovine uvrščajo v
tarifno številko 82.03, medtem ko se giljotinske škarje,
opremljene s stojalom in podstavkom, uvrščajo v tarifno številko
84.62, četudi so na ročni pogon.

Vendar obstaja nekaj obojestranskih izjem tega pravila, ki so
odvisne od narave orodja. Tako so primeži, brusi na stojalih in
prenosne kovačnice specifično zajeti v tarifni številki 82.05.
Podobno se nekateri mehanski aparati, ki se uporabljajo v
gospodinjstvu (mlinčki za kavo, sokovniki, mesoreznice itd.)
uvrščajo v tarifno številko 82.10 in velja zanje poseben kriterij
(glej ustrezni naslednji komentar). Na drugi strani pa 84.
poglavje specifično vključuje nekatere aparate, ki se uporabljajo
ročno in samostojno, kot so na primer: priprave za škropljenje
tekočin in prahu (tar. št. 84.24), pnevmatska orodja (tar. št.
84.67), pisarniški stroji, razen tistih v obliki pištol za
spenjanje z žičnimi sponkami (tar. št. 84.72).

Za nekatere naštete majhne naprave je težko reči, da imajo
stojalo ali opornike oz. podporne podstavke.

Orodja, nožarski izdeleki itd. spadajo v to poglavje samo, če so
njihova rezila, delovni robovi, delovna površina ali drugi
delovni deli iz navadnih kovin, iz kovinskih karbidov (glej
komentar k tarifni številki 28.49) ali iz kermetov (glej komentar
k tarifni številki 81.13). V kolikor ustrezajo tem pogojem,
ostanejo v tem poglavju, četudi imajo ročke, ročaje, telesa itd.
iz drugih materialov (razen iz kovin), večje mase kot pa je masa
kovinskih delovnih delov (na primer: leseni skobelj s kovinskim
rezilom).

To poglavje vključuje tudi orodja, katerih delovni del je iz
naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih dragih ali poldragih
kamnov (na primer: iz črnih diamantov), in je montiran na podlagi
iz navadne kovine. V nekaterih primerih je lahko delovni del iz
navadne kovine, opremljene ali prekrite z brusilnim materialom.

V primeru nekaterih izdelkov, ki so specifično navedeni v
tarifnih številkah, gre za določene izjeme teh splošnih pravil
(na primer: v primeru prenosnih kovačnic in brusov na
podstavkih). Še več - v okviru tega poglavja ostaja zelo malo
brusilnih orodij (glej komentar k tar. št. 82.02 in 82.07), saj
tarifna številka 68.04 vključuje bruse in podobno (vštevši tudi
bruse, glave, diske in konice za brušenje, ostrenje, poliranje,
dodelavo in rezanje) iz naravnih kamnov, iz aglomeriranih
brusilnih materialov ali iz keramike, z jedrom ali brez njega,
telesa, tulce, osovine in podobne izdelke iz drugih materialov,
vendar brez stojal.

Zamenljiva orodja iz navadnih kovin za ročna orodja, za orodne
stroje ali za ročna orodja na mehanski pogon, ki so iz tega
poglavja izključeni zaradi tega, ker njihov delovni del ni iz
enega izmed materialov, specificiranih v opombi 1, je običajno
treba uvrščati po sestavnem materialu delovnega dela, na primer:

-po gumi (40. poglavje),

-po usnju (42. poglavje),

-po krznu (43. poglavje),

-po pluti (45. poglavje),

-po tekstilnem materialu (59. poglavje),

-po keramičnem materialu (tar. št. 69.09) itd.

Ščetke, ki se uporabljajo v strojih, se uvrščajo v tarifno
številko 96.03.

Deli iz navadnih kovin, katere je moč prepoznati kot dele orodij,
nožarskih izdelkov itd. (na primer: okviri za žage in noži za
skoblje), se praviloma uvrščajo v isto tarifno številko kot
kompletni izdeleki. To pravilo pa ne velja za dele, ki so posebej
našteti v poimenovanju neke tarifne številke. Verige, žeblji,
matice, vijaki, zakovice, vzmeti (na primer: za škarje za
obrezovanje) in drugi deli za splošno rabo, ki so opredeljeni v
opombi 2 k oddelku XIV, so iz tega poglavja izključeni in se
uvrščajo v ustrezne tarifne številke (poglavja od 73. do 76. in
od 78. do 81.).

Nožarski in drugi izdeleki, ki se uvrščajo v tarifne številke od
82.08 do 82.15, imajo lahko majhne okraske iz plemenitih kovin,
ali pa iz kovin, platiniranih s plemenito kovino (na primer:
monogrami, trakovi itd.).

Vendar pa se, v kolikor so nanje montirani drugi deli (na primer:
ročaji ali rezila) iz plemenite kovine ali iz kovine, platirane s
plemenito kovino, ali pa v primeru, da vsebujejo naravne ali
kultivirane bisere, drage ali poldrage kamne (naravne, sintetične
ali rekonstruirane), se uvrščajo v 71. poglavje (razen delovnih
delov, opisanih v predhodnem besedilu).

V to poglavje ne spadajo:

(a) orodja, škarje in nožarski izdeleki vrst, ki se uporabljajo
kot medicinski, zobarski, kirurški ali veterinarski instrumenti
ali priprave (tar. št. 90.18) in

(b) orodja, ki imajo nedvoumen značaj igrač (95. poglavje).


82.01

ROČNO ORODJE: REZAČE, LOPATE, KRAMPI, KOPAČE, MOTIKE, VILE,
GRABLJE; SEKIRE, VINJEKI IN PODOBNO REZILNO ORODJE; ŠKARJE VSEH
VRST (RAZEN ŠKARIJ Z UŠESI ZA PRSTE); KOSE, SRPI, KLINE ZA TRAVO,
ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO, KLINI ZA KLANJE DEBEL IN DRUGO ORODJE, KI SE
UPORABLJA V KMETIJSTVU, HORTIKULTURI ALI GOZDARSTVU

8201.10 - Rezače in lopate

8210.20 - Vile

8201.30 - Krampi, kopače, motike in grablje

8201.40 - Sekire, vinjeki in podobno rezilno orodje

8201.50 - Škarje, ki se uporabljajo z eno roko (vključno škarje
          za žico)

8201.60 - Škarje za živo mejo, škarje za obrezovanje vej in
          podobne škarje, ki se uporabljajo z obema rokama

8201.90 - Drugo ročno orodje, ki se uporablja v kmetijstvu,
          hortikulturi ali gozdarstvu

Ta tarifna številka vključuje ročno orodje, ki se uporablja
pretežno v kmetijstvu, hortikulturi ali v gozdarstvu, čeprav se
nekatero med temi orodji lahko uporabi tudi za druge namene (na
primer: pri gradnji cest, v kanalih, v rudarstvu, kamnolomih,
drvarstvu ali pri gospodinjskih delih.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Rezače in lopate, vštevši tudi lopate za premog, ki se
uporabljajo v gospodinjstvu, in posebne vrste rezač in lopat (na
primer: orodja za kopanje rovov, za tabornike, vojake itd.).

(2) Vile, vštevši tudi vile za seno in druge.

(3) Krampe, kopače, motike in grablje, vštevši poljske grablje,
kombinirane motike-grablje, orodja za plevenje in kultiviranje,

(4) Sekire, vinjeke in podobna rezalna orodja, vštevši težke
sekire, ročne sekire, sekirice, mesarske sekire (sekače),
tesarske sekire, rezače za grmovje, mačete itd.

(5) Škarje za enoročno uporabo (vštevši škarje za živino). Te
škarje sestoje iz dveh krakov, povezanih z osjo na približno treh
četrtinah njihove dolžine. Eden izmed krakov se pogosto
zaključuje z izboklim ali vboklim rezalnim robom. Te škarje se
razlikujejo od škarij iz tar. št. 82.13 po tem, da nimajo ušes za
prste.

Škarje imajo skoraj vedno vzmet, ki loči kraka po rezanju, ali pa
kavelj ali podobno pritrdilo, tako da se zlahka odprejo in
zaprejo z eno roko. Pri rezanju se uporabljajo z eno roko in
imajo zelo močan učinek.

V to tarifno številko spadajo vrtnarske škarje, škarje za cvetje
ali sadje, vinogradniške škarje z ozkimi kraki, ožajočimi se
kraki itd.

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje škarij z ušesi za
prste (glej komentar k tarifni številki 82.13).

(6) Škarje za obrezovanje žive meje, škarje z dvema ročajema za
obrezovanje vejevja in podobne škarje z dvema ročajema, vštevši
tudi škarje za striženje trave in škarje za odrezovanje.

(7) Drugo ročno orodje, ki se uporablja v kmetijstvu,
hortikulturi ali v gozdarstvu. To orodje vključuje kose, srpe
(vštevši srpe za zbiranje, za žetev in za seno), nože vseh vrst
za seno in slamo, orodja za sajenje in sejanje, sadilke, vrtne
ometače in orodje za presejevanje, priprave za nabiranje sadja,
štriglje in strugalke za svinje, orodja in nože za odstranjevanje
lubja z dreves, tesarske kline, orodja za kotaljenje hlodov
(kljuke, klešče, drogovi s kavljem itd.), orodja za oblikovanje
travniških robov, škarje za striženje ovac.

Vsa opisana orodja se uvrščajo v to tarifno številko, neglede na
to, ali so opremljena z ročaji ali niso.

Ta tarifna številka vključuje tudi prepoznavne dele za ta orodja
iz navadnih kovin.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) klešče za označevanje ušes ovac in drugih živali (tar. št.
82.03),

(b) klini za razbijanje sten, ročna klepala za klepanje kose
(tar. št. 82.05),

(c) noži za obrezovanje (tar. št. 82.11) ,

(d) vrtne kosilnice ročne (ki se porivajo pred seboj) ali
motorne, na vrteči valj ipd (84.poglavje) in

(d) sekire za led (tar. št. 95.06).


82.02

ROČNE ŽAGE; LISTI ZA ŽAGE VSEH VRST (VKLJUČNO LISTI ZA ŽAGE ZA
VREZOVANJE, PREREZOVANJE TER LISTI ŽAG BREZ ZOB)

8202.10 - Ročne žage

8202.20 - Listi za tračne žage

        - Krožni listi za žage, vključno žagasta rezkala:

8202.31 - - z delovnim delom iz jekla

8202.39 - - drugo, vključno z deli

8202.40 - Rezilne verige za žage

        - Drugi listi za žage:

8202.91 - - ravni listi za žage za obdelavo kovin

8202.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Ročne žage za les, kovino, kamen in za druge materiale - za
poklicno ali domačo rabo.

Med te žage spadajo: lokovne žage, ključavničarske žage,
rezbarske žagice in druge žage z lesenimi ali kovinskimi okviri,
ploščate žage, peresne in žlebne žage, šilaste žage za
prerezovanje, žage za debla (običajno z ročajem na obeh straneh),
žage v obliki noža (preklopne ali nepreklopne), katere
uporabljajo vrtnarji in rudarji, posebne žage za urarje in
draguljarje, žage z več listi, preklopne žage za taborjenje, za
vojaško rabo itd., žage za furnir, žage z napravo za poševno
rezanje, trajno povezane žage (povezane tako, da žaga daje
kompletu bistveni značaj).

(B) Listi za ročne ali strojne žage, med katere spadajo:

(1) Listi za tračne ali neskončne žage (na primer: za rezanje
dreves).

(2) Krožni listi za žage, vštevši tudi žagasta rezkala, ki se
uporabljajo na rezkalnicah. Slednje žage se razlikujejo od
običajnih rezkal po razmerju med debelino in premerom, ki je
mnogo manjše kot pri pravih rezkalih, pa tudi po zobeh, ki so
vrezani samo na obrobju (kot pri krožnih žagah), medtem ko imajo
prava rezkala zobe pogosto na čelni strani in imajo izbočene ali
vbočene zobce.

(3) Rezalne verige za žage za podiranje debel, za struženje
lesenih plohov itd.; njihovi zobje pogosto imajo elemente iz
kovinskih karbidov ali iz kermetov.

(4) Ravni listi žag - z enim ročajem za pero in žleb, za
ploščate, ključavničarske žage itd., vštevši tudi tiste za žage,
znane pod imenom "filigranske žage" (ki imajo okrogel prečni
prerez in zobce, kakor pila, vendar s tem, da delujejo zobci po
principu rezbarske žagice).

(5) Ravni listi brez zob za rezanje kamna (kovani ali strojno
dodelani tako, da so popolnoma ravni ali valoviti), vendar pod
pogojem, da so njihovi konci preluknjani ali kako drugače
oblikovani za pritrjevanje.

(6) Diski brez zob (frikcijski diski) za rezanje kovin.

Ta tarifna številka vključuje tudi nedokončane liste za žage
(blanks). Trakovi (narezani na določene dolžine ali nenarezani)
in diski (z osrednjo luknjo za pritrjevanje diska na pogonsko
vreteno) štejejo za nedokončane liste, v kolikor so nazobčani. Ti
predmeti so običajno iz jekla z visoko vsebnostjo ogljika.

Listi za žage imajo lahko integralne zobe, ali pa imajo zobe ali
segmente (kot pri krožnih žagah) vgrajene. Zobje so lahko
popolnoma iz navadnih kovin, ali pa iz navadnih kovin, prekritih
z kovinskimi karbidi, diamantom (posebno s črnim diamantom), ali
pa (v nekaterih primerih) z brusnim prahom. Pri nekaterih žagah
so lahko namesto zob diamanti ali elementi iz kovinskih karbidov,
nameščenih na obrobju diska.

Diski brez zobcev z brusilnimi robovi (na primer: za rezanje
marmorja, kremenjaka ali stekla), ali pa takšni z vrsto obrobnih
vstavkov iz brusilnih materialov, so vseeno izključeni (glej
pojasnilo k tarifni številki 68.04).

Ta tarifna številka vključuje ločeno dobavljene dele za ročne
žage iz navadnih kovin (na primer: okvire, loke, ročaje in
napenjalce) in zobce iz navadnih kovin ter nazobčane segmente za
vstavljanje v liste žag.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) žica za rezanje kamna (običajno trožilna žica iz posebnega
jekla) (tar. št. 73.12),

(b) verižna rezkala za izdelavo usekov (tar. št. 82.07),

(c) ročne žage z vgrajenim motorjem (tar. št. 84.67 ali 85.08) in

(d) glasbene žage (tar. št. 92.08).


82.03

PILE, RAŠPLE, KLEŠČE (VKLJUČNO KLEŠČE ZA REZANJE); PINCETE,
ŠKARJE ZA REZANJE KOVIN, SEKALA ZA CEVI, SEKALA ZA SVORNIKE,
KLEŠČE ZA VRTANJE IN PODOBNO ROČNO ORODJE

8203.10 - Pile, rašplje in podobno orodje

8203.20 - Klešče (vključno klešče za rezanje), pincete in podobno
          orodje

8203.30 - Škarje za rezanje kovin in podobno orodje

8203.40 - Sekala za cevi, rezala za svornike, klešče za vrtanje
          in podobno orodje

Ta tarifna številka vključuje naslednja ročna orodja:

(A) Pile, rašplje in podobna orodja (vštevši kombinirane pile-
rašplje) vseh oblik (ravne, okrogle, polkrožne, štirioglate,
trikotne, elipsaste itd.) in vseh velikosti - za kovino, les in
za druge materiale.

(B) Klešče (vštevši tudi klešče za rezanje), pincete in podobna
orodja, vštevši tudi:

(1) Klešče (na primer: klešče za plombiranje in klešče za
vtiskovanje pečatov, klešče za označevanje ušes ovac in drugih
živali, klešče za plinske cevi, klešče za vstavljanje in
izvlekanje razcepk, klešče za cevaste in očesne zakovice, orodja
v obliki klešč za razmikanje zobov žage).

(2) Rezalne klešče (na primer: za podkovanje ali kovaške klešče).

(3) Pincete (na primer: za urarje, cvetličarje, filateliste,
depilacijske).

(4) Čeljustne klešče (za izvlekanje žebljev), ki delujejo po
principu rezalnih klešč.

(C) Škarje za rezanje kovine in podobno orodje, vštevši tudi
kleparske in druge klešče za rezanje žice in kovine.

(D) Rezala za cevi, sekala za svornike, prebijala in podobno
orodje, vštevši:

(1) Rezala za cevi s koleščki za rezanje, rezala za svornike in
verižna rezala tipa klešč.

(2) Prebijala, na primer: za izdelovanje gumbnic, za luknjanje
vozovnic ali vstopnic (razen tistih za vtiskovanje datumov ali
drugih znakov na vozovnice ali vstopnice - tar. št. 96.11),
sedlarski luknjač, luknjač za vzmetnice (blazine), za luknjanje
usnja, klobučevine (filca) itd. - bodisi tipa klešč ali pa tipa,
ki se uporablja s kladivom (ne pa tudi žeblji in podobna
prebijala).

Ta tarifna številka izključuje:

(a) prebijala in pile (vštevši vrtilne pile) za orodne stroje
(tar. št. 82.07),

(b) pile za nohte, klešče in škarje za nohte (tar. št. 82.14),

(c) prijemalke - ščipalke za sladkor (tar. št. 82.15),

(d) škarje tipa stroja za rezanje kovine (tar. št. 84.62) in
pisarniške perforatorje s podstavkom ali z napravo za
pritrjevanje na mizo, pult itd. (tar. št. 84.72) in

(e) klešče (prebijala) za vtiskovanje datuma ali kateregakoli
drugega znaka na vozovnice ali vstopnice (tar. št. 96.11).


82.04

NAVADNI IN FRANCOSKI KLJUČI ZA VIJAKE, ROČNI (VKLJUČNO Z
MOMENTNIMI KLJUČI); IZMENLJIVI VLOŽKI ZA KLJUČE, Z DRŽAJEM ALI
BREZ NJEGA

        - Navadni in francoski ključi za vijake, ročni:

8204.11 - - nenastavljivi

8204.12 - - nastavljivi

8204.20 - Izmenljivi vložki za ključe z držajem ali brez njega

Ta tarifna številka vključuje naslednja ročna orodja:

(1) Navadne in francoske ključe za vijake, za ročno obračanje (na
primer: s fiksnimi ali nastavljivimi čeljustmi, nasadni - cevasti
ključi, očesni ključi in ključi z zapornim koleščkom in kobilico,
ključi z vijugo), navadne in francoske ključe za bicikle in
avtomobile, hidrante in cevi (vštevši verižne ključe za cevi),
momentne ključe. Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje
ročajev izvijačev (tar. št. 82.05).

(2) Zamenljive vložke za navadne ključe, z ročajem ali brez
njega, vštevši vijugaste ročke in podaljške.


82.05

ROČNO ORODJE IN PRIPRAVE (VKLJUČNO S STEKLOREŠKIMI DIAMANTI), KI
NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU; SPAJKALNE PLAMENKE;
PRIMEŽI, VPENJALA IN PODOBNO, RAZEN PRIBORA IN DELOV ZA
OBDELOVALNE STROJE; NAKOVALA; PRENOSNE KOVAČNICE; BRUSI S STOJALI
NA ROČNI ALI NOŽNI POGON

8205.10 - Orodje za vrtanje, narezovanje in vrezovanje navojev

8205.20 - Kladiva in kovaška kladiva

8205.30 - Obliči, dleta (ravna in polkrožna) in podobno orodje za
          obdelavo lesa

8205.40 - Izijači

        - Drugo ročno orodje (vključno s stekloreškimi diamanti):

8205.51 - - priprave za gospodinjstvo

8205.59 - - drugo

8205.60 - Spajkalne plamenke

8205.70 - Primeži, vpenjala in podobno

8205.80 - Nakovala; prenosne kovačnice; brusi s stojali na ročni
          ali nožni pogon

8205.90 - Garniture predmetov iz dveh ali več prej omenjenih
          podštevilk

Ta tarifna številka vključuje vsa ročna orodja, ki niso vključena
v drugih tarifnih številkah tega poglavja ali drugje v
Nomenklaturi (glej splošna določila komentarja k temu poglavju),
skupaj z nekaterimi drugimi orodji in pripravami, ki so posebej
navedeni v poimenovanju.

Ta tarifna številka vključuje celo vrsto ročnih orodij (vštevši
nekatera orodja s preprostim mehanizmom, kot so na primer:
vijugaste ročice, zaporni kolešček s kobilico in zobčni prenos).

V to skupino orodij spadajo:

(A) Orodja za vrtanje, za vrezovanje ali za narezovanje navojev,
kot so prsni vrtalniki, vrtalniki z zapornim koleščkom in
kobilico, vrtalniki z Arhimedovo spiralo, ročaji vreznic in
ročaji nareznic z nareznico, kombinirane v enodelno orodje.
Zamenljiva orodja, kot so pile, krone, vreznice in nareznice za
uporabo s temi orodji, se iz te tarifne številke izključena -
glej tarifno številko 82.07.

(B) Kladiva in težka kladiva, kot so kovaška, kotlarska, lesarska
kladiva, kladiva za podkovanje, za kamnolome, kamnoreška,
stekloreška, zidarska, klesarska kladiva in kladiva se enostranjo
v obliki rogovile za izvlekanje žebljev.

(C) Rezkala, dleta in podobna rezalna orodja za obdelavo lesa,
kot so na primer: navadna in posebna rezkala vseh vrst (za fino
rezkanje, dolbljenje, žlebljenje, za grobo rezkanje itd.),
rezalniki, lesoreško orodje in noži za luščenje furnirja, za
lesarstvo, mizarje, umetniške mizarje, sodarje, rezbarje itd.

(D) Izvijači (vštevši izvijače z zapornim mehanizmom).

(E) Druga ročna orodja (vštevši stekloreške diamante)

V to skupino spadajo:

(1) Vrsta izdelkov za gospodinjstvo, vštevši tudi nekatere
izdelke z rezili, vendar ne tudi izdelke mehanske vrste (glej
komentar k tar. št. 82.10), ki imajo značaj orodja in zaradi tega
ne ustrezajo tarifni številki 73.23. Ta tarifna številka
vključuje na primer:

Likalnike (plinske, petrolejske, na lesno oglje itd ., vendar ne
električnih likalnikov, ki spadajo v tar. št. 85.16), navijalke
za lase, odpirala za steklenice (za kronske zamaške in za
plutovinaste zamaške), preproste ključe brez mehanizma za
odpiranje konzerv, klešče za lomljenje orehov, razkoščičevalce
češenj (na vzmet), obuvalne žlice, "jeklene" in druge bruse za
nože, sekače, nože za rezanje slaščic in slanine, rezala za sire
itd.; rezalnice (s koleščki za rezanje), rezala krhljev za sir,
za sadje, stiskalnice za izdelavo vafljev (oblatov), tolkač za
stepanje sladke smetane ali jajčne pene, rezalo krhljev za jajca,
orodje za rezanje masla na valovite koščke, prijemalke za led,
naprave za gnetenje zelenjave, igle za garniranje (prebadanje) s
slanino, grebljice, lopatice za žerjavico in dvigovalce pokrovov
peči in kaminov.

(2) Urarska orodja, kot na primer: orodje za vtiskanje rubinov,
orodje za uravnoteženje nihala, majhna nakovalca za kovičenje,
napenjala glavje vzmeti, orodje za poliranje rokavčkov, orodje za
piljenje matice nihala in orodje za nastavitev.

(3) Diamanti za steklorezce, vštevši tudi tiste v obliki šestila
za rezanje stekla (z diamantno konico), montiranim za gradirani
lestvici (za izrezovanje krogov) in pisala z diamantno konico za
graviranje na steklo.

Posamezno uvoženi diamantni so iz te tarifne številke izključeni
(tar. št 71.02. ).

(4) Kovaška orodja, kot so kladiva, kladiva-podstavki, kovaški
kalupi, rezala na držalih, nakovalska rezala in prebijala.

(5) Rudarska orodja, orodja za gradnjo cest itd., kot na primer:
vzdigače, vzvodi, dleta za rezanje kamna, prebijala in zagozde.

(6) Orodje za zidarje, modelarje, za cementarje, za mavčarje,
pleskarje itd., kot na primer: ometače, gladila, pladnji,
strugala in noži za odstranjevanje barve, gladilne in čistilne
igle, valjčki za nazobčevanje, rezala za steklo s koleščki za
rezanje, noži za kitanje.

(7) Raznovrstna ročna orodja, kot so na primer: stružni noži za
podkovanje, noži za sprednji del kopita, čistilci kopit in rezala
za kopita; dleta in prebijala za delo po hladnem postopku,
razširjevala odprtin za zakovice, oblikovala za glave zakovic,
prebijala odprtin za zakovice, izvlekovalci žebljev, ki niso
vrste klešč, odpirala zabojev in izbijala svornikov, vzvodi za
montažo in demontažo avtomobilskih pnevmatik, šila za krpanje
(brez ušes), tapetniška in knjigoveška prebijala, spajkala in
železo za vroče žigosanje, strugala za kovino, orodje za
razmikanje zob na žagah, ki ni v obliki klešč, vodila za poševno
žaganje, orodje za jemanje vzorcev sira in podobno; nabijala za
zemljo, naprava za ravnanje brusov na stojalih, naprave za
ovijanje zabojev s trakom itd., razen tistih, ki spadajo v
tarifno številko 84.22 (glej ustrezno pojasnilo), vzmetne
"pištole" za spajanje paketov, lepenke itd. s pomočjo žičnih
spojk, orodje na naboje za kovičenje, za nabijanje čepov v steno
itd.; cevi za steklopihalce, zgornji del (ustnik) steklopihalskih
cevi, kante za olje in mazalke (vštevši tudi tiste s črpalko ali
z zavijalnim mehanizmom), pištole za mazanje.

(F) Spajkalne plamenke (na primer: za spajkanje, za
odstranjevanje barv, za zaganjanje pol-dieselskih motorjev).
Obstajata dve vrsti teh plamenk. Obe vrsti sta kompletni.
Razlikujeta se po vrsti uporabljenega goriva - mineralnega olja
ali drugega tekočega goriva v rezervoarju (pogosto z majhno
črpalko), ali pa zamenljiva plinska naboja. V nekaterih primerih
je na konico plamenke nanešen spajkalnik ali drug priključek.

Ta tarifna številka ne vključuje plinskih naprav za varjenje
(tarifna številka 84.68).

(G) Primeži, vpenjala in podobno (vštevši ročne primeže, primeže
za pulte, za mizarje, za drvarje, ključavničarske primeže,
puškarske, urarske itd., vendar izvzemši primeže, ki sestavljajo
pribor ali dele orodnih strojev).V to skupino spadajo tudi ročaje
in držala za pulte, ki služijo kot primež za orodje (na primer:
mizarska vpenjala, talna vpenjala in orodjarska vpenjala).

Ta skupina vključuje kovinske primeže, prevlečene z nekovinskimi
čeljustnimi prijemali (iz lesa, vlaken itd.), ki preprečujejo
poškodbe kosa, ki je v primežu.

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje ročajev z vakuumsko
ploščico (vakuumskih ročajev), ki sestoje iz osnovnega ročaja in
vzvoda za vakuum in iz gumijastih diskov. Takšna držala so
začasno prislonjena ob predmet, da omogočijo prestavljanje tega
predmeta (tar. št. 73.25, 73.26 ali 76.16).

(H) Nakovala, poljske kovačnice, brusi s podstavki na ročni ali
nožni pogon.

V to skupino spadajo:

(1) Nakovala (vštevši tudi dvokraka nakovala vseh dimenzij in za
vse namene, na primer: kovaška nakovala, urarska in draguljarska
nakovala, čevljarski kalupi v obliki nakoval, ročna nakovala za
kovanje rezila kose.

(2) Poljske kovačnice, ki so običajno opremljene z mehom in
včasih z nakovali. Uporabljajo se predvsem v majhnih delavnicah,
ladjedelnicah itd.

(3) Brusi na ročni ali nožni pogon na lesenih podstavkih ali na
podstavkih iz drugih materialov. Brusi na mehanski pogon se
uvrščajo v 84. ali 85. poglavje.

Brusilni kamni in podobni izdelki, ki so dobavljeni ločeno, so
izključeni iz te tar.št., uvrščajo se v tar. št. 68.04.

Orodje, ki vsebuje kovino, delovni deli pa so iz gume, usnja,
klobučevine (filca) itd., se uvršča po materialu, iz katerega je
izdelano (v poglavja št. 40, 42, 59 itd.).

Razen izključitev, že prej navedenih, so iz te tarifne številke
izključeni še naslednji izdeleki:

(a) igle za ročno šivanje in drugi predmeti, ki spadajo v tar.
št. 73.19,

(b) zamenljiva orodja, namenjena za uporabo v ročnem mehanskem
ali nemehanskem orodju, v orodnih strojih ali v ročnem orodju na
motorni pogon (na primer: vstavki za izvijače, dleta za vrtanje
sten itd.) (tar. št. 82.07),

(c) naprave za izmet, disperzijo ali razprševanje prahu ali
tekočin (četudi se držijo v roki) (tar. št. 84.24),

(d) ročaji orodij za ročna orodja (tar. št. 84.66),

(e) orodje, ki se med delom drži v roki - hidravljično ali z
vgrajenim neelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(f) orodje, ki se med delom drži v roki - z vgrajenim električnim
motorjem (tar. št. 85.08) in

(g) instrumenti za označevanje, merjenje, kontrolo ali
kalibriranje (na primer: označevala, šestila, merila) iz 90.
poglavja.


82.06

ORODJE IZ DVEH ALI VEČ TAR.ŠT 82.02 DO 82.05 V GARNITURAH ZA
PRODAJO NA DROBNO

Ta tarifna številka vključuje komplete orodij, ki sestoje iz
orodja iz najmanj dveh ali več tarifnih številk od 82.02 do
82.05, vendar pod pogojem, da je to orodje v kompletih za prodajo
na drobno (na primer: v škatli iz plastike ali v kovinski škatli
za orodje).

Ta tarifna številka med drugim vključuje:

(1) Komplete orodij za avtomehanike, vštevši na primer: tudi
zamenljive vložke za navadne ključe, navadne ključe, ključe z
zapornim koleščkom in kobilico, izvijače, klešče.

(2) Enostavne kombinacije, kot so na primer: kompleti ključev in
izvijačev.

Kompleti z orodji manjše vrednosti iz drugih tarifnih številk ali
poglavij te Nomenklature se uvrščajo v to tarifno številko,
vendar pod pogojem, da gre za manj pomembna orodja in da ne
spreminjajo bistvenega značaja kompletov iz dveh ali več izmed
tarifnih številk od 82.02 do 82.05.


82.07

IZMENLJIVO ORODJE ZA ROČNA ORODJA NA MEHANIČNI POGON ALI BREZ
NJEGA ALI ZA OBDELOVALNE STROJE (NPR.: ZA STISKANJE, KOVANJE,
VTISKOVANJE, PREREZOVANJE, NAREZOVANJE IN VREZOVANJE NAVOJEV,
VRTANJE, POVEČEVANJE ODPRTINE S STRUGANJEM, PREVLAČENJE,
REZKANJE), VKLJUČNO Z MATRICAMI ZA IZVLAČENJE ALI IZTISKANJE
KOVINE, IN ORODJE ZA VRTANJE STEN IN ZEMLJE

        - Orodja za vrtanje sten in zemlje:

8207.13 - - z delovnim delom iz sintranih kovinskih karbidov

8207.19 - - drugo, vključno z deli

8207.20 - Matrice za vlečenje ali iztiskanje kovin

8207.30 - Orodje za stiskanje, kovanje, izvlačenje ali
          prerezovanje

8207.40 - Orodje za vrezovanje navojev

8207.50 - Orodje za vrtanje, razen za vrtanje sten in zemlje

8207.60 - Orodje za razširjanje odprtin

8207.70 - Orodje za rezkanje

8207.80 - Orodje za struženje

8207.90 - Drugo izmenljivo orodje

Medtem ko se predhodne tarifne številke (z nekaj izjemamo, kot so
na primer: strojne žage) nanašajo pretežno na ročna orodja,
pripravljena za uporabo takšna, kot so oziroma montirana na
ročaje, pa ta tarifna številka vključuje pomembno skupino orodij,
ki samostojno niso uporabna, temveč so skonstruirani tako, da se
vstavijo v:

(A) Ročna orodja, mehanska ali nemehanska (na primer: prsni
vrtalniki, zglobni vrtalniki, ročaji nareznic).

(B) Strojna orodja iz tar. št. od 84.57 do 84.65 ali iz tar. št.
84.79 (na osnovi opombe 7 k 84. poglavju).

(C) Orodja iz tar. št. 84.67 in 85.08,

Za vtiskovanje, prerezanje, narezovanje zunanjega navoja, za
vrezovanje notranjega navoja, za vrtanje s svedrom, s struženjem,
za navrtanje, rezkanje, za izdelavo zobnikov, za struženje,
rezanje, vrezovanje, vlečenje itd. kovin, kovinskih karbidov,
lesa, kamna, ebonita, nekaterih plastičnih ali drugih materialov,
ali pa za izvijače.

Ta tarifna številka vključuje tudi orodja, ki se uporabljajo v
strojih za vrtanje skal ali zemljo iz tarifne številke 84.30.

Matrice, prebijala, svedri in drugo zamenljivo orodje za stroje
ali naprave, razen tistih, navedenih v predhodnem besedilu, se
uvrščajo kot deli strojev ali naprav, za katere so namenjeni.

Orodja iz te tarifne številke so lahko izdeleki iz enega kosa,
ali pa sestavljeni izdelki.

Orodja iz enega kosa, povsem izdelana iz enega samega materiala,
so običajno iz legiranega jekla ali iz jekla z visoko vsebnostjo
ogljika.

Sestavljena orodja sestoje iz enega ali več delovnih delov iz
navadnih kovin, kovinskih karbidov, diamantov ali iz dragih in
poldragih kamnov, trajno nameščenih na podlago iz navadne kovine
z varjenjem ali nanjo vsajenih, ali pa kot ločljivi deli. V
slednjem primeru sestoji orodje iz navadne kovine in iz enega ali
več delovnih delov (rezila, plošče, konice), ki so na telo orodja
pritrjeni s napravo, kot je na primer: mostna plošča, vijak za
vpenjanje ali vzmetna razcepka, po potrebi tudi kljun za
lomljenje ostružkov.

Ta tarifna številka vključuje orodje z delovnim delom iz navadne
kovine, opremljene ali prekrite z brusilnim materialom, vendar
pod pogojem, da imajo ta orodja rezalne zobe, žlebove itd., ki
ohranjajo svojo identiteto in vlogo tudi potem, ko je nanje
nanešen brusilni material - to pomeni, da bi se ta orodja lahko
uporabljala tudi brez nanešenega brusilnega materiala. Večji del
brusilnih orodij pa je iz te tarifne številke izključen (glej
pojasnilo k tarifni številki 68.04).

Med orodja, ki se uvrščajo v to tarifno številko, spadajo:

(1) Orodja za vrtanje skal ali zemlje, vštevši tudi orodja za
vrtanje naftnih vrtin, za vrtanje v rudarstvu ali za sondiranje
(na primer: zemeljski svedri, dleta in drugi svedri).

(2) Matrice za vlečenje ali iztiskovanje kovin, vštevši plošče za
vlečenje.

(3) Orodja za stiskanje, prerezovanje ali prebijanje, vštevši
patrice in matrice za hladno stiskanje in prerezovanje pločevine,
kalupe za prosto kovanje, patrice in matrice za prebijanje iz
rezanje na strojnih orodjih.

(4) Orodja za vrezovanje zunanjega in notranjega navoja, kot so
na primer: nareznice in vreznice, čeljustne vreznice in čeljusti
zanje.

(5) Vrtalna orodja, razen orodij za vrtanje skal, vštevši tudi
svedre (spiralne svedre, svedre za centriranje itd., mizarske
svedre).

(6) Orodja za vrtanje s struženjem, na primer: rezkala (z ravnimi
helikoidalnimi ali z navzkrižnimi zobmi).

(7) Orodja za valjanje na primer: valčni rezkar (raven, spiralen
ali kotni rezkar); menjalniški rezalni vstavki.

(8)  Orodja za vrtenje (obračanje).

(9) Druga zamenljiva orodja, kot so:

(a) orodja za ravnanje, skobljanje, žlebljenje, lepšanje ali
boljšanje,

(b) orodja za skobljanje in žlebljenje lesa, vštevši tudi rezilne
verige za skobljanje lesa in

(c) orodja za mešanje ali strganje materialov itd., kot so:
belež, lepilo, malta, kit in premaze in

(d) vstavki za vijake.

Matrice za izvlekanje žice, strugarsko orodje itd., se v to
tarifno številko uvrščajo tudi, če so radioaktivni.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) kolesa za poliranje in druga orodja z delovnim delom iz gume,
usnja, klobučevine (filca) itd. (uvrščajo se po materialu, iz
katerega so izdelani, v 40., 42., 59. poglavja itd.),

(b) rezila za žage vseh vrst (tar. št. 82.02),

(c) noži za skoblje in podobni deli orodij (tar. št. 82.05),

(d) noži in rezila za stroje ali za mehanske naprave (tar. št.
82.08),

(e) nevgrajene ploščice, paličke, konice in podobni izdelki za
orodja, iz sintriranih kovinskih karbidov ali kermetov (tar. št.
82.09),

(f) šobe za iztiskovanje umetnih in sintetičnih vlaken (tar. št.
84.48),

(g) ročaji delovnih predmetov in orodij za stroje ali za ročna
orodja in samorazpiralne glave za vrezovanje navojev (tar. št.
84.66),

(h) matrice za izvlekanje steklenih vlaken (tar. št. 84.75) in

(i) ščetke (kovinske in nekovinske), ki se uporabljajo kot deli
strojev (tar. št. 96.03).


82.08

NOŽI IN REZILA, ZA STROJE ALI MEHANIČNE PRIPRAVE

8208.10 - Za obdelavo kovin

8208.20 - Za obdelavo lesa

8208.30 - Za kuhinjske priprave ali za stroje, ki se uporabljajo
          v živilski industriji

8208.40 - Za stroje v kmetijstvu, hortikulturi in gozdarstvu

8208.90 - Drugi

Ta tarifna številka se nanaša na nemontirane nože in rezila
štirioglatih, krožnih ali drugih oblik za stroje in mehanske
priprave. Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje nožev za
ročna orodja iz tar. št. od 82.01 do 82.05 (na primer: rezil za
ročne skoblje).

Ta tarifna številka vključuje naslednje nože in rezila:

(1) Za kovinsko obdelavo:

(a) noži in rezila za vgradnjo v orodja, strojna orodja - na
primer: v vrtalnike in rezkala in

(b) noži za drsne škarje ali za strojne škarje za rezanje
pločevine, žice, palic itd.

(2) Za lesno obdelavo:

(a) noži iz rezila za skobljanje ali za podobne stroje za
obdelavo lesa in

(b) noži za stroje za rezanje furnirja.

(3) Za kuhinjske aparate ali za stroje, ki se uporabljajo v
prehrambeni industriji, kot so na primer: noži in rezila za
gospodinjske aparate ali za mesarske, pekovske aparate itd. (na
primer: noži za stroje za mletje, rezanje zelenjave, noži za
rezanje kruha, za rezanje slanine ali šunke itd.).

(4) Za kmetijske stroje, za stroje za hortikulturo ali
gozdarstvo, na primer: rezila in noži za rezalce korenin,
slamoreznice itd., ali pa za kosilnice; noži in segmenti za
žetvene stroje ali trgačice. Vendar pa ta tarifna številka ne
vključuje plugov ali diskov za sorte jabolk.

(5) Za druge stroje in naprave, kot so:

(a) rezila in noži, vštevši tudi krožne nože ali čašaste nože za
stroje, ki se uporabljajo za rezanje, strganje ali lepšanje usnja
in

(b) rezila in noži za stroje za rezanje papirja, tekstila,
plastičnih materialov itd., za stroje za narezovanje njuhanca
itd.


82.09

PLOŠČICE, PALIČICE, VRHOVI IN PODOBNO ZA ORODJE, NEMONTIRANI, IZ
SINTRANIH KOVINSKIH KARBIDOV ALI KERMETOV

Izdeleki iz te tarifne številke so običajno v obliki ploščic,
paličk, konic, palic, peletov, obročev itd. in sta zanje značilni
velika trdota (tudi v vročem stanju) in velika trdnost.

Glede na posebne lastnosti se te ploščice, konice itd. zavarijo,
trdo prispajkajo ali pa pritrdijo s sponami na strugarska orodja,
skoblje, svedre, matrice ali na druga rezalna orodja z velikimi
hitrostmi, ki se uporabljajo za obdelavo kovin ali drugih trdih
materialov. V to tarifno številko se uvrščajo neglede na to, ali
so naostreni ali niso, ali pa so kako drugače pripravljeni, če že
ne vgrajeni v orodje. V slednjem primeru se uvrščajo med orodja,
posebno v tarifno številko 82.07.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) nemešani, nesintrirani kovinski karbidi (tar. št. 28.49),

(b) pripravljene ali nesintrirane mešanice kovinskih karbidov
(tar. št. 38.24),

(c) keramične ploščice, paličke, konice in podobni izdelki za
orodja (tar. št. 69.09) in

(d) šobe za peskanje ali drugi deli strojev, odporni na abrazivna
sredstva, iz sintriranih kovinskih karbidov - kermetov (84.
poglavje).


82.10

MEHANIČNE PRIPRAVE NA ROČNI POGON, MASE DO 10 KG ALI MANJ, KI SE
UPORABLJAJO ZA PRIPRAVLJANJE ALI STREŽENJE HRANE ALI PIJAČ

Ta tarifna številka vključuje neelektrične mehanske priprave, ki
so pretežno na ročni pogon in katerih masa ne presega 10 kg,
uporabljajo pa se v gospodinjstvu za pripravo, strežbo ali
mešanje hrane in pijač.

V smislu te tarifne številke šteje za mehansko pripravo priprava
z mehanizmi, kot so zavojne ročke, zobniki, Arhimedovi vijaki,
črpalke itd. Vendar pa učinek navadnega vzvoda ali bata kot tako
še ne šteje za mehansko značilnost, na osnovi katere bi bilo
opravičljivo uvrščanje v to tarifno številko, razen v primeru, če
priprava ni prilagojena za pritrjevanje na steno ali na kakšno
drugo površino, ali pa če ni opremljena s ploščami itd. za
nameščanje na mizo, tla itd.

Tako vključuje ta tarifna številka priprave, ki bi se lahko
uvrstile v tar. št. 82.05 ali v 84. poglavje, v kolikor
izpolnjujejo naslednje pogoje:

(1) da njihova masa ne presega 10 kg in

(2) da imajo opisane mehanske značilnosti.

V primeru, da izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se v to
tarifno številko uvrščajo:

Mlinčki za kavo in začimbe, stroji za sekljanje in gnetenje
zelenjave, stroji za mletje mesa in odrezovanje zrezkov,
stiskalnice za meso, strugala za sir itd., noži na krhlje sadja
ali zelenjave, za rezanje in čupljenje, vštevši tudi stroje za
rezanje krompirja, stroje za rezanje kruha, za rezanje makaronov
in špagetov, razkoščičevalne priprave (razen naprav vzmetnega
tipa, ki se neodvisno držijo v roki), odpirači za steklenice in
priprave za zamaševanje steklenic, mehanski noži za odpiranje
konzerv (razen odpiračev za konzerve brez mehanizma iz tar. št.
82.05), zapirala za konzerve, mešalniki za maslo, aparati za
sladoled in njegovo porcioniranje), mešalci in mešalniki za
jajca, kreme in majonezo, ekstraktorji sadnih in mesnih sokov,
razbijalci za led itd.


82.11

NOŽI Z REZILI, NAZOBLJENIMI ALI NENAZOBLJENIMI (VKLJUČNO Z
VRTNARSKIMI NOŽI), RAZEN NOŽEV IZ TAR.ŠT. 82.08 IN REZIL ZANJE

8211.10 - Garniture

        - Drugo:

8211.91 - - namizni noži z nezložljivimi rezili

8211.92 - - drugi noži z nezložljivimi rezili

8211.93 - - noži z zložljivimi rezili

8211.94 - - rezila

8211.95 - - ročaji iz osnovne kovine

Ta tarifna številka vključuje nože z nazobčanimi ali
nenazobčanimi rezili, razen tistih, ki so zajeti v tar. št. 82.08
in nekaterih orodij in jedilnega pribora, katere včasih imenujejo
"noži", so pa izrecno zajeti v drugih tarifna številkah tega
poglavja (na primer: rezila za seno iz tar. št. 82.01 in drugi
predmeti, našteti v izključitvah, navedenih na koncu komentarja).

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Ne zložljive namizne nože vseh vrst, vštevši tudi rezbarske
nože in nože za slaščice. Njihovi ročaji in rezila so lahko
izdelana iz enega kosa kovine, lahko pa imajo pritrjene ročaje iz
navadne kovine, lesa, rogov, plastične snovi itd.,

(2) Ne zložljive nože za kuhinjo, obrt in za drugo rabo, ki so v
splošnem manj dekorativnega videza od nožev iz točke (1). V to
skupino med drugim spadajo:

Mesarski, knjigoveški noži, noži za papirničarje, za strojarje,
krznarje, sedlarje in čevljarje, z ročaji ali brez njih,
čebelarski noči za odstranjevanje pokrovov, vrtnarski noži za
obrezovanje itd; lovski noži, noži v nožnici, nože za ostrige, za
lupljenje sadja itd.

(3) Nože z nepritrjenimi rezili vseh vrst, z ročaji iz navadne
kovine, lesa, rogov, plastične snovi itd. V to skupino med drugim
spadajo:

žepni nožički, nožički, pipci, taborniški in športni noži (vsi
našteti noži imajo lahko več rezil in so lahko opremljeni s
pomožnimi odpirači steklenic s plutovinastim zamaškom, s šili,
izvijači, škarjicami, noži za odpiranje konzerv itd.), žepni noži
z nepritrjenim rezilom za obrezovanje, presajanje mladik,
cepljenje itd.

(4) Zložljive nože z nekaj zamenljivimi rezili, neglede na to,
ali so v vložkih ali ne.

Ta tarifna številka vključuje tudi rezila za izdelavo pravkar
opisanih nožev.

Ta rezila so lahko v obliki grobih ali obdelanih polizdelkov, ali
pa v obliki poliranih in popolnoma zgotovljenih rezil. V to
tarifno številko se uvrščajo tudi ročaji za nože iz te tarifne
številke.

Razen izdelkov, navedenih v izključitvah v 1. odstavku, so iz te
tarifne številke izključeni tudi:

(a) kose (zaokrožni noži) in mačete (tar. št. 82.01),

(b) drugi nožarski izdelki (tar. št. 82.14) in

(c) noži za ribe in maslo (tar. št. 82.15).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8211.10

Vsebina tarifne podštevilke 8211.10 je omejena na komplete
različnih nožev ali na komplete izdelkov, v katerih noži nad
drugimi izdeleki prevladujejo po številu.


82.12

BRIVSKI APARATI, BRITVE IN REZILA ZA BRITJE, BRITVICE IDR.
(VKLJUČNO NEDOKONČANA REZILA V TRAKOVIH)

8212.10 - Brivski aparati in britve

8212.20 - Rezila za britje (britvice in drugo, vključno
          nedokončana rezila v trakovih)

8212.90 - Drugi deli

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Britve, katerih rezilo se razpira, vštevši tudi ločeno
dobavljena rezila (dokončana ali nedokončana) ter ločeno
dobavljen kovinski ročaj.

(2) Aparate za britje z žiletkami in s podobnimi rezili, njihove
dele in rezila iz navadnih kovin, dokončana ali nedokončana.

(3) Plastične aparate za britje, dobavljene skupaj s svojimi
rezili.

Ta tar številka vključuje tudi neelektrične aparate za suho
britje, kot tudi rezila, rezalne ploščice in glave za
neelektrične brivske aparate.

Tudi nedokončana rezila brivskih aparatov, se uvrščajo v to
tarifno številko, kadar so v obliki jeklenih trakov, kaljena ali
nekaljena, vendar pod pogojem, da so preluknjana in pripravljena
za izdelavo britvic (žiletk) in da je mejna črta vsakega rezila v
traku vtisnjena ter da omogoča ločevanje z rahlim pritiskom.

Ta tarifna številka izključuje:

(a) plastične brivske aparate, dobavljene brez svojih rezil (tar.
št. 39.24) in

(b) električne brivnike, kot tudi glave rezil in razne ploščice
za te aparate (tar. št. 85.10).


82.13

ŠKARJE (VKLJUČNO KROJAŠKE IN PODOBNE ŠKARJE) IN REZILA ZANJE

Škarje, ki se uvrščajo v to tarifno številko, sestoje iz dveh
jeklenih rezil, nameščenih eden nad drugim, ki sta včasih
nazobčana. Rezili sta sestavljeni z enim vijakom ali z zagozdo v
bližini središča. Ta tarifna številka vključuje samo škarje,
katerih rezili oziroma kraka imata na eni strani ušesa za prste.
Rezila so lahko iz enega kosa, lahko pa so sestavljena iz rezila,
spojenega z ročajem.

Ta tarifna številka vključuje tudi nekatere vrste škarij s
tečajem na enem koncu in samo z enim obročem za prst (takšne
škarje uporabljajo predvsem v tekstilni industriji).

Ta tarifna številka med drugim vključuje:

(1) Navadne škarje za domačo ali pisarniško rabo ali za šivanje
itd. z ravnima ali krivima reziloma.

(2) Škarje za poklicno rabo, na primer: majhne in velike krojaške
in šiviljske škarje (vštevši tudi škarje za izdelovanje gumbnic),
frizerske škarje (vštevši tudi škarje za redčenje las),
draperijske (pozamanterijske) škarje, usnjarske, rokavičarske in
klobučarske škarje.

(3) Lepotilne škarje (manikirne), vštevši tudi škarje, ki imajo
na enem rezilu pilo za nohte.

(4) Preklopne škarje, na primer: žepne škarjice in škarje za
vezenje, za cvetje, za obrezovanje vinske trte, za odrezovanje
cigar itd..

(5) Posebne vrste škarij, kot so: za luknjanje, dvojne škarje (s
štirimi kraki oziroma rezili), za rezanje pletenih trakov, za
striženje konjskih repov in grive, za striženje kopit, sekalne
vrste škarij (z enim izbočenim in enim vbočenim rezilom) ali z
značilnimi ušesi za prste (na primer: za nabiranje cvetja).

Ta tarifna številka vključuje tudi dokončana ali nedokončana
rezila za škarje.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) škarij za živo mejo, za striženje ovac itd., katerih rezili
nista opremljeni z obroči za prste (tar. št. 82.01) in

(b) posebnih škarij za podkovanje, ki se pri delu držijo z obema
rokama in služijo za rezanje živalskih parkljev (kopit) (tar. št.
82.05).


82.14

DRUGI NOŽARSKI IZDELKI (NPR.: STROJI ZA STRIŽENJE, MESARSKE ALI
KUHINJSKE SEKAČE, MESARSKE SEKIRE IN NOŽI ZA SEKLJANJE MESA, NOŽI
ZA PAPIR); GARNITURE IN PRIPRAVE ZA MANIKIRANJE IN PEDIKIRANJE
(VKLJUČNO PILICE ZA NOHTE)

8214.10 - Noži za papir, odpiranje pisem, brisanje (strganje.
          radiranje), šiljenje svinčnikov in rezila zanje

8214.20 - Garniture in priprave za manikiranje ali pedikiranje
          (vključno tudi pilice za nohte)

8214.90 - Drugo

V to tarifno številko spadajo:

(1) Noži za rezanje papirja, za odpiranje pisem, noži za
radiranje (struženje), žepne nože za svinčnike in rezila zanje,
ne pa tudi strojčki za šiljenje svinčnikov iz tar. št. 84.72.

(2) Kompleti za manikiranje in pedikiranje, vštevši tudi pile za
nohte (preklopne ali nepreklopne). Ta pribor vključuje tudi:
čistilnike za nohte, rezila za odstranjevanje žuljev, priprava za
prediranje žuljev, nože za rezanje podnohtnice, pritiskala za
zanohtnice, klešče in rezala za nohte.

Komplet za manikiranje ali pedikiranje je običajno v škatli ali v
etuiju, lahko pa so v njem škarje, nekovinska gladila za nohte,
pincete za odstranjevanje dlak itd. V kolikor bi bil ta pribor
dobavljen ločeno, bi se deli kompleta uvrščali v ustrezne tarifne
številke.

(3) Neelektrični ročni strojčki za striženje.

Električni strojčki za striženje z vgrajenim električnim motorjem
se uvrščajo v tarifno številko 85.10, mehanski stroji za
striženje živine, ki so običajno na podstavkih in opremljene s
fleksibilnim prenosnim vretenom, pa se uvrščajo v tar. št. 84.36.

Ta tarifna številka ne vključuje samo rezervnih delov za stroje
za striženje iz te tarifne številke, temveč tudi rezne ploščice
in glave mehanskih strojev za striženje iz tar. št. 84.36.

(4) Mesarske in kuhinjske sekače, sekire in nože za rezanje mesa.
Ti izdeleki nimajo oblike nožev in se lahko uporabljajo enoročno
ali obojeročno.


82.15

ŽLICE, VILICE, ZAJEMALKE, ŽLICE ZA PENO, LOPATICE ZA SERVIRANJE
KOLAČEV, NOŽI ZA RIBE, NOŽI ZA MASLO, PRIJEMALKE ZA SLADKOR IN
PODOBEN KUHINJSKI IN NAMIZNI PRIBOR

8215.10 - Garniture, ki imajo najmanj en izdelek, prevlečen s
          plemenito kovino

8215.20 - Drugi garniture

        - Drugo:

8215.91 - - prevlečeno s plemenito kovino

8215.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Žlice vseh vrst, vštevši tudin žličke za sol ali senf.

(2) Jedilne vilice, vilice za okraševanje, vilice za strežbo,
kuharske vilice, vilice za slaščice, vilice za ostrige, vilice za
polže, vilice za opečeni kruh.

(3) Zajemalke in cedilne žlice za posnemanje pene (pri kuhanju
zelenjave, praženju itd.).

(4) Noži za serviranje rib, peciva, jagod, beluš itd.

(5) Noži, s katerimi se jejo ribe in noži za maslo,

(6) Prijemalke za sladkor (ki režejo ali take, ki ne režejo), za
slaščice, za predjedi, za beluše, za polže, meso in za led,

(7) Drug jedilni pribor, kot so na primer: prijemalke za
perutnino ali za druga mesa in prijemalke za postrežbo z
jastogom.

Ti izdeleki so lahko iz enega kosa, ali pa z ročaji iz navadne
kovine, lesa, plastike itd.

Skladno z opombo 3 k temu poglavju, vključuje ta tarifna številka
tudi komplete, sestavljene iz enega ali več nožev iz tarifne
številke 82.11 in iz najmanj istega števila izdelkov iz te
tarifne številke.

Ta tarifna številka ne vključuje rezil v obliki škarij za jastoge
in za živino (tar. št. 82.01 ali 82.13).


83. POGLAVJE

RAZNI IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN

Opombe

1. V tem poglavju se deli iz navadnih kovin uvrščajo skupaj s
izdelki, za katere so namenjeni. Vendar se železni ali jekleni
izdelki iz tar. št. 73.12, 73.15, 73.17, 73.18 in 73.20 in
podobni izdelki iz drugih navadnih kovin (74. do 76. in 78. do
81. poglavje) ne štejejo za dele izdelkov iz tega poglavja.

2.  V tar. št. 83.02 so z izrazom "koleščki (za pohištvo ipd.)"
mišljeni koleščki (vključno s koleščki z gumo na obodu) s
premerom do 75 mm ali koleščki (vključno s koleščki z gumo na
obodu) s premerom nad 75 mm, če je širina koleščka ali zunanje
gume na njem pod 30 mm.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Medtem ko se uvrščajo izdeleki v poglavjih od 73 do 76 in od 78
do 81 po specifičnem materialu, pa to poglavje, kot tudi 82.
poglavje, vključuje določene posebne izdelke, neglede na navadno
kovino, ki za katere so izdelani.

Deli iz navadnih kovin se običajno uvrščajo skupaj s izdeleki, za
katere so namenjeni (glej opombo 1). Vendar pa to poglavje ne
vključuje vzmeti (četudi so namenjene prav posebej za ključavnice
itd.), verig, motvozov, matic, vijakov ali žebljev - ti izdeleki
se uvrščajo po vrstah v ustrezne tarifne številke poglavij od 73
do 76 in od 78 do 81 (glej opombo 2 k oddelku XV in opombo 1 k
temu poglavju).


83.01

ŽABICE IN KLJUČAVNICE (NA KLJUČ, ŠIFRO ALI ELEKTRIČNE) IZ
NAVADNIH KOVIN; ZAPIRALA IN OKOVJE Z ZAPIRALI, KI IMAJO VGRAJENE
KLJUČAVNICE, IZ NAVADNIH KOVIN; KLJUČI KATEREGA KOLI NAVEDENIH
IZDELKOV IZ NAVADNIH KOVIN

8301.10 - Žabice

8301.20 - Ključavnice za motorna vozila

8301.30 - Ključavnice za pohištvo

8301.40 - Druge ključavnice

8301.50 - Zapirala in okovje z zapirali, ki imajo vgrajene
          ključavnice

8301.60 - Deli

8301.70 - Ključi, dobavljeni posebej

Ta tarifna številka vključuje sredstva za zapiranje, ki delujejo
s pomočjo ključa (na primer: cilindrične ključavnice, vzvodne, na
petelin ali Braman), ali pa ključavnice, ki delujejo s pomočjo
kombinacije črk in številk (šifrirane ključavnice).

Ta tarifna številka vključuje tudi električne ključavnice (na
primer: za ulična vrata stanovanjskih blokov ali za vrata
dvigal). Te ključavnice se odpirajo na primer: z magnetno
kartico, z vtipkanjem določene kombinacije podatkov na
elektronski tipkovnici, ali pa z radijskim signalom.

Zaradi tega so v tej tarifni številki med drugim zajeti naslednji
izdeleki:

(A) Ključavnice - obešanke vseh vrst za vrata, kovčke, zaboje,
vreče, bicikle itd., vštevši tudi preklopni zapahi na ključ.

(B) Ključavnice za vrata in vhode, za poštne nabiralnike, sefe,
škatle in majhne blagajne, pohištvo, klavirje, kovčke, potne
torbe, ročne torbe, zaboje za odpremo itd.; za avtomobile,
železniške vagone, tramvaje itd.; za dvigala, rolete, drsna vrata
itd.

(C) Zapirala in okovje (stremena) z zapirali in z vgrajeno
ključavnico.

Ta tarifna številka vključuje tudi:

(1) Dele (iz navadnih kovin) prej naštetih predmetov, katere je
moč jasno prepoznati kot takšne (na primer: škatle, zagozde,
udarne plošče, ključavničarska pločevina, čelne plošče, ščitniki,
mehanizmi in cilindrični bobni).

(2) Ključe iz navadnih kovin za prej naštete predmete (dokončane
ali nedokončane, vštevši tudi grobo lite, kovane ali izrezane
polproizvode).

Ta tarifna številka vključuje tudi posebne ključe za kupeje v
železniških vagonih, vitrihe itd.

Ta tarifna številka pa ne vključuje navadnih kobilic in zagozd
(tar. št. 83.02), niti pritrjeval ali stremen (ki ne delujejo na
ključ ali kombinacijo) za torbe, poštne nabiralnike, kovčke itd.
(tar. št. 83.08).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8301.30

Ta tar. podštevilka ne vključuje samo pohištvenih ključavnic za
domačo rabo, temveč tudi ključavnice za pisarniško pohištvo.


83.02

OKOVJE, PRIBOR (FITINGI) IN PODOBNI IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN, ZA
POHIŠTVO, VRATA, STOPNIŠČA, OKNA, ROLETE, KAROSERIJE, SEDLARSKO
BLAGO, KOVČKE, SKRINJE, ŠKATLE IN PODOBNO; OBEŠALNIKI ZA KLOBUKE,
KONZOLE IPD.; KOLEŠČKI (ZA POHIŠTVO IPD.), S PRITRDILNIMI
ELEMENTI IZ NAVADNIH KOVIN; AVTOMATIČNA ZAPIRALA ZA VRATA, IZ
NAVADNIH KOVIN

8302.10 - Tečaji

8202.20 - Koleščki (za pohištvo ipd.)

8302.30 - Drugo okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki za
          motorna vozila

        - Drugo okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki

8302.41 - - stavbo okovje

8302.42 - - drugi za pohištvo

8302.49 - - drugi

8302.50 - Obešalniki za klobuke, konzole in podobno

8302.60 - Avtomatična zapirala za vrata

Ta tarifna številka vključuje skupino pribora in okovij iz
navadnih kovin, ki se uporabljajo predvsem v pohištvu, vratih,
oknih, avtomobilih itd. Blago iz te skupine ostane uvrščeno v tej
tarifni številki, četudi je namenjeno za neko posebno rabo (na
primer: ročke ali tečaji za avtomobilska vrata). Vendar pa ta
tarifna številka ne vključuje blaga, ki sestavlja bistvene dele
konstrukcije predmeta, kot so na primer: okenski okviri,
petelinske naprave za vrtljive stole itd.

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Tečaje vseh vrst (zglobne, dvižne, vogalne, pasovne, garnet).

(B) Koleščka (za pohištvo in podobno), opredeljena v opombi 2 k
temu poglavju. Za uvrstitev v to tarifno številko morajo koleščki
imeti elemente za pritrjevanje iz navadnih kovin, pri čemer so
lahko koleščki sami iz kateregakoli materiala (razen iz
plemenitih kovin).

V primeru koleščkov s pnevmatsko gumo, se meri premer takrat, ko
je guma napihnjena na običajni pritisk.

Žbice ne vplivajo na uvrščanje koleščkov v to tarifno številko.

Koleščki, ki ne ustrezajo določilom opombe 2 k temu poglavju, so
iz te tarifne številke izključeni (na primer: 87. poglavje).

(C) Okovje, pribor in podobne izdelke za motorna vozila (na
primer: za osebne avtomobile, tovornjake, avtobuse), ki niso deli
ali pribor iz oddelka XVII, na primer: okraski, oporniki za noge,
palice za prijemanje, šine in ročke, pribor za rolete (palice,
tačke (konzole), elementi za pritrjevanje, vzmetni mehanizmi
itd.), notranji prtljažniki, mehanizmi za odpiranje oken, posebni
pepelniki, pribor za pritrjevanje stopnic na streho avtobusa.

(D) Okovje, pribor in podobne izdelke za zgradbe.

V to skupino spadajo:

(1) Ščitniki za vrata, opremljeni z verigami, palicami itd.,
obratni zapahi in klini, odpirala, pritrjevala in pribor za
strešna okna, zapahi in pribor za dvojna okna, kavlji,
zadrževala, tačke (konzole) in zaključki valjev za rolete in
roloje, plošče pisemskih nabiralnikov, tolkači za vrata, očesca -
linice za vrata itd. (razen izdelkov, opremljenih z optičnimi
elementi).

(2) Zadrževala (vštevši kroglično-vzmetna), zagozde, pritrdila,
kobilice itd. (razen zagozd na ključ iz tarifne številke 83.01)
za vrata.

(3) Pribor za drsna vrata in drsna okna za prodajalne, garaže,
lope, hangarje itd. (na primer: vodila in šine, drsniki in
valji).

(4) Plošče za ključavnice in plošče okrog ključavnice za hišna
vrata.

(5) Pribor za zavese, rolete in težke zavese nad vrati (na
primer: palice, cevi, rozete, tačke (konzole), vezniki, kavlji za
rese, drsni in pomožni obročki, zadrževala); kavlji za vretena,
vodila in nosilce vozlov za rolete itd.; pribor za stopnišča, kot
so na primer: stopniščni ščitniki, priponke za stopniščne
preproge, stopniščne palice, jabolka (glave) stopniščnih ograj
itd.

 Palice, cevi in vzvodi, ki so primerni za uporabo kot palice
itd. za zavese ali za stopnišča, pa so samo narezani na določene
dolžine, se uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelani.

(6) Spone za vogale, plošče in vogalniki za ojačenje itd. za
vrata, okna in roloje.

(7) Kljuke in tečaji za vrata; ročke in podobni izdelki za vrata,
vštevši tudi tiste za ključavnice in kobilice.

(8) Ustavljala in zapirala vrat (razen tistih pod H spodaj).

(E)  Okovje, pribor in podobne izdelke, primerne za pohištvo.

V to skupino spadajo:

(1) Zaščitni gumbi (zagozde z okroglo glavo z enim ali več
vrhovi) za noge pohištva itd.; kovinsko dekorativni pribor,
podporniki za police v knjižnih omarah itd.; pribor za kuhinjske
omarice itd.; plošče za ključavnice.

(2) Spone za vogale, ploščice, vogalniki za ojačenje itd..

(3) Zadrževala (vštevši kroglično-vzmetna), zagozde, pritrjevala,
kobilice itd. (razen zagozd na ključ iz tarifne številke 83.01).

(4) Kljuke in tečaji za zaboje.

(5) Ročke in podobni izdelki, vštevši tudi tiste za ključavnice
in kobilice.

(F) (1) Pribor in podobni izdelki za potovalne kovčke, zaboje,
potovalke in podobne predmete za potovanje, na primer: zanke za
pokrove (vendar ne vštevši pritrjeval); ročke, ščitniki za
vogale, podporniki za pokrove in koleščke, palice za zapiranje
platnenih kovčkov, pribor za podaljšanje kovčka itd.

Okraski za ročne torbe se uvrščajo v tar. št. 71.17.

(2) Spone za vogale, ploščice in vogalniki za ojačenje, za
kovčke, zaboje, potovalke itd..

(3) Jermenarski pribor, kot na primer: brzde, žvale, okviri za
sedla, uzde, obroči za brzde in drug pribor za uzde.

(4) Pribor in podobni izdelki za krste.

(5) Pribor in podobni izdelki za plovila (ladje in čolne).

(G) Obešalniki za klobuke, tačke (konzole) (fiksne, s progami ali
nazobčane itd.) in podobni pribor, kot na primer: obešalniki za
obleko, obešalniki za brisače, kuhinjske krpe, ščetke, ključi.

Obešalniki za plašče, ki imajo značaj pohištva (kot so na primer:
obešalniki z vgrajeno polico) se uvrščajo v 94. poglavje.

(H) Samodejna vratna zapirala - vzmetna ali hidravlična, za
vrata, vhode itd.


83.03

BLAGAJNE, SEFI, VRATA IN PREGRAJE ZA TREZORJE, PRENOSNE VARNOSTNE
KASETE ZA DENAR ALI DOKUMENTE IN PODOBNO, IZ NAVADNIH KOVIN

Ta tarifna številka vključuje kontejnerje in vrata trezorjev,
namenjene za varovanje dragocenosti, nakita itd. pred krajo ali
požarom.

Blagajne in trezorji iz te tarifne številke so jekleni
kontejnerji, katerih stene so ojačene (na primer: izdelane iz
jekla velike trdnosti), ali pa so iz jeklene pločevine, ojačene z
armiranim betonom. Uporabljajo jih v bankah, pisarnah, hotelih
itd. So opremljeni z zelo varnimi ključavnicami in pogosto tudi z
neprodušno zaprtimi vrati in dvojnimi stenami s tem, da je
prostor med stenami zapolnjen z materialom, odpornim proti
toploti. Ta tarifna številka vključuje armirane in ojačene
trezorje, obloge trezorjevih sten in vrata trezorja (z okviri ali
brez njih), kot so na primer: trezorji, katere uporabljajo v
bankah, sefih, tovarnah itd., kjer je potrebno več prostora za
shranjevanje.


Ta tarifna številka vključuje tudi škatle za kovinski denar in
dokumente (z notranjimi pregradami ali brez njih). Te škatle so
prenosne in imajo včasih dvojne stene, ki glede na konstrukcijo,
na material, iz katerega so izdelane, na varnostno ključavnico
itd. dajejo primerno zaščito pred krajo in požarom. Tudi škatle
za zbiranje prispevkov, škatle za denar itd., se uvrščajo v to
tarifno številko, vendar pod pogojem, da imajo podobne varnostne
naprave. V nasprotnem primeru se uvrščajo po materialu, iz kate
rega so izdelane, ali pa kot igrače.

Ta tarifna številka ne vključuje kontejnerjev, ki so posebej
konstruirani kot ognjevarni, odporni proti udarcem ali lomu,
katerih zidovi pa ne nudijo resnejšega odpora poskusom vdiranja z
vrtanjem ali rezanjem (tar. št. 94.03).


83.04

ARHIVSKE OMARE, KARTOTEČNE OMARE, ŠKATLE ZA SORTIRANJE
DOKUMENTOV, REGALI ZA PAPIR, STOJALA ZA PERESA, STOJALA ZA ŽIGE
IN PODOBNA PISARNIŠKA ALI NAMIZNA OPREMA IZ NAVADNIH KOVIN, RAZEN
PISARNIŠKEGA POHIŠTVA IZ TAR.ŠT. 94.03

Ta tarifna številka vključuje omare za arhive, za kartoteke,
škatle za zlaganje dokumentov in podobno pisarniško opremo za
shranjevanje, arhiviranje ali sortiranje dopisov, kartotečnih
kartic ali drugih dokumentov, vendar pod pogojem, da ta oprema ni
namenjena za postavljanje na tla in da ni drugače zajeta v opombi
2 k 94. poglavju (tar. št. 94.03) (glej splošna določila
komentarja k 94. poglavju).

Ta tarifna številka vključuje tudi škatle za sortiranje
dokumentov, daktilografska odlagala za papir, namizna stojala in
palice ter drugo namizno opremo (kot so na primer: držala za
knjige, obtežilniki za papir, črnilniki in črnilnice, stojala za
nalivnike, držala za štampiljke in pivnike).

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje košev za smeti, ki se
uvrščajo po materialu (na primer: v tar. št. 73.26).


83.05

MEHANIZMI ZA MAPE Z NEPOVEZANIMI LISTI ALI ZA FASCIKLE, SPONKE ZA
SPISE IN PISMA, KARTOTEČNI JEZDECI IN PODOBNI PISARNIŠKI
PREDMETI, IZ NAVADNIH KOVIN; SPONKE V "TRAKOVIH" (NPR. ZA
PISARNE, TAPETNIŠTVO, PAKIRANJE) IZ NAVADNIH KOVIN

8305.10 - Mehanizmi za mape s nepovezanimi listi ali za fascikle

8305.20 - Sponke v "trakovih"

8305.90 - Drugo, vključno z deli

Ta tarifna številka vključuje mehanizme (s ščipalkami, žico, na
vzmet, z obročki, vijakom itd.) iz navadne kovine za mape s
prostimi listi ali za fascikle. Ta tarifna številka nadalje
vključuje zaščitne obročke, trakove in vogalnike za glavne
knjigovodske knjige ali za druge knjige, ki so stalno na enem in
istem mestu; kovinski pisarniški pribor, ki se uporablja za
pritrjevanje papirja ali s katerim se označuje indeks (na primer:
spojke za pisma, za liste papirja, pritrdilniki za papir,
vogalniki za pisma, značke za indeksiranje vozovnic, značke za
arhiv, zagozde za arhiv); sponke v "traku", ki se uporabljajo v
spenjalnikih pisarniškega tipa, za tapetništvo, pakiranje itd.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) risalni žebljički (tar. št. 73.17 ali 74.15) in

(b) sponke in pritrdila za knjige, glavne knjigovodske knjige
itd. (tar. št. 83.01 ali 83.08).


83.06

ZVONOVI, GONGI IN PODOBNO, NEELEKTRIČNI, IZ NAVADNIH KOVIN; KIPCI
IN DRUGI OKRASKI IZ NAVADNIH KOVIN; OKVIRI ZA FOTOGRAFIJE, SLIKE
IPD. IZ NAVADNIH KOVIN; OGLEDALA IZ NAVADNIH KOVIN

8306.10 - Zvonovi, gongi in podobno

        - Kipci in drugi okraski:

8306.21 - - prevlečeni s plemenito kovino (npr. pozlačeni,
            posrebreni ipd.)

8306.29 - - drugi

8306.30 - Okviri za fotografije, slike in podobno; ogledala

           (A) ZVONOVI, GONGI IN PODOBNO, NEELEKTRIČNI

Ta skupina vključuje neelektrične zvonce in gonge iz navadnih
kovin. Vanjo spadajo: cerkveni zvonovi, šolski zvonci, zvonci za
javne zgradbe, tovarne, ladje, gasilska vozila itd., zvonci za
vhodna vrata, namizni zvonci, zvonci za živino (kraguljčki) in za
druge živali, zvonci za bicikle, skuterje, otroške vozičke ali za
ribolovski pribor; kombinacija nekaj zvoncev za vrata, namizni
gongi itd.; dekorativni zvonci, kot. na primer: zvonci -
turistični spominki (suvenirji).

Ta tarifna številka vključuje tudi kovinske dele, kot so nihala,
ročke in kupole (vštevši tudi tiste, primerne za električne
zvonce in za druge tipe zvoncev). V to tarifno številko spadajo
tudi kovinski gumbi in ključi za neelektrične namizne zvonce in
za zvonce na vratih itd.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) železne in jeklene konstrukcije za podpiranje cerkvenih
zvonov itd (tar. št. 73.08),

(b) potege za zvonove, vzvodi in drug pribor za mehanske zvonce
na vratih (tar. št. 73.25, 73.26),

(c) električni zvonci in drugi signalni aparati iz tar. št.85.31,

(d) zvonovi (v skupini) in gongi za stenske ure (tar. št. 91.14),

(e) kariljoni (skupine štirih zvonov) in gongi v smislu glasbenih
instrumentov, ki se uvrščajo v tar. št. 92.06 ali 92.07 in

(f) predmeti, ki so sestavljeni tudi iz zvonov, na primer: pasje
ovratnice (tar. št. 42.01), nekateri glasbeni instrumenti,

na primer:

- tamburin - 92. poglavje,

- igrače (tar. št. 95.03).

                   (B) KIPCI IN DRUGI OKRASKI

Ta skupina izdelkov vključuje številne okraske iz navadnih kovin
(z vgrajenimi pomožnimi nekovinskimi deli ali brez njih) vrst, ki
so namenjene prvenstveno za okraševanje na primer domov, pisarn,
javnih zbirališč, cerkev, vrtov itd.

Poudariti je treba, da v to skupino izdelkov ne spadajo predmeti,
ki se uvrščajo v bolj specifične tarifne številke te
Nomenklature, četudi so ti predmeti, glede na svojo naravo ali
izdelavo, primerni za okraševanje.

Ta skupina izdelkov vključuje predmete brez kakršnekoli uporabne
vrednosti in so zgolj okrasni, ter predmete, katerih edina
vrednost je v tem, da vsebujejo druge dekorativne predmete ali da
dopolnjujejo njihov okrasni učinek, na primer:

(1) Doprsni kipci in druge dekorativne podobe, ornamenti (vštevši
tudi ornamente, ki tvorijo dele garnitur stenskih ur) za okvire
kaminov, polic itd. (živali, simbolne ali alegorične podobe
itd.), športne ali umetniške trofeje (pokali itd.), okrasi za
stene z vgrajenim priborom za obešanje (plakete, pladnji, plošče,
medaljoni, razen tistih za osebni okras), umetno cvetje, rozete
in podobno dekorativno blago iz lite ali kovane kovine (običajno
iz kovanega železa), majhni okrasni predmeti za police in domače
vitrine itd..

(2) Križi, cerkveni ali verski okraski.

(3) Namizne skodele, vaze, lonci, cvetlični lončki (ornamentirane
skodele za cvetje) (vštevši tudi tiste z vstavljenimi progami iz
emajla).

V to tarifno številko je, v spodaj navedenih okoliščinah, zajeto
tudi nekatero blago iz naslednjih dveh skupin izdelkov, četudi
ima uporabno vrednost:

(A) Predmeti za gospodinjstvo, bodisi da so eventuelno zajeti v
določenih tarifna številkah za takšno blago (t.j. v tar. št.
73.23, 74.18 in 76.16), ali pa v tarifna številkah za "druge
predmete" (kot je na primer: v primeru artiklov iz niklja in
kositra). Bistveni namen teh gospodinjskih predmetov je služiti v
uporabne namene, njihova dekorativnost pa je običajno vzporedna
in ne škodi uporabnosti teh predmetov. Če pa takšni dekorirani
predmeti služijo za uporabne namene v enaki meri kot drugi
primerljivi predmeti, se uvrščajo v tarifno številko kot
gospodinjsko blago in ne v to tarifno številko. Na drugi strani
pa se morajo uvrstiti v to tarifno številko, v kolikor je njihova
uporabnost nedvoumno podrejena njihovemu okrasnemu ali modnemu
značaju, na primer: pladnji, ki so izdelani zelo reliefno, tako
da je njihova uporabnost pravzaprav izničena; ornamenti, ki v
sebi povsem slučajno vsebujejo obliko pladnja ali kontejnerja, ki
pa se uporabljajo kot okrasni krožniki ali pepelniki; miniature,
ki praktično ne koristijo ničemur (miniaturni kuhinjski pribor).

(B) Predmeti (razen gospodinjskih), ki bi sicer spadali v tarifne
številke na koncu vsakega poglavja za kovine (na primer: kadilske
garniture, škatle za nakit, škatle za cigarete, stojala za
kadila, lončki za kadila, ročke za vžigalice). To blago se uvršča
v to tarifno številko, v kolikor je nedvoumno namenjeno za
okrasne namene.

          (C) OKVIRI ZA FOTOGRAFIJE, SLIKE IN PODOBNO;
                   OGLEDALA IZ NAVADNIH KOVIN

V to skupino spadajo okviri za fotografije, slike, ogledala itd.
iz navadnih kovin, vseh oblik in dimenzij. Ti izdelki ostanejo
uvrščeni v tej tarifni številki, če so opremljeni s podlagami iz
papirja, lesa ali iz drugih kovin. Ta tarifna številka vključuje
okvire iz ravnega stekla, vendar pa so ogledala s kovinskimi
okviri iz te tarifne številke izključena (tar. št. 70.09).

Tiskane slike in fotografije v okvirjih iz navadnih kovin se prav
tako uvrščajo v to tarifno številko, v kolikor dajejo proizvodu
bistveni značaj okviri. V nasprotnem primeru se takšni izdeleki
uvrščajo v tar. št. 49.11.

V primerih vokvirjenih slik, risb, pastelov, kolažev in podobnih
dekorativnih plošč, kot tudi v primerih izvirnih gravur, tiskanih
slik in litografij, je treba upoštevati opombo 5 k 97. poglavju
in komentar k tarifnima številkama 97.01 in 97.02, če želimo
ugotoviti, ali je te izdelke treba uvrstiti kot celoto, ali pa
okvire posebe.

Ta tarifna številka vključuje kovinska ogledala (razen optičnih
elementov - glej komentar k tarifnima številkama 90.01 in 90.02),
na primer stenska, žepna in krojaška ogledala, ki so izdelana
pretežno iz jekla ali kroma, ponikljanega ali posrebrenega jekla
in medenine. Ta ogledala so lahko vokvirjena, na podlagi, ali pa
opremljena z nosilci. Lahko so dobavljena v kompletih s škatlami
ali usnjenimi, tekstilnimi jermeni ali z jermeni iz drugih
materialov.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) pregrade in ograje iz modeliranih stebričkov iz kovanega
železa ali iz drugih kovin (tar. št. 73.08),

(b) noži, žlice, vilice itd. (82. poglavje),

(c) ključavnice in njihovi deli (tar. št. 83.01),

(d) pribor in okovje za pohištvo, vrata, stopnišča in okna (tar.
št. 83.02),

(e) instrumenti in aparati iz 90. poglavja (na primer: barometri
in termometru, tudi če so dodelani kot okraski),

(f) stenske ure in njihova ohišja, pa tudi dekorativne škatle, ki
sestoje na primer: iz kipcev ali podobnih predmetov, za katere je
moč nedvoumno določiti, da gre za ohišja stenskih ur (91.
poglavje),

(g) izdeleki iz 94. poglavja,

(h) igrače in drugo (95. poglavje),

(i) namizni vžigalniki (tar. št. 96.13); razpršilke dišav in
podobne toaletne razpršilke (tar. št. 96.16) in

(j) umetniški predmeti, predmeti za zbirke in starine (97.
poglavje).


83.07

UPOGLJIVE CEVI IZ NAVADNIH KOVIN, S PRIBOROM ALI BREZ NJEGA

8307.10 - Iz železa ali iz jekla

8307.90 - Iz drugih navadnih kovin

Glede na postopek izdelave obstajata dve skupini upogibnih
kovinskih cevi:

(1) Upogljive cevi, ki sestoje iz spiralno valjanega oblikovanega
traku s sestavljenimi (pritrjenimi) robovi ali brez njih.
Tovrstna cev je možno zatesniti s pomočjo gume, azbesta, tekstila
itd. V tem primeru je takšna cev primerna za uporabo kot
nepremočljiva zaščita za električne kable in upogibne prenosne
sisteme, za cevi vakuumskih aparatov za vsesavanje prahu, za vode
stisnjenega zraka, pare, plinov, vode, petroleja, olja in drugih
tekočin pri motorjih, strojnih orodjih, črpalkah,
transformatorjih, hidravljičnih in pnevmatskih napravah, visokih
talilniških peči itd. Podobne cevi, ki niso pripravljene kot
nepremočljive, se uporabljajo kot prevodniki za pesek, žita,
prah, ostružke itd., v nekaterih primerih pa tudi za zaščito
električnih vodov in drugih upogibnih prenosnih cevovodov, za
gumijaste cevi itd.

(2) Valovite upogljive cevi, dobljene z deformacijo ravne cevi.
Takšne cevi po svoji naravi ne prepuščajo zraka in vode in se
lahko uporabljajo brez nadaljnje obdelave za namene, opisane v
točki pod (1).

Obe vrste sta lahko obviti s pleteno žico ali kovinskim trakom, s
čimer postaneta bolj odporni na pritisk. Ta ovoj včasih zaščitijo
s spiralno žico, lahko pa tudi s tekstilnim materialom, gumo ali
s plastiko.

Ta tarifna številka vključuje tudi upogljive cevi, izdelane iz
zelo goste spiralne žice (na primer: za ovijanje kablov "Bowden"
ali kablov za zavoro bicikla). Ta tarifna številka ne vključuje
podobnih izdelkov, ki se ne uporabljajo kot cevi (na primer: žice
za razgrinjanje zaves) (v glavnem tar. št. 73.26).

Upogljive cevi kratkih dolžin za termično in antivibracijsko
uporabo (znane kot termostatični mehovi ali ekspanzijske spojke)
ostanejo v tej tarifni številki.

Ta tarifna številka vključuje tudi cevi, opremljene z oglavki,
spojkami itd.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) cevi iz gume z vgrajenim kovinskim ojačenjem ali opremljene z
zunanjim kovinskim ojačenjem (tar. št. 40.09) in

(b) upogibne cevi, izdelane v obliki strojnih delov ali delov za
vozila, na primer: v sklopu z drugim materialom (oddelka XVI in
XVII).


83.08

ZAPIRALA, OKOVJE Z ZAPIRALI, ZAPONKE, ZAPIRALA Z ZAPONKAMI,
SPONKE, OČESCA IN PODOBNO, ZA OBLEKO, OBUTEV, ROČNE TORBE,
POTOVALNE PREDMETE IN DRUGE GOTOVE IZDELKE; CEVASTE ALI RAZCEPNE
KOVICE IZ NAVADNIH KOVIN; BISERI IN BLEŠČICE IZ NAVADNIH KOVIN

8308.10 - Kljukice in očesca

8302.20 - Cevaste in razcepne kovice

8308.90 - Drugo, vključno z deli

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Kljukice in očesca za oblačila, obutev, šotorska krila,
šotore in jadra,

(B) Cevaste in razcepne zakovice vseh vrst. Uporabljajo se za
oblačila, obutev, predšotorska krila, šotore, za blago za
potovanje, za usnjeno blago, jermene itd. Prav tako se
uporabljajo v tehniki (na primer: v letalski industriji). Ta
tarifna številka vključuje tudi slepe zakovice, pri katerih med
kovičenjem en trn pritiska v zakovico in se zlomi, ko pride
zakovica na pravo mesto.

(C) Zamaški, pritrjevala in okovje z zapirali za ročne torbice,
vreče, aktovke, kurirske torbe in za druge predmete za potovanje,
ali pa za knjige in ročne ure. Vendar ta tarifna številka
izključuje ključavnice (vštevši tudi stremena s ključavnicami) in
okovje z zapirali, ki imajo vgrajene ključavnice (tar. št.
83.01).

(D) Sponke (z jezičkom ali brez njega), sponke - zapirala,
okrasne ali neokrasne, za oblačila, pasove, naramnice, rokavice,
obutev, dokolenke (gamaše), ročne ure, blago za potovanje in za
usnjeno blago.

(E) Kovinski biseri in bleščice, ki se med drugim uporabljajo za
izdelovanje imitacije nakita ali za dekoriranje tekstilnega
materiala, vezenin, oblačil itd. Izdelujejo jih pretežno iz
bakra, iz bakrovih zlitin ali iz aluminija (pogosto so pozlačene
ali posrebrene) in se lepijo, našivajo itd. Biseri so v glavnem
kroglaste ali cevaste olike in včasih fasetirane (prevrtane).
Bleščice so v glavnem geometrijske oblike (okrogle, šestkotne
itd.) in se običajno izrezujejo iz kovinskih folij. Najpogosteje
so preluknjane.

Artikli, našteti pod (A), (C) in (D) imajo lahko dele iz usnja,
tekstila, plastičnega materiala, lesa, roževine, kosti, ebonita,
biserovine, slonove kosti, imitacije dragih kamnov itd., vendar
pod pogojem, da ohranijo bistvene značilnosti predmetov in
navadne kovine. Lahko so tudi okrašeni z obdelavo kovine.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) okraski (razen sponk) za klobuke, ročne torbice, obutev,
pasove itd. (tar. št. 71.17),

(b) kovinski kosmi (posebno poglavja od 74. do 76.),

(c) zakovice, razen cevastih in razcepnih; vzmetni kaveljčki
(običajno poglavja od 73. do 76.),

(d) gumbi - pritiskači in podobni gumbi na premikanje (tar. št.
96.06) in

(e) patentna zapirala in njihovi deli (tar. št. 96.07).


83.09

ZAMAŠKI (VKLJUČNO KRONSKA ZAPIRALA, NAVOJNI ZAMAŠKI IN ZAMAŠKI,
SKOZI KATERE SE IZLIVA), ČEPI ZA STEKLENICE, POKROVI IZ PLOČEVINE
Z NAVOJEM ALI BREZ NJEGA, ZALIVKE IN DRUG PRIBOR ZA PAKIRANJE, IZ
NAVADNIH KOVIN

8309.10 - Kronski zapirala

8309.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vrsto predmetov iz navadnih kovin
(pogosto v kombinaciji z drugimi materiali, kot so: pluta,
kavčuk, plastika in drugi), ki se uporabljajo za zamaševanje ali
začepanje bobnov, sodov steklenic itd., ali pa za zamaševanje
zabojev in drugih pakiranj.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Kovinski zamaški, na primer: kronski zamaški vseh vrst,
vijačni zamaški, nasadni zamaški, vzmetni itd. vrst, ki se
uporabljajo za zamaševanje pivskih steklenic in steklenic za
mineralno vodo, kozarcev za ozimnico, kontejnerjev cevastih oblik
in podobnih kontejnerjev.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni vzvodno-vzmetni
zamaški iz pretežno plastičnih materialov, porcelana itd.

(2) Čepi (zamaški) za kovinske sode.

(3) Zamaški, skozi katere se izliva, kaplja, ali preprečujejo
kaplanje (anti-drip) za likerje, olja, zdravila ipd.

(4) Čepi (glavice), ki se v celoti odstranijo z otrganjem in ki
so namenjeni za steklenice za mleko, jogurt lončke itd., glavice,
izdelane iz svinčeve, aluminijaste ali kositrne folije, vrst, ki
se uporabljajo za pokrivanje nekatere vrhove steklenic šampanjeca
ali steklenic vina.

(5) Pokrovi za čepe v obliki diskov itd., ki so izrezani iz
kovinske pločevine in ki se pritrdijo nad čepe (kot zaščita).

(6) Posebni izdelki iz žice v smislu varovanja čepov na
steklenicah za šampanjec itd.

(7) Plombe vseh vrst, predvsem iz svinca ali iz bele pločevine,
ki se uporabljajo za varovanje zabojčkov, paketov, zgradb,
železniških vagonov, vozil itd., vštevši tudi varnostne plombe.

(8) Ščitniki za vogale zabojev.

(9) Povezi za zapiranje torb, vreč, vrečk ali podobnih
kontejnerjev, embalaže, ki sestoje iz ene ali dveh žic,
vstavljenih med dva plastična ali papirna trakova.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni pokrovi, ki se
vgrajujejo v konzerve, pločevinke za pijače ipd. in se fiksirajo
z zaroblenjem, ali spajkanjem in jih ni moč poplnoma odstraniti.
Lahko se odpirajo na poteg ali z odpirači (noži) za konzerve,
uvrščajo se po materialu (na primer, v tar.št. 73.26, 76.16).


83.10

PLOŠČE Z NAPISI, OZNAKAMI, NASLOVI IN PODOBNE PLOŠČE, ŠTEVILKE,
ČRKE IN DRUGI ZNAKI IZ NAVADNIH KOVIN, RAZEN TISTIH IZ TAR.ŠT.
94.05

Iz te tarifne številke so izključeni osvetljeni znaki iz tar. št.
94.05 (reklamni in drugi), osvetljene plošče z imeni in podobno
(s trajno nameščenim svetlobnim virom) in njihove dele, ki drugje
v Nomenklaturi niso navedeni in ne zajeti. Vendar pa ta tarifna
številka vključuje: plošče iz navadnih kovin, na katerih so
besede, črke, številke in okrasi (izdelani z emajliranjem,
lakiranjem, tiskanjem, graviranjem, vrtanjem, prerezovanjem,
vtiskovanjem, oblikovanjem ali kako drugače), ki podajajo vse
bistvene informacije o ploščah z napisi, oznakami, naslovi in
podobno.

Značilnosti vseh takšnih plošč so, da so praviloma namenjene za
trajno namestitev (na primer: prometni znaki, reklamne plošče,
oglasne deske, plošče z imenom stroja), ali pa da se večkrat
uporabljajo (ploščice za varovano garderobo).

Nekatere izmed njih so lahko predvidene za naknadni vnos
vzporednih dopolnilnih informacij (na primer: vnašanje
individualne serijske številke na ploščo, ki že ima vse bistvene
informacije o stroju). Iz te tarifne številke pa so izključene
ploščice in podobne nalepke za garderobe in podobno z vtisom
itd., ki je v razmerju do bistvene informacije, ki se dodaja
kasneje, vzporednega značaja.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Plošče z imenom okraja, ulic itd., plošče s številko ali
imenom zgradbe, grobov itd., plošče z oznako javne službe
(policija, gasilska komanda itd.), prepovedne plošče
("Prepovedano kaditi", "Prepovedano loviti" itd.), smerokazi in
prometne table- znaki, na primer: znaki za enosmerno ulico, nimaš
prednosti, stop, za prepovedano ustavljanje, doveljeno za mestni
promet itd.

(2) Plošče z imeni gostiln, delavnic, tovarn itd..

(3) Oglasne deske.

(4) Plošče z naslovom za hiše, vrata poštnih nabiralnikov, vrata
vozil, pasje ovratnice itd., vrtnarske plošče z napisi, ploščice
za ključe, za garderobne oznake itd..

(5) Podobne plošče in oznake za stroje, vozila, mere (na primer:
registrske tablice) itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi posamezne črke, številke ali
znake (ali njihove komplete), ki se uporabljajo za izdelavo plošč
z znaki, kot je opisano zgoraj - za izložbena okna v trgovinah,
za indikacijske table na vlakih in podobno.

Vendar pa se plošče z izrezanimi črkami, številkami, simboli
(šablone) in podobno, ki se uporabljajo za markiranje, nanašanje
barvanih designov itd. uvrščajo po materialu, iz katerega so
izdelane.

Iz te tarifne številke so izključene:

(a) plošče, ki nimajo črk, številk in znakov, ali pa imajo le
detajle, ki so v razmerju do bistvene informacije, katero se
dodaja kasneje, vzporednega značaja (npr. prazne registrske
tablice) (na primer: tar. št. 73.25, 73.26, 76.16 in 79.07).

(b) tiskarske črke (tar. št. 84.24), črke in znaki za pisalne
stroje in plošče čaranje, za naslove (tar. št. 84.73) in

(c) mehanske in elektro-mehanske signalne plošče, table in drugo
iz tar. št. 86.06, električna opem za signalizacijo prometa iz
tar.št. 85.30.


83.11

ŽICA, PALICE, CEVI, PLOŠČE, ELEKTRODE IN PODOBNI IZDELKI, IZ
NAVADNIH KOVIN ALI KOVINSKIH KARBIDOV, OBLOŽENI ALI IZPOLNJENI S
TALILI, KI SE UPORABLJAJO ZA MEHKO SPAJKANJE, TRDO SPAJKANJE,
VARJENJE ALI NANAŠANJE KOVINE ALI KOVINSKEGA KARBIDA; ŽICE IN
PALICE, AGLOMERIRANE IZ PRAHU NAVADNIH KOVIN, ZA METALIZACIJO Z
BRIZGANJEM

8311.10 - Oplaščene elektrode iz navadnih kovin za obločno
          varjenje

8311.20 - Žica iz navadne kovine z jedrom za obločno elektro-
          varjenje

8311.30 - Oplaščene palice in žica z jedrom, iz navadnih kovin,
          za mehko spajkanje, trdo spajkanje in plamensko
          varjenje

8311.90 - Drugo, vključno z deli

Ta tarifna številka vključuje žice, palice, cevi, plošče,
elektrode in podobne izdelke iz navadnih kovin ali iz kovinskih
karbidov vrst, ki se uporabljajo za spajkanje, varjenje ali
nanašanje kovine ali kovinskega karbida, vendar pod pogojem, da
so obložene ali zapolnjene s talili. Če so zapolnjeni s talili,
je zunanji del običajno cev, včasih pa spiralno ovit trak. Žice,
palice, cevi, elektrode in navadnih kovin, ki niso obložene in ne
zapolnjene s talili, so iz te tarifne številke izključeni
(poglavja od 72 do 76 in od 78 do 81).

Materiali, ki se uporabljajo za oblaganje in za polnjenje, so
talila (na primer: cinkov klorid, amonijev klorid, boraks,
kremenjak, smola ali lanolin), ki bi se sicer dodajali ločeno in
sproti med spajkanjem, varjenjem ali nanašanjem. Elektrode itd.
lahko vsebujejo tudi dodano kovino v obliki prahu. Pri
električnem varjenju lahko obloga vsebuje tudi nekaj materiala,
odpornega proti toploti (azbest itd.) zaradi usmerjanja
električnega loka na del, katerega je treba zavariti.

Za elektroobločno varjenje se uporabljajo obložene elektrode ali
žica z jedrom. Obložene elektrode sestoje iz kovinskega jedra,
obloženega z nekovinskim materialom, ki je lahko različne
debeline in sestave. Žica z jedrom je votel izdelek, zapolnjen z
materialom, podobnim materialom za oblaganje elektrod. Žico
dobavljajo v navitjih ali na vretenu.

Pripravljene plošče za spajkanje se namestijo med dele, katere je
treba spojiti. Sestoje iz kovinskega traku, žične gaze ali
rešetke, obložene s talilom. Za uporabo jih je moč posebno
oblikovati, ali pa so v obliki traku, primernega za rezanje po
potrebi.

V to tarifno številko spadajo tudi žica in palice, dobljene z
iztiskovanjem prahu navadne kovine (običajno niklja),
aglomeriranega z vezivom na osnovi plastične mase, ki se
uporabljajo za razprševanje kovine na razne snovi (na primer: na
kovine in cement).

Ta tarifna številka ne vključuje žice in palic za spajkanje z
jedrom, katerih zunanji del (ne vštevajoč talila v jedru) sestoji
iz zlitine z 2 mas.% ali več katerekoli plemenite kovine (71
poglavje).


                           ODDELEK XVI

   STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE; ELEKTROTEHNIŠKA OPREMA; NJIHOVI
   DELI; APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA, APARATI ZA
      SNEMANJE IN REPRODUKCIJO TELEVIZIJSKE SLIKE IN ZVOKA,
                  DELI IN PRIBOR ZA TE IZDELKE

OPOMBE, vezane na oddelek:

1. V ta oddelek ne spadajo:

(a) transmisijski, konvejnerski ali elevatorski jermeni ali
trakovi iz plastičnih mas iz 39. poglavja ali iz vulkaniziranega
kavčuka (tar. št. 40.10); ali drugi izdelki, ki se uporabljajo v
strojih, mehanskih ali električnih aparatih ter za druge tehnične
potrebe, iz vulkanizirane gume (razen iz trde gume) (tar. št.
40.16),

(b) izdelki iz naravnega ali umetnega usnja (tar. št. 42.04) ali
iz krzna (tar. št. 43.03), ki se uporabljajo za stroje, mehanske
naprave ali za druge tehnične potrebe,

(c) tuljave, cevke, kopsi, stožci, jedra in podobne podlage iz
katerega koli materiala (na primer: iz 39., 40., 44., ali 48.
poglavja ali iz oddelka XV),

(d)  perforirane karte za Jacquardske ali podobne stroje (na
primer: iz poglavij od št. 39. ali 48. ali iz XV oddelka),

(e) transmisijski, konvejnerski ali elevatorski jermeni (trakovi)
iz tekstilnih surovin (tar. št. 59.10) ali drugi izdelki iz
tekstilnih surovin za tehnične potrebe (tar. št. 59.11),

(f) dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali
rekonstruirani) iz tar. št. od 71.02 do 71.04 ali izdelki, ki so
izdelani iz takih kamnov iz tar. št. 71.16, razen nemontiranih
obdelanih safirjev ali diamantov za gramofonske igle (tar. št.
85.22),

(g) deli za splošno rabo iz opombe 2 v oddelku XV te Nomenklature
iz navadnih kovin (oddelek XV) ali podobni izdelki iz plastičnih
mas (39. poglavje),

(h) vrtalni drogovi (tar. št. 73.04),

(ij)  brezkončni jermeni iz kovinske žice ali iz kovinskih trakov
(oddelek XV),

(k) izdelki iz 82.. ali 83. poglavja,

(l) izdelki iz oddelka XVII,

(m) izdelki iz 90. poglavja,

(n) ure in drugi izdelki iz 91. poglavja,

(o) izmenljivo orodje iz tar. št. 82.07 in ščetke, ki se
uporabljajo kot deli strojev iz tar. št. 96.03; podobno
izmenljivo orodje, ki se uvršča glede na material, iz katerega je
izdelan, njihov delovni deli (na primer: v 40., 42., 43., 45. ali
59. poglavje ali v tar. št. 68.04 in 69.09);

(p) izdelki iz 95. poglavja.

2. Deli strojev (razen izdelkov iz opombe 1 k temu oddelku,
opombe 1 k 84. poglavju, opombe 1 k 85. poglavju in delov
izdelkov iz tarifnih številk 84.84, 85.44, 85.45, 85.46 ali
85.47), se uvrščajo po tehle pravilih:

(a) Izdelki iz katerekoli tarifne številke iz 84. in 85. poglavja
te Nomenklature (razen tarifnih številk 84.09, 84.31, 84.48,
84.66, 84.66., 84.73, 84.85, 85.03, 85.22, 85.29, 85.38 in
85.48), se uvrščajo vedno v svoje ustrezne tarifne številke.

(b) Deli, ki so uporabni samo ali pretežno skupaj s posamezno
vrsto strojev ali z več vrstami strojev, ki se uvrščajo v isto
tarifno številko (vključno tudi stroje, ki se uvrščajo v tarifni
številki 84.79 ali 85.43), se uvrščajo skupaj s takimi stroji ali
v tarifne številke 84.09, 84.31, 84.48, 84.66, 84.37, 85.03,
85.22, 85.29 ali 85.38, odvisno od primera. Če so ti deli oziroma
izdelki lahko uporabljajo z izdelki iz tar. št. 85.17 in iz tar.
št. od 85.25 do 85.28, se uvrščajo v tarifno številko 85.17.

(c) Vsi drugi deli se uvrščajo v tarifne številke 84.09, 84.31,
84.48, 84.66, 84.73, 85.03, 85.22, 85.29 ali 85.38, odvisno od
primera, ali pa se uvrščajo v tarifno številko 84.85 ali 85.48.

3. Če ne izhaja iz tarifnih številk tega oddelka kaj drugega, se
kombinirani stroji, ki so sestavljeni iz dveh ali več strojev
tako, da tvorijo integralno celoto, in drugi stroji, ki
opravljajo dve ali več dopolnilnih ali alternativnih funkcij,
uvrščajo tako, kot da bi imeli samo tisto komponento ali kot da
bi predstavljali samo tisti stroj, ki opravlja glavno funkcijo.

4. Kadar je stroj (vključno s kombinacijo več strojev)
sestavljena iz več komponent (ločenih ali med seboj povezanih s
cevmi, transmisijskimi napravami, električnimi kabli ali drugimi
napravami), katerih namen je, da skupaj prispevajo k jasno
definirani funkciji iz posamezne tarifne številke 84. ali 85.
poglavja, se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v
tarifno številko, ki ustreza funkciji celote.

5. Z izrazom "stroj" v teh opombah so mišljeni katerikoli stroj,
naprava ali postroj, oprema, aparat ali priprava, navedeni v
tarifnih številkah 84. ali 85. poglavja.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

                   (I) SPLOŠNA VSEBINA ODDELKA

(A) Skladno z izključitvami iz 84. in 85. poglavja, predvidenimi
v opombah k temu oddelku, in izvzemši blago, ki je bolj konkretno
zajeto v drugih oddelkih, vključuje ta oddelek:

-  vse mehanske ali električne stroje,

-  aparate in naprave ter njihove dele,

-  tudi nekatere neelektrične in nemehanske aparate in naprave
(kot so: kotli, pomožne naprave za kotle, filtrirne naprave itd.)
ter dele teh aparatov in naprav.

Najpomembnejše izključitve iz tega oddelka so:

(a) vretena, kopsi, navitja itd., izdelani iz kateregakoli
materiala - uvrščajo se po materialu, iz katerega so izdelani.
Vendar pa se osnove navoja ne smejo smatrati za navitja, vretena
ali podobne podstavke in se uvrščajo v tar.številko 84.48.

(b) deli za splošno rabo, kot je opredeljeno v opombi 2 k oddelku
XV, kot so:

- žica, verige, vijaki in vzmeti iz železa ali jekla (tar. št.
73.12, 73.15, 73.18 in 73.20) ter

- podobni izdelki iz drugih navadnih kovin (poglavja od 74 do 76
in od 78 do 81),

- ključavnice, ki se uvrščajo v tar. št. 83.01,

- pribor in okovje za vrata in okna itd., ki se uvrščajo v tar.
št. 83.02,

- podobno blago iz plastičnih mas je iz tega oddelka izključena
in se uvršča pretežno v 39. poglavje,

(c) zamenljiva orodja iz tar. št. 82.07; druga podobna zamenljiva
orodja se uvrščajo po materialu, iz katerega je izdelan njihov
delovni del,

na primer:

- iz gume - v 40. poglavje,

- iz usnja - v 42. poglavje, i

- iz krzna - v 43. poglavje,

- iz plute - v 45. poglavje,

- iz tekstila - v 59. poglavje,

- iz brusilnih sredstev itd. - v tar. št. 68.04 ali

- iz keramike - v tar. št. 69.09 itd.),

(d) drugi izdelki, ki se uvrščajo v 82. poglavje (na primer:
orodja, ploščice in konice iz trdih kovin, noži in rezila za
rezanje, neelektrični stroji za striženje in nekatere mehanske
priprave za gospodinjstva) ter izdelki, ki so zajeti v 83.
poglavju,

(e) izdelki iz oddelka XVII (vozila, letala, plovila....),

(f) izdelki iz oddelka XVIII (optični, fotografski,
kinematografski, merilni.....instrumenti; ure; glasbila....),

(g) orožje in strelivo (93. poglavje),

(h) stroji in aparati, ki imajo lastnosti igrač, predmetov za
družabne igre in zabavo, ali pa ki imajo lastnosti športnih
rekvizitov, nadalje deli in pribor, katere je moč prepoznati
(vštevši tudi ne-električne motorje in stroje, vendar so
izključene črpalke za tekočine za filtriranje ali za čistilne
naparave za tekočine ali pline, ki se uvrščajo pretežno v tar.št.
84.13 ali 84.21, izključeni so tudi elektromotorji in elektro-
transformatorji ter naprave za daljinsko vodenje, ki se uvrščajo
v tar. št. 85.01, 85.04 ali 85.26), da so pa primerni in
namenjeni izključno kot igračke, predmeti za družabne igre in
zabavo ter kot športni rekviziti (95. poglavje),

(ij) ščetke, ki se uporabljajo kot deli strojev (tar. št. 96.03).

(B) V splošnem je lahko blago iz tega oddelka izdelano iz
kateregakoli materiala. Večinoma je izdelano iz navadnih kovin,
vendar oddelek vključuje tudi nekatere stroje iz drugih
materialov (na primer: črpalke, ki so izdelane povsem iz
plastičnih mas) ter dele iz plastičnih mas,lesa, plemenitih kovin
itd.

Vendar pa ta oddelek ne vključuje:

(a) transmisijskih ali konvejnerskih jermenov ali trakov iz
plastičnih mas (39. poglavje); predmetov iz mehke gume

na primer:

- transmisijskih ali, konvejnerskih jermen ali trakov - tar. št.
40.10),

- zunanjih in notranjih avtomobilskih gum itd. (tar. št. od 40.11
do 40.13) in

- tesnil itd. (tar. št. 40.16),

(b) izdelkov iz usnja ali umetnega usnja

na primer:

- pikerji za tekstilne tkalske statve - tar. št. 42.04) ali

- iz krzna (tar. št. 43.03),

(c) izdelkov iz tekstila, kot so

na primer:

- transmisijski ali konvejnerski jermeni (tar. št. 59.10),

- podstavki iz klobučevine (filca) in diske za poliranje (tar.
št. 59.11),

(d) nekaterega keramičnega blaga iz 69. poglavja (glej splošna
določila k poglavjema 84 in 85),

(e) nekaterih izdelkov iz stekla iz 70. poglavja (glej splošna
določila k poglavjema 84 in 85),

(f) izdelkov, ki so povsem iz dragih ali poldragih kamnov
(naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih) (tar. št. 71.02,
71.03, 71.04 ali 71.16), izvzemši nemontirane obdelane safirje
ali diamante za gramofonske igle (tar. št. 85.22) in

(g) neskončnih jermenov iz kovinske žice ali trakov (oddelek XV)


                            (II) DELI
                  (Opomba 2 vezana na Oddelek)

V splošnem se deli, ki so primerni za uporabo samo ali pretežno
skupaj z določenimi stroji ali aparati (vštevši tudi tiste iz
tar. št. 84.79 in 85.43) ali s skupino strojev ali aparatov, ki
spadajo v isto tarifno številko, uvrščajo v isto tarifno številko
kot določeni stroji ali aparati, upoštevajoč seveda vse
izključitve, naštete v Delu (I) (SPLOŠNA VSEBINA ODDELKA).

Posebne tarifne številke so uvedene za naslednje izdelke:

(A)  za dele motorjev iz tar.št. 84.07 ali 84.08 (tarifna
številka 84.09),

(B)  za dele strojev iz tar.št. od 84.25 do 84.30 (tarifna
številka 84.31),

(C)  za dele tekstilnih strojev iz tar.št. od 84.44 do 84.47
(tarifna številka 84.48),

(D)  za dele strojnih orodij iz tar.št. od 84.56 do 84.65
(tarifna številka 84.66),

(E)  za dele pisarniških strojev iz tar.št. od 84.69 do 84.72
(tarifna številka 84.73),

(F)  za dele strojev iz tar.št. 85.01 ali 85.02 (tarifna številka
85.03),

(G) za dele aparatov iz tar.št. 85.19 do 85.21 (tarifna številka
85.22),

(H) za dele aparatov iz tar.št. od 85.25 do 85.28 (tarifna
številka 85.29) in

(IJ) za dele aparatov iz tar.št. 85.35, 85.36 ali 85.37 (tarifna
številka 85.38).

Predhodna določila ne veljajo za dele, ki kot taki predstavljajo
enega izdelkov, ki so zajeti v tarifnih številkah tega oddelka
(razen tar. št. 84.85 in 85.48). Ti izdelki se v vsakem primeru
uvrščajo v svojo ustrezno tarifno številko, četudi so posebej
namenjeni za opravljanje funkcije dela določenega stroja.

To se še posebej nanaša na:

(1)  Črpalke in kompresorje (tar. št. 84.13 in 84.14).

(2)  Filtrirne stroje in naprave (iz tar. št. 84.21).

(3)  Stroje za dvigovanje in manipulacijo (tar. št. 84.25, 84.26
ali 84.28).

(4)  Pipe in ventile (tar. št. 84.81).

(5)  Kroglične in valjčne kotalne ležaje in polirane jeklene
kroglice, katerih toleranca  ni večja od Ň 1% ali Ň 0,05 mm,
oziroma kar je manjše (tar. št. 84.82).

(6)  Prenosne gredi, gredi, ležišča ležajev, drsne ležaje,
zobnike in prenosnike (vštevši frikcijske prenosnike, menjalnike
in druge prenosnike hitrosti), zamašnjake, jermenčnike,
motvoznike, vštevši sklopke in sklopke za gredi (tar. št. 84.83).

(7)  Tesnila (iz kombiniranega materila ali v setih iz različnih
materialov) iz tar. št. 84.84.

(8)  Elektromotorje iz tar. št. 85.01.

(9)  Električne transformatorje in druge stroje in aparate iz
tar. št. 85.04.

(10)  Električne toplotne upornike (tar. št. 85.16).

(11)  Električne kondenzatorje (tar. št. 85.32).

(12)  Električne aparate za vklapljanje in izklapljanje ali
električne aparate za zaščito električnega tokokroga (stikala,
varovalke, priključne škatle itd. (tar. št. 85.35 in 85.36).

(13)  Table, tačke (konzole), pulte, omare in druge aparate za
električno regulacijo ali za upravljanje in razpeljavo
električnega toka (tar. št. 85.37).

(14)  Žarnice iz tar. št. 85.39.

(15)  Elektronke in cevi iz tar. št. 85.40 ter diode,
tranzistorje itd. iz tar. št. 85.41.

(16)  Ogljik za električne namene (na primer: ogljik za
električne žarnice, ogljične žarnice in ogljične ščetkice) (tar.
št. 85.45).

(17)  Izolatorje iz kateregakoli materiala (tar. št. 85.46).

(18)  Druge dele iz izolacijskega materiala za električne stroje
iz tar. št. 85.47.

Drugi deli, katere je moč kot take prepoznati, niso pa primerni
kot deli, ki so posebej ali pretežno namenjeni za potrebe
določenega stroja ali skupine strojev (na primer: deli, ki so
lahko skupni za določeno številko strojev, ki spadajo v različne
tarifne številke), se uvrščajo v tar. št. 84.85 (v kolikor niso
električni) ali v tar. št. 85.48 (če so električni), vendar le v
primeru, da niso iz oddelka izključeni v predhodno navedenih
določilih.

Predhodna določila za razvrščanje delov se ne nanašajo na dele
blaga, ki se uvršča v tarifne številke 84.84 (tesnila itd.),
85.44 (izolirana žica), 85.45 (ogljik za električno rabo), 85.46
(izolatorji) ali 85.47 (cevi za električne vodnike). V splošnem
se takšni deli uvrščajo v posamezna poglavja po ustreznih
materialih, iz katerih so izdelani.

Deli strojev ostanejo uvrščeni v tem oddelku neglede na to, ali
so obdelani in pripravljeni za uporabo, ali niso. Vendar pa se
grobi odkovki iz železa ali iz jekla uvrščajo v tar. št. 72.07.


                      (III) POMOŽNI APARATI
     (Glej Temeljna pravila 2 (a) in 3 (b) ter Opombi 3 in 4
                       vezani na Oddelek)

Pomožni instrumenti in aparati (na primer: manometri, termometri,
instrumenti za merjenje ravni gladine ali drugi merilni in
preskuševalni instrumenti, števci delovnega učinka, časovna
stikala in komandne table, samodejni regulatorji), ki so prisotni
skupaj s stroji in aparati, katerim praviloma pripadajo, se
uvrščajo skupaj s temi stroji ali aparati, v kolikor je njihov
namen meriti, upravljati, nadzirati ali uravnavati določen stroj
ali aparat (le-ta je lahko tudi kombinacija strojev (glej
naslednji (VI del) ali funkcionalna enota (glej VII del) . Vendar
pa se pomožni instrumenti in aparati, katerih namen je
upravljanje, nadziranje ali uravnavanje več strojev (neglede na
to, ali so istega tipa, ali ne) uvrščajo v svoje ustrezne tarifne
številke.


                     (IV) NEKOMPLETNI STROJI
                  (Glej Temeljno pravilo 2(a))

Izraz "stroj" ali "aparat" v tem oddelku ne označuje le
kompletnega stroja, temveč tudi nekompletni stroj (na primer:
sklop delov, ki že ima bistvene značilnosti kompletnega stroja).
Tako se na primer:, stroj, kateri manjka samo zamašnjak,
podstavek, valj za valjanje, ročaj orodja itd., uvršča v isto
tarifno številko, kot stroj sam, nikakor pa ne v posebno tarifno
številko, predvideno za dele. Podobno se tudi stroj ali aparat,
ki ima praviloma vgrajen elektromotor (na primer: elektromehanska
ročna orodja iz tar. št. 85.08) uvršča v isto tarifno številko
kot ustrezni kompletni stroj, četudi se carini brez tega motorja.


                    (V) NESESTAVLJENI STROJI
                  (Glej Temeljno pravilo 2(a))

Zaradi lažjega transporta transportirajo številne stroje in
aparate nesestavljene. Čeprav je takšno blago pravzaprav skupina
delov, se uvršča kot sestavljen ustrezni stroj, ne pa v
katerokoli drugo posebno tarifno številko, predvideno za dele
strojev. To se nanaša tudi na kompletni stroj (glej predhodni IV
del), ki so ob času carinjenja nesestavljeni (v zvezi s tem glej
tudi splošna določila k poglavjema 84 in 85). Vendar pa se
nesestavljene komponente, katerih je po številu več, kot pa je
potrebno za kompletni stroj ali za nekompletni stroj z lastnostmi
kompletnega stroja, uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke.


       (VI) STROJI Z VEČ FUNKCIJAMI IN KOMBINIRANI STROJI
                  (Opomba 3 vezana na Oddelek)

V splošnem se stroji z več funkcijami uvrščajo po glavni funkciji
stroja.

Stroji z več funkcijami so na primer: strojna orodja za kovinsko
obdelavo, ki uporabljajo zamenljiva orodja, ki omogočajo izvedbo
različnih strojnih operacij (na primer: rezkanje, vrtanje,
lepšanje).

Kadar glavne funkcije ni moč določiti na način, predviden v
opombi 3 k temu oddelku, zakonska določila pa drugače ne
zahtevajo, je treba uporabiti Temeljno pravilo 3 (c) - tak primer
je na primer: pri večnamenskih strojih, ki bi se lahko uvrstili v
kar nekaj tarifnih številk od 84.25 do 84.30, v nekaj tarifnih
številk od 84.58 do 84.63 ali v nekaj tarifnih številk od 84.69
do 84.72.

Po glavnemu namenu ali po glavni funkciji kombiniranega stroja se
uvrščajo tudi kombinirani stroji, ki sestoje iz dveh ali več
strojev, aparatov ali naprav različnih vrst, ki so montirani v
celoto in ki eden za drugim (sukcesivno) ali pa istočasno
(simultano) opravljajo posamezne funkcije, ki so običajno
komplementarne in opisane v raznih tarifnih številkah oddelka
XVI.

Primeri kombiniranih strojev so:

-  Tiskarski stroj s pomožnim strojem za zvijanje papirja (tar.
št. 84.43);

-  Stroji za izdelovanje lepenkastih škatel, kombinirani s
pomožnim strojem za tiskanje imen ali navadnih znakov (tar. št.
84.41);

-  Industrijske peči, kombinirane z napravami za dviganje in
manipulacijo (tar. št. 84.17 ali 85.14);

-  Stroji za izdelovanje cigaret, kombinirani s pomožnim strojem
za pakiranje (tar. št. 84.78).

V smislu uporabe predhodnih določil štejejo stroji raznih vrst za
montirane v celoto takrat, kadar so vgrajene eden za drugim na
skupni podstavek, ali v skupni okvir, ohišje itd. Pri tem so
izvzete začasne kombinacije, ali pa kombinacije, ki se običajno
ne vgrajujejo kot kombinirani stroj.

Podstavki, okviri ali ohišja so lahko na koleščkih, tako da je
vgrajen stroj moč premikati, kot to zahteva njegova uporaba,
vendar pod pogojem, da stroj s tem ne dobi lastnosti določenega
proizvoda (na primer: vozila), ki je bolj specifično zajet v
posebnih tarifnih številkah Nomenklature.

Tla, betonski podstavki, zidovi, pregrade, stropovi itd., ne
štejejo za skupni podstavek, ki spaja takšne stroje v celoto,
četudi so tla, betonski podstavki itd. posebej pripravljeni ali
prilagojeni tem strojem.

Opombe 3 k oddelku XVI ni potrebno upoštevati, če je kombinirani
stroj zajet v posebni tarifni številki (na primer: stroj za
klimatizacijo zraka - tar. št. 84.15).

Poudariti je treba, da je treba večnamenske stroje (na primer:
strojna orodja, ki lahko obdelujejo tako kovino kot druge
materiale, ali pa stroji za pritrjevanje kolobarčkov, ki se lahko
uporabljajo tako v tekstilni kot v industriji papirja ali
plastične mase), uvrstiti skladno z določili opombe 7 v 84.
poglavju (glede na svoj glavni namen uporabe).


                    (VII) FUNKCIONALNE ENOTE
                  (Opomba 4 vezana na Oddelek)

To opombo se uporablja, kadar vsebuje stroj (vštevši kombinacije
strojev) posebne komponente, katerih namen je prispevati k
skupni, jasno opredeljeni funkciji, ki je zajeta v eni izmed
poglavija 84. ali (pogosteje) poglavja 85. V tem primeru se
celota uvršča v tarifno številko, ki ustreza tej funkciji,
neglede na to, ali ostanejo različne komponente (zaradi
primernosti ali drugih razlogov) ločene, ali pa so povezane s
cevmi (ki na primer: dovajajo zrak, plin pod pritiskom, olje
itd.), z napravami za prenos sile, z električnimi kabli ali z
drugimi napravami.

Izraz "z namenom prispevati k skupni, jasno opredeljeni funkciji"
v tej opombi vključuje le tiste stroje ali kombinacije strojev,
ki so bistvene za opravljanje funkcije, ki je specifična za
funkcionalno enoto kot celoto - zaradi tega ta izraz ne vključuje
strojev ali naprav, ki opravljajo pomožne funkcije in ki ne
prispevajo k funkciji celote.

Primeri funkcionalnih enot v smislu Opombe 4 vezane na Oddelek:

(1) Hidravlični sistemi, ki sestoje iz pogonske hidravlične enote
(ki sestoji iz hidravlične črpalke, električnega ventila in
rezervoarja za gorivo), hidravličnih valjev in iz cevi in
upogibnih cevi, nujnih za spajanje električnega cilindra s
pogonsko hidravlično enoto (tar. št. 84.12),

(2) Hladilni stroji, aparati in naprave, ki niso montirani skupaj
v povezano celoto, so pa med seboj povezani s cevmi, skozi katere
se pretaka hladilno sredstvo (tar. št. 84.18).

(3) Namakalni sistemi, sestavljeni iz komandne postaje, ki
vključuje filtre, razpršilce, merilne ventile itd., podzemne
distribucijske mreže in vej ter iz površinske mreže (tar. št.
84.24).

(4) Molzni stroji s posameznimi sestavnimi deli (vakuumska
črpalka, pulzator, molzniki, kolektor), povezanimi z upogibnimi
cevmi in s cevmi (tar. št. 84.34).

(5) Stroji za pivarstvo, med katerimi so stroji za klitje, stroji
za drobljenje (mletje) sladu, sodi za ekstrakcijo sladu, sodi za
cejenje (tar. št. 84.38). Pomožne naprave (na primer: stroji za
stekleničenje, stroji za tiskanje nalepk) niso zajeti in se
uvrščajo v ustrezne tarifne številke.

(6) Sistemi za razvrščanje (sortiranje) pisem, ki sestoje
predvsem iz pultov za šifriranje, sistema kanalov za
predsortiranje, medfaznih sortornikov iz končnih sortirnikov -
vse pa upravlja stroj za avtomatsko obdelavo podatkov (tar. št.
84.72).

(7) Naprava za izdelovanje asfalta, ki sestoji iz posameznih
komponent, kot so lijakaste dovajalne naprave, konvejerji,
sušilne naprave, vibracijska sita, mešalci, skladiščne posode in
komandne enote, nameščeni ena zraven druge (tar. št. 84.74).

(8) Stroji za spajanje električnih žarnic z vlaknom. Sestavni
deli teh strojev so povezani preko konvejerja. V teh strojih je
tudi oprema za vročo obdelavo stekla, črpalke in enote za
preskušanje žarnic (tar. št. 84.75).

(9) Varilne naprave, ki sestoje iz varilne glave ali iz nosilca
elektrode s transformatorjem, iz generatorja ali usmernikom za
oskrbo z električnim tokom (tar. št. 85.15).

(10) Radijski oddajniki in pripadajoči bloki za oskrbo z
električno energijo, ojačevalci itd. (tar. št. 85.25).

(11) Prenosni radijsko-telefonski oddajniki in njihovi
pripadajoči ročni mikrofoni (tar. št. 85.25),

(12) Radarji in njihovi bloki za oskrbo z električno energijo,
ojačevalci itd. (tar. št. 85.26).

(13) Sistemi za satelitski televizijski sprejem, ki sestoje iz
sprejemnika, paraboličnega reflektorskega antenskega krožnika,
upravljalnega rotatorja reflektorskega krožnika, napajalnega
kraka (valovnega vodila), polarizatorja, nizkošumnega pretvornika
(LNB) in daljinskega upravljalca na infrardeče žarke (tar. št.
85.28)

(14) Naprave za zaščito proti kraji, pri čemer je razumeti na
primer: infrardečo žarnico in fotoelektrično celico, ki aktivira
zvonec itd. (tar. št. 85.31).

Poudariti je treba, da se sestavni deli, ki ne izpolnjujejo
pogojev iz opombe 4 v Oddelku XVI, uvrščajo v svoje ustrezne
tarifne številke.


           (VIII) GIBLJIVI (PREMIČNI- MOBILNI) STROJI

Glede samovoznih in drugih premičnih strojev je treba upoštevati
komentar k tarifnim številkam za stroje (na primer: glede strojev
za dvigovanje in manipulacijo - tar. št. od 84.25 do 84.28, glede
strojev za izkopavanja - tar št. 84.29 in 84.30), kot tudi
komentar k poglavjem in tarifnim številkam oddelka XVI.


    (IX) STROJI IN APARATI, KI SE UPORABLJAJO V LABORATORIJIH

Stroji in aparati, zajeti v tem oddelku, se vanj uvrščajo tudi,
če so specializirani za uporabo v laboratorijih ali v zvezi z
znanstvenimi in merilnimi instrumenti, vendar pod pogojem, da ne
predstavljajo neindustrijskih aparatov za demonstracije iz tar.
št. 90.23, niti merilnih instrumentov ali instrumentov za
preskušanje itd. iz 90. poglavja.

Primer: Majhne peči, destilacijski aparati, mlinčki, mešalci,
električni transformatorji in kondenzatorji, ki se uporablajov v
laboratorijih se uvrščajo v ta oddelek.


                          84. POGLAVJE

      JEDRSKI REAKTORJI, KOTLI, STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE;
                          NJIHOVI DELI

OPOMBE VEZANE NA POGLAVJE.

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) mlinski, brusilni kamni in drugi izdelki iz 68. poglavja,

(b) naprave in stroji (na primer črpalke) in njihovi deli iz
keramičnega materiala (69. poglavje),

(c) laboratorijsko steklo (tar. št. 70.17); stroji, aparati in
drugi izdelki iz stekla za tehnično rabo ter njihovi deli (tar.
št. 70.19 ali 70.20),

(d) izdelki iz tar. št. 73.21 ali 73.22 ali podobni izdelki iz
drugih navadnih kovin (poglavja od 74. do 76. ali od 78. do 81.),

(e) elektro-mehanično ročno orodje iz tar. št. 85.08 in elektro-
nehanski gospodinjski aparati iz tar. št. 85.09 ali

(f) ročni mehanski aparati za čiščenje tal, brez motorja (tar.
št. 96.03).

2. Stroji in aparati, ki ustrezajo poimenovanju ene ali več
tarifnih številk od 84.01 do 84.24, ki pa hkrati ustrezajo tudi
poimenovanju ene ali več tarifnih številk od 84.25 do 84.80, se
(v smislu Opombe 3 v Oddelku XVI) uvrščajo v ustrezne tarifne
številke od 84.01 do 84.24, ne pa v tarifne številke od 84.25 do
84.80.

V tarifno številko 84.19 ne spadajo:

(a) naprave za kalitev, valilniki in tople baterije za piščance
(tar. št. 84.36),

(b) stroji za vlaženje zrna (tar. št. 84.37),

(c) difuzijski aparati za ekstrakcijo sladkornega soka (tar. št.
84.38),

(d) stroji za tolotno obdelavo tekstilne preje, tkanin in drugih
tekstilnih izdelkov (tar. št. 84.51),

(e) stroji in naprave, ki so namenjeni za mehanske operacije, v
katerih je sprememba temperature, tudi če je potrebna,
postranskega pomena v primerjavi z glavno funkcijo.

V tarifno številko 84.22 ne spadajo:

(a) stroji za šivanje vreč ali podobne embalaže (tar. št. 84.52)
ali

(b) pisarniški stroji (tar. št. 84.72).

V tarifno številko 84.24 ne spadajo:

Ink-jet tiskarski stroji ali printerji (tar.št. 84.43 ali 84.71).

3. Obdelovalni stroji za obdelavo kateregakoli materiala, ki
ustrezajo poimenovanju iz tar. št. 84.56 in hkrati poimenovanjem
iz tarifnih številk od 84.57 do 84.61, 84.64 ali 84.65 , se
uvrščajo v tarifno številko 84.56.

4. Tarifna številka 84.57 vključuje samo obdelovalne stroje za
obdelavo kovin, razen stružnic (vključno s centri za struženje),
ki lahko izvajajo razne operacije strojne obdelave, in sicer:

(a) z avtomatično zamenjavo orodja iz "magacina" ali podobno v
skladu s programom strojne obdelave (centri za strojno obdelavo),

(b) z avtomatično uporabo, hkrati ali zaporedoma, raznih delovnih
enot za obdelavo fiksno postavljenega obdelovanca (stroji,
izdelani na principu delovnih enot, z eno postajo) ali

(c) z avtomatičnim prenosom obdelovanca na razne delovne enote
(prenašalni stroji z več postajami).

5. (A)  Z izrazom "stroji za avtomatsko obdelavo podatkov" iz
tarifne številke 84.71 so mišljeni:

(a) Digitalni stroji:

(1)  ki si lahko zapomnijo program ali programe obdelave in vsaj
podatke, ki so nemudoma potrebni programa;

(2)  ki se lahko programirajo prosto in v skladu s potrebami
uporabnika;

(3)  ki lahko izvajajo aritmetične operacije, katere specificira
uporabnik;

(4)  ki lahko brez človeškega posredovanja med izvrševanjem
programa le-tega modificirajo po principu logičnega odločanja med
izvrševanjem programa.

(b) Analogne stroje, ki lahko simulirajo matematične modele in ki
vsebujejo vsaj:

- analogne elemente,

- kontrolne elemente in

- elemente za programiranje.

(c) Hibridne stroje, sestavljeni ali iz digitalnega stroja z
analognimi elementi, ali pa iz analognega stroja z digitalnimi
elementi.

(B)  Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) so lahko v
obliki sistemov, ki so sestavljeni iz spremenljivega števila
ločenih enot. Določbe navedene v točki (E) spodaj, enoto
upoštevajo kot del kompletnega sistema, če izpolnjuje vse spodaj
naštete pogoje:

(a) da so take vrste, da se samo ali zlasti uporablja v strojih
za AOP;

(b) da jo je mogoče povezati s centralno enoto za obdelavo,
neposredno ali po eni ali več drugih enotah in

(c) da je sposobna sprejeti ali oddati podatek v obliki šifr
(kod) ali signalov, ki so uporabni za sistem.

(C) Ločeno predstavljene enote strojev za avtomatsko obdelavo
podatkov (AOP) se uvrščajo v tar. št. 84.71.

(D) Tiskalniki, tipkovnice, X-Y koordinatne vhodne enote in
diskovne spominske enote, ki ustrezajo pogojem, navedenim v
točkah (B) (b) in (B) (c) zgoraj, se v vseh primerih uvrščajo kot
enote v tar. št. 84.71.

(E) Stroji, ki izvajajo specifične funkcije, razen strojev za
obdelavo podatkov ali strojev, ki delujejo v povezavi s stroji za
AOP), se morajo uvrščati skladno z njihovo individualno (lastno)
funkcijo, ali pa pod "drugo".

6. Tarifna številka 84.82 vključuje med drugim polirane jeklene
kroglice, katerih največji in najmanjši premer se od nominalnega
premera ne razlikujeta za več kot + / -1% oziroma + / -0,05 mm -
odvisno od tega, kaj je manjše. Druge jeklene kroglice se
uvrščajo v tar. št. 73.26.

7. Stroj, ki se uporablja za več kot en namen (večnamenski
stroj), se uvršča glede na svoj glavni namen uporabe.

Stroj, katerega glavni namen ni opisan v nobeni tarifni številki,
ali noben njegov namen ni glaven, se uvršča smislno z opombo 2. v
temu poglavju in opombe 3. v oddelku XVI te Nomenklature v
tarifno številko 84.79, če ne izhaja iz opomb kaj drugega.
Tarifna številka 84.79 vključuje tudi stroje za izdelavo vrvi in
motvozov (na primer: za sukanje, vpletanje, izdelavo vrvi) iz
kovinske žice, tekstilne preje ali iz kateregakoli drugega
materiala ali kombinacije teh materialov.

8. Za potrebe tarifne številke 84.70 je pojem "žepni
shranjevalnik podatkov" vezan na dimenzije, ki ne sme presegati
170 mm x 100 mm x 45 mm.

OPOMBE K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

1. Za potrebe tarifne podštevilke 8471.49 pojem "predstavljeni v
obliki sistema" pomeni stroj za AOP, katerega enote zadovoljujejo
pogoje, navedenev točki 5(B) v 84. poglavju in, ki vsebujejo
najmanj:

 - centralno procesno enoto (CPU)

 - eno vhodno enoto (na primer tipkovnico ali skener) in

 - eno izhodno enoto (na primer video prikazovalnik (monitor) ali
tiskalnik).

2. Tarifna podštevilka 8482.40 se nanaša samo na ležaje s
cilindričnimi valji enakega premera, ki ne sme presegati 5mm in
dolžino, ki je najmanj trikrat večja od premera. Konci valjev so
lahko zaobljeni.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

                  (A) SPLOŠNA VSEBINA POGLAVJA

Skladno s splošnimi določili v oddelku XVI, vključuje to poglavje
vse stroje in mehanske naprave, kot tudi njihove dele, v kolikor
niso posebej omenjeni v 85. poglavju in v kolikor niso:

(a) izdelek iz tekstilnega materiala za tehnično uporabo (tar.
št. 59.11),

(b) izdelek iz kamna, peska itd. (68. poglavje),

(c) keramični izdelek (69. poglavje),

(d) laboratorijsko steklo iz tar. št. 70.17; stroji, naprave in
njihovi deli iz stekla (tar. št. 70.19 ali 70.20),

(e) peči, radiatorji za centralno ogrevanje in drugo blago iz
tar. št. 73.21 ali 73.22 ter podobni izdelki iz drugih navadnih
kovin,

(f) elektromehanično ročno orodje iz tar. št. 85.08 ali
elektromehanski gospodinjski aparati iz tar. št. 85.09 ali

(g) ročne mehanske naprave brez motorja za čiščenje tal (tar. št.
96.03).

V splošnem velja, da:

-  84. poglavje vključuje stroje in mehanske naprave,

-  85. poglavje vključuje stroje in elektro naprave.

Vendar pa so nekateri stroji posebej navedeni v tarifnih
številkah 85. poglavja (na primer: ročna elektromehanična orodja
in elektromehanski gospodinjski aparati), medtem ko vključuje 85.
poglavje nemehanske aparate (na primer: kotle za pridobivanje
pare ter njihove pomožne naprave, kot tudi filtrirne naprave).

Poudariti je tudi treba, da ostanejo stroji, ki so zajeti v 84.
poglavju, v tem poglavju tudi, če so električni, na primer:

(1) Stroji, katere poganja elektromotor.

(2) Stroji, ki se ogrevajo s pomočjo električne energije, stroji
iz tar. št. 84.19 in drugi stroji (na primer: kalandri, pralni
stroji ali stroji za beljenje tekstila ter stiskalnice za
tekstil), ki imajo vgrajene električne grelne elemente.

(3) Stroji na elektromagnetni pogon (na primer: pisalni stroji na
elektromagnetni pogon s pomočjo uporov) ali z vgrajenimi
elektromagnetnimi napravami (na primer: tekstilne statve z
elektro-avtomatskim ustavljanjem, dvigala z elektro-magnetnimi
glavami za dvigovanje bremen in stružnice z elektro-magnetno
stezno glavo.

(4) Stroji, ki delujejo na principu elektronike (na primer:
elektronski računski stroji ali elektronski stroji za avtomatsko
obdelavo podatkov), ali stroji z vgrajenimi fotoelektričnimi ali
elektronskimi napravami (na primer: valjarske instalacije s
fotoelektričnimi napravami in strojna orodja z vgrajenimi raznimi
elektronskimi upravljalnimi napravami).

Ker so keramični izdelki in njihovi deli (69. poglavje),
laboratorijski stekleni izdelki (tar. št. 70.17) in stroji,
naprave in njihovi deli iz stekla (tar. št. 70.19 ali 70.20) iz
tega poglavja izključeni, izhaja, da stroji ali mehanske naprave
ne morejo biti uvrščeni v to poglavje, četudi so kot taki zajeti
zaradi njihovega opisa ali lastnosti v tarifne številke tega
poglavja, vendar pa imajo lastnosti keramičnih ali steklenih
izdelkov.

To se nanaša na primer: na stroje ali aparate iz keramičnih
materialov ali iz stekla s komponentami, ki so iz materialov,
manj pomembnih v primerjavi z drugimi materiali (na primer: čepi,
tesnila, pipe itd., trakovi za stezanje ali privijanje, ali pa
obročne objemke ali druge naprave za pritrjevanje ali podpiranje
- podstavki, trinožniki itd.).

V nasprotju s pravkar navedenim pa praviloma šteje, da so izdelki
izgubili lastnosti keramičnih, laboratorijskih steklenih izdelkov
ali strojev, naprav ali njihovih delov iz keramičnega materiala
ali stekla:

(1) Če gre za kombinacijo keramičnih in steklenih komponent z
velikim deležem komponent iz drugih materialov (na primer: iz
kovine), kot tudi, če gre za izdelke z velikim deležem keramičnih
ali steklenih komponent, vgrajenimi ali trajno montiranimi v
okvire, ohišja ali podobno iz drugih materialov;

(2) Če gre za kombinacijo statičnih komponent iz keramičnega
materiala ali iz stekla z mehanskimi komponentami, kot so
motorji, črpalke itd. iz drugih materialov (na primer: iz
kovine).


                (B) SPLOŠNA RAZPOREDITEV POGLAVJA

(1) Tar. št. 84.01 vključuje: jedrske reaktorje, neožarčene
gorilne elemente (naboje) za jedrske reaktorje, kot tudi stroje
in aparate za separacijo izotopov.

(2) Tar. št. od 84.02 do 84.24 zajemajo druge stroje in naprave,
ki se uvrščajo pretežno po njihovih funkcijah ter neodvisno od
industrijske veje, v kateri se uporabljajo.

(3) Tar. št. od 84.25 do 84.78 zajemajo (z nekaterimi izjemami)
stroje in naprave, ki se uvrščajo po industrijski veji, v katerih
se uporabljajo, neodvisno od njihovih posebnih funkcij v tej
veji.

(4) Tar. št. 84.79 vključuje stroje in mehanske naprave, ki v
predhodnih tarifnih številkah tega poglavja niso zajeti.

(5) Tar. št. 84.80 vključuje (poleg livarskih kalupnic in modelov
za kalupe) kalupe (razen kalupov za ingote), ki se uporabljajo za
ročno ali strojno oblikovanje določenih materialov.

(6) Tar. št. od 84.81 do 84.84 zajemajo nekatero blago za splošno
rabo, ki je primerno in uporabno kot deli strojev ali kot deli
izdelkov iz drugih poglavij.

(7) Tar. št. 84.85 vključuje neelektrične dele, ki se ne uvrščajo
drugam v Nomenklaturi carinska tarife.


                            (C) DELI

Glede delov nasploh glej splošna določila k oddelku XVI.

Posebej dobavljeni električni deli se običajno uvrščajo v eno od
tarifnih številk 85. poglavja, na primer:

- elektromotorji (tar. št. 85.01),

- električni transformatorji (tar. št. 85.04),

- elektro-magneti, trajni magneti, elektro-magnetne glave za
dvigala in elektro-magnetne stezne glave (tar. št. 85.05),

- elektro oprema za zaganjanje motorjev z notranjim izgorevanjem,
električna stikala, komandne plošče, vtikači, razdelilne - škatle
itd. (tar. št. od 85.35 do 85.37),

- elektronske cevi (tar. št. 85.40),

- diode, tranzistorji in podobne polprevodniške naprave (tar. št.
85.41),

- elektronska integrirana vezja in elektronski mikrosklopi (tar.
št. 85.42),

- ogljik za elektrotehnične namene (tar. št. 85.45),

- izolatorji (tar. št. 85.46) in

- nekateri pribor iz izolacijskega materiala (tar. št. 85.47).

To blago se, v kolikor ni vgrajeno z drugimi deli strojev, uvršča
v naštete tarifne številke, četudi je namenjeno za izključno ali
pretežno uporabo skupaj z določenimi stroji iz tega oddelka.

Drugi električni deli se uvrščajo takole:

(1) V tarifnih številkah 84.09, 84.31, 84.48, 84.66 ali 84.73, v
kolikor ustrezajo poimenovanjem teh tarifnih številk.

(2) V kolikor ne ustrezajo, pa v to poglavje in v isto tarifno
številko kot stroj, za katero so namenjeni, vendar pod pogojem,
da so namenjeni izključno ali pretežno za ta stroj; če temu ni
tako, se uvrščajo v tarifno številko 85.48.


        (D) IZDELKI, KI SO ZAJETI V DVEH ALI VEČ TARIFNIH
                    ŠTEVILKAH ISTEGA POGLAVJA
                 (Opombi 2 in 7 k temu poglavju)

Tarifne številke od 84.01 do 84.24 zajemajo stroje in naprave
(opisane predvsem glede na njihovo funkcijo), ki se lahko
uporabijo v raznih industrijskih vejah. V drugih tarifnih
številkah so stroji in naprave največkrat opisani glede na
industrijsko vejo ali drugo vejo dejavnosti, v kateri se
uporabljajo. Skladno z opombo 2 k temu poglavju, se stroji in
naprave, ki bi se lahko uvrstili v dva ali več tarifnih številk,
od katerih je ena iz prve skupine (t.j. tar. št. od 84.01 do
84.24), uvrščajo v tarifno številko iz prve skupine.

Tako na primer se motorji vedno uvrščajo v tarifne številke od
84.06 do 84.08 ter od št. 84.10 do 84.12, in sicer neglede na
njihovo uporabo. Isto načelo razvrščanja velja za črpalke, tudi
če so specializirane za posebne namene (črpalke za predenje
tekstila ali kmetijske črpalke), centrifuge, kalandri, filtrirne
stiskalnice, peči, parni generatorji itd.

Pri tem je nekaj izjem pravkar opisanega načela (izjeme so
naštete v opombi 2 k temu poglavju) glede tarifnih številk 84.19
in 84.22.

Tako se v druge tarifne številke tega poglavja uvrščajo naslednji
predmeti, čeprav so načeloma zajeti v tar. št. 84.19:

(1) Kmetijske naprave za klitje, inkubatorji in tople baterije za
gojenje piščancev (tar. št. 84.36).

(2) Naprave in stroji za vlaženje zrnja (tar. št. 84.37).

(3) Difuzijski aparati za ekstrakcijo sladkornega soka (tar. št.
84.38),

(4) Stroji za toplotno obdelavo tekstilne preje, tkanin in
gotovih izdelkov iz tekstilnih materialov (tar. št. 84.51).

(5) Stroji in naprave, pri katerih je sprememba temperature lahko
sicer nujna, vendar stranskega pomena v primerjavi z njihovo
glavno mehansko funkcijo.

Na podoben način se v kasnejše tarifne številke uvrščajo tudi
naslednji izdelki, ki bi se sicer lahko uvrstili v tar. št.
84.22:

(1) Šivalni stroji (na primer: za zašivanje - zapiranje vreč)
(tar. št. 84.52).

(2) Stroji za kuvertiranje pisem ali dokumentov in za lepljenje
ovojnic, stroji za štetje in ovijanje kovinskega denarja (tar.
št. 84.72).

Načelo prednosti za tarifne številke 84.01 do 84.24 se nanaša
samo na stroje, ki štejejo za celoto.

Kombinirani ali večnamenski stroji se uvrščajo skladno z opombo 3
v oddelku XVI, funkcionalne enote pa skladno z opombo 4 k temu
oddelku (glej dele (VI) in (VII) splošnih določil v oddelku XVI).

Stroji, ki bi se lahko uvrstili v dve ali več tarifnih številk,
od katerih pa ni niti ena v skupini tarifnih številk od 84.01 do
84.24, se uvrščajo v tisto tarifno številko, v kateri je podano
najbolj konkretno poimenovanje takega stroja, ali pa se uvršča po
njegovem glavnem namenu.

Večnamenski stroji, ki se enakovredno uporabljajo za več namenov
ali v več industrijah (na primer: stroji za pričvrščevanje
kolobarčkov, ki se enakovredno uporabljajo v industriji papirja,
tekstila, usnja, plastike itd.), se uvrščajo v tarifno številko
84.79.


(E) STROJI Z VGRAJENIM STROJEM ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV
    (AOP) ALI PA STROJI, KI DELUJEJO V POVEZAVI S STROJEM ZA
         AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, VENDAR OPRAVLJAJO
                       SPECIFIČNE FUNKCIJE
                 (Opomba 5 (E) k temu poglavju)

Skladno z določili opombe 5 (E) v "SPLOŠNIH DOLOČILIH" k 84.
poglavju, morajo biti upoštevana naslednja načela, kadar gre za
stroje z vgrajenim strojem za avtomatsko obdelavo podatkov
oziroma za stroje, ki delujejo v povezavi s strojem za avtomatsko
obdelavo podatkov, vendar opravljajo specifične funkcije:

(1) Stroji z vgrajenim strojem za avtomatsko obdelavo podatkov
(AOP), ki opravljajo funkcijo, ki ni enaka obdelavi podatkov, se
uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji tega stroja. V
kolikor take tarifne številke ni, se uvrščajo v tarifne številke
za druge stroje, ne pa v tar. št. 84.71.

(Na primer: centri za strojno obdelavo, ki se jih upravlja (vodi)
preko stroja za AOP, se stroj za AOP in center uvrstita v skupno
tar.št. 84.57).

(2) Stroji, ki so ob času carinijenja skupaj s strojem za
avtomatsko obdelavo podatkov (AOP), je pa predvideno, da delujejo
v povezavi s strojem za AOP, in opravljajo funkcijo, ki je
drugačna kot je obdelava podatkov, se uvrščajo na naslednji
način:

Stroj za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP), se uvršča ločeno v
tar. št. 84.71, drugi stroji pa v tarifne številke, ki ustrezajo
funkcijam, katere opravljajo - razen v primeru, če se kot
funkcionalne enote (v smislu opombe 4 v oddelku XVI ali v smislu
opombe 3 k 90. poglavju) uvrščajo v druge tarifne številke 84.,
85. ali 90. poglavja.

Primera:

(1) Aparat za merjenje lomnega količnika (refraktometer), ki
lahko sam (brez stroja AOP) meri lomni količnik, ker ima že
vgrajen tudi prikazovalnik. Ima pa tudi vgrajen izhod za
priključitev na stroj za AOP. Če sta ob času carinjenja skupaj
(refraktometer in AOP) ali ne, se uvrščata vsak v svojo tarifno
številko:

- refraktometer v tar.št. 90.27 ,

- stroj AOP pa v tar.št. 84.71.

(2) Infrardeči (IR) spektrofotometer, ki ga krmili in upravlja
ločen stroj za AOP (običajno kar PC-računalnik z monitorjem, ki
je povezan z IR-spektrometrom z električnimi kabli). Taka vrsta
IR-spektrometera lahko obratuje (snema spektre) izključno z
uporabo računalnika, zato tak sisitem smatramo kot funkcionalno
celoto.

Če sta ob času carinjenja prisotna skupaj, se oba aparata (IR-
spektrometer in AOP), uvrščata v eno (skupno) tarifno številko
90.27.


84.01 JEDRSKI REAKTORJI; GORILNI ELEMENTI (POLNJENJA),
NEOBSEVANI, ZA JEDRSKE REAKTORJE; STROJI IN APARATI ZA SEPARACIJO
IZOTOPOV

8401.10 - Jedrski reaktorji

8401.20 - Stroji in aparati za separacijo izotopov in njihovi
deli

8401.30 - Gorilni elementi (polnjenja), neobsevani

8401.40 - Deli jedrskih reaktorjev

                      (I) JEDRSKI REAKTORJI

Pojem "jedrski reaktorji" vključuje v splošnem vse aparate in
naprave znotraj prostora, zaščitenega z biološkim plaščem,
vštevši tudi plašč sam. Pojem vključuje tudi katerekoli druge
aparate in naprave izven tega prostora, vendar pod pogojem, da
predstavljajo integralni del tistega, kar se nahaja znotraj
biološkega plašča.

Jedrski reaktor običajno sestavljajo:

(A) Jedro, ki sestoji:

(1) Iz goriva (fizijskega ali fertilnega), ki je lahko razredčeno
ali razpršeno v moderatorju oziroma upočasnjevalcu (homogeni
reaktor), ali pa koncentrirano v gorilnih elementih (polnjenjih)
(heterogeni reaktor).

(2) Iz moderatorja - upočasnjevalca in eventuelno iz nevtronskega
reflektorja (na primer: berilija, grafita, vode, težke vode,
nekateri ogljikovodiki, kot so na primer: difenil in terfenili).

(3) Iz hladilnega sredstva, ki služi temu, da odvede toploto, ki
jo reaktor ustvarja ( v ta namen se pogosto uporabljajo: ogljikov
dioksid, helij, voda, težka voda, staljeni natrij ali bizmut,
staljene mešanice natrija in kalija, stajene soli, nekateri
ogljikovodiki itd.). Vendar tudi moderator služi kot hladilno
sredstvo.

(4) Iz kontrolnih palic iz materialov z visoko sposobnostjo
absorbcije nevtronov (na primer: bor, kadmij, hafnij ali zlitine
in spojine iz teh materialov).

(B) Mehanske konstrukcije (na primer: reaktorska posoda, rešetka
za vnašanje gorilnih elementov (polnjenj), cevovodi za pretok
hladila, ventili, mehanizem za upravljanje s kontrolnimi palicami
itd.).

(C) Instrumenti za meritve, kontrolo, avtomatsko regulacijo in
upravljanje (na primer: viri nevtronov, ionizacijske komore,
termoelementi, telekamere, merilci pritiska ali pretoka).

(D) Toplotni in biološki plašč (iz jekla, betona, svinca itd.).

Tudi nekateri drugi stroji, aparati in naprave se lahko
uporabljajo v jedrskih instalacijah. Lahko so nameščeni celo
znotraj prostora, zaščitenega z biološkim plaščem. S tem štejejo,
da so dobili bistvene lastnosti delov jedrskega reaktorja in se
morajo zaradi tega uvrščati v svoje ustrezne tarifne številke
(glej izključitve od (c) do (i), ki so navedene spodaj).

Sestavni deli jedrski reaktorjev se lahko občutno razlikujejo
tako po njihovi naravi, značilnih lastnostih, kot tudi po načinu
njihove vgradnje.

Tipi jedrskih reaktorjev se ločijo, upoštevajoč pri tem:

(1) Nevtronsko energijo, katero širijo verižne reakcije (na
primer: termalni (ali počasni), prehodni - intermedialni ali
hitri reaktorji),

(2) Distribucijo fizijskih materialov v jedru reaktorja (na
primer: homogeni, heterogeni reaktorji),

(3) Namen uporabe (na primer: raziskovalni reaktorji, reaktorji
za proizvodnjo izotopov, reaktorji za raziskavo materialov,
reaktorji za spreminjanje fertilnih materialov v fuzijske
(konverterji ali briderji), propulzivni reaktorji, reaktorji za
proizvodnjo termične ali električne energije).

(4) Lastnosti uporabljenega materiala ali delovni princip (na
primer: reaktorji z naravnim uranom, z obogatenim uranom, z uran-
torijem, z grafitom, hlajenim z natrijem, z grafitom, hlajenim s
plinom ali vodo ali s težko vodo pod pritiskom, z vrelo vodo, z
bazeni, z organskim moderatorjem.

V splošnem izračunavajo velikost reaktorja tako, da je vsaj
"kritična", tako da nobena zunanja izguba nevtronov ne more biti
tolikšna, da bi prekinila verižno reakcijo. Vendar so lahko v
uporabi (za raziskovalne namene) tudi "podkritični" reaktorji, ki
zahtevajo dodatni vir nevtronov. Tudi ti reaktorji spadajo v to
tarifno številko.

Ločeno dobavljeni deli jedrskih reaktorjev se uvrščajo pretežno
skladno z opombami 2 k oddelku XVI.

V to tarifno številko se kot deli jedrskih reaktorjev uvrščajo
tudi: kontrolne palice in upravljalski mehanizmi, viri nevtronov,
ki so montirani zaradi iniciranja verižne reakcije, reaktorske
posode pod pritiskom, rešetke za vgrajevanje gorilnih elementov
(polnjenj) in naprave za ustvarjanje pritiska v reaktorjih z vodo
pod pritiskom.

Vendar pa naslednji izdelki ne štejejo za dele jedrskega
reaktorja:

(a) grafitni bloki (tar. št. 38.01 ali 68.15), berilij (tar. št.
81.12) ali berilijev oksid (tar. št. 69.14),

(b) kovinske cevi posebne oblike ali kovinske cevi, ki so samo
oblikovane, drugače pa neobdelane, dobavljene nesestavljene
(neglede na to, ali jih je moč prepoznati kot konstruktivne
elemente jedrskih reaktorjev) (oddelek XV),

(c) kotli za pridobivanje vodne ali druge pare (tar. št. 84.02),

(d) izmenjalniki toplote (tar. št. 84.04 ali 84.19),

(e) parne turbine (tar. št. 84.06),

(f) črpalke (tar. št. 84.13 ali 84.14),

(g) pihalniki (tar. št. 84.14),

(h) naprave za izločanje mineralov (mehčanje vode) iz vode
(pretežno tar. št. 84.19 ali 84.21),

(i) stroji za manipulacijo pri zamenjavi ali izvlekanju gorilnih
elementov ter mostovna dvigala (pretežno tar. št. 84.26) in

(j) daljinsko vodeni mehanski manipulatorji za manipulacijo z
radioaktivnimi izdelki (tar. št. 84.28).

         (II) GORILNI ELEMENTI (POLNJENJA), NEIZRABLJENI
                        (NERAZŽARČENI) ZA
                        JEDRSKE REAKTORJE

Neizrabljeni (nerazžarčeni) gorilni elementi (polnjenja) za
jedrske reaktorje sestoje iz fizijskega ali fertilnega materiala,
ki se nahaja v plašču in je v glavnem iz navadnih kovin (na
primer: iz cirkonija, aluminija, magnezija, nerjavnega jekla).
Gorilni elementi so opremljeni s posebnimi priključki za
rokovanje z njimi.

Fizijski gorilni elementi lahko vsebujejo naravni uran - bodisi v
obliki kovine ali v obliki spojin (oksidov, karbidov, nitridov
itd.). Lahko vsebujejo obogateni uran 235 ali 233 ali plutonij
(bodisi v obliki kovine ali v obliki spojin), ali pa torij,
obogaten z uranom.

Fertilni gorilni elementi (na primer: torij ali osiromašeni uran)
postanejo fizijski, ko (nameščeni na obrobje reaktorja z namenom
odbijati nevtrone) absorbirajo določeno količino nevtronov.

Obstajajo razne vrste gorilnih elementov, kot na primer:

(1) Gorilne kovine ali njihove zlitine v obliki palic ali cevi,
obvitih z navadnimi kovinami. Ta kovinski plašč lahko ima
prirobnice, ki olajšujejo izmenjavo toplote, element pa je lahko
o-premljen s podstavkom ali z glavo, kar omogoča lažje
vstavljanje iz izvlekanje iz reaktorja.

(2) Disperzije fizijskega goriva v grafitu v obliki palic, plošč
ali v sferični obliki, obloženih z grafitom. Palice, plošče ali
cevi lahko sestoje tudi iz drugih vrst disperzij ali kermetov.
Imajo prirobnice, ali pa so opremljene na enak način kot gorilni
elementi (polnjenja), ki so opisani v prejšnjem odstavku (pod
(1)).

(3) Kombinacije:

(i) vrsta sendvič-plošč, ki sestoje iz fizijskega in fertilnega
goriva (kovinske ali keramične spojine) in katerih zunanja stran
je prevlečena z inertno kovino,

(ii) cevi iz inertne kovine, napolnjene s peleti iz uranovega
dioksida ali karbida ali

(iii) koncentrične cevi iz fizijske kovine, obložene z inertno
kovino.

Vse vrste gorilnih elementov (polnjenj) imajo podstavke, ki
hkrati služijo za vzdrževanje potrebne razdalje in za
pritrjevanje na določeno mesto. Pogosto imajo zunanji ovoj. Vse
sestavne komponente teh gorilnih elementov (polnjenj) so
nameščene na skupno osnovo in pritrjene na skupno glavo.

Te sestavne komponente (na primer: obloge iz nerjavečega jekla,
ki so zapolnjene z jedrskim gorivom in zaprte), se uvrščajo kot
deli gorilnih elementov (polnjenj), v kolikor so dobavljene
posebej.

Jedrsko gorivo v obliki mikrokroglic, prevlečenih s plastjo
ogljika ali silicijevega karbida in ki so namenjene za vnos v
sferične ali prizmatične gorilne elemente, kot tudi izrabljeni
(razžarčeni) gorilni elementi (polnjenja), se uvrščajo v tar. št.
28.44.

   (III) STROJI IN NAPRAVE ZA LOČEVANJE (SEPARACIJO) IZOTOPOV

V to skupino spadajo vsi mehanski, termični ali električni
aparati in naprave, ki so namenjeni prav posebej za obogatenje
kemičnih elementov ali spojin teh kemičnih elementov v enega
izmed njihovih izotopov, ali pa za popolno separacijo vseh
izotopnih sestavin.

Med temi aparati in napravami so najpomembnejši tisti, ki se
uporabljajo za proizvodnjo težke vode (devterijev oksid-D2O) ali
za obogatenje urana v U 235.

Med aparate in naprave, ki se uporabljajo za proizvodnjo težke
vode, spadajo:

(1) Posebni aparati za frakcijsko destilacijo in rektifikacijo,
ki sestoje iz zelo velikega števila plošč, razmeščenih po
skupinah in v slapovih. Izkoriščajo zelo majhno razliko med
vreliščem težke in navadne vode. Tako nastanejo glavne frakcije,
ki so kontinuirano bolj osiromašene v težki vodi, in pa končne
frakcije, ki so kontinuirano bolj obogatene.

(2) Naprave, ki na osnovi nizke temperature frakcijske
destilacije utekočinjnega vodika izločajo devterij, ki nato
zgoreva, pri čemer nastane težka voda.

(3) Naprave za proizvodnjo težke vode ali spojin devterija, ki so
zasnovane na izmenjavi izotopov (včasih v prisotnosti
katalizatorja) - na primer: po hladno-vročem postopku ali v stiku
raznih tekočih ali plinastih faz vodika.

(4) Elektrolitske celice, namenjene za pridobivanje težke vode na
osnovi elektrolize vode ter naprave, ki kombinirajo postopek
elektrolize z izmenjavo izotopov in elektrolizo med proizvedenim
vodikom in vodo samo.

Za obogatenje urana U 235 se najpogosteje uporabljajo naslednji
naprave:

(1) Posebne centrifuge, imenovane "plinske" (uranov heksafluorid-
UF6), katerih cilindrični motor oziroma "boben" je iz plastične
mase in se vrti z veliko hitrostjo.

Notranja stran teh centrifug je antikorozivno zaščitena pred
vplivom uranovega heksafluorida. V praksi se uporablja veliko
število enot, razmeščenih v slapovih, ki delujejo na osnovi
istosmernega ali nasprotnega toka.

(2) Separatorji uranovih izotopov (plinsko-difuznega tipa). Pri
tej vrsti opreme se uranov heksafluorid v plinu loči v dve
frakciji, akterih vsebnost urana U 235 se le malo razlikuje od
vsebnosti urana v izhodiščnem plinu. Ločevanje frakcij poteka na
osnovi difuzije skozi porozne opne oziroma "barijere", ki se
nahajajo v difuzni komori (difuzna komora je lahko cevasta).
Čisti U 235 je moč dobiti s številnimi ponovitvami operacije.

(3) Naprave s "šobami" (Backerjev postopek), v katerih se plinski
tok uranovega heksafluorida in helija ali vodika z veliko
hitrostjo vbrizgava v zelo zavito šobo. Ob izstopu plina iz šobe
se izloča obogatena frakcija uranovega heksafluorida.

Tudi kalutroni za elektromagnetno separacijo se uvrščajo v to
tarifno številko.

Skladno s splošnimi določili, ki se nanašajo na uvrščanje delov
(glej splošna določila komentarja k oddelku XVI), se v to tarifno
številko uvrščajo tudi deli strojev in naprav iz te tarifne
številke.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

a) peči za ločevanje iztrošenega (razžarčenega) jedrskega goriva
po pirometalurškem postopku (tar. št. 84.17 ali 85.14 - odvisno
od primera),

(b) naprave, ki delujejo na osnovi frakcijske destilacije in ki
so namenjene za separacijo iztrošenega (razžarčenega) jedrskega
goriva ali za obdelavo radioaktivnih odpadkov (razen naprav za
pridobivanje težke vode) (tar. št. 84.19) in

(c) zračni filtri, ki so konstruirani posebej za odstranjevanje
radioaktivnega prahu (fizičnega ali elektrostatičnega tipa);
prečiščevalci z aktivnim ogljem za zadrževanje radioaktivnega
joda; naprave za ločevanje radioaktivnih elementov na osnovi
ionske izmenjave, vštevši tudi takšne aparate, ki delujejo na
principu elektrodialize; separatorji za iztrošeno (razžarčeno)
gorivo ali za predelavo radioaktivnih odpadkov, neglede na to,
ali delujejo na osnovi ionske izmenjave ali na kemični osnovi
(tar. št. 84.21).


84.02 KOTLI ZA PRIDOBIVANJE VODNE IN DRUGE PARE (RAZEN KOTLOV ZA
CENTRALNO KURJAVO S TOPLO VODO, KI LAHKO PROIZVAJAJO PARO Z
NIZKIM TLAKOM), KOTLI ZA PREGRETO PARO

 - Kotli za pridobivanje vodne in druge pare:

8402.11 - - vodocevni kotli s pridobivanjem pare nad 45 t/h

8402.12 - - vodocevni kotli s pridobivanjem pare do vključno 45
t/h

8402.19 - - drugi kotli za pridobivanje pare, vključno s
hibridnimi kotli

8402.20 - Kotli za pregreto vodo

8402.90 - Deli

         (A) GENERATORJI IN KOTLI ZA PRIPRAVO VODNE PARE
                     ALI PARE DRUGIH TEKOČIN

Ta skupina vključuje naprave za proizvodnjo vodne ali druge pare
(na primer: pare živega srebra) za pogon pogonskih strojev (na
primer: parnih turbin) ali za pogon drugih strojev, ki
izkoriščajo parno energijo (na primer: parna kladiva in parne
črpalke), ali pa za oskrbo grelnih, kuhalnih, sterilizacijskih
naprav s paro (vštevši parne kotle za centralno ogrevanje).

V to skupino spadajo posebej uvoženi kotli (na primer: kotle za
lokomotive), četudi jih je moč nedvoumno prepoznati kot sestavni
del posebnega stroja, naprave ali vozila.

Parne kotle lahko ogrevajo s trdim, tekočim ali plinastim
gorivom, lahko pa tudi z električno energijo.

Da bi dosegli karseda večji toplotni izkoristek, so za ogrevanje
z naštetimi gorivi izdelali kotle različnih konstrukcij.

Najpomembnejše vrste kotlov so:

(1) Kotli z dimniki (na primer: kotli za lokomotive), pri katerih
je dimnik speljan skozi telo kotla, tako da skozi dimnik izhajajo
dimni plini.

(2) Kotli z vodogrelnimi cevmi, v katerih je sistem cevi,
napolnjenih z vodo, katere obkrožajo dimni plini; notranje stene
takšnih kotlov izhajajo iz vodogrelnih cevi.

(3) Hibridni kotli, ki so kombinacija kotlov, opisanih v točkah
(1) in (2) zgoraj.

Pri nekaterih kotlih je sistem cevi povezan preko kolektorja z
enim ali večimi (običajno cilindričnimi) telesi, katerih namen je
zbirati vodo, ali pa ločiti vodo od pare. Pri drugih kotlih,
znanih pod imenom "kotli z naravnim kroženjem" včasih ni parnih
zbiralnikov, kroženje vode pa pospešuje črpalka.

Kotli se po velikosti zelo razlikujejo. Majhne kotle dobavljajo
sestavljene, njihovi deli so v skupnem ohišju, ali pa nameščeni
na skupen podstavek. Veliki kotli praviloma sestoje iz več
ločenih komponent, ki se sestavljajo na licu mesta - znotraj
skupnega ohišja ali znotraj obzidave.

                   (B) KOTLI ZA PREGRETO VODO

V teh kotlih je voda pod precej visokim pritiskom, zato jo lahko
segrevajo občutno nad običajne točke vrelišča (izparevanja)
(običajno okoli 180 stopinj C ali več).

Njihova konstrukcija je podobna konstrukcijam kotlov, opisanih v
predhodni točki pod (A). Pritisk, potreben za njihovo delovanje,
nastane zaradi akumulacije pare (na primer v izparilniku), ali pa
(v nekaterih primerih) s pomočjo inertnega plina (običajno s
pomočjo dušika). Pregreta voda, v kotlu, mora biti pod stalnim
pritiskom. Zaradi tega kroži v zaprtem krogu - iz kotla izhaja in
se vanj vrača.

Kotli za pregreto vodo se uporabljajo za zagotavljanje toplote na
velikih razdaljah, za industrijske obrate (na primer: za tunelske
sušilnice za pobarvane karoserije motornih vozil), za večje
skupine zgradb ali za okrajne sisteme ogrevanja. V slednjem
primeru zagotavljajo toploto prek izmenjalnikov toplote, v
katerih pregreta voda (kot primarni fluid) preda kalorije
sekundarnemu fluidu, ki ogreva prostore.

Kotli iz te tarifne številke so pogosto opremljeni s celo vrsto
pomožnih naprav, katerih namen je povečati ali uravnavati njihov
učinek. Med takšne pomožne naprave spadajo: ekonomizerji, grelce
zraka, pregrevalci pare, naprave za uravnavanje temperature
pregrete pare, parni zbiralniki, parni akumulatorji,
odstranjevalci saj, rekuperatorji plinov, ekranizirane stene
kurišč vodogrelnih cevi in druge naprave iz tar. št. 84.04,
čistilci vode, odstranjevalci zraka, odstranjevalci plinov in
naprave za mehčanje vode iz tar. št. 84.21.

Te pomožne naprave se uvrščajo skupaj s kotli v to tarifno
številko, v kolikor se dobavljajo skupaj z njimi, pri čemer ni
pomembno, ali skupaj s kotli že tvorijo celoto, ali pa še ne. Če
se dobavljajo ločeno, se uvrščajo v ustrezne tarifne številke.

Prav tako se tudi kuriščne rešetke, ki se uvažajo skupaj s kotli,
uvrščajo v to tarifno številko, v kolikor so predvidene, da s
kotli tvorijo celoto. V tem smislu ni nobene razlike med
rešetkami, ki s kotli že tvorijo celoto, in tistimi rešetkami, za
katere je predvideno, da bodo s kotli tvorile celoto s pomočjo
obzidave.

Iz te tarifne številke so izključeni kotli, ki so projektirani za
segrevanje vode pod običajno točko izparevanja vode, kot tudi
kotli za centralno ogrevanje s toplo vodo iz tar. št. 84.03
(četudi lahko proizvedejo paro pod majhnim pritiskom).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede razvrščanja delov (glej
splošna določila k oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
tudi dele kotlov (na primer ovoje in dna), notranje dele kotlov,
ki sestoje iz cevi, pokrove vodogrelnih cevi, kolektorje, kotelne
bobne, parne zbiralnike, nemehanska kurišča, pokrove odprtin za
pregled kotlov in "svinčenjake".

Kovinske cevi, ki so ukrivljene ali zvite, vendar drugače
neobdelane, dobavljene pa nesestavljene, ne štejejo za dele,
katere je moč prepoznati kot dele kotlov. Uvrščajo se v oddelek
XV.


84.03 KOTLI ZA CENTRALNO KURJAVO, RAZEN KOTLOV IZ TAR. ŠT. 84.02

8403.10 - Kotli

8403.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje kotle kakršnekoli velikosti za
centralno ogrevanje na osnovi kroženja vode (razen peči in
štedilnikov s pomožnimi kotliči - tar. št. 73.21), na katerokoli
vrsto goriva (na primer: les, premog, koks, tekoča goriva) in ki
se uporabljajo za ogrevanje zgradb, stanovanj, tovarn, delavnic,
steklenjakov itd.

Ti kotli so lahko opremljeni z merilci in regulatorji pritiska, s
kazalci ravni vode, s pipami, gorilci in s podobnimi deli ali
priborom.

Tudi kotli za toplo vodo se, četudi so podobni kotlom za
proizvodnjo nizkotlačne pare, uvrščajo v to tarifno številko.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede razvrščanja delov (glej
splošna določila k oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
tudi dele, katere je moč prepoznati kot dele za kotle za
centralno ogrevanje, kot so na primer: kotlovni ovoj, stene,
vrata in pokrovi odprtin za pregled kotlov itd.

Za dele ne štejejo:

(a) cevi in pribor za spajanje kotlov za centralno ogrevanje z
radiatorji (pretežno tar. št. od 73.03 do 73.07),

(b) razteznostne posode (tar. št. 73.09, 73.10 ali 84.79),

(c) gorilci za peči (tar. št. 84.16) in

(d) pipe za paro ali za toplo vodo (tar. št. 84.81).


84.04 POMOŽNE NAPRAVE ZA KOTLE IZ TAR. ŠT. 84.02 ALI 84.03 (NPR.
EKONOMIZERJI, ODSTRANJEVALNIKI SAJ IN LOVILNIKI PLINA;
KONDENZATORJI ZA ENERGETSKE ENOTE NA VODNO ALI DRUGO PARO)

8404.10 - Pomožne naprave za uporabo s kotli iz tar. št. 84.02
ali 84.03

8404.20 - Kondenzatorji za energetske enote na vodno ali drugo
paro

8404.90 - Deli

(A) POMOŽNE NAPRAVE ZA KOTLE IZ TARIFNIH ŠTEVILK 84.02 ALI 84.03

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Ekonomizerji za ogrevanje napajalne vode za kotle, ki
izkoriščajo odpadno toploto dimnih plinov ali (pri nekaterih
vrstah) iztisno paro. Ekonomizerji sestoje običajno iz
kolektorjev in iz sistema rebrastih cevi iz litega železa ali
jekla. Včasih je ekonomizer nameščen v posebni pločevinasti
komori, skozi katero puščajo dimne pline ali iztisno paro. Pri
ekonomizerju z mešanjem puščajo paro neposredno v komoro z
napajalno vodo.

(2) Pred-grelci zraka, ki prav tako izkoriščajo odpadno toploto.
Sestoje iz dveh komor s sistemi izmenjalnikov toplote raznih
tipov, na primer: cevaste vrste, skozi katere krožijo dimni
plini, ki tako ogrevajo zrak v komori; ploščati grelci, pri
katerih zrak in dimni plini krožijo ločeno in v ozkih stičnih
oddelkih. Nekatere vrste grelcev zraka imajo pregradne plošče, ki
so vgrajene v vrteče se bobne.

(3) Super-grelci, sestoje iz sistema jeklenih cevi za visok
pritisk, v katerih se nasičena para iz kotla naprej segreva, pri
čemer izgine vlaga in nastane para visoke temperature. Super-
grelci (pregrevalci) so pogosto del glavnega kotlovnega sklopa,
včasih pa imajo poseben ogrevalni sistem.

(4) De-super grelci, se uporabljajo za preprečevanje nastanka
previsoke temperature v pregrevalcih. Praviloma so nameščeni med
dvema oddelkoma pregrevalca in običajno sestoje iz litoželeznega
telesa, v katerega so dovaja paro in katerega hladi tekoča voda.

(5) Parni zbiralniki - rezervoarji cilindrične oblike za zbiranje
pare iz skupine kotlov.

(6) Parni akumulatorji - veliki, izolirani, jekleni, visokotlačni
rezervoarji cilindrične oblike za skladiščenje rezervne pare.

(7) Termični ali toplotni akumulatorji - uporabljajo se za
shranjevanje odvečne toplote iz parnih kotlov.

(8) Cevaste stene kurišč - to je sistem navpičnih cevi, povezanih
s komorami, v katerih kroži napajalna voda. Predvidene so za
vgradnjo z notranje strani sten kurišč. Imajo dvojno vlogo -
onemogočajo pregrevanje sten kurišč, istočasno pa omogočajo
ogrevanje napajalne vode.

(9) Odstranjevalci saj (pihalniki za saje) -. lahko so samodejni
ali navadni in odstranjujejo saje in podobne naslage s cevastih
delov instalacije za proizvodnjo pare (na primer: s pregrevalcev,
s plamenskih cevi in ekonomizerjev). Delujejo s pomočjo curka
pare ali stisnjenega zraka. Sestoje iz ene same cevi (lahko je
fiksna, lahko pa vstavljiva in izvlekljiva), na kateri je
določeno število šob, s katerimi se upravlja s pomočjo ventilov.
Cev je priključena na dovod pare ali stisnjenega zraka. V drugih
primerih imajo obliko vstavljivih in izvlekljivih šob..

(10) Rekuperatorji plinov - naprave, s pomočjo katerih se izpušni
plini vračajo v kurišče, kjer dotlej nezgoreli delci zgorijo
popolnoma.

(11) Strgalniki mulja.

            (B) KONDENZATORJI ZA VODNO ALI DRUGO PARO

Kondenzatorji vključujejo kondenzatorje raznih vrst, njihova
vloga pa je v zmanjševanju pritiska izhodne pare pri parnih
strojih. To dosežejo s hlajenjem in kondenzacijo izhodne pare, s
tem pa povečujejo moč stroja.

Mednje spadajo:

(1) Površinski kondenzatorji, ki sestoje iz cilindričnega telesa
z vgrajenim sistemom cevi. Para prihaja v cilinder, hladna voda
pa kroži v ceveh (včasih je tudi obratno) ter tako kondenzira
paro.

(2) Kondenzatorji z mešanjem, v katerih se para meša z vodo. Ta
tarifna številka vključuje ejektorske kondenzatorje, pri katerih
nastaja v kondenzacijski komori delni vakuum s pomočjo vodnega
curka, ki deluje na enak način kot curek v ejektorskih črpalkah.

(3) Kondenzatorji z zračnim hlajenjem, ki sestoje iz rebrastih
cevi, ki se hladijo s pomočjo zračnega toka.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili (glej splošna določila k oddelku
XVI) vključuje ta tarifna številka tudi dele prej navedenih
aparatov in naprav.

Zvite ali ukrivljene cevi, ki drugače niso obdelane in ki so
dobavljene nesestavljene, ne štejejo za dele, ki jih je moč
prepoznati za naprave iz te tarifne številke, in se zaradi tega
uvrščajo v oddelek XV.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki, bodisi da
so namenjeni za uporabo v kotlarnah ali ne:

(a) črpalke (vštevši injektorje za napajanje kotlov z vodo),
pihalke, ventilatorji in drugi stroji, ki se uvrščajo v tar. št.
84.13 ali 84.14,

(b) gorilci in kurišča, mehanske rešetke, naprave za mehansko
nalaganje in podobno (tar. št. 84.16),

(c) destilacijski in drugi kondenzatorji, ki se uvrščajo v tar.
št. 84.19 in

(d) filtri in čistilniki za vodo, pline itd. (tar. št. 84.21).


84.05 GENERATORJI ZA GENERATORSKI ALI VODNI PLIN, S SVOJIMI
ČISTILNIKI ALI BREZ NJIH; ACETILENSKI GENERATORJI IN PODOBNI
GENERATORJI NA MOKER POSTOPEK, S SVOJIMI ČISTILNIKI ALI BREZ NJIH

8405.10 - Generatorji za generatorski ali vodni plin, s svojimi
čistilniki ali brez njih; acetilenski generatorji in podobni
generatorji na moker postopek, s svojimi čistilniki ali brez njih

8405.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje samostojne naprave in aparate za
proizvodnjo katerekoli vrste plina (na primer: generatorskega
plina, vodnega plina, njunih mešanic ali acetilena), neglede na
namen proizvedenega plina (za osvetlitev, za industrijsko gretje,
kot gorivo za plinske motorje, za varjenje ali za rezanje kovine,
za kemično sintezo itd.).

Ta tarifna številka vključuje generatorje za proizvodnjo plina,
ki so posebej konstruirani za uporabo v motornih vozilih, vendar
pa so iz te tarifne številke izključeni generatorji v obliki
svetilk, na katere je potrebno le še montirati gorilec (tar. št.
94.05).

              (A) PROIZVAJALCI GENERATORSKEGA PLINA

Ti generatorji sestoje običajno iz enega zaprtega valja, ki je
najpogosteje opremljen z ognjevarno oblogo ali z dvojno steno za
vodno hlajenje, ki obkroža rešetko stabilnega, vibracijskega ali
vrtilnega tipa). Sestavni del teh generatorjev je tudi naprava za
prehod zračnega toka ali toka zraka in pare - ta naprava deluje s
sesanjem ali s pihanjem. Na rešetki gori debela plast goriva,
pretok zraka in pare pa se uravnava tako, da zgorevanje ni
popolno, zaradi tega pa zaostala mešanica ogljikovega monoksida,
vodika in dušika (generatorski plin) izhaja in se zbira v vrhu
aparata.

Pri nekaterih vrstah generatorjev tipa "obratnega zgorevanja"
vpihavajo zrak z vrha proti dnu in vzdolž plašča valja - tukaj se
zbira plin pod rešetkami, na dnu naprave. To omogoča popolnejše
zgorevanje katrana itd.

                  (B) GENERATORJI VODNEGA PLINA

Ti generatorji so podobne konstrukcije kot predhodni, vendar so
naravnani tako, da vanje izmenoma vpihavajo vodne ali parne
curke. Plin, ki nastaja pri vpihavanju vode, je mešanica vodika
(H2) in ogljikovega monoksida (CO) (vodni plin), ki ima večjo
toplotno moč od generatorskega plina. Ta plin lahko zberejo
ločeno od generatorskega plina, ki nastane med vpihavanjem zraka,
lahko pa sta ta dva plina tudi pomešana.

Generatorji za pridobivanje generatorskega plina, pa tudi
generatorji za pridobivanje vodnega plina se lahko prilagodijo
tako, da uporabljajo več vrst trdega goriva (na primer: premog,
koks, oglje, les, rastlinske in druge odpadke).

Za določene potrebe, še posebno za oskrbovanje plinskih motorjev,
morajo iz generatorskega ali iz vodnega plina odstraniti
nečistoče, kot je prah, katran, žveplene spojine itd., včasih pa
jih morajo ponovno segreti in ohladiti. Zaradi tega so
generatorji pogosto opremljeni s čistilniki (na primer:
perforirane pločevine, ležišča za koks, skruberji itd.), z
ohlajevalniki, s sušilnimi napravami, z napravami za ponovno
segrevanje itd. Takšni čistilniki in druge pomožne naprave se
uvrščajo skupaj z generatorji, v kolikor se dobavljajo skupaj z
njimi, vendar pod pogojem, da so nedvoumno namenjeni za uporabo
skupaj z generatorji. Kadar se dobavljajo ločeno, se uvrščajo v
ustrezne tarifne številke (čistilniki na primer v tar. št.
84.21).

     (C) NAPRAVE ZA PRIDOBIVANJE ACETILENA (Etina-C2 H2) PO
                         MOKREM POSTOPKU

Ti generatorji so običajno preprosto skonstruirani in imajo
rezervoar za plin, zatesnjen z vodo. Premikanje tega rezervoarja
med polnjenjem ali praznjenjem samodejno uravnava delo naprave za
proizvodnjo plina. Obstajajo tri vrste teh naprav:

(1) Generatorji, ki izmenoma opravljajo namakanje mase
kalcijevega karbida-Ca2C v vodo.

(2) Generatorji, ki imajo naprave za postopno dodajanje
kalcijevega karbida v vodo.

(3) Generatorji, ki samodejno namakajo kalcijev karbid z vodo.

(D) DRUGI PLINSKI GENERATORJI, KI DELUJEJO PO MOKREM POSTOPKU

Mednje spadajo generatorji za kisik-O2 (na primer: generatorji,
ki se uporabljajo v podmornicah) in generatorji za etilen (na
primer: generatorji, ki delujejo na principu učinka vode na                      
določene kemikalije).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede razvrščanja delov (glej
splošna določila k oddelku XVI), se deli naprav iz te tarifne
številke prav tako uvrščajo vanjo (na primer: ohišja plinskih
generatorjev, rešetke, zbiralniki plinov, mešalniki vode in
karbida).

Ta tarifna številka izključuje:

(a) generatorje za plinske turbine s prostim batom (tar. št.
84.14) in

(b) električne aparate za proizvodnjo in difuzijo ozona, ki so
namenjeni za neterapevtske namene (na primer: za uporabo v
industriji, za ozoniranje prostorov(ozon je vrst reaktivnega
kisika-O3 itd.) (tar. št. 85.43) ter ozono-terapevtske aparate
(tar. št. 90.19).


84.06 TURBINE NA VODNO IN DRUGO PARO

8406.10 - Turbine za pogon plovil

 - Druge turbine:

8406.81 - - z izhodno močjo nad 40 MW

8406.82 - - z izhodno močjo, ki ne presega 40 MW

8406.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje parne turbine, katere žene
kinetična energija pare, katere širjenje deluje na plavuti ali
lopatice kolesa.

Ti stroji sestoje iz:

(1) Enega rotorja, sestavljenega iz gredi, na katerega je
montirano kolo ali koles, na katerih robovih je vrsta gosto
nameščenih in običajno zavitih lopatic.

(2) Enega statorja, ki sestoji iz ohišja, v katerem je nameščen
oziroma v katerem se vrti rotor, in ki ima sistem stabilnih
lopatic in šob, ki služijo za usmerjevanje pare proti lopaticam
rotorja.

Pri "akcijskih" turbinah je stator opremljen s šobami, v katerih
se para širi in iz katerih izhaja z veliko hitrostjo poševno na
lopatice rotorja. Pri reakcijski turbini se lopatice na rotorju
vrtijo med podobnimi stabilnimi lopaticami, ki so montirane na
statorju v nasprotni smeri in ki so nameščene tako, da para teče
aksialno skozi lopatice statorja na lopatice rotorja.

Da bi bil učinek večji, pogosto kombinirajo ta dva sistema v t.i.
"compound - turbine", vendar so pogostejši primeri, ko je vrsta
rotorjev montirana na skupni gredi (večstopenjske turbine), kar
omogoča progresivno širjenje pare.

Zaradi velike hitrosti so turbine še posebno primerne za
neposredni pogon strojev, kot so električni generatorji (turbo-
geratorji), kompresorji, ventilatorji in centrifugalne pumpe.
Turbine so lahko za nekatere namene, na primer: za parnike in
nekatere lokomotive, opremljene z reverzibilnim ali redukcijskim
prenosnikom. Ti prenosniki so iz te tarifne številke izključeni,
v kolikor se dobavljajo ločeno (tar. št. 84.83).

Ta tarifna številka vključuje tudi turbine z živosrebrovo paro.
Po svoji konstrukciji in uporabi so te turbine podobne predhodno
opisanim parnim turbinam, le da namesto vodne pare uporabljajo
živosrebrovo paro.

                              DELI

Bistveni sestavni del turbine je regulacijski (upravljalski)
mehanizem, katerega naloga je naravnati dovod vodne ali druge
pare v turbino tako, da ustreza obremenitvi in da se vzdržuje
stalna hitrost.

Glede na to ta tarifna številka vključuje takšne regulatorske
(upravljalske) naprave, skladno s splošnimi določili glede
uvrščanja delov (glej splošna določila k oddelku XVI), pa tudi
druge dele turbin, na primer: rotorje in statorje ter njihove
segmente ter lopatice rotorjev in statorjev.


84.07 BATNI MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM, NA VŽIG S SVEČKAMI,
Z IZMENIČNIM ALI VRTILNIM GIBANJEM BATA

8407.10 - Letalski motorji

 - Pogonski motorji za plovila:

8407.21 - - izvenkrmni motorji

8407.29 - - drugi

 - Batni motorji z izmeničnim gibanjem bata, za pogon vozil iz
87. poglavja:

8407.31 - - s prostornino do vključno 50 cm3

8407.32 - - s prostornino nad 50 do vključno 250 cm3

8407.33 - - s prostornino nad 250 do vključno 1000 cm3

8407.34 - - s prostornino nad 1000 cm3

8407.90 - Drugi motorji

Ta tarifna številka vključuje batne motorje z notranjim
zgorevanjem na vžig s svečkami ter z izmeničnim ali vrtilnim
gibanjem batov (Wanklovi motorji, ki imajo bat v obliki
trikotnega rotorja z izbočenimi stranicami), razen motorjev iz
95. poglavja. ta tarifna številka vključuje motorje za motorna
vozila.

Ti motorji so sestavljeni v glavnem iz naslednjih delov: iz
valja, bata, gredi, zamašnjaka, vsesalnih in izpušnih ventilov
itd. Izkoriščajo razteznostno silo vnetljive zmesi goriva in
zraka, ki zgoreva v valju.

Značilna lastnost teh motorjev so svečke za vžig, ki so vgrajene
v glave valjev, in električne naprave (kot so na primer: magneti,
navitja, platine), ki so sinhronizirane z motorjem in ki služijo
za napajanje s tokom visoke napetosti.

Pri enostavnejših motorjih se gorivo in zrak mešata (na primer v
karburatorju) med vsesalnim gibom bata, v nekaterih primerih pa
(kot na primer: pri nekaterih letalskih motorjih in motorjih za
vozila) gorivo neposredno vbrizgava v valj brizgalka.

Kot pogonsko gorivo, se uporablja najpogosteje bencin, nekateri
motorji pa uporabljajo za ta namen kerozin, alkohol, vodik,
ogljikov plin, metan in drugo.

Plinski motorji se najpogosteje oskrbujejo preko generatorja za
proizvodnjo generatorskega plina, ki z motorjem včasih tvorijo
celoto, pogosteje pa so samostojni. Ti generatorji se vedno
uvrščajo v tar. št. 84.05, v kolikor so dobavljeni ločeno.

Ti motorji imajo lahko en ali več valjev. V slednjem primeru so
batnice priključene na eno gred, valji, ki se napajajo ločeno, pa
so lahko postavljeni na več načinov - na primer navpično
(naravnost ali obratno), v dve simetrični poševni vrsti (V -
motorji), vodoravno na nasprotnih straneh gredi ali krožno (kot
na primer pri nekaterih letalskih motorjih). Motorji z vrtilnim
gibanjem bata (Wanklovi motorji) delujejo na istih splošnih
principih kot konvencionalni batni motorji, ki so bili pravkar
opisani. Vendar imajo motorji z vrtilnim gibanjem bata namesto
gredi, katero ženeta oscilirajoča bat in batnica, trikotni rotor
z izbočenimi stranicami ("bat") v posebno oblikovanem ohišju
(epithroida), ki neposredno obrača pogonsko gred. "Bat" deli
ohišje oziroma zgorevalno komoro v nekaj pregradkov. V odvisnosti
od števila delovnih taktov (to je takt pri katerm pride do vžiga
oziroma eksplozije mešanice gorivo-zrak), poznamo dvotaktne ali
štiritaktne motorje. Ti motorji imaj lahko v enem ohišju več
batov (eno-cilindrski, dvo-cilindrski, štiri-cilindreski ipd).

Motorji iz te tarifne številke so primerni za različne namene, na
primer: za kmetijske stroje, za letala, motorna vozila,
motocikle, avtocikle, traktorje ali čolne, za električne
generatorje, črpalke ali za kompresorje.

Motorji iz te tarifne številke so lahko opremljeni: s črpalkami
za vbrizgavanje goriva, z deli naprav za vžig, z rezervoarji za
gorivo in olje, z vodnimi hladilniki, s črpalkami za vodo, olje
in gorivo, s šobami, filtri za olje in zrak, s spojkami in z
drugimi napravami za odjem moči in z zaganjači (električnimi in
drugimi). Menjalniki so lahko že vgrajujeni. Ti motorji so prav
tako lahko opremljeni z upogibno gredjo.

Ta tarifna številka vključuje "izvenkrmne motorje" za pogon
majhnih čolnov, ki sestoje iz motorja iz te tarifne številke,
propelerja in z napravo za vodenje - vse to tvori nedeljivo
celoto. Ti motorji, izdelani tako, da se namestijo na zunanji del
lupine čolna, so ločljivi - to pomeni, da jih je moč enostavno
namestiti, sneti in nastaviti. Motor se vrti okoli točke, na
kateri je pritrjen. Vendar pa za izvenkrmne motorje ne štejejo
motorji, ki so konstruirani tako, da se namestijo z notranje
strani zadnjega dela lupine in ki so kombinirani z blokom, ki
drži eliso za vodenje, pritrjeno na ustrezno mesto z zunanje
strani.

Ta tarifna številka vključuje tudi premične motorje, ki sestoje
iz motorjev, montiranih na šasijah na koleščkih ali drsalcih,
prav tako pa tudi motorje s pogonskim mehanizmom, ki jim
zagotavlja določeno stopnjo samovoznosti (ki pa niso vozila iz
87. poglavja).

Iz te tarifne številke so izključeni motorji s spremenljivo
kompresijo, ki so motorji z notranjim zgorevanjem na vžig s
svečko, vendar so posebej izdelani za določanje oktanske in
cetanske vrednosti motornih goriv (90. poglavje).

                              DELI

Skladno z določili glede uvrščanja delov (glej splošna določila k
oddelku XVI), se deli motorjev iz te tarifne številke uvrščajo v
tar. št. 84.09.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 8407.10

Izraz "letalski motorji" označuje motorje, ki so konstruirani ali
prilagojeni za povezavo z eliso ali z rotorjem.

Tarifne podštevilke 8407.31, 8407.32, 8407.33 in 8407.34

Prostornina valjev pri motorjih z valji je enaka prostornini dela
valja med zgornjo in spodnjo mrtvo točko bata, pomnoženi s
številom valjev.


84.08 BATNI MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM, NA VŽIG S KOMPRESIJO
(DIESELSKI IN POLDIESELSKI MOTORJI)

8408.10 - Pogonski motorji za plovila

8408.20 - Motorji za pogon vozil iz 87. poglavja

8408.90 - Drugi motorji

Ta tarifna številka vključuje batne motorje z notranjim
zgorevanjem na vžig s pomočjo kompresije (razen motorjev iz 95.
poglavja), vštevši tudi motorje za vozila.

Mehanska konstrukcija teh motorjev je podobna konstrukciji batnih
motorjev z notranjim zgorevanjem na vžig s svečkami. Tudi
bistveni deli so pri obeh tipih motorjev enaki (na primer: valj,
bat, gred, zamašnjak, vsesalni in izpušni ventili itd.). Vendar
je razlika v tem, da se dovaja zrak (ali včasih zrak, pomešan s
plinom) najprej v valj, kjer se nahitro stisne. Nato brizgne v
zgorevalno komoro tekoče gorivo, ki se vžge spontano ali zaradi
toplote, ki se je razvila. Kompresija je bistveno večja kot pri
motorjih na vžig s pomočjo svečk.

Razen dieselskih motorjev obstajajo tudi pol-dieselski motorji na
kompresijski vžig, ki delujejo pri nizkih temperaturah. Za zagon
tovrstnega motorja je treba glave valjev poprej segreti z
grelcem.

Batni motorji z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo delajo
na težka tekoča goriva, kot so težka naftna, premogova olj ali
olja skriljavcev ter rastlinska olja (kikirikijevo, ricinusovo,
palmino itd.).

Ti motorji imajo lahko en ali več valjev. V slednjem primeru so
batnice priključene na eno gred, valji, ki se napajajo ločeno, pa
so lahko postavljeni na več načinov - na primer: navpično
(naravnost ali obratno), v dve simetrični poševni vrsti (V -
motorji), vodoravno na nasprotnih straneh gredi.

Motorje iz te tarifne številke uporabljajo za različne namene,
kot na primer: za kmetijske stroje, za motorna vozila, traktorje,
lokomotive, ladje ,ali pa v elektrarnah itd.

Motorji iz te tarifne številke so lahko opremljeni: s črpalkami
za vbrizgavanje goriva, z deli naprav za vžig, z rezervoarji za
gorivo in olje, z vodnimi hladilniki, s črpalkami za vodo, olje
in gorivo, s šobami, filtri za olje in zrak, s spojkami in z
drugimi napravami za odjem moči in z zaganjači (električnimi in
drugimi). Tudi menjalniki se lahko vgrajujejo. Ti motorji so
lahko prav tako opremljeni z upogibno gredjo.

Ta tarifna številka vključuje tudi premične motorje, ki sestoje
iz motorjev, montiranih na šasijah na koleščkih ali drsalcih,
prav tako pa tudi motorje s pogonskim mehanizmom, ki jim
zagotavlja določeno stopnjo samovoznosti (ki pa niso vozila iz
87. poglavja).

Iz te tarifne številke so izključeni motorji s spremenljivo
kompresijo, ki so motorji z notranjim zgorevanjem na vžig s
svečko, vendar so posebej izdelani za določanje oktanske in
cetanske vrednosti motornih goriv (90. poglavje).

                              DELI

Skladno z določili glede uvrščanja delov (glej splošna določila k
oddelku XVI), se deli motorjev iz te tarifne številke uvrščajo v
tar. št. 84.09.


84.09 DELI, KI SO PRIMERNI IZKLJUČNO ALI PRETEŽNO ZA MOTORJE IZ
TAR. ŠT. 84.07 ALI 84.08

8409.10 - Za letalske motorje

 - Drugi:

8409.91 - - primerni izključno ali pretežno za batne motorje z
notranjim zgorevanjem na vžig s svečko

8409.99 - - drugi

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila k oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka tudi dele
za batne motorje z notranjim zgorevanjem iz tarifnih številk
84.07 ali 84.08 (na primer: bati, valji in bloki valjev, glave
valjev, srajčke valjev, vsesalni in izpušni ventili, vsesalne in
izpušne veje, batni obročki, batnice, vplinjači, šobe za gorivo).

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni:

(a) črpalke za vbrizgavanje (tar. št. 84.13),

(b) kolenaste in odmične gredi ter menjalniki (tar. št. 84.83) in

(c) električna oprema za vžig ali premikanje (vštevši svečke in
grelce - razžarjene svečke) (tar. št. 85.11).


84.10 HIDRAVLIČNE TURBINE, VODNA KOLESA IN NJIHOVI REGULATORJI

 - Hidravlične turbine in vodna kolesa:

8410.11 - - z močjo do vključno 1000 kW

8410.12 - - z močjo nad 1000 do vključno 10.000 kW

8410.13 - - z močjo nad 10.000 kW

8410.90 - Deli, vključno z regulatorji

Ta tarifna številka vključuje hidravlične turbine in vodna
kolesa, ki lahko energijo premikajočih se tekočin ali tekočin pod
pritiskom (na primer: toka ali padca vode, pritiska vode, olja
ali posebnih tekočin) sami spremenijo v gibalno energijo. Ti
stroji ali motorji lahko delujejo tako na osnovi mase vode,
usmerjene na lopatice, kot tudi na helikolidalne dele, montirane
v eni točki.

                     (A) HIDRAVLIČNE TURBINE

Hidravlične turbine sestoje iz rotorja, vgrajenega v stator, ki
usmerja vodni curek na lopatice rotorja itd.

Obstajajo tri vrste hidravličnih turbin:

(1) Peltonov-tip - uporablja se za visok vodni pritisk razmeroma
majhne prostornine vode. Rotor sestoji iz kolesa, na katerega
krožnem obodu je razporejeno veliko število lopatic v obliki
posod (veder) stator pa je sestavljen le iz enega ohišja z eno
ali več šobami, ki usmerjajo vodo tangentno na posode.

(2) Francisov-tip - uporablja se za srednji ali nizek vodni
pritisk velike prostornine vode. Sestoji iz enodelnega rotorja iz
litega jekla, na katerem je pritrjeno veliko število
helikodialnih lopatic, in iz statorja, katerega tvori en cevovod
(običajno spiralni) z velikimi vodilnimi lopaticami pod
spremenljivim kotom, ki zagotavljajo krožni pretok vode okoli
celotnega obrobja rotorja ter aksialni iztok vode.

(3) Kaplanov-tip - za vode nizkega pritiska. Te turbine so zelo
podobne pravkar opisanim turbinam. Pri njih imata rotor in stator
lopatice, katerih kot je možmo nastaviti.

Hidravlične turbine se uporabljajo predvsem v vodnih-elektrarnah.

                        (B) VODNA KOLESA

To so zelo preprosti stroji, ki sestoje iz enega velikega kolesa
z ravnimi ali ukrivljenimi lopaticami iz lesa ali kovine, ki so
nameščene na obodu kolesa. Vratilo kolesa je običajno opremljeno
z zobniki. Vodna kolesa izdelujejo mehansko silo, ki se uporablja
neposredno za potrebe majhnih delavnic, stružnic, mlinov na vodo
itd.

Kolesa z lopaticami za ladje, čeravno podobna vodnim kolesom, so
iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 84.85).

Iz te tarifne številke so izključeni tudi hidrološki merilci
hitrosti (tar. št. 90.15).

                              DELI

Skladno z določili glede uvrščanja delov (glej splošna določila k
oddelku XVI), se deli hidravličnih turbin ali vodnih koles iz te
tarifne številke uvrščajo vanjo (na primer: rotorji, statorji,
lopatice, vedrca za statorje ali rotorje, spiralna ohišja
statorjev, regulatorji, ki samodejno uravnavajo tok vode ali kot
spremenljivega koraka rotorja ali statorja (odvisno od tipa), ki
imajo nalogo vzdrževati stalno hitrost vrtenja, neglede na
spremembe obremenitve, igle šob).


84.11 TURBOREAKTIVNI MOTORJI, TURBOPROPELERSKI MOTORJI IN DRUGE
PLINSKE TURBINE

 - Turboreaktivni motorji:

8411.11 - - s potisno silo do vključno 25 kN

8411.12 - - s potisno silo nad 25 kN

 - Turbopropelerski motorji:

8411.21 - - z močjo do vključno 1100 kW

8411.22 - - z močjo nad 1100 kW

 - Druge plinske turbine:

8411.81 - - z močjo do vključno 5000 kW

8411.82 - - z močjo nad 5000 kW

 - Deli:

8411.91 - - turboreaktivnih ali turbopropelerskih motorjev

8411.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje turboreaktivne, turboelisne in
druge plinske turbine.

Turbine iz te tarifne številke so v glavnem motorji z notranjim
zgorevanjem, ki običajno ne potrebujejo zunanjega toplotnega
vira, kot na primer parne turbine.

            (A) TURBO-REAKTIVNI MOTORJI (TURBO-JETS)

Turbo-reaktivni motorji so sestavljeni iz kompresorja,
zgorevalnega sistema, turbine in šobe, ki je konvergentno
nameščena v izpični cevi. Vroč plin iz turbine pod pritiskom
prehajo skozi šobe in se pretvarja v snop plina z veliko brzino.
Reakcija tega plinskega snopa deluje na motor tako, da mu daje
pogonsko silo, ki se lahko uporabi za pogon letala. Pri
najpreprostejši obliki sta kompresor in turbina nameščena na eno
os. Pri zapletenejših konstrukcijskiih izvedbah je kompresor
izdelan iz dveh delov (z dvojno kompresijo), pri čemer poganja
vsakega svoja turbina. Druga možnost je različica z dodanim
ventilatorjem (običajno vhod v kompresor), pri kateri se
kompresor poganja preko tretje turbine, ali pa je priključen na
prvi kompresor. Ventilator deluje kot kanalna elisa, največji del
zračnega toka pa prehaja zraven kompresorja in turbine in je
pridružuje izpušnemu plinskemu snopu, s čimer zagotavlja dodatni
pritisk. To različico običajno imenujejo "dvokanalni turbo-
reaktivni motor".

Takoimenovane "naprave za dogorevanje" so pomožne enote, katere v
serijah vgrajujejo k nekaterim turboreaktivnim motorjem z
namenom, da bi povečali izhodno moč v kratkem času. Te naprave
imajo lastni vir goriva in uporabljajo višek kisika v plinih, ki
izhajajo iz turboreaktivnega motorja.

                    (B) TURBO-ELISNI MOTORJI

Ti motorji so podobni turbo-reaktivnim, le da imajo turbino,
postavljeno vzdolž toka snopa za kompresorjem turbine, ki je
spojena z običajno eliso, kakršno uporabljajo letala z batnimi
motorji. Ta dodatna turbina se imenuje "prosta turbina", kar
pomeni, da mehansko ni spojena s kompresorjem in gredjo
kompresorske turbine. Na ta način se največji del vročih plinov,
ki zapuščajo kompresorsko turbino, pretvarja v silo na gredi
elise, namesto da izhaja preko šob, kot je to primer pri
turboreaktivnih motorjih. V nekaterih primerih lahko plini, ki
izhajajo iz proste turbine, izhajajo prek šob, s čimer se
zagotavlja dodatna reaktivna moč in podpora elisi.

                    (C) DRUGE PLINSKE TURBINE

V to skupino spadajo enote industrijskih plinskih turbin,
konstruirane posebej za industrijske potrebe, ali pa prilagojene
turboreaktivnim ali turboelisnim enotam za druge namene (razen
kot zagotavljanje pogonske sile za letala).

Obstajata dve vrsti ciklusov:

(1) Preprosti ciklus, pri katerem se zrak vsesava in stiska s
pomočjo kompresorja, nato segreje v zgorevalnem sistemu in izhaja
skozi turbino ter se končno izpusti v atmosfero.

(2) Regeneracijski ciklus, pri katerem se zrak vsesava, stiska in
izhaja skozi regeneratorjeve cevi za zrak. Zrak se poprej segreje
z izpušnimi plini iz turbine, nato se ga dovede v zgorevalni
sistem, kjer se nadalje segreva z dodajanjem goriva. Mešanica
zraka in plinov prehaja skozi turbino in vroč plin izhaja skozi
stranico regeneratorja ter končno v atmosfero.

Obstajata dve konstrukciji:

(a) Plinska turbina z eno gredjo, pri kateri sta kompresor in
turbina vgrajeni na skupno gred. Turbina proizvaja silo za
vrtenje kompresorja in za pogon strojev, spojenih prek spojnice.
Uporaba te vrste pogona je najprimernejša pri stalni hitrosti,
kot na primer: pri proizvodnji električne energije.

(b) Plinska turbina z dvema gredema, pri kateri so kompresor,
zgorevalni sistem in kompresorska turbina nameščeni v eni enoti,
katero običajno imenujejo "plinski generator", druga turbina pa
je na ločeni osi in dobiva ogret plin pod pritiskom iz izpušne
cevi plinskega generatorja. Ta druga turbina, znana kot pogonska
turbina, je povezana s pogonsko enoto, kot je kompresor ali
črpalka. Plinske turbine z dvema gredema se običajno uporabljajo
pri spremenljivih obremenitvah, zaradi česar se zahtevajo
različne moči in število vrtljajev.

Te plinske turbine uporabljajo za pogon ladij in lokomotiv, za
proizvodnjo električne energije, za mehanske naftovodne in
plinovodne naprave ter v petrokemični industriji.

V to skupino spadajo tudi druge plinske turbine brez zgorevalne
komore. Te turbine imajo samo stator in rotor, izkoriščajo pa
energijo plina iz drugih strojev ali naprav (na primer: plinskih
generatorjev, dieselskih motorjev, generatorjev s prostim batom).
Tudi turbine na stisnjeni zrak ali na druge stisnjene pline se
uvrščajo v to tarifno številko.

                              DELI

Skladno z določili glede uvrščanja delov (glej splošna določila k
oddelku XVI), se deli motorjev in strojev iz te tarifne številke
prav tako uvrščajo v to tarifno številko (na primer: rotorji
plinskih turbin, zgorevalne komore in šobe za turboreaktivne
motorje (obroči statorja z lopaticami ali brez njih, diski
rotorja ali kolesa z rebri ali lopaticami ali brez njih),
regulatorji za napajanje z gorivom, šobe za gorivo).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 8411.11 in 8411.12

Z izrazom "potisna moč" sta mišljeni dve velikosti:

- velikost mase izpušnih plinov na sekundo in

- velikost razlike med hitrostjo izpušnih plinov in hitrostjo
vstopanja zraka.


84.12 DRUGI POGONSKI STROJI IN MOTORJI

8412.10 - Reaktivni motorji, razen turboreaktivnih motorjev

 - Hidravlični stroji in motorji:

8412.21 - - z linearnim gibanjem (cilindri)

8412.29 - - drugi

 - Pnevmatski stroji in motorji:

8412.31 - - z linearnim gibanjem (cilindri)

8412.39 - - drugi

8412.80 - Drugi

8412.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje druge motorje in stroje, ki niso
zajeti v predhodnih tarifnih številkah (v tar. št. od 84.06 do
84.08, 84.10 ali 84.11), ali pa v tarifnih številkah 85.01 ali
85.02. Glede na to vključuje ta tarifna številka neelektrične
motorje in stroje, razen parnih strojev, batnih motorjev z
notranjim zgorevanjem na vžig s svečkami ali s kompresijo,
hidravličnih turbin, vodnih koles, turbo-reaktivnih in turbo-
elisnih ali drugih plinskih turbin.

Ta tarifna številka vključuje reaktivne motorje (razen turbo-
reaktivnih), pnevmatske stroje in motorje, motorje na veter
(vetrnice), motorje na vzmetni ali utežni pogon itd., nekatere
hidravlične stroje in motorje, kot tudi nekatere pogonske naprave
na vodno ali drugo paro.

(A) REAKTIVNI MOTORJI, RAZEN TURBO-REAKTIVNIH

(1) Nabojno-reaktivni motorji (Ram-jets).

V mehanskem smislu so to preprosti motorji, ki lahko delujejo le
v strojih, ki se gibljejo z veliko hitrostjo. Nabojno-reaktivni
motor nima turbokompresorja - dovajanje zraka je zagotovljeno
zgolj z veliko hitrostjo gibanja, komprimiranje zraka pa poteka v
difuzorju. Tak zrak se dovaja v zgorevalno komoro. Pogonsko silo
daje reakcija izpušnih plinov, ki ekspandirajo v izhodnih šobah.

(2) Pol-reaktivni motorji (Pulse-jets).

Ti motorji se od nabojno-reaktivnih motorjev razlikujejo po tem,
da njihova izhodna šoba izpušča pline v obliki impulzov (namesto
v obliki neprekinjenega snopa), saj tudi zgorevanje poteka
mahoma. V nasprotju s turboreaktivnimi motorji lahko polreaktivni
motor starta iz mesta, pri čemer zajem zraka zagotavlja učinek
pulziranja.

Pol-reaktivne motorje uporabljajo predvsem kot pomožne motorje za
vzletanje letal.

(3) Raketni motorji.

Raketni motorji so motorji, pri katerih zgorevanje ni odvisno od
zunanjega dovajanja zraka, polnjenje pa vključuje gorivo in
sredstva za zgorevanje (oksidante ali katalizatorje).

Obstajata dve najpomembnejši vrsti raketnih motorjev:

(i) Motorji na tekoče gorivo. Ti motorji so sestavljeni iz
izgorevalne komore z enim ali več rezervoarji za shranjevanje
pogonskega goriva, iz medsebojno povezanih sistemov cevi in
črpalk in iz reaktivne cevi. Pri teh vrstah motorjev je pomemben
del sistem za vbrizgavanje goriva. Med goriva, ki se uporabljajo
za pogon teh motorjev, spadate etilni alkohol in hidrazin-hidrat
itd., med sredstva za zgorevanje pa vodikov peroksid,-(H2O2)
kalijev permanganat-(KMnO4), tekoči kisik-(O2), dušična kislina -
(HNO3) itd.

(ii) Motorji na trdo gorivo. Te motorje sestavljajo valjaste
komore pod pritiskom in reaktivna cev. Zgorevalna komora in dovod
pogonskega goriva tvorita celoto. Pogonsko gorivo za ta tip
motorjev sestoji iz agensov za zgorevanje (običajno amonijev
perklorat- NH4ClO4) in iz goriva (običajno poliuretani). Nekatere
vrste teh motorjev uporabljajo trdna goriva, kot je smodnik in
razstreliva iz 36. poglavja.

Rakete se uvrščajo v to poglavje samo, v kolikor tvorijo prave
pogonske enote (na primer: za pomožne motorje za startanje ali
vzletanje letal, za vgradnjo v vodene projektile, za satelite ali
vzletne ploščadi za vesoljska vozila).

Iz te skupine so izključeni:

(a) rakete proti toči, reševalne rakete in podobne rakete
pirotehničnih tipov (tar. št. 36.04),

(b) vzletne ploščadi za satelite in vesoljska vozila (tar. št.
88.02) in

(c) vodeni projektili z vgrajenimi pogonskimi enotami (tar. št.
93.06).

                (B) HIDRAVLIČNI STROJI IN MOTORJI

V to skupino spadajo:

(1) Nekateri stroji (razen turbin in vodnih koles iz tar. št.
84.10), ki izdelujejo mehansko sili z izkoriščanjem energije
valov (Savonius-ov rotor z dvema polcilindričnima lopaticama) ter
plime in oseke.

(2) Stroji na vodni stolp, ki delujejo na osnovi pritiska vode na
bate. Voda deluje na dva ali več batov, ki se gibljejo znotraj
valja in tako poganjajo os.

(3) Hidravlični valji, ki so sestavljeni na primer: iz
medeninaste ali jeklene cevi in iz bata, ki dela na olje (ali
drugo tekočino) pod pritiskom z ene ali z obeh strani bata
(enojni ali dvojni učinek). Energija tekočine se pod pritiskom
spreminja v linearno gibanje. Ti valji se uporabljajo v strojnih
orodjih, v gradbenih strojih, v mehanizmih za upravljanje itd.

(4) Hidravlična naprava za ventile, dobavljena ločeno, ki sestoji
iz kovinskega ohišja z batom in ki s pomočjo krivega usmernika na
batnici pretvarja linearno gibanje, povzročeno z delovanjem
tekočine pod pritiskom, v vrtilno gibanje z namenom odmikanja
teles ventilov in drugih naprav z vrtilnim mehanizmom.

(5) Hidravlični servo-motorji, ki opravljajo vlogo izvršnih ali
vmesnih naprav v sistemih za upravljanje ali uravnavanje. Ti
servomotorji se uporabljajo na primer v letalih.

(6) Hidravlični sistemi, ki sestoje iz hidravlične pogonske enote
(ki vključujejo hidravlično črpalko, elektromotor, kontrolne
ventile in rezervoar za olje), iz hidravličnih valjev ter iz cevi
ali upogibnih cevi, ki so potrebne za povezovanje valjev s
hidravlično pogonsko enoto - vse to tvori funkcionalno enoto v
smislu opombe 4 k oddelku XVI (glej splošna določila k temu
oddelku). Ti sistemi se uporabljajo na primer za premikanje
elementov gradbenih konstrukcij.

(7) "Hidravlični" reaktivni motorji ("hidroreaktivni") za motorne
čolne. Ti motorji sestoje iz močnih črpalk, ki zajemajo morsko
ali rečno vodo in jo iz ene posebno nastavljive cevi brizgajo v
vodnem snopu z veliko hitrostjo pod ali za čolnom.

                (C) PNEVMATSKI STROJI IN MOTORJI

Ti motorji uporabljajo zunanje vire stisnjenega zraka ali drugih
stisnjenih plinov. Načeloma so podobni parnim batnim strojem in
(v nekaterih primerih) parnim turbinam. V primernih ohišjih imajo
lahko gorilce in druge grelne naprave, ki povečujejo pritisk
zraka, s tem njegovo razteznostno energijo, ter preprečujejo
zamrzovanje valjev, če pride do naglega padca temperature.

Te stroje uporabljajo predvsem v rudnikih za pogon majhnih
lokomotiv in vitlov, saj so varni pred eksplozijo vnetljivih
plinov. Uporabljajo se tudi za nekatere lokomotive, letala,
podmornice itd., kot zaganjači motorjev z notranjim zgorevanjem
in za pogon torpedov.

V to skupino spadajo:

(1) Krilni motorji, zobati motorji, aksialni in radialni batni
motorji za pnevmatske prenose.

(2) Pnevmatski valji, ki so sestavljeni na primer: iz medeninaste
ali jeklene cevi in iz bata, ki dela na stisnjeni zrak (ali drug
plin) pod pritiskom z ene ali z obeh strani bata (enojni ali
dvojni učinek). Energija zraka ali plina se pod pritiskom
spreminja v linearno gibanje. Ti valji se uporabljajo v strojnih
orodjih, v gradbenih strojih, v mehanizmih za upravljanje itd.

(3) Pnevmatske naprave za ventile, dobavljene ločeno, ki sestoje
iz kovinskega ohišja z batom in ki s pomočjo krivega usmernika na
batnici pretvarjajo linearno gibanje, povzročeno z delovanjem
stisnjenega zraka, v vrtilno gibanje z namenom odmikanja.

                 (D) STROJI NA VETER (VETRNICE)

Ta skupina vključuje vse pogonske enote (motorje, turbine in
druge stroje na veter), ki učinek vetra na krila (pogosto s
spremenljivim korakom), kolesa ali rotorje neposredno spreminjajo
v mehansko energijo.

Kolesa s krili ali rotorji so običajno montirani na precej
visokem kovinskem stolpu. Prečno na svojo ravnino imajo vzvod ali
kakšno podobno vrsto naprave za usmerjanje vrtilnega dela v smeri
pihanja vetra. Pogonska moč se najpogosteje prenaša s pomočjo
reduktorja prek navpičn gredi na drugo gred na tleh, ki odvzema
moč. Nekateri motorji na veter ("depresijski motorji") imajo
vdolbljena krila, v katerih se zaradi rotacije zmanjša pritisk in
se prenaša na tla s pomočjo hermetično zaprtih cevovodov za pogon
majhne reaktivne turbine.

Motorji na veter imajo običajno manj moči in se uporabljajo
predvsem v kmetijskih instalacijah za pogon črpalk za namakanje,
črpalk za izsuševanje in majhnih generatorjev za pridobivanje
električne energije.

Električni generatorski agregati, ki sestoje iz motorja na veter,
predstavljajo pa integralno celoto z električnim agregatom
(vštevši tudi tiste v letalih), so iz te tarifne številke
izključeni (tar. št. 85.02).

         (E) MOTORJI NA VZMETNI POGON, NA PROTIUTEŽ IPD.

Med te motorje spadajo mehanizmi, ki uporabljajo (kot urni
mehanizmi) energijo, dobljeno s sproščanjem navitih vzmeti, ter
motorji, ki delujejo s pomočjo gravitacije - sile mase (na
primer: s pomočjo protiuteži ali katerekoli druge podobne
naprave). Vendar pa so takšni mehanizmi iz te tarifne številke
izključeni, v kolikor so montirani ali prilagojeni tako, da bi
bili lahko montirani skupaj z ustavljali (tar. št. 91.08 ali
91.09).

Motorji iz te skupine, še posebno motorji na vzmetni pogon, se
uporabljajo za pogon raznovrstnih aparatov (na primer:
gramofonov, glasbenih skrinj, samodejnih obračal ražnja, vrtečih
se razstavnih eksponatov, registrirnih aparatov, gravurnih
orodij).

    (F) BATNI PARNI STROJI, KI NIMAJO VGRAJENIH PARNIH KOTLOV

V teh strojih se mehanska energija proizvaja s premikanjem bata
znotraj valja pod učinkom razlike med pritiskom pare, dobljene v
kotlu, in atmosferskim pritiskom (nekondenzacijski stroji) ali
nižjim pritiskom kondenzatorja (kondenzacijski stroji). Izmenični
ali oscilacijski učinek bata se spreminja v vrtilno gibanje preko
batnice, odmične gredi ali zamašnjaka.

Najpreprostejše vrste teh strojev so stroji z enojnim delovanjem,
pri katerih pritisk deluje le na eno stran bata. Pri drugih
vrstah (dvojno delovanje) deluje para izmenoma na obe strani. Pri
močnejših strojih para sukcesivno prihaja v dva ali več valjev s
povečanimi premeri - batnice ustreznih valjev so povezane z eno
gredjo (sestavljeni dvojno- ali trojno-razteznostni stroji itd.).
V to, zadnjo skupino, spadajo na primer: parni stroji za
lokomotive in ladje.

               (G) PARNI STROJI Z VGRAJENIMI KOTLI

Med stroje iz te skupine spadajo kotli (običajno z dimnimi cevmi,
dimnikom), skupaj z batnim parnim strojem na navadno ali compound
- ekspanzijo, z enim ali z dvema zamašnjakoma, ki pogosto služita
kot priključka za odvzem moči.

                              DELI

Skladno z določili glede uvrščanja delov (glej splošna določila k
oddelku XVI), se deli motorjev in strojev iz te tarifne številke
prav tako uvrščajo v to tarifno številko (na primer: zgorevalne
komore in šobe za turboreaktivne motorje , regulatorji napajanja
z gorivom, šobe za gorivo, kolesa za vetrnice, valji, razvodniki,
centrifugalni regulatorji, batnice).

V splošnem se deli parnih strojev z vgrajenimi kotli uvrščajo kot
deli kotlov (tar. št. 84.02), ali pa kot deli parnih strojev iz
te tarifne številke.

Iz te tarifne številke so izključena transmisijske gredi in gredi
(tar. št. 84.83).


84.13 ČRPALKE ZA TEKOČINE, Z MERILNIMI NAPRAVAMI ALI BREZ NJIH;
ELEVATORJI ZA TEKOČINE

 - Črpalke, z merilnimi napravami ali predvidene za delovanje z
merilnimi napravami:

8413.11 - Črpalke za gorivo ali mazivo, ki se uporabljajo na
bencinskih postajah ali v garažah

8413.19 - - Druge

8413.20 - Ročne črpalke, razen črpalk iz tar. podšt. 8413.11 ali
8413.19

8413.30 - Črpalke za gorivo, mazanje in za hladilne medije batnih
motorjev z notranjim zgorevanjem

8413.40 - Črpalke za beton

8413.50 - Druge tlačne črpalke z izmeničnim gibanjem

8413.60 - Druge tlačne črpalke z rotacijskim gibanjem

8413.70 - Druge centrifugalne črpalke

 - Druge črpalke; elevatorji za tekočine:

8413.81 - - črpalke

8413.82 - - elevatorji za tekočine

 - Deli:

8413.91 - - črpalk

8413.92 - - elevatorjev za tekočine

Ta tarifna številka vključuje največji del strojev in naprav za
dvigovanje ali za drugačen kontinuiran prenos določene količine
tekočin, vštevši tudi staljenih kovin in betona v tekočem stanju
- bodisi da te naprave delujejo na ročni ali na drugačni pogon,
pri čemer lahko slednji tvori integralno celoto s črpalko, ali pa
ne.

V to tarifno številko spadajo tudi črpalke, opremljene z raznimi
merilnimi napravami ali z napravami za izračunavanje cene izdane
tekočine (na primer: na bencinskih črpalkah, pa tudi črpalke,
konstruirane prav posebej za uporabo v drugih strojih, vozilih
itd., vštevši pri tem tudi bencinske, oljne in vodne črpalke za
motorje v notranjim zgorevanjem in črpalke za stroje za
iztiskovanje umetnih ali sintetičnih tekstilnih vlaken).

Stroji iz te tarifne številke se delijo po sistemu delovanja v
naslednjih pet kategorij:

            (A) TLAČNE ČRPALKE Z IZMENIČNIM GIBANJEM

Te črpalke uporabljajo vsesalni ali tlačni učinek bata, ki se
giblje v valju, vstop in izhod tekočine pa uravnavajo s pomočjo
ventilov. Črpalke z "enostranskim delovanjem" vsesavajo in
tlačijo samo na eni strani bata, medtem ko črpalke z dvostranskim
delovanjem pa vsesavajo in potiskajo (tlačijo) na obeh straneh
bata in tako izkoriščajo oba giba bata. Pri tlačnih črpalkah
obstaja razen vsesalnega giba tudi potisni (tlačni) gib, pri
katerem bat z določeno silo potisne tekočino iz črpalke.

Da bi bil učinek večji, uporabljajo večvaljne črpalke. Valji so
lahko razporejeni v ravni vrsti ali v obliki zvezde.

V to skupino spadajo:

(1) Membranske črpalke ali črpalke z opno. V teh črpalkah je
vgrajena vibracijska opna (membrana) iz kovine, usnja itd., ki se
giblje neposredno ali preko transmisijske tekočine. S pomočjo
takšnih črpalk se dviguje tekočine.

(2) Črpalke z "oljno blazino" (za drenažo, namakanje, črpanje
viskoznih tekočin, kislin itd.). Pri teh črpalkah deluje
tekočina, ki se s črpano tekočino ne meša, deluje kot opna
(membrana).

(3) Elektromagnetne črpalke, pri katerih se gibanje bata naprej
in nazaj ustvarja z elektromagnetnim učinkom (z oscilacijo krila,
nameščenega v magnetnem polju).

(4) Stroji, ki izkoriščajo vsesalni ali tlačni učinek dveh batov.
Takšne so črpalke, ki so konstruirane za brizganje tekočega
betona (črpalke za beton). Vendar pa so iz te tarifne številke
izključena posebna vozila s trajno nameščenimi črpalkami za beton
iz te tarifne številke "hruške") (tar. št. 87.05).

       (B) TLAČNE ČRPALKE S KROŽNIM (ROTACIJSKIM) GIBANJEM

Pri teh črpalkah poteka vsesavanje in potiskanje (tlačenje) pod
pritiskom ter pod pritiskom, katerega v tem primeru ustvarja
ekscentrično kolo (telo) ali podobna naprava, ki trajno rotira na
eni osi. Te naprave ustvarjajo v eni ali več točkah stik s
stenami črpalke, s čimer ustvarjajo komore, v katere se zliva
tekočina.

Te črpalke se lahko po naravi krožnega (rotacijskega) mehanizma
delijo v naslednje skupine:

(1) Zobate črpalke, pri katerih potiskajo tekočino zobje posebno
oblikovanih zobnikov.

(2) Krilne črpalke, v katerih se rotor valjaste oblike
ekscentrično vrti in ima več izpostavljenih krilc, ki se prosto
radialno gibljejo. Vrtenje omogoča drsenje krilc, c čimer se
vzdržuje stik z notranjimi stenami črpalke ter tako potiska
tekočina. V to skupino spadajo tudi črpalke, ki imajo namesto
krilc valje ali kolo z majhnimi fleksibilnimi krilci, ali pa
radialna drsna krila, ki so nameščena na telo črpalke in ki med
ekscentričnim gibanjem tarejo ob rotor.

(3) Rotacijske batne črpalke z vrtilnimi izbočenimi telesi z
dvema interaktivnima elementoma za potiskanje, ki se vrtita v
ohišju.

(4) Helikoidalne črpalke (zavojne črpalke). Te črpalke potiskajo
tekočino pod pritiskom in vzdolž telesa črpalke s pomočjo nekaj
gredi z navojem, ki so v spregi in se vrtijo (črpalke z dvema ali
več zavojnimi gredmi, črpalke s spiralnimi gredmi, črpalke z
neskončnimi vijaki).

(5) Peristaltične črpalke imajo gibljivo cev, v kateri teče
tekočina vzdolž telesa črpalke, na vsakem njenem koncu pa je
rotor z valji. Valji usmerjajo pritisk na gibljivo cev in
tekočina se premika s krožnim gibanjem.

                    (C) CENTRIFUGALNE ČRPALKE

Pri teh črpalkah prične vsesana tekočina rotirati okrog svoje osi
zaradi gibanja lopatic rotorja (lopatastega kolesa), pri čemer
centrifugalna sila sili tekočino k obrobju obročastega ohišja s
tangencialnim odtokom. Včasih ima ohišje divergentna (difuzijska)
krilca, ki transformirajo kinetično energijo tekočine v visoki
pritisk. Za zelo visoke pritiske se uporabljajo večstopenjske
centrifugalne črpalke - črpalke, s pomočjo katerih se tekočina
usmerja stopnjema preko nekaj lopatičnih koles na skupni osi.

Centrifugalne črpalke poganja elektromotor, motor z notranjim
izgorevanjem ali turbina. Zaradi velike delovne hitrosti so
primerne za neposredno povezovanje, medtem ko zahtevajo batne in
rotacijske črpalke pogon preko reduktorja.

V to skupino spadajo tudi potopne črpalke, cirkulacijske črpalke
za centralne kurjave, črpalke s kanalnim lopatastim kolesom,
bočnokanalne črpalke in črpalke z lopatastim kolesom radialnega
toka.

                        (D) DRUGE ČRPALKE

Med druge črpalke se uvrščajo naslednje:

(1) Elektro-magnetne črpalke, ki nimajo gibljivih delov. Tekočina
prične cirkulirati s pomočjo fenomena elektroprevodnosti. Teh
črpalk ne gre enačiti z nekaterimi tlačnimi črpalkami z
izmeničnim gibanjem, pri katerih se vhodno in izhodno gibanje
bata doseže z elektromagnetnim učinkom, niti s črpalkami, ki
delujejo na osnovi magnetne indukcije.

(2) Ejektorji, pri katerih kinetična energija snop zraka, pare,
vode itd., ki pod pritiskom izhajajo iz cevi, izzove vsesavanje
in prenaša učinek na tekočino, ki je predmet črpanja. V teh
črpalkah je zapleten sistem divergentnih in konvergentnih cevi v
zaprti komori, iz katere ta sistem izhaja.

Injektorji tipa Giffard za oskrbo kotlov z vodo ter črpalke za
vbrizgavanje goriva v batnih motorjih z notranjih izgorevanje, ki
prav tako delujejo na istem principu, se prav tako uvrščajo v to
tarifno številko.

(3) Črpalke emulzijske "mamut". Pri teh črpalkah se tekočine v
odvodni cevi meša s stisnjenim plinom, zaradi zmanjšane gostote
emulzificirane tekočine pa nastane potiskanje in pretok. Te
črpalke lahko namesto stisnjenega plina uporabljajo tudi
stisnjeni zrak.

(4) Črpalke, pri katerih pritisk vodne pare deluje neposredno na
gladino tekočine. Primeri takšnih črpalk so naslednji:

(a) Črpalke, ki delujejo na principu zgorevanja plinov in ki
izkoriščajo za potiskanje tekočine eksplozivno moč plinov
ustreznega goriva ali plina,

(b) Pulzatorji vodne pare (pulzometri), pri katerih je potiskanje
tekočine posledica vodne pare, ki vstopa v komoro pulzatorja.
Vsesavanje poteka s pomočjo podpritiska, ki nastaja zaradi
kondenzacije pare v komori.

(c) Elevatorji s komorami na stisnjeni zrak (Montejus), ki
izkoriščajo zrak pod pritiskom.

(d) Udarne hidravlične črpalke, pri katerih se povečanje
energije, ki nastane zaradi občasnega in nenadnega ustavljanja
pretoka tekočine v dovodni cevi, izkorišča za potiskanje vode pod
visokim pritiskom v odvodni cevi naprave.

                     (E) ELEVATORJI TEKOČIN

Mednje spadajo:

(1) Elevatorska kolesa z vedrci, žlicami itd..

(2) Verižni ali kabelski elevatorji z vedrci, žlicami, gumenimi
posodami itd..

(3) Elevatorji s trakom. Ti elevatorji sestoje iz traku iz
tekstila ali kovine (trak je lahko valovit, multicelularni ali
spiralni). Na trakovih se voda zadrži zaradi kapilarnih
lastnosti, iz njih pa izhaja s pomočjo centrifugalne sile.

(4) Elevatorji v obliki Arhimedovega vijaka (polža).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI) se deli blaga, ki je zajeto v
tej tarifni številki, prav tako uvrščajo v to tarifno številko,
na primer: telesa ali ohišja črpalk, batnice, konstruirane
posebej za povezavo in premikanje batov v črpalkah ter nameščene
na določeni oddaljenosti od primarnega gonila (na primer: dolge
batnice črpalk); bati, krilca, izbočena telesa, navojne gredi,
kolesa črpalk, difuzna krilca, vedrca in vedrca na verigi;
trakovi za trakovne elevatorje tekočin; komore pod pritiskom itd.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) črpalke (za korozivne tekočine) iz keramičnega materiala
(tar. št. 69.09),

(b) oljne ročke za ročno podmazovanje ter pištole za ročno
podmazovanje (tar. št. 82.05) ter pištole za podmazovanje, ki
delujejo na stisnjeni zrak (tar. št. 84.67),

(c) stroji za polnjenje steklenic itd. iz (tar, št. 84.22),

(d) stroji za brizganje, disperzijo ali razprševanje tekočin
(tar. št. 84.24) in

(e) motorna gasilska vozila s črpalkami (tar. št. 87.05).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 8413.11 in 8413.19

Ti dve tarifni podštevilki vključujeta samo tiske črpalke
(neglede na vrsto), ki tvorijo ali so namenjene da tvorijo celoto
z napravo, ki jim omogoča merjenje prostorninske količine izdane
tekočine - neglede na to, ali je ta naprava dobavljena istočasno
s črpalko, ali ne.

Merilna naprava je lahko zelo preprosta (na primer merilna
posoda), ali pa sestavlja zelo zapleten mehanizem, ki samodejno
ustavi črpalko, ko je izdana vnaprej določena količina tekočine
(kot. so na primer: dobavne črpalke z vgrajeno valjasto posodo
(merilno posodo) in napravo, ki omogoča ugotavljanje željene
količine na eni strani in ustavitev črpalkinega motorja, ko je
ugotovljena količina izdana). Lahko omogoča tudi druge operacije,
povezane z ustreznimi meritvami prostornine (na primer: črpalke z
zbirnim pomnilnikom izdanih količin, črpalke, ki se sprožijo z
žetonom, črpalke za izračun cene izdane količine, črpalke za
vzorčenje, črpalke za samodejno regulacijo mešanice in črpalke za
samodejno doziranje).

Na drugi strani pa se merilna naprava in črpalka uvrščata vsaka v
svojo tarifno številko, kadar sta nameščeni na cevovod kot dve
posebni enoti, ne pa v smislu celote (tudi, če se dobavljata
istočasno).

Ti dve tar. podštevilki vključujeta na primer črpalke za
izdajanje bencina ali drugih motornih goriv in maziv, kot tudi
črpalke z merilnimi napravami, ki se uporabljajo v trgovinah s
prehrambenimi izdelki, laboratorijih in v raznih industrijskih
dejavnostih.


84.14 ZRAČNE ALI VAKUUMSKE ČRPALKE, ZRAČNI ALI PLINSKI
KOMPRESORJI IN VENTILATORJI; VENTILACIJSKE ALI RECIRKULACIJSKE
NAPE Z VGRAJENIM VENTILATORJEM, VKLJUČNO S TISTIMI, KI IMAJO
FILTRE

8414.10 - Vakuumske črpalke

8414.20 - Zračne črpalke na ročni ali nožni pogon

8414.30 - Kompresorji za hladilne naprave

8414.40 - Zračni kompresorji, vgrajeni na šasiji priklopnika

 - Ventilatorji:

8414.51 - - namizni, talni, stenski, okenski, stropni ali strešni
ventilatorji, z vgrajenim elektromotorjem moči do vključno 125 W

8414.59 - - drugi

8414.60 - - Nape z največjo horizontalno stranico do vključno 120
cm

8414.80 - Drugo

8414.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje in naprave na ročni ali
mehanski pogon, ki služijo za stiskanje zraka ali drugih plinov,
ali pa za ustvarjanje vakuuma. V to tarifno številko se uvrščajo
tudi stroji za kroženje zraka ali plina.

                   (A) ČRPALKE IN KOMPRESORJI

V splošnem delujejo črpalke in kompresorji na istem principu in
so po konstrukciji podobni črpalkam za tekočine (batne,
rotacijske, centrifugalne in reaktivne črpalke), opisanim v
prejšnji tarifni številki.

Razen tega obstajajo tudi nekatere druge posebne vrste, še
posebno za vzpostavljanje visokega vakuuma, kot so na primer
difuzijske črpalke (tekočina v njih je olje ali živo srebro),
molekulske črpalke, absorbcijske črpalke in krio-črpalke. Vendar
pa včasih izdelujejo difuzijske črpalke iz stekla - v tem primeru
so iz tega poglavja izključene (70. poglavje).

Vakuumske in zračne črpalke služijo za številne namene: za lažje
kuhanje, destilacijo ali izparevanje pri znižanem pritisku; za
vzpostavljanje vakuuma v električnih žarnicah in ceveh,
vakuumskih steklenicah itd., za črpanje zraka pod pritiskom (na
primer za polnjenje pnevmatskih gum) itd.

V nasprotju s črpalkami za tekočine so zračni in plinski
kompresorji (razen nizkotlačnih kompresorjev in kompresorje, ki
delujejo občasno) vodno hlajeni in imajo rebra ali druga sredstva
za zračno (površinsko) hlajenje. Namen hlajenja je odstraniti
občutno toploto, ki nastaja zaradi kompresije.

Obstaja kar nekaj vrst kompresorjev: z izmeničnim batom,
centrifugalni, aksijalni in rotacijski kompresorji.

Kompresorji se veliko uporabljajo za komprimiranje plinov v
linskih valjih, v kemičnih procesih, za hladilnike itd., za
komprimiranje zraka ali plina v rezervoarjih in za kasnejšo
uporabo v strojih in aparatih, kot so motorji na stisnjeni zrak,
pnevmatska kladiva, vitli, zavore, naprave za pnevmatski
transport, balastni rezervoarji za podmornice itd.

V to tarifno številko spadajo tudi generatorji s prostim batom za
plinske turbine. Ti generatorji sestoje iz enega motorja z
notranjim izgorevanjem, v katerega vodoravnem valju se gibljeta
dva bata eden proti drugemu. Na obeh konceh valja je nameščen po
en večji vodoravni valj z batom (zračni kompresor). Po en bat je
v spregi z batom kompresorja tako, da pri ekspanzijskem gibu
batov motorja pride do zbijanja zraka v kompresorju. Zračna
blazina v teh kompresorjih deluje kot vzmet in vrača bat
kompresorja in bat motorja v začetni položaj, pri čemer se
vsesani zrak iz kompresorja meša z izpušnimi plini v valju
motorja. Ta zmes se stisne v valju motorja in izhaja kot vrel
plin, ki se lahko neposredno uporabi v plinski turbini. Pravkar
opisani generatorji s prostimi bati zamenjujejo komore za
zgorevanje in kompresor plinske turbine.

Kot pri črpalkah iz tar. št. 84.13, so tudi zračne in vakuumske
črpalke iz te tarifne številke izdelane v integralni izvedbi z
motorji in turbinami. Turbine zelo pogosto uporabljajo za
visokotlačne kompresorje, ki delujejo na principu, nasprotnem od
delovanja večstopenjskih plinskih turbin.

                        (B) VENTILATORJI

Ti stroji, pa tudi takšni v integralni izvedbi z motorjem, so
namenjeni za dobavo velikih količin zraka ali plina razmeroma
majhnega pritiska, ali pa samo za ustvarjanje kroženja zraka, ki
se nahaja v okolici.

Stroji najprej omenjene vrste lahko delujejo kot naprave za
izvlekanje ali za pihanje zraka. Sestoje iz elis ali koles z
lopaticami, ki se vrtijo v enem ohišju ali cevi in ki delujejo na
principu rotacijskih ali centrifugalnih kompresorjev.

Ventilatorji druge vrste so preprostejše konstrukcije in sestoje
iz samo enega kolesa z lopaticami, ki kroži v prostem zraku.

Ventilatorji se med drugim uporabljajo za zračenje rudnikov in
prostorov vseh vrst ter ladij, za odstranjevanje prahu, vročih
plinov itd. iz prostorov s pomočjo vsesavanja, za sušenje
številnih materialov (usnja, papirja, tekstila, barv), v
aerodinamičnih tunelih, v napravah za ustvarjanje vleke v
kuriščih.

V to skupino spadajo tudi sobni ventilatorji, namizni
ventilatorji, in to neglede na to, ali imajo naprave za nagibanje
ali osciliranje, ali ne. V to vrsto ventilatorjev stropni,
namizni ventilatorji, vgradni ventilatorji za na ali v zidove,
okna itd.

Ta tarifna številka ne vključuje ventilatorjev, ki imajo razen
motorja in ohišja še dodatne elemente (na primer: veliki konusi
ali filtri za izločanje prahu, hladilni ali grelni deli ali
izmenjalniki toplote), v kolikor jim takšni dodatni elementi
dajejo lastnosti zapletenejših strojev, ki se uvrščajo v druge
tarifne številke na primer:

- neelektrično greti grelci za zrak - tar. št. 73.22,

- klimatizacijske naprave - tar. št. 84.15,

- naprave za odstranjevanje prahu - tar. št. 84.21,

- hladilci zraka za industrijsko obdelavo materialov - tar. št.
84.19,

- hladilci zraka v prostorih - tar. št. 84.79 in

- naprave za ogrevanje prostorov z vgrajenimi ventilatorji - tar.
št. 85.16.

   (C) VENTILACIJSKI ALI RECIRKULACIJSKI ODSTRANJEVALCI VONJAV
     Z VGRAJENIM VENTILATORJEM, VŠTEVŠI TUDI TISTE S FILTRI

Ta skupina vključuje kuhinjske odstranjevalce vonjav z vgrajenimi
ventilatorji (npr. nape), ki se uporabljajo v domovih ali v
restavracijah, menzah, bolnicah itd., pa tudi laboratorijske in
industrijske odstranjevalce vonjav, ki imajo vgrajen ventilator.

Kompresorji, zračne črpalke, ventilatorji, pihalke itd.,
konstruirane posebej za uporabo skupaj z drugimi stroji, se
uvrščajo v to tarifno številko, ne pa kot deli drugih strojev.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila k oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne številke
prav tako uvrščajo v to tarifno številko (na primer: ohišje
črpalk in kompresorjev, lopatice, rotorji ali kolesa, krilca in
bati).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) emulzijske črpalke (tar. št. 84.13),

(b) pnevmatski elevatorji in transporterji (tar. št. 84.28),

(c) stroji za čiščenje, sortiranje ali gradiranje semen, zrnate
ali suhe zelenjave (tar. št. 84.37) in

(d) industrijske pihalke v obliki elektromehanskih ročnih orodij
z vgrajenim elektromotorjem (tar. št. 85.08).


84.15 KLIMATIZACIJSKE NAPRAVE Z VENTILATORJEM NA MOTORNI POGON IN
ELEMENTI ZA SPREMINJANJE TEMPERATURE IN VLAŽNOSTI, VKLJUČNO S
STROJI, PRI KATERIH VLAŽNOSTI NI MOGOČE POSEBEJ REGULIRATI

8415.10 - Okenski ali stenski, samostojni

8415.20 - - Vrste, ki se uporabljajo za osebno rabo, v motornih
vozilih

 - Drugo:

8415.81 - - z vgrajeno hladilno enoto in regulacijskim ventilom
za hlajenje ali gretje

8415.82 - - drugo, z vgrajeno hladilno enoto

8415.83 - - brez vgrajene hladilne enote

8415.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje nekatere naprave za vzdrževanje
željenih temperaturnih pogojev in pogojev vlažnosti zraka v
zaprtih prostorih. Te naprave imajo lahko tudi elemente za
čiščenje zraka.

Uporabljajo se kot klimatizacijske naprave za pisarne, domove,
javne dvorane, ladje itd., pa tudi pri nekaterih industrijskih
instalacijah, ki zahtevajo posebne atmosferske pogoje (na primer:
v tekstilni industriji, v industriji papirja, tobaka in v
prehrambeni industriji).

Ta tarifna številka se nanaša samo na naprave, ki so:

(1) opremljene z ventilatorjem ali s pihalko z motorjem, in

(2) namenjeni menjavanju tako temperature (imajo ogrevalni ali
ohlajevalni del, ali pa oba) in vlažnost zraka (imajo vlažilni
ali sušilni del, ali pa oba), in

(3) namenjeni za dele, navedene pod (1) in (2), ki so dobavljene
istočasno.

V teh napravah sta lahko dela za vlaženje in sušenje zraka ločena
od ogrevalnih ali ohlajevalnih delov. Vendar pa imajo nekatere
vrste teh naprav vgrajeno samo eno enoto, ki s pomočjo
kondenzacije spreminja temperaturo in vlažnost zraka. Te naprave
za regulacijo zraka hladijo in sušijo zrak v prostoru, v katerem
so nameščene, s pomočjo kondenzacijo vodne pare na hladni kačasti
cevi. Če imajo dovod zunanjega zraka, pa hladijo in sušijo
mešanico svežega zraka in zraka v prostoru. Običajno so
opremljene s posodo za zajemanje kondenzata.

Upoštevajoč sestavne elemente, morajo klimatizacijske naprave iz
te tarifne številke vsebovati poleg ventilatorja ali pihalke na
motorni pogon (za cirkulacijo zraka) najmanj naslednje elemente:

-  Napravo za ogrevanje zraka (s pomočjo cevi s toplo vodo, paro
ali vročim zrakom, ali pa s pomočjo električnih uporov) in

-  vlažilec zraka (ki običajno sestoji iz razpršilke za vodo) ali

-  odstranjevalec vlage iz zraka;

ali

-  Kačaste cevi s hladno vodo ali hladilno enoto uparjevalnika
(ki je, bodisi, da spreminja oboje, temperaturo in s
kondenzacijo, vlažnost zraka);

ali

-  Drugi tipi hladilnih elementov z ločeno napravo, ki spreminja
vlažnost zraka.

V nekaterih primerih izkoriščajo odstranjevalci vlage
higroskopske lastnosti absorbentov.

Klimatizacijske naprave se lahko oskrbujejo z grelno ali hladilno
tekočino iz zunanjih virov. Običajno so opremljene s čistilcem za
zrak, ki sestoji iz ene ali več plasti filtrirnega materiala, ki
je pogosto impregniran z oljem (tekstilni material, steklena
volna, jeklena ali bakrena volna, ekspandirani material itd.).
Skozi te plasti prehaja zrak in se na tej poti očisti prahu itd.
Klimatizacijske naprave imajo lahko tudi naprave za naravnavanje
ali za samodejno kontrolo temperature in vlažnosti zraka.

Ta tarifna številka prav tako vključuje naprave, ki sicer niso
opremljene z napravo za ločeno uravnavanje vlažnosti zraka, ki pa
vlažnost spreminjajo s pomočjo kondenzacije. Primeri takšnih
klimatizacijskih naprav so kompaktne okenske ali zidne vrste
naprav za ohlajevanje zaprtih komor, ki sestoje iz kombinacije
ohlajevalnega izparjevalca in pihalke na motorni pogon. V to
tarifno številko se uvrščajo tudi ogrevalne ali ohlajevalne enote
za zaprte komore tovornjakov, prikolic ali kontejnerjev.

Te naprave imajo kompresor, kondenzator in motor v ohišju - motor
je montiran izven, ventilator in uparjevalnik pa znotraj tega
prostora.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključene ohlajevalne enote,
ki so konstruirane za vzdrževanje stalne temperature v zaprtih
komorah pod 0 stopinj C (na primer: v tovornjakih, prikolicah in
kontejnerjih) in ki imajo grelni sistem, ki v okviru določenih
meja po potrebi poviša temperaturo v komori (kadar je zunanja
temperatura zelo nizka). Ta oprema se uvršča v tarifno številko
84.18 kot oprema za ohlajevanje ali zamrzovanje, njihova
ogrevalna vloga pa je v razmerju do bistvene vloge opreme (z
ohlajevanjem zraka ohraniti lahko kvarljivo blago med
transportom) vzporedna.

                              DELI

Komponente klimatizacijskih naprav se, v kolikor se dobavljajo
ločeno, uvrščajo skladno z določili opombe 2 (a) k oddelku XVI
(tar. št. 84.14, 84.18, 84.19, 84.21, 84.79 itd.) - neglede na
to, ali so namenjene za vgradnjo v kompletne integralne naprave.

Drugi deli naprav za klimatizacijo se uvrščajo v svoje ustrezne
tarifne številke, skladno z določili opombe 2 (b) ali 2(c) k
oddelku XVI in v odvisnosti od tega, ali jih je moč prepoznati
kot primerne za uporabo izključno ali predvsem s
klimatizacijskimi napravami.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) grelci zraka in distributerji toplega zraka iz tar. št.
73.22, 74.14, 76.15, ki lahko distribuirajo svež ali
klimatizirani zrak,

(b) toplotne črpalke (tar. št. 84.18) in

(c) naprave, ki sicer imajo vgrajen ventilator z motorjem, vendar
pa je njihova vloga le da spreminjajo ali temperaturo ali
vlažnost zraka (tar. št. 84.79, 85.16 itd.).

OPOMBI K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 8415.10

Stroji iz tar. podštevilke 8415.10 so v obliki posameznih enot,
ki obsegajo vse elemente, nujne za samozadostnost stroja.

Iz te tar. podštevilke so izključeni stroji za izboljšanje zraka
vrste, pri kateri sta kondenzator in evaporator, namenjena za
vgradnjo v stavbi ali izven nje, medsebojno povezana s hladilnimi
cevmi in električnimi vodniki. Iz te tar. podštevilke so
izključeni tudi kanalni sistemi, ki izkoriščajo kanale za prenos
ohlajenega zraka iz enega evaporatorja v več ohlajevanih
področij, kot tudi brezkanalni "razcepni" izboljševalci zraka, ki
izkoriščajo ločen evaporator za vsako ohlajevano področje (npr. v
vsako sobo).

Tarifna podštevilka 8415.20

Ta tar.poštevilka vključuje naprave, ki so v glavnem vgrajene v
motorna vozila, ki prevažajo ljudi, vseh vrst, toda, ki se lahko
vgrajujejo v tudi vdruga vozila kot je za ohlajevanje kabin ali
prostorov v katerih se zadržujejo ljudje.


84.16 GORILNIKI ZA KURIŠČA NA TEKOČE GORIVO, NA TRDNO GORIVO V
PRAHU ALI NA PLIN; MEHANSKE NAPRAVE ZA KURJENJE, VKLJUČNO Z
NJIHOVIMI MEHANSKIMI REŠETKAMI, MEHANSKIMI ODSTRANJEVALNIKI
PEPELA IN PODOBNIMI NAPRAVAMI

8416.10 - Gorilniki za kurišča na tekoče gorivo

8416.20 - Drugi gorilniki za kurišča, vključno s kombiniranimi
gorilniki

8416.30 - Mehanske naprave za kurjenje, vključno z njihovimi
mehanskimi rešetkami, mehanskimi odstranjevalniki pepela in
podobnimi napravami

8416.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje vrsto naprav za mehansko in
avtomatsko nalaganje kurišč vseh vrst in naprave za
odstranjevanje pepela.

                     (A) GORILCI ZA KURIŠČA

Gorilci usmerjajo plamen naravnost v kurišče in ne potrebujejo
rešetk ali naprav za odstranjevanje pepela. Mednje spadajo
naslednje vrste:

(1) Gorilci na težka olja (atomizerji).

Pri tej vrsti gorilcev se težko olje atomizira (razprši se v zelo
majhne kapljice) s pomočjo zračnega toka, v nekaterih primerih s
pomočjo stisnjenega zraka, včasih pa s pomočjo pare pod visokim
pritiskom ali na mehanski način (v slednjem primeru imajo gorilci
običajno vgrajen motor, črpalko in zračno pihalko).

(2) Gorilci na premogov prah.

Ti gorilci so pogosto zelo veliki. Snop premogovega prahu prihaja
v kurišče s pomočjo zračnega toka, ki zagotavlja tudi dovod
primarnega zraka. Gorilci imajo lahko vgrajen transporter za
premog in mlin za mletje premoga. V slednjem primeru se premog
najprej spremeni v prah (pulverizacija), nato pa se vbrizgava s
pomočjo izmeničnega učinka pare pod visokim in pare pod nizkim
pritiskom.

(3) Gorilci na plin.

Med to vrsto gorilcev spadajo visokotlačni gorilci (za uporabo s
prisilnim prepihom) in nizkotlačni gorilci (za uporabo z
atmosferskim zrakom). V obeh primerih prihajata zrak in plin po
koncentričnih ali konvergentnih ceveh.

(4) Kombinirani gorilci.

Ti gorilci istočasno zagotavljajo zgorevanje olja, plina in
premogovega prahu, ali pa dva od navedenih kuriv.

      (B) MEHANSKE NAPRAVE ZA NALAGANJE, MEHANSKE REŠETKE,
        MEHANSKI ODSTRANJEVALCI PEPELA IN PODOBNE NAPRAVE

To so razne mehanske naprave za vnos (nalaganje) trdih kuriv v
kurišče, ali pa za enakomernno razmetavanje gorečega kuriva.
Mehanske naprave za nalaganje in mehanske rešetke so pogosto
kombinirane in opremljene z napravami za samodejno odstranjevanje
žlindre in pepela, potem ko je kurivo zgorelo. Na ta način je
zagotovljena popolnoma samodejna instalacija. V drugih primerih
so lahko mehanski ali samodejni deli kombinirani z nemehanskimi
deli.

(1) Mehanske naprave za nalaganje.

Lahko so raznih vrst. Običajno imajo koš za doziranje, pa tudi
razne druge naprave, kot so polž, mehanske lopate, drsni zasloni,
bati na ročni ali mehanski pogon za regulacijo dovoda premoga in
za njegov prenos v kurišče. Te naprave najpogosteje lahko drobijo
premog na manjše kose. Ta ta. številka vključuje mehanske naprave
za nalaganje kotlov za centralno ogrevanje (vštevši tudi za
gospodinjstva).

(2) Mehanske rešetke.

To so naprave najrazličnejših konstrukcij, s pomočjo katerih se
premog v kurišču razpodeli in potiska naprej, da bi se zagotovilo
enakomerno zgorevanje. Najpogostejši sistemi temelje na principu
goseničnega traku ali oscilirujočih nagnjenih stopnic. Na koncu
teh rešetk je pogosto naprava za odstranjevanje žlindre in
pepela. Pri drugih sistemih poteka odstranjevanje pepela in
žlindre s posebnimi mehanskimi napravami. Tudi takšne naprave se
uvrščajo v to tarifno številko.

                              DELI

Skladno z določili o uvrščanju delov (glej splošna določila k
oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te tarifne številke uvrščajo
v to tarifno številko (na primer: šobe gorilca, bati in zasloni
mehanskih naprav za nalaganje, opore za mehanske rešetke, sekcije
in elementi za povezavo, vodila in valji za mehanske rešetke).

Ta tarifna številka ne vključuje posameznih palic rešetk ali
nemehanskih rešetk (industrijskih in drugih). Kurišča, ki sestoje
iz fiksnih rešetk v kovinskem okviru, ki so konstruirana tako, da
jih je moč vgraditi kot integralni del določene vrste kotla, so
iz te tarifne številke izključene in štejejo za del kotla iz tar.
št. 84.02.

Podobno se tudi nekatere druge vrste nemehanskih rešetk, katere
je moč prepoznati kot posebne rešetke za posebne naprave ali
stroje, uvrščajo kot deli za te stroje ali naprave (na primer: za
plinske generatorje iz tar. št. 84.05).

Na drugi strani pa se posamezne palice rešetk, ali pa rešetke iz
železa za splošno rabo ter za vgradnjo v obzidani del, uvrščajo
glede na vrsto v tarifne številke 73.21, 73.22 ali 73.26.


84.17 INDUSTRIJSKE ALI LABORATORIJSKE PEČI, VKLJUČNO PEČI ZA
SEŽIGANJE, NEELEKTRIČNE

8417.10 - Peči za praženje, taljenje ali drugo toplotno obdelavo
rud, pirita ali kovin

8417.20 - Pekovske peči, vključno peči za kekse

8417.80 - Druge

8417.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje ne-električne peči industrijskega
ali laboratorijskega tipa, ki so namenjene za proizvodnjo toplote
v komorah z visokimi ali razmeroma visokimi temperaturami, in
sicer z zgorevanjem kuriva (bodisi neposredno v komorah, bodisi v
ločenih zgorevalnih komorah). Te peči uporabljajo za toplotno
obdelavo raznih vrst izdelkov, ki so lahko nameščeni na dno peči,
v talilniške lonce, retorte ali na police (nor. za žganje,
taljenje, kalcinacijo (pečenje) ali razgradnjo). Ta tarifna
številka vključuje tudi parne peči.

Pri nekaterih vrstah peči (pri tunelskih pečeh) blago, ki je
predmet toplotne obdelave, kontinuirano prehaja skozi peč (na
primer: na konvejnerskem traku).

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Peči za žganje rud ali piritov.

(2) Peči za taljenje kovin, vštevši kupolaste peči in peči za
stroje za vlivanje črk.

(3) Peči za kaljenje, popuščanje in podobne postopke toplotne
obdelave kovin.

(4) Peči za cementacijo.

(5) Peči za koks.

(6) Oglarske peči.

(7) Rotacijske cementne peči ali pražarne in rotacijske peči za
sadro.

(8) Peči, ki se uporabljajo v keramični in steklarski industriji,
vštevši tunelske peči.

(9) Peči za peko emajla.

(10) Pekovske peči, vštevši tudi peči za kekse.

(11) Peči, ki so konstruirane posebej za taljenje, sintriranje
ali za toplotno obdelavo regeneriranih fizijskih materialov, peči
za izločanje razžarčenih jedrskih goriv s pomočjo
pirometalurškega postopka, peči za sežiganje radioaktivnega
grafita ali filtrov, peči za sežiganje keramične ali steklene
posode, v kateri se nahaja radioaktivna žlindra.

(12) Peči za kremiranje (krematoriji).

(13) Peči za sežiganje smeti in podobne naprave, konstruirane za
sežiganje odpadkov itd.

Iz te tarifne številke so izključene peči, ki sestoje predvsem iz
ognjevarnega ali keramičnega materiala, pa tudi bloki, zidaki in
podobni keramični materiali za gradnjo ali oblaganje peči (69.
poglavje), medtem ko se kovinski konstrukcijski deli običajno
uvrščajo v oddelek XV.

Na drugi strani vključuje ta tarifna številka gotove obloge ali
druge integralne in posebne keramične ali ognjevarne dele, ki so
dobavljeni s pečmi kot njihove komponente (sestavljeni ali
nesestavljeni) in ki so izdelani pretežno iz kovin.

Številne industrijske peči vključujejo opremo za šaržiranje in
praznjenje, za rokovanje z vrati, pokrovi, kurišči ali drugimi
delovnimi deli, ali pa z opremo za nagibanje peči. Če takšna
oprema predstavlja integralni del peči, se uvršča skupaj s pečjo.
V nasprotnem primeru se uvršča v tar. št. 84.24.

                              DELI

Skladno s določili o uvrščanju delov (glej splošna določila k
oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te tarifne številke uvrščajo
v to tarifno številko (na primer: vrata peči, zasloni, ploščate
stene peči, opazovalna okenca, loki in šobe za zrak za visoke
peči itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) peči, drugačne kot se uporabljajo v industriji ali
laboratorijih (tar. št. 73.21),

(b) naprav iz tar. št. 84.19, vštevši tudi naprave za crackiranje
nafte, avtoklave, parilne in sušilne naprave in

(c) konevrterjev (tar. št. 85.54).


84.18 HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI IN DRUGE NAPRAVE ZA HLAJENJE ALI
ZAMRZOVANJE, ELEKTRIČNI IN DRUGI; TOPLOTNE ČRPALKE, RAZEN
KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV IZ TAR. ŠT. 84.15

8418.10 - Kombinacije hladilnika in zmrzovalnika z posebnimi
vrati

 - Hladilniki za gospodinjstva:

8418.21 - - kompresorski

8418.22 - - absorbcijski, električni

8418.29 - - drugi

8418.30 - Zmrzovalniki - skrinje, z zmogljivostjo do vključno 800
l

8418.40 - Zmrzovalniki - vertikalni , z zmogljivostjo do vključno
900 l

8418.50 - Druge skrinje, omare, vitrine in podobno pohištvo za
hlajenje ali zamrzovanje

 - Druge naprave za hlajenje ali zamrzovanje; toplotne črpalke:

8418.61 - - kompresorske enote za hlajenje, katerih kondenzatorji
so toplotni izmenjalniki

8418.69 - - druge

 - Deli:

8418.91 - - pohištvo za vgraditev naprav za hlajenje ali
zamrzovanje

8418.99 - - drugi

        (I) HLADILNIKI, ZMRZOVALNIKI IN DRUGE NAPRAVE ZA
                    HLAJENJE ALI ZAMRZOVANJE

Hladilniki in hladilne naprave iz te tarifne številke so pretežno
stroji in naprave za pridobivanje nizkih temperatur (0 stopinj C
ali manj) v kontinuiranem delovnem ciklusu, in sicer z enim izmed
aktivnih hladilnih elementov, z absorbcijo latentne toplote od
izhlapevanja tekočih plinov (na primer: amonijaka, halogeniranih
ogljikovodikov-freonov), hlapljivih tekočin ali vode (pri
nekaterih ladijskih tovrstnih napravah).

Zaradi tega so iz te tarifne številke izključeni:

(a) ohlajevalne naprave in posode, pri katerih je znižanje
temperature posledica učinka hladilne mešanice ledu in
natrijevega ali kalcijevega klorida (tar. št. 82.10 ali 84.19),

(b) vodni pretočni hladilniki v smislu preprostega izmenjalnika
toplote (glej komentar k tarifni številki 84.19) in

(c) omare za led, izolirane omare itd., ki niso konstruirane za
priključitev na ohlajevalne enote (pretežno tar. št. 94.03).

Glavni vrsti hladilnikov iz te tarifne številke sta:

                   (A) KOMPRESORSKI HLADILNIKI

Njihovi glavni deli so:

(1) Kompresor, ki sprejema ekspandirani plin iz izparilnika in ga
pod pritiskom usmerja v

(2) kondenzator, v katerem se plin ohladi in ponovno vtekočini in

(3) izparilnik, aktivni hladilni element, sestavljen iz sistema
cevi, v katerem hladilno sredstvo, spuščeno skozi ekspanzijski
ventil, hitro izpari in pri tem absorbira toploto okoliškega
zraka. V primeru velikih hladilnih sistemov je hladilni element
iz slane vode ali iz raztopine kalcijevega klorida, ki kroži
okoli kačastih cevi izparilnika.

Pri ladijskih tipih kompresorskih hladilnikov v tokokrogu
hladilnega sredstva (slane vode ali vode) ni ne kompresorja, ne
kondenzatorja. Izparevanje poteka s pomočjo vakuuma, katerega
ustvarja reaktivna črpalka v spregi s parnim kondenzatorjem, ki
kondenzira paro in sistem pare osvobodi.

                   (B) ABSORBCIJSKI HLADILNIKI

Pri teh vrstah hladilnikov je namesto kompresorja "generator", v
katerem s pomočjo plina, olja ali elektroelementa izpareva
koncentrirana vodna raztopina amonijaka-NH4OH, pri čemer se
nastali amonijakov plin stiska in se pod pritiskom zbira v
kondenzatorju. Kondenzacijski ciklus, po katerem nastopi
ekspanzija in hlajenje, poteka kontinuirano, kakor pri
kompresorskem tipu hladilnika. Ekspandirani plin se ponovno redči
v razredčeni raztopini - bodisi v ločenem absorberju, ki po
principu navadnega pritiska napaja generator, bodisi v plinskem
generatorju samem. Plinski generator deluje pri nekaterih tipih
hladilnikov kot absorber pri hlajenju, kadar se odstranjuje
toplota.

Pri nekaterih suhih vrstah amonijakov plin-NH3 ni razredčen v
tekočini, temveč se absorbira s pomočjo trdne snovi (na primer:
kalcijevega klorida ali silika-gela).

Naprave pravkar naštetih vrst se v to tarifno številko uvrščajo,
če so v eni izmed naslednjih oblik:

(1) V obliki ohlajevalne enote (z motorjem ali brez njega) in
kondenzatorja, montiranih na skupnem podstavku, z izparilnikom
ali brez njega; v obliki absorbcijske enote v integralni izvedbi
(te enote so običajno vgrajene v gospodinjske hladilnike ali v
druge gospodinjske hladilne omare). Nekateri stroji
kompresorskega tipa, znani pod imenom "hladilne enote s pomočjo
tekočin" imajo na skupnem podstavku (s kondenzatorjem ali brez
njega) kompresorje in izmenjalnik toplote z evaporizerjem in
cevmi, v katerih se nahaja hladilna tekočina.

(2) V obliki omare ali drugačnega pohištva ali naprave z
vgrajenimi kompletnimi ohlajevalnimi enotami ali izparilnikom
hladilne enote, vštevši tudi v obliki takšnih, ki so opremljene s
pomožnimi napravami, kot so mešala, mešalniki, kalupi itd. Med
takšne naprave spadajo gospodinjski hladilniki, hladilne vitrine
in hladilne mize, kontejnerji za shranjevanje sladoleda in
zmrznjene hrane, hladilne fontane za vodo ali pijačo, posode za
hlajenje mleka, naprave za hlajenje piva, naprave za delanje
sladoleda itd.

(3) V obliki naprav večjih razsežnosti s sestavnimi deli, ki niso
montirani na skupnem podstavku oziroma kot kompletne integralne
enote, konstruirane tako, da delujejo skupaj. Hlajenje se izvaja
bodisi s pomočjo neposredne ekspanzije (v tem primeru je v
aparatu-"uporabniku hlajenja" vgrajen izparilnik), bodisi s
pomočjo hladilnega sredstva (slane vode), katero ohlaja
ohlajevalna enota in ki se s pomočjo cevi dovaja v aparate-
"uporabnike hlajenja" (posredno hlajenje). Takšne naprave
uporabljajo na primer: v hladilnicah in v proizvodnih procesih
(izdelava ledu v blokih, hitro zamrzovanje prehrambenih izdelkov,
hitro ohlajevanje pri proizvodnji čokolade, pri izločanju
parafinskega voska pri rafinaciji nafte, v kemični industriji
itd.).

V to tarifno številko se uvrščajo tudi pomožni aparati, ki so
pomembni za proizvodnjo nizkih temperatur v napravah - vendar pod
pogojem, da se dobavljajo skupaj z drugimi komponentami teh
naprav. Med tovrstne aparate spadajo na primer: komore za hitro
zamrzovanje (z oddelki ali tunelske), hladilne mize za
slaščičarske ali čokoladne izdelke itd.

V to tarifno številko spada tudi hladilna oprema, ki deluje z
izparevanjem tekočega plina v zaprtem prostoru in ki sestoji v
glavnem iz:

-  enega ali več rezervoarjev za tekoči plin,

-  termostata,

-  elektromagnetnega ventila,

-  komandne plošče,

-  električnega stikala ter

-  perforirane cevi za izparevanje.

Ti deli se uvrščajo v to tarifno številko, v kolikor se
dobavljajo skupaj.

                      (II) TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotna črpalka je naprava, ki vleče toploto iz primernega
toplotnega vira (v glavnem iz podzemne ali površinske vode, tal
ali iz zraka) in jo spreminja v vir močnejše toplote s pomočjo
dopolnilnega vira energije (na primer: plina ali elektrike).

Za prenos toplote od vira toplote do toplotne črpalke in od nje
do medija se uporablja tekočina.

Obstajata dve vrsti toplotnih črpalk: kompresijske in
absorbcijske.

Kompresijske črpalke sestoje predvsem iz naslednjih elementov:

(1)  izparilnika, ki ekstrahira energijo okolice in jo predaja
tekočini za prenos toplote,

(2)  kompresorja, ki mehansko vsesava izparjeno tekočino iz
izparilnika in jo pri povečani temperaturi prenaša v kondenzator,
in

(3) kondenzatorja, ki je izmenjalnik toplote, v katerem se para
spremeni v tekočino in pri tem oddaja toploto mediju, katerega je
potrebno ogrevati.

Pri absorbcijskih črpalkah je namesto kompresorja "kotel" z vodo
in s hladilnim sredstvom ter z vgrajenim gorilcem.

Toplotne črpalke običajno opredeljuje združitev dveh elementov -
začetnega vira toplote in medija, katerega temperaturo je
potrebno spremeniti.

Med glavne vrste toplotnih črpalk spadajo:

(i) Zračno/vodne ali vodno/zračne toplotne črpalke, ki dobivajo
toploto iz atmosfere in jo vračajo v obliki tople vode ali
toplega zraka.

(ii) Vodno/vodne ali vodno/zračne toplotne črpalke, ki dobivajo
toploto iz podzemnega vira ali iz mase površinske vode.

(iii) Zemeljsko/vodne ali zemeljsko/zračne toplotne črpalke, v
katerih se toplota pridobiva s sistemom cevi, položenih v zemljo.

Toplotne črpalke se lahko dobavljajo kot posamezne naprave s tem,
da posamezni elementi kroga tvorijo celoto. Takšna celota mora
tvoriti enotni blok. Toplotne črpalke se lahko dobavljajo tudi
kot posamezni elementi. Nekatere toplotne črpalke so lahko
dobavljene brez izparilnika v primeru, da se bodo vgradile v
napravo, ki že ima izparilnik. V takšnih primerih štejejo za
nekompletne predmete z bistvenimi značilnostmi kompletnih
predmetov in se uvrščajo v to tarifno številko.

Toplotne črpalke uporabljajo predvsem za ogrevanje zgradb in za
dobivanje vroče vode za gospodinjstvo. Za te namene običajno
uporabljajo nereverzibilne toplotne črpalke.

Vendar so iz te tarifne številke izključene reverzibilne toplotne
črpalke z ventilatorjem na motorni pogon in z elementi za
spreminjanje tako temperature kot vlažnosti. Te črpalke štejejo
za klimatizacijske stroje iz tar. št. 84.15.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila k oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko, neglede na to, ali so
namenjeni za gospodinjstva ali za industrijsko rabo (na primer:
kondenzatorji, absorberji, izparilniki, "generatorji", omare,
vitrine in drugo pohištvo za vgradnjo hladilnih naprav, naštetih
v prejšnji točki (2), zgoraj, ki še niso opremljeni s kompletno
hladilno enoto ali izparilniko, vendar so nedvoumno konstruirani
za sprejem takšne opreme.

Kompresorji se uvrščajo v tarifno številko 84.14, četudi so
konstruirani posebej za hladilnike. Nespecializirani deli (na
primer: cevi in rezervoarji) se uvrščajo v svoje ustrezne tarifne
številke.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) klimatizacijski stroji za aklimatiziranje zraka, ki imajo
vgrajeno hladilno enoto ali evaporizer ohlajevalne enote (tar.
št. 84.15) in

(b) stroji za vtekočinjanje plinov (na primer: Linde-jevi stroji)
(tar. št. 84.19).


84.19 STROJI, NAPRAVE IN LABORATORIJSKA OPREMA (VKLJUČNO
ELEKTRIČNO OGREVANI ALI NE), ZA OBDELAVO MATERIALA S SPREMEMBO
TEMPERATURE, KOT JE OGREVANJE, KUHANJE, ŽGANJE, DESTILACIJA,
REKTIFIKACIJA, STERILIZACIJA, PASTERIZACIJA, PARJENJE, SUŠENJE,
EVAPORIZACIJA, VAPORIZACIJA, KONDENZACIJA ALI HLAJENJE, RAZEN
GOSPODINJSKIH STROJEV IN NAPRAV; PRETOČNI IN AKUMULACIJSKI
GRELNIKI ZA VODO, NEELEKTRIČNI

 - Pretočni in akumulacijski grelniki za vodo, neelektrični:

8419.11 - - pretočni grelniki za vodo na plin

8419.19 - - drugi

8419.20 - Medicinski, kirurški ali laboratorijski aparati za
sterilizacijo

 - Sušilnice:

8419.31 - - za kmetijske izdelke

8419.32 - - za les, papirno maso, papir ali karton

8419.39 - - druge

8419.40 - Naprave za destilacijo ali prečiščevanje z destilacijo

8419.50 - Toplotni izmenjalniki

8419.60 - Naprave za utekočinjanje zraka in drugih plinov

 - Drugi stroji, naprave in oprema:

8419.81 - - za pripravo toplih napitkov ali za kuhanje ali gretje
hrane

8419.89 - - drugo

8419.90 - Deli

Poudariti je treba, da ta tarifna številka ne vključuje:

(a) peči, rešetkastih kurišč in štedilnikov za kuhanje itd. za
gospodinjstvo iz tar. št. 73.21,

(b) neelektričnih grelcev zraka in distributerjev toplega zraka
iz tar. št. 73.22,

(c) aparatov in naprav za kuhanje ali pogrevanje v gospodinjstvu
iz tar. št. 74.17,

(d) aparatov za frakcijsko destilacijo (na primer: v proizvodnji
težke vode) in za prečiščevanje, posebno konstruiranih za
separacijo izotopov, ter aparatov za izmenjavo izotopov, ki
uporabljajo postopek "dvojne temperature" (tar. št. 84.01),

(e) parnih kotlov in kotlov za pregreto vodo (tar. št. 84.02) ter
pomožne naprave zanje (tar. št. 84.04),

(f) kotlov za centralno ogrevanje iz tar. št. 84.03,

(g) industrijskih in laboratorijskih peči, vštevši tudi tistih za
ločevanje razžarčenih (izrabljenih) jedrskih goriv s pomočjo
pirometalurškega postopka (tar. št. 84.17 ali 85.14),

(h) hladilnih strojev in naprav ter toplotnih črpalk iz tar. št.
84.18,

(i) naprav za klitje, inkubatorjev in toplih baterij za gojenje
piščancev (tar. št. 84.36),

(j) strojev za vlaženje žitnega zrnja ali suhe stročje zelenjave
(tar. št. 84.37),

(k) difuzorjev za ekstrakcijo sladkornega soka (tar. št. 84.38),

(l) strojev za toplotno obdelavo tekstilnih prej, tkanin in
gotovih tekstilnih izdelkov (na primer: naprave za
kondicioniranje preje in stroji za osmojevanje (tar. št. 84.51,

(m)  potopnih grelcev, ki niso stalno vgrajeni za ogrevanje
tekočin, poltekočih snovi  (razen trdnih) ali plinov, kot tudi
potopnih, stalno vgrajenih v kadi, namenjenih izključno za
ogrevanje vode (tar. št. 85.16) in

(n) električnih aparatov za ogrevanje tal, električnih aparatov
za ogrevanje prostorov in elektrotermičnih naprav za
gospodinjstvo iz tar. št. 85.16.

Upoštevajoč pravkar naštete izjeme, vključuje ta tarifna številka
stroje in instalacije, ki trdne, tekoče ali plinaste materiale
izpostavijo vplivu toplote ali hladu z namenom povzročiti navadne
spremembe njihove temperature, ali pa z namenom izzvati pretvorbo
materiala, ki izhaja predvsem iz spremembe temperature (na
primer: naslednji postopki: gretje, kuhanje, žganje, destilacija,
rektifikacija, sterilizacija, pasterizacija, parjenje, sušenje,
izparevanje, vaporizacija, kondenzacija ali ohlajevanje).

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni stroji in naprave,
pri katerih sta gretje ali hlajenje (četudi bistvena) vendarle le
v drugotni vlogi, katere namen je olajšati glavno mehansko
funkcijo stroja ali naprave - na primer:

-  stroja za premazovanje biskvita s čokolado in podobno (tar.
št. 84.38),

-  pralnega stroja (tar. št. 84.50 ali 84.51),

-  stroja za razprostiranje in nabijanje bituminoznih materialov
za prekrivanje cest (tar. št. 84.79).

Stroji in naprave, ki so uvrščeni v to tarifno številko, imajo
lahko vgrajeno mehansko opremo, ali pa so brez nje.

Lahko so ogrevani s katerimkoli sistemom (premog, olje, plin,
vodna para, elektrika itd.), razen pretočni in akumulacijski
grelci vode, ki se uvrščajo v tar. št. 85.16, v kolikor jih greje
elektrika.

Ta tarifna številka vključuje samo opremo, ki ni namenjena
gospodinjstvom, razen pretočne in akumulacijske grelcev vode, ki
so omenjeni v nadaljevanju komentarja.

V to tarifno številko spada zelo širok asortiman strojev in
naprav, ki so opisani v nadaljnjem.

               (I) NAPRAVE ZA GRETJE ALI HLAJENJE

Ta skupina vključuje naprave za splošno rabo v številnih
industrijah, in sicer za navadno obdelavo materialov z gretjem,
vretjem, kuhanjem, zgoščevanjem, izparevanje, vaporizacijo,
hlajenjem itd. Sem spadajo:

(A) Raznovrstne posode za gretje ali hlajenje:

(1) Posode za posredno gretje ali hlajenje z dvojnimi stenami ali
z dvojnim dnom, ki imajo vgrajene naprave za kroženje pare,
hladilne slane vode ali drugih grelnih ali hladilnih medijev.
Vendar pa se posode z dvojnimi stenami ali z dvojnim dnom
uvrščajo v oddelek XIV ali v oddelek XV (na primer: v tar. št.
73.09), v kolikor takšnih naprav za kroženje grelnih ali
hladilnih medijev nimajo (na primer: toplotno izolirani
kontejnerji). Če je v njih vgrajen izparilnik ali hladilna enota
(neposredno hlajenje), se uvrščajo v tar. št. 84.18.

(2) Posode z enojnimi stenami, ki imajo vgrajene naprave za
neposredno gretje (vštevši naprave s perforiranimi kačastimi
cevmi za gretje s paro), razen posod, ki se običajno uporabljajo
v gospodinjstvu (tar. št. 73.21). V splošnem so za industrijske
tipe takšnih posod značilne velike dimenzije in trdna
konstrukcija, ali pa so opremljeni s filtrirnimi napravami, s
kondenzacijskimi kupolami ali z mehanskimi napravami za mešanje
ali za brizganje.

Takšne posode imajo enojno ali dvojno dno in so pogosto izdelane
za delovanje pod visokim pritiskom (na primer avtoklavi) ali pod
zmanjšanim pritiskom za posebne namene, še posebno v kemični in v
sorodnih industrijah.

Posode z mehanskimi napravami, vendar brez naprav za neposredno
gretje, se uvrščajo v tar. št. 84.79, razen če niso nedvoumno
navedene kot stroji, opisani v kateri drugi tarifni številki.

Med to skupino posod spadajo pasterizerji, ki včasih delujejo pri
zmanjšanem pritisku in ki se uporabljajo zato, da pod učinkom
vnaprej določene temperature v njih uničijo škodljive
mikroorganizme (na primer: mleko, maslo, vino, pivo itd.).

(B) Izmenjvalci toplote - pri njih se vreli fluid (vrel plin,
para ali tekočina) in hladen fluid pretakata (običajno v
nasprotnih smereh) v ločenih tankih stenah tako, da se en fluid
ohlaja, drugi pa segreva.

Te naprave se najpogosteje pojavljajo v naslednjih treh oblikah:

(i) v obliki koncentričnih cevi, v katerih en fluid teče v
obročastem prostoru, drugi pa v osrednji cevi,

(ii) v obliki sistema cevi z enim fluidom, ki je zaprt v komori,
skozi katerega teče drugi fluid,

ali (iii)  v obliki dveh vzporednih vrst med seboj povezanih
ozkih komor, oblikovanih iz pregradnih plošč.

Kot je rečeno v prvem odstavku tega komentarja (izključitev pod
(e)), ta tarifna številka ne vključuje pomožnih naprav za parne
kotle (tar. št. 84.04), med katerimi številni predstavljajo vrsto
prej omenjenih izmenjalnikov toplote (na primer: parni
kondenzatorji, predgrelci zraka in ekonomizerji).

Med naslednjimi primeri se nahajajo stroji, ki so (skladno s
predhodno navedenimi določili) zaobseženi v delu (I) komentarja k
tej tarifni številki:

(1) Hladilne naprave in posode, pri katerih nastane znižanje
temperature zaradi učinka hladilne tekočine, sestavljene iz ledu
in natrijevega ali kalcijevega klorida (razen tistih iz tar. št.
82.10).

(2) Kondenzatorji za dušik in druge pline.

(3) Stroji in naprave za pasteriziranje, koncentracije,
ohlajevanje itd. mleka (vštevši tudi posode z hladilno opremo za
skladiščenje).

(4) Posode za zorenje in predelavo industrijskih sirov.

(5) Naprave za koncentriranje, hlajenje itd. sadnih sokov, vina
itd.

(6) Naprave za agrikulturno uporabo (na primer: avtoklavi za kuho
krompirja itd. za živinsko krmo; kotli z vročo vodo za
pretapljanje čebeljega voska, vštevši tudi tiste, ki delujejo s
pomočjo stiskalnic z gredjo).

(7) Hladilni stolpi v mlinski industriji.

(8) Avtoklavi in naprave za parjenje, kuhanje, pečenje, praženje
itd., za pripravo in konzerviranje hrane (na primer: posebne
posode za kuho gnjati, naprave za pečenje rib, aparati za
kuhanje, avtoklavi za blanširanje itd. sadja, zelenjave itd.,
avtoklavi in hladilne naprave za industrijo konzerv, kotli za
marmelado, kotli za slaščičarske izdelke).

(9) Posode za namakanje in kotli za robkanje sladu z grelnimi
napravami, posode za dekokiranje hmelja, pasterizerji za pivo,
hladilne naprave itd.

(10) Posode za prečiščevanje, naprave za koncentriranje sokov,
posode za kuho v vakuumu, posode za saturacijo (nasičenje z
ogljikom ali z žveplovo kislino) in rafinacijo itd., posode za
rabo v industriji sladkorja.

Difuzijske naprave (difuzerji in "kalorizerji", ki se dobavljajo
istočasno) za ekstrakcijo soka iz sladkorne repe, so iz te
tarifne številke izključeni (glej del (V), (B) (3) komentarja k
tar. št. 84.38). "Kalorizerji" se uvrščajo v to tarifno številko,
če se dobavljajo ločeno.

(11) Avtoklavi za topljenje loja ali za umiljanje maščob,
rezervoarji za strjevanje margarine z vgrajenim hladilnim valjem,
ki se vrti in na katerem se nabira margarina.

(12) Kadi, posode, avtoklavi itd. za kemično proizvodnjo lesne
celuloze in za hidrolizo lesa.

(13) Kadi itd. za izdelovanje barv.

(14) Avtoklavi za vulkanizacijo kavčuka.

(15) Bazeni itd. za dekapiranje ali razmaščevanje kovin.

(16) Potopni cevni snopi, sestavljeni iz sklopa plastičnih cevi,
nameščenih vzporedno ali v prepletu in na obeh straneh zaprti s
komoro v obliki čebeljega satu, na katerega je priključen spojni
del. Ko se ta naprava potopi v kopel, vzdržuje kopel pri stalni
temperaturi tako, da jo ogreva ali hladi s pomočjo fluida ali
pare, ki kroži skozi cevi.

(17) Posebni aparati za gretje ali kuhanje, ki se praviloma ne
uporabljajo v gospodinjstvu (na primer: aparati za kuhanje kave,
aparati za kuhanje čaja ali mleka, parni kotlički itd., ki se
uporabljajo v restavracijah, menzah itd., mize in omare z
grelnimi napravami, sušilne omare itd., friteze).

Pravkar opisani aparati se uporabljajo predvsem v industriji,
vendar pa ta tarifna številka vključuje tudi ne-električne
pretočne in akumulacijske grelce vode, vštevši tudi solarne
grelce vode, neglede na vrsto uporabe. Električno grete tovrstne
naprave so iz te tarifne številke izključene (tar. št. 85.16).

Poudariti je treba, da so iz te tarifne številke izključene parne
in ekspresne posode, kot tudi aparati za vrenje iz navadnih
kovin, ki se uporabljajo v gospodinjstvu (oddelek XV).

  (II) NAPRAVE ZA DESTILACIJO ALI PREČIŠČEVANJE (REKTIFIKACIJO)

Z izjemo aparatov za destilacijo iz keramike (tar. št. 69.09) ali
iz stekla (tar. št. 70.17 ali 70.20), spadajo v to skupino vse
naprave za destilacijo tekočih ali trdnih substanc.

(A) Naprava za navadno destilacijo.

Ta naprava sestoji iz ene retorte oziroma iz glavnega dela
destilatorja, v katerem se vplinja destilirna tekočina, iz
hladilne naprave za kondenziranje pare, ki izhaja iz retorte, in
iz ene zbiralne posode ali posod, v katerih se zbira destilat
oziroma destilati. Destilatorji so lahko instalirani za
diskontinualno uporabo (na primer: navadni destilatorji v vrsti,
ogrevani neposredno ali s pomočjo notranjih kačastih cevi s
paro), ali pa za neprekinjeno uporabo - v tem primeru se glavni
del destilatorja neprestano napaja s tekočino, greje pa ga
običajno para preko sistema cevi. Destilatorji za kontinualno
uporabo so lahko povezani v vrsti tako, da prvi destilator
posredno ali neposredno ogreva para, medtem ko se drugi
destilatorji napajajo z destilatom, greje pa jih para iz
prejšnjega destilatorja.

(B) Frakcijske in prečiščevalne (rektifikacijske) naprave.

To so bolj zapletene instalacije s kontinuiranim delovanjem, z
navpičnimi frakcijskimi kolonami, ki omogočajo izločanje
posameznih komponent bolj sestavljenih mešanic v eni operaciji.
Najenostavnejši tip kolone je razdeljen na oddelke, ki so med
seboj povezani s ploščami z zvonastimi kupolami in z odvodnimi
cevmi. Para, ki se dviguje v enem oddelku, pride v stik s
kondenziranim delom pare v prejšnjem oddelku, saj se z dviganjem
pare v koloni njena temperatura niža, snovi pa je moč izločiti na
različnih ravneh - na ravneh, ki ustrezajo njihovim vreliščem.

Naprave za destilacijo trdnih snovi (črnega premoga, rjavega
premoga, lignita, lesa itd.) delujejo na istem principu s tem, da
se izdelki segrevajo v pečeh, uvrščenih v tar. št. 84.17. Ta
tarifna številka vključuje samo naprave za kondenziranje ali
rektificiranje, ki se uporabljajo za izločanje hlapljivih
izdelkov, pripravljenih v pečeh.

Najpomembnejši deli destilirne naprave itd. so običajno izdelani
iz kovin (na primer: iz nerjavnega jekla, bakra ali iz niklja),
lahko pa so tudi obloženi s steklom ali z ognjevarnim materialom.
Destilirne naprave, ki delujejo pri povišanem ali znižanem
pritisku, imajo lahko vakuumske črpalke ali kompresorje.

Destilirne naprave diskontinualnega tipa se uporabljajo predvsem
za pridobivanje eteričnih olj, žganih pijač itd. Naprave za
kontinualno destilacijo (navadno ali frakcijsko) se uporabljajo v
številnih industrijah (na primer: za destilacijo industrijskih
alkoholov, maščobnih kislin, tekočega zraka, sintetičnih motornih
goriv in kemičnih izdelkov, v rafinaciji surove nafte, za
destilacijo lesa, črnega premoga, skriljavcev, rjavega premoga,
lignita, premogovega katrana).

V to skupino spadajo tudi separatorji izrabljenega razžarčenega
goriva in separatorji za predelavo radioaktivnih odpadkov, ki
delujejo na principu frakcijske destilacije.

            (III) NAPRAVE ZA IZPAREVANJE ALI SUŠENJE

Ta naprava je izdelana po različnih načrtih (včasih za delovanje
v vakuumu), da lahko ustreza različnim vrstam materialom in
njihovi občutljivosti na toploto. Lahko je ogrevana posredno ali
neposredno. Vendar pa ta tarifna številka vključuje samo napravo
za izparevanje ali sušenje pri razmeroma nizkih temperaturah in
je ne gre enačiti z industrijskimi pečmi iz tar. št. 84.17, ki
razvijajo mnogo višje temperature.

Najpogostejše industrijske naprave iz te tarifne številke so
naslednje:

(A) Izparilniki.

Običajno imajo obliko posod z velikimi grelnimi površinami.
Ogrevajo se neposredno ali posredno s pomočjo kačastih parnih
cevi in so pogosto opremljeni z napravo za odstranjevanje
proizvedene pare. Lahko imajo enojen ali večkratni učinek.
Izparilniki z večkratnim učinkom so podobni večkratnim
destilatorjem, le da so brez naprave za prekuperacijo
kondenzirane pare.

(B) Laboratorijski aparati za liofilizacijo in aparati za sušenje
s pomočjo zamrzovanja.

Ti aparati se uporabljajo za stabilizacijo in konzerviranje s
pomočjo dehidriranjem bioloških izdelkov, kot so na primer:
antitoksini, bakterije, virusi, plazma in serumi. Biološke
izdelke zamrznejo in nato počasi spet segrevajo pri zelo majhnem
pritisku, pri čemer led sublimira in tako ostane izdelek brez
vode - suh..

(C) Tunelske sušilnice.

Sestoje iz velikih komor, ki so običajno opremljene s
konvejnersko opremo, ki izdelke transportira skozi komore s
primerno hitrostjo in v smeri, nasprotni toku toplega zraka. Te
sušilnice se med drugim uporabljajo v keramični industriji, v
proizvodnji stekla, v prehrambeni industriji (vštevši tudi
instalacije, opremljene z napravami za dimljenje rib in mesa
itd.), za sušenje lesa, sena itd.

(D) Rotacijske sušilnice.

Sestoje iz vrtečih se valjev ali bobnov, katere ogrevajo od zunaj
ali od znotraj. Uporabljajo se v raznih industrijah (v
proizvodnji papirja, krompirjevih kosmičev (čipsa) itd.).

(E) Etažne sušilnice.

Sestoje iz kovinskih komor z vrsto navpično nažlebljenih plošč,
katere včasih ogrevajo z notranje strani. Rotirujoča gred z
lopaticami za potiskanje in mešanje je nameščena na sredi in
razpodeljuje material preko vročih plošč ter ga skozi odprtine
usmerja na naslednjo ploščo. To vrsto naprav uporabljajo za
obdelavo ječmenovega sladu.

(F) Sušilnice z razprševanjem.

Delujejo kot izparilniki, sestoje pa iz kovinskih komor, v
katerih so vodoravni diski, ki se vrte z veliko hitrostjo. Imajo
vgrajen grelec in ventilator, kar zagotavlja kroženje toplega
zraka, skozi katerega se tekoči material centrifugalno dispergira
s pomočjo omenjenih vrtečih se diskov kot fini curek. Tekočina se
tako v trenutku posuši in se spremeni v droben prah. To vrsto
sušilnic uporabljajo predvsem za proizvodnjo mleka v prahu.

V to skupino spadajo tudi stroji in naprave za izparevanje
fizijskih raztopin ali radioakivnih raztopin, ali pa za sušenje
fizijskih ali radioaktivnih izdelkov.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni:

(a) centrifuge za sušenje radioaktivnih vsedlin (precipitatov)
(tar. št. 84.21),

(b) stroji in naprave za sušenje steklenic in drugih posod (tar.
št. 84.22) in

(c) specializirani stroji za sušenje tekstilne preje, tkanin in
drugih metražnih materialov, kot tudi za sušenje gotovih
tekstilnih izdelkov (tar. št. 84.51).

                    (IV) NAPRAVE ZA PRAŽENJE

Te naprave pogosto sestoje iz vrtečih se valjastih ali sferičnih
posod, v katerih se obdelovani izdelki (na primer: kava, kakav v
zrnih, žito, koščičasto sadje) izpostavljajo nadzorovanemu učinku
toplote s pomočjo stika z ogretimi stenami posode, ali pa z
neposrednim tokom poprej ogretega zraka z na primer: plinskimi
ali oljnimi gorilci ali z ognjem koksa. Te naprave imajo
najpogosteje vgrajene naprave, ki zagotavljajo stalno rotacijo
izdelkov, da se izdelki pražijo enakomerno in da ne pride do
žganja. Druge vrste teh naprav imajo obliko perforiranih,
poševnih ali rotirajočih se plošč v komori, ki se napaja z
vročimi plini.

Blaga iz te tarifne številke ne gre enačiti z industrijskimi in
laboratorijskimi pečmi iz tar. št. 84.17.

                     (V) NAPRAVE ZA PARJENJE

Te naprave so lahko v obliki zaprtih posod splošnih tipov, kot so
opisani v predhodnem komentarju, v katerih so razne vrste
materialov izpostavljene mokremu gretju (na primer: parjenju pod
pritiskom, ali pa učinku pare, katero spuščajo izdelki sami).

Takšne naprave se uporabljajo v raznih proizvodnih operacijah (na
primer: v proizvodnji rastlinskih in živalskih ekstraktov), v
prehrambeni industriji nasploh, v operacijah, ki vključujejo
uporabo pare v postopkih razmaščevanja in čiščenja). Druge vrste
teh naprav sestoje iz večjih komor, v katerih so materiali
izpostavjeni bolj ali manj podaljšanemu učinkovanju pare. Takšne
naprave se uporabljajo na primer: za kondicioniranje tekstilnih
vlaken v masi, za obdelavo lesa s pomočjo pare itd.

Iz te tarifne številke so izključeni stroji za kondicioniranje
tekstilnih prej ali tkanin ali za druge vrste parne obdelave
takšnega tekstila (tar. št. 84.51).

                  (VI) NAPRAVE ZA STERILIZACIJO

Te naprave sestoje iz posod ali komor, ki se običajno ogrevajo s
paro ali z vrelo vodo (včasih tudi z vročim zrakom) in v katerih
so predmeti ali materiali, katere je treba sterilizirati,
zadržujejo določen čas na temperaturi, dovolj visoki, da uniči
bakterije itd., ne da bi se pri tem spremenila sestava ali
fizikalne lastnosti predmetov ali materialov.

Številni sterilizatorji za tekočine so podobni aparatom, opisanim
v predhodnem delu (I) (na primer: pasterizatorjem). Nekatere
vrste velikih sterilizatorjev imajo tekoči trak, s katerim se
blago popelje skozi grelni medij - če je potrebno, pa se kasneje
popelje skozi hladilni aparat, ki lahko prav tako predstavlja del
te naprave.

V to skupino ne spadajo le sterilizatorji za industrijsko rabo
(na primer: za mleko, vino, sadne sokove in vato), temveč tudi
sterilizatorji za instaliranje v kirurške dvorane itd.

              (VII) STROJI ZA VTEKOČINJANJE ZRAKA;
            POSEBNI APARATI IN LABORATORIJSKA OPREMA

V to tarifno številko spadajo stroji Linde-jevega in Claudo-vega
tipa, ki se uporabljajo za vtekočinjanje zraka.

Ta tarifna številka vključuje tudi posebno konstruirane
laboratorijske aparate in opremo običajno majhnih dimenzij
(avtoklave, destilirne aparate in naprave za sterilizacijo,
aparate za parjenje, sušilnice itd.), vendar pa so iz te tarifne
številke izključeni aparati za demonstracijo iz tar. št. 90.23 in
merilni aparati, aparati za preskuse itd., ki so bolj konkretno
zajeti v 90. poglavju.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila k XVI poglavju), se v to tarifno številko uvrščajo tudi
deli predhodno opisanih naprav. Med takšne dele spadajo določeni
deli aparatov za destilacijo ali kolon za rektifikacijo, kot so
na primer: retorte, zvonovi in obroči, plošče in nekateri cevni
elementi, vrtilne plošče in bobni itd. naprave za praženje ali
sušenje.

Kovinske cevi, zvite ali ukrivljene, vendar drugače neobdelane,
dobavljene nesestavljene, ne štejejo za prepoznavne dele blaga iz
te tarifne številke in se zato uvrščajo v oddelek XV.


84.20 KALANDRI IN DRUGI STROJI ZA VALJANJE, RAZEN ZA KOVINE ALI
STEKLO, IN VALJI ZANJE

8420.10 - Kalandri in drugi stroji za valjanje

 - Deli:

8420.91 - - valji

8420.99 - - drugi

Razen strojev za valjanje kovin in strojev za obdelavo kovin, ki
spadajo v tarifne številke 84.55, 84.62 ali 84.63, ter strojev za
obdelavo stekla iz tar. št. 84.75, vključuje ta tarifna številka
kalandre in druge stroje za valjanje, bodisi specializirane ali
nespecializirane za določeno industrijo.

Ti stroji sestoje iz dveh ali več vzporednih valjev, ki se vrtijo
na večjih ali manjših razdaljah. S pomočjo njihovega pritiska,
pritiska, kombiniranim s trenjem, toploto ali vlaženjem tako
opravljajo naslednje operacije:

(1) Valjanje raznih materialov, ki se podstavijo pod valje, v
liste ali plošče (vštevši pekovske in slaščičarske izdelke, tesa,
čokolado, gumo itd.).

(2) Oblikovanje določenih efektov (designov) na površinah
materiala v listih ali ploščah (razen kovine in stekla), ki gredo
skozi valje - na primer: glajenje (vštevši likanje), dajanje
odsevnosti, glaziranje, poliranje, reliefno okraševanje ali
dajanje zrnaste površine.

(3) Površinska dodelava ali površinsko premazovanje ali
prevlekanje.

(4) Spajanje večplastnih tkanin z lepljenjem.

Tovrstne stroje uporabljajo v raznih industrijah (na primer: v
industriji papirja, usnja, tekstila, linoleja, plastičnih mas in
gume).

V posameznih industrijah ima lahko kalander več posebnih imen (na
primer: likalni stroji v pralnicah, dodelavni valji za dosego
odsevnosti v tekstilni industriji, superkalandri v papirniški
industriji), vendar se v to tarifno številko uvrščajo neglede na
različna poimenovanja.

Kalandri pogosto sestavljajo pomožno enoto drugih strojev (na
primer: strojev za proizvodnjo papirja). Če se kalandri
dobavljajo skupaj s temi stroji, se uvrščajo po določilih opomb 3
in 4 k oddelku XVI.

Na drugi strani pa ta tarifna številka vključuje tudi likalne ali
gladilne stroje tipa kalandra, vštevši tudi tiste, ki se
uporabljajo v gospodinjstvu.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej določila
komentarja k oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne številke
prav tako uvrščajo v to tarifno številko. Med dele spadajo valji
(cilindri), katere je moč nedvoumno prepoznati kot dele za
uporabo skupaj s kalandri ali s stroji za valjanje iz te tarifne
številke. Ti valji so lahko izdelani iz kovine, lesa ali iz
drugega primernega materiala (na primer: iz stisnjenega papirja).
Lahko so različnih dolžin in premerov, masivni ali votli, njihova
površina pa je lahko (odvisno od namena) polirana, valovita,
zrnasta, lahko pa ima vgravirane vzorce. Lahko so tudi prekriti z
drugimi materiali (na primer: z usnjem, s tekstilno tkanino ali z
gumo). kovinski valji so običajno konstruirani tako, da se
ogrevajo s paro, plinom itd. z notranje strani. kompleti valjev
za posebne kalandre lahko vsebujejo valje različnih velikosti.

Ta tarifna številka ne vključuje strojev, ki poprej opisanim
namenom ne služijo, četudi so kalandrom ali strojem za valjanje
podobni, na primer:

(a) stroji z valji za sušenje tekstila, papirja itd. (tar. št.
84.19 ali 84.51),

(b) stiskalnice za vino in jabolčnik itd. (tar. št. 84.35),

(c) drobilci in stroji za mletje z valji (tar. št. 84.36, 84.74
ali 84.79),

(d) stroji z valji za mlinsko industrijo (tar. št. 84.37),

(e) stroji za ocejanje za pralnice (tar. št. 84.51),

(f) valjarji (tar. št. 84.55),

(g) stroji za ravnanje pločevine (tar. št. 84.62) in stroji za
vtiskovanje v pločevino (tar. št. 84.63) in

(h) stroji za izdelavo steklenih plošč ali drugega ravnega stekla
s pomočjo valjanja ter kalandri za obdelavo stekla (tar. št.
84.75).


84.21 CENTRIFUGE, VKLJUČNO CENTRIFUGE ZA SUŠENJE; NAPRAVE IN
APARATI ZA FILTRIRANJE IN ČIŠČENJE TEKOČIN ALI PLINOV

 - Centrifuge, vključno centrifuge za sušenje:

8421.11 - - izločevalniki smetane

8421.12 - - centrifuge za sušenje (ožemanje) perila

8421.19 - - druge

 - Naprave in aparati za filtriranje in čiščenje tekočin:

8421.21 - - za filtriranje in čiščenje vode

8421.22 - - za filtriranje in čiščenje pijač, razen vode

8421.23 - - filtri za olje ali gorivo, za motorje z notranjim
zgorevanjem

8421.29 - - druge

 - Naprave in aparati za filtriranje in čiščenje plinov:

8421.31 - - filtri za vsesani zrak za motorje z notranjim
zgorevanjem

8421.39 - - druge

 - Deli:

8421.91 - - centrifug, vključno centrifuge za sušenje

8421.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje:

(I) stroje, ki s pomočjo centrifugalne sile popolnoma ali delno
izločijo snovi glede na njihovo drugačno specifično maso, ali pa
odstranijo vlago iz mokrih snovi, in

(II) stroji in aparati za filtriranje ali prečiščevanje tekočin
ali plinov, razen filtrirnih lijakov, cedil za mleko, cedil za
filtriranje barv (pretežno 73. poglavje).

           (I) CENTRIFUGE, VŠTEVŠI SUŠILNE CENTRIFUGE

Večina teh strojev sestoji iz perforiranih plošč, bobnov, košar
ali posod itd., ki se vrtijo z veliko hitrostjo v druge,
stacionarnem zbiralniku, ki je običajno valjaste oblike in na
katerega stene naletavajo materiali zaradi centrifugalne sile.
Pri nekaterih tipih se snovi z različnimi specifičnimi težami
zbirajo na raznih ravneh s pomočjo separatorja z vrsto vrtilnih
stožcev, medtem ko se drugi, trdni delci zadržijo v vrtilnih,
perforiranih bobnih, košarah itd., tekoče sestavine pa stroj
izvrže. Stroji tega tipa se lahko uporabijo tudi za popolni
prodor tekočine v materiale (na primer: pri barvanju ali
čiščenju).

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Centrifugalne sušilnike za pralnice, barvarne, za
odstranjevanje vlage iz papirne mase, v mlinarstvu itd.

(2) Centrifuge za čiščenje sladkorja.

(3) Ločevalnike za smetano in centrifuge za bistrenje mleka.

(4) Centrifuge za bistrenje olje, vina, alkohola itd.

(5) Centrifuge za dehidriranje ali za odstranjevanje voska iz
naftnih izdelkov.

(6) Centrifuge za odstranjevanje vode iz vina, loja, škroba itd.

(7) Centrifuge za nitriranje v proizvodnji nitroceluloze
(raztrelilni bombaž).

(8) Ločevalniki za kulture kvasovk.

(9) Centrifuge za kemično industrijo (na primer: visokoturažni
ekstraktorji za antibiotike).

(10) Centrifuge, ki se uporabljajo predvsem v laboratorijih - v
njih so tekočine ena nad drugo ločene v plasteh in so priprav-
ljene za dekantacijo.

(11) Centrifuge za separacijo plazme iz krvi.

(12) Centrifuge za sušenje radioaktivnih vsedlin (precipitata).

(13) Centrifuge za cejenje medu.

                              DELI

Skladno z določili o uvrščanju delov (glej splošna določila k
oddelku XVI), se tudi deli centrifug uvrščajo v to tarifno
številko (na primer: plošče, bobni, košare, posode in
zbiralniki).

Iz te tarifne številke so izključene nekatere vrste strojev, ki
delujejo na principu centrifug, na primer:

(a) posebne centrifuge, imenovane "plinske" centrifuge za
ločevanje uranovih izotopov (tar. št. 84.01),

(b) centrifugalne črpalke za tekočine (tar. št. 84.13),

(c) centrifugalne zračne črpalke (tar. št. 84.14),

(d) centrifugalni stroji za presejevanje ali rešetanje v mlinski
industriji (tar. št. 84.37),

(e) stroji za centrifugalno vlivanje kovin (na primer: za cevi iz
litega železa (tar. št. 84.54) ali cevi iz cementa ali betona
(tar. št. 84.74) in

(f) centrifugalni stroji za mletje (tar. št. 84.74).

      (II) NAPRAVE ZA FILTRIRANJE IN PREČIŠČEVANJE TEKOČIN
                           ALI PLINOV

Številne filtrirne in prečiščevalne naprave, ki se uvrščajo v to
tarifno številko, je pogosto statična oprema brez premičnih
delov. Ta tarifna številka vključuje filtre in čistilce vseh vrst
(fizične in mehanske, kemične, magnetne, elektromagnetne,
elektrostatične itd.). Tukaj niso zajete le velike industrijske
naprave, temveč tudi filtri za motorje z notranjim izgorevanjem
in za male gospodinjske aparate. Vendar pa ta tarifna številka ne
vključuje lijakov, cedil za mleko, posod, rezervoarjev itd., ki
imajo samo kovinsko sito ali druge cedilne materiale, niti posod
in rezervoarjev za splošno rabo, četudi delujejo kot filtri, če
vanje vnesemo plast gramoza, peska, lesnega oglja itd.

V splošnem se filtrirne naprave iz te tarifne številke delijo na
dve vrsti, kar je odvisno od tega, ali so namenjeni za tekočine
ali za pline:

(A) Naprave za filtriranje, prečiščevanje itd. tekočin, vštevši
naprave za mehčanje vode.

Filtri za tekočine iz te skupine opravljajo izločevanje trdnih,
mastnih, koloidnih in drugih delcev iz tekočin na primer: tako,
da tekočino prepuščajo skozi liste, membrane ali skozi maso
poroznega materiala (skozi tkanino, klobučevina (filc), žična
sita, usnje, kamnino, porcelan, kiselguro, sintrirani kovinski
prah, azbest, papirno maso, skozi celulozo, lesno oglje, živalsko
oglje ali pesek). Pri postopku predelave pitne vode nekateri med
temi materiali (na primer: porcelan in lesno oglje) med
filtriranjem odstranjujejo bakterije. Filtri, ki uporabljajo
takšne materiale, imenujejo včasih "prečiščevalci vode". Filtre
uporabljajo tudi za odstranjevanje tekočin iz muljastega
materiala (na primer: iz keramičnega materiala ali iz
koncentratov rude). Ta tarifna številka vključuje filtre za
tekočino, bodisi da delujejo na principu težnosti, sesanja (ali
vakuuma) ali pritiska.

V to skupino med drugim spadajo:

(1) Gospodinjski filtri za vodo. Ti filtri na osnovi pritiska so
konstruirani za priključitev na glavne vodovodne cevi ali pipe,
sestoje pa običajno iz valjastega keramičnega elementa za
filtriranje, nameščenega v kovinskem ohišju. Filtri, ki delujejo
na principu težnosti, so predhodnim filtrom podobni, vendar so
pogosto večji. Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni
filtri, ki so izdelani pretežno iz keramike ali stekla (69. ali
70. poglavje).

(2) Filtri v obliki sveč, ki se uporabljajo v proizvodnji
umetnega in sintetičnega tekstila. Ti filtri sestoje iz nerjaveče
posode s tekstilnim elementom, ki filtrira raztopino za prejo.

(3) Oljni filtri za motorje z notranjim izgorevanjem, za strojna
orodja itd. Obstajata dve osnovni vrsti teh filtrov:

(i) filtri, ki vsebujejo filtrirni element, ki sestoji običajno
iz več plasti iz klobučevine (filca), kovinske gaze, jeklene
volne itd., nameščenih ena nad drugo, in

(ii) filtri, ki vsebujejo stalne magnete ali elektromagnete za
izločanje železnih delcev iz olja.

(4) Filtri za kotlovno vodo. Ti filtri običajno sestoje iz velike
posode, ki je z notranje strani obložena z nekaj plastmi (ena nad
drugo)filtrirnega materiala. Te posode imajo poleg vhodnih in
odvodnih cevi tudi sistem ventilov za }iščenje filtrirnih
elementov s pomočjo nasprotnega vodnega toka.

(5) Filtrirne stiskalnice. Te sestoje iz vrste navpičnih
filtrirnih komor, narejenih iz lahko razstavljivih filtrirnih
plošč in okvirov. Ti so prekriti s filtrirnimi sredstvi (s
tkanino, celilozo itd.) in jih na določenem mestu zadržuje
vijačni ali pritisni mehanizem. Tekočino s pomočjo črpalke
silijo, da gre skozi te celice, komore pa lahko z notranje strani
ogrevajo s paro itd. Filtrat vzamejo iz stiskalnice, ostanek pa
se zbere med ploščami v obliki pogače. Filtrirne stiskalnice
uporabljajo za filtriranje in bistrenje številnih tekočin (na
primer: v kemični industriji, v industriji sladkorja, v
pivarstvu, vinarstvu, za prečiščevanje olja, pri koncentriranju
rud, v proizvodnji keramike, umetnega in sintetičnega tekstila
itd.).

(6) Rotacijski vakuumski filtri v obliki bobna. Ti filtri imajo
valj, prevlečen s filtrirno tkanino ali gazo. Ta valj je vgrajen
v rezervoar s tekočino, ki jo je treba filtrirati. Tekočino
vsesajo v boben, mehanska naprava pa odstranjuje trdne ostanke z
obrobja.

(7) Vakuumski filtri za občasno uporabo. Ti filtri sestoje iz
določenega števila tankih (listnatih) okvirov ali komor, od
katerih je vsaka prekrita s filtrirno tkanino in povezana s
skupno vakuumsko cevjo. Filter potopijo v rezervoar s tekočino in
uporabijo vakuum.

(8) Naprava za kemično prečiščevanje vode - na primer: naprava za
mehčanje vode s permutitom ali zeolitom, ali pa naprava za
prečiščevanje vode z apnom.

(9) Elektromagnetni prečiščevalci vode. Pri njih učinek
elektromagnetnega polja preprečuje kristalizacijo in nabiranje
apnenih soli na stenah cevi.Te soli se spreminjajo v mulj,
katerega je moč zlahka odstraniti.

V to tarifno številko spadajo tudi dializatorji - posebna vrsta
filtrov, ki sestoje predvsem iz pol-prepustne opne - membrane,
skozi katero lahko prehaja tekočina po principu difuzije in se
tako lahko loči od koloidnih delcev.

(B)  Naprave za filtriranje in prečiščevanje itd. plinov.

Ti filtri in prečiščevalci za plin se uporabljajo za izločanje
trdnih ali tekočih delcev iz plina - bodisi zaradi ponovnega
pridobivanja uporabnih izdelkov (na primer: premogov prah,
kovinski delci itd., dimni plini), bodisi z namenom
odstranjevanja škodljivih snovi (na primer: odstranjevanje prahu,
katrana itd. iz plinov ali iz dima, odstranjevanje olja iz pare v
parnih strojih).

Medte filtre spadajo:

(1) Filtri in prečiščevalci, ki delujejo zgolj s pomočjo
fizikalnih ali mehanskih sredstev. Obstajata dve vrsti takšnih
filtrov. Pri filtrih iz prve vrste je element za separacijo (tako
kot pri filtrih za tekočine) sestavljen iz porozne ploskve ali
mase (klobučevina (filc), tkanina, kovinska goba, steklena volna
itd.). Pri filtrih druge vrste je separacija posledica nenadnega
zmanjšanja hitrosti delcev, ki jih v sebi nosi plin, tako da se
delci takrat lahko zberejo zaradi svoje mase na neki oljnati
površini itd. Tovrstni filtri imajo pogosto vgrajene ventilatorje
ali razprševalce vode.

Med filtre iz prve vrste spadajo:

(i) Zračni filtri za motorje z notranjim izgorevanjem, ki
običajno kombinirajo pravkar opisana sistema.

(ii) Filtri v obliki vreč, ki sestoje iz vrste filtrirnih
elementov iz tkanin v obliki vreč in ki imajo pogosto vgrajen
vibracijski mehanizem, ki povzroča padanje zbranih delcev skozi
dno vreče.

(iii) Sitasti filtri, ki sestoje iz neskončne filtrirne gaze,
katero poganjata dva valja in ki se razprostira nad komorami,
skozi katere tečejo plini. Sito filtra čistijo s pomočjo
stružnega mehanizma.

(iv) Rotacijski filtri v obliki bobna, na primer: filtri, ki se
uporabljajo v instalacijah za izmet peska. Sestoje običajno iz
enega filtrirnega bobna, v katerega dovajajo zrak z vsesavanjem.
Boben se giblje proti strugalu, ki z njega postruga ostanke.

Med filtre iz druge skupine spadajo:

(v) Razprašnjevalci, dimni filtri itd., opremljeni z raznimi
vrstami elementov za zmanjševanje hitrosti delcev v plinskem toku
na primer z usmernimi ploščami, s perforiranimi pregradami s
premičnimi odprtinami, s krožnimi ali spiralnimi kanali s
usmerniki, s stožci z obročastimi usmerniki v obliki žaluzij.

(vi) Cikloni, ki sestoje običajno iz kovinskega stožca,
nameščenega v rezervoar cilindrične oblike. Pline dovajajo v ožji
del stožca po tangencialni cevi. Ozkomešani tok se občutno
umirja, kolikor so plini bližje širšem delu stožca, tako da prah
pada na dno rezervoarja.

(2) Elektrostatični filtri za zrak ali za druge pline, katerih
glavni del je običajno iz vrste navpičnih žic, nabitih s statično
elektriko. Prah v zraku, ki prehaja skozi napravo, se zbira in
ostane na žicah, s katerih ga občasno posnamejo.

(3) Naprave za prečiščevanje plina (skruberji) ali absorbcijski
stolpi. Uporabljajo jih za prečiščevanje generatorskega plina,
plina iz črnega premoga itd. Sestoje iz visokih kovinskih kolon s
koksom ali drugim polnjenjem. Na vrhu so razprševalci vode.

(4) Drugi kemični filtri in prečiščevalci za zrak ali druge
pline, vključno s katalitičnimi konverterji, ki v izpušnih plinih
motornih vozil (vgrajeni katalizatorji v izpušne cevi motornih
vozil) spreminjajo ogljikov monoksid.

V to skupino spadajo tudi naslednje naprave, ki se uporabljajo v
jedrski industriji: zračne filtre, ki so konstruirani posebej za
odstranjevanje radioaktivnega prahu (fizikalni ali
elektrostatični tipi), prečiščevalce z aktivnim lesnim ogljem za
zadrževanje radioaktivnega joda, aparate z izmenjalniki ionov za
izločanje radioaktivnih elementov (vštevši tudi takšne aparate,
ki delujejo na principu dialize), separatorje izrabljenih
(razžarčenih) goriv ali separatorje za predelavo radioaktivnih
odpadkov (bodisi da delujejo s pomočjo ionskih izmenjalcev,
bodisi kemično - s pomočjo topila, s sedimentiranjem
(precipitacijo) itd.).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), se v to tarifno številko
uvrščajo tudi deli pravkar naštetih vrst filtrov in
prečiščevalcev. Med takšne dele med drugim spadajo:

filterni vložki iz kombiniranih materialov, listi vakuumskih
filtrov za občasno uporabo, podstavki, okviri in plošče za
filtrirne stiskalnice, rotacijski bobni filtrov za tekočine in
pline, usmerne in perforirane plošče za plinske filtre.

Vendar je treba poudariti, da se filtrirni bloki iz papirja
uvrščajo v tar. št. 48.12 in da se lahko drugi filtrirni deli (iz
keramike, tekstila, klobučevine (filca) itd.) uvrščajo po
materialu, iz katerega so izdelani.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) plinski difuzijski aparati za ločevanje uranovih izotopov
(tar. št. 84.01),

(b) klimatske naprave iz tar. št. 84.15 ali odstranjevalci vlage
iz zraka iz tar. št. 84.79,

(c) stiskalnice za vino (vinske preše), stiskalnice za mošt itd.
(tar. št. 84.35) in

(d) umetne ledvice - aparat za dializo (tar. št. 90.18).


84.22 POMIVALNI STROJI; STROJI ZA POMIVANJE ALI SUŠENJE STEKLENIC
ALI DRUGE POSODE; STROJI ZA POLNJENJE, ZAPIRANJE, HERMETIČNO
ZAPIRANJE ALI ETIKETIRANJE STEKLENIC, PLOČEVINK, ŠKATEL, VREČ ALI
DRUGIH POSOD; STROJI ZA KAPSULIRANJE STEKLENIC, KOZARCEV ZA
VLAGANJE, CEVI IN PODOBNIH POSOD; DRUGI STROJI ZA PAKIRANJE ALI
ZAVIJANJE (VKLJUČNO STROJI ZA ZAVIJANJE NA OSNOVI TOPLOTNEGA
KRČENJA); STROJI ZA GAZIRANJE PIJAČ

 - Pomivalni stroji:

8422.11 - - gospodinjski

8422.19 - - drugi

8422.20 - Stroji za pomivanje in sušenje steklenic in druge
posode

8422.30 - Stroji za polnjenje, zapiranje, hermetično zapiranje,
ali etiketiranje steklenic, pločevink, škatel, vreč in druge
posode; stroji za kapsuliranje steklenic, kozarcev za vlaganje,
cevi in podobnih posod; stroji za gaziranje pijač

8422.40 - Drugi stroji za pakiranje ali zavijanje (vključno
stroji za zavijanje na osnovi toplotnega krčenja)

8422.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje za pomivanje posode
(krožnikov, kozarcev, žlic, vilic itd.), neglede na to, ali imajo
vgrajene tudi sušilne naprave, ali so brez njih (vštevši tudi
tiste na elektriko, neglede na njihov namen - za gospodinjstvo
itd.).Ta tarifna številka vključuje tudi razne vrste strojev za
čiščenje ali sušenje steklenic ali drugih posod, za polnjenje in
zapiranje steklenic (vštevši tudi stroje za gaziranje pijač)
oziroma nasploh stroje za pakiranje blaga, namenjenega za
prodajo, transport ali skladiščenje.

Med te stroje spadajo:

(1) Stroji za čiščenje, pomivanje, izpiranje ali sušenje (parno
ali drugo) steklenic, kozarcev za vlaganje, pločevink, škatel,
sodov, velikih kant za mleko, posod separatorjev za pavlako ali
drugih posod. Ti stroji imajo včasih tudi naprave za
dezinficiranje ali steriliziranje.

(2) Stroji za polnjenje kontejnerjev (na primer: sodov,
pločevink, steklenic, kozarcev za vlaganje, tub, ampul, škatel,
paketov ali vreč), ki so pogosto opremljeni s pomožnimi napravami
za avtomatsko merjenje prostornine ali mase ter z napravami za
zapiranje atkšnih kontejnerjev.

(3) Stroji za gaziranje pijač. To so pravzaprav stroji za
polnjenje iz zapiranje steklenic z napravami za hkratno dovajanje
ogljikovega dioksida in tekočine.

(4) Stroji za zapiranje ali zamaškanje steklenic ali kozarcev za
vlaganje, naprave za zapiranje in lotanje pločevink.

(5) Stroji za zavijanje in pakiranje v lepenko, vštevši tudi
stroje z napravami za oblikovanje, tiskanje, povezovanje,
lepljenje, zapiranje ali dokončno pakiranje po kakšnem drugem
postopku. Ta tarifna številka vključuje stroje za pakiranje
pločevink, kozarcev za vlaganje in steklenic v zunanjo embalažo
(v zaboje, škatle itd.).

(6) Stroji za etiketiranje, vštevši tudi stroje, ki tiskajo,
režejo ali lepijo etikete.

(7) Stroji za baliranje in za povezovanje s trakovi, vštevši tudi
prenosne naprave na ročni pogon, ki so opremljene s ploščami ali
s podobnimi napravami za namestitev med uporabo na balo, zaboj
ali drugo pakiranje, katerega je treba povezati s trakom.

Stroji, uvrščeni v to tarifno številko, pogosto opravljajo več
pravkar navedenih funkcij. Tako imajo lahko vgrajene naprave za
polnjenje ali pečatenje v vakuumu ali v drugih nadzorovanih
atmosferskih pogojih.

Stroji, ki poleg pakiranja, zavijanja itd. opravljajo tudi druge
operacije, se uvrščajo v to tarifno številko, vendar le pod
pogojem, da so dodatne operacije v razmerju do pakiranja itd.
vzporednega značaja. Tako se na primer: stroji, ki pakirajo ali
zavijajo blago v oblike, v katerih se običajno transportira in
prodaja v trgovini, uvrščajo v to tarifno številko neglede na to,
ali imajo naprave za tehtanje ali za druga merjenja. Podobno bi v
to tarifno številko lahko uvrstili tudi stroje z vgrajenimi
napravami, ki v smislu drugostopenjske funkcije režejo,
oblikujejo ali stiskajo predhodno navedene izdelke v končno
obliko, pri čemer značaja blaga sploh ne spremenijo(na primer:
stroji za oblikovanje masla ali margarine v bloke itd. in za
njihovo zavijanje). Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje
strojev, ki pakiranja, zavijanja itd. ne opravljajo kot svojo
primarno funkcijo, temveč predelujejo surovine ali polizdelke v
končne izdelke (na primer: kombinirani stroji za proizvodnjo
cigaret in njihovo pakiranje).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
tudi dele poprej navedenih strojev. Vendar je treba poudariti, da
se deli kombiniranega stroja, katerega kot takega ni moč uvrstiti
v to tarifno številko, uvrščajo v ustrezne tarifne številke - na
primer: deli merilnih strojev (tar. št. 84.23), deli strojev za
izdelovanje vrečk iz papirja ali lepenke (tar. št. 84.41) in deli
tiskarskih strojev (tar. št. 84.43).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) strojev za zapiranje steklenic in pločevink in drugih
mehanskih naprav za gospodinjstvo, mase 10 kg ali manj (tar. št.
82.10),

(b) strojev za baliranje slame ali živinske krme (tar. št.
84.33),

(c) strojev za izdelovanje vrečk iz papirja in lepenke (tar. št.
84.41),

(d) šivalnih strojev, ki se uporabljajo za zašivanje vreč itd.,
potek ko so napolnjene (tar. št. 84.52),

(e) strojev za stiskanje kovinskih odpadkov v bale (tar. št.
84.62),

(f) strojev za kovičenje zabojev (tar. št. 84.65) in

(g) strojev za kuvertiranje ali za ovijanje kuvert s papirnimi
trakovi (tar. št. 84.72).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8422.11

Ta tar. podštevilka vključuje stroje za pomivanje posode, katerih
kapaciteta je gospodinjska, ki so na elektriko ali ne, vštevši
tudi tiste, ki se ne uporabljajo v gospodinjstvu. Zunanje mere
teh strojev, ki so postavljeni na tla, so:

širina: do 65 cm

višina: do 95 cm

globina: do 70 cm

Dimenzije strojev in naprav, ki se postavljajo na mize, so
občutno manjše.


84.23 TEHTNICE - TEHTALNE NAPRAVE (RAZEN TEHTNIC Z OBČUTLJIVOSTJO
5 CENTIGRAMOV (0,05G) ALI BOLJŠIH), VKLJUČNO S STROJI ZA ŠTETJE
IN KONTROLO, KI DELUJEJO NA PODLAGI MERJENJA MASE; UTEŽI ZA
TEHTNICE VSEH VRST

8323.10 - Osebne tehtnice, vključno tehtnice za dojenčke;
gospodinjske tehtnice

8423.20 - Tehtnice za kontinuirano tehtanje blaga na konvejerjih

8423.30 - Tehtnice za nespremenljivo maso in tehtnice za
izpuščanje vnaprej določene mase materiala v vrečko ali posodo,
vključno tehtnice za doziranje

 - Druge tehtalne naprave:

8423.81 - - z maksimalnim tehtalnim območjem do vključno 30 kg

8423.82 - - s tehtalnim območjem nad 30 do vključno 5000 kg

8423.89 - - druge

8423.90 - Uteži za tehtnice vseh vrst; deli tehtnic

Razen tehtnic, katerih občutljivost je manjša od 0.05 gramov,
vključuje ta tarifna številka:

(A) Stroje in naprave za neposredno določanje mase predmetov -
elektronsko (z elektronskim pretvornikom), s tehtanjem predmetov
oziroma z dodajanjem zamenljivih uteži (primerjalne tehtnice), s
premikanjem premične uteži po umerjeni palici (kantar in drugo)
ali z samodejnim zapisovanjem na lestvici ali kazalcu stroja, ki
deluje s pomočjo vzmeti ali protiuteži, ali pa s pomočjo
hidravlike itd.

(B) Naprave, ki delujejo na principu določanja mase, ki pa mase
avtomatsko ne beležijo (na primer: prostornina, število, cena ali
dolžina, ki so neposredno odvisne od mase).

(C) Naprave z vnaprej nastavljeno maso etalonov, katerih namen je
nadzor nad enakostjo izdelkov ali iskanje napak v proizvodih s
tehtanjem, ali pa za odmerjanje določene mase blaga,
pripravljenega za pakiranje.

Med številne vrste strojev, ki se uvrščajo v to tarifno številko,
spadajo:

(1) Tehtnice z vzmetmi (vzmetne tehtnice).

(2) Gospodinjske in trgovske tehtnice.

(3) Tehtnice za tehtanje pisem in paketov (poštne tehtnice).

(4) Osebne tehtnice (na kovanec ali ne), vštevši tudi tehtnice za
dojenčke.

(5) Mostovne tehtnice (hidravlične in druge) ter druge ploščadi
za tehtanje.

(7) Tehtnice za tehtanje blaga, ki se premika na tekočem traku,
na visečih tekočih trakovih itd..

(8) Preštevalne tehtnice, ki delujejo na principu mase.

(9) Tehtnice za konstantne mase (ki kažejo višek ali primanjkljaj
v razmerju do standarizirane mase) in kontinuirani merilci za
preverjanje enakosti tekstilnih ali drugih materialov.

(10) Dozirne tehtnice za avtomatsko tehtanje materialov, ki se
iztovarja iz košev, vštevši tudi tehtnice, ki tehtajo sestavine
za bolj sestavljene mešanice iz več košev.

(11) Tehtnice za prepuščanje vnaprej določene mase materiala v
vrečo ali v posodo, izvzemši tehtnice, ki pakirajo ali zavijajo
blago v oblike za distribucijo ali prodajo v trgovini.

(12) Avtomatske tehtnice za merjenje pretoka tekočin.

(13) Popolnoma avtomatske naprave, ki tehtajo in nameščajo
etikete na pakirano blago - sestavljeni so iz stroji za tehtanje,
kalkulatorjev in tiskalnikov z vgrajeno napravo za preštevanje
paketov in izmet etiket.

Te različnr vrste tehtnic imajo lahko vgrajene naprave za
avtomatsko tiskanje kartic s podatki o mase, naprave za beleženje
in zbiranje rezultatov več merilnih operacij, za prikaz ali
optično povečavo rezultatov merjenja itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi uteži vseh vrst in iz
kateregakoli materiala, neglede na to, ali so v kompletih ali
niso, za katerokoli vrsto tehtnic, vštevši ločeno dobavljene
uteži tehtnic za precizno tehtanje iz tar. št. 90.16. Vendar pa
se uteži, ki se dobavljajo skupaj s temi preciznimi tehtnicami,
uvrščajo skupaj z njimi. Drsne uteži (vštevši tudi iz platine) se
prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
tudi dele izdelkov iz te tarifne številke.

Med takšne dele spadajo:

umerjeni ali neumerjeni vzvodi za tehtnice, pladnji in ploščadi
za tehtnice, podstavki, nosilci in ohišja tehtnic, jezički v
obliki trikotne prizme, osti koncev vzmeti in ležaji zanje (razen
tistih, ki so v celoti iz ahata ali iz drugega dragega ali
poldragega kamna - tar. št. 71.16), hidravlični blažilci
(amortizerji - dušilci oscilacij), lestvice za kazanje mase.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) hidrostatičnih tehtnic (ali tehtnic za merjenje specifične
mase) (tar. št. 90.16),

(b) strojev za uravnotežanje mehanskih delov (tar. št. 90.13) in

(c) instrumentov, kot so na primer: dinamometri, ki so namenjeni
v prvi vrsti za merjenje vlečne, kompresijske sile itd., ne pa
blaga, oseb, živali itd. (tar. št. 90.24 ali 90.31).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8423.20

Tehtnice iz te tar. podštevilke za kontinuirano tehtanje blaga na
tekočih trakovih so lahko integralne s tekočim trakom, lahko pa
so tekočemu traku dodane. Te tehtnice tehtajo in beležijo maso
materiala, ki prehaja v vedrcih, na verigah in na podobnih
elementih tekočega traku.


84.24 MEHANSKE NAPRAVE (NA ROČNI POGON ALI BREZ NJEGA) ZA
BRIZGANJE, RAZPRŠEVANJE ALI PRŠENJE TEKOČIN ALI PRAHU; GASILSKI
APARATI, NAPOLNJENI ALI NENAPOLNJENI; BRIZGALNE PIŠTOLE IN
PODOBNE NAPRAVE; STROJI ZA BRIZGANJE PARE ALI PESKA IN PODOBNI
STROJI ZA BRIZGANJE S CURKOM

8424.10 - Gasilski aparati, napolnjeni ali nenapolnjeni

8424.20 - Brizgalne pištole in podobne naprave

8424.30 - Stroji za brizganje pare ali peska in podobni stroji za
brizganje s curkom

 - Druge naprave:

8424.81 - - za kmetijstvo ali hortikulturo

8424.89 - - druge

8424.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje in naprave za brizganje,
disperzijo ali razprševanje pare, tekočin ali trdnih snovi (na
primer: peska, prahu, zrn, gramoza ali kovinska naprava za
brušenje) v obliki snopa, kapljic ali megle.

   (A) APARATI ZA GAŠENJE POŽAROV, NAPOLNJENI ALI NENAPOLNJENI

Ta skupina vključuje nenapolnjene ali napolnjene aparate za
gašenje požara, s polnjenji za brizganje pene ali z drugimi
polnjenji, vštevši tudi preproste gasilne aparate s pipami,
ventili, udarnimi kapicami ali z drugimi napravami za odpiranje -
aktiviranje.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) bomb za gašenje požara in polnjenj za aparate za gašenje
požara (tar. št. 38.13) in

(b) črpalk za gašenje požara z rezervoarjem ali brez njega iz
tar. št. 84.13 (nesamovozne) ali iz tar. št. 87.05 (samovozne).

            (B) RAZPRŠILNE PIŠTOLE IN PODOBNE NAPRAVE
                      (tar. podšt. 8424.20)

Razpršilne pištole in podobne naprave za ročno upravljanje so
običajno namenjene za priključitev na cevovode s stisnjenim
zrakom ali paro, ki pa so prav tako povezani neposredno ali
posredno preko enega voda z rezervoarjem, v katerem se nahaja
material za brizganje. Naprave so opremljene s sprožilci ali z
drugo vrsto ventila za nadziranje pretoka skozi šobo. Šobo mora
biti možno naravnavati na bolj ali manj divergentni snop
brizganja. Pištole se uporabljajo za brizganje barv, lakov, olja,
plastičnih materialov, cementa, kovinskega prahu, tekstilnega
prahu itd. Lahko jih uporabljajo tudi za brizganje močnega snopa
stisnjenega zraka ali pare za čiščenje kamnitih fasad na
zgradbah, za čiščenje kipov itd.

V to skupino spadajo tudi ločeno dobavljene naprave za
razprševanje zadušljivega plina (par), naprave za vgradnjo na
tiskarske stroje in pištole za brizganje kovin (bodisi da
delujejo na principu pihalke, bodisi na principu kombiniranega
učinka električne grelne naprave in snopa stisnjenega zraka.

Tudi ročno upravljane pištole za razprševanje z vgrajenim
električnim motorjem, črpalko in rezervoarjem za material, ki se
razpršuje (barva, lak itd.), so prav tako zajete v tej tarifna
številki.

        (C) STROJI ZA BRIZGANJE PARE ALI PESKA IN PODOBNI
                       STROJI ZA BRIZGANJE

Stroji za brizganje peska in podobni stroji so pogosto težke
konstrukcije in imajo včasih tudi kompresor. Uporabljajo se za
odstranjevanje oksidov ali za čiščenje kovinskih predmetov, za
graviranje ali za matiranje steklenih, kamnitih in drugih površin
itd. tako, da se predmeti izpostavijo učinku snopov peska,
kovinskih brusilnih materialov itd. pod visokim pritiskom.
Običajno imajo naprave za odstranjevanje preostalega peska in
prahu. Ta tarifna številka vključuje tudi naprave za brizganje
pare, ki se uporabljajo na primer: za razmaščevanje obdelovane
kovine itd.

          (D) ŠKROPILKE, RAZPRŠILKE IN RAZPRŠILKE PRAHU

Uporabljajo se za insekticide, fungicide itd. v kmetijstvu,
hortikulturi in v gospodinjstvih. Ta tarifna številka vključuje
takšne naprave in priprave, s sestavnimi rezervoarji ali brez
njih, na ročni pogon (vštevši tudi navadne batne črpalke za
škropljenje) ali na nožni pogon (s pomočjo pedala), kot tudi
mehove za prah, razpršilke za na hrbet in sadne škropilke. V to
tarifno številko spadajo tudi samovozne škropilne stroje, pri
katerih motor zagotavlja tako črpalno moč kot tudi omejeno
premikanje aparata za delovne potrebe. Vendar ta tarifna številka
ne vključuje strojev, ki predstavljajo prava vozila v smislu tar.
št. 87.05.

Ta tarifna številka vključuje naslednje stabilne, gibljive ali
samovozne vrste naprav - pod pogojem, da imajo vgrajene mehanske
naprave za brizganje in disperzijo snopa, za avtomatsko
upravljanje z brizglano glavo (razpršilcem), vštevši pri tem tudi
navadne mehanizme, ki se aktivirajo s pomočjo vodnega pritiska:

(1) Škropilke in razpršilke za travnike, sadovnjake in podobno
(na primer: rotacijske in oscilacijske razpršilke).

(2) Hidravlične pištole za odstranjevanje mineralov (na primer:
zlatonosnega peska) s pobočij itd. s pomočjo močnih vodnih
curkov, pa tudi vodne šobe odstranjevalcev lubja, ki se
uporabljajo v industriji papirja.

V to tarifno številko spadajo tudi mehanske naprave za pranje
vetrobranskega stekla in avtomobilskih žarometov ter metalce
plamena, ki se uporabljajo za uničevanje plevela in za druge
kmetijske namene.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) insekticidov pod pritiskom v posodah, opremljenih s
preprostimi ventili za sproščanje pritiska (tar. št. 38.08),

(b) šob upogibnih cevi (oddelek XV ali tar. št. 84.81, če so
opremljene s pipami, ventili ali drugimi napravami za uravnavanje
pretoka tekočine),

(c) medicinskih instrumentov, aparatov in naprav iz tar. št.
90.18 in

(d) razpršilk za vonjave in podobnih razpršilk za toaletno
uporabo (tar. št. 96.16).

                      (E) NAMAKALNI SISTEMI

Namakalni sistemi so sestavljeni iz različnih komponent, ki so
sestavljene v celoto:

(i) Nadzorna postaja (mrežasti filtri, brizgalne za gnojila,
merilni ventili, nepovratni ventili, regulatorji pritiska,
manometri, oddušniki za zrak itd.).

(ii) Podzemna mreža (razdelilni vodi in odcepi, ki vodijo vodo
od nadzorne postaje do namakalnega področja).

(iii) Površinska mreža namakalnega sistema za namakanje "kaplja
po kaplji" z vgrajenimi kapalkami.

Takšni sistemi se uvrščajo v to tarifno številko kot funkcionalne
enote v smislu opombe 4 k oddelku XVI (glej splošna določila
komentarja k temu oddelku).

Ta tarifna številka vključuje tudi:

(1) Stroje za prevlekanje raznih predmetov (na primer: kozarcev,
škatel) s pršenjem parafinskega ali staljenega voska.

(2) Naprave za elektrostatično nanašanje, ki sestoje iz
razpršilne pištole, povezane z upogibno cevjo s posodo s
premaznim sredstvom.Te naprave so z električnim kablom povezani
tudi z generatorjem visoke napetosti. Elektrostatično polje, ki
nastane med predmetom, na katerega je potrebno nanesti premazno
sredstvo, in pištolo privlači delce premaznega sredstva, ki je
razpršeno s pomočjo stisnjenega zraka, na predmet in preprečuje
potrato premaznega sredstva mimo predmeta.

(3) Industrijske robote, ki so konstruirani posebej za brizganje,
disperzijo ali razprševanje tekočin ali prahu.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko. Med dele, ki se
uvrščajo v to tarifno številko, spadajo med drugim rezervoarji za
razpršilke, šobe razpršilk, škropila in glave turbulentnih
razpršilk, ki niso navedeni v tar. št. 84.81.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) oljne ročke za ročno podmazovanje in pištole za podmazovanje
(tar. št. 82.05), pištole za podmazovanje na stisnjeni zrak in
duge naprave za podmazovanje pod pritiskom (tar. št. 84.67),

(b) naprave za odstranjevanje saj iz kotlovnih cevi s pomočjo
parnega snopa (tar. št. 84.04),

(c) gorilci za peči (tar. št. 84.16),

(d) stroji za čiščenje sodov ali drugih posod s pomočjo snopa
vode, pare ali peska itd. (tar. št. 84.22),

(e) laserski črnilni tiskalniki (ink-jet) (tar. št. 84.43 ali
84.71);

(f) avtomatski stroji za prodajo vonjav tipa razpršilk (tar. št.
84.76),

(g) stroji za nanašanje ometa in betona ali stroji za
razprostiranje gramoza po cestah in podobnih površinah (tar. št.
84.79),

(h) električni stroji in naprave za vroče razprševanje kovin ali
sintriranih kovinskih karbidov iz tar. št. 85.15 in

(i) zobarski vrtalni strojčki na snop - jet tip (tar. št. 90.18)
in aparati (razpršilke) za aerosolno terapijo (tar. št. 90.19).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8424.20

Ta tarifna podštevilka vključuje pripave, opisane v delu (B)
komentarja k tar. št. 84.24.


84.25 ŠKRIPČEVJA IN ŠKRIPCI; VODORAVNI IN NAVPIČNI VITLI; DVIGALA
ZA VELIKE TOVORE Z MAJHNO DVIŽNO VIŠINO

 - Škripčevja in škripci:

8425.11 - - na električni pogon

8425.19 - - drugi

8425.20 - Izvozne naprave za jaške; vitli, specialno izdelani za
uporabo pod zemljo

 - Drugi vitli:

8425.31 - - na električni pogon

8425.39 - - drugi

 - Dvigala za velike tovore z majhno dvižno višino; dvigala za
dviganje vozil:

8425.41 - - nepremična dvigala za vgraditev delavnicah za
popravilo cestnih vozil

8425.42 - - druga dvigala, hidravlična

8425.49 - - druga

Ta tarifna številka vključuje preprosto opremo za dvigovanje in
rokovanje. Določila komentarja k tar. št. 84.26 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za opremo iz te tarifne številke toliko,
kolikor se nanašajo na samovozne in druge "premične" stroje,
stroje z več funkcijami in stroje za dvigovanje, natovarjanje,
manipulacijo itd., stroje, namenjene za vgradnjo v druge stroje
ali za montažo na transportna vozila in plovila iz oddelka XVII.
Vendar pa se vitel kot običajna delovna oprema traktorja oziroma
kompletni stroj (traktor in vitel) uvršča v tarifno številko
87.01.

V to tarifno številko spadajo:

          (I) ŠKRIPČEVJA IN VITLI, RAZEN SKIP - VITLOV

Škripčevja in vitli, ki se uvrščajo v to tarifno številko,
sestoje iz bolj ali manj zapletenih sistemov škripcev in kablov,
verig, vrvi itd., katerih namen je mehansko olajšati dvigovanje
(na primer: z uporabo škripcev različnih premerov, nazobčanih
koles in sistemov zobčenikov).

Med drugim spadajo v to skupino:

(1) Škripčevja, pri katerih se verige premikajo tako, da nasedejo
na posebne zobce na obodu verižnika.

(2) Škripčevja z bobni, pri katerih se kabel navija na boben s
škripčnim mehanizmom. To je samostojni tip dvigala, običajno na
pnevmatski ali električni pogon, je pogosto vgrajen na koleščkih
in se premika po visečih tirih.

(3) Škripci, ki sestoje v bistvu iz verige z valji, ki je v
spregi s sistemom nazobljenih verižnikov. Premika se s pomočjo
ročice ali vzvoda - podobno kot nekatera dvigala za dvigovanje
velikih bremen na majhno višino.

Škripci in bloki za škripce, dobavljeni ločeno, so iz te tarifne
številke izključeni (tar. št. 84.83).

V to tarifno številko se uvrščajo tudi ladijska dvigala za čolne.
Ta dvigala sestoje iz dveh nepremičnih ali vrtečih se krakov,
opremljenih s škripčevji za dvigovanje in spuščanje ladijskih
čolnov.

                (II) VODORAVNI IN NAVPIČNI VITLI

Vodoravni vitli sestoje iz vodoravnih bobnov (z zobatim kolesom
in z zaporo) na ročni ali mehanski pogon, na katere se navija
vrv. Navpični vitli so podobni, le da imajo navpični boben.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Ladijski vodoravni in navpični vitli za dvigovanje tovorov,
lengerjev, za manevriranje z mehanizmom za dvigovanje tovorov, za
vleko ribiških mrež, kablov itd. pogonski motor je pogosto
vgrajen tako, da tvori s temi stroji integralno celoto.

(2) Vodoravni traktorski vitli.

(3) Izvozne naprave za jaške, katerih bistveni del je velik vitel
na mehanski pogon.

(4) Navpični vitli za pogon kretnic, za ranžiranje železniških
vagonov itd. Pri ranžiranju je vrv speljana skozi med vrsto
stolpov, ki se prosto vrtijo na tečajih, tako da je vleka lažja.
Ti stolpi se uvrščajo v tar. št. 73.25 ali 73.26.

(5) Bloki za vlečenje žic za kalupe za vlečenje žic.

     (III) DVIGALA ZA VELIKA - TEŽKA BREMENA Z MAJHNO DVIŽNO
                         VIŠINO (JACKS)

Ta vrsta dvigal je namenjena za dvigovanje velikih bremen na
majhne višine.

V to tarifno številko spadajo:

-  dvigala z zobatim drogom in z majhnim zobnikom ali zaporo,

-  dvigala z navojno gred (pri njih poteka dvigovanje z vrtenjem
gredi ali matice, pritrjene na osnovi dvigala) in

-  dvigala s teleskopskimi navojnimi gredmi - z dvema ali več
koncentričnimi navojnimi gredmi, pri katerih se zunanja navojna
gred vrti v matici, fiksirani na osnovi dvigala.

Pri tovrstnih hidravličnih in pnevmatskih dvigalih se dvižni bat
premika v valju s pomočjo pritiska črpalke ali kompresorja.
Črpalka ali kompresor sta lahko ločena ali vgrajena v dvigalo.

Med posebne vrste dvigal spadajo:

(1) Prenosne avtomobilske dvigalke itd.

(2) Garažna dvigala na koleščkih, dvigala za dviganje zabojev.

(3) Stacionarna garažna dvigala, ki so običajno hidravlične.

(4) Dvigala, ki se uporabljajo v prekucnih napravah za
iztovarjanje s tovornjakov.

(5) Dvigala z nogami za varno naslanjanje parkiranih samovoznih
dvigal, težkih tovornjakov premičnih delavnic, topov itd.

(6) Dvigala za dvigovanje železniških tirov.

(7) Dvigala za dvigovanje železniških tirnih vozil.

(8) Dvigala za delo v vodoravni smeri - za premikanje nosilcev,
delov gradbenih konstrukcij itd.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), se deli opreme iz te tarifne
številke uvrščajo v tar. št. 84.31.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) hidravlični ali pnevmatski cilindri iz tar. št. 84.12 in

(b) mehanske naprave za nivojske železniške prehode in mehanska
oprema za železniško signalizacijo iz tar. št. 86.08.


84.26 DVIGALA, VKLJUČNO KABELSKA DVIGALA; LADIJSKI ŽERJAVI;
PORTALNA DVIGALA, LUŠKA DVIGALA IN AVTO DVIGALA, OPREMLJENA Z
DVIGALOM

 - Mostna, prekladalna in portalna dvigala in luška dvigala:

8426.11 - - mostovna dvigala na fiksnih stebrih

8426.12 - - portalna dvigala na pnevmatičnih kolesih in luška
dvigala

8426.19 - - druga

8426.20 - Stolpna vrtljiva dvigala

8426.30 - Portalna dvigala s pomolom

 - Druga dvigala, samovozna:

8426.41 - - na pnevmatičnih kolesih

8426.49 - - druga

 - Druga dvigala:

8426.91 - - predvidena za vgraditev na cestna vozila

8426.99 - - druga

Ta tarifna številka vključuje nekatere stroje za diskontinuirano
dvigovanje in manipulacijo.

              SAMOHODNI IN DRUGI "PREMIČNI" STROJI

V splošnem ta tarifna številka ne vključuje samo nepremičnih,
stabilnih strojev (razen nekaj izjem, navedenih v nadaljevanju,
ki se tičejo strojev, montiranih na transportno opremo, ki se
uvršča v oddelek XVII), temveč tudi premične stroje (samovozne
ali ne).

Izjeme so naslednje:

(a) Stroji, montirani na tirna vozila iz 86. poglavja.

Stroji za dvigovanje ali manipulacijo se uvrščajo v tar. št.
86.04, če so montirani na vagone in primerni za priključevanje
tirnim vozilom, konstruiranim tako, da se lahko premikajo po
tirih katerekoli širine. Tem pogojem ustrezajo železniška dvigala
za nesreče, vagoni z dvigali in vitli za popravljanje prog ali
voznega parka in vagoni - dvigala, ki se uporabljajo v
železniških skladiščih. Samovozna vozila za vzdrževanje in
servisiranje železniških prog se uvrščajo v tar. št. 86.04. Na
drugi strani pa se v to tarifno številko uvrščajo stroji za
dvigovanje in manipulacijo, ki so montirani na vagone ali
vagonske ploščadi, ki pa ne izpolnjujejo pogojev za prava
železniška tirna vozila. Tak primer so dvigala, montirana in
prirejena tako, da se gibljejo po tirih na gradbiščih, v
kamnolomih itd.

(b) Stroji, montirani na traktorjih ali na motornih vozilih iz
87. poglavja.

(1) Stroji, montirani na traktorski šasiji.

Nekateri delovni deli strojev iz te tarifne številke se lahko
montirajo na traktorje, ki so konstruirani predvsem za vleko ali
porivanje drugih vozil, naprav ali bremen, vendar so (kot
kmetijski traktorji) opremljeni z enostavnimi napravami za
manipulacijo z delovnimi orodji. Ta delovna orodja so pomožna
sredstva za občasna dela. V glavnem so razmeroma lahka in jih je
moč zlahka montirati in zamenjati na licu mesta. V takšnih
primerih se delovna orodja uvrščajo v to tarifno številko, vendar
pod pogojem, da gre za stroje iz te tarifne številke ali iz tar.
št. 84.31, ter pod pogojem, da predstavljajo dele teh strojev,
četudi se dobavljajo skupaj s traktorjem (montirani na njem ali
ne), medtem ko se traktor s svojo delovno opremo uvršča ločeno v
tar.št. 87.01.

Na drugi strani vključuje ta tarifna številka samovozne stroje, v
katerih so pogonski del, upravljalski del, delovna orodja in
njihova gonilna oprema posebej prilagojeni tako, da tvorijo
integralno mehansko celoto. To se nanaša na primer: na pogonski
del, ki je podoben traktorju, vendar je posebej konstruiran,
izdelan ali ojačen tako, da tvori integralni del stroja, ki
izvaja eno ali več funkcij, navedenih v tej tarifni številki
(dvigovanje, manipulacija itd.). Tak pogonski del spada v to
tarifno številko kot nekompletni stroj z obeležji kompletnega
istovrstnega stroja, če je dobavljen ločeno. Pogonski del, ki se
lahko uvrsti v nekaj tarifnih številk od 84.25 do 84.30, ker je
lahko opremljen z nekaj različnimi delovnimi deli, se uvršča
skladno z opombo 3 k oddelku XVI in po Temeljnem pravilu 3 (c).

Natančnejši kriteriji za razlikovanje med traktorji iz tar. št.
87.01 in pogonskimi deli iz tega poglavja so podani v komentarju
k tar. št. 87.01.

(2) Stroji, montirani na avtomobilskih šasijah ali tovornjakih.

 Nekateri stroji za dvigovanje ali manipulacijo (na primer:
navadna dvigala, lahka dvigala za popravila) so pogosto montirana
na kompletno avtomobilsko šasijo ali tovornjak in vsebujejo vsaj
naslednje mehanske naprave:

- pogonski motor,

- menjalnik in komande za menjavo brzin, za upravljanje in za
zaviranje.

 Takšne celote se uvrščajo v tar. št. 87.05 kot motorna vozila za
posebne namene, neglede na to, ali je stroj za dvigovanje ali
manipulacijo na vozilo preprosto montirana, ali pa z njim tvori
integralno mehansko celoto - razen v primeru, ko gre za vozila,
ki so konstruirana za transportne namene iz tar. št. 87.04.

Na drugi strani vključuje ta tarifna številka samovozne stroje,
pri katerih je en ali več poprej navedenih pogonskih ali
komandnih delov nameščeno v upravljalski kabini stroja za
dvigovanje ali manipulacijo (običajno v dvigalu), ki je montiran
na šasiji s kolesi, pri čemer ni pomembno, ali celota lahko vozi
po cesti na lastni pogon.

Dvigala iz te tarifne številke se praviloma ne premikajo z
bremenom - če pa to počno, je njihovo gibanje omejeno in v
razmerju do glavne funkcije - dvigovanja, vzporednega značaja.

(c) Stroji, montirani na plovilih iz 89. poglavja.

Vsi stroji za dvigovanje ali manipulacijo, ki so montirani na
pontonih ali na drugih plavajočih konstrukcijah, se uvrščajo v
89. poglavje, pri čemer ni pomembno, ali imajo lastni pogon ali
ne.

                       VEČNAMENSKI STROJI

Številni stroji lahko razen funkcij, opisanih v tej tarifni
številki ali v tarifnih številkah 84.25, 84.27 ali 84.28,
opravljajo tudi funkcije, opisane v tarifnih številkah 84.29 ali
84.30 (kopanje, ravnanje, vrtanje itd.). Ti stroji se uvrščajo
skladno z opombo 3 k oddelku XVI ali po Temeljnem pravilu 3 (c).
Kot primer lahko služi bager - žličnik, kabelski bagri itd., ki
se z zamenjavo prečke ali priključkov lahko uporabljajo kot
dvigala, kombinirani stroji za rezanje in natovarjanje premoga,
kombinirani rovokopači, za dvigovanje in polaganje cevovodov itd.

Vendar pa se stroji za dvigovanje ali manipulacijo itd. uvrščajo
v to tarifno številko, če so dobavljeni ločeno, četudi so
namenjeni za vgradnjo v druge stroje ali za montiranje na
transportna vozila ali plovila iz oddelka XVII.

Ta tarifna številka vključuje stroje za dvigovanje ali
manipulacijo na osnovi kolesc, vitlov ali strojev za dvigovanje
velikih bremen na majhno višino. Pogosto imajo veliko jekleno
nosilno konstrukcijo.

Elementi teh nosilnih konstrukcij (podstavki dvigal in mostovi)
se uvrščajo v to tarifno številko, če se dobavljajo kot deli bolj
ali manj kompletnega stroja za dvigovanje ali manipulacijo.

Če se dobavljajo ločeno, se uvrščajo v tar. št. 84.31, vendar pod
pogojem, da so opremljeni ali konstruirani tako, da jih je moč
opremiti z mehanskimi sklopi, bistvenimi za delovanje premičnih
delov kompletnega stroja (kolesca, valji, škripci, tirna vodila
itd.). V nasprotnem primeru se elementi teh nosilnih konstrukcij
uvrščajo v tar. št. 73.08.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Ladijska dvigala (Derrick-ova dvigala), ki sestoje iz
navpičnega stebra, na katerega podlago se naslanja krak za
prenašanje bremena. Ta krak se lahko dviga s pomočjo škripčevja
(glej uvod k temu komentarju o podobnih strojih, vgrajenih na
plavajočih pontonih itd.).

(2) Dvigala s krakom (pomolom) ali Derrick-ova dvigala (glej uvod
k temu komentarju o železniških dvigalih za nesreče, dvižnih
tovornjakih, plovečih dvigalih itd.). Dvigala s krakom ali
Derrick-ova dvigala se uporabljajo za dvigovanje bremen, včasih
pa tudi za prenašanje bremen v vodoravni smeri. Sestoje iz kraka
ali pomola, ki lahko ima zglobno ležišče, s čimer se dvigalu
poveča doseg in olajša delo. Dvižna vrv teče preko gredi na vrhu
kraka in se premika s pomočjo vitla. Krak je lahko podprt z
navpičnim stebrom, ki je včasih lahko kar visok.

(3) Portalna dvigala, ki se uporabljajo v lukah (luška dvigala),
imajo krak, vgrajene pa so na štirih portalnih stebrih in se
premikajo po dveh tirih. Odprtina portala je tolikšna, da ustreza
širini enotirne ali večtirne železniške proge.

(4) Kabelska dvigala služijo za prenašanje visečih tovorov.
Sestoje iz enega ali več nosilnih kablov (vrvi), ki so oprti na
stabilne ali premične stolpe in penjače, ki se giblje po kablu in
ki je opremljen z napravo za dvigovanje in spuščanje bremena. Ta
dvigala se uporabljajo za manipulacijo z materiali na obsežnih
gradbiščih, jezovih, mostovih, v kamnolomih itd.

(5) Mostovna dvigala, ki sestoje iz močnih dvižnih naprav, ki so
obešene na težko prečno gredo ali "most", celotna konstrukcija pa
se giblje po širokih tirih. Tudi podobna mostovna dvigala, ki se
uporabljajo v jedrskih reaktorjih za zamenjavo gorilnih
elementov, se uvrščajo v to tarifno številko.

(6) Mostovna dvigala na fiksnih stebrih, pri katerih se greda ali
most giblje po tirih, pritrjenih na stene ali na ustrezne
podporne kovinske konstrukcije.

(7) Pretovorni mostovi (nepremični ali premični na tirih). Včasih
so dolgi in imajo običajno prehod (ki je lahko zglobni, ni pa
nujno) nad prostorom za vsidrane ladje ali nad prostorom za
iztovarjanje. Opremljeni so s kolesi (z dvižno napravo) ali s
penjačo, ki se giblje po tirih po vsej dolžini gredi. Posebne
vrste teh dvigal se uporabljajo za manipulacijo z bloki
gradbenega kamna ali kontejnerji, pa tudi v ladjedelništvu.

(8) Premičma (mobilna) dvigala okvirne konstrukcije s
pnevmatskimi kolesi, ki se uporabljajo predvsem za manipulacijo s
kontejnerji. Takšni stroji so lahko samovozni, vendar pod
pogojem, da so konstruirane za delovanje na mestu (ko se ne
gibljejo) ali da se lahko premaknejo skupaj z bremenom na krajšo
razdaljo, da so portali enostavni (najpogosteje sestoje iz
vodoravne gredi, oprte na vrsto koles in podprte z dvema
navpičnima stebroma, včasih teleskopskima).

(9) Široka (Straddl-ova) dvigala, ki sestoje iz šasije širokega
tipa, imajo običajno navpične teleskopske stebre za nastavitev
višine. Šasija je neobičajno montirana na štiri ali več
pnevmatskih koles, ki so običajno pogonska in usmerjevalna, kar
omogoča manevriranje znotraj kroga z zelo majhnih premerom.

Zaradi njihove posebne konstrukcije se široka (portalna) avto
dvigala lahko postavijo nad breme, ga s posebnimi prijemalnimi
napravami dvignejo, prenesejo na krajše razdalje in ga ponovno
spustijo. Nekatera med temi dvigali so dovolj široka, da lahko
zajahajo transportno vozilo in iz njega iztovarjajo ali ga
natovarjajo.

Ta avto dvigala uporabljajo v tovarnah, skladiščih, dokih, na
letališčih itd. za manipuliranje z dolgimi tovori (profili,
tramovi, gradbeno železo itd.), ali pa za zlaganje kontejnerjev.

(10) Delovna vozila, opremljena z dvigalom, ki so konstruirana za
prenašanje bremen na kratke razdalje v tovarnah, skladiščih,
dokih in na letališčih. Ta dvigala imajo vgrajeno lahka dvigala,
montirana na šasije. Avto dvigala, opremljena z dvigalom, so
običajno škatlaste oblike in imajo dolgo in široko osnovo, ki
preprečuje prevračanje dvigala.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v tar. št. 84.31.

Iz te tarifne številke so izključena dvižna vozila iz tar. št.
87.05.


84.27 VILIČARJI; DRUGA DELOVNA VOZILA Z NAPRAVAMI ZA DVIGANJE ALI
MANIPULACIJO

8427.10 - Samovozni na elektromotorni pogon

8427.20 - Drugi samovozni

8427.90 - Drugi

Izvzemši široka (portalna) avto dvigala in avto dvigala,
opremljena z dvigalom iz tar. št. 84.26, vključuje ta tarifna
številka delovna vozila, opremljena z napravami za dvigovanje ali
manipulacijo

Takšna avto dvigala so na primer:

               (A) VILIČARJI IN DRUGA AVTO DVIGALA
              ZA DVIGOVANJE IN ZLAGANJE V SKLADIŠČA

(1) Viličarji na mehanski pogon, ki so včasih zelo veliki,
prenašajo bremena na dvižnem podstavku, ki drsi po navpičnem
stebru. Ta dvižni mehanizem je običajno nameščen pred voznikovim
sedežem in je namenjen za prenašanje bremen in za dvigovanje
bremena zaradi natovarjanja ali nameščanja v vozilo.

V to skupino spadajo tudi avto dvigala za bočno natovarjanje in
nameščanje, ki so konstruirani za manipulacijo z dolgimi bremeni
(grede, tramovi, cevi, kontejnerji itd.). Običajno imajo nosilno
ploščad, na kateri je tovor na svoji poti na kratke razdalje.

Dvižna naprava pri pravkar navedenih avto dvigalih deluje s
pogonsko močjo vozila in je včasih konstruirana tako, da je nanjo
moč priključiti razne priključke (vilice, pomole, vedra,
prijemalke itd.) - glede na vrsto bremena.

(2) Drugi stroji za zlaganje, ki so običajno montirani na avto
dvigala, so opremljeni s ploščadjo ali vilicami, ki se lahko
dvigajo in spuščajo po navpični opori. Vitel ali sistem zobatih
palic na ročni ali strojni pogon. Služijo za zlaganje vreč,
zabojev, sodov itd.

Nekateri stroji za zlaganje, ki delujejo na istem principu kot
elevatorji, se uvrščajo v tar. št. 84.28.

            (B) DRUGA VOZILA, OPREMLJENI Z NAPRAVAMI
                 ZA DVIGOVANJE ALI MANIPULACIJO

V to skupino spadajo:

(1) Avto dvigala s ploščadjo, ki se dviguje mehansko, uporabljajo
za vzdrževanje električnih vodov, sistema javne razsvetljave itd.
(glej uvod h komentarju k tar. št. 84.26, ki se nanaša na dvižne
ploščadi, montirane na vozila).

(2) Druga avto dvigala, opremljena z napravami za dvigovanje ali
manipulacijo, vštevši tudi avto dvigala, specializirana za
uporabo v določenih industrijah (na primer: v tekstilni,
keramični industriji, v mlekarstvu itd.).

(Vozila za dviganje navedena v točkah (A) in (B) se uvrščajo v to
tar. št. neglede na višino dviganja.)

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), se deli avto dvigal iz te
tarifne številke uvrščajo v tar. št. 84.31.


84.28 DRUGI STROJI ZA DVIGANJE, MANIPULACIJO, NAKLADANJE ALI
RAZKLADANJE (NPR.: DVIGALA, PREMIČNE STOPNICE, TRANSPORTERJI IN
ŽIČNICE)

8428.10 - Dvigala in skipi

8428.20 - Transporterji, pnevmatični

 - Drugi transporterji, ki delujejo kontinuirano, za blago ali
material:

8428.31 - - specialno predvideni za uporabo pod zemljo

8428.32 - - drugi, z vedri

8428.33 - - drugi, s trakom

8428.39 - - drugi

8428.40 - Premične stopnice in premične steze

8428.50 - Potiskala rudarskih vozičkov, prenašalniki za
lokomotive in vagone, razkladalne naprave za vagone in podobna
manipulacijska oprema za železniške vagone

8428.60 - Žičnice in vlečnice; vlečni mehanizmi za tirne žičnice

8428.90 - Drugi stroji

Z izjemo strojev za dvigovanje in manipulacijo iz tar. št. od
84.25 do 84.27, vključuje ta tarifna številka razne vrste strojev
za mehansko manipulacijo s materialom, blagom itd. (vzpenjanje,
prenašanje, natovarjanje, iztovarjanje itd.). Ti stroji ostanejo
uvrščeni v tej tarifni številki, četudi so specializirani za
določeno industrijo, kmetijstvo, metalurgijo itd. Vendar pa so iz
te tarifne številke izključeni elevatorji tekočin iz tarifne
številke 84.13, pa tudi plavajoči doki, kesoni in podobne
ladijske naprave za navažanje in potiskanje, ki delujejo
izključno na principu hidrostatskega vzgona (tar. št. 89.05 ali
89.07).

Določila komentarja k tarifni številki 84.26 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za opremo iz te tarifne številke, v kolikor
se nanašajo na samovozne in druge "gibljive" stroje, na stroje z
več funkcijami, na stroje za dvigovanje, natovarjanje,
manipulacijo itd. in na stroje za vgradnjo v druge stroje ali za
montažo na transportna vozila ali plovila iz oddelka XVII.

V to tarifno številko spadajo stroji za dvigovanje ali za
manipulacijo na principu škripcev, vitlov ali strojev za
dvigovanje velikih bremen na majhne višine. Pogosto imajo veliko
nosilno jekleno konstrukcijo.

Elementi teh nosilnih konstrukcij (na primer: posebni stebri za
žičnice itd.) se v to tarifno številko uvrščajo, v kolikor se
dobavljajo kot deli bolj ali manj kompletnih strojev za
manipulacijo.

Če se dobavljajo ločeno, se uvrščajo v tarifno številko 84.31,
vendar pod pogojem, da so opremljeni ali konstruirani za
opremljanje z mehanskimi sklopi, pomembnimi za funkcioniranje
gibljivih delov kompletnega stroja (kolesa, valji, škripci,
tirnice, vodila itd.). V nasprotnem primeru se elementi nosilnih
konstrukcij uvrščajo v tar. št. 73.08.

Med zapletenejše stroje spadajo:

                 (I) STROJI ZA OBČASNO DELOVANJE

(A)  Nekateri stroji za dvigovanje:

(1) Podnožja za dvigovanje bremen, ki sestoje iz vitla,
vgrajenega v dvokrak ali trikrak podstavek.

(2) Derrick-ova dvigala v sklopu vrtalnih kompletov, ki služijo
za dvigovanje vrtalnih cevi itd. v naftnih vrtinah (razen tistih,
ki so montirane na tovornjakih itd. - glej uvodni del komentarja
k tar. št. 84.26).

(3) Kabelske žičnice (Telphers), ki delujejo na podoben način kot
mostovna ali transportna dvigala. Penjača z napravo za dvigovanje
se giblje (včasih na občutni oddaljenosti) po viseči tirnici na
stebrih.

(B) Žičnice so velike instalacije, ki delujejo z vitlom. Običajno
so namenjene za prevoz potnikov ali blaga v gore. Sestoje iz
nosilnih in vlečnih kablov, oprtih na stebre, in iz dveh kabin,
prijemalk ali kontejnerjev itd., ki se vzpenjata in spuščata po
nosilnem kablu.

(C) Tirne vzpenjače delujejo na istem principu kot žičnice, le da
se vagončki gibljejo po tirih. Ta tarifna številka vključuje le
vlečni mehanizem in vitel. Iz te tarifne številke so izključeni
vagončki (tar. št. 86.05) in progovno napravo (tar. št. 73.02 ali
86.08, odvisno od primera).

(D) Dvigala običajno delujejo s pomočjo vitla in kabla, ali pa s
pomočjo bata na vodni, zračni ali oljni pogon. Uporabljajo jih za
dvigovanje in spuščanje potniške kabine ali ploščadi za blago po
navpičnih vodilih. Dvigala so običajno opremljena s protiutežmi.
Oprema za upravljanje, ustavljanje, varnost itd., najsibo
električna ali ne, se prav tako uvršča v to tarifno številko,
vendar pod pogojem, da se dobavlja skupaj z dvigalom.

V to tarifno številko spadajo tudi dvigala na ročni pogon.

V to tarifno številko so tudi vključena takoimenovana "ladijska
dvigala". To so zelo močne instalacije (hidravlična dvigala ali
dvigala za velika bremena z majhno dvižno višino) za dvigovanje
ladij in korit z ene višine prekopa na naslednjo višino, s čimer
zamenjujejo naravni jez.

(E) Skip - dvigala so naprave za dvigovanje, pri katerih se
kontejnerjim z razsutim tovorom dvigujejo po poševnih ali
navpičnih jaških. Uporabljajo se za izvoz premoga iz rudnika, za
polnjenje visokih peči, apnenic itd. z rudo, apnencem, z gorivom
itd.

V to tarifno številko so vključeni tudi skipi za ta dvigala, t.j.
velike kovinske kontejnerje ali zaboje, ki imajo pogosto dno z
avtomatskim odpiranjem. Rudarska skip - dvigala imajo običajno
kabino za rudarje, ki je vgrajena nad zabojem za tovor.

(F) Naprave za vagončke za iztovarjanje so ploščadi s tirnimi
vodili ali žlebovi, do katerih vagone pripeljejo, jih blokirajo
in iztovorijo tako, da jih nagnejo, prevrnejo ali pa s pomočjo
dvigala za velika bremena na majhne višine ali s kakšnim drugim
dvižnim sistemom obrnejo. Ta tarifna številka vključuje tudi
vibracijske naprave, s pomočjo katerih je iztovarjanje vagončkov
z odpiranjem bočnih strani lažji.

              (II) STROJI ZA NEPREKINJENO DELOVANJE

(A) Elevatorji se uporabljajo za neprekinjen navpični ali poševni
transport blaga ali ljudi. Sestoje predvsem iz vrste raznovrstnih
naprav (za sprejem tovora), ki so na določenih razdaljah
nameščene na zglobne mehanizme, ki se giblje kot neskončna
veriga. V to skupino spadajo elevatorji z vedri za material v
prahu ali zrnih, elevatorji s ploščadjo za zaboje, pakete itd.,
elevatorji z žlebnimi sprejemnimi elementi za vreče, sode, slamo
v balah, snope itd., tekoče stopnice, krožna osebna dvigala
(paternostri) itd.

(B) Transporterji se uporabljajo za transport blaga (običajno v
vodoravni smeri), včasih za transport na velike razdalje (v
rudnikih, kamnolomih itd.).

Med transporterje spadajo:

(1) Transporterji, ki delujejo s pomočjo stalno pomikajočih se
delov za nošnjo ali potiskanje, na primer: transporterji z vedrci
ali transporterji s plitvimi posodami, strgalni ali polžasti
transporterji (ki potiskajo material naprej s pomočjo
profiliranega strgala ali polža) in transporterji s trakom,
jermenom, verigo, letvami itd.

(2) Transporterji, ki sestoje iz vrste valjev na motorni pogon
(na primer: težke proge za valjarne v jeklarnah). Ta tarifna
številka vključuje tudi transporterje z valji brez motornega
pogona. Valji so običajno vstavljeni v ležaje (na primer:
vodoravne proge z valji za manipulacijo z zaboji itd. in
transporterji z gravitirujočimi valji). Vendar je podobna oprema
brez valjev, na primer: ravni, zaviti ali spiralni drsni kanali,
iz te tarifne številke izključena (tar. št. 73.08, 73.25 ali
73.26), odvisno od vrste).

(3) Vibracijski transporterji, pri katerih se blago premika skozi
transportni kanal s pomočjo vibracij ali izmeničnih gibov.

(C) Pnevmatski elevatorji in transporterji (na primer: cevni
pnevmatski transporterji), pri katerih majhne kontejnerje (za
dokumente, za majhne strojno obdelane dele itd.) ali razsuti
material (zrnje, slamo, seno, ostružke, premogov prah) potiska
vzdolž cevi zračni tok (vštevši tudi podobne stroje za transport
in čiščenje zrnja).

(D) Navpični nosilci s prostimi kolesci ("castors) kot na nogah
pohištva, ki so podobni stransporterjem na valjih. Sestoje iz
vrste cevi, pritrjenih v tovarniška tla. Na vrhu vsake cevi je
valj, ki se lahko na kotalnem ležaju prosto obrača v vse smeri.
Vsi valji pri tem tvorijo en sistem, ki se lahko uporablja na
primer: za manipulacijo s pločevinami v valjarnah.

(E) Stroji za vleko in kotaljenje, ki delujejo s pomočjo vrvi. Ti
stroji imajo neskončno vrv ali verigo, ki se neprekinjeno giblje
in služi za vleko vagonov (na primer: košare za prenašanje rude
in prekucni vagoni), za kotaljenje šlepov, sani itd., za
prenašanje potnikov (smučarske vlečnice) itd.

    (III) DRUGI POSEBNI STROJI ZA DVIGANJE IN ZA MANIPULACIJO

(A) Lokomotivski in vagonski prenašalniki za prenašanje
lokomotiv, vagonov itd. z enega tira na drugega.

(B) Potisni vagoni raznih vrst, na primer:

(1) Naprave, pritrjene med tirnicami, ki sestoje iz dveh
mehanskih batov, ki se gibljeta izmenoma. Ta dva bata prijemajo
osi in tako potiskajo vagon naprej.

(2) Naprave s hidravličnim batom za potiskanje rudarskih
vagončkov v rudniških jaških.

(3) Samovozni stroji na enem kolesu, ki se gibljejo po tiru s
stalno traso. Ob njih mora biti delavec, ki peš spremlja voziček,
pogon pa zagotavlja majhen bencinski motor. Vendar je treba
poudariti, da so majhni traktorji, znani tudi kot ("potisni
vagoni", ki se uporabljajo za potiskanje vagonov, iz te tarifne
številke izključeni (tar. št. 87.01).

(C) Mehanski nakladalniki za zbiranje premoga, rude, izkopane
zemlje, gramoza, peska in drugih materialov v razsutem stanju. Ti
stroji so običajno kombinirani s transporterjem ali elevatorjem
(vibracijski transporter - nakladalnik, sprejemni transporter -
nakladalnik itd.).

(D) Pomožna mehanska naprava za manipulacijo z ročnimi orodji na
hidravljični, pnevmatski ali električni pogon (vrtalniki, kladiva
itd.). Te naprave pridržijo orodje, ali pa omogočajo gibanje
orodja v delovni predmet - na primer: pridrževalci ali
potiskovalci pnevmatskega orodja, rudarske naprave za vrtanje z
vrvjo ali vrtalni voziček z več svedri ("Jumbo"), mehanski
"balanserji" za obešanje orodij med delom. Vendar so iz te
tarifne številke izključena navadna statična držala itd.

(E) Industrijski roboti, ki so konstruirani posebej za
dvigovanje, manipulacijo, nakladanje in razkladanje.

(F) Mehanske lestve, sestavljene iz drsnih odsekov, ki se
premikajo s pomočjo kakšnega mehanizma (na primer: škripca ali
vitla).

(G) Mehansko nastavljive ploščadi na kolesih za montažo
("dollies") ali za manipulacijo s kinematografskimi kamerami.

(H) Mehanski manipulatorji na daljinsko upravljanje, ki se
uporabljajo za manipulacijo z radioaktivnimi izdelki. So lahko
stabilni ali gibljivi, sestoje pa iz konzole izven zaščitnega
plašča, ki se upravlja ročno, in iz konzole v notranjosti
zaščitnega plašča, ki odraža gibe operaterja. Prenos gibov poteka
mehansko, hidravlično ali preko pnevmatskih naprav ali
električnih impulzov.

Manipulatorji, ki se uporabljajo kot ročno orodje za delo z roko,
se uvrščajo v tar. št. 82.03, 82.04 ali 82.05.

(I) Samovozne ali nesamovozne ploščadi za manipulacijo s
kontejnerji ali paletami, ki se uporabljajo na letališčih za
nakladanje ali razkladanje letal. Oprema sestoji v glavnem iz
ploščadi, ki se dvigajo oprta na dva diagonalna podpornika.
Ploščad je opremljena s tekočim trakom za prenašanje tovora. Ta
oprema ni namenjena za prenašanje kontejnerjev ali palet niti na
krajše razdalje. Ploščad prazno primaknejo k letalu in deluje
samo v tem položaju.

(J) Paletizerji na električni pogon, ki so namenjeni za
avtomatsko zlaganje praznih steklenic v pravilne vrste. Pri tem
uporabljajo motorne ali kotalne transporterje. Paletizerji
prenesejo natančno razvrščene steklenice na paleto in zložijo eno
plast na drugo. Ti paletizerji steklenic ne polnijo, ne mašijo,
ne etiketirajo in ne povezujejo. Lahko so samostojni, ali pa
vključeni v tehnološko linijo skupaj z drugimi stroji, ki
izvajajo operacije, kot so polnjenje ali pakiranje.

Naprave za dvigovanje ali manipulacijo pogosto uporabljajo v
pečeh, konverterjih, valjarnah itd. Takšni stroji so na primer:
stroji za vnos, manipulacijo ali izvlekanje delov, ki se
obdelujejo, naprave za manipulacijo z vrati, pokrovi, kurišči
itd., naprave za iztresanje. Če ti stroji tvorijo posebno celoto,
ki je nedvoumno drugačna od peči itd., se uvrščajo v to tarifno
številko, četudi se dobavljajo skupaj s pečmi itd.

Takšni primeri so:

(1) Stroji za raztovarjanje koksirnih peči, ki se gibljejo za
pečjo in so opremljene z mehanskim batom, ki odpira vrata in
prazni retorte.

(2) Stroji za natovarjanje z bati za Siemens - Martinove peči.

(3) Posebna dvigala za dvigovanje okrovov metalurških peči za
žarjenje ali enakomerno segrevanje, ali pa za izvlekanje ingotov.

(4) Manipulatorji, naprave za obračanje itd. ingotov, odkovkov
itd.

(5) Stroji, ki se uporabljajo pri nekaterih vrstah peči za
vlaganje ali izvlekanje v peči obdelanih predmetov na osnovi
učinka cilindričnih batov.

Vendar je treba poudariti, da so iz te tarifne številke
izključene naprave za dvigovanje in manipulacijo, ki so namenjene
za vgradnjo v peči, konverterje itd., ali pa če te naprave
tvorijo s pečmi in konverterji celoto, vendar pod pogojem, da se
dobavljajo skupaj s pečmi (glej tarifne številke 84.17, 84.54,
84.55 itd.). Če se dobavljajo ločeno, se uvrščajo v to tarifno
številko.

Poudariti je tudi treba, da so naprave za mehansko nalaganje,
mehanske rešetke in podobne naprave izključene iz te tarifne
številke (tar. št. 84.16).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili, ki se nanašajo na uvrščanje delov
(glej splošna določila komentarja k oddelku XVI), se deli strojev
iz te tarifne številke uvrščajo v tarifno številko 84.31.

Ta tarifna številka izključuje:

(a) elevatorje za tekočine z vedrci, verigami, vijakom, trakom
ali podobnih vrst (tar. št. 84.13),

(b) stroji za sortiranje, presejevanje, ločevanje ali izpiranje
zemlje, kamna, rude ali drugih mineralnih snovi v trdnem stanju
(tar. št. 84.74),

(c) kretnice iz tar. št. 86.08 in

(d) bagri (tar. št. 87.04).


84.29 BULDOŽERJI, ANGLEDOZERJI, GREJDERJI, RAVNALNIKI, SKREPERJI,
BAGRI, NAKLADALNIKI Z LOPATO, STROJI ZA NABIJANJE IN CESTNI
VALJARJI, SAMOVOZNI

 - Buldožerji in angledozerji:

8429.11 - - goseničarji

8429.19 - - drugi

8429.20 - Grejderji in ravnalniki

8429.30 - Skreperji

8429.40 - Stroji za nabijanje in cestni valjarji

 - Bagri in nakladalniki:

8429.51 - - nakladalniki s sprednjo lopato

8429.52 - - stroji z nadgradnjo, ki se vrti 360 stopinj

8429.59 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje stroje za kopanje, izkopavanje,
nabijanje, ki so izrecno navedene v tej tarifni številki in
katerih skupna značilnost je samovoznost.

Določila komentarja k tarifni številki 84.30, ki se nanaša na
samovozne stroje in stroje z več funkcijami, se uporabljajo
mutatis mutandis na samovozne stroje iz te tarifne številke, v
katero spadajo naslednji stroji:

(A) Buldožerji in angledozerji (ribalniki). Ti stroji sestoje iz
osnovnega pogonskega stroja, pogosto imajo gosenice in velik
lemež, pritrjen na sprednji strani, tako da vsvi ti deli tvorijo
integralno mehansko celoto. Te stroje uporabljajo za
odstranjevanje ruševin in za grobo ravnanje terena. Nekatere
vrste teh stropjev so konstruirani pretežno za krčenje ali
čiščenje zemljišča.

(B) Grejderji in ravnalniki so stroji, namenjeni za niveliziranje
ali ravnanje zemljišča (v ravnini ali na pobočjih) s pomočjo
nastavljivega noža, ki je običajno nameščen med sprednjimi in
zadnjimi kolesi.

(C) Skreperji (strgalniki) imajo ostri rezalni rob, katerega
namen je rezanje zgornje plasti zemlje, katero stroj nato meče v
zaboj skreperja ali pa se ta zemlja odvaža s transporterjem.

Poudariti je treba, da spadajo v to tarifno številko samo
skreperji, katerih osnovni pogonski stroj in skreper tvorita
mehansko celoto - na primer: skreperji - goseničarji, pri katerih
je zaboj z rezalnim robom nameščen med gosenicami. Iz te tarifne
številke so izključeni tudi zglobni skreperji, ki sestoje iz
osnovnega pogonskega stroja (celo samo z eno gosenico) in
skreperja samega s fiksnim lemežem ali z gibljivim priključkom z
več lemeži.

(D) Bagri s lopato, (boom-om (debel drog), prečko ali s kablom),
ki načenjajo tla nad ali pod ravnijo stroja z žlico za
izkopavanje, z grabežnico itd., ki delujejo bodisi neposredno od
konca grede ali pomola (bagri žličniki, bagri z vlečno, skepersko
žlico itd.), bodisi s pomočjo hidravličnih naprav za dvigovanje,
ki so obešeni na kabel na koncu pomola, da je delovni doseg večji
(bagerji - trnkarji). Pri bagrih z velikim delovnim dosegom se
upravlja z žlico preko kabla med dvema premičnima stebroma, ki
sta postavljena za določeni medsebojni oddaljenosti.

(E) Večvedrasti bagri, pri katerih so vedra za kopanje nameščene
na neskončni verigi ali vrtilnih kolesih. Ti stroji imajo pogosto
transporter za odlaganje izkopanega materiala. Običajno so na
kolesih ali šasijah z gosenicami. Posebni modeli so namenjeni
kopanju ali čiščenju rovov, kanalov, za odvodnjavanje, za uporabo
na površinskih kopih itd.

(F) Samovozni nakladalniki so stroji na kolesih ali gosenicah s
čelno žlico, ki zbira material med premikanjem stroja, ga prenaša
in prazni.

Nekateri "vedrasti nakladalci" lahko "kopljejo v zemljo". To
dosežejo, če je vedro, kadar je v vodoravni legi, lahko nižje od
višine koles ali gosenic.

(G) Nakladalni transporterji se uporabljajo v rudnikih. Ti
stroji, katerih osnovna funkcija je manipulacija in ne transport,
so opremljeni s čelnimi žlicami, ki zajemajo materiale v razsutem
stanju in ga naložijo v zaboj stroja.

(H) Teptalniki se uporabljajo za gradnjo cest, za zbijanje
balasta pod železniškimi tiri itd. (glej točko (a) uvodnega
komentarja k tar. št. 84.30, ki se nanaša na stroje, montirane na
vozila iz 86. poglavja).

(I) Samovozni cestni valjarji, ki se uporabljajo pri gradnji cest
ali pri drugih javnih delih (na primer: za izravnavo terena ali
za valjanje cestnih površin).

Ti stroji so opremljeni s težkimi valji iz litega železa ali
jekla. Valji imajo velik premer, njihova površina pa je gladka
ali reliefna (valji v obliki "ovčjih tac"), ali pa imajo kolesa z
velikimi, polnimi ali pnevmatskimi gumami. Služijo za zbijanje
tal.

V to tarifno številko spadajo tudi samovozni nakladalniki z
žlico, ki imajo zglobni krak z žlico, ki je montiran na zadnjem
delu stroja.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v tar. št. 84.31, še posebno pa orodja (lemeži,
žlice itd.), z gredami, pomoli, pnevmatskimi ali hidravličnimi
cilindri, primernimi za montažo na osnovni pogonski stroj.


84.30 DRUGI STROJI ZA RAVNANJE, STRGANJE, IZKOPAVANJE, NABIJANJE,
KOPANJE ALI VRTANJE ZEMLJE, MINERALOV ALI RUD; OVNI IN STROJI ZA
IZDIRANJE PILOTOV; SNEŽNI PLUGI IN SNEŽNI ODMETALNIKI

8430.10 - Ovni in stroji za izdiranje pilotov

8430.20 - Snežni plugi in snežni odmetalniki

 - Stroji za spodrezavanje premoga ali kamnin in stroji za
prebijanje predorov:

8430.31 - - samovozni

8430.39 - - drugi

 - Drugi stroji za vrtanje:

8430.41 - - samovozni

8430.49 - - drugi

8430.50 - - Drugi stroji, samovozni

 - Drugi stroji, nesamovozni:

8430.61 - - stroji za nabijanje

8430.62 - - skreperji (strgalniki)

8430.69 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje stroje (razen samovoznih iz tar.
št. 84.29 in kmetijskih strojev, strojev za hortikulturo in
gozdarstvo (tar. št. 84.32) za "načenjanje" zemeljske skorje (na
primer: za rezanje in lomljenje skal, zemlje, premoga itd., za
izkopavanje, kopanje, vrtanje zemlje itd, ali pa za pripravo ali
zbijanje terena (na primer: strganje, ravnanje, uravnavanje
nagiba, zbijanje in valjanje). V to tarifno številko spadajo tudi
ovni in stroji za izdiranje pilotov, snežni plugi in snežni
odmetalniki.

          SAMOVOZNI IN DRUGI "PREMIČNI"-MOBILNI STROJI

V splošnem ta tarifna številka vključuje ne samo statične ali
fiksirane stroje, ampak tudi (z nekaterimi izjemami, ki so
naštete spodaj glede na stroje montirane na prevozna sredstva
vrste, ki spadajo v oddelek XVII) premične stroje, ki imajo
lasten pogon za premikanje ali so brez tega pogona.

Izjeme so naslednje:

(a) Stroji, montirani na tirna vozila iz 86. poglavja.

Stroji za izkopavanje itd. se uvrščajo v tarifno številko 86.04,
če so montirani na vagonih, primernih za sestavljanje vlakov, ki
se premikajo po železniških progah kakršnekoli širine. Stroji za
izkopavanje in razprostiranje železniških nasipov so pogosto
montirani na vagonih, ki ustrezajo tem pogojem. Na drugi strani
pa se v to tarifno številko uvrščajo stroji za izkopavanje itd.,
montirani na tovorne vagone ali na ploščadi, ki ne zadovoljujejo
pogojem pravega železniškega voznega parka. Samovozna vozila za
servisiranje in vzdrževanje železniških prog se uvrščajo v tar.
št. 86.04.

(b) Stroji, ki se montirajo na traktorje ali na avtomobilske
šasije iz 87. poglavja.

(1) Stroji montirani na traktorje ali podobna vozila.

Nekateri deli strojev iz te tarifne številke (na primer: lemež za
niveliranje) so lahko montirani na traktorje, ki so sicer
konstruirani za vleko ali potiskanje drugega vozila, naprave ali
bremena - podobno kot kmetijski traktorji, ki so opremljeni s
preprostimi napravami za pogon teh orodij. Ta orodja so pomožna
oprema za občasno delo. Večinoma so razmeroma lahka in jih lahko
na licu mesta montira ali zamenja uporabnik sam. V takšnih
primerih se orodja uvrščajo v to tarifno številko, vendar pod
pogojem, da so stroji iz te tarifne številke ali iz tarifne
številke 84.31, v kolikor so deli teh strojev, četudi in če se
dobavljajo skupaj s traktorjem (montirani na njem ali ne), medtem
ko se traktor s svojo napravo za manipulacijo z orodjem uvršča
ločeno v tar. št. 87.01.

Na drugi strani vključuje ta tarifna številka samovozne stroje, v
katerih so pogonski del, delovna orodja in njihova premikalna
oprema posebej konstruirani za montažo skupaj, tako da oblikujejo
integralno mehansko celoto. To se nanaša na primer: na pogonski
del, ki je podoben traktorju, vendar je namenjen, konstruiran ali
ojačen posebej kot integralni del stroja, ki opravlja eno ali več
funkcij, navedenih v tej tarifni številki (izkopavanje,
niveliranje itd.). Takšni pogonski deli se prav tako uvrščajo v
to tarifno številko kot nekompletni stroj z bistvenimi obeležji
kompletnega istovrstnega stroja, če se dobavljajo posebej.
Osnovni pogonski stroji, ki bi lahko bili uvrščeni v več tarifnih
številk med 84.25 in 85.30, se zaradi njihove opremljenosti z
različnimi delovnimi deli uvrščajo skladno z opombo 3 k oddelku
XVI, ali pa po Temeljnem pravilu 3 (c).

Glede podrobnejših kriterijev razlikovanja med traktorji iz tar.
št. 87.01 in osnovnimi pogonskimi stroji iz tega poglavja glej
komentar k tar. št. 87.01.

(2) Stroji, montirani na avtomobilske šasije ali na tovornjake.

 Nekateri stroji iz te tarifne številke (na primer: ovni za
zabijanje pilotov, stroji za vrtanje naftnih vrtin, bagri) so
pogosto montirani na kompletno avtomobilsko šasijo ali na
tovornjak in vsebujejo vsaj naslednje mehanske naprave:

 - pogonski motor,

 - menjalnik in komande za menjavo brzin, za upravljanje in za
zaviranje.

 Takšni kombinirani stroji se uvrščajo v tar. št. 87.05 kot
motorna vozila za posebne namene.

Na drugi strani pa se v to tarifno številko uvrščajo samovozni
stroji,pri katerih je en ali več prej navedenih pogonskih ali
komandnih delov nameščenih v kabini stroja, montirani na šasiji s
kolesi, neglede na to, ali celota lahko vozi po cesti na lastni
pogon, ali ne more.

Nadalje vključuje ta tarifna številka samovozne stroje s kolesi,
pri katerih sta šasija in delovni stroj posebej konstruirani ena
za drugo in tvorijo integralno celoto. V tem primeru stroj ni
preprosto montiran na avtomobilsko šasijo, kot je to primer pri
strojih, opisanih v prvem odstavku te točke, temveč je s šasijo
popolnoma integriran. Stroj se ne more uporabiti za druge namene,
lahko pa ima vgrajene poprej navedene bistvene avtomobilske
naprave.

(c)  Stroji na plavajočih objektih iz 89. poglavja.

Vsi stroji (na primer: bagri za podvodna izkopavanja), montirani
na pontone ali druge plovne objekte, z lastnim pogonom ali brez
njega, se uvrščajo v 89. poglavje.

                       VEČNAMENSKI STROJI

Številni stroji lahko razen funkcij, opisanih v tarifnih
številkah 84.29 ali 84.30 (izkopavanje, ravnanje, vrtanje itd.)
opravljajo tudi funkcije, opisane v tarifnih številkah 84.25,
84.26, 84.27 ali 84.28 (dvigovanje, natovarjanje itd.). Ti stroji
se uvrščajo skladno z opombo 3 v oddelku XVI, ali pa po Temeljnem
pravilu 3 (c). Tak primer je kombinirani stroj za rezanje in
natovarjanje premoga, kombinirani stroj za kopanje kanalov in za
dvigovanje in spuščanje cevi itd.

V to tarifno številko spadajo:

       (I) STROJI ZA KOPANJE, STRGANJE ALI RAVNANJE ZEMLJE

V to skupino spadajo:

(A) Nesamovozni stroji za kopanje ali izkopavanje, opisane v
komentarju k tarifni številki 84.29.

(B) Bagri za površinski kop - dregerji (z vedrci ali žlico), ki
so podobni strojem za izkopavanje z več vedrci iz tar. št. 84.29.

Plavajoči bagri za podvodno izkopavanje so iz te tarifne številke
izključeni (tar. št. 89.05).

(C) Stroji za kopanje in presejevanje železniškega zastorja
sestoje predvsem iz neskončne verige veder, ki kopljejo zastor
pod železniškimi tirnicami. Imajo vgrajene tudi naprave za
presejevanje in razkladanje zastorja. Glede strojev, montiranih
na vozilih iz 86. poglavja glej točko (a) v začetku komentarja k
tej tarifni številki.

(D) Rili, plugi in podobna orodja z zobatimi lemeži za oranje ali
razbijanje zgornje plasti cest, parkirališč, ploščadi in
letaliških pist, preden položijo novo površinsko plast betona,
asfalta itd.

(E) Planirni bagri so vrat bagrov z žlico iz tarifne številke
84.29 z vodoravno gredo ali pomolom. uporabljajo jih za
"odstranjevanje" površinske plasti tal.

              (II) STROJI ZA ZBIJANJE ALI NABIJANJE

(A) Nesamovozni cestni valji (potiskani ali vlečeni). V to
skupino spadajo valji, ki se montirajo skupaj s t.i. "ovčjimi
tacami" (t.j. opremljeni z nogami, ki se vtisnejo v tla) in valji
za zbijanje, izdelani iz vrste koles, tipa koles tovornjakov, s
težkimi pnevmatskimi gumamI velikega premera, ki so montirani na
skupni osnovi.

Vendar je treba poudariti, da so iz te tarifne številke
izključeni samovozni cestni valjarji, vštevši tudi tiste z
"ovčjimi tacami", polnimi ali s pnevmatskimi gumami (tar. št.
84.29) ter valji za kmetijstvo (tar. št. 84.32).

(B) Nesamovozni stroji za zbijanje, ki se uporabljajo pri gradnji
cest, za zbijanje železniških zastorjev itd. Vendar so iz te
tarifne številke izključena orodja za delo v roki, pnevmatska ali
z vgrajenim motorjem (tar. št. 84.67 ali 85.08).

(C) Stroji za zbijanje ali nabijanje strani nasipov, ki so
običajno pnevmatski.

      (III) STROJI ZA IZKOPAVANJE, SPODREZOVANJE IN VRTANJE

Ti stroji se uporabljajo predvsem v rudarstvu, za vrtanje
izvirov, pri gradnji tunelov, v kamnolomih, za kopanje gline itd.

(A) Stroji za kopanje in vrtanje lukenj v sklalnatih tleh,
premogu itd. in stroji udarnega (perkusijskega) tipa, pri katerij
je moč dleto usmeriti v linearno rezanje. Vendar so iz te tarifne
številke izključena takšna ročna orodja - pnevmatska ali z
vgrajenim motorjem (tar. št. 84.67 ali 85.08).

(B) Hidravlične zagozde, ki sestoje iz daljšega cilindra z
določenim številom batov, ki so postav-ljeni bočno vzdolž
cilindra in v določenih razdaljah. Te zagozde namestijo v razpoke
ali v izvrtano luknjo, v valj črpajo vodo, zaradi česar bati
silijo navzven in tako lomijo skalo ali premog.

(C) Stroji za spodrezovanje premoga ali skal, s pomočjo katerih
poteka spodrezovanje ali lomljenje premoga, rud itd. Ti stroji
imajo rezalno podlago ali zobato kolo, najpogosteje pa zobato
verigo na eni strani, ki jo je moč nastaviti spodrezovanje na
različnih višinah ali pod različnimi koti (univerzalni
spodrezovalniki). Lahko se montirajo na samovozne šasije na
kolesih ali gosenicah, nekatere med njimi (kombinirane stroje za
spodrezovanje in nakladanje) pa so lahko zelo velike in imajo
vrsto verig za spodrezovanje, prav tako pa tudi vgrajen
transporter za prenašanje spodrezanega materiala v čelni
transporter, korita itd.

(D) Plugi, stroji za odstranjevanje tanjših plasti zemljišč idr.
sestoje iz rezila, plužnih lemežev, zagozd itd., ki se premikajo
naprej in hkrati premog, glino itd. režejo in tovorijo nato
neposredno v čelne transporterje.

(E) Stroji za vrtanje tunelov. Tunelski ščiti imajo gladke
zunanje površine in ostre sprednje robove za rezanje. Ta
mehanizem potiskajo naprej s pomočjo hidravličnega sistema.

(F) Stroji za vrtanje naftnih vrtin, vrtin za naravne pline, za
žveplo (Freschov postopek) itd., za jemanje vzorcev iz plasti v
rudarstvu in pri raziskovanju naftnih izvirov, za vrtanje
arteških vodnjakov itd.

Ti stroji se delijo v dve skupini:

(1) Rotacijski vrtalni stroji, ki sestoje v glavnem iz stolpa z
vitlom, bobna za dvigovanje s transmisijskim in prenosnim
mehanizmom (kombinirana vrtalno-dvižna naprava), vrtljivega
obroča in rotacijske mize ali zobatega kolesa.

Kombinirane vrtalno-dvižne naprave na motorni pogon obračajo
vrtalne palice s pomočjo vrtilne mize ali zobatega kolesa. Pri
tem so vrtalne palice obešene na vrtilni prstan. Ta kombinirana
naprava preko vitla po potrebi tudi dviga in spušča vrtalne
palice.

(2) Udarni vrtalni stroji z ekscentričnim udarnim vzvodom.
Izmenjajoče dvigovanje in spuščanje tega vzvoda privede do
kontinuiranega udarjanja dleta v tla, v katerega se vrta.

Poudariti je treba, da vključuje ta tarifna številka samo
navedene vrtalne stroje. Drugi stroji, ki so popolnoma drugačni
in ki se običajno uporabljajo z njimi, so iz te tarifne številke
izključeni, četudi se dobavljajo skupaj s stroji za vrtanje - na
primer: črpalke in kompresorji za izčrpavanje mulja, kamnov itd.
iz vrtin (tar. št. 84.13 ali 84.14).

Stabilne ploščadi, ki se uporabljajo za raziskovanje ali
izkoriščanje naftnih ali plinskih nahajališč na odprtem morju, se
prav tako uvrščajo v to tarifno številko. Plavajoče ali potopne
ploščadi se uvrščajo v tar. št. 89.05.

(G) Stroji za vrtanje na ročni ali motorni pogon se uporabljajo
za vrtanje lukenj v zemljo (na primer: za sajenje dreves ali za
vkopavanje stebrov), vendar izvzemši ročna orodja, ki se uvrščajo
v 82. poglavje.

            (IV) OVNI IN STROJI ZA IZDIRANJE PILOTOV

Ovni za zabijanje pilotov sestoje iz težkega kladiva (maclja), ki
običajno deluje na visokem navpičnem vodilu. Macelj se dviguje z
mehansko silo, nato pa prosto pade na glavo pilota, ki se zabija.
Macelj lahko pada pod vplivom lastne mase (stroji z enojnim
učinkom) ali pod vplivom mehanske sile (kladiva z dvojnim
učinkom).

V to tarifno številko spadajo tudi stroji za izdiranje pilotov.

             (V) SNEŽNI PLUGI IN SNEŽNI ODMETALNIKI

Iz te tarifne številke so izključeni snežni plugi in snežni
odmetalniki iz oddelka XVII z vgrajeno opremo. Vendar pa
vključuje ta tarifna številka snežne pluge, konstruirano za
potiskanje ali vleko (z lemežem ali z desko) - na primer: pluge,
konstruirane za priključevanje na tovornjake ali traktorje.

Iz te tar. št. so izključeni snežni teptalci ("rat - traki") s
širokimi gosenicami, uvrščajo se v tar. št. 84.79.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili, ki se nanašajo na uvrščanje delov
(glej splošna določila komentarja k oddelku XVI), se deli strojev
iz te tarifne številke uvrščajo v tar. št. 84.31.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) hidravlični topi za odstranjevanje mineralov (na primer:
zlatonosnega peska) z hribovskih reber itd. s pomočjo močnih
vodnih curkov (tar. št. 84.24),

(b) kmetijski valji, ki sestoje iz razmeroma dolgih in lahkih
valjev za zemljo z majhnim premerom, katere v nekaterih primerih
žene motor z notranjim izgorevanjem (tar. št. 84.32),

(c) ročna orodja (na primer: krampi, zbijalniki in vrtalniki) na
mehanski pogon. Ta orodja se uvrščajo v tar. št. 84.67, če so
pnevmatska ali če imajo vgrajen neelektrični motor, in v tar. št.
85.08, če imajo vgrajen električni motor, in

(d) naprave za rezanje ali vrtanje skal ali betona na osnovi
visokih temperatur, ki nastaja z zgorevanjem železa ali jekla v
curku kisika (tar. št. 84.79).

               KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 8430.31 in 8430.39

Ti dve tar. podštevilki vključujeta stroje, opisane v točkah (C),
(D) in (E) dela III komentarja k tarifni številki 84.30.


84.31 DELI, PRIMERNI ZA UPORABO IZKLJUČNO ALI PRETEŽNO S STROJI
IZ TAR. ŠT. 84.25 DO 84.30

8431.10 - Za stroje iz tar. št. 84.25

8431.20 - Za stroje iz tar. št. 84.27

 - Za stroje iz tar. št. 84.28:

8431.31 - - za dvigala, skipe ali premične stopnice

8431.39 - - drugi

 - Za stroje iz tar. št. 84.26, 84.29 ali 84.30:

8431.41 - - vedra, žlice, lopate,grabeži in prijemala

8431.42 - - lemeži za buldožerje in angledozerje

8431.43 - - deli strojev za vrtanje iz tar. podšt. 8430.41 ali
8430.49

8431.49 - - drugi

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
dele, ki se uporabljajo izključno ali predvsem s stroji iz
tarifnih številk od 84.25 do 84.30.

Poudariti je tudi treba, da se številni deli ne uvrščajo v to
tarifno številko, ker so:

(a) posebej navedeni drugje v Nomenklaturi, na primer:

- obesne vzmeti (tar. št. 73.20),

- motorji (tar. št. 84.07 ali 84.08 itd.) in

- električna oprema za vžig in premikanje (tar. št. 85.11),

ali (b) deli, ki so enaki tistim za motorna vozila, vendar niso
primerni izključno ali predvsem za uporabo s stroji iz tar. št.
od 84.25 do 84.30 in se zaradi tega uvrščajo kot deli motornih
vozil (tar. št. 87.08) - to se še posebej nanaša na kolesa in
naprave za upravljanje in zaviranje.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Grabežnice, vedra, prijemalke itd., na primer: navadna vedra
za dviganje, opremljena z dodatnimi obroči, kavlji, vedra z dnom,
ki se odpira, grabežnice v obliki školjke za dvigovanje
materialov v prahu, prijemalke, ki sestoje iz dveh ali več
povezanih čeljusti ali krempljev za manipulacijo s kamni, skalami
itd.

Iz te tarifne številke so izključene tudi elektromagnetne glave
za manipulacijo s kovinskimi odpadki itd. (tar. št. 85.05).

(2) Bobni za vitle in škripce, pomoli za dvigala, mački,
prijemalke, skip - košare itd. za viseče transporterje, kabine in
kletke ter ploščadi za dvigala itd., stopnice za eskalatorje,
vedra in verižna strgala za dvigala in transporterje, podporniki
in bobni za valje (s pogonskim motorjem ali brez njega) za
transporterje, pogonske in zavorne glave za vibracijske
transporterje in mize, varnostni mehanizmi za ustavljanje dvigal,
skipov itd.

(3) Razni zobati vzvodi, razne verige in pomoli spodrezovalnikov
za premog, noži za skreperje, plugi za premog in stroji za
strganje zemljišča itd..

V to skupino spadajo tudi noži za buldožerje in angledozerje, ki
se na vozila iz 87. poglavja montirajo kot delovna orodja.

(4) Vrtilne mize, splakovalne glave, delovne palice, tulci za
delovne palice, spojke za vrtalne palice, težke palice, prehodni
deli, vodila vrtalnih palic, ustavljalni obroči, ohišja miz za
vgradnjo kolon, dvodelni vstavki za kupolo, prevesnice, oglavi za
splakovalne glave in vrtalne škarje za stroje za globinsko
vrtanje (rotacijske in udarne).

(5) Izkopna vedra in grabežnice za bagre, jamborji za vedra za
bagre z več vedri, pomoli za bagre, maclji za ovne.

(6) Šasije za nesamovozne stroje z gosenicami ali kolesi, z
obročastim zobnikom ali z drugimi vrtilnimi napravami.

Vrvi in verige, ki so opremljene z zaključnimi deli ali priborom
(na primer: kabelske stege, obroči, kavlji in vzmetni kavlji) se
uvrščajo skupaj s stroji, za katere so namenjene, pod pogojem da
se z njimi tudi dobavljajo. Če pa se dobavljajo ločeno, se
uvrščajo v oddelek XV (običajno v tar. št. 73.12 ali 73.15). Vrvi
in verige brez zaključnih delov ali pribora, ki so dobavljene v
navitjih, se prav tako uvrščajo v oddelek XV, četudi so narezane
na določene dolžine in dobavljene skupaj s stroji (z vitli,
žičnicami, dvigali, stroji za vleko z vrvjo, z vlečnimi mehanizmi
za tirne vzpenjače, z bagri itd.), za katere so namenjene.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) jermeni in jermenje za transmisijo, transporterji iz:

- plastičnih mas (39. poglavje),

- gume (tar. št. 40.10),

- usnja (tar. št. 42.04) ali

- tekstilnih materialov (tar. št. 59.10),

(b) vrvi in verige, ki se zavijejo okoli predmeta, ki se dviga
(oddelek XI ali XV),

(c) votle vrtalne palice (tar. št. 72.28),

(d) zaščitne in proizvodne vrtalne cevi (tar. št. od 73.04 do
73.06),

(e) nastavljivi ali teleskopski jamski opaži (tar. št. 73.08),

(f) kavlji za dvigovanje (tar. št. 73.25 ali 73.26),

(g) krone in dleta za vrtanje skal, vrtalne krone, konice
vrtalnih svedrov in podobna orodja za vrtanje skal ali zemljišč
(tar. št. 82.07),

(h) ključavnice za osebna ali tovorna dvigala (tar. št. 83.01) in

(i) dvigala, škripci in ohišja ležajev (tar. št. 84.83).


84.32 STROJI ZA PRIPRAVO IN KULTIVIRANJE ZEMLJE V KMETIJSTVU,
HORTIKULTURI IN GOZDARSTVU; VALJARJI ZA TRAVNIKE IN ŠPORTNE
TERENE

8432.10 - Plugi

 - Brane, kolutne brane, kultivatorji, plevelniki in izkopalniki:

8432.21 - - kolutne brane

8432.29 - - drugo

8432.30 - Stroji za sejanje, sajenje in presajevanje

8432.40 - Trosilniki hlevskega gnoja in kemičnih gnojil

8432.80 - Drugi stroji

8432.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje za katerokoli vrsto vleke,
ki se uporabljajo namesto ročnega orodja za opravljanje ene ali
več naslednjih vrst del v kmetijstvu, hortikulturi ali
gozdarstvu:

(I) Priprava zemlje za kultiviranje (očiščevanje, lomljenje,
obdelovanje, oranje, raztresanje itd.).

(II) Trosenje gnojila (vštevši hlevskega gnoja) ali drugih
izdelkov za izboljšavo tal.

(III) Sajenje ali sejanje.

(IV) Obdelava ali vzdrževanje zemljišča med rastjo rastlin
(okopavanje, pletje, čiščenje itd.).

Stroje iz te tarifne številke lahko vlečejo živali ali vozila (na
primer: traktorji), lahko pa so montirani na vozilo (na primer:
na traktorju ali na šasiji za konjsko vprego). V tem kontekstu je
z izrazom "traktor" mišljen tudi "traktor brez sedeža", za
katerim upravljalec hodi.

Stroji za vleko ali za montažo kot zamenljiva traktorska oprema.

Nekateri stroji za kmetijstvo, hortikulturo ali gozdrastvo (na
primer: plugi in brane) so namenjeni izključno za vleko ali
potiskanje s traktorjem, na katere se privezujejo s pomočjo
spenjal (z mehanizmom za dvigovanje ali brez njega).

Drugi stroji (na primer: rotacijski kopalni stroji) dobivajo
pogon preko priključka splošnega namena za odvzemanje moči na
traktorju. Takšni stroji se montirajo ali zamenjujejo na poljih,
v gozdu ali na kmečkem dvorišču. Vsi stroji (priključki), se
uvrščajo v to tarifno številko, četudi se dobavljajo skupaj s
traktorjem (na njem montirani ali nemontirani).

Traktor sam pa se uvršča v tar. št. 87.01.

Enako načelo uvrščanja velja v primerih, ko traktor nadomešča
drugo napravo za vleko (na primer: traktor, ki se uvršča v tar.
št. 87.04), ali pa v primerih, ko je rotacijski stroj za kopanje
montiran na pogonski osi traktorja brez sedeža namesto koles,
tako da kopalna naprava deluje kot kmetijska naprava in kot
pogonski kolesi, ki nosijo celoto.

Samovozni stroji za kmetijstvo, hortikulturo ali gozdarstvo.

Pri teh strojih tvorita vlečni del in stroj integralno celoto (na
primer: motorni plugi). Takšni stroji se uvrščajo v to tarifno
številko.

Vendar so iz te tarifne številke izključena tovorna motorna
vozila za raztresanje umetnih gnojil itd., ki se uvrščajo skupaj
z drugimi vozili za posebne namene v tar. št. 87.05.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi manjši kmetijski stroji,
ki se vlečejo ali potiskajo z roko (na primer: plugi, brane,
kultivatorji, valji in sejalniki).

Med številne stroje, ki se uvrščajo v to tarifno številko,
spadajo:

(1) Plugi za vsakovrstno obdelavo zemljišča, na primer: plugi s
plužno desko (enobrazdni, večbrazdni ali vrtilni plugi), plugi za
podkopavanje (običajno brez plužne deske) in diskasti plugi.

(2) Brane se uporabljajo predvsem za drobljenje grud po oranju.
Zobje so na zobati brani pritrjeni na trdnem, členkastem ali
rešetastem okviru, včasih tudi na bobnu ali valjih. Pri diskasti
brani je namesto zob ena ali več vrst konkavnih diskov z
rezalnimi robovi.

(3) Skarifikatorji (stroj, ki plitvo koplejo), kultivatorji,
plevniki in kopalni stroji, ki se običajno uporabljajo za
obdelavo, pletje ali ravnanje tal po oranju ali med rastjo
kulture. Ti stroji najpogosteje sestoje iz vodoravnega okvira,
opremljenega z raznimi vrstami orodij, nameščenih v več vrstah
(lemeži, diski, zobje). Ta orodja so lahko toga ali prožna,
fiksirana ali premična, včasih pa tudi zamenljiva.

(4) Stroji za sejanje, sajenje in presajevanje sestoje iz škatel,
košev in drugih rezervoarjev, ki so montirani na kolesih in
opremljeni z napravami za sejanje semen, čebulic, gomoljev,
rastlin itd. Imajo lahko tudi naprave za prerezovanje in
zakrivanje brazd.

(5) Trosilnike umetnih gnojil in hlevskega gnoja. Trosilniki
hlevskega gnoja ali trdnih umetnih gnojil običajno sestoje iz
dolgega zaboja, ki je včasih na kolesih in ki je opremljen z
napravo za raztresanje, kot na primer: drsne talne plošče,
polžasta naprava, neskončne verige ali centrifugalni diski. Tudi
prenosni mehanski aparati, ki se uporabljajo za te namene, se
uvrščajo v to tarifno številko.

V tar. št. 87.16 se uvrščajo prikolice s premičnim dnom iz z
montirano napravo za drobljenje in raztresanje, ki jim omogoča da
med razkladanjem delujejo kot trosilniki hlevskega gnoja, v tar.
št. 87.16 pa se uvrščajo tudi vozički ali prikolice, izdelane kot
trosilniki tekočih gnojil, ki sestoje iz kontejnerja na kolesih
in (običajno) plošč ali žlebov za raztresanje.

Prenosne brizgalke za brizganje tekočih gnojil po zemlji ali v
zemljo, se prav tako uvrščajo v to tarifno številko. Sestojijo it
dolge votle palice, skoz katero se s pomočjo črpalke črpa gnojilo
v zemljo.

(6) Stroji za krčenje grmovja, šibovja, stebel prejšnjih
posevkov, korenin itd. Ti stroji običajno sestoje iz dveh velikih
koles in bobna z noži za rezanje.

(7) Stroji za odstranjevanje kamenja, ki so podobni branam,
vendar so opremljeni z dvema vrstama kavljastih zob, ki
konvergirajo proti kontejnerju z odprtino, kjer se zbira kamenje.

(8) Valji, ki se uporabljajo predvsem za zbijanje tal. Med te
valje spadajo razne oblike valjev - ravni, valoviti, v obliki
diska, paker - valji itd. Ta tarifna številka vključuje tudi
valje za vrtove, travnike, športne terene, travnate pasove itd.

(9) Stroji za redčenje (na primer: za redčenje repe), ki se
uporabljajo za redčenje mladih rastlin. To so lahko zelo
zapleteni stroji, s katerimi se rokuje s pomočjo fotoelektričnih
naprav.

(10) Stroji za obrezovanje vrhov ali stebel rastlin zaradi
preprečevanje prevelike rasti.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
tudi dele pravkar navedenih strojev.

Mednje med drugim spadajo:

Plužni gredlji, risala, lemeži, plužne deske, plužni diski
(vštevši lemeže, diske itd. z diamantnimi rezilnimi robovi),
orodje in zobje (toge ali prožne) za skarifikatorje, kultivatorje
in plevnike, zobje, bobni in diski za brane, valji, odseki in
deli valjev, mehanizmi trosilnikkov gnoja, strojev za sejanje,
sajenje ali presajevanje, lemeži, zobje, diski in drugo orodje za
kopalne stroje.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) ročnih orodij za sajenje, razsajevanje, presajevanje in
podobnega (tar. št. 82.01),

(b) elevatorjev tekočin in črpalk za tekočine (vštevši črpalke za
montažo na kolesa kmetijskih strojev za škropljenje itd.) (tar.
št. 84.13),

(c) mehanskih naprav za kmetijstvo, hortikulturo ali gozdarstvo
(neglede na to, ali so na ročni pogon ali niso) za disperzijo in
razprševanje tekočin ali prahu (tar. št. 84.24),

(d) nakladalnikov hlevskega gnoja in drugih strojev za dvigovanje
za kmetijstvo, hortikulturo ali gozdarstvo iz tar. št. 84.28,

(e) nakladalnikov z žlico in samovoznih cestnih valjarjev (tar.
št. 84.29),

(f) strojev za izkopavanje, ravnanje, vrtanje in nabiranje zemlje
ter nesamovoznih cestnih valjarjev (tar. št. 84.30),

(g) strojev za izvlekanje panjev in strojev za presajevanje
dreves (tar. št. 84.36) in

(h) kmetijskih vozov in vozil (87. poglavje).


84.33

STROJI ZA OBIRANJE, ŽETEV ALI MLATEV, VKLJUČNO Z BALARJI ZA SLAMO
IN KRMO; KOSILNICE ZA TRAVO; STROJI ZA ČIŠČENJE, SORTIRANJE ALI
SELEKCIJO JAJC, SADJA ALI DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV, RAZEN
STROJEV IZ TAR. ŠT. 84.37

 - Kosilnice za travo (za travnike, parke ali športne terene):

8433.11 - - motorne, z rezalno napravo, vrtljivo v vodoravni
ravni

8433.19 - - druge

8433.20 - Druge kosilnice, vključno vzvodne priključne kosilnice
za montiranje na traktor

8344.30 - Drugi stroji za seno

8433.40 - Balarji za seno in krmo, vključno s stroji za pobiranje
in povezovanje v bale

 - Drugi stroji za pobiranje kmetijskih pridelkov (žetev in
obiranje itd.); stroji za ločevanje zrn od rastline (za mlatev,
robkanje itd.):

8433.51 - - kombajni za pobiranje kmetijskih pridelkov in za
ločevanje zrn od rastline

8433.52 - - drugi stroji za ločevanje zrn od rastline ( mlatev,
robkanje itd.)

8433.53 - - stroji za izkopavanje korenastih ali gomoljastih
plodov

8433.59 - - drugi

8433.60 - Stroji za čiščenje ali sortiranje jajc, sadja ali
drugih kmetijskih pridelkov

8433.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje, ki se uporabljajo namesto
ročnih orodij pri mehanskem opravljanju naslednjih del:

(A) Žetve kmetijskih pridelkov (na primer: žetve, izkopavanja
plodov iz zemlje, zbiranje, nabiranje, mlatev, povezovanje ali
polaganje v snope). Tudi kosilnice za travo, stiskalnice za slamo
in stiskalnice za živinsko krmo se uvrščajo v to tarifno
številko.

(B) Čiščenja ali sortiranja jajc, sadja ali drugih kmetijskih
izdelkov.

Določila komentarja k tar. št. 84.32 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tarifno številko, na primer: za traktorje,
opremljene z zamenljivimi priključki za žetev, mlatev, košnjo ali
drugimi, kot tudi za motorne grablje.

        (A) STROJI ZA OBIRANJE, ŽETEV ALI MLATEV, VŠTEVŠI
        STISKALNICE ZA BALIRANJE SLAME IN ŽIVINSKE KRME;
                   KOSILNICE ZA TRAVO ALI SENO

Med te stroje spadajo:

(1) Kosilnice za travo (za travnike) na ročni ali strojni pogon.
Te kosilnice so lahko vzvodne naprave (kot kmetijske kosilnice),
rotacijske nože, ki režejo travo ob drugem stabilnem in vodoravno
nameščenem nožu, ali pa vrteči se disk na zunanjem robu.

(2) Kosilnice (vštevši motorne kosilnice) trave za seno. Te
kosilnice sestoje običajno iz vodoravne vzvodne kosilne naprave
in odsekov, ki režejo s pomočjo oscilacijskega učinka zob med
prsti vzvodne naprave. Lahko imajo tudi diske ali bobne z noži na
zunanjem robu.

(3) Kosilnice, opremljene z napravami za zlaganje pokošene trave
(košenine) (zbiralne kosilnice in kosilnice s kondicionirno
napravo).

(4) Obračalniki sena (na primer: z vilami ali bobni).

(5) Grablje za seno, ki običajno sestoje iz polkroglih zob na
kolesih, ki se lahko avtomatsko dvigujejo.

(6) Kombinirani stroji za obračanje in grabljanje, za grabljanje
in zbiranje, za grabljanje in povezovanje v snope.

(7) Za pobiranje in baliranje sena ali slame puščenega na zemlji
oz polju..

(8) Kombajni, ki zaporedoma žanjejo, mlatijo, čistijo in
izmetavajo zrnje.

(9) Za rezanje, zbiranje, žetev in ličkanje koruze.

(10) Samonakladalne prikolice s trajno vgrajeno opremo za žetev,
košnjo, rezanje in prevoz trave, koruze itd.

(11)  Za nabiranje bombaža.

(12) Za trganje lanu.

(13) Za trgatev grozdja (tipa prikolic ali samovozni).

(14) Za nabiranje zelenjave (za grah, paradižnik itd.).

(15) Za izkopavanje krompirja (tipi s plugom, vilami in
rešetkami).

(16) Za rezanje vrhov korenastih plodov, stroji za izkopavanje in
stroji za zbiranje korenastih plodov (na primer: repe in
podobnega).

(17) Za žetev živinske krme.

(18) Za stresanje plodov z dreves.

(19) Za žetev drugih kmetijskih izdelkov (oljnih semen itd.).

(20) Mlatilniki za žita. Ta tarifna številka vključuje tudi
avtomatski polnilnik mlatilnika, četudi se dobavlja ločeno (na
primer: pomožni stroji za enakkomerno polnjenje mlatilnika tako,
da odpira in raztresa snope).

(21) Mlatilniki za ličkanje koruznih stroržev; stroji za robkanje
koruze.

V to tarifno številko spadajo tudi kosilnice za travo (za
travnike), ki sestoje iz osnovnega stroja na treh ali štirih
kolesih, s sedežem za upravljalca stroja in s trajno pritrjenim
nožem, katerega se snema le zaradi popravila ali vzdrževanje. Ker
je njena osnovna funkcija košnja trave, se uvršča v to tarifno
številko tudi, če ima napravo za priključevanje lažjih
priključkov, ki lahko vlečejo ali potiskajo (na primer:
prikolica).

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni prenosni stroji za
kleščenje travnikov, za košenje trave ob stenah, ograjah ali
okoli grmov itd. Ti stroji, ki so sestavljeni iz motorja z
notranjim izgorevanjem v lahkem kovinskem okviru, ali pa iz
elektromotorja, montiranega na kovinskem vzvodu, in iz kosilne
naprave, ki sestoji običajno iz enega ali več najlonskih niti, se
uvrščajo v tar. št. 84.67 ali 85.08 - odvisno od primera.

       (B) STROJI ZA ČIŠČENJE ALI RAZVRŠČANJA JAJC, SADJA
                 ALI DRUGIH KMETIJSKIH IZDELKOV

Ta tarifna številka vključuje tudi stroje za hortikulturo,
kmetijstvo ali industrijo, ki se uporabljajo za čiščenje,
sortiranje ali prebiranje izdelkov, kot so: jajca, krompir,
čebula, čebuljnice, šparglji in kumarice, in sicer po velikosti,
masi itd. Ti stroji ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki,
neglede na to, ali so na električni pogon ali niso (na primer:
fotoelektrični preskuševalci in stroji za selekcijo), lahko pa so
opremljeni s pomožnimi napravami (na primer: za preskušanje jajc
ali za označevanje izdelkov).

Iz te tarifne številke so izključeni stroji za čiščenje,
sortiranje ali selekcijo semen, žit ali sušene stročje zelenjave
(tar. št. 84.37).

Nekateri stroji, ki so uvrščene v tej tarifni številki (na
primer: žanjilniki, kombajni, mlatilniki, stroji za zbiranje
bale, stiskalnice za baliranje, stroji za selekcijo) pogosto
vgrajene pomožne naprave za dvigovanje, manipulacijo,
transportiranje itd. (na primer: transporterji s trakom, dvigala
za snope in slamo ter verige z vedri). Te pomožne naprave se
uvrščajo skupaj s stroji, vendar pod pogojem, da se dobavljajo
skupaj z njimi. Če se dobavljajo ločeno, se uvrščajo v tar. št.
84.28.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se tudi deli strojev iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Primeri delov, ki se uvrščajo v to tarifno številko so naslednji:

Vzvodne kosilne naprave, dvižni mehanizmi, prsti za kosilnice ali
žanjilnike, oscilacijski vzvodi za prenos gibanja na vzvodne
naprave kosilnic za travo, separatorji, razdelilniki, grablje,
ploščadi in mehanizmi za povezovanje na kombiniranih strojih za
žetev in povezovanje, priključki za zbiranje košenine, deske
kosilnega aparata, mlatilniki, protiudarniki, vibracijska sita,
izmetalniki slame itd. za kombajne, lemeži, zobje, vile in drugo
orodje strojev za izkopavanje krompirja ali drugih korenastih
plodov, bobni in vile za obračalnike sena, zobje, mehanizmi za
dvigovanje grabelj na priključnih strojih za grabljanje, grablje
- zbiralniki na strojih za zbiranje in baliranje.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) nožev za kosilnice za travo in njihovih delov (tar. št.
82.08),

(b) naprav za dvigovanje snopov, slame in vreč, elevatorjev za
seno in slamo tipa "pihalnikov", elevatorjev za zrnate plodove
pnevmatskega tipa ali takšnih z vedri, kmetijskih dvigal in
drugih strojev za nakladanje, dvigovanje, manipulacijo in
transport (tar. št. 84.26 ali 84.28),

(c) strojev za podiranje ali ruvanje dreves in strojev za rezanje
slame, rezalnikov korenastih plodov, mlinov za zrnate plodove, ki
se uporabljajo v kmečkih gospodinjstvih, kot tudi aparatov za
preskušanje jajc (tar. št. 84.36),

(d) strojev za čiščenje, sortiranje in selekcijo semen, zrnja ali
suhe stročje zelenjave in strojev, ki se uporabljajo v mlinski
industriji iz tar. št. 84.37,

(e) strojev za ločevanje bombaža od semen (tar. št. 84.45) in

(f) strojev za rezanje tobaka ali za odstranjevanje žil iz njega
(tar. št. 84.78).


84.34

MOLZNI STROJI IN MLEKARSKI STROJI

8434.10 - Molzni stroji

8434.20 - Mlekarski stroji

8434.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje molzne stroje, pa tudi druge
stroje, ki se uporabljajo v kmečkih gospodinjstvih ali za
industrijske namene za predelavo mleka ali za izdelavo drugih
mlečnih izdelkov.

                        (I) MOLZNI STROJI

Molzni stroj sestoji iz sesalk z gumijasto prevleko, ki so
povezane z upogibnimi cevmi in peko pulzatorja z napravami z
vakuumsko črpalko in z molznikom, ki je običajno iz nerjavne
kovine. Pulzator je pritrjen na pokrov molznika in deluje na
sesalke s pomočjo izmeničnega atmosferskega pritiska in vakuuma
med kovinskim in gumijastom delom sesalk. Molzni stroj je celota,
ki sestoji iz skupine sesalk, pulzatorja in molznika.

Pri nekaterih tovrstnih strojih z manjšo kapaciteto sta lahko
molznik in naprava z vakuumsko črpalko na skupnem podstavku
(stroji z enim ali dvema molznikoma).

Pri strojih z večjo kapaciteto so različni deli tega stroja
običajno ločeni. Različno številko molznih naprav je lahko
povezan z vakuumsko črpalko s cevmi. Nekatere vrste nimajo
molznika, saj gre mleko od sesalk takoj do hladilnih naprav ali v
skladiščne rezervoarje (običajno stabilne) po ceveh.

Če se razne komponente teh strojev dobavljajo skupaj, se uvrščajo
v to tarifno številko, kot da tvorijo funkcionalno enoto v smislu
opombe 4 v oddelku XVI (glej splošna določila komentarja k temu
oddelku). Vendar pa se aparati, ki se ne carinijo z molznim
strojem in neposredno ne prispevajo k funkciji molže (filtri,
hladilne naprave, skladiščni rezervoarji, stroji za čiščenje
sesalk in cevovodov itd.), ne uvrščajo v to tarifno številko,
temveč v svoje ustrezne tarifne številke.

                 (II) STROJI ZA PREDELAVO MLEKA

Med te stroje spadajo:

(A) Homogenizatorji, ki razgrajajo maščobo v fine delce, ki so
lažje prebavljive in ki tudi dalj časa ostanejo v emulgiranem
stanju, ne da bi tvorili smetano.

(B) Obsevalniki, v katerih ultravijolične žarnice povečujejo
vsebnost vitamina D v mleku.

Večina strojev za predelavo mleka deluje na principu izmenjave
toplote, zaradi česar so iz te tarifne številke številke
izključeni na primer: stroji za pasterizacijo, stasanizacijo ali
sterilizacijo (tar. št. 84.19), stroji za kondenzacijo ali
sušenje mleka ter hladilniki za mleko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) hladilne naprave (vštevši tudi hladilne naprave, posebej
kostruirane za hlajenje in shranjevanje mleka) in rezervoarji za
hlajenje mleka z vgrajenim izparilnikkom za hlajenje (tar. št.
84.18),

(b) naprave za ločevanje smetane, filtrirne stiskalnice in drugi
stroji in stroji za filtriranje ali bistrenje (tar. št. 84.21).
(Vendar pa se navadni filtrirni lijaki in cedila za mleko
uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelani) in

(c) stroji za pomivanje posod za mleko in stroji za stekleničenje
in konzerviranje mleka (tar. št. 84.22).

     (III) STROJI ZA PREDELAVO MLEKA V DRUGE MLEČNE IZDELKE

Poudariti je treba, daso iz te tarifne številke izključene
naprave za posnemanje smetane (tar. št. 84.21). Vendar pa se v to
tarifno številko uvrščajo stroji, ki se uporabljajo za izdelavo
masla ali sira.

Mednje spadajo:

(A) Stroji za izdelavo masla.

(1) Mešalniki, ki običajno sestoje iz lesenega soda, v katerem je
določeno številko pregrad in lopatic. Sod in lopatice se ročno
ali na motorni pogon obračajo, smetana pa se zaradi tolčenja, ki
je posledica obračanja, strjuje in postopoma spreminja v maslo.

(2) Gnetilniki za maslo se uporabljajo za iztiskovanje vlage iz
sveže stolčenega masla. Sestoje iz stabilne ali vrtilne mize, na
katerem maslo valjajo in gnetejo s pomočjo valjev, ki so običajno
leseni.

(3) V kombiniranih mešalnikih in gnetilnikih ima sod namesto
pregrad nažlebljene valje, tako da operaciji pod (1) in (2) lahko
potekata hkrati.

(4) Stroji za oblikovanje masla v željene trgovske oblike,
izvzemši stroje ki tudi pakirajo in tehtajo izdelek (tar. št.
84.22 in 84.23).

(B) Stroji za izdelavo sira.

(1) Stroji za zgoščevanje sirotke in smetane v proizvodnji mehkih
in kremnih sirov.

(2) Stroji za oblikovanje mehkih ali kremnih sirov, izvzemši
stroje, ki tudi pakirajo in tehtajo izdelek (tar. št. 84.22 in
84.23).

(3) Stiskalnice za sir (na primer: stiskalnice, ki delujejo na
principu vijaka, protiuteži itd.), ki se še posebno uporabljajo v
proizvodnji trdih sirov za oblikovanje izdelkov in odstranjevanje
odvečne vlage.

Poudariti je treba, da so iz te tarifne številke izključeni
številni stroji in stroji, ki se uporabljajo v mlekarski
industriji. Primeri takšnih strojev in aparatov so:

-  Skladiščne kadi in rezervoarji, rezervoarji za zorenje,
predelavo itd., katerih delovanje je odvisno predvsem od vgrajene
grelne ali hladilne opreme. Ti rezervoarji se uvrščajo v tar. št.
84.18 ali 84.19, in sicer neglede na to, ali imajo mehansko
napravo (na primer: mešalnik) ali je nimajo.

-  Kadi itd. brez grelnih ali hladilnih naprav, ki pa imajo
mehanizme, kot so na primer: mešalniki, gnetilniki, prekucne
naprave itd., se v to tarifno številko uvrščajo pod pogojem, da
jih je moč prepoznati kot specializirane za uporabo v mlekarstvu.
Če jih je moč prepoznati kot naprave za katerokoli posebno
(specializirano) uporabo, se uvrščajo v tar. št. 84.79.

-  Kadi itd. brez toplotnih in brez mehanskih naprav, se uvrščajo
kot izdeleki po materialu, iz katerega so izdelani (na primer: v
tar. št. 73.09, 73.10, 74.19, 76.11 ali 76.12).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo prav tako v to tarifno številko, na primer:

Molzniki, pokrovi, pulzatorji, sesalke in pribor za molzne stroje
(razen gumijastih oblog itd. iz tar. št. 40.16), valji in mize
gnetilnikov za maslo, forme za maslo in stroji za kalupiranje
sirov.

Iz te tarifne številke so izključene gospodinnjske naprave, ki se
uvrščajo v tar. št. 82.10 ali 85.09.


84.35

STISKALNICE, SADNI MLINI IN PODOBNI STROJI, KI SE UPORABLJAJO ZA
PRIDOBIVANJE VINA, JABOLČNIKA, SADNIH SOKOV ALI PODOBNIH NAPITKOV
ALI PIJAČ

8435.10 - Stroji

8435.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje kmetijske in industrijske tipe
strojev, ki se uporabljajo za izdelavo vina, jabolčnika,
hruškovca, sadnih sokov ali podobnih napitkov ali pijač, vštevši
tudi fermentiranih.

Med drugim spadajo v to tarifno številko:

(A) Stroji za ekstrakcijo sokov, ki niso manjenjeni za
fermentiranje, na ročni ali motorni pogon (na primer: sokovi iz
južnega sadja, breskev, marelic, ananasa, bobičastega sadja ali
paradižnika).

(B) Stroji za mletje jabolk ali hrušk na ročni ali motorni pogon.
Sestoje iz lijaka, skozi katerega vstopa sadje v mlinski
mehanizem ali med valje za mletje.

(C) Mehanske ali hidravlične stiskalnice za jabolčnik, vštevši
tudi "premične stiskalnice", montirane na vozičku s kolesi.

(D) Stroji za stiskanje, drozganje in mletje grozdja, na primer:

(1) Stroji za mletje in drozganje grozdja. Ti stroji običajno
sestoje iz dveh nažlebljenih valjev ali iz enega valja s tolkači,
ki iz grozdja izločiljo sok tako, da pri tem ne zdrobijo semen
ali pecljev. V to tarifno številko spadajo tudi stroji za
pulpiranje z vgrajeno črpalko, s pomočjo katere se dobljeni sok
odvaja v vrelne kadi.

(2) Stroji za izločanje soka (mošta) iz pecljev pravkar
stisnjenega grozdja. Ti stroji običajno sestoje iz preluknjane
posode z rotacijskimi tolkači. Pri nekaterih modelih sta
operaciji stiskanja in odstranjevanja pecljev kombinirani.

(3) Stiskalnice za cejenje soka, ki ostane v zmleti in ocejeni
grozdni pulpi, ali pa v usedlini v vrelni kadi. Obstajata dve
najpomembnejši vrsti:

(i) Diskontinuirane mehanske ali hidravlične stiskalnice, v
katerih čelo stiskalnice razbija pulpo v rešetkasti in zamenljivi
posodi, ki je naslonjena na drugo posodo za zbiranje soka v
obliki sklede. Ta tarifna številka vključuje tudi prenosne
stiskalnice, izdelane tako, da se s sokom lahko polni vrsta
posod, ki so običajno montirane na vozičku.

(ii) Stiskalnice s kontinuiranim delovanjem, v katerih mehanizem
na principu neskončnega vijaka dodaja grozdje v stroj in za
stiska.

(E) Stroji za mletje ali razdroblenje z nazobčanimi valji ali
vrtilno lopatico, ki lomijo pogače stisnjene pulpe pred
nadaljnjim stiskanjem.

Iz te tarifne številke so izključeni stroji za predelavo sokov,
vina, jabolčnika in hruškovca, na primer:

(a) hladilni, sterilizacijski, pasterizacijski in koncentirni
stroji (tar. št. 84.19) in

(b) centrifuge, filtrirne preše in drugi stroji in naprave za
filtriranje ali bistrenje (tar. št. 84.21). (Navadni filtrirni
lijaki se uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelani).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko, na primer:

Valji za mletje v strojih za ekstrakcijo sadnih sokov, nazobčani
valji in podobno za mline za jabolka, valji za stroje za
stiskanje grozdja in odstranjevanje pecljev, posebne posode za
pulpo in zbiralnike sokov iz ploščatih stiskalnic, navojna
vretena, plošče in okviri stroja za drozganje itd., nazobčani
valji in lopatice strojev za mletje pogač stisnjene pulpe.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) ekstraktorji sadnih sokov vrst iz tar. št. 44.19, 82.10 ali
85.09,

(b) črpalke za vino, sadne sokove, jabolčnik itd., četudi so
specializirani (tar. št. 84.13),

(c) centrifuge za ločevanja vina od tropin (tar. št. 84.21),

(d) stroji za polnjenje in mašenje steklenic, kot tudi drugi
stroji iz tar. št. 84.22, vštevši tudi naprave za čiščenje sodov
itd. s pomočjo parnega curka itd.,

(e) transporterji za sadje (tar. št. 84.26 ali 84.28) in

(f) stroji za lupljenje in rezanje sadja ter razkoščičevalni
stroji (tar. št. 84.38).


84.36

DRUGI STROJI ZA KMETIJSTVO, HORTIKULTURO, GOZDARSTVO,
PERUTNINARSTVO IN ČEBELARSTVO, VKLJUČNO Z NAPRAVAMI ZA KALITEV Z
MEHANSKO ALI TERMIČNO OPREMO; VALILNIKI IN TOPLE BATERIJE ZA
PIŠČANCE

8436.10 - Stroji za pripravo krme

 - Stroji za perutninarstvo; valilniki in tople baterije za
piščance:

8436.21 - - valilniki in tople baterije za piščance

8436.29 - - drugo

8436.80 - Drugi stroji

 - Deli:

8436.91 - - strojev za perutninarstvo, valilnikov in toplih
baterij za piščance

8436.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje stroje, ki se ne uvrščajo v tarifne
številke od 84.32 do 84.35, če se uporabljajo v kmečkih
gospodinjstvih (vštevši tudi kmetijske šole, zadruge ali
opazovalne postaje) v gozdarstvu, vrtnarstvu, živinoreji,
čebelarstvu in podobno. Vendar pa so iz te tarifne številke
izključeni stroji, ki so nedvoumno namenjeni za industrijsko
rabo.

          (I) DRUGI STROJI ZA KMETIJSTVO, HORTIKULTURO,
                  GOZDARSTVO; NAPRAVE ZA KLITJE

Med te stroje spadajo:

(A) Za zapraševanje semen, ki običajno sestoje iz enega ali več
košev, iz katerih material gre v vrtilni kovinski boben, v
katerem se semena prevlečejo s insekticidnim ali fungicidnim
prahom.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni stroji za
razprševanje prahu (tar. št. 84.24).

(B) Drobilniki ali mešalniki umetnih gnojil.

(C) Za obrezovanje mladik vinske trte, sadnega drevja itd.

(D) Stroji za obrezovanje žive meje.

(E) Za pripravo živinske krme itd., kot so na primer:

(1) drobilniki oljnih pogač,

(2) rezalniki za zelje in drugi stroji za rezanje svežega
rastlinskega listja,

(3) rezalniki in drobilniki za repo, korenje in krmo,

(4) sekalniki za slamo, seno in silažo, s transporterji za
polnjenje silažnih jam ali brez njih,

(5) drobilni stroji za pripravo ovsa, ječmena itd.,

(6) stroji za mletje pšenice, koruze, ječmena in drugih
materialov za prehrano živine, ki se uporabljajo v kmečkih
gospodinjstvih, stroji za mletje moke, ki se uporabljajo na
farmah oz. kmetijah,

(7) mešalniki za živinsko krmo in

(8) naprave za klitje (na primer: germinatorji), vendar pod
pogojem, da imajo mehansko opremo (črpalke, motorje in
ventilatorje) ali toplotno opremo. Navadni zaboji brez tovrstne
opreme so iz te tarifne številke izključeni in se uvrščajo po
materialu, iz katerega so izdelani.

(F) Avtomatski napajalniki za govedo, konje, svinje itd., na
primer: takšni, ki sestoje iz kovinskega bazena, opremljenega s
ploščami na tečajih. Ko žival z gobcem pritisne na ploščo,
priteče voda.

(G) Mehanske škarje za striženje živali.

Navadne ročne škarje so iz te tarifne številke izključene (tar.
št. 82.14 ali 85.10).

(H)  Gozdarski stroji, kot so:

(1) Za ruvanje dreves (skupaj s koreninami), ki so opremljene s
čeljustmi, ki primejo steblo in ga skupaj s koreninami izruvajo s
pomočjo hidravličnega dvigala.

(2) Za podiranje dreves s hidravličnimi škarjami ali žagami,
vštevši tudi stroje z napravami za rezanje vej in odstranjevanje
lubja z debel, ali pa tiste s prijemalkami za manipulacijo in
zlaganje debel, ter naprave za podiranje dreves, konstruiranih za
montažo na traktor, ki delujejo s pomočjo pluga, ki reže korenine
in s pomočjo teleskopskega pomola, ki povečuje moč traktorja.

(3) Za presajevanje dreves z večdelnim čeljustnim ralom za
izkopavanje korenin drevesa skupaj z zemljo. Ti stroji lahko po
potrebi drevesa tudi transportirajo na krajših razdaljah.

(4) Za ruvanje štorov, ki štore na določeni globini pod površino
režejo s pomočjo diskov z noži.

(5) Za iveriranje (skobljenje) vej, vejic itd. po spodrezovanju
oziroma po rezanju večjih vej itd. s pomočjo rezila za
iveriranje. Iverje odstranijo s pihalko.

V ta to tarifno številko ne spadajo:

(a) rezila in noži strojev za rezanje repe, sekalnikov za slamo
itd. (tar. št. 82.08),

(b) stroji in naprave, ki delujejo na principu temperaturnih
sprememb (tar. št. 84.19). Tarifna številka 84.19 vključuje na
primer: tovrstne sušilnice za seno, avtoklave za krompir, krmo
itd., medtem ko naprave za klitje, inkubatorji in tople baterije
za piščance ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki,

(c) mehanske naprave za izmet, disperzijo in razprševanje tekočin
(tar. št. 84.24),

(d) elevatorje pnevmatskega tipa "pihalk", vitle za puljenje,
vleko ali natovarjanje dreves, debel, štorov itd. in druga oprema
za dvigovanje, manipulacijo in transport (tar. št. 84.25, 84.26
ali 84.28),

(e) stroji za vrtanje lukenj za sajenje dreves, boldožerji za
podiranje stebel ali za krčenje (tar. št. 84.29 ali 84.30),

(f) stroji industrijskega tipa za rezanje sladkorne pese (tar.
št. 84.38),

(g) stroji za iveriranje (skobljenje) dreves (tar. št. 84.39),

(h) stroji in naprave za odstranjevanje lubja s pomočjo vodnega
curka (tar. št. 84.24) in stroji in naprave za odstranjevanje
lubja na mehanski način (tar. št. 84.65 ali 84.79),

(i) strojna orodja za obdelavo lesa (tar. št. 84.65, 84.67 ali
85.08),

(j) traktorji, konstruirani posebej za ruvanje debel (tar. št.
87.01),

(k) mehanski pripomočki za telitev (tar. št. 90.18) in

(l) protitočni topovi (tar. št. 93.03).

          (II) PERUTNINSKI STROJI, INKUBATORJI IN TOPLE
                      BATERIJE ZA PIŠČANCE

Med te stroje spadajo:

(A) Inkubatorji s toplotno, električno ali drugo opremo za
vzdrževanje stalne temperature jajc, položenih v predale ali v
nadstropja, in stalne temperature valjenja piščancev. Nekateri
inkubatorji imajo naprave za avtomatsko obračanje jajc.

(B) Tople baterije za vzrejo piščancev - to so večje naprave, ki
se ogrevajo na podoben način, uporabljajo pa se za vzrejo
piščancev.

(C) Kombinirane tople "baterije" za valjenje in vzrejo piščancev
- to so velike instalacije z avtomatsko napravo za dostavo hrane
v hranilnike, za čiščenje tal in za zbiranje jajc.

(D) Aparati za presvetljevanje jajc z mehanskimi napravami
(vštevši fotoelektrične), razen navadnih svetilk za preskus jajc.

Stroji, opremljeni z mehanizmom za sortiranje ali selekcijo jajc
so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 84.33).

(E) Avtomatski stroji za puljenje perja perutnine (na primer: z
gumijastimi prsti, diskom ali glavnikom), ki imajo običajno kad
za vrelo vodo ali za stopljeni vosek, ki olajšuje puljenje perja.
Te stroje za puljenje perja perutnine ne gre enačiti s stroji
velikih zmogljivosti za puljenje perja perutnine iz tar. št.
84.38.

                     (III) ČEBELARSKI STROJI

Med te stroje spadajo:

(A) Stiskalnice za točenje medu.

(B) Za oblikovanje voska v osnovo satovja.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) panj, ki se uvrščajo po materialu, iz katerega so sestavljeni
(običajno tar. št. 44.21),

(b) kotli z vrelo vodo za taljenje satovja, vštevši tudi tiste z
vijačno stiskalnico (tar. št. 84.19),

(c) centrifuge za točenje medu (tar. št. 84.21) in

(d) razpršilke za tekočine in prah ter stroji za zadimljevanje iz
tar. št. 84.24.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
tudi dele navedenih strojev.


84.37

STROJI ZA ČIŠČENJE ALI SORTIRANJE SEMENA, ZRNJA ALI SUHIH
STROČNIC; STROJI ZA MLINSKO INDUSTRIJO ALI ZA PREDELAVO ŽIT ALI
SUHIH STROČNIC, RAZEN STROJEV ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA

8437.10 - Stroji za čiščenje ali sortiranje semena, zrnja ali
suhih stročnic

8437.80 - Drugi stroji

8437.90 - Deli

      (I) STROJI ZA ČIŠČENJE ALI SORTIRANJE SEMEN, ŽIT ALI
              SUHE STROČJE (leguminozne) ZELENJAVE

Ta tarifna številka vključuje stroje za hortikulturo, kmetijstvo
ali industrijo, ki se uporabljajo za čiščenje, sortiranje ali
prebiranje žit, suhe stročje zelenjave, semen itd. s pomočjo
ventilatorjev, pihalk, s presejevanjem itd.

Med te stroje oziroma naprave spadajo:

(1)  Za prebiranje (selekcijo) semen, ki sestoje iz koša, pihalke
in sita,

(2) Za prebiranje semen in zrnja ciklonskega tipa ali tipa
vetrnic. To so bolj zapleteni stroji, ki čistijo, odbirajo ali
sortirajo semena ali zrnje po masi, velikosti ali obliki.
Nekatere naprave za prebiranje semen itd. imajo vgrajene pomožne
naprave za prevlekanje semen z insekticidnim ali fungicidnim
prahom.

(3) Trakovi za presejevanje, ki se pogosto uporabljajo za
čiščenje semen sladkorne pese. Sestoje iz vrste valjev, ki
poganjajo poševno položen neskončni trak, ki se premika pod
dobavnim košem. Semena se prosto kotalijo do konca traku, lahki
rastlinski odpadki pa se lepijo na hrapavo površino traku.

(4) Posebni stroji za sortiranje semena za setev.

V to tarifno številko spadajo tudi stroji, ki se uporabljajo v
mlinski industriji za čiščenje ali sortiranje zrnja pred mletjem.
Nekatere med njimi delujejo na istih principih kot pravkar
opisani stroji za presejevanje, trieriranje ali sortiranje,
vendar so konstruirani za večjo učinkovitost in so namenjeni za
mlinsko industrijo, na primer:

(1) Ciklonski separatorji za čiščenje žit.

(2) Za čiščenje in sortiranje žit na osnovi učinka vrtilnih
bobnov, ki so perforirani, ali pa imajo vdolbine.

(3) Sesalni separatorji z nihajočimi siti.

(4) Naprave za ločevanje ali sortiranje magnetnega ali
elektromagnetnega tipa.

(5) Za pranje, stroji za odstranjevanje kamenja in lažjih
nečistoč s pomožnimi koloni (stebri) ali brez njih.

(6) Za krtačennje žit.

(7) Za vlaženje žit z grelnim ali merilnim aparatom ali brez
njega.

Ta tarifna številka vključuje tudi kombinirane stroje, ki hkrati
čistijo in sortirajo, vštevši tudi stroje z napravo za
elektromagnetno ločevanje.

       (II) STROJI, KI SE UPORABLJAJO V MLINSKI INDUSTRIJI

Razen strojev za čiščenje in sortiranje žit pred mletjem (glej
predhodni del (I), vključuje ta tarifna številka tudi naslednje
stroje, ki se uporabljajo v mlinski industriji:

(A) Nekateri stroji za mešanje ali pripravo žit pred mletjem, na
primer:

(1) stroji za mešanje žit v vnaprej določenih količinah in

(2) stroji za čiščenje žit z dvema vrstama bobnov (z bodikavimi
bobni in z bobni, prevlečenimi z gumo), ki se vrtijo v nasprotni
smereh in izločajo mehkejša zrna.

Vendar v to tarifno številko ne spadajo:

(a) naprave, ki delujejo na principu temperaturnih sprememb (tar.
št. 84.19). Tar. št. 84.19 na primer: vključuje takšne kolone za
sušenje in hlajenje, medtem ko stroji za vlaženje žit s tovrstno
opremo ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki.

(b) centrifugalne sušilnice (tar. št. 84.21) in

(c) transporterji in elevatorji (na primer: z vedri, trakom ali
pnevmatski) (tar. št. 84.28).

(B) Stroji za mletje in drobljenje, na primer:

(1) Mlini z mlinskimi kamni,

(2) Valji za lomljenje ali mlini, ki sestoje iz nekaj kompletov
nažlebljenih valjev, ki imajo včasih notranje hlajenje in ki
drobijo zrnje v zdrob, gris ali moko,

(3) Mlini za fino mletje z gladkimi valji, konstruirani posebej
za mletje zdroba, grisa itd. v moko,

(4) Drobilci ali pospeševalniki mletja, ki se uporabljajo za
mletje v moko, gris itd. tudi tistih delov, ki se lepijo na valje
v predhodnih postopkih in

(5) Oskrbovalni koši - stroji, konstruirani za zagotavljanje
pravilnega in enakomernega dotoka zrnja do valja za drobljenje.

Ta tarifna številka ne vključuje majhnih mlinov za kmečka
gospodinjstva (tar. št. 84.36).

(C) Stroji za ločevanje moke od otrobov ali zdroba.

V to skupino strojev spadajo stroji, ki se uporabljajo za
ločevanje moke, grisa, zdroba, otrobov itd., dobljenih z mletjem.

To ločevanje poteka v več postopkih, ki potekajo v naslednjih
tipih strojev, ki se pogosto uporabljajo zaporedoma:

(1) Stroji za presejevanje ("bolters"), ki se uporabljajo za
ločitev moke od zdroba in grisa. Centrifugalna sita sestoje iz
bobna, v katerega notranjost so vgrajeni tolkači, zunaj pa so
prekriti s sitastimi prevlekami z luknjicami primerne velikosti.
Nihajoča ali "ravna" sita sestoje iz skladov prosto lebdečih sit,
položenih eno na drugega, in iz zbiralnika.

(2) Stroji za presejevanje ali "čistilci" sortirajo zdrob itd. in
odpihavajo lebdeče otrobe s pomočjo vibracijskih sit, skozi
katera piha zrak.

(3) Stroji za čiščenje otrobov.

(4) Stroji za mešanje moke, otrobov itd., kot tudi stroji za
dodajanje vitaminov v moko.

Vendar v to tarifno številko ne spadajo:

(a) sušilnice za moko (tar. št. 84.19),

(b) zračni filtri in "cikloni", ki se uporabljajo za izsesavanje
prahu iz zraka, ki izhaja iz strojev za sortiranje ali iz strojev
za presejevanje (tar. št. 84.21) in

(c) registrirni stroji ekstrakcije, ki beležijo stopnjo
ekstrakcije moke, kot tudi drugi stroji za preskušanje moke iz
90. poglavja.

      (III) STROJI, KI SE UPORABLJAJO ZA PREDELAVO ŽIT ALI
              SUHE STROČJE (LEGUMINOZNE) ZELENJAVE

Obdelavni postopki, navedeni v nadaljnjem, v glavnem predhodijo
čiščenju ali sortiranju (glej predhodni del pod (I)).

V to skupino spadajo:

(1) Stroji za luščenje žit ali suhe stročje (leguminozne)
zelenjave.

(2) Stroji za luščenje in poliranje riža.

(3) Stroji za lomljenje suhega graha, sočivja ali fižola.

(4) Stroji za pripravo ovsenih kosmičev itd. s pomožnimi grelnimi
napravami ali brez njih.

(5) Posebni stroji za mletje žit ali suhe stročje zelenjave v
moko (razen strojev za krušna žita - glej predhodni del (I) pod
(B)).

(6) Stroji za odstranjevanje osinja in stroji za kleščenje,
konstruirani tako, da odstranjujejo "osjo brado" ali "konice"
ječmena ali ovsa.

Ta del tarifne številke ne vključuje:

(a) strojev in naprav, ki delujejo na principu temperaturnih
sprememb (na primer: izparilnikov, sušilnih aparatov in naprav za
pripravo pahuljic, naprav za izdelavo ječmenovega sladu, naprav
za žganje moke itd.) (tar. št. 84.19) in

(b) strojev, ki po proizvodnji moke opravljajo druge postopke (na
primer: strojev za izdelavo pekovskih izdelkov, konzerviranih
izdelkov ali testenin) (tar. št. 84.38).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej komentar v
oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne številke uvrščajo v to
tarifno številko, na primer:

Sita in okviri za sita za mlinsko industrijo (razen tkanin za
mlinska sita, neglede na to, ali so konfekcionirana ali niso -
tar. št. 59.11), mešalni ali separacijski valji, valji žitnih
mlinov ali konverterjev itd.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni mlinski kamni (tar.
št. 68.04).


84.38

STROJI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI V DRUGIH TARIFNIH ŠTEVILKAH
TEGA POGLAVJA, ZA INDUSTRIJSKO PRIPRAVLJANJE ALI PROIZVODNJO
HRANE ALI PIJAČ, RAZEN STROJEV ZA EKSTRAKCIJO ALI PRIPRAVLJANJE
ŽIVALSKIH ALI RASTLINSKIH MASTI IN OLJ

8438.10 - Pekarski stroji in stroji za proizvodnjo makaronov,
špagetov ali podobnih izdelkov

8438.20 - Stroji za proizvodnjo slaščic, kakava ali čokolade

8438.30 - Stroji za proizvodnjo sladkorja

8438.40 - Pivovarski stroji

8438.50 - Stroji za pripravljanje perutninskega ali drugega mesa

8438.60 - Stroji za pripravljanje sadja, orehov ali zelenjave

8438.80 - Drugi stroji

8438.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje, ki niso uvrščeni ali
vključeni v druge tarifne številke tega poglavja, uporabljajo pa
se za industrijsko pripravo ali izdelavo hrane ali pijač (za
takojšnjo uporabo ali za konzerviranje, za prehrano ljudi ali
živali), vendar ne vključuje strojev za ekstrakcijo ali za
pripravo živalskih ali rastlinskih maščob in olja (tar. št.
84.79).

Vendar je treba poudariti, da so v praksi iz te tarifne številke
izključeni številni stroji, ki se uporabljajo za te namene, na
primer:

(a) stroji, ki predstavljajo gospodinjske naprave (na primer:
stroji za mletje mesa in rezanje kruha), ki se uvrščajo v tar.
št. 82.10 ali 85.09,

(b) industrijske in laboratorijske peči (tar. št. 84.17 ali
85.14),

(c) stroji in naprave za kuhanje, pečenje, kuhanje v sopari itd.
(tar. št. 84.19),

(d) centrifuge in filtri (tar. št. 84.21),

(e) stroji za polnjenje steklenic, konzerv, stroji za pakiranje
itd. (tar. št. 84.22) in

(f) stroji za mlinsko industrijo (tar. št. 84.37).

                       (I) PEKOVSKI STROJI

Ti stroji se uporabljajo pri peki kruha, napolitank, finega
peciva, kolačev itd.

Med te stroje spadajo:

(1) Za mešanje in mesenje testa. Ti stroji sestoje pretežno iz
rotacijskih ali stabilnih posod, ki so opremljene s premičnimi
ali nepremičnimi ročkami ali lopaticami, ki mešajo in mesijo
testo. Nekateri visokoturažni mešalci so pogosto opremljeni z
ovojem, hlajenim z vodo.

(2) Za deljenje testa. Ti stroji sestoje iz posod, v katere
prihaja testo skozi koš in ki mehansko deli testo na enake dele.
Ti stroji imajo včasih merilne naprave in naprave za raztegovanje
testa.

(3) Za oblikovanje odrezkov testa v željene oblike, pripravljene
za peko.

(4) Za rezanje kruha, kolačev itd..

(5) Za drobljenje suhega kruha.

(6) Za rezanje, oblikovanje, strganje ali polnjenje napolitank,
kolačev itd..

(7) Za deljenje določenih količin pripravljenega testa za kolače
v kalupe.

Ta del tarifne številke izključuje:

(a) pekovske peči (tar. št. 84.17 ali 85.14) in

(b) stroje za raztegovanje testa z valjanjem iz tar. št. 84.20.

    (II) STROJI ZA IZDELAVO MAKARONOV, ŠPAGETOV ALI PODOBNIH
                            IZDELKOV

Med te stroje spadajo:

(1) Mešalniki za pripravo testa za makarone.

(2) Za rezanje ali izrezovanje posebnih oblik iz valjanega testa
v obliki lista. Ti stroji imajo pogosto vgrajene tudi naprave za
raztegovanje testa z valjanjem.

(3) Stiskalnice za kontinuirano iztiskovanje makaronov, špagetov
in drugih vrst testenin. Črke, številke in druge posebne oblike
so lahko izdelani s pomočjo stroja za iztiskovanje, opremljenim z
matricami primernih oblik. Nato testo režejo na željene debeline
s pomočjo vrtilnega noža, ki je montiran na zunanji strani
matrice.

(4) Za polnjenje raviolov itd..

(5) Za zvijanje makaronov, jušnih testenin itd. v štrene itd.

Iz tega dela tarifne številke so izključeni:

(a) stroji za raztegovanje testa v obliki listov za makarone,
peciva itd. (tar. št. 84.20) in

(b) naprava za predsušenje in sušenje testenin (tar. št. 84.19).

               (III) STROJI ZA IZDELOVANJE SLAŠČIC

Med te stroje spadajo:

(1) Za drobljenje in mletje, ki se uporabljajo za izdelavo
sladkorja v prahu,

(2) Za mešanje bonbonov. Ti stroji običajno sestoje iz posod z
mehanskimi mešalci ali z napravami za drobljenje ali mletje,
pogosto imajo tudi zavite zevi ali grelne ali hladilne ovoje,

(3) Za mešanje in mesenje sladkorne mase, ki se vleče, s pomočjo
vrtilnega laktastega vzvoda,

(4) Kotlički za dražiranje. Ti kotlički sestoje iz polkroglastih
kotličev, ki so običajno iz bakra ali stekla in ki rotirajo na
poševni osi in prevlekajo ali premazujejo trdno jedro (na primer:
mandlje) s sladkorjem, čokolado itd. Ta tarifna številka
vključuje kotličke za dražiranje neglede na to, ali so ogrevani
od zunaj (s tokom toplega zraka, s posebnim plinskim gorilcem),
ali pa imajo grelne elemente vgrajene.

(5) Za vlivanje, rezanje ali oblikovanje slaščic.

Ta tarifna številka ne vključuje kotlov za sladkor in druge
naprave za segrevanje (tar. št. 84.19) ali ohlajevanje (tar. št.
84.18 ali 84.19).

       (IV) STROJI ZA PREDELAVO KAKAVA ALI ZA IZDELOVANJE
                            ČOKOLADE

Med te stroje spadajo:

(1) Za luščenje, odstranjevanje kalčkov ali drobljenje praženih
zrn.

(2) Za mešanje, mesenje, gnetenje in mletje zdrobljenih zrn za
pridobivanje "kakavove mase".

(3) Stiskalnice za ekstrahiranje kakavovega masla in "kakavove
mase". Ti stroji imajo vselej vgrajene naprave za ogrevanje testa
zaradi lažje ekstrakcije masla.

(4) Za proizvodnjo, pripravo kakavovega prahu z mletjem pogač,
ostalih od ekstrakcije kakavovega masla. Ti stroji praviloma
sejejo in sortirajo prah, včasih pa ga mešajo z drugimi izdeleki
zaradi izboljšanja arome ali topljivosti.

(5) Za mešanje kakavovega masla, kakavovega prahu, sladkorja itd.
Ti stroji imajo pogosto vgrajene naprave za merjenje količin,
katere je treba zmešati.

(6) Za valjanje in dodelavo čokoladne mase oziroma testa.

(7) "Conch-ovi" stroji, ki sestoje iz posod z ogrevalno opremo,
valji, mlini itd., tako da se sestavine mešanice lahko med seboj
popolnoma zmešajo in izpostavijo toploti.

(8) Stroji, ki pred litjem čokolado homogenizirajo in jo v
določenih kosih izmetavajo s stiskanjem ali iztiskovanjem.

(9) Za tabletiranje in litje, ki imajo običajno vgrajeno
vibracijsko napravo. Ti stroji imajo v napravi za točenje zmesi
pogosto vgrajene grelne elemente, kot tudi napravo za hlajenje
kalupa.

(10) Za oblaganje sestoje iz transporterja, na katerem
napolitanke, bonboni in drugi izdeleki dobijo premaz tako, da
gredo skozi curek ali raztopino čokolade ali bonbonov. Ti stroji
imajo vselej vgrajene grelne elemente.

              (V) STROJI ZA PRIDOBIVANJE SLADKORJA

Vrsta stroja, katerega uporabijo pri ekstrakciji sladkornih
sokov, je odvisna od tega, ali je kot surovina uporabljen
sladkorni trs, ali pa sladkorna repa. Vendar sta obe vrsti
strojev skoraj enaki.

(A) Stroji za ekstrakcijo soka iz sladkornega trsa, na primer:

(1) Rezalniki ali defibratorji, ki sestoje iz določenega števila
dvoreznih nožev, ki se vrtijo z veliko hitrostjo in tako vzdolžno
narežejo sladkorni trs v dolga vlakna.

(2) Rezalnice, v katerih gre trs med nazobčanimi valji, ki se
vrte z različnimi hitrostmi in pri tem trgajo trs na majhne
delčke.

(3) Drobilniki, ki sestoje iz nastavljivih, valovitih, kovinskih
valjev. Nekateri stroji kombinirajo rezanje z valjanjem.

(4) Mlini z valji, ki običajno sestoje iz zaporedja nažlebljenih
valjev za ekstrakcijo soka iz zdrobljenega trsa. Praviloma imajo
vgrajene dostavne in transportne mehanizme, opremo za škropljenje
trske z vodo med valjanjem, pa tudi kadi za namakanje (za
maceracijo).

(B) Stroji za izvlečenje soka iz sladkorne pese, na primer:

(1) Stroji za pranje, ki sestoje iz mešalcev ali podobnih
mehanizmov za delo v širokih kanalih, rezervoarjih itd..

(2) Rezalniki, ki so lahko v obliki velikih cilindričnih posod,
katerih dna sestoje iz rotacijskih diskov z rezili za rezanje,
ali pa iz rotacijskih bobnov, katerih notranja površina ima nože,
na katere mečejo repo s pomočjo posebno izdelanih lopatic ali s
centrifugalno silo.

(3) Difuzni aparati za izvlečenje soka iz razrezane repe s
pomočjo ozmoze. Vsak difuzer sestoji iz "kalorizerja", v katerem
se voda segreva s paro preko zavitih cevi in iz difuzne posode, v
katerih se iz rezancev repe ekstrahira sladkor s pomočjo vrele
vode. Ta tarifna številka vključuje tudi posebej dobavljeno
difuzno posodo. Vendar pa je ločeno dobavljen "kalorizator" iz te
tarifne številke izključen (tar. št. 84.19).

(4) Stiskalnice za pulpo.

(C) Stroji za ekstrakcijo sladkorja iz soka ali za rafinacijo
sladkorja, na primer:

(1) Posode za žveplanje, vendar pod pogojem, da nimajo mehanskega
mešalca, izvzemši tiste s termično opremo.

(2) Aparati za kristalizacijo, ki so opremljeni z napravami za
počasno mešanje. Sirupasta masa ("kuhana masa") iz instalacije za
koncentracijo se tukaj hladi z zrakom iz okolice in v tej
instalaciji začeta kristalizacija se tukaj dokonča.

(3) Stroji za strganje (rezanje) in lomljenje sladkorja na kose
itd.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) posode za prečiščevanje, naprave za koncentriranje soka,
posode za kuhanje v vakuumu ali posode za kristalizacijo ter
druge naprave iz tar. št. 84.19 in

(b) centrifugalni separatorji in filtrirne stiskalnice (tar. št.
84.21).

                     (VI) PIVOVARSKI STROJI

Med te stroje spadajo:

(1) Stroji za klitje, ki so opremljeni z napravami za počasno
mešanje, rotacijskimi bobni in s podobno mehansko opremo.

(2) Rotacijski cilindri za odstranjevanje kalčkov iz sladu, potem
ko je slad posušen, in stroji za presejevanje,

(3) Stroji za drobljenje sladu,

(4) Kadi za vrenje sladu, vendar pod pogojem, da imajo mehanske
mešalce itd., toda brez grelne opreme. V teh strojih se
zdrobljeni slad meša z vodo, da se raztopljeni slad spremeni v
sladkor (saharifikacija) in

(5) Filtrirne kadi - veliki rezervoarji z mešalci in s
preluknjanim dvojnim dnom za ločevanje droži od bistre kaše
(nehmeljano pivo).

V to tarifno številko spadajo kot funkcionalne enote v smislu
opombe 4. v oddelku XVI tudi pivovarski stroji, med katere
štejejo med drugim stroji za klitje, stroji za drobljenje sladu,
kadi za vrenje sladu, kadi za filtriranje sladu. Vendar pa v to
tarifno številko niso zajete pomožne naprave (na primer: stroji
za stekleničenje, stroji za tiskanje nalepk) in se uvrščajo v
svoje ustrezne tarifne številke (glej splošna določila v oddelku
XVI).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) kadi za fermentacijo brez mehanske ali hladilne opreme, ki se
uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelane,

(b) sušilnice za slad, posode za namakanje in kadi za vrenje
sladu z ogrevalno opremo, kotli za pokuhavanje hmelja ali za
kuhanje pokuhanega hmelja z bistro kašo (nehmeljno pivo) (tar.
št. 84.19), kadi za fermentacijo z zavitimi cevmi za hlajenje in
naprave za hlajenje piva (tar. št. 84.18 ali 84.19) in

(c) filtrirne stiskalnice (tar. št. 84.21).

       (VII) STROJI ZA PRIPRAVO IN PREDELAVO MESA, VŠTEVŠI
                       PERUTNINSKEGA MESA

V to skupino strojev spadajo:

(1) Za klanje in naknadno obdelavo živali.

(2) Za odstranjevanje dlak, ki sestoje iz vrtljivega podstavka, v
katerega postavijo truplo živali, in iz določenega števila
trakastih strgal, ki se vrtijo v nasprotni smeri od podstavka.

(3) Za rezanje, kosanje in narezovanje mesa, za rezanje trupel
itd. s krožnimi žagami, rotacijskimi noži itd..

(4) Za žaganje in sekanje kosti.

(5) Za tolčenje mesa, da bi se zaradi učinka ošiljenih in
naostrenih zob (glavnikov), ki trgajo in ločujejo živčna vlakna,
zmehčalo.

(6) Za mletje mesa in stroji za narezovanje mesa na kocke.

(7) Za čiščenje čreves.

(8) Za izdelovanje klobasičarskih izdelkov, ki sestoje iz
cilindričnega kontejnerja, iz katerega s pomočjo bata potiskajo
meso v ovoj klobasičarskega izdeleka.

(9)  Za rezanje slanine ali mesa.

(10) Za klanje, puljenje perja in izvlekanje drobovja perutnine
(električni omamljevalci, električni nož za puščanje krvi,
naprave z velikim učinkom za puljenje perja, stroji za izvlekanje
drobovja, za strganje želodca in naprave za izvlekanje pljuč).

(12) Za polaganje mesa v slanico, ki imajo ročno pištolo za
vbrizgavanje slane vode, ki je povezana s črpalko, ali pa imajo
popolnoma konvejnersko napravo, ki meso pripelje na rešetko z
iglami za vbrizgavanje slane vode.

Iz te tarifne številke so izključeni kotli, avtoklavi, tople
omare in podobne naprave in stroji iz tar. št. 84.19.

          (VIII) STROJI ZA PRIPRAVO IN PREDELAVO SADJA,
            LUPINASTEGA SADJA (OREHOV) ALI ZELENJAVE

V to skupino strojev spadajo:

(A) Stroji za lupljenje, na primer:

(1) Abrazivni lupilniki (na primer: za krompir), ki sestoje iz
rotacijske posode z abrazivnimi notranjimi stenami,

(2) Lupilniki (na primer: za jabolka in hruške), pri katerih
nastavljivi noži odstranjujejo lupino v spiralah. Ti stroji imajo
pogosto vgrajene naprave za izvlekanje osrednjega dela, semen
itd.,

(3) Lupilniki za limonasto sadje, ki običajno odstranjujejo
skorjo z rezanjem na četrtine, ali pa dobijo sadje iz lupine
potem, ko ga poprej razrežejo na dvoje,

(4) Lupilniki s pomočjo kemičnega sredstva. Ti stroji sestoje
najpogosteje iz trakastega transporterja in vrtilnega bobna, na
katerem gre sadje ali zelenjava poprej skozi naprave za
škropljenje ali skozi kad z vročo vodo, lugom itd., nato pa se
sadje močno premetava v posodi z vodo za pranje, da odstopijo
kožice. Ti lupilniki se uvrščajo v to tarifno številko neglede na
to, ali imajo vgrajeno napravo za ogrevanje vode ali luga, ali je
nimajo.

(B) Za luščenje graha ali podobne stročje zelenjave. Ti stroji
običajno sestoje iz naluknjanega vrtilnega bobna z mlatiči.

(C) Za rezanje vršičkov stročjega fižola.

(D) Za odstranjevanje pecljev z ribeza, grozdov, češenj, višenj,
grozdja itd..

(E) Za odstranjevanje koščic in semen itd. iz sadja.

(F) Za luščenje jedrčastega sadja itd.

(G) Za strganje ali rezanje svežega ali suhega sadja, zelenjave,
manioke itd..

(H) Za rezanje in soljenje zelja za pripravo kislega zelja.

(I) Za pulpiranje sadja ali zelenjave za pripravo marmelad, omak,
paradižnikove mezge itd., vendar so izključene stiskalnice za
sadne sokove (na primer: breskvine, grozdne in paradižnikove
sokove) (tar. št. 84.35).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) lupilniki, ki delujejo s pomočjo plamena ali toplotnega
sevanja (tar. št. 84.17),

(b) naprave za blanširanje sadja, naprave za segrevanje za
izdelavo krompirjevih kosmičev in druge naprave iz tar. št. 84.19
in

(c) stroji za sortiranje sadja ali zelenjave (tar. št. 84.33).

        (IX) STROJI ZA PRIPRAVO IN PREDELAVO RIB, RAKOV,
                           ŠKOLJK ITD.

Med te stroje spadajo:

(1) Za odstranjevanje klešč in kože, za izvlekanje drobovja ali
za odrezovanje glav, repov, kosti itd..

(2)  Za paranje in odpiranje rib, rezanje ali narezovanje v
fileje itd..

(3)  Za odstranjevanje oklepa in za rezanje rakov, školjk itd .

(4) Za proizvodnjo ribje moke iz posušenih rib.

Ta tarifna številka ne vključuje naprav za pečenje, prekajevanje
ali sušenje, pa tudi drugih strojev in naprav iz tar. št. 84.19
ne.

            (X) DRUGI STROJI ZA INDUSTRIJSKO PRIPRAVO
                 ALI PROIZVODNJO HRANE ALI PIJAČ

V to skupino spadajo:

(1) Mehanske naprave za ocetno vrenje (ki se uporabljajo za
pridobivanje kisa).

(2) Stroji za luščenje kavnih zrn (ki so cilindrični in imajo
disk ali rezilo).

(3) Stroji za ekstrakcijo, ki imajo bodikave valje za ekstrakcijo
eteričnih olj iz pomaranč.

(4) Stroji za rezanje ali zvijanje čajnih listov.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej komentar v
oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne številke uvrščajo v to
tarifno številko, na primer:

Modeli, ki se uporabljajo v kontinualnem postopku pri proizvodnji
kruha, modeli strojev za oblikovanje bonbonov, forme strojev za
litje čokolade in matrice za iztiskovanje iz bronze ali iz
medenine, ki se uporabljajo v stiskalnicah za iztiskovanje, v
proizvodnji makaronov, špagetov ali podobnih izdelkov.


84.39

STROJI ZA PRIDELAVO CELULOZE IZ VLAKNASTIH CELULOZNIH MATERIALOV
ALI ZA PROIZVODNJO ALI DOVRŠEVANJE PAPIRJEV ALI KARTONA

8439.10 - Stroji za proizvodnjo celuloze iz vlaknatih celuloznih
materialov

8439.20 - Stroji za proizvodnjo papirja ali kartona

8439.30 - Stroji za dovrševanje papirja ali kartona

 - Deli:

8439.91 - - strojev za proizvodnjo celuloze iz vlaknatih
celuloznih materialov

8439.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje stroje za izdelavo celuloze iz
raznih celuloznih materialov (iz lesa, esparta, slame, krp,
starih vrvi, odpadnega papirja itd.), in sicer neglede na to, ali
je pulpa za izdelavo papirja ali kartona, ali pa za druge namene
(na primer: za izdelavo rajona, nekaterih gradbenih plošč ali
razstreliv). Ta tarifna številka vključuje tudi stroje za
izdelavo papirja ali lepenke, bodisi iz že poprej proizvedene
celuloze (na primer: mehanske ali kemične lesne celuloze), bodisi
neposredno iz surovin (esparta, krp, odpadkov iz papirja itd.). V
to tarifno številko se uvrščajo tudi stroji za dodelavo papirja
ali lepenke za različne namene, razen tiskarski stroji iz tar.
št. 84.34).

           (I) STROJI ZA PROIZVODNJO CELULOZE (PULPE)
               IZ VLAKNENIH CELULOZNIH MATERIALOV

V to skupino strojev spadajo:

(A) Za predhodno obdelavo surovin za izdelovanje celuloze, na
primer:

(1) Za rezanje krp.

(2) Za stepanje krp.

(3) Za pranje in cefranje krp, v katerih krpe krožijo po vodi in
se tolčejo s pomočjo kolesa z lopaticami.

(4) Za pulpiranje odpadkov iz papirja ali lepenke.

(5) Za odpiranje in razpraševanje trave esparto in podobnih
materialov.

(6) Za drobljenje bambusa in posebni stroji za rezanje slame za
potrebe papirniške industrije.

(7) Za iveriranje in vibracijski sortirniki za sortiranje lesnega
iverja.

(8) Za vrtanje brun (razvlaknjevalci).

(9) "Masonitni" razvlaknjevalci, pri katerih se lesno iverje
spremeni v vlakneno stanje zaradi nenadne spremembe pritiska.

(B) Filtrirni stroji. V njih gre pulpa, v kateri ni več vode,
skozi sita, ki zadržijo vsako vlakno, ki ni dovolj zmleto, in
vsak vozel, kos, umazanijo itd. Vendar pa so iz te tarifne
številke izključeni stroji, ki opravljajo svoje delo s pomočjo
učinka centrifugalne sile (tar. št. 84.21).

(C) Za stiskanje celuloze, ki se uporabljajo zato, da se
pulpirana masa iz lesnih vlaken (dobljena iz mehanskih
razvlaknjevalcev ali iz kemičnih preoblikovalcev) zgosti in
oblikuje v plošče ali liste.

(D) Stroji za razgrajevanje vlaken z vodo, ki služijo za
pridobivanje celulozne mase. Med te stroje spadajo: slamni in
drugi pulperji, kolesni mlini, holandci, holandci za spiranje,
kladvičasti mlini itd. Sestoje iz rezervoarja s krožečo vodo, v
katerih se vlakna meljejo in razgrajujejo v pulpo.

(E)  Prečiščevalniki (rafinerji) imajo običajno konusno ohišje z
notranjimi vrtilnimi palicami, ki trgajo sleherno veliko vlakno
ali kos in tako omogočijo masi, da potem, ko je že dovolj zmleta,
gre skozi stroj.

(F) Stroji za drobljenje in razvlaknjevanje, ki obdelujejo poprej
dobljeno papirno celulozo zaradi kasnejše proizvodnje celuloze
posebne sestave za posebno uporabo (na primer: za izdelavo
nitroceluloze).

         (II) STROJI ZA IZDELOVANJE PAPIRJA ALI KARTONA

V to skupino strojev spadajo:

(A) Stroji za oblikovanje pulpe v neskončne trakove papirja ali
kartona (na primer: Fourdrinerj-evi stroji). To so zelo zapleteni
stroji. Sestoje iz regulatorja za napajanje sprednje komore s
pulpo, iz lopatice na izhodu iz sprednje komore, ki služi za
distribucijo pulpe na žično sito, iz neskončnega traku iz fine
žične gaze (običajno iz bakrove ali kositrove zlitine itd.) ali
iz tkanine iz sintetičnih monofilamentov, ki je položena na votle
valje. Stroj je sestavljen še iz vibracijskega mehanizma, sesalne
komore, valja za vtiskovanje vodnih žigov, valja za delno sušenje
in strjevanje papirja, valjev za stiskanje, med katerimi se papir
stiska na neskončnem traku iz klobučevine (filca), iz sušilnih
valjev itd., običajno pa je tu še kalandrni valj in naprava za
rezanje in navijanje itd.

(B) Stroji za karton, ki se praviloma uporabljajo za izdelovanje
lepenke, in stroji za oblikovanje. Ti stroji so načeloma podobni
strojem pod (A), vendar s to razliko, da se pulpa ne steka na
neskončni trak iz žične gaze, temveč da gre iz kadi na vrtilni
cilinder iz žične gaze, od koder se prenese na trak iz
klobučevine, nato pa med valje za stiskanje, ki so včasih
sesalnega tipa, in končno še na zaporedje sušilnih valjev. Pri
nekaterih med temi stroji se listi in plošče kartona oblikujejo
iz plasti pulpe, ki se navija okoli cilindra. Ko je plast dovolj
debela, jo ročno ali mehansko vzdolžno režejo v oblike listov ali
plošč. Tovrstni stroji se prav tako uporabljajo za izdelavo
azbestnih ali azbestno - cementnih plošč.

(C) Stroji za proizvodnjo večplastnega papirja ali kartona. Ti
stroji sestoje iz nekaj naprav, ki so nameščene ena nad drugo in
služijo za pridobivanje pulpe v listih ali ploščah, ali pa so ti
stroji sestavljeni iz baterije strojev za karton ali iz
kombinacije obeh vrst strojev. Različne plasti pulpe, ki se
izdelujejo sočasno, se združijo v stroju v vlažnem stanju in brez
veziv.

(D) Majhni stroji za poskusno proizvodnjo vzorcev papirja. Te
stroje včasih imenujejo "stroji za izvlekanje vzorcev" za
kontrolne namene.

          (III) STROJI ZA DODELAVO PAPIRJA ALI KARTONA

V to skupino strojev spadajo:

(A) Za navijanje. Nekateri med njimi sočasno tudi ravnajo in
gladijo papir ter odvajajo statično elektriko.

(B) Stroji (razen kalandrov) za površinsko premazovanje ali
prevlekanje papirja - z lepilom, gumo, emajlom, kovinskim prahom,
voskom itd.; za premazovanje karbonskega papirja ali
fotografskega papirja; za prevlekanje papirja s tekstilnim
prahom, pluto ali sljudinim prahom itd. za zidne tapete.

(C) Za impregniranje papirja ali kartona z oljem, plastičnimi
masami itd. in stroji za izdelovanje bitumeniziranih ali
katranizirane strešne lepenke.

(D) Za glajenje s pomočjo ahata in stroji za glajenje s pomočjo
kladiva.

(E) Za liniranje. Ti stroji delujejo s pomočjo majhnih diskov ali
jeklenih peres, ki se se napajajo s črnilom iz rezervoarja. Sem
ne spadajo tiskarski stroji iz tar. št. 84.43.

(F) Za krępiranje, ki običajno sestoje iz enega kovinskega
strgala ali iz naprave za krepiranje oziroma ki papir kodra na
ogretem valju.

(G) Za vlaženje papirja (imenujejo se tudi "stroji za
kondicioniranje papirja"), pri katerih je vsa površina papirja
ali lepenke izpostavljena vlažnemu zraku.

(H) Za reliefno okraševanje ali za doseganje zrnate površine
(vendar so kalandri, ki se uporabljajo za iste namene, iz te
tarifne številke izključeni in se uvrščajo v tar. št. 84.20).

(I) Za valove, ki so pogosto kombinirani z napravami za
laminiranje.

Nekateri stroji za dodelavo papirja (na primer: stroji za
premazovanje, prevlekanje, laminiranje, navijanje v zvitke) so
lahko primerni tudi za izdelovanje kovinskih folij, plastičnih
listov, tkanin itd. Vendar takšni stroji ostanejo uvrščeni v tej
tarifni številki le, če se pretežno uporabljajo v industriji
papirja ali lepenke.

Kombinirani stroji iz te tarifne številke imajo včasih vgrajene
stroje, ki se uvrščajo v druge tarifne številke, na primer:

- filtri za pobiranje vlaken in polnil iz odpadnih vod (tar. št.
84.21),

- vsakovrstni kalandri za glajenje, glaziranje, reliefiranje itd
(tar. št. 84.20),

- stroji za rezanje papirja (tar. št. 84.41).

Ti komponentni stroji se uvrščajo skupaj s kombiniranimi stroji v
to tarifno številko le pod pogojem, da se dobavljajo skupaj. V
nasprotnem primeru se komponentni stroji uvrščajo v svoje
ustrezne tarifne številke.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) kotli za krpe, travo esparto, slamo itd, kotli za izdelovanje
kemične lesne celuloze, cilindri, ogrevani s paro in drugi
sušilni stroji (tar. št. 84.19),

(b) lupilniki drevesnega lubja, ki delujejo s pomočjo vodnega
curka (tar. št. 84.24) in stroji za odstranjevanje lubja z dreves
(tar. št. 84.65 ali 84.79),

(c) tiskarski stroji (tar. št. 84.43),

(d) stroji za trganje in cefranje krp (tar. št. 84.45),

(e) stroji za izdelovanje vulkan - fibra (tar. št. 84.77) in

(f) stroji za nanašanje abrazivnih materialov na papir, platno,
les itd. (tar. št. 84.79).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko, na primer:

Nazobčani cilindri za odpiralnike za travo esparto, venci
kalandrov, podstavki in vzvodi za mlatiče - tolkače, podstavki
(ležišča) valjev, sesalne komore, cilindri s sitom za stroje za
oblikovanje, valji za vtiskovanje vodnih žigov.

Vendar ta tarifna številka ne vključuje:

(a) mren iz klobučevine za valje, pa tudi neskončnih trakov iz
tekstilnega materiala iz tar. št. 59.11 ali iz azbesta iz tar.
št. 68.12,

(b) mlinskih kamnov, brusnih kamnov, podstavkov, odvodnih korit
in drugih delov iz bazalta, lave ali iz naravnega kamna (tar. št.
68.04 ali 68.15),

(c) nemontiranih ahatov za stroje za glaziranje (tar. št. 71.03),

(d) neskončnih trakov iz tkanin, izdelanih iz bakrene ali bronzne
žice (Fourdrinierjeva sita) (tar. št. 74.14),

(e) strojnih nožev in rezil (tar. št. 82.08) in

(h) kalandrnih valjev (tar. št. 84.20).


84.40

KNJIGOVEŠKI STROJI, VKLJUČNO S STROJI ZA ŠIVANJE KNJIG

8440.10 - Stroji

8440.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje, ki se uporabljajo pri
izdelovanju knjig (vštevši tudi beležk, brošur, časopisov,
periodičnih izdaj, zvezkov itd.).

Ta tarifna številka vključuje sledeče stroje:

(1) Za zgibanje listov za knjigoveznice. Ti stroji po nekajkrat
pregibajo velike liste papirja, da bi tako bili primerne
velikosti za strani ustreznega formata. Ti stroji ostanejo
uvrščeni v tej tarifni številki tudi, če jih je moč uporabiti
tudi za druge namene zgibanja.

(2) Za spenjanje z žičnimi spojkami in stroje za šivanje z žico,
vštevši tudi stroje, ki se lahko uporabijo tudi v proizvodnji
lepenkastih škatel.

(3) Za zlaganje in šivanje. Pri teh strojih liste ročno položijo
na verižni transporter. listi se zbirajo v oddelkih oziroma med
pregradami, se postavijo pokončno (z naslovom na vrhu lista) in
nato primaknejo k šivalni glavi.

(4) Stiskalnice za povezovanje knjig, ki stiskajo preganjene pole
nevezanih poglavij pred šivanjem.

(5) Stroje, katere uporabljajo za "grekiranje" hrbtišča
neprešitih knjig z namenom izdelati na hrbtišču knjige vreze za
navzkrižne šive s sukancem.

(6) Za šivanje knjig, vštevši preproste stroje, ki opravljajo
samo šivanje, in zelo zapletene stroje, ki sestoje iz podajalnika
za polaganje preganjenjih pol v stroj, iz naprave za šivanje,
opremljene tako, da lahko šiva liste skupaj, ponavadi pa tudi
polagati tekstilno ojačenje na hrbet knjige.

(7) Za ravnanje ali zaoblevanje hrbta knjige pred platničenjem.

(8) Za lepljenje papirnega ali tekstilnega traku na prazne
strani, ki se vstavljajo v knjigo, ali pa na pole, ki se morajo
zložiti v atlas. Namen tega postopka je bolj praktična vezava.

(9) Za lepljenje papirnatih platnic na knjige, brošure itd. pri
preprostejši vezavi.

(10) Za izdelavo knjižnih platnic. Ti stroji imajo običajno
podajalnike, ki zagotavljajo dostavo potrebnega števila listov
papirja, lepenke ali platna za vezavo itd., napravo za lepljenje
in stiskalnico, včasih pa tudi grelno in sušilno napravo.

(11) Za ravnanje dokončanih knjižnih platnic, ki sestoje iz
sistema valjev iz miz.

(12) Za vstavljanje prešitih poglavij knjig itd. v platnice z
lepljenjem in stiskanjem. Nekateri stroji so opremljeni z napravo
za vstavljanje prostih slik, risb, map itd..

(13) Za vtiskovanje ali pozlačevanje črk ali okrasov na knjižnih
platnicah, včasih pa tudi na drugem materialu (na primer: na
usnjenih proizvodih).

(14) Za vtiskovanje ali pozlačevanje črk ali vzorcev na platnicah
knjig, včasih tudi na druge materiale (na primer: na usnjenih
izdelkih, izključene so stiskalnice za splošno rabo (tar. št.
84.79) in tiskarske stroje, ki uporabljajo zamenljive bloke črk
(tar. št. 84.43).

(15) Za oštevilčenje strani (na primer: za registre in glavne
knjige).

(16) Za bolj ali manj trajno spajanje strani s pomočjo kovinskih
ali plastičnih spiral (ali obročev), ki prehajajo skozi
perforacije na straneh. Ti stroji praviloma sestoje iz naprave za
perforiranje in iz naprave za vstavljanje spirale.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne številke
uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) običajno lesene mize z vijakom za pritrjevanje sukanca, ki se
uporabljajo pri ročnem knjigoveštvu (tar. št. 44.21),

(b) noži rezalnikov (tar. št. 82.08),

(c) stroji za zgibanje papirja ali lepenke (razen tistih za
zgibanje papirja v knjigoveštvu), stroji za rezanje in žlebljenje
papirja ali lepenke, stroji za obrezovanje knjižnih blokov,
periodičnih izdaj, brošur itd., stroji za obrezovanje robov in
vogalov knjig ali za izdelavo vrezov ali vstavkov za abecedo,
stroji za zlaganje listov papirja, stroji za šivanje, ki so
primerni samo za izdelavo kartonskih škatel (tar. št. 84.41),

(d) stroji za postavljanje robov, za zgibanje in številčenje
strani, ki se uporabljajo s tiskarskimi stroji (tar. št. 84.43),

(e) stroji za rezanje tekstila (tar. št. 84.51),

(f) igle za šivalne stroje (tar. št. 84.52),

(g) stroji za obdelavo usnja, ki se uporabljajo v knjigoveznicah
(tar. št. 84.53) in

(h) stroji za spajanje, ki se uporabljajo v pisarnah za spajanje
dokumentov (tar. št. 84.72).


84.41

DRUGI STROJI ZA PREDELAVO PAPIRNE MASE, PAPIRJA ALI KARTONA,
VKLJUČNO S STROJI ZA REZANJE VSEH VRST

8441.10 - Stroji za rezanje

8441.20 - Stroji za izdelavo vrečk, vreč ali pisemskih ovojnic

8441.30 - Stroji za izdelavo škatel, trikotnih vrečk, cevi ,
bobnov ali podobnih škatel, razen s stiskanjem

8441.40 - Stroji za oblikovanje izdelkov iz papirne mase, papirja
ali kartona s stiskanjem

8441.80 - Drugi stroji

8441.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje vse stroje, ki se uporabljajo za
rezanje (razen knjigoveških strojev) in vse stroje, ki se
uporabljajo za predelavo že proizvedene papirne mase, papirja ali
kartona - od strojev za rezanje v željene širine ali pole
komercialnih dimenzij do strojev za izdelavo raznih gotovih
izdelkov.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Stroji za obrezovanje in rezanje papirja (vštevši stroje z
več noži) iz pol. Med te stroje spadajo stroji za vzdolžno in
prečno rezanje papirja, ki se uporabljajo s stroji za izdelavo
papirja, stroji za obrezovanje knjig in brošur, stroji za
zaokroževanje vogalov knjig ali za izdelavo indeksnih vstavkov,
škarje in stroji za rezanje fotografij na papirju ali lepenki, ki
se uporabljajo za fotografske namene. Vendar pa ta tarifna
številka ne vključuje strojev za rezanje filmov, ki se
uporabljajo v foto- in kino-laboratorijih (tar. št. 90.10).

(2) Stroji za vzdolžno rezanje in navijanje, ki papir odvijajo z
vreten, ga režejo na trakove željene širine, katere ponovno
navijajo.

(3) Zlagalni stroji za zlaganje pol, kartic itd. v urejene
skupine.

(4) Stroji za luknanje, vštevši tudi stroje za linijsko luknanje
(luknane z iglo, podolgovate luknane nalepke itd.) za znamke,
toaletni papir itd..

(5) Stroji za izdelovanje pisemskih ovojnic (kuvert) (rezanje,
prepogibanje, polaganje itd.).

(6) Stroji za rezanje z matricami (za rezanje konfetov,
papirnatih čipk, indeksnih kartic, pisemskih ovojnic z okenčki,
skrojene lepenke za škatle itd.).

(7) Stroji za rezanje, porisovanje ali žlebljenje kartonae za
škatle, platnic dosjejev itd.

(8) Stroji za zgibanje, razen strojev za zgibanje strani iz tar.
št. 84.40.

(9) Kombinirani stroji, ki režejo, zgibajo, vstavljajo in
pakirajo cigaretni papir.

(10) Stroji za izdelovanje papirnatih vrečk.

(11) Stroji za zgibanje in lepljenje kartonae in škatel.

(12) Stroji za sestavljanje škatel in podobnih izdelkov s
prešivnimi sponkami, razen navadnih strojev za spajanje s
prešivnimi sponkami, ki se lahko uporabljajo za vezanje knjig in
za izdelavo škatel (tar. št. 84.40).

(13) Drugi stroji za izdelovanje škatel.

(14) Stroji za ovijanje, ki se uporabljajo za izdelavo papirnatih
cevi, vitlov, tulcev, izolacijskih cevi, nabojev itd.

(15) Stroji za oblikovanje kozarcev, čaš, posod itd. iz papirja,
prevlečenega z voskom, ki so običajno opremljene z napravo za
šivanje in lepljenje.

(16) Stroji za oblikovanje izdelkov iz papirne mase (pulpe),
papirja ali kartona (embalaže za jajca, krožnikov ali skodelic za
slaščičarske izdelke ali kempiranje, igrač itd.). Čeprav so ti
stroji običajno opremljeni z grelno napravo, ostanejo uvrščeni v
tej tarifni številki.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključene mehanske ali
hidravlične stiskalnice, ki se pogosto uporabljajo za te namene
(tar. št. 84.79).

Nekateri med stroji, ki se uvrščajo v to tarifno številko, še
posebno pa stroji za izdelavo vrečk iz papirja ali stroji za
zgibanje škatel, so lahko opremljeni z napravo za tiskanje.
Skladno z opombo 3. k oddelku XVI se takšni stroji uvrščajo v to
tarifno številko pod pogojem, da tiskanje ne predstavlja njihove
glavne funkcije.

Prav tako je treba poudariti, da so lahko nekatere med navedenimi
stroji (kot na primer: stroji za rezanje, zgibanje in izdelavo
papirnatih vrečk) primerni tudi za izdelavo nekaterih izdelkov iz
plastičnih mas ali iz tanke kovinske pločevine. Takšni stroji
ostanejo uvrščeni v tej številki pod pogojem, da gre za stroje,
ki se praviloma uporabljajo za predelavo papirja ali lepenke.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI) se tudi deli strojev iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) sušilne naprave, ki se uporabljajo za sušenje gotovih
izdelkov iz lepenke (tar. št. 84.19),

(b) stroji za pakiranje (na primer: čokolade), ki prav tako
izdelujejo in tiskajo lepenkasto embalažo (tar. št. 84.22),

(c) stiskalnice za izdelovanje tiskarskih matric in stroji za
stavljanje črk, ki delujejo na osnovi perforiranih papirnatih
trakov (tar. št. 84.42),

(d) zaklopne tiskarske stiskalnice, vštevši zaklopne tiskarske
stiskalnice brez naprave za barvo (tar. št. 84.43),

(e) stroji za vpredanje papirnatega traku v prejo (tar. št..
84.45),

(f) stroji za luknanje jacquardnih kartic (tar. št. 84.48),

(g) šivalni stroji za izdelovanje papirnatih vreč (tar. št.
84.52),

(h) stroji za luknanje traku ali kartic (tar. št. 84.71),

(i) stroji za luknanje kartic ali dokumentov iz papirja in stroji
za rezanje, ki se uporabljajo v pisarnah za uničevanje zaupnih
dokumentov (tar. št. 84.72) in

(j) stroji za pritrjevanje obročkov in stroji za parafiniranje
papirnatih kozarcev, posode itd. z namakanjem (tar. št. 84.79).


84.42

STROJI, APARATI IN NAPRAVE (RAZEN OBDELOVALNIH STROJEV IZ TAR.
ŠT. 84.56 DO 84.65), ZA VLIVANJE IN STAVLJANJE ČRK, ZA
PRIPRAVLJANJE ALI IZDELOVANJE KLIŠEJEV, PLOŠČ, VALJEV IN DRUGIH
TISKARSKIH OBLIK; TISKARSKE ČRKE, KLIŠEJI, PLOŠČE, VALJI IN DRUGE
TISKARSKE OBLIKE; KLIŠEJI, PLOŠČE, VALJI IN LITOGRAFSKI KAMEN,
PRIPRAVLJEN ZA TISKARSKE NAMENE (NPR. BRUŠEN, UZRNJEN ALI
POLIRAN)

8442.10 - Fotostavni stroji in komposerji

8442.20 - Stroji, aparati in naprave za stavljanje po drugih
postopkih, z napravo za vlivanje ali brez nje

8442.30 - Drugi stroji, aparati in naprave

8442.40 - Deli omenjenih strojev, aparatov in naprav

8442.50 - Tiskarske črke, klišeji, plošče, valji in druge
tiskarske oblike; klišeji, plošče, valji in litografski kamen,
pripravljen za tiskarske namene (npr. brušen, uzrnjen ali
poliran)

Razen nekaterih izključitev, ki bodo navedene v nadaljnjem,
vključuje ta tarifna številka:

(1) Tiskarske črke in druge tiskarske dele tiskarskih strojev, na
primer: posamezne črke, plošče, klišeji in valji, gravirani ali
kako drugače pripravljeni za tiskanje, ki se uporabljajo za
tiskanje besedil ali ilustracij (ročno ali s strojem iz tar. št.
84.43) ter pripravljene litografske kamne, valje, klišeje in
plošče (t.j. tiste, ki so obdelani tako, da so primerni za
graviranje ali drugačno pripravo slike za poznejšo tiskarsko
rabo).

(2) Stroje, aparate in pribor, ki se uporabljajo za izdelovanje
črk ali drugih predhodno navedenih tiskarskih delov oziroma
tistih, ki se uporabljajo za stavljanje v tiskarski stavek za
tiskarsko rabo (mehansko ali ročno).

Ta tarifna številka vključuje opremo, ki služi za tiskanje
besedil, ilustracij ali ponavljajočih se slik na papirju,
tekstilu, linoleju, usnju ali na drugih materialih, in sicer s
pomočjo naslednjih tiskarskih postopkov:

(I) Visoki (Relief) tisk: s črkami, stereotipskimi ali
galvanotipskimi ploščami, klišeji na lesu ali z reliefnimi foto-
cinkografskimi ploščami. Med temi postopki se reliefni deli
stavka namakajo s tiskarsko barvo.

(II) Ravni tisk: na litografski, foto-litografski način ali z
ofsetnim tiskom. Tiskarska barva se daje le na določene, posebej
pripravljene dele ravnih ploskev tiskarskih plošč itd. Sem spada
tudi tiskanje s pomočjo matric.

(III) Globoki (Intaglio) tisk: z rastrirnim bakrorezom in z
rotacijskim bakrorezom, ali pa s kovinskimi hemigrafskimi ali
graviranimi ploščami. Tiskarska barva se zadržuje na vbočenih
mestih (graviranih ali kemično najedkanih).

       (A) TISKARSKE ČRKE, KLIŠEJI, PLOŠČE, VALJIIN DRUGE
           TISKARSKE OBLIKE; KLIŠEJI, PLOŠČE, VALJI IN
          LITOGRAFSKI KAMNI, PRIPRAVLJENI ZA TISKARSKE
              NAMENE (NA PRIMER: BRUŠENI, VZRNJENI
                          ALI POLIRANI)

V to tarifno številko spadajo:

(1) Tiskarske črke vseh vrst, običajno za ročno stavstvo
(posamezne črke, številke, znaki, okraski, črte itd.) iz lesa,
kovine (iz zlitine svinca, kositra in antimona, iz medenine itd.)
ali iz plastične mase. Mostovi (vstavki, slepi materiali), ki ne
tiskajo, pač pa se uporabljajo za zapolnjevanje praznin v stavku,
se prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

(2) Tipografske plošče (klišeji). To so svinčeni odlitki v enem
kosu oziroma ravne ali polvaljčne stereotipske plošče, ki so
pogosto elektrolitsko pobakrene, ponikljane ali kromirane. Te
plošče pridobivajo z litjem v kalupu iz lepenke ali iz papirne
mase stereotipske matrice, na kateri poprej izvedejo vtiskovanje
s pomočjo ročno stavljenega stavka. Druge plošče, znane kot
galvanotipske, pridobivajo z galvaniziranjem odtisa tiskarske
oblike (v vosku ali v plastični masi), ali pa tiskarske plošče,
ki mora biti reproducirana. Pod tako dobljeno košarico vlijejo
svinec in jo pribijejo na leseno ploščo.

Podobne plošče izdelujejo tudi iz plastičnih mas tako, da
plastično maso oblikujejo preko matrice v ogretih stiskalnicah.

(3) Foto-gravurne plošče. V izdelavi teh klišejev fotografsko
reproducirajo to, kar je treba natisniti (običajno sliko), pri
čemer uporabljajo rastre za ilustracije s poltoni. Reprodukcija
se prenese na bakreno ali cinkovo ploščo, katero nato jedkajo s
kislino. Klišeje običajno pribijejo na leseno ploščo, ki je lahko
s svinčeno podlago ali brez nje.

(4) Plošče za visoki ali globoki tisk, ki jih izrezujejo ročno
ali mehansko, ali pa jedkajo s kislino. Lahko so lesene, iz
linoleja, bakra, jekla itd.

(5) Litografski kamni. Sliko narišejo ročno ali jo litografsko
prenesejo ter pripravijo s kislino.

(6) Ofsetne tiskarske plošče iz cinka ali aluminija in iz
podobnih gibkih kovinskih listov, na katerih je risba (slika),
reproducirana v ravnini plošče - risba ni niti izbočena niti
vbočena.

(7) Tiskarski valji, gravirani ali jedkani.

(8) Matrice in patrice za reliefno vtiskovanje in tiskanje, na
primer: za stroje, ki vtiskujejo dopisne glave, posetnice itd. s
pomočjo naprave za barvo ali brez nje.

Litografski kamni, leseni klišeji, kovinske plošče in valji se
uvrščajo v to tarifno številko, četudi niso gravirani ali nimajo
tiskarske oblike, vendar pod pogojem, da so obdelani tako, da so
primerni za graviranje ali za pripravo tiskarske oblike, na
primer:

(9) Brušeni ali vzrnjeni litografski kamni.

(10) Pripravljeni leseni bloki za tiskarski lesorez. To so
običajno majhne plošče, ki so fino zbrušene na debelino, ki je
enaka višini tiskarskih črk.

(11) Za graviranje pripravljene kovinske plošče (pripravljene z
brušenjem, vzrnjenjem ali s poliranjem).

(12) Kovinski valji s fino spolirano ali vzrnjeno površino. Ti
valji so običajno iz litega železa in so najpogosteje pobakreni
ali pa imajo bakreno mreno z več tulci, katere je moč sneti.

(13) Matrice iz kovin ali plastične mase, ki se uporabljajo v
pisarniških strojih za ofsetni tisk. Zgornji rob teh matric je
posebej pripravljen za pritrjevanje na valj stroja.

Iz te tarifne številke so izključene ofsetne plošče (na primer:
plošče, ki sestoje iz kovine ali plastičnih mas, prevlečene z
občutljivo fotografsko emulzijo, ali pa sestavljene iz listov
fotoobčutljivih plastičnih mas, pritrjenih ali nepritrjenih na
podlago iz kovine ali iz drugih materialov) (tar. št. 37.01).

      (B) STROJI, APARATI IN NAPRAVE (RAZEN ORODNIH STROJEV
      IZ TARIFNIH ŠTEVILK OD 84.56 DO 84.65) ZA VLIVANJE IN
       VSTAVLJANJE ČRK, ZA PRIPRAVO ALI IZDELAVO KLIŠEJEV,
            PLOŠČ, VALJEV IN DRUGIH TISKARSKIH OBLIK

Vlivanje črk lahko poteka ročno ali mehansko s pomočjo bolj ali
manj zapletenih strojev.

Med aparate in stroje, uvrščene v to tarifno številko, spadajo:

(1) Matrice, majhne plošče, ki so običajno iz bakra ali niklja in
na katerih so odtisi, napravljeni s pomočjo črkovnih žigov.
Uporabljajo se za vlivanje posameznih tiskarskih črk.

(2) Mize za ročno justiranje ploskev tiskarskih črk. Te mize
sestoje predvsem iz popolnoma gladke mize z žlebom na srednini in
s prijemalkami za črke.

(3) Aparati za avtomatsko vlivanje črk. Pri teh strojih se črke
izdelujejo ena za drugo, vendar se ne stavljajo. Ti stroji
običajno sestoje iz električno ogrevanega talilniškega lonca, ki
vsebuje staljeno kovino, iz naprave za hlajenje livarskega
kalupa, ki pospešuje strjevanje odlitka, kot tudi iz naprave za
obdelavo in justiranje črk.

(4) Stroji za vlivanje stavskih črt, slepega materiala itd., ki
delujejo s pomočjo ekstruzije (iztiskovanja).

(5) Stavnice, ki se uporabljajo za pričetek stavljanja in na
katerih se ročno postavi ena ali več vrst. Običajno sestoje iz
majhne in dobro obdelane lesene ali kovinske plošče z dvema
bočnima stranicama, pogosto pa imajo tudi premično stego. V to
tarifno številko spadajo tudi stavske ladje, ki so podobne,
vendar večje in lahko sprejmejo črk za celo stran.

(6) Okviri za zapiranje form, ki so iz litega železa ali jekla in
ki vsebujejo nekaj strani za tiskanje. Ena, dve ali štiri strani
se držijo v tem okviru s pomočjo mehanskih zamaškov (posebni
zagozdni zamaški) ali s pomočjo patentnih zamaškov (z navojem ali
vijakom itd.), ki se prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

Razen predhodno navedenih strojev in aparatov za vlivanje in
stavljanje črk obstaja cela vrsta drugih strojev, ki mehansko
opravljajo vlivanje in stavljanje. To poteka v zaporedju dveh
operacij na dveh različnih, vendar komplementarnih strojih (prvi
stroj proizvaja perforiran papirni trak za upravljanje drugega
stroja, katerega naloga je vlivanje posameznih črk ali vrst),
lahko pa poteka tudi v okviru dveh operacij na istem stroji.

Med te, zelo zapletene stroje, spadajo:

(7) Stroji za vlivanje in stavljanje posameznih črk (monotip), ki
delujejo s pomočjo na strojih za predstavljanje poprej
perforiranega traku, s pomočjo uporov izbirajo posebne matrice,
ki se nahajajo v stroji, ki proizvaja posamezne črke, in črke
stavijo v "stavsko ladjo", ki je prav tako vgrajena v stroj.

Ti stroji se uporabljajo skupaj s stroji za predstavljanje, ki
imajo luknjač in tipkovnico, ki izdela predstavek na papirnatem
traku. Tudi stroji za predstavek se uvrščajo v to tarifno
številko.

(8) Stroji s tipkovnico za vlivanje in stavljanje posameznih črk,
v katerih vse operacije potekajo na istem stroju (rototip itd.).

(9) Stroji za vlivanje črk v vrstah. Ročno postavljene matrice
dajo v stroj, ki vliva črke in jih izdela v obliki vrste črk
(strojna vrsta).

(10) Stroji za stavljanje in vlivanje črk v vrste. To so
zapleteni stroji raznih tipov (intertip, linograf itd.) s
tipkovnico, ki stavijo in vlivajo črke v stroji samem. Nekateri
med temi stroji so opremljeni z napravo za delo s papirnatim
trakom, ki je poprej perforiran na posebnem stroju, ki se prav
tako uvršča v to tarifno številko.

(11) Pisalni stavni stroji pisarniškega tipa, imenovani
"kompozerji", ki pa imajo napravo za nastavitev širine besedila
in nekaj kompletov tiskarskih črk. Ti stroji se uporabljajo za
tipkanje kopij za fotografske reprodukcije, ali pa se uporabljajo
s foto-litografskimi in ofsetnimi tiskarskimi stroji.

V primeru ročnega črkostavstva in, če je potrebno veliko število
kopij, se črke ne uporabljajo vselej za tiskanje. Tedaj se
namesto njih uporabljajo svinčeni (stereotipski) odlitki, ali pa
galvanske (galvanotipske) reprodukcije, ki so lahko izdelane
ročno ali mehansko. Te plošče se lahko shranijo za naslednje
izdaje (ponatis).

Oprema, ki se uporablja za te namene, vključuje:

(12) Posebne stiskalnice za matričenje, ki služijo za vtiskovanje
tiskarske forme v lepenko, vosek ali plastično maso (stereotipske
matrice).

(13) Vtisnjene stereotipske matrice, navedene v prejšnji točki.

(14) Stroje za vlivanje stereotipskih plošč. Ti stroji se
uporabljajo za vlivanje ravnih ali polkroglih stereotipskih plošč
v stereotipskih matricah z vtisnjeno tiskarsko formo. Stroji s
pečjo, ki služi za to, da se kovina ohranja v staljenem stanju,
ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki, vendar pod pogojem, da
je peč integralni del stroja.

(15) Stroji za izdelovanje tiskarskih plošč z neposredno
reprodukcijo dokumenta. Pri teh strojih fotocelica posname
dokument, impulzi, prenešeni s te celice s pomočjo elektronske
naprave, pa aktivirajo orodje, ki gravira ploščo iz plastične
mase.

(16) Stroji za črnenje (grafitiranje), ki se uporabljajo za
črnenje (grafitiranje) matric iz voska ali plastičnih mas. Iz teh
matric s pomočjo galvanizacije dobijo galvanotipske matrice.
Grafit v prahu nanašajo s pomočjo zaporedja premičnih čopičev,
odvečni grafit pa odstranijo s škropenjem z vodo.

V to tarifno številko spadajo tudi stroji, ki se uporabljajo za
pripravo klišejev, plošč in tiskarskih valjev, na primer:

(17) Stroji za jedkanje plošč ali valjev. Ti stroji sestoje iz
posebnih rezervoarjev z mešalci.

(18) Stroji za nanašanje kopirne (občutljive na svetlobo) plasti
na cinkove ofsetne plošče (aparat za centrifugiranje plošč),
običajno z električno grelno napravo.

(19) Kadi, v katerih poteka elektroliza in poliranje rastrskih
bakroreznih valjev. Tolkač iz ahata v njej gladi in izenačuje
plast bakra, ki nastaja na vrtečem se valju med elektrolizo.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi stroji za fotostavek, ki
stavljajo na način zaporednega fotografiranja črk, montiranih na
vrtilnih diskih, ali pa s fotografiranjem lica posebnih matric
ali črk, ki se tvorijo na katodni cevi s pomočjo matrice z zelo
majhnimi, prekrivajočimi se točkami. V to tarifno številko
spadajo tudi stavni stroji, ki uporabljajo laserski žarek,
projeciran na fotografski film.

Nekateri med temi stroji imajo tipkovnico ali podobno napravo,
ali pa so programirane za delo s papirnatim trakom ali z drugim
nosilcem šifriranih informacij, ki so poprej izdelani na posebnem
stroju.

Ta tarifna številka vključuje samo fotostavske stroje, ki
dejansko stavljajo stavek, četudi se stavek po stavljanju
fotografira. Vendar pa so iz te tarifne številke izvzete
fotografske kamere, fotografski stroji za povečave ali
pomanjšave, fotografski kontaktni tiskalniki in podobni
fotografski stroji za pripravo plošč ali tiskarskih valjev (90.
poglavje), na primer:

(a) stroji, ki se uporabljajo za fotoreprodukcijo risb, besedil
itd., na primer:

- vertikalne in horizontalne reprodukcijske kamere,

- aparati za povečave ali pomanjšave,

- svetlobne mize za montažo ali kontaktno kopiranje,

- različno fini rastri iz stekla ali iz plastične mase z mrežo
črt pod pravim kotom,

- rastri za barvni tisk in okviri za takšne rastre in

(b) stroji, ki fotografirajo črkovne stavke, ki so poprej ročno
ali strojno postavljeni (vštevši tudi ločeno dobavljene dodatne
fotografske naprave, ki običajni stroj za vlivanje in stavljenje
svinčenih črk spremenijo v stroj, pri katerem se matrice
fotografirajo takoj, ko so postavljene).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne številke
uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) šablone iz cinka, plastičnih mas, lepenke itd., ki se
uporabljajo v strojih za tisk s pomočjo šablon (uvrščajo se po
materialu, iz katerega so izdelane),

(b) poseben karton za izdelavo stereotipskih tiskarskih matric
(običajno tar. št. 48.05, 48.10 ali 48.11), papir za kopiranje
ali prenašanje z besedilom ali okrasom (designom) za reprodukcijo
(tar. št. 48.16),

(c) svilena sita (premazana ali nepremazana) za sitotisk (tar.
št. 59.11), tkanine iz kovinske žice, montirane na okvir,
pripravljene ali nepripravljene za sitotisk (uvrščajo se po
materialu, iz katerega so izdelana),

(d) ročni črkovni žigi (patrice) in drugo ročno orodje (tar. št.
82.05),

(e) peči za taljenje črk (tar. št. 84.17 ali 85.14),

(f) stroji za sušenje stereotipskih matric, vštevši tudi sušilne
stiskalnice z grelnimi ploščami (tar. št. 84.19),

(g) železni žigi za stroje za pozlačevanje (tar. št. 84.40),

(h) strojna orodja za obdelavo kovin, kamna ali lesa (na primer:
stroji za rezkanje in dodelavo matric, stroji za rezkanje in
odrezovanje stavskih linij, stroji za vzrnjevanje s pomočjo
diskov ali kroglic, stroji za graviranje, jedkalniki, žage za
odrezovanje) (tar. št. od 84.56 do 84.65),

(i) stroji za izrezovanje šablon ali za vtiskovanje kovinske
pločevine, listov plastičnih mas itd., ki se uporabljajo v raz-
množevalnih strojih, v strojih za naslavljanje itd. (tar. št.
84.72),

(j) črke in drugi deli za tiskanje na pisalnem, računskem ali
drugih strojih iz tar. št. od 84.69 do 84.72 (tar. št. 84.73),

(k) forme, razen matric za črke in form, ki predstavljajo
integralni del strojev za vlivanje črk (tar. št. 84.80),

(l) elektromehanski stroji za ročno vzrnjevanje (tar. št. 85.08),

(m) električno ogrevani talilniški lonci (tar. št. 85.14),

(n) telegrafska ali druga radijska oprema za oddajanje in
sprejemanje luknanega besedila s papirnatega traku za stavljanje
črk (tar. št. 85.17, 85.25 ali 85.27),

(o) instrumenti za merjenja in preskuse (na primer: instrumenti
za merjenje in kontrolo matric, stavski kotniki, merila za črke
in merila za linije) (tar. št. 90.17 ali 90.31),

(p) posebno pohištvo za tiskarsko rabo - s škatlami, predali ali
poličkami za črke, črkovne žige, matrice itd. (tar. št. 94.03) in

(r) ročni valji za nanašanje barve (uvrščajo se po materialu, iz
katerega so izdelani).


84.43

TISKARSKI STROJI, VKLJUČNO INK-JET TISKARSKI STROJI, RAZEN TISTIH
IZ TAR. ŠT. 84.71; STROJI ZA POMOŽNO UPORABO PRI TISKANJU

 - Stroji za ofsetni tisk:

8443.11 - - na papirju v zvitku (rotacija)

8433.12 - - na papirju v polah (listih) največje velikosti pole
22 x 36 cm (stroji pisarniškega tipa)

8443.19 - - drugi

 - Stroji za visoki tisk, razen strojev za fleksografski tisk:

8443.21 - - na papirju v zvitku

8443.29 - - drugi

8443.30 - Stroji za fleksografski tisk (za brezkončne obrazce)

8443.40 - Stroji za globoki tisk

 - Drugi tiskarski stroji:

8443.51 - - ink-jet tiskarski stroji

8443.59 - drugi

8443.60 - Stroji za pomožno uporabo pri tiskanju

8443.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje vse stroje, ki se uporabljajo za
tiskanje s pomočjo črk, klišejev, plošč ali tiskarskih valjev iz
predhodne tarifne številke, razen spodaj naštetih naprav, ki so
izključene:

(a) pisarniški razmnoževalni stroji (hektografskih ali
matričnih), stroji za naslavljanje in drugi pisarnišk stroji
(tar. št. od 84.69 do 84.72) in

(b) stroji za fotokopiranje in termokopiranje (na primer: stroji
za izdelavo kopij risb, načrtov itd., ali stroji za reprodukcijo
dokumentov, razglednic itd.) (90. poglavje).

V to tarifno številko spadajo tudi:

(1) Stroji za tiskanje ponavljajočih se slik ali besedil, za
tiskanje tekstila, zidnih papirnatih tapet, pakirnega papirja,
gume, folij iz plastičnih mas, linoleja, usnja itd.

(2) Tiskarski stroji s snopom črnila (ink-jet), razen strojev, ki
so posebej oblikovani tako, da tvorijo enoto iz tar. št. 84.71
(tiskalniki za računalnike).

(3) Pomožni stroji (dobavljeni ločeno ali skupaj z glavnimi
stroji), kot so na primer: stroji za vstavljanje, stroji za
zgibanje, vendar pod pogojem, da so konstruirani posebej kot
pomožni stroji za tiskarske stroje.

                      (I) TISKARSKI STROJI

Tiskarske stroje je moč razdeliti v tri skupine:

(A) Tiskarske stiskalnice, vključujejo:

(1) Navadne stiskalnice, ki se uporabljajo predvsem za tiskanje
umetniških gravur ali poskusnih odtisov. V najpreprostejši
izvedbi sestoje iz fiksirane vodoravne plošče za tiskarsko formo,
kliše ali plošče za reprodukcijo in iz premične plošče, ki se
potiska proti vodoravni plošči s pomočjo vijačnega ali vzvodnega
mehanizma. List papirja se vstavi skupaj s mreno iz posebnega
materiala, ki enakomerno razporedi pritisk. Nanašanje barv poteka
ročno ali mehansko.

(2) Zaklopne stiskalnice. Te stiskalnice so mnogo močnejše,
princip delovanja pa je podoben. Premična pritisna plošča
(zaklopna plošča) z mreno in z listom papirja je skoraj ležeča in
se zapira kot čeljust glede na tiskarsko obliko na pokončni
plošči. Takšne stiskalnice so praviloma opremljene z valjčno
napravo za nanašanje barve, vendar pa v to skupino spadajo tudi
zaklopne stiskalnice brez naprave za barvo, ki se uporabljajo za
suhi visoki tisk.

(B) Cilindrski tiskarski stroji.

Posebna značilnost teh strojev je, da imajo namesto zaklopne
plošče vtrilni valj, ki drži list papirja in mreno. Osnovna
plošča je ravna in se pod valjem premika sem in tja.

V to skupino strojev spadajo:

(1) Enocilindrski stroji, ki (podobno kot predhodno opisane
stiskalnice) tiskajo samo eno stran lista. Za vsak natisnjeni
list opravijo en ali dva obrata.

(2) Stroji z enim ali dvema cilindroma in z osnovno ploščo z
dvema tiskarskima oblikama za tiskanje na obe strani lista. Pri
strojih z dvema cilindroma se osnovna plošča avtomatsko giblje
med enim in drugim valjem.

Nekatere tovrstne stiskalnice kombinirajo nekaj enot na enem
okviru in se uporabljajo za večbarvni tisk.

(C) Rotacijski tiskarski stroji.

Ti stroji imajo namesto osnovne plošče valj z dvema
polcilindrskima tipografskima ploščama, ali cilindre, ki so lahko
gravirani (z rastrskim ali rotacijskim bakrorezom), ali pa
ofsetno ploščo. Rotacijski tiskarski stroji za barvni tisk so
opremljeni z nekaj tiskarskimi valji in s pripadajočimi valji za
nanašanje barve, ki so nameščeni eden zraven drugega. Ker so vsi
mehanizmi za tiskanje, pritiskanje in nanašanje barve
rotacijskega tipa, se lahko ti stroji uporabljajo za tiskanje
vsakega lista posebej, ali pa za kontinualni tisk - enobarven ali
večbarven, in to na obeh straneh papirja, ki je v zvitkih.
Nekateri veliki rotacijski tiskarski stroji imajo več enot za
tisk na skupnem okviru in lahko v enem zaporedju operacij
natisnejo vse strani časopisov ali dnevnikov, tako da so na koncu
vse strani razrezane, preganjene, zbrane in zložene s pomočjo
raznih pomožnih strojev, ki delujejo v povezavi s tiskarskim
strojem.

(D) Ink-jet tiskarski stroji.

V teh strojih nastajajo željeni znaki s pomočjo snopa črnila, ki
prihaja (brizga) skozi matrico.

Našteti tiskarski stroji (posebno majhni in srednji rotacijski
stroji) so lahko opremljeni z vrsto dodatnih enot, nameščenih
vzporedno s tiskarskimi enotami. Tako so lahko zapleteni
izdeleki, začenši z zvitkom papirja, izdelani v okviru ene
neprekinjene operacije (na primer: skrojen karton za škatle,
embalaža, nalepke, železniške vozovnice itd.).

Razen navadnih tiskarskih strojev vključuje ta tarifna številka
tudi posebne stroje, kot so:

(i) stroji za tisk bele pločevine (konzervnih škatel, tub in
etuijev),

(ii) stroji za tisk številčnic za ure in stenske ure ali drugih
predmetov posebnih oblik,

(iii) stroji za tisk na zamaške, cevi, sveče itd.,

(iv) stroji za označevanje tkanin, perila itd.,

(v) stroji za oštevilčenje strani knjig itd.,

(vi) stroji za številčenje, tiskanje datumov itd., (razen ročnih
datumerjev in osebnih žigov iz tar. št. 96.11), ki delujejo s
pomočjo kovinskih žigov - trakov s črkami ali številkami (če
uporabljajo tiskarsko barvo ali ne) in

(vii) nekateri majhni pisarniški tiskarski stroji, ki delujejo s
pomočjo tiskarskih črk ali ofsetnega postopka, katere pa zgrešeno
imenujejo "razmnoževalni stroji") (zaradi načina delovanja in
videza, ki je podoben načinu delovanja in videzu razmnoževalnih
strojev).

V to skupino spadajo tudi stroji za barvni tisk, ki po
poprejšnjem črnobelem tisku opravljajo barvanje posebnih
umetniških izdaj, igralnih kart, otroških ilustracij itd. To
dosegajo s pomočjo šablon ali šablonskih plošč, barvo pa nanašajo
s čopiči, valji ali s škropljenjem.

Stroji za tiskanje ponavljajočih se slik ali besedil, ali pa
stroji za tiskanje tekstila, zidnih papirnatih tapet, pakirnega
papirja, linoleja, usnja itd., vključujejo:

(1) Stroje za tisk s pomočjo klišejev, pri katerih se klišeji,
gravirani z risbami (običajno reliefiranimi), ponavljajoče
odtiskujejo na tkanino, tapeto itd. med premikanjem materiala
skozi stroj. Tako nastane kontinuirana risba. Isti stroji se
uporabljajo tudi za tiskanje ločenih risb (na primer: na robčkih
ali rutah).

(2) Stroje za tiskanje s pomočjo valjev, ki običajno sestoje iz
osrednjega valja, okoli katerega je nameščena serija graviranih
valjev v barvi, od katerih ima vsak svoje korito z barvo, valj za
dodajanje barve, rezila za popravljanje itd..

(3) Stroje za tiskanje s pomočjo mrežne šablone. Material,
katerega je treba potiskati, gre skozi stroj skupaj s šablono v
obliki traku, barva pa se nanaša preko šablone.

(4) Stroji za tiskanje osnove, ki pred tkanjem natisnejo risbo na
vzporedne preje osnove, odvite z vretena.

(5) Stroji za tiskanje preje. Ti stroji izdelujejo barvne efekte
na preji (ali včasih na predpreji - pred vpredanjem preje).

              (II) STROJI ZA POMOŽNO TISKARSKO RABO

V to skupino strojev spadajo stroji (dobavljeni ločeno ali ne),
ki so namenjeni za pomožno rabo pri tiskanju, in to izključno za
skupno delovanje s tiskarskimi stroji. Uporabljajo se med ali po
operaciji tiskanja, in sicer za dodajanje, manipulacijo ali
nadaljnjo obdelavo listov ali zvitkov papirja.

Ti stroji so od tiskarskih strojev običajno ločeni.

V to skupino spadajo:

(A) Dvigala kupa vložnega papirja. Ti stroji sestoje iz okvirja s
premično ploščadjo, ki nosi kup praznega vložnega papirja.
Ploščad se dviguje progresivno in skladno s potekom tiskarskega
postopka, tako da je kup vložnega papirja vedno v isti višini
glede na tiskarski stroj.

(B) Avtomatski vlagalni aparati, ki se uporabljajo za tiskanje
ene pole za drugo. Njihova vloga je v tem, da jemljejo s kupa po
eno polo (običajno s cevmi s priseski) in jih dobro naravnane
vstavljajo v tiskarski stroj. Ti stroji se pogosto uporabljajo v
kombinaciji z elevatorjem kupa vložnega papirja.

(C) Mehanizmi za izmet pol, ki so po konstrukciji podobni
vlagalnim aparatom, le da opravljajo obratni postopek (izmetavajo
in zlagajo natisnjene pole).

(D) Stroji za zgibanje, lepljenje, luknanje in spajanje s
prešivnimi sponkami. Ti stroji se pogosto uporabljajo pri
izhodnem delu tiskarskega stroja in natisnjene strani preganejo
in spojijo s prešivnimi sponkami ali pa jih prešijejo (časopisi,
prospekti, dnevniki itd.).

Če pa ti stroji niso namenjeni izključno za uporabo v povezavi s
tiskarskimi stroji, so iz te tarifne številke izključeni (tar.
št. 84.40 ali 84.41 - odvisno od primera).

(E) Stroji za serijsko številčenje - majhni pomožni stroji, ki
delujejo s pomočjo valja s številkami.

(F) Stroji za bronzanje, ki se uporabljajo v tiskarstvu. Ti
stroji so namenjeni za nanašanje kovinskega prahu na pole, ki
prihajajo iz tiskarskega stroja, kjer so poprej natisnjene s
posebno barvo za bronzno podlago.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka tudi dele
strojev iz te tarifne številke.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) cilindrske mrene iz tekstilne tkanine, gumirane tekstilne
tkanine, klobučevine (filca), gume itd. (uvrščajo se po
materialu, iz katerega so izdelane),

(b) stroji s pomožno tiskarsko napravo - na primer:

- nekateri stroji, ki se uporabljajo za polnjenje vreč ali stroji
za pakiranje (tar. št. 84.22),

- nekateri stroji za izdelovanje papirja ali lepenke (tar. št.
84.41).

Če se tiskarska naprava dobavlja ločeno, ostane uvrščena v tej
tarifni številki pod pogojem, da tiska po enem izmed postopki,
katere uporabljajo tiskarski stroji iz te tarifne številke,

(c) stroji za škropljenje zaradi zaščite pred umazanjem (tar. št.
84.24) in

(d) teleprinterji in podobni telegrafski ali radijski stroji
(tar. št. 85.17, 85.25 ali 85.27).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 8443.11, 8443.12 in 8443.19

Te tarifne podštevilke vključuje tiskarske stroje, ki ne tiskajo
s pomočjo tiskarske plošče, na kateri je risba reproducirana v
ravnini (niti v globokem, niti v visokem - ofsetnem tisku).
Ustvarjanje slike, katero je treba natisniti, je zasnovano na
principu vzajemnega odbijanja vode in maščobnih snovi. Tiskanje,
ki vedno poteka na rotacijskih strojih, ne nastaja z neposrednim
stikom tiskarskega medija in materiala, na katerega se tiska,
temveč s posrednim prenosom na gumijasti valj, ki se imenuje
mrena in ki v zameno prenaša sliko na material, na katerega se
tiska.

Stroje iz teh tarifnih podštevilk označuje prisotnost mrene in
naprave, ki se uporablja za kontinuirano vlaženje netiskajočih
delov tiskarske plošče, ki je pritrjena na kovinski okvir.
Ofsetni tiskarski stroji lahko uporabljajo zvitke, liste ali pole
papirja.

Tarifni številki 8443.21 in 8443.29

Visoki tisk je postopek, s pomočjo katerega se barva prenaša s
pomočjo pritiskom na površino za tiskanje z dvignjenih delov črk.
Črke tvorijo posamezni znaki, vrste ali plošče, na katerih so
slike, pri čemer so enake višine.

Vendar ti dve tarifni podštevilki ne vključujeta fleksografskih
tiskarskih strojev.

Tarifna podštevilka 8443.30

Fleksografski tisk je postopek, ki izkorišča princip visokega
tiska za običajna dela (tiskanje embalaže, obrazcev, prospektov
itd.). Pri tem postopku je tiskarska plošča iz gume ali iz
termoplastičnega materiala in je prilepljena neposredno na
tiskarski valj. Ti stroji so enostavnejši in lažji od tiskarskih
stiskalnic. Tiskajo kontinuirano na zvitke papirja v eni ali več
barvah in pri tem uporabljajo barve na osnovi alkohola ali drugih
hlapljivih tekočin.

Tarifna podštevilka 8443.40

Pri globokem tisku se barva v različnem obsegu zadržuje v
vgraviranih ali vrezanih delih tiskarske plošče in se prenaša s
pritiskom na površino, na kateri poteka tiskanje. Ta oblika tiska
ima svoj izvor v graviranju ali vrezovanju črt, kjer se
uporabljata graver in kislina - za vrezovanje različno globokih
črt na polirani bakreni površini. Barva, ki se v zadostnih
količinah za tiskanje zbira v črtah, bakrene plošče ne umaže.

Princip globokega tiska je podoben graviranju ali vrezovanju črt.
Namesto plošč se uporablja rotacijski valj. Slika in znaki se
prenašajo na valjasto bakreno galvanizirano ploščo s pomočjo
mehanskih in fotokemičnih sredstev.


84.44

STROJI ZA EKSTRUDIRANJE (BRIZGANJE), IZVLAČENJE, TEKSTURIRANJE IN
REZANJE UMETNIH ALI SINTETIČNIH TEKSTILNIH MATERIALOV

Ta tarifna številka vključuje stroje za izdelavo umetnih ali
sintetičnih tekstilnih vlaken, vštevši tudi stroje za rezanje
vlaken.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Stroji za iztiskovanje (brizganje) umetnih ali sintetičnih
vlaken v oblike monofilamentov ali več filamentov. Ti stroji so
pravzaprav izdelani iz ločenih identičnih periodičnih enot,
nameščenih ena zraven druge. Vsaka enota sestoji predvsem iz
črpalke in filtra, ki napajata spinerete ali predilne šobe. Glede
na uporabljeni postopek prehaja en ali več filamentov, ki
izhajajo iz šobe, skozi kopel s koagulacijsko sredstvo (na
primer: pri viskoznem postopku), skozi hermetično komoro,
opremljeno z napravo za škropljenje vode (na primer: pri procesu
z bakrovim oksidom in pri amonijakovem postopku), skozi tok
vročega zraka (na primer: pri celulozno - acetatnem postopku),
ali pa skozi hladilno komoro. Šobe en ali veliko število odprtin
(včasih z večtisočimi odprtinami), kar je odvisno od tega, ali se
želi dobiti monofilamentna (enonitna) preja ali multifilamentna
(večnitna) preja, ali pa pramen za rezanje v rezano vlakno. V
nekaterih strojih se vlakna, ki prihajajo iz šobe, približajo eno
drugemu in narahlo vpredejo na posebni napravi v eno nit. V
drugih strojih se vlakna, ki prihajajo iz različnih predilniških
enot, združujejo v pramen, ki ima včasih tudi po nekaj stotisoč
vlaken in katerega pozneje režejo v rezano vlakno.

(2) Stroji za izvlačenje, ki raztegujejo filamente na njihovo tri
do štirikratno dolžino po postopku, ki usmerja molekule v smeri
filamenta in tako bistveno poveča njihovo jakost.

(3) Stroji za teksturiranje sintetične tekstilne preje. Večina
teksturirnih postopkov (tradicionalna neskončna metoda, lažno
vpletanje, kodranje koncev, zobčasto kodranje, curek vročega
zraka ali pare, pletenje - opletanje) spremenijo fizične
lastnosti preje z namenom, dobiti kodrasto prejo, prožno
"penasto" prejo itd.

(4) Rezalniki za rezanje vlaken, t.j. za rezanje pramenov na
manjše dolžine.

(5) Stroji za pretvorbo pramena v trak kratkih vlaken ("tow - to-
top" stroji). Tudi ti stroji režejo pramen na rezana vlakna
določenih dolžin, vendar ne spreminjajo vzporedne razmestitve
vlaken v pramenu. Ti stroji tako izdelujejo trakove kratkih
vlaken, ki so pripravljeni za predenje (ne da bi jih bilo
potrebno mikati ali česati), vendar v neprepleteni obliki - kot
pri strojih iz točke (4). Ti stroji imajo včasih vgrajene
predilne stroje - tedaj se imenujejo predilni stroji za predenje
pramena v prejo ("tow - to - yarn" stroji) (glej komentar k
tarifni številki 84.45).

(6) Stroji za izdelavo preje s trganjem pramenov iz filamentov.
Večji del filamentov, ne pa vsi, se v časovnih razmikih trga,
tako da ostanejo nekateri filamenti neskončni. Preja, ki se dobi
iz pramenov, pa ima lastnosti preje, dobljene iz rezanih vlaken.


                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se deli in pribor strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v tar. št. 84.48.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) stroji za pripravo surovin, namenjenih za poznejšo ekstruzijo
v umetna ali sintetična tekstilna vlakna (običajno tar. št. 84.19
ali 84.77),

(b) naprave za raztegovanje iz tar. št. 84.45 in

(c) stroji za predenje neskončnih ali pretrganih steklenih vlaken
ali preje (tar. št. 84.75).


84.45

STROJI ZA PRIPRAVLJANJE TEKSTILNIH VLAKEN; STROJI ZA PREDENJE,
ZDRUŽEVANJE (DUBLIRANJE) ALI SUKANJE IN DRUGI STROJI ZA
PROIZVODNJO TEKSTINE PREJE; TEKSTILNI STROJI ZA NAVIJANJE
(VKLJUČNO ZA NAVIJANJE VOTKA) IN STROJI ZA PRIPRAVLJANJE
TEKSTILNE PREJE ZA UPORABO NA STROJIH IZ TAR. ŠT. 84.46 ALI
84.47.

 - Stroji za pripravljanje tekstilnih vlaken:

8445.11 - - mikalniki (karde)

8445.12 - - česalniki

8445.13 - - raztezalke in predpredilniki

8445.19 - - drugi

8445.20 - Tekstilni predilni stroji

8445.30 - Tekstilni stroji za združevanje (dubliranje) ali
sukanje

8445.40 - Tekstilni stroji za navijanje (vključno za navijanje
votka)

8445.90 - Drugi

Skladno z izključitvami, ki so navedene v nadaljnjem, vključuje
ta tarifna številka stroje, ki se uporabljajo v tekstilni
industriji za naslednje postopke:

(I) Priprava ali poprejšnja obdelava tekstilnih vlaken z
namenom, da postanejo tekstilna vlakna, na primer:

(i) za predenje v prejo, vrv itd. ali

(ii) za predelavo v vato, klobučevina (filca), polnila itd.

(II) Predelava raznih tekstilnih vlaken v prejo s pomočjo
predenjem, nitkanjem dubliranjem, muliniranjem itd. (vštevši tudi
za izdelavo preje iz papirnatega traku), vendar izključuje
posebne postopke za izdelavo motvozov (tar. št. 84.79).

(III) Navijanje traku ali predpreje, preje, vrvi itd. ter
priprava tekstilne preje strojno rabo iz tar. št. 84.46 ali
84.47.

      (A) STROJI ZA PRIPRAVO NARAVNIH TEKSTILNIH VLAKEN ALI
     KRATKIH UMETNIH ALI SINTETIČNIH VLAKEN DO PREDENJA TER
      PODOBNI STROJI, KI PRIPRAVLJAJO VLAKNA ZA UPORABO KOT
     POLNIL ALI ZA PROIZVODNJO KLOBUČEVINE (FILCA) ALI VATE

V to skupino spadajo:

(1) Sortirni stroji za sortiranje živalske dlake po dolžini. Ti
stroji sestoje iz ohišja v obliki zaboja, ki je razdeljen v štiri
dele, v katere vpihavajo dlako s pomočjo zračnega toka. Dlake se
razporedijo v različne oddelke glede na svojo dolžino.

(2) Stroji za ločevanje bombažnih vlaken od semen, luščin in
drugih nečistoč (na primer: stroj za odstranjevanje semen iz
bombaža ter drugi podobni stroji za ločevanje kratkih bombažnih
vlaken - lintersa od semen.

(3) Trlice in drugi podobni stroji, ki se uporabljajo za
ločevanje vlaken od rastlinskih stebelc (lanu, konoplje itd.) po
vlaženju.

(4) Stroji za cefranje krp, starih motvozov ali podobnih
tekstilnih odpadkov z namenom, da jih pripravijo v vlaknato
stanje, primerno za mikanje (kardiranje) (na primer: stroji za
razvlaknjevanje in cefralniki - pikerji za krpe), vendar
izključuje stroje za rezanje krp, ki se uporabljajo v proizvodnji
papirja (tar. št. 84.39).

(5) Odpiralniki bal, ki se uporabljajo za odpiranje oziroma
razgrinjanje bombažne bale na kose.

(6) Avtomatski dodajalniki, ki so opremljeni z napravami za
razgrinjanje, ki zagotavljajo enakomerno pritekanje v odpirala.

(7) Razpiralniki belega bombaža (vertikalni razpiralniki tipa
Crighton, horizontalni razpiralniki z bobnom, pnevmatski
razpiralniki itd.) za nadaljnje stresanje in čiščenje vlaken ter
pripravljalni stroji za razpiranje volne.

(9) Stroji za razmaščevanje volne z mehanskimi napravami za
dovajanje volne in za včrpavanje vroče vode, stroji za pranje
surove volne (na primer: Leviathans), opremljeni z mešalnikom,
včasih pa tudi s sušilnikom.

(10) Stroji za barvanje volne v masi.

(11) Stroji za impregniranje volne, kitajske koprive itd. z oljem
in s kemičnimi izdeleki - zaradi lažjega mikanja in česanja.

(12) Stroji za karbonizacijo volne, opremljeni z rezervoarjem za
kislino, napravami za odstranjevanje odvečne tekočine, za sušenje
in za odstranjevanje karboniziranih nečistoč.

(13) Raznovrstni mikalniki (karde) za bombaž, volno, za kratka
umetna ali sintetična vlakna, vlakna iz ličkanja (lanu, konoplje
itd.) itd. Ti stroji nadaljujejo čiščenje, začeto na
razpiralnikih in balerjih ter ločujejo in ravnajo vlakna.
Pravzaprav sestoje iz velikih valjev, ki so prekriti z žagasto
nazobljeno jekleno žico, ali pa s tkanino z žičnimi zobci (obloge
za mikalnike). Ti stroji delujejo v povezavi s fiksnimi ploščami
ali z drugimi valji, ki so prav tako prekriti z oblogami za
mikalnike. Naprava za čiščenje preprečuje, da bi se prostori med
zobci zamašili, pri mikalnikih za volno pa obstaja tudi naprava
za odstranjevanje teh ostankov. Glede na vrsto materiala, se v
različnih fazah uporabljajo različni mikalniki (na primer: grobi
mikalniki ali mikalniki za puljenje, srednji mikalniki, fini
mikalniki, delilniki trakov). Vlakna izhajajo iz mikalnikov v
obliki širokega traku (flora), lahko pa so tudi zbita ali v
obliki okroglega traku (stenja), nato pa se navijajo na vretena
ali cevke, ali pa v vrtečih se posodah.

V to skupino spadajo tudi mikalniki za pripravo vlaken za
klobučevina (filc), ki se uporablja za pripravo vate ali polnil.
Ti stroji so običajno preprostejši, imajo oddelek z valjem,
prekrit z oblogo za mikalnike, ki oscilira nad ravno mizo, ki je
prav tako prekrita z oblogo za mikalnike.

(14) Naprave za razvlekanje (ki imajo samo valje ali igličasta
polja).

Te naprave razvlekajo okrogle trakove do manjšega premera, jih
kombinirajo in ponovno razvlekajo, dokler ni izdelek izenačen. Te
stroje uporabljajo po mikanju, pri volni pa tudi po česanju.

(15) Stroji za česanje. Najpomembnejša funkcija teh strojev je
izčesavanje kratkih vlaken. Okrogli trak držijo s prijemalkami
oziroma kleščami ter ga obdelujejo z napravo z glavniki ali
iglami. Te stroje uporabljajo v različnih proizvodnih fazah - za
obdelavo materiala v surovem stanju (na primer: za grebenanje
lanu), ali pa po mikanju ali razvlekanju. Najpogostejše vrste teh
strojev so stroji za česanje lanu, konoplje ali podobnih vlaken,
francoski ali premočrtni glavniki za bombaž s prekinjajočim se
delovanjem ter cirkularni glavniki za volno.

(16) Naprave za pretresanje lanu, jute itd. Ti stroji združujejo
povesme lanu ali drugih vlaken in jih razvlekajo v kontinualni
trak.

(17) Stroji za vnovično pranje, katerega namen je odstraniti olje
in drugo umazanijo po mikanju ali česanju. Sestoje iz zaporedja
posod z vročo milnico, ki so opremljene z valji za namakanje in
ocejevanje, iz bobnov za sušenje in z napravo za razvlekanje z
valji za vnovično razpiranje volne.

(18) Razvlekalniki za končno razvlekanje in predpredilniki za
rahlo vpredanje trakov ali predpreje. Ti stroji pripravijo
trakove ali predprejo za predenje.

(19) Naprave za navijanje. Te naprave sestoje iz vrtilne plošče
za vrtenje lonca, v katerem se zbira trak ali predpreja, potem ko
pride iz raznih strojev. Ti stroji imajo na vrhu običajno napravo
za navijanje.

           (B) STROJI ZA PRIPRAVO SVILE PRED SUKANJEM

V to skupino spadajo:

(1) Stroji za odstranjevanje zunanjih delov zapredka sviloprejk
in stroji za odstranjevanje (s tolčenjem zapredkov) zunanjih
niti, katere ni moč naviti na vreteno.

(2) Posode za ročno odvijanje svilene niti zapredka, ki so
opremljene z napravo za zbiranje in rahlo vpredanje več niti
skupaj. Te naprave imajo včasih vreteno, na katerega se dobljena
surova svila navija. Vreteno je včasih od posode ločeno. Pod
pogojem, da se vreteno in posoda dobavljata skupaj, se celotna
enota uvršča v to tarifno številko.

(3) Stroji za odstranjevanje kepic, debelejših delov itd. iz
preje iz surove svile.

     (C) PREDILNI STROJI ZA PRIDOBIVANJE PREJE IZ PREDPREJE;
       STROJI ZA NITKANJE IN STROJI ZA DUBLIRANJE PREDIVA
          ZARADI DOBIVANJA VEČNITNE ALI PRAMENSKE PREJE

V to skupino spadajo:

(1) Predilniki, s pomočjo katerih se z nadaljnjim razvlekanjem in
vpredanjem dobi iz predpreje preja. Osnovna značilnost
predilnikov je predilni mehanizem (prstan, tekač itd.) z vrtilnim
vertikalnim ali stožičastim vretenom. Kompletni predilnik sestoji
iz zaporedja teh elementov, ki so nameščeni eden zraven drugega.
V to tarifno številko spadajo predilniki za lan, konopljo, juto
itd., predilniki s prekinjajočim se delovanjem (mule itd.) in
predilniki z neprekinjenim delovanjem (predilniki s krilci, s
prstani, z zvonom itd.). Ta tarifna številka vključuje tudi ročne
preslice s kolesom.

(2) Stroji za pridobivanje preje iz pramen (Tow-to-yarn). Ti
stroji opravljajo ves postopek prekinjanja niti pramena,
njihovega razvlekanja v predprejo in predenja v prejo.

(3) Stroji za nitkanje in dubliranje, ki prejo dodatno vrtijo, ki
opravljajo vpredanje dveh ali več prej z namenom dobiti večnitno
ali pramensko prejo, ali pa vrv. Vendar pa so iz te tarifne
številke izključeni posebni stroji za izdelovanje motvozov (tar.
št. 84.79). Nekateri stroji iz te skupine tudi naprave za
izdelavo navzkrižne preje (na primer: zankastih prej). V to
skupino spadajo tudi stroji za sukanje, za vpredanje neskončnih
filamentov iz svile ali iz umetnih ali sintetičnih vlaken.

(4) Stroji za vezenje (za nastavljanje koncev konjske žime).

                     (D) STROJI ZA NAVIJANJE

Te stroje uporabljajo za navijanje preje ali predpreje ter vrvi
vretena, kopse, vitle, kartice in podobno, pa tudi klobčiče itd.
- neglede na to, ali so namenjeni za trgovske ali proizvodne
namene, ali pa za prodajo na drobno. Glede uvrščanja strojev za
snovanje preje glej del (E) v nadaljevanju. Stroji za navijanje
motvozov ali pramen se uvrščajo v tarifno številko 84.79.

Ta tarifna številka vključuje stroje za vnovično pridobivanje in
navijanje preje iz defektnih pletenih ali kvačkanih izdelkov. Sem
spadajo tudi stroji za navijanje votka, ki so namenjeni posebej
za navijanje preje votka na vretena, pripravljene za tkanje.

      (E) STROJI ZA PRIPRAVO TEKSTILNIH PREJ ZA UPORABO NA
           STROJIH IZ TARIFNIH ŠTEVILK 84.46 ALI 84.47

V to skupino spadajo:

(1) Snovalke za pripravo zaporedja vzporedne preje iste napetosti
in v enakem zaporedju (glede vrste in barve prej) za tkanje. Vso
količino preje, ki je potrebna za osnovo, je moč pripraviti kot
celoto, ali pa po odsekih (sekcijsko snovanje). Navijanje je
lahko neposredno na vreteno, pripravljeno za uporabo na statvah,
ali pa začasno na valj snovalke ali na druge podlage.

Stroj sestoji iz držala z velikim številom vreten s prejo, iz
zaporedja glavnikov in vodil niti in iz močnega mehanizma v
obliki bobna za navijanje. Različni deli tega stroja so običajno
ločeni. Če pa se dobavljajo skupaj, se uvrščajo v to tarifno
številko.

(2) Stroji za škrobljenje. V teh strojih se preja (po delih ali v
celoti) začasno škrobi, da je na statvah bolj zaščitena pred
trenjem in bolj gladka pri tkanju. Ti stroji sestoje običajno iz
korit za škrobljenje, iz sistema valjev za vodenje, iz ogretega
valja ali sušilnice na vroč zrak in iz naprave za navijanje.
Včasih je tukaj tudi še naprava za označevanje (za nameščanje
barvnih oznak na rob osnove na določenih razdaljah).

Ta tarifna številka ne vključuje strojev za škrobljenje - na
primer: strojev za škrobljenje drugih prej (vštevši strojev za
škrobljenje preje votka) v štrenah ali ločenih prej (tar. št.
84.51).

(3) Stroji za vdevanje preje osnove skozi ustrezne ničalnice
tkalskega stroja ter skozi hrbte ali glavnike.

(4) Stroji za vezenje ali vpredanje niti nove osnove ali niti
prejšnje osnove.

Ta tarifna številka ne vključuje pomožnih strojev za povezovanje
niti osnov, prekinjenih med tkanjem (tar. št. 84.48).


                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se deli in pribor strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v tarifno številko 84.48.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) stroji za toplotno obdelavo zapredkov (za ubijanje
sviloprejk) (tar. št. 84.19),

(b) stroji za sušenje tekstilnih materialov (tar. št. 84.19 ali
84.51 - odvisno od primera),

(c) centrifuge za sušenje (tar. št. 84.21),

(d) stroji iz tar. št. 84.44,

(e) stroji za izdelavo ali dodelavo klobučevine (filca) ali
netkanega tekstila (tar. št. 84.49),

(f) stroji za poliranje, loščenje, smojenje in drugi stroji za
dodelavo, kot tudi stroji za navijanje tekstilnega materiala
(tkanin, pletenin itd.) (tar. št. 84.51),

(g) stroji za striženje dlake s teles živali (tar. št. 84.53),

(h) stroji za brušenje in ostrenje igel mikalnikov in glavnikov
(tar. št. 84.60),

(i) stroji za nastavljanje igel v obloke mikalnikov (tar. št.
84.63) in

(j) stroji za montažo oblog za mikalnike na bobne mikalnikov itd.
(tar. št. 84.79).


84.46

TKALSKI STROJI (STATVE)

8446.10 - Za tkanje tkanin širine do vključno 30 cm

 - Za tkanje tkanin širine nad 30 cm, s čolničkom:

8446.21 - - na motorni pogon

8446.29 - - drugi

8446.30 - Za tkanje tkanin, širine nad 30 cm, brez čolnička

Ta tarifna številka vključuje stroje za izdelavo tekstila s
tkanjem, pri čemer so uporabljene tekstilne preje (vštevši tudi
šotina vlakna) ali druge preje (na primer: kovinska, steklena ali
azbestna preja).

V teh strojih se preje osnove in votka prepletejo pod pravim
kotom in tako nastane tkanina.

Pri najpreprostejšem tkanju se ravnina preje deli od vretena
osnove v dve skupini izmenjajočih se prej, pri čemer vsako
skupino posebej upravlja listna naprava. Te listne naprave
izmenoma dvigujejo in spuščajo prejo osnove in ustvarjajo kot
(znan kot očesce) med dvema skupinama prej, skozi katerega
prehaja preja votka (pri navadnih statvah s čolničem), ki se na
hrbtu takoj vstavlja v prejšni votek. Nato poteka dvigovanje in
spuščanje skupin preje v nasprotni smeri s pomočjo listnih
naprav, pri čemer se votek zapre in ustvari novo očesce za
naslednjo nit votka. Na navadnih statvah je moč uporabljati do
osem listnih naprav, da je možno spreminjati vrstni red
dvigovanja preje osnove in da je možno ustvarjati določene
variacije v tkanju.

Bolj zapletene statve lahko opravljajo zapletenejše tkanje.
Nekatere statve imajo na primer: posebni sistem za upravljanje
dvigovanja osnove (nitne, Jacquardove statve itd.), ki upravlja z
večjim številom skupin niti osnove, ali pa samo z enim zaporedjem
niti osnove. Lahko se uporabijo tudi posebne naprave za izdelavo
posebnih tkanin (mehanizmi za tanko bombažno leno - tkanino),
dodatki za tkanine s lasasto površino na osnovi oziroma za
frotiraste tkanine, naprave z majhnimi dodatnimi čolniči za brošč
- tkanine). Nekatere druge statve imajo naprave za zamenjavo
čolničev ali za zamenjavo vreten v štrenah), pri čemer se
vstavlja votek v raznih barvah ali pa različne preje (revolverske
omarice za čolničke, naležne omarice za čolnočke itd.). Na
statvah so pogosto tudi nekatere druge mehanske ali električne
naprave (na primer: naprave za vstavljanje po potrebi vreten v
štrene, naprave za ustavljanje statev, če se osnova ali votek
pretrgata).

Večina teh posebnih naprav lahko tvori integralni del statev,
lahko pa se montira na navadne statve kot pomožna dodatna
naprava, ki se lahko sname. Tovrstne dodatne pomožne naprave se
uvrščajo v to tarifno številko, če se dobavljajo skupaj s
statvami, za katere so namenjene. Če se dobavljajo ločeno, so iz
te tarifne številke izključene (običajno tar. št. 84.48).

Statve običajno izdelujejo tkanine z ravno površino, čeprav
obstajajo tudi krožne statve, ki izdelujejo tkanino v obliki cevi
- pri teh statvah eden ali več čolničev, ki se premikajo mehansko
ali s pomočjo elektromagneta, prepletajo votek z vertikalnimi
osnovnimi nitmi, ki so razporejene v krogu.

Različne tipe statev lahko imenujejo po vrsti njihovega
mehanizma, ali pa po vrsti tkanine, katero izdelujejo - na
primer: nitne statve, Jacquardove statve, statve, pri katerih se
čolnič z votkom premika avtomatsko, brezčolnične statve, pri
katerih se votek vstavlja s pomočjo stisnjenega zraka ali vodnega
curka, ali pa s pomočjo vzvoda ali traku z lovilcem, pa tudi
takšne statve, pri katerih se votek vleče s pomočjo nepremičnega
vitla s pomočjo vrste projektilov. Obstaja tudi vrsta statev za
trakove (na primer: vzvodne statve, zueriške statve in bobnaste
statve), statve za tkanine s lasasto površino, statve za
preproge, vštevši tudi statve za izdelovanje vozlanih preprog.

V to tarifno številko spadajo tudi:

(1) statve za ročno tkanje in

(2) statve za tkanje tkanin iz žice ali iz metalizirane preje -
vendar pod pogojem, da so statve istega tipa kot tkalske statve.
Takšne statve morajo imeti vse bistvene lastnosti mehanskih delov
tkalskih statev za tekstil - valje osnove, napravo za oblikovanje
očesc, mehanizem, ki vleče nit votka skozi očesce pod pravim
kotom in ki ga zbija med niti osnove ter obrobni valj za
navijanje proizvedene tkanine.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni stroji, ki so
konstruirani za prepletanje žice po raznih postopkih, katerih
rezultat je težka žična rešetka ali mreža (glej komentar k tar.
št. 84.63).


                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili, ki se nanašajo na uvrščanje delov
(glej splošna določila komentarja v oddelku XVI), se deli in
pribor za stroje iz te tarifne številke uvrščajo v tarifno
številko 84.48.


84.47

PLETILSKI STROJI, ŠIVALNI PREPLETILNIKI IN STROJI ZA PROIZVODNJO
OVITE PREJE, TILA, ČIPK, VEZENIN, POZAMENTERIJE, PLETENIC ALI
MREŽ IN TAFTING STROJI

 - Stroji za krožno pletenje:

8447.11 - - s premerom valja do vključno 165 mm

8447.12 - - s premerom valja nad 165 mm

8447.20 - Stroji za ravno pletenje; šivalni prepletilniki

8447.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje vse stroje, ki izdelujejo tkanino
ali pozamanterijo s pletenjem, s šivalnim prepletanjem,
obvijanjem, vpletanjem, z mrežnim pletenjem, taftiranjem itd., z
vezenjem na katerikoli podlagi z nevpredeno predprejo, s
tekstilnimi prejami (vštevši s šotno prejo), ali pa z drugimi
prejami (na primer: s kovinsko, steklena ali azbestno) ali z
žico.

                       (A) PLETILNI STROJI

Ti stroji se delijo v dve glavni skupini:

(1) Stroji za ravno pletenje za izdelavo ravnih pletenih površin
iste širine ali s povečanim ali zmanjšanim številom zank v vrsti,
za izdelavo ravnih ali oblikovanih kosov pletenih površin, ki se
nato s šivanjem dodelujejo v gotove izdelke (na primer: v dolge
ali kratke nogavice). Med stroje za ravno pletenje spadajo stroji
za navadno pletenje (na primer: Kotonovi stroji) in za pletenje
osnove (Rachelove, Milanesijeve, charmez statve). Sestava teh
strojev se giblje od preprostih do velikih strojev s številnimi
vrstami igel, ki so v nekaterih primerih opremljeni z
Jacquardskim ali s podobnimi mehanizmi za izdelavo različnih
designov.

(2) Stroji za krožno pletenje, ki izdelujejo ravne, cevaste
pletene površine, če spreminjajo velikost zank v vrstah, pa
oblikovane cevaste kose (za dolge ali kratke nogavice, rokave,
baretke, fese ali za podobna pletena pokrivala itd.).

V to tarifno številko spadajo tudi majhni pletilni stroji za
gospodinjsko rabo ter stroji, ki so namenjeni za zajem le nekaj
zank pri krpanju nogavic. Stroji za združevanje dveh kosov
pletenih površin z navadnim šivanjem zank, pri čemer tvorijo
robove, se uvrščajo v tarifno številko 84.52.

           (B) ŠIVALNI PREPLETILNIKI (STITCH-BONDING)

V to skupino spadajo vse vrste šivalnih prepletilnikov, ki
izdelujejo pletene površine s pomočjo verižnega prešivanja.

Med te stroje spadajo naslednji:

(1) Stroji z igličnim mehanizmom za povezovanje "osnovnih" prej
in "votkinih" prej z verižnim prešivanjem.

(2) Stroji za vstavljanje zank preje na osnovni tekstilni
material, ki je poprej izdelan na klasičnem tkalskem stroju, in
za pritrjevanje teh zank na osnovni material s pletilskim šivom
in

(3) Pletilno - šivalni stroji, ki delujejo na principu šivanja
šivov na tekstilni mreni, ki je poprej izdelana na drugih strojih
(na primer: na mikalnikih). Ti stroji na ta način izdelujejo
utrjeno površino tekstilnega materiala, ki se kot tak uporablja
kot filtrirni material, kot podlaga za preproge, kot izolacijski
material itd.

      (C) STROJI ZA IZDELOVANJE VOZLANIH MREŽ, TILA, ČIPK,
        PLETENIC ALI POZAMANTERIJE, OVITE PREJE, VEZENIN,
                    TAFTIRANIH IZDELKOV ITD.

Med te stroje spadajo:

(1) Stroji za izdelovanje mrež ali mrežastega blaga za katerikoli
namen - bodisi v kosih ali v obliki gotovih izdelkov (na primer:
ribiška mreža).

(2) Stroji za izdelovanje gladkega tila (na primer: Roller -
stroji).

(3) Stroji za izdelovanje tila z reliefnimi progami, za
izdelovanje čipk itd. (na primer: Leversovi stroji in notighamski
stroji za izdelovanje čipke).

(4) Stroji za izdelovanje bobinetnega tila, bobinetnih zaves in
bobinetne čipke, ki izdelujejo ravne mreže ali ravne mrežaste
zavese, kot tudi strojno tkane čipke iz niti osnove in niti
votka. Vendar pa se niti osnove in niti votka ne prepletajo pod
pravim kotom, kot pri tkanju, temveč se obvijajo in vezejo z
gibanjem čolniča sem in tja s številnimi niti osnove,
razporejenih na majhnih vretencih.

(5) Stroji za vezenje, ki s pomočjo igel vezejo razne designe z
eno ali več nitmi na obstoječi osnovi iz tkanine ali iz drugega
materiala; ti stroji so lahko opremljeni z Jacquardovim ali s
podobnimi mehanizmi. V to tarifno številko spadajo tudi stroji za
izvlekanje niti. Ti stroji izvlekajo ostale niti v vezenino z
odprtimi luknjicami.

Ta tarifna številka ne vključuje strojev za izdelovanje verižnega
vboda, niti strojev za izdelavo obrobnega vboda ob šivanju traku
(uporabljajo se predvsem za obrobljanje ustreznega tekstilnega
artikla, vendar lahko tudi preprosto vezejo). V to tarifno
številko ne spadajo tudi šivalni stroji, ki lahko razen navadnega
šivanja tudi preprosto vezejo (tar. št. 84.52).

(6) Stroji za izdelovanje ovite preje. Ti stroji obvijajo prejo v
pribitih spiralah okoli razmeroma debelejšega jedra (na primer:
okoli kovinske žice, gumijaste niti, nevpredenih vlaken ali iz
ene ali več bolj grobih prej). Ti stroji se lahko uporabljajo
tudi za ovijanje tanke električne žice s prejo.

(7) Stroji za izdelovanje razne pozamanterije s prepletanjem
preje ali nevpredenih vlaken (včasih obvitih) iz različnih
tekstilnih materialov in na bolj ali manj zapletene načine
(statve za pletenice, statve s kaveljčki itd.).

V to tarifno številko spadajo tudi pletilni stroji za pletenje
žičnega ovoja upogibnih cevi iz gume, plastike itd., ali pa za
pletenje cevastih pletenic iz žice - vendar pod pogojem, da imajo
bistvene mehanske dele, ki so značilni za tekstilne stroje iz
predhodne točke.

(8) Stroji za prevlekanje gumbov, res itd. s tekstilnimi nitmi.

(9) Stroji za taftiranje ("čop-anje" "šop-anje") - za vstavljanje
zank ali lasaste površine iz tekstilne preje v podlago iz
tekstilnega materiala za izdelavo preprog, brisač in drugih
artiklov (posteljnih pregrinjal, kopalnih plaščev ipd.).


                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se deli in pribor strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v tar. št. 84.48.


84.48

POMOŽNI STROJI ZA UPORABO S STROJI IZ TAR. ŠT. 84.44, 84.45,
84.46 ALI 84.47 (NPR.: NITNI STROJI, JACQUARDSKI STROJI,
AVTOMATSKE NAPRAVE ZA USTAVLJANJE IN MEHANIZMI ZA SPREMINJANE
SMERI ČOLNIČKOV); DELI IN PRIBOR, KI SO PRIMERNI ZA UPORABO
IZKLJUČNO ALI PRETEŽNO S STROJI IZ TE TARIFNE ŠTEVILKE ALI IZ
TAR. ŠT. 84.44, 84.45, 84.46 ALI 84.47 (NPR.: VRETENA IN KRILA ZA
VRETENA, GARNITURE ZA MIKALNIKE, GLAVNIKI, EKSTRUZIJSKE ŠOBE,
ČOLNIČKI, NIČALNICE, LISTI ZA NIČALNICE IN IGLE)

 - Pomožni stroji za stroje iz tar. št. 84.44, 84.45, 84.46 ali
84.47:

8448.11 - - nitni in jacquardski stroji; stroji za zmanjševanje,
kopiranje ali luknjanje kartic ali stroji za povezovanje
luknjanih kartic

8448.19 - - drugi

8448.20 - Deli in pribor za stroje iz tar. št. 84.44 ali njihove
pomožne stroje

 - Deli in pribor za stroje iz tar. št. 84.45 ali njihove pomožne
stroje:

8448.31 - - obloge za mikalnike (karde)

8448.32 - - za stroje za pripravljanje tekstilnih vlaken, razen
oblog za mikalnike (karde)

8448.33 - - vretena, krilca za vretena, predilniški prstani in
prstančni tekači

8448.39 - - drugo

 - Deli in pribor za tkalske stroje (statve) ali njihove pomožne
stroje:

8448.41 - - čolniči

8448.42 - - brda za statve, ničalnice in listi za ničalnice

8448.49 - - drugo

 - Deli in pribor za stroje iz tar. št. 84.47 ali njihove pomožne
stroje:

8448.51 - - zapletni plugi, igle in drugi predmeti, ki se
uporabljajo pri oblikovanju zank

8448.59 - drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(I) Vse pomožne stroje in aparate, ki posebej ali skupaj
opravljajo nalogo, ki dopolnjuje vlogo strojev iz tarifnih
številk 84.44, 84.45, 84.46 ali 84.47 (še posebno predilnih,
tkalnih, pletilnih strojev in strojev za vezenje). Ti pomožni
stroji lahko zmogljivosti osnovnega stroja razširijo (kot je v
primeru nitnih in Jacquardnih strojev), lahko pa opravljajo
določena mehanska opravila, ki so nujna za pravilno delovanje
osnovnega stroja (kot je v primeru naprav za ustavljanje osnove,
naprav za ustavljanje votka, strojev za vezenje osnove).

(II) Dele strojev iz te tarifne številke, kot tudi strojev iz
tarifnih številk 84.44, 84.45, 84.46 ali 84.47 (glej splošna
določila komentarja k oddelku XVI).

(III) Razni pribor, ki se uporablja pri strojih iz tarifnih
številk 84.44, 84.45, 84.46 ali 84.47, ali pa pri strojih iz te
tarifne številke. V splošnem se izraz "pribor" nanaša na
zamenljive dele opreme, ki ne predstavlja integralnega dela
stroja in ki se mora pogosto menjavati (na primer: zato, ker se
hitro obrabi, ali pa zato, ker je potreben drugačen tip pribora
za drugačno vrsto delovanja stroja).

                       (A) POMOŽNI STROJI

V to skupino spadajo:

(1) Pomožni stroji za uporabo skupaj s tekstilnimi predilnimi
stroji, na primer:

avtomatske naprave, ki snemajo popolnoma navita vretena in jih
zamenjujejo s praznimi ter premične naprave za razvrščanje
praznih vreten.

(2) Stojala za valje osnove ali okviri za vretena. Ta stojala in
okviri nosijo valje osnove med postopkom škrobljenja ali med
navijanjem osnove na valj. V nekaterih primerih nosijo valj
osnove med tkanjem.

(3) Nitni in Jacquardni stroji, ki se uporabljajo za prilagajanje
statev za izdelavo zapletenejših prepletov, kot pa bi jih stroj
brez njih lahko proizvedel. Nitne stroje upravljajo z ločenim
dvigom velikega števila niti, Jacquardni stroji pa z dvigom
posameznih niti osnove. Ti stroji delujejo s pomočjo vrste kartic
z izbočenimi križci, ki tvorijo verigo, v številnih primerih
(posebno pri Jacquardnih strojih) pa s pomočjo vrste ustrezno
preluknjanih kartic, katerih robovi so ohlapno povezani v
neprekinjeno verigo. Ti križci ali določeno število igel, od
katerih nekatere nastopijo skladno z različno razmestitvijo
odprtin na karticah, poganjajo mehanizem za dvigovanje osnovnih
niti. Podobni mehanizmi (pri strojih znamke Verdol) delujejo z
neprekinjenimi trakovi perforiranega papirja.

(4) Stroji, ki se montirajo na Jacquardne stroje in ki omogočajo
določenemu številu kartic, da ostanejo na mestu, dokler se
vstavlja več kot ena nit votka. Na ta način se manjša število
kartic in povečuje hitrost tkanja.

(5) Stroji za luknjanje kartic na Jacquardnih strojih (električni
ali neelektrični).

(6) Stroji za vezenje kartic zaradi njihovega povezovanja v
ohlapno verigo (za uporabo na Jacquardnih strojih).

(7) Stroji za menjavo čolničev, kot so poševni in krožni
magazini. Lahko se montirajo na navadne statve, tako da jih je
moč uporabiti za različne niti votka.

(8) Naprave za ustavljanje niti osnove in naprave za ustavljanje
niti votka. Ti stroji omogočajo takojšnjo ustavitev statev v
primeru, da se nit votka ali osnove prekine. Prav tako spadajo v
to skupino tudi mehanizmi za nadzor votka, ki zagotavljajo
nepretrgano dostavo preje votka tako, da zamenjajo cevko, ko je
to potrebno. Ta tarifna številka vključuje tovrstne naprava
neglede na to, ali so električne ali neelektrične.

(9) Stroji za vezenje osnove. To so majhni stroji, ki so
nameščeni na statve nad ravnino prej osnove in ki služijo, da jih
v primeru prekinitve med tkanjem sestavijo.

Ta tarifna številka ne vključuje strojev za vezenje ali vpredanje
iz tar. št. 84.45.

(10) Dodatki za perling - preplet, ki med tkanjem prehajajo nad
določenimi nitmi osnove in pri tem tvorijo zanke, skozi katere
prehajajo niti votka. Ti dodatki se uporabljajo v proizvodnji
gaze in drugih tkanin s perling - prepletom.

(11) Čolniči za broširanje - ti dodatki omogočajo, da čolnič za
broširanje prehaja med določenimi osnovnimi nitmi in tako
proizvede broširane designe.

(12) Naprave za lasasto osnove, ki s spremenljivim gibanjem
grebena oblikujejo zanke na eni ali obeh straneh tkanine
(frotiraste tkanine itd.).

(13) Stroji za rezanje tkanine ob robovih. Če se uporabljajo
široke statve za izdelavo več ozkih tkanin, izdelujejo ti stroji
perling - preplet in vstavljajo vrsto šivov, po katerem je treba
pri ločevanju teh tkanin rezati niti votka.

(14) Aparti z vgrajeno fotocelico, ki odkrivajo napake v pletenih
površinah in v nitih, ki se navijajo pri snovanju itd. Te naprave
zaustavijo stroj, takoj ko odkrijejo napako.

(15) Avtomatski menjalci cevk za tkalske stroje.

(16) Stroji za vstavljanje tankih plošč v avtomatske naprave za
ustavljanje.

(17) Stražarji osnove za stroje za snovanje, za stroje za
škrobljenje in za pletilne stroje.

(18) Nosilec gredi.

(19) Sita in tolkači (tolkalna krila) za razpiralce in tolkači za
bater - stroje.

(20) Valji in bobni za bater - stroje, mikalnike ali stroje za
česanje.

(21) Mešalniki, bobni in valji za stroje za razmaščevanje volne
ali za stroje za mastenje.

(22) Naprave za razvlekanje za razvlekovalne sisteme predilnikov,
predpredilnikov ali strojev za kontinuirano obročasto nitkanje
ter valje zanje.

(23) Preprosti mehanski čistilniki preje za stroje za navijanje.
Ti stroji so namenjeni odstranjevanju vozlov in drugih napak iz
preje.

Nekateri med pravkar omenjenimi stroji so lahko konstruirani
tako, da predstavljajo integralne dele statev (na primer:
Jacquardovih, avtomatskih statev itd.). Če se dobavljajo ločeno,
se uvrščajo v to tarifno številko, vendar ne kot pomožni stroji,
temveč kot deli strojev iz tarifnih številk 84.44, 84.45, 84.46
ali 84.47.

                       (B) DELI IN PRIBOR

V to skupino izdelkov spadajo:

(1) Redniki, ki med snovanjem držijo gredi.

(2) Gredi in krila gredi za predilnike.

(3) Centrifugalni lonci (Tofamove škatle), ki so pogosto iz
plastične mase in v katerih se umetne in sintetične tekstilne
preje navijajo v pogače, takoj ko so proizvedene.

(4) Glavniki za česalne stroje; padajoče igle in verige -
nazobčane palice, ki se uporabljajo pri razvlekanju volne.

(5) Obloge za mikalnike (vštevši tudi ozke trakove, znane kot
trakovi za mikalnike) z žičnimi iglicami in popolnoma jeklene
obloge za mikalnike v obliki terasasto nazobčane žice.

(6) Obročasti tekači, odprti obroči, ki so postavljeni za
predilniški obroč zaradi zagotavljanja potrebnega uvoja za
oblikovanje preje.

(7) Izrivalne šobe, spinerete itd., ki se uporabljajo za
iztiskanje umetnih in sintetičnih filamentov, vštevši tudi šobe
iz plemenite kovine, vendar izključuje šobe iz keramike (tar. št.
69.09) ali iz stekla (tar. št. 70.20).

(8) Vodila za niti (vendar ne tudi vodila iz stekla ali keramike
- glej tarifni številki 70.20 in 69.09, niti vodila, ki so v
celoti iz ahata ali iz drugega dragega ali poldragega kamenja -
glej tar. št. 71.16).

(9) Valje za osnovo, s katerih se med tkanjem odvijajo niti
osnove.

(10) Brda za statve (vštevši tudi nastavljive raztegljive
glavnike). Ta brda pribijajo med tkanjem vsako vrsto votka k
poprej oblikovani vrsti.

(11) Okviri, v katere so vgrajene ničalnice za statve.

(12) Čolniče, vendar izvzemši cevke, na katere se navija preja.

(13) Kovinske ničalnice, žice določene dolžine z očescem, skozi
katerega prehaja osnovna nit ter kovinske povezovalne (galir)
vrvice, ki povezujejo okvire ničalnic z dvižnim mehanizmom.

(14) Tanke kovinske uteži z očesci na zgornjem koncu, s pomočjo
katerih se namestijo na vsako vrvico.

(15) Igličaste plošče in plošče za platine - izbočene plošče, ki
so najpogosteje iz lesa ali iz vulkaniziranega vlakna in ki se
uporabljajo za Jacquardne ali podobne stroje.

(16) Jacquardne kavlje. Veliko število teh posebnih kaveljčkov z
jezičkom se uporablja pri Jacquardnih strojih, da povezujejo
vrvice Jacquarda s povezovalnimi (galir) vrvicami.

(17) Igle za pletilne stroje, na primer: igle s kavelčkom,
vštevši stilete in igle za stroje za izdelovanje mreže, zglobne
igle (katere imenujejo tudi igle z jezičkom), ki so opremljene z
enim ali več jezički, igle z žlebom, ki imajo namesto jezička
premični prerez, cevaste igle in igle za stroje za kvačkanje.

(18) Drsniki, glavniki, drsne palice itd; stroji za izdelovanje
tila, čipke in vezenin.

(19) Drsniki za pletilne stroje.

(20) Rokavice za izvlekanje iz plastičnih mas.

(21) Čolniči za tkalske stroje (tkalski čolniči), stroji za
vezenje in stroji za izdelavo mrežastih izdelkov.

(22) Plošče za pletilne stroje, na primer: zaviralne plošče,
plošče za oblikovanje, spuščanje, rezanje, plošče z dvojnim
robom, vodila niti, prenosne plošče, plošče za Jacquardni vbod
itd. To so izdeleki, ki so izdelani iz tankih jeklenih plošč,
debelih od 0,1 do 2 mm in ki imajo zelo različne profile, ki
pomagajo iglam (običajno iglam s kaveljčki ali zglobnim iglam).

(23) Pribor za izdelavo zank, na primer: za nabiranje, vodila za
izdelovanje nabora, šablone za design, razvlekovalniki, pribor za
žlebljenje, klinci in potisne palice.

(24) Snovalni valji, razdelni valji in stranice valja, zavore in
regulatorji avtomatskih vrtilnih gredi.

(25) Plošče in viseči kaveljčki rezil in zobje za glavnike.

(26) Razpenjalniki za tkalske stroje.

(27) Škatle za čolniče.

(28) Železni deli, ki se uporabljajo za tkalske stroje za
oblikovanje zank, vštevši tudi tiste z rezalnim delom.

(29) Kvačke za stroje za kvačkanje (brez čolniča).

(30) Igličaste palice za stroje za izdelavo nogavic, drsne
plošče, ekscentri in plošče za igle za premočrtne pletilne
stroje, igličasti ekscentri za stroje za krožno pletenje.

(31) Igle za gredi strojev za izdelovanje tila in kavlji za
stroje za izdelovanje mrežastih izdelkov.

(32) Igle za vezenje in okviri za stroje za vezenje.

(33) Vretena za stroje za opletanje in za stroje za navijanje.

(34) Zavore za niti (napenjalci) in glavniki za stroje za
snovanje in za stroje za škrobljenje osnove.

(35) Igle, platine, "noži" in rešetke za nitne ali Jacquardne
stroje.

(36) Magacini (za dvigovanje, obračanje itd.) za naprave za
avtomatsko zamenjavo čolničev.

(37) Magacini za avtomatske menjalce cevk z votkom.

(38) Lamele (tanke ploščice) za avtomatske stražarje osnove.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) naluknjane kartice iz papirja ali lepenke ali za Jacquardne
ali podobne stroje (tar. št. 48.23),

(b) črpalke, ki se uporabljajo za iztiskovanje umetnih ali
sintetičnih vlaken (tar. št. 84.13),

(c) filtri, ki se uporabljajo za iztiskovanje umetnih ali
sintetičnih vlaken (tar. št. 84.21),

(d) igle, ki se uporabljajo za šivalne stroje (tar. št. 84.52),

(e) lonci za predprejo ali trakove preje (uvrščajo se po
materialu, iz katerega so izdelani),

(f) palice za sproščanje (preproste palice iz lesda ali kovine,
ki se uporabljajo pri statvah, da omejijo pričetek očesa)
(uvrščajo se po materialu, iz katerega so izdelane) in

(g) vretena, cevke, kopsi, stožci, vitli in podobno (uvrščajo se
po materialu, iz katerega so izdelani).


84.49

STROJI ZA PROIZVODNJO ALI KONČNO OBDELAVO KLOBUČEVINE ALI
NETKANEGA BLAGA V METRAŽI ALI V DOLOČENIH OBLIKAH, VKLJUČNO S
STROJI ZA IZDELOVANJE KLOBUKOV IZ KLOBUČEVINE; KALUPI ZA KLOBUKE

V to tarifno številko spadajo stroji za izdelovanje ali za končno
obdelavo vseh vrst klobučevine (filca) ali netkanega materiala,
ali pa izdelkov iz klobučevine (filca) ali iz netkanega
materiala. Vendar so iz te tarifne številke izključeni stroji za
izdelavo filcanega tkanega tekstila. V to tarifno številko
spadajo tudi forme za izdelovanje klobukov.

Stroji, ki se uporabljajo v pripravljalnih postopkih pred
filcanjem (na primer: pnevmatski stroji za sortiranje dlake,
razpiralniki za tekstil, tolkači in mikalniki) so enaki tistim,
ki se uporabljajo za pripravo vlaken za predenje in ostanejo
uvrščene v tarifni številki 84.45.

    (A) STROJI ZA IZDELAVO ALI ZA KONČNO OBDELAVO KLOBUČEVINE
             (FILCA) ALI NETKANEGA MATERIALA NASPLOH

V to skupino spadajo:

(1) Stroji za izdelovanje klobučevine (filca), ki običajno
sestoje iz dveh zelo nažlebljenih plošč, od katerih je ena
fiksirana, druga pa se lahko recipročno premika. Med ploščama je
koprena iz zgrebenanih vlaken izpostavljena trenju in visokemu
pritisku in tako postane filcana.

Med te stroje spadajo tudi naprave za vlaženje koprene in
ogrevanje plošč. Nekateri med njimi imajo namesto plošč
razbrazdane valje.

(2) Stroji za miljenje, ki se uporabljajo za miljenje delno
formiranega klobučevine.

(3) Stroji za valjanje. V teh strojih s poprej namiljeni filcani
kosi tolčejo s kiji z namenom dopolniti oblikovanje filca. Takšni
stroji se uvrščajo v to tarifno številko, četudi se lahko
izjemoma uporabljajo za valjanje majhnih tkanih ali pletenih
tekstilnih predmetov. Na drugi strani pa so rotacijski stroji za
valjanje, ki se uporabljajo predvsem za valjanje in filcanje
tkanih materialov, iz te tarifne številke izključeni (tar. št.
84.51).

(4) Stroji za izdelovanje ojačenega klobučevine. Klobučevina in
podlaga iz volnene tkanine se lahko filcata skupaj s pomočjo
ogretega valja, lahko pa se v ta namen uporabi vrsta igel s
kaveljčki, ki nekatera vlakna pred filcanjem vstavljajo v tkanino
nevolnene osnove.

(5) Stroji za končno obdelavo klobučevine, kot so glajenje,
poliranje, rezanje itd.

(6) Stroji za izdelovanje netkanih materialov, (kot na primer:
stroji za suhi ali mokri postopek, ali pa stroji za neposredno
predenje).

    (B) STROJI ZA IZDELOVANJE KLOBUKOV IZ KLOBUČEVINE (FILCA)

V to skupino spadajo:

(1) Stroji za filcanje živalske dlake v oblike klobukov. Ti
stroji sestoje iz sistema valjev, ki dlako privedejo do
rotacijskih ščetk vrtilnih trakov grebena, ki dlako mečejo na
vrtilne naluknjane kovinske stožce (ali pa na stožce iz žične
tkanine). Močan zračni tok izvleka dlako na površje konusa in
tako na njegovi površini oblikuje plast.

(2) Stiskalnice za filcanje z nažlebljenimi površinami, ki so
običajno iz lesa in od katerih ima ena površina ali obe možnost
recipročnega premikanja. Med ploščami se filca poprej oblikovana
oblika klobuka.

(3) Stiskalnice z valjem za dopolnjevanje filcanja oblike
klobuka.

(4) Stroji za razvlekanje, na katerih se stožičasta oblika
klobuka nadalje oblikuje, vrh stožca pa zaobli.

(5) Stroji, na katerih se oblikuje obod klobuka tako, da se vleče
med stožičastimi valji.

(6) Stroji za poliranje, ki odstranjujejo odvečno dlako s
površine klobuka s kamnom ali s pomočjo abrazivne tkanine.

(7) Stroji za smojenje dlake s klobukove površine.

(8) Stroji za zagotavljanje nepremočljivosti, v katerih se
nekateri modeli klobukov namakajo ali škropijo s šelakom ali z
želatino in se stiskajo med valji.

(9) Stroji s formami, ki izpopolnjujejo obliko oboda in ki dajejo
modelu klobuka končno obliko.

(10) Stiskalnice s peskom. Te stiskalnice pritiskajo na
notranjost modela klobuka z vrečkami s peskom. Pri tem je klobuk
nameščen na kalup. Na ta način se dodeluje površina klobučevine,
ki je pokvarjena zaradi poprejšnjih postopkov.

(11) Stroji z blazinicami, ki se lahko obračajo in ki dajejo
klobučevini gladko in odsevno površino.

Stroji za izdelovanje filcanih klobukov so isti kot predhodno
opisani stroji za izdelovanje volnenih klobukov iz dlake drugih
živali, izvzemši prvo operacijo, to je izdelovanje modela
klobuka. Če gre za volno, se plast vlakna iz mikalnika oblikuje v
model klobuka s pomočjo naprave, ki sestoji iz gibljivega
stožičastega kalupa.

                (C) FORME ZA IZDELOVANJE KLOBUKOV

Modeli (forme), so lahko leseni ali kovinski (običajno so iz
aluminija) in se uporabljajo skupaj s katerim izmed zgoraj
opisanih strojev.

Forme za širjenje klobukov, ki se uporabljajo za oblikovanje
klobukov, se prav tako uvrščajo v to tarifno številko. Stroji za
risanje obrisa glave, ki se uporabljajo za oblikovanje klobukov,
pa so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 90.31).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne številke
uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) kalandri za stiskanje listov vlaken pred filcanjem (tar. št.
84.20) in

(b) pletilni stroji, ki se uporabljajo za izdelovanje pletenih
pokrival (baretk, fesov itd.) (tar. št. 84.47).


84.50

PRALNI STROJI, ZA GOSPODINJSTVA IN PRALNICE, VKLJUČNO S STROJI,
KI PEREJO IN SUŠIJO

 - Stroji z zmogljivostjo do vključno 10 kg suhega perila:

8450.11 - - popolnoma avtomatski

8450.12 - - drugi, z vgrajeno centrifugalno napravo za ožemanje

8450.19 - - drugi

8450.20 - Stroji z zmogljivostjo nad 10 kg suhega perila

8450.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje pralne stroje za gospodinjstva in
pralnice (neglede na to, ali so električni ali neelektrični in
neglede na njihovo težo). V teh strojih so običajno lopatice ali
rotacijski bobni, ki omogočajo kontinuirano kroženje tekočine in
pralnih izdelkov. Včasih so v teh strojih tudi naprave, ki dajejo
tekočini visokofrekvenčne vibracije.

V to tarifno številko spadajo tudi pralno - sušilni stroji.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni stroji za suho
čiščenje, ki se uvrščajo v tarifno številko 84.51.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili, ki se nanašajo na uvrščanje delov
(glej splošna določila komentarja v oddelku XVI), se tudi deli
strojev iz te tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

POJASNILO K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8450.11

V to tarifno številko spadajo pralni stroji s programatorjem, ki
po nastavitvi programa perejo, spirajo in ožemajo, ne da bi bil
pri tem potreben poseg uporabnika.


84.51

STROJI (RAZEN STROJEV IZ TAR. ŠT. 84.50) ZA PRANJE, ČIŠČENJE,
OŽEMANJE (PERILA), SUŠENJE, LIKANJE (VKLJUČNO S STISKALNICAMI ZA
FIKSIRANJE), BELJENJE, BARVANJE, APRETIRANJE, DOVRŠEVANJE,
PREVLAČENJE ALI IMPREGNIRANJE TEKSTILNE PREJE, TKANIN, PLETENIN
IDR. ALI GOTOVIH TEKSTILNIH PREDMETOV IN STROJI ZA NANAŠANJE
PASTE NA OSNOVNO TKANINO ALI DRUGO PODLAGO, KI SE UPORABLJA PRI
PROIZVODNJI TALNIH OBLOG, KOT JE LINOLEJ; STROJI ZA NAVIJANJE,
ODVIJANJE, ZLAGANJE, REZANJE ALI ZOBČASTO IZREZOVANJE TEKSTILNIH
TKANIN

8451.10 - Stroji za kemično čiščenje - suho čiščenje

 - Stroji za sušenje:

8451.21 - - z zmogljivostjo do vključno 10 kg suhega perila

8451.29 - - drugi

8451.30 - Stroji in stiskalnice za likanje (vključno s
stiskalnicami za fiksiranje)

8451.40 - Stroji za pranje, beljenje ali barvanje

8451.50 - Stroji za navijanje, odvijanje, zlaganje, rezanje ali
zobčasto izrezovanje tekstilnih tkanin

8451.80 - Drugi stroji

8451.90 - Deli

V to tarifno številko spadajo številni raznovrstni stroji, ki se
uporabljajo:

(I) Za pranje, beljenje, ožemanje, čiščenje, likanje, barvanje,
sušenje tekstilnih tkanin, tekstilnih metražnih materialov ali
konfekcioniranih tekstilnih izdelkov, vendar izključuje pralni
stroji za gospodinjstva ali za pralnice (tar. št. 84.50).

(II) Za apretiranje in dodelavo preje ali tkanin po predenju ali
tkanju z namenom izboljšanja nekaterih kvalitet, ali pa z namenom
izboljšati njihov videz (na primer: za striženje, valjanje,
dosego odsevnosti itd.) ali dodajanja novih lastnosti (na primer:
z impregniranjem ali prevlekanjem), vendar izključuje stroji za
dodelavo klobučevine (filca) (tar. št. 84.49).

(III) Za navijanje, odvijanje, pregibanje, rezanje ali zobčasto
izrezovanje tekstilnih tkanin.

Številni stroji iz te tarifne številke so zgolj čebri,
rezervoarji, korita in drugi kontejnerji, ki so opremljeni s
preprostimi mehanskimi napravami, kot so na primer: valji za
vstavljanje preje ali tkanine, ali pa za odcejanje odvečne
tekočine, mešalniki itd. Takšni stroji se uporabljajo za razna
opravila pri pranju, barvanju, čiščenju itd., ali pa za apreturne
operacije, med katere spadajo prevlekanje ali impregniranje (na
primer: z lepilom, s sredstvi za nepremočljivost, s sredstvi
proti mečkanju, proti vnetljivosti, za zaščito pred molji, pred
gnitjem itd.). Ti stroji se lahko uvrstijo v to tarifno številko,
če imajo navedene mehanske naprave in če so nedvoumno namenjeni
za obdelavo tekstila.

     (A) STROJI ZA PRANJE, OŽEMANJE, LIKANJE ALI STISKANJE,
               VENDAR BREZ VGRAJENE GRELNE NAPRAVE

V to skupino strojev spadajo:

(1) Industrijski stroji za pranje preje, tkanin ali tekstilnih
izdelkov, razen pralnih strojev iz tar. št. 84.50 (na primer:
tunelski pralni stroji, skozi katere gredo štrene preje ena za
drugo in so razprostrte za pranje ali sušenje, stroji za pranje
tkanin v kosih).

(2) Za ožemanje in razprostiranje perila.

(3) Za stresanje perila, ki se uporabljajo v pralnicah za
razprostiranje vlažnega perila in za njegovo pripravo na likanje.

(4) Likalni stroji in parne stiskalnice za likanje oblačil, ki
imajo valj na mizi, valj in korito ipd., vštevši tudi stiskalnice
za fiksiranje, izključuje likalne stroje tipa kalandrov - neglede
na to, ali so namenjeni za gospodinjsko rabo (tar. št. 84.20).

               (B) STROJI ZA BELJENJE ALI BARVANJE

Sem spadajo takoimenovane "J - Škatle", ki se uporabljajo pri
beljenju ali pri drugih mokrih zaključnih operacijah. V bistvu
sestoje iz vertikalnega kontejnerja z dvema krakoma v obliki črke
J. Kontejner je opremljen z notranjo napravo za curke pare in z
valji, ki vodijo material, ki se pari. Poprej impregnirana
tkanina gre skozi kad z belilno tekočino, nato v daljši krak,
kjer ostane toliko časa, dokler ni beljenje dokončano, čez nekaj
časa pa pride iz stroja iz manjšega kraka.

Drugi stroji iz te skupine so v glavnem tipa čebra, o čemer je že
bilo govora, in so prilagojeni delu s posameznimi vrstami
tekstilnega blaga (na primer: s prejo v štrenah, štrenicah, ali
klobčičih, vretenih itd.), s kosovnim tekstilnim blagom ali z
gotovimi predmeti. v to skupino spadajo tudi stroji za barvanje
ali apretiranje tekstilnega blaga v kosih v razprti širini.
Bistvena značilnost teh strojev je vgrajena vrsta valjev za
ocejanje preostale tekočine.

              (C) STROJI ZA SUHO (KEMIČNO) ČIŠČENJE

Ti stroji čistijo namesto z vodo s hlapljivimi tekočinami, kot je
na primer: bencin, tetrakloro-ogljik-CCl4, triklor-etilen itd. To
so običajno zelo zapleteni stroji, ki vključujejo na primer:
pralne stroje za pranje s kroženjem tekočine skozi blago, ki se
čisti, centrifugalne ekstraktorji, filtre, naprave za
prečiščevanje in rezervoarje za odležavanje. Ker so številne
čistilne tekočine vnetljive, je v teh strojih pralni stroj in
cirkulacijska črpalka običajno na motorni pogon, ki je varen pred
eksplozijo.

                       (D) SUŠILNI STROJI

Ti stroji se uvrščajo v to tarifno številko le v primeru, če so
nedvoumno konstruirani za sušenje tekstilnih prej, tekstilnih
metražnih materialov, ali pa gotovega blaga. Obstajata dve vrsti
teh strojev: prva vrsta sestoji iz zaprte komore, v kateri je
blago izpostavljeno delovanju vročega zraka, druga vrsta pa iz
ogretih valjev, preko katerih gre blago.

Ta tarifna številka izključuje sušilne stroje, ki niso
specializirani za obdelavo tekstilnega blaga (glej tar. št.
84.19) in centrifugalne sušilne stroje (tar. št. 84..21).

             (E) STROJI ZA APRETIRANJE ALI DODELAVO

V to skupino strojev spadajo:

(1) Za merceriziranje, v katerih je preja ali tkanina
izpostavljena delovanju natrijevega hidroksida (kavstične sode.)

(2) Za zbijanje, v katerih so vrste valjev z lesenimi glavami ali
z glavami iz litega železa spiralno montirani na en valj. Valji s
tolčenjem zbijajo tkanino. Zbijajo luknjice v tkanju, ali pa dajo
tkanini boljšo odsevnost.

(3) Rotacijski stroji za valjanje. Ti stroji zbijajo niti osnove
in votka ene zraven drugih in tako izvajajo delno površinsko
filcanje.

Stroji s kiji, ki se uporabljajo predvsem za izdelovanje
klobučevine (filca), so iz te tarifne številke izključeni (tar.
št. 84.49),

(4) Za čiščenje in snemanje vozličkov s tkanin - uporabljajo se
za odpravljanje pomanjkljivosti ali vozličkov, ki so nastali na
tkanini.

(5) Za puljenje, ki se uporabljajo za dvigovanje površinskih
vlaken iz tkanine. Sestoje iz velikega valja, montiranega na
letvah ali v okviru, v katere se lahko namestijo grebeni. Lahko
sestoje tudi iz manjših valjev, opremljenih z ostmi iz tanke
žice.

(6) Za tolčenje lica tkanine z namenom postaviti pokonci dlačice
na licu.

(7) Za striženje površine tkanine po puljenju. Podobni stroji se
uporabljajo za dodelavo žameta. Če uporabljajo nazobčane valje
ali plošče, je moč dobiti različne učinke.

(8) Za ratiniranje ali za nabiranje, ki se uporabljajo za
doseganje valovitega ali bisernega učinka na puljenih tkaninah.
To se dosega s kodranjem ali valjanjem vlaknenih kitk. Ti stroji
sestoje iz mize, prekrite s plišem, nad katero se druga miza,
prekrita z gumo, polstom (filcem) ali z brusilnim papirjem,
ponike sem in tja s kratkimi zibajočimi ali krožnimi gibi.

(9) Za krtačenje. Med te stroje spadajo gibljive cilindrične
ščetke za krtačenje tkanine po puljenju.

(10) Za smojenje, katerega namen je eliminirati kosmatost tkanine
ali preje. Ti stroji delujejo na principu hitrega prehoda tkanine
preko ogretih cilindrov ali izbočenih plošč, ali pa preko
plinskega plamena.

(11) Za poliranje ali likanje vrvi, za likanje svilene preje v
štrenah ali za likanje svilenih tkanin.

(12) Stroji z brusilnim sredstvom za izdelavo gladke in ravne
površine tkanin.

(13) Cilindrične stiskalnice, ki delujejo na ravnem ali
polkroglem podstavku. Ti stroji so namenjeni za dosego odsevnega
lica tkanine. Kalandrirni stroji (tar. št. 84.20) in hidravlične
stiskalnice za splošno rabo (tar. št. 84.79) se prav tako
uporabljajo za te namene.

(14) Za dekantiranje, v katerih je tkanina izpostavljena
delovanju pare z namenom fiksirati končno apreturo in doseči
končno kvaliteto tkanine. Sem spadajo tudi podobni stroji za
vlaženje preje ali tkanin s pomočjo parnega postopka.

(15) Za razvlekanje (širjenje) na pravo širino tkanine.

(16) Za krčenje, ki zbijajo niti votka in tako tkanino zgostijo
in tako zmanjšajo možnost, da se tkanina krči pozneje.

(17) Za apretiranje, premazovanje, prevlekanje ali impregniranje
preje ali tkanin s posebnimi preparati (na primer: s škrobom,
lepilom, voskom, plastičnimi masami, gumo ali s sredstvi za
nepremočljivost). V to tarifno številko spadajo tudi stroji za
prevlekanje tkanin, lepenke itd. pri proizvodnji talnih
prekrival, kot je na primer: linolej, ter stroji za apretiranje,
opisani v predzadnjem stavku dela (B).

(18) Za izdelavo posebnih efektnih prej, v katerih nastane
posebni efekt po predenju in dubliranju preje (na primer: stroji
za okraševanje preje z majhnimi kapljicami želatine ali voska).

     (F) STROJI ZA NAVIJANJE, ODVIJANJE, PREGIBANJE, REZANJE
          ALI ZA ZOBČASTO IZREZOVANJE TEKSTILNIH TKANIN

V to skupino spadajo:

(1) Stroji za pregibanje in navijanje tkanin, ki tkanine
pregibajo po dolžini ali po širini, ali pa jo navijajo na neko
podlago; prav tako spadajo sem tudi stroji za kontrolo, ki
vsebujejo naprave za pregibanje ali navijanje ter za odkrivanje
napak v tkaninah. Vsak od teh strojev je lahko kombiniran z
merilnimi stroji.

(2) Stroji za rezanje in za zobčasto izrezovanje materiala,
vštevši tudi stroji za krojenje vzorcev ali delov oblačil itd.

V to skupino spadajo tudi naslednji stroji:

(1) Parni aparati za oblačila (parne lutke, doprsja za parno
likanje).

(2) Stroji in aparati (mize itd.) za pregibanje že zlikanega
perila (na primer: rut, rjuh, prtov).

(3) Za prekuhavanje in parjenje volnenih tkanin, katerih namen je
razmaščevanje pred beljenjem ali barvanjem.

(4)  Za odstranjevanje škrobnih in drugih sredstev s tkanin pred
beljenjem ali barvanjem.

(5) Za obdelavo tkanin z natrijevim ali kalijevim lugom pred
beljenjem ali barvanjem.

(6) Parni stroji za vlaženje preje, tkanin in drugih tekstilnih
izdelkov.

(7) Za oblikovanje in fiksiranje oblik s termofiksiranjem,
vštevši tudi stroje za predoblikovanje ali za oblikovanje kratkih
in dolgih nogavic.

(8) Za impregniranje in razvlekanje tkanin za zunanje pnevmatske
gume.

(9) Za namakanje tekstilnih trakov za pisalne in podobne stroje.

(10) Za lomljenje apreture na tkaninah.

(11) Za kosmičenje (flokiranje) tkanin, na primer: stroji za
elektrostatično kosmičenje.

(12) Za plisiranje tkanin.

(13) Za čiščenje preprog, razen strojev za suho čiščenje,
konstuiranih za uporabo v ustanovah (drugačnih kot so za uporabo
doma) kot so hoteli, bolnice, poslovalnice, restavracije in šole.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se tudi deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) avtoklavi, posode z dvojnimi stenami, med katerimi je vodna
para, ter druge grelne aparate, katerih ni možno prepoznati kot
aparate, namenjene za toplotno obdelavo tekstila (tar. št.
84.19),

(b) kalandri (za glajenje, glaziranje, lepšanje, okraševanje,
moariranje itd.) in njihovi cilindri (tar. št. 84.20) in

(c) centrifugalni sušilni in drugi centrifugalni stroji (tar. št.
84.21).


84.52

ŠIVALNI STROJI, RAZEN STROJEV ZA ŠIVANJE KNJIG IZ TAR. ŠT. 80.40;
OMARICE, STOJALA IN POKROVI, PREDVIDENI ZA ŠIVALNE STROJE; IGLE
ZA ŠIVALNE STROJE

8452.10 - Šivalni stroji za gospodinjstva

 - Drugi šivalni stroji:

8452.21 - - avtomati

8452.29 - - drugi

8452.30 - Igle za šivalne stroje

8452.40 - Omarice, stojala in pokrovi za šivalne stroje ter
njihovi deli

8452.90 - Drugi deli za šivalne stroje

                       (A) ŠIVALNI STROJI

Šivalni stroji in glave za šivalne stroje, ki se uvrščajo v to
tarifno številko, so namenjeni za šivanje dveh ali več kosov
tekstilnega materiala, usnja itd. V to tarifno številko spadajo
tudi šivalni stroji, ki lahko poleg navadnega šivanja opravljajo
zgolj dekorativna opravila (na primer: vezeninski efekti). Vendar
pa so iz te tarifne številke izklučeni stroji, ki so konstruirani
samo za vezenje (vštevši tudi stroje za izvlekanje niti in za
oblikovanje ažure). Ti stroji se uvrščajo v tar. št. 84.47.
Stroji za prešivanje knjig se uvrščajo v tarifno številko 84.40,
šivalno - prepletilni stroji pa v tarifno številko 84.47.

Razen v primerih, v katerih gre za izvajanje določenega vezenja,
delajo ti stroji v splošnem z dvema nitima. Ena nit je vdeta v
iglo, druga pa je na čolniču. Ti stroji imajo v glavnem eno iglo
in en čolnič, lahko pa so opremljeni tudi z več iglami in čolniči
(na primer: za dvojni ali trojni šiv).

Električni šivalni stroji z vgrajenim elektromotorjem za domačo
ali drugo rabo ostanejo uvrščeni v to tarifno številko. Razen
navadnih šivalnih strojev za domačo rabo ali za krojaške ali
šiviljske delavnice, vključuje ta tarifna številka tudi posebne
stroje, ki se lahko uporabljajo samo za nekatere druge vrste
šivanja, kot so:

(1) Šivalni stroji, ki se uporabljajo za izdelovanje ali
popravila visokih in nizkih čevljev ali za druga šivanja usnja.

(2) Stroji za obrobljanje luknjic (luknjičarke). Ti stroji imajo
lahko tudi napravo za izrezovanje gumbnic.

(3) Stroji za prišivanje gumbov.

(4) Stroji za šivanje slamnikov.

(5) Stroji za šivanje krzna.

(6) Stroji za zšivanje vreč, potem ko so vreče že napolnjene (z
moko ali cementom itd.). Ti stroji so lahko viseči in večinoma
nimajo čolniča.

(7) Stroji za šivanje strganih vreč.

(8) Stroji za obšivanje pri izdelovanju vreč, pri izdelovanju
robov odej, preprog itd.

(9) Stroji za izdelovanje ažure in za obšivanje pregrinjal.

(10) Stroji za sestavljanje robov delov pletenih oblačil.

Razen šivanja lahko stroji iz te tarifne številke opravljajo tudi
druga opravila (na primer: krojijo, luknjajo, plisirajo) na
tkaninah, usnju, papirju itd.

         (B) POHIŠTVO, STOJALA IN POKROVI, KI SO POSEBNO
                  OBLIKOVANI ZA ŠIVALNE STROJE

Sem spadajo na primer: stojala, ki se lahko uporabijo kot mize
ali omare, ter deli takšnega pohištva (predalniki, deske za
izvlekanje itd.). Stojala in pokrovi se v to tarifno številko
uvrščajo, četudi se dobavljajo ločeno. Ločeni pokrovi in zaboji,
ki služijo predvsem za zaščito ali prenos, se uvrščajo v svoje
ustrezne tarifne številke, v kolikor se dobavljajo ločeno.

                   (C) IGLE ZA ŠIVALNE STROJE

Ta tarifna številka ne vključuje le igel za predhodno navedene
vrste šivalnih strojev, temveč tudi igle za stroje za prešivanje
knjig iz tar. št. 84.40 ali za stroje za vezenje iz tar. št.
84.47 - vendar pod pogojem, da so igle tipa šivalnih igel
(običajno z ušescem pri vrhu igle).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), spadajo v to tarifno številko
tudi deli (na primer: stojala in čolniči) za stroje iz te tarifne
številke. Vendar pa se vretena uvrščajo po materialu, iz katerega
so izdelana.

Ta tarifna številka izključuje igrače v obliki šivalnih strojev
(tar. št. 95.03).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8452.10

Ta tarifna podštevilka se uporablja samo za naslednje šivalne
stroje in glave za šivalne stroje, ki lahko opravljajo vsaj
operacijo štepanja:

(a)  stroji na nožni ali ročni pogon,

(b)  stroji z vgrajenim elektromotorjem, katerega izhodna moč ni
večja od 120 W in

(c)  šivalni stroji na motorni pogon, ki so dobavljeni brez
motorja in  katerih glava stroja ni težja od 16 kg.

Ta tarifna podštevilka se nanaša tudi na šivalne stroje,
imenovane "overlock" in "serger" z vgrajenim električnim
motorjem, katerega izhodna moč ne presega 120 W in ki obratujejo
s tremi, štirimi ali petimi nitnimi vodili. Prav tako se ta
tarifna podštevilka nanaša  na šivalne glave, ki so po načinu
konstrukcije in zmogljivostim podobne zgoraj omenjenim in, ki
kako drugače štepajo, pa so kljub temu namenjene za domačo
uporabo s tem, da njihova delovna hitrost ponavadi ne presega
1.500 vbodov na minuto.

Ta tarifna podštevilka vključuje tudi ročne šivalne stroje na
baterije, ki šivajo enonitno z verižnim vbodom.

Vendar pa so iz te tarifne podštevilke izključeni šivalni stroji,
namenjeni za posebne funkcije, kot je na primer: obšivanje
gumbnic ali zapiranje napolnjenih vreč.


84.53

STROJI ZA PRIPRAVLJANJE, STROJENJE ALI OBDELAVO SUROVIH ALI
STROJENIH KOŽ (Z DLAKO ALI BREZ NJE), PROIZVODNJO ALI POPRAVILO
OBUTVE ALI DRUGIH PREDMETOV IZ SUROVIH ALI STROJENIH KOŽ (Z DLAKO
ALI BREZ NJE), RAZEN ŠIVALNIH STROJEV

8453.10 - Stroji za pripravljanje, strojenje in obdelavo surovih
ali strojenih kož

8453.20 - Stroji za proizvodnjo ali popravilo obutve

8453.80 - Drugi stroji

8453.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje in naprave za pripravo
surovih kož (vštevši krzna) za strojenje, stroje za strojenje
(vštevši za pergamentiranje) in stroje za nadaljnja končna
opravila. V to tarifno številko spadajo tudi stroji, ki se
uporabljajo za izdelovanje predmetov iz surovih ali strojenih kož
(na primer: za izdelovanje usnjene obutve, rokavic ali predmetov
za potovanje). Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni
šivalni stroji (tar. št. 84.52).

         (I) STROJI ZA PRIPRAVO, STROJENJE ALI OBDELAVO
                    SUROVIH ALI STROJENIH KOŽ

Številni stroji, ki se uvrščajo v to tarifno številko, se v
praksi uporabljajo v več fazah predelave surovih kož (na primer:
v pranju, predstrojenju, strojenju, barvanju in v drugih končnih
operacijah). Med takšne stroje spadajo kadi, bobni, pralni stroji
itd., v katerih so mehanske naprave, kot so mešalci, vrtilni
mehanizmi ali naprave za manipulacijo s kožami.

Med drugim spadajo v to tarifno številko:

(1) Stroji za odstranjevanje dlak, ki odstranjujejo dlake s
surove kože. Dlake poprej zrahljajo s kemičnim delovanjem.

(2) Stroji za odstranjevanje mesa, sala itd. s surove kože.

(3) Stroji s kladivci in cilindrični valjalniki za gnetenje.
Kladva ali nažlebljeni vrtilni cilindri teh strojev obdelujejo
surovo ali strojeno kožo med pranjem, strojenjem, mastenjem z
oljem ali med impregniranjem.

(4) Stroji za razvlekanje strojene kože, s čimer izginejo reže,
gube in druge površinske pomanjkljivosti; strgalni stroji, ki se
uporabljajo za glajenje strani kože, na kateri je meso, in za
odstranjevanje tujko; stroji za mehčanje, v katerih se koža
obdeluje z valji, prekritimi z gumo ali s pluto.

(5) Stroji s kladivi (kladivnjače), ki tolčejo površino usnja z
majhnimi kladivci zaradi odstranjevanja umazanije in odvečne
vlage in zaradi doseganja zrnatega videza.

(6) Stroji s kladivi, ki se uporabljajo za zbijanje, utrjevanje
in glajenje strojenega usnja (na primer: za templjance ali
strojne jermene).

(7) Stroji za britje in cepljenje usnja, ki s pomočjo nožev
izenačujejo debelino usnja ali pa ga cepijo v plasti.

(8) Stroji z brusilno snovjo, na primer: stroji za dosego
hrapavosti lica usnja ali za dosego plišastega videza usnja.

(9) Stroji za krtačenje, na primer: stroji za krtačenje usnja za
dosego plišastega videza poprej hrapavega usnja.

(10) Stroji za dosego odsevnosti usnja, ki delujejo s polirnim
ahatom ali z majhnimi valjčki iz ahata ali iz stekla.

(11) Stroji za dosego zrnate površine usnja.

V to skupino še spadajo stroji za predelavo krzna. V splošnem se
te kože predstrojijo in strojijo na strojih, ki so podobni
pravkar opisanim, vendar pa spadajo v to tarifno številko tudi
stroji za obdelavo krzna samega (na primer: za krajšanje dlak na
enako dolžino, za odstranjevanje dolgih dkal, za kodranje,
česanje, krtačenje ali barvanje krzna).

V to tarifno številko ne spadajo:

(a) sušilni stroji (tar. št. 84.19),

(b) kalandri (na primer: za glajenje kože, za dosego odsevnosti
ali zrnate površine usnja) (tar. št. 84.20),

(c) centrufugalni sušilni stroji (tar. št. 84.21),

(d) stroji za škropljenje barve, laka itd. (tar. št. 84.24),

(e) stroji za odstranjevanje svinjskih ščetin, ki se uporabljajo
v mesnicah (tar.št.. 84.38),

(f) stiskalnice za splošno rabo (tar. št. 84.79) in

(g) stroji za merjenje surovih kož (tar. št. 90.31).

     (II) STROJI ZA IZDELAVO ALI POPRAVILO OBUTVE ALI DRUGIH
              PREDMETOV IZ SUROVE ALI STROJENE KOŽE

V to skupino spadajo stroji in naprave za izdelavo predmetov iz
surove kože (vštevši iz krzna) ali iz strojenega usnja (na
primer: obutve, rokavic, plaščev in drugih oblačilnih predmetov,
sedlarskih izdelkov, knjižnih platnic, ročnih torb, predmetov za
potovanje).

V to skupino med drugim spadajo:

(A) Stroji za cepljenje in luščenje zaradi tanjšanja robov ali
nekaterih drugih delov kosov usnja, preden jih sešijejo ali
zlepijo skupaj.

(B) Stroji za krojenje usnja v posebne oblike (na primer: v
vrhnje dele čevljev, v dele rokavic, v pasove itd.).
Najnavadnejši vrsti teh strojev sta stroj za rezanje s trakastim
nožem in stiskalnica za krojenje (ki reže s pomočjo matrice).

(C) Stroji za luknanje, za okraševanje kapic čevljev, zgornje
strani rokavov itd..

(D) Stroji za prebadanje, izdelovanje potrebnih luknjic pred
strojenjem kože.

(E) Stroji za izdelovanje visoke ali nizke obutve, na primer:

(1) Stroji za žlebljenje, ki se uporabljajo za brazdanje ali
žlebljenje za šive (na primer: okoli roba templjanca) in stroji
za razpiranje in zapiranje žleba pred in po šivanju.

(2) Stroji za "izvlekanje" (Pulling-over) in nameščanje v kalup,
za trdno zategovanje vrhnjega dela čevlja na kalup in za občasno
pritrjevanje z železnimi žebljički ali z lepljenjem na podplat,
pripravljen za poznejše sestavljanje.

(3) Stroji za tolčenje in udarjanje (s kladivi) robov vrhnjega in
spodnjega dela podplata, ki so poprej skupaj nameščeni na kalup.

(4) Stroji za "polnjenje", ki na notranji podplat polagajo delčke
usnja ali drugega materiala, s čimer nastane ravna površina,
pripravljena za namestitev zunanjega podplata.

(5) Stroji za vtrkavanje porob, pripravljenih za šivanje.

(6) Stroji za sestavljanje in začasno pritrjevanje zunanjega
podplata na notranji podplat in na vrhnji del (ki sta sestavljena
že na kalupu), pripravljene za poznejšo trajno sestavitev.

(7) Stroji za kovičenje, žebljičenje in vijačenje zunanjega
podplata na notranji podplat in na vrhnji del čevlja ali pete.

(8) Stroji za obrezovanje, glajenje ali dodelavo robov, podplata
ali pete.

(9) Stroji za poliranje in dodelavo, ki sestoje iz vrste
tolkačev, krtač za poliranje in klobučevine (filca) in ki se
uporabljajo zaradi doseganja lepega lica vrhnjega dela, robov ali
spodnje površine podplata itd. V to tarifno številko spadajo tudi
podobni stroji, ki se uporabljajo za popravila visoke ali nizke
obutve.

(10) Stroji za širjenje visokih in nizkih čevljev.

Poudariti je treba, da se lahko nekateri stroji iz te tarifne
številke, kot so na primer: stroji za dosego zrnate površine, za
krojenje, perforiranje, luknjanje, prebadanje in celo nekateri
stroji za izdelovanje visokih in nizkih čevljev, uporabljajo tudi
za druge materiale, ne samo za usnje (na primer: za lepenko,
stisnjeno usnje ali umetne plastične snovi). Vendar ti stroji
ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki pod pogojem, da so
nedvoumno namenjeni pretežno za delo s surovimi kožami ali s
strojenim usnjem.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni:

(a) kopita za obutev, ki se uvrščajo po materialu, iz katerega so
izdelani, na primer: v tar. št. 44.17,

(b) stroji za obdelavo lesa, ki so namenjeni za izdelavo lesenih
cokel, podplat ali pet (tar. št. 84.65) in

(c) avtomatski stroji za čiščenje čevljev in stroji za
vstavljanje obročkov (tar. št. 84.79).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se tudi deli strojev iz te tarifne
številke in matrice ter drugi zamenljivi deli uvrščajo v to
tarifno številko.


84.54

KONVERTORJI, LIVARSKI LONCI, FORME ZA INGOTE IN LIVARSKI STROJI,
KI SE UPORABLJAJO V METALURGIJI ALI V LIVARNAH KOVIN

8454.10 - Konvertorji

8454.20 - Forme za ingote in livarski lonci

8454.30 - Livarski stroji

8454.90 - Deli

                (A) KONVERTERJI (PREOBLIKOVALCI)

Te naprave se uporabljajo za konvertiranje ali za prečiščevanje
kovin (na primer: za konvertiranje železa v jeklo, za taljenje
bakrenca ali nikljevega matta, galena itd.) tako, da močan zračni
ali kisikov snop deluje na te snovi, poprej staljene ali vsaj
izpostavljene visokim temperaturam v pečeh. Na ta način oksidira
ali se odstrani v obliki plina ali staljene žlindre večji del
ogljika ali nečistoč, kot je mangan, silicij in fosfor.

Najpreprostejša vrsta konverterja (na primer: LD ali Kaldo) je
posoda hruškaste ali cilindrične oblike, ki sestoji iz zunanjega
ovoja iz debelih jeklenih pločevin in iz notranje obloge iz
ognjevarnega materiala. Med druge vrste spadajo konverterji, v
katerih stene so vgrajene pihalke, rotacijski cilindrični
konverterji, in konusni konverterji za predelavo bakrenca, ki
imajo notranjo kovinsko rešetko, na kateri se nahaja polnjenje.

                       (B) LIVARSKI LONCI

Livarski lonci se uporabljajo za zbiranje staljene kovinske mase
iz talilne peči ter za zlivanje te mase v konverterje ali kalupe.
To so preproste odprte posode, ki so običajno obložene z
ognjevarnim materialom in ki so opremljene z napravami, ki
omogočajo lažje prevračanje ali izlivanje taline. V nekaterih
primerih so te posode opremljene tudi s kolesi. Rokovanje z njimi
je običajno mehansko (na primer: z dvigalom), vendar spadajo v to
tarifno številko tudi talilniški lonci, s katerimi se rokuje
ročno. Iz te tarifne številke so izključene majhne ročne žlice,
katere uporabljajo kleparji, zlatarji itd. (tar. št. 73.25 ali
73.26).

                  (C) FORME (kalupI) ZA INGOTE

Forme za ingote so lahko različnih oblik, lahko so v enem kosu
ali iz dveh polovic. V njih se staljena kovina začasno lije v
ingote, pogače, plošče itd.

Druge forme (na primer: forme za lite izdelke), se običajno
uvrščajo v tar. št. 84.80.

Forme iz te tarifne številke so iz kovine, običajno iz železa ali
jekla. Forme za ingote iz grafita ali iz drugih ogljičnih ali
keramičnih materialov pa so iz te tarifne številke izključeni
(tar. št. 68.15 ali 69.03).

            (D) LIVARSKI STROJI, KI SE UPORABLJAJO V
                METALURGIJI ALI V LIVARNAH KOVIN

V to skupino spadajo:

(1) Stroji (ki imajo običajno vgrajen transportni trak ali
verigo), ki se uporabljajo za sosledično polnjenje, hlajenje in
praznjenje form. Ti stroji imajo včasih tudi naprave za
potresanje ali potrkavanje form, kar naj bi omogočilo
enakomernejše polnjenje kalupa s staljeno kovino.

(2) Stroji za litje pod pritiskom. Ti stroji sestoje v glavnem iz
dveh nastavljivih plošč, v kateri sta pritrjeni dve polovici
kalupa. Staljena kovina se polni iz rezerovarja v kalup s pomočjo
neposrednega učinka stisnjenega zraka na prosto površino tekoče
kovine, ki se nahaja v rezervoarju, ali pa s pomočjo vstavljanja
bata v rezervoar, poln tekoče kovine. V nekaterih primerih imajo
ti stroji tudi hladilne naprave, ki pospešujejo strjevanje
kovine, lahko pa imajo tudi naprave za ločevanje odlitka od
kalupa. Te stroje uporabljajo predvsem za litje majhnih predmetov
iz barvastih kovin.

Vendar pa v to tarifno številko ne spadajo stroji za oblikovanje
kovinskega prahu pod pritiskom ali s sintriranjem (tar. št.
84.62).

(3) Stroji za centrifugalno litje, v katerih pride staljena
kovina v kalup cilindrične oblike, ki se vrti z veliko hitrostjo.
Zaradi tega odnese kovino ob stene kalupa, kjer se strdi v obliki
cevi.

(4) Stroji za kontinuirano litje. V teh strojih se kovina prenaša
iz livarskega lonca v distributor, ki oskrbuje različne livarske
linije. Sestavine teh livarski linij so:

(a) Forme za ingote brez dna, skupaj z njihovimi hladilnimi
napravami.

(b) Sistem za pršenje vode na zunanji strani kalupa za ingote,
katerega namen je hlajenje staljene kovine.

(c) Skupina valjčnih transporterjev, ki omogočajo urejeno
izvlekanje strjenega materiala.

(d) Sistem strojev za rezanje, kateremu sledi naprava za
odnašanje.

Forme, ki se uporabljajo skupaj s stroji iz te skupine, se
običajno uvrščajo v tarifne številke 68.15, 69.03 ali 84.40.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se v to tarifno številko
uvrščajo tudi deli strojev iz te tarifne številke.


84.55

VALJARNE ZA KOVINE IN VALJI ZA NJIH

8455.10 - Valjarniška ogrodja in proge za cevi

 - Druga valjarniška ogrodja in proge:

8455.21 - - za vroče ali kombinirano vroče in hladno valjanje

8455.22 - - za hladno valjanje

8455.30 - Valji za valjarniška ogrodja in proge

8455.90 - Drugi deli

                          (I) VALJARNE

Valjarne so stroji za obdelavo kovin, ki sestoje v bistvu iz
sistema valjev, med katerimi prehaja kovina. Valjanje in
oblikovanje kovine poteka pod pritiskom valjev, hkrati pa
postopek valjanja spremeni tudi strukturo kovine in izboljšuje
njen videz. V nekaterih primerih se lahko valjarniška ogrodja in
proge (razen za opravljanje običajnih funkcij) uporabljajo tudi
za izdelavo reliefnih prog na kovinski površini, ali pa valjajo
skupaj dve ali več plošč oziroma listov iz različnih kovin, s
čimer nastane laminirani izdelek.

Podobni stroji za valjanje drugih materialov razen kovin, so iz
te tarifne številke izključeni (na primer: kalandri) (tar. št.
84.20). Drugi stroji z valji (na primer: za lepljenje kovinske
folije na papirnato podlago (tar. št. 84.20), stroji za zvijanje
ali ravnanje (tar. št. 84.62)) ne štejejo za valjarniška ogrodja
in proge v opisanem smislu in so zaradi tega izključeni iz te
tarifne številke.

Valjarne in proge so raznih vrst, pač glede na posamezne
valjarske postopke, za katere so namenjeni, namreč:

(A) Za valjanje zaradi zmanjšanja debeline ob ustreznem povečanju
dolžine (na primer: za valjanje ingotov v blume, tramce ali
plošče, za valjanje plošč v pločevine, trakove itd.).

(B) Za valjanje blumov, debel itd. zaradi doseganja posebnih
prerezov (na primer: v proizvodnji palic, profilov, kotnikov,
nosilcev, železniških tirnic itd.).

(C) Za valjanje cevi.

(D) Za valjanje kolesnih obročev ali teles koles tirnih vozil.

Največ valjarniških ogrodij in prog je konstruiranih za
opravljanje operacij, navedenih v predhodnih točkah pod (A) in
(B). Osnovna naprava v teh instalacijah je znana kot ogrodje in
sestoji iz dveh, treh ali štirih valjev, ki so nameščeni
vodoravno eden nad drugim v težkih kovinskih ohišjih, pri čemer
kovina prehaja skozi nastavljivo odprtino med valjema. V trojnih
in dvojnih stanih gre kovina, ko pride iz dveh valjev, še med
druga dva valja. Nekatera ogrodja imajo dva ali več dodatnih
valjev, ki delujejo kot naslon in s tem dajejo delovnim valjem
dodatno moč in trdnost. Večina valjarskih prog sestoji iz vrste
takšnih ogrodij, ki so razvrščeni eden zraven drugega v rahlo
cikcakasti črti, ali pa so razporejeni na tandemski način (na
primer: kot kontinualne valjarne pločevine). Hitrost in razmiki
med valji so naravnani tako, da poteka valjanje postopoma.

Večina valjarskih ogrodij ima ob strani valje, ki obdelujejo
robove materiala, ki je predmet valjanja, ali pa izdelujejo
posebne profile (na primer: nosilce).

V več primerih (na primer: v operacijah, navedenih v predhodni
točki pod (B)), valjanje ne poteka po vsej širini valja, saj
imajo valji na svoji površini izrezane žlebove, tako da
kalibrirana odprtina oziroma prehod posameznega profila nastane
med dvema valjema. Kovina, ki prehaja med valji, se oblikuje
skladno z obliko odprtine. Ko tako preide skozi nekaj takšnih
kalibriranih odrtin, se ta oblika postopoma spreminja do končne
oblike željenega prečnega prereza.

Valjarniška ogrodja in proge pravkar opisanih vrst se po
dimenzijah razlikujejo - od majhnih valjarskih strojev za
valjanje plemenitih kovin do zelo težkih ogrodij in prog za
valjanje jekla.

Največ navedenih valjarniških ogrodij in prog je namenjen za
vroče valjanje, nekatere dodelavne proge, še posebej valjarne za
pločevine in trakove), pa hladno valjajo kovino.

Med valjarniške stane in proge vrst, navedenih v predhodnih
točkah pod (C) in pod (D), spadajo:

(1) Mannesmannovi in podobni stroji za vrtanje gred. Ti stroji
imajo velike, poševne valje, ki obračajo segreto gredo in jo
potiskajo preko trna, pri čemer nastane groba cev.

(2) Valjarniška ogrodja in proge za valjanje prevrtanih gred
zaradi zmanjšanja debeline sten, povečanja dolžine in zadovoljive
površine sten. Stene cevi se oblikujejo med trnom ali čepom z
notranje strani in valjem s krožnim kalibriranim prehodom ali
konusnih valjev z zunanje strani. V nekaterih primerih
uporabljajo tudi valje z ekscentrično izrezanimi žlebovi (za
oblikovanje votline s spremenljivim prehodom - stopničasto
valjanje).

(3) Dodelavna valjarniška ogrodja in proge za cevi se uporabljajo
za dokončevanje ali zaradi zmanjševanja debeline sten, zaradi
zmanjševanja premera, ali pa za oblikovanje popolnega krožnega
prereza. lahko delujejo z notranjim trnom ali brez njega.

(4) Radialna valjarniška ogrodja in proge za valjanje sten
jeklenih litih cevi z velikim premerom. Cev rotira med vrsto
valjev, ki opravljajo zunanjo obdelavo, in ustreznim številko
valjev, ki obdelujejo cev z notranje strani.

(5) Vajarniška ogrodja in proge za valjanje kolesnih obročev in
teles koles tirnih vozil. Običajno sestoje iz določenega števila
kompletov konusnih in cilindričnih valjev, nameščenih v različnih
položajih, tako da se grobo oblikovano kolo med njimi obrača.
posamezni deli kolesa (na primer: telesa koles za železniška
vozila) se obdelujejo s pomočjo teh strojev v zahtevano obliko s
pritiskom valja. Podobni stroji se uporabljajo tudi za
oblikovanje obroča za kolesa železniških vozil in za nekatere
železniške tire.

V splošnem zahteva delo valjarniških ogrodij in prog veliko
pomožne opreme, kot so vodila, valjarske mize, oprema za
manipuliranje, peči za vnovično segrevanje, tanki za čiščenje s
kislinami, navijalci trakov, škarje in žage, hladilne kadi,
stroji za merjenje in označevanje, stroji za popravljanje in
ravnanje, kontrolni stroji (mehanski, električni, elektronski)
itd.

                    (II) VALJI IN DRUGI DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelki XVI), spadajo v to tarifno številko
tudi deli valjarniških ogrodij in prog. Med dele, ki se uvrščajo
v to tarifno številko, spadajo valji za stane. Ti se med seboj
precej razlikujejo po dolžini in premeru. Izdelani so iz litega
železa, ali pa iz litega ali kovanega jekla. Na površini so
običajno še posebej utrjeni in skrbno strojno obdelani na
natančne dimenzije. Lahko so ravni, ali pa nažlebljeni z žlebovi
različnih profilov, da lahko oblikujejo potrebne kalibrirane
odprtine oziroma prehode. Vsak valj se končuje z rokavi, ki so
pogosto posebej oblikovani, da ustrezajo ohišju valjarniškega
stanu. Rokavice so z zunanje strani nazobčane, da so s pogonskim
delom v spregi.


84.56

STROJI ZA OBDELOVANJE MATERIALOV VSEH VRST S POSNEMANJEM
MATERIALA Z LASERJEM ALI DRUGIM SVETLOBNIM ALI FOTONSKIM SNOPOM,
ULTRAZVOKOM, ELEKTROEROZIJO, ELEKTROKEMIČNIM POSTOPKOM,
ELEKTRONSKIM SNOPOM, IONSKIM SNOPOM ALI CURKOM PLAZME

8456.10 - Z laserjem, drugim svetlobnim ali fotonskim snopom

8459.20 - Z ultrazvokom

8456.30 - - Z elektroerozijo

 - Drugi:

8456.91  - - aparati za suho jedkanje polprevodnikov

8456.99 - Drugi

Stroji za obdelovanje iz te tarifne številke so stroji, ki se
uporabljajo za oblikovanje ali za površinsko obdelavo
kateregakoli materiala.

Izpolnjevati morajo naslednje tri zahteve:

(i) morajo obdelovati s posnemanjem materiala,

(ii) morajo izvajati operacije tistih vrst, kot jih opravljajo
stroji za obdelovanje, opremljeni s klasičnimi orodji in

(iii) morajo uporabljati enega med naslednjimi sedmimi postopki:
laserski ali drug svetlobni ali fotonski snop, ultrazvok,
elektroerozijo, elektrokemični postopek, elektronski snop, ionski
snop ali snop plazme.

      (A) OBDELOVALNI STROJI ZA OBDELAVO S POMOČJO LASERJA
          ALI DRUGEGA SVETLOBNEGA ALI FOTONSKEGA SNOPA

Strojna obdelava z laserskim snopom (strojna obdelava s fotonskim
snopom) sestoji iz obstreljevanja cilja s fotoni. V to skupino
spadajo še posebno vrtalni stroji (za vrtanje kovin,
polprevodniških kristalov, rubinov za ure itd.), stroji za
rezanje kovin ali drugih trdih materialov in stroji za graviranje
(številk, črk, črt) na različno odporne materiale.

              (B) OBDELOVALNI STROJI Z ULTRAZVOKOM

Ultrazvočni obdelovalni stroji sestoje iz ultrazvočnega
prebijača, ki proizvaja ultrazvočne vibracije, in iz abrazivne
tekoče suspenzije. Ti stroji imajo lahko vgrajen tudi sistem za
recikliranje abrazivnega sredstva.

V to skupino spadajo obdelovalni stroji, ki se uporabljajo
predvsem za:

(1) Rezanje polprevodnih čipov in za rezanje ali vrtanje
keramičnih podlag za integrirana vezja.

(2) Za obdelavo matric iz diamanta ali iz kovinskih karbidov.

(3) Za vrtanje ali oblikovanje mineralov.

(4) Za graviranje stekla.

(5) Za jedkanje, lomljenje ali poliranje.

      (C) OBDELOVALNI STROJI ZA OBDELAVO Z ELEKTRO-EROZIJO

Princip te vrste strojne obdelave temelji na posnemanju kovine
med dvema kovinskima elektrodama (med delovnim delom in orodjem)
na osnovi trenutnega električnega praznjenja v zelo kratkem času
(nekaj stotisoč napetostnih impulzov v sekundi). Vto skupino
spadajo na primer: stroji za rezanje s pomočjo visokofrekvenčnega
električnega loka.

     (D) OBDELOVALNI STROJI ZA OBDELAVO Z ELEKTRO-KEMIČNIMI
                            POSTOPKI

Princip teh strojev je posnemanje kovine s pomočjo elektrolize.
Obdelavni kos (anoda(+)) je elektroprevodnik, kot tudi orodje
(katoda(-)) Oba sta potopljena v izbran elektrolit, ki onemogoča
sedimentiranje na katodi, tako da poteka vse s topljenjem anode.

V to skupino spadajo:

(1) Elektrolitski aparati za poliranje, ki se uporabljajo za
poliranje vzorcev za mikroskopiranje ali za metalurške raziskave.

(2) Elektrolitski brusilniki za ostrenje raznih orodij, za
izdelovanje žlebov na drobilcih ostružkov ali za rezanje rezalnih
ploščic iz metalnih karbidov. Ti stroji uporabljajo diamantno
kolo.

(3) Stroji za čiščenje raznih vrst zobnikov s pomočjo anodnega
topljenja.

(4) Stroji za precizno obdelavo, za dodelavo ravnih površin itd.

    (E) OBDELOVALNI STROJI ZA OBDELAVO Z ELEKTRONSKIM SNOPOM

Strojna obdelava s pomočjo elektronskega snopa sestoji iz
obstreljevanja obdelavnega kosa na zelo majhni površini, in sicer
z elektroni, katere oddaja katoda in ki so pospešeni z
električnim poljem. Elektroni se usmerjajo (fokusirajo) s pomočjo
sistema magnetnih ali elektrostatičnih leč.

       (F) OBDELOVALNI STROJI ZA OBDELAVO Z IONSKIM SNOPOM

Snop teh strojev obdeluje kontinuirano, ne pa impulzivno, kot v
primeru laserskega snopa.

       (G) OBDELOVALNI STROJI ZA OBDELAVO S SNOPOM PLAZME

Strojna obdelava s snopom plazme pogojuje intenzivno ionizacijo
plina s pomočjo električnega toka, katerega proizvaja
magnetnoimpulzni generator pod visoko napetostjo. Ta obdelava
omogoča rezanje plošč z zelo veliko hitrostjo ter grobo
vrezovanje in obdelavo navojev.

      (H) OBDELOVALNI STROJI ZA SUHO JEDKANJE POLPREVODNIH
                           MATERIALOV

Obdelovalni stroji za suho jedkanje na polprevodnih materialih
oblikujejo del postopka pri izdelovanju polprevodnih lepljencev.

Nekateri stroji za suho jedkanje uporabljajo radio-frekvenčno
energijo (RF) s frekvencami, ki se gibljejo od 100 do 450 kHz.
Drugi stroji za suho jedkanje uporabljajo RF energijo s
frekvencami na nivoju 13.56 MHz, zopet drugi pa mikrovalovne
frekvence na nivoju 2.45 GHz. Izbira frekvence energije, ki jo
dovajamo lahko vpliva na ionsko energijo plazme, ki iz tega
izhaja. V nekaterih primerih imajo plazemski ioni zelo majhno
količino usmerjene energije. V drugih primerih pa imajo ioni
velike količine usmerjene energije. Tedaj oddajajo ionske snope.

Izrazi, ki se uporabljajo za opis posebnih oblik suhega jedkanja
so naslednji: jedkanje s curkom plazme, reaktivno ionsko
jedkanje, magnetsko obogateno jedkanje z ionskim snopom, jedkanje
z ionskim snopom in elektronsko ciklotronsko resonančno jedkanje.
Ti različni izrazi opisujejo različne tehnike, ki se uporabljajo
za ustvarjanje plinskih plazm z različnimi vedenjskimi vzorci.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor
obdelovalnih strojev iz te tarifne številke uvrščajo v tar. št.
84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) ultrazvočni stroji za čiščenje (tar. št. 84.79),

(b) stroji in stroji za spajkanje, za trdo spajkanje ali varjenje
- neglede na to, ali lahko režejo, ali ne (tar. št. 85.15) in

(c) stroji za poskuse (tar. št. 90.24).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8456.91

Ta tarifna podštevilka vključuje strojna orodja za suho jedkanje
prog na polprevodniških materialih. Ta orodja so znana pod imenom
"suha jedkala". Suha jedkala na več načinov oblikujejo plinsko
plazmo, ki odstrani tanek vrhnji material s polprevodniških
plošč. Postopek suhega jedkanja se uporablja po uporabi
litografskega postopka, ki pripravi površino za jedkanje.
Postopek je anisotropičen, ioni se vzporedno pomikajo na površje
polprevodnika. Anisotropsko jedkanje zagotovi aplikacijo prog na
polprevodniško plošči, ne da bi pri tem spodrezal robove jedkanih
kanalov.

Suha jedkala imajo običajno eno ali več reakcijskih komor,
črpalk, vakuumskih črpalk, generatorjev radijskih ali mikro
valov, opremo za nadzor plinskega toka in opremo za nadzor poteka
postopka. Lahko imajo tudi mehanizem za avtomatsko nakladanje
polprevodniških plošč, njihove reakcijske komore pa so lahko
sposobne simultane obdelave več polprevodnikov.


84.57

CENTRI ZA STROJNO OBDELAVO, STROJI, IZDELANI PO PRINCIPU
STANDARDNIH ENOT (Z ENO POSTAJO) IN PRENAŠALNI STROJI Z VEČ
POSTAJAMI, ZA OBDELAVO KOVIN

8457.10 - Centri za strojno obdelavo

8457.20 - Stroji, izdelani po principu standardnih enot (z eno
postajo)

8457.30 - Prenašalni stroji z več postajami

Ta tarifna številka se nanaša (glej opombo 4. k temu poglavju)
samo na obdelovalne stroje za obdelavo kovin (razen ostružkov),
ki lahko opravljajo razne vrste operacij strojne obdelave na enem
obdelavnem kosu, bodisi:

(a) z avtomatsko zamenjavo orodja "iz magacina" ali podobno,
skladno s programom strojne obdelave (centri za strojno
obdelavo),

(b) z avtomatsko hkratno ali zaporedno uporabo različnih enot za
obdelavo fiksiranega delovnega predmeta (stroji, zgrajeni na
principu delovnih enot z eno postajo), ali

(c) z avtomatskim prenašanjem delovnega predmeta na različne
delovne enote (prenašalni stroji z več postajami).

                 (A) CENTRI ZA STROJNO OBDELAVO

Centri za strojno obdelavo so posamezni stroji, na katerih
potekajo vse operacije strojne obdelave (večfunkcijski stroj). Ti
centri morajo izpolnjevati dva pogoja:

-  izvajati morajo nekaj operacij strojne obdelave in

-  morajo imeti avtomatsko zamenjavo orodij (iz magacina ali
podobno), skladno s programom strojne obdelave.

Skladno s tem spadajo v to skupino obdelovalni stroji, ki
opravljajo dve ali več operacij strojne obdelave s pomočjo
avomatske zamenjave orodij iz magacina ali podobno, medtem ko se
obdelovalni stroji, ki opravljajo eno operacijo strojne obdelave,
ki uporabljajo eno ali več orodij in ki delujejo hkratno ali
zaporedoma (na primer: vrtalniki ali rezkalniki z več svedri),
uvrščajo v tarifne številke od 84.59 do 84.61.

Zaradi pogoja avtomatske zamenjave orodij so iz te tarifne
številke izključeni stroji z več funkcijami (na primer: stroji za
vrtanje, razmotavanje, vrezovanje navoja in jedkanje), saj se
njihova orodja ne menjavajo avtomatsko. Takšni stroji se uvrščajo
v tarifne številke od 84.59 do 84.61, skladno z opombo 3 k
oddelku XVI, ali pa po Temeljnem pravilu 3(c), razen v kolikor ne
štejejo za prenašalne stroje z več postajami, pri katerih se
obdelavni kos avtomatsko prenaša na različne obdelovalne postaje
(glej del (C), ki sledi).

Centri za strojno obdelavo imajo lahko tudi pomožne naprave, kot
je na primer: naprava za zamenjavo palet, sistem paletnih
magacinov ali naprava za zamenjavo orodnih magacinov.

        (B) STROJI, IZDELANI NA PRINCIPU STANDARDNIH ENOT
                         (Z ENO POSTAJO)

Stroji, izdelani na principu standardnih enot (z eno postajo) so
stroji z več funkcijami, pri katerih je obdelavni kos pritrjen na
stalnem mestu, medtem ko se obdelovalne enote premikajo v
razmerju do obdelavnega kosa in tako opravijo eno ali več
operacij strojne obdelave.

Obdelovalne enote so deli strojev, na katerih so montirane, in se
uporabljajo da držijo, vodijo in poganjajo (obračajo, premikajo
naprej in nazaj) zamenljivo orodje. Vrtilne obdelovalne enote
imajo običajno vgrajen elektromotor, medtem ko imajo obdelovalne
enote za premočrtno gibanje običajno vgrajen hidravlični
cilinder. Ti dve vrsti obdelovalnih enot sta lahko kombinirani.

V to skupino spadajo stroji, izdelani na principu standardnih
enot (z eno postajo), ki opravljajo dve ali več operacij strojne
obdelave tako, da uporabljajo dve ali več obdelovalnih enot.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni stroji, ki
opravljajo eno operacijo strojne obdelave tako, da uporabljajo
več obdelovalnih enot, pa tudi stroji, ki opravljajo več operacij
strojne obdelave z uporabo ene obdelovalne enote.

              (C) PRENAŠALNI STROJI Z VEČ POSTAJAMI

Stroji iz te skupine morajo izpolnjevati tri pogoje

- opravljati morajo več operacij strojne obdelave,

- delati morajo s pomočjo avtomatskega prenosa obdelavnega kosa
do orodja in

- biti morajo opremljene z različnimi obdelovalnimi enotami.

V glavnem razlikujemo med rotacijskimi in linearnimi prenašalnimi
stroji.

Pri prvi vrsti prenašalnih strojev, so obdelovalne enote, ki
opravljajo različne funkcije, razporejene krožno na skupnem
podstavku. Obdelavni kos se pomika po krogu tako, da se pri vsaki
ustavitvi (na postaji) obdeluje z orodjem ustrezne obdelovalne
enote (na primer: vrtanje, razmotavanje, vrezovanje navoja itd.).

Pri drugi vrsti linearnih prenašalnih strojev, so obdelovalne
enote nameščene v liniji na skupnem podstavku in delujejo na
obdelavni kos zaporedoma, kot se kos pomika vzdolž linije od ene
do druge obdelovalne enote.

Skladno z opombo 4 (c) k temu poglavju, v to tarifno številko ne
spadajo transferne linije, ki sestoje iz različnih strojev, med
seboj povezanih s transporterjem, ki prenaša obdelavne kose.

Skladno s pogoji, navedenimi v pravkar navedeni opombi k temu
poglavju, so iz te tarifne številke izključeni tudi "fleksibilni
proizvodni sistemi" (FPS), ki sestoje iz več strojev, ki so
upravljani pretežno mehansko, ali iz nekaj skupin strojev, skupaj
z avtomatsko napravo za manipulacijo ,kot je na primer:

- dvižni most,

- transporterji,

- vodeni vozički,

- manipulatorji in

- industrijski roboti za prenašanje obdelanega kosa k stroju in
za odstranitev kosa, potem ko je že bil strojno obdelan).

Različne skupine strojev in naprav za manipulacijo, ki tvorijo
fleksibilni proizvodni sistem, se upravljajo s pomočjo strojev za
avtomatsko obdelavo podatkov (AOP).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) obdelovalnih strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v tar. št. 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) obdelovalni stroji za obdelavo kateregakoli materiala s
posnemanjem materiala s pomočjo laserja ali drugih svetlobnih ali
fotonskih snopov, ultrazvokom, elektro-erozijo, po elektro-
kemičnem postopku, z elektronskim snopom, ionskim snopom ali po
postopku snopa plazme (tar. št. 84.56),

(b) stružnice za posnemanje kovine (tar. št. 84.58),

(c) stroji z delovnimi enotami na vodilih (tar. št. 84.59) in

(d) stroji in stroji za mehko ali trdo spajkanje ali varjenje iz
tar. št. 84.68 ali 85.15.


84.58

STRUŽNICE ZA OBDELAVO KOVIN

 - Horizontalne stružnice:

8458.11 - - numerično krmiljene

8458.19 - - druge

 - Druge stružnice:

8458.91 - - numerično krmiljene

8458.99 - - druge

Stružnice iz te tarifne številke so stroji, ki se uporabljajo za
površinsko obdelavo kovin s posnemanjem ali odstranjevanjem
kovina kako drugače.

Od obdelovalnih strojev ali od ročnih obdelovalnih strojev
(pnevmatskih ali motornih) iz tarifnih številk 84.67 ali 85.08 se
razlikujejo po tem, da so običajno izdelani za montažo na tla ali
klop, na steno ali na drug stroj in da so običajno opremljeni s
podstavkom, montažnim okvirom, nogami itd.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Avtomatske ali neavtomatske stružnice, vštevši univerzalne
stružnice, pokončne stružnice, revolver - stružnice, kopirne
stružnice itd. Vendar pa se stroji, ki izvajajo obdelavo z
deformacijo, brez posnemanja ostružkov in ob vrtenju ali
pritiskanju na obdelavni kos, uvrščajo v tar. št. 84.63.

(2) Stružnice za obdelavo rokava gredi ali osi, ki hkrati tudi
rokave gredi ali osi za velika kolesa simetrično obdelujejo.

(3) Vrtilni centri za odstranjevanje materiala.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) stružnic iz te tarifne številke uvrščajo
v tar. št. 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) obdelovalni stroji za obdelavo kateregakoli materiala s
posnemanjem materiala s pomočjo laserja ali drugih svetlobnih ali
fotonskih snopov, ultrazvokom, elektro-erozijo, po elektro-
kemičnem postopku, z elektronskim snopom, ionskim snopom ali po
postopku snopa plazme (tar. št. 84.56),

(b) centri za strojno obdelavo, stroji, zgrajeni na principu
standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več
postajami za obdelavo kovin (tar. št. 84.57),

(c) stroji za odrezovanje (tar. št. 84.61),

(d) ročni obdelovalni stroji, pnevmatski ali z- vgrajenim
nelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(e) elektromehanski ročni obdelovalni stroji z- vgrajenim
električnim motorjem (tar. št. 85.08) in

(f) stroji in naprave za preskuse iz tar. št. 90.24.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 8458.11 in 8458.91

Numerično krmiljeni obdelovalni stroji so stroji, ki lahko
opravljajo operacije strojne obdelave po programu numerično
(številčno) šifriranih navodil. Vhodni podatki se prenašajo s
pomočjo krmilnega sistema in se pretvarjajo v mehanske gibe
stroja. Vnos podatkov je lahko ročen s pomočjo dekadnega stikala,
preko številčnice, tipkovnice itd., s pomočjo luknjane kartice
ali magnetnega traku, ali pa s pomočjo nosilca podatkov stroja za
avtomatsko obdelavo podatkov (AOP)

Numerično krmiljeni obdelovalni stroji imajo naslednje
značilnosti:

(1) Sistem merjenja premikov ali pozicioniranja gibljivih delov.
Slednji sestoje predvsem iz pretvornikov na saneh, mizi ali
vodilni gredi, pogonskem mehanizmu ali zobati letvi in iz
koračnih motorjev, montiranih na saneh ali mizah (drsni pogon).

(2) Naprava za krmiljenje tvori s strojem celoto, v primeru
velikih strojev pa je lahko ločena oziroma "samostojna" enota (na
primer: krmilna konzola, krmilna miza ali krmilna omara). Krmilna
naprava je aparat, v katerega se vnašajo numerično (številčno)
šifrirana navodila za obdelavo in za pretvorbo v krmilna navodila
za razne gibljive dele stroja.

V kolikor krmilna naprava ni dobavljena skupaj z obdelovalnim
strojem, šteje obdelovalni stroj kljub temu za numerično krmiljen
obdelovalni stroj, vendar pod pogojem, da ima posebne značilnosti
tovrstnega stroja.


84.59

OBDELOVALNI STROJI ZA OBDELAVO KOVIN Z ODVZEMANJEM MATERIALA
(VKLJUČNO S STROJI Z DELOVNIMI ENOTAMI NA VODILIH), Z VRTANJEM,
POVEČEVANJEM ODPRTIN (S STRUŽENJEM ALI REZKANJEM), Z REZKANJEM,
VREZOVANJEM ALI NAREZOVANJEM NAVOJEV, RAZEN STRUŽNIC IZ TAR. ŠT.
84.58

8459.10 - Stroji z delovnimi enotami na vodilih

 - Drugi stroji za vrtanje s svedrom:

8459.21 - - numerično krmiljeni

8459.29 - - drugi

 - Drugi kombinirani stroji za obdelavo odprtin z vrtanjem ali
rezkanjem:

8459.31 - - numerično krmiljeni

8459.39 - - drugi

8459.40 - Drugi stroji za povečevanje odprtin

 - Konzolni rezkalni stroji:

8495.51 - - numerično krmiljeni

8459.59 - - drugi

 - Drugi rezkalni stroji:

8459.61 - - numerično krmiljeni

8459.69 - - drugi

8459.70 - Drugi stroji za vrezovanje ali narezovanje navojev

V to tarifno številko spadajo obdelovalni stroji za vrtanje,
povečevanje odprtin, rezkanje in za vrezovanje ali narezovanje
navoja s posnemanjem ostružkov, razen stružnice iz tar. št.
84.58.

V splošnem so obdelovalni stroji na mehanski pogon, pa vendar se
podobni stroji na ročni ali nožni pogon prav tako uvrščajo v to
tarifno številko. Slednji stroji se razlikujejo od ročnega orodja
iz tar. št. 82.05 in od ročnih obdelovalnih strojev iz tar. št.
84.67 ali 85.08 po tem, da so običajno konstruirani za montažo na
tla, klop, steno ali na druge stroje. Zaradi tega običajno imajo
podstavek, montažni okvir, stojalo itd.

V to tarifno številko spadajo:

(1)  Vrtalni stroji. Ti stroji se uporabljajo za vrtanje
valjastih odprtin, vštevši tudi slepih lukenj, v predmete, in
sicer s pomočjo vrtilnega orodja, imenovanega sveder. Predmet je
med delom z orodjem na mestu. Orodje se med delom vrti ali pomika
naprej in nazaj. V to tarifno številko spadajo tudi vrtalni
stroji, ki uporabljajo pritrjeno orodje, obrača pa se predmet, pa
tudi stroji, ki uporabljajo oba načina.

Med vrtalne stroje spadajo stroji z eno gredjo, radialni in
drugačni stroji ter vrtalni stroji z več gredmi.

(2) Stroji za povečevanje odprtin. Ti stroji nadalje obdelujejo
površino obstoječe luknje do natančnih dimenzij. Povečevanje je
lahko cilindrično, konusno ali sferično. Stroji za povečevanje
odprtin se uporabljajo na primer: za obdelavo valjev za batne
motorje z notranjim izgorevanjem ali za batne črpalke.

Postopek povečevanja odprtine pogojuje uporabo prosto stoječih
rezkalnih orodij nespremenljivih dimenzij (svedri za povečevanje
z ravnimi ali spiralnimi zavoji), ali pa spremenljivih dimenzij
(svedri z nastavljivim koncem, z vstavljeno ploščico,
mikrometrsko nastavljive glave za povečevanje, glave za
povečevanje z vstavljenimi rezili), ali pa z orodji, ki delujejo
na vodilih (nastavljiva orodja, ki se širijo ali nenastavljiva
orodja ter votle enodelni tulci ali tulci z vstavljenimi deli).

V to tarifno številko spadajo med drugim pokončni stroji za
povečevanje, ležeči stroji za povečevanje (s premičnim ali
nepremičnim podstavkom), večkratni stroji za povečevanje, stroji
za kopirno povečevanje notranjosti prevrtanih gredi, kot tudi
kombinirani stroji za povečevanje odprtin in rezkanje, ki imajo
gred, sestavljeno iz dveh koncentričnih gredi, ki lahko delujeta
samostojno - notranja gred ima dolg tulec, ki omogoča vstavitev
noža za povečevanje. Zunanja gred omogoča pritrjevanje rezkala.

V to tarifno številko spadajo tudi stroji, namenjeni in izdelani
predvsem za povečevanje, četudi so prilagojeni tudi za
opravljanje drugih dopolnilnih operacij (na primer: za vrtanje,
površinsko obdelavo, rezkanje, struženje in včasih celo za
vrezovanje navoja). Na drugi strani pa so iz te tarifne številke
izključene stružnice, ki opravljajo povečevanje odprtin kot
pomožno ali dopolnilno operacijo (tar. št. 84.58).

(3) Rezkalniki. Ti stroji obdelujejo ravne ali profilirane
površine s pomočjo rotacijskih orodij (znanih kot rezkala).
Krožno gibanje rezkanja je kombinirano s prečnim gibanjem
predmeta, ki je pritrjen na mizo stroja. Med rezkalnike spadajo,
med drugim, ležeči rezkalniki, pokončni rezkalniki, ležeče -
pokončni rezkalniki, rezkalniki z nastavljivimi glavami,
rezkalniki za obdelavo ravnih površin, univerzalni rezkalniki, ki
poleg običajnega rezkanja lahko s pomočjo deljene glave,
montirane na stroju, rezkajo žlebove na gredi. Sem spadajo tudi
cilindrični ali helikodialni rezkalniki, rezkalniki za
izdelovanje kosov v velikih serijah (serijski rezkalniki),
rezkalniki za žlebljenje ali poševno prirezovanje, rezkalniki za
vrezovanje - graviranje itd.

(4) Stroji za vrezovanje navojev (na primer: stroji za
izdelovanje spiralnih navojev v obstoječih luknjah) in stroji za
vrezovanje navojev na vijakih itd. Potrebno je poudariti, da se
stroji za vrezovanje navojev z rezkanjem smatrajo za rezkalnike.

V to tarifno številko spadajo tudi stroji z delovnimi enotami na
vodilih. Ti stroji, ki so konstruirani za opravljanje pravkar
navedenih operacij, niso pritrjeni na podstavku. Sestoje le iz
"okvira", na katerem je motor in nosilec orodja in so opremljeni
z vodili. Zaradi tega se lahko večkrat pomaknejo naprej in nazaj,
če so postavljene na ustrezni podstavek. Obdelavni kos je
vstavljen v držalo obdelavnega kosa, ki je od stroja z delovnimi
enotami na vodilih neodvisen in ki se vodoravno pomika naprej in
nazaj, pri tem pa se izvaja vrtanje, povečevanje itd.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) obdelovalnih strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v tar. št. 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) obdelovalni stroji za obdelavo kateregakoli materiala s
posnemanjem materiala s pomočjo laserja ali drugih svetlobnih ali
fotonskih snopov, ultrazvokom, elektroerozijo, po elektrokemičnem
postopku, z elektronskim snopom, ionskim snopom ali po postopku
snopa plazme (tar. št. 84.56),

(b) centri za strojno obdelavo, stroji, zgrajeni na principu
standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več
postajami za obdelavo kovin (tar. št. 84.57

(c) stružnice za posnemanje kovin (tar. št. 84.58),

(d) obdelovalni stroji za rezkanje in drugi obdelovalni stroji,
ki delujejo s pomočjo posnemanja materiala iz tar. št. 84.61,

(e) ročni obdelovalni stroji, pnevmatski ali z - vgrajenim
neelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(f) elektromehanski ročni obdelovalni stroji z - vgrajenim
električnim motorjem (tar. št. 85.08) in

(g) stroji in naprave za preskuse iz tar. št. 90.24.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 8459.21, 8459.31, 8459.51 in 8459.61

Glej komentar k tarifnima podštevilkama 8458.11 in 8458.91

Tarifni podštevilki 8459.51 in 8459.59

Stroji iz teh dveh tarifnih podštevilk so spoznavni po tem, da
imajo konzolo in da sestoje iz ležečega dela, ki se pokončno
pomika po podstavku s pomočjo vodil. Ta podstavek predstavlja
oporo delovnemu delu mize, ki deluje v prečni smeri. Ta konzola
ima običajno naprave, ki so nujne za pogon stroja.


84.60

OBDELOVALNI STROJI ZA ČIŠČENJE, OSTRENJE, BRUŠENJE, HONANJE,
LEPANJE, POLIRANJE ALI DRUGAČNO DODELAVO KOVIN, SINTRANIH
KOVINSKIH KARBIDOV ALI KERMETOV Z BRUSI, ABRAZIVI ALI Z IZDELKI
ZA POLIRANJE, RAZEN STROJEV ZA IZDELAVO ZOBNIKOV Z REZANJEM,
BRUŠENJEM ALI DODELAVO ZOBNIKOV IZ TAR. ŠT. 84.61

 - Stroji za ravno brušenje, pri katerih se pozicioniranje v
kateri koli osi lahko nastavi s točnostjo najmanj 0,01 mm:

8460.11 - - numerično krmiljeni

8460.19 - - drugi

 - Drugi brusilni stroji, pri katerih se pozicioniranje v kateri
koli osi lahko nastavi s točnostjo najmanj 0,01 mm:

8460.21 - - numerično krmiljeni

8460.29 - - drugi

 - Stroji za ostrenje orodij ali rezil:

8460.31 - - numerično krmiljeni

8460.39 - - drugi

8460.40 - Stroji za honanje ali lepenje

8460.90 - Drugi

V to tarifno številko spadajo nekateri stroji za zaključno
obdelavo kovin, sintriranih kovinskih karbidov ali kermetov,
vendar pa so iz te tarifne številke izključeni stroji za rezanje
zobnikov ali stroji za dodelavo zobnikov (tar. št. 84.61). Ti
stroji delujejo s pomočjo posnemanja materiala s pomočjo brusov,
abrazivov ali izdelkov za poliranje.

V smislu te tarifne številke označuje izraz "izdeleki za
poliranje" naslednja sredstva:

(1) diske za poliranje iz kovinskih karbidov, jekla, mehkih
kovin, lesa, klobučevine (filca), tekstilnega materiala ali
usnja,

(2) žične krtače in

(3) blazinice (tampone) za poliranje.

V splošnem so obdelovalni stroji na mehanski pogon, vendar se v
to tarifno številko uvrščajo tudi podobni stroji na ročni ali
nožni pogon. Slednji stroji se od ročnih orodij iz tar. št. 82.05
in od ročnih obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 84.67 ali
85.08 razlikujejo po tem, da so običajno konstruirane za
namestitev oziroma montažo na tla, klop, steno ali na drug stroj,
zaradi česar so običajno opremljeni s podstavkom, montažnim
okvirjem, stojalom itd.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Stroji za čiščenje s kovinskimi krtačami ali abrazivi, ki se
uporabljajo za izravnavanje grobih odlitkov ali grobih robov
odrezane kovine,

(2) Stroji za ostrenje (brusilniki za orodja in nože), vštevši
tudi stroje za brušenje sintriranih karbidov vrhov orodij iz
sintriranih kovinskih karbidov ali iz trdih kovin, kot tudi
stroje za ostrenje grebena,

(3) Raznovrstni brusilni stroji (na primer: za brušenje notranjih
površin, brusilniki za krožno brušenje brez konice, stroji za
površinsko brušenje, stroji za brušenje navojnic, stroji za
brušenje ventilov in ležišč ventilov), katerih namen je do
željene natančnosti obdelati izdelke drugih strojev,

(4) Stroji za nonanje in lepenje, ki se uporabljajo za končno
obdelavo površin, katerih mere morajo biti zelo natančne,

(5) Stroji za poliranje, ki se uporabljajo za dodelavo površine
obdelavnih kosov in

(6) Stroji za graviranje, razen strojev iz tarifnih številk 84.59
ali 84.61.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) iz te tarifne številke uvrščajo v tarifno
številko 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) ročna orodja in brusi za brušenje na ročni ali nožni pogon
(tar. št. 82.05),

(b) stroji za peskanje (tar. št. 84.24),

(c) obdelovalni stroji za obdelavo kateregakoli materiala s
posnemanjem materiala s pomočjo laserja ali drugih svetlobnih ali
fotonskih snopov, ultrazvokom, elektroerozijo, po elektrokemičnem
postopku, z elektronskim snopom, ionskim snopom ali po postopku
snopa plazme (tar. št. 84.56),

(d) centri za strojno obdelavo, stroji, zgrajeni na principu
standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več
postajami za obdelavo kovin (tar. št. 84.57),

(e) ročni obdelovalni stroji, pnevmatski ali z vgrajenim -
neelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(f) vrtilni bobni za posnemanje peska, rje ali za poliranje
kovinskega blaga (tar. št. 84.79),

(g) elektromehanski ročni obdelovalni stroji z vgrajenim -
električnim motorjem (tar. št. 85.08) in

(f) stroji in naprave za preskuse iz tar. št. 90.24.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 8460.11, 8460.21 in 8460.31

Glej komentar k tarifnima podštevilkama 8458.11 in 8458.91.


84.61

OBDELOVALNI STROJI ZA OBDELAVO KOVIN, SINTRANIH KOVINSKIH
KARBIDOV ALI KERMETOV Z ODVZEMANJEM MATERIALA: S SKOBLJANJEM, Z
IZDELAVO UTOROV, VLEČENJEM, REZANJEM ZOBNIKOV, BRUŠENJEM ZOBNIKOV
ALI DODELAVO ZOBNIKOV, Z ŽAGANJEM, Z ODREZOVANJEM IN DRUGIMI
POSTOPKI, KI NISO NA DRUGEM MESTU NAVEDENI IN NE ZAJETI

8461.10 - Dolgogibni skobeljniki

8461.20 - Kratkogibni skobeljniki

8461.30 - Stroji za vlečenje

8461.40 - Stroji za izdelavo zobnikov z rezanjem,brušenjem ali
dodelavo zobnikov

8461.50 - Strojne žage in drugi stroji za odrezovanje

8461.90 - Drugi

V to tarifno številko spadajo obdelovalni stroji za posnemanje
kovin, sintriranih kovinskih karbidov ali kermetov, ki drugje v
Nomenklaturi niso navedeni in ne zajeti.

V splošnem so obdelovalni stroji na mehanski pogon, vendar se v
to tarifno številko uvrščajo tudi podobni stroji na ročni ali
nožni pogon. Slednji stroji se od ročnih orodij iz tar. št. 82.05
in od ročnih obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 84.67 ali
85.08 razlikujejo po tem, da so običajno konstruirane za
namestitev oziroma montažo na tla, klop, steno ali na drug stroj,
zaradi česar so običajno opremljeni s podstavkom, montažnim
okvirjem, stojalom itd.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Dolgogibni skobeljniki, ki služijo za obdelavo zunanjih
ravnih ali profiliranih površin izdeleka, in sicer s pomočjo
orodja z enim rezalnim robom. To so obdelovalni stroji, pri
katerih je orodje pritrjeno, medtem ko se miza, na kateri je
predmet skobljanja, izmenoma premika sem in tja. Vendar pa imajo
nekateri veliki stroji za skobljanje, kot so na primer: stroji za
skobljanje žlebov ali kanalov in skobeljniki za posnemanje robov
plošč, pritrjeno mizo in se uporabljajo za obdelavo zelo dolgih
predmetov (na primer: železniških tirov).

Nekateri dolgogibni stroji za skobljanje so dodatno opremljeni z
enimi ali dvemi sanmi, ki nadomeščajo ustrezno število sani -
skobeljnikov. Te obdelovalne stroje imenujejo "stroji za
skobljanje" in rezkanje), vendar kljub temu štejejo za stroje -
skobeljnike, četudi se lahko ob manjši hitrosti vrtenja mize
uporabljajo za posnemanje z rezkanjem. Teh strojev ne gre enačiti
z nekaterimi stroji - rezkalniki, ki se imenujejo "stroji za
ravno rezkanje" iz tar. št. 84.59 in katerih videz je podoben
strojem za skobljanje, le da so opremljeni samo z rezkalnimi
sanmi.

Dolgogibni skobeljniki imajo lahko razen skobeljnih sani tudi eno
ali dve brusilni napravi. Te dodane brusilne glave omogočajo
strojem za skobljanje, da jih je moč uporabljati kot stroje za
površinsko brušenje. Nekateri modeli so opremljeni in s
skobeljnimi in z rezkalnimi sanmi, medtem ko so drugi opremljeni
z napravami za vrezovanje žlebov.

(2) Kratkogibni skobeljniki ("shapping") so obdelovalni stroji,
ki delujejo na principu skobljanja in ki se od dolgogibnih
skobeljnikov razlikujejo po tem, da je obdelavni predmet med
obdelavo pritrjen, orodje pa opravlja izmenične linearne gibe.
Zaradi tega je držalo orodja viseče, njegov maksimalni gib pa
omejen. Iz teh razlogov so kratkogibni skobeljniki običajno
omejeni na obdelavo manjših predmetov.

(3) Pokončni skobeljniki so obdelovalni stroji, ki delujejo na
način skobljanja in pri katerih je obdelavni predmet med obdelavo
nepremičen, medtem ko orodje opravlja izmenične linearne gibe v
navpični smeri, včasih pa tudi poševno. Ti stroji se (glede na
uporabo) izdelujejo v več različicah, vendar je zanje vselej
značilen kratek gib. To so stroji za prebijanje in skobljanje
žlebov, za opravljanje del, potrebnih za hitro odstranjevanje
občutnih količin materiala s predebelih predmetov. Ti stroji
uporabljajo drsna orodja (z enim rezalnim robom), ali pa orodja
za prebijanje (s štirimi rezalnimi robovi). Obstajajo tudi
pokončni skobeljniki, skobeljniki za skobljanje žlebov s prečnim
pomičnim drsnikom in stroji za žlebljenje, katerih delovni
postopek je podoben postopku pri strojih za vlečenje, le da
uporabljajo drugo orodje.

(4) Stroji za vlečenje. Orodje (vlačilo) se vleče ali potiska
prek obdelavnega predmeta ali skozi odprtino obdelavnega predmeta
in je namenjen za obdelavo ali oblikovanje površine. Obstajajo
razne vrste strojev za vlečenje:

-  ležeči ali pokončni stroji z enim orodjem,

- dvojni stroji ("duplex") z dvema orodjema in

-  stiskalnice za vlečenje - pokončni stroji, ki izvajajo
obdelavo z vlačilom s pomočjo stiskanja.

(5) Stroji za izdelavo zobnikov z rezanjem, brušenjem ali
dodelavo. V to tarifno številko spadajo stroji za rezanje
zobnikov, ki so konstruirani izključno za izdelavo zobnikov z
odstranjevanjem kovine s cilindričnih ali koničnih polproizvodov.

Stroji za rezanje zobnikov delujejo v glavnem:

-  Z ozobčenjem - rezkanjem s pomočjo ploščatega ali stožčastega
modulnega rezkala. Ta postopek uporabljajo za izdelovanje
cilindričnih zobnikov z ravnimi zobci.

-  Z ozobčenjem po postopku kopirnega skobljanja po šabloni. Po
tem postopku se dobe konični in cilindrični zobci.

-  Z ozobčenjem z relativnim kotaljenjem, pri čemer se uporablja
valjasto rezkalo in glavnikasti ali krožno nazobčan nož. Po tem
postopku izdelujejo notranja ali zunanja zobčenja z ravnimi ali
poševnimi zobci, pa tudi konična zobčanja.

-  Z zobčenjem s pomočjo brušenja.

(6) Stroji za žaganje. Glede na orodje, katerega uporabljajo, se
ti stroji delijo v naslednje vrste:

-  Stroji z izmeničnim ali oscilirujočim žaganjem, pri katerih
sestoji orodje iz ravnega nazobčenega lista, ki se izmenoma
linearno giblje.

-  Krožne žage, ki uporabljajo krožno orodje, nazobčano na
zunanjem robu. To orodje se zelo hitro vrti in ga ponavadi
imenujejo "prerezno žagasto rezilo".

-  Stroji s trakasto žago, ki uporabljajo zelo dolg list,
katerega ena stran je nazobčana, konci lista pa so spojeni tako,
da tvori trak.

(7) Stroji za odrezovanje. Ti obdelovalni stroji se od strojev za
žaganje razlikujejo po orodju, katerega uporabljajo. Ta orodja so
lahko rezalna orodja (podobna stružnim orodjem), ali pa abrazivni
ali kovinski diski.

-  Stroji za odrezovanje z rezalnimi orodji uporabljajo enega
izmed naslednjih dveh postopkov:

Ena vrsta teh strojev deluje na isti način kot univerzalne
stružnice, vendar se od njih razlikujejo po tem, da se držalo
orodja ne more premikati vzdolžno, kot se lahko držala orodij
univerzalnih stružnic.

Druga vrsta teh strojev deluje podobno kot stružnice za obdelavo
rokavov gredi ali osi, pri čemer je orodje fiksirano, obdelavni
kos pa se premika na saneh. Vendar pa se pri teh strojih lahko
obdelavni kos premika le v eni smeri.

Obe pravkar navedeni vrsti strojev lahko opravljajo samo eno
operacijo odrezovanja.

Stroji, ki delujejo kot univerzalne stružnice, imajo votlo gred
velikega premera, ki obrača obdelavni kos. Zelo kratek nosilec
sprejme eno ali dva držala za orodja, ki se lahko premikata
prečno.

Pri strojih, ki delujejo kot stružnice za obdelavo rokavov gredi
ali osi, je obdelavni kos pritrjen na sani, ki mu omogočajo
gibanje. Orodje je pritrjeno na stroj in sestoji iz diska, ki se
vrti z veliko hitrostjo in na katerem so v obroču razporejena
rezalna orodja.

-  Stroji za odrezovanje z abrazivnim diskom imajo podobno
konstrukcijo kot krožne žage, le da imajo namesto žagastega
rezila abrazivni brus z dvema robovoma.

-  Stroji za odrezovanje s kovinskim diskom, znani tudi kot
frikcijski stroji za žaganje. Zanje je značilno to, da delujejo s
pomočjo diska iz mehkega jekla z robom brez zobcev. Ta disk je
lahko tudi razbrazdan in se vrti ter tako razvija na svojem robu
periferno hitrost, ki povzroči taljenje obdelavnega kosa, ki je
primaknjen blizu obrobja, brez neposrednega stika s kisikom. Ta
fenomen je rezultat frikcije, kombinirane z oksidacijskim
delovanjem zraka med diskom in kovine, katero je treba odrezati.

(8) Stroji za piljenje, ki so izdelani podobno kot stroji z
izmeničnim ali oscilirujočim žaganjem, le da namesto lista
uporabljajo pilo.

(9) Stroji za graviranje, razen strojev iz tar. št. 84.59 ali
84.60.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) stružnic iz te tarifne številke uvrščajo
v tar. št. 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) ročna orodja (tar. št. 82.05),

(b) obdelovalni stroji za obdelavo kateregakoli materiala s
posnemanjem materiala s pomočjo laserja ali drugih svetlobnih ali
fotonskih snopov, ultrazvokom, elektroerozijo, po elektrokemičnem
postopku, z elektronskim snopom, ionskim snopom ali po postopku
snopa plazme (tar. št. 84.56),

(c) strojni centri, stroji za gradnjo enot (posamezne postaje) in
multistacionarni transferni stroji za obdelovanje kovine (tar.
št. 84.57),

(d) ročna orodja, pnevmatska ali z vgrajenim - lastnim
neelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(e) elektromehanski ročni obdelovalni stroji z vgrajenim -
električnim motorjem (tar. št. 85.08) in

(f) stroji in naprave za preskuse iz tar. št. 90.24.


84.62

OBDELOVALNI STROJI (VKLJUČNO S STISKALNICAMI) ZA OBDELAVO KOVIN S
PROSTIM KOVANJEM ALI KOVANJEM V UTOPIH; OBDELOVALNI STROJI
(VKLJUČNO S STISKALNICAMI) ZA OBDELAVO KOVIN Z UPOGIBANJEM,
PREPOGIBANJEM, RAVNANJEM, URAVNAVANJEM, PREREZOVANJEM ALI
IZREZOVANJEM, ZA REZANJE S STRIŽENJEM; STISKALNICE ZA OBDELAVO
KOVIN ALI KOVINSKIH KARBIDOV, KI NISO ZGORAJ NAVEDENE

8462.10 - Stroji za prosto kovanje ali kovanje v utopih (vključno
s stiskalnicami) in kladiva

 - Stroji za upogibanje, prepogibanje, ravnanje in poravnavanje
(vključno s stiskalnicami):

8462.21 - - numerično krmiljeni

8462.29 - - drugi

 - Strojne škarje (vključno s stiskalnicami), razen kombiniranih
strojev za prerezovanje in rezanje s striženjem:

8462.31 - - numerično krmiljeni

8462.39 - - druge

 - Stroji za prerezovanje ali izrezovanje (vključno s
stiskalnicami), tudi kombinirani stroji za prerezovanje in
rezanje s striženjem:

8462.41 - - numerično krmiljeni

8462.49 - - drugi

 - Drugi:

8462.91 - - hidravlične stiskalnice

8462.99 - - drugi

V to tarifno številko spadajo nekateri obdelovalni stroji,
našteti v poimenovanju tarifne številke, ki delujejo tako, da
kovini ali kovinskemu karbidu spremenijo obliko.

V splošnem so obdelovalni stroji na mehanski pogon, vendar se v
to tarifno številko uvrščajo tudi podobni stroji na ročni ali
nožni pogon. Slednji stroji se od ročnih orodij iz tar. št. 82.05
in od ročnih obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 84.67 ali
85.08 razlikujejo po tem, da so običajno konstruirane za
namestitev oziroma montažo na tla, klop, steno ali na drug stroj,
zaradi česar so običajno opremljeni s podstavkom, montažnim
okvirjem, stojalom itd.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Stroji za prosto kovanje in za kovanje v kalupu. Okvirno so
kovanje vsi postopki za obdelavo segrete kovine z udarcem ali
pritiskom z namenom odstraniti žlindro ali oblikovati kovino.
Razen kadar gre za zbijanje nehomogenih plasti kovine v obliki
krogle, je obdelavna kovina bodisi v obliki polproizvoda (blumi,
gredi), v obliki platine, ali pa v obliki palic, ki imajo
običajno krožni prerez. Prosto kovanje v ožjem pomenu besede je
postopek, ki uporablja toploto, ne pa tudi form.

Kovanje v kalupih je postopek, s katerim se pod udarcem ali
pritiskom kovina prisili, da zapolni votline kovinskega kalupa.
Postopek poteka v primeru trdih kovin v vročini, če gre za mehke
kovine, pa "na hladno". Uporablja se predvsem stiskalnica.

Med kovanjem v formo (kalup) je obdelavni kos popolnoma obdan s
formo. V nekaterih primerih pa se enodelna forma (kalup) uporabi
le na enem delu neobdelanega kosa.

Stroji za kovanje v formi lahko odstranijo "obroč", ki nastaja
med kovanjem. Ta postopek poteka s posebnimi rezalnimi matricami.
Končna operacija se izvaja s precizno formo, ki pravzaprav opravi
kalibriranje. To kalibriranje da potrebne natančne mere.

Primeri obdelovalnih strojev, ki so konstruirani in izdelani
posebej za izvajanje pravkar opisanih operacij, so naslednji:

-  Vzmetna kladiva s prostim padom in druga kladiva za kovanje
(mehanska, hidravlična ali pnevmatska in parna), ki delujejo na
osnovi vrste kratkih in močnih udarcev.

-  Stiskalnice za kovanje kovin, ki delujejo s kontinuiranim
pritiskom. Vendar pa so stiskalnice za splošno rabo, ki niso
posebej konstruirane za kovanje kovin, iz te tarifne številke
izključene (tar. št. 84.79).

(2) Stroji za zvijanje. Sem spadajo stroji za obdelavo ploščatih
izdelkov (pločevin in trakov), ki gredo skozi tri ali štiri valje
in tako dobe cilindrično obliko (zaradi tega so valji vzporedni,
kot pri strojih za oblikovanje cevi), ali pa konično obliko (pri
teh strojih valji niso vzporedni. V to skupino spadajo tudi
stroji za obdelavo neploščatnih izdelkov (palic, kotnikov, cevi).
Ti stroji delujejo s pomočjo valja za oblikovanje, ali pa s
pomočjo stiskalnic za zvijanje ali za cevi (še posebno za naftne
cevi), in sicer tako, da konce izdeleka vlečejo, medtem ko je
glavni del izdeleka zadržan s pomočjo fiksnega valja.

(3) Stroji za prepogibanje. Med te stroje spadajo naslednji
stroji:

(a) Stroji za obdelavo ploščatih izdelkov. Prepogibanje ploščatih
izdelkov sestoji iz trajne deformacije majhnega premera pločevine
ali traku, ne da bi se kovina zlomila. Ta operacija poteka na
univerzalnem stroju za prepogibanje, ali pa na stiskalnici za
prepogibanje.

(b) Stroji za obdelavo neravnih izdelkov. Prepogibanje palic,
cevi in kotnikov je podobno oblikovanju (glej prejšnjo točko
(2)). Prepogibanje žice pomeni dajanje zavojev žici v eni
ravnini. Stroji za zvijanje žice, ki opravljajo več zapletenejših
operacij (na primer: stroji za izdelavo vzmeti) in ki ne
predstavljajo navadnega stroja za prepogibanje, se uvrščajo v
tar.št. 84.63.

(4) Stroji za ravnanje ali poravnavanje. To so stroji za
odpravljanje napak, ki nastanejo med izdelavo neploščatih
izdelkov, kot je žica, palice, cevi in kotniki, ali pa pri
proizvodnji ploščatih izdelkov, kot so pločevine ali trakovi.

Med stroje za ravnanje spadajo na primer:

(a) Stroji za ravnanje vrste z valji, ki sestoje iz zaporedja
vzporednih valjev ali cilindrov: iz manjšega števila valjev (od 5
do 11), ki pa imajo zelo velik premer in so zelo togi, ali pa iz
večjega števila valjev ali cilindrov (običajno od 15 do 23), ki
pa so manjšega premera, zelo upogljivi in oprti na enako število
protivaljev.

(b) Mize za ravnanje z vlečenjem, na katerih odpravljajo napake z
lahnim ravnim in stalnim vlečenjem.

(5) Strojne škarje. Za postopek rezanja sta potrebna dve rezalni
orodji, katerih čelni površini sta v isti ravnini in ki
vertikalno delujeta na kovino, katero je treba rezati. Ta orodja
prodirajo v kovino, ki je izpostavljena plastični deformaciji in
katere vlakna zaradi naraščajočega pritiska in prodiranja pokajo
vzdolž linije rezila.

Tovrstni stroji so: škarje s protiutežjo, vzvodne škarje in
giljotinske škarje, ki uporabljajo ploščat nož in rotacijske
škarje, ki uporabljajo orodja v obliki diskov ali konusov.

(6) Stroji za prerezovanje se uporabljajo za vrtanje, izrezovanje
ali rezanje kovine s pomočjo dveh orodij, naravnanih eden v
drugem. Orodje za prerezovanje se imenuje prebojnik, drugo orodje
pa matrica. Prebijanje kovine poteka kot pri strojnih škarjah,
oblika odprtine pa je odvisna od oblike orodja.

(7) Stroji za izrezovanje so majhni stroji, ki se uporabljajo za
obdelavo raznih profilov (L, T, I ali U - profilov) in za
obdelavo polkroglih v smislu priprave za sestavljanje (na primer:
za žlebljenje, vrezovanje, nameščanje čepov, lastovičji rep) ali
za navadno prebijanje ali rezanje.

(8) Stiskalnice za iztiskovanje (ekstruderji) palic, žice,
kotnikov, cevi itd. Te stiskalnice so konstruirane tako, da s
pomočjo orodja potiskajo kovinsko maso skozi matrico za
iztiskovanje. Od kovnosti kovine je odvisno, ali se operacija
izvaja "na vroče" ali "na hladno".

(9) Stiskalnice za oblikovanje kovinskega prahu s sintriranjem.

(10) Stiskalnice za zbijanje kovinskih opilkov v bale.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) stružnic iz te tarifne številke uvrščajo
v tar. št. 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) ročna orodja (tar. št. 82.05),

(b) centri za strojno obdelavo, stroji, zgrajeni na principu
standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več
postajami za obdelavo kovin (tar. št. 84.57),

(c) ročna orodja, pnevmatska ali z vgrajenim - lastnim
neelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(d) stroji za tiskanje ploščic z adresami (tar.št. 84.72)

(e) naprava za lomljenje surovega železa in posebne tolkalnice za
lomljenje odpadkov iz litega železa (tar. št. 84.79),

(f) elektromehanski ročni obdelovalni stroji z vgrajenim -
električnim motorjem (tar. št. 85.08) in

(g) stroji in naprave za preskuse, testiranja iz tar. št. 90.24.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 8462.21, 8462.31 in 8462.41

Glej komentar k tarifnima podštevilkama 8458.11 in 8458.91.


84.63

DRUGI STROJI ZA OBDELAVO KOVIN, SINTRANIH KOVINSKIH KARBIDOV ALI
KERMETOV, BREZ ODVZEMANJA MATERIALA

8463.10 - Stroji za vlečenje palic, cevi, profilov, žic ipd.

8463.20 - Stroji za valjanje navojev

8463.30 - Stroji za obdelavo in predelavo žice

8463.90 - Drugi

Razen obdelovalnih strojev iz tar. št. 84.62, spadajo v to
tarifno številko obdelovalni stroji, ki obdelujejo kovino in
sintrirane kovinske karbide, ne da bi pri tem posnemali ostružke.

V splošnem so obdelovalni stroji na mehanski pogon, vendar se v
to tarifno številko uvrščajo tudi podobni stroji na ročni ali
nožni pogon. Slednji stroji se od ročnih orodij iz tar. št. 82.05
in od ročnih obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 84.67 ali
85.08 razlikujejo po tem, da so običajno konstruirane za
namestitev oziroma montažo na tla, klop, steno ali na drug stroj,
zaradi česar so običajno opremljeni s podstavkom, montažnim
okvirjem, stojalom itd.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Obdelovalni stroji za vlečenje - za svetlo vlečenje palic,
cevi, profilov, žice in podobnih izdelkov.

(2) Stroji za izdelovanje navojev z valjanjem, v katerih
nastanejo navoji na vijakih z valjanjem in stiskanjem, ne pa z
rezanjem.

(3) Stroji za obdelavo in predelavo žice - na primer: za
izdelovanje žičnega blaga, kot so vzmeti, bodeča žica, verige,
železni klini, žičniki, žični kavlji ter kljuke. V to tarifno
številko spadajo tudi stroji, ki se zaradi svoje posebne
konstrukcije za izdelovanje žične gaze ali mrežastih izdelkov od
običajnih statev za tkanje tekstila razlikujejo tako po načinu
delovanja, kot tudi po sestavnih delih. Stroji za spajanje že
oblikovane žice (na primer: valovite žice) so iz te tarifne
številke izključeni (tar. št. 84.79).

Stroji za izdelavo motvozov ali vpredenih pramen iz kovinske žice
ali iz mešanega tekstilnega materiala in žice so prav tako
izključeni iz te tarifne številke (tar. št. 84.79).

(4) Stroji za izdelovanje spiral iz fine kovinske žice v
proizvodnji filamentov za električne žarnice.

(5) Stroji za kovičenje, razen stiskalnic iz tar. št. 84.62.

(6) Stroji, ki obdelujejo s transformiranjem, vendar brez
posnemanja ostružkov, pač pa z vrtenjem in pritiskanje
obdelavnega kosa.

(7) Predilne stružnice. Ti stroji se od strojev iz tar. št. 84.58
razlikujejo po tem, da delujejo s pomočjo deformacije, ne pa s
posnemanjem ostružkov.

(8) Stroji za izdelovanje upogibnih cevi iz spiralnih kovinskih
trakov.

(9) Stroji za oblikovanje kovine z elektromagnetskimi impulzi, ki
za oblikovanje izkoriščajo moč magnetnega polja (ne da bi
posnemali ostružke) običajno cevastih obdelavnih kosov s pomočjo
matrice.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) stružnic iz te tarifne številke uvrščajo
v tar. št. 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) ročna orodja (tar. št. 82.05),

(b) stroji za povezovanje bal s trakovi, stroji za zapiranje
konzerv ali drugih kontejnerjev (tar. št. 84.22),

(c) centri za strojno obdelavo, stroji, zgrajeni na principu
standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več
postajami za obdelavo kovin (tar. št. 84.57),

(d) ročna orodja, pnevmatska ali z vgrajenim -lastnim
neelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(e) elektromehanski ročni obdelovalni stroji z vgrajenim -
električim motorjem (tar. št. 85.08) in

(f) stroji in naprave za preskuse, testiranje iz tar. št. 90.24.


84.64

STROJI ZA OBDELAVO KAMNA, KERAMIKE, BETONA, AZBESTA, CEMENTA ALI
PODOBNIH MINERALNIH MATERIALOV ALI ZA HLADNO OBDELAVO STEKLA

8464.10 - Strojne žage

8464.20 - Stroji za brušenje in poliranje

8464.90 - Drugi

V splošnem so obdelovalni stroji na mehanski pogon, vendar se v
to tarifno številko uvrščajo tudi podobni stroji na ročni ali
nožni pogon. Slednji stroji se od ročnih orodij iz tar. št. 82.05
in od ročnih obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 84.67 ali
85.08 razlikujejo po tem, da so običajno konstruirane za
namestitev oziroma montažo na tla, klop, steno ali na drug stroj,
zaradi česar so običajno opremljeni s podstavkom, montažnim
okvirjem, stojalom itd.

         (I) STROJI ZA OBDELAVO KAMNA, KERAMIKE, BETONA,
          AZBESTNEGA CEMENTA ALI PODOBNEGA MINERALNEGA
                            MATERIALA

V to skupino ne spadajo samo stroji za obdelavo naravnega kamna,
temveč tudi stroji za obdelavo drugih podobnih trdih materialov
(keramike, betona, umetnega kamna, azbestnega cementa itd.).
čeprav ima večina strojev za obdelovanje dragih ali poldragih
kamnov posebne značilnosti (velika natančnost itd.), se kljub
temu uvrščajo v to tarifno številko.

V to tarifno številko spadajo:

(A) Žage in stroji za rezanje, kot so:

(1) Ravne žage (cirkularji, trakovne žage in žage z izmeničnim
gibom, vključno tudi žage z nenazobčanimi rezili).

(2) Stroji za rezanje s pomočjo diska (na primer: s pomočjo
brusnih plošč), vključno tudi stroje za izdelavo žlebov ali
stroje za izrezovanje tujih sestavin iz betonskih površin ali s
površin gradbenega kamna.

(3) Stroji za rezanje s pomočjo uvite žice. Ti stroji delujejo s
pomočjo neskončne jeklene žice, ki sestoji iz več spiralno uvitih
žic in ki je vodena s pomočjo sistema žlebnih koles. Žico hladi
vzdolž reza brusilna mešanica kamenega peska in vode in reže
kamen s frikcijo - trenjem.

(B) Stroji za sekanje ali razsekavanje.

(C) Stroji za glajenje, poliranje, vzrnjevanje itd.

(D) Stroji za vrtanje ali rezkanje.

(E) Stroji za struženje, graviranje, globoko rezanje, za rezanje
form itd.

(F) Stroji za rezanje in dodelovanje brusilnih brusov.

(G) Obdelovalni stroji za obdelavo keramičnih izdelkov (vrtanje,
rezanje, rezkanje, poliranje itd.), razen strojev za obdelavo
keramične mase ali nežganih keramičnih predmetov (na primer:
stroji za litje in oblikovanje keramične mase, tar. št. 84.74).

        (II) OBDELOVALNI STROJI ZA HLADNO OBDELAVO STEKLA

V to skupino spadajo obdelovalni stroji, ki se uporabljajo za
hladno obdelavo stekla, vendar so iz te tarifne številke
izključeni stroji, ki se uporabljajo za vroče obdelovanje stekla
(stekla, ki je segreto do tekočega ali plastičnega stanja) (tar.
št. 84.75). Kljub temu pa dejstvo, da steklo pred nekaterimi
vrstami obdelave rahlo segrejejo z namenom olajšati obdelovanje,
ne izključuje strojev iz te tarifne številke, saj ti stroji
obdelujejo steklo, ki še vedno ohranja lastnosti konsistentnega
trdega materiala.

Številni med temi stroji izvajajo podobne operacije v povezavi s
kamnom ali podobnimi materiali, kot pa stroji, navedeni v
prejšnji točki (1). Drugi stroji pa se uporabljajo za bolj
določena opravila, na primer: za dekorativno obdelavo ali za
nekatere specializirane namene (na primer: v optiki ali v urarski
industriji),

V to, zadnjo skupino strojev spadajo:

(1) Stroji za rezanje oziroma sekanje stekla s koleščkom ali
diamantom.

(2) Stroji za rezanje (oblikovanje) stekla, za fasetiranje ali za
izdelovanje predmetov iz rezanega stekla.

(3) Stroji za dodelovanje, brušenje itd., ki se uporabljajo
predvsem za dodelovanje in glajenje robov, za izenačevanje osnov
in za dodelovanje oblikovanih predmetov.

(4) Stroji za poliranje. Po poliranju je včasih na vrsti postopek
finejše dodelave, znan kot glajenje. ta postopek se opravlja s
pomočjo strojev z diski iz klobučevine (filca). Tudi ti stroji se
uvrščajo v to tarifno številko.

(5) Stroji za graviranje s pomočjo brusilnega brusa ali
diamantnega brusa. Stroji, ki izvajajo graviranje s snopom peska,
so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 84.24).

(6) Obdelovalni stroji, ki se uporabljajo za dodelovanje in
poliranje optičnih predmetov, stekel za očala in za ure. Med te
stroje spadajo posebni krožni rezalniki stekla, ki se uporabljajo
za rezanje stekel za očala, pa tudi stroji za oblikovanje in
poliranje optičnega stekla (s posnemanjem površine leč), prizem,
očalnih leč (sferične, obročaste, cilindrične, večfokalne itd.).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) stružnic iz te tarifne številke uvrščajo
v tar. št. 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) ročna orodja in brusilni brusi na ročni ali nožni pogon (tar.
št. 82.05),

(b) stroji za vpredanje steklenih vlaken v prejo, tkalski in
drugi stroji iz tar. št. 84.45 ali 84.46,

(c) obdelovalni stroji za obdelavo kateregakoli materiala s
posnemanjem materiala s pomočjo laserja ali drugih svetlobnih ali
fotonskih snopov, z ultrazvokom, z elektroerozijo, po
elektrokemičnih postopkih, z elektronskih snopom, z ionskim
snopom ali po postopku snopa plazme (tar. št. 84.56),

(d) ročna orodja, pnevmatska ali z vgrajenim - lastnim
neelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(e) stroji za drobljenje, vrtanje, kalupiranje, aglomeriranje,
litje, izdelovanj opeke itd (tar. št. 84.74) in

(f) ročna elektro-mehanska orodja z vgrajenim - lastnim
električnim motorjem (tar. št. 85.08).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8464.10

V to tarifno podštevilko spadajo strojne žage in stroji za
rezanje, opisani v točki (A) dela (I) komentarja k tarifni
številki 84.64.


84.65

STROJI (VKLJUČNO S STROJI ZA POVEZOVANJE Z ŽEBLJI, ŽIČNIMI
SPONKAMI, LEPLJENJEM ALI DRUG NAČIN SESTAVLJANJA) ZA OBDELAVO
LESA, PLUTE, KOSTI, TRDE GUME, TRDE PLASTIKE ALI PODOBNIH TRDIH
MATERIALOV

8465.10 - Stroji, s katerimi so mogoče različne vrste strojne
obdelave brez zamenjave orodja med takimi obdelavami

 - Drugi:

8465.91 - - strojne žage

8465.92 - - stroji za skobljanje, rezkanje ali za oblikovanje z
rezanjem

9465.93 - - stroji za brušenje, glajenje ali poliranje

8465.94 - - stroji za upogibanje ali sestavljanje

8465.95 - - stroji za vrtanje ali dolbenje

8465.96 - - stroji za cepljenje ali lupljenje

8465.99 - - drugi

V to tarifno številko spadajo obdelovalni stroji za oblikovanje
in površinsko obdelavo (vštevši za rezanje, oblikovanje in
sestavljanje) lesa (in materialov, ki se dobijo iz lesa), plute,
kosti, ebonita (trdega kavčuka), trdih plastičnih mas in podobnih
trdih materialov (roževine, korozo orehov, biserov, slonove kosti
itd.).

V to tarifno številko ne spadajo stroji za obdelovanje
materialov, ki so v tej tarifni številki sicer navedeni, vendar v
trenutku pričetka obdelave nimajo značilnosti trdih materialov.
Zaradi tega so iz te tarifne številke izključeni stroji za
rezanje ali sekanje prožnih plastičnih mas ali mehke gume (tar.
št., 84.77). Ta tarifna številka ne vključuje tudi strojev za
izdelovanje izdelkov iz zrn ali prahu (primarnih oblik), kot so
na primer:

- stroji za oblikovanje plastičnih mas v raztaljenem stanju (tar.
št. 84.77),

- stroji za aglomeriranje ali za oblikovanje lesenih delcev ali
vlaken ali drugih lesnatih materialov (tar. št. 84.79) ter

- drugih podobnih strojev, čeravno lahko štejemo, da so primerne
za postopke z materiali, navedenimi v tej tarifni številki.

Ta tarifna številka izključuje še predvsem stroje in aparate,
katerih funkcija je obdelovanje materiala ali njegove površine,
na primer:

- stroje za sušenje lesa ali za zorenje lesa s sušenjem (tar. št.
84.19),

- stroje za ekspandiranje plute (tar. št. 84.19) in

- stroje za zbijanje, aglomeriranje ali impregniranje lesa (tar.
št. 84.79).

V splošnem so obdelovalni stroji na mehanski pogon, vendar se v
to tarifno številko uvrščajo tudi podobni stroji na ročni ali
nožni pogon. Slednji stroji se od ročnih orodij iz tar. št. 82.05
in od ročnih obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 84.67 ali
85.08 razlikujejo po tem, da so običajno konstruirane za
namestitev oziroma montažo na tla, klop, steno ali na drug stroj,
zaradi česar so običajno opremljeni s podstavkom, montažnim
okvirjem, stojalom itd.

         (A) STROJI, KI PRAVILOMA NISO SPECIALIZIRANI ZA
                       DOLOČENO INDUSTRIJO

V to skupino spadajo:

(1) Vsakovrstne strojne žage. Delujejo s pomočjo rezila ali
verig, ki so običajno opremljene z zobmi. Mednje spadajo:

(a) Strojne žage z izmeničnim gibom orodja,

na primer: orodne žage za prečno rezanje debel s pravokotnimi
rezili, rezbarske žagice in pokončne ter ležeče žage z okvirjem
za rezanje grobih gred na deske.

(b) Strojne žage, katerih orodje se vrti. Med tovrstne žage
spadajo verižne in trakovne žage, pokončne in ležeče trakovne
žage, trakovne žage za polovljenje in četverjenje, premične ali
namizne trakovne žage in razni specializirani stroji, kot so žage
z več trakovi za izdelavo parketa in trakovne žage za industrijo
papirja.

(c) Strojne žage, katerih orodje se giblje rotacijsko. V to
veliko skupino spadajo vsi stroji, ki režejo s pomočjo enega ali
več nazobčanih rezil, ki se gibljejo krožno. V to skupino spadajo
na primer:

žage v obliki nihala, žage za odrezovanje s premočrtnim gibom
orodja, radialne žage, žage za posnemanje debel za vzdolžno
rezanje, krožne žage za rezanje debel, krožne žage za
obrobljanje, žage za delovno klop, mizarske žage, krožne žage za
rezanje panelov.

(2) Stroji za oblikovanje in skobljanje, ki pripravljajo površino
obdelovanca tako, da uporabljajo rezila, ki posnemajo ostružke
materiala. Mednje spadajo stroji, ki oblikujejo eno ali dve
ploskvi in stroji - skobeljniki, ki lahko obdelujejo vse štiri
ploskve.

(3) Stroji za oblikovanje in rezkanje, ki oblikujejo obdelavni
kos tako, da uporabljajo profilirano vrtilno orodje, ki posnema
ostružke materiala. Mednje spadajo na primer: gredni stroji za
oblikovanje, naprave, ki izdelujejo pero na eni strani
obdelavnega kosa, stroji za žlebljenje, rezkalni stroji, stroji
za rezkanje in poglabljanje po modelu, kopirni stroji (razen
stružnic), stroji za eno, dvo, tri in štiristransko delovanje,
stroji za oblikovanje profila z vrtilnim obdelavnim kosom ter
stroji za oblikovanje odprtine ter stroji za rezkanje debel
(kanterji).

(4) Stroji za brušenje, za glajenje in za poliranje. Stroji za
brušenje, ki uporabljajo bruse, se uporabljajo predvsem za trde
izdelke, kot so korozo oreh, trda guma in slonova kost.

Stroji za glajenje uporabljajo abrazive z namenom izboljšati
površinsko dodelavo (na primer: mere obdelavnega kosa). V to
skupino spadajo stroji z oscilicirujočim delovanjem, jermen,
disk, vitel in bobnasti brusilniki. Stroji, znani kot stroji -
gladilniki, se prav tako uvrščajo v to skupino.

Stroji za poliranje dajejo poprej do gladke površine obdelanemu
obdelavnemu kosu odsevnost s pomočjo jermena, bobna ali
fleksibilnih vijakov.

(5) Stroji za zvijanje, ki mehansko spremenijo obliko ali
fizikalne lastnosti obdelavnega kosa tako, da delujejo na njegovo
strukturo.

(6) Stroji za spajanje.

Med te stroje spadajo:

(a) Stroji, ki spajajo dva ali več delov s pomočjo povezovalnih
sredstev, lepil ali lepljivih papirjev. V to skupino spadajo
stroji za spajanje furnirja, stroji za oblepljanje desk, stroji
za izdelovanje panelov, stiskalnice za spajanje okvirjev, vezane
plošče in laminiranega lesa ter stiskalnice za furnir. Ti stroji
imajo vgrajene naprave za nanašanje lepila na površino lesa.

(b) Stroji za spajanje z žeblji, spojnicami, žico itd.

(c) Stroji za spajanje brez povezovalnih sredstev ali
pritrjevalcev - na primer: stiskalnice za gnetenje.

(7) Vrtalni stroji. Ti stroji se uporabljajo predvsem za vrtanje
krožnih lukenj z uporabo orodja, ki se vrti (gredi ali svedri).
Center orodja in luknje, katere je treba izvrtati, imajo skupno
os. V to skupino spadajo tudi stroji z enim ali več svedri,
stroji za vrtanje grč, stroji za vrtanje klinastih lukenj itd.

(8) Stroji za poglabljanje. Ti stroji režejo necilindrične luknje
z dletom, verigami za poglabljanje ali z rezkalnimi svedri, na
primer: za prerezovanje, stroji za poglabljanje z dletom in
verigo

(9) Stroji za sekanje, ceplenje, vtiskovanje, kosanje, lupljenje
in razsekovanje. Vsi ti stroji predelujejo obdelavni kos
mehansko, ne da bi posnemali lesne ostružke.

Med te stroje spadajo:

(a) Stroji za sekanje, ki sekajo vlaknene vezi s pomočjo učinka
klina. Med te stroje spadajo stroji za sekanje debel, stroji za
sekanje drv za ogrevanje, stroji za sekanje korenin in stroji za
sekanje bambusovega trsja in palm.

(b) Stroji za presekovanje, ki oblikujejo s pomočjo presekovanja
z udarcem, na primer: stroji za presekovanje furnirja.

(c) Stroji za kosanje, ki izdelujejo majhne koščke lesa podobnih
oblik in velikosti. Med njih spadajo stroji za sekanje trsja,
stroji za izdelavo koščkov, stroji za pridobivanje lesne volne in
stroji za sekljanje in striženje.

 Vendar so defibratorji za izdelavo lesne pulpe iz te tarifne
številke izključeni in se uvrščajo v tarifno številko 84.39.

(d) Stroji za lupljenje in razsekovanje, ki uporabljajo ravne
ostre dele rezil za izdelavo tankih listov - bodisi z
razsekovanjem (stroji za izdelavo tankih plošč), bodisi z
lupljenjem (stroji za izdelavo furnirja ali tankih listov za
izdelavo vezanih plošč).

V to skupino spadajo tudi strojne škarje za furnir, ki
uporabljajo premočrtna rezila, stroji za kotno rezanje in stroji
"mullion" za rezanje.

(10) Stroji, podobni stružnicam, ki se uporabljajo za oblikovanje
obdelavnega kosa z obračanjem okoli svoje osi, medtem ko se
orodje premika. V to skupino spadajo vsakovrstni takšni stroji,
vštevši tudi stroji za kopiranje.

(11) Stroji za obrezovanje in odstranjevanje vej od debla.

(12) Stroji za lupljenje drevesnega lubja (lupilnica debel,
stroji za lupljenje stebrov itd.), razen lupilnic lubja s pomočjo
vodnega curka iz tar. št. 84.24 in bobnov za posnemanje lubja iz
tar. št. 84.79.

(13) Vrtalnik za povečevanje odprtin v grčah - za pripravo debla
(na primer: za pridobivanje pulpe za papir).

V to tarifno številko spadajo tudi stroji, ki lahko opravljajo
različne vrste strojne obdelave, ne da bi pri tem menjali orodje
za posamezne operacije.

Takšni primeri so naslednji:

(1) Kombinirani mizarski stroji, ki imajo v eni enoti nekaj
strojev z različnimi funkcijami, ki se uporabljajo neodvisno ena
od druge. Pri tej vrsti strojev je po vsaki operaciji nujno ročno
premeščanje obdelavnega kosa. Med te stroje spadajo stroji za
površinsko skobljanje, kombinirani z eno ali več drugimi
operacijami, ter kombinirani stroji za rezanje, oblikovanje in
dolbljenje.

(2) Večnamenski stroji, ki se od strojev iz predhodne skupine
razlikujejo po tem, da po namestitvi obdelavnega kosa ni potrebno
njegovo ročno premeščanje. Med te stroje spadajo naprave, ki
izdelujejo na eni strani obdelavnega kosa pero z več vreteni,
naprave za izdelovanje peres na obeh straneh, stroji za
nameščanje okovja, za izdelovanje lukenj za kline itd., stroji za
spajanje s pomočjo lepil in stroji za končno dodelavo (za
izdelavo trakov furnirja in panelov iz letev).

       (B) OBDELOVALNI STROJI, SPECIALIZIRANI ZA POSAMEZNE
                           INDUSTRIJE

V to skupino spadajo:

(1) Sodarski stroji (na primer: stroji za spajanje dog, za
njihovo upogibanje, stroji za izdelavo žlebov na dnu, stroji za
nabijanje obročev na sode in podobno). Vendar so iz te tarifne
številke izključeni stroji za parjenje kadi in sodov (tar. št.
84.19).

(2) Stroji, ki se uporabljajo v industriji svinčnikov.

(3) Stroji za žlebljenje in vrtanje pragov za železniške tire.

(4) Matrice za izvajanje valjarskih del na lesu, stroji za
graviranje, vštevši tudi kopirne stroje.

(5) Stroji za mletje lesne moke. Vendar so iz te tarifne številke
izključeni defibratorji, ki se uporabljajo v industriji papirne
pulpe (tar. št. 84.39).

(6) Stroji za vkovanje, okovanje, lepljenje ali za kakšno
drugačno sestavljanje zabojev, okvirov, škatel, sodov itd.

(7) Stroji za izdelovanje lesenih gumbov.

(8) Stroji za izdelovanje lesenih cokel, lesenih pet in podplatov
za čevlje, ali pa stroji za izdelovanje lesenih kopit za čevlje.

(9) Stroji za obdelavo vrbovja, trsja itd. (za lupljenje, rezanje
- sekanje protja, za zaobljevanje itd.), razen strojev za
izdelavo košarskih in pletarskih izdelkov (tar. št. 84.79).

V to tarifno številko spadajo tudi obdelovalni stroji, ki se
uporabljajo za obdelovanje plute (na primer: z žaganjem,
izrezovanjem, rezanjem, poliranjem), kosti, ebonita, trdih
plastičnih materialov in podobnih trdih snovi. V splošnem so ti
stroji konstruirani na istih principih kot obdelovalni stroji za
obdelavo lesa.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor (razen
orodij iz 82. poglavja) stružnic iz te tarifne številke uvrščajo
v tar. št. 84.66.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) drobilniki za bambus, stroji za rezanje iverja in za brušenje
debel, ki se uporabljajo za izdelavo pulpe (tar. št. 84.39),

(b) obdelovalni stroji za obdelavo kateregakoli materiala s
posnemanjem materiala s pomočjo laserja ali drugih svetlobnih ali
fotonskih snopov, z ultrazvokom, z elektroerozijo, po
elektrokemičnih postopkih, z elektronskih snopom, z ionskim
snopom ali po postopku snopa plazme (tar. št. 84.56),

(c) ročna orodja, pnevmatska ali z vgrajenim lastnim
neelektričnim motorjem (tar. št. 84.67),

(d) ročna elektro-mehanskiha orodja z vgrajenim lastnim
elektromotorjem (tar. št. 85.08).


84.66

DELI IN PRIBOR, KI SO IZKLJUČNO ALI PRETEŽNO PRIMERNI ZA UPORABO
S STROJI IZ TAR. ŠT. 84.56 DO 84.65, VKLJUČNO Z DRŽALI ZA
OBDELOVANCE IN ORODJE, SAMOODPIRALNIMI GLAVAMI ZA REZANJE
NAVOJEV, RAZDELILNIMI GLAVAMI IN DRUGIMI SPECIALNIMI DODATNIMI
NAPRAVAMI ZA OBDELOVALNE STROJE; DRŽALA ZA KATERO KOLI VRSTO
ORODJA, KI SE PRI DELU DRŽIJO V ROKI

8466.10 - Držala za orodje in samorazpiralne glave za rezanje
navojev

8466.20 - Držala za obdelovance

8466.30 - Razdelilne glave in druge specialne dodatne naprave za
obdelovalne stroje

 - Drugo:

8466.91 - - za stroje iz tar. št. 84.64

8466.92 - - za stroje iz tar. št. 84.65

8466.93 - - za stroje iz tar. št. 84.56 do 84.61

8466.94 - - za stroje iz tar. št. 84.62 ali 84.63

Razen orodij iz 82. poglavja in skladno s splošnimi določili
glede uvrščanja delov (glej splošna določila v oddelku XVI), se v
to tarifno številko uvrščajo:

(A) Deli obdelovalnih strojev iz prejšnjih desetih tarifnih
številk (od tar. št. 84.56 do 84.65).

(B) Pribor za te obdelovalne stroje - pomožne naprave, ki se
uporabljajo v povezavi z obdelovalnimi stroji, kot so: zamenljive
naprave za modifikacijo obdelovalnega stroja za usposobitev za
širšo vrsto operacij, naprave za povečanje natančnosti operacij,
naprave, ki omogočajo izvajanje posebnih opravil v razmerju do
glavne funkcije stroja.

(C) Držala za orodja za katerokoli vrsto orodij ali ročnih
obdelovalnih strojev.

V to skupino spada zelo široka paleta izdelkov, med njimi:

(1) Držala za orodja, ki držijo, vodijo ali poganjajo delovno
orodje in dovoljujejo zamenjavo takšnih kosov orodja. Ta držala
so lahko zelo različnih vrst, na primer:

Stezne glave, držala za svedre, držala stružnih orodij,
samorazpiralne glave za rezanje navojnice, držala za brusilne
bruse, telesa za honanje za stroje za honanje, vrtalne gredi,
revolverske glave za revolverske stružnice itd.

V to tarifno številko spadajo tudi držala za orodja za katerokoli
vrsto ročnih orodij. Takšna držala so običajno konstruirana za
orodja iz tarifnih številk 82.05, 84.67 ali 85.08, vendar se v to
tarifno številko uvrščajo tudi držala za orodja za opremo z
upogibno gredjo (glej tudi določila komentarja k tarifna
številkama 85.01 in 85.08).

(2) Držala za delovne predmete, ki so konstruirana tako, da
držijo in včasih tudi manipulirajo (če to zahtevajo posebne
operacije) s predmetom, ki se obdeluje na stroju.

Med ta držala spadajo:

Konice za stružnice, mehanske ali pnevmatične stezne glave vseh
vrst in njihove stege, plošče in mize nosilcev kosov (neglede na
to, ali imajo napravo za mikrometrsko nastavitev, ali je nimajo),
stege in kotniki za pritegovanje, klini in zaglavi, stabilni,
vrtilni in nastavljivi strojni primeži, stabilne opore (obročaste
naprave za pridrževanje dolgih delov med struženjem, katerih
namen je onemogočiti tresenje in upogibanje, ki nastaneta pod
pritiskom orodja).

(3) Pomožne naprave za vrezovanje, za izdelovanje okroglih
(valjastih) oblik s struženjem itd.

(4) Kopirni priključki (vštevši električne ali elektronske ) za
avtomatsko reprodukcijo predmeta po šabloni.

(5) Priključki za površinsko dodelavo za stružnice, skobeljnike
itd.

(6) Naprave za mehansko ali pnevmatsko krmiljenje, ki služijo za
nadzor poteka postopka obdelave ali orodja med obdelovanjem.

(7) Drugi posebni pomožni priključki, ki so konstruirani tako, da
povečujejo natančnost stroja, da pa pri tem ne posegajo v njegovo
delovanje.

Mednje spadajo:

Priključki za centriranje in niveliziranje, razdelilne glave,
razdelilne plošče, mikrometrski ustavljalci drsnega nosilca,
priključki za uravnavanje razmika drsnih nosilcev itd. Takšni
priključki ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki, četudi imajo
vgrajene optične elemente, ki služijo raznim odbiranjem na
lestvicah ali izvajanju nastavitev (na primer: "optične"
razdelilne glave). Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni
stroji, ki so kot taki optični stroji - na primer: mikroskopi za
centriranje (tar. št. 90.11), teleskopi za razvrščanje v vrsto
ali za niveliziranje ter projektorji profilov (tar. št. 90.31)
itd.

Ta tarifne številke ne vključuje:

(a) brusilnih brusov in podobnih brusilnih orodij iz tar. št.
68.04,

(b) magnetnih in elekro-magnetnih oljnih filtrov (tar. št.
84.21),

(c) pomožnih naprav za dvigovanje in manipulacijo (na primer:
dvigal, ki se včasih uporabljajo za podporo zelo velikih in
težkih predmetov med strojno obdelavo) (tar. št. 84.25 itd.),

(d) menjalnikov, spojnic in podobne opreme za prenos (tar. št.
84.83),

(e) električnih (vštevši elektronskih) delov in pribora (na
primer: numerično krmiljenih tabel in magnetnih steznih glav)
(85. poglavje),

(f) aparatov za merjenje in preskušanje (tar. št. 90.31),

(g) števcev vrtljajev in proizvodnih števcev (tar. št. 90.29) in

(h) krtačk za vgraditev v stroje (tar. št. 96.03).


84.67

ROČNO ORODJE, PNEVMATSKO, HIDRAVLIČNO, ALI Z VDELANIM
NEELEKTRIČNIM MOTORJEM

 - Pnevmatsko:

8467.11 - - rotacijsko (vključno kombinirano rotacijsko -
perkusijsko)

8467.19 - - drugo

 - Drugo orodje:

8467.81 - - verižne žage

8467.89 - - drugo

 - Deli:

8467.91 - - verižnih žag

8467.92 - - pnevmatskega orodja

8467.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje orodja z motorjem na stisnjeni zrak
(ali bat na stisnjeni zrak), motor z notranjim izgorevanjem, ali
pa katerikoli drugi neelektrični motor (na primer: majhne
hidravlične turbine). Motor, ki deluje s pomočjo stisnjenega
zraka, dela z zunanjim virom stisnjenega zraka, medtem ko so
motorji z notranjim izgorevanjem in akumulatorji za vžig običajno
ločeni. Pri pnevmatskem orodju je učinek stisnjenega zraka včasih
dopolnjen s hidravličnimi ali oljnimi napravami.

Ta tarifna številka vključuje takšna orodja samo, če so namenjena
za delo v roki (ročna orodja). Izraz "ročna orodja" označuje
orodja, konstruirana tako, da se med uporabo držijo v roki, pa
tudi težja orodja (kot so na primer: nabijalniki zemlje), ki so
prenosna oziroma katera je moč dvigovati in premikati z roko
manipulatorja, še posebno med napredovanjem pri delu, in katera
je med delom moč upravljati in usmerjati z roko. V izogib
utrujenosti zaradi stalnega držanja težkega stroja med delom, se
lahko ti stroji uporabljajo s pomožnimi napravami (na primer:
trinožniki, škripci, pribor za dvigovanje nad glavo).

Iz te tarifne številke so izključena orodja, katerih velikost,
masa itd. je tako velika, da je na pogled nemogoče, da bi jih kdo
uporabljal v roki, kot je to opisano v predhodnem odstavku. Iz te
tarifne številke so izključena tudi orodja (prenosna ali
neprenosna), opremljena s podstavkom ali s kakšno drugačno
napravo za pritrjevanje na steno, klop, tla itd., prav tako pa
tudi orodja z napravami za gibanje po tirih (na primer: stroji za
žlebljenje ali vrtanje železniških pragov).

Iz te tarifne številke so izključeni še kompleti, ki sestoje iz
držala za orodja z enim ali več orodji in iz motorja z notranjim
izgorevanjem z upogibno gredjo. Držalo za orodje se uvršča v tar.
št. 84.66, motor z notranjim izgorevanjem v tar. št. 84.07,
orodja pa v ustrezne tarifne številke.

Skladno s pravkar navedenimi pogoji, spadajo med taka orodja iz
te tarifne številke:

(1) Stroji za vrtanje s svedrom, za vrezovanje navojev ali za
razvrtanje.

(2) Stroji za povečevanje odprtin, stroji za vrtanje skal itd.

(3) Izvijači, ključi za vijake ali matice in podobno.

(4) Stroji za piljenje, brusilniki, stroji za peskanje, stroji za
poliranje itd..

(5) Stroji z žičnimi krtačami.

(6) Krožne in verižne žage.

(7) Kladiva raznih vrst, kot so na primer: kladiva za čiščenje
žlindre z varov, za odstranjevanje kovačine, za podbijanje, za
kovičenje, lomljenje betona itd.

(8) Stiskalnice za kovičenje.

(9) Stroji za rezanje pločevine (na principu škarij ali
posnemanja ostružkov).

(10) Nabijalniki peska za livarne, orodja za izvlekanje jedra iz
odlitkov, vibratorji za kalupe.

(11) Maclji za nabijanje zemlje pri gradnji cest.

(12) Avtomatske lopate.

(13) Vibratorje za beton, ki služijo lažjemu pretoku in
sestavljanje betona.

(14) Kladiva na hidravlični pogon za odstranjevanje vodnega
kamna.

(15) Pištole za mazanje, ki delujejo na principu stisnjenega
zraka in ki se uporabljajo v garažah itd.

(16) Premični stroji za urejanje travnikov, rezanje trave ob
zidovih, ograjah ali pod grmi. Ti stroji imajo v lahkem kovinskem
okviru vgrajen motor z notranjim izgorevanjem in napravo za
rezanje, ki običajno sestoji iz ene ali več najlonskih niti.

(17) Namizni krtačni rezalci z lastnim pogonom z motorjem z
notranjim izgorevanjem, s pogonsko gredjo (togo ali upogljivo) in
z držalci orodij z izmenljivimi rezalnimi orodji, ki se montirajo
v držala orodij.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se tudi deli orodij iz te
tarifne številke (razen držal za orodja iz tar. št. 84.66)
uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) brusilni brusi in podobni izdeleki za brušenje, ostrenje,
poliranje in rezanje iz keramike ali iz aglomeriranih abrazivnih
materialov (tar. št. 68.04),

(b) orodja iz 82. poglavja,

(c) batni motorji z notranjim izgorevanjem na vžig s svečkami
(tar. št. 84.07),

(d) zračni kompresorji (tar. št. 84.14) in

(e) razpršilke tekočin ali prahu, stroji za peskanje in podobno
(tar. št. 84.24).


84.68

STROJI IN APARATI ZA MEHKO ALI TRDO SPAJKANJE IN VARJENJE,
VKLJUČNO S STROJI, KI LAHKO REŽEJO, RAZEN STROJEV IZ TAR. ŠT.
85.15; STROJI IN APARATI NA PLIN ZA POVRŠINSKO KALJENJE

8468.10 - Ročne plamenke, na plin

8468.20 - Drugi stroji in aparati, na plin

8468.80 - Drugi stroji in aparati

8468.90 - Deli

V to tarifno številko spadajo:

(A) Stroji in stroji za spajkanje in varjenje, vštevši tudi
tisti, ki lahko režejo, ki delajo na plin ali ki izkoriščajo
druge postopke, razen strojev in aparatov, navedenih v
poimenovanju tar. št. 85.15. Stroji, ki so konstruirani izključno
za rezanje, se uvrščajo v ustrezne tarifne številke.

(B) Stroji in stroji na plin za površinsko kaljenje.

           (I) PLINSKI APARATI ZA OBDELAVO KOVIN ITD.

Stroji in priprave iz te skupine delujejo s pomočjo vročega
plamena, ki nastaja z zgorevanjem vnetljivega plina v snopu
kisika ali zraka.

V splošnem teh aparatov ni moč uporabljati le za operacije,
navedene v poimenovanju te tarifne številke, temveč tudi za druge
operacije, pri katerih je potrebna podobna visoka temperatura (na
primer: pri poprejšnjem segrevanju za nekatere operacije ali pri
zapolnjevanju votlin s kovino). V praksi so posamezni stroji
specializirani za slednje navedene operacije, vendar ostanejo
kljub temu uvrščeni v tej tarifni številki pod pogojem, da
delujejo na isti način in na istem principu kot ostali stroji iz
te tarifne številke.

Vsi aparati iz te skupine imajo naprave za dovajanje dveh plinov
v zgorevalno šobo, ki ima dve odprtini - koncentrični ali eno
zraven druge. En izmed plinov je vnetljiv (acetilen (etin-C2H2) ,
butan-C4H10, propan-C3H8, premogov plin, vodik-H2 itd.), drugi pa
je oksidant- stisnjeni zrak ali kisik-O2.

V to tarifno številko spadajo tako ročni aparati, kot tudi
stroji.

           (A) ROČNI APARATI ZA PLINSKO VARJENJE ITD.
                       (PLAMENKE NA PLIN)

Plamenke na plin so lahko za visok ali za nizek pritisk, kar je
odvisno od tega, ali so konstruirane za priključevanje na vir
vnetljivega plina pod visokim ali nizkim pritiskom. V plamenki na
plin za visoki pritisk daje sam pritisk plinsko hitrost, ki je
potrebna za nastanek plamenskega snopa. Pri plamenkah za nizki
pritisk je potreben injektor.

Obe vrsti plamenk na plin sta izdelana na bolj ali manj enak
način. Po konstrukciji sestoje iz ročice in telesa, ki je
opremljeno z dovodnimi cevmi. Na koncu izhodne šobe se vname
plin. V splošnem imajo plamenke tudi regulacijske ventile itd.
Aparat je priključen na zunanjni oskrbnik plina s pomočjo
upogibne cevi.

Zaradi prilagajanja vrsti opravila, katerega je potrebno izvesti
(na primer: za prebijanje odprtine visoke peči, rezanje zakovkov,
žlebljenje ali navadno segrevanje) so cevi in šobe običajno
zamenljive (šobe s spremenljivo odprtino, šobe z več odprtinami,
šobe za ločevanje plamena). Nekatere plamenke na plin so posebej
izdelane za posebne operacije, na primer: plamenke na plin za
varjenje s sistemom vodnega hlajenja za težka dela.

                   (B) STROJI ZA VARJENJE ITD.

Ti stroji delujejo na istih principih kot ročni stroji iz
predhodnega dela pod (A) in sestoje iz stabilnih ali nastavljivih
plamenk na plin. Drugi deli stroja (na primer: dovodne mize,
čeljusti, drsne opore in preklopni vzvodi) služijo temu, da je
obdelovani predmet dobro pritrjen, da ga je moč voditi ali
potiskati naprej, ali pa temu, da se šobe premikajo ali
nastavljajo vzporedno s potekom dela.

          (C) STROJI ZA POVRŠINSKO KALJENJE (TEMPRANJE)

Ti stroji sestoje iz številnih šob, ki so razporejene glede na
obliko obdelovanega predmeta. Iz šob pada plamen na površino, ki
je izpostavljena tako intenzivni toploti, da kaj kmalu doseže
željeno temperaturo, ne da bi pri tem toplota prodrla globlje pod
površino. Ko ima površina željeno temperaturo kaljenja, jo
poškropijo s hladilno tekočino, ali pa predmet potopijo v kad s
tekočino.

          (II) APARATI IN PRIPRAVE ZA PLINSKO VARJENJE
                   TERMOPLASTIČNIH MATERIALOV

V to tarifno številko spadajo tudi nekateri stroji in priprave za
varjenje in tesnenje termoplastičnih materialov ali predmetov iz
njih. Stroji in priprave, ki se uvrščajo v to tarifno številko,
delujejo s pomočjo plamena ali snopa vročega zraka, dušika ali
inertnega plina iz varilne naprave. Zrak ali plin se lahko
ogrevata med prehajanjem skozi cev, ogrevano s plinom.

        (III) STROJI IN NAPRAVE ZA VARJENJE, DRUGAČNIH OD
                        APARATOV NA PLIN

V to skupino spadajo:

(1) Stroji in mehanske naprave za varjenje s pomočjo žlebnih
koles ali spajke, razen ročnih železnih spajkal (tar. št. 82.05)
in električnih aparatov iz tar. št. 85.15 in

(2) Varilni stroji na osnovi trenja (frikcijski).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), spadajo v to tarifno številko
tudi deli strojev in aparatov iz te tarifne številke.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi pomožne naprave, kot na
primer: podporniki s kroglicami, valji itd.

Iz te tarifne številke so izključeni :

(a) spajkalne obločnice, ki se uvrščajo v tar. št. 82.05,

(b) priprave in apartati za škropljenje staljenega materiala
(tar. št. 84.24),

(c) stroji za rezanje ali brušenje skal ali betona, ki delujejo s
pomočjo zelo visoke temperature, ki nastane pri izgorevanju
železa ali jekla v snopu kisika (tar. št. 84.79) in

(d) stroji in stroji za varjenje, spajkanje itd., ki delujejo
tako na plin kot na elektriko (tar. št. 85.15).


84.69

PISALNI STROJI, RAZEN TISKALNIKOV IZ TAR. ŠT. 84.71; IN STROJI ZA
OBDELAVO BESEDILA

 - Avtomatski pisalni stroji in stroji za obdelavo besedila:

8469.11 - - stroji za obdelavo besedila

8469.12 - - avtomatski pisalni stroji

8469.20 - Drugi pisalni stroji, električni

8469.30 - Drugi pisalni stroji, neelektrični

V splošnem je za pisalne stroje značilna tipkovnica na ročni
pogon, katere tipke ob pritisku nanje neposredno odtipkajo na
papirju ustrezne črke. Ti stroji delujejo največkrat s pomočjo
majhnih vzvodov in kladivc - tolkačev, na katerih sprednji strani
so vgravirane ustrezne reliefne črke in znaki. V drugih primerih
so črke nameščene na krogli, valju, venčnem kolesu ali na
valjastih elementih (čolničih), ki predstavljajo določeno črko na
papirju, na katerega se odtiskujejo. Besedilo nastaja "črko po
črko", čeprav je v nekaterih primerih možno uporabiti tudi
kombinacijo črk (na primer: takrat, kadar gre za standardne
besede, okrajšave).

Pisalni stroji se v to tarifno številko uvrščajo neglede na vrsto
črk, katere uporabljajo (na primer: običajne črke in številke,
stenografski simboli oziroma znaki, glasbeni simboli in črke
Braillove abecede). Pisalni stroji za šifre ali stroji za
dešifriranje, ki delujejo na enakem principu kot običajni pisalni
stroji, se prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

Tudi električni pisalni stroji, ki delujejo bodisi s pomočjo
elektromotorja, elektromagnetnih uporov, bodisi s pomočjo
elektronskih naprav (kot je temu primer pri nekaterih avtomatskih
pisalnih strojih), se uvrščajo v to tarifno številko.

Pisalni stroji iz te tarifne številke se lahko uporabljajo tudi
za izpis na matrice iz papirja, prepojene z voskom, ki se
uporabljajo na razmnoževalnih strojih, ali pa za vtiskovanje na
plastične liste ali tanke kovinske folije (za potrebe tiskarskih
strojev). Na drugi strani je treba poudariti, da so matrice, ki
se uporabljajo na strojih za naslavljanje ali za označevanje
zabojev za pakiranje, izdelane na posebnih strojih, ki so od
pisalnih strojev popolnoma različni. Slednji stroji se uvrščajo v
tar. št. 84.72.

V to tarifno številko spadajo tudi:

(1) Avtomatski pisalni stroji.

Mednje prištevamo:

(a) Stroje, v katere se poprej napelje preluknan trak, s pomočjo
katerega se tipka cela alineja ali stavek. Stroji za luknanje za
pripravo takšnih trakov se uvrščajo v tar. št. 84.72.

(b) Stroji z omejenim spominom, ki lahko ob aktiviranju dodatnih
funkcionalnih tipk memorirajo, popravljajo ali samodejno
pretipkavajo besedilo.

(c) Stroji brez tipkovnice (tiskalniki), ki tiskajo en znake
enega po enega, upobarljajoč pri tem zamenljive krožne nosilce
znakov (krožno tiskarsko vezje). Ti stroji so konstruirani tako,
da jih je s pomočjo ustreznega vmesnika ("interfaca") moč
povezati z drugimi pisalnimi stroji, s stroji za obdelavo
besedila, s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov itd.

Tiskalniki, ki ustrezajo pogojem, navedenim v odstavkih (B)(b) in
(B)(c) opombe 5 k temu poglavju, se v vseh primerih uvrščajo v
tar. št. 84.71.

(2) Stroji za tipkanje identifikacijskih črk in znakov (včasih z
žigosanjem z vročimi črkami in znaki) na izolacijske cevi za
električne vodnike.

(3) Pisalni stroji brez vgrajenega kakršengakoli računalnika, ki
pa so namenjene posebej za računovodske potrebe (na primer: za
tipkanje na posebej pripravljene obrazce, kot so računi, prosti
listi iz računovodskih knjig, dnevnikov in na kartice).

(4) Pisalni stroji z napravo za prenos odtipkanih številk na
posebni računski stroj in pisalni stroji z napravo za štetje za
uporabo pri računanju hitrosti.

(5) Stroji za obdelavo besedila. Ti stroji vključujejo razen
tipkovnice še enega ali več spominov velike zmogljivosti (na
primer: disk, mini disk ali kasete), ekran za vizuelni prikaz in
tiskalnik. Različne kombinacije so lahko nameščene v enem ohišju,
lahko pa so ločene in povezane s kabli. Stroji za obdelavo
besedil imajo lahko vmesnik ("interface") - napravo, ki omogoča
na primer: povezovanje z drugimi stroji za obdelavo besedil, z
opremo za fotostavek, s stroji za obdelavo podatkov ali s
telekomunikacijskim sistemom. Njihove možnosti za opravljanje
računskih operacij niso primerljive s tovrstnimi zmogljivostmi
strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (kot so definirani v
opombi 5 k temu poglavju), vendar zaradi tega ohranjajo značaj
stroja za obdelavo besedila.

Od strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) iz tar. št.
84.71 se razlikujejo po tem, da med obdelavo ne morejo logično
odločati in tako spreminjati izvedbe programa (ker imajo vgrajen
samo stalen (fiksen) program) (glej opombo 5 k temu poglavju).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se deli in pribor za stroje iz te
tarifne številke uvrščajo v tar. št. 84.73.

Iz te tarifne številke so izključeni :

(a) pisalni stroji za sestavljanje besedil z zamenljivim stilom
črk za uporabo v litografiji ali ofsetnem tisku (tar. št. 84.42),

(b) knjigovodski stroji (tar. št. 84.70),

(c) stroji za avtomatsko obdelavo podatkov (in njihovi
tiskalniki) (tar. št. 84.71),

(d) stroji za izpolnjevanje in podpisovanje čekov (tar. št.
84.72),

(e) teleprinterji (tar. št. 85.17) in

(f) pisalni stroji - otroške igrače (tar. št. 95.03).


84.70

RAČUNSKI STROJI IN ŽEPNI SHRANJEVALNIKI PODATKOV, STROJI ZA
REPRODUKCIJO TER STROJI ZA PRIKAZOVANJE Z RAČUNSKIMI FUNKCIJAMI;
KNJIGOVODSKI STROJI, FRANKIRNI STROJI, STROJI ZA IZDAJANJE KART
IN PODOBNI STROJI Z VDELANIMI RAČUNSKIMI NAPRAVAMI; REGISTRIRNE
BLAGAJNE

8470.10 - Elektronski računski stroji, ki delujejo brez zunanjega
vira električne energije in žepni shranjevalniki podatkov, stroji
za reprodukcijo ter stroji za prikazovanje z računskimi
funkcijami

 - Drugi elektronski računski stroji:

8470.21 - - z vgrajeno napravo za tiskanje

8470.29 - - drugi

8470.30 - Drugi računski stroji

8470.40 - Knjigovodski stroji

8470.50 - Registrirne blagajne

8470.90 - Drugi

Vsem strojem iz te tarifne številke, razen registrirnim
blagajnam, je skupna naprava za računanje, ki jim omogoča
seštevanje najmanj dveh večmestnih števil. Poudariti je treba, da
naprave, ki samo štejejo ali dodajajo enoto za enoto ne štejejo
za naprave za računanje (na primer: naprave, vgrajene v nekatere
frankirne stroje, v števce vrtljajev in v proizvodne števce).
Stroji iz te tarifne številke so lahko na ročni ali električni
pogon, računske operacije pa lahko izvajajo mehansko ali s
pomočjo elektromagnetnih, elektronskih ali fluidnih naprav.

     (A) RAČUNSKI APARATI IN ŽEPNI SHRANJEVALNIKI PODATKOV,
       APARATI ZA REPRODUKCIJO TER APARATI ZA PRIKAZOVANJE
                     Z RAČUNSKIMI FUNKCIJAMI

V to skupino spada široka paleta računskih aparatov - od
najpreprostejših tipov, ki lahko le seštevajo in odštevajo, do
zapletenejših strojev, ki lahko izvajajo štiri računske operacije
in nekaj vrst računanja (na primer: izračunavanje kvadratnega
korena, indeksiranje in izvajanje trigonometrijskih izračunov). V
to skupino spadajo predvsem žepni elektronski računalniki in
pisarniški elektronski računalniki, neglede na to, ali jih je moč
programirati (s fiksiranimi predprogrami) ali ne.

V to skupino spadajo tudi žepni shranjevalniki podatkov, stroji
za reprodukcijo ter aparti za prikazovanje z računskimi
operacijami (glej opombo 8. k tem poglavju)

Elektronski računalniki, katere je moč programirati, se od
strojev za avtomatsko obdelavo podatkov razlikujejo po tem, da
brez človeka ne morejo izvajati programa obdelave, ki od njih
zahteva spreminjanje izvajanje programa med potekom postopka
zaradi logičnih odločitev. Ti računalniki vsebujejo
mikroprocesorje, ki so že programirani (fiksni programi) za
izvajanje kompleksnih matematičnih operacij.

Računski stroji imajo naslednje osnovne dele:

(1) Napravo za ročni vnos podatkov (pokončni vzvodi, tipkovnica
itd.). Lahko pa imajo tudi pomožne naprave za avtomatski vnos
povratnih ali vnaprej pripravljenih podatkov (čitalnike bar kod,
luknjanih kartic ali trakov, magnetnih trakov itd.).

(2) Napravo za računanje, ki se aktivira s pomočjo zaporedja tipk
ali s pomočjo programa. Ta je lahko stalen, ali pa ga je z
zamenjavo programskih elementov ali s spremenjenimi programskimi
navodili moč spreminjati.

(3) Izhodno napravo, ki rezultate vizuelno prikazuje (displej) in
(ali) tiska. Stroji , ki lahko tiskajo, imajo vgrajeno tiskarsko
napravo za tiskanje rezultatov, včasih pa tudi za tisk
poprejšnjih podatkov. Vendar se računski stroji uvrščajo v to
tarifno številko neglede na to, ali takšno napravo imajo ali je
nimajo.

Računski aparati s tisklnikom uporabljajo številke in omejeno
število simbolov. Vendar se od knjigovodskih strojev razlikujejo
po tem, da tiskajo na papirne trakove, pa še to samo v navpični
smeri. Nekateri stroji imajo pomožne naprave za registriranje
rezultatov na nosilce podatkov v šifrirani obliki.

Nekatere komponente teh strojev (naprava za računanje, pomožne
naprave itd.) so lahko vgrajene, ali pa v obliki posebnih enot,
povezanih z električnim kablom.

                     (B) KNJIGOVODSKI STROJI

Ti stroji so namenjeni vodenju knjigovodskih knjig, knjigovodskih
dokumentov itd. Ti stroji kombinirajo funkcijo knjiženja
(seštevanja zaporedja števil) s tiskanjem črk in simbolov, ki
številom predstavljajo dopolnilo. Rezultat je ustrezni opis
izvedene operacije knjiženja.

Struktura knjigovodskih strojev je pravzaprav enaka strukturi
računskih strojev. Razen naprave za ročni vnos spremenljivih
podatkov (na primer: kupci - dobavitelji) so lahko, podobno kot
računski stroji, opremljeni z napravami za branje bar kod,
luknjanih kartic ali trakov, magnetnih trakov ali kartic itd.
zaradi vnosa povratnih podatkov (številka računa, ime in naslov
uporabnika itd.), ali pa zaradi vnosa vnaprej pripravljenih
podatkov (na primer: stanje računa).

Knjigovodski stroji imajo numerične in alfanumerične naprave za
tiskanje, ki lahko tiskajo vodoravno in navpično. To je ena izmed
lastnosti, po katerih se razlikujejo od računskih strojev.

Večinoma so ti stroji namenjeni za uporabo skupaj s posebnimi
tiskanimi obrazci, kot so plačilne liste, fakture, prosti listi
dnevnika, glavne knjige itd., ali pa z izpolnilnimi karticami.
Nekateri med temi stroji lahko istočasno tiskajo na dva ali več
obrazcev (na primer: tisk fakture in hkratno knjiženje na
ustrezne liste iz dnevnika ali glavne knjige itd.).

Ti stroji so pogosto povezani s stroji za prepis podatkov na
nosilce podatkov v šifrirani obliki. Nekateri med njimi tiskajo
razumljivo besedilo na kartico in hkrtai prepisujejo rezultat v
šifrirani obliki na magnetni trak na robu kartice. Tedaj lahko
služijo ti podatki za nadaljno obdelavo v stroju.

Podobno kot računski stroji so tudi ti stroji lahko v obliki
vseobsegajočega stroja, ali pa kot posebne enote, ki so med seboj
povezane z električnimi kabli.

                    (C) REGISTRIRNE BLAGAJNE
                 (za gotovino, denar, čeke ipd.)

V to skupino spadajo registrirne blagajne z vgrajenim računskim
strojem ali brez njega.

Ti stroji se uporabljajo v prodajalnah, pisarnah itd. za
registriranje vseh transakcij (prodaje, uslug itd.) v zaporedju,
kot se pojavijo: posamezni zneski, skupna vsota, v nekaterih
primerih šifra (številke) prodanega artikla, prodana količina,
čas transakcije itd.

Podatke je moč vnašati ročno s pomočjo tipkovnice, vzvoda ali
ročice. Vendar pa imajo nekatere registrirne blagajne (podobno
kot knjigovodski in računski stroji) pomožne naprave za
avtomatski vnos povratnih ali vnaprej pripravljenih podatkov (na
primer: čitalnike bar kod, luknjanih kartic ali trakov).

Rezultat se običajno vizuelno prikaže in istočasno natisne na
kuponu za kupca in na kontrolnem traku, ki se občasno vzame iz
stroja zaradi kontrole.

Ti stroji so pogosto kombinirani s predalom za gotovino.

Vendar pa imajo lahko pomožne naprave, kot so multiplikatorji za
povečanje njihovih računskih zmogljivosti, kalkulatorji za
izračunavanje gotovinskega vračila (drobiža), avtomatski stroji
za zmanjševanje denarja, stroji za izdajo bonov po odobrenem
rabatu, čitalnike kreditnih kartic, verificirke številk na čeku,
pa tudi naprave za prepisovanje (transkribcijo) vseh ali delnih
podatkov o transakciji na podatkovni medij v šifrirani obliki.

V to tarifno številko spadajo tudi registrirne blagajne, ki
delujejo v neposredni (on-line) ali posredni povezavi (off-line)
s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov, in pa takšne
registrirne blagajne, ki uporabljajo na primer: spomin in
mikroprocesor drugih registrirnih blagajn, s katerimi so povezane
s kablom in ki opravljajo iste funkcije.

        (D) DRUGI STROJI Z VGRAJENO NAPRAVO ZA RAČUNANJE

Med te stroje spadajo:

(1) Stroji za frankiranje pošte. Ti stroji na pisemsko ovojnico
natisnejo znak namesto poštne znamke. Stroj ima napravo
nereverzibilnega tipa za seštevanje skupne vsote odtipkane
poštnine. Razen tega se ta stroj lahko pogosto uporablja tudi za
tiskanje drugih besedil na pisemske ovojnice (na primer:
reklamnih sporočil).

(2) Stroji za izdajo vstopnic (na primer: vstopnic za kino ali
železniških vozovnic), ki istočasno tudi registrirajo in
seštevajo vnešene zneske. Nekateri med temi stroji tudi tiskajo
vstopnice oziroma vozovnice.

(3) Totalizatcijski stroji (npr. za stave) na dirkališčih
(konjskih ipd.). Ti stroji izdajajo vstopnice, registrirajo in
seštevajo vtipkane zneske, nekateri zapletenejši stroji pa tudi
izračunavajo možnosti -satve.

Stroji, ki samo štejejo izdane vstopnice, ne da bi tudi seštevali
zneske, so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 84.72
oziroma 84.76, če se aktivirajo s kovancem).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila v oddelku XVI), se deli in pribor za stroje iz te
tarifne številke uvrščajo v tar. št. 84.73.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) strojev za obdelavo podatkov-AOP (tar. št. 84.71),

(b) strojev za tehtanje, ki seštevajo rezultate tehtanja (tar.
št. 84.23 ali 90.16),

(c) logaritmov, računalnikov v obliki diskov, cilindričnih
računalnikov in drugih instrumentov za računanje, ki temelje na
principu logaritmov ali na drugih matematičnih principih, vštevši
tudi na primer: žepne naprave za seštevanje in odštevanje, ki
delujejo po določenem postopku na principu selekcije številk s
pomočjo šilastega peresnika (tar. št. 90.17) in

(d) instrumentov, ki štejejo enoto za enoto, kot so števci
vrtljajev, števci proizvodnje itd. iz tar. št. 90.29.


84.71

STROJI ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV IN NJIHOVE ENOTE; MAGNETNI
ALI OPTIČNI ČITALNIKI, STROJI ZA PREPISOVANJE PODATKOV NA NOSILCE
PODATKOV V KODIRANI OBLIKI IN STROJI ZA OBDELAVO TAKIH PODATKOV,
KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

8471.10 - Analogni in hibridni stroji za avtomatsko obdelavo
podatkov

8471.30 - Prenosni digitalni stroji za avtomatsko obdelavo
podatkov z maso do vključno 10 kg, ki imajo v istem okrovu
najmanj eno centralno enoto, tipkovnico in prikazovalnik

 - Drugi digitalni stroji za avtomatsko obdelavo podatkov:

8471.41 - - ki imajo v istem okrovu najmanj eno centralno enoto
ter eno vhodno enoto in eno izhodno enoto, kombinirani ali ne:

8471.49 - - drugi, predstavljeni v obliki sistema

8471.50 - Digitalne procesne enote, razen tistih iz tar. št
8471.41 in 8471.49, ki imajo lahko v istem ohišju eno ali dve
izmed naslednjih vrst enot: pomnilniške enote, vhodne enote,
izhodne enote

8471.60- Vhodne ali izhodne enote, vštevši tudi tiste, ki imajo v
istem ohišju tudi pomnilniške enote

8471.70 - Pomnilne enote

8471.80 - Druge enote strojev za avtomatsko obdelavo podatkov

8471.90 - Drugo


        (I) STROJI ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV (AOP)
                        IN NJIHOVE ENOTE

Obdelava podatkov sestoji iz manipulacije z informacijami vseh
vrst po vnaprej določenih logičnih zaporedjih (programu) in za
posebne namene.

Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov so stroji, ki s pomočjo
logično povezanih operacij, izvedenih skladno s poprej določenimi
navodili (programom) dajejo podatke, ki se kot taki lahko
neposredno uporabijo, ali pa ki ponovno služijo kot podatki za
druge operacije obdelave podatkov.

V to tarifno številko spadajo stroji za avtomatsko obdelavo
podatkov, v katerih se logična zaporedja operacij lahko
spreminjajo od ene naloge do druge in v katerih je delovanje med
trajanjem operacije lahko avtomatsko (brez ročnega posega
uporabnika). Ti stroji večinoma uporabljajo elektronske signale,
lahko pa temelje tudi na drugih tehnologijah (na primer:
pnevmatski, fluidni ali optični). Nekateri stroji lahko
uporabljajo kombinacije dveh ali več tehnologij.

Ti stroji so lahko vseobsegajoči (če so vsi elementi, nujni za
obdelavo podatkov, v istem ohišju), lahko pa so v obliki sistema,
ki sestoji iz spremenljivega številka vnos v posebnih ohišjih.

Glede na način obdelave podatkov se takšni stroji imenujejo
digitalni, analogni ali hibridni (analogno - digitalni).

V to tarifno številko spadajo tudi posebej prisotne sestavne
enote predhodno opisanih sistemov za avtomatsko obdelavo
podatkov.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni stroji, instrumenti
ali stroji z vgrajenimi stroji za avtomatsko obdelavo podatkov,
ali stroji, ki delujejo v povezavi s strojem za avtomatsko
obdelavo podatkov in ki izvajajo posebne funkcije. Takšni stroji,
instrumenti in stroji se uvrščajo po njihovi ustrezni funkciji,
če pa to ni možno, se uvrščajo v tar, številke pod "drugo" (glej
SPLOŠNA DOLOČILA v 84. poglavju, del (E)).

                      (A) DIGITALNI STROJI

Digitalni stroji imajo spomine, pa tudi spominske programe, ki se
lahko spremenijo od naloge do naloge.

Digitalni stroji obdelujejo podatke v šifrirani obliki. Šifra
sestoji iz končne vsote znakov (binarna koda, standardna ISO -
koda s šestimi biti itd.).

Vhod podatkov poteka običajno avtomatsko (s pomočjo nosilca
podatkov, kot so luknjane kartice, trakovi ali magnetni trakovi),
ali pa z neposrednim odčitavanjem z originalnih dokumentov itd.
Lahko obstajajo tudi naprave za ročni vnos podatkov s pomočjo
tipkovnice, ali pa je vnos možen tudi neposredno s pomočjo
nekaterih instrumentov (na primer: s pomočjo merilnih
instrumentov).

Vhodni podatki se preoblikujejo (konvertirajo) s pomočjo vhodnih
enot v signale in se vnesejo v spomin.

Digitalni stroji za avtomatsko obdelavo podatkov iz te tarifne
številke morajo istočasno izpolnjevati pogoje iz opombe 5 (A) k
temu poglavju.

To pomeni, da morajo biti zmožni:

(1) Da prevzamejo v spomin program ali obdelovalne programe, ali
pa vsaj podatke, ki so za izvajanje programa nujno potrebni;

(2) Da jih je moč prosto programirati glede na zahteve
uporabnika;

(3) Da opravljajo aritmetične izračune, ki jih navede uporabnik;

(4) Da brez človeškega (uporabnikovega) posega izvajajo obdelavo
programa, ki od njih zahteva spreminjanje njegovega izvajanja med
postopkom zaradi logičnih odločitev.

Zaradi tega so stroji, ki delujejo samo s pomočjo stalnih
programov (programov, katerih uporabnik ne more spremeniti), iz
te tarifne številke izključeni, četudi lahko uporabnik izbira med
večjim številom takšnih stalnih programov.

Del podatkov in programov se lahko začasno vnese v pomožne
spominske enote, kot na primer: v tiste, ki uporabljajo magnetne
diske ali bobne, magnetne trakove itd. Ti stroji pa morajo imeti
osrednji spomin z neposrednim pristopom k izvajanju posameznega
programa. Ta spomin mora imeti zadostno zmogljivost (kapaciteto)
vsaj za memoriranje tistih delov programa obdelave, programa
prevajanja in podatkov, ki so za tekočo obdelavo nujno potrebni.

Digitalni stroji za obdelavo podatkov običajno sestoje iz
določenega števila med seboj povezanih enot v ločenih ohišjih.
Tako na ta način oblikujejo "sistem" (glej opombo 1. k tarifni
podštevilki v tem poglavju).

Celoviti digitalni "sistem" (iz tarifne podštevilke 8471.49) za
obdelavo podatkov mora vsebovati vsaj:

(1) Osrednjo enoto za obdelavo podatkov (CPU), ki običajno
vključuje glavni spomin, aritmetične in logaritemske elemente in
krmilne elemente. V nekaterih primerih pa so ti elementi lahko
tudi v obliki posebnih enot.

(2) Vhodno enoto, ki sprejema vhodne podatke in jih pretvarja v
signale, katere stroj lahko obdeluje (na primer: tipkovnico ali
skener).

(3) Izhodno enoto, ki izhodne signale iz stroja pretvarja v
razumljivo obliko (tiskano besedilo, diagrami, vizuelni prikaz na
ekranu itd.), ali pa v šifrirane podatke za nadaljnjo uporabo
(obdelavo, krmiljenje itd.( na primer: monitor ali tiskalnik).

Dve med temi enotami (na primer: vhodna in izhodna) sta lahko
združeni kot ena sama enota.

Ti sistemi imajo lahko oddaljene vhodne in izhodne enote v obliki
terminala.

Takšni sistemi imajo lahko tudi obrobne (periferne) enote za
povečanje zmogljivosti sistema, na primer: z razširitvijo ene ali
več funkcij osrednje enote (glej del pod (D) v nadaljevanju).

Takšne enote se instalirajo med vhodno in izhodno enoto (začetek
in konec sistema), čeprav se lahko adapterske in konverterske
enote (kanalni adapterji in signalni konverterji) včasih
povezujejo pred vhodno ali za izhodno enoto.

Enoto, nameščeno v posebnem ohišju, je treba šteti za del
celovitega sistema za digitalno obdelavo, če izpolnjuje naslednje
pogoje:

(a)  da je take vrste, ki se izključno ali predvsem uporablja v
strojih za avtomatsko obdelavo podatkov,

(b) da se lahko poveže z osrednjo enoto za obdelavo (CPU)-
neposredno ali preko ene ali več drugih enot in

(c) da je sposobna sprejemati in oddajati podatke v obliki šifer
ali signalov, ki jih sistem lahko uporabi.

Medsebojna povezanost sistema je lahko zagotovljena z
materialnimi sredstvi (na primer: s kabli) ali z nematerialnimi
sredstvi (na primer: z radijskimi ali optičnimi povezavami).

Vendar pa se tiskalniki, tipkovnice, X-Y koordinatne vhodne
naprave in disketne shranjevalne enote, ki izpolnjujejo kriterije
točk (b) in (c) zgoraj, v vseh primerih uvrščajo kot sestavni
deli enot za obdelavo podatkov.

Stroji, kot so merilni ali kontrolni instrumenti, prilagojeni kot
dodatek k napravam (na primer: signal konverterja), ki omogočajo
neposredno povezavo s strojem za obdelavo podatkov, ne štejejo za
dele sistema, ki so posebej namenjeni za sistem za avtomatsko
obdelavo podatkov. Takšni stroji se uvrščajo v ustrezne tarifne
številke.

Digitalni stroji za obdelavo podatkov se uporabljajo za številne
namene, na primer: v industriji, trgovini, v
znanstvenoraziskovalni dejavnosti in v državni upravi.

Potrebno je poudariti, da se: "osnovna plošča" (Motherboard):

-  brez vgrajenega (vstavljenega) procesorja, vedno uvršča v
tarifno podštevilko 8473.30,

-  z vgrajenim (vstavlenjim) procesorjem pa v tarifno številko
84.71 (npr. 8471.50, če so izpolnjeni ostali pogoji za to tarifno
podštevilko).

                       (B) ANALOGNI STROJI

Podatki, s katerimi manipulirajo analogni stroji, so fizikalne
velikosti (na primer: kotna hitrost, električna napetost) znotraj
danega razpona. Podatki se obdelujejo po programu, ki je vgrajen
v razdelilno ploščo in ki se lahko spreminja od naloge do naloge.

Analogni stroji za obdelavo podatkov morajo imeti vsaj:

(1) Analogne elemente:

(i) sumatorje, integratorje in inverterje, ki sestoje iz mrež in
operacijskih ojačevalcev,

(ii) multiplikatorje,

(iii) funkcijske generatorje in

(iv) potenciometre za nastavitev koeficientov.

(2) Kontrolne elemente z nastavljivimi časovnimi stikali
(impulznimi generatorji) in s krmilnimi napravami za ves stroj.

(3) Programske elemente, ki vključujejo:

(i) luknjano ploščo (z vtičnicami), katero je običajno moč sneti
in

(ii) razdelilno ploščo, katero je običajno moč sneti.

(4) Elemente z vhodno funkcijo (enote za nastavitev
servopotenciometrov, enote za nastavitev funkcijskega generatorja
itd.).

(5) Elementi z izhodno funkcijo (voltmetri, osciloskopi,
digitalni voltmetri itd.).

Vse zgoraj navedene naprave so nameščene v skupnem ohišju, ali pa
predstavljajo zaključeno celoto.

Takšni stroji so lahko povezani z obrobnimi (perifernimi)
enotami, kot so:

(i) čitalniki luknjanega traku,

(ii) naprave za tipanje krivulj,

(iii) luknjači traku,

(iv) risalniki (ploterji) krivulj in

(v) naprave za risanje (ploterji) časovnih krivulj itd.

Stroj in obrobna (periferna) enota šteje za del celovitega
sistema, če izpolnjuje pogoje, podane v predhodnem delu pod (A)
(za enote, ki štejejo za dele celovitega digitalnega sistema).

Analogni stroji za obdelavo podatkov se uporabljajo za simulacijo
matematičnih modelov in se uporabljajo največ v znanstvenih
raziskavah, industriji, astronavtiki itd.

           (C) HIBRIDNI (ANALOGNO / DIGITALNI) STROJI
                  (Tarifna podštevilka 8471.10)

Hibridni stroji vsebujejo analogni stroj z digitalnimi elementi,
ali pa digitalni stroj z analognimi elementi.

V nekaterih primerih so te različne komponente kombinirane v
skupnem ohišju, medtem ko so v drugih primerih ločene na nekaj
enot, ki tvorijo sistem.

Obstajajo tudi hibridni sistemi za obdelavo podatkov, ki sestoje
iz analognega in iz digitalnega sistema, ki sta med seboj
povezana s pomočjo enega ali več hibridnih mest, v katerih so
krmilne enote in enote za konvertiranje signalov iz analogne v
digitalno in iz digitalne v analogno konverzijo.

          (D) POSAMEZNE ENOTE, KI SO LOČENE OD SISTEMA
             (Tarifna podštevilka 8471.60 - 8471.80)

Ta tarifna številka vključuje tudi posebej pripravljene sestavne
enote sistemov za obdelavo podatkov. Te enote so opredeljene v
delih (A) in (B) zgoraj kot deli kompletnega sistema.

Med njih so vštete tudi prikazovalne (displejne) enote strojev za
avtomatsko obdelavo podatkov, ki zagotavljajo grafični prikaz
obdelanih podatkov.

Od video monitorjev in televizijskih sprejemnikov iz tar. št.
85.28, se razlikujejo po več elementih, med drugim tudi po
naslednjih:

(1)  Prikazovalne enote za računalniško obdelavo podatkov
(tarifna podštevilka 8471.60), lahko sprejemajo signale samo iz
centralne procesne enote za avtomatsko obdelavo podatkov, zato ne
zmorejo reproducirati slike s sestavljenega video signala (kot je
primer v televizijskih sprejemnikih), katerega valovna oblika
ustreza posameznim standardom oddajanja (na primer: za barvne
signale so trije standardi: NTSC, SECAM, PAL, D-MAC,
itd.).Prikazovalne enote so opremljene s posebnimi večpolnimi
spojniki (konektorji), ki so značilni za sistem prenosa signalov
(podatkov) (na primer: vmesnik RS-232 C, adapter DIN ali SUB-D
ipd.) in nimajo zvočnega (audio) sklopa. Krmiljenje so s
posebnimi pretvorniki - monokromnimi ali grafičnimi, ki so
integrirani v centralni procesni enoti računalnika.

(2)  Za te prikazovalne enote so značilne emisije šibkega
elektromagnetnega polja. Velikost slikovne točke, ki ustvarja
sliko na prikazovalniku, je najmanj 0.41 mm za srednjo ločljivost
(resolucijo) in se še zmanjšuje skladno s povečevanjem
ločljivosti.

(3)  Za prikazovanje majhnih, še vedno jasnih slik, uporabljajo
video prikazovalne enote iz te tarifne številke, manjše točke in
višje konvergenčne standarde (konvergenca je sposobnost
elektronskih nabojev, da vzbudijo na zaslonu katodne cevi
posamezno svetlo točko, ne da bi bile pti tem motene sosedne
točke) od tistih, ki se uporabljajo v video prikazovalnikih in
televizijskih sprejemnikih iz tarifne številke 85.28.

(4)  V teh prikazovalnih enotah je video frekvenca (frekvenčni
pas), ki je merilo, ki določa koliko točk na sekundo je lahko
prenešenih, da se oblikuje slika, običajno 15 MHz (megahercev)
ali več. Za razliko kjer je ta video frekvenca za monitorje iz
tarifne številke 85.28 običajno nižja od 6 MHz.

Vodoravna (horizontalna) nosilna frekvenca pri video
prikazovalnikih iz te tarifne številke se spreminja glede na
različne standarde za različne vrste prikazovalnikov. Običajno so
te frekvence od 15 kHz (kilohercev) do več kot 155 kHz. Poleg
tega pa mnoge prikazovalne enote omogočajo več vodoravnih
nosilnih frekvenc.

Vodoravne nosilne frekvence pri video prikazovalnikih iz tarifne
številke 85.28 so fiksirne in so običajno 15.6 ali 15.7 kHz, kar
je odvisno od ustreznih televizijskih standardov (NTSC, SECAM,
PAL itd.).

Poleg tega video prikazovalne enote za računalnike ne delujejo v
skladu z državnimi in mednarodnimi standardi oddajniških frekvenc
za javno oddajanje ali s frekvenčnimi standardi za televizije
zaprtega kroga.

(5)  Prikazovalne enote iz te tarifne številke imajo pogosto
vgrajene nagibne in vrtljive mehanizme za optimalno postavitev
prikazovalnika, nesvetleče (brez refleksov) površine,
nemigatujoče video slike. Imajo pa še dodatne ergonomične
lastnosti, ki olajšujejo dolgotrajno gledanje iz neposredne
bližine.

Razen osrednjih enot z obdelavo vhodnih in izhodnih podatkov so
primeri takšnih enot še naslednji:

(1) Dodatne vhodne in izhodne enote (iz tarifne podštevilke
8471.60) (enote luknjanih kartic, luknjanih trakov, tiskalniki,
pisalniki krivulj, skenerji, vhodno - izhodni terminali itd.).

(2) Dodatni spomini (iz tarifne podštevilke 8471.70), ki so v
razmerju do osrednje enote za obdelavo eksternega značaja (enote
za transport magnetnih trakov, enote za transport magnetnih
kartic, enote za transport magnetnih diskov in na bobnih, enote
za transport CD-plošč, spomini z magnetnimi jedri itd.).

(3) Dodatne enote za povečanje zmogljivosti osrednje enote (CPU)
(iz tarifne podštevilke 8471.80) za obdelavo podatkov (na primer:
aritmetične enote za računske operacije z gibljivo piko (point)).

(4) Krmilne in adapterske enote (iz tarifne podštevilke 8471.80),
kot so enote za medsebojno povezovanje osrednje enote z drugimi
digitalnimi stroji za obdelavo podatkov ali s skupinami vhodnih
ali izhodnih enot, ki imajo lahko enote za vizualni prikaz,
oddaljene terminale itd.

V to skupino so vključeni "kanal med kanal" adapterji, ki se
uporabljajo za medsebojno povezovanje dveh digitalnih sistemov.

(5) Enote za konverzijo signalov (iz tarifne podštevilke
8471.80). Te enote na vhodu omogočijo zunanjemu signalu, da ga
stroj razume, medtem ko na izhodu ta signal prevedejo v signal,
ki se lahko uporablja eksterno.

(6) Vhodne enote za koordinate X-Y (iz tarifne podštevilke
8471.60) so enote za oblikovanje vhodnega položaja podatkov za
vstop v stroj za avtomatsko obdelavo podatkov.

Mednje spadajo: miška, svetlobno pero, joy stick, žogica in
zaslon občutljiv na dotik. Njihova skupna prednost je, da se
vstop interpretira kot podatek, ki odraža položaj napram neki
fiksni točki. Namenjene so za nadzor položaja kazalnika na
prikazovalni enoti, nadomeščajo ali dopolnjujejo smerne puščice
na tipkovnici. Miška na primer: vsebuje žogico in senzor, ki
odkrije gibanje žogice v dveh smereh. Premikanje miške po
površini pobzroča kotaljenje žogice. Smer kotaljenja odkrije
senzor kot gibanje med dvema osema oziroma koordinatama (X, Y),
kar ustreza gibanju v levo ali desno in naprej ali nazaj. Poleg
tega je miška opremljena z več gumbi, ki opravljajo funkcije
nekaterih tipk na tipkovnici.


         (II) MAGNETNI ALI OPTIČNI ČITALNIKI, STROJI ZA
           PREPISOVANJE PODATKOV NA NOSILCE PODATKOV V
         ŠIFRIRANI OBLIKI IN STROJI ZA OBDELAVO TAKŠNIH
            PODATKOV, KI NISO OMENJENI IN NE NAVEDENI
                      DRUGJE V NOMENKLATURI

V to skupino spada vrsta strojev in aparatov, od katerih so
številni elektro-magnetni ali elektronski, ki se med seboj
dopolnjujejo in uporabljajo v sistemih za statistične povzetke
ali knjiženje, ali pa za druge operacije.

V to skupino spadajo magnetni ali optični čitalniki, stroji za
prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v šifrirani obliki ter
stroji , ki podatke obdelujejo in dešifrirajo rezultate.

V to skupino ne spadajo stroji, ki drugje v Nomenklaturi niso
navedeni in ne zajeti.

Ta tarifna številka na primer ne vključuje:

(a) strojev za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovih enot,
opisanih v predhodnem delu pod (I),

(b) avtomatskih pisalnih strojev in strojev za obdelavo besedil
(tar. št. 84.69) in

(c) računskih strojev, knjigovodskih strojev in registrirnih
blagajn iz tar. št. 84.70, od katerih se stroji iz te tarifne
številke razlikujejo le po tem, da nimajo naprav za ročno
vnašanje podatkov, temveč sprejemajo podatke samo v šifrirani
obliki (luknjane kartice ali trakovi, magnetni trakovi itd.).

               (A) MAGNETNI ALI OPTIČNI ČITALNIKI
                  (Tarifna podštevilka 8471.60)

Magnetni ali optični čitalniki prebirajo znake, ki so običajno v
posebni obliki, in jih prevajajo v električne signale oziroma
impulze, katere lahko stroji za prepisovanje ali za obdelavo
šifriranih informacij neposredno uporabijo.

(1) Magnetni čitalniki. V tem aparatu se znaki, tipkani s
posebnim "magnetnim" črnilom, namagnetijo in nato prevedejo v
električne impulze s pomočjo glave magnetnega čitalnika. Ti znaki
se zatem identificirajo s pomočjo primerjanja s podatki,
registriranimi v spominski enoti stroja, ali pa s pomočjo
numerične šifre (običajno binarne).

(2)  Optični čitalniki ne zahtevajo posebnega črnila. Znake
odčitavajo neposredno z zaporedji fotoelektričnih celic in jih
spreminjajo po načelih binarnih kod. V to skupino spadajo tudi
čitalniki črtnih zapisov (bar kod). Le-ti običajnio uporabljajo
fotoobčutljive polprevodniške naprave, npr. laserske diode, in se
uporabljajo kot vhodne enote v povezavi s strojem za avtomatsko
obdelavo podatkov-AOP ali z drugimi stroji, npr. z registrirnimi
blagajnami. Namenjeni in oblikovani so za uporabo v roki, za
namestitev na mizo ali pritrditev na stroj.

Zgoraj opisani čitalniki se v to tar. številko uvrščajo samo, če
se carinijo posebej. V kombinaciji z drugimi stroji (npr. s
stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v šifrirani
obliki ali s stroji za obdelavo takšnih podatkov v šifrirani
obliki), se uvrščajo skupaj s temi stroji pod pogojem, da se
carinijo skupaj z njimi.

         (B) STROJI ZA PREPISOVANJE PODATKOV NA NOSILCE
                   PODATKOV V ŠIFRIRANI OBLIKI
                  (Tarifna podštevilka 8471.90)

Med te stroje spadajo:

(1) Luknjači kartic ali trakov in naprave za zapisovanje na
magnetne trakove. Ti stroji opravljajo prvo operacijo v ciklusu
obdelave podatkov. Uporabljajo se za prepis podatkov, katere je
treba uporabiti v nadaljnjem poteku obdelave podatkov, v
šifrirani obliki (v obliki luknjic, magnetnih točk itd.).

Večina teh strojev ima tipkovnico, nekateri pa sprejemajo
informacije tudi v obliki električnih impulzov magnetnega ali
optičnega čitalnika ali od drugih ustreznih naprav.

(2) Verificirke. Verificirke se uporabljajo za preverjanje
točnosti šifriranih podatkov, prepisanih na razne tipe nosilcev
podatkov. Tako na primer: drug operater s pomočjo verificirke
luknjanih kartic ponovi delo, že opravljeno na luknjaču kartic, z
namenom odkriti morebitne napake in zavreči pokvarjene kartice.

(3) Stroji za prenos šifriranih podatkov z enega podatkovnega
nosilca na drugega. Ti stroji se uporabljajo za prenos šifriranih
informacij z enega tipa podatkovnega nosilca na drugi tip (na
primer: z luknjanih kartic na magnetni trak ali obratno), ali pa
za to, da jih prenesejo na drugi podatkovni nosilec istega tipa.
V zadnjo skupino spadajo reprodukcijski stroji, ki se uporabljajo
za reprodukcijo vseh podatkov ali določenega dela podatkov iz
matičnih (osnovnih) kartic ali trakov na nove kartice ali
trakove.

(4) Stroji za vnašanje stalnih programov v integrirana vezja
(programatorji). Namen teh strojev je prenos podatkov iz
internega spomina programatorja v integrirana vezja. Prenos
poteka v šifrirani obliki. Programatorji "sežigajo" informacijo v
enem ali več integralnih vezjih na razne načine, ki so primerni
vrsti uporabljenega integralnega vezja, katerega je moč
programirati.

Nekateri programatorji imajo dodatno lastnost (emulator) , da
uporabniku dajejo možnost spoznati ali emulirati rezultat
programiranja, še predno se program vgradi v integralna vezja.

       (C) STROJI ZA OBDELAVO PODATKOV, ZA DEŠIFRIRANJE IN
         ZA PREDSTAVITEV REZULTATOV V RAZUMLJIVI OBLIKI
                  (Tarifna podštevilka 8471.90)

V to skupino spadajo:

(1) Stroji, ki avtomatsko izvajajo bolj ali manj zapletene
aritmetične operacije s šifriranimi podatki na podatkovnih
nosilcih, vnešenimi v stroje. Ti stroji tudi rezultate dajejo v
šifrirani obliki. Računski stroji, ki delujejo s karticami,
perforirajo rezultat na iste kartice, ali pa na zadnjo kartico v
vsakem zaporedju.

(2) Čitalniki, ki dešifrirajo podatke, vpisane na kartice ali
trak. V to skupino spadajo t.i. interpretatorji - stroji, ki vse
ali nekatere izmed podatkov, vsebovanih v luknjicah na kartici,
tiskajo običajno vzdolž roba kartice.

(3) Stroji za sortiranje kartic, kolatorji (mešalci) kartic itd.
Stroji za sortiranje kartic sortirajo kartice po številčnih,
abecednih ali alfanumeričnih podatkih, ki so luknjani na njih,
medtem ko kolatorji kartic kombinirajo po številčnem, abecednem
ali alfanumeričnem zaporedju dve skupine kartic, ki so po tem
zaporedju že urejeni. Ti stroji lahko tudi izvajajo nekatere
selektivne operacije med dvema skupinama kartic z namenom
urejanja kartic po danem zaporedju.

(4) Tabelarke. Ti stroji se običajno uporabljajo na koncu ciklusa
obdelave podatkov. Na osnovi programa obdelave ter uporabljajoč
vnešene šifrirane podatke izvajajo operacije štetja in računanja.
Izvzete podatke ali dobljene podatke tiskajo v razumljivem
besedilu v tabelarni obliki na liste ali zvitke papirja.

Ti razni stroji so običajno povsem ločeni in različni. Vendar pa
spadajo v to tarifno številko tudi stroji, ki kombinirajo dve ali
več zgoraj opisanih funkcij (na primer: stroji za luknjanje in
interpretiranje, stroji za luknjanje in verificiranje, stroji za
sortiranje in tabeliranje).


                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor za stroje
iz te tarifne številke uvrščajo v tar. št. 84.73.

Iz te tarifne številke so izključeni :

(a) stroji za luknjanje ali vrezovanje kartic ali dokumentov za
namene preprostega indeksiranja (tar. št. 84.72),

(b) enote za napajanje z električno energijo (splošno) (tar.št.
85.04),

(c) stroji modulatorji - demodulatorji (modemi), ki informacije,
dobljene iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, modulirajo v
prenosno obliko preko telefonske mreže in jih pretvarjajo v
digitalno obliko (tar. št. 85.17),

(c) elektronska integrirana vezja in mikrosklope (v obliki
posameznih "čipov"), ki se uporabljajo v centralnih enotah (znani
kot "mikroprocesorji"), spomini itd. (tar. št. 85.42) , in pa
spominov v obliki že formiranih tiskanih plošč, pripravljenih za
direktno (brez predhodne predelave) vgradnjo (vstavitev) v
računalnik (tar.št. 84.73) in

(d) simulatorje letenja (tar. št. 88.05).

Komentar k tarifni podštevilki.

Tar. podštevilka 8471.30

Ta tar. podštevilka vključuje prenosne digitalne stroje za
avtomatsko obdelavo podatkov ("note book"), ki so primerni za
nošenje z roko in katerih masa ne presega 10 kg. Ti stroji,
opremljeni s ploščatim zaslonom (lab top), lahko obratujejo brez
zunanjega vira električne energije in imajo pogosto tudi zvočni
modem za vzpostavljanje linka preko vklopljene računalniške
mreže.

Tar. podštevilka 8471.90

Ta tarifna podštevilka vključuje, med drugim, optične registrske
sisteme, ki navadno vključujejo tipkovnice, prikazovalnike
(displeje), pogonske enote z optičnim diskom, posnemalce
(skenerje) in tiskalnike. V te sisteme je lahko vključen
avtomatski stroj za obdelavo podatkov v vlogi komande ali pa
imajo sistemi tako konfiguracijo, da so dostopni ali jih lahko
upravlja stroj za avtomatsko obdelavo podatkov.

Ti sistemi običajno izvajajo naslednje funkcije:

-  snemanje slike z elektronskim posnemalcem (skenerjem)

-  registriranje v kartoteki

-  ponovna vzpostavitev (najdba) informacije

-  prikaz (displej)

-  tiskanje na navadni papir.

Optični diski (iz tarifne podštevilke 8524.31), ki se uporabljajo
v teh sistemih kot snemalna sredstva za raznovrstne informacije
kot so besedila in grafi, lahko nosijo ogromno količino
informacij, pri čemer se določeni deli posnetih informacij lahko
zlahka najdejo in prikažejo v zelo kratkem času. (Taki sistemi se
lahko na primer: uporabljajo za shranjevanje in reprodukcijo
arhivnih podatkov v raznih inštitucijah, knjižnicah, ali
administracijah.)


84.72

DRUGI PISARNIŠKI STROJI (NPR. RAZMNOŽEVALNI STROJI - HEKTOGRAFSKI
ALI NA MATRICE, STROJI ZA NASLAVLJANJE, AVTOMATSKI STROJI ZA
IZPLAČILO BANKOVCEV, STROJI ZA SORTIRANJE, ŠTETJE IN ZAVIJANJE
KOVANCEV, STROJI ZA ŠILJENJE SVINČNIKOV, STROJI ZA PERFORIRANJE
ALI SPAJANJE Z ŽIČNIMI SPONKAMI)

8472.10 - Razmnoževalni stroji

8472.20 - Stroji za naslavljanje in stroji za vtiskovanje
besedila na naslovnih tablicah

8472.30 - Stroji za sortiranje, prepogibanje, dajanje v ovitke
ali zavoje, odpiranje, zapiranje ali pečatenje pošte in stroji za
lepljenje ali žigosanje poštnih znamk

8472.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje vse pisarniške stroje, ki niso
zajeti v predhodnih treh tarifna številkah, pa tudi ne natančneje
zajete v katerikoli drugi tarifni številki Nomenklature.

Izraz "pisarniški stroji" v širšem smislu besede označuje vse
stroje, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah, tovarnah,
delavnicah, šolah, železniških postajah, hotelih itd. za
opravljanje "pisarniškega dela" (to je dela, ki vsebuje pisanje,
beleženje, razvrščanje, vlaganje v fascikle itd., dopisovanje,
dokumente, formularje - obrazce, obračunska poročila itd.).

Pisarniški stroji se v to tarifno številko uvrščajo samo, če
imajo kakšno podlago za pritrjevanje nanjo ali za namestitev na
mizo, klop itd. Ta tarifna številka ne vključuje ročnih orodij iz
82. poglavja, ki takšne podlage nima.

Rokovanje s stroji iz te tarifne številke je lahko ročno,
mehansko ali električno (vštevši tudi stroje, ki delujejo s
pomočjo elektro-magnetnega releja ali elektronske naprave).

Med drugim spadajo v to tarifno številko:

(1) Razmnoževalni stroji hektografskega tipa (na primer: stroji,
ki delujejo s pomočjo želatine in špirita) in (šablonski) stroji,
ki delujejo s pomočjo matrice iz povoščenega papirja, poprej
izrezane s šilom ali potipkane s pisalnim strojem. V to tarifno
številko spadajo tudi majhne stiskalnice za uporabo skupaj s
hektografskim aparatom.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni tiskarski stroji
(na primer: za tiskanje knjig, litografski stroji in stroji za
ofsetni tisk), četudi so namenjene za pisarniško rabo.

Prav atko so izključeni tudi razmnoževalni stroji, ki delujejo s
pomočjo kovinskih ali plastičnih reliefiranih folij (vštevši tudi
stroje, ki lahko delujejo tudi s pomočjo matric) (tar. št. 84.43)
in stroji za fotokopiranje in termokopiranje ter za mikrofilmanje
(90. poglavje).

(2) Stroji za naslavljanje. Ti stroji hitro tiskajo naslove na
fakture, dopise, pisemske ovojnice itd. Običajno delujejo s
pomočjo serije majhnih kartic ali kovinskih matric, ali pa s
pomočjo reliefnih kovinskih ploščic. V to tarifno številko
spadajo tudi posebni stroji, ki se uporabljajo za rezanje matric
ali za vtiskovanje kovinskih ploščic ter stroje za izbiro
določene ploščice ali matrice za naslavljanje izmed več možnih.

(3) Stroji za izdajo kart (razen strojev z vgrajeno računsko
napravo - tar. št. 84.70 in strojev, ki delujejo s pomočjo
kovinskega denarja - tar. št. 84.76). Ta tarifna številka
vključuje majhne prenosne stroje za luknjanje kart, ali pa stroje
za izdajo in tisk kart na papir v zvitku (na primer: strojčki
avtobusnih in tramvajskih sprevodnikov). Ta tarifna številka
vključuje tudi stroje za datumiranje kart.

(4) Sortirni stroji in stroji za preštevanje kovinskega denarja
(vštevši tudi stroje za preštevanje bankovcev in za izplačilo
bankovcev). V to tarifno številko spadajo takšni stroji, neglede
na to, ali imajo napravo za pakiranje kovinskega denarja ali je
nimajo, pa tudi neglede na to, ali imajo (v nekaterih primerih)
naprave za izpis vsote denarja na ovoj ali je nimajo.

Stroji za preštevanje denarja, ki delujejo s pomočjo tehtanja, se
uvrščajo v tar. št. 84.23 ali 90.16.

(5) Avtomatski aparati za izdajo bankovcev (bankomati), ki
delujejo v neposredni (on-line) ali posredni (off-line) povezavi
s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov.

(6)  Avtomatski blagajniški stroji, s pomočjo katerih stranka
polaga, dviguje, nakazuje in vidi stanje svojega bančnega računa
brez neposredne povezave z bančnim osebjem

(7) Stroji za ostrenje svinčnikov, vštevši tudi stroje na ročni
pogon.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni nemehanski šilčki za
svinčnike. Ti se uvrščajo v tar. št. 82.14, če pa predstavljajo
igrače, pa v 95. poglavje.

(8) Luknjači za luknjanje na karticah iz papirja ali za luknjanje
dokumentov (na primer: za vlaganje v registre, ali pa za navadno
indeksiranje ali urejanje).

Iz te tarifne številke so izključeni stroji za luknjanje linij iz
majhnih luknjic (na primer: za pole poštnih znamk) (tar. št.
84.41) ter stroji za luknjanje statističnih kartic (tar. št.
84.71).

(9) Stroji za luknanje papirnatih trakov, tako da se lahko
uporabijo na avtomatskih pisalni strojih.

Stroji za luknjanje, ki se uporabljajo za pisanje ali stavljanje
besedila, se uvrščajo v tar. št. 84.42.

(10) Stroji, ki delujejo s pomočjo luknjanih papirnatih trakov,
sami pa nimajo pisalnega mehanizma, temveč predstavljajo posebne
enote za avtomatsko pisanje za uporabo skupaj z navadnimi
pisalnimi stroji. Nekateri med temi stroji lahko izbirajo dele
luknjanih trakov, ki se zahtevajo za kakšne posebne pisave ali
dokumente.

(11) Stroji za spenjanje z žičnimi spojkami (ki se uporabljajo za
spenjanje več dokumentov s pomočjo žičnih spojk) in stroji, ki se
uporabljajo za odstranjevanje žičnih spojk.

Vendar ta tarifna številka ne vključuje:

(a) pištol z žičnimi spojkami (tar. št. 82.05),

(b) strojev za spajanje z žičnimi spojkami, ki se uporabljajo v
knjigoveznicah (tar. št. 84.40) in

(c) strojev za spajanje z žičnimi spojkami, ki se uporabljajo v
proizvodnji lepenkastih škatel (tar. št. 84.41).

(12) Stroji za prepogibanje pisem, ki so včasih kombinirani z
napravo za vlaganje pisem v pisemske ovojnice, ali pa za njihovo
obvijanje s papirnatim trakom.

(13) Stroji za odpiranje, zapiranje in pečatenje pisem.

(14) Stroji za uničevanje poštnih znamk.

(15) Stroji za sortiranje pisem, ki se uporabljajo na poštah,
vštevši tudi stroje, ki sestoje izključno iz skupine pultov za
šifriranje, sistemov kanalov za predsortiranje, vmesnih sortirk
in končnih sortirk, njihova celota pa je krmiljena s strojem za
avtomatsko obdelavo podatkov in predstavlja glede na vsebino
opombe 4. k oddelku XVI funkcionalno enoto (glej tudi splošna
določila komentarja v oddelku XVI).

(16) Stroji za distribucijo ovojnega papirja ali papirja,
premazanega z lepilom.

(17) Stroji za vlaženje papirja ali znamk, premazanih z lepilom
(vštevši tudi preproste stroje z valjem).

(18) Stroji za rezanje papirja vrst, ki se uporabljajo za
uničevanje dokumentov zaupne narave.

(19) Stroji za pisanje čekov. To so običajno majhni stroji, ki so
konstruirani posebej za te namene. Razen možnosti pisanja črko po
črko pogosto lahko hkrati tudi pišejo celo besedo ali skupino
besed (na primer: pri vnosu denarnega zneska "z besedo"). Ti
stroji običajno uporabljajo posebno črnilo, ki prodira v material
in katerega ni moč zbrisati. Včasih uporabljajo tudi luknjanje in
poglobitve.

(20) Stroji za podpisovanje čekov. Ti stroji avtomatsko
izpisujejo neizbrisni podpis na čeke, običajno pa tudi
reproducirajo zapleteno ozadje, ki se težko kopira.

Stroji, navedeni v točkah (19) in (20) se lahko uporabljajo tudi
za izpolnjevanje in podpisovanje drugih dokumentov.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli in pribor za stroje
iz te tarifne številke uvrščajo v tar. št. 84.73.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) diktafonov in drugih registrirnih aparatov - aparatov za
snemanje ali reprodukcijo zvoka (tar. št. 85.19 ali 85.20),

(b) aparatov z rentgenskimi žarki (X- žarki) za preskušanje
bankovcev in drugih dokumentov (tar. št. 90.22),

(c) kontrolnih aparatov z urnim mehanizmom (tar. št. 91.06) in

(d) ročnih datumerjev, žigov in podobnih pečatov (tar. št.
96.11).


84.73

DELI IN PRIBOR (RAZEN POKROVOV, KOVČKOV ZA STROJE IPD.), KI SO
IZKLJUČNO ALI V GLAVNEM PRIMERNI ZA UPORABO S STROJI IZ TAR. ŠT.
84.69 DO 84.72

8473.10 - Deli in pribor strojev iz tar. št. 84.69

 - Deli in pribor strojev iz tar. št. 84.70:

8473.21 - - za elektronske računske stroje iz tar. podšt.
8470.10, 8470.21 in 8470.29

8473.29 - - drugi

8473.30 - Deli in pribor strojev iz tar. št. 84.71

8473.40 - Deli in pribor strojev iz tar. št. 84.72

8473.50 - Deli in pribor, ki jih je moč uporabiti za stroje iz
dveh ali več tar. številk med št. 8469 in 8472

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
dele in pribor, ki se uporablja izključno ali predvsem s stroji
iz tarifnih številk od 84.69 do 84.72.

Pribor, katerega vključuje ta tarifna številka, so torej
zamenljivi deli ali naprave, ki so konstruirane za montažo na
stroje z namenom, da se stroj prilagodi za izvajanje določene
operacije ali za opravljanje posebnega opravila v povezavi z
glavno funkcijo tega stroja, ali pa da poveča obseg njegovih
operacij.

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Naprave za neprekinjeno oskrbo pisalnih, računskih strojev
itd. s papirjem in formularji.

(2) Priprave za avtomatsko določanje razmikov pri pisalnih ali
računskih strojih itd.


(3) Priprave za izdelavo spiskov, ki se priključijo na stroje za
naslavljanje.

(4) Pomožne priprave za tiskanje za stroje za tabeliranje.

(5) Držala rokopisov, ki se priključijo na pisalne stroje.

(6) Kovinske ploščice z naslovi (vrezanimi ali vtisnjenimi),
katere je moč prepoznati kot ploščice za uporabo s pisalnimi
stroji.

(7) Računske naprave, ki se vgrajujejo v pisalne stroje,
knjigovdske stroje, računske stroje itd.

(8) Diskete za čiščenje disketnih enot v v strojih za avtomatsko
obdelavo podatkov in drugi seti za čiščenje notranjnih delov
(glave, transportnega mehanizma) ali zunajnih delov (monitorjev,
tipkovnic ipd) (suho ali mokro).

Vendar pa so iz te tarifne številke izključena:

-  prekrivala, kovčki za stroje in tekstilne podloge (blazinice),
ki se uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke,

-  pohištveni predmeti (na primer: omarice in mize), neglede na
to, ali so posebej konstruirani za pisarniško rabo, ali niso
(tar. št. 94.03).

Vendar pa ostanejo uvrščena v tej tarifni številki stojala in
podstavki za stroje iz tarifnih številk od 84.69 do 84.72, ki se
ne morejo uporabiti tudi za druge namene (razen za stroje, o
katerih je govora).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) prazni koluti in podobne podloge, primerne za uporabo s
stroji iz tar. št. 84.69, 84.70, 84.71 ali 84.72 (uvrščajo se po
materialu, iz katerega so izdelani, na primer: v tar.št. 39.23
ali oddelek XV),

(b) matrice za razmnoževanje iz papirja (tar. št. 48.16) ali iz
drugih materialov (uvrščajo se po materialu, iz katerega so
izdelane),

(c) tiskane statistične kartice (tar. št. 48.23),

(d) magnetni diski v škatlah in drugi mediji, pripravljeni za
magnetno registriranje (tar. št. 85.23),

(e) elektronska integrirana vezja ali mikrosklopi "posamezni
čipi" (tar. št. 85.42),

(f) števce obratov (na primer: za priključevanje na pisalne
stroje zaradi kontrole hitrosti tipkanja) (tar. št. 90.29) in

(g) trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, neglede na to,
ali so na vretenih ali v kasetah (tar. št. 96.12).


84.74

STROJI ZA SORTIRANJE, SEJANJE, SEPARACIJO, PRANJE, DROBLJENJE,
MLETJE, MEŠANJE ALI GNETENJE ZEMLJE, KAMNA, RUDNIN ALI DRUGIH
TRDNIH MINERALNIH MATERIALOV (VKLJUČNO S PRAHOM ALI PASTO);
STROJI ZA AGLOMERIRANJE, MODELIRANJE ALI OBLIKOVANJE TRDNIH
MINERALNIH GORIV, KERAMIČNE MASE, CEMENTA, SADRE ALI DRUGIH
MINERALNIH IZDELKOV V OBLIKI PRAHU ALI PASTE; STROJI ZA IZDELAVO
PEŠČENIH LIVARSKIH KALUPOV

8474.10 - Stroji za sortiranje, sejanje, separacijo ali pranje

8474.20 - Stroji za drobljenje ali mletje

 - Stroji za mešanje ali gnetenje:

8474.31 - - mešalniki za beton ali malto

8474.32 - - stroji za mešanje mineralnih materialov z bitumnom

8474.39 - - drugi

8474.80 - Drugi stroji

8474.90 - Deli

V to tarifno številko spadajo:

(I) Stroji vrst, ki se uporabljajo predvsem v ekstraktivnih
industrijah za obdelavo (sortiranje, sejanje, ločevanje
(separiranje), pranje, drobljenje, mletje, mešanje ali gnetenj)
trdnih mineralnih izdelkov (predvsem izdelkov iz oddelka V te
Nomenklature), kot so: zemlja (vštevši zemeljske barve), glina,
kamen, rude, mineralna goriva, mineralna gnojila, žlindra, cement
ali beton.

(II) Stroji za aglomeriranje, modeliranje ali oblikovanje trdnih
mineralni izdelkov v obliki prahu ali paste (na primer: za
aglomeriranje trdnih mineralnih goriv, za modeliranje zaradi
oblikovanja keramičnih past, cementa, sadre itd., neglede na to,
ali so veziva in polnilci dodani, ali niso).

(III) Stroji za izdelovanje livarskih form iz peska.

Številni stroji iz te tarifne številke kombinirajo po dve ali več
navedenih funkcij (na primer: stroji za hidravlično sortiranje in
pranje, za mletje in sortiranje, za mletje in mešanje, za mešanje
in modeliranje).

Nekateri stroji, ki se sicer praviloma uporabljajo za obdelavo
mineralnih izdelkov, se lahko uporabljajo tudi za obdelavo
nemineralnih izdelkov (na primer: lesa ali kosti). Takšni stroji
ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki. Vendar pa ta tarifna
številka ni razširjena na stroje, ki so konstruirani posebej za
opravljanje podobnih operacij na nemineralnih snoveh (na primer:
za sortiranje ali sejanje lesnih koščkov oziroma odpadkov, za
mletje lesne moke, za mletje ali mešanje kemikalij ali organskih
barvil, za mletje kosti, slonove kosti itd. ter za aglomeriranje
ali oblikovanje plutinega prahu).

      (I) STROJI, KI SPADAJO V SKUPINO, NAVEDENO V UVODNEM
        DELU POD (I) (NAMENJENI PREDVSEM ZA EKSTRAKTIVNO
                           INDUSTRIJO)

V to skupino spadajo:

(A) Stroji za sortiranje, sejanje, ločevanje (separiranje) in
pranje, katerih namen je ločevanje materialov (običajno po
velikosti grud ali koščkov) ali pranje materiala zaradi
odstranjevanja nečistoč.

Med te stroje spadajo:

(1) Stroji za sortiranje s pomočjo valjev. Ti stroji sestoje iz
določenega števila vzporednih valjev, ki se vrtijo v isti smeri v
bolj ali manj neposrednem stiku (zelo blizu eden drugega). Vsak
valj ima nekaj žlebov, tako da s sosednjim valjem tvori kanale,
skozi katere lahko material, ki prehaja preko valja, pade, če je
dovolj majhen. Večina teh kanalov se po dolžini povečuje, tako da
material pada skozi kanale in se zbira v zbirnih posodah, ki so
podstavljene pod stroje in razvrščene po velikosti delcev.

(2) Stroji za sejanje z žičnimi siti ali s preluknanjo
(perforirano) pločevino. Pri teh strojih prehaja material preko
poševno nameščenega sita, katerih odprtine (perforacije) so proti
spodnjemu delu sit vse večje. Obstajata dva tipa teh strojev:

-  pri prvem tipu je žično sito ali perforirana pločevina zvita v
obliki poševnega bobna, ki je običajno cilindrične ali
heksagonalne oblike, medtem ko pri

-  drugem tipu tega stroja stroj sam vibrira ali trese ravno in
poševno nameščeno mrežo - sito ali perforirano pločevino.

(3) Stroji za sortiranje s pomočjo grabelj. Ti stroji sortirajo
material s pomočjo zaporedja grabelj, katerih zobje so nameščeni
na določenih razdaljah eden zraven drugega.

(4) Specializirani stroji raznih tipov za odstranjevanje kamenja
itd. iz premoga.

(5) Stroji za hidravlično pranje, ločevanje ali koncentracijo.
Nekateri med temi stroji nečistoče samo izpirajo, medtem ko drugi
separirajo in koncentrirajo težje dele, ki niso v suspenziji z
vodo.

(6) Stroji za flotacijsko ločevanje - predvsem za ločevanje
(separacijo) rud. V teh strojih se zdrobljena ruda meša z vodo in
z enim izmed površinsko aktivnih sredstev (olje in razne
kemikalije). Tako se na nekaterih mineralnih delcih tvori
prevleka (film), zaradi česar prihajajo na površje, od koder jih
odstranijo. V nekaterih primerih to ločevanje pospešujejo z
vpihavanjem zraka v mešanico.

V to tarifno številko spadajo tudi stroji zaločevanje, ki imajo
tudi magnetne ali električne naprave (na primer: elektrostatični
ločevalni stroji), pa tudi stroji, ki uporabljajo elektronske ali
fotoelektrične detekcijske naprave (na primer: naprave za
sortiranje uranove ali torijeve rude, ki delujejo s pomočjo
radioaktivnih meritev).

V to tarifno številko ne spadajo centrifugalni stroji za
sortiranje. To so stroji, pri katerih temelji separacija v celoti
na principu centrifugalne sile, zaradi katere je moč delce
različnih specifičnih tež zajeti in zbrati na različnih
oddaljenostih od središča, ki se hitro vrti. Ti stroji se
uvrščajo v tar. št. 84.21. Vendar pa v tej tarifni številki
ostanejo uvrščeni stroji, pri katerih se centrifugalna sila
uporablja samo za metanje materiala na žična sita.

Trakovni transporterji, ki se uporabljajo skupaj s stroji za
sortiranje ali sejanje, ostanejo uvrščeni v ustreznih tarifna
številkah, če niso sestavni deli strojev za sortiranje ali
sejanje, ali pa, če trakovni transporter kot tak ne deluje kot
naprava za sortiranje ali sejanje (na primer: če ima perforacije
za sortiranje ali sejanje).

(B) Stroji za drobljenje in mletje.

V to skupino spadajo:

(1) Pokončni rotacijski drobilci. Ti stroji sestoje iz posode, v
kateri se vrti konus (čaša) - včasih se vrti z ekscentričnimi
gibi. Tukaj poteka drobljenje materiala med konusom in stenami
posode.

(2) Čeljustni drobilci raznih tipov. V teh strojih pada material,
katerega je treba zdrobiti, med dve pokončni nažlebljeni
čeljusti, od katerih je ena nepremična, druga pa gibljiva.

(3) Bobnasti drobilci. V njih se material dvigne do vrha, s
padanjem na dno pa se drobi.

(4) Drobilci ali mlini z valji. V teh strojih se material drobi
med vzporednimi valji, ki se vrtijo v nasprotnih smereh, pri
čemer se razdalja med valji spreminja glede na željeno finost
mletja. V veliko primerih imajo ti stroji po nekaj parov valjev.

(5) Udarni mlini. V teh strojih se material meče ob stene stroja
s silo (na primer: s pomočjo rotirujočih krakov).

(6) Drobilci - kladivarji.

(7) Mlini s kroglami in palicami (znani kot mlini s tolkači).
Uporabljajo se predvsem za drobljenje rud. V teh strojih razbija
material do željene finosti vrsta padajočih kladiv, ki so pogosto
urejena po velikosti.

(8) Drobilci - valjarji.

(9) Drobilci - kladivarji z več kladivi. Te stroje večinoma
uporabljajo za drobljenje skal. Vrsta drobilnih kladiv,
krmiljenih z naperjanjem, je pogosto razvrščena po različnih
stopnjah. Material zdrobi na določeno velikost.

(10) Stroji za razbijanje in gnetenje grud gline pred nadaljnjo
obdelavo in predelavo v keramični industriji.

(C) Stroji za mešanje in gnetenje. Načeloma sestoje ti stroji iz
posode, opremljene z lopaticami ali z drugimi napravami za
mešanje. V posodah se mešata dva ali več materialov, ali pa se
materiala med seboj gneteta s pomočjo mešanja ali premikanja.

Med te stroje spadajo:

(1) Mešalci za pripravo betona ali ometa. Vendar pa so iz te
tarifne številke izključeni betonski mešalci, trajno montirani za
železniški vagon (tar.št. 86.04) ali na šasijo tovornjaka
(hruške) (tar.št. 87.05) in so namenjeni za pripravo betona ali
ometa.

 Tovorna vozila z vrtljivo hruško, ki pa so namenjeji samo
prevozu (transportu) že pripravljene betonske mešanice, so
izključeni, uvrščajo se v tar.št. 87.04.

(2) Stroji za mešanje mineralnih snovi (drobljen ali lomljen
kamen, gramoz, apnenec itd.) z bitumnom zaradi priprave
bituminoznega materiala za površinsko prekrivanje cest. Ti stroji
so lahko sestavljeni iz skupine ločenih komponent (lijakasta
dostavna naprava, sušilna naprava, sesalec za prah, mešalnik,
elevator itd.), ki so montirane za skupni šasiji, ali pa je ta
stroj lahko v obliki funkcionalne enote, v kateri so komponente
enostavno nameščene ena zraven druge (stabilna ali premična
instalacija za izdelovanje asfalta).

(3) Mešalci za rudo.

(4) Stroji za mešanje premogovega prahu z vezivnimi snovmi (v
proizvodnji aglomeriranih goriv).

(5) Stroji, ki se uporabljajo v keramični industriji (na primer:
za mešanje gline z barvili, ali pa za gnetenje keramične paste).

(6) Stroji za mešanje, ki se uporabljajo za pripravo livarskega
peska.

    (II) STROJI ZA AGLOMERIRANJE, MODELIRANJE ALI OBLIKOVANJE

Ti stroji se delijo v tri tipe:

(i) Razni tipi stiskalnic, ki delujejo s pomočjo kalupa in v
katerih se poprej pripravljen material aglomerira in stiska v
željene oblike.

(ii) Veliki cilindri, katerih površine so opremljene z vrsto
skupin ali form, v katerih se material stiska v željene oblike.

(iii) Stroji za iztiskovanje (ekstruderji).

V to skupino spadajo:

(A) Stroji za aglomeriranje (briketiranje) trdnih mineralnih
goriv (premogovega prahu, šotinih vlaken itd.) v brikete,
kroglice, jajčka itd.

(B) Stroji za aglomeriranje ali oblikovanje keramične mase.

Med te stroje spadajo:

(1) Stroji tipa stiskalnice ali ekstruzerja za izdelovanje opeke,
vštevši tudi stroje za rezanje stisnjenega in pravokotno
oblikovanega materiala v opeke.

(2) Stroji za oblikovanje, vštevši tudi stroje za dodelavo robov.

(3) Stroji za modeliranje in iztiskovanje keramičnih cevi.

(4) Stroji za izdelovanje gradbenih izdelkov, ki sestoje iz
žičnih pletiv, ki so na točkah kričanja prevlečena.

(5) Lončarska kolesa in podobni stroji, na katerih se keramična
masa vrti in oblikuje z rokami ali s pomočjo raznih orodij.

(6) Stroji za modeliranje porcelanskih umetnih zob.

(C) Stroji za aglomeriranje brusilnih materialov (abrazivov) v
proizvodnji brusov.

(D) Stroji za izdelovanje raznih montažnih betonskih izdelkov (na
primer: blokov za trakovanje, podstavkov za ograje iz modeliranih
stebričkov, stebrov), vštevši tudi stroje za centrifugalno litje
cevi.

(E) Stroji za modeliranje raznih predmetov iz sadre, iz sadre z
dodanimi vlakni, iz štukaturnega ometa itd. (na primer: igrač,
kipcev in stropnih okraskov).

(F) Stroji za modeliranje predmetov iz azbestnega cementa (na
primer: kadi, napajalna korita za živino, dimniki) in stroji za
izdelavo cevi iz azbestnega cementa z valjanjem na eni gredi.

(G) Stroji za modeliranje grafitnih elektrod.

(H) Stroji za iztiskovanje grafitnih minc za svinčnike.

(I) Stroji za modeliranje krede za šolske table.

       (III) STROJI ZA IZDELOVANJE LIVARSKIH FORM IZ PESKA

Ti stroji so lahko raznih tipov in so konstruirani za stiskanje
poprej pripravljenega livarskega peska - v model za oblikovanje
jedr iz peska, ali pa okoli modela v livarski škatli zaradi
oblikovanja kalupa. Ti stroji so pogosto opremljeni z
vibracijskimi mehanizmi za trdno zbijanje peska v kalup.

Ta tarifna številka vključuje številne tipe teh strojev, v
katerih deluje stisnjeni zrak bodisi na bat, bodisi na površino
peska.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni stroji, v katerih
se pesek izmetuje skupaj s snopom stisnjenega zraka (tar. št.
84.24). Peči za sušenje jedr ali form so prav tako izključene
(tar. št. 84.19).

                              DELI

Skladno z določili glede uvrščanja delov (glej splošna določila
komentarja v oddelku XVI), se tudi deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko. Vendar pa se krogle za
mline s kroglami uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelane.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) plamenke za uprašena (pulverizirana) goriva, mehanske naprave
za nalaganje, ki vsebujejo opremo za pulveriziranje ali mletje
(tar. št. 84.16),

(b) kalandri in stroji za valjanje (tar. št. 84.20),

(c) filtrirne stiskalnice (tar. št. 84.21),

(d) obdelovalni stroji za obdelavo kamna ali drugih mineralnih
materialov ali stekla "na hladno" (tar. št. 84.64),

(e) stroji za oblikovanje ali stiskanje stekla (tar. št. 84.75),

(f) stroji za toplo oblikovanje plastičnih mas (tar. št. 84.77),

(g) vibratorji za beton (tar. št. 84.67, 84.79 ali 85.08 -
odvisno od primera),

(h) stiskalnice za splošno rabo (tar. št. 84.79),

(i) stroji za razprostiranje betona (tar. št. 84.79 ali 87.
poglavje) in

(j) kalupniki za livarne železa; forme za uporabo v strojih iz te
tarifne številke (tar. št. 84.80).


84.75

STROJI ZA MONTIRANJE ELEKTRIČNIH ALI ELEKTRONSKIH ŽARNIC, SIJALK
ALI ELEKTRONK ALI BLISKOVNIH ŽARNIC V STEKLENE PLAŠČE; STROJI ZA
PROIZVODNJO ALI VROČO OBDELAVO STEKLA IN STEKLENIH IZDELKOV

8475.10 - Stroji za montiranje električnih ali elektronskih
žarnic, sijalk ali elektronk ali bliskovnih žarnic v steklene
plašče

8475.20 - Stroji za izdelavo ali vročo obdelavo stekla ali
steklenih izdelkov

8475.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje za vstavljanje oziroma
sestavljanje električnih ali elektronskih žarnic, sijalk ali cevi
ali bliskavic v steklene plašče. Ta tarifna številka vključuje
tudi stroje za izdelavo in toplo obdelavo stekla ali izdelkov iz
stekla (razen peči iz tar. št. 84.17 ali 85.14).

     (I) STROJI ZA SESTAVLJANJE ELEKTRIČNIH ALI ELEKTRONSKIH
            ŽARNIC, SIJALK ALI CEVI ALI BLISKAVIC, V
                         STEKLENE PLAŠČE

V to skupino spadajo:

(A) Stroji za vakuumsko zapiranje balona za žarnice.

(B) Rotacijski stroji za avtomatsko sestavljanje razžarjenih
žarnic, sijalk ali cevi.

Ti stroji imajo običajno tudi opremo za toplotno obdelavo stekla
(na primer: plamenke ali priprave za stiskanje in zapiranje
steklenih plaščev), vendar v tej tarifni številki ostanejo
uvrščeni tudi, če takšnih priprav za obdelavo stekla nimajo.

Ta tarifna številka vključuje tudi stroje za sestavljanje
električnih filamentnih žarnic, katerih sestavni deli so povezani
s transporterjem in ki imajo opremo za toplotno obdelavo stekla,
črpalke in enote za preskušanje žarnic (glej opombo 4. k oddelku
XVI).

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje strojev, ki se
uporabljajo izključno za izdelavo kovinskih delov komponent za
žarnice, sijalke ali cevi na primer:

- stroji za izrezovanje ali globinsko vlečenje rešetk anod ali
nosilcev (tar. št. 84.62),

- stroji za izdelovanje spiral iz fine kovinske žice pri
proizvodnji filamentov za električne žarnice (tar. št. 84.63) in

- stroji za varjenje rešetk ali elektrod (tar. št. 84.68 ali
85.15).

        (II) STROJI ZA IZDELOVANJE ALI ZA TOPLO OBDELAVO
                  STEKLA ALI IZDELKOV IZ STEKLA

Stroji za obdelavo stekla iz te tarifne številke so stroji, ki
obdelujejo steklo (vštevši tudi kremen in druge staljene
silikate), ko se le-to segreva, dokler ne postane mehko in
tekoče. Ti stroji delujejo z litjem, vlečenjem, valjanjem,
vpredanjem, pihanjem, modeliranjem, oblikovanjem itd. Stroji za
obdelavo stekla v trdnem stanju (tudi, če je le malo segreto
zaradi lažjega poteka obdelave), so iz te tarifne številke
izključeni (tar. št. 84.64).

            (A) STROJI ZA IZDELOVANJE RAVNEGA STEKLA

V to skupino spadajo:

(1) Mize za litje steklenih tabel, vendar pod pogojem, da so
opremljene z mehanskimi napravami (na primer: z napravami za
spremembo kota mize, ali pa z napravami za fiksiranje
nastavljivih vodil, ki nadzirajo bočno gibanje stekla). V to
tarifno številko spadajo tudi livarske verige, ki so pogosto na
električni tok in ki razprostirajo in valjajo stekleno maso.

(2) Stroji za izdelovanje steklenih plošč s pomočjo vertikalnega
pihanja in vlečenja steklenih cilindrov. V teh strojih ena cev
vleče steklo vzdolž visoke gredi iz posebnega lonca za taljenje,
ki je nameščen pri vznožju gredi. Skozi omenjeno cev se spusti
snop stisnjenega zraka, ki steklu da cilindrično obliko. Na koncu
se stekleni cilinder prečno in vzdolžno razreže na dele, iz
katerih pozneje dobijo ravno steklo.

(3) Stroji za izdelavo steklenih plošč z izvlekanjem ravnih
trakov. Grobo oblikovano stekleno ploščo prime posebna naprava,
nato pa jo obdajo valji in jo izvlekajo v vodoravni in navpični
smeri, medtem pa plošča gre skozi peč za kaljenje. Tako dobljen
neprekinjeni trak pozneje razrežejo v plošče (mehansko ali s
pomočjo električno segrevane žice).

(4) Stroji za vlečenje in valjanje steklenih plošč. Pri enem tipu
teh strojev se na mizo najprej zlije določena količina staljenega
stekla iz lonca. Na mizi stekleno maso valjajo s pomočjo enega
ali več pari valjev, ki so z notranje strani hlajeni s kroženjem
hladne vode. V drugih strojih teče tak postopek neprekinjeno -
tabla staljenega stekla izteka iz ustja peči in gre neposredno
pod valje. Nekateri med temi stroji so opremljeni z graviranimi
valji, katerih namen je pridobivanje reliefnih in drugih
površinskih efektov na steklu (na primer: nekatera katedralna
stekla, valovita, nažlebljena stekla itd.).

(5) Stroji za proizvodnjo armiranega (ojačenega) stekla. Ti
stroji so podobni strojem, opisanim v predhodni točki, le da se
pri njih z valjev istočasno odvija tudi žično pletivo, ki se v
steklo vtiskuje, dokler je steklo še mehko. Žično pletivo se
lahko vstavi tudi med dve stekleni plošči, ki prihajata iz
valjev.

          (B) DRUGI STROJI ZA TOPLOTNO OBDELAVO STEKLA

V to skupino spadajo:

(1) Stroji za izdelovanje steklenic. Obstajajo razni tipi teh
strojev, začenši s preprostimi mehanskimi napravami za krčenje in
pihanje (ki delujejo na principu vsesavanja ali stisnjenega
zraka, ali pa uporabljajo posebne kalupe), do avtomatskih strojev
z neprekinjeno oskrbo (z dvema vrtilnima ploščama, od katerih ima
ena kalupe za grobo litje, druga pa kalupe za fino obdelavo).

(2) Posebni stroji in stiskalnice za oblikovanje raznih steklenih
predmetov (na primer: blokov za tlakovanje, strežnikov, ploščic,
izolatorjev, nedokončanih kosov za optična stekla ali votlo
stekleno blago). Vendar pa so iz te tarifne številke izključene
stiskalnice za splošno rabo (tar. št. 84.79).

(3) Stroji za vlečenje, oblikovanje ali pihanje steklenih cevi in
specialni stroji za vlečenje cevi iz staljenega silicijevega
dioksid (kvarca).

(4) Stroji za izdelavo steklenih biserov - še posebno stroji, v
katerih izrezane koščke cevi oblijo z valjanjem v ogretih
vrtilnih bobnih.

(5) Stroji za izdelavo steklenih vlaken ali filamentov. Ti stroji
se delijo v tri najpomembnejše skupine:

(i) Stroji za izdelavo kontinualne steklene preje za tkanje. Ti
stroji sestoje iz majhne električne peči, ki se polni s
steklenimi kroglicami. Dno peči je iz plošče za izvlekanje s
številnimi fino izvrtanimi luknjami. Ko filamenti pridejo skozi
te luknjice, jih mažejo, nato pa s pomočjo posebnega mehanizma
spojijo v dolgo nit. To nit navijejo na vrtilni boben, ki
zagotavlja neprekinjeno in enakomerno izvlekanje vlaken.

(ii) Stroji za izdelavo rezanih (kratkih) vlaken. Ti stroji so
opremljeni z električno pečjo in s ploščo za izvlekanje, ki je
podobna pravkar omenjeni. Te peči pa imajo z obeh strani tudi
garniture kovergentnih šob za stisnjeni zrak. Te šobe opravljajo
dvojno nalogo - izvlekajo filamente in jih trgajo. Vlakna padajo
skozi razpršeno olje in padejo na vrtilni perforirani boben.
Sesalna naprava, ki je nameščena v notranjosti bobna, privlači
vlakna, ki na ta način oblikujejo vpredeno prejo, ki se navija na
vitel ali cevko.

(iii) Posebni stroji za izdelavo steklenih vlaken. V teh strojih
se staljeno steklo zliva za ogret vrtilni disk. Steklo se oprime
brazd na disku, učinek centrifugalne sile pa ga izvleka v vlakna.

(6) Stroji za pihanje steklenih balonov za žarnice ali za
izdelavo drugih steklenih delov za električne žarnice ali cevi,
ali pa za elektronske sijalke ali cevi itd. (na primer: osnovni
bloki, nosilci vlaken, palčke).

(7) Stroji za izdelavo optičnih vlaken in njihove pred-oblike.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se tudi deli strojev iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni :

(a) ročne pihalke in pihala za steklo (tar. št. 82.05),

(b) nekateri stroji za izdelavo kaljenega stekla, v katerih
steklene plošče običajno vstavljajo med ogrete table, nato pa jih
hitro ohlade (tar. št. 84.19) in

(c) forme za ročno ali mehansko izdelovanje stekla (tar. št.
84.80).


84.76

AVTOMATSKI STROJI ZA PRODAJO BLAGA (NPR. STROJI ZA POŠTNE ZNAMKE,
CIGARETE, HRANO ALI NAPITKE), VKLJUČNO S STROJI ZA MENJANJE
DENARJA ZA DROBIŽ

  - Avtomatski stroji za prodajo pijač:

8476.21 - - z vgrajeno napravo za gretje ali hlajenje

8476.29 - - drugi

 - Drugi stroji:

8476.81 - - z vgrajeno napravo za gretje ali hlajenje

8476.19 - - drugi

8476.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje razne vrste strojev, ki izdajajo
nekatere vrste blaga, če se vanje skozi ustrezno razpoko vrže
kovanec, žeton ali magnetna kartica (razen strojev, ki so bolj
konkretno zajeti v drugih tarifnih številkah te Nomenklature
oziroma ki so iz tega poglavja izključeni na osnovi opomb k temu
poglavju ali oddelku).

Ta tarifna številka ne vključuje samo strojev, pri katerih gre za
avtomatsko distribucijo, temveč tudi stroje, ki sestoje iz
določenega števila omar, iz katerih je moč izvleči blago šele, ko
se vanje vrže kovanec in ko se ločeno aktivira mehanizem za
odpiranje ključavnice ustrezne omare (na primer: s pritiskom na
ustrezni gumb).

Navadne omare ali kontejnerji s ključavnico, ki se odpirajo s
pomočjo vstavljenega kovanca, pa tudi tiste, ki se uporabljajo na
postajah za deponiranje prtljage ali v gledališčih za dvig
gledališkega dvogleda, so iz te tarifne številke izključene,
vendar spadajo na primer: v oddelek XV ali v 94. poglavje.

Ta tarifna številka vključuje stroje, ki so opremljeni z
napravami za ogrevanje ali hlajenje, ali pa z napravami za
pripravo izdelkov za prodajo (na primer: stroji za pripravo
sadnih sokov, mešalniki za kavo in mleko, mešalniki za sladoled),
vendar pod pogojem, da sta glavna funkcija in namen stroja
avtomatska prodaja določenega izdeleka.

V to tarifno številko spadajo tudi stroji na kovance, ki
prodajajo poštne znamke, železniške vozovnice, čokolado, bonbone,
sladoled, cigarete, cigare, pijače (kot na primer: pivo, vino,
likerji, kava ali sadni sokovi), toaletne izdelke (vštevši tudi
stroje za razprševanje dišav), nogavice, fotografske filme,
časopise itd., pa tudi stroji , na katerih je moč tiskati
naslovne ploščice na kovinskem ali plastičnem traku.

V to tarifno številko spadajo tudi stroji za menjanje denarja v
drobiž.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
tudi avtomatske mehanizme za prodajo - tistih vrst, ki se
vgrajujejo v fasade trgovin, pa tudi dele strojev iz te tarifne
številke.

V tej tarifni številki niso zajeti naslednji stroji in naprave na
kovance:

(a) ključavnice na kovanec (na primer: ključavnice omar ali
javnih stranišč) (tar. št. 83.01),

(b) črpalke za bencin ali sredstva za mazanje tistih vrst, ki se
uporabljajo na bencinskih črpalkah ali v garažah (tar. št.
84.13),

(c) merilni stroji (tehtnice) (tar. št. 84.23),

(d) pisalni stroji (tar. št. 84.69),

(e) stroji na kovanec za čiščenje obutve (tar. št. 84.79),

(f) električni brivniki (tar. št. 85.10),

(g) telefonski stroji (tar. št. 85.17),

(h) televizijski sprejemniki (tar. št. 85.28),

(i) teleskopi, fotografski stroji, kinematografski projektorji
(90. poglavje),

(j) plinski (plinomeri) ali električni števci (tar. št. 90.28) in

(k) stroji za igre na srečo ali spretnost (tar. št. 95.04) in
drugi stroji iz 95. poglavja.


84.77

STROJI ZA OBDELAVO GUME ALI PLASTIČNE MASE ALI ZA IZDELAVO
IZDELKOV IZ TEH MATERIALOV, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU

8477.10 - Stroji za brizgalno vlivanje v kalupe

8477.20 - Ekstruderji

8477.30 - Stroji za oblikovanje s pihanjem

8477.40 - Stroji za oblikovanje z vakuumom in drugi stroji za
termično oblikovanje

 - Drugi stroji za oblikovanje:

8477.51 - - za oblikovanje ali protektiranje plaščev ali za
oblikovanje zračnic

8477.59 - - drugi

8477.80 - Drugi stroji

8477.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje za obdelavo gume ali
plastične mase, ali pa za izdelavo izdelkov iz teh materialov, ki
niso navedeni in ne zajeti drugje v tem poglavju.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Stroji za oblikovanje avtomobilskih gum ali drugih predmetov
iz gume, razen form (kalupov) kot takih (tar. št. 68.15, 69.03 in
84.80).

(2) Stroji za prerezovanje odprtin za ventile na zračnicah,

(3) Posebni stroji in naprave za rezanje gumenih niti,

(4) Stiskalnice za oblikovanje gume ali plastične mase,

(5) Posebne stiskalnice za oblikovanje termoplastičnih praškov,

(6) Stiskalnice za izdelovanje gramofonskih plošč,

(7) Stroji za proizvodnjo vulkanfibra in

(8) Iztiskovalci (ekstuderji).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko.


84.78

STROJI ZA PRIPRAVO ALI PREDELAVO TOBAKA, KI NISO NAVEDENI IN NE
ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU

8478.10 - Stroji

8478.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje stroje, ki niso navedeni in ne
zajeti drugje v tem poglavju in ki se uporabljajo za pripravo ali
predelavo tobaka.

Posnemanje reber s tobačnih listov poteka v mlatilnih
separatorjih. Zračni tok prehaja skozi sistem vrtečih se
udarjajočih kladiv in kovinske mreže (košare) raznih velikosti.
Na ta način poteka kosanje tobačnih listov, lažji deli pa se
ločujejo od težjih žil ali reber.

V to tarifno številko spadajo:

(1) Stroji za posnemanje reber s tobačnih listov ali stroji za
rezanje tobačnih listov.

(2) Stroji za izdelovanje cigaret ali cigar, ki so opremljeni s
pomožno napravo za pakiranje, ali pa tudi ne.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko.


84.79

STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE S POSEBNIMI FUNKCIJAMI, KI NISO
NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU

8479.10 - Stroji za graditev ulic, cest, visoko in nizko gradnjo
ali podobna dela

8479.20 - Stroji za ekstrakcijo ali pripravo živalskih ali
rastlinskih masti in olj

8479.30 - Stiskalnice za proizvodnjo ivernih plošč ali vlaknenih
plošč iz lesa ali drugega lesnatega materiala ter drugi stroji za
obdelovanje lesa ali plute

8479.40 - Stroji za izdelavo vrvi in kablov

8479.40 - Industrijski roboti, ki niso navedeni in ne zajeti na
drugem mestu

8479.60 - Hladilci zraka na osnovi izparevanja

 - Drugi stroji in mehanske naprave:

8479.81 - - za obdelovanje kovin, vključno z napravami za
navijanje električne žice

8479.82 - - stroji za mešanje, gnetenje, drobljenje, mletje,
sejanje, rešetanje, homogeniziranje ali emulgiranje

8479.89 - - drugo

8479.90 - Deli

Ta tarifna številka se omejuje za stroje in mehanske naprave s
posebnimi funkcijami, kot so na primer:

(a) stroji, ki niso iz tega poglavja izključeni zaradi katere
izmed opomb k temu oddelku ali poglavju,

(b) stroji, ki niso navedeni in ne zajeti v kakšni tarifni
številki kateregakoli drugega poglavja te Nomenklature, ali

(c) stroji, ki se ne morejo uvrstiti v nobeno drugo tarifno
številko iz naslednjih vzrokov:

(i) ker jih nobena druga tarifna številka ne vključuje glede na
njihov način delovanja, opis ali vrsto,

(ii) ker jih nobena druga tarifna številka ne vključuje glede na
njihovo uporabo ali industrijo, v kateri se uporabljajo, ali

(iii) ker bi lahko enako opravičljivo spadali v dve ali več
drugih tarifnih številk (stroji za splošno rabo).

Stroji in naprave iz te tarifne številke se od delov strojev, kot
bi morali glede na splošna določila o uvrščanju delov biti
uvrščeni, po tem, da imajo posebne funkcije.

V tem smislu šteje, da imajo "posebne funkcije" naslednje
naprave:

(A) Mehanske naprave z ali brez motorja ali druge pogonske sile,
katerih funkcija se lahko opravlja neodvisno in ločeno od
kateregakoli drugega stroja ali naprave.

Primer: Vlaženje in razvlaževanje zraka sta posebni funkciji, saj
ju je moč opravljati s pomočjo naprave, ki deluje neodvisno od
kateregakoli drugega stroja ali naprave.

Če je posebej uvožen vlažilec zraka namenjen za montažo na
ozonski generator, mora biti uvrščen v to tarifno številko, kot
da bi imel samostojno funkcijo.

(B) Mehanske naprave, ki lahko svoje funkcije opravljajo , ne da
bi jih bilo potrebno montirati na druge stroje ali naprave, ali
pa takšne, ki so vgrajene v bolj sestavljeno celoto, vendar pod
ogojem:

(i) da se ta funkcija razlikuje od funkcije, katero opravlja
stroj, naprava ali celota, na kateri bodo ti stroji montirani, in

(ii) da ta funkcija ni integralni in neločljivi del delovanja
takšnega stroja, naprave ali celote.

Primer: Verižni rezalnik je naprava, ki je montirana na
industrijskem šivalnem stroji in ki avtomatsko reže sukanec, da
lahko stroj deluje neprekinjeno. Ta naprava opravlja ločeno
funkcijo, saj ne predstavlja dela stroja, ki bi bil v funkciji
"šivanja". Ker ni druge, bolj specifične tarifne številke, se
verižni rezalnik lahko uvrsti v to tarifno številko.

 Na drugi strani pa se funkcija vplinjača motorja z notranjim
izgorevanjem razlikuje od funkcije motorja, pa zato ni "posebna
funkcija", kot je opredeljeno v predhodnem besedilu, saj je
delovanje vplinjača neločljivo od delovanja motorja. Posebej
uvoženi vplinjači se zato uvrščajo kot deli motorja v tar. št.
84.09.

 Podobno tudi mehanski in hidravlični amortizerji predstavljajo
integralni del kakšnega stroja, aparata ali naprave, v katere so
vgrajeni. Posebej uvožene amortizerje (blažilce) je treba
uvrstiti kot dele strojev, aparatov ali naprav, v katere se
vgrajujejo. (Blažilci za vozila in letala se uvrščajo v oddelek
XVII).

Med številne in raznolike stroje in mehanske naprave, katere
vključuje ta tarifna številka, spadajo med drugim:

        (I) STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE ZA SPLOŠNO UPORABO

Mednje spadajo na primer:

(1) Kadi in druge posode (na primer: kadi za elektrolizo),
opremljene z mehanskimi napravami (za mešanje itd.), katerih ni
moč prepoznati kot posode, namenjene za kakšno določeno
industrijo, ki pa tudi niso stroji za ogrevanje, kuhanje itd. iz
tar. št. 84.19. Kadi in druge posode, ki so samo opremljene s
pipami, merilci gladine, pritiska ali s podobnimi pripravami, se
uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelane.

(2) Stiskalnice, drobilniki, mlini, mešalniki itd., ki niso
konstruirani za določeno vrsto industrije.

(3) Volumetrični razdelilni aparati (na primer: mehanski
lijakaste naprave za oskrbo) in mehanski distributerji za
neprekinjeno dostavljanje delovnih predmetov v isto proizvodno
linijo, vendar pod pogojem, da niso namenjeni za kakšno določeno
industrijo.

(4) Stroji za pritrjevanje obročkov ali cevastih zakovic, ki so
enako primerni za pritrjevanje obročkov ali zakovic na katerikoli
material, kot so: tekstil, lepenka, plastični materiali in usnje.
V to tarifno številko spadajo tudi stroji, ki so enako primerni
za spajanje koncev strojnih jermenov iz tekstila, gume ali iz
drugih materialov s spojkami.

(5) Vibracijski motorji, ki sestoje iz elektromotorja z
ekscentričnim diskom, nameščenim na izpostavljenem koncu gredi in
ki pri tem povzročajo radialne vibracije, ki se prenašajo na
aparate ali naprave (nagibe, posode, košaste lijake,
transporterje, naprave za zbijanje itd.), na katerih je
vibracijski motor pritrjen.

(6) Elektro-magnetni vibratorji, ki se pritrjujejo na
transporterje, na naprave za sejanje ali zbijanje itd. Ti stroji
sestoje iz osnovne plošče z elektro-magnetom in iz dveh kovinskih
podpornikov, katerih namen je s pomočjo dveh kompletov vzmeti
vzdrževati določeno razdaljo med materialom in elektro-magnetom.
Stroj maso izmenoma privlači z magnetom in jo vrača s pomočjo
vzmeti.

(7) Industrijski roboti za raznovrstno uporabo. Industrijski
roboti so avtomatski stroji, katere je moč programirati za
opravljanje ciklusa ponavljajočih se operacij. Ob uporabi
senzorjev lahko industrijski roboti dobijo informacije o pogojih,
v katerih delujejo, pa tudi analizirajo tako dobljene
informacije, da shemo aktivnosti lahko prilagodijo pogojem
delovanja.

Industrijski roboti lahko tvorijo zglobno strukturo, primerljivo
s človeško roko. Ta struktura je montirana v ležečem ali
pokončnem položaju, na okončinah pa so lahko gibljivi nosilci za
držalo orodja (t.i. pokončni robot). Roboti lahko sestoje tudi iz
premočrtne strukture, ki se pogosto premika na pokončnih osnovah,
pri čemer držalo tvori priključni del delovnega mehanizma, ki se
ogosto giblje po vodoravnih osnovah (vodoravni roboti). Te robote
je moč namestiti tudi na nosilec (roboti na nosilcu).

Različni deli strukture premika elektromotor ali hidravlični ali
pnevmatski sistemi.

Industrijski roboti so lahko namenjeni za različno uporabo: za
varjenje, nakladanje in razkladanje, rezanje, sestavljanje,
obrezovanje kovin itd. Roboti zamenjujejo ljudi pri opravljanju
del v neugodnih pogojih (delo s strupenimi izdeleki, v prahu
itd.), ali pa v težkih pogojih (prenašanje težkih bremen, pri
opravilih, ki so zaradi ponavljanja utrudljiva). V te raznovrstne
namene so roboti opremljeni z držali za orodja in z orodji,
konstruiranimi posebej za opravljanje teh nalog (na primer: s
kleščami, prijemalkami, varilnimi glavami).

Ta tarifna številka vključuje samo industrijske robote, ki imajo
sposobnost opravljanja raznovrstnih funkcij s preprosto uporabo
različnih orodij. Vendar so iz te tarifne številke izključeni
industrijski roboti, ki so konstruirani posebej za opravljanje
specifičnih funkcij - ti industrijski roboti se uvrščajo v
tarifno številko, ki vključuje njihovo funkcijo (na primer: v
tar. št. 84.24, 84.28 ali 85.15).

          (II) STROJI IN NAPRAVE ZA NEKATERE INDUSTRIJE

V to skupino spadajo:

(A) Stroji in mehanske naprave za industrijo olja, mila ali
jedilne masti, na primer:

(1) Specialni drobilniki, gnetilniki, mlini ali stiskalnice za
oljna semena ali oljne plodove.

(2) Rezervoarji, opremljeni z mehanskimi mešalniki, ki so
konstruirani posebej za prečiščevanje olja.

(3) Oprema za pranje loja.

(4) Oprema za valjanje surovega loja, da bi se celice pred
taljenjem zdrobile.

(5) Mešalniki za mešanje sestavin margarine.

(6) Stroji za rezanje ali oblikovanje mila.

(B) Stroji za izdelovanje košar in drugega pletarskega blaga ter
drugi stroji in mehanske naprave za pletenje ali tkanje vrbovega
protja, rafije, slame, lesnih trakov, plastičnih materialov itd.,
na primer:

(1) Stroji za izdelovanje košar s pokrovi ali podobnih predmetov.

(2) Stroji za izdelovanje pletarskih plaščev za balone,
steklenice itd.

(3) Stroji za izdelovanje zaščitnega slamnatega plašča za
steklenice.

(4) Stroji za pletenje klobukov, pletenic in trakov za
izdelovanje klobukov.

Ta tarifna številka izključuje strojev za ceplenje lesa, luplenje
vrbe, obrezovanje trstike, itd. (tar.št. 84.65).

(C) Stroji ali mehanske naprave za izdelovanje krtač za barvanje
ali drugih krtač, na primer:

(1) Stroji za pripravo (vštevši za dodelavo ali oblikovanje)
dlak, vlaken za ščetke itd.

(2) Stroji za vstavljanje dlak, vlaken itd. v tulce, okvire ali
ročaje.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) strojev za sterilizacijo dlak ali vlaken (tar. št. 84.19) in

(b) strojev za izdelovanje okvirov ali ročajev za ščetke iz lesa,
plute, kosti, ebonita ali podobnih trdih materialov (tar. št.
84.65).

(D) Stroji ali mehanske naprave za javna dela, gradbeništvo in
podobno, na primer:

(1) Stroji za razprostiranje (polaganje) ometa ali betona (razen
mešalnikov za pripravo betona ali ometa - tar. št. 84.74 ali
87.05) in

(2) Stroji za gradnjo cest, ki beton tresejo, da se ne zgrudi in
da dosežejo ravno površino. Isti stroji včasih beton tudi
polagajo.

Vendar ta tarifna številka ne vključuje nivelirk (strojev za
izravnavanje) iz tar. št. 84.29.

(3) Stroji (samovozni ali nesamovozni) za zasipavanje cest ali
podobnih površin z gramozom in stroji na lastni pogon za
razbijanje in nabijanje bitumenoznega materiala za površinsko
prekrivanje cest. Iz te tarifne številke so izključeni stroji za
zasipavanje z gramozom, ki so montirani na šasije motornih vozil
(glej tar. št. 87.05).

(4) Stroji in mehanske naprave za glajenje, brazdanje, kariranje
itd. svežega betona, asfalta ali drugih podobnih mehkih površin.

Iz te tarifne številke so izključeni stroji za segrevanje asfalta
itd. (tar. št. 84.19).

(5) Majhni motorni stroji za vzdrževanje cest, s katerimi
upravlja človek med hojo (na primer: stroji za čiščenje vozišč in
stroji za označevanje in barvanje bele sredinske črte vozišča).

Rotacijska mehanska omela, ki se lahko montirajo skupaj s košem
za smeti in s sistemom za polivanje na šasiji s kolesi, ki se
premikajo s pomočjo traktorja iz tar. št. 87.01, se prav tako
uvrščajo v to tarifna številka kot zamenljiva oprema, četudi se
uvažajo skupaj s traktorjem.

(E) Stroji in mehanske naprave za obdelavo kovin, vštevši tudi
naprave za navijanje navitij električne žice, na primer:

(1) Stiskalnice s primeži za alutermično varjenje tračnic,
strojnih delov itd..

(2) Stroji za čiščenje in luženje kovin (s pomočjo kisline,
triklor etilena itd.), vštevši tudi enoto za luženje v valjarnah
kovin, vendar izvzemši priprave za čiščenje s pomočjo curka pare
ali peska iz tar. št. 84.24.

(3) Rotirujoči bobni za posnemanje peska, kovačine, ali pa za
poliranje blaga (na primer: vijakov, matic ali kroglic krogličnih
ležajev).

(4) Stroji za kositranje s potapljanjem.

(5) Lomilci surovega železa in posebni drobilci za lomljenje
odpadkov iz litega železa,

(6) Posebni stroji za ovijanje ali prekrivanje električnih kablov
s plastmi tekstilne preje, z impregniranimi papirnatimi trakovi,
z azbestnimi trakovi ali z drugimi izolacijskimi ali zaščitnimi
materiali, vendar izvzemši stroje za izdelovanje plašča (ovoja) v
obliki vrvice tistih vrst, predvidenih v tar. št. 84.47.

(7) Stroji za navijanje električnih navitij (na primer: za
motorje, transformatorje ali induktorje).

(F) Stroji in mehanske naprave za obdelavo lesa ali podobnih
materialov, na primer:

(1) Bobni za posnemanje lubja, v katerih se lubje z debla lupi z
medsebojnim trenjem debel.

(2) Posebne stiskalnice za aglomeriranje lesnih vlaken, lesnega
iverja, žagovine ali prahu plute.

(3) Stiskalnice za utrjevanje lesa.

(4) Stroji za impregnacijo lesa pod pritiskom.

(G) Stroji za izdelovanje motvozov ali pramenov (stroji za
vpredanje posameznih žic v pramene, za vpredanje več pramen ali
kabliranje itd.), ki delajo s tekstilno prejo ali s kovinsko
žico, ali pa s tekstilno prejo in s kovinsko žico, vštevši stroje
za vpredanje upogibnih električnih vodnikov, razen strojev vrst,
ki se uporabljajo za predenje samo tekstila (tar. št. 84.45).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) strojev za navijanje tekstilne preje, vrvi itd. v klobčiče
(tar. št. 84.45) in

(b) strojev za končno obdelavo (glajenje, poliranje) tekstilne
preje, vrvi itd. (tar. št. 84.51).

            (III) RAZLIČNI STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE

V to skupino spadajo:

(1) Naprave za vlaženje in razvlaženje ter sušenje zraka, razen
naprav, ki spadajo v tarifne številke 84.15, 84.24 ali 85.09.

(2) Zaganjače (starterje) za mehanske, hidravlične motorje, za
motorje na komprimirani zrak (kompresijske), vendar ne električna
oprema iz tar. št. 85.11.

(3) Hidravlični akumulatorji za shranjevanje določene količine
vode pod pritiskom v rezervi z namenom zagotoviti hidravličnim
strojem enakomerno dovajanje ali pritiska dovajanja. Ti
akumulatorji običajno sestoje iz pokončnega cilindra, ki se polni
s črpalko in ki vsebuje obtežen bat, nastavljen na določen
pritisk.

(4) Avtomatske mazalke tipa črpalke za stroje.

(5) Stroji za pomakanje vžigalic.

(6) Stroji in mehanske naprave za katraniranje ali premazovanje
sodov, razen razpršilk iz tar. št. 84.24.

(7) Stroji za oblaganje varilnih elektrod.

(8) Stroji za čiščenje in vnovično prevlekanje želatinskih valjev
za barvanje,

(9) Stroji za nanašanje fotoobčutljivih emulzij na podlago.

(10) Stroji za matiranje stekla s pomočjo kisline.

(11) Stroji za zavijanje in odvijanje vijakov in izvlekovalci
kovinskih jeder (razen ročnih orodij iz 82. poglavja, majhnih
pnevmatskih orodij iz tar. št. 84.67 in elektromehanskih ročnih
orodij iz tar. št. 85.08).

(12) Stroji za vzdrževanje in čiščenje cevovodov ali drugih
neupogibnih cevi (na primer: majhni samovozni stroji, ki se
uporabljajo pri naftovodih za čiščenje cevi in njihov
premazovanje z asfaltom ali z drugimi zaščitnimi premazi, stroji,
skozi katere so speljane cevi s tekočino za notranje čiščenje
cevovodov).

(13) Stroji za nameščanje garnitur (oblog) na cilindre mikalnikov
(tekstilni stroj).

(14) Stroji za izdelovanje podplatov iz vrvi za obutev.

(15) Stroji za pranje, čiščenje in razpraševanje posteljnega
perja.

(16) Stroji za polnjenje pernic ali vzmetnic.

(17) Stroji za nanašanje brusnih (abrazivnih) snovi na katerokoli
podlago (tkanino, papir itd.).

(18) Stroji za navijanje upogibnih pramen ali cevi (na primer:
tekstilnih ali kovinskih pramen ali motvozov, električnih kablov,
svinčenih cevi).

(19) Mehanske naprave za rezanje vodnih rastlin (plevela).
Sestoje iz ležeče kose (rezila) pod gladino vode, ki rotira na
pokončni osnovi, vpeti v okvir za montažo na čoln. Lahko so na
ročni ali mehanski pogon.

(20) Potapljaški zvonovi ali kovinska potapljaška oblačila itd.
na mehanski pogon.

(21) Giroskopski stabilizatorji za ladje ali za podobno rabo,
vendar so izključeni giroskopske priprave za instrumente, ki se
uvrščajo v 90. poglavje (giro-kompasi itd.) in za torpeda (tar.
št. 93.06).

(22) Upravljalska in krmilna oprema za ladje, razen krmil samih
(običajno tar. št. 73.25 ali 73.26) in avtomatskih pilotov (giro
- piloti) iz tar. št. 90.14.

(23) Električni, hidravlični, pnevmatski brisalci za letala,
ladje in vsa vozila, razen tistih za bicikle in za motorna vozila
(tar. št. 85.12). V to tarifno številko spadajo tudi nosilci
metlic brisalcev in montirane metlice, vendar pod pogojem, da jih
je moč prepoznati kot uporabne za pravkar opisane brisalce.
Takšni, ki so namenjeni za bicikle in za motorna vozila, so iz te
tarifne številke izključeni (tar. št. 85.12).

(24) Ultrazvočni aparati za čiščenje kovinskih delov in raznih
drugih proizvodov. Če so ti aparati kompletni, sestoje (neglede
na to, ali so montiranih v skupnem ohišju, ali pa so ločene
enote) iz visokofrekvenčnega generatorja, enega ali več
pretvornikov in iz rezervoarja za izdelke, ki so predmet
čiščenja. Rezervoarji so lahko dobavljeni skupaj z aparatom ali
posebej. V to tarifno številko spadajo tudi ultrazvočni
pretvorniki za takšne aparate.

(25) Podvodne baklje, ki so običajno opremljene s posebnimi
napravami za vžig in z napravo za dovajanje svežega zraka pod
pritiskom ali pa kisika skozi okroglo oblikovano izhodno šobo.
Namen te naprave je ustvariti v vodi prostor, v katerem lahko
baklja gori.

(26) Aparati za rezanje ali prebijanje skal ali betona z uporabo
visokih temperatur, dosežene z zgorevanjem železa ali jekla v
snopu kisika. Uporabljeni aparati so preprosti in sestoje iz
ročice, odporne na temperaturo, in iz prijemalke z ventilom za
priključitev na vir oskrbe s kisikom ter iz dolge železne ali
jeklene cevi. Med delovanjem kisik teče skozi železne ali jeklene
cevi, katerih konec je rdeče razžarjen, tako da zgoreva in
ustvarja dovolj visoko temperaturo, ki tali steno ali beton.

(27) Avtomatski stroji za čiščenje obutve.

(28) Stroji za nanašanje voska na papirnate kozarce, kontejnerje
itd. s potapljanjem.

(29) Industrijski vakuumski čistilci.

(30) Industrijski gladilci tal.

(31)  Hladilci zraka, ki delujejo na osnovi izparevanja tekočine
(npr. vode).

(32)  Teptalci snega z lastnim pogonom (ratraki), ki so
opremljeni s širokomi gosenicami (širše kot so običajno na
vozilih iz 87. poglavja) in se uporabljajo za pripravo smučišč.

(33) Velike reklamne table za napise ali slike, ki imajo vgrajene
električne mehanizme za hitro ponavljajoče spreminjanje vsebine
napisa ali slike. Delujejo na osnovi sočasnega vzdolžnega
"vrtenja votlih kovinskih profilov", na katerih je fragment slike
nalepljen ali natisnjen. Lahko so osvetljene ali ne.

Naprave za čiščenje preprog (talnih oblog) (in situ), ki so
drugačne od naprav za suho čiščenje (kemično) in ki se
uporabljajo v javnih ustanovah (drugačnih kot so za domačo
uporabo), kot so hoteli, moteli bolnišnice, uradih, restavracijah
in šolah, se uvrščajo v tarifno številko 84.51.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se uvrščajo v to tarifno
številko tudi dele strojev in aparatov iz te tarifne številke,
vštevši kalupe, razen, tistih ki so zajeti drugje v Nomenklturi
(predvsem v tarifni številki 84.80).


84.80

LIVARSKI OKVIRJI ZA LIVARNE KOVIN; MODELNE PLOŠČE; MODELI ZA
KALUPE, KALUPI ZA KOVINO (RAZEN KALUPOV ZA INGOTE), KOVINSKE
KARBIDE, STEKLO, MINERALNE MATERIALE, GUMO IN PLASTIČNE MASE

8480.10 - Livarski okvirji za livarne kovin

8480.20 - Modelne plošče

8480.30 - Modeli za kalupe

 - Kalupi za kovino ali za kovinske karbide:

8480.41 - - za brizganje ali kompresijo

8480.49 - - drugi

8480.50 - Kalupi za steklo

8480.60 - Kalupi za mineralne materiale

 - Kalupi za gumo ali za plastične mase:

8480.71 - - za brizganje ali kompresijo

8480.79 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje livarske okvirje, ki se uporabljajo
v livarnah kovin, modelne plošče in modele ter kalupe. Razen
nekaterih izjem, ki so podane v nadaljevanju, vključuje ta
tarifna številka tudi vse forme (kalupe) (neglede na to, ali
imajo proge, ali jih nimajo, in neglede na to, ali so za ročno
ali strojno kalupiranje) tistih vrst, ki se uporabljajo za
kalupiranje in litje naslednjih materialov v nedokončane kose ali
v končne predmete:

(I) Kovin in kovinskih karbidov.

(II) Stekla (vštevši tudi staljenega kremena in drugih
silicijevih dioksidov) ali mineralnih materialov, kot je
keramična masa, cement, sadra ali beton.

(III) Iz gume ali plastičnih mas.

V splošnem je bistvena vloga kalupov, da zadržijo material v
vnaprej določeni obliki, dokler se ne strdi. Nekateri kalupi
izvajajo tudi določen pritisk na dani material. Vendar pa so iz
te tarifne številke izključene matrice za prerezovanje iz tar.
št. 82.07, saj le-te material oblikujejo samo s pomočjo močnega
udarca ali pritiska (na primer: matrice za izrezovanje blaga iz
kovinske pločevine).

              (A) LIVARSKI OKVIRJI ZA LIVARNE KOVIN

To so pravzaprav okviri, ki so izdelani običajno iz železa ali
jekla in ki so večinoma pravokotne ali okrogle oblike. Ti kalupi
vsebujejo peščeni kalup, oblikovan s stiskanjem peska okoli
modela.

                       (B) MODELNE PLOŠČE

To so plošče, ki se nameščajo na dno kalupa.

                 (C) MODELI (ŠABLONE) ZA KALUPE

Med modele (šablone) za kalupe spadajo: modeli za livarne,
livarska jedra, jedrnike, plošče za modeliranje, table za modele
itd., ki se uporabljajo samo za pripravo peščenih kalupov
(običajno so iz lesa in se lahko uporabijo večkrat).

       (D) KALUPI ZA KOVINE (RAZEN KALUPOV ZA INGOTE) ALI
                       ZA KOVINSKE KARBIDE

V to skupino spadajo:

(1) Kokilni kalupi (die-casts). Ti kalupi imajo obliko kovinskih
ohišij in sestoje iz dveh ali več nastavljivih delov, ki v votli
obliki reproducirajo obliko željenih artiklov.

(2) Kalupi za litje pod pritiskom, v katere mečejo staljeno
kovino pod pritiskom. Ti kalupi običajno sestoje iz dveh
komplementarnih kovinskih kalupov, na katerih čelnih straneh se
nahaja votlina, ki ustreza obliki željenih artiklov. V nekaterih
primerih polovici takšni kalupi stiskajo staljeno kovino do
določene stopnje.

(3) Kalupi za sintriranje kovinskega prahu. Te kalupe segrevajo.
Včasih se uporabljajo za sintranje kovinskih karbidov ali
kemičnega prahu.

(4) Cilindrični kalupi za centrifugalne livarske stroje (na
primer: za litje železnih in topovskih cevi).

(5) Tiskarski kalupi. V te kalupe vlivajo posamezne črke,
razmike, distančnike med vrsticami itd. za stereotipne tiskarske
klišeje in podlage za galvanotipske plošče. Vendar so iz te
tarifne številke izključeni linotipski kalupi iz tar. št. 84.42.

V to skupino niso vključena izgotovljena (oblikovana) livarska
jedra ali kalupi narejeni iz livarskega peska in veziva (npr.
duroplastične mase) namenjena samo za enkratno uporabo
(tar.št.68.15).

                      (E) KALUPI ZA STEKLO

V to skupino spadajo:

(1) Kalupi za steklene bloke za poploščevanje poti, opek ali
plošč ter kompresijski kalupi za steklene ploščice ali strešnike.

(2) Kalupi za steklenice za ročno ali strojno delo, vštevši tudi
kalupe, ki se ženejo s pedalom (na primer: kalupi za nedokončane
izdelke in kalupi za dokončevanje proizvodov, obročasti kalupi).

(3) Kalupi za votlo steklarijo.

(4) Kalupi za oblikovanje za steklarske klopi.

(5) Kalupi iz jekla ali iz litega železa, ki se uporabljajo za
izdelovanje nedokončanih leč in očalnih stekel itd.

                (F) KALUPI ZA MINERALNE MATERIALE

V to skupino spadajo:

(1) Kalupi za keramične mase (na primer: kalupi za opeko, kalupi
za cevi ali za druge lončarske predmete, vštevši tudi kalupe za
umetne zobe).

(2) Kalupi za kalupiranje betonskih, cementnih ali azbestno -
cementnih proizvodov (cevi, kadi, bloki za tlakovanje, stenske,
talne ali strešne ploščice, dimniške kape, banistri, arhitekturni
ornamenti itd.), pa tudi kalupi za izdelovanje montažnih
gradbenih elementov iz armiranega ali prednapetega betona
(okenski okviri, deli za oboke, grede, železniški tramovi itd.).

(3) Kalupi za aglomeriranje brusilnih materialov v bruse.

(4) Kalupi za izdelke iz sadre, mešanic sadre, cementa itd., ali
pa za štukaturne predmete (na primer: igrače, kipce in stropne
okraske).

              (G) KALUPI ZA GUMO ALI PLASTIČNE MASE

V to skupino spadajo:

(1) Kalupi (z vrečo v obliki avtomobilske zračnice - "BALDDER")
za vulkanizacijo zunanjih avtomobilskih gum. Ti kalupi sestoje iz
dveh nastavljivih kovinskih kalupov, ogrevanih s paro ali
elektriko, ki objemata obročasto oblikovano vrečo, napolnjeno z
zrakom (zračna vreča), ali pa z vrelo vodo (vodna vreča). Naloga
te vreče je trdno pritisniti zunanjo avtomobilsko gumo k stenam
kalupa,

(2) Kalupi za oblikovanje in vulkaniziranje raznih predmetov iz
gume in

(3) Kalupi za izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, ki so
lahko ogrevani z električnim tokom, kako drugače, ali pa sploh
ne. Lahko delujejo na principu težnosti, vbrizgavanja ali
zbijanja.

V to tarifno številko spadajo tudi kalupi za pred-tabletiranje.
Ti kalupi po hladnem postopku stiskajo prah v tablete, od katerih
vsaka vsebuje določeno količino materiala, pripravljenega za
dokončno oblikovanje v željeni izdelek, in ima ustrezno obliko in
prostornino.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) kalupi, ki se uporabljajo za izdelovanje predmetov (na
primer: rokavic) s potapljanjem kalupa v tekočo gumo, plastično
maso itd. (uvrščajo se po materialu iz katerega so izdelani),

(b) kalupi iz ogljika ali grafita, iz peska in veziva (plastične
mase) (tar. št. 68.15),

(c) kalupi katerekoli vrste iz keramike (tar. št. 69.03 ali 69.09
- odvisno od primera),

(d) kalupi iz stekla (tar. št. 70.20),

(e) kalupi za ingote (tar. št. 84.54),

(f) kalupi in matrice za proizvodnjo gramofonskih plošč (tar. št.
85.24) in

(g) skladno s predhodnimi izključitvami tudi kalupi, ki se
uporabljajo v stiskalnicah in drugih strojih za kalupiranje
materialov, razen kalupov, ki so navedeni v besedilu te tarifne
številke - uvrščajo se kot deli strojev, za katere so
konstruirani).


84.81

PIPE, VENTILI IN PODOBNE NAPRAVE ZA CEVOVODE, KOTLE, REZERVOARJE,
VELIKE POSODE IN PODOBNO, VKLJUČNO Z REDUKCIJSKIMI VENTILI IN
TERMOSTATSKO KRMILJENIMI VENTILI

8481.10 - Redukcijski ventili

8481.20 - Ventili za oljnohidravlične ali pnevmatske prenose

8481.30 - Nepovratni ventili

8481.40 - Varnostni ventili

8481.80 - Druge naprave

8481.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje pipe, ventile in podobne naprave,
ki se uporabljajo na ceveh, rezervoarjih, kadeh ali na podobnih
proizvodih, in sicer za uravnavanje pretoka (za oskrbo,
praznjenje itd.) tekočin (tekočih, viskoznih ali plinastih), v
nekaterih primerih pa se uporabljajo tudi za uravnavanje pretoka
trdnih snovi (na primer: peska). V to tarifno številko spadajo
tudi naprave, konstruirane za uravnavanje pritiska ali pretočne
hitrosti tekočin ali plinov.

Te naprave oziroma priprave uravnavajo pretok tako, da odpirajo
ali zapirajo odprtino (na primer: pregrado, disk, kroglico, čep,
iglo ali membrano). Lahko se jih premika ročno (s pomočjo ključa,
kolesca, pritisnega gumba), s pomočjo motorja, selenoida, urinega
mehanizma itd., ali pa s pomočjo avtomatske naprave, kot je na
primer: vzmet, protiutež, termostatični element in kapsula za
pritisk.

Pipe, ventili itd., ki imajo takšne mehanizme ali naprave,
ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki. To se nanaša na primer:
na ventil, opremljen s termostatičnim elementom (bimetal,
kapsula, žogica itd.). V to tarifno številko spadajo tudi ventili
itd., spojeni s termostatičnim elementom s pomočjo kapilarne
cevi.

Kombinacije, ki sestoje iz pipe, ventila itd. in termostata,
manostata ali kakšnega drugega instrumenta ali aparata za
avtomatsko krmiljenje, merjenje ali preizkušanje iz tar. št.
90.26 ali 90.32, ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki, če je
instrument ali aparat montiran na pipi, ventilu itd. oziroma če
je namenjen za tovrstno montažo - vendar pod pogojem, da ima
kombinirani aparat bistvene lastnosti enega izmed predmetov iz te
tarifne številke.

Če ti pogoji niso izpolnjeni, se uvrščajo v tar. št. 90.26 (na
primer manometer za merjenje pritiska tekočine, opremljen z
odvodnim ventilom), ali pa v tar. št. 90.32.

Če gre za sistem daljinskega krmiljenja, se v to tarifno številko
uvrščajo samo pipa, ventil itd.

V splošnem so pipe, ventili itd. iz navadnih kovin ali iz
plastičnih mas. Vendar se uvrščajo v to tarifno številko tudi, če
so iz drugih materialov (razen iz mehke gume, keramike ali
stekla).

Pipe, ventili itd., se uvrščajo na enak način, četudi imajo tudi
druge pomožne značilnosti (na primer: dvojne stene zaradi
ogrevanja ali hlajenja, kratke kose cevi, kratke kose cevi, ki se
končujejo s tuširno rozeto, majhne posode za pitje iz vodnjaka,
naprave za zaklepanje).,

Pipe, ventili itd. ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki, tudi
če so posebej izdelani za uporabo na določenem stroji ali
aparatu, ali pa na vozilu ali letalu. Vendar pa se kot deli teh
strojev uvrščajo deli za nekatere stroje, ki vsebujejo kompletno
pipo ali ki uravnavajo pretok tekočine v stroju samem, čeprav kot
taki ne predstavljajo kompletne pipe - na primer:

- sesalni in izpušni ventili za motorje z notranjim izgorevanjem
(tar. št. 84.09),

- drsni ventili za parne stroje (tar. št. 84.12),

- sesalni in kompresijski ventili za letalske in druge plinske
kompresorje (tar. št. 84.14),

- pulzatorji za molzne stroje (tar. št. 84.34) in

- neavtomatske mazalke za mazanje (tar. št. 84.85).

V to tarifno številko med drugim spadajo:

(1) Enosmerni ventili (na primer: kontrolni ventil z zaklopko in
ventil s kroglico).

(2) Varnostni ventili itd. z opozorilno piščalko ali brez nje.

Razpršilni diski (tanki diski iz plastične mase ali iz kovine) se
uporabljajo v nekaterih primerih kot varnostne naprave namesto
ventilov. Montirani so s pomočjo posebnega nosilca na cevovode
ali posode pod pritiskom in razpršujejo pri določenem pritisku.
Uvrščajo se po materialu, iz katerega so izdelani (tar. št.
39.26, 71.15, 72.26, 74.19, 75.08, 76.16 itd.),

(3) Večkratni ventili (na primer: trikraki ventili in ventili v
obliki "novoletne jelke").

(4) Kontrolni ventili, izpušni ventili in ventili za zapiranje
itd. za kontrolorje gladine.

(5) Izpušni ventili za radiatorje.

(6) Ventili za avtomobilske zračnice.

(7) Ventili za zmanjševanje pritiska plinov (reducirni ventili)
in za vzdrževanje zmanjšanega pritiska na stalni ravni s pomočjo
čepa ali zamaška, katerega večinoma nadzoruje naprava za pritisk
(membrana, meh, kapsula itd.), ki je dušena z nastavljivo
napetostno vzmetjo. Te naprave neposredno uravnavajo pritisk
plinov, ki tečejo skozi njih. Montirane so na primer: na
cilindrih za stiskanje plinov, na kontejnerje pod pritiskom in na
dovodne cevi sistema naprav, katerim služijo.

V to tarifno številko spadajo tudi ventili za zmanjševanje
pritiska (včasih jih imenujejo regulatorji pritiska, zmanjševalci
pritiska ali regulatorji - zmanjševalci pritiska), ki se prav
tako montirajo v odprtine kontejnerjev pod pritiskom, kotlov, na
spojih dovodnih cevi ali poleg naprav, katerim služijo, z namenom
opraviti isto funkcijo na stisnjenem zraku, pari, vodi,
ogljikovodikih in drugih fluidih.

Če so ventili za zmanjševanje pritiska kombinirani z manometri,
se prav tako uvrščajo v to tarifno številko, ali pa v tar. št.
90.26, kar je odvisno od tega, ali komprimirni aparati ohranjajo
bistvene lastnosti pipe, ventilov itd., ali teh lastnosti ne
ohranjajo (glej četrti odstavek tega pojasnila).

(8) Ventile s plovcem.

(9) Lovilci pare, v katerih se zbira kondenzirana voda iz
parovoda in ki se avtomatsko praznijo (na primer: s pomočjo
plovca). V to tarifno številko spadajo tudi lovilci pare, v
katerih se čep ali zamašek aktivirata s pomočjo termostatičnega
elementa (bimetala ali kapsule), ki je montiran v notranjosti
lovilca (termostatični, kontrolirani lovilci pare).

(10) Požarni hidranti, požarne pipe, šobe za gasilske cevi in
podobno, opremljene s pipami ali ventili za oblikovanje curka ali
za razprševanje vode.

Vendar so iz te tarifne številke izključene mehanske škropilnike
za protipožarne instalacije, glave za mehanske vrtne škropilnike
in podobno (tar. št. 84.24).

(11) Mešalne pipe in ventili z dvema ali več mešalnimi komorami.
V to tarifno številko spadajo tudi termostatično kontrolirane
mešalne ventile, v katerih je vgrajen primeren in nastavljiv
termostatični element. Ta premika čepe ali zamaške, ki uravnavajo
dotok fluidov pri raznih temperaturah v mešalne komore.

(12) Odvodne odprtine s čepi (razen navadnih odvodnih cevi s
čepi, ki se vstavljajo ročno in ki se uvrščajo po materialu, iz
katerega so izdelani),

(13) Podvodne pipe in drugi podvodni ventili, pipe itd. za ladje.

(14) Pipe za mazanje z upogibnimi ali teleskopskimi cevmi za
mazanje vreten parnikov itd.

(15) Ventili (pipe) za steklenice za sodo (za sifone).

(16) Pokrovi za doze za razpršilke pod pritiskom (sprej-doze), ki
se polnijo s tekočimi ali plinastimi insekticidi, z
dezinfekcijskimi sredstvi itd. pod pritiskom in ki objemajo
kovinsko glavo, opremljeno z gumbom za pritiskanje igle zaradi
odpiranja in zapiranja izpustne odprtine.

(17) Pipe za sode, škafe, kadi itd.

(18) Pipe za stroje za polnjenje steklenic, ki so konstruirane
tako, da se avtomatsko zaprejo, ko raven tekočine doseže vrh
steklenice.

(19) Enote za točenje piva, ki delujejo s pomočjo plina in ki se
uporabljajo za točilne mize. Sestavljene so v bistvu iz več
ročnih pip in delujejo pod pritiskom ogljikovega dioksida, ki se
nahaja v sodu skupaj s pivom.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se deli priprav iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni :

(a) pipe, ventili in podobne priprave, izdelane iz mehke gume
(tar. št. 40.16), iz keramičnih materialov (tar. št. 69.03 ali
69.09) ali iz stekla (tar. št. 70.17 ali 70.20),

(b) "U" - sifoni za odpadno vodo iz pomivalnih strojev, pralnic,
kopalnic itd., kot tudi straniščni izpiralniki s svojimi
mehanizmi ali brez njih, ki se uvrščajo po materialu, iz katerega
so izdelani (na primer: tar. št. 39.22, 69.10, 73.24),

(c) centrifugalni regulatorji za parne stroje (tar. št. 84.12),

(d) parni injektorji in ejektorske črpalke (tar. št. 84.13),

(e) oprema za razprševanje zraka itd. (tar. št. 84.24),

(f) pnevmatske mazalne pištole (tar. št. 84.67),

(g) plamenke za plinsko varjenje (tar. št. 84.68) in

(h) pipe, kombinirane z merilno napravo za razdeljevanje
sladoleda, alkohola, mleka itd. (tar. št. 84.79).


84.82

KROGLIČNI ALI VALJČNI LEŽAJI

8482.10 - Kroglični ležaji

8482.20 - Stožčasti ležaji, vključno sestavi iz notranjega obroča
in kletke s stožčastimi valjčki

8482.30 - Sodčkasti ležaji

8482.40 - Iglično-valjčni ležaji

8482.50 - Drugi valjčni ležaji

8482.80 - Drugi ležaji, vključno s kombiniranimi kroglično-
valjčnimi ležaji

 - Deli:

8482.91 - - kroglice, iglice in valjčki

8482.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje vse kroglične, valjčne in igličaste
ležaje. Ti ležaji se uporabljajo namesto drsnih ležajev in
omogočajo občutno zmanjšanje trenja. Običajno se nameščajo med
ohišje ležaja in vreteno ali os in so lahko konstruirani kot
radialni ležaji ali kot tlačni ležaji.

Ležaji običajno sestoje iz dveh koncentričnih obročev, ki
objemata kroglice ali valjčke, in iz ene kletke, v kateri so
vmeščeni in ki zagotavlja njihov stalni in enak razmik.

Med ležaje, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so:

(A) Kroglični ležaji z eno ali dvema vrstama kroglic. V to
skupino spadajo tudi drsni kroglični mehanizmi, na primer:

(1) Ležaji, ki sestoje iz jeklenega zunanjega obroča, ki je trdno
spet z notranjim, medeninastim obročem. Slednji ima po dolžini
šest odprtin v obliki podolgovate elipse, ki zapirajo majhne
jeklene kroglice.

(2) Ležaji z omejenim gibanjem. Ti so iz jekla in sestoje iz
vdolbljenega cilindra, kletke za kroglice in iz ohišja.

(3) Ležaji s prostim gibanjem. So iz jekla in sestoje iz
segmentov - hišic, ki zapirajo ležajne kroglice in vodilne
tirnice z vdolbitvami trikotnega prereza.

(B) Valjčni ležaji z eno ali dvema vrstama valjev kakršnekoli
oblike (cilindrične, stožičaste, sodčkaste itd.).

(C) Igličasti valjčni ležaji. Ti ležaji se od navadnih valjčnih
ležajev razlikujejo:

- po tem, da so to ležaji s cilindričnimi valji enovitega
premera, ki ne presega 5 mm in

- katerih dolžina je vsaj trikrat večja od premera.

Konci valjev so lahko zaobljeni (glej opombo 2 k tarifni
podštevilki k temu poglavju). Ti valji so običajno nameščeni med
dva ležajna obroča. Pri teh ležajih običajno ni kletke.

Zaradi visokega pritiska, kateremu so izpostavljeni, so ti ležaji
običajno iz jekla (predvsem iz kromovega jekla), čeprav nekatere
ležaje za posebne namene izdelujejo tudi iz bronze, bakra ali iz
umetnih plastičnih materialov.

                              DELI

V to tarifno številko se uvrščajo tudi deli krogličnih, valjčnih
in igličnih ležajev, na primer:

(1) Polirane jeklene kroglice (za ležaje iz te tarifne številke
ali za druge ležaje), katerih največji in najmanjši p r e m e r i
se od nominalnega premera ne razlikujejo za več kot ± 1% ali za
več kot ± 0,05 mm (odvisno od tega, kaj je manj). Kroglice, ki
tej definiciji ne ustrezajo, se uvrščajo v tar. št. 73.26 (glej
opombo 6 k temu poglavju).

(2) Ležajne kroglice iz bakra, bronze, plastičnih mas itd.

(3) Ležajne iglice ali valji kakršnekoli oblike.

(4) Obroči, kletke, tulci za fiksiranje itd.

Ta tarifna številka ne vključuje delov strojev, ki vsebujejo
kroglične, valjčne ali iglično - valjčne ležaje. Ti deli se
uvrščajo v ustrezne tarifne številke, na primer:

(a) ležajna ohišja in ležajni nosilci (tar. št. 84.83) in

(b) pesta za bicikle (tar. št. 87.14).


84.83

TRANSMISIJSKE GREDI (VKLJUČNO ODMIČNE GREDI IN KOLENASTE GREDI)
IN ROČICE; OHIŠJA ZA LEŽAJE IN DRSNI LEŽAJI; ZOBNIKI, ZOBNIŠKI IN
FRIKCIJSKI PRENOSNIKI; NAVOJNA VRETENA S KROGLICAMI ALI VALJI;
MENJALNIŠKA OHIŠJA IN DRUGI MENJALNIKI HITROSTI, VKLJUČNO
PRETVORNIKI NAVORA; VZTRAJNIKI, JERMENICE IN VRVENICE (VKLJUČNO S
TISTIMI ZA ŠKRIPČEVJA); SKLOPKE IN GREDNE VEZI (VKLJUČNO KRIŽNI
IN KARDANSKI ZGLOBI)

8483.10 - Transmisijske gredi (vključno odmične in kolenaste
gredi) in ročice

8483.20 - Ohišja za ležaje z vdelanimi kotalnimi ležaji

8483.30 - Ohišja za ležaje brez vdelanih kotalnih ležajev; drsni
ležaji

8483.40 - Zobniški in frikcijski prenosniki, brez zobnikov,
verižnic in drugih transmisijskih elementov, dobavljenih posebej;
navojna vretena s kroglicami; menjalniška ohišja in drugi
menjalniki hitrosti, vključno s pretvorniki navora

8483.50 - Vztrajniki, jermenice in vrvenice (vključno s tistimi
za škripčevja)

8483.60 - Sklopke in gredne vezi (vključno križni in kardanski
zglobi)

8483.90 - Deli

Predmeti, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so predvsem:

(i) Nekateri mehanski deli, ki se uporabljajo za prenose
(transmisijo) energije iz nekega zunanjega vira energije na en
ali več strojev.

(ii) Nekateri notranji deli stroja, ki prenašajo energijo na
različne dele istega stroja.

       (A) PRENOSNE (TRANSMISIJSKE) GREDI (VŠTEVŠI ODMIČNE
               GREDI IN KOLENASTE GREDI) IN ROČICE

Med te izdelke, ki običajno prenašajo vrtilno pogonsko silo,
spadajo:

(1) Glavna ali pogonska gred, ki neposredno žene motor.

(2) Sprijemne gredi za spajanje z glavno gredjo s pomočjo jermena
in jermenice ali s pomočjo zob itd. te gredi se uporabljajo za
prenos navora z glavne gredi na določeno število strojev ali na
različne dele istega stroja.

(3) Zglobne gredi z dvema ali več gredmi, spojenih s pomočjo
zglobov z žogico ali čašico itd.

(4) Upogibne (fleksibilne) redi, ki prenašajo gibanje s pogonske
enote na primer: na ročna orodja, merilne instrumente (števce
obratov, brzinomere itd.).

(5) Ročice in kolenaste gredi. Te gredi so lahko izdelane iz
enega kosa, ali pa so sestavljeni iz nekaj delov. Sprejemajo
premočrtno gibanje (na primer: od batnih strojev) in ga
spreminjajo v vrtilno gibanje, ali pa obratno.

(6) Odmične gredi in ekscentrične gredi.

Ta tarifna številka ne vključuje prostih osi, ki ne prenašajo
sile, ampak so na njih le obešena kolesa ali kakšen drug vrtilni
del.

Iz te tarifne številke so izključeni :

(a) železne ali jeklene palice enovitega prereza (tar. št. 72.14
ali 72.15),

(b) preprosti kosi vpredene žice za proizvodnjo upogibnih osi,
neopremljene s priključnimi dodatki (tar. št. 73.12) in

(c) oscilirujoče zunanje palice, ki prenašajo gibanje na rezila
kosilnic ali kosilnic za travo (tar. št. 84.33).

               (B) LEŽAJNA OHIŠJA IN DRSNI LEŽAJI

Ohišja za ležaje sestoje iz okvirja ali bloka, ki je konstruiran
tako, da je vanj moč namestiti drsni, kroglični, valjčni itd.
ležaj, v katerem oziroma proti kateremu se (če gre za tlačni
ležaj) vrtijo konci gredi ali osi. Ohišja običajno sestoje iz
dveh delov, ki potem, ko sta spojena, oblikujeta obroč, v katerem
je ležaj. Ohišja imajo lahko vgrajene naprave za mazanje ležajev.

Ohišja imajo pogosto tudi ploščo, nosilko ali konzolo itd., s
pomočjo katere jih je moč pritrditi na stroj, steno ali kakšen
drug del stavbe. Vendar pa se te nosilke, plošče ali konzole
(tačke) uvrščajo po materialu iz katerega so izdelane (običajno v
tar. št. 73.25 ali 73.26), v kolikor so brez ležajnega ohišja
oziroma niso konstruirane tako, da bi lahko sprejele ležaj.

Ohišja za ležaje z že vgrajenimi krogličnimi, valjčnimi ali
igličnimi ležaji ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki, vendar
pa se kroglični, valjčni ali iglični ležaji, dobavljeni posebej,
uvrščajo v tar. št. 84.82.

Na drugi strani pa se drsni ležaji uvrščajo v to tarifno
številko, četudi se uvažajo brez ohišij. Ti ležaji sestoje iz
obročev iz antifrikcijske kovine ali iz drugih materialov (na
primer: iz sintrirane kovine ali iz plastičnih mas). Lahko so
izdelani v enem kosu ali iz več kosov, ki so med seboj spojeni in
ki oblikujejo gladek ležaj, v katerem se vrti os ali gred.

Ta tarifna številka ne vključuje ogljičnih ali grafitnih ležajev
(tar. št. 68.15).

        (C) ZOBNIKI IN ZOBNIŠKI PRENOSNIKI, VŠTEVŠI TORNE
              (FRIKCIJSKE) PRENOSNIKE IN VERIŽNIKE

Osnovni zobnik je nazobljeno kolo, cilinder, stožec, letev ali
polž. V sklopu takšnih prenosnikov se zobje enega med njimi
ujemajo z zobmi drugega, tako da se vrtilno gibanje prvega
prenaša na naslednjega itd. Vrtilno gibanje se lahko (odvisno od
števila zob na posameznih prenosnikih) prenaša z isto, večjo ali
z manjšo hitrostjo. Na drugi strani pa je od tipa prenosnika in
od kota, pod katerim vključuje naslednji prenosnik, odvisna tudi
sprememba smeri prenosa, ali pa rotacijska sprememba v linearno
gibanje ali obratno (kot je temu primer pri zobati letvi in
zobatem kolescu).

Ta tarifna številka vključuje vse vrste zobnikov, vštevši
cilindrične, stožičaste, helikoidalne zobnike, polžna kolesa,
zobate letve in zobata kolesca, diferencialne zobnike itd. ter
sklope takšnih zobnikov. V to tarifno številko spadajo tudi
nazobljena in podobna kolesa za uporabo s transmisijskimi
verigami.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi torni (frikcijski)
prenosniki. Ti prenosniki imajo obliko koles, diskov ali
cilindrov in prenašajo gibanje s pomočjo medsebojne trenja, v
kolikor so montirani tako, da je eden na pogonski gredi, drugi pa
na gnani gredi. Običajno so iz litega železa, v nekaterih
primerih pa so lahko tudi prevlečeni z usnjem, lesom, zlepljenimi
vlakni ali z drugimi materiali, ki povečujejo trenje.

                 (D) NAVOJNE GREDI S KROGLICAMI

Navojne gredi s kroglicami sestoje iz gredi in matice z ležajnimi
kroglicami, razporejenimi vzdolž krožnice med navoji na notranji
strani. Te naprave omogočajo spremembo vrtilnega gibanja v
linearno in obratno.

       (E) OHIŠJA MENJALNIKOV IN DRUGIH MENJALNIKOV BRZIN,
                  VKLJUČUJOČ PRETVORNIKE NAVORA

Te naprave zagotavljajo razpon brzin, ki jih je moč ročno ali
avtomatsko menjavati, kot to zahteva stroj.

Med drugim vključujejo:

(1) Ohišja menjalnikov so sklopi zobnikov, katere je moč izbirati
v alternativnem razporedu. Na ta način je možno brzino menjati
glede na razporejene pare zobnikov.

(2) Torni (frikcijski) diski ali torne (frikcijske) stožičaste
sklopke z verigami ali s pogonskimi jermeni, pri katerih je disk,
stožec, veriga ali jermen v stiku s tornim kolesom, katerega
položaj je v razmerju do središča diska ali vrha stožca možno
avtomatsko (ali tako, kot je potrebno) menjati in tako
kontrolirati hitrost obratov, ki se prenašajo.

(3) Hidravlični prenosniki s spremenljivimi hitrostmi, vštevši
tudi hidravlične pretvornike navora. Spremembe nastanejo z
vrtenjem lopatice pogonskega elementa v tekočini (običajno v
olju) napram fiksnim ali gibljivim lopaticam gnanega elementa.
Sila se prenaša s pritiskom (hidrostatični menjalniki), ali pa s
fluksom (hidrodinamični menjalniki ali pretvorniki navora).

Ta tarifna številka ne vključuje menjalnikov ali drugih
menjalniških sklopov za menjanje brzin, ki so kombinirani z
motorjem - uvrščajo se v isto tarifno številko kot motor.

                         (F) VZTRAJNIKI

Vztrajniki so razmeroma velika in težka kolesa, ki so običajno
izdelana tako, da je njihovo breme skoncentrirano blizu roba.
Vztrajnost takšnega vrtečega kolesa masi k upiranju sleherni
spremembi hitrosti motorja in na ta način vztrajnik vzdržuje
stalno hitrost. Vztrajniki imajo lahko včasih nažlebljen ali
nazobljen rob, lahko pa so tudi opremljeni s spojnimi vzvodi,
tako da se lahko v določenih okoliščinah uporabijo za prenos
energije (na primer: kot pogonski vztrajnik ali zobnik).

          (G) JERMENICE IN VRVENICE, VKLJUČUJOČ ŠKRIPCE

Jermenice in vrvenice so kolesa, ki imajo včasih nažlebljen obod
in ki prenašajo vrtilno gibanje iz enega kolesa na drugega s
pomočjo neskončnega rotirujočega jermena ali vrvi, ki je v stiku
s kolesom. Ta tarifna številka vključuje navadne jermenice in
vrvenice, bobne, konične in stopničaste jermenice in vrvenice
itd.

V to skupino spadajo tudi škripci za dvigala itd., pa tudi proste
jermenice in vrvenice, ki sami ne prenašajo nobene sile, pač pa
služijo kot vodila ali vrtilno mesto za tranmisijsko vrv ali
pramen (na primer: proste jermenice, ki se uporabljajo za
uravnavanje napetosti pogonskega jermena).

Vendar pa so sklopi dveh ali več škripcev iz te tarifne številke
izključeni, saj že predstavljajo dvigalo (tar. št. 84.25).

                           (H) SKLOPKE

Sklopke se uporabljajo za vključitev in izključitev pogona.

Med sklopke spadajo:

Torne (frikcijske) sklopke, v katerih je moč vrtilne diske,
obroče, stožce itd. s trenjm vključiti ali izključiti; sklopke, v
katerih imajo nasprotno nameščeni deli izrastke in njim ustrezne
žlebove; centrifugalne sklopke, katerih vključevanje in
izključevanje je odvisno od števila vrtljajev; sklopke na
stisnjeni zrak; hidravlične sklopke itd.

Vendar so iz te tarifne številke izključene elektromagnetne
sklopke (tar. št. 85.05).

          (I) GREDNE SKLOPKE (VŠTEVŠI ZGLOBNE SKLOPKE)

Te sklopke vključujejo sklopke z oglavom, sklopke s prirobnicami,
prožne ali fleksibilne sklopke, hidravlične sklopke itd. ter
univerzalne sklopke - zglobne sklopke, kot so kardanski zglobi in
Oldhamove sklopke.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja v oddelku XVI), se tudi deli proizvodov iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni :

(a) grobi odkovki iz tar. št. 72.07,

(b) transmisijska oprema opisanih vrst (menjalniška ohišja,
transmisijske gredi, diferenciali itd.), konstruirana izključno
ali predvsem za uporabo v vozilih ali letalih (oddelek XVII).
Vendar je treba poudariti, da se ta izključitev ne nanaša na
notranje dele motorjev za vozila ali letala - ti deli ostanejo
uvrščeni v tej tarifni številki.

 Na ta način ostanejo uvrščene v tej tarifni številki kolenaste
gredi, četudi so posebej obdelane za rabo v avtomobilskem
motorju.

 Vendar pa se transmisijske gredi, ohišja menjalnikov in
diferenciali za avtomobile uvrščajo v tar. št. 87.08.

 Poudariti je še treba, da ostane uvrščene v tej tarifni številki
transmisijska oprema tipov, opisanih v tej tarifni številki,
četudi je konstruirana posebej za ladje,

(c) deli stenskih ali ročnih ur (tar. št. 91.14).


84.84

TESNILA IZ KOVINSKIH LISTOV, KOMBINIRANA Z DRUGIM MATERIALOM, ALI
IZ DVEH ALI VEČ PLASTI KOVINE; GARNITURE TESNIL, RAZLIČNE PO
SESTAVI MATERIALA, V VREČKAH, OVITKIH ALI PODOBNIH PAKIRANJIH;
MEHANSKI ČEPI (TESNILA)

8484.10 - Tesnila iz kovinskih listov, kombinirana z drugim
materialom ali iz dveh ali več plasti kovine

8484.10 - Mehanski čepi (tesnila)

8484.90 - Drugo

     (A) TESNILA IZ KOVINSKIH LISTOV, KOMBINIRANA Z DRUGIMI
           MATERIALI ALI IZ DVEH ALI VEČ PLASTI KOVIN

Ta tesnila so sestavljena iz:

(i)  Azbestnega jedra (včasih iz klobučevine, lepenke ali
drugega materiala), ki je nameščen med dva kovinska lista,

ali  (ii)  Iz azbesta in drugih nekovinskih materialov, narezanih
v določene oblike in obloženih s kovinskimi listi vzdolž in okoli
zunanjih robov ter okoli robov lukenj, napravljenih v tesnilu,

ali  (iii)  Več plasti kovinske folije (iz istega ali iz
različnih kovin), ki so stisnjene skupaj.

Tesnila se uporabljajo v glavnem v nekaterih motorjih ali
črpalkah ter za spajanje cevi.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključena tesnila iz
azbestnih plošč, armiranih s kovinsko žico, ali iz kovinske gaze
(tar. št. 68.12), če ne predstavljajo dela kakšnega kompleta ali
asortimenta, ki je zajet v drugem delu te tarifne številke.

           (B) KOMPLETI (SETI) ALI ASORTIMENTI TESNIL

Takšni kompleti ali asortimenti iz kateregakoli materiala (iz
aglomerirane gume, usnja, tekstila, plute, lepenke, azbesta itd.)
se v to tarifno številko uvrščajo, če so v vrečkah, ovojih,
škatlah itd., vendar pod pogojem, da tesnila niso v celoti iz
istega materiala.

Da se lahko uvrstijo v to tarifno številko, morajo kompleti ali
asortimenti vsebovati najmanj dva tesnila, izdelana iz različnih
materialov.

Na primer:

Komplet s 5-imi tesnili, se uvršča takole:

- če so vsa iz lepenke, se uvrščajo v tarifno številko 48.23;

-  če pa je med tesnili, takšnega kompleta, tudi tesnilo iz gume,
se komplet uvršča v tarifno številko 84.84.

                      (C) MEHANSKA TESNILA

Mehanska tesnila (t.j. drsna obročna tesnila in vzmetna obročna
tesnila) predstavljajo mehanske naprave, ki vzpostavijo
nepredušni stik med ploščatimi, vrtljivimi površinami, s čimer
preprečijo škodo na napravah zaradi visokega pritiska, saj s
premikanjem ali vibracijami pritisk amortizirajo.

Sestava the naprav je v glavnem zelo zapletena.

Vključuje:

(i)  pritrjene dele, ki po namestitvi naprave postanejo
integralni del stroja ali aparata, in

(ii)  premične dele (vrtljive elemente, vzmetne elemente itd.).

Predvsem zaradi gibljivih delov jih imenujejo "mehanska tesnila".

Ta tesnila delujejo kot protivibracijske naprave, ležaji,
dejanska tesnila in včasih, kot sklopi. Ta tesnila se uporabljajo
v številnih napravah, med drugim v črpalkah, kompresorjih,
mešalnikih in turbinah. Izdelani so iz najrazličnejših materialov
in v najrazličnejših oblikah.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) tesnil, razen tesnil zapletenih vrst, ki imajo vgrajen
kovinski list ali folijo in ki ne izpolnjujejo pogoje, razložene
v prejšnji točki pod (B). Takšna tesnila se običajno uvrščajo po
materialu, iz katerega so izdelani;

(b) tesnilne vrvice za stroje (na primer: iz azbestne vrvi) (tar.
št. 68.12, iz tekstilnih vrvi tar.št. 59.11);

(c) semeringov - tar. št. 84.85.


84.85

DELI STROJEV BREZ ELEKTRIČNIH PRIKLJUČKOV, IZOLATORJEV, TULJAV,
KONTAKTOV ALI DRUGIH ELEKTRIČNIH DELOV, KI NISO NAVEDENI IN NE
ZAJETI DRUGJE V NOMENKLTURI

8485.10 - Vijaki in lopatice za ladje in čolne

8485.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje vse neelektrične dele strojev,
razen:

(a) delov, ki so konstruirani posebej za izključno ali pretežno
uporabo na določenem stroju (vštevši stroje iz tar. št. 84.79 ali
85.43 iz oddelka XVII, iz 90. poglavja itd.) in ki se glede na to
uvrščajo v isto tarifno številko kot določeni stroj (ali pa v
posebno tarifno številko, če je predvidena),

(b) delov, zajetih v tar. št. od 84.81 do 84.84 in

(c) delov, ki so bolj specifično zajeti v drugih tarifna
številkah Nomenklature, ali pa delov, ki so z opombo1 v oddelku
XVI ali z opombo 1 k 84. poglavju izključeni, na primer:

- transmisijski, transportni ali elevatorski trakovi ali jermeni
iz plastičnih mas (39. poglavje),

- transmisijski, transportni ali elevatorski jermeni ali trakovi
iz gume (tar. št. 40.10),

- drugi deli, izdelani iz mehke gume (tar. št. 40.16),

- deli iz usnja ali umetnega usnja (tar. št. 42.04),

- transmisijski ali prenosni ali ali elevatorski trakovi ali
jermeni iz tekstilnega materiala (tar.št. 59.10),

- drugi strojni deli iz tekstilnega materiala (tar. št. 59.11),

- deli iz keramike ali stekla (69. ali 70. poglavje),

- strojni deli, v celoti izdelani iz dragih ali poldragih kamnov
(naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih) (71.
  poglavje),

- vijaki, vzmeti ali drugi deli za splošno rabo, kot je
opredeljeno v opombi 2 v oddelku XV ter

- krtače (tar. št. 96.03).

Glede na to je v splošnem moč izdelke iz te tarifne številke
prepoznati kot dele različnih strojev, ne pa dele točno
določenega stroja.

Skladno s temi pogoji spadajo v to tarifno številko:

-  Neavtomatske mazalke za mazanje.

-  Cuclji za mazanje z mastjo.

-  Ročna kolesa, vzvodi in ročaji.

-  Varnostni stražarji (safety guards) (ščiti) (odbijači) in
osnovne plošče (baseplates).

-  Tesnilni obroči za tesnenje olja (semeringi). To so obroči
okroglega preseka in imajo enostavno konstrukcijo (upogljiv
gumijasti ali plastičen obroč, ki je ojačan s kovinskim obročem
ali ringom), za katerega je značilno, da nima premičnih delov.
Uporabljajo se v številnih napravah ali strojih, kjer je potrebna
tesnitev olja ali plina ali preprečuje prahu itd. vstop s
tesnenjem površine.Običajno se jih vgrajujejo na osi, gredi ipd.

V to tarifno številko spadajo tudi vijaki in lopatatsta kolesa za
ladje in čolne.

                          85. POGLAVJE

    ELEKTRIČNI STROJI IN OPREMA TER NJIHOVI DELI; APARATI ZA
     SNEMANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA, TELEVIZIJSKI APARATI ZA
 SNEMANJE ALI REPRODUKCIJO SLIKE IN ZVOKA TER DELI IN PRIBOR ZA
                           TE IZDELKE

OPOMBE

1. V to poglavje niso vključeni:

(a) električno ogrevane odeje, posteljne blazine (63.Poglavje),
blazine za stopala in podobno (64.Poglavje), električno ogrevana
obleka (v glavnem 61. ali 62. Poglavje), obutev in blazinice za
ušesa ter drugi električno ogrevani predmeti, ki jih ljudje
nosijo ali se vanje zavijajo,

(b) stekleni izdelki iz tar. št. 70.11; ali

(c) električno ogrevano pohištvo iz 94. Poglavja.

2. Tarifne številke od 85.01 do 85.04 ne vključujejo blaga,
navedenega v tarifna številkah 85.11, 85.12, 85.40, 85.41 ali
85.42.

Vendar pa se usmerniki z živosrebrovo paro v kovinskem
rezervoarju uvrščajo v tar. št. 85.04.

3. Tar. številka 85.09 vključuje samo naslednje elektromehanske
stroje, ki se običajno uporabljajo v gospodinjstvu:

(a) vakuumski sesalnike (čistilce) za prah, loščilce za tla,
stroje za mletje in mešanje hrane, sokovnike za sadje in vrtnine
- n e g l e d e na maso;

(b) druge stroje, pod pogojem,da njihovna masa ne presega 20 kg.

Tarifna številka 85.09 ne vključuje:

-  ventilatorjev in ventilacijskih ali recirkulacijskih
kuhinjskih odstranjevalnikov vonjav z vgrajenim ventilatorjem,
vključno tudi tistih s filtri ali brez njih (tar. št. 84.14),

-  centrifug za sušenje (ožemanje) perila (tar. št. 84.21),

-  pomivalnih strojev (tar. št. 84.22),

-  pralnih strojev za gospodinjstvo (tar. št. 84.50),

-  strojev za likanje z valji ali za likanje na kakšen drug način
(tar. št. 84.20 ali 84.51),

-  industrijskih vakuumskih sesalcev (tar. št. 84.79),

-  šivalnih strojev (tar. št. 84.52),

-  električnih škarij (tar. št. 85.08) ali

-  elektrotermičnih aparatov (tar. št. 85.16).

4. Izraz "tiskana vezja" iz tar. št. 85.34 so mišljena vezja, pri
katerih so na izolirani podlagi po kateremkoli postopku tiskanja
(na primer: z odvzemanjem, galvaniziranjem ali jedkanjem), ali po
postopku "vezij s plastjo" oblikovani elementi prevodnikov,
kontaktov ali drugih tiskanih elementov (na primer: indukcijskih
navitij, uporov ali kondenzatorjev), posamično ali medsebojno
povezanih po poprej določeni shemi, ne pa tudi elementov, ki
lahko proizvedejo, pretvorijo, modulirajo ali ojačijo električni
signal (na primer: polprevodniških elementov).

Z izrazom "tiskana vezja" niso mišljena vezja, kombinirana z
elementi, ki ne štejejo za elemente, dobljene s postopkom
tiskanja niti niso mišljeni posamezni ločeni upori, kondenzatorji
ali indukcijska navitja. Tiskana vezja so lahko opremljena z
netiskanimi elementi za povezave.

Tankoplastna ali debeloplastna vezja, ki vsebujejo pasivne in
aktivne elemente, dobljene med istim tehnološkim postopkom, se
uvrščajo v tar. št. 85.42.

5. Za tarifni številki 85.41 in 85.42 veljajo naslednje
definicije:

(A) Z izrazom "diode, transistorji in podobni polprevodniški
elementi" so mišljeni polprevodniški elementi, katerih delovanje
je odvisno od spremembe upornosti pod vplivom električnega polja;

(B) Z izrazom "elektronska integrirana vezja in mikrosestavi" so
mišljeni:

(a) Monolitna integrirana vezja, pri katerih so elementi
tokokroga (diode, transistorji, upori, kondenzatorji, vmesne
zveze itd.) praviloma oblikovani v osnovnem materialu ter na
površini polprevodniškega materiala (na primer: dopiranega
silicija) in so nedeljiva celota;

(b) Hibridna integrirana vezja, pri katerih so pasivni elementi
(upori, kondenzatorji, vmesne zveze itd.) dobljeni s tankoplastno
in debeloplastno tehniko in aktivni elementi (diode,
transistorji, monolitna integrirana vezja itd.) dobljena s
polprevodniško tehnologijo, nedeljivo povezani na eni izolirni
podlagi (steklo, keramika itd.). Ta vezja imajo lahko tudi
diskretne komponente;

(c) Mikrosestavi v tehniki vlitega modula, mikromodula in
podobnih vrst, ki so sestavljeni iz diskretnih aktivnih ali obeh:
aktivnih in pasivnih komponent, kombiniranih in medsebojno
povezanih.

Pri uvrščanju izdelkov, opredeljenih v tej Opombi, imata tarifni
številki 85.41 in 85.42 prednost pred vsemi drugimi tarifna
številkami te Nomenklature, v katere bi se izdelki lahko uvrstili
glede na njihovo funkcijo.

6. Plošče, trakovi in druge podlage iz tar. številk 85.23 in
85.24 se uvrščajo v ti dve tarifni številki tudi, če se
dobavljajo skupaj z aparati, za katere so namenjeni.

7. V smislu tar. št. 85.48 so "odpadki, ostanki in iztrošene
primarne celice ter odpadki, ostanki in iztrošeni električni
akumulatorji" mišljeni taki, ki niso več uporabni zaradi
iztrošenosti, loma, razreza ali drugih vzrokov, niti niso
sposobni za ponovno polnjenje.

Opomba za tarifno podštevilko.

1.  Tarifni podštevilki 8519.92 in 8527.12 vključujeta s a m o
"žepne kasetofone" z vgrajenim ojačevalcem, brez vgrajenih
zvočnikov, prirejenih za delovanje brez zunajnega vira električne
energije in velikosti, ki ne sme presegati dimenzij 170 mm x 100
x 45 mm.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

            (A) SPLOŠNA VSEBINA IN STRUKTURA POGLAVJA

To poglavje vključuje vse električne stroje in opremo, r a z e n:

(a) strojev in aparatov vrst, ki so že zajete v 84. Poglavju in,
ki ostanejo v tej uvrščeni tudi, če so električni (glej splošna
določila komentarja k temu poglavju) in

(b) nekaterega blaga, ki je iz Oddelka izključena (glej splošna
določila k Oddelku XVI).

V nasprotju s pravili 84. Poglavja, vključuje to poglavje blago
iz keramičnega materiala ali stekla (z izjemo steklenih hrušk,
plaščev ali cevi za žarnice, sijalke itd. - glej tar. št. 70.11).

V to poglavje so vključeni:

(1) Stroji in aparati za proizvodnjo, pretvarjanje ali
skladiščenje električne energije,

na primer:

- generatorji, transformatorji itd. (tar. št. od 85.01 do 85.04)
in

- primarne celice (tar. št. 85.06) ter akumulatorji (tar. št.
85.07).

(2) Nekateri elektromehanski aparati,

na primer:

- ročna prenosna orodja (tar. št. 85.08),

- nekateri gospodinjski aparati (tar. št. 85.09) in

- električni brivniki in električni aparati za striženje (tar.
št. 85.10).

(3) Nekateri stroji in aparati, katerih delovanje je odvisno od
lastnosti ali učinka elektrike, kot so elektromagnetni učinki, od
ogrevalnih lastnosti itd. (tar. št. 85.05, od 85.11 do 85.18, od
85.25 do 85.31 in 85.43).

(4) Instrumenti in aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ter
aparati za snemanje in reprodukcijo slike, deli in pribor za
takšne instrumente in aparate (tar. št. od 85.19 do 85.22).

(5) Podlage za zvočna ali podobna snemanja drugih pojavov
(vključno tudi podlage za video sliko, vendar izključuje
fotografske ali kinematografske filme iz 37. Poglavja) (tarifni
številki 85.23 in 85.24).

(6) Nekatero električno blago, ki se v širšem smislu besede ne
uporablja neodvisno, je pa konstruirana za opravljanje kakšne
posebne vloge, če je vgrajena v električno opremo, na primer:

- kondenzatorji (tar. št. 85.32),

- stikala, varovalke, spojne škatle itd. (tar. št. 85.35 ali
85.36),

- žarnice (tar. št. 85.39),

- termoionske cevi itd., radijske sijalke in cevi (tar. št.
85.40),

- diode, transistorji in podobni polprevodniški elementi (tar.
št. 85.41),

- ogljikove elektrode (tar. št. 85.45).

(7) Nekateri izdelki in materiali, ki se uporabljajo v
električnih aparatih in opremi zaradi njihovih prevodnih ali
izolacijskih lastnosti, kot so

na primer:

- izolirna žica (vodnik) in kabli (tar. št. 85.44),

- izolatorji (tar. št. 85.46),

- izolacijski deli in kovinske vodniške cevi z notranjo
izolacijsko oblogo (tar. št. 85.47).

Razen pravkar navedenega blaga vključuje to poglavje tudi
permanentne (trajne) magnete, vključno tudi še nenamagnetene, pa
tudi delovne ročaje trajnih magnetov (tar. št. 85.05).

Vendar je treba poudariti, da vključuje to poglavje samo nekatere
vrste elektro-termičnih naprav, na primer: peči itd. (tar. št.
85.14) in naprave za ogrevanje prostorov, gospodinjske aparate
itd. (tar. št. 85.16).

Vendar se električno ogrevane naprave v glavnem uvrščajo v druga
poglavja (pretežno v 84. Poglavje), na primer:

-električno ogrevani parni kotli in kotli za pregreto vodo (tar.
št. 84.02),

-klimatizacijski stroji (tar. št. 84.15),

-aparati za žganje, destilacijo in druge naprave iz tar. št.
84.19,

-stroji za kalandriranje ali drugi stroji za valjanje ter valji
zanje (tar. št. 84.20),

-inkubatorji za živino in leženje jajc (tar. št. 84.36),

-stroji za splošno uporabo za žigosanje dreves, plute, usnja itd.
(tar. št. 84.79) in

-medicinski aparati (tar. št. 90.18).

                            (B) DELI

V splošnem veljajo glede delov splošna določila komentarja k
Oddelku XVI.

Neelektrični deli strojev in aparatov iz tega poglavja se
uvrščajo takole:

(i) Številni predmeti so pravzaprav vključeni v druga poglavja
(posebno v 84. Poglavje), na primer: črpalke in ventilatorji
(tar. št. 84.13 ali 84.14), pipe, ventili itd. (tar. št. 84.81),
kroglični ležaji (tar. št. 84.82), transmisijski gredi, zobniki
itd. (tar. št. 84.83).

(ii) Drugi neelektrični deli, primerni samo ali pretežno za
uporabo z električnim strojem iz tega poglavja (ali z več stroji,
ki se uvrščajo v isto tarifno številko), se morajo uvrstiti
skupaj s tem strojem (ali stroji), ali pa v tarifne številke
85.03, 85.22, 85.29 ali 85.38 - odvisno od primera.

(iii) Drugi neelektrični deli so vključeni v tar. št. 84.85.


85.01

ELEKTROMOTORJI IN ELEKTRIČNI GENERATORJI (RAZEN GENERATORSKIH
AGREGATOV)

8501.10 - Motorji moči do 37,5 W

8501.20 - Univerzalni motorji (na izmenični ali enosmerni tok)
          zmočjo nad 37,5W

        - Drugi enosmerni motorji; generatorji enosmernega toka:

8501.31 - - z močjo do vključno 750 W

8501.32 - - z močjo nad 750 W do vključno 75 kW

8501.33 - - z močjo nad 75 kW do vključno 375 kW

8501.34 - - z močjo nad 375 kW

8501.40 - Drugi izmenični motorji, enofazni

        - Drugi izmenični motorji, večfazni:

8501.51 - - z močjo do vključno 750 W

8501.52 - - z močjo nad 750 W do vključno 75 kW

8501.53 - - z močjo nad 75 kW

        - Generatorji izmeničnega toka (alternatorji):

8501.61 - - z močjo do vključno 75 kVA

8501.62 - - z močjo nad 75 kVA do vključno 375 kVA

8501.63 - - z močjo nad 375 kVA do vključno 750 kVA

8501.64 - - z močjo nad 750 kVA

                     (I) ELEKTRIČNI MOTORJI

Električni motorji so stroji, ki električno energijo pretvarjajo
v mehansko silo. V to skupino so vključeni rotacijski in linearni
motorji.

(A) Rotacijski motorji proizvajajo mehansko silo v obliki
rotacijskega gibanja. Obstajajo številne vrste in velikosti teh
motorjev, odvisno pač od tega, ali delujejo na enosmerni ali
izmenični tok in od uporabe ali namena, za katerega so namenjeni
oziroma konstruirani. Ohišje motorja je lahko prilagojeno
pogojem, v katerem motor deluje (na primer: neprepustno za prah,
za vodo, za iskre in plamen, motorji, gnani s pomočjo
transmisijskih jermenov ali motorji, izpostavljeni velikim
treslajem).

Številni motorji imajo lahko vgrajen ventilator ali drugo napravo
za hlajenje motorja med njegovim delovanjem.

Razen električnih zaganjalnikov (starterjev) za motorje z
notranjim izgorevanjem (tar. št. 85.11), vključuje ta tarifna
številka električne motorje vseh vrst - od motorjev majhne moči,
ki se uporabljajo v instrumentih, stenskih urah, časovnih
stikalih, šivalnih strojih itd. do velikih in močnih motorjev za
valjarne itd.

Motorji ostanejo uvrščeni v tej številki tudi, če so opremljeni z
jermenicami, zobniki ali reduktorji, ali pa če imajo upogibno
gred (pri ročnem orodju).

Ta tarifna številka vključuje "izvenkrmne" motorje za pogon
čolnov, in sicer v obliki integralne celote, ki vključuje
električni motor, gred, vijak in krmo.

Sinhroni motorji za mehanizme stenskih ur se uvrščajo v to
tarifno številko tudi, če so opremljeni z zobniki. Vendar pa so
takšni motorji, ki so opremljeni s sistemom kolesc za stenske
ure, iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 91.09).

(B)  Linearni motorji proizvajajo mehansko silo v obliki
linearnega gibanja.

Linearni indukcijski motorji sestoje iz enega ali več primarnih
delov, sestavljenih iz magnetnih vezij, ki so običajno laminirana
(zložba magnetnih laminatov), na katerih so nameščena navitja
žice, in iz sekundarnega dela, ki je običajno v obliki plošč ali
profilov iz bakra ali aluminija.

Ti motorji ustvarjajo pogonsko silo, če se primarni del v
prisotnosti sekundarnega obudi z dovajanjem izmeničnega toka. Ta
dva dela sta ločena s plastjo zraka. Translatorno gibanje (en del
se giblje, drug pa je nepremičen) se ustvarja brez mehanskega
stika.

Značilnosti električnih motorjev z linearno indukcijo so različne
glede na namen, za katerega so konstruirani oziroma namenjeni. Za
pogon vlakov na zračni blazini (primarni deli so na vozilih in
"zajahajo" tračnico (sekundarni element), ki je pritrjena na
tir), za pogon naprav za manipulacijo z bremeni (sekundarna
plošča je montirana pod vozičkom in se giblje nad vrsto primarnih
navitij, ki so nameščena med tračnicama), za pogon zračnih
transporterjev (konvejnerski drsni nosilci bremen s primarnimi
deli, ki se premikajo pod sekundarnimi deli - profili), za
nameščanje vozil na avtomobilska parkirišča ali v skladišča
(sekundarni deli ali palete se premikajo s pomočjo primarnih
delov, nameščenih v tla), za krmiljenje na primer: batnih črpalk
in ventilov (to funkcijo je moč opravljati s pomočjo
"polisolenoidnih" linearnih motorjev, pri katerih se gred
(sekundarni del) pomika sem in tja znotraj obročastega primarnega
dela) in za pozicioniranje na obdelovalnih strojih itd.

Linearni motorji na enosmerni tok, ki za delovanje uporabljajo
medsebojno učinkovanje elektromagnetov ali trajnih magnetov, se
lahko uporabljajo kot nadomestni ali oscilirujoči motorji (na
primer: za črpalke z izmeničnim gibom, za pogon tkalskih
čolničev), kot koračni motorji (na primer: za majhne
transporterje) itd.

V to skupino so vključeni tudi:

(1) Servo motorji, ki s uvažajo posebej in, ki sestoje v glavnem
iz elektromotorja z menjalnikom za reduciranje hitrosti z
vgrajeno napravo za prenos sile (na primer: vzvod, jermenica). Ti
motorji so namenjeni za nastavljanje spremenljive lege
regulacijskega krmiljenja na kotlih, pečeh ali drugih napravah
(za nujne primere ima lahko tudi možnost ročnega pogona).

(2) Naprava za avtomatsko sinhroniziranje s statorjem, ki ima tri
tuljave pod kotom 120° in rotor z eno tuljavo. Rotor je spojen z
dvema drsnima obročema zaradi skupnega pogona (sinhroniziranega
oddajnika in sinhroniziranega prejemnika) na primer: v
telemetriji ali v sistemu daljinskega upravljanja.

(3) Električni iniciator ventilov, ki sestoji iz elektromotorja z
reduktorjem in pogonske gredi. V nekaterih primerih ima tudi
razne naprave (na primer: z elektroiniciatorjem,
transformatorjem, ročnim kolesom). Služi za premikanje zapor
ventilov.

                   (II) ELEKTRIČNI GENERATORJI

Stroji, ki proizvajajo električni tok iz različnih energetskih
virov (mehanskih, sončnih), se uvrščajo v to tarifno številko,
pod pogojem, da niso bolj specifično zajete v kakšni drugi
tarifni številki te Nomenklature.

Obstajati dve najpomembnejši skupini:

- generatorji enosmernega toka-DC (dinamo stroji) in

- generatorji izmeničnega toka-AC (alternatorji).

Obe vrsti strojev sestoje iz statorja, ki je montiran v ohišju,
in rotacijskega dela (rotorja), ki je montiran znotraj statorja
na gredi, katerega žene primarni gonilnik. Pri enosmernem
generatorju je komutator s segmenti montiran na gredi rotorja.
Proizveden električni tok se odvaja s sistemom ogljičnih krtačk,
ki drsijo po segmentih komutatorja in prenašajo tok v zunanje
tokokroge. Generatorji izmeničnega toka so večinoma brez krtačk.
Tok, katerega proizvajajo, se odvaja s pomočjo drsnih obročev,
montiranih na gredi rotorja, in se prenaša s sistemom ogljičnih
krtačk, ki drsijo po drsnih obročih.

Stator običajno sestoji iz sistema elektromagnetov, pri nekaterih
generatorjih enosmernega toka (pri magnetnoelektričnih
generatorjih) pa s uporablja sistem trajnih magnetov. Rotor
najpogosteje sestoji iz sistema žičnih navitij okoli železnega
laminiranega jedra. Ta sistem je znan kot "kotva" - armatura. V
nekaterih strojih za izmenični tok je rotacijski del sistem polj.

Električni generatorji so lahko na ročni ali nožni pogon (s
pedalom), vendar imajo običajno primarni gonilnik (na primer:
hidravlične turbine, parne turbine, vetrnice, batni parni stroji,
motorje z notranjim izgorevanjem). V vsakem primeru pa ta tarifna
številka vključuje samo električne generatorje, ki nimajo
gonilnika.

Ta tarifna številka vključuje tudi fotonapetostne generatorje, ki
so sestavljeni iz plošč fotocelic, kombiniranih z drugimi
napravami, na primer: z akumulatorskimi baterijami in z
elektronskimi napravami za krmiljenje (regulator napetosti,
inverter itd.) ter plošče in module, opremljene s preprostimi
elementi (na primer: z diodami za kontrolo smeri električnega
toka), ki dajejo električni tok za neposredno uporabo (na primer:
v motorju, v elektrolizerju itd.).

V teh napravah nastaja elektriciteta s pomočjo solarnih (sončnih)
celic, ki solarno (sončno) energijo neposredno spreminjajo v
elektriciteto (fotonapetostna konverzija).

V to tarifno številko so vključeni vsi električni generatorji,
vključno: velike generatorske centrale, majhne pomožne
generatorje, ki se uporabljajo za vzbujanje navitij drugih
generatorjev, generatorje raznih velikosti ali vrst, ki se
uporabljajo za oskrbo z električnim tokom za razne namene (na
primer: na ladjah, na farmah, ki niso priključene na zunanje
napajanje, v kemični industriji za elektrolizo in pri dieselsko -
električnih vlakih).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) bobni in valji z vgrajenim elektromotorjem za trakovne ali
valjčne transporterje (tar. št. 84.31),

(b) vibracijski motorji in elektromagnetni vibratorji iz tar. št.
84.79 (glej komentar k tej tarifni številki),

(c) električni generatorji, kombinirani s primarnimi gonilniki
(tar. št. 85.02),

(d) generatorje visoke napetosti (tar. št. 85.04),

(e) primarne celice in primarne baterije (tar. št. 85.06),

(f) generatorji (dinamski stroji in alternatorji), ki se
uporabljajo skupaj s stroji z notranjim izgorevanjem, ali pa za
svetlobno ali signalizacijsko opremo koles na nožni pogon ali
motornih vozil (tar. št. 85.11 in 85.12 - odvisno od primera),

(g) solarne (sončne) celice, sestavljene v module ali ne, ali pa
plošče, ki niso opremljene z drugimi elementi, pač pa dajejo moč,
ki je neposredno uporabna na primer: v motorju - elektrolizerju
itd. (tar. št. 85.41),

(h) nekateri električni aparati, katere včasih imenujejo
"generatorji", ki pa pravzaprav ne proizvajajo električne
energije - na primer: signalni generatorji (tar. št. 85.43) in

(ij) generatorji iz 90. Poglavja, na primer: generatorji
rentgenskih žarkov (X-žarkov) (tar. št. 90.22), generatorji,
konstruirani za demonstracijo, ki so za druge namene neprimerni
(tar. št. 90.23).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo tarifno številko 85.03.


85.02

ELEKRIČNI GENERATORSKI AGREGATI IN ROTACIJSKI KONVERTORJI
(PRETVORNIKI)

        - Generatorski agregati z batnimi motorji z notranjim
          izgoreva-njem na vžig s kompresijo (dieselski ali
          poldieselski motorji):

8502.11 - - z močjo do vključno 75 kVA

8502.12 - - z močjo nad 75 kVA do vključno 375 kVA

8502.13 - - z močjo nad 375 kVA

8502.20 - Generatorski agregati z batnimi motorji z notranjim
          izgorevanjem na vžig s svečkami

        - Drugi generatorski agregati:

8502.31 - - na veter

8502.39 - - drugi

8502.40 - Električni rotacijski konvertorji (pretvorniki)

              (I) ELEKTRIČNI GENERATORSKI AGREGATI

Izraz "generatorski agregati" označuje kombinacijo električnega
generatorja in kakršnegakoli primarnega gonilnika, razen
električnega motorja (na primer: hidravlične turbine, parne
turbine, vetrnice in batni parni stroji, motorji z notranjim
izgorevanjem). Generatorski agregati, ki sestoje iz generatorja
in primarnega gonilnika in, ki so montirani (ali konstruirani za
takšno montažo) skupaj kot ena enota, ali pa na skupni podstavek
(glej splošna določila komentarja k Oddelku XVI), se v to tarifno
številko uvrščajo, pod pogojem, da so ob času carinjenja skupaj
(tudi, če so pakirani ločeno zaradi zahtev transporta).

Električni generatorski agregati za varilno opremo se v to
tarifno številko uvrščajo, če se dobavljajo ločeno, brez njihovih
varilnih glav ali varilnega pribora. V vsakem primeru pa so iz te
tarifne številke izključeni (tar. št. 85.15), če se uvažajo
skupaj z njihovimi varilnimi glavami ali varilnim priborom.

      (II) ELEKTRIČNI ROTACIJSKI PRETVORNIKI (KONVERTERJI)

Ti stroji sestoje iz kombinacije generatorja in primarnega
gonilnika, ki sestoji iz motorja. Te komponente so trajno
montirane na enem podstavku, čeprav sta v nekaterih primerih dve
funkciji kombinirani v eni enoti z določenimi skupnimi navitji.
Uporabljajo se za pretvarjanje ene vrste električnega toka v
drugo (izmeničnega-AC toka v enosmerni-DC in obratno), ali pa za
to, da spreminjajo nekatere značilnosti električnega toka, na
primer: napetost, frekvenca ali faze izmeničnega toka (na primer:
pretvorba frekvence s 50 na 200 Hz, ali pa pretvorba monofaznega
v trifazni električni tok). Druga vrsta rotacijskih konverterjev,
katere včasih imenujejo "rotacijski transformatorji", se
uporablja za pretvorbo enosmernega toka z ene napetosti na drugo.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli strojev iz te tarifne
številke uvrščajo v tarifno številko 85.03.


85.03

DELI, KI SO IZKLJUČNO ALI PRETEŽNO PRIMERNI ZA UPORABO S STROJI
IZ TAR. ŠTEVILK 85.01 ALI 85.02

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
dele strojev iz predhodnih dveh tarifnih številk. Široka paleta
delov, ki se uvrščajo v to tarifno številko, vključuje:

(1) Plašče in ohišja, statorje, rotorje, kolektorske obroče,
kolektorje, nosilce krtačk, indukcijske tuljave.

(2) Elektroplašči in plošče, izrezane v oblike, drugačne od
štirikotnih ali pravokotnih.


85.04

ELEKTRIČNI TRANSFORMATORJI, STATIČNI KONVERTORJI (NA PRIMER:
USMERNIKI) IN INDUKCIJSKE TULJAVE

8504.10 - Predstikalne naprave za žarnice na razelektrenje

        - Transformatorji s tekočim dielektrikom:

8504.21 - - z močjo do vključno 650 kVA

8504.22 - - z močjo nad 650 kVA do vključno 10.000 kVA

8405.23 - - z močjo nad 10.000 kVA

        - Drugi transformatorji:

8504.31 - - z močjo do vključno 1 kVA

8504.32 - - z močjo nad 1 kVA do vključno 16 kVA

8504.33 - - z močjo nad 16 kVA do vključno 500 kVA

8504.34 - - z močjo nad 500 kVA

8504.40 - Statični pretvorniki(konverterji)

8504.50 - Druge indukcijske tuljave

8504.90 - Deli

                 (I) ELEKTRIČNI TRANSFORMATORJI

Električni transformatorji so naprave, ki brez kakršnihkoli
gibljivih delov in s pomočjo indukcije pretvarjajo visoke
izmenične napetosti v nižje in obratno. To opravljajo v vnaprej
določenem razmerju. Napetosti sta sta v razmerju števila ovojev
(navitij), tokova pa v obratnem razmerju.

Sestoje običajno iz dveh ali več navitij izolirane žice, ki je
navita preko laminiranega železnega jedra, čeprav včasih (na
primer: pri radijsko - frekvenčnih transformatorjih) obstoj
magnetnega jedra ni obvezen. Magnetno jedro je lahko tudi iz
stisnjenega (aglomeriranega) železovega prahu, ferita itd.
Izmenični tok v enem navitju (primarni krog) inducira izmenični
tok v drugem navitju (sekundarni krog). Električni tok v drugem
navitju je običajno druge napetosti in moči kot pa električni tok
v primarnem navitju. V nekaterih primerih (avtotransformatorji)
obstaja le eno navitje, na katerem je del navitja skupen za
primarni in sekundarni krog. V školjkastih transformatorjih je
transformator obdan z oklepom iz laminiranega železa.

Transformatorji se uporabljajo za različne namene - prilagodilni
transformator se uporablja, na primer: za prilagajanje impedance
enega kroga impendanci drugega kroga, merilni transformatorji
(nekateri med njimi so znani kot napetostni ali tokovni merilni
transformatorji) se uporabljajo za natančno postopno zmanjševanje
visoke napetosti ali jakega toka na raven, pri kateri lahko
instrument meri, ali pa na raven delovne napetosti in toka
povezane opreme (na primer: merilnih instrumentov, števcev ali
zaščitnih uporov).

Ta tarifna številka vključuje vse transformatorje.
Transformatorji so lahko zelo majhni (na primer: transformatorji
za radijske aparate, za instrumente - igrače itd.), lahko pa so
tudi zelo veliki, nameščeni v posode z oljem ali pa opremljeni s
hladilniki, ventilatorji itd. zaradi hlajenja. Frekvenca se lahko
giblje od mrežne frekvence pa do zelo visokih radijskih frekvenc.

Izhodna moč transformatorja je število kilovoltamperov (KVA),
katerega daje transformator pri kontinuiranem delovanje pri
nominalni (delovni) napetosti (oziroma pri delovni jakosti toka)
in pri delovni frekvenci brez prekoračitve dovoljene temperature.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi transformatorji za
električno varjenje, če so dobavljeni posebej in brez varilnih
glav ali varilnih naprav. Vendar pa so takšni transformatorji iz
te tarifne številke izključeni (tar. št. 85.15), če se dobavljajo
skupaj z varilnimi glavami ali z varilnimi napravami.

V to tarifno številko so vključene tudi indukcijske tuljave -
vrsta transformatorjev, v katerih občasni ali fluktuativni
enosmerni primarni tok inducira ustrezni sekundarni tok. Lahko se
uporabljajo za dvig napetosti na večjo vrednost, v primeru
telefonije pa za reprodukcijo majhnega fluktuativnega toka v
sekundarnih krogih. Ta tok ustreza fluktuaciji (spremembam), ki
jo povzroča stabilni enosmerni tok v primarnem navitju. Ta
tarifna številka vključuje vsakovrstne indukcijske tuljave, razen
tistih, ki služijo vžiganju motorjev z notranjim izgorevanjem
(tar. št. 85.11).

       (II) ELEKTRIČNI STATIČNI PRETVORNIKI (KONVERTORJI)

Te aparate uporabljajo za pretvorbo električne energije z namenom
prilagajanja poznejši uporabi. Ti aparati vsebujejo pretvorne
elemente (na primer: elektronke) raznih vrst. Imajo lahko tudi
razne pomožne naprave (na primer: transformatorje, indukcijske
tuljave, upore, komandne regulatorje itd.). Njihovo delovanje
temelji na principu, da pretvorni elementi delujejo izmenoma kot
prevodniki in neprevodniki električnega toka.

Dejstvo, da imajo ti aparati pogosto tudi pomožni tokokrogi za
uravnavanje nenadnih napetostnih udarov, ne vpliva na njihovo
uvrščanje v to skupino. Tudi dejstvo, da jih pogosto imenujejo
"regulatorji" napetosti ali toka, je brez vpliva.

V to skupino so vključeni:

(A) Usmerniki (Rectifiers), v katerih se izmenični električni tok
(enofazni ali večfazni) pretvarja v enosmerni tok, pri čemer se
običajno spremeni tudi napetost.

(B) Pretvorniki (Inverterji), v katerih se enosmerni električni
tok pretvarja v izmenični tok.

(C) Pretvorniki izmeničnega električnega toka in frekvenčni
pretvorniki, v katerih se izmenični tok (enofazni ali večfazni)
pretvarja v tok drugačne frekvence in napetosti.

(D) Pretvorniki enosmernega-DC toka, v katerih se enosmerni tok
pretvarja v različne napetosti.

Električni usmerniki se načeloma lahko razdelijo v več skupin po
pretvornih elementih, s katerimi so opremljeni.

(1) Polprevodniški pretvorniki so zasnovani za enosmerni
prevodnosti med določenimi kristali. Takšni pretvorniki sestoje
iz polprevodnikov kot pretvornih elementov in iz raznih drugih
naprav (kot na primer: hladilnika, trakovnih vodnikov, krmila,
regulatorja in iz kontrolnih vezij).

Mednje so vključeni:

(a) Monokristalni polprevodniški usmerniki, ki kot pretvorni
element uporabljajo naprave s silicijevimi ali germanijevimi
kristali (diode, tristorje in transistorje npr. 4 asimetrično
vezane usmerniške diode - Graetzov stik).

(b) Polkristalni polprevodniški usmerniki, ki uporabljajo
selensko ploščo.

(2) Plinski pretvorniki kot so:

(a) Živosrebrovi obločni usmerniki. Pretvorni del sestoji iz
steklenega plašča ali iz kovinske cevi (sijalke)z vakuumom in iz
živosrebrove katode z eno ali več anodami, kozi katere gre
električni tok, ki je predmet pretvorbe. Ti usmerniki so
opremljeni s pomožnimi napravami - na primer: z napravami za
začetni dvig napetosti, za polnjenje, hlajenje, včasih pa tudi z
napravami za vzrdževanje vakuuma.

Obstajata dve skupini teh usmernikov, ki sta razpoznavni po
mehanizmu začetnega polnjenja - "eksitarons" (ki polni anode) in
"ignitrons" (z vžigalniki).

(b) Termoionski usmerniki z razžarjenimi katodami. Njihov
pretvorni del (na primer: tiratron) je podoben usmerniku z
živosrebrovim lokom, le, da vsebuje žarilno (svetlečo) anodo
namesto živosrebrove katode.

(3) Pretvorniki z mehanskim pretvornim elementom. Ti pretvorniki
temelje na prevodnosti različnih kontaktov, kot so:

(a) Kontaktni usmerniki (usmerniki, ki uporabljajo odmično gred)
z napravo, katere kovinski kontakti se odpirajo in zapirajo,
sinhronizirano s frekvenco izmeničnega toka, ki je predmet
pretvorbe.

(b) Turbinski usmerniki z živosrebrovim snopom, usmernik z
rotacijskim živosrebrovim snopom, sinhroniziranim s frekvenco
izmeničnega toka, ki udarja samo v eni smeri.

(c) Vibracijski usmerniki s tankim kovinskim jezičkom, ki
oscilira na frekvenci izmeničnega toka, ki se nadaljnjih
kontaktov dotika zato, da teče tok od električnega vira le v eni
smeri.

(4) Elektrolitski usmerniki temeljijo za principu kombinacije
nekaterih izdelkov, uporabljenih kot elektrode v kombinaciji z
določenimi tekočinami - elektroliti, ki toku dovoljujejo le
enosmerno prehajanje.

Elektrostatični usmerniki se lahko uporabljajo za različne
namene, kot na primer:

(1) Pretvorniki za napajanje pogonskih stacionarnih strojev ali
vlečnih vozil (na primer: lokomotiv) z elektriko.

(2) Pretvorniki za napajanje, kot so na primer: polnilci
akumulatorjev, ki sestoje iz usmernika s sestavnim
transformatorjem in iz kontrolne naprave za elektriko),
pretvorniki za elektrolize in galvanizacije, za zasilne
električne vire, za visokonapetostne enosmerne instalacije,
pretvorniki za ogrevanje ali napajanje elektromagnetov z
elektriko.

V to skupino se uvrščajo tudi pretvorniki, znani kot
"visokonapetostni generatorji". Ti generatorji so namenjeni
predvsem za uporabo v radijskih aparatih, emisijskih ceveh,
mikrovalovnih ceveh, ceveh z ionskim snopom in pretvarjajo
električni tok iz kakršnegakoli vira, običajno pa iz mreže, v
istosmerni tok visoke napetosti, ki je potreben za napajanje
notranje opreme. Pretvarjanje poteka s pomočjo usmernikov,
transformatorjev itd.

V to tarifno številko so vključene tudi stabilizirane naprave za
napajanje (usmerniki v kombinaciji z regulatorjem - UPS), na
primer: konstruirane posebej v obliki napajalnih enot iz tar. št.
84.71.

Vendar pa se visokonapetostni generatorji (ali transformatorji),
ki so izdelani posebej za napajanje radioloških aparatov,
uvrščajo v tarifno številko 90.22. Avtomatski napetostni
regulatorji se uvrščajo v tar. št. 90.32.

                        (III) INDUKTORJI

Induktorji sestoje predvsem iz navitja (tuljave) žice, ki je
vključeno v krog izmeničnega-AC toka. Navitje (tuljava) z lastno
indukcijo omejuje ali preprečuje izmenični električni tok.
Induktorji so različnih velikosti - od majhnih dušilnikov, ki se
uporabljajo v avtomobilskih radijskih aparatih, instrumentih
itd., pa do velikih tuljav, ki so pogosto montirane na beton in,
ki se uporabljajo v tokokrogih za preprečevanje ali omejevanje
električnega toka v primeru kratkega stika.

Induktorji ali lastne indukcije, ki se izdelujejo v obliki
individualnih komponent po postopku tiskanega vezja, ostanejo
uvrščeni v tej tarifni številki.

Odklonske (kretne) tuljave za katodne cevi se uvrščajo v tar. št.
85.40.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili, ki se nanašajo na uvrščanje delov
(glej splošna določila komentarja k Oddelku XVI), se deli blaga
iz te tarifna številka uvrščajo prav tako v to tarifno številko.
V vsakem primeru pa se v to tarifno številko kot del uvršča
kovinski rezervoar usmernika z živosrebrovim oblokom, s črpalko
ali brez nje.

Vendar pa se večina električnih komponent naprav iz te tarifne
številke uvršča v druge tarifne številke tega poglavja, kot na
primer:

(a) razna stikala iz tar. št. 85.36 (na primer: stikala, ki se
uporabljajo skupaj s transformatorji z več izhodi),

(b) elektronke in usmerniške cevi na vakuum ali živo srebrno paro
(razen tistih s kovinskimi rezervoarji) in tiratroni (tar. št.
85.40),

(c) polprevodniške diode, transistorji in tiristorji (tar. št.
85.41) in

(d) izdelki iz tar. št. 85.42.


85.05

ELEKTROMAGNETI; TRAJNI MAGNETI IN IZDELKI, KI SO NAMENJENI, DA PO
MAGNETENJU POSTANEJO TRAJNI MAGNETI; VPENJALNE GLAVE, VPENJALNE
NAPRAVE IN PODOBNA DRŽALA ZA OBDELOVANCE NA OSNOVI
ELEKTROMAGNETOV ALI TRAJNIH MAGNETOV; ELEKTROMAGNETNE SKLOPKE IN
ZAVORE, ELEKTROMAGNETNE DVIGALNE GLAVE

        - Trajni magneti in izdelki, ki so namenjeni, da po
          magnetenju postanejo trajni magneti:

8505.11 - - kovinski

8505.19 - - drugi

8505.20 - Elektromagnetne sklopke in zavore

8505.30 - Elektromagnetne dvigalne glave

8505.90 - Drugo, vključno z deli

Ta tarifna številka vključuje elektromagnete, pa tudi tiste
elektromagnetne naprave, ki so posebej navedeni v poimenovanju
tarifne številke, trajne magnete in trajne magnete - držala
obdelovancev.

(1) Elektromagneti.

Elektromagneti so raznih velikosti in oblik, kar je odvisno od
uporabe, za katero so namenjeni. Sestoje predvsem iz žične
tuljave, pri kateri je žica navita okoli jedra iz mehkega železa.
To jedro je lahko iz enega kosa ali pa iz lamel. Prehod
električnega toka skozi tuljavo daje jedru magnetne lastnosti in
jedro se tako lahko uporabi za pritegovanje ali odbijanje.

(2) Trajni (permanentni) magneti in izdelki, ki po namagnetenju
postanejo trajni magneti.

Ti magneti sestoje iz kosa iz trdega jekla, iz posebnih zlitin
ali iz drugih materialov (na primer: iz barijevega ferita,
aglomeriranega s plastičnimi masami ali s sintetičnim kavčukom).
Ta kos je trajno magneten. Oblika teh kosov je različna in se
spreminja glede na uporabo, za katero so konstruirani. Da je
težnja po razmagnetenju manjša, so magneti v obliki podkve
pogosto opremljeni z železnim vzvodom (čuvajem), ki se oprijema
obeh polov. Trajni magneti ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki neglede na njihovo upouporabo - vključno tudi majhne
magnete, ki se med drugim uporabljajo tudi kot igrače.

Izdelki, ki po namagnetenju postanejo trajni magneti, so
razpoznavni kot taki po njihovi obliki in sestavi. Običajno so v
obliki majhnih kock, diskov (ploščic) iz kovine ali
aglomeriranega ferita (na primer: iz barijevega ferita.

(3) Elektromagnetne in trajne magnetne stezne glave, stezne
naprave in druge podobne naprave za držanje.

To so raznovrstne naprave, pri katerih se magneti uporabljajo za
držanje delovnih predmetov v določenem položaju med njihovo
obdelavo. V to skupino so vključene tudi naprave za držanje,
razen obdelovalni stroji (na primer: magnetne naprave za držanje
tiskarskih plošč v tiskarskih strojih).

(4) Elektromagnetne sklopke.

Te sklopke so lahko raznih vrst. Nekatere sestoje iz pričvrščene
tuljave, ki se nahaja okoli gibljive kotve. Kotva se vstavlja v
tuljavo, ko tok teče, izvleka pa se s pomočjo vzmeti, ko tok
preneha teči. Ta tarifna številka vključuje tudi pretvornike
spremenljivih brzin, med katerimi so nekateri zasnovani na
principu asihronih motorjev.

(5) Elektromagnetne zavore.

Te zavore običajno sestoje iz oblog, ki pod vplivom
elektromagneta delujejo na robove kolesa ali na tračnico.
Nekatere zavore so zasnovane na principu elektromagnetne
indukcije; disk iz mehkega jekla je montiran na os in služi
zaviranju pod učinkom ozkotuljavnega toka, ki prihaja na disk
preko elektromagnetov. Vendar v to tarifno številko niso
vključeni hidravlične in pnevmatske zavore, krmiljene s pomočjo
elektromagnetnih naprav.

(6) Elektromagnetne dvižne glave.

Te glave sestoje predvsem iz elektromagneta (običajno krožnega).
Uporabljajo se v dvigalih, na primer: za dvigovanje železnih
odpadkov. Nekatere vrste teh dvigal so konstruirane za posebne
namene - na primer: za reševalne čolne, za dvigovanje predmetov
po brodolomu itd.).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko.

V to tarifno številko niso vključeni:

(a) magnetni ferit z vezivom v obliki prahu ali peletov (tar. št.
38.24),

(b) elektromagneti, trajni magneti ali magnetne naprave iz te
tarifne številke, če se dobavljajo skupaj s stroji, aparati,
igračami, s predmeti za družabne igre itd.,

(c) podlage - medije za magnetno snemanje, kot so na primer:
kartice, sestavljene iz nenamagnetenega magnetnega materiala,
laminiranega med dvema plastičnima listoma, in, ki se uporabljajo
za odpiranje magnetnih ključavnic (tar. št. 85.23) in

(d) elektromagneti, konstruirani za okuliste in, kirurge (tar.
št. 90.18).


85.06

PRIMARNE CELICE IN PRIMARNE BATERIJE

8506.10 - - Z manganovim dioksidom

8506.30 - - Z živosrebrovim oksidom

8506.40 - - S srebrovim oksidom

8506.50 - - Litijeve

8506.60 - - Zrak - cinkove

8506.80 - - Druge

8506.90 - Deli

Baterije proizvajajo električno energijo s pomočjo kemičnih
reakcij.

Primarne celice sestoje iz posode z alkalnim ali nealkalnim
elektrolitom (na primer: s kalijevim ali natrijevim hidroksidom,
z amonijevim kloridom ali z mešanico litijevega, amonijevega in
cinkovega klorida ter vode). Va to posodo sta potopljeni dve
elektrodi. Anoda je običajno iz cinka ali litija, katoda pa (kot
depolarizacijska elektroda) na primer: iz manganovega dioksida,
pomešanega s ogljikovim prahom, iz živosrebrovega oksida ali iz
srebrovega oksida.

V litijevih primarnih celicah je anoda iz litija, katoda pa je na
primer iz tionil klorida, žveplovega dioksida ali iz železovega
sulfida.

V zračno polariziranih cinkovih primarnih celicah se uporabljata
nevtralni ali alkalni elektrolit. Cink se uporabi kot anoda,
medtem ko kisik, ki difundira v celico, deluje kot katoda.

Vsaka elektroda je opremljena s priključkom ali z drugo
priključno napravo na zunanji vod ali krog. Značilnost primarnih
celic je, da jih ni mogoče ponovno polniti.

Primarne celice se uporabljajo kot vir električnega toka za
številne namene (za zvonce, telefone, slušne aparate, za radijske
aparate, žepne svetilke, električne palice za živino itd.). Lahko
so zaporedno (pri taki vezavi se napetost posamezne celice
seštevajo) ali vzporedno( pri taki vezavi pa se napetosti ne
seštevajo, ampak se sešteva kapaciteta) povezane v skupine
(baterije), lahko pa so tudi kombinirano (zaporedno - vzporedna
povezava). Celice in baterije ostanejo uvrščene v tej tarifni
številki, neglede na uporabo, za katero so predvidene (na primer:
standardne celice za laboratorije, ki dajejo stalno znano
napetost, so vključene v to tarifno številko).

Razni tipi celic so:

(1) Mokre celice, pri katerih je elektrolit tekoč.

(2) Suhe celice, pri katerih je elektrolit pomešan s kakšnim
sredstvom za zgoščevanje (na primer: z agar - agarjem ali pa z
moko) tako, da je v obliki paste. Uporabljajo se predvsem za
prenosne naprave.

(3) Inertne celice, katerim se morata voda ali elektrolit
(celotni ali del) dodati, preden jih je mogoče uporabiti.

(4) Koncentrirane celice, ki imajo v vsaki elektrodi elektrolit v
različnih stopnjah koncentracije.

Nekatere celice (na primer: mokre) se običajno dobavljajo brez
njihovega elektrolita, vendar vseeno ostanejo uvrščene v tej
tarifni številki.

Ta tarifna številka ne vključuje celic ali baterij, ki se lahko
ponovno polnijo in katerih zgornji zaključek je običajno
perforiran z bronznimi kapicami - uvrščajo se v tar. št. 85.07
kot električni akumulatorji.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), so vključeni v to tarifno
številko tudi deli primarnih celic in baterij iz te tarifne
številke (vključno tudi posode).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) ogljikovih elektrod (tar. št. 85.45),

(b) iztrošene primarne celice in iztrošene baterije, ali
akumulatorji , prav tako tudi njihove odpadke in ostanke (tar.št.
85.48) in

(b) termoelemenotov (na primer: tar. št. 85.03, 85.48, 90.33).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 8506.10, 8506.30 in 8506.40

Uvrščanje v te tarifne podštevilke je določeno s sestavo katode
(depolarizacijske elektrode). Vendar pa se primarne celice s
katodo iz manganovega dioksida in z anodo iz litija uvrščajo v
tar. podšt. 8506.50 kot litijeve primarne celice (glej komentar
spodaj pod to tarifno podštevilko).

Tarifna podštevilka 8506.50

Uvrščanje v to podštevilko je določeno s sestavo anode.


85.07

ELEKTRIČNI AKUMULATORJI, VKLJUČNO S SEPARATORJI ZANJE, PRAVOKOTNI
ALI NE, VKLJUČNO S KVADRATNIMI

8507.10 - Svinčevi kisli akumulatorji za zagon batnih motorjev

8507.20 - Drugi svinčevi kisli akumulatorji

8507.30 - Kadmij - nikeljevi akumulatorji

8507.40 - Železo-nikljevi akumulatorji

8507.80 - Drugi akumulatorji

8507.90 - Deli

Električni akumulatorji se uporabljajo za skladiščenje električne
energije, katero po potrebi oddajajo. Enosmerni tok gre skozi
akumulator in pri tem povzroča določene kemične spremembe
(polnjenje). Ko se pozneje na zunanji krog priključijo priključki
akumulatorja, potekajo ti kemični procesi v obratni smeri in
proizvajajo enosmerni električni tok v zunanjem krogu
(praznjenje). Ta ciklus operacij polnjenja in praznjenja se lahko
ponavlja celo življensko dobo akumulatorja.

Akumulatorji sestoje iz posode, ki služi kot prostor za
elektrolit, v katerega sta potopljeni dve elektrodi, opremljeni s
priključki za priključitev na zunanji vod. V številnih primerih
je lahko posoda razdeljena, vsak razdelek (celica) pa predstavlja
akumulator zase. Celice so običajno povezane v zaporedja celic,
da lahko dajejo višjo napetost.

(Na primer: pri zaporedni vezavi (plus-minus-plus-minus...
vezava), se napetosti posamezne celice seštevajo. Tako ima, na
primer: pri 12 V svinčeno-kislih akumulatorjih, 6 zaporedno
vezanih celic s po 2V.

Pri vzporedni vezavi (vsi plusi skupaj in vsi minusi skupaj), pa
se napetost ne spremeni (ostane enaka napetosti ene celice)
sešteva pa se kapaciteta (zmogljivost-(Ah)). Tako na primer:
zaporedno vezanih 6 celic s po 2V in kapaciteto posamezne celice
10 Ah, ima končno napetost 2V, kapaciteto pa 60 Ah.)

Določeno število tako povezanih celic, se imenuje baterija
(akumulator). Lahko je v večji posodi povezano tudi določeno
število akumulatorjev.

Osnovne vrste akumulatorjev so:

(1) Svinčevi-kisli akumulatorji, pri katerih je elektrolit
žveplova kislina- H2SO4, elektrode pa svinčene plošče ali
svinčene rešetke z aktivnim materialom.

(2) Alkalni akumulatorji, pri katerih je elektrolit običajno
kalijev hidroksid-KOH ali litijev hidroksid-LiOH, elektrode pa so
ali:

(i) pozitivne elektrode iz niklja ali nikljevih spojin, negativne
pa iz železa, ali

(ii) pozitivne elektrode iz niklja ali nikljevih spoji, negative
pa iz kadmija.

Elektrode so lahko iz navadnih plošč, rešetk, palic itd., ali pa
iz rešetk ali cevi, prekritih ali napolnjenih s posebno pasto
aktivnega materiala. Posode za svinčeve akumulatorje so običajno
izdelane iz stekla, v primeru akumulatorjev za vozila pa iz
stisnjene plastične mase, trde gume ali iz kompozicijskega
materiala. Za velike stacionarne akumulatorje se uporabljajo
zaboji iz plastičnih mas ali lesa, obložene s steklom ali
svincem, medtem ko so posode za alkalne akumulatorje običajno iz
jekla ali iz plastične mase. Posamezni nikelj - kadmijevi
akumulatorji so nameščeni v majhnih posodah, ki so neprepustne za
vodo in katerih zunanji videz je enak videzu suhih baterij iz
tar. št. 85.06.

Nekateri svinčevi-kisli akumulatorji se opremljeni s hidromerom,
ki meri specifično gostoto elektrolita in tako okvirno kaže
stopnjo napolnjenosti akumulatorja.

Električni akumulatorji ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki,
četudi se dobavljajo b r e z elektrolita.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se v to tarifno številko
uvrščajo tudi deli akumulatorjev, na primer: posode in pokrovi,
svinčene plošče in rešetke (prevlečene s pasto ali neprevlečene),
separatorji iz kakršnegakoli materiala (razen iz mehke
vulkanizirane gume ali tekstila), vključno tudi tiste v obliki
ravnih plošč, ki so samo izrezane v pravokotne in kvadratne
oblike, ki ustrezajo zelo zahtevnim tehničnim specifikacijam
(poroznost, mere itd.) in so zaradi tega pripravljene za uporabo.


85.08

ELEKTROMEHANSKO ROČNO ORODJE Z VDELANIM ELEKTROMOTORJEM

8508.10 - Vrtalniki vseh vrst

8508.20 - Žage

8508.80 - Drugo orodje

8508.90 - Deli

Ta tarifna številka je omejena na ročna orodja z vgrajenim
elektromotorjem ali vibratorjem. "Delo v roki" je opredeljeno v
komentarju k tar. št. 84.67.

Mehanska prenosna ali neprenosna orodja, ki imajo podložno ploščo
ali kakšno drugo napravo za pritrjevanje na steno, klop ali tla,
so zaradi tega izključena (84. Poglavje).

Vendar pa imajo nekatera elektromehanska orodja iz te tarifne
številke priključke za začasno pritrjevanje na oporo. Ta orodja
se uvrščajo v to tarifno številko skupaj z oporo, v kolikor so z
njo skupaj tudi dobavljena, pod pogojem, da so še zmeraj po
svojem bistvu orodja za "delo v roki" (ročna orodja).

Iz te tarifne številke so izključeni kompleti, ki sestoje iz
držala za orodje z enim ali več orodji in z enim elektromotorjem
z upogibno gredjo. Držalo za orodje se uvršča v tar. št. 84.66,
elektromotorji z upogibno gredjo v tar. št. 85.01, orodja pa v
svoje ustrezne tarifne številke.

Med orodja iz te tarifne številke so vključena orodja za obdelavo
(spreminjanje oblike, velikosti, dodajanje ali odvzemanje ipd.)
različnih materialov in se uporabljajo v različnih industrijah,
obrtnih delavnicah ali doma.

Skladno s poprej naštetimi pogoji, so med drugimi vključeni v to
tarifno številko:

(1) Stroji za vrtanje s svedrom, za vrezovanje navojev in za
lomljenje.

(2) Stroji za povečevanje odprtin, vrtalniki za skale itd.

(3) Krožne in verižne žage.

(4) Stroji za skobljanje, za površinsko obdelavo, za žlebljenje
in podobno.

(5) Priprave za vijačenje vijakov, matic itd.

(6) Aparati za piljenje, vrtanje, za obdelavo s peskom,
poliranje, krtačenje itd.

(7) Aparati za odstranjevanje zakovic in drugi aparati z dletom.

(8) Kladiva raznih vrst, kot na primer: kladiva za popravljanje
napak (neravnin), za odstranjevanje rje in za kovičanje.

(9) Pritisna orodja za kovičenje.

(10) Aparati za rezanje pločevine (tipa škarij ali trgala).

(11) Orodje za zbijanje peska v livarnah, orodje za izbijanje
jeder iz odlitkov, vibratorji za kalupe.

(12) Betonski vibratorji za lažji tok in zbijanje betona.

(13) Naprave za obrezovanje žive meje.

(14) Naprave za rezanje tekstila v konfekcijski industriji.

(15) Industrijske pihalke (na primer: pihalke, ki se uporabljajo
za čiščenje strojev ali strojnih delov).

(16) Gravirna orodja.

(17) Ročne električne škarje z gibljivim in negibljivim rezilom,
katera poganja elektromagnetski vibrator in, ki se uporabljajo v
krojaštvih, modističnih delavnicah, gospodinjstvu itd.

(18) Stroji za pletje (čiščenje) travnikov ob zidovih, ograjah in
okoli grmov, ki sestoje iz elektromotorja na ročaju iz lahke
kovine in iz tankih najlonskih vrvic, ki režejo.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej komentar k
Oddelku XVI), se deli orodij iz te tarifne številke uvrščajo v to
tarifno številko.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) ročno upravljanih škropilnih pištol z vgrajenim
elektromotorjem (tar. št. 84.24),

(b) električnih kosilnic za košnjo travnikov (tar. št. 84.33),

(c) elektromehanskih gospodinjskih aparatov (tar. št. 85.09),

(d) električnih brivnikov in električnih strojčkov za striženje
(tar. št. 85.10) in

(e) elektromehanskih ročnih orodij za medicinske in zobarske
namene (tar. št. 90.18).


85.09

ELEKTROMEHANSKI GOSPODINJSKI APARATI Z VDELANIM ELEKTROMOTORJEM

8509.10 - Vakuumski čistilniki

8509.20 - Loščilniki za tla

8509.30 - Kuhinjski aparati za drobljenje odpadkov

8509.40 - Aparati za mletje in mešanje hrane; sokovniki za sadje
          in zelenjavo

8509.80 - Drugi aparati (mase do 20 kg)

8509.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje številne gospodinjske aparate, v
katerih je vgrajen elektromotor. Izraz "gospodinjski aparati" v
tej tarifni številki označuje aparate, ki se praviloma
uporabljajo v gospodinjstvih. Te aparate je moč prepoznati kot
gospodinjske aparate po več značilnih potezah, kot na primer: po
splošnih merah, designu, kapaciteti in prostornini. Osnovno
naČelo pri uvrŠČanju teh aparatov v to tarifno Številko je, da
njihova uporabnost ne sme preseČi potreb gospodinjstva.

Skladno z izključitvami in skladno ustreznim primerom omejevanja
mase, podanih v Opombi 3 k temu poglavju, vključuje ta tarifna
številka aparate, ki pravkar navedene pogoje izpolnjujejo. V to
tarifno številko niso vključeni aparati, katere poganja ločeni
elektromotor, ki je z aparatom povezan preko upogibne gredi,
transmisijskih jermenov ali druge transmisijske opreme). Prav
tako ta tarifna številka ne vključuje aparatov, ki so sicer po
konstrukciji in uporabi podobni aparatom iz te tarifne številke,
vendar pa so nedvoumno namenjeni za industrijsko uporabo (na
primer: v industriji prehrambenih izdelkov, hotelih, bolnicah,
šolah, ipd.,pri čiščenju dimnikov, strojev ali cest). Ti aparati
se pretežno uvrščajo v tar. št. 82.10 ali v 84.Poglavje.

Aparati iz te tarifne številke se delijo v dve skupini (glej
Opombo 3 v tem poglavju):

(A) Omejena skupina izdelkov iz te tarifne številke, neglede na
njihovo maso.

V to skupino so vključeni samo naslednji aparati:

(1) Vakuumski čistilniki (sesalniki za prah) (tarifna podštevilka
8509.10), vključno tudi take z rotirujočo krtačo ali z napravami
za stepanje preprog. Opravljajo dve funkciji: sesajo prah in
filtrirajo sesani zrak. Seseanje povzroča vrteča se sesalna
turbina, ki je pritrjena direktno na os motorja, ki se vrti zelo
hitro. Prah se zbira v filterni vrečki (zunajni ali notranji).
Sesalni zrak se istočasno uporablja tudi za hlajenje motorja.

(2) Loščilci za tla (tarifna podštevila 8509.20) (s priključki za
polirno pasto ali brez njih, z grelnimi elementi za taljenje
paste ali brez njih).

(3) Aparati za mletje in mešanje hrane (tarifna podštevilka
8509.40), na primer: stroji za mletje mesa, ribe, zelenjave ali
sadja, večnamenski stroji za mletje (za kavo, riž, ječmen, grah v
zrnih itd.), za mešanje mleka, mešalniki za medico, za gnetenje
testa, za stepanje majoneze, drugi podobni stroji za mletje in
mešanje (vključno tudi stroje, ki se s pomočjo zamenljivih delov
lahko uporabijo za rezanje ali za druge manipulacije).

(4) Sokovniki za sadje ali zelenjavo(tarifna podštevilka
8509.40).

(B)  Neomejena skupina izdelkov iz te tarifne številke, mase 20
kg ali manj (tarifna podštevilka 8509.80).

V to skupino so med drugim vključeni:

(1) Naprave za ribanje, struženje in čiščenje tal, stroji in
aparati za sesanje umazane vode in milnice od ribanja.

(2) Stroji za razprševanje tekočin za loščenje tal pred
loščenjem. Ti aparati so običajno opremljeni z grelnimi elementi
za topljenje voska oziroma paste.

(3) Stroji za lupljenje, rezanje, sekanje itd. krompirja.

(4) Stroji za rezanje na rezine in podobno vseh vrst (na primer:
za meso, klobase, slanino, sir, kruh, sadje ali zelenjavo).

(5) Aparati za ostrenje nožev in čistilniki nožev.

(6) Aparati za drobljenje kuhinjskih odpadkov. Ti aparati so
konstruirani tako, da se dodajajo pomivalnim strojem in se
uporabljajo za mletje kuhinjskih odpadkov.

(7) Električne zobne ščetke.

(8) Naprave za vlaženje in sušenje zraka.

OPREMA, KI SE DOBAVLJA SKUPAJ Z APARATI IZ TE TARIFNE ŠTEVILKE

Številni, med predhodno navedenimi aparati, imajo lahko ob času
carinjenja tudi različne zamenljive dele in pomožne naprave, s
katerimi postanejo primerni za različne namene uporabe.

Takšni primeri so:

Sesalniki za prah z nastavki za krtačenje in loščenje, za
razprševanje insekticidnih sredstev itd., sesalniki z nastavki za
mešanje ali mletje hrane, mešalniki za hrano, ki se lahko
uporabijo tudi za rezanje, mletje, stepanje, narezovanje itd.,
naprave za rezanje na rezine z napravami za brušenje in ostrenje,
aparati za čiščenje tal s kompletom krtač za loščenje, aparati za
čiščenje z rezervoarji za milo in s sesalno napravo za
odstranjevanje umazane vode in milnice. Takšen aparat se uvršča
skupaj z deli in priborom, ki se praviloma uporablja s takšnim
aparatom. Masa zamenljivih delov ali pomožnih naprav in dodatkov,
ki se lahko menjajo, ne vpliva na uvrščanje aparata v to tarifno
številko oziroma se pri uvrščanju aparatov v to tarifno številko
ne upošteva.

Aparati iz te tarifne številke so lahko montirani na kolescih,
drsnikih ali na podobnih napravah, ki olajšujejo njihovo uporabo.

(Vendar, pa so posamezni zamenljivi deli in pomožne naprave, ki
se ne pojavljajo istočasno z aparatom, izključeni iz te tarifne
številke (glej Spološna določila komentarja k Oddelku XVI). Na
primer: krtače, ščetke ipd.., se uvrščajo v tar.št. 96.03)).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli aparatov iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) ventilatorjen in ventilacijskih ali recirkulacijskih
kuhinjskih odstranjevalcev vonjav, ki imajo vgrajen ventilator s
filtrom ali brez njega (tar. št. 84.14),

(b) hladilnikov (tar. št. 84.18),

(c) likalnih strojev z valjem ali drugih likalnih strojev (tar.
št. 84.20 ali 84.51),

(d) centrifuge za sušenje(tar.št.84.21) in gospodinjski pralni
stroji (za obleko in perilo (tar. št. 84.50),

(e) pomivalnih strojev (za posodo) (tar. št. 84.22),

(f) kosilnic za travo (tar. št. 84.33),

(g) mešalnikov za maslo za mlekarne (tar. št. 84.34),

(h) aparatov za štriglanje konjev in živine, ki delujejo na
principu sesalnika za prah, četudi lahko kot vzporedno funkcijo
opravljajo tudi čiščenje hlevskih zidov (tar. št. 84.36),

(ij) aparatov za pranje preprog in situ na licu mesta, drugačnih
kot so za kemično (suho) čiščenje, konstruirani za uporabo v
javnih ustanovah (hoteli, restavracije,moteli, bolnišnice, šole,
pisarne) drugačnih kot so za gospodinjsko uporabo (tar. št.
84.51),

(k) šivalnih strojev (tar.št. 84.52),

(l) aparatov za odstranjevanje dlak (las) (tar. št. 85.10),

(m) elektro-termičnih gospodinjskih aparatov (tar. št. 85.16) in

(n) aparatov za masažo (tar. št. 90.19).


85.10

APARATI ZA BRITJE, STRIŽENJE TER NAPRAVE ZA ODSTRANJEVANJE DLAK Z
VDELANIM ELEKTROMOTORJEM

8510.10 - Brivski aparati

8510.20 - Aparati za striženje

8510.30 - Naprave za odstranjevanje dlak

8510.90 - Deli

V to tarifno številko so vključeni električni brivniki in
električni strojčki za striženje z vgrajenim elektromotorjem ali
vibratorjem, neglede na to, ali se uporabljajo za striženje ljudi
ali ovac, za lepšanje konj, za striženje živine itd.

Pri električnih brivnikih (pri aparatih za suho britje) drsijo
rezalni noži (rotacijski ali z izmeničnim premočrtnim gibom)
znotraj perforirane ali žlebaste ploščice, pri čemer režejo tiste
dlake, ki skozi te odprtine ali žlebove prodrejo. Pri strojčkih
za striženje drsi rezilo v obliki glavnika sem in tja nad
kovinskim fiksnim glavnikom in tako reže dlako ali volno, ki je
zajeta med zobci glavnika. Frizerski aparati za striženje
delujejo na principu, ki je podoben principu delovanja škarij za
striženje ovac, za lepšanje in striženje konj itd., le, da so
manjši.

Ta tarifna številka vključuje tudi električne odstranjevalce
dlak, ki imajo napravo, ki izpuli dlake iz njene korenine. Deluje
na osnovi vrtečega valja ali vrteče spirale, ki se vrti okoli
svoje osi ali depilatorske glave.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli električnih brivnikov
in električnih strojev za striženje uvrščajo v to tarifno
številko - med drugim tudi glave sekačev, nožev in rezila sekačev
ter rezila v obliki glavnika.

Stroji za striženje, katere poganja elektromotor preko upogibne
gredi, se uvrščajo v tar. št. 82.14, medtem ko se sam
elektromotor (z gredjo ali brez nje) uvršča v tar. št. 85.01.


85.11

ELEKTRIČNA OPREMA ZA VŽIGANJE IN ZAGANJANJE MOTORJEV Z NOTRANJIM
IZGOREVANJEM, KI SE VŽIGAJO S SVEČKO ALI KOMPRESIJO (NA PRIMER:
VŽIGALNI MAGNETI, DINAMOMAGNETI, VŽIGALNE TULJAVE, VŽIGALNE
SVEČKE, OGREVALNE SVEČKE, ELEKTRIČNI ZAGNJALNIKI), GENERATORJI
(NA PRIMER: DINAMA IN ALTERNATORJI) IN REGLERJI ZANJE

8511.10 - Vžigalne svečke

8511.20 - Vžigalni magneti, dinamomagneti; magnetni vztrajniki

8511.30 - Razdelilniki; vžigalne tuljave

8511.40 - Električni zaganjalniki in stroji z dvojnim namenom
          (električni zaganjalniki - generatorji)

8511.50 - Drugi generatorji

8511.80 - Druga oprema

8511.90 - Deli

V to tarifno številko spada električna oprema za zagon in vžig,
kot tudi naprave za motorje z notranjim izgorevanjem katerekoli
vrste (batne, druge), in sicer neglede na to, ali se uporabljajo
za motorna vozila, letala, ladje (čolne) in podobno, ali pa za
batne motorje. Ta tarifna številka vključuje tudi generatorje in
reglerje, ki se uporabljajo skupaj s takšnimi motorji z notranjim
izgorevanjem.

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Vžigalne svečke.

Svečke sestoje iz izolirane elektrode in tipala, ki sta pritrjeni
na ohišje. Ohišje ima na spodnjem delu navoje, ki mu omogočajo
zavijanje v glavo valja. Na zgornjem koncu svečke je priključek
osrednje elektrode, na katerega je priključen dovod električnega
toka. Ko pride visoka napetost na osrednjo elektrod, preskakuje
iskra med elektrodo in tipalom in se uporabi za vžig eksplozivne
zmesi v valju.

(B) Vžigalni magneti (vključno dinamomagnete).

Ti magneti se uporabljajo za ustvarjanje potrebne visoke
napetosti, ki se odvaja na svečke motorjev z notranjim
izgorevanjem. Uporabljajo se predvsem za motorje dirkalnih vozil,
traktorjev, letal, motornih čolnov ali motornih koles.

Najpomembnejši tipi vžigalnih magnetov so naslednji:

(1) Magneti z vrtljivo kotvo.

Ti magneti imajo neko obliko generatorja izmeničnega električnega
toka, pri katerem se kotva z navitjem primarne nizkonapetostne
tuljave, vrti med poli trajnega magneta. To primarno navitje je
povezano s kontaktnim stikalom in kondenzatorjem. Hiter nastanek
in prekinjanje električnega toka v tem navitju inducira zelo
visoko napetost v sekundarnem navitju. Cela naprava je nameščena
in vgrajena v ohišje, na katerega zgornjem koncu je montirana
razdelilna krtačka, ki služi za razdeljevanje napetosti na svečke
v določenem zaporedju.

(2) Magneti s stacionarno kotvo.

Obstajata dva tipa tovrstnih vžigalnih magnetov. Pri obeh tipih
so navitje kotve, kontaktno stikalo in kondenzator stacionarni,
le pri enem tipu se vrtijo. Pri drugih tipih so ti elementi
nepremični, induktorji pa izdelani iz mehkega železa in se vrtijo
med magnetom in navitjem kotve.

(3) Dinamo-magneti.

Ti magneti sestoje iz magneta in dinama, skombiniranih v eno
enoto na skupni pogon. Praviloma se uporabljajo za motocikle.

(C) Magnetni vztrajniki (flywheels).

Sestoje iz magnetne naprave, ki je montirana na vztrajnik.
Služijo za proizvodnjo električnega toka nizke napetosti za
potrebe vžiga.

(D) Razdelilniki.

Razdelilniki razdeljujejo vžigalni električni tok na svečke v
določenem zaporedju, vsebujejo pa tudi stikalo, ki vzpostavlja in
prekinja tokokrog v primarnem navitju vžigalne tuljave. Obe
funkciji sta sinhronizirani z gibi batov v valjih s pomočjo
odmične gredi, ki žene motor.

(E) Vžigalne tuljave.

Sestoje iz posebej modificiranih indukcijskih navitij, ki so
običajno v eni valjasti posodi. S povezavo primarnega navitja
preko stikala z akumulatorjev pride do nastanka visoke napetosti
v sekundarnem krogu, ki se odvaja preko razdelilnika na svečke.

(F) Električni zaganjalniki (starterji za motorje).

To so majhni elektromotorji, ki običajno delujejo na enosmerni
tok in, ki so serijsko naviti. Opremljeni so z majhnim zobnikom,
ki se lahko giblje gor in dol po osi. Ta os ima navoje ali kakšno
drugo mehansko napravo za začasno povezavo z motorjem z notranjim
izgorevanjem, katerega je potrebno zagnati (startati).

(G) Generatorji (dinama in alternatorji)

Te naprave neposredno poganja motor, služijo pa za polnjenje
akumulatorja in dajanje električnega toka za potrebe
razsvetljave, signalnih naprav, ogrevanja in za potrebe druge
električne opreme motornih vozil, letal itd. Alternatorji,
proizvajajo izmenično napetost, zato se uporabljajo skupaj z
usmernikom.

(H) Pomožne vzpodbudne tuljave (Booster coils).

To so majhna indukcijska navitja, ki se uporabljajo predvsem za
letala, če je število vrtljajev tako majhno, da vžigalni magnet
ne more dajati polne moči.

(IJ) Svečke za ogrevanje.

Te svečke so podobne vžigalnim svečkam, le, da imajo namesto
elektrode in tipala za iskre majhen upor, ki se ogreje, če
skozenj gre električni tok. Uporabljajo se za ogrevanje zraka v
valjih pri dieselskih motorjih pred in med zaganjanjem.

(K) Grelne spirale - tuljave.

Te naprave služijo za vgradnjo v cev za dovajanje zraka pri
dieselskih motorjih za potrebe zaganjanja (startanja).

(L) Reglerji (naprave za prekinjanje - izključevanje dinama)

Reglerji preprečujejo, da bi se dinamo vrtel (kot motor) na račun
akumulatorja, kadar motor ne dela ali pa kadar dela z majhnim
številom obratov.

Tudi reglerji, kombinirani v enem ohišju skupaj z regulatorji
napetosti ali z regulatorjem električnega toka, se prav tako
uvrščajo v to tarifno številko. Razen tega, da varujejo
akumulator in dinamo, zagotavljajo tudi stalno polnjenje z
električnim tokom in/ali omejujejo njegovo jakost.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) zaganjalniki za motorje, kot so tisti, ki se uporabljajo na
letališčih, na avtobusnih postajah itd. za zaganjanje motorjev z
notranjim izgorevanjem, in, ki sestoje v glavnem iz
transformatorja in usmernika (tar. št. 85.04),

(b) električni akumulatorji (tar. št. 85.07) in

(c) dinamostroji, ki se uporabljajo za kolesa na nožni pogon samo
za razsvetljavo (tar. št. 85.12).


85.12

ELEKTRIČNA OPREMA ZA RAZSVETLJAVO ALI SIGNALIZACIJO (RAZEN
IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 85.39), BRISALCI, NAPRAVE ZA ODMRZNITEV IN
NAPRAVE ZA RAZMEGLITEV, ZA KOLESA IN MOTORNA VOZILA

8512.10 - Oprema za razsvetljavo in vizualno signalizacijo za
          kolesa

8512.20 - Druga oprema za razsvetljavo in vizualno signalizacijo

8512.30 - Oprema za zvočno signalizacijo

8512.40 - Vetrobranski brisalci, naprave za odmrznitev in naprave
          za razmeglitev

8512.90 - Deli

V to tarifno številko so vključeni električni aparati in naprave,
ki so konstruirane posebej za kolesa na nožni pogon ali motorna
vozila za razsvetljavo in signalizacijo.

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje:

- suhih baterij (tar. št. 85.06),

- električnih akumulatorjev (tar. št. 85.07) in

- dinam ali dinamomagnetov iz tar. št. 85.11.

V to tarifno številko so vključeni tudi električni brisalci za
vetrobransko steklo in naprave za odmrzovanje in razmeglitev za
motorna vozila.

Med drugim so vključeni v to tarifno številko:

(1) Dinama za proizvodnjo električne energije s pomočjo
frikcijskega kolesa, ki se vrti ob eni izmed gum ali po robu
kolesa na nožni pogon, v nekaterih redkih primerih pa tudi
motornega kolesa.

(2) Držala baterij, opremljena s stikalom, priključki, kontakti
itd. za opremo za razsvetljavo koles; baterijske svetilke za
montažo na kolesa na nožni pogon (bicikle).

(3) Žaromete (reflektorje) vseh vrst, vključno tudi žaromete,
opremljene z dodatki za dolge in kratke luči; difuzna luč za
vožnjo; svetilke proti megli; metalci svetlobe; reflektorji vseh
vrst s svetlobo, ki se uporablja za policijska vozila in podobno
(vključno tudi tiske, ki so priključeni na kabel določene dolžine
in, ki se lahko uporabljajo kot ročne svetilka).

(4) Bočne lučke, lučke za razsvetljavo zadnjega dela, parkirne
lučke za osvetlitev registrske tablice.

(5) Zavorne luči, smerniki, luči za vzvratno vožnjo in podobno.

(6) Kombinacije nekaterih izmed predhodno navedenih luči v
skupnem ohišju.

(7) Lučke za notranjo razsvetljavo, kot so na primer: stropne,
stenske lučke, lučke za razsvetljavo stopnic, za okvir vrat in za
armaturno ploščo.

(8) Oprema za parkiranje, ki deluje s pomočjo zunanjih čutilnih
tipal - ko se dotaknejo ograje ali kakšnega drugega predmeta,
dajo vozniku svetlobni ali kak drug signal in ga tako opomnijo.

(9) Svetlobni signali za prehitevanje, ki so včasih avtomatski (s
pomočjo fotocelice) in, ki vozniku dajo signal, če ga prehiteva
kakšno drugo vozilo.

(10) Druge električne naprave, na primer: razsvetljeni trikotniki
za vozila s prikolico, razsvetljene oznake taksijev, policijskih
vozil, gasilskih in drugih vozil itd.

(11) Troblje in sirene ter druge zvočne signalne naprave.

(12) Brisalci vetrobranskega stekla, vključno tudi dvojne
brisalce, katere poganja elektromotor.

(13) Naprave za odmrzovanje in razmeglitev. Te naprave sestoje iz
uporne žice, montirane v okvir, ki se vgrajuje v vetrobransko
steklo.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) steklene leče (tar. št. 70.14),

(b) električni kompleti za ojačenje zvoka, ki sestoje iz
mikrofona, audiofrekvenčnega ojačevalca in zvočnika, uporabljajo
pa se v vozilih s prikolico in omogočajo, da voznik sliši
opozorilne signale in druge šume za prikolico (tar. št. 85.18),

(c) razdelilne table, plošče in konzole ter druge osnove,
opremljene z dvema ali več napravami iz tar. št. 85.37, t.j.
skupna stikala, ki se montirajo na stolp za upravljanje,

(d) električne žarnice, vključno tudi zaprte električne vložke z
vgrajenimi žarnicami (tar. št. 85.39),

(e) izolirano električno žico ali kable (narezani na določeno
dolžino ali nenarezani, opremljeni s spojnimi elementi ali
neopremljeni, izdelani v kompletih ali ne - na primer: komplet
avtomobilskih kablov) (tar. št. 85.44) in

(f) neelektrični aparati za ogrevanje avtomobila, ki delujejo
tudi kot naprave za odmrzovanje ali razmeglitev (tar. št. 73.22
ali 87.08).


85.13

PRENOSNE ELEKTRIČNE SVETILKE Z LASTNIM VIROM ENERGIJE (NA PRIMER:
SUHE BATERIJE, AKUMULATORJI ALI ELEKTROMAGNETI), RAZEN OPREME ZA
RAZSVETLJAVO IZ TAR. ŠT. 85.12)

8513.10 - Svetilke

8513.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje prenosne električne svetilke,
konstruirane tako, da delujejo s pomočjo vira energije, ki je v
njih (na primer: suhe celice, akumulatorji ali magneti).

Te svetilke sestoje iz dveh elementov (iz svetilke same in iz
električnega vira), ki sta običajno montirana in neposredno
povezana skupaj, pogosto v skupnem ohišju. Vendar sta elementa
pri nekaterih prenosnih električnih svetilkah ločena in povezana
z vodniki.

Izraz "prenosne svetilke" v tej tarifni številki se nanaša samo
na svetilke (t.j. svetilke in njihov vir električnega toka), ki
jih ljudje med uporabo nosijo v roki ali na sebi. Običajno imajo
ročaj ali napravo za pritrjevanje in jih je moč prepoznati po
posebnih oblikah in majhni masi.

Glede nato izraz "prenosne svetilke" izključuje opremo za
razsvetljavo motornih vozil in koles na nožni pogon (tar. št.
85.12) in inspekcijske in podobne svetilke, ki se povezane s
fiksno instalacijo (tar. št. 94.05).

Med svetilke iz te tarifne številke so vključene:

(1) Žepne svetilke. Nekatere izmed njih ("dinamske svetilke")
delujejo s pomočjo malega magnetnega elektro-genertorja na ročni
pogon preko vzvoda s povratno vzmetjo.

(2) Druge ročne svetilke (vključno tudi ročne svetilke z
nastavljivim svetlobnim snopom). Ročne svetilke so pogosto
opremljene s preprosto napravo za obešanje za zid, druge pa so
konstruirane tako, da jih je moč postaviti na tla.

(3) Morsejeve signalne svetilke.

(4) Rudarske varnostne svetilke. Svetilna naprava je običajno
konstruirana tako, da je svetilko moč pritrditi na rudarsko
čelado, medtem ko je vir električnega toka (akumulator) obešen na
opasač.

(5) Svetilke za pregled za splošno uporabo. Te svetilke so
nameščene na traku okoli glave, ki običajno sestoji iz zvitega
kovinskega traku). V to tarifno številko se uvrščajo samo, če
imajo lastni vir električnega toka (suhe baterije v žepu
uporabnika svetilke). Svetilke iz te tarifne številke običajno
uporabljajo zdravniki, urarji, draguljarji itd.

Specializirane medicinske vpogledne svetilke (na primer: za
preglede ust in grla) so iz te tarifne številke izključene (tar.
št. 90.18).

(6) Modne svetilke v obliki pištol, nalivnikov itd. Kombinirani
artikli, ki sestoje iz svetilke in nalivnika, izvijača, obeska za
ključe itd. ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki samo, če je
glavna funkcija celote razsvetljevanje.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli svetilk iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

V to tarifno številko niso vključeni posebni fotografski aparati
za hipno osvetlitev- fleši (bliskavice) (tar. št. 90.06).


85.14

INDUSTRIJSKE ALI LABORATORIJSKE ELEKTRIČNE PEČI (VKLJUČNO
INDUKCIJSKE ALI DIELEKTRIČNE); DRUGA OPREMA ZA INDUSTRIJSKO ALI
LABORATORIJSKO INDUKCIJSKO ALI DIELEKTRIČNO SEGREVANJE

8514.10 - Električne uporovne peči

8514.20 - Indukcijske ali dielektrične peči

8514.30 - Druge peči in pečice

8514.40 - Druga oprema za indukcijsko ali dielektrično segrevanje

8514.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje določeno število industrijskih ali
laboratorijskih elektrotermičnih strojev, aparatov in naprav, v
katerih nastaja toplota po elektrotermičnem postopku (z grelnim
učinkom električnega toka v vodniku, iz električnega obloka, ali
pa z indukcijskimi tokovi ali dielektričnimi histerazami). Iz te
tarifne številke so izključeni elektrotermični aparati, ki se
uporabljajo v gospodinjstvih (tar. št. 85.16).

    (I) INDUSTRIJSKE ALI LABORATORIJSKE ELEKTRIČNE (VKLJUČNO
           INDUKCIJSKE IN DIELEKTRIČNE) PEČI IN PEČICE

Električne peči in pečice sestoje iz bolj ali manj zaprtega
prostora ali posode, v kateri nastaja razmeroma visoka
temperatura. Uporabljajo se za številne namene (za taljenje,
kaljenje, žarjenje, popuščanje, varjenje itd.). Med glavne vrste
so vključene retortne peči, zvonaste peči, koritaste peči,
tigelne peči, tunelske itd. Nekatere med njimi imajo lahko
naprave za nagibanje, ali pa so opremljene z notranjo posodo za
obdelavo kovine v nekem plinu, kar naj bi preprečilo oksidacijo.

Med drugim so vključene med peči in pečice iz te tarifne številke
naslednje:

(A) Uporovne peči in pečice. V teh pečeh nastaja toplota s
prehodom električnega toka skozi grelne upornike.

(B) Nizkofrekvenčne indukcijske peči. Izmenični nizkofrekvenčni-
AC električni tok iz primarnega navitja je povezan preko jedra iz
mehkega železa s polnjenjem, katerega je treba segrevati. Ta
električni tok inducira električni tok v tem polnjenju, kar
povzroči močno segrevanje. Pri nekaterih tovrstnih pečeh
cirkulira staljeno polnjenje iz glavnega lonca skozi navpično
kačasto cev, v kateri se inducira električni tok iz primarnega
kroga.

(C) Visokofrekvenčne indukcijske peči. Izmenični visokofrekvenčni
električni tok (pogosto električni tok radijskih frekvenc) v
primarnem navitju inducira "vrtinčaste" tokove v polnjenju,
katerega je treba segreti. Ta tip peči nima železnega jedra.

(D) Peči z dielektrično kapacitanco. Polnjenje, ki mora biti
elektroneprevodno, namestijo med dve kovinski plošči, ki sta
povezani z virom električnega toka. Ta sklop pravzaprav deluje
kot kondenzator in dielektrična histereza v polnjenju inducira v
njem toploto.

(E) Peči z upornikom za segrevanje kovinskih palic ali zrnastih
(granularnih) materialov. Te peči sestoje iz posode, v kateri
električni tok prehaja skozi sam material. Elektroupornost
materiala proizvaja toploto.

(F) Peči z uporno tekočino, ki sestoje iz kadi, opremljene z
elektrodami. Pri obratovanju so v kadi staljena kovina, staljene
soli ali posebno olje, ki vzdržujejo cel sistem na potrebni
temperaturi tako, da preko elektrod skozi talino teče električni
tok. Predmet segrevajo tako, da ga potopijo v kad s to talino
(tekočino).

(G) Obločne (Arc) peči, pri katerih nastaja toplota z električnim
oblokom, ki nastane med elektrodami ali med eno elektrodo in
polnjenjem, katerega je treba segreti. Te peči se uporabaljajo za
proizvodnjo železa, raznih fero-zlitin, kalcijevega karbida, za
redukcijo železove rude, ali pa za vezavo dušika iz zraka itd.
Nekatere tovrstne peči z nizkimi temperaturami se uporabljajo
tudi za destilacijo materiala z razmeroma nizkim vreliščem (na
primer: cinka ali fosforja). Vendar pa so takšne peči iz te
tarifne številke izključene, če so opremljene s kondenzatorji za
zbiranje destilatov (tar. št. 84.19).

(H) Pečice z infrardečim-IR valovanjem (z infrardečimi žarki), ki
se ogrevajo z določenim številom žarnic z infrardečimi žarki ali
za radiacijskimi ploščami.

Nekatere peči ali pečice kombinirajo dva načina ogrevanja (na
primer: kombinacija visokofrekvenčne in nizkofrekvenčne indukcije
za taljenje kovin, pečice z infrardečimi žarki in visokimi
frekvencami za peko biskvita).

Peči ali pečice iz te tarifne številke med drugim vključujejo:

(1) Pečice in peči za kruh, pecivoa ali biskvite.

(2) Zobarske peči (pečice).

(3) Krematorijske peči.

(4) Peči za sežiganje gorljivih odpadkov.

Iz te tarifne številke so izključeni električno ogrevane naprave
za sušenje, sterilizacijo ali za podobne operacije (tar. št.
84.19).

(II) DRUGA OPREMA ZA INDUSTRIJSKO IN LABORATORIJSKO INDUKCIJSKO
                   ALI DIELEKTRIČNO SEGREVANJE

V to tarifno številko spada tudi elektična indukcijska ali
dielektrična grelna oprema, četudi ni v obliki peči ali pečic. Ta
oprema, ki se uporablja predvsem za toplotno obdelavo majhnih
predmetov, sestoji iz električne opreme, ki proizvaja
visokofrekvenčne oscilacije in, ki je sestavljena skupaj z
ustreznimi ploščami ali navitji. Ta oprema je običajno posebej
konstruirana za določene predmete, katere je treba obdelati.

Med drugim so vključeni v to opremo:

(1) Stroji z indukcijskimi tuljavami za gretje s pomočjo
indukcije. Ti stroji segrevajo predmete, ki so izdelani iz
materialov - dobrih elektroprevodnikov. Segrevanje poteka s
pomočjo nizkofrekvenčnega, srednjefrekvenčnega ALI
visokofrekvenčnega električnega toka (na primer: stroji za
površinsko utrjevanje odmičnih gredi, valjev, zobnikov in drugih
kovinskih delov, stroji za taljenje, sintriranje, kaljenje,
temperiranje ali predsegrevanje kovinskih delov itd.

(2) Stroji z elektrodami, ki služijo kot kondenzatorji (na
primer: v obliki plošč ali palic) za dielektrično segrevanje
predmetov, izdelanih iz materialov - neprevodnikov ali slabih
prevodnikov električnega toka. Segrevanje poteka s pomočjo
visokofrekvenčnega električnega toka (na primer: stroji za
sušenje lesa, stroji za predsegrevanje materialov, ki se lahko
oblikuje s pomočjo termičnega strjevanja v oblike peletov ali
prahu itd.).

Nekatera posebna oprema je konstruirana za postopno toplotno
obdelavo palice, ki se premika skozi tuljavo, ali pa za ponovno
obdelavo serije predmetov.

Rotacijski pretvorniki in visokofrekvenčni generatorji se prav
tako uvrščajo v to tarifno številko, če se dobavljajo skupaj z
opremo za toplotno obdelavo. Če se dobavljajo posebej, pa spadajo
v tar. št. 85.02 ali 85.43 - odvisno od primera.

Vendar pa so vključeni v tarifno številko 85.15 stroji za
indukcijsko obdelavo, ki se uporabljajo za spajkanje kovin, in
stroji za toplotno obdelavo s pomočjo dielektričnih izgub, kar se
uporablja pri varjenju plastičnih mas ali drugih materialov (na
primer: visokofrekvenčne stiskalnice za varjenje pod pritiskom
ter visokofrekvenčni stroji za linijsko varjenje). Stiskalnice,
ki imajo grelne naprave, so prav tako izključene iz te tarifne
številke (84. Poglavje).

V to tarifno številko so vključene peči in druge naprave, ki so
konstruirani posebej za izločanje ožarčenega jedrskega goriva po
pirometalurških procesi, naprave za obdelavo radioaktivnih
odpadkov (na primer: za sežiganje gline in stekla, ki vsebujeta
radioaktivne ostanke, ali pa za sežiganje grafita ali
radioaktivnih filtrov) in naprave za sintriranje ali toplotno
obdelavo ponovno uporabljenih fuzijskih materialov. Vendar pa se
naprave za izločanje izotopov uvrščajo v tar. št. 84.01.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko (armature, vrata,
opazovalne linice, plošče in kupole, nosilci elektrod in kovinske
elektrode).

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni še:

(a) zidaki, bloki in podobno ognjevarno ali keramično blago za
gradnjo ali za oblaganje električnih peči (69. Poglavje),

(b) električni grelni uporniki (tar. št. 85.16 ali 85.45 -
odvisno od primera) in

(c) grafitne elektrode ali elektrode iz drugega ogljika, s kovino
ali brez nje (tar. št. 85.45).


85.15

STROJI IN APARATI ZA MEHKO IN TRDO SPAJKANJE ALI VARJENJE,
ELEKTRIČNI (VKLJUČNO ELEKTRIČNO SEGREVALNIM PLINOM), LASERSKI ALI
NA PRINCIPU DRUGE SVETLOBE ALI FOTONSKEGA SNOPA, ULTRAZVOKA,
ELEKTRONSKEGA SNOPA, MAGNETNIH IMPULZOV ALI PLAZEMSKEGA OBLOKA,
VKLJUČNO S TISTIMI, S KATERIMI SE LAHKO REŽE; ELEKTRIČNI STROJI
IN APARATI ZA VROČE BRIZGANJE KOVIN ALI KERMETOV

        - Stroji in aparati za mehko ali trdo spajkanje:

8515.11 - - spajkalniki in pištole za mehko spajkanje

8515.19 - - drugi

        - Stroji in aparati za električno uporovno varjenje
          kovin:

8515.21 - - avtomatski ali polavtomatski

8515.29 - - drugi

        - Stroji in aparati za varjenje kovin z električnim
          oblokom (vključno plazemski oblok):

8515.31 - - avtomatski in polavtomatski

8515.39 - - drugi

8515.80 - Drugi stroji in aparati

8515.90 - Deli

(I) STROJI IN APARATI ZA MEHKO ALI TRDO SPAJKANJE ALI VARJENJE

V to skupino so vključeni nekateri stroji in aparati za mehko ali
trdo spajkanje ali varjenje. Ti stroji se v to tarifno številko
uvrščajo tudi, če se z njimi lahko tudi reže (seka).

Varjenje lahko poteka ročne, polavtomatsko in avtomatsko.

Sem so vključeni:

(A) Stroji in aparati za trdo ali mehko spajkanje.

Toplota praviloma nastaja zaradi indukcije ali kondukcije, pri
čemer so uporabljeni viri električnega toka.

Trdo ali mehko spajkanje sta operaciji, pri katerih se kovinski
deli povežejo s pomočjo spajkne kovine v tekočem stanju in z
nižjim tališčem. Ta kovina zatali osnovno kovino (oziroma
kovine). Osnovna kovina (oziroma kovine) se pri združevanju ne
tali.

V to skupino so vključeni samo stroji in aparati, katere je po
svoji posebni opremi (na primer: po sistemu za vodenje spajkalne
žice) moč prepoznati kot stroje in aparate za izključno ali
pretežno uporabo za trdo ali mehko spajkanje. Druge aparate je
treba šteti za peči, pečice ali grelno opremo v smislu pomena
tarifne številke 85.14.

V to tarifno številko so vključeni tudi električno greti ročni
spajkalniki in pištole.

(B) Stroji in aparati za varjenje kovin z uporom.

Toplota, potrebna za nastanek varjenega spoja, nastane s
prehajanjem električnega toka skozi dele, katere je treba
združiti (Joulov efekt). Med varjenjem se dela stiskata skupaj.

Obstaja veliko število teh strojev, ki se razlikujejo med seboj
po vrsti predmetov, za katerih varjenje so namenjeni. Sem so
vključeni na primer: stroji za čelno varjenje in stroji za čelno
varjenje z iskrenjem, stroji za varjenje v eni točki (pištole z
vgrajenimi viri električne energije ali brez njih), stroji za
varjenje v več točkah in pripadajoča oprema, stroji za
bradavičasto varjenje, stroji za brazdno varjenje in aparati za
varjenje z visokofrekvenčnim upornikom.

(C) Aparati in stroji za varjenje kovin s pomočjo električnega
ali plazemskega obloka, ki lahko režejo ali ne.

(1) Varjenje s pomočjo električnega obloka (Arc welding).

Vir toplote je električni oblok, ki nastaja med dvema elektrodama
ali med eno med njima in delovnega predmeta.

Obstajajo številne vrste teh strojev, na primer: stroji za
obločno varjenje kovine, obložene z elektrodami, stroji za
obločno varjenje pod zaščitnim plinom, stroji za varjenje in
rezanje s taljivimi ali netaljivimi elektrodami ali s prekritim
oblokom (obločno varjenje kovin pod zaščitnim ali inertnim
plinom), stroji za obločno varjenje kovin z aktivnim plinom,
stroji za obločno varjenje z volframovo elektrodo v zaščitni
atmosferi, stroji za potopno obločno varjenje in stroji za
električno varjenje pod zaščitno žlindro ali za elektro-plinsko
varjenje.

(2) Varjenje s pomočjo plazemskega obloka (Plasma arc welding).

Vir toplote je koncentrirani oblok, ki z ionizacijo in z
disosociacijo spreminja pomožni plin v plazmo (snop plazme). Plin
je lahko inertni (argon, helij), večatomski (dušik, vodik), lahko
pa tudi njihova mešanica.

(D) Stroji in aparati za indukcijsko varjenje kovin.

Toplota nastaja s prehodom električnega toka skozi eno ali več
indukcijskih tuljav.

(E) Stroji in aparati za varjenje ali rezanje z elektronskim
snopom, vključno tudi stroje in aparate, ki lahko režejo
(sekajo).

Toplota nastaja v predmetu ali predmetih, katere je treba zvariti
skupaj ali razrezati z udarom elektronov iz fokusiranega
elektronskega snopa, nastalega v vakuumu.

(F) Stroji in aparati za vakuumsko difuzijsko varjenje.

Toplota običajno nastaja z indukcijo, lahko pa tudi z
elektronskim snopom ali upornikom.

Aparat sestoji iz vakuumske komore, vakuumske črpalke, sredstva
za izvajanje pritiska in iz grelne opreme.

(G) Stroji in aparati za varjenje s fotonskim snopom, vključno
tudi stroje in aparate, ki lahko režejo.

Varjenje in rezanje s svetlobnim snopom se deli na:

(1) Varjenje z laserskim snopom.

Toplota prihaja iz vira koherentne monokromatske radiacije, ki se
lahko fokusira v snop visoke intenzitete. Toplota nastane ob
udaru tega snopa na predmet, katerega je treba zavariti.

(2) Varjenje s svetlobnim snopom.

Toplota nastaja ob udaru nekoherentnega fokusiranega svetlobnega
snopa.

(H) Stroji in aparati za varjenje termoplastičnih mas (to so
plastične mase, ki se pri segrevanju stalijo, po ohladitvi pa so
trdne, vendar se dajo s ponovnim segrevanjem ponovno staliti).

(1) Varjenje s pomočjo plina, ogrevanega z električnim tokom
(varjenje z vročim plinom).

Površine za spajanje se segrevajo s plinom, ki je poprej segret z
električnim tokom (večinoma gre za zrak), nato pa se spojijo pod
pritiskom (ob dodajanju spajkalnega sredstva ali brez njega).

(2) Varjenje s pomočjo elementov, ogrevanih z električnim tokom
(varjenje s segretimi predmeti).

Površine za spajanje se ogrevajo s pomočjo električno segretih
predmetov in se pod pritiskom spojijo (z dodatki ali brez njih).

(3) Varjenje s pomočjo visoke frekvence.

Površine za spajanje iz termoplastičnih mas (na primer: iz
poliakrilata, polietilena, polivinila, najlona) se z razmeroma
velikimi dielektričnimi izgubami grejejo v polju
visokofrekvenčnega izmeničnega električnega toka in se z dodatki
ali brez njih spojijo pod pritiskom.

(IJ) Stroji in aparati za ultrazvočno varjenje.

Površine iz termoplastilčnih mas, katere je treba združiti, se
izpostavijo ultrazvočnim vibracijam. Ta postopek omogoča spajanje
kovin in zlitin, ki niso primerne za običajne varilne tehnike.
Uporablja se tudi za varjenje tankih kovinskih listov (folij),
delov iz dveh ali več vrst kovin in plastičnih folij.

Stroji za električno mehko ali trdo spajkanje in varjenje se
najpogosteje napajajo z enosmernim električnim tokom nizke
napetosti iz enosmernega generatorja, ali pa z virom nizke
napetosti iz transformatorja za zniževanje napetosti.
Transformator itd. je običajno vgrajen v stroj, v nekaterih
primerih (kot pri gibljivih strojih) pa sta glava in naprava za
varjenje spojeni s transformatorjem z električnim kablom. Tudi v
takem primeru vključuje ta tarifna številka celoto, če se
transformator itd. dobavlja hkrati z varilno glavo ali z varilno
napravo. Če se dobavljata posebej, se transformator in generator
uvrščata v svoji ustrezni tar. številki (tar. št. 85.02 ali
85.04).

V to tarifno številko so vključeni tudi industrijski roboti,
konstruirani posebej za varilne namene.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) stroji za pakiranje, opremljeni z napravo za elektrovarjenje
(tar. št. 84.22),

(b) stroji, konstruirani posebej za rezanje (pretežno tar. št.
84.56) in

(c) stroji za varjenje s pomočjo trenja (tar. št. 84.68).

(II) ELEKTRIČNI STROJI IN APARATI ZA VROČE ŠKROPLJENJE KOVIN ALI
            SINTRIRANIH KOVINSKIH KARBIDOV (KERMETOV)

To so elektroobločni aparati, ki talijo kovine, kovinske karbide
ali sintrirane kovinske karbide ter jih istočasno škropijo s
pomočjo stisnjenega zraka.

Ta tarifna številka ne vključuje posebej dobavljenih pištol za
škropljenje kovin iz tar. št. 84.24.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Med drugim se sem uvrščajo glave in nosilci - držala elektrod in
kovinske kontaktne elektrode (na primer: točkasti kontakt, valji
in čeljusti), kot tudi točkasti gorilci in kompleti šob za ročno
varjenje z atomskim vodikom.

Iz te tarifne številke pa so izključeni:

(a) potrošne elektrode, izdelane iz navadnih kovin ali kovinskih
karbidov (uvrščajo se po materialu, iz katerega so izdelane, ali
pa v tar. št. 83.11 - odvisno od primera) in

(b) elektrode iz grafita ali iz drugih vrst ogljika, s kovino ali
brez nje (tar. št. 85.45).


85.16

ELEKTRIČNI PRETOČNI IN AKUMULACIJSKI GRELNIKI VODE IN POTOPNI
GRELNIKI; ELEKTRIČNI APARATI ZA OGREVANJE PROSTOROV IN ELEKTRIČNE
NAPRAVE ZA OGREVANJE TAL; ELEKTROTERMIČNI APARATI ZA UREJANJE LAS
(NA PRIMER: APARATI ZA SUŠENJE LAS, APARATI ZA KODRANJE LAS IN
DRUGI) IN APARATI ZA SUŠENJE ROK; ELEKTRIČNI LIKALNIKI; DRUGE
GOSPODINJSKE ELEKTROTERMIČNE NAPRAVE; ELEKTRIČNI GRELNI UPORI,
RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 85.45

8516.10 - Električni pretočni in akumulacijski grelniki vode in
          potopni grelniki

        - Električni aparati za ogrevanje prostorov in električne
          naprave za ogrevanje tal:

8516.21 - - akumulacijski

8516.29 - - drugi

        - Elektrotermični aparati za urejanje las ali sušenje
          rok:

8516.31 - - aparati za sušenje las

8516.32 - - drugi aparati za urejanje las

8516.33 - - aparati za sušenje rok

8516.40 - Električni likalniki

8516.50 - Mikrovalovne pečice

8516.60 - Druge pečice; štedilniki, kuhalniki, grelne plošče;
          opekači in ražnji

        - Druge elektrotermične naprave:

8516.71 - - aparati za pripravo kave ali čaja

8516.72 - - opekači

8516.79 - - druge

8516.80 - Električni grelni upori

8516.90 - Deli

(A) ELEKTRIČNI PRETOČNI ALI AKUMULACIJSKI GRELCI VODE IN POTOPNI
                             GRELCI

V to skupino so vključeni:

(1) Pretočni grelci, v katerih se voda greje na poti skozi njih.

(2) Grelci vode z rezervoarjem (neglede na to, ali so pod
pritiskom ali niso) - rezervoarji z toplotno izolacijo in s
potopljenimi grelnimi elementi. Pri teh grelcih se voda ogreva
postopoma.

(3) Grelci z dvojnim sistemom. Pri njih se voda ogreva z
elektriko ali tako, da je priključena na toplovodni sistem,
ogrevan z gorivom. Ti grelci so pogosto opremljeni s
termostatskim nadzornim sistemom, ki vklopijo električno
ogrevanje takrat, ko nadomestna sredstva ne zadoščajo.

(4) Električni bojlerji za vodo z elektrodo, pri katerih skozi
vodo prehaja izmenični-AC električni tok med dvema elektrodama.

(5) Potopni grelci različnih oblik (odvisno od uporabe) se
uporabljajo predvsem v rezeroarjih, kadeh ipd. za ogrevanje
tekočin, poltekočih snovi (razen trdnih) in plinov. Namenjeni so
tudi za uporabo v loncih, vrčih, kozarcih, banjah, bokalih ipd. -
običajno posodah, ki imajo toplotno izoliran ročaj in kljuko za
namestitev grelca v posodo.

Imajo ojačen zaščitni omot, ki je kar najbolj odporen proti
mehanskim tresljajem in pronicanju tekočin, poltekočih snovi
(razen trdnih) in plinov. Prah z dobrimi dielektričnimi in
toplotnimi lastnostmi (običajno magnezijev oksid) utrjuje žični
upor na svojem mestu v omotu in ga električno izolira.

Naprave, ki sestoje iz potopnih grelcev, stalno vgrajenih v
rezervoar, kad ali drugo posodo, se uvrščajo v tar. št. 84.19 ,
če niso oblikovani izključno za ogrevanje vode ali za
gospodinjsko rabo - v tem primeru ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki.

(6) Električna oprema za pridobivanje čiste vode.

Električno ogrevani bojlerji za centralno ogrevanje, se uvrščajo
v tar.št. 84.03.

   (B) ELEKTRIČNI APARATI ZA OGREVANJE PROSTOROV IN ELEKTRIČNI
                    APARATI ZA OGREVANJE TAL

V to skupino so vključeni:

(1) Električni aparati za zbiranje (akumulacijo) toplote, v
katerih električni elementi segrevajo trdna telesa (na primer:
opeko) ali tekočine, ki proizvedeno toploto akumulirajo in jo
pozneje po potrebi sproščajo v okolje (prostor), ki jih obkroža.

(2) Električni grelniki (grelniki z ventilatorjem ali brez
njega), vključno tudi prenosne električne grelnike s
paraboličnimi odbojniki, včasih pa tudi z vgrajenim
ventilatorjem. Števlni med njimi so opremljeni z barvnimi
žarnicami in napravami za brlenje (za imitacijo ognja lesa ali
premoga).

(3) Električni radiatorji - aparati, pri katerih električni
elementi ogrevajo tekočino (na primer: olje), ki v radiatorji
kroži in pozneje v prostor seva toploto.

(4) Konvektorski grelniki - te naprave cirkulirajo zrak s
prenosnimi tokovi, včasih ob pomoči ventilatorja.

(5) Ogrevalne plošče, ki se vgrajujejo v strop ali stene,
vključno tudi plošče, ki proizvajajo infrardeče žarke in, ki se
uproabljajo za ogrevanje javnih prostorov, ulic itd.

(6) Grelniki za motorna vozila, železniške vagone, letala itd.,
razen naprav za odmrzovanje in razmeglitev.

(7) Oprema za ogrevanje cest proti poledici in oprema za
ogrevanje tal, ki se uporablja posebej za boljšo rast rastlin.
Elementi teh naprav so običajno zakopani v zemljo.

(8) Grelniki motorjev, ki se namestijo pod vozilo z namenom, da
bi motor lažje vžgal.

Električno ogrevani bojlerji za centralno ogrevanje, se uvrščajo
v tar.št. 84.03.

(C) ELEKTROTERMIČNI APARATI ZA UREJANJE LAS IN APARATI ZA SUŠENJE
                               ROK

Med te aparate so vključeni:

(1) Aparati za sušenje las, vključno tudi "havbe" za sušenje las,
kot tudi aparate z ročajem in z vgrajenim ventilatorjem (feni).

(2) Aparati za kodranje las in električni aparati za trajno
valovite lase.

(3) Električni strojčki za kodranje las.

(4) Aparati za sušenje rok.

                    (D) ELEKTRIČNI LIKALNIKI

V to skupino so vključeni likalniki vseh vrst - za domačo
uporabo, za krojače, šivilje itd., vključno tudi likalnike brez
električne vrvice, likalniki brez električne vrvice sestoje iz
kovinskega telesa z grelnimi elementi podstavka, ki jih je moč
spojiti z električnim tokom. Likalnik sklene tokokrog le, če je
nameščena na tem podstavku.

V to skupino so vključeni tudi parni električni likalniki, bodisi
z lastno posodo za vodo, bodisi če so izdelani tako, da se
priključijo na cev za dovod pare.

       (E) DRUGE ELEKTRO-TERMIČNE NAPRAVE ZA GOSPODINJSTVO

V to skupino so vključeni elektro-termični stroji in aparati, pod
pogojem, da se praviloma uporabljajo v gospodinjstvu. Nekateri
med njimi so že bili navedeni v predhodnih točkah tega komentarja
(na primer: električni grelniki, pretočni grelci, aparati za
sušenje las, likalniki itd.). Drugi pa so še:

(1) Mikrovalovne pečice (peči).

(Te "mikrovalovne" peči delujejo na osnovi nihanja in trenja
molekul vode in se veliko uporabljajo v gospodinstvih,
restavracijah, gostilnah ipd. za hitro pogrevanje hrane.)

(2) Druge peči in štedilniki, kuhalne plošče, kuhalniki,
roštilji, namizni grelci jedi (konvekcijskega tipa, tipa z
uporniki, visokofrekvenčno indukcijo ali s kombinacijo plina in
električnega toka).

(3) Aparati za kuhanje kave ali čaja (vključno avtomate za kavo).

(4) Opekači kruha (toasterji), vključno toasterske pečice,
izdelane predvsem za opekanje kruha, ki pa lahko popečejo tudi
majhne kose krompirja ipd.

(5) Čajniki, pladnji, posode za kuhanje pudinga in krem na pari,
posode s srajčko za gretje mleka, juhe itd.

(6) Kotli brez mehanske opreme za prekuhavanje perila.

(7) Dvokrilne peči za vaflje.

(8) Naprave za gretje krožnikov in za pogrevanje hrane.

(9) Pladnji za pečenje in praženje (vključno tudi friteze za
čips).

(10) Aparati za praženje kave.

(11) Aparati za sušenje obraza in podobne naprave.

(12) Naprave za prezračevanje brisač, grelni obešalniki za
brisače.

(13) Naprave za ogrevanje postelje.

(14) Grelci parfuma in kadila, grelci za razprševanje
insekticidov.

(15) Grelci steklenic.

(16) Aparati za delanje jogurta in sira.

(17) Aparati za steriliziranje pri pripravi konzerviranega sadja.

(18) Aparati za "kokice" (pop corn).

Iz te skupino so izključeni:

(a) električno ogrevana odeja, blazinice, mufi za noge in
podobno, električno ogrevana oblačila, obutev, naušniki, pa tudi
drugi električno ogrevani predmeti, ki se nosijo na telesu ali se
z njimi ogrinjamo (uvrščajo se v svoje ustrezne tarifne številke)
(glej Opombo 1 k temu poglavju),

(b) likalni stroji (tar. št. 84.20) z valji in likalni stroji za
likanje ali stiskanje oblačil (tar. št. 84.51),

(c) avtomati za kavo za točilne mize, posode za mleko in čaj,
pladnji za čips (na primer: v prodajalnah čipsa) in druge
termoelektrične naprave, ki se praviloma ne uporabljajo v
gospodinjstvu (tar. št. 84.19 itd.),

(d) pohištvo (na primer: omare za posteljnino in strežni
voziček), opremljeno z grelnimi elementi (94. Poglavje) in

(e) vžigalniki za cigarete, za plin itd. (tar. št. 96.13).

                 (F) ELEKTRIČNI GRELNI UPORNIKI

Razen tistih iz ogljika (tar. št. 85.45), se vsi električni
grelci uvrščajo v to tarifno številko, in to neglede na uvrščanje
aparata ali opreme, v katerih se uporabljajo.

Lahko se izdelujejo v obliki posameznih komponent s postopkom
tiskanega vezja.

Električni grelni uporniki sestoje iz palic, plošč itd. ali žic
na določenih razdaljah (običajno v spirali). So iz posebnega
materiala, ki se zelo segreje, če skozenj gre električni tok.
Uporablja se različne materiale (posebne zlitine, zmesi, ki
temelje na silicijevem karbidu itd.).

Žični upori so običajno montirani na izoliranih nosilcih oziroma
telesih (na primer: iz keramike, steatita, sljude ali iz umetne
plastične mase, ali pa na mehkem izolacijskem jedru (na primer:
iz steklenih vlaken ali azbesta). Če žični grelci niso montirani,
se takšna žica uvršča v to tarifno številko samo, če je narezana
na določeno dolžino in navita v spiralo, ali pa če je oblikovana
v kakšno drugo obliko, ki nedvoumno kaže, da gre za grelni uporni
element. Enako velja tudi za palice in plošče, ki morajo biti
narezane na določene dolžine ali velikosti, pripravljene za
uporabo, da se lahko uvrstijo v to tarifno številko.

Upori ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki tudi, če so
specializirani za določeni stroj ali aparat in tudi. Če pa so
sestavljeni (zmontirani skupaj) z deli, ki niso navadna
izolacijska telesa in električni priključki, se uvrščajo kot deli
stroje ali aparatov, za katere gre (na primer: grelne - osnovne
plošče za likalnike in plošče za električne štedilnike).

Iz te tarifne številke so izključeni udi odmrzovalci in sušilci
zarosenih stekel, ki so sestavljeni iz žičnega upora, montiranega
v okvir za pritrditev na vetrobransko seklo vozil (tar. št.
85.12).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.


85.17

ELEKTRIČNI APARATI ZA ŽIČNO TELEFONIJO ALI TELEGRAFIJO, VKLJUČNO
TELEFONSKI APARATI Z BREZŽIČNO SLUŠALKO TER TELEKOMUNIKACIJSKI
APARATI ZA ŽIČNE SISTEME Z NOSILNIM TOKOM ALI ZA DIGITALNE ŽIČNE
SISTEME

        - Telefonski aparati (telefoni); videofoni

8517.11 - - Žični telefonski aparati (telefoni) z brezžično
            slušalko

8517.19 - - Drugi

        - Stroji za faksimiliranje (telefaksi) in teleprinterji:

8517.21 - - stroji za faksimiliranje (telefaksi)

8517.22 - - teleprinterji

8517.30 - Komutacijski aparati za telefonijo in telegrafijo

8517.50 - Drugi aparati za žične sisteme z nosilnim tokom ali za
          digitalne žične sisteme

8517.80 - Drugi aparati

8517.90 - Deli

Izraz "električni aparati za žično telefonijo" označuje aparate
za prenos govora ali drugih zvočnih znakov med dvema mestoma (ali
za prenos simbolov, ki predstavljajo pisna sporočila, slike ali
druge podatke) s pomočjo spreminjanja električnega toka ali
optičnih valov, ki tečejo v kovinskem (bakrene žice ali kabli)
ali dielektričnem (stekleni optični kabli) ali kombiniranem kablu
itd., ki spaja oddajno in sprejemno postajo.

V to tarifno številko so vključeni vsi električni aparati, ki so
konstruirani za ta namen, vključno tudi posebne aparate, ki se
uporabljajo za žične sisteme z nosilnim (moduliranim) električnim
tokom.

                     (I) TELEFONSKI APARATI

V to skupino so vključeni:

(A) Telefonski aparati (telefoni) - (tarifna podštevilka
8517.10).

Telefonski aparati za klicanje in sprejemanje klicev drugih
aparatov v telefonski mreži. Ti aparati sestoje iz najmanj:

(1) Mikrofona (oddajnika), ki zvočne valove spreminja v
modulirani električni tok.

(2) Slušalke(sprejemnika), ki modulirani električni tok spreminja
nazaj v zvočne valove.

Največkrat sta sprejemnik in oddajnik vgrajena v preprosto ročno
sušalko, ki ga imenujejo ročni komplet (slušalka).

(3) Zvonca brenčača (buzzer) ali kakšnega drugačnega zvočnega
signala, ki opozarja za klic.

(4) Stikalne naprave, ki običajno deluje s pomočjo ročnega
kompleta (slušalke) in se dviga in spušča v svoje ležišč.

(5) Številčnice - izbirnika (na primer: bobna ali s tipkami), ki
uporabniku omogoča vzpostaviti vezo.

Mikrofoni in sprejemniki (združeni v ročni komplet - slušalko ali
ne), pa tudi zvočniki, kadar se carinijo posebej, se uvrščajo v
tar. št. 85.18, medtem ko se zvonci in brenčači, kadar se
carinijo posebej, uvrščajo v tar. št. 85.13.

Med druge aparate, ki se včasih vgrajujejo v naročniške telefone,
so vključeni:

- naprave za memoriranje telefonskih številk (telefonske
tajnice),

- naprave za vzdrževanje veze, medtem ko teče pogovor z drugo
osebo na internem telefonu, in

- naprave za prisluškovanje ali za prekinjanje drugih linij.

Telefoni so lahko montirani na več načinov. V splošnem so
konstruirani za montažo na steno, ali pa so prenosnega (portable)
tipa - za namestitev na mize itd.

Obstaja nekaj posebnih tipov telefonov.

Na primer:

Vojaški poljski telefoni.

"Domofoni" (paralaphoni) za zgradbe (služijo hišnim pogovorom med
stnaovalcem in prišlekom, ki je pred vrati; ti aparati niso
priključeni na javne telefonske centrale), od katerih je en del
predviden za vgradnjo v steno.

Videofoni za zgradbe, ki predstavljajo kombinacijo telefonskega
aparat, video kamere in monitorja (televizorja). Omogočajo, preko
žic, istočasen pogovor in gledanje v zgradbah. Ti sistemi niso
priključeni na javne telefonske centrale.

(Te sisteme se ne sme zamenjati z bolj zapletenimi žičnimi
sistemi, ki se uporabljajo za "video-konference" in se
prikjučujejo na javne ISDN telefonske centrale(tar.podšt.
8517.50)).

Telefoni za javne govorilnice, ki delujejo na kovance.

Telefoni v izvedbi "S" za uporabo v rudnikih.

V to tarifno številko so vključene vse vrste telefonskih
aparatov, vključno tudi telefonske aparate z vgrajenim izbirnikom
in slušalko, ki imajo tudi napravo za prenos zabeleženih
sporočil, včasih pa tudi napravo za beleženje sprejetih klicev.
Te naprave tvorijo s telefonom integralno celoto.

Brezžični celularni telefoni in mobilni telefoni, vključno z
avtomobilskimi, se uvrščajo v tar. št. 85.25.

(B) Neavtomatske telefonske stikalne centrale (komutacijske
naprave)-(tar. podšt. 8517.30).

Tako majhne razdelilne plošče kot velike centrale sestoje iz
okvirja, na katerem so montirani razne ročne stikalne naprave
itd.

Njihove najpomembnejše komponente so:

(1) Indikatorji - pokazalci "Klic" ali "Končano" (preklopniki -
zaklopke, zvonci, žarnice itd.), ki sporočijo telefonistu, da je
klic sprejet ali da veza ni potrebna.

(2) En ali več telefonov za telefonista. Ti telefoni so po
konstrukciji podobni naročniškim telefonom, vendar so pogosto
montirani na poseben način (na primer: mikrofon na prsnem
nosilcu, sprejemnik - slušalka pa v obliki naglavnega kompleta).

(3)  Stikalne naprave za vzpostavljanje veze. Običajno sestoje iz
vtičnega gnezda ali tulca, ki sta montirana na plošči, in iz
vtikača, priključenega na priključno vrvico.

(4) Tastatura - serija vzvodnih stikal, ki so električno povezani
z vtikači in priključnimi vrvicami. Uporabljajo se, da telefonist
lahko odgovori klicatelju, da nadzira potek pogovora in spremlja
njegov konec.

Mize za telefoniste in centrale so lahko konstruirane za montažo
na steno, ali pa za namestitev na tla. V slednjem primeru so
lahko premične ali nepremične.

Uporabljajo se tako za zasebne linije kot za javno omrežje.

(C) Avtomatske telefonske stikalne centrale (komutacijske
naprave)-(tar. podšt. 8517.30).

Te naprave so raznovrstne, njihova glavna značilnost pa je
avtomatsko vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki s
pomočjo kodiranih znakov kot odgovora na klicne kodirane signale.

Nekateri tipi avtomatskih telefonskih komutacijskih naprav
sestoje predvsem iz izbirnikov, ki izbirajo ustrezno telefonsko
linijo glede na impulze, ki jih sprejemajo od klicnega aparata,
in tako vzpostavljajo vezo.

Te naprave delujejo avtomatsko - bodisi neposredno s pomočjo
impulzov iz klicnega aparata, bodisi preko pomožnega aparata, kot
so na primer: usmerniki.

Razni tipi izbirnikov (predizbirniki, vmesni izbirniki, končni
izbirniki) so tudi, če se uporabljajo usmerniki, pogosto povezani
v zaporedja ali skupine istih vrst na šasijah, ki so v teh
primerih vključene v centralo na kovinskih tirih. Vendar pa so
(predvsem v manjših instalacijah) lahko vsi montirani na navadnem
nosilcu, tako da oblikujejo samostojno avtomatsko centralo.

(D)  Hišni telefoni

Ti sistemi običajno sestoje iz telefonske slušalke, tipkovnice in
zvočnika, mikrofona in številčnice. Običajno so vgrajeni na
vhodih stavb z velikim številom stanovalcev. S pomočjo tega
sistema lahko obiskovalec (z vnosom pravilne številke) pokliče
določenega stanovalca in se z njim pogovarja.

                    (II) TELEGRAFSKI APARATI

Ti aparati so konstruirani za spreminjanje (prevajanje) besedila
ali slike v ustrezne impulze, za prenos teh impulzov in na koncu
za sprejem teh impulzov in prevajanje v konvencionalne znake ali
kazalce, ki predstavljajo besedilo, ali pa v besedilo in sliko.

Najpomembnejši so naslednji:

(A) Aparati za prenašanje sporočil.

Na primer:

(1) Morsejevo tipkalo, ki se uporablja za prenos Morsejevih
znakov itd. Sestoje iz stikala za sklepanje in prekinjanje
tokokroga, izdelani pa so vzvoda za ročno uporabo, katerega
gibanje se spreminja v električne impulze, ki ustrezajo sporočilu
za prenos.

(2) Oddajniki tipa številčnice ali tipkovnice. Pri teh aparatih
se prenašajo kombinacije impulzov, ki predstavljajo sporočilo, z
odtipkovanjem na tipkalo preko številčnice ali tipkovnice, pri
čemer vsaka tipka ustreza eni črki, številki ali drugemu znaku.
Pri nekaterih aparatih je tipkovnica podobna tipkovnici pisalnega
stroja. V to skupino spadajo Breguejevi, Hughesovi, Baodovi in
drugi oddajniki, kot tudi neavtomatski teleprinterji ali
neavtomatski oddajniki za teleprinterje.

V to skupino so vključene tudi naprave, ki kombinirajo napravo za
vizuelni prikaz, številčnico za vzpostavljanje veze in
tipkovnico.

(3) Avtomatski oddajniki (na primer: Whitstonovi visokohitrostni
oddajniki in avtomatski teleprinterski oddajniki). Ta aparat
deluje avtomatsko s pomočjo papirnatega traku, ki je poprej
perforiran in, ki služi prenosu besedila pri pošiljanju.

(B) Sprejemniki.

Na primer:

(1) Morsejev tip registratorja, ki električne impulze spreminja
(prevaja) v konvencionalne znake (v kombinacije točk in črtic),
katere natipka na papirnati trak.

(2) Sprejemniki, ki omogočajo sprejem zvočnih šifriranih signalov
s pomočjo zvoka, dobljenega preko elektromagnetne kotve, ki med
svojim gibanjem udarja ob dve zveneči ploščici.

(3) Sprejemnik tipa tiskalnika, ki tiska (tipka) sprejeto
sporočilo takoj za trak ali stran papirja z navadnimi črkami. V
to skupino so med drugim vključeni tudi teleprinterski
sprejemniki.

V nekaterih primerih sta sprejemnik in oddajnik kombinirana v
sprejemnik-oddajnik.

Pri nekaterih kompleksnih aparatih tipa sprejemnika-oddajnika
(primopredajnika) se signali sprejemajo na eni vezi, oddajajo pa
na drugi vezi, brez posrednika - telefonista).

(C) Telegrafski aparati za prenos slike.

Pri teh oddajnikih se električni impulzi proizvajajo z delovanjem
posebne naprave, ki snema besedilo ali sliko za prenašanje.

Pri sprejemnikih se fotografska površina izpostavi snopu
svetlobe, katero kontrolirajo električni impulzi, katere oddaja
oddajnik.

Ustrezna pomožna fotografska oprema, ki se uporablja skupaj s tem
aparatom (na primer: oprema za razvijanje), se uvršča v 90.
Poglavje.

(D) Posebni "telecomposing" (faksimilni) aparati za pošiljanje in
sprejemanje faksimilov s perforiranega traku.

(E) Faksimilni telegrafski aparati (telefaksi) za daljinsko
prenašanje besedila ali risbe preko telefonskih zvez. Ti stroji
so povezani s telefonsko linijo in sestoje predvsem iz dela za
prenos z vgrajeno napravo za točkasto otipavanje (skeniranje) s
svetlobnim žarkom izvirnika in iz sprejemnika z vgrajeno snemalno
napravo (včasih na osnovi občutljivosti na toploto). Ta naprava
je primerna tako za prenos, kot za avtomatsko sprejemanje kopij.
Uporabljajo lahko navaden papir ali poseben termo-papir, ki na
toploti počrni.

       (III) APARATI Z NOSILNIM TOKOM ZA ŽIČNE SISTEME ALI
                   ZA DIGITALNE ŽIČNE SISTEME
                  (Tarifna podštevilka 8517.50)

Ta sistem, ki se uporablja tako v telefoniji kot v telegrafiji,
temelji na modulaciji optičnega vira ali električnih impulzov, ki
predstavljajo govor, sporočila ali druge podatke.Uporba temelji
na tehniki nosilnega moduliranega toka ali pulzne kodne
modulacije (PCM) ali katere drugačne digitalne tehnike. Ti
sisitemi se uporabljajo za prenos vseh vrst informacij (besed,
podatkov, slike, uporabljajo se za sistem tako imenovane "video-
konfrence".)

Ti sistemi vključujejo vse vrste "multiplekserje" in ustrezne
linijske naprave tako za kovinske kot optične kabelske sisteme.
"Linijska naprava" vključuje oddajnike in sprejemnike ali
elektro-optične konvertorje.

V to skupino so vključeni tudi kombinirani modulatorji-
demodulatorji (modemi).

Podobni aparati, ki se uporablajajo za radijske oddajne sisteme
(brezžične), so izključeni (tar.št. 85.25 ali 85.27).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli aparatov iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) stroji za perforiranje, električni ali neelektrični, ki se
uporabljajo za perforiranje papirnatega traku, pripravljenega za
uporabo v avtomatskih telegrafskih aparatih (tar. št. 84.72),

(b) indukcijske tuljave za obremenitve, ki služijo za vpadanje v
telefonske ali telegrafske linijske kroge (tar. št. 85.04),

(c) celice, baterije in akumulatorje (tar. št. 85.06 ali 85.07),

(d) aparati za odgovarjanje na telefonske klice, ki delujejo
skupaj s telefonskim aparatom, če z njim ne tvorijo integralne
celote (tar. št. 85.19 ali 85.20),

(e) radio-telegrafski brezžični sistemi (tar.št. 85.25) in radio-
telefonski ali radio-telegrafski oddajni ali sprejemni aparati
(tar. št. 85.25 in 85.27),

(g) releji (na primer: Bodovi, Creedovi in Pickardovi releji) in
stikalna oprema, kot so na primer: izbirniki za avtomatske
telefonske centrale (tar. št. 85.36),

(h) izolirana električna žica, kabel itd., opremljena s
priključki ali neopremljena z njimi, vključno priključne vrvice z
vtikači za telefonske razdelilne plošče (tar. št. 85.44),

(ij) registratorji in števci telefonskih klicev (90. Poglavje),

(k) sprejemniki ali oddajniki nosilnega električnega toka,
kombinirani z ustreznimi napravami za daljinsko merjenje v eni
enoti, ki skupaj z drugo tvori funkcionalno enoto v smislu Opombe
3 k Poglavju 90. (90. Poglavje) in

(l) merilce trajanja telefonskih pogovorov (tar. št. 91.06).


85.18

MIKROFONI IN NJIHOVA STOJALA; ZVOČNIKI, VKLJUČNO Z ZVOČNIKI V
ZVOČNIH OMARICAH; NAGLAVNE SLUŠALKE, SLUŠALKE ZA ENO UHO IN
KOMBINACIJE Z MIKROFONOM; AVDIOFREKVENČNI ELEKTRIČNI
OJAČEVALNIKI; ELEKTRIČNI SESTAVI ZA OJAČEVANJE ZVOKA

8518.10 - Mikrofoni in njihova stojala

        - Zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih omaricah:

8518.21 - - zvočne omarice z enim zvočnikom

8518.22 - - zvočne omarice z več zvočniki

8518.29 - - druge

851830 - Naglavne slušalke, slušalke za eno uho in kombinacije z
         mikrofonom

8518.40 - Avdiofrekvenčni električni ojačevalniki

8518.50 - Električni sestavi za ojačevanje zvoka

8518.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje: mikrofone, zvočnike, naglavne
slušalke, slušalke za eno uho in audio - frekvenčne električne
ojačevalce vseh vrst, ki se dobavljajo posebej, neglede na
posebni namen, za katerega so ti aparati konstruirani (na primer:
telefonski mikrofoni, naglavne slušalke in slušalke za eno uho
ter zvočniki za radijski sprejemnik).

V to tarifno številko so vključene tudi kompletne električne
enote (kompleti) za ojačevanje zvoka.

                (A) MIKROFONI IN NJIHOVA STOJALA

Mikrofoni spreminjajo zvočne vibracije v ustrezne variacije ali
oscilacije električnega toka in tako zvoku omogočajo njegovo
oddajo, emisijo ali zapis. Glede na način delovanja se v to
skupino uvrščajo:

(1) Ogljični mikrofoni, katerih delovanje je odvisno od spremembe
električne upornosti zrnc ogljika. Te razlike nastanejo zaradi
različnih pritiskov na zrnca, ko se membrana premika zaradi
zvočnih valov. Ogljikova zrnca (ali prah) so nameščena v posodi
med dve elektrodi, od katerih je ena membrana, ali pa je nanjo
pritrjena.

(2) Piezo - električni mikrofoni, v katerih pritisk zvočnih
valov, ki se prenaša s pomočjo membrane, ustvarja napetost v
posebno rezanem kristalnem kosu (na primer: kremen ali skalni
kristal) in na ta način proizvaja električni naboj kristala.

(3) Mikrofoni z gibljivo tuljavo (moving coil) ali trakom, pri
katerih zvočni tresljaji učinkujejo na tuljavo ali aluminijasti
trak, ki se nahaja v magnetnem polju, ter tako z indukcijo
ustvarja električne impulze.

(4) Kondenzacijski ali elektrostatični mikrofoni, ki vsebujejo
dve plošči, od katerih je ena pritrjena, druga pa lahko vibrira.
Zvočni valovi proizvajajo razlike med kapacitetama obeh plošč.

(5) Termični mikrofoni ali mikrofoni s toplo žico. Ti mikrofoni
imajo uporniško žico, katere temperatura, s tem pa tudi njena
upornost, se spreminja pod vplivom zvočnih valov.

Vendar pa so brezžični mikrofoni (z vgrajenim oddajniko)
izključeni iz te tarifne številke (tar.št. 85.25).

Obstajajo številni načini in nameni uporabe mikrofonov (na
primer: za opremo za javno razglašanje, za telefonijo, za zvočno
snemanje, za detektorje letal in podmornic, za naprave za
poslušanje v rovih, za preučevanje srčnega utripa itd.).

Z dodatkom ojačevalcev lahko mikrofoni postanejo mnogo bolj
občutljivi. Kondenzatorje včasih vgrajujejo v mikrofone zaradi
korekcije tona. Včasih so opremljeni z lijakom ali z drugo
napravo za osredotočanje zvočnih valov, lahko pa imajo tudi (kot
na primer: mikrofoni za obveščanje javnosti) posebna stojala, ki
služijo temu, da je mogoče mikrofon namestiti na mizo, pult ali
tla. Imajo lahko tudi napravo, na katero se mikrofoni obešajo.
Takšna stojala ali naprave se uvrščajo v to tarifno številko
tudi, če se dobavljajo posebej, pod pogojem, da so vrste, ki je
konstruirana posebej za uporabo skupaj z mikrofoni, ali pa za
vgradnjo na mikrofone.

      (B) ZVOČNIKI, VGRAJENI V ZVOČNE ŠKATLE (BOKSE) ALI NE

Funkcija zvočnika je nasprotna funkciji mikrofona. Zvočniki
opravljajo reprodukcijo zvoka tako, da spreminjajo električna
nihanja ali oscilacije v mehanske tresljaje, ki se prenašajo v
zrak.

Sem so vključene naslednje vrste zvočnikov:

(1) Zvočniki z gibljivim jedrom (MOVING IRON) in z gibljivo
tuljavo (MOVING COIL). Pri zvočnikih z gibljivim jedrom je kotva
ali tuljava iz mehkega železa nameščena v polje trajnega magneta
in vplivu navitja, skozi katerega gre električni tok. Skladno s
tem tokom, se polje spreminja, membrana pa, ki je pritrjena na
kotvo ali tuljavo, proizvaja ustrezne tresljaje v zraku. Zvočniki
z gibljivo tuljavo sestoje iz: tuljave, nameščene v polje
trajnega magneta ali elektromagneta, ki deluje pod vplivom
sprejemljivega električnega toka. Tuljava je z membrano trdno
povezana. Membrane so narejene iz papirja ali plastične mase;
boljše vrste pa iz ogljikovih ali kevlar (aramidnih) vlaken.

(2) Piezo - električni zvočniki, ki temelje na principu, da so
nekateri naravni ali umetni kristali nagnjeni k mehanski
distorziji, ko skozi njih preide električni tok. Ti zvočniki so
običajno znani pod imenom "kristalni zvočniki".

(3) Elektro-statični zvočniki. Ti zvočniki so zasnovani na
elektrostatičnih reakcijah med dvema ploščama, od katerih služi
ena kot membrana.

Transformatorji za vsklajevanje oziroma nastavitev in ojačevalci
so včasih montirani skupaj z zvočniki. Zvočniki so lahko
montirani na okvirje, šasije ali v škatle, raznovrstne omare-
bokse (ki so pogosto akustično konstruirane), pa tudi v
pohištvene predmete. Zvočniki ostanejo uvrščeni v to tarifno
številko, pod pogojem, da je glavna funkcija celote delovanje
zvočnika. Posebej dobavljeni okviri, šasije, škatle itd., se prav
tako uvrščajo v to tarifno številko, pod pogojem, da jih je moč
prepoznati kot predmete, konstruirane predvsem za vgrajevanje
zvočnikov. Pohištveni predmeti iz 94. Poglavja, ki so
konstruirani tudi za vgradnjo zvočnikov (poleg njihove osnovne
funkcije), ostanejo uvrščeni v 94. Poglavju.

    (C) NAGLAVNE SLUŠALKE, SLUŠALKE ZA ENO UHO IN KOMBINACIJA
               MIKROFONA Z ZVOČNIKOM ALI SLUŠALKO

Naglavne slušalke in slušalke za eno uho so elektroakustični
sprejemniki, ki se uporabljajo za proizvodnjo zvočnih signalov
majhne intenzitete. Kot zgoraj opisani zvočniki, tudi naglavne
slušalke spreminjajo elektroefekt v zvočni učinek. Sredstva, ki
se pri tem uporabljajo so ista le, da je uporabljena energija
različna.

V to tarifno številko so vključene naglavne slušalke, slušalke za
eno uho in kombinacije z mikrofonom, ki se uporabljajo v
telefoniji in telegrafiji. Naglavni kompleti, ki sestoje iz
posebnega mikrofona za grlo in trajno pritrjenih slušalk (ki se
uporabljajo na primer: v letalstvu), naglavne slušalke ali
slušalke za eno uho s priključkom za radijski ali televizijski
sprejemnik ter aparati za reprodukcijo zvoka se prav tako
uvrščajo v to tarifno številko. V to tar. številko se uvrščajo še
ročni kompleti za žično telefonijo, ki so kombinacija mikrofona
in zvočnika in ki jih pretežno uporabljajo telefonisti.

          (D) AUDIO - FREKVENČNI ELEKTRIČNI OJAČEVALCI
                      (tar. podšt. 8518.40)

Audio - frekvenčni ojačevalci se uporabljajo za jačanje
električnih signalov tistih frekvenc, ki jih človeško uho lahko
sprejema. Velika večina teh aparatov temelji na transistorjih ali
integriranih vezjih, medtem ko nekateri temelje za termoionskih
žarnicah (ceveh). Napajajo se predvsem iz vgrajenih napajalnih
enot. Te enote se lahko napajajo iz omrežja ali iz električnih
akumulatorjev ali baterij (posebno pri prenosnih ojačevalcih).

V audio - frekvenčne ojačevalce lahko vhodni signali prihajajo iz
mikrofona, gramofonske glave, magnetofonske glave, radijskega
sprejemnika, filmske tonske glave ali iz kakšnega drugega vira
audio - frekvenčnih električnih signalov. V splošnem se izhodna
moč prenaša na zvočnik, vendar vselej temu ni tako
(predojačevalci predajajo namreč moč naslednjemu ojačevalcu,
lahko pa so tudi vgrajeni v ojačevalce).

Audio - frekvenčni ojačevalci imajo lahko kontrolo jakosti tona
(za uravnavanje ojačevanja ojačevalca), običajno pa imajo tudi
kontrolne dele (bas, visoki toni itd.) za uravnavanje
frekvenčnega vključuje ojačevalcev.

V to tarifno številko so vključeni tudi audio - frekvenčni
ojačevalci, ki se uporabljajo kot ponavljalci (repetitorji) v
telefoniji ali kot merilni ojačevalci.

Visokofrekvenčni in srednjefrekvenčni ojačevalci, se uvrščajo v
tar. št. 85.43 kot električni aparati in naprave s posebno
funkcijo.

       (E) KOMPLETNE ELEKTRIČNE ENOTE ZA OJAČEVANJE ZVOKA
                      (tar. podšt. 8518.50)

V to tarifno številko so vključeni tudi kompleti za ojačevanje,
ki sestoje iz mikrofona, audio - frekvenčnih ojačevalcev in
zvočnikov. Ta oprema se veliko uporablja na javnih prireditvah, v
sistemu javnega razglašanja, v vozilih za reklamiranje in v
policijskih vozilih, v nekaterih glasbenih instrumentih itd. Ta
sistem uporabljajo tudi veliki kamioni (še posebno kamioni s
prikolicami), da lahko voznik sliši nepravilne šume in zvočne
siglane za seboj (sicer je motor preglasen, da bi jih voznik
lahko slišal).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) čelade za letalce z vgrajenimi naglavnimi slušalkami z ali
brez mikrofona (tar. št. 65.06),

(b) telefonski aparati (tar. št. 85.17),

(c) brezžični mikrofoni z vgrajenimi oddajniki (tar. št. 85.25)
in

(d) aparati za izboljšanje sluha (slušni aparati) (tar. št.
90.21).


85.19

GRAMOFONI Z VGRAJENIM OJAČEVALNIKOM ALI BREZ NJEGA, GLAZBENI
AVTOMATI NA PLOŠČE, KASETNI MAGNETOFONI IN DRUGI APARATI ZA
REPRODUKCIJO ZVOKA, KI NIMAJO VGRAJENE NAPRAVE ZA SNEMANJE ZVOKA

8519.10 - Gramofoni, ki se vklopijo s kovancem ali žetonom

        - Drugi gramofoni z ojačevalnikom:

8519.21 - - brez zvočnika

8519.29 - - drugi

        - Gramofoni brez ojačevalnika:

8519.31 - - z mehanizmom za avtomatsko menjanje plošč

8519.39 - - drugi

8519.40 - Aparati za reprodukcijo nareka (diktafoni)

        - Drugi aparati za reprodukcijo zvoka:

8519.92 - - kasetni, žepne velikosti

8519.93 - - krugi kasetni aparati

8519.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje vse aparate za reprodukcijo zvoka,
neglede na njihov namen (na primer: za učne namene, za
konference, radijske postaje, kinodvorane, za narekovanje).

Iz te tarifne številke so izključeni aparati za kinematografsko
presnemavanje že posnetih trakov po fotoelektričnem ali magnetnem
postopku ter aparate za reprodukcijo zvoka z vgrajeno napravo za
snemanje zvoka (tar. št. 85.20).

V splošnem so glavni deli aparatov za reprodukcijo zvoka zvočne
glave, mehanizem za premikanje zvočne glave glede na nosilec
zvoka (ali obratno), včasih pa tudi sistem za proizvodnjo
zvočnega valovanja.

Glavni tipi aparatov za reprodukcijo zvoka, ki se uvrščajo v to
tarifno številko, uporabljajo naprave za snemanje zvoka, ki so
opisane v komentarju k tar. št. 85.20.

Med aparate iz te tarifne številke so vključeni:

(1) Gramofoni brez lastnega ojačevalca.

Ti gramofoni vrtijo gramofonsko ploščo mehansko ali s pomočjo
elektrike. Imajo lahko zvočno glavo, ali pa so brez nje, nimajo
pa akustične in električne naprave za ojačevanje zvoka. Lahko so
opremljeni z avtomatsko napravo, ki omogoča menjavo plošč v
smislu zaporedne reprodukcije plošč ene za drugo.

(2) Gramofoni z ojačevalcem.

Pri teh gramofonih , se zvok reproducira s plošč s pomočjo
električnih ojačevalcev in zvočnikov, ko se mehanske vibracije
spremenijo v električne s pomočjo zvočne glave. Lahko so
opremljeni z avtomatsko napravo, ki omogoča menjavo plošč v
smislu zaporedne reprodukcije plošč ene za drugo.

(3) Kasetofoni in druge magnetne naprave za reprodukcijo zvoka.

Te naprave uporabljajo trakove, diske ali druga magnetna sredstva
za snemanje, ki so opisana v komentarju k tar. št. 85.24. Zvok se
reproducira, ko posnetek prehaja mimo magnetne zvočne glave.

V to skupino so vključeni še posebno razni tipi za poklicno in
osebno uporabo, kot tudi številne naprave, ki se uporabljajo v
snemalnih studijih (na primer: na radijskih postajah), pri
pripravi programa, ali pa pri proizvodnji plošč (montaža zvoka,
preposluševanje posnetih trakov itd.).

(4) Aparati za reprodukcijo zvoka za kinematografijo.

Ti delujejo na fotoelektričnem principu, na magnetnem principu
ali kombiniranem principu ali ne. Pojavlajajo tudi zelo kvaliteni
sistemi z lasersko tehniko reprodukcije.

(5) Naprave za odgovarjanje na telefonske klice.

Te naprave so konstruirane tako, da delujejo v povezavi s
telefonskim aparatom, vendar niso integralni del telefonskega
aparata. Poprej posneto sporočilo prenašajo na posebni aparat za
snemanje zvoka. Te naprave za odgovarjanje na telefonske klice,
ne morejo posneti sporočila.

V to tarifno številko so vključene tudi naprave za reprodukcijo
zvoka z laserskim optičnim sistemom za odčitavanje (aparati za
kompaktne plošče(CD-plošče) - "compact disc players").

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli in pribor aparatov in
naprav iz te tarifne številke uvrščajo v tarifno številko 85.22.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) naprave, ki odgovarjajo na telefonske klice, ki pa
predstavljajo integralni del telefonskega aparata (tar. št.
85.17),

(b) naprave, ki odgovarjajo na telefonske klice in, ki so
opremljene z aparati za snemanje zvoka ("avtomatske tajnice")
(tar. št. 85.20),

(c) podlage s posnetim zvokom (tar. št. 85.24), neglede na to,
ali so dobavljene posebej ali skupaj z aparatom, za katerega so
namenjene in

(d) aparati za reprodukcijo zvoka, kombinirani z radijskim ali
televizijskim sprejemnikom (tar. št. 85.27 ali 85.28).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifni podštevilki 8519.31 in 8519.39

Ti dve tarifni podštevilki ne vključujeta aparatov za
reprodukcijo zvoka z laserskim optičnim sistemom odčitavanja
(aparati za reprodukcijo kompaktnih plošč - "CD-playerji").
Takšni aparati se uvrščajo v tarifno podštevilko 8519.99.

Tarifna podštevilka 8519.40

Ta tarifna številka vključuje aparate za reprodukcijo nareka
(diktafone), ki imajo naslednje značilnosti:

(1) Vsak med njimi deluje preko nožne komande za previjanje
(vrtenje nazaj) in za preposluševanje.

(2) Vsak med njimi uporablja napravo za poslušanje v obliki
stetoskopa.

(3) Vsak ima vgrajeno kontrolno napravo za spreminjanje hitrosti
(menjavo brzine).

(4) Vsak ima možnost avtomatskega vračanja nazaj (auto reverse).


85.20

MAGNETOFONI IN DRUGI APARATI ZA SNEMANJE ZVOKA, Z VGRAJENIMI
ENOTAMI ZA REPRODUKCIJO ZVOKA, ALI BREZ NJIH

8520.10 - Diktirni aparati, ki ne morejo delovati brez zunanjega
          vira energije

8520.20 - Aparati za odgovarjanje na telefonske klice

        - Drugi magnetofoni z vgrajenimi enotami za reprodukcijo
          zvoka:

8520.32 - - za digitalno reprodukcijo

8520.33 - - drugi, kasetni

8520.39 - - drugi

8520.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje vse naprave za snemanje zvoka,
neglede na njihovo uporabo, za katero so namenjeni (na primer: za
snemanje glasbe, v učne in izobraževalne namene, za konference,
radio, kinematografe, za narekovanje). V to tarifno številko so
vključeni tudi aparati za snemanje zvoka, ki imajo vgrajeno
napravo za reprodukcijo zvoka.

Izraz "Aparati za snemanje zvoka" označuje aparate, ki po
sprejemu ustrezne audio - frekvenčne vibracije, ustvarjene z
ustreznim zvočnim valom, modificirajo snemalni medij tako, da se
lahko pozneje uporabi za reprodukcijo izvirnega zvočnega vala.

V splošnem vsebujejo aparati za snemanje zvoka napravo, ki
modificira snemalni medij in mehanizem, ki žene to napravo v
razmerju do snemalnega medija.

                  (A) APARATI ZA SNEMANJE ZVOKA

Najpomembnejše vrste aparatov za snemanje zvoka, ki se uvrščajo v
to tarifno številko, so:

(1) Žlebni tip aparata (groov tip), pri katerem gramofonska igla
vrezuje v snemalna sredstva, montirana na nosilec, žlebove (v
diske, valje, na film). Žleb je različen glede na posnete
vibracije.

(2) Magnetni tip. Zvočni valovi (govor, glasba itd.), sprejeti
preko mikrofona, proizvajajo tokove različnih intenzitet v
mikrofonskem vezju. Ti, primerno ojačeni tokovi, povzročijo
spremembo magnetnega polja v ritmu audio - frekvence v snemalni
napravi (v snemalni glavi, ki je pravzaprav elektromagnet). To
magnetno polje, spremenljive intenzitete različno magneti
snemalni medij, ki je lahko kovinska žica ali kovinski trak,
plošča, trak ali kolut iz plastične mase ali papirja z magnetno
prevleko, ki običajno sestoji iz zelo finih delcev magnetnega
železovega oksida, kromovega oksida ali kovinskega železa,
razpršenega v snemalnem mediju.

Pri teh aparatih ima snemalna glava isto funkcijo kot gramofonska
igla v snemalnem aparatu žlebnega tipa.

(3) Kinematografski aparati za snemanje zvoka iz te tarifne
številke so tisti aparati, ki zvok snemajo po fotoelektričnih
(optičnem) postopkih. Zvok se snema na filmski trak v obliki
temno-belih zapisov po dveh galvnih principih:

(a) spremenljive površine, ali

(b) spremenljive gostote (intezitete).

Pri obeh metodah se uporabljajo mikrofoni in podobna audio
tehnika, ki spreminja zvočne impulze v ustrezni spremenljivi
električni tok, ta pa v spremenljivo inteziteto (jakost)
svetlobe, ki se "zapiše" na filmski trak.

Med snemanjem zvoka s pomočjo spremenljive površine gredo ti
tokovi skozi galvanometer z ogledalom, pritrjenim na gibljivi
element. Odbiti žarek svetlobe, usmerjen na ogledalo, niha
skladno z zvočnimi vibracijami. To nihanje se posname na film.

Pri snemaju zvoka s pomočjo spremenljive gostote, električni tok
v mikrofonu modulira izhodni tok plinske ali parne cevi,
spremembe intenzitete pa se posnamejo na film.

Zvočni trak je na filmu predstavljen s sledjo s konstantno širino
ali spremenljivo gostoto. Zvočni trak s spremenljivo gostoto je
moč dobiti s pomočjo žlebov, katerih velikost se spreminja
skladno z zvočnimi impulzi.

Kinematografski aparat za snemanje zvoka vsebuje, razen snemalne
glave, še magacin za film, motorni pogonski mehanizem za
sinhronizacijo hitrosti filma s hitrostjo kinematografske kamere
na motorni pogon, ki deluje vzporedno, ter mehanizem za
transportiranje filma.

(4) Aparati za ponovno snemanje (presnemavanje) za
kinematografijo, ki se uporabljajo na primer: za fotoelektrično
presnemavanje magnetno posnetih zvočnih sledi.

    (B) KOMBINIRANI APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA

Ti aparati imajo naprave za snemanje in reprodukcijo zvoka. Zvok
snemajo predvsem s pomočjo magnetnega nosilca ali integriranih
vezij, kot so mikroprocesorji

Med drugim so vključeni v to skupino:

(1) Magnetofoni in kasetofoni, ki so opremljeni ali konstruirani
za priključitev na akustične naprave in električni ojačevalec.

(2) Aparati za narekovanje. Večina teh aparatov so kombinirani
aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka. Zelo redki so takšni,
ki so primerni samo za snemanje zvoka. Tudi kadar so zaradi
primernosti aparati za snemanje in reprodukcijo konstruirani kot
posebne naprave, običajno imajo napravo za reprodukcijo zvoka,
tako da lahko narekovalec kontrolira svoje besedilo. Vendar pa v
takšnih primerih posebni aparat za reprodukcijo nima naprave za
snemanje in se uvršča v tar. št. 85.19.

(3) Aparati za odgovarjanje na telefonske klice ("avtomatske
tajnice"). Ti aparati so konstruirani tako, da delujejo skupaj s
telefonskim aparatom, vendar ne predstavljajo z njim integralne
celote. Ti aparati prenašajo sporočilo, ki jo poprej posname
telefonski naročnik, in posnamejo sporočila, ki jih pušča oseba,
ki je klicala (s pomočjo integralne naprave za snemanje zvoka).

(4)  Mikroprocesorski dnevniki - opomniki, z upravljanjem z
glasom, ki so opremljeni predvsem z akustičnimi napravami,
prikazovalnim zaslonom, letnim časovnikom in z mikroprocesorjem
za zvočno snemanje. Posnetek posname neposredno uporabnik v
jeziku, za katerega je bila naprava programirana, mikroprocesor
pa shrani zvok. Informacije se izbira z izrečenim ukazom v
prepoznavljivem jeziku. Poleg tega lahko naprava, z glasom
uporabnika,  slednjega opozori na nek sestanek avtomatično na
določen dan in ob času, kot ga je določil uporabnik.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli in pribor aparatov iz
te tarifne številke uvrščajo v tar. št. 85.22.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) naprave, ki odgovarjajo na telefonske klice, ki pa
predstavljajo integralni del telefonskega aparata (tar. št.
85.17),

(b) naprave, ki ne odgovarjajo na telefonske klice in, ki niso
opremljene z aparati za snemanje zvoka (tar. št. 85.19)

(c) podlage s posnetim zvokom (tar. št. 85.23 ali tar. št.
85.24), neglede na to, ali so dobavljene posebej ali skupaj z
aparatom, za katerega so namenjene in

(d) aparati za reprodukcijo zvoka, kombinirani z radijskim ali
televizijskim sprejemnikom (tar. št. 85.27 ali 85.28).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8520.10

Ta tarifna podšetvilka vključuje aparate za narekovanje, ki imajo
v ročnih mikrofonih vgrajene komande za narekovanje, za hipno
ustavljanje, previjanje in presluševanje. Na drugi strani pa
morajo imeti še naslednje dodatne naprave:

(1) komande za hitro previjanje, vgrajene v mikrofon,

(2) ročni ali elektronski pokazatelj oziroma števec za trak,

(3) napravo, ki omogoča snemanje (beleženje) nareka na
konferencah in

(4) napravo, ki opozarja, da je traku konec.


85.21

APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO SLIKE, KI IMAJO VGRAJEN
VIDEOTUNER (TV - SPREJEMNO ENOTO) ALI NE

8521.10 - Z magnetnim trakom

8521.90 - Drugi

  (A) APARATI ZA SNEMANJE IN KOMBINIRANI APARATI ZA SNEMANJE IN
                          REPRODUKCIJO

Pri aparatih za snemanje televizijske slike in zvoka se
električni impulzi (signali), ki tem slikam in zvoku ustrezajo,
posnamejo na podlago - običajno na magnetni trak. Zvok, ki
spremlja sliko, se običajno istočasno (simultano) posname na isto
podlago na eno ali nekaj različnih sledi, ali pa na sled z video
sliko. Signali se lahko dobijo s povezavo rekorderja s
televizijsko kamero ali televizijskim sprejemnikom.

Kadar se uporabljajo za reprodukcijo, ti aparati obrnejo
(prikažejo) posnete signale iz magnetnega traku v video signale.
Ti signali se lahko pošiljajo na oddajnik ali pa direktno na
televiziski sprejemnik.

                   (B) APARATI ZA REPRODUKCIJO

Ti aparati so konstruirani samo za reprodukcijo slike in zvoka
neposredno na televizijski sprejemnik.

Podlage, ki se v takšnih aparatih uporabljajo, so poprej
pripravljene s pomočjo posebne opreme za snemanje po mehanskem,
magnetnem ali optičnem postopku.

Primeri takšnih aparatov so:

(1) Aparati, ki uporabljajo video disk in pri katerih se podatki
o sliki in zvoku snemajo na disk (ploščo) po raznih metodah,
posnamejo pa se s pomočjo laserskega sistema za odčitovanje, s
kapacitivnim senzorjem, s senzorjem na pritisk ali z magnetno
glavo.

(2) Aparati, ki dešifrirajo in spreminjajo v video signale slike,
podatke o sliki, posnete na filmu, občutljivem za svetlobo (zvok
je na isti film posnet po magnetnem postopku).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI) se deli in pribor aparatov iz
te tarifne številke uvrščajo v tar. št. 85.22.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) podlage za snemanje iz tar. št. 85.23 ali 85.24, neglede na
to, ali se dobavljajo skupaj z aparati, za katere so namenjene in

(b) televizijski sprejemniki (vključno video monitorje in video
projektorje), kombinirani ali ne, ki so v istem ohišju skupaj s
sprejemniki za radijsko difuzijo ali z aparati za snemanje ali
reprodukcijo zvoka ali slike (tar. št. 85.28).


85.22

DELI IN PRIBOR UPORABNI PREDVSEM ALI V GLAVNEM Z APARATI IZ TAR.
ŠT. OD 85.19 DO 85.21

8522.10 - Odjemne glave

8522.90 - Drugo

Skladno s splošnimi določili o uvrščanju delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), so vključeni v to tarifno
številko deli aparatov iz prejšnjih treh tarifnih številk. V to
tarifno številko spada tudi pribor za te aparate.

Med drugim se sem uvrščajo naslednji deli in pribor:

(1) Vložki odjemne glave (pick-up) za plošče ali filme z mehansko
posnetim zvokom. Ti vložki odjemne glave spreminjajo mehanske
vibracije (dobljene z gramofonsko iglo, ki gre po žlebovih v
snemalni podlagi) v električne impulze.

(2) Laserski optični sistemi za odčitovanje.

(3) Magnetne zvočne glave za snemanje, reprodukcijo ali brisanje.

(4) Fotoelektrične zvočne glave.

(5) Aparati za navijanje in odvijanje traku. Ti aparati sestoje v
glavnem iz dveh konzol, na katerih sta koluta, od katerih je vsaj
en opremljen z napravo za navijanje ali odvijanje.

(6) Tonske ročke, vrtilni diski za gramofone brez ojačevalcev.

(7) Vgrajeni ali nevgrajeni obdelani safirji in diamanti za
gramofonske igle.

(8) Rezalniki za plošče. Rezalniki so sestavni deli snemalnega
aparata. Zvočne vibracije spreminjajo v mehanske in tako
modificirajo obliko žleba.

(9) Pohištvo, ki je konstruirano posebej za aparate za snemanje
in reprodukcijo zvoka.

(10) Čistilne kasete za čiščenje magnetnih glav aparatov za
snemanje in reprodukcijo zvoka ali slike, neglede na to, ali so
pripravljene v pakiranjih za prodajo na drobno s čistilno
raztopino, ali ne.

(11) Drugi specializirani deli in pribor za magnetne aparate za
snemanje ali reprodukcijo zvoka, na primer: glave in palice za
magnetno brisanje in za stroje za brisanje, konice magnetnih
igel, lestvice, ki kažejo, do kod sega narek.

(12) Drugi specializirani deli in pribor za aparate za snemanje
ali reprodukcijo zvoka ali slike, na primer: bobni z glavami za
video snemanje, vakuumska naprava za vzdrževanje magnetne glave v
stiku s snemalno ali reprodukcijsko glavo, naprave za navijanje
trakov itd.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) tuljave, tulci in podobni nosilci vključno video ali audio
kasete brez magnetnega traku (uvrščajo se po materialu, iz
katerega so izdelani, na primer: v 39. Poglavje ali v Oddelek
XV),

(b) elektromotorji za aparate za snemanje ali reprodukcijo zvoka,
če niso kombinirani z drugimi deli aparatov za snemanje ali
reprodukcijo zvoka (tar. št. 85.01) in

(c) naprave, opremljene z zvočnimi glavami, ki se uporabljajo
skupaj s čitalniki na mizah za sinhronizacijo filma (tar. št.
90.10).


85.23

PRIPRAVLJENI PRAZNI NOSILCI ZA ZVOČNA SNEMANJA ALI PODOBNA
SNEMANJA DRUGIH FENOMENOV, RAZEN IZDELKOV IZ 37. POGLAVJA

        - Magnetni trakovi:

8523.11 - - široki do vključno 4 mm

8523.12 - - široki nad 4 mm do vključno 6,5 mm

8523.13 - - široki nad 6,5 mm

8523.20 - Magnetne plošče (diski)

8523.30 - Kartice z vdelanim magnetnim trakom

8523.90 - Drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Polizdelki iz voska (Wax blanks) (diski, debeli približno 3
cm, ki so izdelani iz mešanice voska, stearinske kisline,
stearatov itd.), na katerih poteka izvirno snemanje.

(2) Plošče (diske), ki so običajno iz plastične mase, lepenke,
stekla ali kovine itd. in, ki so prevlečene s filmom laka ali
voska, v katerega se vtiskuje zvok.

(3) Trakovi ali filmi za mehansko snemanje zvoka, ki so izdelani
iz plastičnih mas (običajno iz polivinil acetata ali polivinil
klorida) in, ki so prevlečeni s posebnim voskom.

(4) Podlage za magnetno snemanje, na primer: diski ali kartice iz
plastične mase ali papirja, trakovi, trakci ali filmi iz
plastične mase ali kovine ter kovinske žice, bodisi takšne,
katere je moč namagnetiti, ali pa žice, prevlečene z magnetnim
lakom, ki vsebuje disperzijo magnetnega prahu (železovi ali
kromovi oksidi, kovinsko železo) oziroma na katerega je po
elektrolitskem postopku nanešena feromagnetna plast (na primer:
na magnetno žico).

Vse te podlage se lahko uporabijo tudi za snemanje drugih
nezvočnih pojavov, ki so poprej spremenjeni v električne impulze,
kot so na primer: svetlobna intenziteta neke slike (televizijski
signal, prenos faksimila), podatki, dobljeni z merilnimi aparati,
kot so termometri in pirometri za beleženje (sprememb
temperatur), podatki, dobljeni od elektrodiagnostičnih
instrumentov (srčni udarci, encefalografija itd.), od radarjev,
od aparatov za spektralno analizo, od aparatov za raziskovanje
materialov, ali pa od meteoroloških instrumentov.

Te podlage lahko služijo tudi za snemanje delovnih programov
obdelovalnih strojev, podatkov za odklepanje magnetnih
ključavnic, podatkov za stroje iz tar. št. od 84.69 do 84.72, za
železniško signalizacijo, za naprave za simulacijo sovražnikovega
napada itd.

(5) Neposnete plošče (diski) ali polizdelki (BLANKS),
pripravljeni za snemanje s pomočjo laserskega snopa. Te plošče so
običajno izdelane iz stekla, prevlečene s plastjo, v kateri se
lahko signali, ki predstavljajo zvok, sliko ali podobne pojave,
posnamejo s pomočjo laserskega snopa (žarkov). Te plošče se
uporabljajo za snemanje podatkov pri strojih za avtomatsko
obdelavo podatkov, za snemanje slike, ali pa za izdelavo
galvanskih odtisov (MASTERS) za "kompaktne plošče".

Neposnete podlage za zvočna ali podobna snemanja se v vsakem
primeru uvrščajo v to tarifno številko - neglede na to, ali se
dobavljajo posebej ali skupaj z aparati, za katere so namenjeni,
ali pa sestavljeni z deli strojev iz tar. št. od 84.69 do 84.72
(na primer: disk - packs).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) izdelki, namenjeni za uporabo kot podlage za snemanje zvoka
ali drugih pojavov, ki pa kot taki še niso pripravljeni -
uvrščajo se v svoje ustrezne tarifne številke (na primer: v 39.
ali 48. Poglavje, ali pa v Oddelek XV).

(b) filme občutljive za fotoelektrično snemanje (tar. št. 37.02).


85.24

PLOŠČE, TRAKOVI IN DRUGI POSNETI NOSILCI Z ZVOČNIMI ALI DRUGIMI
PODOBNIMI FENOMENI, VKLJUČNO Z MATRICAMI IN GALVANSKIMI ODTISI ZA
PROIZVODNJO PLOŠČ, RAZEN IZDELKOV IZ 37. POGLAVJA

8524.10 - Gramofonske plošče

        - Plošče za laserske bralne sisteme:

8524.31 - - za reprodukcijo fenomenov, ki so drugačni od zvočnih
            ali slikovnih

8524.32 - - za reprodukcijo samo zvoka

8524.39 - - druge

8524.40 - Magnetni trakovi za reprodukcijo fenomenov, razen 
          zvočnih ali slikovnih

        - Drugi magnetni trakovi:

8524.51 - - široki do vključno 4 mm

8524.52 - - široki nad 4 mm do vključno 6,5 mm

8524.53 - - široki nad 6,5 mm

8524.60 - Kartice z vdelanim magnetnim trakom

        - Drugo:

8524.91 - - drugo za reprodukcijo fenomenov, razen zvočnih ali
            slikovnih

8524.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Posnete plošče (diske), trakove, žico itd., neglede na
stopnjo izdelave, v kateri se dobavljajo (na primer: diski ali
polizdelki z vtisnjenim zvokom, navedeni v komentarju k tar. št.
85.23).

(2) Posnete podlage, ki predstavljajo vmesne izdelke v
proizvodnji komercialnih posnetkov s posnetih plošč ali pravkar
omenjenih polizdelkov.

Glavne faze te proizvodnje so:

Plošča (disk) za snemanje se obdela z vlažilnim sredstvom in z
raztopino za dosego občutljivosti (na primer: s
kositrovimloridom), nato pa se prevleče s tanko prevleko zlata
ali srebra, da postane prevodna. Ta prevleka se nanaša
elektrolitsko ali z razpršilno pištolo.

Po tem postopku dajo ploščo (disk) v elektrolitsko kad, v kateri
dobi tanko kovinsko prevleko (deposit, običajno niklja ali
bakra). Tako dobijo odtis z negativnimi žlebovi, znan kot
galvanski odtis. Naslednji elektrolitski postopek se uporablja za
dobivanje naslednjega odtisa s pozitivnimi žlebovi - matrične
plošče, iz katere se dobi negativna matrica za stiskanje.

To matrico spojijo z jekleno ali bakreno ploščo, jo kromajo, na
sredi preluknjajo in na razne načine površinsko obdelajo. Na ta
način nastane končna matrica za serijsko (množično) izdelavo
plošč na stiskalnici.

(3) Komercialne gramofonske plošče. Te plošče proizvajajo iz
polivinilnih plastičnih mas ali iz drugih plastičnih mas,
pomešanih s sajami in s stabilizatorji.

(4) Trakove ali filme, posnete mehansko, ki se po ustrezni
obdelavi (običajno po obdelavi s katodnim razprševanjem srebra v
vakuumu) galvanizirajo s kovino in služijo kot matrice (kakor v
poredhodnem primeru plošč).

(5) Komercialne reprodukcije trakov ali filmov, navedenih v
predhodni točki. Dobijo jih tako, da jih pod pritiskom namestijo
mna originalni trak ali film, ki je segret na približno 400°C.

(6) Magnetne diske, trakove, filme in žice, posnete na način,
opisan v komentarju k tar. št. 85.20, kjer gre beseda o aparatih
za magnetno snemanje zvoka.

Magnetno posnete podlage za označevanje filmov, pa tudi zelo ozki
zvočni trakovi, ki se lepijo na enega izmed robov filma ter
perforirani magnetni trakovi, katerih odvijanje je z odvijanjem
filma sinhronizirano.

(7) Magnetne trakove (video trakove), trakove z holografsko video
sliko in diski (video diski) s televizijsko sliko in zvokom.

(8) Podlage z drugimi posnetimi pojavi, razen s posnetima sliko
in zvokom (na primer: magnetni trakovi, diski, diskete, kasete in
stroji iz tar. št. od 84.69 do 84.72).

(9) Diske (CD-plošče) za aparate za reprodukcijo zvoka z optičnim
laserskim sistemom odčitavanja (kompaktne plošče - analogne
plošče).

Posnete podlage za zvočna ali podobna snemanja se v vsakem
primeru uvrščajo v to tarifni številki - neglede na to, ali se
dobavljajo posebej ali skupaj z aparati, za katere so namenjeni,
ali pa sestavljeni z deli strojev iz tar. št. od 84.69 do 84.72
(na primer: CD-plošče).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) fotografski ali kinematografski filmi z eno ali več zvočnimi
sledmi, posnetih po fotoelektričnem postopku (37. Poglavje) in

(b) trakovi iz papirja s podatki ali luknjane kartice, na katerih
je snemanje izvedeno z navadno perforacijo (48. Poglavje).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifna podštevilka 8524.39

Ta tar. podštevilka zajema med drugim posnete plošče za sisteme z
laserskim odčitavanjem (kompaktne CD-plošče z glavanskim vtisom)
za predvajanje navodil, podatkov, zvoka ali slike, ki so posnete
v strojno odčitljivi binarni obliki in s katerimi lahko uporabnik
manipulira ali ki zagotavljajo interaktivnost z uporabnikom, s
pomočjo stroja za avtomatsko obdelavo podatkov-AOP.

Tarifna podštevilka 8524.99

Ta tar. podštevilka zajema med drugim posnete nosilce (razen
plošč za sisteme z laserskim odčitavanjem, kompaktne CD-plošče z
glavanskim vtisom), magnetnih trakov in kartic z vgrajenim
magnetnim trakom  za predvajanje navodil, podatkov, zvoka ali
slike, ki so posnete v strojno odčitljivi binarni obliki in s
katerimi lahko uporabnik manipulira ali ki zagotavljajo
interaktivnost z uporabnikom, s pomočjo stroja za avtomatsko
obdelavo podatkov-AOP.


85.25

ODDAJNIKI ZA RADIOTELEFONIJO, RADIOTELEGRAFIJO, RADIODIFUZIJO ALI
TELEVIZIJO, VKLJUČNO Z ODDAJNIKI Z VGRAJENIM SPREJEMNIKOM ALI
APARATOM ZA SNEMANJE ALI REPRODUKCIJO ZVOKA; TELEVIZIJSKE KAMERE;
VIDEO KAMERE ZA SNEMANJE POSAMIČNIH SLIK IN DRUGE VIDEO SNEMALNE
KAMERE

8525.10 - Oddajniki

8525.20 - Oddajniki z vdelanim sprejemnikom

8525.30 - Televizijske kamere

8525.40 - Video kamere za snemanje posamičnih slik in druge video
          snemalne kamere

     (A) ODDAJNIKI ZA RADIO-TELEFONIJO IN RADIO-TELEGRAFIJO

Ti aparati se uporabljajo za prenos signalov (ki predstavljajo
govor, sporočila ali negibljive slike) s pomočjo elektromagnetnih
valov, ki se prenašajo skozi eter brez kakršnekoli žične
povezave.

Med drugim so vključeni v to skupino:

(1) Fiksni aparati (na primer: fiksni sprejemniki-oddajniki).
Nekatere vrste se uporabljajo predvsem pri velikih instalacijah,
vključno tudi posebne naprave, kot so tajne naprave (na primer:
spektrski inverterji) in večkanalne naprave, ki istočasno
služijo, da hkrati pošiljajo več kot dva sporočila).

(2) Radio-telefonski aparati za motorna vozila, ladje, letala,
vlake itd.

(3) Prenosni radijski telefoni, običajno na baterije, vrste
"walkie-talkie", kot tudi brezžični celularni telefoni (znani
tudi kot "mobilni telefoni"), vključno z mobilnimi avtomobilskimi
radijskimi telefoni vrst, namenjenih za uporabo v vozilih.

(4) Oddajniki, ki se uporabljajo za radio-telegrafsko klicanje
osebja (paging).

(5) Radijski oddajniki za simultano prevajanje na večjezičnih
konferencah.

(6) Avtomatski oddajniki za signale klica na pomoč z letal, ladij
itd.

(7) "Faksimilni" radijsko-telegrafski aparati za prenos kopije
dokumentov, načrtov, dnevnikov, sporočil itd.

(8) Brezžični mikrofoni, ki sestoje iz ohišja z oddajnikom, ki
pošilja signale, katere sprejema mikrofon v ohišju samem. Nanj je
pritrjen kratki kabel s funkcijo antene, ali pa le majhna antena.

(9) Oddajniki in sprejemniki - oddajniki telemetričnih signalov.

(10)  Ločeno pripravljene brezžične telefonske slušalke za žične
telefonske aparate.

Radijski aparati iz te skupine lahko vsebujejo nekatere dele (na
primer: telegrafska tipkala, scannerje za prenos slike), ki so
isti kot tisti, ki se praviloma uporabljajo v žični telegrafiji
ali v žični telefoniji. Če se dobavljajo posebej, se ti deli
uvrščajo v tar. št. 85.17.

Oddajniki in sprejemniki, ki delujejo na osnovi IR-žarkov, so
izključeni (tar. št. 85.43)

Laserski žčni oddajniki so prav talo izključeni (tar. podšt.
8517.50).

          (B) ODDAJNIKI ZA RADIODIFUZIJO ALI TELEVIZIJO

Aparati za radiodifuzijo, ki so vključeni v to tarifno številko,
morajo biti takšni, da oddajajo signale s pomočjo
elektromagnetnih valov, emitiranih skozi eter brezračni ali
zračni prostor brez kakršnekoli žične povezave. Na drugi strani
pa se uvrščajo v to tarifno številko televizijski aparati neglede
na to, ali poteka prenos po elektromagnetnih valovih, ali pa
preko žice (po kablih).

V to skupino so vključeni:

(1) Oddajniki vseh vrst.

(2) Relejni aparati, ki sprejemajo emisijo in jo ponovno oddajajo
ter s tem povečajo domet (vključno televizijske relejne aparate
za letala).

(3) Relejni televizijski oddajniki za prenos (s pomočjo antene in
paraboličnega zrcala) iz studija ali s snemalnega mesta do
oddajnika.

(4) Televizijski aparati, ki se uporabljajo v industriji (na
primer: za odčitavanje instrumentov na daljavo, ali pa za
opazovanje nevarnih mest). S temi aparati pogosto izvajajo prenos
z žičnimi povezavami.

Posebej uvoženi sprejemniki za vgradnjo v relejne aparate so iz
te tarifne številke izključeni (tar. št. 85.27).  Ta tar.
številka izključuje tudi sprejemnike za satelitski televizijski
sprejem in sisteme za satelitski televizijski sprejem (tar. št.
85.28).

                     (C) TELEVIZIJSKE KAMERE

Ta tarifna številka vključuje televizijske kamere z ali brez
vgrajene naprave za daljinsko upravljanje, leč in opne, kot tudi
z ali brez naprave za daljinsko upravljanje z vodoravnim in
navpičnim gibom kamere (na primer: televizijske kamere za
televizijske studije ali za poročanje, kamere, ki se uporabljajo
v industrijske ali znanstvene namene ali za nadziranje prometa).
Kamere za podvodno snemanje in prenosne kamere z vgrajenim video
rekorderjem ali brez njega se prav tako uvrščajo v to tarifno
številko.

"Potujoča" premična mehanska oprema za televizijske kamere s
uvršča v tar. št. 84.28, neglede na to, ali se dobavlja ločeno
ali skupaj s kamerami.

Električna oprema za daljinsko upravljanje in izostritev slike,
ki se dobavlja ločeno, se uvršča v tar. št. 85.37.

  (D) VIDEO KAMERE ZA SNEMANJE POSAMEZNIH SLIK (STILL IMAGE) IN
                  DRUGE VIDEO KAMERE-REKORDERJI

V to skupino so vključene video kamere za snemanje mirujoče slike
( podobne fotografskim aparatom iz 90.Poglavja) in druge video
kamere-rekorderji, ki sestoje iz kombinacije video kamere in
naprave za video snemanje ali video reprodukcijo. Te naprave
snemajo sliko, posneto s kamero. Nekateri video rekorderji lahko
snemajo program s televizijskega sprejemnika, uporabljajoč pri
tem zunanji video tuner. Tako posneta slika se lahko reproducira
preko zunanjega televizijskega sprejemnika.

V to skupino so vključene tudi kamere za podvodno snemanje.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli aparatov iz te
tarifne številke uvrščajo v tar. št. 85.29.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) vozila za posebne namene, trajno opremljena z radijskimi ali
televizijskimi oddajniki ali z drugo opremo iz te tarifne
številke (običajno tar. št. 87.05),

(b) telekomunikacijski sateliti (tar. št. 88.02) in

(c) radijski oddajniki, ki tvorijo celoto skupaj z analognimi ali
digitalnimi instrumenti ali aparati za daljinsko merjenje
(telemetrija) in radijski oddajniki, ki skupaj s pravkar
naštetimi instrumenti tvorijo funkcionalno enoto v smislu Opombe
3 k 90. Poglavju (90. Poglavje).


85.26

RADARJI, NAPRAVE ZA RADIONAVIGACIJO IN APARATI ZA RADIJSKO
DALJINSKO KRMILJENJE:

8526.10 - Radarji

        - Drugo:

8526.91 - - naprave za radionavigacijo

8526.92 - - naprave za radijsko daljinsko krmiljenje

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Radijska navigacijska pomožna oprema (na primer: radijski
svetilniki in radijske boje s fiksnimi ali rotacijskimi antenami,
oddajniki, vključno radijske kompase z večkrakimi antenami ali z
usmerjevalnimi antenami.

(2) Ladijska ali letalska navigacijska radarska oprema (neglede
na to, ali je namenjena za ladje, letala itd., ali pa za montažo
na kopnem), vključno tudi luško radarsko opremo in
identifikacijsko opremo, nameščeno na barkače, svetilnike itd.

(3) Naprave za slepo letenje in aparati za kontrolo letenja. To
so zelo zapletene naprave. Nekateri tipi teh naprav združujejo
običajne radijske sprejemnike, radarske in televizijske naprave,
ki v kontrolnem stolpu kažejo položaj in višino letal v
neposredni bližini in, ki dajejo letalu potrebna navodila za
pristanek ter radarsko sliko drugih letal v neposredni bližini.

(4) Radarski aparati za merjenje višine (radijski altimetri).

(5) Meteorološki radarji za odkrivanje nevihtnih oblakov in
meteorološki baloni.

(6) Opremo za slepo bombardiranje.

(7) Radarske naprave za aktiviranje granat ali bomb od blizu.

Kompletni vžigalniki in njihovi detonatorji se uvrščajo v tar.
št. 93.06.

(8) Radarske naprave za obveščanje o zračnem napadu.

(10) Radarske transponderji, ki sprejemajo in oddajajo radarske
impulze, ki pogosto vsebujejo dopolnilne informacije v razmerju
do tiste, ki jih sprejema. Transponderje uporabljajo v letalih
zato, da jih radarist identificira, v balonih pa jih uporabljajo
skupaj z instrumenti ta določanje dosega in smeri ter za prenos
meteoroloških informacij.

(11) Radijske naprave za daljinsko vodenje ladij, letal brez
posadke, raket, projektilov, igrač, ladijskih ali letalskih
modelov itd.

(12) Radijske naprave za detoniranje min ali za daljinsko vodenje
strojev.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli aparatov in naprav iz
te tarifne številke uvrščajo v tar. št. 85.29.

Iz te tarifne številke so izključena vozila za posebne namene, ki
so trajno opremljena z radarjem ali z drugimi napravami iz te
tarifne številke (običajno tar. št. 87.05).


85.27

SPREJEMNIKI ZA RADIOTELEFONIJO, RADIOTELEGRAFIJO ALI
RADIODIFUZIJO, VKLJUČNO S SPREJEMNIKI, KOMBINIRANIMI V ISTEM
OHIŠJU Z APARATOM ZA SNEMANJE ALI REPRODUKCIJO ZVOKA ALI Z URO

        - Radiodifuzni sprejemniki, ki lahko delujejo brez
          zunanjega vira energije, vključno s takimi aparati, ki
          tudi lahko sprejemajo radiotelefonijo ali
          radiotelegrafijo:

8527.12 - - radio kasetofoni žepne velikosti

8527.13 - - kombinirani z aparatom za snemanje ali reprodukcijo
            zvoka

8527.19 - - drugi

        - Radiodifuzni sprejemniki, ki ne morejo delovati brez
          zunanjega vira energije, za motorna vozila, vključno s
          takimi aparati, ki tudi lahko sprejemajo           
          radiotelefonijo ali radiotelegrafijo:

8527.21 - - kombinirani z aparatom za snemanje ali reprodukcijo
zvoka

8527.29 - - drugi

        - Drugi radiofuzni sprejemniki, vključno s takimi
          aparati, ki tudi lahko sprejemajo radiotelefonijo ali
          radiotelegrafijo:

8527.31 - - kombinirani z aparatom za snemanje ali reprodukcijo
zvoka

8527.32 - - nekombinirani z aparatom za snemanje ali reprodukcijo
            zvoka, toda kombinirani z uro

8527.39 - - drugi

8527.90 - Drugi aparati

    (A) SPREJEMNIKI ZA RADIO-TELEFONIJO ALI RADIO-TELEGRAFIJO

Ti aparati se uporabljajo za sprejem signalov (govora, sporočil
ali negibljive slike) s pomočjo elektromagnetnih valov, ki se
skozi eter prenašajo brez žične povezave.

Med drugim so vključeni v to skupino:

(1) Nepremični (pritrjeni) sprejemniki (vključno sprejemnike, ki
se uporabljajo predvsem v velikih instalacijah) in posebne
naprave, kot so na primer: tajne naprave (na primer: spektralni
inverterji - pretvorniki), nekateri sprejemniki, imenovani
"Diversity - sprejemniki", ki uporabljajo več sprejemnih tehnik
(za premostitev šibkosti).

(2) Radio-telefonski sprejemniki za motorna vozila, ladje,
letala, vlake itd.

(3) Prenosni sprejemniki, običajno na baterije, npr. prenosni
sprejemniki za klic, alarmiranje ali paging.

(4) Sprejemniki, ki se uporabljajo z brezžičnih sistemih za
klicanje oseb (paging).

(5) Radijski sprejemniki za simultano prevajanje na večjezičnih
konferencah.

(6) Posebni sprejemniki za sprejem signalov za preplah (klici na
pomoč) z ladij, letal itd.

(7) Sprejemniki telemetričnih signalov.

(8) "Faksimilni" radijski telegrafski aparati za sprejem kopij
dokumentov, dnevnikov, načrtov, sporočil itd. na občutljivem
papirju.

Radijski aparati iz te tarifne številke imajo lahko nekatere
dele, ki so isti kot deli, ki se praviloma uporabljajo v žični
telegrafiji in telefoniji. Če se dobavljajo posebej, se ti deli
uvrščajo v tar. št. 85.17.

              (B) SPREJEMNIKI ZA RADIJSKO DIFUZIJO

Zvočni aparati za radijsko difuzijo iz te tarifne številke morajo
sprejemati signale s pomočjo elektromagnetnih valov, poslanih v
eter brez žične povezave.

V to skupino so vključeni:

(1) Radijski sprejemniki za gospodinjstva vseh vrst (namizni
modeli, sprejemniki za vgradnjo v pohištvo, stene itd., prenosni
modeli, kombinirani v istem ohišju z aparati za snemanje ali
zvočno reprodukcijo ali v kombinaciji z uro).

(2) Radijski sprejemniki za avtomobile.

(3) Posebej dobavljeni sprejemni aparati za vgradnjo v relejne
aparate iz tar. št. 85.25.

(4) Radio-kasetniki žepne velikosti (glej Opombo 1 k tarifnim
podštevilkam tega poglavja).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli aparatov iz te
tarifne številke uvrščajo v tar. št. 85.29.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) sprejemniki - oddajniki iz tar. št. 85.25,

(b) vozila posebnih vrst, ki so opremljena za radijskimi
sprejemniki ali z drugimi aparati iz te tarifne številke (tar.
št. 87.05) in

(c) radijski sprejemniki, ki tvorijo celoto z analognimi ali
digitalnimi instrumenti ali z aparati za daljinsko merjenje ter
sprejemniki, ki skupaj s pravkar naštetimi aparati tvorijo
funkcionalno enoto v smislu Opombe 3 k 90. Poglavju (90.
Poglavje).


85.28

TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI, KOMBINIRANI ALI NEKOMBINIRANI V ISTEM
OHIšJU Z RADIJSKIMI SPREJEMNIKI ALI APARATI ZA SNEMANJE ALI
REPRODUKCIJO ZVOKA ALI SLIKE; VIDEOMONITORJI IN VIDEOPROJEKTORJI

        - Televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani
          v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za
          snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike:

8528.12 - - barvni

8528.13 - - črno-beli in drugi enobarvni

        - Video monitorji:

8528.21 - - barvni

8528.22 - - črno-beli in drugi enobarvni

8528.30 - Video projektorji

Ta tarifna številka vključuje televizijske sprejemnike (vključno
video monitorje in video projektorje), ki so ali ki niso
kombinirani v istem ohišju s radijskimi sprejemniki ali z aparati
za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike.

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Televizijski sprejemniki, ki se uporablajajo doma (namizni-
portable modeli, za na police itd.), vključno tudi televizijske
sprejemnike na kovanec.

(2) Televizijski aparati za vgradnjo v letala ali vesoljske
ladje.

(3) Video tunerji - sprejemniki televizijskih signalov, ki se
uporabljajo za vgradnjo v video rekorderje, ali pa se uporabljajo
skupaj z video rekorderji (aparati za snemanje in reprodukcijo
slike na video monitorje). Ti sprejemniki spreminjajo
visokofrekvenčne televizijske signale, katere uporabljajo aparati
za snemanje in reprodukcijo slike in video monitorji. Vendar pa
se naprave, ki samo izolirajo visokofrekvenčne televizijske
signale (včasih jih imenujejo "video tunerji"), uvrščajo kot deli
v tar. št. 85.29.

(4) Sprejemniki za satelitski televizijski sprejem. Ti aparati,
ki ne vključujejo prikazovalne enote (cevi s katodnimi žarki,
prikazovalnik s tekočimi kristali LCD itd.) so podobni video
tunerjem po tem, da služijo sprejemu ojačanih signalov, katerih
frekvenca je bila poprej znižana s pomočjo pretvornika, da
izberejo posamezni signal (kanal) in ga pretvorijo v signal,
ustrezen za prikaz na video monitorju. Lahko imajo modulator z
zmožnostjo tvorbe standardnega televizijskega signala za antensko
povezavo s televizijskim sprejemnikom. Lahko imajo tudi napravo
za sprejem signalov brezžičnega upravljanja za izbiranje kanalov
ali za rotacijo antene in polarizatorja..

(5) Televizijski sprejemniki za industrijsko uporabo (na primer:
za odčitavanje instrumentov na daljavo ali za opazovanje nevarnih
mest), pri katerih poteka prenos s pomočjo žične povezave.

(6) Video monitorji, ki so pravzaprav sprejemniki, neposredno
povezani z video kamero ali rekorder s pomočjo koaksialnega
kabla, tako da so eliminirana vsa visokofrekvenčna vezja. Video
monitorje uporabljajo televizijske družbe, ali pa za sisteme
interne televizije (na letališčih, železniških postajah,
jeklarnah, bolnicah itd.). Te aparate sestavljajo predvsem sklop
posameznih naprav, ki lahko generirajo svetlobne točke in jih
prikažejo na ekranu sočasno z izvornim začetnim signalom. Imajo
vgrajenega enega ali več video ojačevalnikov, s katerimi je
mogoče spreminjati inteziteto točke.

Poleg tega imajo lahko ločene "RGB" vhode za:

- rdeč (R-red),

- zelen (G-green) in

- moder (B-blue) barvni signal.

Ali pa so ti signali kodirani (modulirani) v skladu s posameznimi
standardi (NTSC, SECAM, PAL, D-MAC itd.). Za sprejemanje
kodiranih signalov morajo monitorji imeti vgrajene dekodirne
naprave, ki ločijo RGB-signale.

Najobičajnejše naprave, ki služijo za prikazovanje video signalov
so katodne cevi (za neposredno gledanje) ali video projektorji,
ki imajo lahko do tri projekcijske cevi. Seveda lahko drugačni
video monitorji dosežejo isti cilj z drugačnimi sredstvi (na
primer: ekrani na osnovi tekočih kristalov-(LCD), z lomljenjem
svetlobnih žarkov na oljnem filmu itd.).

Video monitorjev iz te tarifne številke ne smemo zamenjevati z
video monitorji (prikazovalniki) za računalnike, ki so opisani v
pojasnilu k tarifni številki 84.71.

(7) Video projektorji, ki omogočajo sliki, ki je praviloma
reproducirana na ekranu video sprejemnika, njeno projekcijo na
veliki ekran -platno.

(8) Televizijski aparati vseh vrst, opremljene za sprejem,
memoriranje in prikazovanje besedil in sporočil (teleteks).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli aparatov iz te
tarifne številke uvrščajo v tar. št. 85.29.

Iz te tarifne številke so med drugim izključeni:

(a) prikazovalne enote (video monitorji) naprav za avtomatsko
obdelavo podatkov (računalnikov), ki so omenjene v tar. št.
84.71.

(b) aparati za snemanje ali reprodukcijo slike (tar. št. 85.21)
in

(c) vozila za posebne namene (na primer: reportažna vozila), ki
so trajno opremljena s televizijskimi sprejemniki ali z drugimi
aparati iz te tarifne številke (tar. št. 87.05).


85.29

DELI, KI SO IZKLJUČNO ALI PRETEŽNO NAMENJENI ZA UPORABO Z APARATI
IZ TAR. ŠTEVILK OD 85.25 DO 85.28

8529.10 - Antene in antenski reflektorji vseh vrst; deli,
          namenjeni za uporabo z njimi

8529.90 - Drugo

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja selov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), so vključeni v to tarifno
številko deli aparatov iz štirih predhodnih tarifnih številk.

Deli, ki se uvrščajo v to tarifno številko so:

(1) Antene vseh vrst in antenski krožniki za sprejemnike in
oddajnike.

(2) Rotacijski sistemi za usmerjanje sprejemnih anten za radijski
ali televizijski sprejem, ki sestoje iz elektromotorja, ki je
vgrajen v antenski steber in kakršnega naloga je obračati anteno,
in iz kontrolne škatle, ki usmeri anteno in jo namesti v določen
položaj.

(3) Škatle in posebno pohištvo, konstruirano za vgradnjo aparatov
iz tar. št. od 85.25 do 85.28,

(4) Antenski filtri in separatorji.

(5) Okvirji (šasije).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) antenskih stebrov (na primer: tar. št. 73.08),

(b) generatorjev visoke napetosti (tar. št. 85.04),

(c) Morsejevega tipkala (tar. št. 85.17),

(d) delov, ki so enako primerni v glavnem za blago iz tar. št.
85.17 in iz tarifnih številk od 85.25 do 85.28 (tar. št. 85.17),

(e) naglavnih slušalk in slušalk za eno uho, ki so kombinirane z
mikrofonom ali ne in, ki se uporabljajo v telefoniji ali
radiotelefoniji, kot tudi naglavnih slušalk in slušalk za eno
uho, ki se lahko priključijo na radijski ali televizijski
sprejemnik (tar. št. 85.18),

(f) katodnih cevi in njihovih delov (na primer: kretne tuljave)
(tar. št. 85.40),

(g) antenskih ojačevalcev in radiofrekvenčnih oscilatorjev (tar.
št. 85.43) in

(h) leč in optičnih filtrov za televizijske kamere (tar. št.
90.02).


85.30

ELEKTRIČNA OPREMA ZA SIGNALIZACIJO, VARNOST, NADZOR ALI
UPRAVLJANJE PROMETA PO ŽELEZNIŠKIH ALI TRAMVAJSKIH PROGAH,
CESTAH, NOTRANJIH VODNIH POTEH, NA PARKIRIŠČIH, LUKAH ALI
LETALIŠČIH (RAZEN OPREME IZ TAR. ŠT. 86.08)

8530.10 - Oprema za železniške ali tramvajske proge

8530.80 - Druga oprema

8530.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje celotno električno opremo, ki se
uporablja za nadziranje prometa po železniških progah, v sistemih
vozil na zračni blazini, po cestah in notranjih vodnih poteh. Do
določene stopnje se podobna oprema uporablja tudi za nadziranje
ladij in čolnov (na primer: v pristaniščih) ter letal (na primer:
na letališčih) in na parkiriščih. Tudi ta oprema je zajeta v tej
tarifni številki. Vendar pa je iz te tarifne številke izključena
podobna oprema, ki deluje mehansko in četudi ima nepomembne
električne značilnosti (na primer: mehanski aparati, ki zaganjajo
stroje s pomočjo električnega toka). Ta oprema se uvršča v tar.
št. 86.08.

Statistični znaki, četudi električno razsvetljeni (na primer:
razsvetljene plošče oziroma table, ki služijo kot smerokazi), ne
štejejo za opremo za nadziranje prometa. Glede na to jih ta
tarifna številka ne vključuje, pač pa se uvrščajo v svoje
ustrezne tarifne številke (tar. št. 83.10, 94.05 itd.).

(A) Oprema za železniške in tramvajske proge (vključno tudi
opremo za podzemne rudarske železniške proge) in oprema
transportnih sistemov za vlake na zračni blazini

Ta oprema se deli v dve skupini:

(1) Signalna ali varnostna oprema.

Ta oprema sestoji iz signalov (običajno iz določenega števila
svetlobnih kazalcev v barvi ali iz premičnih ročic ali diskov,
montiranih na steber ali na kakšen drug nosilec), iz pogonske in
iz kontrolne opreme (neglede na to, ali je pogon ročni ali
mehanski).

Tovrstna signalna oprema se uporablja za nadziranje prometa na
železniških postajah, na križiščih, železniških prehodih itd. in
za kontrolo prehoda določenega števila vlakov preko istih odsekov
proge. Slednja vrsta vključuje tudi avtomatsko signalno opremo za
posamezne odseke proge, pri čemer prehod vlaka iz enega odseka na
drugi odsek avtomatsko sproži potrebne signale.

V to tarifno številko spada tudi oprema za signalizacijo položaja
vlakov, ki se približujejo, ali za signaliziranje položaja, v
katerem se nahajajo določene kretnice, signali itd. na postajah
ali v signalnih hiškah (s pomočjo opozorilnega zvonca ali
vizuelnega indikatorja).

Nekateri tipi signalne opreme imajo tudi sredstva za neposredni
prenos signala v kabino lokomotive. Kontakti, montirani na progi,
sprožijo mehanizem na lokomotivi, ko le - ta zapelje preko njih.
Kontakti dajejo zvočni ali vizuelni opozorilni signal
strojevodji, v nekaterih primerih pa delujejo na kontrolne
naprave lokomotive in jo zaustavijo. Tudi takšni deli opreme so
zajeti v tej tarifni številki.

(2) Oprema za kontrolo in upravljanje tirov.

Na primer:

Oprema za daljinsko ukazovanje - upravljanje s kretnicami. Ta
oprema sestoji iz dejanske delovne opreme (v nekaterih primerih
tudi iz naprave za zaklepanje), ki je montirana na tir poleg
vsakega kompleta kretnic in kontrolne table, in iz opreme, ki je
montirana na osrednjem kontrolnem mestu (na primer: v signalni
hiški).

V to skupino spada nekatera zapletena oprema za avtomatsko
krmiljenje vogonov v ranžirnih postajah - na primer: progresivna
relejska baterijska oprema, pa tudi kontrolni aparati za gibanje
vagonov ("ball robot"), ki so instalirane v nekaterih velikih
ranžirnih postajah.

(B) Oprema za ceste, notranje vodne poti ali parkirišča.

V to skupino so vključeni:

(1) Avtomatski signali za nivojske prehode - na primer:
utripajoče luči, zvonci ali razsvetljeni signali za ustavljanje.

Električna delovna oprema in oprema za dvigovanje pregrad in
zapornic oziroma jezov prav tako spada v to tarifno številko.

(2) Prometne luči (semaforji) za urejanje prometa. Te luči
sestoje iz sistema obarvanih luči, ki so instalirane na cestnih
itd. križiščih. Te luči vključujejo dejansko svetlobno
instalacijo, komandno opremo in sredstva za nadzor. Luči so lahko
na ročni pogon (luči, s katerimi upravlja prometnik ali pa (na
nekaterih prehodih za pešce), lahko pa delujejo avtomatsko (luči,
ki delujejo na osnovi časa in luči, ki delujejo na osnovi pretoka
vozil - bodisi s pomočjo fotoelektričnih celic, bodisi s pomočjo
kontaktov, nameščenih na vozišče.

(C) Električna oprema za nadziranje in urejanje prometa, ki se
uporablja v pristaniščih ali na letališčih.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), tudi se deli aparatov iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne vključuje električne svetlobne in signalne
opreme, ki se montira na kolesa na nožni pogon ali na motorna
vozila (tar. št. 85.12).


85.31

ELEKTRIČNI APARATI ZA ZVOČNO ALI VIZUALNO SIGNALIZACIJO (NA
PRIMER: ZVONCI, SIRENE, INDIKATORSKE TABLE, ALARMNI APARATI PROTI
TATVINI ALI POŽARU), RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 85.12 IN 85.30

8531.10 - Alarmni aparati proti tatvini ali požaru in podobni
          aparati

8531.20 - Indikatorske table z vdelanimi napravami s tekočimi
          kristali ali svetlečimi diodami

8531.80 - Drugi aparati

8531.90 - Deli

Z izjemo signalnih naprav, ki se uporabljajo na kolesih na nožni
pogon (biciklih) ali motornih vozilih (tar. št. 85.12) in tistih,
ki se uporabljajo za nadziranje prometa po cestah, železniških
progah itd. (tar. št. 85.30), vključuje ta tarifna številka vse
električne naprave, ki se uporabljajo za signalizacijo - neglede
na to, ali za prenos znaka uporabljajo zvok (zvonci, brenčači,
hupe itd.), vizuelne znake (svetila, smerokaze, osvetljene
številke itd.) in ne glede na to, ali se z njimi upravlja ročno
(na primer: zvonci na vratih), ali pa avtomatsko (na primer:
zaščitne naprave za zaščito pred krajo).

Statični znaki, četudi razsvetljeni s pomočjo elektrike (na
primer: svetila, svetilke, razsvetljene table itd., ne štejejo za
signalne aparate. Zaradi tega niso vključeni v to tarifno
številko, temveč se uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke
(tar. št. 83.10, 94.05 itd.).

Med drugim so vključeni v to tarifno številko:

(A) Električni zvonci, brenčači (buzzers), električni aparati, ki
namesto zvonenja reproducirajo določene melodije itd.

Električni zvonci sestoje iz naprave, ki deluje s pomočjo
elektromagnetov, ki delujejo na majhno kladivce, ki se trese in
udarja ob zvonec. Brenčači so podobne naprave, ki pa nimajo
zvonca. Oboji aparati se veliko uporabljajo v gospodinjstvih (na
primer: kot zvonci za vrata), v pisarnah, hotelih itd. V to
tarifno številko so vključene tudi električne naprave za vrata,
ki proizvajajo določene tone. pri njih udarja kladivce ob eno ali
več kovinskih cevi, s čimer se proizvaja glasbeni ton ali
zaporedje glasbenih tonov. Prav tako so vključeni v to tarifno
številko tudi cerkveni zvonovi - razen zvonov, ki so primerni za
igranje glasbe (92. Poglavje).

Električni zvonci in tonske naprave za vrata so običajno
konstruirani tako, da se napajajo iz nizkonapetostnega
električnega vira (iz primarne celice ali baterije), včasih pa
imajo tudi transformator za zmanjšanje mrežne napetosti.

(B) Električne zvočne signalne naprave, hupe, sirene itd.

V teh napravah običajno nastaja zvok z vibracijskim piskom ali z
rotacijskim diskom na elektriko. Sem so vključene tovarniške
sirene, sirene za preplah zaradi zračnega napada, ladijske sirene
itd.

(C) Druge električne signalne naprave (utripajoče ali občasne
luči itd.).

Uporabljajo se za: letala, ladje, vlake ali za druga vozila
(razen za kolesa (bicikle) in motorna vozila - tar. št. 85.12),
vendar pa ta tarifna številka ne vključuje radijskih in radarskih
aparatov iz tar. št. 85.26.

(D) Prikazne (indikatorske) table in podobno.

Uporabljajo se (na primer: v pisarnah, hotelih in tovarnah) za
klicanje oseb. Na teh tablah se pokaže, kje je določena oseba in
kje je potrebno popravilo, ali je soba prosta itd.

Sem so vključeni:

(1) Indikatorji sob. To so velike plošče s številkami, ki
ustrezajo številkam sob. S pritiskom na gumb v določeni sobi, se
določena številka prižge, z nje pa pade pokrovček.

(2) Indikatorji številk. Signali se pojavijo na številčnici na
majhni škatli kot osvetljene številke. Pri nekaterih tovrstnih
aparatih deluje klicni mehanizem s pomočjo telefonske
številčnice. Obstajajo tudi indikatorji tipa ure, pri katerih se
številke prikazujejo s pomočjo kazalca, ki se giblje okoli
številčnice.

(3) Indikatorji pisarn - na primer: indikatorji, ki kažejo, ali
je oseba v pisarni prosta. Nekateri tipi so zelo preprosti
signali "Vstopite" ali "Zasedeno", svetijo pa po želji osebe v
pisarni.

(4) Indikatorji za dvigala, ki na osvetljeni tablici kažejo, kje
se dvigalo nahaja in kam gre (gor ali dol).

(5) Telegrafski aparati za ladijske strojnice.

(6) Prikazne table na postajah, ki kažejo čas odhoda in prihoda
vlakov in perone.

(7) Indikatorji za dirke, nogometne stadione, kegljarne itd.

Nekateri med temi indikacijskimi tablami imajo vgrajene zvonci
ali drugačne zvočne signalne naprave.

V to tarifno številko se ne uvrščajo javni cestni zemljevidi ali
zemljevidi železniških prog, na katerih se s pritiskom na
določeni gumb osvetli določeno mesto, cesta, odsek ali maršuta.
Tudi električne svetlobne reklame se ne uvrščajo v to tarifno
številko.

(E) Alarmne naprave proti vlomom in zaščito pred krajo - tar.
podšt. 8531.10.

Te naprave sestoje iz dveh delov: iz detekcijskega in signalnega
dela (zvonca, brenčača, vizuelnega pokazatelja itd.), ki se
vključi avtomatsko, kadar dela detekcijski del. Aparati proti
roparjem delujejo na več različnih načinov, na primer:

(1) s pomočjo električnih kontaktov, ki delujejo, če kdo stopi na
določen del tal ali odpre vrata, prekinejo ali se dotaknejo finih
žic itd.,

(2) s pomočjo kondenzacijskega učinka. Te naprave se pogosto
uporabljajo za sefe. Sef deluje kot kondenzatorska plošča, katere
kapaciteta se spremeni, če se sefu približa kakšno telo in tako
podre tokokrog in sproži alarm, in

(3) s pomočjo fotoelektričnih naprav. Žarek (običajno infrardeča
svetloba) je usmerjen v fotoelektrično celico. Če se žarek
prekine, sproži sprememba toka v vezju fotoelektrične celice
alarm.

(F) Požarni alarmi.

Avtomatski alarmi sestoje iz dveh delov - iz detekcijskega in
signalnega (zvonec, brenčač, vizuelni indikator itd.).

Sem so vključeni:

(1) Aparati, ki delujejo s pomočjo taljivega proizvoda (voska ali
posebne zlitine), ki se stopi, če temperatura naraste nad
določeno točko. Taljiv proizvod na ta način dovoli vzpostavitev
stika med električnimi kontakti in sproži alarm.

(2) Aparati, zasnovani na razteznosti bimetalnega traku, tekočin
ali plinov - raztezanje teh snovi preko določene točke sproži
alarm. Pri eni vrsti alarmnih naprav raztezanje plina potiska
bat, ki se giblje v vanju. Ventil je vgrajen tako, da počasno
raztezanje ne sproži alarma, pač pa se to zgodi pri hitrem
širjenju zaradi hitrega dviga temperature.

(3) Aparati, zasnovani na principu variacije v električni
upornosti elementa, ki je izpostavljen temperaturni spremembi.

(4) Aparati, zasnovani na principu fotoelektričnih celic.
Svetlobni žarek je usmerjen na celico. Če se pojavi večja
količina dima, kot pa je predvideno, se sproži alarm. Podobni
aparati, opremljeni z graduiranimi indikatorji ali z registrirnim
sistemom, se uvrščajo v 90. Poglavje.

Razen avtomatskih naprav za zaščito pred požarom, so vključeni v
to tarifno številko tudi neavtomatski alarmi, kot so na primer:
alarmi, montirani na ulicah (za klic gasilcev).

(G) Električni alarmi za odkrivanje plina ali pare.

Sestoje iz detektorja in iz zvočnega ali vizuelnega alarma in
katerih namen je opozoriti na prisotnost nevarnih mešanic (na
primer: naravnega plina, metana itd.).

(H) Alarmi plamenov (detektorji ognja).

Imajo fotoelektrično celico, ki sproži alarm, če se zasvetlika
ali izbruhne plamen. Detektorji brez zvočne ali vizuelne alarmne
naprave se uvrščajo v tar. št. 85.36.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne
številke prav tako uvrščajo v to tarifno številko. (Na primer:
varnostni protitatvinski obeski).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) stikala in stikalne plošče z navadnimi svetlobnimi
pokazatelji ali brez njih (tar. št. 85.36 ali 85.37) in

(b) požarne alarmne naprave z detektorji dima z radioaktivnimi
snovmi (tar. št. 90.22).


85.32

ELEKTRIČNI KONDENZATORJI - KONSTANTNI, SPREMENLJIVI ALI
NASTAVLJIVI (VNAPREJ NASTAVLJENI)

8532.10 - Konstantni kondenzatorji, namenjeni za uporabo v
          tokokrogih s frekvenco 50/ 60 Hz, s kompenzacijo jalove
          moči najmanj 0,5 kVAr (močnostni kondenzatorji)

        - Drugi konstantni kondenzatorji:

8532.21 - - tantalski

8532.22 - - aluminijski elektrolitski

8532.23 - - keramični, enoplastni

8532.24 - - keramični, večplastni

8532.25 - - s papirnim ali plastičnim dielektrikom

8532.29 - - drugi

8532.30 - Spremenljivi ali nastavljivi (vnaprej nastavljeni
          kondenzatorji)

8532.90 - Deli

Električni kondenzatorji sestoje iz dveh prevodnih površin, ki
sta ločeni z izolacijskim amterialom (z dielektrikom), na primer:
z zrakom, papirjem, sljudo, oljem, smolo, gumo, plastično maso,
keramiko ali steklom.

Uporabljajo se za različne namene v številnih vejah
elektroindustrije (na primer: za izboljšanje jakostnega faktorja
v tokokrogih izmeničnega električnega toka, za dobivanje faznega
premika električnega toka v vrtilnih poljih rotacijskih strojev,
za zaščito električnih kontaktov pred iskrenjem, za skladiščenje
in sproščanje določene količine elektrike, v oscilatornih vezjih,
v frekvenčnih filtrih in zelo veliko v radijski, televizijski in
telefonski industriji ali v industriji elektronske opreme.

Njihove značilnosti (oblika, velikost, kapaciteta, narava
dielektrika itd.) se razlikujejo glede na uporabo, za katero so
namenjeni. Vendar pa so vključeni v to tarifno številko vsi
kondenzatorji, neglede na namen njihove uporabe (vključno tudi
standardne kondenzatorje, ki se uporabljajo v laboratorijih ali v
številnih merilnih instrumentih, ki so posebej izdelani z majhno
toleranco ter ves čas uporabe konstantni).

Ta tarifna številka vključuje tudi kondenzatorje, grupirane na
šasiji ali v posodi (na primer: veliki kondenzatorji za korekcije
jakostnega faktorja in kondenzatorske škatle, ki sestoje iz
določenega števila standardnih kondenzatorjev in in sredstev za
njihovo medsebojno povezavo (vzporedno ali zaporedno), s čimer je
dosežena določena kapaciteta.

            (A) STALNI (NESPREMENLJIVI) KONDENZATORJI

Konstantni kondenzatorji so kondenzatorji, katerih kapacitete ni
moč spreminjati. Najpomembnejše vrste so: suhi kondenzatorji,
kondenzatorji, impregnirani z "oljem", impregnirani s "plinom",
kondenzatorji, polnjeni z oljem, in elektrolitski kondenzatorji.

(1) Pri suhih kondenzatorjih so plošče in dielektrika nameščeni v
obliki plošč, postavljenih ena nad drugo, ali pa v obliki zvitega
traku ali folije. Pri nekaterih suhih kondenzatorjih je
uporabljena kovinska obloga, ki je s konstantnim dielektrikom
sprijeta po kemičnem ali termičnem postopku. Suhi kondenzatorji
so lahko položeni v škatlo, ki je opremljena s priključki, lahko
pa so tudi brez škatle.

(2) Z "oljem" impregnirani kondenzatorji so podobni suhim, le, da
je dielektrik običajno film iz plastične mase ali film iz
plastične mase in papirja, impregniran z oljem ali z drugo
tekočino.

(3) S "plinom" impregnirani kondenzatorji sestoje iz dveh ali več
elektrod, ločenih s plinom (razen z zrakom), ki služi kot
dielektrik.

(4) V nekaterih primerih je kondenzator (z "oljem" polnjeni
kondenzator) zaprt v posodo, napolnjeno z oljem ali z drugo
primerno tekočino. Številni imajo vgrajene dodatne naprave, kot
so na primer: tlakomeri in varnostni ventili.

(5) V elektrolitskih kondenzatorjih je ena od plošč običajno iz
aluminija ali tantala, vlogo druge pa opravlja primerni
elektrolit, v katerega prihaja električni tok s pomočjo
elektrode, ki je včasih po obliki podobna aluminijevi ali
tantalovi plošči. Elektrolitsko delovanje proizvede na aluminiju
ali tantalu tanko plast kemične spojine, ki tako predstavlja
dielektrik. Včasih je tak kondenzator v posodi, vendar pa v
glavnem sama zunanja elektroda predstavlja posodo. Ti
kondenzatorji so pogosto opremljeni z igličnimi kontakti, kot na
primer: pri elektronkah. Nekateri kondenzatorji tega tipa, ki
imajo elektrolit v obliki paste, se imenujejo tudi "suhi
elektrolitski kondenzatorji".

                 (B) SPREMENLJIVI KONDENZATORJI

Spremenljivi kondenzatorji so kondenzatorji, katerih kapaciteto
je moč spreminjati po želji. Največkrat služi kot dielektrik
zrak, plošče pa običajno sestoje iz dveh skupin kovinskih plošč -
ena skupina je fiksna, druga pa montirana na osi in se lahko
obrača tako, da njene plošče lahko gredo med fiksne plošče.
Stopnja, do katere se lahko obrtne plošče (rotorji) zavrtijo
tako, da se ujemajo s fiksnimi ploščami (statorji), spreminja
kapaciteto kondenzatorja.

       (C) PRED-NASTAVLJIVI ALI NASTAVLJIVI KONDENZATORJI

Vnaprej nastavljeni ali nastavljivi kondenzatorji (vključno tudi
trimer - kondenzatorje) so kondenzatorji, katerih kapaciteto je
moč uravnavati v ozkih mejah natančne vrednosti. Nastavljanje
lahko poteka na različne načine. Pri nekaterih tipih
kondenzatorjev se razdalja med ploščami spreminja z vijakom.
Druge vrste sestoje iz dveh kovinskih valjev, od katerih je moč
enega premikati do določene mere znotraj drugega. Lahko pa so
sestavljeni tudi iz dveh premaknjenih polkrogov. Običajno
uporabljajo dielektrike, kot so na primer: sljuda, keramika,
plastična masa ali zrak.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli kondenzatorjev iz te
tarifne številke prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne vključuje nekaterih sinhronih motorjev za
korekcijo jakostnega faktorja, čeprav jih pogosto imenujejo
"sinhronski kondenzatorji" (tar. št. 85.01).

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifna podštevilka 8532.23

Ta tarifna podštevilka vključuje nespremenljive-konstantne
kondenzatorje z eno plastjo keramičnega dielektrika, ki imajo
obliko diskov ali cevi.

Tarifna podštevilka 8532.24

Ta tarifna podštevilka vključuje nespremenljive-konstantne
kondenzatorje z večplastnim keramičnim dielektrikom, ki imajo
žične priključke (izhode), ali pa so v obliki mikro - ploščic
(čipov).


85.33

ELEKTRIČNI UPORI (VKLJUČNO Z REOSTATI IN POTENCIOMETRI), RAZEN
GRELNIH UPOROV

8533.10 - Stalni ogljeni upori, kompozitni ali naparjeni

        - Drugi stalni upori:

8533.21 - - za moč do vključno 20 W

8533.29 - - drugi

        - Spremenljivi žični upori, vključno z reostati in
          potenciometri:

8533.31 - - za moč do vključno 20 W

8533.39 - - drugi

8533.40 - Drugi spremenljivi upori, vključno z reostati in
          potenciometri

8533.90 - Deli

(A) Upori.

To so vodniki, katerih naloga je zagotavljati električno upornost
vezju (na primer: za omejitev pretoka električnega toka). Po
obliki in velikosti so zelo različni, pa tudi po materialih, iz
katerih so izdelani. Lahko so iz kovin (v obliki palic, profilov,
in žic, pogosto navitih v tuljave), ali pa iz ogljika v obliki
paličk, iz plasti ogljika, silicijevega karbida, kovine ali
drugih kovinskih oksidov. Nekateri upori so lahko opremljeni z
določenim številom izhodov, ki omogočajo, da se v tokokrog
vključijo v celoti ali samo delno.

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Upori, potopljeni v olje.

(2) Žarnice (elektronke) z ogljikovim uporom, v obliki električne
žarnice, ali pa s posebno ogljikovo nitko. Vendar pa so žarnice z
ogljikovo nitko, ki se uporabljajo za razsvetljavo, iz te tarifne
številke izključene (tar. št. 85.39).

(3) Žarnice s spremenljivim uporom (bareterji), ki sestoje iz
železne nitke, montirane v cev, napolnjeno z vodikom ali helijem.
Te žarnice imajo lastnost avtomatskega spreminjanja upornosti
znotraj določenih meja in lahko tako vzdržujejo konstantni
električni tok.

(4) Standardni upori, ki se uporabljajo za razvrščanje in meritve
(na primer: v laboratorijih). Uporne škatle, ki sestoje iz
določenega števila takšnih uporov, montiranih v škatlo s stikalom
ali izhodi za povezavo katerekoli potrebne kombinacije upora v
tokokrog, se prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

(5) Nelinearni upori. Ti upori so odvisni od temperature
(termistorji z negativnim ali pozitivnim temperaturnim
koeficientom). Običajno so montirani v steklene cevi. Druga vrsta
nelinearnih uporov so nelinearni upori, odvisni od napetosti
(varistorji/VDR). Vendar so iz te tarifne številke izključene
varistorne diode (tar. št. 85.41).

(6) Upori, znani kot "merilniki deformacij" - občutljivi elementi
v instrumentih za merjenje deformacij (STRAIN GAUGES).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) električni grelni upori (tar. št. 85.16 ali 85.45) in

(b) fotoobčutljivi upori (tar. št. 85.41).

(B) Reostati  - tar. podšt. 8533.30.

Reostati so spremenljivi upori (večje moči) z drsnimi kontakti
ali z drugimi sredstvi, ki omogočajo spreminjanje vrednosti upora
v vezju po želji. Mednje so vključeni: reostati z drsno žico z
jahačem, ki drsi preko uporne tuljave, reostati "korak po korak",
hidroreostati s premičnimi elektrodami, potopljenimi v tekoč
vodnik, avtomatski reostati (na primer: z minimalnim in
maksimalnim tokovnim ali napetostnim delovnim mehanizmom) in
centrifugalni reostati.

Nekateri reostati so konstruirani za posebne namene (na primer:
za zmanjševanje in pojemanje svetlobe v gledališčih - za postopno
ugašanje luči), zaganjači za motorje in kontrolorji, ki sestoje
iz določenega števila uporov s potrebnimi stikalnimi napravami za
vključevanje enega ali več uporov v tokokrog motorja. Tudi ta
vrsta reostatov se uvršča v to tarifno številko.

(C) Potenciometri  - tar. podšt. 8533.30

Potenciometri sestoje iz upora, ki je pričvrsten med dva kontakta
in drsnika, ki lahko vzpostavi stik na kateremkoli delu upora in
tako omogoča zvezno spreminjanje upornosti. Običajno jih
uporabljajo v elktroniki.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli uporov iz te tarifne
številke prav tako uvrščajo v to tarifno številko.


85.34

TISKANA VEZJA

Skladno z Opombo 4 k temu poglavju, vključuje ta tarifna številka
vezja, ki se izdelujejo na izolirani podlagi po kateremkoli
tiskarskem postopku (običajno tiskanje ali vtiskovanje -
inkrustracija, galvanizacija, jedkanje itd.). Na podlago tiskajo
itd. vodnike (kabliranje), kontakte ali druge tiskane dele, kot
so induktorji, upori in kondenzatorji ("pasivni" elementi) -
razen elementov, ki lahko proizvajajo, usmerjajo, odkrivajo,
modulirajo ali ojačijo električne signale, kot so na primer:
diode, triode in drugi "aktivni" elementi. Posamezna vezja so
izdelana iz samo enega pravkar naštetih elementov. Na drugi
strani pa so nekatera vezja kombinirana iz več elementov po
vnaprej postavljeni shemi.

Izolirne podlage so običajno ravne, lahko pa tudi v obliki
valjev, orobljene čaše itd. Ta vezja lahko tiskajo z ene ali obeh
strani (dvojna vezja). Več tiskanih vezij lahko sestavijo v
plasti (enega na drugega) in med seboj povežejo (večplastna
vezja).

Ta tarifna številka vključuje tudi vezja s tanko ali debelo
plastjo, ki sestoje samo iz pasivnih elementov.

Vezja s tanko plastjo dobivajo z nanašanjem kovinske ali
dielektrične plasti na steklene ploščice ali na ploščice iz
keramičnega materiala, in sicer po določeni shemi in na način
vakuumskega naparjevanja, katodnega razprševanja ali kemičnih
metod. Sheme so lahko dobljene preko mask, ali pa z nanašanjem
plasti po vsej površini in s poznejšim jedkanjem.

Vezja z debelo plastjo dobijo s tiskanjem podobnih shem na
keramične ploščice preko sita in s pomočjo paste (ali tiskarske
barve). Pasta ali tiskarska barva sestoji iz mešanice steklenega
prahu, keramične snovi in kovine ter primernih razredčil. Te
ploščle nato žgejo v peči.

Tiskana vezja so lahko luknjana, ali pa opremljena z netiskanimi
elementi za povezavo - bodisi za montažo mehanskih elementov,
bodisi za povezovanje električnih elementov, ki niso dobljeni med
tiskanjem. Vezja s plastjo se ponavadi pojavljajo v obliki
kovinskih ali plastičnih kapsul, opremljenih z elementi za
povezovanje ali z zaključki.

Posamezne pasivne komponente kot so induktorji, kondenzatorji,
upori, pridobljeni po kakršnemkoli tiskarskem postopku, ne
štejejo za tiskana vezja te tarifne številke, temveč se uvrščajo
v ustrezne svoje tarifne številke (na primer: tar. št. 85.04,
85.16, 85.32 ali 85.33).

Vezja, na katerih so montirani mehanski elementi ali povezane
električne komponente, ne štejejo za tiskana vezja v smislu te
tarifne številke. Ta vezja se običajno uvrščajo po Opombi 2 k
Oddelku XVI ali Opombi 2 k 90. Poglavju - odvisno od primera.


85.35

ELEKTRIČNI APARATI ZA VKLAPLJANJE, IZKLAPLJANJE ALI ZAŠČITO
ELEKTRIČNIH TOKOKROGOV ALI ZA POVEZAVO Z ELEKTRIČNIMI TOKOKROGI
ALI ZNOTRAJ NJIH (STIKALA, VAROVALKE, PRENAPETOSNI ODVODNIKI,
OMEJEVALNIKI NAPETOSTI, DUŠILNI ELEMENTI MOTEČIH VALOV,
PRIKLJUČNE RAZDELILNE PRIPRAVE IN STIKALNE OMARE), ZA NAPETOST
NAD 1.000 V

8535.10 - Varovalke

        - Avtomatski odklopniki tokokrogov:

8535.21 - - za napetost, manjšo od 72,5 kV

8535.29 - - druga

8535.30 - Ločilniki in odklopniki

8535.40 - Prenapetostni odvodniki, omejevalniki napetosti in
          dušilni elementi motečih valov

8535.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje električne aparate, ki se
uporabljajo pretežno v sistemu za razdeljevanje (distribucijo)
električne energije. Določila komentarja k tar. št. 85.36 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za izdelke iz te tarifne
številke, kar zadeva tehnične značilnosti in delovanje aparatov
za vklapljanje in izklapljanje, ali za zaščito električnih
tokokrogov, ali za povezavo s tokokrogi ali v njih. Ta tarifna
številka vključuje aparate vrst, opisanih v komentarju k tar. št.
85.36, če gre za aparate, delane za napetost preko 1000 V.

Med te izdelke so vključeni:

(A) Varovalke in avtomatska stikala za električne tokokroge.

Ti avtomatsko prekinejo tok, če njegova intenzivnost ali jakost
presežeta določeno mejo.

(B) Stikala, ki so specializirana za električne tokokroge visokih
napetosti.

To so običajno zapletene in robustne konstrukcije in imajo
posebne naprave za preprečevanje iskrenja (električnega obloka).
Imajo lahko večkratne kontakte, ali pa jih je moč daljinsko
krmiliti z raznimi sredstvi (na primer: z vzvodi, s servomotorji
itd.). V številnih primerih so montirani v zaprti posodi iz
kovine ali iz izolirnega materiala, ki je napolnjena s tekočino
(na primer: z oljem) ali s plinom, ali pa je v njej vakuum.

(C) Prenapetostni odvodniki .

To so zaščitne naprave, katerih namen je varovati kable visoke
napetosti ali pa električne instalacije pred strelo. Te naprave
sestoje iz naprave, ki je praviloma izoliran z visokonapetostno
žico, ki pa postane prevodna v zemlji ali v primeru posebno
visoke napetosti, ki bi sicer poškodovala mrežo ali električno
instalacijo. Med številnimi vrstami najdemo varovalke iz
kovinskih oksidov, zrn ali iz ogljikovih zrn, varovalke, ki
sestoje iz rogljičastih obločnih razmikov, ki so montirani na
izolator ali na izolirno verigo, elektrolitske varovalke itd.
Vendar pa so prenapetostni odvodniki, zasnovani na principu
radioaktivnih snovi, iz te tarifne številke izključeni (tar. št.
90.22).

(D) Omejevalniki napetosti.

Namen teh naprav je zagotoviti, da potencialna razlika med dvema
vodnikoma ali med vodnikom in zemljo ne preseže vnaprej določeno
vrednost. Te naprave so včasih konstruirane enako kot žarnice na
razelektrenje, vendar za razsvetljavo niso primerne in jih ne
štejemo za žarnice.

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje avtomatskih
napetostnih regulatorjev (tar. št. 90.32).

(E) Razklopniki, ki se uporabljajo za izoliranje delov razdelilne
(distribucijske) mreže ali daljnovodov visoke napetosti.

Običajno so tipa s počasnim izklapljanjem in se v glavnem ne
uporabljajo, če je tokokrog pod napetostjo (oziroma, če je
tokokrog obremenjen).

(F) Dušilci visokofrekvenčnih valov (Surge suppressors).

To so sklopi tuljav, kondenzatorjev itd., ki so vzporedno ali
zaporedno povezani z linijo ali z električnim aparatom z namenom
absorburati (pridušiti) visokofrekvenčne valove. Navadne tuljave
in kondenzatorji, ki se za te namene uporabljajo kot taki, se
uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli aparatov in naprav iz
te tarifne številke uvrščajo v tar. št. 85.38.

Iz te tarifne številke so izključeni sklopi (razen navadnih
stikalnih sklopov) pravkar navedenih aparatov in naprav (tar. št.
85.37).


85.36

ELEKTRIČNI APARATI ZA VKLAPLJANJE IN IZKLAPLJANJE ALI ZA ZAŠČITO
ELEKTRIČNIH TOKOKROGOV ALI ZA POVEZAVO Z ELEKTRIČNIMI TOKOKROGI
ALI ZNOTRAJ NJIH (NA PRIMER: STIKALA, RELEJI, VAROVALKE, DUŠILNI
ELEMENTI MOTEČIH VALOV, VTIČI IN VTIČNICE, OKOVI ŽARNIC IN
RAZDELILNE OMARICE), ZA NAPETOSTI DO VKLJUČNO 1.000 V

8536.10 - Varovalke

8536.20 - Avtomatski odklopniki tokokrogov

8536.30 - Drugi aparati za zaščito električnih tokokrogov

        - Releji:

8536.41 - - za napetost do vključno 60 V

8536.49 - - drugi

8536.50 - Druga stikala

        - Okovi žarnic, vtiči in vtičnice:

8536.61 - - okovi žarnic

8536.69 - - drugi

8536.90 - Drugi aparati

Ta tarifna številka vključuje električne aparate za napetosti, ki
ne presegajo 1000 V, ki se običajno uporabljajo v stavbah ali za
industrijsko opremo. Aparate, opisane v nadaljevanju, ki so
namenjeni za napetosti, ki presegajo 1000 V, se uvrščajo v tar.
št. 85.35.

Ta tarifna številka vključuje:

(I) APARATE ZA VKLAPLJANJE IN IZKLAPLJANJE ELEKTRIČNIH TOKOKROGOV

Ti aparati sestoje iz naprave za vklapljanje ali izklapljanje
enega ali več tokokrogov, s katerimi so povezani, ali pa za
preklapljanje z enega tokokroga na drugega. Znani so kot
enopolni, dvopolni, tripolni itd., pač glede na število vodnikov,
ki se lahko nanje priključi. V to tarifno številko so vključeni
tudi preklopniki in releji.

(A) Stikala iz te tarifne številke vključujejo majhna stikala, ki
se uporabljajo za radijske aparate, glasbene instrumente itd.,
stikala za razne hišne instalacije (stikala za razsvetljavo,
vzvodna stikala, rotacijska stikala, viseča stikala, tipkovna
stikala), pa tudi stikala za industrijsko uporabo (kot mejna
stikala, zobata stikala, mikrostikala in hitrostna stikala).

Stikala, ki delujejo na principu odpiranja in zapiranja vrat in
avtomatska termoelektrična stikala (starterji) za prižiganje
fluoroscenčnih svetilk, se prav tako uvrščajo v to tarifno
številko.

Med druge primere, ki se uvrščajo v to tar. številko, spadajo
elektronska stikala za izmenični tok (AC), ki sestoje iz optičnih
vhodnih in izhodnih vezij (izolirana tiristorska stikala za
izmenični tok (AC) ), elektronska stikala, vključno s
temperaturno varovanimi elektronskimi stikali, ki sestoje iz
tranzistorja in logičnega čipa (tehnologija "chip-on-chip") za
napetosti, ki ne presegajo 1.000 V ter elektronska odskočna
stikala ("toggle stikala") za tokove, ki ne presegajo 11 amperov.

Ključavnice na vratih s stikalom so iz te tarifne številke
izključene (tar. št. 83.01).

(B) Preklopniki se uporabljajo zato, da povežejo eno ali več
linij z eno ali več drugimi linijami. Pri najpreprostejših vrstah
je ena linija povezana z eno osrednjo točko, katero je moč s
pomočjo premične ročice povezati na katerokoli ali katerekoli
druge linije. Zapletenejši tovrstni aparati vključujejo startna
stikala za elektromotorje in kontrolne naprave za električna
vozila. Pogosto jih ne sestavljajo le stikalne naprave, temveč
tudi določeno število uporov, ki se po potrebi vklapljajo ali
izklapljajo iz tokokroga (glej komentar k tar. št. 85.33).

V to tarifno številko so vključene tudi zapletene stikalne
naprave, ki se uporabljajo v radijskih ali televizijskih
aparatih.

(C) Releji so električne naprave, s pomočjo katerih se vezje
avtomatsko kontrolira v enem ali drugem električnem tokokrogu.
Uporabljajo se na primer: za telekomunikacijske naprave, za
cestne in železniške signalne naprave, za krmiljenje ali zaščito
obdelovalnih strojev itd.

Razne vrste relejev se med seboj razlikujejo po naslednjih
značilnostih:

(1) Po načinu delovanja (funkcioniranja): elektromagnetni releji,
releji s trajnimi magneti, termoelektrični releji, indukcijski
releji, elektrostatični releji, fotoelektrični releji,
elektronski releji itd.

(2) Po namenu (pogojih) uporabe: releji maksimalnega toka, releji
maksimalne in minimalne napetosti, hitro delujoči izklopni
releji, pa tudi časovni releji itd.

Kontaktorji, ki prav tako štejejo za releje, so naprave za
vklapljanje in izklapljanje električnih tokokrogov, ki se
avtomatsko preklapljajo/nastavljajo brez mehanske naprave za
nastavljanje ali ročnega nastavljanja. Običajno delujejo in so v
aktivnem stanju s pomočjo električnega toka.

         (II) APARATE ZA ZAŠČITO ELEKTRIČNIH TOKOKROGOV

V to tarifno številko so vključene varovalke.

Praviloma sestoje iz naprave, v kateri je vgrajena določena
dolžina taljive varovalne žice (ali pa je takšno žico moč
vgraditi). Če so vmeščeni v tokokrog, delujejo tako, da se
varovalna žica stali in tako prekine tokokrog, če se tok nevarno
poveča. Po konstrukciji so precej različne, kar je odvisno od
vrste tokokroga in toka, za katerega so namenjene. Nabojne
varovalke sestoje iz cevi s taljivo žico, ki je na konceh v stiku
s kovinskimi kapicami. Druga vrsta varovalk ima vznožje in gnezdo
(za vmestitev v linijo) ter spojni del, ki se lahko vstavi v
gnezdo ali med vzmetni kontakt in na katerega je montirana
taljiva žica. Ta tarifna številka vključuje kompletne varovalke -
z žico ali brez nje. Gnezda in spojni kosi, dobavljeni posebej,
se prav tako uvrščajo v to tarifno številko - razen tistih, ki so
v celoti iz izolirnega materiala (neglede na morebitne manjše
komponente iz kovin, ki so vstavljeni med litjem zaradi
priklapljanje) (tar. št. 85.47). Varovalna žica se uvršča po
materialu, iz katerega je izdelana, kratki kosi taljive varovalne
žice z objemkami ali drugimi sredstvi za priklapljanje, pa
ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki.

V to tarifno številko so vključene tudi druge naprave, ki
preprečujejo preobremenitev električnih tokokrogov (na primer:
elektromagnetne naprave, ki tokokrog avtomatsko prekinejo, če
pride do presega določene vrednosti - jakosti).

Iz te tarifne številke so izključeni še transformatorji
konstantne napetosti (tar. št. 85.04) in avtomatski regulatorji
napetosti (tar. št. 90.32).

(III) APARATE ZA PREKLAPLJANJE "V" ALI "NA" ELEKTRIČNE TOKOKROGE

Ti aparati se uporabljajo za povezovanje različnih delov enega
električnega tokokroga.

Sem so vključeni:

(A) Vtiči, vtičnice in drugi kontakti za povezovanje gibljivih
vodov ali aparatov z instalacijo, ki je običajno fiksna.

V to skupino aparatov so vključeni:

(1) Vtiči - vtičnice (vključno tudi tiste ta povezovanje dveh
gibljivih vodov). Vtič ima lahko en ali več vtičnih kontaktov ob
strani, ki natančno ustrezajo luknjam ali kontaktov vtičnega
mesta - vtičnice. Rob ali eden izmed vtičnih kontaktov je lahko
uporabljen kot ozemljitev.

(2) Drsni kontakti, kot so: krtačke za motor in električni
kolektorji za električna vlečna vozila, naprave za dvigovanje
itd. zgornji drsni kontakti za trolejbuse, tretja tirnica
kolektorja itd.) - razen takšnih izdelkov iz "ogljika" ali
"grafita" (tar. št. 85.45). Ti kontakti lahko sestoje iz
kovinskih blokov, žične tkanine ali iz laminiranega traku. V tej
tarifni številki ostanejo uvrščeni tudi, če so prevlečeni z
zunanjo plastjo grafita za mazanje.

(3) Vtična mesta (gnezda, grla) za elektronke in žarnična grla s
pritrdili za v steno. Nekatera grla so v obliki sveče za montažo
v ulične drogove, ali pa predstavljajo oporo v steni. Ta grla
ostanejo uvrščena v tej tarifni številki , pod pogojem, da je
njihova glavna funkcija funkcija žarničnega grla.

Vtiči in vtičnice itd., ki so povezani s kablom določene dolžine,
so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 85.44).

(B) Drugi kontakti (konektorji), spojke, spojni trakovi itd.

Sem so vključeni majhni kvadratki iz izolirnega materiala, ki so
opremljeni z električnimi spojnimi deli (domino), z zaključki v
obliki kovinskih delov za sprejem električnih vodnikov, in iz
majhnih kovinskih delov za montažo na konec električnega vodnika,
da je spajanje lažje (priključki v obliki lopate, krokodilke
itd.).

Priklopni trakovi (letvice) sestoje iz traku iz izolirnega
materiala, ki je opremljen z določenim številom kovinskih
priključkov ali konektorjev, s katerimi je moč povezati
električne vodnike. V to tarifno številko so vključene tudi
zaključne letvice ali ploščice. Te sestoje iz določenega števila
kovinskih kosov, ki so v izolirni material nameščeni tako, da je
električne žice moč nanje prispajkati. Trakovne ploščice se
uporabljajo za radijske in druge električne aparate.

(C) Priklopne in razdelilne omarice.

Sestoje iz škatle, ki je z notranje strani opremljena s
priključki ali z drugimi napravami za medsebojno povezovanje
električnih žic. Priklopne omarice, ki niso opremljene s sredstvi
za električno povezovanje in, ki se uporabljajo le kot varnostni
pokrovi ali da premoščajo izolirno zmes preko neodvisno
oblikovanega spoja, niso zajete v tej tarifni številki. Uvrščajo
se po materialu, iz katerega so izdelane.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli aparatov in naprav iz
te tarifne številke uvrščajo v tar. št. 85.38.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) nelinearni upori, odvisni od napetosti (varistorji/VDR), ki
se uporabljajo kot kontrolorji napetosti (tar. št. 85.33),

(b) sklopi (razen preprostih stikalnih sklopov) predhodno
naštetih aparatov (tar. št. 85.37) ,

(c) polprevodniške diode, ki se uporabljajo kot kontrolorji
napetosti (tar. št. 85.41) in

(d)  fotokuplerji (tar. št. 85.41).


85.37

TABLE, PLOŠČE, PULTI, MIZE, OMARE IN DRUGE OSNOVE, OPREMLJENE Z
DVEMA ALI VEČ IZDELKI IZ TAR. ŠT. 85.35 ALI 85.36, ZA ELEKTRIČNO
KRMILJENJE ALI RAZDELJEVANJE ELEKTRIČNEGA TOKA, VKLJUČNO S
TISTIMI Z VGRAJENIMI INSTRUMENTI IN APARATI IZ 90. POGLAVJA IN
APARATI ZA NUMERIČNO KRMILJENJE, RAZEN KOMUTACIJSKIH APARATOV IZ
TAR. ŠT. 85.17

8537.10 - Za napetost do vključno 1.000 V

8537.20 - Za napetost nad 1.000 V

Sestoje iz sklopov aparatov vrst, navedenih v prejšnjih dveh
tarifna številkah (stikala in varovalke), ki so montirani na
tabli, plošči, konzoli itd., ali pa v omari, na pultu mizi itd.
Običajno imajo vgrajene tudi merilne naprave, včasih pa tudi
pomožne aparate, kot na primer: transformatorje, ventile,
regulatorje napetosti, reostate ali razsvetljene sheme vezij.

Blago iz te tarifne številke se spreminja od majhnih razdelilnih
tabel s samo nekaj stikali, varovalkami itd. (na primer: za
instalacije za razsvetljavo) pa do zapletenih komandnih plošč za
obdelovalne stroje, valjarne, električne centrale, radijske
postaje itd., vključno tudi montažne sklope z nekaj izdelki,
navedenimi v poimenovanju te tarifne številke.

V to tarifno številko so vključeni tudi:

(1) Plošče za numerično krmiljenje z vgrajenim strojem za
avtomatsko obdelavo podatkov, ki se uporabljajo predvsem za
krmiljenje delovnega stroja - obdelovalnega stroja.

(2) Programirane razdelilne plošče za krmiljenje naprav. Te
plošče omogočajo variacije izbire opravil, katera je treba
opraviti. Običajno se uporabljajo za električne gospodinjske
aparate, kot so na primer: pralni ali pomivalni stroji.

(3) "Upravljalci, katere je moč programirati" - digitalni
aparati, ki uporabljajo programirani spomin za shranjevanje
navodil za izvajanje specifičnih opravil, kot je na primer:
logika, zaporedje (operacij), časovno vsklajevanje, štetje in
avtomatika. Vse to služi temu, da lahko s pomočjo digitalnih ali
analognih vhodno - izhodnih modulov krmilijo razne vrste strojev.

Ta tarifna številka ne vključuje avtomatskih aparatov za
krmiljenje iz tar. št. 90.32.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne
številke uvrščajo v tar. št. 85.38.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) telefonske razdelilne centrale (tar. št. 85.17),

(b) preprosti stikalni sklopi, kot na primer: takšni, ki so
sestavljeni iz dvek stikal in konektorja (tar. št. 85.35 ali
85.36) in

(c) časovna stikala z urnim mehanizmom ali s sinhronim motorjem
(tar. št. 91.07).


85.38

DELI, KI SO IZKLJUČNO ALI PRETEŽNO NAMENJENI ZA UPORABO Z APARATI
IZ TAR. ŠT. 85.35, 85.36 ALI 85.37

8538.10 - Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove za
          izdelke iz tar. št. 85.37, ki niso opremljene s svojimi
          aparati

8538.90 - Drugi

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), vključuje ta tarifna številka
dele blaga iz prejšnjih treh tarifnih številk.

V to tarifno številko se na primer: uvrščajo table za razdelilne
table, ki so običajno iz plastične mase ali kovine in, ki so brez
svojih instrumentov, pod pogojem, da jih je moč nedvoumno
prepoznati kot dele razdelilnih tabel.


85.39

ELEKTRIČNE ŽARNICE Z NITKO IN ELEKTRIČNE ŽARNICE NA
RAZELEKTRENJE, VKLJUČNO ZAPRTE REFLEKTORSKE ŽARNICE Z NAPARJENIM
ZRCALOM, ULTRAVIJOLIČNE IN INFRARDEČE ŽARNICE; OBLOČNICE

8539.10 - Zaprte reflektorske žarnice z naparjenim zrcalom
          (sealed beam lamp units)

        - Druge žarnice z nitko, brez ultravijoličnih in
          infrardečih žarnic:

8539.21 - - volframove halogenske

8539.22 - - druge, z močjo do vključno 200 W in za napetosti nad
            100 V

8539.29 - - druge

        - Žarnice na razelektrenje, razen ultravijoličnih žarnic:

8539.31 - - fluoroscenčne, z termokatodo

8539.32 - - žarnice, napolnjene s parami živega srebra ali
            natrija in kovinsko - halogenske žarnice

8539.39 - - druge

        - Ultravijolične in infrardeče žarnice; obločnice

8539.41 - - obločnice

8539.49 - - druge

8539.90 - Deli

Žarnice za električno razsvetljavo sestoje iz steklenih ali
kvarčnih kontejnerjev (balonov) različnih oblik, ki vsebujejo
elemente, potrebne za spreminjanje električne energije v
svetlobne žarke (vključno infrardeče-(IR) in ultravijolične-(UV)
žarke).

Ta tarifna številka zajema vse električne žarnice za razsvetljavo
- bodisi posebej konstruirane za posebno uporabo (vključno
žarnice za bliskavice na razelektrenje, posebej konstruirane za
fotografsko uporabo), ali ne.

Ta tarifna številka zajema žarnice z nitko, žarnice na
razelektrenje (polnjene s plinom ali paro) in obločne žarnice.

      (A) ZAPRTI REFLEKTORSKI VLOŽKI Z VGRAJENIMI ŽARNICAMI

Zaprti reflektorski vložki z vgrajenimi žarnicami so včasih
izdelani za vgradnjo v avtomobilsko karoserijo. Sestoje iz leče,
žarometa in iz nitke, zaprte v žarnico (cev), napolnjeno s plinom
ali s paro, ali pa zaprto v vakuumsko cev oziroma žarnico.

    (B) DRUGE ŽARNICE Z NITKO, RAZEN ULTRAVIJOLIČNIH-(UV) ALI
              INFRARDEČIH-(IR) ŽARNIC (Gej del (D)

Svetlobo proizvaja nitka (kovinska ali ogljikova), ki se zaradi
prehajanja električnega toka skozi njo segreje tako, da prične
žareti. Iz steklenega plašča, ki je včasih obarvan, je izsesan
zrak, lahko pa je napolnjen z inertnim plinom pod majhnim
pritiskom (na primer kripton), V vznožju, ki ima navoj, ali pa je
oblike, primerne za vstavljanje, so električni kontakti.

Te žarnice so lahko različnih oblik, na primer: sferične (z grlom
ali brez njega), hruškaste ali čebuljaste, v obliki plamena, cevi
(ravne ali zavite), ali pa v posebnih modnih oblikah
zarazsvetljavo, za krasitev novoletnih jelk itd.

V to skupino so vključene tudi halogenske žarnice ("halogenke").

(Te žarnice so napolnjene običajno s parami joda (halogen), ki se
spaja z odparelim volframom-(W) tako, da se tvori spojina
volframov jodid- (WJ6). Ta na vroči nitki razpade na volfram (ki
se odloži na nitko) in jod-(J). Sproščeni jod se ponovno spoji z
odparelim volframom in cel proces se ponovi (ponavlja). Zaradi
tega je preprečeno tanjšanje W-nitke in tako se podaljša
življenjska doba žarnice. Zaradi višje temperature W-nitke, te
žarnice svetijo bolj "belo").

PONAVLJAJOČE KEMIČNE REAKCIJE, KI POTEKAJO V PRIŽGANI HALOGENSKI
ŽARNICI

W + 3J2 -> WJ6 (spajanje odparelega volframa-W) nato sledi

WJ6 -> W + 3J2 ( razpad na vroči W-nitki in odložitev volframa na
W- nitko)

(C) ŽARNICE NA RAZELEKTRENJE, RAZEN ULTRAVIJOLIČNIH-(UV) ŽARNIC
                         (Glej del (D) )

Te žarnice sestoje iz steklenega plašča (običajno cevaste oblike)
ali iz plašča iz staljenega kremena (običajno v zunanjem
steklenem plašču), ki je opremljen z elektrodami. V plašču je pod
nizkim pritiskom plin, ki pod vplivom (visoke napetosti)
razelektrenja sveti, ali pa substanca, ki sprošča paro s podobno
lastnostjo. Nekatere žarnice imajo lahko plin in substanco, ki
sprošča paro. Nekatere žarnice imajo ventile za spuščanje spojin,
ki nastajajo kot rezultat delovanja plina na elektrode, medtem ko
imajo druge žarnice lahko vakuumske srajčke, ali pa jih hladi
voda. V nekaterih primerih je notranja stena žarnic premazana s
posebno snovjo, ki ultravijolične žarke spreminja v vidno
svetlobo in tako povečuje uporabni učinek žarnice (fluoroscenčne
žarnice). Nekatere žarnice delujejo pod visoko napetostjo, druge
pod nizko.

(V to skupino spadajo tudi tako imenovane "varčne žarnice" s
predstikalnim elektronskim vezjem iz tar.podšt. 8539.31, ki imajo
zelo velik svetlobni izkoristek (prihranek na električni porabi)
in daljšo življensko dobo od običajnih žarnic na nitko.Vstavlja
se jih v običajna grla.)

Najpomembnejše vrste žarnic so:

(1) Cevi na razelektrenje, v katerih so na primer: naslednji
plini: neon, helij, argon, dušik ali ogljikov dioksid, vključno
tudi fotografske žarnice za hipno osvetlitev, ki se uporabljajo v
fotografiji in za stroboskopske poskuse.

(2) Žarnice z natrijevo paro.

(3) Žarnice z živosrebrovo paro.

(4) Žarnice z mešano svetlobo, v katerih nastaja svetloba zaradi
žareče nitke in razplinjevanja.

(5) Žarnice s kovinskimi halidi.

Te žarnice imajo zelo široko uporabnost: za razsvetljavo v
gospodinjstvu, za ulično razsvetljavo, za razsvetljavo v
pisarnah, tovarnah, trgovinah itd., za razsvetljavo strojev in za
dekorativno in reklamno razsvetljavo. V to tarifno številko so
vključene navadne ravne ali zavite cevi, kot tudi cevi raznih
zapletenih oblik (na primer: v obliki navoja, črk, številk, zvezd
itd.).

       (D) ULTRAVIJOLIČNE-(UV) IN INFRARDEČE-(IR) ŽARNICE

Ultravijolične žarnice (hladne žarnice) se uporabljajo za
uničevanje bacilov, za medicinske, laboratorijske in druge
namene. Običajno sestoje iz cevi iz staljenega kremena, v kateri
je živo srebro. Včasih so nameščene v steklen plašč. Nekatere so
znane kot "žarnice s črno svetlobo" (na primer: žarnice, ki se
uporabljajo v gledališčih).

Infrardeče žarnice (tople žarnice)so žarnice z nitko oziroma s
filamentom, ki so konstruirane posebej za proizvodnjo infrardečih
žarkov. V številnih primerih je notranjost teh žarnic pobakrena
ali posrebrena v smislu žarometa. Uporabljajo se na primer: za
medicinske namene in kot viri toplote v industriji.

                 (E) OBLOČNE ŽARNICE (ARC LAMPS)

Tovrstne žarnice oddajo svetlobo z oblokom, ali pa z oblokom in
eno ali obema žarečima elektrodama, med katerimi poteka oblok. Ti
elektrodi sta običajno iz ogljika ali volframa. Nekatere žarnice
imajo avtomatsko napravo za približevanje elektrod zaradi vžiga
obloka in zaradi poznejšega vzdrževanja njune določene medsebojne
razdalje, neglede za obrabo elektrod. Žarnice, konstruirane za
izmenični električni tok, imajo dodatne elektrode za vžig. V
žarnicah z odprtim oblokom gori oblok na prostem zraku, v drugih
žarnicah pa v zaprtih plaščih - balonih s primernimi pregradami,
ki so v stiku z zrakom.

Poudariti je treba, da so obločne žarnice razmeroma zapleteni
aparati, ki niso le navadni svetilni elementi, kot je to v
primeru drugega blaga iz te tarifne številke. Svetijo zelo belo
in z veliko močjo (več 1000 W), zato se uporabljajo v nočnih
reflektorjih, profesionalnih kinoprojekterjih itd.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne
številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) stekleni plašči - baloni in deli iz stekla z bistvenimi
lastnostmi stekla za žarnice (na primer: odbojni deli
reflektorskih žarnic) (tar. št. 70.11),

(b) avtomatska termoelektrična stikala (starterji) za startanje
fluoroscenčnih žarnic (tar. št. 85.36),

(c) termoionske elektronke in cevi (tar. št. 85.40),

(d) ogljik in ogljikove nitke za obločne žarnice (tar. št. 85.45)
in

(e) fotografske žarnice za bliskavice-fleše (tar. št. 90.06).


85.40

ŽARILNOKATODNE, HLADNOKATODNE IN FOTOKATODNE ELEKTRONKE (NPR.:
VAKUUMSKE ELEKTRONKE ALI ELEKTRONKE, NAPOLNJENE S PARO ALI
PLINOM, ŽIVOSREBROVE USMERJEVALKE, BRAUNOVE ELEKTRONKE - KATODNE
CEVI, ELEKTRONKE ZA TELEVIZIJSKE KAMERE)

        - Katodne cevi za televizijske sprejemnike, vključno
          katodne cevi za video monitorje:

8540.11 - - barvne

8540.12 - - črnobele ali druge enobarvne

8540.20 - Elektronke za televizijske kamere; pretvorniki in
          ojačevalniki slike; druge fotokatodne elektronke

8540.40 - Prikazovalne cevi za prikazovanje barvnih podatkov ali
          grafičnih zapisov z razmakom svetlečih točk na ekranu
          manjšim od 0.4 mm

8540 50 - Prikazovalne cevi za prikazovanje črno-belih ali
          enobarvnih podatkov ali grafičnih zapisov

8540.60 - Druge katodne cevi

        - Mikrovalovne elektronke (na primer: magnetroni,
          klistroni, elektronke s potujočimi valovi in
          karcinotroni), razen elektronk s krmilno mrežico:

8540.71 - - magnetroni

8540.72 - - klistroni

8540.79 - - druge

        - Druge elektronke

8540.81 - - sprejemne ali ojačevalne elektronke

8540.89 - - druge

        - Deli:

8540.89 - - katodnih cevi

8540.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje samo elektronke, ki za razne namene
uporabljajo vpliv oziroma učinek elektronov, katere oddaja katoda
v vakuumu ali v plinu.

Obstajajo trije tipi elektronk:

- termoionske elektronke, pri katerih mora biti katoda pred
oddajanjem elektronov ogreta,

- elektronke s hladno katodo in

- fotokatodne cevi, pri katerih katodo vzbudi svetloba.

Glede na število elektrod se imenujejo: diode, triode, tetrodame
in podobno. V istem plašču sta lahko dva ali več sistemov z
različnimi funkcijami (kombinirane elektronke), Plašči so iz
stekla, keramike ali iz kovine, ali pa iz kombinacije teh
materialov. Imajo lahko vgrajene hladilne naprave (hladilna
plavut, sistem za kroženje vode itd.).

Obstajajo številne vrste elektronk, med katerimi so ene
konstruirane za posebne namene, kot so na primer: mikrovalovne
elektronke (na primer: magnetroni, cevi s potujočimi valovi,
karcinotroni, klistroni), elektronke - zapečateni diski (za
svetilnike), elektronke za stabiliziranje, tiratroni, ignitroni
itd.

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Živosrebrove elektronke, ki so konstruirane za preusmerjanje
izmeničnega električnega toka v enosmerni tok. Lahko so
vakuumske, napolnjene s plinom ali s paro (na primer: z
živosrebrovo paro), običajno pa imaje dve elektrodi. Nekatere
posamezne vrste (na primer: tiratroni) imajo krmilno mrežico,
tako da je njih delovanje moč uravnavati ali celo zaobrniti (da
spreminjajo enosmerni tok v izmeničnega).

(2) Katodne cevi (Braunove elektronke):

(a) Cevi za televizijske kamere (za snemanje slike, na primer:
ortikoni in vidikoni). To se elektronke z elektronskim snopom za
spreminjanje optične slike v ustrezni električni signal -
običajno s pomočjo postopka razgrajevanja slike.

(b) Elektronke za pretvorbo slike so vakuumske elektronke, pri
katerih se slika (običajno vsled infrardečih žarkov) projecira na
fotooddajno površino, ki proizvaja ustrezne vidne slike na
luminiscenčni površini.

(c) Elektronke za ojačenje slike. To so elektronke, v katerih na
fotooddajno površino projecirana slika proizvaja ustrezno ojačeno
sliko na luminiscenčni površini.

(d) Druge katodne cevi (Braunove elektronke), v katerih se
električni signali spreminjajo neposredno ali posredno v vidne
slike. Tak primer je memorijska elektronka. V elektronkah za
televizijske sprejemnike ali v elektronkah za video monitorje
padajo elektroni s katode oziroma pada katoda po fokusiranju itd.
v obliki žarkov na notranji del stene (običajno na konec
elektronke), ki je prekrit s fluoroscenčnim materialom, iz
katerega sestoji ekran, ki omogoča sprejem televizijske slike.

Katodne cevi (Braunove elektronke) se uporabljajo v radarjih,
osciloskopih in v nekaterih terminalih sistemov avtomatskih
strojev za obdelavo podatkov.

(3) Fotooddajne elektronke - vakuumske ali napolnjene s plinom
(znane tudi kot fotooddajne celice). Sestoje iz steklene cevi ali
iz cevi iz kremena s po dvema elektrodama, od katerih je katoda
prevlečena s plastjo fotoobčutljivega materiala (običajno iz
alkalne kovine). Pod vplivom svetlobe prične ta plast oddajati
elektrone, ki vzpostavijo prevodnost med elektrodama in, ki se
zbirajo na anodi.

Fotopomnoževalke so fotoobčutljive vakuumske elektronke, ki
vsebujejo fotooddajno katodo in elektronski množilnik.

(4) Druge vrste elektronk so običajno vakuumskega tipa, nekatere
imajo kar nekaj elektrod. Uporabljajo se za proizvodnjo
visokofrekvenčnih oscilacij, kot ojačevalci, detektorji,
pretvorniki slike (brez uporabe fotokatode) itd.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli blaga iz te tar.
številke uvrščajo v to tarifno številko, na primer: elektrode
(katode, anode, mrežice), plašči (iz drugih materialov, razen iz
stekla) za elektronke, ohišja katodnih cevi (Braunovih elektronk)
proti imploziji, kretni vitli za namestitev katodne cevi okoli
vratu med preiskovanjem (brisanjem).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) steklene čelne plošče in stožci iz stekla za plašče katodnih
cevi (Braunovih elektronk) (tar. št. 70.11),

(b) živosrebrovi obločni usmerniki s kovinsko posodo (tar. št.
85.04) in

(c) rentgenske -(X-žarki) cevi (tar. št. 90.22).


85.41

DIODE, TARNSISTORJI IN PODOBNI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI;
FOTOOBČUTLJIVI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI, VKLJUČNO FOTONAPETOSTNE
CELICE, SESTAVLJENE V MODULE ALI PLOŠČE ALI NE; DIODE ZA SEVANJE
SVETLOBE; MONTIRANI PIEZOELEKTRIČNI KRISTALI

8541.10 - Diode, razen fotoobčutljivih diod in diod za sevanje
          svetlobe

        - Tarnsistorji, razen občutljivih na svetlobo:

8541.21 - - z disipacijo (izgubljeno močjo), manjšo od 1 W

8541.29 - - drugi

8541.30 - Tiristorji, diac in triac elementi, razen
          fotoobčutljivih elementov

8541.40 - Fotoobčutljivi polprevodniški elementi, vključno
          fotonapetostne celice, sestavljene v module ali plošče
          ali ne; diode za sevanje svetlobe

8541.50 - Drugi polprevodniški elementi

8541.60 - Montirani piezoelektrični kristali

8541.90 - Deli

   (A) DIODE, TRANSISTORJI IN PODOBNI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI

Ti izdelki so opredeljeni v Opombi 5(A) k temu poglavju.

Delovanje naprav iz te skupine temelji na elektronskih lastnostih
nekaterih "polprevodniških" materialov.

Glavna značilnost teh materialov je, da je njihova upornost pri
sobni temperaturi med upornostjo prevodnika (kovine) in
upornostjo izolatorja. Sestoje iz nekaterih rud (na primer: iz
kristalnega galenita), iz štirivalentnih kemičnih elementov
(germanija, silicija itd.), ali pa iz kombinacije elementov (na
primer: trivalentnih in štirivalentnih elementov, kot so galijev
arzenid, indijev antimonid itd.).

Materiali za polprevodnike sestoje iz štirivalentnih kemičnih
elementov, ki so pretežno monokristalni. Ti elementi se ne
uporabljajo v čistem stanju, pač pa po zelo počasnem dopiranju (v
razmerju, izraženem v milijoninkah) s pomočjo specifične
"nečistoče" (sredstva za dopiranje).

Za štirivalentni element je lahko "nečistoče" polivalentni
kemični element (fosfor, arzen, antimon itd.) ali trivalentni
element (bor, aluminij, galij, indij itd.). V prvem primeru
nastane polprevodnik tipa "n", za katerega je značilen prebitek
elektronov z negativnim nabojem, v drugem primeru pa polprevodnik
tipa "p" z primanklajom elektronov - v njih prevladujejo
pozitivno nabite votline.

Materiali za polprevodnike, kombinirani iz trivalentnih in
petvalentnih kemičnih elementov se prav tako dopirajo.

Pri materialih za polprevodnike, ki sestoje iz rud, deluje
nečistoča, ki se nahaja v rudi, kot sredstvo za dopiranje.

Polprevodniške naprave iz te skupine običajno sestoje iz enega
ali več "vezi" (povezav) med materiali za polprevodnike tipa "n"
in tipa "p".

V to skupino so vključeni:

(I) Diode - dvoterminalne naprave z eno "p-n" vezjo. Te naprave
omogočajo električni toku, da teče v eni smeri (naprej), pri tem
pa daje zelo velik upor v obratni smeri. Diode se uporabljajo za
detekcijo, usmerjanje, izklapljanje itd.

Najpomembnejše vrste diod so: signalne diode, diode za usmerjanje
električnega toka, diode za reguliranje napetosti in referenčne
napetostne diode.

(II) Transistorji so polprevodniške naprave s tremi ali štirimi
priključki, ki lahko zagotovijo ojačenje moči, oscilacijo,
frekvenčno konverzijo ali prekinitev električnega toka. Delovanje
transistorjev je odvisno od spremembe upornosti med dvema
priključkoma pod vplivom električnega polja na tretji priključek.
Uporabljeni krmilni signal ali polje je šibkejše od končnega
učinka, dobljenega s spremembo upornosti, kar privede do
ojačenja.

(Sestojijo iz silicijevih ali germanijevih kristalov z vsaj dvema
polprevodnima plastema različnega tipa (prebitek "n" in
primanklaj "p" elektronov, večinoma pa s tremi "p-n-p" ali "n-p-
n" in dvema vmesnima pragovoma. Emitor oddaja nosilce naboja-
(elektroni), kolektor pa jih zbira, baza pa krmili njihovo
množino).

Med transistorje so vključeni:

(1) Bipolarni transistorji - naprave s tremi priključki, ki
sestoje iz povezav z dvema diodama in katerih transistorski
učinek je odvisen tako od pozitivnih kot od negativnih nosilcev
nabojev (od tod tudi naziv "bipolarni").

(2) Transistorji z učinkom polja (znani tudi kot polprevodniki iz
kovinskih oksidov (MOS-metal oxide semiconductors). Lahko ima, ni
pa nujno, vezi med diodami, katerih delovanje je odvisno od
siromašenja ali bogatenja plasti nosilca med obema vezema.
Delovanje transistorja nastaja v polju in je odvisno le od ene
vrste nosilcev naboja (od tod tudi naziv "unipolarni").
Transistorji MOS imajo lahko štiri priključke in so znani kot
tetrode.

(III) Podobne polprevodniške naprave. Zanje štejejo
polprevodniške naprave, katerih funkcija je odvisna od spremembe
upornosti pod vplivom električnega polja.

Sem so vključeni:

(1) Tiristorji (krmiljeni polprevodniški ventili z usmerjevalnimi
lastnostmi), ki sestoje iz štirih prevodnostnih odsekov iz
polprevodniških materialov (tri ali več p-n vezmi), skozi katere
teče enosmerni električni tok v vnaprej določeni smeri, če
kontrolni impulz inicira prevodnost. Tiristorji se uporabljajo za
kontrolne usmernike, kot stikala ali ojačevalci in delujejo kot
dva povezana komplementarna transistorja s skupno vezjo kolektor
- baza.

(2) Triarji (dvosmerni triodni tiristorji) sestoje iz petih
prevodnostnih odsekov iz polprevodniškega materiala (štiri p-n
vezmi), skozi katere teče izmenični električni tok, če se s
pomočjo kontrolnih impulzov inicira prevodnost.

(3) Dijarji (dvosmerni diodni transistorji), ki sestoje iz treh
prevodnostnih odsekov iz polprevodniških materialov (dve "p-n"
vezi), uporabljajo pa se za varovanje pozitivnih in negativnih
impulzov, potrebnih za delovanje triarja.

(4) Varkatorji (parametrske diode s spremenljivo zmogljivostjo).

(5) Naprave z učinkom polja, kot so na primer: gridistorji.

(6) Naprave na osnovi Gunnovega efekta.

Vendar v to skupino niso vključene polprevodniške naprave, ki so
od pravkar opisanih razlikujejo po tem, da je njihovo delovanje v
prvi vrsti odvisno od temperature, pritiska itd., kot so na
primer: nelinearni polprevodniški upori (termistorji, varistorji,
magnetni upori itd.) (tar. št. 85.33).

Glede fotoobčutljivih naprav, ki delujejo na svetlobne žarke
(fotodiode itd.), glej naslednjo skupino izdelkov pod (B).

Pravkar opisane naprave se v to tarifno številko uvrščajo ne
glede na to, ali so dobavljeni montirani (z lastnimi terminali),
ali pa kapsulirani (komponente), nemontirani (elementi ali celo
še v obliki nerazrezanih diskov (ploščic). Vendar pa se naravni
polprevodniški materiali (na primer: galenit) uvrščajo v to
tarifno številko samo, če so montirani.

Iz te tarifne številke so izključeni tudi kemični elementi iz 28.
Poglavja (na primer: silicij ali selen), ki so dopirani za
uporabo v elektroniki v obliki diskov, ploščic ali podobnih oblik
- polirani ali nepolirani, prevlečeni z enovito epitaksialno
smolo, pod pogojem, da niso selektivno dopirani ali izpostavljeni
selektivni difuziji zaradi tvorbe skritih področij (zon).

          (B) FOTOOBČUTLJIVE IN POLPREVODNIŠKE NAPRAVE

Ta skupina vključuje fotoobčutljive polprevodniške naprave, pri
katerih delovanje vidnih žarkov, infrardečih in ultravijoličnih
žarkov povzroča spremembe v specifičnem električnem uporu, ali pa
ustvarjajo elektromotorno moč z inertnim fotoelektričnim
delovanjem.

Elektronke za oddajanje svetlobe (fotoemisijske celice), katerih
delovanje temelji na zunanjem fotoelektričnem delovanju
(fotoemisija), so vključene v tar. št. 85.40.

Najpomembnejše vrste fotoobčutljivih (občutljivih na svetlobo)
naprav so:

(1) Celice, ki prevajajo svetlobo (fotoupori), ki običajno
sestoje iz dveh elektrod, med katerima je polprevodniška snov
(kadmijev sulfid, svinčev sulfid itd.), katere električna
upornost se spreminja glede na intenzivnost svetlobe, ki pada na
celico.

Te celice uporabljajo za detektorje ognja (požara), v merilnikih
ekspozicije pri avtomatskih kamerah, za štetje premikajočih se
predmetov, za avtomatske naprave pri preciznih meritvah, za
avtomatsko zapiranje vrat itd.

(2) Fotonapetostne celice, ki spreminjajo svetlobo neposredno v
električno energijo, ne da bi potrebovale zunanji vir električne
energije. Fotonapetostne celice temelje na selenu in se pretežno
uporabljajo v svetlomerih in merilnikih ekspozicije. Celice,
zasnovane za siliciju, so učinkovitejše in se uporabljajo
predvsem v opremi za krmiljenje in regulacijo, za odkrivanje
svetlobnih impulzov, v komunikacijskih sistemih, v katerih se
uporabljajo optični kabli itd.

Posebne vrste fotoelektričnih celic so:

(i) Sončne (solarne) celice, silicijeve fotonapetostne celice, ki
spreminjajo sončno svetlobo neposredno v električno energijo.
Običajno jih uporabljajo v skupinah kot vir električne energije,
na primer: v raketah in satelitih za raziskovanje vesolja, za
oddajnike za klic na pomoč v planinah itd.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi sončne celice - neglede na
to, ali so v modulih ali panelih. Vendar pa se v to tarifno
številko ne uvrščajo paneli in moduli, ki so opremljeni z deli,
čeprav enostavnimi, kot so diode za krmiljenje smeri električnega
toka, ki energijo dovajajo neposredno v na primer: motor,
elektrilizer itd. (tar. št. 85.01).

(ii) Fotodiode (germanij, silicij itd.), za katere je značilno
spreminjanje upornosti, če svetlobni žarki padejo na njihove "p-
n"- vezi. Uporabljajo se v avtomatski obdelavi podatkov (branje
luknjanih kartic in trakov, spomina, podatkov) in kot fotokatode
v nekaterih elektronskih ceveh, v radiacijskih pirometrih itd.
Tudi fototransistorji in fototristorji pripadajo tej skupini
fotoelektričnih sprejemnikov.

Če so kapsulirani, se naprave iz te skupine razlikujejo od diod,
transistorjev in tristorjev iz predhodnega dela pod (A) po svojem
ohišju, ki je delno prozorno, da lahko prepušča svetlobo.

(iii) Fotospoji in fotoreleji, ki sestoje iz
elektroluminiscenčnih diod, kombiniranih s fotodiodami,
fototransistorji in fototristorji.

Fotoobčutljivi polprevodniške naprave se v to tarifno številko
uvrščajo, če se dobavljajo montirani (skupaj s svojimi terminali
ali prevodniki), kapsulirani ali razstavljeni.

           (C) DIODE ZA ODDAJANJE SVETLOBE (LED-DIODE)

Diode za oddajanje svetlobe ali elektroluminiscenčne diode
temeljijo med drugim na galijevem arzenidu ali galijevem sulfidu
in so naprave, ki električno energijo spreminjajo v vidne,
infrardeče ali ultravijolične žarke. Uporabljajo se za prikaz ali
prenos podatkov v krmilnih sistemih.

Laserske diode oddajajo koherentni svetlobni snop, uporabljajo pa
se za odkrivanje jedrskih delcev, v višinomerski opremi, v
telemetrijski opremi in v komunikacijskih sistemih, ki
uporabljajo optične kable.

             (D) MONTIRANI PIEZO-ELEKTRIČNI KRISTALI

To so pretežno barijevi titanati (vključno piezo-keramika t.j.
polkristalne polarizirane elemente barijevih titanatov), svinčevi
titanat - cirkonati ali drugi kristali iz tar. št. 38.24 (glej
ustrezni komentar), ali pa kvarčni ali turmalinovi kristali.
Uporabljajo se: za mikrofone, zvočnike, ultrazvočne naprave,
oscilacijske tokokroge stabilizirane frekvence itd. V to tarifno
številko se uvrščajo le, če so montirani. Običajno so v obliki
plošč, palic, diskov, prstanov itd. in morajo biti opremljeni
vsaj z elektrodami ali z električnimi priključki. Lahko so
prevlečeni z grafitom, lakom itd., ali pa razporejeni na
podlagah. Pogosto so znotraj plašča (na primer: v kovinski
škatli, steklenem balonu). Če pa kompletnega proizvoda (armature
s kristalom) zaradi dodanih drugih komponent ni mogoče šteti za
zgolj montirani kristal, temveč ga je moč prepoznati za del
stroja ali naprave, se takšen sklop uvršča v kot del stroja ali
naprave, o kateri je govora.

Na primer:

-  piezo-električna celica za mikrofone ali zvočnike - v tar. št.
85.18,

-  zvočna glava - v tar. št. 85.22,

-  pick-up element za instrumente za nadzvočne meritve debeline
ali za detekcijske instrumente - v tar. št. 90.33,

-  kvarčni oscilatorji za elektronske ure - v tar. št. 91.14).

Iz te tarifne številke so izključeni nemontirani piezo-električni
kristali (običajno tar. št. 38.24, 71.03 ali 71.04).

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8541.21

Razpršilna moč (disipacija) transistorjev se meri tako, da se
transistor priklopi na delovno (gonilno) napetost in se meri moč
električnega toka, katerega lahko transistor prenese pri
kontinuiranem delovanju, pri čemer temperatura njegovega ohišja
ne preseže mejo 25°C .

Primer:

Če lahko transistor prenese neprekinjeno obremenitev 0,2 ampera
pri specifični delovni napetosti 5 V, in če pri tem vzdržuje
temperaturo ohišja na 25°C, je njegova razpršilna moč 1 wat (W)
(jakost električnega toka(A) x napetost (V) = moč (W)).

Za transistorje s sredstvi za odvajanje toplote (s plošči,
kovinskimi ohišji) velja, da je predpisana temperatura 25° C
temperatura na spodnjem delu ali na ohišju, medtem ko za druge
transistorje (z navadnim ohišjem iz plastične mase) velja, da je
predpisana temperatura temperatura okolice.


85.42

ELEKTRONSKA INTEGRIRANA VEZJA IN MIKROSESTAVI

        - Monolitna integrirana vezja:

8542.12 - - kartice, z vgrajenim elektronskim integriranim vezjem
            ("pametne" kartice - "smart" kartice)

8542.13 - - MOS tipa

8542.14 - - vezja, dobljena z bipolarno tehnologijo

8542.19 - - druga, vključno vezja, dobljena s kombinirano
            bipolarno in MOS tehnologijo (BIMOS tehnologija)

8542.30 - Druga monolitna integrirana vezja

8542.40 - Hibridna integrirana vezja

8542.50 - - Elektronski mikrosestavi

8542.90 - Deli

Izdelki iz te tarifne številke so opredeljeni v Opombi 5 (B) k
temu poglavju.

Elektronska integrirana vezja in mikrosestavi so naprave z visoko
pasivnimi in aktivnimi elementi in komponentno gostoto, kar tvori
celoto. (Glede elementov ali komponent, ki štejejo za "pasivne"
ali "aktivne", glej komentar k tar. št. 85.34, prvi odstavek).

Vendar pa so iz te tarifne številke izključena elektronska vezja,
ki vsebujejo samo pasivne elemente.

Izdelki iz te tarifne številke (elektronski mikrosklopi) se
delijo v dve skupini glede na način izdelave - na integrirana
vezja in mikrosestave.

(I)  Elektronska integrirana vezja.

Med ta vezja so vključeni:

(1) Monolitna integrirana vezja.

To so mikrovezja, pri katerih izdelujejo elemente (diode,
transistorje, upore, kondenzatorje, vmesne stike itd.) v masi in
na površju polprevodniškega materiala (na primer: dopiranega
silicija), zaradi česar so neločljivo združeni.

Monolitna integrirana vezja so lahko digitalna, linearna
(analogna) ali digitalno - analogna.

Monolitna integrirana vezja se lahko dobavljajo:

(i) Montirana, t.j. v keramiki, kovini ali plastični masi, skupaj
s svojimi priključki in izhodi. Ohišja so lahko cilindrična, v
obliki paralelopipeda itd.

(ii)  Nemontirana - kot mikroploščice (čipi), ki so običajno
pravokotne oblike s stranicami, katerih mere ne presegajo nekaj
milimetrov.

(iii)  V obliki diskov (ploščic) - še nerazrezana na
mikroploščice (čipe).

(iv)  V obliki "pametnih" (smart) kartic, ki imajo vgrajeno eno
ali več elektronskih integriranih vezij z mikroprocesorskim čipom
in, ki imajo lahko ali so brez magnetnega traku.

Monolitna digitalna integrirana vezja vključujejo:

(i)  Kovinsko oksidni polprevodniki (MOS tehnologija).

(ii)  Vezja pridobljena z bipolarno tehnologijo.

(iii) Vezja pridobljena s kombinacijo bipolarne in MOS
tehnologije (BIMOS tehnologija).

Kovinsko oksidni polprevodniki (MOS), posebno komplementarni
kovinsko oksidni polprevoniki (CMOS) in bipolarna tehnologija so
"generične" tehnologije, ki se uporabljajo pri izdelavi
transistorjev. Kot osnovne komponente monolitnih integriranih
vezij, dajejo ti transistorji integriranemu vezju njegovo
identiteto (prepoznavnost). Bipolarna tehnologija se uporablja
kadar se zahtev velika logična hitrost. Med tem ko se MOS vezja
bolj primerna kadar se zahteva velika gostota elementov na
majhnem prostoru z majhno porabo energije. CMOS vezja imajo
najmanjšo porabo energije. Zato so priporočljiva tam kjer je
omejena energija in se pričakujejo problemi s hlajenjem.
Komplementarno razmerje med bipolarno in MOS tehnologijo pride še
bolj do izraza pri BICMOS tehnologiji katera kombinira hitrost
bipolarnih vezij z visoko integracijo in majhno močjo CMOS vezij.

Nekatera monolitna integrirana digitalna vezja iz te skupine se
uporabljajo kot centralna procesna enota-CPU (poznana kot
"mikroprocesor"), spomini itd.

(2) Hibridna integrirana vezja.

To so mikrovezja, izdelana na izolirni podlagi, na kateri je
oblikovano vezje po tankoplastnem ali debeloplastnem postopku. Ta
postopek omogoča nekaterim pasivnim elementom (uporom,
kondenzatorjem, vmesnim stikom), da so izdelani istočasno. Da pa
to postanejo hibridna vezja iz te tarifne številke, morajo biti
polprevodniki montirani ali vgrajeni na površino - v obliki čipov
(kapsuliranih ali nekapsuliranih), ali pa v obliki polprevodnikov
(na primer: v posebno konstruiranih miniaturnih ohišjih).
Hibridna integrirana vezja imajo lahko tudi posebej izdelane
pasivne elemente, ki so vgrajeni na osnovno plast vezja na enak
način, kot polprevodniki. Ti pasivni elementi so običajno
komponente, kot na primer: kondenzatorji, upori ali induktorji v
obliki čipov.

Podlage so običajno iz več keramičnih plasti, spojenih termično v
kompaktno (neločljivo) celoto. Te podlage štejejo za enotno
podlago v smislu določil Opombe 5(B) k temu poglavju.

Komponente, ki tvorijo hibridno integrirano vezje, morajo biti
neločljivo spojene za vse namene. Tudi če bi teoretično bilo
možno nekatere elemente odstraniti ali zamenjati, bi bilo to
dolgotrajno in tvegano delo, ki bi v pogojih običajne proizvodnje
ne bilo ekonomično.

(II) Elektronski mikrosestavi.

Mikrosestavi se izdelujejo iz zasebnih (diskretnih) aktivnih ali
pasivnih komponent, ki so med seboj kombinirane in povezane v
celoto.

Zasebne komponente so neločljive in so v sistemu osnovne
komponente elektronske konstrukcije. Imajo lahko samo eno samo
aktivno električno funkcijo (polprevodniške naprave, opredeljene
v Opombi 5(A) k 85. Poglavju), ali pa samo eno samcato pasivno
funkcijo (upori, kondenzatorji, vmesni stiki itd.).

Vendar pa komponente, ki sestoje iz nekoliko elementov
električnega tokokroga, ki imajo (kot integrirana vezja) več
električnih funkcij, ne štejejo za diskretne komponente.

Mikrosestavi se običajno pojavljajo v obliki modulov, kot na
primer:

(1) Vliti moduli, pri katerih so komponente vgrajene v blok
(kocko, paralelopiped, polkroglo itd.), ki je običajno iz
plastične mase.

(2) Mikromoduli, dobljeni z nalaganjem in povezovanjem več podlag
kvadratne ali pravokotne oblike, od katerih je vsaka nosilec ene
ali več komponent.

Iz te tarifne številke so izključena vezja s plastjo, ki sestoje
samo iz pasivnih elementov (tar. št. 85.34).

Razen v vseh pogledih neločljivih kombinacij, navedenih v
predhodnem delu (I), podtočka (2) (ki se nanaša na hibridna
integrirana vezja), so iz te tarifne številke izključeni še
sestavi, dobljeni z nalaganjem ene ali več diskretnih komponent
na oblikovano podlago (s pomočjo plošče, tiskanega vezja). Iz te
tarifne številke so izključeni tudi sestavi, dobljeni z
dodajanjem enega ali več mikrovezij istega ali drugačnega tipa
elektronskemu vezju, ali pa z dodajanjem enega ali več drugih
naprav (na primer: diode, transformatorji, upori) elektronskemu
vezju.

Takšni sestavi se uvrščajo takole:

(a) Sestavi, ki predstavljajo kompletni stroj ali napravo (ali
takšni, ki se uvrščajo kot kompletni), se uvrščajo v ustrezno
tarifno številko stroja ali naprave.

(b) Drugi sestavi se uvrščajo po določilih glede uvrščanja delov
(še posebno po Opombi 2(b) in 2 (c) k Oddelku XVI).

Primer:

Sestav ("kartica"), ki sestoji iz nekega števila mikrovezij,
montiranih na ustrezno oblikovanem nosilcu ( na primer
"pertinaks") in, ki je konstruiran tudi kot del digitalnega
stroja za obdelavo podatkov-AOP, pripravljena za enostavno
vstavitev ( na primer v osnovno ploščo (mother board), se uvršča
v tar. št. 84.37.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se tudi deli blaga iz te
tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.


85.43

ELEKTRIČNI STROJI IN APARATI S POSEBNIMI FUNKCIJAMI, KI NISO
NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU

        - Pospeševalniki delcev

8543.11 - - ionski pospeševalniki za dopiranje polprevodniških
rezin

8543.19 - - drugi

8543.20 - Signalni generatorji

8543.30 - Stroji in aparati za galvanotehniko, elektrolizo in
          elektroforezo

8543.40 - Ionizatorji zraka

        - Drugi stroji in aparati:

8543.81 - - približevalne kartice in ploščice (npr. plačilne
            kartice za avto-ceste)

8543.89  - - drugo

8543.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje vse električne naprave in aparate,
ki se ne uvrščajo v nobeno drugo tarifno številko tega poglavja,
niti niso bolj specifično zajeti v nobeni tarifni številki
kakršnegakoli drugega poglavja Nomenklature in, ki niso
izključeni z opombami k Oddelku XVI ali k temu poglavju. Največ
električnega blaga, ki je bolj specifično in konkretno zajeto v
drugih poglavjih, je električna oprema - stroji iz 84. poglavja
in nekateri instrumenti in aparati iz 90. poglavja.

Električne naprave in aparati iz te tarifne številke morajo imeti
kakšno posebno funkcijo. Uvodna določila komentarja k tar. št.
84.79, ki se nanašajo na stroje in mehanske naprave s posebnimi
funkcijami, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za naprave in
aparate iz te tarifne številke.

Večina naprav iz te tarifne številke sestoji iz sklopa
električnega blaga ali delov (cevi, transformatorjev,
kondenzatorji, dušilci, upori itd.), ki delujejo povsem
električno. Vendar pa spada v to tarifno številko tudi blago z
mehanskimi sestavnimi deli, pod pogojem, da imajo ti deli
drugorazredno funkcijo v razmerju do električne funkcije stroja
ali naprave.

Med drugim so vključeni v to tarifno številko:

(1) Pospeševalniki (akceleratorji) delcev.

To so naprave, ki dajejo naelektrenim delcem (elektronom,
protonom) veliko kinetično energijo.

Pospeševalniki delcev se uporabljajo predvsem v jedrskih
raziskavah, služijo pa tudi za proizvodnjo radioaktivnih
materialov, v medicinski ali industrijski radiografiji, za
sterilizacijo nekaterih izdelkov itd.

Pospeševalniki delcev običajno sestoje iz velikih instalacij,
katerih masa lahko doseže nekaj tisoč ton. Te instalacije
vključujejo vir delcev, pospeševalno komoro in naprave za
ustvarjanje visoke napetosti, visokofrekvenčne napetosti,
variacij fluksa ali radijskih frekvenc. Uporabljajo se za
pospeševanje delcev. Imajo lahko en ali več ciljev.

Pospeševanje, osredotočanje (koncentracija) in odbijanje delcev
se dosega s pomočjo elektrostatičnih in/ali elektromagnetnih
naprav, ki se napajajo z visoko napetostjo in/ali iz
visokofrekvenčnega generatorja. Pospeševalnik in generator sta
pogosto nameščena v zaklon oziroma v plašč, ki varuje pred
radiacijo.

Pospeševalniki delcev, ki se uvrščajo v to tarifno številko,
vključujejo: Wan de Graafove pospeševalnike, Cockcroft -
Waltonove pospeševalnike, linearne pospeševalnike, ciklotrone,
betatrone, sinhrociklotrone, sinhrotrone itd.

Betatroni in drugi pospeševalniki, ki so posebej prilagojeni za
proizvodnjo žarkov X (vključno tudi tiste, ki zmorejo po izbiri
proizvajati žarke beta ali žarke gama), se uvrščajo v tar. št.
90.22.

(2) Signalni generatorji.

To so aparati za proizvodnjo električnih signalov znane valovne
oblike in dolžine na določeni frekvenci (na primer: na visoki ali
nizki frekvenci). Mednje so med drugim vključeni: impulzni
generatorji, generatorji slike in oblik, generatorji spremenljive
frekvence (t.i. voblerjevi (sweep) generatorji) itd.

(3) Minski detektorji.

Temelje na principu spremembe magnetnega fluksa, ki se pojavi v
aparatu, če se približa kovinskemu predmetu. Podobne detektorje
uporabljajo na primer: za detekcijo kovinskih tujkov v tobaku,
prehrambenih izdelkih, lesu itd., pa tudi za določanje lokacije
vkopanih cevi.

(4) Mešalne naprave.

Uporabljajo se pri tonskem snemanju za kombiniranje izhodov iz
dveh ali več mikrofonov. Te naprave so včasih kombinirane z
ojačevalcem. Mešalne naprave, specializirane za kinematografijo,
so iz te tarifne številke izključene (tar. št. 90.10).

(5) Naprave za dušenje hrupa.

Uporabljajo se za aparate za tonsko snemanje.

(6) Naprave za odzmrzovanje in odmeglitev z električnimi upori.

Uporabljajo se za letala, ladje, vlake in druga vozila (razen za
kolesa in motorna vozila - tar. št. 85.12).

(7) Sinhronizatorji.

Uporabljajo se, če nekaj generatorjev napaja skupni tokokrog.

(8) Električni minski detonatorji.

Sestoje iz ročnega generatorja (dinama) in iz kondenzatorja.

(9) Ojačevalci visokih in srednjih frekvenc (vključno tudi
ojačevalce za meritve in antenske ojačevalce).

(10) Stroji in aparati za električno prevlekanje (galvanizacijo),
elektrolizo in elektroforezo (razen instrumentov za elektroforezo
iz tar. št. 90.27).

(11) Oprema za ultravijolično obsevanje za splošno industrijsko
uporabo.

(12) Električni aparati za proizvodnjo iz razprševanje ozona
(ozon generatorji), ki so namenjene za neterapevtske namene - za
industrijsko uporabo, za ozoniranje prostorov, pitne vode itd.

(13) Elektronski glasbeni moduli.

Vgrajujejo se v razneizdelke, ki imajo uporabno vrednost (na
primer: v ročne ure, pokale ali v čestitke). Ti moduli običajno
sestoje iz elektronskega integriranega vezja, uporov, zvočnika in
živosrebrove baterije. Imajo fiksne glasbene programe.

(14) Približevalne (Proximity) kartice ali ploščice in
elektronske približevalne kartice/ploščice z ali brez magnetnega
traku.

Približevalne kartice/ploščice sestoje običajno iz integriranega
vezja, ki ima le čitalni spomin in je pritrjen na tiskano anteno.
Kartica/ploščica deluje tako, da ustvarja poljsko interferenco
(njena narava je določena s kodo, ki jo vsebuje čitalni spomin)
pri anteni , pri čemer vpliva na signal, ki ga čitalec oddaja in
se odbija nazaj k njemu. Takšen tip kartice/ploščice ne oddaja
podatkov.

Elektrostatične približevalne kartice/ploščice (ESP-electrostatic
proximity) navadno sestoje iz tuljave, katero čitalec aktivira s
signalom in proizvaja napetost za pogon mikrovezja, iz kodnega
generatorja, ki generira podatke, ko sprejme signal od tuljave in
iz antene za prenos signala.

Iz te tarifne številke so izključene "pametne" kartice, ki imajo
vgrajeno eno ali več elektronskih tiskanih vezij z
mikroprocesorskim čipom in, ki imajo lahko ali so brez magnetnega
traku (tar.št. 85.42).

(15) Implanterji ionov za dopiranje polprevodniških materialov.

(16) Spodbujevalniki električne zaščite.

                              DELI

Skladno s splošnimi določili glede uvrščanja delov (glej splošna
določila komentarja k Oddelku XVI), se deli blaga iz te tarifne
številke uvrščajo prav tako v to tarifno številko.


85.44

IZOLIRANA ŽICA (VKLJUČNO Z LAKIRANO ŽICO ALI ELEKTROLITSKO
OKSIDIRANO ŽICO), KABLI (VKLJUČNO S KOAKSIALNIMI KABLI) IN DRUGI
IZOLIRANI ELEKTRIČNI VODNIKI, S KONEKTORJEM ALI BREZ NJEGA; KABLI
IZ OPTIČNIH VLAKEN, IZDELANI IZ POSAMIČNO OPLAŠČENIH VLAKEN,
KOMBINIRANI Z ELEKTRIČNIMI VODNIKI ALI NE, S KONEKTORJEM ALI BREZ
NJEGA

        - Žica za navijanje:

8411.11 - - bakrena

8411.19 - - druga

8544.20 - Koaksialni kabli in drugi koaksialni električni vodniki

8544.30 - Kompleti vodnikov za vžig in drugi kompleti vodnikov za
          vozila, letala ali ladje

        - Drugi električni vodniki, za napetost do vključno 80 V:

8544.41 - - s konektorji

8544.49 - - drugi

        - Drugi električni vodniki, za napetosti nad 80 do
          vključno 1.000 V:

8544.51 - - s konektorji

8544.59 - - drugi

8544.60 - Drugi električni vodniki, za napetost nad 1.000 V

8544.70 - Kabli iz optičnih vlaken

Pod pogojem, da so izolirani, vključuje ta tarifna številka
električno žico, kable in druge vodnike (na primer: pletenice,
trakove, palice), ki nastopajo kot vodniki v električnih strojih,
aparatih ali v instalacijah.

Skladno s tem pogojem, se v to tarifno številko uvršča žična
instalacija za notranjo ali zunanjo uporabo (na primer: podzemne,
podvodne iz zračne žice in kabli). To blago je različno - od zelo
fine izolirane žice do debelih kablov zapletenejših vrst.

Nekovinski prevodniki se prav tako uvrščajo v to tarifno
številko.

Blago iz te tarifne številke je izdelano iz naslednjih delov
oziroma elementov:

(A) Iz vodnika - ta je lahko enojen ali večkraten, lahko pa je v
celoti iz ene ali iz več kovin.

(B) Iz ene ali več plasti izolirnega materiala, katerega namen je
preprečiti izgubo električne energije iz vodnika in zaščita pred
poškodbami. Izolirni materiali, ki so največ v uporabi, so: guma,
papir, plastične mase, azbest, sljuda, mikanit, preje iz
steklenih vlaken, tekstilne preje (namočene ali nenamočene v
vosku ali z njim impregnirane), laki, smole, olje itd. V
nekaterih primerih nastane izolacija z anodiziranjem ali po
podobnih postopkih (na primer: izdelava površinske plasti iz
kovinskih oksidov ali soli).

(C) V nekaterih primerih iz kovinskega plašča oziroma ovoja (na
primer: iz svinčevega, medeninastega, aluminijevega ali
jeklenega). Ti ovoji služijo kot zaščitno prekritje izolacije,
kot kanal za izolacijo s plinom ali oljem, ali pa kot dodatni
vodnik za nekatere koaksialne kable.

(D) Tu in tam iz kovinske armature (na primer: iz spiralno ovite
žice ali iz navite železne žice ali traku), ki se uporablja
predvsem za zaščito podzemnih in podvodnih kablov.

Izolirane žice, kabli itd. iz te tarifne številke so lahko:

(i)  Enojne ali večkratne izolirane žice.

(ii)  Dve ali več na ta način izoliranih žic, vpredenih skupaj.

(iii)  Dve ali več takšnih izoliranih žic, povezanih v skupni
izolacijski plašč.

Med drugim so vključeni v to tarifno številko:

(1) Lakirana ali emajlirana žica, ki je običajno zelo tanka in se
uporablja predvsem za navitja.

(2) Anodizirana itd. žica.

(3) Telefonski in telegrafski kabli (vključno tudi podvodne
kable), ki so izdelani običajno iz velikega števila posamično
izoliranih žic.

(4) Izolirani zračni kabli.

(5) Kabli za trajno daljinsko povezovanje, ki imajo pogosto
kanale za polnjenje z izolacijskim plinom ali z oljem.

(6) Armirani podzemni kabli z antikorozivnim zaščitnim plaščem.

(7) Kabli za upouporabo v rudniških oknih. Ti kabli so vzdolžno
ojačeni, da se ne raztegujejo.

Razen tega so vključene v to tarifno številko žice, ki so
lakirane ali vgrajene v izolirni plašč (ovoj).

Sem so vključeni tudi izolirni trakovi, ki se uporabljajo
predvsem v veliki električnih strojih in v komandni opremi.

Žica, kabli itd. ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki tudi,
če so narezani na določene dolžine (kose), ali pa če so
opremljeni s konektorji (na primer: z vtiči, gnezdi, ušesi ali
priključki) na eni ali na obeh straneh. V to tarifno številko se
uvršča žica itd. pravkar opisanih vrst, ki je izdelana v obliki
kabelskih kompletov (na primer: večkratni kabli za priključek na
svečke motornih vozil in na razdelilec).

V to tarifno številko so vključeni tudi kabli iz optičnih vlaken,
ki so izdelani iz posamično oplaščenih vlaken - bodisi montirani
z električnimi vodniki ali opremljeni s konektorji, bodisi
nemontirani in neopremljeni. Plašči so običajno različnih barv,
da je možno prepoznavanje vlaken na obeh koncih kabla. Kabli iz
optičnih vlaken se uporabljajo predvsem v telekomunikacijah, saj
je njihova prenosna zmogljivost večja od električnih kablov. V
osnovi so narejeni iz 100% čistega staljenega kvarca (SiO2)
izvlečenega v zelo tanka vlakna.

Iz te tarifne številke so izključeni grelni upori, ki so obloženi
z izolirnim materialom (na primer: posebna legirana žica v obliki
spirale okoli vlaknenega ali azbestnega jedra) iz tar. št. 85.16.


85.45

OGLJENE ELEKTRODE, OGLJENE ŠČETKE, OGLJE ZA ŽARNICE, OGLJE ZA
BATERIJE IN DRUGI IZDELKI IZ GRAFITA ALI DRUGEGA OGLJA, S KOVINO
ALI BREZ NJE, ZA ELEKTRIČNE NAMENE

        - Elektrode:

8545.11 - - za peči

8545.19 - - druge

8545.20 - Ščetke

8545.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke iz grafita ali iz
kakega drugega ogljika, katere je na osnovi njihove oblike, mer
ali drugih značilnosti moč prepoznati kot izdelke, namenjene za
električne namene - neglede na to, ali vsebujejo kovino, ali je
ne vsebujejo.

V splošnem dobivajo te izdelke z iztiskovanjem ali z litjem
(običajno pod pritiskom) in s toplotno obdelavo mase
(kompozicije), ki lahko razen osnovne sestavine (naravnega oglja,
premogovih saj, retortnega oglja, koksa, naravnega ali umetnega
grafita) in potrebnih veziv (smol, katrana itd.) vsebuje tudi
druge materiale, kot so na primer: kovinski prah.

V nekaterih primerih so lahko izdelki iz te tarifne številke
obloženi elektrolitsko ali s škropljenjem (na primer: z bakrom),
kar povečuje njihovo prevodnost in zmanjšuje obrabo. V to tarifno
številko se uvrščajo tudi, če so opremljeni z očesci, priključki
ali z drugimi sredstvi za povezave.

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Ogljene elektrode za peči.

Te elektrode so običajno izdelane v obliki cilindrov ali palic,
včasih pa imajo konce z navoji ali kako drugače obdelane zaradi
lažje povezave.

(B) Ogljene elektrode za varilne aparate.

Te so običajno v obliki palic.

(C) Ogljene elektrode za elektrolizo.

Te elektrode so lahko v obliki plošč ali palic (vključno oblike
palic s trikotnim prečnim prerezom), cilindrov itd. Konstruirane
so tako, da se lahko montirajo ali obesijo v elektrolitske kadi,
opremljene pa so lahko tudi s tonamenskimi fitingi, kot so na
primer: kavlji ali obroči. Nekateri tipi elektrolitskih elektrod
so preluknjani, ali pa imajo žlebove zaradi lažjega odvajanja
plinov, ki nastajajo na njih med uporabo.

(D) Ogljene krtačke.

Ogljene krtačke se uporabljajo kot drsni kontakti v generatorjih,
motorjih itd., kot kolektorji električnega toka v električnih
lokomotivah itd. Čeprav so lahko nekatere med njimi izdelane z
neposrednim litjem, pa jih je večina izrezana iz "ogljenih"
blokov ali plošč, opisanih v komentarju k tar. št. 38.01. Vse
krtačke so izdelane zelo natančno, kar se tiče njihove velikosti,
njihova lica pa so pazljivo strojno dodelana na nekaj stotink
milimetra natančno. Zaradi tega jih je zlahka moč prepoznati po
velikosti, profilu in fino obdelanih površinah. V številnih
primerih so lahko v celoti ali deloma prevlečene s kovino, ali pa
opremljene s spojnicami (konektorji, konzolami, kabli,
priključki, vzmetmi itd.).

Te ogljene krtačke so lahko iz materiala kakršnekoli kvalitete,
opisanega v komentarju k tar. št. 38.01, ali pa lahko vsebujejo
srebro.

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje kovinskih krtačk,
prevlečenih z zunanjo plastjo grafita za mazanje (tar. št. 85.35
ali 85.36). Nosilci krtačk (v kompletu s krtačkami ali ne), se
uvrščajo kot deli strojev (na primer: v tar. št. 85.03).

(E) Oglje za obločne in druge žarnice.

Oglje za obločne in druge žarnice je običajno v obliki paličk ali
svinčnika. Paličke in svinčniki imajo običajno jedro posebne
sestave, ki izboljšuje stabilnost obloka in zagotavlja veliko
intenzivnost svetlobe, ali pa daje plamenu določeno barvo. Ta
tarifna številka vključuje tudi ogljena vlakna za žarnice z
električnim uporom.

(F) Oglje za baterije.

Lahko je v obliki paličk, plošč, cevi itd., pač glede na vrsto
baterije, za katero je namenjeno.

(G) Ogljeni deli mikrofona.

Ti deli lahko sestoje iz diskov ali drugih prepoznavnih delov.

(H) Drugi izdelki iz grafita ali iz drugega oglja, kot so:

(1) Povezovalni deli (niplji) za povezavo oglja s pečjo.

(2) Anode, rešetke iz zasloni za usmerniške cevi.

(3) Grelni upori v obliki palic, vzvodov itd. za razne vrste
grelnih aparatov.

(4) Uporniški diski in plošče za avtomatske regulatorje
napetosti.

(5) Drugi kontakti ali elektrode iz oglja.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) grafit in drugo oglje v obliki prahu ali zrn (38. Poglavje)
in

(b) upori iz ogljika (tar. št. 85.33).


85.46

ELEKTRIČNI IZOLATORJI IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA

8564.10 - Iz stekla

8546.20 - Iz keramičnih materialov

8546.90 - Drugi

Izolatorji iz te tarifne številke se uporabljajo za pritrjevanje,
podpiranje ali napeljevanje električnih vodnikov, pri čemer
vodnike hkrati tudi izolirajo od zemlje itd. Iz te tarifne
številke so izključeni izolirni deli (fitingi) (razen delov
izolatorjev) za električne stroje, aparate in opremo. Ti fitingi
se uvrščajo v tar. št. 85.47, če v celoti sestoje iz izolirnega
materiala (ne računajoč pri tem neznatne kovinske komponente,
vgrajene med litjem zgolj zaradi sestavljanja).

Običajno obstaja razmerje med velikostjo izolatorja in napetostjo
(veliki izolatorji za visoke napetosti, majhni za nizke).
Podobno, je tudi oblika odvisna od električnih, termičnih in
mehanskih zahtev. Zunanja površina izolatorjev je zelo gladka, da
lahko preprečuje tvorbo naslag iz neizolirnega amteriala, kot je
voda, soli, prah, oksidi in saje. Izolatorji so pogosto v obliki
zvonov, harmonike, plašča, nabrane palice (z izboklinami),
cilindrov in drugih oblik. Nekatere vrste so konstruirane tako,
da takrat, ko se nahajajo na svojem mestu, vsebujejo olje zaradi
preprečevanja mazanja površine s prevodnimi materiali.

Izolatorji so lahko izdelani iz kakršnega koli izolirnega
materiala - običajno iz zelo trdega in neporoznega materiala (na
primer: iz keramičnega - porcelana, steatita), stekla, staljenega
bazalta, trde gume, plastične mase in zmesi izolirnih materialov.
Imajo lahko naprave za pritrjevanje (na primer: kovinske nosilce,
vijake, matice, objemke, nosilce, prečne dele, kapice, paličke,
obesne in nosilne spojke itd.). Izolatorji, ki so opremljeni s
kovinskimi vilami proti atmosferskemu praznjenju, so iz te
tarifne številke izključeni (tar. št. 85.35).

Izolatorji se uporabljajo v kablih za zunanjo montažo na primer:
v telekomunikacijah, električnih mrežah, električnih vlečnih
sistemih (železnica, tramvaji, trolejbusi itd.), pa tudi za
notranje izolacije in v nekaterih strojih in napravah.

Med izolatorje iz te tarifne številke so vključeni:

(A) Viseči izolatorji, kot so:

(1) Verižni viseči izolatorji, ki se uporabljajo predvsem v
mrežah za zunanjo montažo in, ki sestoje iz nekaj izolirnih
elementov. Kabel - vodnik ali žica je pritrjena na dno sestava,
ki visi na primernem nosilcu (stolpna konzola, viseči kabel).

Verižni viseči izolatorji vključujejo: izolatorje s kapo ali
kapuco, izolatorje z dvojno kapo, členkaste verižne izolatorje,
izolatorje v obliki palice.

(2) Drugi viseči izolatorji (na primer: izolatorji v obliki
krogle, zvona, kotur itd.) za zračne linije železnic,
trolejbusov, tramvajev itd., ali pa za antene.

(B) Togi izolatorji.

Togi izolatorji so lahko opremljeni z nosilci (na primer: s
kovinskimi kavlji, zagozdami itd.), ali pa so brez nosilcev,
vendar pa je predvideno, da se bodo pritrdili na električne ali
telegrafske stolpe itd., ali pa na zidove, stropove, tla itd. s
pomočjo žebljev, vijakov, zagozd itd. Izolatorji s fiksnimi
nosilci so lahko izdelani iz dveh ali več elementov, izolatorji
brez nosilcev pa so običajno preproste enote. Razlikujejo se po
obliki (na primer: zvon, kape, cilindri, gumbi ali koturi itd.).

(C) Izolatorji za napeljevanje kablov.

Ti izolatorji se uporabljajo za napeljevanje kablov ali žic skozi
stene itd. So raznih oblik (na primer: čašasti izolatorji ali
izolatorji v obliki dvojne čaše, diska, rokavic, cevi in cevnih
lokov).

Iz te tarifne številke so izključene elektroprevodne cevi in
povezave zanje (tar. št. 85.47).


85.47

IZOLACIJSKI PRIBOR ZA ELEKTRIČNE STROJE, NAPRAVE ALI OPREMO,
IZDELANI V CELOTI IZ IZOLIRNEGA MATERIALA ALI SAMO Z MANJŠIMI
KOVINSKIMI KOMPONENTAMI (NA PRIMER: TULCI Z NAVOJEM), VDELANIMI
MED STISKANJEM IZKLJUČNO ZARADI VEZAVE, RAZEN IZOLATORJEV IZ
TARIFNE ŠTEVILKE 85.46; CEVI ZA ELEKTRIČNE VODNIKE IN SPOJKE
ZANJE, IZ NAVADNIH KOVIN, OBLOŽENE Z IZOLIRNIM MATERIALOM

8547.10 - Izolacijski pribor iz keramičnih materialov

8547.20 - Izolacijski pribor iz plastičnih mas

8547.90 - Drugi

(A) IZOLACIJSKI PRIBOR ZA ELEKTRIČNE STROJE, NAPRAVE ALI OPREMO,
  IZDELANI V CELOTI IZ IZOLIRNEGA MATERIALA ALI SAMO Z MANJŠIMI
KOVINSKIMI KOMPONENTAMI (NA PRIMER: TULCI Z NAVOJEM), VGRAJENIMI
  MED STISKANJEM IZKLJUČNO ZARADI VEZAVE, RAZEN IZOLATORJEV IZ
                     TARIFNE ŠTEVILKE 85.46

Razen izolatorjev iz tar. št. 85.46, je vključen v to skupino ves
izolacijski pribor (fitingi) za električne stroje, naprave in
aparate, pod pogojem:

(i) Da je v celoti iz izolirnega materiala, ali pa da je v
celoti iz izolirnega materiala (na primer: iz plastične mase), ne
računajoč pri tem kakršnihkoli manjših kovinskih komponent
(vijakov, tulcev z navoji, rokavčkov), ki so vgrajeni med litjem
ali stiskanjem zgolj zaradi vezave. In

(ii) Da je konstruiran za izolacijske namene, čeravno imaj lahko
hkrati tudi druge funkcije (na primer: varovalno funkcijo).

V splošnem izdelujejo izolacijski pribor (fitinge) iz te skupine
s stiskanjem ali z litjem, z rezanjem z žago ali kako drugače,
ali pa z drugačnimi obdelavami surovin. Lahko je vrtan, z navoji,
nažlebljen itd.

Lahko je izdelan iz kakršnega koli izolirnega materiala (na
primer: iz stekla, keramičnega materiala, steatita, trde gume,
plastične mase, papirja ali lepenke, impregnirane s smolo, iz
azbestnega cementa ali iz sljude).

Ta izolacijski pribor (fitingi) je različnih oblik. V to skupino
so vključeni med drugim pokrovčki, podstavki in drugi deli
stikal, sestavov itd., telesa in nosilci varovalk, obroči in
drugi deli žarničnih grl, telesa uporov ali navitij, spojni
rakovi in domine, neopremljene s priključki, jedra za vretena in
navitja raznih oblik, telesa svečk.

Ta tarifna številka ne vključuje delov (fitingov), ki so sicer v
celoti izdelani iz izolirnega materiala (ali pa vsebujejo tudi
neznatne kovinske dele, vgrajene med stiskanjem ali litjem
izključno zaradi vezav), ki niso konstruirani posebej za
izolacijske namene - na primer: posode, pokrovi in separacijske
plošče za akumulatorje (tar. št. 85.07).

   (B) CEVI ZA ELEKTRIČNE VODNIKE IN SPOJKE ZANJE, IZ NAVADNIH
             KOVIN, OBLOŽENE Z IZOLIRNIM MATERIALOM

Ta tarifna številka vključuje kovinske cevi, ki se uporabljajo v
trajnih električnih napeljavah (na primer: v hišnih napeljavah)
kot izolacija in zaščita vodnikov, pod pogojem, da je njihova
notranja obloga iz izolirnega materiala. Neizolirane kovinske
cevi, ki se pogosto uporabljajo za iste namene, so iz te tarifne
številke izključene (Oddelek XV).

Cevi iz te skupine so ali iz spiralnega traku, navitega na
notranjo cev iz izolirnega materiala, ali pa iz togih kovinskih
cevi (običajno železnih ali jeklenih), ki so obložene ali
prevlečene z notranje strani z izolirnim materialom. Izolirni
material je lahko posebni izolirni lak, papir ali lepenka, guma,
plastične mase itd. kovinske cevi, preprosto prevlečene z
antikorozivnim lakom, so iz te tarifne številke izključene
(Oddelek XV).

V to skupino so vključene tudi spojke za vezavo cevi iz te
tarifne številke, pod pogojem, da so prav tako iz navadne kovine,
prevlečene ali obložene z izolirnim materialom. (na primer: ravne
spojke, kolena, T-spojke in križne spojke).

Spojke tipa T-spojk, križnih spojk itd., ki so opremljene s
priključki za električno vezavo, so iz te tarifne številke
izključene (tar. št. 85.35 ali 85.36).

Iz te tarifne številke so izključene tudi cevi, ki so v celoti iz
izolirnega materiala (na primer: iz gume, plastične mase,
pletenic iz tekstilnih prej ali pletenic iz preje iz steklenih
vlaken). Te cevi se uvrščajo po materialu, iz katerega so
izdelane, če ne predstavljajo izolatorjev iz tar. št. 85.46.


85.48

ODPADKI IN OSTANKI PRIMARNIH CELIC, PRIMARNIH BATERIJ IN
ELEKTRIČNIH AKUMULATORJEV; IZTROŠENE PRIMARNE CELICE, IZTROŠENE
PRIMARNE BATERIJE IN IZTROŠENI ELEKTRIČNI AKUMULATORJI;
ELEKTRIČNI DELI STROJEV ALI APARATOV, KI NISO NAVEDENI IN NE
ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU

8548.10 - Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij
          in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne
          celice, iztrošene primarne baterije in iztrošeni
          električni akumulatorji

8548.90 - Drugo

  (A) ODPADKI IN OSTANKI PRIMARNIH CELIC, PRIMARNIH BATERIJ IN
ELEKTRIČNIH AKUMULATORJEV; IZTROŠENE PRIMARNE CELICE, IZTROŠENE
     PRIMARNE BATERIJE IN IZTROŠENI ELEKTRIČNI AKUMULATORJI

Ta tarifna številka vključuje odpadke in ostanke primarnih celic,
primarnih baterij in električnih akumulatorjev, kot to določa
Opomba 7 k temu poglavju.

Teh izdelkov večinoma ni moč opredeliti kot ostanke pri
proizvodnji; so delo primarnih celic, primarnih baterij in
električnih akumulatorjev, ki so popolnoma neuporabni kot taki za
nadaljno uporabo zaradi loma, izlitja, obrabe ali drugih vzrokov,
ali pa jih ni mogoče obnoviti.

Ti izdelki imajo obliko dobave in prihajajo večinoma iz
proizvodnje primarnih celic, primarnih baterij in električnih
akumulatorjev, nadalje od trgovcev z odpadki, ki te odpadke
kupujejo od proizvajalcev, ter od trgovcev, ki zbirajo in
razstavljajo električne akumulatorje ali pa zbirajo primarne
celice in primarne baterije.

Dobave trgovcev z baterijami so lahko sestavljene iz pozitivnih
plošč z nekaj negativnimi ploščami, nadalje iz negativnih plošč z
nekaj pozitivnimi, iz mešanice negativnih in pozitivnih plošč v
enakem razmerju, iz napol sestavljenih elementov (na primer:
tuljave iz negativne in pozitivne plošče, ločenih med seboj z
ločilno tkanino in nato skovičeni). Te tuljave so lahko združene
v kontejnerju. Lahko so tudi pomešane z okvarjenimi dokončanimi
baterijami, ki so kot take neuporabne.

Dobave iz razstavljenih ali reklamiranih starih baterij so
sestavljene iz mešanice pozitivnih in negativnih plošč, s
separatorji ali brez njih, kot so škatle, plošče ali tuljave.

Iztrošene primarne celice, iztrošene primarne baterije in
iztrošene električne akumulatorje uporabljajo predvsem za
postopek obnavljanja materiala (svinca, niklja, kadmija itd.),
kovinskih spojin ali žlindre.

  (B) ELEKTRIČNI DELI STROJEV IN APARATOV, KI NISO ZAJETI IN NE
              OMENJENI DRUGJE V TEJ TARIFNI ŠTEVIKI

Ta tarifna številka vključuje tudi vse električne dele strojev,
naprav in aparatov, razen:

(a) Tistih, ki so primerni za uporabo samo ali predvsem za
določeni stroj, napravo ali aparat. In

(b) Delov, ki so zajeti v kateri izmed predhodnih tarifnih
številk tega poglavja, ali pa so izključeni z Opombo 1 k Oddelku
XVI.

Glede na to vključuje ta tarifna številka predmete, katere je moč
prepoznati kot električne dele strojev, naprav ali aparatov, ne
pa kot dele določenega stroja, naprave ali aparata. Med dele, ki
se uvrščajo v to tarifno številko, so vključeni električni spoji
(priključki), izolirani deli, navitja, kontakti in drugi
specifični električni deli.


                          ODDELEK XVII

   VOZILA, LETALA, PLOVILA IN SPREMLJAJOČA TRANSPORTNA OPREMA

OPOMBE VEZANE NA ODDELEK.

1.  Ta oddelek ne obsega izdelkov iz tar. št. 95.01, 95.03 ali
95.08, bobov, sani ipd. iz tar. št. 95.06.

2.  Z izrazom "deli" in "deli in pribor" v tem oddelku niso
mišljeni naslednji izdelki, čeprav jih je mogoče šteti za izdelke
iz tega oddelka:

(a)  tesnila in podobno (ki se uvrščajo po materialu, iz katerega
so izdelani, ali v tar. št. 84.84) in drugi izdelki iz
vulkanizirane gume (tar. št. 40.16), razen iz trde gume;

(b)  deli za splošno rabo, iz 2. opombe k XV. oddelku, iz
navadnih kovin (XV. oddelek) ali podobni izdelki iz plastičnih
mas (39. poglavje);

(c)  izdelki iz 82. poglavja (orodja);

(d)  izdelki iz tar. št. 83.06;

(e)  stroji in aparati iz tar. št. 84.01 do 84.79 ali njihovi
deli; izdelki iz tar. št. 84.81 ali 84.82; izdelki iz tar. št.
84.83, če so integralni deli motorjev;

(f)  električni stroji in oprema (85. poglavje);

(g)  izdelki iz 90. poglavja;

(h)  izdelki iz 91. poglavja;

(ij)  orožje iz 93. poglavja;

(k)  svetilke ali svetila iz tar. št. 94.05;

(l)  ščetke, ki se uporabljajo kot deli vozil (tar. št. 96.03).

3.  Z izrazom "deli ali pribor" v 86., 87. in 88. poglavju so
mišljeni samo tisti deli ali pribor, ki so primerni za uporabo
izključno ali pretežno s izdelki iz omenjenih poglavij. Če
ustrezajo deli ali pribor poimenovanju iz dveh ali več tarifnih
številk omenjenih poglavij, se uvrstijo v tarifno številko, glede
na njihov glavni namen.

4. Za potrebe tega oddelka:

(a)  vozila konstruirana posebej za kombiniran prevoz po cesti in
železnici, se uvrščajo kot vozila iz 87. poglavja;

(b)  amfibijska motorna vozila, se uvrščajo kot vozila iz 87.
poglavja;

(c)  vozila na zračni blazini (aircraft), ki so konstruirana tudi
za vožnjo po cestah, se uvrščajo v ustrezno tar. št. v 88.
poglavju.

5.  Zračnoblazinska vozila se uvrščajo v ta oddelek skupaj z
vozili, katerim so najbolj podobna, in sicer:

(a)  v 86. poglavje - če so konstruirana tako, da se premikajo na
vodilni tirnici (hover-trains);

(b)  v 87. poglavje - če so konstruirana tako, da se premikajo
nad zemljo ali nad zemljo in nad vodo;

(c)  v 89. poglavje - če so konstruirana tako, da se premikajo
nad vodo, ne glede na to, ali lahko pristanejo na plažah ali v
dokih ali ne, ali če se lahko premikajo tudi nad ledom.

Deli in pribor zračnoblazinskih vozil se uvrščajo v tisto tarifno
številko, v katero se uvrščajo dana vozila.

Tirni pribor za zračnoblazinske vlake se uvršča kot železniški
tirni pribor, oprema za signalizacijo, varnost, nadzor in
upravljenje prometa za sistem prevoza z zračnoblazinskimi vlaki
pa kot oprema za signalizacijo, varnost, nadzor in upravljanje v
železniškem prometu.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

                   (I) SPLOŠNA VSEBINA ODDELKA

Ta oddelek vključuje:

- vse tipe zračnoblazinskih vozil (86. Poglavje),

- druga cestna vozila (vključno druga zračnoblazinska vozila)
(87. Poglavje),

- letala in vesoljske ladje (88. Poglavje) in

- ladje, čolne zračne gliserje in ploveče instalacije (89.
Poglavje),

razen naslednjih:

(a) nekaterih premičnih strojev (glej naslednji del (II)),

(b) demonstracijskih modelov iz tar. št. 90.23 in

(c) igrač, nekatere opreme za zimske športe in sejemskih vozil.
Iz tega Oddelka so izključeni na primer:

-  kolesa na nožni pogon -igrače, avtomobili s pedali itd., ki so
konstruirani tako, da jih otroci vozijo, čolni - igrače in letala
- igrače (tar. št. 95.01 ali 95.03),

-  bob sani, tobogani in podobno (tar. št. 95.06),

-  avto - skuterji (tar. št. 95.08).

Razen tega vključuje ta Oddelek nekatere naštete izdelke
spremljajoče transportne opreme, kot so na primer: zabojniki
(kontejnerji), ki so konstruirani in opremljeni posebej za prevoz
na en ali več transportnih načinov, nekateri tramvajski in
železniški progovni pribor in mehansko (vključno tudi
elektromehansko) signalno opremo (86. Poglavje) ter padala in
naprave za izstrelitev letal, krovne ustavljalnike letal in
podobno opremo, zemeljske trenažerje letenja (88. Poglavje).

Skladno z določili naslednjega dela (III), vključuje ta Oddelek
tudi dele in pribor vozil, letal itd iz poglavij od št. 86. do
88.

             (II) SAMOVOZNI IN DRUGI PREMIČNI STROJI

Številni stroji in oprema, še posebno vrst, ki so vključeni v
Oddelek XVI, so lahko montirani na šasijo vozil ali na plavajoče
objekte iz Oddelka XVII; uvrščanje takšnih kombiniranih premičnih
strojev je odvisno od različnih dejavnikov, predvsem od vrste
osnove.

Primer:

Vsi premični stroji, narejeni z montiranjem stroja na neko
plavajočo osnovo, se uvrščajo v 89. Poglavje (na primer:
plavajoča dvigala, plavajoči bagri, plavajoči transporterji za
žito itd.). Glede uvrščanja voznih in premičnih strojev,
narejenih z montiranjem opreme na šasije vozil iz 86. ali 87.
Poglavja, je treba upoštevati komentar k tarifnim številkam
86.04, 87.01, 87.05, 87.09 ali 87.16.

                      (III) DELI IN PRIBOR

Poudariti je treba, da 89. Poglavje ne predvideva nikakrŠnih
postavk za dele ali pribor ladij, Čolnov ali plavajoČih objektov.

Takšni deli in pribor, četudi prepoznani kot deli in pribor za
ladje itd., se uvrščajo v druga Poglavja v ustrezne tarifne
številke (na primer: lesena vesla v 44. Poglavje, jadra v 63.
Poglavje, kovinsko okvje v 83. Poglavje itd.).

Druga poglavja tega Oddelka predvidevajo uvrščanje delov in
pribora vozil, letal in zadevne opreme.

Vendar pa je treba omeniti, da so vključeni deli in pribor v
tarifne številke tega Oddelka samo, če izpolnjujejo v s e
naslednje tri pogoje:

(a)  Ne smejo biti izključeni z Opombo 2 k temu oddelku (glej
točko (A)).

In  (b)  Morajo biti primerni izključno ali pretežno z izdelki iz
86. do 88.poglavij (glej točko (B)).

In  (c)  Ne smejo biti bolj specifično zajeti kjerkoli drugje v
Nomenklaturi (glej točko (C)).

(A)  Deli in pribor, ki so izključeni z Opombo 2 k Oddelku XVII.

Ta opomba izključuje naslednje dele in opremo, neglede na to, ali
jih je moč prepoznati kot predmete iz tega Oddelka:

(1) Tesnila, podstavke in podobne izdelke iz kakršnegakoli
materiala (uvrščajo se po materialu, iz katerega so izdelani, ali
pa v tar. št. 84.84) in drugi predmeti iz vulkanizirane gume,
razen predmetov iz trde gume (na primer: blatniki in obloge za
pedala) (tar. št. 40.16).

(2) Dele za splošno upuporabo, kot so opredeljeni v opombi 2 k
Oddelku XV,

 na primer: kable in verige (narezane na določene dolžine ali
nenarezane, opremljene s fitingi na konceh ali neopremljene,
razen zavornih kablov, kablov za plin in podobnih kablov, ki so
primerni za uporabo pri motornih vozilih iz 87.Poglavja), žeblje,
vijake, matice, tesnila, zagozde in razcepke, vzmeti (vključno
tudi listnate vzmeti za vozila) (takšno blago iz navadnih kovin
spada v poglavja od št. 73. do 76. in od št. 78. do 81., podobno
blago iz plastičnih mas pa v 39. Poglavje) ter ključavnice,
fitingi in okovje za karoserije vozil (na primer: trakovi,
okrašeni s krogljicami, progami, ročaji za vrata, vzmeti za
pridržanje, nasloni za stopala, mehanizmi za odpiranje oken),
registrske tablice, tablice z oznako države itd. (takšno blago iz
navadnih kovin se uvršča v 83. Poglavje, podobno blago iz
plastičnih mas pa v 39. Poglavje).

(3) Ključi, izvijači in drugo orodje, ki spada v 82. Poglavje.

(4) Zvonci (na primer: za kolesa (na nožni pogon) in drugi
predmeti iz tar. št. 83.06.

(5) Stroji in mehanske naprave in njihovi deli, ki so vključeni v
tar. št. od 84.01 do 84.79,

na primer:

(a) Kotli in oprema za kotle (tar. št. 84.02 ali 84.04).

(b) Plinski generatorji, na primer: plinski generatorji za vozila
(tar. št. 84.05).

(c) Parne turbine iz tar. št. 84.06.

(d) Motorji vseh vrst, vključno tudi motorje, opremljene z
menjalniki, ter njihovi deli, ki so vključeni v tar. št. od 84.07
do 84.12.

(e) Črpalke, kompesorji in ventilatorji (tar. št. 84.13 ali
84.14).

(f) Zračni-aklimatizacijski stroji (tar. št. 84.15).

(g) Mehanski aparati za izmet, razprševanje ali disperzijo
tekočin ali prahu; aparati za gašenje požarov (tar. št. 84.24).

(h) Stroji za dvigovanje, manipulacijo, nakladanje ali
razkladanje (na primer: dvigala, vitli itd.); stroji za
izkopavanje, niveliranje, vrtanje in kopanje zemlje, mineralov in
rud (tar. št. 84.25, 84.26, 84.28. 84.30 ali 84.31).

(ij) Kmetijski stroji iz tar. št. 84.32 ali 84.33 (na primer:
priključki za mlatev, za sejanje semen, košnjo itd.), ki so
konstruirani tako, da se montirajo na vozila.

(k) Stroji vrst, opisanih v tar. št. 84.74.

(l) Mehanizmi za brisanje vetrobranskega stekla iz tar. št.
84.79.

(6) Nekatero drugo blago iz 84. Poglavja,

na primer:

(a) Pipe, ventili in podobne naprave (na primer: izpustne pipe na
radiatorjih, ventili za zračnice itd.) (tar. št. 84.81).

(b) Kroglični, valjčni in iglični ležaji (tar. št. 84.82).

(c) Notranji deli strojev ali motorjev (kolenaste ali odmične
gredi, zamašnjaki itd.), ki so vključeni v tar. št. 84.83.

(7) Električni stroji in oprema iz 85. Poglavja,

na primer:

(a) Električni generatorji, motorji, transformatorji itd. iz tar.
št. 85.01 ali 85.04.

(b) Elektromagneti, elektromagnetne spojke, zavore itd. iz
tar.št. 85.05.

(c) Električni akumulatorji (tar. št. 85.07).

(d) Električna oprema za vžig in spravljanje motorja z notranjim
izgorevanjem v tek (električni zaganjači, svečke itd.) (tar. št.
85.11).

(e) Oprema za električno razsvetljavo, signalizacijo, za brisanje
vetrobranskega stekla, proti zmrzovanju, zameglitvi itd. za
kolesa na nožni pogon in motorna vozila (tar. št. 85.12);
električni signalni aparati za druga vozila (na primer: za vlake)
ali za letala ali ladje (tar. št. 85.31); električni aparati
proti zameglitvi za druga vozila, letala ali ladje (tar. št.
85.43).

(f) Električne grelne naprave za motorna in železniška vozila,
letala itd. (tar. št. 85.16).

(g) Mikrofoni, zvočniki ali audiofrekvenčni električni ojačevalci
(tar. št. 85.18).

(h) Radijski oddajniki in sprejemniki (tar. št. 85.25 ali 85.27).

(ij) Električni kondenzatorji (tar. št. 85.32).

(k) Pantografi in drugi korektorji električnega toka za vlečna
vozila na elektriko, varovalke, stikala in drugi električni
aparati iz tar. št. 85.35 ali 85.36.

(l) Električne žarnice z nitko in električne žarnice na
praznjenjenje iz tar. št. 85.39.

(m) Drug električni pribor, kot je na primer: izolirana
električna žica in kabli (vključno tudi garniture električnih
kablov) in izdelki iz grafita ali iz drugega oglja za električne
namene, neglede na to, ali so opremljeni s priključki, ali niso;
izolatorji, izolacijski pribor (tar. št. od 85.44 do 85.48).

(8) Instrumenti in aparati iz 90. Poglavja, vključno tudi tiste,
ki se uporabljajo na nekaterih vozilih, kot so:

(a) Fotografske ali kinematografske kamere (tar. št. 90.06 ali
90.07).

(b) Navigacijski instrumenti in aparati (tar. št. 90.14).

(c) Medicinski zobarski ali veterinarski instrumenti in aparati
(tar. št. 90.18).

(d) Rentgenski in drugi aparati (tar. št. 90.22).

(e) Manometri (tar. št. 90.26).

(f) Števci vrtljajev, taksimetri, merilniki hitrosti in drugi
instrumenti in naprave iz tar. št. 90.29 in

(g) Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo (tar.
št. 90.31).

(9) Ure (na primer: ure za voznikovo armaturno ploščo) (91.
Poglavje).

(10) Orožje (93. Poglavje).

(11) Svetilke in druga svetila (na primer: žarometi za letala ali
vlake) iz tar. št. 94.05.

(12) Ščetke (na primer: za vozila za čiščenje ulic) (tar. št.
96.03).

(B) Kriterij za "izključne" ali "pretežne uporabe".

(1) Deli in pribor, ki se lahko uvrstijo v Oddelek XVII in v
druge oddelke.

Skladno z Opombo 3 k temu Oddelku, so iz poglavij od št. 86 do 88
izključeni deli in pribor, ki niso primerni samo ali pretežno s
predmeti iz poglavij od št. 86 do 88.

Skladno s Opombo 3, ko se lahko nek del ali pribor uvrsti v en
ali več drugih Oddelkov, pa tudi v Oddelek XVII, se njegovo
pravilno uvrščanje določi po prevladujoči uporabi dela ali
pribora. Tako so na primer: krmilna naprava, zavorni sistemi,
kolesa, blatniki itd., ki se uporabljajo pri številnih premičnih
strojih, ki so vključeni v 84. Poglavje, dejansko enaki tistim,
ki se uporabljajo na tovornih vozilih iz 87. Poglavja; ker pa se
uporabljajo pretežno na tovornih vozilih, se ti deli in pribor
uvrščajo v ta Oddelek.

(2) Deli in pribor, ki se lahko uvrstijo v dva ali več tarifnih
številk tega Oddelka.

Nekateri deli in pribor so primerni za več vrst vozil (za motorna
vozila, letala, motorna kolesa). Primeri takšnega blaga so na
primer: zavore, krmilni sistemi, kolesa, osi itd. Takšni deli in
pribor se uvrščajo v tiste tarifne številke, ki se nanašajo na
dele in pribor vozil, na katerih se pretežno uporabljajo.

(C) Deli in pribor, ki so bolj specifično zajeti drugje v
Nomenklaturi.

Deli in pribor, katere je sicer moč prepoznati kot predmete iz
tega Oddelka, so iz njega izključeni, če so bolj specifično
zajeti drugje v Nomenklaturi, na primer:

(1) Profilirane oblike gume, narezane ali nenarezane, razen iz
trde gume (tar. št. 40.08).

(2) Transmisijski jermeni iz gume (tar. št. 40.10).

(3) Zunanje gume, zamenljive plasti gume, zračnice in gumijasti
podstavki za kolesa vseh vrst (tar. št. od 40.11 do 40.13).

(4) Kovčki za orodje iz usnja, umetnega usnja ali iz vulkanfibra
(tar. št. 42.02).

(5) Mreže za kolesa na nožni pogon in zračne balone (tar. št.
56.08).

(6) Vrvi za kotaljenje (tar. št. 56.09).

(7) Tekstilne preproge (57. Poglavje).

(8) Varnostno steklo brez okvirja, ki sestoji iz strjenega ali
laminiranega stekla, v oblikah ali ne (tar. št. 70.07),

(9) Vzvratna ogledala (tar. št. 70.09 ali 90. Poglavje - glej
določila ustreznih komentarjev).

(10) Steklo brez okvirja za žaromete vozil (tar. št. 70.14) in
blago iz 70. Poglavja nasploh.

(11) Upogibne gredi za merilnike hitrosti, števce vrtljajev itd.
(tar. št. 84.83) .

(12) Sedeži za vozila (tar. št. 94.01).


                          86. POGLAVJE

  ŽELEZNIŠKE ALI TRAMVAJSKE LOKOMOTIVE, VAGONI IN NJIHOVI DELI;
     ŽELEZNIŠKA ALI TRAMVAJSKA NAPELJAVA, NJIHOVA OPREMA TER
  NJIHOVI DELI; MEHANSKA (VKLJUČNO ELEKTRO-MEHANSKA) PROMETNO -
                    SIGNALNA OPREMA VSEH VRST

OPOMBE, VEZANE NA POGLAVJE.

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  leseni ali betonski železniški ali tramvajski pragovi ali
betonska vodila tirnic za zračnoblazinske vlake (tar. št. 44.06
ali 68.10)

(b)  deli za železniške ali tramvajske tire iz železa ali jekla
iz tar. št. 73.02;

(c)  električna oprema iz tar. št. 85.30 za signalizacijo,
varnost, nadzor in upravljanje prometa.

2.  Tar. št. 86.07 obsega med drugim:

(a)  osi, kolesa, kolesne dvojice, monoblok kolesa, kolesne
obroče in druge dele koles;

(b)  okvir, podstavni voziček;

(c)  osne mazalke, zavorne naprave;

(d)  odbojnike za tirna vozila, vlečne naprave (s kavljem in
druge) in naprave za predhod ("mehovi");

(e)  vagonske karoserije.

3.  Smiselno opombi 1 k temu poglavju obsega tar. št. 86.08 med
drugim:

(a)  sestavljene tire, okretnice, odbojnike na koncu tira in
merilo nakladalnega profila;

(b)  semaforje (signale), mehanske signalne plošče, naprave za
dviganje in spuščenje zapornic, signalne in kretnične upravljalne
naprave in drugo mehansko in elektromehansko opremo za
signalizacijo, varnost, nadzor in upravljanje v prometu, z
električno razsvetljavo ali brez nje, za železnice, tramvaje,
ceste, notranje vodne poti, parkirišča, luke in letališča.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje lokomotive in druga tirna vozila in njihove
dele, kot tudi nekateri tirni material in pribor za železnice ali
tramvaje katerekoli vrste (vključno za ozkotirne železnice, za
enotirne železnice itd.) To poglavje vključuje ZABOJNIKE
(kontejnerje), ki so konstruirani in opremljeni posebej za prevoz
z enim ali več načini transporta, pa tudi mehansko in
elektromehansko opremo za signalizacijo ali kontrolo vseh vrst
prometa (vključno tudi opremo za parkirišča).

Izraza "železniški" in "tramvajski" v tem poglavju se ne nanašata
samo na konvencionalna vozila, ki se premikajo po jeklenih
tirnicah, temveč tudi na podobne vodene sisteme, kot na primer:
na sisteme, ki uporabljajo magnetno lebdenje (levitacijo) ali
betonsko progo.

Ti najrazličnejši izdelki se uvrščajo takole:

(A) Samovoza tirna vozila vseh vrst, kot so lokomotive, motorna
železniška ali tramvajska vozila, železniški vagoni, samovozne
nadzorniške drezine - tar. št. od 86.01 do 86.03. Tarifna
številka 86.02 vključuje tudi zalogovnike za lokomotive.
Lokomotive z dvema vrstama pogona se uvrščajo v tarifno številko,
ki ustreza prevladujoče uporabljeni vrsti pogona.

(B) Servisna vozila za vzdrževanje železniških ali tramvajskih
vozil, z lastnim pogonom ali brez njega (tar. št. 86.04).

(C) Razne vrste vlečenih vozil (železniški in tramvajski potniški
vagoni, železniški ali tramvajski furgoni, zaprti ali odprti
tovorni vagoni itd.) (tar. št. 86.05 in 86.06).

(D) Deli železniških ali tramvajskih lokomotiv in drugih tirnih
vozil (tar. št. 86.07), kot tudi železniški in tramvajski
pritrdilni tirni material ter pribor in mehanska in
elektromehanska oprema za signalizacijo in kontrolo cestnih,
železniških in drugih vozil, ladij ali letal (tar. št. 86.08).

(E) Zabojniki (kontejnerji), ki so posebej konstruirani in
opremljeni za prevoz z enim ali več transportnimi načini (tar.
št. 86.09).

V to poglavje so vključena tudi zračnoblazinska vozila, ki so
konstruirana za premikanje po vodilni tirnici (vlaki na zračni
blazini), deli teh vozil, pribor za vodilne tirnice
zračnoblazinskih vlakov in mehanska in elektromehanska oprema za
kontrolo prometa v sistemu za transport z zračnoblazinskimi vlaki
(Opomba 3 k temu Oddelku).

Nekompletna ali nedokončana vozila se uvrščajo kot ustrezna
kompletna ali dokončana vozila, pod pogojem, da imajo njihov
bistveni značaj.

Na primer:

(1) Lokomotive ali motorna železniška ali tramvajska vozila brez
pogonskih enot, merilnih instrumentov, varnostnih aparatov ali
opreme za opravljanje dela.

(2) Potniška vozila brez sedežev.

(3) Spodnje osnove vagonov z deli za obešanje in s kolesi.

Na drugi strani pa se zaboji motoriziranih železniških ali
tramvajskih vozil, furgonov ali odprtih vozil ali zalogovnikov,
ki niso nameščeni na spodnje osnove, uvrščajo kot deli
železniških ali tramvajskih lokomotiv in drugih tirnih vozil
(tar. št. 86.07).

To poglavje ne vključuje:

(a) modelov tirnih vozil za demonstracijske namene (tar. št.
90.23),

(b) težkega topništva, vgrajenega na železniških vagonih (tar.
št. 93.01),

(c) otroških železnic - igrač (tar. št. 95.03) in

(d) vozil, ki niso prava tirna vozila in, ki so konstruirana za
oglede za drugo zabavo v zabaviščnih parkih (tar. št. 95.08).


86.01 TIRNE LOKOMOTIVE, NAPAJANE IZ ZUNANJEGA VIRA ELEKTRIČNE
ENERGIJE ALI IZ ELEKTRIČNEGA AKUMULATORJA

8601.10 - Napajane iz zunanjega vira električne energije

8601.20 - Napajane iz električnih akumulatorjev

Ta tarifna številka vključuje vse vrste električnih lokomotiv, ki
dobivajo električno energijo iz močnih akumulatorjev, nameščenih
v vozilih, ali pa preko zunanjega električnega vodnika, ki je
lahko tirnica ali viseči kabel.


86.02 DRUGE TIRNE LOKOMOTIVE; LOKOMOTIVE Z ZALOGOVNIKOM

9602.10 - Električne dieselske lokomotive

9602.90 - Druge

                         (A) LOKOMOTIVE

V to skupino so vključeni vsi tipi tirnih lokomotiv, razen tipov,
ki se napajajo iz zunanjega vira električne energije ali iz
električnih akumulatorjev (tar. št. 86.01), in sicer neglede na
vrsto pogonske naprave (parni stroj, dieselski motor, plinska
turbina, bencinski motor, pnevmatski motor itd.).

V to skupino so vključeni:

(1) Poznane so 3 vrste Dieselskih lokomotiv:

(a) Diesel-električne lokomotive, v katerih dieselski motor žene
generator, ki proizvaja električno energijo, s katero se napaja
vlečni motor za premikanje koles.

(b) Diesel-hidravlične lokomotive, v katerih se energija iz
dieselskega motorja prenaša na kolesa preko hidravličnega
sistema.

(c) Diesel-mehanske lokomotive, pri katerih se energija iz
dieselskega motorja prenaša na kolesa preko gredi, zamašnjaka in
menjalnika.

(2) Parne lokomotive vseh vrst, vključno tudi turbinske, ki
uporabljajo električni pogon, lokomotive z rezervoarjem in
brezplamenske lokomotive (lokomotive, opremljene s parnim
rezervoarjem, namesto s parnim kotlom, pri čemer se parni
rezervoar napaja iz industrijske instalacije).

V to tarifno številko so vključene tudi nekatere lokomotive
zmerne pogonske moči, ki niso opremljene z vrtljivo osnovo in
imajo običajno samo dve pogonski osi. Te lokomotive uporabljajo
predvsem na postajah in ranžirnih postajah za manevriranje ter na
nekaterih industrijskih železniških tirih.

             (B) LOKOMOTIVSKI ZALOGOVNIKI (TENDERS)

Zalogovniki so vozila, pripeta na lokomotive, ki nosijo vodo in
gorivo, potrebno za delovanje kotla. Sestoje iz osnove, ki je
nameščeno na dveh ali več oseh, in iz pločevinaste nadgradnje, v
kateri je rezervoar za vodo, bunker za premog, ali pa rezervoar
za kurilno olje.

Traktorji, ki so konstruirani za premikanje po cesti in po tirih,
so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 87.01).


86.03 SAMOVOZNI ŽELEZNIŠKI IN TRAMVAJSKI POTNIŠKI IN TOVORNI
VAGONI, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 86.04

8603.10 - Napajani iz zunanjega vira električne energije

8603.90 - Drugi

Samovozni železniški in tramvajski potniški in torovni vagoni se
od lokomotiv ločijo po tem, da imajo manjši motor in da so
konstruirani za prevoz potnikov ali blaga. Ta vozila so lahko
konstruirana tako, da se premikajo sama, ali pa da jih je moč
pripeti za več istovrstnih vozil oziroma da jim je moč pripeti
eno ali več prikolic.

Glavna lastnost teh vozil je kabina za upravljanje na enem ali
obeh koncih, ali pa na dvignjenem mestu na sredi (opazovalnica).

Med razne vrste samovoznih železniških in tramvajskih potniških
in tovornih vozil, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so
vključene:

(A) Vozila, katere žene elektrike in, ki električno energijo
dobivajo preko pantografa ali trole (če obstaja viseči kabel),
ali pa preko drsnikov, nameščenih na vrtilne osnove (če obstaja
tretja tirnica).

Tramvajski vozovi včasih uporabljajo dva tirna vodnika, nameščena
v žleb tirnic, električni tok pa se odjema preko posebne naprave,
imenovane "tačka".

(B) Motorna vozila - samostojna vozila, ki se premikajo na lastni
pogon in so opremljena s parnimi stroji, dieselskimi ali drugimi
motorji z notranjim izgorevanjem itd.

(C) Samovozna vozila, ki se premikajo s pomočjo akumulatorjev.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi tirna vozila z električnim
sistemom. Princip tega sistema temelji na akumulaciji kinetične
energije v vztrajniku, ki se hitro vrti. Ta energija se preko
električnega generatorja prenaša na pogonski motor v obliki
električnega toka. Območje delovanja takšnega sistema je
razmeroma omejeno, vendar se lahko uporablja pri lahkih
železniških vozilih ali tramvajih.

Poudariti je treba, da so iz te tarifne številke izključena
cestna motorna vozila, ki se lahko na preprost način spremenijo v
železniška vozila tako, da enostavno zamenjajo kolesa in
izključijo krmilni mehanizem, medtem pa ostane motor nespremenjen
(tar. št. 87.02).


86.04 ŽELEZNIŠKA ALI TRAMVAJSKA VOZILA ZA VZDRŽEVANJE ALI
SERVISIRANJE, VKLJUČNO SAMOVOZNA (NA PRIMER: VAGONI - DELAVNICE,
VAGONI - DVIGALA, VAGONI - PODBIJALNIKI TOLČENCA, VAGONI
RAVNALNIKI TIROV, POSKUSNO - PRESKUSNI VAGONI IN PROGOVNA
INŠPEKCIJSKA VOZILA

Vozila, katera vključuje ta tarifna številka (samovozna ali
nesamovozna), se uporabljajo predvsem pri polaganju, servisiranju
in vzdrževanju prog in prostora ob progi.

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Delavniški vagoni, opremljeni z orodjem, obdelovalnimi
stroji, električnimi generatorji, stroji za dvigovanje, z varilno
opremo, verigami, kabli itd.

(2) Vagoni - dvigala, kot na primer: za posege pri nesrečah, za
dvigovanje lokomotiv ali vagonov, za polaganje ali dvigovanje
železniških tirov, za nakladanje ali razkladanje na postajnih
peroni.

(3) Vagoni z vitlom.

(4) Vagoni, opremljeni s posebno opremo za čiščenje in podbijanje
tolčenca (gramoza).

(5) Vagoni, opremljeni s strojem za mešanje cementa, ki se
uporabljajo na progah (za temeljenje stebrov za električni
kabel).

(6) Vagoni, opremljeni z napravami za uravnotežanje železniških
tehtnic.

(7) Vagoni s lestvami za nameščanje in vzdrževanje električnih
kablov.

(8) Vagoni - škropilniki za uničevanje plevela.

(9) Samovozna vozila za vzdrževanje proge (še posebno drezine),
ki so opremljeni z enim ali več motorji, ki ne le ženejo stroje,
montirane na teh vagonih (stroje za polaganje tirov, za
podbijanje tolčenca (gramoza) itd.), in premikajo vozilo med
delom, temveč mu tudi omogočajo hitro premikanje po progi, kadar
nanj montirani stroji niso vklopljeni.

(10) Železniška vozila za testiranje s posebno opremo, kot so na
primer: avtomatski instrumenti za preverjanje delovanja motorja,
zavor itd. (na primer: za merjenje vlečne obremenitve, za
odkrivanje napak na progi, podlagi, mostovih itd.); vozila za
preverjanje tirov, ki med premikanjem beležijo sleherno
nenaravnanost tirov.

(11) Mehanske nadzorniške drezine, vključno tudi motorne
železniška kolesa na nožni pogon, katere uporabljajo železničarji
za vzdrževanje prog. Ta vozila so običajno opremljena z motorji z
notranjim izgorevanjem, so samovozna iz zagotavljajo hiter prevoz
servisnega osebja in materiala, katerega je treba prepeljati ali
pobrati vzdolž proge.

(12) Železniške nadzorniške drezine brez mehanskega pogona,
vključno tudi železniška kolesa, katere uporabljajo železničarji
(na ročni ali nožni pogon).

Stroji, merilni instrumenti in druga oprema so iz te tarifne
številke izključeni, če so nameščeni na preproste ploščadi brez
koles, ne pa na prave železniške ali tramvajske osnove. Tako ne
predstavljajo pravih železniških in tramvajskih tirnih vozil in
se uvrščajo v tar. št. 84.25, 84.26, 84.28, 84.29, 84.30 itd.


86.05 ŽELEZNIŠKI ALI TRAMVAJSKI POTNIŠKI VAGONI, NESAMOVOZNI;
PRTLJAŽNI VAGONI, POŠTNI VAGONI IN DRUGI ŽELEZNIŠKI IN TRAMVAJSKI
VAGONI ZA POSEBNE NAMENE, NESAMOVOZNI (RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT.
86.04)

V to tarifno številko se uvršča skupina železniških in
tramvajskih nesamovoznih tirnih vozil (vključno tudi tramvajske
prikolice in vagone žičnih železnic) tistih vrst, ki običajno
sestavljajo potniške vlake.

V to tarifno številko so zajeti:

(1) Vse vrste potniških vagonov, vključno tudi spalne vagone,
jedilne, salonske, razvedrilne vagone (ki so posebno pripravljeni
za zabavo, razvedrilo, plese itd.).

(2) Vagoni za žično železnico.

(3) Tramvajske prikolice.

(4) Posebni vagoni za prevoz rudarjev pod zemljo.

(5) Vagoni za prebivanje železničarjev.

(6) Prtljažni vagoni in kombinirani poštno - prtljažni vagoni.

(7) Poštni vagoni.

(8) Ambulantni, bolniški, rentgenski (radiološki) in podobni
vagoni.

(9) Zaporniški vagoni.

(10) Oklopni vagoni.

(11) Vagoni, posebej opremljeni s telegrafskimi ali radijskimi
aparati.

(12) Vagoni za urjenje, opremljeni z aparati, stroji ali modeli
(na primer: za urjenje osebja).

(13) Razstavni vagoni.


86.06 ŽELEZNIŠKI ALI TRAMVAJSKI TOVORNI VAGONI, NESAMOVOZNI

8606.10 - Vagoni cisterne in podobno

8606.20 - Vagoni z izolacijo ali hlajenjem, razen tistih iz tar.
podštevilke 8606.10

8606.30 - Samopraznilni vagoni, razen tistih iz tar. podštevilk
8606.10 ali 8606.20

 - Drugi:

8606.91 - - s streho in zaprti

8606.92 - - odprti s fiksnimi stranicami, visokimi več kot 60 cm

8606.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje vozila za prevoz blaga po
železniški mreži katerekoli širine tirov, kot tudi majhna vozila
in tovorne vagone za prevoz blaga po železnici, v rudnikih, na
gradbiščih, v tovarnah, skladiščih itd. Slednji se od pravih
vagonov razlikujejo predvsem po tem, da niso ovzmeteni.

Razen navadnih tovornih vagonov in vozil (vagoni - ploščadi,
samorazkladalni vagoni itd.) in vozil s streho, so vključeni v to
tarifno številko še naslednje specializirane vrste vagonov:

(1) Vagoni - cisterne, sodi ali rezervoarni.

(2) Vagoni z izolacijo in vagoni - hladilniki.

(3) Samorazkladalni vagoni (vagoni na obračanje, vagoni z
dvigalomom za izpraznjevanje itd.)

(4) Vagoni - ploščadi z spuščenim podom za prevoz težkega blaga.

(5) Vagoni za prevoz lesa.

(6) Vagoni z rezervoarji, obloženimi z glazirano keramiko itd.,
rezervoarji za prevoz kemikalij.

(7) Vagoni za prevoz konjev.

(8) Dvonadstropni vagoni (na primer: za prevoz avtomobilov).

(9) Furgoni, opremljeni posebej za prevoz živine.

(10) Vagoni - ploščadi za prevoz drugih vagonov.

(11) Vse vrste ozkotirnih vagonov.

(12) Rudarski vagoni.

(13) Vagoni za prevoz tirnic, nosilcev itd.

(14) Tovorni vagoni, opremljeni s tirnicami za prevoz cestno -
tirnih prikolic.

(15) Posebno konstruirani vagoni za prevoz visoko radioaktivnih
snovi.

"Cestno - tirne" prikolice, ki se uporabljajo za prevoz s pomočjo
posebnih vagonov, opremljeni s kontra tiri, so iz te tarifne
številke izključene (tar. št. 87.16).


86.07 DELI ŽELEZNIŠKIH ALI TRAMVAJSKIH LOKOMOTIV ALI VAGONOV

 - Podstavni vozički, osi, kolesne dvojice in njihovi deli:

8607.11 - - pogonski podstavni vozički

8607.12 - - drugi podstavni vozički

8607.19 - - drugo, vključno z deli

 - Zavore in njihovi deli:

8607.21 - - zračne zavore in njihovi deli

8607.29 - - drugo

8607.30 - Vlečne naprave (s kavljem in drugo), odbojniki in
njihovi deli

 - Drugi:

8607.91 - - za lokomotive

8607.99 - - drugi

Ta tarifna številka vključuje dele železniških ali tramvajskih
lokomotiv in drugih tirnih vozil - samo pod pogojem, da ti deli
izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(i) Da jih je moč prepoznati kot predmete, ki se uporabljajo
samo ali pretežno v zgoraj naštetih vozilih.

(ii) Da ne smejo biti izključeni z določili opomb k Oddelku
XVII.

Deli železniških ali tramvajskih lokomotiv in drugih tirnih vozil
vključujejo:

(1) Vrtljive podstavke z dvema ali več osmi in vrtljive
podstavke, ki sestoje iz okvirja in samo ene osi (Biselovi
podstavki).

(2) Ravne ali kolenaste osi, v sklopu ali ne.

(3) Kolesa in njihovi deli (telesa koles, bandaže)

(4) Osne mazalke, znane kot škatle za mazanje, in njihovi deli
(na primer: telesa osnih mazalk).

(5) Vse vrste zavorne opreme, vključno:

(a) Ročne zavore, s katerimi se upravlja neposredno iz vsakega
vagona (zavore na vzvod ali poteg - zasilne zavore).

(b) Nadaljevalne zavore, s katerimi se upravlja z enega mesta.
Mednje so vključene zavore na stisnjeni zrak in vakuumske zavore.

(c) Deli mehanizmov zavor, vključno tačke, cilindre, vzvode itd.

(6) Odbojniki.

(7) Oprema za sestavljanje (na primer: s kljukami, vijaki ali
oprema vrste verig); nekatere naprave te opreme so lahko
avtomatske.

(8) Podstavki in njihovi deli (vzdolžni in prečni nosilci, vodila
osnih mazalk itd.), podstavki, vlita v enem kosu.

(9) Hodniški spoji - "harmonike" in prehodi.

(10) Zaboji, nevgrajeni na podstavke, za samovozna in nesamovozna
železniška ali tramvajska tirna vozila (na primer: za potniške
vagone, odprti ali zaprti vagoni, tovorni vagoni itd.); deli
takšnih vozil (na primer: vrata potniških ali tovornih vagonov,
pregrade, vagonske stranice, bočni stebri, obhodni mostovi na
lokomotivi, rezervoarji za vodo in zalogovniki itd.).

(11) Cevi s spojnimi glavami za zavorne naprave ali za grelni
sistem.

(12) Hidravlični amortizerji (blažilci udarcev) za vrtljive
podstavke.

Vendar pa je treba omeniti, da ostanejo uvrščeni v Oddelku XV
vogalniki in drugi profili, pločevine, plošče in drugi deli
podstavkov, pa tudi cevi itd. iz navadnih kovin, če niso tako
obdelani, da jih je moč nedvoumno prepoznati kot dele lokomotiv
ali drugih tirnih vozil.


86.08 ŽELEZNIŠKI ALI TRAMVAJSKI TIRNI SKLOPI IN PRIBOR; MEHANSKA
(VKLJUČNO ELEKTROMEHANSKA) OPREMA ZA SIGNALIZACIJO, VARNOST,
NADZOR IN UPRAVLJANJE V ŽELEZNIŠKEM, TRAMVAJSKEM IN CESTNEM
PROMETU, PROMETU NA NOTRANJIH VODNIH POTEH, PARKIRIŠČIH, LUKAH
ALI LETALIŠČIH; NJIHOVI DELI

      (A) ŽELEZNIŠKI ALI TRAMVAJSKI TIRNI SKLOPI IN PRIBOR

V to skupino so vključeni:

(1) Sestavljeni deli proge - tirov. To so tirnice, ki so že
pritrjene na pragove ali na druge podlage. Takšni deli prog so
lahko v obliki kretniške rogovile, kretniških jezikov ali jezikov
dvojne kretnice, ovinkov, deli ravne proge itd.

(2) Okretnice na električni pogon (ali tudi ne) - velike
ploščadi, ki so običajno okrogle in, ki se lahko obračajo okoli
središča. Opremljene so z železniškimi ali tramvajskimi
tirnicami, večina pa tudi z valji, ki nosijo ploščad.

Lokomotive se lahko tako obrnejo na okretnicah in se usmerijo v
drugo smer. Ta tarifna številka vključuje tudi okretnice na ročni
pogon za ozkotirne železnice na gradbiščih, v kamnolomih itd.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni lokomotivski ali
vagonski prenosniki, ki železniška vozila prenesejo z enega tira
na drugega. Ti in drugi stroji za manipulacijo s tirnimi vozili
(na primer: priprave za prevračanje vagonov, potiskači vagonov
itd.) so vključeni v tarifno številko 84.28.

(3) Tirni odbojniki - hidravlično ali z zglobi opremljene naprave
za ustavljanje, ki so postavljene na koncu vsakega tira in, ki
zmanjšujejo udarec tirnega vozila, če se ne ustavi že med
gibanjem pred koncem tira. Predvideni so za vgradnjo v zidove (na
primer: na končnih postajah) ali v močno jekleno konstrukcijo (na
primer: v ranžirnih postajah).

(4) Gabaritni merilci tovorov - lokovne konstrukcije, ki
zagotavljajo, da vlaki, ki prehajajo pod njimi, ne presežejo
največjo dovoljeno višino, predpisano za zadevno progo.

Ta tarifna številka ne vključuje lesenih pragov (tar. št. 44.66),
betonskih pragov (tar. št. 68.10) ali pragov, tirnic in drugih
delov materiala nesestavljene tirne konstrukcije iz železa ali
jekla, navedenih v tar. št. 73.02 (glej ustrezni komentar).

Stebri in portali, ki nosijo viseče kable, ne štejejo za
železnički ali tramvajski tirni material ali pribor in se
uvrščajo po materialu, iz katerega so sestavljeni (v tar. št.
68.10, 73.08 itd.).

        (B) MEHANSKA OPREMA (VKLJUČNO ELEKTROMEHANSKO) ZA
         SIGNALIZACIJO, VARNOST, KONTROLO IN KRMILJENJE
      ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, CESTNEGA PROMETA, PROMETA
         PO NOTRANJIH VODNIH POTEH, NA PARKIRALIŠČIH, V
           PRISTANIŠKIH INSTALACIJAH ALI NA LETALIŠČIH

V to skupino spada oprema, pri kateri se s signalom itd. krmili z
kontrolnega mesta (običajno na določeno daljavo) s premikom
ročice, vtrljivih ročic, palic, žic, verig itd., ali pa s hidro-
pnevmatskimi pripravami ali z elektromotorji. V to tarifno
številko spada tudi elektropnevmatsko krmiljena oprema. Pri tej
vrsti opreme se signali ali kretniški jezički premikajo z
motorjem ali s stisnjenim zrakom, pri čemer se premik iz ali v
motorni cilinder krmili z elektromagnetnim ventilom, s katerim
upravljajo na električni kontrolni tabli v signalni kabini.
Signal ali njegova pnevmatska naprava za premikanje signala
štejeta za mehansko opremo iz te tarifne številke, električna
kontrolna tabla itd. pa sodi v 85. Poglavje.

Izraz "signalna oprema" se nanaša na aparate, ki so lahko
nastavljeni tako, da prikazujejo dva ali več položajev na tiru
in, ki prenašajo navodila vozilom, ladjam ali letalom. Ta izraz
ne obsega cestnih, tirnih itd. označevalnih tabel, ki nimajo
mehanskega značaja (na primer: table za omejitev hitrosti, table,
ki kažejo smer ali nagib) - te se uvrščajo po materialu, iz
katerega so izdelane (na primer: v tar. št. 44.21 ali 83.10).

Pod pogojem, da se premikajo mehansko ali elektromehansko (kot je
bilo pravkar opisano), se v to tarifno številko uvrščajo
naslednje vrste naprav:

(1) Oprema za signalne kabine. Kompletna naprava sestoji iz
določenega števila kontrolnih ročic z njihovimi prenosnimi
kolesi, palicami, žicami itd., ki so nameščene na podstavku.
Večinoma imajo vgrajena tudi sredstva za blokiranje, ki
preprečujejo vklop napačnega signala ali kretnice.

(2) Semaforji z ročicami, signalni diski, kompletni signalni
stebri in podstavki za signale.

(3) Mehanizmi z ročicami za kontrolo in blokiranje, ki so
vgrajeni v medsebojno odvisne signale zaradi zagotavljanja
njihovega koordiniranega delovanja.

(4) Tirni mehanizem (vzvodni mehanizmi, pedalni, ročični ali
drugi) za upravljanje kretnic, signalov itd.

(5) Kretni detektorji. Te naprave žene gib kretniških jezičkov.
Njihovi gibi se prenašajo nazaj v signalno kabino in tako
kretničar ve, da so kretnice v željenem položaju.

(6) Kretniške ključavnice in zaklepne palice. Te naprave so
nameščene na tir in zagotavljajo, da se kretnica zaklene, ko
prične vlak voziti preko tira s kretnico. Tako se kretnica tudi
iz signalne kabine ne more premakniti v času, ko vlak vozi preko
nje.

(7) Železnižke zavore. Te naprave služijo upučasnjevanju ali
ustavljanju vozil (na primer: da upočasnijo vagone, ki
manevrirajo ob vstopu na ranžirne tire v ranžirnih postajah).
Običajno sestoje iz dveh vzvodov, nastavljenih za vsako tirnico
tira. Pod vplivom hidravlike ali stisnjenega zraka lahko ti
vzvodi pritisnejo na kolesa vozečega vozila in mu tako
zmanjšujejo hitrost.

(8) Iztirnice in zaustavljalci. Če iztirijo iz tirnice,
dovoljujejo prehod vagonom, če pa iztirijo na površino tirnice,
delujejo kot zaustavljalci ali kot iztirne tačke in vagon zapusti
tir.

(9) Zaustavljalci vlakov. Običajno sestoje iz naprave v obliki
črke T, ki je pritrjeno vzdolž proge in katero premika stisnjeni
zrak. Nosilec je povezan s signalom tako, da se nosilec dvigne,
če signal opozarja na nevarnost. V dvignjenem položaju z enim
vzvodom deluje na zavoro vsakega vlaka, ki prepelje signal.

(10) Avtomatski aparati za signalizacijo v megli. Tudi te naprave
običajno krmilijo ročno. Naprave avtomatsko namestijo signal za
meglo (petardo) na tir, čim signal opozarja na nevarnost.

(11) Naprave na nivojskih prehodih za dvigovanje, odpiranje ali
zapiranje zapornic. Ta naprava običajno sestoji iz kolesa z
ročico (na ročni pogon) in z gonilno napravo, ali pa iz vzvodne
naprave za dvigovanje, s katero se upravlja iz signalne kabine,
kot tudi s signalnim ali kretniškim mehanizmom.

Naprave na nivojskih prehodih kot take se uvrščajo kot materiali,
iz katerih so izdelane (tar št. 73.08, če so iz železa ali jekla,
tar. št. 44.21, če so iz lesa). Vendar pa se v to tar. številko
uvrščajo mehansko ali električno krmiljeni signali, ki kažejo,
ali so zapornice dvignjene ali spuščene.

(12) Ročno ali elektromehansko premikani signali, namenjeni za
dajanje znaka "STOP" in "PELJI" v železniškem in pomorskem
prometu.

                              DELI

V to tarifno številko so vključeni tudi deli, katere je moč
prepoznati kot dele navedenih aparatov (na primer: ploščadi za
okretnice, signalne ročice in diski, vzvodi za krmiljenje,
zabojčki za kretniške ključavnice, naprave za medsebojno
zaklepanje itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) verig in drugih delov za splošno uporabo iz navadnih kovin,
kot je opredeljeno v Opombi 2 k Oddelku XV (Oddelek XV) in
podobnega blaga iz plastičnih mas (39. Poglavje); materiala za
splošno uporabo (na primer: žice ali paličasti material) in
kovinskih konstrukcij in kovinskih delov takšnih konstrukcij, ki
so vključeni v Oddelek XV. Poudariti je treba, da kretniški
vzvodi, nameščeni pod tiri za vezavo tirnega krmilnega mehanizma
in kretniških jezičkov spadajo v tar. št. 73.02, skupaj z
nekaterim drugim specificiranim materialom iz železa ali jekla,
ki se uporablja za konstrukcijo železniških ali tramvajskih
tirov,

(b) signalnih svetilk (tar. št. 85.30 ali 94.05),

(c) siren, hup za meglo in drugih zvočnih signalnih naprav
(uvrščajo se v ustrezne tarifne številke) in

(d) aparatov za signalizacijo na vozilih samih, na ladjah itd.
(na primer: signalni aparati za preplah na vlakih, signalni
aparati v primeru nevarnosti brodoloma itd.) (uvrščajo se v
ustrezne tarifne številke).


86.09 ZABOJNIKI (VKLJUČNO Z ZABOJNIKI ZA TRANSPORT TEKOČIN),
SPECIALNO KONSTRUIRANI IN OPREMLJENI ZA ENEGA ALI VEČ NAČINOV
PREVOZA

Ti ZABOJNIKI (kontejnerji) so embalaža za pakiranje in so posebej
konstruirani in opremljeni za en ali več načinov transporta (na
primer: za železniški, cestni, vodni ali zračni transport).
Opremljeni so z opremo (kavlji, zankami, kolesci, podporniki
itd.) za lažje rokovanje in varnost med transportom na vozilu, v
letalu ali na ladji. Kot takšni so primerni za transport blaga
"od vrat do vrat", ne da bi pri tem spremenili embalažo. Ker so
robustne konstrukcije, so primerni za večkratno uporabo.

Zabojniki, ki so največ v uporabi, so lahko iz lesa ali kovine in
so izdelavi v obliki zaboja z vrati ali s stranicami, katere je
moč sneti.

Najpomembnejše vrste zabojnikov so:

(1) Zabojniki za prevoz pohištva.

(2) Izolirani zabojniki (kontejnerji) za prevoz hrane in hitro
pokvarljivega blaga.

(3) Cisterne za prevoz tekočin (običajno so valjaste oblike). Ti
kontejnerji se uvrščajo v to tarifno številko samo, če imajo
podlago, ki jim omogoča pritrjevanje na katerokoli vrsto
prevoznega sredstva ali ladje - sicer se uvrščajo po materialu,
iz katerega so izdelani.

(4) Odprti zabojniki za prevoz voluminoznega blaga in premoga,
rud, plošč za tlakovanje, zidakov, strešnikov itd. Ti kontejnerji
imajo pogosto dna in stranice na razklop, kar omogoča lažje
razkladanje.

(5) Posebni tipi zabojnikov za določene vrste blaga - za lomljivo
blago, kot je na primer: steklenina, keramika itd., ali pa za
žive živali.

Velikost zabojnikov se spreminja med 4 in 145 m3. Nekateri tipi
zabojnikov so manjši, praviloma pa niso manjši od 1 m3.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) zabojev, gajbic itd., ki so sicer namenjeni za prevoz blaga
"od vrat do vrat", vendar niso specialno izdelani za pritrjevanje
na transportno vozilo, letalo ali na ladjo, kot je to bilo
maloprej opisano. Uvrščajo se po materialu, iz kakršnega so
napravljeni in

(b) prikolic (za uporabo kot cestna vozila, vendar konstruirane
tako, da se prevažajo s posebnimi vagoni, opremljenimi z
vodilnimi tirnicami) (tar. št. 87.16).


                          87. POGLAVJE

     VOZILA DRUGAČNA OD ŽELEZNIŠKIH ALI TRAMVAJSKIH VOZIL IN
                     NJIHOVI DELI TER PRIBOR

OPOMBE

1.  To poglavje ne obsega železniških in tramvajskih tirnih
vozil, ki so konstruirana izključno za vožnjo po tirnicah.

2. Za traktorje se štejejo po tem poglavju vozila, izdelana za
vleko ali potiskanje drugega vozila, priprav ali tovora, bodisi
da so ali da niso opremljena s pomožno napravo, ki v zvezi z
glavnim namenom traktorja omogoča tudi prevoz priprav, orodja,
semena, gnojila in drugega blaga.

Stroji in delovna orodja, prilagojeni za montažo na traktorje iz
tar. št. 87.01, kot zamenljiva oprema, se vedno uvrščajo v svoje
odgovarjajoče tarifne številke, celo če se uvažajo skupaj s
traktorjem in so ali niso priključene nanj.

3.  Šasije za cestna motorna vozila, ki imajo kabine za voznika,
se uvrščajo v tar. št. 87.02 do 87.04, ne pa v tar. št. 87.06.

4.  Tar. št. 87.12 obsega vsa otroška kolesa. Otroške igrače s
kolesi (tricikli, skiroji, avtomobili na pedale ipd.) se uvrščajo
v tar. št. 95.01.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje naslednja vozila (razen nekaterih premičnih
strojev, ki se uvrščajo v Oddelek XVI - glej komentar k tar. št.
87.01, 87.05 in 87.16):

(1) Traktorje (tar. št. 87.01).

(2) Motorna vozila, ki so namenjena za prevoz potnikov (tar. št.
87.02 ali 87.03) ali blaga (tar. št. 87.04) ali za posebne namene
(tar. št. 87.05).

(3) Samovozna delovna vozila brez dvižne naprave ali naprave za
manipulacijo tistih vrst, ki se uporabljajo v tovarnah,
skladiščih, pristaniščih ali na letališčih za prevoz ali
manipulacijo z blagom na kratkih razdaljah in traktorje vrst, ki
se uporabljajo na železniških peronih (tar. št. 87.09).

(4) Motorizirana oklopna borbena vozila (tar. št. 87.10).

(5) Motorna kolesa in prikolice; kolesa na nožni pogon in
invalidske vozičke, neglede na to, ali so motorizirana ali ne
(tar. št. 87.11 do 87.13).

(6) Otroške vozičke (tar. št. 87.15).

(7) Prikolice in polprikolice ter druga vozila brez mehanskega
pogona, to je vozila, katera vlečejo druga vozila, ročno vlečena
ali potiskana vozila in vozila, katere vlečejo živali (tar. št.
87.16).

V to poglavje so vključena tudi zračnoblazinska vozila, ki se
premikajo nad zemljo ali / in nad zemljo in vode (močvirja ipd.)
(glej Opombo 5 k Oddelku XVII).

Nekompletno ali nedokončano vozilo se uvršča kot kompletno ali
dokončano vozilo, pod pogojem, da ima bistvene lastnosti
kompletnega ali dokončanega vozila (glej Temeljno pravilo za
uporabo Nomenklature 2(a)).

Na primer:

(A) Motorno vozilo, ki še ni opremljeno s kolesi ali gumami in
akumulatorjem.

(B) Motorno vozilo, ki še ni oskrbljeno z motorjem z notranjim
izgorevanjem.

(C) Kolesa na nožni pogon, brez sedala in gum.

To poglavje vključuje tudi dele in pribor, katere je moč
prepoznati kot dele in pribor, ki so primerni izključno ali
pretežno za vozila iz tega poglavja - skladno z določili opomb k
Oddelku XVII (glej splošna določila k temu Oddelku).

Poudariti je treba, da se amfibijska motorna vozila uvrščajo kot
motorna vozila iz tega poglavja. Vendar pa se zrakoplovi, ki so
konstruirani tudi za uporabo v cestnem prometu, uvrščajo kot
letala (tar. št. 88.02).

To poglavje ne vključuje:

(a) vozil in njihovih delov v smislu prereznih modelov, ki so
namenjeni izključno za demonstracijo in so za druge namene
neuporabni (tar. št. 90.23),

(b) igrač na kolesih, ki jih vozijo otroci (tricikli, avtomobili
na pedala ipd.), razen otroških koles v običajni obliki koles na
nožni pogon (bicikli) (tar. št. 95.01),

(c) opreme za zimske športe, kot so na primer: zimske sani, bobi
in podobno (tar. št. 95.06) in

(d) vozil, uporabljenih za vrtiljake in drugo razvedrilo v
zabaviščnih parkih (tar. št. 95.08).


87.01 TRAKTORJI (RAZEN TRAKTORJEV IZ TAR. ŠT. 87.09)

8701.10 - Traktorji, ki se upravljajo stoje (brez sedeža)

8701.20 - Cestni traktorji za polpriklopnike

8701.30 - Traktorji goseničarji

8701.90 - Drugi

Pri uporabi te tarifne številke štejejo za traktorje vozila na
kolesih ali gosenicah, ki so konstruirana izključno ali predvsem
za vleko ali potiskanje drugih vozil, naprav ali bremen.

Imajo lahko pomožno transportno opremo v povezavi z osnovnim
namenom traktorja, in sicer za transport orodja, semen, gnojila
in drugega blaga, ali pa opremo za priključevanje delovnih orodij
na traktor (kot pomožna funkcija traktorja).

Ta tarifna številka ne vključuje pogonske osnove, posebej
namenjene, konstruirane ali ojačane kot integralni del strojev,
ki opravljajo funkcije, kot na primer: dvigovanje, izkopavanje,
ravnanje itd., četudi pogonska osnova služi tudi za vleko ali
potiskanje pri izvajanju te funkcije.

Ta tarifna številka vključuje traktorje (razen traktorjev, ki se
uporabljajo na železniških peronih - tar. št. 87.09) raznih vrst
(kmetijski ali gozdarski traktorji, cestni traktorji, težki
traktorji za gradbeno - inženirska dela, traktorji z vitlom
itd.). Traktorje iz te tarifne številke lahko poganja kakršenkoli
motor (motor z notranjim izgorevanjem, elektromotor itd.). V to
tarifno številko so vključeni tudi traktorji, uporabni tudi na
tirih ali cesti, ne pa tudi traktorji, ki so namenjeni za
izključno uporabo na tirih.

Traktorji iz te tarifne številke so brez karoserije, lahko pa
imajo sedeže za osebje ali kabino za voznika. Lahko so opremljeni
z zabojem za orodje, z napravo za dvigovanje in spuščanje naprav
za obdelovanje zemlje, s spojkami za prikolice in polprikolice
(na primer: na mehanskih konjih ali podobnih vlečnih sredstvih),
ali pa z napravo za odjem moči za poganjanje stabilnih strojev,
kot so na primer: mlatilnice, krožne žage itd.

Šasija traktorja je lahko montirana na kolesa, gosenice ali na
kombinacijo koles in gosenic. V zadnjem primeru ima kolesa le
sprednja os za krmiljenje z volanom.

Ta tarifna številka vključuje tudi enoosne traktorje. To so
traktorji za katerimi upravljalec hodi, so majhni kmetijski
traktorji, ki so opremljeni z eno pogonsko osjo na enem ali dveh
kolesih, in se (podobno, kot običajni traktor) uporabljajo skupaj
z zamenljivimi pripravami, ki lahko delujejo s pomočjo naprave za
odjem moči. Običajno so brez sedežev in se z njimi upravlja s
pomočjo dveh ročic. Na nekatere vrste enoosnih traktorjev se
lahko priključi enoosne ali dvoosne prikolice s sedežem za
voznika.

Podobni enoosni traktorji se uporabljajo tudi za industrijske
namene.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi traktorji, opremljeni z
vitli (na primer: traktorji, ki se uporabljajo za izvlekanje
zagozdenih vozil, za ruvanje in vleko debel, ali pa za daljše
prevoze priprav za obdelovanje zemlje itd.).

V to tarifno številko so vključeni še obhodni traktorji
(dvignjeni), ki se uporabljajo v vinogradih in gozdnih plantažah.

Ta tarifna številka ne vključuje samonakladalna motorna vozila za
prevažanje pokvarjenih vozil, ki so opremljena z dvigali, vitli,
škripci itd. (tar. št. 87.05).

       TRAKTORJI, OPREMLJENI Z DRUGIMI STROJI (PRIKLJUČKI)

Poudariti je treba, da se poljedelski stroji, ki se prikjučuejo
traktorjem kot zamenljiva oprema (plugi, brane, lopate itd.),
uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke, četudi v času
carinjenja niso montirane na traktorju. V teh primerih se vlečni
stroj-traktor uvršča v to tarifno številko ločeno.

Traktorji in industrijske delovne priprave se prav tako uvrščajo
posebej, če je traktor v osnovi namenjen za vleko ali potiskanje
drugega vozila ali bremena, v to tarifno številko pa se uvrščajo
enako kot poljedelski traktor, če gre za za pomagalne naprave
(naprave za dvigovanje, spuščanje itd.) delovnih priprav. V
takšnih primerih se zamenljiva orodja uvrščajo v svoje ustrezne
tarifne številke, če so na traktor montirana ali ne v času
carinjenja, medtem ko se traktor s svojimi napravami za strežbo
delovnih priprav uvršča v to tarifno številko.

Tovorna motorna vozila, ki tvorijo sklop vlečnega traktorja
("vlačilca") in polprikolice, pa tudi težki traktorji
("vlačilci"), spojeni z delovnimi stroji iz 84. Poglavja
(podobno, kot sklop traktor - polprikolica), se uvrščajo ločeno:

- traktor - "vlačilec" se uvršča v to tarifno številko,

- polprikolica ali delovni stroj pa v svojo ustrezno tarifno
številko.

Na drugi strani pa ta tarifna številka ne vključuje pogonskih
delov strojev, navedenih v tarifna številkah 84.25, 84.26, 84.29,
84.30 in 84.32, pri katerih so pogonski del, krmilni del, delovna
orodja in njihova gonilna oprema posebej konstruirani tako, da po
sestavljanju tvorijo integralno celoto. Takšna vozila so:
nakladalniki, buldožerji, motorni plugi itd.

Praviloma se pogonski del, ki predstavlja integralno celoto
stroja, konstruiranega za manipulacijo, izkopavanje itd., lahko
razlikuje od traktorjev iz te tarifne številke po svojih
konstrukcijskih značilnostih (po obliki, šasiji, načinu gibanja
itd.). Za pogonski del traktorje je treba upoštevati razne
značilnosti, ki so bistvene za strukturo kompletne enote in
opreme, ki je posebej konstruirana za izvajanje funkcij, ki niso
iste kot vleka ali potiskanje.

Primer:

Pogonski del, ki se ne uvršča v to tarifno številko, ima vgrajene
v sebi robustne elemente (opore, plošče in nosilci, vrtljive
ploščadi za dvigala itd.), ki so na šasijo običajno zavarjeni in
predstavljajo njen integralni del, njihova naloga pa je nositi
gonilne elemente delovnih orodij. Razen tega lahko ima takšen
pogonski del tudi nekatere izmed naslednjih komponent: močno
opremo z vgrajenim hidravličnim sistemom za podporo delovnim
orodjem, posebne menjalnike, pri katerih na primer: največja
vzvratna hitrost ni manjša od največje hitrosti gibanja naprej,
hidravlična sklopka in pretvornik vrtilnih momentov (dopolnilni
menjalnik), protiutež za ravnotežje, širše gosenice zaradi večje
stabilnosti, zunanji nosilec (okvir) za vgradnjo motorja v
zadnjem delu itd.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifna podštevilka 8701.10

Glej komentar k tar. št. 87.01, šesti in sedmi odstavek (ne
upoštevajoč strukturno razdelitev tar. št. 87.01).

Tarifna podštevilka 8701.30

Ta tarifna podštevilka vključuje tudi traktorje s kombinacijo
koles in gosenic.


87.02 MOTORNA VOZILA ZA PREVOZ DESET ALI VEČ POTNIKOV, VKLJUČUJOČ
VOZNIKA

8702.10 - Z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s
kompresijo (dieselskim ali poldieselskim)

8702.90 - Druga

Ta tarifna številka vključuje vsa motorna vozila, ki so
konstruirana za prevoz 10 ali več oseb (vključno voznika).

V to tarifno številko so vključeni: avtobusi, trolejbusi (ki
dobivajo električni tok z ene viseče žice) in "žirobusi", ki
delujejo na principu akumulacije kinetične energije v vztrajnik
velike hitrosti in uporabe tega vztrajnika za pogon električnega
generatorja za kontinualno oskrbo pogonskega motorja z elektriko.

Ta tarifna številka vključuje tudi avtobuse, ki se lahko
spremenijo v tirna vozila tako, da zamenjajo kolesa in izklopijo
krmilo, ne da bi pri tem zamenjali motor.


87.03 AVTOMOBILI IN DRUGA MOTORNA VOZILA, KONSTRUIRANA PREDVSEM
ZA PREVOZ LJUDI (RAZEN VOZIL IZ TAR. ŠT. 87.02), VKLJUČNO Z
MOTORNIMI VOZILI ZA KOMBINIRANI PREVOZ LJUDI IN BLAGA (TIPA
"KARAVAN", "KOMBI" ITD.) IN DIRKALNIMI AVTOMOBILI

8703.10 - Vozila, konstruirana za vožnjo po snegu; specialna
vozila za prevoz ljudi na terenih za golf in podobna vozila

 - Druga vozila z batnim motorjem in vžigom s svečko, razen z
rotacijskimi batnimi motorji:

8703.21 - - s prostornino cilindrov do vključno 1000 cm3

8703.22 - - s prostornino cilindrov nad 1000 cm3 do vključno 1500
cm3

8703.23 - - s prostornino cilindrov nad 1500 cm3 do vključno 3000
cm3

8703.24 - - s prostornino cilindrov nad 3000 cm3

 - Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig
s kompresijo (dieselskim ali poldieselskim):

8703.31 - - s prostornino cilindrov do vključno 1500 cm3

8703.32 - - s prostornino cilindrov nad 1500 cm3 do vključno 2500
cm3

8703.33 - - s prostornino cilindrov nad 2500 cm3

8703.90 - Druga

Ta tarifna številka vključuje vsakovrstna motorna vozila
(vključno amfibijska vozila), namenjena za prevoz oseb. Vendar pa
ne vključuje motornih vozil iz tar. št. 87.02. Vozila, ki se
uvrščajo v to tarifno številko, imajo lahko katerokoli vrsto
motorja (motor z notranjim izgorevanjem, električni motor,
plinsko turbino itd.).

V to tarifno številko so vključena tudi lahka vozila na treh
kolesih, ki so preproste konstrukcije.

Na primer:

-  vozila, opremljena z motorjem in kolesi itd., motorna kolesa,
ki imajo na osnovi svoje konstrukcije značilnosti navadnih
avtomobilov (avtomobilski krmilni mehanizem ali prenos za vožnjo
naprej in nazaj ter diferencial),

-  vozila, montirana na šasije v obliki črke "T", pri katerih se
zadnji dve kolesi vrtita neodvisno s pomočjo posebnih
elektromotorjev, ki se napajata iz akumulatorja. Ta vozila
praviloma delujejo s pomočjo osrednje krmilne palice, s katero
lahko voznik premakne, pospeši, zavre, zaustavi vozilo in vozi
tudi nazaj, pa tudi usmerja vozilo v levo ali desno s pomočjo
delovanja diferencialnega momenta na pogonska kolesa. Vozilo
lahko usmerja tudi z obračanjem sprednjega kolesa.

Vozila iz te tarifne številke so lahko na kolesih ali gosenicah.

Ta tarifna številka vključuje tudi:

(1) Motorna vozila (na primer: limuzine, taksi - avtomobile tipa
limuzine, športne avtomobile in dirkalne avtomobile).

(2) Posebna vozila za prevoz, kot so: sanitetna vozila,
zaporniška vozila in pogrebna vozila.

(3) Samovozne (kamp) hiške (avtodomi), vozila za prevoz ljudi, ki
so posebej opremljena kot stanovanje (z opremo za spanje,
kuhanje, s sanitarnimi napravami itd.).

(4) Posebna vozila za vožnjo po snegu.

(Izključena pa so posebna vozila na širokih gosenicah, ki se
uporabljajo za teptanje in urejanje snega na smučiščih "ratrak"(
tar.št. 84.79).

(5) Vozila za prevoz oseb po terenih za golf in podobna vozila.

V smislu te tarifne številke označuje izraz "motorna vozila za
kombinirani prevoz oseb in blaga") vozila z največ 9 sedeži
(vključno voznika), katerega notranjost se lahko uporablja za
prevoz oseb in blaga, ne da bi zaradi tega bilo treba spremeniti
strukturo vozila.

Vozila, namenjena za uporabo v zabaviščnih parkih (na primer:
avto - skuterji) se uvrščajo v tar. št. 95.08.


87.04 MOTORNA VOZILA ZA PREVOZ BLAGA

8704.10 - Samorazkladalna (dumperji - prekucniki), konstruirana
za delo izven cestnega omrežja

 - Druga z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s
kompresijo (dieselskim ali poldieselskim):

8704.21 - - bruto mase do vključno 5 t

8704.22 - - bruto mase nad 5 do vključno 20 t

8704.23 - - bruto mase nad 20 t

 - Druga z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s
svečko:

8704.31 - - bruto mase do vključno 5 t

8704.32 - - bruto mase nad 5 t

8704.90 - Druga

V to tarifno številko so vključena predvsem:

Navadni kamioni in tovornjaki (ravni, prekriti s cerado, zaprti
itd.), kamioni za dobavljanje blaga (dostavna vozila) in
tovornjaki vseh vrst, tovornjaki za selitve (za prevoz pohištva),
kamioni z napravami za avtomatsko razkladanje (prekucniki itd.),
cisterne (s črpalkami ali brez njih), kamioni - hladilniki ali
kamioni z izolacijo, kamioni z več dnemi za prevoz kislin v
velikih zaščitenih balonih, za prevoz jeklenk z butanom itd.,
kamioni s spuščenim podstavkom za velika bremena, s tovornimi
rampami za prevoz tankov, strojnih dvigal in strojev za kopanje,
električnih transformatorjev itd., kamioni, z vrtečo hruško
(mešalnik) konstruirani posebej samo za prevoz svežega betona,
razen vozil z betonskimi mešalci, ki se uporabljajo za pripravo
in za prevoz betonskih mešanic iz tar. št. 87.05, smetarski
kamioni, opremljeni z napravami za nakladanje, zbijanje, vlaženje
ali neopremljeni z njimi itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi:

(1) Damperje - vozila robustne konstrukcije z zabojem na
prevračanje ali z dnom na odpiranje, ki so namenjena za prevoz
izkopanega in drugega materiala. Ta vozila imajo lahko togo ali
zglobno šasijo in so lahko opremljena z izvencestnimi kolesi in
lahko delujejo na mehkih terenih. V to skupino so vključena težka
in lahka tovrstna vozila. Slednja imajo včasih premični sedež,
dva sedeža, nameščena v nasprotnih smereh, ali pa dva krmilna
mehanizma (volana), kar omogoča, da pri razkladanju voznik vselej
upravlja z vozilom tako, da sedi nasproti zaboju.

(2) Jamska vozila se uporabljajo v rudnikih za prevoz premoga ali
rude od strojev, ki rudo izkopavajo, do transportnih trakov. To
so težka vozila z spuščenim dnom, ki so opremljena z gumijastimi
kolesi in z motorji z notranjim izgorevanjem ali z električnimi
motorji. Tovor razkladajo avtomatsko s pomočjo transportnega
traku, ki predstavlja hkrati tudi dno vozila.

(3) Samonakladalna vozila so opremljena s škripci, dvižnimi
napravami itd., vendar so konstruirana predvsem za prevozne
namene.

(4) Cestno - tirna vozila so posebej opremljena za gibanje po
cesti in tirih. Ta vozila pri katerih gredo cestna kolesa tudi po
šinah, so na sprednji in zadnji strani z obratnimi vodili, ki se
lahko zaradi ponovnega gibanja vozila po cesti lahko dvignejo.

Tudi šasije motornih vozil, opremljene z motorjem in kabino za
voznika, se prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) delovnih vozil širokokrakega tipa (portalni avtokari), ki se
uporabljajo v tovarnah, skladiščih, pristaniščih ali na
letališčih itd. za manipulacijo z dolgimi bremeni ali kontejnerji
(tar. št. 84.26),

(b) transporterjev za nakladanje, ki se uporabljajo v rudnikih
(tar. št. 84.29) in

(c) motornih koles, motornih skuterjev ali koles z motorjem,
konstruiranih za prevoz blaga (tar. št. 87.11).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 8704.10

Damperji se v splošnem razlikujejo od drugih vozil za prevoz
blaga (posebno od kiperjev) po naslednjih značilnostih:

-  zaboj damperja je narejen iz zelo močnih jeklenih pločevin;
njegov sprednji del je podaljšan preko kabine zaradi zaščite
kabine, celo dno ali del dna pa se proti zadnjemu delu vozila
dviga,

-  v nekaterih primerih je kabina voznika v obliki polovične
kabine,

-  ni vzmetenja osi,

-  velika zmogljivost zaviranja,

-  omejena hitrost in območje delovanja (akcijski radij),

-  posebne gume za gibanje po zemlji,

-  zaradi robustne konstrukcije razmerje med lastno maso in
nosilnostjo ne presega 1 : 1,6 in

-  karoserijo je moč ogrevati z izpušnimi plini (za zaščito
materiala pred lepljenjem in zmrzaljo).

Poudariti je treba, da so nekateri damperji posebej konstruirani
za delo v rudnikih ali tunelih, na primer: dapmerji z zaboji,
katerih dno se odpre. Ti damperji imajo nekatere zgoraj navedene
značilnosti, nimajo pa kabine ali podaljšanega zaščitnega
(sprednjega) dela nad kabino.

Tarifne podštevilk 8704.21. 8704.22, 8704.23, 8704.31 in 8704.32

Bruto masa vozila (g.v.w.-gross vechile weight) je potovalna
masa, katero izdelovalec imenuje kot največjo maso vozila.

Je seštevek mas:

(Lastna masa vozila) + (največjega dovoljenega bremena) +
(voznik) + ( poln rezervoar goriva).


87.05 MOTORNA VOZILA ZA POSEBNE NAMENE (NPR.: SAMONAKLADALNA
VOZILA ZA PREVOZ VOZIL Z OKVARAMI, VOZILA Z DVIGALI, GASILSKA
VOZILA, VOZILA Z VGRAJENIMI BETONSKIMI MEŠALNIKI, VOZILA ZA
ČIŠČENJE CEST, VOZILA ZA ŠKROPLJENJE ALI POSIPAVANJE, MOBILNE
DELAVNICE, MOBILNE RADIOLOŠKE ENOTE), RAZEN MOTORNIH VOZIL, KI SO
KONSTRUIRANA PREDVSEM ZA PREVOZ POTNIKOV ALI BLAGA

8705.10 - Vozila z dvigali

8705.20 - Mobilni vrtalni stolpi

8705.30 - Gasilska vozila

8705.40 - Vozila z vgrajenimi betonskimi mešalniki

8705.90 - Druga

Ta tarifna številka vključuje vrsto motornih vozil, posebej
konstruiranih ali prilagojenih, opremljenih z raznimi napravami,
zaradi česar so primerna za netransportne namene. Osnovni namen
teh vozil n i transport oseb ali blaga.

V to tarifno številko so vključena:

(1) Samonakladalna vozila za prevažanje poškodovanih, pokvarjenih
in drugih vozil (vozila za vleko). Sestoje iz šasije tovornega
vozila z dnom ali brez njega, ki je opremljena z napravami za
dvigovanje, kot so na primer: škripčevja, vitli nerotirujočega
dvigala, škripci itd., ki služijo za vdigovanje in vleko nerabnih
vozil.

(2) Motorna vozila s črpalko, katero običajno žene motor vozila
(na primer: gasilska vozila).

(3) Vozila, opremljena z lestvami ali podstavki, ki se lahko
dvigujejo. Ta vozila so namenjena za vzdrževanje visečih kablov,
ulične razsvetljave itd. Sem so vključena tudi vozila z
nastavljivim pomolom in ploščadjo za delo pri televiziji in pri
snemanju filmov.

(4) Vozila za čiščenje ulic, kanalizacije, letališčih stez itd.
(na primer: čistilci, škropilni čistilci in stroji za čiščenje
kanalizacije).

(5) Vozila - snežni plugi in snežni odmetalniki s pihalkami za
čiščenje snega in z vgrajeno opremo - to se pravi vozila,
konstruirana samo za odstranjevanje snega, ki so običajno
opremljena s turbinami, rotacijskimi rezili itd., katera poganja
motor vozila ali posebni motor.

Vendar pa so teptalci snega "ratraki" izključeni iz te tarifne
številke (tar.št.84.79)

V vsakem primeru je iz te tarifne številke izključena zamenljiva
oprema vseh vrst vozil za čiščenje snega (tar. št. 84.30), bodisi
da je uvožena tako, da je na vozilih montirana, ali ne.

(6) Vse vrste kamionov za škropljenje in posipavanje, opremljenih
z opremo za ogrevanje, za posipavanje katrana ali peska, za
poljedelsko uporabo, ali neopremljene s temi napravami.

(7) Dvižna vozila (vozila - dvigala), ki niso namenjena za
transport blaga in, ki sestoje iz šasije motornega vozila, na
katero je montirana kabina in vrtljivo dvigalo. Vendar pa ta
tarifna številka ne vključuje kamionov z napravami za
samonakladanje (tar. št. 87.04).

(8) Vozila z vgrajenimi napravami za globinsko vrtanje (vozila z
vgrajenimi napravami za globinsko vrtanje, vitli in z drugo
opremo za vrtanje).

(9) Vozila, opremljena z napravo za zlaganje (t.j. s ploščadjo,
ki se giblje po pokončnem nosilcu in, ki jo praviloma poganja
motor vozila). Vendar so iz te tarifne številke izključena
samonakladalna vozila, opremljena z vitli, napravami za
dvigovanje itd., katerih osnovni namen je prevoz blaga (tar. št.
87.04).

(10) Vozila z betonskimi mešalci, ki sestoje iz kabine in šasije
motornega vozila, na kateri je vgrajen mešalec za beton in, ki se
lahko uporabljajo za izdelavo in prevoz betona.

(11) Potujoče elektroenergetske enote - vozila z vgrajenim
generatorjem za proizvodnjo električne energije, katerega poganja
motor vozila ali poseben motir.

(12) Potujoča radiološka vozila (na primer: s prostorom za
preglede, s temno sobo in s popolno radiološko opremo).

(13) Potujoče bolnice (zobarske in medicinske) z operacijsko
dvorano, antiseptično opremo in z drugimi kirurškimi aparati.

(14) Reflektorska vozila, ki sestoje iz reflektorjev, montiranih
na vozilu. Reflektorji delujejo na električni tok, ki ga običajno
proizvaja motor vozila.

(15) Radijska reportažna vozila in potujoče radijske postaje.

(16) Telegrafska, radiotelegrafska in radiotelefonska vozila za
oddajanje in sprejem, vozila z radarjem.

(17) Vozila, opremljena z računskimi stroji za avtomatsko
izračunavanje dobitkov in zgubljenih stav na dirkah.

(18) Potujoči laboratoriji (na primer: za preskušanje delovanja
poljedelskih strojev).

(19) Vozila za preskušanje, opremljena z instrumenti, ki beležijo
velikost vlečne moči motornih vozil, ki jih vlečejo.

(20) Potujoče popolnoma opremljene pekarne (mešalnik za testo,
pečica itd.), poljske kuhinje.

(21) Potujoče delavnice, opremljene z raznimi stroji in orodji,
varilnimi aparati itd.

(22) Potujoče banke, knjižnice in razstavni prostor za
razstavljanje blaga.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) samovoznih cestnih valjarjev (tar. št. 84.29),

(b) poljedelskih valjarjev (tar. št. 84.32),

(c) majhnih premičnih naprav, s katerimi upravlja rokovalec med
hojo in, ki so opremljene s pomožnim motorjem (na primer: naprava
za čiščenje parkov, javnih vrtov itd) in naprav, ki služijo za
risanje cestnih črt (tar. št. 84.79) in

(d) samovoznih kampirnih hišk (avtodomi) (tar. št. 87.03).

AVTOMOBILSKE ŠASIJE ALI KAMIONI, KOMBINIRANI Z DELOVNIMI STROJI

Vozila, ki so opremljena z napravami za dvigovanje ali
manipulacijo, z napravami za ravnanje zemlje, s stroji za kopanje
ali vrtanje itd., so vključena v to tarifno številko samo, če gre
dejansko za šasijo vozila ali kamiona, ki je opremljena vsaj z
naslednjimi elementi:

- s pogonskim strojem,

- menjalnikom,

- komando za menjavo brzin ter

- s krmilnim in zavornim sistemom.

Na drugi strani pa se, na primer: v tar. št. 84.26, 84.29 ali
84.30, uvrščajo samovozni stroji (na primer: dvigala, bagri), pri
katerih je en ali več pogonskih ali osrednjih elementov,
navedenih v prejšnjem odstavku, nameščeno v kabini delovnega
stroja, montiran na šasiji s kolesi ali gosenicami, in to neglede
na to, ali stroj, kot celota, lahko pelje po cesti z lastnim
pogonom.

Podobno, ne vključuje ta tarifna številka tudi samovoznih strojev
na kolesih, pri katerih sta šasija in delovni stroj konstruirana
ena za drugo tako, da tvorita integralno mehansko celoto (na
primer: samovozni motorni grederji). V tem primeru, stroj ni
preprosto montiran na avtomobilsko šasijo, temveč je z njo
popolnoma sestavljen in ga tako ni moč uporabljati za druge
namene, čeprav ima lahko vgrajene bistvene prej omenjene
avtomobilske elemente.

Vendar je treba poudariti, da se samovozni snežni plugi in snežni
odmetalnik s pihalkami z integralno vgrajeno opremo vselej
uvrščajo v to tarifno številko

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8705.10

Glej komentar k tar. št. 87.05 (točka (7)).


87.06 ŠASIJE Z VDELANIMI MOTORJI, ZA MOTORNA VOZILA IZ TAR. ŠT.
87.01 DO 87.05

Ta tarifna številka vključuje okvirje šasij ali šasije,
kombinirane z okostjem karoserije za motorna vozila iz tar. št.
od 87.01 do 87.05, ki so opremljena z lastnimi motorji, kot tudi
z mehanizmi za transmisijo, krmiljenje in z osmi (s kolesi ali
brez njih). Z drugimi besedami - blago, ki se uvršča v to tarifno
številko, predstavlja motorna vozila brez tovornega zaboja ali
karoserije.

Vendar pa so lahko šasije, ki se uvrščajo v to tarifno številko,
opremljene s pokrovom motorja (s havbo), vetrobranskim steklom,
blatniki, bočnimi stopnicami in s tablo za instrumente (z
vgrajenimi instrumenti ali brez njih). Šasije se v to tarifno
številko uvrščajo bodisi opremljene z gumami, vplinjači,
akumulatorji in z drugo električno opremo, bodisi neopremljene z
navedeno opremo. Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje
izdelka, ki predstavlja popolni ali skoraj popolni traktor
(vlačilec) ali drugo vozilo.

Ta tarifna številka ne vključuje še:

(a) šasij, opremljenih z motorjem in kabino za voznika, neglede
na to, ali je kabina popolna ali nepopolna (na primer: brez
sedeža) (tar. št. od 87.02 do 87.04) (glej Opombo 4 k temu
poglavju) in

(b) šasij, ki niso opremljene z motorji, neglede na to, ali so
opremljene z raznimi mehanskimi deli, ali z njimi niso opremljene
(tar. št. 87.08)


87.07 KAROSERIJE (VKLJUČNO KABINE) ZA MOTORNA VOZILA IZ TAR. ŠT.
87.01 DO 87.05

8707.10 - Za vozila iz tar. št. 87.03

8707.90 - Druge

Ta tarifna številka vključuje karoserije (vključno tudi kabine)
za motorna vozila iz tarifnih številk od 87.01 do 87.05.

Ta tarifna številka ne vključuje le karoserij, namenjenih za
montažo za šasije, temveč tudi karoserije za vozila brez šasije
(v tem primeru karoserija sama nosi motor in osi - samonosne
karoserije). Ta tarifna številka prav tako vključuje kombinirane
karoserije, pri katerih so določeni elementi šasije vgrajeni v
karoserijo.

V to tarifno številko spada široka paleta karoserij za razne tipe
vozil (na primer: za potniška vozila, za kamione in za vozila za
posebne namene). Praviloma so izdelane iz jekla, zlitin lahkih
kovin, lesa ali plastičnih mas.

Lahko so popolnoma opremljene (na primer: s svojim priborom, kot
na primer: z instrumentnimi tablami, z zakloni pred dežjem, s
sedeži in blazinicami, prekrivali, prtljažniki, z električno
opremo itd.

Tudi nekompletne karoserije so vključene v to tarifno številko -
na primer: karoserije, katerih deli, kot je na primer:
vetrobransko steklo ali vrata, ostanejo ali se dodajajo, ali pa
karoserije, katerih oblazinjenje ali barvanje ni bilo popolnoma
končano.

Tudi kabine za voznika (na primer: tovornih vozil in traktorjev)
se uvrščajo v to tarifno številko.


87.08 DELI IN PRIBOR ZA MOTORNA VOZILA IZ TAR. ŠT. 87.01 DO 87.05

8708.10 - Odbijači in njihovi deli

 - Drugi deli in pribor karoserij (tudi za kabine):

8708.21 - - varnostni pasovi

8708.29 - - drugo

 - Zavore in servozavore in njihovi deli:

8708.31 - - montirane zavorne obloge na nosilcu

8708.39 - - drugo

8708.40 - Menjalniki

8708.50 - Pogonske gredi z diferencialom, tudi tiste, ki imajo
druge transmisijske komponente

8708.60 - Gredi (razen pogonskih) in njihovi deli

8708.70 - Kolesa, njihovi deli in pribor

8708.80 - Obesni blažilniki

 - Drugi deli in pribor:

8708.91 - - hladilniki

8708.92 - - izpušni lonci in izpušne cevi

8708.93 - - vklopno-izklopne sklopke in njihovi deli

8708.94 - - volani, krmilni drogovi in krmilni mehanizmi

8708.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje dele in pribor za vozila, ki se
uvrščajo v tar. št. od 87.01 do 87.05, pod pogojem, da deli in
pribor izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(i)  Mora jih biti možno prepoznati kot dele in pribor, ki so
primerni izključno ali predvsem za navedena vozila.

In (ii) Ne smejo biti izključeni z določili opomb k Oddelku XVII
(glej ustrezna splošna določila komentarja).

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Sestavljeni deli karoserije (opremljeni s kolesi ali
neopremljeni, vendar brez motorja) in njihovi deli (bočni
vzdolžni nosilci, poševniki, traverze, obesne opore, opore in
nosilci karoserije, motorja, tačka za vzpenjanje v vozilo,
akumulator in rezervoar).

Dalje: kesoni pripravljeni za vgradnjo v vozilo, cisterne
pripravljene za vgradnjo na vozilo in druga oprema, ki služi
prevozu tovorov in je pripravljena izključno vgradnji v vozila.

(B) Deli karoserije in pripadajoči pribor, na primer: deli dna,
bočne stranice, sprednje in zadnje stene, oddelki za prtljago
itd., vrata in njihovi deli, pokrovi motorja (havbe), vokvirjena
okna, okna, opremljena z grelnimi upori in električnimi
konektorji, okenski okvirji, blatniki, stopničke - tačke, table z
izstrumenti, pokrovi hladilnika, nosilci registrskih tablic,
odbijači in ojačevala za odbijače, nosilci krmilnega stolpa,
zunanji prtljažniki, ščitniki pred soncem, neelektrične naprave
za gretje in topljenje ledu, ki izkoriščajo toploto motorja,
varnostni pasovi za trajno namestitev v vozilo zaradi varnosti
potnikov, prekrivala za tla (razen prekrival iz tekstilnih
materialov - 63.Poglavje, iz mehke gume -40.Poglavje). Sestavi
(vključno tudi kombinirane enote šasije - karoserije), ki še
nimajo značaja nepopolnih karoserij (na primer: ki še niso
opremljeni z vrati, blatniki, pokrovi za motor ali pokrovi za
prtljažnik, boksi za smučke, magnetni prtljažnik itd.) se
uvrščajo v to tarifno številko in ne v tar. št. 87.07.

(C) Kompletne sklopke (na primer: konične, ploščate, hidravlične,
avtomatske itd., vendar ne elektromehanske iz tar. št. 85.05),
ohišja sklopk, potisne plošče, ročice sklopk in montirane lamele
sklopk (obloke).

(D) Menjalniki vseh vrst (mehanski menjalniki, menjalniki za
hitro spremembo stopnje prenosa, menjalniki s prednastavljivo
izbiro stopnje prenosa, elektromehanski menjalniki, avtomatski
itd.), pretvorniki vrtilnega momenta, ohišja menjalnikov, gredi
(razen notranjih delov motorja), zobniki, zobate sklopke za
neposredni prenos, vzvodov menjalne ročice itd.

(E) Zadnje osi in pogonske osi z diferenciali, ohišja
diferencialov, osrednji in planetarni zobniki.

(F) Drugi transmisijski deli in komponente (na primer: pogonske
osi, polosi, zobniki, dopolnilni diferenciali, drsni ležaji, pari
spreženih zobnikov, reduktorji kardanskih zglobov itd.). Vendar
pa so iz te tarifne številke izključeni deli motorja, na primer:
batnice, ventilne zaklopke in dvigovalniki ventilov iz tar. št.
84.09, prav tako pa tudi kolenaste gredi, odmične gredi in
zamašnjaki iz tar. št. 84.83.

(G) Deli krmilnega mehanizma (na primer: cevaste obloge krmilnega
stolpa, krmilne vezi in ročice, zglobi vezi, ohišja krmila,
ročični zobati prenosniki, mehanizmi servo - krmilnega mehanizma.

Pa tudi napihljive varnostne vreče "Air-bag", ki se vgrajujeo v
volan.

(H) Zavorni mehanizem (tačka, zobniški segment, disk itd.) in
njihovi deli (plošče, bobni, cilindri, montirane zavorne obloge,
oljni rezervoarji za hidravlične zavore itd.), servo - zavore,
ABS-zavore in njihovi deli, razen magnetnih senzorjev (tar.št.
85.09)

(IJ) Negibljive osi (sprednje in zadnje), pesta, rokavi psi,
nosilni stebri osnih rokavov.

(K) Blažilci (amortizerji - frikcijski, hidravlični itd.) in
drugi obesni deli (razen vzmeti), torzijske ročice.

(L) Kolesa (iz stisnjenega jekla, z žičnimi palci itd.),
opremljeni z gumami ali neopremljeni z njimi, gosenice in
garniture koles za vozila, ki se premikajo s pomočjo gosenic,
platišča, pokrovi za kolesa in palci.

(M) Krmilna oprema, na primer: kolo volana, krmilni stolp in
ohišje volana in osi volana, menjalne ročice in ročice za ročno
zavoro, pedala za plin, zavore in sklopke, ročice sklopk za
zavore, sklopke itd.

(N) Hladilniki, rezervoarji za gorivo, izpušni lonci, izpušne
cevi itd.

(O) Kabli za sklopke, zavorni kabli, kabli za plin in podobni
kabli, ki so sestavljeni iz gibljivega zunanjega plašča in
premičnega notranjega kabla. Narezani so na določene dolžine in
opremljeni s fitingi na konceh.

Ta tarifna številka ne vključuje hidravličnih ali pnevmatskih
valjev, ki so vključeni v tar. št. 84.12.


87.09 SAMOVOZNI DELOVNI VOZIČKI, BREZ NAPRAV ZA DVIGANJE ALI
MANIPULIRANJE, KI SE UPORABLJAJO V TOVARNAH, SKLADIŠČIH, LUKAH
ALI NA LETALIŠČIH ZA PREVOZ BLAGA NA KRATKIH RAZDALJAH; VLEČNA
VOZILA (RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 8701), KI SE UPOPRABLJAJO NA
PERONIH ŽELEZNIŠKIH POSTAJ; DELI NAVEDENIH VOZIL

 - Vozila:

8709.11 - - električna

8709.19 - - druga

8709.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje skupino samovoznih tovornih vozil,
ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, pristaniščih ali na
letališčih za prevoz tovora (blaga ali zabojnikov (kontejnerjev)
na kratke razdalje ali na peronih železniških postaj za vleko
manjših prikolic.

Obstaja več tipov različnih velikosti takšnih vozil. Poganja jih
električni motor, ki se oskrbuje z električnim tokom iz
akumulatorja, ali pa motor z notranjim izgorevanjem ali kakšna
druga vrsta motorja.

Osnovne značilnosti, po katerih se ta vozila razlikujejo od vozil
iz tar. št. 87.01, 87.03 ali 87.04, so predvsem naslednje:

(1) Zaradi njihove konstrukcije, praviloma pa tudi oblike, niso
primerna za prevoz potnikov ali blaga po cestah ali drugi javnih
poteh.

(2) Njihova največja hitrost pri polni obremenitvi običajno ni
večja kot 30 do 35 km/h.

(3) Njihov rajdni krog je običajno enak dolžini vozila.

Vozila iz te tarifne številke običajno nimajo zaprte vozniške
kabine, prostor za voznika pa običajno ni večji od ploščadi, na
kateri stoji in upravlja vozilo. Posamezne vrste teh vozil so
lahko opremljene z zaščitnim okvirjem, kovinskim ščitnikom itd.
nad vozniškim sedežem.

Z vozili iz te tarifne številke je moč upravljati med hojo.

Avtokare so samovozni vozički za prevoz blaga. Opremljena so na
primer: s ploščadjo ali kontejnerjem, na katere se naloži blago
in, ki je včasih namenjen tudi za dvigovanje.

Tudi majhne cisterne, ki se običajno uporabljajo na železniških
postajah, se uvrščajo v to tarifno številko (opremljene s
pomožnimi črpalkami ali neopremljene z njimi).

V to tarifno številko so vključeni tudi traktorji, ki se
uporabljajo na peronih železniških postaj in, ki so namenjeni
predvsem za vleko ali potiskanje drugih vozil (na primer: majhnih
prikolic). Ti traktorji sami blaga ne prevažajo in so večinoma
lažji in šibkejši od traktorjev iz tar. št. 87.01. Tovrstni
traktorji se lahko uporabljajo tudi na pristaniških pomolih, v
skladiščih itd.

                              DELI

Ta tarifna številka vključuje dele vozil iz te tarifne številke,
pod pogojem, da izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(i)  Mora jih biti možno prepoznati kot dele, ki so primerni
izključno ali predvsem za navedena vozila.

In (ii) Ne smejo biti izključeni z določili opomb k Oddelku XVII
(glej ustrezna splošna določila komentarja).

V to tarifno številko so vključeni naslednji deli:

(1) šasije,

(2) karoserije, ploščadi, zamenljive stranice, prekucni zaboji,

(3) kolesa z gumami ali brez njih,

(4) sklopke,

(5) menjalniki, diferenciali,

(6) osi,

(7) krmilna kolesa ali ročice,

(8) zavorne naprave in njihovi deli in

(9) kable za sklopke, zavorne kable, kable za plin in podobne
kable, ki so sestavljeni iz gibljivega zunanjega plašča in
premičnega notranjega kabla. Narezani so na določene dolžine in
opremljeni s fitingi na konceh.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) širokokrakih (portalnih) avtokarov in avtokarov, opremljenih
z dvigalom (tar. št. 84.26),

(b) viličarjev in drugih avtokarov z napravami za dvigovanje ali
manipulacijo (tar. št. 84.27) in

(c) damperjev (tar. št. 87.04).


87.10 TANKI IN DRUGA OKLEPNA BOJNA MOTORNA VOZILA, KI SO
OPREMLJENA Z OBOROŽITVENIMI SREDSTVI ALI NE, IN NJIHOVI DELI

Ta tarifna številka vključuje tanke in druga oklepljena
motorizirana borbena vozila (oborožena ali neoborožena) in dele
takšnih vozil.

Tanki (težki, srednji in lahki) so oklepljena borbena vozila, ki
so montirana na gosenice in oborožena z različnim orožjem (s
topovi, mitraljezi, metalci ognja itd.). Orožje je običajno
nameščeno v eni ali več vrtljivih kupol. Tu in tam so tanki
opremljeni s posebnimi giroskopskimi stabilizatorji, ki
zadržujejo cilj na muhi neglede na gibanje vozila. Lahko so
opremljeni tudi z napravami za uničevanje min (na primer: z
"mlatilom" - bobnom, ki je pritrjen na drogovih pred tankom in na
katerega so pripete verige z kroglastimi koncemi), ali pa z
določenim številom težkih valjev, pripetih pred tankom. Ta
tarifna številka zajema tudi amfibijske tanke.

Oklepljena vozila so hitrejša in lažja od tankov, vendar ne
morejo nositi tako težkega oklepa kot tanki, pa tudi tako
velikega topa ne. Včasih so le delno oklepljena. Uporabljajo se
predvsem za policijske naloge, za opazovanje ali prevoze na
bojišču. Nekatera oklepljena vozila imajo gosenice, večina pa je
polgoseničarjev (polovica vozila na gosenicah, druga polovica na
kolesih). Obstajajo tudi vrste oklepljenih vozil s kolesi - za
vožnjo po cestah. Tudi oklepljena vozila so lahko amfibijska (na
primer: oklepljena vozila na gosenicah za izkrcanje).

Ta tarifna številka vključuje še:

(A) Tanke, opremljene z dvigalom za izvlekanje drugih bojnih
vozil.

(B) Oklopljena oskrbovalna vozila (običajno z gosenicami), ki so
predvidena za oborožitev ali ne. Uporabljajo se za prevoz bencina
in streliva na bojišču.

(C) Majhni "tanki", ki so krmiljeni daljinsko in, ki prinašajo
strelivo izpostavljenim bojnim vozilom in topniškim enotam.

(D) Oklepljena vozila, trajno opremljena s posebno opremo za
uničevanje in rušenje.

Ta tarifna številka ne vključuje avtomobilov in kamionov
običajnega tipa, ki so lahko oklepljeni ali opremljeni s pomožnim
oklepom, katerega je moč sneti (tar. št. od 87.02 do 87.05 -
glede na značilnosti).

Samovozna topniška orožja se uvrščajo v tar. št. 93.01. Za ta
orožja je značilno, da streljajo, če se ne premikajo, pri čemer
je delovno območje takšnega orožja omejeno.

                              DELI

Ta tarifna številka vključuje dele vozil iz te tarifne številke,
pod pogojem, da izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(i)  Morajo se prepoznati kot deli, ki so primerni izključno ali
predvsem za navedena vozila.

In (ii) Ne smejo biti izključeni z določili opomb k Oddelku XVII
(glej ustrezna splošna določila komentarja).

Med dele iz te tarifne številke so vključeni:

(1) Karoserije oklepljenih vozil in njihovi deli (kupole,
oklepljena vrata in pokrovi motorjev itd.).

(2) Gosenice, ki so izdelane posebej za tanke.

(3) Posebna cestna kolesa za vožnjo oklepljenih vozil po cestah.

(4) Pogonska kolesa za poganjanje tankovskih gosenic.

(5) Oklepne plošče, obdelane do stopnje, ko jih je moč prepoznati
kot dele vozil iz te tarifne številke.

(6) Kable za sklopke, zavorne kable, kable za plin in podobne
kable, ki so sestavljeni iz gibljivega zunanjega plašča in
premičnega notranjega kabla. Narezani so na določene dolžine in
opremljeni s fitingi na konceh


87.11 MOTORNA KOLESA (TUDI MOPEDI), KOLESA IN PODOBNA VOZILA S
POMOŽNIM MOTORJEM, Z BOČNO PRIKOLICO ALI BREZ NJE; BOČNE
PRIKOLICE

8711.10 - Z batnim motorjem in prostornino cilindrov do vključno
50 cm3

8711.20 - Z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 50 cm3
do vključno 250 cm3

8711.30 - Z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 250 cm3
do vključno 500 cm3

8711.40 - Z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 500 cm3
do vključno 800 cm3

8711.50 - Z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 800 cm3

8711.90 - Drugo

Ta tarifna številka zajema skupino vozil z dvema kolesoma in z
motorjem, ki so namenjena predvsem za prevoz oseb.

Razen motornih koles običajnih tipov, so vključeni v to tarifno
številko: motorni skuterji, ki so značilni po majhnih kolesih in
po vodoravni ploščadi, ki povezuje sprednji in zadnji del vozila;
mopede z vgrajenim motorjem in pedali ter kolesa na nožno pogon
(in vozila podobne vrste), opremljene s pomožnim motorjem.

Motorna kolesa so lahko opremljena tudi z zaščitami voznika pred
slabim vremenom ali z bočno prikolico.

Vozila s tremi kolesi (na primer: "dostavni tricikel") se prav
tako uvrščajo v to tarifno številko, pod pogojem, da nimajo
lastnosti motornih vozil, ki so vključena v tar. št. 87.03 (glej
komentar k tar. št. 87.03).

V to tarifno številko so vključene tudi bočne prikolice vseh vrst
- to so vozila za prevoz potnikov ali blaga, katerih ni moč
uporabljati samostojno. Bočne prikolice so opremljene na eni
strani s kolesom, na drugi strani pa imajo priključke za priklop
na kolo na nožni pogon ali motorno kolo s strani. Bočna prikolica
se premika vzporedno s kolesom (biciklom) ali motornim kolesom.

Iz te tarifne številke so izključene prikolice, ki se priklopijo
na zadnji del kolesa na nožni pogon (bicikla) ali motornega
kolesa (tar. št. 87.16).


87.12 DVOKOLESA IN DRUGA KOLESA (TUDI DOSTAVNI TRICIKLI), BREZ
MOTORNEGA POGONA

Ta tarifna številka vključuje kolesa in podobna tovrstna vozila
brez motorja. To so vozila brez motornega pogona, ki se premikajo
s pomočjo pedal in, ki imajo lahko več koles (na primer: kolesa
na nožni pogon, vključno tovrstna vozila za otroke - tricikle,
štiricikle).

Razen običajno konstruiranih koles na nožni pogon, vključuje ta
tarifna številka tudi raznovrstne specialna kolesa, kot so:

(1) Dostavni tricikli za raznašanje blaga, ki so običajno v
obliki povezane celote, ki ima zaboj (včasih izoliran), ki je
montiran nad prednjima kolesoma.

(2) Tandemska kolesa.

(3) Monocikli in bicikli, konstruirani posebej za varietejske
umetnike. Ta vozila so zelo lahka in imajo tog ozobljen obroč.

(4) Bicikli, posebej konstruirani za invalide (na primer: s
posebnim dodatkom, ki omgoča gonjenje bicikla z eno nogo).

(5) Bicikli, opremljeni s pomožnimi kolesi za vzdrževanje
ravnotežja. Pomožna kolesa so pritrjena na pesto zadnjega kolesa.

(6) Dirkalni bicikli.

(7) Štiricikli, opremljeni z več sedeži in več pari pedal,
vgrajenih na lahko konstrukcijo.

Tudi kolesa na nožni pogon, opremljeni z bočno prikolico, se
uvrščajo v to tarifno številko, vendar pa se bočne prikolice,
uvožene posebej, uvrščajo v tar. št. 87.11.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) tirnih koles na nožni pogon, namenjenih za preglede proge
(tar. št. 86.04),

(b) koles in podobnih tovrstnih vozil, opremljenih s pomožnim
motorjem (tar. št. 87.11),

(c) koles- igrač in podobnih igrač (ki niso iste kot otroška
kolesa, izdelani v obliki običajnih biciklov) (tar. št. 95.01) in

(d) koles na nožni pogon in podobnih tovrstnih vozil,
konstruiranih posebej in izključno za uporabo v zabaviščnih
parkih (tar. št. 95.08).


87.13 INVALIDSKI VOZIČKI, KI SO OPREMLJENI Z MOTORNIM ALI
DRUGAČNIM MEHANSKIM POGONOM ALI NE

8713.10 - Brez motornega ali drugega mehanskega pogona

8713.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje vozičke ali podobna vozila, ki so
posebej konstruirana za prevoz invalidov (bolnikov, paralitikov,
amputirancev itd.), neglede na to, ali so opremljena s sredstvi
za mehanski pogon, ali ne.

Vozila na mehanski pogon običajno poganja lahek motor, ali pa se
jih poganja z roko s pomočjo ročice ali ročičnega mehanizma.
Drugi invalidski vozički se potiskajo z roko, ali pa premikajo
tako, da se z roko poganja kolesa neposredno.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) običajnih vozil, ki so preprosto preurejena tako, da jih
invalid lahko vozi (na primer: avtomobili z ročno krmiljeno
sklopko, pospeševalnikom itd.) (tar. št. 87.03) ali biciklov,
opremljenih s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid
lahko poganja z eno nogo (tar. št. 87.12) in

(b) nosil na kolesih (tar. št. 94.02).


87.14 DELI IN PRIBOR VOZIL IZ TAR. ŠTEVILK 87.11 DO 87.13

 - Za motorna kolesa (tudi mopede):

8714.11 - - sedeži

8714.19 - - drugi

8714.20 - Za invalidske vozičke

 - Drugi:

8714.91 - - okvirji in vilice ter njihovi deli

8714.92 - - platišča in napere koles

8714.93 - - pesta, razen pest z zavoro in zavor za pesta, in
prosta verižna kolesa

8714.94 - - zavore, vključno pesta z zavoro in zavore za pesta,
in njihovi deli

8714.95 - - sedeži

8714.96 - - pedala in prestave v pestu ter njihovi deli

8714.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje dele in pribor za motorna kolesa
(vključno za mopede), za kolesa na nožni pogon in za podobna
tovrstna vozila, opremljena s pomožnim motorjem, za bočne
prikolice, za kolesa na nožni pogon in podobna tovrstna vozila
brez motorja in za invalidske vozičke - vendar le, če ti deli in
pribor izpolnjujejo o b a naslednja pogoja:

(i)  Morajo se prepoznati kot deli, ki so primerni izključno ali
predvsem za navedena vozila.

In (ii) Ne smejo biti izključeni z določili opomb k Oddelku XVII
(glej ustrezna splošna določila komentarja).

Med dele in pribor iz te tarifne številke so vključeni:

(1) Karoserije in njihovi deli za dostavne tricikle, bočne
prikolice ali invalidske vozičke (zložljive strehe, vrata, tla
itd.).

(2) Šasije, okvirji in njihovi deli.

(3) Zobniški sestavi, menjalniške škatle, sklopke in druga oprema
za transmisijo in njihovi deli za motorna kolesa.

(4) Kolesa in njihovi deli (pesta, platiščni segmenti, palci
itd.).

(5) Verižniki z enosmernim prenosom.

(6) Drsnice in drugi prenosniki in njihovi deli.

(7) Krivični mehanizem in njegovi deli (verižniki, pedalne tačke,
osi pogonskega mehanizma itd.), pedala in njihovi deli (osi),
stremena.

(8) Tačka nožnega zaganjača (običajno za motorna kolesa), tačke
in drugi krmilni mehanizmi.

(9) Zavore vseh vrst (čeljustne zavore za platišča, bobnaste
zavore, nožne zavore koles na nožni pogon itd.) in njihovi deli
(zavorne tačke, ročaji za prijemanje čeljustnih zavor, bobni in
tačke za bobnaste zavore, sklopke za zavore za platišča itd.).

(10) Krmilne ročice, vratovi krmila, ročaji (iz plute, plastične
mase itd.).

(11) Sedala in podporniki za sedala, prevleke za sedala.

(12) Vilice, vključno teleskopske vilice in njihove dele (glave
in rokavi, vilice itd.).

(13) Cevi in spojke za okvir koles na nožni pogon.

(14) Hidravlični blažilci (amortizerji) in njihovi deli.

(15) Blatniki in njihove opore (podporniki, palica za
pritrjevanje itd.).

(16) Mačja očesa (montirana).

(17) Ščitnik za obleko (razen mrež iz tar. št. 56.08), ščitnik
prenosne verige, nasloni za noge in ščitniki nog.

(18) Ščitnik za kolena in noge za motorna kolesa.

(19) Pokrovi rezervnih koles za skuterje.

(20) Izpušni lonci in njihovi deli.

(21) Rezervoarji za gorivo.

(22) Vetrobrani.

(23) Prtljažniki, nosilci luči, nosilci steklenic z vodo.

(24) Pogonski vzvodi in ročice za zaganjanje; naslonjala za hrbet
in stebri za premikanje naslonjal, naslonjala za noge, ščitniki
za noge itd. za invalidske vozičke.

(25) Kabli za sklopke, zavorni kabli, kabli za plin in podobni
kabli, ki so sestavljeni iz gibljivega zunanjega plašča in
premičnega notranjega kabla. Narezani so na določene dolžine in
opremljeni s fitingi na konceh.


87.15 OTROŠKI VOZIČKI IN NJIHOVI DELI

V tej tarifni številki so zajeti:

(I) Otroški vozički, zložljivi ali nezložljivi, z dvema ali več
kolesi - običajno se potiskajo z roko (športni otroški vozički,
globoki otroški vozički s streho itd.).

(II) Deli navedenih vozičkov, v kolikor izpolnjujejo O B A
naslednja pogoja:

(i)  Morajo se prepoznati kot deli, ki so primerni izključno ali
predvsem za navedena vozila.

In (ii)  Ne smejo biti izključeni z določili opomb k Oddelku XVII
(glej ustrezna splošna določila komentarja).

V to tarifno številko se uvrščajo naslednji deli:

(1) Košare, ki se montirajo na šasijo, vključno košare, ki
služijo kot zibke, če jih snamemo.

(2) Šasije in njihovi deli.

(3) Kolesa (opremljena z gumami ali neopremljena z njimi) in
njihovi deli.


87.16 PRIKLOPNIKI IN POLPRIKLOPNIKI; DRUGA VOZILA, NESAMOVOZNA;
NJIHOVI DELI

8716.10 - Priklopniki in polpriklopniki za bivanje ali kampiranje

8716.20 - Samonakladalni ali samorazkladalni priklopniki in
polpriklopniki za kmetijske namene

 - Drugi priklopniki in polpriklopniki za prevoz blaga:

8716.31 - - priklopniki-cisterne in polpriklopniki-cisterne

8716.39 - - drugi

8716.40 - Drugi priklopniki in polpriklopniki

8716.80 - Druga vozila

8716.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje skupino vozil brez mehanskega
pogona (razen vozil iz predhodnih tarifnih številk), ki so
opremljena z enim ali več kolesi in, ki so konstruirana za prevoz
potnikov ali blaga. V to tarifno številko se uvrščajo tudi vozila
brez mehanskega pogona in brez koles (na primer: sani, ki se
premikajo po lesenih drsalkah itd.).

Vozila iz te tarifne številke se potiskajo ali vlečejo z rokami,
živino, ali pa z drugimi vozili (s traktorji, kamioni, vozovi,
motornimi kolesi, kolesa na nožni pogon itd.).

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Prikolice in polprikolice.

V smislu te tarifne številke označuje izraz "prikolice in
polprikolice" vozila (razen bočnih prikolic), namenjena izključno
priklopu na drugo vozilo s pomočjo posebne priklopne naprave
(avtomatske ali neavtomatske).

Najpomembnejša vrsta prikolic in polprikolic iz te skupine so
prikolice in polprikolice, namenjene za motorna vozila. Prikolice
imajo običajno dva ali več parov koles in priklopno napravo, ki
je montirana na sprednjih kolesih. Pri takšnih večosnih
prikolicah služijo prednja kolesa tudi kot krmilo. Polprikolice
so opremljene samo z zadnjimi kolesi, njihov sprednji del pa leži
na ploščadi vlečnega vozila, na katerega so priklopljene s
posebno priklopno napravo.

V smislu naslednjih pojasnil k tej tarifni številki označuje
izraz "prikolice" tudi polprikolice.

Med prikolice, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so
vključene:

(1) Prikolice karavanskega tipa (za bivanje ali kampiranje).

(2) Samonakladalne poljedelske prikolice, ki so opremljene z
napravami za avtomatsko nakladanje in morebiti tudi z dodatki za
drobljenje živinske krme, koruznih stebel itd.

 Ta tarifna številka ne vključuje samonakladalnih prikolic s
trajno vgrajeno opremo za žetev, rezanje, drobljenje in transport
trave, koruze itd. (tar. št. 84.33).

(3) Samorazkladalne prikolice za prevažanje raznih izdelkov
(živinske krme, gnojil itd.) s premičnim dnom za razkladanje. Te
prikolice so lahko opremljene z raznimi priklopnimi napravami (za
drobljenje gnojila, za rezanje živinske krme itd.), kar jim
omogoča prilagoditi se kot trosilnik stelje, zaboj za živinsko
krmo ali kot prikolica za koreninaste plodove.

(4) Druge prikolice za transport blaga:

(a) Prikolice - cisterne (s črpalkami ali brez njih).

(b) Prikolice za poljedelska, javna dela itd (prekucne ali
neprekucne).

(c) Prikolice z hladilnimi napravami ali s toplotno izolacijo za
prevoz hitro kvarljivega blaga.

(d) Prikolice za selitve (za prevoz pohištva).

(e) Prikolice z enim ali dvema nadstropjema za prevoz živine,
avtomobilov, koles na nožni pogon itd.

(f) Prikolice, prilagojene za prevoz določenega blaga (na primer:
za prevoz ravnega stekla).

(g) Cestno - tirne prikolice (ki se uporabljajo predvsem kot
cestne prikolice, a jih je moč prevažati na posebnih železniških
vagonih, opremljenih z vodili).

(h) Prikolice, opremljene s tiri za cestni prevoz železniških
vagonov.

(ij) Prikolice s spuščeno osnovo in z nakladalnimi rampami - za
transport težke opreme (tankov, dvigal, buldožerjev, električnih
transformatorjev itd.).

(k) Samostojni premični podstavki z dvema ali štirimi kolesi za
prevažanje debel.

(l) Prikolice za prevoz debel.

(m) Prikolice za strelivo - oklepljene ali neoklepljene.

(n) Majhne prikolice za kolesa na nožni pogon ali motorna kolesa.

(5) Druge prikolice:

(a) Prikolice za motorna vozila, izrecno namenjene za prevoz
potnikov.

(b) Bivalne prikolice v zabaviščnih parkih (razen tistih iz tar.
št. 95.08).

(c) Razstaviščne prikolice.

(d) Prikolice - knjižnice.

(B) Vozila, katera se potiska ali vleče z roko.

V to skupino so vključeni:

(1) Razni vozički, vključno tudi vozičke, specializirane za
uporabo v posebnih industrijah (na primer: v tekstilni ali
keramični industriji, v mlekarnah itd.).

(2) Vozički z enim kolesom, vozički za prtljago, vozički z
lijakom za izpraznjevanje in prekucni vozički.

(3) Gostinski vozički (razen vrst, ki so vključeni v tar. št.
94.03), ki se uporabljajo predvsem na železniških postajah
(vozički - bifeji).

(4) Ročni vozički (na primer: za odvoz smeti).

(5) Rikše.

(6) Majhni vozički s toplotno izolacijo, ki jih uporabljajo
sladoledarji.

(7) Vse vrste trgovskih vozičkov. Ta lahka vozila so včasih
opremljena s pnevmatskimi gumami.

(8) Sani, vlečene z rokami, za prevažanje drv v hribovskih
predelih.

 Iz te tarifne številke so izključeni majhni ZABOJNIKI na kolesih
(na primer: košare na kolesih) iz pletarskega materiala ali iz
kovin tistih vrst, ki nimajo šasije in se uporabljajo v
delavnicah. Takšni vozički se uvrščajo po materialu, iz katerega
so izdelani.

(C) Vozila z živinsko vprego.

V to skupino so vključeni:

(1) Paradni vozovi, zaprte kočije, kočije, kabrioleti.

(2) Pogrebni vozovi.

(3) Cize.

(4) Otroški vozovi z oslovsko vprego in vozovi za vpreganje
ponijev, ki se uporabljajo v zabaviščnih parkih, na sejmih itd.

(5) Dostavna vozila vseh vrst, vozila za selitve (za prevoz
pohištva).

(6) Vse vrste vozov, prekucni vozovi.

(7) Sani.

                VOZILA, OPREMLJENA S STROJI ITD.

Uvrščanje naprav, ki sestoje iz vozil s trajno vgrajenimi stroji
ali pripravami, se določa po bistvenem značaju celote. Zato
vključuje ta tarifna številka takšne naprave, katerim daje
bistveni značaj vozilo. Na drugi strani pa so iz te tarifne
številke izključene enote, katerim dajejo bistveni značaj
vgrajeni stroji ali naprave.

Iz pravkar navedenega izhaja:

(I) Da se v to tarifno številko uvrščajo vozički, vozovi ali
prikolice z vgrajenimi rezervoarji, neglede na to, ali so
opremljeni ali niso opremljeni s pomožnimi napravami za polnjenje
ali praznjenje.

(II) Da so izključena iz te tarifne številke naslednja vozila,
ki se uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza njihovemu stroji
ali aparatu:

(a) ročni vozički, vprežni vozovi ali prikolice z vgrajeno opremo
za škropljenje iz tar. št. 84.24,

(b) stroji in naprave, montirane na preprosti šasiji s kolesi, ki
je namenjena za vleko, kot so na primer: premične črpalke in
kompresorji (tar. št. 84.13 ali 84.14) in premična dvigala ter
mehanske lestve (tar. št. 84.26 ali 84.28) in

(c) vlečeni betonski mešalci (tar. št. 84.27).

                              DELI

Ta tarifna številka vključuje tudi dele navedenih vozil, v
kolikor izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(i)  Morajo se prepoznati kot deli, ki so primerni izključno ali
predvsem za navedena vozila.

In  (ii)  Ne smejo biti izključeni z določili opomb k Oddelku
XVII (glej ustrezna splošna določila komentarja).

Med dele iz te tarifne številke so vključeni:

(1) šasije in njihovi sestavni deli (vzdolžni nosilci, prečni
nosilci itd.),

(2) osi,

(3) karoserije in njihovi deli,

(4) lesena ali jeklena kolesa in njihovi deli, vključno tudi
kolesa z gumami,

(5) naprave za priklop (kljuke, zaderike itd.),

(6) zavore in njihovi deli in

(7) udarniki, poteznice in podobni deli.

Iz te tarifne številke je izključena oprema za zimske športe, kot
so na primer: tobogani, bobi, sani itd. (tar. št. 95.06).


                          88. POGLAVJE

          ZRAKOPLOVI, VESOLJSKA VOZILA IN NJIHOVI DELI

Opomba za tarifne podštevilke

1. Pri tar. podšt. 8802.11 do 8802.40 izraz "prazne neoperativne
mase" pomeni maso stroja normalno pripravljenega za polet, brez
teže posadke, goriva in opreme, razen stalno pritrjene opreme.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

-  balone, vodljive zrakoplove-dirižable in zrakoplove brez
pogona (tar. št. 88.01),

-  druge zrakoplove, vesoljska vozila (vključno satelite) in
sredstva za izstrelitev vesoljskih vozil (tar. št. 88.02),

-  nekatero opremo v zvezi z njimi, kot so padala (tar. št.
88.04),

-  opremo za vzletanje letal, palubne ustavljalnike letal in
zemeljske trenažerje (simulatorji letenja) (tar. št. 88.05).

Skladno z določili Oddelka XVII (glej splošna določila komentarja
k temu Oddelku), so vključeni v ta Oddelek tudi deli te opreme.

Nepopolno sestavljena ali nedokončana letala (na primer: letala
brez motorjev ali notranje opreme) se uvrščajo kot ustrezna
popolno sestavljena ali dokončana letala, pod pogojem, da imajo
bistvene lastnosti dokončanih ali kompletnih letal.


88.01 BALONI IN VODLJIVI ZRAKOPLOVI; JADRALNA LETALA, PILOTIRANI
ZMAJI IN DRUGA LETALA BREZ POGONA

8801.10 - Jadralna letala in pilotirani zmaji

8801.90 - Drugo

          (I) BALONI IN VODLJIVI ZRAKOPLOVI (DIRIŽABLI)

V to skupino so vključeni zrakoplovi, lažja od zraka, neglede na
njihovo uporabo (vojaška, športna, znanstvena, reklamna itd.).
Med te zrakoplove so vključeni prosti baloni ali privezani
baloni, ki so z vrvjo privezani na zemljo, ter dirižabli (zračne
ladje) na mehanski pogon.

V to tarifno številko so vključeni tudi naslednje vrste balonov,
ki se uporabljajo v letalstvu in meteorologiji:

(1) Sondirni baloni, ki se uporabljajo za prevoz radijskih
sondirnih instrumentov v velike višine. Lahko so težki do 4.500
gramov, običajno pa so težki med 350 in 1.500 grami.

(2) Baloni - piloti, katere spuščajo, da pokažejo hitrost in smer
vetra. Praviloma so težki od 50 do 100 gramov.

(3) Baloni za določanje višine (višinski baloni). Od balonov pod
(1) in (2) so manjši (običajno so težki med 4 in 30 grami) in se
uporabljajo za določanje višine oblakov.

Baloni, ki se uporabljajo v meteorologiji, so večinoma iz zelo
tanke gume visoke kvalitete z visoko stopnjo širjenja. Iz te
tarifne številke so izključeni baloni - igrače za otroke (tar.
št. 95.03), ki so od balonov iz te tarifne številke razlikujejo
po slabši kvaliteti, kratkim grlom za napihovanje in po reklamah
in okrasih, ki se na njih pogosto nahajajo.

            (II) JADRALNA LETALA IN PILOTIRANI ZMAJI

Jadralna letala so letala, težja od zraka, ki se plovejo tako, za
izkoriščajo atmosferske tokove. Vendar pa se jadralna letala, ki
so opremljena ali predvidena za opremljanje z motorjem, uvrščajo
v tar. št. 88.02.

Pilotirani zmaji imajo običajno krila v obliki grške črke delta,
ki omogočajo osebi, oprti na sistem nosilcev, določeno
manevriranje v zraku. Ta krila so večinoma iz tekstilnega
materiala, ki je napet preko (običajno) kovinskega okvira
(konstrukcije).

               (III) DRUGI ZRAKOPLOVI BREZ POGONA

V to skupino so vključeni zmaji, težji od zraka, ki nimajo
mehanskega pogona. Papirnati zmaji imajo vrv, s katero so
privezani na zemljo (kot baloni). Lahko se uporabljajo za prenos
meteoroloških instrumentov.

Zmaji, ki dajejo videz igrač, so iz te tarifne številke
izključeni (tar. št. 95.03).

Ta tarifne številke ne vključuje tudi modelov, izdelanih v
natančnih ali nenatančnih razmerjih, ki se uporabljajo kot okras
(tar. št. 44.20 ali 83.06), za demonstracijske namene (tar. št.
90.23), ali pa kot igrače ali kot modeli za rekreacijo (tar. št.
95.03).


88.02 DRUGA LETALA (NPR. HELIKOPTERJI, LETALA); VESOLJSKA VOZILA
(VKLJUČNO S SATELITI) IN SREDSTVA ZA ORBITALNO ALI IZVENORBITALNO
LANSIRANJE VESOLJSKIH VOZIL

 - Helikopterji:

8802.11 - - prazne neoperativne mase do vključno 2000 kg

8802.12 - - prazne neoperativne mase nad 2000 kg

8802.20 - Letala in drugi zrakoplovi, prazne neoperativne mase do
vključno 2000 kg

8802.30 - Letala in drugi zrakoplovi, prazne neoperativne mase
nad 2000 do vključno 15000 kg

8802.40 - Letala in drugi zrakoplovi, prazne neoperativne mase
nad 15000 kg

8802.60 - Vesoljska vozila (vključno s sateliti) in sredstva za
orbitalno ali izvenorbitalno lansiranje vesoljskih vozil

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Letala na mehanski pogon, ki so težja od zraka. V to skupino
so vključena letala (letala, ki pristajajo na zemlji, na vodi ter
amfibijska letala), giroplani (opremljeni z enim ali več rotorji,
ki se prosto vrtijo okrog pokončnih osi) in helikopterji
(opremljeni z enim ali več mehansko gnanih rotorjev).

Ti zrakoplovi so lahko namenjeni za vojaške namene, za prevoz
potnikov in blaga, ali pa za vadbo, fotografiranje iz zraka, za
kmetijske namene, za reševalne akcije, za protipožarne,
meteorološke ali znanstvene namene. Zrakoplovi, ki se vodijo s
pomočjo radija z zemlje ali iz drugega zrakoplova, se prav tako
uvrščajo v to tarifno številko, kot tudi zrakoplovi, ki so
konstruirani posebej tako, da lahko služijo tudi kot cestna
vozila.

(2) Vesoljska vozila, ki lahko letijo izven zemeljske atmosfere
(na primer: telekomunikacijski ali meteorološki sateliti).

(3) Sredstva za izstrelitev vesoljskih vozil. Njihova funkcija je
vmestiti uporabni tovor v krožnico okoli Zemlje oziroma v orbito
("Sredstva za izstrelitev satelitov"), ali pa pripeljati tovor v
področje izven gravitacijskega območja Zemlje ("Sredstva za
izstrelitev vesoljskih vozil". Ta sredstva dajejo uporabnemu
tovor ob koncu svojega potisnega leta hitrost, večjo od 7000 m/s.

(4) Sub-orbitalna vozila, ki se gibljejo po parabolični orbitalni
tirnici in v glavnem nosijo instrumentarij za znanstvene ali
druge tehnične namene, vključno tiste v obliki ploščadi, ki se
lahko vrne v zemeljsko atmosfero. Kadar se ploščad izstreli, ta
vozila ne presežejo hitrosti 7.000 m/s. Ploščadi običajno vrnejo
na Zemljo s padalom zaradi obnove.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključena tista "vojaška
lansirna sredstva" ali "balistični projektili", katerih uporabni
tovor se potem, ko doseže največjo oddaljenost, vrnejo na Zemljo,
in katerih končna hitros je manjša od 7000 m/s (tar. št. 93.06).
S seboj nosijo vojaško orožje na primer: eksploziva, kemična
sredstva (kemična orožja) in ko dosežejo parabolično orbitalno
tirico, so pripravljena dejstvovati na ustrezene cilje (tarčo).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) modeli, izdelani v točnem merilu ali ne, ki se uporabljajo na
primer: za okras (na primer: tar. št. 44.20 ali 83.06), ali pa za
zgolj demonstracijske namene (tar. št. 90.23) in

(b) igrače ali modeli za rekreacijske namene (tar. št. 95.03).


88.03 DELI BLAGA IZ TAR. ŠT. 88.01 ALI 88.02

8803.10 - Elise, rotorji in njihovi deli

8803.20 - Glavna podvozja letal in njihovi deli

8803.30 - Drugi deli letal in helikopterjev

8803.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje dele izdelkov iz tar. št. 88.01 in
88.02, če izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(i)  Spoznati se morajo kot deli primerni izključno ali predvsem
za uporabo za izdelke iz naštetih tarifnih številk.

In (ii)  Ne smejo biti izključeni z določili k Oddelku XVII (glej
ustrezna določila komentarja).

Med dele iz te tarifne številke so vključeni:

(I) Deli balonov in vodljivih zrakoplovov - dirižablov, kot so:

(1) Balonske košare (gondole).

(2) Plašči in njihovi deli (trakovi ali plošče).

(3) Nosilni obroči.

(4) Balončki (ki se namestijo v zračni balon).

(5) Toga okostja in njihovi elementi.

(6) Stabilizatorji in krmila.

(7) Elise za vodljive zrakoplove - dirižable.

(II) Deli zrakoplovov, vključno jadralnih letal in zmajev.

Na primer:

(1) Letalski trupi in njihovi oddelki, kot tudi njihovi notranji
ali zunanji deli (na primer: nosilne kape, repni stožci,
aerodinamični prehodi, obloge, pregradne stene, prtljažniki, dna,
instrumentne plošče, okvirji, vrata, rešilni tobogani, okna,
stranske odprtine itd.).

(2) Krila in njihovi sestavni deli (nosilni tramovi, rebra,
prečni nosilci).

(3) Krmilne ploskve, premične ali nepremične (krilca, podkrilca,
spojlerji, zakrilca, višinska krmila, smerna krmila,
stabilizatorji, servo krilca itd.).

(4) Plašči, pokrovi, oporniki in nosilci motorjev.

(5) Glavna podvozja letal (vključno zavore in zavorne naprave) in
oprema za njihovo povlekanje v trup letala; kolesa z gumo ali
brez nje; pristajalne smuči.

(6) Plovci za vodna letala (hidroletala.)

(7) Elise (propelerji), rotorji za helikopterje in giroplane;
lopatice propelerjev in rotorjev; naprave za obračanje kril,
propelerjev in rotorjev.

(8) Krmilni vzvodi (krmilne palice, vzvodi in razni drugi vzvodi
za krmiljenje zrakoplovov).

(9) Rezervoarji za gorivo, vključno tudi pomožne rezervoarje za
gorivo.


88.04 PADALA (VKLJUČNO JADRALNA PADALA) IN ROTOŠUTI; NJIHOVI DELI
IN PRIBOR

V to tarifno številko se uvrščajo padala, ki se uporabljajo za
spuščanje oseb, vojaško oskrbo, spuščanje opreme, meteoroloških
instrumentov, osvetljevalnih naprav itd. Nekateri tipi padal
služijo kot repna padala za ustavljanje letal. Glede na svojo
upouporabo, so lahko padala raznih velikosti in so lahko izdelani
iz svile, sintetičnih in umetnih vlaken, iz lanu, bombaža,
papirja itd.

Zgornji del navadnih padal, katere uporabljajo posadke letal, je
najpogosteje iz majhnega pilotskega padala, ki se odpre na poteg
vrvice za odpiranje. To padalo nato odpre glavno padalsko kupolo,
na katero je pritrjeno določeno število vrvi. Vrvi se spodaj
zberejo v dva ali več dvižnikov, ki so pritrjeni na trak okoli
padalčevega telesa. Ta trak je sestavljen iz opasnic, opremljenih
s sponkami in kaveljčki. Pilotsko padalo, glavno padalo in vrvi
so pazljivo zloženi v vreči (kontejnerju), ki so odpira na poteg
z vrvico.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi deli padal in njihov
pribor, kot so: vreče - kontejnerji, oprema za pritrjevanje in
okvirji z vzmetnimi mehanizmi za odpiranje padala, pa tudi deli
in pribor za rotošute.


88.05 OPREMA ZA LANSIRANJE LETAL; KROVNA PRESTREZALA LETAL IN
PODOBNE NAPRAVE; NAPRAVE ZA TRENIRANJE LETENJA NA TLEH; DELI
NAVEDENIH IZDELKOV

8805.10 - Oprema za lansiranje letal; krovna prestrezala letal in
podobne naprave ter njihovi deli

8805.20 - Naprave za treniranje letenja na tleh in njihovi deli

V to tarifno številko so vključene tri povsem različne vrste
izdelkov:

(A) Oprema za izstrelitev zrakoplovov.

Ta oprema se običajno uporablja na ladjah, sestoji pa iz kovinske
konstrukcije, ki zrakoplov ob izstrelitvi (katapultiranju)
usmerja. Pospešek, potreben za vzlet, nastane s pomočjo
stisnjenega zraka, pare, eksplozivnega naboja itd., ki deluje na
sani ali bat, na katerega je zrakoplov nameščen.

V to tarifno številko niso vključeni:

(a)  motorni vitli, ki se uporabljajo za vzlet jadralnih letal
(tar. št. 84.25) in

(b)  raketne izstrelilne rampe in stolpi, ki raketam pri vzletu
samo dajejo pravo smer, jih pa ne potiskajo, saj se rakete
dvignejo z lastnim pogonom (tar. št. 84.79).

(B) Palubni ustavljalniki letal in podobna oprema.

Ta sredstva se uporabljajo na letalonosilkah in na nekaterih
letališčih. Služijo zmanjšanju hitrosti pristajajočega letala in
tako krajšajo dolžino pristajalne steze.

Vendar v to tarifno številko ne spada druga oprema, kot je na
primer: varnostna oprema (na primer: mreže).

(C) Zemeljski trenažerji letenja.

Primeri opreme, ki se uporablja za vadbo letalcev, so:

(1) Simulatorji letenja, ki delujejo elektronsko.

Vgrajene elektronske naprave vzpostavljajo pogoji letenja.
Izračunavajo vrednosti, ki so posledica danih pogojev letenja in
manevrov, ki jih preko ročice posreduje letalec - učenec, vse to
pa pokažejo na tabli z instrumenti v kabini.

 Če je tovrstna oprema montirana na šasijo motornega vozila ali
prikolice, se uvršča v tar. št. 87.05 ali 87.16 - odvisno od
primera (glej komentar k tar. št. 87.16).

(2) Naprava, znana kot "trenažer" (link trainer) sestoji iz
majhne kabine, ki se obrača na podstavku. Opremljena je kot
pilotska kabina v letalu in omogoča učencu izvajati vse manevre,
katere zahteva resnično letenje.

                              DELI

Ta tarifna številka vključuje tudi dele navedenih proizvodov, v
kolikor izpolnjujejo OBA naslednja pogoja:

(i) Spoznani morajo biti kot deli primerni izključno ali predvsem
za uporabo za izdelke iz naštetih tarifnih številk.

in (ii) Ne smejo biti izključeni z določili k Oddelku XVII (glej
ustrezna določila komentarja).

Vendar pa je iz te tarifne številke izključena oprema, namenjena
predvsem za beleženje človeških reakcij v težkih letalnih pogojih
(na primer: pri velikih pospeških, pomanjkanju kisika itd.);
takšna oprema (na primer: kabine, nameščene na vrteči se osnovi,
ki simulirajo pogoje letenja z nadzvočno hitrostjo) ima značaj
aparatov za preskus refleksov in se uvršča v tar. št. 90.19.

Oprema, ki ni posebej namenjena za vadbo pilotov v letenju, pač
pa za splošno vadbo letalske posadke (na primer: modeli
giroskopov v povečanem merilu), je iz te tarifne številke prav
tako izključena (tar. št. 90.23).


                          89. POGLAVJE

             LADJE, ČOLNI IN PLAVAJOČE KONSTRUKCIJE

OPOMBA

1. Trup plovila, nedokončano ali nekompletno plovilo,
sestavljeno, nesestavljeno ali razstavljeno, ali kompletno
plovilo, nesestavljeno ali razstavljeno, se uvršča v tar. št.
89.06, če nima bistvenih značilnosti določene vrste plovila.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje ladje, čolne in druge plovne objekte vseh
vrst (na lastni pogon ali brez njega), prav tako pa tudi
plavajoče konstrukcije, kot so: kesoni, ploščadi za izkrcanje in
boje. To poglavje vključuje tudi zračnoblazinska vozila
(howercraft), ki se premikajo nad vodo (nad morjem, rečnimi
ožinami, jezeri), neglede na to, ali lahko pristajajo na plažah
ali v pristaniških dokih in neglede na to, ali se lahko premikajo
tudi nad ledom, ali ne (glej Opombo 5 k Oddelku XVII).

VAŽNO JE POUDARITI, DA ZA TO POGLAVJE NISO PREDVIDENE TARIFNE
ŠTEVILKE ZA DELE IN OPREMO, KI SE MORAJO UVRŠČATI V DRUGA
POGLAVJA TE NOMENKLATURE!

V to poglavje so vključeni tudi:

(A) Nedokončana ali nekompletna vozila (na primer: vozila brez
lastnega pogonskega stroja, navigacijskih instrumentov, strojev
za dvigovanje ali manipulacijo ali brez notranje opreme).

(B) Trupi iz kakršnegakoli materiala.

Kompletna plovila, ki se dobavljajo nesestavljena ali
razstavljena, trupi in nedokončana ali nekompletna plovila
(sestavljena ali nesestavljena), se uvrščajo kot plovila določene
vrste, če imajo bistveno značilnost tovrstnega plovila. Sicer se
takšno blago uvršča v tar. št. 89.06.

V nasprotju z določili, ki se nanašajo na transportno opremo iz
drugih poglavij Oddelka XVII, so iz tega poglavja izključeni vsi
deli, ki se dobavljajo posebej (razen trupov) in ves pribor
plovil ali plavajočih konstrukcij, četudi jih je moč nedvoumno
prepoznati kot takšne. Takšni deli in pribor se uvrščajo v
ustrezne tarifne številke drugje v Nomenklaturi,

Na primer:

(1) Deli in pribor, navedeni v Opombi 2 k Oddelku XVI.

(2) Lesena vesla vseh vrst (tar. št. 44.21).

(3) Vrvi in konopci iz tekstilnega materiala (tar. št. 56.07).

(4) Jadra (tar. št. 63.06).

(5) Jamborji, pokrovi tovornega ladijskega jaška, stopnice,
ograje in pregrade za ladje ali čolne in deli ladijskih trupov,
ki imajo značaj kovinskih konstrukcij (tar. št. 73.08).

(6) Železne ali jeklene vrvi (tar. št. 73.12).

(7) Železna ali jeklena sidra (tar. št. 73.16)

(8) Elise (propelerji) in kolesa z lopaticami za pogon ladij
(tar. št. 84.85) .

(9) Krmila (tar. št. 44.21, 73.25, 73.26 itd.) in druga krmilna
oprema za ladje ali čolne (tar. št. 84.79).

Iz tega poglavja so izključeni tudi:

(a) Modeli ladij, ki se uporabljajo za okrasne namene (na primer:
galeje in druge jadrnice) (tar. št. 44.20, 83.06 itd.).

(b) Razstavni aparati ali modeli iz tar. št. 90.23.

(c) Torpeda, mine in drugo bojno strelivo (tar. št. 93.06).

(d) Igrače v oblik čolna na kolesih, s katerimi se igrajo otroci
(tar. št. 95.01) in druge igrače (tar. št. 95.03).

(e) Vodne smuči in podobno (tar. št. 95.06).

(f) Majhni čolni za vrtiljake in za druge zabaviščne parke (tar.
št. 95.08).

(g) Starine, stare več kot 100 let (tar. št. 97.06).

Amfibijska vozila in zračnoblazinska vozila, ki se premikajo nad
kopnim in nad vodnimi površinami (močvirji itd.), se uvrščajo kot
motorna vozila v 87. Poglavje, hidroavioni pa so vključeni v
tarifno številko 88.02.


89.01 POTNIŠKE LADJE, IZLETNIŠKE LADJE, TRAJEKTI, TOVORNE LADJE,
BARŽE IN PODOBNA PLOVILA ZA PREVOZ OSEB ALI BLAGA

8901.10 - Potniške ladje, izletniške ladje in podobne ladje,
konstruirane predvsem za prevoz potnikov; trajekti vseh vrst

8901.20 - Tankerji

8901.30 - Ladje-hladilnice, razen tistih iz tar. podšt. 8901.20

8901.90 - Druge ladje za prevoz blaga in druga plovila za prevoz
potnikov in blaga

V to tarifno številko so vključene vse ladje za prevoz oseb ali
blaga, razen plovil in tar. št. 89.03, rešilnih čolnov (razen
tistih na vesla), transportnih vojaških ladij in bolniških ladij
(tar. št. 89.06). Ladje iz te tarifne številke so lahko ladje za
morsko plovbo ali za plovbo po notranjih vodnih poteh (po
jezerih, prekopih, rekah, ožinah).

V to tarifno številko so vključene:

(1) Potniške in izletniške ladje.

(2) Trajekti vseh vrst, vključno tudi trajekte za prevoz vagonov,
vozil in majhne rečne trajekte.

(3) Tankerji (za nafto, metan, vino itd.).

(4) Ladje - hladilniki za prevoz mesa, sadja itd.

(5) Tovorne ladje vseh vrst (razen tankerjev in ladij -
hladilnikov), neglede na to, ali so specializirane za prevoz
določenega blaga, ali niso. Sem so vključene ladje za prevoz rude
in drugega razsutega tovora (na primer: za prevoz žita, premoga),
kontejnerske ladje, ro-ro ladje in ladje za prevoz barž (LASH).

(6) Barže vseh vrst (vlačilci, remorkerji, brodovi), maoni in
pontoni za težke tovore, ki se uporabljajo za prevoz tovora,
včasih pa tudi ljudi.

(7) Hidroglisne ladje, hidrokrilniki in zračnoblazinske ladje.


89.02 RIBIŠKE LADJE; LADJE - TOVARNE IN DRUGE LADJE ZA PREDELAVO
IN KONZERVIRANJE RIBJIH IZDELKOV

Ta tarifna številka vključuje vse tipe ribiških ladij, ki so
namenjene trgovskemu ribarjenju na morji ali na notranjih vodnih
poteh, IZKLJUČENE so ribiške ladje na vesla (tar. št. 89.03). Sem
so vključene ribiške koče, tunolovke, pa tudi kitolovke.

V to tarifno številko so vključene tudi ladje - tovarne (za
predelavo kitov, za konzerviranje rib itd.).

Tudi ribiške ladje, ki se lahko uporabijo za izlete (predvsem v
poletnem delu turistične sezone), so vključene v to tarifno
številko.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključene ladje za športni
ribolov (tar. št. 89.03).


89.03 JAHTE IN DRUGA PLOVILA ZA ŠPORT ALI RAZVEDRILO; ČOLNI NA
VESLA IN KANUJI

8903.10 - Napihljivi

 - Drugo:

8903.91 - - jadrnice s pomožnim motorjem ali brez njega

8903.92 - - motorni čolni, razen čolnov z izvenkrmnimi motorji

8903.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje vsa plovila za šport in razvedrilo
in vse čolne na vesla ter kanuje.

V to tarifno številko so vključene jahte in druge jadrnice in
motorni čolni, pomožni čolni, kajaki, čolni na vesla, na pedala
(čolni, ki se poganjajo s pedali), čolni za športni ribolov,
čolni za tekme (regate), plovila in čolni, ki se napihnejo in, ki
se lahko zvijejo ali razstavijo.

V to tarifno številko so vključeni tudi rešilni čolni na vesla
(razen rešilnih čolnov iz tar. št. 89.06).

Vendar so jadralne deske (surfi) iz te tarifne številke
izključene (tar. št. 95.06).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 8903.92

"Izvenkrmni motorji" so opisani v komentarju k tar. št. 84.07.


89.04 VLAČILCI IN POTISKAČI

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Vlačilci (remorkerji). Te ladje so specializirane za vleko
drugih plovil. Lahko so raznih tipov, ki se uporabljajo za morsko
plovbo ali za plovbo po notranjih vodnih poteh.

Od drugih plovil se razlikujejo po posebni obliki in ojačenem
trupu, po strojih, katerih moč ni sorazmerna njihovi velikosti,
in po raznovrstni palubni opremi, ki je namenjena pritrjevanju
vlečnih vrvi, motvozov itd.

(B) Potiskači. Te ladje so specializirane za potiskanje barž,
maonov itd. V glavnem jih odlikuje top ladijski kljun (za
potiskanje) in dvignjena kabina za krmarja (lahko je tudi
teleskopska).

V to tarifno številko so vključeni tudi (vlačilci - potiskači),
ki se uporabljajo kot vlačilci in kot potiskači. Kakor potiskači,
imajo tudi te ladje top ladijski kljun, vendar pa je naklon
njihove krme takšen, da lahko plovejo tudi nazaj in pri tem
vlečejo barže itd.

Vlačilci, ki se uporabljajo za pomoč ladjam v nevarnosti, se prav
tako uvrščajo v to tarifno številko.

Plovila iz te tarifne številke se ne uporabljajo za prevoz oseb
ali blaga. Lahko so opremljena s specializirano protipožarno
opremo, z opremo za črpanje, za ogrevanje tovora itd. Vendar so
iz te tarifne številke izključena gasilska plovila (tar. št.
89.05).


89.05 LADJE - SVETILNIKI, GASILSKA PLOVILA, PLAVAJOČI BAGRI,
PLAVAJOČE DVIGALNE NAPRAVE IN DRUGA PLOVILA, PRI KATERIH JE
PLOVBA PODREJENA NJIHOVI GLAVNI FUNKCIJI; PLAVAJOČI DOKI;
PLAVAJOČE ALI POTAPLJAJOČE SE VRTALNE ALI PROIZVODNE PLOŠČADI

8905.10 - Plavajoči bagri

8905.20 - Plavajoče ali potapljajoče se vrtalne ali proizvodne
ploščadi

8905.90 - Drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Ladje - svetilniki, gasilska plovila, plavajoči bagri (za
čiščenje rečnega ali morskega dna, za izkop in nakladanje
zemlje), plavajoča dvigala in druga plovila, katerih plovnost je
podrejena njihovi osnovni funkciji.

Ta plovila praviloma opravljajo svojo funkcijo med mirovanjem.

Sem so vključene: ladje - svetilniki, ladje za vrtanje v morsko
dno, gasilska plovila, plavajoče bagre vseh vrst (na primer:
bager z vedrci ali bager za sesanje), reševalne ladje (za
dvigovanje potopljenih ladij), trajno vsidrani plavajoči
reševalni otoki, batiskafi, pontoni, opremljeni z dvižnimi ali
transportnimi napravami (na primer: s tovornimi sedli, pomoli,
dvigali za žita itd.) in pontoni, ki so namenjeni izključno za
podstavke takšnih strojev.

Ladje - hiše, ladje - pralnice in plavajoči mlini se prav tako
uvrščajo v to tarifno številko.

(B) Plavajoči doki.

Plavajoči doki so vrsta plavajočih delavnic, ki se uporabljajo
namesto suhih dokov.

Najpogosteje imajo prečni prerez v obliki črke "U". Na takšni
konstrukciji je ploščad in bočne stene, opremljeni pa so z
balastnimi (obtežilnimi) rezervoarji, ki jim omogočajo, da so
delno potopljeni, da lahko vanje zapluje ladja na popravilo. V
nekaterih primerih je plavajoče doke možno vleči.

Druga vrsta plavajočih dokov deluje na podoben način, vendar pa
ima lastni pogon in je opremljena z močnimi motorji. Ti doki se
uporabljajo za popravila ali prevoz amfibijskih vozil ali drugih
plovil.

(C) Plavajoči ali potopni vrtalniki ali proizvodne ploščadi.

Te ploščadi so praviloma namenjeni iskanju ali eksploataciji
naftnih nahajališč ali nahajališč naravnega plina pod morjem.
Razen opreme, potrebne za vrtanje ali proizvodnjo (tovorna sedla,
pomoli, črpalke, naprave za cementiranje, silosi itd.) imajo te
ploščadi tudi bivalne prostore za osebje.

Te ploščadi, ki se vlečejo, včasih pa tudi premikajo z lastnim
pogonom do mesta iskanja ali proizvodnje ali z enega mesta na
drugo, se delijo v naslednje skupine:

(1) Samodvižne ploščadi, ki imajo razen lastne delovne ploščadi
tudi naprave (trupe, kesone itd.), ki jim omogočajo plovbo, in pa
noge, ki segajo do morskega dna in delovno ploščad dvigujejo nad
vodno gladino.

(2) Potopne ploščadi, katerih konstrukcijo spustijo na mesto
delovanja z balastnimi rezervoarji, ki so nameščeni na morskem
dnu, kar zagotavlja veliko stabilnost delovne ploščadi, ki je nad
vodno gladino. Balastni rezervoarji imajo lahko plošče ali
izrastke za sidranje, ki prodirajo globlje v morsko dno.

(3) Polpotopne ploščadi, ki se podobne potopnim, le, da se od
njih razlikujejo po tem, da potopljeni del ni na morskem dnu. Med
delom so te plavajoče ploščadi pritrjene s pomočjo sider ali
delnega pozicioniranja.

Fiksne ploščadi (ki so trajno locirane na enem mestu), ki se
uporabljajo za iskanje ali izkoriščanje naftnih nahajališč ali
nahajališč naravnega plina pod morjem in, ki niso potopne, so
izvzete iz te tarifne številke (tar. št. 84.30).

Iz te tarifne številke so izključeni tudi trajekti (tar. št.
89.01), ladje - tovarne za predelavo ribjih izdelkov (tar. št.
89.02) in ladje za polaganje kablov ter meteorološke ladje (tar.
št. 89.06).


89.06 DRUGA PLOVILA, VKLJUČNO Z VOJNIMI LADJAMI IN REŠEVALNIMI
ČOLNI, RAZEN ČOLNOV NA VESLA

Ta tarifna številka vključuje vsa plovila, ki niso bolj
specifično zajeta v tarifna številkah od 89.01 do 89.05.

V to tarifno številko so vključene:

(1) Vojaške ladje vseh vrst, med katere so vključene:

(a) Ladje za bojno delovanje, ki so opremljene z raznim
ofenzivnim in defenzivnim orožjem in z zaščitno opremo proti
projektilom (na primer: z oklepi ali večkratnimi pregradami,
neprepustnimi za vodo) ali s podvodnimi napravami (antimagnetni
detektorji min). Praviloma so opremljene tudi z aparati za
prisluškovanje in odkrivanje, kot so radarji, sonarji, infrardeči
detektorji in oprema za motenje radijskih vez.

Tovrstne ladje se od trgovskih ladij razlikujejo po večji
hitrosti in maneverskih sposobnostih, po večjem številu posadke,
po večjih rezervoarjih za gorivo in po posebni skladiščih za
prevoz in uporabo streliva.

(b) Nekatere posebno opremljene ladje, ki so neoborožene in
neoklepljene, jih je pa še zmeraj moč prepoznati kot ladje, ki se
uporabljajo izključno ali pretežno za vojaške namene - na primer:
desantne ladje ali pomožna plovila (za prevoz streliva ali min
itd.) in ladje za prevoz vojaških enot.

(c) Podmornice.

(2) Ladje ki sicer imajo nekatere značilnosti vojaških ladij,
uporabljajo pa jih organi oblasti (na primer: carinski in
policijski organi).

(3) Rešilni čolni, ki so nameščeni na ladijski palubi, in čolni,
ki se nameščajo na nekatera mesta vzdolž obale za reševanje
ladij, katerim preti nevarnost. Vendar pa se rešilni čolni na
vesla uvrščajo v tar. št. 89.03.

(4) Ladje za znanstvene raziskave, ladje - laboratoriji,
meteorološke ladje.

(5) Ladje za prevoz in nameščanje boj, ladje za polaganje
podvodnih kablov (na primer: telekomunikacijskih).

(6) Pilotine (pilotske ladje).

(7) Ledolomilci.

(8) Bolniške ladje.

(9) Plovila - barže za odvoz izkopanega bagerskega materiala.

Ta tarifna številka vključuje tudi "drakone" ("zmaje"). To so
zložljive naprave za transport po vodi z vleko, namenjene za
transport tekočih tovorov in drugega blaga. Te naprave sestoje iz
prožnega tekstilnega plašča, prepoznati pa jih je moč po obliki
(običajno so v obliki cigare). Imajo razne naprave, kot so
stabilizatorji, vlečni priključki in včasih cevi za plovbo.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) pontonov (plovil z ravno palubo za prevoz oseb ali tovora)
(tar. št. 89.01),

(b) pontonov, ki so namenjeni izključno kot podlaga za plavajoča
dvigala (tar. št. 89.05) in

(c) pontonov cilindričnega tipa, namenjenih kot podlaga začasnim
kostovom itd., ter splavov vseh vrst (tar. št. 89.07).


89.07 DRUGE PLAVAJOČE KONSTRUKCIJE (NA PRIMER: SPLAVI,
REZERVOARJI, KESONI, BOJE IN SVETILNIKI)

8907.10 - Napihljivi splavi

8907.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje nekatere plavajoče naprave, ki
nimajo značaja ladje. Praviloma so med opravljanjem njihove
funkcije nepremične.

Mednje so vključeni:

(1) Pontoni cilindričnega tipa, ki služijo kot podlaga začasnim
mostovom itd. Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni
pontoni, ki imajo značilnosti ladij (tar. št. 89.01 ali 89.05).

(2) Preluknjana plavajoča skladišča za shranjevanje živih rakov
ali rib.

(3) Plavajoči rezervoarji, ki se uporabljajo v nekaterih
pristaniščih za oskrbovanje ladij z oljem, vodo itd.

(4) Kesoni, ki se uporabljajo pri gradnji mostov.

(5) Pristaniški plavajoči splavi.

(6) Boje - za privezovanje ladij, boje z zvonovi, svetilne in
signalne boje.

(7) Plavajoči svetilniki za označevanje prekopov, ovir plovbe
itd.

(8) naprave za dvigovanje in za omogočanje nadaljevanja ploivbe
plovila.

(9) Plavajoče naprave za odstranjevanje min.

(10) Splavi vseh vrst, vključno tudi plovila za napihovanje, ki
so krožne oblike in, ki se avtomatsko napihnejo v stiku z morjem.
Ta plovila so namenjena za sprejem brodolomcev.

(11) Plavajoče naprave, ki funkcionirajo kot vrata dokov.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) potapljaških zvonov, ki sestoje iz kovinskega ohišja, ki se
dviguje ali spušča s pomočjo zunanjih sredstev (dvigal). Ti
zvonovi se praviloma uvrščajo v tar. št. 84.79,

(b) rešilnih pasov in telovnikov (uvrščajo se po materialu, iz
katerega so izdelani) in

(c) jadralnih desk (surfov) (tar. št. 95.06).


89.08 LADJE IN DRUGA PLOVILA, PLAVAJOČE KONSTRUKCIJE ZA RAZREZ

Ta tarifna številka se omejuje na ladje in druge plavajoče
konstrukcije iz tar. št. od 89.01 do 89.07, če se dobavljajo
zaradi razreza. To so lahko dotrajana ali poškodovana plovila, s
katerih je lahko njihova oprema, stroji itd. odstranjena pred
carinjenjem.

(Značilno za to vrsto plovil za razrez je, da so izbrisana iz
registra ladij.)


                          ODDELEK XVIII

         OPTIČNI, FOTOGRAFSKI, KINEMATOGRAFSKI, MERILNI,
    KONTROLNI, PRECIZNI, MEDICINSKI ALI KIRURŠKI INSTRUMENTI
        IN APARATI; URE; GLASBILA; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

                          90. POGLAVJE

         OPTIČNI, FOTOGRAFSKI, KINEMATOGRAFSKI, MERILNI,
    KONTROLNI, PRECIZNI, MEDICINSKI ALI KIRURŠKI INSTRUMENTI
               IN APARATI; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

OPOMBE VEZANE NA POGLAVJE.

1. V to poglavje niso vključeni:

(a) izdelki, ki se uporabljajo v strojih, aparatih ali za drugo
tehnično uporabo, iz gume (razen iz trde gume) iz tar. št. 40.16,
iz usnja ali iz umetnega usnja iz tar. št. 42.02 ali iz
tekstilnega materiala (tar. št. 59.11),

(b) podporni pasovi ali drugi podporni izdelki iz tekstila,
katerih osnovna funkcija za podpiranje ali držanje organov izhaja
iz njihove elastičnosti (na primer: nosečniški pasovi, prsni
povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe ali mišice) (Oddelek
XI),

(c) ognjevarni izdelki iz tar. št. 69.03, keramični izdelki za
laboratorije, kemično ali drugo tehnično uporabo iz tar. št.
69.09,

(d) steklena ogledala, ki niso optično obdelana, iz tar. št.
70.09 in kovinska ogledala ali iz plemenite kovine, ki niso
optični elementi, iz tar. št. 83.06 ali iz 71. Poglavja,

(e) izdelki, ki se uvrščajo v tar. št. 70.07, 70.08, 70.11,
70.14, 70.15 in 70.17,

(f) deli za splošno uporabo, ki so opredeljeni v Opombi 2 k
XV.Oddelku, iz navadnih kovin (XV.Oddelek) in podobni izdelki iz
plastičnih mas (39. Poglavje),

(g) črpalke iz tar. št. 84.13, ki imajo merilne naprave;

-  aparati za kontrolo in štetje, ki delujejo na podlagi
tehtanja, in posebej dobavljene uteži za tehtnice iz tar. št.
84.23;

-  stroji za dvigovanje in manipulacijo (tar. št. od 84.25 do
84.28);

-  stroji vseh vrst za rezanje papirja in kartona (tar. št.
84.41);

-  naprave iz tar. št. 84.66 za nastavitev obdelovanca ali orodja
na obdelovalnih strojih, vključno naprave z optičnimi napravami
za odčitavanje skale (na primer: "optične" razdelilne glave),
vendar ne tudi tiste naprave, ki so v bistvu optični instrumenti
(na primer: teleskopi za centriranje);

-  računski stroji (tar. št. 84.70);

-  ventili in druge naprave (tar. št. 84.81),

(h) reflektorji (žarometi) iz tar. št. 85.12 za kolesa in motorna
vozila, prenosne električne svetilke iz tar. št. 85.13;

-  kinematografski aparati za snemanje zvoka, reprodukcijo zvoka
ali za presnemavanje zvoka (tar. št. 85.19 ali 85.20);

-  vložki odjemne glave za avdio ali video sisteme (tar. št.
85.22);

-  video kamere za snemanje posamičnih (still) slik in druge
video snemalne (tar.št. 85.25);

-  radarji, radionavigacijski pomožni aparati in radijski aparati
za daljinsko krmiljenje (tar. št. 85.26);

-  zaprti reflektorske žarnice z naparjenim zrcalom iz tar. št.
85.39;

-  kabli iz optičnih vlaken iz tar. št. 85.44,

(ij) reflektorji iz tar. št. 94.05,

(k) izdelki iz 95. Poglavja te Nomenklature,

(l) merilniki prostornine, ki se uvrščajo po materialu, iz
katerega so izdelani,

(m) tuljave, koluti ali podobne podlage, ki se uvrščajo po
materialu, iz katerega so izdelani (na primer: v tar. št. 39.23
ali v XV.Oddelek).

2. Deli in pribor za stroje, naprave, instrumente in aparate, r a
z e n izdelkov iz Opombe 1 k temu poglavju, ki se uvrščajo
takole:

(a) deli in pribor, zajeti v katerikoli tarifni številki tega
poglavja ali 84., 85. ali 91. Poglavju (razen v tarifnih
številkah 84.85, 85.48 ali 90.33) se v vseh primerih uvrščajo v
svojo ustrezno tarifno številko,

(b) drugi deli in pribor, ki so primerni za uporabo izključno ali
pretežno s posebno vrsto stroja, instrumenta ali aparata ali z
več stroji, instrumenti ali aparati iz iste tarifne številke
(vključno s stroji, instrumenti ali aparati iz tarifnih številk
90.10, 90.13 ali 90.31), se uvrščajo s k u p a j s stroji,
instrumenti ali aparati te vrste,

(c) vsi drugi deli in pribori se uvrščajo v tarifno številko
90.33.

3. Določila Opombe 4 k XVI.Oddelku se uporabljajo tudi za to
poglavje.

4. Tar. številka 90.05 ne obsega teleskopskih namerilnih naprav
za strelno orožje, periskopskih teleskopov za podmornice ali
tanke in teleskopov za stroje, naprave, instrumente ali aparate
iz tega poglavja ali iz XVI.Oddelka . Takšne teleskopske
namerilne naprave se uvrščajo v tar. št. 90.13.

5. Optični instrumenti, naprave ali stroji za merjenje ali
kontrolo, ki bi se lahko uvrstili v tar. št. 90.13 in v tar. št.
90.31, se uvrščajo v tarifno številko 90.31.

6. Tarifna številka 90.32 obsega samo:

(a) instrumente in aparate za avtomatsko regulacijo pretoka,
nivoja, tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali
plinih, ali pa za avtomatsko regulacijo temperature - neglede na
to, ali njihovo delovanje odvisno ali ne od električnega
fenomena, ki se spreminja v odvisnosti od avtomatsko regulirane
veličine,

(b) avtomatske regulatorje električnih veličin in instrumente ali
aparate za avtomatsko regulacijo neelektričnih veličin, katerih
delovanje je odvisno od električnega fenomena, ki se spreminja v
odvisnosti od regulirane veličine.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

        (I) GLAVNA VSEBINA IN RAZPOREDITEV V TEM POGLAVJU

To poglavje vključuje številne vrste instrumentov in aparatov, za
katere je praviloma značilna zelo kvalitetna končna obdelava in
velika natančnost. Večina med njimi se uporablja pretežno za
znanstvene namene (za laboratorijska raziskovanja, analize,
astronomijo itd.), za posebne tehnične in industrijske namene
(merjenje in kontrola, opazovanje itd.) ali za medicinske namene.

To poglavje posebej vključuje:

(A) Veliko skupino optičnih elementov, instrumentov in aparatov -
od preprostih optičnih elementov iz tar. št. 90.01 in 90.02 in
navadnih očal iz tar. št. 90.04, pa do zapletenih instrumentov,
ki se uporabljajo v astronomiji, fotografiji, kinematografiji,
ali pa za mikroskopiranje.

(B) Instrumente in aparate, konstruirane za posebne namene (za
geodezijo, meteorologijo, risanje, izračunavanje itd.).

(C) Instrumente, aparate in naprave, ki se uporabljajo za
medicinske, kirurške, zobarske, veterinarske ali za sorodne
namene (za radiologijo, mehanoterapijo, oksigenoterapijo,
ortopedijo, protetiko itd.).

(D) Stroje, instrumente in naprave za raziskavo materialov.

(F) Veliko skupino instrumentov in aparatov za merjenje,
preizkuse ali za avtomatsko kontrolo (optičnih, električnih,
uvrščenih v tar. št. 90.32), opredeljenih v Opombi 6 k temu
poglavju.

Nekateri med temi instrumenti so v nekaterih tarifna številkah
posebej navedeni, kot na primer: zapleteni optični mikroskopi
(tar. št. 90.11) ali elektronski mikroskopi (tar. št. 90.04).
Drugi instrumenti in aparati so zaobseženi v splošnejših
poimenovanjih tarifnih številk, ki se nanašajo na določeno
znanost, industrijo in podobno (na primer: astronomski
instrumenti iz tar. št. 90.05, geodetski instrumenti in naprave
iz tar. št. 90.15, rentgenski itd. aparati iz tar. št. 90.22).

Obstaja nekaj izjem splošnega pravila, da so instrumenti in
aparati iz tega poglavja zelo natančni. To poglavje na primer:
vključuje tudi navadna zaščitna očala (tar. št. 90.04), navadna
povečevalna stekla (lupe) in nepovečevalne periskope (tar. št.
90.13), navadne metre in šolska ravnila (tar. št. 90.17) in
okrasne (dekorativne) higromere - neglede na njihovo natančnost
(tar. št. 90.25).

Razen najrazličnejših izključitev, naštetih v Opombi 1 k temu
poglavju (na primer: gumenih ali usnjenih podstavkov, usnjenih
tesnil in usnjene opne za merilne instrumente), so lahko
instrumenti, aparati in njihovi deli, ki se uvrščajo v to
poglavje, iz kakršnegakoli materiala (vključno tudi iz plemenitih
kovin ali iz kovine, platirane s plemenito kovino, iz dragega ali
poldragega naravnega, sintetičnega ali rekonstruiranega kamenja).

      (II) NEKOMPLETNI ALI NEDOKONČANI STROJI, APARATI ITD.
(glej Temeljno pravilo za uporabo Carinske Nomenklature 2 (a))

Pod pogojem, da imajo bistveno značilnost kompletnega ali
dokončanega proizvoda, se nekompletni ali nedokončani stroji,
priprave, instrumenti ali aparati uvrščajo kot kompletni ali
dokončani proizvodi (na primer: fotografski aparat ali mikroskop,
dobavljen brez svojih optičnih elementov, ali pa električni
števec brez naprave za prikaz skupne količine porabljene
energije).

                      (III) DELI IN PRIBOR
                      (Opomba 2 k poglavju)

Skladno z Opombo 1 k temu poglavju, se deli in pribor, katere je
moč prepoznati kot primerne izključno ali pretežno s stroji,
pripravami, instrumenti ali aparati iz tega poglavja, uvrščajo
skupaj s temi stroji, pripravami itd.

Vendar pa to pravilo ne velja za:

(1) Dele in pribor, ki kot taki predstavljajo izdelke, ki se
uvrščajo v katerokoli posamezno število tega poglavja ali
poglavij št. 84, 85 ali 91 (razen v tarifne številke za "drugo"
84.85, 85.48 ali 90.33).

Primeri:

-  Vakuumska črpalka za elektronski mikroskop ostane uvrščena kot
črpalka, ki se uvršča v tarifno številko 84.14;

-  Transformatorji, elektromagneti, kondenzatorji, upori, releji,
žarnice ali elektronke itd. ostanejo uvrščeni v 85. Poglavju;

-  Optični elementi oziroma deli iz tar. št. 90.01 ali 90.02
ostanejo v teh dveh tarifna številkah neglede na instrumente ali
aparate, v katere se nameščajo; mehanizmi za ure ali stenske ure
se vselej uvrščajo v 91. Poglavje;

-  Fotografski aparat se uvršča v tar. št. 90.06, četudi je
konstruiran za uporabo s kakšnim drugim instrumentom (z
mikroskopom, stroboskopom itd.).

(2) Dele in pribor, ki so primerni za uporabo z več skupinami
strojev, priprav, instrumentov ali aparatov, ki se uvrščajo v
različne tarifne številke tega poglavja. Uvrščajo se v tarifno
številko 90.33, če kot taki niso kompletni instrumenti itd., ki
so posebej navedeni v kakšni drugi tarifni številki (glej
prejšnjo točko (1)).

                    (IV) FUNKCIONALNE CELOTE
                   (Opomba 3 k temu poglavju)

V Opombi 3 k temu poglavju je navedeno, da se določila Opombe 4 k
Oddelku XVI uporabljajo tudi na izdelke iz tega poglavja (glej
del VII splošnih določil komentarja k Oddelku XVI).

To upoštevajoč, vključuje to poglavje kot funkcionalne celote na
primer: električne (vključno elektronske) instrumente ali
aparate, ki tvorijo analogni ali digitalni telemetrični sistem.
Ti instrumenti sestoje iz:

(I) Aparatov oddajnega dela:

(i) Primarni detektor (transduktor, oddajnik, analogno -
digitalni konverter itd.), ki velikost, ki je predmet meritve,
spreminja (neglede na njeno naravo) v sorazmerni električni tok,
napetost ali v digitalni signal.

(ii) Merilni ojačevalec, osnovna komponenta oddajnika in
sprejemnika, ki po potrebi ojači električni tok, napetost ali
digitalni signal na raven, ki jo potrebuje oddajnik impulzno -
frekvenčne modulacije.

(iii) Oddajnik impulzno - frekvenčne modulacije, ki analogni ali
digitalni signal prenaša do druge postaje.

(II) Aparatov sprejemnega dela:

(i) Sprejemnik impulzno - frekvenčne modulacije ali digitalnega
signala, ki sprejeto informacijo spreminja v analogni ali
digitalni signal.

(ii) Merilni ojačevalec ali konverter, ki po potrebi ojači
sprejet analogni ali digitalni signal.

(iii) Instrumenti za prikaz ali beleženje, ki so umerjeni na
osnovi primarne vrednosti in opremljeni z mehanskim indikatorjem
ali optično - elektronskim kazalnikom (displejem).

Telemetrični sistemi se uporabljajo pretežno v naftovodih,
plinovodih in v vodih za izdelke, v instalacijah za
odstranjevanje odpadkov ter v monitorskih sistemih za
nadzorovanje okolice.

Linijski in radijski sprejemniki in oddajniki telemetričnih
impulzov se uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke (tar. št.
85.17, 85.25 ali 85.27 - odvisno od primera), vendar
predpostavljajoč, da niso kombinirani v integralno celoto z
instrumenti in aparati, navedenimi v prejšnjih točkah (I) in (II)
ali da celota tvori funkcionalno celoto v smislu Opombe 3 k 90.
Poglavju - v tem primeru se kompletna celota uvršča v to
poglavje.

Razen izdelkov, ki so iz tega poglavja izključeni z določili
besedila tega komentarja, so iz tega poglavja vselej izključeni:

(a) izdelki, ki se uporabljajo v strojih, napravah, aparatih ali
za druge tehnične namene, iz mehke gume (uvrščajo se v tar. št.
40.16), iz usnja ali umetnega usnja (tar. št. 42.04) ali iz
tekstilnega materiala (tar. št. 59.11),

(b) deli za splošno uporabo, kot so opredeljeni v Opombi 2 k
Oddelku XV, iz navadnih kovin (Oddelek XV) in drugo podobno blago
iz plastičnih mas (39. Poglavje),

(c) stroji in naprave za dvigovanje in manipulacijo (tar. št. od
84.25 do 84.28); pribor za regulacijo dela ali orodij na
obdelovalnih strojih iz tar. št. 84.66, vključno tudi pribor z
optičnimi napravami za odčitavanje skale (na primer: optične
razdelilne glave), vendar ne tisti, ki so kot taki optični
instrumenti (na primer: teleskopi za centriranje in določanje
smeri); radarske naprave, pomožne naprave za radijsko navigacijo
in naprave za radijsko daljinsko krmiljenje (tar. št. 85.26),

(d) vesoljska vozila, opremljena z instrumenti ali aparati iz
tega poglavja (uvrščajo se v tar. št. 88.02),

(e) igrače, izdelki za družabne igre, športni rekviziti in drugi
izdelki iz 95. Poglavja ter njihovi deli in pribor,

(f) merilniki prostornine - uvrščajo se po materialu, iz katerega
so izdelani, in

(g) vitli in podobne podlage (uvrščajo se po materialu, iz
katerega so izdelani, na primer: v tar. št. 39.23 ali v Oddelek
XV).


90.01

OPTIČNA VLAKNA IN SNOPI OPTIČNIH VLAKEN; KABLI IZ OPTIČNIH VLAKEN
(NEVGRAJENI IN NEOPLAŠČENI), RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 85.44;
LISTI IN PLOŠČE IZ POLARIZIRAJOČEGA MATERIALA; LEČE (VKLJUČNO
KONTAKTNE LEČE), PRIZME, ZRCALA IN DRUGI OPTIČNI ELEMENTI IZ
KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA, NEMONTIRANI, RAZEN TAKIH OPTIČNO
NEOBDELANIH STEKLENIH ELEMENTOV

9001.10 - Optična vlakna, snopi optičnih vlaken in kabli iz
optičnih vlaken

9001.20 - Listi in plošče iz polarizirajočega materiala

9001.30 - Kontaktne leče

9001.40 - Steklene leče za očala

9001.50 - Leče iz drugih materialov za očala

9001.90 - Drugo

V tej tarifni številki so zaobseženi:

(A) Optična vlakna in snopi optičnih vlaken ter kabli iz optičnih
vlaken, razen tistih iz tar. št. 85.44

Optična vlakna sestoje iz dveh koncentričnih plasti stekla ali
plastične mase z različnima lomnim indeksoma. Steklena vlečena
vlakna imajo tanko oblogo iz plastične mase, katere s prostim
očesom ni moč videti. Zaradi te obloge je možnost preloma vlakna
manjša. Optična vlakna se običajno dobavljajo na vretenih in so
lahko dolga po nekaj kilometrov. Uporabljajo se za izdelovanje
snopov in kablov iz optičnih vlaken.

Snopi optičnih vlaken so lahko togi. V tem primeru so vlakna po
vsej dolžini zavita v plašč. Snopi so lahko tudi prožni in so v
tem primeru povezani le na konceh. Če predstavljajo koherentno
povezavo, se uporabljajo za prenos slike, če pa je povezava
povoljna, so primerni le za prenos svetlobe za razsvetljavo.

Kabli iz optičnih vlaken iz te tarifne številke (opremljeni so
lahko s konektorji) sestoje iz plašča, v katerem je en ali več
snopov optičnih vlaken, katerih posamezna vlakna niso prekrita
ali obložena.

Snopi in kabli iz optičnih vlaken se uporabljajo predvsem v
optičnih aparatih, še posebno v endoskopu iz tar. št. 90.18.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni kabli iz optičnih
vlaken, pri katerem je vsako posamezno vlakno prekrito ozirom
obloženo z lakom in izolacijsko prevleko tako, da na zunaj
izgledajo kot običajni izolirani električni kabli (tar. št.
85.44).

(B) Polarizirujoči material v listih ali ploščah, ki sestoji iz
posebej obdelanih listov ali plošč iz plastičnega materiala, ali
pa iz listov ali plošč, v katerih je plast "aktivnega"
plastičnega materiala, obloženega na eni ali na obeh straneh z
drugim plastičnim materialom ali steklom. Plošče in liste iz tega
materiala režejo v oblike tako, da predstavljajo polarizirujoče
elemente, opisane v točki (D) (6) spodaj.

(C) Optični elementi iz stekla, ki so optično obdelani, vendar
niso trajno montirani. Za razlikovanje med optičnimi elementi iz
stekla iz te tarifne številke in elementi iz 70. Poglavja je
potrebno najprej ugotoviti, ali so elementi optično obdelani ali
niso.

Optična obdelava elementov iz stekla običajno poteka v dveh
fazah.

Prva faza je faza izdelave površine po zahtevani obliki (t.j. s
potrebno ukrivljenostjo, pod ustreznim kotom itd.) in poliranja
teh površin.

Druga faza je poliranje teh površin. Ta obdelava sestoji iz
brušenja površin s pomočjo abrazivnih sredstev - najprej grobo
brušenje, nato postopoma bolj fino brušenje.

Operacije sledijo v naslednjem zaporedju:

- groba izdelava,

- točno oblikovanje,

- glajenje in

- poliranje.

Na koncu in v kolikor obstaja takšna zahteva po leči z natančnih
premerom, proizvodu še obrusijo robove (ta postopek je znan kot
centriranje in izdelava robov). Ta tarifna številka se uporablja
samo za optične elemente, katerih vsa površina ali del površine
je polirana zaradi doseganja zahtevanih optičnih lastnosti.
Zaradi tega se ta tarifna številka nanaša na pravkar opisane
optične elemente, pa tudi na elemente, ki so polirani po
oblikovanju. Vendar pa se ta tarifna številka ne uporablja za
nepolirane elemente ali delno polirane, ki so izpostavljeni samo
enemu ali več postopkom pred poliranjem. Takšni elementi se
uvrščajo v 70. Poglavje.

(Na primer: leče za očala, ki so polirane samo iz ene strani se
ne smatrajo za izdelek iz te tarifne številke, ampak se uvršča v
70.Poglavje).

(D) Optični elementi iz kakršnegakoli materiala, razen iz stekla,
optično obdelani ali neobdelani, ki niso trajno montirani (na
primer: elementi iz kremena (razen iz taljenega kremena), iz
fluorita, plastičnih materialov ali iz kovine, optični elementi v
obliki kultiviranih kristalov iz magnezijevega oksida ali iz
halidov, alkalnih ali zemeljsko-alkalnih kovin).

Optični elementi, ki so montirani začasno in samo zaradi zaščite
med prevozom, štejejo za nemontirane.

Skladno s predhodnimi določili, ki se nanašajo na optične
elemente iz stekla, vključuje ta tarifna številka:

(1) Prizme in leče (vključno tudi kombinirane prizme in leče,
sestavljene s pomočjo adhezivnega cementa) - neglede na to, ali
so njihovi robovi dokončno obdelani ali ne.

(2) Plošče in diski z ravnimi in vzporednimi ploskvami (na
primer: poskusne ravnine ali optične ravnine za kontrolo
gladkosti površin).

(3) Leče za izboljšanje vida (oftalmoške leče). Te leče so lahko
asferična, sferična, sferično-cilindrična, mono-fokalna, bi-
fokalna in multi-fokalna. Mednje so vključene tudi kontaktne
leče.

(4) Ogledala, ki so optični elementi. Uporabljajo jih na primer:
v teleskopih, projektorjih, mikroskopih, v medicinskih, zobarskih
ali kirurških instrumentih, včasih pa tudi kot vzvratna ogledala
v vozilih (retrovizorji).

(5) Barvni filtri (na primer: za fotografske kamere).

(6) Polarizirujoči elementi (za mikroskope in za druge znanstvene
instrumente; za sončna očala, za očala za tri-dimenzionalno
gledanje tovrstnih filmov v kinematografih).

(7) Difrakcijske mrežice.

Te so lahko:

(a) Visokopolirano steklo, na katerem so gosto vrezane vzporedne
črte v pravilnih razmikih (na primer: 100 črt na milimeter).

(b) "Kopije" (Replike)difrakcijskih mrežic, ki sestoje iz tanke
plasti plastične mase ali želatine na podlagi, kot je steklena
plošča. Na tanki plasti plastične snovi so vtisnjene črte,
identične črtam na originalni mrežici. Te difrakcijske mrežice se
uporabljajo tako kot prizme za preučevanje spektra.

(8) Interferenčni filtri. Ti filtri sestoje iz izmeničnih zelo
tankih plasti na primer: iz magnezijevega fluorida in srebra, ki
so nameščene med dve plošči ali med dvema steklenima prizmama pod
kotom 45 stopinj (tako, da oblikujeta kocko). Uporabljajo se kot
barvni filtri ali za lomljenje svetlobnih žarkov v dve
komponenti.

(9) Poltonske ali podobne mreže - okrogle ali pravokotne
(vključno kvadratne) iz fino poliranega stekla, ki se uporabljajo
v grafiki. Originalne mreže za fotogravuro ali za gravurni
postopek sestoje iz:

(i) dveh steklenih plošč z najedkanimi, zelo tankimi vzporednimi
črtami, ki so zaradi posebnega laka neprozorne. Plošči sta
položeni ena na drugo tako, da se linije obeh plošč križajo pod
kotom 90 stopinj, ali pa

(ii) ene steklene plošče, na kateri so luknjice (običajno
kvadratne oblike) najedkane in zaradi posebnega laka neprozorne.

Nekateri med predhodno naštetimi elementi (leče, prizme itd.) so
lahko obarvani ali prevlečeni s prevleko iz kriolita, kalcijevega
ali magnezijevega fluorida, ki odbija svetlobo. To ne vpliva na
njihovo uvrščajo v to tarifno številko

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) kultiviranih kristalov, ki niso optični elementi (tar. št.
38.24),

(b) ogledal, ki se uvrščajo v tar. št. 70.09, t.j. steklenih
optično neobdelanih ogledal. Navadna ravna in tudi ukrivljena
ogledala (na primer: brivska ogledala in ogledala za pudernice)
se zaradi tega uvrščajo v tar. št. 70.09,

(c) optičnih elementov iz stekla, ki se uvrščajo v tar. št.
70.14, t.j. optično neobdelanih steklenih optičnih elementov (ki
so v glavnem liti) (glej komentar k tarifni številki 70.14),

(d) optično neobdelanih stekel iz tar. št. 70.15 (na primer:
odlitki za izdelovanje kontaktnih leč ali leče za korekturna
očala, za zaščitna očala, za zaščito številčnic na merilnih
instrumentih itd.) in

(e) ogledal, ki niso optični elementi in, ki so izdelana iz
plemenitih kovin (71. Poglavje) ali iz navadnih kovin (tar. št.
83.06).


90.02

LEČE, PRIZME, ZRCALA IN DRUGI OPTIČNI ELEMENTI IZ KAKRŠNEGA KOLI
MATERIALA, MONTIRANI, KI SO DELI ALI PRIBOR INSTRUMENTOV ALI
APARATOV, RAZEN TAKIH OPTIČNIH NEOBDELANIH STEKLENIH ELEMENTOV

 - Objektivi:

9002.11 - - za fotoaparate, projektorje ali aparate za
fotografsko povečevanje ali pomanjševanje

9002.19 - - drugi

9002.20 - Filtri

9002.90 - Drugo

Z izjemo leč za korekcijo vida (oftalmoške leče), ki montirane
predstavljajo očala, lornjone in podobne izdelke iz tar. št.
90.04, vključuje ta tarifna številka izdelke iz točk (B), (C) in
(D) komentarja k tarifni številki 90.01, če so trajno montirani
(vstavljeni v podlago ali okvir). Izdelki iz te tarifne številke
so primerni za montiranje v aparat ali instrument in so pretežno
namenjeni za sestavljanje z drugimi deli v specifični instrument
ali del nekega instrumenta. Ta tarifna številka ne vključuje
montiranih optičnih elementov, ki kot taki predstavljajo posebno
pripravo (na primer: ročna povečevalna stekla (lupe) - tar. št.
90.13, ogledala za medicinske in zobarske namene - tar. št.
90.18).

Skladno s pravkar navedenimi pogoji, so vključeni v to tarifno
številko:

(1) Leče za objektive, dodatne leče, barvni filtri, leče za
fotografska optična iskala itd. za fotografske aparate,
kinematografske kamere ali kinoprojektorje.

(2) Polarizacijski filtri za mikroskope ali polarimetre.

(3) Okularji in objektivi (vključno polarizacijske) za
astronomske instrumente, daljnoglede ali refrakcijske teleskope,
mikroskope itd.

(4) Vgrajene prizme za instrumente ali aparate za fizikalne ali
kemične analize (polarimetre) itd.).

(5) Montirana ogledala za teleskope, projekcijske aparate
(projektorje), mikroskope, medicinske ali kirurške instrumente
itd.

(6) Optični elementi (leče in prizme), montirane na plošče ali
bobne za signalne postaje ali svetilnike.

(7) Montirane leče, katere je moč nedvoumno prepoznati kot pribor
za optične mize.

(8) Montirane poltonske rastre in podobne zaslone za grafiko.

Leče za objektive v optičnem instrumenti je sistem leč, ki se
usmeri proti objektu. Na ta način nastane slika opazovanega
objekta. To je lahko posamezna leča, lahko pa je tudi skupina
leč, montiranih skupaj.

Okularji so optični sistemi, ki se namestijo k očesu in skozi
katere se opazuje povečana slika.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) optičnih elementov, ki so montirani začasno samo zaradi
zaščite med transportom (tar. št. 90.01),

(b) montiranih optično obdelanih ogledal, ki niso primerna za
nameščanje na instrumente ali aparate (na primer: nekatera
ogledala za gledanje nazaj (vzvratna ogledala - retrovizorji),
ogledala za pregled dimnikov in kanalizacije ter posebna ogledala
za opazovanje v aerodinamičnem tunelu) (tar. št. 90.13) in

(c) kompletov leč, položenih v škatle in, ki so namenjene za
namestitev v posebne okvirje za preskus vida (uporabljajo jih
optiki) (tar. št. 90.18).


90.03

OKVIRI ZA OČALA ALI PODOBNI IZDELKI IN NJIHOVI DELI

 - Okviri:

9003.11 - - iz plastičnih mas

9003.19 - - iz drugih materialov

9003.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje okvirje in pribor za montažo ter
njihove dele in za druge izdelke iz tarifne številke 90.04 (glej
komentar k tej tarifni številki). Ti izdelki so pretežno iz
navadnih kovin, plemenitih kovin, iz kovin, platiranih s
plemenito kovino, iz plastičnih mas, roževine ali iz biserovine.
Lahko so tudi iz usnja, gume ali tkanine (na primer: okvirji
zaščitnih očal).

Dele okvirjev sestavljajo držala, nasloni za držala, zglobi ali
spojke, okvirji za leče, mostovi, nosni del, vzmetna naprava za
ščipalnike, držala za lornjone itd.

Vijaki, verižice (brez varnostne naprave) in vzmeti iz navadnih
kovin se ne uvrščajo kot deli okvirjev, temveč v ustrezne tarifne
številke (glej Opombo 1 (f) k temu poglavju).

Iz te tarifne številke so izključeni tudi okvirji in njihovi deli
za izdelke, katere včasih imenujejo "očala", ki pa se ne uvrščajo
v tar. št. 90.04 (na primer: posebna očala, katera uporabljajo
zdravniki pri pregledu oči) (tar. št. 90.18).


90.04

OČALA IN PODOBNI IZDELKI, KOREKTIVNI, ZAŠČITNI IN DRUGI

9004.10 - Sončna očala

9004.90 - Drugo

V to tarifno številko so vključeni izdelki, ki sestoje v glavnem
iz okvirjev ali nosilca z lečami ali ščitniki iz stekla ali
drugega materiala. Ti izdelki se uporabljajo pred očmi in so
namenjeni pretežno za popravek določene okvare vida, ali pa za
zaščito oči pred prahom, dimom, plinom ali odsevom. V to tarifno
številko so vključena tudi očala za stereoskopsko gledanje
(tridimenzionalnih) filmov.

Očala, ščipalniki, lornjoni, monokli itd., ki se uporabljajo za
popravek vida, imajo v glavnem obdelane leče.

Zaščitna očala in očala s ščitniki najpogosteje sestoje iz ravnih
ali ukrivljenih diskov iz navadnega stekla, ki je optično
obdelano, neobdelano ali obarvano, iz varnostnega stekla, iz
plastične mase (polimetilmetakrilat, polistirol itd.), iz sljude
ali iz kovine (iz žične gaze ali plošče s špranjami).

Med te predmete so vključena: sončna očala, planinska očala ali
očala za zimske športe, zaščitna očala za letalce, avtomobiliste,
motoriste, kemike, varilce, topilniške in livarske delavce, za
delavce pri peskanju, za električarje, za delavce, ki delajo pri
gradnji in popravilu cest, za delavce v kamnolomih itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi: zaščitna očala za podvodno
uporabo, zamenljiva očala (na primer: sončna očala) za nameščanje
na druga očala (na primer: na korektivna očala), ki se
uporabljajo kot zaščitni filtri, v nekaterih primerih pa tudi kot
dopolnilna korektivna očala, polarizacijska očala, opremljena s
plastičnimi lečami za gledanje tridimenzionalnih filmov (s
papirnatim okvirjem ali brez njega).

                              DELI

Okvirji in deli očal itd. se uvrščajo v tar. št. 90.03. Stekla za
očala se uvrščajo v tar. št. 70.15, če niso optično obdelana, in
v tar. št. 90.01, če so optično obdelana. "Stekla" iz drugih
materialov se uvrščajo v tar. št. 90.01, če predstavljajo optični
element, sicer pa v to tarifno številko.

Ker vključuje ta tarifna številka samo očala itd., ki so
namenjena za zakrivanje oči, so izdelki, namenjeni zakrivanju ali
zaščiti večjega dela obraza (na primer: ročne varilne maske,
ščitniki in svetlobni zasloni za oči za motoriste, obrazne
podvodne maske) iz te tarifne številke izključeni.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) kontaktne leče iz tar. št. 90.01,

(b) gledališki dvogledi (rešpetlini) ali dvogledi za opazovanje
tekem ter podobni izdelki, izdelanimi z očalnimi okvirji (tar.
št. 90.05),

(c) očala - igrače (tar. št. 95.03) in

(d) pustni izdelki (tar. št. 95.05).


90.05

DALJNOGLEDI (Z ENIM ALI DVEMA OBJEKTIVOMA), OPTIČNI TELESKOPI IN
NJIHOVA STOJALA; DRUGI ASTRONOMSKI INSTRUMENTI IN NJIHOVA
STOJALA, RAZEN INSTRUMENTOV ZA RADIO ASTRONOMIJO

9005.10 - Daljnogledi z dvema objektivoma

9005.80 - Drugi instrumenti

9005.90 - Deli in pribor (tudi stojala)

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Dvoglede, lovske, izletniške, vojaške ali mornarske dvoglede
(vključno tudi nočne in nekatere periskopske dvoglede) in
dvoglede, izdelane v obliki očal,

(2) Daljnoglede za lov, turizem, za uporabo na morju, na
streliščih, zračne kapeli (za opazovanje pokrajine ali neba) itd.
Lahko so iz enega dela oziroma kosa (žepni ali drugi
daljnogledi), z premičnimi deli za nastavitev goriščne razdalje,
lahko so tudi konstruirani za namestitev na podstavek. Na
nekatere daljnoglede se namešča naprava, ki omogoča njegovo
uporaba le potem, ko vanj vržemo kovanec.

(3) Astronomske refrakcijske daljnoglede. Za razliko od
ogledalnega teleskopa, pri katerih služi ogledalo kot objektiv,
imajo refrakcijski daljnogledi objektive, ki sestoje iz sistema
leč, med katerimi imajo lahko nekatere velik premer. Refrakcijski
daljnogledi niso opremljeni z zložljivim okularjem, saj bi lahko
to povzročilo izgubo svetlobe.

Ta tarifna številka vključuje refrakcijske daljnoglede,
konstruirane bodisi za vizuelno in fotografsko opazovanje, bodisi
samo za fotografsko opazovanje. Če so opremljeni s fotografskim
aparatom kot njihovim sestavnim delom, se uvrščajo v to tarifno
številko; fotoaparat, ki ni integralni del instrumenta, se pa
uvršča v tar. št. 90.06.

(4) Teleskope z ogledalom (ogledalne teleskope). Ti teleskopi so
osnovni astronomski instrumenti za splošno uporabo. Objektiv, ki
oblikuje primarno sliko, sestoji iz konkavnega paraboličnega
ogledala, ki ima lahko zelo velik premer, njegova površina pa je
posrebrena ali aluminizirana.

Teleskopi z ogledalom so običajno konstruirani tako, da jih je
moč namestiti na podstavek. Podstavki so običajno velike
konstrukcije in imajo precej spremljajoče opreme. Če so
opremljeni s fotografskim aparatom kot njihovim sestavnim delom,
se uvrščajo v to tarifno številko; fotoaparat, ki ni integralni
del instrumenta, se pa uvršča v tar. št. 90.06.

V to tarifno številko spada tudi Schmidtov ogledalni teleskop,
katerega pogosto imenujejo "Schmidtov fotoaparat". Uporabljajo ga
samo za fotografska opazovanja v astronomiji. Pri tem teleskopu
je uporabljeno sferično ogledalo in korekcijska plošča, ki je
nameščena vzporedno z ogledalom - v središču njegovega loka.
Slika se posname v gorišču na konveksni film.

(5) Astronomske teleskope, opremljene s fotopomnoževalko ali s
cevmi za konvertiranje slike (elektronski teleskopi). Pri tej
vrsti teleskopov se energija vhodne svetlobe izkorišča za
sproščanje elektronov s fotoelektrične površine, nameščene tam,
kjer bi sicer moral biti okular. Elektroni se lahko množijo in
merijo in tako pokažejo količino neposredno prejete svetlobe, ali
pa so lahko s pomočjo magnetnih leč fokusirani. Na ta način
nastane na fotografski plošči ali fluoroscenčnem zaslonu slika.

(6) Meridialne instrumente, ki se uporabljajo za opazovanje
gibanja (zaradi vrtenja Zemlje) nebeških teles nad meridialno
črto na opazovalni točki. Ti instrumenti sestoje iz teleskopa, ki
je nameščen v vodoravni osi vzhod - zahod in se zato lahko
premika v ravnini meridianov.

(7) Ekvatorialne teleskope. Ti teleskopi so nameščeni na
ekvatorialnem podstavku, ki jim omogoča obračanje okoli osi,
vzporedne z Zemljino (polarno) osjo, in okoli druge osi, ki je na
prvo os pravokotna (deklinacijske - odklonska os).

(8) Zenitne teleskope - nameščene tako, da se premikajo okoli
vodoravne in navpične osi.

(9) Altazimutne ali azimutne kroge. To so teleskopi, ki se
premikajo okoli vodoravne osi, njihovi okvirji pa okoli navpične
osi. Ti instrumenti so namenjeni za merjenje višin in azimutov.
Teodoliti so manjši instrumenti, ki delujejo na istem principu,
le, da se uporabljajo za geodetska merjenja in so iz te tarifne
številke izključeni.

(10) Koelostate - instrumente, namenjene lažjemu astronomskemu
opazovanju tako, da reflektirajo dani del neba na vertikalni ali
horizontalni pričvrščeni instrument (teleskop, spektro -
heliograf). Sestoje iz dveh ravnih ogledal, od katerih se eno
obrača in naravnava s pomočjo urinega mehanizma in se obrne v 48
urah za cel krog.

Heliostati in siderostati so posebna vrsta koleostatov, ki se
uporablja za astronomske namene. Nekateri drugi instrumenti,
katere prav tako imenujejo "heliostati", se uporabljajo v
geodeziji in so iz te tarifne številke izključeni (tar. št.
90.15).

(11) Spektroheliografe in spektrohelioskope - instrumente, ki se
uporabljajo za preučevanje Sonca. Spektroheliograf se uporablja
za izdelovanje fotografij sonca pri svetlobi katerekoli valovne
dolžine. Sestoji iz spektroskopa, ki ima namesto okularja
špranjo, skozi katero lahko na fotografsko ploščo pade le
svetloba z določeno valovno dolžino. Spektrohelioskop deluje na
istem principu kot spektroheliograf, le, da je pri njem
uporabljena špranja, ki se hitro vrti, tako da je s tem
instrumentom moč gledati sonce s prostim očesom. Druge metode (na
primer: vrtilne steklene prizme s pričvrščeno špranjo) se
uporabljajo za dosego istega rezultata.

(12) Heliometre, ki sestoje iz teleskopa z objektivom, ki je
vzdolž premera razdeljen, tako da sta obe njegovi polovici
premični. Ti instrumenti se uporabljajo za merjenje sončevega
kotnega premera in kotnih razdalj med dvema nebeškima telesoma.

(13) Koronografe in podobne instrumente, ki se uporabljajo za
opazovanje sončevega obroča, kadar ni popolnega sončevega mrka.

V to tarifno številko so vključeni tudi teleskopi, še posebno
binokularni teleskopi, ki uporabljajo infrardečo svetlobo in, ki
imajo cevi za spreminjanje povečane infrardeče slike v sliko, ki
jo lahko vidi človeško oko. Ti instrumenti z infrardečo svetlobo
se uporabljajo ponoči, predvsem v oboroženih silah.

(Prav tako se v to tarifno številko uvrščajo "dalnogledi za nočno
opazovanje" brez infrardečih svetilk. Taki daljnogledi imajo v
grajeno elektroniko, ki močno ojača še tako šibko svetlobo).

Vendar pa (skladno z Opombo 4 k temu poglavju) ta tarifna
številka ne vključuje teleskopskih namerilnikov za vojaško
orožje, periskopskih teleskopov za tanke ali podmornice in
teleskopov za stroje, priprave, instrumente ali aparate iz tega
poglavja (na primer: teleskopov, ki se nameščajo na teodolite,
nivelirje ali na druge geodetske instrumente) ter teleskopov za
stroje, priprave, instrumente ali aparate iz Oddelka XVI (tar.
št. 90.13).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), so vključeni v to tarifno številko tudi deli in pribor
za naprave iz te tarifne številke.

Taki deli in pribor so: okvirji, ohišja, cevi in podstavki;
mikrometri z nitmi, ki se uporabljajo v ekvatorialnih teleskopih
za merjenje premera planetov (te naprave sestoje iz graduiranega
diska, nameščenega na okularju teleskopa in, ki je opremljen z
dvema pričvrščenima in z eno pomožno nitjo); pogonski sistem
Gerrish z motorjem za pogon (premikanje) astronomskih
instrumentov.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) nadgradnje, ki se uporabljajo za instaliranje instrumentov
ali zaradi lažjega dostopa do njih (kupole, ploščadi, kontrolne
plošče itd.) - uvrščajo se v svoje ustrezne tarifne številke (na
primer: v Oddelek XV),

(b) optični elementi (ogledala, leče, prizme), dobavljeni posebej
(tar. št. 90.01 ali 90.02 - odvisno od primera),

(c) trepetajoči mikroskopi, ki se uporabljajo v astronomiji za
odkrivanje novih zvezd s primerjanjem fotografij neba (tar. št.
90.11),

(d) instrumenti, ki se uporabljajo za določanje položaja zemlje v
razmerju do zvezd (na primer: sekstanti) (tar. št. 90.14),

(e) mikrofotometri ali mikrodensitometri za preučevanje
spektrogramov (tar. št. 90.27) in

(f) astronomske ure (91. Poglavje).


90.06

FOTOGRAFSKI APARATI, RAZEN KINEMATOGRAFSKIH KAMER; FOTOGRAFSKI
BLISKOVNI APARATI IN BLISKOVNE ŽARNICE, RAZEN ŽARNIC NA
RAZELEKTRENJE IZ TAR. ŠT. 85.39

9006.10 - Aparati za pripravljanje tiskarskih plošč ali valjev

9006.20 - Aparati za snemanje dokumentov na mikrofilm, mikrofiš
ali druge mikro oblike

9006.30 - Aparati, specialno konstruirani za fotografiranje pod
vodo, za geodetsko snemanje iz zraka ali za medicinsko ali
kirurško preiskavo notranjih organov; primerjalni aparati za
sodno medicinske ali kriminalistične namene

9006.40 - Fotografski aparati za trenutno - hitro fotografijo

 - Drugi aparati:

9006.51 - - z iskalom skozi objektiv (refleksni z enim objektivom
- SLR), za film v zvitku, širine do vključno 35 mm

9006.52 - - drugi, za film v zvitku, širine manj kot 35 mm

9006.59 - - drugi

 - Fotografski bliskovni aparati in bliskovne žarnice:

9006.61 - - bliskovni aparati z žarnicami na razelektrenje
("elektronski")

9006.62 - - bliskovne žarnice, bliskovne kocke in podobno

9006.69 - - drugo

 - Deli in pribor:

9006.91 - - za fotografske aparate

9006.99 - - drugo

      (I) FOTOGRAFSKI APARATI, RAZEN KINEMATOGRAFSKIH KAMER

V to skupino so vključene vse vrste fotografskih aparatov (razen
kinematografskih kamer) za poklicno ali ljubiteljsko uporabo,
dobavljene bodisi z optičnimi elementi, bodisi brez njih
(objektivi, iskala).

Podobni video-aparati za slikanje posameznih mirujočih slik so
izključeni (tar.št.85.25).

Obstaja veliko število tipov fotografskih aparatov, vendar
sestoje klasične vrste iz temne komore, leče in zaslonke, opne,
nosilca fotografske plošče ali filma in iz iskala. Po razliki med
bistvenimi lastnostmi raznih kamer razlikujemo naslednje vrste:

(A) Boks - fotoaparati (škatlasti) - najpreprostejša vrsta.

(B) Fotoaparati z mehom za poklicne fotografe ali ljubitelje.

(C) Refleksni fotoaparati. Večina teh fotoaparatov sprejema sliko
skozi objektiv in jo reflektira z ogledala na iskalo s pomočjo
posebne prizme (refleksni fotoaparati z enim objektivom). Drugi
aparati tega tipa imajo še en objektiv, s pomočjo katerega se
slika reflektira na zaslon na zgornjem delu fotoaparata
(refleksni fotoaparati z dvema objektivoma).

(D) Žepni fotoaparati, ki uporabljajo v glavnem kasetne filme,
nekatere vrste pa tudi diske.

V to skupino fotoaparatov so vključeni:

(1) Stereoskopski fotoaparati, ki so opremljeni z dvema enakima
lečama in zaslonko, ki istočasno eksponirata dve sliki.

(2) Panoramski fotoaparati, ki se uporabljajo za posnetke širokih
panoram ali dolge vrste ljudi. Ti aparati se lahko z enakomerno
hitrostjo vrtijo okoli svoje osi, ekspozicija pa poteka s pomočjo
navpične špranje, ki se premika preko plošče ali filma.

(3) Registrirni fotoaparati. Ti fotoaparati najpogosteje nimajo
zaslonke, saj se film v teh fotoaparatih enakomerno pomika za
lečami. Običajno so namenjeni za kombinacije z drugimi aparati
(na primer: z osciloskopom s katodnimi žarki) za beleženje
prehodnih ali ultrahitrih pojavov.

(4) Fotoaparati za hipno - hitro fotografijo (prenosni ali
študijski), pri katerih postopek razvijanja slike poteka takoj po
ekspoziciji, tako da nastane fotografija v zelo kratkem času.

(5) Fotoaparati z lečami pod velikim kotom, ki vključujejo zelo
široko vidno območje. Pri njih se uporabljajo posebne leče, ki
dajejo celotno sliko horizonta.

(6) Fotoaparati z neprepustnim ohišjem za podvodno snemanje.

(7) Fotoaparati z avtomatskim sprožilom zaslonke (kot na primer:
fotoaparati z elektronskim sprožilom), katere krmili urin
mehanizem, kar omogoča izvedbo več posnetkov v enakih časovnih
razmikih. V to vrsto so vključeni tudi aparati za skrivno
snemanje oseb, ne da bi le-te za to vedele. Ti aparati so
opremljeni z elektronsko celico, ki je nameščena v električnem
tokokrogu sprožila, nekateri pa so v obliki majhnih ročnih ur.

(8) Fotoaparati za geodetska snemanja iz zraka, ki so
konstruirani za zaporedno snemanje slik v vnaprej določenih
časovnih razmikih, tako da se določeni terenski pas lahko zajame
s prekrivajočimi se posnetki. Nekateri aparati za geodetska
snemanja imajo večkratne leče za snemanje vertikalnih in poševnih
posnetkov. V to skupino so vključeni tudi aparati, ki se
uporabljajo v aerofotogrametriji.

(9) Kamere za fotogrametrijo zemlje, ki sestoje iz dveh med seboj
povezanih kamer, ki sta postavljeni na trinožno stojalo in, ki
snemata istočasno. Te kamere uporabljajo v glavnem za arheološka
raziskovanja, za vzdrževanje spomenikov ali pri prometnih
nesrečah.

(10) Primerjalne kamere za sodne in kriminološke namene. Z njimi
je moč istočasno snemati dva objekta in primerjati njihove slike.
Uporabljajo se za primerjavo prstnih odtisov, za preverjanje
ponaredkov itd.

(11) Fotoaparati za medicinske in kirurške namene - na primer:
kamere, ki jih speljejo v trebuh. Tovrstne kamere služijo za
preiskave in poznejše postavljanje diagnoze.

(12) Fotoaparati za mikrofotografijo.

(13) Fotoaparati za kopiranje dokumentov (pisem, čekov, menic,
nalogov itd.), vključno tudi fotoaparate za snemanje na
mikrofilme, mikroplošče ali druge mikro oblike, ali pa na papir,
občutljiv na svetlobo.

(14) Fotoaparati, ki se uporabljajo za sestavljanje in pripravo
tiskarskih plošč in valjev s pomočjo fotografskih sredstev. Ti
aparati so lahko precej veliki in se od drugih, predhodno
navedenih vrst fotografskih aparatov zlahka razlikujejo.

V to skupino so vključeni:

(i) Vertikalni in horizontalni fotoaparati, tribarvni fotoaparati
itd.

(ii) Fotoaparati, ki fotografirajo bloke črk, poprej ročno ali
strojno stavljenih.

(iii) Aparati za razgradnjo barvnih slik (fotografij itd.) na
osnovne barve. Ti aparati sestoje iz optične naprave in
elektronskega računalnika, konstruirani pa so za proizvodnjo (s
pomočjo fotografskega postopka) rastrskih in korigiranih
negativov, ki se uporabljajo za pripravo tiskarskih plošč.

Na drugi strani pa se fotostavski stroji, ki dejansko stavljajo
črke, uvrščajo v tar. št. 84.42, četudi se poprej stavljene črke
fotografirajo. Ti stroji izvajajo zaporedno fotografiranje črk,
postavljenih na vrtilnih diskih, ali pa fotografirajo lica
posebnih matric. Imajo tipkovnico ali podobno napravo, ali pa se
poženejo s pomočjo poprej na posebnem stroju perforiranega
papirnatega traku.

Aparati za pripravo tiskarskih plošč ali valjev s pomočjo
fotokopirnega ali termokopirnega postopka so iz te tarifne
številke izključeni in se uvrščajo v tar. št. 90.09. Fotoaparati
- povečevalniki in pomenjševalniki se uvrščajo v tar. št. 90.08.

         (II) FOTOGRAFSKI BLISKAVIČNI APARATI (FLEŠI) IN
                       BLISKAVIČNE ŽARNICE

Ta skupina vključuje fotografske bliskavične aparate in
bliskavične žarnice, ki se uporabljajo za poklicno in
ljubiteljsko snemanje, v fotografskih laboratorijih ali v
fotograviranju.

Ti aparati proizvajajo zelo močno svetlobo, ki traja zelo kratek
čas (blisk) in se po tem razlikujejo od fotografske opreme za
osvetljevanje iz tar. št. 94.05.

Fotografska bliskavična osvetlitev nastane s pomočjo sredstva za
električni ali mehanski vžig, ali pa s pomočjo žarnic na
praznjenje (glej komentar k tar. št. 85.39).

Sem so vključeni:

(1) Posamezne bliskavične žarnice.

V njih nastane svetloba zaradi kemične reakcije, spodbujene s
pomočjo električnega toka. Bliskavična žarnica je žarnica za
enkratno uporabo. Sestoji iz žarnice z aktivno substanco in s
sredstvom za vžig (z nitko ali elektrodami).

Najbolj so v navadi naslednje vrste bliskavičnih žarnic:

(i) Žarnice, polnjene s kisikom, v katerih je žica ali fino
narezan trak od na primer: aluminija, cirkonija, zlitine
aluminija in magnezija, zlitine aluminija in cirkonija.

(ii) Žarnice s kroglico paste, ki je sestavljena iz prahu enega
ali več kovin (na primer: cirkonija), pomešanega z oksidacijskim
sredstvom. Ta kroglica je povezana z obema elektrodama.

(2) Bliskavične kocke (Flashcube).

To so naprave v obliki kocke s štirimi bliskavičnimi žarnicami in
štirimi žarometi. Žarnice v kocki se vžigajo zaporedoma -
električno, ali pa mehansko (z udarcem v eksplozivni material).

(3) Baterijske bliskavične svetilke.

Te svetilke so opremljene z električno baterijo in z bliskavično
žarnico ali z bliskavično kocko na električni vžig. Običajno jih
aktivira sinhronizator v zaslonki aparata.

Aparat, ki uporablja žarnice na praznjenje, je bolj zapleten.
Neglede na to, ali je izdelan v obliki ene enote ali da vsebuje
več elementov, pa običajno sestoji iz:

(A) Energetske skupine, ki deluje na mrežni, baterijski ali
akumulatorski električni tok. Ta enota deluje na principu
polnjenja in praznjenja kondenzatorja in jo običajno kontrolira
sinhronizator, vgrajen v zaslonko fotoaparata. Nekateri tipi
imajo napravo za spreminjanje trajanja in intenzivnosti bliska.

(B) Žarnice na praznjenje z nosilcem in žarometom.

(C) Kontrolne lučke.

(D) Iz vtičnice (grla) za povezavo dodatnih bliskavičnih žarnic.

Energetska skupina, dobavljena brez bliskavičnih žarnic in
žarometa, ki razen elementov za praznjenje vsebuje še napravo za
sprožanje bliska in pomožno napravo za spreminjanje trajanja in
intenzivnosti bliska, spada v to tarifno številko - kot
nekompletni aparat, ki pa ima bistvene lastnosti kompletnega
aparata.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), so vključeni v to tarifno številko tudi deli in pribor
izdelkov iz te tarifne številke. To so: telo fotoaparata, mehovi,
trinožna stojala, glave za nameščanje s premakljivim zglobnim
ležajem, zaslonke in opne, sprožila zaslonk (vključno tudi tiste
s časovnim zamikom), kasete za plošče ali filme in pokrovi za
leče.

Ta tarifna številka se ne uporablja za aparate, ki sestoje iz
instrumenta, opremljenega za beleženje (registriranje) slik s
pomočjo fotografskega aparata, ki pa so v bistvu konstruirani za
druge namene, na primer: za teleskop, mikroskop, spektrograf,
stroboskop itd. Vendar pa se kot del instrumenta uvršča v to
tarifno številko fotoaparat, ki se dobavlja posebej, čeprav je
posebni del drugega instrumenta (teleskopa, mikroskopa,
spektrografa, foto - teodolita, stroboskopa itd.).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) grafični poltonski ali podobni tiskarski rastri (tar. št.
37.05, 90.01, 90.02 - odvisno od primera),

(b) električne žarnice na praznjenje za bliskavice (tar. št.
85.39),

(c) fotografski aparati za povečevanje ali pomanjševanje iz tar.
št. 90.08),

(d) aparati za fotokopiranje ali termokopiranje (tar. št. 90.09),

(e) elektronski difrakcijski aparati (tar. št. 90.12),

(f) fotografski telemetri (tar. št. 90.15), merilce eksponiranja
(tar. št. 90.27), če so namenjeni za namestitev na aparate ali ,
če niso namenjeni za namestitev na aparate in

(g) rentgenski difrakcijski aparati (ki se uporabljajo v povezavi
z rentgenskim aparatom za preučevanje kristalov) in radiografski
aparati (tar. št. 90.22).


90.07

KINEMATOGRAFSKE KAMERE IN PROJEKTORJI, VKLJUČNO S TISTIMI Z
VDELANIMI APARATI ZA SNEMANJE ALI REPRODUKCIJO ZVOKA

 - Kamere:

9007.11 - - za film, širok manj kot 16 mm, ali za film širok 2 x
8 mm

9007.19 - - druge

 - Projektorji:

9007.21 - - za film, širok do 16 mm

9007.29 - - drugi

 - Deli in pribor:

9007.91 - - za kamere

9007.99 - - za projektorje

V to tarifno številko se uvrščajo:

(A) Kinematografske kamere (vključno tudi kamere za
cinefotomikrografijo). Te kamere so v osnovi podobne fotografskim
aparatom - kameram iz tar. št. 90.06, le, da imajo posebne
značilnosti, da lahko snemajo vrsto slik z hitrem zaporedju. (Za
zvočni filmi 24 slik/sekundo, TV-filmi pa 25 slik/sekundo)).

(B) Kinematografske kamere za snemanje slike in zvoka na istem
filmu.

(C) Kinematografski projektorji. To so statični ali prenosni
aparati za diaskopsko projekcijo gibljivih slik z zvočno sledjo
na istem filmu ali brez nje. Imajo optični sistem, ki sestoji
predvsem iz svetlobnega vira, zbiralnega žarometa in iz
projekcijske leče. Projektor ima tudi mehanizem, ki deluje
pretežno s pomočjo gibanja malteškega križa, ki film v določenih
časovnih razmiki povleče pred optični sistem, in to običajno z
isto hitrostjo, s katero je bil film posnet, medtem ko se
svetlobni vir izklaplja, ko se film giblje skozi projekcijsko
odprtino. Svetlobni vir v kinematografskih projektorjih je
najpogosteje obločna žarnica, v nekateri projektorjih pa lahko
uporabljajo tudi električne žarnice z nitko. Kinematografski
projektorji so običajno opremljeni z napravo za previjanje filma
in z ventilatorjem.

Ta tarifna številka vključuje tudi posebne vrste
kinoprojektorjev, kot so na primer: projektorji, ki projecirajo
različno velike povečave na optično ravno površino, kar omogoča
znanstveno preučevanje fotografskih pojavov. Posamezne slike
"okvirčki" se lahko preučujejo posamezno ali kontinuirano - z
različnim številko okvirčkov v sekundi. Na drugi strani pa so
vizorji za animirane filme, izdelani posebej za dodelavo in
korektno montažo filmov, iz te tarifne številke izključeni (tar.
št. 90.10).

Kinematografski projektorji so lahko kombinirani z aparati za
snemanje in reprodukcijo zvoka. V tem primeru so opremljeni z
fotoelektrično ali magnetno zvočno glavo, kar je odvisno od
postopka, ki je pri snemanju zvočne sledi uporabljen. Lahko pa
imajo tudi obe vrsti zvočnih glav (za alternativno uporabo).

(Nekateri profesionalni projektorji imajo vgrajene zelo kvalitene
tonske aparate, ki omogočajo zelo verno reprodukcijo zvoka (na
primer: digitalni zapis zvoka preko CD-plošč, Dolby stereo,
"Surround" itd..)

V to tarifno številko so vključene tudi kinematografske kamere
itd. za filmsko industrijo ali ljubiteljsko uporabo. Ta tarifna
številka vključuje tudi posebne vrste kinematografskih kamer, na
primer: kamere, ki se nameščajo na letala (aerokinematografija),
kamere, ki ne prepuščajo vode (za podvodna snemanja), kamere in
projektorji za barvne filme, za tridimenzionalne (stereoskopske)
ali "panoramske" filme itd.

Kinematografski aparati brez optičnih delov ostanejo uvrščeni v
tej tarifni številki.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
komentarska določila), so vključeni v to tarifno številko tudi
deli in pribor izdelkov iz te tarifne številke.

Med te dele in pribor so vključeni: telesa kamer, trinožniki in
stojala, glave za nameščanje na gibljivi zglobni ležaj,
blindirana ohišja za dušenje zvoka motorja (razen takšnih ohišij
iz tekstilnih materialov, ki se uvrščajo v tar. št. 59.11),
škatle za prenosne projektorje, ki služijo tudi kot podstavki
zanje, naprave za čiščenje filmov (razen tistih za laboratorijske
aparate, ki se uvrščajo v tar. št. 90.10).

Glede instrumentov in aparatov (na primer: stroboskopov,
mikroskopov), opremljenih za kinematografsko snemanje, glej
ustrezni del komentarskega pojasnila k tar. št. 90.06.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) stroji za dvigovanje ali manipulacijo (na primer: vozički za
kamere) iz 84. Poglavja,

(b) mikrofoni, zvočniki in audiofrekvenčni električni ojačevalci,
razen tistih, ki so dobavljeni skupaj z instrumenti in, ki
predstavljajo sestavni del kakršnegakoli instrumenta iz te
tarifne številke (tar. št. 85.18),

(c) aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka in televizijski
aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka (tar. št. 85.19, 85.20
ali 85.21),

(d) fotoelektrične zvočne glave (tar. št. 85.22),

(e) televizijske kamere (tar. št. 85.25) in

(f) otroški (igrače) kinematografski projektorji (tar. št.
95.03).


90.08

PROJEKTORJI SLIK, RAZEN KINOMATOGRAFSKIH; FOTOGRAFSKI APARATI
(RAZEN KINEMATOGRAFSKIH) ZA POVEČEVANJE IN POMANJŠEVANJE

9008.10 - Projektorji diapozitivov

9008.20 - Čitalniki za mikrofilm, mikrofiš ali drugo mikroobliko,
ki lahko izdelajo kopijo ali ne

9008.30 - Drugi projektorji slik

9008.40 - Fotografski aparati (razen kinematografskih) za
povečave in pomanjšave

9008.90 - Deli in pribor

(A)  Medtem ko so aparati iz prejšnje tarifne številke namenjeni
za projekcijo povečanih gibljivih slik na zaslon, služijo
aparati, ki se uvrščajo v to tarifno številko, za projekcijo
negibljivih slik. Najnavadnejša vrste teh aparatov je
projekcijska svetilka (ali diaskop), ki se uporablja za
projekcijo slike prozornih predmetov (diapozitivov ali
prozornikov). Ima dve leči - eno zbiralno, ki oblikuje sliko
svetlobnega vira na drugi leči, imenovani projekcijska leča. Med
dvema lečama je nameščen prozornik (transparent), tako da
projekcijska leča meče sliko na zaslon. V ta namen se uporablja
močan vir svetlobe, katerega svetloba se koncentrira s pomočjo
žarometa. Diapozitive je moč menjavati ročno, polavtomatsko (s
pomočjo elektromagnetov ali motorja, katerega upravlja rokovalec)
ali avtomatsko (s pomočjo časovnega releja - timerja).

Nekateri diaskopi imajo široko objektivno območje in so primerni
za projekcije pisanih ali tiskanih besedil na prozornih
pozitivih.

Episkop je slikovni projektor, namenjen projekciji jasno
osvetljenega neprozornega izdelka v smislu povečane slike na
zaslonu. Svetlobni vir je uperjen na površino neprozornega
predmeta. Svetloba, ki se od izdelka odbija, se projecira na
zaslon s pomočjo leče.

Epidiaskop je projekcijski aparat, ki se lahko uporablja kot
diaskop ali episkop.

V to tarifno številko so vključeni tudi projektorji diapozitivov
in drugi projektorji negibljivih slik, kot so na primer: tisti za
šolsko uporabo, za uporabo v predavalnicah itd., spektralni
diaprojektorji, instrumenti za projekcijo rentgenskih slik,
čitalniki mikrofilmov, mikroplošč in drugih mikro oblik v
povečani obliki, bodisi da se sproti uporabljajo tudi za
fotokopiranje teh dokumentov ali ne, ter projektorji, ki se
uporabljajo za izdelovanje tiskarskih plošč in valjev.

Ta tarifna številka vključuje tudi projektorje z vgrajenim
majhnim zaslonom, preko katerega se projecira povečana slika
diapozitiva.

(B) V to tarifno številko so vključeni tudi fotografski (ne pa
tudi kinematografski) aparati za povečave in pomanjšave. Ti
aparati običajno sestoje iz svetlobnega vira, difuzne mreže -
zaslona ali zbiralne leče, iz nosilca negativov, enega ali več
objektivov za naravnavanje gorišča (pogosto za avtomatsko
naravnavo) in iz nosilca papirja, občutljivega na svetlobo. Ti
deli so položeni na vertikalno nastavljivi podlagi.

Fotografski aparati za povečave in pomanjšave, ki se uporabljajo
za izdelovanje tiskarskih plošč in valjev v grafični industriji,
se prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

Pravkar navedeni aparati se v to tarifno številko uvrščajo, če se
dobavljajo skupaj z optičnimi elementi, ali, če se ne dobavljajo
skupaj z njimi. Posebej dobavljeni optični elementi so izključeni
(tar. št. 90.01 ali 90.02 - odvisno od primera).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), se v to tarifno številko uvrščajo tudi deli in pribor
izdelkov iz te tarifne številke, kot so telesa, okvirji in
podlage, okvirji mask aparatov za povečave itd.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) poltonski in podobni tiskarski zasloni (tar. št. 37.05,
90.01, 90.02 itd. - odvisno od primera),

(b) aparati za fotokopiranje mikrofilmov, mikroplošč in drugih
mikro oblik, ki imajo vgrajen optični sistem in, ki imajo zelo
majhen zaslon za vizuelno kontrolo slike (tar. št. 90.09),

(c) kinematografski aparati za pomanjšave in povečave (na primer:
takšni, ki se uporabljajo za izdelavo kopij na filmu z drugega
filma druge širine) in aparati za projekcijo slike tokokrogov na
občutljive polprevodniške materiale ("nastavitev projekcijske
maske") (tar. št. 90.10),

(d) kombinirani optični mikroskopi, opremljeni s sredstvi za
projekcijo slike (tar. št. 90.11),

(e) vizorji za diapozitive z eno lečo za povečavo, ki se
uporabljajo za preverjanje fotografskih diapozitivov (tar. št.
90.13),

(f) fotogrametrijski aparati za distorzijske popravke
(restitucijski aparati) (tar. št. 90.15),

(g) profilni projektorji (tar. št. 90.31) in

(h) projekcijske svetilke - igrače (tar. št. 95.03).


90.09

APARATI ZA FOTOKOPIRANJE Z VDELANIM OPTIČNIM SISTEMOM, APARATI ZA
KONTAKTNO KOPIRANJE IN APARATI ZA TERMIČNO KOPIRANJE

 - Elektrostatski aparati za fotokopiranje:

9009.11 - - za reprodukcijo izvirnika direktno na kopijo
(direktni postopek)

9009.12 - - za reprodukcijo izvirnika prek posredne podlage
(indirektni postopek)

 - Drugi aparati za fotokopiranje:

9009.21 - - z vdelanim optičnim sistemom

9009.22 - - kontaktni

9009.30 - - Aparati za termično kopiranje

9009.90 - Deli in pribor

   (A) APARATI ZA FOTOKOPIRANJE Z VGRAJENIM OPTIČNIM SISTEMOM

Ti aparati imajo optični sistem, v katerem so predvsem: svetlobni
vir, kondenzator, leče, ogledala, prizme in vrsta optičnih
vlaken. Ta sistem projecira sliko dokumenta - izvirnika na
površino, ki je občutljiva na svetlobo. Poleg naštetega so v
aparatu tudi deli za razvijanje in izdelovanje slike.

V to skupino so vključeni:

(1) Elektrostatični aparati za fotokopiranje, ki reprodukcijo
izvirnika prenesejo neposredno na kopijo (neposredni postopek -
mokri postopek), ali pa aparati, ki reprodukcijo izvirnika
prenesejo na kopijo preko posredne podlage (posredni postopek -
suhi postopek).

Pri neposrednem postopku (mokri postopek) se optična slika
projecira na podlago (običajno iz papirja), ki je prevlečena na
primer: s cinkovim oksidom ali z antracenom in, ki ima naboj
statične elektrike. Ker se razvije ukrivljena slika s pomočjo
disperzije črnega pigmenta (developer) v organskih topilih
(izododekan), se po toplotnem postopku fiksira na podlago.

Pri indirektnem (posrednem) postopku (suhi postopek) se optična
slika projecira na boben ali ploščo, ki je prevlečena s selenom
ali z drugo polprevodniško snovjo z nabojem statične elektrike.
Ker se s pomočjo barve v prahu (toner) razvije ukrivljena slika,
se le-ta z uporabo elektristatičnega polja prenese na navadni
papir, na katerega se fiksira po toplotnem postopku.

(2) Pri aparatih, ki uporabljajo premaze kemične emulzije,
sestoji fotokemična površina iz emulzije, ki običajno vsebuje
srebrove soli ali diazo spojine (emulzija iz diazo spojin je
namenjena za eksoniranje svetlobe z veliko vsebnostjo
ultravijoličnih žarkov). Postopek razvijanja in izdelave kopij je
različen in je odvisen od vrste emulzije ali aparata (suhi ali
mokri razvijalec, toplotni postopek, amonijakova para, tehnika
prenašanja itd.).

Kopije izvirnika (mikrofilm, neprozorni dokument itd.) so lahko v
naravni velikosti, povečane ali pomanjšane. Lahko služijo tudi
kot klišeji za ofsetni tisk.

        (B) APARATI ZA KONTAKTNO KOPIRANJE (BREZ OPTIKE)

Aparati iz te skupine nimajo optičnega sistema, zaradi česar je
kopija vselej v naravni velikosti. Delujejo tako, da se izvirnik
stakne z občutljivo površino, katero je treba prekopirati.

Ti aparati uporabljajo vidne svetlobne žarke (vključno tudi
svetlobo z veliko vsebnostjo ultravijoličnih žarkov) in
fotoobčutljive emulzije. Kot njim podobni aparati z optičnim
sistemom, imajo tudi ti aparati avtomatski razvijalec za
izdelovanje kopij po raznih postopkih.

V to skupino so vključeni tudi nekateri aparati za fotokopiranje
(aparati za modre kopije, diazo kopije itd.), ki imajo napravo za
eksponiranje, nimajo pa razvijalca. Vendar pa so iz te tarifne
številke izključeni okvirji za izdelovanje navadnih fotografij
(tar. št. 90.10).

                 (C) APARATI ZA TERMO-KOPIRANJE

Tudi ti aparati delujejo tako, da se izvirnik stakne z občutljivo
površino. Vendar pa, za razliko od aparatov, opisanih v prejšnji
točki pod (B), uporabljajo infrardeče žarke in emulzije,
občutljive na toploto, ki nastane takrat, ko črne površine
vpijejo žarke.

Kopije se lahko preslikavajo neposredno na podlago, občutljivo na
toploto pri stiku z izvirnikom, ali pa se barvna emulzija papirja
- podlage, občutljive na toploto, prenaša na navadni papir.

V nekaterih primerih se lahko delovanje vidne svetlobe
(fotoobčutljivega posrednika) kombinira z delovanjem infrardečih
žarkov (termoobčutljiva kopija).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), so vključeni v to tarifno številko tudi deli in pribor
izdelkov, ki se uvrščajo v to tarifno številko, kot so: bobni in
plošče, ki se uporabljajo za aparate za posredno elektrostatično
fotokopiranje.

Iz te tarifne številke so izključene kamere za snemanje
dokumentov na mikrofilm, mikroploščo ali kakšno drugo mikro
obliko (tar. št. 90.06).

Izključeni so tudi:

- Tonerji za elektrostatske kopirne aparate (tar. št. 37.07)

- Papirji za elektrostatske kopirne aparate 48.Poglavje.


90.10

APARATI IN OPREMA ZA FOTOGRAFSKE (TUDI KINEMATOGRAFSKE)
LABORATORIJE (VKLJUČNO Z APARATI ZA PROJECIRANJE ALI RISANJE
SLIKE VEZIJ NA OBČUTLJIVE POLPREVODNIŠKE MATERIALE), KI NISO
NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU;
NEGATOSKOPI; ZASLONI ZA PROJEKCIJE

9010.10 - Aparati in oprema za avtomatsko razvijanje
fotografskega (tudi kinematografskega) filma ali papirja v zvitku
ali za avtomatsko prenašanje posnetka z razvitega filma na zvitke
fotografskega papirja

 - Aparati za projekcijo ali risanje slike vezja na občutljivi
polprevodniški material:

9010.41 - - aparati za neposredno pisanje z elektronskim žarkom

9010.42 - - črtalniki za koračne ali ponavljajoče vpise

9010.49 - - drugi

9010.50 - Drugi aparati in oprema za fotografske (tudi
kinematografske) laboratorije; negatoskopi

9010.60 - Zasloni za projekcije

9010.90 - Deli in pribor

           (I) APARATI IN OPREMA ZA FOTOGRAFSKE (TUDI
      KINEMATOGRAFSKE) LABORATORIJE (VKLJUČNO Z APARATI ZA
       PROJECIRANJE ALI RISANJE SLIKE VEZIJ NA OBČUTLJIVE
    POLPREVODNIŠKE MATERIALE), KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
                 NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU

V to skupino so vključeni:

(A) Posebni rezervoarji za razvijanje filmov (razvijalne kadi).
Lahko so iz kovine, plastičnih materialov, keramike itd.; v
glavnem so v njih podporne palice, košare za odstranjevanje
filmov iz kadi itd. Nekateri takšni rezervoarji se uporabljajo
tudi za izspiranje, fiksiranje in umivanje filmov.

(B) Posebni pladnji (iz plastičnih materialov, nerjavečega jekla,
emajlirane železne pločevine itd.), ki so nedvoumno namenjeni za
fotografsko uporabo, vendar izvzemši izdelke, ki se lahko
uporabijo tudi za druge namene (na primer: za splošne
laboratorijske namene ali za potrebe v bolnicah).

(C) Posode za spiranje negativov, vključno tudi vrtilne aparate
za spiranje.

(D) Aparati za sušenje fotografij, za poliranje in sušenje-
poliranje (enostranskega, dvostranskega ali vrtilnega tipa),
stroji za sušenje (na ročni pogon itd.), cedilni valji, polirne
plošče iz nerjavečega jekla ali kromirane plošče, nedvoumno
namenjen za nameščanje v te aparate ali za ločeno uporabo.

(E) Okvirji za kopiranje, vključno tudi okvirje za vakuumsko
kopiranje (iz kovine, kovine in lesa itd.), za kontaktno
kopiranje, stroji za kopiranje (za poklicne fotografe in
ljubitelje itd.) in svetlobni okvirji samo za ekspozicijo (za
osvetlitev brez razvijalca).

(F) Stroji in aparati za rezanje filmov vrst, ki se uporabljajo v
fotografskih in, kinematografskih laboratorjih.

(G) Posebni okvirji za držanje pri retuširanju negativov.

(H) Stiskalnice za suho lepljenje filmov.

(IJ) Posebni stroji in aparati, ki se uporabljajo v
kinematografskih laboratorijih, kot so:

(1) Stroji za razvijanje filmov (avtomatski ali neavtomatski).

(2) Stroji za rezanje in prerezovanje filmov (na primer: tako, da
iz enega 35-milimetrskega filma nastaneta dva
šestnajstmilimetrska filma).

(3) Stroji za kopiranje in kinematografski aparati za pomanjšave
in povečave (optični aparati za kopiranje).

(4) Stroji za optične efekte.

(5) Mize za preposluševanje, montažo in sinhronizacijo zvočnih
filmov.

(6) Aparati za snemanje, ki na papirnatem traku reproducirajo
"upočasnjeno" in povečano sliko zvočne sledi na filmu in, ki se
uporabljajo pri sinhronizaciji in prevajanju filma v tuje jezike.

(7) Stroji za čiščenje filmov; stroji za obdelavo iztrošenih
negativov pred ponovnim kopiranjem; kombinirani stroji za
čiščenje in obdelavo; stroji za čiščenje negativov.

(8)  Stroji za prevlekanje z voskom - za polaganje tanke voščene
prevleke na oba robova filma, prevlečena z emulzijo.

(9)  Spenjači (sestavljalniki) (na ročni ali nožni - pedalni
pogon).

(10) Enote za montažo filmov. Lahko so opremljene z glavo za
sliko ali z zvočno glavo. Takšni aparati se lahko uporabljajo na
primer: za sinhronizacijo slike z zvočno sledjo.

Posebej dobavljene glave za sliko in mize z zvočno glavo se prav
tako uvrščajo v to tarifno številko. Vendar pa so iz te tarifne
številke izključene posebej dobavljene zvočne glave (tar. št.
85.22).

(11) Mize za previjanje in manipulacijo s filmi, ki so opremljene
za previjanje kolutov; posebne naprave za previjanje in navijanje
negativov (na primer: po kopiranju); aparati s števci za merjenje
in kontrolo dolžine filmov (posebej dobavljeni števni mehanizmi
so izključeni - glej tar. št. 90.29).

(12) Mize za montažo filma, te mize so opremljene z vretenastimi
previjalniki; posebni filmski previjalniki za previjanje
negatovov (po tiskanju); merilniki filmske dolžine in števci
podnapisov, katerih namen je preveriti dolžino filma (izključeni
so posebej pripravljeni števni mehanizmi - glej tar. št. 90.29).

(13) Aparati za podnaslavljanje filmov.

(14) Vizorji za montažo kinematografskih filmskih kopij. Vizorji
so lahko kombinirani z aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka.

(K) Vizorji za negibljive slike, ki se uporabljajo za preverjanje
negativov fotografij v fotografskih laboratorijih.

(L) Posebna oprema, ki se uporablja pri reproduciranju (razen
aparatov za fotokopiranje iz tar. št. 90.09) (na primer: aparat
za razvijanje papirja, posebno občutljivega na svetlobo, s
pomočjo amonijakove pare.

(M) Projekcijski aparati, ki se uporabljajo v proizvodnji
elektronskih integriranih vezij. Pri teh aparatih se slike
tokokrogov projecirajo skozi masko (povečane, pomanjšane ali v
naravni velikosti) na silicijeve plošče, občutljive na svetlobo.

Sem so vključene naslednje vrste:

(1) Aparati, ki uporabljajo masko ali mrežo.

Ti aparati sodijo v vrsto fotolitografskih aparatov. Vsi
uporabljajo masko ali mrežo, na katero je predhodno zarisana
oblika vezja, ki se mora reproducirati. Maska ali mreža je nanos
na eno plast polprevodniške naprave. Od njene oblike in stopnje
je odvisno, ali bo prekrila en čip (elektronsko integrirano
vezje), več čipov, ali pa vse čipe na polprevodniku. Običajno sta
pojma "maska" in "mreža" istovetna. V teh aparatih se plast,
nanešena na polprevonik, izpostavi svetlobi (pogosto
ultravijolični ali globogi ultravijolični svetlobi), v nekaterih
primerih pa X-žarkom. Svetloba preide skozi masko ali mrežo,
potem ko je maska ali mreža ustrezno nameščena na podloženo
obliko.

Med te aparate so vključene naslednje vrste:

(a) Kontaktni tiskalniki. V teh aparatih se stika maske in
polprevodnika vzpostavi med izpostavljanjem svetlobe.

(b) Merilniki sorodnisti (Proximity alginers). Ti aparati so
podobni kontaktnim tiskalnikom s tem, da ni dejanskega stika med
masko in polprevodnikom. Med njima je majhna špranja.

(c) Skenirni merilniki. Ta aparat uporablja optični projecirni
sistem, katerega namen je preslikati osvetljeni lok z maske na
polprevodnik. Skenirni sistem prestavi obliko z maske s pomočjo
osvetljenega loka na občutljivi polprevodnik.

(d) Koračni in repetirni merilniki. Ti aparati uporabljajo
projekcijsko tehniko za izpostavljanje polprevodnika določenemu
odseku pravočasno oziroma v danem trenutku. Ekspozicije se lahko
izvede tudi z redukcijo v razmerju 1:1.

(2) Aparati za neposredno pisanje na polprevodnike.

Ti aparati ne uporabljajo mask ali mrež. Običajno uporabljajo
stroj za avtomatsko obdelavo podatkov, krmiljenim s svetlobnim
snopom (na primer: elektronskim snopom, ionskim ali laserskim
snopom), z namenom narisati obliko vezja neposredno na občutljivo
plast, nanešeno na površino polprevodniške plošče, in sicer s
pomočjo koordinatnega sistema aparata.

Vse te naprave proizvedejo isti rezultat, t.j. izpostavijo vzorec
z željeno obliko vezja in ga prestavijo na občutljivi material,
katerega je moč razviti kot fotografski film.

                        (II) NEGATOSKOPI

Negatoskopi se uporabljajo predvsem v medicini za preučevanje
rentgenskih posnetkov in radiofotografij. Lahko so raznih vrst -
od svetlobnih tabel, ki se montirajo na steno, pa do tabel z
avtomatskim vnašanjem rentgenskih posnetkov.

               (III) PROJEKCIJSKI ZASLONI (PLATNA)

Ti zasloni se uporabljajo v kinodvoranah, šolah, predavalnicah
itd. Mednje so vključeni projekcijski zasloni za tridimenzionalni
prikaz, pa tudi prenosna filmska platna, zvita v zvitke ali
zložena v škatle. Ta platna se montirajo na stojala in mize, ali
pa se obesijo na strop.

Platna so pogosto izdelana iz tkanin, so belo pobarvana in
prevlečena s steklenimi ali srebrnimi zrnci (mikrokroglicami).
Lahko so tudi iz listov plastičnih materialov. Te tkanine in
listi so v glavnem perforirani. Vendar pa morajo biti nedvoumno
razpoznavni (na primer: po obrobah ali robovih) kot filmska
platna, da se lahko uvrstijo v to tarifno številko.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), se deli in pribor, katere je moč prepoznati kot dele
in pribor, ki se uporabljajo izključno ali pretežno z opremo iz
te tarifne številke, uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) oprema za fotografske ali kinematografske studije, na primer:
aparati za osvetljevanje, reflektorji, nastavljivi reflektorji,
električne svetilke in svetilne cevi vseh vrst, oprema za razne
efekte, podstavki za mikrofone, scenske kulise itd. Ti izdelki se
uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke,

(b) poltonski ali podobni tiskarski rastri (tar. št. 37.05,
90.01, 90.02 itd. - odvisno od primera),

(c) stroji vseh vrst za rezanje papirja ali lepenke (tar. št.
84.11),

(d) zvočniki, mikrofoni in audiofrekvenčni električni ojačevalci,
razen tistih, ki se dobavljajo skupaj z instrumenti iz te tarifne
številke in, ki predstavljajo njihov integralni del (tar. št.
85.18),

(e) fotoaparati za snemanje dokumentov na mikrofilm, mikroploščo
ali na druge mikro oblike (tar. št. 90.06),

(f) rentgenski fluoroscenčni zasloni in zasloni za ojačenje
rentgenskih posnetkov (tar. št. 90.22),

(g) diski in potiskovalniki za izračun ekspozicije (tar. št.
90.17), merilniki ekspozicije, svetlomeri, merilniki
občutljivosti (densitomeri), merilniki temperature barve (tar.
št. 90.27) in

(h) štampiljke za ročno številčenje posnetkov (tar. št. 96.11).


90.11

OPTIČNI MIKROSKOPI, TUDI TISTI ZA MIKROFOTOGRAFIJO,
MIKROKINEMATOGRAFIJO IN MIKROPROJEKCIJO

9011.10 - Stereoskopski mikroskopi

9011.20 - Drugi mikroskopi za mikrofotografijo,
mikrokinematografijo in mikroprojekcijo

9011.80 - Drugi mikroskopi

9011.90 - Deli in pribor

Medtem ko imajo povečevalci iz tar. št. 90.13 samo eno stopnjo
povečave razmeroma majhne moči, pa imajo optični mikroskopi iz te
tarifne številke drugo stopnjo povečave za opazovanje že povečane
slike predmeta.

Optični mikroskop praviloma sestavljajo:

(I) Optični mehanizem, ki sestoji iz objektiva, v katerem
nastane povečana slika predmeta, in iz okularja, ki naprej
povečuje opazovano sliko. Optični sistem ima običajno tudi sistem
za osvetlitev predmeta od spodaj (s pomočjo ogledala,
osvetljenega z zunanjim ali integralnim svetlobnim virom) in
komplet zbiralnih leč, ki usmerjajo svetlobni snop z ogledala k
predmetu.

(II) Plošča (podstavek) za preparat (vzorec, predmet
opazovanja), ena ali dve cevi z okularjema (odvisno od tega, ali
gre za mikroskop z enim ali z dvema okularjema) in nosilec
objektiva, ki se običajno lahko obrača okoli svoje osi.

Ta celota je pritrjena na podstavek, na katerega je lahko
pritrjen krak ali tačka in raznovrstni pribor za nastavitev.

V to tarifno številko se uvrščajo mikroskopi, katere uporabljajo
ljubitelji, učitelji itd. in mikroskopi za industrijsko uporabo
ali za raziskovalne laboratorije. Ti mikroskopi ostanejo uvrščeni
v tej tarifni številki, če so dobavljeni skupaj s svojimi
optičnimi elementi, ali ne (z objektivi, okularji, ogledali
itd.).

Ta tarifna številka vključuje tudi univerzalne mikroskope,
polarizacijske mikroskope, metalurške mikroskope, stereoskopske
mikroskope, mikroskope s kontrastnimi fazami in interferenčne
mikroskope, reflekcijske mikroskope, mikroskope z izvlečnimi
priključki, posebne mikroskope za preverjanje rubinov v stenskih,
namiznih, žepnih ali ročnih urah, mikroskope s stopnjami
segrevanja in zmrzovanja itd.

Med mikroskope za posebne namene so vključeni:

(1) Trihonoskopi - vrsta projekcijskih mikroskopov za preučevanje
svinjskega mesa, za katerega obstaja sum, da je okuženo s
parkljevko.

(2) Mikroskopi za meritve in nadzor nekaterih proizvodnih
procesov. Ti mikroskopi so lahko navadnih vrst ali pa posebni
modeli, izdelani za nameščanje na stroje. Med te aparate so
vključeni: primerjalni mikroskopi (za primerjavo površinske
obdelave preciznih predmetov s površino standardnih predmetov);
mikroskopi za odčitavanje koordinat (za določanje položaja delov
ure); mikroskopi za proizvodnjo orodij in drugi merilni
mikroskopi (za kontrolo gladine, profila, rezila za izdelovanje
zobnikov in orodij za rezanje profilov); majhni prenosni
mikroskopi za neposredno nameščanje na predmet preverjanja (za
preverjanje trdote po Brinellu, za tiskarske črke, tiskarske
stolpce itd.); mikroskopi za centriranje (za nameščanje na
vretena obdelovalnih strojev namesto orodja z namenom, postaviti
obdelovanec v natančni položaj pred pričetkom dela) itd.

Nekateri med navedenimi instrumenti (na primer: tisti za kontrolo
profila obdelovanih delov) so lahko opremljeni s projekcijskimi
napravami, ki so običajno v obliki majhnih krožnih zaslonov,
nameščenih na vrhu mikroskopa.

(3) Laboratorijski merilni mikroskopi - na primer: za merjenje
linijske razdelitve v spektrogramih.

V to tarifno številko so vključeni še:

(A) Mikroskopi za mikrofotografijo in mikroskopi za
mikrokinematografijo.

Razen vizuelnega opazovanja vzorca, omogočajo ti mikroskopi tudi
fotografsko snemanje povečanih slik. Lahko so sestavljeni iz
mikroskopa s trajno vgrajenim fotografskim aparatom, video kamero
ali kinematografsko kamero (običajno posebej izdelanima za te
namene), ali pa iz klasičnega mikroskopa, na katerega je moč
začasno pritrditi klasični fotoaparat ali kinematografsko kamero
(s pomočjo navadne povezave).

Posebej dobavljeni fotografski aparati in, kinematografske kamere
za mikrofotografijo in mikrokinemafografijo so iz te tarifne
številke izključeni (tar. št. 90.06 ali 90.07 - odvisno od
primera).

(B) Mikroskopi za mikroprojekcijo s spremenljivo povečavo.

Uporabljajo se za vodoravno in navpično projekcijo slik,
povečanih s pomočjo mikroskopa, ki se nahaja v sklopu aparata.
Opremljeni so s posebnimi mikroskopi, pri katerih je možna
sprememba goriščne razdalje. uporabljajo se za demonstracije v
učilnicah, v znanstvenih in medicinskih dvoranah, v tehničnih
laboratorijih itd.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), se deli in pribor, katere je moč prepoznati kot dele
in pribor, primerne izključno ali pretežno za uporabo z
mikroskopi, uvrščajo v to tarifno številko.

Med te dele in pribor so vključeni:

Stojala (tačke, podstavki); cevi - nosilci okularja in vrtilne
cevi - nosilci objektiva (z lečami ali brez njih); plošče za
vzorce (vključno plošče za segrevanje in zamrzovanje); vodila za
vzorce, optični priključki za skiciranje slike; ročice za
nastavitev opne itd.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) steklene plošče ali pokrovčki za vzorce (tar. št. 70.17),

(b) mikroskopi v obliki dvogleda za oftamologijo (tar. št.
90.18),

(c) pripravljeni diapozitivi za mikroskopske raziskave (tar. št.
90.23),

(d) mikrotomi (instrumenti za rezanje tankih delov tkiva za
mikroskopsko preučevanje) (tar. št. 90.27) in

(e) projektorji profilov in drugi aparati z optičnimi napravami
za kontrolo mehanskih delov, ki niso ne mikroskopi in ne
mikroprojekcijski aparati (na primer: optični kompaktorji,
merilne mize itd.) (tar. št. 90.31).


90.12

MIKROSKOPI, RAZEN OPTIČNIH MIKROSKOPOV, DIFRAKCIJSKI APARATI

9012.10 - Mikroskopi, razen optičnih mikroskopov, in difrakcijski
aparati

9012.90 - Deli in pribor

V to tarifno številko se uvrščajo:

(A) Elektronski mikroskopi.

Od optičnih se razlikujejo po tem, da namesto svetlobnega
uporabljajo elektronski snop.

Praviloma je elektronski mikroskop celota naslednjih priprav, ki
so običajno zaprte v skupni okvir kot ena celota:

(1) Priprave za oddajo in pospeševanje elektronov (znane kot
"elektronski top").

(2) Sistem (ki igra vlogo optičnega sistema navadnega mikroskopa)
elektrostatičnih in elektromagnetnih "leč", ki so električno
nabite plošče ali tuljave, skozi katere teče električni tok). Te
leče imajo vlogo zbiralnih leč, objektiva in projektorja.
Običajno je tukaj še t.i. "leča" polja med projektorjem in
objektivom, ki služi za spreminjanje vključuje povečave, medtem
ko se prostor polja ne spreminja.

(3) Plošča (podstavek) za vzorce.

(4) Vakuumska črpalka, ki vzdržuje v elektronski cevi vakuum.
Včasih je vakuumska črpalka samostojna enota, priključena na
napravo.

(5) Elementi za vizuelno opazovanje na fluoroscenčnem zaslonu in
za fotografsko snemanje slike.

(6) Kontrolna stojala in plošče, na katerih so elementi za
kontrolo in uravnavanje elektronskega snopa (curka).

V to tarifno številko se uvrščajo tudi elektronski mikroskopi za
razgrajevanje, pri katerih se elektronski snop ponavljajoče
usmerja na različne točke vzorca. Informacija nastane z merjenjem
na primer: transmisije elektronov, sekundarnega oddajanja
elektronov ali oddajanja optičnih žarkov. Rezultat se kaže na
zaslonu, ki je lahko sestavni del mikroskopa.

Elektronski mikroskop je veliko v uporabi, tako na popolnoma
znanstvenih področjih (pri bioloških ali medicinskih raziskavah,
pri raziskavah sestava snovi), kot tudi v kemični industriji
(preučevanje dima, prahu, tekstilnih vlaken, koloidov itd.,
struktire kovine, papirja itd.).

(B) Protonski mikroskopi.

Ti mikroskopi uporabljajo namesto elektronov, protone, ki imajo
od elektronov 40-krat krajšo valovno dolžino. Tako je moč doseči
večjo moč cepljenja, s tem pa večjo povečavo slike.

Konstrukcija in delovanje protonskega mikroskopa, nista bistveno
drugačni od konstrukcije in delovanja elektronskega mikroskopa.
Namesto elektronskega topa je protonski top, kot vir pa se
uporablja vodik.

(C) Elektronski difrakcijski aparati.

Ti aparati proizvajajo s pomočjo elektronskega snopa, usmerjenega
na vzorec, difrakcijske obrazce, ki se fotografirajo. Dimenzije,
usmeritev in atomsko razporeditev preučevanega vzorca ,je moč
izračunati glede na premer, intenzivnost in ostrino obročev v
vzorcu.

Ta aparat se uporablja predvsem za preučevanje korozije, mazanja,
katalize itd. in se bistveno ne razlikuje od elektronskega
mikroskopa. Ima enake bistvene elemente (elektronski top, katodno
cev, elektromagnetne tuljave, nosilec vzorca itd.). Še več -
poudariti je treba, da so lahko nekateri elektronski mikroskopi
opremljeni z difrakcijsko komoro in, da lahko zaradi tega
opravljajo dvojno funkcijo (vizuelno in, da proizvajajo
difrakcijske slike).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), se deli in pribor, katere je moč prepoznati kot dele
in pribor, primerne izključno ali pretežno za uporabo z
mikroskopi (razen z optičnimi) ali z difrakcijskimi aparati,
uvrščajo v to tarifno številko, na primer: okvirji in komore ter
plošče za vzorec. Na drugi strani pa so iz te tarifne številke
izključene vakuumske črpalke (tar. št. 84.14), elektrooprema
(akumulatorji, usmerniki itd. - 85. Poglavje) in električni
merilni instrumenti (voltmetri, miliampermetri itd. - tar. št.
90.30).


90.13

SKLOPI S TEKOČIMI KRISTALI, KI NE POMENIJO IZDELKOV, PODROBNEJE
OPISANIH V DRUGIH TARIFNIH ŠTEVILKAH; LASERJI, RAZEN LASERSKIH
DIOD; DRUGE OPTIČNE NAPRAVE IN INSTRUMENTI, KI NISO NAVEDENI IN
NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU

9013.10 - Teleskopske namerilne naprave za orožje; periskopi;
teleskopi za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz tega
poglavja ali XVI. oddelka

9013.20 - Laserji, razen laserskih diod

9013.80 - Druge naprave, aparati in instrumenti

9013.90 - Deli in pribor

Upoštevajoč Opombo 5 k temu poglavju, so merilni ali kontrolni
optični instrumenti in stroji iz te tarifne številke izključeni,
uvrščajo se v tar. št. 90.31. Vendar pa se, skladno z Opombo 4 k
temu poglavju, uvrščajo nekateri refrakcijski teleskopi v to
tarifno številko in ne v tar. št. 90.05. Še več - poudariti je
treba, da se optični instrumenti in aparati ne uvrščajo samo v
tarifne številke od 90.01 do 90.12, pač pa tudi v druge tarifne
številke tega poglavja (posebno v tar. št. 90.15, 90.18 ali
90.27).

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Naprave s tekočimi kristali.

Sestoje iz plasti tekočega kristala, vnešenega med dva lista ali
plošče iz stekla ali iz plastičnega materiala. Ti kristali so
lahko (ni pa nujno) opremljeni z električnimi priključki, vendar
brez pogonske elektronike, dobavljeni v enem kosu, ali pa
razrezane v posebne oblike, ne da bi pri tem predstavljali
predmete, ki so bolj specifično opisani v drugih tarifna
številkah te Nomenklature.

(Tekoč kristali so lahko čiste organske spojine(iz 29. Poglavja),
ali pa mešanice organskih spojin (iz tar.št. 38.24), ki so pri
sobni temperaturi tekočine, vendar pa imajo nekatere lastnosti
kristalov. Lastnosti, ki so specifične samo tekočim kristalom, so
na primer: spreminjanje barve v odvisnosti od temeprature,
prepuščanje ali ne prepuščanje polarizirane svetlobe v odvisnosti
od električnega toka itd.)

(2) Laserji.

Laserji proizvajajo ali ojačujejo elektromagnetno radiacijo v
valovnem intervalu od 1 nm (nm = nanometer (milijardinka
milimetra) do 1 mm (dele spektra: ultravijolične svetlobe, vidne
svetlobe in infrardeče svetlobe), in sicer po postopku krmiljenja
stimulirane oddaje. Ko se laserski medij (na primer: kristali,
plini, tekočine, kemični izdelki) vzbudi s svetlobo iz
električnega vira ali z reakcijo iz kakšnega drugega vira
energije, se svetlobni snopi, ki nastanejo v laserskem mediju,
ponovno reflektirajo in ojačujejo tako, da se koherentni
svetlobni snop (viden ali neviden) oddaja z enega mesta, ki je
delno prozorno.

Razen laserskega medija, energetskega vira (črpalnega sistema) in
resonančne optične votline (reflektorskega sistema), ki
predstavljajo osnovne elemente laserske glave (eventuelno skupaj
s Fabry-Perotovimi interferometri, interferenčnimi filtri in
spektroskopi), imajo laserji običajno še nekatere druge
komponente (na primer: enoto za oskrbo z energijo, hladilni
sistem, krmilno enoto in (v primeru plinskih laserjev) tudi
sistem za oskrbo s plinom, v primeru tekočih laserjev pa
rezervoar, opremljen s črpalko za razredčevanje barve). Nekatere
med temi pomožnimi komponentami so lahko nameščene v istem ohišju
skupaj z lasersko glavo (kompaktni laser), ali pa so v obliki
posebnih enot, povezanih z lasersko glavo s kabli itd. (laserski
sistem). V primeru laserskega sistema se posamezne enote uvrščajo
v to tarifno številko, pod pogojem, da se dobavljajo skupaj z
lasersko glavo.

Laserji se v to tarifno številko uvrščajo ne le, če gre za
laserje, ki se vgrajujejo v stroje ali naprave, temveč tudi v
primerih, če se lahko uporabljajo samostojno (npr. laser
pointerji) kot kompaktni laserji ali laserski sistemi za razne
namene - za raziskovanje, pouk, laboratorijske raziskave itd.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni laserji, ki so
prilagojeni izvajanju povsem specifične funkcije ob dodani
pomožni opremi, ki sestoji iz posebnih naprav (na primer: delovne
mize, držalo delovnih predmetov, sredstva za nastavitev in
namestitev delovnih predmetov, sredstva za opazovanje in kontrolo
poteka operacije itd.) in katere je moč prepoznati kot delovne
stroje, medicinske aparate, kontrolne aparate, merilne aparate
itd. Tudi stroji z vgrajenimi laserji so izključeni iz te tarifne
številke. V kolikor njihovo uvrščanje ni bolj specifično določeno
v Nomenklaturi, se uvrščajo po strojih ali napravah s podobno
funkcijo, kot na primer:

(i) obdelovalni stroji za obdelovanje kakršnegakoli materiala
tako, da material odstranjujejo z laserjem (na primer: kovino,
steklo, keramiko in plastične materiale) (tar. št. 84.56),

(ii) spajkalni ali varilni laserski stroji in aparati, neglede na
to, ali lahko tudi režejo, ali ne (tar. št. 85.15),

(iii) instrumenti za niveliranje (za nameščanje v osno ravnino)
cevi s pomočjo laserskega snopa (tar. št. 90.15) in

(iv) laserski aparati, ki se uporabljajo posebej za medicinske
namene (na primer: pri oftamoloških operacijah) (tar. št. 90.18).

Skladno z Opombama 1 in 2 k temu poglavju, se deli in pribor
laserjev (na primer: laserske cevi) prav tako uvrščajo v to
tarifno številko. Vendar pa ta tar.številka ne obsega električnih
bliskavičnih žarnic, ki se uporabljajo za črpanje, kot so na
primer: ksenonske žarnice, jodove žarnice in žarnice z
živosrebrovo paro (tar. št. 85.39), laserskih diod (tar. št.
85.41) in laserskih kristalov (na primer: rubinov), laserskih
ogledal in laserskih leč (tar. št. 90.01 ali 90.02).

(3) Ročna povečevalna stekla in povečevala.

(Na primer: žepne in pisarniške lupe) in števce niti, povečevalne
leče v obliki daljnogleda (običajno z ročaji), ki so (za razliko
od stereoskopskih mikroskopov iz tar. št. 90.11) opremljene z
okularji, ne pa tudi z objektivi.

(4) "Kukala" za gledanje skozi vrata in podobni predmeti,
opremljeni z optičnim sistemom.

(5) Teleskopski namerilniki (snajperji) za orožja (refrakcijski
ali refleksni).

Če so dobavljeni posebej, se uvrščajo v to tarifno številko.

Če so optične naprave, primerne za uporabo na orožju in tiste, ki
so nanj nameščene ali dobavljene z ognjenim orožjem, za katerega
so namenjene, se uvrščajo skupaj z orožjem (glej Opombo 1(d) k
93. Poglavju.

(6) Teleskopi, ki predstavljajo dele instrumentov iz drugih tar.
številk tega poglavja (na primer: teleskopi za geodetske
instrumente) ali deli strojev iz Oddelka XVI.

(7) Stereoskopi, vključno ročne stereoskope za gledanje
tridimenzionalnih diapozitivov v barvi - sestoje iz plastične
škatle z dvema pritrjenima lečama in vrtilnega mehanizma,
katerega se upravlja z ročico (za spremembo v zaporedju zloženih
slik, na vsak zamenljiv vrtilni disk).

(8) Kalejdoskopi, razen kalejdoskopov - igrač (95. Poglavje).

(9) Povečevalne periskope za podmornice ali tanke in
nepovečevalne periskope (na primer: rovske).

(10) Montirana steklena in optično obdelana ogledala, ki niso
primerna za montažo na instrumente ali aparate (na primer:
nekatera vzvratna ogledala - retrovizorji), ogledala za pregled
dimnikov ali kanalizacijskih cevi in posebna ogledala za
opazovanje v aerodinamičnih tunelih (vetrovnikih).

Retrovizorji (vzvratna ogledala) in druga optično neobdelana
ogledala (vključno tudi brivska povečevalna ali nepovečevalna
ogledala) so iz te tarifne številke izključena (tar. št. 90.09
ali 83.06).

(11) Svetlobni aparati za optično signalizacijo za prenos
optičnih signalov na daljavo (na primer: z Morsejevimi znaki).

(12) Vizorji za pregled diapozitivov, ki imajo eno povečevalno
lečo.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 ali 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), se deli in pribor aparatov in naprav iz te tarifne
številke uvrščajo prav tako v to tarifno številko.


90.14

KOMPASI; DRUGI NAVIGACIJSKI INSTRUMENTI IN APARATI

9014.10 - Kompasi, vključno navigacijski

9014.20 - Instrumenti in aparati za aeronavtično ali vesoljsko
navigacijo (razen kompasov)

9014.80 - Drugi instrumenti in naprave

9014.90 - Deli in pribor

                (I) KOMPASI ZA UGOTAVLJANJE SMERI

V to skupino so vključene vse vrste kompasov za iskanje smeri -
od preprostih tipov, katere uporabljajo pešci - izletniki,
kolesarji itd., pa do posebnih tipov, ki se uporabljajo v
rudarstvu, navigaciji itd. (vključno tudi: magnetne kompase,
giroskopske kompase, giromagnetne kompase, kompase v ohišju na
krmarskem mestu na ladji, kompase za ugotavljanje položaja itd.).

         (II) DRUGI NAVIGACIJSKI INSTRUMANTI IN PRIPRAVE

Sem so vključeni:

(A) Instrumenti za ugotavljanje položaja ladje, kot so:
sekstanti, oktanti, azimuti itd.

(B) Drugi posebni instrumenti za pomorsko ali rečno navigacijo,

na primer:

(1) Avtomatski piloti (giro-piloti). To so zapletene naprave, ki
krmilijo ladijsko krmilo po podatkih giroskopskega kompasa.

(2) Aparati za beleženje kurza, ki dajejo natančno zabeležbo
kurza in kakršnekoli njegove spremembe med potovanjem ladje.

(3) Inklinometri za merjenje bočnega nagiba ladje.

(4) Naprave za merjenje hitrosti ladje - brzinomerji. Te naprave
kažejo hitrost ladje tako, da merijo dejansko prepotovano
razdaljo v danem času. Dandanes so takšni instrumenti vselej
avtomatski. Ena med vrstami teh instrumentov deluje s pomočjo
vijaka ali propelerja, ki je nameščen v ladijski brazdi in
povezan s števcem na ladijski palubi. Druga vrsta deluje na
osnovi diferencialnega pritiska, saj se pritisk spreminja skladno
hitrosti toka (v glavnem imajo Pitotovo cev) - razdalja in
hitrost se odčitavata na števcu na palubi.

V to tarifno številko so vključeni tudi merilci hitrosti z
vgrajenim števcem, ki beleži število prekinitev električnega
tokokroga oziroma obratov brzinomerja in tako kaže razdaljo,
katero je ladja preplula.

(5) Oprema za merjenje globine. Ti instrumenti se uporabljajo za
ugotavljanje globine vode in narave morskega dna (oprema se
spušča in dviga z rokami ali s pomočjo vitla).

(6) Akustične (zvočne) sonde. Zvočni odmev (echo) se od morskega
dna odbija. Z zelo občutljivim mikrofonom se ugotavlja globina,
ki se odčitava na galvanometru.

(7) Ultrazvočne sonde in detektorska oprema, na primer: sonde
"asdik", ki se uporabljajo za običajno sondiranje za izdelovanje
kart morskega dna, za odkrivanje podmornic, potopljenih ladij,
ribjih jat itd.

(C) Posebni instrumenti za zračno navigacijo, kot so:

(1) Višinomeri (altmetri). To je neke vrste barometra, ki je
umerjen v enotah za višino,deluje pa na dejstvu, da atmosferski
pritisk z večajočo se višino pada.

(2) Indikatorji (pokazatelji) hitrosti zraka. Delujejo na osnovi
merjenja diferencialnega pritiska vrtinčastega zračnega toka in
kažejo hitrost letala glede na okoliški zrak.

(3) Indikatorji hitrosti dvigovanja ali spuščanja. S pomočjo
merilnika diferencialnega pritiska kažejo vertikalno hitrost
spuščanja ali dvigovanja letala.

(4) Umetni horizonti ali girohorizonti in indikatorji zavijanja
in nagiba kril. Temelje za giroskopskih principih. Prvi kažejo,
pod kakšnim kotom se nahaja letalo v razmerju na prečno in
vzdolžno os, drugi pa kot v razmerju na navpično os.

(5) Machmetri. Te naprave kažejo razmerje med hitrostjo zraka in
lokalno hitrostjo zvoka. To razmerje se izraža v "Machovem
številu".

(6) Akcelerometri (merilniki pospeška). Te naprave določajo
najvišjo mejo, katere se ne sme preseči inertnih sil, ki
nastajajo pri pospeševanju pri velikih hitrostih-

(7) Avtomatski piloti. Ta naprava začasno zamenjuje pilota tako,
da vzdržuje ravnotežje in smer letenja po vnaprej določenemu
položaju (višina, kurz itd.). Naprava sestoji v glavnem iz komand
z neposrednim delovanjem ali s pomočjo servo motorja (običajno so
to hidravlični motorji, ki zamenjujejo pilotove gibe) in iz
aparata, ki deluje avtomatsko (giroskopov za velike hitrosti), ki
koordinira čitanje instrumentov in delovanje servo motorja.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 ali 2 k temu poglavju (glej splošna
določila), se deli in pribor aparatov in naprav iz te tarifne
številke uvrščajo prav tako v to tarifno številko

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) radijski in radarski navigacijski aparati ter radijski
aparati na daljinsko krmiljenje (tar. št. 85.26),

(b) pantografi in eidografi, ki se uporabljajo za vrisovanje
kurza po navigaciji (tar. št. 90.17),

(c) barometri in termometri (vključno reverzibilne termometre za
podvodne raziskave) (tar. št. 90.25),

(d) manometri, pokazatelji ravni gladine tekočin in drugi
instrumenti iz tar. št. 90.26,

(e) števci vrtljajev (tar. št. 90.29),

(f) ampermetri, voltmetri in drugi aparati za merjenje in
preverjanje električnih velikosti iz tar. št. 90.30 in

(g) pomorski kronometri in ure (91. Poglavje).


90.15

GEODETSKI (VKLJUČNO FOTOGRAMETRIJSKI), HIDROGRAFSKI,
OCEANOGRAFSKI, HIDROLOŠKI, METEOROLOŠKI ALI GEOFIZIKALNI
INSTRUMENTI IN APARATI, RAZEN KOMPASOV; DALJINOMERI

9015.10 - Daljinomeri

9015.20 - Teodoliti in tahimetri

9015.30 - Nivelirji

9015.40 - Instrumenti in aparati za fotogrametrijo

9015.80 - Drugi instrumenti in aparati

9015.90 - Deli in pribor

        (I) INSTRUMENTI IN PRIPRAVE, KI SE UPORABLJAJO V
      GEODEZIJI, TOPOGRAFIJI, PRI GEODETSKIH MERJENJIH ALI
                          NIVELIRANJIH

Geodezija = veda o merjenju in kartografskem prikazovanju
zemeljskega površja;

Topografija = nauk, ki se ukvarja z opisom in kartografskim
prikazom posameznih delov Zemlje (rek, poti, gozdov, naselij
ipd.).

Ti instrumenti se običajno uporabljajo na terenu za:

-  kartografijo (za zemljevide ali hidrološke karte),

-  načrte,

-  triangulacijske meritve,

-  izračunavanje površine dela ozemlja, pri ugotavljanju višine v
razmerju do določene vodoravne referenčne ravnine in

-  vsa podobna merjenja v gradbeništvu (pri gradnji cest, jezov,
mostov itd.), v rudarstvu, pri vojaških operacijah itd.

V to skupino so vključeni:

(1) Optični ali opto-elektronski teodoliti (z nonijem, z
mikroskopom, viseči, univerzalni, rudarski in drugi), optični ali
opto-elektronski tahimetri (teodoliti z vgrajenim daljinomerom),
tranzitni teodoliti, giroteodoliti, kompasni klinometri,
namerilni klinometri, ki se uporabljajo v geodeziji ali topništvu
itd.

(2) Optični nivelirji (alkoholni, avtomatski, kolimatorski,
teleskopski, laserski itd.), ki so običajno nameščeni na
trinožniku

(3) Alidadi (s teleskopom ali brez njega), optični kvadranti in
merilniki prečnih prerezov (s prizmami ali brez njih) in
pantometri (z vizirnim teleskopom ali brez njega), klinometri (s
kolimatorjem ali z vizirnim teleskopom), ki se uporabljajo za
ugotavljanje vzpona ali padca, rudarski kompasi (busole),
grafometri, heliostati za trigonometrične izmere itd.

(4) Planšete, geodetske verige in drugi posebni instrumenti za
geodetska merjenja (vključno tudi nekatere posebne trakove in
merilne naprave na škripec za rudarska okna itd.), pikete
(merilne palice) ali drogovi za merjenje medsebojne razdalje,
graduirani ali negraduirani (iz kovin, lesa itd.), letve za
niveliranje (z avtomatskim odčitavanjem, teleskopske, preklopne
itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) merilnih instrumentov, ki sestoje iz jeklenega
nepremočljivega traku itd. in podobnih nenaštetih naprav za
linearne meritve (tar. št. 90.17) in

(b) vodnih tehtnic (z zračnim mehurčkom itd.), ki jih uporabljajo
pri gradbeniških in konstrukcijskih delih (na primer: zidarji,
tesarji in mehaniki) (tar. št. 90.31).

          (II) INSTRUMENTI IN APARATI ZA FOTOGRAMETRIJO

Ti aparati se uporabljajo predvsem za skiciranje topografskih,
arheoloških in drugih kart, pa tudi za druge namene (na primer:
za preučevanje plime in oseke, naplavljanja valov ob obalo itd.).
Skiciranje kart in drugega poteka s fotografij, dobljenih z dveh
različnih opazovališč znane smeri, ki se morata nato
"restituirati" (dobiti točne podatke glede na obliko, velikost in
koordinate fotografiranega objekta).

V to skupino so vključeni:

(1) Redreser (za prenašanje vertikalnega posnetka v perspektivo),
ki sestoji v glavnem iz projektorja (s svetlobnim virom), nosilca
negativov, objektiva in projekcijske mize. Aparat omogoča
spreminjanje merila, lahko pa tudi fotografsko popravlja
fotografije iz zraka, ki praviloma imajo napako v perspektivi
itd. zaradi sprememb na terenu.

(2) Restitucijski aparat (stereo-kartirni aparat ali
fotogoniometer) je znan tudi pod imeni stereotopograf,
reoplanigraf, "avtograf", stereoploter, stereokompaktor itd. To
so zapleteni aparati, ki se uporabljajo za skiciranje
planigrafskih detajlov in konturnih linij, ki sestavljajo
zemljevid. To delo običajno poteka neprekinjeno in brez posebnega
računanja.

(3) Koordinatograf vrste, ki se uporablja z restitucijskim
aparatom. Koordinatografi držijo zemljevid, po katerem svinčnik,
krmiljen s pomočjo stereografa ali stereoplanigrafa, zasleduje
označeno smer.

(4) Analitični stereomerni sistem, ki sestoji iz opto-mehanskega
aparata, s katerim se krmili fotogrametrično, in iz
programiranega kalkulatorja. Ti sistemi se uporabljajo za
vizuelno-analitično prevajanje (interpretacijo) fotografij,
posnetih iz zraka.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključene fotografske kamere
za aerofotogrametrijo (tar. št. 96.06) in koordinatografi, ki
niso konstruirani za uporabo v fotogrametriji (tar. št. 90.17).

                 (III) HIDROGRAFSKI INSTRUMENTI

Hidrografija je znanstveno opisovanje in risanje vodnih tokov,
globine, ravni plime in oseke itd. na karte. Večina instrumentov,
ki se uporabljajo za te namene, je zajeta tudi v predhodnih
točkah.

          (IV) OCEANOGRAFSKI IN HIDROLOŠKI INSTRUMENTI

(1) Posebni aparati za beleženje ravni gladine vode - za
beleženje nihanja gladine jezer ali rek. Sestoje iz plovca in
registratorja.

(2) Merilniki hitrosti vodnega toka v obliki kolesa z vedrci ali
lopaticami - za merjenje hitrosti vodnega toka rek, kanalov itd.

(3) Aparati za beleženje valovanja plime in oseke.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni instrumenti, katerih
delovanje temelji na istih principih kot delovanje instrumentov,
opisanih v točki (IV) pod (1) in (2) (na primer: pokazatelji
ravni gladine tekočin, merilniki pretoka itd.) (tar. št. 90.26).

                  (V) METEOROLOŠKI INSTRUMENTI

Poudariti je treba, da ta skupina ne obsega: termometrov,
barometrov, higrometrov in psihometrov, niti kombinacij teh
instrumentov (tar. št. 90.25).

Vendar pa v to skupino vključeni:

(1) Pokazatelji smeri vetra, opremljeni s številčnicami ali ne.

(2) Anemometri - meteorološki instrumenti za merjenje hitrosti
vetra. Ena vrsta teh instrumentov sestoji iz rotorja s tremi
sferično oblikovanimi lopaticami, ki so montirane na navpični
osnovi. Hitrost vetra se odčita na številčnici. Druga vrsta teh
aparatov je najpogostejša in sestoji iz neke vrste vetrokaza, ki
je opremljen s cevjo, v kateri se pritisk vetra meri s pomočjo
diferencialnega merilnika pritiska, graduiranega v enotah
hitrosti. Sem so vključeni tudi anemometri, pri katerih proizvaja
generator nihajočo napetost, ki se nato odčita na voltmetru,
umerjenem v enotah hitrosti vetra.

Poudariti je treba, da so iz te tarifne številke izključene
posebne vrste anemometrov za merjenje hitrosti zračnih tokov v
rudnikih, predorih, dimnikih, pečeh ali v drugih zračnih
prehodih. Ti anemometri sestoje iz posebne vrste ventilatorja in
številčnice in se uvrščajo v tar. št. 90.26.

(3) Merilniki izhlapevanja - evapometri. (Tehtnice izhlapevanja
tipa Piche itd.).

(4) Registratorji osvetljenosti s soncem (solarnosti) - imajo
stekleno žogo, papir, občutljiv na svetlobo itd.

(5) Nefoskopi, ki kažejo hitrost in smer gibanja oblakov.

(6) Plafonometri (ceilometri) za ugotavljanje višine oblakov v
razmerju do zemlje zako, da določajo elevacijski kot točke
svetlobe tam, kjer se močan svetlobni žarek sreča z oblakom.
Višino je moč izračunati trigonometrično.

(7) Instrumenti za merjenje vidljivosti. Ti instrumenti merijo
meteorološko vidljivost oziroma sposobnost zraka, da prepušča
svetlobo.

(8) Merilniki in pokazatelji padavin (dežja), ki merijo količino
padlih padavin na določenem mestu. Najpreprostejši tip sestoji iz
lijaka z znanim premerom, ki je pritrjen na sod za zbiranje
deževnice, ki se nato izmeri v umerjeni cevi.

(9) Aktinometri, ki so znani tudi kot solarimetri in
pirheliometri - za merjenje intenzivnosti sončnih žarkov ali
skupne radiacije, prejete z neba.

Vendar je treba poudariti, da so iz te tarifne številke
izklujučeni navadni ali kombinirani termometri, ki se uporabljajo
za iste namene (tar. št. 90.25).

(10) Aerološki sondirni aparati (radio-sonde), ki se pripenjajo
na balone ali padala. Takšni aparati sestoje iz instrumentov
(termometrov, barometrov in higrometrov) za raziskovanje na
velikih višinah, kombiniranih z radijskim oddajnikom, ki omogoča
avtomatsko odčitavo teh instrumentov na zemlji. Baloni in padala
so iz te tarifne številke izključeni, če se dobavljajo posebej
(88. Poglavje).

(11) Teodoliti za beleženje zaporednih položajev sondirnih
balonov.

                  (VI) GEOFIZIKALNI INSTRUMENTI

Iz te tarifne številke so izključeni številni geofizikalni
instrumenti, kot so na primer: aparati za analizo plinov, vsedlin
in tal, fotoelektrični fluorometri in fluoroskopi (instrumenti,
ki uporabljajo ultravijolično svetlobo za odkrivanje ali
identifikacijo številnih snovi) (tar. št. 90.27); električni ali
elektronski merilni instrumenti (na primer: instrumenti za
merjenje upornosti, radioaktivni števci, instrumenti s
termoelektričnimi povezavami) (tar. št. 90.30) itd.

V tej tarifni številki ostajajo:

(1) Seizmometri in seizmografi, ki se uporabljajo za beleženje
časa, trajanja in jakosti premikanja neke točke na zemeljski
skorji; seizmometri in seizmografi za snemanje raznih pojavov, ki
se dogajajo med potresom, pa tudi za iskanje nafte. Pri teh
instrumentih se seizmični valovi, katere izzove potres,
spreminjajo v električne impulze.

(2) Magnetni ali gravimetrični geofizikalni instrumenti, ki se
uporabljajo pri iskanju nafte, rud itd. Med te zelo občutljive
instrumente so vključene tehtnice, magnometri, magnetni teodoliti
itd. in gravimetri, torzijske tehtnice itd.

                  (VII) DALJINOMERI (TELEMETRI)

V to skupino so vključene vse vrste optičnih ali opto-
elektronskih ( na primer laserski daljinomer) daljinomerov za
ugotavljanje medsebojne razdalje med instrumentom in danim
objektom. Uporabljajo se v geodeziji, fotografiji in,
kinematografiji, v oboroženih silah itd.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 ali 2 k temu poglavju (glej splošna
komentarska določila), se deli in pribor izdelkov iz te tarifne
številke uvrščajo prav tako v to tarifno številko.

Takšni deli in pribor so: posebno konstruirani trinožniki za
instrumente, ki se uporabljajo v geodeziji, topografiji itd.,
podporne palice za optične kvadrante, trinožniki za letve,
puščice za geodetske verige.


90.16

TEHTNICE Z OBČUTLJIVOSTJO DO VKLJUČNO 5 CENTIGRAMOV (0,05g), Z
UTEŽMI ALI BREZ NJIH

Ta tarifna številka vključuje vse vrste tehtnic, pod pogojem, da
je njihova občutljivost 0,05 g ali boljša. Tudi uteži, dobavljene
skupaj s temi tehtnicami, se uvrščajo v to tarifno številko,
medtem ko se posebej dobavljene uteži, četudi iz plemenitih
kovin, uvrščajo v tar. št. 84.23.

Številne tehtnice iz te tarifne številke, so konstruirane za
natančna tehtanja in so izdelane iz nerjavečega jekla ali iz
lahkih zlitin in s tečajnim ležiščem iz ahata ali safirja. Da bi
bile te tehtnice zaščitene pred zračnimi tokovi in pred prahom,
morajo biti nameščene v steklenem ali plastičnem zaboju, ali pa
vgrajene v omaro, ki sestoji pretežno iz stekla ali plastike. V
tem primeru se z njimi upravlja z ročicami in drugimi napravami
izven omare. Tehtnice so lahko opremljene z optično napravo (na
primer: s povečevalnimi lečami), lahko so osevetljene z umetno
svetlobo (zaradi lažjega branja skale), ali pa opremljene s
pripravami za niveliranje (s trinožniki, vijaki za nastavitev,
vodnimi tehtnicami itd.).

Pri nekaterih torzijskih tehtnicah se merjena masa uravnoteži z
žičnimi spiralami.

Nekatere elektronske tehtnice se uporabljajo v vakuumu ali pod
nadzorovanim pritiskom zaradi zmanjšanja variacij v masi
materiala, ki se izpostavlja posebni obdelavi (segrevanju,
hlajenju, delovanju plinov, vakuumu, osvetljevanju itd.).
Variacije v masi se merijo z beleženjem električnega toka, ki
teče skozi uravnotežujočo magnetno tuljavo.

Ta tarifna številka obsega:

(1) Analitične tehtnice (na primer: mikrokemične tehtnice,
mikrotehtnice, aperiodične analitične tehtnice), ki se
uporabljajo pretežno pri kvantitativnih kemičnih analizah.

(2) Kontrolne tehtnice, ki se uporabljajo pri verificiranju
plemenitih kovin.

(3) Tehtnice za drage kamne, ki so graduirane v karatih.

(4) Tehtnice za kemike in lekarnarje, tehtnice za ugotavljanje
številke (numeracije) preje, tehtnice za preiskavo vzorcev, ki se
uporabljajo za ugotavljanje mase papirja, tekstilnih materialov
itd.

(5) Hidrostatične tehtnice (ali tehtnice za ugotavljanje
specifične teže) za ugotavljanje specifične teže tekočih ali
trdnih snovi.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 ali 2 k temu poglavju (glej splošna
komentarska določila), se deli in pribor (vključno montirana ali
nemontirana tečajna ležišča iz ahata), katere je moč prepoznati
kot dele in pribor, primeren izključno ali pretežno za tehtnice
iz te tarifne številke, uvrščajo prav tako v to tarifno številko
(na primer: kraki, pladenjčki, omare, skale (številčnice),
stojala, dušilci nihanja itd.)

Iz te tarifne številke so izključene tehtnice z občutljivostjo
mnjšo od 0,05 gramov (5cg) (tar. št. 84.23).


90.17

INSTRUMENTI IN APARATI ZA RISANJE, OZNAČEVANJE ALI MATEMATIČNO
RAČUNANJE (NA PRIMER: RISALNI APARATI, PANTOGRAFI, KOTOMERI,
RISALNI PRIBORI V KOMPLETU, LOGARITEMSKA RAČUNALA, RAČUNALA V
OBLIKI OKROGLE PLOŠČE); INSTRUMENTI ZA MERJENJE DOLŽINE (NPR.
MERILNE PALICE IN TRAKOVI, MIKROMETRSKA MERILA, MERILA Z
NONIJEM), KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM
POGLAVJU

9017.10 - Risalne mize in risalni aparati, vključno z
avtomatskimi

9017.20 - Drugi instrumenti za risanje, označevanje ali
matematično računanje

9017.30 - Mikrometrska merila, kljunasta merila z nonijem in
kalibrska merila

9017.80 - Drugi instrumenti

9017.90 - Deli in pribor

Ta tarifna številka vključuje instrumente za risanje,
označevanje, matematično računanje in instrumente za merjenje
dolžine, ki se držijo v roki.

Ne vključuje pa naprav za testiranje pod poševnim kotom (mitre-
boxes) in orodij, ki se uporabljajo v umetniški grafiki (na
primer: dleta, polkrožna dleta, igle za graviranje oziroma
jedkanje itd.) (82. Poglavje), niti koordinatografov, ki se
uporabljajo za fotogrametrične namene (tar. št. 90.15).

Sem se uvrščajo:

(A) Risalni instrumenti.

(1) Pantografi in eidografi za reprodukcije v manjšem, večjem ali
enakem merilu za zemljevide, načrte, risbe, za dele, katere je
treba strojno obdelati itd. Ta tarifna številka vključuje tudi
tovrstne instrumente, ki se uporabljajo v navigaciji za
začrtavanje kurza.

(2) Risalni aparati in stroji, ki običajno uporabljajo
paralelogramski sistem, z ali brez risalnih desk ali miz.

Ta tarifna številka vključuje tudi risalne stroje in aparate z
vgrajenimi stroji za avtomatsko obdelavo podatkov-AOP, ali pa
takšne, ki delujejo v povezavi s takšnimi stroji ali aparati.

(3) Risalna šestila, prenašalna šestila, krivuljna šestila,
peresa (z ročajem) za vlečenje črt (reissfeder), naprave za
risanje prekinjenih črt itd - bodisi v škatli oziroma etuiju (na
primer: risalni kompleti), bodisi posebej.

(4) Kompleti kotnikov (standardni pod pravim kotom) za delo pri
obdelavi lesa ali kovin; nastavljivi kotomeri, "T"-kotomeri
(standardni ali zglobni), krivuljniki (instrumenti za risanje
krivih črt), ravnila (prava ravnila, trikotniki, ravnila za
šrafiranje, za vrisovanje vzporednih črt, standardni itd.).

(5)  Kotomeri - od običajnih, katere je moč najti v risalnih
kompletih, do zapletenih kotomerov, kot so na primer: kotomeri,
ki se uporabljajo v strojegradnji.

(6) Šablone vseh vrst, katere je moč nedvoumno prepoznati kot
šablone, ki so posebej namenjene kot instrumenti za risanje.
Šablone, ki niso posebej namenjene za risanje, se uvrščajo po
materialu, iz katerega so izdelane.

(B) Instrumenti za označevanje - markiranje.

(Markiranje je označevanje črt itd. na površini nekega dela,
katerega je treba strojno obdelati, stružiti itd.).

(1) Lesarska šestila (za označevanje, tesarska itd.), graduirana
ali negraduirana.

(2) Igle in osti za označevanje.

(3) Table, ki se uporabljajo kot dane plošče za označevanje ali
kontrolo ravnih površin itd., pravilnih robov in kotov (iz litega
železa, kamna itd.) s pravilno ravno površino.

(4) V-bloki in X-bloki za poprijemanje cilindričnih delovnih
delov.

(C) Instrumenti za matematično računanje.

Logaritmerji (logaritemska računala, "rechenschiberji"),
kalkulatorji v obliki okrogle plošče, cilindrični kalkulatorji in
drugi instrumenti za računanje, ki temelje za logaritemskem ali
drugem matematičnem računskem principu, kot so na primer: naprave
za seštevanje in odštevanje žepnega formata, ki delujejo s
pomočjo izbora številk s pisalom glede na dani postopek.

V to skupino so vključena tudi ravnila in diske za računanje časa
fotografske ekspozicije pri nastavitvi odprtine (za osvetlitev),
za prilagoditev dnevnim vremenskim pogojem in dnevnemu času pri
odpiranju zaslonke ter naravi tako predmeta kot občutljivosti
emulzije filma.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni knjigovodski in
računovodski stroji (tar. št. 84.70) in stroji za avtomatsko
obdelavo podatkov-AOP in PC-računalnik, ki jih je moč
programirati (tar.št. 84.71)

(D) Instrumenti za merjenje dolžine, ki se držijo v roki .

Ti instrumenti lahko pokažejo dolžino narisane ali namišljene
črte (ravne ali ukrivljene) na nekem predmetu. Po osnovnih
značilnostih (po velikosti, masi itd.) morajo biti takšni, da jih
med merjenjem lahko držimo v roki.

Iz te tarifne številke so izključeni posebej konstruirani
instrumenti, ki so trajno nameščeni na podstavku ali na kakšni
drugi podlagi, pa tudi takšni, ki so zaradi merjenja povezani z
nekim strojem ali aparatom s pomočjo upogibnih cevi, kablov itd.
(tar. št. 90.31).

V to skupino so vključeni:

(1) Mikrometrska merila. Ti instrumenti imajo mikrometrsko glavo
(vijak). Uporabljajo se za na primer: za merjenje zunanjega ali
notranjega premera, debeline, navojnega koraka itd. Odčitavanje
poteka na vijaku samem, številčnici, ali pa na digitalnem
pokazatelju.

(2) Kljunasta merila (z nonijem, številčnico, elektronskim
pokazateljem) za merjenje premerov, globine in debeline.

(3) Kalibrirna merila z nastavljivo merilno napravo.

 Kalibrirna merila brez nastavljive merilne naprave, ki se
uporabljajo samo za umerjanje delov ali preverjanje kotov, oblik
itd., so iz te tarifne številke izključena (tar. št. 90.31).

(4) Kompaktorji (s številčno skalo), ki se uporabljajo za
kontrolo notranje in zunanje tolerance mer (na primer: za luknje
ali žlebe). Vsebujejo merilno palico, ojačevalno številčnico in
prenosni sistem (zobato palico, zobnik, vzvod, vzmet, so pa lahko
pnevmatski, hidravlični itd.).

(5) Merilne palice (razdeljene ali nerazdeljene, ravne ali
preklopne), merilni trakovi (vzmetni metri, trakovni metri,
metri, zviti v bobnu), vključno standardne palice (merilne),
merilne palice itd.

 Poudariti je treba, da so iz te tarifne številke izključene
ravne, posebej konstruirane priprave za geodezijo (geodetske
verige, nivelirne letve, pikete itd.) in merila na škripec za
rudniška okna (tar. št. 90.15).

(6) Merilniki (šolska ravnila), vključno merilnike v obliki črke
"V" za merjenje premera konveksnih teles ter merilne aparate s
pomožno prečno glavo.

(7) Merila za zemljevide (opisometri) - majhni instrumenti s
številčnico ali brez nje, s katerimi se merijo razdalje na
zemljevidih, načrtih itd.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu oglavju (glej splošna
določila komentarja), se uvrščajo v to tarifno številko tudi deli
in pribor, katere je moč nedvoumno prepoznati kot dele in pribor,
ki so primerni izključno ali pretežno za predhodno opisane
stroje, aparate in instrumente, kot so: mejniki za mikrometrska
merila, stojala za kalibrirnike (etalone), mikrometrski
podstavki, tečaji ali zglobi za preklopne metre itd.


90.18

MEDICINSKI, KIRURŠKI, ZOBOZDRAVNIŠKI IN VETERINARSKI INSTRUMENTI
IN APARATI, VKLJUČNO Z SCINTIGRAFSKIMI, ELEKTROMEDICINSKIMI
APARATI IN APARATI ZA PREISKAVO VIDA

 - Elektrodiagnostični aparati (tudi aparat za funkcionalne
raziskovalne preiskave ali za preverjanje fizioloških
parametrov):

9018.11 - - elektrokardiografi

9018.12 - - aparati za ultrazvočno skeniranje

9018.13 - - aparati za odslikavanje podob na osnovi magnetnih
resonanc (NMR)

9018.14 - - scintigrafski aparati

9018.19 - - drugi

9018.20 - Aparati z ultravijoličnimi ali infrardečimi žarki

 - Injekcijske brizgalke, igle, katetri, kanile in podobno:

9018.31 - - injekcijske brizgalke, z iglami ali brez njih

9018.32 - - cevaste kovinske igle in kirurške igle za šivanje

9018.39 - - drugo

 - Drugi zobozdravniški instrumenti in aparati:

9018.41 - - zobozdravniški vrtalni stroji, tudi kombinirani z
drugo zobozdravniško opremo na skupnem stojalu

9018.49 - - drugo

9018.50 - Drugi instrumenti in aparati za oči - oftalmologijo

9018.90 - Drugi instrumenti in aparati

Ta tarifna številka vključuje zelo široko paleto instrumentov in
naprav, katerih velika večina se uporablja samo v poklicni praksi
(na primer: zdravniki, kirurgi, zobozdravniki, veterinarji,
babice itd.) bodisi za postavljanje diagnoze, za preprečevanje
ali zdravljenje bolezni, ali pa pri operacijah itd. Tudi
instrumenti za anatomijo ali avtopsijo, za seciranje trupel itd.
so vključeni v to tarifno številko, pod določenimi pogoji pa tudi
instrumenti in aparati za zobozdravniške ordinacije (glej
naslednji del pod (II)). Instrumenti, ki se uvrščajo v to tarifno
številko, so lahko izdelani iz kakršnegakoli materiala - tudi iz
plemenitih kovin.

V to tarifno številko se ne uvrščajo:

(a) sterilni kirurški katgut in podobni sterilni materiali za
šivanje, sterilna laminarija (tar. št. 30.06),

(b) higienski in farmacevtski izdelki, ki se uvrščajo v tar. št.
40.14,

(c) laboratorijsko, farmacevtsko ali higiensko stekleno blago, ki
se uvršča v tar. št. 70.17,

(d) sanitarno blago iz navadnih kovin (glej še posebno tar. št.
73.24, 74.18 in 76.15),

(e) komplete in instrumente za manikiranje in pedikuro (tar. št.
82.14),

(f) invalidski vozički (tar. št. 87.13),

(g) očala, zaščitna očala in podobni izdelki za korekcijo vida,
zaščito oči ali za druge namene (tar. št. 90.04),

(h) fotografski aparati (tar. št. 90.06), če niso trajno vgrajeni
v instrumente in aparate iz te tarifne številke,

(ij) mikroskopi itd. iz tar. št. 90.11 in 90.12,

(k) mehanoterapevtski, oksigenoterapevtski, ozonoterapevtski
aparati, aparati za umetno dihanje, za aerosolno terapijo, masažo
itd. iz tar. št. 90.19,

(l) ortopedski aparati, umetni deli telesa in pribor za zlome,
vključno tudi tiste za živali (tar. št. 90.21),

(m) rentgenski aparati itd. (medicinski ali nemedicinski) iz tar.
št. 90.22,

(n) klinični termometri (tar. št. 90.25),

(o) instrumenti in aparati, ki se uporabljajo v laboratorijih za
preiskave krvi, tekočih bioloških tkiv, urina itd., neglede na
namen teh raziskav (za postavljanje diagnoze ali za kak drug
namen) (običajno tar. št. 90.27) in

(p) medicinsko ali, kirurško pohištvo, vključno tudi pohištvo za
veterinarsko upouporabo (operacijske mize, mize za preiskave,
bolniške postelje itd.), zobozdravniški stoli brez vgrajenih
zobozdravniških aparatov iz te tarifne številke (tar. št. 94.02).

Na drugi strani pa se v to tarifno številko uvrščajo posebni
merilni instrumenti, ki se uporabljajo izključno v poklicni
praksi, kot so: kefalometri za merjenje vključuje glave
novorojenčkov, instrumenti za merjenje možganskih poškodb,
pelvimetri za merjenje medenice pri porodnicah itd.

Prav tako je treba poudariti, da je določeno število
instrumentov, ki se uporabljajo v medicini ali kirurgiji
(človeški in veterinarski) v bistvu orodje.

Na primer:

Kladiva, leseni kiji, žage, dleta, polkrožna dleta, pincete ali
majhne klešče, strgala itd., ali pa nožarski izdelki (škarje,
noži, škarje za striženje itd.). Takšni predmeti se uvrščajo v to
tarifno številko samo v primeru, da jih je moč nedvoumno
prepoznati kot predmete, primerne za medicinsko ali kirurško
uporabo zaradi njihove posebne oblike, lahkega razstavljanja
zaradi sterilizacije, boljše kvalitete izdelave, narave kovine,
iz katerih so izdelani, ali pa zaradi njihove opreme (pogosto so
pakirani v torbe ali škatle, v kateri je cel komplet instrumentov
za posebno obdelavo: za porod, avtopsijo, ginekologijo, ušesne
ali očesne operacije, veterinarske torbe za intervencije pri
rojevanju živali itd.).

Instrumenti in aparati, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so
lahko opremljeni z optičnimi napravami. Lahko je uporabljen tudi
električni tok kot pogonska sila ali za prenose, ali pa kot
preventivno sredstvo za zdravljenje ali diagnostiko.

Ta tarifna številka vključuje tudi laserske instrumente in
aparate, ali instrumente, ki delujejo na drugem principu
svetlobnem ali fotonskem sevanja, pa tudi ultrazvočne instrumente
in aparate.

  (I) INSTRUMENTI IN APARATI, ZA HUMANO MEDICINO ALI KIRURGIJO

(A) Instrumenti, ki se lahko pod istim imenom uporabljajo za več
namenov, kot

na primer:

(1) Igle (za šivanje, podvezovanje, vakciniranje, za krvne
preiskave, podkožne igle itd.).

(2) Lancete (dvorezni šilasti noži za vakciniranje, puščanje krvi
itd.).

(3) Trokerji (za punktiranje) raznih vrst (za žolčni mešiček, za
splošne namene itd.).

(4) Kirurški noži in skalpeli vseh vrst.

(5) Sonde (za prostato, sečni mehur, sečne kanale itd.).

(6) Spekule - priprave za opazovanje z ogledalcem (za pregled
nosu, ust, grla, debelega črevesa, vagine itd.).

(7) Ogledala in žarometi (za pregled oči, ust, grla, ušes itd.).

(8) Škarje, pincete in majhne klešče, dleta, polkrožna dleta,
lesena kladiva, kladiva, žage, scraperji za struženje, strgala.

(9) Kanile, katetri, gumijaste cevke za izsesavanje itd.

(10) Kirurški žgalniki - priprave za žganje obolelih mest (na
toplotni osnovi, galvanski, mirko itd.).

(11) Pincetne kleščice, sredstva za prijemanje povojev, brisnih
povojev, gob ali igel (vključno tudi prijemala za prijemanje
radijevih igel).

(12) Retraktorji - priprave za odpiranje (ust, vilic, trebuha,
mandljev, maternice itd.).

(13) Dilatorji - priprave za ločevanje (grla, sečnih poti,
požiralnika, maternice itd.).

(14) Ščipalke - sponke (za šivanje, povezovanje itd.).

(15) Brizgalke (steklene, iz kovine in stekla, plastične itd.)
vseh vrst, na primer: brizgalke za injekcije, za punktiranje,
anastezijo, irigacijo, za spiranje ran, za sesanje (s črpalko ali
brez nje) za oči, ušesa, maternico, ginekološke brizgalke itd.

(B) Posebni instrumenti in aparati za diagnostiko:

V to skupino so vključeni:

(1) Stetoskopi.

(2) Instrumenti za merjenje kapacitete vdiha (za ugotavljanje
bazalnega metabolizma).

(3) Sfigmomanometri (za merjenje krvnega pritiska), tensiometri
in oscilometri.

(4) Spirometri (za merjenje kapacitete pljuč).

(5) Kefalometri.

(6) Pelvimetri (za merjenje medenice porodnic).

(C) Instrumenti za oftamologijo (za preiskavo in zdravljenje
očes).

Ti instrumenti pripadajo različnim skupinam:

(1) Kirurški instrumenti, kot so na primer: kornealni luknjači
(za vrtanje roženice), keratomi (za zamenjavo neprozornega dela
roženice) itd.

(2) Diagnostični instrumenti, kot so oftalmoskopi (aparati za
pregled oči), binokularne leče za opazovanje oči s trakovi za
pritrjevanje na glavo in binokularni mikroskopi za pregled oči,
ki so v obliki dvogleda, ki sestoji iz mikroskopa, električne
svetilke z odprtino in iz držala za glavo, vse to pa je nameščeno
na nastavljivem nosilcu; tonometri (za preiskavo notranjega
pritiska v očesnem jabolku); očesne spekule.

(3) Aparati za oči in priprave za preiskavo vida, vključno tudi
ambioskope (za preiskavo slabe vidljivosti), retinoskope (za
preiskavo mrežnice), skiaskope (za opazovanje senc v očesu),
strabometre (za merjenje škiljavosti), keratometre (za merjenje
neprozornosti roženice), keratoskope (za preiskavo roženice),
škatle za preiskave (z lečami) in okvirje za preiskave (na katere
se med preiskavo nameščajo leče), optometrične skale za
ugotavljanje jakosti vida, karte za preiskave itd. Vendar pa so
iz te tarifne številke izključene optometrične skale in karte na
papirju, lepenki ali plastični masi, ki se uporabljajo za
preiskave sposobnosti barvnega zapažanja (49. Poglavje).

V to tarifno številko so vključene tudi obloge za oči, ogrevane z
električnim tokomtokom, in elektromagneti za odstranjevanje
kovinskih delcev iz oči.

(D) Instrumenti za ušesa, na primer: auriskopi. Vendar pa so iz
te tarifne številke izključene tonske (glasbene) vilice, četudi
se uporabljajo v medicini (tar. št. 92.09).

(E) Aparati in instrumenti za anestezijo (obrazne maske, zaščitne
maske, intratrahealne cevi itd.).

(F) Instrumenti za zdravljenje nosu, grla in mandljev: ščipalke
(za poravnavanje nosnega hrustanca), aparati za osvetlitev
notranjosti sinusov in nosnih votlin, instrumenti za
odstranjevanje mandljev (tonzilotomi) in za rezanje jezička na
mehkem nedu, direktni laringoskopi (za pregled goltanca), krtačke
za grlo itd.

(G) Instrumenti za pregled žrela, požiralnika, želodca ali za
traheotomijo: ezofagaskopi (za požiralnik), bronhoskopi (za
bronhije), črpalke za želodec, intubacijske cevi (za dihanje
skozi grlo) itd.

(H) Instrumenti za sečne poti in sečni mehur: uretrotomi (za
širjenje sečnih poti), litotritoni (instrumenti za drobljenje
kamnov v žolčni čašici ali v sečnem mehurju), aparati za
odstranjevanje kamenčkov iz sečnega mehurja, instrumenti za
prostatoktomijo (odstranjevanje prostate).

(IJ) Aparati za dializo (umetne ledvice).

(K) Ginekološki in porodiničarski instrumenti: vaginalni
retraktorji (za odpiranje vagine), instrumenti za histeroktomijo
(za izrezovanje oziroma odstranjevanje vagine), porodničarski
stetoskopi, posebni optični instrumenti za preiskave spolnih
organov, forcepsi (porodne klešče), perforatorji (za odprtine),
instrumenti za embriotomijo (za seciranje zarodka), kefalotribi
in kranioklasti (instrumenti za lomljenje glave mrtvega otroka v
drobovju med porodom), instrumenti za notranje meritve itd.

(V to tarifno številko so vključene tudi bakrene spirale, ki se
vstavljajo v maternično grlo in se uporabljajo kot
kontracepcijsko sredstvo. )

Izključena pa so druga kontracepcijska sredstva, ki se uvrščajo v
tar.št. 30.06 , 40.14.

(L) Prenosni pneumotoraksni aparati, aparati za transfuzijo krvi,
umetne pijavke.

Ta tarifna številka vključuje tudi sterilne in neprodušno zaprte
posode iz plastične mase, iz katerih je izsesan zrak, v katerih
pa je zelo majhna količina sredstva proti zgoščevanju. Te posode
so opremljene z integralno cevjo in iglo za puščanje krvi iz vene
krvodajalca in se uporabljajo za zbiranje, skladiščenje in
transfuzijo človeške krvi. Vendar pa so posebne steklene
steklenice za hrambo krvi izključene iz te tarifne številke (tar.
št. 70.10).

(M) Električni brusilniki za pedikerje.

(N) Akupunkturne igle (za vbadanje na obolelih mestih) - zlate,
srebrne in jeklene.

(O) Endoskopi (za pregled z osvetljevalno napravo skozi ozke
kanale); gastroskopi (za pregled želodca), torakoskopi (za
pregled prsnega koša), peritoneoskopi (za pregled trebušne
prepone), bronhioskopski teleskopi (za pregled bronhijev),
citoskopi (za pregled sečnega mehurja), uretroskopi (za pregled
sečnih poti), resektoskopi (za pregled delov, ki naj bi bili
izrezani) itd. Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni
endoskopi, ki se ne uporabljajo za medicinske namene (tar. št.
90.13).

(P) Aparati z vgrajenim strojem za avtomatsko obdelavo podatkov-
AOP, ki so namenjeni izključno za računanje doze in distribucije
terapevtske radiacije.

           (II) ZOBOZDRAVNIŠKI INSTRUMENTI IN APARATI

Razen aparatov in instrumentov, ki so za to in prejšnjo skupino
povsem običajni (na primer: maske in drugi dentalni analgetski
aparati proti bolečinam), so glavni instrumenti in pribor, ki so
vključeni v to skupino, naslednji:

(1) Ščitniki za zobozdravnikove prste (z sklepi ali brez njih),
naprave za držanje odprtih ust med operacijo, sredstva za
poprijemanje lic in ustnic, pritiskači za jezik in sponke.

(2) Zobozdravniške klešče vseh vrst, elevatorji, pincetne
kleščice vseh vrst (za puljenje zob ali za odstranjevanje delov
zob, za ravnanje zalivke na zobu itd), rezalniki (za
razrezovanje, oblaganje, nameščanje zalivk, poglabljanje itd.),
klešče za puljenje zobne korenine.

(3) Instrumenti za zdravljenje zobnih živcev (šila za puljenje
živcev, kaveljčki za živce, igle za živce, priprave za iskanje
živcev itd.).

(4) Škarje in žage za kosti, polkrožna dleta in lesena kladiva za
izrezovanje vilic in čeljustnega sinusa, pilice; skalpeli,
posebni noži in škarje; posebne zobozdravniške pincetne kleščice;
"ekskavatorji" in sonde.

(5) Posebni instrumenti za čiščenje dlesni in votlin; priprave za
odstranjevanje zobnega kamna; strugala in dleta za odstranjevanje
zobne steklenine.

(6) Razne sonde; igle (abcesne, podkožne, za povezovanje šivov,
za bombažno vato itd.), prijemala za vato in tampone;
insuflatorji (za izpihovanje); zobozdravniška ogledala.

(7) Instrumenti za polnjenje zob z zlatom (vtiskovalniki, lesena
kladiva itd.); instrumenti za polnjenje zob (strgalniki za cement
ali smolo, vtiskovalniki amalgama in lesena kladiva, priprave za
prenašanje amalgama itd.); pladnji polnilne zmesi.

(8) Zobozdravniški brusi, diski, svedri in krtačke, ki so
konstruirani posebej za zobozdravniško uporabo.

Ta tarifna številka vključuje tudi orodja in instrumente, ki se
uporabljajo v zobni protetiki, najsi jih uporablja zobozdravnik
ali zobni tehniki.

Na primer: noži, strgala in druga orodja za oblikovanje, razne
klešče ali pincete (za pritrjevanje spon in kron, za rezanje
čepov itd.), žage, škarje, lesena kladiva, pile, dleta, strgala,
gladilniki, naprave za oblikovanje kovinskih kron z udarjanjem
itd. Vendar pa v to tarifno številko niso vključeni orodja in
drugi proizvodi za splošno upouporabo (peči, kalupi, spajkala,
žličke za litje itd.). Ti izdelki se uvrščajo v svoje ustrezne
tarifne številke.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi naslednji izdelki:

(i) Zobozdravniški vrtalniki s preklopno roko, ki se sama vrti
okoli vretena, najsi bo na posebnem podstavku, montirana na
steno, ali pa kot del opreme, opisane v nadaljnjem besedilu pod
(ii).

(ii) Kompletna zobozdravniška oprema (stacionarna ali premična).
Njeni glavni deli je običajno okvir, na katerem je kompresor,
transformator, kontrolna tabla in drugi električni aparati. V tej
garnituri je običajno še gibljiva preklopna roka vrtalnika,
pljuvalnik in posoda za spiranje ust, električni grelec, pihalka
za ogreti zrak, brizgalka z vodo, vstavek za prekuhavanje
instrumentov, razpršilna razsvetljava, brezsenčna žarnica,
ventilator, diatermični aparat, rentgenski aparat (z rentgenskimi
žarki - X-žarki) itd.

(iii) Pljuvalnik za spiranje ust - na podstavku, na stojalu ali
na preklopni roki. Običajno je kombiniran z dovodom tople vode in
z brizgalko za toplo vodo.

(iv) Zobozdravniški stol z vgrajeno zobozdravniško opremo ali s
katerimkoli drugim zobozdravniškim aparatom, ki se lahko uvršča v
to tarifno številko.

Vendar pa se v to tarifno številko ne uvrščajo zobarski stoli
brez vgrajenih zobozdravstvenih instrumentov. Uvrščajo se v tar.
št. 94.02 tudi, če so opremljeni s svetili.

Vendar pa se v to tarifno številko ne uvrščajo nekatere vrste
zobozdravniške opreme, navedene v predhodni točki pod (ii), če se
dobavljajo posebej. V tem primeru se uvrščajo v svoje ustrezne
tarifne številke, na primer: kompresorji (tar. št. 84.14),
rentgenski in drugi aparati (tar. št. 90.22).

V tar. št. 90.22 se prav tako uvrščajo rentgenski aparati itd.,
ki so namenjeni za posebne podstavke ali za montažo na steno
zobozdravniških ordinacij. Vendar pa se diatermični aparati, ki
se dobavljajo posebej, uvrščajo skupaj z elektromedicinskimi
aparati iz te tarifne številke (glej nadaljnje besedilo pod (IV).

Poudariti je treba, da se zobni cement in drug zobozdravniški
polnilni material uvršča v tar. št. 30.06. Preparati, znani pod
imenom "zobarski vosek" ali "zmes za jemanje zobnih odtisov"), ki
so pripravljeni v kompletih, v pakiranjih za prodajo na drobno
ali v obliki ploščic, konjskih podkev, paličk ali v drugih
podobnih oblikah, pa tudi drugi preparati v zobozdravništvu na
osnovi sadre, žgane sadre ali kalcijevega sulfata, uvrščajo v
tar. št. 34.07.


            (III) VETERINARSKI INSTRUMENTI IN APARATI

V to skupino spada določeno število proizvodov, ki so podobni
predhodno (pod (I) ali (II)) navedenim proizvodom, čeprav se
uporabljajo v veterinarstvu.

Na primer:

(A) Instrumenti za splošno upouporabo (na primer: igle, lancete,
trokarji, skalpeli, spekule, sonde, škarje, klešče, pincete-
forcepsi, kladivca, kirete, retraktorji, brizgalke, cevke za
umetno oploditev).

(B) Posebni instrumenti in aparati, kot so: oftalmoskopi
(instrumenti za oči), očesne spekule, laringoskopi (za pregled
grla), stetoskopi, forcepsi (za izvlekanje mladičev), embrotomi
(za izrezovanje mladičev) itd.

(C) Zobarski instrumenti.

V to skupino se uvrščajo tudi posebni instrumenti in priprave, ki
se uporabljajo v veterini.

Na primer:

(1) Instrumenti in pribor za vimena, na primer: priprava za
raztegovanje bradavice na vimenu in sonde za punktiranje (zaradi
odpiranja bradavic - vimen pri kravi), aparati za zdravljenje
puerperala in mlečne mrzlice pri kravah.

(2) Instrumenti in pribor za kastriranje: emaskulatorji (za
skopitev), spone in ščipalke za kastriranje (za povzročanje
atrofije moških spolnih žlez), klešče in pincete za kastriranje,
priprave za operacije jajčnikov itd.

(3) Instrumenti in pribor, ki se uporablja pri rojevanju živali;
posebne porodničarske vrvi, jermeni, oglavi, pincete in kavlji,
mehanska pomožna sredstva za telitev itd.

(4) Različni instrumenti: priprave za umetno oplojevanje,
priprave za skrajševanje repa, priprave za rezanje rogov,
škropilniki za zdravljenje bolezni dihalnih organov, prebavil,
sečnih in spolnih organov itd., posebni pribori za zvezovanje
živali na primer: med operacijo (naprava za mašenje ust, da
ostanejo odprta, pribor za vezanje nog itd.), posebne brizgalke
za dajanje zdravil, brizgalke, ki se polnijo z zdravili
(antiserumi, vakcinami itd.) ali z antiseptičnimi sredstvi in s
katerimi se daje zdravila na daljavo (na primer: s pomočjo puške
ali pištole, ki delujejo na principu stisnjenega zraka), aparati
za dajanje tablet, posebni povodci za dajanje zdravil, ki se
goltajo, kavlji za poškodbe kopit, nastale pri hoji po vročem
pesku (za zapiranje razpok na prizadetih mestih), endoskopski
instrumenti za notranje preglede za ugotavljanje spola piščancev
itd.

Iz te tarifne številke so izključeni trihinoskopi (optični
instrumenti za pregled svinjskega mesa) (tar. št. 90.11),
ortopedske priprave za živali (tar. št. 90.21), operacijske mize
za živali (tar. št. 94.02 - glej ustrezni komentar).

Orodja, katera uporabljajo tako veterinarski kirurgi kot kovači,
se uvrščajo v 82. Poglavje (na primer: pile za kopita, žeblji in
strgala za kopita, noži za obrezovanje kopit, majhne klešče,
ščipalke, kladiva itd.). 82. Poglavje vključuje tudi orodje za
žigosanje živine (štampiljke, železa za površinsko žganje kopit
itd.) in orodja za striženje.

                 (IV) ELEKTRO-MEDICINSKI APARATI

Ta tarifna številka vključuje tudi elektro-medicinske aparate za
preventivne namene, zdravljenje in diagnostiko, razen rentgenskih
aparatov iz tar. št. 90.22.

V to skupino so vključeni:

(1)  Elektrodiagnostični aparati, med katere so vključeni:

(i) Elektro-kardiografi-EKG (aparati, ki s pomočjo električnega
toka, katerega proizvaja kotrakcija srčne mišice, snema srčne
gibe v obliki elektrokardiograma).

(ii) Fonokardiografi-FKG (posebej konstruirani za odkrivanje in
beleženje šumov na srcu v obliki fonokardiograma, lahko pa se
uporabljajo tudi kot elektrokardiografi).

(iii) Kardioskopi (uporabljajo se skupaj s pravkar naštetimi
instrumenti, da bi bilo možno istočasno opazovanje kardiograma in
fonokardiograma).

(iv) Reokardiografi-RKG (električni aparati za merjenje sprememb
električne napetosti, ki nastajajo sorazmerno delovanju srca).

(v) Elektroencefalografi-EEG (za preiskave možganov).

(vi) Elektrosfigmografi-ESG (za beleženj pritiska in prostornine
arterij).

(vii) Elektrotonografi-ETG (za beleženje sprememb (tonusa)
pritiska v arterijah, venah in notranjosti srca).

(viii) Elektroretinografi-ERG (za merjenje pritiska v očesni
mrežnici).

(ix) Audiometri in podobni aparati (za poslušanje reakcij, ki
temeljijo na frekvenci sprememb).

(x)  Diagnostični aparati z vgrajenim ali delujejo v povezavi s
stroji za avtomatsko obdelavo podatkov-AOP (računalniki), ki se
uporabljajo za obdelavo in prikazovanje (vizualizacijo) kliničnih
podatkov itd.

(xi) Aparati z vgrajenim scintilacijskim števcem kateri pretvori
signale v analogne signale, ki služijo za postavljanje diagnoze
(na primer: gama kamere, scintilacijski skener).

(xii) Ultrazvočni diagnostični aparati (oprema), ki se
uporabljajo za opazovanje notranjih organov na primer na
monitorju (displeju).

(xiii) Jedrsko magnetni resonančni aparati (NMR- Nuclear Magnetic
Resonance), se uporabljajo za prikazovanje karakteristik
notranjega tkiva (organov). Ti aparati izkoriščajo magnetne
lastnosti jeder atomov, kot je vodikov atom.

(2) Aparati za elektroterapijo. Neodvisno od njihove uporabe v
diagnostiki, se ti aparati uporabljajo tudi za zdravljenje
bolezni, kot so: nevritis, nevralgija, hemiplegija (enostransta
odsotnost), vnetje ven, endokrinalna anemija itd. Nekatere med
temi aparati je možno kombinirati z ustreznimi elektrokirurškimi
instrumenti, navedenimi v točki (6) v nadaljevanju.

(3) Aparati za iono-terapijo, ki se uporabljajo za vnašanje
aktivnih medikamentov (natrijevega ali litijevega salicilata,
kalijevega jodida, histamina itd.) v telo skozi kožo s pomočjo
električnega toka.

(4) Diatermični aparati za zdravljenje nekaterih bolezni, pri
katerih je potrebno ogrevanje (na primer: pri revmatizmih,
nevralgiji, pri boleznih zob itd.). Ti aparati delujejo s pomočjo
visokofrekvenčnega električnega toka (kratki valovi, ultrakratki
valovi, ultrazvočni valovi itd.), pri čemer uporabljajo elektrode
raznih oblik (na primer: ploščate, obročaste, cevaste itd.).

(5) Aparati za zdravljenje z električnimi šoki - za zdravljenje
duševnih in živčnih obolenj.

(6) Elektro-kirurški aparati. Ti aparati uporabljajo
visokofrekvenčni električni tok, pri čemer tvori igla, sonda itd.
eno elektrodo. Lahko se uporabljajo za rezanje tkiva (električno
rezanje) z lanceto (električna lanceta), ali pa za strjevanje
krvi (električno strjevanje). Nekateri kombinirani instrumenti se
(ob uporabi krmilnega pedala) lahko uporabljajo izmenoma za
električno rezanje ali za električno strjevanje krvi.

(7) Aparati za aktinoterapijo. Pri njih so uporabljeni žarki
vidnega spektra, še pogosteje pa nevidnega dela spektra
(infrardeči, ultravijolični). Ti aparati služijo za zdravljenje
nekaterih bolezni, ali pa za diagnoziranje (posebna sevanja za
odkrivanje kožnih bolezni). Običajno imajo žarnice, čeprav so
lahko aparati z infrardečimi žarki opremljeni z grelnimi upori
ali grelnimi ploščami z reflektorji.

(8) Umetni inkubatorji za dojenčke. Sestoje iz prostora (sobice),
ki je izdelana iz prozorne plastične mase, iz električne grelne
opreme, iz varnostnih in alarmnih naprav in iz dela za
filtriranje in uravnavanje kisika in zraka. Najpogosteje so
montirani na vozičkih in imajo vgrajeno tehtnico za tehtanje
dojenčkov.

V to skupino se uvrščajo tudi škatle z elektrodami in drugimi
pripravami, ki se uporabljajo skupaj s predhodno opisanimi
aparati.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 (glej splošna določila
komentarja), se deli in pribor aparatov in priprav iz te tarifne
številke, prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 9018.12

Ta tarifna podštevilka vključuje elektro-diagnostične ultrazvočne
skenirne aparate. Ti aparati delujejo s pošiljanjem
visokofrkvenčnega zvoka v človečko telo, preko ustreznega
oddajnika (transductor). Ta oddajnik se položi na telo. V kratkih
impulzih oddajnik oddaja ultrazvok in "posluša" odmeve tega
zvoka. Odmevi so rezultat odboja ultrazvoka od notranjih organov
v telesu. Karakteristika odbitih valov daje podatke (na ekranu) o
legi, obliki, velikosti in teksturi organa. Ti aparati delujejo v
povezavi z AOP (računalniki) katerih rezultati so vidni na video
monitorju

(Kontakt med oddajnikom in telesom mora biti zelo dober, zato se
telo nameže s posebno želatinasto maso, ki omogoča brezhiben
kontakt. Preparati za izboljšanje kontakta imajo tudi namen
boljšega drsnja po površini (koži) telesa. Običajno se uvrščjo v
tar.št. 30.06.))

Uporabljajo se pri opazovanju zarodka (fetusa) nosečih žensk.
Prav tako je uporaben pri preiskavah ledvic, žolčnika, jeter,
želodca, srca ipd.

Tarifna podštevilka 9018.13

Magnetno resonačni prikazovalniki (MRI-Magnetic Resonance Imaging
ali NMR-Nuclear Magnetic Resonance) sloni na lastnosti jeder
vodikovega atoma, da se v močnem nagnetnem polju usmerijo. Kadar
se radiofrekvenca ujame s frekvenco teh atomov, se usmeritev
jeder premakne. Ko se prekine zunajni vir radiofrekvence, se
jedra atoma povrnejo v osnovno stanje in pri tem prehodu oddajo
šibki električni signal. Ker je človeško telo v glavnem
sestavljeno iz vodikovih atomov ( voda- H2O, organske spojine s
CH-verigami), je slika, ki se sestavi iz teh električnih
signalov, zelo resnična in omogoča ločitev posameznih organov. Ti
aparati omogočajo istočasno gledanje (opazovanje) okostja in
tkiva (kar na primer rentgenski aparati ne omogočajo).

MRI-diagnostični aparati iz te tarifne podštevilke sestojio iz:

- velikega elektro-magneta,

- radio-frekvenčnega generatorja in

- stroja za avtomatsko obdelavo podatkov-AOP, za obdelavo in
prikaz rezultatov.

Aparati morajo biti postavljeni v posebne sobe, ki so popolnoma
izolirane (zaščitene) pred zunajnimi radio-frekvencami. Močni
elektro-magneti uporabljajo super hladilni sistem, običajno kar
tekoči helij.

Vodikov atom je bil izbran, kot osnovna za MRI-aparate, zaradi
velike prisotnosti v telesu in odličnih magnetnih lastnosti.
Seveda je mogoča uporaba drugih elementov, kot so na primer:
natrij-Na (sol- NaCl), ali fosfor-P (kosti-kalcijev fosfat).

Tarifna podštevilka 9018.14

Elektro-diagnostični aparati iz te tarifne podštevilke
uporabljajo za prikazovanje stanja (slike) razporeditev sevanja
gama žarkov v človeškem telesu. To sliko se dobi z uporabo
primernega aparata, kot je "scintigrafični skener" in, predvsem,
gama kamera.

Ta jedrski skener zahteva, da se pacientu, pred preiskovanjem
(skeniranjem) oralno ali z injekcijo, da radioaktivno spojino (s
kratko rzpolovno dobo - kontrastno sredstvo), ki se hitro
absorbira v organu, ki se ga preiskuje. Telo se nato skenira z
gama števcem, ki posname količino sevanja, ki izhaja iz
kontrastnega sredstva, ki je penetriral skozi opazovani organ (na
primer možgane). Namen tega merjenja je, da se ugotovi na katerih
delih organa, se je absorbiral vnešeni radioaktivni izotop.

Sliko na monitorju omogoča AOP, po analizi radiacije, ki se jo
izmeri. Slika je sestavljena iz temnih in svetlih površin ali v
kontrastnih barvnih površinah. Slika kaže kje v opazovanem organu
je radioaktivnost povečana ali zmanjšana. Tako skeniranje daje
podatke o strukturi in delovanju preiskovanega organa.

Primer scintigrafskega aparat je:

Pozitron emisijski tomograf (PET-Positron Emission Tomography).
Ta aparat kombinira principe jedrske medicine z opazovalno
tehniko v računalniški tomografiji (CT-Computed Tomography)
skeniranja. (Glej komentar k tarifni podštevilki 9022.12).


90.19

APARATI ZA MEHANOTERAPIJO; APARATI ZA MASAŽO; APARATI ZA
PSIHOLOŠKA TESTIRANJA; APARATI ZA OZONOTERAPIJO, KISIKOTERAPIJO,
AEROSOLNO TERAPIJO, UMETNO DIHANJE IN DRUGI TERAPEVTSKI DIHALNI
APARATI

9019.10 - Aparati za mehanoterapijo; aparati za masažo; aparati
za psihološka testiranja

9019.20 - Aparati za ozonoterapijo, kisikoterapijo, aerosolno
terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski dihalni aparati

                 (I) MEHANO-TERAPEVTSKE NAPRAVE

Ti aparati se uporabljajo predvsem za zdravljenje sklepnih in
mišičnih bolezni tako, da reproducirajo različne gibe. Poudariti
je treba, da poteka takšno zdravljenje običajno pod zdravniškim
nadzorom. Aparate iz te tarifne številke je treba ločevati od
navadnih priprav za telovadbo ali od medicinske opreme za vadbo,
namenjene za hišno uporabo ali za uporabo v posebej za to
opremljenih prostorih (na primer: v fitness klubih - tar. št.
95.06), kot so na primer: prožne žice za raztegovanje in vadbo,
vzmetne ročice raznih vrst, priprave za "veslanje", ki
reproducirajo veslaške gibe, negibljivi kolesa z enim kolesom
(monocikli) za treniranje ali razvoj nožnih mišic itd.).

Ker se mehano-terapija nanaša le na zdravljenje, pri katerem gre
za gibanje sklepov itd., so iz te tarifne številke izključeni
popolnoma stabilni aparati (na primer: stopnice, lestve, statve),
četudi se uporabljajo za rehabilitacijo udov. Takšni izdelki se
uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke. Vendar pa lahko (v
smislu te tarifne številke) štejejo za aparate mehanski aparati,
četudi imajo vgrajene razmeroma enostavne mehanske naprave, kot
so vzmeti, kolesa, vitli itd.).

Skladno s pravkar navedenimi pogoji se v to tarifno številko
uvrščajo:

(1) Aparati za vadbo gibanja ročnih sklepov.

(2) Aparati za rehabilitacijo prstov.

(3) Aparati za vadbo gibanja stopal.

Večina med aparati teh treh vrst sestoji pretežno iz prijemal,
povezanih z vzvodi, iz nastavljivih protiuteži, iz naprave za
podpiranje udov in iz skupnega podstavka. Ti aparati so na ročni
pogon.

(4) Aparati za istočasno krčenje in raztegovanje kolen in kolkov.

(5) Aparati za vadbo telesa.

(6) Aparati za izvajanje vaj za hojo. Ti aparati sestoje iz
okvirja s podporami in ročaji, ležijo pa na vrsti koles.

(7) Aparati za izboljšanje cirkulacije, za krepitev srčne mišice
in za rehabilitacijo spodnjih udov. Ti aparati sestoje iz
nekakšne pedalne naprave, ki je pritrjena na okvir brez koles.
Pacient lahko premika pedala sede ali leže.

(8) Univerzalni aparati na električni pogon, ki se ob uporabi
zamenljivega pribora lahko uporabljajo za številne
mehanoterapevtske namene (na primer: za zdravljenje sklepnih
bolezni in vratnih mišic, ramen, komolcev, ročnih sklepov,
prstov, kolkov, kolen itd.).

                      (II) MASAŽNI APARATI

Aparati za masažo delov človeškega telesa (trebuha, stopal, nog,
hrbta, rok, dlani, obraza itd.) običajno delujejo s trenjem,
vibracijami itd. Lahko so na ročni ali električni pogon, ali pa
so elektromehanski aparati z vgrajenim motorjem v delovnem delu
aparata (aparat za vibracijsko masažo). Aparati zadnje vrste
imajo lahko zamenljive priključke, ki so običajno iz gume in, ki
omogočajo, da lahko aparat uporablja različne metode (krtače,
gobe, gladki in nazobčani diski itd.).

V to skupino so vključeni tudi navadni valji iz gume ali podobne
priprave za masažo. Prav tako so vključeni v to skupino tudi
aparati za masažo prsi, ki uporabljajo delovanje vode, ki je
porazdeljena na vrsto šob, nameščenih v notranji strani modela,
prilagojenega prsim. Te aparate žene vodni tok, ki prihaja po
upogibnih ceveh.

V smislu te tarifne številke se vanjo uvrščajo tudi naslednji
tipi aparatov za masažo: žimnice, ki se uporabljajo za
preprečevanje in zdravljenje dekubitisa tako, da neprestano
spreminjajo položaj bolnikovega telesa in izvajajo površinsko
masažo tkiva, ki je izpostavljeno nekrozi.

            (III) APARATI ZA PSIHOLOŠKA TESTIRANJA IN
                    UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI

Takšne aparate uporabljajo zdravniki itd. za testiranje hitrosti
refleksnih dejanj, koordinacije gibov ali drugih fizičnih ali
psiholoških reakcij. Ti aparati se uporabljajo še posebno za
testiranje oseb, katerih poklic zahteva posebne sposobnosti (na
primer: piloti, vozniki itd.), ali pa za testiranje naravnih
sposobnosti šolarjev pri izbiri poklica.

Ta tarifna številka vključuje raznovrstne aparate (na primer:
aparate za testiranje mehanskih naravnih sposobnosti ali
spretnosti rok, vrtilni stoli, namenjeni za preverjanje reakcij
letalskih pilotov pri različnih hitrostih in nenadnih
zaustavitvah itd.).

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni aparati, ki se
sicer uporabljajo v medicini za postavljanje diagnoze bolezni
vida, sluha, srca itd. (tar. št. 90.18). Podobno, kot predmeti za
družabne igre in igrače (95. Poglavje), se uvrščajo tudi
predmeti, ki imajo značaj kompleta, konstrukcije ali stavb (na
primer: komplet "lego kock" ipd.), in, ki so enako primerni tako
za zabavne namene, kot za testiranje naravnih sposobnosti v
95.Poglavje.

                 (IV) OZONO TERAPEVTSKI APARATI

Ti aparati se uporabljajo za zdravljenje dihalnih organov tako,
da pacient vdihava ozon(- vrsta molekule kisika sestavljena iz 3
atomov kisika -O3 ) (običajno inhalira).

       (V) KISIKO TERAPIJA (OKSIGENO TERAPIJO), APARATI ZA
    UMETNO DIHANJE ALI DRUGI TERAPEVTSKI RESPIRATORNI APARATI

Ti aparati se uporabljajo v primeru zadušitve, električnega
udara, akutne zastrupitve (na primer: z ogljikovim monoksidom),
za slabotne novorojenčke, pri postoperativnih šokih, pri otroški
paralizi (poliomielitis), pri akutni astmi, pri nezadostno
razvitih pljučih itd.

Med te aparate so vključeni:

(A) Aparati, ki se uporabljajo namesto ročnih metod umetnega
dihanja, na primer: mehanske naprave, ki delujejo s pritiskom na
pacientova prsa, ki povzročajo zibalne gibe ali prisilno
inhaliranje itd.

(B) Aparati za terapijo s kisikom (oksigeno-terapija). Ti aparati
delujejo na principu inhaliranja kisika oziroma zmesi kisika in
ogljikovega dioksida preko maske, ali pa z dovajanjem kisika v
dihalno komoro, ki ima obliko šotora iz prozorne plastične mase
in, ki se prilagaja položaju pacienta.

(C) Aparati, znani pod imenom "železna pljuča" in podobni
aparati.

Ti aparati sestoje iz:

(1) Komore iz kovine, lesa ali steklenih vlaken, v katerem je
nameščen pacient (s tem, da gleda njegova glava iz komore), ali
iz manjše komore iz prozorne plastične mase, ki prekriva samo
prsa.

(2) Neodvisne naprave s sistemom za vsesavanje zraka in s pihalko
na električni ali ročni pogon (z primeru nuje).

(3) Debele cevi, ki ne prepušča zraka in, ki povezuje sistem
pihalke in komoro.

Nekatere med pravkar opisanimi oksigenoterapevtskimi aparati
(posebno šotore za kisik), je moč uporabljati tudi za pihanje
aerosola, pri čemer pacient istočasno inhalira kisik in kakšno
zdravilo, razpršeno kot mikroprah (glej besedilo pod (VI) v
nadaljevanju).

               (VI) AEROSOLNO TERAPEVTSKI APARATI

Ti aparati se uporabljajo za uporabo terapevtskega sredstva pri
zdravljenju pljučnih bolezni, kožnih bolezni,
otorinolaringoloških obolenj (bolezni ušes, nosu in grla),
ginekoloških bolezni itd. tako, da razpršujejo (nebulizirajo) v
obliki megle razne medicinske raztopine (hormone, vitamine,
antibiotike, preparate za širjenje bronhijev, eterična olja
itd.).

Nekateri med temi aparati (nebulizerji) so primerni za povezavo z
jeklenkami s kisikom ali stisnjenim zrakom, ali pa jih nameščajo
v šotore s kisikom, ki so opisani v predhodni točki pod (V).
Druge vrste aerosolnih generatorjev je namenjena za zdravniške
ordinacije in bolnice.

Ti aparati sestoje iz: kabineta z napravo z motornim
kompresorjem, merilnimi instrumenti, lastnim generatorjem in
raznimi napravami za uporabo (maske, razpršilke za nos, usta,
ginekološke naprave itd.).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 (glej splošna določila
komentarja), se deli in pribor aparatov in priprav iz te tarifne
številke, prav tako uvrščajo v to tarifno številko. Takšni deli
so na primer: šotori in naprave za njihovo pritrjevanje (pri
aparatih za oksigenoterapijo).


90.20

DRUGI DIHALNI APARATI IN PLINSKE MASKE, RAZEN VAROVALNIH MASK
BREZ MEHANSKIH DELOV IN BREZ ZAMENLJIVIH FILTROV

                       (I) DIHALNI APARATI

Ta tarifna številka vključuje dihalne aparate tistih vrst, ki jih
uporabljajo na primer: letalci, potapljači, alpinisti in gasilci.
Te naprave so lahko samostojne. Pri samostojnih napravah se
dihalni krogotok napaja iz jeklenke s kisikom ali s komprimiranim
zrakom. Lahko pa so z upogibno cevjo povezane s kompresorjem, s
cevmi za oskrbo s stisnjenim zrakom, z jeklenkami z zrakom, ali
pa z zunanjo atmosfero (pri aparatih, ki delujejo na kratkih
razdaljah).

V to tarifno številko so vključene tudi skafandrske potapljaške
čelade, ki se hermetično pritrdijo na potapljačevo obleko, pa
tudi antiradiacijske in antikontaminacijske zaščitne obleke z
vgrajenim dihalnim aparatom.

                       (II) PLINSKE MASKE

Ti aparati omogočajo osebam, ki jih nosijo, dihanje v atmosferi,
umazani s prahom, strupenimi hlapi, dimom itd. Zaradi tega se
uporabljajo v nekaterih industrijah ali v vojni (proti strupenim
plinom).

Pri teh aparatih prihaja zrak za dihanje neposredno iz okolja in
gre skozi filtrirno napravo, ki absorbira strupene pline ali
zadrži prah. Zaradi tega aparat sestoji iz obraznega dela, skozi
katero lahko oseba vidi, iz kovinskega okvirja z vdihalnimi in
izdihalnimi ventili in iz tulca, na katerega je pritrjen filter
ali upogibna cev, povezana s filtrirnim sistemom, katerega oseba
nosi na hrbtu ali na prsih. Enostavnejše vrste plinskih mask
ščitijo samo nos in grlo. Te maske sestoje iz obraznega dela, ki
se na glavo pritrdi in ostane v tem položaju, iz enega ali več
prožnih trakov, vsebuje pa filtrirni ali absorbirni material
(azbestno volno, gobasto gumo, bombažno vato itd. - impregnirane
ali neimpregnirane). To masko je po uporabi moč zlahka zamenjati.

(Rezervni filterni vložki (običajno opremljeni z navojem in
tesnilom), kadar se pojavljajo ločeno, so izključeni iz te
tarifne številke (tar.št.84.21).)

Naslednji izdelki ne štejejo za dihalne aparate ali plinske maske
iz te tarifne številke:

(a) maske za zašito pred prahom, vonjem itd., ki nimajo
zamenljivih filtrov, sestoje pa iz več plasti materiala iz
vezanih vlaken - neglede na to, ali so ta vlakna obdelana z
aktivnim ogljem ali ne, in neglede na to, ali imajo vmesno plast
iz sintetičnih vlaken ali ga nimajo. Za izdelke iz te tarifne
številke ne štejejo tudi maske iz tekstilnih materialov, kakršne
uporabljajo kirurgi, bolniške sestre in drugi med operacijo ali
pri negi bolnika (tar. št. 63.07),

(b) maske za zaščito pred prahom ali delci materiala, ki sestoje
iz lista navadne žične mreže in, ki nimajo druge filtrirne
naprave, razen lista gaze (Oddelek XV),

(c) maske, ki se uporabljajo za anestezijo (tar. št. 90.18) in

(d) potapljaške maske, ki se uporabljajo brez jeklenk s kisikom
ali stisnjenim zrakom, ter navadne dihalne cevi (dihalke) za
dihanje pod vodo, katere uporabljajo plavalci in potapljači (tar.
št. 95.06).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 (glej splošna določila
komentarja), se deli in pribor aparatov in priprav iz te tarifne
številke, prav tako uvrščajo v to tarifno številko.


90.21

ORTOPEDSKE PRIPRAVE, TUDI BERGLE, KIRURŠKI PASOVI IN KILNI
PASOVI; OPORNICE IN DRUGE PRIPRAVE ZA FRAKTURE; UMETNI DELI
TELESA; APARATI ZA IZBOLJŠANJE SLUHA IN DRUGI APARATI, KI SE
NOSIJO NA TELESU ALI VDELAJO V TELO, DA BI ODPRAVILI HIBO ALI
INVALIDNOST

 - Umetni sklepi in druge ortopedske priprave za prelome:

9021.11 - - umetni sklepi

9021.19 - - drugo

 - Umetno zobovje in zobne proteze:

9021.21 - - umetno zobovje

9021.29 - - drugo

9021.30 - Drugi umetni deli telesa

9021.40 - Aparati za izboljšanje sluha, razen delov in pribora

9021.50 - Aparati za spodbujanje dela srčnih mišic, razen delov
in pribora

9021.90 - Drugo

                     (I) ORTOPEDSKE NAPRAVE

To so naprave (pripomočki) za:

(i) Preprečevanje ali popravljanje telesnih deformacij; ali

(ii) Za pridrževanje ali držanje organov po operaciji ali
bolezni.

Med te pripomočke so vključeni:

(1) Pripomočki za kolčne bolezni (za koksalgijo itd.).

(2) Opornice za imobilizacijo nadlaktnice (za onesposobitev roke
za uporabo po resekciji oziroma izrezovanju kosti) (opornice za
ekstenzijo).

(3) Pripomočki (proteze za vilice).

(4) Stezniki itd. in pripomočki za prste.

(5) Pripomočki za zdravljenje Pottove bolezni (za ravnanje glave
in hrbtenice).

(6) Ortopedska obutev s posebej trdim usnjem, ki je lahko še
ojačeno s kovinskim ali plutovinastim okvirjem in, ki je izdelana
izključno po meri.

Serijsko izdelana ortopedska obutev, se uvršča v 64.Poglavje.

(7) Posebni vložki, izdelani po meri.

(8) Zobozdravniški pripomočki za korekcijo deformacij zob (spone,
obroči itd.).

(9) Ortopedske naprave za stopala (vključno naprave za skrčena
stopala, nožne spone z vzmetnim nosilcem za stopalo ali brez
njega, kirurški čevlji itd.).

(10) Podveze - kilni pasovi (ingvinalni - za lakotnice, kruralne
- za stegna, umbilikalne - bombažne podveze itd.) in pribor za
pretrge.

(11) Aparati za korekcijo ukrivljenosti ali zvitosti hrbtenice,
kot tudi vsi medicinski in, kirurški stezniki in pasovi (vključno
tudi tiste za pridrževanje), za katere so značilni:

(a) Posebni vložki, vzmeti itd., ki se nastavljajo po bolniku.

(b) Materiali, iz katerih so izdelani (usnje, kovina, plastične
mase itd.). Ali

(c) Prisotnost ojačitvenih delov, trdnih delov iz tkanin ali
trakov različnih širin.

Prav posebna izdelava teh artiklov za določeni namen razlikuje te
izdelke od navadnih steznikov ali jermenov - neglede na to, da
tudi pasovi služijo pridrževanju ali držanju. Iz te tarifne
številke so izključeni nosečniški, porodniški ali podobni pasovi
(tar. št. 62.12).

(12) Ortopedski suspenzoriji - podveze (razen navadnih podvez iz
pletenih, mrežastih ali kvačkanih materialov).

V to skupino so vključene tudi bergle in palice za bergle.
(Vendar je treba poudariti, da so iz te tarifne številke
izključene navadne sprehajalne palice, četudi so izdelane posebej
za invalide (glej tar. št. 66.02).

V to tarifno številko se ne uvrščajo:

(a) nogavice za krčne žile (tarifna številka 61.15),

(b) navadna zaščitna sredstva in naprave, namenjene za
zmanjševanje pritiska na določene dele stopala (tar.št. 39.26, če
so iz plastičnih mas, ali tar.št. 40.14, če so iz celularne gume,
pritrjene z lepljivim obližem na gazo),

(c) oporni pasovi ali drugi izdelki za oporo iz Opombe 1(b) k
temu poglavju, na primer: prenatalni ali pasovi za nosečnice
(navadno tar.št. 62.12 ali 63.07) in

(d) serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega
podplata za ublažitev ravnih stopal (64.Poglavje).

Ta tarifna številka zajema tudi ortopedske pripomočke za živali,
kot so: podveze ali kilni pasovi, aparati za utrjevanje nog ali
stopal, posebni pasovi ali cevi za preprečevanje in odvajanje
živali od tega, da grizejo jasli, povoji proti izpadu kakšnega
organa, zadnjega črevesa, maternice itd., pridržala za rogove
itd. Vseeno pa so iz te tarifne številke izključena zaščitna
sredstva z lastnostmi predmetov navadne sedlarske ali vprežne
konjske opreme (na primer: obloge za konjske goleni) (tar. št.
42.01).

        (II) OPORNICE IN DRUGI PRIPOMOČKI ZA ZLOME KOSTI

Ti pripomočki se lahko uporabljajo za imobilizacijo poškodovanih
delov telesa (zaradi raztegovanja ali zaščite), ali pa zato, da
se zlom pravilno namesti.

Nekateri med temi predmeti se položijo na bolnika (na primer:
cinkova žica ali lesene opornice - obloge za pridrževanje udov,
opornice s pogipsanim povojem, pripomočki za zlome reber itd.),
drugi pa se namestijo v posteljo ali na podstavek (zaščitne
obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz
cevi, itd.). Vendar so ti pripomočki izključeni iz te tarifne
številke, če ne predstavljajo neločljivega dela postelje (tar.
št. 94.02).

Skladno z Opombo 1(f) k temu poglavju se v to tarifno številko
uvrščajo tudi plošče, žeblji itd., katere kirurgi vstavljajo v
človeško telo, da držijo skupaj dva zlomljena dela kosti ali za
podobno zdravljenje zlomov.

   (III) UMETNI UDI, OČESA, ZOBJE IN DRUGI UMETNI DELI TELESA

Ti izdelki popolnoma ali delno zamenjujejo okvarjene dele
človeškega telesa in so jim po videzu običajno podobni.

Sem so vključeni:

(A) Izdelki za očesne proteze.

(1) Umetne oči. Običajno so izdelane iz plastičnih mas ali
stekla, katerima je dodana majhna količina kovinskih oksidov
zaradi imitacija videza in barve raznih delov človeškega očesa
(beločnice, šarenice, zenice). Imajo lahko obliko navadne ali
dvojne školjke.

(2) Intraokularne leče.

Umetna očesa za krojaške lutke, krzna itd. so iz te tarifne
številke izključena (običajno se uvrščajo v tarifni številki
39.26 ali 70.18). Umetna očesa, katere je moč prepoznati kot dele
lutk ali igrač v obliki živali, so vključeni v tarifni številki
95.02 ali 95.03 (odvisno od primera), ali pa v tar. št. 70.18, če
so iz stekla.

(B) Umetni zobje in drugi izdelki zobne protetike.

Na primer:

(1) Polni umetni zobje, izdelani običajno iz porcelana ali iz
plastičnih mas (še posebno iz akrilnih polimerov). Lahko so
"diatorični" zobje z majhnim številom luknjic, skozi katere
vnašajo utrjevalni material (običajno kotniki), lahko so
opremljeni z dvema kovinskima kaveljčkoma za pritrjevanje
(sekalci in podočniki), ali pa imajo žleb za drsenje po kovinskem
obroču, pritrjenem na umetne vilice (običajno sekalci in
kočniki).

(2) Votli umetni zobje, ki so prav tako izdelani iz porcelana ali
iz plastičnih mas, in to po zunanji obliki zoba (sekalca,
podočnika ali kotnika). Po načinu pritrjevanja obstajajo "zobje z
osjo" (nameščeni so na majhnem kovinskem mačku ali vretenu,
pritrjenem v pripravljeni zobni korenini) ali "krone" (pritrjene
so z umetno smolo na poprej oblikovani korenini).

(3) Zobne proteze - delne ali kompletne. Zobne proteze
sestavljajo plošče iz gume, plastičnih mas ali kovine, na katere
so pritrjeni umetni zobje.

(4) Drugi izdelki, kot so: izgotovljene kovinske krone (zlate, iz
nerjavečega jekla itd.), ki se uporabljajo za zaščito pravih zob;
vlite palice iz kositra ("težke palice") za obtežitev in boljšo
stabilnost zobnih protez; palice iz nerjavnega jekla za ojačenje
zobnih plošč iz gume; razni drug zobozdravniški pribor, katerega
je kot takega moč prepoznati in, ki se uporablja za izdelovanje
kovinskih kron ali zobnih protez (ležišča, obroči, kaveljčki,
očesca itd.).

Poudariti je treba, da spada zobozdravniški cement in druga
polnila v tar. št. 30.06, v tarifno številko 34.07 pa se uvrščajo
preparati, znani kot "zobozdravniški vosek" ali kot "zmesi za
zobne odtise", ki so pripravljeni v kompletih, v pakiranjih za
prodajo na drobno, ali pa v obliki ploščic, podkvic, paličk ali v
podobnih oblikah. V tar. št. 34.07 so vključeni tudi drugi
preparati za zobozdravniško uporabo na osnovi sadre (žgane sadre
ali kalcijevega sulfata).

(C) Drugi umetni deli človeškega telesa, na primer: umetne roke,
podlaktnice, dlani, noge, stopala, nosovi, umetni sklepi (na
primer: za kolke, kolena) in cevi iz sintetičnih materialov, ki
zamenjujejo krvne žile in srčne zaklopke.

Deli kosti ali kože za presajevanje, ki se hranijo v sterilnih
posodah, so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 30.01),
kot tudi cement za rekonstrukcijo kosti (tar. št. 30.06).

                     (IV) SLUŠNI PRIPOMOČKI

To so pretežno električni aparati s tokokrogom, ki imajo en ali
več mikrofonov (z ojačevalcem ali brez njega), sprejemnikom in z
baterijo. Sprejemnih se lahko nosi v ali za ušesom, ali pa je
konstruiran tako, da se ga drži v roki in primakne k ušesu.

Ta tarifna številka se omejuje na aparate za premagovanje
gluhosti - zaradi tega izključuje izdelke, kot so slušalke, ki se
nameščajo na glavo, ojačevalce itd., ki se uporabljajo v
konferenčnih dvoranah, ali tiste, ki jih uporabljajo telefonisti,
da povečajo slišnost govora.

       (V) DRUGI PRIPOMOČKI, KI SE NOSIJO NA TELESU ALI KI
     JIH VSTAVLJAJO V TELO, DA BI NADOMESTILI POMANJKLJIVOST
                         ALI INVALIDNOST

V to skupino so vključeni:

(1) Pomagala za govor oseb, ki ne morejo več uporabljati glasilk
zaradi poškodbe ali kirurškega posega. Ta pomagala sestoje
predvsem iz generatorja električnih impulzov. Če se, na primer:
pritisnejo na vrat, ustvarjajo v votlinah grla vibracije, katere
modularni uporabnik pretvarja v slišni govor.

(2) Aparati za simulacijo dela srče mišice ("pace maker") za
vzpodbujanje okvarjenih srčnih mišic. Po velikosti in masi so
primerljivi z žepno uro in se vgrajujejo pod kožo na prsih
bolnika. Vgrajeno imajo električno baterijo in so z elektrodami
povezani s srcem, kateremu zagotavljajo potrebne impulze za
njegovo delovanje. Druge vrste "pace makerjev" se uporabljajo za
vzpodbujanje drugih organov (na primer: pljuč, debelega črevesa
ali mehurja).

(3) Elektronska pomagala za slepe. Ta pomagala sestoje predvsem
iz ultrazvočnega sprejemnika - oddajnika, katerega napaja
električna baterija. Spremembe frekvenc, ki nastanejo od časa,
potrebnega za pot ultrazvočnega snopa do ovire in nazaj,
omogočajo uporabniku, da preko ustrezne naprave (na primer:
notranjega ušesa) zazna oviro in določi njeno oddaljenost.

(4) Pripomočki, ki se vsajajo v telo, da pomagajo ali nadomestijo
kemične funkcije nekaterih organov (na primer: izločanje
insulina).

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), se tudi deli in pribor aparatov in naprav
iz te tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.


90.22

RENTGENSKI APARATI IN APARATI, Z ALFA, BETA ALI GAMA ŽARKI ZA
MEDICINSKO, KIRURŠKO, ZOBOZDRAVNIŠKO, VETERINARSKO ALI DRUGO
UPORABO, VKLJUČNO Z APARATI ZA RADIOGRAFIJO ALI RADITERAPIJO;
RENTGENSKE CEVI IN DRUGI GENERATORJI RENTGENSKIH ŽARKOV,
VISOKONAPETOSTNI GENERATORJI, KOMANDNE PLOŠČE IN KOMANDNE MIZE,
ZASLONI, MIZE, STOLI IN PODOBNO ZA PREISKOVANJE IN ZDRAVLJENJE

 - Rentgenski aparati za medicinsko, kirurško, zobozdravniško,
veterinarsko ali drugo uporabo, vključno z aparati za
radiografijo ali radioterapijo:

9022.12 - - aparati za računalniško tomografijo

9022.13 - - drugi, za zobozdravniško  uporabo

9022.14 - - drugi aparati za medicinsko, kirurško ali
veterinarsko uporabo

9022.19 - - za drugo uporabo

9022.11 - - za medicinsko, kirurško, zobozdravniško ali
veterinarsko uporabo

9022.19 - - za drugo uporabo

 - Aparati z alfa, beta ali gama žarki za medicinsko, kirurško,
zobozdravniško, veterinarsko ali drugo uporabo, vključno z
aparati za radiografijo ali radioterapijo:

9022.21 - - za medicinsko, kirurško, zobozdravniško ali
veterinarsko uporabo

9022.29 - - za drugo uporabo

9022.30 - Rentgenske cevi

9022.90 - Drugo, vključno z deli in priborom

           (I) APARATI, KI SLONIJO NA UPORABI X-ŽARKOV
                      (RENTGENSKI APARATI)

Osnovni sestavni del teh aparatov je del, v katerem je cev ali
več cevi za produkcijo rentgenskih žarkov. Ta del je običajno
obešen ali montiran na podstavku ali kakšnem drugem nosilcu, ki
je opremljen z mehanizmom za rokovanje ali dviganje. Napaja se z
ustrezno napetostjo iz posebne naprave, ki sestoji iz celote
transformatorja, usmernika itd. Glede drugih značilnosti se ti
aparati razlikujejo predvsem po uporabi, za katero so
konstruirani.

Na primer:

(A) Rentgenski aparati, ki se uporabljajo za diagnostiko. Ti
aparati so zasnovani na pojavu, da rentgenski žarki prehajajo
skozi telesa, ki so za navadno svetlobo neprepustna, in, da je
njihova absorbcijska sposobnost večja, čim večja je gostota
telesa, skozi katerega prehajajo. Med te aparate so vključeni:

(1) Radioskopski (fluoroskopski) aparati. Pri teh aparatih mečejo
rentgenski žarki, potem ko gredo skozi pregledovani organ, senco
na zaslon. Razlike v gostoti slike prikazujejo stanje organa.

(2) Radiografski aparati. Ko rentgenski žarki zapustijo telo,
padajo na fotografsko ploščo ali film in na se njem zabeležijo.
Za radioskopijo in radiografijo se uporabljajo isti aparati.

(3) Aparati, ki sestoje iz rentgenskega aparata, kombiniranega s
posebej konstruiranim fotografskim aparatom. Ti aparati
fotografirajo sliko, ki se pojavi na rentgenskem zaslonu, ki je
vgrajen v samo kamero. Aparat in posebni fotografski aparat se
skupaj uvrščata v to tarifno številko , pod pogojem tudi, če sta
(iz transportnih razlogov) pakirana vsak posebej. Če pa se
fotografski aparati dobavljajo ločeno, se uvrščajo v tar. št.
90.06.

(B) Aparati za radioterapijo. Prodorna moč rentgenskih žarkov in
njihov rušilni učinek na nekatera živa tkiva se izkoriščata za
zdravljenje številnih bolezni, na primer: pri zdravljenju
nekaterih kožnih obolenj in nekaterih tumorjev. To zdravljenje je
znano kot "površinsko" ali "globinsko", kar je odvisno od tega,
kako globoko prodrejo rentgenski žarki.

(C) Rentgenski aparati za industrijsko uporabo. V industriji se
rentgenski žarki uporabljajo za več namenov. Uporabljajo se na
primer: v metalurgiji za odkrivanje pozicije mehurčkov ali za
preverjanje homogenosti zlitin; v tehniki za preverjanje
natančnosti spojev; v elektroindustriji za preskušanje težkih
kablov in žarnic z matiranim steklom; v gumarski industriji za
kontrolo reakcij notranjih platen v gumah (na primer: raztezanje
platna), v različnih industrijah za preverjanje in meritve
debeline materialov itd. Aparati, ki se uporabljajo za te namene,
so običajno podobni aparatom, ki se uporabljajo za prej navedene
diagnostične namene, razen, da so lahko opremljeni še z dodatno
in pomožno opremo za posebne namene.

V to tarifno številko se uvrščajo še:

(1)  Posebni aparati (difrakcijski rentgenski aparati in
rentgenska spektrometrijska oprema), ki se uporabljajo za
raziskovanje kristalne strukture - rentgenski žarki se s pomočjo
kristalov lomijo in nato padajo na fotografski film ali na
elektronski števec.

(2)  Aparati za radioskopsko preverjanje bankovcev in drugih
dokumentov.

        (II) APARATI, KI UPORABLJAJO ALFA, BETA ALI GAMA
                       RADIACIJSKO SEVANJE

Alfa, beta in gama sevanje prihaja iz radioaktivne substance, ki
ima sposobnost sevanja zaradi spontanim preobražanjem njenih
atomov. Ta radioaktivna snov je nameščena v kontejnerju, ki je
običajno iz jekla in, ki je obložen s svincem (znan pod imenom
"bomba"). Na kontejnerju je odprtina, katere namen je prepuščati
žarke samo v eni smeri. Gama žarki se lahko uporabljajo za iste
namene kot rentgenski žarki.

Glede na uporabljene vire sevanja in na namembnost aparatov, se
le-ti delijo na:

(1) Terapevtski aparati - radioaktivni vir v njih je naboj iz
radija, radij-kobalta ali iz nekaterih drugih radioaktivnih
izotopov.

(2) Aparate za radiološke preiskave, ki se uporabljajo predvsem v
industriji za kontrolo kovinskih delov itd., ne da bi poškodovali
njihovo strukturo.

(3) Aparate z merilnimi instrumenti, kot so merilniki debeline s
pomočjo beta in gama žarkov. Ti aparati se uporabljajo za
merjenje debeline materialov (listov, prevlek in podobnega);
aparati za pregled vsebine paketov, v katerih se nahajajo
katerikoli izdelki (farmacevtski, prehrambeni, metki za lovske
puške, parfumi itd.); ionizacijski anemometri. Pri teh aparatih
se dobi željena informacija pretežno z merjenjem spremembe
količine radiacije, usmerjene na predmet preiskave oziroma
pregleda.

(4) Alarmne naprave v primeru požara, ki sestoje iz detektorja
dima, ki vsebuje radioaktivno substanco.

Ta tarifna številka ne vključuje instrumentov in aparatov, ki
niso konstruirani tako, da je v njih vgrajen radioaktivni vir in,
ki samo merijo ali odkrivajo radiacijo - četudi so ti instrumenti
kalibrirani v istih merilih (tar. št. 90.30).

     (III) RENTGENSKE CEVI IN DRUGI GENERATORJI RENTGENSKIH
    ŽARKOV, VISOKONAPETOSTNI GENERATORJI, KOMANDNE PLOŠČE IN
     KOMANDNE MIZE, ZASLONI, MIZE, STOLI IN PODOBNI PREDMETI
                   ZA PREISKAVE IN ZDRAVLJENJE

V to skupino so vključeni:

(A) Rentgenske cevi.

To so naprave, v katerih se električna energija spreminja v
rentgenske žarke (X-žarke).

Značilnosti takšnih cevi so različne in so odvisne od namena, za
katerega so konstruirane. Cev sestoji iz katode, ki oddaja
elektrone, in iz cilja (antikatode ali anode), ob katerega
elektroni udarjajo in tako povzročajo oddajanje rentgenskih
žarkov. V nekaterih primerih je v ceveh tudi več vmesnih
elektrod, ki pospešujejo elektronski snop. Elektrode so montirane
v cevi ali posodi, ki je običajno steklena in, ki ima ustrezne
električne kontakte. Cev je pogosto montirana v kovinski,
električno izolirani posodi, ki je napolnjena z oljem. Včasih je
cev napolnjena s plinom, najpogosteje pa deluje v
visokostopenjskem vakuumu.

Iz te tarifne številke so izključeni stekleni plašči za
rentgenske cevi (tar. št. 70.11).

(B) Drugi aparati za proizvajanje rentgenskih žarkov.

Na primer:

Aparati z vgrajenim betatronom, ki daje zelo velik pospešek
elektronskemu snopu in tako proizvaja žarke z zelo veliko
prebojno močjo. Betatroni in drugi elektronski pospeševalniki, ki
niso nastavljeni za proizvajanje rentgenskih žarkov, in v katerih
ni vgrajen rentgenski aparat, so iz te tarifne številke
izključeni (tar. št. 85.43).

(C) Zasloni za rentgenske žarke.

Zasloni za radioskopske preiskave so fluoroscenčne površine, na
katere padajo žarki. Aktivna površina sestoji običajno iz barij-
cianplatinata, kadmijevega sulfida ali kadmijevega volframata.
Površina je pogosto prekrita s prekrivalom iz svinčevega stekla.
Nekateri zasloni, znani kot ojačitveni zasloni, proizvajajo
sliko, ki sestoji iz sevajoče svetlobe, ki prispeva ojačitvi
fotografske slike, dobljene z rentgenskimi žarki na zaslonu.

(D) Generatorji za rentgenske žarke visoke napetosti.

Ti generatorji imajo vgrajen transformator in usmerniške cevi,
montirane na notranji strani izolirajočega zaslona. Imajo tudi
kontakte visoke napetosti, ki se lahko odločijo zaradi
povezovanja z rentgenskimi cevmi. Poudariti je treba, da se ta
tarifna številka omejuje na generatorje, ki so posebej
konstruirani za uporabo z rentgenskimi aparati.

(E) Komandne plošče in mize za rentgenske žarke.

Ti aparati imajo naprave za krmiljenje in kontrolo časa
izpostavljanja sevanju ter naprave za kontrolo napetosti. Pogosto
imajo tudi dozimeter, ki je integralni del aparata. Poudariti je
treba, da se ta tarifna številka omejuje na posebne plošče in
mize, ki se uporabljajo z rentgenskimi aparati.

(F) Posebne mize, stoli in podobni predmeti za radiološke
preiskave ali zdravljenje - konstruirane bodisi za vgradnjo v
rentgenske aparate, bodisi kot samostojni predmeti.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi, če se dobavljajo ločeno,
pod pogojem, da so namenjeni izključno ali pretežno za uporabo z
rentgenskimi aparati (na primer: mize, stoli itd.). Vendar pa se
mize, stoli itd., ki niso namenjeni posebej za delo z
rentgenskimi žarki, iz te tarifne številke izključeni (tar. št.
94.02).

V to tarifno številko se uvrščajo tudi radioaktivni strelovodi.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), se deli in pribor, katere je moč nedvoumno
prepoznati kot dele in pribor, ki so primerni izključno ali
pretežno za uporabo z rentgenskimi aparati, uvrščajo v to tarifno
številko.

Med takšne dele in pribor so vključeni:

(1) Aplikatorji, običajno prevlečeni s svincem, ki služijo
nameščanju na odprtine rentgenskih cevi ali radioaktivne "bombe".
Včasih jih imenujejo "lokalizatorji".

(2) Naprave za centriranje elektronskega sevanja, ki se
uporabljajo predvsem v radioterapiji za kontrolo oziroma
omejevanje zdravljenega predela z neposrednim opazovanjem kože.
Kot predhodni pribori se tudi te naprave običajno montirajo na
izhodni odprtini rentgenske cevi ali "bombe".

(3) Zaščitni plašči ali tulci iz svinčevega stekla ali drugih
snovi, katerih osnova je v nekaterih soleh, ki ne prepuščajo
rentgenskih žarkov. Ti plašči ali tulci so postavljeni okoli
rentgenskih cevi, da bi rokovalca zaščitili pred škodljivim
sevanjem.

(4) Zaščitne pregrade ali ščiti, prekriti s svincem ali svinčevim
steklom, ki so nameščeni med rokovalcem in rentgenskimi cevmi.

Ta tarifna številka ne vključuje zaščitnih sredstev, katere mora
rokovalec nositi na sebi, kot so na primer: zaščitna obleka ali
rokavice iz gume, polnjene s svincem (tar. št. 40.15) ali
zaščitna očala iz svinčevega stekla (tar. št. 90.04).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) radijeve igle, cevi, igle in podobni predmeti, ki vsebujejo
druge radioaktivne materiale (28. Poglavje),

(b) fotografske plošče in filmi (37. Poglavje),

(c) kenotroni ali druge cevi ali usmerne elektronke, ki se
uporabljajo v napravah za oskrbo rentgenskih aparatov z
električnim tokom (tar. št. 85.40),

(d) aparati za gledanje radiofotografij (vključno projektorje
slik) (tar. št. 90.08 ali 90.10) in aparati za razvijanje
radiografskih ali radiofotografskih fotografij (tar. št. 90.10),

(e) medicinski aparatiza uporabo ultravijoličnih ali infrardečih
žarkov (za aktinoterapijo - zdravljenje s sevanjem) (tar. št.
90.18) in

(f) aparati za merjenje ali odkrivanje alfa, beta, gama ali X -
sevanja - uvrščajo se v tar. št. 90.30, razen če niso vgrajeni v
radiološke aparate.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 9022.12

Ta tarifna podštevilka vključuje t.i. komputerizirane aparate za
tomografijo celotnega telesa. Različni odkloni rentgenskih žarkov
merijo s pomočjo stotin detektorjev, nameščenih na obodu tunela,
v katerem leži pacient na mizi. Sistem ima lastni stroj za
avtomatsko obdelavo podatkov-AOP, ki prevede podatke senzorjev v
sliko, ki se prikaže na sistemu monitorjev. Tomografske slike
običajno posname posebna kamera, ki je del sistema - če je
potrebno, sliko tudi elektromagnetsko shrani.


90.23

INSTRUMENTI, APARATI IN MODELI, NAMENJENI ZA DEMONSTRIRANJE (NA
PRIMER: PRI POUKU ALI RAZSTAVAH), KI NISO PRIMERNI ZA KAJ DRUGEGA

Ta tarifna številka vključuje dolgo vrsto instrumentov, aparatov
in modelov, namenjenih za demonstracije (na primer: v šolah,
predavalnicah, na razstavah itd.), ki niso primerni za drugo
uporabo.

Skladno s tem določilom se v to tarifno številko uvrščajo:

(1) Posebni stroji, aparati in naprave za demonstracije, kot so
Wimhurstov stroj (za eksperimentiranje z elektriko), Atwoodov
stroj (za demonstracijo gravitacijskega zakona), Magdeburgove
hemisfere - polkrogle (za demonstracijo učinka atmosferskega
pritiska), Gravesandov obroč (za prikaz toplotnega raztezanja),
Newtonov disk (za prikaz barvne sestave bele svetlobe).

(2) Anatomske modele človeka ali živali (neglede na to, ali so
sestavljeni s sklepi ali opremljeni z električnimi napravami za
osvetlitev, ali niso), modeli stereometričnih (prostorninskih)
teles, kristalov itd. Tovrstni modeli so običajno izdelani iz
plastičnih mas ali mešanic na osnovi sadre.

(3) Lutke za pouk, ki se napihujejo, predstavljajo pa človeško
telo v naravni velikosti odraslega človeka in imajo umetne
dihalne dele, kot pri človeku. Uporabljajo se pri vajah za enega
med načini oživljanja "usta na usta" ("kiss-of-life").

(4) Modele prečnega prereza ladij, lokomotiv, motorjev itd., ki
so prerezane, da bi prikazale njihove notranje operacije ali
delovanje nekega pomembnega dela; reliefne plošče in instruktivne
sheme, na primer: radijski aparat (za šole za radiotelegrafiste)
ali kroženje olja v motorju itd., neglede na to, ali so
opremljeni z napravami za osvetlitev, ali niso.

(5) Razstavne vitrine in razstavni panoji itd. z razstavljenimi
vzorci surovin (tekstilnih vlaken, lesa itd.), ali pa za prikaz
različnih izdelovalnih ali proizvodnih faz nekega proizvoda (za
pouk v strokovnih šolah).

(6) Modeli itd. za pouk topničarjev, ki se uporabljajo na tečajih
v zaprtih prostorih - učilnicah.

(7) Pripravljeni mikroskopski preparati.

(8) Makete mest, javnih spomenikov, stavb itd. (iz sadre,
lepenke, lesa itd.).

(9) Prikazne makete v zmanjšanem merilu (makete letal, ladij,
strojev itd.). Običajno so iz kovin ali lesa (na primer: reklamne
makete itd.). Vendar je treba poudariti, da se makete, ki so
primerne samo za okrasne namene, uvrščajo v svoje ustrezne
tarifne številke.

(10) Reliefni zemljevidi - reliefi pokrajin, gozdov, gorskih
verig, reliefni načrti mest, reliefni globus Zemlje, globusi
vesolja, neglede na to, ali so tiskani, ali niso.

(11) Vojaški tankovski trenažerji (simulatorji), ki se
uporabljajo za pouk voznikov tankov.

Ti trenažerji sestoje predvsem iz:

-  vozniške kabine, ki je montirana na premični ploščadi,

-  opazovalnega sistema, ki sestoji iz makete reliefa terena in
televizijske kamere na premičnem podstavku,

-  konzole za inštruktorja,

-  računalnika,

-  hidravlične postaje in iz

-  omare za napajanje z električno energijo.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), se tudi deli in pribor aparatov in strojev
iz te tarifne številke uvrščajo v to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) tiskani načrti, opne, ilustracije itd., četudi so namenjeni
za pouk, reklamo itd. (49. Poglavje),

(b) zemeljski trenažerji letenja (tar. št. 88.05),

(c) izdelki, namenjeni za rekreacijske in demonstracijske namene
(na primer: kompleti nekaterih modelov mehanskih delov, mehanske
in električne lokomotive, parni kotli, dvigala, letala v obliki
otroških igrač itd.) (95. Poglavje),

(d) avtomati itd. iz tar. št. 96.18,

(e) predmeti za zbirke iz tar. št. 97.05 in

(f) antike - starine (na primer: reliefni načrti in globusi), če
so strani več kot 100 let (tar. št. 97.06).


90.24

STROJI IN APARATI ZA PRESKUŠANJE TRDOTE, NATEZNE TLAČNE TRDNOSTI,
ELASTIČNOSTI ALI DRUGIH MEHANSKIH LASTNOSTI MATERIALA (NPR.
KOVIN, LESA, TEKSTILNEGA MATERIALA, PAPIRJA, PLASTIČNE MASE)

9024.10 - Stroji in aparati za preskušanje kovin

9024.80 - Drugi stroji in aparati

9024.90 - Deli in pribor

Ta tarifna številka vključuje vrsto strojev in aparatov za
preskušanje trdote, prožnosti, raztegljivosti, odpornosti proti
zbijanju in drugih podobnih lastnosti materialov (na primer:
kovin, lesa, betona, tekstilnih prej in materialov, papirja ali
lepenke, gume, plastičnih mas, usnja itd.).

Zaradi tega so iz te tarifne številke izključeni:

(a) instrumenti in aparati za mikroskopska raziskovanja strukture
materialov (na primer: metalografski ali drugi mikroskopi - tar.
št. 90.11 ali 90.12), ali pa za analize materialov in meritve
lastnosti materialov, kot so prozornost, raztezanje na toploti
itd. (tar. št. 90.27),

(b) instrumenti in aparati, namenjeni samo za navadne meritve in
kontrolo širine, debeline itd. (na primer: strojno obdelanih
delov žice, kovinskega blaga itd.) (tar. št. 90.17 ali 90.31) in

(c) instrumanti za odkrivanje napak, razpok, zlomov ali drugih
napak v materialih (tar. št. 90.31).

Stroji in aparati, ki se uvrščajo v to tarifno številko, se
uporabljajo predvsem v industrijskih in raziskovalnih
laboratorijih, in sicer za preskušanje gotovih izdelkov, ki so
običajno pazljivo izbrani, ali pa so to standardni vzorci. Ti
stroji in aparati se lahko uporabljajo tudi v proizvodnih
procesih in v gradbeništvu (v delavnicah, na gradbiščih itd.),
ali pa za kontrolo blaga v skladiščih ob dobavi.

Lahko so precej težki (po več ton) - so na mehanski, električni
ali hidravlični pogon. Lahko pa so tudi v obliki majhnih,
prenosnih aparatov in strojev in celo v obliki instrumentov
žepnega formata. Nekateri med njimi so "univerzalni" (na primer:
tisti za preskušanje kovin) in se uporabljajo za preskušanje
trdote, raztegljivosti, upogibnosti itd. in za preskušanja s
pomočjo raznih posebnih dodatkov. Čeprav delujejo na principu
"start - stop" (dela ne prekinjajo), pa so nekateri tudi
avtomatski ali polavtomatski (na primer: tisti za kontrolo
velikoserijske proizvodnje).

Rezultati preiskusa se lahko ugoravljajo neposredno (všasih s
pomočjo navadne optične naprave, kot je leča ali celo prek
vgrajenega mikroskopa ali projektorja profila), lahko pa tudi s
posebnim mikroskopskim raziskovanjem preskušanega predmeta (na
primer: opazovanje odtisov na kovini pri preskusu s poizkusno
kroglo). Razen tega imajo lahko nekateri stroji naprave za
beleženje pritiska, udarcev itd., povzročenih s preskušanim
predmetom.

           (I) STROJI IN APARATI ZA PREIZKUŠANJE KOVIN

V to skupino so vključeni stroji in priprave za:

(A) Preizkušanje raztegljivosti (Tensile testing) poskusnih
kosov, palic, žic, kablov, vzmeti itd. namen tega preizkusa je
ugotoviti prožnost, raztržna sila in številne druge pomembne
lastnosti kovine. Stroji za preskušanje raztegljivosti so
raznovrstni (na primer: pokončni in ležeči, tipa neskončnega
vijaka, ali pa s hidravlično vlečno napravo). Vendar pa ima vsak
med temi stroji čeljusti ali vpenjala za držanje poskusnih
vzorcev.

(B) Preizkušanje trdote poskusnih kosov, palic, strojno obdelanih
delov itd., pri čemer se trdota meri v enotah odpornosti
določenega materiala proti vtiskovanju (penetracija).

Ti preizkusi vključujejo:

(1) Preizkušanje z vtiskovanjem jeklene kroglice (kroglica iz
utrjenega jekla ali iz kovinskega karbida) ali Brinellov test.
Vtiskovanje poteka ob neprekinjenem pritisku (ne z udarcem ali z
zaporednimi udarci) jeklene kroglice s pomočjo vzvoda, vzmeti ali
bata. Nato se premer odtisa meri z mikroskopom.

(2) Preizkušanje z vtiskovanjem diamantne piramide. Ta preizkus
lahko poteka po Rockwellovi metodi (globina odtisa se meri s
komparatorjem s številčnico), ali pa po Vickersovi metodi (z
mikroskopskim merjenjem ploščine odtisa). Druge oblike tovrstnega
preskušanja so prav tako v uporabi (Montronov, Shorejev, Knoopov
itd. preizkus), obstajajo pa tudi instrumenti za preskušanje
nekaterih kovin s pomočjo jeklenih orodij za vtiskovanje (na
primer: po Rockwellovem postopku).

Vse tri navedene preizkuse lahko izvaja isti stroj.

(3) Preizkušanje z odskakovanjem, ki se izvaja s skleroskopom ali
s sklerografom (to sta pripravi za preskušanje trdote). Majhno
kladivo, na vrhu katerega je običajno diamantna piramida, se z
določene višine spusti na površino preizkusnega predmeta. Čim
trši je material, višje se kladivo odbije.

(4) Preizkušanje trdote z nihalom, pri katerem se opazujejo
oscilacije nihala, ki naseda na opazovani vzorec. Nihalo je iz
litega železa, oblikovanega v obrnjeno črko "U" in ima na sredi
jekleno žogico.

(C) Preizkušanje upogljivosti (Bending tests).

(1) Preizkušanje z udarjanjem (Impact tests) se izvaja na palicah
(narezanih ali nenarezanih). Vzorec leži na dveh podporah in je
izpostavljen zaporednim udarcem kladiva, dokler se ne prelomi. Na
ta način določijo njegovo mejno odpornost.

(2) Preizkušanje s pritiskom (predvsem pri palicah), preizkušanje
upogibnosti (predvem pri vzmeteh).

(D) Preizkušanje raztegljivosti se uporablja pri preizkušanju
kovinskih pločevin. Predhodno opisano orodje za vtiskovanje, ki
ima običajno na koncu jekleno kroglico, polagoma pritiska na
jekleno pločevino, dokler je ne prebije. Beleži se prvi dotik,
nato pa pritisk in odklon.

(E) Preizkušanje pregibnosti (Ductility tests) (pri pločevinah,
palicah in žici), zbijanja (kompresije) in rezanja z zvijanjem
(najpogosteje pri litem železu).

(F) Preizkušanje utrudljivosti (Fatigue tests). Vzorci se ne
izpostavljajo le predhodno opisanim navadnim obremenitvam, temveč
tudi različnim zapletenejšim obremenitvam. Preizkusi potekajo v
rotacijskih strojih za zvijanje (vzorci zelo hitro rotirajo) in v
torzijskih strojih s spreminjajočo se smerjo (v katerih se smer
vrtenja izmenoma spreminja), elektro-magnetnih napravah itd.

         (II) STROJI IN APARATI ZA PREIZKUŠANJE TEKSTILA

Najpomembnejši preizkusi, katere opravljajo stroji iz te skupine,
so:

(1) Preizkušanje raztegljivosti in odpornosti proti trganju,
preizkus prožnosti, vlečne moči pri največjem naporu in drugi
podobni preizkusi, pa tudi njihove kombinacije. Preizkušani
materiali so lahko surova vlakna ali preje, vrvi ali motvozi,
navadne tkanine, pasovi itd.

Ti testi se izvajajo z dinamometri raznih vrst, katere ponavadi
imenujejo po načinu, kako delujejo (na primer: dinamometri s
prostonihajočim drogom (nihalom) (pendulum), dinamometri z
ravnotežnim drogom itd.), ali pa po materialu, za katerega
preizkuse se najpogosteje uporabljajo (na primer: dinamometri za
enonitne preje, za vpredeno prejo ali za vrv, za steklena vlakna,
štrene ali povesme, za tkanine itd.). Ti testi se lahko izvajajo
z uporabo ekstenzimetrov (priprav za raztegovanje). Nekateri
dinamometri so opremljeni s krogličnim mehanizmom za preizkušanje
odpornosti tkanin proti prebijanju.

(2) Preizkušanja zaradi odkrivanja sprememb mer tekstilnih
vzorcev (naprava za preizkušanje trakov). Raztegovanje ali
krčenje vzorca tkanine se meri šele, ko se raztegne v suhem in v
mokrem stanju.

(3) Preizkušanje odpornosti proti obrabi in trganju. Uporablja se
pri tekstilnem blagu, ki je izpostavljeno trenju (odeje, obleke,
prti itd.), včasih pa tudi na prejah samih.

Ti testi potekajo s pomočjo abrazivnih žag ali žag za obuporabo
itd. Trak tkanine, primerno napet, progresivno obrabljajo z
napravo oziroma instrumentov za trenje (z brusilnim diskom,
rotacijskim valjem, opremljenim s kovinskimi oglavi, z jeklenim
kolesom za jedkanje itd.). Odpornost proti obrabi in trganju se
meri s številom gibov naprave za trenje, ki je potrebno, da se
tkanina pretgra.

Ta tarifna številka ne obsega instrumentov, ki se uporabljajo za
kontrolo tekstilnih tkanin (na primer: priprav za preizkušanje
enovitosti preje, za preizkušanje napetosti tkanine na
snovaljkah, strojih za navijanje preje itd.). Prav tako so iz te
tarifne številke izključeni tudi stroji za štetje ovojev preje
ter torziografi za merjenje uvijanja preje (tar. št. 90.31).

        (III) STROJI IN APARATI ZA PREIZKUŠANJE PAPIRJA,
   LEPENKE, LINOLEJA, ELASTIČNIH PLASTIČNIH MAS ALI ELASTIČNE
                              GUME

Ti preizkusi se večinoma nanašajo na raztezno moč (meritve
raztega in obremenitve, pri katerih pride do trganja, itd.) in
odpornost proti prebijanja (perforacije). Preizkusi potekajo ob
uporabi dinamometrov, ki so v osnovi podobni dinamometrom za
preizkušanje tekstila.

V to skupino so vključene priprave za preizkušanje jakosti
razpoka (bursting strenght), za preizkušanje prebijanja (fold
testers) itd. (na primer: papirja), naprave za merjenje
prožnosti, za merjenje odbijanja (rebundimeters), naprave za
preizkušanje raztegljivosti, za prteizkušanje abrazije,
plastimetri (za gumo ali plastične mase) itd.

    (IV) STROJI IN PRIPRAVE ZA PREIZKUŠANJE DRUGIH MATERIALOV

Večina teh materialov (na primer: les, beton, trdne plastične
mase) se preizkuša glede njihove raztegljivosti, upogibnosti,
trdote, zbijanja, odpornosti proti rezanju, proti obrabi itd., in
to s stroji in aparati, ki so načeloma podobni tistim, ki se
uporabljajo za preizkušanje kovin (z vtiskovanjem kroglice, z
udarjanjem itd.).

V to tarifno številko so vključeni tudi številni instrumenti, ki
so večinoma majhni in namenjeni za ugotavljanje raztezne moči,
odpornosti proti upogibanju, zbijanju (kompresiji) itd. vzorcev,
oblikovanih iz livarskega peska za kalupe. Ta tarifna številka
vključuje tudi instrumente, ki so namenjeni za merjenje
površinske trdote gotovih livarskih oblik in livarskih jeder.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju, se deli in
pribor aparatov in naprav iz te tarifne številke uvrščajo prav
tako v to tarifno številko.


90.25

HIDROMETRI IN PODOBNI PLAVAJOČI INSTRUMENTI, TERMOMETRI,
PIROMETRI, BAROMETRI, HIGROMETRI (VLAGOMERI) IN PSIHROMETRI, TUDI
KOMBINACIJE TEH INSTRUMENTOV, Z MOŽNOSTJO REGISTRIRANJA ALI BREZ
NJE

 - Termometri in pirometri, ki niso kombinirani z drugimi
instrumenti:

8025.11 - - tekočinski, za direktno odčitavanje

9025.19 - - drugi

9025.80 - Drugi instrumenti

9025.90 - Deli in pribor

  (A) HIDROMETRI (ZA TEKOČINE) IN PODOBNI PLAVAJOČI INSTRUMENTI

Ti instrumenti se uporabljajo za ugotavljanje (običajno z
neposrednim odčitavanjem s cevi z vgrajenimi razdelki) specifične
teže trdnih teles ali tekočin, ali pa nekaterih drugih vrednosti,
ki se nanašajo na specifično teže (na primer: jakosti alkoholnih
pijač itd.). Odčitane vrednosti se včasih pretvarjajo v druge
vrednosti oziroma enote s pomočjo ustreznih tablic.

Ti instrumenti so običajno iz stekla, čeprav so lahko nekateri
izdelani tudi iz kovine (na primer: iz nikellj-srebra, srebra
itd.). Na enem koncu so obteženi z živim srebrom ali z drobnimi
svinčevimi šibrami. Ta obtežitev je običajno stalna, vendar pa so
instrumenti za ugotavljanje gostote tekočin z različnimi
specifičnimi težami včasih nastavljeni tako, da lahko te
obtežitve spreminjajo, ali pa, da jim je moč dodajati dodatne
obtežitve. Nekateri hidrometri (na primer: hidrometri, ki so
namenjeni za ugotavljanje koncentracije kisline v akumulatorjih)
so vgrajeni v brizgalke. Nekatere vrste hidrometrov so
kombinirane s termometrom.

Večina teh instrumentov je znana po uporabi, za kaktero so
namenjeni, na primer: alkoholmetri, saharometri (ki se
uporabljajo v pivovarnah in v tovarnah sladkorja), salinometri
(za ugotavljanje slanosti), laktodensimetri ali laktometri,
acidimetri (za ugotavljanje specifične gostote akumulatorskih in
drugih kislin), urinometri (za preiskavo urina) itd.

Drugi tovrstni instrumento so poimenovani po iznajditeljih (na
primer: Baumov, Brixov, Ballingov, Batesov, Gay Lussacov,
Richterjev, Trallov, Sikesov, Stoppanijev itd.) Nickolsonov
hidrometer se uporablja za trdna telesa.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) instrumentov za ugotavljanje specifične teže po drugih
metodah, kot je na primer: piknometer (steklenice za ugitavljanje
specifične teže) (tar. št. 70.17), tehtnice za merjenje
specifične teže ali hidrostatične tehtnice (tar. št. 90.16) in

(b) nekaterih aparatov za analize, ki niso plavajoči instrumenti,
na primer: butirometri (za ugotavljanje vsebnosti maščobe v
maslu), ureometri (za preizkušanje vsebnosti ureje) itd. Ti
instrumenti se uvrščajo v tar. št. 70.17.

             (B) TERMOMETRI, TERMOGRAFI IN PIROMETRI

V to skupino so vključeni:

(1) Tekočinski termometri iz stekla s stekleno cevjo. Med te
termometre so vključeni gospodinjski termometri, sobni, okenski
itd., plavajoči termometri (za kopalne kadi), kliničnin
termometri, industrijski termometri (za bojlerje oziroma parne
kotle, peči, avtoklave), laboratorijski termometri (ki se
uporabljajo v kalorimetriji za ugotavljanje kalorične vrednosti
itd.), posebni meteorološki termometri (na primer: za merjenje
sončnega sevanja ali sevanja tal), termometri, ki se uporabljajo
v hidrografiji (na primer: reverzibilni termometri, ki se
uporabljajo pri raziskovanju morskih globin s pomočjo
sondiranja). V to tarifno številko so vključeni tudi termometri
iz stekla, katere imenujejo termometri "minimum - maksimum", saj
kažejo najvišjo in najnižjo zabeleženo temperaturo.

(2) Kovinski termometri (posebno bimetalni termometri, pri
katerih se izkorišča razlika med razteznostnima koeficientoma
dveh med seboj zvarjenih trakov). uporabljajo se predvsem v
meteorologiji, za uravnavanje zraka in za druge znanstvene ali
industrijske namene. Termometri, ki se uporabljajo v motornih
vozilih za kontrolo temperature vode v hladilniku, so običajno te
vrste.

(3) Razteznostni termometri (na dilatacijo) ali tlačni termometri
s kovinskimi sistemi. Razteznostno sredstvo pri tovrstnih
termometrih (tekočine, pare, plini) razvija pritisk in žene
Bourdonovo cev ali podobno napravo za merjenje pritiska, ta pa
nato poganja kazalec preko kazala na številčnici. Te termometre
največ uporabljajo za industrijske namene.

(4) Termometri na osnovi tekočih kristalov. V teh termometrih so
tekoči kristali, ki spreminjajo svoje fizikalne lastnosti (na
primer: barvo) ob spremembi temperature.

(5) Električni termometri in pirometri, kot so:

(i) Termometri z uporom in pirometri z referenčnim uporom, ki
delujejo s pomočjo sprememb v električni upornosti kovine (na
primer: platine) ali polprevodnika.

(ii) Termometri in pirometri s termoelementom (termoelektrični).
Ti instrumenti delujejo na principu, da pri ogrevanju dveh
spojenih različnih elektroprevodnikov prihaja do nastanka
elektrogibalne moči, ki je sorazmerna temperaturi. Kombinacije
kovin, ki so v rabi, so pretežno: platina in rodij-platina; baker
in baker-nikelj; železo in baker-nikelj; nikelj-krom in nikelj-
aluminij.

(iii) Radiacijski (vključno tudi optične) pirometri. Ti pirometri
so lahko na primer: naslednjih vrst:

(a) Pirometri, pri katerih konkavno ogledalo koncentrira
radiacijo svetlobnega telesa in ga usmerja na na primer: topli
sklop termoelementov, nameščenega v gorišču ogledala.

(b) Pirometri z izginjajočo nitko. Pri teh pirometrih se meri
temperatura s spremembo svetlobe razžarjene žarnične nitke, in
sicer s pomočjo reostatne naprave, dokler se ne pokrije s sliko
vira, ki je predmet preizkusa.

Električni termometri in pirometri so včasih kombinirani z
avtomatskimi regulacijskimi napravami, ki služijo kontroli
delovanja peči, kotlovnih gorišč, posod za fermentacijo itd.
Takšne kombinacije se uvrščajo v tar. št. 90.32.

(6) Optični pirometri tipa fotometričnih kock. Prizma zagotavlja
območje opazovanja, v katerem je osrednji del osvetljen s
standardno žarnico z nitko, okolica pa s svetlobo žarečega
telesa. Krožni stekleni disk, ki je premazan z emulzijo drugačne
gostote, se obrača, tako, da se spreminja jakost svetlobe iz
žarečega telesa. Število stopinj, za kolikor je bilo potrebno
obrniti stekleni disk, da so se jakosti svetlobe na notranjem in
zunanjem delu polja izenačili, pokaže temperaturno enoto.

(7) Optični pirometri, ki delujejo na principu izginjanja niti.
Intenzivnost slike, ki odseva iz peči, se izenačuje z
intenzivnostjo svetlobe standardne žarnice tako, da se vstavlja
vrsta odimljenih steklenih ploščic, ali pa z obračanjem
graduiranega klina absorbcijskega stekla, ki ustreza danim
temperaturam.

(8) Pirometrični teleskopi, katerih delovanje temelji na
rotirujoči polarizaciji. Ti teleskopi sestoje iz dveh
Nickolsonovih prizem, med kateri je postavljen kalibrirani
kremenov kristal. Temperaturo je moč izračunati iz velikosti
kota, za katerega se mora ena izmed nickolsonovih prizem obrniti,
da se dobi določena barva svetlobe.

(9) Pirometri, ki delujejo na principu trdnih snovi (na primer:
gline). Sestoje iz nihajoče ročice, katere en krak se premike
pred številčnico, drugi pa je povezan s palico za ugotavljanje
temperature. Ta tarifna številka vključuje tudi "kontaktne"
termometre, ki kažejo temperaturo, ki pa imajo vgrajeno tudi
pomožno napravo za aktiviranje električne signalne lučke, alarmne
naprave, releja ali stikala.

V to tarifno številko so vključeni še kovinski termometri ali
termometri na parni tlak, aktere včasih imenujejo "pirometri" in,
ki se lahko uporabljajo za merjenje temperatur, največ med 500 in
600 stopinj C.

Tudi termografi se uvrščajo v to tarifno številko. Sestoje iz
termometra, kombiniranega s pokazateljem za beleženje
temperaturnih sprememb na bobnu. Delujejo s pomočjo mehanskega
ali električnega urinega mehanizma ali s pomočjo sinhronega
motorja.

Iz te tarifne številke so izključeni "piroskopi" - instrumenti
kalibrskega tipa, s katerimi se meri krčenje gline itd. na
vzorcu, vzetem iz keramične peči med žganjem in katerih namen je
določiti potek žganja (glej tar. št. 90.17 ali 90.31).

                   (C) BAROMETRI IN BAROGRAFI

To so instrumenti, s katerimi se ugotavlja atmosferski pritisk.
Podobni instrumenti (manometri) za merjenje pritiska tekočen in
plinastih teles so iz te tarifne številke izključeni (tar. št.
90.26).

Obstajata dve vrsti barometrov za splošno uporabo: živosrebrov
barometer in aneroidni barometer.

Navadni živosrebrov barometer sestoji iz steklene cevi,
napolnjene z živimsreborm. Cev je na zgornjem koncu zatopljena.
Pri nekaterih vrstah stoji cev v posodi, napolnjeni z
živimsrebrom, pri drugih vrstah pa je spodnji konec cevi zavit v
obliki sifona. Atmosferski pritisk deluje na krajši, odprt del
cevi. V obeh primerih se stolp živegasrebra z dviganjem in
spuščanjem izenačuje z atmosferskim pritiskom (to se pokaže na
skali ali številčnici z kazalcem) in na ta način se meri oziroma
odčitava atmosferski pritisk. Med živosrebrove barometre štejemo:
Fortinov barometer (z nastavljivo posodo), sifonski barometer (z
nastavljivo skalo), pomorski barometer (montiran na elastičnem
podstavku) itd.

Pri aneroidnih barometrih deluje atmosferski pritisk na eno ali
več istopajočin nabranih kovinskih kapsul oziroma plitvih posod,
ali pa na zavito kovinsko cev z tankimi stenami. Deformiranje
kapsule ali cevi se ojača in prenaša do kazalca, ki na skali kaže
atmosferski pritisk, ali pa ga pretvarja v električni signal.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi:

(1) Barometrski altimetri, ki poleg atmosferskega pritiska kažejo
tudi nadmorsko višino. Vendar pa so iz te tarifne številke
izključeni altimetri (še posebno tisti za letalsko navigacijo),
ki kažejo le višino (tar. št. 90.14).

(2) Simpiezometri, pri katerih je namesto živega srebra v stolpu
tekočina, kot je na primer: olje, ki zbija plin v cevi.

Barografi so instrumenti, ki beležijo atmosferski pritisk na
podoben način kot termografi beležijo temperaturo (glej predhodni
del pod (B) zgoraj).

            (D) HIGROMETRI (VLAGOMERI) IN HIGROGRAFI

Ti instrumenti se uporabljajo za ugotavljanje vsebnosti vlage v
zraku, v drugih plinih ali v trdnih materialih.

Najosnovnejše vrste so:

(1) Kemični higrometri, katerih delovanje temelji na absorbciji
vlage s pomočjo kemičnih snovi, katere se nato merijo.

(2) Kondenzacijski higrometri, pri katerih je uporabljena metoda
"rosenja" - temperature, pri kateri vodni hlapi pričnejo
kondenzirati.

(3) Higrometri z dlako, katerih delovanje temelji na spremembah
dolžine ene ali več dlak ali trakcev iz plastične mase. Sprememba
dolžine je različna in odvisna od tega, koliko suhe ali vlažne
dlake ali trakci so. Dlake ali trakci so napeti na okvir,
obtežene s protiutežjo in navite na škripec, ki je povezan s
kazalcem na številčnici.

(4) Higrometri, ki sestoje iz steklene cevi z okroglo izboklino.
Cev je delno napolnjena z živim srebrom in na enem koncu zaprta z
opno. Ta je polprepustna za prehajanje atmosferskih vodnih
hlapov.

Pritisk vodnih hlapov deluje na živo srebro in tako premika cev
okoli gredi, ki je povezana s kazalcem na številčnici. Pri
nekaterih napravah se premikanje cevi pretvarja v električni
signal.

(5) Higrometri s spiralasto navitimi kovinskimi trakovi, ki so
premazani s substancami, občitljivimi na vlago. Zaradi
higroskopske reakcije se spreminja dolžina kovinskih trakov. Ta
gib se prenaša na os, pritrjeno na koncu kovinskih trakov, na
kateri se nahaja igla, ki se premika nad številčnico. Pri
nekaterih napravah se gib spreminja v električni impulz.

(6) Električni higrometri. Delovanje električnih higrometrov
temelji na spremembi prevodnosti posebnih absorbentnih soli (na
primer: litijevega klorida), ali pa na spremembi prepustnosti
električnega elementa glede na vlažnost. (Ti instrumenti so
včasih graduirani tako, da kažejo kondenzacijsko točko merjenega
predmeta).

(Nekateri elektronski higrometri delujejo na osnovi absorbcije
infrardečih nihanj molekul vode).

Sem se uvrščajo tudi okrasni higroskopi, ki sestoje predvsem iz
bolj ali manj okrasnih predmetov (koča, utrdba oziroma trdnjava
itd.), iz katerih prihajajo in v katere vstopajo podobice, ki
povedo, kakšno vreme se obeta. Na drugi strani pa so iz te
tarifne številke izključeni papirji, impregnirani s kemičnimi
snovmi, katerih barva se spreminja v odvisnosti od vsebnosti
vlage v ozračju (tar. št. 38.22).

Posebna vrsta higrografov, ki so prav tako vključeni v to tarifno
številko, so higrografi, ki so podobni higrografom z dlako, le,
da ti higrografi beležijo spremembe relativne vlažnosti na
podoben način, kot termografi beležijo temperaturo (glej
predhodni del pod (B) zgoraj).

                         (E) PSIHROMETRI

To je poseben tip higrografa. Psihrometer ugotavlja vsebnost
vlage na podlagi temperaturne razlike, katero pokaže

(a)  suhi termometer, ki registrira temperaturo zraka in

(b)  mokri termometer, katerega stekleni del je trajno vlažen.

Njegovo trajno vlažnost vzdržuje posebna snov, namočena v vodo,
ki s svojim izhlapevanjem absorbira toploto. Električni
psihrometri namesto termometrov za navadne psihrometre običajno
uporabljajo termometre z uporom ali polprevodniške termometre.

Higrometri in psihrometri, se uporabljajo za različne namene, na
primer: v meteorologiji (v observatorijih, gospodinjstvih), v
laboratorijih, hladilnicah, v umetnih inkubatorjih, v klimatskih
napravah (še posebno v tekstilnih predilnicah) itd.

                    KOMBINACIJE INSTRUMENTOV

V to tarifno številko se uvrščajo tudi kombinacije predhodno
navedenih instrumentov (na primer: kombinacije hidrometrov,
termometrov, barometrov, higrometrov, psihrometrov), razen če s
kombiniranjem ene ali več drugih naprav ne pomeni značaja opreme
ali aparatov, zajetih v posebnih tarifna številkah (na primer: v
tar. št. 90.15 - kot meteorološki instrument).

V tej tarifni številki ostanejo uvrščeni:

(a) Termohigrografi in baro-termo-higrografi; aktinometri
(instrumenti - kombinacije dveh posebnih termometrov).

(b) Pagoskopi - instrumenti, ki opozarjajo na prihod mraza in, ki
se zaradi tega uporabljajo predvsem v vrtnarstvu. Tudi ti
instrumenti sestoje iz dveh posebnih termometrov.

Na drugi strani pa so iz te tarifne številke izključeni radijske
sonde za sondiranje atmosfere (glej komentar k tar. št. 90.15).

Kombinacije instrumentov iz te tarifne številke in instrumentov
iz drugih tarifnih številk (na primer: termometer, kombiniran z
anemometrom, barometer ali higrometer v kombinaciji z uro), se
uvrščajo skladno s Temeljnim pravili za uporabo carinske
Nomenklature.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), se deli in pribor aparatov in naprav iz te
tarifne številke, ki se dobavljajo posebej, prav tako uvrščajo v
to tarifno številko (na primer: številčnice, kazalci, ohišja,
skale z razdelki itd.).


90.26

INSTRUMENTI IN APARATI ZA MERJENJE ALI KONTROLO PRETOKA, NIVOJA,
TLAKA ALI DRUGIH SPREMENLJIVIH VELIČIN PRI TEKOČINAH ALI PLINIH
(NPR. MERILNIKI PRETOKA, KAZALNIKI NIVOJA, MANOMETRI, MERILNIKI
KOLIČINE TOPLOTE), RAZEN INSTRUMENTOV IN APARATOV IZ TAR. ŠT.
90.14, 90.15, 90.28 ALI 90.32

9026.10 - Za merjenje ali kontrolo pretoka ali nivoja tekočine

9026.20 - Za merjenje ali kontrolo tlaka

9026.80 - Drugi instrumenti in aparati

9026.90 - Deli in pribor

Ta tarifna številka vključuje instrumente in aparate za merjenje,
kontrolo pretoka, ravni gladine, pritiska, kinetične energije in
drugih spremenljivih velikosti tekočin in plinov. V to tarifno
številko se ne uvrščajo instrumenti ali aparati, ki so posebej
zajeti v drugih tarifna številkah carinske Nomenklature, kot so:

(a) ventili za redukcijo pritiska in termostatično krmiljeni
ventili (tar. št. 84.81),

(b) anemometri (merilci vetra) in hidrološki merilci ravni
gladine (tar. št. 90.15),

(c) termometri, pirometri, barometri, higrometri in psihrometri
(tar. št. 90.25) in

(d) instrumenti in aparati za fizikalne in kemične analize itd.
(tar. št. 90.27).

Instrumenti in aparati, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so
lahko opremljeni z napravami za beleženje, s signalnimi napravami
ali z optičnimi pripravami za odčitavanje skal, ali pa s
pretvorniki merskih podatkov v električne, pnevmatske ali
hidravlične signale.

Aparati za merjenje in kontrolo imajo običajno vgrajen element,
ki je občutljiv na spremembe vrednosti, katere instrument meri
(na primer: Bourdonova cev, opna, mehovi, polprevodniki). Ta
element premika iglo ali kazalnik. pri nekaterih napravah se
spremembe pretvarjajo v električne signale.

Merilni in kontrolni instrumenti ali aparati iz te tarifne
številke, ki so kombinirani s pipami, ventili itd., se uvrščajo
tako, kot je opisano v komentarju k tar. št. 84.81.

         (I) APARATI ZA MERJENJE ALI KONTROLO PRETOKA IN
            HITROSTI TEKOČINSKEGA ALI PLINSKEGA TOKA

(A) Merilci pretoka. Ti instrumenti kažejo hitrost pretoka (v
prostornini ali masi na časovno enoto) in se uporabljajo za
merjenje pretoka skozi odprte struge (reke, vodne poti itd.) in
skozi zaprte struge (cevovodi itd.). Nekateri merilci pretoka
izkoriščajo princip merilca fluidov iz tar. št. 90.28 (turbinski
bat, batni tid itd.), vendar temelji večina na principu
diferencialnega pritiska.

Mednje so vključeni:

(1) Merilci pretoka s stalno odprtino, ki sestoje iz:

(i) primarne naprave (na primer: Pitotove ali Venturijeve cevi,
navadne opne, plošče z odprtinami, profilirane šobe itd.), ki
vzpostavlja diferencialni pritisk, in iz

(ii) merilca diferencialnega pritiska (tipa s plovcem, opno,
tehtnico z nihajočim obročem, z diferencialnim pritiskom, s
prenosnikom pretoka itd.).

(2) Merilci pretoka s spremenljivo odprtino. Ti merilci običajno
sestoje iz graduirane cevi stožičaste oblike z težkim plovcem, ki
se giblje vzdolž cevi s pomočjo tekočinskega toka, vse dokler
tekočina med plovcem iz steno ni v ravnotežju. Za tekočine pod
visokim pritiskom se uporablja ali magnetni merilec pretoka
(položaj železnega plovca v nemagnetni cevi se kaže z zunanje
strani s pomočjo magneta), ali pa ventilski merilec pretoka (iris
oziroma opna je nameščena v cevi in vzporedno povezana z majhnim
merilcem pretoka).

(3) Merilci pretoka, ki delujejo na principu magnetnega polja,
ultrazvoka ali toplote.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) hidrometrična kolesa z lopaticami za merjenje pretočne
hitrosti rek, kanalov itd., ki se uvrščajo v tar. št. 90.15 kot
hidrološki instrumenti in

(b) aparati, ki kažejo samo skupno pretočno količino tekočine v
nekem obdobju in, ki se uvrščajo kot merilci v tar. št. 90.28.

(B) Anemometri posebnega tipa, ki se uporabljajo za beleženje
pretočne brzine zračnih tokov v rudnikih, predorih, dimnikih,
pečeh in vodih nasploh. Ti instrumenti sestoje iz ventilatorja z
lopaticami in iz kalibrirane številčnice. Pri nekaterih tovrstnih
instrumentih se merjene vrednosti pretvarjajo v električne
signale.

       (II) INSTRUMENTI IN APARATI ZA MERJENJE IN KONTROLO
                    NIVOJA TEKOČIN ALI PLINOV

Med kazalnike nivoja tekočine in indikatorji vsebnosti plinov so
vključeni:

(1)  Tip merilnika s plovcem. Ti kazalniki omogočajo neposredno
odčitavanje na graduiranem stolpu, ki je montiran na plovec, ali
pa je ta učinek moč prenesti na kazalec številčnice s pomočjo
kabla ali bobna. Lahko pa se učinek pretvori tudi v električni
signal.

(2)  Pnevmatski in hidrostatični kazalniki. Uporabljajo se za
merjenje ravni gladine v rezervoarjih, ki so pod pritiskom, in
sicer s pomočjo diferencialnega merilca pritiska.

(3)  Kazalniki z dvobarvnim steklom za kotle. Ti kazalniki
temelje na razliki med refrakcijskimi indeksi vode in pare.
Sestoje iz kompleta žarnic, iz barvnega zaslona, optičnega
sistema in iz kazalnika ravni, ki v različnih barvah kaže
ustrezne višine vode ali pare.

(4) Električni kazalniki, katerih delovanje temelji na primer: na
principu spremembe upornosti, kapacitivnosti, na ultrazvoku itd.

Razen kazalnikov nivoja tekočin za zaprte rezervoarje ali tanke,
vključuje ta tarifna številka tudi kazalnike za odprte bazene in
struge (hidroelektrarne, irigacijski sistemi itd.).

Z namenom ugotoviti stopnjo napolnjenosti plinomera se meri raven
"zvona" - neposredno ali preko kazalca številčnice, s katerim je
zvon povezan preko kabla ali bobna.

Instrumenti za merjenje in kontrolo nivoja trdnih materialov so
iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 90.22 ali 90.31 -
odvisno od primera).

      (III) INSTRUMENTI IN APARATI ZA MERJENJE ALI KONTROLO
                   PRITISKA TEKOČIN ALI PLINOV

Merilci pritiska (manometri) so aparati za merjenje pritiska
tekočin ali plinov. Od barometrov se razlikujejo po tem, da
slednji merijo atmosferski pritisk, medtem ko manometri merijo
pritisk tekočin ali plinov v zaprtem prostoru.

Osnovni tipi manometrov so:

(1) Tekočinski merilec pritiska (z živim srebrom, vodo ali
drugimi tekočinami, ali pa z dvema tekočinama, ki se med seboj ne
mešata). Tekočina je v stekleni ali kovinski cevi. Merilci imajo
lahko en stolp, stolp v obliki črke "U", poševne cevi, več cevi,
ali pa so lahko v obliki nihajne tehtnice z nihajočim obročem.

(2) Kovinski merilci pritiska. Podobno, kot aneroidni barometri,
imajo lahko eno ali več open, kapsulo, Bourdonovo cev, ali pa
spiralno kovinsko cev ali kakšen drug predmet, občutljiv na
pritisk, ki neposredno premika kazalec ali povzroča spremembo
električnega signala.

(3) Batni merilci pritiska. Pri teh merilcih pritiska deluje
pritisk neposredno ali preko opne na bat, ki je obtežen, ali pa
visi na vzmeti.

(4) Električni merilci pritiska, katerih delovanje temelji na
spremembi kakšnega električnega pojava (na primer: upornosti,
kapacitivnosti itd.), ali pa izkoriščajo ultrazvok.

Vakuumski merilci pritiska za merjenje zelo majhnega pšritiska
(vključno tudi ionizacijske merilce, ki uporabljajo termoionske
vakuumske cevi - triode) delujejo tako, da pozitivne ioni, ki
nastanejo ob trku elektronov z molekulami plina, privlači
negativna plošča. Termoionske cevi, ki se dobavljajo posebej, so
iz te tarifne številke izključene (tar. št. 85.40).

V to tarifno številko se uvrščajo tudi merilci minimalnega in
maksimalnega pritiska. Diferencialni merilci pritiska se
uporabljajo za merjenje razlike v pritisku. Mednje so vključene
naslednje vrste: z dvema tekočinama, s plovcem, s tehtnico z
nihajočim obročem, z opno, s kapsulo, s kroglico (brez tekočine)
itd.

                      (IV) MERILCI TOPLOTE

Merilci toplote merijo porabljene toplote v instalaciji (na
primer: v toplovodnem grelnem sistemu). Sestoje iz klasičnega
merilca tekočine, dveh termometrov, nameščenih na vstopni in
izstopni strani cevovoda, in iz števnega mehanizma za štetje in
prikaz skupne porabe. Sem so vključeni tudi merilci toplote s
termoelementi.

Majhni merilci toplote, ki se montirajo na radiatorje v
stanovanjskih blokih z namenom, da se stroški ogrevanja zlahka
razdelijo med stanovalce, so podobni termometrom in vsebujejo
tekočino, ki pod vplivom toplote izhlapeva.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki
deli in pribor instrumentov in aparatov iz tega poglavja, ki se
dobavljajo posebej. Takšni primeri so: posebne priprave za
grafično snemanje (vključno tudi naprave, ki beležijo kazalnike,
dobljene s pomočjo več instrumentov za merjenje ali kontrolo). Te
naprave so lahko (ne)opremljene z napravami za signalizacijo,
vnaprejšnje izbiranje ali kontrolo.


90.27

INSTRUMENTI IN APARATI ZA FIZIKALNE ALI KEMIČNE ANALIZE (NA
PRIMER:POLARIMETRI, REFRAKTOMETRI, SPEKTROMETRI, APARATI ZA
ANALIZO PLINA ALI DIMA); INSTRUMENTI IN APARATI ZA MERJENJE ALI
KONTROLO VISKOZNOSTI, POROZNOSTI, RAZTEZANJA, POVRŠINSKE
NAPETOSTI IN PODOBNO; INSTRUMENTI IN APARATI ZA KALORIMETRIJSKA,
AKUSTIČNA ALI FOTOMETRIJSKA MERJENJA ALI KONTROLO (VKLJUČNO Z
EKSPOZIMETRI); MIKROTOMI

9027.10 - Aparati za analizo plina ali dima

9027.20 - Kromatografi in instrumenti z elektroforezo

9027.30 - Spektrometri, spektrofotometri in spektrografi na
podlagi optičnega sevanja (ultravijoličnega, vidnega,
infrardečega)

9027.40 - Ekspozimetri

9027.50 - Drugi instrumenti in aparati na podlagi optičnega
sevanja (ultravijoličnega, vidnega, infrardečega)

9027.80 - Drugi instrumenti in aparati

9027.90 - Mikrotomi; deli in pribor

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Polarimetri. To so instrumenti za merjenje kota, pod katerim
se svetlobni žarek ukloni pri prehodu skozi optično aktivno snov.

Ti instrumenti sestoje iz:

- svetlobnega vira (običajno natrijeva svetilka),

- optične naprave s polarizirujočimi in analizirujočimi prizmami,

- cevastega nosilca, v katerega se namesti material za analizo,

- okularja za opazovanje in iz merilne skale.

Elektronski polarimetri se od konvencionalnih razlikujejo po tem,
da imajo razen osnovnih optičnih elementov tudi fotoelektrično
celico.

(2)  Polsenčni polarimetri za analizo svetlobe, ki se polarizira
v ravnini ali eliptično.

(3)  Saharimetri. To so posebni polarimetri za ugotavljanje
vsebnosti sladkorja (saharoze) sladkornih raztopin.

(4) Refraktometri - instrumenti za ugotavljanje refrakcijskega
indeksa (lomnega količnika) tekočin ali trdnih teles (ta indeks
pomeni eno od najpomembnejših konstant ugotavljanja čistoče
materiala in se označuje- na primer: "nD20 stopinj C = 1,3333",
za vodo pri 20 stopinj C).

Ti instrumenti sestojijo lahko iz:

- sistema prizem,

- okularja za opazovanje in odčitavanje in

- naprave za kontrolo temperature (saj temperatura občutno vpliva
na refrakcijski indeks).

Uporabljajo jih za številne namene, še posebno v prehrambeni
industriji (za preizkušanje olja, masla in drugih maščobnih
snovi, za analizo marmelad, sadnih sokov itd.), v industriji
stekla, v naftnih rafinerijah in v biologiji (za merjenje
vsebnosti beljakovin v krvni plazmi in gnoju itd.).

Večina refraktometrov je montirana na podstavkih ali stojalih.
Nekateri refraktometri so ročnega tipa, drugi pa se montirajo na
stene posod, v katerih poteka izdelava. V to tarifno številko se
uvrščajo tudi refraktometri, ki delujejo na drugih principih
(elektronski ipd.)

(5) Spektrometri. Spektrometri se uporabljajo za merjenje valovne
dolžine absorbirane svetlobe. Sestoje iz kolimatorja z
nastavljivo odprtino (skozi to odprtino potuje svetlobni žarek,
ki je predmet analize), iz ene ali več nastavljivih prizem, iz
teleskopa in iz ploščadi za prizme. Nekateri spektrometri (še
posebno tisti na podlagi infrardečih-IR ali ultravijoličnih-UV
žarkov) so opremljeni s prizmami ali difrakcijsko mrežo. V to
skupino so vključeni: spektroskopi za opazovanje spektra,
spektrografi za beleženje spektra na fotografsko ploščo ali film
(spektrogrami), monokromatorji (enobarvni spektrometri), t.j.
instrumenti za izolacijo posamezne linije v spektralni liniji ali
za izolacijo (osamitev) nekaterih delov nepretrganega spektra.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni:

-  spektroheliografi in spektrohelioskopi, ki se uporabljajo za
opazovanje sonca (tar. št. 90.05),

-  spektralni projektorji za opazovanje povečanega spektraogama,
ki se projecira na zaslon (tar. št. 90.08),

-  mikrometrski mikroskopi in spektrokomparatorji z vgrajenimi
mikroskopi (za vzporedno preučevanje spektrograma z optičnim
opazovanjem - tar. št. 90.11) in

-  analizatorji spektra za merjenje in preverjanje električnih
količin (tar. št. 90.30).

(6) Masni spektrografi in podobni aparati za analizo izotopne
sestave materialov itd. Vendar os iz te tarifne številke
izključeni kalutroni za separacijo (ločevanje) izotopov (tar. št.
84.01).

(7) Kolorimetri. Ime "kolorimeter" se uporablja za dve različni
vrsti instrumentov:

Prva vrsta se uporablja za ugotavljanje barve snovi (tekoče ali
trdne) s primerjanjem njene barve z barvo, nastalo iz treh
osnovnih barv (iz rdeče, zelene in modre), pomešanih med seboj v
raznih, vendar merljivih razmerjih.

Druga vrsta kolorimetrov se uporablja v kemičnih in biokemičnih
analizah za ugotavljanje koncentracije snovi, ki se nahaja v
raztopini, s primerjavo njene barve (ali barve snovi po obdelavi
z reagensom) z barvo standardne plošče ali standardne tekočine.
Pri enem izmed tipov kolorimetrov te, druge vrste, se raztopina
snovi, ki je predmet preizkusa, in standardna raztopina nahajata
v dveh steklenih ceveh, katere se s pomočjo okularja opazujeta
skozi dve prizmi. Delovanje nekaterih med temi instrumenti
temelji na podlagi fotoelektrične celice. Pri nekaterih tovrstnih
instrumentih se uporablja papirnati trak z reagentom, katerega
barva se po reakciji s plinom spremeni. Ti instrumenti imajo dve
fotoelektrični celici - za merjenje barve pred in po reakciji s
plinom.

V to skupino so vključeni tudi drugi aparati za optične analize,
kot so:

-  nefelometri in turbidimetri (za ugotavljanje motnosti
raztopine),

-  absorbciometri in fluorimetri (za ugotavljanje
fluoroscenčnosti - ti instrumenti se veliko uporabljajo za
analize vitaminov, vsebnosti alkohola itd.).,

-  blankometri in opasimetri (ki se uporabljajo posebej za
merjenje stopnje beline, neprozornosti ali odsevnosti papirne
mase, papirja itd.).

(8) Aparati za analizo plinov in dima. Ti aparati služijo za
analizo vnetljivih plinov ali za analizo zgorevanje vzporednih
izdelkov (zgorelih plinov) v koksarniških pečeh, v proizvodnji
plinov, v visokih pečeh itd., še posebno pa za ugotavljanje
vsebnosti ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida, kisika,
vodika, dušika ali ogljikovodikov. Električni aparati za analizo
plinov ali dima se uporabljajo predvsem za ugotavljanje in
merjenje vsebnosti naslednjih plinov: ogljikovega dioksida,
ogljikovega monoksida in vodika, kisika, vodika, žveplovega
dioksida, amonijaka itd.

Nekateri med temi aparati ali instrumenti prostorninsko
ugotavljajo po metodi absorbcije v ustreznih kemičnih snoveh, ali
pa z zgorevanjem.

Med te aparate so vključeni:

(i) Orsatov aparat, ki sestoji iz sesalne steklenice, iz ene ali
več absorbcijskih posod in iz steklene birete za merjenje.

(ii) Aparat za izgorevanje ali eksplozije. Ta aparat ima med
drugim pipeto za izgorevanje ali eksplozijo (platinska kapilarna
cev, cevasta žica iz platine ali paladija z indukcijskim vžigom
itd.).

Razne druge vrste aparatov, se lahko uporabljajo tudi v
medsebojnih kombinacijah.

Drugi modeli delujejo na principu gostote ali frakcijske
kondenzacije in destilacije (cracking), ali pa na naslednjih
principih:

(i)  Na podlagi toplotne prevodnosti plinov.

(ii)  Na principu grelnega učinka gorljivih plinov na elektrodi
(na primer: ogljikovega monoksida in vodik pri izhodnih plinih).

(iii) Na podlagi selektivne absorbcije ultravijoličnih, vidnih,
infrardečih in mikrovalovnih žarkov plinov.

(iv)  Na osnovi razlike v magnetni prepustnosti (permeabilnosti)
plinov.

(v)  Na podlagi kemoluminiscenčne reakcije plina z ustrezno
pomožno plinsko komponento.

(vi)  Na principu plamenske ionizacije ogljikovodikov v vodikovem
plamenu.

(vii)  Na podlagi razlike v prevodnosti ustreznega tekočega
reagensa po reakciji s plinom.

(viii) Na podlagi elektro-kemične reakcije v celicah s trdnimi
(še posebno s cirkonijevim oksidom za analizo kisika) ali
tekočimi elektroliti.

Poudariti je treba, da se uvrščajo v to tarifno številko tudi
aparati za analize plinov ali dima, ki se uporabljajo v
proizvodnih postopkih, kjer so neposredno povezane s pečmi,
plinskimi generatorji itd. Vendar pa se aparati, ki sestoje samo
iz laboratorijske steklarije, uvrščajo v tar. št. 70.17.

(9) Elektronski detektorji dima, ki se uporabljajo v pečeh,
kuriščih itd. V njih je snop svetlobnih ali infrardečih žarkov
usmerjen na fotoelektrično celico. Različno gost dim povzroči v
snopu različne spremembe v napetosti in v fotoelektrični celici
tokokroga in tako vpliva na graduirani pokazatelj ali sistem
beleženja, v nekaterih primerih pa tudi na regulacijski ventil.
Ti aparati so lahko povezani z alarmnimi napravami.

Elektronski detektorji dima, ki so opremljeni samo z alarmom, se
uvrščajo v tar. št. 85.31.

(10) Detektorji eksplozivnih plinov v rudnikih in drugi
detektorji (na primer: detektorji ogljikovega dioksida). Med te
detektorje so vključeni prenosni aparati za odkrivanje plinov v
rudnikih ali predorih, za odkrivanje razpok v plinovodih itd.

(11) Aparati za analizo prahu v plinih. Ti aparati delujejo na
osnovi prepuščanja določene količine plina skozi diskaste filtre
in merjenja mase filtra pred in po poizkusu. V to skupino so
vključeni tindalometri, ki se uporabljajo za merjenje količine
prahu v zraku in za preizkušanje mask in filtrov za prah itd.
Sestoje iz komore s prizmatsko merilno napravo in iz okrogle
skale z razdelki za merjenje uklonskih kotov.

(12) Merilci kisika za ugotavljanje količine raztopljenega v
tekočinah. Delujejo na principu polarometrične celice ali na
osnovi kemične reakcije talija in raztopljenega kisika (pri tem
se merijo spremembe elektrolitske prevodnosti).


(13) Polarografski analizatorji za ugotavljanje vsebnosti
komponent v tekočinah (na primer: za merjenje sledi kovin v vodi)
z merjenjem in vrednotenjem razmerja med električnim tokom in
upornosti elektrod, ki so potopljene v raztopino.

(14) Mokri kemični analizatorji za ugotavljanje neorganskih ali
organskih komponent v tekočinah (na primer: sledi kovin,
fosfatov, nitratov, kloridov ali za ugotavljanje integralnih
parametrov, kot je na primer: "kemična potreba po kisiku" (COD-
Chemical Oxygen Demand)) in "skupni organski ogljik" (TOC-Total
Organic Carbon)). Ta aparat sestoji iz naprave za pripravo
vzorca, iz enote za analizo z na primer: elektrodami,
občutljivimi na ione, s fotometri ali s polarografi, in iz
kontrolne enote, v kolikor gre za avtomatski analizator.

(15) Aparati za merjenje viskoznosti (viskozimetri) in podobni
aparati, ki se uporabljajo za ugotavljanje viskoznosti
(notranjega trenja tekočine).

Delovanje teh aparatov lahko temelji na:

(i) principu kapilarne cevi - na merjenju časa, ki je potreben,
da tekočina pri konstantnem pritisku priteče skozi cev (na
primer: Oswaldovi, Aenglerjevi in drugi dozimetri),

(ii) na učinku trenja med trdno snovjo in tekočino ter

(iii) na času, ki je potreben, da žoga (krogla) pade skozi
tekočino.

(16) Polariskopi (naprave na kontrolo napetosti). Te naprave
merijo notranjo napetost stekla (na primer: pritisk, ki izvira iz
kaljenja, emajliranja, varjenja itd., ki lahko povzroči pokanje
stekla). Sestoje iz komore z električno žarnico, iz naprave za
razprševanje svetlobe in iz polarizatorja polarizacijskega
teleskopa. Napetosti v steklu se kažejo kot tekoče prelivanje
mavričnih barv.

(17) Dilatometri (Expansiometri). Te naprave merijo raztezanje in
krčenje jekla, kovinskih zlitin, koksa itd. pri temperaturnih
spremembah. Večina teh instrumentov rezultate beleži (mehansko, v
obliki diagrama ali fotografije).

(18) Aparat za ugotavljanje poroznosti ali prepustnosti (vode,
zraka ali drugih plinov itd.), ki so znani kot porozometri ali
permeametri (ne gre jih enačiti s permeametri za merjenje
magnetne prepustnosti snovi). Uporabljajo se za papir, tekstilna
vlakna, tkanine, plastične mase, usnje, pesek itd.

(19) Instrumenti za merjenje površinske napetosti ali napetosti
med površinami (na primer: torzijske tehtnice). Površinsko
napetost tekočin ali napetost med površinami tekočin običajno
določa eden izmed naslednjih treh dejavnikov:

-  masa kaplje, ki pade z določene kapilarne cevi (ali število
kapelj z znano prostornino - metoda mase kapelj),

-  višina prostega dviga tekočine v kapilarni cevi znanega
premera (metoda kapilarnega dviga), ali

-  sila, ki je potrebna za dvig obroča z gladine neke tekočine.

(20) Aparati za merjenje osmoznega pritiska (osmometri) - za
merjenje pritiska, ki nastane, ko se dve tekočini, ki se med
seboj ne moreta mešati, ločita z opno, ki je delno, vendar
neenako prepustna za obe tekočini.

(21) Aparati za preizkušanje mineralnih olj in njihovih derivatov
(na primer: katrana, bitumna, asfalta). Med tovrstne aparate so
vključeni aparati za ugotavljanje vnetišča, točke zgoščevanja,
točke vtekočinjevanja, točke spreminjanja v kapljice itd.
mineralnih olj, za ugotavljanje tališča parafinskega voska,
vsebnosti vode, umazanije, žvepla, za ugotavljanje konsistence
maščob in katrana, za ugotavljanje točke zameglitve, zmrzovališča
itd.

(22) pH-metri in rH-metri. pH-Metri se uporabljajo za merjenje
stopnje kislosti (pH = 1 - 7) ali alkalnosti (pH = 7 -14),
raztopin ali zmesi (pri čemer je čista voda nevtralni standard in
ima vrednost pH= 7), rH-metri pa se uporabljajo za merjenje
oksidacijske ali redukcijske moči raztopine. Ti instrumenti
delujejo na raznih principih. Najnavadnejši tip deluje na podlagi
elektrometričnega sistema, pri katerem služijo elektrode za
vzpodbujanje potencialne razlike, ki je sorazmerna pH ali rH
raztopini. Razen za meritve se lahko ti instrumenti uporabljajo
tudi za avtomatsko krmiljenje.

(23) Instrumenti, ki se uporabljajo za elektroforezo. Delovanje
teh instrumentov temelji na spremembi koncentracije, do katere
pride, če skozi raztopino spustijo enosmerni električni tok.
Električno nabiti delci se premikajo z različnimi hitrostmi, ki
je odvisna od narave proizvoda.

Ti instrumenti imajo običajno tudi fotometrično napravo, ki
sestoji iz fotoelektrične celice in iz miliampermetra z razdelki
v enotah optične gostote. Uporabljajo se za analizo raznih
raztopin (beljakovin, amino kislin itd.), za raziskavo raznih
snovi, kot so na primer: plazma, hormoni, encimi, virusi itd., pa
tudi za preučevanje polimerizacijskih pojavov.

(24) Kromatografi (plinski, tekočinski, ionski ali tankoplastni
kromatografi) za ugotavljanje komponent plinov ali tekočin. Plin
ali tekočina, ki je predmet analize, se spusti skozi kolone ali
skozi tanke plasti adsorbentov, nakar nastopi merjenje s pomočjo
detektorja. Značilnosti analiziranih plinov ali tekočin se
ugotavljajo na osnovi časa, ki je potreben, da plin ali tekočina
pride skozi kolone ali tanke plasti adsorbentov (retencijski čas
Rf), medtem ko se količina različnih substanc, ki so predmet
analize, ugotavlja na osnovi jakosti izhodnega signala iz
detektorja.

(25) Elektronski instrumenti za titriranje, ki delujejo na
podlagi merilnih elektrod za titriranje vode, srebrovih soli,
halogenov itd.

(26) Analitični instrumenti, katerih delovanje temelji na
dielektrični konstanti snovi.

(27) Merilci prevodnosti, s katerimi se ugotavlja električna
prevodnost ali koncentracija soli, kislin ali baz, raztopljenih v
tekočini.

(28) Densiometri in mikrodensiometri s fotoelektrično celico, ki
se uporabljajo za merjenje gostote spektrografskih fotografij,
kot tudi za analizo kakršnegakoli pojava, zabeleženega na
fotografski emulziji.

(29) Fotometri. To so instrumenti za merjenje intenzivnosti
(jakosti) svetlobe. Merjena svetloba in svetloba standariziranega
svetlobnega vira sta usmerjena tako, da dano površino
osvetljujeta z veliko intenzivnostjo. V kolikor se namesto
primerjave intenzivnosti dveh svetlob izvede primerjava njunih
spektrov, se to opravlja z instrumentom, znanim pod imenom
"spektro- fotometer".

Fotometri se veliko uporabljajo v raznih optičnih postopkih in
analizah (na primer: za ugotavljanje stopnje koncentracije,
stopnje odsevnosti ali prevodnosti čistih snovi), stopnje
odpiranja ekspozicije fotografskih plošč in filmov
(densitometri), obarvanosti prozornih ali neprozornih trdnih
snovi ali raztopin.

Nekateri fotometri, ki se uporabljajo v fotografiji in,
kinematografiji, so znani pod imenom "ekspozimetri" (svetlomeri)
in se uporabljajo za merjenje časa ekspozicije ali za določanje
odprtine zaslonke (diafragme).

(30) Luksometri (uporabljajo se za ugotavljanje intenzivnosti
nekega svetlobnega vira v luxih - enotah za intenzivnost
svetlobe).

(31) Kalorimetri. S pomočjo teh instrumentov se meri količina
toplote, katero vpijajo ali oddajajo trdna telesa, tekočine ali
plini.

Najpomembnejše skupine teh instrumentov so:

(A) Ledeni kalorimetri (Bunsenov kalorimeter), ki deluje na
principu spremembe prostornine, ki nastopi pri topljenju ledu.
Sestoji iz poizkusne cevi, ki je obložena z ledom in potopljena v
rezervoar z vodo, in iz kalibrirane cevi, napolnjene z živim
srebrom.

(B) Toplotni kalorimetri (Berthelotov kalorimeter), katerih
delovanje temelji na principu prenosa količine toplote. Sestoje
iz kalorimetrične posode, ki je napolnjena z vodo in se nahaja v
koritu, v katerem je prav tako voda. Ti aparati so opremljeni z
mešalniki in termometri.

Na enem in istem principu delujeta dve vrsti kalorimetrov:

(i) Kalorimetri za ugotavljanje specifične toplote plinov ali
tekočih goriv. Pri teh aparatih kroži voda skozi komore, v
katerih zgoreva določena količina plina ali tekočine. Razlika v
temperaturi vode se meri pri izhodu in pri vstopu vode v komore.

(ii) Kalorimetri z bombo. Ti aparati se uporabljajo za
ugotavljanje toplote pri zgorevanju materialov. Sestoje iz
jeklene posode (bombe), v kateri je znana količina trdne ali
tekoče snovi, ki je predmet preizkusa, in pa stisnjeni kisik. S
pomočjo primerne naprave se vzorec v kisiku vname, količina
proizvedene toplote pa se ugotavlja, ko bombo nametsijo v vodni
kalorimeter.

V to tarifno številko so vključeni tudi kalorimetri za
industrijsko uporabo. To so instrumenti, ki so montirani v
generatorje, ki proizvajajo plin dane kalorične vrednosti. Če pa
so ti aparati povezani z aparatom za regulacijo z namenom, da bi
se kalorična vrednost pomešanih plinov vzdrževala na isti ravni,
so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 90.32).

(32)  Krioskopi in ebulioskopi, razen tistih, ki imajo značaj
laboratorijskega stekla (tar.št. 70.17).

V to tarifno številko se uvrščajo tudi mikrotomi. Mikrotomi so
instrumenti, ki se uporabljajo za mikroskopiranje z namenom
odrezati z materiala, ki je predmet preizkusa, zelo tanko plast
določene debeline. Mikrotomi so lahko raznih vrst, na primer:
ročni (neka vrsta ravne britvice), vrtilni in takšni z drsnimi
vodili, z vodoravno ali navpično rezilno ravnino itd.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), spdajo v to tarifno številko tudi deli in
pribor, katere je moč prepoznati kot dele in pribor, namenjene
izključno ali pretežno za uporabo s predhodno navedenimi
instrumenti in aparati.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) laboratorijska oprema iz ognjevarnih materialov (retorte,
kozarci, lonci, kapsule, kadi in podobno) (tar. št. 69.03) in
podobni izdelki iz drugih keramičnih materialov (tar. št. 69.09),

(b) laboratorijsko stekleno blago (tar. št. 70.17) (glej
podrobnejša pojasnila v nadaljevanju),

(c) mikroskopi iz tar. št. 90.11 ali 90.12,

(d) precizne tehtnice (tar. št. 90.16),

(e) rentgenski itd. aparati (tar. št. 90.22),

(f) aparati za demonstracije iz tar. št. 90.23,

(g) stroji in aparati za preizkušanje nekaterih materialov (tar.
št. 90.24),

(h) hidrometri, termometri, higrometri in podobni instrumenti iz
tar. št. 90.25, neglede na to, ali gre za instrumente za
laboratorijsko ali kakšno drugo uporabo, in

(ij) aparati iz tar. št. 90.26.

     UVRŠČANJE BLAGA, KI BI LAHKO USTREZALO POIMENOVANJU TE
           TARIFNE ŠTEVILKE IN TARIFNE ŠTEVILKE 70.17
                  (laboratorijska steklovina).

V vseh primerih poteka uvrščanje po naslednjih načelih:

(1) Če ima nek izdelk bistveno lastnost steklenega blaga (neglede
na morebitno graduiranost, opremljenost s pomožnimi zamaški,
povezavami itd. iz gume itd.), se v to tarifno številko ne more
uvrstiti, četudi je znan kot določeni instrument ali aparat.

(2) V splošnem instrumenti praviloma izgubijo bistvene lastnosti
steklenega blaga, če deloma sestoje iz stekla, pretežno pa iz
drugih materialov, pa tudi takrat, ko sestoje iz steklenih delov
z vgrajenimi ali trajno pričvrščenimi okvirji, podstavki, ohišji
itd.

(3) Kombinacija steklenih delov z merilnimi instrumenti (na
primer: manometri, termometri) je lahko v praksi zadosten razlog
za uvrstitev teh instrumentov v to tarifno številko.

Glede na to se v tarifno številko 70.17 uvrščajo naslednji
instrumenti v obliki navadnega kalibriranega laboratorijskega
stekla:

Butirometri, laktobutirometri in podobni instrumenti za
preizkušanje mlečnih izdelkov; albuminometri in ureometri;
eudiometri; voluminometri; nitrometri; Kips ali Kjeldalovi
aparati in podobno; kalcimetri, krioskopi in ebulioskopi za
ugotavljanje molekulske mase itd.

Iz te tarifne številke so izključeni tudi stroji in aparati
(električni ali neelektrični), ki se uvrščajo v Oddelek XVI,
najsi bodo (vsled njihove majhne proizvodnje, majhnih mer in
splošne strukture) nedvoumno namenjeni za laboratorijsko uporabo
(na primer: za prepariranje ali obdelavo vzorcev), ali pa za
kakšno drugačno uporabo. Glede na to so iz te tarifne številke
izključeni: peči, avtoklavi, sušilnice, desikatorji, drobilniki
in mešalniki, centrifuge, destilatorji, stiskalnice, filtri in
filtrirne stiskalnice, mešalci itd.

Podobno, se v ustrezne tarifne številke (v Oddelek XV, v 94. ali
96. Poglavje) uvrščajo tudi grelni aparati (Bunsenovi gorilniki,
kadi za ogrevanje s paro itd.), orodje, laboratorijsko pohištvo
(na primer: laboratorijske klopi, mize za mikroskopiranje, dimne
komore itd.) in krtače.


90.28

MERILNIKI PORABE ALI PROIZVODNJE PLINOV, TEKOČIN ALI ELEKTRIČNE
ENERGIJE, VKLJUČNO Z MERILNIKI ZA NJIHOVO UMERJANJE

9028.10 - Plinomeri

9028.20 - Merilniki tekočin

9028.30 - Električni števci

9028.90 - Deli in pribor

Ti merilniki so običajno opremljeni s premično napravo, katere
gibalna hitrost je sorazmerna hitrosti pretoka tekočine ali
elektrike, ki je predmet meritve. Pogosto so opremljeni z mrežno
premostitvijo ali z merilnim transformatorjem, tako, da skozi
instrument gre le del pretoka. Vendar so umerjeni tako, da kažejo
skupno količino, ki se pretaka skozi razdelilne vode ali skozi
glavni vod.

Merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin in elektrike se
v to tarifno številko uvrščajo opremljeni ali neopremljeni z
urinim mehanizmom za beleženje, ali pa s preprostimi mehanskimi
ali električnimi napravami za sprožanje kontrolnih, signalnih in
drugih aparatov.

     (I) MERILNIKI PORABE ALI PROIZVODNJE PLINOV ALI TEKOČIN

Ti merilniki se uporabljajo za prostorninsko merjenje tekočine,
ki se pretaka skozi cev. Merilnik pretoka, ki merijo pretočno
hitrost, so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 90.26).

V to tarifno številko se uvrščajo merilniki za merjenje porabe v
gospodinjstvu, kontrolni merilniki proizvodnje in oskrbe naprav
oziroma instalacij in standardni merilniki (za kontrolo tekočin
navadnih merilnikov). Razen preprostih merilnikov so vključeni v
to tarifno številko tudi posebni merilniki, kot so na primer:
merilniki za merjenje maksimuma, merilniki na žeton, merilniki za
izračunavanje vrednosti itd.

Merilniki za merjenje porabe ali proizvodnje sestoje iz merilne
naprave (turbinska, batna naprava, naprava z opno itd.), iz
mehanizma za regulacijo prepuščanja fluida (pretežno drsni
ventil), iz prenosa (neskončni vijak, kolenasta gred, zobniki in
drugi sistemi) in iz naprave za beleženje ali indikatorja (na
principu kazalca ali bobna), ali pa obeh.

(A) Merilniki proizvodnje in porabe plinov.

(1) Mokri merilniki.

Ta merilna naprava običajno sestoji iz bobna ali kolesa,
razdeljenega v pregrade. Kolo se obrača v cilindričnem ohišju, ki
je do malo več od polovice napolnjeno s tekočino (z vodo, oljem
itd.). Boben se obrača s pomočjo plina, ki po vstopu v merilnik
polni potopljene pregrade in jih tako dviguje nad vodno gladino.
Obračanje bobna se kaže na številčniškem mehanizmu.

Druga vrsta merilnikov (vključno tudi zvonasti merilnik) sestoji
iz zvona. Plin teče skozenj v eno in drugo smer skozi zaporedje
komor. Zvon se nahaja v osrednjem položaju in je izdelan tako, da
niha okoli osnega nagiba, ki povezuje s kolenasto ročico,
pritrjeno na pogonsko gred merilnega mehanizma.

(2) Suhi merilniki.

Obstaja več vrst suhih merilnikov. Te merilne naprave lahko
sestoje iz batov, open, ali pa iz kolesa z lopaticami, katerega
žene pritisk plina in, ki je povezan z merilnim mehanizmom.
Navadni merilniki sestoje iz škatle, razdeljene s pregrado na dva
dela. Vsaka komora posebej je predeljena z osrednjo opno. Plin
teče zaporedoma v obeh smereh skozi vse štiri oddelke (komore).
Izmenično gibanje opne poganja merilni mehanizem.

(B) Merilniki proizvodnje in porabe tekočin (hladne ali tople
vode, alkohola, piva, vina, mleka itd.), vendar izvzemši črpalke
za tekočine, četudi so opremljene z merilnimi napravami (tar. št.
84.13).

Med te merilnike so vključeni:

(1) Turbinski merilniki.

Imenujejo jih tudi hitrostni merilniki, saj je prostornina
tekočine odvisna od njene hitrosti. Ta merilna naprava sestoji iz
ventilatorskega kolesa ali propelerja, ki se vrti s hitrostjo,
sorazmerno tekočinskemu pretoku. Vrtenje poganja merilni
mehanizem.

(2) Merilniki z opno (pozitivni merilniki).

Ti merilniki so podobni predhodno opisanim suhim merilnikom. Valj
je iz litega železa in je z upogibno opno razdeljen na dva dela.
Opna se širi in krči, ko se oddelka izmenoma polnita in praznita.
Gib opne sproži merilni mehanizem.

(3) Merilniki z izmeničnim batom (pozitivni merilniki).

Ti merilniki lahko sestoje iz enega ali več batov, ki se
izmenjaje gibljeta v valjih. Kod pri parnih strojih, tudi tukaj
sistem drsnih ventilov izmenjaje usmerja tekočino, ki se premika
proti vrhu in vznožju valjev in odpira ali zapira čepne pipe. Gib
batov se prenaša v merilni mehanizem.

(4) Merilniki s kolutnim batom (Disc-piston) (polpozitivni).

Ti merilniki imajo namesto bata gibljivi kolut, ki deli sistem
komor na dva enaka oddelka, ki se izmenoma polnita in praznita.
Rezultati teh nihajnih gibov se prenašajo v merilni mehanizem.

(5) Rotacijsko - batni polpozitivni merilniki.

Ena vrsta teh merilnikov sestoji iz cilindrične delovne komore z
radialno pregrado, ki se delno razteza čez komoro. Merilna
naprava je v obliki cilindričnega bata, katerega stena je nad
pregrado predeljena in opasana. Polnjenje in praznjenje oddelka
omogoča nihajno (polrotacijsko) gibanje valja, kar se prenaša v
merilni mehanizem.

Pri drugi vrsti merilnikov v delovni komori ni nobene pregrade.
Na ta način pride do dejanskega rotacijskega gibanja preko
elipsastega nihala v pregrajeni sferični komori.

         (II) MERILNIKI PORABE ALI PROIZVODNJE ELEKTRIKE

S pomočjo teh merilnih naprav se meri količina porabljene
energije (v amperskih urah-Ah ali njihovih mnogokratnikih)
(količinski merilniki) ali količina porabljene energije (v vatnih
urah-Wh ali njihovih mnogokratnikih) (merilci energije). Pri
stalni napetosti so lahko ti merilniki umirjeni v vatnih urah-Wh
(ali večjih enotah: kilo-, mega- gigo- vatnih urah (KWh, MWh,
GWh). Nekateri merilniki so konstruirani za merjenje enosmernega,
drugi pa za merjenje izmeničnega električnega toka.

Iz te tarifne številke so izključeni aparati, kot so voltmetri,
ampermetri, vatmetri itd., ki zgolj merijo električne vrednosti,
niso pa konstruirani za beleženje skupno porabljene količine
električnega toka ali energije (tar. št. 90.30).

Ta tarifna številka vključuje številne električne merilce:

(A) Motorni števci.

Ti števci sestoje iz enega ali več induktorjev, iz vrtilnega
elementa (kotve), katere hitrost je sorazmerna količini
porabljenega električnega toka ali energije, iz mehanizma za
štetje in iz induktorja, ki deluje na principu kazalca ali bobna
(ali kombinacije obeh).

Motorni števci so običajno opremljeni z zavoro na vrtinčasto
električno polje s kovinsko kolutno zavoro, v kateri pri
obračanju med poli enega ali več trajnih magnetov nastaja
vrtinčasto električno polje.

(B) Statični števci.

Ti števci sestoje iz elektronskih statičnih podsestavov, kot so
multiplikatorji ali količinski merilniki, ki so opremljeni s
kazalnim mehanizmom. Proizvajajo električni tok ali upornost, ki
je neposredno sorazmerna količini porabljene energije. Pokazalnik
je lahko mehanski (s kazalcem ali valjem) ali elektronski.

Med te števce so vključeni:

(1) Števci na kovanec ali žeton.

(2) Večtarifni števci (električni tok, ki se porablja, se računa
po dveh ali več tarifah).

(3) Števci za maksimum, ki kažejo največjo vrednost ali povprečno
obremenitev v danem časovnem obdobju.

(4) Števci za merjene konic (špic), ki beležijo porabo nad
določeno konico.

(5) Števci prekomerno porabljene energije, ki so podobna koničnim
števcem, le, da beležijo tudi skupno porabljeno energijo.

(6) Impulzni števci, ki so opremljeni s števcem impulzov.

(7) Števci reaktivne energije.

(8) Števci za demonstracije (poučne prikaze).

(9) Števci enosmernega električnega toka (števci voltnih ur (Vh),
amperskih ur (Ah), vatnih ur (Wh)).

(10) Merilniki z vhodnim impulzom za povezavo več impulznih
števcev. Ti merilniki so opremljeni z napravo za beleženje porabe
in z napravo za seštevanje in prikaz in beleženje maksimuma ali
za ugotavljanje prekoračitev porabe.

(11) Standardni števci za kontrolo in umerjanje drugih števcev.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), se deli in pribor instrumentov iz te
tarifne številke, ki se dobavljajo posebej, uvrščajo v to tarifno
številko.


90.29

ŠTEVCI VRTLJAJEV, ŠTEVCI PROIZVODNJE, TAKSIMETRI, KILOMETRSKI
ŠTEVCI, ŠTEVCI KORAKOV IN PODOBNO; KAZALNIKI HITROSTI IN
TAHOMETRI, RAZEN TISTIH, KI SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 90.14 ALI
90.15; STROBOSKOPI

9029.10 - Števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri,
kilometrski števci, števci korakov in podobno

9029.20 - Kazalniki hitrosti in tahometri; stroboskopi

9029.90 - Deli in pribor

V to tarifno številko se uvrščajo:

(A) Števci, ki kažejo skupno število katerihkoli enot (vrtljajev,
kosov, dolžine itd.) ali pa vsoto za plačilo. Vendar so iz te
tarifne številke izključene naprave za seštevanje - tiste, ki se
uvrščajo v tar. št. 84.73. Prav tako so izključeni merilniki
proizvodnje plinov, tekočin ali elektrike iz tar. št. 90.28 in
krivuljniki ter planimetri iz tar. št. 90.17 ali 90.31.

(B) Aparati, ki kažejo hitrost vrtenja ali linearno hitrost v
razmerju do časovnega faktorja (tahometri in brzinomeri), ne pa
tudi brzinomerji za ladje in letala iz tar. št. 90.14 ali 90.15.

(C) Stroboskopi vseh vrst.

Takšni aparati in instrumenti se uvrščajo v to tarifno številko
neglede na morebitne vgrajene urine registrske mehanizme, ki
delujejo na principu urinega mehanizma ali na kakšnem drugem
principu, in neglede na morebitno opremo v obliki preprostih
mehanskih ali električnih naprav za sprožanje signalnih aparatov,
komandnih naprav in zavor itd.

                      (A) NAPRAVE ZA ŠTETJE

(1) Števci vrtljajev.

Ti instrumenti štejejo vrtljaje nekega mehanskega dela (na
primer: strojne gredi). Sestoje iz pogonske gredi, ki je z zobci
vkleščeno v pokazalnik na kazalcu ali bobnu. Običajno imajo
napravo za vnovično nastavitev števca na ničlo. Števci so lahko
povezani z gibljivim delom bodisi neposredno (v nekaterih
primerih ta del poganja zobnike same), bodisi z daljinskim
krmiljenjem. Pogonska gred se lahko požene z rotacijskimi,
izmeničnimi ali pulzirajočimi gibi gibljivega dela (na primer:
naprava za šifriranje).

Vendar je treba poudariti, da so iz te tarifne številke
izključena motovila za numeracijo preje, torzijski merilniki in
podobni aparati za preizkušanje ali kontrolo, ki imajo tudi
števec vrtljajev (tar. št. 90.31).

(2) Števci proizvodnje.

Ti instrumenti so po svoji konstrukciji podobni števcem
vrtljajev. Uporabljajo se predvsem za merjenje dolžine (pri
predilnih in tkalnih strojih); za štetje gibov nekega stroja
(avtomatskih tehtnic, črpalk, udarcev statev itd.), ali pa za
štetje števila kosov (natisnjenih listov, ki se proizvajajo na
rotacijski stiskalnici, izdelkov, katere prenaša transportni
trak, bankovcev itd.). Aparati, ki se ponavadi uporabljajo za te
namene, so običajno števci vrtljajev, ki so prilagojeni za prikaz
dolžine ali števila kosov v smislu obratov pogonske gredi.

Elektronski števci proizvodnje. Predmeti, ki so predmet štetja,
prekinjajo snop žarkov, ki pada na fotoelektrično celico. Na ta
način registrirni aparat računa število kosov, ki so šli skozi
snop žarkov.

V to skupino so vključeni tudi multiplikacijski števci (na
primer: števci, ki se uporabljajo za nadzor nad produktivnostjo
dela učencev ali delavcev, ki delajo na istem stroji).

V to skupino so vključeni tudi elektromagnetni števci, ki se
uporabljajo v avtomatskih telefonskih centralah za štetje
telefonskih pogovorov naročnika. Ti števci imajo običajno vgrajen
elektromagnet, ki ob vsakem prehodu električnega toka skozi
njihovo navitje sproži registrirni mehanizem (valje tipa števca
vrtljajev itd.) in ga premakne za eno mesto.

(3) Števci delovnih ur strojev, motorjev itd. (števci ur ali
časa).

V praksi gre pri teh števcih za števce vrtljajev, umerjene v
delovnih urah.

(4) Števci prestopov (vstopov).

Te števce premika vrtilni križ ali druga naprava, ki se nahaja na
vhodu v muzej, parke, športna igrišča itd. Služijo preštevanju
obiskovalcev ali gledalcev.

(5) Števci za bilijard.

To so mehanski števci valjastega ali podobnega tipa, ki so
običajno ročni in služijo za beleženje rezultatov.

Iz te tarifne številke so izključeni števci, ki delujejo na
principu urinega mehanizma za prikaz časa igre ali kakšnega
drugega zneska za plačilo, ki temelji na tem času (tar. št.
91.06). Biljardski kroglični ali drsni označevalniki (markerji)
so vključeni v tar. št. 95.04.

(6) Instrumenti in aparati za merjenje kratkih časovnih
intervalov s pomočjo štetja, ki se ne uvrščajo v 91. Poglavje,
saj nimajo urinega (vključno sinhronega) mehanizma. V to tarifno
številko so vključeni tudi elektronski števci impulzov - na
primer: števci potnikov v avtobusu ali na vlaku itd.

(7) Taksimetri.

Taksimetri imajo običajno urin mehanizem. Taksimetri kažejo
tarifo za plačilo v razmerju do časa in prevožene razdalje.

(8) Števci kilometrov.

To so števci vrtljajev za vozila in so najpogosteje graduirani v
enotah dolžine (miljah, kilometrih itd.). Večina števcev
kilometrov je kombiniranih z brzinomeri.

(9) Števci korakov (pedometri).

To so instrumenti z urinim mehanizmom, ki se uporabljajo za
približna merjenja razdalj. Sestoje iz nihala, ki pri vsakem
koraku premakne kolesni prenos za eno enoto. Prehojena razdalja
se računa iz števila storjenih korakov in njihove dolžine.

(10) Ročni števci.

Ti števci kažejo največ štiri številke v ugotovljenih
kategorijah. Uporabnik pritisne na gumb preštevane kategorije in
s tem sproži števec.

                   (B) BRZINOMERI IN TAHOMETRI

Ti instrumenti se od števcev vrtljajev in proizvodnje iz
predhodnega dela (A) razlikujejo po tem, da kažejo število
vrtljajev, hitrost, proizvodnjo itd. na časovno enoto (na primer:
število vrtljajev v minuti, milj v eni uri, kilometrov v eni uri,
metrov v minuti). Običajno so montirani v vozilih (avtomobilih,
motornih kolesih, kolesih na nožni pogon, lokomotivah itd.) ali v
strojih (motorjih, turbinah, strojih za izdelovanje papirja,
tiskarskih strojih, tekstilnih strojih itd.).

Brzinomerji in tahometri, ki se uvrščajo v to tarifno številko,
delujejo pretežno na enem izmed naslednjih principov:

(1) Kronometrski sistemi .

Merilni mehanizem je kombiniran z urinim mehanizmom. Včasih se
čas meri s pomočjo posebnega kronografa. V tem primeru se ta dva
instrumenta uvrščata v svoji ustrezni tarifni številki.

(2) Centrifugalni sistemi .

Vertikalna regulacijska ročica, katero drži vzmet, se vrti s
prenosno gredjo. Dve uteži, ki sta na regulacijski ročici, se
zaradi vrtenja oddaljita od ročice tako, da je oddaljenost
regulacijske ročice sorazmerna od hitrosti vrtenja. To
oddaljevanje se prenaša na skalo instrumenta.

(3) Vibracijski sistemi .

Ta princip se uporablja za stroje z velikimi hitrostmi, kot so
parne turbine, črpalke, kompresorji, elektromotorji itd. Mehanska
resonanca vibracije, okvirja ali ležaja stroja povzroča nihanje
graduirane skale, ki je sorazmerno številu vrtljajev stroja.

(4) Magnetni (indukcijski) sistemi.

Sistem trajnih magnetov se vrti na pogonski gredi in proizvaja
vrtinčasto električno polje v bakrenem ali aluminijastem kolutu,
ki se nahaja v magnetnem polju. Ta električni tok je sorazmeren
vrtilni hitrosti magnetov. Tako se kolut "vleče" oziroma vrti,
njegovo vrtenje pa zadržuje vzmet. Ta kolut je povezan s
pokazalnikom hitrosti.

(5) Električni sistemi.

Aparati, ki delujejo na tem principu, delujejo ali s pomočjo
fotoelektrične celice, ali pa s pomočjo impulznega generatorja,
ki je vgrajen v stroj.

Brzinomeri in tahometri, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so
lahko fiksni (na primer: maksimum in minimum), diferencialni (v
tem primeru kažejo procentualno razliko med dvema hitrostma),
lahko so kombinirani s seštevalnim števcem, s števcem časa ali z
grafično registrirno napravo itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi nekatere instrumente, ki
istočasno beležijo:

- hitrost,

- število prevoženih kilometrov,

- čas delovanja in mirovanja stroja itd.

                         (C) STROBOSKOPI

Stroboskopi omogočajo opazovanje strojev med njihovim delovanjem,
pa tudi med njihovim počasnim gibanjem ali mirovanjem. Lahko se
uporabljajo tudi za merjenje hitrosti vrtilnih ali izmeničnih
gibov. V zadnjem primeru so bolj znani kot stroboskopski
tahometri. Stroboskopi delujejo na principu navidezne imobilnosti
(negibnosti) ali zmanjšane hitrosti v mehanizmu, katerega se
opazuje s pomočjo zaporednih odsevov v fiksnih intervalih.
Opazovani mehanizem je trajno osvetljen zaradi preučevanja s
pomočjo optičnega instrumenta (kolut z enim ali več radialnih
razpok ali "oken"), ki prekinja linijo vidnosti; lahko pa je
mehanizem tudi v temi in se v zelo kratkih časovnih intervalih
osvetljuje. Hitrost vrtilnega ali izmeničnega opazovanega
mehanizma se lahko preverja s prilagoditvijo hitrosti koluta ali
pogostosti bliskov, dokler se ne dobi vtis negibnosti
(imobilnosti).

Stroboskopi, katerih delovanje temelji na principu trajnega
osvetljevanja, sestoje iz koluta z eno ali več razpok, katerega
obrača urin mehanizem, iz regulatorja hitrosti, okularja in iz
graduiranega bobna (običajno graduiranega v vrtljajih na minuto).

Stroboskopi, ki delujejo na principu periodičnega osvetljevanja,
se od naprave, ki proizvaja svetlobne bliske, precej razlikujejo.
Najpreprostejše vrste sestoje iz navadne žarnice, iz motorja z
regulatorjem hitrosti, ki uravnava pogostnost bliskov, in iz
graduirane skale ali številčnice. Bliske lahko proizvaja tudi
žarnica na plinsko praznjenje. Plinski stroboskopi so po
strukturi mnogo bolj zapleteni in se lahko uporabljajo za
fotografiranje za izdelovanje filmov. Včasih so montirani na
drsnikih ali valjih. Bliske, potrebni za opazovanje rotacijskih
ali izmeničnih mehanizmov, je moč kontrolirati z mehanizmom
samim. Sinhronizacija je rezultat vzmetnega stikala,
fotoelektrične celice, elektromagnetnega releja itd.

Fotografski ali kinematografski aparati se uvrščajo v svoje
ustrezne tarifne številke, razen če so trajno vgrajeni v
stroboskop.

Stroboskopi se uporabljajo predvsem za opazovanje ali merjenje
hitrosti motorjev, prenosniških zobnikov, tekstilnih strojev
(delov, kot so vretena, previjalniki, karde, čolniči itd.),
strojev za proizvodnjo papirja, tiskarskih strojev in
obdelovalnih strojev. Uporabljajo jih tudi v medicini za
preučevanje vibracij glasilk.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), se posebej dobavljeni deli in pribor
aparatov ali naprav iz te tarifne številke prav tako uvrščajo v
to tarifno številko.


90.30

OSCILOSKOPI, SPEKTRALNI ANALIZATORJI IN DRUGI INSTRUMENTI IN
APARATI ZA MERJENJE IN KONTROLO ELEKTRIčNIH VELIČIN, RAZEN
MERILNIKOV IZ TAR. ŠT. 90.28; INSTRUMENTI IN APARATI ZA MERJENJE
ALI ODKRIVANJE ALFA, BETA, GAMA, RENTGENSKIH, KOZMIČNIH ALI
DRUGIH IONIZIRAJOČIH SEVANJ

9030.10 - Instrumenti in aparati za merjenje ali odkrivanje
ionizirajočih sevanj

9030.20 - Osciloskopi in oscilografi s katodno cevjo

 - Drugi instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo
napetosti, jakosti toka, upornosti ali moči, brez naprav za
registriranje:

9030.31 - - multimetri

9030.39 - - drugi

9030.40 - Drugi instrumenti in aparati, posebej namenjeni za
telekomunikacije (npr: instrumenti za merjenje presluha,
instrumenti za merjenje ojačenja, instrumenti za merjenje
popačenja, psofometri)

 - Drugi instrumenti in aparati:

9030.82 - - naprave za merjenje ali testiranje polprevodniških
rezin ali naprav

9030.83 - - drugi, z napravo za registriranje

9030.89 - - drugi

9030.90 - Deli in pribor

   (A) INSTRUMENTI IN APARATI ZA MERJENJE ALI ODKRIVANJE ALFA,
BETA, GAMA, RENTGENSKIH, KOZMIČNIH ALI DRUGIH IONIZIRANIH
                             SEVANJ

Ti instrumenti in aparati se uporabljajo pri znanstvenih
raziskavah, za industrijske namene (v metalurgiji, za iskanje
nafte itd.), pa tudi za biološke in medicinske namene (v zvezi z
odkrivanjem radioaktivnih sledi).

Sem so vključeni:

(1) Detekcijski instrumenti z vgrajeno ionizacijsko komoro. Med
dvema elektrodama, ki se nahajata v ionizacijski komori, je
vzpostavljena potencialna razlika. Ioni, ki nastanejo, ko
radiacija pride v komoro, privlačijo elektrode - spremembe, ki
rezultirajo v potencialni razliki, so lahko ojačene in merjene.

(2) Geigerjevi števci. Med elektrodama števca obstaja velika
potencialna razlika. Ioni, ki so posledica radiacije, so zelo
pospešeni in ionizirajo plin, ki se nahaja v cevi. Izzovejo
impulze, katere je moč prešteti.

Ionizacijska komora in Geigerjev števec, ki se uvrščatata v to
tarifno številko, praviloma sestojita iz več naprav, kot sta:
komora in številčnica, ojačevalec, enota za zagotavljanje
napetosti za komoro ali številčnico in vezje za šeštevanje ali
pokazalni instrument. Vse te enote so pogosto vgrajene v eno
ohišje. Včasih so vse enote, razen komore številčnice, v istem
ohišju. Tudi takšni aparati, katerim je potrebno dodati še komoro
ali številčnico, da bi bili kompletni, ostanejo uvrščeni v tej
tarifni številki (kot instrument, ki je v svojem bistvu
kompleten). Če se posamezne naprave dobavljajo posebej, se
uvrščajo po splošnih določilih komentarja k temu poglavju.

Nekatere ionizacijske komore, ki se uporabljajo za merjenje
skupne količine radiacije po izbranem času (na primer: po 24.
urah), ne potrebujejo nobenega pomožnega ojačevalca itd. Takšni
aparati imajo vgrajene zelo lahke gibljive pokazalnike, ki
služijo za mikroskopsko odčitavanje, in kažejo skupno količino
radiacije, ki je šla skozi komoro. Te komore so pogosto podobne
nalivniku in so kompletni merilni instrumenti, ki se kot taki
uvrščajo v to tarifno številko.

Ta tarifna številka vključuje tudi scintilacijske (svetlikave)
števce. Ti števci sestoje iz naprave (foto-pomnoževalka), ki je
izdelan iz fotoelektrične celice in množilnika elektronov.
Delujejo na principu, da je moč radiacijo meriti in odkrivati na
podlagi njenega učinka, da vzbuja fluoroscenčnost nekaterih
kristalov (cinkovega sulfida, talija, aktiviranega z natrijevim
jodidom, plastične mase, impregnirane s tetrafenil butadienom
itd.). Kristali so nameščeni med vir sevanja in elektrodo števca.

V to skupino so vključeni še:

(1) Dozimetri in podobni aparati, ki se uporabljajo v radiologiji
za merjenje in kontrolo intenzivnosti in prodorne moči
rentgenskih žarkov.

(2) Aparati za merjenje kozmičnih in podobnih sevanj.

(3) Detektorji nevtronov (imenovani "Thermopile"), pa tudi
instrumenti za merjenje ali odkrivanje, ki imajo cev za detekcijo
nevtronov, v kateri je uporabljen bor, borov trifluorid, vodik
ali kak drug fizijski, radioaktivni element.

(4) Instrumenti za merjenje in odkrivanje radiacije z vgrajenim
tekočimi ali trdnimi scintilatorji.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) aparati z vgrajenim scintilacijskim števcem, katerega podatki
se spreminjajo v analogne signale zaradi ugotavljanja medicinskih
diagnoz (na primer: gama-kamera, scintilacijsko iskalo - scanner
- tar. št. 90.18) in

(b) merilni ali kontrolni aparati, ki so konstruirani tako, da
vsebujejo radioaktivni vir (posebno umetne izotope), in, ki se
uporabljajo na primer: za merjenje debeline materialov (pločevin,
prevlek in podobnega), za kontrolo vsebine paketov, za merjenje
počasnih zračnih tokov (ionizacijski anemometri) itd. (tar. št.
90.22).

  (B) OSCILOSKOPI, SPEKTRALNI ANALIZATORJI IN DRUGI INSTRUMENTI
    IN APARATI ZA MERJENJE ALI KONTROLO ELEKTRIČNIH VELIKOSTI

Osciloskopi in oscilografi se uporabljajo za opazovanje ali
snemanje hitrih sprememb neke električne velikosti (napetosti,
moči itd.).

Ti instrumenti se delijo v tri skupine:

(a) Dudelovi oscilografi, pri katerem se navitje, ki običajno
sestoji iz tuljave tanke žice s pritrjenimi ogledali, vrti v
elektromagnetnem polju. Periodični fenomen, ki je predmet
opazovanja, je moč opazovati neposredno na plošči zmrznjenega
stekla, ali pa ga posneto na fotografski trak.

(b) Oscilografi z trakom iz mehkega železa in z gravurno
(pisalno) iglo z navitjem, ki deluje na trak iz mehkega železa,
ki se nahaja v trajnem magnetnem polju. Lahka palica, ki je na
enem koncu ošiljena (igla) je pritrjena na trak, ki beleži
opazovani pojav (na primer: tako, da vrezuje v prevlečeni
celulozno - acetatni plastičen trak).

(c) Osciloskopi in oscilografi s katodnimi žarki. Ti aparati
delujejo tako, da posnamejo, kako katodni snop žarkov spreminja
svojo smer zaradi elektrostatične ali elektromagnetne sile. Ti
instrumenti so lahko iz enega ali več delov in sestoje v glavnem
iz katodne cevi, iz napajalne naprave in transformatorja, iz
ojačevalca, iz sistema za preusmerjanje katodnih žarkov in iz
drugih pomožnih naprav, včasih pa so opremljeni tudi z
elektronskim stikalom. Osciloskopi s spominom, ki se uporabljajo
za preučevanje hitrih, osamljenih in kratkotrajnih pojavov, so
opremljeni ali s spominsko katodno cevjo, ali pa s številčnim
spominom, ki je povezan s katodno cevjo. Pri prvem tipu aparata
se slika signala ulovi in hrani v katodni cevi. Pri drugem tipu
se signal zabeleži v spomin in se lahko po želji prikliče in
prikaže na ekranu.

Spektralni analizatorji so instrumenti, ki prepoznavajo različne
komponente frekvenc vhodnega električnega signala. Uporabljajo se
predvsem pri analizah električnih signalov. Z njimi je moč
izvajati tudi analiza ionizacijskega sevanja, zvočnih valov in
drugih neelektričnih signalov, če se uporabijo skupaj z
detektorji radiacije ali skupaj z drugimi napravami, ki odkrivajo
neelektrične vrednosti, katere spreminjajo v električne signale.

V to tarifno številko se uvrščajo aparati za snemanje
kratkotrajnih pojavov, ki so konstruirani tako, da ujamejo
določeni signal, ga zapišejo v ustrezni obliki z namenom, da ga
pozneje prenesejo na aparat za prikazovanje (na televizijski
zaslon itd.). "Logični analizatorji" (aparati, ki se uporabljajo
za preučevanje električnih vezij in sestoje predvsem iz
polprevodniških naprav) se prav tako uvrščajo v to tarifno
številko.

Instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo električnih
vrednosti so lahko prikazovalnega ali registrirnega tipa.

Glede na način delovanja se lahko razdelijo v več skupin:

(1) Instrumenti z gibljivim navitjem (Moving-coil), pri katerih
teče električni tok skozi prosto gibljivo navitje v magnetnem
polju, ki ustvarja trajni magnet. Kazalec je pritrjen na gibljivo
navitje.

(2) Instrumenti z gibljivim železom (Moving-iron), katerega
kazalec se premika zaradi selenoidnega učinkovanja na kos mehkega
železa, pritrjenega na podlago kazalca.

(3) Elektrodinamični instrumenti. Pri njih gre električni tok, ki
se meri, skozi fiksna ali gibljiva navitja, pri čemer gibljiva
navitja delujejo v magnetnem polju fiksnih navitij. Kazalec je
pritrjen na gibljiva navitja.

(4) Indukcijski instrumenti, ki sestoje iz kazalca z ročico, na
katero je pritrjen raven kolut ali valj, ki deluje v zračni
razpoki elektromagneta z enim ali več navitji.

(5) Instrumenti s termoelementi, pri katerih gre električni tok,
ki se meri, skozi električni grelec, povezan z vročim sestavom
bimetalnega termoelementa, katerega elektrogibalna sila se tedaj
meri.

(6) Elektronski instrumenti, ki delujejo na principu tehnologije
polprevodnikov s kazalcem ali opto-elektronskim pokazalnikom za
analogno ali digitalno odčitavanje.

Razen predhodno navedenih vrst instrumentov ali aparatov, ki v
splošnem izvajajo neposredne meritve, se v to tarifno številko
uvrščajo tudi instrumenti ali aparati, s pomočjo katerih pride
operater do nekaterih podatkov, na podlagi katerih je moč
izračunati količino, ki jo je treba izmeriti (primerjalna
metoda). V to skupino so še posebej vključeni merilni mostovi in
potenciometri. Ti aparati so običajno montirani v škatlah ali
zabojih, v katerih je en ali več galvanometrov, standardnih
uporov, standardnih kondenzatorjev, standardnih induktorjev,
standardnih celic, transformatorjev, pretvornikov, stokal itd.
Merilne mostove pogosto imenujejo po svojih izumiteljih
(Weatstone, Thompson, Anderson, Maxwell, Sauty, Schering,
Kohlarausch, Wien itd.), drugi pa nosijo naziv skupinskega
primerjalnega sistema (dekadni most, doubble-most, mostovi tipa
"T" itd.), ali pa gre za mostove za posebne namene (impendančni,
upornostni, kondenzatorski ali priklopni mostovi, univerzalni
mostovi itd.).

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni naslednji
instrumenti ali aparati, če se dobavljajo posebej (85. Poglavje):
transformatorji, standardni upori, standardni kondenzatorji,
standardni induktorji, standardne celice itd., prav tako pa tudi
slušalke (naglavne slušalke), ki se uporabljajo namesto vizuelnih
indikatorjev ničle pri nekaterih merilnih mostovih.

Osnovne vrste električnih meritev so naslednje:

(I) Merjenje jakosti električnega toka-(A). Te meritve se
izvajajo predvsem z galvanometri ali ampermetri.

(II) Merjenje napetosti z voltmetri-(V), potenciometri,
elektrometri itd. Elektrometri, ki se uporabljajo za merjenje
zelo visokih napetosti, so elektrostatični. Od običajnih vrst
voltmetrov se razlikujejo po tem, da so opremljeni s kroglami ali
krožniki, pritrjenimi na izoliran stolp.

(III) Merjenje upornosti in prevodnosti-(Ohm), predvsem z
ohmmetri ali merilnimi mostovi.

(IV) Merjenje moči z vatmetri-(W).

(V) Merjenje kapacitete-(F) in induktivnosti-(H) z merilnimi
mostovi - izraža se v faradih ali henrijih (Farraday, Henry).

(VI) Merjenje frekvenc s frekvenčnimi metri-(Hz), kalibriranimi
v hercih (v nihajih na sekundo) (Hertz).

(VII) Merjenje valovnih dolžin ali radijskih frekvenc z
merilniki valov ali instrumenti, katerih delovanje temelji na
valovniških vodnikih s prerezi.

(VIII) Merjenje faznih kotov in koeficientov uporabnega učinka -
faktorja moči, ki se izvaja s faznimi merilniki in izraža v
koeficientu uporabnega učinka (cos -f (phi).

(IX) Merjenje razmerja med dvema električnima velikostima-(dB) z
logometri.

(X) Merjenje električnih in magnetnih lastnosti materialov s
preizkuševalnikom histereze, s permeametri in s podobnimi
instrumenti.

(XII) Preizkušanje sinhronosti s pomočjo sinhronoskopov -
instrumentov za prikaz razmerja faz in frekvenčnih razlik med
dvema periodičnima pojavoma. Te instrumente je moč prepoznati po
tem, da je na njihovih skalah vgravirano "Hiter" in "Počasen" (z
ustreznimi puščicami).

(XIII) Merjenje in snemanje hitrih sprememb električnih
velikosti s pomočjo predhodno opisanimi osciloskopi in
oscilografi.

Nekateri električni merilni instrumenti se lahko uporabljajo za
številne namene, kot na primer: elektronski merilni instrumenti,
znani kot "univerzalni preizkusni instrumenti" (multimetri), ki
se uporabljajo za hitre meritve napetosti in jakosti električnega
toka, moči enosmernega ali izmeničnega električnega toka , uporov
in kapacitete.

V to tarifno številko se uvršča tudi cela vrsta električnih in
elektronskih instrumentov, ki se uporabljajo v radijski
komunikaciji ali v telekomunikacijah. Razen voltmetrov,
potenciometrov, merilnih mostov, ampermetrov, vatmetrov, faznih
merilnikov in frekvenčnih merilnikov, že omenjenih v komentarju k
tej tarifni številki, so vključeni v to skupino še:

(i) Impendančni kontrolni instrumenti in impendančni mostovi za
ugotavljanje impendance tokokroga, pa tudi za merjenje kapacitete
in induktivnosti.

(ii) Indukcijski mostovi in podobni instrumenti za merjenje
induktivnosti na podlagi Witstonovega mostu.

(iii) Neparni in decibelni merilniki. Te naprave se uporabljajo
za merjenje upada moči telefonskih električni tokokrogov pri
prenosih na velikih razdaljah. Instrumenti za merjenje zvoka (za
akustične meritve) se uvrščajo v tar. št. 90.27.

(iv) Indikatorji fadinga. Za razliko od neparnih merilnikov, ki
izvajajo meritve na podlagi kompenzacijskega sistema), dajejo ti
instrumenti neposredno indikacijo fadinga.

(v) Instrumenti za merjenje motenj (Cross-talk)(diafonije), ki
se uporabljajo za merjenje raznih velikosti v telefonskih
tokokrogih.

(vi) Aparati za merjenje praga (ravni) prenosa.

(vii)  Merilniki šumov, ki se uporabljajo pri visokofrekvenčnih
linijah.

(viii) Merilni instrumenti za merjenje dodatnega ojačitvenega
koeficienta preko repetitorja relejnih električnih tokokrogov pri
velikih telefonskih razdaljah (kardometri).

(ix) Instrumenti za merjenje interference - na primer: za
merjenje napetosti šuma v dolgih telefonskih instalacijah in za
merjenje motenj zaradi visokonapetostnih linij.

(x) Psofometri - instrumenti za izračunavanje šumov na linijah,
t.j. za izračun elektromotorne moči (EMM) vira električnega toka,
ki bi povzročil iste motnje, če zamenja napetost, induciran v
telefonskem električnem tokokrogu.

(xi) Amplitudni indikatorji za beleženje kratkotrajnih
napetostnih nihanj (Peak indicators), ki nastajajo v prenosniških
sistemih (na primer: v daljinskih telefonskih kablih, v radio-
oddajnem električnem vezju, na kratkovalovnih zvezah itd.).

(xii) Echometri (merilniki odmeva), ki se uporabljajo za
vzpostavljanje linijskega ravnotežja z neposrednim odčitavanjem
odmeva, izraženega v nepesih ali decibelnih enotah.

(xiii) Distorziometri za merjenje harmonične distorzije, ki se
pojavlja v kompleksnih napetostih.

Nekateri med predhodno navedenimi instrumenti (posebej tisti, ki
se uporabljajo za elektroakustične meritve), so kalibrirani v
nepersih ali decibelih-(Db).

Ta tarifna številka vključuje tudi druge instrumente in aparate,
ki izvajajo operacije, opisane v tej tarifni številki, vključno
tudi instrumente za preizkušanje in merjenje elektronk, še
posebej tiste za preizkušanje radijskih cevi. Vsi ti instrumenti
za preizkušanje in merjenje so včasih konstruirani tako, da
proizvedejo značilno krivuljo na zaslonu osciloskopa.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), se posebej dobavljeni deli in pribor
instrumentov in aparatov iz te tarifne številke, prav tako
uvrščajo v to tarifno številko.

Nekaj primerov:

Koincidenčni aparati, ki se uporabljajo skupaj z Geiger-
Millerjevim števcem ali s proporcionalnimi števci, trdni
scintilatorji v obliki kristalov ali elementov iz plastičnih mas,
ki so montirani v kovinskem plašču in, ki so konstruirani samo in
edinole za montiranje detekcijskih instrumentov, cevi za
detektorje nevtronov, ki uporabljajo bor, borov trifluorid, vodik
in nekatere druge fizijske elemente.


90.31

INSTRUMENTI, APARATI IN STROJI ZA MERJENJE ALI KONTROLO, KI NISO
NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU; PROJEKTORJI
PROFILOV

9031.10 - Stroji za uravnotežanje mehanskih delov

9031.20 - Merilne mize

9031.30 - Projektorji profilov

 - Drugi optični instrumenti in naprave:

9031.41 - - za nadzor polprevodniških rezin ali naprav ali za
nadzor fotomask ali mrežic, ki se uporabljajo pri proizvodnji
polprevodniških naprav

9031.49 - - drugi

9031.80 - Drugi instrumenti, aparati in stroji

9031.90 - Deli in pribor

Razen projektorjev profilov vključuje ta tarifna številka
instrumente, aparate in stroje za merjenje ali kontrolo, neglede
na to, ali so optični ali niso optični. Vendar je treba
poudariti, da v to skupino niso svključeni katerikoli
instrumenti, aparati itd., ki se uvrščajo v tarifne številke od
90.01 do 90.12 ali od tar.št. 90.15 do 90.30, še posebej pa so iz
te tarifne številke izključeni:

(a) astronomski instrumenti iz tar. št. 90.05,

(b) mikroskopi (tar. št. 90.11 ali 90.12),

(c) geodetski instrumenti in aparati iz tar. št. 90.15,

(d) instrumenti za merjenje dolžine, ki se uporabljajo v roki
(tar. št. 90.17),

(e) instrumenti in aparati za medicino, kirurgijo itd. (tar. št.
90.18),

(f) stroji in aparati za preizkušanje mehaničnih lastnosti
materialov (tar. št. 90.24),

(g) merilniki pretoka itd. iz tar. št. 90.26,

(h) instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo električnih
velikosti in instrumenti in aparati za merjenje ali odkrivanje
ionizacijskih sevanj iz tar. št. 90.30 in

(ij) instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo ali
krmiljenje (tar. št. 90.32).

   (I) INSTRUMENTI, APARATI IN STROJI ZA MERJENJE ALI KONTROLO
                               (A)

Med te izdelke so vključeni:

(1)  Stroji za uravnotežanje in središčenje mehanskih vrtilnih
delov (za dinamično, statično uravnotežanje, ali pa z elektronsko
napravo za središčenje) (tarifna podštevilka 9031.10) za
uravnotežanje rotorjev, kolenastih gredi, spojnih palic, ventilov
propelerjev, koles, zamašnjakov itd.

Pri dinamičnih strojih se deli vrtijo na dveh nosilcih blokov ali
med središči, pri čemer se neuravnoteženost meri mehansko
(trasiranje diagramov na registrirni plošči, na vzmetno-
ravnotežnem principu).

Statični stroji za uravnotežanje delujejo na principu nagibanja,
pri čemer se neuravnoteženost meri v razdelkih na skalah ali
številčnicah. Od dinamičnih strojev se razlikujejo po tem, da se
del, ki je predmet uravnotežanja, ne vrti.

Neuravnoteženost predmeta se nadomešča s protiutežjo ali z
odvzemanjem materiala.

Pri strojih, opremljenih z elektronsko napravo za uravnotežanje
(središčenje) se tresljaji, ki nastajajo zaradi
neuravnoteženosti, odkrivajo s posebno občutljivim delom in se
nato ojačijo.

V to tarifno številko so vključeni tudi stroji za uravnotežanje,
ki so opremljeni z obdelovalnim strojem (na primer: z
vrtalnikom), in, ki se uporabljajo izključno za dodelavo
neuravnoteženih delov.

(2) Merilne (testne) mize (klopi, pulti itd.) (Tarifna
podštevilka 9031.20) za testiranje strojev in motorjev,
električnih generatorjev, črpalk, merilcev hitrosti ali
tahometrov itd. Sestoje iz okvirja z merilnimi in umerilnimi
instrumenti.

(3) Laboratorijski aparati, ki se uporabljajo za preizkušanje
goriv, predvsem pa za merjenje oktanskega številka bencina ali
cetanskega števila dieselskega goriva. Ti aparati običajno
sestoje iz motorja z notranjim izgorevanjem, iz dinamo-stroja,
generatorja za vžig, grelnih uporov, iz merilnih instrumentov
(termometrov, manometrov, voltmetrov, ampermetrov) itd.

(4) Aparati za preizkušanje in nastavitev avtomobilskih motorjev,
ki se uporabljajo za kontrolo vseh delov za vžig (tuljav, svečk,
kondenzatorjev, akumulatorjev itd.). Njihov namen je ugotoviti
karseda najboljšo nastavitev vplinjača (z analizo izpušnih
plinov), ali pa meritev navora (kompresije) v valjih.

(5) Planimetri za merjenje ravnih ploskev (na primer: na načrtih,
diagramih, usnju ali krznu). Konica (ost) za trasiranje, ki je
kombinirana z merilno napravo, sledi konture površine, ki se
meri.

Integratorji, harmonični analizatorji in drugi instrumenti
temeljijo na planimetričnem principu in lahko merijo tudi druge
velikosti (na primer: prostornino, inercijske momente itd.).

(6) Merilniki konture glave, katere uporabljajo klobučarji.
Delujejo s pomočjo perforiranega lista papirja.

(7) Komparatorji s številčnico, mikrometrske naprave,
elektronski, opto-elektronski in pnevmatski senzorji (avtomatski
ali neavtomatski), pa tudi vsi instrumenti ali naprave za
merjenje dolžine, kotov ali drugih geometrijskih količin, ki
uporabljajo takšne senzorje. V to tarifno številko se uvrščajo
tudi registrirni komparatorji in komparatorji, ki so opremljeni z
mehansko napravo, ki popelje dele in serijske proizvodnje h
komparatorju in, ki izloča pomanjkljivo izdelane dele.

Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni komparatorji tipa
številčnice, ki se držijo v roki in, ki so opisani v točki (4)
pod (D) komentarja k tarifni številki 90.17 (glej predhodno
izključitev pod (d)).

(8) Stolpni kalibrirniki za kontrolo natančnosti kvadratov, za
kontrolo višine ali za drugo kontrolo med proizvodnim procesom.

(9) Sinusne palice in nastavljive mize s sinusnimi palicami za
kontrolo kotov.

(10) Vodne tehtnice z mehurčkom, ki se uporabljajo v številnih
obrteh, vključno tudi mikrometrske vodne tehtnice za dodelavo
(vodne tehtnice z mehurčkom s vgrajenim mikrometrom), vodne
tehtnice v bloku (kovinsko ohišje z dvema vodnima tehtnicama), ki
se uporabljajo v strojegradnji, in vodne tehtnice s tekočino na
podlagi veznih posod.

Poudariti je treba, da so iz te tarifne številke izključeni
posebni nivelirji za geodetsko uporabo (tar. št. 90.15).

(11) Naklonska merila (klinometri) (s kazalci ali mrežasta
naklonska merila, ravnilna naklonska merila, naklonska merila -
kotomeri) za kontrolo naklona s primerjavo z vodoravno ravnino,
ali pa za merjenje naklona površin.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni instrumenti, katere
prav tako imenujejo naklonska merila (klinometri), ki pa se
uporabljajo za preverjanje nadmorske višine (tar. št. 90.15).

(12) Svinčnice.

(13) Sferometri za merjenje ukrivljenosti sferičnih površin leč,
ogledal, očalnih leč itd. Ti instrumenti sestoje iz podstavka s
tremi iglami (v kotih enakostraničnega trikotnika), sorazmernika
in iz mikrometrskega vijaka s tipalom. Druge vrste (optični
merilniki leč) so lahko opremljeni s številčnico za neposredni
prikaz ukrivljenosti.

(14) Etaloni, kalibrirniki za kontrolo standardov.

(15) Oprema za večdimenzionalne meritve, vključno tudi stroje za
merjenje koordinat, ki se uporabljajo za ročno in mehansko
kontrolo mer raznih komponent ali delov strojev.

(16) Stroji za središčenje, ki jih uporabljajo optiki in, ki
služijo za določanje in označevanje osi ali središča leč.

(17) Mikrometrski stroji za standardne meritve, ki temeljijo na
mikrometrskem principu. Sestoje iz pričvrščenega zadnjega dela s
kontaktnim pokazalnikom in iz nastavljivega sprednjega dela z
mikrometrskim vijakom.

(18) Aparati za merjenje ali odkrivanje tresljajev raztezanja,
udarcev ali potresov, ki se uporabljajo na strojih, mostovih,
jezovih itd.

(19) Aparati za kontrolo tekstilnih materialov, na primer:
navojna vretena za gradacijo preje (vretena osnove) za
pridobivanje določene dolžine preje ali predpreje (z regulatorjem
napetosti, s števcem in zvonce, ali pa brez njih), torziometri in
torziografi za ugotavljanje vtkanosti preje, tensiometri za
merjenje napetosti preje na tekstilnih strojih pri navijanju,
navijanju na vretena, pri snovanju itd.), instrumenti za
preizkušanje enovitosti preje tako, da prejo navijejo na boben
ali desko (običajno imajo napravo za preverjanje razmikov med
posameznimi navoji).

(20) Instrumenti in stroji za preizkušanje površinske obdelave in
za merjenje stanja površine. Pri tovrstnih strojih na mehanski
ali pnevmatski pogon poteka merjenje s pomočjo trdne kontaktne
osti ali zračnih curkov.

Pri električnih tipih se ost iz safirja ali diamanta premika po
površini, ki je predmet preizkusa, in sleherno neravnino te
površine spreminja v električni potencial. Vertikalni gibi te
osti se spreminjajo v električni potencial s pomočjo piezo-
električnega kristala, ali pa posredno tako, da ustvarjajo
različne vrednosti kondenzatorja ali induktorja. Električni
potencial se nato ojači in meri. S primerjavo meritev z
odčitavanjem rezultatov meritve izbranih standardnih površin
(majhne kovinske plošče, namenjene posebej za te namene) se dobi
stanje površine, ki se preizkuša.

(21) Stroji za preizkušanje zobnikov - na primer: stroji na
podlagi ojačenega ročičnega sistema za preizkušanje profilnih
oblik, premera oddaljenosti, razmika zobcev in kontaktov valjanja
itd. (pri navadnih in poševnih zobnikih), vodil itd. (pri
helikoidalnih in polžastih zobnikih).

(22) Instrumenti za merjenje kontrakcije gline itd. vzorčnih
kosov, ki se jemljejo iz keramičnih peči med žganjem z namenom
ugotoviti potek žganja (piroskop). Ti instrumenti so podobni
kalibrirnim šestilom, le, da so kalibrirani glede na merodajne
enote.

(23) Instrumenti za merjenje nepravilnih površin (kot sta usnje
in krzno) po fotoelektričnem postopku. (Razlika električnega toka
iz fotoelektrične celice je odvisna od tega, koliko je izenačena
osvetlitev steklene plošče, prekrite z neprozorno površino, ki se
meri.

(24) Instrumenti za merjenje premera preje po fotoelektričnem
postopku, opisanem v prejšnji točki pod (23).

(25) Instrumenti za kontinuirano merjenje in kontrolo debeline
pločevin ali trakov v valjarnah itd.

(26) Instrumenti za ultrazvočno merjenje debeline, ki omogočajo
preverjanje debeline z enostranim opazovanjem materialov.

(27) Instrumenti za odkrivanje napak, prask, razpok ali drugih
pomanjkljivosti v materialih (v palicah, ceveh, profilih itd., v
strojno izdelanih izdelkih, kot so vijaki, igle itd.). Odkrivanje
poteka ali z opazovanjem diagrama katodnih žarkov, povzročenega z
magnetnimi variacijami, ali pa z neposrednim odčitavanjem
variacij magnetne prodornosti, ki se beleži na graduirani skali.
Odkrivanje lahko poteka tudi s pomočjo ultrazvočnih valov. To
opravljajo ultrazvočni instrumenti za kontrolo zvarov. Ti
instrumenti delujejo na principu odkrivanja diskontinuitet na
zvarih, ali pa tako, da se ultrazvočni valovi ob stiku s takšnim
mestom uklonijo oziroma spremenijo smer. Pomanjkljivosti se lahko
merijo bodisi z opazovanjem uklanjanja žarkov, bodisi s pomočjo
metode echa (odmeva). Opazovanje lahko poteka na zaslonu katodne
cevi.

(28) Posebni instrumenti za kontrolo ur ali njihovih delov.

Med te instrumente so vključeni:

(i) Instrumenti za kontrolo urinih vzmeti.

(ii) Merilnike amplitude za kontrolo amplitude pri nihanju kolesa
za uravnoteženje. Svetlobni snop, katerega gibanje kolesca za
uravnotežanje prekinja, se projecira na fotoelektrično celico in
se tako izmeri amplituda.

(iii) Oscilometre za preizkušanje in kontrolo kompletnih urinih
mehanizmov. Urin mehanizem se namesti na mikrofon, tako, da vsak
udarec ure proizvede potencial, ki se ojači in prenese na dve
elektrodi. Ena med njima je opremljena z ostmi, ki nato izvajajo
snemanje tako, da perforirajo papirnati trak.

(iv) Instrumenti za končno kontrolo ur. Ti instrumenti delujejo
na istem principu kot oscilometri (snemanje bitja ure, nameščene
na mikrofon), lahko pa so tudi opremljeni s katodnim
osciloskopom.

(29) Posebni električni instrumenti za merjenje napetosti in
deformacij.

Ti instrumenti temelje na naslednjih principih:

(i) Na spremembi upornosti žice, če je izpostavljena napetosti
(napetostni manometri). Vendar pa se električni upori, znani kot
"merilniki napetosti", uvrščajo v tar. št. 85.33.

(ii) Na spremembi kapacitete med posebno konstruiranima
elektrodama.

(iii) Na električnem potencialu, proizvedenem s pomočjo kremena
ali podobnih kristalov, če so izpostavljeni pritisku.

V to skupino so vključeni tudi dinamometri, ki se uporabljajo za
merjenje navora (kompresije) ali vlečne moči hidravličnih
stiskalnic, valjarn, strojev za preizkušanje materialov itd., pa
tudi za merjenje letalskega tovora. Običajno sestoje iz
kovinskega telesa (valja, obročka), ki so izpostavljeni pritisku,
in iz merilnega aparata, graduiranega v enotah sile, ki beleži
sleherno spremembo oblike kovinskega dela dinamometra.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni dinamometri za
preizkušanje lastnosti materialov (tar. št. 90.24).

(30) Merilne celice (load cells), ki spremembe uporabljene sile
(vključno tudi maso) spreminjajo v proporcionalne spremembe
napetosti. Te spremembe napetosti se pretežno ugotavljajo z
merilnimi instrumenti, z instrumenti za kontrolo, tehtanje itd.
in se izražajo v željenih enotah.

(31) Elektronski kronografi in kronoskopi za merjenje trajnosti
nekega električnega kontakta. Sestoje iz kondenzatorja, ki se
napaja s pomočjo visokega upora ves čas trajanja kontakta.
Merjenje poteka s pomočjo voltmetra z elektronsko cevjo,
kalibrirano v časovnih enotah.

                               (B)
                  (Tarifna podštevilka 9031.40)

V to tarifno številko so vključene tudi optične vrste aparatov in
instrumentov za merjenje in kontrolo, kot so:

(1) Komparatorji (optični ali z graduirano skalo) za kontrolo mer
dela, ki naj bi se proizvajal v skladu s standardnim kosom;
gibanje tipala se povečuje s pomočjo optične naprave (na principu
obračajočega se ogledala).

(2) Mize za primerjanje zaradi kontrole raztegovanja, dolžin,
površin itd. Ti instrumenti sestoje iz mize in okvirja, drsnega
vozička in dveh montiranih mikrometrskih mikroskopov.

(3) Merilne mize za velike dele, merilniki navojev, rezil za
zobnike, vijačna vretena za stružnice, prečne gredi itd. Sestoje
iz okvirja, mize, mikroskopa za opazovanje, dveh mikrometrskih
mikroskopov in projekcijskega aparata.

(4) Interferometri, namenjeni za kontrolo ravnih površin. Temelje
na principu svetlobne interference in sestoje iz standardne
optične ravnine in leč z mikrometrskimi prekrižanimi žicami za
merjenje interferenčnih žarkov. Vendar so iz te tarifne številke
izključene standardne optične ravnine (etaloni) (tar. št. 90.01)
in interferometri za merjenje refrakcijskih indeksov-LOMNEGA
KOLIČNKA (tar. št. 90.27).

(5) Optični preizkuševalniki površin za merjenje stanja površin s
kombinacijo prizme in leč.

(6) Aparati, opremljeni z diferencialnim tipalom s hitrim
impulzom in optičnim vizorjem, ki se uporabljajo za fotografsko
beleženje in merjenje profilov ter stanja površin.

(7) Teleskopi za uglaševanje (centriranje) za kontrolo ravnosti
miz in strojnih vodil in za merjenje kovinskih konstrukcij.
Delujejo na principu kolimacije (prekrivanja linije z optično
osjo) ali na principu avtokolimacije in imajo teleskop ter
kolimator ali ogledalo.

(8) Optična ravnila za merjenje odklonov od ravnine - med drugim
so sestavljeni iz votlega ravnila s prizmo in lečo na obeh konceh
in iz mikrometrskega okularja z vgrajenim tipalom.

(9) Aparat za mikrometrsko odčitavanje za kontrolo premikov miz
obdelovalnih strojev - sestoje iz mikrometrske priprave za
odčitavanje milimetrskih razdelkov na posameznih skalah.

(10) Optični goniometri (kotomeri) za kontrolo kotov zob ali
rezil (sprednji poševni del) med ostrenjem. Sestoje ali iz
optične naprave z lečo in ogledalom in številčnico za odčitavanje
vpadnega kota, ali pa iz sistema čepov, ki tvorijo ogledali, in
nastavljivega objektiva.

(11) Fokometri (instrumenti za merjenje goriščnih razdalj), ki se
uporabljajo pri izbiri primernih očalnih leč.

Navedeni aparati in instrumenti ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki neglede na to, ali so primerni za montažo na stroje, ali
pa za te namene niso primerni.

Vendar je treba omeniti, da tarifna številka 84.66 vključuje
naprave za nastavitev delovanja obdelovalnih strojev ali orodij
na njih, vključno tudi optične naprave, ki se uporabljajo za ta
namen (na primer: "optične" razdelilne glave in "optične" krožne
plošče), ki imajo optične elemente za odčitavanje s skal pri
nastavljanju itd.

                    (II) PROJEKTORJI PROFILOV
                  (Tarifna podštevilka 9031.30)

Projektorji profilov se uporabljajo za kontrolo oblik in mer
številnih predmetov (kosov, narezanih na oblike, zobnikov,
pogonskih zobnikov za majhne mehanizme, vijakov, narezovalnikov
in vrezovalnikov navojev, rezalnikov itd.), ali pa za
preizkušanje površine. Pri večini teh projektorjev se svetloba
žarnice koncentrira v snop s pomočjo zbiralne leče, preden se
svetloba usmeri na vzorec (vzorec se namesti na podstavek).
Svetlobni snop zariše obris vzorca, ki se (po večkratnih odbojih)
končno projecira na zaslon s pomočjo kompleta prizem. Zaslon je
običajno vgrajen v projektor. Nekateri med temi projekcijskimi
aparati imajo tudi vmesni podstavek - to je podstavek, na
katerega se postavi standardni del.

                         DELI IN PRIBOR
                  (Tarifna podštevilka 9031.90)

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), vključuje ta tarifna številka tudi dele in
pribor, ki so namenjeni za uporabo s predhodno opisanimi stroji,
aparati in instrumenti, na primer: planimetrične ročice, vznožja
podstavkov in kontrolne mize za komparatorje.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 9031.49

Ta tarifna podštevilka ne vključuje samo instrumentov in aparatov
, ki omogočajo direktno pomoč ali lajšajo človeško gledanje,
ampak tudi drugi instrumenti in aparati ki delujejo skozi optične
elemente ali procese.


90.32

INSTRUMENTI IN APARATI ZA AVTOMATSKO REGULACIJO ALI KONTROLO

9032.10 - Termostati

9032.20 - Manostati (regulatorji pritiska)

 - Drugi instrumenti in aparati:

9032.81 - - hidravlični ali pnevmatski

9032.89 - - drugi

9032.90 - Deli in pribor

Skladno z Opombo 6 k temu poglavju, se v to tarifno številko
uvrščajo:

(A) Instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo pretoka,
gladine, pritiska ali drugih spremenljivih količin tekočin ali
plinov, ali pa za avtomatsko regulacijo temperature - neglede na
morebitno odvisnost njihovega delovanja od električnega fenomena,
ki se spreminja v odvisnosti od dejavnika, predvidenega za
avtomatsko regulacijo, in ki so oblikovani tako, da ta dejavnik
privedejo in vzdržujejo na določeni ravni, stabilni ne glede na
motnje, s pomočjo stalnega ali občasnega merjenja njegove
dejanske vrednosti; in

(B) Avtomatski regulatorji električnih velikosti ter instrumenti
ali aparati za avtomatsko regulacijo neelektričnih velikosti,
katerih delovanje je odvisno od električnega fenomena, ki se
spreminja glede na faktor, predviden za regulacijo, in ki so
oblikovani tako, da ta dejavnik privedejo in vzdržujejo na
določeni ravni, stabilni ne glede na motnje, s pomočjo stalnega
ali občasnega merjenja njegove dejanske vrednosti.

       (I) INSTRUMENTI IN APARATI ZA AVTOMATSKO REGULACIJO
       PRETOKA, GLADINE, PRITISKA ALI DRUGIH SPREMENLJIVIH
       VELIKOSTI TEKOČIN ALI PLINOV, ALI PA ZA AVTOMATSKO
                     REGULACIJO TEMPERATURE

Aparati za avtomatsko regulacijo tekočin ali plinov in aparati za
avtomatsko regulacijo temperature predstavljajo del sistema za
avtomatsko regulacijo in sestoje iz naslednjih naprav:

(A) Iz naprave za merjenje spremenljive velikosti, katero je
potrebno kontrolirati (pritisk ali gladina v rezervoarju,
temperatura prostora itd.). V nekaterih primerih je lahko namesto
merilne naprave uporabljena preprosta naprava, ki je občutljiva
na spremembo značilnosti (kovinska ali bimetalna palica, komora
in mehovi s tekočino, ki se širi, plovec itd.).

(B) Iz kontrolne naprave, ki primerja merjeno vrednost z željeno
in, ki poganja napravo, opisano v naslednji točki (C).

(C) Naprava za poganjanje, ustavljanje ali delovanje.

Nekateri med instrumenti in aparati nimajo vgrajenih naprav, ki
primerjajo merjeno vrednost z željeno vrednostjo. Te naprave se
sprožajo neposredno s stikalom, potem ko je dosežena poprej
določena vrednost.

Aparat za avtomatsko regulacijo tekočin, plinov ali temperature,
sestoji (v smislu Opombe 6 (a) k temu poglavju) iz vseh treh
naprav, ki tvorijo eno celoto, vendar predstavljajo (skladno z
Opombo 3 k temu poglavju) funkcionalno celoto.

Instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo pretoka, gladine,
pritiska in drugih spremenljivih velikosti ali aparati za
avtomatsko regulacijo temperature, so povezani z aparatom, ki
izpolnjuje ukaze (s črpalkami, kompresorji, ventili, gorilcem v
peči itd.) in, ki spravi spremenljivo vrednost (na primer:
tekočino, merjeno v rezervoarjih, ali temperaturo, merjeno v
prostoru) na predpisano vrednost, ali pa (kot je primer pri
varnostnih sistemih) ustavlja delovanje kontroliranega stroja ali
aparata. Ta naprava, s katero se pravzaprav preko mehanskega,
hidravličnega, pnevmatskega ali električnega ukaza krmili na
daljavo, se uvršča v ustrezno tarifno številko (črpalka ali
kompresor v tar. št. 84.13 ali 84.14, ventil v tar. št. 84.81
itd.).

Če so aparati za avtomatsko regulacijo kombinirani z napravo, ki
izpolnjuje ukaze, se celota uvršča skladno s Temeljnim pravilom
1, ali s Temeljnim pravilom 3(b) (glej del (III) splošnih določil
komentarja k Oddelku XVI in komentar k tar. št. 84.81).

V to skupino so vključeni:

(A) Kontrolorji in regulatorji pritiska, imenovani tudi
manostati. Sestoje iz naprave, občutljive na pritisk, iz
kontrolne naprave, ki primerja (na primer: s pomočjo nastavljive
vzmeti) pritisk, katero je potrebno kontrolirati, z željenim
pritiskom, in iz električnega kontakta ali majhnega ventila, ki
poganja servo- vezje.

Ti aparati se lahko uporabljajo na primer: za kontrolo motorne
črpalke ali kompresorja, ki napaja rezervoar pod pritiskom ali ki
poganjajo pnevmatske pozicionirne ventile, ali pa za kontrolo
ventilov za regulacijo pretoka, pritiska itd. tekočin ali plinov.

Ti regulatorji pritiska se razlikujejo od reducirnih ventilov
(katere včasih imenujejo "regulatorji pritiska") iz tar. št.
84.81.

(B) Regulatorji in kontrolorji gladine za avtomatsko kontrolo
gladine

Pri kontrolorjih gladine s plovcem deluje plovec na opno ali na
magnetno ali drugo napravo, ki poganja električno stikalo.
Slednji vklaplja ali izklaplja črpalko, ventil itd.

Pri sistemu z elektrodo se tekočina stika z zemljo in tvori del
električni tokokroga. En pol transformatorja je prav tako
ozemljen. Ko gladina tekočine pride v stik z elektrodo, se
tokokrog sklene in rele prične delovati.

(C) Regulatorji vlažnosti, imenovani včasih tudi vlagostati
(humidostati), so instrumenti za avtomatsko regulacijo ali
kontrolo vlažnosti v parnih komorah, pečeh, delavnicah,
skladiščih itd.

Njihovo delovanje je odvisno od dolžine svežnja dlake ali
kakšnega drugega elementa, občutljivega na vlago. Takšni elementi
običajno, poganjajo signalno napravo, ali pa krmilijo aparat, ki
lahko ugotovljeno stopnjo vlažnosti spremeni (na primer: ventil
za dovod pare, vlažilna naprava ali naprava za ostranjevanje
vlage, ventilator itd.).

(D) Termostati se uporabljajo za avtomatsko kontrolo temperature.

Osnovne komponente termostatov so:

(1)  Element, občutljiv na temperaturne spremembe. Njegovo
delovanje je lahko odvisno:

(a) od spremembe oblike bimetalnega traku (ravna oblika, oblika
črke "U" ali oblika spirale itd.),

(b) od pritiska pare ali tekočine,

(c) od raztezanja tekočine ali kovinske palice in

(d) od električnega upora ali termoelementa.

Pri termostatih z bimetalnim trakom je trak pritrjen znotraj
potopne cevi ali v ohišju, pri termostatih s kovinsko palico pa
je v potopni cevi pritrjena palica. Pri vrstah termostatov na
parni pritisk ali na pritisk tekočine lahko občutljivi element
sestoji iz nabrane opne s tekočino, ali pa iz sistema z
diafragmo, kapilarno cevjo in hruškastim plaščem ali cevastim
kolenom.

(2)  Boben, kolut ali druga naprava za vzpostavljanje željene
temperature.

(3)  Naprava za vklapljanje ali ukazovanje, ki sestoji (odvisno
od tipa uporabljenega prenosa - mehanski, servofluidni,
električni prenos) iz skupine ročic, vzmeti itd., iz ventila ali
iz električnega stikala. Ta naprava sproži signal ali napravo (s
pomočjo daljinskega krmiljenja), kot je na primer: ventil za
vsesavanje pare ali vroče vode, kotlovni gorilec, klimatska
naprava, ventilator itd., ki uravnava temperaturo.

Termostati se uporabljajo predvsem za kontrolo temperature v
hišah ali drugih stavbah, v pečeh, kotlih, vodnih grelcih,
hladilniških instalacijah, dimnikih ali vodih za gorivo, v parnih
aparatih in v drugi industrijski in laboratorijski opremi.

(E)  Regulatorji temperature za nastavitev in vzdrževanje vnaprej
nastavljenih temperatur pri električnih grelnih napravah (pri
štedilnikih, bojlerjih, roštiljih, avtomatih za kavo itd.).
Sestoje iz bimetalnega traku, ki se pod vplivom toplote iz upora
zvije in v tokokrogu aktivira stikalo, ki prekinja in vzpostavlja
električni tokokrog.

Časovna obdobja "VKLJUČENO" in "IZKLJUČENO", skladno s tem pa
tudi temperatura naprave, ki se ogreva, se določajo z ročno
nastavitvijo kontrolne številčnice. položaj "FULL" (MAKSIMUM)
označuje, da bimetalni sklop miruje, kar omogoča, da (vsaj v
začetni fazi ogrevanja) grelni element neprekinjeno deluje.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) "termostatične" ali "termostatske" posode, omare itd., v
katerih se vzdržuje stalna temperatura s pomočjo termostata. Te
posode se uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke, in

(b)  termostatsko kontrolirani ventili (tar. št. 84.81).

(F) Regulatorji zračnega toka v pečeh, ki se uporabljajo na
primer: pri napravah za centralno ogrevanje, za avtomatsko
kontrolo vstopa zraka s pomočjo temperature, pritiska itd.

      (II) AVTOMATSKI REGULATORJI ELEKTRIČNIH VELIKOSTI IN
        INSTRUMENTI ALI APARATI ZA AVTOMATSKO REGULACIJO
      NEELEKTRIČNIH VELIKOSTI, KATERIH DELOVANJE JE ODVISNO
       OD ELEKTRIČNEGA FENOMENA, KI SE SPREMINJA GLEDE NA
                  FAKTOR, PREDVIDEN ZA KONTROLO

Avtomatski regulatorji iz te tarifne številke so namenjeni za
uporabo v sistemih za popolno avtomatsko kontrolo. Konstruirani
so tako, da neko električno ali neelektrično velikost spravijo na
določeno vrednost in, da jo na njej tudi vzdržujejo kot vrednost,
ki je stabilna proti kakršnimkoli motnjam, to dosegajo tako, da
nepretrgoma merijo njeno dejansko vrednost.

Ti sistemi sestoje iz naslednjih naprav:

(A) Iz merilne naprave (naprava za "senzibilnost" (občutljivost),
pretvornik, upor - sonda, termoelement itd.), ki ugotavlja
dejansko vrednost spremenljivega pojava, katero je potrebno
kontrolirati, in jo pretvarja v proporcionalni električni signal.

(B) Iz električne kontrolne naprave, ki primerja merjeno vrednost
z željeno in, ki daje signal (običajno v obliki moduliranega
električnega toka toka).

(C) Iz električne naprave za pogon, ustavitev ali ukazovanje
(običajno so to kontakti, stikala ali tokokrogovna stikala,
preusmerniška stikala, včasih pa tudi relejna stikala), ki
električni tok spravi v "akcijsko" (delovno) napravo, skladno
signalom, prejetim od kontrolne naprave.

Avtomatski regulator sestoji (glede na smisel Opombe 6(b) k temu
poglavju) iz naprav, opisanih v predhodnih točkah (A), (B) in
(C), neglede na to, ali so sestavljene v eno celoto, ali pa
izdelani v smislu funkcionalne celote (skladno z Opombo 3 k temu
poglavju).

Če avtomatski regulatorji ne izpolnjujejo pravkar podane
opredelitve, se uvrščajo takole:

(1) Električne merilne naprave se uvrščajo v tarifne številke
90.25, 90.26 ali 90.30.

(2) Električne kontrolne naprave je treba uvrstiti v to tarifno
številko kot nekompletne instrumente in aparate za avtomatsko
kontrolo.

(3) Naprave za vklop, ustavitev ali ukazovanje se v splošnem
uvrščajo v tarifno številko 85.36 (stikala, releji itd.).

Avtomatski regulatorji so povezani z električno, pnevmatsko ali
hidravlično "akcijsko" napravo, ki kontrolirano spremenljivo
vrednost spravi spet na željeno vrednost. Ta naprava za akcijo
(akutator) je lahko v obliki vpenjal, ki nastavljajo razdaljo med
elektrodami obločne peči, motornega ventila, ki kontrolira dotok
vode ali pare v kotel, v peč, v stroj za pulpiranje itd.

Naprave za "akcijo" se uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke
(nastavljiva dvigala v tar. št. 84.25, motorni ali magnetni
(selenoidni) ventili v tar.št. 84.81, elektromagnetni pozicioner
v tar. št. 85.05 itd.). Če so avtomatski regulatorji in
"akcijske" naprave sestavljeni v celoto, poteka uvrščanje po
Temeljnim pravilu 1, ali po Temeljnim pravilu 3(b), (glej del
(III) splošnih določil komentarja k Oddelku XVI in komentarja k
tar. št. 84.81).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) avtomatske varovalke, ki so v istem ohišju kombinirane z
regulatorjem napetosti ali s tokovnim regulatorjem in, ki se
uporabljajo v motorjih z notranjim izgorevanjem (tar.št. 85.11),
in

(b) "nastavljivi kontrolerji" iz tar. št. 85.37.

                         DELI IN PRIBOR

Skladno z določili Opomb 1 in 2 k temu poglavju (glej splošna
določila komentarja), se deli in pribor aparatov in naprav iz te
tarifne številke prav tako uvrščajo v to tarifno številko.


90.33

DELI IN PRIBOR (KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU V
TEM POGLAVJU) ZA STROJE, NAPRAVE, INSTRUMENTE ALI APARATE IZ 90.
POGLAVJA

Ta tarifna številka vključuje vse dele in pribor strojev, naprav,
instrumentov in aparatov iz tega poglavja, razen:

(1) Delov in pribora, navedenih v Opombi 1 k temu poglavju, na
primer:

(a) optično neobdelanih optičnih elementov iz stekla (70.
Poglavje),

(b) izdelkov, ki se uporabljajo v strojih, napravah, instrumentih
ali aparatih in, ki so iz gume, razen iz trde gume (na primer:
gumijasti čepi, podstavki in podobno) (tar. št. 40.16), iz usnja
ali umetnega usnja (na primer: usnjene opne plinskega števca)
(tar. št. 42.04) ali iz tekstilnega materiala (tar. št. 59.11) in

(c) kovinskih delov za splošno uporabo, opredeljenih v Opombi 2 k
Oddelku XV (Oddelek XV) in podobnega blaga iz plastičnih mas (39.
Poglavje),

(2) Delov in pribora, zajetih v Opombi 2(a) k temu poglavju, ki
kot taki predstavljajo stroje, naprave, instrumente ali aparate
iz katerekoli posamezne tarifne številke 90. Poglavja ali iz 84.,
85. ali 91. Poglavja (razen tistih, navedenih v tarifna številkah
84.85, 85.48 ali 90.33 pod "drugo"). Glede na to se morajo
posebej dobavljeni tovrstni izdelki uvrstiti v svoje ustrezne
tarifne številke.

Primeri takšnih izdelkov so naslednji:

(a) vakuumske črpalke (tar. št. 84.14),

-pipe ali ventili (tar. št. 84.81),

- zobniki (tar. št. 84.83),

(b) električni motorji (tar. št. 85.01),

- transformatorji (tar. št. 85.04),

- trajni magneti in elektromegnati (tar. št. 85.05),

- primarne celice (tar. št. 85.06),

- audiofrekvenčni električni ojačevalci (tar. št. 85.18),

- kondenzatorji iz tar. št. 85.32,

- upori (tar. št. 85.33),

- releji (tar. št. 85.36),

- elektronke (tar. št. 85.40),

- fotocelice iz tar. št. 85.41,

- visokofrekvenčni in srednjefrekvenčni ojačevalci (tar. št.
85.43),

(c) optični elementi iz tar. št. 90.01 ali 90.02,

(d) fotografski aparati (tar. št. 90.06), termometri in
higrometri (tar. št. 90.25) in

(e) mehanizmi za ure (tar. št. 91.08 ali 91.09).

(3) Deli in pribor, ki se uporabljajo izključno ali pretežno z
določeno vrsto strojev, naprav, aparatov ali instrumentov, ali pa
z določenim številom strojev, naprav, instrumentov ali aparatvo
iz iste tarifne številke tega poglavja. Upoštevajoč Opombo 2(b)
se uvrščajo v isto tarifno številko kot ustrezni stroji, naprave,
instrumenti ali aparati.


                          91. POGLAVJE

                       URE IN NJIHOVI DELI

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) stekla in uteži za ure (uvrščajo se glede na material);

(b) verižice za ure (tar. št. 71.13 in 71.17);

(c) deli za splošno uporabo, definirani v opombi 2 k XV. oddelku,
iz navadnih kovin (XV. oddelek), ali podobni izdelki iz
plastičnih mas (39. poglavje) ali iz plemenitih kovin ali iz
kovine, platirane s plemenito kovino (v glavnem tar. št. 71.15);
vzmeti za ure pa se uvrščajo kot deli ur (tar. št. 91.14);

(d) kroglice za ležaje (tar. št. 73.26 ali 84.82);

(e) izdelki iz tar. št. 84.12, izdelani tako, da delujejo brez
zapornega mehanizma;

(f) kroglični ležaji (tar. št. 84.82);

(g) izdelki iz 85. poglavja, ki še niso sestavljeni med seboj ali
z drugimi komponentami v urne mehanizme ali druge izdelke, ki so
izključno ali v glavnem primerni za dele takih mehanizmov (85.
poglavje).

2. Tar. št. 91.01 obsega samo osebne ure z ohišjem, ki je v
celoti iz plemenite kovine ali iz kovine, platirane s plemenito
kovino, ali iz teh materialov, kombiniranih z naravnimi ali
kultiviranimi biseri ali dragimi ali poldragimi kamni (naravnimi,
sintetičnimi ali rekonstruiranimi), iz tar. št. 71.01 do 71.04.
Osebne ure v škatli iz navadne kovine z vdelano plemenito kovino
se uvrščajo v tar. št. 91.02.

3. V tem poglavju so z izrazom "mehanizmi za osebne ure" mišljene
naprave, ki se regulirajo z nihajočim koleščkom in spiralno
vzmetjo, kremenovim kristalom ali kakršnim koli drugim sistemom,
ki lahko določa časovne intervale, s kazalnikom ali mehaničnim
sistemom, v katerega se lahko vgradi mehanični kazalnik. Taki
mehanizmi ne smejo biti debelejši od 12 mm, njihova širina,
dolžina ali premer pa ne smejo biti večji od 50 mm.

4. Mehanizmi in drugi deli, primerni za uporabo v urah in drugih
proizvodih (npr. preciznih instrumentih), se uvrščajo v to
poglavje, razen proizvodov, izključenih z opombo 1 k temu
poglavju.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje nekatere aparate, ki so konstruirani
pretežno za merjenje časa, ali pa za opravljanje kakšne operacije
v določenem času. To so naprave za merjenje časa, ki so primerni,
da jih nosi oseba (ure in štoperice) in drugi aparati za merjenje
časa (navadne ure, ure z mehanizmom za navadne ure, budilke,
ladijski kronometri, ure za motorna vozila itd.), kot tudi
aparati za beleženje časa, merilni instrumenti časovnih
intervalov in časovna stikala - praviloma to poglavje vključuje
tudi dele teh izdelkov.

Izdelki iz tega poglavja so lahko iz kakršnegakoli materiala
(tudi iz plemenitih kovin) in so lahko dekorirani ali okrašeni z
naravnimi ali kultiviranimi biseri, ali pa z naravnim,
sintetičnim ali rekonstruiranim dragim ali poldragim kamenjem
(glej komentar k tarifna številkama 91.11 in 91.12).

Uvrščanje ur, kombiniranih s kakšnim drugim izdelkom (na primer:
kot del pohištva, svetilk, črnilnika s podstavkom, obtežilnika za
papir, pisalnih blokov, namizne tobačnice, cigaretnega vžigalnika
ali vžigalnika za cigare, ročne torbice, podernice, tobačnice,
patentnega svinčnika, palice itd.) določajo Temeljna pravila za
uporabo Nomenklature.

Ure z vgrajeno razsvetljavo ostanejo uvrščene v tem poglavju.

Razen izključitev, navedenih v komentarjih k posameznim tarifna
številkam, so iz tega poglavja izključeni še:

(a) sončne in peščene ure (uvrščajo se po materialu, iz katerega
so izdelane),

(b) glasbeni avtomati (mehanske ptice pevke in podobno) in
glasbene skrinje brez številčnice (tar. št. 92.08),

(c) ure - otroške igrače, pa tudi pribor za Božične ali novoletne
jelke v obliki ure brez urinega mehanizma (tar. št. 95.03 ali
95.05),

(d) avtomati in drugi premični predmeti, ki se uporabljajo za
okraševanje in aranžma izložbenih oken (tar. št. 96.18) in

(e) umetnostni, kolekcionarski predmeti in starine (97.
Poglavje).

Ure so narejene iz dveh glavnih delov: mehanizma in ohišja.

Mehanski mehanizmi za osebne ure sestoje iz naslednjih delov:

(1) Iz ohišja ali okvirja, ki običajno sestoji iz plošče in
mostov. Plošča, na kateri so mostovi pritrjeni z vijaki in
zagozdami, tvori nosilec mehanizma. Nekatera ohišja ali okvirji
imajo poleg mostov in plošče še eno ali več dodatnih plošč
(imenovanih na primer: plošče številčnice, pokrov zadnje plošče),
katerih namen je držati določene dele mehanizma (menjalniški
sklop, alarmni sistem itd.) na pravem mestu.

(2) Iz naprave za pogon urinega mehanizma, ki običajno sestoji iz
uteži ali vzmeti. Vir energije je lahko tudi električni tok ali
spremembe temperature ali atmosferskega pritiska.

(3) Zobniški prenosnik - sistem zobnikov, ki povezujejo pogonsko
napravo z zaporo in tako omogoča merjenje časa.

(4) Menjalniški sklop - zaporedje delov, ki premikanje minutnega
kazalca prenašajo na urin kazalec. Pri urinih mehanizmih s
številčnico se ta sistem praviloma nahaja med številčnico in
ploščo.

(5) Zapora (zaviralni mehanizme). Ta oskrbuje nihalo ali
uravnotežno kolo in spiralno vzmet s potrebno energijo in
zagotavlja kontrolo delovanja zobniškega prenosnika.
Najobičajnejše vrste zapore so: zapora s kotvo ali ročico, zapora
z osnikom, zapora valjčnega tipa ali zapornega tipa.

(6) Naprava za reguliranje, ki uravnava gibanje, katerega
proizvaja pogonski mehanizem. Sestoji iz nihala, uravnotežnega
kolesca s spiralno vzmetjo, iz glasbenih vilic, iz
piezoelektričnega kristala ali iz kakršnegakoli drugega sistema,
ki lahko določa časovne intervale.

(7) Mehanizem za navijanje in nastavitev kazalcev (deluje na
pritisk na ključ, z izvlekanjem ključa, ali pa s pomočjo dvokrake
ročice).

Sestavljen urin mehanizem se skupaj s številčnico in kazalci
namesti v ohišje.

Uravnotežni kolešček, deli zapore in deli zobniškega prenosnika
so fino nameščeni v ležiščih. Pri bolj cenenih vrstah ur so
nameščeni neposredno v kovinske plošče in mostove, pri boljših
instrumentih pa so ležišča opremljena z ležiščnimi kamni (zaradi
manjšega trenja).

Ure so lahko opremljene z napravami za tipkanje, z alarmnimi
mehanizmi ali z melodičnimi napravami. Vsaka od teh naprav terja
svoj pogon.

Mehanske ure se lahko navijajo z roko, s pomočjo elektrike, ali
pa avtomatsko.

Aparati iz tega poglavja so lahko električni (vključno
elektronski).

Na primer:

(A) Ure na suho baterijo ali akumulator z majhno delovno rezervo
(običajno le nekaj minut). Te ure imajo klasični uravnotežni
kolešček, ki je kombiniran s spiralno vzmetjo ali nihalom,
elektromagnet pa občasno navije pogonsko vzmet.

(B) Ure, povezani v električni tokokrog, z veliko delovno rezervo
(nekaj ur). Tudi te ure so opremljene z običajnim uravnotežnim
kolesščkom s spiralno vzmetjo ali z nihalom, električni motor
(sinhroni, indukcijski itd.) pa občasno navije pogonsko vzmet ali
dvigne utež.

(C) Ure z nihalom, ki delujejo s pomočjo suhe baterije,
akumulatorja ali električnega omrežja. Gibanje nihala vzdržuje
elektromagnetna naprava.

(D) Ure, katere poganja suha baterija ali akumulator z napravo za
regulacijo (glasbena vilica, piezo-električni kremenov kristal
itd.), katere nihanje vzdržuje elektronsko vezje.

(E) Ure s sinhronim motorjem. Te ure so povezane z električnim
tokom nadzorovane frekvence in zaradi tega sestoje samo iz
motorja in zobniškega prenosa (nimajo kontrolne naprave).

Naprave električnih ur so podrobneje obdelane v komentarju k
tarifni številki 91.05.

Nekatere električne ure so opremljene z napravami, ki jih
nastavijo na točen čas s pomočjo radijskega signala.

Merjenje mer mehanizmov za ročne ure, ki so opredeljeni v Opombi
3 k temu poglavju, poteka na naslednji način:

(a) Merjenje debeline.

Debelina urinega mehanizma je razdalja med zunanjo ravnino
nosilca številčnice (ali vidne površine prikazovalnika -
displeja, če je le-ta vgrajen v urin mehanizem) in skrajno
nasprotno zunanjo ravnino, pri čemer ne štejejo vijaki, matice in
drugi pritrjeni deli, ki štrlijo iz te ravnine.

(b) Merjenje širine, dolžine ali premera.

Praviloma se mora širino, dolžino ali premer (ki se merijo s
pomočjo simetričnih osi) meriti neupoštevajoč osovinice in
kronice za navijanje.


91.01

ROČNE, ŽEPNE IN DRUGE OSEBNE URE, VKLJUČNO ŠTOPARICE, Z OHIŠJEM
IZ PLEMENITE KOVINE ALI KOVINE, PLATIRANE S PLEMENITO KOVINO

 - Ročne elektične ure, s štoparico ali brez nje:

9101.11 - - samo z mehaničnim kazalnikom

9101.12 - - samo z optično-elektronskim kazalnikom

9101.19 - - druge

 - Druge ročne ure, s štoparico ali brez nje:

9101.21 - - z avtomatskim navijanjem

9101.29 - - druge

 - Druge:

9101.91 - - elektične

9101.99 - - druge

Komentar k tarifni številki 91.02 se uporablja mutatis mutandis
tudi na to tarifno številko. Skladno z Opombo 2 k temu poglavju,
morajo imeti ure iz te tarifne številke ohišje, ki je v celoti iz
plemenite kovine ali iz kovine, platirane s plemenito kovino.
Lahko so okrašene z dragim ali poldragim kamenjem, ali pa z
naravnimi ali umetnimi biseri. Imajo lahko tudi pokrov ali
zapestnico iz plemenite kovine (z dragim ali poldragim kamenjem
ali brez njega).

Skladno z Opombo 7 k 71. Poglavju, označuje izraz "kovina,
platirana s plemenito kovino" material, izdelan na kovinski
podlagi, na katero je z ene ali več strani pritrjena plast
plemenite kovine s spajkanjem ali trdim spajkanjem, varjenjem,
vročim valjanjem ali s podobnim mehanskim postopkom.

Vendar pa se ure z ohišjem iz plemenite kovine ali iz kovine,
platirane s plemenito kovino, ki imajo jekleno dno, uvrščajo v
tarifno številko 91.02 kot ure z ohišjem iz navadne kovine z
vstavljeno plemenito kovino.


91.02

ROČNE, ŽEPNE IN DRUGE OSEBNE URE, VKLJUČNO ŠTOPARICE, RAZEN
TISTIH, KI SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 91.01

 - Ročne električne ure, s štoparico ali brez nje:

9102.11 - - samo z mehaničnim kazalnikom

9102.12 - - samo z optično-elektronskim kazalnikom

9102.19 - - druge

 - Druge ročne ure, z vgrajeno štoparico ali brez nje:

9102.21 - - z avtomatskim navijanjem

9102.29 - - druge

 - Druge:

9102.91 - - električne

9102.99 - - druge

Ta tarifna številka vključuje mehanske in električne (večinoma
elektronske) naprave za merjenje časa, skupaj z ohišjem in
mehanizmom, ki so primerne, da se jih nosi na roki ali v žepu.
Konstruirane so tako, da delujejo v vseh položajih in, da kažejo
čas ali časovne intervale. V to tarifno številko se uvrščajo
neglede na debelino urinega mehanizma. Med te ure so vključene
ročne ure, žepne ure, ure, ki se nosijo v torbici, ure, ki so
vgrajene v broške, prstane itd.

Vendar pa za ure ne morejo šteti drugi aparati za merjenje časa z
vgrajenim podstavkom, pa naj bodo še tako enostavne.

V to tarifno številko se ne uvrščajo le ure s preprostim urinim
mehanizmom, temveč tudi zapleteni sistemi, ki imajo poleg
elementov, ki kažejo ure, minute in sekunde, vgrajene še dodatne
elemente, kot so na primer: kronografske ure, žepne in ročne ure
z budilko, ure z napravo za bitje (polnih ure, polovic ur,
četrtin ur), avtomatske ure, ure s koledarjem in ure, ki kažejo
tudi pogonsko rezervo.

V to tarifno številko so vključene tudi luksuzne ure in ure v
posebni izvedbi, kot so: vododržne ure, ure, odporne proti
udarcem, antimagnetne ure; osemdnevne ure (ki se navijajo vsakih
osem dni); ure, ki se navijajo same, ure s svetlečimi
številčnicami in kazalci; ure z velikim sekundnikom ali s posebno
številčnico; ure brez kazalcev; športne ure (na primer:
potapljaške ure z vgrajenim globinomerom), ure za slepe
(Braillove ure).

Kronometrske ure so zelo natančne ure, ki so preizkušene v
različnih položajih in pri različnih temperaturah. V to skupino
so vključene tudi mornarske - žepne kronometrske ure, ne pa tudi
ladijski kronometri in podobno (tar. št. 91.05).

Kronografske ure ne kažejo le dnevni čas, temveč se lahko
uporabijo tudi za merjenje razmeroma kratkih časovnih oddobij.
Kronometrske ure s kazalci imajo poleg običajnih treh kazalcev
(za ure, minute in sekunde) še dva dodatna kazalca - osrednji
sekundnik, ki v eni minuti napravi cel krog in, ki se lahko s
pritiskom na gumb sproži, ustavi ali vrne na ničlo, drugi dodatni
kazalec pa je kazalec, ki registrira delovanje sekundnika v
minutah. Nekatere kronografske ure imajo tudi druge sekundnike.

Ta tarifna številka vključuje tudi štoparice. Štoparice s kazalci
se od kronografskih ur razlikujejo po tem, da nimajo običajnih
urnih, minutnih in sekundnih kazalcev, temveč samo osrednji
sekundnik (z nadaljnjimi dodatnimi sekundniki ali brez njih) in
minutni kazalec. Vendar pa imajo elektronske štoparice pogosto
tudi dodatno napravo za prikaz dnevnega časa.

Kronografske ure in štoparice lahko kažejo petine, desetine,
stotinke in tisočinke sekund. Včasih so opremljene s posebno
napravo, ki omogoča, da se lahko hitrost tekača, motornih vozil,
zvoka itd., bitje bolnikovega srca, učinek strojev itd. ugotovijo
brez računanja. Imajo lahko tudi naprave za beleženje časa.

Pasovi in zapestnice za ročne ure, ki se dobavljajo skupaj z
urami (povezani ali nepovezani), se uvrščajo v to tarifno
številko.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki, če se
dobavljajo posebej:

- ohišja za ročne ure in njihovi deli (tar. št. 91.11),

- urini mehanizmi (tar. št. 91.08 ali 91.10),

- pasovi in zapestnice za ročne ure (tar. št. 91.13) in

- deli urinih mehanizmov (pretežno tar. št. 91.10 ali 91.14).

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) pedometrov (števce korakov) (tar. št. 90.29),

(b) ure z mehanizmom za osebne ure (tar. št. 91.03) in

(c) ure za instrumentne plošče in ure podobne vrste za vozila,
letala, vesoljske ladje ali plovila (tar. št. 91.04).


91.03

URE Z MEHANIZMOM ZA OSEBNE URE, RAZEN UR IZ TAR.ŠT. 91.04

9103.10 - Električne

9103.90 - Druge

Ta tarifna številka vključuje ure (vključno budilke, vendar
izljučuje ure iz tar. št. 91.04) , pod pogojem, da so opremljene
z mehanizmi za osebne ure in, da so konstruirane za prikaz
dnevnega časa. Skladno z Opombo 3 k temu poglavju, označuje izraz
"mehanizmi za osebne ure" v tej tarifni številki naprave,
regulirane s kolescem, kremenovim kristalom ali katerimkoli
drugim sistemom, ki lahko določa časovne intervale, s
pokazateljem ali s sistemom, na katerega je možno vgraditi
pogazalnik.

Takšni urini mehanizmi:

- ne smejo biti debelejši od 12 mm,

- njihova širina, dolžina in premer pa ne smejo presegati 50 mm.

Vendar je treba poudariti, da so iz te tarifne številke
izključeni:

(a) ure in instrumentne plošče ter ure podobnih vrst za vozila,
letala, vesoljske ladje ali plovila (tar. št. 91.04), neglede na
vrsto in debelino urinega mehanizma, in

(b) ure (vključno budilke), ki ne ustrezajo pogojem, naštetim v
prvem odstavku, na primer: ure z nihalom, ure z drugimi
regulacijskimi sistemi, ki lahko določajo časovne intervale,
debeli več kot 12 mm in katerih širina, dolžina in premer
presegajo 50 mm, ter ure z urinim mehanizmom brez regulacijskega
sistema (na primer: ure, ki delujejo s pomočjo sinhronega
motorja). Te ure se uvrščajo v tar. št. 91.05.

Budilke so opremljene z udarnim mehanizmom (kot gong običajno
služi ohišje ure), ki se nastavi na določeni dnevni čas, ki se
vnaprej določi s pomočjo posebnega kazalca. Včasih je namesto
udarnega mehanizma glasbeni mehanizem.

Pod pogojem, da imajo mehanizme za osebne ure, se v to tarifno
številko med drugim uvrščajo naslednje vrste ur:

(i) Ure za gospodinjstva in pisarne (vključno budilke) na
nogicah, podstavku itd.

(ii) Potovalne ure s škatlo.

(iii) Ure s koledarjem.

(iv) Osemdnevne ure.

(v) Ure, ki bijejo ure.

(vi) Ure s svetlečimi številkami in kazalci.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki, če se
dobavljajo posebej:

- urini mehanizmi (tar. št. 91.08 ali 91.10),

- ohišja za ure (tar. št. 91.12) in

- deli urinih mehanizmov (pretežno tar. št. 91.10 ali 91.14).


91.04

URE ZA INSTRUMENTNE PLOŠČE IN URE PODOBNEGA TIPA ZA VOZILA,
LETALA, VESOLJSKA VOZILA ALI PLOVILA

Ta tarifna številka vključuje ure, kompletne z ohišjem in urinim
mehanizmom, ki so konstruirane posebej za vgradnjo v instrumentne
plošče, krmilne sisteme (volane), v vzvratna ogledala itd., v
vozila, letala, vesoljska vozila ali plovila - neglede na vrsto
in debelino urinega mehanizma. Običajno so električne (večinoma
elektronske) ure, ure, ki se navijajo same, ali pa mehanske ure.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi kronografi za vozila, ki
imajo razen običajnih kazalcev še kronografski kazalec, kazalec
za beleženje minut in števec, ki šteje čas delovanja vozila.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki, če se
dobavljajo posebej:

- urini mehanizmi (tar. št. 91.08 ali 91.10),

- ohišja za ure (tar. št. 91.12) in

- deli urinih mehanizmov (pretežno tar. št. 91.10 ali 91.14).


91.05

DRUGE URE

 - Budilke:

9105.11 - - električne

9105.19 - - druge

 - Stenske ure:

9105.21 - - električne

9105.29 - - druge

 - Druge:

9105.91 - - električne

9105.99 - - druge

Ta tarifna številka vključuje naprave za prikaz časa, ki niso
uvrščene drugam v temu poglavju in, ki so konstruirane za prikaz
dnevnega časa. Zaradi tega morajo imeti drugačne urine mehanizme
od urinih mehanizmov za osebne ure. Ure in budilke z urinim
mehanizmom za osebne ure (kot je opredeljen v Opombi 3 k temu
poglavju) so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 91.03).

Ure, ki so uvrščene v to tarifno številko, lahko delujejo s
pomočjo uteži, vzmeti, lahko so električne ali elektronske.
Pretežno se regulirajo s pomočjo nihala, uravnotežnega koleščka,
glasbenih vilic ali piezoelektzričnega kremenovega kristala.
Pogosto so opremljene z mehanizmom za bitje ur, polovic ur,
četrtin ur, ki delujejo z zvoncem, gongom ali tonskim mehanizmom,
sestavljenim iz več gongov.

Skladno z navedenimi pogoji, se v to tarifno številko uvrščajo:
javne ure, ure za delavnice, gospodinjstva itd.; periodične ure,
posebne luksuzne ure (Neuchatelske ure, Pariške ure, ure s
kukavico, ure z Westministrsko melodijo itd.); ure - "marionete",
ure na kovanec, astronomske in observatorijske ure; ure, ki se
navijajo same (na primer: zaradi spremembe temperature ali
zračnega pritiska); budilke; ure z osrednjim sekundnikom;
elektronske ure; ure s piezo-električnim kremenovim kristalom
itd.

Ta tarifna številka vključuje tudi ure za električne urne
sisteme, ki se uporabljajo v mestih, v tovarnah, telefonskih
centralah, na postajah, letališčih, v bankah, hotelih, šolah,
bolnicah itd. Ti sistemi sestoje iz precizno regulirane primarne
ure in iz sekundarnih ur, katere na daljavo krmili primarna ura.

Primarna ura (Master clock) ima običajno mehanski ali električni
urin mehanizem, pa tudi kontaktno napravo za pošiljanje pogonskih
impulzov v sekundarne ure.

Sekundarne ure, ki kažejo ure in minute, sprejemajo pogonske
impulze od primarne ure na koncu vsake minute ali pa vsake pol
minute. Imajo elektromagnet z vrtilno ali nihajno kotvo, ki
poganja zobniški prenosnik in menjalniški sklop. Vsak impulz
primarne ure premakne minutni kazalec za eno ali pol minute.
Zobniški prenosnik lahko tudi poganja vzmet, ki se navija
električno ali neposredno preko elektromotorja. Sekundarne ure,
ki kažejo sekunde, so (razen z minutnim kazalcem) opremljeni še z
osrednjim sekundnikom. V tem primeru mora primarna ura imeti
(poleg kontakta za minute) še posebno napravo, ki oddaja impulze
vsako sekundo. Vendar je treba poudariti, da so iz te tarifne
številke izključene sekundarne ure, ki imajo samo minutne in
sekundne kazalce, ali pa samo sekundni kazalec (za regulacijo ure
itd.). Takšne ure se uvrščajo v tar. št. 91.06.

Sekundarne ure se lahko uporabljajo za notranjo ali zunanjo
montažo, imajo lahko eno ali več številčnic, lahko so
konstruirane tudi za nameščanje na ravno površino (na primer: na
mizo).

Primarne ure včasih kontrolirajo tudi druge električne aparate,
kot so: aparati za beleženje časa, kontrolne ure (stražarske),
stikalni aparati, signalni aparati (zvonci, sirene, svetilke),
svetilniki ali svetlobni smerokazi.

Ta tarifna številka prav tako vključuje skupine sinhronih ur, ki
se napajajo iz električnega omrežja, kot tudi pnevmatske
instalacije, ki delujejo s pomočjo stisnjenega zraka in, ki se
uporabljajo za relejne prenose in sinhronizacijo časa.

V to tarifno številko so vključeni tudi ladijski in podobni
kronometri - na primer: zelo stabilne ure, ki so konstruirane
pretežno za določanje časa na ladjah, čeprav nekatere uporabljajo
tudi za znanstvene namene. Ti instrumenti so običajno večji od
kronometra in so vgrajeni v škatle. Lahko so (ni pa nujno)
vgrajeni v gimbale (gimbal = naprava za vzdrževanje kronometra v
navpični legi neglede na nagibanje ladje). Ti kronometri običajno
delujejo z enim navijanjem dva ali osem dni in imajo zaporo s
spržilcem, varovalko in napravo za spreminjanje sile glavne
vzmeti v konstantni pritisk, pa tudi indikacijski pokazalnik
delovne rezerve.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki, če se
dobavljajo posebej:

- urini mehanizmi (tar. št. 91.08 ali 91.10),

- ohišja za ure (tar. št. 91.12) in

- deli urinih mehanizmov (pretežno tar. št. 91.10 ali 91.14).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) mornarske žepne kronometrske ure (tar. št. 91.01 ali 91.02)
in

(b) ure za instrumentne plošče in ure podobnih vrst za vozila,
letala, vesoljske ladje ali plovila (tar. št. 91.04).


91.06

APARATI ZA KONTROLO IN MERJENJE ČASA Z URNIM MEHANIZMOM ALI
SINHRONSKIM MOTORJEM ( KI NA PRIMER. REGISTRIRAJO SAMO ČAS ALI
ČAS IN DATUM)

9106.10 - Aparati, ki registrirajo čas; aparati, ki zapišejo čas

9106.20 - Parkirne ure

9106.90 - Drugi

Pod pogojem, da delujejo s pomočjo urinega mehanizma (vključno
tudi sekundarne ali sinhrone motorne urine mehanizme) ali s
pomočjo sinhronega motorja z reduktorjem ali brez njega, se v to
tarifno številko uvrščajo:

(i) Številni aparati za beleženje dnevnega časa, ko je bilo neko
opravilo izvršeno; ali

(ii) Aparati za merjenje, beleženje ali prikaz časovnega
intervala kako drugače, ki drugje v Nomenklaturi niso navedeni.

Takšni aparati imajo lahko številčnice, ki kažejo ure, minute ali
sekunde. Vendar pa so nekateri instrumenti, ki se uvrščajo v to
tarifno številko (na primer: aparati za beleženje časa, kontrolne
(stražarske) ure in ure za golobarje) včasih konstruirani brez
številčnice.

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Aparati za beleženje časa, ki beležijo prihode in odhode
oseb, zaposlenih v tovarnah, delavnicah itd. sestoje iz ohišja z
uro in datumarjem, ki delujeta s pomočjo urinega mehanizma,
kladiva in črnilnega traku. Zaposlena oseba (delavec) vstavi
svojo kartico in sproži kladivo (na električni ali mehanski
pogon) in tako označi svojo kartico s točnim datumom, uro in
minuto. Čas njegove prisotnosti je moč nato izračunati s kartice.
Najpogosteje so v uporabi mehanske osemdnevne ure in električne
ure. Te so lahko samostojne, povezane s primarno uro, ali pa sami
služijo kot primarne ure. V zadnjem primeru včasih tudi same
sprožajo mehanizem za odbijanje ali sireno (glej komentar k tar.
št. 91.05).

(2) Aparati za beleženje časa in datuma so podobni aparatom za
beleženje časa, opisanim v predhodni točki (1) in označujejo tudi
mesec, leto, število ali druge podatke. Nekateri med temi
instrumenti so opremljeni z napravami za prikaz skupne vsote
opravljenih delovnih ur (na primer: v enem dnevu ali tednu).
Lahko se uporabljajo tudi za žigosanje pisem na poštah ali za
žigosanje knjigovodskih dokumentov, za datiranje kartic, cen itd.

(3) Kontrolne ure (stražarske), ki so običajno prenosne. Imajo
urin mehanizem, ki sproži napravo s papirnato številčnico in
datumerjem (datumskim žigom). Stražar s pomočjo posebnega ključa
beleži svoje občasne obhode oziroma obiske kontrolnih točk (ure,
minute, številko mesta) s perforacijo ali z žigosanjem vrteče se
številčnice, ali pa z odtiskovanjem na papirnati trak preko
črnilnega traku.

(4) Ure za golobarje za beleženje vrnitve golobov na koncu tekme.
To so prenosne škatle z urami, bobnom za obročke in z napravo za
označevanje dneva, časa, minut in sekund prihoda (z odtipkavanjem
na trak ali s perforacijo koluta ali traku iz papirja).

(5) Primarni instrumenti za kontrolo frekvence z urinim
mehanizmom - uporabljajo se s sistemom ur s sinhronim motorjem, s
časovnimi stikali itd. Ti instrumenti imajo številčnico, ki kaže
standardni čas, čas ure s sinhronim motorjem in časovno razliko
med obema. Sestoji iz mehanizma za prikaz časovne razlike, iz
mehanizma sekundarne ure, ki se kontrolira glede na primarno uro
in, ki kaže standardni čas, iz urinega mehanizma s sinhronim
motorjem in iz raznih kontaktov, signalnih in regulacijskih
naprav.

(6) Znanstveni kronometri (timerji) za merjenje dolžine
kratkotrajnih pojavov. Ti kronometri so omejeni z vzpostavljanjem
in prekinjanjem električnih kontaktov. Uporabljajo se za kontrolo
električnih števcev, za merjenje hitrosti človeških reakcij itd.
Njihovi osnovni deli so: sinhroni motor, elektromagnetna sklopka
in števec s številčnico, ki kaže sekunde in stotinke sekunde.
Celotna naprava je nameščena v ohišje. Ko instrument deluje, se
sinhroni motor nepretrgoma vrti in je priključen na števec ves
čas trajanja pojava.

Električni ali elektronski timerji brez mehanizma za ure ali brez
sinhronega motorja so iz te tarifne številke izključeni (tar. št.
90.31).

(7) Namizni in stadionski merilniki časa (timerji) za športne
dogodke, ki kažejo čas prihoda ali čas trajanja športne igre v
minutah ali sekundah.

Vendar so iz te tarifne številke izključene stadionske ure z
urino številčnico (tar. št. 91.05).

(8) Števci sekund - štoparice in drugi timerji, ki se uporabljajo
za merjenje trajanja nekega procesa. Imajo sekundni števec,
števec za skupno število minut in ročico za sprožanje in
ustavljanje.

(9) Naprave za časovno beleženje trajanja telefonskega pogovora.
Delujo kot štoparice, lahko pa imajo tudi mehanizem za odbijanje.

(10) Časovni registratorji za športne prireditve s sinhronim
motorjem, katere običajno kontrolira oscilator s kremenovim
kristalom. Ti registratorji lahko beležijo čas na sekundo
natančno (na primer: zaporedje prihodov ali odhodov). Delujejo
bodisi fotografsko, bodisi s tiskanjem ali perforiranjem
papirnatega traku, ki se premika s stalno hitrostjo.

Deli pomožnih športnih časovnih merilnikov (podstavki, držala za
timerje, startne ovire, naprave s fotoelektričnimi celicami,
električni in radiografski prenosniški instrumenti itd.) se
uvrščajo v ustrezne tarifne številke.

(11) Timerji (signalne ure) za merjenje kratkih časovnih
intervalov. Timerji sprožijo zvonec po določenem številu minut
(običajno do 60 minut). Opremljeni so z alarmnim mehanizmom in s
številčnico, na kateri so največkrat številke 0-10, 0-30 ali 0-
60. Uporabljajo se povsod tam, kjer je potrebno nadzorovati
kakšen proces.

Vendar so iz te tarifne številke izključena časovna stikala, ki
se od timerjev za merjenje kratkih časovnih intervalov
razlikujejo po tem, da namesto sprožanja sistema za odbijanje po
določenem času (namesto alarmnega sistema) "vzpostavljajo" ali
"prekinjajo" električni tokokrog (91.07).

(12) Sekundarne ure (ki delujejo preko primarnih ur), ki imajo
samo minutne in sekundne, ali pa samo sekundne kazalce (za
regulacijo ure itd.).

(13) Biljardske ure, ki delujejo z mehanizmom za ure, ki kaže čas
igre ali znesek za plačilo za ta čas.

(14) Šahovske ure sestoje iz dveh urinih mehanizmov za osebne ali
druge ure s številčnicama, ki kažejo ure in minute, in z dvema
gumboma ali ročicama, s pomočjo katerih je te mehanizme moč
sprožiti ali ustaviti (izklopiti).

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki, če se
dobavljajo posebej:

- urini mehanizmi (tar. št. 91.08 ali 91.10),

- ohišja za ure (tar. št. 91.12) in

- deli urinih mehanizmov (pretežno tar. št. 91.10 ali 91.14).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) instrumenti in aparati iz 90. Poglavja, neglede na to, to ali
imajo urine mehanizme ali jih nimajo, vendar tisti instrumenti in
aparati iz 90. Poglavja, ki niso opremljeni s časovno
številčnico,kot so:

-  registrirni merilniki plime in seizmografi (tar. št. 90.15),

-  barografi in termografi (tar. št. 90.25),

-  manometri (tar. št. 90.26),

-  merilniki porabe ali proizvodnje tekočin, plinov ali elektrike
(tar. št. 90.28),

-  merilniki vrtljajev, števci proizvodnje, brzinomeri,
tahometri, taksimetri, pedometri (števci korakov), pa tudi
instrumenti in aparati za merjenje krajših časovnih intervalov s
štetjem (tar. št. 90.29) in

-  merilniki ovinkov (tar. št. 90.31),

(b) kronometrske ure, kronografske ure in štoparice (tar. št.
91.01 ali 91.02) in

(c) metronomi (tar. št. 92.09).


91.07

ČASOVNA PREKINJALA Z URNIM MEHANIZMOM ALI SINHRONSKIM MOTORJEM

Ta tarifna številka vključuje naprave, ki nimajo lastnosti ur iz
tarifne številke 91.05, so pa konstruirani pretežno za avtomatsko
vzpostavljanje ali prekinjanje električnega tokokroga ob
določenem času - običajno ob času, ki je določen z vnaprej
določenim dnevnim ali tedenskim programom. Za uvrstitev v to
tarifno številko morajo imeti urin mehanizem (vključno sekundarne
urine mehanizme ali mehanizme s sinhronim motorjem), ali pa
sinhroni motor z reduktorjem ali brez njega.

Časovna stikala se uporabljajo za kontrolo svetilnih naprav (na
javnih mestih, v izložbah, na stopniščih, v osvetljenih znakih
itd.), grelnih vezij (grelcev za vodo itd.), hladilnih
instalacij, črpalk, dvotarifnih električnih števcev itd.

Sestoje iz :

-  mehanskega ali električnega urinega mehanizma ali iz
sinhronega motorja (običajno s številčnico s kazalci ali brez
njih),

-  naprave za regulacijo časa (ročice in osi), skupaj s sistemom
pogonskega releja,

-  stikala in

-  komutatorja.

Celotna naprava je vgrajena v ohišje s priključki. Številčnica je
običajno označena v urah, včasih tudi v dnevih ali mesecih.
Ročice in osi okoli številčnice sprožajo kontaktne naprave ob
željenem času.

Časovna stikala se lahko vklapljajo s termostati, z regulatorji
pritiska, z regulatorji vodne gladine itd.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi stikala za vzpostavljanje
in prekinjanje električnega tokokroga za napajanje električnih
aparatov (televizijskih sprejemnikov, likalnikov, pralnih
strojev, biljardnih namiznih svetilk itd.), ki se vklopijo, ko se
vanje vrže kovanec, in izklopijo po koncu delovanja sinhronega
motorja, pri čemer je časovni interval odvisen od števila
kovancev, vrženih v aparat.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji izdelki, če se
dobavljajo posebej:

- urini mehanizmi (tar. št. 91.08 ali 91.10),

- ohišja za ure (tar. št. 91.12) in

- deli urinih mehanizmov (pretežno tar. št. 91.10 ali 91.14).


91.08

MEHANIZMI ZA OSEBNE URE, KOMPLETNI IN SESTAVLJENI

 - Električni:

9108.11 - - samo z mehaničnim kazalnikom ali z napravo, v katero
se lahko vgradi mehanični kazalnik

9108.12 - - samo z optično-elektronskim kazalnikom

9108.19 - - drugi

9108.20 - Z avtomatičnim navijanjem

 - Drugi:

9108.91 - - širine, dolžine ali premera 33,8 mm ali manj

9108.99 - - drugi

Ta tarifna številka se nanaša na sestavljene urine mehanizme za
osebne ure, t.j. na kompletne in pripravljene za uporabo.

Razlikujemo pet vrst teh mehanizmov:

(1) mehanski urini mehanizmi,

(2) elektronski urini mehanizmi s kolesom,

(3) elektronski urini mehanizmi z glasbeno vilico,

(4) kvarčni urini mehanizmi z analognim časovnim pokazalnikom (s
kazalci) in

(5) kvarčni urini mehanizmi z elektronskim digitalnim časovnim
pokazalnikom (pokazalnik s svetlečimi diodami (LED) ali s
tekočimi kristali (LCD)).

Mehanski ali elektronski mehanizmi z analognim časovnim
pokazalnikom se lahko dobavljajo brez številčnice ali kazalcev. V
elektronskih (polprevodniških) mehanizmih z digitalnim časovnim
pokazalnikom predstavlja pokazalnik integralni del mehanizma.
Brez njega mehanizem ne more delovati in zaradi tega ne more
šteti za kompletnega in sestavljenega v smislu te tarifne
številke, če nima digitalnega časovnega pokazalnika.

Skladno z Opombo 3 k temu poglavju, označuje izraz "mehanizmi za
osebne ure" v tej tarifni številki naprave, regulirane s
kolescem, kremenovim kristalom ali katerimkoli drugim sistemom,
ki lahko določa časovne intervale, s pokazateljem ali s sistemom,
na katerega je možno vgraditi pokazalnik.

Takšni urini mehanizmi:

- ne smejo biti debelejši od 12 mm,

- njihova širina, dolžina in premer pa ne smejo presegati 50 mm.

Zaradi tega so ti mehanizmi pretežno namenjeni za ure iz tarifnih
številk od 91.01 do 91.03, vendar ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki, četudi niso namenjeni za vgradnjo v druge izdelke iz
tega poglavja ali v instrumente in aparate iz drugih poglavij (v
merilne in precizne instrumente, v števce korakov (pedometre), v
eksplozivne aparate itd.).

Iz te tarifne številke so izključeni mehanizmi, ki ne
izpolnjujejo predhodno navedenih pogojev (tar. št. 91.09 ali
91.10) in motorji, ki delujejo na vzmet (tar. št. 84.12).

Mehanizmi, ki so vključeni v to tarifno številko, so lahko
nepolirani, polirani, nikljani, prevlečeni z rhodijem,
posrebreni, pozlačeni, lakirani itd.

Urini mehanizmi za osebne ure z napajanjem iz baterije ali
akumulatorja se uvrščajo v to tarifno številko, neglede na to,
ali vsebujejo baterijo ali akumulator, ali baterije in
akumulatorja ne vsebujejo.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 9108.91

Glej splošna določila komentarja k temu poglavju (zadnji
odstavek, točka (b)).


91.09

DRUGI URNI MEHANIZMI, KOMPLETNI IN SESTAVLJENI

 - Električni:

9109.11 - - za budilke

9109.19 - - drugi

9109.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje vse sestavljene urine mehanizme za
druge ure, t.j. kompletne in pripravljene za uporabo. Urini
mehanizmi za analogoni prikaz časa (s kazalci) so lahko s
številčnicami in kazalci ali brez njih.

Urini mehanizmi iz te tarifne številke so pretežno namenjeni za
izdelke iz tarifnih številk od 91.04 do 91.07, vendar ostanejo
uvrščeni v tej tarifni številki, četudi so namenjeni za vgradnjo
v instrumente iz drugih poglavij (v merilne ali precizne
instrumente, v merilne naprave, v eksplozivne naprave itd.).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) motorji na vzmet ali uteži itd., ki niso opremljeni niti
prilagojeni temu, da bi bili opremljeni z zaporami iz tar. št.
84.12 (na primer: motorji, ki poganjajo glasbene skrinje) in

(b) urini mehanizmi za osebne ure, opredeljeni v Opombi 3 k temu
poglavju (glej komentar k tar. št. 91.08).

Med drugim so vključeni v to tarifno številko:

Urini mehanizmi, regulirani z ravnotežnim kolescem, s spiralno
vzmetjo ali s kakšnim drugim sistemom, ki lahko določa časovne
intervale, in, ki niso debelejši od 12 mm, njihova širina,
dolžina in premer pa ne presegajo 50 mm. V to tarifno številko so
vključeni še mehanizmi z nihalom, mehanizmi za električne ure z
regulatorjem ali brez njega (mehanizmi sekundarnih ur, mehanizmi
sinhronih ur itd.). 

Za uvrstitev v to tarifno številko morajo imeti urini mehanizmi
(razen sinhronega motorja ali elektromagneta) še vgrajen zobnik -
prenosnik z naslednjimi deli: prvi, drugi, tretji in četrti
zobnik, zobnik za minute, pa tudi zobni za ure. Posebej
dobavljeni elektromagneti in sinhroni motorji se uvrščajo v
ustrezne tarifne številke, neglede na njihovo morebitno
opremljenost z reduktorjem, ki uravnava hitrost osi.

Ti mehanizmi za ure so lahko polirani, nepolirani, nikljani,
prevlečeni z rhodijem, posrebreni, pozlačeni, lakirani itd.


91.10

KOMPLETNI URNI MEHANIZMI (ZA OSEBNE ALI DRUGE URE), NESESTAVLJENI
ALI DELNO SESTAVLJENI (MEHANIZMI V KOMPLETIH); NEKOMPLETNI URNI
MEHANIZMI (ZA OSEBNE ALI DRUGE URE), SESTAVLJENI, GROBI URNI
MEHANIZMI ZA OSEBNE ALI DRUGE URE

 - Za osebne ure:

9110.11 - - kompletni mehanizmi, nesestavljeni ali delno
sestavljeni (mehanizmi v kompletih)

9110.12 - - nekompletni mehanizmi, sestavljeni

9110.19 - - grobi mehanizmi

9110.90 - Drugi

Urin mehanizem v kompletu (šablona) označuje komplet komponent
mehanizma za osebne ali druge ure, nesestavljene ali delno
sestavljene (ki se kot take prodajajo). V primeru urinega
mehanizme z mehanskim pokazateljem, so lahko (ni pa nujno)
številčnica in kazalci vključeni.

Nekompletni mehanski mehanizem za osebne in druge ure označuje
mehanizem, ki je montiran, vendar mu (razen številčnice in
kazalcev ali pogonske osi) manjkajo tudi nekateri drugi deli (na
primer: zapora ali most ohišja vzmeti).

Nekompletni popolnoma elektronski mehanizem za osebne in druge
ure označuje urni mehanizem, ki je montiran, vendar mu (razen
baterije) manjkajo nekateri drugi deli (na primer: pokazalnik,
del elektronskega vezja ali njegove komponente).

Nekompletni elektronski mehanizem za osebne in druge ure z
mehanskim pokazalnikom označuje urin mehanizem, ki je montiran,
vendar mu (razen številčnice, kazalcev, regulacijske vzmeti ali
baterije) manjka kak drug del (na primer: elektronsko vezje in
njegovi deli, motor).

Grobo kompletirani mehanizmi za osebne in druge ure označujejo
nesestavljene dele mehanizmov za osebne ali druge ure, ki sestoje
iz plošče (in drugih dodatnih plošč), mostov, zobniškega
prenosnika, menjalniškega sklopa, mehanizma za navijanje in
nastavitev ter iz dodatnih mehanizmov, kot so naprave za
avtomatsko navijanje, mehanizmi za nastavitev datuma, kronografi,
alarmi in drugi, vendar brez zapore, uravnotežnih koles s
spiralno vzmetjo ali brez drugih naprav za regulacijo osnovnih
vzmeti, številčnice ali kazalcev. Lahko so dobavljeni tudi brez
ohišja vzmeti.


91.11

OHIŠJA ZA OSEBNE URE IN DELI OHIŠIJ

9111.10 - Ohišja iz plemenitih kovin ali iz kovin, platirana s
plemenito kovino

9111.20 - Ohišja iz navadnih kovin, vključno pozlačena ali
posrebrena ohišja

9111.80 - Druga ohišja

9111.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Ohišja za ure iz tar. številk 91.01 ali 91.02 (za žepne ure,
za ročne ure, za kronografe itd.), s steklom ali brez njega,
dobavljene brez urinega mehanizma.

(B) Dele teh ohišij, vključno:

(1) Telo ohišja, t.j. ohišja. Lahko ima vreze za dno, okostje
ohišja za žepne ure pa ima tudi vreze za pokrov in okvir.

(2) Zanko, privarjeno na ohišje z obročkom (za žepne ure) in
tulcem.

(3) Pokrov, notranji pokrov za zaščito mehanizma (ki pri navadnih
urah ne obstaja).

(4) Okvir, s katerim se pritrdi steklo. Rob, ki drži steklo, se
natančneje imenuje "žleb".

(5) Dno, ki zapira uro na nasprotni strani stekla. Običajne ure
imajo samo eno dno, medtem ko imajo žepne ure s pokrovom še drug
podoben del (pokrov), ki ščiti steklo.

Ohišja za ročne ure nimajo prave zanke ali obroča, pač pa ušesa
za pritrjevanje paščkov. Ušesa sestoje iz več delov, med drugim
tudi iz osi, ki je lahko pritrjena, ali pa na vzmet. Nekatere
ženske ročne ure nimajo ušes, temveč sponke za pritrjevanja
paščkov (kord).

Ohišja ročnih ur pogosto sestoje iz samo dveh delov, saj sta telo
ohišja in dno povezana. Včasih nosita dno in okvir vsak po en del
pokrova, ali pa sta telo in okvir ohišja iz enega kosa. Pri
boljših vrstah ročnih ur je urin mehanizem najprej zaprt z
zaščitnim pokrovom.

Ohišja za ure in njihovi deli so lahko iz kakršnegakoli
materiala. V glavnem so izdelani iz navadnih kovin (iz jekla,
niklja itd., polirani, kromirani, posrebreni ali pozlačeni), ali
pa iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s plemenitimi
kovinami. Včasih so tudi iz plastične mase, slonove kosti, ahata,
biserovine ali roževine. Lahko so okrašene (strojno, gravirane,
izrezljane, okrašene z naravnimi ali kultiviranimi biseri, z
naravnim sintetičnim ali rekonstruiranim dragim ali poldragim
kamenjem itd.).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) navadni zaščitni pokrovi in stekla za ure, ki se uvrščajo v
druge tarifne številke,

(b) deli za splošno uporabo, opredeljeni v Opombi 2 k Oddelku XV
(med katerimi so vzmeti za ohišja ur), ki so iz navadnih kovin
(Oddelek XV) in podobno blago iz plastičnih mas (39. Poglavje) in

(c) ohišja za ure in ohišja podobnih vrst za drugo blago iz tega
poglavja ter njihovi deli (tar. št. 91.12).


91.12

OHIŠJA ZA HIŠNE, PISARNIŠKE IN PODOBNE URE IN OHIŠJA PODOBNE
VRSTE ZA DRUGE IZDELKE IZ TEGA POGLAVJA, DELI OHIŠIJ

9112.10 - Kovinska ohišja

9112.80 - Druga ohišja

9112.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje ohišja za ure in ohišja, podobne
vrstam ohišij za ure, za druge izdelke iz tega poglavja.

V okviru te omejitve so vključeni v to tarifno številko:

Ohišja za budilke, za pomorske kronometre, za ure za vozila, za
aparate za beleženje časa, za aparate za beleženje časa in
datuma, za štoparice, za merilnike časovnih intervalov (minutni
sekundni merilniki itd.) in ohišja za druge ure, ki se uvrščajo v
to tarifno številko. Takšna ohišja (zgotovljena ali
nezgotovljena) ostanejo uvrščena v tej tarifni številki tudi, če
so brez stekla. Vendar pa so iz te tarifne številke izključena
ohišja, ki niso za ure, temveč se bolj uporabljajo za znanstvene
aparate, za električne števce itd. (ohišja za aparate za
beleženje časa, za aparate za registriranje časa in datuma, ki so
včasih te vrste) - ta ohišja se uvrščajo v ustrezne tarifne
številke.

Ohišja, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so različnih oblik
in so običajno iz kovine (vključno iz plemenitih kovin), lesa,
plastičnih mas, usnja, roževine, biserovine, marmorja,
alabasterja, keramike, oniksa, ahata ali slonove kosti. Lahko so
dekorirane, okrašene z naravnimi ali kultiviranimi biseri ali z
naravnimi, sintetičnimi ali rekonstruiranimi dragimi ali
poldragimi kamni, ali pa kombinirane z motivi, podobicami, kipci,
živalskimi figurami itd.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi deli ohišij za ure, kot
so: okvirji, podstavki, stojala in nogice.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) ločeno dobavljeni zaščitni pokrovi, ki so običajno iz stekla
(tar. št. 70.20),

(b) deli za splošno uporabo, ki so opredeljeni v Opombi 2 k
Oddelku XV (med katerimi so vzmeti za ohišja za ure) iz navadnih
kovin (Oddelek XV) ali iz plastičnih mas (39. Poglavje) in

(c) ohišja za osebne ure (tar. št. 91.11).


91.13

JERMENČKI IN ZAPESTNICE ZA ROČNE URE IN DELI ZA JERMENČKE IN
ZAPESTNICE

9113.10 - Iz plemenitih kovin ali iz kovine, platirane s
plemenito kovino

9113.20 - Iz navadne kovine, vključno pozlačene ali posrebrene

9113.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje vse vrste pasov in zapestnic za
ročne ure oziroma vsa sredstva za pritrjevanje ure okoli
zapestja.

Pasovi in zapestnice za ročne ure so lahko iz kakršnegakoli
materiala, na primer: iz navadnih kovin, iz plemenitih kovin,
usnja, plastične mase ali iz tekstila. Lahko so dekorirani, kar
pa ne vpliva na njihovo uvrščanje.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi deli pasov in zapestnic za
ročne ure, katere je kot take moč prepoznati in, ki so lahko iz
kakršnegakoli materiala.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) druga sredstva za pritrjevanje (verižice za nošnjo ure okoli
vratu, trakovi za obeske, verižice za ure, prstani, broške itd.),
ki se uvrščajo v ustrezne tarifne številke,

(b) zaponke in zaklopi z zaponkami iz plemenite kovine ali iz
kovine, platirane s plemenito kovino (tar. št. 71.15) ali iz
navadnih kovin (tar. št. 83.08) in

(c) pasovi in zapestnice za ročne ure, ki se sicer dobavljajo
skupaj z ročnimi urami, vendar niso nanje pritrjeni (tar. št.
91.01 ali 91.02).


91.14

DRUGI DELI UR

9114.10 - Vzmeti, vključno lasne vzmeti

9114.20 - Ležajni kamni

9114.30 - Številčnice

9114.40 - Plošče in mostički

9114.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vse dele za osebne in druge ure,
razen:

(a) Delov, izključenih z Opombo 1 k temu poglavju:

(1) uteži, stekla za ure, verige za žepne ure, kroglični ležaji
za ležišča (na primer: za ure z avtomatskim navijanjem) in

(2) deli za splošno uporabo, opredeljeni v Opombi 2 k Oddelku XV,
na primer: vijaki (za most, za kronico, za kolo z zaporo, za
zaporo, za ležiščno ploščico, za spone, za nastavitvene ročice
itd.), zagozda spiralne vzmeti, verige za ure, številke za
številčnice iz navadnih kovin (Oddelek XV) in podobni izdelki iz
plastičnih mas (39. Poglavje) ali iz plemenitih kovin ali iz
navadnih kovin, platiranih s plemenito kovino (pretežno tar. št.
71.15).

Ti deli se uvrščajo v ustrezne tarifne številke. Vendar pa v tej
tarifni številki ostanejo uvrščene vzmeti za osebne in druge ure
(glavne vzmeti, spiralne vzmeti itd.).

(b) Deli, ki so posebej zajeti v drugih tarifna številkah tega
poglavja.

Na primer:

-  kompletni in sestavljeni mehanizmi za osebne ure iz tar. št.
91.08 ali 91.09,

-  urini mehanizmi v kompletih, nekompletni sestavljeni mehanizmi
za osebne in druge ure, grobo kompletirani mehanizmi za osebne in
druge ure iz tar. št. 91.10,

-  ohišja iz tar. št. 91.11 ali 91.12 ter

-  pasovi in zapestnice za ročne ure iz tar. št. 91.13).

Razen delov, izvzetih v predhodnih točkah (a) in (b), se v to
tarifno številko uvrščajo (glej Opombo 4 k temu poglavju) deli,
primerni tako za ure kot za druge izdelke, na primer: za igrače,
števce ali za merilne in precizne instrumente (vzmeti, zobniški
prenosniki, ležiščni kamni, kazalci itd.). Vendar pa ta tarifna
številka ne vključuje delov, za katere je jasno, da ne
predstavljajo delov osebnih ali drugih ur (na primer:
instrumentov za tiskanje ali računanje za aparate za
registriranje časa in nekateri drugi deli, ki se uporabljajo za
izdelke iz tar. št. 91.06 ali 91.07).

Ta tarifna številka vključuje grobo oblikovanje dele za osebne in
druge ure (blanks), ki jih je kot take moč prepoznati, vendar pa
izključuje kovinske dele, katerih še ni moč prepoznati kot dele
za osebne in druge ure (na primer: plošče, mostove itd., ki so
dobavljeni takoj po struženju ali ki so grobo izrezani v oblike
brez vrtanja, dolbljenja itd.). Takšni deli se uvrščajo po
materialu, iz katerega so izdelani.

Deli za osebne in druge ure, ki se uvrščajo v to tarifno
številko, so lahko polirani, nepolirani, nikljani, prevlečeni z
rhodijem, posrebreni, pozlačeni, lakirani itd., ali pa imajo
vgrajene kamne.

Skladno s predhodnimi določili, so najpomembnejši deli, ki se
uvrščajo v to tarifno številko, naslednji:

                (A) DELI MEHANIZMOV ZA OSEBNE URE
                (neglede na zapletenost sistema)

Med te dele so vključeni:

(1) Okvir: plošča (in katerekoli dodatne plošče), mostovi (ohišje
pogonske vzmeti, osrednji (minutni) zobnik, tretji zobnik, četrti
zobnik, uravnotežno kolo, zapora, regulator točnosti delovanja
itd.).

(2) Pogonski mehanizem: glavna vzmet, ohišje vzmeti, pokrov
ohišja vzmeti, pogonska os in zaporno kolo, zaletnik in vzmet
zaletnika.

(3) Zobniški prenosnik: osrednji (minutni) zobnik z gonilom,
tretji zobnik (vmesni zobnik) z gonilom, četrti (sekundni) zobnik
z gonilom.

(4) Menjalniški sklop: četrti zobnik, menjalniški zobnik z
gonilom, urni zobnik.

(5) Zapora (zaporni mehanizem) s kotvo ali ročico, z zagozdami,
valjčna, kronometrska itd., zapora z gonilom, zaporna ročica, os
zaporne ročice, okrogle ploščice, dvižni kamni, zagozda nihala in
valj.

(6) Regulacijska naprava: nihalo, os nihala, spiralna vzmet
(ravna, Breguetova, valjčna), glasbena vilica, držalo spiralne
vzmeti, tulec spiralne vzmeti, regulator, zagozda regulatorja;
ležiščna ploščica, vzmet regulatorja, spodnja ležiščna ploščica,
vključno posebne dele za protiudarni sistem.

(7) Naprava za navijanje in nastavitev: kronica osi za navijanje
s prenosniškim zobnikom, zobnik sklopke, zobnik za nastavitev
kazalcev, zaporno kolo, jedro osrednjega zobnika za navijanje,
dvokraka ročica, ročica za nastavitev, vzmet ročice za
nastavitev, vzmet dvokrake ročice.

(8) Deli elektronskega urinega mehanizma; elektronska vezja za
ure, ki imajo na primer: osnove iz izolirnega materiala s
tiskanimi vezji, pa tudi druge diskretne komponente, ki niso
oblikovanje s tiskanjem (na primer: navitja, kondenzatorji,
upori, diode in tarnsisitorji) in so včasih skupaj v integralnem
vezju.

(9) Sklop zapore, ki sestoji iz plošče, mostov, zapore,
uravnotežnega kolesa s spiralno vzmetjo in iz naprave za
regulacijo urinega mehanizma za osebne in druge ure (z zobniškim
prenosnikom ali brez njega). Ti deli ostanejo uvrščeni v tej
tarifni številki neglede na to, ali že imajo montirano in
nastavljeno zaporo, ali pa zapora še ni montirana in nastavljena.

Sestavljeni sestav zapore je lahko namenjen za vgradnjo v
številne aparate, v katerih se uporabljajo mehanizmi za osebne
ali druge ure (na primer: za vgradnjo v aparate za beleženje
časa, v časovna stikala itd.), včasih pa tudi za vgradnjo v
majhne ure ali budilke.

    (B) DELI MEHANIZMOV ZA DRUGE URE IN BUDILKE (ALARMNE URE)

Številni deli teh mehanizmov so načeloma podobni delom mehanizmov
za osebne ure, le, da so od njih večji.

Deli, ki so značilni za ure, vključujejo bobne za uteži, vključno
tudi kompenzacijska nihala (z živo invarsko palico, invar =
zlitina železa in niklja), vilice, kronska zaporna kolesa, zapore
s povratnim udarcem, umirjene zapore (Grahamove) itd., neodvisne
ključe za navijanje itd. Med dele mehanizmov za budilke so
vključeni pričvrščeni ključi za navijanje in gumbi za nastavitev.

          (C) DELI MEHANIZMOV ZA ZVONENJE IN ODBIJANJE

(1) Mehanizem za zvonenje pri budilkah; izklopnik, razdelilna
plošča, razdelilni zobnik, zaporni zobnik zvonca, os kazalca za
bujenje, zaporna ročica kladivca, kladivce itd.

(2) Mehanizem za bitje (odbijanje) pri drugih urah (z
nažlebljenim kolutom, z nazobčano ročico itd.); boben ali ohišje
pogona, pogonski zobnik, nažlebljen kolut, veliki zobnik, dvižni
zobnik, tretji zobnik, zobnik z zagozdo, metulj, zaporni element,
ročice ali odpiralne ročice, nazobčana ročica za ponavljanje,
polž, kladivo, dvižnik, ročica, zamašnjak, ustavljalne zagozde,
nazobčana ročica, zvon, gong in sistem zvonov.

                       (D) LEŽIŠČNI KAMNI

V to skupino so vključeni samo obdelani ležiščni kamni, t.j.
kamni, ki so obdelani, izrezani, polirani, brušeni, izdolbljeni
itd. ali montirani v okvir ali vijak. Nezgotovljeni ali grobo
izrezani ležiščni kamni so iz te tarifne številke izključeni (71.
Poglavje). Urarski ležiščni kamni so običajno zelo majhni -
njihov premer ali debelina redko presegata 2 mm oziroma 0,5 mm.

Najpomembnejši ležiščni kamni, ki se uporabljajo pri izdelovanje
osebnih in drugih ur, so naravni ali sintetični rubini, safirji
ali granati, včasih tudi diamanti. V cenenih izdelkih je včasih
uporabljeno steklo, ali pa so namesto ležiščnih kamnov kovinske
kapice.

Ležiščni kamni za osebne in druge ure so poimenovani po delu,
katerega držijo, na primer: ležiščni kamni osrednjega zobnika,
tretjega zobnika, četrtega zobnika, zapornega zobnika in
uravnotežnega kolesa. Ležišča cilindričnega rokavčka sestoje iz
izvrtanega ležiščnega kamna, ali pa iz izvrtanega in neizvrtanega
ležiščnega kamna. Obstajajo tudi ležišča, ki sestoje iz
ležiščnega kamna stožičastega rokavčka.

Razen okroglih ležiščnih kamnov, ki služijo kot ležišča, so v
osebnih ali drugih urah z zaporo običajno tri posebni ležiščni
kamni, dva dvižna kamna in zagozda nihala (ta je običajno
polkrogel, ali pa ima trikotni prerez). Postopek vsajevanja
ležiščnih kamnov lahko poteka ročno, z nameščanjem že montiranih
kamnov, ali pa (najpogosteje) z vtiskovanjem.

                         (E) ŠTEVILČNICE

Na številčnicah so običajno razdelki ali številke, ki kažejo ure,
minute ali sekunde. Lahko so ravni ali izbočeni. Običajno so iz
posrebrene, pozlačene, pobarvane, oksidirane ali kako drugače
prevlečene medenine, iz emajliranega bakra, zlata ali srebra,
včasih pa tudi iz papirja, stekla, plastične mase ali iz
keramike.

Številke in znaki so izdelani po različnih postopkih (s
transferno tehniko, z barvanjem, tiskanjem itd.). Številčnice
imajo lahko svetlikajoče se številke ali znake.

Številčnice so pritrjene na ploščo (ali na dodatno ploščo,
imenovano "plošča številčnice") z vijaki, osi ali zunanjega
kovinskega obroča.

                           (F) KAZALCI

Kazalci označujejo ure, minute in sekunde. V to tarifno številko
se uvrščajo tudi posebni kazalci za kronografske ure in kazalci
za budilke. Kazalci za osebne in druge ure so lahko ravni ali
izbočeni, izdelani so lahko iz jekla, medenine ali bakra. V
glavnem so polirani, oksidirani, nikljani, kromirani, posrebreni,
pozlačeni ali lakirani. Včasih so iz zlata ali celo iz kosti.
Svetlikajoči se kazalci imajo "okenčka", zapolnjena z zmesmi na
podlagi radioaktivnih soli (radiotorij, mezzotorij itd.). Obstaja
nešteto vrst kazalcev za raznovrstne številčnice.


                          92. POGLAVJE

                GLASBILA, NJIHOVI DELI IN PRIBOR

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) deli za splošno rabo, definirani v opombi 2 k XV. oddelku te
tarife, iz navadnih kovin (XV. oddelek), ali podobni proizvodi iz
plastičnih mas (39. poglavje);

(b) mikrofoni, ojačevalniki, zvočniki, slušalke, stikala,
stroboskopi ter drugi pomožni instrumenti, aparati in oprema iz
85. in 90. poglavja, ki se uporabljajo s proizvodi iz tega
poglavja, toda niso vanje vdelani in tudi niso skupaj z njimi v
isti omari;

(c) glasbila in glasbeni aparati v obliki igrač (tar. št. 95.03);

(d) ščetke za čiščenje glasbil (tar. št. 96.03);

(e) predmeti, ki imajo pomen zbirke ali starine (tar. št. 97.05
in 97.06).

2. Loki, palice in podobne priprave za glasbila iz tar. št. 92.02
in 92.06, ki se carinijo v potrebnem številu skupaj z glasbilom
in so očitno namenjeni za uporabo z njim, se uvrščajo v tarifno
številko, v katero se uvršča ustrezno glasbilo.

Kartice, plošče, valji iz tar. št. 92.09 se uvrščajo v to tarifno
številko tudi, če so dobavljeni skupaj z glasbili, za katera so
namenjeni.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(A) Glasbila (tar. št. od 92.01 do 92.08).

(B) Dele in pribor teh glasbil (tar. št. 92.09).

Nekatera glasbila (kitare, klavirji) so lahko opremljeni z
električnimi napravami za snemanje ali ojačenje tona. Ta glasbila
se vseeno uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke, pod
pogojem, da se brez električne opreme lahko uporabljajo kot
podobni klasični instrumenti. Sama električna oprema pa je v
vsakem primeru izključena iz tega poglavja, razen če ne
predstavlja integralnega dela glasbila in razen če ni nameščena v
istem ohišju ali omari skupaj z glasbilom (tar. št. 85.18).

Električna in elektronska glasbila (razen avtomatskih klavirjev
iz tar. št. 92.01), ki niso primerna za igranje brez električne
ali elektronske opreme, se uvrščajo v tarifno številko 92.07
(glej ustrezni komentar). Zaradi tega vključuje ta, zadnja
tarifna številka, na primer: elektrostatične, elektronske ali
podobne kitare, orgle, klavirje, harmonike, kariljone itd.

Glasbila in aparati iz tega poglavja so lahko iz kakršnegakoli
materiala, vključno tudi iz plemenitih kovin ali kovin,
platiranih s plemenitimi kovinami, lahko pa imajo vgrajeno tudi
drage ali poldrage kamne (naravne, sintetične ali
rekonstruirane).

Skladno z Opombo 2 k temu poglavju, se (pod pogojem, da se
dobavljajo skupaj z glasbili v običajno potrebnem številu in, da
so očitno namenjeni za uporabo s temi glasbili) naslednja oprema
glasbil uvršča v ustrezne tarifne številke skupaj s temi
glasbili, in ne v tarifno številko 92.09:

- loki in cimbale, ki se uporabljajo pri igranju na glasbila s
strunami iz tar. št. 92.02,

- palice (vključno palice z mehko glavo) in kladiva za tolkala iz
tar. št. 92.06.

Vendar pa se kartice, koluti in valji iz tarifne številke 92.09,
ki se dobavljajo skupaj s kakšnim glasbilom, uvrščajo v to
tarifno številko celo, če se dobavljajo skupaj z glasbili, za
katera so namenjeni.

Razen izključitev, posebej navedenih v nadaljevanju komentarja,
so iz tega poglavja izključeni še:

(a) elektronski glasbeni moduli (tar. št. 85.43),

(b) glasbila, katere je moč nedvoumno prepoznati kot otroške
igrače - zaradi materiala, iz katerega so izdelani, zaradi bolj
grobe dodelave, zaradi pomanjkanja glasbenih kvalitet ali zaradi
katerihkoli drugih lastnosti (95. Poglavje). Takšni primeri so:
ustne harmonike, violine, harmonike, trobente, bobni, glasbene
skrinje itd. in

(c) predmeti zbirk (tar. št. 97.05) (na primer: instrumenti
zgodovinskega ali etničnega pomena) ali starine, stare več kot
100 let (tar. št. 97.06).


92.01

KLAVIRJI, VKLJUČNO Z AVTOMATSKIMI KLAVIRJI; ČEMBALA IN DRUGA
GLASBILA S KLAVIATURO IN STRUNAMI

9201.10 - Pianina (pokončni klavirji)

9201.20 - Koncertni klavirji

9201.90 - Drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Klavirji s klaviaturo in strunami, na katere udarjajo
kladivca, z vgrajenimi napravami za snemanje in ojačenje zvoka
ali brez njih:

(a) Pianini, ki imajo zvočno ploščo (resonančno ploščo), na
kateri so strune nameščene navpično, pri pianinih z navzkrižnimi
strunami pa so basovske strune prekrižane z drugimi.

(b) Koncertni klavirji, vključno tudi otroške koncertne klavirje,
ki imajo strune nameščene vodoravno v podolgovatem ohišju.

V to skupino so vključeni tudi avtomatski klavirji z vgrajeno
klaviaturo ali brez nje, ki igrajo s pomočjo perforiranih valjev
iz papirja ali lepenke - lahko so mehanski, pnevmatski ali
električni.

Vendar pa se "elektronski klavirji" in elektronska glasbila, ki
se lahko priklopijo na klavir z namenom ustvarjanja zvočnih
efektov (oziroma imitacije) drugih glasbil med igranjem klavirja,
uvrščajo v tarifno številko 92.07 (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju).

(2) Čembala in drugi instrumenti s klaviaturo in strunami, kot so
špineti in klavikordi.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 9201.10 in 9201.20

Ti tarifni podštevilki vključujeta tudi avtomatske pianine in
avtomatske koncertne klavirje.


92.02

DRUGA GLASBILA S STRUNAMI (NPR. KITARE, VIOLINE, HARFE)

9202.10 - Godala

9202.90 - Druga

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Godala, pri katerih nastaja zvočna vibracija z godenjem (s
prehajanjem loka preko strun).

Najpomembnejši tovrstni primeri so violine, viole in čela
(slednja so nekaj večja od navadnih violin), violončela in
kontrabasi.

(B) Druga strunska glasbila.

V to skupino so vključeni:

(1) Strunska glasbila z brenkalico, pri katerih nastajajo zvočne
vibracije zaradi hipnega premika strune iz svojega položaja -
bodisi s prsti, bodisi z nekoliko priostrenim kosom (brenkalico)
iz lesa, slonove kosti, roževine, plastične mase itd.

Takšni primeri so:

(a) Mandoline (neapeljske mandoline z zelo zvitim hrbtom, ravne
mandoline, mandole).

(b) Kitare.

(c) Nemške lutnje (vrsta mandoline).

(d) Banjo (instrument z dolgim vratom in z ravnim, usnjenim
hrbtom, prekritim z usnjem za bobne).

(e) Havajske kitare (majhne kitare z debelim vratom).

(f) Citre. Citre imajo resonančni trup približno trapezaste
oblike in veliko število strun, ki so običajno kovinske.

(g) Balalajke.

(h) Harfe - instrumenti s strunami, ki se brenkajo s prsti. Imajo
trikotni okvir in različno dolge strune.

(2) Drugi instrumenti, kot so:

(a) Eolove harfe, ki se uporabljajo na vrtovih itd. Sestoje iz
določenega števila strun, nameščenih na resonančnem trupu (zvočni
škatli). Če se postavijo v smer vetra, proizvajajo naravno
trepetanje.

(b) Cimbale - imajo okvir z jeklenimi strunami. Nanje se igra s
kladivci z mehko glavo in se uporabljajo v romskih ansamblih.

Pri nekaterih glasbilih, posebno pri kitarah, je moč zvok
elektronsko ojačiti, kar pa ne pomeni, da bi bila ta glasbila
vsled tega izključena iz te tarifne številke. Vendar pa se
elektronski instrumenti, kot so na primer: kitare brez
resonančnega trupa, uvrščajo v tarifno številko 92.07 (glej
splošna določila komentarja k temu poglavju).


92.03

ORGLE S TIPKAMI; HARMONIJI IN PODOBNA GLASBILA S KLAVIATURO IN
PROSTIMI KOVINSKIMI PIŠČALMI

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Orgle s klaviaturo (s tipkami) (vrste cerkvenih orgel). To so
pihalna glasbila s tipkami, pri katerih se premik tipke
električno, elektro-pnevmatsko ali mehansko prenaša v cevi. Te
orgle sestoje iz naslednjih najpomembnejših delov:

(1) Iz skupine za proizvodnjo zvoka - iz cevi, razporejenih
bodisi po velikosti, bodisi po skupinah podobnih cevi, ki
proizvajajo isti ton.

Obstajata dve vrsti cevi:

(i) Prepustne cevi (z ustnicami), v katerih gre zrak od vznožja
cevi do telesa cevi skozi ozko odprtino (ustnik).

(ii) Cevi s piščaljo, v katerih nastaja zvok z občasnim
spuščanjem zraka iz cevi skozi vibracijsko kovinsko piščal.

Cevi so lahko izdelane iz kovine (običajno iz zlitine kositra in
svinca ali iz cinka), lesa ali iz stisnjene lepenke.

(2) Iz pihalnega sistema, ki vključuje: pihalke, regulatorje
zračnega toka, pihalne kanale (ki prenašajo zrak iz mehov v
pihalne škatle) in iz pihalnih škatel (lesenih škatel, v katerih
se stiska zrak).

(3) Iz igralnega mehanizma, na primer: iz klaviature, ki se
sproža ročno, iz mehanizma na nožni pogon, iz raznih registrov,
iz sistema, kombiniranega iz registrov in kuplerjev, in iz
raznega pribora (na primer: tremolanti, zvonci itd.).

Ta tarifna številka vključuje tudi konzolo in ohišje orgel (t.j.
leseni del, v katerega so orgle nameščene in, ki je običajno
okrašen), če se dobavljajo skupaj z orglami. Če se dobavljajo
posebej, so iz te tarifne številke izključeni (tar. št. 92.09).

Ta tarifna številka ne vključuje orkestrinov, uličnih orgel in
podobnih glasbil s cevmi, ki niso opremljena s klaviaturo in, ki
delujejo bodisi na ročni pogon (tar. št. 92.08), bodisi
avtomatsko. Elektronske orgle se uvrščajo v tar. št. 92.07.

(B) Harmoniji in podobna glasbila s klaviaturo in s prostimi
kovinskimi piščalmi, ki nimajo cevi in, ki so namenjeni pretežno
za spremljavo vokalne glasbe. Pri teh instrumentih nastaja zvok v
kovinskih piščalih (proste piščali), ki pod pritiskom zraka iz
mehov ali električno dovajanega zraka vibrirajo. Mehovi delujejo
s pomočjo pedal in vzvodov.


92.04

HARMONIKE IN PODOBNA GLASBILA; ORGLICE

9204.10 - Harmonike in podobna glasbila

9204.20 - Orglice

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Harmonike in podobne izdelke.

Harmonika je prenosno pihalno glasbilo z ročnimi mehovi, s
prostimi kovinskimi piščalmi in z dvema klaviaturama,
opremljenima s tipkami in z gumbi (melodičnimi in basovskimi).
Ena od klaviatur lahko ima klavirske tipke (v tem primeru se
glasbilo imenuje "klavirska harmonika"). Nekatere harmonike imajo
električne ojačevalce zvoka, kar pa na njihovo uvrščanje v to
tarifno številko ne vpliva (glej splošna določila komentarja k
temu poglavju).

V to skupino so vključene tudi koncertne harmonike, bandonione in
pedalne (nožne) harmonike. Te so podobne navadnim harmonikam -
opremljene so z mehovi, prostimi kovinskimi piščalmi in s
klaviaturo. Pedalne harmonike so montirane na vznožni podstavek,
mehovi pa niso vidni, saj instrument deluje s pritiskanjem na
nožne pedale, ali pa na pedale, katere poganja motor.

Iz te tarifne številke so izključene elektronske harmonike (glej
komentar k tar. št. 92.07 in splošna določila komentarja k temu
poglavju).

(B) Ustne harmonike.

Ta majhna glasbila imajo večinoma pravokotno obliko in so
izdelana iz kovine ali lesa. Zvok proizvajajo s tresenjem
piščali. Nekatere med njimi so lahko opremljene z majhno kovinsko
trobljo za ojačenje zvoka.


92.05

DRUGA PIHALA (NA PRIMER: KLARINETI, TROBENTE, DUDE)

9205.10 - Kovinska pihala

9205.90 - Druga

Ta tarifna številka vključuje: pihala, ki se ne uvrščajo v tar.
št. 92.03 ali 92.04 in, ki niso navedena v tarifni številki 92.08
(sejemske orgle, mehanske ulične lajne, zvočna signalna glasbila
itd.), čeprav bi jih bilo v določenem smislu možno šteti za
pihala.

V to tarifno številko se uvrščajo:

(A) Pločevinasta pihala.

Izraz "pločevinasta" (bras) se nanaša bolj na kvaliteto zvoka
orkestrskega glasbila, kot pa na konstitucijo kovine, iz katerega
je izdelan. V to skupino so vključena glasbila, ki so običajno iz
kovin (iz medenine, novega srebra, srebra itd.) in, ki so v
obliki konične cevi z zaključkom v obliki zvona. Lahko so bolj
ali manj spiralasto zaviti. Imajo intonančne ustnike, običajno pa
delujejo s pomočjo ventilov. Med ta glasbila so vključeni:
rogovi, trobente (navadne in orkestrske), vojaške trobente,
saksofoni, vojaški baritoni, bombardoni (basovske trobente),
susafoni (tube), pozavne (z ventili ali drsne), orkestrske
trobente (na primer: francoske trobente) in trobente brez
ventilov, ki se uporabljajo v orkestrih (na primer: lovski rog).

(B) Drugi pihalni glasbeni instrumenti.

V to skupino so vključeni:

(1) Tako imenovana "lesena pihala". Ta glasbila sestoje iz cevi
(iz lesa ali trsja, kovine, plastične mase, ebonita, stekla) z
luknjami, ki imajo običajno zaklopke in obročke. Zvok nastaja
običajno s piščalmi. V to skupino so vključene: flavte, blok
flavte, frulice, flaggioletti, oboe, klarineti, angleški rogovi
(vrsta klarineta), fagoti, saksofoni in sarusofoni.

Ta skupina vključuje tudi okarine (majhna glasbila v obliki
jajca, ki so izdelana iz kovine ali gline in, ki dajejo zvok,
podoben zvoku flavte) in piščalke (iz kovine ali iz ebonita).

(2) Druga pihala (na primer: dude, bretonske dude ali mussette,
ki sestoje iz vetrovoda ali iz vreče iz usnja ali mehurja ter iz
treh do petih cevi, med katerimi je ena melodična, druge pa
bordunske.


92.06

TOLKALA (NA PRIMER: BOBNI, KSILOFONI, CIMBALE, KASTANJETE,
MARAKASI)

Glasbila - tolkala se udarjajo s palico ali s podobno napravo,
ali pa z golimi rokami. Ta glasbila so bolj znana kot "bobni".

Najpomembnejša glasbila iz te tarifne številke so:

(A) Glasbila z napeto kožo (membrano, opno).

Na primer:

(1) Mali bobni in tamburini.

(2) Veliki bobni (plitvi bobni, basovski bobni ali veliki bobni
itd.). Sestoje iz lesenega ali kovinskega valja, preko katerega
je napet pergament ali velinska koža (preko obeh strani valja -
dvojni bobni). Zvok proizvajajo z udarjanjem z eno ali dvema
palicama z usnjenim koncem ali rez njega.

(3) Pavke (timpani) in timbali. Sestoje iz pergamentne kože, ki
je napeta preko votle bakrene polkrogle (so raznih velikosti in
običajno stojijo na tleh). So intonančno nastavljiva glasbila,
zvok se proizvaja s palicami.

(4) Tamburini s kraguljčki. Sestoje iz obroča, prekritega s kožo
in iz kraguljčkov ali bakrenih paličk, ki proizvajajo zvok s
tresenjem instrumenta na različne načine, ali pa z udarci s
pestjo ali prsti itd.

(5) Tam tam (indijski boben).

(B) Druga tolkalni instrumenti , kot so:

(1) Činele. To so krožne plošče, ki proizvajajo zvok z udarjanjem
ene ob drugo, ali pa s podrsavanjem ene ob drugo. V nekaterih
primerih nastaja zvok samo z udarjanjem po eni čineli s palico z
mehko glavo.

(2) Gongi (na primer: kitajski gong) - kovinske plošče, na katere
se običajno udarja s težko palico, ki ima na koncu usnje ali
polst (filc).

(3) Triangli (trikoti) so jeklene palice, zvite v obliko
enakostraničnega trikotnika. Zvok proizvajajo z udarjanjem s
kovinsko palico.

(4) Kraguljčki (kitajski klobuki, turški kraguljčki) imajo
ropotuljice ali majhne zvončke, ki s tresenjem predmeta, na
katerem je glasbilo nameščeno, proizvajajo zvok.

(5) Kastanjete so majhna glasbila iz lesa, kosti ali iz slonove
kosti, ki so konkavne, školjkaste oblike. Pritrdijo se na prste,
ali pa so vgrajene na ročico in proizvajajo zvok z udarjanjem ene
ob drugo.

(6) Ksilofoni. Sestoje iz vrste lesenih deščic različnih dolžin,
ki so vgrajene na dva nosilca. Nanje se igra z udarjanjem s
palicami.

(7) Metalofoni so podobni ksilofonom, le, da imajo ozke kovinske
ploščice (iz jekla ali duraluminija). Ksilofoni in metalofoni
imajo pod ploščo pogosto kovinske zvočne piščali ali cevi. V to
tarifno številko so vključeni tudi podobni instrumenti s
steklenimi ploščicami.

(8) Čeleste in podobni instrumenti, ki se uporabljajo pri
tolkalih kot zamenjava za navadne melodične zvonce. Na zunaj
izgledajo kot majhen klavir s pedalom in dušilci. Zvok nastaja z
udarjanjem na posebne dele jeklene plošče s kladivom, ki deluje
preko klaviature.

(9) Zvonovi, kompleti zvonov, ritmični zvonovi in cevasti zvonovi
(vrsta cevi, nameščenih v okviru, na katere se udarja z rokami
ali s kladivom).

(10) Marakasi in podobni instrumenti, ki sestoje iz votlih zvonov
ali cevi in, ki proizvajajo zvok s potresanjem.

(11) "Clave" sestoje iz dveh lesenih palic.

(12) Fleksatoni - sestoje iz kovinske plošče, montirane na
ročici, in iz dveh lesenih krogel na katerikoli strani plošče. S
potresanjem glasbila udarjajo krogle v ploščo, pri čemer
povzročajo tresenje, medtem ko se intonacija uravnava z zvijanjem
plošče s palcem.

Nekatera med navedenimi glasbili so včasih kombinirana tako, da
lahko en izvajalec igra na več glasbil hkrati. Pri plesnem ali
jazzovskem orkestru, se palica z mehko glavo, ki se uporablja za
udarjanje na veliki boben, sproža s pedalom, poleg tega pa je
boben opremljen s činelami, gongi, lesenimi bloki (ena vrsta
lesenih resonančnih škatel, opremljena z zvončki, ali pa v
ksilofonskem razporedu) itd.

Kariljoni (glasbeni zvonci) za javne stavbe, ki proizvajajo
melodijo, ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki.

Vendar pa se elektronska glasbila uvrščajo v tarifno številko
92.07.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) zvonovi in gongi za vrata in mize, melodični zvonovi za vrata
itd., ki niso glasbila (tar. št. 83.06 ali 85.31) in

(b) melodični in drugi tolkalni mehanizmi za ure (tar. št.
91.14).


92.07

GLASBILA, KATERIH ZVOK SE PROIZVAJA ELEKTRIČNO ALI SE MORA
OJAČATI ELEKTRIČNO (NPR. ORGLE, KITARE, HARMONIKE)

9207.10 - Glasbila s klaviaturo, razen harmonik

9207.90 - Druga

Ta tarifna številka vključuje glasbila, pri katerih nastaja zvok,
ali pa se ojačuje, z elektronskimi ojačevalci (gre za glasbila,
katerih ni moč poslušati brez njihovih električnih ali
elektronskih komponent, čeprav lahko naprave za vibriranje, s
katerimi so opremljeni, proizvajajo šibak zvok). Glede tega se
razlikujejo od nekaterih drugih glasbil (na primer: od klavirja,
harmonike, kitare), ki so sicer lahko opremljeni z električnim
zvočnim sprejemnikov in ojačevalcem, vendar so kljub temu
samostojna glasbila, primerna za igranje brez takšne naprave,
podobno kot klasična glasbila. Iz te tarifne številke so
izključeni avtomatski električni klavirji (tar. št. 92.01).

Instrumenti iz te tarifne številke temeljijo na uporabi:

(A) Elektro-magnetnetnih generatorjev .

Pri enem izmed sistemov, ki temelje na tem principu, ima
generator pogonsko gred, z upogljivo sklopko povezano s sinhronim
motorjem, ki se vrti s konstantno hitrostjo. Zobata kolesa raznih
velikosti so nameščena v parih vzdolž gredi. Vsak izmed njih žene
kolesa, ki se imenujejo "tonska kolesa". Ko je glasbilo
priklopljeno na električno omrežje, sinhroni motor poganja tonska
kolesa, katerih hitrost se spreminja glede na premer zobatih
koles. Trajni magnet, ki ima na enem koncu navitje, je nameščen
vzporedno in blizu vsakega tonskega kolesa. Ko se kolesa vrtijo,
prehajajo zobje, ki se nahajajo v enakih razdaljah na robovih,
pod poli ustreznih magnetov, kar povzroči spremembe polj, ki pa
na drugi strani proizvajajo šibke spremembe električnega toka v
navitjih. Ti tokovi določenih frekvenc se ojačijo in prenašajo na
zvočnike. Ta princip se uporablja predvsem pri glasbilih vrste
orgel.

Pri drugem sistemu harmonijev se prosta piščal premika preko pola
trajnega magneta, njegove vibracije povzročijo spremembe v
magnetnem polju, ki so nastale v navitjih magneta. Dobljen
električni tok se električno ojači in prenaša na zvočnik.

(B) Elektrostatičnih generatorjev, katerih je več vrst:

(1) Generatorji z napeto žico. Pri teh generatorjih vibracije
nastanejo, ko se žica, ki prenaša električni tok, udarja s
kladivom, kar povzroča spremembe kapacitet sosednjih žičnih in
kovinskih delov (zagozda z okroglo glavo). Spremembe kapacitete
popolnoma ustrezajo vibraciji žice tako, da dajejo natančno
reprodukcijo tudi, ko so ojačene.

(2) Generatorji z vibracijskimi piščalmi, pri katerih se
električni tok prenaša s piščalmi (namesto z žico).

(3) Generatorji s spremenljivim kondenzatorjem, pri katerih se
kondenzatorji vrtijo s konstantno hitrostjo s pomočjo motorja.

(C) Generatorjev z oscilacijskimi elektronskimi cevmi ali z
oscilatorji na plinsko praznjenje.

(D) Fotoelektričnih generatorjev, pri katerih svetlobni žarek
prehaja skozi perforirano ploščo in pri tem pada na celico. S
pazljivim preračunavanjem števila odprtin na diskastem zaslonu
(plošči) se doseže ustrezno število sprememb električnega toka,
ki (ojačene) proizvajajo željene tone.

Nekatera med temi glasbili se imenujejo elektromagnetna,
elektrostatična, radioelektrična, fotoelektrična (klavirji,
orgle, harmonike, kariljoni itd.), vendar so skoraj vedno bolj
znani po njihovih trgovskih poimenovanjih. Ta glasbila omogočajo
zvesto reprodukcijo zvoka večine klasičnih glasbil, kar se doseže
s preprosto menjavo registra. Te instrumente je moč opisno
poimenovati kot "monofone", če dajejo samo zaporedje različnih
tonov, ali pa kot "polifone", če proizvajajo nekaj tonov hkrati
(na primer: "orgle").

Nekatera glasbila se lahko igrajo posebej, nekatera je moč
prilagoditi navadnemu klavirju - glasbilo se igra z levo roko,
klavirska spremljava pa z desno. Ta glasbila se uvrščajo v to
tarifno številko tudi, če se dobavljajo skupaj s klavirjem.

Čeprav so za normalno delovanje glasbil iz te tarifne številke,
električni ali elektronski aparati obvezni (posebno še ojačevalec
in zvočnik) pa so iz te tarifne številke izključeni in se
uvrščajo v svoje ustrezne tarifne številke (85. Poglavje), če
niso vgrajeni v samo glasbilo. Vendar pa se uvrščajo skupaj z
glasbilom, če so vanj vgrajeni v istem ohišju, čeprav so lahko
zaradi primernosti za transport pakirani ločeno.

Ta tarifna številka ne vključuje navadne vrste ur (s številčnico
za prikaz časa), ki se uporabljajo v nekaterih elektronskih
melodičnih zvonovih za avtomatsko odbijanje celih ur, polovic ur
itd. (91. Poglavje).


92.08

GLASBENE SKRINJE, SEJEMSKE ORGLE, MEHANIČNE LAJNE, MEHANIČNE
PTICE PEVKE, POJOČE ŽAGE IN DRUGA GLASBILA, KI SE NE UVRŠČAJO V
NOBENO DRUGO TARIFNO ŠTEVILKO TEGA POGLAVJA; VSAKOVRSTNI PREDMETI
ZA VABLJENJE; PIŠČALKE, ROGOVI ZA KLICANJE IN DRUGI USTNI
SIGNALNI INSTRUMENTI

9208.10 - Glasbene skrinje

9208.90 - Drugo

     (A) GLASBILA, KI SE NE UVRŠČAJO V NOBENO DRUGO TARIFNO
                     ŠTEVILKO TEGA POGLAVJA

Med ta glasbila so vključena:

(1) Glasbene skrinje.

Ta glasbila sestoje iz majhnih mehanizmov, ki avtomatsko
proizvajajo tone in, ki so vgrajeni v škatle in razne druge
kontejnerje. Osnovna njihova komponenta je valj, ki je opremljen
z iglami (razporejenim skladno s toni melodije, katero igrajo).
Pri vrtenju se igle dotikajo kovinskih jezičkov, ki so
razporejeni kot zobje glavnika, in tako povzročijo njihovo
tresenje in proizvajajo tone. Te komponente so montirane na
plošči, valj pa se vrti bodisi s pomočjo vzmetnega pogonskega
mehanizma (urinega mehanizma), ki se navija s ključem, bodisi se
vrti z ročico. Pri nekaterih vrstah valjev je lahko kovinski
kolut iz pločevine z vdolbinami in izboklinami.

Izdelki z vgrajenim glasbenim mehanizmom, ki imajo v bistvu
uporabno ali okrasno funkcijo (na primer: ure, miniaturno leseno
pohištvo, steklene vaze z umetnim cvetjem, keramične podobice),
ne štejejo za glasbene skrinje v smislu te tarifne številke. Ti
izdelki se uvrščajo v iste tarifno številko kot ustrezni izdelki
brez vgrajenega glasbenega mehanizma.

Prav tako je treba poudariti, da izdelki, kot so ročne ure,
pokali in čestitke, ki imajo vgrajene elektronske glasbene
module, ne štejejo za izdelke iz te tarifne številke. Takšni
izdelki se uvrščajo v iste tarifno številko kot izdelki brez
vgrajenih tovrstnih modulov.

(2) Sejemske orgle,

na primer: orkestrioni in podobni instrumenti. Nekatere sejemske
orgle so velika glasbila z dvema nemima klaviaturama, od katerih
ena igra po kovinskih strunah s pomočjo klavirkih tipk, medtem ko
druga krmili piščali. Razen tega obstajajo tudi strune iz
katguta, ki igrajo s pomočjo mehanskih lokov. Ti instrumenti
imajo lahko vgrajene bobne, činele, harmonike itd., s čimer
ponazarjajo zvok orkestra. Uporabljajo se predvsem v zabaviščnih
parkih, na sejmih itd. Lahko so ročni ali motorni in igrajo na
perforirane trakove ali kartice.

(3) Mehanske ulične lajne.

Sestoje iz škatle z valjem z bakrenimi iglami, ki med premikanjem
z ročico premikajo ventile na lesenih ali kovinskih piščalih.

(4) Mehanske ptice pevke.

To so majhni avtomati, ki so običajno vgrajeni v kletko. Vzmetni
pogonski mehanizem (v smislu urinega mehanizma) na podstavku
kletke poganja komplet batov in mehov in tako proizvaja
modulirano petje ptice, pri čemer se gibljeta tudi glava in telo
mehanske ptice.

(5) Pojoče žage.

Pojoče žage imajo list iz posebnega jekla. Vibracije lista
nastanejo bodisi zaradi vlečenja z lokom, bodisi zaradi udarjanja
s kladivo z glavo iz polsta (filca).

(6) Druga nenavadna glasbila, kot so na primer: ropotulje in
ustne sirene.

Kartice, plošče in valji se, neglede na to, da se dobavljajo
skupaj z glasbili iz te tarifne številke (glej Opombo 2 k temu
poglavju) vselej uvrščajo v tar. št. 92.09.

     (B) VSAKOVRSTNA GLASBILA ZA PRIVABLJANJE IN KLICANJE IN
                 USTNA PIHALNA SIGNALNA GLASBILA

(1) Vsakovrstna glasbila (predmeti) za privabljanje itd. so
majhna glasbila, ki oponašajo ptice ali živali, da bi jih
privabili.

(2) Ustna pihalna signalna glasbila, kot so:

(i) Rogovi in klicni rogovi, ki so izdelani iz rogov, kosti,
kovin itd.

(ii) Piščalke (ustne) iz kovin, lesa itd. za dajanje signalov.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) zvonci za vrata, namizni zvonci, zvonci za kolesa na nožni
pogon (tar. št. 83.06 ali 85.31),

(b) trobente z gumijasto hruško in signalne sirene (na primer: za
vozila), ladijske sirene, prenosne ali stacionarne sirene za
preplah, ki se poganjajo z roko. Uvrščajo se po materialu, iz
katerega so izdelane, ali pa v Oddelka XVI ali XVII - odvisno od
primera, in

(c) električna zvočna signalna oprema in aparati (tar. št. 85.12
ali 85.31 - odvisno od primera).


92.09

DELI (NA PRIMER: MEHANIZMI ZA GLASBENE SKRINJE) IN PRIBOR (NA
PRIMER: KARTICE, PLOŠČE IN VALJI ZA MEHANIČNA GLASBILA) ZA
GLASBILA; METRONOMI, GLASBENE VILICE IN PIŠČALKE (ZA DAJANJE
TONA) VSEH VRST

9209.10 - Metronomi, glasbene vilice in piščalke (za dajanje
tona)

9209.20 - Mehanizmi za glasbene skrinje

9209.30 - Strune za glasbila

 - Drugo:

9209.91 - - deli in pribor za klavirje

9209.92 - - deli in pribor za glasbila iz tar. št. 92.02

9209.93 - - deli in pribor za glasbila iz tar. št. 92.03

9209.94 - - deli in pribor za glasbila iz tar. št. 92.07

9209.99 - - drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Metronomi, glasbene vilice in piščalke - igrala za
intoniranje.

Ta skupina vključuje metronome, glasbene vilice in piščali -
igrala za intoniranje, namenjene za glasbene ali druge potrebe.

Metronomi so majhne mehanske naprave, ki služijo ponazarjanju
pravilnega tempa, v katerem je treba neko skladbo igrati.
Večinoma so nameščeni v škatli piramidaste oblike in imajo lahko
zvonec. Osnovni del metronoma je ročica za udarjanje z osjo na
njenem vznožju. Gibanje ročice je lahko hitrejše ali počasnejše,
pač gdele na skalo v ozadju te ročice.

V to skupino so vključeni tudi metronomi, ki se uporabljajo za
industrijske namene. Ti metronomi so opremljeni z električnimi
kontakti.

Glasbene vilice so običajno majhne kovinske palice v obliki črke
"U". Ko te vilice vibrirajo, dajejo določeni ton. V to skupino so
vključene tudi glasbene vilice za velike koncertne dvorane, ki
sestoje iz kovinske piščali, nameščene na resonančnem telesu, po
katerem se udarja s kladivom.

Igrala za intoniranje (tonske cevi) so ustna glasbila, ki sestoje
iz ene ali več piščali ali cevk. Običajno dajejo več različnih
tonov (štiri ali šest).

Ta skupina vključuje tudi glasbene vilice, ki se uporabljajo v
medicini (posebno za preizkušanje sluha - v tem primeru so
naravnane tako, da oddajajo (dajejo) celo zaporedje vibracij,
nameščene pa so v škatlah z več takšnimi glasbili) za
stroboskopske preiskave. Nekatere so opremljene z električnimi
napravami za vzdrževanje vibracij.

(B) Mehanizmi za glasbene skrinje.

Glej komentar k tarifni številki 92.08.

(C) Strune za glasbila.

V to skupino so vključene strune za strunska glasbila (za
klavirje, harfe, violine, violončela, mandoline itd.).

Strune so običajno izdelane iz:

(1) Katguta (pretežno iz ovčjih črev). Strune iz katguta se
izdelujejo iz določenega števila niti (glede na željeno oziroma
potrebno debelino strune); vsaka nit sestoji bodisi iz vzdolžno
narezanega traku, bodisi iz celega črevesa.

(2) Svile. Svilene strune se običajno izdelujejo iz 140 svilenih
niti in so nazunaj podobne strunam iz katguta. Premazane so s
tanko plastjo gumarabike in polirane z belim voskom.

(3) Monofila iz sintetičnih ali umetnih vlaknenih materialov
(običajno iz najlona).

(4) Jeklene žice (običajno nerjavne), iz aluminija, srebra, bakra
itd. kovinske strune so enojne niti, izdelane iz kovinskega
jedra, prekritega s kovinsko žico (obvito okoli jedra). Tovrstne
strune so znane kot "strune na kovini" ali "metal wound".

(5) Iz čreves, svile ali "najlona", prekrite s kovinsko žico
(aluminijevo ali z žico iz kakšne druge navadne, posrebrene ali
neposrebrene kovine, iz srebra itd.). Kovinska žica je obvita
okoli jedra. Tovrstne strune so znane kot "obvite črevnate,
svilene ali najlonske strune".

Strune za glasbila je moč prepoznati po njihovi dodelavi (jeklene
strune so izdelane iz polirane kovine, njihov premer je natančno
kalibriran. Črevnate strune so popolnoma enovitega videza in
stalnega prereza; nekatere črevnate strune so bele in prozorne,
medtem ko so druge črevnate strune, na primer: tiste za harfe,
včasih rdeče ali modro obarvane). Strune je moč prepoznati tudi
po načinu pakiranja (v majhnih vrečkah, v papirnati pisemski
ovojnici ipd., pogosto je na embalaži tudi natisnjeno navodilo za
uporabo). Razen tega imajo nekatere strune, posebno kovinske,
pogosto tudi zanke ali majhne kovinske kroglice, s pomočjo
katerih se pritrdijo na določeno glasbilo.

Ta tarifna številka ne vključuje strun, čreves in monofilamentov
iz sintetičnih tekstilnih materialov (narezanih ali nenarezanih
na določene dolžine), katerih ni moč prepoznati kot strune za
glasbila (uvrščajo se v ustrezne tarifne številke).

(D) Drugi deli in pribor.

Ta skupina vključuje dele in pribor za glasbila, razen delov in
pribora, navedenih v predhodnih točkah (B) in (C), razen
audiofrekvenčnih ojačevalcev (tar. št. 85.18) in električnih
naprav nasploh (motorjev, fotoelektričnih celic itd.), ki niso
opremljeni z deli ali priborom za glasbila.

V to skupino so so vključeni:

(1) Deli klavirjev, orgel, harmonijev in podobni instrumentov,
kot so:

Kompletne klaviature (kompleti tipk, vgrajeni v okvir), mehanizmi
klavirskih tipk z ustreznimi kladivci in zvočnimi dušilci; ohišja
za klavirje in harmonije; harmonične (resonančne) plošče in
okvirji iz lesa ali litega železa; pedalni mehanizmi in pedala;
napenjalni ključi (zagozde) za napenjanje strun; kovinske cevi s
piščalkami (ali ploščice) za harmonije; posebne tipke za
klaviature; kladivca, dušilci, vzvodi in vilice za kladivca itd.;
cevi za orgle; vetrovodi, mehovi in drugi sestavni deli (vključno
ohišja orgel iz tar. št. 92.03).

Tudi tipke, registri, mehovi in klaviature za harmonike se
uvrščajo v to tarifno številko.

 Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni majhni trakovi iz
slonove kosti, iz kosti, ali pa iz plastične mase, ki so samo
narezani v pravokotne oblike, katere je potrebno še polirati,
oblikovati vogale in naprej obdelati, da postanejo primerni za
prevleke tipk glasbil. Takšni trakovi se uvrščajo v svoje
ustrezne tarifne številke (tar. št. 96.01 ali 39. Poglavje).

(2) Deli in pribor za glasbila, ki se uvrščajo v tarifno številko
92.02 (strunska glasbila), kot so:

Resonančni trupi mandolin, kitar ali podobnih glasbil;
"mehanizmi" za kitare ali mandoline (t.j. leseni ključi
(zagozde), vijaki in zobniki, ki se nahajajo na vrhu vratu in, ki
služijo temu, da je moč strune pravilno napeti); deli violin,
violončel in podobnih glasbil, na primer: hrbti (zadnji deli),
sprednji deli, vratovi (obdelani ali neobdelani), vratne
ploščice, ključi (zagozde) za navijanje oziroma uglaševanje,
kobilice, spodnja pritrjevala (na katera se pritrdi struna) in
gumbi zanje, rebra (med sprednjim in zadnjim delom), ključi
(zagozde - na vratu, za napenjanje strun), regulatorji za strune
(Feinstimmer) itd., nasloni za violončela in kontrabase (za
polaganje instrumentov na tla), loki in deli lokov (palice,
zaključki palic, ključi za napenjanje žime itd.), vključno tudi
konjsko žimo za loke (konjsko dlako iz grive in repa) v svežnjih,
brenkalice, dušilci (sordino), podbradki za violino itd.

(3) Deli in pribor za glasbila iz tarifne številke 92.07, kot so:

Ohišja (za elektronske klavirje, orgle in kariljone), pedalni
mehanizmi in pedala, klaviature, tonska kolesa (posebno za orgle)
itd.

Glej pojasnilo v tar. št. 92.07 v zvezi z elektronskimi deli in
priborom.

(4) Deli in pribor za t.i. "lesenih-pihal" glasbila iz tarifne
številke 92.05, kot so:

Obdelani - rezkani predmeti iz lesa za "lesena pihala" (za
klarinete, flavte in podobne); kovinska ohišja glasbil; nastavki;
raznovrstni ustniki in pokrovi za ustnike; piščali, ventili,
gumbi za kontrolne ventile; tipke, obroči, okvirji, zvonovi,
dušilci; podstavki za tipke (za flavte, klarinete itd.).

(5) Deli in pribor za tolkalne instrumente, kot so:

Palice z mehko glavo ali brez nje; raznovrstna lesena kladiva;
ščetke za bobne, pedala, ki se uporabljajo pri jazzovskih
orkestrih (Fuss); konzole za činele; valji (telesa) bobnov in
spojke itd.; ploščice ali plošče, mize in nosilci za ksilogone in
za podobna glasbila; koža za bobne in podobno, narezana v kroge
ali v približno okrogle oblike, ki pa so nedvoumno prepoznavne;
strune, ki so običajno iz prave konoplje, jute ali sisala, ki so
namenjene za napenjanje kože nekaterih tolkal, kot so na primer:
bobni, katgut iz kovinske žice, ki se križema napenja preko čela
bobna, če jih je kot take moč prepoznati.

V to tarifno številko se prav tako uvrščajo:

(1) Notna stojala, ki se pritrjujejo na glasbila. Podstavki
(trinožniki itd.) za nameščanje glasbil (na primer: za bočne
bobne ali saksofone).

(2) Naprave za igranje na mehanska glasbila. To so pomožne
naprave, ki omogočajo, da glasbila s klaviaturo lahko igrajo na
kartice - kolute ali valje. Te naprave so lahko ročne, nožne -
pedalne ali pa imajo mehove na električni ali mehanski pogon.
Lahko so nameščeni na notranji ali zunanji strani glasbila
(običajno klavirja ali harmonija).

(3) Kartice, koluti in valji za avtomatska glasbila. Ti predmeti
se uvrščajo v to tarifno številko, bodisi, da se dobavljajo
skupaj z glasbilom, za katerega so namenjeni, bodisi, da se
dobavljajo posebej (glej Opombo 2 k temu poglavju).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) izdelki za splošno uporabo, opredeljeni v Opombi 2 k Oddelku
XV, na primer: žlebovi, ročice, okovje (na primer: za klavirje)
iz navadnih kovin (Oddelek XV) in podobni izdelki iz plastičnih
mas (39. Poglavje),

(b) orodje za uglaševanje (tar. št. 82.05),

(c) motorji na vzmet za glasbene skrinje in mehanske ptice pevke,
ki niso opremljeni z drugimi deli (tar. št. 84.12),

(d) mehanizmi za ure, ki niso sestavljeni z deli ali priborom za
glasbila (tar. št. od 91.08 do 91.10),

(e) klavirski stoli (tar. št. 94.01) in stojala in notna stojala
(za partituro), ki so izdelana tako, da se postavijo na tla ali
zemljo (tar. št. 94.03) in klavirski svečniki (tar. št. 94.05),

(f) kolofonija za loke v litih oblikah (tar. št. 96.02) in

(g) krtače za čiščenje flavt, oboj itd. (tar. št. 96.03).


                           ODDELEK XIX

           OROŽJE IN STRELIVO; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

                          93. POGLAVJE

           OROŽJE IN STRELIVO; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

OPOMBI

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) izdelki iz 36. poglavja (npr. udarne kapice, detonatorji,
signalne rakete);

(b) deli za splošno rabo, definirani v opombi 2 k XV. oddelku, iz
navadnih kovin (XV. oddelek) in podobni izdelki iz plastičnih mas
(39. poglavje);

(c) oklepna bojna vozila (tar. št. 87.10);

(d) teleskopske namerilne priprave in druge optične naprave, ki
so primerne za uporabo z orožjem, razen če so montirane na orožju
ali dobavljene skupaj z orožjem, na katero bodo montirane (90.
poglavje);

(e) loki, puščice in meči za sabljanje, ki se uporabljajo
izključno za šport ali kot igrače in otroške igrače (95.
poglavje);

(f) predmeti, ki imajo pomen zbirke ali starine (tar. št. 97.05
ali 97.06).

2. Z izrazom "njihovi deli" iz tar. št. 93.06 niso mišljene
radijske naprave in radarji iz tar. št. 85.26.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(1) Orožje vseh vrst za kopno, pomorsko ali zračno bojevanje, ki
ga uporabljajo vojaške oborožene enote, policije ali druge
organizirane službe (carinske, obmejne straže itd.).

(2) Orožje, katerega uporabljajo privatne osebe za samoobrambo,
lov, strelski šport (na primer: na miniaturnih poligonih,
streliščih ali sejemskih stojnicah itd.).

(3) Druge naprave, ki delujejo na vžig eksplozivnega naboja (na
primer: metalci ladijskih vrvi in signalne pištole).

(4) Strelivo in izstrelke (razen predmetov iz 36. Poglavja).

Razen nekaj izjem (glej komentar k tarifna številkama 93.05 in
93.06), se v to poglavje uvrščajo tudi deli in pribor orožja in
streliva.

Teleskopski daljnogledi in drugi optični instrumenti, primerni za
uporabo z orožjem, ki so na orožju montirani, ali pa dobavljeni
skupaj z ognjenim orožjem in so namenjeni za montažo nanj, se
prav tako uvrščajo skupaj z orožjem.

Posebej dobavljeni tovrstni optični instrumenti so iz tega
poglavja izključeni (90. Poglavje).

Iz tega poglavja so izključena vozila, četudi so namenjena
izključno za vojno uporabo (opremljena z orožjem ali neopremljena
z orožjem).

Zaradi tega so iz tega poglavja izključena, na primer:

- oklepna železniška vozila (86. Poglavje),

- tanki in bojni vagoni (tar. št. 87.10),

- bojna letala (tar. št. 88.01 ali 88.02) in

- vojaške ladje (tar. št. 89.06).

Vendar pa se v to poglavje uvrščajo posebej dobavljena orožja za
ta vozila itd. (topovi, mitraljezi itd.) (glej komentar k tar.
št. 93.01 glede nekaterih orožij, montiranih na železniških ali
cestnih vozilih).

Iz tega poglavja so izključeni še naslednji izdelki:

(a) jeklene čelade in druge vojaške kape (pokrivala) (65.
Poglavje),

(b) osebni zaščitni oklepi, na primer: prsni oklepi, oklepne
srajce (neprebojni jopič), oklepni plašči, plašči proti metkom
itd. (uvrščajo se po materialu, iz kakršnega so izdelani),

(c) samostreli, loki in puščice za ŠPORTNO lokostrelstvo in
orožja, ki imajo značaj igrač (95. Poglavje) in

(d) zbirateljske zbirke in starine (tar. št. 97.05 ali 97.06).

Orožje in deli orožja iz tega poglavja lahko vsebujejo plemenite
kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, naravne ali
kultivirane bisere, drage in poldrage kamne (naravne, sintetične,
rekonstruirane), roževino, biserovino, slonovo kost in podobne
materiale.


93.01 VOJAŠKO OROŽJE, RAZEN REVOLVERJEV, PIŠTOL IN OROŽJA IZ TAR.
ŠT. 93.07

Ta tarifna številka vključuje vsa vojaška orožja, razen
revolverjev in pištol iz tar. št. 93.02 in hladnega orožja iz
tar. št. 93.07. Tarifna številka vključuje posebej dobavljeno
orožje, katerega namen je sestavljati oborožitev ladij, oklepnih
vozil, letal, tankov ali oklepnih vagonov.

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Topniška orožja za podporo pešadiji - vse vrste topov in
težkih topov (nepremičnih ali na kolesih, gosenicah itd.), kot je
na primer: poljsko, srednje, težko in zelo težko topništvo,
daljnometni topovi, protitankovski topovi, havbice in
minometalci.

Daljnometni topovi, ki so montirani na železniške vagone, se prav
tako uvrščajo v to tarifno številko (ne pa v 86. Poglavje).
Premični samovozni topovi, ki so drugačni od tankov in drugih
oklepnih bojnih vozil iz tar. št. 87.10, so prav tako zajeti v
tej tarifni številki.

(2)  Orožja, ki lahko streljajo neprekinjeno in zelo hitro. Z
nekaterimi med njimi lahko rokuje en sam človek. V to skupino so
vključeni mitraljezi, brzostrelke (avtomate) in druga orožja za
neprekinjeni ogenj.

(3) Vojaška ognjena orožja, kot so puške in karabinke.

(4) Drugi posebni vojaški metalci, na primer: raketni metalci in
izstrelilne rampe za rakete, razen tistih iz tar. št. 93.03;
aparati za metanje globinskih bomb; cevi za izstreljevanje
torpedov; metalci plamena (aparati za metanje vnetljive tekočine
na sovražnika), razen metalcev plamena, ki se uporabljajo za
uničevanje plevela (tar. št. 84.24).


93.02 REVOLVERJI IN PIŠTOLE, RAZEN TISTIH, KI SE UVRŠČAJO V TAR.
ŠT. 93.03 ALI 93.04

Ta tarifna številka vključuje revolverje in pištole kakršnegakoli
kalibra, ki lahko izstreljujejo metke (razen signalnih raket) z
vžigom eksplozivnega naboja, in, ki so konstruirani tako, da se
držijo v roki.

Revolverji so ognjeno orožje z eno cevjo in vrtilnim bobnom.

Pištole imajo eno ali več cevi, lahko pa imajo tudi zamenljive
cevi. Polavtomatske pištole imajo šaržer, napolnjen z več metki,
vendar je za vsak strel potrebno pritisniti sprožilec.

Ta tarifna številka vključuje tudi miniaturne pištole,
revolverje, orožja v obliki drugih predmetov (na primer:
svinčnika, žepnih nožev ali cigaretnic), pod pogojem, da so
dejansko ognjena orožja.

Iz te tarifne številke so izključena ognjena orožja za
neprekinjeni ogenj (na primer: takšna, ki uporabljajo strelivo za
pištole, in, ki strelja potem, ko se enkrat pritisne na
sprožilec, dokler šaržer ni prazen oziroma dokler se sprožilec ne
sprosti). Ta orožja se uvrščajo v tar. št. 93.01 kot vrsta
polmitraljeza (brzostrelke). Z njimi se lahko strelja z roke,
običajno pa imajo podaljšana kopita.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) pištole s povezanim klinom za humano ubijanje živali, pištole
za izstreljevanje signalnih raket, pištole in revolverji za
manevrsko strelivo (s polnimi ali blokiranimi cevmi, ali pa s
stožičastimi valji), za pričetek dirke (starterne pištole),
gledališče pištole in pištole na "črni smodnik", ki se polnijo
skozi cev, niso pa konstruirane in tudi ne morejo izstreliti
metka (tar. št. 93.03) in

(b) vzmetne, zračne ali plinske pištole (tar. št. 93.04).


93.03 DRUGO STRELNO OROŽJE IN PODOBNE PRIPRAVE, KI DELUJEJO Z
VŽIGOM EKSPLOZIVNE POLNITVE (NPR. ŠPORTNE PUŠKE, ŠIBRENICE TER
LOVSKE IN ŠPORTNE KARABINKE; STRELNO OROŽJE, KI SE POLNI OD
SPREDAJ; SIGNALNE PIŠTOLE IN DRUGE PRIPRAVE, PREDVIDENE ZA
IZSTRELJEVANJE SAMO SIGNALNIH RAKET; PIŠTOLE IN REVOLVERJI ZA
IZSTRELJEVANJE MANEVERSKEGA STRELIVA; PIŠTOLE S PRIVEZANIM KLINOM
ZA HUMANO UBIJANJE ŽIVALI; METALNICE LADIJSKIH VRVI)

9303.10 - Strelno orožje, ki se polni od spredaj

9303.20 - Druge športne in lovske puške šibernice, vključno
kombinacije pušk šibrenic in karabink

9303.30 - Druge športne in lovske puške

9303.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vsa ognjena orožja, ki niso zajeta
v tarifna številkah 93.01 in 93.02, pa tudi nekatere naprave, ki
niso ognjeno orožje, ki pa delujejo na vžig eksplozivnega naboja

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Športne in lovske pištole, puške in karabinke vseh kalibrov,
z gladko in risano cevjo. Športne in lovske puške imajo pogosto
več kot eno cev. Včasih imajo eno gladko in eno risano cev, lahko
pa imajo tudi zamenljive cevi (gladke in risane). Običajno so
okrašene s progami na kovinskih delih in imajo gravure na
kopitih. Strelske puške imajo skoraj vedno le eno cev.

Te puške so lahko neavtomatske (ustrelijo le en metek naenkrat in
se morajo po vsakem strelu napolniti), ali pa so opremljene s
šaržerji in z repetirno napravo, ali pa z napravo za hitri
polavtomatski ogenj.

Športne puške, ki so izdelane v smislu sprehajalnih palic, se ne
uvrščajo v to tarifno številko.

(2) Puške za race (puške na čolnih) so namenjene posebej za
streljanje vodnih ptic. Običajno so montirane na podstavek ali
nosilec, katerega je moč pritrditi na čoln.

(3) Ognjeno orožje, ki se polni skozi cev (Muzzle-loading) (s
"črnim smodnikom"), ki pa ni konstruirano in tudi ne more
izstreliti napolnjenega metka.

(4) Signalne pištole in druge naprave, namenjene samo za
izstreljevanje raket.

(5) Lažne pištole in revolverji, ki lahko streljajo samo
manevrsko strelivo. Imajo lahko polne ali blokirane cevi z
odprtino za izpust plinov. Nekateri revolverji imajo boben z
valjastimi komorami, medtem ko nekatere strarterske ali
gledališke pištole cevi nimajo. Če se uporabljajo za startiranje
dirk, imajo lahko te pištole električno napravo, ki sproži
kronometer.

(6) Pištole s privezanim klinom za humano ubijanje živali. Te
pištole so podobne pištolam za manevrsko strelivo. Eksplozija
potisne klin, ki drsi po cevi z namenom ubiti ali onesvestiti
žival. Klin ne gre iz pištole, ampak se vrne na svoje mesto, da
se lahko pištola ponovno uporabi.

Ta tarifna številka ne vključuje pištol z metki (običajno
velikega kalibra), ki se včasih uporabljajo za ubijanje živali
(tar. št. 93.02).

(7) Metalci ladijskih vrvi, ki se uporabljajo predvsem na
ladijskih krovih ali v reševalnih postajah za reševanje ljudi in
za vzpostavljanje veze.

(8) Harpunski topovi, ki se uporabljajo za metanje kopij -
harpun, privezanih z vrvjo, pri ribolovu, pri lovu na morske
sesalce, želve itd.

(9) Alarmni (opozorilni) topovi, minometalci in podobna orožja
oziroma aparati za izstreljevanje manevrskega streliva, ki se
uporabljajo kot znak za preplah (na primer: v reševalnih
postajah), na proslavah, ali pa za dajanje znaka za preplah
zaradi lopovov itd.

(10) Topovi proti toči ("Hail cannon") - vrsta topov, ki sestoji
iz kovinske čaše in, ki služi za razbijanje oblakov s točo, da bi
povzročili dež.

Iz te tarifne številke so izključena orodja za kovičenje,
zabijanje zagozd itd., ki delujejo s pomočjo eksplozivnega naboja
(tar. št. 82.05).


93.04 DRUGO OROŽJE (NA PRIMER: VZMETNE, ZRAČNE IN PLINSKE PUŠKE
IN PIŠTOLE; SOLZILCI V OBLIKI PRŠIL, GUMIJEVKE), RAZEN OROŽJA IZ
TAR. ŠT. 93.07

Ta tarifna številka vključuje vsa orožja, razen ognjenih orožij
iz tarifnih številk od 93.01 do 93.03 in hladnih orožij iz
tarifne številke 93.07.

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Gumijevke, obrabne palice, težke palice in podobno, ki jo
uporabljajo pri policiji in polnjene (obtežene) sprehajalne
palice.

(2) Obroči - "bokserji" za udarjanje - kovinski kosi oblik,
prilagojenih pesti, s katerimi je moč zadati udarce.

(3) Frače, izdelane za ubijanje ptic in škodljivcev. Lahko so
tudi v obliki sprehajalnih palic.

Iz te tarifna številke so izključene frače-igrače (tar. št.
95.03).

(4) Zračne puške, karabinke in pištole. Te so podobne pravim
karabinkam, pištolam itd., vendar imajo dele za stiskanje zraka,
ki se v cevi sprosti, če se pritisne na sprožilec, in, ki
izstreli strelivo.

Puške, karabinke in pištole, ki delujejo na istem principu, le,
da z drugimi plini (razen z zrakom), so prav tako vključene.

(Izključene so podobne plinsko-zračne puške za športno streljanje
s "paint-ball" plastičnimi obarvanimi kroglicami. Te puške se
uporabljajo za zabavne simulacije bojevanja v naravnem okolju
(95.Poglavje)).

(5) Podobna orožja, ki delujejo s sproščanjem močnega vzmetnega
mehanizma.

(Na primer: samostreli, ki so namenjeni lovu (ubijanje živali)
ali jih uporabljajo posebne vojaške enote. Narejeni so iz zelo
kvalitenga materila, predvsem pa se jih zelo težko (ročno)
napenja, zato imajo običajno (ni pa nujno) baterijske napenjalce.
Pogosto so dodatno opremljeni, na primer: z optičnimi napravami
za streljanje na večje razdalje, z napravo za nočno streljanje
ipd.

Puščice imajo konice z rezili (dvo-, tri- ali štiri-kraka rezila)
ali pa s kljuko in vrvico (za ribolov).

(6) Puške in pištole, ki delujejo na stisnjeni ogljikov dioksid
in, ki se uporabljajo za izstreljevanje avtomatskih brizgalk z
anestetikom ali zdravilom (antiserumom, vakcino itd.) na daljavo.
Uporabljajo se za živali, ki se prosto gibljejo.

(7) Aerosolne razpršilke s solzilcem.

(Te razpršilke se uporabljajo tako za osebno zaščito, kot v
profesionalne namene (policija). V nepravih rokah pa postane
napadalno sredstvo. V vsakem primeru, je tisti, ki je pobrizgan
začasno onespsosobljen (zaradi močnega solzenja in pekočega
občutka).

Kot "solzilno sredstvo" se uporabljajo nekatere organske spojine,
kot je na primer: klorbenzilden-malonskekisline-dinitril ali pa
rastlinski ekstrakti pekočih plodov, kot sta paprika ali poper.
Običajno so v obliki mali ročnih razpršilk, ki imajo zaščitni
pokrov za preprečevanje nekontroliranega proženja. Praviloma
zdravju niso škodljiva).


93.05 DELI IN PRIBOR IZDELKOV IZ TAR. ŠT. 93.01 DO 93.04

9305.10 - Za revolverje ali pištole

 - Za puške šibrenice, lovske in športne karabinke iz tar. št.
93.03:

9305.21 - - cevi za puške - šibrenice

9305.29 - - drugo

9305.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Dele za vojno orožje, na primer: notranje cevi za puške,
udarno-povratni mehanizmi in zaklopi za topove vseh vrst; vrtilni
podstavki, nosilci, trinožniki in drugi posebni nosilci za
topove, mitraljeze, brzostrelke itd., z mehanizmi za namerjanje
in polnjenje ali brez njih.

(2) Kovinske odlitke, odtiske in odkovke za majhna ognjena
orožja, za športna in strelska - tekmovalna orožja itd., za
revolverje in pištole, na primer: cevi, zaklopi, zapore, ščitniki
sprožilcev, sprožilci, ročice udarne igle, ekstraktorji,
izmetalniki, okvirji (pištol), plošče za kopita, varovalke, bobni
(za revolverje), sprednji in zadnji namerilniki (muhe), šaržerji
za strelivo.

(3) Zaščitne toke in škatle za kopita, namerilnike, cevi in
zaklope.

(4) Morris cevi (majhne, izvrtane cevi za vstavljanje v puške
večjega kalibra in v puške za vadbo na majhnih razdaljah).

(5) Kopita in druge lesene dele za pištole, puške in karabinke
ter kopita ali podkopita (iz lesa, kovine, ebonita itd.) za
revolverje in pištole.

(6) Sponke, pasove, obročki za pritrjevanje pasov, zanke itd. za
vse vrste pušk in karabink,

(7) Dušilce (zvoka).

(8) Ločljive blažilce (amortizerje) sunkov za športne puške.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) deli za splošno uporabo, opredeljeni v Opombi 2 k Oddelku XV
(na primer: vijaki, zagozde in vzmeti) iz navadnih kovin (Oddelek
XV) in podobno blago iz plastičnih mas (39. Poglavje),

(b) toki za pištole, puške, karabine ipd. (tar. št. 42.02),

(c) fotomitraljezi za letala (tar. št. 90.07),

(d) teleskopski in podobni namerilniki (muhe) za orožja (tar. št.
90.13) in

(e) pribor, ki je bolj specifično zajet drugje v Nomenklaturi,
kot so na primer: palice in drug pribor - orodje za čiščenje
orožja (tar. št. 82.05, 96.03 itd.).


93.06 BOMBE, GRANATE, TORPEDI, MINE, RAKETE IN PODOBNO TER
NJIHOVI DELI; NABOJI, DRUGO STRELIVO IN PROJEKTILI TER NJIHOVI
DELI, VKLJUČNO S ŠIBRAMI IN ČEPI ZA PATRONE

9306.10 - Strelivo za orodje za kovičenje ali podobno orodje ali
za pištole z vezanim klinom za humano ubijanje živali ter njegovi
deli

 - Strelivo za puške šibrenice in deli tega streliva; strelivo za
zračne puške:

9306.21 - - naboji

9306.29 - - drugo

9306.30 - Drugo strelivo in njegovi deli

9306.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(A) Strelivo, na primer:

(1) Granate (eksplozivne, razpršilne, prebojne, svetleče,
bleščave, označevalne, vnetljive, dimne itd.) in vse druge vrste
streliv za topove in minometalce.

(2) Metki vseh vrst, na primer: manevrski (vključno tudi metke za
orodja za kovičenje ali vžig motorja z notranjim izgorevanjem),
bojni, svetleči, vnetljivi, prebojni, kroglasti metki in šibre za
športne puške, za zračne puške, (razen za "paint-ball" puške, ki
se uvrščajo v 95.Poglavje (*) (* To so želatinaste krogle
napolnjene z vodotopnimi barvili, ki se ob pristanku na trdo
podlago razpočijo in na ta način vidno označijo mesto zadetka.),
itd.

(3) Strelivo (votle, sferične oblike itd. in puščice z rezili ali
kljukami za lov ali ribolov) za zračne, plinske in vzmetne puške,
za karabinke in pištole, razen streliva za igrače iz tar. št.
95.03.

(B) Balistične rakete, katerih tir po vrnitvi na zemljo in po
dosegu največje višine ustvarja pri obremenitvi končno hitrost,
ki ni večja od 7000 m/s.

(C) Strelivo, ki ima lastna sredstva za gibanje po izstrelitvi,
na primer: torpedi, leteče bombe (izstrelki, podobni letalom),
vodeni zračni izstrelki ali strelivo vrste rakete.

(D) Drugo vojaško strelivo, na primer: kopenske in morske mine,
globinske bombe, ročne granate in tromblonske mine, zračne bombe.

(E) Harpune z eksplozivnimi glavami ali brez njih, za harpunske
topove itd.

(F) Deli streliva, na primer:

(1) Telesa ročnih in drugih granat, min, bomb in torpedov.

(2) Srajčke za metke in drugi deli metkov, na primer: osnove
oziroma dna metkov (iz medenine), notranje kapice in notranje
osnove - dna in obloge (iz kovine ali lepenke) in čepi (iz polsta
(filca), papirja ali plute itd.).

(3) Zrna in svinčene šibre, pripravljene za strelivo.

(4) Vžigalniki (za eksplozijo na dnu ali pri vrhu), bodisi
časovni, prebojni ali bližinski (elektronski) - za granate,
torpeda itd., deli vžigalnikov, vključno tudi zaščitne kapice.

(5) Mehanski deli nekaterih vrst streliva (na primer: torpeda,
posebni propelerji, posebni giroskopi za torpeda).

(6) Bojne glave in plavajoče komore za torpeda.

(7) Sprožilci, varovalke, ročice in drugi deli granat.

(8) Krila - plavuti za bombe.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) pripravljena razstreliva in smodniki, četudi so v obliki,
pripravljeni za strelivo (tar. št. 36.01 in 36.02), detonirne in
počasi goreče vžigalne vrvice in eksplozivne kapice, vžigalniki
in električni detonatorji, vključno tudi vžigalnike za granate
(tar. št. 36.03),

(b) signalne rakete in rakete proti toči (tar. št. 36.04),

(c) polnjenja za aparate za gašenje požarov in napolnjene granate
za gašenje požarov (tar. št. 38.13),

(d) motorji iz tar. številk 84.11 ali 84.12 za rakete, torpeda in
podobne izstrelke,

(e) radijski in radarski aparati in tar. št. 85.26 (glej Opombo 2
k temu poglavju) in

(f) urini mehanizmi in njihovi deli za strelivo in deli streliva
(na primer: za vžigalnike) (tar. št. od 91.08 do 91.10 in 91.14).


93.07 MEČI, SABLJE, BAJONETI, SULICE IN PODOBNO OROŽJE IN NJIHOVI
DELI TER NOŽNICE ZA TO OROŽJE

Ta tarifna številka vključuje hladna orožja, kot so: meči,
sablje, bajoneti (vključno palice z ukrivljenimi meči), kopja
(raznih vrst), helebarde, nože za komandose in bodala. Njihova
rezila so običajno iz visokokvalitetnega jekla, nekateri med
njimi imajo bolj ali manj okrašene nožnice ali ščitnike za roke.

Hladno orožje ostane uvrščeno v tej tarifni številki tudi, če se
uporablja samo za ceremonialne ali dekorativne namene, ali pa kot
gledališki rekvizit.

Večina teh orožij ima pritrjeno rezilo, nekatera bodala in
stileti pa imajo lahko gibljivo rezilo, ki je običajno nameščeno
v ročaju. Rezilo se odpira in zapira z roko, ali pa mehansko s
pomočjo vzmeti.

Ta tarifna številka vključuje tudi dele hladnega orožja, na
primer: rezila za meče (vključno tudi nezgotovljena rezila,
četudi so le skovana), ročaje sabelj, ščitnike, ročice, pa tudi
nožnice in platnice za meče, sablje, bajonete, bodala itd.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) pasov in podobne opreme, izdelane za pritrjevanje mečev,
sabelj, bajonetov itd. iz usnja (tar. št. 42.03) ali iz
tekstilnih materialov (tar. št. 62.17), franž (pretežno tar. št.
42.05 ali 63.07),

(b) lovskih, taborniških in drugih nožev, ki sodijo med nožarske
izdelke (tar. št. 82.11) ali platnic za takšne nože (pretežno
tar. št. 42.02),

(c) nožnic in platnic iz plemenitih kovin ali iz kovin,
platiniranih s plemenito kovino (tar. št. 71.15) in

(d) mečev za športo mečevanje (konice so zaobljene) - tar. št.
95.06).


                           ODDELEK XX

                          RAZNI IZDELKI

                          94. POGLAVJE

 POHIŠTVO, POSTELJNINA, ŽIMNICE, NOSILCI ZA ŽIMNICE, BLAZINE IN
 PODOBNI POLNJENI IZDELKI; SVETILKE IN DRUGA SVETILA, , KI NISO
     NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU; OSVETLJENI ZNAKI,
    OSVETLJENE PLOŠČICE Z IMENI IN PODOBNO; MONTAŽNE ZGRADBE

OPOMBE

1. V to poglavje ne spadajo:

(a) žimnice, prešite odeje in blazine, napolnjene z vodo ali
napihljive, iz 39., 40. ali 63. poglavja;

(b)  ogledala za postavitev na pod ali tla (npr. velika ogledala,
ki se nagibajo okoli horizontalne osi), iz tar. št. 70.09;

(c)  izdelki iz 71. poglavja;

(d)  deli za splošno rabo, ki so navedeni v opombi 2 k XV.
oddelku, iz navadnih kovin (XV. oddelek), in podobni izdelki iz
plastičnih mas (39. poglavje) ter blagajne in drugo iz tar. št.
83.03;

(e)  pohištvo, ki je posebej konstruirano kot del opreme za
hlajenje ali zamrzovanje iz tar. št. 84.18; pohištvo, posebej
konstruirano za šivalne stroje (tar. št. 84.52);

(f)  svetilke ali pribor (npr. grla) za njih iz 85. poglavja;

(g)  pohištvo, ki je posebej konstruirano kot del aparatov iz
tar. št. 85.18 (tar. št. 85.18), iz tar. št. 85.19 do 85.21 (tar.
št. 85.22) in iz tar. št. 85.25 do 85.28 (tar. št. 85.29);

(h)  izdelki iz tar. št. 8714;

(ij)  zobozdravniški stoli z vgrajenimi zobozdravniškimi
napravami iz tar. št. 9018 ali zobozdravniškimi pljuvalniki (tar.
št. 9018);

(k)  izdelki iz 91. poglavja (npr. ure in ohišja za ure);

(l)  pohištvo v obliki igrač ter svetilke in svetila v obliki
igrač (tar.št. 95.03), biljardne mize in drugo pohištvo, ki je
posebej konstruirano za družabne igre (tar. št. 95.04), pohištvo
za čarovniške trike ter okrasi (razen električnih girland), kot
so lampioni (tar. št. 95.05).

2.  Izdelki (razen delov) iz tar. št. 9401 do 9403 se uvrščajo v
te tar. številke samo, če so konstruirani tako, da se lahko
postavijo na pod ali tla.

Ta določba pa se ne uporablja za naslednje izdelke, ki so
uvrščeni v navedene tarifne številke tudi, če so konstruirani
tako, da se obesijo, pritrdijo na zid ali stojijo drug na drugem,
in sicer:

(a)  kuhinjske omare, omare in vitrine za knjige, drugo pohištvo
s policami in pohištvo iz komponibilnih elementov;

(b)  sedeže in ležišča.

3. (a)  V tar. št. 94.01 do 94.03 z deli izdelkov niso mišljeni
listi - plošče (razrezani ali nerazrezani v oblike, vendar ne
kombinirani z drugimi deli) iz stekla (tudi ne ogledala),
marmorja, drugega kamna in iz kakršnega koli drugega materiala,
navedenega v 68. ali 69. poglavju.

(b)  Izdelki iz tar. št. 94.04 se uvrščajo v to tarifno številko
samo, če se dobavijo posebej. Če se ne dobavijo posebej, se
uvrščajo kot deli izdelkov iz tar. št. 94.01, 94.02 in 94.03.

4.  V tar.št. 9406 so z izrazom "montažne zgradbe" mišljene
zgradbe, ki so dokončane v tovarni ali se dobavljajo skupaj
razstavljene, da bi jih sestavili na kraju samem (stanovanjske
hiše, hiše na gradbiščih, pisarne, šole, prodajalne, hangarji,
garaže in podobne zgradbe) in katerih elementi (npr. stene,
stropi, streha, podi) so iz čvrstega (togega) materiala.

Podobne izdelke iz upogljivega materiala (npr. tkanine, plastične
folije ipd.) se uvrščajo kot "šotori" (39. poglavje, 63.
poglavje).

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Upoštevajoč izključitve, navedene v komentarju k temu poglavju,
so vključeni v to poglavje:

(1) Vsakovrstno pohištvo in deli pohištva (tar. št. od 94.01 do
94.03).

(2) Nosilci žimnic, žimnice in drugi predmeti, ki drugje v
Nomenklaturi niso navedeni in ne zajeti, s svojimi vzmetmi,
polnjeni s katerimkoli materialom, ali pa iz celularne gume ali
iz plastične mase, problečeni ali nepreoblečeni (tar. št. 94.04).

(3) Svetilke in svetila ter njihovi deli, ki drugje v
Nomenklaturi niso navedeni in ne zajeti, iz kakršnegakoli
materiala (razen tistih iz materialov, opisanih v Opombi 1 k 71.
poglavju); osvetljeni znaki, osvetljene imenske pološčice in
podobno, s stalnim virom svetlobe, in njihovi deli, ki drugje
niso navedeni in ne zajeti (tar.št. 94.05).

(4) Montažne zgradbe (tar.št.94.06).

Izraz "pohištvo" v smislu tega poglavja označuje:

(A) Katere koli "premakljive" predmete (ki v druge tarifne
številke te Nomenklature niso bolj specifično vključeni), katerih
bistvena značilnost je:

- da so izdelani za nameščanje na tla in

- da se uporabljajo predvsem za uporabne namene za opremljanje
zasebnih stanovanj.

Na primer:

Hotelov, gledališč, kinematografskih dvoran, pisarn, cerkva, šol,
kavarn, restavracij, laboratorijev, bolnic, zobozdravniških
ordinacij itd., ladij, letal, železniških vagonov, motornih
vozil, prikolic ali podobnih prevoznih sredstev.

(Poudariti je treba, da v smislu tega poglavja štejejo za
"premakljivo" pohištvo tudi predmeti, četudi niso namenjeni za
pritrjevanje na tla, na primer: stoli na ladjah). Podobni
predmeti (sedala, stoli itd.), ki se uporabljajo na vrtu, trgih,
sprehajališčih itd., so prav tako vključeni v to skupino.

(B) Potem:

(i) Kuhinjske omare, knjižne omare in vitrine, drugo pohištvo s
policami in pohištvo iz kompatibilnih elementov, ki se obešajo,
pritrdijo na steno ali postavljajo eden na drugega ali eden
zraven drugega, in, ki služijo za razne predmete ali izdelke (za
knjige, glineno posodo, steklarijo, perilo, zdravila, toaletne
predmete, radijske ali televizijske sprejemnike, okrase itd.) in
posebej dobavljeni izdelki kompatibilnega pohištva.

(ii) Sedeži in ležišča, ki se obešajo ali pritrjujejo na steno.

Razen blaga, navedenega v predhodnem odstavku pod (B), se izraz
"pohištvo" ne nanaša na predmete, ki se uporabljajo kot pohištvo,
ki pa so izdelani za:

-  postavljanje na drugo pohištvo, police ali

-  za obešanje na stene ali strop.

Iz tega izhaja, da to poglavje ne vključuje drugih izdelkov za
pritrjevanje na steno, kot so na primer: obešalniki za plašče,
klobuke in podobni drugi stenski obešalniki, plošče za ključe,
obešalniki za krtače in obleke ter obešalniki za časopise, niti
delov pohištva, kot so radiatorske maske (zasloni).

Prav tako , so iz tega poglavja izključeni predmeti, ki niso
namenjeni za postavitev na tla (pod):

-  mali izdleki za kabinetno delo in mali leseni pohištveni
predmeti (tar.št. 44.20) in

-  pisarniška oprema (na primer: škatle za sortiranje dokumentov,
pladnji za papirje) iz plastičnih mas ali navadnih kovin (tar.št.
39.26 ali 83.04).

Vendar pa se v tarifno številko 94.06 uvršča oprema, ki je
vgrajena (kuhinjske omare, radiatorske maske), ali ki je
namenjena za vgradnjo in, ki je hkrati dobavljena skupaj z
montažnimi zgradbami iz tar. št. 94.06 in predstavlja njihov
sestavni del.

Tarifne številke od 94.01 do 94.03 vključujejo pohištvene
predmete iz kakršnegakoli materiala (iz lesa, protja, bambusa,
trsja, plastičnih mas, navadnih kovin, iz stekla, usnja, kamna,
keramike itd.). Takšno pohištvo ostane uvrščeno v teh tarifna
številkah, bodisi, da je polnjeno ali če ni polnjeno, prekrito
ali neprekrito, z obdelanimi ali neobdelanimi površinami, z
rezbarijami, vstavki, z barvno dekoracijo z ogledali ali z drugo
stekleno opremo, s kolesi itd.

Vendar je treba poudariti, da je izključeno pohištvo, na ali v
katerem so na primer: monogrami, trakovi, obročasto okovje itd.)
iz plemenite kovine ali iz kovine, platirane s plemenito kovino,
ki predstavljajo več kot zgolj majhne komponente (71. Poglavje).

Pohištveni predmeti, ki se dobavljajo razstavljeni ali
nesestavljeni, se obravnavajo kot sestavljeni pohištveni
predmeti, pod pogojem, da se ti deli dobavljajo skupaj. To velja
tako za pohištvo z vgrajenimi ploščami in fitingi, kot za
pohištvo z drugimi deli iz stekla, marmorja ali drugih materialov
ali za pohištvo brez takšnih delov (na primer: lesena miza s
stekleno ploščo, lesena garderobna omara z ogledalom, kuhinjska
omara z marmorno ploščo).

                              DELI

V tarifna številkah od 94.01 do 94.03 in v tar. št. 94.05 se
izraz "deli" nanaša na predmete (obdelane ali neobdelane), katere
je po obliki ali po drugih specifičnih lastnostih moč prepoznati
kot dele, ki so namenjeni izključno ali predvsem za kakšen
predmet iz teh tarifnih številk. V to poglavje se uvrščajo, če
niso posebej zajeti v kakšno drugo tarifno številko te
Nomenklature.

Deli montažnih zgradb iz tar. št. 94.06, ki se dobavljeni
posebej, se v vseh primerih uvrščajo v svoje ustrezne tarifne
številke.

Razen izključitev, ki so navedene v komentarju k naslednjim
tarifna številkam, so iz tega poglavja izključeni še:

(a)  letve in drugo okrasje za pohištvo iz tar. št. 44.09,

(b) nažlebljeni trakovi iveric, prevlečeni (prekriti) s plastiko
ali drugimi materiali, namenjeni za razrez in nato za zgibanje
okoli teh rezov v obliko črke "U", da bi oblikovali dele pohištva
(na primer: predelnike predalov) (tar. št. 44.10),

(c)  steklene plošče (vključno ogledala), plošče iz marmorja ali
drugega kamenja ali iz kateregakoli drugega materiala iz 68. ali
69. poglavja, vštevši tudi takšne, ki so narezane v oblike,
razen, če niso kombinirane z drugimi deli pohištva, ki jih
nedvoumno opredeljujejo kot dele pohištva (na primer: kombinacije
vrat in ogledal za garderobne omare),

(d)  vzmeti, ključavnice in drugi deli za splošno uporabo,
opredeljeni v Opombi 2 k oddelku XV, iz navadnih kovin (oddelek
XV) in podobno blago iz plastičnih mas (39. poglavje),

(e)  igrače v obliki pohištva, kot tudi v obliki svetilk ali
svetil (tar. št. 95.03) in

(f)  kolekcionarski izdelki ter starine (97. poglavje).


94.01 SEDEŽI (RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 94.02), VKLJUČNO S
TISTIMI, KI SE LAHKO SPREMENIJO V LEŽIŠČA, IN NJIHOVI DELI

9401.10 - Sedeži za letala

9401.20 - Sedeži za motorna vozila

9401.30 - Vrtljivi sedeži z nastavljanjem višine

9401.40 - Sedeži, razen vrtnih stolov ali taborniške opreme, ki
se lahko spremenijo v ležišča

9401.50 - Sedeži iz trstike, protja, bambusa ali podobnega
materiala

 - Drugi sedeži z lesenim ogrodjem:

9401.61 - - tapecirani

9401.69 - - drugi

 - Drugi sedeži, s kovinskim ogrodjem:

9401.71 - - tapecirani

9401.79 - - drugi

9401.80 - Drugi sedeži

9401.90 - - Deli

Skladno s spodaj navedenimi izključitvami, so vključeni v to
tarifno številko vsi sedeži (vključno tudi tisti za vozila), pod
pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz Opombe 2 k temu poglavju.

Na primer:

Naslonjači, fotelji, zložljivi stoli, ležalni stoli, visoki stoli
za otroke, ki se pripenjajo na naslonjala drugih sedežev
(vključno tudi tiste za v vozila), starčevski stoli, klopi, kavči
(vključno tudi tiste z električnim ogrevanjem), divani, zofe,
otomani in podobno, stoli (kot na primer: klavirski, risalni,
daktilografski, dvonamenski stoli itd.).

Fotelji, kavči, divani itd. ostanejo uvrščeni v tej tarifni
številki tudi, če se lahko spremenijo v ležišča.

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje:

(a) stopnic (običajno tar. št. 44.21 in 73.26),

(b) stolov - palic (tar. št. 66.02),

(c) izdelkov iz tarifne številke 87.14 (na primer: sedežev za
motorna kolesa),

(d) vrtljivih stolov z možnostjo uravnavanja hitrosti za
preizkušanje refleksov (tar. št. 90.19),

(e) stolov in sedežev iz tar. št. 94.02 in

(f) stolov brez naslonjala in pručke (tipa gugalnika ali
drugačnega tipa), ki so izdelane za počivanje nog, ter zabojev za
perilo in podobno, ki zamenjujejo sedeže (tar. št. 94.03).

                              DELI

V to tarifno številko se uvrščajo tudi deli, katere je moč
prepoznati kot dele stolov in drugih sedežev, kot so na primer:
naslonjala, sedala stolov, naslonjala za roke (napolnjena ali
nenapolnjena s slamo, trsjem, z vzmetjo ali brez nje) in spiralne
vzmeti, sestavljene za oblazinjevanje sedal.

Posebej dobavljeni vzglavniki in žimnice z vzmetmi, ki so
polnjeni s katerimkoli materialom, ali pa so iz celularne gume
ali plastične mase (preoblečeni ali nepreoblečeni), so iz te
tarifne številke izključeni (tar. št. 94.04) tudi, če so
nedvoumno posebej konstruirani kot deli oblazinjenih sedežev (na
primer: divanov, kavčev, zof itd.). Če pa so ti deli kombinirani
z drugimi deli sedežev, ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki.
Prav tako ostanejo uvrščeni v njej tudi, če so dobavljeni skupaj
s sedeži, katerih deli so.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 9401.61 in 9401.71

"Oblazinjeni sedeži" so sedeži z mehko plastjo iz na primer:
vate, tulja, živalske dlake, iz celularne plastične mase ali iz
gume. Ta plast je oblikovana po sedežu (ni nujno, da je nanj
pritrjena) in je preoblečena z materialom, kot je tkanina, usnje
ali folija iz plastične mase. Kot oblazinjeni sedeži se uvrščajo
tudi sedeži, katerih material za oblazinjenje ni preoblečen, in
sedeži, ki imajo samo prekrivala iz belega platna, ki morajo prav
tako biti preoblečena (znani kot oblazinjeni sedeži v "muslinu").

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi sedeži, ki so dobavljeni
skupaj s sedalom ali z mehkim naslonjalom, ki se lahko snamejo in
brez katerih sedežev ni moč uporabljati. Nadalje se sem uvrščajo
sedeži s spiralnimi vzmetmi (za oblazinjevanje).

Na drugi strani pa vgrajene vodoravne vzmeti (ki držijo mrežo iz
jeklene žice v okvirju sedeža), napeta tkanina itd. ne zadoščajo
za uvrščanje sedežev kot oblazinjenih sedežev. Podobno, tudi za
oblazinjene sedeže ne štejejo sedeži, ki so neposredno prekriti z
materialom, kot so: tkanine, usnje, folija iz plastične mase
itd., ki nimajo vmesne plasti iz oblazinjevalnega materiala ali
vzmeti, pa tudi sedeži, ki so prekriti samo s tkanino, podloženo
s tanko plastjo penaste plastične mase.


94.02 MEDICINSKO, KIRURŠKO, ZOBOZDRAVNIŠKO IN VETERINARSKO
POHIŠTVO (NA PRIMER: OPERACIJSKE MIZE, MIZE ZA PREGLEDE, BOLNIŠKE
POSTELJE Z MEHANIČNIMI NAPRAVAMI, ZOBOZDRAVNIŠKI STOLI);
FRIZERSKI STOLI IN PODOBNI STOLI, KI SE LAHKO VRTIJO, NAGIBAJO IN
DVIGAJO; DELI NAVEDENIH IZDELKOV

9402.10 - Zobozdraviški, frizerski in podobni stoli in njihovi
deli

9402.90 - Drugo

     (A) POHIŠTVO ZA VETERINARSKE, MEDICINSKE, KIRURŠKE ALI
                    ZOBOZDRAVNIŠKE ORDINACIJE

V to skupino so vključeni:

(1) Operacijske mize za splošno in posebno kirurgijo,
konstruirane za nameščanje pacienta v položaj, primeren za razne
operacije tako, da se miza prilagaja z nagibanjem, obračanjem ali
dvigovanje.

(2) Posebne ortopedske mize za zapletene operacije (na primer: za
operacije kolkov, ramen, hrbtenice itd.).

(3) Mize za operacije živali in podobne mize, ki so pogosto
opremljene s priborom za pritrjevanje.

(4) Mize, mize-postelje in podobne mize za klinične preglede, za
medicinsko obravnavo, masažo itd., postelje in sedeži, na primer:
za babiške, ginekološke, urološke, citoskopske itd. preglede ali
operacije, ali pa za uporabo pri zdravljenje ušes, nosu, grla ali
oči.

Vendar pa ta tarifna številka ne vključuje miz itd., ki so
specializirane za delo z rentgenskimi žarki itd. (tar. št.
90.22).

(5) Posebni sedeži in stoli , ki jih uporabljajo zdravniki in
kirurgi pri svojem delu (na njih sedijo).

(6) Porodniške postelje, ki običajno imajo pri vznožju lavor, ki
drsi proti vzglavju.

(7) Mehanske postelje za dvigovanje poškodovanih ali bolnih oseb
brez pretresa ali za nudenje higienske pomoči brez premikanja.

(8) Postelje s premičnimi žimnicami, ki so izdelane posebej za
terapevtska zdravljenja pljučne tuberkuloze ali drugih bolezni.

(9) Postelje, kombinirane z longetami ali z drugimi napravami za
izpahe ali zlome itd.

Vendar pa se oprema, ki je zgolj priključek postelji in nanjo ni
pritrjena, uvršča v tarifno številko 90.21. Postelje brez
mehanizmov se uvrščajo v tar. št. 94.03.

(10) Nosila in nosila na kolesih (nosilni vozički) za premeščanje
bolnikov v bolnicah, na klinikah itd.

Invalidski vozički, ki se uporabljajo za prevažanje invalidov po
ulicah, so iz te tarifne številke izključeni (87. Poglavje).

(11) Majhni stoli, omare v obliki stola in podobno s kolesi ali
brez njih, ki so namenjeni za instrumente ali povoje, za
medicinsko in, kirurško oskrbo ali za anestetsko opremo,
sterilizacijski vozički (za sterilizacijo instrumentov), posebne
posode za izpiranje in razkuževanje, avtomatske sterilne škatle
za povoje (v glavnem so na kolesih) in kante za odpadne povoje
(na kolesih ali brez njih), držala za steklenice, irigatorji ali
nosilci tušev in podobno (tudi takšni na obračanje), posebne
omare in zaboji za instrumente in povoje.

(12) Zobozdravniški stoli (vključno tudi ležalne stole za
anestezijo) brez vgrajenih zobozdravniških naprav iz tarifne
številke 90.18, z mehanizmom (običajno teleskopskim) za
dvigovanje, nagibanje in obračanje na osrednjem stebru
(opremljeni ali neopremljeni z opremo, na primer: svetila).

Zobozdravniški pljuvalniki (na podstavku ali nosilcu) in
zobozdravniški stoli z vgrajenimi zobozdravniškimi napravami iz
tar. št. 90.18 so iz te tarifne številke izključeni (tar. št.
90.18).

Poudariti je treba, da spada v to skupino izključno pohištvo, ki
je posebej izdelan za medicinsko, kirurško, zobozdravniško ali
veterinarsko uporabo. Glede na to je iz te tarifne številke
izključeno pohištvo za splošno uporabo, ki nima tovrstnih
lastnosti.

    (B) BRIVSKI IN PODOBNI STOLI Z VRTLJIVIM MEHANIZMOM, KOT
          TUDI Z MEHANIZMOM ZA NAGIBANJE ALI DVIGOVANJE

V to skupino so vključeni brivski in podobni stoli z vrtljivim
nagibnim in dvižnim mehanizmom.

Vendar so iz te tarifne številke izključeni klavirski stoli,
mehanski gugalniki, vrtljivi stoli itd. (tar. št. 94.01).

                              DELI

Deli opisanih izdelkov se v to tarifno številko uvrščajo, če jih
je moč prepoznati kot take.

Deli vključujejo:

(1) Predmete, ki so posebej izdelani za pritrjevanje na
operacijske mize, da se pacient ne premika (na primer: naprave za
pritrjevanje ramen, nog ali stegen, držala za noge, pritrjevala
za glavo, roke ali prsni koš itd.).

(2) Nekatere dele, katere je moč nedvoumno prepoznati kot dele za
zobozdravniške stole (na primer: naslonjala za glavo, hrbet,
podnožniki, naslonjala za roke itd.).


94.03 DRUGO POHIŠTVO IN NJEGOVI DELI

9403.10 - Kovinsko pisarniško pohištvo

9403.20 - Drugo kovinsko pohištvo

9403.30 - Leseno pisarniško pohištvo

9403.40 - Leseno kuhinjsko pohištvo

9403.50 - Leseno pohištvo za spalnice

9403.60 - Drugo leseno pohištvo

9403.70 - Pohištvo iz plastičnih mas

9403.80 - Pohištvo iz drugih materialov, vključno iz trstike,
protja, bambusa in podobnih materialov

9403.90 - Deli

Ta tarifna številka vključuje pohištvo in njegove dele, ki niso
zajeti v predhodnih tarifna številkah. To je pohištvo za splošno
uporabo (na primer: omare, vitrine, mize, telefonske mizice,
pisalne mize, tajniške mize, knjižne omare in drugo pohištvo s
policami itd.), pa tudi pohištvo za posebno uporabo.

Ta tarifna številka vključuje pohištvo za:

(1) Zasebna stanovanja, hotele itd., kot so: omarice, omare za
perilo, zaboji za drva, predalniki, visoke omare; podstavki,
podstavki za cvetje; toaletne mizice; mize - podstavki;
garderobne omare; omare za perilo; obešalniki, podstavki za
dežnike; kuhinjske omare, toaletne omarice, omare; omare za
shranjevanje hrane; nočne omarice; postelje (vključno tudi
postelje v obliki omar, postelje za kampiranje (poljske
postelje), zložljive postelje, lahke postelje, otroške postelje
itd.); mize za ročna dela, pručke, zasloni za peči; zasloni pred
prepihom; pepelniki s podstavki, glasbene omare, glasbeni
odstavki (notna stojala) in mize; otroške staje, servirni vozički
(s toplo ploščo ali brez nje).

(2) Pisarne, kot so: omare za obleke, arhivske omare, premične
arhivske omare, kartotečne (registrske) omare itd.

(3) Šole: šolske klopi in mize, katedri, nasloni (za table itd.).

(4) Cerkve: oltarji, spovednice, prižnice, molitvenice, nasloni
za branje itd.

(5) Predavalnice, skladišča, delavnice: prodajni pulti,
obešalniki za obleke, police; omare s predali ali brez njih;
omare za orodje; posebno pohištvo (z omarami ali predali) za
tiskarne.

(6) Laboratorije ali tehnične prostore: mikroskopirne mize,
laboratorijske mize (s steklenimi vitrinami, plinskimi šobami in
pipami ali brez njih), digestroji, risalne mize brez opreme itd.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) potovalni kovčki, zaboji in podobno, ki nimajo značaja
pohištva (tar. št. 42.02),

(b) mizarski pulti, stopnice, stopnišča in podobno, ki nimajo
značilnosti pohištva - uvrščajo se po materialu, iz katerega so
izdelani (tar. št. 44.21, 73.26 itd.),

(c) gradbeno pohištvo (na primer: okvirji, vrata, police) za
vgradne omare itd. (tar. št. 44.18, če so iz lesa),

(d) koši za smeti (iz plastične mase - tar. št. 39.6, iz
pletarskega materiala ali iz vrbovega protja - tar. št. 46.02, iz
navadnih kovin - tar. št. 73.26, 74.19 itd.),

(e) viseče mreže ali ležalne mreže (običajno tar. št. 56.08 ali
63.06),

(f) ogledala, izdelana za postavljanje na tla, kot na primer:
velika ogledala, ki se nagibajo okoli vodoravne osi, ogledala za
prodajalne obutve, za krojaške delavnice itd. (tar. št. 70.09),

(g) blindirane ali ojačene blagajne (tar. št. 83.03); na drugi
strani pa se v to tarifno številko uvrščajo kontejnerji, ki so
izdelani posebej kot ognjevarni, odporni proti udarcem in lomu,
katerih stene pa niso odporne proti poskusom vloma z vrtanjem ali
rezanjem,

(h) hladilniki, stroji za sladoled itd. (t.j. omare itd., ki
imajo lastnosti pohištva, ki pa so opremljene tudi s hladilnimi
napravami ali z evaporizerjem hladilne naprave, ali pa so
konstruirane za vgradnjo takšnih naprav) (tar. št. 84.18 - glej
Opombo pod 1(e) k temu poglavju). Vendar pa ostanejo uvrščene v
tej tarifni številki škatle za led, omare za led in podobno, pa
tudi izolirane omare, ki so opremljene in ne izdelane za sprejem
hladilnega elementa, pač pa preprosto izolirane s stekleno volno,
pluto itd.,

(ij) pohištvo, izdelano posebej za nameščanje ali podstavek
šivalnih strojev (tudi če služi za shranjevanje šivalnega stroja,
ko se ne uporablja), zaščitni pokrovi, predali, podaljški in
drugi deli takšnega pohištva (tar. št. 84.52),

(k) pohištvo, izdelano posebej kot del aparatov iz tar. št. 85.15
(tar. št. 85.15), iz tarifnih številk od 85.19 do 85.21 (tar. št.
85.22) ali iz tarifnih številk od 85.25 do 85.28 (tar. št.
85.29),

(l) risalne mize, opremljene z instrumenti, kot so na primer:
pantografi (tar. št. 90.17),

(m) zobozdravniški pljuvalniki (tar. št. 90.18),

(n) nosilci žimnic (tar. št. 94.04),

(o) standardne svetilke in druge svetilke in svetila (tar. št.
94.05) in

(p) biljardne mize in drugo pohištvo, izdelano posebej za
družabne igre (tar. št. 95.04) in mize za čarovnike in rokohitrce
iz tar. št. 95.05.


94.04 NOSILCI ZA ŽIMNICE: POSTELJNINA IN PODOBNO BLAGO (NPR.
ŽIMNICE, PREŠITE ODEJE, PERNICE, BLAZINE, BLAZINICE), KI IMAJO
VZMETI ALI SO NAPOLNJENI S KAKRŠNIM KOLI MATERIALOM ALI IZ
PENASTE GUME ALI PLASTIČNE MASE, VKLJUČNO PREVLEČENE

9404.10 - Nosilci za žimnice

 - Žimnice:

9404.21 - - iz penaste gume ali plastične mase, prevlečene ali
neprevlečene

9404.29 - - iz drugih materialov

9404.30 - Spalne vreče

9404.90 - Drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Nosilci žimnic - deli postelje z vzmetmi, ki praviloma
sestoje iz lesenega ali kovinskega okvirja z vzmetmi, ali pa iz
mreže iz jeklene žice (nosilci - vzmetni ali žični), ali iz
lesenega okvirja z notranjimi vzmetmi in s polnjenjem, ki je
preoblečen v tkanino (to so oblazinjene žimnice).

Vendar so iz te tarifne številke izključene spiralne vzmeti, ki
so sestavljene za stole ali druge sedeže (tar. št. 94.01) in
tkana mreža iz železne ali jeklene žice, ki ni vgrajena (tar. št.
73.14).

(B) Predmeti posteljnine in podobno blago z vzmetmi, ki so:

-  polnjeni s katerimkoli materialom (z bombažem, volno, konjsko
dlako, puhom, sintetičnimi vlakni itd.) ali

-  iz dokončno oblikovanih plošč iz celularne (penaste) gume ali
plastične mase itd., ki so lahko ali pa ne preoblečene v tkanine,
plastične mase itd.).

(Plošče (kvadratne ali pravokotne oblike), ki še nimajo dokončne
oblike ali velikosti, so izključene iz te tarifne številke
(običajno tar.št. 39.21 ali 40.08))

Na primer:

(1) Žimnice, vključno žimnice s kovinskim okvirjem.

(2) Prešite odeje in posteljna pregrinjala (vključno prekrivala,
pa tudi prešite odeje za otroške vozičke), puhovke (s puhom ali z
drugim polnjenjem), ščitniki za žimnice (tanka žimnica med
žimnico in nosilcem žimnice), zvitki, vzglavniki, blazinice,
vzglavja itd.

(3) Spalne vreče.

Našteti izdelki se v to tarifno številko uvrščajo tudi, če imajo
vgrajene grelne elemente.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) vodne žimnice (običajno tar. št. 39.26 ali 40.16),

(b) zračne žimnice ali vzglavniki (tar. št. 39.26, 40.16 ali
63.06) ali zračne sedalne blazine (tar. št. 39.26, 40.14, 40.16,
63.06 ali 63.07),

(c) usnjene prevleke za vzglavja (tar. št. 42.05),

(d) odeje (tar. št. 63.01),

(e) prevleke za vzglavnike in puhovke (tar. št. 63.02) in

(f) prevleke za blazine (tar. št. 63.04).

Glede blazinic in žimnic glej komentarska pojasnila k tar. št.
94.01.


94.05 SVETILKE IN DRUGA SVETILA, VKLJUČNO Z REFLEKTORJI IN
NJIHOVIMI DELI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU;
OSVETLJENI ZNAKI, OSVETLJENE PLOŠČICE Z IMENI IN PODOBNO, S
FIKSIRANIM SVETLOBNIM VIROM, IN NJIHOVI DELI, KI NISO NAVEDENI IN
NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

9405.10 - Lestenci in druga električna stropna ali stenska
svetila, razen za razsvetljavo javnih odprtih prostorov ali
prometnih poti

9405.20 - Električne svetilke, ki se postavijo na mizo, ob
posteljo ali na tla

9405.30 - Garniture za razsvetljavo novoletnih jelk

9405.40 - Druge električne svetilke in druga svetila

9405.50 - Neelektrične svetilke in svetila

9405.60 - Osvetljeni znaki, osvetljene ploščice z imeni in
podobno

 - Deli:

9405.91 - - stekleni

9405.92 - - iz plastičnih mas

9405.99 - - drugi

   (I) SVETILKE IN PRIBOR ZA SVETILKE , KI NI NA DRUGEM MESTU
                BOLJ PODROBNO VKLJUČEN ALI ZAJET

Svetilke in pribor za svetila iz te skupine so lahko sestavljena
iz kakršnegakoli materiala (izvzemši materiale, opisane v Opombi
1 k 71. Poglavju) in lahko uporabljajo katerikoli svetlobni vir
(sveče, olje, bencin, tekoči parafin ali kerozin, plin, acetilen,
električni tok itd.). Električne svetilke in pribor za svetila iz
te tarifne številke, so lahko opremljeni s stojali za svetilke,
stikali, priključno električno žico, z vtikači, tranformatorji
itd., ali pa z zaganjačem (v primeru fluoroscenčnih svetilk) in
balastom.

V to tarifno številko se še posebej uvrščajo:

(1) Svetilke in pribor za svetila, ki se praviloma uporabljajo za
razsvetljavo prostorov, na primer: viseče svetilke, kroglaste
svetilke, stropne svetilke, lestenci, stenske svetilke, stoječe
svetilke, namizne svetilke, svetilke za nočne omarice, svetilke
za pisalne mize, svetilke, ki ne prepuščajo vode itd.

(2) Svetilke za zunanjo razsvetljavo (na primer: ulične svetilke,
svetilke za preddverja in vhode, posebne svetilke za
osvetljevanje javnih stavb, spomenikov, parkov).

(3) Posebne svetilke, na primer: svetilke za temnice, svetilke za
stroje (dobavljene posebej), za fotografske studije, inšpekcijske
svetilke (razen tistih iz tar. št. 85.12), neutripajoči svetlobni
signali za letališča, izložbene svetilke, električne girlande
(vključno tudi tiste, ki so opremljene s pisanimi svetilkami za
pustne in zabavne namene ali za okraševanje novoletnih jelk).

(4) Svetilke in svetila za vozila iz 86. Poglavja, za letala,
ladje in čolne, na primer: sprednje luči za vlake, svetilke za
lokomotive in druga tirna vozila, sprednje luči za letala,
svetilke za ladje in čolne. Vendar je treba poudariti, da se
zaprti žarometni vložki z vgrajenimi žarnicami uvrščajo v tar.
št. 85.39.

(5) Prenosne (portabel) svetilke (razen tistih iz tar. št.
85.13), na primer: laterne, hlevske svetilke, ročne svetilke,
rudarske svetilke, svetilke za delavce v kamnolomih itd.

(6) Ulične svetilke, svečniki, klavirski svečniki.

(V to tarifno številko se uvrščajo tudi svetilke, ki "imitirajo
voščene sveče". V bistvu pa so narejene iz valjastega rezervoarja
(običajni iz plastična mase) in stenja. Kot "gorivo" uporabljajo
PRI SOBNI TEMPERATURI tekoči parafin (ne vosek), ki je lahko ali
ne obarvan, aromatiziran. Uporabljajo se lahko večkrat, ker se
"gorivo" lahko doliva.)

V to skupino so vključena tudi svetila za iskanje in žarometi.
Žarometi (reflektorji) usmerjajo koncentrirani svetlobni snop
(katerega je običajno moč uravnavati) v neko točko ali površino
na določeni razdalji, in sicer s pomočjo odbojne površine in leč,
ali pa samo s pomočjo odbojne površine. Te površine so običajno
iz posrebrenega stekla, ali pa iz polirane, posrebrene ali
kromirane kovine. Njihove leče so običajno plankonveksne ali
stopničaste (Fressnelove leče).

Iskalni relektorji se uporabljajo na primer: za protiletalske
vojaške operacije ali na gledaliških odrih in v fotografskih ali
filmskih studijih.

  (II) OSVETLJENI ZNAKI, OSVETLJENE IMENSKE PLOŠČICE IN PODOBNO

V to skupino so vključene reklamne svetilke, znaki, osvetljene
imenske ploščice (vključno tudi smerokaze) in podobni izdelki,
kot so na primer: reklamne plošče in naslovne ploščice iz
kakršnegakoli materiala, pod pogojem, da imajo trajno vgrajen
svetlobni vir.

                              DELI

Ta tarifna številka vključuje tudi prepoznavne dele svetilk in
svetil, osvetljenih znakov, osvetljenih imenskih ploščic in
podobno, kar ni bolj specifično zajeto drugje v Nomenklaturi.

Na primer:

(1) Viseči sestavi (togi ali verižni, za viseče svetilke itd.).

(2) Držala za krogle.

(3) Podstavki, ročice in ohišja za ročne svetilke.

(4) Gorilnike za svetilke; držala plinskih mrežic.

(5) Okvirji latern.

(6) Ogledala žarometov (reflektorjev).

(7) Stekleni ali plastični valji svetilk (v obliki steklenice,
sveče itd.).

(8) Majhni valji iz debelega stekla za rudarske varnostne
svetilke.

(9) Difuzerji (vključno alabastrski difuzerji).

(10) Čaše, senčila (vključno žična ogrodja za senčila svetilk),
krogle in podobni izdelki.

(11) Deli lestencev, kot so: kroglice, kosi v obliki hruške,
cvetja, viseči okrasi in podobni izdelki, katere je po njihovi
velikosti in pripravah za pritrjevanje moč prepoznati kot dele,
ki se uporabljajo za okraševanje lestencev.

Neelektrični izdelki iz te tarifne številke, ki so kombinirani z
električnimi deli, se uvrščajo v to tarifno številko. Posebej
dobavljen električni pribor (na primer: stikala, stojala za
svetilke, priključne žice, vtikači, transformatorji, zaganjači,
balasti) so je iz te tarifne številke izključen (85. Poglavje).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) sveče (tar. št. 34.06),

(b) smolnate baklje (tar. št. 36.06),

(c) znaki, imenske ploščice in podobni predmeti, ki niso trajno
osvetljeni, ali pa so osvetljeni s svetlobnim virom, ki vanje ni
trajno vgrajen (tar. št. 39.26, 70. Poglavje, tar. št. 83.10
itd.),

(d) tiskani globusi z notranjo svetilko iz tar. št. 49.05,

(e) stenji za svetilke iz tkanega ali pletenega materiala, ki
niso povoščeni (tar. št. 59.08), če so povoščeni se uvrščajo v
tar.št.34.06,

(f) steklene kroglice in drobni galanterijski stekleni izdelki
(na primer: rese), izdelani iz nanizanih steklenih kroglic ali
biserov in, ki so namenjeni za okraševanje senčil (tar. št.
70.18),

(g) električna svetlobna in signalizacijska oprema za kolesa
(bicikle) in motorna vozila (tar. št. 85.12),

(h) električne žarnice z nitko in električne žarnice na
praznjenje (vključno tudi cevi v raznh zapletenih oblikah, kot so
arabeske, črke, podobe, zvezde itd.) in obločne žarnice (tar. št.
85.39),

(ij) fotografske bliskavice (fleši) (vključno bliskavične žarnice
z električnim vžigom) (tar. št. 90.06),

(k) optični aparati s svetlobnimi signali (tar. št. 90.13),

(l) žarnice za medicinsko diagnostiko, preglede in obsevanje itd.
(tar. št. 90.18) in

(m) okrasi, kot so lampijoni itd. (tar. št. 95.05).


94.06 MONTAŽNE ZGRADBE

V to tarifno številko se uvrščajo montažne zgradbe, znane tudi
kot "industrializirane zgradbe", iz kakršnihkoli materialov.

Te zgradbe lahko služijo raznim namenom, na primer: kot
stanovanja, prebivališče na gradbiščih, šole, učilnice, ute,
garaže itd.

Običajno se dobavljajo v naslednjih oblikah:

-  v obliki kompletnih, popolnoma sestavljenih in za uporabo
pripravljenih zgradb,

-  v obliki nesestavljenih kompletnih zgradb in

-  v obliki nekompletnih (sestavljenih ali nesestavljenih)
zgradb, ki pa imajo bistveni značaj montažnih zgradb.

Če gre za zgradbe, dobavljene nesestavljene, so lahko potrebne
komponente dobavljene kot delno sestavljeni elementi (na primer:
stene, mreže), narezani na določene dolžine (tramovi, preklade),
ali pa (v nekaterih primerih) v nedoločenih dolžinah za
razrezovanje na gradbišču (pragovi, izolacija itd.).

Zgradbe iz te tarifne številke, so lahko opremljene, ni pa nujno.
Vendar pa se le oprema, ki je dobavljena vgrajena, uvršča skupaj
z zgradbo.

Ta oprema vključuje:

Električni pribor (kabli, vtičnice, stikala, preklopniki, zvonec
itd.), grelno ali klimatizacijsko oprema (kotli, radiatorji,
zračne klimatske naprave), sanitarno opremo (kadi, tuši, bojlerji
itd.), kuhinjsko opremo (pomivalna korita, nape ali aspiratorji,
naprave za kuho itd.) in dele pohištva, ki so vgrajeni, ali pa je
predvideno, da se vgradijo (na primer: kuhinjske omarice itd.).

Material za sestavljanje ali dokončanje montažnih zgradb (na
primer: žeblji, lepilo, sadra, omet, električne žice in kabli,
cevi, barve, stenske tapete, talne obloge) se uvrščajo skupaj z
zgradbami, če je skupaj z njimi in v ustrezni količini tudi
dobavljen.

Deli zgradbe in opreme, ki so dobavljeni posebej in neglede na
to, ali jih je moč prepoznati kot dele za to zgradbo, so iz te
tarifne številke izključeni in se v vseh primerih uvrščajo v
svoje ustrezne tarifne številke.

(Prav tako so izključeni iz tarifne številke veliki šotori, ki se
uporabljajo za začasno ali stalno pokrivanje športnih terenov
(tenis igrišč), skladišč, zabavišč, raztavišč ipd. V osnovi so
narejeni iz čvrste konstrukcije ali brez te konstrukcij, ki je
prekrita s plastificirano tkanino (običajno popolnoma vgrajena v
plastično maso). Tisti, ki so brez trdne knstrukcije, so
napihnjeni (imajo stalen nadpritisk). Uvrščajo se skupaj z vso
dodatno opremo, kot "šotori" v tar.št. 39.26 ali 63.Poglavje).


                          95. POGLAVJE

          IGRAČE, REKVIZITI ZA DRUŽABNE IGRE IN ŠPORT;
                     NJIHOVI DELI IN PRIBOR

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  svečke za okraševanje jelk (tar. št. 34.06);

(b)  izdelki za ognjemete in drugi pirotehnični izdelki iz tar.
št. 36.04;

(c)  preje, monofili, vrvi in podobno za ribolov, iz 39.
poglavja, tar. št. 42.06 ali XI. oddelka te tarife;

(d)  športne torbe in drugi izdelki iz tar. št. 42.02, 43.03 in
43.04;

(e)  športna oblačila ali oblačila za maskiranje iz tekstilnega
materiala iz 61. in 62. poglavja;

(f)  zastave iz tekstilnega materiala in jadra za plovila ali
jadrnice iz 63. poglavja;

(g)  športna obutev (razen drsalnih čevljev s pritrjenimi
drsalkami ali kotalkami) iz 64. poglavja ali športna pokrivala iz
65. poglavja;

(h)  palice, biči, korobači ipd. iz tar. št. 66.02 in njihovi
deli iz tar. št. 66.03;

(ij)  nemontirana steklena očesa za punčke in druge igrače iz
tar. št. 70.18;

(k)  deli za splošno rabo, ki so definirani v opombi 2 k XV.
oddelku, iz navadnih kovin (XV. oddelek), in podobni izdelki iz
plastičnih mas (39. poglavje);

(l)  neelektrični zvonci, gongi in podobno iz tar. št. 83.06;

(m)  črpalke za tekočine (tudi za plavalne bazene) (tar. št.
84.13), filtrirne in čistilne naprave za tekočine ali pline (tar.
št 84.21), električni motorji (tar.št. 85.01), električni
transformatorji (tar. št. 85.04) in aparati za daljinsko
krmiljenje (tar. št. 85.26);

(n)  športna vozila (razen bobov, sani ipd.) iz XVII. oddelka;

(o)  otroška kolesa (tar. št. 87.12);

(p)  športna plovila, kot so kanuji in skifi iz 89. poglavja, in
sredstva za njihovo poganjanje (44. poglavje za take izdelke iz
lesa);

(q)  očala, zaščitna očala ipd. za šport in igre na prostem (tar.
št. 90.04);

(r)  predmeti za privabljanje in klicanje in piščalke (tar. št.
92.08);

(s)  orožje in drugi izdelki (npr. samostreli in puščice
namenjene za lov) iz 93 poglavja;

(t)  električni okraski (girlande) vseh vrst (tar. št. 94.05);

(u)  strune za loparje, šotori in druga taborniška oprema ter
rokavice (ki se uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelani).

2.  Tarifne številke tega poglavja obsegajo tudi izdelke, v
katerih tvorijo naravni ali kultivirani biseri, dragi ali
poldragi kamni (naravni, sintetični in rekonstruirani), plemenite
kovine ali kovina, platirana s plemenito kovino, samo manjši del
izdelka.

3.  Deli in pribor, ki so primerni za uporabo samo ali pretežno
skupaj s izdelki, ki se uvrščajo v to poglavje, se uvrščajo
skupaj s temi izdelki, razen delov in pribora za izdelke iz 1.
opombe k temu poglavju.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje igrače vseh vrst, ki so namenjene za zabavo
otrok ali odraslih. V to poglavje spada tudi oprema za:

-  igre v prostorih in na prostem,

-  pribori in orodja za športe, telovadbo in atletiko,

- nekatere ribiške pripomočke in nekatere pripomočke za športni
lov ali športno strelstvo (razen pripomočkov, ki imajo značaj
izdelkov iz 93.Poglavja -orožje),

-  pa tudi vrtiljake in druge sejemske izdelke.

Vsaka od tarifnih številk tega poglavja vključuje tudi
prepoznavne dele in pribor za izdelke iz tega poglavja, ki so
primerni izključno ali predvsem za uporabo s temi izdelki, pod
pogojem, da ti izdelki niso izključeni z Opombo 1 k temu
poglavju.

Izdelki, ki se uvrščajo v to poglavje, so lahko izdelani iz
kakršnegakoli materiala, razen iz naravnih ali kultiviranih
biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali
rekonstruiranih), iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s
plemenitimi kovinami. Vendar pa imajo lahko ti izdelki le manjše
sestavne dele iz teh materialov.

Razen izdelkov, ki niso izključeni v komentarjih k naslednjim
tarifnim številkam, so iz tega poglavja izključeni:

(a) pirotehnični izdelki za ognjemete in drugi pirotehnični
izdelki iz tar. št. 36.04,

(b) gume za kolesa in drugi izdelki, ki se uvrščajo v tar. št.
40.11, 40.12 ali 40.13,

(c) šotori in drugi izdelki za kampiranje (v glavnem tar. št.
63.06),

(d) črpalke za tekočine (tar.št. 84.13),

- filtrirne in čistilne naprave za tekočine ali pline (tar.št.
84.21),

- elektromotorji (tar. št. 85.01),

- električni transformatorji (tar. št. 85.04) in

- naprave za radijsko daljinsko krmiljenje (tar. št. 85.26) in

(e) orožje in drugi izdelki iz 93. Poglavja.

(Iz tega poglavja so izključeni tudi kompleti (seti) igrač, ki
vsebujejo v skupni vrečki ali škatli, poleg igrač iz tega
poglavja še užitne prehrambene izdelke (slaščice, zvečilni gumiji
ipd in z omejenim rokom uporabnosti).Taki seti ali kompleti se
vedno uvrščajo po prehrambenem izdelku. Običajno je na kompletu
napisan tudi rok uporabnosti.)


95.01 OTROŠKE IGRAČE S KOLESI, ZA JAHANJE ALI VOŽNJO (NPR.
TRICIKLI, SKIROJI, AVTOMOBILI S PEDALI); VOZIČKI ZA PUNČKE

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Otroške igrače na kolesih za jahanje ali vožnjo.

Ti izdelki so običajno konstruirani tako, da jih lahko otroci
poganjajo sami s pomočjo pedal, ročnih vzvodov ali z drugimi
preprostimi napravami, ki prenašajo moč na kolesa preko verige,
palice ali vzvoda, ali pa z neposrednim pritiskom otroških nog na
tla (pri nekaterih trotinetih). Druge vrste igrač na kolesih, ki
so konstruirane za otroško vožnjo, lahko vlečejo ali potiskajo
drugi ljudje, ali pa se premikajo s pomočjo motorja.

Med te igrače so vključene:

(1) Otroški tricikli in podobno, vendar so izključena dvokolesa
(bicikle) iz tar. št. 87.12,.

(2) Trotineti (skuterji).

(3) Igrače na kolesih v obliki živali, ki se poganjajo s pedali
ali ročno.

(4) Avtomobili na pedala, ki so pogosto v obliki majhnih športnih
avtomobilov, džipov, tovornjakov itd.

(5) Igrače na kolesih, ki se premikajo s pomočjo ročnih vzvodov.

(6) Druge igrače na kolesih (brez mehanskega prenosnega sistema),
ki so konstruirane tako, da se lahko vlečejo ali potiskajo in, ki
so dovolj velike, da se lahko otroci v njih vozijo.

(7) Otroški avtomobili na motorni pogon.

(B) Vozički za lutke in zložljivi vozički .

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) zvonci za tricikle ali za druge igrače na kolesih iz te
tarifne številke (tar. št. 83.06),

(b) otroške igrače na kolesih, ki niso za jahanje ali vožnjo, pa
tudi otroške igrače za jahanje ali vožnjo, ki niso montirane na
kolesa - na primer: konji za zibanje (tar. št. 95.03) in

(c) posteljnina za vozičke za lutke (tar. št. 95.03). Posteljnina
je podobna posteljnini, ki se uporablja za postelje za lutke.


95.02 LUTKE V OBLIKI ČLOVEČKIH BITIJ

9502.10 - Lutke, oblečene ali neoblečene

 - Deli in pribor:

9502.91 - - oblačila in pribor za oblačila, obutev in pokrivala

9502.99 - - drugo

Ta tarifna številka ne vključuje le lutk, izdelanih za otroško
zabavo, temveč tudi lutke, ki služijo v dekorativne namene (na
primer: okrasne lutke in maskote), za uporabo v lutkovnih in
marionetnih gledališčih, pa tudi lutke v smislu karikature
človeka.

Lutke so običajno izdelane iz: gume, plastične mase, tekstilnih
materialov, voska, keramike, lesa, lepenke, papirne mase ali iz
kombinacije teh materialov. Lahko se sestavljene iz več delov in
opremljene z mehanizmi, ki omogočajo gibanje udov, glave, oči, pa
tudi reprodukcijo človeškega glasu. Lahko so tudi oblečene.

Deli in pribor za lutke, ki se uvrščajo v to tarifno številko,
vključujejo: glave, živote, ude, oči (razen nevgrajenih steklenih
očes iz tar. št. 70.18), mehanizme za obračanje oči, mehanizme za
glas in druge mehanizme, lasulje, oblačila za lutke, obutev in
klobuke.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) glasbene skrinje z montiranimi podobami lutk (tar. št.
92.08),

(b) "svinčeni" vojaki in podobno (tar. št. 95.03) in

(c) lutke - manekeni in avtomati, ki se uporabljajo za
aranžiranje izložbenih oken (tar. št. 96.18).


95.03 DRUGE IGRAČE; ZMANJŠANI MODELI IN PODOBNI MODELI ZA IGRO,
TUDI S POGONOM; UGANKE VSEH VRST

9503.10 - Električni vlaki, vključno s tiri, signali in drugim
priborom zanje

9503.20 - Kompleti zmanjšanih modelov za sestavljanje, tudi
modeli s pogonom, razen tistih iz tar. podšt. 9503.10

9503.30 - Drugi kompleti konstrukcij in konstrukcijske igrače:

 - Igrače v obliki živali in drugih nečloveških bitij

9503.41 - - polnjene

9503.49 - - druge

9503.50 - Glasbila in glasbeni aparati v obliki igrač

9503.60 - Sestavljanke, zloženke

9503.70 - Druge igrače v kompletih ali na podlogah

9503.80 - Druge igrače in modeli z vdelanim motorjem

9503.90 - Drugo

Ta tar. številka zajema igrače, namenjene predvsem za osebno
zabavo (otrok ali odraslih). Vendar pa v to tar. številko ne
spadajo igrače, ki jih je (zaradi njihove oblike ali sestavnih
materialov) možno identificirati izključno kot igrače za živali,
npr. za hišne ljubljence, uvrščajo se v svoje odgovarjajoče
tarifne številke.

(A) Vse igrače, ki niso vključene v tar. št. 95.01 in 95.02.
Številne med njimi so mehanske ali električne.

Sem se uvrščajo:

(1) Igrače v obliki živali ali nečloveških bitij, četudi imajo
pretežno človeške fizične lastnosti (na primer: angeli, roboti,
hudiči, pošasti), vštevši tudi igrače v obliki živali in
nečloveških bitij, ki se uporabljajo v marionetnih gledališčih.

(2) Pištole - igrače in puške - igrače.

(3) Konstrukcijske igrače (kompleti konstrukcij, gradbeni bloki
itd.).

(4) Vozila - igrače (razen tistih iz tar. št. 95.01), vlaki
(vštevši tudi električne), letala, ladje itd. in pribor zanje (na
primer: železniške proge, signali itd.).

(5) Neelektrični motorji za igrače, parni stroji za igrače itd.

(6) Igrače v obliki balonov, igrače - zmaji itd.

(7)  "Svinčeni" vojaki in podobno, igrače v obliki oborožitvenih
predmetov.

(8)  Igrače v obliki športne opreme, vštevši opremo v kompletih
(na primer: kompleti za golf, tenis, strelstvo, biljard, palice
za baseball, cricket, hokej).

(9)  Igrače v obliki orodja in pribora; otroški vozički z enim
kolesom- samokolnica.

(10)  Igrače v obliki kinematografa, laterne magice itd., očala -
igrače.

(11)  Igrače v obliki glasbenih instrumentov (klavirjev, trobent,
bobnov, gramofonov, ustne harmonike, harmonike, ksilofona,
glasbenih skrinj itd.).

(12)  Hiške in pohištvo, vštevši tudi posteljnino.

(13)  Servisi za čaj in kavo za lutke; igrače v obliki trgovin
ipd., garniture kmetij itd.

(14)  Igrače - računala (abaki).

(15)  Šivalni stroji - igrače.

(17)  Vzgojne igrače (na primer: garniture igrač za kemijo,
tiskanje, šivanje, pletenje).

(18)  Obroči, kolebnice, motki in palice za diabolo, čigre in
brenčalniki, žoge (razen žog, ki se uvrščajo v tar. št. 95.04 ali
95.06).

(19)  Knjige in listi, ki sestoje pretežno iz slik, igrač - iger
in modelov za izrezovanje in sestavljanje, pa tudi knjige s
pokončnimi in gibljivimi podobami, pod pogojem, da imajo bistveni
značaj igrač (glej komentarska pojasnila k tar. št. 49.03).

(20)  Frnikole (na primer: progaste steklenke kakršnekoli oblike
ali steklene krogle kakršnekoli vrste, v paketih, za zabavo
otrok).

(21)  Majhne blagajne za denar - igrače; ropotulje za dojenčke,
lutke na vzmet ali pero, ki skočijo iz škatle, če se odpre,
igrače - gledališki odri, s podobami ali brez njih itd.

Nekateri med navedenimi izdelki (igrače v obliki orožja, orodja,
vrtnih orodij, "svinčenih" vojakov itd.) so pogosto pripravljeni
v kompletih (setih).

Nekatere igrače (na primer: električni likalniki, šivalni stroji,
glasbeni instrumenti itd.) lahko imajo omejeno "uporabno"
vrednost, vendar se od pravih strojev skoraj vedno razlikujejo po
velikosti in omejeni zmogljivosti.

Zbirke izdelkov, katerih posamezni predmeti bi se uvrščali v
druge tarifne številke Nomenklature, če bi se dobavljali ločeno,
se v to poglavje uvrščajo, če so pripravljeni v oblikah, ki
nedvoumno nakazujejo njihovo uporabnost kot igrač (na primer:
vzgojne igrače, na primer: kompleti za kemijo, šivalni kompleti
itd.).

(B) Pomanjšani modeli in podobni modeli za igro.

Sem so vključeni modeli, ki se uporabljajo pretežno za igro ali
zabavo, na primer: delovni in pomanjšani modeli ladij, letal,
vlakov, cestnih vozil itd. in kompleti materialov in delov za
izdelovanje takšnih modelov, razen tistih kompletov, ki imajo
značaj tekmovalnih iger iz tar. št. 95.04 (na primer: kompleti
dirkalnih avtomobilov s svojimi stezami, ki se vklopijo tako, da
je treba v aparat vreči kovanec ali žeton.

V to skupino so vključene tudi reprodukcije izdelkov v naravni
velikosti ali povečane, pod pogojem, da se uporabljajo za zabavo.

(C) Uganke (puzzles) vseh vrst.

Ta tarifna številka vključuje tudi prepoznavne dele in pribor za
izdelke iz tega poglavja, ki so primerni izključno ali pretežno
za uporabo s temi izdelki, in pod pogojem, da niso izključeni z
Opombo 1 k temu poglavju.

Med te dele in pribor so vključeni:

(1)  Mehanizmi za glasbene skrinje, ki po svoji obliki,
materialu, iz katerega so izdelani, in po preprostem designu ne
vzdržijo primerjave z glasbenimi skrinjami iz tar. št. 92.08.

(2)  Miniaturni batni motorji z notranjim izgorevanjem in drugi
motorji (razen elektromotorjev iz tar. št. 85.01), na primer:
motorji za modele letal in ladij, za katere je med drugim
značilna majhna delovna prostornina, majhna moč in majhna
velikost.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) barve, pripravljene za otroško uporabo (tar. št. 32.13),

(b) modelirne paste, pripravljene za otroško zabavo (tar. št.
34.07),

(c) otroške slikanice, vštevši tudi pobarvanke (tar. št. 49.03),

(d) papir za preslikovanje (dekalkomanija) (tar. št. 49.08),

(e) zvonci, gongi in podobni izdelki iz tar. št. 83.06,

(f) igralne karte (tar. št. 95.04),

(g) klobuki iz papirja, baloni, maske, umetni nosovi in podobno
(tar. št. 95.05),

(h) svinčniki in pastelke za otroško uporabo iz tarifne številke
96.09 in

(ij) tablice in šolske table iz tar. št. 96.10

Komentar k tarifni podštevilki

Tarifna podštevilka 9503.70

V smislu uvrščanja v tarifno številko 95.03, je treba upoštevati
naslednje razlage:

(i)  "Kompleti"- seti sta dva ali več različnih tipov izdelkov
(predvsem za zabavo), pripravljeni v istem pakiranju za prodajo
na drobno brez prepakiranja. Preprosti pribor ali predmeti majhne
pomembnosti, katerih namen je poenostaviti uporabo artiklov, so
prav tako lahko vključeni.

(ii)  "Oprema" sta dva ali več izdelkov v istem pakiranju za
prodajo na drobno brez prepakiranja, ki so značilni za posamezni
način rekreacije, dela, osebe ali poklica.


95.04 IZDELKI ZA SEJEMSKE, NAMIZNE ALI DRUŽABNE IGRE VKLJUČNO S
FLIPERJI, BILJARDI, POSEBNIMI MIZAMI ZA KAZINSKE IGRE IN OPREMO
ZA AVTOMATSKA KEGLJIŠČA

9504.10 - Elektronske video igre za uporabo s TV sprejemnikom

9504.20 - Mize in pribor za biljard

9504.30 - Druge igre, ki se poženejo s kovancem ali žetonom,
razen opreme za avtomatska kegljišča

9504.40 - Igralne karte

9504.90 - Drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Biljardne mize raznih vrst (s podnožjem ali brez njega) in
pribor zanje (na primer: biljardni kiji, stojala za kije, krogle,
biljardna kreda, žogasti ali drsni označevalniki). Vendar pa so
iz te tarifne številke izključeni mehanski števci (v obliki valja
in podobni) (tar. št. 90.29), merilniki z urinim mehanizmom za
označevanje trajanja igre ali zneska za plačilo na podlagi tega
časa (tar. št. 91.06) in police za odlaganje biljardnih kijev
(uvrščajo se v tar. št. 94.03 ali po materialu, iz katerega so
izdelane).

(2) Video igre (ki se uporabljajo skupaj s televizijskim
aparatom, ali pa ki imajo lastni zaslon) in druge spretnostne
igre in igre na srečo z elektronskim pokazalnikom.

(V to tarifno številko so ključene tudi video igre z
elektronskimi igralnimi "karticami" na katerih je fiksno
vprogrmirana igra. "Kartico" se enostavno vstavi v posebno
"konzolo", ki je priključena preko vmesnika na televizijski
sprejemnik ali računalniški monitor ali pa ima lasten
prikazovalnik.)

(3) Mize in podobno pohištvo, ki je izdelano posebej za družabne
igre (na primer: mize s ploščo za igro dame).

(4) Posebne mize za igre v igralnicah (na primer: za ruleto, za
miniaturne konjske dirke itd.); grebljice, katere uporabljajo
krupjeji za zbiranje žetonov itd.

(5) Namizni nogomet in podobne igre.

(6) Avtomati, ki se vklapljajo tako, da se vanje vrže kovanec ali
žeton in, ki se uporabljajo v kioskih za zabavo, v bifejih, na
sejmih itd., za spretnostne igre in za igre na srečo (na primer:
stroji za vadbo streljanja s pištolo, mize za razne vrste
kegljanja).

(7) Oprema za avtomatska kegljišča, vštevši tudi opremo, ki je
opremljena z motorji in elektromehanskimi napravami.

V smislu te tarifne številke označuje izraz "oprema za avtomatska
kegljišča" ne le opreme s keglji, razporejenimi v obliki
trikotnika, temveč tudi druge vrste opreme (na primer: z
razporeditvijo kegljev v obliki kvadrata).

(8) Rekviziti za igre s kroglami in salonski cricket.

(9) Kompleti dirkalnih avtomobilov z njihovimi stezami, ki imajo
značaj tekmovalnih iger.

(10) Table za ciljanje s puščicami (dartboards) in puščice za
njih.

(11) Igralne karte vseh vrst (bridge, tarok, "leksikon" itd.).

(12) Šahovske plošče in figure, plošče in figure za damo, domino,
ma-jong, halmo (igra na plošči z 256 kvadratnimi polji), "človek
ne jezi se", mikado itd.

(13) Določeni pribor, ki je skupen določenemu številu iger iz te
tarifne številke, na primer: kocke, škatle za kocke, žetoni,
označevalniki adutov, posebno izdelani prti za igre (na primer:
za ruleto).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) stroji in aparati, ki izpolnjujejo pogoje iz Opombe 5 (A) k
84. poglavju, vštevši tudi tiste, katere je moč programirati za
video igre (tar. št. 84.71),

(b) kvartopirske mize iz 94. Poglavja in

(c) uganke-puzzels (tar. št. 95.03).


95.05 PRAZNIČNI, KARNEVALSKI ALI DRUGI IZDELKI ZA RAZVEDRILO,
VKLJUČNO S ČAROVNIŠKIMI TRIKI IN DRUGI IZDELKI ZA NORČIJE

9505.10 - Izdelki za božične praznike

9505.90 - Drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Praznični, pustni in drugi izdelki za razvedrilo, ki so glede
na njihov namen izdelani pretežno iz manj vzdržljivih materialov.

Med te izdelke so vključeni:

(1) Okraski, na primer: vsakovrstni venci, kitajski lampijoni
itd., kot tudi razni dekorativni izdelki iz papirja, kovinske
folije, steklenih vlaken itd., za Božične in novoletne jelke (na
primer: bleščice, zvezde, krogle in snežinke), umetni sneg v
obliki razpršilnih doz, barvaste krogle, zvončkljajoči lampijoni
itd. Okraski za pecivo in podobni dekorativni izdelki (na primer:
živali, zastavice), ki so tradicionalno povezani z določenimi
festivali in prireditvami, se prav tako uvrščajo v to tarifno
številko.

(2) Izdelki, ki se tradicionalno uporabljajo za Božične in
novoletne slovesnosti, na primer: umetne Božične jelke (včasih so
zložljive), jaslice, Božične nogavice in imitacije lesenih
Božičnih dreves.

(3) Izdelki za smešno ali zabavno maskiranje, na primer: maske,
umetna ušesa in nosovi, umetne brade in brki (ki niso lasuljarski
izdelki iz tarifne številke 67.04) in klobuki iz papirja. Vendar
so iz te tarifne številke izključeni izdelki za maskiranje iz
tekstilnega materiala, ki se uvrščajo v 61. in 62. Poglavje.

(4) Žoge za metanje iz papirja ali vate, papirnate zastavice
(pustni trakovi), lepenkaste trobente, baloni, konfeti, pustni
dežniki, "umetni špageti", ki brizgajo iz pršilne doze itd.

Iz te tarifne številke so izključeni kipci in kipi, ki se
uporabljajo za dekoracijo svetišč (uvrščajo se po materialu).

(B) Pribor za čarovniške trike in norčije, na primer: igralne
karte, mize, paravani (zasloni) in kontejnerji, ki so izdelani
posebej za izvajanje čarovniških trikov; izdelki za norčije, na
primer: kihalni prašek, bonboni presenečenja, curki na gumbe in
"japonsko cvetje".

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) loterijske lističe, lističe-srečke, pri katerih se pokaže
podoba ali številka s praskanjem vrhnjega neprosojnega sloja,
listke za tombolo (v glavnem tar. št. 49.11),

(b) naravne Božične in novoletne jelke (6. Poglavje),

(c) sveče in svečke za okraševanje Božičnih in novoletnih jelk
(tar. št. 34.06)

(d) embalaža iz plastične mase ali papirja, ki se uporablja ob
prazničnih priložnostih, se uvršča po materialu, iz katerega je
izdelana (na primer: v 39. ali 48. Poglavje).

(e) podstavki za Božične in novoletne jelke (uvrščajo se po
materialu, iz katerega so izdelani),

(f) tekstilne zastave ali zastavice iz tar. št. 63.07 in

(g) električni okraski v obliki vencev vseh vrst (tar. št.
94.05).


95.06 IZDELKI IN OPREMA ZA TELOVADBO, ATLETIKO, DRUGE ŠPORTE
(VKLJUČNO ZA NAMIZNI TENIS) IN IGRE NA PROSTEM, KI NISO NAVEDENI
IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU V TEM POGLAVJU; PLAVALNI BAZENI IN
BAZENI ZA OTROKE

 - Smuči za sneg in druga smučarska oprema za sneg:

9506.11 - - smuči

9506.12 - - smučarske vezi

9506.19 - - drugo

 - Vodne smuči, jadralne deske in druga oprema za športe na vodi:

9506.21 - - jadralne deske

9506.29 - - drugo

 - Palice za golf in druga oprema za golf:

9506.31 - - palice

9506.32 - - žogice

9506.39 - - drugo

9506.40 - Izdelki in oprema za namizni tenis

 - Loparji za tenis, badminton in podobno, s strunami ali brez
njih:

9506.51 - - loparji za tenis na travi, s strunami ali brez njih

9506.59 - - drugo

 - Žoge, razen žogic za golf in žogic za namizni tenis:

9506.61 - - žogice za tenis na travi

9506.62 - - napihljive

9506.69 - - druge

9506.70 - Drsalke in kotalke, vključno s čevlji s pritrjenimi
drsalkami ali kotalkami

 - Drugo:

9506.91 - - izdelki in oprema za splošni fizično počutje,
telovadbo ali atletiko

9506.99 - - drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Izdelki in oprema za splošno fizično počutje, telovadbo ali
atletiko.

Na primer:

Palice in obroči za trapeze; gredi in bradlje; telovadne gredi;
konji za preskakovanje, koze; odskočne deske; vrvi za plezanje;
stenske lestve; stenske palice za plezanje (ripstoli); grmade;
telovadne žoge; medicinske žoge; oprema za veslanje, za vožnjo
biciklov in druga vadbena oprema; ročna raztezala (ekspanderji),
startni bloki; ovire, podstavki in stojala za skakanje; drogovi
za skakanje; telovadne blazine; kopja; diski; kladiva; krogle za
metanje; žoge in vreče za udarjanje, oprema za boksarske ali
borilne ringe; stene za obvladovanje ovir.

(B) Rekviziti za druge športe in igre na odprtem (razen igrač,
dobavljenih posamezno ali v kompletih iz tar. št. 95.03).

Na primer:

(1)  Smuči za sneg in druga smučarska oprema za sneg (na primer:
vezi, zaviralniki, palice).

(2)  Vodne smuči, deske za vožnjo na valovih, jadralne deske in
druga oprema za vodne športe, potapljaške ploščadi, plavuti za
potapljače in maske, ki se uporabljajo brez jeklenk s kisikom ali
s stisnjenim zrakom, ter navadne cevi za dihanje pod vodo (znane
kot "Snorkel") za plavalce in potapljače.

(3)  Palice in druga oprema za golf, na primer: žogice in čaše za
golf.

(4)  Izdelki za namizni tenis, na primer: mize (z nogami ali brez
njih), palice, žogice in mreže.

(5)  Loparji za tenis, badminton in podobni loparji (loparji za
"squash"), s strunami ali brez njih.

(6) Žoge, razen žogic za golf in za namizni tenis, kot so: žoge
za tenis, nogomet, rugby in podobne žoge (vštevši tudi njihove
zračnice in zunanje plašče), žoge za vaterpolo, košarko in
podobne žoge za napihovanje, žoge za cricket.

(7)  Drsalke in kotalke, vštevši čevlje s pritrjenimi drsalkami
ali kotalkami.

(8)  Palice za hokej, za cricket, za "lacrosse") itd; lopatice za
peloto; hokejski paki; diski za kegljanje na ledu.

(9)  Mreže za razne igre (za tenis, badminton, odbojko, nogomet,
košarko itd.).

(10)  Oprema za mečevanje; florete, sablje, meči in njihovi deli
(na primer: rezila, ščitniki, ročaji in zaščitne konice) itd.

(11)  Športna strelska oprema, na primer: loki, puščice, mete,
"paint-ball" krogle itd.(razen takih izdelkov in opreme, ki ima
značaj orožja iz 93.Poglavja).

(12)  Oprema, ki se uporablja na otroških igriščih (na primer:
gugalnice, tobogani, zibelke itd.).

(13)  Varovalna oprema za športe in igre, na primer: maske in
plastroni za mečevanje, ščitniki za komolce in kolena, zaščitne
blazinice za cricket, ščitniki za goleni.

(14)  Drugi izdelki in oprema, na primer: rekviziti za palubni
tenis, za metanje diska, za borbe, kotalke z desko za obe nogi,
vpenjalne naprave za loparje, palice za cricket in polo,
bumerangi, palice za led, glinasti golobi, naprave za
izstreljevanje glinastih golobov, bobi, sani brez sanic (nizke
sani) in podobna vozila brez motorja za drsenje po snegu ali
ledu.

(C) Plavalni bazeni in bazeni za čofotanje za odrasle in otroke.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) strune za teniške in druge loparje (39. Poglavje, tar. št.
42.06 ali oddelek XI),

(b) športne torbe in drugi kontejnerji iz tar. št. 42.02, 43.03
ali 43.04,

(c) športne rokavice (pretežno tar. št. 42.03),

(d) mreže za ograjevanje in mreže za nošnjo nogometnih žog, žogic
za tenis itd. (pretežno tar. št. 56.08)

(e) športna oblačila iz tekstila (61. in 62. Poglavje),

(f) jadra za plovila, jadralne deske in kopenska vozila iz tar.
št. 63.06,

(g) športna obutev (razen čevljev za drsanje s pritrjenimi
drsalkami ali kotalkami) iz 64. Poglavja in športna pokrivala za
glavo iz 65. Poglavja,

(h) palice, biči, korobači in podobni izdelki (tar. št. 66.02) in
njihovi deli (tar. št. 66.03),

(ij) športna plovila (kot sta na primer: kanu in skif) in športna
vozila (razen bobov, sani, toboganov in podobnih izdelkov) iz
Oddelka XVII,

(k) potapljaška očala in druga zaščitna očala (tar. št. 90.04),

(l) elektromedicinski aparati in drugi instrumenti in naprave iz
tar. št. 90.18,

(m) mehanoterapevtski aparati (tar. št. 90.19),

(n) dihalni aparati, ki se uporabljajo skupaj z jeklenkami s
kisikom ali stisnjenim zrakom (tar. št. 90.20),

(o) časovne merilne naprave za športne namene iz 91. Poglavja in

(p) rekvizite za kegljanje vseh vrst (vštevši tudi opremo za
avtomatska kegljišča) in druga oprema za družabne, namizne in
sejemske igre (tar. št. 95.04).


95.07 PALICE, TRNKI IN DRUG PRIBOR ZA RIBOLOV; MREŽE ZA ZAJEMANJE
ULOVLJENIH RIB; MREŽE ZA METULJE IN PODOBNE MREŽE; UMETNE PTICE
ZA VABO (RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 92.08 ALI 97.05) IN PODOBNI
REKVIZITI ZA LOV IN STRELSTVO

6507.10 - Palice za ribolov

9507.20 - Trnki, vrvicah ali ne

9507.30 - Škripci za ribolov

9507.90 - Drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Ribiški trnki vseh vrst (na primer: z enim ali več kavlji) in
velikosti. Običajno so iz jekla, lahko pa so tudi iz brona,
kositrirani, posrebreni ali pozlačeni.

(2) Ročne mreže za dvigovanje nalovljenih rib, mreže za metulje
in podobne mreže. Običajno sestoje iz mrež žepastih oblik, ki so
izdelane iz tekstilne preje ali motvoza v žičnem okvirju in
pritrjene na ročaj v obliki palice.

(3) Ribiške palice in ribiški pribor. Ribiške palice so lahko
različno dolge in iz različnih materialov (iz bambusa, lesa,
kovine, steklenih vlaken ali ogljikovih vlaken kombiniranih s
plastičnimi masami itd.). Lahko sestoje iz enega ali več
sestavnih delov. Ribiški pribor sestoji iz škripca in iz fitinga
za pritrjevanje škripca, iz umetne vabe (na primer: imitacija
ribe, muhe, insekta ali črva) in iz trnka s tanko vabo. V tem
priboru so tudi lažne vabe, ribiški stroki (nanizani trnki na
vrvici) s svincem, plovci iz plute, stekla, peresnih tulcev, puha
itd., okvirji za navijanje strokov, avtomatski "tolkači",
montirani ribiški obroči (razen montiranih obročov iz dragega ali
poldragega kamna), svinec in zvonci za palice.

(4) Nekateri lovski in strelski rekviziti, na primer: "ptice" za
privabljanje (vendar so izključeni izdelke za klicanje vseh vrst
(tar. št. 92.08) ali nagačene ptice iz tar. št. 97.05) in
ogledala za privabljanje ptic.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) perje za izdelovanje umetnih kril (tar. št. 05.07 ali 67.01),

(b) preje, monofilamenti, vrv, naravna in umetna čreva, narezani
na določene dolžine, vendar nekonfekcionirani v ribiške stroke,
ki imajo že montirane trnke ali vabe (39. Poglavje, tar. št.
42.06 ali oddelek XI),

(c) športne torbe in drugi kontejnerji (na primer: toki za
ribiške palice in torbe za ulovljeno divjad) iz tar. št. 42.02,
43.03 ali 43.04,

(d) nemontirani obroči (uvrščajo se v ustrezne tarifne številke),

(e) pasti, zanke itd. (uvrščajo se po materialu, iz katerega so
izdelane) in

(f) glinasti golobi- za športna lovska tekmovanja (tar. št.
95.06).


95.08 VRTILJAKI, GUGALNICE, STRELIŠČA IN DRUGI SEJEMSKI PREDMETI
ZA RAZVEDRILO; POTUJOČI CIRKUSI, POTUJOČI ZVERINJAKI IN POTUJOČA
GLEDALIŠČA

Izdelki za sejemsko razvedrilo, potujoči cirkusi, potujoče
menažerije in potujoča gledališča se uvrščajo v to tarifno
številko pod pogojem, da vsebujejo vse osnovne naprave, ki se
potrebne za njihovo normalno delovanje. V to tarifno številko se
uvršča tudi blago ali sredstva, ki tvorijo pomožno opremo, vendar
pod pogojem, da se dobavljajo skupaj in kot komponente teh raznih
sejemskih razvedril, čeprav bi se takšno blago (v kolikor bi bilo
dobavljeno posebej), uvrščalo v druge tarifne številke
Nomenklature (na primer: šotori, živali, glasbila,
elektroenergetske naprave, motorji, osvetljevalna oprema,s
sedeži, orožje in strelivo itd.).

Skladno z določili Opombe 1 k temu poglavju, se izdelki, katere
je moč prepoznati kot izdelke, namenjene izključno kot deli in
pribor blaga za sejemsko razvedrilo (na primer: gondole za
vrtiljake, tobogani) prav tako uvrščajo v to tarifno številko.

Izdelki za sejemsko razvedrilo, ki se uvrščajo v to tarifno
številko, so:

(1) Vrtiljaki vseh vrst.

(2) Avtodromi.

(3) Vodni tobogani.

(4) Sejemske miniaturne železnice.

(5) Gugalnice z gondolami.

(6) Strelišča in stojnice za ciljanje s koluti itd.

(7) Labirinti.

(8) Naprave za prikaz naravnih pojavov, prikazni, čudes, smešnih
ljudi itd.

(9) Naprave za igre na srečo.

(V to tarifno številko so vključene tudi potujoče elektronske
video-naprave za simulacije voženj (na primer: z avionom, ladijo,
terenske vožnje ipd). Narejene so kot zaprte kabine v katero gre
lahko 5-10 ljudi (ali več), ki imajo, poleg velikega video-
projekcijskega platna ali ekrana, "suround zvoka", vgrajene
hidravljične naprave za sinhrono premikanje kabine tako, da
gledalci dobijo vtis (občutek) premikanja skupja s sliko na
ekrana.)

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) potujoče stojnice za prodajo blaga (slaščičarskih in drugih
izdelkov itd.) za reklamo in za vzgojne in druge razstave,

(b) traktorji in druga vozila, vštevši prikolice, razen tistih,
ki so posebej izdelane za sejme in, ki predstavljajo del izdelkov
za sejemsko razvedrilo (na primer: prikolice, ki služijo kot
podstavki vrtiljakov),

(c) stroji za zabavo na kovanec ali žeton (tar. št. 95.04) in

(d) blaga, ki se podeljujejo, kot nagrade (uvrščajo v ustrezne
tarifne številke iz Nomenklature carinske tarife).


                          96. POGLAVJE

                          RAZNI IZDELKI

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  svinčniki za kozmetične in toaletne namene (33. poglavje);

(b) izdelki iz 66. poglavja (npr. deli dežnikov in palic);

(c)  imitacije nakita (tar. št. 71.17);

(d)  deli za splošno rabo, definirani v 2. opombi k XV. oddelku,
iz navadnih kovin (XV. oddelek) ali podobni izdelki iz plastičnih
mas (39. poglavje);

(e)  noži in drugi izdelki iz 82. poglavja, z držaji ali drugimi
deli iz materiala za rezljanje ali oblikovanje; tar. št. 96.01
ali 96.02 pa obsegata posebej dobavljene držaje ali druge dele
takih izdelkov;

(f)  izdelki iz 90. poglavja (npr. okviri za očala, tar. št.
90.03), peresa (z držalom) za vlečenje črt (tar. št. 90.17) ali
specialne zobozdravniške ščetke ali ščetke za medicinske,
kirurške ali veterinarske namene (tar. št. 90.18);

(g)  izdelki iz 91. poglavja (npr. ohišja za ure);

(h)  glasbila, njihovi deli in pribor (92. poglavje);

(ij)  izdelki iz 93. poglavja (orožje in deli);

(k)  izdelki iz 94. poglavja (npr. pohištvo, svetilke in
svetila);

(l)  izdelki iz 95. poglavja (igrače, rekviziti za igre in
šport);

(m)  umetniška dela, zbirateljski artikli ali starine (97.
poglavje).

2.  V tar. št. 96.02 so z izrazom "material rastlinskega ali
mineralnega izvora za rezljanje" mišljeni:

(a)  trdi sadeži, pečke, lupine in podoben material rastlinskega
izvora za rezljanje (npr. vrste koroz in dum);

(b)  jantar, morska pena, aglomerirani jantar in aglomerirana
morska pena, gagat in mineralni nadomestki za gagat.

3.  V tar. št. 96.03 so z izrazom "pripravljeni šopi in snopi za
metle in ščetke" mišljeni samo nemontirani šopi in snopi iz
živalske dlake, rastlinskih vlaken in drugega materiala, ki so
pripravljeni tako, da se brez delitve iz njih napravi metla ali
ščetka ali zahtevajo samo manjšo dodelavo, kot je prirezovanje
vrhov, da bi bili pripravljeni za vdelavo.

4.  Izdelki iz tega poglavja, razen iz tar. št. 96.01 do 96.06
ali 96.15, se uvrščajo v to poglavje ne glede na to, ali so ali
niso popolnoma ali delno sestavljeni iz plemenitih kovin ali
kovine, platirane s plemenito kovino, iz naravnih ali
kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih,
sintetičnih ali rekonstruiranih). Tar. št. 96.01 do 96.06 in
96.15 pa obsegajo izdelke, v katerih so naravni ali kultivirani
biseri, dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali
rekonstruirani), plemenita kovina ali kovina, platirana s
plemenito kovino, samo manjši sestavni del.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje materiale za rezbarjenje in oblikovanje
izdelke iz teh materialov, metle, krtače, sita, pozamanterijsko
blago, pisalni pribor in pisarniško opremo, nekatere kadilske
pripomočke, toaletne izdelke in razne druge izdelke, ki niso bolj
specifično zajeti v drugih tarifnih številkah te Nomenklature.

Izdelki, opisani v tarifnih številkah od 96.07 do 96.14 in od
96.16 do 96.18 so lahko v celoti ali deloma izdelani iz naravnih
ali kultiviranih biserov, iz dragega ali poldragega kamenja
(naravnega, sintetičnega, rekonstruiranega) ali iz plemenite
kovine ali iz navadne kovine, platirane s plemenito kovino.
Vendar pa imajo lahko izdelki iz tarifnih številk od 96.01 do
96.06 in iz tarifne številke 96.15 takšne materiale vgrajene le v
obliki neznatnih sestavnih delov.


96.01 SLONOVA KOST, KOST, ŽELVOVINA, ROGOVI, ROGOVI JELENOV,
KORALE, BISEROVINA IN DRUGI MATERIALI ŽIVALSKEGA IZVORA ZA
REZLJANJE, OBDELANI, IN IZDELKI IZ TEH MATERIALOV (VKLJUČNO Z
IZDELKI, DOBLJENIMI Z OBLIKOVANJEM)

9601.10 - Obdelana slonova kost in izdelki iz slonove kosti

9601.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje obdelane materiale živalskega
porekla (razen materialov, naštetih v tarifni številki 96.02). Ti
materiali so obdelani pretežno z rezbarjenjem ali rezanjem.
Večina teh materialov je moč tudi oblikovati.

V smislu te tarifne številke označuje izraz "obdelani" materiale,
ki so izpostavljeni nadaljnji obdelavi po preprostem
prepariranju, ki ga tarifna številka ustrezne surovine dovoljuje.
(glej komentar k tar. številkam od 05.05 do 05.08).

Glede na to vključuje ta tarifna številka:

Dele slonove kosti, kosti, želvovino, rogove, parogove, korale,
biserovino itd. v obliki listov, plošč, palic itd., narezane v
določene oblike (vštevši tudi v kvadratne ali pravokotne),
polirane ali kako drugače obdelane z vrtanjem, brušenjem,
mletjem, struženjem, rezkanjem itd.

Vendar pa so deli, katere je moč prepoznati kot dele kakšnih
izdelkov, iz te tarifne številke izključeni, če so bolj
specifično zajeti v kakšni drugi tarifne številke te
Nomenklature. Glede na to se, plošče za klaviature in plošče za
vstavljanje v kopita ognjenega orožja uvrščajo v tarifno številko
92.09 in 93.05.

Vendar pa se obdelani materiali, katerih ni moč prepoznati kot
dele izdelkov, uvrščajo v to tarifno številko (na primer: navadni
koluti, vstavni trakovi ali plošče, ali pa trakovi in plošče za
naknadno izdelavo klavirskih tipk).

Pod pogojem, da so obdelani ali v obliki gotovih izdelkov, se v
to tarifno številko uvrščajo:

(I) Slonova kost. V vseh Oddelkih te Nomenklature štejejo za
"slonove okle" tudi: okli morskega konja (mroža), narvala in
divje svinje, rogovi nosorogov in zobje vseh živali (glej Opombo
3 k 5. Poglavju).

(II) Kosti, trdni deli telesa številnih živali, ki so obdelani v
glavnem samo z rezanjem.

(III) Želvovina, ki se pridobiva skoraj izključno iz želv.
Želvovina je rumenkaste, rjave ali črne barve in je primerna za
plastično oblikovanje ter pri segrevanju zelo raztegljiva. Ko se
ohladi, zadrži dobljeno obliko.

(IV) Rogovi in jelenovi rogovi, dobljeni s čel prežvekovalcev
(sredica rogov se ne uporablja kot material za rezbarjenje in
oblikovanje, pač pa skoraj izključno le v proizvodnji želatine).

(V) Naravne korale (t.j. apnenčasta okostja morskih polipov) in
aglomerirane korale.

(VI) Biserovina - svetleča, prelivajoča se prevleka nekaterih
školjk. Njena površina daje videz valovanja, čeprav je popolnoma
gladka.

(VII) Kopita, nohti, kremplji in kljuni.

(VIII) Kitova kost in podoben material, dobljen iz morskih
sesalcev.

(IX) Peresni tulci.

(X) Oklepi rakov in mehkužcev.

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Obdelani materiali živalskega izvora za rezbarjenje.

Materiali za rezbarjenje, navedeni v tej tarifni številki, se
vanjo uvrščajo pod pogojem, da so izpostavljeni nadaljnjim
postopkom obdelave (po čiščenju ali struženju, preprostem žaganju
zaradi odstranjevanja nepotrebnih delov, rezanju, kateremu sledi
grobo rezkanje, in v nekaterih primerih tudi po beljenju,
ravnanju, obrezovanju ali sekanju.

Skladno s tem je želvovina iz te tarifne številke izključena, če
ni izpostavljena nobenim drugim obdelavnim postopkom, razen
ravnanju in poravnavanju površine (slednji postopek je izjema,
saj se neobdelana želvovina skoraj vedno uvaža v ploščah neenake
debeline in z izbočeno površino) (glej komentar k tar. št. 05.07,
del pod (B)). Podobno so iz te tarifne številke izključene tudi
korale, s katerih je le odstranjena zunanja skorja (tar. št.
05.08).

Sem so vključeni tudi oblikovani izdelki katerekoli oblike, ki so
izdelani iz lupin, plošč ali krempljev iz želvovine, ali pa iz
rekonstruiranih materialov, dobljenih iz prahu ali odpadkov
kakršnegakoli rezbarskega materiala iz te tarifne številke.

Ena izmed lastnosti želvovine je, da jo je s segrevanjem moč
spojiti brez uporabe kakršnegakoli posebnega veziva. Prednost te
lastnosti je v tem, da je s spajanjem tankih luskin moč dobiti
razmeroma debele plasti, pa tudi gotove izdelke. Značilnost rogov
je, da postanejo s segrevanjem mehki, da se lahko ravnajo in
sploščijo in spremene v testasto stanje. Zaradi tega jih je možno
obdelovati z oblikovanjem na isti način kot želvovino.

Polirane ali nepolirane krožne ploščice, ki nimajo značaja
nedokončanih gumbov (glej komentar k tar. št. 96.06) in
Jeruzalemski biseri (biseri nepravilnih oblik iz biserovine, ki
so samo preluknjani, vendar nepolirani, nesortirani in naprej ne
obdelani) se v to tarifno številko uvrščajo, četudi so začasno
nanizani v nize.

(B) Gotovi izdelki iz materialov za rezbarjenje živalskega
izvora.

V to skupino so vključeni:

(1) Škatle za cigarete, tobačnice, pudernice, sponke, spone,
škatle za ličila.

(2) Držala za telesa krtač, dobavljena posebej.

(3) Raznovrstne škatle, bomboniere, zaščitni pokrovi za ure.

(4) Ročaji za: orodja, nože, vilice, britve itd. iz 82. Poglavja,
dobavljeni posebej.

(5) Noži za papir, noži za odpiranje pisem, označevalniki strani
v knjigah.

(6) Okvirji za slike, risbe itd.

(7) Knjižne platnice.

(8) Izdelki za religiozno uporabo.

(9) Kvačke in pletilke.

(10) Majhni okrasni predmeti (na primer: bižuterija, izrezbarjeni
predmeti, razen tistih iz tar. št. 97.03).

(11) Žlice za obuvanje čevljev.

(12) Namizni pribor, na primer: stojala za nože, majhne žličke in
obroči za serviete.

(13) Rogovi in jelenovi rogovi (parogovi), montirani za okrasne
namene (lovske trofeje itd.).

(14) Kamni in predmeti z vrezbarjenim okrasom (intarzije), razen
tistih, ki predstavljajo nakit.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi izdelki, izdelani iz
posebnih oklepov, in izdelke (na primer: zobotrebci in posebne
konice za cigare), izdelani iz peresnih tulcev. Vendar pa so iz
te tarifne številke izključeni peresni tulci, ki so samo narezani
na določene dolžine, naprej pa niso obdelani (tar. št. 05.05) in
pa peresni tulci, pripravljeni za uporabo kot ribiški plovki
(tar. št. 95.07).

Izdelki, ki so prevlečeni z rezbarskimi materiali živalskega
porekla, ali pa je tak material vanje vstavljen, se v to tarifno
številko uvrščajo pod pogojem, da prevleka ali vstavek dajeta
izdelku bistveni značaj. Tak primer je lahko z lesenimi škatlami,
skrinjicami itd., ki imajo prevleko ali vstavek iz slonove kosti,
kosti, želvovine ali roževine.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) izdelki iz 66. Poglavja (na primer: deli dežnikov, sončnikov,
palic itd., na primer: ročaji, palice in konice),

(b) vokvirjena steklena ogledala (tar. št. 70.09),

(c) izdelki iz rezbarskega materiala živalskega porekla, ki so
sestavljeni delno iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s
plemenito kovino ali iz naravnih ali kultiviranih biserov, iz
dragega ali poldragega kamenja (naravnega, sintetičnega,
rekonstruiranega) (71. Poglavje). Vendar pa so takšni izdelki
vključeni v to tarifno številko, če predstavljajo naravni ali
kultivirani biseri, drago ali poldrago kamenje (naravno,
sintetično ali rekonstruirano) ali plemenite kovine ali kovine,
prevlečene s plemenito kovino, le neznatni sestavni del tega
izdeleka (na primer: monogrami, inicialke, okovje, robovi itd.),

(d) imitacije nakita (tar. št. 71.17),

(e) nožarski in drugi izdelki iz 82. Poglavja z ročaji ali
drugimi deli iz rezbarskega materiala ali iz materiala za
oblikovanje; vendar pa ostanejo ti ročaji in deli, če so
dobavljeni posebej, v tej tarifni številki,

(f) izdelki iz 90. Poglavja (na primer: daljnogledi, okvirji in
deli okvirjev za očala, ščipalnike, lornjone in podobno),

(g) izdelki iz 91. Poglavja (na primer: ohišja za ure). Zaščitni
pokrovi za ure se uvrščajo v to tarifno številko,

(h) izdelki iz 92. Poglavja,( na primer: glasbila in njihovi deli
(lovski rogovi, klavirske tipke in tipke za harmoniko, vijaki,
kobilice itd.),

(ij) izdelki iz 93. Poglavja (na primer: deli orožja),

(k) izdelki iz 94. Poglavja (na primer: pohištvo, svetilke in
svetila),

(l) izdelki iz 95. Poglavja (igrače, rekviziti za igro in šport),

(m) izdelki iz tar. št. 96.03 (na primer: metle in krtače) in iz
tar. št. 96.04. Vendar pa se v to tarifno številko uvrščajo
posebej dobavljeni ročaji in telesa krtač,

(n) izdelki iz tar. št. 96.05, 96.06, 96.08, 96.11 ali od 96.13
do 96.16 (na primer: gumbi in nedokončani gumbi, nalivniki,
ročaji za peresa (peresniki), pipe za kajenje, glave pip, cevi
pip, nastavki za cigare, cigarete in njihovi deli, glavniki) in

(o) izdelki iz 97. Poglavja (na primer: izvirni kipi in
skulpture; predmeti iz zbirk zoološke vrednosti).


96.02 OBDELANI MATERIALI RASTLINSKEGA ALI MINERALNEGA IZVORA, ZA
REZLJANJE, IN IZDELKI IZ TEH MATERIALOV; IZDELKI, OBLIKOVANI ALI
IZREZLJANI IZ VOSKA, STEARINA, NARAVNE GUME ALI NARAVNE SMOLE ALI
IZ MASE ZA MODELIRANJE, IN DRUGI OBLIKOVANI ALI REZLJANI IZDELKI,
KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU; OBDELANA,
NEUTRJENA ŽELATINA (RAZEN ŽELATINE, KI SE UVRŠČA V TAR.ŠT. 35.03)
IN IZDELKI IZ NEUTRJENE ŽELATINE

V smislu definicije izraza "obdelani" se drugi odstavek
komentarja k tarifni številki 96.01 uporablja mutatis mutandis
tudi na to tarifno številko (glej tudi komentarska pojasnila k
tarifnim številkam 14.04, 15.21, 25.30, 27.14, 34.04, 34.07,
35.03).

        (I) OBDELANI REZBARSKI MATERIALI RASTLINSKEGA ALI
        MINERALNEGA POREKLA IN IZDELKI IZ TEH MATERIALOV

(A) Obdelani rezbarski materiali rastlinskega porekla.

V to skupino so vključeni obdelanin rezbarski materiali
rastlinskega porekla, ki so navedeni v Opombi 2 (a) k temu
poglavju.

Med te materiale so vključeni:

Korozo (znan tudi kot "rastlinska slonova kost"), orehi palme
"dum" in podobni orehi drugih palm (tahiti, palmira itd.),
kokosova lupina, semena trsja vrste "Canna indica" ("Indian
shot"), semena "bisernega drevesa" (Abrus pracatorius), datljeve
koščice, koščice oliv, semena palme "paissava" in rožičev. Sem se
uvrščajo tudi izdelki, dobljeni z oblikovanjem prahu rezbarskih
materialov rastlinskega porekla.

(B) Obdelani rezbarski materiali mineralnega porekla.

V to skupino so vključeni obdelani rezbarski materiali
mineralnega porekla, ki so navedeni v Opombi 2 (b) k temu
poglavju.

Ta tarifna številka ne vključuje naslednjih izdelkov, ki se
uvrščajo v tar. št. 25.30:

(i)  grobih blokov ali kosov morske pene ali jantarja in

(ii)  aglomerirane morske pene in aglomeriranega jantarja,
dobljenih iz odpadkov od naravne morske pene in iz odpadkov
jantarja z aglomeriranjem ali oblikovanjem v plošče, palice,
paličke in v podobne oblike, ki so po oblikovanju neobdelane.

(C) Izdelki iz rezbarskih materialov rastlinskega ali mineralnega
porekla.

Skladno z izključitvami, podanimi v nadaljevanju, so vključeni v
to skupino rezbarski izdelki rastlinskega ali živalskega porekla,
na primer:

(i)  Majhni okrasni predmeti (na primer: kipci),

(ii)  Majhni predmeti, na primer: škatle in kovčki.

(iii) Koluti, polirani ali nepolirani (razen nedokončanih gumbov
- glej komentar k tarifni številki 96.06).

       (II) IZREZBARJENI ALI OBLIKOVANI IZDELKI IZ VOSKA,
    STEARINA, NARAVNE GUME ALI NARAVNE SMOLE ALI IZ MODELIRNE
     MASE TER DRUGI OBLIKOVANI ALI IZREZBARJENI IZDELKI, KI
        DRUGJE V NOMENKLATURI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI;
          OBDELANA IN NESTRJENA ŽELATINA IN IZDELKI IZ
                       NESTRJENE ŽELATINE

V to skupino so vključeni na eni strani oblikovani in
izrezbarjeni izdelki iz raznih materialov, pod pogojem, da niso
navedeni in ne zajeti z druge tarifna številka te Nomenklature
(na primer: izdelki iz trde plastične mase - 39. Poglavje, ali
izdelki iz ebonita - 40. Poglavje). Na drugi strani pa se v to
tarifno številko uvrščajo obdelana nestrjena želatina in izdelki
iz nje (razen izdelkov, ki se uvrščajo v tarifno številko 35.03
ali v 49. Poglavje).

V smislu teh materialov označuje izraz "oblikovani izdelki"
izdelke, oblikovane v obliko, ki ustreza njihovemu nameni. Na
drugi strani pa se v to tarifno številko ne uvrščajo materiali,
ki so oblikovani v bloke, kocke, plošče, palice itd., pa tudi
tisti z vtisnjenimi oblikami, nastalimi med oblikovanjem ne.

Skladno z izključitvami v nadaljevanju, se v to tarifno številko
uvrščajo:

(1) Oblikovani ali izrezbarjeni izdelki iz voska:

(i)  Umetno satovje.

(ii)  Oblikovane oblike za galvanizacijo.

(iii) Umetno cvetje, listje in plodovi, oblikovani v enem kosu,
ali pa sestavljeni po postopkih, ki so drugačni od tistih, zaradi
katerih se nek izdelek uvršča v tar. št. 67.02 (lepljenje,
povezovanje in podobne metode).

(iv) Doprsja, glave, podobe ali kipci (razen izdelkov, ki se
uporabljajo kot krojaške lutke - glej komentar k tar. št. 96.18,
in izvirne skulpture in kipi - glej tarifno številko 97.03).

(v)  Voskaste perle.

(vi)  Cevi v obliki črke "T", ki so izdelane iz preparatov na
osnovi voska in, ki se uporabljajo pri nekaterih kirurških
operacijah.

(vii) Imitacije slaščic, imitacije čokoladnih tablic in druge
imitacije izdelkov iz voska, ki se uporabljajo za dekoracijo
izložbenih oken.

(viii) Ušesni čepi iz voska na bombažni podlagi.

(ix)  Voščeni tamponi, obloženi s tekstilnim materialom, ki se
uporabljajo za polnjenje votlin v lesenih livarskih kalupih.

(2) Oblikovani in izrezbarjeni izdelki iz parafinskega voska
(posebno posode za fluorovodikovo kislino-HF).

(3) Oblikovani in izrezbarjeni izdelki iz stearina( t.j. mešanica
maščobnih kislin, v glavnem stearinske in palmitinske kisline, ki
ima lastnosti voskov).

(4) Oblikovani in izrezbarjeni izdelki iz kolofonije, t.j. smolna
kislina (v glavnem abeteinska k.) (na primer: kolofonija za
mazanje lokov godalnih glasbil).

(5) Oblikovani in izrezbarjeni izdelki iz kopala, t.j. smola
tropskih dreves (imitacija izdelkov iz jantarja).

(6) Oblikovani in izrezbarjeni izdelki iz voska za modeliranje
(na primer: cvetje ali rastlinje, oblikovano v enem kosu, podobe,
kipci in podobni okrasi).

(7) Oblikovani in izrezbarjeni izdelki, izdelani na podlagi moke
ali škroba, aglomeriranih z gumo ali lakiranih (umetno cvetje ali
plodovi, oblikovani v enem kosu, kipci itd.).

(8) Listi iz neutrjene želatine, narezane v različne nekvadratne
ali nepravoktne oblike. Listi, narezani v oblike pravokotnikov
(vštevši kvadratov), z obdelanimi ali neobdelanimi površinami, so
izključeni, uvrščajo v tar. št. 35.03 ali v 49. Poglavje (na
primer: za razglednice) (glej komentar k tar. št. 35.03).

Izdelki iz neutrjene želatine vključujejo:

(i)  Majhne kolute za lepljenje na konice biljardnih kijev.

(ii)  Prazne kapsule za farmacevtske izdelke (na primer: za
polnenje z farmacevtskimi učinkovinami - zdravili) in za gorivo
mehanskih vžigalnikov.

Izdelki s prevlečenim ali vstavljenim rezbarskim materialom
rastlinskega ali mineralnega porekla, ali pa z materiali za
oblikovanje, se uvrščajo v to tarifno številko pod pogojem, da
prevleka ali vstavek dajeta gotovemu izdelku bistveni značaj.
Tako je lahko v primeru lesenih škatel, kovčkov itd., ki imajo
prevleko ali vstavek iz materialov, opisanih v tej tarifni
številki.

Določila komentarja k tarifni številki 96.01, ki se nanašajo na
izdelke, izključene iz te tarifne številke, se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) pečatni vosek, vštevši tudi vosek za pečatenje steklenic
(tar. št. 32.14 ali 34.04),

(b) sveče, svečke in podobni izdelki iz parafinskega voska in iz
drugih voskov, stearina itd. (tar. št. 34.06),

(c) modelirne paste, vštevši tudi paste, ki so pripravljene za
otroško zabavo, ter preparate, znane kot "zobni vosek" ali kot
"zmesi za zobne odtise"), pripravljene v kompletih, pakiranjih za
prodajo na drobno ali v ploščah, v obliki podkev, paličk ali v
podobnih oblikah (tar. št. 34.07),

(d) paste za reprodukcijo v grafični industriji, ki so izdelane
na osnovi želatine (tar. št. 38.24),

(e) oblikovani izdelki iz šote (tar. št. 68.15) in

(f) modeli za demonstracije (prikaze) (tar. št. 90.23).


96.03 METLE, ŠČETKE (VKLJUČNO ŠČETKE, KI SO DELI STROJEV,
APARATOV ALI VOZIL), MEHANIČNE PRIPRAVE ZA ČIŠČENJE PODOV, KI SE
DRŽIJO V ROKI, BREZ MOTORJA; OMELA IN PERNATA OMELA; PRIPRAVLJENI
ŠOPI IN SNOPI ZA IZDELAVO METEL ALI ŠČETK; SOBOSLIKARSKI VLOŽKI
IN VALJI; BRISALNIKI ZA POD, OKNA IPD. (RAZEN BRISALNIKOV Z
VALJEM)

9603.10 - Metle in ščetke, sestavljene iz protja ali drugega
rastlinskega materiala, povezane skupaj z držajem ali brez njega

 - Zobne ščetke, čopiči za britje, ščetke za lase, ščetke za
nohte, ščetke za trepalnice in druge toaletne ščetke za osebno
nego, vključno ščetke, ki so deli aparatov:

9603.21 - - zobne ščetke

9603.29 - - drugo

9603.30 - Slikarski čopiči, čopiči za pisanje in podobni čopiči
za nanašanje kozmetičnih sredstev

9603.40 - Čopiči za barvanje, premazovanje ipd. (razen čopičev iz
tar. podšt. 9603.30); soboslikarski vložki in valji

9603.50 - Druge ščetke, ki so deli strojev, aparatov ali vozil

9603.90 - Drugo

     (A) METLE IN ŠČETKE, KI SESTOJE IZ ŠIBJA ALI IZ DRUGEGA
       RASTLINSKEGA MATERIALA, ZVEZANEGA SKUPAJ, Z ROČAJEM
                         ALI BREZ NJEGA

To so običajno grobo izdelani izdelki z ročaji ali brez njih, ki
se uporabljajo predvsem za čiščenje tal (ulic, dvorišč, hlevov
itd.) ali dna (na primer: dna vozila). Običajno sestoje iz ene
poveske rastlinskega materiala (šib, slame itd.), ki je grobo
povezana, ali pa iz dveh ali več povesk debelejše slame ali
trska, ki tvori sredico, na katero se s tekstilnim sikancem
pritrdi tanjša in daljša slama. Tekstilni sukanec lahko istočasno
predstavlja tudi okrasne motive. Ti izdelki so običajno montirani
na ročaju.

V to skupino so vključene tudi metlice za odganjanje muh, ki so
izdelane na enak način, le da so iz lažjih materialov.

Metle in krtače izdelujejo iz: breze, leske, zelenike, vresja ali
šibovja za ščetke, sirka, prosa, kamelina itd., iz slame (ali
trave), iz vlaken aloje, iz kokosovega oreha ("coir"), palme
(posebno iz palme "paissava") itd., ali pa iz ajdinih stebelc.

                    (B) DRUGE METLE IN ŠČETKE

V to skupino spada vrsta izdelkov, ki se med seboj precej
razlikujejo po materialu in obliki, uporabljajo pa se za toaletne
namene, za čiščenje v gospodinjstvu, za nanašanje premaznih
sredstev, lepil in podobnih drugi tekočih izdelkov, pa tudi za
nekatere industrijske namene (za čiščenje, poliranje itd.).

Metle in krtače iz te skupine sestoje običajno iz majhnih povesk
ali vozlov iz upogibnih ali prožnih vlaken ali filamentov, ki so
montirani na ročaj ali telo metle ali krtače, ali pa (kot pri
ščetkah za barvanje) iz snopičev dlak ali vlaken, ki so močno
pritrjene na konec ročaja ali ročice (s kovinskim obročem za
pritrjevanje ali brez njega).

V to skupino so vključene tudi krtače iz enega kosa gume ali
plastične mase. Za izdelovanje navedenih izdelkov uporabljajo
številne surovine.

Materiali za poveske so lahko:

(A) Živalskega izvora: ščetine domačih in divjih svinj, žima
konja, goveda, koz, ježa, kune, ameriškega tura, veverice, tura
itd., vlakna rogov ali kitove kosti, peresni tulci.

(B) Rastlinskega izvora: korenine plazeče vrtnice, vlakna
konoplje "tampiko" ("istle"), kokosova vlakna ("coir"), ali pa
vlakna palme "piassava", palme "esparto" - iz trave, sirka ali
nacepljenega bambusovega trsja.

(C) Iz umetnih ali sintetičnih filamentov (na primer: iz najlona,
polivinil-klorida ali iz viskoznega rajona).

(D) Iz žice (jeklene, medeninaste, iz brona) ali iz raznih drugih
materialov, na primer: iz bombažne ali volnene preje ali vrvi, iz
steklenih vlaken.

Materiali, ki se uporabljajo za izdelovanje ročajev metel in
krtač, so: les, plastične mase, kost, rogovi, slonova kost,
želvovina, ebonit, nekatere kovine (jeklo, aluminij, medenina)
itd. Pri nekaterih krtačah (na primer: pri okroglih krtačah za
stroje ali pri krtačah za posebne čistilne naprave) se uporablja
tudi: usnje, lepenka, polst (filc) ali tkanine. Peresni tulci se
uporabljajo za telesa nekaterih krtač za nanašanje premazov.

Ščetke, v katerih je naravni ali kultivirani biser, drago ali
poldrago kamenje (naravno, sintetično ali rekonstruirano), ali pa
plemenita kovina ali kovina, prevlečena s plemenito kovino, se v
to tarifno številko uvrščajo, če navedeni materiali predstavljajo
samo neznatni sestavni del (na primer: monogrami ali okovja).

Iz te tarifne številke so izključene krtače, v katerih naravni
ali kultivirani biser, drago ali poldrago kamenje (naravno,
sintetično ali rekonstruirano), ali pa plemenita kovina ali
kovina, prevlečena s plemenito kovino, predstavljajo več kot pa
le neznatni sestavni del (71. Poglavje).

V to skupino so vključeni:

(1) Zobne krtačke, vštevši tudi krtačke za čiščenje zobnega
kamna.

(2) Krtače za britje.

(3) Krtače za toaletno uporabo (na primer: za lase, brado, brke
in trepalnice, krtačke za nohte, za barvanje las itd.), brivske
krtačke, krtače za čiščenje vrat in oblačil.

(4) Krtače iz gume ali plastične mase, lite v enem kosu, krtače
za toaletno uporabo (za pranje rok itd.), za čiščenje straniščnih
školjk itd.

(5) Krtače za obleke, klobuke in obutev, krtače za čiščenje
glavnikov.

(6) Krtače za gospodinjsko uporabo (na primer: krtače za ribanje,
za pranje posode, za čiščenje pomivalnih korit, umivalnikov,
krtače za pohištvo, radiatorje, za pobiranje drobtin itd.

(7) Metle in krtače za čiščenje ulic, tal itd.

(8) Posebne krtače iz tekstilnih materialov za čiščenje
avtomobilov, vključno tudi krtače, ki so impregnirane s
čistilnimi izdelki.

(9) Ščetke za štriglanje živali (psov, konjev).

(10) Krtačke za podmazovanje orožja, biciklov itd.

(11) Krtačke za gramofonske plošče, vštevši tudi krtačke, ki se
montirajo na ročico gramofona in tako avtomatsko čistijo ploščo.

(12) Krtače za čiščenje tiskarskih črk in tipk na pisalnih
strojih.

(13) Krtačke za čiščenje svečk, pil, delov pred varjenjem itd.

(14) Krtačke za odstranjevanje mahovine ali starega lubja z
dreves ali grmov.

(15) Krtačke za korekture matric, z rezervoarjem za lak in
napravo za regulacijo dotoka laka ali brez njiju.

(16) Krtačke za barvanje in druge krtače (ravne ali okrogle) za
zidarje, pleskarje, mizarje, umetnike itd.

Primeri:

Krtače za spiranje starih pleskarskih nanosov, krtače za
barvanje, za lepljenje tapet, za lakiranje itd., krtače za oljne
ali vodene barve, za niansiranje, za barvanje keramike, za
pozlačevanje itd., krtače za pisarniško uporabo.

V to skupino so vključene tudi:

(I) Krtače, montirane na žici (običajno vtkani stroki žice), na
primer: dimnikarske krtače, krtače za pranje steklenic ali za
čiščenje valjastih stekel za svetilke, krtače za čiščenje cevi
itd., krtače za čiščenje pip za kajenje, krtače za čiščenje pušk,
pištol in revolverjev, krtače za čiščenje lijakov in cevi,
glasbil itd.

(II) Krtače, ki so deli strojev, na primer: strojev za čiščenje
ulic in cest, predilnih in tkalskih strojev, obdelovalnih
brusilnih in polirnih strojev ter drugih obdelovalnih strojev,
strojev za mletje, strojev za izdelovanje papirja, urarskih in
zlatarskih stružnic, strojev za industrijo usnja, krzna ali za
izdelovanje obutve itd.

(III) Krtačke električnih gospodinjskih aparatov (na primer:
aparatov za poliranje ali nanašanje voskastih premazov, za
sesalce itd.).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) telesa in ročaji krtač (uvrščajo se po materialu, iz katerega
so izdelani ),

(b) tekstilni koluti in vložki za poliranje (tar. št. 59.11),

(c) obloge za karde (tar. št. 84.48),

(d) diskete za čiščenje diskov v strojih za avtomatsko obdelavo
podatkov-AOP in seti za čiščenje itd. (tar. št. 84.73),

(e) krtače posebnih vrst za uporabo z zobodravništvu, ali pa za
medicinske, kirurške ali veterinarske namene (na primer: krtačke
za grlo, krtačke, ki se montirajo na zobozdravniške vrtalne
strojčke (tar. št. 90.18),

(f) krtače - igrače (tar. št. 95.03) in

(g) pudernice in blazinice za nanašanje kozmetičnih ali toaletnih
preparatov (tar. št. 96.16).

    (C) ROČNE MEHANSKE NAPRAVE BREZ MOTORJA, ZA ČIŠČENJE TAL

To so preprosti izdelki, ki običajno sestoje iz ohišja na kolesih
in z eno ali več valjastimi krtačami, katere poganja premikanje
koles. Premikajo se ročno s pomočjo ročaja, uporabljajo pa se
predvsem za čiščenje preprog.

Ta tarifna številka ne vključuje naprav za čiščenje tal z
vrtečimi metlicami z motorjem (tar. št. 84.79 ali 85.09).

          (D) OMELA IZ TEKSTILNIH MATERIALOV ALI PERJA

Omela iz tekstilnih materialov sestoje iz povsek tekstilnih vrvi
ali rastlinskih vlaken, ki so pritrjene na ročaj. Uporabljajo se
za čiščenje tal, za pomivanje posode itd.

Omela iz perja sestoje iz povesk perja, ki so pritrjene na ročaj,
uporabljajo pa se za odstranjevanje prahu s pohištva, polic,
izložb itd.

    (E) PRIPRAVLJENI VOZLI IN POVESKE (SNOPI) ZA IZDELOVANJE
                         METEL IN KRTAČ

Skladno z Opombo 3 k temu poglavju, vključuje ta skupina samo
nemontirane (nevgrajene) vozle in poveske (snope) iz: živalske
dlake, rastlinskih vlaken, umetnih in sintetičnih filamentov
itd., ki so nedvoumno pripravljeni za vgradnjo v metle ali
krtače, ali pa ki zahtevajo le manjšo dodelavo, kot je
obrezovanje vrhov, da bi bili primerni za vgradnjo.

Glede na to so iz te tarifne številke med drugim izključeni snopi
(ali podobni trgovski izdelki) iz živalske dlake, rastlinskih
vlaken ali iz drugih materialov, ki niso pripravljeni za vgradnjo
v metle ali krtače. Iz te tarifne številke so izključeni tudi
snopi vlaken ali dlak, ki niso pripravljeni za izdelavo metel ali
krtač, saj jih je potrebno še porazdeliti v manjše poveske,
preden jih je možno montirati v metle ali krtače itd.

Pripravljeni vozli in poveske, ki so vključeni v to skupino, se
uporabljajo za brivske krtače, krtače za barvanje, pleskanje ali
risanje črt.

Zaradi povezovanja v kompaktne poveske ali vozle, se vlakna
običajno namakajo (približno do četrtine njihove dolžine) v lak
ali kakšen drug material za prevlekanje. Včasih se temu dodajajo
tudi lesni ostružki (zaradi večje trdnosti). Vozli in poveske, ki
so vgrajeni v obroče (najpogosteje iz kovin) so iz te tarifne
številke izključeni (predhodna skupina pod (B)).

Pripravljene poveske in vozli, ki morajo biti po pritrjevanju na
ročaj biti še dodatno obdelani (zaokroževanje koncev, brušenje
koncev vlaken, da postanejo mehkejša), ostanejo uvrščeni v tej
skupini.

    (F) VLOŽKI IN VALJI ZA BARVANJE; BRISALNIKI ZA TLA, OKNA
             IN PODOBNO (RAZEN BRISALNIKOV Z VALJEM)

Valji za barvanje sestoje iz valja, ki je prekrit s kožo jagnjeta
ali z drugim materialom, ki je montiran na ročaju.

Vložki za barvanje sestoje iz ravne površine (na primer: iz
tkanine, pritrjene na trdo podlago, ki je običajno iz plastične
mase). Lahko imajo ročaje.

Brisalniki za tla so običajno izdelani iz trakov iz plastičnih
mas, gume ali polsta (filca), ki so nameščeni med dve leseni
ploščici ali ploščici iz kovin itd., ali pa so trakovi pritrjeni
na leseni podlagi. Uporabljajo se kot sredstvo za brisanje mokrih
površin.

Vendar so iz te skupine izključene valjčne brisače, ki sestoje iz
enega ali več valjev, montiranih na ročaju in, ki se uporabljajo
v fotografskih laboratorijih (tar. št. 90.10).


96.04 ROČNA SITA IN ROČNA REŠETA

Izraz "ročna sita in ročna rešeta" označuje izdelke, ki so
izdelani iz močne gaze ali iz drugega mrežastega materiala
(različnih velikosti zevi), montirane na pravokotni ali okrogli
okvir (običajno iz lesa ali kovine). Uporabljajo se za ločevanje
večjih delcev trdnih snovi od manjših.

Materiali, iz katerih je običajno izdelana mreža, so: konjska
žima, umetni ali sintetični monofilamenti, svilena preja,
vpredena čreva, žica (jeklena, železna, medeninasta itd.).

V to tarifno številko so vključeni:

Ročna sita in ročna rešeta za: pepel, pesek, semena, vrtnarsko
zemljo itd., sita iz tkanine za presejevanje (na primer: moke),
gospodinjska sita (na primer: za moko), laboratorijska sita (za
preizkušanje finosti cementa, livarskega peska, gnojila, lesne
moke itd.), vštevši tudi sita, ki se lahko povezujejo v zaporedja
sit itd., sortirna sita za sortiranje dragega ali poldragega
kamenja (na primer: diamantov).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) stabilna sita (na primer: sita, ki stojijo na tleh in se
uporabljajo predvsem za sejanje zemlje ali gramoza - tar. št.
73.26),

(b) navadna cedila (na primer: za sir), ki sestoje iz posode s
perforiranim dnom iz kovinske pločevine, lijaki s preprosto
filtrirno napravo, cedila za mleko, za filtriranje barv, apnenega
mleka, raztopin fungicidov itd. (pretežno 73. Poglavje) in

(c) sita in rešeta, konstruirana za montažo na stroje ali naprave
(na primer: za mlinsko industrijo, v kmetijstvu, za sejanje
kamnov, rud itd.). Skladno z Opombo 2 k Oddelku XVI, se takšni
izdelki uvrščajo kot deli strojev itd., običajno v isto tarifno
številko, v katero se uvršča stroj, za katerega je sito izključno
ali pretežno namenjeno (na primer: v tar. št. 84.37 ali 84.74).


96.05 POTOVALNI KOMPLETI (NESESERJI) ZA OSEBNA TOALETNA SREDSTVA,
ŠIVANJE ALI ZA ČIŠČENJE OBUTVE ALI OBLEKE

Ta tarifna številka vključuje nekatere potovalne komplete, ki
sestoje iz izdelkov, ki se kot posamezni uvrščajo v različne
tarifne številke Nomenklature, ali pa iz raznih izdelkov iz iste
tarifne številke.

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Kompleti za osebno toaleto v škatlah iz usnja, tkanine ali
plastične mase, ki sestoje na primer: iz škatle, stisnjene ali
lite iz plastične mase, krtač, glavnika, škarij, pincete, pile za
nohte, ogledala, neelektričnega aparata za britje in iz pribora
za manikiranje.

(2) Šivalne komplete v škatlah iz usnja, tkanine ali plastične
mase, v kateri so na primer: škarje, krojaško merilo, naprava za
vdevanje sukanca v šivankino uho, šivanke in sukanec, varnostne
zaponke, naprstnik, gumbi in gumbi - pritiskači.

(3) Kompleti za čiščenje obutve v škatlah iz usnja, iz tkanine,
plastične mase ali lepenke, prekrite s plastično maso, v katerih
so na primer: ščetke, doze ali tube s kremo za čevlje in
tekstilni material za čiščenje obutve.

Iz te tarifne številke so izključeni kompleti za manikiranje
(tar. št. 82.14).


96.06 GUMBI, PRITISKAČI, ZAKLOPNI GUMBI, GUMBI ZA SRAJCE IN DRUGI
DELI TEH IZDELKOV; NEDOKONČANI GUMBI

9606.10 - Pritiskači, zakopni gumbi, manšetni gumbi in njihovi
deli

 - Gumbi:

9606.21 - - iz plastične mase, ki niso preoblečeni s tekstilnim
materialom

9606.22 - - iz navadnih kovin, ki niso preoblečeni s tekstilnim
materialom

9606.29 - Drugi

9606.30 - Zaklopni gumbi in drugi deli gumbov; nedokončani gumbi

Ta tarifna številka vključuje: gumbe, gumbe - pritiskače in
podobne izdelke za zapenjanje ali okras oblačil, gospodinjskega
perila in podobnega. Ti izdelki so lahko izdelani iz različnih
materialov in lahko imajo naravne ali kultivirane bisere, drago
ali poldrago kamenje (naravno, sintetično ali rekonstruirano),
plemenito kovino, ali pa kovino, prevlečeno s plemenito kovino,
vendar le v obliki manjših komponent. V nasprotnem primeru se
uvrščajo v 71. Poglavje.

Najpomembnejši materiali, iz katerih se izdelujejo gumbi, gumbi -
pritiskači itd., so:

Navadne kovine, les, korozo, oreh "dum", kost, roževina,
plastične mase, keramični materiali, steklo, ebonit, stisnjena
lepenka, usnje, umetno usnje, slonova kost, želvovina ali
biserovina. Lahko so tudi iz kombinacije teh materialov in lahko
so tudi prevlečeni s tekstilom.

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Luknjani gumbi ali gumbi z očesci. Lahko so različnih
velikosti in oblik, kar je odvisno od namena uporabe (na primer:
za spodnje perilo, oblačila, obutev itd.).

Sferični gumbi se od biserov ločijo po tem, da luknja za sukanec
ni narejena na sredi.

Nekateri gumbi z ušesci imajo ušesca v obliki vzmetne sponke, ki
omogoča pritrjevanje gumba na oblačilo brez šivanja. Druge vrste
(na primer: "patentni gumbi" se na oblačila pritrjujejo s pomočjo
vzmetnega mehanizma.

(B) Gumbi - pritiskači, zaklopni gumbi in manšetni gumbi. Sestoje
iz dveh ali več delov in funkcionirajo s pomočjo vzmetnega
mehanizma. Ti izdelki so lahko namenjeni za šivanje na oblačila
itd., lahko pa so pritrjeni tudi s kovičenjem (na primer: gumbi -
pritiskači za rokavice).

Gumbi - pritiskači in podobni izdelki se uvrščajo v to tarifno
številko tudi, če se njihovi deli dobavljajo že pritrjeni na
določena mesta za ozkih tekstilnih trakovih.

V to tarifno številko so vključeni še:

(1) Gumbi za prevlekanje. Ti izdelki so notranji del ali "telo"
določene vrste gumbov in so namenjeni za oblačenje v tekstil,
papir, usnje itd. V to tarifno številko se uvrščajo samo, če jih
je moč nedvoumno prepoznati kot izdelke za izdelovanje gumbov.
Ti, nedokončani deli so lahko iz lesa, korenine peronike itd.,
vendar so najbolj v navadi iz dveh kovinskih delov, od katerih je
en oblečen v tekstil itd., drugi pa se vstavlja v prvega in drži
tekstil na pravem mestu.

(2) Drugi deli gumbov itd., katere je kot take moč prepoznati (na
primer: ušesa, glave, osnove itd.).

(3) Nedokončani gumbi (blanks).

Sem so vključeni:

(i) Oblikovani gumbi, kot se dobijo iz kalupov, ki pa še niso
uporabni kot gumbi. Praviloma jih je potrebno še dodelati,
prevrtati ali polirati, vendar jih je moč zlahka prepoznati kot
izdelke za izdelovanje gumbov.

(ii) Stisnjeni nedokončani kovinski gumbi (blanks), ki sestoje iz
dveh delov (iz zgornjega in spodnjega), ki se vstavljajo eden v
drugega.

(iii) Nedokončani deli (blanks) iz biserovine, korozoja, lesa
itd., obdelani (na primer: zaokroženi ali prevrtani na eni ali
obeh straneh, ali pa drugače oblikovani, orobljeni, polirani ali
preluknjani), tako da jih je moč nedvoumno prepoznati kot dele za
izdelovanje gumbov. Na drugi strani pa koluti, ki so samo
nažagani ali izrezani kako drugače in polirani (brez nadaljnje
obdelave), n e štejejo za nedokončane gumbe (blanks) in se
uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelani.

Iz te tarifne številke so izključeni manšetni gumbi (tar. št.
71.13 ali 71.17).


96.07 ZADRGE IN NJIHOVI DELI

 - Zadrge:

9607.11 - - z zobci iz navadnih kovin

9607.19 - - druge

9607.20 - Deli

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Zadrge kakršnekoli velikosti in za katerikoli namen (za
oblačila, obutev, potovalke itd.).

Večina zadrg sestoji iz dveh ozkih tekstilnih trakov, pri katerih
je en rob vsakega traku opremljen z zobci (iz kovine, plastične
mase itd.), ki se lahko zapirajo s pomočjo čolniča.

Druga vrsta zadrg sestoji iz dveh trakov iz plastične mase, od
katerih ima vsak oblikovan rob za zapiranje s pomočjo čolniča.

(2) Deli zadrg, na primer: verižni zobci, čolniči, zaključki ter
ozki trakovi različnih dolžin, ki so opremljeni z verižnimi
zobci.


96.08 KEMIČNI SVINČNIKI; FLOMASTRI IN OZNAČEVALCI Z VRHOM IZ
POLSTI ALI DRUGEGA POROZNEGA MATERIALA; NALIVNA PERESA IN PODOBNA
PERESA; PERESA ZA KOPIRANJE; PATENTNI SVINČNIKI; PERESNIKI,
DRŽALA ZA SVINČNIKE IN PODOBNA DRŽALA; DELI (VKLJUČNO KAPICE IN
ŠČIPALKE) NAVEDENIH IZDELKOV, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 96.09

9608.10 - Kemični svinčniki

9608.20 - Flomastri in označevalci z vrhom iz polsti ali drugega
poroznega materiala

 - Nalivna peresa in podobna peresa:

9608.31 - - peresa za tuširanje

9608.39 - - druga

9608.40 - Patentni svinčniki

9608.50 - Kompleti izdelkov iz dveh ali več zgornjih podštevilk

9608.60 - Vložki za kemične svinčnike

 - Drugo:

9608.91 - - peresa in njihove konice

9608.99 - - drugo

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Kemični svinčniki (kuliji, Ball point pens). Običajno sestoje
iz telesa s cevjo s črnilom, na katere koncu je kroglica
(Kugelschreiber).

(2) Flomastri (Felt tipped) in označevalniki (markerji) s konico
iz polsta (filca) ali iz drugih poroznih materialov, vštevši tudi
tipa nalivnikov.

(3) Nalivniki (nalivna peresa), stilografi in druga peresa (s
črpalko, bombico, batom, vakuumom itd.), s peresi ali njihovimi
konicami ali brez njih.

(4) Kopirna peresa.

(5) Patentni svinčniki z eno ali več minami, ki so običajno
shranjene v svinčniku.

(6) Peresniki iz enega ali več kosov, s peresom in pokrovom ali
brez njiju.

(7) Držala za svinčnike in podobna držala (na primer: za barvne
svinčnike, za risalno oglje itd.).

                              DELI

V to tarifno številko se uvrščajo tudi deli, katere je moč
prepoznati kot take, niso pa bolj specifično vključeni drugam v
Nomenklaturi.

Na primer:

Peresa vseh oblik, vštevši tudi nedokončana peresa, ki so grobo
narezana v določene oblike; zaponke; vložki za kemične svinčnike,
ki sestoje iz kroglice in rezervoarja s črnilom; držala za
kroglaste konice ali konice iz polsta (filca) za označevalnike
(markerje), regulatorji za črnilo; cevi za nalivnike ali za
svinčnike iz te tarifne številke; mehanizmi za črpanje;
rezervoarji za črnilo iz gume ali drugih materialov; ščitniki
konic; zamenljive garniture za menjavo peres, ki vsebujejo
peresa, dovajalnik in obroček; konice peres (kroglice iz zlitin
platine in nekaterih volframovih zlitin, ki se uporabljajo kot
konice peres proti prehitri obrabi).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) bombice s črnilom za nalivnike (nalivna peresa) (tar. št.
32.15),

(b) jeklene kroglice za nalivnike in kemične svinčnike (tar. št.
73.26 ali 84.82),

(c) peresa za matematično risanje (tar. št. 90.17) in

(d) mine za svinčnike (tar. št. 96.09).


96.09 SVINČNIKI (RAZEN SVINČNIKOV IZ TARIFNE ŠTEVILKE 96.08),
PISALA, MINE ZA SVINČNIKE, PASTELI, RISALNO OGLJE, PISALNA ALI
RISALNA KREDA IN KROJAŠKA KREDA

9609.10 - Svinčniki in pisala z mino, zaprti v trdnem ohišju

9609.20 - Mine za svinčnike, črne ali barvne

9609.90 - Drugo

V to tarifno številko se uvrščata dve vrsti izdelkov:

(A) Izdelki brez plašča ali samo preprosto prevlečeni z zaščitno
plastjo papirja (na primer: krede, risalno oglje, mine za
svinčnike, nekatera pisala, pastelke in pisala iz skriljavcev).

(B) Svinčniki, vštevši tudi barvne, pri katerih je mina obdana z
lesom, plastično maso, v nekaterih primerih pa s plaščem,
katerega sestavlja nekaj plasti papirja.

Sestava min za svinčnike vseh barv, krede in pastelke je različna
in je odvisna od namena njihove uporabe.

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Pisala iz naravnega ali aglomeriranega skriljavca.

(2) Naravne krede v obliki paličk (dobljenih z rezanjem, pa tudi
nažaganih).

(3) Umetne krede, ki so običajno izdelane na podlagi kalcijevega
sulfata ali kalcijevega sulfata in kalcijevega karbonata, včasih
zmešanih tudi z barvili.

(4) Risalno oglje, običajno dobljeno s kalciniranjem lesa
trdoleske.

(5) Barvni svinčniki in pastelke, običajno izdelani iz mešanice
krede in gline, barvil, šelaka ali voska, špirita in terpentina.

(6) Svinčniki, vštevši barvne svinčnike, z minami, obdanimi s
trdnim plaščem.

(7) Mine za svinčnike (na primer: črne, ki so iz mešanice grafita
in gline, in barvne mine, ki so iz kovinskih oksidov ali drugih
mineralnih pigmentov, kombiniranih z glino, kredo ali voskom in
neizbrisne mine za kopiranje, ki sestoje iz gline, obarvane z
barvo, kot sta na primer: anilin ali fuksin).

(8) Litografski svinčniki na osnovi saj, voska, mila in loja.

(9) "Keramični" svinčniki na podlagi prozornih barv, masti,
kakavovega masla, voska itd.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi svinčniki z radirko ali
drugim priborom za brisanje ali prekrivanje in krojaške krede, ki
so iz steatita oziroma smukca (naravni hidratiziran magnezijev
silikat. )

Ta tar.številka ne vključuje:

(a) krede v surovem stanju (tar. št. 25.09),

(b) medicinskih svinčnikov (na primer: anti-migrenskih) (tar. št.
30.04),

(c) svinčnikov za kozmetične ali toaletne namene (na primer:
svinčnikov za obrvi, za ustavljanje krvavitve) (tar. št. 33.04
ali 33.07) in

(d) biljardne krede (tar. št. 95.04).


96.10 TABLICE IN TABLE, ZA PISANJE ALI RISANJE, Z OKVIRJI ALI
BREZ OKVIRJEV

Ta tarifna številka vključuje tudi deščice in table, katere je
moč nedvoumno prepoznati kot tablice in table za pisanje ali
risanje s pisalkami iz skriljavca, s kredo ali z označevalniki
(markerji) s konico iz polsta (filca) ali vlaken (na primer:
otroške tablice, stenske table ali nekatere oglasne table).

Ti izdelki so lahko vokvirjeni ali nevokvirjeni, lahko so iz
skriljavcev, vštevši iz aglomeriranega skriljavca, ali pa so iz
kakršnegakoli drugega materiala (lesa, lepenke, tekstilnega
materiala, azbestnega cementa itd.), ki je z ene ali z obeh
strani prevlečen z zmesjo skriljavca v prahu in kakršnegakoli
premaza, primernega za pisanje, ali pa s plastično maso.

Pisalne in risalne tablice in table imajo lahko trajne oznake
(črte, kvadrate, sezname izdelkov itd.), lahko pa tudi računalke.

Ta tarifna številka ne vključuje tablic za pisanje ali risanje iz
skriljavcev, ki niso pripravljene za uporabo (tar. št. 25.14 ali
68.03).


96.11 ROČNI DATUMSKI PEČATI, ŽIGI, NUMERATORJI IN PODOBNO
(VKLJUČNO PRIPRAVE ZA TISKANJE ALI VTISKOVANJE NA NALEPKAH);
ROČNI VRSTIČNIKI IN GARNITURE ZA TISKANJE, KI IMAJO TAKE
VRSTIČNIKE

Ta tarifna številka vključuje: datumske žige, žige in podobne
štampiljke, pod pogojem, da so izdelani za ročno uporabo.
(Tovrstni izdelki s podstavkom, s katerim se pritrjujejo na mizo
itd. ali, ki so izdelani za pritrjevanje na podstavek, so iz te
tarifne številke izključeni - glej komentarska pojasnila k
tarifni številki 84.72).

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Žigi, ki se uporabljajo s pečatnim voskom, vštevši tudi
takšne z vgraviranim znakom ali ročajem.

(2) Štampiljke vseh vrst, s trakom za tiskanje in avtomatskim
napajanjem s črnilom ali brez njiju, na primer: datumski žigi,
večkratni žigi (nastavljivi), žigi za tisk vstopnic in nalepk,
numeratorji (vštevši tudi takšne z avtomatskim menjalnikom), žigi
z valjem, žepni žigi (ki sestoje običajno iz blazinice s črnilom
v zaščitni škatli) itd.

(3) Zapleteni žigi z nastavitvijo besedila. Nekateri tovrstni
pečati imajo lahko stalno besedilo ali skico (na primer: poštni
pečati, pri katerih se spreminja samo datum).

(4) Majhne ročne garniture - kompleti za tiskanje (ki niso
igrače), ki sestoje iz škatle z ročnim zlagalnikom, zamenljivimi
črkami, pinceto in z blazinico za črnilo.

(5) Ročne priprave za tiskanje vstopnic (vozovnic) z datumom in
drugimi oznakami, četudi imajo vgrajen luknjač.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) klešč za plombiranje in klešč za označevanje (markiranje)
živali (tar. št. 82.03),

(b) železnih naprav za žigosanje živine (tar. št. 82.05),

(c) nesestavljenih črk, številk in drugih znakov, ki se
uporabljajo v tiskarskih strojih (tar. št. 84.42). Druge vrste
nesestavljenih znakov se uvrščajo po materialu, iz katerega so
izdelane,

(d) ročnih pečatov z vgrajeno osnovno ploščo za suhi reliefni
tisk (tar. št. 84.72) in

(e) aparatov z urinim mehanizmom za beleženje časa, na primer:
časa prejema pisma (tar. št. 91.06).


96.12 TRAKOVI ZA PISALNE STROJE IN PODOBNI TRAKOVI, PREPOJENI S
TISKARSKO BARVO ALI KAKO DRUGAČE PRIPRAVLJENI ZA ODTISKOVANJE,
VKLJUČNO S TRAKOVI NA KOLESIH ALI V PATRONAH; BLAZINICE ZA ŽIGE,
PREPOJENE ALI NEPREPOJENE, S ŠKATLO ALI BREZ NJE

9612.10 - Trakovi

9612.20 - Blazinice za žige

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Trakovi, vštevši tudi trakove, ki so ali niso na vretenih ali
v tulcih, za pisalne stroje, računske stroje ali za katerekoli
druge stroje, ki imajo napravo za tiskanje s pomočjo takšnih
trakov (avtomatske tehtnice, stroji s tabulatorjem, printerji,
teleprinterji itd.).

V to tarifno številko so vključeni tudi trakovi, prepojeni s
tiskarsko barvo, črnilom itd., ki imajo običajno kovinski
nastavek (fiting) za pritrjevanje. Uporabljajo se v barografih,
termografih itd., kjer natisnejo in posnamejo gibanje igle
registrirnega aparata.

Ti trakovi so običajno izdelani iz tekstilne tkanine, iz
plastične mase ali papirja. Za uvrstitev v to tarifno številko
morajo biti prepojeni s tiskarsko barvo ali črnilom, ali pa kako
drugače pripravljeni za odtiskovanje (na primer: z impregnacijo
tekstilnega traku ali s prevlekanjem traku iz plastične mase ali
papirja z barvili, s tiskarsko barvo, črnilom itd.).

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a)  trakovi v zvitkih iz karbonskega papirja in drugih kopirni
papirjev, ki niso primerni za uporabo kot trakovi za pisalne
stroje, pač pa so namenjeni za izdelovanje kopij v računskih
strojih, registrirnih blagajnah itd. Ti trakovi so od trakov za
pisalne stroje mnogo širši (običajno več kot 3 cm) in se uvrščajo
v 48. Poglavje,

(b)  nedokončani trakovi za odtiskovanje (neprepojeni s tiskarsko
barvo, neimpregnirani, neprevlečeni, nenarezani na dimenzije, ki
so uporabne itd.). Ti trakovi se uvrščajo v 39. Poglavje, v
oddelek XI itd., po materialu, iz katerega so izdelani, in

(c)  prazna vretena (uvrščajo se po materialu, iz katerega so
izdelana).

(2) Blazinice za žige, prepojene ali neprepojene s tiskarsko
barvo ali črnilom, za datumske žige itd. Običajno so iz polsta
(filca) ali drugega vpojnega materiala, na lesenem, kovinskem ali
plastičnem nosilcu, ki je pogosto v obliki škatle.

Valji za tiskarske barve in črnila, ki delujejo ročno, so iz te
tarifne številke izključeni in se uvrščajo po materialu, iz
akterega so izdelani.


96.13 VŽIGALNIKI ZA CIGARETE IN DRUGI VŽIGALNIKI, VKLJUČNO Z
MEHANIČNIMI ALI ELEKTRIČNIMI, IN NJIHOVI DELI, RAZEN KREMENOV IN
STENJEV

9613.10 - Žepni plinski vžigalniki, ki jih ni mogoče ponovno
polniti

9613.20 - Žepni plinski vžigalniki, ki se lahko ponovno polnijo

9613.30 - Namizni vžigalniki

9613.80 - Drugi vžigalniki

9613.90 - Deli

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Mehanski vžigalniki.

Ti vžigalniki proizvajajo iskre, običajno s pomočjo kolesca z
nazobčanim obodom, ki se v stiku s kresilnim kamenčkom vrti
(običajno iz zlitine železa in cerija).

(2) Električni vžigalniki.

Električni tok iz omrežja ali baterije proizvaja iskro, pri
nekaterih vrstah pa žarečo toploto v električnem uporu.

(V to skupino spadajo tudi piezo-keramični vžigalniki, ki
proizvajajo iskro na osnovi lastnosti piezo-keramike, da pod
vplivom sile sproščajo visoko električno napetost (iskro). Za
svoje delovanje ne potrebujejo baterije ali drugačnega zunajnega
vira električne energije. Običajno se jih uporablja v
gospodinjstvu (kot ročne vžigalniki) za prižiganje plina .)

(3) Kemični vžigalniki.

Pri teh vžigalnikih proizvaja plamen katalizator (običajno
gobasta platina) z učinkom katalize v prisotnosti plina.

(4) Nemehanski vžigalniki.

Ena vrsta teh vžigalnikov sestoji iz škatle z rezervoarjem za
gorivo in iz majhne, gibljive palice (udarnika) z jekleno konico.
Ob udarcu jeklene konice ob kresilni kamenček, ki je pritrjen z
zunanje strani ohišja, nastane iskra, ki vname vnetljivo snov
blizu konice udarnika.

Vžigalniki, ki se uvrščajo v to tarifno številko, so lahko žepni
ali namizni, lahko pa so namenjeni tudi za pritrjevanje na steno,
montažo v plinske peči itd. V to tarifno številko se uvrščajo
tudi vžigalniki za avtomobile ali druga vozila.

Vžigalniki, ki so kombinirani z drugimi izdelki (na primer: s
škatlami za cigarete, pudernicami, digitalnimi urami,
elektronskimi računalniki), se uvrščajo z uporabo Temeljnih
pravilih za uporabo Nomenklature.

V to tarifno številko so vključeni tudi deli vžigalnikov, katere
je kot take moč prepoznati (na primer: ohišja, nazobčana kolesca,
prazni ali polni rezervoarji za gorivo itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje:

- vžigalnikov iz tar. št. 36.03,

- kresilnih kamnov (tar. št. 36.06),

- ne povoščenih stenjev (tar. št. 59.08 ali 70.19),

- povoščenih stenjev (tar.št. 34.06) in

- majhnih rezervoarjev za gorivo, ki niso deli vžigalnikov (tar.
št. 36.06).


96.14 TOBAČNE PIPE (VKLJUČNO GLAVE ZA PIPE) IN USTNIKI ZA CIGARE
ALI CIGARETE TER NJIHOVI DELI

9614.20 - Pipe in njihove glave

9614.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

(1) Tobačne pipe vseh vrst (vštevši kalumete, čibuke (turške
pipe), nargile (orientalske pipe) itd.).

(2) Glave pip.

(3) Ustnike za cigare ali cigarete.

(4) Kose lesa ali korenin spomladanske rese, ki so grobo
oblikovani za pipe.

Ti izdelki (pa tudi cevi, ustniki in drugi deli), se najpogosteje
izdelujejo iz: terakote, keramike, lesa (zelenike, češnje itd.),
iz korenine spomladanske rese, iz jantarja, morske pene, kopala,
biserovine, slonove kosti, ebonita, steatita in gline.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi cevi za pipe in ustniki
zanje, pokrovi, vpojne glave za pipe, obloke, notranji deli
(vštevši tudi filtrirne naboje) itd.

Ta tarifna številka ne vključuje pribora za pipe (na primer:
čistilnikov in strgal za pipe). Pribor se uvršča v ustrezne
tarifne številke.


96.15 GLAVNIKI, SPONKE ZA LASE IN PODOBNO; LASNICE, IGLE ZA
KODRE, SPONKE ZA KODRE, NAVIJALKE ZA LASE IN PODOBNO, RAZEN
TISTIH IZ TAR. ŠT. 85.16, IN NJIHOVI DELI

 - Glavniki, sponke za lase in podobno:

9615.11 - - iz trde gume ali plastične mase

9615.19 - - drugo

9615.90 - Drugo

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Toaletni glavniki vseh vrst, vštevši tudi glavnike za živali.

(2) Glavniki - sponke vseh vrst - za osebni okras ali za
pritrjevanje las.

(3) Sponke (poveze) za lase in podobni izdelki za pritrjevanje
las ali za okrasne namene. Ti izdelki so običajno izdelani iz
plastičnih mas, slonove kosti, kosti, roževine, želvovine, kovine
itd.

(4) Lasnice.

(5) Igle za pramena, držala za pramena, navijalke za lase in
podobni izdelki, razen tistih iz tar. št. 85.16, vštevši tudi
takšne s prevleko ali opremo iz tekstila, gume ali iz drugega
materiala.

Ti izdelki so običajno izdelani iz navadnih kovin ali plastične
mase.

Ti izdelki se uvrščajo v 71. Poglavje, če v smislu neznatnih
sestavnih delov vsebujejo plemenito kovino ali navadno kovino,
platirano s plemenito kovino, naravne ali kultivirane bisere ali
drago ali poldrago kamenje (naravno, sintetično ali
rekonstruirano).

Ta tarifna številka izključuje tekstilne trakove za glavo
(Oddelek XI).


96.16 PRŠILA ZA DIŠAVE IN PODOBNA TOALETNA PRŠILA, NAPRAVE IN
GLAVE ZANJE; BLAZINICE ZA PUDRANJE IN BLAZINICE ZA NANAŠANJE
KOZMETIČNIH ALI TOALETNIH PREPARATOV

9616.10 - Pršila za dišave in podobna toaletna pršila, naprave in
glave zanje

9616.20 - Blazinice za pudranje in blazinice za nanašanje
kozmetičnih ali toaletnih preparatov

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Razpršilke dišav, briljantin in podobne toaletne razpršilke
(namizne ali žepne) za osebno ali poklicno uporabo. Sestoje iz
rezervoarja, ki je v glavnem v obliki steklenice (steklene, iz
plastične mase, kovine ali iz kakšnega drugega materiala), na
katerega je pritrjena naprava - čep. Ta naprava ima vgrajeno
glavo (z razpršilnim mehanizmom) in majhno zračno črpalko, ki je
včasih ovita s tekstilno mrežo, in batno napravo.

(Pomebno je poudariti, da so v to tarifno številko vključene samo
pršilke, ki se dejansko uporbljajo za tolaetne namene. Če ta
pogoj ni izpolnjen, se običajno uvrščajo v tar.št.84.24.)

(2) Naprave za toaletne razpršilke.

(3) Glave za toaletne razpršilke.

(4) Pudernice in blazinice za nanašanje katerekoli vrste
kozmetičnih ali toaletnih izdelkov (pudra za obraz, ličila,
smukca itd.). Lahko so izdelani iz kakršnegakoli materiala (iz
labodjega ali gosjega perja, usnja, živalske dlake, kosmatenih
tkanin, penaste gume itd.) pa vseeno ostanejo v tej tarifni
številki tudi, če imajo ročaje ali okraske iz slonove kosti,
želvovine, plastične mase, navadnih kovin, plemenitih kovin ali
kovin, platiranih s plemenito kovino.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) rezervoarjev (steklenic) za razpršilke dišav, ki so
dobavljeni posebej (uvrščajo se po materialu, iz katerega so
izdelani),

(b) zračnih črpalk iz gume (tar. št. 40.14),

(c) razpršilnih naprav in pršilk vrst s poganjalnim plinom ipd.
iz tar. št. 84.24 in

(d) strojev za razprševanje dišav iz tar. št. 84.76.


96.17 TERMOVKE IN DRUGE POSODE Z VAKUUMSKO IZOLACIJO, KOMPLETNE;
NJIHOVI DELI, RAZEN STEKLENIH VLOŽKOV

V to tarifno številko so vključeni:

(1) Termovke in druge podobne posode z vakuumsko izolacijo, pod
pogojem, da so kompletni. V to skupino so vključeni termo - vrči,
bokali itd., namenjeni za vzdrževanje približno enake temperature
tekočine, hrane ali drugih izdelkov za določen čas.

Ti izdelki sestoje iz:

-  notranje posode z dvojnimi stenami (vložek), ki je običajno iz
stekla,

-  zunajnege plašča, ki je običajno iz kovine, plastične mase ali
drugega materiala, ki je včasih prekrit s papirjem, usnjem itd.

Med notranjimi stenami steklenega vložka je vakuum (brezzračni
prostor), ki je najboljši toplotni izolator. Prostor med
vakuumsko posodo in zunanjim plaščem, je lahko zapolnjen z
izolacijskim materialom (s steklenimi vlakni, pluto ali polstom
(filcom)). Pri termovkah, se lahko zamašek pogosto uporablja kot
kozarec ali čaša.

(2) Zunanji plašči, zamaški in kozarci ali čaše iz kovine,
plastične mase itd. za termovke in druge posode z vakuumsko
izolacijo.

Iz te tarifne številke so izključeni posamezni stekleni vložki
(tar.št. 70.12).

(Prav tako so izključene iz te tarifne številke termo-posode, ki
nimajo vakuumske izolacije, kakor tudi posod, ki imajo samo
izolirane stene z izolacijskimi materiali, kot so: poliuretanska
pena, "stiropor", steklena vlakna ipd.Uuvrščajo se v glavnem po
materialu, na primer: 39.Poglavje, tar.št. 42.02 itd. Dalje,
prenosne "hladilne torbe" ali "toplotne torbe", ki imajo v
pokrovu ali v stenah vgrajene električne naprave (Pilarovi
elementi) (ne kompresorske nit absorbcijske vrste) za hlajenje
ali ogrevanje notranjosti - 85.Poglavje. Običajno imajo
električne priključke (12 V) za priključitev na akumulator.
Največkrat so namenjene tako za hlajenje kot ogrevanje, zato se
pri uvrščanju takoh torb uporabi Temeljno pravilo 3( c )).


96.18 KROJAŠKE LUTKE IN DRUGE FIGURE ZA RAZSTAVLJANJE; AVTOMATI
IN DRUGE PREMIČNE (ANIMIRANE) FIGURE ZA ARANŽIRANJE IZLOŽB

V to tarifno številko se uvrščajo:

(1) Krojaške lutke.

To so podobe v obliki človeškega telesa, ki se uporabljajo za
preizkušanje in dodelavo oblačil med izdelovanjem. V glavnem gre
le za život človeškega telesa. Običajno so oblikovane iz papirne
mase, sadre, plastične mase itd., nekatere pa so izdelane iz
pletarskega materiala, kot je trsje, šaš ali vrbovje. Oblikovanje
figure so običajno prevlečene s tekstilnim materialom in
najpogosteje postavljene na podstavek, tako da je moč spreminjati
višino modela.

(2) Druge podobe za razstavljanje in podobni izdelki.

Te podobe predstavljajo človeško telo in dele človeškega telesa
(na primer: glavo, život, nogo, roko itd.) in se uporabljajo za
razstavljanje oblačil, pokrival za glavo. nogavic, rokavic itd.
Te podobe se izdelujejo iz materialov, navedenih v prejšnjem
odstavku pod (1). Pri podobah, ki predstavljajo celotno človeško
telo, jim je, običajno, moč premikati roke, noge in glavo v
različne položaje. Te podobe uporabljajo kot modele umetniki in
kiparji, študenti medicine pa kot modele za vadbo povezovanja ran
itd.

V to skupino niso vključeni silhuete ali profilne oblike podob,
ki se sicer včasih uporabljajo prav tako za razstavljanje blaga,
vendar pogosteje kot smerokazi. Ti predmeti so običajno izdelani
iz lesa, lepenke ali kovine in se uvrščajo po materialu, iz
katerega so sestavljeni.

(3) Avtomati in druge gibljive (animirane) podobe za aranžiranje
izložb.

Sem se uvrščajo gibljive (animirane) podobe, ki predstavljajo
človeška bitja ali živali, pa tudi številne druge avtomatske
naprave, ki se uporabljajo za razstavljanje blaga ali v reklamne
namene. Lahko so iz kakršnegakoli materiala in so najpogosteje
električne ali mehanske. Čeprav kot take vzbujajo pozornost, so
namenjene v glavnem za usmerjanje pozornosti na izložbe z
določenim blagom ali na posebne izdelke, ki so v izložbah
razstavljeni. Lahko so različnih oblik, ki se prilagaja naravi
blaga ali storitve, ki se reklamira. Služijo ne le kot sredstva
za pritegovanje pozornosti, temveč včasih tudi za gibno
ilustracijo kvalitete, načina delovanja itd. razstavljenih
izdelkov.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a) aparatov ali modelov izključno namenjeni za demonstracijske
namene (tar. št. 90.23) in

(b) lutk in igrač (95. Poglavje).


                           ODDELEK XXI

               PREDMETI UMETNOSTI, ZBIRK IN STARIN

                          97. POGLAVJE

               PREDMETI UMETNOSTI, ZBIRK IN STARIN

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  nerabljene poštne znamke ali kolki, natisnjene frankirane
pisemske pošiljke in podobno, ki so v obtoku ali so na novo izšle
v državi, za katero so namenjene (49. poglavje);

(b)  gledališke kulise, platno za ozadja studijev in podobno iz
slikanega ali porisanega platna (tar.št. 59.07), razen če se
lahko uvrstijo v tar. št. 97.06;

(c)  biseri, naravni ali kultivirani, dragi ali poldragi kamni
(tar. št. 71.01 do 71.03).

2.  Z izrazom "izvirne gravure, odtiski in litografije" iz tar.
št. 97.02 so mišljeni odtiski, izdelani direktno v črno-beli ali
barvni tehniki, na eni ali več ploščah, panojih ali sekcijah, ki
jih je v celoti izdelala umetnikova roka, ne glede na postopek
ali material, ki je bil za to uporabljen, kar pa ne vključuje
nobenega mehaničnega ali fotomehaničnega izdelovalnega postopka.

3.  Tar. št. 97.03 ne obsega množično izdelanih reprodukcij ali
del (skulpture in kipi) običajnega mojstrstva komercialnega
značaja, celo če so jih ustvarili mojstri, umetniki.

4.  (a)  Razen izdelkov iz opomb 1 do 3, se izdelki tega poglavja
uvrščajo v to poglavje, in v nobeno drugo poglavje tarife;

(b)  tar. št. 97.06 ne obsega predmetov, ki se uvrščajo v katero
koli drugo tarifno številko tega poglavja.

5.  Okvirje za slike, risbe, pastele, kolaže ali podobne
dekorativne plošče, gravure, odtiske ali litografije je treba
uvrščati kot njihove sestavne dele v to poglavje, če so okvirji
primerne vrste in vrednosti glede na te predmete.

Okvirji, ki niso primerne vrste ali vrednosti glede na predmete
iz te opombe, se uvrščajo posebej.

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V to poglavje so vključeni:

(A) Nekateri umetniški predmeti: slike, risbe in pastel, v celoti
ročno izdelani, kolaži in podobne dekorativne plošče (tar. št.
97.01); izvirne gravure, tiskane slike in litografije (tar. št.
97.02); izvirne skulpture in kipi (tar. št. 97.03).

(B) Poštne znamke ali koleki, priložnostni pisemski ovitki,
priložnostne pisemske ovitki "prvega dne", natisnjene, frankirane
pisemske pošiljke in podobno, uporabljene, ali, če niso
uporabljeni, taki da niso v obtoku ali na novo izšli v državi, za
katero so namenjeni (tar.št. 97.04).

(C) Zbirke in primerki zbirk, ki imajo: zoološki, botanični,
mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki,
etnografski ali numizmatični pomena oziroma vrednosti (tar. št.
97.05).

(D) Starine, stare več kot 100 let (tar. št. 97.06).

Vendar je treba poudariti, da se ti izdelki uvrščajo v druga
poglavja te Nomenklature, če ne izpolnjujejo pogojev, ki izhajajo
iz opomb ali iz tarifnih številk tega poglavja.

Predmeti, ki so opisani v tarifnih številkah od 97.01 do 97.05,
ostanejo uvrščeni v teh tarifnih številkah tudi, če niso starejši
od 100 let.


97.01 SLIKE, RISBE IN PASTELI, IZDELANI ROČNO, RAZEN RISB IZ
TARIFNE ŠTEVILKE 49.06 IN OBRTNIH IZDELKOV, ROČNO SLIKANIH ALI
OKRAŠENIH; KOLAŽI IN PODOBNE DEKORATIVNE PLOŠČE

9701.10 - Slike, risbe in pasteli

9701.90 - Drugo

   (A) SLIKE, RISBE IN PASTELI, V CELOTI IZDELANI ROČNO, RAZEN
     SLIK IZ TARIFNE ŠTEVILKE 49.06 IN OBRTNIŠKIH IZDELKOV,
                 ROČNO POSLIKANIH ALI OKRAŠENIH

V to skupino so vključene slike, risbe in pasteli (stari ali
novi), ki so v celoti ročno izdelani. Ta dela so lahko: olja,
tempare, akrili, akvareli, v obliki slik, narejenih z mešanico
vodenih barv in gume, pastelov, miniatur, rokopisov, okrašenih z
barvami, v obliki risb s svinčnikom (vštevši tudi risbe "Conte"),
z ogljem ali peresom (perorisbe) itd., izdelanih na kakeršnemkoli
materialu.

Ker morajo biti ti izdelki v celoti izdelano ročno, so iz te
tarifne številke izključeni izdelki, dobljeni v celoti ali delno
po kateremkoli drugem postopku, na primer: slika (na platni ali
ne), dobljene po fotomehanskih postopkih; slike, izdelane ročno
na skici ali risbi, dobljene z navadnim graviranjem ali
tiskanjem; "avtentične" kopije slik, dobljene s pomočjo
določenega števila mask in matric, četudi je njihova avtentičnost
overjena s podpisom umetnikov.

Vendar pa ostanejo uvrščene v tej tarifni številki kopije slik,
ki so izdelane v celoti ročno, neglede na njihovo umetniško
vrednost.

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a) izvirni načrti in risbe, izdelani ročno, za industrijo,
arhitekturo, strojegradnjo ali za podobne namene (tar. št.
49.06),

(b) izvirni načrti ali risbe, izdelani ročno, za modne kreacije
nakita, stenske tapete, tkanine, pohištvo itd. (tar. št. 49.06),

(c) gledališke kulise, horizonti za studije in podobno, iz
pobarvanega ali poslikanega platna (tar. št. 59.07 ali 97.06) in

(d) obrtniški izdelki, ki so okrašeni ročno, na primer: stenske
tkanine, ki sestoje iz ročno barvanih ali poslikanih tkanin
(platen), praznični spominki, škatle ali kovčki, keramični
izdelki (krožniki, kozarci, vaze itd.), ti izdelki se uvrščajo v
ustrezne tarifne številke.

            (B) KOLAŽI IN PODOBNE DEKORATIVNE PLOŠČE

V to skupino so vključeni kolaži in podobne dekorativne plošče,
ki sestoje iz manjših ali večjih delov raznih živalskih,
rastlinskih in drugih materialov, sestavljenih v obliko slike,
dekorativne plošče, ali pa montiranih in zlepljenih ali kako
drugače položenih na podlago (na primer: iz lesa, papirja ali iz
tekstilnega materiala).

Podlaga je lahko enobarvna, pobarvana ročno, ali pa z vtisnjenimi
dekorativnimi in slikovitimi elementi, i predstavljajo del
splošnega designa.

Kolaži po kvaliteti variirajo od cenenih izdelkov, ki se
izdelujejo v velikih količinah (masovno) za prodajo kot spominki,
pa do izdelkov, ki zahtevajo visoko stopnjo mojstrstva in, ki so
lahko pravcata umetniška dela.

Pojem "podobne dekorativne plošče" v tej skupini ne označuje
izdelke, ki sestoje samo iz enega kosa materiala, četudi so
nameščeni ali zalepljeni na podlago, če so le-ti bolj konkretno
zajeti v kakšni drugi tarifni številki te Nomenklature, kot so na
primer: "okraski" iz plastične mase, lesa, navadnih kovin itd. Ti
izdelki se uvrščajo v ustrezne tarifne številke (tar. št. 44.20,
83.06 itd.).

Šteje se, da okvirji slik, risb, pastelov, kolažev in podobnih
dekorativnih plošč predstavljajo del teh predmetov in se skupaj z
njimi tudi uvrščajo v to tarifno številko, če so vrste in
normalne vrednosti v primerjavi s temi predmeti (glej Opombo 5 k
temu poglavju).


97.02 IZVIRNE GRAVURE, ODTISKI IN LITOGRAFIJE

Ta tarifna številka vključuje izvirne gravure, tiskane slike in
litografije (stare ali nove), t.j. odtise, proizvedene neposredno
v črnobeli ali barvni tehniki na eno ali več plošč, panojev ali
odsekov, in to z roko umetnika, neglede na postopek ali pri tem
uporabljeni material, vendar izvzemši kakršnikoli mehanski ali
fotomehanski postopek (glej Opombo 2 k temu poglavju).

Pod pogojem, da izpolnjujejo druge pogoje iz predhodnega
odstavka, se v to tarifno številko uvrščajo kot izvirna dela tudi
litografije, izdelane s transferno tehniko (pri kateri umetnik
najprej izdela risbo na posebnem papirju, nato pa to risbo
prenese na kamen).

Pravkar navedeni odtisi se izdelujejo iz gravirnih plošč, ki so
lahko izdelane po različnih postopkih, na primer: z bakrorezom, z
graviranjem z iglo, z jedkanjem (s kislino) ali s točkastim
graviranjem.

Izvirni odtisi ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki tudi, če
so retuširani.

Izvirni predmet je od kopije, ponaredka ali reprodukcije pogosto
težko ločiti, vendar je razmeroma majhno število odtisov in
kvaliteta papirja lahko uporabno merilo za ugotavljanje
izvirnika. Na drugi strani pa kažejo na kopijo ali reprodukcijo
nedvoumna uporaba rastrskih slik (v fotogravuri in heliogravuri)
in (zelo) pogosto oznake na papirju, katere pušča plošča.

Okvirji gravur, tiskanih slik ali litografij štejejo za dele teh
predmetov samo, če so okvirji vrste in normalne vrednosti v
primerjavi s temi predmeti. V drugih primerih je treba okvirje
uvrstiti ločeno v njihove ustrezne tarifne številke kot izdelke
iz lesa, kovine itd. (glej Opombo 5 k temu poglavju).

Poudariti je treba, da so iz te tarifne številke izključene
plošče (bakrene, cinkove, kamene, lesene ali iz kakršnrgakoli
drugega materiala), iz katerih se izdelujejo gravure itd. (tar.
št. 84.42).


97.03 IZVIRNE SKULPTURE IN KIPI IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA

Ta tarifna številka vključuje izvirne skulpture in kipe (stare
ali nove). Lahko so iz kakršnegakoli materiala (iz kamna, iz
rekonstruiranega kamna, iz terakote, lesa, slonove kosti, kovine,
voska itd.). Lahko so okrogli, reliefni ali izdolbljeni (podobe,
doprsja, podobice, skupine, ponazoritve živali itd., vštevši tudi
reliefe za arhitektonske namene).

Ta dela so lahko izdelana po različnih postopkih, vključno po
naslednjih dveh:

Pri prvem postopku umetnik rezbari direktno iz trdih materialov;

Pri drugem postopku umetnik modelira podobe iz mehkih materialov,
katere nato vliva iz brona ali mavca, jih žge ali kako drugače
strdi. Lahko pa jih tudi reproducira iz marmorja ali iz drugih
trdih materialov.

Pri drugem postopku umetnik navadno ravna na naslednji način:

Prične z grobim oblikovanjem svoje zamisli kot modela (običajno v
pomanjšanem merilu) v glini ali v drugem plastičnem materialu,
nato pa na osnovi tega modelira "obliko iz gline". Ta "obliko iz
gline" se le redko prodaja, saj se običajno uniči potem, ko na
njeni osnovi izoblikujejo zelo omejeno število kopij, katere
umetnik vnaprej izloča ali da v muzej. Te reprodukcije
vključujejo predvsem "gipsani model", ki se izdeluje neposredno
iz "oblike iz gline".

"Gipsani model", se uporablja kot model za izdelavo umetniškega
dela iz kamna ali lesa, ali pa za pripravo kalupa za litje v
kovini ali vosku.

Glede na to, je lahko ista skulptura reproducirana v dveh ali
treh kopijah: iz marmorja, lesa, voska, brona itd., in tudi nekaj
iz terakote in sadre. Izvirna dela umetnika ne predstavlja le
preliminarni model, pač pa tudi "oblika iz gline", "gipsani
model" in te "kopije". Kopije dejansko niso nikdar povsem
identične izvirniku, saj umetnik v vsaki fazi modelira, popravlja
odlitke in dodaja patino vsakemu predmetu. Skupno število
reprodukcij le redko presega dvanajst.

Ta tarifna številka ne vključuje le izvirnih kiparskih del,
temveč tudi kopije in reprodukcije teh del, izdelane po enem
izmed pravkar navedenih postopkov, bodisi da jih izdela kipar
sam, bodisi drug umetnik.

Iz te tarifne številke so izključeni:

(a) dekorativne skulpture komercialnega značaja,

(b) dela običajnega mojstrstva komercialnega značaja (okraski,
verske podobe, predmeti za osebni okras itd.) in

(c) masovno izdelane reprodukcije iz sadre, mešanice sadre in
vlaken, papirne mase itd.

Razen okrasnih izdelkov, ki se uvrščajo v tarifni številki 71.16
ali 71.17, se vsi ti izdelki uvrščajo po materialu, iz katerega
so izdelani:

- tar. št. 44.20 za lesene izdelke,

- tar. št. 68.02 ali 68.15 za kamnite,

- tar. št. 69.13 za keramične, in

- tar. št. 83.06 za navadne kovine itd.


97.04 POŠTNE ZNAMKE ALI KOLEKI, PRILOŽNOSTNI PISEMSKI OVITKI,
PRILOžNOSTNI PISEMSKI OVITKI PRVEGA DNE, NATISNJENE FRANKIRANE
PISEMSKE POŠILJKE IN PODOBNO, RABLJENI, ALI, ČE NISO RABLJENI,
TAKI DA NISO V OBTOKU ALI NA NOVO IZŠLI V DRŽAVI, ZA KATERO SO
NAMENJENI

Skladno s pogoji, navedenimi v nadaljevanju pod (1) in (2), se
uvrščajo v to tarifno številko:

(A) Poštne znamke vseh vrst, t.j. znamke, ki se običajno
uporabljajo za nalepljanje na pisma in poštne pakete; doplačilne
znamke itd.

(B) Koleki (znamke za plačilo upravne takse), t.j znamke -
pobotnice, znamke za registracijo; znamke za dovoljenje kroženja
(koleki za vozniška dovoljenja), konzularne znamke, označevalne
taksne nalepke itd.

(C) Priložnostne pisemske ovojnice, t.j. pisemske ovojnice s
poštnim znakom, vendar brez poštne znamke, ki se uporabljajo pred
uvedbo poštnih znamk.

(D) Pisemske ovojnice z nalepljenimi poštnimi znamkami, vštevši
priložnostne pisemske ovojnice prvega dne (običajno označene z
besedama "prvi dan", ali pa imajo poštno znamko ali serijo znamk
in poštni žig z datumom, ko je bila znamka izdana), pa tudi
"maksimum karte" - te imajo nalepljeno znamko in reprodukcijo
risbe na znamki. Poštna znamka je uničena z navadnim ali posebnim
datumskim žigom, na katerem je ime mesta, ki je povezano z
motivom ali datumom izdaje znamke.

(E) Potiskane frankirane pisemske pošiljke, t.j. frankirane
pisemske ovojnice, dopisnice, ovoji za časopis itd.

Vendar je treba poudariti, da se ti izdelki uvrščajo v to tarifno
številko samo:

(1) Da so že bili uporabljeni.

Ali

(2) V primeru, da niso bili uporabljeni, ne smejo biti v obtoku
ali pa so nova izdaja v namembni državi.

Izdelki iz te tarifne številke se lahko dobavljajo v razsutem
stanju (posamezne znamke, kosi pisem z označenim datumom,
kompletni listi znamk), ali pa v obliki zbirk. Albumi z zbirkami
teh izdelkov štejejo za del te zbirke, pod pogojem, da so v
primerjavi z zbirko normalne vrednosti.

Iz te tarifne številke so izkjučeni:

(a) "maksimum karte" in priložnostne pisemske ovojnice prvega dne
(vštevši tudi ilustrirane) brez poštnih znamk (tar. št. 48.17 ali
49. Poglavje),

(b) neuporabljene poštne znamke ali koleki, potiskane frankirane
pisemske pošiljke in podobno, ki so v obtoku ali ki so nova
izdaja namembne države (tar. št. 49.07) in

(c) voucherji - boni v obliki "hranilnih znamk", katere izdajajo
potrošnikom zasebna ali trgovska telesa, ter znamke, katere
včasih dajejo trgovci svojim strankam kot rabat na nakup (tar.
št. 49.11).


97.05 ZBIRKE IN PRIMERKI, KI IMAJO ZOOLOŠKI, BOTANIČNI,
MINERALOŠKI, ANATOMSKI, ZGODOVINSKI, ARHEOLOŠKI, PALEONTOLOŠKI,
ETNOGRAFSKI ALI NUMIZMATIČNI POMEN

Ti predmeti so lahko pogosto dejanske vrednosti, ali pa vzbujajo
interes zaradi redkosti, grupiranja ali njihove pojavnosti.

V to tarifno številko so vključeni:

(A) Zbirke in primerki zoološkega, botaničnega, mineraloškega ali
anatomskega pomena, to so:

(1) Mrtve živali katerekoli vrste, ki so konzervirane suho ali v
tekočini; nagačene živali za zbirke.

(2) Izpraznjena jajca; insekti v škatlah, okvirjih itd. (razen
predmetov, ki predstavljajo imitacijo nakita ali drobne okraske);
prazni oklepi, razen tistih, ki so primerni za industrijsko
uporabo.

(3) Semena ali rastline, suhe ali konzervirane v tekočinah;
herbariji.

(5) Osteološki primerki (okostja, lobanje, kosti).

(6) Anatomski in patološki primerki.

(B) Zbirke in primerki zgodovinskega, etnografskega,
paleontološkega ali arheološkega pomena, na primer:

(1) Predmeti, ki predstavljajo materialne ostanke človeške
dejavnosti, ki so primerni za preučevanje zgodnjih generacij
človeka, na primer: mumije, sarkofagi, orožje, idolatrijski
predmeti, oblačila, predmeti, ki so pripadali slavnim ljudem.

(2) Predmeti, pomembni za preučevanje dejavnosti, navad, običajev
in lastnosti sodobnih primitivnih narodov, na primer: orožje,
orodja in izolatrijski predmeti.

(3) Geološki primerki za preučevanje fosilov (izumrli organizmi,
ki so svoje ostanke ali odtise pustili v geoloških plasteh) -
rastlin ali živali.

(C) Zbirke in primerki numizmatične vrednosti.

To so kovanci in medalje, dobavljeni kot zbirke ali kot posamezni
primerki. V drugem primeru vsebuje vsaka pošiljka le po nekaj
primerkov katerihkoli kovancev ali medalj. V to tarifno številko
se uvrščajo le tisti, ki se nedvoumno namenjeni za zbirke.

Iz te tarifne številke so izključeni kovanci in medalje, ki ne
štejejo za primerke zbirk in, ki ne predstavljajo zbirke
numizmatične vrednosti (na primer: velike pošiljke katerihkoli
kovancev ali medalj). Takšni izdelki se uvrščajo v glavnem v 71.
Poglavje, kovanci in medalje, ki so tako poškodovani, da so
primerni le za pretaljevanje, pa se uvrščajo med drugime v
tarifne številke za odpadke in ostanke kovin.

Kovanci, ki v državi izdaje niso zakonito plačilno sredstvo, se
uvrščajo v tar. št. 71.18, četudi je pripravljen za splošno
prodajo v posebnih pakiranjih (v škatlah).

Kovanci in medalje, ki so izdelani kot nakit, so iz te tarifne
številke izključeni in se uvrščajo v 71. Poglavje ali v tar. št.
97.06.

Predmeti, ki so izdelani za komercialne namene zaradi
obeleževanje, slavljenja ali ilustriranja nekega dogodka ali
česarkoli podobnega, se ne uvrščajo v to tarifno številko (če
nimajo vrednosti zaradi starosti ali redkosti), četudi je njihova
proizvodnja številčno omejena ali pa je omejena njihova
distribucija.


97.06 STARINE, STARE VEČ KOT 100 LET

V to tarifno številko se uvrščajo starine, stare več kot 100 let,
pod pogojem, da niso vključene v tar. št. od 97.01 do 97.05.

Zanimanje za te predmete in njihova vrednost sta odvisna od
njihove starosti in (kot posledice starosti) njihove redkosti.

Skladno s temi pogoji, se v to tarifno številko uvrščajo:

(1) Staro pohištvo, okvirji in razna lesarija.

(2) Izdelki grafične umetnosti; prve tiskane knjige in druge
knjige, note, zemljevidi, gravure (razen tistih iz tar. št.
97.02).

(3) Vaze in drugi keramični izdelki.

(4) Tekstilni izdelki: preproge, tapiserije, vezenine, čipke in
drugi tekstilni materiali.

(5) Nakit.

(6) Zlatarski in dragotinarski izdelki (bakreni vrči za kavo,
bokali, kandelabri, posoda itd.),

(7) Vitražno steklo, vokvirjeno v svinec.

(8) Svečniki, lestenci in svetilke.

(9) Železarsko in ključavničarsko blago.

(10) Majhno okrasje za vitrine (škatle, šatulje, tobačnice in
smodnišnice, ribežni za tobak, majhni kovčki za nakih, pahljače
itd.).

(11) Glasbeni instrumenti.

(12) Ure.

(13) Gliptografski (kamnoseški) predmeti (kamni, rezbarjeno
kamenje) in pečatoreški predmeti (pečati itd.).

Pod pogojem, da ohranijo svoj izvirni značaj, vključuje ta
tarifna številka: stare predmete, ki so popravljeni ali
restavrirani. V to tarifno številko se na primer uvrščajo: staro
pohištvo z vgrajenimi deli sodobne izdelave (na primer: ojačenja
in dele, zamenjane zaradi popravila); stare tapiserije, usnje ali
tekstilne materiale, montirane na novem lesu.

Ta tarifna številka ne vključuje (neglede na njihovo starost)
naravnih ali kultiviranih biserov in dragih ali poldragih kamnov
(tar. št. 71.01 do 71.03).

                                                       PRILOGA 2

                               PRAVILA ZA RAZVRŠČANJE BLAGA
           V KOMBINIRANO NOMENKLATURO CARINSKE TARIFE

                   TEMELJNA PRAVILA ZA UPORABO
            HARMONIZIRANEGA SISTEMA (HS) NOMENKLATURE
         CARINSKE TARIFE - INTERPRETACIJA V KOMBINIRANI
               NOMENKLATURI CARINSKE TARIFE (KNCT)

                      Temeljno pravilo 5(b)

Embalaža, ki se običajno uporablja za pakiranje pijač, marmelad,
gorčic, začimb itd., se uvršča v tar. oznako blaga, ki je
pakirana v njej, čeprav je nedvoumno razvidno, da se lahko
uporabi večkrat.

Na primer: pivo v steklenicah, ki se vračajo v ponovno polnjenje,
se mora vedno uvrstiti skupaj s steklenico v tar. št. 22.03 -
pivo iz sladu.

                            ODDELEK I

            ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

                           1. POGLAVJE

                           ŽIVE ŽIVALI

0101

Konji, osli, mezge in mule, žive živali

od 0101 11 000
do 0101 19 900

Konji

V te podštevilke se uvrščajo divji konji, kot so npr. przewalski
konji ali tarpani (mongolski konj). Vendar pa se zebre (Equus
zebra, Equus Grevy, Equus burchelli, Equus quagga itd.) uvrščajo
v tar. podštevilko 0106 00 90, čeprav tudi one pripadajo družini
konj.

Križanci med kobilami in samci zeber se uvrščajo v tar.
podštevilko 0106 00 90.

0101 19 100

Klavni

Konji klavni se uvrščajo v to tar. podštevilko, če ustrezajo
pogojem, ki jih postavijo pristojne oblasti.

0101 20 100

Osli

V to tar. podštevilko se uvrščajo tako domače kot vse druge vrste
oslov. Med slednje spadajo divji osli (Equus asinus), mongolski
dižetaj, tibetski kiang, onager (vrsta divjega azijskega osla),
hemion ali polosel (Equus hemionus) in hemipa, znan tudi kot
sirijski osel (čeprav je bolj podoben konju kot oslu).

Križanci med osli in zebrami (zebrass) se uvrščajo v tar.
podštevilko 0106 00 90.

0101 20 900

Mezge in mule

Ta tar. podštevilka zajema živali, opisane v zadnjem odstavku
Opomb k Harmoniziranemu sistemu (v nadaljnjem besedilu: HS) k
tar. številki 0101.


0102

Govedo, žive živali

od 0102 90 050
do 0102 90 790

Domačih pasem

V te tar. podštevilke spadajo vse živali domačih vrst goveda
(vključno bivol) iz rodu Bos in Bubalus, in sicer ne glede na
namen njihove uporabe (kot živine, za vzrejo, za pitanje, za
razplod, za zakol itd.). V to tar. podštevilko se ne uvrščajo
čistokrvne živali za razplod (tar. podšt. 0102 10 100 do 0102 10
900).

V te tar. podštevilke spadajo:

1.  navadno govedo (Bos taurus), četudi vzrejeno v poldivjem
stanju za bikoborbe (t.j. španska, korziška, karmarška pasma). V
to tar. podštevilko se uvrščajo še grbavo govedo (Bos indicus) in
govedo Watussi;

2.  povodno govedo (Bubalus bubalus), azijski bivol ali arni
(Bubalus arni), cejlonski kerebau in celebeška anoa (ali
pritlikavi bivol) (Bubalus depressicornis ali Anoa
depressicornis);

3.  beeffalo (križanec med bizonom in domačim govedom).

0102 90 900

Druge

Ta tar. podštevilka zajema vse vrste divjega goveda, vključno
bivole, npr.:

1.  divje azijsko govedo rodu Bibos, kot je npr. gaur (Bibos
gaurus), gayal (Bibos frontalis) in benteng (Bibos sondiacus);

2.  muškatno ali ovčje govedo (Ovibos moschatus);

3.  divji afriški bivol rodu Syncerus, kot je npr. pritlikavi
bivol (Syncerus nanus) in veliki kafrarijski bivol (Syncerus
caffer);

4. tibetanski jak (Poephagus grunniens)

5. bizon (Bison bison) ali "bivol".

Jaki in bizoni imajo po 14 parov reber, druge vrste goveda
(vključno tudi bivoli) pa le po 13 parov.


0103

Prašiči, žive živali

0103 91 900

Drugo

Med žive prašiče divjih vrst spadajo:

1.  divji prašič (Sus scrofa, Sus cristatus itd.);

2.  bradavičaste svinje (Phacochoerus aethiopicus), rečne svinje
ali svinjske srne (Potamochoerus porcus) in črna gozdna svinja;

3.  babirusa (Babyrussa babyrussa);

4.  ameriški merjasec (Dicotyles tajacu).

0103 92 900

Glej opombe k tar. podštevilki 0103 91 900.


0104

Ovce in koze, žive živali

od 0104 10 100
do 0104 10 800

Ovce

V te tar. podštevilke spadajo domače živali vrste ovac (Ovis
aries), različne vrste muflonov, kot je npr. evropski muflon
(Ovis musimon), kanadski muflon ali "debeloroga ovca" (Ovis
canadensis), azijski ali šapurski urial (Ovis vignei), pamirski
muflon argali (Ovis ammon), kot tudi aoudadska ali kosmata ovca
(Ammotragus lervia), ki jo imenujejo tudi "grivasta ovca", čeprav
je bolj podobna kozi kot ovci.

0104 20 100 in
0104 20 900

Koze

V te tar. podštevilke spadajo domače živali vrste koz, kozorogi
(Capra ibex) in bezoarske ali perzijske ovce (Capra aegagrus).

Vendar so iz teh tar. podštevilk izključene naslednje živali
(uvrščajo se v tar. podštevilko 0106 00 900): muškatni jelen
(Moshus moschiferus), afriški povodni ševrotan (Dorcatheruim) in
azijski ševrotan (Tragulus); te živali ne spadajo v vrsto koz.
Prav tako so iz teh tar. podštevilk izključene kozje antilope
hemitragi (polkoze), šamoji itd.).


0105

Domača perutnina (Gallus domesticus), (kokoši, race, gosi, purani
in pegatke), žive živali

V to tar. številko spadajo samo vrste domače perutnine, navedene
v poimenovanju tar. številke (domače perutnine, žive), gojene
bodisi za valjenje, zaradi mesa, perja ali za katerikoli drugi
namen (npr. za aviarije, parke ali jezera).

Divji ptiči (npr. divji purani (Meleagris meleagris)) se uvrščajo
v tar. podštevilko 0106 00 900, čeprav so vzrejeni in zaklani na
podoben način kot domači ptiči.

Golobi domačih vrst se uvrščajo v tar. podštevilko 0106 00 200.


0106 00

Druge živali, žive

0106 00 100

Domači kunci

V to tar. podštevilko spadajo samo zajci domačih vrst, vzrejeni
bodisi zaradi njihovega mesa, krzna (npr. zajec angora), bodisi
za katerikoli drugi namen.

0106 00 200

Golobi

V to tar. podštevilko spadajo vsi ptiči iz družine golobov, najsi
bodo divji ali domači, pri čemer namen uporabe domačih golobov ni
pomemben (dvoriščni golobi, okrasni golobi, golobi - pismonoše).

Med divje vrste golobov spadajo grivasti ali gozdni golob
(Columba palambus), golob duplar (Columba oenas), skalni golob
(Columba livia), avstralski bronasti golob in grlice
(Streptopelia turtur, Streptopelia ristoria).

Vendar pa so iz te tar. podštevilke izključene nekatere vrste
ptičev, ki so zelo blizu vrstam kokoši, kot so nikobarji
(Coloenas nicobaria), kolumbarji, golobi s krono, gaguaji in
sirapti. Ti ptiči se uvrščajo v tar. podštevilko 0106 00 900.

0106 00 900

Druge

Ta tar. podštevilka zajema:

1. vse žive sesalce, razen domačih in divjih konj (tar.
podštevilke 0101 11 000 do 1010 19 900), oslov (tar. podštevilke
0101 20 100), mul in mezgov (tar. podštevilke. 0101 20 900),
goveda (tar. podštevilke od 0102 10 000 do 0102 90 900), svinj
(tar. podštevilke od 0103 10 000 do 0103 92 900), ovac in koz
(tar. podštevilke od 0104 10 100 do 0104 20 900) in domačih
kuncev (tar. podštevilka 0106 00 100);

2. vse žive ptice, razen domače perutnine, kokoši, rac, gosi,
puranov in pegatk (tar. številka 0105) ter domačih in divjih
golobov (tar. podštevilka 0106 00 200).

3.  Primeri živali, vključenih v to tar. podštevilko, so:

1.  Sesalci:

a)  divji zajci (Oryctolagus cuniculus);

b)  jeleni, damjaki, srnjad, gamsi ali divje koze (Rupicapra
rupicapra), navadni ameriški losi (Alces alces), orjaški
kozobiki, kozje antilope (hemitragi, gorali, nemoredi, ameriške
antilope) in prave antilope;

c)  levi, tigri, medvedi, nosorogi, povodni konji, sloni, žirafe,
okapiji, kenguruji, opice itd.;

d)  kamele, dromedarji in druge živali iz družine kamel (lame,
alpake, guanake, vikuni);

e)  veverice, vizoni (ameriške kune zlatice), svički, bobri,
pižmovke, vidre, morski prašički;

f)  severni jeleni;

g)  psi in mačke;

h)  morski sesalci (kiti, plavutonožci, morske krave itd.).

2.  Ptice:

a)  sivonoga gos (Anser anser), arktična divja gos (Branta
branicla), divja raca (Anas platyrhynchos), gadval (Anas
strepera), raca žvižgalka (Anas penelope), dolgorepa raca (Anas
acuta), raca žličarka) (Spatula clypeata), divje sladkovodne race
(Anas quaderquedula, Anas crecca) in gage;

b)  labodi in pavi;

c)  jerebice, fazani, prepelice, sloke, močvirski kljunači,
divnji petelini, leščarke, vrtni strnadi, drozgi, kosi, škrjanci;

d)  ščinkavci, sinice, kanarčki, kolibriji, papige itd.

3.  Druge živali:

a)  plazilci in kuščarji, želve, morske ali rečne želve in žabe;

b)  čebele (ne glede na to, ali so v panjih ali čebelnjakih ali
ne);

c)  sviloprejke, metulji, hrošči in drugi insekti.


                           2. POGLAVJE

            MESO IN DRUGI UŽITNI KLAVNIČNI PROIZVODI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

1. Meso in drugi užitni klavnični proizvodi, ki so primerni za
človeško prehrano, ostanejo uvrščeni v tem poglavju, čeprav so
pripravljeni za proizvodnjo pripravljene hrane.

2.  V tem poglavju se uporablja pomen besed "meso" in "drugi
užitni klavnični proizvodi" v smislu opisa, podanega v splošnih
opombah HS k temu poglavju.

3.  Napotki v zvezi z različnim stanjem, v katerih se utegnejo
meso ali drugi užitni klavnični proizvodi pojaviti (sveži,
ohlajeni, zmrznjeni, nasoljeni ali v slanici), so podani v
splošnih opombah HS k temu poglavju. Poudariti je treba, da se
globoko zmrznjeno in delno ali popolnoma odmrznjeno meso uvršča
enako, kot če bi bilo zmrznjeno. Še več, beseda "zmrznjeno" ne
označuje le mesa, ki je bilo zamrznjeno sveže, temveč tudi meso,
ki je bilo najprej rahlo posušeno in šele nato zamrznjeno, v
kolikor je tak postopek nujen za popolno in trajno hranjenje.

4.  V splošnih opombah k temu poglavju so podana tudi navodila
glede razlikovanja med mesom in drugimi užitnimi klavničnimi
proizvodi iz tega poglavja in mesom in drobovino iz 16. poglavja.
Kakorkoli že, to poglavje zajema drobovino, ki je lahko surova,
zmleta ali nasekana (vendar ne pripravljena naprej) ter zaradi
rokovanja ali transporta zavita v plastični material (tudi v
obliki klobas).

5.  Pri razlikovanju med kosi s kostmi in kosi mesa brez njih,
vlakna in kite ne štejejo za kosti.


0201

Meso goveje, sveže ali ohlajeno

V to tar. številko spada le sveže ali ohlajeno meso živali iz
tar. številke 0102.

Pri definiranju sprednje in zadnje četrti živali se uporabljajo
naslednje ugotovitve:

a)  tilnik in vrat štejeta za mišični del vratišča s sedmimi
vratniki polvretenci;

b)  pleča štejejo za del prednje noge in združujejo lopatico,
nadlahtnico, koželjnico (lahtno kost) in skočne kosti ter mišice,
ki jih obkrožajo;

c)  za gornji del govejega stegna šteje ledvični del in ledja.
Križ lahko sestavlja ta del ali ne.

0201 10 00

Trupi in polovice

Izraza "trupi" in "polovice" sta opredeljena v točkah (a) in (b)
dodatne opombe k Kombinirani nomenklaturi CT, v nadaljevanju:
KNCT št. 1 k temu poglavju. Prvih osem ali devet hrbtnih
vretenčnih apofiz je lahko na levi ali desni strani polovice
trupa.

0201 20 20

"Kompenzirane četrti"

Izraz "kompenzirane četrti" je opredeljen v točki (c) dodatne
opombe KNCT št. 1 (A) k temu poglavju.

0201 20 30

Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti

Izraza "nerazkosane sprednje četrti" in "razkosane sprednje
četrti" sta definirana v točkah (d) in (e) dodatne opombe KNCT
št. 1 (A) k temu poglavju. Iz te opombe je razvidno, da so iz te
tarifne podštevilke izključeni npr.: sprednji deli polovice
trupa, ki imajo skupaj z vsemi pripadajočimi kostmi manj kot
štiri rebra, katerim manjkata vrat ali pleča, ali takšni, iz
katerih je odstranjena kost obračalka. Takšne polovice trupov se
uvrščajo v tar. podštevilko 0201 20 900 (Drugo).

0201 20 50

Nerazkosane ali razkosane zadnji četrti

Izraza "nerazkosane zadnje četrti" in "razkosane zadnje četrti"
sta opredeljena v točkah (f) in (g) dodatne opombe KNCT št. 1 (A)
k temu poglavju. Iz te dodatne opombe izhaja, da so iz te tar.
podštevilke izključeni zadnji deli polovice trupa, ki skupaj z
vsemi pripadajočimi kostmi vključujejo manj kot tri rebra, ali pa
so brez stegna ali zgornjega dela stegna (vključno fileja).
Takšni deli se uvrščajo v tar. podštevilko 0201 20 900 (Drugo).
Vendar pa ostanejo uvrščene v tej tar. podštevilki četrti brez
ledvic ali ledvene maščobe (z bočnikom ali brez njega).

0201 20 90

Drugo

V to tar. podštevilko spadajo npr. pleča, bedro in zgornji del
stegna (s kostmi ali brez kosti). Sem spadajo tudi sprednji in
zadnji deli polovice trupa s kostmi, ki ne ustrezajo opredelitvi
"kompenzirane" četrti, sprednje četrti ali zadnje četrti.

0201 30 00

Brez kosti

V to tar. podštevilko se uvrščajo vsi kosi govejega mesa (svežega
ali ohlajenega), iz katerega so odstranjene kosti (npr. fileji
ali bočnik brez kosti).


0202

Meso goveje, zamrznjeno

V to tar. številko spada samo zmrznjeno meso živali iz tar.
številke 0102.

0202 10 00

Trupi in polovice

Izraza "trupi" in "polovice" sta opredeljena v točkah (a) in (b)
dodatne opombe KNCT št. 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 10

"Kompenzirane četrti"

Izraz "kompenzirana četrt" je opredeljen v točki (c) dodatne
opombe KNCT št. 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 30

Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti

Izraza "nerazkosane sprednje četrti" in "razkosane sprednje
četrti" sta opredeljena v točkah (d) in (e) dodatne opombe KNCT
št. 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 50

Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti

Izraza "nerazkosane zadnje četrti" in "razkosane zadnje četrti"
sta opredeljena v točkah (f) in (g) dodatne opombe KNCT št. 1 (A)
k temu poglavju.

0202 20 90

Opombe k tar. podštevilki 0201 20 90 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0202 30 50

Vrat, pleče, plečna bržola in prsi s spodnjim delom plečeta

Izrazi "vrat", "plečna bržola" in "prsi s spodnjim delom plečeta"
so opredeljeni v točki (h) dodatne opombe KNCT št. 1 (A) k temu
poglavju.

0202 30 900

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo vsi zmrznjeni kosi govejega
mesa, ki je popolnoma brez kosti. Izjema so zmrznjeni bloki,
omenjeni v tar. podštevilki 0202 30 10 in kosi iz tar.
podštevilke 0202 30 50.


0203

Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Ta tar. številka zajema samo meso živali iz tar. številke 0103.

od 0203 11 100
do 0203 19 900

Sveže ali ohlajeno

V te tar. podštevilke se uvršča le sveže ali ohlajeno meso živali
iz tar. številke 0103.

0203 11 100

Domačih prašičev

Izraz "trupi ali polovice" je opredeljen v točki (a) dodatne
opombe KNCT št. 2 (A) k temu poglavju.

0203 12 110

Šunke in njihovi kosi

Izraza "stegna" in "njihovi kosi" sta opredeljena v točki (b)
dodatne opombe KNCT št. 2 (A).

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi stegna zadnjih nog s
kostmi.

0203 12 190

Plečeta in njihovi kosi

Izraza "plečeta" in "njihovi kosi" sta opredeljena v točki (d)
dodatne opombe KNCT št. 2 (A).

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi prsna rebra, imenovana
tudi "rebrca", pa tudi stegna prednjih nog s kostmi.

0203 19 110

Prednji deli in njihovi kosi

Izraza "krače" in "njihovi kosi" sta opredeljena v točki (c)
dodatne opombe KNCT št. 2 (A).

V to tar. podštevilko se ne uvrščajo stegna prednjih nog s
kostmi, pa tudi prsna rebra, imenovana tudi "rebrca", ne (tar.
podöt. 0203 12 190).

0203 19 130

Ledja in njihovi kosi, s kostmi

Izraza "ledja" in "njihovi kosi " sta opredeljena v točki (e)
dodatne opombe KNCT št. 2 (A).

V to tar. podštevilko se ne uvrščajo ledvena rebra (kotleti).

0203 19 150

Prsa s potrebušino in maščobo, kosi

Izraz "prsi s potrebušino in slanino, kosi" je opredeljen v točki
(f) dodatne opombe KNCT št. 2 (A).

Kosi se v to tar. podštevilko ne uvrščajo, razen če imajo kožo
ali podkožno slanino.

V to tar. podštevilko se ne uvrščajo rebra ("rebrca") brez kože
in podkožne maščobe (tar. podšt. 0203 19 590).

0203 19 590

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema tudi rebra brez kože ali podkožne
maščobe.

0203 19 900

Drugo

V to tar. podštevilko spada samo meso živali iz tar. podštevilk
0103 91 900 ali 0103 92 900, še posebej pa meso divje svinje, ki
ne ustreza opisu trupa in polovice, nog, plečet, delov nog ali
delov plečet.

od 0203 21 100
do 0203 29 900

Zamrznjeno

Določila opomb k tar. podštevilkam od 0203 11 100 do 0203 19 900
se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


0204

Meso ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zmrznjeno

V to tar. številko spada samo sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso
živali iz tar. številke 0104 - bodisi domačih ali divjih, še
posebej pa meso ovčjih vrst (domačih ali divjih ovac) kot tudi
meso kozorogov.

0204 10 000

Trupi in polovice, jagnečji, sveži ali ohlajeni

Izraza "trupi" in "polovice" sta opredeljena v točkah (a) in (b)
dodatne opombe št. 3 (A) k temu poglavju.

Opredelitev jagnjetine je podana v opombi k tar. podštevilkama
0204 10 in 0204 30.

0204 21 000

Trupi in polovice

Izraza "trupi" in "polovice" sta opredeljena v točkah (a) in (b)
dodatne opombe KNCT št. 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 100

Skrajšane sprednje četrti

Izraz "skrajšane sprednje četrti" je opredeljen v točkah (c) in
(d) dodatne opombe KNCT št. 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 300

Zarebernice oziroma fileji

Izraz "zarebernice oziroma fileji" je opredeljen v točki (e) in
(f) dodatne opombe KNCT št. 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 500

Repina

Izraz "repina" je opredeljen v točkah (g) in (h) dodatne opombe
KNCT št. 3 (A) k temu poglavju.

0204 30 000

Trupi in polovice, jagnječji, zamrznjeni

Opombe k tar. podštevilki 0204 10 000 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

od 0204 41 000
do 0204 43 900

Drugo meso, ovčje, zamrznjeno

Opombe k tar. podštevilkam 0204 21 000, 0204 22 100, 0204 22 300
in 0204 22 500 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za tar.
podštevilke 0204 41 000, 0204 41 000, 0204 42 300 in 0204 42 500

od 0204 50 110
do 0204 50 590

Meso, kozje

Izrazi "celi trupi" in "polovice trupov" (0204 50 110 in 0204 50
510), "sprednje četrti" in "skrajšane prednje četrti" (0204 50
130 in 0204 50 530), "zarebernice in/ali fileji" in "skrajšane
zarebernice in/ali fileji" (0204 50 150 in 0204 50 550), "repina"
in "skrajšana repina" (0204 50 190 in 0204 50 590) so opredeljeni
v točkah od (a) do (h) dodatne opombe KNCT št. 3 (A) k temu
poglavju.


0206

Drugi užitni klavnični proizvodi iz govejega, svinjskega,
ovčjega, kozjega in konjskega mesa in mesa oslov ali mesa mul in
mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

V to tar. številko spadajo užitni klavnični proizvodi iz tar.
številk od 0101 do 0104. Iz te tar. številke so izključeni užitni
klavnični proizvodi, namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih
proizvodov, razen če ne ustrezajo pogojem, ki jih določijo
pristojne oblasti.

Nadaljnja navodila so podana v opombah HS k tar. številki 0206.

od 0206 10 100
do 0206 10 990

Živali vrste goved, sveži ali ohlajeni

V to tar. podštevilko se uvršča samo sveža ali ohlajena drobovina
živali iz tar. številke 0102.

0206 10 950

Notranja prepona, mišična in tetivna

Debela in tanka prepona sta mišična dela prepone.

od 0206 21 000
do 0206 29 990

Živali vrste goved, zamrznjeni

Te tar. podštevilke zajemajo samo zmrznjene užitne klavnične
proizvode živali iz tar. številke 0102.

od 0206 30 100
do 0206 30 900

Prašičev, sveži ali ohlajeni

Te tar. številke zajemajo samo sveže užitne klavnične proizvode
živali iz tar. številke 0103.

0206 30 310

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo glave ali polovice glav z
možgani, čekani ali jeziki ali brez njih, pa tudi deli glave
(dodatna opomba KNCT št. 2 (C) k temu poglavju). Izraz "deli
glav" je opredeljen v tretji točki navedene dodatne opombe.

V to tar. podštevilko se uvršča tudi maščoba, repi, ledvice,
srca, jeziki, pljuča, užitna skorja slanine, možgani in notranja
jajčna opna.

0206 30 900

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo užitni klavnični proizvodi
divje svinje.

od 0206 41 100
do 0206 49 990

Prašičev, zamrznjeni

Te tar. podštevilke zajemajo samo zamrznjene klavnične proizvode
živali iz tar. številke 0103.

0206 49 910

Domačih prašičev

Glej opombe k tar. podštevilki 0206 30 310.

0206 49 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema užitne klavnične proizvode divje
svinje.

0206 80 910

Konj, oslov, mul in mezgov

Ta tar. podštevilka zajema samo sveže ali ohlajene užitne
klavnične proizvode živali iz tar. št. 0101.

0206 80 990

Ovac in koz

Ta tar. podštevilka zajema samo sveže ali ohlajene užitne
klavnične proizvode živali iz tar. št. 0104.

0206 90 910

Konj, oslov, mul in mezgov

Ta tar. podštevilka zajema samo zamrznjene užitne klavnične
proizvode živali iz tar. številke 0101.

0206 90 990

Ovac in koz

Ta tar. podštevilka zajema samo zamrznjene užitne klavnične
proizvode živali iz tar. številke 0104.


0207

Meso in užitni odpadki perutnine iz tar. številke 0105, svežo,
ohlajeno ali zamrznjeno

0207 11 100

Oskubljeni in očiščeni piščanci z glavo in nogami, znani kot "83-
odstotni piščanci"

Ta tar. podštevilka zajema oskubljeno perutnino z glavami in
nogami, iz katere je odstranjeno črevesje, ki pa ima druge
notranje dele (predvsem pljuča, jetra, želodec, srce in
jajčnike).

0207 11 300

Oskubljeni in očiščeni piščanci brez glav in nog, vendar z
vratovi, srci, jetri in želodci, znani kot "70-odstotni piščanci"

Ta tar. podštevilka zajema piščance za raženj, t.j. oskubljene
piščance brez glav in nog, vendar z vratovi. Ti piščanci so
popolnoma očiščeni. Iz njih so iztrgana srca, jetra in želodci in
ter položeni v truplo.

0207 11 900

Oskubljeni in očiščeni piščanci brez glav in nog in brez vratov,
src, jeter in želodcev, znani kot "65-odstotni piščanci" ali pod
drugim nazivom

Ta tar. podštevilka zajema piščance za raženj, t.j. oskubljene
piščance brez glav in nog, ki so popolnoma očiščeni. V to tar.
podštevilko spada tudi perutnina v oblikah, ki ne ustrezajo
opisom iz tar. podštevilk 0207 11 100 in 0207 11 300
(neoskubljeni in neočiščeni piščanci z glavami in nogami).

0207 12 000
in 0207 12 900

Nerazrezane na kose, zamrznjene

Opombe k tar. podštevilkama 0207 11 300 in 0207 11 900 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti dve tar. podštevilki.

0207 13 100

Brez kosti

V to tar. podštevilko se uvršča meso perutnine brez kosti, ne
glede na del telesa, iz katerega izvira.

0207 13 200

Polovice ali četrtine

Izraz "polovice" je opredeljen v dodatni opombi KNCT št. 4 k 2.
poglavju, v podtočkah (a) in (b).

Izraz "četrtine" je opredeljen v dodatni opombi KNCT št. 4 k 2.
poglavju, v podtočkah (a) in (c). Sem spadajo zadnje četrtine, ki
sestoje iz goleni (golenica in mečnica), stegna, zadnjega dela
hrbtišča ter dela reber. Prav tako se v tar. podštevilko uvršča
sprednja četrtina, ki sestoji v glavnem iz polovice prsi in
krila.

0207 13 300

Cela krila z ali brez vršičkov

Izraz "celo krilo, z ali brez vršičkov", je opredeljen v dodatni
opombi KNCT št. 4 k 2. poglavju, v podtočkah (a) in (d)

0207 13 400

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

V to tar. podštevilko se uvrščajo med drugim "hrbtišča z
vratovi", ki sestoje iz vratu, hrbtišča in včasih tudi iz repine.
V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi hrbtišča, vratovi, repine
in krilne konice.

0207 13 500

Prsa in kosi prs

Izraz "prsa" je opredeljen v dodatni opombi KNCT št. 4 k 2.
poglavju, v podtočkah (a) in (e).

0207 13 600

Bedra in kosi beder

Izraz "bedro" je opredeljen v dodatni opombi KNCT št. 4 k 2.
poglavju, v podtočkah (a) in (f).

Ločitev bedra od hrbta z nožem mora potekati med obema črtama, ki
omejujeta sklep (glej skico):

< glej prilogo - Slike: stran 29 >

0207 13 910

Jetra

Poglej opombe HS k tar. številki 0207, zadnji odstavek.

0207 13 990

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo užitni klavnični proizvodi, še
posebej srca, grebeni, golše, razen jeter.

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi noge perutnine.

od 0207 14 100 do 0207 14 990

Brez kosti

Opombe k tar. podštevilkam 0207 13 100 do 0207 13 990 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za te dve tar. podštevilke.

0207 24 100

Oskubljeni in očiščeni purani brez glav in nog, vendar z vratovi,
srci, jetri in želodci, znani kot "80-odstotni purani"

V to tar. podštevilko spadajo oskubljeni purani brez glav in nog,
ki pa imajo vratove. Iz njih so iztrgani vrat, srce, jetra in
želodec ter položeni v truplo.

0207 24 900

Oskubljeni in očiščeni purani brez glav in vratov, src, jeter in
želodcev, znani kot "73-odstotni purani" ali pod drugim nazivom

Ta tar. podštevilka zajema oskubljene purane, pripravljene za
raženj. Ti purani so brez glav, vratov, nog in so popolnoma
otrebljeni. V to tar. podštevilko spadajo tudi purani v oblikah,
ki ne ustrezajo opisom iz tar. podštevilk 0207 24 100 in 0207 24
900.

0207 25 100 in 0207 25 900

Nerazrezani na kose, zamrznjeni:

Opombe k tar. podštevilkam 0207 24 100 in 0207 24 900 se
uporablja mutatis mutandis tudi za ti dve tar. podštevilki.

0207 26 100

Brez kosti

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 100 se uporablja mutatis
mudantis tudi za to tar. podštevilko.

0207 26 200

Polovice ali četrtine

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 200 se uporablja mutatis
mudantis tudi za to tar. podštevilko.

0207 26 300

Cela krila z ali brez vršičkov

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 300 se uporablja mutatis
mudantis tudi za to tar. podštevilko.

0207 26 400

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 400 se uporablja mutatis
mudantis tudi za to tar. podštevilko.

0207 26 500

Prsa in kosi prs

Pojem "prsi" je opredeljen v Dodatni opombi KNCT št. 4(a) in (e)
k temu poglavju.

0207 26 600

Spodnja stegna in kosi spodnjih stegen

Izraz "spodnje stegno" je opredeljen v dodatni opombi KNCT št. 4
k 2. poglavju, v podtočkah (a) in (g).

Ločitev spodnjega bedra (v trgovini znano pod imenom "tolkalce")
od zgornjega sklepa z nožem mora potekati med obema črtama, ki
omejujeta sklep (glej skico).

< glej prilogo - Slike: stran 30 >

0207 26 700

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo deli, opisani v dodatni opombi
KNCT št. 4 k 2. poglavju, v podtočkah (a) in (h).

Ločitev zgornjega stegneničnega sklepa ali celega bedra od hrbta
z nožem mora potekati med obema črtama, ki omejujeta sklep (glej
skico v komentarju k tar. podštevilki 0207 13 600).

Ločitev spodnjega bedra (v trgovini znano pod imenom "tolkalce")
od zgornjega sklepa z nožem mora potekati me obema črtama, ki
omejujeta sklep (glej skico v komentarju k tar. podštevilki 0207
26 600).

0207 26 910

Jetra

Poglej opombe HS k tar. številki 0207, zadnji odstavek.

0207 26 990

Drugo

Opombe k tar. podštevilki 0207 13 990 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to  tar. podštevilko.

od 0207 27 100 do 0207 27 990

Kosi in drobovje, zamrznjeni

Opombe k tar. podštevilkam od 0207 26 100 do 0207 26 990 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tar. podštevilke.

0207 32 150

Oskubljene in otrebljene race brez glav in nog, vendar z vratovi,
srci, jetri in želodci, znane kot "70-odstotne race"

0207 32 190

Oskubljene in otrebljene race brez glav in nog, vratov, srca,
jeter in želodca, znane kot "63-odstotne race"

Ta tar. podštevilka zajema oskubljene race, pripravljene za
raženj. Te race so brez glav, vratov in nog in so popolnoma
otrebljene. V to tar. podštevilko spadajo tudi race v oblikah, ki
ne ustrezajo opisom iz tar. podštevilk 0207 32 110, 0207 32 150
in 0207 32 190.

0207 32 590

Oskubljene in očiščene gosi brez glav in nog, s srci in želodci
ali brez njih, znane kot "75-odstotne gosi" ali pod drugim
nazivom

Ta tar. podštevilka zajema oskubljene gosi brez glav in nog,
popolnoma očiščene. V to tar. podštevilko spadajo tudi oskubljene
in očiščene gosi brez glav in nog, pripravljene za raženj. V to
tar. podštevilko se uvrščajo tudi gosi v oblikah, ki ne ustrezajo
opisom iz tar. podštevilk 0207 32 510 in 0207 32 590 - t.j.
zaklane gosi, ki jih nato oskubijo in jim spustijo kri, ki niso
očiščene, so pa brez glav in nog.

od 0207 33 110
do 0207 33 590

Nerazrezane na kose, zamrznjene

Komentar k tar. podštevilkam 0207 32 150, 0207 32 190 in 0207 32
590 se uporablja mutatis mutandist tudi za te tar. podštevilke.

0207 34 100 in
0207 34 900

Mastna jetra, sveža ali ohlajena

Glej zadnji odstavek Komentarja HS tar. številki 0207.

0207 35 110 in 0207 35 150

Brez kosti

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 100 se uporablja mutatis
mudantis tudi za ti dve tar. podštevilki.

od 0207 35 210 do 0207 35 250

Polovice ali četrtine

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 200 se uporablja mutatis
mutandis tudi za te tar. podštevilke.

0207 35 310

Cela krila, z ali brez vršičkov

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 300 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0207 35 410

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 400 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0207 35 510 in 0207 35 530

Prsa in kosi prs

Pojem "prsi" je opredeljen v Dodatni opombi KNCT št. 4(a) in (e)
k temu poglavju.

0207 35 610 in 0207 35 630

Noge in kosi nog

Pojem "noge" je opredeljen v Dodatni opombi KNCT št. 4(a) in (f)
k temu poglavju.

0207 35 710

Peleti iz gosi ali rac

Izraz "peleti iz gosi ali rac" je opredeljen v dodatni opombi
KNCT št. 4 (ij) k temu poglavju.

0207 35 910

Jetra, razen mastnih jeter

Glej zadnji odstavek Komentarja HS tar. številki 0207.

0207 35 990

Drugo

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 990 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0207 36 110 in 0207 36 150

Brez kosti

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 100 se uporablja mutatis
mudantis tudi za ti dve tar. podštevilki.

od 0207 36 210 do 0207 36 790

S kostmi

Komentar k tar. podštevilkam od 0207 13 200 do 0207 13 600 in
0207 35 710 se uporablja mutatis mutandis tudi za te tar.
podštevilke.

od 0207 36 810 do 0207 36 890

Jetra

Glej zadnji odstavek Komentarja HS tar. številki 0207.

0207 36 900

Drugo

Komentar k tar. podštevilki 0207 13 990 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.


0208

Drugo meso in drugi užitni mesni klavnični izdelki, sveže,
ohlajeno ali zamrznjeno

Ta tar. številka zajema samo sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso
užitne mesne klavnične proizvode živali, uvrščenih v tar.
številko 0106 00.

0208 10 110 in
0208 10 190

Domačih kuncev

Ta tar. podštevilka zajema meso in drobovino živali, ki se
uvrščajo v tar. podštevilko 0106 00 100.

0208 90 100

Domačih golobov

Ta tar. podštevilka zajema meso in drobovino domačih golobov
(dvoriščnih, okrasnih in golobov-pismonoš). Zaradi tega je iz te
tar. podštevilke izključeno meso in drobovina golobov, ki so
opisani v opombah k tar. podštevilki 0106 00 200 kot "divji". To
meso in drobovina se uvrščata v tar. podštevilko 0208 90 400.

0208 90 400

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščata meso in drobovina:

1.  kosmate divjadi: damjakov, srnjadi, gamsov ali kozorogov
(Rupicapra rupicapra), severnoameriškega losa ali vapita, kozje
antilope, antilope, gazele, medvedov in kengurujev;

2.  pernate divjadi: divjih golobov, divjih gosi, divjih rac,
jerebic, prepelic, gozdnih slok, fazanov, močvirskih slok, divjih
kur, vrtnih strnadov in nojev.

Meso in drobovina predvsem lovnih živali (fazanov, prepelic,
damjakov, nojev itd.) ostane uvrščeno kot meso in drobovina
divjadi, tudi če so te živali vzrejene v ujetništvu.

Severnih jelenov v glavnem ne štejejo za divjad, zato je njihovo
meso in drobovina izključena iz te tar. podštevilke in se uvršča
v tar. podštevilko 0208 90 800. Vendar pa se meso in drobovina
nekaterih vrst severnega jelena (npr. karibuja) uvrščata v to
tar. podštevilko, če obstaja dokaz, da gre za meso in drobovino
živali, ki je živela v divjini in ki je bila ulovljena.

Ta tar. podštevilka ne zajema mesa in drobovine divjih zajcev
(Oryctolagus cuniculus). Uvršča se v tar. podštevilko 0208 10
900.

0208 90 600

Poglej tretji odstavek opombe k  tar. podštevilki 0208 90 400.


0209 00

Prašičja maščoba in salo, očiščena mesa in podkožno maščevje
perutnine (netopljeno), sveže, ohlajeno, zamrznjeno, nasoljeno,
razsoljeno, sušeno ali prekajeno

0209 00 110 in
0209 00 190

Podkožna prašičja maščoba in salo

Izraz "podkožna prašičja maščoba in salo" je opredeljen v dodatni
opombi KNCT št. 2 (D) k temu poglavju.

0209 00 300

Prašičja maščoba, razen tiste iz tar. podštevilke 0209 00 110 ali
0209 00 190.

Glej opombe Komentarja HS k tar. številki 0209 (druga točka).

0209 00 900

Perutninska maščoba

Glej opombo HS k tar. številki 0209 (tretja točka).


0210

Meso in drugi užitni mesni klavnični proizvodi, nasoljeni, v
slanici, sušeni ali prekajeni; užitna moka ali zdrob iz mesa ali
iz drugih klavničnih proizvodov

Razen podkožne in druge maščobe iz tar. številke 0209 00 zajema
ta tar. številka meso in druge užitne klavnične proizvode živali
iz tar. številk od 0101 do 0106, nasoljeno, v slanici, sušeno ali
prekajeno.

od 0210 11 110
do 0210 11 390

Domačih prašičev

Izrazi "stegno", "pleča" in "kosi" so opredeljeni v dodatnih
opombah KNCT št. 2 (A) pod (b) in (d) ter št. 2 (B) k temu
poglavju.

0201 11 110 in
0210 11 190

Nasoljena ali v slanici

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo stegna domačih prašičev,
plečata in njihove kose s kostmi, ki so poprej globoko suho
nasoljeni ali namočeni v slanici. Lahko tudi nadalje
izpostavljeni rahlemu sušenju ali prekajevanju, vendar ne toliko,
da bi jih bilo moč šteti za sušene ali prekajene v smislu tar.
podštevilk 0210 11 310 in 0210 11 390 (kot so opredeljeni v
dodatni opombi KNCT št. 2 (E) k temu poglavju). Odstotek soli,
potreben za ohranjanje, lahko variira glede na različne vrste in
kose mesa. Čeprav uporabljajo ta način konzerviranja običajno kot
začasni ukrep, mora takšna konzervacija zdržati znatno dlje od
trajanja transporta. Meso, ki je samo poškropljeno s soljo z
namenom zagotoviti konzervacijo v času transporta, se uvršča kot
sveže meso.

0210 11 310 in
0210 11 390

Sušene ali prekajene

Izraz "sušeno ali prekajeno" je opredeljen v dodatni opombi KNCT
št. 2 (E) k temu poglavju.

V to tar. podštevilko se uvrščajo stegna domačih prašičev,
plečata in njihovi kosi in njuni deli s kostmi, ki so
konzervirani s sušenjem ali prekajevanjem tudi, kadar so ti
konzervacijski načini kombinirani s predhodnim soljenjem ali
namakanjem v slanici. Takšen primer so predvsem stegna, ki so
bila nasoljena pred delnim dehidriranjem bodisi na svežem zraku
(šunka parmskega ali bayonskega tipa), bodisi v dimu (šunka
ardenskega tipa).

Stegna, pleča in njuni deli, ki so bili poprej delno dehidrirani,
dejansko pa konzervirani z zamrzovanjem ali globokim
zamrzovanjem, se uvrščajo v tar. podštevilko 0203 22 110 ali 0203
22 190.

0210 12 110 in
0210 12 190

Domačih prašičev

Izraz "prsi s potrebušino in slanino" je opredeljen v točki (f)
dodatne opombe KNCT št. 2 (A) k temu poglavju.

0210 12 110

Soljene ali v slanici

Določila opomb k tar. podštevilkama 0210 11 110 in 0210 11 190 se
uporabljata mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0210 12 190

Sušene ali prekajene

Določila opomb k tar. podštevilkama 0210 11 310 in 0210 11 390 se
uporabljata mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0210 19 100

Prekajene prašičje polovice ali njihovi kosi

Izraz "prekajene prašičje polovice" je opredeljen v točkah (g) in
(h) dodatne opombe KNCT št. 2 k temu poglavju.

0210 19 200

Prekajene skrajšane polovice (tričetrtinske stranice) ali
sprednji deli

Izraz "tričetrtinske stranice" je opredeljen v točkah (ij) in (k)
dodatne opombe KNCT št. 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 300

Prednji deli in njihovi kosi

Izraza "sprednji deli" in "razseki" sta opredeljena v dodatni
opombi KNCT št. 2 (A) pod (c) in št. 2 (B) k temu poglavju.

0210 19 400

Ledja in njihovi kosi

Izraza "ledja" in "kosi" sta opredeljena v dodatni opombi KNCT
št. 2 (A) pod (e) in št. 2 (B) k temu poglavju.

0210 20 100 in
0210 20 900

Meso goveje

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo meso živali iz tar.
številke 0102, ki je soljeno, v slanici, sušeno ali prekajeno.
Goveja drobovina se uvršča v tar. podštevilko 0210 90 410 ali
0210 90 490.

0210 90 100

Konjsko, soljeno, v slanici ali sušeno

Ta tar. podštevilka zajema samo meso živali iz tar. podštevilk od
0101 11 000 do 0101 19 900, ki je soljeno, v slanici ali sušeno.
Prekajeno konjsko meso se uvršča v tar. podštevilko 0210 90 200,
konjska drobovina pa v tar. podštevilko 0210 90 800.

0210 90 110 in
0210 90 190

Ovčje in kozje

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo meso živali iz tar.
številke 0104, ki je soljeno, v slanici, sušeno ali prekajeno.
Drobovina teh živalskih vrst se uvršča v tar. podštevilko 0210 90
600.

0210 90 390

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema samo glave ali polovice glav domačih
prašičev (z možgani, čekani ali jeziki ali brez njih), vključno
njihove kose (glej dodatno opombo KNCT št. 2 (C) k temu
poglavju). Deli glave so opredeljeni v tretji točki zgoraj
navedene dodatne opombe.

Glede opredelitve drobovine glej opombo HS k tar. številki 0206.

0210 90 900

Užitne moke in zdrob iz mesa ali mesnih odpadkov

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi peleti iz teh mok in
zdrobov.


                           3. POGLAVJE

        RIBE, RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

1.  Globoko zamrznjene ribe, raki, mehkužci in drugi vodni
nevretenčarji se uvrščajo na enak način kot zamrznjene ribe,
raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji.

2.  Preprosto poparjenje (blanširanje), ki sestoji iz rahle
toplotne obdelave brez kuhanja kot takega, ne vpliva na
uvrščanje. Blanširanje se pogosto uporablja pred zamrzovanjem,
predvsem za tune in za meso rakov ali mehkužcev.

3.  Iz 3. poglavja so izključeni:

a.  posušeni in nasoljeni plavalni mehurji, primerni ali
neprimerni za človeško prehrano (tar. podštevilka 0511 91 100);

b.  rahlo nasoljene, posušene ali dimljene ribe, potopljene v
rastlinskem olju zaradi začasne konzervacije (proizvodi, znani
kot "polkonzervirani") - tar. št. 1604;

 c.  ribe, ki so samo pomočene v olje ali kis, pripravljene dalje
ali dalje nepripravljene (tar. št. 1604);

d.  mehkužci, ki so bili izpostavljeni toplotni obdelavi,
zadostni za koagulacijo njihovih beljakovin (tar. številka 1605).


0301

Ribe, žive

0301 10 100 in
0301 10 900

Okrasne ribe

Glej opombe k tar. podštevilki 0301 10.

0301 10 100

Sladkovodne ribe

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Hemigrammus oceliffer;

2.  zlato ribico (Carassius auratus) in zlatega krapa;

3.  mehkužnice, vključno črno mehkužnico (Mollienisia latipina in
velifera), zeleno jeguljo in njeno rdečo in albinsko različica
(Xiphophorus helleri), rdeče, zlate, črne in bele ploščatnice ter
križance med jeguljo in ploščatnico (Xiphophorus in
Okatoiecukys), predvsem črno in berlinsko jeguljo;

4.  siamske borilne ribe (Betta splendes), rajske ribe
(Macropodus opercularis ali Viridi-auratus), gouramis in
pritlikavi gouramis (Trichogaster trichopterus in Colisa lalia in
fasciata);

5.  angelske ribe (Pterophyllum scalare in eimckei).

0301 10 900

Morske ribe

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Chaetodontiae;

2.  Labridae;

3.  Scaridae (pisana tropska riba - papagajka, lažna papagajka).


0302

Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega
mesa iz tar. številke 0304

0302 11 100 in 0302 11 900

Postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki,
Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache,
Oncorhynchus chrysogaster)

Ta tar. podštevilka zajema:

1. morsko postrvi (Salmo trutta trutta);

2. rečno postrv ali navadno postrv (Salmo trutta fario);

3. jezersko postrv (Salmo trutta lacustris)

4. mavrično postrv, znano kot "ameriška postrv" ali
"jeklenoglavka" (O. mykiss);

5.  kratkovrato postrv (O. clarki);

6.  zlato postrv (O. aguabonita);

7.  postrv gila (O. gilae)

8.  postrv vrste O. apache in

9.  postrv vrste O. chyrogaster.

0302 12 000

Pacifiški lososi (Onchorynchus spp.), atlantski lososi (Salmo
salar) in donavski lososi (Hucho hucho)

Poleg atlantskega in donavskega lososa v ta tar. podštevilko
spadajo naslednje vrste pacifiškega lososa:

1.  rdeči losos ali velikooki losos ali aljaški rdeči losos (O.
nerka);

2.  rožnati losos ali grbavi losos (O. gorbuscha);

3.  prijazni ali pasji ali zvesti losos (O. keta);

4.  bahavi ali kraljevski losos ali kalifornijski losos ali
pomladni losos (O. tschawytscha)

5.  srebrni losos ali losos koho (O. kisutch);

6.  japonski losos ali japonski češnjevi losos (O. masou) in

7.  losos vrste O. rhodurus.

0302 19 000

Drugo

Med drugimi postrvmi, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko, so:

1.  jezerska bela postrv ali bela postrv (Coregonus clupeaformis,
Coregonus fera, Coregonus albula, Coregonus lavaretus);

2.  Hounting (Coregonus oxyrhynchus);

3.  zlatovčica (planinska postrv ali Salvelinus alpinus), potočna
postrv, imenovana včasih "studenška postrv" (Salvelinus
fontinalis), jezerska postrv ali namacush ali "postrv s
Kristusovo lemežnico" (lemežnica je nosna kost) (Salvelinus
namaycush ali Christivomer namaycush);

od 0302 21 100
do 0302 29 900

Morski list (Pleunorectidae, Bothidae, Cynoglossidae, Soleidae,
Scophthalmidae in Citharidae), razen jeter in iker.

Morski listi niso sploščeni vertikalno kot skati, ampak
horizontalno in imajo dve očesi na zgornji strani.

0302 29 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema: robec (kambala) (Scophothalmus
maximus ali Psetta maxima), zobec (Scopothalamus rhombus),
navadna iverka (Pleuronectes limanda ali limanda limanda),
limonasti morski list (Pleuronectes microcephalus ali microstomus
kitt) in evropski ali blatni morski list (Platichthys flesus ali
Flesus flesus).

0302 31 100 in 0302 31 900

Tun albakor ali dolgoplavutni beli tun (Thunnus alalunga)

Tune ali dolgoplavute tune so prepoznavne po dolgih prsnih
plavutih, ki segajo do zadnjične odprtine, ter po temnomodrem
hrbtu in modrikastosivih bokih in trebuhu.

0302 32 100 in 0302 32 900

Rumenoplavutni tun (Thunnus albacares)

Rumenoplavute tune je zlahka prepoznati po srpasti obliki zadnje
in druge hrbtne plavuti.

0302 33 100 in 0302 33 900

Progasti tun

Skakač ali progasti bonito (ima progasti trebuh) (Euthynnus
Katsuwonus pelamis) se odlikujejo s štirimi do sedmimi
vzdolžnimi, temnimi trebušnimi progami njihovi temnomodri hrbti
so poudarjeni z jasno ločenim zelenim območjem nad prsno
plavutjo, ki izgineva proti sredini telesa. Imajo srebrnkaste
boke in trebuhe ter kratke plavuti.

Ti dve tar. podštevilki ne zajemata atlantskih ali pasastih
bonitov (Sarda sarda), ki obvezno imajo pasove na hrbtih. te
ribe, sveže ali zamrznjene, se uvrščajo v tar. podštevilko 0302
69 990.

0302 40 050 in 0302 40 980

Sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), razen jeter in iker v
smislu teh tar. podštevilk označuje izraz "slanik" le sledi vrste
Clupea harengus (nordijski slanik) in vrste Clupea pallasii
(pacifiški sled). Riba, imenovana "indijski sled" (Chirocentrus
dorab) se uvršča v tar. podštevilko 0302 69 990, če se uvaža svež
ali ohlajen.

0302 50 100 in
0302 50 900

Trske (Gadus morhua, Gadus ogac, gadus macrocephalus), razen
jeter in iker

Polenovka lahko doseže dolžino do 1,5 metra. Polenovke imajo
olivno zelene hrbte z temnimi lisami in svetle trebuhe z belo
vzdolžno črto. Imajo bočne plavuti, kratko trebušno plavut in
ribji brk na bradi.

0302 61 100

Sardine vrste sardina pilchardus

Ta tar. podštevilka zajema tudi odrasle sardine dolžine do 25
centimetrov, imenovane "Pilhards"

0302 61 900 in 0302 61 980

Papalina ali sardelica (Sprattus sprattus)

V smislu teh tar. podštevilk označuje izraz "sprati" le slanike
vrste Sprattus sprattus. Te ribe so v bližnjem sorodu s slaniki,
vendar so mnogo manjše in jih pogosto napačno imenujejo "norveške
sardele (sardoni)".

0302 63 000

Saj ali morski losos (Pollachius virens)

V angleškem jeziku imenujejo to ribo pogosteje "saithe" ali
"coley".

0302 65 200

Morski psi (Squalus acanthias)

Morski psi (Squalus acanthias) so bodikavi morski psi z
vzdolžnimi škržnimi razami nad oprsjem. Njihova telesa so
okroglasta in gladka, njihovi hrbti sivi, trebuhi pa beli. Lahko
zrastejo do 1 metra dolžine.

0302 65 900

Drugo

V to tar. podštevilko spada vrsta morskega bomarijskega morskega
psa (Lamna nasus ali Lamna cornubica) in vrsta morskega psa
Galeorhinus galeus ali Galeus canis.

0302 66 000

Jegulje (Anguilla spp.)

V smislu te tar. podštevilke označuje izraz "jegulje" samo
jegulje, ki se tako imenujejo pravilno (t.j. Anguilla spp.),
vključno tudi evropsko jeguljo (Anguilla anguilla) v dveh oblikah
(debeloglava jegulja in nosata ali dolgonosa jegulja), ameriško
jeguljo (Anguilla rostrata), japonsko jeguljo (Anguilla japonica)
in avstralsko jeguljo (Anguilla australis).

Iz tega sledi, da so iz te tar. podštevilke izključene ribe, ki
jih napačno imenujejo "jegulje", kot je npr. morske jegulje
(Conger conger), morene (Muraena helena) in peščene jegulje ali
kopja. Te ribe se uvrščajo v tar. podštevilko 0302 69 990.

0302 69 190

Druge

Med sladkovodne ribe, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko,
spadajo:

1.  linji (Tinca tinca);

2.  mrene (Barbus spp.);

3.  ostriži: navadni ostriži (Perca fluviatilis), črni ostriž
(Micropterus spp.), sončni ostriži (Lepomis gibbosus) ter pribe
ali papeži (Gymnocephalus cernuus ali oz. predvsem Acerina
carnua);

4.  navadni ploščiči (Abramis brama) in srebrni ploščiči (Blicca
bjoerkna);

5.  ščuke (Esox spp.) in suličaste ščuke (Lepistosteus spp.);

6.  belice (Alburnus alburnus), navadni globočki (Gobio gobio),
donavski glodočki (Gobio uranoscopus), bikovske ščuke (Cottus
gobio) in rečni menki (Lota lota);

7.  rečni piškurji ali majhni rečni piškurji (Lampetra
fluviatilis) in potočni piškurji (Lampetra planeri);

8.  ribe iz rodu Leucisnus spp., Rutilus spp. in Indus spp., t.j.
črnooki krapi, bledooki ali rdeči krapi, kleni ali velikoglavi
evropski kleni, belice.

9.  lipan (Thymallis spp.).

10.  smoj (Stizostedion Lucioperca)

0302 69 990

Drugo

Med slanovodne ribe, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko,
spadajo:

1.  bela vahnja (Trisopterus luscus in Trisopterus esmarki);

2.  luben ali morski ostruž (Dicentratchus labrax, Dicentrarchus
punctatus), česalec (Serranus spp.) in ostrižnik (Epinephelus
spp.);

3.  progasta brkavica (Mullus barbatus) in rdeča brkavica (Mullus
surmuletus);

4.  sivi krulec (Trigla, Eutrigla, Aspitrigla, Lepoditrigla in
Trigloporus spp.);

5.  škorpijka (Scorpeana spp.);

6.  morski piškur (Petromyzon marinus);

7.  morska igla (Belone belone) in morski pajek (Trachinus spp.);

8.  raža in skat (Raja ali Raia spp.).

9.  snatec (Osmerus eperlanus);

10.  kapelin (Mallotus villosus).

0302 70 000

Jetra in ikre

Sveža ali ohlajena ribja jetra in ikre, ki so iz kateregakoli
razloga primerne za človeško prehrano, ostanejo uvrščene v tej
tar. podštevilki tudi, če so namenjeni za industrijsko rabo.


0303

Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz
tar. številke 0304

Določila opomb k podštevilkam tar. številke 0302 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. številko.


0304

Ribji fileti in drugo ribje meso (nemleto ali mleto), sveže,
ohlajeno ali zamrznjeno

od 0304 10 110
do 0304 10 380

Fileti

Glede opredelitve ribjih filetov glej prvi dve točki opomb HS k
tar. številki 0304. Vendar pa prisotnost lasnih koščic v ribjih
filetih ne vpliva na njihovo uvrščanje kot filejev.

Te tar. podštevilke zajemajo tudi narezane filete, če je kose
mogoče prepoznati kot kose, nastale iz filetov. Vrste, ki se
najpogosteje uporabljajo za filetiranje, so: postrv, losos,
polenovka, vahnja, rdeča riba (norveška polenovka), belica,
oslič, morski ploščič ali dorada, morski list, kambala (robec),
ling, tuna, lokarda, slanik in inčun.

0304 10 380

Drugo

V to tar. podštevilko spadajo fileti morskega lista, slanika in
inčuna.

od 0304 20 110
do 0304 20 960

Zamrznjeni fileti

Glej opombe k tar. podštevilkam od 0304 10 110 do 0304 10 380.

Te tar. podštevilke zajemajo globoko zamrznjene klade ali plošče
filetov ali kosov filetov (običajno polenovke) - ne glede na to
ali so pomešani z majhno količino (ne več kot 20%) med seboj
ločenih istovrstnih rib ali pa z njimi niso pomešani (namen teh
rib je zapolniti prostore v kladah ali ploščah). Klade in plošče
so namenjene za razrez na manjše kose (na dele, na umerjene dele
itd.), ki se nato pakirajo za drobnoprodajo.

0304 90 050

Surimi

Surimi je vmesni proizvod, ki se pojavlja na tržišču v
zamrznjenem stanju. Sestoji iz belkaste paste, ki je takorekoč
brez vonja in okusa in ki je izdelana iz drobno zmletega,
opranega in presejanega ribjega mesa. Zapovrstna spiranja
odstranijo večji del maščob in vodotopnih beljakovin. Da bi
izboljšali konsistenco in stabilizirali proizvod v zamrznjenem
stanju, dodajajo majhne količine aditivov (t.j. sladkorja, soli,
D-glucitol (sorbitol) in di- ali trifosfat).

V to tar. podštevilko se ne uvrščajo jedi na osnovi surimija.
(tar. podštevilka 1604 20 050).


0305

Ribe, sušene, nasoljene ali v slanici; prekajene ribe, pečene
pred prekajevanjem ali med prekajevanjem; ribja moka, jedi in
peleti ustrezni za hrano ljudi

0305 10 000

Ribja moka, zdrob in peleti, ustrezna za hrano ljudi.

Ta tar. podštevilka zajema samo užitno ribjo moko. Ribja moka
običajno postane užitna z razoljevanjem in dišavljenjem in jo
lahko včasih poimenujejo kot "ribji koncentrat".

Ta tar. podštevilka zajema tudi proizvode, znane kot "ribji
instanti", ki so iz svežega ribjega mesa, ki ga zamrznejo,
narežejo na majhne koščke in končno raztrgajo ter posušijo.

od 0305 30 110
do 0305 30 900

Ribji fileti, posušeni, nasoljeni ali v slanici, toda ne
prekajeni

Določila opomb k tar. podštevilkam od 0304 10 110 do 0304 20 960
se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.
Prekajeni ribji fileti se uvrščajo v tar. podštevilke od 0305 41
000 do 0305 49 800.

od 0305 41 000
do 0305 49 800

Prekajene ribe, vključno s fileti

Glej peto točko opomb HS k tar. številki 0305, ki zadeva
prekajene ribe, ki so lahko tudi kuhane.

0305 63 000

Inčun - brgljuni (Engraulis spp.)

Ta tar. podštevilka zajema samo sardele (inčune) v olju, ki niso
bile izpostavljene nobeni drugi pripravi. Sardele so položene v
majhne sodčke ali steklenice, običajno pa v nepredušno zaprtih
loncih, ki po zaprtju niso bili izpostavljeni nobeni toplotni
obdelavi.


0306

Raki v oklepu ali brez oklepa, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni,
sušeni, nasoljeni ali v slanici; raki v oklepu, kuhani v sopari
ali vodi, pa tudi ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v
slanici, moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

Raki v oklepu ali brez njega, ki so bilio dimljeni in raki, ki so
bili oluščeni in kuhani (npr. kuhani in olupljeni repi škampov,
običajno zmrznjeni), se uvrščajo v tar. številko 1605.

Delno oluščeni deli rakov (npr. klešče), ki so bili kuhani na
pari ali prevreti v vodi in so primerni za prehrano brez
nadaljnjega luščenja, se prav tako uvrščajo v tar. številko 1605.

0306 11 000 in
0306 11 900

Rarogi in drugi raki s skalnatega dna (Palinarus spp., Palinarus
spp. in Jasus spp.)

V nasprotju s pravimi jastogi so rarogi in drugi morski raki
rdeči. Imajo le majhne klešče, zato pa močno razvite tipalke.
Poleg tega imajo bradavičast in trnov oklep.

0306 11 100

Repi skladkovodnih rakov

Ta tar. podštevilka zajema repe sladkovodnih rakov v oklepu, cele
ali razdeljene na dva dela, kot tudi oklepljene repe.

0306 11 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema sladkovodne rake v oklepu, cele ali
vzdolžno razklane, kot tudi meso sladkovodnih rakov.

0306 12 100, in
0306 12 900

Jastogi (Homarus spp.)

Jastogi so raki z velikimi kleščami. Živi jastogi so temnomodri
in belo ali rumenkasto marmorirani; rdeči postanejo šele s
kuhanjem.

Jastogi se konzervirajo na enak način kot rarogi in drugi morski
raki.

od 0306 13 100
do 0306 13 800

Škampi in kozice

Te tar. podštevilke zajemajo:

1.  kozice, katerih je nekaj vrst, od katerih so nekatere znane
kot "rožnati škampi" (čeprav določene vrste pri kuhanju ne
postanejo rožnate). So iz družine Pandalidae;

2.  rjavi ali sivi škampi rodu Crangon;

3.  škampi in kozice iz družine Palaemonidae in Paneidae. Med
njimi je navadna kozica (Palaemon serratus) in kraljevska kozica
(Penaeus caramota ali Penaeus kerathurus).

od 0306 14 100
do 0306 14 900

Rakovice

Izraz "rakovice" obsega široko paleto okleščenih rakov zelo
različnih velikosti. Rakovice se razlikujejo od rarogov,
jastogov, škampov in jamskih kozic po tem, da nimajo oblikovanega
repa.

0306 14 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema poleg evropskih morskih rakov, kot sta
npr. plavajoči rak (Portunus puber) in morski pajek (Maia
squinado), še številne druge vrste (predvsem Cancer, Carcinus,
Portunus, Neptunus, Charybdis, Scylla, Erimacrus, Limulus, Maia
in Menippi spp.), pa tudi sladkovodnega raka, znanega kot
"kitajski rak" (Eriocheir sinensis).

0306 19 100

Sladkovodni raki

Sladkovodni raki so raki tekočih voda. Najpomembnejše vrste med
njimi pripadajo rodu Astacus, Cambarus, Orconectes in
Pacifastacus.

Ta tar. podštevilka zajema tudi repe.

0306 19 300

Norveški jastog (škamp) (Nephros norvegicus)

Norveški jastogi so znani tudi kot kozice Dublinskega zaliva in
so prepoznavni po dolgih, tankih in prizmatičnih kleščah.

0306 21 000

Rarogi in drugi raki s skalnatega dna (Palinarus spp., Palinarus
spp. in Jasus spp.)

Glej komentar k tar. podštevilkama 0306 11 100 in 0306 11 900.

od 0306 22 100 do 0306 22 990

Jastogi (Homarus spp.)

Glej komentar k tar. podštevilkama 0306 12 100 in 0306 12 900.

od 0306 23 100
do 0306 23 900

Škampi in kozice

Glej komentar k tar. podštevilkam od 0306 13 100 do 0306 13 800.

od 0306 24 100
do 0306 24 900

Rakovice

Glej komentar k tar. podštevilkam od 0306 14 100 do 0306 14 900.

0306 24 900

Drugi

Glej komentar k tar. podštevilki 0306 14 900.

0306 29 100

Sladkovodni raki

Glej komentar k tar. podštevilki 0306 19 100.

0306 29 300

Norveški jastog (škamp) (Nephros norvegicus)

Glej komentar k tar. podštevilki 0306 29 300.


0307

Mehkužci, v oklepu ali brez oklepa, živi, sveži, ohlajeni,
zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; vodni nevretenčarji
(razen rakov in mehkužcev), živi, sveži, ohlajeni, sušeni,
nasoljeni ali v slanici, moka, zdrob in peleti, primerni za
človeško prehrano

0307 10 100 in 0307 10 900

Kamenice (ostrige)

Te tar. podštevilke zajemajo samo dvolupinske školjke iz rodov
Ostrea (imenovanega tudi Gryphea) in Pycnodonta Fischer de
Waddheim.

Običajno razlikujemo med ploščatimi kamenicami (Ostrea) in
ostrigami s školjkami nepravilnih oblik, kot so portugalske
kamenice (Crassostrea angulata) in modre osti ali virginke
(Crassostrea virginica).

0307 10 100

Ploščate ostrige (iz rodu Ostrea), žive in težke do 40 gramov
(vključno s školjko)

V to tar. podštevilko se uvrščajo samo ostrige iz rodu Ostrea, ki
ne tehtajo več kot 40 gramov (vključno s školjko). Ploščate
ostrige, ki se nabirajo po Evropi, so večinoma vrste ostrea
edulis. Obstajajo tudi druge vrste, predvsem Ostrea lurida
pacifiških obal Sevrne Amerike in Ostrea chilensis (Čile).

0307 10 900

Druge

V to tar. podštevilko se uvrščajjo ostrige iz rodu Ostrea, ki
tehtajo več kot 40 gramov, pa tudi vse neodrasle ali odrasle
ostrige iz rodu Crassostrea (imenovane tudi Gryphea) in iz rodu
Pycnodonta Fisher de Waddheim.

Iz rodu Crassostrea so tudi portugalske ostrige (Crassostera
angulata), japonske ostrige (Crassostrea gigas) ter ostrige,
znane kot modre osti ali virginke (Crassostrea virginica).

od 0307 91 000
do 0307 99 900

Druge

Te tar. podštevilke zajemajo:

1.  morske polže, kot je npr. navadni morski polž s spiralno
hišico (Buccinum undatum);

2.  užitne morske polže (Littorina in Lunatia spp.);

3.  morska ušesa (Haliotis tuberculata);

4.  klapavice vrste Scorobicularia plana, klapavice - mlatiči
(Mactra spp.) in čolniče (Cardium spp.);

5.  britvičarke (Solen spp.), kot so klapavice - britvičarke
(Solen marginatus, Solen siliqua in Solen ensis) in trdolupinaste
klapavice (Venus mercenaria in Venus varrucosa);

6.  vodne nevretenčarje, razen rakov in mehkužcev, predvsem
morske ježke, morske kumare (beches-de-mer) in meduze.


                           4. POGLAVJE

      MLEČNI IZDELKI; PERUTNINSKA IN PTIČJA JAJCA; NARAVNI
        MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO
              NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

0401

Mleko in smetana, nekoncentrirana in brez dodanega sladkorja ali
drugih sladil

V kolikor proizvodi ne vsebujejo drugih dodatkov kot tistih,
predvidenih v splošnih opombah HS k temu poglavju, spadajo v to
poglavje:

1.  polnomastno mleko - nepredelano, delno ali popolnoma posneto;

2.  pasterizirano mleko, t.j. mleko, katerega obstojnost je
izboljšana z delno odstranitvijo mikrobnih bakterij s toplotno
obdelavo;

3.  sterilizirano mleko, vključno mleko UHT ("alpsko mleko"), ki
je bolj obstojno zaradi korenite odstranitve mikrobnih bakterij z
izdatnejšo toplotno obdelavo;

4.  homogenizirano mleko, katerega maščobne kepice so zdrobljene
z mehanskimi sredstvi pri zelo velikem pritisku in v kombinaciji
s toplotno obdelavo v manjše kepice, kar preprečuje nastajanje
smetane;

5.  peptizirano mleko, t.j. mleko, katerega prebavljivost je
izboljšana z dodatkom pepsinov, ki pospešujejo predelavo
beljakovin;

6.  smetana, t.j. maščobni nabor, ki se naravno tvori na površju
stoječega mleka zaradi počasne aglomeracije maščobnih
emulzificirajočih kepic. Po odstranitvi smetane (ročno ali s
centrifugiranjem v separatorju za smetano) predstavlja maščoba v
primerjavi z drugimi mlečnimi sestavinami daleč največji delež
(običajno preko 10 mas.%). Nekateri postopki s centrifugiranjem
proizvedejo smetano z vsebnostjo maščobe preko 50 mas.%.

Smetana šteje za "nekoncentrirano" in se uvršča v to poglavje ne
glede na odstotek maščobe v njej, če je dobljena izključno:

(a) s posnemanjem površine mleka,

(b) s centrifugiranjem.

"Koncentrirana" smetana, dobljena na razne načine, kot je npr.
evaporizacija vode med toplotno obdelavo, spada v tar. številko
0402.


0402

Mleko in smetana, koncentrirana ali z dodatkom sladkorja ali
drugih sladil

Natrijev kazeinat ni naravna sestavina mleka in se uporablja
predvsem kot emulgator. Vendar pa so proizvodi, ki vsebujejo več
kot 3 mas.% natrijevega kazeinata, iz te tar. številke izključeni
(predvsem tar. številka 1901). Enako velja za proizvode, ki
vsebujejo sojin lecitin (emulgator).

Glej tudi opombe HS (tar. številka 04.04, izvzetje (d)).


0403

Pinjenec, kislo mleko, kisla smetana, jogurt, kefir in drugo
fermentirano ali skisano mleko in smetana, koncentrirano ali ne,
z dodatkom sladkorja ali drugih sladil, aromatizirano ali z
dodanim sadjem, lupinastim sadjem (npr. lešniki, orehi) ali
kakavom

od 0403 10 110
do 0403 10 990

Jogurt

V te tar. podštevilke se uvrščajo proizvodi, dobljeni izključno s
pomočjo mlečnih kislin tipa Streptococcus thermophilius in
Lactobacillus delbruecklisobsp. bulgaricus.

V te tar. podštevilke se ne uvrščajo proizvodi, ki so po
fermentaciji izpostavljeni toplotni obdelavi, ki uniči jogurtove
kulture (tar. podštevilka 0403 90).

od 0403 90 110 do 0403 90 990

Drugo

Glej opombe komentarja k tar. podštevilkam 0403 10 020 do 0403 10
990


0404

Sirotka, koncentrirana ali nekoncentrirana, z dodanim sladkorjem
ali drugimi sladili; proizvodi, ki sestoje iz naravnim mlečnih
sestavin, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez njih,
ki drugje niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

od 0404 90 210
do 0404 90 890

Drugo

Glej komentarska pojasnila k tar. št. 0402

0404 90

Te tar. podštevilke zajemajo koncentrirane mlečne beljakovine,
dobljene z delno odstranitvijo laktoze in mineralnih snovi iz
posnetega mleka, in ki vsebujejo 85 mas.% ali manj beljakovin v
suhi snovi. Pri izračunu vsebnosti proteinov se vsebnost dušika
pomnoži s faktorjem 6,38.

Če vsebnost beljakovin v koncentriranih mlečnih beljakovinah  v
suhi snov presega 85 mas.%, se proizvod uvršča v tar. številko
3504 (glej dodatno opombo št. 1 k 35. poglavju).


0405

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi

od 0405 10 110
do 0405 10 900

Maslo

Pojem "maslo" je opredeljen v opombi HS št. 2 (a) k temu
poglavju.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 0405 pod (A).

Maslo je vodna emulzija mlečne maščobe, pri čemer je voda
disperzijska faza, maščoba pa disperzijski medij.

Na drugi strani pa je smetana iz tar. številk 0401 ali 0402, v
kateri je lahko vsebnost maščob včasih enaka kot v maslu,
emulzija maščobnih kepic v vodi, pri čemer je voda disperzijski
medij, maščoba pa disperzijska faza.

Iz te razlike v strukturi izhaja, da je mogoče z dodatkom
ustrezne količine vode smetani iz slednje dobiti mleko, česar pa
ni možno storiti z maslom.

od 0405 20 100
do 0405 20 900

Mlečni namazi

Pojem "mlečni namazi" je opredeljen v opombi št. 2, podtočka (b)
k temu poglavju.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 0405, del (B).

od 0405 90 100
do 0405 90 900

Drugo

Glej opombo št. 2 k temu poglavju in Komentar HS k tar. številki
0405, pod (C).


0406

Sir in skuta

0406 10 200 in 0406 10 800

Za sire in skuto v smislu te tar. številke ne štejejo proizvodi,
katerim je bila mlečna maščoba delno ali v celoti odvzeta in
nadomeščena z drugimi, npr. z rastlinskimi maščobami (tar.
številka 1901 ali 2106).

Glede sirotkinega sira glej opombe HS k tar. št. 0406 (drugi
odstavek).

Sirotka ali "beli sir" je proizvod, dobljen iz sesirjenega mleka,
iz katerega je ekstrahiran večinski del sirne vode (s sušenjem
ali stiskanjem). Sirotka, razen sirotke v prahu, ki vsebuje do 30
mas.% dodanega sladkorja in sadja, šteje za proizvod, ki ohranja
značaj sirotke in ki ostane uvrščen v teh podštevilkah.

0406 20 100 in 0406 20 900

Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst

Ti dve tar. podštevilki zajemata:

1.  naribane sire, ki se običajno uporabljajo za začinjanje ali
za druge namene v industrijski predelavi hrane. Najpogosteje so
dobljeni iz trdih sirov (npr. iz grana, reggijskega parmezana,
ementalca, reggijca, sbrinza, asiaga, pecorina itd.). Ti siri so
lahko delno dehidrirani z namenom zagotoviti čim daljšo
obstojnost.

 V ti dve tar. podštevilki spadajo tudi siri, ki so po strganju
aglomerirani.

2.  sire v prahu, ki se običajno uporabljajo v prehrambeni
industriji. So iz vseh vrst sirov, ki so poprej bodisi
vtekočinjeni in nato zdrobljeni v prah bodisi spremenjeni v pasto
ter posušeni in zdrobljeni v prah.

od 0406 30 100
do 0406 30 900

Sir, topljen, razen naribanega ali v prahu

Glej opombe HS k tar. št. 0406 (točka 3).

od 0406 40 100
do 0406 40 900

Sir z modrimi ali podobnimi žlahtnimi plesnimi nastale v jedru
sira

Glavna značilnost teh sirov je nepravilna pigmentacija zaradi
nastanka plesni v jedru sira.Ta tar. podštevilka zajema vse modro
marmorirane sire, kot so: stiltonski sir, modri hrbet,
Saingorlon, Edelpilzkaese, danski modri sir, Mycella, gorgonzola,
roquefort, Bleu džAuvergne, Bleu des Causses in Bleu de Quercy.

od 0406 90 020
do 0406 90 060

Komentar k tar. podštevilki 0406 20 100 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0406 90 190

Komentar k tar. podštevilki 0406 20 100 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.


0407 00

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

Ta tar. številka zajema tudi gnila jajca v lupini, kot tudi
jajca, v katerih se je že pričel inkubacijski proces.

Obstojnost jajc se lahko doseže z obdelovanjem zunanjosti jajca z
maščobo, voskom ali parafinskim voskom, z vlaganjem v raztopino
apna ali vodnega stekla ali na druge načine.

od 0407 00 110 do 0407 00 300

Perutnine

To so jajca perutnine iz tar. številke 0105.

0407 00 110 in 0407 00 190

Valilna

Ti dve tar. številki zajemata samo perutninska jajca, ki
ustrezajo pogojem, ki jih postavljajo pristojne oblasti.


0408

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena,
kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznejna ali kako drugače
konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladi ali brez njih

0408 11 800

Drugi

Ta tar. številka zajema jajčne rumenjake, primerne za človeško
prehrano in jajčne rumenjake, neprimerne za človeško prehrano,
razen tistih, ki se uvrščajo v tar. podštevilko 0408 11 200.

0408 19 200

Neprimerni za človeško prehrano

Glej opombe k tar. podštevilki 0408 11 200

0408 19 810 in 0408 19 890

Drugo

Prvi stavek komentarja k tar. podšt. 0408 11 800 se uporablja
mutatis mutandis tudi za ti dve tar. podštevilki.

0408 91 200

Neprimerni za človeško prehrano

Glej opombe k tar. podštevilki 0408 11 200.

0408 91 800

Drugo

Komentar k tar. podšt. 0408 11 800 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. podštevilko.

0408 99 200

Neprimerni za človeško prehrano

Glej komentar k tar. podšt. 0408 11 200.

0408 99 800

Drugo

Komentar k tar. podštevilki 0408 11 800 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

Poleg celih jajc brez lupin, ki se lahko pojavijo sveža, zajemata
ti dve tar. podštevilki vsa jajca, ki so konzervirana kako
drugače kot samo s sušenjem - npr. z dodajanjem soli ali kemičnih
konzervansov (tekoča cela jajca) ali z zamrzovanjem (zamrznjena
cela jajca). V ti dve tar. podštevilki se uvrščajo tudi jajca,
kuhana v pari ali vreli vodi in vlita jajca (cilindrična "dolga"
jajca, izdelana iz rumenjakov in beljakov večih jajc)


                           5. POGLAVJE

        PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN
                     ZAJETI NA DRUGEM MESTU

0505

Kože in drugi deli ptic, s perjem in puhom, perje in deli perja
(z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) in puh, ki niso naprej
obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem
za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja

0505 10 100 in 0505 10 900

Vrsta perja, ki se uporablja za polnjenje; puh

Proizvodi iz teh tar. podštevilk so opredeljeni v opombah HS k
tar. podštevilki 0505 10.

0505 10 100

Surovo

Ta tar. podštevilka zajema perje vrst, ki se uporabljajo za
polnjenje, ter puh v stanju, kot je bilo populjeno s ptičjega
telesa, četudi je šlo za puljenje mokrega puha. Vanjo spada tudi
perje in puh, ki je bilo po puljenju izpostavljenjo postopku
razpraševanja, razkuženo, ali pa izpostavljeno zgolj
dezinfekcijski obdelavi.

V to tar. podštevilko se uvršča tudi rabljeno perje, ki se v
takšnem stanju ne more ponovno uporabiti kot perje za polnjenje.
Proizvodi iz te tar. podštevilke večinoma prihajajo na carinjenje
v obliki stisnjenih svežnjev.

0505 10 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema perje vrst, ki se uporabljajo za
polnjenje, ter puh, ki je bil izpostavljen temeljitejši čistilni
obdelavi, kot pa puh iz predhodne tar. podštevilke (npr. oprano v
vodi ali pari in nato posušeno v vročem zraku).

0505 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  kože in druge dele ptičev (glave, krila, vratove itd.) z
njihovim perjem ali puhom, ki so namenjeni npr. za proizvodnjo
modnih dodatkov za pokrivala;

2.  kože ptičev brez perja ali puha, še posebej del gosje kože,
imenovan "labodja koža", ki se uporablja predvsem za proizvodnjo
cofov;

3.  Dolgo perje kril ali repa ali drugih delov, ki ni uporabno za
polnjenje predvsem zaradi mer in togosti peresnih tulcev;

4.  okrasni deli, ki so po obdelavi namenjeni za proizvodnjo
modnih dodatkov za pokrivala, umetnih rož itd. Takšni deli so
npr. nojevo perje, perje bele čaplje, čaplje, fazana, marabuja,
afriške štorklje, šoje, kolibrija, srake, jastreba, galeba in
štorklje;

5.  perje v glavnem enake dolžine, ki se uporablja za proizvodnjo
perjastih krp za prah in ščetk;

6.  nekateri jasno izoblikovani deli perja, kot sta peresni list
in tulec (prirezan ali neprirezan, za izdelavo ribiške opreme ali
zobotrebcev) in kosmača, odrezana s peresnega tulca ali skupaj s
tankimi ostružki pristriženega ali nepristriženega tulca (puljeno
perje). Če peresa zaradi kakršnegakoli predelavnega postopka
izgubijo značaj perja za polnjenje, se uvrščajo v tar.
podštevilko 0505 10 100 ali 0505 10 900.

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi proizvodi, ki so v Nemčiji
znani pod imenom "petelinji tulci". To so tulci peres, prirezani
zaradi doseganja ostrine in proporcionalnosti. Na teh peresih je
le majhna kosmača, katere postopek prirezovanja ni mogel
odstraniti:

7.  prah (ali zdrob) in odpadki perja ali delov peres.


0506

Kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, enostavno
pripravljeni (toda nerazrezani v oblike), namočeni v kislino ali
brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov

0506 10 000

Kostna tkiva in kosti, namočeni v kislino

Glej Komentar HS k tar. številki 0506 (drugi odstavek (3)).

0506 90 000

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 0506 (drugi odstavek, točke (1),
(2), (4) in (5)).


0509 00

Gobe, naravne, živalskega izvora - spužve

0509 00 100

Surove

Poleg gob, uvoženih iz države, v katere morju so bile nabrane,
zajema ta tar. podštevilka naravne gobe, s katerij je bila
odstranjena njihova zunanja prevleka, nežne viskozne snovi in
nekatere snovi iz okolja (t.j. apnenčaste snovi, pesek) z
mlatenjem, drobljenjem in s spiranjem v morski vodi.

Ta tar. podštevilka zajema tudi naravne gobe, katerim so bili
odstranjeni neuporabni deli (npr. strohneli deli) z rezanjem, ter
nasploh gobe, ki niso bile izpostavljene kemični obdelavi.

0509 00 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema gobe, ki so bile dalje obdelane z
namenom odstraniti njihove apnenčaste snovi popolnoma, jih
napraviti svetlejše (z obdelavo z bromom ali natrijevim
tiosulfatom), razmastiti (z namakanjem v raztopini amonijaka),
jih pobeliti (z namakanjem v dvoprocentni oksalni kislini), ali
pa napraviti uporabne po drugih kemičnih postopkih.


0510 00 000

Ambra siva, kastoreum, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni
ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, sveže, ohlajene
ali zamrznjene ali kako drugače začasno konservirane, ki se
uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

Poleg proizvodov, navedenih v opombah HS k tar. številki 0510,
zajema ta tar. številka ohlajeno ali zamrznjeno tkivo placente, v
sterilnih ali nesterilnih posodah.


0511

Proizvodi živalskega izvora, ki niso omenjeni in ne zajeti na
drugem mestu; mrtve živali iz 1. in 3. poglavja, neuporabne za
človeško prehrano

0511 91 100

Ribji odpadki

Glej opombe HS k tar. številki 0511, točka (6), odstavki od (i)
do (iv).

0511 91 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  neužitna ribja jajca in ikre (glej Komentar HS k tar.
številki 0511, točka (5);

2.  odpadki rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev
(oklepi morskih rakcev in klešče - zdrobljeni ali nezdrobljeni v
prah);

3.  mrtve živali iz 3. poglavja, ki niso užitne, ali pa ki
štejejo za neprimerne za človeško prehrano (posušene vodne bolhe
in drugi posušeni školjkovci ali listonožci, ki se uporabljajo
kot hrana za akvarijske ribe).

0511 99 80

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, opisane v opombah HS k tar.
številki 0511 pod (2) (razen zarodkov goveda iz tar. podštevilke
0511 99 500), (3), (4), (7) in (8). V to tar. podštevilko spadajo
tudi mrtve živali iz 1. poglavja, ki niso užitne, ali pa veljajo
za neprimerne za človeško prehrano.V to tar. podštevilko ne spada
živalska krvna plazma (npr. tar. št. 3002).


                           ODDELEK II

                      RASTLINSKI PROIZVODI

                           6. POGLAVJE

      ŽIVO DREVJE IN DRUGE RASTLINE; ČEBULICE, KORENINE IN
            PODOBNO; REZANO CVETJE IN OKRASNO LISTJE

0601

Čebulnice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice
in korenike v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in
korenine cikorije, razen korenin iz tar. št. 1212

0601 20 300

Orhideje, hijacinte, narcise in tulipani

Ta tar. podštevilka zajema tudi druge okrasne orhideje (npr.
orhideje iz rodov Cattleya in Dendrobium).


0602

Druge žive rastline (vključno njihove korenine), potaknjenci,
mladike in cepiči; gobji miceliji (vzklile gobove spore na žitnih
zrnih)

0602 10 100 in 0602 10 900

Neukoreninjeni podtaknjenci in cepiči

Ti dve tar. podštevilki zajemata:

1.  žive dele rastlin brez korenin, ki so bili ločeni od matične
rastline z namenom, da postanejo neodvisne rastline
(potaknjenci);

2.  žive dele rastlin s popki (okami), ki so namenjeni za
cepljenje na rastline (cepiči).

0602 40 100 in
0602 40 900

Vrtnice, cepljene ali necepljene

Te tar. podštevilke zajemajo tako vzgojene kot šipek ali divje
vrtnice.

0602 90 100

Gobji micelij

Ta izraz označuje mrežo krhkih vlaken (Thallus ali mycellium), ki
se pogosto nahaja v zemlji in ki živi in raste na površju
razpadajoče živalske ali rastlinske snovi v kopreni in ki se
razvije v gobo.

Gobje spore, namenjene za trgovino, se prodajajo v obliki
kvadratov z delčki napol razpadle slame, na katere so položene
plasti micelija.

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi proizvodi, ki sestoje iz
nepopolnoma razvitih gobjih spor, ki so v mikroskopskih količinah
položene na plast žitnih zrn, pomešanih s steriliziranim konjskim
kompostom (mešanica slame in konjskega gnoja).

0602 90 410

Gozdno drevje

Ta tar. podštevilka zajema mladike iz semen iglavcev ter že
ozelenela drevesa, ki se običajno uporabljajo za pogozdovanje.
Slednji se dobavljajo večinoma z neobvitimi koreninami.

0602 90 450

Ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline

Ta tar. podštevilka zajema mlade rastline, ki drugje niso
navedene in zajete. To so ratsline, ki zahtevajo nadaljnjo
vzgojo, preden jih je mogoče vsaditi. So enoletne ali dveletne
sadike, pa tudi potaknjenci s koreninami, cepljena stebla ali
rastline, plasti ter sadike, ki večinoma niso starejše od dveh do
treh let.

0602 90 490

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema drevesa in grme iz evropskega in
eksotičnega prostora, ki drugje niso navedene in zajete in ki se
običajno uporabljajo za pogozdovanje. Običajno jih dobavljajo z
obvitimi koreninami.

0602 90 510

Trajnice

V to tar. podštevilko spadajo rastline, ki preživijo zimo tako,
da njihovi neleseni nadzemni deli v jeseni odmrejo, spomladi pa
poženejo nekaj novih poganjkov. Te rastline so namenjene za
trajno vsaditev.

V to tar. podštevilko spadajo tudi praproti ter močvirske in
vodne rastline (razen rastlin, ki se uvrščajo v tar. številko
0601 ali v tar. podštevilko 0602 90 990).

0602 90 590

Drugo

V to tar, podštevilko se uvrščajo tudi zavoji ali plošče trave za
travnike in "zelene pasove".


0603

Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras,
sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače
pripravljeno

od 0603 10 110 do 0603 10 690

Sveže

Te tar. podštevilke zajemajo cvetje in cvetlične šopke, katerih
naravna barva je bila spremenjena ali izboljšana predvsem z
absorbcijsko obdelavo z barvnimi raztopinami pred ali po rezanju
ali pa z namakanjem z namenom, da bi bilo uvoženo cvetje sveže.

0603 10 290

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema sončnice in resede. Vendar pa spadajo
stebla in listi teh dveh rastlin (brez cvetov) v tar. podštevilko
0404 10 000.

V to tar. podštevilko spada tudi vrbovo vejevje s popki ali
cvetovi. Vendar pa se vrbove veje brez popkov ali cvetov uvrščajo
v tar. podštevilko 1401 90 000.

0603 10 690

Drugo

Glej opombe k tar. podštevilki 0603 10 290.


0604

Listje, veje in drugi deli rastlin brez cvetov ali cvetnih
popkov, trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras,
sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali kako
drugače pripravljeni

0604 10 100

Islandski lišaj (reindeer moss)

To je rastlina iz družine Cladoniceae (Cladonia rengiferina,
Cladonia silvatica in Cladonia alpestris).

0604 91 900

Drugo

Ta tar. podštevilka ne zajema svežega klasja sladke koruze (zea
mays var. saccharata) (7. poglavje) in klasja žitaric (10.
poglavje).

0604 99 100

Drugo

Ta tar. podštevilka ne zajema zgolj posušenega klasja sladke
koruze (Zea mays var. saccharata) (7. poglavje) ali klasja
žitaric (10. poglavje).

0604 99 900

Drugo

V to tar. podštevilko se uvršča tudi suho klasje zrnatih rastlin
(npr. koruze), ki je poprej beljeno, barvano, impregnirano ali
kako drugače obdelano za okrasne namene.

V to tar. podšt. se uvrščajo tudi venci premera ca. 20 cm, ki so
v glavnem narejeni iz suhih delov rastlin (lahko tudi zlato
pobarvani) z manjšimi deli umetnega cvetja in vse skupaj povezano
z žico.


                           7. POGLAVJE

           UŽITNE VRTNINE, NEKATERI KORENI IN GOMOLJI

0701

Krompir, svež ali ohlajen

0701 90 510 in 0701 90 590

Nov

Nov krompir se odlikuje po bledi barvi (običajno beli ali
rožnati) in tenki lupini, ki se krompirja ne drži trdno in jo je
zato mogoče zlahka odstraniti s strganjem. Poleg tega ne kaže
znakov kaljenja.


0703

Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveži ali
ohlajeni

od 0703 10 110 do 0703 10 900

Čebula in šalotka

Te tar. podštevilke zajemajo vse vrste čebule (Allium cepa) in
šalotke (Allium ascolonicum).

0703 10 110

Čebulček

V to tar. podštevilko spadajo enoletni čebuljni gomolji, zrasli
iz semen. Ti gomolji so namenjeni za razsajevanje v presledkih,
njihov premer pa je običajno 1 do 2 centimetra.

0703 20 000

Česen

Ta tar. podštevilka zajema vse vrste česna (Allium sativum),
primernega za človeško prehrano.

0703 90 000

Por in druge čebulice

V to tar. podštevilko spada navadni užitni por (Allium porrum),
valizijska čebula ali koščičasti por (Allium fistulosum) in
drobnjak (Allium achoenoprasum).


0704

Zelje, cvetača, koleraba, ohrovt in druge užitne kapusnice, sveže
ali ohlajene

od 0704 10 050
do 0704 10 800

Cvetača in brokoli

Glej Komentar HS k tar. številki 0704 (prvi odstavek pod (1)).

0704 90 10

Belo in rdeče zelje

Ta tar. podštevilka zajema belo zelje (Brassica oleracea L. var.
Capitata, L. f. alba D.C.), vključno tudi koničasto zelje
(Brassica oleracea L. var. capitata L. f. var. alba D.C. subvar,
conica in subvar. piramidalis) ter rdeče zelje (Brassica oleracea
L. var. capitata L. f. rubra (L.) Thelle).

0704 90 900

Drugo

V to tar. podštevilko spada savojsko zelje (Brassica oleracea, L.
var. bullata D.C. in var. sabauda L.), kitajsko zelje (npr.
Brassica sinensis in Brassica pekinensis), koleraba (Brassica
oleracea var. gongylodes) in mladi ohrovt (Brassica oleracea L.
convar. botrytis (L.) Alef var. italica Plenck).

Vendar pa se v to tar. podštevilko ne uvrščajo:

a)  užitno korenje iz rodu Brassica (repa se uvršča v tar.
številko 0706, švedska repa (Brassica napus var. nepobrassica) pa
v tar. številko 1214);

b)  krmilni kelj, kot so bele buče (Brassica oleracea var.
medullosa) in kravje zelje (Brassica oleracea var. viridis), ki
se uvrščata v tar. številko 1214.


0706

Korenček, koleraba, repa, rdeča pesa, zelena, redkev in podobne
užitne korenčnice, sveže ali ohlajene

0706 10 000

Korenček, koleraba in repa

Ta tar. podštevilka zajema samo vrste repe in korenja (rdečega
ali rožnatega), ki so primerne za človeško prehrano. Korenje za
krmo, večinoma belo ali rumeno, repa za krmo (Brassica
campestritis var. rapa) in švedska repa (Brassica napus var.
nepobrassica) se uvrščajo v tar. podštevilko 1214 90 100.

0706 90 90

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  peso (Beta vulgaris var. conditiva);

2.  rdečo peso in skorzonero (Scorzonera hispanica);

3.  redkvice vseh vrst (belih, črnih, rožnatih itd.) (Raphanus
sativus var. sativus in, predvsem, vrste niger);

4.  petršilj (Petroselinum crispum var. tuberosum) in krebuljice
(Chaerophyllum bulbosum);

5.  pastinak (Pastinaca sativa);

6.  japonske artičoke (Stachys affinis ali Stachys sieboldii) -
to so razpotegnjene korenike, ki lahko večinoma dosežejo dolžino
mezinca. So rumenkasto bele ali bele barve in imajo številka
zoženja.

Vendar pa se užitne korenčnice in gomolji, ki vsebujejo veliko
škroba ali inulina (kot npr. jeruzalemske artičoke, sladki
krompir, taro ali jam) uvrščajo v tar. številko 0714.


0707

Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene

0707 00 900

Kumarice

Kumarice, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko, so vrsta majhnih
kumar (85 ali več na kilogram).


0708

Stročnice v strokih ali zrnu, sveže ali ohlajene

od 0708 10 200 do 0708 10 950

Grah (Pisum sativum)

Te tar. podštevilke zajemajo vse vrste graha iz rodu Pisum
sativum, vključno grah za krmo (Pisum sativum var. arvense). V te
tar. številke ne spada kravji grah (vključno črno-bela vrsta) -
ta se uvršča v tar. podštevilko 0708 20 200 ali 0708 20 950,
čičerka iz rodu Cicer pa se uvršča v tar. podštevilko 0708 90
000.

0708 90 000

Druge stročnice

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša opomba
HS k tar. številki 0708 (pod (3), (4), (5) in (6)).


0709

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene

0709 20 000

Beluši

Ta tar. podštevilka zajema samo mlade beluše ali "Štručke"
(Asparagus officinalis).

0709 40 000

Zelena, razen gomoljne zelene

V to tar. podštevilko spada zelena vrst "apium graveolens L.,
var. dulce (Mill.) Pers." (rebrasta, paličasta ali zimska zelena)
in "Apium graveolens var. secalinum Alef." (listna zelena).

0709 51 300

Lisičke

Ta tar. podštevilka zajema samo lisičke vrst Cantharellus
cibarius Fries in Cantharellus fresii Quelet. Večinoma so barve
jajčnega rumenjaka. Podobne užitne vrste, kot npr. nepravi
jajčevec (Clitocybe aurantiaca) in rogati jajčevec (Craterellus
cornocopioides), ki se včasih uporablja kot nadomestek za
gonoljike, se uvrščajo v tar. podštevilko 0709 51 900.

0709 51 500

Prašnikarice

Ta tar. podštevilka zajema samo gobane iz rodu boletus, predvsem
pa navadni goban ali jurček (Boletus edulis).

od 0709 60 100 do 0709 60 990

Paprike iz rodu Capsicum ali Pimenta

Glej Komentar HS k tar. številki 0709 pod (6).

0709 90 100

Solatna zelenjava, razen zelene solate (Lactuca sativa) in radiča
(Cichorium spp.)

Ta tar. podštevilka zajema vse vrste solatnih rastlin, razen
vrtne solate (Lactuca sativa), cikorije in endivije (Cichorium
spp.). Sem spadata:

1.  ovčja solata;

2.  regrat (Taraxacum officinale).

0709 90 200

Artičoke

V to tar. podštevilko spadajo artičoke (imenovane tudi "bela
pesa"), špinačna pesa, srebrna pesa ali listnata pesa (Beta
vulgaris s. var. cicla) in Cynara cardunculus.

0709 90 310 in 0709 90 390

Olive

Olive, iz katerih je bilo ekstrahirano olje, vendar je v njih
ostalo več kot 8% maščobe, ostanejo uvrščene v teh tar.
podštevilkah.

0709 90 400

Kapre

Kapre so neodprti popki cvetov trnovega koprenastega grmiča
(Capparis spinosa).

0709 90 900

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo:

1.  rožnati slez ali damski prsti (Hibiscus esculentis);

2.  buče (npr. Cucurbita maxima in Cucurbita pepo);

3.  rabarbara;

4.  zajčja detelja (kislica) (Rumex acetosa);

5.  zajčja kislica (Oxalis crenata);

6.  Skirret (Sium sisarum)

7.  razne vrste kreše: vrtna kreša (Lepidium sativum), vodna
kreša (Nasturtium officinale), zimska kreša (Barbarea verna)
itd.;

8.  navadni portulak (Portulaca oleracea);

9.  peteršilj in drobnjak, razen gomoljastega peteršilja in
gomoljastega drobnjaka, ki spadata v tar. podštevilko 0706 90 90;

10.  pehtran (Artemisia dracunculus) in šatraj (Satureja
hortensis ali poletni šatraj in Satureja montana ali zimski
šatraj);

11.  gojeni ali sladki majaron (Majorana hortensis ali Origanum
majorana);

12.  kitajski vodni kostanj (gomolji vodnih rastlin Eleocharis
dulcis in Eleocharis tuberosa).

Upoštevati je treba:

a)  da se korenje in gomolji z visoko vsebnostjo škroba ali
inulina uvrščajo v tar. številko 0714;

b)  da so nekatere vrste rastlin iz te tar. podštevilke
izključene, čeprav se uporabljajo za človeško prehrano - to se
nanaša predvsem na naslednje vrste:

1.  timijan (materina dušica) (tar. podštevilke od 0910 40 110 do
0910 40 900);

2.  divji majaron ali origano (Origanum vulgare), kadulja
(žajbelj) (Salvia officinalis), bazilika (Ocimum basilicum), vsi
razločki mete, sporiš (verbena, železnjak) (verbena spp.), rutica
(Ruta graveolens), izop (ožep) (Hyssopus officinalis) in borag
(Borago officinalis) - te vrste rastlin se uvrščajo v tar.
številko 1211.


0711

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v
slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno
konzerviranje), vendar takšne neprimerne za takojšnjo prehrano

0711 20 100 in 0711 20 900

Olive

Te tar. podštevilke zajemajo olive (običajno v slanici), ki še
niso bile izpostavljene postopku odstranjevanja njihovega
grenkega okusa. Užitne olive, četudi s pomočjo zgolj preprostega
podaljšanja namakanja v slanici, so iz teh tar. podštevilk
izključene in se uvrščajo v tar. podštevilko 2005 70 000.

0711 30 000

Kapre

Kapre iz te tar. podštevilke so običajno konzervirane v sodčkih
tako, da so vložene v slanico.

0711 40 000

Kumare in kumarice

V to tar. podštevilko se uvrščajo kumare in kumarice, ki so zgolj
položene v velike posode s slanico. Slanica povzroči spontano
fermentacijo, kar zagotavlja obstojnost za čas prevoza in
skladiščenja.

Te proizvode pred končno uporabo obdelajo na naslednji način, ki
jim daje značilnosti proizvodov iz 20. poglavja:

-  z delno odstranitvijo soli, čemur sledi začinjanje (običajno z
dodatkom aromatizirane prekrivajoče tekočine na osnovi kisa);

-  s pasterizacijo, katere namen je podpreti stabilizacijo soli
in kisa. Potek, ko proizvode premestijo v manjše posode
(konzerve, steklenice, steklene kozarce itd.).

Vendar pa se kumare in kumarice (konzervirane v slanici ali ne)
po končani mlečni fermentaciji uvrščajo v tar. št. 2005. Te
proizvode je mogoče prepoznati po tem, da daje prečni prerez
njihove pulpe steklen videz, včasih celo prozoren.

0711 90 400

Iz rodu Agaricus

Gobe iz te tar. podštevilke so lahkokonzervirane v močni slanici,
kateri je dodan kis ali ocetna kislina..


0712

Sušene vrtnine, cele, razrezane v kose ali mlete, vendar ne
nadalje pripravljene

Ta tar. številka ne zajema proizvodov v suhi obliki, ki se ne
uporabljajo kot zelenjava, ampak predvsem za izdelavo vonjav ali
proizvodov za medicinske namene, za izdelavo sredstev za
zatiranje mrčesa in škodljivcev ter za podobne namene (tar. št.
1211).

0712 90 300

Paradižnik

Glede uvrščanja paradižnika v prahu glej opombe k tar.
podštevilkam od 2002 90 110 do 2002 90 990.

0712 90 900

Drugo

Iz te tar. podštevilke je izključeno posušeno listje ali posušene
korenine regrata (Taraxacum officinale), posušena zajčja detelja
(kislica) (Rumex acetosa) in posušena kapucinka ali indijska
kreša (Tropaeolum majus), ki se uporabljajo za medicinske namene
(tar. podšt. 1211 90 950).


0713

Sušene stročnice v zrnu, oluščene ali neoluščene ali zdrobljene

Blago, ki se uvršča v to tar. številko, je namenjeno za setev. To
so vrtnarski proizvodi, ki jih je večinoma mogoče prepoznati po
pakiranjih, v katerih se nahajajo (npr. v vrečkah z navodili za
uporabo), pa tudi po visoki ceni.

od 0713 10 100
do 0713 10 900

Grah (Pisum sativum)

Opombe k tar. podštevilkam od 0708 10 200 in 0708 10 950 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0713 20 00

Čičerika (garbanzos)

Čičerika iz te tar. podštevilke je iz rodu Cicer (večinoma Cicer
arietinum) in je namenjena bodisi za setev, za človeško prehrano
bodisi za krmo živali.

0713 31 00

Fižol vrst Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek

Glej opombe HS k tar. podštevilki 0713 31.

0713 32 00

Fižol drobni rdeči (Adzuki, Phaesolus ali Vigna angularis)

Z drobnim rdečim fižolom se vselej trguje v posušenem stanju.
Preden rastlina adzuki odraste, so zrna zelena in vsebujejo visok
delež vode. Ko rastlina odraste, postanejo zrna rdeča in se
posušijo.

0713 40 00

Leča

Te tar. podštevilke zajemajo samo leče izrodu Ervum ali Lens - na
primer številne vrste navadne leče (Ervum lens ali Lens
esculenta) in grašico (grahor) (Ervum ervilia).

0713 90 100 in 0713 90 900

Drugo

V te tar. podštevilke spadajo semena (zrnja) kot so "horegram"
(Dolichos sineasis spp. sesquipedalis), "lablab" (Dolichos
lablab), "pidegon" grah (Cajanus cajan), "jack" fižol (Canavalia
ensiformis), žametni fižol (Mucuma utilis) in seme guara.

Iz teh tar. podštevilk so izključena semena volčjega zoba in
grašica vseh vrst, razen vrste Vicia faba (tar. podštevilka 1209
29 100 ali 1209 29 500).


0714

Manioka, trstikasta maranta (sago), salep, topinambur, sladki
krompir in podobne korenovke in gomoljnice z visokim deležem
škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni,
celi ali razrezani ali v peletih; strženi sagovega drevesa

0714 10 100 in
0714 10 990

Manioka (Cassava)

Te tar. podštevilke zajemajo:

1.  gomoljaste korene manioke. Obstajata dve vrsti manioke:
Manihot utilissima in Manihot aipi. Koreni so razporejeni podobno
kot žbice na kolesu, njihova teža ob žetvi pa lahko variira med
500 grami in 3 kilogrami ali več;

2.  peleti iz aglomeriranih delčkov maniokinih korenov, ali pa
aglomerirani z moko ali zdrobom teh korenov (glej tudi opombe HS
k tar. številki 0714, drugi odstavek.

0714 20 100 in 0714 20 900

Sladki krompir

Sladki krompir je gomolj z belim, rdečim ali rumenim mesom, kar
je odvisno od vrste in porekla te rastline - vzpenjalke (Ipomea
batatas).

0714 90 110 in 0714 90 900

Trstikasta maranta (sago), salep in podobne korenovke in
gomoljnice z visokim deležem škroba

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  koreni marante (Saga), ki pripadajo različnim vrstam vrtnine,
kar je odvisno od njihovega porekla: maranta (Maranta
arundinacea), indijska maranta (Maranta indica), tacca (Tacca
pinnatifida) in kvinslendška maranta (Canna edulis);

2.  korene salepa ali salep različnih vrst vrtnin iz rodu Orchis;

3.  mrtvi koreni dalij in drugi mrtvi gomoljasi koreni rož;

4.  rizomi tarosa (Colocasia esculenta ali Colocasia antiquorum);

5.  jami večih različnih vrst (Dioscorea batatas, D. trifida, D.
alata, D. bulbifera itd.).

0714 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema različne vrste jeruzalemske artičoke
(npr. Helianthus tuberosus, Heliantus strumosus in Helianthus
decapetalus) ter škrobaste stržene "sagovega drevesa", katere
dobijo iz debla veliko vrst palm (Metroxylon, Rumphii, Raphia
ruffia, Arenga itd.).


                           8. POGLAVJE

        UŽITNO SADJE IN LUPINASTO SADJE (OREŠČKI); OLUPKI
                   AGRUMOV ALI DINJ IN LUBENIC

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V to poglavje se uvršča sadje za destilacijo v obliki grobih
pulp, čeprav se je naravni proces fermentizacije že pričel.

0801

Kokosovi orehi, brazilski orehi in akažu (indijski) orehi, sveži
ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

0801 21 000 in 0801 22 000

Brazilski oreh

To so orehi s trdo lupino, ki po obliki in velikosti spominjajo
na mandarine. Lupina oklepa obširno jedro trikotnega prečnega
prereza v rjavkasti vlaknasti ovojnici.


0802

Drugo lupinasto sadje, sveže ali suho, oluščeno ali neoluščeno

0802 21 000 in
 0802 22 000

Lešniki (Corylus spp.)

Ti dve tar. podštevilki zajemata lešnike ali velike lešnike
(sadeži rastline Corylus avellana), turške lešnike (sadeži
rastline Corylus colurna in sadeže rastline Corylus maxima).

0802 40 000

Kostanji (Castanea spp.)

V to tar. podštevilko se uvršča samo užitni sladki kostanj iz
rodu Castanea. Zaradi tega ta tar. podštevilka ne zajema vodnega
kostanja (sadeži rastline Trapa natans), ki se uvršča v tar.
podštevilko 0802 90 850 in konjskega oziroma divjega kostanja
(Aesculus hippocastanum), ki se uvršča v tar. številko 2308.

0802 50 000

Pistacije

Pistacije so sadež pistacijinega drevesa (Pistacia vera),
katerega gojijo predvsem na Siciliji, v Grčiji in na Srednjem
Vzhodu.

Pistacijev oreh je velikosti majhne olive in je sestavljen iz
mehkega, rdečerjavega stroka s hrapavo površino ter iz rahlo
aromatične lupine iz dveh polovic. Lupina je svetle barve in
olesenela, jedro pa je prevlečeno z rdečerjavo kožo, je znotraj
svetlozeleno in ima prijeten, blag okus.

0802 90 500

Pinije

Ta tar, podštevilka zajema jedra pinijinih orehov (sadež drevesa
Pinus pinea), v storžih ali posamezne.

0802 90 850

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

-  vodne kostanje (sadeži rastline Trapa natans);

-  semena borovcev (sadeži drevesa Pinus pinea), v storžih ali
brez njih.Kitajski vodni kostanj ali pi-tsi (gomolji vodne
rastline Eleocharis dulcis in Eleocharis tuberosa) se uvrščajo v
tar. podštevilko 0709 90 900;

-  limbov orešek (sedež drevesa Pinus cembra), v storžih ali
posamezno.


0803 00

Banane, vključno rajske smokve, sveže ali posušene

0803 00 110

Rajske smokve

Rajske smokve (trpotci) lahko dosežejo dolžino 50 cm in so od
banan iz tar. podštevilke 0803 00 190 večji, njihov prerez pa je
bolj oglat. Škrob, ki ga vsebuje trpotec, se od bananinega škroba
razlikuje po tem, da z dozorevanjem ne postaja sladek. Trpotci
nimajo izrazitega vonja in surovi niso primerni za uživanje.
Običajno jih pobirajo zelene in postrežejo kuhane.


0804

Datelji, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangusta, sveži
ali suhi

od 0804 40 200
do 0804 40 950

Avokado

Hruška avokado ali avokado je sadež drevesa avokada (Persea
gratissima Mill.). Avokado je koščičast, pogosto precej velik,
okroglast, ima obliko hruške ali čutare z dolgim vratom (odvisno
od vrste), vsebuje včasih precej veliko koščico. Lupina je
temnozelene barve, različno intenzivno živorožnato ali rumeno
šatirana. Meso zrelega avokada je pod lupino zelenkasto bele
barve in trdo, ob koščici pa bolj blede barve.

0804 50 000

Guave, mango in mangusta

Guava je sadež drevesa guava (Psidium guajava L.). Guave so
jagode, barva njihovega mesa variira (belkasta, rožnata, motno
rumena, rdečkasta ali zelena barva), v njih je več drobnih
koščic.

Mango je sadež drevesa mango (Magnifera indica). Mangi so
koščičasti plodovi s ploščato koščico z vlakni. Obstaja več vrst
manga - razlikujejo se po teži (od 150 gramov do 1 kilograma) ter
po sladkosti in okusu (nekateri imajo rahel priokus po
terpentinu).

Manguste so sadeži drevesa manguste (garcinia mangostana). V
zrelem stanju so jagodičasti sadeži rjavkasto rožnate barve.
Imajo debel semenski mešiček z več semeni, ki je obdan s porozno,
belo in sladko opno izjemno značilnega okusa.


0805

Agrumi, sveži ali suhi

od 0805 10 100 do 0805 10 500

Sladke pomaranče, sveže

Te tar. podštevilke zajemajo samo pomaranče vrste Citrus
sinensis.

0805 10 100

Rdeče in polrdeče

Rdeče so pomaranče, katerih lupina (pogosto le polovica njene
površine), meso in sok so pigmentirani vsled prisotnosti
karotina. Pri polrdeče je pigmentacija večinoma manj izrazita in
se omejuje na meso in sok.

Med te pomaranče spadajo "krvavi ovali", "sanguinas redondas",
"sanguinke s popkastim vrhom", "sanguinelli", "washingtonske
sanguinke" ali "velike sanguinke" in "portugalke".

od 0805 10 820
do 0805 10 860

Drugo

Ti dve tar. podštevilki zajemata grenivke (seviljske pomaranče) -
plodove vrste Citrus aurantium. Uporabljajo se pretežno za
konzerviranje.

0805 20 300

Monrealke in satsuma mandarine

Satsume (Citrus reticulata Blanco var. unshiu (Swing)) so zgodnja
različica mandarin. Sadež je velik, rumenooranžne barve, sočnat,
brez kislin in pik.

0805 20 500

Mandarine in wilking mandarine

Mandarine (Citrus nobilis Lour. ali Citrus reticulata Blanco) je
od navadnih pomaranč moč razlikovati po manjši, bolj sploščeni
obliki, po lažjem lupljenju, po bolj jasni razdelitvi njihovih
segmentov in po slajšem in bolj dišečem okusu.

Wilkinžanke so križanec različice willowe listnate mandarine in
tempeljske mandarine (kraljeve mandarine). Slednja je križanec
med mandarino in grenivko). Spominjajo na mandarine, le da so
večje in na enem koncu zašiljene.

Ta tar. podštevilka ne zajema satsumov (tar. podštevilka 0805 20
300) in tangerskih mandarin (tar. podštevilka 0805 20 700).

0805 20 700

Tangerinke

Ta tar. podštevilka zajema tangerinske mandarine (Citrus
reticulata Blanco var. tangerina).

0805 20 900

Druge

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  tangeloske - križanci med tangerskimi mandarinami in
grenivkami;

2.  ortanike - križanci med pomarančo in tangersko mandarino;

3.  malakinke - križanci med pomarančo in mandarino;

4.  tangroske.

0805 30 900

Limete (Citrus aurantifolia)

Ta tar. podštevilka zajema vse različice vrste Citrus
aurantifolia.

Limete so majhni, skoraj okrogli ali ovalni plodovi s tenko,
prižemajočo se zeleno ali zelenkasto rumeno lupino. Sočna pulpa
je zelena in zelo kisla.

od 0805 40 200
do 0805 40 950

Grenivke

V to tar. podštevilko spadajo sadeži vrst Citrus grandis in
Citrus paradisi. Ti sadeži imajo svetlorumeno lupino in so
večinoma večje od pomaranč. Imajo sferično obliko, ki je lahko
nekoliko sploščena. Meso je rumeno ali rožnato in grenko kislega
okusa.

0805 90 000

Drugo

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  Citrone (Citrus medica) - so kot velike citronovke (limone) z
debelo lupino in grčavim površjem. Njihovo meso zelo prijetno
diši, pulpa je kiselkasta, kandirano skorjo pa veliko uporabljajo
za pecivo in v slaščičarstvu;

2.  kumkuata (Fortunella japonica F. hindisii in F. margarita) je
sadež velikosti olive. Je okrogel ali podolgovat brez sploščitev
na koncu. Ima gladko kožo, nezajetno pulpo in rahlo kisel okus in
sladko lupino. Je se surova ali v pireju;

3.  chinote (Citrus aurantium var. myrtifolia);

4.  bergami (Citrus aurantium var. bergamia) - so vrsta
pomaranče, njih oblika je hruškasta, lupina pa rumena. Imajo
nekoliko kisel okus in se uporabljajo v glavnem za izdelovanje
eteričnega olja.


0806

Grozdje, sveže ali suho

0806 10 100

Namizno grozdje

Namizno grozdje se od vinskega razlikuje tako po zunanjosti kot
po načinu pakiranja. Medtem ko se namizno grozdje najpogosteje
pojavlja v zabojih, kartonkah, pladnjih, v gajbah ali v majhnih
koših, se pojavlja vinsko grozdje bodisi v velikih koših, v
odprtih zabojih ali v kadeh, v katerih je grozdje pogosto tesno
naloženo, da se zdrobi ali napol stisne.

0806 20 110

Rozine

Proizvodi iz te tar. podštevilke so posušene grozdne jagode vrste
Vitis corinthica iz vina. So majhne, okrogle, brez pecljev in
takorekoč brez semenk. So temnorožnate barve, ki se nagiba k
črni, in zelo sladke.

0806 20 910

Rozine

Glej komentar k tar. podštevilki 0806 20 110.


0807

Dinje, lubenice in papaja, sveže

0807 11 100

Lubenice

Lubenice so sadež vrste Citrullus vulgaris Schrad. Zrasejo lahko
do teže 20 kilogramov. Meso ni posebno sladko, je zelo vodeno in
običajno svetlo rdeče s črnimi semeni.

0807 19 000

Druge

Ta tar. podštevilka zajema sadeže vrst Cucumis melo, med katerimi
obstaja več vrst, predvsem muškatna dinja (var. reticulatus
Naud.) z mrežasto razdeljeno kožo; sladkorna dinja (var.
saccharus Naud.), katere koža je prav tako mrežasto razdeljena;
melona (var. cantalupensis Naud.) z izstopajočimi gubami na koži;
zimska melona (var. inordorus Naud.) in gladkokožna melona.
Sadeži so običajno debeli, sferični ali ovalni, bodisi z grobo
ali gladko lupino oz. kožo. meso je trdo in sočno, rumenkasto
oranžno ali belo ter sladkobnega okusa. Osredje sadežev ima več
filamentov in je votlo, vsebuje veliko število ploščatih, ovalnih
semen, ki so bleščeči in rumenkasto bele barve.

0807 20 000

Papaje

Papaje (Carica papaya) so podolgovati ali okrogli sadeži, gladki
ali nekoliko hrapavi, zreli so zelenkasto rumeni ali oranžni. Po
teži lahko zelo variirajo - od nekaj sto gramov do več
kilogramov. Meso je podobne konsistence kot meso dinj, njegova
barva se nagiba k oranžni. Meso vsebuje različne stopnje
sladkorja, njegova dišava pa različno intenzivna. V sredini je
votlina z velikim številom okroglih, črnih semen, vloženih v
pulpo.


0808

Jabolka, hruške in kutine, sveže

0808 10 100

Jabolka za predelavo, nepakirane, od 16. septembra do 15.
decembra

Ta tar. podštevilka zajema jabolka, ki se lahko uporabljajo le za
proizvodnjo fermentiranih ali nefermentiranih pijač (zaradi
njihovega izgleda in značilnosti - nesortna jabolka, večinoma
manjša od desertnih jabolk, njihov okus je kisel in nevšečen, so
manjvredna). Ta jabolka morajo biti med transportom v masi in
brez separatorjev (v železniških vagonih, velikih kontejnerjih,
tovornjakih ali na vleku).

0808 20 100

Hruške za predelavo, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra

Opombe k tar. podštevilki 0808 10 100 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.


0809

Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno nektarine), slive
in trnulje, sveže

0809 20 05 in 0809 20 95

Češnje in višnje

Te tar. podštevilke zajemajo vse vrste češenj, vključno višnje,
predvsem pa navadne češnje (sadeži Prunus cerasus), črne višnje
(sadeži Prunus cerasus var. austera), "srčne" češnje (sadeži
Prunus avium var. juliana) in trdomesnate češnje (sadeži Prunus
avium var. duracina) ter sadeže Prunus avium ali Cerasus avium.

0809 30 10 in 0809 30 90

Breskve, vključno z nektarinami

Za razliko od breskev imajo nektarine gladko kožo.

0809 40 900

Trnulje

Trnulje so sadeži drevesa divje slive (Prunus spinosa).


0810

Drugo sadje, sveže

0810 20 100

Maline

Ta tar. podštevilka zajema sadeže rastlin Rubus idaeus, Rubus
illecebrosus, Rubus occidentalis in Rubus strigosus. Nekatere
vrste imajo rdeče, druge pa belo meso.

0810 30 100

Črni ribez

Ta tar. podštevilka zajema okroglaste sadeže rastline Ribes
nigrum L.

0810 30 300

Rdeči ribez

Ta tar. podštevilka zajema okroglaste sadeže rastline Ribes
rubrum L.

0810 40 100

Brusnice (sadeži rastlin vrste Vaccinum vitis idaea)

V to tar. podštevilko se uvrščajo samo sadeži rastlin vrste
Vaccinum vitis - iddaea; so rdeči ali rožnati.

0810 40 300

Borovnice (sadeži vrste Vaccinum myrtillus)

V to tar. podštevilko se uvrščajo samo sadeži rastlin vrste
Vaccinum vitis - iddaea; so rdeči ali rožnati.

od 0810 50 100
do 0805 50 300

Kivi (Actinidis chinensis Planch.)

To sadje velikosti jajca je mesnato, grenkosladkega okusa,
njihova dlakava koža pa je rjavkasto zelene barve.

0810 90 300

Tamarinde, akažu oreh, liči, kruhovec, sapodila

Tamarinde (sadež Tamarindus indica in Tamarindus officinalis) se
v mednarodni trgovini običajno pojavljajo v obliki pulpe brez
dodanega sladkorja ali drugih sladil in drugače neobdelane.
Takšne se uvrščajo v tar. podštevilko 0813 40 600.

Akažu oreh je sadež rastline Artocarpus heterophylla in
Artocarpus integrifolia. Liči je sadež rastline Litichi chinesis,
jagode sapodila pa rastline Achras sapota.

0810 90 400

Pasijonsko sadje, karambola in pitaja

Ta tar. podštevilka zajema pasijonsko sadje ali granatine (t.j.
"marakujo"), kot je npr. sadje naslednjih vrst: rožnata granatina
(Passiflora edulis), velika granatina (Passiflora quadrangularis)
in sladka granatina (Passiflora ligularis).

0810 90 850

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  sadeže rastline arbutus (Arbutus unedo);

2.  češminove jagode (sadeži rastline Berberia vulgaria);

3.  bezgove jagode (jagode rastline Sambucus nigra);

4.  sadeži krhlike (Hippophae rhamoides);

5.  oskoruše (ali oskoruševa jabolka) (sadeži rastline Sorbus
domestica in Sorbus aria);

6.  sadeži anone (Annona cherimolia (cherimoya), Annona muricata
(sour sop), Annona reticulata (volovsko srce) in Annona
squamosa);

7.  razne vrste sadežev rastline Physalis ali alkekeng (sadeži
Physalis alkekengi (kitajska svetilka) ali Physalis pubecensis);

8.  sadeži madagaskarske slive ali guvernerjeve slive (Flacourtia
cataphracta in Idesia);

9.  nešplje (sadeži Mespius germanica) in japonske nešplje
(sadeži Eriobotrya japonica);

10.  sapodilje in sapote (sadeži Achras sapota in Lucuma
mammosa);

11.  užitni deli aktinidij, razen kivija (Actinidia chinensis
Planch.), ki spada v tar. podštevilke od 0810 50 100 do 0810 50
300;

12.  sadeži raznih vrst Sapindeceai (sadeži Litchi sinensis),
sadeži Nephelium Lappaceum in pulasanti (sadeži Nephelium
mutabile), razen ličija (sadežev kitajskega ličija), ki se uvršča
v tar. podštevilko 0810 90 300.


0811

Sadje in lupinasto sadje (oreščki), nekuhani ali kuhani v vodi
ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga
sladila ali ne vsebujejo dodanega sladkorja oz. sladil

Izraz "Zamrznjeni" je opredeljen v splošnih opombah HS k temu
poglavju (drugi odstavek).

Glede podštevilk, pri katerih gre za dodani sladkor, glej dodatno
opombo 1 k temu poglavju.

0811 20 310

Maline

Glej opombe k tar. podštevilki 0810 20 100.

0811 20 390

Črni ribez

Glej opombe k tar. podštevilki 0810 30 100.

0811 20 510

Rdeči ribez

Glej opombe k tar. podštevilki 0810 30 300.


                           9. POGLAVJE

              KAVA, PRAVI ČAJ, MATE ČAJ IN ZAČIMBE

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Uvrščanje mešanic začimb oziroma začimb, ki so jim bile dodane
kakšne snovi, je opredeljeno v opombi št. 1 k temu poglavju.

V skladu s to opombo so mešanice začimb s snovjo, ki nima
bistvenega značaja začimbe, iz 9. poglavja izključene. Če
predstavljajo mešano dišavo ali začimbo, se uvrščajo v tar.
številko 2103. Če so mešanice, ki se neposredno uporabljajo za
aromatiziranje pijač ali pri pripravi ekstraktov, namenjenih za
proizvodnjo pijač, sestavljene iz začimb ali rastlin, delov
rastlin, semen, sadja ali orehov (celih, narezanih, zmletih ali v
prahu), je treba upoštevati splošne opombe HS k 9. poglavju
(šesti in sedmi odstavek).

Ostanki in odpadki začimb, ki neizogibno nastajajo med žetvijo in
med postopki, ki pospravljanju sledijo (t.j. med sortiranjem in
sušenjem), ali pa med postopki skladiščenja ali transportom, se
uvrščajo kot "nezdrobljeni in nezmleti" - razen v primeru, ko je
proizvod prepoznaven (npr. zaradi homogene sestave) kot proizvod,
ki je bil izpostavljen postopku drobljenja.


0901

Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice
kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave

0901 11 000 in
0901 12 000

Kava, nepražena

Ti dve tar. podštevilki zajemata nepraženo kavo v vseh oblikah -
če ji je kofein odvzet, ali če ji kofein ni odvzet (vključno kavo
v zrnju ali v delcih, ločenih s sortiranjem ali presejevanjem).
Sem spada nepražena kava tudi v primeru, da ni namenjena za
človeško prehrano (npr. za ekstrakcijo kofeina).

0901 11 000

S kofeinom

Ta tar. podštevilka zajema nepraženo kavo, ki ni bila
izpostavljena postopku ekstrakcije kofeina.

0901 12 000

Brez kofeina

V to tar. podštevilko se uvršča nepražena kava, ki je bila
izpostavljena postopku ekstrakcije kofeina. Tako obdelana kava
običajno nima več kot 0,2 mas.% kofeina, preračunano na suho
snov.

0901 21 000 in
0901 22 000

Kava, pražena

V ti dve tar. podštevilki spada kava, navedena v opombah k tar.
podštevilkama 0901 11 000 in 0901 12 000, ki je bila pražena,
glazirana, zmleta ali stisnjena (prešana).

0901 21 000

S kofeinom

Opombe k tar. podštevilki 0901 11 000 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0901 22 000

Brez kofeina

Opombe k tar. podštevilki 0901 12 000 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

0901 90 100

Lupinice in kožice kave

Lupinice so tenki stroki znotraj sadeža (zrna), ki zapirajo zrno,
ki je običajno sestavljeno iz dveh polovic.

Kožice so notranje ali "pergamentne" kožice, ki obkrožajo vsako
zrno in katere med praženjem odstranijo.

0901 90 900

Kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 0901 pod (5). Te mešanice so lahko
zmlete, ali celo stisnjene.


0904

Poper rodu Piper; suha, zdrobljena ali zmleta paprika rodov
Capsicum ali Pimenta

0904 11 100 in 0904 11 900

Nezdrobljen in nezmlet

Ti dve tar. številki zajemata proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 0904 pod (1). Poudariti je treba, da
ostanejo v teh podštevilkah uvrščena zlomljena poprova zrna ali
delci popra, če je jasno, da to ni posledica načrtnega mletja ali
lomljenja. To velja tudi za prah začimb ali smeti, ki vsebujejo
nečisti poper.

Ta tar. podštevilka zajema zelena poprova zrna, konzervirana v
razredčenem kisu ali slanici, četudi so dodane majhne količine
citronove kisline.

od 0904 20 100
do 0904 20 900

Paprika rodu Capsicum in Pimenta, suha, zdrobljena ali zmleta

Te tar. podštevilke zajemajo proizvode, ki jih obravnava Komentar
HS k tar. številki 0904 pod (2), če so suhi, zdrobljeni ali
zmleti.

0904 20 100

Sladka paprika, nezdrobljene in nezmlete

Paprike iz te tar. podštevilke (Capsicum annum var. grossum) so
razmeroma velike in nepekočega okusa. Nabirajo se še zelene ali
rdeče. V to tar. podštevilko spadajo le posušene paprike - cele
ali v kosih, vendar nezdrobljene in nezmlete.


0906

Cimet in skorja cimetovega drevesa

0906 10 000

Nezrobljen in nezmlet

V to tar. podštevilko se uvrščajo npr.:

1.  palice, sestavljene iz ozkih trakov lubja, uvitih enega v
drugega, ki dosežejo dolžino tudi do 110 centimetrov;

2.  kosi, dobljeni z rezanjem cimetovih palic na določene dolžine
(t.j. od 5 do 10 centimetrov);

3.  cimetova skorja v kosih različnih dolžin in širin, kot npr.
"luske" (delci in odpadki, ki nastanejo pri rezanju cimetovih
palic na standardne dolžine) in "perje" ali "drobci" (majhni
koščki cimetove skorje, dobljeni pri odrezovanju skorje, ki se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo cimetove esence).

0907 00 000

Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

V to tar. številko se uvrščajo tudi zdrobljeni ali zmleti
klinčki.


0908

Muškatni orešček, macis in kardamom

0908 10 100

Muškatni orešček

Muškatni orešček je plod drevesa muškatnega oreha (Myrstica
fragans), v lupini ali brez nje.

Te tar. podštevilke zajemajo cele muškatne oreščke, ki so pogosto
obdelani z apnico zaradi zaščite pred insekti ter muškatni
orešček drugorazredne kvalitete, kot npr. muškatni orešček, ki je
bil med pobiranjem zmečkan ali zlomljen. Tak muškatni orešček
nosi oznake "waste" (odpadek), "BWP" (broken, wormy, punky) ali
"defective".

0908 10 900

Drugo

Glej komentar k tar. podštevilki 0908 10 100.

Ta tar. podštevilka zajema tudi zdrobljen in zmlet muškatni
orešček.

0908 20 100 in 0908 20 900

Macis

Glej Komentar HS k tar. številki 0908, odstavek (b).

0908 20 100

Nezdrobljen in nezmlet

Ta tar. podštevilka zajema tudi muškatni cvet, ki je v trgovini
znan pod nazivom "celi muškatni cvet" ter lomljeni muškatni cvet,
dobljen med lupljenjem muškatnega oreščka ali med sortiranjem
celega muškatnega cveta po sušenju.

0908 30 000

Kardamom

Glej Komentar HS k tar. številki 0908, odstavek (c) pod (1) do
(4).


0909

Seme janeža, badijana (zvezdasti janež), komoračka, korijandra,
orientalske kumine in brina

0909 20 000

Seme koriandra

Korijandrovo seme je sferične oblike in svetlorumenkasto - rjave
barve. Po okusu je sladkobno in rahlo jedko.

od 0909 30 110 do 0909 30 900

Seme orientalske kumine (Cuminum cyminum)

Seme orientalske kumine je ovalno in hrapavo.

od 0909 40 110 do 0909 40 900

Seme kumine (Carum carvi)

Seme kumine je ovalno, podolgovato in hrapavo.


0910

Ingver, žafran, kurkuma, materina dušica, lovorjev list, curry in
druge začimbe

od 0910 10 110
do 0910 10 900

Ingver

Ta tar. podštevilka zajema korenike ingverja (Amomum zingiber
L.), ki se lahko pojavijo kot sveže, posušene ali zdrobljene. V
to tar. podštevilko se uvršča "črni ingver" (nenastrgan) in "beli
ingver" (nastrgan).

0910 20 100 in 0910 20 900

Žafran

Glej opombe k Hs k tar. številki 0910 pod (b).

0910 30 000

Kurkuma

Glej Komentar HS k tar. številki 0910 pod (c).

V trgovini se pojavlja okroglasta kurkuma iz glavnega gomolja, ki
je okrogel in velik, medtem ko je podolgovata kurkuma iz
stranskih izrastkov glavnega gomolja. Ti izrastki so ovalni ali
valjaste oblike.

od 0910 40 110 do 0910 40 190

Materina dušica

Te tar. podštevilke zajemajo glavne vrste materine dušice (Thymus
vulgaris, Thymus zygis ter Thymus serpyllum ali divji timijan).

0910 40 110

Divja materina dušica

V to tar. podštevilko spada samo materina dušica vrste Thymus
serpyllum.

0910 40 130

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema oskubljeno in posušeno listje in
cvetje materine dušice vrst Thymus vulgaris in Thymus zygis.

0910 40 900

Lovorjev list

V to tar. podštevilko se uvrščajo listi lovorja (Laurus nobilis).

0910 50 000

Curry

Curryjev prah je opisan v opombah HS k tar. številki 0910 pod
(e). Nizka stopnja dodanih drugih snovi (soli, gorčičnega semena,
moke iz stročnic) ne vpliva na uvrščanje teh mešanic.

od 0910 91 100 do 0910 99 990

Druge začimbe

Poleg proizvodov, navedenih v opombah k tar. številki 0910 pod
(f) in (g), se v to tar. podštevilko uvršča kani ali "črni
poper", pridobljen iz plodov rastline Xylopia aethiopica.

Vendar pa so kljub temu, da se običajno uporabljajo kot začimbe,
iz teh tar. podštevilk izključeni:

1.  gorčično seme (tar. številka 1207);

2.  vse vrste korenik galange (tar. številka 1211);

3.  proizvod, imenovan "barvilni rumenik", ki je bolj rdeč od
pravega žafrana in ki sestoji iz cvetov barvilnega rumenika ali
zafre (Carthamus tinctorius ali Carthemus oxyacantha ali
Carthamus palestinus) (tar. številka 1404).

Številne začimbe, ki niso začimbe v pravem pomenu besede, so prav
tako izključene iz tega poglavja in se uvrščajo predvsem v
poglavji št. 7 in št. 12 (glej opombe k tema dvema poglavjema).


                          10. POGLAVJE

                              ŽITA

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Posušena zrna žitaric (npr. koruze), ki so bila beljena, barvana,
impregnirana ali kako drugače obdelana za okrasne namene, se
uvrščajo v tar. podštevilko 0604 99 900.

Žitarice ostanejo uvrščene v tem poglavju tudi v primeru, če so
bile izpostavljene termični obdelavi, ki povzroča
predželatiniranje ali (včasih) pokanje.

1001

Pšenica in soržica

1001 10 00

Trda pšenica

Glej opombo HS št.1 k temu poglavju.

1001 90 910

Semena navadne pšenice in soržice

Semena so izbrana in jih je mogoče prepoznati po pakiranjih, v
katerih se nahajajo (npr. vrečke z etiketami, ki označujejo
njihov namen) in po višji ceni.

Semena so lahko obdelana zaradi zaščite po setvi pred mrčesom in
ptiči.


1003

Ječmen

1003 00 100

Semenski

Glej opombe k tar. podštevilki 1001 90 910.


1006

Riž

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.


1008

Ajda, proso, ptičje seme; druga žita

1008 90 10

Tritikale (križanec pšenice in rži)

Tritikal je hibridna žitarica, dobljena s križanjem pšenice in
rži. Zrna so običajno večja in bolj podolgovata tako od rženih
kot od pšeničnih zrn. Njihova zunanja plast je nagubana.


                          11. POGLAVJE

       PROIZVODI MLINSKE INDUSTRIJE; SLAD; ŠKROB; INULIN;
                         PŠENIČNO LEPILO

1101 00 000

Pšenična moka ali moka iz mešanice žit na podlagi pšenice

Glej opombo HS št. 2 k 11. poglavju.


1102

Žitna moka, razen pšenične moke ali moke iz mešanice žit na
podlagi pšenice

Glej opombo HS št. 2 k 11. poglavju.


1103

Žitni drobljenci, zdrob in peleti

od 1103 11 100 do 1103 19 900

Drobljenec in zdrob, pšenična

1.  glej opombi HS št. 2 in št. 3 k temu poglavju.

2.  glej opombe HS k tar. številki 1103, prvih šest odstavkov.

3.  -  proizvodi, ki ne ustrezajo kriterijem prehajanja skozi
standardno sito, podanim v opombi št. 3 k temu poglavju, se
uvrščajo v tar. številko 1104.

 -  proizvodi, ki kriterijem prehajanja skozi standardno sito,
podanim v opombi št. 3 k temu poglavju, ustrezajo, ki pa so
zaradi luščenja v obliki okroglastih drobcev zrn, se uvrščajo v
eno izmed tar. podštevilk tar. številke 1104, ki zajema oluščena
(perlirana) zrna.

1103 13 100 in
1103 13 900

Drobljenec in zdrob, koruzna

Glede določanja vsebnosti maščob glej komentar k tar.
podštevilkam od 1102 20 100 do 1102 20 900.

od 1103 21 000 do 1103 29 900

Peleti

Glej Komentar HS k tar. številki 1103, zadnji odstavek.


1104

Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: oluščena, valjana, v
kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tar.
št. 10.06; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

Zrnje v kosmičih, ki se uvršča v tar. podštevilke 1104 11 900,
1104 12 900 in 1104 19 910, je zrnje, ki je bilo oluščeno ali
valjano.

od 1104 21 100
do 1104 29 890

Drugače obdelana zrna (npr. oluščena, perlirana, obrezana ali
drobljena)

Glej Komentar HS k tar. številki 1104, drugi odstavek, točke (2)
do (5).

1104 21 500

Polirana

Poleg poliranega zrnja, na katere se nanaša opomba HS k tar.
številki 1104 (drugi odstavek, točka št. 4), spadajo v to tar.
podštevilko delci zrn, ki so po poliranju v obliki okroglih
drobcev.

1104 21 900

Samo drobljena

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, dobljene s fragmentacijo
neoluščenega zrnja žitaric in ki ne ustrezajo kriterijem
prehajanja skozi standardno sito, podanim v opombi št. 3 k temu
poglavju.

1104 22 500

Polirana

Glej komentar k tar. podštevilki 1104 21 500.

1104 22 900

Samo drobljena

Glej komentar k tar. podštevilki 1104 21 900.

1104 23 300

Polirana

Glej komentar k tar. podštevilki 1104 21 500.

1104 23 900

Samo drobljena

Glej komentar k tar. podštevilki 1104 21 900.

Zdrobljena koruza, ki na pogled ni podobna oluščenim in očiščenim
koruznim zrnom, se uvršča v tar. podštevilko 1104 23 900 pod
pogojem, da ne ustreza pogojem, podanim v opombi HS št. 2 A k 11.
poglavju.

od 1104 29 310 do 1104 29 390

Polirana

Glej komentar k tar. podštevilki 1104 21 500.

od 1104 29 510 do 1104 29 590

Samo drobljena

Glej komentar k tar. podštevilki 1104 21 900.

1104 30 100 in 1104 30 900

Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

Glej Komentar HS k tar. številki 1104, drugi odstavek, točka (6).


1106

Moka, prah in zdrob iz posušenih stročnic iz tar. številke 0713,
iz saga ali iz korenin ali gomoljev iz tar. številke 0714; moka,
zdrob ali prah iz proizvodov iz 8. poglavja

Izrazi "moka", "zdrob" in "prah" so opredeljeni v dodatni opombi
št. 2 k temu poglavju.

Proizvodi, pripravljeni v obliki paste, so iz te tar. številke
izključeni.


1107

Slad, pražen ali nepražen

od 1107 10 110
do 1107 10 990

Nepražen

Vsi sladi, v katerih je prisotna aktivnost diastaze, potrebna za
saharifikacijo škroba v zrnih, se uvrščajo v te tar. podštevilke.
Med takšnimi sladi so: zeleni slad, zračeni slad in sušeni slad.
Slednjega v trgovini pogosto delijo na svetli slad (plzenski tip)
in temni slad (muenchenski tip).

Za vse slade, ki se uvrščajo v te tar. podštevilke, so značilna
mokasta, bela in krhka zrna. Vendar pa pri temnem sladu
(muenchenski tip) približno 10% zrn variira po barvi od rumene do
rjave. Zrna imajo suho, krhko konsistenco. Po mletju dobijo
gladko in mehko moko.

1107 20 000

Pražen

Ta tar. podštevilka zajema vse slade, v katerih je aktivnost
diastaze zmanjšana ali je po praženju sploh ni več. Ti sladi
delujejo le med varjenjem piva kot dodatek nepraženemu sladu z
namenom, dati pivu posebno barvo in okus.

Barva zrn v teh sladih variira od umazano bele do črne, odvisno
od vrste slada.

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  Praženi slad, ki je bil pražen pred saharifikacijo
(slajenjem) ali po delnem slajenju do stopnje vlažnosti
uporabljenega svetlega slada. Izgled tega slada je bleščeč,
njegovi endospermi pa črni in nesteklasti.

2.  Karamelizirani slad, katerega sladkor, oblikovan s
poprejšnjim slajenjem, je karameliziran. Barva tega sladu je
medlo rumene ali bledo rjave barve. Endospermij najmanj 90% zrnc
je steklast, njegova barva pa umazano bela do temnorjava.
Aktivnost diastaz je prav v karameliziranem sladu do določene
stopnje še vedno prisotna. Ta slad lahko vsebuje do 10%
nekarameliziranih zrn.


                          12. POGLAVJE

         OLJNA SEMENA IN PLODOVI; RAZNO ZRNJE, SEMENA IN
      PLODOVI; INDUSTRIJSKE IN ZDRAVILNE RASTLINE; SLAMA IN
                       KRMA (VOLUMINOZNA)

1201 00

Soja v zrnju, vključno zdrobljena

Sojino zrnje (semena rastline Glycine Max) variira po barni od
rjave, zelene do črne. Škroba takorekoč ne vsebuje, je pa bogato
z beljakovinami in oljem.

Posebna pazljivost je potrebna pri uvrščanju nekaterih semen,
označenih kot "zeleno sojino zrnje" ali "zeleno zrnje". To
pogosto ni sojino zrnje, temveč zrnje, ki se uvršča v tar.
številko 0713.


1202

Arašidi (zemeljski orešček), nepražen, nepečen, v lupini, oluščen
ali zdrobljeni

Kikiriki je lešnik - semenka rastline Arachis hypogaea. Vsebuje
visoko stopnjo užitnega olja.


1206 00

Sončično seme, vključno zdrobljeno

1206 00 910

Oluščeno; v sivobeli progasti luščini

Semena sončnice iz te tar. poštevilke so običajno namenjena za
proizvodnjo sladkarij, za ptičjo hrano ali za takojšnjo
konzumacijo. Njihova dolžina je v glavnem polovica dolžine
luščine, ki lahko tudi presega 2 cm. Običajno vsebujejo semena od
30 do 35% mas.% olja.

1206 00 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema sončnična semena za proizvodnjo olja
za človeško prehrano. Običajno se dobaljajo v luščinah enotno
črne barve. V glavnem je dolžina semena enaka dolžini luščine. Ta
semena vsebujejo praviloma 40 do 45 mas.% olja.


1207

Drugo oljno seme in plodovi, vključno zdrobljeno

1207 10 100 in
1207 10 900

Palmovi orehi in jedrca

Glej opombe k tar. podštevilki 1207 10.

Mezokarp orehov daje palmovo olje, medtem ko dajejo semena,
imenovana palmova jedra, olje palmovih jeder.

1207 30 100 in
1207 30 900

Ricinusovo seme

Ricinusovo seme, imenovano tudi ricinusova zrna, palma Christi
ali ricinusova semena, so semena rastline Ricinus communis.

1207 40 100 in
1207 40 900

Sezamovo seme

Ta tar. podštevilka zajema semena rastline Sesamum indicum.

1207 50 100 in
1207 50 900

Gorčično seme

Gorčična semena pridobivajo iz različnih vrst vrtnine (Sinapsis
alba, Brassica hirta, Brassica nigra in brassica juncea).

1207 92 100 in
1207 92 900

Karita oreščki

Ti tar. podštevilki zajemata orehe drevesa Bassia parkii.

1207 99 990

Drugo

V kolikor niso vključena v predhodno tar. številko tega poglavja,
se v to tar. podštevilko uvrščajo semena, ki niso namenjena za
setev in ki so navedena v opombah HS k tar. številki 1207, drugi
odstavek.

V to tar. podštevilko spadajo tudi mehkokožnata bučina semena,
katerih plašč zaradi genetičnih značilnosti ne postane plutast.
Ta semena gojijo največ zaradi njihovega olja in ne kot vrtnino.

Ta tar. podštevilka ne zajema praženih bučinih semen (tar.
podštevilka 2008 19).


1208

Moka in zdrob iz oljnega semena in plodov, razen iz gorčice

Glej opombo HS št. 2 k temu poglavju.


1209

Seme, plodovi in trosi za setev

1209 11 000 in
1209 19 000

Seme sladkorne pese

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo seme sladkorne repe ali
pese (Beta vulgaris var. conditiva), pese za krmo (Beta vulgaris
var. alba) in sladkorne pese (Beta vulgaris var. altissima).

Sem spadajo tudi semena, imenovana "enoplodna semena", dobljena
ali po genetskem postopku, ali pa s segmentiranjem glomerul
(semena, imenovana "segmentirana" ali "predrazredčena" semena).
Ta semena so lahko ovita v plašče, najpogosteje pa so nalepljena
na osnovo.

1209 30 000

Seme travnih rastlin, ki se gojijo v glavnem zaradi cvetov

V to tar. podštevilko se uvrščajo semena travnih rastlin, ki se
gojijo predvsem ali izključno zaradi njihovih cvetov (rezano
cvetje, cvetje za dekoracijo itd.). Semena teh vrst se lahko
pojavijo na nosilnem mediju, t.j. na celulozni podlagi ali v
šoti. V to tar. podštevilko spadajo sladka grahova semena
(Lathyrus odoratus).

1209 91 900

V to tar. podštevilko se uvrščajo npr. semena vrtnih ali
zelenjavnih buč, ki so namenjena za setev, za takojšnjo rabo
(npr. za solate), za prehrambeno industrijo (npr. za pecivo) ali
za medicinske namene.

1209 99 100

Seme gozdnega drevja

V to tar. podštevilko spadajo zrna in druga semena gozdnih dreves
tudi v primeru, če so namenjena za vzgojo okrasnih dreves ali
grmov v državi uvoznici.

V smislu te tar. podštevilke označuje izraz "drevesa" vsa
drevesa, grmovje ali grmičasta drevesa, katerih debla, stebla in
veje so oleseneli.

Ta tar. podštevilka zajema vsa semena in plodove vrst, ki se
uporabljajo za setev:

1.  evropskih in eksotičnih dreves, namenjenih za pogozditev tako
zaradi ohranjanja barvitosti pokrajine kot zaradi zadrževanja
prsti oz. kot ukrep proti eroziji prsti;

2.  dreves, ki se uporabljajo za okrasne namene v parkih, javnih
ali zasebnih vrtovih, ali pa vzdolž javnih trgov, mestnih ulic,
cest, kanalov itd.

Med drevesi iz druge skupine, ki večinoma pripadajo istim vrstam
kot tisti iz prve skupine, so drevesa, ki se ne uporabljajo le
zaradi njihove oblike ali barve listja (npr. nekatere vrste
topola, javorja in iglavcev), temveč tudi zaradi njihovih cvetov
(npr. mimoza, tamariska, magnolija, španski bezeg, negnoj,
japonska češnja, Judino drevo, vrtnice), ali pa zaradi svetle
barve njihovih plodov (npr. jagode, kotoneaster, pyracantha ali
"ognjeni stolp".

Vendar pa so iz te tar. podštevilke izključena naslednja semena
tudi v primeru, če so namenjena za setev:

1.  sadja ali orehov, ki se uvrščajo v 8. poglavje (predvsem
orehov, kostanjev, laških orehov, lešnikov, ameriških orehov,
mandljev itd.);

2.  semena in sadje, ki se uvršča v 9. poglavje (npr. brinova
semena);

3.  oljna semena ali oljni orehi iz tar. številk od 1201 00 do
1207 (npr. bukvice , palmova jedrca).

Iz te tar. podštevilke so izključena še:

1.  semena tamarinde (tar. podštevilka 1209 99 990);

2.  semena konjskih oziroma divjih kostanjev (tar. podštevilka
2308 10 100).


1210

Hmelj, svež ali sušen, vključno zdrobljen ali zmlet ali v
peletih, lupulin

1210 20 100

Hmelj, zdrobljen, zmleti, v prahu ali v obliki peletov, z višjo
vsebnostjo lupulina; lupulin

Poleg lupulina zajema ta tar. podštevilka proizvode z višjo
vsebnostjo lupulina, dobljene z mletjem hmeljevih strokov potem,
ko jim odstranijo liste, peclje in drugo.


1211

Rastline in njihovi deli (vključno semena in plodovi), sveži ali
sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali zmleti, vrst, ki se
uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za
insekticidne, fungicidne ali podobne namene

1211 10 000

Korenine sladke koreninice (likviricije)

Ta tar. podštevilka zajema korenine šentjanževke (Glycyrrhiza
glabra). Te so sivkastorjave in so vzdolžno obeležene. Njihov
prečni prerez je temnorumene barve.

1211 20 000

Korenina ginsenga

V to tar. podštevilko se uvrščajo korenine ginsenga (Panax
quinquefolium in Panax ginseng). Korenina je cilindrična,
vretenasta, na zgornji tretjini ima krožne gube. Korenine so
pogosto razdeljene na več vej. Barva zunanjosti variira od
rumenkastobele do rjavorumene barve, notranjost pa je bela in
močnata (če se korenino skuha v vodi, je njena notranjost trda
kot roževina). V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi zdrobljene
ali zmlete korenine ginsenga.

od 1211 90 100
do 1211 90 950

Drugo

Te tar. podštevilke zajemajo vrste rastlin, naštete v opombah HS
k tar. številki 1211, razen tistih, ki se uvrščajo v tar.
podštevilki 1211 10 000 in 1211 20 000.

1211 90 300

Tonka fižol

Ta tar. podštevilka zajema semena rastline Dipteryx ali Coumaruna
odorata (iz družine Leguminosae). Imenujejo jih tudi tonka ali
semena tonke.

1211 90 950

Drugo

V kolikor niso vključena v predhodno tar. podštevilko te tar.
številke, se v to tar. podštevilko uvrščajo rastline, deli
rastlin, semena in plodovi, navedeni v opombi HS k tar. številki
1211, osmi odstavek, poleg njih pa še naslednji:

1)  deli konoplje (Cannabis), pomešani ali nepomešani z
organskimi ali anorganskimi snovmi, uporabljenimi samo kot
ekstenderji;

2)  "pomarančni grah" - nedozorele in neužitne pomaranče, ki
odpadejo z drevesa takoj, ko drevo odcveti. Pobirajo se posušene,
predvsem zaradi ekstrakcije njihovega eteričnega olja (Petit -
grain).

3)  listi regrata (Taraxacum officinale);

4)  zajčja detelja (kislica) (Rumex acetosa);

5)  indijska kreša (Tropaeolum majus).

V to tar. podštevilko se ne uvrščajo alge (tar. številka 1212) in
semena buč (tar. številka 1207 ali 1209).


1212

Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs,
sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; koščice in
jedra iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno s
korenino cikorije, nepraženo, vrste Cichorium intybus sativum)
vrst, ki se uporabljajo predvsem za hrano ljudi, ki niso omenjeni
in ne zajeti na drugem mestu

od 1212 10 100
do 1212 10 990

Rožici, vključno s semenom

Glej Komentar HS k tar. številki 1212 pod (A).

1212 20 000

Morske alge in druge alge

Glej Komentar HS k tar. številki 1212 pod (B).

1212 91 200 in
2121 91 800

Sladkorna pesa

Ti dve tar. podštevilki se nanašata samo na sladkorno peso,
kateri ni odvzet sladkor (nedesaharizirana pesa), v kateri je
vsebnost sladkorja praviloma večja od 60 mas.%, preračunano na
suho snov. Če je iz sladkorne pese delno ali v celoti odvzet
sladkor, se takšna sladkorna pesa uvršča v tar. podštevilke od
2303 20 110 do 2303 20 900.

1212 99 100

Korenine cikorije

Glej Komentar HS k tar. številki 1212 pod (D), tretji odstavek.

1212 99 900

Drugo

Poleg proizvodov, naštetih v opombah HS k tar. številki 1212 pod
(D), četrti in peti odstavek, spadajo v to tar. podštevilko še:

1.  gomolji konjakuja, celi, zdrobljeni ali v prahu;

2.  "moka iz cvetnega prahu" - majhne grudice iz cvetnega prahu,
ki so ga nabrale čebele, aglomeriranega z nektarjem, medom in
čebeljo slino.

Ta tar. podštevilka ne zajema semen buč (tar. številka 1207 ali
1209).


1214

Koleraba, krmna pesa, korenje za krmo; seno, lucerna, detelja,
esparzeta, krmilni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni
pridelki za krmo, tudi v peletih

1214 90 100

Blitva, koleraba in druge krmne korenovke

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  krmno peso (Beta vulgaris var. alba);

2.  kolerabo (Brassica napus var. nepobrassica);

3.  druge korenine za krmo (krmno peso in krmno zelje).

Razne vrste in razločki jeruzalemske artičoke (t.j. Helianthus
tuberosus) se uvrščajo v tar. številko 0714, medtem ko se
pastinak (Pastinaca sativa) uvršča v 7. poglavje kot vrtnina
(tar. številka 0706, če je svež ali ohlajen).


                          13. POGLAVJE

   ŠELAK; GUME, SMOLE IN DRUGI RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI

1301

Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in balzami

1301 10 000

Šelak

Glej opombe HS k tar. številki 1301 pod (I).

1301 20 000

Arabski gumi

Arabski gumi (ali akacijeva guma ali senegalska guma) se pojavlja
v obliki rumenkastih ali rdečkastih kosov, je prozorna in topna v
vodi, v špiritu pa ne.

1301 90 100 in
1301 90 90

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, naštete v opombi HS k tar.
številki 1301 pod (II), točka (1) (razen gumarabikuma).


1302

Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pekinati in
pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje,
dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali
nemodificirani

1302 11 000

Iz opija

Glej opombe HS k tar. številki 1302 pod (A), točka (1).

1302 12 000

Iz sladkih koreninic

Glej opombe HS k tar. številki 1302 pod (A), točka (2).

1302 14 000

Iz bolhača ali rastlinskih korenin, ki vsebujejo rotenon

Glej opombe HS k tar. številki 1302 pod (A), točka (4) in (5).

1302 19 100

Iz kasija-amare; aloje in mane

Glej opombe HS k tar. številki 1302 pod (A), točka (8), (11) in
(13).

1302 19 910

Medicinski

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  zdravilni izvlečki, na katere se nanaša Komentar HS k tar.
številki 1302 pod (A), točka (12);

2.  izvlečki in tinkture konoplje (Cannabis), pomešani ali
nepomešani z anorganskimi ali organskimi snovmi, ki se
uporabljajo zgolj kot ekstenderji;

3.  podofilin;

4.  kurare;

5.  vodni izvleček cimetove pulpe;

6.  izvlečki rastlinskih proizvodov, opisani v opombah HS k tar.
številki 1211, ki se uporabljajo pretežno v medicini.

1302 20 100 in 1302 20 900

Pektinske snovi, pektinati in pektati

V ti dve tar. podšteviliki se uvrščajo proizvodi, na katere se
nanašajo opombe HS k tar. številki 1302 pod (B).

1302 31 000

Agar-agar

Glej opombe HS k tar. številki 1302 pod (C), prvi odstavek.

1302 32 100 in 1302 32 900

Sluzi in snovi za zgoščevanje, modificirane ali nemodificirane,
dobljene iz rožičev, rožičevih semenk ali semen giarja

Glej Komentar HS k tar. številki 1302 pod (C), točka (2).

V to tar. podštevilko ne spada endospermij semen giarja, ki se
pojavljajo v obliki majhnih in svetlorumenih kosmičev nepravilnih
oblik (tar. številka 1404).

1302 39 000

Drugo

Poleg proizvodov, naštetih v opombah HS k tar. številki 1302 v
točkah od (3) do (5), se v to tar. podštevilko uvrščajo še:

1. izvleček, pripravljen iz alg Furcellaria fastigiata, ki se
nabirajo ob obalah Danske, katere pridobivajo na enak način in ki
se pojavljajo v enakih oblikah kot agar-agar;

2.  sluzi, dobljene iz semen kutine;

3.  sluzi, dobljene iz islandskega mahu;

4.  karagena kakor tudi kalcijev, natrijev in kalijev karagenat,
čeprav so standarizirani s sladkorjem (s saharozo, glukozo), ki
zagotavlja stalno uporabnost. Vsebnost dodanega sladkorja
običajno ne presega 25%.


                          14. POGLAVJE

         RASTLINSKI MATERIALI ZA PLETARSTVO; RASTLINSKI
       PROIZVODI, KI NISO OMENJENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM
                              MESTU

1401

Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo
(npr. bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija,
očiščena žitna slama, beljena ali barvana in lipovo lubje)

1401 10 000

Bambus

Glej Komentar HS k tar. številki 1401, drugi odstavek pod (1)

1401 20 000

Španski trs

Glej Komentar HS k tar. številki 1401, drugi odstavek pod (2).

1401 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 1401, drugi odstavek, od točke (3) do
(7). Tudi listi raznih vrst Typhe (npr. Typha latifolia) se
uvrščajo v to tar. podštevilko.


1402

Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem kot materiali za
polnjenje ali tapiciranje (npr. kapok, rastlinski lasje, morska
trava), vključno s tistimi, ki so pripravljeni v plasteh s
podlago ali brez podlage iz drugih materialov

od 1402 10 000 do 1402 10 990

Glej Komentar HS k tar. številki 1402, tretji odstavek pod (1).

1402 90 000

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo proizvodi, na katere se
nanašajo Komentar HS k tar. številki 1402, tretji odstavek, točke
(2), (4) in (5).


1403

Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za izdelovanje
metel in ščetk (npr. sirek, piasava, pirjevica), tudi v svežnjih
ali šopih

1403 90 000

Drugo

V to tar. podštevilko spadajo luščine riža in nekaterih prosov z
odstranjenimi semeni, pa tudi proizvodi, na katere se nanašajo
opombe k tar. št. 1403, drugi odstavek, točke od (2) do (6).


1404

Rastlinski proizvodi, ki niso omenjeni in ne zajeti na drugem
mestu

1404 10 000

Surovi rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za
barvanje ali strojenje

Glej Komentar HS k tar. številki 1404, drugi odstavek pod (A),
točke od (1) do (7).

1404 20 000

Linters iz bombaža

Glej Komentar HS k tar. številki 1404 pod (B).

1404 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 1404 pod (C), točke od (1) do (5) in
pod (D), točke od (1) do (10).

Ščetice, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki 1404 pod
(D), točka (6), so vrste Dipsacus sativus (prej: Dipsacus
fullonum).

V to tar. podštevilko se uvršča tudi endosmermij semen giarja
("giarjeva semena") v obliki majhnih, svetlorumenih kosmičev
nepravilnih oblik.


                           ODDELEK III

       MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN
        PROIZVODI NJIHOVEGA RAZKRAJANJA; PREDELANE UŽITNE
         MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA

                          15. POGLAVJE

       MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN
             PROIZVODI NJIHOVEGA RAZKRAJANJA; VOSKI
                RASTLINSKEGA IN ŽIVALSKEGA IZVORA

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V smislu tar. podštevilk tega poglavja označuje izraz
"industrijska raba" le uporabe, pri katerih pride do
transformacije osnovnega proizvoda.

Na drugi strani pa izraz "tehnična raba", ki se prav tako
pojavlja v nekaterih podštevilkah, takšne transformacije ne
vključuje.

Postopki, kot je čiščenje, prečiščevanje (rafiniranje) ali
hidrogeniranje ne štejejo za "industrijsko" ali "tehnično" rabo.

Poudariti je treba, da so lahko tudi proizvodi, primerni za
človeško prehrano, namenjeni za tehnično ali industrijsko rabo.

Tarifne podštevilke v tem poglavju, ki so namenjene za uvrščanje
proizvodov za tehnično ali industrijsko uporabo, razen za
proizvodnjo živil za človeško prehrano, vključujejo olja in
maščobe za proizvodnjo živinske krme

Dodatna opomba št. 1 (a)

Tekoča frakcija rastlinskih olj, dobljena z odstranitvijo trdne
faze npr. s hlajenjem, z uporabo organskih topil, površinsko
aktivnih snovi itd., ne šteje za surovo olje.

1502 00

Maščobe živali vrste goved, ovac in koz, razen tistih iz tar. št.
1503

Ta tar. številka vključuje poleg s taljenjem očiščenih maščob
tudi neočiščene maščobe, t.j. maščobe, zaprte v celičnih opnah.

Zaradi tega se v to tar. številko uvrščajo naslednje maščobe:

1.  surove maščobe, surove ali v obliki loja (klavniška maščoba,
mesarska maščoba, maščoba v črevesu);

2.  s taljenjem očiščene maščobe, med njimi:

(a)  "prvi sok", ki je najboljša vrsta jedilnega loja;

(b)  "lojni ocvirki";

(c)  "kisla" maščoba, dobljena s kuhanjem nečiščene maščobe
najslabše kvalitete v vodni raztopini žveplove kisline, ki
hidrolizira beljakovinske snovi v tkiva in tako se sprošča
maščoba.

3.  maščoba, dobljena iz kosti ali odpadkov govejih živali, ovac
ali koz.

Vendar pa se v to tar. številko ne uvrščata kostno in mozgovo
olje (tar. številka 1506).


1503 00

Stearin iz užitne prašičje masti, olje iz užitne prašičje masti,
oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani, nemešani
ali kako drugače pripravljeni

1503 00 110 in
1503 00 190

Stearin iz užitne prašičje masti in oljni stearin

Ti dve tar. podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašata
drugi in predzadnji odstavek opomb k HS tar. številki 1503.

1503 00 300

Lojno olje za industrijsko rabo, razen za proizvodnjo hrane za
človeško prehrano

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, opisane v petem odstavku
opomb HS k tar. številki 1503, v kolikor so namenjeni za
industrijsko rabo, razen za proizvodnjo živil za človeško
prehrano (glej splošne opombe k temu poglavju).

1503 00 900

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanašata tretji in četrti odstavek
opomb HS k tar. številki 1503, spada v to tar. podštevilko še
olje iz loja, ki ne ustreza pogojem, podanim v tar. podštevilki
1503 00 300 (npr. olje iz loja za tehnično rabo).


1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije,
prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani

Glej splošna določila HS k temu poglavju, del (A), šesti in sedmi
odstavek.

od 1504 10 100
do1504 10 990

Olja in njihove frakcije iz ribjih jeter

Glej Komentar HS k tar. številki 1504, drugi odstavek.

1504 10 100

Pri katerih vsebnost vitamina A ne presega 2500 IU/g

Vsebnost vitamina A v olju iz ribjih jeter, dobljenem iz jeter
rib vrste gadidae (polenovka, vahnja, ling, oslič itd.), običajno
ne presega 2500 IU/g.

1504 10 910 in
1504 10 990

Drugo

Vsebnost vitamina A v olju, dobljenem iz jeter tune, morskega
lista ali več vrst morskih psov lahko npr. presega 2500 IU/g (IU
= International unit - mednarodna enota)

Olja z večjo vsebnostjo vitamina A ostanejo uvrščena v tej tar.
podštevilki, v kolikor zaradi tega ne izgubijo značaja olja iz
ribjih jeter. Tak primer je olje iz ribjih jeter, pri katerem
vsebnost vitamina A ne presega 100 000 IU/g.

1504 20 100 in
1504 20 900

Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen ribjih jeter

Ta tar. podštevilka zajema masti in olja, dobljena iz vseh vrst
rib, ter njihove frakcije, razen olj, ekstrahiranih izključno iz
njihovih jeter. Vanjo spadajo:

1.  olja, dobljena iz lososa in menhadene (lososu podobna riba,
katero lovijo izključno zaradi ekstrakcije olja);

2.  olja, dobljena iz ostankov konzervacijskega postopka, ki so v
primerjavi z zgoraj navedenimi olji manjvredna. Trgovsko pomembna
so olja iz ostankov ribe vrste clupidae, olja iz tunov, iz
ostankov bonitov in iz ostankov postrvi;

3.  olja iz ostankov trgovanja z ribami, ki so zelo različne
sestave in manjvredna;

4.  stearin iz rib, opisan v petem odstavku opomb HS k tar.
številki 1504.

Masti in olja iz te tar. podštevilke so namenjena predvsem za
tehnično in industrijsko rabo, kot npr. za strojenje, slikarske
preparate, odpadna olja.

od 1504 30 110 do 1504 30 900

Masti in olja morskih sesalcev in njihove frakcije

Te tar. podštevilke zajemajo:

1.  kitovo olje in surovo spermacet olje glavate oljarice (vrsta
kita), ki sta opisana v tretjem in četrtem odstavku opomb HS k
tar. številki 1504;

2.  kitovo olje;

3.  olja plavutonožcev (tjulnjev, mrožev in morskih levov).

Ta tar. podštevilka zajema vsa olja morskih sesalcev in njihove
frakcije, vključno olja, ekstrahirana iz njihovih jeter, kot je
npr. spermacetno olje, ki je zelo bogato z vitaminom A in ki ima
podobne lastnosti kot olje iz ribjih jeter iz tar. podštevilk
1504 10 100 in 1504 10 990.


1505

Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob,
vključno z lanolinom

1505 10 000

Maščoba iz volne, surova

Glej prvi odstavek opomb HS k tar. številki 1505.

1505 90 000

Drugo

V to tar. podšetvilko spadajo:

1.  lanolin, ki je opisan v drugem, tretjem in četrtem odstavku
opomb HS k tar. številki 1505;

2.  mastne snovi, ki izvirajo iz volnene maščobe (olein in
stearin iz volnene maščobe). Gre za tekoče in trdne dele oziroma
za volnene maščobe, dobljne po destilaciji in nato stisnjene.


1506 00 000

Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije,
prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane

Ta tar. številka ne zajema neužitnih mešanic preparatov iz
živalskih maščob ali olj, t.j. klavniških masti iz različnih
živali ali mešanic živalskih preparatov in rastlinskih maščob in
olj (odpadne masti) (tar. številka 1518).


1507

Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni,
toda kemično nemodificirani

1507 90 100 in 1507 90 900

Surovo olje, degumirano ali nedegumirano

Glede opredelitve pojma "surovo" glej dodatno opombo KNCT št. 1 k
temu poglavju, odstavke (a), (b) in (c).

1507 90 100 in 1507 90 900

Drugo

Ta tar. številka zajema olje iz sojinih semen (sojino olje).


1508

Olje iz kikirikija (zemeljskega oreščka) in njegove frakcije,
prečiščeno ali neprečiščeno, vendar kemično nemodificirano

1508 10 100 in 1508 10 900

Surovo olje

Glej dodatno opombo KNCT  št. 1 pod (a) in (b) k temu poglavju.

1508 90 100 in 1508 90 900

Drugo

V to tar. podštevilko spada rafinirano (prečiščeno) kikirikijevo
olje.


1509

Olivno olje (dobljeno z mehaničnimi postopki) in njegove
frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, vendar kemično
nemodificirano

Olivno olje, ki se uvršča v to tar. podštevilko, mora ustrezati
naslednjim trem zahtevam:

1.  dobljeno mora biti z obdelavo izključno sadežev olivnega
drevesa (Olea europea L.);

2.  dobljeno mora biti izključno na mehanski ali drug fizikalni
način (t.j. s stiskanjem); s tem je izključena uporaba topil
(glej opombo št. 2 k temu poglavju);

3.  ne sme biti reestrificirano ali zmešano z drugimi olji (niti
z oljem iz ostankov oliv, ki se uvršča v tar. številko 1510.

1509 10 100

Deviško lampantno olivno olje

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 pod (B), točka (1) k temu
poglavju.

1509 10 900

Drugo

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 pod (B), točka (2) k temu
poglavju.

1509 90 000

Drugo

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 pod (C) k temu poglavju.

Ta tar. podštevilka ne zajema le rafiniranega (prečiščenega)
olivnega olja, ampak tudi rafinirano olivno olje, zmešano z
olivnim oljem iz prvega prešanja.


1510 00

Druga olja, dobljena izključno iz oliv z ekstrakcijo s topili,
njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično
nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali
frakcijami iz tar. številke 1509

V to tar. številko se uvrščajo samo olja, ki ustrezajo zahtevam,
navedenim v točki št. (1) opomb k tar. številki 1509. Kot olja iz
tar. številke 1509, tudi za olja iz tar. številke 1510 ne smejo
biti reestrificirana ali zmešana z drugimi olji (t.j. z olji, ki
niso iz oliv), vendar so lahko:

-  dobljena s solventno ekstrakcijo (s pomočjo topil);

-  zmešana z olji ali frakcijami iz tar. številke 1509.
Najpogostejša mešanica je iz rafiniranega olja iz ostankov oliv
in iz olivnega olja iz prve preše.

1510 00 100

Surova olja

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 pod (D) k temu poglavju.

V to tar. številko spada rafinirano olje iz ostankov oliv in
mešanice rafiniranega olja iz ostankov oliv in olivnega olja iz
prve preše.

1510 00 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema rafinirano olje iz usedlin oliv in
mešanice takšnega olja s čistom olivnim oljem.


1511

Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščene ali neprečiščene,
vendar kemično nemodificirane

1511 10 100 in 1511 10 900

Surovo olje

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 pod (a) in (b) k temu poglavju.

Surovo palmovo olje se razkraja hitreje kot druga olja in ima
zaradi tega visoko vsebnost prostih maščobnih kislin.

1511 90 110 in
1511 90 190

Trdne frakcije

V ti dve tar. podštevilki se uvršča palmov stearin.

1511 90 910 in
1511 90 990

Drugo

V te tar. podštevilke spada:

1.  rafinirano palmovo olje;

2.  tekoča frakcija palmovega olja, dobljena po odstranitvi trdne
faze z ohlajanjem ali z uporabo organskih topil ali površinsko
aktivnih snovi. Ta frakcija (palmov olein) lahko vsebuje kisle
maščobne sestavine, ki so včasih podobne sestavinam
nefrakcioniranega palmovega olja. Prepoznati jo je mogoče s
primerjanjem relativnih deležev njene komponente triglicerida z
deležem iste komponente v tipičnem nefrakcioniranem palmovem
olju. Trigliceride, ki vsebujejo večje število ogljikovih atomov
(C52 in C54), je mogoče najti v večjih količinah v tekoči
frakciji, kot pa v nefrakcioniranem olju, medtem ko trigliceridi
z relativno manjšim številom ogljikovih atomov (C50 in C48)
prevladujejo v trdni frakciji.


1512

Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in iz bombaževega
semena ter njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda
kemično nemodificirano

1512 11 910

Olje iz sončničnih semen

Glej del A opomb HS k tar. številki 1512 ter dodatno opombo KNCT
št. 1 pod (a) in (b) k temu poglavju.

1512 11 990

Olje iz žafranike

Glej del B opomb HS k tar. številki 1512 ter dodatno opombo KNCT
št. 1 pod (a) in (b) k temu poglavju.

1512 19 910

Olje iz sončničnih semen

V to tar. podštevilko se uvršča rafinirano olje iz sončničnega
semena.

1512 19 990

Olje žafranike

V to tar. podštevilko se uvršča rafinirano olje iz žafranike.

od 1512 21 100
do 1512 29 900

Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije

Glej Komentar HS k tar. številki 1512, del C.


1515

Druge rastlinske masti in olje, nehlapna (vključno z jojoba
oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda
kemično nemodificirani

1515 30 100 in
1515 30 900

Ricinusovo olje in njegove frakcije

Ricinusovo olje je znano tudi kot "olje Kristusove palme" in kot
"olje karva".

Te tar. podštevilke ne zajemajo olja curcasa ali "purgativnega
olja", ki je ekstrahirano iz semen drevesa Jatropha curcas iz
družine Euphorbiceae, katerega pogosto imenujejo "ameriško
ricinusovo olje" ali "olje divjega ricinusa" (tar. podštevilke od
1515 90 400 do 1515 90 990).


1517

Margarina; mešanice ali preparati iz masti in olj živalskega ali
rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti in olj iz tega
poglavja, primerni za človeško prehrano, razen jedilnih masti ali
olj in njihovih frakcij iz tar. številke 1516

1517 10 100 in
1517 10 900

Margarina, razen tekoče margarine

Glej Komentar HS k tar. številki 1517, četrti pododstavek pod
(A).

Poudariti je treba, da vsebnost vode ni odločujoči dejavnik pri
uvrščanju proizvodov v ti dve tar. podštevilki.


1521

Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski
drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali nerafinirani,
barvani ali nebarvani

1521 10 100 in 1521 10 900

Rastlinski voski

Poleg proizvodov, opisanih v prvem delu opomb HS k tar. številki
1521, spada v to tar. številko še kavin vosek, ki se kot naravni
vosek pojavlja v vseh delih kavinega grma (v zrnih, v pergamentni
koži, listih itd.) in ki je stranski proizvod proizvodnje
destilirane kave. Je črn, diši po kavi in se uporablja za
proizvodnjo nekaterih čistil.

1521 90 910

Surovi

V to tar. podštevilko spadajo voski iz naravnih satovij.

1521 90 990

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema iztisnjene ali rafinirane voske,
beljene ali nebeljene, barvane ali nebarvane.


1522 00

Degras (strojarska maščoba); ostanki, dobljeni pri predelavi
mastnih snovi ter voskov živalskega in rastlinskega izvora

1522 00 310 in
1522 00 390

Ki vsebujejo olja z značilnostmi olivnega olja

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 k temu poglavju, ki specificira
tiste ostanke, ki so iz teh tar. podštevilk izključeni.


                           ODDELEK IV

     PROIZVODI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PIJAČE, ALKOHOLI IN KIS;
                   TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI

                          16. POGLAVJE

        IZDELKI IZ MESA, RIB, RAKOV, MEHKUŽCEV ALI DRUGIH
                      VODNIH NEVRETENČARJEV

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede uvrščanja sestavljenih prehrambenih izdelkov (vključno t.i.
"pripravljene jedi"), ki sestoje npr. iz klobas, mesa, mesne
drobovine, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih
nevretenčarjev ali iz katerekoli njihove medsebojne kombinacije,
združeni z zelenjavo, špageti, omako itd., glej opombo HS št. 2 k
temu poglavju in splošna določila HS k temu poglavju, predzadnji
odstavek.

Drugi stavek točke (1) opombe HS št. 2 (uvrščanje v tar. številko
po sestavini, ki v proizvodu po masi prevladuje), velja tudi za
določanje tar. podštevilk. To se ne nanaša na pripravke, ki
vsebujejo jetra, iz tar. številk 1601 in 1602 (glej točko (2)
opombe).

K dodatni opombi št. 2:

Praviloma je možno opredeliti kos nekega dela, če je velik
približno 100 x 80 x 2 mm. Izraz "kosi" se nanašajo samo na kose,
za katere lahko nedvoumno (in ne z izključevanjem ostalih
možnosti) ugotovimo, iz katerega dela izvirajo.

1601 00

Klobase in podobni izdelki iz mesa, drugih užitnih klavničnih
proizvodov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov

Ugotovitev, da bi lahko bili proizvodi tudi "klobase in podobni
proizvodi" za trgovske namene, ni odločujoča v smislu uvrščanja v
to tar. številko.

Sesekljani ali zmleti mesni izdelki, ki so svojo obliko dobili
zaradi pakiranja v konzerve ali druge toge posode (cilindrične
ali ne), ne štejejo za klobase v smislu te tar. številke.

1601 00 100

Iz jeter

Ta tar. podštevilka zajema klobase in podobne proizvode, ki
vsebujejo jetra - z dodanim mesom, mesno drobovino, maščobo itd.
ali brez njih. Ti proizvodi so v glavnem kuhani ali dimljeni in
so prepoznavni predvsem po značilnem okusu po jetrih.

1601 00 910

Klobase, suhe ali za sušenje, nekuhane

Ta tar. podštevilka zajema nekuhane klobase, v kolikor so bile
dozorevane (npr. s sušenjem na zraku itd.) in v kolikor so
pripravljene za takojšnjo uporabo oz. uživanje.

Takšni proizvodi so lahko tudi prekajeni, v kolikor prekajenje ni
povzročilo popolne koagulacije beljakovin (kar se zgodi v primeru
toplotne obdelave, kot npr. pri prekajenju pri visokih
temperaturah).

Iz tega sledi, da se v to tar. podštevilko uvrščajo samo klobase,
ki se običajno jejo po rezinah (kot npr. salame, Plockwuerst
itd.), pa tudi klobase za namaz, kot je npr. Teewuerst (čajna
klobasa).

1601 00 990

Drugo

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  klobase in podobni proizvodi, ki niso bili izpostavljeni
postopku zorenja;

2.  kuhane (obarjene) klobase, kot so npr.: frankfurtska klobasa,
strasbourške klobase, dunajske klobase, mortadele, klobase,
izdelane iz drobovine ("andouilles" in "andouilettes", jetrne
klobase, krvavice in druge podobne specialitete.


1602

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, drobovja ali
krvi

1602 10 000

Homogenizirani proizvodi

Glej opombo KNCT k tar. podštevilki št. 1 k temu poglavju.

od 1602 20 110
do 1602 20 900

Iz jeter katerekoli živali

Ti dve tar. podštevilki zajemata pripravljene ali konzervirane
izdelke z jetri, zmešanimi ali nezmešanimi z mesom ali drugo
mesno drobovino, v kolikor jetra dajejo proizvodu njegov bistveni
značaj. Najpomembnejši proizvodi iz te tar. podštevilke so
dobljeni iz gosjih ali račjih jeter (tar. podštevilka 1602 20 110
in 1602 2019).

od 1602 31 110
do 1602 39 800

Iz perutnine iz tar. številke 0105

Te tar. podštevilke zajemajo perutnino in dele perutnine, ki so
po kuhanju konzervirani.

Proizvodi, ki razen perutninskega mesa ali perutninske drobovine
vsebuje tudi meso ali mesno drobovino, se uvrščajo v te tar.
podštevilke le, v kolikor jim perutnina daje bistveni značaj.

Med te proizvode spadajo:

1.  piščanec v želeju;

2.  polovice ali četrti piščanca v omaki ter cele puranje, gosje
ali piščančje noge, zmrznjene ali nezmrznjene;

3.  perutninski pate, ki sestoji predvsem iz perutninskega mesa,
kateremu je dodana telečja, svinjska mast, gomoljike in začimbe,
zmrznjen ali nezmrznjen;

4.  pripravljena jedila, ki vsebujejo perutninsko meso kot
osnovno sestavino, poleg njega pa še druge proizvode, kot so:
vrtnine, riž ali proizvodi tipa makaronov v smislu priloge mesni
jedi. Primeri tovrstnih jedil so proizvodi, znani pod imenom
"piščanec z rižom" in "piščanec z gobami", kot tudi zmrznjena
perutninska jedila na pladnju, na katerem je meso ločeno od
drugih sestavin.

Pri določanju odstotnega deleža perutninskega mesa ali drobovine
se teža kosti ne upošteva.

1602 31 110

Ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.

1602 32 110

Nekuhano

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.

1602 39 210

Nekuhano

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.

1602 41 100 in
1602 41 900

Šunka (stegno) in njeni kosi

Glede vsebine pojma "kosi" glej dodatno opombo KNCT št. 2 k temu
poglavju.

Iz te tar. podštevilke so izključeni nasekljani ali fino zmleti
proizvodi, četudi so izdelani iz gnjat ali zrezkov iz šunke.

1602 42 100 in 1602 42 900

Plečeta in njihovi kosi

Glede vsebine pojma "zrezki" glej dodatno opombo KNCT št. 2 k
temu poglavju.

Iz te tar. podštevilke so izključeni nasekljani ali fino zmleti
proizvodi, čeprav so izdelani iz šunke ali zrezkov iz pleč.

od 1602 49 110
do 1602 49 500

Od domačih prašičev

Pri določanju odstotnega deleža mesa ali mesne drobovine v
proizvodih iz tar. podštevilk od 1602 49 110 do 1602 49 500, se
celotna teža masti (vključno s svinjsko mastjo), ki jo vsebuje
proizvod, prišteva k teži mesa ali mesne drobovine. Druge
sestavine, kot je žele in omaka, se pri določanju odstotnega
deleža ne upoštevajo.

od 1602 49 150

Druge mešanice, ki vsebujejo stegna (noge), pleča, ledja ali vrat
z zgornjim delom plečeta in njihove dele

Glede vsebine pojma "deli" glej dodatno opombo KNCT št. 2 k temu
poglavju.

Mešanice, ki se uvrščajo v to podštevilko morajo vsebovati vsaj
en kos (in/ali del), omenjen v poimenovanju podštevilke, četudi
ta kos ne daje mešanici njene osnovne karakteristike. Mešanica
lahko vsebuje tudi meso ali drobovino drugih živali.

1602 50 100

Nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali drobovine in nekuhanega mesa
in drobovine

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.

1602 90 610

Nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali drobovine in nekuhanega mesa
in drobovine

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.

1602 90 720 in
1602 90 740

Nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali drobovine in nekuhanega mesa
in drobovine

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.


1604

Pripravljene ali konzervirane ribe, kaviar in kaviarjevi
nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec

Glej opombo HS št. 2 k temu poglavju.

1604 14 160

Ta tar. podštevilka zajema samo ribje fileje v smislu Komentarja
HS k tar. številki 0304, točka 1, ki ustrezano naslednjim trem
pogojem:

-  da so fermentirani

-  da so (brez dodane tekočine) pakirani v vrečke ali živilsko
folijo, tudi če je neprodušno zaprta in

-  da so zamrznjeni.

1604 19 310

Glej opombe k tar. podštevilki 1604 14 160.

1604 20 050

Glej opombe k tar. podštevilki 0304 90 050.

Pri sestavi jedi, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko, zmešajo
surimi z drugimi proizvodi (npr. z moko, škrobom, proteini, mesom
rakov, zelenjavo in začimbami), nato pa segrevajo in v glavnem
popečejo.


1605

Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali
konzervirani

Glej opombo HS št. 2 k temu poglavju.


                          17. POGLAVJE

                 SLADKOR IN SLADKORNI PROIZVODI

1701

Sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne pese ter kemično čista
saharoza v trdnem stanju

od 1701 11 100
do 1701 12 900

Surovi sladkor brez dodatkov za aromatiziranje in barvil

Glej opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.

V te tar. podštevilke spadajo:

1.  nekateri beli nerafinirani sladkorji bele barve;

2.  rjavi sladkorji z nizko stopnjo polarizacije, dobljeni iz
druge in tretje stopnje postopka pridelovanja sladkorja, katerih
barva, predvsem zaradi prisotnosti melase, variira od rumene do
temnorjave in ki vsebuje po masi pretežno med 85 in 98% saharoze;

3.  manj čisti sladkorji iz rafinacije ali iz proizvodnje
sladkornih bonbonov, t.j. četrtinke, koščki in rjavi sladkorji.

1701 11 100 in
1701 11 900

Sladkor iz sladkornega trsa

Glej opombe HS k tar. podštevilkama 1701 11 in 1701 12.

1701 12 100 in
1701 12 900

Sladkor iz sladkorne pese

Glej opombe HS k tar. podštevilkama 1701 11 in 1701 12.

1701 91 000

Z dodatki za aromatiziranje in barvili

Aromatizirani ali obarvani sladkorji se uvrščajo v to tar.
podštevilko, tudi če vsebujejo po teži manj kot 99,5% saharoze.

1701 99 100

Beli sladkor

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 k temu poglavju.

Beli sladkorji iz te tar. podštevilke so rafinirani ali
nerafinirani sladkorji, ki so v glavnem bele barve zaradi
velikega odstotka saharoze, ki jo vsebujejo (99,5% po masi ali
več).


1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo,
glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi brez
dodatkov za aromatiziranje ali barvil; umetni med in mešanice
umetnega in naravnega medu; karamelni sladkor

od 1702 11 000
do 1702 19 000

Laktoza in laktozni sirup

Glej Komentar HS k tar. številki 1702 pod (A), točki (1) in (2)
(prvi odstavek).

1702 30 100

Izoglukoza

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 k temu poglavju.

od 1702 30 510
do 1702 30 990

Pri določanju utežnega deleža glukoze pomeni izraz "preračunano
na maso suhega proizvoda", da sta izključeni tudi voda in
kristalna voda.

1702 40 100

Izoglukoza

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 k temu poglavju.

1702 60 100

Izoglukoza

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 k temu poglavju.

1702 60 800

Inulinski sirup

Glej dodatno opombo KNCT št. 4(a) k temu poglavju.

1702 90 300

Izoglukoza

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 k temu poglavju.

1702 90 800

Inulinski sirup

Glej dodatno opombo KNCT št. 4 k temu poglavju.

1702 90 990

Drugo

V to tar. podštevilko spadajo:

1. maltoza, razen kemično čiste maltoze:

2.  invertni sladkor;

3.  sladkorni sirupi (razen javorjevega sirupa), nearomatizirani
in neobarvani;

4.  proizvodi, katere napačno imenujejo "melasa velike čistoče",
dobljeni s hidrolizo in koncentracijo soka sladkornega trsa in ki
se uporabljajo večinoma kot hranljivi medij pri proizvodnji
antibiotikov, pa tudi pri proizvodnji etilnega alkohola.

5.  laktuloza, razen kemično čiste laktuloze.


1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja

1703 10 000

Melasa iz sladkornega trsa

Glej opombe HS k tar. podštevilki 1703 10.


1704

Sladkorni proizvodi, vključno z belo čokolado, brez kakava

od 1704 10 110
do 1704 10 990

Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne

Te tar. podštevilke zajemajo sladkane žvečilke, za katere je
značilna prisotnost "čiki" gume ali drugih neužitnih proizvodov,
ne glede na obliko, v kateri se pojavijo (v ploščah, rombih,
zavojih itd.), vključno "bubble-gum" (mehurčkasta žvečilka).

1704 90 100

Ekstrakt likvoricije (sladke koreninice), ki vsebuje 10% saharoze
po masi ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov

Ta tar. podštevilka zajema samo tekoče izvlečke, ki vsebujejo po
masi več 10% saharoze, vendar nimajo drugih dodanih sladkorjev,
aromatizacijskih sredstev ali drugih snovi, pripravljeni v obliki
kolačev, palic, pastil ali kako drugače.

Tekoči izvlečki, pripravljeni kot izdelki iz sladkorja z dodatkom
drugih snovi, se uvrščajo v tar. podštevilko 1704 90 990, ne
glede na razmerje saharoze.

1704 90 300

Bela čokolada

Glej Komentar HS k tar. številki 1704, drugi odstavek, točko 6.

od 1704 90 510
do 1704 90 990

Drugo

Te tar. podštevilke zajemajo večino izdelkov iz sladkorja, katere
običajno imenujejo "bonboni" ali "slaščice". Ti izdelki ostanejo
uvrščeni v teh tar. podštevilkah, četudi vsebujejo pitni alkohol
ali kakšno pijačo na osnovi alkohola.

Te tar. podštevilke zajemajo tudi surovo maso za proizvodnjo
bombonov, marcipana in nougata ipd., ki predstavljajo
polproizvode slaščičarske industrije, in ki se pojavljajo v
prosti obliki ali v obliki štruc. Tovrstni polproizvodi ostanejo
uvrščeni v navedenih tar. podštevilkah tudi, če se mora vsebnost
sladkorja v njih (med proizvodnjo končnih proizvodov) še
povečati, vendar pod pogojem, da so, zaradi njihove sestave,
nedvoumno namenjeni za proizvodnjo nekega slaščičarskega
proizvoda.

Te tar. podštevilke ne zajemajo:

1.  sladoleda, četudi pripravljenega v obliki lizik ali palčic
(tar. številka 2105) in

2.  mešanic slaščičarskega blaga, ki vsebuje kakav, s
slaščičarskim blagom brez kakava, v poljubnih razmerjih, ki so
pripravljene v skupnem pakiranju (tar. številka 1806)

1704 90 510

Paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino
najmanj 1 kg

Glej Komentar HS k tar. številki 1704, drugi odstavek pod (4) in
(9).

Ta tar. podštevilka zajema mešanice za sladkorni obliv ali
glazuro.

1704 90 550

Pastile za grlo in bomboni proti kašlju

Glej Komentar HS k tar. številki 1704, drugi odstavek pod (5).

1704 90 610

S sladkorjem prevlečeni proizvodi

Ta tar. podštevilka zajema proizvode - sladkarije, kot so mandlji
s trdo sladkorno prevleko.

Tovrstno obliko bonbona proizvajajo tako, da jedro bonbona (npr.
mandelj) potopijo v kad s sladkornim sirupom. Med vrtenjem kadi
se na jedrih nabira sladkor, med ohlajanjem pa ta sladkor
oblikuje značilno zunanjo prevleko.

1704 90 650

Gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi
pastami v obliki slaščic

Gumijeve in želejeve sladkarije so proizvodi iz želirnih sredstev
(kot je npr. gumarabika, želatina, pektin in nekateri škrobi) ter
iz sladkorja in arom. So različnih oblik (npr. v obliki človeka
ali živali).

1704 90 710

Kuhane sladkarije, polnjene ali nepolnjene

Kuhane sladkarije so trdi in včasih drobljivi bonboni, ki so
lahko prozorni ali neprozorni. Sestavljajo jih predvsem poprej
kuhani sladkorji, ki so jim dodane majhne količine drugih snovi
(razen maščob) z namenom doseči veliko raznolikost okusov,
konsistenc in barv. Takšni proizvodi lahko vsebujejo tudi
osrednje polnjenje.

1704 90 750

Karamele (toffee) in podobne sladkarije

Smetanove karamele, karamele in podobni bonboni so proizvodi, ki
so dobljeni (podobno kot kuhani bonboni) s kuhanjem sladkorja,
vendar vsebujejo tudi dodano maščobo.

1704 90 810

Stisnjene tabletke

Stisnjene tabletke so slaščice, ki se pojavljajo v raznih
oblikah, dobljenih s stiskanjem (z vezivom ali brez njega).

1704 90 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema slaščice, ki v predhodnih tar.
podštevilkah niso zajete. Vanjo spadajo:

1.  fondani;

2. marcipan v pakiranjih za takojšnjo uživanje in teže do 1
kilograma (marcipan v drugih pakiranjih se uvršča v tar.
podštevilko 1704 90 510);

3.  nougat;

4.  tekoči izvlečki, pripravljeni kot slaščice.


                          18. POGLAVJE

                    KAKAV IN KAKAVOVI IZDELKI

1801 00 000

Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen

Kakavova zrna vsebujejo od 49 do 54 mas.% maščobe, imenovane
"kakavovo maslo", od 8 do 10 mas.% škroba, od 8 do 10 mas.%
beljakovin, od 1 do 2 mas.% teobromina, od 5 do 10 mas.% tanina
(katehina ali "kakavovega rdečila", od 4 do 6 mas.% celuloze, od
2 do 3 mas.% mineralov, sterolov (vitamin D) in razne fermente.


1803

Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena

Ta tar. številka zajema kakavovo maso v celem ali v kosih, ki pa
je obdelana z alkalnimi snovmi zaradi boljše topnosti. Ta tar.
podštevilka ne zajema kakavove mase, obdelane v obliki prahu
(tar. št. 1805).


1805 00 000

Kakav v prahu, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

Kakav v prahu, ki mu je dodana majhna količina lecitina (okoli 5
mas.%), ostane uvrščen v tej tar. številki, če je namen tega
dodatka povečati zmogljivosti kakavovega prahu pri oblikovanju
disperzij in tekočin ter tako olajšati pripravo pijač na osnovi
kakava (topljivi kakav).


1806

Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav

1806 20 100

Ki vsebujejo 31 mas.% ali več kakavovega masla ali kakavovega
masla in mlečne maščobe v kombinaciji

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, znane kot "čokoladna
kovertura" ali "kovertura mlečne čokolade".

1806 20 300

Ki vsebuje 25 mas.% ali več, vendar manj kot 31 mas.% kakavovega
masla in mlečne maščobe v kombinaciji

V to tar. podštevilko spadajo proizvodi, znani kot "mlečna
čokolada".

1806 20 500

Ki vsebuje 18 mas.% ali več kakavovega masla

V to tar. podštevilko se uvrščajo proizvodi, znani kot "navadna
čokolada" (čokolada za kuhanje).

1806 20 700

Čokoladno mleko v prahu

Čokoladno mleko v prahu je dobljeno z vakuumskim sušenjem vodene
mešanice sladkorja, mleka in kakava. Uporabljajo se v glavnem za
proizvodnjo mlečne čokolade. Lahko so v obliki nepravilnih,
drobljivih kosov ali v obliki običajno vsebujejo med 35 in 70
mas.% sladkorja, med 15 in 50 mas.% mlečnih trdnih sestavin in
med 5 in 30 mas.% kakava.

Specializirani proces proizvodnje čokoladnega mleka v prahu
sestoji iz kristalizacije teh sestavin.

1806 20 950

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema druge proizvode iz kakava, predvsem
pralinino kašo, čokoladni premaz in čokoladni namaz.

1806 31 000

Polnjeni

Glej opombo HS k tar. podštevilki 1806 31.

1806 32 100

Nepolnjeni, z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreščki. V to tar.
podštevilko spadajo trdne kocke, rezine ali plošče čokolade, ki
vsebuje žitarice, sadje ali orehe (cele ali v kosih), s katerimi
je čokolada prežeta.

1806 90 110 in 1806 90 190

Čokolade, polnjene ali ne

Ti dve tar. številki zajemata proizvode, ki se običajno jejo po
grižljajih (npr. v obliki kockic, kroglic ipd) in ki so
sestavljeni iz:

-  polnjene čokolade;

-  kombinacije čokolade s katerimikoli užitnimi snovmi v plasteh;

-  mešanic čokolad s katerimikoli užitnimi prehrambenimi snovmi.

1806 90 110

Ki vsebujejo alkohol

Sortimenti čokolad, med katerimi nekatere vsebujejo alkohol,
druge pa ne, se uvrščajo po Temeljnem pravilu št. 3 (b).

1806 90 190

Drugo

Glej opombe k tar. podštevilki 1806 90 110.

1806 90 310

Polnjeni

Glede vsebine izraza "polnjeni" se uporabljajo opombe HS k tar.
podštevilki 1806 31 mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.
Vanjo se uvršča polnjena čokolada v obliki velikonočnih pirhov in
v drugih neobičajnih oblikah.

1806 90 390

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema čokolavo v obliki špagetov
(vermicelli), kosmičev ter trdnih votlih jajc in podob.

1806 90 500

Sladkorni proizvodi in nadomestki, narejeni iz proizvodov s
sladkornih nadomestkov, ki vsebujejo kakav

Ta tar. podštevilka zajema slaščice iz sladkorja iz tar. številke
1704, kateremu je dodan kakav, t.j. sladkorne karamele, nougati
in blago s sladkornim prelivom, ki vsebuje kakav.

1806 90 600

Namazi, ki vsebujejo kakav

Ta tar. podštevilka zajema namaze v pakiranjih za takojšnjo
uporabo, teže 2 kg ali manj.

1806 90 900

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo prahovi, ki vsebujejo kakav in
ki se uporabljajo za proizvodnjo krem, užitnega sladoleda,
posladkov in podobnih proizvodov, ki so predmet izključitev,
navedenih v splošnih opombah k temu poglavju.


                          19. POGLAVJE

      IZDELKI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI
                             IZDELKI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

"Vsebnost kakavovega prahu" v proizvodih iz tega poglavja se
računa z množenjem vsebnosti teobromina in kofeina s faktorjem
31.

Vsebnost teobromina in kofeina se določa po metodi HPLC (High
Performance Liquid Chromatography - tekočinska kromatografija
visoke zmogljivosti).

1901

Sladni ekstrakt; živila iz moke, zdroba, škroba in sladnega
ekstrakta brez dodatka kakava ali z dodatkom kakava v prahu v
količini manj kot 40 mas.%, preračunano na popolnoma odmaščeno
osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz
izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404 brez dodatka kakavovega prahu
ali z dodatkom kakavovega prahu v količini manj kot 5 mas.%,
preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne
zajeta na drugem mestu

1901 20 000

Mešanice in testa za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar.
številke 1905

Ta tar. podštevilka zajema testne mešanice, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 1901 pod (II), osmi odstavek, točka
št. (7). V to tar. podštevilko se ne uvrššajo posušeni ali kuhani
oblati iz moke ali škroba, namenjeni ali nenamenjeni za
proizvodnjo pekovskega blaga (tar. številka 1905).

1901 90 110 in 1901 90 190

Ekstrakt slada

Glej Komentar HS k tar. številki 1901 pod (I).

Ekstrakt slada sestoji iz dekstrinov, maltoze, beljakovin,
vitaminov, encimov in aromatičnih snovi.

Ti dve tar. podštevilki ne zajemata proizvodov za dojenčke v
pakiranjih za drobnoprodajo, ki vsebujejo ekstrakt sladu, četudi
je le-ta eden glavnih sestavin (tar. podštevilka 1901 10 000).


1902

Testenine, kuhane ali nekuhane, polnjene ali nepolnjene (z mesom
ali drugimi snovmi) ali kako drugače pripravljene, kot so:
špageti, makaroni, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus,
pripravljen ali nepripravljen

1902 20 910

Kuhane

Ta tar. podštevilka zajema tudi predkuhano pašto.

1902 40 900

Drugo

V to tar. podštevilko spada pripravljeni kuskus (z mesom,
zelenjavo in drugimi sestavinami), v kolikor v njem ni več kot 20
mas.% proizvoda mesa.


1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali
žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v
zrnu ali obliki kosmičev ali druge oblike (razen moke in zdroba),
predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena in ne
zajeta na drugem mestu

Glej opombe HS št. 3 in št. 4 k 19. poglavju.

od 1904 10 100
do 1904 10 900

Živila, dobljena z nabrekanjem ali s praženjem žit ali žitnih
izdelkov

Proizvodi, dobljeni po postopkih, na katere se nanaša točka (A)
četrtega odstavka opomb HS k tar. številki 1904 (vključno s
proizvodi, dobljeni iz drugih žit), ostanejo uvrščeni v teh tar.
podštevilkah, četudi so z po nabrekanju preoblikovani v moko,
kašo ali pelete.

Te tar. podštevilke zajemajo tudi neenakomerno oblikovani pakirni
material oz. polnilo, tudi namenoma neužitno pripravljeno, ki je
dobljeno z ekstrudiranjem npr. koruznega zdroba.

od 1904 20 100 do 1904 20 990

Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali
mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih žitnih kosmičev

Glej Komentar HS k tar. številki 1904, del (b).

1904 90 100 in 1904 90 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 1904, del (C).


1905

Kruh, peciva, sladice, keksi (piškoti) in drugi pekovski izdelki
z dodadkom kakava ali brez njega; hostije, kapsule za
farmacevtske proizvode, oblati, rižev papir in podobni izdelki

V to tar. številko se ne uvrščajo oblikovani izdelki vendar ne še
pečeni (tar. podšt. 1901 20 000

1905 10 000

Hrustljavi kruh (krisp)

Glej Komentar HS k tar. številki 1905, točko (A), točko (4).

Ta tar. podštevilka zajema tudi proizvode, dobljene z ekstruzijo.

od 1905 20 100
do 1905 20 900

Kruh in podobni izdelki, začinjeni z ingverjem

Glej Komentar HS k tar. številki 1905, odstavek (A) pod (6).

Te tar. podštevilke ne zajemajo "spekulasov" ali ruskega kruha.

od 1905 30 110
do 1905 30 990

Sladki keksi (piškoti); vaflji in oblati

Glej dodatne opombe KNCT št. 1 in št. 2 k temu poglavju ter
Komentar HS k tar. številki 1905, odstavek (A), točki (8 b) in
(9).

V te tar. podštevilke se uvrščajo proizvodi, dobljeni z
ekstruzijo.

1905 30 300

Ki vsebujejo po masi nad 8% mlečnih maščob

V to tar. podštevilko se uvršča masleno pecivo.

1905 30 510

Sendvič - keksi

V to tar. podštevilko spadajo proizvodi s posebno plastjo
katerekoli hrane med dvema plastema keksa. Polnjenje je lahko
npr. čokolada, marmelada, krema fondan ali orehova krema.

1905 30 910 in 1905 30 990

Vaflji in oblati

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 k temu poglavju in Komentar HS k
tar. številki 1905, odstavek (A), točko (9).

1905 30 910

Soljeni, polnjeni ali nepolnjeni (slanega okusa)

V to tar. podštevilko spadajo šatrajni oblati s sirom - "sirovi
vaflji".

1905 40 100 in 1905 40 900

Prepečenec, opečen kruh (toast) in podobni toast izdelki

Glej Komentar HS k tar. številki 1905, odstavek (A) pod (5).

1905 90 200

Hostije, kapsule za farmacevtske proizvode, oblati, rižev papir
in podobni proizvodi

Glej Komentar HS k tar. številki 1905, odstavek (B).

1905 90 300

Kruh brez dodanega medu, jajc, sira ali sadja, ki vsebuje po masi
manj kot 5% sladkorja po masi v suhem stanju in ne več kot 5%
maščob, oboje preračunano na suho snov

Ta tar. podštevilka zajema navadni kruh v različnih oblikah ter
posebne kruhe, kot je npr. glutenski kruh za sladkorne bolnike.

1905 90 450

Keksi

Glej Komentar HS k tar. številki 1905, odstavek (A) pod (7), 8
(a) in (c).

1905 90 550

Izdelki, pridobljeni z iztiskanjem ali vlečenjem, aromatizirani
ali soljeni

Glej Komentar k HS k tar. številki 1905, odstavek (A) pod (7),
ter pod (15).

1905 90 600

Z dodanimi sladili

Ta tar. podštevilka zajema slaščičarske proizvode, ki v
predhodnih tar. podštevilkah niso zajeti (npr. pecivo, rozinin
kruh, Panetone, kolači in torte).

1905 90 90

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema npr. pite in pizze ter kruh, ki se ne
uvršča v tar. podštevilki 1905 90 300 in 1905 90 600.

Ta tar. podštevilka zajema tudi neenakomerno oblikovani pakirni
material oz. polnilo, tudi namenoma neužitno pripravljeno, ki je
dobljeno z ekstrudiranjem npr. koruznega zdroba.


                          20. POGLAVJE

        IZDELKI IZ VRTNIN, SADJA, OREHOV IN DRUGIH DELOV
                             RASTLIN

Dodatna opomba št. 1

Pri določanju vsebnosti kisline v proizvodu se upoštevajo
vrednostna razmerja med tekočimi in trdnimi sestavinami
homogeniziranega blaga.

2001

Vrtnine, sadje, orehi in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni
ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini

2001 90 100

Mango, močno začinjen

V smislu te tar. podštevilke in pa tar. podštevilke 2103 90 100
pomeni "močno začinjen mango" mango, ki so mu dodani različni
proizvodi, kot npr. ingver, suhe rozine, poper in sladkor.

Medtem ko se vloženi mango v kosih uvršča v to tar. podštevilko,
se vloženi mango v obliki homogenizirane omake spremenljive
gostote uvršča v tar. podštevilko 2103 90 100.

2001 90 50

Gobe

Ta tar. podštevilka ne zajema gobe, ki so bile samo začasno
konzervirane po postopkih, opredeljenih v tar. številki 0711,
t.j. z močno slanico, ki vsebuje kis ali ocetno kislino.


2002

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot s kisom ali
ocetno kislino

2002 10 100 in 2002 10 900

Paradižnik, cel ali v kosih

Ta tar. podštevilka zajema cel paradižnik ali paradižnik v kosih,
olupljen ali neolupljen, konzerviran s steriliziranjem.

od 2002 90 110
do 2002 90 900

Drugo

V to tar. podštevilko spada paradižnikov pire (v obliki štruce
ali v drugi obliki), paradižnikov koncentrat in paradižnikov sok,
pri čemer mora biti v teh proizvodih 7 mas.% ali več suhe snovi.
V to tar. podštevilko se uvršča tudi paradižnik v prahu, ki se
dobi z dehidriranjem paradižnikovega soka. Sem pa ne sodi
paradižnik v prahu, ki nastane pri obrušenju kosmičev, dobljenih
s sušenjem paradižnika, prej narezanega na rezine. Tak prah spada
v tar. podštevilko 0712 90 300.


2004

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu
ali ocetni kislini, zmrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006

Ta tar. številka se nanaša samo na vrtnine, kot so opredeljene v
7. poglavju. Iz tega sledi, da to in naslednje poglavje ne
zajemata proizvodov iz izdelkov, ki se uvrščajo v tar. št. 0714
in ki ne štejejo za vrtnine, t.j. proizvodov iz marmelad in
sladkega krompirja - ti se uvrščajo v tar. številko 2006 00 ali
2008, če so konzervirani kako drugače kot v kisu ali ocetni
kislini.

2004 10 100

Kuhan, drugače nepredelan

V to tar. podštevilko se uvrščajo proizvodi, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 2004, drugi odstavek pod (1).

2004 10 910 in 2004 10 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. podštevilki 2004, drugi odstavek pod (3).

2004 90 500

Grah (Pisum sativum) in nezreli fižol rodu Phaesolus, stročji

V smislu te tar. podštevilke označuje izraz "stročji fižol" samo
fižol rodov Phaesolus in Vigna, pobran nezrel ter užitni del
stroka. Strok je lahko različnih barv (npr. olivnozelene, zelene
s sivimi ali modrimi vzorci, rumen (voščeni fižol) itd.).


2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu
ali ocetni kislini, nezmrznjene, zmrznjene, razen proizvodov iz
tar. št. 2006

Glej opombo HS k tar. podštevilkam št. 1 k temu poglavju.

2005 10 000

Homogenizirane vrtnine

Glej opombo HS k tar. podštevilkam št. 1 k temu poglavju.

2005 20 800

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema krompir (v rezinah ali luskah),
popečen v masti ali olju, ohlajen in vakuumsko pakiran.

2005 70 100 in
2005 70 900

Olive

Ta tar. podštevilka zajema olive, na katere se nanaša Komentar HS
k tar. številki 2005, četrti odstavek pod (1), ki so napolnjene
ali nenapolnjene z vrtninami (npr. s pimentom ali sladkim
poprom), sadjem ali orehi (npr. z mandlji) ali z mešanico vrtnin,
sadja ali orehov.


2006 00

Vrtnine, sadje, lupinasto sadje (npr. orehi, lešniki), sadne
lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (suhi,
glazirani ali kristalizirani)

od 2006 00 310
do 2006 00 380

Z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas.%

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 k temu poglavju.


2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz
lupinastega sadja in sadne paste ali paste  iz lupinastega sadja,
dobljeni s kuhanjem, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali
brez njih

Glede vsebnosti sladkorja glej dodatno opombo KNCT št. 2 k temu
poglavju.

V to tar. številko pa se ne uvrščajo sadni pireji, dobljeni s
stiskanjem sadja skozi sita in nato v vakumu segreti do vrelišča.
Takim pirejem je ohranjena vsa naravna aroma okus in barva (tar.
št. 2008).

2007 10 100 in
2007 10 990

Homogenizirani proizvodi

Glej opombo HS k tar. podštevilkam št. 2 k temu poglavju.


2008

Sadje, lupinasto sadje in drugi užitni deli rastlin, drugače
pripravljeni ali konservirani, z dodatkom sladkorja ali drugih
sladil ali alkohola ali brez njih, ki niso omenjeni in ne zajeti
na drugem mestu

Glede vsebnosti sladkorja glej dodatno opombo št. 2 k temu
poglavju.

Glede dodanega sladkorja glej dodatno opombo št. 3 k temu
poglavju.

Glede vsebnosti alkohola glej dodatno opombo št. 4 k temu
poglavju.

od 2008 11 100
do 2008 11 990

Lupinasto sadje, kikiriki in druga semena, vključno mešanice tega
sadja

Te tar. podštevilke zajemajo proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 2008, drugi odstavek pod (1) in (2),
vključno njihove mešanice.

V te tar. podštevilke spadajo še takšni orehi, kikirikiji in
druga sadna semena, ki so bila:

1.  zdrobljena ali v kosmičih in ki se uporabljajo predvsem v
slaščičarstvu;

2.  zmleta ali kako drugače zdrobljena in so v obliki past (z
dodanimi drugimi snovmi ali brez njih).

Vendar pa se v to tar. podštevilko ne uvrščajo paste za izdelavo
marcipana, nugata itd. (tar. št. 1704).

2008 19 110 in
2008 19 990

Drugo, vključno mešanice

Ti dve tar. podštevilki zajemata orehe in druga semena, izvzemši
kikirikije ter mešanice orehov z drugimi semeni, četudi v
mešanici prevladujejo kikirikiji.

2008 30 510

Koščki grenivke

V smislu te tar. podštevilke pomeni "košček" cel, naravno določen
del sadja (krhelj).

Prisotnost majhnih količin strganih krhljev, ki so posledica
razkosavanja, ne vpliva na uvrščanje v to tar. podštevilko.

2008 30 710

Koščki grenivke

Glej komentar k tar. podštevilki 2008 30 510.

2008 60 510

Višnje (Prunus cerasus L.)

Ta tar. podštevilka zajema češnje z rahlim kislim priokusom, ki
se dobivajo iz različnih podvrst vrste Prunus cerasus L.

2008 60 610

Višnje (Prunus cerasus L.)

Glej komentar k tar. podštevilki 2008 60 510.

2008 60 710

Višnje (Prunus cerasus L.)

Glej komentar k tar. podštevilki 2008 60 510.

2008 60 910

Višnje (Prunus cerasus L.)

Glej komentar k tar. podštevilki 2008 60 510.


2009

Sadni sokovi (tudi grozdni mošt) in zelenjavni sokovi,
nefermentirani in brez dodatka alkohola, z dodatkom sladkorja ali
drugih sladil ali brez njih

Glede "nefermentiranih sokov", ki ne vsebujejo dodanega alkohola,
glej opombo št. 5 k temu poglavju.

Glede "dodanega sladkorja" glej dodatno opombo št. 5 k temu
poglavju.

od 2009 11 110
do 2009 11 99

Zamrznjeni

Glej Komentar HS k tar. številki 2009 11.

2009 50 100 in
2009 50 900

Paradižnikov sok

Glej opombo HS št. 4 k temu poglavju.

2009 60 510 in
2009 60 710

Koncentriran

Glej dodatno opombo KNCT št. 6 k temu poglavju.


                          21. POGLAVJE

                          RAZNA ŽIVILA

Dodatna opomba št. 1

Ta dodatna opomba se nanaša predvsem na maltodekstrine.

2101

Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja, mate čaja in
pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali
mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter
njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

2101 11 110

Z vsebnostjo suhe snovi na kavni osnovi nad 95 mas.% ali več.

Ta tar. podštevilka zajema ekstrakte, esence in koncentrate kave
v obliki prahu, zrnc, kosmičev, kock ali v kakršnihkoli drugih
trdnih oblikah.

2101 11 190

Drugi

V to tar. podštevilko spadajo proizvodi v tekočem ali pastoznem
stanju (celo v zmrznjenem). Takšne proizvode uporabljajo predvsem
za prehrambene pripravke (t.j. za proizvodnjo čokolad, tort,
slaščic in sladoleda).

2101 30 190

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema nevzklita, neličkana in pražena
ječmenova zrna, ki so uporabna v proizvodnji piva kot
povzročitelji obarvanja in aromatizacije, ali pa so uporabni kot
kavni nadomestek.


2102

Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi,
mrtvi, (razen cepiv iz tar. številke 3002); pripravljeni pecilni
praški

2102 10 100

Kultura kvasa

Glej Komentar HS k tar. številki 2102, del (A), tretji odstavek,
točka 4.

Ti kvasi so vzgojeni na posebnih medijih (podlagah) za posebno
uporabo, še posebej za destilacijo in vinsko vrenje. S temi kvasi
je mogoče doseči izredno natančne značilnosti pri fermentaciji
proizvodov.

2102 20 110 in
2102 20 190

Neaktivni kvasi

Ti kvasi, opisani v opombah HS k tar. številki 2102, v delu A v
četrtem in petem odstavku, se običajno prodajajo kot "kvasi za
prehrambeno industrijo". Običajno so v prahu, luskinah ali
zrncih.

2102 20 900

Drugi

Glej Komentar HS k tar. številki 2102, del (B).

2102 30 000

Pripravljeni pecilni praški

Glej Komentar HS k tar. številki 2102, del (C).


2103

Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in
kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob
in pripravljena gorčica

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.

2103 90 100

Začimba mango, tekoča

V smislu te tar. podštevilke pomeni "vloženi mango" mango,
kateremu so dodani razni proizvodi, kot npr. ingver, suhe rozine,
poper in sladkor.

Vloženi mango iz te tar. podštevilke je v obliki omake v bolj ali
manj tekočem stanju in je popolnoma homogeniziran.

2103 90 300

Aromatične grenčice z alkoholno močjo od 44,2 do 49,2 vol., ki
vsebujejo po masi od 1,5 do 6 vol.% encijana, začimb in raznih
drugih sestavin ter od 4 do 10 mas.% sladkorja, v posodah s
prostornino do vključno 0,5 l.

Proizvodi, na katere se nanaša ta tar. podštevilka, so
koncentrirani alkoholni pripravki, katerim dajejo njihov grenak
in istočasno močno aromatični okus encijanove korenine,
uporabljene pri proizvodnji, v kombinaciji z raznimi začimbami in
aromatičnimi snovmi, npr. koktailov, sirupov, omak ali kot
dodatek drugim začimbam.

Te aromatične grenčice nasplošno imenujejo "angosturne grenčice".


2104

Juhe in ragu juhe ter pripravki za te juhe; homogenizirana
sestavljena živila

2104 20 000

Homogenizirana sestavljena živila

Izraz "homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi" je
opredeljen v opombi HS št. 3 k temu poglavju.


2105 00

Sladoled in druge ledene sladice, s kakavom ali brez kakava

V smislu te tar. številke označuje izraz "sladoled in druge
zamrznjene sladice" prehrambene proizvode, ki so lahko v
pakiranjih za drobnoprodajo ali ne, ki vsebujejo kakav ali
čokolado (četudi kot prevleko) ali pa so brez kakava ali
čokolade. Ti proizvodi so v trdnem ali pastoznem stanju zaradi
zamrzovanja - v takšnem stanju se tudi jedo.

Bistvena značilnost teh proizvodov je, da se spremenijo v tekoče
ali poltekoče stanje pri temperaturi okolja okoli 0 stopinj C.

Vendar pa se proizvodi, ki sicer imajo videz sladoleda, nimajo pa
bistvenih značilnosti, opisanih zgoraj, uvrščajo kot značilni
proizvodi v tar. številko 1806, 1901 ali 2106.

Proizvodi iz te tar. številke imajo različna imena (ledenke,
sladoled, neapeljske rezine itd.) in se pojavljajo v različnih
oblikah. Lahko vsebujejo kakav ali čokolado, sladkor, rastlinsko
ali mlečno maščobo, mleko (posneto ali neposneto), sadje,
stabilizatorje, aromatizacijska sredstva, barvila itd.

Skupna vsebnost teh maščob večinoma ne presega 15 mas.% gotovega
proizvoda. Vendar pa lahko nekateri posebni proizvodi, pri
katerih proizvodnji se v veliki količinah uporablja krema,
vsebujejo skupaj okoli 20 mas.% maščob.

Pri proizvodnji nekaterih sladoledov dodajajo v surovine zrak z
namenom povečati prostornino gotovega proizvoda (ekspanzija).

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 2105, še posebej glede
izključitev.


2106

Živila, ki niso omenjena in ne zajeta na drugem mestu

2106 10 200 in
2106 10 800

Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi

Glej Komentar HS k tar. številki 2106, drugi odstavek pod (6),
razen dela, ki se nanaša na beljakovinske hidrolizate.

Iz teh tar. podštevilk so izključene koncentrirane mlečne
beljakovine (tar. podštevilka 0404 90 ali 3504 00 000).

Pri določanju vsebnosti cukroze z namenom uvrščanja v ti dve tar.
podštevilki se upošteva vsebnost invertnega sladkorja, izraženega
kot cukroza.

2106 90 100

Sirovi fondueji

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju.

2106 90 200

Sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi dišavnih
snovi, ki se uporabljajo pri pripravi alkoholnih pijač

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 2106, drugi odstavek, točko
(7).

Glej dodatno opombo KNCT št. 4 k temu poglavju.

Iz te tar. podštevilke so izvzeti podobni sestavljeni pripravki,
katerih alkoholna moč ne presega 0,5 vol. % (tar. podštevilka
2106 90 920 ali 2106 90 980).

2106 90 300

Izoglukozni sirupi

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 k temu poglavju.

2106 90 920 in
2106 90 98

Drugi

Glej Komentar HS k tar. številki 2106, drugi odstavek od (1) do
(5), od (7) do (11) in (13).


                          22. POGLAVJE

                     PIJAČE, ALKOHOLI IN KIS

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kjerkoli se v tem poglavju razlikuje med pijačami v kontejnerjih
prostornine manj kot dva litra in pijačami v kontejnerjih
prostornine več kot dva litra, se upošteva prostornina tekočine v
kontejnerjih in ne prostornina kontejnerjev.

To poglavje zajema (v kolikor ne gre za zdravila) krepilne
proizvode (Toniki), ki so primerni za neposredno konzumacijo kot
pijače , čeravno se jemljejo v majhnih količinah (npr. po
žlicah). Brezalkoholni krepilni proizvodi, ki se morajo pred
konzumacijo razredčiti, se ne uvrščajo v to poglavje (največkrat
v tar. številko 2106).

Dodatna opomba št. 1 (b)

Potencialna vsebnost alkohola (vol.%) se izračuna z množenjem
teže sladkorjev, vsebovanih v 100 litrih zadevnega proizvoda
(sladkor mora biti izražen v kilogramih invertnega sladkorja), s
faktorjem 0,6.

2201

Vode, vključno naravne in umetne mineralne vode in sodavice, brez
dodanega sladkorja ali drugih sladil ali sredstev za
aromatiziranje; led in sneg

od 2201 10 110 do 2201 10 990

Mineralne vode in sodavice

V to tar. podštevilko spadajo proizvodi, na katere se nanašajo
Komentar HS k tar. številki 2201, odstavka (B) in (C).

Ta tar. podštevilka ne zajema naravne mineralne vode v sprejih,
ki se uporablja za nego kože (tar. številka 3304).

2201 90 00

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo
Komentar HS k tar. številki 2201, odstavka (A) in (D).

V to tar. podštevilko se uvršča tudi vodno paro in naravno vodo,
ki je filtrirana, sterilizirana, prečiščena ali mehčana.


2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, s sladkorjem ali
drugimi sladili s sredstvi za aromatiziranje ter druge
brezalkoholne pijače, razen čistih ali koncentriranih sadnih ali
zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tar. številko 2009.

Izraz "brezalkoholne pijače" je opredeljen v opombi HS št. 3 k
temu poglavju.

2202 10 000

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, s sladkorjem ali drugi
sladili ali sredstvi za aromatiziranje

V to tar. podštevilko se uvrščajo brezalkoholne pijače, na katere
se nanaša točka A Komentarja HS k tar. številki 2202.

Prisotnost antioksidantov, vitaminov, stabilizatorjev ali kinina
ne vpliva na uvrščanje brezalkoholnih pijač v to tar.
podštevilko.

Ta tar. podštevilka zajema tekoče proizvode, sestavljene iz vode,
sladkorja in aromatičnih sredstev. Vse to je v plastični vrečki
in namenjeno, da se doma da v vrečke za led in zamrzne v
hladilniku.

2202 90

V to tar. podšt. se uvrščajo sadni sokovi "Nektar", ki se
pripravljajo iz homogeniziranega sadja z dodatkom sladkornega
sirupa v taki količini, da so takoj primerni (brez predhodnega
razredčevanja) za pitje. Ti sokovi imajo običajno sadnega deleža
30-40 mas.%

od 2202 90 910
do 2202 90 990

Druge, ki vsebujejo maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tar.
številk od 0401 do 0404

V to tar. podštevilko spadajo tekoči proizvodi, v trgovini znani
kot "polnjeno mleko", v kolikor so pripravljeni za pitje.
"Polnjeno mleko" je proizvod na osnovi posnetega mleka ali
posnetega mleka v prahu, kateremu so dodane rafinirane zelenjavne
maščobe ali olja v količini, ki je skoraj enaka količini naravne
maščobe, ekstrahirane iz prvotnega mleka. Ta pijača se uvršča v
pododdelke te tar. podštevilke skladno s količinami vsebovanih
mlečnih maščob.


2204

Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt,
razen tistega iz tar. številke 2009

Glede dejanske prostorninske alkoholne moči (vol.%) glej dodatno
opombo KNCT št. 1 (a) k temu poglavju

od 2204 10 110
do 2204 10 990

Peneča vina (penine)

Glej opombo HS k tar. podštevilkam št. 1 k temu poglavju.

2204 10 110

Šampanjec

Šampanjec je peneče vino, ki ga proizvajajo v francoski provinci
Champagne iz grozdja, natrganega izključno v tej provinci.

2204 21 100

Vino, razen tistega iz tar. podštevilke 2204 10 v steklenicah s
pritrjenimi žičnimi košaricami; vino, drugače polnjeno pod
povečanim pritiskom zaradi ogljikovega dioksida v raztopini, od 1
do 3 barov, merjeno pri temperaturi 20 stopinj C.

V to tar. podštevilko spadajo:

1. vina, polnjena v steklenice z gobastimi zamaški (zamaški v
obliki gobe), ki ne ustrezajo definiciji "penečega vina" v
opombah k tar. podštevilkam št. 1 k temu poglavju;

2.  vina, polnjena kako drugače kot v steklenice z gobastim
zamaškom, ki so pod pritiskom najmanj 1 in največ 3 barov,
merjeno pri temperaturi 20 stopinj  C.

Plutasti zamaški, ki ustrezajo spodnji risbi, pa tudi podobni
zamaški iz plastičnih snovi, štejejo za "gobaste" zamaške.

< glej prilogo - Slike: stran 31 >

od 2204 21 110
do 2204 21 990

Druga

Glej dodatne opombe KNCT št. 3 in št. 4 k temu poglavju.

Nehlapljive sestavine celotnega suhega ekstrakta v smislu, v
kakršnem so podane v dodatni opombi KNCT št. 3 A, vključujejo
sladkor, glicerin, tanine, vinsko kislino, barvila in soli.

od 2204 21 110
do 2204 21 78

Kakovostna vina, ki se proizvajajo v določenih regijah

Glej dodatno opombo KNCT št. 5 k temu poglavju.

2204 21 810 in
2204 21 820

Kakovostna vina, ki se proizvajajo v določenih regijah

Glej dodatno opombo KNCT št. 5 k temu poglavju.

do 2204 21 930

Tokaj (Aszu in Szamorodni)

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 (B) (b) k temu poglavju.

do 2204 21 970

Tokaj (Aszu in Szamorodni)

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 (B) (b) k temu poglavju.

2204 29 100

Vino, razen tistega, ki spada pod tar. podštevilke 2204 10 v
steklenicah z gobastim zamaškom, katerega pritrjujejo zapirači;
vina, kako drugače polnjena pod povečanim pritiskom zaradi
ogljikovega dioksida v raztopini, pod pritiskom najmanj enega
bara in manj kot tri bare, merjeno pri temperaturi 20 stopinj C.

Opombe k tar. podštevilki 2204 21 100 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za vina iz te tar. številke.

od 2204 29 120
do 2204 29 990

Druga

Glej dodatni opombi KNCT št. 3 in št. 4 k temu poglavju.

od 2204 29 120
do 2204 29 58

Kakovostna vina, ki se proizvajajo v določenih regijah

Glej dodatno opombo KNCT št. 5 k temu poglavju.

2204 29 810 in
2204 29 820

Kakovostna vina, ki se proizvajajo v določenih regijah

Glej dodatno opombo KNCT št. 5 k temu poglavju.

2204 29 930

Tokaj (Aszu in Szamorodni)

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 (B) (b) k temu poglavju.

2204 29 970

Tokaj (Aszu in Szamorodni)

Glej dodatno opombo KNCT št. 3 (B) (b) k temu poglavju.

2204 30 100

V povezavi z dodatnimi opombami KNCT št. 1(a), 1(b) in 1(c) k
temu poglavju glej dodatno opombo KNCT št. 2 k temu poglavju.

2204 30 920

Koncentrirani

Glej dodatno opombo KNCT št. 6 k temu poglavju.

2204 30 960

Koncentrirani

Glej dodatno opombo KNCT št. 6 k temu poglavju.


2205

Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z
rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje

Vina, ki spadajo v to tar. številko, so opisana v opombah k tar.
številki 2205. Mednje spadajo:

1.  pijače, znane kot "Marsala allžuovo", ki temeljijo na vinu
vrste Marsala, ki je aromatizirano z jajčnimi rumenjaki ali
mandlji in z drugimi aromatičnimi sredstvi;

2.  pijače, katerih osnova je vino. Znane so kot "sangrije" in so
aromatizirane npr. z limonami ali oranžami.

V to tar. št. se uvršča tudi "Ginseng - tonik", ki se pripravlja
iz standardiziranega ginseng ekstrakta (ca. 9 mg/ml), vina iz
svežega grozdja, biteroranžnega sirupa, sorbita in vode. Tonik
vsebuje 11,5 vol.% alkohola in je polnjen v steklenice po 250 ml
(tar. podšt. 2205 10).

Vendar pa se oijače iz te tar. št. izključene, če vsebujejo manj
kot 7 vol.% alkohola (tar. št. 2206).


2206 00

Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec in medica);
mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z
brezalkoholno pijačo, ki niso navedene in ne zajete na drugem
mestu

2206 00 100

Izpirek tropin (piquette)

Glej dodatno opombo KNCT št. 8 k temu poglavju.

od 2206 00 310
do 2206 00 890

Drugo

Te tar. podštevilke zajemajo proizvode, opisane v opombah k tar.
številki 2206, prvi odstavek, od točke (1) do (10).

2206 00 310
2206 00 390

Peneče

Glede "penečega" glej dodatno opombo KNCT št. 7 k temu poglavju.

Kar zadeva gobaste zamaške v zgoraj omenjeni dodatni opombi, glej
opombe HS k tar. podštevilki 2204 21 100, zadnji odstavek.

od 2206 00 510
do 2206 00 890

Mirne pijače v kontejnerjih

Ti dve tar. podštevilki zajemata pijače, ki niso proizvod naravne
fermentacije mošta iz svežega grozdja, temveč so izdelane iz
koncentriranega grozdnega mošta. Tak mošt je stabilen in ga je
moč skladiščiti in uporabiti po želji.

Proces fermentacije običajno prične s kvasom. Pred ali med
fermentacijo se lahko moštu doda sladkor. Tako dobljeni proizvod
se lahko na koncu sladka, ojači ali razredčiti.


2207

Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo alkohola 80 vol.% ali več;
denaturirani alkoholi, s katero koli vsebnostjo etanola

2207 10 000

Etanol, z vsebnostjo 80 vol.% ali več, nedenaturiran

Glej Komentar HS k tar. številki 2207 (razen četrtega odstavka).

Žgane pijače (npr. gin, vodka) se uvrščajo v tar. podštevilke od
2208 20 120 do 2208 90 780 ne glede na njihovo alkoholno moč.

2207 20 000

Denaturirani alkoholi, s katero koli vsebnostjo etanola

Glej opombe HS k tar. številki 2207, četrti odstavek.


2208

Nedenaturirani etanol koncentracije manjše od 80 vol.%; žganja,
likerji in druge alkoholne pijače

Žganja, likerji in druge alkoholne pijače iz tar. številke 2208
so alkoholne pijače, namenjene predvsem za človeško prehrano in
so izdelani:

-  ali z neposredno destilacijo (z dodanimi aromami ali brez
njih) naravno fermentiranih tekočin, kot je npr. vino ali mošt,
ali predhodno fermentiranega sadja, zrn, tropin ali drugih
rastlinskih proizvodov;

-  ali s preprostim dodajanjem raznih aromatičnih snovi, včasih
tudi sladkorja, alkoholu, proizvedenem z destilacijo.

Razne alkoholne pijače so opisane v Komentarju HS k tar. številki
2208 (del I., tretji odstavek, od (1) do (15)).

Glede nedenaturirannih alkoholov je treba poudariti, da ostanejo
uvrščeni v tej tar. številki tudi, če je njihova alkoholna moč
80% ali večja - če je proizvod primeren za uživanje ali ne.

Ta tar. številka ne zajema alkoholnih pijač, dobljenih s
fermentacijo (tar. številke od 2203 do 2206 00).

2208 30

V to tar. podšt. se uvrščata tudi "malt-Whisky" in "grain-Whisky"
z vsebnostjo alkohola 60 vol.% in ki je namenjen pripravi
Whiskija z enostavnim dodajanjem vode.

Ta tar. številka zajema proizvode, na katere se nanašajo opombe
HS k tar. št. 2208, del II.

Proizvodi, dobljeni iz ene osnovne snovi, ne štejejo za
sestavljeni izdelek (npr. aroma koncentrati jabolk, ki vsebujejo
alkohol se uvrščajo v 33. poglavje).

od 2208 30 110
do 2208 30 880

Whiskiji

Whisky je žgana pijača, dobljena izključno z destilacijo
fermentirane sladovnice iz različnih žitaric (predvsem iz
ječmena, rži, koruze in pšenice), med seboj pomešanih ali
nepomešanih, poprej sladkani z delovanjem slajenega ječmenovega
encima.V smislu teh tar. podštevilk štejejo za whisky samo žgane
pijače z značilnim vonjem in okusom whiskyja.Whisky, kateremu je
dodana sodavica (whisky-soda) je iz teh tar. podštevilk izključen
in se uvršča v tar. podštevilko 2208 90 690 ali 2208 90 780.

2208 30 320 in
2208 30 380

"Scotch/malt-Whisky" je žgana pijača, dobljena z destilacijo
fermentirane drozge izključno ječmenovega sladu od enega
proizvajalca (škotski whisky).

2208 30 520 in
2208 30 580

"Scotch/blended-Whisky" dobivajo z mešanjem (blendiranjem) dveh
ali več "malt-whiskyjev" in/ali z "grain-whiskyjem".

2208 30 720 in
2208 30 780

Te tar. podštevilke zajemajo vse druge "Scotch-Whiskyje",
predvsem pa škotski "grain-Whisky", dobljen iz mešanice
ječmenovega sladu in neslajenega žita.

2208 40 110 in 2208 40 990

Rum in tafia (žganje iz sladkovodnega trsa)

Glej opombe HS k tar. številki 2208, del I, tretji odstavek pod
(3), v kolikor gre za proizvode iz teh tar. podštevilk, ki so
zadržali svoje organoleptične značilnosti.

2208 50 110 in
2208 50 190

Gin v posodah, ki držijo

Gin je žgana pijača, ki jo pridobivajo večinoma z enostavno ali
zaporedno (sukcesivno) destilacijo iz prečiščenih alkoholov iz
žit ali iz etilnega alkohola z brinovimi jagodami in drugimi
aromatičnimi snovmi (npr. s korijandrom, koreninami angelike,
janežem, ingverjem). V smislu teh tar. podštevilk štejejo za gin
samo žgane pijače, ki imajo organoleptične lastnosti gina.

Iz teh tar. podštevilk so izključene npr. naslednje žgane pijače:

a)  brinjevec (tar. podštevilka 2208 50 910 ali 2208 50 990);

b)  žganje (tar. podštevilka 2208 90 570 ali 2208 90 740);

c)  kranaviter (tar. podštevilka 2208 90 570 ali 2208 90 740).

2208 60 110 in 2208 60 990

Vodka

Glej opombe HS k tar. številki 2208, tretji odstavek pod (5).

2208 70 100 in 2208 70 900

Likerji, krepilne pijače

Glej opombe HS k tar. številki 2208, prvi odstavek pod (B), in
tretji odstavek.

2208 90 110 in
2208 90 190

Riževo žganje (arak) v posodah, ki držijo

Arak je riževo žganje, proizvedeno ob uporabi posebnega kvasa iz
melase sladkorne pese ali iz melase sladkih rastlinskih ali
riževih sokov.

Araka ne gre zamenjati z "rakijem", ki je dobljen z destilacijo
rozin ali žganja suhih smokev z janežem, ki se uvršča v tar.
podštevilko 2208 90 570 ali 2208 90 740.

od 2208 90 330
do 2208 90 380

Slivovo, hruškovo ter češnjevo žganje (razen likerjev), v
posodah, ki držijo

Slivovo, hruškovo in češnjevo žganje so žgane pijače, dobljene
izključno s fermentacijo in destilacijo slivovega, hruškovega ali
češnjevega mošta.

Glede izrazov "slive" in "češnje" glej komentar k tar. številki
0809.

2208 90 480

Drugo

V smislu te tar. podštevilke so žganja, dobljena iz sadja žgane
pijače, dobljene izključno z alkoholno fermentacijo in
destilacijo sadja - celih sadežev, pulpe ali sokov (razen sliv,
hrušk ali češenj), t.j. iz marelic, borovnic, malin, robid,
črnega ribeza, rdečega ribeza, belega grozdičevja, jagod in
jabolk (razen calvadosa iz tar. podšt. 2208 90 450).

2208 90 570

Drugo

V to tar. podštevilko spadajo samo: žganja z janežem, raki,
agavina žganja (t.j. teguila, meskal), korn, vodka prostorninske
alkoholne moči nad 45,4 vol.%, žganja, destilirana iz aromatičnih
zelišč, digestivne grenčice, žganje, kranaviter, žganja,
destilirana iz korenin (t.j. encijanova žganja) ter žganja iz
sorga.

2208 90 690

Druge alkoholne pijače

Poleg pijač, na katere se nanaša komentar k tar. številki 2208
(del (I), tratji odstavek, točke od (12) do (15)), spadajo v to
tar. podštevilko še:

1.  alkoholne pijače z dodano sodavico (npr. whiskey-soda);

2.  čaj z alkoholom:

3.  med seboj pomešane alkoholne pijače ali alkoholne pijače,
pomešane s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi (koktejli).

2208 90 710

Destilirane iz sadja

Glej komentar k tar. podštevilki 2208 90 480

2208 90 740

Drugo

Glej komentar k tar. podštevilki 2208 90 570

2208 90 780

Likerji in žgane pijače

Glej komentar k tar. podštevilkama 2208 70 100 in 2208 70 900.


2209 00

Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline

2209 00 110 in
2209 00 190

Vinski kis, v posodah, ki držijo

Glej dodatno opombo KNCT št. 9 k temu pogalvju.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 2209, del (I), drugi
odstavek pod (1).

2209 00 910 in
2209 00 990

Drugo, v posodah, ki držijo

Ti dve tar. podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 2209, del (I), drugi odstavek pod
(2), (3) in (4) ter del (II).


                          23. POGLAVJE

      OSTANKI IN ODPADKI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PRIPRAVLJENA
                         KRMA ZA ŽIVALI

Dodatna opomba št. 3

Potencialna alkohona moč po masi mas.% se izračuna z množenjem
mase sladkorja (računanega v kilogramih invertnega sladkorja),
vsebovanega v 100 kilogramih zadevnega proizvoda, s faktorjem
0,47.

2301

Moka, zdrob in peleti iz mesa ali mesnih odpadkov, rib ali rakov,
rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, neustrezni za
hrano ljudi; ocvirki

2301 20 000

Moka, zdrob in peleti iz rib in rakov, mehkužcev ali drugih
vodnih nevretenčarjev

Moka, zdrob in peleti iz rib iz te tar. podštevilke so
sestavljeni iz rib ali odpadkov rib, ki so večinoma kuhani in
nato zmleti v paste, posušeni in nato zdrobljeni, v nekaterih
primerih pa tudi aglomerirani v oblike peletov.

Iz te tar. podštevilke je izključena ribja moka, ki je primerna
za človeško prehrano (tar. podštevilka 0305 10 000).


2302

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi
obdelavi žit in stročnic, nepeletizirani ali peletizirani

Glede razlikovanja med proizvodi iz te tar. številke in proizvodi
iz 11. poglavja glej opombo HS 2A k 11. poglavju.

Ostanki, navedeni v Komentarju HS k tar. številki 2302 pod (B)
(1), morajo vsebovati 50 mas.% ali več žit ali stročnic.

2302 10 100 in
2302 10 900

Koruzni

V kolikor zadovoljuje kriterije, podane v opombi št. 2 pod (A) k
11. poglavju, je zdrobljena koruza, dobljena med presejevanjem
očiščenih in neoluščenih koruznih zrn, iz teh tar. podštevilk
izključena (tar. podštevilka 1104 23 900).

Za določanje vsebnosti škroba (v dobavljenih proizvodih) se
uporablja metoda, določena v Direktivi komisije 72/199/EEC z dne
27. aprila 1972, Aneks (I) po (1) (OJ No L 123, 29.5.1972, stran
št. 6).


2303

Ostanki priproizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci
sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri
proizvodnji sladkorja, iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani
ali peletizirani

2303 10 110 in
2303 10 190

Ostanki pri proizvodnji koruznega škroba (razen koncentriranih
tekočin za namakanje) z vsebnostjo beljakovin, računano na suhi
proizvod

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  "koruzni gluten" (večinoma v obliki moke), ki je sestavljen
pretežno iz glutena koruznih zrn, dobljenega s separacijo škroba.
Vsebnost beljakovin (dušik x 6,25) presega po masi 40%;

2.  groba "glutenska moka", dobljena pretežno z mešanjem suhih
ostankov pri proizvodnji koruznega škroba s čistim glutenom.
Takšni proizvodi večinoma vsebujejo po masi okoli 40% beljakovin
(dušik x 6,25);

3.  zrnata "glutenska krma", ki večinoma vsebuje po masi najmanj
20% beljakovin (dušik x 6,25) in ki je sestavljena pretežno iz
delcev perikarpa in endosperma, iz koruznega glutena in včasih
tudi iz koncentrirane koruzne tekočine za namakanje.

Vse to so stranski proizvodi pri proizvodnji koruznega škroba.

V to tar. podštevilko se tudi uvrščajo zgoraj našteti proizvodi,
če so aglomerirani v obliko peletov.

Vanjo spadajo tudi proizvodi, v katerih delež škroba ne presega
po masi 40%, preračunano na suho snov.

Proizvodi, v katerih je škroba več, se praviloma uvrščajo v tar.
številko 2302 ali 2309 (odvisno od primera).

Koncentrirana koruzna tekočina za namakanje se uvršča v tar.
podštevilko 2303 10 900, ne glede na vsebnost beljakovin.

2303 10 900

Drugo

V smislu te tar. podštevilke pomenijo ostanki pri proizvodnji
škroba iz gomoljev manioke takšne proizvode, v katerih delež
škroba ne presega po masi 40%, računano na suho snov.

Če je vsebnost škroba večja, se takšni proizvodi (v obliki moke
ali zdroba) uvrščajo v tar. podštevilke od 1106 20 100 do 1106 20
900, proizvodi v obliki peletov pa v tar. podštevilko 0714 10
100.

V to tar. podštevilko spadajo še:

1.  "Glutenska krma" iz sorga, ki večinoma vsebuje po masi
najmanj 18% beljakovin in katero pretežno sestavljajo delci
perikarpa in endosperma sorgovih zrn, iz sorgovega glutena in
včasih iz koncentrirane sorgove tekočine za namakanje - vse to so
stranski proizvodi pri proizvodnji sorgovega škroba.Ta tar.
podštevilka zajema samo proizvode, v katerih po masi ni več kot
40% škroba, računano na suho snov.Proizvodi, v katerih je škroba
več. se uvrščajo v 11. poglavje ali v tar. številko 2302 ali 2309
(odvisno od primera).

2.  Ostanki pri proizvodnji škroba, imenovani "posušena
krompirjeva pulpa". vsebnost škroba v teh ostankih je navadno po
masi 50% ali več.

od 2303 20 110
do 2303 20 900

Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki
pri proizvodnji sladkorja

Sirotka, iz katere je delno odstranjena laktoza, ne šteje za
odpadek pri proizvodnji sladkorja in se ne uvršča v te tar.
podštevilke (tar. številka 0404).

Te tar. podštevilke ne zajemajo sladkorne pese v rezinah, ki je
delno desaharizirana, ne glede na to, ali je peletizirana
neposredno s stiskanjem ali z dodajanjem veziva (do 3%) ali ni
peletizirana in v kateri je vsebnost saharoze (vključno saharoza
v vezivu) večja od 10 mas.%, računano na suho snov (tar.
podštevilka 1212 91 200 ali 1212 91 800.

2303 30 000

Odpadki in ostanki iz pivovarn in destilarn

Glej Komentar HS k tar. številki 2303, prvi odstavek pod (E),
točke od (1) do (5).


2304 00 000

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji
sojinega olja, nezmleti ali zmleti ali peletizirani

V to tar. številko se ne uvrščajo sojini kosmiči (zmleti ali
nezmleti), iz katerih ni bilo ekstrahirano sojino olje (tar.
številka 2308).


2306

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji
rastlinskih masti ali olj, razen tistih iz tar. številke 2304 in
2305, nezmleti, zmleti ali peletizirani

2306 70 000

Iz koruznih kalčkov

Ta tar. podštevilka zajema ostanke, dobljene pri proizvodnji olja
iz koruznih kalčkov. Običajno se ti ostanki pojavljajo v obliki
prašnatih mešanic delcev kalčkov, perikarpov in endospermov
koruznih zrn (aglomeriranii v pelete ali neaglomerirani).

Takšni proizvodi se uvrščajo v to tar. podštevilko samo v
primeru, da vsebujejo naslednje sestavine v naslednjih količinah,
računanih na težo suhega proizvoda:

1.  Proizvodi, ki vsebujejo manj kot 3 mas.% olja

- vsebnost škroba: manj kot 45 mas.%

- vsebnost beljakovin (vsebnost dušika x 6,25); najmanj 11,5
mas.%;

2.  proizvodi, ki vsebujejo najmanj 8 in manj kot 11 mas.% olja:

- vsebnost škroba: manj kot 45 mas.%

- vsebnost beljakovin (vsebnost dušika x 6,2): najmanj 13 mas.%.

Še več: takšni proizvodi ne smejo vsebovati sestavin, ki niso
dobljene iz koruznih zrn.

2306 90 110 in
2306 90 190

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, ekstrakcije olivnega olja

Izraz "ostanki, ekstrakcije olivnega olja" pomeni samo proizvode,
ki vsebujejo po masi 8% ali manj maščobe. Tovrstni proizvodi
(razen usedlin), ki vsebujejo več maščobnih snovi, se uvrščajo v
iste tar. podštevilke kot osnovna snov (tar. podštevilka 0709 90
310 ali 0709 90 390).


2307 00

Vinska vsedlina; vinski kamen

2307 00 110

Katere utežni odstotek alkohola ne presega 7,9% vsebnost suhe
snovi pa je več kot 25% po masi

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k 23. poglavju in ustrezni
komentar.

2307 00 900

Vinski kamen (strež, argol)

Glej Komentar HS k tar. številki 2307, drugi odstavek.


2308

Rastlinski materiali, rastlinski odpadki in ostanki pri predelavi
rastlinskih materialov in stranski proizvodi, peletizirani ali
nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso
omenjeni in ne zajeti na drugem mestu

2308 90 110

Katere skupni utežni odstotek alkohola ne presega 4,3%, vsebnost
suhe snovi pa ni manjša od 40 mas.%

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju in ustrezni
komentar.

2308 90 300

Tropine sadja, razen grozdja

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, imenovane "pomarančne
celice". To so proizvodi, ki sestoje iz delov pomaranč, ki se po
stiskanju sprva pojavijo v soku, nato pa iz njih odstranijo
skoraj vse sestavine mesa, tako da ostanejo samo celične ovojnice
in albedo. Ti proizvodi so namenjeni kot dodatek razredčenim
koncentratom pomarančnega sirupa in za razredčevanje pijač.

2308 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, določene v točkah od (2) do
(4) in od (6) do (9) drugega odstavka Komentarja HS k tar.
številki 2308.

V to tar. podštevilko spadajo tudi luščine sojinih zrn (zmlete
ali nezmlete), iz katerih sojino olje ni bilo ekstrahirano.


2309

Izdelki, ki se uporabljajo kot hrana za živali

Glej opombo HS št. 1 k temu poglavju.

Za določanje vsebnosti škroba se uporablja modificirana Ewersova
metoda. Kjer obstajajo le sledi škroba, se lahko uporabi
kvantitativna mikroskopska metoda.

od 2309 10 110
do 2309 10 900

Hrana za mačke in pse, pripravljena za prodajo na drobno

Te tar. podštevilke zajemajo igrače, namenjene za žvečenje psom,
ki se pojavljajo v najrazličnejših oblikah (npr. v obliki obročev
ali kosti). Ti proizvodi sestoje iz nastrganih kosov volovske
kože, želatina, glukoznega sirupa (kot veziva), barvila,
zelenjavnih beljakovinskih hidrolizatov, stabilizatorja, v
primeru obročev ali kosti pa še iz mesa in kostnega mozga, kar
vse lahko žival použije.

2309 90 100

Hrana za ribe ali morske sesalce, vključno topljiva

Glej Komentar HS k tar. številki 2309, del (II) (B), zadnji
odstavek pod (1).

2309 93

Primer "premiksa", ki se uvršča v to tar. podšt. je zmes:

-  dikalcijev fosfat - 48 mas.%

-  monokalcijev fosfat - 40 mas.%

-  kalcijev karbonat

v obliki prahu, granulata ali peletov

2309 90 970

Primeri pripravkov za živalsko krmo, ki se uvrščajo v to tar.
podšt.:

-  zmes Oxytetracyclina - hidroklorida - 20 mas.% na nosilcu
kalcijevem karbonatu;

-  zmes - 60 mas.% dikalcijevega fosfata in monokalcijevega
fosfata - 40 mas.%;

-  zmes heksakalcijev trinatrijev penta fosfat - 60 mas.% in
trikalcijev ortofosfat - 40 mas.%


                          24. POGLAVJE

                   TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI

2401

Tobak, surov ali nepredelan; tobačni odpadki

Glede tobaka v naravnem ali nepredelanem stanju glej Komentar HS
k tar. številki 2401, prvi odstavek.

Tobak, "sušen z ventiliranjem", je tobak, sušen v umetnih
atmosferskih pogojih s postopkom uravnavanja toplote in
ventilacije, ne da bi pri tem dim prišel v stik s tobakovimi
listi.

Tobak, "sušen na svežem zraku" je tobak, sušen v naravnih
atmosferskih pogojih in nima vonja po dimu, če je bilo dodatno
uporabljeno kroženje toplega zraka.

Tobak, "sušen pri odprtem ognju" je tobak, sušen v umetnih
atmosferskih pogojih z uporabo odprtega ognja, katerega lesni dim
tobak delno absorbira.

Tobak, "sušen na soncu" je sušen neposredno s toploto sonca in
svežega zraka pri polni dnevni svetlobi.

Ta tar. številka ne zajema živih rastlin tobaka (tar. številka
0602).

2401 30 000

Tobačni odpadki

Poleg proizvodov, naštetih v Komentarju HS k tar. številki 2401,
odstavek (2), zajema ta tar. podštevilka še:

1.  odpadke, nastale pri manipulaciji s tobakovimi listi, ki so v
trgovini splošno znani kot "odpadki" ("kirniti"), v državah
članicah pa tudi kot "drobnjad" ("Broquelins"), "pleve",
"pometanje" ("Scraps") ali "brokelini" itd. Ti odpadki vsebujejo
pretežno nečistoče ali tujke, kot je prah, rastlinske odpadke in
tekstilna vlakna. Včasih iz teh odpadkov odstranijo prah s
sejanjem;

2.  odpadke tobakovih listov, znane v trgovini kot "presevki"
("Siftings") , dobljeni pri sejanju zgoraj navedenih odpadkov;

3.  odpadki, dobljeni pri proizvodnji cigar, imenovani "obrezki"
("Coupures") (sestavljajo jih obrezki tobakovih listov);

4.  prah, dobljen pri presejevanju zgoraj navedenih ostankov.

Vendar pa ta tar. številka ne zajema tobačnih odpadkov,
pripravljenih za prodajo kot tobak za kajenje cigaret ali kot
tobak za žvečenje, kot njuhanec ali tobačni prah, pa tudi
tobakovih odpadkov, ki kažejo znake, da bodo namenjeni za uporabo
kot tobak za kajenje, tobak za žvečenje, njuhanec ali kot tobakov
prah (tar. številka 2403).


2402

Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov

2402 10 000

Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak

Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, katere je moč kaditi kot
take, pri tem pa:

1.  so sestavljene v celoti iz naravnega tobaka, ali

2.  imajo ovoj iz naravnega tobaka, ali

3.  imajo ovoj in povezo v običajni barvi cigare, in sicer iz
rekonstruiranega tobaka iz tar. podštevilke 2403 91 000, v
katerem je najmanj 6o mas.% tobačnih delcev širših in daljših od
1,75 milimetrov, pri čemer je ovoj nameščen spiralasto nameščen
pod kotom najmanj 30 stopinj C vzdolžno os zvitka, ali

4.  imajo zunanji ovoj v običajni barvi cigare, in sicer iz
rekonstruiranega tobaka iz tar. podštevilke 2403 91 000, pri
čemer skupna teža (brez filtra ali ustnika) ni manjša od 2,3
grama, najmanj 60 mas.% tobačnih delcev je širših in daljših od
1,75 mm, obseg mora biti najmanj 1/3 dolžine cigare in ne manjši
od 34 mm.

V kolikor ustrezajo pravkar navedenim pogojem, se v to tar.
številko uvrščajo proizvodi z ovojem ali z ovojem in s povezo, ki
so izdelani iz rekonstruiranega tobaka, ki lahko deloma vsebuje
netobačne snovi.

2402 20 100 in 2402 20 900

Cigarete, ki vsebujejo tobak

Cigarete so zvitki tobaka, katere je moč kaditi kot take.
Cigareti ne spadajo v isto skupino kot cigare ali cigarilosi
(glej komentar k tar. podštevilki 2402 10 000).

V kolikor izpolnjujejo zgoraj navedenim pogojem, se v to tar.
podštevilko uvrščajo proizvodi, ki deloma sestoje iz netobačnih
snovi.

Ta tar. podštevilka ne zajema proizvodov, ki v celoti sestoje iz
netobačnih snovi (tar. podštevilka 2402 90 000 ali 30. poglavje,
v kolikor gre za proizvode za medicinsko rabo).

2402 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema cigare, filipinke, cigarilose in
cigarete, ki sestoje v celoti iz tobakovih nadomestkov, t.j.
cigarete, izdelane iz posebno pripravljenih listov vrste ličika,
v katerih ni ne tobaka in ne nikotina.


2403

Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogenizirani ali
rekonstruiran tobak; tobakovi ekstrakti in sokovi

2403 10 100 in
2403 10 900

Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnemkoli
razmerju ali brez njega

Tobak za kajenje je tobak, ki je narezan ali kako drugače
raztrgan, nato zvit ali stisnjen v bloke, katere je moč kaditi
brez nadaljnje industrijske obdelave.

Tobakovi odpadki, katere je moč kaditi in ki so pripravljeni za
prodajo na drobno, so tobak za kajenje, v kolikor ne ustrezajo
opisu cigar, cigarilosov ali cigaret (glej komentar k tar.
podštevilkama 2402 10 000 in 2402 20 000).

Proizvodi, ki so v celoti ali deloma iz netobačnih snovi, se prav
tako uvrščajo v to tar. podštevilko, v kolikor ustrezajo zgoraj
podani definiciji. Izjema so proizvodi, ki so v celoti izdelani
iz netobačnih snovi in so namenjeni za medicinsko rabo (30.
poglavje).

Ta tar. podštevilka zajema rezane cigaretne krpe ("cut cigarette
rag") - gotova mešanica tobakov za proizvodnjo cigaret.

2403 91 000

"Homogenizirani" ali "rekonstruirani" tobak (folija)

Glej Komentar HS k tar, številki 2403, odstavek (6).

2403 99 100

Njuhanec in tobak za žvečenje

Tobak za žvečenje je tobak v obliki zvitkov, palic, ozkih trakov
ali kock in blokov in je pripravljen posebej za žvečenje, ne pa
tudi za kajenje. Pripravljen je za prodajo na drobno.

Njuhanec je tobak v prahu ali zrncih, posebej obdelan tako, da ga
je moč njuhati, ne pa tudi kaditi.

V kolikor ustrezajo zgoraj navedenim pogojem, se v to tar.
podštevilko uvrščajo proizvodi, ki deloma vsebujejo netobačne
snovi.

2403 99 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1. tobakove ekstrakte in esence, kot so opisane v Komentarju HS k
tar. številki 2403, odstavek (7);

2.  zmleti tobak (tobak v prahu);

3.  prejaste, odišavljene in fermentirane brazilske tobake,
stisnjene v kožice v obliki žoge (mangotes);

4.  ekspandirani tobak.


                            ODDELEK V

                       MINERALNI PROIZVODI

                          25. POGLAVJE

      SOL; ŽVEPLO; ZEMLJINE IN KAMEN; SADRA, APNO IN CEMENT

Opomba št. 1

Namen flotacije je ločiti z mineralnimi snovmi bogate elemente od
jalovine tako, da jim omogoča zbiranje na površini vode, v katero
so potopljeni, medtem ko se jalovina nabira na dnu.

2501 00

Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev
klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti
skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda

2501 00 310

Za kemično predelavo (ločitev natrija od klora), za proizvodnjo
drugih proizvodov

V kolikor izpolnjuje pogoje, katerih izpolnjevanje zahtevajo
pristojne oblasti, spada v to tar. podštevilko sol - denaturirana
ali nedenaturirana, namenjenaza pridobivanje hidroklorove kisline
(solne kisline), klora, kalcijevega klorida, natrijevega nitrata,
natrijevega hipoklorita, natrijevih sulfatov, natrijevih
karbonatov, natrijevega hidroksida, natrijevega klorata,
natrijevega perklorata in kovinskega natrija.

2501 00 510

Denaturirana ali za druge namene (vključno za rafiniranje), razen
za shranjevanje ali pripravo hrane za človeško ali živalsko
prehrano

V kolikor izpolnjuje pogoje, katerih izpolnjevanje zahtevajo
pristojne oblasti, zajema ta tar. podštevilka:

1.  denaturirano sol, ne glede na namen uporabe, razen
denaturirane soli iz tar. podštevilke 2501 00 310;

2.  sol za rafinacijo; v tem kontekstu pomeni "rafinacija" samo
prečiščevanje s postopki, v katerih se sol raztopi;

3.  sol za industrijsko rabo, razen soli za kemične spremembe,
ali pa soli za konzerviranje ali proizvodnjo živil za prehrano
človeka ali živali. "Sol za industrijsko rabo" pomeni sol, ki je
namenjena za proizvodno rabo kot surovina ali pa kot posredovalna
snov v nekem industrijskem proizvodnem postopku (npr. v
metalurgiji, barvarstvu, usnjarstvu in kožarstvu, pri proizvodnji
mila, hladilnikov in keramike).

Sol, razen denaturirane soli za soljenje cest, se uvršča v tar.
podštevilko 2501 00 910 ali 2501 00 990.

2501 00 910

Sol, primerna za človeško prehrano

Sol, primerna za človeško prehrano, je nedenaturirana sol, ki je
primerna za neposredno gospodinjsko ali industrijsko rabo kot
začimba ali konzervans za živila. Večinoma ima visoko stopnjo
čistoče in je enovito bele barve.

2501 00 990

Druga

Ta tar. podštevilka zajema nedenaturirano sol, ki se uporablja
pozimi kot povzročitelj odmrzovanja ter sol, ki se uporablja kot
hrana za živali (t.i. slana lizalka).


2503

Žveplo vseh vrst, razen sublimiranega, usedlinskega in koloidnega
žvepla

2503 00 100

Žveplo, surovo ali neprečiščeno

Ta tar. podštevilka zajema razne vrste žvepla, navedene v
Komentarju HS k tar. številki 2503 v točkah od (1) do (4). Ta
žvepla so ponavadi v obliki klad, grud ali prahu.

2503 00 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema razne vrste žvepla, navedene v
Komentarju HS k tar. številki 2503 v točkah od (5) do (7). Ta
žvepla so večinoma v obliki palic ali majhnih pogač (prečiščeno
žveplo), ali pa v obliki prahu ("presejano žveplo", "prebrano
žveplo", "atomizirano žveplo").


2511

Naravni barijev sulfat (barit); naravni barijev karbonat
(viterit), žgan ali nežgan, razen barijevega oksida iz tar.
številke 28.16

2511 10 000

Naravni barijev sulfat (barit)

Barit vsebije različne količine železovega oksida, aluminija,
natrijevega karbonata in silicija. Ker proizvoda v svoji beli
obliki skoraj ni, ga zdrobijo in presejejo, da odstranijo
barvaste elemente (večinoma rumenkaste), nato uprašijo in končno
prečistijo mletjem v čisti prah.

2511 20 000

Naravni barijev karbonat (viterit)

Viterit se pojavlja v obliki romboidnih kristalov ali v obliki
rumenkaste mase, netopne v vodi.


2513

Plovec; drobnozrnati korund (smirek), naravni korund, naravni
granat in drugi naravni (snovi za brušenje), termično obdelane
ali neobdelane

2513 19 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema zmlet plovec in plovec v prahu.

2513 20 000

Smirek, naravni korund, naravni granat in druge naravne snovi za
brušenje (abrazivi)

V smislu te tar. podštevilke spada med druge naravne abrazive
tudi kremenčeva pena za glajenje - pepelnato siv proizvod, ki se
uporablja kot blagi abraziv ali za poliranje.


2516

Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike,
gradbeništvo idr., tudi grobo klesani ali razžagani ali kako
drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče

Kadar štirikotni kamni nimajo enovite debeline, se pri uvrščanju
po debelini upošteva največja debelina.

2516 11 000

Surov ali grobo klesan

Komentar HS k tar. podštevilki 2515 11 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

2516 12 100 in
2516 12 900

Razžagan ali kako drugače nezrezan v kvadratne ali pravokotne
bloke ali plošče

Komentar k tar. podštevilki 2515 12 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. podštevilko.

2516 21 000

Surov ali grobo klesan

Opombe komentarja k tar. podštevilki 2515 11 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

2516 22 100 in
2516 22 900

Razžagan ali kako drugače razrezan v bloke ali ploščice
pravokotne (tudi kvadratne) oblike.

Opombe komentarja k tar. podštevilki 2515 12 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

2516 90 100

Porfir, sienit, lava, bazalt, gnajs, trahit in drugi podobni trdi
kamni, samo sekani, žagani ali podobne v blokih ali ploščah
pravokotne (vključno s kvadratno) oblike debeline ne presega 25
cm

V smislu te tar. podštevilke se vanjo uvrščajo tudi druge podobne
trde skale: diabaz, diorit, fonolit, liparit, gabro, labradorit
in peridotit.

2516 90 900

Drugo

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  trde skale iz tar. podštevilke 2516 90 100 v oblikah, ki niso
enake oblikam, dovoljenim v tar. podštevilki 2516 90 100;

2.  apnenčasti kamen za spomenike in gradbeništvo, ki se ne
uvršča v tar.številko 2515, t.j. kamen s specifično težo manj kot
2,5, surov, grobo klesan ali samo razrezan z žago ali kako
drugače v bloke ali pravokotne (vključno kvadratne) plošče
katerekoli debeline;

3.  serpentin ali ofit, surov, grobo klesan, samo razrezan z žago
ali kako drugače v bloke in pravokotne (vključno kvadratne)
plošče katerekoli debeline.


2518

Dolomit, žgan ali nežgan; dolomit, grobo klesan ali razžagan ali
kako drugače razrezan v kvadratne ali pravokotne bloke ali
plošče, aglomerirani dolomit (vključno terdolomit)

2518 10 000

Dolomit, nežgan

Dolomit je naravni dvojni karbonat kalcija in magnezija. V tej
tar. podštevilki ostane uvrščen tudi, če je bil izpostavljen
blagi toplotni obdelavi, ki ni spremenila njegove kemične
sestave.

Ta tar. podštevilka zajema nežgani dolomit, grobo klesan ali samo
razrezan z žago ali kako drugače v bloke ali pravokotne (vključno
kvadratne) plošče.

2518 20 000

Dolomit, žgan

Žgan dolomit je dolomit, ki je bil izpostavljen
visokotemperaturni toplotni obdelavi (okoli 1.500 stopinj C za
sintrirani dolomit, okoli 800 stopinj C za kavstični dolomit), ki
je spremenila njegovo kemično sestavo z izločitvijo ogljikovega
dioksida.


2519

Naravni magnezijev karbonat (magnezit); taljeni magnezijev oksid;
mrtvopečen (sintran) magnezijev oksid z majhnimi količinami
drugih oksidov, dodanih pred sintranjem, ali brez njih; drugi
magnezijevi oksidi, čisti ali nečistii

2519 90 100

Magnezijev oksid, razen žganega naravnega magnezijevega karbonata

V to tar. podštevilko se uvrščajo:

1.  magnezijev oksid, dobljen z žganjem bodisi magnezijevega
hidroksida, bodisi usedlinskega magnezijevega karbonata.
Uporablja se predvsem v farmaciji. Ta snov je bel prah čistoče
najmanj 98%;

2.  magnezijev oksid, dobljen z elektrotaljenjem v električnem
loku (elektrostaljeni magnezij). Ta proizvod je običajno
brezbarven in bolj čist kot proizvod, dobljen z žganjem
magnezita, vendar njegova čistoča običajno ni večja od 97%;

3.  magnezijev oksid, pridobljen iz morske vode. Pridobivanje
poteka z žganjem magnezijevega hidroksida, oborjenega iz morske
vode. Običajno je čistoča tega proizvoda med 91 in 98% in vsebuje
več bora kot njegove značilne nečistoče, kot pa ga vsebuje
sintrirani magnezij (vsebnost bora v teh dveh proizvodih je
približno 100 ppm - 40 ppm).


2520

Surova sadra; anhidrid sadre; žgana sadra (ki sestoji iz žgane
sadre ali kalcijevega sulfata), barvana ali nebarvana, z majhnimi
količinami pospeševalcev ali zaviralcev vezanja ali brez njih

2520 20 100

Gradbena

Gradbena žgana sadra ali mavec se pridobiva z izpostavljanjem
surove sadre (sadrine skale ali drugih snovi, ki vsebujejo sadro,
t.j. stranskih proizvodov kemične industrije) posebnemu
plemenitenju in žganju. Posebne lastnosti je moč dobiti z
uvajanjem dodatkov v proizvodni postopek, ki na določen način
vplivajo na značilnosti sadre, njene konsistence ali adhezivnih
lastnosti. Posebne lastnosti je moč doseči tudi z dodajanjem
pospeševalcev ali zaviralcev.

Gradbena sadra (mavec) se uporablja npr. za štukature, za
mavčenje sten in stropov, v proizvodnji gradbenih plošč ali
drugih konstrukcijskih elementov, ali pa za spoje med opekami.


2523

Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement,
supersulfatni cement in podobni cementi, vključno barvane ali v
obliki klinkerja

2523 90 100

Cement iz visokih peči

Cement za obloge peči vsebuje najmanj 20 mas.% portlandskega
cementa klinkerja, od 36 do 80 mas.% granulirane žlindre in ne
več kot 5 mas.% drugih sestavin cementa.

2523 90 300

Pozolanski cement

Pozolanski cement je sestavljen iz najmanj 60 mas.% portlandskega
cementa klinkerja, največ 40 mas.% naravnega pozolana in največ 5
mas.% drugih sestavin cementa.

Glede izraza "pozolan" glej Komentar HS k tar. številki 2530 pod
(D), točka (7).


2526

Steatit, naravni, vključno grobo klesan ali razžagan ali kako
drugače razrezan v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče;
lojevec

2526 20 000

Zdrobljen ali zmlet

Ta tar. podštevilka ne zajema zmletega lojevca, pripravljenega v
pakiranjih za prodajo na drobno, za toaletne namene (tar. št.
33.04).


2528

Borati, naravni in njihovi koncentrati (žgani ali nežgani), razen
boratov, izločenih iz naravne slane vode; naravna borova kislina,
ki vsebuje do 85% H3BO3, računano na suhi izdelek

2528 10 000

Natrijevi borati, naravni in njihovi koncentrati (žgani ali
nežgani)

Ta tar. podštevilka zajema kernit in tinkal, znan tudi kot
"naravni boraks".

Ta tar. podštevilka ne zajema natrijevega borata (rafiniranega
boraksa), dobljenega s kemično obdelavo kernita ali tinkala, niti
natrijevih boratov, dobljenih z odparevanjem slane vode iz
nekaterih slanih jezer (tar. številka 2840).

2528 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  pandermit in priceit, ki sta kalcijeva borata;

2.  boracit, ki je magnezijev kloroborat;

3.  naravno borovo kislino, dobljeno z odparevanjem vode, ki
ostane po kondenzaciji naravne pare, ki izhaja iz zemlje na
nekaterih področjih (italijanski sifoni), ali pa z odparevanjem
vode iz podzemnih virov na teh področjih, v kolikor ne vsebuje
več kot 85% H3BO3, računano na suho težo. Vendar pa se borova
kislina, ki vsebuje več kot 85% H3BO3, računano na suho težo,
uvršča v tar. številko 2810 00 000.


2530

Mineralne snovi, ki niso omenjene in ne zajete na drugem mestu

2530 10 100 in 2530 10 900

Vermikulit, perlit in kloriti, neekspandirani

Glej Komentar HS k tar. številki 2530, del (D), odstavek (3).

2530 40 000

Sljudni železovi oksidi, naravni

Naravni sljudasti železovi oksidi se uporabljajo predvsem kot
proitkorozivni pigmenti in po vsebujejo več kot 70 mas.% železa,
preračunano na Fe2O3 (železov trioksid).

2530 90 950

Drugo

Poleg blaga, opisanega v Komentarju HS k tar. številki 2530 v
delih B, C in D (razen v odstavku (3) dela D), se v to tar.
podštevilko uvršča sepiolit, sol mrtvega morja, ki je v glavnem
magnezijev klorid.


                          26. POGLAVJE

                     RUDE, ŽLINDRE IN PEPEL

2620

Pepel in ostanki (razen tistih pri proizvodnji železa in jekla),
ki vsebujejo kovine ali kovinske spojine

2620 11 000

Trdi nečisti cink, ki je nastal kot usedlina pri vročem cinkanju

Trdi nečisti cink je ostanek galavanske kopeli in se pogosto
pojavlja kot usedlina pri galvanizaciji. Obstajata dve osnovni
vrsti:

(a)  Usedline težke galvanizacije - to so kovinski proizvodi zelo
raznolike in nehomogene sestave, težje topni in čvrsti od cinka,
nalagajo pa se na dnu kadi raztaljenega cinka med galvanizacijo
jeklenih listov, žic, cevi itd. v staljenem cinku.Te usedline
poberejo z dna kadi v obliki goste paste, katero vlijejo v oblike
listov ali plošč - hrapavih in celo gobastih.Vsebujejo po masi od
2 do 5% železa. Vsebnost cinka variira po masi med 92 in 94%,
vsebnost aluminija pa je večinoma majhna in ne presega po masi od
0,2 do 0,3%.

(b)  Usedline lahke galvanizacije ali "površinske vsedline" - to
so kovinski proizvodi, dobljeni s kontinuiranim posnemanjem
galvanizacijske kadi po Senzimirjevem postopku. Ne vsebujejo
topil.Te usedline so manj goste od cinka in plavajo na površju
kadi. Ko jih potegnejo iz kadi v obliki goste paste, jih
oblikujejo v plošče, vendar se ne pojavljajo v tako točno
določenih oblikah, kot zgoraj omenjene usedline.Vsebujejo zelo
malo železa (večinoma po masi manj kot 0,5%), vendar pa veliko
več aluminija po masi (od 1 do 2%). Vsebnost cinka je praviloma
po masi 98%.Teh usedlin ne kaže zamenjati s cinkovimi zlitinami
(tar. številka 7901 20 000), ki večinoma vsebujejo po masi od 3
do 5% aluminija in 3% bakra, kar pa se podreja posebnim tehničnim
zahtevam, medtem ko je sestava cinkove vsedline takšna, da jo je
moč uporabiti le za metalurške ali ali kemične spremembe.

2620 19 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

(a)  usedline iz rafinacije, ki so pobrane z dna kadi za
rafiniranjesurovega cinka. Te vsedline vsebujejo od 4 do 8 mas.%
svinca in do 6 mas.% železa;

(b)  cinkov pepel, ki sestoji iz cinka (od 65 do 70 mas.%) in
cinkovega oksida z ogljikom in drugimi nečistočami;

(c)  cinkove pene, ki sestoje iz kovinskega cinka, zinkovega
klorida in amonijevega klorida, iz cinkovega oksida in železovega
oksida. Pene so posnete s površja galvanizacijske kadi ali
talilne kadi za pretapljanje starega cinka;

(d)  cinkovo blato, ki je ostanek nekaterih industrij, ki
uporabljajo cink kot reducent;

(e)  cinkovo žlindro, dobljena kot ostanek pri proizvodnji
cinkovega oksida iz cinkove vsedline. v času nastanka vsebuje
približno 60 mas.% cinka, ostalo tvorita železo in druge
nečistoče;

(f)  ostanki cinkovega oksida, ekstrahirani iz plinov med ponovno
predelavo raznih kovin ali zlitin, kot je npr. medenina. Teh
ostankov cinkovega oksida ne gre zamenjati:

-  s cinkovim sivim (tar. podštevilka 3206 49 900), ki je zelo
nečist cinkov oksid v obliki prahu homogene barve in drobnosti in
je uporaben kot pigment;

-  s cinkovimi praški, dobljenimi z atomizacijo staljenega cinka
(tar. podštevilka 7903 90 000) ali s cinkovimi smetmi, ki
vsebujejo od 80 do 94 mas.% kovinskega cinka, dobljenega iz
plasti cinkovega oksida (tar. podštevilka 7903 10 000).


                          27. POGLAVJE

          MINERALNA GORIVA, MINERALNA OLJA IN PROIZVODI
        NJIHOVE DESTILACIJE; BITUMINOZNE SNOVI; MINERALNI
                              VOSKI

Opomba HS št. 2

Vsebnost aromatičnih sestavin se določa po naslednjih metodah:

-  v proizvodih s končno točko destilacije pri temperaturah nad
315 stopinj C - po metodi ASTM D 1319 - 70 (1)

((1) Če drugače ni določeno, pomeni izraz "metoda ASTM" metode,
ki jih določa American Society for Testing and Materials in ki so
bile objavljene leta 1976 v izdaji standardnih definicij in
specifikacij za nafto in maziva.);

- v proizvodih s končno točko destilacije pri temperaturah pod
315 stopinj C: glej Aneks A h komentarju k temu poglavju.

Dodatna opomba KNCT št. 4

1. Poudariti je treba, da se oprostitev nanaša na celoto
proizvodov, uporabljenih v določenem postopku (razen v primerih,
predvidenih v dodatni opombi št. 4 pod (n)).Skladno s tem uživa
oprostitev npr. v primeru nafte (pri alkilaciji ali
polimerizaciji) tisti del, ki bistveno ni spremenjen (alkiliran
ali polimeriziran).

2.  V primerih, ko je pred "posebnemu postopkom" potrebna
predhodna obdelava (glej zadnji odstavek dodatne opombe št. 4),
morata za oprostitev biti izpolnjena naslednja dva pogoja:

(a)  uvoženi proizvodi morajo biti bistveno izpostavljeni
"posebnemu postopku", npr. crackiranju;

(b)  predhodna obdelava mora biti nujna predhodnica "posebnemu
postopku".

 Za nujno pripravljalno obdelavo proizvodov, ki so namenjeni za
"posebne postopke", veljajo predvsem naslednje vrste obdelav:

(a) razplinjevanje;

(b)  dehidriranje;

(c)  odstranjevanje določenih lahkih in težkih proizvodov, ki bi
utegnili ovirati predelavo;

(d)  odstranjevanje ali zamenjava merkapantov (mehčanje) ali
drugih žveplastih komponent, ki bi utegnile škoditi predelavi;

(e)  nevtralizacija;

(f)  dekantiranje;

(g) razsoljevanje.

Vsak proizvod, ki je lahko uporabljen tekom pripravljalne
obdelave, ki pa ni izpostavljen posebnemu postopku, zapade
carinskim obveznostim kot proizvod "za druge namene", skladno z
vrsto in vrednostjo uvoženega blaga, in sicer na osnovi neto teže
tako dobljenega proizvoda.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (a)

Vakuumska destilacija pomeni destilacijo pod pritiskom, ki ni
večji od 400 milibarov, merjeno na vrhu stolpa.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (b)

Dodatna redestilacija z zelo neposrednim frakcionirnim postopkom
pomeni destilacijo (razen stolpne) po kontinualnem ali serialnem
postopku, ki se uporablja v industrijskih instalacijah, pri čemer
se uporabljajo destilati iz tar. podštevilk od 2710 00 110 do
2710 00 68, 2711 11 000, od 2711 12 910 do 2711 19 000, 2711 21
000 in 2711 29 000 (razen propana čistoče 99 mas.% in več), in
sicer za pridobivanje:

1.  izoliranih ogljikovodikov velike čistoče (v primeru olefinov
90 mas.% ali več, v primeru drugih ogljikovodikov pa 95 mas.% ali
več) ter mešanic izomerov enake organske sestave kot izolirani
ogljikovodiki.

 Dopustni so samo postopki, med katerimi se pridobi najmanj tri
različne proizvode. Vendar se ta omejitev ne nanaša na primere,
kjer postopek sestoji iz separacije izomerov.Kar zadeva ksilen,
se etilbenzen všteva med ksilenove izomere.

2.  proizvode iz tar. podštevilk od 2707 10 100 do 2707 30 900,
od 2707 50 100 do 2707 50 990 in od 2710 00 110 do 2710 00 68:

a)  proizvode, pri katerih se končno vrelišče ene frakcije in
začetno vrelišče druge ne prekriva in pri katerih je razlika med
temperaturama, pri katerima se destilira 5 in 90 vol.% (vključno
izgube) po metodi ASTM 86 - 67 (odobreni leta 1972), največ 60
stopinj C;

b)  proizvode, pri katerih se končno vrelišče ene frakcije z
začetnim vreliščem druge frakcije prekriva in pri katerih je
razlika med temperaturama, pri katerima se destilira 5 in 90
vol.% (vključno izgube) po metodi ASTM 86 - 67 (odobreni leta
1971), največ od 30 stopinj C.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (c)

Krekiranje je industrijski postopek spremembe kemične strukture
naftnih proizvodov z razgradnjo molekul s pomočjo ogrevanja, z
uporabo pritiska ali brez njega, s pomočjo katalizatorja ali brez
njegove pomoči. Predvsem se na ta način dobi mešanice lažjih
ogljikovodikov, ki so lahko tekoči ali plinasti pri normalnih
temperaturah in pritisku.

Najpomembnejše vrste krekirnih postopkov so:

1.  toplotno krekiranje;

2.  katalitično krekiranje;

3.  parno krakiranje za pridobivanje plinastih ogljikovodikov;

4.  krakiranje s pomočjo vodika (krakiranje + hidogeniranje);

5.  dehidrogenizacija;

6.  dealkilacija;

7.  koksiranje (delayed fluid coking);

8.  s spremembo viskoznozsti.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (d)

Reformacija je toplotna ali katalitična predelava lahkih ali
srednje težkih olj. Namen reformiranja je povečati vsebnost
aromatičnih snovi v oljih. Katalitična reformacija se uporablja
npr. za spreminjanje lahkih olj iz neposredne destilacije v lahka
olja z višjim oktanskim številom (z večjo vsebnostjo
ogljikovodikov), ali pa v mešanice ogljikovodikov, ki vsebujejo
benzen, toulen, ksilen, etilbenzen itd.

Najpomembnejši so reformacijski postopki, ki za katalizator
izkoriščajo platino.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (e)

Ekstrakcija po postopku izbirnih topil je postopek grupiranja
proizvodov z različno molekularno strukturo s sredstvi, ki v prvi
vrsti učinkujejo kot topila (npr. furfural, fenol, dikloretil
eter, žveplov anhidrid, nitrobenzen, sečnina in nekateri njeni
derivati, aceton, propan, etil-metil keton, izobutil-metil keton,
glikol, morfolin).

Dodatna opomba KNCT št. 4 (g)

Polimerizacija je industrijski postopek (z uporabo toplote ali
katalizatorja ali brez njiju), pri katerem iz nenasičenih
ogljikovodikov nastanejo njihovi polimeri ali kopolimeri.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (h)

Alkilacija pomeni toplotno ali katalitsko reakcijo, pri kateri se
nenasičeni ogljikovodiki povežejo z drugimi ogljikovodiki,
posebno s izoparafini in aromati.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (ij)

Izomerizacija je reformacija strukture sestavin naftnih
proizvodov brez spremembe njihove celotne strukture.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (l)

Primeri razvoskanja v smislu te dodatne opombe so:

1.  razvoskanje s hlajenjem (s topili ali brez njih);

2.  mikrobiološka obdelava;

3.  razvoskanje s sečnino;

4.  obdelava z molekularnim sitom.

Dodatna opomba KNCT št. 4 (n)

Atmosferska destilacija je destilacija pri pritisku približno
1.013 milibarov, merjeno na vrhu stolpa.

Dodatna opomba KNCT št. 5

I.

"Kemična transformacija" je postopek za molekularno spremembo ene
ali več sestavin naftnih proizvodov, ki je predmet predelave.

Samo mešanje naftnega proizvoda z drugimi proizvodi, četudi z
drugimi naftnimi proizvodi, ne šteje za "kemično transformacijo".
Vmešanje belega špirita v barvo ali surove nafte v tiskarsko
črnilo ne šteje za postopek, katerega bi zajemala opredelitev
"kemična transformacija". Tako je tudi z vso uporabo naftnih
proizvodov kot topil ali goriv.

II.

Primeri "kemične transformacije":

A.  Obdelava s halogeni (npr. klor, brom, jod) ali s halogenimi
spojinami:

1. delovanje propilena v plinastih frakcijah nafte z namenom
dobiti organske derivate (npr. propilenov oksid);

2.  obdelava naftnih derivatov (motornega bencina, kerozina,
plinskega olja), parafinov, naftnih voskov ali parafinskih
ostankov s klorom ali klorovimi spojinami z namenom dobiti
kloroparafine;

B.  Obdelava z bazami (npr. z natrijevim, kalijevim ali
amonijevim hidroksidom) z namenom dobiti naftne kisline;

C.  Obdelava z žveplovo kislino ali njenimi anhidridi z namenom:

1.  dobiti sulfonate;

2.  ekstrahirati ali dobiti izobutilen;

3.  sulfonirati plinska olja in maziva.Olja, dodana po
sulfoniranju, ne uživajo oprostitve.

D.  Sulfokloriranje;

E.  Hidriranje, predvsem zaradi pridobivanja alkohola, z
modifikacijo nenasičenih ogljikovodikov, prisotnih v frakcijah
nafte;

F.  Obdelava z maleinskimi anhidridi, predvsem obdelava
butadiena, pomešanega s plinaste frakcije nafte, ki ima štiri
ogljikove atome - z namenom dobiti tetrahidroftaleinsko kislino;

G.  Obdelava s fenolom, na primer reakcija med naftnimi olefini
in fenolom ob prisotnosti katalizatorja - z namenom dobiti
alkilne fenole;

H.  Oksidacija:

1.  Oksidacija težkih olj z namenom dobiti bitumne iz tar.
podštevilke 2713 20 000;

2.  Oksidacija katerega izmed naftnih proizvodov z namenom dobiti
bolj kompleksne kemične proizvode, kot so npr. kisline, aldehidi,
ketoni in alkoholi (npr. oksidacija lahkih frakcij na vročini in
pod pritiskom zaradi pridobivanja ocetne, mravljinčje, propionske
in sorbinske kisline;

IJ.  Dehidriranje:

1.  naftnih ogljikovodikov zaradi pridobivanja aromatskih
ogljikovodikov (npr. benzena);

2.  parafinskih ogljikovodikov z namenom dobiti tekoče olefine,
ki se uporabljajo npr. v proizvodnji biorazgradljivih alkilnih
benzenov;

K.  Okso-sinteza;

L.  Nereverzibilna združitev težkih olj v visoke polimere (npr. v
lateks naravnega ali sintetičnega kavčuka, butilnega kavčuka,
polistirena);

M. Proizvodnja izdelkov iz tar. številke 2803;

N.  Nitriranje zaradi pridobivanja nitriranih derivatov;

O.  Biološka obdelava nekaterih frakcij nafte, ki vsebujejo n-
parafine, z namenom dobiti beljakovine ali druge kompleksne
organske proizvode.

Dodatna opomba KNCT št. 6

A  Ta dodatna opomba se nanaša samo na proizvode iz tar.
podštevilke 2710 00 850.

B  Ta opomba se lahko uporabi, če se uvožena olja mešajo znotraj
Evropske Skupnost v podjetjih, ki imajo predpisano opremo. Takšna
olja morajo biti predelana za preprodajo.

Uvoženi proizvod mora biti mešan:

1.   ali z drugimi olji (mineralnimi, rastlinskimi, živalskimi
ali sintetičnimi),

2.  ali s proizvodi iz tar. številke 3811,

3.  ali z zgoščevalci (t.j. z grafitom, lojevcem, bentonitom, z
mili, molibdenovim disulfidom, z voski, dobljenimi s
polimerizacijo ali iz volnene maščobe), ne glede na to, ali so te
tri skupine proizvodov uvožene ali nabavljene na domačem trgu.V
kolikor so uvožena olja zmešana vsaj z enim izmed zgoraj
navedenih proizvodov, lahko vsebujejo tudi druge dodane
proizvode, če je končni izdelek še vedno olje, mast ali mazivo.V
smislu te dodatne opombe se nanaša izraz "mešano" samo na tiste
končne proizvode, katerih tehnične, fizikalne in kemične
lastnosti so drugačne od lastnosti uvoženih olj. Različnost
lastnosti mora biti ugotovljena z analizo.

C.  Čeprav poteka pakiranje večinoma avtomatsko ali
polavtomatskko, se lahko uporabljajo naprave preproste
konstrukcije, izdelane za polnjenje sodov, sodčkov, konzerv in
podobnih kontejnerjev.Vendar pa se lahko mešani proizvodi
prodajajo nepakirani, čeprav dodatna opomba št. 6 predpisuje
uporabo naprav za pakiranje.


2701

Črni premog, tudi briketi raznih oblik črnega premoga

Ta kuriva, ki so v Španiji pri trgovanju znana kot "črni lignit"
in prihajajo iz Teurela, Mequinenze, Pirenaice in iz balearskih
nahajališč premoga, štejejo za črni premog iz te tar. številke

2701 12 100

Premog za koksanje

Premog za koksanje vsebuje med 19 in 41% hlapljivih sestavin.


2702

Rjavi premog (lignit), aglomeriran ali neaglomeriran, razen
gagata

Lignit gori z dolgim, mirnim plamenom, ki daje jedek črn dim. Na
splošno ločimo tri tipe lignita: vlaknati lignit, katerega prelom
spominja na vlakna nekdanjega lesa in ki vsebuje veliko vlage (do
5o%); navadni ali zemeljski lignit, ki je rjave ali črne barve in
vsebuje manj vode kot vlaknati lignit (približno 15%), njegov
prelom pa je zemeljski; bituminozni, mastni ligniti, ki se na
vročini zmehčajo in so zaradi tega zelo prikladni za
briketiranje; voskasti ligniti z voskastim prelomom in z veliko
vsebnostjo voskov.

Ta tar. številka ne zajema kuriv, ki so v trgovini v Španiji
znani kot "črni lignit" in ki prihajajo iz nahajališč premoga v
Teruelu, Mequinenzi, Pirenaici in Balearih (tar. številka 2701).


2704

Koks in polkoks iz črnega premoga, rjavega premoga, lignita ali
šote, aglomeriran ali neaglomeriran; retortno oglje

2704 00 110 in
2704 00 190

Koks in polkoks iz premoga

Koks se od črnega premoga razlikuje po tem, da gori skoraj brez
plamena in da zadrži poroznost in prepustnost za pline, ko
dogori. Je nedrobljiv, trši, vsebuje manj žvepla in več ogljika.
Za razliko od koksa, dobljenega pri visokotemperaturni
karbonizaciji črnega premoga brez dovajanja zraka (pri 1000 do
1200 stopinj C), se polkoks pridobiva pri karbonizaciji črnega
premoga z zmanjšanim dovajanjem zraka pri temperaturah med 450 in
700 stopinj C.

2704 00 110

Za proizvodnjo elektrod

Ta tar. podštevilka zajema koks in polkoks iz premoga, ki se
uporabljata za izdelovanje, ki so pretežno namenjene za
proizvodnjo fero-zlitin. Koks in polkoks iz te tar. podštevilke
sta posebno čista (vsebujeta zelo malo pepela) in sta večinoma v
obliki drobnih luskih.

2704 00 190

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema plinski koks (stranski proizvod pri
proizvodnji plina) ter plavžni koks in polkoks, posebej
pripravljene za uporabo v metalurški industriji, ki sta (za
razliko od plinskega koksa) trda in čvrsta in se pojavljata v
obliki velikih, srebrnkasto svetlikajočih se kep.

2704 00 300

Koks in polkoks iz rjavega premoga ali lignita

Ligniti niso primerni za proizvodnjo koksa z visokotemperaturno
karbonizacijo. Vendar nastane z nizkotemperaturno karbonizacijo
polkoks, ki je primeren kot brezdimno kurivo. Je porozen, gladek,
čist za rokovanje, vnetljiv in rad gori.

2704 00 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  proizvode, dobljene s karbonizacijo šote. Ko gorijo, oddajajo
ti proizvodi močan in jedek vonj in se uporabljajo večinoma v
industrijskih pečeh;

2. retortno oglje (glej Komentar HS k tar. številki 2704, četrti
in peti odstavek).


2707

Olja in drugi proizvodi, dobljeni z destilacijo katrana iz črnega
premoga pri visoki temperaturi; podobni proizvodi pri katerih
masa aromatičnih sestavin presega maso nearomatskih sestavin

Glede določanja vsebnosti aromatičnih sestavin glej komentar k
opombi št. 2 k temu poglavju.

2707 10 100 in 2707 10 900

Benzen

Glej opombo k tar. podštevilkam pod 3 k temu poglavju.

Ta tar. podštevilka zajema samo benzen čistoče manj kot 95 mas.%
Benzen čistoče 95 % ut ali več se uvršča v tar. podštevilko 2902
20 100 ali 2902 20 900.

2707 20 100 in 2707 20 900

Toluen

Glej opombo k tar. podštevilkam pod 3 k temu poglavju.

Ta tar. podštevilka zajema samo toluen čistoče manj kot 95 mas.%
Toluen čistoče 95 mas.% ut ali več se uvršča v tar. podštevilko
2902 30 100 ali 2902 30 900.

2707 30 100 in 2707 30 900

Ksilen

Glej opombo k tar. podštevilkam pod 3 k temu poglavju.

Ta tar. podštevilka zajema samo ksilene, ki vsebujejo manj kot 95
mas.% ksilena (orto-, meta- ali para- izomerji ksilena, posebej
ali pomešani), kot je ugotovljeno s plinsko kromatografijo in
izračunano na osnovi teže brezvodnega proizvoda. Če vsebuje več
kot 95 mas.% ksilena, se uvršča v tar. podštevilke od 2902 41 000
do 2902 44 900.

2707 40 000

Naftalen

Glej opombo k tar. podštevilkam pod 3 k temu poglavju.

Ta tar. podštevilka zajema samo naftalen, katerega
kristalizacijska točka je, ugotovljena po metodi, opisani v
Aneksu B komentarja k temu poglavju, nižja od 79,4 stopinj C. Če
je kristalizacijska točka proizvoda višja od 79,4 stopinj C, se
proizvod uvršča v tar. podštevilko 2902 90 100.

Ta tar. podštevilka ne zajema naftalenovih homologov (tar.
podštevilke 2707 50 100 in 2707 50 990, od 2707 91 000 do 2707 99
990, od 2902 90 100 do 2902 90 800 ali 3817 20 000).

od 2707 50 100
do 2707 50 990

Mešanice drugih aromatičnih oglikovodikov, pri katerih se 65% ali
več (vključno izgube) destilira pri temperaturi do 250 stopinj C
(po metodi ASTM D 86)

Te tar. podštevilke zajemajo zmesi ogljikovodikov, v katerih
prevladujejo aromatični ogljikovodiki, razen benzena, toluena,
ksilena ali naftalina in od katerih 65 vol.% ali več (vključno
izgube) destilira pri temperaturah do 250 stopinj C (po metodi
ASTM D 86).

2707 60 000

Fenoli

Glej opombo k tar. podšt. 3 k temu poglavju.

Ta tar. podštevilka vključuje:

1.  fenole, dobljene z destilacijo premogovega katrana pri visoki
temperaturi, in podobne proizvode, v katerih je delež aromatičnih
sestavin večji od nearomatičnih sestavin. Vendar pa so soli
fenolnov izključene iz ter tar. podštevilke (v glavnem v tar.
številko 2907 ali v tar. podštevilko 3824 90 950.)

2.  krezoli (posamezni ali kot mešanice izomerov), ki vsebujejo
po masi manj kot 95% krezolov. Pri določanju odstotka krezolov se
vzamejo v poštev vsi izomeri krezolov (plinska kromatografija).
Krezoli, ki imajo več kot 95 mas.% krezolov so izključeni iz te
tar. podšt. (2907 12 000).

3.  ksileni (posamezni ali kot mešanice izomerov), ki vsebujejo
po masi manj kot 95 mas.% ksilena. Pri določanju odstotka
ksilenov se vzamejo v poštev vsi izomeri ksilenov. Ksileni, ki
imajo več kot 95% ksilena, so izključeni iz te tar. podšt. (2907
14 000).

4.  drugi fenoli, ki imajo enega ali več benzenovih obročev z eno
ali več hidroksilnimi skupinami, pod pogojem, da niso kemično
določeni fenoli iz tar. številke 2907. Sam fenol (C6H5OH),
čistoče manj kot 90 mas.% se prav tako uvršča v to tar. podšt.

2707 99 110 in 2707 99 190

Surova olja

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  Proizvodi, dobljeni iz prve visokotemperaturne destilacije
premogovega katrana.Ti visokotemperaturni premogovi katrani so
dobljeni večinoma v koksarnah pri temperaturah nad 900 stopinj C.
Destilacijski proizvodi teh katranov ne vsebujejo le
ogljikovodikov, med katerimi po teži prevladujejo aromatski,
temveč tudi dušikove, kisikove in žveplove spojine, pogosto pa
tudi nečistoče. Ti proizvodi običajno zahtevajo nadaljnjo
obdelavo, preden so godni za uporabo.

2.  Podobni proizvodi, v katerih po teži prevladujejo aromatske
sestavine nad nearomatskimi.Izraz "podobni proizvodi" pomeni
proizvode, ki imajo po kvaliteti podobno sestavo kot proizvodi,
opisani pod 1.

Vendar pa lahko imajo večji delež alifatskih in naftenskih
ogljikovodikov ter manjši delež aromatskih ogljikovodikov z več
atomi, kot proizvodi, opisani v odstavku pod 1.

V to tar. podštevilko se uvrščajo samo tisti proizvodi, pri
katerih po teži prevladujejo aromatske sestavine nad
nearomatskimi.

Ta številka vključuje tudi olja dobljena po odstranitvi benzena
(debenzolacija) po pranju plina, ki nastane pri koksanju premoga.

2707 99 300

Sulfonirane vrhnje frakcije

V smislu te tar. podštevilke označuje izraz "sulfurirani
proizvodi lahke destilacije" samo tiste lahke proizvode, dobljene
pri prvi destilaciji surovih olj iz katranov, ki vsebujejo
žveplove spojine (npr. ogljikov disulfid, tiofen itd.) in
ogljikovodike, med katerimi prevladujejo aromatski in od katerih
90 vol % ali več destilira pri temperaturah pod 80 stopinj C.

2707 99 500

Temeljni proizvodi

V smislu te tar. podštevilke so temeljni proizvodi aromatski
in/ali heterociklični proizvodi z dušikovo funkcijo.

V to tar. podštevilko spadajo predvsem piridinske, kinolinske,
akridinske in anilinske baze (vključno njihove zmesi).
Pridobivajo se načeloma iz piridina, kinolina, akridina in
njihovih homologov.

Med temeljne proizvode, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko,
spadajo:

1.  piridin, čistoče manj kot 95 mas.%. Piridin čistoče več kot
95% se uvršča v tar. podšt. 2933 31 000.

2.  metil piridin (alfa-, beta- in gama pikolin), metiletil
piridin (etil pikolin), vinil piridin, čistoče manj kot 90 mas.%,
računano na težo brezvodnega proizvoda (kot ugotovljeno s plinsko
kromatografijo). Če je čistoča 90 mas.% ali več, se ti proizvodi
uvrščajo v tar. podštevilko 2933 39 950;

3.  kinolin čistoče manj kot 95 mas.%, računano na težo
brezvodnega proizvoda (kot ugotovljeno s plinsko kromatografijo).
Če je čistoča 95% ali več, se ti proizvodi uvrščajo v tar.
podštevilko 2933 40 950;

4.  akridin čistoče manj kot 95 mas.%, računano na težo
brezvodnega proizvoda (kot ugotovljeno s plinsko kromatografijo).
Če je čistoča 95 mas.% ali več, se ti proizvodi uvrščajo v tar.
podštevilko 2933 90 950;

Ta tar. podštevilka ne zajema soli kateregakoli bazičnega
proizvoda iz te tar. podštevilke (tar. številka 2933 ali 3824).

2707 99 700

Antracen

Antracen iz te tar. podštevilke je običajno v obliki blata ali
paste, ki vsebuje fenantren karbazol in druge aromatske
sestavine. Ta tar. podštevilka zajema samo antracen, ki vsebuje
manj kot 90 mas.% čistega antracena, računano na težo brezvodnega
proizvoda. Antracen z 90 mas.% ali več čistega antracena se
uvršča v tar. podštevilko 2902 90 100.

2707 99 910 in 2707 99 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema predvsem proizvode, sestavljene iz
zmesi ogljikovodikov.

Mednje spadajo:

1.  Težka olja (razen surovih), dobljena z destilacijo
visokotemperaturnega premogovega katrana, ter proizvode, ki so
tem oljem podobni, v kolikor:

(a)  manj kot 65 vol.% proizvoda destilira pri temperaturah do
250 stopinj C po metodi ASTM D 86/67 (odobrena leta 1972) in

(b)  je njihova specifična teža večja od 1.000 g/cm3 pri
temperaturi 15 stopinj C in

(c)  je indeks njihove iglične penetracije 400 ali večji pri
temperaturi 25 stopinj C in po metodi ASTM D 5 in

(d)  imajo druge značilnosti kot proizvodi iz tar. številke 2715
00 000.

Proizvodi, ki pogojev, navedenih v točkah od (a) do (d), ne
izpolnjujejo, se uvrščajo skladno z njihovimi značilnostmi, na
primer v tar. podštevilke od 2707 10 100 do 2707 30 900, od 2707
50 100 do 2707 50 990, v tar. številko 2708, v tar. podštevilke
od 2710 00 610 do 2707 00 980, 2713 20 000 ali v tar. številko
2715 00 000.

2.  Aromatski ekstrakti, ki ne ustrezajo zahtevam, predpisanim za
te proizvode v komentarju k tar. podštevilkama 2713 90 100 in
2713 90 900;

3.  Nekateri homologi naftalina in antracena, kot so npr. etil
naftalini in metil antraceni, v kolikor se ne uvrščajo v tar.
številko 2902.


2709 00

Nafta in olja, dobljeni iz bituminoznih mineralov, surova

Ta tar. številka zajema samo proizvode z značilnostmi surovih olj
(specifična teža, destilacijska krivulja, vsebnost žvepla,
tališče, viskoznost) različnega porekla.

2709 00 100

Kondenzati naravnega plina

Ta tar. podštevilka zajema samo olja, dobljena iz naravnega plina
s stabiliziranjem in takojšnjo ekstrakcijo. Ta postopek sestoji
iz ekstrakcije kondenzabilnih ogljikovodikov v "mokri" naravni
plin, včinoma z ohlajanjem in zmanjševanjem pritiska.


2710 00

Olja, dobljena iz nafte in olja, dobljena iz bituminoznih
mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso omenjeni in ne
zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo po masi 70% ali več olj iz
nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so osnovne
sestavine teh proizvodov

Glej opombo št. 2 k temu poglavju in ustrezni komentar.

Glede podštevilk, v katere se uvrščajo proizvodi:

-  ki bodo predmet posebnega postopka in

-  ki bodo predmet kemične transformacije,

Glej dodatne opombi št. 4 in št. 5 k temu poglavju in ustrezni
komentar.

I.  Olja iz nafte in olja iz bituminoznih mineralov, razen
surovih olj

V to skupino spadajo zmesi izomerov (razen stereoizomerov)
nasičenih acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo manj od 95
mas.% določenega izomera ali nenasičenega acikličnega
ogljikovodika, ki vsebuje manj od 90 mas.% določenega izomera,
pri čemer so ti odstotki računani na težo brezvodnega proizvoda.V
to skupino spadajo tudi posamični izomeri zgoraj omenjenih
ogljikovodikov s čistočo po masi manj kot 95 oz. 90 mas.%.V to
skupino se uvrščajo samo olja iz nafte in olja iz bituminoznih
mineralov:

1.  katerih kristalizacijska točka, izmerjena po metodi ASTM D
938, je pod 30 stopinjami Celzija, ali

2.  katerih kristalizacijska točka je 30 stopinj C ali več in:

(a)  imajo specifično težo manj kot 0,942 g/cm3 70 stopinj C in
penetracijo v obdelanem stožcu po metodi ASTM D 217 najmanj 350
pri 25 stopinj C, ali

(b)  imajo specifično težo najmanj 0,942 g/cm3 pri 70 stopinj C
in igličasto penetracijo po metodi ASTM D 5 najmanj 400 pri 25
stopinj C.V smilsu gornjega odstavka pod (I) štejejo za olja iz
nafte in olja iz bituminoznih mineralov tudi olja, katerim so
dodane zelo majhne količine raznih snovi, npr. dodatkov za
izboljšavo kvalitete ali vonja, indikatorjev in barvil.

Glej tudi diagram v nadaljevanju:

Razlikovalni kriteriji, ki veljajo za nekatere naftne proizvode
iz tar. številk 2710 00, 2712 in 2713 (razen za proizvode iz tar.
številke 27 10 00).

< glej prilogo - Slike: stran 32 >

II.  Proizvodi, ki drugje niso navedeni in ne zajeti, ki
vsebujejo 70 mas.% ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz
bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine
proizvoda.

 Za uvrstitev v to tar. številko morajo proizvodi zadovoljevati
naslednjim pogojem:

(a)  delež naftnih olj in olj iz bituminoznih mineralov, kot je
opredeljen v odstavku (I), mora biti 70%-ni ali večji.Ta delež
pomeni delež, ugotovljen z analizo in ne s količino dodanih
snovi;

(b)  drugje ne smejo biti navedeni in ne zajeti;

(c)  naftna olja in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov v
zmeseh morajo predstavljati ovnovno komponento proizvoda - to
pomeni, damorajo biti glede na uporabo osnovne sestavine.

Med proizvode iz te tar. številke ne spadajo:

1.  Parve in laki (tar. številke 3208, 3209 in 32100 00);

2.  Lepotilna sredstva in kozmetični preparati, ki temelje na
mineralnih oljih (pretežno tar. številka 3304 ali 3307);

3.  Naftni sulfonati (tar. številka 3402 ali 3824). Naftni
sulfonati so običajno v obliki suspenzij v naftnih oljih ali
oljih, dobljenih iz bituminoznih mineralov. Vsebnost čistega
sulfonata je običajno tako velika, da kaže na neposredno rabo kot
olje za mazanje;

4.  Porizvodi za poliranje, konzerviranje ali kakšno drugo
obdelavo lesa, kovin, stekla ali drugih materialov ter v
slikarstvu (v glavnem tar. številka 3405);

5.  Dezinfektanti, insekticidi itd v kakršnikoli obliki, ki
sestoje iz raztopin ali disperzij aktivne glavne sestavine v
naftnem olju ali v olju, dobljenem iz bituminoznih mineralov
(tar. številka 3808);

6.  Pripravljene apreture vrst, ki se uporabljajo v tekstilni
industriji (tar. številka 3809);

7.  Pripravljeni dodatki za mineralna olja (imenovani tudi
dopeji) (tar. številka 3811);

8.  Organsko sestavljene raztopine in razredčila (tar. številka
3814 00);

9.  Veziva za livarska jedra (tar. podštevilka 3824 10 000);

10.  Nekateri proizvodi (sredstva) proti rjavenju, predvsem:

-  izdelana npr. iz lanolina (pribl. 20%) v raztopini belega
špirita (tar. podštevilka 3403 19 100);

-  ki vsebujejo amine kot aktivne osnovne sestavine (tar.
podštevilka 3824 90 350).

od 2710 00 110
do 2710 00 390

Lahka olja

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 pod (a) k temu poglavju.

2710 00 210 in 2710 00 250

Posebni bencini

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 pod (b) k temu poglavju.

2710 00 210

Beli špirit

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 pod (c) k temu poglavju.

Izraz "Abel - Penskyjeva metoda" pomeni metodo DIN (Deutsche
Industrienormen) 51755, ki jo je objavil DNA (Deutsche
Normenausschuss) v Berlinu 15. marca 1974.

od 2710 00 410
do 2710 00 590

Srednja olja

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 pod (d) k temu poglavju.

od 2710 00 610
do 2710 00 98

Težka olja

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 pod (e) k temu poglavju.

od 2710 00 610
do 2710 00 68

Plinska olja

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 pod (f) k temu poglavju.

od 2710 00 710
do 2710 00 780

Kurilna olja

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 pod (g) k temu poglavju in diagram
v nadaljevanju (glede značilnosti kurilnih olj).

< glej prilogo - Slike: stran 33 >

od 2710 00 810
do 2710 00 98

Mazalna olja; druga olja

Te tar. podštevilke zajemajo težka olja, kot so opredeljena v
dodatni opombi št. 1 pod (e) k temu poglavju, v kolikor ta olja
ne izpolnjujejo pogojev, podanih v dodatni opombi št. 1 pod (f)
(plinska olja) ali pod (g) (kurilna olja) k temu poglavju.

V te tar. podštevilke spadajo težka olja, katerih manj kot 85
vol.% (vključno izgube) destilira pri 350 stopinj C po metodi
ASTM D 86 - 67 (odobrena leta 1972):

1.  Katerih viskoznost (zaradi ustreznosti razredčeni barvi C):

(a)  ne presega viskoznosti, kot jo prikazuje linija 1
skladnostne tabele, podane v dodatni opombi št. 1 pod (g) k temu
poglavju, kadar je vsebnost žveplastega pepela 1% ali več in
kadar je index saponifikacije (umiljenja) 4 ali več, ali

(b)  presega viskoznost, ki jo prikazuje linija II skladnostne
tabele, kadar je temperaturna točka izhlapevanja nižja od 10
stopinj C, ali

(c)  presega viskoznost, ki jo prikazuje linija I, vendar ne
viskoznosti, ki jo prikazuje linija II, če destilira pri 300
stopinj C manj kot 25% proizvoda in če je temperaturna točka
izhlapevanja višja od -10 stopinj C. Ta določila veljajo samo za
olja, ki imajo razredčeno barvo C manj od 2;

2.  Za katera ni moč določiti:

(a)  destilacijskega odstotka pri 250 stopinj C po metodi ASTM86
- 67 (odobreni leta 1972) (ničla šteje za odstotek), ali

(b)  kinematske viskoznosti pri 50 stopinj C po metodi ASTM D 445
- 74; ali

(c)  razredčene barve C po metodi ASTM D 1500;

3.  Ki so umetno obarvana.

Analitične metode, ki se morajo uporabljati v smislu točke 1, so
metode, naštete kot metode za kurilna olja (glej dodatno opombo
št. 1 pod (g) k temu poglavju. Glej tudi naslednji diagram:

< glej prilogo - Slike: stran 34 >

2710 00 850

Za mešanje v skladu s pogoji dodatne opombe št. 6 k temu
poglavju.

Glej dodatno opombo KNCT št. 6 k temu poglavju in ustrezni
komentar.


2711

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

Glede definicij teh proizvodov glej Komentar HS k tar. številki
2711.Glede podštevilk, v katere se uvrščajo proizvodi:

-  ki bodo predmet posebnega postopka in

-  ki bodo predmet kemične transformacije,

glej dodatni opombi KNCT št. 4 in št. 5 k temu poglavju in
ustrezni komentar.


2712

Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte,
stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga in lignita,
vosek iz šoke, drugi mineralni voski in podobni proizvodi,
dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani in nepobarvani

2712 10 100 in 2712 10 900

Vazelin

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo proizvode:

1.  katerih kristalizacijska točka, določena po metodi vrtečega
se termometra (ASTM D 938), ni nižja od 30 stopinj C;

2.  katerih specifična teža je manjša od 0,942 g/cm3 pri 70
stopinj C;

3.  katerih penetracija v obdelanem stožcu, določena po metodi
ASTM D 217, je manj od 350 pri 25 stopinj C in

4.  s penetracijo v obdelanem stožcu, merjeno po metodu ASTM D
937, je 80 stopinj C ali več pri 25 stopinj C.

Za proizvode, ki so pretrdi za preizkus penetracije obdelanega
stožca po metodu ASTM D 217, se mora uporabiti ta test po metodu
ASTM D 937.

Glej tudi diagram v komentarju k tar. številki 2710 00, del I.

Na drugi strani pa ti dve tar. podštevilki ne zajemata vazelina v
pakiranjih za prodajo na drobno, ki kažejo na njegovo uporabo za
terapevtske ali profilaktične namene (tar. številka 3004).

2712 10 100

Surov

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 in št. 3 k temu poglavju.

Glede podštevilk, v katere se uvrščajo proizvodi:

-  ki bodo predmet posebnega postopka in

-  ki bodo predmet kemične transformacije,

Glej dodatni opombi KNCT št. 4 in št. 5 k temu poglavju in
ustrezni komentar.

2712 20 100
2712 20 900

Parafinski vosek, ki vsebuje manj kot 0,75 mas.% olja

Ta tar. podštevilka zajema parafinski vosek, opisan v Komentarju
HS k tar. številki 2712 v delu (B), prvi in sedmi odstavek.

2712 90 110 in 2712 90 190

Ozekorit, vosek iz rjavega premoga in lignita ali šote (naravni
proizvodi)

Ti dve tar. podštevilki zajemata proizvode, opisane v Komentarju
HS k tar. številki 2712 v delu (B), tretji, četrti in peti
odstavek.

Z ozekoritom (naravni vosek) se dandanes le redko trguje zaradi
izčrpanih virov in mahjnega finančnega učinka. Izraza ozekorit in
kerezin se v praksi napačno uporabljata za mikrokristalne voske
iz tar. podštevilk od 2712 90 310 do 2712 90 900.

od 2712 90 310
do 2712 90 990

Drugo

Te tar. podštevilke zajemajo proizvode (razen sintetičnega
parafina iz tar. podštevilke 2712 20 100 ali 2712 20 900),
opisane s Komentarju HS k tar. številki 2712 v delu (B), v
drugem, šestem in sedmem odstavku.

Za te proizvode je značilno:

1.  kristalizacijska točka, določena po metodi ASTM D 938, ni
nižja od 30 stopinj C;

2.  specifična teža je manjša od 0,942 g/cm3 pri 70 stopinj C;

3.  penetracija obdelanega stožca, določena po metodi ASTM D 217,
je manjša od 350 pri 25 stopinj C;

4.  penetracija obdelanega stožca, merjena po metodi ASTM D 937,
je manjša od
80 stopinj C pri 25 stopinj C.

Če se proizvod izkaže pretrd za test penetracije obdelanega
stožca po metodu ASTM D 217, se mora za merjenje uporabiti metoda
ASTM D 937.

Glej tudi diagram v komentarju k tar. številki 2710 00 , del I.

od 2712 90 310
do 2712 90 390

Surov

Glej dodatno opombo št. 3 k temu poglavju.

Glede podštevilk, v katere se uvrščajo proizvodi:

-  ki bodo predmet posebnega postopka in

-  ki bodo predmet kemične transformacije,

Glej dodatni opombi št. 4 in št. 5 k temu poglavju in ustrezni
komentar.


2713

Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz
bituminoznih mineralov

2713 11 000 in 2713 12 000

Naftni koks

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo koks iz nafte, kot je
opisan v Komentarju HS k tar. številki 2713, odstavek A.

2713 20 000

Naftni bitumen

Ta tar. podštevilka zajema samo bitumen iz nafte, kot je opisan v
Komentarju HS k tar. številki 2713, odstavek B.

Za ta proizvod je značilno:

1.  kristalizacijska točka, ki ni nižja od 30 stopinj C po metodi
ASTM D 938;

2.  specifična teža ni manjša od 0,942 g/cm3 pri 70 stopinj C in

3.  iglična penetracija pri 25 stopinj C je manjša od 400 po
metodi ASTM D 5.

Glej tudi diagram v komentarju k tar. številki 2710 00, del I.

2713 90 100 in 2713 90 900

Drugi ostanki iz nafte ali iz olj, dobljenih iz bituminoznih
mineralov

Ti dve tar. podštevilki zajemata proizvode, opisane v Komentarju
HS k tar. številki 2713, del (C).

Aromatični ekstrakti iz teh dveh tar. podštevilk (glej Komentar
HS k tar. številki 2713, delom(C), odstavek (1)), v glavnem
zadovoljujejo naslednje zahteve:

1.  vsebnost aromatičnih sestavin presega 80 mas.% po metodi,
opisani v Aneksu A k komentarju k temu poglavju;

2.  specifična teža pri 15 stopinj C presega 0,950 g/cm3 in

3.  največ 20 vol.% teh proizvodov destilira pri 300 stopinj C po
metodi ASTM D 86.

Vendar pa se mešani alkilbenzeni in mešani alkilnaftalini, ki
zgoraj navedenim zahtevam sicer ustrezajo, uvrščajo v tar.
številko 3817.


2715 00 000

Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega
bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne
katranske smole (npr. bitumenski kit, cutback)

Sestava bitumenskih zmesi iz te tar. številke variira glede na
namen uporabe.

1.  Proizvodi, ki se uporabljajo za tesnenje in za zaščitne
prevleke ali za izolacicijske namene

Proizvodi, ki se uporabljajo za prevleke, odporne proti koroziji,
za izolirani električni material, za vododržne prevleke, za
polnjenje razpok itd., običajno sestoje iz veziva (bitumen,
asfalt ali katran), lesne žagovine in katerihkoli drugih snovi,
ki dajo proizvodu zahtevane lastnosti ali ki omogočajo njih lažjo
uporabo.Primeri teh proizvodov so:

(a)  bitumenska tesnilna sredstva - z manj kot 30 mas.% topili,
ki omogočajo debelino prevlek 3 do 4 mm ali manj;

(b)  bitumenski kiti - z največ 10 mas.% topili, ki omogočajo ali
debelino prevlek od 4 do 10 mm, ali pa zatesnjevanje širokih
razpok (od 2 do 8 cm);

(c)  drugi bitumenski proizvodi, ki vsebujejo polnila, topil pa
ne. Te proizvode je potrebno pred uporabo toplotno obdelati. Med
drugim se uporabljajo za zaščito podzemnih ali podvodnih
cevovodov.

2.  Proizvodi, ki se uporabljajo za cestiščne prevleke

 Bitumenski proizvodi iz te tar. številke, ki se uporabljajo za
prevlekanje cestišč, se delijo v dve skupini:

(a)  cutbacks in cestna olja.

 Cutback so bitumni, rastopljeni v zelo težkih topilih, katerih
količina variira glede na željeno viskoznost.Trgovski opisi teh
proizvodov variirajo glede na to, ali so uporabljena topila
naftnega ali kakšnega drugega izvora. proizvodi, ki vsebujejo
topila iz nafte, imenujejo "vtekočinjeni bitumni", one druge pa
"raztopljeni bitumni".

 Cestna olja so podobni proizvodi kot bitumni in vsebujejo težka
topila v količinah, ki je odvisna od željene viskoznosti.Včasih
so tem proizvodom dodana lepila, ki preprečujejo luščenje teh
proizvodov.

Vsi ti bitumenski proizvodi imajo naslednje prepoznavne
značilnosti:

-  iglično penetracijo, merjeno po metodi ASTM D 5, ki ni manjša
od 400 pri 25 stopinj C;

-  destilacijski ostanek, dobljen pri zmanjšanem pritisku, merjen
po metodi ASTM D 1189, ki ni manjši od 60 mas.%, z iglično
penetracijo, merjeno po metodi ASTM D 5, ki ni manjša od 400 pri
25 stopinj C.

Naslednji diagram kaže:

-  kako se vtekočinjeni in raztopljeni bitumni razlikujejo od
bitumnov iz tar. podštevilke 2713 20 000 in

-  kako se vtekočinjeni in raztopljeni bitumni razlikujejo od
naftnih olj iz tar. številke 2710.

< glej prilogo - Slike: stran 35 >

(b)  Vodne emulzije:

To so proizvodi, dobljeni z emulzifikacijo bitumnov z
vodo.Obstajata dve skupini teh proizvodov:

1.  anionske ali "alkalne" (bazične) emulzije na osnovi
običajnega mila ali mila tal olja;

2.  kationske ali "kisle" emulzije na osnovi alifatskega amina
ali kvaternarnega amonijevega iona.


         METODA DOLOČANJA VSEBNOSTI AROMATIČNIH SESTAVIN
           V PROIZVODIH S KONČNO DESTILACIJSKO TOČKO,
                     VIŠJO OD 315 stopinj C

Princip metode

Vzorec, raztopljen v n-pentanu precejajo v posebnem
kromatografskem stolpu, napolnjen s silika gelom. Nearomatični
ogljikovodiki, prepojeni z n-pentanom, se postopoma zberejo in
stehtajo, potem ko topilo izhlapi.

Naprave in reagenti

Kromatografski stolp - to je steklena cev, katere dimenzije in
oblika sta razvidna iz skice, ki sledi v nadaljevanju. Zgornnjo
odprtino mora biti moč hermetično zapreti steklenim členom tako,
da se njegova spodnja ploskev pritisne k vrhu stolpa z dvema z
gumo prevlečenima sponama. Spoj mora biti popolnoma neprodušen,
da vzdrži uporabljeni pritisk dušika ali zraka.

Silika gel - je drobnosti 400 meshov ali več in mora biti
aktiviran sedem ur pred uporabo v pečici pri temperaturi 170
stopinj C ter nato v eksikatorju, da se ohladi.

n- pentan - čistoče najmanj 95 mas.%, nearomatičen.

Metoda

Napolni kromatografski stolp s poprej aktiviranim silika gelom do
približno 10 centimetrov pod zgornjo čebulico tako, da ga
previdno tlačiš z vibratorjem, da ne bi kakšen kanal ostal
nezapolnjen. Nato na vrh stolpa silika gela vstavi čep iz
steklene volne.

Predhodno navlaži silika gel s 180 ml n-pentana in od zgoraj
uporabi pritisk dušika ali zraka, dokler zgornja gladina tekočine
ne doseže vrha silika gela. Previdno sproščaj pritisk znotraj
stolpa in ga prelij s približno 3,6 grami (stehtati natančno!)
vzorca, raztopljenega v 10 ml n-pentana. Nato splakni čašo z
nadaljnjimi 10 ml n-pentana in tudi to prelij preko stolpa.

Postopoma uporabljaj pritisk tako, da bo tekočina iztekala iz
spodnje kapilarne cevi v povprečni količini 1 ml/minuto in jo
zberi v ploski 500 mililitrski steklenici.

Ko gladina tekočine, ki vsebuje snov, katero je treba ločiti,
pade na na površino silika gela, spet previdno sprosti pritisk in
dodaj 230 ml n-pentena. Takoj spet uporabi pritisk in spusti
gladino tekočine do površine silika gela, medtem pa zberi izcedek
v isto steklenico kot poprej.

Z izparevanjem v vakuumski pečici pri 35 stopinj C ali v
vakuumskem vrtljivem izparjalniku ali podobni napravi skrči
zbrano frakcijo na majhno prostornino. Nato jo brez izgub prenesi
v smolasto čašo in pri tem kot topilo spet uporabi n-petan.

Vsebino čaše izparevaj v vakuumski pečici do konstantne teže (G).

Mas. odstotek nearomatičnih ogljikovodikov (A) se izračuna po
naslednji formuli:

A = (G / G1) x 100 ,

pri čemer je teža vzorca. Razlika do 100 je mas. odstotek
aromatičnih ogljikovodikov, katere je absorbiral silika gel.

Natančnost metode

Nujnost ponovitve preizkusa + - 0,2%
Možnost ponovne izvedbe preizkusa + - 0,5%

< glej prilogo - Slike: stran 36 >


         METODA DOLOČANJA KRISTALIZACIJSKE TOČKE FENOLA,
                     KREOZOLOV IN NAFTALINA

Med neprestanim mešanjem rastopi približno 100 g naftalina v
porcelanskem topilniku s prostornino pribl. 100 kub. centimetrov.
Približno 40 kub. centimetrov stopljene snovi vlij v ogreto
Shukoffovo plosko steklenico tako, da jo napolniš do treh
četrtin. Skozi plutasti zamašek vstavi termometer, gradiran v
desetinkah stopinj tako, da je živosrebrova bučka v sredi
tekočive. Ko se temperatura spusti skoraj do kristalizacijske
točke (približno 83 stopinj C), s potresanjem vzbudi
kristalizacijo. Ko se prično oblikovati kristali, se živosrebrov
stolpec običajno umiri, nato pa spet prične padati. Temperaturo,
pri kateri se živosrebrov stolpec za nekaj časa ustali, je treba
zabeležiti - ta temperatura velja za kristalizacijsko točko
naftalina, pri čemer se upošteva korekcija zaradi dela
živosrebrovega stolpca, ki je izven steklenice. Ta korekcija se
pri živosrebrovem termometru izračuna po formuli:

                         n x (t - t')
                         ------------
                             6000

pri čemer je n število gradaciju živosrebrovega stolpca izven
steklenice,  zabeležena temperatura in t' povprečna temperatura
dela živosrebrovega stolpca izven steklenice. Vrednost t' se
lahko določi približno z dodatnim termometrom, katerega bučka je
na polovici dela živosrebrovega stolpca, ki gleda iz steklenice.
termometer s kapilarno cevjo zagotavlja veliko natančnost.
Shukoffova steklenica, prikazana na spodnji risbi, je steklena
posoda z dvojnimi stenami. Iz vmesnega prostora med stenama je
izsesan zrak.

< glej prilogo - Slike: stran 37 >

Poudariti je treba, da se zgoraj opisana metoda uporablja mutatis
mutandis tudi za fenol in kreozole.


                           ODDELEK VI

             PROIZVODI KEMIČNE IN SORODNIH INDUSTRIJ

Glede interpretacije opomb št. 1, 2 in 3 k temu oddelku glej
Komentar HS k oddelku VI.

                          28. POGLAVJE

            ANORGANSKI KEMIČNI PROIZVODI; ORGANSKE IN
        ANORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, KOVIN REDKIH
          ZEMLJIN, RADIOAKTIVNIH ELEMENTOV IN IZOTOPOV

      II. ANORGANSKE KISLINE IN ANORGANSKE KISIKOVE SPOJINE
                             NEKOVIN

2811

Druge anorganske kisline in druge anorganske kisikove spojine
nekovin

2811 19 100 in 2811 19 800

Druge

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša opomba
št. 4 k temu poglavju.


        III. HALOGENE SPOJINE IN ŽVEPLOVE SPOJINE NEKOVIN

2812

Halogenidi in oksihalogenidi nekovin

od 2812 10 110
do 2812 10 180

Fosforja

Glej Komentar k HS k tar. številki 2812 pod (A), točka (3) in pod
(B), točka (4).

od 2812 10 910
do 2812 10 99

Drugo

Poleg proizvodov, naštetih v Komentarju HS k tar. številki 2812
pod (A) (razen v točki (3)) in pod (B) (razen v točki (4)),
zajema ta tar. številka telurjev tetraklorid (TeCl4), ki se
večinoma uporablja za prevlekanje srebrnega blaga s patino.


     IV. ANORGANSKE BAZE IN OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI
                              KOVIN

Pojem "peroksidi" označuje samo spojine kovine in kisika, katerih
molekule tvorijo vez -0-0-.

Oksidi, hidroksidi in peroksidi kovin, ki niso zajeti v
predhodnih tar. številkah ali podštevilkah tega razdelka, se
uvrščajo v tar. podštevilko 2825 90 900.

2819

Kromovi oksidi in hidroksidi

2819 10 000

Kromov trioksid

Glej Komentar HS k tar. številki 2819 pod (A), točka (1).

2819 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, omenjene v Komentarju HS k
tar. številki 2819 pod (A) v točki (2) in pod (B).


2825

Hidrazin in hidroksilamin in njune anorganske soli; druge
anorganske baze; drugi kovinski oksidi, hidroksidi in peroksidi

2825 70 000

Molibdenovi oksidi in hidroksidi

V to tar. podštevilko se ne uvršča tehnični molibdenov oksid,
dobljen samo z žganjem molibdenovih koncentratov (tar.
podštevilka 2613 10 000).


       V. SOLI IN PEROKSI SOLI ANORGANSKIH KISLIN IN KOVIN

2826

Fluoridi; fluorosilikati, fluoroaluminati in druge kompleksne
fluorove soli

2826 19 000

Drugi

Poleg proizvodov, navedenih v Komentarju HS k tar. številki 2826
pod (A), točke od (4) do (9), spadajo v to tar. podštevilko:

1.  berilijev difluorid (BeF2) - proizvod steklastega videza s
specifično težo okoli 2 g/kub. centimeter in s tališčem okoli 800
stopinj C. Je zelo topljiv v vodi in se uporablja kot posrednik v
metalurgiji berilija. Pridobiva se z žganjem amonijevega
fluoroberilata;

2.  kisli berilijev fluorid (5BeF2BeO) - tudi ta je steklastega
videza in topen v vodi, njegova spec. teža pa je nekoliko večja
od spec. teže berilijevega difluorida (okoli 2,3 g/cm3).

2826 30 000

Natrijev heksafluoraluminat (sintetični kriolit)

Glej Komentar HS k tar. številki 2826 pod (C), točka (1).

2826 90 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 2826 pod (B), točke od (3) do
(7) in pod (C), točke od (2) do (5), razen dinatrijevega
heksafluorovega cirkonata, ki se ločeno uvršča v tar. podštevilko
2826 90 100.


2833

Sulfati; galuni; peroksisulfati (persulfati)

2833 29 300

Kobalta, titana

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Dititanov trisulfat (Ti2SO4)3), ki se v anhidridni obliki
pojavlja v obliki zelenega kristalnega prahu. V vodi ni topen,
pač pa v razredčenih kislinah, s katerimi tvori rožnato
raztopino. V hidrirani obliki tvori stabilne kristalne hidrate,
topne v vodi. Uporablja se kot reducent v tekstilni industriji.

2.  Titanov oksisulfat (titanil sulfat) (TiO)SO4), ki se lahko
pojavlja v anhidridni obliki kot bel higroskopičen prah, ali pa v
številnih hidriranih oblikah, med katerimi je najstabilnejši
dihidrat. Uporablja se kot lužilo pri barvanju.

3.  Titanov bisulfat (Ti(SO4)2) - bel, zelo higroskopičen prah,
ki je precej nestabilen.


2835

Fosfinati (hipofosfiti), fosfonati (fosfiti), fosfati in
polifosfati

2835 10 000

Fosfinati (hipofosfiti) in fosfonati (fosfiti)

Glej Komentar HS k tar. številki 2835 pod (A) in (B).

od 2835 22 000
do 2835 29 900

Fosfati

Glej Komentar HS k tar. številki 2835 pod (C), prvi odstavek (I)
in drugi odstavek pod (1) (a), (2) (a), (b), (c) in točke od (3)
do (8).

Te tar. podštevilke ne zajemajo mešanice različnih fosfatov
(večinoma 31. poglavje ali tar. podštevilka 3824 90 990).

od 2835 31 000
do 2835 39 700

Polifosfati

Glej Komentar HS k tar. številki 2835 pod (C), prvi odstavek pod
I, II, III in IV in drugi odstavek pod (1) (b), (2) (d) do (g).

2835 39 100

Amonijev

Ta tar, podštevilka zajema tetraamonijen difosfat (amonijev
pirofosfat) ((NH4)4P2O7) in pentamonijev trifosfat ((NH4)5P3O10).
V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi amonijevi polifosfati z
višjo stopnjo polimerizacije, tudi če so sestavljeni iz podobnih
verig kot polimeri (včasih jih imenujejo amonijevi metafosfati).
Tak primer je npr. Kurrolova amonijeva sol (ne gre je enačiti s
Kurrovo soljo - natrijevim metafosfatom!), katere linearni
polimer ima visoko povprečno polimerizacijsko stopnjo (več tisoč
do več desettisoč enot). To je bel kristalni prah, ki v vodi ni
posebno topen. Uporablja se pretežno kot sredstvo za
vzpostavljanje negorljivosti snovi.

2835 39 300

Natrijev

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Natrijeve pirofosfate (natrijeve difosfate): tetranatrijev
pirofosfat (nevtralni difosfat) (Na4P2O7) in dinatrijev
dihidrogenpirofosfat (kisli difosfat) (Na2H2P2O7);

2.  Natrijeve metafosfate (z osnovno formulo (NaPO3)n), ki so
dveh vrst: natrijev ciklo-trifosfat in natrijev ciklo-
tetrafosfat;

3.  Druge natrijeve polifosfate z visoko stopnjo polimerizacije.
Mednje spada tudi proizvod, katerega nepravilno imenujejo
heksametafosfat in ki je znan tudi kot Grahamova sol. To je v
bistvu zmes polimerov (NaPO3)n) s stopnjo polimerizacije med 30
in 90.


2840

Borati, peroksiborati (perborati)

2840 19 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema kristalizirani dinatrijev tetraborat
(s 5 ali 10 H2O).

2840 20 100

Natrijevi borati, brezvodni

Ta tar. podštevilka zajema natrijev pentaborat in natrijev
metaborat


2841

Oksi in peroksi soli kovinskih kislin

2841 69 000

Druge

Manganiti so soli manganove kisline (H2MnO3). V vodi so skoraj
netopni in zlahka hidrolizirajo.Ta tar. podštevilka zajema bakrov
manganit (CuMnO3), ki se uporablja v plinskih maskah, da ogljikov
monoksid oksidira v ogljikov dioksid. Sem spada tudi bakrov
bi(hidrogen manganit) (Cu(HMnO3)2), ki je še bolj učinkovit.

Poleg manganatov, naštetih v Komentarju HS k tar. številki 2841
pod (3) (a), zajema ta tar. podštevilka tudi manganate s
petvalentnim manganom (npr. NaMnO410H2O)).


2842

Druge soli anorganskih kislin ali peroksi kislin, razen azidov

2842 10 000

Dvojni in kompleksni silikati

Glej Komentar HS k tar. številki 2842 pod (II), točka (K).

2842 90 100

Soli, dvojne ali kompleksne soli selenove ali telurjeve kisline

Poleg proizvodov, navedenih v Komentarju HS k tar. številki 2842
pod (I) (B) in (C) in pod (II) (D) in (E), poleg selenovih
sulfitov, selenovih sulfatov in tioteluratov, omenjenih pod (II)
v odstavku (C) v točki (3), se v to tar. podštevilko uvrščajo:

1.  Živosrebrov selenid (HgSe) in indijev selenid (Inse)), ki se
uporabljata kot polprevodnika in

2.  Svinčev telurid (PbTe) visoke čistoče, ki se uporablja za
tranzistorje, za termične spoje, za žarnice z živosrebrovimi
parami itd.


                            VI. RAZNO

2844

Radioaktivni kemični elementi in radioaktivni izotopi (vključno
fisijski in obogateni kemični elementi in izotopi) ter njihove
spojine, zmesi in ostanki, ki vsebujejo te proizvode

Glej opombo HS št. 6 k temu poglavju.

od 2844 10 100
 do 2844 10 900

Uran, naravni in njegove spojine: zlitine, disperzije (vključno
kermeti), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo naravni
uran in spojine naravnega urana

Glej Komentar HS k tar. številki 2844 pod (IV) (A), točka (1),
(B) (2) in pod (C) od (1) do (3).

od 2844 20 210
do 2844 20 890

Uran, obogaten v U235 in njegove spojine; plutonij in njegove
spojine; zlitine, disperzije (vključno kermeti), keramični
proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, obogaten v U235,
plutonij in spojine teh proizvodov (Euratom)

Uran, obogaten v izotop 235 je označen kot "šibko obogateni uran"
(vsebuje okoli 20% U235) in kot "močno obogateni uran" (vsebuje
več kot 20% U235).

Glede plutonija in njegovih spojin glej Komentar HS k tar.
številki 2844 pod (IV) (A), točka (3), (B), točka (2) in (C),
točki (1) in (3).

2844 30 110 in
2844 30 190

Uran, osiromašen v U 235 in njegove spojine; torij in njegove
spojine; zlitine, disperzije (vključno kermeti), keramični
proizvodi in zmesi, ki vsebujejo uran, osiromašen v U235, torij
in spojine teh proizvodov

Uran, osiromašen v U 235 je stranski proizvod proizvodnje urana,
obogatenega v U235. Zaradi mnogo nižje cene in večjih
razpoložljivih količin nadomešča naravni uran, še posebno kot
oploditvena snov, kot zaščitni zaslon pred radiacijo, kot težka
kovina za proizvodnjo letal in v proizvodnji geterjev
(absorbentnih zmesi), ki se uporabljajo za prečiščevanje
nekaterih plinov.

od 2844 30 510 do 2844 30 690

Torij; zlitine, disperzije (vključno kermeti), keramični
proizvodi in mešanice, ki vsebujejo torij ali njegove spojine

Glej Komentar HS k tar. številki 2844 pod (IV), predvsem del (A),
točka (2) in del (B), točka (3).

2844 30 910
2844 30 990

Spojine urana, osiromašenega v U 235 ali torija, v zmesi ali ne
(Euratom)

Glej Komentar HS k tar. številki 2844 pod (IV), del (B), točki
(1) in (3).

od 2844 40 110
do 2844 40 900

Radioaktivni elementi in izotopi ter spojine, razen tistih iz
tar. podštevilk 2844 10, 2844 20 in 2844 30; zlitine, disperzije
(vključno kermeti), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo
te elemente, izotope ali spojine; radioaktivni ostanki

Glede definicije pojma "izotopi" glej zadnji nstavek opombe št. 6
k temu poglavju ter Komentar HS k tar. številki 2844, del (I).

Glede drugih proizvodov, navedenih v tej podštevilki, glej
Komentar HS k tar. številki 2844, del (III).

2844 50 000

Izrabljeni (izsevani) gorivni elementi (polnjenja) jedrskih
reaktorjev (Euratom)

Glej Komentar k HS k tar. številki 2844 pod (IV) (C), točka (4).


2845

Izotopi, razen izotopov iz tar. številke 28.44; anorganske ali
organske spojine teh izotopov, kemično določene ali nedoločene

Glede definicije pojma "izotopi" glej zadnji nstavek opombe št. 6
k temu poglavju ter Komentar HS k tar. številki 2844, del (I).

2845 10 000

Težka voda (devterijev-oksid) (Euratom)

Ta tar. podštevilka zajema težko vodo ali devterijev oksid (D2O),
katere videz spominja na navadno vodo in ki ima tudi iste kemične
lastnosti. Fizikalne lastnosti težke vode pa so nekoliko
drugačne. Težka voda se uporablja kot vir devterija v jedrskih
reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov, ki trkajo v uranove
atome.

2845 90 100

Devterij in njegove spojine ; vodik in njegove spojine, obogatene
z devterijem; mešanice in raztopine, ki vsebujejo te proizvode
(Euratom)

Glej komentar k HS k tar. številki 2845, treji odstavek pod (1)
in (39.

Ta tar. podštevilka zajema tudi hidrogenirane organske in
anorganske spojine, v katerih je vodik delno ali v celoti
zamenjan z devterijem. Najpomembnejše med njimi so: litijev
devterid, devterirani amonij, devterirani vodikov sulfid,
devterirani benzen, devterirani bifenil in devterirani terfenili.
Ti proizvodi se uporabljajo v atomski industriji za
upočasnjevanje atomov (moderatorji), kot posredniki v proizvodnji
težke vode, ali pa v raziskovanju termonuklearne fuzijske
reakcije. Te spojine so tudi zelo uporabne v organskih analizah
in sintezah.

2845 90 90

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema naslednje izotope in spojine:

1.  ogljik 13, litij 6, litij 7 in spojine iz njih;

2.  bor 10, bor 11, dušik 15, kisik 18 in spojine iz njih
(npr.10B203, 10B4C, 15NH3, 18H2O).


2846

Anorganske in organske spojine kovin redkih zemelj, itrija in
skandija ali iz mešanic teh kovin

2846 10 000

Cerijeve spojine

Glej Komentar k HS k tar. številki 2846, tretji odstavek pod (1).

2846 90 000

Druge

Ta tar. podštevilka zajema spojine kovin redkih zemljin,
imenovane lantanidi (ker je lantan prvi med njimi). Med temi
spojinami so oksidi evropija, gadolinija, samarija in terbija, ki
se uporabljajo kot absorbenti nevtronov pri kontroli varnosti
jedrskih palic in televizijskih cevi.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 2846, tretji odstavek pod
(2).


                          29. POGLAVJE

                   ORGANSKI KEMIČNI PROIZVODI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kratica INN za nazivi, ki se pojavlja v Kombinirani nomenklaturi
in v Komentarju k njej pomeni, da je naziv vključen v seznam
Mednarodnih občih imen (International non-property names) za
farmacevtske snovi, katerega je objavila Svetovna zdravstvena
organizacija (WHO).

Kratica INNM pomeni, da je naziv sprejela Svetovna zdravstvena
organizacija kot "Mednarodno modificirano obče ime (International
non-property name (modified)".

Kratica ISO (International Organisation of Standardization)
pomeni, da je določeno ime eno izmed "splošnih imen za kontrolo
kužnosti kemičnih proizvodov in rastlin" v Priporočilu R 1750
Mednarodne organizacije za standarizacijo.

Opomba št. 1 a)

Glej Komentar HS k temu poglavju pod (A), prve štiri odstavke. V
to poglavje spadajo:

1.  Antraceni najmanj 90 mas.%-ne čistoče, računano na težo
brezvodnega proizvoda (tar. podštevilka 2902 90 100).

2.  Benzen, čistoče več kot 95 mas.% (tar. podštevilka 2902 20
100 ali 2902 20 900).

3.  Naftalen s kristalizacijsko točko, ki ni nižja od 79,4
stopinj C (tar. podštevilka 2902 90 100).

4.  Toluen, čistoče več kot 95 mas.% (tar. podštevilka 2902 30
100 ali 2902 30 900).

5.  Ksileni, čistoče več kot 95 mas.% (tar. podštevilke od 2902
41 000 do 2902 44 900).

6.  Etan in drugi nasičeni aciklični ogljikovodiki (razen metana
in propana) v obliki posameznih izomerov najmanj 95 vol.%-ne
čistoče, računano kot pri dehidriranem proizvodu in v odvisnosti
do prostornine plinastega proizvoda ter teže proizvoda v
neplinastem stanju (Plinasto stanje se opazuje pri 15 stopinj C
in pri pritisku 1.013 milibarov.) (tar. podštevilka 2901 10 100
ali 2901 10 900).

7.  Etilen najmanj 95 vol.%-ne čistoče, računano po prostornini
brezvodnega proizvoda (tar. podštevilka 2901 21 000).

8.  Propen (propilen) najmanj 90 vol.%-ne čistoče, računano po
prostornini brezvodnega proizvoda (tar. podštevilka 2901 22 000).

9.  Maščobni alkoholi najmanj 90 mas.%-ne čistoče, računano po
teži brezvodnega proizvoda, ki imajo šest ali več ogljikovih
atomov (tar. podštevilka 2905 17 000 ali 2905 29 000).

10.  Krezoli (posamezni ali izomerne mešanice) čistoče več kot 95
mas.% (tar. podštevilka 2907 12 000).

11.  Fenol čistoče več kot 90 mas.% (tar. podštevilka 2907 11
000).

12.  Ksileni (posamezni ali mešani izomeri), ki vsebujejo vsaj 95
mas.% vseh ksilenolov, računano na težo brezvodnega proizvoda
(tar. podštevilka 2907 14 000).

13.  Maščobne kisline (razen oleinske kisline) najmanj 90 mas.%-
ne čistoče, računano na težo brezvodnega proizvoda, ki imajo šest
ali več ogljikovih atomov (tar. številki 2915 in 2916).

14.  Oleinska kislina najmanj 85 mas.%-ne čistoče, računano na
težo brezvodnega proizvoda (tar. podštevilka 2916 15 000).

15.  Piridin čistoče več kot 95 mas.% (tar. podštevilka 2933 31
000).

16.  Metilpiridin (pikoilin), 5-etil-2-metilpiridin (5-etil-2-
pikolin) in 2-vinilpiridin najmanj 90 mas.%-ne čistoče (tar.
podštevilka 2933 39 800).

17.  Kinolin najmanj 95 mas.%-ne čistoče, preračunano na
brezvodni proizvod (določeno s plinsko kromatografijo) (tar.
podštevilka 2933 40 900).

18.  1,2-dihidro-2,2,4-trimetilkindin najmanj 85 mas.%-ne
čistoče, preračunano na brezvodni proizvod (tar. podštevilka 2933
40 900).

19.  Akridin najmanj 95 mas.%-ne čistoče, preračunano na
brezvodni proizvod (določeno s plinsko kromatografijo ) (tar.
podštevilka 2933 90 800).

20.  Derivati maščobnih kislin in maščobnih alkoholov navedenih
zgoraj v točkah 9, 13 in 14 (npr., soli estri (razen tistih z
glicerinom), amini, amidi, nitrili) pod pogojem da odgovarjajo
kriterijem čistoče za odgovarjajoče maščobne kisline in maščobne
alkohole.

Opomba št. 1 b)

Glej Komentar HS k temu poglavju pod (A), zadnji odstavek.

Opomba št. 1 d)

Vodne raztopine, ki se smejo uvrstiti v to poglavje, so samo
prave raztopine -četudi je zaradi premajhne količine vode snov
raztopljena le delno.

Opomba št. 1f) in 1 g)

Glede dodanih stabilizatorjev, protiprašnih elementov, barvil ali
dišavnih snovi glej Komentar HS k temu poglavju pod (A),
predzadnji odstavek.

Opomba št. 5

Določila te opombe se nanašajo samo na razvrščanje v tar.
številke tistih proizvodov, na katere se nanaša (glej Komentar HS
k temu poglavju pod (G)).Glede uvrščanja v tar. podštevilke
znotraj tarifnih številk se uporabljajo dodatne opombe k temu
poglavju.


     I. OGLJIKOVODIKI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-
                      ALI NITROZO-DERIVATI

2902

Ciklični ogljikovodiki

2902 19 300

Azulen in njegovi alkilni derivati

Ta tar. podštevilka zajema: azulen (biciklo /5,3,0/ dekapenten)
in njegove alkilne derivate: kamazulen (7-etil1,4-dimetilazulen),
gvajazulen (7- izopropil1-1,4- dimetilazulen), fetiferazulen (2-
izopropil1-4,8- dimetilazulen).

2902 90 100

Naftalen in antracen

Glej Komentar HS k tar. številki 2902, del (C) pod (III), točki
(a) in (c).

2902 90 300

Bifenil in terfenili

Glej Komentar HS k tar. številki 2902, del C pod (III), točki (a)
in (d).


2903

Halogenski ogljikovodikovi derivati

2903 30 100

Fluoridi

Ta tar. podštevilka zajema:

1,1-difluoretan, ogljikov tetrafluorid (tetrafluormetan),
tetrafluoretilen, trifluoretilen, trifluormetan.

2903 51 100

Lindan (ISO)

Lindan je gama izomer heksaklorocikloheksana (HCH) s čistočo 99
mas.% ali več. Samo gama izomer (HCH) ima lastnosti insekticida.
Uporablja se v agrokulturi za zaščito gozdov.


       II. ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-. NITRO-
                      IN NITROZO- DERIVATI

2905

Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro in
nitrozo-derivati

2905 14 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema samo sekundarni butilalalkohol (butan-
2-ol) in izobutil (2-metilpropan-1-ol).

2905 15 000

Pentanol (amilalkohol) in njegovi izomeri

Normalni amil alkohol (pentan-1ol), sekundarni amil alkohol
(pentan-2-ol), terciarni amil alkohol (2-metilbutan-ol,
amilhidrat), izoamil alkohol (3-metilbutan-1-ol), sekundarni amil
alkohol (3metilbutan-2-ol), 2-metilbutan-1-ol, neopentil alkohol
in pentan-3-ol. .

od 2905 44 110
do 2905 44 990

D-glucitol (sorbitol)

Te tar. podštevilke zajemajo samo D-glucitol (sorbitol), ki
izpolnjuje določila opombe št. 1 k temu poglavju. Oblike D-
glucitola (sorbitola), ki jim ne ustrezajo, se uvrščajo v tar.
podštevilke od 3824 60 110 do 3824 60 990.


2906

Ciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- in
nitrozo-derivati

2906 11 000

Mentol

Ta tar. podštevilka zajema samo (-)-paramentol-3, (-)-trans-1,2-
cis-1, 5-izopropil, 2-metil-5-cikloheksanol, (+ / -)paramentol1-3
in (+)-paramentol-3.

V to tar. podštevilko se ne uvršča neomentol, izomentol in
neoizomentol (tar. podštevilka 2906 19 000).


  VI. SPOJINE S KETONSKO SKUPINO IN SPOJINE S KINONSKO SKUPINO

2914

Ketoni in kinoni z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih in
njihovi halogenski - sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

2914 50 000

Ketonski fenoli in ketoni z drugimi kisikovimi funkcijami

V smislu te tar. podštevilke označuje izraz "druga kisikova
funkcija" katerokoli izmed kisikovih funkcij, naštetih v
naslednjih tar. številkah tega poglavja, razen alkoholne,
aldehidne in fenolne funkcije.

2914 61 000 in
2914 69 900

Kinoni

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo proizvode, na katere se
nanaša Komentar HS k tar. številki 2914, dela (E) in (F). V
smislu te tar. podštevilke je treba pomeni besedo "kinoni"
razumeti v širšem smislu kot "kinone z drugo kisikovo skupino ali
brez nje"; zato mednje spadajo kinoni brez druge kisikove skupine
(razen s kinonsko skupino), kino - alkoholi, kino - fenoli, kino
- aldehidi in kinoni z drugimi kisikovimi funkcijami (razen
zgoraj navedenih).


         VII. KARBOKSILNE KISLINE IN NJIHOVI ANHIDRIDI,
    HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PERKISLINE, NJIHOVI HALOGENSKI,
               SULFO-, NITRO- IN NITROZO-DERIVATI

2915

Nasičene aciklične monokarbonske kisline in njihovi anhidridi,
halogenidi, peroksidi in perkisline, njihovi halogenski, sulfo-,
nitro- ali nitrozo-derivati

Glede kriterijev čistoče mastnih kislin in njihovih derivatov
glej splošne opombe 1(a) k temu poglavju, točki št. (13) in (20).


2916

Nenasičene aciklične monokarbonske kisline, ciklične
monokarbonske kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi
in perkisline, njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-
derivati

Glede kriterijev čistoče mastnih kislin in njihovih derivatov
glej splošne opombe 1(a)k temu poglavju, točke št. (13), (14) in
(20).


     VIII. ESTRI ANORGANSKIH KISLIN, NJIHOVE SOLI IN NJIHOVI
         HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- IN NITROZO-DERIVATI

2919 00

Estri fosforne kisline in njihove soli, vključno z laktofosfati;
njihovi halogenski, sulfo-, nitro- in nitrozo-derivati

2919 00 110

Glej Komentar HS k tar. številki 2919, drugi odstavek, točko (5).

2919 00 190

Tributil fosfati, trifenil fosfat, triksilil fosfati in tri(2-
kloretil)fosfat

Glej Komentar HS k tar. številki 2919, drugi odstavek pod (3),
(4) in (6).

Obstajata le dva tributil fosfata (tri-n-butil fosfat in
triizobutil fosfat) in le trije triksilil fosfati (orto-, meta-
in para-izomeri).

2919 00 910

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 2919, drugi odstavek pod (1),
(7) in (8)

Ta tar. podštevilka zajema alfa- in beta-glicerofosforno kislino
in njune soli (alfa- in beta-glicerofosfate), kot tudi tri (2-
metaksifenil) fosfate (gvajakol fosfate)


                 IX. SPOJINE Z DUŠIKOVO FUNKCIJO

2921

Spojine z amino funkcijo

2921 42 900

Druge

V smislu te tar. podštevilke so ogljikovodikovi derivati anilina
derivati, dobljeni s substitucijo (nadomestitvijo) ene ali obeh
vodikov, vendar samo z alkilno ali cikloalkilno skupino. Zato so
substituenti z eno ali več aromatskimi atomi (bodisi da se vežejo
na amino-dušikovo, bodisi na alkilno verigo), iz te tar.
podštevilke izključeni.

2921 43 900

Druge

Opombe k tar. podštevilki 2921 42 900 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

2921 44 000

Difinilamin in njegovi derivati; njihove soli

Opombe k tar. podštevilki 2921 42 900 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

2921 45 000

1-naftilamin (alfa-naftilamin), 2-naftilamin (beta-naftilamin) in
njuni derivati; njune soli

Opombe k tar. podštevilki 2921 42 900 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. številko.

2921 49 100

Ksilidini in njihovi derivati; njihove soli

Opombe k tar. podštevilki 2921 42 900 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.


2922

Amino spojine s kisikovo funkcijo

V smislu uvrščanja etrov in estrov v to tar. številko se pri
določanju vrste prisotnosti kisikove funkcije upoštevajo vse
kisikove funkcije znotraj etrificirane ali estrificirane
molekule.

Estrske funkcije organskih kislin štejejo ali za kislo funkcijo
ali za alkoholno (fenolno) funkcijo - izbor je odvisen od
položaja karbonilnega estra v razmerju do amino skupine.

Estrske skupine anorganskih kislin štejejo za kisikove funkcije.

V primerih neestrskih funkcij (organskih kislin) pride v poštev
opredelitev kisikove funkcije v opombi št. 4 k temu poglavju.
Vendar pa pri uvrščanju v to tar. številko šteje etrska funkcija
za alkoholno ali fenolno funkcijo.

2922 19 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema amino-alkohole ter njihove etre in
estre, v katerih so edina prisotna kisikova funkcija ali
alkoholi, etri ali estri ali njih kombinacija.

2922 29 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema tiste amino-naftole ali amino-fenole
in njihove etre ali estre, pri katerih so edina prisotna kisikova
funkcija ali etri, estri ali fenoli ali njih kombinacija.

2922 41 000

Lizini in njihovi estri; njihove soli

Ta tar. podštevilka zajema samo lizine in njihove estre, pri
katerih so edine prisotne kisikove funkcije ali kisline ali estri
ali njih kombinacije.

2922 49 70

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema tiste amino-kisline in njihove estre,
pri katerih so edina vrsta prisotne kisikove funkcije ali kisline
ali estri ali njih kombinacije.


2923

Kvaternarne amonijeve soli in hidroksidi; lecitini in drugi
fosfoaminolipidi

2923 20 000

Lecitini in drugi fosfoaminolipidi

Glej Komentar HS k tar. številki 2923, četrti odstavek pod (2).

Drugi fosfoaminolipidi iz te tar. podštevilke so estri
(fosfatidi), podobni lecitinom. Mednje spada cefalin, dušikova
organska baza, iz katerih sta kolamin in serin ter sfingomelin
(baza, iz katere sta kolin in sfingosin).


2925

Spojine s karboksiamidno funkcijo (vključno saharin in njegove
soli) in spojine z imino funkcijo

2925 11 000

Saharin in njegove soli

Glej Komentar HS k tar. številki 2925, del (A), prvi odstavek pod
(1).


          X. ORGANSKOANORGANSKE SPOJINE, HETEROCIKLIČNE
         SPOJINE, NUKLEINSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI TER
                           SULFOAMIDI

2930

Organske žveplove spojine

Organske žveplove spojine so opredeljene v opombi št. 6 k temu
poglavju in se uvrščajo v to tar. številko ne glede na to, ali
vsebujejo nekovine ali kovine, ki so neposredno vezani na
ogljikove atome.


2932

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi kisika

od 2932 29 100
do 2932 29 800

Drugi laktoni

Glej Komentar HS k tar. številki 2932 29.


2933

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika

2933 79 00

Drugi laktami

Glej Komentar HS k tar. številki 2933 79.


              XI. PROVITAMINI, VITAMINI IN HORMONI

2936

Provitamini in vitamini, naravni ali sintetični (vključno z
naravnimi koncentrati), njihovi derivati, ki se uporabljajo
predvsem kot vitamini, in medsebojne mešanice navedenih
proizvodov, vključno s tistimi, ki so v kakršnem koli topilu

Proizvodi iz te tar. številke so lahko:

-  stabilizirani z olji;

-  stabilizirani s prekrivanjem npr. z želatino, voskom, gumo ali
z različnimi vrstami celuloznih derivatov v obliki mikrokapsul;

-  adsorbirani na silicijevem dioksidu.

Na uvrščanje v to tar. številko ne vpliva dodajanje
plastifikatorjev ali sredstev proti strjevanju.

Vendar pa so adsorbenti izmenjevalnikov ionov iz te tar. številke
izključeni in se uvrščajo skladno z njihovo sestavo in uporabo.


2937

Hormoni, naravni ali sintetični; njihovi derivati, ki se
uporabljajo predvsem kot hormoni; drugi steroidi, ki se
uporabljajo predvsem kot hormoni

2937 10 100

Gonadotropni hormoni

Ta tar. podštevilka zajema:

-  korionski gonadotrofin (INN) (HCG - Human Chorionic
Gonadotrophin), serumski gonadotrofin (INN) (PMSG - Pregnant-Mare
Serum Gonadotrophin);

-  hormon, ki pospešuje rast mešička (FSH), laktogenski hormon
(LTH, galaktin, galaktogenski hormon, luteotrofin, mamotrofin,
prolaktin), jajčni hormon (LH, ICSH - Interstitial-Cell-
Stimulating Hormone), luteinostimuli .

2937 10 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema:

-  kortikotrofin (INN) (ACTH - Adrenocorticotrophic Hormone),
adreno-kortikotrofin;

-  ratsni hormon (GH, STH - Somatotrophic Hormone,
Somatotrophin);

-  tirotrofin (INN) (TSH - Throid-Stimulating-Hormone).

od 2937 21 000
do 2937 29 900

Adrenokortikalni hormoni in njihovi derivati

Glej Komentar HS k tar. številki 2937, del III, prvi odstavek (A)
in drugi odstavek.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 2937 - "Seznam steroidov,
ki se uporabljajo predvsem zaradi njihove hormonske funkcije".

2937 91 000

Insulin in njegove soli

Glej komentar k HS k tar. številki 2937, del II pod (D).

2937 92 000

Estrogeni in progestogeni

Glej komentar k HS k tar. številki 2937, del II, prvi odstavek
pod (B) in (C) ter tretji in četrti odstavek.

Glej tudi seznam steroidov v Komentarju HS k tar. številki 2937,
kar se tiče snovi, navedene kot "estrogeni" ali "progestogeni".


       XII. GLIKOZIDI IN RASTLINSKI ALKALOIDI, NARAVNI ALI
    DOBLJENI S SINTEZO IN NJIHOVE SOLI, ETRI, ESTRI IN DRUGI
                            DERIVATI

2938

Glikozidi, naravni ali sintetični in njihove soli, etri, estri in
drugi derivati

Glikozidi iz te tar. številke so sestavljeni iz sladkega in iz
nesladkega dela (Aglikonski del). Ta dva dela sta med seboj
povezana z anomerskim ogljikovim atomom sladkorja. Vendar pa
proizvodi, kot so vakcinin in hamamelitanin iz tar. številke 2940
ne štejejo za glikozide.

Najpogostejši naravni glikozidi so kisikovi glikozidi. Vendar
obstajajo tudi naravni dušikovi, žveplovi in ogljikovi glikozidi,
v katerih se sladkorjev anomerski ogljikov atom veže na glikol
preko dušikovega, žveplovega ali ogljikovega atoma.

Iz te tar. številke so izključeni naslednji proizvodi:

(a)  nukleozidi in nukleotidi iz tar. številke 2934 (glej
Komentar HS k tar. številki 2934, del (D) pod (6);

(b)  alkaloidi iz tar. številke 2939 (npr. tomatin);

(c)  antibiotiki iz tar. številke 2941 (npr. tojokamikin).

2938 90 100

Digitalis glikozidi

Poleg spojin, navedenih v Komentarju HS k tar. številki 2938 pod
(2), spadajo v to tar. številko:

-  acetil digitoksin, acetildigoksin, acetilgitoksin;

-  desacetilanatosid A,B,C in D, digifolein, diginatin, diginin,
digipurpurin, digitalinum verum in germanicum;

-  gitalin, gitaloksin, gotonin, gitoksin, glukoverdoksin;

-  lanafolein, lanatosid A,B,C in D;

-  trigonin, verodoksin.

2938 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema spojine, navedene v Komentarju HS k
tar. številki 2938 v drugem odstavku v točkah od (4) do (9) in v
zadnjih dveh odstavkih.


2939

Rastlinski alkaloidi, naravni ali sintetični, njihove soli, etri,
estri in drugi derivati

2939 10 00

Alkaloidi opija in njihovi derivati; njihove soli

Ta tar. podštevilka zajema tudi koncentrate maka, v katerih je
skupaj 80 mas.% ali več celotne teže alkaloidov, računano na suho
snov.

2939 69 000

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema naslednje alkaloide rženih rožičkov:

-  ergotamin in ergotaminin, ergosin in ergosinin, ergokristin in
ergokristinin, ergokriptin in ergokriptinin, ergokornin in
ergokorninin, ergobasin in ergobasinin ter derivate naštetih
proizvodov, kot so dihidroergotamin, dihidroergotoksin in
metilergobasin.


2941

Antibiotiki

od 2941 20 100
do 2941 20 900

Penicilini in njihovi derivati s strukturo penicilinske kisline;
njihove soli

Ta tar. podštevilka zajema vse peniciline, t.j. vse aktivne
antibiotske spojine, katerih molekule vsebujejo penin ali ogrodje
6- aminopenicilinske kisline b -laktama ali pa 4-karboksi-5-
dimetil- 2-tiazolidin-aminoocetne kisline. Pri tem je aminska
skupina laktamskega obroča pripeta na organske kisline z amidno
vezjo. Struktura teh kislin, ali drugi substituti karboksilne
skupine tiazalidinskega obroča ne vplivajo na uvrščanje. Vendar
pa ogrodje penina ne sme biti kako drugače modificirano. Primeri
penicilonov so naslednji: benzilpenicilin natrij (fenacetilpenin
natrij), amilpenicilin natrij (n-carboksiheksenilpenin natrij),
biosintetični penicilini in penicilini, kot sta prokain penicilin
in benzatin dipenicilin.

od 2941 20 100
do 2941 20 800

Streptomicini in njihovi derivati; njihove soli

Poleg streptomicinov zajema ta tar. podštevilka
dihidrostreptomicin, manosidostreptomicin in njune soli, t.j.
sulfate in pantotenate.

2941 30 000

Tetraciklini in njihovi derivati; njihove soli

Ta tar. podštevilka zajema klortetraciklin, oksitetraciklin in
tetraciklinski klorhidrat.

2941 50 000

Eritromicin in njegovi derivati; njihove soli

Med soli eritromicina spadajo: hidroklorid, sulfat, citrat,
palmitat, stearat in glukoheptonat, s kislimi kloridi daje
ustrezne estre, s kislimi anhidridi pa monoestre, kot so
gluterat, maleat in ftalat.


                          30. POGLAVJE

                     FARMACEVTSKI PROIZVODI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

3001

Žleze in drugi organi za organoterapevtske namene, sušeni, tudi v
prahu; ekstrakti iz žlez in drugih organov in njihovih izločkov
za organoterapevtske namene; heparin in njegove soli; druge
človeške ali živalske snovi, pripravljene za terapevtske ali
profilaktične namene, ki niso omenjene in ne zajete na drugem
mestu

3001 10 100 in 3001 10 900

Žleze in drugi organi, sušeni, v prahu ali ne

Poleg proizvodov, navedenih v Komentarju HS k tar. številki 3001
pod (A), se v to tar. podštevilko uvrščata hipofiza in tiroidna
žleza.

3001 20 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema notranje agense (posušen in prečiščen
ekstrakt svinjske sluznice).

3001 90 910

Heparin in njegove soli

Glej Komentar HS k tar. številki 3001 pod (C).


3002

Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v
terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in
druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi,
dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva,
toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni
proizvodi

3002 10 100

Serumi

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, opisane v Komentarju HS k
tar. številki 3002 pod (C), tretji odstavek.

Vanjo ne spadajo serumi, ki se uporabljajo za določanje krvnih
skupin ter krvne frakcije (tar. številka 3006) in "normalni"
serumi (tar. podštevilka 3002 10 950 ali 3002 10 990).

3002 10 910

V to tar. podštevilko se uvršča npr. naravni človeški
imunoglobin.

3002 10 950 in 3002 10 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema "normalne" serume, človeški globulin,
plazmo, fibrinogen, fibrin in (v kolikor je pripravljen za
terapevtske ali profilaktične namene) krvni albumin (dobljen s
frakcio človeške krvne plazme).

Krvni albumin, ki ni pripravljen za terapevtske ali profilaktične
namene, je zato iz te tar. podštevilke izključen (tar. številka
3502).

3002 20 000

Cepiva za humano medicino

Glede vsebine pojma "vakcina" glej Komentar HS k tar. številki
3002 pod (D), točka (1).

3002 30 000

Cepiva za uporabo v veterini

Glej komentar k tar. podštevilki 3002 20 000.

3002 90 500

Kulture mikroorganizmov

Glej Komentar HS k tar. številki 3002 pod (D), točka (3).

3002 90 90

Drugo

V to tar. podštevilko se uvrščajo toksini in (v kolikor gre za
"podobne proizvode") simbiozni paraziti, ki se uporabljajo za
zdravljenje nekaterih bolezni (npr. plazmodij - parazit malarije
in Tripanosoma cruzi).


3003

Zdravila (razen proizvodov iz tar. številk 30.02, 30.05 ali
30.06), ki sestoje iz dveh ali več sestavin in ki so pomešane za
terapevtsko in profilaktično uporabo, toda niso pripravljena v
odmerjenih dozah in ne v oblikah ali pakiranjih za prodajo na
drobno

3003 10 000

Ki vsebujejo peniciline ali njihove derivate s strukturo
penicilinske kisline ali streptomicine in njihove derivate

Ta tar. podštevilka zajema tudi kombinacijo penicilina in
streptomicina.


3004

Zdravila (razen proizvodov iz tar. št. 3002, 3005 ali 3006), ki
sestoje iz pomešanih ali nepomešanih proizvodov za terapevtsko
ali profilaktično uporabo, pripravljena v odmerjenih dozah ali v
oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno

V nasprotju s predhodno tar. številko se v to tar. številko
uvrščajo "nepomešani proizvodi". Glede vsebine pojma "nepomešani
proizvodi" glej opombo št. 2 pod (a) k temu poglavju in Komentar
HS k tar. številki 3004, tretji in četrti odstavek.

Izraza "v odmerkih" in "v oblikah ali pakiranjih za prodajo na
drobno za profilaktično ali terapevtsko rabo" sta definirana v
Komentarju HS k tar. številki 3004, prvi in drugi odstavek.

Zdravila, ki so pripravljena v pakiranjih za dolgoročno uporabo
ali za bolnice in podobne ustanove, se uvrščajo v to tar.
številko. V tem primeru gre za večje število enot proizvoda, na
pakiranju pa je običajno navedeno, da gre za zdravila za
bolnišnično rabo.

Dejstvo, da zdravila vsebujejo npr. antibiotike, hormone ali
liofilizirane (posušene z ohlajevanjem) proizvode, nato
spravljeni v ampule ali stekleničke, v katere je pred uporabo
potrebno naliti destilirano vodo ali kakšno drugo razredčilo, teh
zdravil ne izključi iz te tar. številke.

3004 20 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema izključno proizvode, ki so
pripravljeni v odmerkih, ne pa v oblikah ali pakiranjih za
prodajo na drobno.

3004 31 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 3004 20 900.

3004 32 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 3004 20 900.

3004 39 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 3004 20 900.

3004 40 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 3004 20 900.

3004 50 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 3004 20 900.

3004 90 910 in 3004 90 990

Drugo

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 3004 20 900.


3005

Vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki),
impregnirani, premazani ali prevlečeni s farmacevtskimi snovmi
ali pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno,
za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene

3005 10 000

Lepljive obveze in drugi proizvodi z lepljivo plastjo

Ta tar. podštevilka ne zajema tekočih povojev (tar. podštevilka
3005 90 990).


3006

Farmacevtsko blago, navedeno v 4. opombi k temu poglavju

3006 10 100 in 3006 10 900

Sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi
v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija; sterilna
absorbcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in
zobarstvu

Izraze iz te tar. podštevilke je treba razlagati dobesedno. Med
te proizvode ne spada sterilne šivne sponke (tar. številka 9018).


                          31. POGLAVJE

                             GNOJILA

3103

Fosfatna gnojila, mineralna ali kemična

3103 10 000

Superfosfati

Glej Komentar HS k tar. številki 3103 pod (A), točka (1).

3103 20 000

Bazična žlindra

Glej Komentar HS k tar. številki 3103 pod (A), točka (2).


3105

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne
elemente - dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz
tega poglavja v tabletah ali v podobnih oblikah ali pakiranjih do
vključno 10 kg bruto mase

Glede definicije pojma "druga gnojila" glej opombo št. 6 k temu
poglavju.

3105 10 000

Proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali v podobnih oblikah ali
v pakiranjih do 10 kg bruto mase

Izraz "podobne oblike" se nanaša na blago, pripravljeno v
izmerjenih količinah. Iz tega sledi, da gnojila, pripravljena v
običajni, industrijski obliki (npr. v granulah) ne štejejo za
"podobne oblike".

3105 20 100 in 3105 20 900

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo tri gnojilne elemente
- dušik. fosfor in kalij

Izraz "vsebovati tri gnojilne elemente - dušik, fosfor in kalij"
pomeni prisotne količine naštetih elementov, ki zadoščajo za
pravo gnojenje in niso zgolj nečistoče.

Dušik je lahko prisoten v obliki nitratov, amonijevih soli,
sečnine, kalcijevega cianamida ali drugih organskih spojin.

Fosfor je večinoma prisoten v obliki fosfatov, ki so bolj ali
manj topni, včasih pa se pojavlja tudi v organski obliki.

Kalij je prisoten v obliki soli (karbonata, klorida, sulfata,
nitrata itd.).

V trgovini se izraža vsebnost dušika, fosforja in kalija z
oznakami (po vrsti): N, P2O5 in K2O.

Ti dve tar. številki zajemata gnojila, na katera se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3105 pod (B) in (C), v kolikor
vsebujejo tri gnojilne elemente (dušik, fosfor in kalij). Včasih
jih imenujejo "NPK gnojila".

Kemično določeneni dvojni amonijevi in kalijevi fosfati so iz teh
tar. podštevilk izključeni (tar. podštevilka 2842 90 900).

3105 51 000 in 3105 59 000

Druga mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna
elementa - dušik in fosfor

Glede interpretacije izraza "ki vsebujejo dva gnojilna elementa -
dušik in fosfor" se mutatis mutandis uporabljajo opombe k tar.
podštevilkama 3105 20 100 in 3105 20 900.

3105 51 000

Ki vsebujejo nitrate in fosfate

Ta tar. podštevilka zajema gnojila, ki vsebujejo tako nitrate kot
fosfate katerihkoli kationov, vključno amonijeve, vendar ne
kalijevih.

Primeri gnojil, ki spadajo v to tar. podštevilko, so proizvodi,
opisani v Komentarju HS k tar. številki 3105 pod (B), točka (2),
vendar dobljeni brez dodajanja kalijevih soli.

3105 59 000

Druga

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  zmesi mineralnih soli, ki vsebujejo fosfate katerihkoli
kationov (razen kalija) in amonijevih soli, razen nitratov;

2.  fosfonitrogena gnojila, v katerih je dušik prisoten v
kakršnikoli drugi obliki, kot pa v nitrirni ali amonijakovi (v
obliki kalcijevega cianamida, sečnine ali v drugih organskih
spojin);

3.  fosfonitrogena gnojila vrst, opisanih v Komentarju HS k tar.
številki 3105 v delu (C) pod (1) in (3).

3105 60 100 in 3105 60 900

Mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna elementa
- fosfor in kalij

Glede interpretacije izraza "ki vsebujejo dva gnojilna elementa -
dušik in fosfor" se mutatis mutandis uporabljajo opombe k tar.
podštevilkama 3105 20 100 in 3105 20 900. Ti dve tar. podštevilki
zajemata naslednje zmesi:

-  žgane naravne fosfate in kalijev klorid;

-  superfosfate in kalijev sulfat.

V ti tar. podštevilki se ne uvrščajo kemično določeni kalijevi
fosfati iz tar. podštevilke 2835 24 000, čeprav se lahko
uporabljajo kot gnojila.

od 3105 90 100
do 3105 90 990

Druga

Ta tar. podštevilka zajema:

-  vsa gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna elementa - kalij in
fosfor. Vendar pa se vanjo ne uvršča kemično določeni kalij in
nitrati, čeprav so namenjeni za uporabo kot gnojilo (tar.
podštevilka 2834 21 000);

-  gnojila z emim samim gnojilnim elementom, razen gnojil iz tar.
številk 3102 do 3104.


                          32. POGLAVJE

     EKSTRAKTI ZA STROJENJE ALI BARVANJE; TANINI IN NJIHOVI
     DERIVATI; BARVE ZA TEKSTIL, PIGMENTI IN DRUGA BARVILA;
      PRIPRAVLJENA PREMAZNA SREDSTVA IN LAKI; KITI IN DRUGE
            TESNILNE MASE; TISKARSKE BARVE IN ČRNILA

Opomba HS št. 4

Izraz "raztopine", ki se uporablja v tej opombi in v opombi HS
št. 6 (a) k temu poglavju, se uporablja tudi za koloidne
raztopine.

3201

Strojilni ekstrakti rastlinskega izvora; tanini in njihove soli,
etri, estri in drugi derivati

3201 20 000

Ekstrakt mimoze

Ekstrakt lubja pridobivajo iz lubja različnih vrst akacije
(predvsem iz lubja akacije vrst Acacia decurrens, Acacia
pychnantha in Acacia mollissima).

Ekstrakt iz akacije vrste Acacia catechu se uvršča v tar.
podštevilko 3203 00 110.

3201 90 200

Ekstrakt iz ruja, valonski ekstrakt

Valonije so brezsemenski vršički nekaterih vrst hrasta (npr.
vrste Quercus vallonia).

3201 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema naslednje strojilne ekstrakte
rastlinskega izvora:

1.  ekstrakte iz lubja smrek, mangrovih dreves, evkalipta, vrb in
brez;

2.  ekstrakte iz lubja dreves tizerah in urundaj;

3.  ekstrakte iz plodov mirobolanov in divi-divijev in

4.  ekstrakte iz listov gambierja.


3202

Sintetična organska strojila; anorganska strojila; strojilni
preparati, ne glede na to, ali vsebujejo naravna strojila;
encimski preparati za predstrojenje

3202 10 000

Sintetična organska strojila

Glej Komentar HS k tar. številki 3202 pod (I), točka (A).

3202 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3202 pod (I), točka (B) in pod (II).


3203 00

Barvila rastlinskega ali živalskega izvora (vključno ekstrakti za
barvanje, toda brez živalskega črnila), kemično določena ali
nedoločena; preparati na osnovi barvil rastlinskega ali
živalskega izvora, navedeni v 3. opombi k temu poglavju

3203 00 110 in 3203 00 190

Barvila rastlinskega izvora in preparati na njihovi osnovi

Ekstrakti nekaterih vrst perzijskih jagod se večinoma ne
uporabljajo kot barvila in so zato iz te tar. podštevilke
izključeni. To se nanaša predvsem na ekstrakte iz jagod vrste
Rhamnus cathartica, ki se uporabljajo za medicinske namene.
Zaradi tega se uvrščajo v tar. podštevilko 1302 19 910.

3203 00 110

Črna akacija (acacia catechu)

Črno barvilo je barvilni ekstrakt iz lubja drevesa Acacia
catechu, vrste akacije.


3204

Sintetična organska barvila, kemično določena ali nedoločena;
preparati na osnovi sintetičnih organskih barvil, navedeni v 3.
opombi k temu poglavju; sintetični organski proizvodi, ki se
uporabljajo kot fluoroscenčna belilna sredstva ali kot
luminoforji, kemično določeni ali nedoločeni

od 3204 11 000
do 3204 19 000

Sintetična organska barvila in preparati na njihovi osnovi teh
barvil, navedeni v 3. opombi k temu poglavju

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Sintetična organska barvila, med seboj pomešana ali
nepomešana, v mineralnih snoveh, ki nimajo barvilnih lastnosti,
vendar vsebujejo majhne količine površinsko aktivnih proizvodov
ali drugih dodatkov za vzpodbujanje penetracije in fiksiranja
barve (glej Komentar HS k tar. številki 3204, prvi odstavek pod
(A) in (B); in

2.  Proizvodi, našteti v opombi št. 3 k temu poglavju -
proizvodi, opisani v Komentarju HS k tar. številki 3204, prvi
odstavek od (C) do (E).

Zmesi dveh ali več proizvodov iz iste tar. podštevilke (vključno
iz podštevilke 3204 19 000), se uvrščajo v tar. podštevilko 3204
19 000.

Glede tega, da lahko barvila iz tar. podštevilk od 3204 11 000 do
3204 19 000 (glede na njihovo uporabo) spadajo v dve ali več
skupin, ki se uvrščajo v različne tar. podštevilke, glej pri
uvrščanju opombe HS k tar. podštevilkam od 3204 11 do 3204 19,
enajsti odstavek.

3204 11 000

Disperzijska barvila in preparati na osnovi teh barvil

Glej opombe HS k tar. podštevilkam od 3204 11 do 3204 19, drugi
odstavek.

3204 12 000

Kisla barvila, metalizirana ali nemetalizirana, in preparati na
osnovi teh barvil; jedkalna barvila in preparati na osnovi teh
barvil

Glej opombe HS k tar. podštevillki od 3204 11 do 3204 19, tretji
in četrti odstavek.

3204 13 000

Bazična barvila in preparati na osnovi teh barvil

Glej Komentar HS k tar. podštevilkam od 3204 11 do 3204 19, peti
odstavek.

3204 14 000

Direktna barvila in preparati na osnovi teh barvil

Glej Komentar HS k tar. podštevilkam od 3204 11 do 3204 19, šesti
odstavek.

3204 15 000

Redukcijska barvila in preparati na osnovi teh barvil (vključno
tistate, ki so uporabna v tem stanju kot pigmenti)

Glej Komentar HS k tar. podštevilkam od 3204 11 do 3204 19, sedmi
odstavek.

3204 16 000

Reaktivna barvila in preparati na osnovi pigmentov

Glej Komentar HS k tar. podštevilkam od 3204 11 do 3204 19, osmi
odstavek.

3204 17 000

Pigmenti in preparati na osnovi pigmentov

Glej Komentar HS k tar. podštevilkam od 3204 11 do 3204 19,
deveti odstavek.

3204 19 000

Drugo, vključno mešanice barvil iz dveh ali več tar. podštevilk
od 3204 11 do 3204 19

Glej Komentar HS k tar. podštevilkam od 3204 11 do 3204 19,
dvanajsti odstavek.

3204 20 000

Sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot
fluoroscenčna belilna sredstva

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, opisane v Komentarju HS k
tar. številki 3204 pod (II), točka (1).

3204 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema sintetične organske proizvode, ki se
uporabljajo kot luminoforji in ki so opisani v Komentarju HS k
tar. številki 3204 pod (II), točka (2) in v naslednjih treh
odstavkih.


3206

Druga barvila; preparati, navedeni v 3. opombi k temu poglavju,
razen tistih iz tar. številk 32.03, 32.04 ali 32.05; anorganski
proizvodi, ki se uporabljajo kot luminoforji, kemično določeni
ali nedoločeni

Glej opombo HS št. 5 k temu poglavju.

Nuklearni pigmenti, t.j. pigmenti, ki sestoje iz zrnc inertne
snovi (v glavnem silicijev dioksid), od katerih je vsako po
posebnem tehničnem postopku prevlečeno s svojim plaščem
anorganskega barvila, se v to tar. številko uvrščajo glede na
barvilo, ki sestavlja oblogo.

Vendar pa se npr. pigmenti zgoraj navedene vrste, katerih plašč
sestoji iz bazičnega svinčevega siliko-kromata, uvrščajo v tar.
podštevilko 3206 20 000. Tisti pigmenti, katerih prevleke so iz
bakrovega borata ali kalcijevega plumbata, pa se uvrščajo v tar.
podštevilko 3206 49 900.

3206 11 100 in
3206 19 00

Pigmenti in preparati na osnovi titanovega dioksida

Glej Komentar HS k tar. številki 3206 pod (A), točka (2), kar pa
zadeva preparate iz te tar. podštevilke, pa štiri odstavke, ki
sledijo točki (13) tega komentarja.

3206 20 000

Pigmenti in preparati na osnovi kromovih spojin

Glej Komentar HS k tar. številki 3206 pod (A), točka (2), kar pa
zadeva preparate iz te tar. podštevilke, pa štiri odstavke, ki
sledijo točki (12) tega komentarja.

Ti dve tar. podštevilki zajemata:

1.  Molibdenovo rdeče, ki sestoji iz mešanih kristalov svinčevega
molibdata, svinčevega kromata in običajno še svinčevega sulfata;

2.  Mešane kristale svinčevega sulfata, svinčevega kromata,
barijevega kromata, zinkovega kromata in stroncijevega kromata

3.  Pigmente na osnovi železovega kromata (siderinova rumena),
kalijevega dikromata in kalcijevega dikromata ali kromovega
oksida.

3206 30 000

Pigmenti in preparati na osnovi kadmijevih spojin

Glej Komentar HS k tar. številki 3206 pod (A), točka (3), kar pa
zadeva preparate iz te tar. podštevilke, pa štiri odstavke, ki
sledijo točki (12) tega komentarja.

3206 41 000

Ultramarin in preparati na osnovi ultramarina

Glej Komentar HS k tar. številki 3206 pod (A), točka (4), kar pa
zadeva preparate iz te tar. podštevilke, pa štiri odstavke, ki
sledijo točki (12) tega komentarja.

3206 42 000

Litopon in drugi pigmenti in preparati na osnovi cinkovega
sulfida

Glej Komentar HS k tar. številki 3206 pod (A), točka (5), kar pa
zadeva preparate iz te tar. podštevilke, pa štiri odstavke, ki
sledijo točki (12) tega komentarja.

3206 43 000

Pigmenti in preparati na osnovi heksacianoferatov (ferocianidi in
fericianidi) Glej Komentar HS k tar. številki 3206 pod (A), točka
(6), kar pa zadeva preparate iz te tar. podštevilke, pa štiri
odstavke, ki sledijo točki (12) tega komentarja.

3206 49 100

Magnetit

Ta tar. podštevilka zajema samo drobno zmlet magnetit.

Magnetit, katerega po masi 95% ali več gre skozi sito z
odprtinami 0,045 mm 95 mas.% ali več, šteje za drobno zmleti
magnetit.

3206 49 900

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
3206 pod (A), točke od (7) do (12), se v to tar. podštevilko
uvrščajo še:

1.  Manganova modra - pigment na osnovi barijevega manganata in
barijevega sulfata;

2.  Umetni oker - pigment, dobljen iz umetnega železovega oksida
in

3.  Rumeni pigment, katerega osnova je nikljev titanat.

V primeru pigmentov, ki sestoje iz drobno zmletih rud, je
razlagati izraz "drobno zmleto" na enak način kot pri magnetitu
iz tar. podštevilke 3206 49 100.

3206 50 000

Anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofor

Glej Komentar HS k tar. številki 3206 pod (B).


3207

Pripravljeni pigmenti, pripravljena sredstva za motnenje in
pripravljanje barve, steklasti emajli in glazure, prevleke,
tekoči keramični laki in podobni preparati, ki se uporabljajo v
keramični, emajlni in steklarski industriji; steklena frita in
drugo steklo v prahu, zrnih ali luskah

3207 10 000

Pripravljeni pigmenti, pripravljena sredstva za motnjenje,
pripravljene barve in podobni preparati

Ti dve tar. podštevilki zajemata proizvode, opisane v Komentarju
HS k tar. številki 3207, prvi odstavek, točka (1).

Ti dve tar. podštevilki zajemata:

1.  Pigmente, znane kot kobaltovi aluminati, ki sestoje iz
nestehiometrične zmesi aluminijevega oksida in kobaltovega
oksida;

2.  Pigmente, znane kot kobaltovi silikati, ki sestoje iz
nestehiometrične zmesi silicija in kobaltovega oksida;

3.  Zmesi kromovega in kobaltovega oksida;

4.  Zmesi železovega, kromovega in cinkovega oksida;

5.  Zmesi svinčevega antimonata in železovega antimonata;

6.  Rumeni vanadij, ki sestoji iz cirkonijevega oksida in majhne
količine vanadijevega pentoksida;

7.  Vanadijevo modro, ki sestoji iz cirkonijevega silikata in
majhne količine vanadijevega trioksida;

8.  Rumeni prazeodim, ki sestoji iz cirkonijevega silikata in
prazeodimovega oksida;

9.  Železovo rdeče, ki sestoji iz cirkonijevega silikata in
železovega oksida in

10.  Pripravljena sredstva za motnenje na osnovi kositrovega
oksida, cirkonijevega oksida, cirkonijevega silikata itd.

3207 20 100

Glineni lošči (glazure)

Glej Komentar HS k tar. številki 3207, prvi odstavek pod (3).

3207 20 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema predvsem steklaste snovi. To so
proizvodi, ki so večinoma v obliki prahu, zrnc ali kosmičev.
Ogrete tvorijo na keramičnem ali kovinskem blagu gladko in
homogeno prevleko. Ta prevleka je lahko odsevna ali matirana,
prozorna ali motna.

Ti proizvodi so lahko izdelani na naslednje načine:

1.  Iz drobljenega stekla iz tar. podštevilke 3207 40 800, zmlete
v prah, pomešane z drugimi snovmi, kot je silicij, feldspat,
kaolin, pigmenti itd.;

2.  Iz prašnate zmesi silicija, feldspata, kaolina, kalcijevega
karbonata, magnezijevega karbonata itd. (t.j. iz sestavin
drobljenega stekla, netopnih v vodi) - možna je tudi zmes s
pigmenti.

Ti dve vrsti steklastih snovi dajeta prozorno prevleko, ki je
lahko obarvana ali neobarvana.

3.  Iz proizvodov, navedenih v točkah št. 1 in 2 zgoraj, katerim
so dodana sredstva za motnenje. V tem primeru nastane motna bela
ali obarvana prevleka.

4.  Iz drobljenega stekla v prahu, zrncih ali kosmičih
(sestavljene in dobljene kot je navedeno v opombah k tar.
podštevilkah 3207 40 100 in 3207 40 800), ki pa vsebujejo še
obarvane poigmente sredstev za motnenje in včasih okside, ki
omogočajo lažje oprijemanje prevleke na kovinsko povrčino.

Med obarvane pigmente, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov
iz teh tar. podštevilk, spadajo oksidi in soli kobalta, niklja,
bakra, železa, mangana, urana in kroma.

Kot sredstva za motnenje so lahko dodani: kositrov oksid,
cirkonijev oksid in cirkonijev silikat, titanov oksid in arzenov
trioksid.

Za lažje oprijemanje prevleke na kovinsko površino sta lahko
dodana nikljev in kobaltov oksid.

3207 30 000

Tekoči keramični laki in podobni preparati

Poleg proizvodov, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
3207 (prvi odstavek, točka (4)), zajema ta tar. podštevilka
prekrivne preparate na osnovi srebra, dispergiranega v kolodionu
ali terpentinolu. Ti preparati se nanašajo na sljudo ali steklo v
električni in keramični industriji.

3207 40 100 in
3207 40 800

Steklena frita in drugo steklo v prahu, zrncih ali luskah

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Drobljeno steklo (steklene frite) - to je proizvod, dobljen z
nenadnim hlajenjem tekoče mase ali paste (rezultat fuzije
izvirnih komponent stekla) v vodi. Med temi komponenti je npr.
silicij, natrijev karbonat, magnezijev karbonat, barijev
karbonat, kalijev karbonat, natrijev sulfat, kalijev sulfat,
natrijev nitrat, kalijev nitrat, svinčevi oksidi (svinčev
sijajnik in rdeči svinec), kaolin, feldspat, boraks in borova
kislina.

Drobljeno steklo iz te tar. podštevilke se uporablja predvsem za
proizvodnjo steklastih snovi. Od drobljenega stekla iz tar.
podštevilk 3207 20 100 in 3207 20 900 se razlikuje po tem, da ne
vsebuje pigmentov, sredstev za motnenje in oksidov, ki bi
omogočali lažje oprijemanje na podlago, ter po tem, da je po
toplotni vitrifikaciji njegova površina bolj ali manj prozorna,
vendar neenakomerno motna ali obarvana.

2.  Steklo v prahu ali zrncih je dobljeno z lomljenjem in
drobljenjem zlomljenega ali odpadnega stekla. Ti proizvodi, pa
tudi nekatere vrste drobljenega stekla iz 1. odstavka, se
uporabljajo za proizvodnjo abrazivnega papirja ali blaga in so
lahko tudi sintrirani v oblike diskov, plošč, cevi itd.,
uporabljajo pa se za razne laboratorijske namene.

3.  "Stekleni lošč" (emajl) v obliki prahu, zrnc itd. je posebno
steklo, ki se uporablja za okraševanje steklenih artiklov.
Običajno se med 540 stopinj C in 600 stopinj C stali v prozorno,
v glavnem obarvano maso. Če je v masi, se uvršča v tar. številko
7001, če pa je v obliki palic, drogov ali cevi, se uvršča v tar.
podštevilko 7002 20 900 ali 7002 39 000.

4.  Steklo v kosmičih (obarvano ali posrebreno), ki se uporablja
za dekoracijo in se pridobiva z drobljenjem majhnih sferičnih
mehurčkov pihanega stekla.

5.  Vitrit, znan tudi kot penasto steklo, v prahu ali zrncih.
Vitrit je dobljen iz bele, sive ali črne porozne mase, kar je
odvisno od vsebovanih nečistoč. Uporablja se predvsem za
proizvodnjo električnih izolatorjev (osnova električnih žarnic).

Ti dve tar. podštevilki ne zajemata steklenih mikrokroglic za
prevlekanje kinematografskih platen, elektronskih displejnih
tabel itd. (tar. podštevilka 7018 20 000).


3212

Pigmenti (vključno kovinski prah in luske), dispergirani v
nevodnih medijih, v tekočem stanju ali v pasti, ki se uporabljajo
pri proizvodnji premaznih sredstev (vključno lak barve);
tiskarske folije; barve in druga barvila, pripravljene v oblikah
ali pakiranjih za prodajo na drobno

3212 10 100 in 3212 10 900

Tiskarske folije

Glej opombo HS št. 6 k temu poglavju in Komentar HS k tar.
številki 3212 pod (B).

od 3212 90 100
do 3212 90 390

Pigmenti (vključno s kovinskim prahom in lističi), raztopljeni v
nevodnih vezivih, v tekoči obliki ali v obliki paste, vrste, ki
se uporablja za proizvodnjo barv (vključno z emajli)

Glej Komentar HS k tar. številki 3212 pod (A).

Med kovinske praške in kosmiče spadajo:

1.  Cinkov prah, ki ni kompatibilen s kislimi vezivi, vendar je
izvrstno sredstvo za zaviranje rjavenja;

2.  Prah nerjavečega jekla in niklja, ki se uporabljajo v
nekaterih protikorozivnih premazih, odpornih proti kislinam;

3.  Svinčev prah - bazični reagenčni pigment, ki se uporablja kot
zaviralec rjavenja (možna je tudi njegova mešanica z rdečim
svincem ali z bazičnim svinčevim sulfatom) v oljnih premazih ali
oljnih lakih, ki se nanašajo kot prvi premaz na velike jeklene
površine (ogrodje hangarjev, mostov, viaduktov itd.).

4.  Bakreni in brončni praški, katerih lamelarni delci - lističi
oblikujejo dekorativne premaze v lakih, proizvedenih na osnovi
alkohola ali naravnih ali umetnih smol.

3212 90 100

Biserna esenca

Biserovina iz te tar. podštevilke, sestavljena iz suspenzije,
običajno dobljene iz celuloznega nitrata in amil acetata v
topilu, in iz biserastih kosmičev guanina, dobljenega iz lusk
nekaterih rib. Ta tar. podštevilka zajema tudi sintetične
proizvode, ki vsebujejo npr. bazični svinčev karbonat, svinčev
arzenat ali s titanom prevlečeno sljudo, katere videz je enak
naravnemu proizvodu "biserovini". Sintetična biserovina je znana
tudi kot biserasti dimekurijev diklorid.

Biserovina se uporablja v proizvodnji umetnih biserov (imitacije
biserov) in laka za nohte.

3212 90 900

Barvila in druge barvne snovi, pripravljene v obliki ali embalaži
za prodajo na drobno

Glej Komentar HS k tar. številki 3212 pod (C).


3214

Kiti (steklarski, za cepljenje idr.), smolni ometi, druge
tesnilne mase, polnila za pleskarsko-barvarska dela; preparati za
površinsko obdelavo fasad, notranjih zidov, tal, stropov in
podobno, ki niso ognjevarni

3214 10 10

Kiti

Ta tar. podštevilka zajema steklarski kit, rezbarski kit,
smolnate cemente, tesnilne snovi in druge kite.

3214 90

Cementne barve, ki vsebujejo 70-95 mas.%portland cementa, ostalo
so pigmenti in polnila. lahko so v prahu ali v pasti. Uporabljajo
se za premazovanje izdelkov iz betona, apna, mineralov itd.


                          33. POGLAVJE

      ETERIČNA OLJA IN REZINOIDI; PARFUMERIJSKI, KOZMETIČNI
                       IN TOALETNI IZDELKI

3301

Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena
(trda) olja (con-cretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki
oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh,
neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo
eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski
proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni
destilati in vodne raztopine eteričnih olj

Nekatere sestavine eteričnih olj kot take kvarijo vonj olja, zato
jih največkrat odstranijo (tak primer so terpenski ogljikovodiki,
npr. pinen, kampen, limonen itd.).

Eterična olja so lahko deterpenirana po različnih postopkih,
skladno z njihovo zgradbo, predvsem pa po postopku frakcijske
vakuumske destilacije, frakcijske kristalizacije z ohlajanjem do
nizkih temperatur, po postopku separacije s topili itd.

Eterična olja, ki še vedno zadržijo njihove terpenske sestavine,
pa tudi eterična olja, ki po naravi ne vsebujejo terpenskih
sestavin (t.j. olja zimzelenih rastlin ali gorčice), štejejo za
"nedeterpenirana".

od 3301 11 100
do 3301 19 900

Eterična olja agrumov

Ta olja so dobljena skoraj samo iz lupin plodov. So prijetnega
vonja, ki je podoben vonju po sadju, ki je bilo uporabljeno za
njihovo pripravo. Olje iz pomarančnih cvetov (neroli) ne šteje za
eterična olja citronskih plodov in se uvršča v tar. podštevilko
3301 29 610 ali 3301 29 910.

3301 90 100

Terpenski stranski proizvodi deterpenacije eteričnih olj

Glej Komentar HS k tar. številki 3301 pod (C).

3301 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Koncentrate eteričnih olj v masteh, v trdnih oljih, v voskih
in podobno (glej Komentar HS k tar. številki 3301 pod (B));

2.  Vodne destilate in vodne raztopine eteričnih olj (glej
Komentar HS k tar. številki 3301 pod (D), od prvega do četrtega
odstavka).


3305

Preparati za lase

3305 10

Medicinski šamponi za umivanje las ki vsebuje npr. 2,5 mas.%
selendisulfida (SeS2), površinsko aktivne snovi, parfum in se
uporablja pri seboreji.

3305 90 100

Losioni za lase

Losioni za lase so proizvod, ki se nanaša na lase v tekoči obliki
in ki delujejo na lase ali lasišče. So pretežno vodne ali
alkoholne raztopine.


                          34. POGLAVJE

       MILA, ORGANSKA POVRŠINSKO AKTIVNA SREDSTVA, PRALNI
           PREPARATI, MAZALNI PREPARATI, UMETNI VOSKI,
     PRIPRAVLJENI VOSKI, PREPARATI ZA LOŠČENJE IN ČIŠČENJE,
        SVEČE IN PODOBNI PROIZVODI, PASTE ZA MODELIRANJE,
        "ZOBARSKI VOSKI" IN ZOBARSKI PREPARATI NA OSNOVI
                              SADRE

3401

Milo; organski površinsko aktivni izdelki in preparati, ki se
uporabljajo kot milo, v obliki palčk, pogačah, litih ali
oblikovanih kosih, z ali brez dodatka mila; papir, vata, polst in
netkane tkanine, impregnirani ali premazani s šamponom ali
detergentom

3401 11 000

Za toaletno uporabo (vključno proizvodi z zdravilnimi
substancami)

Ta tar. podštevilka zajema proizvode za toaletno rabo, opisane v
Komentarju HS k tar. številki 3401, v delu (I) pod točko (1) in
proizvode, na katere se nanaša ta komentar v delih (II) in (III).

3401 20 900

Drugo

V to tar. podštevilko se uvršča milo v tekoči ali pastozni
obliki.


3403

Mazalni preparati (vključno preparati na osnovi olja za hlajenje,
kaljenje in preparati za popuščanje vijakov in matic, preparati
zoper rjo in preparati za ločevanje kalupov na osnovi mazalnih
sredstev) in preparati, ki se uporabljajo za pooljitev in
maščenje tekstilnih materialov, usnja, kož, krzna in drugih
materialov, toda brez preparatov, ki vsebujejo več kot 70 mas.%
naftnega olja ali olja, dobljenega iz bituminoznih materialov,
kot osnovne sestavine

3403 19 910

Preparati za mazanje strojev, naprav in vozil

Ta tar. podštevilka zajema preparate, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3403, prvi odstavek pod (A) in ki
vsebujejo manj kot 70 mas.% naftnih olj ali olj iz bituminoznih
mineralov.

Ta tar. podštevilka ne zajema takšnih preparatov, ki vsebujejo 70
mas.% ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih
mineralov. Če takšni proizvodi predstavljajo osnovno sestavino
proizvoda, uvrščajo se v tar. številko 2710 00, sicer pa v tar.
podštevilko 3403 19 100.

od 3403 91 000
do 3403 99 900

Drugo

Te tar. podštevilke zajemajo preparate vrst, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3403 in ki ne vsebujejo naftnih olj
ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov. Izraz "naftna olja
in olja iz bituminoznih mineralov" pomeni proizvode, opredeljene
v opombi HS št. 2 k 27. poglavju.

V to tar. podštevilko spadajo:

1.  Mazalni preparati (maziva), ki sestoje iz molibdenovega
disulfida in polipropilenskega glikola ter druga maziva na osnovi
molibdenovega disulfida - koncentrirana ali v obliki svinčnikov,
palic, majhnih tablic, listov ali v podobnih oblikah;

2.  Liti proizvodi, ki vsebujejo vodno disperzijo polietilenskega
voska in aminoalkoholnega mila;

3.  Mazalni preparati na osnovi natrijevega ali kalcijevega mila
in boraksa, namenjeni za zaščito in mazanje jeklenih žic med
postopkom vlečenja žic.

3403 99 100

Preparati za mazanje strojev, naprav in vozil

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3403, prvi odstavek pod (A) in ki ne
vsebujejo naftnih olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih
mineralov.


3404

Umetni voski in pripravljeni voski

3404 90 100

Pripravljeni voski, vključno s tesnilnimi voski

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3404, prvi odstavek pod (B) in (C).

3404 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema voske, na katere se nanaša Komentar HS
k tar. številki 3404, prvi odstavek pod (A).


3405

Loščila in kreme za obutev, pohištvo, tla, karoserije steklo ali
kovine, paste in praški za čiščenje in podobni preparati (ne
glede na to, ali so v obliki papirja, vate, polsta,
netkanihtkanin, gobastih materialov, iz plastike ali gume,
impregnirani ali premazani s takimi preparati), razen voskov iz
tar. številke 3404

3405 10 000

Loščila, kreme in podobni preparati za obutev in usnje

Osnovni materiali, uporabljeni pri proizvodnji proizvodov za
obutve, se sestavljeni v glavnem iz voskov (živalskih,
rastlinskih, mineralnih ali umetnih), hlapljivih topil
(terpentiski špiriti, beli špirit itd.), iz barvil in iz raznih
drugih snovi (alkohol, boraks, umetna olja, emulzifikatorji
itd.).

Barve za usnje, posebno tiste za obutev iz velurnega usnja, niso
naravni proizvodi za loščenje in kreme, temveč sodijo v tar.
podštevilko 3212 90 900 (v kolikor so pripravljeni v oblikah ali
pakiranjih za prodajo na drobno, kot je večinoma primer). Iz te
tar. podštevilke so izkljulčena tudi belila za obutev, ki se
uvrščajo v tar. podštevilko 3210 00 900. Masti za obutev se
uvrščajo večinoma v tar. podštevilko 3403 11 000 ali 3403 91 000.

3405 20 000

Loščila, kreme in podobni preparati za vzdrževanje lesenega
pohištva, tal in drugih lesenih predmetov

Proizvodi, namenjeni za vzdrževanje lesa (tal, pohištva) imajo
čistilne lastnosti in puščajo na površini, na kateri so
uporabljeni, tanko zaščitno prevleko, ki po sušenju in včasih
poliranju posvetli barvo površine in jim daje sijaj. Tovrstni
proizvodi so običajno v konzervah, steklenicah, blazinicah ali
sprejih. Za proizvodnjo pogosto uporabljajo poleg snovi za
proizvodnjo loščil in krem za obutev (voski, topila, barvila in
posebni dodatki) še naslednje proizvode: mastne kisline,
rastlinska olja (palmovo olje, olje iz lanenega semena) ali
mineralna olja, mila, površinsko aktivna sredstva, smole (kopal,
smola kolofonije itd.), silikone, dišave (esenca smreke ali
rožmarina), insekticide in tako dalje, vendar ne abrazivov.

3405 30 000

Loščila in podobni preparati za karoserije, razen loščil za
kovine

Proizvodi, namenjeni za nego karoserij v glavnem sestoje iz
voskaste emulzije ali raztopine s silikoni, iz olj,
emulzifikatorjev in (včasih) abrazivov.

3405 40 000

Paste, praški in drugi preparati za čiščenje

Čistilni praški za kopalne kadi, pomivalna korita, ploščice itd.,
sestoje iz zelo skrbno porazdeljenih brusilnih zmesi (t.j. iz
plovca, peščenca) in iz čistila v prahu (npr. iz površinsko
aktivnih snovi z aktivnimi anioni, iz mila v prahu, natrijevega
fosfata, iz brezvodnega natrijevega karbonata). Ti proizvodi so
običajno v konzervah ali zavojčkih. Čistilne paste so čistilni
proizvodi, izdelani z vezavo praška z npr. raztopino voska.

3405 90 100

Loščila za kovine

Loščila za kovine so namenjena obnovi korodiranih, umazanih ali
vremenskim vplivom izpostavljenih kovinskih površin. Rezultat
loščenja je plod abrazije (mehanskega poliranja z abrazivom) in
kemičnega ali čistilnega delovanja kislin ali alkalij na okside,
sulfide in razne madeže.

Osnovni materiali, ki se uporabljajo pri proizvodnji politur za
kovine so zelo enakomerno porazdeljeni abrazivi (plovec, kreda,
kiselgura, tripolit, bentonit, silicij), kisline (oksalna
kislina, oleinska kislina, fosforna kislina, žveplova kislina),
alkali (amonij, soda), površinsko aktivna sredstva, kot npr.
sulfunirani maščobni alkoholi, maščobe, mila in (včasih) barvila
in sintetične dišave.

Loščila za kovine so v obliki praškov, past, raznih zmesi (krem
in emulzij) in tekočin. Pojavljajo se v steklenicah, konzervah,
kovinskih ceveh, pločevinkah, zavojčkih ali v obliki majhnih kep,
tulcev, palic in podobno.

3405 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema predvsem:

1.  Loščila za steklo, ki v glavnem vsebujejo vodo, alkohol,
majhne količine amonijaka ali kisline (oksalne, tartarske) in
nežni abraziv;

2.  Proizvode za loščenje, dokončanje in fino brušenje drugih
materialov.


                          35. POGLAVJE

       BELJAKOVINASTE SNOVI; MODIFICIRANI ŠKROBI; LEPILA;
                             ENCIMI

3501

Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila

od 3501 10 100
do 3501 10 900

Kazein

Te tar. podštevilke zajemajo kazeine, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3501 pod (A), točka (1). Ti kazeini
se, ne glede na način oz. postopek precipitacije pri njih
pridobivanju, uvrščajo v te tar. podštevilke, če vsebujejo 15
mas.% ali manj vode. V nasprotnem primeru se uvrščajo v tar.
številko 0406.

3501 10 900

Drugo

Kazeini iz te tar. podštevilke se uporabljajo predvsem za
proizvodnjo dietetskih proizvodov (npr. biskvitov in kruha).
Lahko se uporabljajo tudi za pripravo hrane za živali.

3501 90 100

Kazeinska lepila

Kazeinska lepila, znana tudi kot hladna lepila, so proizvodi na
osnovi kazeinov in krede, katerima so dodane majhne količine
drugih proizvodov, kot sta npr. boraks in naravni amonijev
klorid. Lahko vsebujejo tudi polnila (npr. feldspat). Kalcijev
kazeinat, kateremu niso dodane druge snovi, se uvršča v tar.
podštevilko 3501 90 900, čeprav se lahko uporablja tudi kot
lepilo.

3501 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema kazeinate in druge derivate kazeina,
na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki 3501 pod (A),
točka (2) in (3). Kazeinati se pojavljajo v obliki belih ali
svetlorumenih praškov in so skoraj brez vonja.

3504 00 000

Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi
derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; prah iz
kože ali usnja, vključno tudi prah iz kromovo strojenega usnja

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k 35. poglavju

Koncentrirane mlečne beljakovine pridobivajo v glavnem tako, da
iz posnetega mleka npr. po postopku ultrafiltriranja, odstranijo
del laktoze in mineralnih soli. Koncentrirane mlečne beljakovine
so v osnovi sestavljene iz kazeina in beljakovin smetane
(laktoglobulini, laktalbumini itd.) v približnem razmerju 4 : 1.
Vsebnost beljakovin v njih se izračuna z množenjem vsebnosti
dušika s faktorjem 6,38.

Če je v koncentrirani mlečni beljakovini 85 mas.% ali manj
proteina, računano na težo suhega proizvoda, se uvršča v tar.
podštevilko 0404 90.

3506

Pripravljena lepila in druga pripravljena lepilna sredstva, ki
niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; proizvodi, primerni
za uporabo kot lepila ali lepilna sredstva, pripravljeni za
prodajo na drobno kot lepila in lepilna sredstva v pakiranjih
neto teže do vključno 1 kg neto mase

3506 10 000

Proizvodi, ki so ustrezni za uporabo kot lepila ali sredstva za
lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila ali
sredstva za lepljenje v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase

Glede pojavnih oblike teh proizvodov glej Komentar HS k tar.
številki 3506, prvi odstavek pod (A).Ta tar. podštevilka zajema
metil-celulozno lepilo v kosmičih ali luskinah, ki se lahko topi
v vodi, s čimer nastane lepilo, posebej primerno za lepljenje
tapet.

3506 99 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema poleg proizvodov, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3506 pod (B) od točke (1) do (3), še
lepila na osnovi lišajev, zmlete paste in lepila na osnovi agar-
agarja.


3507

Encimi; pripravljeni encimi, ki niso omenjeni in ne zajeti na
drugem mestu

3507 90 000

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
3507 (razen proizvodov iz renet in njihovih ekstraktov), se v to
tar. podštevilko uvrščajo penicilinaze, asparaginaze in
kallidinoginaze (INN) (kallikrein) proizvodi.


                          36. POGLAVJE

         RAZSTRELIVA; PIROTEHNIČNI PROIZVODI; VŽIGALICE;
             PIROFORNE ZLITINE; VNETLJIVI PREPARATI

3603 00

Počasi goreče vžigalne vrvice; detonirne vrvice; udarne in
razstrelilne kapice; vžigalnilki; električni detonatorji

3603 00 10

Počasi goreče vžigalne vrvice, detonirne vrvice

Ta tar. podštevilka zajema samo proizvode, opisane v Komentarju
HS k tar. številki 3603 v drugem odstavku pod (A).


3604

Pirotehnični proizvodi za ognjemete, signalne rakete, rakete
proti toči, signalne rakete za gosto meglo in drugi pirotehnični
izdelki

Glej Komentar HS k tar. številki 3604, prvi odstavek, točka (1)
(a).

3604 10 100

Ognjemeti

Glej Komentar HS k tar. številki 3604, prvi odstavek (1) pod (a).

3604 90 000

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
3604, prvi odstavek pod (1) (b) in pod (2) in v drugem odstavku,
zajema ta tar. podštevilka proizvode, ki se uporabljajo v
varnostnih žarnicah, znanih kot ognjevarne žarnice, katerih namen
je odkriti prisotnost vnetljivih plinov v rudniških rovih. Ti
proizvodi so nanešeni na ozke tekstilne trakove v širini
približno 4 mm in dolžini približno 35 cm. Na vsakem traku je
približno 30 nanosov, trakovi pa se običajno pojavljajo zviti v
zvitke.


                          37. POGLAVJE

       PROIZVODI ZA FOTOGRAFSKE IN KINEMATOGRAFSKE NAMENE

3702

Fotografski filmi v zvitkih, občutljivi na svetlobo,
neosvetljeni, iz kateregakoli materiala, razen iz papirja,
kartona ali tekstila; filmi v zvitkih za trenutne (hitre)
fotografije, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni

3702 32 110

Mikrofilm; film za grafične namene

Mikrofilm iz te tar. podštevilke se običajno ne razlikuje od
običajnega kinematografskega filma, vendar se uporablja za
postopno reprodukcijo dokumentov (del po del). Uporablja se tudi
za reprodukcijo računalniških programov - v tem primeru nosi
oznako COM. Mikrofilm je širok običajno 8, 16 ali 35 mm, dolg pa
približno 30, 61, 122 ali 305 m.

Film za grafično umetnost se uporablja v tiskarski industriji za
fotomehansko reprodukcijo ilustracij in besedil (fotolitografija,
heliogravura, fotokromotipografija, fotostatična reprodukcija).

3702 32 310

Mikrofilm

Glej komentar k tar. podštevilki 3702 32 110, prvi odstavek.

3702 32 510

Film za grafične namene

Glej komentar k tar. podštevilki 3702 32 110, drugi odstavek.

3702 91 100

Film za grafične namene

Glej komentar k tar. podštevilki 3702 32 110, drugi odstavek.

3702 92 100

Film za grafične namene

Glej komentar k tar. podštevilki 3702 32 110, drugi odstavek.

3702 93 100

Mikrofilm; film za grafične namene

Glej komentar k tar. podštevilki 3702 32 110.

3702 94 100

Mikrofilm; film za grafične namene

Glej komentar k tar. podštevilki 3702 32 110.


3705

Fotografske plošče in filmi, osvetljeni in razviti, razen
kinematografskih filmov

3705 20 000

Mikrofilmi

Ta tar. podštevilka zajema pomanjšane reprodukcije dokumentov
(t.j. poslovnih dokumentov, arhivskih dokumentov, industrijskih
risb), dobljene s fotografskim postopkom.

Mikrofilm je film v ploščah (mikroplošče) ali zvitkih. Sestoji iz
serije mikropodob. Mikroplošče ostanejo uvrščene v tej tar.
podštevilki, četudi so v okvirčkih.

Ta tar. podštevilka ne zajema osvetljenih in razvitih
mikroskopskopij na fotografskem papirju (v obliki mikrokartic,
knjig itd.) - uvrščajo se v tar. podštevilko 4911 91 800.

3705 90 100

Za grafične namene

Proizvodi, katere zajema ta tar. podštevilka, so lahko besedila,
risbe ali slike, prilagojene za reproduciranje na tiskalniku v
naravni velikosti.


3706

Kinematografski filmi, osvetljeni in razviti, s posnetim ali
neposnetim zvočnim zapisom ali samo s posnetim zvočnim zapisom

3706 10 910 in 3706 10 990

Drugo

Ti dve tar. podštevilki zajemata kot zvočne filme samo filme, na
katerih so na istem traku tako vizualne podobe kot zvočni zapis.
Če je zvočni film razdeljen na dva trakova, se vsak trak uvršča v
svojo ustrezno tar. podštevilko (ne glede na to, ali se
projecirata skupaj). Trak, ki ima samo zvočni zapis, se uvršča v
tar. podštevilko 3706 10 100 ali 3706 90 100 (odvisno od njegove
dolžine), medtem ko se trak, ki ima samo vizualne podobe, uvršča
v eno od teh dveh tar. podštevilk, ali pa v tar. podštevilke od
3706 90 310 do 3706 90 990 (uporaba določil dodatne opombe št. 1
k temu poglavju).

3706 10 910

Negativi; vmesni pozitivi

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Originalne filmske negative;

2.  Posredne pozitivne filme, razvite iz originalnih negativov.
Ti proizvodi so v černobeli tehniki znani kot "pozitivi za
dupliciranje", "kostanjevi pozitivi", "svetlovijolični pozitivi",
"drobnozrnati masterprinti", če pa so v barvni tehniki, jih
poznajo pod imeni "pozitivi za dupliciranje", "vmesni pozitivi"
ali "posredni pozitivi" - pripravljeni so na osnovi, ki je rahlo
niansirana ali rjavkasta, ali pa na neniansirani osnovi. Ti filmi
se običajno ne uporabljajo za projekcije in so namenjeni za
izdelavo filmskih kopij izvirnih negativov. Vendar pa se kljub
temu lahko izjemoma uporabijo za pregled, urejanje ali naknadno
sinhronizacijo filmov.

Kot posredni pozitivi se uvrščajo tudi trije pozitivni črnobeli
separati, dobljeni s pomočjo filtrov (modrih, zelenih in rdečih)
iz originalno obarvanih negativov. Ti separati se uporabljajo za
proizvajanje posrednih barvnih negativov za tisk pozitivnih
kopij.

3.  Dvojnike negativov, natisnjene iz posrednih pozitivnih
filmov. Namenjeni so tiskanju pozitivnih kopij, znani pa so kot
"negativi za dupliciranje v črnobelem postopku" in kot "posredni
negativi" v barvnem postopku.

4.  Verzibilne posredne negative, ki nastanejo med barvnim
postopkom neposredno z inverzijo originalnih negativov. Iz njih
kasneje natisnejo kopijo za razstave.

5.  "Matriks filme" (rdeče, zelene, modre), ki nastanejo med
barvnim postopkom iz negativov in iz katerih natisnejo filmske
kopije.

Če so široki 35 mm ali več, so vsi ti filmi (razen matriks
filmov) perforirani sodčkasto, kar je značilno za negativne
filme.

To omogoča razlikovati posredne pozitivne filme z neobarvanim
ozadjem od pozitivnih filmov za projekcije, katerih perforacija
je značilna za pozitivne filme.

< glej prilogo - Slike: stran 38 >

_________

Ustrezni izrazi

Dupe negative: contretype negatif (Francija) - Dup-Negativ
(Nemčija) - controtipi negativi (Italija) - duplicat negatief
(Nizozemska) - negativni dvojnik (Slovenija) Intermediat
negative, internegative: internegatief (Francija) -
Zwischennegativ (Nemčija) - internegativi (Italija) -
internegatief (Nizozemska) - posredni negativ (Slovenija)-

Vseeno pa je treba poudariti, da so filmi iz nekaterih držav
(predvsem iz držav nekdanje ZSSR) enotno perforirani (Dubray -
Howellova perforacija). Ta perforacija je zelo podobna normalni
perforaciji pozitivnih filmov in jo je najti tudi na negativnih
filmih, na posrednih pozitivih, negativih, pa tudi na pozitivnih
kopijah za javne projekcije.

"Matriks filmi" imajo perforacijo, značilno za pozitivne filme,
vendar jih je moč prepoznati po njihovi debelini, ki je skoraj
dvojna v primerjavi z debelino pozitivnih filmov, po njihovi
prevladujoči kostanjevi barvi in po rahli reliefnosti podob.

3706 10 990

Drugi pozitivi

Ta tar. podštevilka zajema filme za projekcije

Pozitivni filmi z dvema ali več trakovi s slikami se uvrščajo in
carinijo po njihovi širini in dolžini, kakršni znašata potem, ko
se film odvrti (po projekciji).

Film širine 35 mm (4 trakovi po 8 mm + prirezki) in dolžine 100 m
šteje za osemmilimetrski film dolžine 400 metrov.

< glej prilogo - Slike: stran 39 >

od 3706 90 310
do 3706 90 990

Drugo

Glej opombe k tar. podštevilkama 3706 10 910 in 3706 10 990.

3706 90 310

Negativi; vmesni pozitivi

Glej komentar k tar. podštevilki 3706 10 910.

od 3706 90 510
do 3706 90 990

Drugi pozitivi

Glej komentar k tar. podštevilki 3706 10 990.

3706 90 510

Filmske novice

Glej dodatno opombo KNCT št. 2 k temu poglavju.


                          38. POGLAVJE

               RAZNI PROIZVODI KEMIČNE INDUSTRIJE

3801

Umetni grafit, koloidni in polkoloidni grafit; preparati na
osnovi grafita ali drugih vrst ogljika v obliki paste, blokov,
plošč in drugih polizdelkov

3801 10 000

Umetni grafit

Glej Komentar HS k tar. številki 3801 pod (1).

3801 20 100 in
3801 20 900

Koloidni in polkoloidni grafit

Običajno vsebujejo 70 mas.% ali več mineralnih olj in 2-3 mas.%
grafita

Glej Komentar HS k tar. številki 3801 pod (2).

3801 20 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema suspendiran koloidni grafit v vodi ali
v drugih medijih.

3801 30 000

Ogljikove paste za elektrode in podobne paste za oblaganje peči

Glej Komentar HS k tar. številki 3801 pod (3).


3802

Aktivno oglje; aktivni naravni mineralni proizvodi; živalsko
oglje, vključno rabljeno živalsko oglje

3802 10 000

Aktivno oglje

Aktivno oglje iz te tar. podštevilke ima jodovo število 300 ali
več (miligramov joda, ki ga lahko absorbira en gram oglja), kot
to določa metoda ASTM D 4607-86).

3802 90 000

Drugo

Aktivni diatomit iz te tar. podštevilke je v glavnem kalciniran s
sredstvi za sintranje, kot npr. natrijevim kloridom ali
natrijevim karbonatom (glej Komentar HS k tar. številki 3802, del
(A), tretji odstavek pod (b) (1) in ima naslednje značilnosti:

-  je bel in ostane bel tudi po nadaljnji kalcinaciji;

-  njegov Ph v 10%-ni vodni raztopini je med 7,5 in 10,5;

-  žaroizguba pri 900 stopinj C je manjša od 0,5 mas.%

-  vsebnost natrija, izraženega kot Na2O je večja od 1,5 mas.%.


3803

Tal-olje, surovo ali rafinirano

3803 00 100

Surovo

Glej Komentar HS k tar. številki 3803, prva dva odstavka.


3804

Lužnice iz proizvodnje lesne celuloze, nekoncentrirane ali
koncentrirane, razsladkane ali kemično obdelane, vključno z
lignin sulfonati, toda brez tal-olja iz tar. št. 3803

3804 00 100

Koncentrirana sulfitna lužnica

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, dobljene z močno
koncentracijo lugov, ki ostanejo od proizvodnje lesne celuloze po
sulfitnem postopku. Včasih te ostaline ustrezno kemično obdelajo
z namenom modifikacije stopnje kislosti ali alkalnosti, vsebnosti
pepela, barve ali koloidnih lastnosti.


3805

Smolni, lesni ali sulfatni terpentin in druga terpenska olja,
dobljena z destilacijo ali kako drugače iz dreves iglavcev;
surovi dipenten; sulfitni terpentin in drugi surovi paracimeni;
borovo olje, ki vsebuje alfa-terpinol kot osnovno sestavino

3805 10 100

Smolni terpentin

Ta tar. podštevilka zajema samo proizvode, dobljene izključno in
neposredno z destilacijo (po postopku parne ekstrakcije)
oleosmol, dobljenih iz živih dreves - iglavcev.

3805 10 300

Lesni terpentin

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, navedene v Komentarju HS k
tar. številki 3805, drugi odstavek pod (2) (a).

3805 10 900

Sulfatni terpentin

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, navedene v Komentarju HS k
tar. številki 3805, drugi odstavek pod (2) (b).

3805 20 000

Borovo olje

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, navedene v Komentarju HS k
tar. številki 3805, drugi odstavek pod (5).

3805 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema terpentin, iz katerega je beta pinen
skoraj v celoti odstranjen z frakcijsko destilacijo, ki ji sledi
mešanje z drugimi frakcijami. Ta proizvod je označen kot
"rekonstruirani terpentinov špirit".


3806

Kolofonija in druge smolne kisline ter njihovi derivati; smolni
špirit in smolna olja; staljene smole

3806 10 100 in 3806 10 900

Kolofonija

"Kolofonija" je izraz, ki označuje smolaste proizvode, dobljene z
obdelavo oleosmolnih sokov smrek ali drugih iglavcev, ki so
nabrani pri znojenju dreves ali z ekstrakcijo iz lesa (večinoma
iz štorov). Ta izraz označuje tudi smole, dobljene s separacijo
mastnih kislin iz tal olja (smole tal olja).

Razlika med kolofonijami iz te tar. podštevilke in smolnimi
kislinami iz tar. podštevilke 3806 90 000 je v tem, da se samo
proizvodi, ki vsebujejo 96 mas.% ali več prostih smolnih kislin,
uvrščajo kot smolne kisline.

Glej Komentar HS tar. številki 3806, del (A).

3806 20 00

Soli kolofonije, smolnih kislin ali derivati kolofonije ali
smolnih kislin, razen soli aduktov kolofonije

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, omenjene v Komentarju HS k
tar. številki 3806 v delu (B) pod (6).

3806 30 000

Smolni estri

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, navedene v Komentarju HS k
tar. številki 3806, del (B) pod (8).

3806 90 000

Drugo

Glede razlikovanja med smolnimi kislinami iz te tar. podštevilke
in kolofonijo iz tar. podštevilke 3806 10 100 in 3806 10 900,
glej komentar k tar. podštevilkama 3806 10 100 in 3806 10 900.

Ta tar. podštevilka zajema še:

1.  Derivate kolofonije in smolnih kislin, nomenjene v Komentarju
HS k tar. številki 3806 v delu (B), razen soli kolofonije in
smolnih kislin (6) in smolnih estrov (8), ki se uvrščata v tar.
podštevilki 3806 20 000 in 3806 30 000. Vendar se v to tar.
podštevilko dodatno uvršča disproporcionirana kolofonija, v
kateri je del smolne kisline dehidrogeniran, del pa hidrogeniran,
pa tudi tehnični smolni amini (t.j. dehidrobietilamin) in
tehnični smolni nitrili.

2.  Kolofonijski špiriti in smolna olja, na katera se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3806 pod (C).

3.  Smolne gume (naravne smole, obdelane s toploto in na ta način
topne v sušečih oljih).


3807

Lesni katran; olja iz lesnega katrana; lesni kreozot; lesna
nafta; rastlinska smola; pivovarska smola in podobni preparati na
osnovi kolofonije, smolnih kislin ali rastlinskih smol

3807 00 100

Lesni katran

Glej Komentar HS k tar. številki 3807, drugi odstavek pod (A)
(1).

3807 00 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3807, drugi odstavek pod (A) (2), (3)
in pod (B), (C) in (D).


3808

Insekticidi, rodenticidi, fungisidi, herbicidi, sredstva zoper
klitje, sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in
podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za
prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr. žveplani
trakovi, stenji, sveče in muholovke)

od 3808 10 100
do 3808 10 900

Insekticidi

Glej Komentar HS k tar. številki 3808 pod (I) - del, ki sledi
trem zvezdicam.

od 3808 20 100
do 3808 20 800

Fungicidi

Glej Komentar HS k tar. številki 3808, pod (II) - del, ki sledi
trem zvezdicam.

3808 20 100

Preparati na osnovi bakrovih spojin

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Bordojska mešanica, izdelana iz bakrovega sulfata in gašenega
apna in ki se uporablja v poljedelstvu kot fungicid;

2.  Preparati na osnovi bazičnega bakrovega klorida in bazičnega
bakrovega sulfata, bakrovega oksiklorida, bakrovega silikata,
bakrovega acetoarzenita, bakrovega oksida ali oksidov, bakrovega
hidroksida ali bakrovega karbonata - uporabljajo se v
poljedelstvu kot fungicid;

3.  Preparati na osnovi bakrovega naftenata ali bakrovega
fosfata, ki se uporabljajo za zaščito tekstila in lesa pred
gobami;

4.  Kelati organsko vezanega bakra s kovinskimi mili.

Preparati iz te tar. podštevilke so lahko v obliki praškov,
raztopin ali tablet, v masi ali pripravljeni za prodajo na
drobno. Razen bakrovih spojin lahko vsebujejo tudi dodane aktivne
snovi, kot so npr. cinkove ali živosrebrove spojine.

3808 30 900

Regulatorji rastlinske rasti

Ta tar. podštevilka zajema snovi, ki rastlinam spremenijo njihov
fiziološki proces v željeni smeri. Uporabljajo se na celotnih
rastlinah, na delih rastlin ali na zemlji.

Njihovo delovanje lahko vpliva npr. na:

a)  splošno rast,

b)  njihovo višino (podaljšuje ali skrajšuje dolžino stebla),

c)  mere ali obliko korenin,

d)  razdaljo med vozlišči (izboljšanje odpornosti proti
odvodnjavanju),

e)  rodnost in velikost plodov,

f)  raven rastlinskih rezerv (karbohidratov, beljakovin, maščob),

g)  čas razcveta ali dozorevanja plodov,

(h)  sterilnost rastlin in

(ij)  število ženskih cvetov.

Sredstva za uravnavanje rasti rastlin spadajo v štiri osnovne
skupine:

1.  Auksini, ki delujejo na oblikovanje korenin, rast stebla in
razvoj plodov.

Najpomembnejši med njimi je indol-3-ilocetna kislina.

2.  Giberilini, ki predvsem vzpodbujajo brstenje in cvetenje.

Vsi ti proizvodi izvirajo iz giberilne kisline.

3.  Citokinini, ki vzpodbujajo predvsem delitev celic in zavirajo
staranje rastline. Najbolj znana med njimi sta kinetin (6-
furfuril aminopurin) in zeatin.

4.  Zaviralci rasti.

V to tar. podštevilko se ne uvrščajo:

-  gnojila,

-  izboljševalci zemlje,

-  herbicidi, selektivni ali splošni (tar. podštevilka od 3808 30
110 do 3808 30 270) in

-  sedstva proti klitju (tar. podštevilka 3808 30 300).

od 3808 40 100
do 3808 40 900

Dezinfektanti

Glej Komentar HS k tar. številki 3808, del (IV) - po treh
zvezdicah, prvi trije odstavki.


3809

Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje
barvanja in fiksiranja barvil ter drugi proizvodi ali preparati
(npr. sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v
tekstilni, papirni, usnjarski in v podobnih industrijah), ki niso
navedeni in ne zajeti na drugem mestu

od 3809 10 100
do 3809 10 900

Na osnovi škrobnih snovi

Poleg proizvodov na osnovi škroba in proizvodov, opisanih v
Komentarju HS k tar. številki 3809, tretji odstavek, del (A) pod
(1) in (11) in del (B) pod (1) in (2), se v to tar. podštevilko
uvrščajo zmesi škroba z boraksom ali karboksimetil celulozo, ki
se uporabljajo za škrobljenje lanu. Sem spadajo tudi zmesi
topljivega škroba in gline, ki se uporabljajo v papirni
industriji.

od 3809 91 000
do 3809 93 000

Drugo

Te tar. podštevilke zajemajo proizvode in preparate, ki ne
vsebujejo škrobastih snovi in ki so opisani v Komentarju HS k
tar. številki 3809, tratji odstavek pod (A), (B) in (C), predvsem
pa:

1. Razna sredstva za plemenitenje, ki se uporabljajo v tekstilni
industriji proti gubanju in krčenju proizvodov. Med ta sredstva
spadajo predhodno kondenzirani formaldehid sečnine, formaldehid
melamina in glioksal disečnina, v kolikor nimajo značilnosti
polikondenzacijskih proizvodov v smislu 39. poglavja ali v smislu
kemično določenih spojin (29. poglavje). Poleg njih spadajo v to
tar. podštevilko vodikove spojine (dimetiol sečnina, trimetilol
melamin), katerim so dodane dišave zaradi prekrivanja vonja po
formaldehidu, katerega povzroča delna razgradnja teh proizvodov;

2.  Sredstva za plemenitenje, ki dajejo poleg odpornosti proti
vodi tudi občutno odpornost proti oljem in umazaniji, medtem ko
dopuščajo dostopnost zraka;

3.  Protistatična sredstva za plemenitenje - preparati, ki
preprečujejo akomulacijo statične elektrike v tekstilnih vlaknih
ali tekstilijah. V glavnem so to preparati na osnovi
prekondenziranih vodotopnih polielektrolitov, ki so po kratki
toplotni obdelavi pri zmernih temperaturah sposobni tvoriti na
vlaknih mrežaste polikondenzate, ki so dovolj netopni, da
prenesejo pogosto pranje ali suho čiščenje. V to skupino spadajo
proizvodi na osnovi bazičnih, vodotopnih linearnih poliamidov,
dobljenih iz dikarbonske (t.j. adipske, sorbinske ali terfalne)
kisline in poliaminov, ki vsebujejo eno ali več sekundarnih
aminskih skupin (t.j. dietilen triamin, trietil tetramin) ter
alkilanta (sposobnega mreženja poliamidov, s čimer postanejo le-
ti (ob ustrezni toplotni obdelavi) netopni . Alkilant sestoji
npr. iz nekaterih dihalidov (dijodidi polietilenskega glikola
razmeroma majhne molekularne mase), epiklorohidrin itd.).

4.  Sredstva za dosego odpornosti proti ognju. Ta sredstva
zmanjšajo vnetljivost predvsem tekstila in usnja. To so v glavnem
preparati na osnovi amonijevih soli, borove kisline, kloriranih
parafinov, antimonovega oksida, cinkovega oksida, drugih
kovinskih oksidov in nekaterih dušikovih in/ali fosforjevih
organskih spojin.


3811

Preparati zoper detonacijo, preparati za preprečevanje
oksidacije, preparati za preprečevanje kopičenja smol,
izboljševalci voskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in
drugi pripravljeni dodatki za mineralna olja (vključno bencin);
ali za druge tekočine, ki se uporabljajo za iste namene kot
mineralna olja

3811 11 100

Na osnovi tetraetila-svinca

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, v katerih je tetraetila-
svinca edina protidetonacijska sestavina.

3811 11 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema preparate, v katerih je svinčev
tetraetil ali svinčev etilmetil ali mešanica obeh edina ali
osnovna protidetonacijska snov.


3815

Pobudniki reakcije, pospeševalci reakcije in katalitični
preparati, ki niso omenjeni in ne zajeti na drugem mestu

od 3815 11 000
do 3815 19 000

Katalizatorji na nosilcu

To so katalizatorji za široko uporabo, ki so nanešeni na nosilec
- v glavnem z impregnacijo, kopercipitacijo ali z mešanjem.
Običajno vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, ki so nameščene na
nosilcu, ali pa iz zmesi na osnovi aktivnih snovi. Aktivne snovi
so običajno zelo fino porazdeljene kovine, kovinski oksidi ali
druge kovinske spojine. Kovine, ki se za ta namen največ
uporabljajo, spadajo v VIII. skupino periodičnega sistema
(predvsem kobalt, nikelj, paladij in platina), uporabljajo pa se
tudi molibden, krom, baker in cink. Nosilec je običajno iz
aluminijevega oksida, silikagela, fosilne moke (aktivirane ali
neaktivirane), iz keramičnih materialov itd.

Uporabljajo se v industrijskih postopkih za proizvodnjo organskih
in anorganskih spojin ter v rafinaciji nafte (t.j. v sintezah
amonijaka, v hidrogeniranju maščob in olefinov).

V to skupino katalizatorjev spadajo še naslednji proizvodi:

1.  Nekateri preparati na osnovi spojin prehodnih kovin, katerih
vloga je olajšati oksidacijo, s tem pa odstranjevanje ogljikovih
ostankov v obliki zgorevanja ogljikovega dioksida (kot npr. v
grelcih in gorilcih);

2.  Katalizatorji, katere imenujejo "katalizatorji po zgorevanju"
in katerih namen je zmanjšati onesnaževalni učinek izrabljenih
plinov v izrabljenih sistemih motornih vozil. To se doseže s
konvertiranjem ogljikovega monoksida v ogljikov dioksid in s
spremembo drugih toksičnih proizvodov (t.j. heterocikličnih
spojin), ki so rezultat zgorevanja bencina.

Vendar pa so "katalizatorji za izpušne sisteme" pripravljeni za
vgradnjo v ispušni sistem avtomobilov izključeni (tar. št.
84.21).

3815 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema zmesi na osnovi spojin, katerih narava
in razmerja so zelo odvisna od vrste kemične reakcije, v katerih
se uporabljajo. Pogosto jih uporabljajo v proizvodnji plastike
(pogosto pod imenom "iniciatorji", "posredniki", "terminatorji"
ali "telomerji") ter kot sredstva za mreženje.

Mednje spadajo:

(a)  "Radikalni" katalizatorji

To so preparati na osnovi organskih snovi, ki se v pogojih
reakcije počasi razgrajujejo in proizvajajo delce, ki ob trčenju
z začetnimi monomeri vzpodbujajo nastanek vezi in tvorbo novih
prostih radikalov, ki lahko ponovijo postopek in širijo verigo.

Med radikalne katalizatorje spadajo:

1.  preparati na osnovi peroksidov vrste R-O-O-Rž (organske
raztopine peroksidov, kot sta acetilni in dibenzilni peroksid).
Med reakcijo se tvorita radikala RO in RžO in delujeta kot
vzpodbujevalca;

2.  preparati na osnovi azo spojin (kot npr. azobisizobutiron
nitril), ki se med postopkom razgrajujejo in pri tem sproščajo
dušik ter tvorijo proste radikale:

3.  redukcijski preparati (t.j. zmesi kalijevega peroksida in
dodecilmerkaptana), v katerih nastanejo vzpodbujevalni radikali s
pomočjo redukcije.

(b)  iIonski katalizatorji

To so v glavnem organske raztopine spojin, ki proizvajajo ione,
sposobne povezovanja v dvojne vezi in reproduciranja aktivne lege
v dobljenem proizvodu.

Mednje spadajo:

1.  Katalizatorji Zieglerjevega tipa za proizvodnjo poliolefinov
(t.j. zmesi titana in trietil aluminija);

2.  Katalizatorji Zieglerjevega tipa (stereokatalizatorji,
usmerjevalni katalizatorji), kot so zmesi titanovega triklorida
in trialkil aluminija. Uporabljajo se za proizvodnjo
izotaktičnega polipropilena in etil-olefinskih kopolimerov;

3.  Katalizatorji za proizvodnjo poliuretanov (t.j. zmesi trietil
diamina in kositrovih spojin);

4.  Katalizatorji za proizvodnjo amino plastik (t.j. fosforna
kislina v organskem topilu).

(c)  Katalizatorji za polikondenzacijske reakcije

To so preparati na osnovi raznih spojin (npr. zmesi kalcijevega
acetata, antimonovega trioksida, titanovih alkoholatov itd.).


3821 00 000

Pripravljene podlage za razvoj mikroorganizmov

Ta tar. številka ne zajema jajc, ki njihovi brezkužnosti navkljub
niso bila pripravljena oz. namenjena za vzgojo mikro organizmov
(tar. številka 0407 ali 0408).


3823

Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja
izrafinacije; industrijski maščobni alkoholi

3823 11 000

Stearinska kislina

V smislu te tar. podštevilke pomeni stearinska kislina mešanico
maščobnih kislin, ki so pri normalni temperaturi v trdnem stanju
in ki imajo po masi najmanj 30 % in največ 90 mas.% po masi
stearinske kisline, preračunano na težo suhega proizvoda.

Proizvodi, v katerih je 90 mas.% ali več stearinske kisline, se
uvrščajo v tar. podštevilko 2915 70 900.

3823 12 000

Oleinska kislina

V smislu te tar. podštevilke pomeni oleinska kislina mešanice
maščobnim kislin, ki so pri normalni temperaturi tekoče in v
katerih je 70 mas.% in največ največ 85 mas.% oleinske kisline,
preračunano na težo suhega proizvoda.

Proizvodi, v katerih je 85 mas.% ali več oleinske kisline, se
uvrščajo v tar. podštevilko 2916 15 000.

3823 13 000

Maščobne kisline tal olja

Glej Komentar HS k tar. številki 3823, odstavek (A), toko (3).

Tovrstni proizvodi, ki vsebujejo po masi manj kot 90 % maščobnih
kislin, se uvrščajo v tar. številko 3803.

3823 70 000

Industrijski maščobni alkoholi

Glej opombe HS k tar. številki 1519, del B.

Sem spadajo samo tehnični maščobni alkoholi (mešani aciklični
alkoholi), pri katerih čistota nobene posamične alkoholne
sestavine ne presega 90 mas.%, preračunano na težo suhega
proizvoda.

Proizvodi, pri katerih čistota enega izmed alkoholov v sestavi
presega 90 mas.%, se uvrščajo v tar. številko 2905.


3824

Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska
jedra, kemični proizvodi in preparati kemične industrije in
sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki sestoje iz mešanic
naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem
mestu; ostanki iz proizvodnje kemične industrije ali sorodnih
industrij, ki niso omenjeni in ne zajeti na drugem mestu

3824 10 000

Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska
jedra

Glej Komentar HS k tar. številki 3824 pod (A).

3824 20 000

Naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri

Naftenske kisline so zmesi monokarbocikličnih alicikličnih
kislin, dobljenih med rafinacijo surovega olja določenega izvora
(predvsem iz držav nekdanje ZSSR in Romunije).

Ta tar. podštevilka zajema tudi v vodi netopne soli naftenskih
kislin (t.j. aluminijeve, barijeve, svinčeve, kromove, kalcijeve,
magnezijeve, kobaltove in cinkove soli) in estre teh kislin.

3824 30 000

Neaglomerirnani karbidi kovin karbidi, med seboj pomešani ali
pomešani s kovinskimi vezivi

Ta tar. podštevilka zajema praške, pripravljene za spremembo v
"trde kovine" s sintriranjem. Sestavljeni so iz različnih
kovinskih karbidov (volframovega, titanovega, tantalovega in
niobijevega karbida), s kovinskim vezivom ali brez njega
(kobaltov ali nikljev prah). Pogosto vsebujejo majhne količine
parafinskega voska (okoli 0,5 mas.%). V to tar. podštevilko se
uvršča vsakršna zmes enega izmed zgoraj navedenih karbidov s
kovinskimi vezivi, čeprav posamezni karbid spada v tar. številko
2849.

3824 40 000

Pripravljeni dodatki za cemente, malte ali betone

Glej Komentar HS k tar. številki 3824, del (B), šesti odstavek
pod (3).

3824 50 100

Beton, pripravljen za vlivanje

Ta tar. podštevilka zajema beton, kateremu je dodana voda.
Običajno se transportira v tovornjakih - hruškah.

3824 50 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  beton, ki še ni zmešan z vodo;

2.  malto.

od 3824 60 110
do 3824 60 990

Sorbitol, razen sorbitola in tar. podštevilke 2905 44

Te tar. podštevilke zajemajo vrste sorbitola (D-glucitola), ki ne
kristalizirajo. Te vrste se običajno pridobivajo s
hidrogenizacijo glukoznega sirupa, ki vsebuje delež drugih
oligosaharidov. Njihov sorbitol (D-glucitol) vsebuje med 60 in 70
mas.% suhe snovi, ostanek sestavljajo predvsem delno
hidrogeniranni polialkoholi in oligosaharidi. Zaradi tega je
težnja sorbitola (D-glucitola) po kristaliziranju v veliki meri
zmanjšana (oznaka takega sorbitola: nekristalizacijski sorbitol).
Sorbitol, ki izpolnjuje zahteve iz opombe št. 1 k 29. poglavju,
se uvršča v tar. podštevilke od 2905 44 110 do 2905 44 990.

3824 90 100

Petrolejevi sulfonati, razen petrolejevih sulfonatov alkalnih
kovin, amonijaka ali etanolaminov; tiofenirane sulfonske kisline,
iz olj pridobljenih iz bituminoznih soli

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Petrolejev sulfanat kalcija in barija, v katerih je v glavnem
med 50 in 70 mas.% mineralnega olja. Uporabljajo se predvsem v
proizvodnji dodatkov za mineralna olja;

2.  Tiofenirane sulfonske kisline olj, dobljenih iz olj iz
bitumenskih mineralov in proizvedenih s suho destilacijo
nekaterih bitumenskih skrilavcev, kateri sledi obdelava z
žveplovo kislino. Namenjene so uporabi v farmaciji, vsebnost
žvepla v njih pa je v glavnem večja od 9 mas.%. V to tar.
podštevilko spadajo tudi njihove soli, predvsem soli amoninijaka,
natrija in kalcija.

3824 90 150

Ionski izmenjalci

Glej Komentar HS k tar. številki 3824, del (B), šesti odstavek
pod (14). Ta tar. podštevilka zajema ionske izmenjevalce na
osnovi sulfoniranega ogljika, pa tudi nekaterih vrst gline, v
kolikor so na osnovi posebnega obdelavnega postopka primerni za
uporabo kot ionske izmenjevalce. (večinoma kationski); med njimi
je glaukonit v obliki alumino-silikatnega gela, ki se pridobiva
iz peščenega laporja iz morja. Uporablja se predvsem za mehčanje
vode. Drugi proizvodi, ki se uporabljajo za iste namene, temelje
na montmorilonitu in kaolinitu.

Ta tar. podštevilka zajema tudi sintetične ionske izmenjevalce,
kot so umetni zeoliti in ionske izmenjevalce na osnovi
aluminijevega oksida ali silikagela.

V to tar. podštevilko se ne uvrščajo:

1.  čisti silikagel (tar. podštevilka 2811 22 000);

2.  čisti aluminijev oksid ali hidroksid, aktiviran ali
neaktiviran (tar, podštevilka 2818 20 000 ali 2818 30 000) in

3.  aktivirana glina (tar. podštevilka 3802 90 000).

3824 90 200

Sušilci za vakuumske cevi

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, imenovane "geterji". Delijo
se v "uparjene geterje" in "geterje v masi". Prvi so med
proizvodnjo v cevi uparjeni, mednje pa spadajo: proizvodi, ki
sestoje tako iz aluminija kot iz barija, magnezija, tantala,
torija itd. in so v obliki žice ali peletov. V to skupino spadajo
tudi zmesi barijevega in stroncijevega karbonata na tantalovi
žici.

Drugo skupino sestavljajo zmerno segrevani, vendar ne uparjeni
geterji. Ti imajo le kontaktni adsorbcijski učinek. Večinoma
sestoje iz čistih kovin (tantala, volframa, cirkonija, niobija,
torija) in so v obliki žic, oblatov itd. Ti geterji se zaradi
tega ne morejo uvrščati v to tar. podštevilko.

3824 90 300

Alkalni železovi oksidi za prečiščevanje plina

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, ki jih v trgovini imenujejo
z lastnimi imeni (npr. Lamingova zmes). Nekateri nastanejo kot
stranski proizvodi pri predelavi boksita v aluminij in so v
obliki okroglih zrnc rjaste barve. Sestavljeni so iz železovih
oksidov, aluminija, kalcija in titana, iz natrijevega karbonata
in silicija in so običajno vlažni. Drugi sestoje iz suhega praška
z delno magnetno osnovo iz železovega oksida, kalcijevega
karbonata in silikatov.

3824 90 350

Antikorozijski preparati, ki vsebujejo amine kot aktivne
sestavine

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, ki kot aktivne elemente
vsebujejo amine ali njihove derivate. Uporabljajo se zazaščito
pred rjo. Mednje spadajo:

1.  Preparati, dobljeni iz aminov ali amino-alkoholov (v glavnem
trietanolamin) in iz aklaklijskih nitritov, z vlažilnim sredstvom
ali brez njega;

2.  Organske raztopine maščobnih ali smolnatih aminov in njihovih
derivatov (t.j. fosfatov in maščobnih diaminov, soli maščobnih
kislin in soli maščobnih aminov).

Vendar pa se tovrstni preparati, ki se uporabljajo kot dodatki
mineralnim oljem (t.j. zaviralci korozije bencinov), uvrščajo v
tar. številko 3811.

3824 90 450

Preparati proti vodnemu kamnu in podobne mešanice

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, navedene v Komentarju HS k
tar. številki 3824 v delu (B) pod (15) ter preparate, ki
apnenčaste vsedline odstranjujejo.

3824 90 500

Preparati za elektro - galvanizacijo

Ta tar. podštevilka zajema npr. posebne preparate za
metaliziranje kopalnih kadi, za loščenje kadi in proizvode za
elektro jedkanje.

3824 90 550

Mešanice mono-, di-, in tri- estrov maščobnih kislin glicerina
(emulgatorji za maščobe)

Glej Komentar HS k tar. št. 3824 del (B) (11)

3824 90 650

Pomožni proizvodi za livarne

Poleg proizvodov, navedenih v Komentarju HS k tar. številki 3824,
del (B), toški (6) in (42), se v to tar. podštevilko uvrščajo še:

1.  Preparati za livarska jedra in kalupe na osnovi kalcijevega
karbonata, voskov in barvil;

2.  Preparati na osnovi dekstrina in natrijevega karbonata, ki so
v obliki emulzij namenjeni za prevlekanje jeklarskih modelov;

3.  Pesek, prevlečen s tanko plastjo sintetične smole, namenjen
za proizvodnjo livarskih jeder;

4.  Proizvodi za razplinjevanje jekla;

5.  Sredstva za ločevanje od modelov (razen sredstev, ki se
uvrščajo v tar. številko 3403).

3824 90 700

Ognjevarni, vodotesni in podobni zaščitni preparati, ki se
uporabljajo v gradbeništvu

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Proizvode za zaščito pred ognjem (npr. proizvode na osnovi
amonijakovih spojin, ki se v primeru vročine stalijo in tvorijo
izolacijsko plast delov zgradbe);

2.  Proizvodi, ki so večinoma na osnovi silikatov in ki se
uporabljajo za impregnacijo fasad zgradb kot zaščita pred vodo in

3.  Proizvodi - dodatki betonu, katerih namen je zaustaviti
podtalno vodo.

3824 90 959

Ta tar. podštevilka vključuje tudi:

-  "mešanice delno halogeniranih acikličnih ogljikovodikov".
Delno halogenirani pomeni, da so v ogljikovodikih samo delno
vodikovi atomi zamenjani s halogeni (npr iz metana - CH4 dobimo
diklormetan CH2CL2);

-  mešanico metilnih estrov iz maščobnih kislin repičnega olja,
ki se uporablja kot "bio-gorivo" za motorje;

-  mešanico mono - in diacetilestrov vinske kisline z mono - in
digliceridi maščobnih kislin, ki se uporablja kot emulgator;

-  pripravljena mešanica natrijevega piro - in tripirofosfata,
optičnega belilca in anionskega tenzida, ki grejo detergentom za
pranje;

-  sintetični natrijev - aluminijev silikati, v obliki prahu, ki
nimajo prave kristalne strukture;

-  baza za žvečilne gumije iz mešanice:

-  34 mas.% butil kavčuka

-  15 mas.% polietilena

-  13 mas.% polivinilacetona

-  28 mas.% rastlinskih smol

-  10 mas.% kalcijevega karbonata:

-  baza za kozmetične preparate iz mešanice:

-  3 mas.% kolagena

-  44 mas.% glicerina

-  53 mas.% vode;

ali iz mešanice:

-  5 mas.% elastina

-  45 mas.% propilenglikola

-  50 mas.% vode


                           ODDELEK VII

      PLASTIČNE MASE IN PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS; KAVČUK
                 IN PROIZVODI IZ KAVČUKA IN GUME

                          39. POGLAVJE

           PLASTIČNE MASE IN IZDELKI IZ PLASTIČNIH MAS

                       I. PRIMARNE OBLIKE

Glede opredelitve izraza "primarne oblike" glej Splošna določila
Komentarja HS k temu poglavju, del "Primarne oblike".

3901

Polimeri etilena v primarnih oblikah

3901 10 100 in 3901 10 900

Polietileni z gostoto pod 0,94

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo homopolimere etilena, t.j.
polimere, v katerih je etilena 95 % celotne vsebnosti polimera
ali več.

Gostota mas. polietilena mora biti določena z uporabo polimera
brez aditivov.

Tekoči polietilen se v to tar. podštevilko uvršča samo, če
ustreza pogojem, podanim v opombi št. 3 (a) k temu poglavju. V
nasprotnem primeru se uvršča v tar. številko 2710.

Polietilenski voski se uvrščajo v tar. številko 3404.

3901 20 000

Polietileni z gostoto 0,94 ali več

Glej opombe komentarja HS k tar. podštevilkama 3901 10 100 in
3901 10 900.

3901 90 000

Drugo

Skladno z opombo HS št. 4 komentarja k podštevilkam k temu
poglavju, se v to tar. podštevilko uvrščajo:

1.  kopolimeri etilena in monomeri, razen vinil acetata (t.j.
kopolimeri etilena in propilena), pa tudi mešanice polimerov s
podobno zgradbo, v katerih je etilen prevladujoč komonomer;

2.  kemično modificirani polietilen, kot je opredeljeno v opombi
št. 5 k temu poglavju (t.j. klorinirani polietilen in
klorosulfonirani polietilen).


3902

Polimeri propilena ali drugih olefinov v primarnih oblikah

3902 10 000

Polipropilen

Opombe komentarja k tar. podštevilkama 3901 10 100 in 3901 10 900
se uporabljata mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

V to tar. podštevilko se ne uvršča tekoči propilen, ki ne ustreza
določilom opombe št. 3 k temu poglavju (t.j. tripropilen ali
tetrapropilen - tar. številka 2710).

3902 20 000

Poliizobutilen

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3902, četrti in peti odstavek.

V to tar. podštevilko se ne uvršča tekoči izobutilen, ki ne
ustreza določilom opombe št. 3 k temu poglavju (t.j. tri-
izobutilen - tar. številka 2710).

3902 30 000

Kopolimeri propilena

Ta tar. podštevilka zajema kopolimer ali mešanico kopolimerov, v
kateri je 45 mas.% etilena, 35 mas.% propilena in 20 mas.%
izobutilena, pri čemer štejeta propilen in izobutilen, ki se kot
polimera uvrščata v tar. številko 3902, za 55 mas.% kopolimera in
v razmerju do celote prevladujeta nad etilenom. Še več: propilen
- kopolimer, o katerem je tukaj govora, prevladuje tudi nad
izobutilenom (uporaba opombe št. 4, komentarja k tar.
podštevilkam št. 1 k temu poglavju).

Če je navedeno razmerje propilena in izobutilena obratno, se
zadevni kopolimer uvršča v tar. podštevilko 3902 90 000.

3902 90 000

Drugo

Ta tar. številka zajema proizvode, znane kot poli-(alfa)olefini,
ki se v glavnem pridobivajo s šibko polimerizacijo dec-1-ena,
kateri sledi hidrogenizacija tako dobljenega proizvoda in
separacija s pomočjo frakcionirane destilacije, bogatih s C20-,
C30-, C40- in C50- ogljikovodikov. Te frakcije mešajo, da dobijo
različne vrste komercialnih poli(alfa)olefinov.

To so tekočine, za katere ni nujno, da ustrezajo kriterijem,
podanim v Opombi št. 3 (c) k temu poglavju, vendar pa odgovarjajo
predhodni Opombi št. 3 (a) k temu poglavju in se uporabljajo kot
nadomestki mineralnih olj pri proizvodnji sintetičnih in
polsintetičnih mazivnih olj, katerim zagotavljajo večji
viskoznostni indeks, nižjo točko izparevanja, izboljšujejo
toplotno stabilnost, višjajo plamenišče in zmanjšujejo
hlapljivost.


3903

Polimeri stirena v primarnih oblikah

Ta tar. številka ne zajema stireniziranih poliestrov (tar.
številka 3907).

3903 11 000 in 3903 19 000

Polistiren

Prvi odstavek opomb komentarja k tar. podštevilkama 3901 10 100
in 3901 10 900 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.


3904

Polimeri vinilklorida ali drugih halogeniranih olefinov, v
primarnih oblikah

Vinilni polimer je polimer, katerega monomer ima naslednjo
formulo:

< glej prilogo - Slike: stran 40 >

Pri tem vez C - X ni niti vez ogljik - ogljik (C - C) niti ogljik
- vodik, (C - H)

3904 10 000

Polivinilklorid, nepomešan z drugimi snovmi

Prvi odstavek opombe komentarja k tar. podštevilkama 3901 10 100
in 3901 10 900 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

3904 21 000 in
3904 22 000

Drugi polivinilkloridi

Prvi odstavek opombe komentarja k tar. podštevilkama 3901 10 100
in 3901 10 900 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

3904 30 000

Kopolimeri vinilklorida - vinilacetata

Ta tar. podštevilka zajema samo:

1.  kopolimere vinilklorida, v katerih je vinilnklorid
prevladujoči monomer;

2.  mešanice polivinil klorida in polivinil acetata, v katerih je
vinilni klorid prevladujoči monomer.

3904 40 000

Drugi kopolimeri vinil klorida

Ta tar. podštevilka zajema npr. kopolimere vinilklorida in
etilena, v katerih je vinilklorid prevladujoči monomer.

3904 61 000

Politetrafluoroetilen

Prvi odstavek opombe komentarja k tar. podštevilkama 3901 10 100
in 3901 10 900 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

3904 69 000

Drugo

V to tar. podštevilko se npr. uvrščata poliklorotrifluoroetilen
in polivinilidenfluorid.


3906

Akrilni polimeri v primarnih oblikah

3906 10 00

Polimetilmetakrilat

Prvi odstavek opombe komentarja k tar. podštevilkama 3901 10 100
in 3901 10 900 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

3906 90

Drugo

V to tar. podštevilko se uvršča poliakrilonitril.

Vanjo se ne uvrščajo:

1.  akrilni polimeri, ki tvorijo ionske izmenjevalce (tar.
številka 3914) in

2.  kopolimeri akrilonitrila, ki ustrezajo določilom opombe št. 4
k 40. poglavju.


3907

Poliacetali, drugi polietri in epoksidne smole, v primarnih
oblikah; polikarbonati, alkidne smole, polialilestri in drugi
poliestri, v primarnih oblikah

Glede definicije predpone "poli" v smislu te tar. številke, glej
splošne opombe HS k temu poglavju, pod naslov "Polimeri", četrti
odstavek.

od 3907 20 110
do 3907 20 900

Drugi polietri

Te tar. podštevilke zajemajo tudi kemično modificirane polietre
(razen poliacetalov) (glej opombe Komentarja HS k podštevilkam
tega poglavja pod (C), točka (2).

3907 20 210

Hidroksilno število polimera je v miligramih izražena vsota
kalijevega hidroksida, ki ustreza hidroksilni skupini,
vsebovanega v 1 gramu snovi. Predstavlja mero za koncentracijo
hidroksilnih skupin v polimeru. Med drugim jo lahko izmerimo po
metodi ASTM D 4274.

Polieter in poliester z višjim hidroksilnim številom (nad 100)
dobimo, če med sintezo dodajamo poliole. Tako dobljeni proizvodi
z veliko reaktivnimi hidroksilnimi skupinami so namenjeni za
spajanje z izocianati pri proizvodnji poliuretanov.

3907 20 290

Glej komentar k tar. podštevilki 3907 20 210.

3907 40 000

Polikarbonati

Ta tar. podštevilka zajema kopolimere, ki vsebujejo komponento
polikarbonata in komponento polietilenteraftola, v kolikor
prevladuje polikarbonat (glej Splošne opombe k podštevilkam tega
poglavja, del (C) pod (3)).

3907 60 000

Polietilenterftalat

Opombe komentarja k tar. podštevilkama 3901 10 100 in 3901 10 900
se uporabljata mutatis mutandis tudi na to tar. podštevilko.

Ta tar. podštevilka zajema kopolimere s komponento polikarbonata
in komponento polietilenterftalata, v kolikor prevladuje
polietilenterftalat (glej Splošne opombe komentarja k tar.
podštevilkam tega poglavja).

od 3907 99 110
do 3907 99 19

Glej komentar k tar. podštevilki 3907 20 210.

3907 99 910 in
3907 99 990

Glej komentar k tar. podštevilki 3907 20 210.


3908

Poliamidi v primarnih oblikah

3908 10 000

Poliamid -6. -11, -12, -6,6, -6,9, -6,10 in -6,12

Opombe komentarja k tar. podštevilkama 3901 10 100 in 3901 10 900
se uporabljajo mutatis mutandis tudi na to tar. podštevilko.


3909

Amino smole, fenolne smole in poliuretani, v primarnih oblikah

Glede uvrščanja kopolimerov iz monomerov smol, na katere se
nanaša to poglavje, in glede uvrščanja njihovih mešanic, glej
Komentar HS k temu poglavju, opombe k podštevilkam št. 1, drugi
odstavek pod (3) in tretji odstavek.


3911

Naftne smole, kumaron-inden smole, politerpeni, polisulfidi,
polisulfoni in drugi proizvodi, navedeni v 3. opombi k temu
poglavju, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v
primarnih oblikah

3911 10 000

Naftne smole, kumaronske, inden ali kumaron- inden smole ter
politerpeni

Politerpeni iz te tar. podštevilke štejejo za polimere in
mešanice polimerov, v katerih eden ali več terpenskih polimerov
predstavlja 95 mas.% ali več celotne vsebine polimerov.

3911 90 100

Proizvodi kondenzacijske ali preureditvene polimerizacije,
kemično modificirani ali nemodificirani

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 3911, prvi odstavek, točke (2), (3)
in (4).


3912

Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso omenjeni in ne zajeti
na drugem mestu, v primarnih oblikah

3912 11 000 in
3912 12 000

Celulozni acetati

Glej Komentar HS k tar. številki 3912 pod (B), drugi odstavek,
točka (1).

od 3912 20 110
do 3912 20 900

Nitrati celuloze

Glej Komentar HS k tar. številki 3912 pod (B), drugi odstavek,
točka (2).

3912 20 110

Kolodije in keloidin

Kolodij je raztopina 12 mas.% nitroceluloze v mešanici etra in
alkohola. Po sušenju pusti ta raztopina prožno plast
nitroceluloze, katere prožnost se lahko še poveča z dodatkom
ricinovega olja. Kolodija se lahko pridobiva tudi z raztapljanjem
nitroceluloze v acetonu. Uporablja se za pripravo fotografskih
emulzij in v medicini.

Keloidin se dobi iz kolodja z delnim odparevanjem topil. Je v
trdnem stanju.

3912 20 190

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema neplasticirane celolozne nitrate
(nitrocelulozo), razen kolodij in keloidina, četudi sta iz
varnostnih razlogov navlažena (ponavadi z etilnim ali butilnim
alkoholom), ali pa sta neškodljiva zaradi kakšnih drugih
postopkov.

od 3912 31 000
do 3912 39 900

Celulozni etri

Glej Komentar HS k tar. številki 3912 pod (B), drugi odstavek,
točka (4).

3912 31 000

Karboksimetilceluloza in njene soli

Karboksimetilna celuloza (CMC) se pridobiva z reakcijo
monoklorocetne kisline in alkalijske celuloze. Uporablja se
pretežno kot zgoščevalec in kot koloidno zaščitno sredstvo.

3912 39 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema metilcelulozo, benzilcelulozo in
hidroksietilcelulozo.

3912 90 100

Celulozni estri

Ta tar. podštevilka zajema celulozni propionat in celulozni
butirat.

3192 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema celulozo v primarnih oblikah, ki ni
navedena in ne zajeta drugje v Nomenklaturi carinske tarife.

Regenirirana celuloza se v glavnem ne uvršča v to tar.
podštevilko, in sicer zaradi njene običajno trgovske oblike. V
obliki finega in prozornega filma se uvršča v tar. številko 3920
ali 3921, v obliki tekstilnih vlaken pa v 54. ali 55. poglavje.

Ta tar. podštevilka zajema mešanice celuloznih estrov in
celuloznih etrov (glej opombo št. 1 k temu poglavju).


3913

Naravni polimeri (npr. alginska kislina) in modificirani naravni
polimeri (npr. strjene beljakovine, kemični derivati navadnega
kavčuka), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v
primarnih oblikah

3913 10 000

Alginska kislina, njene soli in estri

Glej Komentar HS k tar. številki 3913 pod (1).

3913 90 100

Kemični derivati naravnega kavčuka

Glej Komentar HS k tar. številki 3913 pod (3).

3913 90 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 3913 pod (2) in (4).


3915

Odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas

Izraz "plastika" je opredeljen v opombi št. 1 k temu poglavju. Ta
tar. podštevilka zajema:

-  odpadke, ostružke in ostanke ene snovi, dobljene s termičnim
postopkom (strjene) in spremenjene v primarno obliko, ali

-  odpadke, ostružke in ostanke mešanih plastik (termoplastik,
plastik, dobljenih s termičnim postopkom in že strjenih, ali pa
obojih), spremenjenih v primarno obliko.

od 3915 90 110
do 3915 90 190

Iz proizvodov adicijske polimerizacije

Glede definicije "adicijski polimerizacijski proizvodi" glej
Komentar HS k temu poglavju, del z naslovom "Polimeri", točka
(1).

3915 90 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema odpadke, ostružke in ostanke
poliestrov, poliamidov in poliuretanov.


3916

Monofilamenti, katerih katerikoli prečni prerez presega 1 mm,
palice, paličice in profilne oblike iz plastičnih mas, površinsko
obdelani ali neobdelani, ali drugače neobdelovani

Te tar. podštevilke zajemajo monofilamente, profilne oblike in
palice iz poliestrov, poliamidov in poliuretanov.

3916 90 110 in 3916 90 190

S kondenzacijo ali preureditveno polimerizacijo, kemično
modificirani ali nemodificirani

3916 20

Votli profil iz PVC z vgrajenim tesnilom in ojačan z železno
cevjo (popolnoma vgrajena v PVC), ki se uporablja za izdelavo
okenskih okvirjev, okvirjev vrat ipd.

od 3916 90 510
do 3916 90 590

Z dodanimi polimerizacijskimi proizvodi

Ti dve tar. podštevilki zajemata monofilamente, palice, drogove
in profilne oblike iz polimerov propilena ali stirena, ali pa iz
akrilnih polimerov.


3917

Cevi, tulci in pribor zanje (npr. spojke, kolena, prirobnice) iz
plastičnih mas

Glede definicije izraza "cevi, gibke cevi in upogljive cevi" glej
opombo HS št. 8 k temu poglavju.

3917 29 110 in
3917 29 130

Iz proizvodov polimerizacije, dobljenih s kondenzacijo ali
preureditveno polimerizacijo

Ti dve tar. podštevilki zajemata cevi, gibke cevi, upogljive
cevi, izdelane iz fenolnih smol, amino-smol, alkidnih smol in iz
drugih poliestrov, poliamidov, poliuretanov in silikonov.

3917 29 150

Iz proizvodov adicijske polimerizacije

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, izdelane iz
politetrahaloetilenov, poliizobutilena, polimerov stirena,
polimerov vinilnega klorida, polimerov vinilnega acetata ali iz
drugih polivinilnih estrov in akrilnih polimerov.

3917 32 110 in
3917 32 190

Iz proizvodov polimerizacije, dobljenih s kondenzacijo ali
preureditveno polimerizacijo, kemično modificirani ali
nemodificirani

Glej komentar k tar. podštevilkama 3917 29 110 in 3917 29 130.

od 3917 32 310
do 3917 32 390

Iz proizvodov adicijske polimerizacije

Glej komentar k tar. podštevilki 3917 29 150. Ti dve tar.
podštevilkii zajemata proizvode, izdelane iz polimerov etilena,
propilena in vinilnega klorida.


3918

Talne obloge iz plastičnih mas, samolepilne ali ne, v zvitkih ali
v ploščah; tapete, za stene ali strope, definirane z 9. opombo v
tem poglavju.

Ta tar. številka zajema neperforirane obloge iz plastike v
zvitkih ali v obliki plošč, kakršne se uporabljajo za prekrivanje
teniških igrišč in teras.


3919

Samolepilne plošče, listi, filmi, folije, trakovi in druge
podobne ploščate oblike iz plastičnih mas, vključno tudi tisti v
zvitkih

Blago iz te tar. številke ima pogosto zaščitno plast papirja ali
plastike. Ta zaščitna plast se ne upošteva pri uvrščanju teh
proizvodov.

od 3919 10 110
do 3919 10 900

V zvitkih, širokih do vključno 20 cm

Te tar. podštevilke zajemajo lepilne trakove z zankami, ki
služijo predstavitvam za prodajo na drobno in večinoma niso
ponovno uporabni.

od 3919 10 110
do 3919 10 190

Trakovi, prevlečeni z nevulkaniziranim naravnim ali sintetičnim
kavčukom

Ta tar. podštevilka zajema samo samolepilne trakove (trakove,
katere je moč prepoznati kot trakove, namenjene za uporabo samo
ali izključno kot sredstva za nalepljanje). Takšni trakovi se
uporabljajo večinoma za pakiranje blaga in za podobne namene.

Ta tar. podštevilka ne zajema trakov, katerih zunanjost kaže na
to, da so namenjeni samo ali predvsem za dekorativne namene.

3919 10 590

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode iz polimerov etilena,
stirena in propilena ter akrilnih polimerov.


3920

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas,
ki nimajo celične strukture, neojačani, nelaminirani, brez
podlage, ali ki niso kombinirani z drugimi materiali

Glej opombo HS št. 10 k temu poglavju.

Ta tar. podštevilka ne zajema trakov, katerih širina ne presega 5
mm (54. poglavje).

3920 20 710

Dekorativni trakovi

Ta tar. podštevilka zajema trakove, kakršni se uporabljajo za
pakiranje. So barvasti, svilasti in izdelani z ekstruzijo
polimerov propilena.

Rezultantna molekularna orientacija polimerov propilena povzroča
fibriliranje proizvoda, ko se trak ročno vzdolžno povleče, kar
daje zmotni vtis, da gre za proizvod na osnovi vlaken.

Debelina traku je okoli 0,13 mm, lahko je tiskan in je primeren
za kodranje. Večinoma je ta trak navit na vretena ali cevaste
motke. Uporablja se za iste namene kot trakovi, ki se uvrščajo v
tar. številko 5806. Dekorativni trak je v ozkem pakiranju
običajno zavozlan.

Ta tar. podštevilka ne zajema dekorativnih trakov širine manj kot
5 mm (tar. podštevilka 5404 90 110).

3920 20 790

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema trak, kakršen se uporablja za
pakiranje. V masi je lahko obarvan ali neobarvan, dobljen pa je z
ekstruzijo polimerov propilena.

Za razliko od dekorativnih trakov iz tar. podštevilke 3920 20
710, ta trak ni svilastega videza. Je tanjši in bolj tog, za
kodranje ni primeren. Njegova površina je lahko izbočena,
jamičasta ali tiskana.

Ta trak se pod pritiskom namesti okoli pakiranja, njegovi konci
so nato zapečateni s toploto, ali pa združeni s pomočjo kovinske
ali plastične sponke.

Ta tar. podštevilka ne zajema trakov, katerih širina ne presega 5
mm (tar. podštavilka 5704 90 190).

od 3920 41 110
do 3920 41 990

Togi (negibki)

Glede razlike med "togim" in "gibkim" glej Komentar HS k tar.
podštevilkam od 3920 42 110 do 3920 42 990.

od 3920 42 110
do 3920 42 990

Gibki

V smislu teh tar. podštevilk štejejo za prožne (gibke) proizvode
tisti, katere je moč brez loma oviti okoli valja s premerom 18 cm
pri temperaturi med 15 stopinj C in 30 stopinj C.

3920 51

"Umetni marmor" v obliki plošč (33 mas.% polimetilmetakrilata in
66 mas.% aluminijevega hidroksida).

3920 73 100

Filmi v kolutih ali trakovih, za kinematografijo ali fotografijo

Ta tar. podštevilka zajema liste, primerne za uporabo v
kinematografiji ali fotografiji kot nosilni materiali, za
prizvodnjo na svetlobo občutljivih filmov.


3921

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas
(vključno kombinirani z materiali, ki niso iz 39. poglavja)

Glej Komentar HS k tar. številki 3920.

3291 11

Celično strukturo se dobi z uporabo sredstev za penjenje (blowing
agent) v raztaljeni plastični masi, zato se v to tar. podštevilko
ne uvrščajo folije in plošče, ki imajo zračne mehurčke, ki so
enakomerno razporejeni in so nastali s spajanjem 2 folij (tar.
št. 3920).

3921 90 410

Laminirani proizvodi, izdelani pod visokim pritiskom z
dekorativno površino na eni ali na obeh straneh

Ta tar. podštevilka zajema laminirane liste, ki sestoje iz plasti
vlaknatega materiala (papirja), ki je impregniran s smolami
(nanešenimi s toploto) in povezan s pomočjo toplote in pritiska
najmanj 5 MPa. Zunanja plast ali plasti so dekorativnih barv ali
vzorcev (npr. imitacija lesa).

Listi z dekorativnimi plastmi na obeh straneh se uporabljajo v
navpični smeri (npr. kot predelki v displejih in izložbenih
oknih), medtem ko se listi z eno dekorativno stranjo uporabljajo
predvsem kot prevleke za panelne lesene plošče.

3921 90 490

Papir močno impregniran z melaminsko smolo tako da je papir
popolnoma "zabit" v smolo. Uporablja se za izdelavo laminatov.


3923

Izdelki za prevoz in pakiranje blaga, iz plastičnih mas; zamaški,
pokrovi, pokrovke in druga zapirala iz plastičnih mas

3923 90 100

Mreže, vlečene v cevno obliko

Mreže iz te tar. podštevilke so namenjene za pakiranje, prodajajo
se v nedoločenih dolžinah in se uporabljajo (ko se razrežejo na
določene dolžine) za proizvodnjo vrečk in torb za pakiranje
nekaterih vrst sadja in zelenjave (npr. jabolk, pomaranč,
krompirja in čebule).


3924

Namizna posoda, kuhinjska posoda in drugi gospodinjski proizvodi
ter toaletni izdelki iz plastičnih mas

3924 90 110

Spužve

Ta tar. podštevilka zajema spužve iz regenerirane celuloze,
razrezane v oblike, ki so drugačne od pravokotnih (vključno
kvadratnih), pa tudi spužve, narezane , pravokotne oblike
(vključno kvadratne) z zadelanimi vogali, ali drugače obdelane.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

1.  zgoraj omenjenih spužev iz drugačne plastike, razen iz
regenerirane celuloze (tar. podštevilka 3924 90 900);

2.  naravnih spužev (tar. številka 0509) in

3.  spužev, ki so zgolj narezane v pravokotnike (vključno
kvadrate) (tar. številka 3921).


3925

Gradbeni vgradni proizvodi iz plastičnih mas, ki niso navedeni in
ne zajeti na drugem mestu

Glej opombo HS št. 11 k temu poglavju.

3925 20 000

Vrata, okna in okvirji zanje, pragi za vrata

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 3925 20.

3925 90 10

Pribor in armature, namenjeni stalni vgradnji v vratih ali na
njih, oknih, stropih, zidovih ali drugih delih stavb

Glej opombo HS št. 11 (ij) k temu poglavju


                          40. POGLAVJE

             KAVČUK IN PROIZVODI IZ KAVČUKA IN GUME

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V smislu opombe št. 4 (a) k temu poglavju pomeni izraz
"netermoplastične snovi" snovi, ki jih ni mogoče ponovno zmehčati
s segrevanjem tako, da bi jih bilo možno oblikovati z
modeliranjem ali ekstruzijo.

4001

Naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajal, čikl in podobne
naravne gume v primarnih oblikah ali v ploščah, listih ali
trakovih

4001 21 000

Dimljeni kavčuk v obliki listov

Glej Komentar HS k tar. številki 4001, del (B), točka (1), prvi
odstavek.

4001 29 100 in
4001 29 900

Drugo

Ti tar. podštevilki zajemata svetlo, rjavo in rebrasto gumo za
podplate ter na zraku sušene liste, reaglomerirana zrnca kavčuka
in proste praške naravnega kavčuka.

4001 29 100

Krep

Glej Komentar HS k tar. številki 4001, del (B), točka (1), drugi
in tretji odstavek.


4002

Sintetični kavčuk in fatiks dobljen iz olja, v primarnih oblikah
ali obliki plošč, listov ali trakov; mešanice katerega koli
proizvoda iz tar. številke 4001 s katerim koli proizvodom iz te
tar. številke, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali
trakovih

4002 99 100

Proizvodi, modificirani z vgradnjo plastike

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, ki so modeficirani s
plastičnimi masami na katere se nanaša opomba HS št. 4 (c) k 40.
poglavju, razen depolimeriziranega naravnega kavčuka (tar.
podštevilka 4002 99 900).

4002 99 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema npr. karboksi akrilonitril-
butadienski kavčuk (SNBR), akrilonitril-izoprenski kavčuk (NIR)
in fatiks, dobljen iz olj.


4005

Mešanice kavčukov, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali
ploščah, listih ali trakovih

4005 20 000

Raztopine; disperzije, razen tistih iz tar. podštevilke 4005 10

Glej Komentar HS k tar. številki 4005, del (B), prvi in drugi
odstavek (2).

4005 91 000

Plošče, listi in trakovi

Glej Komentar HS k tar. številki 4005, del (B), prvi in drugi
odstavek pod (3) in (4).

Ta tar. podštevilka zajema tudi plošče, liste in trakove
nevulkaniziranega kavčuka, nerazrezanega ali razrezanega samo v
pravokotne (vključno kvadratne) oblike, na eni strani prekrite s
plastjo lepiljive snovi. Nanos lepljive snovi pomeni bolj
površinsko obdelavo v smislu opombe št. 9 k temu poglavju. Takšno
blago, ki ima ločljivo plast papirja, tekstilne snovi itd., ki
ščiti lepilo, ostane uvrščeno v tej tar. podštevilki.

4005 99 000

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 4505, del (B), prvi in drugi
odstavek pod (5).


4009

Cevi iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume, s
priborom ali brez njega (npr. spojnice, kolena, prirobnice)

4009 50 300

Neojačene ali kako drugače kombinirane z drugimi materijali

Fitingi cevi in upogibnih cevi iz te tar. podštevilke so lahko iz
kateregakoli materijala.

4009 50 500

Ojačane ali kako drugače kombinirane s katerimkoli drugim
materijalom

Glej opombe k tar. podštevilki 4009 50 300.

4009 50 700

Ojačane ali kako drugače kombinirane s tekstilnim materialom

Glej opombe k tar. podštevilki 4009 50 300.

4010

Trakovi ali jermeni iz vulkaniziranega kavčuka (gume) za
transport ali transmisijo

4010 23 000 in
4010 24 000

Neskončni sinhroni jermeni

Neskončni sinhroni jermeni ne služijo prenosu sile, temveč
vzdrževanju stalnega razmerja med krožnimi gibanji dveh ali več
naprav. Takšni jermeni imajo običajno zaobljene zobe:

< glej prilogo - Slike: stran 41 >


4011

Nove zunanje pnevmatične gume (plašči)

4011 20 100

Z indeksom obremenitve, manjšim od 121

Obremenitveni indeks je vedno označen na pnevmatiki.

4011 20 900

Z indeksom obremenitve, večjim od 121

Glej opombo k tar. podštevilki 4011 20 100.

4011 40 100

Za platišča premera manj kot 30,5 cm

Ta tar. podštevilka zajema pnevmatike za platišča, katerih premer
ne presega 12 inč (12 inč = 30,48 cm). Premer platišča v inčah je
vedno označen na pnevmatikah.

4011 50 100

Plašči z všitimi zračnicami

Zunanje gume z všito notranjo gumo so kompletne gume. Zunanja in
notranja guma tvorita celoto. Takšne gume se uporabljajo predvsem
za dirkalna kolesa.

4011 91 000

Z vzorcem ribje kosti ali podobnim vzorcem

Glej Komentar HS tar. podštevilki 4011 91.


4015

Oblačilni predmeti in pribor za oblačila (vključno rokavice) za
vse vrste namenov, iz gume, razen trde gume

4015 11 000

Kirurške

Glej komentar k tar. podštevilki 4015 11.

4015 19 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  palčnike in rokavice za industrijsko rabo in

2.  rokavice za radiologe, ki so odporne proti žarkom X
(rengenskim žarkom) zaradi uporabljene mešanice na osnovi
svinčevega karbonata.

4015 90 000

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
4015 (razen rokavic), se v to tar. podštevilko uvrščajo tudi
oblačila, ki se uporabljajo za zaščito pred radioaktivnim
sevanjem ali zračnim pritiskom (oblačila za pilote), v kolikor
niso kombinirana z dihalnimi aparati. Če so kombinirana z
dihalnimi aparati, se uvrščajo v tar. številko 9020 00.


4016

Drugi izdelki iz gume, razen iz trde gume

4016 91 000

Talne obloge in predpražniki

Glej Komentar HS k tar. številki 4016, drugi odstavek (2).

4016 99 880

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
4016, točke od (7) do (12), zajema ta tar. podštevilka proizvode,
kot so: gumijasta kladiva, gladilne kocke, ki se (če so
prevlečene s smirkovim papirjem) uporabljajo za ročno loščenje
nekaterih proizvodov, gospodinjski proizvodi (npr. sesalni
pripenjci, namizni prti, čepi za odtoke, ustavljalci vrat ter
gumijaste ploščice za noge pohištva.


                          ODDELEK VIII

       SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE, USNJE, KRZNA IN
       KRZNENI IZDELKI; SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI;
          PREDMETI ZA POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI
                            IZDELKI;
                    IZDELKI IZ ŽIVALSKIH ČREV

                          41. POGLAVJE

       SUROVE TEŽKE KOŽE IN KOŽE DROBNICE Z DLAKO ALI BREZ
                   NJE (RAZEN KRZNA) IN USNJE

4101

Surove kože, govedi ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene,
lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene niti
pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez
dlake, cepljene ali necepljene

4101 10 100 in 4101 10 900

Cele težke kože in kože drobnice in kože govejih živali, katerih
teža ne presega 8 kg, če so samo posušene, 10 kg, če so suho
nasoljene in 14 kg, če so sveže, mokro nasoljene ali drugače
konzervirane

Težke kože in kože drobnice iz teh dveh tar. podštevilk štejejo
za cele - ne glede na to, ali so jim bile noge in glava
odstranjene ali ne. Vendar pa ne smejo biti cepljene, kar pomeni,
da normalna debelina kož ne sme biti razdeljena v dve ali več
plasti.

4101 10 100

Sveže ali mokro nasoljene

Ta tar. podštevilka zajema težke kože in kože drobnice, ki so
bile z živali samo posnete pa tudi kože, ki so bile pred gnitjem
zaščitene s preprostim dodatkom soli (NaCl). Zmrznjene težke kože
in kože drobnice prav tako spadajo v to tar. podštevilko.

4101 10 900

Druge

Ta tar. podštevilka zajema posušene težke kože in kože drobnice,
ki so konzervirane s preprostimi načini sušenja (z dodatkom
antiseptikov ali brez njih). V to tar. podštevilko se uvrščajo še
suho nasoljene kože, apnane težke kože in kože drobnice (namakane
v apneno vodo ali prevlečene s pasto, ki vsebuje apno), težke
kože in kože drobnice v razsolu (potopljene v šibke raztopine
klorovodikove ali žveplove kisline ali v druge kemikalije, ki jim
je dodana sol) ter težke kože in kože drobnice, drugače
zaščitene.

4101 22 000

Kruponi in polkruponi

Krupon obsega kožo, ki prekriva hrbet in zadnjico. Ta koža je
najdebelejša, najmočnejša in je zato najbolj cenjeni del kože.

Polkruponi so dobljeni z delitvijo krupona na dva dela vzdolž
hrbtenice.

4101 30 100

Posušene ali nasoljene na suho

Glede definicije izraza "posušena" glej opombe komentarja k tar.
podštevilki 4101 10 900.


4102

Surove kože ovac ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene,
lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene,
pergamentno ali transparentno neobdelane in tudi ne kako drugače
naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene,
razen tistih, ki so izključene s prvo opombo pod (c) k temu
poglavju

4102 10 100

Jagnjet

Ta tar. podštevilka zajema kože s površino 1,5 kv. m2 ali manj.

4102 10 900

Druge

Ta tar. podštevilka zajema kože s površino več kot 1,5 kv. m2.

4102 21 000

Piklane

Glede kož v razsolu glej opombe komentarja k tar. podštevilki
4101 10 900.


4103

Druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane
ali drugače konzervirane, toda nestrojene, pergamentno ali
transparentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej
obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen
tistih, ki so izključene z 1. opombo pod b) in c) k temu poglavju

4103 10 100 in 4103 10 900

Kozje ali kozličje

Kože koz in kozličkov so dolge in ozke z dolgim vratom, medtem ko
so kože ovac in jagnjetov širše s krajšim vratom.

Glej tudi opombo št. 1 (c) k temu poglavju.

4103 10 100

Sveže, nasoljene ali sušene

Glej opombe komentarja k tar. podštevilkama 4101 10 100 in 4101
10 900.

4103 20 000

Plazilcev

Ta tar. podštevilka zajema kože pitonov, udavov, aligatorjev,
kajmanov, iguan, gavialov in kuščarjev.


4104

Usnje goved ali kopitarjev, brez dlake, razen usnja iz tar.
številk 4108 ali 4109

4104 10 100

Vzhodnoindijska surova koža, cela, z glavami in nogami ali brez
njih, katerih posamična teža ni večja od 4,5 kg, strojena samo z
ratslinskim predstrojem, nadalje neobdelana, obdelana z nekatrimi
postopki ali neobdelana, vendar obvezno neuporabna za takojšnjo
uporabo v proizvodnji usnjenih izdelkov.

Ta tar. podštevilka zajema surovo kožo, ki je preprosto strojena
z uporabo rastlinskih snovi. Te kože so lahko nekoliko obdelane
(z rastlinskim oljem) z namenom, da zdržijo in olajšajo njihov
transport na velike razdalje.

Zanje je značilna trda in kompaktna (zgoščena) struktura in
svetlorjava barva, ki je posledica rastlinskega strojenja.
Dlakava stran teh kož je gladka in celo satinirana, mesna stran
pa večinoma dobro očiščena s strganjem. Pred uporabo v
proizvodnji usnjenih izdelkov morajo biti tovrstne kože popolnoma
predelane (v bistvu razstrojene) - kot take jih je moč šteti za
predstrojene kože.

Te kože, znane kot madraške ali vzhodnoindijske surove kože (EI)
se uvažajo in Indije ali Pakistana. Običajno so pakirane po šest
skupaj v stisnjenih zvitkih v slamnatih ovojih in jutastih
vrečah.

4104 10 910

Neobdelane, razen strojene

Proizvodi iz te tar. podštevilke so razpoznavni posebno po
njihovi mesni strani, na kateri je (predvsem na vogalih) vidnih
nekaj originalnih vlaken. Zaradi tega je mesna stran vlaknasta in
hrapava. Delno strojene (predstrojene) kože se uvrščajo med
strojene kože, ki dalje niso obdelane.

Postopki, ki dopolnijo lastnosti usnja in med katerimi odstranijo
z usnja tako strojilo kot ostanke vode (npr. s pranjem,
ožemanjem, stiskanjem, sušenjem in razvlekovanjem), ne vplivajo
na uvrščanje tega usnja. To velja tudi za samo preprosto
cepljenje strojenih kož, ki dalje niso obdelane.

4104 10 950 in
4104 10 990

Drugače pripravljene

Kože, katere zajema ta tar. podštevilka, so lahko dalje dodelane
(strojene, barvane, krišpane, dodelane v velurno usnje,
potiskane, prekrite s firnežem, lakom, kovino itd.), ali pa
pergamentno dodelane (glej Komentar HS k temu poglavju pod (C)).
Primer vrst kož, ki jih zajema ta tar. podštevilka, je skupina
boks usnja - gre za usnje, strojeno s kromom ali včasih po
kombiniranem postopku, nato pobarvano in zloščeno. Uporablja se
za gornje usnje čevljev in nekatere usnjene izdelke (ročne
torbice, denarnice itd.). To usnje je zelo mehko.

4104 21 000

Goveje kože, strojene z rastlinskim predstrojem

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4104 21 in 4104 22.

4104 22 100 in 4104 22 900

Goveje kože, predstrojene z drugimi strojili

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4104 21 in 4104 22.

od 4104 31 110
do 4104 39 900

Druge goveje kože in kože kopitarjev, pergamentno dodelane ali
obdelane po strojenju

Opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 4104 10 950 in 4104 10
990 (prvi stavek) se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

od 4104 31 110
do 4104 31 190

Popolnoma ostrgane in ostružki

Ta tar. podštevilka zajema usnje z obrušeno zunanjo (dlakavo)
površino.

4104 31 110 in
4104 31 300

Popolnoma ostrgane

Ti tar. podštevilki zajemata kože, ki niso bile cepljene (to
pomeni, da prvotna debelina ni bila razdeljena na dve ali več
plasti), čeprav je bila njihova debelina zaradi strganja in
odstranitve neravnin ali zalepljenih delcev na mesni strani
zmanjšana.

4104 31 110

Usnje za podplate

Zaradi uporabe tega usnja, ki zahteva debelost in vzdržljivost,
to usnje, znano kot usnje za podplate, ni mastno. Strojilni
postopek, ki se zanj uporablja, je znan kot vodno strojenje (v
nasprotju s strojenjem z maščobami, ki se uporablja za polnjeno
usnje). Osnovni postopki s tem usnjem so: čiščenje usnjene
strani, izpostavljanje zraku, ponavljajoče se tolčenje in
valjanje pod pritiskom.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 4104, tretji odstavek.


4105

Ovčje ali  jagnječje usnje, brez volne, razen usnja iz tar.št.
4108 ali 4109

od 4105 11 100 do 4105 11 990

Z rastlinskim predstrojem

Opombe komentarja k tar. podštevilkama 4105 11 in 4105 12 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

4105 11 100

Indijske kosmatih ovac, na določen način obdelane ali neobdelane,
vendar obvezno neprimerne za takojšnjo uporabo v proizvodnji
usnjenih izdelkov

Opombe komentarja k tar. podštevilki 4104 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

4105 11 910

Neostrgane

Glej opombe HS k tar. podštevilkama 4104 31 110 in 4104 31 190.

4105 12 100 in 4105 12 900

Z drugimi vrstami predstroja

Opombe komentarja k tar. podštevilkama 4105 11 in 4105 12 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

4105 12 100

Necepljene

Glej opombe k tar. podštevilkama 4104 31 110 in 4104 31 190.

4105 19 100 in
4105 19 900

Necepljene

Ti dve tar. podštevilki zajemata npr. beljeno ovčje ali jagnečje
usnje. To je usnje, obdelano z mešanico soli, galuna, rumenjaka
in moke. Beljeno usnje se uporablja predvsem za proizvodnjo
rokavic in fine obutve.

4105 19 100

Glej Komentar HS k tar. podštevilkama 4104 31 110 in 4104 31 190.

4105 20 000

Pergamentno dodelane ali obdelane po strojenju

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 4104 10 950 in
4104 10 990.


4106

Kozje ali kozličje usnje, brez dlake, razen uznja iz tar.št. 4108
in 4109

4106 11 100 in
4106 11 900

Z rastlinskim predstrojem

Opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 4106 11 in 4106 12 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti dve tar. podštevilki.

4106 11 100

Indijske koze ali kozliča, na določen način obdelane ali
neobdelane, vendar obvezno neprimerne za takojšnjo uporabo v
proizvodnji usnjenih izdelkov

Opombe komentarja HS k tar. podštevilki 4104 10 100 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

4106 12 000

Z drugo vrsto predstroja

Opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 4106 11 in 4106 12 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

4106 19 000

Drugo

Opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 4105 19 100 in 4105 19
900 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

4106 20 000

Pergamentno ali transparentno obdelane ali obdelane po strojenju

Opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 4104 10 950 in 4104 10
990.


4107

Usnje drugih živali, brez dlake, razen usnja iz tar.št. 4108 ali
4109

4107 21 000

Strojene z rastlinskim predstrojem

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 4107 21.


                          42. POGLAVJE

       USNJENI IZDELKI; SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI;
          PREDMETI ZA POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI
             PROIZVODI TER IZDELKI IZ ŽIVALSKIH ČREV

4202

Kovčki za obleko, neseserji, ataše kovčki, aktovke, šolske torbe,
etuiji za očala, toki za daljnoglede, toki za fotoaparate, toki
za glasbila, toki za puške, toki za samokrese in podobni izdelki;
potne torbe, toaletne torbe, nahrbtniki, ženske torbice, nakupo-
valne torbe, listnice, denarnice za kovance, tulci in mape za
zemljevide ali dokumente, tobačnice, mošnjički za tobak, torbe za
orodje, športne torbe, škatle za steklenice, škatle za nakit,
škatle za puder, škatle za jedilni pribor in podobne škatle iz
usnja, umetnega usnja, iz folij iz plastičnih mas, iz tekstilnih
materialov, vulkanfibra ali iz kartona, v celoti ali pretežno
prevlečeni s temi materiali ali papirjem

Ta tar. številka ne zajema prevlek za teniške loparje, za loparje
za badminton, za palice za golf itd., če so izdelani iz
tekstilnih materialov (običajno prevlečenih s plastiko),
opremljenih ali neopremljenih z žepom za žogice (tar. številka
6307).

4202 11 100 in
4202 11 900

Z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali lakiranega usnja

Glede definicije pojmov "umetno usnje" in "lakirano usnje" glej
Komentar HS k tar. številkama 4111 (drugi odstavek) in 4109 pod
(1).

od 4202 31 000
do 4202 39 000

Izdelki, ki se običajno nosijo v žepu ali ročni torbi

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4202 31, 4202 32 in
4202 39.


4203

Oblačila in pribor za oblačila iz usnja ali umetnega usnja

4203 10 000

Oblačila

Ta tar. podštevilka zajema oblačila (vključno delovna oblačila),
ki so izdelana iz usnja ali iz umetnega usnja. Takšna oblačila
so: plašči, suknjiči, hlače in predpasniki. V to tar. podštevilko
se uvrščajo tudi kože ali skupki kož, ki tvorijo nekompletne ali
nedokončane izdelke, ki pa so razpoznavni kot oblačila.

od 4203 21 000
do 4203 29 990

Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov

Te tar. podštevilke zajemajo rokavice, palčnike in rokavice brez
prstov (športne), ki so samo razrezane v oblike in dalje
neobdelane.

Kosi usnja, razrezanega v dane oblike, ki so namenjeni za
proizvodnjo rokavic, pri katerih pa prsti še niso razrezani, se
uvrščajo v tar. številko 4205.

4203 21 000

Športne

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 4203 21.

Ta tar. podštevilka zajema tudi zaščitne rokavice, rokavice za
kriket, baseball in rokavice z odrezano zgornjo stranjo, katere
uporabljajo kolesarji - dirkači.

4203 29 100

Zaščitne za vse poklice

Zaščitne rokavice, palčniki in rokavice brez prstov, ki se
uvrščajo v to tar. podštevilko, so v glavnem namenjene za zaščito
rok pri delu. Zaradi tega so (za razliko od modnih rokavic)
pogosto izdelane iz debelega in žilavega usnja, ki razen
strojenju praviloma ni drugače obdelano. Zaščitne rokavice
pogosto imajo grobe površine. Lahko imajo manšete za zaščito
zapestja in podlakti.

Zaščitne rokavice, ki imajo iz usnja samo dlan ali sprednje dele
prstov, se uvrščajo v to tar. podštevilko.

4203 29 910 in
4203 29 990

Drugo

Ti dve tar. podštevilki zajemata vse rokavice, palčnike in
rokavice brez prstov (športne) iz usnja ali iz umetnega usnja, ki
se ne uvrščajo v tar. podštevilko 4203 21 000 ali 4203 29 100,
vključno nekatere rokavice, ki se sicer uporabljajo v športih
(pri kolesarjenju, golfu, v motociklizmu, pri vožnji z motorji),
vendar pa ne ustrezajo značilnostim, podanim v opombah Komentarja
HS k tar. podštevilki 4203 21.

Rokavice, pri katerih je iz usnja le dlan in sprednji deli prstov
ter deli med prsti, zadnji del rokavic pa je iz drugega
materiala, se prav tako uvrščajo v to tar. podštevilko.

4203 29 990

Druge

Ta tar. podštevilka zajema rokavice, palčnike in rokavice brez
prstov (športne), ki so po kroju ali videzu oblikovane za ženske
in dekleta.

4203 30 000

Pasovi in čezramenski jermeni z čepi za naboje

Ta tar. podštevilka zajema pasove za denar in podobne pasove iz
usnja, ki imajo en ali več žepov z zapirali.

4203 40 000

Drug pribor za oblačila

Ta tar. podštevilka zajema naramnice, zapestne pasove, kravate in
naramnice za tirolske hlače.

Ta tar. podštevilka ne zajema vezalk za čevlje, ki ne štejejo za
pribor za oblačila in ki se uvrščajo v tar. številko 4205 00 000.
Naramnice, ki predstavljajo "imitacijo" ali oblačilni nakit (tar.
št. 7117) ter pasovi za ure (tar. št. 9113) so prav tako
izključeni iz te tar. podštevilke.


4204 00

Izdelki iz usnja ali iz umetnega usnja, ki se uporabljajo v
strojih ali mehanskih napravah ali za druge tehnične namene

4204 00 100

Tekoči ali pogonski jermeni ali trakovi

Glej Komentar HS k tar. številki 4204 pod (1).

4204 00 900

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 4204 od (2) do (7).


                          43. POGLAVJE

            NARAVNO IN UMETNO KRZNO; KRZNENI IZDELKI

4301

Surovo neustrojeno krzno (vključno glave, repi, tace in drugi
kosi ali odrezki, primerni za krznarsko rabo), razen surovih kož,
ki se uvrščajo v tar. številke 4101, 4102 ali 4103

Glede definicije pojma "surovo krzno" glej Komentar HS k tar.
številki 4301, predzadnji odstavek.

4301 40 000

Bobra, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih

Bobrovo krzno je v celoti orehovo rjave barve, ima notranjo
(izredno gosto, fino, z modrimi odtenki, valovito in kodrasto, ki
pa se ne zapleta) in zunanjo dlako, ki sega preko notranje.

4301 70 100 in
4301 70 900

Tjulnja, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih

Kožuhovino tjulnjev pogosto nepravilno imenujejo "morska
vidrovina". Krzno tjulnjev ima fino, svilasto in gosto
kožuhovino, ki je svetlikajoče se črne barve in ki prekriva
notranjo dlako, na repu in trebuhu niansirano v rdečerjavi in
oranžni barvi.

4301 70 100

Mladičev sedlastega ali grenlandskega belega tjulnja in mladičev
kapucinastega ali kapucastega tjulna

Krzno mladičev sedlastega tjulnja so popolnoma bela.

Krzno mladičev kapucinastega tjulnja so bela s širokim modrosivim
bočnim trakom, ki se razteza od glave do repa.

4301 80 100

Morske vidre in nutrije (močvirskega bobra) (coypu)

Krzno morske vidre je rjave do črne barve, z malce belih dlak,
medtem ko ne notranja dlaka zelo fina, vendar tudi zelo močna.

Ker so seski na hrbtu, je krzno s trebuha skoraj edino uporabno.
Zaradi tegase pri pripravi kožuhovine in odiranju živali napravi
rez vzdolž hrbta. Kožuhovina je črnkasto rjave barve na trebuhu,
na hrbtu in bokih pa svetlejša. Ima bogato zunanjo dlako in fino,
debelo in volneno notranjo dlako.

4301 80 500

Divjih mačk

Ta tar. podštevilka zajema predvsem krzna čite, jaguarja, risa,
panterja (ali leoparda) in pume.

4301 90 000

Glave, repi, tace in drugi kosi ali odrezki, primerni za
krznarsko rabo

Ta tar. podštevilka ne zajema le zavrženih glav, repov ali tac,
temveč tudi obrezke in odstrižke. Te kose uporabljajo za izdelavo
manjvrednega krzna.


4302

Strojena ali obdelana krzna (vključno glave, repi, tace ali drugi
kosi ali odrezki), nesestavljena ali sestavljena (z dodajanjem
drugih materialov ali brez dodajanja), razen tista, ki se
uvrščajo v tar. številko 4303

od 4302 11 000
do 4302 19 950

Celo krzno, z glavami, repi ali tacami ali brez njih,
nesestavljeno

Te tar. podštevilke zajemajo težke kože in kože drobnice (t.j.
ovac), od katerih so odstranjeni samo glave, repi in tace. Ta
krzna so na vogalih lahko utrjena ali neutrjena, vendar drugače
ne obdelana v oblike. Lahko so pobarvana in se uporabljajo kot
grobe preproge ali odeje.

4302 19 410

Mladičev sedlastega ali grenladnskega belega tjulnja in mladičev
kapucinastega ali kapucastega tjulnja

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 4301 70 100.

4302 20 000

Glave, repi in tace ter drugi kosi ali odrezki, nesestavljeni

Izraz "kosi ali odrezki" v tej tar. podštevilki predstavlja
odrezke, ki nastanejo pri pripravi krzna ali pri sestavljanju
krzna ali njegovih delov v kvadrate, pravokotnike, trapeze ali
križe.

4302 30 100

Obrezki krzna

Glej Komentar HS k tar. številki 4302, drugi odstavek.

Obrezki krzna, katera včasih imenujejo "propadla" krzna, so lahko
tudi dobljena pri:

-  diagonalnem rezanju krzna v ozke trakove in sestavljanju v
prvotno zaporedje;

-  stopničasten rezanju krzna in sestavljanju.

od 4302 30 210
do 4302 30 750

Drugo

V kolikor krznu ni bil dodan noben drug material, se v to tar.
podštevilko uvrščajo:

1. Kosi ali obrezki iz tar. podštevilke 4302 20 000 ali cele
kože, združene v ovojnice, plošče, križe ali podobne
polproizvode;

2. Celote, namenjene za izdelavo krznenih jopičev ali plaščev, ki
običajno sestoje iz treh različnih krznenih delov: iz enega dela
v obliki enakostranega trapeza z dolgo, ukrivljeno osnovnico (za
zadnji del) in iz dveh delov pravokotne oblike (za rokave in
sprednji del).

4302 30 510

Mladičev sedlastega ali grenladnskega belega tjulnja in mladičev
kapucinastega ali kapucastega tjulnja

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 4301 70 100.


4303

Oblačila, pribor za oblačila in drugi izdelki iz krzna

4303 10 100 in 4303 10 900

Oblačila in pribor za oblačila

Glej opombo HS št. 4 k temu poglavju.

4303 10 100

Mladičev sedlastega ali grenladnskega belega tjulnja in mladičev
kapucinastega ali kapucastega tjulnja

Ta tar. podštevilka zajema oblačila in pribor za oblačila,
izdelana iz krzna iz tar. podštevilke 4302 19 410 ali 4302 30
510.

4303 90 000

Drugo

Glej Komentar k HS k tar. številki 4303, tretji in četrti
odstavek.


                           ODDELEK IX

     LES IN LESNI IZDELKI; OGLJE; PLUTA IN PLUTASTI IZDELKI;
       IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA ALI IZ DRUGIH PLETARSKIH
            MATERIALOV; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI

                          44. POGLAVJE

                   LES IN LESNI IZDELKI; OGLJE

4401

Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah, butarah in
podobnih oblikah; iverje in podobni drobci, žagovina, lesni
odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v okroglice,
brikete, pelete ali podobne oblike

4401 10 000

Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah, butarah ali
podobnih oblikah

Za okroglice in cepanice, ki štejejo za drva, ni nobenih omejitev
glede dolžine. Bistveno in pogoj je, da je les v obliki, ki ga
razlikuje od lesnih odpadkov iz tar. številke 4403 (glej Komentar
HS k tar. številki 4401, izvzetje pod (b)).

Ta tar. podštevilka ne zajema žagovine, lesnih ostankov in
odpadkov, četudi je nedvoumno razvidno, da so namenjeni za kurivo
(tar. podštevilka 4401 30 100 ali 4401 30 900).

4401 21 000 in
4401 22 000

Iveri, sekanci in podobno

Glej Komentar HS k tar. številki 4401 pod (B) in opombi št. 1 (a)
in 1 (c) k temu poglavju.

4401 30 100 in
4401 30 900

Žagovina in lesni odpadki in ostanki, aglomerirani v okroglice,
brikete, pelete ali v podobne oblike ali neaglomerirani

Glej opombi HS št. 1 (a) in 1 (c) k temu poglavju.

Ti dve tar. podštevilki ne zajemata lesne moke, kot je
opredeljena v dodatni opombi 1. k temu poglavju (tar. številka
4405 00 000).


4403

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo
obdelan (razčetverjen)

od 4403 10 100
do 4403 10 990

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnim sredstvi

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 4403 10.

4403 10 100

Hlodi iz lesa iglavcev, injecirani ali kako drugače impregnirani
do katerekoli stopnje, dolgi med 6 m in 18 m, katerih obseg
debelejšega, spodnjega konca ni manjši od 45 cm in ne večji od 90
cm

Injeciranje in impregnacija lesa sta postopka za boljšo zaščito
lesa (zaradi večje trajnosti), ali pa za dajanje določeni
posebnih lastnosti (npr. odpornosti proti ognju, krčenju itd.).
Injektiranje in impregnacija zagotavljata dolgotrajno zaščito
drogov iz lesa iglavcev.

Ta postopek sestoji ali iz dolgotrajnega namakanja v odprtih
kadeh z vročo tekočino, pri čemer drogovi ostanejo v kadi, dokler
se tekočina ne ohladi, ali pa iz obdelave v avtoklavih s pomočjo
učinka vakuuma ali pritiska.

Med kemikalijami, ki jih v ta namen uporabljajo, so organske
spojine, kot npr. kreozot, dinitrofenoli in dinitrokrezoli.

Pobarvani ali lakirani drogovi iz lesa iglavcev se uvrščajo v
tar. podštevilko 4403 10 910.

od 4403 31 000
do 4403 35 900

Drugo, iz naslednjih vrst tropskega lesa

Glede poimenovanj posameznih vrst tropskega lesa glej Splošna
določila Komentarja HS k temu poglavju. Glej tudi Aneks k
Komentarju HS k temu poglavju.

4403 34 100

Okoume

Okoume je les, katerega sekajo skoraj izključno v gabonskih
gozdovih. Ta les je mehek in lososovo rožnate barve. Njegova
tekstura je vlaknata, vlakna so nepravilno porazdeljena v lesu.
Nekoliko spominja na mahagonij, vendar je mnogo svetlejše barve.
Drevo okoume daje dobro izoblikovana cilindrična debla, ki so
izredno pripravna za rezanje na rezine in za lupljenje. Uporablja
se predvsem za proizvodnjo furnirnih listov.

4403 99 100

Topolov

Ta tar. podštevilka zajema les vseh vrst dreves rodu topolov.

Topoljevina je blede barve, lahka in zelo mehka. Uporablja se za
notranje pohištvo, za zaboje za pakiranje itd.) in za izdelovanje
vezanega lesa. Takoj za lesom iglavcev je topoljevina osnovna
celulozna surovina za papirjevino.


4404

Les za obroče; klani količi; zašiljeni količi, planke in stebri
za lesene ograje, zašiljeni, vendar ne nažagani po dolžini; les,
grobo skrajšan, toda ne stružen, neupognjen ali kako drugače
obdelan, primeren za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov,
ročajev za ogrodje ali za podobne porizvode; trakovi, cepke in
podobni izdelki iz lesa

Cepke in podobni proizvodi se večinoma razlikujejo od furnirnih
listov iz tar. številke 4408 po manjših merah in vrsti
uporabljenega lesa (običajno uporabljajo za furnir navadne mehke
vrste lesa).

4404 20 000

Neiglavcev

Ta tar. podštevilka zajema lesene skobljance, ki spominjajo na
zvite cepanice (običajno bukove ali leskine). Skobljanci se
uporabljajo pri proizvodnji kisa ali za bistrenje drugih tekočin.


4405 00 000

Lesna volna; lesna moka

Glede definicije pojma "lesna moka" glej dodatno opombo KNCT št.
1 k 44. poglavju.


4406

Leseni železniški in tramvajski pragovi

4406 10 000

Neimpregnirani

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 4406 10 in 4406
90.

4406 90 000

Drugo

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 4406 10 in 4406
90.


4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali
ne, topo ali zobato dolžinsko spojen, debeline nad 6 mm

Glede definicije pojmov "rezkan" in "stružen" glej Komentar HS k
tar. številki 4408, drugi in tretji odstavek.

4407 10 100

Skobljan ali ne, topo ali zobato dolžinsko spojen, brušen ali ne

Glede definicije izraza "zobato spojen" glej Komentar HS k temu
poglavju, drugi odstavek pod (2).

4407 10 300

Skobljan

Ta tar. podštevilka ne zajema:

1. Skobljanega stavbnega lesa; namen tega skobljanja je
odstraniti izrastke in nekatere znake žaganja (tar. podštevilke
od 4407 10 710 do 4407 10 990).

2. Vzdolžno žaganega lesa, ki (upoštevajoč posebnosti lesa in
razvojno stopnjo tehnik obdelave zadevne vrste lesa) ne kaže
sledov žaganja, v kolikor je izostanek sledov žaganja zgolj
posledica obdelave, ki naključno spada k žaganju, ki je nujno
potrebno iz tehničnih razlogov in katerega namen ni olajšati
nadaljnjo uporabo lesa z odstranjevanjem teh sledov ( do 4407 10
990).

od 4407 10 910
do 4407 10 990

Drugo

Te tar. podštevilke ne zajemajo kompletov žaganih, narezanih ali
ostruženih desk, katerih debelina je večja od 6 mm in ki so
namenjene za izdelovanje zabojev za pakiranje ali gajb. Takšni
kompleti desk se uvrščajo v tar. številko 4415 - ne glede na to,
ali so vanje vključen pribor, kot npr. talne ali vogalne ojačitve
ali ne.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 4415.

od 4407 21 100
do 4407 23 900

Iz naslednjih vrst tropskega lesa

Glede imen nekaterih vrst tropskega lesa glej Splošne opombe HS k
temu poglavju. Glej tudi Aneks h komentarju HS k temu poglavju.


4409

Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene),
profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) po dolžini
katerega koli roba ali strani, vključno skobljan, brušen ali topo
ali zobato dolžinsko spojen

4409 10 110 in
4409 10 190

Peresa in utori, vključno utorjeni okrajki in druge utorjene
deske

Glej Komentar HS k tar. številki 4409 pod (4).

Ta tar. številka izključuje utorjen les, zgrajen z nadgrajevanjem
enega utorjenega kosa utorjenega ali neutorjenega lesa na drugega
(tar. številka 4418 ali 4421).

4409 10 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1. Napet les in okroglast les za izdelavo zatičev oz. količkov,
opisan v Komentarju HS k tar. številki 4409, peti odstavek točka
(5).

2. Lamele in frize za parket, oblikovane vzdolž kateregakoli roba
ali strani.

Lamele in frize za parket, ki po skobljanju, peskanju ali
spajanju koncev (prstastem ali zobčastem) ni bil obdelovan, se
uvršča v tar. številko 4407. Vezane lamele in vezane frize se
uvrščajo v tar. številko 4412.

4409 20 110 in
4409 20 190

Peresa in utori (vključno utorjeni okrajki in druge utorjene
deske)

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 4409 10 110 in 4409 10
190.

4409 20 910 in
4409 20 990

Drugo

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 4409 10 900.


4410

Iverne plošče in podobne plošče iz lesa in drugih lesnatih
(ligninskih) materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s
smolamni ali z drugimi organskimi vezivi

4410 19 30

Površinsko obdelane z dekorativnimi laminati, izdelani pod
visokim pritiskom

Ta tar. podštevilka zajema lesene iverne plošče, in podobne iz
lesnastih materialov prekrite s ploščicami iz tar. podštevilke
3921 90 410.

4410 19 90

Druge

Ta tar. podštevilka zajema npr. plošče, prekrite s plastičnimi
masami, barvo, papirjem, tekstilnimi snovmi ali s kovino, razen
tistih iz tar. podštevilk 4410 10 300 in 4410 10 500.

4410 90 00

Iz drugih ligninskih snovi

Primeri ligninskih snovi (razen lesa), ki se uvrščajo v ti dve
tar. podštevilki, so: bagasa, bamboo, žitna slama, lan in
konopljin trs.


4411

Vlaknene plošče iz lesa ali drugih ligninskih (lesnatih)
materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi
organskimi vezivi

4411 11 00

Mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4411 11, 4411 21,
4411 31 in 4411 91.

4411 21 00

Mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4411 11, 4411 21,
4411 31 in 4411 91.

4411 31 000

Mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4411 11, 4411 21,
4411 31 in 4411 91.

4411 91 000

Mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4411 11, 4411 21,
4411 31 in 4411 91.


4412

Vezane lesene plošče, furnirne plošče in podoben plastovit les

4412 22 91

Vezane plošče in druge večplastne lesene plošče

Glede pomena izrazov "blok deske, laminirane deske in deske z
letvami" glej Komentar HS k tar. številki 4412, prvi odstavek pod
(3), prvi pododstavek.

4412 99 200

Glej komentar k tar. podštevilki 4412 22 91.


4413 00 000

Zgoščen (zbit) les v obliki blokov, plošč, trakov ali profilov

Vrste lesa, ki se najpogosteje z gostijo oz. zbijajo, so:
robinija, bukev topol in akacija.


4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, bobni in podobna embalaža za
pakiranje iz lesa; bobni (tulci) za kable iz lesa; palete,
zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne
prirobnice iz lesa

4415 10 100

Zaboji, škatle, gajbe, bobni in podobna embalaža

Ta tar. podštevilka zajema komplete nesestavljenih lesenih,
nažaganih, narezanih ali struženih desk, namenjenih za sestavo
zabojev za pakiranje, gajb itd. Ti kompleti so v obliki
posameznih pošiljk, vključno tudi takšni, v katerih so dna,
stranice, pokrovi in pritrdila sortirani v serijah.

Nepopolni kompleti se uvrščajo takole:

1. Deli embalaže kot npr. dna, pokrovi itd., zbiti skupaj ali
kako drugače spojeni, izdelani iz nažaganih, narezanih ali
struženih lesenih desk, se uvrščajo v tar. podštevilko 4421 90
990;

2. Nespojene deske se uvrščajo glede na njihove značilnosti (tar.
številka 4407 ali 4408).

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 4415 pod (I).

4415 10 900

Bobni (tulci) za kable

Glej Komentar HS k tar. številki 4415 pod (II).

4415 20 100 in 4415 20 900

Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče

Glej Komentar HS k tar. številki 4415 pod (III).


4416 00

Sodi, kadi, vedra in škafi ter drugi sodarski proizvodi in
njihovi deli, iz lesa, vključno tudi doge

Sodi in kadi imajo obod, ki je na sredi izbočen in ima dve zaprte
strani. Vedra in škafi imajo običajno samo eno zaprto stran in
lahko imajo odstranljiv pokrov.

4416 00 100

Razcepljene lesene doge, samo nažagane po glavni ploskvi; žagane
lesene doge, pri katerih je vsaj glavna ploskev cilindrično
žagana, vendar dalje ne obdelana

Glej Komentar HS k tar. številki 4416, peti odstavek pod (1) in
(2). Vrsti lesa, ki se v ta namen najpogosteje uporabljata, sta
kostanjev in hrastov les.

4416 00 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema lesene doge in pokrove sodov ter druge
sodarske proizvode.

Doge so skobljane, bolj ali manj upognjene deske, ki so vsaj na
enem koncu zarezane ali izžlebljene. Za spajanje imajo utor.

Vrhovi so obrezani v krožno obliko z željenim obsegom in na obeh
straneh otopljeni, da se lahko vstavijo v utor.


4417 00

Orodja, škatle za orodja, držaji za orodja in lesena držala za
metle in ščetke; lesena kopita za obutev

Glej opombo HS št. 5 k temu poglavju.

4417 00 900

drugo

Ta tar. podštevilka zajema držala za pleskarske in brivske
čopiče.


4418

Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo,
vključno celičaste plošče, sestavljene parketne plošče, žagane in
klane skodle

4418 20 100 in 4418 20 900

Vrata, njihovi okvirji in pragovi

Ti dve tar. podštevilki zajemata trdno laminirane lesene panelne
plošče z debelim jedrom, namenjene za nadaljnjo predelavo do
stopnje, ko je moč spoznati, da so namenjene izključno za vrata
(t.j. z izrezanimi luknjami za kljuko, ključavnico in tečaje).

Ta tar. podštevilka ne zajema nepredelanih panelnih plošč, katere
včasih poznajo pod imenom "polproizvodi (blanks) s trdim jedrom
za vrata", četudi so njihovi robovi furnirani (tar. številka
4412).

od 4418 30 100
do 4418 30 990

Parketne plošče

Parketne plošče sestoje iz plasti, znane kot "nosilna plast", ki
je izdelana iz blokov, trakov, frizov itd. Ta plast je spojena z
zadnjim delom iz pravega lesa, ivernih desk, papirja, plute itd.

4418 30 100

Za mozaična tla

Parketne plošče za mozaična tla so vnaprej izdelane plošče,
sestavljene iz določenega števila kvadratnih ali pravokotnih
elementov. Verjetno se v njih pojavljajo "kabokoni" (majhne
vložene kvadratne ploščice). Trakovi potekajo v smislu določenega
vzorca, npr. šahovnice, križnega tkanja in ribje kosti, kot
kažejo naslednje skice:

< glej prilogo - Slike: stran 42 >

4418 40 00

Opaži za betonska dela

Opaži iz te tar. podštevilke so sklopi, ki se uporabljajo za vse
vrste betonskih gradbenih del (npr. za temelje, stene, tla,
stebre, opornike, oporne drogove, predorne odseke itd.).

V glavnem se opaži proizvajajo iz smolastega lesa (deske, bruna
itd.). Vendar pa je vezani les, ki se uporablja za paženje (da
nastane gladka betonska ploskev) iz te tar. podštevilke
izključen, četudi je prevlečen na eni ali obeh straneh in je
zaradi tega njegova uporaba kot lesa za paženje nedvoumna (tar.
številka 4412).

4418 50 000

Skodle (žagane ali klane)

Glej Komentar HS k tar. številki 4418, šesti in sedmi odstavek.

4418 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema celularne lesene plošče, opisane v
Komentarju HS k tar. številki 4418, četrti odstavek.


4420

Marketerija in intarzija iz lesa; skrinjice in škatle za nakit,
za jedilni pribor in podobni izdelki iz lesa; leseni kipci in
drugi okraski iz lesa; izdelki iz lesa za notranje opremljanje,
ki se ne uvrščajo v 94. poglavje iz lesa

4420 90 110 in 4420 90 190

Lesena marketerija in intarziran les

Ti tar. podštevilki zajemata plošče iz lesne marketerije ali
intarziranega lesa.

Prava marketerija je običajno sestavljena iz zlepljenih tankih
kosov lesa ali drugih materialov (navadnih kovin, želvovine,
slonovine itd.), prilepljenih na leseno ozadje (v dekorativne
namene).


4421

Drugi leseni izdelki

4421 90 100

Tulci, tuljavice, koluti za sukanec in podobni izdelki iz
struženega lesa

Glej Komentar HS k tar. številki 4421, tretji odstavek pod (1).

4421 90 500

Trščice za vžigalice; lesene kljukice ali zatiči za obutev

Glej Komentar HS k tar. številki 4421, tretji odstavek pod (5) in
(6).

4421 90 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1. Sestave desk, ki so sestavljene iz delov zabojev za pakiranje
(npr. iz pokrovov itd.);

2. Lesena stojala (police), sestavljene ali nesestavljene, če
nimajo značaja pohištva;

3. Vrtne ograje itd., izdelane iz rešetkasto križno zbitih lat,
ki se raztegnejo (sistem harmonike);

4. Špile in ošiljene palčke različnih vrst, ki se uporabljajo pri
pripravi različnih vrst hrane (npr. zavita postrv itd.);

5. Lesene klade, izdelane iz med seboj zlepljenih letev in nato
zglajene z vseh štirih strani.


                          45. POGLAVJE

                    PLUTA IN IZDELKI IZ PLUTE

4501

Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana; odpadki plute;
zdrobljena,  v zrnih in zmleta pluta

4501 10 000

Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana

Glej Komentar HS k tar. številki 4501 pod (1).

4501 90 000

Druga

Glej Komentar HS k tar. številki 4501 pod (2) in (3).


4502 00 000

Pluta naravna, z odstranjeno skorjo ali grobo štirikotno tesana
ali v obliki pravokotnih blokov, plošč, listov ali trakov
(vključno z nedokončanimi izdelki (blanks) z ostrimi robovi, za
čepe in zamaške).

Ta tar. številka zajema stenske obloge v zvitkih, ki sestoje iz
tanke naravne plute na papirju.


4503

Izdelki iz naravne plute

4503 10 000 in 4503 10 900

Čepi in zamaški

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 4503 10.


4504

Aglomerirana pluta (z vezivi ali brez njih) in izdelki iz
aglomerirane plute

4504 10 110

Za peneče vino, vključno tiste s tesnilom iz naravne plute

Ta tar. podštevilka zajema cilindrične zamaške in čepe za
steklenice za peneče vino. Premer teh zamaškov in čepov je znatno
večji od premera vratu steklenice, tako da se pri zamaševanju
močno stisnejo. Njihov izgled potem, ko so uporabljeni (ko je
torej steklenica bila odmašena), prikazuje skica pri opombah k
tar podštevilki 2204 21 100. Ti zamaški za steklenice s penečim
vinom sestoje iz zgornjega dela iz aglomerirane plute in iz
spodnjega dela (ki pride v stik s penečim vinom) iz naravne
plute.

< glej prilogo - Slike: stran 43 >

4504 10 190

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema cilindrične zamaške in čepe iz
aglomerirane plute, ki se uporabljajo za steklenice, razen za
steklenice za peneče vino. Ta tar. podštevilka ne zajema tankih
plutastih ploščic, ki se uporabljajo za tesnila kronskih zamaškov
(tar. podštevilki 4504 10 910 in 4504 10 990).

4504 10 910 in 4504 10 990

Drugi

Ti dve tar. podštevilki zajemata tudi tanke ploščice iz
aglomerirane plute za kronske zamaške.

4504 90 910

Čepi in zamaški

Ta tar. podštevilka zajema zamaške in čepe iz aglomerirane plute,
razen cilindričnih. Takšni zamaški in čepi so npr. konični, v
sredini pa lahko imajo tudi luknjo.

< glej prilogo - Slike: stran 44 >


                          46. POGLAVJE

         IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA IN DRUGIH PLETARSKIH
            MATERIALOV; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI

4601

Pletenice in podobni izdelki iz pletarskega materiala, povezani
ali nepovezani v trakove; pletarski materiali, pletenice in
podobni izdelki iz pletarskega materiala, povezani v vzporedne
pramene ali tkani v oblike listov, ne glede na to, ali so
dokončani ali nedokončani izdelki (npr. podstavki, pregrinjala in
zastirala)

4601 10 100

Iz nevpredenih rastlinskih materialov

Ta tar. podštevilka zajema pletenice in podobne izdelke iz
nevpredenih rastlinskih materialov, kot so: slama, vrbovje,
ločje, trsje, španski trst, bambus, lesni trakovi, strgani les,
trakovi rastlinskih vlaken ali lubje (npr. rafija in ličje).

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi pletenice in podobni
izdelki iz nevpredenih tekstilnih vlaken, kot so konoplja, juta,
lan, esparto in aloja.

Glej tudi Splošna določila Komentarja HS k temu poglavju, prvi
odstavek pod (1) in 2).

4601 10 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema pletenice in podobne proizvode iz
materialov, na katere se nanašajo Splošna določila Komentarja HS
k temu poglavju, prvi odstavek pod (3), (4) in (5).

4601 20 100 in
4601 20 900

Predpražniki, podstavki, pregrinjala in zastirala iz rastlinskih
materialov

Ti dve tar. podštevilki zajemata:

1. Groba pregrinjala iz slame v vzporednih oblikah ali v obliki
listov, ki se kot pregrinjala uporabljajo za zaščito gojenih
rastlin;

2. Kitajske podstavke in podstavke, izdelane na enak način kot in
uporabljane za enake namene; Kitajski podstavki in pregrinjala
štejejo za podstavke in pregrinjala, če so izdelani neposredno iz
stebel ali trakov rastlin iz družine Cyperacae (Lepironia
mucronata). Pojavljajo se v naravni obliki ali pobarvani
(običajno rdeči). Veriga ali votek, ki spaja stebla ali trakove
iz rastlinskih materialov, sestoji iz široko razpredene močne
vrvice ali preje. Podstavki in pregrinjala so običajno izdelani
posamično, njihovi vogali pa so lahko obšiti s tekstilnim
materialom. Pogosto se iz države proizvajalke razpošiljajo v
zvitkih, sestavljenih iz številnih podstavkov ali pregrinjal,
katerih konci so sešiti en z drugim.

3. Groba pregrinjala, kakršna se uporabljajo za zaščito gojenih
rastlin;

4. Zastirala (npr. zastirala in slame ali ličja), ki se
uporabljajo za iste namene kot pregrinjala, navedena zgoraj,
vendar so primerna tudi za uporabo pri gradnji ograj in
pločnikov.


4602

Košarski, pletarski in podobni izdelki, izdelani neposredno v
oblike iz pletarskega materiala ali iz izdelkov, ki se uvrščajo v
tar. št. 4601; izdelki iz plute

4602 10 100

Slamnati ovoji za steklenice

Glej Komentar HS k tar. številki 4602, drugi odstavek pod (8).

4602 10 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1. Izdelke iz rastlinskih materialov, izdelane iz majhnih, skupaj
povezanih podstavkov ali pregrinjal iz tar. podštevilke 4601 20;

2. Izdelke iz lufe. Lufa je znana kot rastlinska spužva in se
uvršča v tar. podštevilko 1404 90 000. Sestavljajo jo celularna
vlakna raznih vrst eksotičnih buč (Luffa cylindrica).


                            ODDELEK X

            CELULOZA, LESNA ALI IZ DRUGIH CELULOZNIH
      MATERIALOV; PAPIRNI IN LEPENKASTI ODPADKI IN OSTANKI;
     PAPIR IN LEPENKA, PAPIRNI IZDELKI IN IZDELKI IZ LEPENKE

                          47. POGLAVJE

       CELULOZA, LESNA ALI IZ DRUGIH VLAKNASTIH CELULOZNIH
      MATERIALOV; ODPADKI IN OSTANKI OD PAPIRJA ALI LEPENKE

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede definicije pojmov "napol beljena" in "beljena" lesna
celuloza glej Splošna določila Komentarja HS k temu poglavju,
četrti odstavek. Celuloza šteje za napol beljeno ali beljeno, če
je po izdelavi izpostavljena različno intenzivni obdelavi, katere
namen je po določenem postopku povečati njeno belino (svetlost),
predvsem z odstranjevanjem ali z različnimi stopnjami
modifikacije barvil v celulozi, ali pa s preprostim uvajanjem
fluoroscenčnih sredstev.


4701 00

Mehanična lesna celuloza (lesovina)

4701 00 100

Termomehanična lesna celuloza

Glej Komentar HS k tar. številki 4701, četrti odstavek, zadnji
pododstavek.

4701 00 900

Druga

Glej Komentar HS k tar. številki 4701, četrti odstavek, zadnji
trije pododstavki.


4703

Kemična lesna celuloza, kavstična ali sulfatna, razen topljive

Glej opombo HS št. 1 k temu poglavju.

4703 11 000

Iglavcev

Ta tar. podštevilka zajema predvsem celulozo iz lesa smreke ali
jelke.

4703 19 000

Neiglavcev

Celuloze iz te tar. podštevilke so običajno iz lesa topolov in
trepetlik, kot tudi iz trših vrst lesa, kot je kostanjevina,
bukovina, les evkalipta in številnih tropskih vrst lesa. Vlakna
teh celuloz so običajno krajša kot vlakna celuloze iz lesa
iglavcev.

4703 21 000

Iglavcev

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 4703 11 000.

4703 29 000

Neiglavcev

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 4703 19 000.


4704

Kemična lesna celuloza, sulfitna, razen topljive

Komentar HS k tar. številki 4703 in k tej njenim tar.
podštevilkam se uporablja mutatis mutandis tudi za to tar.
številko

V to tar. številko se uvršča tudi beljena sulfitna celuloza,
kratkih vlaken z dodanim stearinom (ne več kot 7 mas.%) ki
zmanjšuje vpijanje vode (tar. podštevilki 4704 21 ali 4704 29).


4706

Celuloza iz vlaken, dobljenih z reciklažo starega papirja ali
lepenke ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov

Glej Splošna določila Komentarja HS k temu poglavju, tretji
odstavek.

4706 10 000

Celuloza iz bombažnega lintersa

Celuloza iz bombažnega lintersa ima v glavnem visoko vsebnost
alfa celuloze (med 98 in 99 mas.%) in zelo nizko vsebnost pepela
(približno 0,05 mas.%). Od zgolj v liste ali plošče stisnjenega
bombažnega lintersa, ki se uvrščajo v tar. podštevilko 1404 20
000 se razlikuje po tem, da so njena vlakna, kuhana več ur pod
pritiskom v raztopini kavstične sode, bolj ali manj raztopljena,
medtem ko vlakna bombažnega lintersa iz tar. podštevilke 1404 20
000, ki takšnemu postopku niso bila izpostavljena, običajno
zadržijo njihovo prvotno strukturo in dolžino.


4707

Papirni ali kartonski odpadki in ostanki

Ta tar. številka ne zajema zvitkov papirja, katerih zunanje
plasti so bile delno namočene v vodo ali kako drugače poškodovane
(48. poglavje).

4707 10 000

Nebeljenega kraft papirja ali kartona ali valovitega papirja ali
kartona

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4707 10, 4707 20 in
4707 30.

4707 20 000

Drugega papirja in lepenke, izdelanih pretežno iz beljene kemične
celuloze, nebarvane v masi

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4707 10, 4707 20 in
4707 30.

Ta tar. podštevilka zajema odpadke (odrezke in obrezke), ki
nastanejo pri proizvodnji ali predelavi papirja, ali pa v
tiskarnah in uporabljene luknjane kartice in trakovi. Ta klasa
reciklažnega papirja je običajno izdelana skoraj v celoti iz
papirja brez tiskanja.

4707 30 100 in 4707 30 900

Papirja ali kartona, izdelanih pretežno iz mehanične celuloze
(npr. časopisi, dnevniki in podobni tiski)

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4707 10, 4707 20 in
4707 30.


                          48. POGLAVJE

      PAPIR IN KARTON; IZDELKI IZ PAPIRNE MASE, PAPIRJA ALI
                             KARTONA

Zvitki papirja, katerih zunanje plasti so bile delno namočene v
vodi ali kako drugače poškodovane, ostanejo uvrščeni v ustrezni
tar. podštevilki tar. številk od 4801 do 4811.

Dodatna opomba št. 1

Izraz "rahlo obarvan v celulozi" se nanaša na papir, katerega
barva v celulozi ni močnejša od pastelnih odtenkov.

Omejitev na 40 g in 57 g se nanaša na težo na kvadratni meter,
tehtano v normalnih pogojih (pri temperaturi 20 °C in relativni
vlažnosti 65 vol.%).

Razdaljo med zaporednimi vodnimi znaki se mora meriti med vogali
sosednjih znakov in ne med središči sosednjih znakov. Del vodnih
znakov je težko opaziti na kakšnem delu papirja, ali pa so
nevidni. Takšne proizvodne napake ne vplivajo na uvrščanje, če
papir zaradi tega ne izgubi značaj papirja z vodnimi znaki.


4801 00

Časopisni papir v zvitkih ali listih

Glej opombo HS št. 3 k temu poglavju in Komentar HS k tar.
številki 4801.

4801 00 100

Omenjen v dodatni opombi št. 1 k temu poglavju

Glej dodatno opombo KNCT št. 1 k temu poglavju in njen komentar.

Vendar pa se v to tar. podštevilko ne uvršča časopisni papir s
tehničnimi lastnostmi, opisanimi v dodatni opombi št. 1 k temu
poglavju, če gre za papir, ki se ne uporablja za tisk časopisov,
revij ali periodičnih natisov iz tar. številke 4902, ki izhajajo
vsaj 10 krat letno, ki pa se uporablja npr. za tiskanje brošur iz
tar. številke 4901 ali v reklamne namene iz tar. podštevilke 4911
10 100 (tar. podštevilka 4801 00 900).


4802

Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje,
tiskanje ali druge grafične namene, vključno papir in karton za
luknjane kartice in trakove v zvitkih ali listih, razen papirja
iz tar.št. 4801 ali 4803; ročno izdelana papir in karton

Glej opombo KNCT št. 4 k temu poglavju.

4802 10 000

Ročno izdelana papir in karton

Glej Splošna določila Komentarja HS k temu poglavju pod (B) in
Komentar HS k tar. številki 4802, drugi in tretji odstavek.

4802 30 000

Podlaga iz papirja za karbon papir

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 4802 30.

Nekatere vrste podlage iz papirja za karbon papir so izdelane iz
beljene bisulfitne celuloze in včasih vsebujejo različne deleže
beljene slame. Njihove mere in gladkost občutno variirata od
primera do primera.

4802 40 100 in 4802 40 900

Papirna podlaga za tapete

Papirna podlaga za tapete je lahko iz belega ali barvnega
papirja, urejena po velikosti, strojno dokončana, debela, vendar
gibke strukture in grobe površine. Ta papir je primeren tako za
prekrivanje ali tiskanje, kot tudi za paste ali druga lepila. Ta
podlaga za papir mora vzdržati predelavo proizvodnje tapet in
polaganje na stene.


4803 00

Toaletni papir, papir za odstranjevanje ličila, papir za brisače,
serviete in robčke ter podoben papir za uporabo v gospodinjstvu
ali za sanitarne namene, celulozna vata, listi in trakovi iz
celuloznih vlaken, vključno nabrane (krep, plisirane idr.),
reliefne, luknjane, površinsko barvane, površinsko okrašene ali
tiskane izdelke, v zvitkih, širokih nad 36 cm, ali v pravokotnih
(vključno kvadratnih) listih z najmanj eno stranico daljšo kot 36
cm, v neprepognjenem stanju

4803 00 100

Celulozna vata

Glej Komentar HS k tar. številki 4803, prvi odstavek pod (2),
drugi pododstavek.

Dolg zvitek papirja v razvitem stanju kaže pri presvetlitvi
majhne luknjice.

4803 00 310 in
4803 00 390

Krep papir in podoben vpojni papir iz celuloznih vlaken z maso
posameznih plasti

Glede definicije pojma "krep papir" glej Komentar HS k tar.
številki 4808.

Svileni papir v zloženi obliki kaže bolj kompaktno in homogeno
strukturo kot celulozna vata.


4804

Kraft papir in karton, nepremazana, v zvitkih ali listih, razen
tistih iz tar.št. 4802 ali 4803

Glede definicije "kraft-papir in karton" glej opombo št. 5 k temu
poglavju.

Kraft-papir in kraft-karton (rjavi ovojni papir in rjava ovojna
lepenka) imata veliko mehansko trdnost. Običajno ne vsebujeta
polnil in sta velikih dimenzij. Skoraj vedno sta motna in strojno
glajena (t.j. kalandrurana samo na eni strani) ter sta v glavnem
označena z vidnimi vodnimi oznakami.

Kraft-papir in kraft-karton sta izvrstno sredstvo za pakiranje in
zavijanje predmetov. Uporabljata se tudi kot papirnati ovoji
električnih vodnikov, kot ravna podlaga za valovito lepenko, za
izdelovanje papirne preje in za proizvodnjo katraniziranega,
bitumeniziranega ali asfaltiziranega papirja ali lepenke.

od 4804 11 110
do 4804 19 900

Kraftliner

Glej opombe HS k temu poglavju in ustrezni Komentar HS.

od 4808 21 100
do 4808 29 900

Kraft-papir za vreče

Glej opombo HS št 1. k temu poglavju in ustrezni Komentar HS.

4804 31 510

Kraft-elektrotehnični izolirni papir

Ta tar. podštevilka zajema kondenzatorski papir in papir za
električne vodnike (kable).

Kondenzacijski papir je tanek papir, ki se uporablja v
dielektričnih ali električnih kondenzatorjih. Vlakna, ki se
uporabljajo pri izdelavi tega papirja, so predhodno izpostavljena
določenemu prečiščevanju (rafinaciji), katerega namen je
zmanjšati poroznost papirja in na minimum in povsem odstraniti
tujke (posebno kovine).

Papir za električne vodnike je namenjen za izolacijo električnih
vodnikov (kablov), ki se uporabljajo v transformatorskih navitjih
ali pa kot izolator za drugo elektrotehnično rabo. Imeti mora
zelo dobre izolacijske lastnosti, skladno s tem pa v njem tudi ne
sme biti kovinskih ali kislinskih delcev ter drugih
elektroprevodnih nečistoč.

4804 41 910

Vpojni kraft papir

Tovrstna papir in lepenka sta sestavljena predvsem iz lesnih
vlaken (več kot 185 g in manj kot 225 g) in se večinoma
dobavljata v obliki zvitkov širine več kot 125 cm in manj kot 165
cm. Porozijski indeks, merjen z Gurleyjevim porozimetrom v skladu
s standardi, ki jih je določilo Mednarodno združenje celulozne in
papirne industrije (TAPPI), manj kot 13 sekund na 100 cm3 zraka
in več kot 40 sekund na 300 cm3 zraka.

Vpojni kraft papir se obnaša podobno kot pivnik. S prstom je
mogoče preko pravkar narisane črte, ne da bi se črta razmazala.

Vpojni kraft - papir je posebej oblikovan tako, da ga je mogoče
impregnirati s sintetičnimi smolami za visokotlačno proizvodnjo
laminiranih listov.


4805

Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje
neobdelan, razen obdelav, ki so navedene v 2. opombi tega
poglavja

4805 10 000

Papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting)

Glej opombo KNCT k podštevilkam št. 3 k temu poglavju.

od 4805 21 000
do 4805 29 900

Papir in karton, večplastni

Glej Komentar HS k tar. številki 4805, drugi odstavek pod (2).

Te tar. podštevilke zajemajo dvo- ali večplastna papir in
lepenko, ki sta v celoti dobljena iz celuloze ali papirnih
ostankov, če je vsaj ena plast dobljena iz celuloze, različne
vrste od celuloze, iz katerih so dobljene druge plasti.

4805 30 100 in 4805 30 900

Sulfitni ovojni papir

Glej opombo HS št. 4 k temu poglavju.

4805 50 000

Filtrirni papir in karton

Glej opombe k tar. podštevilki 4805 50.

od 4805 60 200
do 4805 60 600

Papir in karton za valoviti papir in karton

Te tar. podštevilke zajemajo papir in karton, ki se uporabljata
za proizvodnjo valovitega papirja in kartona, vendar pa ne
tistega papirja in kartona, ki se uporabljata za proizvodnjo
kraft-podloge ("fluting") iz tar. podštevilk od 4804 11 110 do
4804 19 900, polkemičnega valovitega papirja iz tar. podštevilke
4805 10 000 in večplastne "tesliner" podloge iz papirja ali
kartona iz tar. podštevilk 4805 22 100 in 4805 29 100. Papir in
karton iz te tar. podštevilke se vedno dobavlja v zvitkih širine
od 50 do 270 cm in zajema naslednje vrste:

1. Enoplastni karton, izdelano pretežno iz odpadnega papirja. Tak
papir in karton imata prebojno moč večjo od 2 kPa znotraj
odpornosti proti raztrganju 0,8 kgf;

2. Wellenstoff, izdelan večinoma iz odpadnega papirja, ki so mu
dodani dodatki (npr. v vodi topen škrob). Tak papir in karton
imata odpornost proti raztrganju, merjeno po metodi CMT 60
(Concora Medium Test s 60-minutno aklimatizacijo) 1,5 kgf ali
več, toda manj kot 20 kgf;

3. Wellpappenschrenz, izdelan v celoti iz odpadnega papirja brez
dodatkov. Papir in karton te vrste ima Mullenovo prebojno moč 0,8
kPa ali več, toda manj kot 1,9 kPa.

4805 60 800

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema papir in lepenko iz slame. To so
debeli papirji in lepenke, izdelani večinoma iz nebeljene
slamnate pulpe, tehtajo pa več kot 100 g/m2. So naravno
rumenkaste barve ali barvane v masi. Uporabljajo se kot papir in
lepenka za pakiranje ali pa (redkeje) za valoviti papir in
lepenko.

4805 70 110 in
4805 70 190

Papir in karton za valoviti papir in karton

Opombe komentarja k tar. podštevilki 4805 60 300 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

4805 70 110 in
4805 70 190

Opombe k tar. podštevilkam od 4805 60 200 do 4805 60 600 veljajo
mutatis mutandis tudi za te tar. podštevilke.


4806

Rastlinski pergamentni papir, za maščobe neprepustni papir, paus
papir in glazirani prozorni papir ter drugi prozorni ali
polprozorni papirji, v zvitkih ali listih

4806 10 000

Pergamentni papir

Glej Komentar HS k tar. številki 4806, prvi štirje odstavki.

4806 20 000

Papir, neprepusten za maščobe

Glej Komentar HS k tar. številki 4806, od petega do osmega
odstavka.

4806 30 000

Pavs papir

Glej Komentar HS k tar. številki 4806, deveti odstavek.

4806 40 100 in
4806 40 900

Prozorni papir in drugi glazirani prozorni ali polprozorni
papirji

Glej Komentar HS k tar. številki 4806, deseti odstavek.


4808

Papir in karton, valovit (z ali brez zlepljenih ravnih
površinskih listov), nabrana (krepirana, plisirana), reliefna ali
luknjana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tar. številk 4803
ali 4818

4808 10 000

Papir in karton, valovita, luknjana ali ne

Glej Komentar HS k tar. številki 4808.

4808 20 000

Kraft-papir za vreče, krepiran ali plisiran, reliefiran ali
nereilefiran

Glej Komentar HS k tar. številki 4808 pod (2), (3) in (4).


4809

Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali
prenašanje (vključno premazan ali impregniran papir za matrice za
razmnoževanje ali ofsetne plošče), tiskan ali netiskan, v
zvitkih, širokih nad 36 cm, ali v pravokotnih (vključno
kvadratnih) listih z najmanj eno stranico, daljšo od 36 cm, v
neprepognjenem stanju

4809 10 000

Karbonski ali podobni kopirni papirji

Glej Komentar HS k tar. številki 4816 pod (A) (1). Vendar pa
morajo proizvodi iz te tar. številke zadostiti dimenzijske
pogoje, ki veljajo v tej tar. številki.

4809 20 100 in 4809 20 900

Samokopirni papir

Glej Komentar HS k tar. številki 4816 pod (A) (2). Vendar pa
morajo proizvodi iz te tar. številke zadostiti dimenzijske
pogoje, ki veljajo v tej tar. številki.

4809 90 000

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema druge papirje za kopiranje ali
prenašanje, kot so npr. papirji za vroče prenašanje ter
prevlečeni ali impregnirani papirji, ki se uporabljajo za
razmnoževalne matrice ali ofsetne plošče.


4810

Papir in karton z eno ali obema stranema, premazanima s kaolinom
ali z drugimi anorganskimi snovmi, z vezivom ali brez veziva,
vendar brez drugega premaza, površinsko barvani ali nebarvani,
površinsko okrašeni ali neokrašeni, tiskani ali netiskani, v
zvitkih ali listih

od 4810 11 100
do 4810 12 000

Papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali za
druge grafične namene, brez vlaken, dobljenih po mehanskem
postopku in katerih največ 10 mas.% celotnih vlaken lahko sestoji
iz takšnih vlaken.

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4810 11, 4810 12,
4810 21 in 4810 29.

od 4810 21 000
do 4810 29 900

Papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali za
druge grafične namene, brez vlaken, dobljenih po mehanskem
postopku in katerih največ 10 mas.% celotnih vlaken lahko sestoji
iz takšnih vlaken.

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam 4810 11, 4810 12,
4810 21 in 4810 29.

4810 21 000

Papir majhne mase, premazan

Glej opombe HS k tar. podštevilki št. 5 k temu poglavju.

4810 29 900

V listih

Ta tar. podštevilka zajema tudi pahljačasto naguban papir (zik-
zak - oblika) z luknjicami v gubah.

od 4810 91 100
do 4810 91 900

Večplastni

Glej Komentar HS k tar. številki 4805, drugi odstavek pod (2).


4811

Papir, karton, celulozna vata in trakovi iz celuloznih vlaken,
premazani, impregnirani, prekriti, površinsko barvani, površinsko
okrašeni ali tiskani, v zvitkih ali listih, razen proizvodov iz
tar. številk 4803, 4804, 4810 in 4818

4811 10 000

Papir in karton, premazana s katranom, bitumnom ali asfaltom

Ta tar. številka zajema liste papirja in kartona, odporne proti
vlagi. Listi sestoje iz dveh listov krepiranega papirja,
premazane z asfaltom, med katerima je tanek list aluminijeve
folije.

Ta tar. številka izključuje strešne lepenke, ki sestoje iz
podlage iz filc lepenke, ki je popolnoma zalita ali z obeh strani
prekrita s plastjo asfalta ali podobne snovi tako da papir ni
viden (tar. številka 6807).

4811 31 000 in
4811 39 000

Papir in karton, prevlečena, impregnirana ali prekrita s
plastičnimi masami (razen z lepili)

Papir in karton, prevlečena ali prekrita s plastičnimi masami, se
v to tar. številko uvrščata samo, če debelina plastične mase ne
predstavlja več kot polovice celotne debeline (glej opombo št. 1
pod (f) k temu poglavju).

4811 40 000

Papir in karton, prekrita, impregnirana ali premazana z voskom,
parafinom, stearinom, oljem ali glicerinom

Ta tar. podštevilka zajema parafinirani papir in karton, ki sta
namenjena za proizvodnjo posod za mleko ali sadni sok ali za
etuije za gramofonske plošče itd., in ki ima na eni strani
natiskano sliko ali ilustracijo, povezano z blagom, za katere je
posoda namenjena.

4811 90 100

Nepretrgani (continous) obrazci

Ti obrazci sestoje iz listov, ki so večinoma prepognjeni ali v
zvitkih širine preko 15 cm, vzdolžno perforirani v pravilnih
razmakih, kar daje nepretrganemu traku sosledje obrazcev, v
katere je moč trak natrgati. Ti obrazci vsebujejo tiskarsko
sredstvo, ki zahteva dopolnitev. Ti proizvodi lahko imajo tudi
vodilne luknje ob strani, kar omogoča uporabo teh izdelkov v
hitrih tiskalnikih ali računskih strojih.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

1.  Različne nepretrgane obrazce za poslovneže (tar. podštevilka
4820 40 100)

2.  Nepretrgane obrazce, katerih širina ni večja od 15 cm (tar.
podštevilka 4823 51 100).


4813

Cigaretni papir, razrezan ali nerazrezan v določene velikosti ali
v knjižicah ali ceveh

4813 90 900

drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1. Cigaretni papir dimenzij, navedenih v tar. podštevilki 4813 90
100, če je impregniran npr. s kalijevim nitratom ali s tekočino
lesnega kreozota

2. Cigaretni papir, impregniran ali neimpregniran, v zvitkih
širine, ki presega 5 cm in ne presega 15cm.


4814

Zidne tapete in podobne stenske obloge iz papirja; prozorni papir
za okna

4814 10 000

Papir z zrnato površino ("ingrain")

Glej opombo HS št. 8 pod (a) (ii) k temu poglavju in Komentar HS
k tar. številki 4814 pod (A), točka (a) (ii).


4816

Karbon papir, samokopirni papir in drugi papirji za kopiranje in
prenašanje, razen papirjev iz tar. številke 4809; matrice za
razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez
škatel

Papirji iz te tar. številke (razen matric za razmnoževanje in
ofsetnih plošč, ki ne ustrezajo nobenim pogojem dimenzij) morajo
biti v zvitkih širine manj kot 36 cm ali v oblikah pravokotnih
(vključno kvadratnih) listov, katerih nobena stranica ni daljša
od 36 cm v neprepognjenem stanju. Lahko so tudi razrezani v
oblike, ki niso pravokotne (vključno kvadratne).

4816 10 000

Karbon papir in podobni kopirni papirji

Glej Komentar HS k tar. številki 4816 pod (A), točka (1).

4816 20 000

Samokopirni papir

Glej Komentar HS k tar. številki 4816 pod (A), točka (2).

4816 30 000

Matrice za razmnoževanje

Glej Komentar HS k tar. številki 4816 pod (B), točka (1).

4816 90 000

Drugi

Glede papirjev za vroče prenašanje glej Komentar HS k tar.
številki 4816 pod (A), točka (3), glede papirja za matrice za
razmnoževanje isti komentar pod (B), točka (1) in glede ofsetnih
plošč in papirja za ofsetne plošče isti komentar pod (B, točka
(2).


4818

Toaletni papir, robčki, lističi za odstranjevanje ličil, brisače,
prti, serviete, plenice za dojenčke, tamponi, rjuhe in podobni
predmeti za gospodinjstvo, bolnice ali sanitarne potrebe,
oblačila in pribor za oblačila iz celuloze, papirja, celulozne
vate ali iz trakov celuloznih vlaken

4818 40 190

Drugo

Ta tar. podštevilka npr. zajema zaščitne maske (katere
uporabljajo bolniške sestre).

4818 40 910 in 4818 40 990

Sanitarne brisače, serviete, plenice za dojenčke in podobni
sanitarni izdelki

Ti dve tar. podštevilki zajemata izdelke, katere uporabljajo
osebe, ki ne morejo zadržati vode in blata, ter plenice za
invalidske postelje.


4819

Škatle, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona,
celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken;
kartonažni izdelki, iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v
pisarnah, trgovinah ali podobno

4819 20 100 in 4819 20 900

Zložljive škatle, zaboji in vreče iz nevalovitega (ravnega)
papirja ali lepenke

Glej Komentar HS k tar. številki 4819 pod (A), tretji odstavek.

4819 60 000

Mape, podopisne knjige, arhivske škatle in drugi proizvodi, ki se
uporabljajo v pisarnah, trgovinah in podobno

Glej Komentar HS k tar. številki 4819 pod (B).


4820

Registri, knjigovodske knjige, notesi, knjige naročil; knjige
sprejemov, pisemski bloki, mape za zapisnike, dnevnike in podobni
proizvodi, vadnice, mape za pivnike, vezave za knjige (za sistem
prostih listov ali druge), mape, srajčke in fascikli za spise,
razni poslovalni obrazci v več izvodih, kompleti z vstavljenim
karbonskim papirjem in drugi proizvodi za pisanje, iz papirja ali
kartona; albumi za vzorce ali zbirke ter ovoji za knjige, iz
papirja ali kartona

4820 40 100 in 4820 40 900

Razni poslovalni obrazci in kompleti z vstavljenim karbonskim
papirjem

Glej Komentar HS k tar. številki 4820, prvi odstavek pod (4),
točki (4) in (5).

4820 40 100

Nepretgrane oblike

Ta tar. podštevilka zajema komplete nepretrganih obrazcev. Ti
kompleti so izdelani iz listov stisnjenega, spetega ali skupaj
zlepljenega papirja, naloženih eden na drugega, ali pa iz listov
samokopirnega papirja ali papirja z vstavljenim karbonskim
papirjem.

Glej tudi opombe komentarja k tar. podštevilki 4811 90 100.


4821 10

Pojem "tiskan" pomeni tudi samo natisnjene: črte, linije, simbole
ali kakršnikoli vidni znaki


4823

Drugi papirji, karton, celulozna vata in listi ter trakovi iz
celuloznih vlaken, narezani na določene velikosti ali oblike;
drugi izdelki iz celuloze, papirja, kartona, celulozne vate ali
iz trakov celuloznih vlaken

4823 20 000

Filtrirni papir in karton

Glej Komentar HS k tar. številki 4823, drugi odstavek, točka (2).

4823 51 100

Nepretrgani obrazci

Določila komentarja k tar. podštevilki 4811 90 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

4823 90 200

Perforirani papir in lepenka za jacquardne in podobne stroje

Ta tar. podštevilka zajema samo karte iz papirja ali lepenke,
katerih površina je perforirana (programske luknjice), skladno z
obliko, ki je cilj postopka, in ki so neposredno uporabne na
jacquardnih ali podobnih strojih.

Zaradi tega so iz te tar. podštevilke izključeni:

1. Papir in lepenka, ki imata samo vodilne in vzdolžne luknje na
vogalih ali v sredini robov (tar. številka 4808 ali tar.
podštevilka 4823 90 790, kar je odvisno od mer);

2. Papir in lepenka, na katera se nanaša točka št. 1. zgoraj, ki
imata ojačene robove na vogalih ali v sredi (tar. podštevilka
4823 90 790).

4823 90 900

Kondenzatorski papir

Kondenzacijski papir je elektroizolacijski papir, ki se uporablja
v kondenzatorjih kot dielektrik. Je izjemno tanek (v glavnem od
0,006 mm do 0,02 mm), zelo enakomerno debel in popolnoma brez
por. V glavnem je izdelan iz kavstične ali sulfatne celuloze,
včasih tudi iz celuloze iz cunj. Kondenzatorski papir je kemično
nevtralen, v njem ni niti najmanjših kovinskih delcev in ima
veliko mehansko in dielektrično moč (brez dielektričnih izgub).


                          49. POGLAVJE

       TISKANE KNJIGE, ČASOPISI, SLIKE IN DRUGI PROIZVODI
       GRAFIČNE INDUSTRIJE; ROKOPISI, TIPKANA BESEDILA IN
                             NAČRTI

4901

Tiskane knjige, brošure, letaki in podobni tiskani proizvodi, v
prostih listih ali ne

4901 99 000

Drugo

Glej opombo HS št. 3 k temu poglavju.


4905

Zemljevidi in hidrografske karte in podobne karte vseh vrst,
vključno z atlasi, stenskimi zemljevidi, topografskimi načrti in
globusi, tiskani

4905 10 000

Globusi

Glej Komentar HS k tar. številki 4905, zadnji odstavek pred
izvzetji in izvzetje (f).

4905 91 000 in
4905 99 000

Drugo

Ti dve tar. podštevilki zajemata topografsko natančne zemljevide,
izdane za reklamne namene, vključno takšne, ki vsebujejo tudi
reklamni material (npr. avtokarte, katere izdajajo tovarne koles
ali avtomobilov, naftne družbe itd.).


4907 00

Poštne znamke, koleki in podobne znamke, neuničeni, ki so v
obtoku, ali bodo v obtoku v namembni državi; taksni papirji;
bankovci, čeki, delnice, obligacije in podobni dokumenti

4907 00 100

Poštne znamke, kolki in podobne znamke

Glej Komentar HS k tar. številki 4907 pod (A) in (B).

4907 00 910

Podpisani in oštevilčeni

Ta tar. podštevilka ne zajema delnic licenc za uporabo
računalniških programovin obligacij, ki zahtevajo še en ali več
podpisov (tar. podštevilka 4907 00 990).


4908

Papir za preslikavanje (dekalkomanije)

4908 10 000

Papir za preslikavanje (dekalkomanije), za steklo

Glej Komentar HS k tar. številki 4908, tretji odstavek.


4911

Druge tiskovine, vključno tiskane slike in fotografije

4911 10 000

Trgovinski reklamni material, katalogi in podobno

Glej Komentar HS k tar. številki 4911, četrti odstavek pod (1).

4911 10 100

Ta tar. podštevilka zajema publikacije, v katerh je blago opisano
in prikazano, skupaj z njegovo ceno in številkami artiklov.

4911 91 800

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode iz tar. številke 3703, ki so
bili osvetljeni in razviti.

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi umetniške slike -
fotografije, preslikane na platno, četudi jih je avtor označil in
oštevilčil.


                           ODDELEK XI

                 TEKSTIL IN TEKSTILNI PROIZVODI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

1. Kot je poudarjeno v Komentarju HS (glej Splošne opombe k temu
oddelku, zadnji odstavek uvoda), je oddelek XI razdeljen v dva
dela:

a) v prvem delu (poglavja od 50 do 55) so tekstilni proizvodi
združeni v skupine glede na tekstilni material, iz katerega so
izdelani, uvrščanje proizvodov, izdelanih iz mešanic tekstilnih
materialov pa ureja opomba št. 2 k temu oddelku;

b) v drugem delu (poglavja od 56 do 63), z izjemo tar. številk
5809 in 5902, na ravni poglavja ali tar. številke ni razlike med
tekstilnimi materiali, iz katerih so proizvodi izdelani. Vendar
pa je več tar. številk v poglavjih od 56 do 63 poddeljenih na
podlagi tekstilnih materialov, ki proizvod sestavljajo. V takšnih
primerih se mora uvrščanje v te tar. podštevilke skladati z
določili opombe št. 2 k tar. podštevilkam k temu oddelku.

2. Opomba  št. 2 k tar. podštevilkam k temu oddelku podaja
pravila za razvrščanje tekstilnih proizvodov, ki vsebujejo dva
ali več tekstilnih materialov v poglavjih od 56 do 63. To blago
se mora uvrstiti v iste tar. podštevilke, kot se uvršča tisti
tekstilni material, ki v proizvodu prevladuje po teži, pri čemer
se (kjer je to primerno) upoštevajo določila opombe št. 2 (B) k
temu oddelku. Vendar pa se morajo pri uporabi teh pravil
upoštevati določila opombe št. 2 k tar. podštevilkam.

3. Napotke za interpretacijo opombe KNCT št. 2 k temu poglavju je
najti v Komentarju HS (glej npr. del (I) pod (A) splošnih opomb k
temu poglavju). Pri uporabi opombe KNCT št. 2 k temu oddelku je
treba upoštevati naslednje:

(a) prejo, vsebovano v trakovih za obrobljanje, v kolikor slednji
ne predstavljajo bistvenega dela dokončanega proizvoda, kot je to
primer pri trakovih iz nekaterih tkanin, ki se uporabljajo za
dežnike in šale;

(b) prejo, ki je v nekatere proizvode vstavljena zato, da pokaže,
kje je treba ta proizvod razrezati;

(c) prejo, ki je na konceh proizvodov, če je ta preja iz
tekstilnih materialov, različnih od onih, iz katerih je izdelan
proizvod.

4. Glede pomena izrazov "nebeljena", "beljena" in "barvana" preja
ter glede pomena izrazov "nebeljeni", "beljeni", "obarvani", "iz
raznobarvne preje" in "tiskani" glej opombe št. 1 k tar.
podštevilkam, točke od (b) do 1 (ij), kadar gre za tkane
proizvode.

5. Glede opisa raznih tkanj glej opombe komentarje k tar.
podštevilkam, del (I) pod (c) Splošnih določil Komentarja HS k
temu oddelku.


                          50. POGLAVJE

                              SVILA

5004 00

Svilena preja (razen preje iz svilenih odpadkov), nepripravljena
za prodajo na drobno

5004 00 100

Nebeljena, razmaščena ali beljena

Nebeljena svilena preja sestoji in ene ali več zavitih niti, ki
še niso degumirane. Nebeljena svilena preja lahko vsebuje do 30%
sericina (naravnega kavčuka), večinoma je naravne bledorumenkaste
barve. Nebeljena svilena preja je običajno dalje obdelana, vendar
se lahko uporabi za neposredno proizvodnjo tkanin.

Razmaščenje degumira nebeljeno svileno prejo, niti se osvobodijo
sericina, s katerim so prekrite. To se običajno doseže s pranjem
v milnici ali v razredčenem kalijevem lugu.

Z beljenjem se uniči še vedno prisotna naravna barvila.


5005 00

Preja iz svilenih odpadkov, nepripravljena za prodajo na drobno

5005 00 100

Nebeljena, razmaščena ali beljena

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5004 00 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


5007

Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov

od 5007 20 110
do 5007 20 710

Druge tkanine, ki vsebujejo 85 mas.% ali več svile ali odpadkov
svile, razen svilenega izčeska

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 5007 20.

5007 20 110 in
5007 20 190

Krep

Ta tar. podštevilka zajema izdelke, ki so običajno lahki in
katerih zrnasti in gubasti videz je posledica uporabe krep preje,
t.j. zelo uvite preje (običajno 2.000 do 3.000 ovojev na meter),
ki teži k zankanju.

Ta preja se lahko uporablja kot osnova, kot votek ali kot oboje
hkrati. Lahko je uporabljena sama ali v kombinaciji z manj uvito
prejo. Preje z nasprotnosmernimi vpredki se pogosto uporabljajo
izmenjaje - preji, uviti v desno ("S") sledi preja, uvita v levo
("Z"), in sicer z namenom, da se usmeri težnjo po uvijanju preje,
ob tem pa zagotovi ravnotežje kodranja.

Ta tar. podštevilka zajema pravi krep, t.j. krep, pri katerem je
večji del bodisi osnove, bodisi votka iz krep preje. Najbolj znan
je kitajski krep, maroški, žoržet, satenasti krep, šarmejski in
šifonski krep.

Izdelki, ki so krepirani samo na zunanji strani (pasovi, trakovi
ali vzorci) se prav tako uvrščajo v to tar. podštevilko.

Ta tar. podštevilka ne zajema tkanin, v katerih je učinek
krepiranja dosežen drugače, kot pa z uporabo krep preje. Takšni
primeri so npr. tkanine, pri katerih je ta učinek dosežen z
uporabo posebnega tkanja in prej različnih dolžin in zvitosti.

od 5007 20 210
do 5007 20 390

Pongee, habitai, honan, shantung, korah in podobne daljnjevzhodne
tkanine, v celoti iz svile (nemešane s svilenim izčeskom ali z
drugimi odpadki svile ali z drugimi tekstilnimi materiali)

Proizvodi iz teh tar. podštevilk imajo različne individualne
značilnosti njihove narave, tkanja in izgleda.

Najpogosteje so tkani na domačih ročno izdelanih mehanskih
statvah in preprosto tkanje (navadno, križno ali atlas) iz
surovih svilenih vlaken, spojenih brez sukanja. Njihovi okrajki
so običajno zgubani. Zloženi so v obliki listnice;

Dva vzdolžna konca se stikata po dolžini, ki je nato preganjena
okoli njiju. Nekatere vrste, predvsem kitajske, so včasih ene na
drug način - en konec spodaj, drugi nad njim. Dolžina pa je
ponovno preganjena nazaj proti prečki.

Med te tkanine spadajo:

1. Habutai - japonska tkanina, ki je navadno ali križno tkan iz
ene preje brez sukanja. Izraz "habutai" običajno označuje navadno
tkana tkanina, medtem ko izraz "križni habutai" pomeni križno
tkana tkanina. Te tkanine so v nebeljenem stanju grobega otipa in
sivkasto belega ali belkastega odtenka. Po čiščenju (npr. z
beljenjem - ko se odstrani svileni kavčuk) - so ti proizvodi beli
ali belkasti in se lahko uporabljajo kot predmeti brez nadaljnje
predelave. Beljenje teh tkanin običajno dopolnijo s klejanjem ali
polnjenjem, kar da tem tkaninam polnejšo konsistenco, jasnejši
izgled in povečano težo.

2. Pongee - kitajska tkanina, imenovana shantung, honan, assan,
antung, ninghai, pač glede na pokrajino, iz katere izvirajo. Te
tkanine so razmeroma debeli in težji od predhodno omenjenih
japonskih. V nebeljenem stanju so rumenkastega ali rdečkastega
odtenka, po čiščenju pa podobne barve kot nebeljeni in samo opran
lan ali batist. Te tkanine so lahko ojačeni ali neojačeni.
Ojačenje je posledica težkosvilnatega tkanja, pri katerem se
uporabljajo preje različnih debelin;

3. Tussah (ali tussore) - tkanina, ki izvira iz pokrajin
severovzhodne Indije. Stkan je iz svile divje sviloprejke. To
poimenovanje se je razširilo na kitajske proizvode in sedaj
zajema vse tkanine primerljivega tipa proizvodnje svile iz preje
divje sviloprejke v več deželah Daljnjega Vzhoda;

4. Korah - tkanina iz področja okrog Kalkute. Ta tkanina zelo
spominja na japonski habutai, vendar se od njega razlikuje po
tem, da je manj pravilen in izdelan iz debelejše preje. Ena izmed
njegovih značilnosti je prisotnost vrvice, ki poteka skozi
okrajke.

Tkanine, izdelane iz mešanic svile in drugih tekstilnih
materialov (vključno iz odpadkov od svile), se uvrščajo v tar.
podštevilke od 5007 20 410 do 5007 20 710.

5007 20 410

Prozorne tkanine (odprto tkanje)

Prozorne tkanine (odprto tkanje) so tisti, v katerih so prostori
med posameznimi nitmi osnove in nitmi votka vsaj tako veliki kot
prerez uporabljene preje.

5007 20 610

Širine nad 57 cm do 75 cm

Ta tar. podštevilka zajema predvsem tkanine širin, ki se
uporabljajo za proizvodnjo kravat.


                          51. POGLAVJE

    VOLNA, FINA ALI GROBA ŽIVALSKA DLAKA, PREJA IN TKANINE IZ
                          KONJSKE ŽIME

5103

Odpadki volne ali odpadki fine ali grobe živalske dlake, vključno 
z odpadki preje, vendar brez razvlaknjenih tekstilnih materialov

5103 10 100

Nekarbonizirana

Glede pomena pojma "nekarbonizirana" glej Komentar k HS k tar.
številki 5101, tretji odstavek pod (B).

5103 10 900

Karbonizirana

Glede pomena pojma "karbonizirana" glej Komentar k HS k tar.
številki 5101, tretji odstavek pod (C).

5103 20 910

Nekarbonizirana

Glede pomena pojma "nekarbonizirana" glej Komentar k HS k tar.
številki 5101, tretji odstavek pod (B).

5103 20 990

Karbonizirana

Glede pomena pojma "karbonizirana" glej Komentar k HS k tar.
številki 5101, tretji odstavek pod (C).


5105

Volna, fina ali groba živalska dlaka, mikana ali česana (vključno
s česano volno v masi)

5105 21 000

Česana volna v razsutem stanju, v pramenih

Glede definicije pojma "česana volna v pramenih" glej Komentar HS
k tar. številki 5105, sedmi odstavek.


5106

Preja iz mikane volne, nepripravljena za prodajo na drobno

5106 10 100

Nebeljena

Nebeljena volnena preja je preja iz volne, ki je bila temeljito
očiščena z več postopki. Ta volna ni beljena, barvana ali tiskana
in zaradi tega še ima naravno barvo volne.

Glej tudi opombe št. 1 k tar. podštevilkam k temu oddelku.

5106 20 110 in  5106 20 190

Ki vsebuje po masi 85% ali več volne in fine živalske dlake

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo prejo, ki vsebuje po masi
85 mas.% ali več mešanice volne in fine živalske dlake, v kateri
volna prevladuje po teži nad fino živalsko dlako. V nasprotnem
primeru se takšna preja uvršča v tar. številko 5108.

5106 20 110 in
5106 20 910

Nebeljena, beljen

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5106 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


5107

Preja iz česane volne, nepripravljena za prodajo na drobno

5107 10 100

Nebeljena

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 5106 10 100.

5107 20 100 in  5107 20 300

Ki vsebuje po masi 85% ali več volne in fine živalske dlake

Ti dve tar. podštevilki zajemata samo prejo, ki vsebuje po masi
85% ali več mešanice volne in fine živalske dlake, v kateri volna
prevladuje po teži nad fino živalsko dlako. V nasprotnem primeru
se takšna preja uvršča v tar. številko 5108.

5107 20 100

Nebeljena

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5106 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

5107 20 510

Nebeljena

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5106 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

5107 20 910

Nebeljena

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5106 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


5108

Preja iz fine živalske dlake (mikane in česane), nepripravljena
za prodajo na drobno

5108 10 100

Nebeljena

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5106 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

5108 20 100

Nebeljena

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5106 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


                          52. POGLAVJE

                             BOMBAŽ

5201 00

Bombaž, nemikan in nečesan

5201 00 100

Izkuhan ali beljen bombaž

Bombaž, dobavljen kot vpojeni bombaž, lahko absorbira razmeroma
veliko vlage.

Beljeni bombaž je bombaž, iz katerega so tuje barvaste snovi,
katerih ni moč odstraniti drugače, odstranjene z oksidacijo ali
redukcijo z raznimi kemikalijami.


5208

Bombaže tkanine, ki vsebujejo po masi 85% ali več bombaža, mase
do 200 g/m2

5208 11 100

Tkanine za proizvodnjo povojev in medicinske gaze

To so fini, gazi podobni proizvodi v navadnem tkanju, ki so v
glavnem namenjeni za obliže. Izdelani so iz ene prej in imajo
manj kot 28 niti na kvadratni centimeter.

5208 21 100

Tkanine za proizvodnjo povojev in medicinske gaze

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 5208 11 100.


5209

Bombaže tkanine, ki vsebujejo po masi 85% ali več bombaža, mase
nad 200 g/ m2

5209 42 000

Tkanine za "kavbojke" (jeans) Denim

Glej opombe k tar. podštevilkam št. 1 k temu poglavju in Splošne
opombe HS k temu poglavju, del I (C), opombe k tar. podštevilkam.

5209 49 100

Jacquard tkanine širine nad 115 cm do vključno 140 cm

Jacquardne tkanine so tkanine s tkivskim vzorcem, ki nastane z
dvigovanjem posameznih niti. Na ta način nastanejo zelo različni
pikčasti vzorci. Jacquardne tkanine se večinoma uporabljajo v
proizvodnji oblazinjenega pohištva, vzmetnic in pregrinjal.


5211

Bombaže tkanine, ki vsebujejo po masi pod 85% bombaža, v mešanici
pretežno ali samo z umetnimi ali sintetičnimi vlakni, mase nad
200 g/m2

5211 42 000

Tkanine za "kavbojke" (jeans) Denim

Glej opombe HS k tar. podštevilkam št. 1 k temu poglavju in
Splošna določila HS k temu poglavju, del I (C), opombe k tar.
podštevilkam.

5211 49 100

Jacquard tkanine

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5209 49 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


                          53. POGLAVJE

    DRUGI RASTLINSKI TEKSTILNI MATERIALI; PREJA IZ PAPIRJA IN
                    TKANINE IZ PAPIRNE PREJE

5308

Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja

5308 10 000

Preja iz kokosovega vlakna

V to tar. podštevilko se uvršča samo tista kokosova preja, katero
sestavlja eno ali dve vlakni. Tri- ali večnitna kokosova preja se
uvršča v tar. številko 5607 (skladno z opombo št. 3 pod (A),
točka (d) k temu oddelku).


                          54. POGLAVJE

                 UMETNI ALI SINTETIČNI FILAMENTI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede definicije izraza "preja velike jakosti" glej opombo KNCT
št. 6 k temu oddelku.

Elastomerna preja je opredeljena v opombah KNCT št. 1 k tar.
podštevilkam pod (a) k oddelku IX.


5401

Sukanec za šivanje iz filamentov iz umetnih ali sinetičnih
filamentov, nepripravljen ali pripravljen za prodajo na drobno

5401 10 110

Temeljna nit

Jedro preje iz te tar. podštevilke je preja za šivanje, ki
sestoji iz več med seboj zasukanih niti. Vsaka nit sestoji iz
sintetičnega filamenta, prekritega s prekinjenimi naravnimi,
sintetičnimi ali umetnimi vlakni.

Upoštevajoč njihovo uporabo, so ti sukanci vpredene preje z
utrjenim jedrom, t.j. preje z neprožnim jedrom.

Ker so ta jedra iz mešane preje, se v to tar. podštevilko
uvrščajo samo, če filamentna komponenta prevladuje po teži (glej
opombo št. 2 k temu oddelku). Tako je običajno s prejami - jedri.

Na drugi strani pa so iz te tar. podštevilke izključeni sukanci z
mehkim jedrom, pri katerih je jedro iz elastomerne preje, katere
teža običajno ne presega 20% (uvrščanje skladno z opombo št. 2 k
temu oddelku).

V to tar. podštevilko tudi ne spadajo proizvodi, sestavljeni iz
jedra iz elastomerne preje, okrog katerega je v spirali ovita
gotova preja (tar. podštevilka 5606 00 910).


5402

Preja iz sintetičnih filamentov (razen sukanca za šivanje),
nepripravljena za prodajo na drobno, vključno sintetične
monofilamente številke pod 67 deciteksov

od 5402 31 00  do 5402 39 900

Teksturirana preja

Glej opombe HS k tar. podštevilkam od 5402 31 do 5402 39.

5402 42 000

Iz poliestrov, delno orientiranih

Glej opombe HS k tar. podštevilkam k tar. številki 5402 42.


5403

Preja iz umetnih filamentov (razen sukanca za šivanje),
nepripravljena za prodajo na drobno, vključno z umetnimi
monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov

5403 20 100 in  5403 20 900

Teksturirana preja

Glej opombe HS k tar. podštevilkam od 5402 31 do 5402 39.


5404

Sintetični monofilamenti, numeracije 67 deciteksov ali več,
katerih dimenzija prečnega prereza ne presega 1 mm; trakovi in
podobno (npr. umetna slama) iz sintetičnih tekstilnih materialov,
vidne širine do 5 mm

Glede opisa monofilamentov in drugih proizvodov iz monofilamentov
glej Komentar HS k tar. številki 5404.

5404 10 100 in  5404 10 900

Monofilamenti

Sintetični monofilamenti, narezani na prikladne dolžine z
razcepljenimi konci, ostanejo uvrščeni v teh tar. podštevilkah.

Pramenska "preja", izdelana s spajanjem oz. sukanjem sintetičnih
monofilamentov iz teh tar. podštevilk, se v te tar. podštevilke
ne uvršča, pač pa se uvršča v tar. številke 5401, 5402, 5406 ali
5607, odvisno od primera. Vendar pa posamezni monofilamenti iz
teh tar. podštevilk nikdar ne štejejo za "vrvi, vrvice ali
prameni" iz tar. številke 5607, ne glede na mere njihovega
prečnega prereza.

V nadaljnjem je podana razpredelnica uvrščanja sintetičnih
monofilamentov, trakov in podobnih proizvodov glede na mere (ali
širino) njegovega prečnega prereza:

V nadaljnjem je podana razpredelnica uvrščanja sintetičnih
monofilamentov, trakov in podobnih proizvodov glede na mere (ali
širino) njegovega prečnega prereza:

----------------------------------------------------------------------------------------------
Sintetični monofilamenti     -do 1 mm            - številke do 67     tar. št. 5402
z največjim prečnim          deciteksov
prerezom

                                                 - številke nad 67    tar. podšt.
                                                 deciteksov           5404 10 100 ali
                                                                      5404 10 900

                             -nad 1 mm razen                          tar. št. 5402
                             ploščatih proizv.
                             navedenih spodaj
----------------------------------------------------------------------------------------------
Sinetični trakovi                                - do 5 mm            tar. podšt.
(vključno trakovi                                                     5404 90 110,
prepognjeni na dvoje in                                               5404 90 190 ali
sploščene cevi) katerih                                               5404 90 900
vidna širina je

                                                 - nad 5 mm           pretežno tar. štev. 3920
----------------------------------------------------------------------------------------------
Sintetični trakovi                                                    tar. podšt.
dejanske širine nad 5                                                 5404 90 110,
mm, ki pa so rahlo uviti                                              5404 90 190 ali
in nato stisnjeni tako,, da                                           5404 90 900
njihova vidna širina ne
presega 5 mm
----------------------------------------------------------------------------------------------

5404 90 110

Dekorativni trakovi, ki se uporabljajo za pakiranje

Opombe komentarja k tar. podštevilki 3920 20 710 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko, razen za okrasne
trakove iz te tar. podštevilke, katerih širina ne presega 5 mm.


5405 00 000

Umetni monofilamenti, številke 67 deciteksov ali več, katerih
dimenzija prečnega prereza ne presega 1 mm; trakovi in podobni
proizvodi (na primer umetna slama) iz umetnega tekstilnega
materiala, vidne širine do 5 mm

Komentar HS k tar. številki 5404 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. številko.


5407

Tkanine iz preje iz sintetičnih filamentov, vključno tkanine,
dobljene iz materialov iz tar. številke 5404

5407 53 000

Iz raznobarvne preje

Ta tar. podštevilka zajema predvsem tkanine za kravate.

5407 61 500

Iz raznobarvne preje

Ta tar. podštevilka zajema predvsem tkanine za kravate.

5407 73 000

Iz raznobarvne preje

Opombe k tar. podštevilki 5209 49 100 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

5407 83 000

Iz raznobarvne preje

Opombe k tar. podštevilki 5209 49 100 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

5407 93 000

Iz raznobarvne preje

Opombe k tar. podštevilki 5209 49 100 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.


5408

Tkanine iz preje iz umetnih filamentov, vključno tkanine,
dobljene iz izdelkov iz tar. številke 5405

5408 22 100

Širine nad 135 cm vendar do vključno 155 cm, v platnovi vezavi,
keper, križni keper ali v vezavi atlas

Glede definicij pojmov "platnova vezava", "keper" in "križni
keper" glej opombe komentarja k tar. podštevilkam , del (I) pod
(C) v Splošnih opombah HS k temu oddelku.

Pri načinu tkanja "atlas" (saten) so križne točke razporejene
tako, da se med seboj ne dotikajo. Rezultat takšnega načina
tkanja je mehka in svetlikajoča se površina. Atlas mora biti uvit
z vsaj petimi nitmi. Vzorec, ki nastane pri tem tkanju, opisuje
naslednja skica:

< glej prilogo - Slike: stran 45 >

5408 23 100

Jacquard tkanine širine nad 115 cm, vendar do vključno 140 cm, z
maso nad 250 g/ m2

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5209 49 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


                          55. POGLAVJE

              UMETNA ALI SINTETIČNA VLAKNA, REZANA

5503

Sintetična vlakna, rezana, nemikana, nečesana in ne drugače
pripravljena za predenje

5503 10 110

Velike trdnosti

Preja velike trdnosti ima trdnost nad 60 cN/tex.


5516

Tkanine iz rezanih umetnih vlaken

5516 23 100

Jacquard tkanine širine 140 cm ali več (blago za žimnice)

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5209 49 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


                          56. POGLAVJE

     VATA, POLST (FILC) IN NETKANI MATERIALI; POSEBNE PREJE;
     VRVI, MOTVOZI, VRVICE IN PRAMENI TER PROIZVODI IZ NJIH

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede razvrščanja znotraj tar. številk izdelkov, izdelanih iz
dveh ali več tekstilnih materialov, glej splošna določila KNCT k
temu oddelku.


5601

Vata iz tekstilnih materialov in izdelki iz vate; tekstilna
vlakna, dolga do 5 mm (kosmiči); prah in nopki - vlaknati
vozlički

5601 10 100 in  6501 10 900

Damski vložki in tamponi, serviete in plenice za dojenčke in
podobni sanitarni proizvodi iz vate

Glej Komentar HS k tar. številki 5601 pod (A), točka (2).

od 5601 21 100  do 5601 29 000

Vata; drugi izdelki iz vate

Te tar. podštevilke zajemajo tudi palčke za čiščenje nosa in
ušes. Na enem ali obeh koncih teh palčk je "brstič" iz vate.
Uporabljajo se tudi za nanašanje antiseptikov ali lotionov na
kožo ter pri kozmetični negi.

5601 21 100

Vpojni

Opombe komentarja k tar. podštevilki 5201 00 100 se glede izraza
"absorbentni" uporabljajo tudi za to tar. podštevilko.

5601 30 000

Tekstilni kosmiči, prah in nopki

Glej Komentar HS k tar. številki 5601 pod (B) in (C).


5602

Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno ali laminirano

5602 10 110 in  5602 10 190

Iglana klobučevina

Glej Komentar k HS k tar. številki 5602, četrti odstavek.

od 5602 10 310  do 5602 10 390

Koprenaste vlaknaste tkanine

Glej Komentar HS k tar. številki 5602, sedmi odstavek.


5606

Posukana preja, zviti trakovi in podobne oblike iz tar.št. 5404
in 5405, razen povitih proizvodov iz tar.št. 5605 in posukane
preje iz konjske dlake iz grive in repa; ženiljska preja
(vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja

5606 00 910

Posukana preja

Jedro obvite preje je lahko tudi elastomerno (glej opombe KNCT
št. 1 k tar. podštevilkam pod (a) k temu oddelku).


                          57. POGLAVJE

               PREPROGE IN DRUGA TALNA PREKRIVALA

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede razvrščanja znotraj tar. številk izdelkov, izdelanih iz
dveh ali več tekstilnih materialov, glej splošna določila KNCT k
temu oddelku.


5701

Preproge in druga talna prekrivala, vozlana, dokončana ali
nedokončana

Pripravljalna in zaključna stopnja proizvodnje vozlanih preprog,
blaga za preproge in predposteljnikov sta opisani v Komentarju HS
k tar. številki 5701. Gre za enostavno tkanje z nekaj osnovami in
nekaj votki tako, da stojijo konci (glave) na mestu. Ti konci so
včasih lahko obrobljeni.

Po zadnji fazi tkanja preproge se osnova odreže nekoliko vstran
od "glav". Tako nastane obšiv na prostih koncih osnove. Pri
kvalitetnih preprogah je včasih obšiv razdeljen na več delov, ki
so zavozlani tako, da je vozel potisnjen nazaj čimbližje tkanemu
delu z namenom, da zaščiti votek pred zdrsavanjem iz obšiva.
Preproge lahko imajo tudi dodani obšiv, ki ni nastal iz osnove
preproge.

Večina preprog je vzorčastih, kar omogoča razlikovanje med zadnjo
stranjo in obšivom. Obšiv pravzaprav predstavlja okvir zadnje
strani preproge in jo spaja z glavami preproge.

Ročno izdelane preproge pravokotnih oblik imajo le redkokdaj
natančno vzporedne okrajke. Pri sestavljeni stopnji je uporabno
meriti preprogo od središčnic, to je od ravnih črt, povlečenih
skozi sredini nasprotnih stranic.

Pri računanju površine preprog se deli kvadratnih decimetrov
zanemarjajo.


5702

Preproge in druga talna prekrivala, tkana, vendar netaftirana,
nekosmičena, dokončana ali nedokončana, vključno "kelim",
"šumak", "karamani" in podobna ročno tkana prekrivala

5702 10 000

"Kelim", "Šumak", "Karamani" in podobna ročno tkana prekrivala

Ta tar. podštevilka zajema samo težke ročno tkane preproge.
Običajno so večbarvne z ravno površino, brez zank in flore.
Nekatere preproge imajo med osnovo vzdolžne razpoke, ki tvorijo
presledek med nitmi raznobarvnih osnov.

Primerne so kot talna prekrivala ali pregrinjala za divane, za
obešanje na stene in kot zavesna vrata.

So eksotičnih barv in izvirajo večinoma s Srednjega Vzhoda. Lahko
so v kosih, pogosteje pa v oblikah uporabne velikosti,
zarobljene, obšite ali s sešitimi obšivi ali kako drugače
pripravljene.


                          58. POGLAVJE

          SPECIALNE TKANINE; TAFTIRANE TKANINE; ČIPKA;
               TAPISERIJE; POZAMANTERIJA; VEZENINE

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede razvrščanja znotraj tar. številk izdelkov, izdelanih iz
dveh ali več tekstilnih materialov, glej splošna določila KNCT k
temu oddelku.


5801

Tkanine z zankasto oz. lasasto površino in tkanine iz ženiljske
preje, razen tkanin iz tar. številk 5802 ali 5806

Ne glede na določila, ki veljajo v tem oddelku glede uvrščanja
izdelkov iz dveh ali več tekstilnih materialov, je treba
poudariti, da se upošteva pri uvrščanju ženiljskih tkanin samo
tekstilni material, ki tvori zankasto oz. lasasto površino.

Imitacije žameta in pliša, izdelane na pletilnih strojih, se
uvrščajo v tar. številko 5907 ali v 60. poglavje (odvisno od
primera).

od 5801 21 000  do 5801 26 000

Iz bombaža

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 5801 22 in 5801
32.


5804

Til in drugi mrežasti materiali, razen tkanega, pletenega ali
kvačkanega; čipke v metraži, trakovih ali motivih

od 5804 10 110  do 5804 10 900

Til in druge mrežast material

Glej Komentar HS k tar. številki 5804 pod (I).

Imitacije tila, izdelane na pletilnih strojih (npr. na
Reschelovih) se uvrščajo v 60. poglavje.

5804 10 110 in  5804 10 190

Navadni til

V smislu teh dveh tar. podštevilk so navadni til in druge
mrežaste tkanine tiste tkanine, ki imajo eno serijo pravilnih
zank enake oblike in velikosti po vsej svoji površini. Nimajo
vzorca ali zapolnjenih zank. Pri uporabi te definicije ni treba
upoštevati majhnih odprtih prostorčkov, ki nastajajo pri
oblikovanju zank.

od 5804 21 100  do 5804 29 900

Strojno izdelane čipke

Glej Komentar HS k tar. številki 5804 pod (II).

Glede razlikovanja med ročno izdelanimi in strojno izdelanimi
čipkami glej Komentar HS k podštevilkam 5804 21, 5804 29 in 5804
30.

Potrebno je biti pozoren, saj je pletena tkanina zelo podobna
čipkam in se dejansko prodaja pod imenom čipke. Vendar se pletena
tkanina ne uvršča v tar. številko 5804. Takšna tkanina se
proizvaja na Raschelovih strojih in jo je moč prepoznati po tem,
da je čipka oblikovana z intersekcijo zank, ki spominja na
osnovo, ne pa z nitjo osnove in nitjo votka.

Za zapolnitev praznih prostorov se uporabljena nit vstavlja v
zanke, ki tvorijo stranice majhnih šestkotnikov čipke, kjer se
namesti z vrso verižnega vboda. Zaradi tega čipka ne preneha tam,
kjer se vzorec začne. Nasprotno - čipka tvori podporo vzorcu oz.
obliki (pri strojno izdelanih čipkah temu ni vselej tako).

Znaki, navedeni v Komentarju HS k tar. podštevilkam 5804 21, 5804
29 in 5804 30, po katerih je moč prepoznati strojno izdelane
čipke, veljajo tudi za "čipke", izdelane na Rachelovem stroju
(zanke ali deli zank ostanejo po rezanju del zunanje niti in niti
vzorca (oblike), strojna pravilnost brez napak itd...).

Vendar pa pri uvrščanju šteje tkanina, dobljena na Raschelovem
stroju, za pleteno in se zaradi tega uvršča v 60. poglavje.

Tkanina, ki imitira šivano čipko (guipure), izdelana na enak
način kot kemični okrasek, se ne uvršča kot strojna čipka, pač pa
v tar. številko 5810.


5806

Ozke tkanine, razen proizvodov iz tar. številke 5807; ozki
materiali, ki so sestavljeni samo iz osnove, katere niti so med
seboj zlepljene, preje ali vlaken (bolduk)

5806 20 000

Druge ozke tkanine, ki vsebujejo po masi 5% ali več elastomerne
preje ali gumenih niti

Glede definicije izraza "elastomerna preja" glej opombe KNCT št.
1 k podštevilkam pod (a) k temu oddelku.

5806 31 100

Zarobljene

Ozke tkanine s pravimi okrajki so tiste, ki sestoje iz osnove in
votka, katerih dva vzdolžna konca sta oblikovana z obratom niti
votka. Ker nit poteka dalje brez prekinitve, ni res.

5806 32 100

Zarobljene

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 5806 31 100.

5806 40 000

Ozki materiali, ki so sestavljeni samo iz osnove, katere niti so
med seboj zlepljene (bolduk)

Glej Komentar HS k tar. številki 5806 pod (B).


5810

Vezenina v metraži, trakovih ali motivih

5810 10 100 in  5810 10 900

Brez vidne podlage

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 5810 10.


                          59. POGLAVJE

     TEKSTILNE TKANINE, IMPREGNIRANE, PREMAZANE, PREVLEČENE,
     PREKRITE ALI LAMINIRANE; TEKSTILNI PROIZVODI, PRIMERNI
                        ZA TEHNIČNO RABO

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede razvrščanja znotraj tar. številk izdelkov, izdelanih iz
dveh ali več tekstilnih materialov, glej splošna določila KNCT k
temu oddelku.


5907 00

Tekstilne tkanine, drugače impregnirane, premazane, prevlečene
ali prekrite; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za
ateljeje in podobne namene

5907 00 900

V to tar. podštevilko se npr. uvršča 100% poliestrska tkanina, ki
je enostransko naparjrna z aluminijem. Aluminij je naparjen v
vakuumu


5911

Tekstilni izdelki in predmeti, za tehnične namene, navedeni v 7.
opombi k temu poglavju

Ta tar. številka zajema tekstilne proizvode, kot so definirani v
opombah k temu poglavju - v metraži ali rezane, kot so posebej
našteti v opombi št. 7 pod (a) k temu poglavju. V to tar.
podštevilko spadajo tudi tekstilni predmeti za tehnično rabo
(razen tistih iz tar.številk od 5908 do 5910), narezani v oblike
(razen v pravokotne oblike), spojeni ali kako drugače
pripravljeni in dobljeni iz zgoraj omenjenih proizvodov v metraži
ali iz drugih tekstilnih proizvodov.

Glede vsebine pojma "tekstilne tkanine" glej opombo HS št. 1 k
temu poglavju.

5911 10 000

Tekstilni materiali, klobučevina in tkanine podložene s
klobučevino, prevlečene, prekrite ali laminirane z gumo, usnjem
ali drugim materialom, ki se uporabljajo za oblaganje mikalnikov
in podobne tkanine, za druge tehnične namene

Proizvodi iz te tar. podštevilke morajo biti v metraži ali
preprosto razrezani na dolžine ali pravokotne oblike. Če so v
drugačni obliki, se uvrščajo v tar. podštevilko 5911 90 100 ali
5911 90 900.

Izraz "podobne tkanine za druge tehnične namene" označuje samo
tekstilne tkanine, polst (filc) in polpolst (polfilc),
kombinirane z drugimi materiali (npr. z gumo, usnjem), kot je
naznačeno v poimenovanju tar. podštevilke. Med takšne tkanine
spadajo tiskane prevleke, kombinirane z gumo, ki se uporabljajo
za prevlekanje vrtilnih batov in ki tehtajo 1.500 g/m2 ali manj
(neglede na razmerja med tekstilnim materialom in gumo).
Prevleke, ki vsebujejo več kot 50 mas.% tekstilnega materiala in
ki tehtajo več kot 1.500 g/m2, se uvrščajo v tar. številko 4008.

Ta tar. podštevilka zajema tudi prenosne in konvejerske pasove,
ki sestoje iz enega ali več listnato tkanih trakov iz plastičnih
mas, ki se nahajajo med dvema trakovoma iz poliamidnih tkanin.
Trakovi, ki tvorijo pletenico, so ojačitveni element, vsi trakovi
so vroče zlepljeni in debeli manj kot tri milimetre,
nedoločljivih dolžin , ali pa razrezani na dolžine. Tovrstni
pasovi se uvrščajo v tar. številko 5910, če so debeli 3 milimetre
ali več, brezkončni ali pritrjeni s pritrdili.

Ta tar. podštevilka ne zajema posameznih osnov in votkov
tekstilnih tkanin, prevlečenih s plastičnimi masami (tar.
številka 5903) ali z gumo (tar. številka 4008 ali 5906).

5911 20 000

Tkanine za sita, vključno gotove za neposredno uporabo

Te tkanine so lahko v metraži, ali pa pripravljene v skladu z
namenom uporabe (npr. razrezane v oblike, obdane s trakovi,
opremljene s kovinskimi luknjicami).

Kadar se pojavijo v metraži, morajo biti te tkanine označene na
naslednji način:

Oznaka, ki sestoji iz pravokotnika in njegovih diagonal, mora
biti natisnjena v pravilnik razmikih vzdolž obeh robov tkanine,
ne da bi pri tem posegala na okrajke. Natisnjena mora biti tako,
da razdalje med dvema pravokotnima oznakama (merjeno med
sosednjima koncema) ni večja od 1 metra, oznake na enem robu pa
morajo biti zamaknjene tako, kot da bi bile na polovici razdalje
med oznakami na nasprotnem robu (središče vsake oznake mora biti
enako oddaljeno od središč dveh najbližjih oznak na nasprotnem
robu).

Vsaka oznaka mora biti postavljena tako, da je daljša stranica
pravokotnika vzporedna z osnovo tkanine (glej skico v
nadaljevanju):

< glej prilogo - Slike: stran 46 >

Debelina stranic pravokotnika mora biti 5 mm, debelina diagonal
pa 7 mm. Dolžina zunanjih stranic pravokotnika mora biti vsaj 8
cm (dolžina) in 5 cm (širina).

Oznake morajo biti natisnjene v eni barvi, ki je barvi tkanine
kontrastna. Oznaka mora biti neizbrisna.

Ta tar. podštevilka ne zajema okvirjev za slike, ki sestoje iz
tkanine, pritrjene na nosilec (tar. podštevilka 5911 90 900),
ročnih sit in ročnih rešet (tar. številka 9604).

5911 90 100 in  5911 90 900

Drugo

Ti dve tar. podštevilki zajemata tekstilne izdelke, naštete v
Komentarju HS k tar. številki 5911 pod (A), razen tekstilnih
proizvodov, navedenih v tar. podštevilkah 5911 10 000, 5911 20
000 in 5911 40 000. Sem spadajo še tekstilni proizvodi, našteti v
Komentarju K HS k tar. številki 5911 pod (B), razen pripravljenih
prevlek, ki se uvrščajo v tar. podštevilko 5911 20 000 in
predmetov, ki se uvrščajo v tar. podštevilke od 5911 31 110 do
5911 32 900.

Glede uvrščanja predmetov in spojenih monofilamentnih spiral, ki
se uporabljajo za podobne namene kot tekstilne tkanine in polst
(filc), kakršen se uporablja v strojih za proizvodnjo papirja in
podobnih strojih, glej opombe HS k tar. podštevilki 5911 90.


                          60. POGLAVJE

                  PLETENI IN KVAČKANI MATERIALI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede razvrščanja znotraj tar. številk izdelkov, izdelanih iz
dveh ali večih tekstilnih materialov, glej splošne opombe k temu
oddelku.


6002

Drugi pleteni in kvačkani materiali

Poleg tkanin, omenjenih v Komentarju HS k tar. številki 6002,
spadajo v to tar. številko še:

1.  nekatere vezenine, izdelane na strojih za kvačkanje (na
strojih za klekljanje, vključno z Raschelovimi stroji), ki so
namenjene predvsem za mrežaste zavese in zastirala;

2.  imitacije tila in imitacije čipk, izdelane na pletilnih
strojih ali strojih za klekljanje, najpogosteje na Raschelovih
strojih (glej Komentar HS k tar. številki 5804). Podobno kot
strojne čipke, se tudi imitacije čipk pogosto izdelujejo v kosih
določene širine, ki so lahko med dokončevanjem razrezani na
trakove. Trakovi so nedoločljive dolžine in ostanejo uvrščeni v
tej tar. številki, če imajo ravne in vzporedne robove;

3.  imitacije mrežastih tkanin (pletene ali klekljane), namenjene
za izdelavo nakupovalnih mrež in drugih predmetov.

6002 10 100

Ki vsebujejo 5 mas.% ali več elastomerne preje, vendar brez
gumijaste niti

Glede definicije pojma "elastomerna preja" glej opombo KNCT št. 1
(a) k tar. podštevilkam k temu oddelku.


                          61. POGLAVJE

      OBLAČILA IN PRIBOR ZA OBLAČILA, PLETENI ALI KVAČKANI

1.  Glede razvrščanja znotraj tar. številk izdelkov, izdelanih iz
dveh ali več tekstilnih materialov, glej splošne opombe k temu
oddelku.

2. Glede uvrščanja oblek, pripravljenih v kompletih za prodajo na
drobno, glej 13. opombo k temu oddelku.

3. Kadar ima del neke obleke ali garniture okrasje ali opremo, ki
jih ni najti na drugih delih obleke ali garniture, ostane
oblačilo uvrščeno kot obleka ali garnitura, dokler je to okrasje
in oprema neznatnega pomena in če je omejeno na eno ali dve mesti
na obleki (npr. na robovih ovratnika in rokavov ali na zavihkih
in rokavih).

Vendar pa so obleke in garniture s takšnim okrasjem in opremo iz
tega poglavja izključene, če je okrasje in oprema izdelana med
postopkom pletenja obleke (razen če gre za etikete proizvajalca
ali podoben znak).


6101

Plašči, površniki, vetrovke s kapuco - tipa anorak (vključno
smučarski jopiči), vetrovke s podlogo ali vložkom ali brez njiju
in podobni izdelki za moške in dečke, pleteni ali kvačkani, razen
izdelkov iz tar. številke 6103

Opombe k tar. podštevilkam od 6201 91 000 do 6201 99 000 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. številko.


6102

Plašči, površniki, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak
(vključno smučarski jopiči), vetrovke s podlogo ali vložkom ali
brez njiju, pleteni ali kvačkani, za ženske ali dekleta, razen
tistih iz tar. številke 6104

Opombe k tar. podštevilkam od 6201 91 000 do 6201 99 000 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. številko.


6104

Kostimi, kompleti, jakne in jopiči, obleke, krila, hlačna krila,
hlače, hlačna krila, hlače z oprsnikom in naramnicami, jahalne
hlače in kratke hlače (razen kopalnih hlačk in kopalnih oblek),
za ženske in deklice, pleteni ali kvačkani

od 6104 41 000  do 6104 49 000

Obleke

Izraz "obleke" pomeni oblačila, namenjena za prekrivanje telesa.
Običajno segajo od ramen do gležnjev ali malo pod njimi, lahko
imajo rokave, ali pa so brez njih. Možno jih je nositi, ne da bi
istočasno nosili drugo oblačilo. Če je zgornji del takšnega
oblačila sestavljen iz naramnic in plastrona spredaj ali zadaj,
štejejo ta oblačila za obleke le v primeru, če mere, kroj in
položaj zgoraj omenjenega omogočajo nošenje oblačila na zgoraj
opisan način. Če temu ni tako, se mora takšno oblačilo uvrstiti
kot krilo v eno izmed tar. podštevilk od 6104 51 000 do 6104 59
000.

od 6104 51 000  do 6104 59 000

Krila in hlačna krila

Izraz "krila" označuje oblačila za pokrivanje spodnjega dela
telesa. Običajno segajo od bokov do gležnjev ali malo pod njimi.
Krila so oblačila, ki se morajo nositi skupaj z vsaj enim
oblačilom, kot so npr.: majica, srajca, bluza, srajčna bluza,
pulover ali kakšno drugo podobno oblačilo za pokrivanje zgornjega
dela telesa. Prisotnost naramnic ne vpliva bistveno na značaj
krila.

Če imajo krila poleg naramnic še plastron spredaj ali zadaj,
ostanejo takšna oblačila uvrščena v tej tar. podštevilki le, če
so mere, kroj in položaj omenjenega plastrona takšni, da ne
omogočajo nošenja oblačila brez zgoraj omenjenih oblačil. Hlačna
krila so oblačila z zgoraj navedenimi značilnostmi, ki pokrivajo
vsako nogo posebej. Po kroju in širini se razlikujejo od kratkih
ali dolgih hlač.


6106

Bluze, srajce in srajčne bluze za ženske in deklice, pletene ali
kvačkane

                              Bluze

Ženske ali dekliške bluze so lahka oblačila za pokrivanje
zgornjega dela telesa, so ljubkega videza in običajno ohlapnega
kroja, z ovratnikom ali brez njega, z rokavi ali brez njih, s
kakršnim koli izrezom ali vsaj z epoletami, z gumbi ali drugimi
vrstami zapenjal (pri tem je izostanek gumbov ali zapenjal
dovoljen le v primeru zelo nizko krojenega oblačila), z okrasjem,
kot so kravate, žaboji, čipke ali okraski ali pa brez njih.

                     Srajce in srajčne bluze

Ženske in dekliške srajce in srajčne bluze so oblačila za
pokrivanje zgornjega dela telesa. Zapenjajo se v celoti ali
delno, imajo rokave, v glavnem so z ovratnikom, z žepi ali brez
njih, vendar brez žepov pod pasom. Kroj teh oblačil temelji na
kroju moških in deških srajc, zapenjajo se v glavnem spredaj.
Zapenjajo se na desno (obratno kot moške in deške srajce).

Pri uporabi 8. opombe k 61. poglavju lahko imajo srajce in
srajčne bluze iz te tar. številke tudi takšno zapenjanje, pri
katerem se robova srajce ali bluze ne prekrivata.

Oblačila iz te tar. številke segajo pod pas, bluze pa so
praviloma krajše od drugih oblačil, navedenih zgoraj.

Ta tar. številka ne zajema oblačil, za katere je na osnovi
njihove dolžine moč ugotoviti, da se nosijo kot obleke.


6107

Spodnje hlače, spalne srajce, pižame, kopalni plašči, domače
halje in podobni izdelki za moške in dečke, pleteni ali kvačkani

od 6108 21 000  do 6108 29 000

Spalne srajce in pidžame

Te tar. podštevilke zajemajo moške ali deške pižame, pletene ali
kvačkane, ki so zaradi njihove narave in izdelave razpoznavne kot
oblačila, namenjena izključno ali pretežno za nočno rabo.

Pižame sestoje iz dveh delov:

-  iz dela, ki pokriva zgornji del telesa in ki je v glavnem tipa
suknje;

-  iz dela (hlač ali kratkih hlač) preprostega kroja, brez
razporka ali z razporkom spredaj.

Velikost delov teh pižam mora biti primerna oz. med seboj
usklajen. Biti morajo preprostega kroja, iz istega materijala,
barv, okrasja in stopnje končne izdelave tako, da s tem jasno
kažejo, da jih bo nosila ena oseba.

Pižame morajo biti jasno razpoznavne, da so namenjene za nočno
nošjno po:

-  naravi materijala;

-  po v glavnem ohlapnem kroju;

-  po odsotnosti neudobnih oblik, kot so npr. veliki in debeli
gumbi, izjemno okrasje itd.

Enodelna nočna oblačila splošnega tipa, ki prekrivajo tako
zgornji kot spodni del telesa in ki pri tem ovijajo vsako nogo
posebej, se uvrščajo v tar. podštevilke od 6107 91 000 do 6107 99
000.


6108

Kombineže, spodnja krila, spodnje hlače, spalne srajce, pižame,
jutranjke, kopalni plašči, domače halje in podobni izdelki, za
ženske in deklice, pleteni ali kvačkani

od 6108 31 100  do 6108 39 000

Spalne srajce ali pižame

Te tar. podštevilke zajemajo ženske ali dekliške pižame, pletene
ali kvačkane, ki so zaradi njihove narave in izdelave razpoznavne
kot oblačila, namenjena izključno ali pretežno za nočno rabo.

Pižame sestoje iz dveh delov:

-  iz dela, ki pokriva zgornji del telesa in ki je v glavnem tipa
suknje;

-  iz dela (hlač ali kratkih hlač) preprostega kroja, z razporkom
ali brez njega.

Velikost delov teh pižam mora biti primerna oz. med seboj
usklajen. Biti morajo preprostega kroja, iz istega materijala,
barv, okrasja in stopnje končne izdelave tako, da s tem jasno
kažejo, da jih bo nosila ena oseba.

Pižame morajo biti jasno razpoznavne, da so namenjene za nočno
nošjno po:

-  naravi materijala;

-  po v glavnem ohlapnem kroju;

-  po odsotnosti neudobnih oblik, kot so npr. veliki in debeli
gumbi, izjemno okrasje itd.

Enodelna nočna oblačila splošnega tipa ki prekrivajo tako zgornji
kot spodni del telesa in ki pri tem ovijajo vsako nogo posebej,
se uvrščajo v tar. podštevilke od 6107 91 000 do 6107 99 000.


6109

T-majice, spodnje majice in druge majice, pletene ali kvačkane

Tovrstna oblačila, omenjena v dodatni opombi št. 2 k 61.
poglavju, ki se delno zapenjajo na sprednjem izrezu, so iz te
tar. številke izključena. V glavnem se uvrščajo v tar. številki
6105 in 6106, če gre za ženska ali deška oblačila (odvisno od
primera in v skladu z določili opomb HS št. 4 in št. 8 k 61.
poglavju), če gre za moška ali deška brezrokavna oblačila, pa v
tar. številko 6114 (skladno z določili drugega stavka opombe HS
št. 4 k 61. poglavju).


6110

Jope, ki se zapenjajo ali ne, puloverji, brezrokavniki in podobni
izdelki, pleteni ali kvačkani

Ta tar. številka zajema oblačila za pokrivanje zgornjega dela
telesa, z rokavi ali brez njih, s kakršnokoli vrsto izreza, z
ovratnikom ali brez njega, z žepi ali brez njih.

Ta oblačila imajo v glavnem šivane robove ali rebrasti vzorec na
spodnjem robu, okoli izreza, na koncih rokavov ali odprtin za
roke.

Lahko so izdelani iz katerekoli vrste pletenega ali kvačkanega
materiala, vključno iz lahkih in fino pletenih tkanin ter iz
katerihkoli tekstilnih vlaken.

Lahko so opremljeni s katerokoli vrsto okrasja, vključno s čipko
in okraski.

Primeri oblačil, ki se uvrščajo v to tar. številko, so naslednji:

1.  jope in puloverji, vključno zgornji deli trenerk, (s kratkim
izrezom, okroglim ali čolnastim vratom, z ovratnikom na zvijanje,
zavijanje oz. t.i. želvinim vratom), ki se oblačijo preko glave
in večinoma nimajo izreza ali zapenjalnega sistema;

2.  zgoraj opisanim podobna oblačila, z ovratnikom ali brez
njega, ki pa imajo delno odprt izrez, na primer spredaj ali v
smeri ramen, ki se zapenja z gumbi ali kako drugače;

3.  telovniki in brezrokavniki, ki so spredaj odprti po vsej
dolžini, z gumbi ali drugimi zapenjali ali brez njih, z
ovratnikom ali brez njega;

4.  kompleti in oblačila, ki sestoje iz puloverja z rokavi ali
brez njega in iz telovnika z dolgimi ali kratkimi rokavi. Ta
oblačila morajo biti odgovarjajočih velikosti in iz istega
materiala in enake barve. Vzorci ali okrasje mora, v kolikor se
pojavlja, biti na obeh oblačilih;

5.  oblačila, opisana v kateremkoli izmed predhodnih odstavkov,
ki so zdelana iz lahkih materialov, kakršen se uporablja za T-
majice in podobna oblačila, in ki imajo vrvico za zategovanje,
rebraste opasne trakove ali druga sredstva za zategovanje
spodnjega dela.

Ta tar. številka ne zajema:

a)  ženskih in dekliških bluz (tar. številka 6106);

b)  anorakov, vetrovk, jaken in podobnih predmetov (tar. številka
6101 ali 6102, odvisno od primera) in

c)  T-majic, spodnjih majic in podobnih maj (tar. številka 6109).

6110 20 100

Lahke, fino pletene jope in puloverji - puliji, s polo ovratnikom
ali ravnim izrezom

Za lahke jopice in puloverje, pulije, s polo ovratnikom ali
ravnim izrezom štejejo: lahka, fina pletena oblačila, ki
pokrivajo zgornji del telesa, eno- ali večbarvna, s rokavi ali
brez njih, ki imajo vrat na zvijanje, puli ali želvin vrat.

Izraz "fino pletena" pomeni fino pletenje z vsaj 12 zankami na
centimeter (v vodoravni in navpični smeri) na eni strani vzorca
dimenzij 10 x 10 centimetrov.

Lahke jopice in puloverji z vratom na zvijanje, pulijem ali z
želvinim vratom so običajno spletene kot enojni jersey (navadno
pletenje), rebrasto (1 x 1) ali kot interlock.

Enojni jersey (navadno pletenje) je najpreprostejša oblika
vozlastega pletenja (skica št. 1). Zanke na licu so v obliki
majhnih črk V ali na glavo obrnjenih črk V (skica št. 2), na
hrbtni strani pa v obliki med seboj povezanih pentelj (skica št.
3).

< glej prilogo - Slike: stran 47 >

Fino rebrasto pletenje vrste 1 leva, 1 desna (skica št. 4)
izmenjuje leve in desne zanke (skica št. 5). Na eni strani
tkanine so zaradi tega rebra, ki ustrezajo grabnom na drugi
strani. Obe strani tkanine sta enakega videza (skici št. 6 in 7).

< glej prilogo - Slike: stran 48 >

Interlock je dvojno rebrasto pletenje, ki je na obeh straneh
enakega videza. Ta učinek se doseže z vstavljanjem zank (ena
zanka na dve rebri, skica št. 8). Tako se na vsaki strani tkanine
zanke ene rebri izmenjuje z zanko odgovarjajoče rebri z druge
strani tkanine (skica št. 9). Rebra ene strani tkanine zaradi
tega ustrezajo rebrom druge strani (skici št. 10 in 11).

< glej prilogo - Slike: stran 49 >

6110 30 100

Lahke, fino pletene jope in puloverji - puliji, s polo ovratnikom
ali ravnim izrezom

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 6110 20 100.


6111

Oblačila in pribor za oblačila za dojenčke, pleteni ali kvačkani

Glej 6 (a). opombo HS k temu poglavju.

Ta tar. številka zajema celo vrsto oblačil, ki so namenjena
pretežno otrokom do 18 mesecev starosti. Med ta oblačila spadajo
plaščki, ogrinjalca, prešita ogrinjala, jutranjke, dvodelne
oblekice, otroške haljice, hlače, nadhlače, pumparice, oblekce za
igranje, vetrovke, obleke, krila, boleri, jakne, anoraki,
puloverji, tunike, bluze, srajčne bluze, kratke hlače itd.

Nekatera izmed teh oblačil so nedvoumno oprema za novorojenčke in
se v to tar. številko uvrščajo ne glede na njihovo velikost.

Zaradi tega so v te tar. številke vključeni:

1.  halje in plašči za krstitev;

2.  majhne brezrokavne halje s kapuco;

3.  škratova oblačila; oblačila z rokavi in kapicami, ki tvorijo
hkrati plašč in vrečo (spodaj so popolnoma zaprta);

4.  spalne vreče z rokavi ali odprtinami za roke.


6112

Trenirke, smučarske obleke in kopalne hlačke ali kopalne obleke,
pletene ali kvačkane

od 6112 11 000 do 6112 19 000

Glej Komentar HS k tar. številki 6112 pod (A).


6117

Drug gotov pribor za oblačila, pleten ali kvačkan; pleteni ali
kvačkani deli oblačil ali pribora za oblačila

6117 80 100 in  6117 80 900

Drugi pribor

Glej Komentar HS k tar. številki 6117, točka (12).

Ti dve tar. podštevilki zajemata naglavne trakove ali zapestne
trakove, kakršne uporabljajo športniki in športnice za vpijanje
znoja.


                          62. POGLAVJE

        OBLAČILA IN PRIBOR ZA OBLAČILA, RAZEN PLETENIH IN
                       KVAČKANIH IZDELKOV

                        SPLOŠNA DOLOČILA

1. Glede razvrščanja znotraj tar. številk izdelkov, izdelanih iz
dveh ali več tekstilnih materialov, glej splošne opombe k temu
oddelku.

 2. Kadar ima del neke obleke ali garniture iz tar.številke 6203
ali 6204 okrasje ali opremo, katere ni najti na drugih deli
obleke ali garniture, ostane oblačilo uvrščeno kot obleka ali
garnitura, dokler je to okrasje in oprema neznatnega pomena in
dokler je omejeno na eno ali dve mesti na obleki (npr. na robovih
ovratnika in rokavov ali na zavihkih in rokavih).

Vendar pa so obleke in garniture s takšnim okrasjem in opremo iz
tega poglavja izključeni, če je okrasje in oprema izdelana med
postopkom pletenja obleke (razen če gre za logo ali kakšen
podoben znak).

 3. To poglavje zajema industrijske in delovne obleke, na katere
se nanašajo tar. št. 6203 in 6204 in katerih splošni videz
(zaradi preprostih ali posebnih krojev, odvisnih od funkcije
oblačil) in narava njihovih tkanin, ki so čvrste in se ne krčijo,
nedvoumno kažejo na to, da so izdelane samo ali predvsem zato, da
zagotovijo zaščito (fizično ali zdravstveno) drugih oblačil
in/ali oseb med delom v obratu, opravljanjem poklica ali med
domačimi dejavnostmi.

Ta oblačila v glavnem niso okrašena. V tem smislu ne štejejo za
okrasje napisi in simboli, ki se nanašajo na dejavnost, med
katero se ta oblačila nosijo.

Tovrstna oblačila so izdelana iz bombaža, sintetičnih ali umetnih
vlaken, ali pa iz mešanic teh materialov.

Za povečanje čvrstosti teh oblačil sta v uporabi najpogosteje dva
načina šivanja: varnostni šiv in dvojni šiv.

4. Nekatere podštevilke tega poglavja zajemajo t.i. delovna in
poklicna oblačila, ki so, zaradi splošnega izgleda (preprost kroj
in šivi) in lastnosti tkanin (trpežnost) mogoče nedvoumno
namenjena za telesno in higiensko zaščito drugih oblačil in/ ali
oseb pri delu, opravljanju poklica ali v gospodinjstvu.

Obratna in delovna oblačila se najpogosteje zapenjajo z zadrgami,
z gumbi - pritiskači, z velcro - trakovi, ali pa z navzkrižnimi
ali vozlastimi zapirali, pri čemer se uporabljajo vezalke ali
podobno.

Tovrstna oblačila lahko imajo žepe, ki so večinoma našiti. Žepne
reže so v glavnem izdelane iz istih materialov kot oblačilo.
Potek teh tkanin ponavadi ne vodi v isto smer kot na oblačilu.

Med obratnimi in delovnimi oblačili velja omeniti oblačila, ki
jih uporabljajo mehaniki, tovarniški delavci, zidarji, kmetje
itd. To so večinoma dvodelna oblačila, površniki, površniki za
zavezati in hlače. Za druge dejavnosti so takšna oblačila lahko
predpasniki, protiprašni plašči itd. (za zdravnike, bolniške
sestre, usmiljenke, frizerke, peke, mesarje itd.).

Za obratna ali delovna oblačila lahko štejejo le oblačila
velikosti nad 158 (ki ustreza velikosti za telesno višino 158
cm).

Uniforme in druga podobna uradna oblačila (npr. sodniški plašči,
cerkvena oblačila) ne štejejo za obratna ali delovna oblačila.


6201

Plašči, površniki, pelerine, vetrovke s kapuco tipa "anorak"
(vključno smučarski jopiči), vetrovke s podlogo ali vložkom ali
brez njih podobni izdelki za moške in dečke, razen izdelkov iz
tar. številke 6203

od 6201 11 000  do 6201 19 000

Plašči, dežni plašči, površniki, pelerina in podobni proizvodi

Te tar. podštevilke zajemajo oblačila, znana kot zimska varovalna
oblačila. So razpoznavno stilirana, oblikovana tako, da
zagotavljajo zaščito pred mrazom, vetrom in dežjem. To so ohlapna
zgornja oblačila z dolgimi rokavi. Zimska varovalna oblačila iz
teh tar. podštevilk so izdelana iz nelahkih, gosto tkanih tkanin,
razen iz tkanin iz tar. številk 5903, 5906 in 5907 00 000. Zimska
varovalna oblačila so različno dolga (najmanj do sredine beder,
največ do kolen).

Za zimska varovalna oblačila je značilno še naslednje:

-  kapuca;

-  celotna sprednja odprtina se zapenja z zadrgo, gumbi -
pritiskači ali z velcro - trakom. Pogosto je zaščitena z zaščitno
zaklopnico;

-  podloga, ki je običajno prešita ali iz imitacije žametne
tkanine;

-  zatezna vrvica ali kakšna druga zatezna naprava okrog pasu;

-  zunanji žepi.

od 6201 91 000  do 6201 99 000

Drugo

Te tar. podštevilke zajemajo anorake, vetrovke s podlogo ali brez
nje in podobne proizvode

1.  Anoraki (vključno smučarski jopiči) in podobni izdelki

 Anoraki so oblačila za zaščito pred vetrom, mrazom in dežjem.
Lahko imajo podobne značilnosti kot oblačila za zaščito pred
mrazom, vendar se od slednjih razlikujejo med drugim po njihovi
dolžini. Le-ta lahko variira od zelo kratkih anorakov do sredine
beder, vendar ne daljše.

 Anoraki iz teh tar. podštevilk so izdelani iz gosto tkanih
tkanin (razen iz tkanin, ki se uvrščajo v tar. številke 5903,
5906 in 5907).

 Anoraki imajo naslednje značilnosti:

-  kapuca (včasih pospravljena v ovratniku oblačila);

-  popolna odprtna spredaj, ki se zapenja z zadrgo, z gumbi -
pritiskači ali z velcro - trakom in je pogosto zaščitena z
zaklopnico;

-  podloga, ki je lahko prešita ali polnjena;

-  dolgi rokavi.

Poleg navedenega imajo anoraki običajno še vsaj:

-  ali zatezno vrvico ali kakšno drugo zatezno napravo na
oblačilu in/ali na spodnjem delu oblačila;

-  ali konce rokavov, ki se zapenjajo, so elastični, ali pa jih
je moč zategniti kako drugače;

-  ali ovratnik;

-  ali pa žepe.

Kadar je govora o anorakih, označuje izraz "in podobni
proizvodi":

a)  Oblačila, ki imajo značilnosti anoraka, razen zaradi:

-  kapuce in

-  podloge.

 Izraz označuje oblačila, ki so definirana zgoraj kot anoraki, ki
imajo samo deloma odprto sprednjo stran in sistem zapenjanja. Ta
izraz ne označuje oblačil, ki nimajo ne kapuce in ne podloge.

b)  Oblačila brez podloge z dolgimi rokavi, ki lahko segajo do
pod boki, vendar ne nižje kot do sredine beder. Ta oblačila so
izdelana iz gosto tkanih tkanin (razen iz tistih, ki se uvrščajo
v tar. številke 5903, 5906 in 5907 00 000) in ki so odporne ali
obdelane tako, da zagotavljajo ustrezno zaščito, predvsem proti
dežju.

 Ta oblačila imajo kapuco, vendar običajno nimajo sprednje
odprtine po vsej dolžini oblačila. Če imajo samo delno odprtino,
ni nujno, da imajo tudi sistem zapenjanja. Vendar pa mora biti v
tem primeru trikotni vstavek del odprtine. Na koncu rokavov in na
koncu spodnjega dela oblačila je običajno zatezna naprava ali
elastika.

 Oblačila, ki bi se sicer lahko uvrščala kot "anoraki (vključno
smučarski jopiči) in podobni proizvodi", nimajo pa ne kapuce in
ne podloge, lahko štejejo za "podobne proizvode", v kolikor se
uporabljajo kot vetrovke.

2.  Vetrovke, jopiči - vetrovke in podobni proizvodi

a)  Vetrovke so oblačila za zaščito pred vremenskimi neprilikami.
Segajo do kolkov ali malo pod njih. Izdelane so iz gosto tkanih
tkanin. Običajno so vodoodbojne, vendar (za razliko od anorakov)
nimajo kapuce.

Vetrovke imajo naslednje značilnosti:

-  dolgi rokavi;

-  popolno odpiranje spredaj in zapenjanje z zadrgo;

-  podloga, neprešita in nepolnjena;

-  ovratnik;

-  sredstva za zatezanje spodnjega dela oblačila (običajno čisto
spodaj).

 Poleg tega so lahko konci rokavov prilegajoči, lahko so
elastificirani, ali pa se kako drugače zatezajo.

b)  Vetrovke, ki so splošno znane kot "bluzoni" so oblačila za
pokrivanje zgornjega dela telesa. Običajno so polnega in
ohlapnega kroja, kar jim daje videz bluze. Segajo do bokov ali
malo pod njih. Imajo dolge rokave, ki segajo do spodnjega roba
oblačila. Da bi tekstilne tkanine, iz katerih so ta oblačila
izdelana, ščitila pred vremenom, ni nujno.

Tovrstne vetrovke imajo naslednje značilnosti:

-  prilegajoč se izrez, z ovratnikom ali brez njega;

-  odprtino na sprednji strani po vsej dolžini in s kakršnimikoli
zapenjali;

-  običajno prilegajoči si, elastificirani ali zatezni konci
rokavov;

-  elastifikacija ali kakšen drug način zatezanja spodnjega roba
oblačila.

Poleg tega imajo lahko:

- zunanje žepe in/ali

- podlogo in/ali

- kapuco.

 V povezavi z vetrovkami označuje izraz "in podobni proizvodi"
oblačila, ki imajo vse zgoraj navedene značilnosti (pod (b)),
razen katere izmed naslednjih značilnosti:

- izostanek oprijetega izreza;

- izostanek sprednje odprtine po vsej dolžini, z oprijetim
izrezom ali

- odprtina spredaj brez zapenjal.

Iz te tar. podštevilke so izključeni:

-  plašči, dežni plašči, površniki, vetrovke s podlogo ali brez
nje, plašči s kapuco in podobni proizvodi iz tar. podštevilk od
6201 11 000 do 6201 19 000;

-  plašči, dežni plašči, površniki, vetrovke s podlogo ali brez
nje, ki se uvrščajo v tar. podštevilke od 6202 11 000 do 6202 19
000;

-  jakne in bluzoni, ki se uvrščajo v tar. podštevilke od 6202 31
000 do 6203 39 900 ali od 6204 31 000 do 3204 39 900;

-  anoraki, vetrovke in podobni proizvodi iz tekstilnih vlaken iz
tar. številk 5903, 5906 ali 5907, ali pa izdelki iz netkanih
tkanin iz tar. številke 5603, ki se uvrščajo v tar. številko
6210.


6202

Plašči, površniki, pelerine, vetrovke s kapuco tipa "anorak"
(vključno smučarski jopiči), vetrovke s podlogo ali vložkom ali
brez njih in podobni izdelki za ženske in deklice, razen izdelkov
v iz tar. številke 6204

od 6202 11 000  do 6202 19 000

Plašči, dežni plašči, površniki, pelerine, vetrovke in podobni
proizvodi

Opombe komentarja k tar. podštevilkam od 6201 11 000 do 6201 19
000 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tar. številke.

od 6202 91 000  do 6202 99 000

Drugo

Opombe komentarja k tar. podštevilkam od 6201 91 000 do 6201 99
000 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tar. številke.


6204

Kostimi, kompleti, suknjiči in jopiči, obleke, krila, hlačna
krila, hlače, hlače z  oprsnikom in naramnicami in kratke hlače
(razen kopalnih hlačk in oblek) za ženske in deklice

od 6204 41 000  do 6204 49 900

Obleke

Opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam od 6104 41 000 do 6104
49 000 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tar.
podštevilke.

od 6204 51 000  do 6204 59 000

Krila in hlačna krila

Opombe Komentarja HS k tar. podštevilkam od 6104 51 000 do 6104
59 000 se uporabljajo mutatis mutandis tudi ta te tar.
podštevilke.


6206

Bluze, srajce in srajčne bluze za ženske in deklice

                              Bluze

Ženske ali dekliške bluze so lahka oblačila za pokrivanje
zgornjega dela telesa, ljubkega videza in običajno ohlapnega
kroja, z ovratnikom ali brez njega, z rokavi ali brez njih, s
kakršnim koli izrezom ali vsaj z epoletami, z gumbi ali kakšnimi
drugimi vrstami zapenjal (pri tem je izostanek gumbov ali
zapenjal dovoljen le v primeru zelo nizko krojenega oblačila), z
okrasjem, kot so kravate, žaboji, čipke ali okraski, ali pa brez
njih.

                     Srajce in srajčne bluze

Določila opomb komentarja k tar. številki 6106 o pletenih ali
kvačkanih ženskih ali dekliških srajcah in srajčnih bluzah se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za bluze in srajčne bluze iz te
tar. številke.

Oblačila iz te tar. številke segajo pod boke. Bluze so v glavnem
krajše od drugih zgoraj omenjenih oblačil.

Ta tar. številka ne zajema oblačil, ki so zaradi svoje dolžine
enake oblekam ali haljam.


6207

Spodnje majice in druge majice, spodnje hlače, spalne srajce,
pižame, kopalni plašči, domače halje in podobni izdelki za moške
in dečke

od 6207 21 000  do 6207 29 000

Spalne srajce in pidžame

Te tar. podštevilke zajemajo moške ali deške pidžame, ki niso
pletene ali kvačkane, ki so zaradi njihove narave in izdelave
razpoznavne kot oblačila, namenjena izključno ali pretežno za
nočno rabo.

Pidžame sestoje iz dveh delov:

-  iz dela, ki pokriva zgornji del telesa in ki je v glavnem tipa
suknje;

-  iz dela (hlač ali kratkih hlač) preprostega kroja, brez
razporka ali z razporkom spredaj.

Velikost delov teh pidžam mora biti primerna oz. med seboj
usklajena. Biti morajo preprostega kroja, iz istega materijala,
barv, okrasja in stopnje končne izdelave tako, da s tem jasno
kažejo, da jih bo nosila ena oseba.

Pidžame morajo biti jasno razpoznavne, da so namenjene za nočno
nošjno po:

-  naravi materijala;

-  po v glavnem ohlapnem kroju;

-  po odsotnosti neudobnih oblik, kot so npr. veliki in debeli
gumbi, izjemno okrasje itd.

Enodelna nočna oblačila splošnega tipa ki prekrivajo tako zgornji
kot spodni del telesa in ki pri tem ovijajo vsako nogo posebej,
se uvrščajo v tar. podštevilke od 6207 91 000 do 6207 99 000.


6208

Spodnje majice in druge majice, kombineže, spodnja krila, hlačke,
spodnje hlače, spalne srajce, pižame, jutranjke, kopalni plašči,
domače halje in podobni izdelki, za ženske in deklice

od 6208 21 100   do 6208 29 000

Spalne srajce ali pižame

Te tar. podštevilke zajemajo ženske ali dekliške pižame, ki niso
pletene ali kvačkane, ki so zaradi njihove narave in izdelave
razpoznavne kot oblačila, namenjena izključno ali pretežno za
nočno rabo.

Pižame sestoje iz dveh delov:

-  iz dela, ki pokriva zgornji del telesa in ki je v glavnem tipa
suknje;

-  iz dela (hlač ali kratkih hlač) preprostega kroja, z razporkom
ali brez njega.

Velikost delov teh pižam mora biti primerna oz. med seboj
usklajena. Biti morajo preprostega kroja, iz istega materijala,
barv, okrasja in stopnje končne izdelave tako, da s tem jasno
kažejo, da jih bo nosila ena oseba.

Pižame morajo biti jasno razpoznavne, da so namenjene za nočno
nošjno po:

-  naravi materijala;

-  po v glavnem ohlapnem kroju;

-  po odsotnosti neudobnih oblik, kot so npr. veliki in debeli
gumbi, izjemno okrasje itd.

Enodelna nočna oblačila splošnega tipa, ki prekrivajo tako
zgornji kot spodni del telesa in ki pri tem ovijajo vsako nogo
posebej, se uvrščajo v tar. podštevilke od 6207 91 000 do 6207 99
000.


6209

Oblačila in pribor za oblačila za dojenčke

Opombe Komentarja HS k tar. številki 6111 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za to tar. številko.


6210

Oblačila, izdelana iz materialov iz tar. številk 5602, 5603,
5903, 5906 in 5907

6210 10 910

V sterilnih zavitkih

Ta tar. podštevilka zajema oblačila iz netkanih tkanin, namenjena
za medicinsko rabo, ki se po enkratni uporabi zavržejo (oblačila
za enkratno uporabo).


6211

Trenirke, smučarske obleke in kopalne hlačke ali kopalne obleke;
druga oblačila

6211 32 310

Z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga

Za uvrščanje v to tar. podštevilko morajo biti sestavni deli
trenerke iz istega materijala, istega sloga, barv in kombinacij.
Biti morajo tudi usklajenih velikosti.

Če ima sestavni del trenerke okrasje ali vijuge, katere je moč
najti tudi na drugih sestavnih delih, ostane takšno oblačilo
uvrščeno v tej tar. podštevilki, če so te vijuge ali okraski
nepomembni in omejeni na eno ali dve mesti na oblačilu (t.j. npr.
na ovratnik ali konce rokavov).

Vendar pa so oblačila iz te tar. podštevilke izključena, če so te
vijuge in okrasje izdelani med šivanjem oblačila (razen, če gre
zgolj za logo ali podoben simbol).

6211 32 410 in  6211 32 420

Drugo

Za uvrstitev v ti dve tar. podštevilki morajo biti zgornji in
spodnji deli trenerk pripravljeni skupaj za prodajo na drobno.

6211 33 310

Z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga

Glej opombe k tar. podštevilkama 6211 32 310.

6211 33 410 in  6211 33 420

Drugo

Glej opombe k tar. številkama 6211 32 410 in 6211 32 420.

6211 42 310

Z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga

Glej opombe k tar. podštevilki 6211 32 310.

6211 42 410 in  6211 42 420

Drugo

Glej opombe k tar. podštevilkama 6211 32 410 in 6211 32 420.

6211 43 310

Z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga

Glej opombe k tar. podštevilki 6211 32 310.

6211 43 410 in 6211 43 420

Drugo

Glej opombe k tar. podštevilkama 6211 32 410 in 6211 32 420.


6217

Drug gotov pribor za oblačila, deli oblačil ali pribora za
oblačila, razen tistih iz tar. št.6212

6217 10 000

Pribor

Opombe k tar. podštevilkama 6117 80 100 in 6117 80 900 se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


                          63. POGLAVJE

         DRUGI ZGOTOVLJENI TEKSTILNI IZDELKI; KOMPLETI;
     PONOŠENA - IZRABLJENA OBLAČILA IN IZRABLJENI TEKSTILNI
                          IZDELKI; KRPE

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede razvrščanja znotraj tar. številk izdelkov, izdelanih iz
dveh ali več tekstilnih materialov, glej splošne opombe k temu
oddelku.


6305

Vreče in vrečke za pakiranje blaga

Nekatere vreče in vrečke iz tekstilnih materialov se uvrščajo
npr. v tar. številko 4202 in 6307. Vreče in vrečke, ki se
uvrščajo v tar. številko 4819, če so izdelane iz papirja, se
uvrščajo v to tar. številko, če so izdelane iz papirne preje.

Vreče iz tekstilnega materiala, podložene s papirjem se v glavnem
uvrščajo v to tar. številko, medtem ko se papirnate vreče,
podložene s tekstilnim materialom, uvrščajo v tar. podštevilko
4819 40 000.

6305 10 100

Rabljene

Ta tar. podštevilka zajema samo predmete, ki so bili uporabljeni
vsaj enkrat (za transport blaga) in na katerih so razločni
sledovi te uporabe - npr. sledovi proizvoda, katerega so
vsebovale, umazanija, madeži, luknje, razcepi, znaki popravil,
zašite razpoke, sledovi lepljenja ali šivanja odprtine itd.


6307

Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za
oblačila

6307 90 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Prevleke (etuije) za glave teniških loparjev, loparjev za
badminton, palic za golf itd., če so izdelani iz tekstilnih
tkanin (običajno prevlečenih s plastičnimi masami), če so
opremljeni z žepi za žogice ali brez njih. Vendar pa so prevleke,
ki prekrivajo cel lopar, z ročajem ali naramnico ali brez njiju,
iz te tar. podštevilke izključeni (tar. št. 4202).

2.  Turbani iz modne tkane tkanine (običajno iz mešanice bombaža
in svile) - iz trakov, dolgih od 4 do 5 metrov in širokih
približno 50 centimetrov. Ti trakovi so obrobljeni z vseh strani,
včasih imajo resaste ali obšite konce, praviloma pa se uvažajo
posamično zviti in pakirani.


                           ODDELEK XII

       OBUTEV; KLOBUKI, KAPE IN DRUGA POKRIVALA; DEŽNIKI,
        SONČNIKI, PALICE, BIČI, KOROBAČI IN NJIHOVI DELI;
  PREPARIRANO PERJE IN IZDELKI IZ PERJA; UMETNO CVETJE; IZDELKI
             IZ ČLOVEŠKIH LAS (LASULJARSKI IZDELKI)

                          64. POGLAVJE

    OBUTEV, GAMAŠE IN PODOBNI PROIZVODI; DELI TEH PROIZVODOV

                        SPLOŠNA DOLOČILA

1.  Glede definicije pojmov "podplat" in "vrhnji deli (oglavi)"
glej splošna določila HS k temu poglavju, odstavka (C) in (D).

2.  Pojem "guma" je opredeljen v opombi HS št. 1 k 40. poglavju.
V smislu opombe št. 3 k temu poglavju pa ta pojem označuje tudi
tkanine in druge tekstilne materiale, ki so vidno prevlečeni ali
prekriti z gumo.

3.  Pojem "plastične mase" je opredeljen v opombo HS št. 1 k 39.
poglavju. V smislu opombe št. 3 k temu poglavju pa označuje tudi
tkanine in druge tekstilne materiale, ki so vidno prevlečeni ali
prekriti s plastičnimi masami.


6402

Druga obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične
mase

6402 12 000 in  6402 19 000

Športna obutev

Glej Opombe HS k tar. podštevilkam št. 1 k temu poglavju.

6402 12 000

Smučarski čevlji in čevlji za tek na smučeh

Ta tar. podštevilka zajema čevlje in obutev, ki se uporabljajo za
vse vrste smučanja.

6402 99 310 in
6402 99 390

Obutev s prednjikom iz trakov, iz katerih je izrezan en ali več
kosov

Kapica pomeni del oglava, ki prekriva sprednji del stopala.


6403

Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega
usnja in z zgornjim delom iz usnja

"Usnje" pomeni samo težke kože in kože drobnice iz tar. številk
od 4104 do 4109 00 000. Zaradi tega je iz te tar. številke
izključena obutev npr. s krznenimi podplati ali s podplati iz
umetnega usnja iz tar. številke 4111 - takšna obutev se uvršča v
tar. številko 6405.

6403 12 000 in  6403 19 000

Športna obutev

Glej Opombo HS št. 1 k tar. podštevilkam k temu poglavju.

6403 12 000

Smučarski čevlji in čevlji za tek na smučeh

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 6402 12 000.

od 6403 59 110  do 6403 59 390

Obutev z vrhnjim delom (oglavom) iz trakov, ali z enim ali več
izrezanimi kosi

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilkama 6402 99 310 in
6402 99 390.

od 6403 99 110  do 6403 99 380

Obutev z vrhnjim delom (oglavom) iz trakov, ali z enim ali več
izrezanimi kosi

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilkama 6402 99 310 in
6402 99 390.


6406

Deli obutve; vložki za obutev, vstavki za pete in podobni
izdelki; gamaše, ovijači in podobni proizvodi in njihovi deli

Večina delov obutve, katere zajema ta tar. številka, je omenjenih
v Komentarju HS k tar. številki 6406. V to tar. številko pa se
uvrščajo tudi leseni podplati za sandale ("zdravi" sandali), brez
oglava in brez trakov, vezalk ali jezikov.

Glede seznama proizvodov, ki ne štejejo za dele obutve v smislu
te tar. številke, glej opombo HS št. 2 k temu poglavju.

Deli obutve so lahko iz kateregakoli materiala, razen iz azbesta.
Lahko vsebujejo tudi kovino.

6406 99 300

Kompleti vrhnjih delov (oglavov) pritrjeni na notranje podplate
ali druge del podplatov, vendar brez zunanjih podplatov

Ta tar. podštevilka zajema predmete, ki še ne predstavljajo
obutve in ki sestoje iz oglava obutve in ene ali več sestavin
podplata (predvsem notranjega podplata), vendar še nimajo
zunanjega (drugega) podplata.


                          65. POGLAVJE

                    POKRIVALA IN NJIHOVI DELI

6503 00

Klobuki in druga pokrivala iz klobučevine, izdelane iz tulcev,
stožcev in drugih izdelkov iz tar. številke 6501, vključno tudi
podloženi in okrašeni

Izraz "klobuki in druga pokrivala, podložena in okrašena" pomeni
tiste proizvode, ki so v celoti ali delno podloženi, ne glede na
to, ali je podloga ali okrasje iz istega materiala kot pokrivalo.

Za okrasje štejejo npr.: pridatki, naglavni trakovi (iz usnja ali
kateregakoli drugega materiala), obodni trakovi klobukov, vrvice,
zaponke, peresa, okrasna prešitja, umetno cvetje, čipke, pentlje
iz tkanih tkanin ali trakov itd.

6503 00 100

Iz klobučevine, izdelane iz krzna ali iz klobučevine izdelane iz
volne in krzna

Krznena klobučevina pomeni klobučevina iz kožuhovine kunca,
zajca, pižmovke, nutrije, bobra, vidre ali iz podobne kratkodlake
kožuhovine.

"Klobučevina iz volne in krzna" je lahko izdelan iz gostih
mešanic volne in krzna v kakršnemkoli razmerju, ali pa iz drugih
kombinacij teh dveh proizvodov (npr. iz volnenega polsta,
prekritega s plastjo krzna).

Klobučevina iz krzna in polsti iz volne in krzna lahko vsebujejo
tudi druga vlakna (npr. sintetična ali regenerirana tekstilna
vlakna).

6503 00 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema predmete iz klobučevine iz volne, ne
glede na to, ali so dodana tudi druga vlakna (sintetična in
regenerirana tekstilna vlakna), če je razvidno, da gre za
predmete iz klobučevine iz volne in krzna, ki se uvrščajo v tar.
podštevilko 6503 00 100.

Klobučevina iz volne pomeni klobučevino, izdelano iz volne ali iz
krzna, ki je volni podobno (npr. iz dlake vikune (južnoameriške
lame), kamele, teleta, krave itd.).


6504 00 000

Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali izdelani s sestavljanjem
trakov iz katerega koli materiala, vključno tudi podloženi ali
okrašeni

Glede uvrščanja predmetov iz tega poglavja in v skladu z njihovo
obdelavo (podloženi ali nepodloženi, okrašeni ali neokrašeni),
veljajo za to tar. številko mutatis mutandis določila Komentarja
HS k tar. številki 6503 00.


6505

Klobuki in druga pokrivala, pletena ali kvačkana, ali pa izdelani
iz čipke, klobučevine ali iz drugih tekstilnih metražnih
materialov (razen iz trakov), vključno podložena ali okrašena;
mrežice za lase iz kateregakoli materiala, vključno podložena in
okrašena

Glede uvrščanja turbanov in naušnikov z naglavnim trakom glej
opombe komentarja k tar. podštevilkama 6307 90 100 in 6307 90
990.


6507 00 000

Trakovi za notranje obrobljanje; podloge, prevleke, osnove in
ogrodja, ščitniki za oči in podbradki, za pokrivala

Ta tar. številka ne zajema pletenih trakov za notranje obšivanje,
kakršne uporabljajo športniki in športnice za vpijanje znoja
(tar. podštevilki 6117 80 100 in 6117 80 900).


                          66. POGLAVJE

      DEŽNIKI, SONČNIKI, PALICE, OPORNE PALICE ZA SEDENJE,
                 BIČI, KOROBAČI IN NJIHOVI DELI

Opomba št. 1 c k 66. poglavju

Dežniki in sončniki, ki so namenjeni za otroško igro, se od
dežnikov in sončnikov iz tega poglavja običajno razlikujejo po
sestavnem materialu, izdelavi (ki je običajno surovejša), po
majhnih merah in po dejstvu, da jih ni moč učinkovito uporabiti
za zaščito pred dežjem ali soncem (glej tudi Komentar HS k tar.
številki 9503, del (A), četrti odstavek). Dolžina palic dežnikov
- igrač in sončnikov - igrač redko ne presega 25 centimetrov.


6601

Dežniki in sončniki (vključno palice, dežniki, vrtni dežniki in
podobni dežniki)

Glede razlikovanja med predmeti iz te tar. številke in predmeti -
igračami glej opombe komentarja Opombe št. 1 c k temu poglavju.

Ta tar. številka zajema še:

1.  Majhne sončnike in dežnike, ki so v bistvu namenjene za
zaščito otrok pred soncem in dežjem;

2.  Majhne sončnike, ki se pritrdijo na podstavke in ki ščitijo
pred soncem.

Dežniki in sončniki, ki so (zaradi narave materiala, iz katerega
so izdelani) uporabni edinole kot pustni predmeti, so iz te tar.
številke izključeni in se uvrščajo v tar. številko 9505.

6601 10 000

Vrtni in podobni dežniki

Glej Komentar HS k tar. podštevilki 6601 10.


6603

Deli, okraski in pribor izdelkov iz tar. številke 6601 ali 6602

6603 10 000

Ročaji in gumbi

Ta tar. podštevilka zajema ročaje (vključno tovrstni polizdelki
(blanks), ki so razpoznavni kot ročaji) in gumbe, ki se
pritrjujejo na konce palic (ki se držijo v roki) dežnikov ali
sončnikov, sprehajalnih palic, opornih palic za sedenje, bičev,
korobačev in podobnih predmetov.

6603 20 000

Ogrodja za dežnike, vključno montirana ogrodja na palicah

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Pahljače, pritrjene na palice - skelete dežnikov, sončnikov
itd., s fitingi ali okraski (priborom) ali brez njih;

2.  Sklope pahljač brez palic, s fitingi, okraski ali priborom
ali brez njih - kompletni sistem reber in špic (naper), ki drsi
po palici in omogoča dežniku, sončniku itd. odpiranje in
zapiranje, pri čemer istočasno deluje kot nosilnica in podpira
kritje.

Vendar pa so iz te tar. podštevilke izključene preproste pahljače
iz reber in naper (špic), ki ne predstavljajo kompletnega
sistema. Te se uvrščajo v tar. podštevilko 6603 90 000.

6603 90 000

Drugo

Poleg pahljač, omenjenih v zadnjem stavku opomb komentarja k tar.
podštevilki 6603 20 000, zajema ta tar. podštevilka nesestavljena
rebra in napere (špice), pa tudi predmete, omenjene v Komentarju
HS k tar. številki 6603, drugi odstavek, točke (1) in od (3) do
(5).


                          67. POGLAVJE

   PERJE IN PUH, PREPARIRANA, TER PROIZVODI IZ PERJA IN PUHA;
  UMETNO CVETJE; IZDELKI IZ ČLOVEŠKIH LAS (LASULJARSKI IZDELKI)

6702

Umetno cvetje, listje, sadeži in njihovi deli; izdelki izdelani
iz umetnega cvetja, listja ali sadežev

Glej 3. opombo k temu poglavju. Za "podobne postopke" šteje v
smislu te opombe sestavljanje s segrevanjem materiala, s čimer se
doseže samolepljivost materiala, ter uporaba drsnih naprav, ki se
stebla oprimejo zaradi trenja.


6703 00 000

Človeški lasje, urejeni, stanjšani, beljeni ali kako drugače
obdelani; volna, dlaka ali drugi tekstilni materiali,
pripravljeni za uporabo pri izdelavi lasulj in podobnih izdelkov

Iz te tar. številke so izključeni naravni kodri in kite iz
nepredelanih človeških las, vključno oprani in počesani, ki so
samo odrezani in niso bili izpostavljeni nobenemu drugemu
postopku. Uvrščajo se v tar. številko 0501.


                          ODDELEK XIII

   PROIZVODI IZ KAMNA, SADRE, CEMENTA, BETONA, AZBESTA, SLJUDE
    ALI IZ PODOBNIH MATERIALOV; KERAMIČNI IZDELKI; STEKLO IN
                        STEKLENI IZDELKI

                          68. POGLAVJE

 PROIZVODI IZ KAMNA, SADRE, CEMENTA, BETONA, AZBESTA, SLJUDE IN
                     IZ PODOBNIH MATERIALOV

                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje ne zajema le izdelkov, pripravljenih za takojšnjo
uporabo, temveč v nekaterih tar. številkah tudi polizdelke, ki
zahtevajo nadaljnje predelavo, preden jih je moč uporabiti za
določen namen (npr. zmesi na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta
in magnezijevega karbonata iz tar. številke 6812).


6802

Obdelan kamen za spomenike in stavbe (razen skrilavcev) in
izdelki iz njega, razen izdelkov iz tar. številke 6801; kockice
za mozaik in podobni izdelki iz naravnega kamna (vključno tudi iz
skrilavcev) na podlagi ali brez nje; umetno obarvana zrna,
luskine in prah iz naravnega kamna (vključno iz skrilavcev)

Glede definicije pojma "obdelan kamen za spomenike in zgradbe"
glej opombo HS št. 2 k temu poglavju.

6802 10 000

Plošče, kocke in podobni izdelki s pravokotnimi stranicami ali
ne, če se lahko največje površina strani vklopi v kvadrat
stranice, ki je manjša od 7 cm, umetno obarvane granule, luskine
ali prah

Glede podrobnosti o proizvodih, ki se uvrščajo v to tar.
podštevilko, glej Komentar HS k tar. številki 6802, sedmi
odstavek.

od 6802 21 000  do 6802 29 000

Drug kamen za spomenike in zgradbe in izdelki iz njega, samo
sekani ali rezani z žago, z ravno - izravnano površimo

Te tar. podštevilke zajemajo kamen in izdelke iz kamna (vključno
nedokončane izdelke), ki so samo sekani ali rezani z žago, ki
imajo eno ali več ravnih in gladkih ploskev. Slednje so lahko
klesane z dletom, cepinom ali klesarskim kladivom.

6802 93 100

Poliran, okrašen ali kako drugače dodelan, vendar ne klesan, neto
mase 10 kg ali več

Poleg izdelkov iz kamna, katerih vse ploskve so bile polirane, se
v to tar. podštevilko uvrščajo še:

1.  Izdelki iz kamna, katerega vse ploskve so bile zglajene,
peskane ali podbarvane (grundirane);

2.  Izdelki iz okrasnega kamna. To so proizvodi iz kamna, ki so
prekriti z motivi in okrasjem, ki je barvano, lakirano ali kako
drugače površinsko obdelano, t.j. z motivi in okrasjem, ki je
oblikovano s klesanjem in poliranjem površine z dletom;

3.  Izdelki iz kamna, obloženega z mozaikom, kovinskimi okraski
ali s preprosto vklesanimi napisi;


4.  Izdelki iz kamna z rebri in žlebovi, t.j. z linearnim
okrasjem za stebre, podzidke, stebrne žlebiče, zidne ornamente in
okrase v obliki kroglic;

5.  Izdelki iz struženega kamna, kot so stopnice, ograje in
podobni izdelki.

6802 93 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema rezbarske granitne proizvode, prekrite
z orientalskimi motivi, vdrtimi ali reliefnimi, kot so listi,
venci in himere, ki so bolj dodelani kot okrasje, ki spada v
predhodne tar. podštevilke.

Kipi, visoki in nizki reliefi, razen izvirnih kiparskih del, se
prav tako uvrščajo v to tar. podštevilko.

6802 99 100

Poliran, okrašen ali kako drugače dodelan, vendar ne klesan, neto
mase 10 kg ali več

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 680 93 10.

6802 99 900

Drugo

Opombe komentarja k tar. podštevilki 6802 93 900 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


6803 00

Skrilavec, obdelan, izdelki iz skrilavca ali agromeriranega
skrilavca

6803 00 100

Strešne in zidne plošče

Proizvodi iz te tar. podštevilke so lahko pravokotne (vključno
kvadratne) oblike, večkotne, okrogle ali kakršnekoli druge
oblike. So enotne debeline, ki običajno ne presega 6 mm.


6804

Mlinski kamni, brusi, brusilne plošče in podobno brez ogrodja, za
mletje, brušenje, ostrenje, poliranje, izravnavanje ali rezanje,
brusi za ročno ostrenje ali poliranje in njihovi deli iz
naravnega kamna, iz aglomeriranega naravnega ali umetnega
abrazivnega materiala ali iz keramike - z deli iz drugih
materialov ali brez njih

Odpadki in ostanki ročno poliranega kamna, brusov, zrnatih
brusnih kamnov, mlinskih kamnov, kamnov za ostrenje, ostrilnih
koles in podobnih izdelkov iz naravnih ali umetnih abrazivov niso
vključeni v to tar. številko, (tar. podštevilka 2530 00 900).

6804 10 000

Mlinski kamni in kamni za razvlaknjevanje

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 6804 10.

od 6804 21 00  do 6804 23 000

Drugi mlinski kamni in brusni kamni, brusna kolesa in podobno

Glej Komentar HS k tar. številki 6804, prvi odstavek, točki (2)
in (3).

6804 21 000

Iz aglomeriranega sintetičnega ali naravnega diamanta

Ta tar. podštevilka zajema predmete iz kakorkoli aglomeriranega
sintetičnega ali naravnega diamanta. Postopek aglomeracije lahko
uporablja aglomeracijska sredstva, ki predstavljajo trda (npr.
cement) in manj toga veziva (npr. kavčuk in guma ali plastične
mase), ali pa keramično vžiganje.

od 6804 22 120  do 6804 22 900

Iz drugih aglomeriranih abrazivov ali iz keramike

Opombe k tar. podštevlki 6804 21 000 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi za te tar. podštevlike.

od 6804 22 120 do 6804 22 500

Iz umetnih abrazivov, z vezivom

Primeri umetnih abrazivov so: korund, (staljen ) silicijev karbid
(karborund) in borov karbid.

6804 30 000

Brusi za ročno ostrenje ali poliranje

Glej Komentar HS k tar. številki 6804, prvi odstavek, točka (4).


6806

Žlindrina volna, volna iz kamna in podobne mineralne volne;
ekspandirani ali listasti vermikulit, ekspandirane gline, penasta
žlindra in podobni ekspandirani mineralni materiali; mešanice in
izdelki iz mineralnih materialov za toplotno ali zvočno izolacijo
ali za absorbcijo zvoka, razen izdelkov iz tar. številk 68.11,
68.12 ali iz 69. poglavja

6806 10 000

Volna iz žlindre, kamena volna in podobne mineralne volne
(vključno tudi medsebojne mešanice) v razsutem stanju, listih,
ploščah ali zvitkih

Glej Komentar HS k tar. številki 6806, prvi trije odstavki.

Med "podobne mineralne volne" spadajo volne, dobljene iz mešanic
kamna in žlindre, ki so obdelane po postopkih, podanih v
Komentarju HS k tar. številki 6806, prvi odstavek.

6806 20 100

Ekspandirane gline

Glej Komentar HS k tar. številki 6806, šesti odstavek.

6806 20 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Listasti vermikulit in podobne ekspandirane mineralne
proizvode, razen gline (ekspandirani klorit, perlit in obsidian).
Glej Komentar HS k tar. številki 6806, četrti in peti odstavek.

Vendar pa se ekspandirana klorit in perlit uvrščata v to tar.
podštevilko le, če je bil postopek ekspanzije ustavljen na
stopnji votlih zrn, to je preden zrna razpokajo v konkavne
ploščice. Ta nelamelarni proizvod se uporablja kot filtrirno
sredstvo in ne kot zvočni ali toplotni izolator. Zaradi tega se
uvršča v tar. podštevilko 3802 90 000 (glej opombe Komentarja k
HS k tar. številki 3802);

2.  "Pena" iz žlindre ali kamna, ki je v obliki blokov, plošč in
v podobnih oblikah podobna multiceličnemu steklu, ki se uvršča v
tar. številko 7016. V takšnih primerih je peno iz te tar.
podštevilke moč razlikovati od multiceličnega stekla z uporabo
kriterijev za razlikovanje med mineralnimi volnami iz tar.
podštevilke 6806 10 000 in steklenimi volnami iz tar. številke
7019.

3.  Granulirana prekaljena žlindra, ki je bila občutno
ekspandirana s penjenjem in katere gostota ni večja od 300 kg/m3.

6806 90 000

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 6806, besedilo, ki sledi
zvezdicam.


6807

Izdelki iz bitumna ali iz podobnih materialov (npr. iz bitumna iz
nafte ali iz smole premogovega katrana)

6807 10 110

Proizvodi za strehe in fasade s substrati

Strešni proizvod in proizvodi za oblaganje, katere zajema ti dve
tar. podštevilki, sestoje iz vsaj treh plasti: srednja plast je
iz papirja ali lepenke, ali pa iz drugih materialov, t.j. iz
steklene volne, tkane jute, aluminijeve folije, klobučevine,
netkanih tkanin. Srednja plast je stisnjena med dve plasti
asfalta ali podobnega materiala. Prekrivajoče plasti so lahko
prevlečene ali prekrite tudi z drugimi materiali (npr. s peskom).


6809

Izdelki iz sadre in mešanic na osnovi sadre

6809 11 000 in  6809 19 000

Table, listi, plošče, ploščice in podobni proizvodi, neokrašeni

Ti dve tar. podštevilki zajemata ravne izdelke vseh vrst, ki se
uporabljajo za pregrajevanje in stropove.

Izdelki, ki so samo perforirani ali na eni ali obeh straneh
prekriti s tanko plastjo papirja ali drugega materiala, ne
štejejo za okrašene izdelke. Lahko imajo tudi preprosto plast
barve ali laka. Vsako okrasje npr. z vgreznjenimi ali reliefnimi
motivi na površini, pa tudi sleherno okrasje v masi, povzroči
uvrstitev takšnih desk, plošč itd. v tar. podštevilko 6809 90
000.

Ti dve tar. podštevilki zajemata tudi kvadratne plošče, ki
sestoje iz sadre na zunanji strani plošče, ki ima dve pravokotni
odprtini v globino sadre, zapolnjeni s trakovi mineralne volne,
zadnja stran pa je prekrita s papirjem, ki je prekrit z
aluminijevo folijo. Takšne plošče se uporabljajo za prekrivanje
zidov in stropov zaradi toplotne in zvočne izolacije.


6810

Izdelki iz cementa, betona ali umetnega kamna, armirani ali
nearmirani

Beton je izdelan iz mešanice cementa, agregatov (peska, gramoza)
in iz vode. Ko s strdi, postane beton izredno trd.

Ojačeni beton vsebuje tudi kovinske palice (ojačitvene palice)
ali jekleno mrežo.

Z uporabo lažjih agregatov (t.j. zdrobljenega plovca, granulirane
žlindre, vermikulita, ekspandiranih materialov) nastane "lahki
beton".

"Umetni kamen" je izdelek iz mešanice naravnih mineralnih
agregatov in vezivnega sredstva (npr. plastične mase, cement
ipd.). Vsebnost mineralnih agregatov je zelo velika, več kot 70%.

6810 11 100

Iz lahkega betona (na osnovi zdrobljenega plovca, zrnate žlindre
itd.)

Ta tar. podštevilka zajema gradbene bloke in zidake iz poroznega
betona z gostoto, ki ni večja od 1,7 kg/dm3. Lahki beton je dober
toplotni izolator, vendar ni tako čvrst kot beton z večjo spec.
težo.

6810 91 100 in  6810 91 900

Montažni elementi, gradbeni

Glej opombe komentarja HS k tar. podštevilki 6810 91.


6812

Predelana azbestna vlakna; mešanice na osnovi azbesta ali na
osnovi azbesta in magnezijevega karbonata; proizvodi iz teh
mešanic ali iz azbesta (npr. preja, tkanine, oblačila, pokrivala,
obutev, tesnila), ojačeni ali neojačeni, razen proizvodov iz tar.
številk 6811 in 6813

6812 10 000

Predelana azbestna vlakna - mešanice na podlagi azbesta ali na
bazi azbesta z magnezijevim karbonatom

Glede definicije pojma "predelani azbest" glej Komentar HS k tar.
številki 6812, prvi odstavek. Vendar pa se odpadki azbestnih
proizvodov uvrščajo v tar. številko 2254 00.

Mešanice iz te tar. podštevilke so opisane v Komentarju HS k tar.
številki 6812, drugi odstavek.

Ostanki od proizvodov na podlagi azbesta in magnezijevega
karbonata v obliki delcev ali prahu se prav tako uvrščajo v to
tar. podštevilko.

6812 20 000

Preje in niti

Ta tar. podštevilka zajema preje in niti iz enonitne preje, kot
tudi niti iz do štirih enonitnih prej, zvitih skupaj, ne glede na
debelino niti. Podobni proizvodi, ki ne ustrezajo tem pogojem, se
uvrščajo v tar. podštevilko 6812 30 000.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 6812, peti odstavek.

6812 30 000

Motvozi in vrvi, pleteni ali nepleteni

Ta tar. podštevilka zajema tudi motvoze, ki sestoje iz
prepletenih azbestnih listov z ovojem iz prožnega materiala.

6812 40 000

Tkani ali pleteni materiali

Ta tar. podštevilka zajema tkane ali pletene tkanine vseh širin
(vključno vrvice).

6812 60 000

Papir, karton in klobučevina

Papir, debela lepenka za vezavo knjig in klobučevine iz azbestnih
vlaken, papirne pulpe in pomožnega polnila, se v to tar.
podštevilko uvrščajo, če vsebujejo 35 mas.% ali več azbesta.
Sicer se uvrščajo v 48. poglavje.

Glej tudi Komentar HS k tar. številki 6812, četrti in sedmi
odstavek.


6814

Sljuda, obdelana in izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano
ali rekonstruirano sljudo na podlagi ali brez podlage iz papirja,
kartona ali drugih materialov

6814 10 000

Plošče, listi in trakovi iz aglomerirane ali rekonstruirane
sljude, na podlagi ali brez podlage

Plošče, listi in trakovi iz te tar. podštevilke morajo biti
pripravljeni v zvitkih nedoločene dolžine, ali pa samo narezani v
kvadrate ali pravokotnike. Izdelki, narezani v druge oblike, se
uvrščajo v tar. podštevilko 6814 90 900.

6814 90 100

Plošče ali razcepljeni kosi sljude

Ta tar. podštevilka zajema liste in cepanice sljude, narezane v
oblike za določeno posebno uporabo. Od listov in cepanic, ki se
uvrščajo v tar. številko 2525, se razlikujejo skladno z
drugačnimi značilnostmi, naštetimi v Komentarju HS k tar.
številki 2525.

Ta tar. podštevilka zajema tudi liste in cepanice sljude tudi, če
niso narezane v zgoraj opisane oblike, v kolikor so bili
izpostavljeni predelavi, razen oblikam predelave iz tar. številke
2525, kot je poliranje ali lepljenje na podlago.


                          69. POGLAVJE

                       KERAMIČNI PROIZVODI

I. Proizvodi iz silikatne fosilne moke ali iz podobnih silikatnih
zemljin in ognjevarni proizvodi

II. Drugi keramični proizvodi

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Glede definicije pojmov "porcelan", "kitajski porcelan",
"lončenina", "keramika" in "beloprstena posoda", kot so
uporabljeni v tar. številkah in tar. podštevilkah tega razdelka,
glej Komentar HS k temu poglavju, Splošna določila k podpoglavju
II.


6901 00

Opeka, bloki, ploščice in drugi keramični izdelki iz silikatne
fosilne moke (npr. iz kremenčeve sige, tripolita) ali iz podobnih
silikatnih zemljin

Glej Komentar k HS k temu poglavju, splošna določila k
podpoglavju I, odstavek A.

6901 00 100

Opeka, z maso nad 650 kg/m3

Ta tar. podštevilka zajema tudi izolacijsko opeko, dobljeno z
oblikovanjem in žganjem ilovice.


6902

Ognjevarna opeka, bloki, ploščice in podobni ognjevarni keramični
izdelki za vgraditev, razen tistih iz silikatne fosilne moke

Ognjevarni proizvodi morajo izpolnjevati dva osnovna pogoja za
uvrstitev v to tar. številko: njihovo pirometrsko območje mora
biti vsaj 1.500 stopinj C (določeno skladno z ISO - standardom R
528 iz leta 1996 in R 1146 iz leta 1969), pa tudi izdelani morajo
biti namensko za uporabo, ki zahteva tolikšno pirometrsko
območje.

Glej tudi Opombe HS k temu poglavju, splošna določila k
podpoglavju I, odstavek B.

6902 10 000

Ki vsebujejo po masi več kot 50% elementov Mg, Ca ali Cr,
izraženih kot MgO, CaO ali Cr2O3 (posamično ali skupaj)

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 6902 10.


6903

Drugi ognjevarni keramični izdelki (npr. retorte, talilni lonci,
ponve, brizgalne šobe-izlivalniki, čepi, podloge, kadi, cevi,
obloge in palice), razen iz silikatne fosilne moke ali iz podobne
silikatne zemljine

Prvi odstavek Opomb k tar. številki 6902 se v celoti nanaša na to
tar. številko. Skladno z njim zajema ta tar. številka sintrirana
vodila za strojna orodja in ročaje zanje iz istega ali drugega
ognjevarnega materiala in aluminosilikatne nosilne medije, ki
služijo kemikalijam kot katalizator v raznih proizvodnih procesih
itd.


6904

Keramična zidarska opeka, talni bloki, nosilni bloki in podobno

Kriteriji, po katerih se razlikujejo zidaki od listov in ploščic
za tlakovanje ali oblaganje, so podani v Komentarju HS k tar.
številki 6907.


6905

Strešniki, deli dimnikov, okrasi in drugi izdelki za gradbeništvo
iz keramike

6905 10 000

Strešniki

Glej Komentar HS k tar. številki 6905, drugi odstavek pod (1).

Strešniki se razlikujejo od ploščic za tlakovanje ali oblaganje
po tem, da imajo v glavnem jezike, podpornike ali druga sredstva
za vstavljanje.

6905 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 6905, drugi odstavek pod (2), (3) in
(4).


6907

Neglazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje;
neglazirane keramične mozaične kockice in podobni proizvodi na
podlagi ali brez podlage

6907 90 100

Dvojne ploščice tipa "Spaltplatten"

Pri proizvodnji ploščic vrste "spaltplatten" uporabljajo
ekstruzijski pritisk, s katerim oblikujejo pripravljeno plastično
maso v dvojne ploščice, katere nato razrežejo na določene
dolžine, posušijo in žgejo.

Po izžiganju se dvojne ploščice razcepijo v posamezne ploščice.
Njihovi hrbti so značilni za ploščice vrste "Spaltplatten".

Zaradi proizvodnje imajo te ploščice stopničasta stranska robova
na daljši strani. Med proizvodnjo namreč ti robovi ščitijo
sprednjo stran ploščice pred poškodbami. Razdalja med notranjim
robom in stopničastim zunanjim zaščitnim robom je največ 2 mm.

Dvojne ploščice vrste "Spaltplatten" se proizvajajo v raznih
barvah, oblikah in velikostih. njihova površina je lahko ravna,
profilirana, grebenasta ali kako drugače teksturirana.

Dvojne ploščice vrste "Spaltplatten" imajo naslendji značilni
izgled:

< glej prilogo - Slike: stran 50 >

6907 90 910

Kamnite

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 6912 00 300.

6907 90 930

Lončene

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 6912 00 500.


6908

Glazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje,
glazirane keramične kockice in podobno za mozaik, na podlagi ali
brez podlage

od 6908 90 1  do 6908 90 290

Iz navadne keramike

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 6912 00 100.

6908 90 110

Dvojne ploščice tipa "Spaltplatten"

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 6912 90 100.

6908 90 310

Dvojne ploščice tipa "Spaltplatten"

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 6912 90 100.

6908 90 910

Kamnite

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 6912 00 300.

6908 90 930

Lončene

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 6912 00 500.


6909

Keramični izdelki za laboratorijsko, kemično in drugo tehnično
rabo; korita in podobne posode, ki se uporabljajo v kmetijstvu;
keramični lonci, kozarci in podobni izdelki, ki se uporabljajo za
transport ali pakiranje blaga

6909 11 000 in  6909 19 000

Keramični proizvodi za laboratorijske, kemične ali druge tehnične
namene

Glej Komentar HS k tar. številki 6909, drugi odstavek pod (1) in
(2).

6909 90 000

drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 6909, drugi odstavek pod (3) in
(4).


6912 00

Keramična namizna in kuhinjska posoda, drugi predmeti za
gospodinjstvo in za toaletno rabo, razen iz porcelana ali
kitajskega porcelana

Glede uvrščanja v različne podštevilke te tar. številke glej tudi
Opombe HS k temu poglavju in še posebej Splošne opombe k razdelku
II "Drugi keramični proizvodi".

Glede razvrščanja namizne in kuhinjske posode in drugih
gospodinjskih izdelkov okrasne narave, še posebej pa glede
izdelkov z okrasnimi oblikami, raliefi in podobnim, glej Komentar
HS k tar. številki 6913 pod (B).

1.  Pivski vrčki se v glavnem uvrščajo v to tar. številko. Vendar
pa se uvrščajo v tar. številko 6913, če:

-  so tako oblikovani in umetelno dodelani, da je iz njih komajda
moč piti;

-  jih je težko primakniti k ustom zaradi njihove posebne oblike;

-  imajo oblike in reliefe takšne narave in tako številne, da jih
je težko pomivati;

-  so nenavadnih oblik (npr. v obliki lobanje ali ženskih prsi);

-  so okrašeni z neobstojnimi barvami.

2.  Proizvodi v obliki vrčkov za pivo, ki imajo okrasne oblike,
reliefe in podobno, njihova kapaciteta pa ni večja od 0,2 l, se
uvrščajo v glavnem v tar. številko 6913.

6912 00 100

Iz navadne lončenine

Ta tar. podštevilka zajema proizvode iz navadne železnate ali
apnenčaste ilovice (zemlja za opeko) in imajo zemljast, moten in
barvasti, običajno rdeč, rjav ali rumenkast prelom.

Njihovi delci so raznoliki. Premer nehmogenih elementov (delcev,
drugim sestavin, por), prisotnih v strukturi skupne teže, mora
biti večji od o,15 mm. Zato so ti elementi vidni s prostim
očesom.

Razen tega je njihova poroznost (koeficient vpojnosti vode)
manjša od 5 mas.%. Poroznost se meri po naslednji metodi:

DOLOČANJE KOEFICIENTA VPOJNOSTI VODE (VODNE ABSORBCIJE)

Namen in definicija

Namen preizkusa je določiti koeficient vpojnosti vode (vodne
absorbcije) keramičnega materiala. Ta koeficient predstavlja
odstotek, preračunan na izhodiščno težo keramičnega materiala.

Priprava preizkusnega vzorca in izpeljava preizkusa

Za vsak preizkus moramo imeti najmanj tri preizkusne vzorce.
Vzorci morajo biti vzeti iz emajliranih delov istega izdelka in
ne smejo imeti več kot ene emajlirane ploskve.

Površina preizkusnega vzorca mora biti okoli 30 cm2, njegova
najmanjša debelina pa okoli 8 milimetrov, vključno z emajlom.

Vzorce sušimo v sušilni peči približno 3 ure pri temperaturi 105
stopinj C. Po sušenju ugotovimo njihovo težo (Wd) na 0,05 g
natančno. Takoj nato potopimo vse tri preizkusne vzorce v
destilirano vodo tako, da se ne dotaknejo dna posode oz. kadi.

V vodi jih prevrevamo približno 2 uri, nato pa jih v tej vodi
pustimo za 20 ur. Po preteku tega časa jih vzamemo iz vode,
njihovo površino obrišemo s čisto in rahlo vlažno krpo. Vse
luknje ali vdrtine moramo obrisati z rahlo vlažno in ozko ščetko.
Ugotovimo t.i. "mokro" težo (Ww). Koeficient vpojnosti vode
preizkusnega vzorca se dobi z množenjem prirastka teži s številom
100 in nato z deljenjem s suho težo:

                          (Ww - Wd)
                          --------- x 100
                              Wd

Obravnava rezultatov

Povprečje koeficientov vpojnosti vode različnih testnih vzorcev
je koeficient vodne vpojnost (vodne absorbcije) keramičnega
materiala.

6912 00 300

Izdelki iz kamna

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, dobljene iz ilovice, ki je
v masi običajno barvasta. Zanje so značilni kompaktni, neprozorni
delci, žgani pri dovolj visoki temperaturi, da nastopi
vitrifikacija. Prosojnost se določa na delcu, ki je debel vsaj 3
mm, in sicer z naslednjim preizkusom:

                      PREIZKUS PROSOJNOSTI

Definicija

Obris predmeta mora biti viden skozi preizkusni kos, debel od 2
do 4 mm, ki je nameščen v temni sobi na razdalji 50 centimetrov
od žarnice, pritrjene v škatli. Žarnica mora dajati svetlobni
snop med 1350 in 1500 lumnov. Žarnica mora biti zamenjana po
vsakih 50 urah uporabe.

Testna naprava

Testna naprava sestoji iz škatle, katere notranja stran je
prebarvana z belim neodsevnim lakom. Na eni strani škatle je
nameščena žarnica (A). Na nasprotni strani je narejena luknja,
tako da je skozi preizkusni vzorec (C) moč videti obris predmeta
(B).

Mere škatle so:

-  dolžina: 50 centimetrov;

-  širina in višina: približno 20 centimetrov.

Premer luknje je približno 10 centimetrov.

< glej prilogo - Slike: stran 51 >

Poroznost (koeficient vpojnosti vode, vodne absorbcije)
preizkusnega vzorca mora biti 3 mas.% ali manj, merjeno po
metodi, podani v opombah komentarja k tar. podštevilki 6912 00
100.

6912 00 500

Keramika in fina lončenina

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, izdelane iz žgane mešanice
izbranih ilovic ("fina lončenina"), ki je včasih zmešana s
feldspatom in različnimi količinami krede (trda keramika, mešana
keramika, mehka keramika). Za keramične proizvode je značilen
prelom svetlih barv (svetlosivi, krem barve ali barve slonove
kosti). Za fine lončarske proizvode je značilen prelom barv od
rumene do rjave ali rdečkasto rjave.

Njihov prelom je drobno zrnat in homogen; premer nehomogenih
elementov (delčkov, luknjic), prisotnih v celotni teži, mora biti
manjši od 0,15 mm. Ti elementi zato niso vidni s prostim očesom.

Poleg tega je njihova poroznost (koeficient vodne absorbcije) z
maso 5 mas.% ali več. Poroznost mora biti merjena po metodi,
podani v opombah komentarja k tar. podštevilki 6912 00 100.

6912 00 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, ki ne ustrezajo niti
pogojem, ki veljajo za proizvode iz drugih tar. podštevilk te
tar. številke, niti pogojem, ki se nanašajo na porcelan.


6913

Kipci in drugi okrasni izdelki iz keramike

Ta tar. podštevilka zajema okrasne krožnike.

Krožnik šteje za okrasni krožnik, če hkrati izpolnjuje naslednje
pogoje:

1.  Na zunanji strani mora imeti okrasne oblike (cvetje,
rastline, pokrajino, živali, ljudi, mitološke figure, simbole
umetniške ustvarjalnosti ali religiozna dela itd.), katere je moč
zaradi obsega ploskve, katero prekrivajo, moč šteti za okrasje;

2.  Ne sme biti del servisa (kompleta) in

3.  Izpolnjevati mora enega ali več naslednjih pogojev:

a)  da je njegov zunanji rob enkrat ali večkrat preluknjan z
luknjami za obešanje;

b)  da je uvožen skupaj z njegovim podstavkom za razstavljanje in
da ga brez njega ni moč uporabiti;

c)  da je takšnih oblik, mer ali teže, da nedvoumno ne more
služiti uporabnemu namenu;

d)  da je zaradi materiala, uporabljenega za njegovo proizvodnjo
ali za izdelovanje dekoracije (barve, predvsem pa kovine) jasno,
da ni primeren za kuhinjsko ali prehrambeno rabo;

e)  da njegova uporabna površina ni gladka, kar povzroča težave
pri čiščenju.

6913 90 100

Iz navadne lončenine

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 6912 00 100.

6913 90 910

Kamniti

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 6912 00 300.

6913 90 930

Lončeni in fina lončenina

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 6912 00 500.

6913 90 990

Drugo

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 6912 00 990.


                          70. POGLAVJE

                   STEKLO IN IZDELKI IZ STEKLA

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Izraz "optično steklo" označuje različne vrste posebnih stekel,
ki se uporabljajo za proizvodnjo optičnih instrumentov, ki se
uporabljajo predvsem v fotografiji, astronomiji, mikroskopiji,
navigaciji, sistemih na orožju (teleskopski namerilniki itd.),
laboratorijske opreme in za izdelavo nekaterih vrst optičnih leč
za korekcijo vida. Obstaja veliko število vrst optičnega stekla,
vendar je njihova skupna značilnost izjemna prozornost in
jasnost, čeprav so včasih zatemnjena, tako da prepuščajo le
določene frekvence vidne svetlobe, druge pa absorbirajo ali jih
prepuščajo le v majhni meri. Ta stekla so dovršeno homogena (t.j.
običajno brez mehurčkov ali nepravilnosti) in imajo refrakcijski
indeks in razpršilnost, ki nista lastni drugim vrstam stekla.

Za liste stekla, vokvirjene v lesene, kovinske itd. okvirje se
šteje, da so izgubili bistveni značaj stekla in se uvrščajo v
različne tar. številke, to je:

1.  skupaj z vokvirjenimi slikami (tar. številke 4414, 8306
itd.);

2.  skupaj s stroji in vozili (Oddelek XVI ali XVIII);

3.  skupaj z vrati, okni ali zgradbami itd. (tar. številke 4418,
7610 itd.).


7001 00

Razbito steklo in drugi stekleni odpadki; steklo v masi

7001 00 100

Razbito steklo in drugi stekleni odpadki

Glej Komentar HS k tar. številki 7001, del (A).

Izraz "stekleni drobci" označuje zlomljeno steklo za ponovno
uporabo v proizvodnji stekla.

7001 00 910 in 7001 00 990

Steklo v masi

Glej Komentar HS k tar. številki 7001, prvi odstavek pod (B) in
drugi ter tretji odstavek.


7002

Steklo v obliki krogel (razen kroglic iz tar. številke 7018),
palic ali cevi, neobdelano

Ta tar. podštevilka zajema samo polproizvode v neobdelanem
stanju, to je samo vlite, izvlečene ali pihane polproizvode, v
primeru cevi in palic lahko tudi rezane, v primeru polproizvodov
z ekstremitetami pa lahko tudi staljene z namenom napraviti ostre
konce bolj tope in manj nevarne za uporabo - ne glede na to, če
je takšne proizvode moč uporabljati tudi brez nadaljnje obdelave.

7002 10 000

Krogle

Glej Komentar HS k tar. številki 7002, prvi odstavek pod (1) in
zadnja dva odstavka.

7002 32 000

Iz drugega stekla z linearnim razteznostnim koeficientom, ki ne
presega * 5 x 10-6 po Kelvinu pri temperaturi med 0 do 300
stopinj C.

Osnovne značilnosti tega stekla je izostanek svinca, izjemno
majhna količina kalija in oksidov alkalnih zemljin ter občutna
količina borovega oksida. Takšno steklo je visokoodporno proti
toploti in ima občutno prožnost, kar mu omogoča obstojnost pri
hitrih spremembah temperature; rezultat tega je, da je to steklo
primerno za izdelovanje kuhinjskega in namiznega blaga,
laboratorijske steklovine, stekla za lahke fitinge itd.


7003

Lito ali valjano steklo, v obliki listov, plošč ali profilov s
plastjo za absorpcijo ali refleksijo ali brez, toda drugače
neobdelano

Ta tar. številka ne zajema float stekla (tar. številka 7005).

Glede definicije pojma "predelan" glej 2. opombo k temu poglavju.

od 7003 12 100
do 7003 19 900

Nearmirani listi in plošče

Glede definicije pojma "nearmirani" glej Komentar HS k tar.
številki7003, od drugega do zadnjega odstavka pred izvzetji.

od 7003 12 100 do 7003 12 990

Steklo, barvano v masi, plakirano, odsevno ali z vpojno ali
odbojno plastjo

Glede definicije pojma "vpojna in odbojna plast" glej 2. opombo
pod (c) k temu poglavju, glede pojma "motnjeno" pa Komentar HS k
temu poglavju pod (B).

Odsevno steklo je prosojno steklo, ki je praviloma izdelano iz
bele motne (mlečne) plasti in iz plasti dimljenega stekla. Ti dve
plasti sta stisnjeni skupaj v še mehkem stanju, tako da
razpršujeta svetlobo.

7003 20 000

Armirano steklo - ojačano z žico

Glej opombe komentarja k tar. podštevilkam od 7003 12 100 do 7003
19 900.

7003 30 000

Profili

Stekleni profili so izdelani po kontinualnem postopku, med
katerim se steklo formira takoj, ko zapusti talilno peč in v
nadaljnjem poteku kontinualnega postopka. To steklo je zaporedoma
narezano na željene dolžine, vendar dalje ni obdelano.


7004

Vlečeno ali pihano steklo v obliki listov ali plošč s plastjo za
absorbcijo ali refleksijo ali brez nje, toda drugače neobdelano

Glede definicije pojma "obdelano" glej tudi 2. opombo pod (a) k
temu poglavju.

od 7004 20 100
do 7004 20 990

Steklo, barvano v masi, neprozorno, plakirano ali s plastjo za
absorpcijo ali refleksijo

Glej opombe komentarja k tar. podštevilkama 7003 12 100 in 7003
12 990.


7005

Float steklo in površinsko brušeno ali polirano steklo, v obliki
listov ali plošč, s plastjo za absorbcijo, refleksijo ali proti
refleksiji ali brez nje, toda drugače neobdelano

Glede definicije pojma "obdelano" glej tudi 2 (a) opombo k temu
poglavju.

od 7005 10 050
do 7005 10 800

Nearmirano steklo, z vpojno (absorbcijsko) ali odbojno
(refleksno) plastjo

Glej opombe komentarja k tar. podštevilkam od 7003 12 100 do 7003
19 900 in k tar. podštevilkama 7003 12 100 in 7003 12 990, prvi
stavek prvega odstavka.

od 7005 21 250
do 7005 21 800

Barvano v masi, neprozorno,plakirano ali samo površinsko brušeno

Glede definicije pojma "motnjeno" glej Komentar HS k tar.
številki 7003, drugi odstavek pod (B).


7012

Vložki za termovke ali za druge vakuumske posode

Izraz "zgotovljeni" se nanaša samo na vložke za termovke, ki so
pripravljeni za vlaganje v obloge ali za kakšno drugo vrsto
oblaganja.

7012 00 900

Dokončani

Izraz "dokončani" se nanaša le na notranje dele iz stekla, ki so
pripravljeni za obloge ali kakšne druge vrste prevlek.


7013

Stekleni izdelki, ki se uporabljajo za mizo v kuhinji, za
toaletne namene, pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in
podobne namene (razen tistih iz tar. številk 7010 in 7018)

7013 10 000

Iz steklene keramike

Glede definicije "steklena keramika" glej Splošna določila
Komentarja HS k 70. poglavju, zadnji odstavek pod (2).

od 7013 21 110
do 7013 21 990

Iz svinčevega kristala

Glede definicije pojma "svinčev kristal" glej opombe komentarja k
tar. podštevilkam k temu poglavju.

7013 31 100 in 7013 31 900

Iz svinčevega kristala

Glede definicije pojma "svinčev kristal" glej 1. opombo
komentarja k tar. podštevilkam k temu poglavju.

7013 32 000

Iz stekla z linearnim koeficientom širjenja, ki ni večji od
5x*10-6 po Kelvinu pri temperaturi med 0 do 300 stopinj C

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7002 32 000.

7013 91 100 in 7103 91 900

Iz svinčevega kristala

Glede definicije pojma "svinčev kristal" glej opombo 1 komentarja
k tar. podštevilkam k temu poglavju.


7015

Stekla za ure in podobna stekla, stekla za nekorektivna ali
korektivna očala, izkrivljena, upognjena, votla in podobno
obdelana, optično neobdelana; votla sferna stekla in segmenti za
proizvodnjo takih stekel

7015 10 000

Stekla za korektivna očala

Glej Komentar HS k tar. številki 7015 pod (C).

7015 90 000

Drugo

Glej Komentar HS k tar. številki 7015 pod (A) in (B).


7016

Bloki, zidaki, kocke, ploščice in drugi izdelki iz stisnjenega
ali litega stekla, armirani ali nearmirani, ki se uporabljajo v
gradbeništvu; steklene kocke in drugo drobno stekleno blago, na
podlagi ali brez podlage, za mozaike ali podobne okrasne namene;
okenska barvna stekla v okviru iz svinca ("vitražna",
"katedralna", "umetniška") in podobno; multicelularno ali penasto
steklo v obliki blokov, panelov, plošč ali v podobnih oblikah

Zviti stekleni kvadrati (npr. opalnega stekla ali stekla, ki
spominja na marmor) se ne uvrščajo v to tar. številko, pač pa v
tar. številko 7003 ali 7005 (odvisno od primera).

7016 90 300

Multicelularno steklo ali penasto steklo

Glej Komentar HS k tar. številki 7016, četrti odstavek pod (3).


7017

Stekleni izdelki za laboratorijske, higienske ali farmacevtske
namene, graduirani ali negraduirani, umerjeni ali neumerjeni

7017 10 000

Iz taljenega kremena ali iz drugega taljenega silicijevega
dioksida

Izdelki iz te tar. podštevilke vsebujejo najmanj 99 mas.%
silicijevega dioksida. Kot surovina za tovrstne izdelke se
uporablja zelo čist kremenčev pesek, kameni kristali ali spojine
silicija. Stekleni proizvodi iz kremenčevega peska so motni ali v
najboljšem primeru prosojni. Vendar pa so izdelki iz kamenih
kristalov in silicijevih spojin popolnoma čisti in prozorni.

7017 20 000

Iz drugega stekla z linearnim koeficientom širjenja, ki ne
presega 5X10-6 po Kelvinu pri temperaturi med 0 in 300 stopinj C

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7002 32 000.


7018

Stekleni biseri, imitacije biserov, imitacije dragega in
poldragega kamenja in podobno drobno steklena blago in predmeti
iz teh proizvodov, razen imitacije nakita; steklena očesa, razen
protetičnih predmetov; kipci in drugi okraski iz stekla, izdelani
na pihalnikih, razen imitacije nakita; steklene kroglice s
premerom do 1 mm

7018 10 110 in 7018 10 190

Biseri iz stekla

Ti dve tar. podštevilki zajemata:

1.  predmete, opisane v Komentarju HS k tar. številki 7018 pod
(A);

2.  podobne predmete, v trgovini znane kot "stekleni biseri", ki
sestoje iz večjih steklenih biserov (približno do velikosti
nohta). Ti predmeti so največkrat namenjeni za sestavljanje
ogrlic in zapestnic in so v zelo različnih oblikah (sferični,
polsferični, v obliki solz, kock, valjčkov, kratkih cevčic,
stožcev, poliedrov ipd.) ter tudi preluknjani.

Majhne cevčice štejejo za steklene bisere v smislu teh tar.
podštevilk samo, če njihova zunanja širina ne presega 4 mm,
zunanja dolžina pa ne 24 mm. Ne gre jih enačiti ali zamenjati za
posebne standarizirane cevke iz svinčevega stekla vrste, ki se
uporabljajo za proizvodnjo žarilk in volframovih žarnic - tovrste
cevke so običajno brezbarvne in se uvrščajo v tar. številko 7002.

Proizvodi, ki se uvrščajo v ti dve tar. podštevilki, so praviloma
nepakirani, v torbah, škatlah itd.

Ti dve tar. podštevilki zajemata tudi steklene bisere enakih
velikosti in barv, ki so med seboj povezani tako, da so nanizani
na vrvico, vendar brez pentelj ali podobnih načinov pritrjevanja,
in sicer zaradi prikladnejšega transporta ali pakiranja. Takšni
"nizi" so običajno povezani v svežnje s prostimi konci vrvic in
ne predstavljajo nizov, ki so pripravljeni za takojšnjo uporabo.

7018 10 110 in 7018 10 190

Iz teh dveh tar. podštevilk so izključeni:

1.  nanizani stekleni biseri (zvezani ali nezvezani v svežnje)
različnih velikosti in barv, ki so urejeni po nekem pravilnem
zaporedju (npr. tako, da se v pravilnem zaporedju izmenjavajo po
barvi ali velikosti) in takšni nizi, v katerih so stekleni biseri
med seboj ločeni z vozli (tar. številka 7117);

2.  nanizani stekleni biseri (četudi so vsi enake velikosti,
barve ali kvalitete), med katerimi so pritrdila ali podobni
mehanizmi, ali ki so tako kratki, da jih je moč nositi kot
ogrlico (tar. številka 7117).

7018 10 110

Rezani in mehansko polirani

Rezani in mehansko polirani stekleni biseri iz te tar.
podštevilke se od "vroče poliranih" iz tar. podštevilke 7018 10
190 razlikujejo po tem, da so bolj dovršeno gladki in bolj
dovršeno ostrih ostrorobi. Robovi lukenj so pogosto fasetirani
(včasih celo polirani) in imajo ostro odrezane robove,
odgovarjajoče sosednjemu robu, medtem ko so robovi lukenj "vroče
poliranih" steklenih biserov pogosto obli in ne odrezani pod
ostrim kotom.

Najpogosteje so rezani in mehansko polirani proizvodi, na katere
se nanaša točka (2) opomb komentarja k tar. podštevilkama 7018 10
110 in 7018 10 190.

7018 10 300

Umetni biseri

Ta tar. podštevilka zajema predmete, opisane v Komentarju HS k
tar. številki 7018, drugi odstavek pod (B).

Glede nizov imitacij biserov se uporabljajo opombe komentarja k
tar. podštevilkama 7018 10 110 in 7108 10 190 mutatis mutandis
tudi za to tar. podštevilko.

7018 10 510 in 7108 10 590

Umetni, dragi in poldragi kamni

Ta tar. podštevilka zajema predmete, opisane v Komentarju HS k
tar. številki 7018, drugi odstavek pod (C).

7018 10 510

Rezani in mehansko polirani

Rezane in mehansko polirane imitacije dragih in poldragih kamnov
iz te tar. številke se od "vroče poliranih" iz tar. podštevilke
7018 10 590 razlikujejo po dovršeno gladki površini in ostrih
robovih.

7018 10 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema imitacije koral, steklene bisere in
kabokone (razen imitacij biserov in imitacij dragih in poldragih
kamnov), ki se uporabljajo za glavice igel za klobuke, obeskov
ali uhanov in majhne steklene cevke za v lasne spenjalke.

Glede razlikovanja med majhnimi steklenimi cevkami, ki se
uvrščajo v to tar. podštevilko in med onimi, ki štejejo za
steklene bisere v smislu tar. podštevilko 7018 10 110 in 7108 10
190, glej drugi odstavek opomb Komentarja KNCT k navedenima dvema
tar. podštevilkama, prvi odstavek pod (2).

7018 20 000

Steklene kroglice s premerom do 1 mm

Glej Komentar HS k tar. številki 7018, drugi odstavek pod (E) in
(F), 7108 90 100 Steklene oči; izdelki iz drobnega stekla. Glej
Komentar HS k tar. številki 7019, drugi odstavek pod (E) in (F).

7018 90 100

Glej Komentar HS k tar. številki 7018, drugi odstavek, pod (E) in
(F).

7018 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema predmete, opisane v Komentarju HS k
tar. številki 7018 v drugem odstavku pod (G).


7019

Steklena vlakna (vključno s stekleno volno) in izdelki iz njih
(npr. preja, tkanine)

7019 11 000

Niti iz steklenih vlaken, narezane v dolžine 50 mm ali manj

Steklena vlakna, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko, so
izdelana iz tekstilnega stekla, t.j. iz steklenih proizvodov,
katerih filamenti so med seboj vzporedni. Obstajata dve vrsti
tekstilnega stekla: - kontinualno stekleno vlakno, ki sestoji iz
velikega števila kontinualno vzporednih filamentov s premerom
običajno med 5 in 15 mikro m. Te filamente združuje v prejo
(kontinualna "roving" preja) povezujoči element, ki je običajno
plastična masa. Izgled takšnih trakov je podoben izgledu svilene
preje; - vlakna steklene surove volne, ki sestoji iz številni
filamentov različnih dolžin, ki dajejo mehko prejo, podobno
lasem.

Tako kontinualna steklena vlakna kot steklena volna sta lahko
narezana na dolžine med 3 in 50 milimetri. Pri tem rezanju se
kohezija filamentov in njihova vzporedna lega takorekoč ne
spremenita.

Trakovi steklenih vlaken se uporabljajo npr. za ojačanje
plastičnih mas ali kot dodatki k malti.

7019 12 000

Roving prediva

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7019 11 000.

7019 19 900

Iz rezanih vlaken

Ta tar. podštevilka zajema prejo iz steklene volne.

7019 40 000

Roving prediva

Glej tudi opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7019 11 000.

7019 59 900

Iz rezanih vlaken

Glej tudi opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7019 11 000.

7019 31 000

Rogoznice

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7019 31.

7019 32 000

Tančice (voal)

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7019 32.

7019 90 100

Netekstilna vlakna, v razsutem stanju

Vlakna v masi (nepakirana) so množica posameznih filamentov
različnih dolžin, ki so zamotana skupaj (steklena vata ali
steklena volna) in ki se uporabljajo za toplotno ali zvočno
izolacijo. Običajno so v zvitkih ali papirnatih vrečah.


                           ODDELEK XIV

        NARAVNI IN KULTIVIRANI BISERI, DRAGI IN POLDRAGI
         KAMNI, PLEMENITE KOVINE, KOVINE, PLATINIRANE S
       PLEMENITIMI KOVINAMI IN IZDELKI IZ NJIH; IMITACIJE
                     NAKITA; KOVINSKI DENAR

                          71. POGLAVJE

        NARAVNI IN KULTIVIRANI BISERI, DRAGI IN POLDRAGI
         KAMNI, PLEMENITE KOVINE, KOVINE, PLATINIRANE S
       PLEMENITIMI KOVINAMI IN IZDELKI IZ NJIH; IMITACIJE
                     NAKITA; KOVINSKI DENAR

     I. NARAVNI ALI KULTIVIRANI BISERI IN DRAGI IN POLDRAGI
                              KAMNI

7101

Biseri - naravni ali kultivirani, obdelani ali neobdelani,
nesortirani ali sortirani, vendar nenanizani, nemontirani ali
nevdelani; nesortirani naravni ali kultivirani biseri, začasno
sortirani zaradi lažjega transporta

7101 10 000

Naravni biseri

Glej Komentar HS k tar. številki 7101, prve štiri odstavke.

7101 21 000 in
7101 22 000

Kultivirani biseri

Glej Komentar HS k tar. številki 7101, peti odstavek.

7101 21 000

Neobdelani

Glej Komentar HS k tar. številki 7101, šesti odstavek.

7101 22 000

Obdelani

Glej Komentar HS k tar. številki 7101, šesti odstavek.


7102

Diamanti, obdelani ali neobdelani, toda nemontirani ali nevdelani

7102 10 000

Nesortirani

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7102 10.


7103

Dragi kamni (razen diamantov) in poldragi kamni, neobdelani ali
obdelani, nesortirani ali sortirani, toda ne nanizani, vdelani
ali montirani; nesortirani dragi kamni (razen diamantov) in
poldragi kamni, začasno nanizani zaradi lažjega transporta

7103 10 000

Neobdelani ali samo razžagani, razklani ali tesani

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7103 10.

Ta tar. podštevilka ne zajema kamnov, pripravljenih v dvojkah ali
trojkah (tar. podštevilka 7103 91 000 ali 7103 99 000).

7103 91 000 in 7103 99 000

Drugače obdelani

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilkama 7103 91 in 7103
99.

Kamni, pripravljeni kot dvojke ali trojke štejejo za kamne,
dobljene z nizanjem enega kamna (zgornjega dela dvojke ali
trojke) ali dveh kamnov (običajno slabše kvalitete) na neko drugo
snov (npr. na rekonstruirani kamen ali steklo).

Glede kamnov, ki ne štejejo za drugače obdelane v smislu teh dveh
tar. podštevilk, pa tudi glede kamnov, ki sicer niso nanizani ali
vdelani, pa se uvrščajo v 90. ali 91. poglavje, glej Komentar HS
k tar. številki 7103, tretji in peti odstavek.

Grobi kamni (običajno imenovani "blanks") se uvrščajo v tar.
podštevilko 7103 10 000.

7103 91 000

Rubini, safirji in smaragdi

Rubini so vrsta korunda (taljeni )in so rdeči zaradi sledov
kromovih soli.

Safir je prav tako vrsta korunda in je modre barve zaradi
prisotnih sledi kobaltovih soli.

Smaragd je vrsta berila. V glavnem se nahaja v obliki prizem in
je zelene barve zaradi sledov kromovega oksida. Je nekoliko trši
od kremena, vendar ne tako trd kot korund in diamant. Njegova
dragocenost je posledica njegove barve in velike prosojnosti.
Najpogosteje ga režejo v kvadre ali kocke.


7104

Sintetični ali rekonstruirani dragi ali poldragi kamni, obdelani
ali neobdelani, sortirani ali nesortirani, vendar ne nanizani,
montirani ali vdelani; nesortirani sintetični ali rekonstruirani
dragi ali poldragi kamni, začasno nanizani zaradi lažjega
transporta

7104 10 000

Piezoelektrični kremen

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 7104 10.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

1. Piezoelektričnih kristalov, proizvedenih iz kemičnih spojin,
kot je npr. Seignettova ali Rochellova sol (dvojni tartrat
kalijevega in natrijevega tetrahidrata), barijev titanat,
amonijev ortomonofosfat ali rubidijev ortomonofosfat (glej tar.
podštevilko 3824 90 950);

2. Piezoelektričnih kristalov, proizvedenih iz naravnih kamnov
(t.j. iz kremena, turmalina) (tar. številka 7103);

3. Piezoelektričnih kristalov, proizvedenih iz sintetičnih
kamnov, razen iz kremena (tar. podštevilka 7104 20 000 ali 7104
90 000 - odvisno od primera) in

4. Vdelanih piezoelektričnih kristalov (tar. podštevilka 8541 60
000).

7104 20 000

Drugi, neobdelani ali samo razžagani ali grobo oblikovani

Opombe komentarja k tar. podštevilki 7103 10 000 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

7104 90 000

Drugi

Tretji odstavek opomb komentarja k tar. podštevilkama 7102 31 in
7102 39 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.


7105

Prah iz naravnih ali sintetičnih dragih ali poldragih kamnov

7105 10 000

Diamanti

Glej Komentar HS k tar. številki 7105, drugi in tretji odstavek.

7105 90 000

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema prah in prašek dragih kamnov vrste
granatov.


          II. PLEMENITE KOVINE IN KOVINE, PLATINIRANE S
                      PLEMENITIMI KOVINAMI

7106

Srebro (vključno srebro, galvansko ali kemično prevlečeno z
zlatom ali platino), neobdelano ali v obliki polizdelkov ali
prahu

7106 10 000

Prah

Glede definicije pojma "prah" glej opombo št. 1 k temu poglavju.

Prašnati proizvodi, ki ne ustrezajo meram zrnc, podanim v zgoraj
navedeni opombi, štejejo za zrna iz tar. podštevilke 7106 91 100
ali 7106 91 900.

Ostanki iz predelave srebra in njegovih zlitin, ki so uporabni
samo kot prevleka za kovine ali v proizvodnji kemikalij, kot so
npr. opilki, smeti in prah, ne štejejo za prah. Ti ostanki se
uvrščajo v tar. številko 7112 (glej dodatno opombo k temu
poglavju).

Vendar pa štejejo za prah iz te tar. podštevilke ostanki v zrnih,
iz katerih so bile izločene tuje snovi (npr. s sejanjem), v
kolikor izpolnjujejo zgoraj navedene zahteve.

7106 91 100 in 7106 91 900

Neobdelano

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, opisane v Komentarju HS k
tar. številki 7106, v četrtem odstavku pod (II).

Ploščice, namenjene trgovini, ki imajo gladko površino in
garancijsko oznako, ostanejo uvrščene v teh tar. podštevilkah.

Zrna srebra in njegovih zlitin se v te tar. podštevilke uvrščajo,
če ne ustrezajo zahtevam opombe št. 1 k tar. podštevilkam k temu
poglavju.

Ti dve tar. podštevilki izključujeta ploščice, dobljene z
vlečenjem ali valjanjem (tar. podštevilka 7106 92 910 ali 7106 92
990).

7106 92 100

Opilki in odrezki

Glej Komentar HS k tar. številki 7106, četrti odstavek (VI).


7108

Zlato (vključno zlato, galvansko ali kemično prevlečeno s
platino), neobdelano ali v obliki polizdelkov ali prahu

7108 11 000

Prah

Opombe komentarja k tar. podštevilki 7106 10 000 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

7108 12 000

Neobdelano

Opombe komentarja k tar. podštevilki 7106 91 100 in 7106 91 900
se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

7108 20 000

Monetarno

Glej opombe Komentarja HS k tar. podštevilki 7108 20.


7110

Platina, neobdelana, polizdelki ali v prahu

Glede uvrščanja zlitin v tar. podštevilke tarifne številke 7110
glej opombo št 3 k tar. podštevilkam k 71. poglavju.

od 7110 11 000
do 7110 19 900

Platina

Glede definicije pojma "platina" v kontekstu teh tar. podštevilk
glej opombo št. 2 k tar. podštevilkam k temu poglavju.

7110 11 000

Neobdelan ali v prahu

Opombe komentarja k tar. podštevilkam 7106 10 100, 7106 91 100 in
7106 91 900 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

7110 21 000

Neobdelan ali v prahu

Opombe komentarja k tar. podštevilkam 7106 10 100, 7106 91 100 in
7106 91 900 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

7110 31 000

Neobdelan ali v prahu

Opombe komentarja k tar. podštevilkam 7106 10 100, 7106 91 100 in
7106 91 900 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

7110 41 000

Neobdelan ali v prahu

Opombe komentarja k tar. podštevilkam 7106 10 100, 7106 91 100 in
7106 91 900 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.


7112

Odpadki in ostanki plemenitih kovin ali kovin, navaljanih s
slojem plemenite kovine; drugi ostanki in odpadki, ki vsebujejo
plemenite kovine ali njihove spojine, vrst, ki se uporabljajo
predvsem za ponovno pridobivanje plemenitih kovin

Glej dodatno opombo KNCT 1 k temu poglavju.

Odpadki in ostanki iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiniranih
s plemenitimi kovinami, ki so bili staljeni in pretopljeni v
ingote, bloke ali podobne oblike, se uvrščajo kot neobdelane
kovine in ne v to tar. številko.


             III. NAKIT, ZLATARSKI IN DRUGI IZDELKI

7113

Nakit in deli nakita iz plemenitih kovin ali kovin, navaljanih s
slojem plemenite kovine

Glej opombe HS k temu poglavju št. 2 (a) in št. 9. k temu
poglavju.


7114

Zlatarski predmeti in njihovi deli, iz plemenitih kovin ali
kovin, navaljanih s slojem plemenite kovine

Glej opombe HS k temu poglavju št. 2 (a) in št. 10. k temu
poglavju


7116

Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov ali iz dragih ali
poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih)

Glej opombo HS k temu poglavju št. 2 (b).


7117

Imitacije nakita

Glej opombo HS št. 11 k temu poglavju.

od 7117 11 000
do 7117 19 990

Iz navadnih kovin, vključno s tistimi, ki so galvansko ali
kemično prevlečene s plemenitimi kovinami

Ta tar. podštevilka zajema:

1. verižice iz navadne kovine, narezane na dolžine, primerne za
dokončanje v en sam kos imitacije bižuterije z npr. dodatkom
pritrdil. Takšne dolžine običajno ne presegajo dveh metrov;

2. okrasne motive iz navadnih kovin, katere obravnava Komentar HS
k tar. številki 7017, drugi odstavek pod (b), in katerih primeri
so predstavljeni v naslednji skici:

< glej prilogo - Slike: stran 52 >


7118

Kovanci

7118 10 100 in 7118 10 900

Kovinski denar (razen zlatnikov), ki niso zakonito plačilno
sredstvo

Ta tar. podštevilka zajema samo:

1. kovinski denar (kovance), ki je bil zakonito plačilno sredstvo
in je vzet iz obtoka in

2. kovance, skovane v eni državi z namenom, da ga oblasti druge
države dajo v obtok v drugi državi. Takšni kovanci pri prehodu
meje še ne predstavljajo zakonitega plačilnega sredstva.

Ne zajema kovinskih žetonov, ki se uporabljajo na primer za pogon
avtomatov za izdajanje pijač, hrane itd. Uvrščajo se v tar. št.
avtomata za katerega se uporabljajo.


                           ODDELEK XV

           NAVADNE KOVINE IN IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Odpadki in ostanki iz neželezastih kovin, ki so bili staljeni in
pretopljeni v ingote, kalupe za vlivanje, bloke ali v podobne
oblike, se uvrščajo kot neobdelane kovine in ne kot odpadki ali
ostanki. Zaradi tega se uvrščajo npr. v tar. številko 7601
(aluminij), 7801 (svinec), 7901 (cink) ali v tar. podštevilko
8104 11 000 ali 8104 19 000 (magnezij).

Izraz "kovina" vključuje tudi kovino z amorfno strukturo
(nekristalno), kot so npr. kovinska stekla in prašnati metalurški
proizvodi.

                          72. POGLAVJE

                         ŽELEZO IN JEKLO

                        SPLOŠNA DOLOČILA

A. Za razlikovanje med kovanimi in valjanimi proizvodi je, če je
to potrebno, na razpolago veliko načinov (tar. številke 7207,
7214, 7216, 7218, 7224 in 7228).

Če je na razpolago cel kos, je treba najprej preučiti prečni
prerez:

- če se variacije prečnega prereza ne ponavljajo v pravilnem
zaporedju, gre za kovani proizvod;

- če pa je v prečnem prerezu opaziti v pravilnem se zaporedju
ponavljajoče variacije, ali pa je prečni prerez konstanten, potem
je lahko proizvod ali kovan ali valjan. V tem primeru je potrebno
dodatno preveriti še:

1. Mere prečnega prereza

Če so mere velike (če je ploščina prečnega prereza večja od
150.000 mm2, je proizvod verjetno kovan. Če je majhen (z
najmanjšo dimenzijo, manjšo kot 15 mm), potem je proizvod
verjetno valjan.

2. Obliko prečnega prereza

Če je je oblika prečnega prereza preprosta (npr. pravokotna,
kvadratna, okrogla, šestkotna itd.), je lahko proizvod ali kovan
ali valjan. Proizvodi z zapletenejšimi oblikami prečnega prereza
so vselej valjani.

3. Dolžino

Če je proizvod daljši od 5 m., je vselej valjan. Če je krajši, je
lahko ali valjan ali kovan.

4. Dimenzijska odstopanja

Odstopanja dimenzij prečnih prerezov valjanih proizvodov so
manjša, kot pa odstopanja pri kovanih proizvodih.

5. Metalografski aspekt

Ker je redukcijski kvocient valjanih proizvodov veliko večji od
kvocienta kovanih proizvodov, je moč ugotavljati razlike tudi z
mikroskopiranjem.

Osnovni dejavnik, ki je pri tem predmet preučevanja, sta
usmerjenost delcev in struktura.

(a) Delci v valjanih proizvodih so ozki, zelo podolgovati in
skoraj popolnoma vzporedni s smerjo valjanja. V kovanih
proizvodih so le-ti manj podolgovati (skoraj eliptični) in ne
popolnoma vzporedni.

(b) Struktura valjanega proizvoda po kaljenju, če je le-ta bil
ojačen ali otrjen, je skoraj popolnoma premočrtna in vzporedna s
smerjo valjanja. V kovanih proizvodih je takšna struktura redka
in je včasih sploh ni.

6. Količina

Kovani proizvodi se običajno dobavljajo v majhnih količinah.

Valjanje je lahko vroče ali hladno. V odvisnosti od oblike kosa,
ki je predmet valjanja, ter od položaja in oblika valjev,lahko
med valjanjem nastanejo ploščati proizvodi (kot npr. listi in
plošče ali obroči in trakovi, lahko pa tudi palice, profili in
drogovi okroglega ali večkotnega prečnega prereza, ali pa izdelki
najrazličnejših prečnih prerezov, cevi itd.

B. Ploščati proizvodi morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih
pogojev, da lahko štejejo za ploščate valjane proizvode in ne za
nedokončane polproizvode:

- njihova debelina mora biti manjša od 100 mm,

- morajo imeti pregib na robu, kot ga kaže naslednja skica:

< glej prilogo - Slike: stran 53 >

- njihov redukcijski kvocient mora biti večji od 1,5 in

- širina mora biti od širine prvotnega kosa pred valjanjem večja
za najmanj 50 mm.

C. Glede definicije nekaterih vrst plastičnih preoblikovanj (kot
je valjanje, kovanje, stiskanje) glej Komentar HS k 72. poglavju,
del (IV) pod (a) in (b).

D. Glede razlikovanja med vroče valjanimi in hladno valjanimi
proizvodi in med proizvodi, dobljenimi ali dokončanimi v hladnem
stanju, glej splošne opombe Komentarja HS k 72. poglavju, del IV
pod (B), zadnji odstavek.

Opomba

- Poudariti je treba, da se lahko nekatere med razlikami med
vroče valjanimi in hladno valjanimi proizvodi zmanjšajo ali
izginejo, če so hladno valjani proizvodi kovani. Podobno se
dogaja tudi pri vroče valjanih proizvodih s hladno končno
obdelavo - v teh primerih se razlike omejijo zgolj na trdoto
površine in izgled.

- Vroče valjane ali vroče vlečene palice, drogovi, oblike, koti
in deli so lahko hladno dokončani z vlečenjem ali kako drugače
(predvsem z ravnanjem ali s kalibriranjem), kar proizvodom daje
boljši končni izgled. Zaradi tega postopka se uvrščajo kot
"hladno oblikovani ali hladno dokončani proizvodi".

Vendar je treba poudariti, da preprosta hladna dodelava in grobo
struženje še ne štejeta za ravnanje ali kalibriranje in zaradi
tega ne vplivata na uvrščanje palic in drogov, profilov, oblik in
delov, ki so bili samo ekstrudirani in vroče valjani, vendar
dalje ne obdelani. Podobno tudi ne štejejo za hladno dokončane,
če so zviti.

E. Glede definicije prevlekanja glej splošne opombe Komentarja HS
k 72. poglavju, del IV pod (C) (2) (e).

Navadne kovine, platinirane s plemenitimi kovinami, kakršnekoli
debeline prevleke, se uvrščajo v 71. poglavje (glej opombe
Komentarja HS k 71. poglavju).

F. V zvezi s komentarjem, ki se nanaša na površinsko obdelavo,
glej splošne opombe Komentarja HS k 72. poglavju, del IV pod (C)
(2) (d).

G. Nedokončani kovani predmeti, ki nimajo več izgleda surovih, le
grobo oblikovanih kosov iz tar. številk 7207, 7208 ali 7224, se
morajo uvrstiti v iste tar. številke kot ustrezni dokončani
proizvodi, t.j. v glavnem v poglavja št. 82, 84, 85 in 87. Tako
se železni in jekleni kovani predmeti, ki se uporabljajo za
proizvodnjo ročičnih gredi, v tar. številko 8483.


        I. PRIMARNI MATERIALI: PROIZVODI V OBLIKI ZRN ALI
                              PRAHU

7201

Grodelj in zrcalovina, v štrucah, blokih in drugih primarnih
oblikah

Surovo železo in "ogledalno železo" sta opredeljena v Opombah pod
1 (a) in 1 (b) k temu poglavju.

Surovo železo, kot je opredeljeno v Opombah k temu poglavju pod 1
(a) in ki vsebuje najmanj 6 mas.% in največ 30 mas.% mangana, se
uvršča kot "ogledalno železo" (tar. podštevilka 7201 40 000). Če
neka zlitina s takšnim deležem mangana vsebuje kak drug element v
razmerju, ki je večje od razmerij, naštetih v opombi št. 1 (a)
(npr. več kot 8 mas.% silicija), se takšna zlitina uvršča kot
železova zlitina; v navedenem primeru bi se torej uvrstila v tar.
podštevilke od 7202 21 100 do 7202 29 000 (fero - silicij). Če
zlitina vsebuje manj kot 30 mas.% mangana in 8 mas.% silicija,
šteje za fero - silicij - mangan in se uvršča v tar. podštevilko
7202 30 000. Če pa vsebuje še dodatni element v razmerju, podanem
v opombi št. 1 (c), se uvršča v tar. podštevilko 7202 99 800.

Surovo železo, kot je definirano v Opombah 1 (a) k temu poglavju,
ki ni "ogledalno železo" in ki se mora vsled tega uvrščati v tar.
podštevilke od 7201 10 110 do 7201 30 900, je tisto železo, ki
vsebuje 6 mas.% ali manj mangana. Pri tej vrsti surovega železa
je razlikovati med nelegiranim surovim železom (tar. podštevilke
od 7201 10 110 do 7201 20 000) in legiranim surovim železom (tar.
podštevilka 7201 50 100 ali 7201 50 900), kar je odvisno od
vsebnosti legirnega elementa.

Legirano surovo železo je opredeljeno v Opombah 1 (a) k temu
poglavju . Nelegirano surovo železo ne sme vsebovati (skupaj ali
posamično) več kot:

- 0,2 mas.% kroma;

- 0,3 mas.% bakra;

- 0,3 mas.% niklja in

- 0,1 mas.% naslednjih elementov: aluminija, molibdena, titana,
wolframa ali vanadija.

7201 50 100

Ki po ut. vsebuje vsaj 0,3 mas.%, vendar ne več kot 1 mas.%
titana in vsaj 0,5 mas.% vendar ne več kot 1 % vanadija

Proizvodi iz te tar. podštevilke se uporabljajo v glavnem za
proizvodnjo komponent, od katerih se zahteva predvsem odpornost
proti obrabi (npr. ročične gredi, zavorni bobni, ventili za
črpalke, vrtilni bati, barve za uhane, kolena cevi, kalupi za
ingote itd.

7201 50 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema naslednje vrste surovega železa:

1. ki vsebuje od 0,5 do 3,5 mas.% niklja in ki se uporablja za
proizvodnjo predmetov z veliko odpornostjo proti pritisku;

2. ki vsebuje od 3,3 do 5 mas.% niklja in od 1,4 do 2,6 mas.%
kroma in ki se uporablja za proizvodnjo predmetov z veliko
odpornostjo proti obrabi;

3. ki vsebuje velik delež niklja, kroma, silicija ali bakra in ki
se uporablja za proizvodnjo predmetov, zelo odpornih proti
koroziji;

4. ki vsebuje nikelj ali krom in ki se uporablja za proizvodnjo
predmetov, odpornih proti vročini in

5. ki vsebuje baker.


7202

Fero-predzlitine

Železove predzlitine so opredeljene v 1. opombi k temu poglavju,
ki posebej navaja tudi meje vsebnosti neželeznih legirnih
elementov in železa.

Glede uvrščanja železovih predzlitin v tar. podštevilke tar.
številke 7202 glej 1. opombo k tar. podštevilkam k temu poglavju.

Tako se npr. železova zlitina z manj kot 30 mas.% mangana in 8
mas.% ali manj silicija uvršča v tar. podštevilke od 7202 11 200
do 7202 19 000. Če ta zlitina vsebuje več kot 30 mas.% mangana in
več kot 8 mas.% silicija, se uvršča v tar. podštevilko 7202 30
000. Podobno mora tudi železo - silicij - mangan - aluminijeva
predzlitina vsebovati vsaj 10 ut.% aluminija, da se lahko uvrsti
v tar. podštevilko 7202 99 900. Če binarna, ternarna ali
kvaternarna železova predzlitina ni posebej imenovana, se uvršča
v tar. podštevilko 7202 99 800. Proizvodi iz odpadkov železarske
in jeklarske industrije, ki so staljeni in grobo ponovno vliti v
oblike ingotov (liti odpadki), imajo pa sestavo železovih pred
zlitin in se kot taki uporabljajo predvsem kot dodatki za
proizvodnjo posebnih jekel, se uvrščajo v tar. številko 7202
(skladno njihovi sestavi).

Ta tar. številka ne zajema ostankov fuzije neželeznih kovin, ki
se (zaradi prisotnosti žvepla in fosforja ter nekaterih drugih
nečistoč) ne morejo uporabiti kot železove predzlitine (običajno
tar. številka 2620).

od 7202 11 200
do 7202 19 000

Fero-mangan

Fero-mangan se pojavlja v obliki grobih kosov z belkasto
svetlikajočim se prelomom. Je drobljiv in zelo trd. Uporablja se
za dezoksidacijo, razžveplanje in za vplinjevanje jekla. Ob
dodanem manganu se uporablja tudi kot legirni element.

7202 11 200 in 7202 11 800

Ki vsebuje po več kot 2 mas.% ogljika

Ti dve tar. podštevilki zajemata vrste fero-mangana, ki so znane
kot visokoogljični fero-mangani. Najobičajnejša vrsta vsebuje od
6 do 7 mas.% ogljika. Vsebnost mangana je lahko večja od 30
mas.%, v glavnem pa med 70 in 80 mas.%.

7202 19 000

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema fero-mangane s srednje veliko (med
1,25 mas.% in 1,5 mas.%) ali z majhno (manj od 0,75 mas.%)
vsebnostjo ogljika. Vsebnost mangana variira med 80 in 90 mas.%.

Takšni proizvodi se uporabljajo za proizvodnjo manganovega
legiranega jekla, ki zahteva majhno vsebnost ogljika.

od 7202 21 10
do 7202 29 000

Fero-silicij

Fero-silicij je krhek, njegov prelom je sijajen in siv. V
trgovini se pojavljajo razne vrste ferosilicija, ki vsebujejo od
10 do skoraj 96 mas.% silicija in zelo malo ogljika (od o,1 do
o,2 mas.%).

Fero-silicij se uporablja za rafinacijo jekla ali za proizvodnjo
jekla, ki vsebuje silicij (predvsem "električnih listov in
plošč"), ali pa (kot nadomestek mnogo dražjega silicija) kot
reducent v silikotermalnih postopkih in v drugih metalurških
procesih, npr. v metalurgiji magnezija.

7202 30 000

Fero-siliko-mangan

Fero-siliko-mangan je znan tudi kot siliko-mangan in se uporablja
v različnih oblikah, ki vsebujejo od 8 do 35 mas.% silicija,
najmanj 3o in največ 75 mas.% mangana in do 3 mas.% ogljika.

Uporablja se za podobne namene kot ferosilicij, vendar pa
kombinirani učinek silicija in mangana zmanjšuje vsebnost
nekovinskih snovi in zaradi tega tudi zmanjšuje vsebnost kisika.

od 7202 41 100
do 7202 49 900

Fero-krom

Fero-krom je v obliki zelo trde kristalne mase, pri čemer so
včasih kristali zelo razviti.

V glavnem vsebuje od 60 do 75 mas.% kroma, od 4 do 10 mas.%
ogljika. Vsebnost ogljika je lahko tudi zelo majhna (0,01 mas.%)
ob ustreznem zmanjšanju drobljivosti. Uporablja se za proizvodnjo
kromovih jekel.

7202 50 000

Fero-siliko-krom

Fero-siliko-krom večinoma vsebuje 30 mas.% silicija in 50 mas.%
kroma ter velik ali majhen delež ogljika (kot v primeru fero-
kroma).

Uporablja se za iste namene kot fero-krom. Prisotnost silicija
olajšuje dezoksidacijo jekla.

7202 60 000

Fero-nikelj

Fero-nikelj, ki se uvršča v to tar. podštevilko, vsebuje manj kot
0,5 mas.% žvepla in se večinoma uporablja kot legirni element v
proizvodnji nikljevega jekla.

Fero-nikelj, ki vsebuje 0,5 mas.% žvepla ali več, v tem stanju ni
uporaben za proizvodnjo nikljevega jekla. Takšen fero-nikelj
šteje za vmesni proizvod metalurgije niklja in se kot tak uvršča
v tar. številko 7501.

Vendar pa se v to tar. podštevilko uvrščajo nekatere zlitine,
znane v trgovini kot nikelj za vlivanje, ki se uporabljajo za
vlivanje raznih predmetov, ki morajo biti odporni proti koroziji
in visokim temperaturam. Tak primer so npr. nekatere vrste litega
jekla, znane v trgovini pod različnimi trgovskimi imeni.
Vsebujejo do 36 mas.% niklja, 6 mas.% kroma, 6 mas.% silicija,
več kot 2 mas.% ogljika in včasih tudi majhne količine drugih
elementov (aluminija, mangana, bakra itd.). V smislu uvrščanja
teh proizvodov ni šteti za surovo železo, saj vsebujejo nikelj
(več kot 10 %), niti za jeklo, saj vsebujejo več kot 2 mas.%
ogljika.

7202 99 800

Drugo

Poleg železovih predzlitin, omenjenih v Komentarju HS k tar.
številki 7202 pod (12), se v to tar. podštevilko uvrščajo še:
fero-mangan-titan, fero-siliko-nikelj, fero-siliko-alumino-
kalcij, fero-aluminij, fero-siliko-aluminij in fero-siliko-
mangan-aluminij.

Fero-aluminij večinoma vsebuje med 12 in 30 mas.% aluminija.

Nekatere vrste fero-aluminija se včasih uporabljajo neposredno za
vlivanje posebnih delov, ki so tudi pri zelo visokih temperaturah
zelo odporni proti koroziji (zaradi njihovih magnetnih in
toplotnih lastnosti).

Fero-siliko-aluminij se uporablja za razne vrste zlitin, ki
vsebujejo npr.:

- 45 mas.% silicija in od 20 do 25 mas.% aluminija;

- od 65 do 75 mas.% silicija, od 10 do 15 mas.% aluminija in med
3 in 4 mas.% titana;

- od 20 do 25 mas.% silicija, med 20 in 25 mas.% mangana in med
10 in 12 mas.% aluminija.

Fero-siliko-mangan-aluminij večinoma vsebuje 20 mas.% silicija,
35 mas.% mangana in med 10 in 12 mas.% aluminija.


7203

Železo, dobljeno z direktno redukcijo železove rude, in gobasti
izdelki iz železa, v kosih, peletih in podobnih oblikah; železo
minimalne čistoče 99,94 ut.%, v kosih, peletih ali podobnih
oblikah

7203 90 000

Drugo

Poleg proizvodov, omenjenih v drugem delu poimenovanja tar.
številke in ki so zajeti v predzadnjem odstavku Komentarja HS k
tej tar. številki, se v to tar. podštevilko uvrščajo penasti
proizvodi iz železa, dobljeni na kak drug način, kot pa z
neposredno redukcijo železove rude. Gre za proizvode, dobljene iz
surovega železa, staljenega s tehniko atomiziranja.


7204

Odpadki in ostanki železa ali jekla; odpadni ingoti iz železa ali
jekla za pretaljevanje

Poleg odpadkov in ostankov, opisanih v Komentarju HS k tar.
številki 7204 pod (A), se v to tar. številko uvrščajo tudi
rabljene narezane tračnice dolžin manj kot 1,5 metrov (glej
opombe komentarja k tar. podštevilki 7302 10 900).

7204 41 100

Ostružki, opilki, odrezki ipd., v paketih ali ne

Ta tar. podštevilka ne zajema odpadkov in ostankov iz valjanja,
ki so ločeni od tujkov (npr. z magnetnim postopkom) ali takšnih,
ki so zaradi prerešetanja homogeno zrnati. Od velikosti zrnc je
odvisno (glej opombo št. 6 k Oddelku XV in opombo št. 1 (h) k
temu poglavju), sli se bodo ti proizvodi uvrstili v tar.
podštevilko 7205 10 000, v 7205 21 000 ali v 7205 29 000.

7204 49 100

Fragmentirani (razkosani)

Fragmentarizirani (zdrobljeni) odpadki in ostanki zajemajo
proizvode, katerih 95 mas.% nima niti ene mere, daljše od od 200
mm.

7204 49 910

Nesortirani in nekategorizirani

Ta tar. podštevilka zajema npr. odpadke in ostanke v snopih, ki
vsebujejo npr. mešanico litega železa, kositranega železa in
raznih vrst jekel, v različnih oblikah.

7204 49 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema svežnje sortiranih ali razvrščenih
odpadkov in ostankov.

7204 50 100 in
7204 50 900

Odpadni ingoti brame idr. za pretapljanje

Odpadni ingoti za pretapljanje iz železovih zlitin, ki se
uporabljajo kot dodatek pri proizvodnji posebnih jekel, se
uvrščajo v ustrezne tar. podštevilke tar. številke 7202.


7205

Granule in prah iz grodlja, zrcalovine, železa ali jekla

7205 21 000 in
7205 29 000

Prah

Proizvodi iz te tar. podštevilke so lahko pomešani bodisi z
legirnimi elementi (za nekatere namene, omenjene v Komentarju HS
k tar. številki 7205 pod (B)), bodisi z zaščitnimi elementi (npr.
s cinkom), ki preprečujejo samovžig železa.


                  II ŽELEZO IN NELEGIRANO JEKLO

7207

Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla

7207 19 140

Dobljeni s kontinualnim litjem

Kontinualno litje polizdelkov se značilno odraža v prečnih
raznobarvnih obročih, ki nastopajo v bolj ali manj pravilnih
razmikih na njihovi zunanji strani. V prečnem prerezu je značilen
tudi krožni vzorec kristalov, ki j posledica hitrega hlajenja. Ti
izdelki se običajno uporabljajo kot vmesni proizvodi pri izdelavi
brezšivnih cevi.


7208

Ploščati toplo valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla,
širine 600 mm ali več, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti

Izraz "ponovno valjanje" v smislu te tar. podštevilke je omejen
na postopek, v katerem gre kovina med valji, ki se vrtijo v
nasprotnih smereh. Zaradi tega se kovina stanjša. Ta postopek
lahko tudi izboljša površino kovine ali njene mehanske lastnosti.
Vendar izraz "ponovno valjanje" ne označuje postopka tlačenja
površine, ki nekoliko zmanjša debelino, ter drugih postopkov, med
katerimi se kovina oblikuje, vendar se ne stanjša.

7208 90 100

Ne dalje obdelani, razen površinske obdelave, ali rezani v
oblike, ki so drugačne od pravokotnih ali kvadratnih

Ta tar. podštevilka zajema vroče valjane ploščate proizvode, ki
so bili izpostavljeni enemu ali več postopkom površinske
obdelave, ki so omenjeni v Komentarju HS k tar. številki 7208,
drugi odstavek, točke od (3) do (5), ali ki so razrezani v oblike
(razen v kvadratne in pravokotne), ki pa dalje niso obdelani.

7208 90 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema vroče valjane ploščate proizvode, ki
so po valjanju bili izpostavljeni nadaljnjim obdelavnim
postopkom, kot npr. gubanju, perforiranju (luknjanju) ter
poševnemu prirezovanju ali obljenju robov.

Vendar pa proizvodi z reliefnim vzorcem, ki izvira neposredno iz
valjanja, ne štejejo za proizvode, izpostavljene nadaljnji
obdelavi v smislu te tar. podštevilke.


7209

Ploščati valjani proizvodi iz železa ali iz nelegiranega jekla,
široki 600 mm ali več, hladno valjani, neplatinirani,
neprevlečeni in neprekriti

7209 90 100

Samo površinsko obdelani ali enostavno razrezani v oblike, razen
v pravokotno obliko (vključno kvadratno)

Opombe komentarja k tar. podštevilki 7208 90 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

7209 90 900

Drugi

Opombe komentarja k tar. podštevilki 7208 90 900 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


7210

Ploščati valjani proizvodi iz železa ali nelegiranega jekla,
širine 600 mm ali več, obloženi, platirani ali prevlečeni

V smislu te tar. številke so obloženi proizvodi tisti proizvodi,
ki so bili izpostavljeni postopku prevlekanja, kot je opredeljen
v Komentarju HS k temu poglavju v delu IV pod (C), v točki 2 (e),
prevlečeni ali prekriti pa tisti proizvodi, ki so bili
izpostavljeni postopkom, omenjenih v zgoraj omenjenih splošnih
opombah pod (d), v točkah (iv) in (v).

7210 12 110

Kositrana pločevina

Ta tar. podštevilka ne zajema lakirane kositrane pločevine (tar.
podštevilka 7210 70 300).

7210 20 100 in 7210 20 900

Platirani ali prevlečeni s svincem, vključno tudi prevlečene z
zlitino svinca in kositra

V smislu teh dveh tar. podštevilk označuje izraz "mat -
pločevina" ploščate valjane proizvode, debele manj kot 0,5 mm, ki
so s pomočjo elektrolize ali s pomakanjem prekriti v kadi s
staljeno kovino, pri čemer je prevleka iz svinčevo - kositrne
zlitine. Količina svinca na obeh straneh proizvoda ne sme
presegati 120 gramov na kvadratni meter proizvoda.

od 7210 30 100
do 7210 30 900

Elektrolitno prevlečeni ali prekriti s cinkom

Glej opombe komentarja k tar. podštevilkam 7210 30, 7210 41 in
7210 49.

7210 41 100 in
7210 41 900

Valoviti

Glej Komentar HS k tar. številki 7208, šesti odstavek.

7210 61 100 in
7210 61 900

Prevlečeni z zlitino aluminija in cinka

Ta tar. podštevilka zajema ploščate valjane proizvode, prevlečene
ali prekrite z zlitinami, v katerih po teži prevladuje aluminij
(nad cinkom). Dopuščeni so tudi drugi legirni elementi.

7210 90 100

Prevlečeni s srebrom ali zlatom, platino ali emajlirani

Poleg emajliranih listov ali plošč se v to tar. podštevilko
uvrščajo posrebreni, pozlačeni ali platinirani listi in plošče
(prevlečeni s plemenitimi kovinami z ene ali obeh strani kako
drugače, kot z oblaganjem). Postopki, ki so pri tem v uporabi, so
predvsem elektrolitski postopki, razprševanje in evaporizacija
(izparevanje) v vakuumu (glej Komentar HS k temu poglavju, del IV
pod (C), točka 2 (d) (iv)).


7211

Ploščati valjani proizvodi iz železa ali nelegiranega jekla,
širine manj kot 600 mm, neplatirani, neprevlečeni ali neprekriti

Ta tar. številka ne zajema ploščatih valjanih proizvodov drugih
oblik, kot so pravokotne in kvadratne, četudi njihova širina ne
dosega 600 mm (tar. številka 7208).


7212

Ploščati valjani proizvodi iz železa ali nelegiranega jekla,
širine manj kot 600 mm, platirani, prevlečeni ali neprekriti

Opombe Komentarja KNCT k tar. številki 7210 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. številko.

7212 50 930

Prevlečeni ali platirani z zlitinami aluminija in cinka

Opombe komentarja k tar. podštevilki 7210 61 100 in 7210 61 900
se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. številko.


7214

Palice iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, toplo valjane,
toplo vlečene ali toplo iztiskane, brez nadaljne obdelave,
vključno s tistimi, ki so spiralno zvite po valjanju

7214 10 000

Kovane

Glede razlike med kovanimi in valjanimi proizvodi glej Splošne
opombe k temu poglavju pod (A).


7215

Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla

7215 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema kovane, vroče valjane ali vroče
vlečene palice in palice, dobljene s hladno obdelavo in ki so
bile izpostavljene naslednjim obdelavnim postopkom:

1. površinski obdelavi (poleg vrst površinskih obdelav, navedenih
v Komentarju HS k tar. številki 7214, četrti odstavek od (1) do
(3)), na primer poliranju, loščenju, umetni oksidaciji,
fosfatiziranju, oksalaciji, prekrivanju (razen v primeru vroče
valjanih in vroče vlečenih palic) in oblaganju;

2. mehanski obdelavi, kot je npr. perforacija (luknjanje) ali
kalibriranje.


7216

Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

To poglavje ne vključuje perforiranih kotnikov in "Halfen"
kotnikov, profilov, ki spadajo v tar. štev. 7308 in so opisani v
uvodnih opombah k temu poglavju

7216 31 110

S paralelnima pasnicama

Ta tar. podštevilka zajema samo profile, katerih oba robova
(notranji in zunanji) sta vzporedna. Imajo naslednjo obliko:

< glej prilogo - Slike: stran 54 >

7216 31 910

S paralelnima pasnicama

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 7216 31 110.

7216 32 110

Z vzporednimi pasnicami

Opombe komentarja k tar. podštevilki 7216 31 110 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko. Profili imajo
naslednjo obliko:

< glej prilogo - Slike: stran 55 >

7216 32 910

Z vzporednimi pasnicami

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 7216 32 110.

7216 50 910

Ta tar. podštevilka zajema masivne proizvode z po vsej dolžini
enakomernim presekom in s širino pod 430 mm. Višina (a) znaša v
glavnem 1/7 širine (b).

< glej prilogo - Slike: stran 56 >

7216 69 000

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema npr. profile hladno vlečene

7216 91 100

Profilirana (rebrasta) pločevina

Profilirana (rebrasta) pločevina se uporabljajo večinoma za
fasadne obloge. Njihova značilna oblika je naslednja:

< glej prilogo - Slike: stran 57 >

Ta tar. podštevilka ne zajema profilirana pločevina s sredstvi za
montažo (tar. podštevilka 7308 90 590).


                       III. NERJAVNO JEKLO

7219

Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, širine 600 mm in
več

7219 90 100

ne dalje obdelani, razen površinske obdelave, vključno s
prevlekanjem z drugimi tkaninami (pokositrani, pocinkani,
pobakreni, pozlačeni, ipd) ali rezani v oblike, ki so drugačne od
pravokotnih ali kvadratnih

Te tar. podštevilke zajemajo vroče valjane ali hladno valjane
proizvode:

1. ki so bili izpostavljeni enemu ali večim postopkom površinske
obdelave, omenjenim v Splošnih opombah k temu poglavju, v delu IV
pod (c) (2) in pod (d), ali

2. ki niso v obliki kvadratov ali pravokotnikov, npr. ovalni,
trikotni ipd.

7219 90 900

Drugi

Ti dve tar. podštevilki zajemata vroče valjane ali hladno valjane
proizvode, ki so po valjanju bili izpostavljeni operacijam, kot
je perforiranje (luknjanje), gubanje in oblenje robov.


7220

Ploščati valjani proizvodi iz nerjavečega jekla, širine manj kot
600 mm

Ta tar. številka ne zajema ploščatih valjanih proizvodov
drugačnih oblik, kot v obliki pravokotnikov in kvadratov, četudi
njihova širina ne dosega 600 mm (tar. številka 7219).


       IV. DRUGA LEGIRANA JEKLA; VOTLE PALICE IZ LEGIRANIH
                 ALI NELEGIRANIH JEKEL ZA SVEDRE

7225

Ploščati valjani proizvodi iz drugih legiranih jekel, širine 600
mm in več

7225 11 000

Zrnato usmerjeni

Ploščati valjani proizvodi z usmerjenimi zrni so proizvodi,
katerih magnetne lastnosti so opazno bolj vzporedne kot
pravokotne na smer valjanja (Goseva tekstura). Takšni proizvodi
so večinoma prekriti z izolacijsko plastjo, ki običajno sestoji
iz steklastega filma (v glavnem iz magnezijevih silikatov).


7226

Ploščati valjani izdelki iz drugih legiranih jekel, širine manj
kot 600 mm

7226 11

Zrnato usmerjeni

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7225 11 000.


7227

Žica, toplo valjana, v ohlapno navitih kolobarjih, iz drugih
legiranih jekel

7227 90 500

Ki vsebujejo manj kot 0,35 mas.% ogljika ali več, vendar do 1,2
mas.% mangana in 0,6 mas.% ali več, vendar do 2,3 mas.% silicija

Ta tar. podštevilka zajema predvsem varilno žico, razen tiste iz
tar. številke 8311.

7228 40

Druge palice, samo kovane

Glede razlike med kovanimi in valjanimi proizvodi glej Splošne
opombe k temu poglavju pod (A).


                          73. POGLAVJE

                   IZDELKI IZ ŽELEZA IN JEKLA

7301

Piloti iz železa ali jekla, vključno vrtani, prebiti ali izdelani
iz sestavljenih elementov; zvarjeni profili in kotniki iz železa
ali jekla

Ta tar. številka zajema pilote in varjene profile, ki so bili
obdelani s postopki, kot so: luknjanje, prebijanje, zvijanje
itd., v kolikor takšna obdelava ni dala tem proizvodom
značilnosti proizvodov, ki se uvrščajo v druge tar. številke.

7301 20 000

Zvarjeni profili in kotniki

Ta tar. podštevilka ne zajema perforiranih (luknjanih) profilov
in profilov vrste "Halfen" (tar. številka 7308).


7302

Deli za železniške in tramvajske tire iz železa ali jekl, vodila
in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in
drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini
za tirna ležišča podložne plošče, pričvrščilne ploščice,
distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za
postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic

7302 10 100

Elektroprevodne, z deli iz neželeznih kovin

Ta tar. podštevilka zajema samo vodilne tirnice, razen voznih
tirnic, katerih stična ploskev ni iz železa (npr. iz aluminija,
bakra), ali pa takšnih, ki so opremljene z veznimi elementi, ki
niso iz železa.

Vodilne tirnice, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko, imenujejo
običajno "tretji (ali četrti) tir". Te tirnice imajo isto obliko
prereza kot vozne tirnice, ali pa ima njihov prerez obliko dvojne
črke "T", pravokotno ali kvadratno obliko itd. Izdelane so iz
jekla, ki je običajno mehkejše od jekla, iz katerega so izdelane
vozne tirnice, vendar pa so njihove mehanske lastnosti lahko
podrejene električnim lastnostim. Električna upornost jekla za
vozne tirnice je okoli *0,19 x 10-6 ohmov, upornost jekla z nizko
vsebnostjo ogljika (okoli 0,08 mas.%) in mangana (0,20 mas.%) je
samo 0,11 ohma, medtem ko je električna upornost t.i. jekla ARMCO
(takorekoč čistega, 99,9 mas.%-nega jekla) celo 0,10 ohma.

Vodilne tirnice imajo zgornji, bočni ali spodnji kontakt in so
pogosto zaščitene s smolnato prevleko, katere ni le na strani, po
kateri drsi drsnik.

7302 10 900

Rabljene

Ta tar. podštevilka ne zajema rabljenih tirnic, ki štejejo za
odpadke iz tar. številke 7204 (npr. zvitih tirnic in tirnic,
razrezanih na dolžine, manjše od 1,5 m).


7303

Cevi in votli profili iz litega železa

7303 00 100

Cevi in votli profili, ki se uporabljajo v tlačnih sistemih

Ta tar. podštevilka zajema lite železne cevi, ki se običajno
uporabljajo (pogosto zakopane) kot dovodi plina in vode in ki
lahko vzdržijo pritisk najmanj 10,13 bara. Takšne cevi se
proizvajajo skoraj izključno iz posebnega razteznega litega
železa velike jakosti (z mejo razvlekanja vsaj 420 MPa), ki mora
imeti predvsem dobre mehanske lastnosti (predvsem plastično
deformacijo), da zakopane cevi zaradi postopnih premikov zemlje
ne počijo. Zaradi tega mora biti njihova meja raztezanja vsaj 300
MPa.


7304

Cevi in votli profili brezšivni iz železa (razen litega železa)
ali jekla

Proizvodi iz te tar. podštevilke, katerih dolžina ne presega
največje zunanje dimenzije prereza, ne štejejo za cevi. Takšni
proizvodi štejejo ali za cevi ali fitingi iz tar. številke 7307,
ali pa za tesnila iz tar. številke 7318).

7304 31 910

Precizne cevi

Za proizvode iz te tar. podštevilke je značilna njihova gladka,
odsevna ali polirana notranja in zunanja površina ter dejstvo, da
so odstopanja pri njih manjša od onih pri vroče dodelanih ceveh.

Cevi, ki ustrezajo zahtevam standarda ISO 3304 in ustreznim
nacionalnim standardom, se uporabljajo za hidravlične ali
pnevmatske tokokroge, kot blažilci udarcev, kot hidravlični ali
pnevmatski vijaki, nasploh pa za proizvodnjo delov motornih
vozil, motorjev ali strojev.

Cevi, ki ustrezajo standardoma ISO 2604 in 6759 in ustreznim
nacionalnim standardom, se uporabljajo kot vodi v posodah na
pritisk - v bojlerjih, hitrih grelnikih, izmenjalnikih toplote in
grelnikih pitne vode v energetskih postajah, kjer se zahtevajo le
odstopanja, kakršna imajo precizne cevi.

7304 39 100

Neobdelane, ravne in z enakomerno debelino sten, za uporabo zgolj
pri proizvodnji cevi in votlih profilov z drugimi prečnimi in
prerezi in debelinami sten

Ta tar. podštevilka zajema brezšivne jeklene cevi, običajno
proizvedene s prediranjem in vročim valjanjem, ali pa s
prediranjem in vročim vlečenjem. Običajno jih imenujejo "blanks".
Namenjene so preoblikovanju z cevi drugih oblik in debelin sten,
ki imajo manjša dimenzijska odstopanja.

Pojavljajo se z grobo odrezanimi robovi, vendar so sicer
neobdelane. Njihova zunanja in notranja površina sta grobi in
nestruženi. Niso naoljene, prevlečene s cinkom ali pobarvane.

7304 39 510 in
7304 39 590

Z vrezanimi navoji ali cevi za vrezovanje navojev (plinske cevi)

Te cevi so dobljene z vročim valjanjem in kalibriranjem. Njihov
zunanji premer je med 13,5 mm in 165,1 mm. Dobavljajo se z
mehkimi konci ali pa že s konci z vrezanim navojem. Imajo ali
nedodelano površino, ali pa površino, prekrito s plastjo cinka
ali kakšne druge zaščitne snovi (npr. plastike ali bitumna).

Vroča dodelava jim daje mehanske lastnosti, ki jim omogočajo
razrezovanje na dolžine, v katerih bodo uporabljene, zvite in na
katerih jim bo po potrebi vrezan navoj.

Uporabljajo se v glavnem za parovode, cevovode in plinovode v
zgradbah.

Te cevi ustrezajo zahtevam standarda ISO 65 in ustreznih
nacionalnih standardov.

7304 49 100

Neobdelane, ravni in z enotno debelino sten, za uporabo zgolj
samo za proizvodnjo cevi

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7304 39 100.

7304 51 910

Precizno vlečene cevi

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7304 31 910.

7304 59 100

Neobdelane, ravne, enotno debelih sten, ki se uporabljajo samo za
proizvodnjo cevi z drugimi prerezi in debelinami sten

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7304 39 100.


7305

Druge cevi (npr. varjene, kovičene ali zaprte na podoben način),
s krožnim prečnim prerezom, katerega zunanji premer presega 406,4
mm, iz železa ali jekla

Komentar KNCT k tar. številki 7304 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. številko.


7306

Druge cevi in votli profili (npr. z odprtimi spoji, zvarjene,
zakovičene ali na podoben način zaprte) iz železa ali iz jekla

Prva dva odstavka Komentarja KNCT k tar. številki 7304 se
uporabljata mutatis mutandis tudi za to tar. številko.

7306 30 210 in
7306 30 290

Precizne cevi z debelimi stenami

Ti dve tar. podštevilki zajemata tako precizne cevi, ki so samo
kalibrirane, vendar dalje ne obdelane, kot tudi varjene in hladno
vlečene precizne cevi.

1. Cevi, samo kalibrirane, vendar dalje ne obdelane

Te cevi so v glavnem proizvedene s kontinualnim varjenjem (brez
kovinskega polnila), z elektro- ali z redukcijskim varjenjem iz
zvitih ploščatih valjanih proizvodov (vroče in hladno valjanih)
po hladnem oblikovanju v vzdolžni smeri.

Njihove površine so večinoma brez ostružkov in so naoljene. To je
posledica mazanja med oblikovanjem, varjenjem in kalibriranjem.
Te cevi nimajo zunanjih varov, saj so ti odstruženi takoj po
varjenju. V nekaterih primerih odstranijo tudi notranje vare.

Zaradi hladne dodelave in kalibriranja se ti proizvodi dobavljajo
kaljeni - razen v primeru, da toplotna obdelava zaradi
regeneracije strukture ni potrebna.

Uporabljajo se v glavnem za proizvodnjo delov motorjev, kovinske
opreme, okvirjev za bicikle, otroških vozičkov, vhodov in ograj.

Te cevi ustrezajo standardom ISO 3306 in ustreznim nacionalnim
standardom.

2. Varjene, vroče vlečene cevi

Te cevi se od varjenih preciznih cevi, ki so samo kalibrirane,
dalje pa neobdelane, razlikujejo po tem, da imajo sledi varov
bodisi na zunanji, bodisi na notranji površini cevi in da so
njihova dimenzijska odstopanja manjša.

Uporabljajo se za iste namene kot cevi iz tar. podštevilk 7304 31
910 in 7304 51 910.

Ustrezajo zahtevam standarda ISO 3305. Če se uporabljajo za
visokotlačne naprave, ustrezajo tudi standardoma ISO 2094 in
6785.

7306 30 510 in
7306 30 590

Z vrezanimi navoji ali cevi za vrezovanje navojev (plinske cevi)

Te cevi so po vroči obdelavi varjene in kovane. Glede njihovih
značilnosti in uporabe glej opombe Komentarja KNCT k tar.
podštevilkama 7304 39 510 in 7304 39 590.

7306 50 910

Precizne cevi

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilkama 7306 30 210 in
7306 30 290.


7307

Pribor za cevi (npr. spojnice, kolena, oglavki) iz železa ali
jekla

7307 11 10 in
7307 11 900

Iz netempranega litega železa

Ti dve tar. podštevilki zajemata litoželezni pribor, kot so
kolena, pregibi, spojke, čepe in predmete v obliki črke "T". Ti
predmeti se z litoželeznimi ali jeklenimi cevmi povezujejko z
vijačenjem ali z mehanskim spojem.

7307 19 100

Iz tempranega litega železa

Kovno lito železo je vmesni proizvod med lamelarnim grafitnim
železom (sivim železom) in litim jeklom. Lahko ga je vlivati, po
ustrezni toplotni obdelavi postane trdo in kovno. Med toplotno
obdelavo ogljik deloma izgine ali spremeni videz; končno se
naloži v obliki grudic, ki kovinske kohezije ne poslabšajo tako,
kot grafitni kosmiči sivega litega železa.

Če je v proizvodih 2 mas.% ogljika ali manj, štejejo takšni
proizvodi za lito jeklo in se uvrščajo v tar. podštevilko 7307 19
900 (glej opombo št. 1 k temu poglavju).Izraz "kovno" zajema
sferoidno grafitno lito železo.

Glej tudi opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7307 11 10 in
7307 11 900, drugi odstavek.

7307 23 100

Kolena in loki

Ta tar. podštevilka zajema kolena in pregibi stalne debeline, kot
je opisano v standardu ISO 3419 - 1981 in v ustreznih nacionalnih
standardih.

Robovi teh proizvodov so odrezani ravno, pri proizvodih manjših
debelin so robovi tudi posneti, zaradi lažjega varjenja na cev.

Pribor ima pregib pod kotom 45 stopinj ali 90 stopinj (kolena)
ali pod kotom 180 stopinj (pregibi).

Ta tar. podštevilka zajema tudi kolena in loke nestalne debeline.

7307 23 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema "T" - kose in "križne" kose, to so
predvsem čepi in križi, kolena, mozniki in koncentrične ali
ekscentrične reducirke, opisane v standardu ISO 3419 - 1981 in v
ustreznih nacionalnih standardih.

Glede dodelave robov glej opombe Komentarja KNCT k tar.
podštevilki 7307 23 100.

7307 93 110

Kolena in loki

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7307 23 100.

7307 93 190

Drugo

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7307 23 900

7307 93 910

Kolena in loki

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7307 23 100.

7307 93 990

Drugo

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7307 23 900.


7308

Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tar. številke 94.06) in
deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije), vrata za
zapornice, stolpi,predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja,
vrata in okna ter okviri zanje, pragovi, roloji, ograje in stebri
iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, cevi in podobno,
pripravljeni za uporabo v konstrukcijah iz železa ali jekla

Poleg proizvodov, navedenih v Komentarju HS k tar. številki 7308,
zajema ta tar. številka še:

1. Perforirane (luknjane) profile ("priročni" ali "Dexionovi
režasti profili"), pripravljeni za uporabo v kovinskih sklopih,
kot so mreže, police, pohištvo, stopnice, zidarski odri, strešni
okvirji itd. Pojavljajo se posamično ali v kompletih;

2. "Halfnovi" profili s prečnim prerezom v približni obliki črke
"omega", ki na hrbtu reže v nepravilnih razdaljah. Te reže so
rahlo izbočene, da omogočajo vstavitev drugega traku. Namenjeni
so za vgradnjo v betonska tla, stropove ali zidove, da bi lahko
nosili posebne svornike različne opreme (strojev, tekočih trakov,
tirnih trakov, enotirnih trakov, dvigal itd.).

7308 90 590

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema plošče z izolirno plastjo med steno in
profiliranim listom, ki se uvršča v tar. podštevilko 7216 90 910.
V to tar. podštevilko spadajo tudi stene iz listov, razen iz
profiliranih.

7311 00

Kontejnerji za komprimirane ali utekočinjene pline iz železa ali
jekla

Ta tar. podštevilka ne zajema prenosnih zračnih črpalk za
polnjenje zračnic, ki imajo poleg rezervoarja za stisnjeni zrak
še manometer, polnilno cev, prilagodilni nastavek in vhodne in
izhodne bate in v katerih se manometer uporablja za merjenje
pritiska v napihovani zračnici in ne za merjenje pritiska v
rezervoarju (tar. podštevilke od 9026 20 510 do 9026 20 900).


7312

Vpredena žica, vrvi in kabli, pleteni trakovi iz železa ali
jekla, ki niso električno izolirani

od 7312 10 710
do 7312 10 790

Vpredena žica

Vpredeno žico sestavljajo žice s krožnim prečnim prerezom, ki so
v eni ali več plasteh zavite okrog jedra. Vpredena žica je lahko
okrogla, ploščata ali trikotna, kar je odvisno od njenega
prečnega prereza.

od 7312 10 820
do 7312 10 990

Vrvi in kabli

Motvoze večinoma sestavljajo številne žice, zavite v eni ali več
plasteh okrog jedra.

Motvozi za navitja imajo eno ali več zunanjih plasti, ki delno
ali v celoti sestoje iz sprijetih žic, kar zagotavlja površino,
neprepustno za vodo ali tujke. Njihov prečni prerez je vselej
okrogel.


7318

Vijaki, matice, tirni vijaki (tirfoni), vijaki s kavljem, kovice,
klini za napenjanje, razcepke, podložke (vključno vzmetne
podložke) in podobni izdelki iz železa ali ali jekla

7318 14 910

Ta tar. podštevilka zajema vijake z glavo in zašiljenim navojem
za uvijanje v pločevino. Navoj ni metričen in poteka od konca
proti glavi vijaka. Konec vijaka je zašiljen. Ti vijaki imajo
npr. tak izgled:

< glej prilogo - Slike: stran 58 >

7318 15 100

Vijaki iz palic, profilov ali žice, s trdnim prerezom z debelino
6 mm

Za predmete iz te tar. podštevilke ni nujno, da se zavijajo po
njihovi celi dolžini.

Poleg tega, da so izstruženi, so lahko ti proizvodi obdelani tudi
z drugimi postopki odstranjevanja kovine (z valjanjem, vrtanjem,
izvrtavanjem ali s struženjem). Lahko imajo tudi reže ali
izbokline. Če so bili ti izdelki površinsko obdelani po struženju
in če ni spremenila njihove oblike, potem takšna obdelava ne
vpliva na razvrščanje teh izdelkov kot predmetov, dobljenih s
struženjem.

7318 15 200

Za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire

Ta tar. podštevilka zajema:

1. kaveljne sornike, ki imajo običajno kvadratno ali trapezoidno
glavo s kvadratnim ali drugačnim vratom in ki se uporabljajo za
kovinske železniške pragove;

2. sponske sornike, ki imajo običajno kvadratno ali okroglo
glavo, ovalni vrat in ki se uporabljajo za tirniške stike in

3. druge sornike za pritrjevanje progovnega konstrukcijskega
materiala. Običajno so opremljeni z maticami, debelimi najmanj 18
mm.

od 7318 15 300
do 7318 15 490

Brez glave

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, za katere so značilne
naslednje oblike:

< glej prilogo - Slike: stran 59 >

7318 15 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema vijake in sornike s kvadratnimi,
osemkotnimi ali trikotnimi glavami

< glej prilogo - Slike: stran 60 >

7318 16 100

Izstruženi iz palic, profilov ali žice, trdnega prereza in s
premerom odprtine do 6 mm

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7318 15 100.

7318 16 910 in 7318 16 990

Druge, z notranjim premerom

Notranji premer mora biti merjen v dolini navoja, medtem ko mora
biti premer sornikov merjen na grebenu navoja.


7320

Vzmeti in peresa iz železa ali jekla

7320 10 110

Ploščate (laminirane) vzmeti in peresa zanje

Laminirane vzmeti so vroče valjane listne vzmeti s prečnim
presekom, ki se od sredine proti koncem manjša.

7320 20 810

Tlačne navite vzmeti

Prožne podložke za napetost morajo reagirati na napetost in zato
morajo imeti odprti navoj.

7320 20 850

Prožne podložke za napetost morajo reagirati na napetost in zato
morajo imeti odprti navoj.

7320 20 890

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema vzvojne in spiralasto - vzmetne
podložke. Značilne oblike vzvojnih podložk so naslednje:

< glej prilogo - Slike: stran 61 >

Značilna oblika spiralasto - vzmetnih podložk so naslednje:

< glej prilogo - Slike: stran 62 >

7320 90 300

Krožnikaste (obročaste) vzmeti

Značilni obliki obročastih vzmeti sta naslednji:

< glej prilogo - Slike: stran 63 >


7324

Sanitarni predmeti in njihovi deli, iz železa ali iz jekla

7324 10 100 in 7324 10 900

Pomivalna korita in umivalniki, iz nerjavnega jekla

Nerjaveče jeklo je definirano v opombi št. 1 pod (e) k 72.
poglavju. Predmeti iz teh dveh tar. podštevilk so običajno iz
nerjavnega jekla, ki vsebuje približno 18 mas.% kroma in 8 mas.%
niklja.

Ti predmeti so izdelani bodisi z globokim izvlekanjem lista
nerjavnega jekla v pomivalno korito iz enega kosa, bodisi s
spajanjem enega ali več delov pomivalnega korita z eno ali dvema
gladkima ali nažlebljenima odcejalnima ploščama.


7326

Drugi železni ali jekleni izdelki

7326 20 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, nenarezane na dolžine, ki
sestoje iz ene ali več jeklenih žic, stisnjenih med dva plastična
ali papirnata trakova. Ti izdelki se običajno dobavljajo na
vretenih in se uporabljajo s stroji za avtomatsko zapiranje vreč.

Kadar so ti izdelki razrezani na kratke dolžine (primerne za
pečatenje vreč ali vrečk za dišave itd.), se uvrščajo v tar.
številko 8309 (glej Komentar HS k tar. številki 8309 pod (9)).


                          74. POGLAVJE

                   BAKER IN BAKRENI PROIZVODI

7401

Bakrov kamen; cementni baker (percipitat-oborina bakra)

7401 20 000

Cementni baker; (percipitat bakra)

Cementni baker je fino porazdeljena neprečiščena zmes bakra in
bakrovega oksida. Vsebnost bakra v suhi snovi znatno variira in
je običajno med 50 mas.% in 80 mas.% po masi.


7406

Prah in luskine iz bakra

7406 20 000

Prah lamelarne strukture se lahko razlikujejo z mikroskopiranjem.
So izjemno drobno zrnati, običajno odsevni, nekoliko oljnati in
se uporabljajo v glavnem kot pigmenti za barve.

Kosmiči se lahko prepoznajo s prostim očesom ali skozi
povečevalno steklo (lupo). Pojavljajo se v obliki majhnih,
drobnih in nepravilnih oblik in se običajno uporabljajo kot snov
za prekrivanje.


7407

Bakrene palice in profili

Ta tar. številka zajema profile z zaprto konturo (votle profile),
v kolikor ne ustrezajo definiciji cevi.


7411

Bakrene cevi

Komentar KNCT k tar. številki 7304 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. številko.


                          75. POGLAVJE

                  NIKELJ IN NIKLJEVI PROIZVODI

7507

Cevi in pribor (fitingi) za cevi (npr. spojnice, kolena, oglavki)
iz niklja

7507 11 000 in 7507 12 000

Cevi

Komentar KNCT k tar. številki 7304 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. številko.


                          76. POGLAVJE

               ALUMINIJ IN ALUMINIJASTI PROIZVODI

7601

Aluminij, surov

Ta tar. številka zajema aluminij v oblikah, opisanih v Komentarju
HS k tej tar. številki. Prav tako se vanjo uvrščajo kosi
aluminija, ki izvirajo iz rezanja ali lomljenja teh proizvodov.

7601 20 910 in
7601 20 990

Sekundarne

Sekundarni aluminij se proizvaja s ponovnim taljenjem
aluminijevih odpadkov in ostankov.

7602 00

Aluminijasti odpadki in ostanki

Ta tar. številka ne zajema surovih in ponovno staljenih ostankov
in odpadkov (tar. številka 7601).

7602 00 110

Ostružki, opilki, odkruški, mlevni odpadki, žaganje ipd., odpadki
barvani, prevlečenih ali vezanih plošč in folij, debeline (brez
podlage) do 0,2mm

Ta tar. podštevilka zajema ostružke, kosmiče, žagovino, ostanke
iz valjanja in opilke, ki predstavljajo odpadke proizvodov, ki so
bili obdelani s stružnico, valjarskimi stroji, skobeljnico, žago,
v mlinu ali na pilah, skratka odpadki, ki nastajajo pri mehanski
obdelavi.

Ta tar. podštevilka zajema tudi ostanke barvanih, prevlečenih ali
prekritih listov ali folij, katerih debelina (brez podlage) ne
presega 0,2 mm.

Ti odpadki morajo biti izpostavljeni posebni obdelavi, preden se
ponovno spremenijo v kovino. Namen te obdelave je odstraniti tuje
snovi (maščobe, olje, prevleke, papir itd.).

7602 00 190

Drugo (vključno s tovarniškimi odpadki)

Ta tar. podštevilka zajema vse aluminijaste odpadke in ostanke,
katerih ne zajema tar. podštevilka 7602 00 110 ali tar. številka
2620.

"Tovarniški izvržki" pomenijo nove izdelke (dodelane ali
nedodelane), ki se lahko zaradi tovarniških napak (npr. napak v
strukturi kovine ali napak, ki jih je povzročila predelava)
uporabljajo le za ponovno pridobivanje kovine.

7602 00 900

Odpadki

Izraz "odpadni aluminij" označuje stare izdelke iz aluminija, ki
so za njihovo prvotno rabo postali neuporabni, ker so se zlomili,
bili razrezani ali se obrabili.


7603

Aluminijasti prah in luskine

7603 20 000

Prah lamelarne strukture; luskine

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 7406 20 000.


7608

Aluminijaste cevi

Komentar KNCT k tar. številki 7304 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. številko.


7612

Sodi, bobni, pločevinke, škatle in podobni kontejnerji (tudi togi
in upogljivi cevasti kontejnerji) za kakršen koli material (razen
komprimiranih ali utekočinjenih plinov), s prostornino največ 300
litrov, z oblogo ali brez nje, s toplotno izolacijo ali brez nje,
toda brez mehaničnih ali termičnih naprav

7612 90 100

Togi cevasti kontejnerji

Ta tar. podštevilka zajema toge cevaste kontejnerje - tube,
katerih največji zunanji premer običajno ne presega 40 mm in
predstavlja manj kot polovico dolžine kontejnerja brez čepa.
Takšni togi cevasti kontejnerji se uporabljajo predvsem za
farmacevtske proizvode (tablete).


                          78. POGLAVJE

                  SVINEC IN SVINČENI PROIZVODI

7801

Surovi svinec

7801 9100

V katerem po masi nad vsemi drugimi elementi prevladuje svinec

Ta tar. podštevilka zajema zlitine svinca in antimona, ki se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo akumulatorskih plošč ( 92
mas.% do 94 mas.% svinca, 6 mas.% do 8 mas.% antimona), ter
ternarne zlitine (svinec - antimon - kositer), v katerih po masi
prevladuje antimon nad kositrom in ki se uporabljajo za
proizvodnjo tiskarskih črk (55 mas.% do 88 mas.% svinca, 10 mas.%
do 30 mas.% antimona in 2 mas.% do 25 mas.% kositra).

7801 9991

Svinčeve zlitine

Ta tar. podštevilka zajema:

1. zlitine svinca, kositra in antimona, v katerih je do 20%
kositra in do 10% antimona in ki se uporabljajo kot
antifrikcijske zlitine;

2. zlitine svinca in kositra, ki se uporabljajo za spajkanje;

3. zlitine svinca in arzena (arzen utrjuje svinec in omogoča
lažje oblikovanje sferičnih zrnc).

7806 00

Drugi svinčeni izdelki

7806 0010

Kontejnerji s prevleko proti radioaktivnem žarčenju za transport
in skladiščenje radioaktivnih snovi

Razen kontejnerjev (zabojnikov oz. sprejemnikov)za transport, na
katere se nanaša tar. podštevilka 8609 00 100, zajema ta tar.
podštevilka vse vrste sprejemnikov, izdelanih iz svinca ali z
njim armiranih, ki služijo transportu ali skladiščenju
radioaktivnih snovi. Na ta način sevanje ne more poškodovati
predmetov v neposredni bližini. Vrste teh sprejemnikov (posod)
variirajo od preprostih cilindričnih bobnov s pokrovom ali
preprostih škatel s pokrovom, izdelanih v celoti iz svinca, pa
vse do velikih zabojnikov, ki so lahko z notranje strani
prevlečeni z nerjavnim jeklom ter prevlečeni ali ojačeni na
zunanji strani z jeklenimi obroči in opremljeni s kavlji,
oporami, dvojnimi stenami, prirobnicami, posebnimi zapahi,
cirkulatorji s hladilno vodo, z vodenimi ali nevodenimi policami
itd.

Včasih imajo dve ali več koncentričnih oblog, ali pa več
ločljivih komponent. Oblikovani so tako, da klju bujejo vročini,
udarcem in vodi, da so odporni proti koroziji njihove vsebine,
predvsem pa da so primerni za enostavno notranjo in zunanjo
dekontaminacijo.

Ta tar. podštevilka ne zajema majhnih valjastih svinčenih
sprejemnikov, ki služijo kot merilniki radioaktovnosti snovi.

7806 00 900

Drugo

Poleg proizvodov, omenjenih v Komentarju k HS k tar. številki
7806, zajema ta tar. podštevilka še:

1. svinčene brikete ali plošče (ki niso predmeti iz tar. številke
7804), ki so obdelani tako, da jih je moč sestaviti v zidove ali
strehe, ki zagotavljajo zaščito pred radioaktivnim sevanjem;

2. majhne valjaste svinčene sprejemnike (vključno tudi ločeni v
več komponent), ki delujejo kot merilniki radioaktvnosti snovi.
Imajo odprtino za Geiger - Muellerjev števec in svetleči števec.
Pogosto so opremljeni z okenčki za vstavljanje vzorcev;

3. svinčeni okvirji, namenjeni za debele steklene plošče, ki
predstavljajo okna za tople celice ( kjer se dela z
visokoradioaktivnimi snovmi) in

4. sredstva za viziranje sevanja.


                          81. POGLAVJE

        DRUGE NAVADNE KOVINE; KERMETI; NJIHOVI PROIZVODI

8101

Volfram in volframovi izdelki, vključno z odpadki in ostanki

8101 10 000

Prah

Ta tar. podštevilka zajema volframove praške, dobljene z
redukcijo z vodikom volframovega trioksida ali volframovega
anhidrida.

8101 91 100

Surovi volfram, vključno s palicami dobljenimi samo s
sintriranjem

Ta tar. podštevilka zajema:

1. ingote in palice, običajno v prizmatični obliki, dobljene s
sintriranjem volframovega prahu, ki še niso bile tolčene, valjane
ali vlečene;

2. volframov prah, stisnjen v tablete, rombe itd zgolj zaradi
pravilnega doziranja ali lažjega transporta.


8102

Molibden in molibdenovi izdelki, vključno z odpadki in ostanki

8102 10 000

Prah

Ta tar. podštevilka zajema molibdenov prah, dobljen z redukcijo
čistega molibdenovega oksida ali amonijevega molibdata.

8102 91 100

Surovi molibden, vključno s palicami, dobljene samo s sintranjem

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8101 91 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


8103

Tantal in tantalovi izdelki, vključno z odpadki in ostanki

8103 10 100

Surovi tantal, vključno palice, dobljene samo s sintranjem; prah

Glede surovega tantala se uporabljajo opombe komentarja k tar.
podštevilki 8101 91 100 mutatis mutandis tudi za to tar.
podštevilko.

Tantalov prah se pridobiva z redukcijo tantalovega oksida ali z
elektrolizo taline flourovega tantalata in kalija..


                          82. POGLAVJE

         ORODJE, NOŽARSKI PROIZVODI, ŽLICE IN VILICE IZ
         NAVADNIH KOVIN; NJIHOVI DELI IZ NAVADNIH KOVIN

8202

Ročne žage; listi za žage vseh vrst (vključno z listi za žage za
vrezovanje, prerezovanje ter listi žag brez zob)

8202 20 000

Listi za tračne žage

Ta tar. podštevilka zajema liste, pripravljene za uporabo
(neskončne žage) in liste v nedoločenih dolžinah, v kolikor je
nedvoumno razvidno, da so namenjeni za pasovne žage.

Listi za žage za obdelavo kovin so listi z drobnimi zobci,
razvrščenih v ravni vrsti. Ta tar. podštevilka ne zajema listov
brez zob, katerih rezalni učinek nastane zaradi uporabe brusilnih
snovi (npr. diamantnega prahu, umetnega korunda) (tar. številka
6804).

Listi za žage za obdelavo drugih materialov iz te tar.
podštevilke so razmeroma grobo ozobljeni tako, da so posamezni
zobci izmenjaje v rahlem odklonu v levo in desno stran glede na
vzdolžno os lista. Ta tar. podštevilka ne zajema listov brez zob,
katerih rezalni učinek nastane zaradi uporabe brusilnih snovi
(npr. diamantnega prahu, umetnega korunda) na listu (tar.
številka 6804).

8202 30 000

Krožni listi za žage

Listi za krožne žage za obdelavo kovin so drobno ozobljeni listi
s pravilno razporeditvijo zob. Ta tar. podštevilka ne zajema
listov za rotacijske žage (tar. podštevilka 8202 99 110). Prav
tako so iz nje izključeni brezzobi rezalni koluti, katerih
rezalni učinek nastane zaradi prisotnosti brusilnih snovi (npr.
diamantnega prahu, umetnega korunda) (tar. številka 6804).

8202 39 000

Za obdelavo drugih kovin

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8202 20 000 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


8207

Izmenljivo orodje za ročne obdelovalne priprave na mehančni pogon
ali brez njega ali za obdelovalne stroje (npr.: za stiskanje,
kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje in vrezovanje
navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s struganjem, prevlačenje,
rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali ekstrudiranje
kovine, in orodje za vrtanje sten in zemlje

8207 13 000

Z delovnim delom iz sintriranih karbidov ali kermetov

V glavnem zajema ta tar. podštevilka orodja, katerih obdelovalni
del so plošče, palice, konice itd., ki se uvrščajo v tar.
številko 8209 00.

Vendar pa se orodja, katerih obdelovalni deli so nevgrajene
plošče, palice, konice itd., ki sestoje iz plasti sintetičnega
diamanta na podlagi cementnega kovinskega karbida, uvrščajo v
tar. podštevilko 8207 12 100.

8207 40 100 in
8207 40 190

Orodja za narezovanje navojev, z delovno površino

Orodja za vrezovanje navojev se uporabljajo za zunanje navoje.

Ta tar. podštevilka zajema tudi orodja za vrezovanje navojev brez
odstranjevanja materiala.

88207 40 300

Ta tar. podštevilka zajema tudi orodje za narezovanje navojev
brez odvzemanja materiala.

8207 70 310

Vretenastega tipa

Orodja z nogo imajo cilindrično ali konično nogo, ki omogoča
vklapljanje v držaj orodja. Njihove značilne oblike so naslednje:

< glej prilogo - Slike: stran 64 >


8212

Brivski aparati, britve, rezila za britje, britvice in drugo
(vključno nedokončana rezila v trakovih)

8212 20 000

Rezila za britje (britvice in drugo, vključno neskončna rezila v
trakovih)

Poleg polproizvodov v trakovih zajema ta tar. podštevilka še:

1.  nedokončane britvice in rezila (nenaostrena), perforirana ali
neperforirana in

2. britvice in rezila v trakovih, naostrena le na eni strani,
neperforirana, ki se vstavljajo v aparat za britje.


8215

Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za seviranje
kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in
podoben kuhinjski in namizni pribor

8215 10 200

Ta tar. podštevilka ne zajema blaga z neznatnimi okraski iz
plemenitih kovin (npr. cvetni lističi na držaju jedilnega
pribora).

8215 10 800

Iz nerjavnega jekla

Komentar k tar. podštevilki 8215 10 200 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

8215 91 000

Iz nerjavnega jekla

Komentar k tar. podštevilki 8215 10 200 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.


                          83. POGLAVJE

                RAZNI PROIZVODI IZ NAVADNIH KOVIN

8302

Okovje, pribor in podobni izdelki iz navadnih kovin za pohištvo,
vrata, stopnišča, okna, rolete, karoserije, sedlarsko blago,
kovčke, skrinje, škatle in podobno; obešalniki za klobuke,
konzole in podobno; koleščki (za pohištvo in podobno) s
pritrdilnimi elementi iz navadnih kovin; avtomatična zapirala za
vrata iz navadnih kovin

8302 20 100 in
8302 20 900

Koleščki (za pohištvo)

Koleščki s stožerjem se lahko uporabljajo za več namenov: kot
kolesca za pohištvo, klavirje, bolniške postelje, premične mize
itd., pa tudi kot kolesa za ročne in invalidske vozičke itd.

Kolesca s stožerjem, ki ne izpolnjujejo pogoje opombe št. 2 k
temu poglavju, se uvrščajo v glavnem v tar. podštevilko 8716 90
000.


8309

Zamaški (vključno kronska zapirala, navojni zamaški in zamaški,
skozi katere se izliva), čepi za steklenice, pokrovi iz pločevine
z navojem ali brez njega, zalivke in drug pribor za pakiranje, iz
navadnih kovin

8309 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema zgornje dele konzerv z obročkom za
poteg iz navadnih kovin.


8311

Žice, palice, cevi, plošče, elektrode in podobni izdelki iz
navadnih kovin ali iz kovinskih karbidov, obloženi ali izpolnjeni
s talili, ki se uporabljajo za mehko spajkanje, trdo spajkanje,
varjenje ali nanašanje kovine ali kovinskega karbida; žica in
palice aglomerirane iz prahu navadnih kovin, za metaliziranje z
brizganjem

8311 10 100

Varilne elektrode, z železom ali jeklenim jedrom, prevlečene s
težkotaljivim materialom

Izraz "refrakcijska" v tej tar. podštevilki označuje, da je snov,
ki prekriva elektrodo, podobna talilu za kaljenje kovin in da se
obnaša kot povzročitelj refrakcije. Namen prevleke je voditi lok
in formirati skorjo, ki ščiti pred taljenjem.


                           ODDELEK XVI

       STROJI, APARATI IN NAPRAVE; ELEKTROTEHNIČNA OPREMA;
        NJIHOVI DELI; APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO
           ZVOKA, APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO
        TELEVIZIJSKE SLIKE IN ZVOKA, DELI IN PRIBOR ZA TE
                            PROIZVODE

Dodatna opomba KNCT št. 1

A. Ročna orodja za sestavljanje in vzdrževanje strojev

Za uvrstitev skupaj z ustreznimi stroji morajo ročna orodja za
sestavljanje in vzdrževanje strojev izpolnjevati naslednje tri
pogoje v zvezi z njihovo naravo, namenom uporabe in pripravo za
carinjenje:

1. Biti morajo ročna, t.j. orodja iz tar. številk 4417 00 ali
8205, ali pa ročna orodja iz tar. podštevilk 8203 20 100, 8203 20
900, 8203 30 000, 8203 40 000, 8204 11 000, 8204 12 000, 9603 29
900, 9603 30 900, 9903 40 100, 9604 40 900, 9603 90 910 in 9603
90 990.

Vsekakor so iz tega poglavja izključeni merilni in preizkusni
instrumenti.

2. Biti morajo namenjena za sestavljanje ali vzdrževanje
ustreznega stroja. Če gre za identična orodja, se morajo skupaj z
ustreznim strojem uvrščati le tista, ki se uporabljajo istočasno,
če gre za različna orodja, pa se lahko uvrščajo skupaj z
ustreznim strojem vsa orodja.

3. Za carinjenje morajo biti pripravljeni skupaj z ustreznim
strojem.

B. Zamenljiva orodja

Za uvrstitev skupaj z ustreznimi stroji morajo zamenljiva orodja
izpolnjevati naslednje tri pogoje:

1. Biti morajo orodja, t.j. orodja iz tar. številke 8207, ali pa
orodja iz tar. številk 4016, 4204, 5911,6909 in iz tar.
podštevilk 6804 10 000, 6804 21 000, 6804 22 120, 6804 22 180,
6804 22 300, 6804 22 900, 6804 23 000 in 9603 50 000.

Kalupi in šablone (tar. številka 8480) ter pribor zanje, vključno
s pomožnimi napravami (npr. iz tar. številke 8480) ne štejejo za
orodja in nikakor niso predmet te dodatne opombe.

2. Predstavljati morajo del običajne opreme ustreznega stroja

Za dele običajne opreme stroja štejejo:

(a) katerokoli število enakih orodij, ki se lahko istočasno
prilagodijo stroju in

(b) eno med enakimi vrstami orodja, če gre za različna orodja.

3. Praviloma se morajo prodajati skupaj z ustreznim strojem in se
skupaj z njim tudi cariniti.

Dodatna opomba KNCT št. 3

Stroj se lahko uvaža nesestavljen ali razstavljen v več pošiljkah
v določenem časovnem obdobju, če je tako ugodneje zaradi
trgovanja ali transporta.

Da bi uvoznik lahko deklariral različne sestavne dele v isto
tarifno številko kot sestavljeni stroj, mora najkasneje ob prvi
pošiljki predložiti carinarnici pisno prošnjo, za sukcesivno
carinjenje kateri mora priložiti:

(a) skico ali, če je potrebno, več skih stroja z vpisanimi
serijskimi številkami najpomembnejših sestavnih delov;

(b) splošni popis z oznakami značilnosti in približne mase
različnih delov ter serijskimi številkami osnovnih delov, ki se
nanašajo nanje.

Tak način je sprejemljiv samo v zvezi z izvrševanjem dobavne
pogodbe ali v zvezi s strojem, katerega je moč šteti za celoto v
carinskem postopku.

Vsi sestavni deli morajo biti uvoženi preko istega mejnega
prehoda in v okviru dovoljenega roka. Vandar pa lahko pristojne
oblasti v posebnih primerih dovolijo uvoz preko več mejnih
prehodov. Rok za to se ne sme prekoračiti, razen na utemeljeno in
upravičeno prošnjo za podaljšanje roka, ki se naslovi na
pristojne oblasti.

Ob vsakem delnem uvozu mora biti izdelan seznam delov, ki se
sklicuje na zgoraj omenjeni splošni popis. Carinska deklaracija
za vsako pošiljko mora vsebovati opis tako dela ali delov, ki
sestavlajo pošiljko, kot kompletnega stroja.


                          84. POGLAVJE

      JEDRSKI REAKTORJI, KOTLI, STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE;
                          NJIHOVI DELI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

V smislu tar. podštevilk 8407 33 100, 8407 34 100, 8407 90 500 in
8402 20 100 označuje izraz "za industrijsko montažo" samo
serijsko montažo novih vozil v tovarnah, ki proizvajajo ali
sestavljajo motorna vozila (vključno s podizvajalci).

Tarifna podštevilka se lahko uporabi samo za stroje, ki se
dejansko uporabljajo za proizvodnjo novih vozil vrst, na katere
se podštevilka nanaša. Iz tega sledi, da tar. podštevilka ne
zajema podobnih strojev, ki se uporabljajo kot nadomestni deli.

8402

Kotli za pridobivanje vodne in druge pare (razen kotlov za
centralno kurjavo s toplo vodo, ki lahko proizvajajo paro z
nizkim tlakom), kotli za pregreto paro

8402 19 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema kombinirane ogrevne kotle z vodnimi
cevmi in tudi posebne različice kotelnih rezervoarjev, kot so
npr. električno ogrevani parni kotli, opremljeni z električno
grelci namesto gorilca.


8405

Generatorji za generatorski ali vodni plin, s svojimi čistilniki
ali brez njih; acetilenski generatorji in podobni generatorji na
moker postopek, s svojimi čistilniki ali brez njih

8405 10 000

Generatorji za generatorski ali vodni plin, s čistilniki ali brez
njih; acetilenski generatorji in podobni generatorji, ki delujejo
po mokrem postopku, s čistilniki ali brez njih

Ta tar. podštevilka ne zajema:

1. Generatorjev mestnega plina (koksarniških peči), ki se
uporabljajo v plinarnah (tar. številka 8417) in

2. Elektrolitskih plinskih generatorjev (za proizvodnjo
dušikovega dioksida, vodikovega sulfida in cianovodikove kisline
- odvisno od uporabljenega elektrolita), ki se uvrščajo v tar.
številko 8543.


8407

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečko, z
izmeničnim ali vrtilnim batnim gibom

od 8407 21 100 do 8407 29 800

Pogonski motorji za plovila

Te tar. podštevilke ne zajemajo strojev, nameščenih na krovu, ki
služijo drugim namenom (razen pogonu).


8409

Deli, primerni izključno ali predvsem za uporabo s stroji iz tar.
številk 8407 ali 8408

Poleg izvzetij, na katera se nanaša Komentar HS k tar. številki
8409, so iz te tar. številke izvzeti še:

1. cevovodi in cevja iz neotrjenega vulkaniziranega kavčuka (tar.
številka 4009);

2. upogibni cevovodi in cevja iz navadnih kovin (tar. številka
8307) in

3. tesnila in podobni členi (uvrščajo se v glavnem po materialu,
iz katerega so izdelani, ali pa v tar. številko 8484).

8409 99 000

Drugo

Ta tar. podštevilka ne zajema kompresorjev na izrabljeni plin, ki
se uporabljajo za stiskanje zraka, potrebnega za zgorevanje, z
namenom povečati moč motorjev z notranjim zgorevanjem. Če gre za
turbinske polnilnike na izpušne pline, se le-ti uvrščajo v tar.
številko 8414.


8411

Turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji in druge plinske
turbine

od 8411 11 100 do 8411 12 900

Turboreaktivni motorji

Te tar. podštevilke ne zajemajo t.i. pomožnega pribora za
pozgorevanje, uvoženega posebej (tar. podštevilka 8411 91 100 ali
8411 91 900).


8412

Drugi pogonski stroji in motorji

od 8412 21 100 do 8412 29 990

Hidravlični stroji in motorji

Te tar. podštevilke zajemajo motorje za hidravlični prenos.

od 8412 21 100 do 8412 21 990

Z linearnim gibanjem (valja)

Te tar. podštevilke zajemajo hidravlične ročice za regulacijo
položaja in namestitev sedežev za letalsko posadko.


8413

Črpalke za tekočine, z merilnimi napravami ali brez njih,
elevatorji za tekočine

8413 50 300

Hidravlične enote

Glej Komentar HS k tar. številki 8412 pod (B), točka (6).

8413 60 300

Hidravlične enote

Glej Komentar HS k tar. številki 8412 pod (B), točka (6).

od 8413 70 610 do 8413 70 800

Črpalke z radialnim tokom

V črpalkah z radialnim tokom se tekočina vrti od desnega roba
proti osi pogonskega kolesu.

8413 70 910 in 8413 79 990

Druge centrifugalne črpalke

Ti dve tar. podštevilki zajemata predvsem centrifugalne črpalke z
osnim tokom, v katerih se tekočina vrtinči vzdolž osi pogonskega
kolesa. Zajema tudi kombinacije med radialnotočnimi in
osnotočnimi črpalkami (radialni vstop tekočine in osnosmerni
izstop ali obratna kombinacija).

od 8413 81 100 do 8413 82 000

Druge črpalke

Te tar. podštevilke ne zajemajo:

(a) t.i. črpalk za medicinsko črpanje oz. sesanje za
odstranjevanje izločkov. Te naprave imajo poleg črpalke še
sesalno napravo in se uporabljajo v operacijskih dvoranah ali v
reševalnih vozilih - operacijskih dvoranah (tar. številka 9018);

(b) medicinskih črpalk, ki se nosijo kot obleka, prenašajo ali pa
so vgrajene v telo in ki so opremljene z oskrbovalnim
rezervoarjem. Te črpalke delujejo kot medicinski dispenzerji in
obsegajo vir energije za pogon črpalke in običajno ohišje (tar.
številka 9021).


8414

Zračne ali vakuumske črpalke, zračni ali plinski kompresorji in
ventilatorji; ventilacijske ali recirkulacijske nape z vgrajenim
ventilatorjem, vključno s tistimi, ki imajo filtre

Ta tar. številka zajema vse črpalke in kompresorje, vključno
motorne črpalke, turbočrpalke, motorne kompresorje in
turbokompresorje.

od 8414 20 100 do 8414 20 990

Ročne in nožne zračne črpalke

V te tar. podštevilke se uvrščajo samo ročne in nožne zračne
črpalke, katere poganja izključno moč človeka, kot je opisano v
Komentarju HS k tar. številki 8414 pod (A). Oblikovane morajo
biti primerno predvsem za napihovanje zračnic (za bicikle,
motorna vozila itd.) in podobnih proizvodov (npr. zračnih blazin,
blazinic in čolnov za napihovanje).

od 8414 51 100 do 8414 59 900

Ventilatorji

Za ventilatorje v smislu teh tar. podštevilk štejejo samo
ventilatorji, ki imajo značilnosti, opisane v Komentarju HS k
tar. številki 8414 pod (B) in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1. pritisk zraka ali plina ne sme biti večji od 2 bara in

2. imeti morajo samo eno vrtilno površino (ena stopnja). Zračni
kompresorji, ki ne ustrezajo zgoraj navedenim pogojem, se
uvrščajo v tar. podštevilke od 8414 80 100 do 8414 80 900.

8414 59 500

Centrifugalni ventilatorji

Centrifugalni ventilatorji so ventilatorji, v katere vstopa zrak
ali plin v smeri osi, izstopa pa radialno.

8414 80 210 in 8414 80 290

Turbokompresorji

V turbokompresorjih poganja vetrovnico zunanji motor. Zrak ali
drug plin, ki se črpa, spravi v gibanje vetrovnica.

Turbokompresorji so lahko enostopenjski ali večstopenjski, osni
ali radialni. Preprosti dvostopenjski kompresorji se uporabljajo
npr. v vakuumskih čistilnikih.

8414 80 210

Enostopenjski

Ta tar. podštevilka zajema tudi turbo polnilnike na izpušne plin
za motorje z notranjim zgorevanjem. Njihov namen je stiskati
zunanji zrak, potreben za zgorevanje, s čimer se poveča moč
motorja. So enostopenjski zračni turbo kompresorji (polnilniki),
ki se uporabljajo za ustvarjanje pritiska, večjega od 2 barov
(atmosfer) in jih poganja turbina na izrabljeni plin, ki je
nameščena v bližini ohišja kompresorja. Turbina na izrabljeni
plin se napaja z izpušnimi plini motorja z notranjim zgorevanjem,
v katerega je montirana.

od 8414 90 100 do 8414 90 900

Deli

Te tar. podštevilke zajemajo tudi dele turbo polnilnikov na
izrabljeni plin. Vendar pa se deli turbin na izpušni plin, ki se
uporablja skupaj s turbo polnilnikom na izpušni plin, uvrščajo v
tar. številko 8411 kot deli plinske turbine brez zgorevalne
komore.


8418

Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali
zamrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, drugačne
klimatizacijskih naprav iz tar. št. 8415

8418 69 990

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema tudi posebne sušilce zraka, ki se
uporabljajo za sušenje zraka v zaprtih kopališčih in drugih
soparnih okoljih. Sestoje iz hladilne enote in ventilatorja na
motorni pogon. Ventilator vsesa vlažen zrak, ki se nato usmeri v
evaporizer hladilne enote, kjer se na hladnih stenah kondenzira.
Tako nastala kondenzacijska voda se zbira v kadi. Posušen zrak se
usmerja v ogreti kondenzator hladilne enote in nazaj v prostor.

V primeru, da se tovrstni sušilci uporabljajo za sušenje
stisnjenega zraka v kompresijskih sistemih (tudi tovrstni sušilci
se uvrščajo v to tar. podštevilko), se posušen stisnjeni zrak
praviloma ponovno segreje s pomočjo dodatno vgrajenega zračno-
zračnega toplotnega izmenjalnika. Ta izmenjalnik usmerja toploto
pare stisnjenega zraka, ki vstopa v sušilec, preko sten sušilca
proti posušenemu stisnjenemu zraku.

Te naprave niso opremljene s sredstvi za uravnavanje temperature
zraka.

Vendar pa ta tar. številka ne zajema naprav za proizvodnjo suhega
ledu, ki delujejo na podlagi hitrega zmanjšanja pritiska
visokotlačnega ogljikovega dioksida s podhladitvijo (tar.
številka 8479).


8419

Stroji, naprave in laboratorijska oprema (vključno električno
ogrevani) za obdelavo materiala s spremembo temperature, kot je
ogrevanje, kuhanje, kot je ogrevanje, kuhanje, žganje,
destilacija, rektifikacija, sterilizacija, pasterizacija,
parjenje, sušenje, vplinjevanje, izhlapevanje, kondenzacija ali
hlajenje, razen gospodinjskih strojev in naprav; pretočni in
akumulacijski grelniki za vodo, neelektrični

8419 20 000

Medicinski, kirurški in laboratorijski sterilizatorji

Aparature, katere zajema ta tar. podštevilka, so namenjene za
bolnice, operacijske dvorane, zdravstvene domove itd. in sestoje
iz sprejemnikov za medicinske ali kirurške instrumente in
bombažno volno in absorbentno pukanino ter druge priprave. V tem
sprejemniku so izpostavljeni temperaturi 100  stopinj C ali več z
namenom, da se uniči morebitne mikroorganizme.

Običajno so v obliki paralelopedov ali cilindrov, ki stojijo na
podstavku in ki imajo odstranljive ročke. Običajno je kontejner
iz jekla ali aluminija in obdan z izolirno snovjo. Vrata so lahko
glazirana, da omogočajo opazovanje instrumentov v kontejnerju.
Nekatere tovrstne naprave so v obliki omaric ali podobnega
pohištva. V teh primerih ima lahko sterilizator polico ali predal
za shranjevanje instrumentov in drugih predmetov, katere je treba
sterilizirati. To ne vpliva na uvrščanje tovrstnih
sterilizatorjev v to tar. podštevilko.

Te naprave se ogrevajo s špiritom, petrolejem, plinom ali
elektriko. Sterilizacijo povzroči vrenje vode (kadi), para pod
pritiskom (avtoklavi) ali vroč zrak (peči) - odvisno od izvedbe
naprave.

8419 50 100 in 8419 50 900

Toplotni izmenjalniki

Toplotni izmenjalniki se uporabljajo:

1. da spremenijo temperaturo tekočin ali plinov, ne da bi pri tem
spremenili njihovo stanje - ta sprememba temperature včasih
zadošča za sterilizacijo ali pasterizacijo in

2. da uparjajo ali kondenzirajo tekočine.

Ti dve tar. podštevilki zajemata:

1. kondenzatorje za dušik in druge pline;

2. naprave, imenovane "frizerji" za ohlajevanje in kondenzacijo
topil, ki se uporabljajo predvsem v barvanju ali suhem čiščenju;

3. naprave za hlajenje tekočin, pare ali plinov, ki se
uporabljajo v raznih industrijah (npr. v mlekarnah, pivovarnah
itd.) in

4. naprave za kontinualno pasterizacijo, ki se uporabljajo
predvsem v mlekarnah (pasterizirane jedi).

Ti dve tar. podštevilki ne zajemata:

a) trenutnih in skladiščnih grelcev vode iz tar. podštevilk 8419
11 000 in 8419 19 000 in

b) naprav,:

- v katerih se izmenjava toplote uporablja za spreminjanje
tekočih ali plinastih snovi v trdno stanje (npr. sušenje z
razprševanjem) ter

- v katerih toplotna izmenjava ne poteka skozi steno (npr. pri
prostem zračnem stolpu).

Takšne naprave se v glavnem uvrščajo v tar. podštevilko 8419 89
100 ali 8419 89 98.

8419 89 100

Hladilni stolpi in podobna oprema za neposredno hlajenje (brez
ločilne stene) na podlagi kroženja vode

Ta tar. podštevilka zajema hladilne stolpe, v katerih ohlajevana
voda sprošča svojo toploto neposredno v zrak z izhlapevanjem.
Topla voda se črpa navzgor, nato se prosto steka navzdol po
notranji strani hladilnega stolpa in se tako ohlaja zaradi
dvigovanja zraka (učinek dimnika).

8419 89 98

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema naprave za prekajevanje surovih
klobas, četudi so klobase med dimljenjem izpostavljene toplotni
obdelavi, česar posledica so delno ali popolnoma kuhane klobase.
Te naprave sestoje iz velike komore, ogrevane s parnimi
tuljavami. Vroč ali hladen dim vpihava od zunaj v komoro
ventilator. Te naprave so opremljene z vlažilno napeljavo in
tuljavami s hladno vodo za hlajenje. Surove klobase prihajajo v
komoro obešene na premičnih okvirih.

Iz te tar. podštevilke so izključeni razdelilniki namiznega
pribora za razdeljevanje namiznega pribora na obednike v menzah
in samopostrežnih restavracijah, četudi so opremljeni z
električnim grelcem ali ogrevalno vodno kopeljo za ogrevanje
pribora (tar. številka 9403).


8421

Centrifuge, vključno sušilne centrifuge; naprave in aparati za
filtriranje in čiščenje tekočin ali plinov

8421 39 710

S katalitičnim procesom

Ta tar. podštevilka zajema katalitske čistilnike zgorelega plina
(katalizatorji) v zgorevalnem sistemu motornih vozil ali v vodih
tekočega plina v tovarniški opremi. Njihov namen je odstraniti
dušikov oksid in po možnosti druge onesnaževalce okolja (npr.
ogljikov monoksid in ogljikovodike) iz izrabljenega ali zgorelega
plina s pomočjo kemične reakcije, s tem pa preprečevati
onesnaženje okolja. Katalizatorji, vgrajeni v motorna vozila
sestavlja keramično satovje (monolitska opora), ki sestoji iz
kanalov, prekritih z aktiviranimi katalitičnimi snovmi. V
tovarniški opremi sestoje čistilniki zgorelega plina iz opornega
okvirja s številnimi katalitičnimi komponentami. Monolitska opora
in katalitične komponente, ki se carinijo ločeno, se uvrščajo kot
katalizatorji v tar. številko 3815.

8421 39 98

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema naprave za prečiščevanje plinov, ki
ločujejo mešanico plinov na njene posamezne komponente s pomočjo
postopka retencije (zadrževanja).

8421 39

V to tar. podštevilko se uvrščajo npr. "suhe kabine" in "mokre
kabine", ki se uporabljajo v lakirnicah. "Suhe kabine" imajo
vgrajene ventilatorje in filtre za zrak ki izstopa ali vstopa v
kabino. "Mokre kabine" pa imajo vodno zaveso, ki očisti zrak
kapljic laka.

8421 99

V to tar. podštevilko se uvrščajo npr. izmenljivi oljni filterni
vložki brez ohišja narejeni iz kombiniranega materiala (papir,
kovina ipd.).


8422

Stroji za pomivanje posode; stroji za čiščenje in sušenje
steklenic in drugih posod; stroji za polnjenje, zapiranje,
hermetično zapiranje, kapsuliranje in za etiketiranje steklenic,
pločevink, škatel, vreč in drugih kontejnerjev; drugi stroji za
pakiranje ali zavijanje; stroji za gaziranje pijač

8422 90 000

Pomivalnih strojev

Programirana časovna stikala za pomivalne stroje, ki se
dobavljajo ločeno, se uvrščajo glede na njihove značilnosti (tar.
številka 9107, če imajo vgrajeno uro ali tar. št. 8536, če nimajo
vgrajene ure).


8423

Tehtnice - tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo do
vključno 5 centigramov (0,05g)), vključno s stroji za štetje in
kontrolo, ki delujejo na podlagi merjenja mase; uteži za tehtnice
vseh vrst

8423 20 000

Tehtnice za neprekinjeno tehtanje blaga na tekočem traku

Ta tar. podštevilka zajema elektromehanske tehtnice za tekoče
trakove. Oblika in način delovanja ter tehtnic ustreza obliki in
načinu delovanja elektromehanskih tehtnic, opisanih v opombah k
tar. podštevilkama 8423 81 100 in 8423 89 900.

8423 30 000

Tehtnice za nespremenljivo maso in tehtnice za izpuščanje vnaprej
določene mase materiala v vrečko ali posodo, vključno tehtnice za
doziranje

Ta tar. podštevilka zajema elektromehanske tehtnice zgoraj
opisane vrste. Oblika in način delovanja ter tehtnic ustreza
obliki in načinu delovanja elektromehanskih tehtnic, opisanih v
opombah k tar. podštevilkama 8423 81 100 in 8423 89 900.

od 8423 81 100 do 8423 89 900

Druge

Ta tar. podštevilka zajema elektromehanske tehtnice, pri katerih
se teža predmeta prevede v elektromagnetni signal (napetost) s
pomočjo prevodnika, vgrajenega vanje. Teža se meri z merilno
napravo, vgrajeno v tehtnico. Praviloma sestoji merilni prevodnik
v takšnih tehtnicah iz galvanskih celic ali ploščic z električno
upornostjo, ki so povezane tako, da tvorijo električni most. Moč,
uporabljena s težo tehtanega predmeta. Deformira galvanske
celice, povzroči spremembo dolžine (kontrakcija ali podaljšanje)
in tako povzroči spremembo upornosti, ki je premo sorazmerna s
tehtano težo. Ta se odraža v obliki spremembe napetosti v merilni
napravi.

Poleg merilnega instrumenta, znanega kot displej ali kazalec (ki
je praviloma nameščen v istem ohišju), imajo elektromehanske
tehtnice lahko tudi druge enote, povezane med seboj (tipkovnico,
spominsko enoto, tiskalnik, VDU, kontrolnik in enoto za branje
kartice, ki nadzorujeta pristop do tehtnice. V tovrstnih
tehtalnih sistemih je lahko več tehtnic povezanih s skupnim
merilnim instrumentom, znanih tudi kot "dislocirani tehtalni
terminali".

Zgoraj navedene tehtnice so lahko opremljene tudi z vmesnim
elementom, preko katerega so lahko tehtnice povezane s
podatkovnim procesorjem.

Elektromehanske tehtnice štejejo za "elektronske", če so v njih
merilne instrumente vgrajeni mikroprocesorji (npr. z namenom
računati ceno stehtane teže na osnovi cene po enoti (npr. po
kilogramu), vnešene v tehtnico.


8424

Mehanske naprave (na ročni pogon ali brez njega) za brizganje,
disperzijo ali razprševanje tekočin ali prahu; gasilski aparati,
napolnjeni in nenapolnjeni; razpršilne pištole in podobne
naprave; stroji za brizganje pare ali peska in podobni stroji za
brizganje s curkom

8424 30 100 in 8424 30 900

Stroji za brizganje pare ali peska in podobni stroji za brizganje
v snopu

Ta tar. podštevilka zajema stroje za brizganje peska, ki imajo
zračni kompresor in ki se uporabljajo za čiščenje motornih svečk
ali za izboljšanje monolitnih električnih kondenzatorjev.

Izraz "izboljšanje" označuje odstranjevanje konduktivnih
kondenzacijskih snovi s pomočjo snopa peska. Namen tega postopka
je vzdrževati željeno kondenzacijsko moč kondenzatorja.

od 8424 81 100 do 8424 89 95

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema poleg strojev in naprav, na katere se
nanaša Komentar HS k tar. številki 8424 še "stroje za pranje
vozil" za čiščenje motornih vozil, kovinskih delov in drugih
predmetov s pomočjo brizganja vode, nafte ali drugih tekočin. Ti
stroji so opremljeni s črpalko, gumijasto cevjo z brizgalno šobo,
če je potrebno pa tudi z napajalno napravo, grelnimi napravami
itd., ki sestavljajo celovito enoto.


8426

Ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna
dvigala, luška dvigala in avto dvigala, opremljena z dvigalom

od 8426 41 000 do 8426 49 000

Drugi samohodni stroji

Glej Komentar HS k tar. številki 8426, "samohodni in drugi
"premični" stroji" pod (b), točka (2).

Za razlikovanje med samohodnimi stroji iz te tar. podštevilke in
vozili na pogon za posebne namene iz tar. številke 8705, morajo
samohodni stroji imeti naslednje značilnosti:

1. poganja jih stroj, ki je del dvigala;

2. njihova največja hitrost je 20 km/uro;

3. imajo eno samo kabino, ki je del dvigala in

4. med nakladanjem se običajno ne premikajo - če pa se, potem je
njihovo gibanje omejeno na slučajno v primerjavi z njihovo
funkcijo dvigala.


8428

Drugi stroji za dvigovanje, manipulacijo, natovarjanje,
iztovarjanje (npr. dvigala, tekoče stopnice, transporterji in
žičnice)

8428 90 300

Valjčni obdelovalni stroji; valjčne plošče za dostavo in
odstranjevanje izdelkov; gantarji in manipulatorji za ingote,
bale, palice in plošče

Ta tar. podštevilka zajema dve skupini strojev, ki se uporabljajo
kot pomožna oprema v valjčnih obdelovalnicah:

1. valjčne plošče za dostavljanje in odstranjevanje valjastih
kosov (ingotov, palic, plošč, listov, trakov, žice, cevi itd.) in

2. gantarje in manipulatorje za ingote, bale, palice in plošče.

Med te stroje spadajo:

1. Valjčne plošče ali valjčni tekoči trakovi, na pogon ali brez
njega, ki so namenjeni za dostavo obdelovanca na mesto in za
njegovo odstranitev, ali pa za prenašanje obdelovanca od enega
mesta do drugega;

2. stiskalni valji, ki imajo isto funkcijo kot zgoraj navedeni
stroji, le da sestoje iz dveh nizov valjev, med katerima se
pomika obdelovanec;

3. valjčna hladilna korita, ki so nameščena na koncu valjčnih
obdelovalnih strojev. Na njih se obdelovanci (npr. palice in
žica) pomikajo počasi, da se na temperaturi okolja ohladijo;

4. dvižne ali prekucne ploščadi za valjčne mline z več kompleti
valjev, nameščenimi eden nad drugim (trije visoki in par visokih
stojal). Takšne naprave so sestavljene iz ploščadi, vpete na os,
ki je nameščena na naoddaljenejšem koncu valjčnega mlina.
Ploščadi (mize) so pritrjene na gnane valje. Ko blago pride skozi
en komplet valjev, pride na ploščad (mizo), ki ga nato prekucne
in poravna z linijo naslednjega kompleta valjev, skozi katere
blago porivajo gnani valji;

5. prenosniki, ki se uporabljajo v vzporedno nameščenih valjčnih
obdelovalnih strojih za prenos npr. palic iz ene valjarske plošče
na drugo;

6. prekucne in obračalne naprave.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

a) avtomatskih manipulatorjev in strojev za ingote (npr. dvigal
in potujočih dvigal), ki ne sodelujejo neposredno pri delu
valjčnih obdelovalnih strojev, četudi se uporabljajo za dostavo
obdelovancev (tar. podštevilke 8426 12 000, 8426 41 000, 8426 49
000 in 8426 99 900) in

b) strojev, konstruiranih za oddaljitev rokovanja z visoko
radioaktivnimi snovmi (tar. podštevilka 8428 90 980).

8428 90 980

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema t.i. stopniščna dvigala, t.j. dvižne
naprave, opremljene z nakladalno ploščadjo. Te naprave so
pritrjene na ograjo in so namenjene za dvigovanje in spuščanje
invalidskih vozičkov. Ta tar. podštevilka ne zajema goseničnih
dvigal, konstruiranih za iste namene. Ta se uvrščajo v tar.
številko 8714 kot pripomočki za invalidske vozičke.

Ta tar. podštevilka ne zajema tudi t.i. patentnih dvigal. To so
naprave z oporno konstrukcijo in sedežem za dvigovanje in
spuščanje sedečega bolnika v kopalnicah iz ali v posteljo.
Premični sedež je pritrjen na oporni konstrukciji z vrvmi ali
verigami.


8429

Samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki,
skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in
cestni valjarji, samovozni

8429 30 000

Skreperji

Ta tar. podštevilka ne zajema kombiniranih skreperjev, ki sestoje
iz traktorja (četudi enoosnega) in pravega skreperja. Vsak
element se mora, skladno z dodatno opombo št. 4 k oddelku XVI,
uvrščati v svojo ustrezno tar. številko (tar. številka 9701 za
traktor in tar. podštevilka 8430 62 000 za skreper).


8432

Stroji za pripravo in kultiviranje zemlje v poljedelstvu,
hortikulturi in gozdarstvu; valji za travnike in športne terene

8432 30 110

Sejalniki na centralni pogon s preciznim preslednikom

Ta tar. podštevilka zajema npr. stroje, ki nameščajo semena ali
posamezna zrna v zemljo v vrstah v nadzorovanih in enakomernih
razdaljah. Ti stroji lahko nameščajo semena tudi istočasno v več
vrst.


8433

Stroji za obiranje, žetev in mlatev, vključno z balarji za slamo
in krmo; kosilnice za travo; stroji za čiščenje, sortiranje ali
selekcijo jajc, sadja in drugih kmetijskih pridelkov, razen
strojev iz tar. številke 8437

od 8433 11 100 do 8433 19 900

Kosilnice za trate, parke in športne terene

Glede kosilnic za travo s sedežem glej Komentar HS k tar.
številki 8433 pod (A), predzadnji odstavek.


8438

Stroji, ki niso navedeni in ne zajeti v drugih tarifnih številkah
tega poglavja, za industrijsko pripravljanje ali proizvodnjo
hrane ali pijač, razen strojev za ekstrakcijo ali pripravljanje
živalskih ali rastlinskih masti in olj

8438 80 100

Za pripravo čaja in kave

Ta tar. podštevilka zajema npr. stroje za mešanje raznih vrst
čajev in stroje za mletje kave.

Ta tar. podštevilka ne zajema strojev za industrijsko predelavo s
toploto gotovih čajev in gotove kave (tar. podštevilka 8419 81
910), strojev za praženje kave (tar. podštevilka 8419 89 98), in
strojev za proizvodnjo kavinega prahu (instant kave) (tar.
podštevilka 8419 39 000).


8439

Stroji za pridelavo celuloze iz vlaknastih celuloznih materialov
ali za proizvodnjo ali dovrševanje papirjev ali kartona

8439 30 000

Stroji za dodelavo papirja in lepenke

Poleg strojev, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
8439, del III, se v to tar. podštevilko uvrščajo še stroji za
pergamentno dodelavo.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

a) strojev z isto funkcijo kot zgoraj omenjeni stroji, ki pa ne
obdelujejo liste papirja ali lepenke, temveč izdelke iz teh dveh
materialov. Takšni so npr. stroji za voskanje papirnatih čaš in
posod itd. z nanašanjem (tar. podštevilka 8479 89 900). Stroji za
izdelovanje papirnatih čaš, škatel in kontejnerjev, se uvrščajo v
tar. številko 8441;

b) strojev, ki sicer obdelujejo liste papirja ali lepenke, vendar
pa izdelujejo proizvode, ki več niso papir ali lepenka v smislu
kombinirane nomenklature. Tak primer so npr. stroji za
prevlekanje papirja z brusilnimi snovmi ali za nanašanje emulzij,
občutljivih na svetlobo (tar. podštevilka 8479 89 950).


8441

Drugi stroji za predelavo papirne kaše, papirja ali kartona,
vključno s stroji za rezanje vseh vrst

8441 10 200

Drugi stroji za vzdolžno in prečno rezanje

Ta tar. podštevilka zajema stroje, ki izdelujejo liste določenega
formata iz zveznih zvitkov papirja, bodisi samo s prečnim
rezanjem, bodisi z istočasnim vzdolžnim rezanjem in prečnim
rezanjem.

8441 10 300

Giljotine

Ta tar. podštevilka zajema stroje, ki režejo kupe papirja z enim
samim rezilom, medtem ko prečka nad rezalno mizo drži papir na
mestu in ga namešča na željeno mesto.

8441 10 400

Ta tar. podštevilka zajema stroje s tremi noži, ki so postavljeni
v medsebojnih kotih 90 stopinj, in ki se uporabljajo za razrez
knjižnih blokov. Ti stroji najprej z dvema nožema istočasno
odrežejo zgornjo in spodnjo stran knjižnega bloka, na koncu pa s
tretjim nožem še prednjo stran (ali pa v obratnem vrstnem redu).

8441 10 800

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema stroje na ročni ali nožni pogon.


8442

Stroji, aparati in naprave (razen orodnih strojev iz tar. številk
od 8456 do 8465) za vlivanje in stavljanje črk, za pripravo ali
izdelavo klišejev, plošč, valjev in drugih tiskarskih komponent;
tiskarske črke, klišeji, plošče, valji in druge tiskarske
komponente; klišeji, plošče, valji in litografski kamni,
pripravljen za za tiskarske namene (npr. brušen, uzrnjen ali
poliran)

8442 10 000

Fotostavni stroji in komposerji

Glej odstavke, ki sledijo Komentar HS k tar. številki 8442 pod
(B).

Vendar so iz te tar. podštevilke izključeni:

a) stroji za obdelavo podatkov (AOP) splošne namembnosti, ki se
uporabljajo (razen za knjigovodstvo in računovodstvo) pri
fotostavku in ki so z on-line povezavo povezani s strojem za
fotostavek z namenom nadzirati stroj in ga oskrbovati s podatki
(glej tar. številko 8471 in opombo št. 5 (A) k 84. poglavju) in

b) samostojni žičnimi telegrafski oddajniki in sprejemniki (glej
tar. številko 8517).

8442 20 100

Za vlivanje in stavljanje (npr. linotip, monotip, intertip)

Glej Komentar HS k tar. številki 8442 pod (B), točke od (7) do
(10).

8442 20 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema stroje, opisane v Komentarju HS k tar.
številki 8442 pod (B), v točkah (1), (2), (5), (6) in (11).

8442 30 000

Drugi stroji, aparati in naprave

Ta tar. podštevilka zajema stroje, aparate in naprave, opisane v
Komentarju HS k tar. številki 8442 pod (B), v točkah (3), (4) in
od (12) do (19).

od 8442 50 210 do 8442 50 800

Tiskarske črke, klišeji, plošče, valji in druge tiskarske
komponente; klišeji, plošče, valji in litografski kamni,
pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, vzrnjeni,
polirani)

Naravni litografski kamen je iz neke vrste fino in homogeno
zrnatega apnenca. Umetni litografski kamen je običajno izdelan iz
zmletega in stisnjenega kalcijevega karbonata.

Te tar. podštevilke zajemajo samo litografske kamne:

- ki so prekriti z ilustracijami (narisanimi z roko ali
fotografsko prenešenimi) ali

- ki so zmleti ali vzrnjeni in kot takšni, brez nadaljnje
obdelave, primerni za slikanje ali risanje.

Apnenec, ki je prav tako znan kot "litografski kamen", je pa v
surovem stanju, je iz teh tar. podštevilk izključen in se uvršča
v tar. podštevilko 2530 90 950.


8443

Tiskarski stroji, vključno ink-jet tiskarski stroji, razen tistih
in tar. št. 8417; stroji za pomožno uporabo pri tiskanju

8443 60 000

Stroji za pomožno uporabo pri tiskanju

Ta tar. podštevilka zajema poleg strojev, naštetih v Komentarju
HS k tar. številki 8443 pod (II), še:

1. avtomatske dovajalnike za oskrbo tiskarskih strojev s
kositrnimi ploščami;

2. običajno pnevmatske sisteme za vzdrževanje ustrezne
nategnjenosti papirja, ko je le-ta povlečen iz nosilcev motka in

3. naprave za posipanje (prašenje) tiskarskih strojev razen
tovrstnih naprav v obliki sprejev.


8445

Stroji za pripravo tekstilnih vlaken; stroji za predenje,
dubliranje ali nitkanje ter drugi stroji za proizvodnjo tekstilne
preje; tekstilni stroji za navijanje (vključno za navijanje
votka) in stroji za pripravo tekstilne preje za uporabo na
strojih iz tar. številk 8446 ali 8447.

8445 90 000

Drugi

Poleg strojev, opisanih v Komentarju HS k tar. številki 8445 pod
(E), spadajo v to tar. podštevilko tudi stroji za zbiranje niti
osnove na tkalski navoj z bobnov z nitmi osnove, s strojev za
izdelovanje vrvic ter za oskrbo z nitjo med tkanjem ali
nitkanjem.

"Ročni vozljalniki" - majhne priprave za ročno vozljanje strganih
niti, se uvrščajo v tar. številko 8205.


8446

Tkalski stroji (statve)

Ta tar. številka zajema pletilne stroje, opisane v Komentarju HS
k tar. številki 8446, vključno z "axminstrskimi" statvami za
preproge, ženiljskimi statvami, tovarniškimi statvami za žamet,
za pliš, za jadra, statvami za prenosna jermenja in pasove.


8447

Pletilni stroji, šivalni prepletilniki in stroji za izdelovannje
obvite preje, tila, čipk, vezenin, pozamanterije, pletenic ali
mrež in tafting stroji

od 8447 20 100 do 8447 20 980

Stroji za ravno pletenje; šivalni prepletilniki

Te tar. podštevilke zajemajo tudi stroje za kvačkanje, ki so
pravzaprav stroji za klekljanje, ki se uporabljajo za izdelovanje
okrasnih izboljškov, obrob, zaves, mrež, čipk itd. (kot npr.
pletilne statve za okrasne vrvice, statve za čipke, stroji za
zavese in statve za trakce).

8447 90 000

Drugi

Poleg strojev, opisanih v Komentarju HS k tar. številki 8447 pod
(C), se v to tar. podštevilko uvrščajo tudi:

1. stroji za ročno vezenje (stroji za vezenje s pantografskim
čolničkom), stroji za vezenje z avtomatskim čolničkom, opremljeni
z jacquardovim ali podobnim mehanizmom s številnimi iglami, ter
večglavi avtomatski stroji za vezenje (z več strojnimi glavami na
eni mizi, ki so opremljeni z jacquardovim ali podobnim
mehanizmom);

2. stroji za kljekljanje čipk, ki proizvajajo čipke iz ene ali
več niti (kljekljana čipka) s pomočjo kleklja;

3. pletilni stroji, ki vpletajo nitke s pomočjo vreten,
opremljenih s kleklji niti, ki izvajajo krožne in sinusoidne
vbode. Ti stroji izdelujejo proizvode v kosih (ravne ali okrogle
kite) ali v oblikah (našitke za na obleko, brijade, rovinge,
cevaste obrobke itd.) ali pa prevlekajo gumbe, lesene proizvode,
žlebove itd z nitmi (t.j. statve za okroglo pletenje, za cevasto
pletenje, za zavijanje).

Vendar pa se posebni pletilni stroji, namenjeni za prevlekanje
električnih pramenskih žic ali drugih električnih vodnikov, ter
posebni pletilni stroji, ki pletejo ali zavijajo električne žice,
uvrščajo v tar. številko 8479

4. stroji za izdelovanje okraskov (razen zgoraj omenjenih
pletilnih strojev iz točke 3), vključno s:

a) stroji za cofe in prejico za vezenje;

b) stroji za okrogle prejice in stroji za prejastih venčkov za
božična drevesca in

c) stroji za sukanje in odrezovanje res.

Vendar pa se balansirni stroji, t.j. pletilni stroji za
izdelovanje trakcev in okraskov za obleke, uvrščajo v tar.
številko 8446, stroji za kvačkanje pa v tar. podštevilke od 8447
20 100 do 8447 20 900.


8448

Pomožni stroji za uporabo skupaj s stroji iz tar. številk 8444,
8446 ali 8447 (npr. stroji za nitkanje, jacquardni stroji,
avtomatske naprave za ustavljanje mehanizmov za menjavo
čolničev); deli in pribor, primerni izključno ali predvsem za
uporabo s stroji iz te tar. številke ali iz tar. številk 8444,
8445, 8446 in 8447 (npr. vretena in krila vreten, obloke za
mikalnike, glavniki, ekstruzijske šobe, čolniči, ničalnice, listi
za ničalnice in igle)

od 8448 11 000 do 8448 19 000

Pomožni stroji za uporabo s stroji iz tar. številk 8444 00, 8445,
8446 in 8447

Iz teh dveh tar. podštevilk so izključeni:

a) stroji za odstranjevanje niti, ostalih na tkalskih cevkah
tkalskih strojev ter rezilni čistilniki (tar. podštevilka 8479 89
950);

b) aparata za preverjanje pravilnosti niti z navijanjem na boben
ali desko (tar. podštevilka 9017 90 000) in

c) čistilniki niti, ki uporabljajo elektronski postopek (npr.
fotoelektrične celice) (tar. podštevilka 9031 80 310 ali 9031 80
390).


8450

Pralni stroji za gospodinjstva ali pralnice, vključno s stroji,
ki perejo in sušijo

od 8450 11 100 do 8450 19 000

Stroji z zmogljivostjo do vključno 10 kg suhega perila

Te tar. podštevilke zajemajo:

Stroje sodastega tipa z lopaticami, mešalniki, pulzatorji itd.
ter z razpršilnimi sistemi; stroje bobnastega tipa, vključno s
stroji, v katerih deluje pralni boben tudi kot sušilna
centrifuga; kombinirane pralne stroje, v katerih je sodčkasta ali
bobnasta naprava kombinirana v istem ohišju s centrifugo iz tar.
številke 8421.

Ti pralni stroji štejejo za pralne stroje s kapaciteto do 10 kg
suhega perila, če je uporabna prostornina soda ali bobna:

a) v primeru bobnastih strojev 120 litrov (120 dm3) ali manj,

b) v primeru sodastih strojev z lopaticami ali mešalniki 150
litrov (150 dm3) ali manj;

c) v primeru sodastih strojev s pulzatorji 200 litrov (200 dm3)
ali manj in

d) v primeru sodastih strojev z razpršilnim sistemom 250 litrov
(250 dm3) ali manj.

Pri določanju prostornine je treba upoštevati:

- da se v primeru bobnaste vrste stroja ne upoštevajo žlebovi ali
druge deformacije na površini bobna in

- da v primeru sodaste vrste stroja celotna globina ni globina
soda (merjena do roba), temveč da se globina meri do višine
oznake za rob vode. Če te oznake ni, je uporabna globina celotna
globina, zmanjšana za 10 centimetrov.


8451

Stroji (razen strojev iz tar. številke 8450) za pranje, čiščenje
in ožemanje (perila), za sušenje, likanje (vključno s
stiskalnicami za fiksiranje), beljenje, barvanje, apretiranje,
dodelavo, prevlekanje ali impregniranje tekstilne preje, tkanin,
pletenin idr., ali gotovih tekstilnih predmetov in stroji za
nanašanje paste na osnovno tkanino ali na drugo podlago, ki se
uporablja v proizvodnji talnih prekrival, kot je npr. linolej;
stroji za navijanje, odvijanje, zlaganje, rezanje ali zobčasto
izrezovanje tekstilnih tkanin

8451 90 000

Deli

Ta tar. podštevilka ne zajema:

1. posebnih tulcev in vretenc za stroje in aparate za barvanje -
uvrščajo se glede na material, iz katerega so izdelani (glej
opombo št. 1 pod (c) k oddelku XVI);

2. nožev in rezalnikov za kosilnice (tar. številka 8208) in

3. elektrostatičnih naprav za stroje za flokiranje (tar. številka
8543).


8452

Šivalni stroji, razen strojev za prešivanje knjig iz tar.
številke 8440; omarice, mizice in pokrovi za šivalne stroje; igle
za šivalne stroje

od 8452 10 110 do 8452 10 190

Šivalni stroji (samo za šivanje z luknjanjem) z glavami, katerih
masa ne presega 16 kg brez motorja oz. 17 kg z motorjem vred;
glave šivalnih strojev (samo za šivanje z luknjanjem), katerih
masa ne presega 16 kg brez motorja oz. 17 kg z motorjem vred

1. Te tar. podštevilke zajemajo šivalne stroje in glave šivalnih
strojev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a) morajo biti samo šivanje z luknjanjem (ravni šiv, cikcakasti
šiv, okrasni šiv), kar pomeni, da morajo delovati z dvema nitima
(ena je vstavljena v iglo, druga pa nosi spodnji čolniček);

b) glava ne sme biti od 16 kg brez motorja in od 17 kg z motorjem
vred v (v primeru, da se mora zaradi uporabe Temeljnega pravila
št. 2 (a) se nekompletna glava uvršča kot kompletna, se upošteva
masa kompletne glave).

2. Glavo šivalnega stroja predstavlja delovna enota stroja (kjer
je to primerno, vključno z motorjem, vgrajenim ali montiranim v
glavo) in sestoji predvsem iz ročice z mehanizmom za vodenje igle
ter osnove s čolničkovim mehanizmom, kateremu je po možnosti
dodana še naprava za dvigovanje nožnega pritiskača. Okvir,
plošča, pokrov in drugi pohištveni deli (vključno s pedalno
desko) ne predstavljajo dela glave.

3. Vendar je treba poudariti, da je osnova nekaterih prenosnih
šivalnih strojev konstruirana tako, da služi tudi kot stojalo. V
tem primeru šteje za šivalni stroj in ne za glavo šivalnega
stroja.

8452 30 100

Te igle se uporabljajo v gospodinjskih šivalnih strojih in imajo
naslednjo obliko:

< glej prilogo - Slike: stran 65 >


8456

Stroji za obdelavo materialov vseh vrst s posnemanjem materiala z
laserskim ali z drugim svetlobnim ali fotonskim snopom, z
ultrazvokom, elektroerozijo, z elektrokemičnim postopkom,
elektronskim snopom, ionskim snopom ali snopom plazme

8456 10 000

Z laserjem, drugim svetlobnim ali fotonskim snopom

Poleg strojev, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
8456 pod (A), zajema ta tar. podštevilka tudi stroje za obdelavo
električnih uporov v tiskanih vezjih, ki uporabljajo laserski
snop. Prevodna snov, ki sestavlja upor na izolirani podlagi
tiskanega vezja, se odstranjuje z laserskim snopom do željene
upornosti.

8456 30 110

Žični

Ti stroji so opremljeni z elektrodo, ki sestoji iz žice z majhnim
premerom, navite na dva motka na nasprotnih straneh obdelovanca.

8456 91 000

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema stroje, ki uporabljajo snop plazme, ki
jedka polprevodniško snov obdelovanca.

Ti avtomatski stroji, katere krmili mikroprocesor, so sestavljeni
iz obdelavne komore z anodo in katodo, iz visokofrekvenčnega
generatorja, vakuumskih črpalk, plinskega dovoda in iz naprave za
transport obdelovancev. Obdelovanci pridejo v obdelovalno komoro,
v kateri je generirani el. tok med anodo in katodo (generira ga
visokofrekvenčni generator). V plinskem okolju obdelovalne komore
povzroči električno praznjenje pozitivno nabite plinske ione, ki
trkajo ob obdelovanca (katoda), pri čemer z njega odstranjujejo
material zaradi delovanja energije trkov.


8457

Centri za strojno obdelavo, stroji, izdelani po principu
standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več
postajami, za obdelavo kovin

8457 10 100

Horizontalni

Ta tar. podštevilka zajema strojne centre, pri katerih poteka
obdelava izključno v vodoravni smeri in ki režejo obdelovanec od
strani.

8457 10 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema strojne centre, ki obdelovanec
obdelujejo od zgoraj (vertikalni strojni centri), centre, ki
uporabljajo tako vertikalno kot horizontalno obdelavo
(kombinirani strojni centri) in takšne, ki delujejo z uporabo
vodljive glave (univerzalni strojni centri).


8458

Stružnice (vključno stružni centri) za odstranjevanje kovin

Ta tar. številka zajema stružnice, skonstruirane posebej za
obdelavo kovin in ki delujejo tako, da odstranjujejo material s
pomočjo vrtilnih orodij. V splošnem se obdelovanec vrti okoli
svoje osi. Vendar pa se tudi stružnice, med katerih delovanjem se
vrti tako orodje kot predmet, uvrščajo v to tar. številko. Poleg
stružnic, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki 8458,
tretji odstavek, se v to tar. številko uvrščajo tudi posebne
popustne stružnice za osi, lupilne stružnice ter stroji za
struženje osi in vreten, pa tudi univerzalne stružnice.
Univerzalne stružnice so podobne stružnicam za posnemanje, vendar
jih od njih razlikuje posebni mehanizem, ki jim poleg struženja
omogoča opravljanje drugih funkcij, kot npr. vrtanje, valjanje in
rezanje na dolžine.


8459

Obdelovalni stroji za obdelavo kovin z odvzemanjem materiala
(vključno s stroji z delovnimi enotami na vodilih), z vrtanjem,
povečevanjem odprtin (s struženjem ali rezkanjem), z rezkanjem,
vrezovanjem ali narezovanjem navojev, razen stružnic iz tar. št.
8458

8459 10 000

Vrst s spustnimi strojnimi glavami

Glej Komentar HS k tar. številki 8459, zadnji odstavek pred delom
"Deli in pribor".

8459 31 000 in 8459 39 000

Drugi vrtalno-valjalni stroji

Glej Komentar HS k tar. številki 8459, tretji odstavek pod (2).


8460

Obdelovalni stroji za čiščenje, ostrenje, brušenje, honanje,
lepanje, poliranje ali drugačno dodelavo kovin, sintranih
kovinskih karbidov ali kermetov z brusi, abrazivi ali z izdelki
za poliranje, razen strojev za izdelavo zobnikov z rezanjem,
brušenjem ali dodelavo zobnikov iz tar. št. 8461

od 8460 11 000 do 8460 19 000

Stroji za ploskovito brušenje, katere je moč v katerikoli osi
nastaviti vsaj na 0,01 mm natančno

Ti dve tar. podštevilki zajemata brusilne stroje za ploskovito
brušenje, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki 8460,
tretji odstavek pod (3).

Ti stroji so opremljeni z merilnimi ali nastavitvenimi napravami.
Med te naprave spadajo:

1. linearni instrumenti za neposredno odčitavanje - npr. drsna
ravnila in vernieji, pri katerih prostor med dvema naslednjima
gradacijama ustreza premiku strojnega elementa, ki ni večji od
1/100 milimetra (0,01 mm);

2. prečni projektorji za nadziranje napredovanja postopka. Ti
projektorji so sestavljeni iz gradiranega steklenega zaslona, na
katerega je projecirana zelo povečana podoba predmeta in orodja.
Pri tem se lahko opazuje napredovanje obdelavnega postopka v
razmerju do gradacij na zaslonu. Delo je moč nadzirati tudi z
vrisom obdelovanega predmeta na prosojnico, katero se namesti na
zaslon. Mere risbe na prosojnici morajo ustrezati povečavi
projektorjev. V tem primeru delavec ugotavlja, kdaj se projekcija
prekriva z risbo na zaslonu;

3. naprave, ki omejujejo gibanje držala orodja ali držala
predmeta s pomočjo nastavljive naprave, katere položaj se nadzira
s pomočjo drsnega merila;

4. elektronske nadzorne in preizkuševalne naprave za stroje za
glajenje in brušenje dragih kamnov, ki se nastavljajo s pomočjo
gradirane lestvice na dejanske končne mere predmeta. Te naprave
omogočajo orodju, da se spusti in ustavi, ko je dosežena željena
mera predmeta, ter da dobi vnaprej določene mere.

od 8460 21 110 do 8460 29 900

Drugi brusilni stroji, ki se lahko v katerikoli osi nastavijo na
vsaj 0,01 mm natančno

Glej zgornje opombe komentarja k tar. podštevilkam od 8460 11 000
do 8460 19 000.

8460 21 110

Stroji za brušenje notranjega oboda služijo za brusilno obdelavo
(brušenje) izvrtin, npr. od svedranja. Predmet se vpne na podlago
in se ga obdela s krožno brusno ploščo, katere premer mora
ustrezati premeru vrtine.

8460 21 150

Brezkonični stroji za brušenje zunanjega oboda so stroji za
brusilno obdelavo (brušenje) zunanjega oboda predmeta. Pri
brezkoničnem postopku predmet ni vpet, ampak ga držita na mesti
vrteča se krožna brusilna plošča in poravnalna plošča Željeni
premer predmeta se dobi z regulacijo razmika med obema ploščama.

8460 21 190

Ta tar. podštevilka zajema npr. univerzalne stroje za krožno
brušene. To so kombinacija strojev za brušenje notranjega in
zunanjega oboda predmetov, zato služijo za istočasno obdelavo
notranjega in zunanjega oboda predmeta.

8460 29 110

Komentar k tar. podštevilki 8460 21 110 se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. podštevilko.

8460 29 290

Komentar k tar. podštevilkama 8460 21 150 in 8460 21 190 se
uporablja mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


8461

Obdelovalni stroji za obdelavo kovin, sintranih kovinskih
karbidov ali kermetov z odvzemanjem materiala: s skobljanjem, z
izdelavo utorov, vlečenjem, rezanjem zobnikov, brušenjem zobnikov
ali dodelavo zobnikov, z žaganjem, z odrezovanjem in drugimi
postopki, ki niso na drugem mestu navedeni in ne zajeti

8461 30 000

Stroji za povrtavanje

Ta tar. podštevilka zajema vrtalne stroje (glej Komentar HS k
tar. številki 8461, tretji odstavek pod (4)). To so strojna
orodja, ki sestoje iz rezalnega orodja z mnogovrstnimi zobmi in
se uporabljajo za obdelavo notranje ali zunanje površine
predmeta. V teh strojih je predmet vpet, vrtilna glava se pomika
po predmetu sem in tja v linearnem gibanju rezanja.

Notranja glava obdeluje in kalibrira notranje površine surovega
ali predpripravljenega predmeta, ki je nameščen prečno na orodje.
Zunanja glava skoblja ali profilira zunanje površine.

8461 40 110 in 8461 40 190

Za rezanje cilindričnih zobcev

Za zobce v smislu teh dveh tar. podštevilk štejejo samo zobci,
dobljeni iz cilindričnih polproizvodov, ki svojo obliko po
rezanju zadržijo.

Ti dve tar. podštevilki zajemata stroje za izdelovanje ravno
ozobljenih zobnikov, spiralnih zobnikov, spiralnih zob, zobatih
koles in kolesa z zobmi, ki pristajajo v člene verige.

8461 40 310 in 8461 40 390

Za rezanje drugih zob

Ti dve tar. podštevilki zajemata stroje za izdelovanje nazobčanih
tirnic, spiralnih zob in spiralnih zobatih koles, razen strojev
za izdelovanje cilindričnih zob.

8461 40 710 in 8461 40 790

Opremljeni z mikrometrsko nastavljivim sistemom, ki omogoča
nastavitev v katerikoli osi na 0,01 mm natančno

Glede merilnih naprav in naprav za nastavljanje glej opombe
komentarja k tar. podštevilkama 8460 11 000 do 8460 19 000.


8469

Pisalni stroji, razen tiskalnikov iz tar. št. 8471; stroji za
obdelavo besedila

8469 11 000

Avtomatski pisalni stroji in stroji za obdelavo besedila

Ta tar. podštevilka zajema matrične, verižne tiskalnike,
tiskalnike z jeklenim trakom in druge tiskalnike na osnovi
odtiskovanja, pri katerih (kot pri pisalnih strojih, opremljenih
s tiskarskimi mediji vseh vrst) mehanska komponenta (igle,
veriga, jekleni trakovi itd.) udarja na trak z namenom, da na
papirju zapusti odtis. Ti tiskalniki se uvrščajo v to tar.
podštevilko, v kolikor ne gre za izhodne naprave strojev za
avtomatsko obdelavo podatkov, ki se (skladno z opombo št. 5 (B) k
84. poglavju) uvrščajo v tar. številko 8471. Vendar pa ta tar.
podštevilka ne zajema tiskalnikov, ki ne delujejo na podlagi
odtiskovanja (tar. številka 8472).


8470

Računski stroji in žepni shranjevalniki podatkov, stroji za
reprodukcijo ter stroji za prikazovanje z računskimi funkcijami;
knjigovodski stroji, frankirni stroji, stroji za izdajanje kart
in podobni stroji z vdelanimi računskimi napravami; registrirne
blagajne

8470 10 000

Elektronski računski stroji, ki lahko delujejo brez zunanjega
vira energije

Ta tar. podštevilka zajema elektronske računske stroje, ki kažejo
datum, čas in ki imajo alarm, ali pa npr. dodatno štoperico,
timer ali glasbene melodije.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

a) elektronskih prevajalcev, ki lahko izvajajo tudi računske
operacije (tar. podštevilka 854 89 90);

b) zapestne in žepne ure, ki imajo tudi majhen elektronski
računski stroj (tar. številka 9101) in

c) vžigalnike za cigarete, ki imajo tudi majhen elektronski
računski stroj in morda tudi elektronsko časovno enoto (tar.
številka 9613).

d) žepni računski stroji, ki imajo poleg možnosti računanja še
pomnilnik za shranjevanje npr. telefonskih številk, datumov itd.
(včasih imenovani tudi "digitalni dnevniki" (tar. podšt. 8543 89
900).

8470 30 000

Drugi računski stroji

Ta tar. podštevilka zajema neelektronske računske stroje,
omenjene v Komentarju HS k tar. številki 8470 v delu (A), v
katerih izvajajo računanje mehanske naprave, večinoma na podlagi
zobčenikov - ne glede na to, ali so na ročni, motorni ali
elektromagnetni pogon.

8470 40 000

Knjigovodski stroji

Ta tar. podštevilka zajema knjigovodske stroje, naštete v
Komentarju HS k tar. številki 8470 v delu (B) - ne glede na način
njihovega delovanja (mehansko, elektromagnetno ali elektronsko)
in skupaj z njihovimi napravami za vnos podatkov (ročne
tipkovnice, vzvodi ali ročaji, luknjanimi karticami ali
perforiranimi trakovi - čitalniki itd.).

8470 90 000

Drugi

Poleg strojev, naštetih v Komentarju HS k tar. številki 8470 pod
(D), se v to tar. podštevilko uvrščajo stroji za izdajanje
računov, ki prikazujejo ceno, izračunano na podlagi teže in cene
po utežni enoti ter stroji, ki izdajajo listke za cestnino in ki
istočasno izračunajo višino cestnine.


8471

Računalniki - stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove
enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje
podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za
obdelavo takih podatkov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem
mestu

8471 60 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema vizualne pokazalne enote (displeje),
ki lahko služijo samo kot izhodne enote avtomatskih strojev za
obdelavo podatkov.

S temi aparati ni mogoče sestavljati slike na podlagi kodiranega
(video) signala.


8472

Drugi pisarniški stroji (npr. razmnoževalni stroji - hektografski
ali na matrice, stroji za naslavljanje, avtomatski stroji za
izplačilo bankovcev, stroji za sortiranje, štetje in zavijanje
kovancev, stroji za šiljenje svinčnikov, stroji za perforiranje
ali spajanje z žičnimi sponkami)

8472 20 000

Stroji za pisanje nalepk z naslovi in stroji za vtiskovanje
besedila na naslovnih ploščic

Ta tar. podštevilka ne zajema pisalnih strojev, opremljenih s
posebnimi napravami za pisanje naslovnih ploščic na matrico (tar.
številka 8469).

8472 90 900

Drugi

Ta tar. podštevilka npr. zajema:

1. stroje, ki se uporabljajo v pisarnah za sortiranje in zbiranje
dokumentov in natisnjenega gradiva po razmnoževanju;

2. stroje za dvostrano prevlekanje pogodb, listov s podatki,
osebnih izkaznic in drugih dokumentov s prozornim filmom,
katerega namen je zaščita teh dokumentov pred trganjem,
ponarejanjem, mečkanjem itd.

Vendar so iz te tar. podštevilke izključeni podobni stroji, ki se
ne uporabljajo v pisarnah (t.i. stiskalnice za vroče pečatenje)
in ki delujejo na podlagi pritiska in vročine ter na ta način
prevlekajo sprednjo ali zadnjo stran slik, fotografij, umetniških
tiskov ali drugih tiskanih proizvodov s prozornim sintetičnim
filmom. Ti stroji se uvrščajo v tar. številko 8477.

3. Električni stroji za graviranje, kot npr. stroji, ki se
uporabljajo v risalnicah.

Ta tar. podštevilka zajema tudi stroje, ki se uporabljajo v
pisarnah, ki pa ne delujejo na podlagi odtiskovanja:

a) tiskalnike s črnilom, pri katerih nastanejo željene črke na
navadnem papirju tako, da skozi matrico priteče kaplja črnila;

b) toplotne tiskalnike, pri katerih proizvaja željene črke na
papirju, občutljivem na toploto, toplotna tiskalna glava s
pomočjo matrice in

c) elektrostatični tiskalniki, pri katerih premične in statično
nabite kovinske črke pisalne glave proizvajajo nevidne črke, ki
sestoje iz majhnih, elektrostatično nabitih pik. Pri tem se
uporablja tekoča barva ali barva v prahu (toner) ki pobarva pike
in tako postanejo črke vidne.

Te tiskalnike praviloma krmili medij za shranjevanje podatkov
(npr. magnetni trakovi) ali drugi stroji. Vendar pa se uvrščajo v
tar. podštevilko 8472 80 900, v kolikor ne predstavljajo izhodnih
enot za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, ki se (skladno z
opombo št. 5 (B) k 84. poglavju) uvrščajo v tar. številko 8471.
Takšen primer so tiskalniki, opremljeni z vmesnim členom za
povezavo z osrednjo obdelovalno enoto stroja za avtomatsko
obdelavo podatkov.

Ta tar. podštevilka ne zajema matričnih tiskalnikov, verižnih
tiskalnikov, tiskalnikov z jeklenim trakom in drugih tiskalnikov
na podlagi odtiskovanja (kot npr. pisalni stroji opremljeni s
pisalnimi mediji vseh vrst), pir katerih mehanske komponente
(igle, verige, jekleni trakovi itd.) udarjajo na trak z namenom
proizvesti željeno črko na papir. Ti tiskalniki na podlagi
odtiskovanja se morajo uvrščati kot "avtomatski pisalni stroji" v
tar. številko 8469, v kolikor ne predstavljajo izhodnih enot za
stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, ki se (skladno z opombo
št. 5 (B) k 84. poglavju) uvrščajo v tar. številko 8471.

Ta tar. podštevilka ne zajema elektronskih strojev (računalnikov)
žepnega formata na baterijski pogon, ki imajo poleg pogona za
računske operacije še shranjevalnik podatkov (telefonski imenik,
adresar, rokovnik, koledar itd.) - t.i. digitalnih dnevnikov
(tar. podštevilka 8543 80 800).


8473

Deli in pribor (razen pokrovov, kovčkov za stroje ipd.), ki so
izključno ali v glavnem primerni za uporabo s stroji iz tar. št.
8469 do 8472

Poleg delov, sklopov in pribora, navedenih v Komentarju HS k tar.
številki 8473, se v to tar. številko uvrščajo še:

a) tiskalne verige, iglične glave, pisalne glave in marjetice za
pisalne stroje;

b) magnetne glave, izdelane po winchesterski tehnologiji ali po
tehnologiji tankega filma, ki se uporabljajo kot obrobne magnetne
kolutne enote za shranjevanje podatkov (ne glede na to, ali so na
pomožnih ročicah ali v ohišju);

c) sklopi za shranjevanje podatkov (t.i. Hard Disk Assemblies -
HDA), izdelani za stalno vgraditev v enote za shranjevanje
podatkov. Sestoje iz več magnetnih kolutov (diskov), ki so togo
vgrajeni v podstavek, iz čitalnih in pisalnih glav, iz krmilnega,
pristopnega mehanizma in mehanizma za nastavitve, kar je vse
skupaj v hermetično zaprtem ohišju;

d) tiskalne in pisalne kasete, izdelane v obliki, ki jasno kaže
na to, da gre za zamenljivi pribor. V ohišju teh kaset sta tako
pisalni kot korekturni trak.

8473 10 100

Elektronski deli

Elektronski sklopi sestoje iz enega ali več tiskanih vezij,
povezanimi z elektronskimi integriranimi vezji ali mikrosklopi.
Lahko imajo tudi diskretne aktivne elemente, pasivne elemente,
proizvode iz tar. številke 8536 ali druge električne ali
elektromehanske naprave (npr. "grafične kartice" , SIMM - moduli,
"zvočne kartice", modem kartice za povezavo AOP s telefonsko
mrežo itd.).

8473 21 100

Elektronski deli

Glej opombe k tar. podštevilki 8473 10 100.

8473 21 100
8473 29 100
8473 30 100 in
8473 40 100

Elektronski deli

Glej opombe KNCT k tar. podštevilki 8473 10 100.

8473 30 000

Deli in pribor strojev iz tar. številke 8471

V to tar. podštevilko se ne uvrščajo tastature za AOP (tar.
podštevilka 8471 60 500).

8473 40

Deli in pribor strojev iz tar. številke 8472

Vrste naslovnih plošč, katere zajema ta tar. podštevilka, se
uporabljajo v strojih za naslavljanje. Vsebujejo naslove, ki jih
je potrebno duplirati za odtiskovanje s tipkanjem ali
nalepljanjem. Iz tega sledi, da so lahko te plošče izdelane iz
kovine ali sintetičnih snovi, ali pa so lahko v obliki majhnih
vgrajenih plošč (kartic, šablon) iz papirja itd.

Ta tar. podštevilka zajema tudi še nevtisnjene, nenatipkane in
nenalepljene naslovne ploščice, v kolikor jih je moč prepoznati
kot naslovne ploščice za stroje za naslavljanje. Vendar pa se
tovrstno blago, izdelano iz papirja ali lepenke (t.j. majhne
šablone, vgrajene v papirnate ali lepenkaste okvirje, ki se lahko
vložijo v stroje za naslavljanje) uvrščajo v tar. številko 4816.


8477

Stroji za obdelavo gume ali plastične mase in stroji za
izdelovanje proizvodov iz teh materialov, ki drugje v tem
poglavju niso navedeni in ne zajeti

Poleg strojev, omenjenih v Komentarju HS k tar. številki 8477, se
v to tar. številko uvrščajo še:

1. stroji za odstranjevanje gumijastih podplatov in pet, ki se
sicer uporabljajo v industriji obutve, vendar niso namenjeni
obdelavi usnja ali kož in

2. stroji za rezanje kosov iz penaste gume, penaste plastike,
lateksne pene in iz podobnih snovi, s pomočjo jermenskega noža
ali rezila žage.


8479

Stroji in mehanske naprave s posebnimi funkcijami, ki niso
navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

8479 40 000

Stroji za izdelavo vrvi ali kablov

Ta tar. podštevilka zajema:

1. stroje in naprave za izdelovanje vrvic, vrvi, motvoza ali
pramen iz tekstilnih vlaken, kot npr.:

a) stroji za konopiranje, ki izdelujejo konopce s sukanjem dveh
ali več posamičnih niti (pramenska preja);

b) stroji za sukanje motvozov in pramen, ki sukajo dva ali več
konopcev v širok motvoz ali pramen;

c) kombinirani stroji za konopiranje in za sukanje motvozov in
pramen, ki se uporabljajo predvsem za izdelovanje težjih vrvi in
motvozov in pramen z manjšim premerom;

2. stroji in naprave za izdelovanje žičnih motvozov in pramen,
razen električnih kablov. Delujejo na enak način kot stroji in
naprave, opisane v točki št. 1 in

3. stroji in naprave za kabliranje ali prepletanje električnih
kablov ter stroji za izdelovanje koaksialnih kablov.

Ta tar. podštevilka ne zajema strojev, ki izvajajo operacije pred
sukanjem (česanje, razprostiranje, dubliranje, sukcesivno
vlečenje ali predenje) ter okvirjev za sukanje vrste, ki se
uporabljajo v predilnih strojih; nekateri tovrstni stroji se
lahko uporabljajo tudi za izdelovanje finih vrvic s sukanjem
motvozne preje (tar. številka 8445).

8479 89 800

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema:

A. Nekatere stroje in naprave za proizvodnjo tiskanih vezij ali
hibridnih integriranih vezij na ploščah (s strojnim rezanjem
večjih listov iz laminatov na podlagi iz papirja, proizvodov iz
steklenih vlaken, iz keramičnega ali drugih izolacijskih snovi),
kot so:

1. brusilni stroji in stroji za ultrazvočno pranje listov iz
izolacijskega materiala in

2. stroje za valjanje in nalivanje za nanašanje snovi, odpornih
na svetlobo, veziv ali lepil na liste iz izolacijskega materiala.

B. Stroji za sestavljanje tiskanih vezij, ki na tiskana vezja
vgrajujejo električne komponente, ki niso izdelani s tiskanjem.
Takšni stroji za sestavljanje tiskanih vezij običajno delujejo s
pomočjo stisnjenega zraka. Komponente se avtomatsko dostavljajo v
stroj na trakovih, stroji jih pa pritrdi na zanje namenjena mesta
na plošči s tiskanim vezjem (npr. z lepljenjem ali spajkanjem).
Ko so komponente vgrajene, se električno povežejo s tiskanim
vezjem preko navarjenih delov žice (kontaktiranje ali povezava).

C. Nekateri stroji in naprave za proizvodnjo monolitnih
integriranih vezij z nepovezanimi polprevodniškimi komponentami
(s pomočjo izdelovanja, strojne obdelave in nalaganja plasti),
kot so npr. kristalne priprave za izvlekanje, ki se uporabljajo
za proizvodnjo silicijevih palic.

Vendar pa so iz te tar. podštevilke izključeni številni stroji in
naprave za izdelovanje plošč s tiskanim vezjem ali za izdelovanje
hibridnih ali monolitnih integriranih vezij in nepovezanih
polprevodniških komponent, saj jih bolj podrobno zajemajo druge
tar. številke. takšni primeri so:

a) peči za pasovno taljenje, ki se uporabljajo za pasovno
taljenje silicijevih palic, oksidacijske peči za oksidacijo
površin oblatov in difuzijske peči za dopiranje oblatov z
nečistočami (tar. številka 8417 ali 8514);

b) naprave za prevlekanje (metaliziranje) izolacijske podlage (za
proizvodnjo krogotokov na podlagi tankih filmov) ali oblatov s
pomočjo nalaganja s hlapi (tar. številke 8417, 8419 ali 8514) ali
s katodnim brizganjem (tar. številka 8543);

c) naprave za sušenje potiskane ali oprane izolacijske podlage
ter kontinualni sušilniki za oblate (tar. številka 8419 ali
8514);

d) centrifuge za prevlekanje izolacijskih podlag in oblatov s
snovmi, odpornimi proti svetlobi, s pomočjo vrtenja (tar.
številka 8421);

e) stroji za nanašanje jedkal na izolacijske podlage z
razprševanjem (tar. številka 8424);

f) zaslonski tiskalniki za tiskanje izolacijske podlage s
črnilom, odpornim proti jedkalom (tar. številka 8443)

g) stroji za jedkanje s snopom plazme, ki zgradbo polprevodniških
snovi oblatov jedkajo z odstranjevanjem snovi s snopom plazme,
stroji za lasersko struženje za deljenje oblatov na čipe in
stroji za lasersko graviranje za graviranje plastičnih ohišij
dokončanega integriranega vezja ali nepovezanih polprevodniških
komponent (tar. številka 8456);

h) strojna orodja za struženje ali valjanje izolacijskih podlag,
za rezanje silicijevih palic na oblate (t.j. oblatna žaga z
notranjo luknjo), za rezanje ali luknjanje tiskanih vezij in
stroji za brušenje ali poliranje podlag ali oblatov (tar.
številka 8464 ali 8465);

ij) stiskalnice za izdelovanje plastičnih ohišij čipov s pomočjo
stiskanja plastične snovi okrog čipov (tar. številka 8477);

k) stroji za žične povezave, ki varijo zlate žice na kontaktna
mesta monolitnih integriranih vezij s pomočjo ultrazvočnega
varjenja ali s pomočjo varjenja z električno kompresijo (tar.
številka 8515);

l) naprave za električno prevlekanje izolacijskih podlag s
kovinskimi prevlekami, kadi za električno kositranje povezovalnih
igel čipov in pospeševalniki delcev za vstavljanje ionov v
določeni element (t.j. borovih ali fosforjevih ionov) (tar.
številka 8543);

m) naprave (fotografski načrtovalniki) za fotografsko izdelavo
fotografij mask za tiskana vezja ali za prenašanje veznih
diagramov (struktur) na oblate (tar. številka 9006);

n) projektorji za prenašanje vodnikov in veznih diagramov na
izolacijsko podlago ali oblate, tiskane ali prevlečene s snovjo,
odporno proti svetlobi (tar. številka 9010);

o) električni stroji in naprave za preizkušanje dokončanih
tiskanih vezij, hibridnih integriranih vezij, oblatov ali čipov s
pomočjo električnih meritev ter električni stroji in naprave za
odkrivanje in lociranje napak, vključno s tistimi, ki imajo
napravo za označevanje napak ali sortirno napravo za označevanje
testiranih proizvodov za posebno skladiščenje (glej tar. številko
9030).

Vendar pa se v to tra. podštevilko uvrščajo sistemi za odpiranje
garažnih vrat, ki so v bistvu mehanske naprave za avtomatsko
odpiranje in zapiranje dvižnih garažnih vrat s pomočjo
radiooddajnega krmiljenja. Te naprave so vgrajene v strop garaže
in sestoje predvsem iz električnega servo motorja z gredjo,
povezovalnega droga z napravo za prenos moči in iz delovne roke,
pritrjene na garažna vrata. Servo motor je s kablom povezan z
radijskim sprejemnikom, ki sprosti dovod energije servo motorju,
ko sprejme krmilne signale iz radijskega oddajnika v vozilu. Prav
tako se uvrščajo v to tar. podštevilko tudi druga avtomatska
vrata (vhodna/izhodna), ki delujejo na podoben način.

Radijski oddajniki in sprejemniki, ki so potrebni za krmiljenje
teh sistemov, so iz te tar. podštevilke izključeni če se carinijo
samostojno uvrščajo se v tar. številko 8526, skladno pač z
njihovimi osnovnimi značilnostmi.


8481

Pipe, ventili in podobne naprave za cevovode, kotle, rezervoarje,
velike posode in podobno, vključno z redukcijskimi ventili in
termostatsko krmiljenimi ventili

8481 10 110

Kombinirane s filtri ali mazalci

Ta tar. podštevilka zajema proizvode, ki sestoje iz različnih
komponent, ki izvajajo funkcije, potrebne za uravnavanje
stisnjenega zraka: filtriranje zraka (da se odstranijo nečistoče,
voda, prah, itd.), uravnavanje pritiska na delovni tlak, mazanje
(za mehko obratovanje pnevmatskih komponent).

Njihove značilne oblike so:

< glej prilogo - Slike: stran 66 >

8481 10 910

Kombinirane s filtri ali mazalci

Glej opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 8481 10 110.


                          85. POGLAVJE

      ELEKTRIČNI STROJI, OPREMA IN NJIHOVI DELI; APARATI ZA
      SNEMANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA, TELEVIZIJSKI APARATI
      ZA SNEMANJE ALI REPRODUKCIJO SLIKE IN ZVOKA TER DELI
                    IN PRIBOR ZA TE PROIZVODE

8501

Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih
agregatov)

V to tar. številko se npr. uvrščajo npr. elektromotorji za
brisalce stekel brez brisalne roke in gumice, čeprav skupaj s
ustreznim prenosnikom sile, ki spreminja krožno gibanje v
izmenično gibanje brisalcev v dveh smereh, in elektromotorji za
centralno zaklepanje avtomobilskih vrat z vgrajenim prenosnikom
sile.


8502

Električni generatorski agregati in rotacijski konverterji
(pretvorniki)

Poleg električnih strojev, opisanih v Komentarju HS k tar.
številki 8502 v delih (I) in (II), se v to tar. številko uvrščajo
kaskadni konverterji, Ward - Leonardovi agregati in krožni
defazerji.

8502 30 910

Turbogeneratorji

Turbogeneratorje neposredno ženejo plinske ali parne turbine.
Imajo trdni cilindrični rotor z vzdolžnimi žlebovi, v katerih so
vgrajene indukcijske tuljave. Rotor je lahko iz enega kosa, lahko
pa iz več trdnih delov. Turbo generatorji so v glavnem zračno
hlajeni, vendar turbo generatorje visoke zmogljivosti hladi
vodik.


8503 00

Deli, ki so izključno ali pretežno primerni za uporabo s stroji
iz tar. št. 8501 ali 8502

Ta tar. številka ne zajema spojnih plošč elektromotorjev (tar.
št. 8536)


8504

Električni transformatorji, statični konverterji (npr. usmerniki)
in indukcijske tuljave

Poleg proizvodov, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
8504, se v to tar. številko uvrščajo še:

1. nastavljivi transformatorji (npr. kazalniški transformatorji)
in transformatorji s spremenljivim razmerjem;

2. indukcijske tuljave za fluoroscenčne cevi;

3. posebni transformatorji za komunikacije;

4. kompenzacijska navitja;

5. izhodna navitja;

6. izravnalna indukcijska navitja;

7. tuljave za modificiranje indukcije;

8. balast za električne žarnice in cevi na praznjenje;

9. Pupinove tuljave

10. Godefroyjeve tuljave in

11. kompleti za stabiliziranje (usmernik z regulatorjem)

V to tar. podštevilko se uvrščajo tudi usmerniški elementi iz
selena in bakrovega oksida - bodisi posamezni (predvsem selenske
plošče), bodisi mnogodelni.

Vendar pa se zaradi uporabe opombe št. 2 k 85. poglavju v to tar.
številko ne uvrščajo germanijevi ali silicijevi kristalni
elementi (vgrajeni, posamezni ali mnogodelni), opremljeni ali
neopremljeni s hladilnimi ali izolacijskimi napravami itd.), v
kolikor niso kombinirani s kakšnim drugim električnim elementom,
kot npr. s transformatorjem ali uporom (tar. številka 8541).

Iz te tar. številke so izključeni še:

a) komutatorji za večdelne transformatorje (tar. številka 8536);

b) usmerniške žarnice, cevi in valji, kot npr. fanotroni,
tiratroni, ignitroni in visokonapetostne usmerniške žarnice za
opremo z rentgenski žarki (tar. podštevilka 8540 89 900) in

c) regulatorji napetosti iz tar. številke 9032.


8505

Elektromagneti; trajni magneti in izdelki, ki so namenjeni, da po
namagnetenju postanejo trajni magneti; vpenjalne glave, vpenjalne
naprave in podobna držala za obdelovance na osnovi
elektromagnetov ali trajnih magnetov; elektromagnetne sklopke in
zavore; elektromagnetne dvigovalne glave

8505 90 100

Elektromagneti

Ta tar. podštevilka zajema magnete, ki delujejo na elektriko in
ki so pritrjeni na vrata zasebnih avtomobilov in ki so del
sistema centralnega zaklepanja vrat. Tak sistem je povezan z
virom energije v vozilu in se sproža s krmilnimi signali
električne krmilne naprave, ki pripada temu sistemu. Če se ena
izmed vrat zaprejo ali odprejo ročno, se tudi druga istočasno
zaprejo ali odprejo elektromagnetno.

Vendar pa ta tar. podštevilka ne zajema elektromagnetnih
vbrizgovalnih ventilov za vžig svečk, ter stroje za kompresijo v
motorjih z notranjim zgorevanjem, katerih igle na valjih so
opremljene z magnetnimi tuljavami in napajalniki (tar.
podštevilka 8409 91 000 ali 8409 99 000).


8506

Primarne celice in primarne baterije

8506 10 110

Cilindrične celice

Cilindrične celice imajo krožni prerez. Pozitivni in negativni
pol sta na nasprotnih koncih. Dolžina cilindričnih celic je večja
od njihovega premera.

< glej prilogo - Slike: stran 67 >

8506 10 150

Gumbaste celice

Višina teh celic je manjša ali enaka njihovemu premeru.

< glej prilogo - Slike: stran 68 >

8506 10 910

Cilindrične celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 110.

8506 10 950

Gumbaste celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 150.

8506 30 100

Cilindrične celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 110.

8506 30 300

Gumbaste celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 150.

8506 40 100

Cilindrične celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 110.

8506 40 300

Gumbaste celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 150.

8506 50 100

Cilindrične celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 110.

8506 50 300

Gumbaste celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 150.

8506 50 100

Cilindrične celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 110.

8506 60 300

Cilindrične celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 150.

8506 80 110

Gumbaste celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 150.

8506 80 150

Gumbaste celice

Glej opombe k tar. podštevilki 8506 10 110.


8507

Električni akumulatorji, vključno s separatorji zanje, pravokotni
ali ne, vključno s kvadratnimi

od 8507 20 100
do 8507 20 890

Drugi svinčeni akumulatorji

Razen akumulatorjev vrste, ki se uporabljajo za zaganjanje batnih
motorjev (glej tar. podštevilke od 8507 10 100 do 8507 10 890),
zajemajo te tar. podštevilke električne svinčeno-kisle
akumulatorje, omenjene v Komentarju HS k tar. številki 8507,
tretji odstavek pod (1). Ti akumulatorji se uporabljajo npr. za
pogon električnih vozil in za oskrbo telekomunikacijskih naprav z
energijo.

od 8507 30 100
do 8507 30 980

Nikelj - kadmijevi

Akumulatorji iz teh tar. podštevilk se uporabljajo predvsem v
varnostnih svetilkah rudarjev in pogosto kot nadomestilo suhih
baterij v opremi, kot so npr. prenosni radijski in televizijski
aparati, električni brivniki in druga električna oprema.

8507 80 100 in 8507 80 990

Drugi akumulatorji

Ti dve tar. podštevilki zajemata srebrovo - cinkove in srebrovo -
kadmijeve akumulatorje.

od 8507 90 100
do 8507 90 980

Deli

Ti dve tar. podštevilki ne zajemata za vklopljanje in
izklapljanje delov elementov akumulatorja (tar. podštevilka 8536
90 900).


8509

Elektromehanski gospodinjski aparati z vdelanim elektromotorjem

8509 80 000

Druge naprave

Ta tar. podštevilka zajema električne aparate za nego nohtov in
prstov (manikirni in pedikurni aparati), v katerih je tudi
elektromotor, povezan z el. žico z enoto za oskrbo z el. energijo
(glavna enota), ki pripada aparatu.


8510

Aparati za britje in aparati za striženje ter naprave za
odstranjevanje dlak z vgrajenim elektromotorjem

8510 10 000

Brivski aparati

Brivski aparati z vgrajenim strižnikom za lase se uvrščajo v to
tar. podštevilko.


8511

Električna oprema za vžiganje in zaganjanje motorjev z notranjim
zgorevanjem, ki se vžigajo s pomočjo svečke ali kompresije (npr.
magneti za vžig, dinamomagneti, vžigalne tuljave, vžigalne svečke
in svečke za predgretje, električni zaganjalniki), generatorji
(npr. diname in alternatorji) in reglerji zanje

8511 40 100 in
8511 40 900

Zaganjalniki za motor in dvonamenski generatorji zaganjalnikov

Oprema iz teh dveh tar. podštevilk običajno deluje na enosmerni
el. tok napetosti 6, 12 ali 24 voltov in ima posebne naprave za
povezavo z motorji.

Ti dve tar. podštevilki zajemata:

1. zaganjalnike za motor z drsno armaturo, zaganjalnike z drsnim
peresom, zaganjalnike z helikoidalnim gibom ter zaganjalnike z
drsnim zobatim kolesom in helikoidalnim gibom in

2. opremo, ki je rezultat kombinacije zaganjalnika in generatorja
v eni enoti.


8512

Električna oprema za razsvetljavo in signalizacijo (razen
proizvodov iz tar. številke 8539), vetrobranski brisalci, naprave
za odmrzovanje in naprave za razmeglitev za dvokolesa in motorna
vozila

8512 90 000

Deli

Ta tar. podštevilka zajema okvire in žaromete za glavne
(sprednje) luči ter roke brisalcev (z brisalnimi gumicami ali
brez njih) za električne brisalce vetrobranskega stekla.

Vendar pa ta tar. podštevilka ne zajema nosilcev (podnožij oz.
grla) luči (tar. podštevilka 8536 61 100 ali 8536 61 900).


8516

Električni pretočni ali akumulacijski grelci in potopni grelniki;
električni aparati za ogrevanje prostorov in električne naprave
za ogrevanje tal; elektrotermični aparati za urejanje pričeske
(npr. aparati za sušenje las, aparati za kodranje las in drugi)
ter aparati za sušenje rok; električni likalniki; drugi
elektrotermični aparati za gospodinjstvo; električni grelni
uporniki, razen upornikov iz tar. številke 8545

od 8516 10 110
do 8516 10 900

Električni pretočni ali akumulacijski grelci vode in potopni
grelci

Te tar. podštevilke zajemajo:

1. grelce za vodo, ki so istočasno pretočni in akumulacijski in

2. električne grelnike, ki so namenjeni samo za vročo vodo ali za
vročo vodo in nizkotlačno paro.

Te tar. podštevilke ne zajemajo električno ogrevanih parnih
bojlerjev in bojlerjev za "pregreto paro" (tar. številka 8402).

od 8516 21 000
do 8516 29 990

Električne naprave za ogrevanje prostorov in naprave za ogrevanje
tal

Te tar. podštevilke zajemajo:

1. električne ogrevalne naprave za savne in

2. ogrevalne naprave na baterije za ogrevanje in odmrzovanje
zaledenelih ključavnic na motornih vozilih (z vstavljanjem
grelnega elementa v zaledenelo ključavnico). Te majhne prenosne
naprave lahko imajo tudi svetilko, kakršne se uvrščajo v tar.
številko 8513 (za osvetlitev pri delu).

8516 60 100

Kuhalniki (ki imajo vsaj eno ploščo in pečico)

Kuhalniki sestoje iz vsaj ene plošče in pečice (ki ima lahko tudi
mikrovalovno enoto ali roštilj).

8516 79 800

Drugo

Poleg naprav, opisanih v Komentarju HS k tar. številki 8516 v
delu (E) od (5) do (7) in od (9) do (18), zajema ta tar.
podštevilka še:

1. elektro savne z infrardečimi grelci (kabine za znojenje);

2. plošče za gretje nog;

3. električno ogrevane police za čevlje in

4. naprave za čiščenje kontaktnih leč, ki sestoje iz dveh majhnih
električno ogrevanih delov s privitimi pokrovčki za držanje leč
in za gretje čistilne tekočine.

8516 80 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema grelno žico, grelne kable, grelne
trakove in podobne proizvode, ki so izolirani in grejejo
stropove, stene, cevi, kontejnerje in podobno.

Vendar pa ta tar. podštevilka ne zajema grelnih upornikov, ki so
povezani z deli opreme, na primer navadnih plošč za likalnike in
plošč za električne kuhalnike (tar. podštevilka 8516 90 000).


8517

Električni aparati za žično telefonijo in telegrafijo, vključno
telefonski aparati z brezžično slušalko ter telekomunikacijski
aparati za žične sisteme z nosilnim tokom ali za digitalne žične
sisteme; videofoni

8517 10 000

Telefonski aparati

Poleg telefonski aparatov, opisanih v Komentarju HS k tar.
številki 8517 v delu (I) pod (A), se v to tar. podštevilko
uvrščajo telefonski aparati na pritisk gumba, ki imajo vgrajen
čitalnik magnetnih kartic, podatkovni displej, ploščo z
elektronskim mikrovezjem in mikroprocesorjem, več shranjevalnikov
podatkov, uro in modulator - demodulator (modem). Te naprave se
lahko uporabljajo tudi kot podatkovni terminali (npr. v
veleblagovnicah) za preverjanje magnetnih kreditnih kartic ali
čekov ter za prenos podatkov o prodaji preko telefona v stroje za
obdelavo podatkov.

Ta tar. podštevilka zajema tudi telefone, z brezžično slušalko
katerih osnovna enota je po žici povezana s telefonskim omrežjem,
ročna enota pa je prenosna in ima radijsko povezavo z osnovno
enoto.

8517 50 000

Drugi aparati za žične sisteme z nosilnim el. tokom

Oprema, ki se uvršča v to tar. podštevilko, se lahko uporablja za
istočasni prenos velikega števila sporočil po eni sami telefonski
ali telegrafski liniji (npr. koaksialni kabel). Lahko se
uporablja tudi za prenos sporočil, ki kot linijo uporablja
električno omrežje (npr. za povezavo energetske postaje s
podpostajami).

Njihovo delovanje temelji načeloma na proizvodnji nosilnega el.
toka, ki je moduliran z električnimi impulzi, ki predstavljajo
besede, sporočila ali kakršnokoli drugo informacijo, ki se
prenaša.

8517 80 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema:

1. De Hellove aparate;

2. Telegrafske aparate za prenos sporočil na dolge razdalje v
obliki svetlobnih impulzov, poslužujoč se optičnih steklenih
kablov.

Med te aparate spadajo:

a) oddajniki z diodami za oddajanje svetlobe, ki spreminjajo
električne signale v svetlobne za nadaljnji prenos;

b) sprejemniki, ki sprejemajo svetlobne signale preko optičnih
steklenih kablov in jih spreminjajo nazaj v električne s pomočjo
fotodiod in

c) oddajniki - sprejemniki, pri katerih je zgoraj sta oddajnik in
sprejemnik zgoraj omenjene vrste združena v istem ohišju.

3. Telefonske kopirne aparate (telekopirne naprave) za prenos
faksimilov, besedil ali skic na velike razdalje po telefonskih
linijah. Ta telegrafski aparat je povezan s telefonskim aparatom.
Naprava sestoji predvsem iz oddajnega dela, v katerem je naprava
za skeniranje izvirnika na način "pika po piki", ter iz
sprejemnega dela, ki ima snemalno napravo (toplotni tiskalnik)
visoke občutljivosti. Ta naprava je primerna tako za oddajo kot
avtomatski sprejem kopij.

4. Risalnike vremenskih kart. To so telegrafski sprejemniki, v
katerih se modulirani signali, prejeti po kablu, spremenijo v
električne impulze, ki krmilijo snemalne elektrode. Rezultat teh
impulzov je, da elektrode izžgejo črte iz pik na metaliziran
papir in tako narišejo vremenske karte.


8518

Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v
zvočnih omaricah; naglavne slušalke, slušalke za eno uho in
kombinacije z mikrofonom; avdiofrekvenčni električni
ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka

8518 40 910

Ojačevalci iz te tar. podštevilke lahko obdelajo samo en vhodni
signal in tega potem ojačenega oddajajo preko enega ali več
izhodov.


8519

Gramofoni z vgrajenim ojačevalnikom ali brez njega, glazbeni
avtomati na plošče, kasetni magnetofoni in drugi aparati za
reprodukcijo zvoka, ki nimajo vgrajene naprave za snemanje zvoka

8519 91 100

Z vgrajenim ojačevalcem, brez vgrajenih zvočnikov, na zunanji vir
energije in dimanzij, ki ne presegajo 170 x 100 x 45 mm.

Pri določanju dimenzij teh naprav se upoštevajo samo mere ohišja.
Ne upoštevajo se izstopajoči deli za nastavitve in razna
pritrdila.


8520

Magnetofoni in drugi aparati za snemanje zvoka, z vgrajenimi
enotami za reprodukcijo zvoka, ali brez njih

od 8521 10 300
do 8521 10 800

V to tar. podbtevilko se uvrščajo "kamkoderji", ki imajo vgrajeno
v skupnem ohišju: videosnemalni del in televizijsko kamero in
imajo možnost snemanja tudi TV - slike preko zunanjega tunerja.


8522

Deli in pribor uporabni predvsem ali v glavnem z aparati iz tar.
št. 8519 do 8521

522 90 50

Elektronski sklopi

Glej opombe k tar. podštevilki 8473 10 100.


8523

Pripravljeni prazni nosilci za zvočna snemanja ali podobna
snemanja drugih fenomenov, razen izdelkov iz 37. poglavja

od 8523 11 000
do 8523 13 000

Magnetni trakovi

Te tar. podštevilke zajemajo tudi trakove, ki jih je moč pred
uporabo narezati na željene dolžine.


8524 91 100

V to tar. podbtevilko se uvrščajo vse vrste magnetnih diskov, ki
vsebujejo podatke ali navodila za AOP - stroje - "software"


8525

Oddajniki za radiotelefonijo, radiotelegrafijo, radiodifuzijo ali
televizijo, vključno z oddajniki z vgrajenim sprejemnikom ali
aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka; televizijske kamere;
video kamere za snemanje posamičnih slik in drugi video snemalne
kamere

8525 10 100 in 8525 10 900

Aparati za oddajanje (oddajniki)

Ti dve tar. podštevilki zajemata aparate za oddajanje (oddajnike)
za naprave za klicanje ali "paging", ki delujejo na osnovi
indukcije.

8525 20 100 in
8525 20 990

Aparati za oddajanje (oddajniki) z vgrajenim sprejemnikom

Ti dve tar. podštevilki zajemata aparate, ki sestoje iz vseh
elementov, potrebnih za oddajanje in sprejemanje, v enem ohišju.
Takšni primeri so npr. t.i. walkie - talkiji, ki imajo baterije
ali akumulatorje, potrebne za njihovo delovanje, ali pa oddajno -
sprejemne naprave, katerih vir energije je ločen in povezan z
napravo po kablu.

Ti dve tar. podštevilki zajemata tudi enote, v katerih sta
sprejemnik in oddajnik nameščena v različnih oddelkih ohišja, v
kolikor predstavljata funkcionalno enoto. Da lahko štejeta za
funkcionalno enoto, morata biti oddajnik in sprejemnik vgrajena
blizu eden drugemu (npr. v istih prostorih ali v istem vozilu) in
imeti nekatere skupne elemente (kot npr. anteno).

8525 20 910

Oddajniki z vdelanim sprejemnikom, za mobilno telefonijo

Ta tar. podštevilka zajema mobilne celularne telefone. Ti
telefoni oddajajo in sprejemajo radijske signale. Medsebojno
povezani radijski centri (bazne postaje) jih sprejemajo in
predajajo naprej. Vsaka bazna postaja pokriva določeno geografsko
območje (celico). Če se uporabnik med telefoniranjem premakne iz
enega območja (celice) na drugo območje, se lahko pogovor
nadaljuje avtomatično in brez prekinitve.

od 8525 30 100
do 8525 30 990

Televizijske kamere

Te tar. podštevilke ne zajemajo elektronskih bralnih naprav za
osebe s prizadetim vidom, v katerih je nameščena televizijska
kamera ob televizijskem sprejemniku v istem ohišju in ki na
zaslonu televizijskega sprejemnika v povečani obliki prikazuje
izvirno besedilo (npr. časopis ali knjigo) (tar. številka 8528).


8527

Sprejemniki za radiotelefonijo, radiotelegrafijo ali
radiodifuzijo, vključno s sprejemniki, kombiniranimi v istem
ohišju z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali z uro

Glede oddajnikov, kombiniranih s sprejemnikom glej opombe
Komentarja KN k tar. podštevilkama 8525 20 100 in 8525 20 990.

od 8527 21 100
do 8527 29 000

Radijski sprejemniki, ki ne morejo delovati brez zunanjega vira
energije vrst, ki se uporabljajo za motorna vozila, vključno z
aparati za sprejem radijske telefonije in radijske telegrafije

Opombe Komentarja KN k tar. številkam od 8527 31 100 do 8527 39
990 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tar. podštevilke.

od 8527 31 100
do 8527 39 990

Drugi radijski sprejemniki, vključno z aparati za sprejemanje
radijske telefonije in radijske telegrafije

Te tar. podštevilke zajemajo radijske sprejemnike, opremljene s
selektorskimi vezji, ki omogočajo nastavitev na določeni kanal
ali nosilno frekvenco in ki imajo tudi demodulacijska vezja. Ti
aparati so običajno izdelani za obratovanje z eno anteno ali s
skupnim antenskim sistemom (visokofrekvenčna kabelska
distribucija).

od 8527 31 110
do 8527 31 980

Kombinirani z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka

Te tar. podštevilke zajemajo kompaktne stereo enote ("glasbeni
centri") za stereofonsko sprejemanje glasbe in govora. V njih je
radijski sprejemnik z ojačevalcem, CD - plejer in po možnosti
kasetni snemalnik - vse to je sestavljeno v enem ohišju.
Pripadajoči zvočniki se uvrščajo v te tar. podštevilke, v kolikor
so vgrajeni v skupno ohišje in pripravljeni skupaj s stereo
kompaktno enoto.

Stereo sistemi (hi-fi), ki sestoje iz modularnih enot, ki so
vsaka v svojem ohišju, se uvrščajo v te tar. podštevilke samo, če
ločene modularne enote predstavljajo kombinacijo proizvodov z
bistvenim značajem radijskih sprejemnikov.

8527 31 100

V istem ohišju z enim ali več zvočniki

Ta tar. podštevilka zajema aparate, od katerih ni moč ločiti
zvočnikov.

Vendar pa se v to tar. podštevilko ne uvrščajo aparati z
ločljivimi zvočniki, četudi je zvočnike moč združiti z aparatom s
pritrdili (tar. podštevilka 8527 31 910 ali 8527 31 980).

8527 39 100

V istem ohišju z enim ali več zvočniki

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 8527 31 100.


8528

Televizijski sprejemniki, kombinirani ali ne v istem ohišju z
radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo
zvoka ali slike; videomonitorji in videoprojektorji

V to tar. številko se ne uvrščajo aparati za prenos sporočil po
telefonskih žicah (po Morsu, Baudotu, ISO, ASCII - kode ali po
drugih kodah) kakor tudi tekstov prikazanih na monitorjih. (tar.
št. 8517)

8528 12 in
8528 13

Oprema za televizijsko projekcijo

Oprema za televizijsko projekcijo sestoji iz aparatov z eno ali
več vgrajenimi slikovnimi cevmi, ki projecirajo podobe preko
optičnega sistema na zaslon.

Projekcijski zaslon je lahko vgrajen v isto ohišje skupaj s
televizijskim sprejemnikom, ali pa je ločen.

od 8528 21
do 8528 22

Video monitorji

Te tar. podštevilke zajemajo aparate, ki sestavljajo vidne podobe
iz video signalov, s katerimi jih oskrbuje televizijska kamera,
ki je z njimi povezana neposredno ali preko kabelskega prenosa.

Ti aparati sestoje predvsem iz naprav, ki lahko proizvajajo
svetlobne točke in jih reproducirajo na zaslon istočasno z
izvornimi signali. V teh aparatih je en ali več video
ojačevalcev, katerih intenziteta točke se lahko spreminja. Ti
monitorji imajo lahko ločene vhode za rdečo (R), zeleno (G) in
modro (B) barvo, ali pa so lahko kodirani skladno z določenimi
standardi (NTSC, SECAM, PAL, D-MAC itd.). Da lahko monitor
sprejme kodirane signale, mora biti opremljen z napravo za
dekodiranje (z dekoderjem), ki je sposoben dekodirati in
razlikovati med R, G in B signali.

Najobičajnejše sredstvo za sestavljanje (rekonstrukcijo) slike
sta katodna cev za neposredno projeciranje in projektor s tremi
projekcijskimi katodnimi cevmi. Vendar pa tudi drugi monitorji
dosegajo enak rezultat na druge načine (npr. s pomočjo zaslonov s
tekočimi kristali (LCD), s pomočjo difrakcije svetlobnih žarkov
na oljnem filmu).

od 8528 12 520
do 8528 12 760

Z integralno cevjo

Te tar. podštevilke zajemajo aparate, ki imajo kombinirano
funkcijo iskalnika in monitorja v istem ohišju in z možnostjo
hkratne uporabe nekaterih elementov enega in drugega.
Televizijski aparati za domačo rabo v glavnem spadajo v to
skupino aparatov.

Diagonalna izmera zaslona pomeni, premočrtno diagonalno dolžino
aktivnega dela slikovne cevi.

od 8528 12 810
do 8528 12 890

Z zaslonom

Ta tar. podštevilka zajema aparate z zaslonom iz tekočih
kristalov (LCD zasloni).

8528 12 900

Video iskalniki (tunerji)

Ta tar. podštevilka zajema aparate, ki imajo selekcijska vezja,
ki omogočajo iskanje posebnega kanala ali nosilne frekvence,
poleg tega pa tudi demodulacijske tokokorge. Ti aparati so v
glavnem izdelani za delovanje z individualno anteno ali skupno
anteno (visokofrekvenčna kabelska distribucija). Izhodni signal
se lahko uporablja kot vhodni signal video monitorja ali za video
snemalne ali reprodukcijske aparate. Signal sestoji iz
originalnega signala kamere (t.j. nemoduliranega za prenos).

Včasih so ti aparati opremljeni tudi z dekoderjem (barve) ali
separacijskimi vezji za sinhronizacijo.

8528 20 200

Video monitorji

Opombe komentarja k tar. podštevilkama 8528 10 610 in 8528 10 690
se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

V monitorjih iz te tar. odštevilke je lahko video signal
neodvisen od sinhronizacijskega signala (ločena vhoda), lahko pa
sta kombinirana. V slednjem primeru mora biti monitor opremljen z
vezjem, ki ločuje sinhronizacijski signal od "kombiniranega video
signala".

od 8528 20 710
do 8528 20 790

Z integralno cevjo, z diagonalno dimenzijo zaslona

Glej opombe komentarja k tar. podštevilkam od 8528 10 710 do 8528
10 780.

8528 21 900

Drugi

Glede iskalnikov iz teh tar. podštevilk se zanje mutatis mutandis
uporabljajo opombe komentarja k tar. podštevilki 8528 12 910.


8529

Deli, ki so primerni izključno ali pretežno namenjeni za uporabo
z aparati iz tar. številk od 8525 do 8528

od 8529 90 100
do 8529 90 880

Drugi

Te tar. podštevilke zajemajo:

1. številčnice;

2. iskalne bloke;

3. diagrame za televizijske kamere in

4. t.i. PAL - SECAM adapterje. To so dekodirne plošče (plošče
tiskanih vezij, vgrajene v električne komponente) za naknadno
vgradnjo v televizijske sprejemnike za sprejem po sistemu PAL.
Omogočajo sprejem tako po sitemu PAL kot po sistemu SECAM.

Te tar. podštevilke npr. ne zajemajo cevnih usmernikov (ki se
uvrščajo kot cevi glede na material, iz katerega so izdelani) in
trinožnih stojal za televizijske kamere, kakršna se uporabljajo
za kinematografske kamere (tar. številka 9007).

8529 90 720

Elektronski sklopi

Glej opombe k tar. podštevilki 8473 10 100.


8531

Električni aparati za zvočno ali vizuelno signalizacijo (npr.
zvonci, sirene, označevalne table, alarmni aparati za zaščito
pred krajo ali požarom), razen električnih aparatov iz tar.
številk 8512 ali 8530

od 8531 10 200
do 8531 10 800

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema električne javljalnike vlomov. Pri teh
aparatih je radijski oddajnik vgrajen v senzor. Oddajnik da
osrednji enoti, opremljeni z radijskim sprejemnikom, signal za
sprožitev javljalne naprave (npr. sirene ali utripajoče luči
itd.).

8531 20 100 in 8531 20 800

Označevalne plošče z napravami na tekoče kristale (LCD) ali
diodami za oddajanje svetlobe (LED)

Te tar. podštevilke zajemajo razne elektroluminiscenčne diodne
plošče, ki uporabljajo v glavnem numerične in/ali alfanumerične
signale ali displeje, kot so npr. tiste, izdelane iz celic z
diodami, ki oddajajo svetlobe različnih barv. Vsak znak ima
določeno število diod, ki oddajajo svetlobo v obliki komponent,
ki so bodisi nepovezane, bodisi povezane z enim samim mikročipom.
Te naprave so vgrajene v tiskano vezje s pogonskim kolesom ali
dekoderjem. Vsak dig ali skupina digov je prekrita s prozorno
snovjo, ki ojačuje intenziteto svetlobnih točk, katere
proizvajajo diode in tako se oblikujejo podobe ali črke - kot
posledica sunka, privedenega v vezje z vhodnim signalom.

8531 90 000

Deli

Ta tar. podštevilka zajema npr. ročne deaktivatorje
protitatvinskih obeskov in protitatvinske obeske, pripete na
blago v trgovinah. Ko obesek pride v javljalno področje
protivlomnega sistema na izhodu iz trgovine (vrste, ki se uvršča
v tar. podštevilko 8531 10 900), vpliva na sprejemno elektroniko
sistema in sproži alarm.

Ta tar. podštevilka pa ne zajema prekrivalnih papirnatih obeskov
v obliki tiskanih vezij (tar. številka 8534 00).


8534 00

Tiskana vezja

Ta tar. številka zajema papirnate obeske v obliki tiskanih vezij
za preprečevanje tatvine (npr. v knjigah v knjižnicah).


8536

Električni aparati za vklapljanje in izklapljanje ali za zaščito
električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi
ali v njih (npr. stikala, releji, varovalke, dušilni elementi
motečih valov, vtiči in vtičnice, žarnična grla in razdelilne
omarice) za napetosti do vključno 1000 V

Poleg aparatov, opisanih v Komentarju HS k tar. številki 8536 v
delih od (I) do (III), se v to tar. številko uvrščajo:

1. telefonske razdelilne omarice;

2. vmesni deli ali veziščne plošče za tramvajsko zračno
napeljavo;

3. veziščne plošče za elektromotorje;

4. komutatorji za mnogotočkovne transformatorje;

5. povezovalni deli za akumulatorske elemente;

6. t.i. indukcijska stikala za prižiganje od blizu - elektronska
stikala, ki imajo prosto sevajočo tuljavo in ki se uporabljajo za
brezžično prižiganje ali ugašanje stikala v trenutku, ko se
kovinski predmet pojavi v neurejenem polju indukcijske tuljave.
Takšna stikala se uporabljajo npr. v strojnem orodju, v strojih,
ki ženejo tekoči trak in v tehtalnih napravah namesto mehansko
krmiljenih električnih stikal;

7. stikala za vklop in izklop, nameščena v istem ohišju z napravo
za modulacijo intenzitete (senčnik). S pomočjo te naprave ni moč
le vklapljati in izklapljati krmiljenih žarnic, temveč tudi
kontinualno uravnavati intenziteto svetlobe, ki jo dajejo;

8. t.i. kontaktne blazinice za povezovanje električnih tokokrogov
(vezij). Sestoje iz dveh gibkih filmov ali plastik, naloženih ena
na drugo, v kateri je v pravilnih razmikih vloženo veliko število
elektroprevodnih kontaktnih mest iz silicijeve gume. Takšni
kontakti so vgrajeni npr. pod ključe telefonskih aparatov.
Vsakič, ko je ključ vstavljen, se stakneta ustrezni kontaktni
točki dveh filmov, s tem pa se vzpostavi električni tokokrog.

9. elektronska stikala, ki delujejo brezžično, pri čemer
uporabljajo polprevodniške komponente (npr. transistorje,
tiristorje, integrirana vezja itd.).

Vendar pa ta tar. številka ne zajema:

a) izolacije in oblog za električne vode (v glavnem tar. številka
7326) in

b) opreme za kontrolo železniških in drugih komunikacijskih poti
(tar. številka 8530).

8536 50 110

Stikala - pritiskači (pritisna stikala)

Ta tar. podštevilka ne zajema stikal, ki reagirajo na dotik (tar.
podštevilka 8536 50 190).

8536 90 010

Vnaprej izdelani elementi električnih tokokrogov

Ta tar. podštevilka zajema elemente za prenos električne
energije, ki so izdelani za takojšnjo vgradnjo. Takšni elementi
omogočajo določeno prostorsko prilagodljivost glede na izvor
energije in električne stroje in opremo. Kontaktne točke na teh
proizvodih so sponske ali drsne. Najznačilnejše primerke podaja
naslednja skica:

< glej prilogo - Slike: stran 69 >


8537

Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, opremljene z
dvema ali več izdelki iz tar. št. 8535 ali 8536, za električno
krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka, vključno s
tistimi z vgrajenimi instrumenti in aparati iz 90. poglavja in
aparati za numerično krmiljenje, razen telefonskih central iz
tar. št. 8517

Ta tar. številka zajema sklope na podlagah (npr. na ploščah, v
škatlah) s predmeti opreme iz tar. številke 8536 (npr. s stikali
za luči).

8537 10 910

Krmilniki s programiranim spominom

Ta tar. podštevilka zajema plošče - sklope, ki imajo vgrajen
spomin za električno krmiljenje strojev. Te naprave niso
pritrjene samo skupaj z opremo iz tar. številke 8535 ali 8536
(npr. releji), temveč tudi npr. s tranzistorji ali tiristorji iz
tar. številke 8541 ter s stikalnimi napravami, poleg katerih
imajo še mikroprocesor (npr. za logično procesiranje in
upravljanje vhodov in izhodov), pa tudi vmesne povezovalne
elemente in vir energije.

8537 10 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1. dislocirane kabelske kontrolne enote za video rekorderje. To
so električni kontrolni bloki (z vgreznimi stikali in drugimi
električnimi komponentami, vgrajenimi v ploščo), ki se
uporabljajo za izvajanje vseh funkcij povezanega videorekorderja
preko povezovalnega kabla;

2. električne krmilne naprave za prodajne avtomate. Te sestoje iz
krmilnega bloka, v katerem so poleg relejev in električnih stikal
še triode in integrirana vezja.

3. električne programatorje brez vgrajene ure.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

a) električnih krmilnih naprav, znanih pod imenom "joystick"
(tar. št. 8473) in

b) brezžičnih infrardečih ročnih krmilnih enot za video
rekorderje, televizijske sprejemnike in drugo električno opremo
(tar. številka 8543).


8538

Deli, ki so izključno ali pretežno primerni za uporabo z aparati
iz tar. številk 8535, 8536 ali 8537

8538 90 100

Elektronski sklopi

Glej opombe k tar. podštevilki 8437 10 100.


8539

Električne žarnice z nitko in električne žarnice na
razelektrenje, vključno zaprte reflektorske žarnice z naparjenim
zrcalom, ultravijolične in infrardeče žarnice; obločnice

Razen nekaterih vrst obločnic (glej opombe komentarja k tar.
podštevilkam od 8539 40 100 do 8539 40 900), ki so posebej
opremljene ali vgrajene, se v to tar. številko uvrščajo samo
žarnice in cevi kot takšne in njihovi deli, ki so razpoznavni v
skladu z opombo št. 2 (b) k oddelku XVI.

Aparati, opremljeni s takšnimi žarnicami (ki sestoje npr. iz
preprostega reflektorja s podpornikom ali na podlagi), se
uvrščajo v svoje ustrezne tar. številke, kot svetlobna oprema
(tar. številka 9405), kot grelna oprema (npr. tar. številka 7321)
ali kot medicinska oprema (tar. številka 9018) itd.

od 8539 21 100
do 8539 29 900

Druge žarnice z nitko, razen ultravijoličnih in infrardečih
žarnic

Te tar. podštevilke ne zajemajo:

1. žarnic z uporniki (ogljikova nitka) in raznih žarnic z
uporniki z železnimi nitkami v vodiku (tar. številka 8533) in

2. kompletov električnih žarnic določene dolžine, v katerih je
določeno število okrasnih žarnic, ki se uporabljajo pretežno za
okraševanje novoletnih jelk (tar. številka 9405).

od 8539 31 100
do 8539 39 90

Žarnice na razelektrenje, razen ultravijoličnih in infrardečih
žarnic

Te tar. podštevilke zajemajo:

a) ksenonove cevi;

b) spektralne žarnice na praznjenje;

c) žarilne žarnice na praznjenje in

d) alfanumerične cevi.

od 8539 40 100
do 8539 40 900

Ultravijolične in infrardeče žarnice; obločnice

Te tar. podštevilke zajemajo;

1. Ultravijolične žarnice in cevi. Poleg za uporabo, navedeno v
Komentarju HS k tar. številki 8539 v delu (D), so te žarnice
namenjene še za:

a) aktinokemično tiskanje;

b) vitaminizacijo;

c) sterilizacijo;

d) fotokemiko in

e) proizvodnjo ozona.

2. Infrardeče žarnice in cevi. Poleg za uporabo, navedeno v
Komentarju HS k tar. številki 8539 v delu (D), so te žarnice
namenjene še za:

a) ogrevanje prostorov;

b) opremo za infrardeče oddajnike (npr. za protitatvinske
aparate) in

c) znanstvene raziskave (npr. za spektralno analizo).

3. Obločnice, opisane v Komentarju HS k tar. številki 8539 v delu
(E).

Obločnice z ogljikovo elektrodo so instalirane npr. v opremi za
kinematografske projekcije iz tar. številke 9007, ali pa se
uporabljajo v opremi za reprodukcijo dokumentov.

Te tar. podštevilke zajemajo tudi električne obločnice,
opremljene s posebnimi podlagami, kot tudi z vodili, na katerih
je montirana ena ali več obločnic na premični podlagi, ki se
uporabljajo predvsem v fotografskih ali filmskih studijih.

Te tar. podštevilke ne zajemajo:

a) luminiscenčnih diod (LED) (tar. številka 8541) in

b) elektroluminiscenčnih naprav, ki so v glavnem v trakovih,
kolutih ali ploščah in ki temelje na elektroluminiscenčnih snoveh
(t.j. na osnovi cinkovega sulfida) in so nameščene med dvema
plastema prevodnih snovi (tar. številka 8543).

8539 90 100 in 8539 90 900

Deli

Te tar. podštevilke zajemajo:

1. osnove za žarilne žarnice in za žarnice na praznjenje
(razelektrenje);

2. volframove nitke, spirale, narezane na dolžine, pripravljene
za vgradnjo;

3. kovinske elektrode za žarnice in cevi na praznjenje
(razelektrenje);

4. steklene dele (razen izolacijskih delov iz tar. podštevilke
8547 90 000), namenjene za vgradnjo v žarnice ali cevi in

5. oporne objemke za nitke.


8540

Žarilnokatodne, hladnokatodne in fotokatodne elektronke in cevi
(npr. vakuumske elektronke in elektronke, napolnjene s paro ali
plinom, živosrebrove obločne usmerjevalke, katodne cevi (Braunove
elektronke), elektronke za televizijske kamere)

od 8540 11 100
do 8540 11 990

Barvne

Te tar. podštevilke zajemajo Braunove elektronke, opisane v
Komentarju HS k tar. številki 8540 v odstavku (2), ki
izpolnjujejo naslednje pogoje:

1. trakasto masko in

2. režo med dvema istobarvnima vrstama na sredini zaslona, ki ni
ožja od 0,4 mm.

Glede diagonalne dimenzije zaslona glej opombe komentarja k tar.
podštevilkam od 8528 10 520 do 8528 10 760.

8540 60

Druge Braunove elektronke

Ti dve tar. podštevilki zajemata Braunove elektronke, opisane v
Komentarju HS k tar. številki 8540, drugi odstavek 2 pod (d),
razen tistih, ki se uvrščajo v tar. podštevilki 8540 11 in 8540
12.

od 8540 81 000
do 8540 89 900

Druge elektronke in cevi

Poleg žarnic, cevi in elektronk za izboljšanje električnega toka,
na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki 8540, odstavek
(1), se v te tar. podštevilke uvrščajo fanotroni, tiratroni,
ignitroni in visokofrekvenčne cevi za aparate z rentgenskimi
žarki.


8541

Diode, tranzistorji in podobni polprevodniški elementi;
fotoobčutljivi polprevodniški elementi, vključno fotonapetostne
celice, sestavljene v module ali plošče ali ne; diode za sevanje
svetlobe (LED); montirani piezoelektrični kristali

8541 10 100

Rezine, nenarezane v čipe

Ta tar. podštevilka zajema diske (polprevodnike), v glavnem
silicijeve, katerih premer je od 2,5 cm do 10 cm in debelina 0.05
cm in ki so namenjeni za rezanje v čipe. Ena ploskev teh
polprevodnikov je v obliki mreže s številnimi pravokotniki ali
kvadrati, izmed katerih vsak predstavlja diodo, tranzistor,
integrirano vezje ali podobno polprevodniško napravo.

Ta tar. podštevilka zajema tudi polprevodnike, ki niso popolnoma
narezani v čipe in ki imajo lahko eno izmed naslednjih oblik:

< glej prilogo - Slike: stran 70 >

Ta tar. podštevilka ne zajema:

1. diskov (včasih jih imenujejo diode), ki (zaradi njihove
uporabe na področju elektronike) sestoje iz dopiranih kemičnih
elementov, vključno poliranih in okrasno prevlečenih, v kolikor
niso selektivno dopirani ali razpršeni tako, da oblikujejo
nepovezana področja (tar. številka 3818) in

2. čipov (mikročipov) ali pravokotnih oblik z nekajmilimetrskimi
robovi, izdelanih z rezanjem polprevodnikov (diskov) iz te tar.
podštevilke.

Polprevodniki, ki so popolnoma narezani na mikročipe in
vstavljeni med npr. dva plastična lista in ki se utegnejo
pojaviti v obliki, kot jo prikazuje spodnja skica, prav tako
štejejo za čipe in ne za polprevodnike:

< glej prilogo - Slike: stran 71 >

8541 21 100

Rezine, nenarezane v čipe

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8541 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

8541 29 100

Rezine, nenarezane v čipe

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8541 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

8541 30 100

Rezine, nenarezane v čipe

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8541 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

8541 50 100

Rezine, nenarezane v čipe

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8541 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

8541 90 000

Deli

Poleg delov, omenjenih v Komentarju HS k tej tar. številki,
spadajo v to tar. podštevilko še:

1. podlage in ohišja za piezo-električne kristale;

2. ohišja iz kovin, steatita itd. za vgrajene polprevodnike.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

a) električnih konektorjev za vodenje toka med bucikami (ali
kontakti) in elektrodami (tar. številka 8536) in

b) grafitnih delov (tar. podštevilka 8545 90 900)


8542

Elektronska integrirana vezja in mikrosestavi

Ta tar. številka zajema izmenjalne vnaprej programirane spominske
module v obliki monolitnih integriranih vezij za elektronske
prevajalske naprave, ki se uvrščajo v tar. podštevilko 8543 80
950.

8542 13

Tipa MOS

od 8542 13 010
do 8542 13 690

Te tar. podštevilke zajemajo tudi integralna vezja tipa BIMOS.
BIMOS je rezultat kombinacije tehnologije MOS in bipolarne
tehnologije v enem mikročipu.

8542 13 010

Rezine, nerazrezane na čipe

Komentar k tar. podšt. 8541 10 100 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. podštevilko.

8542 13 310

UV zbrisljivi, samo prikazovalni spomini za programiranje
("EPROM"); "FLASH E2PROM"

V smislu teh tar. podštevilk predstavljajo spomini "FLASH E2PROM"
pomnilnike, katere je možno električno zbrisati v celoti ali po
delih. Imenujejo jih tudi "FLASH-pomnilniki" ali "FLASH EPROM"
pomnilnik.

Te tar. podštevilke ne zajemajo "E2PROM-pomnilniki", ki so bitno
zbrisljivi.

8542 13 550,
8542 14 300,
8542 19 550

Mikroprocesorji

Mikroprocesorji, imenovani tudi osrednje mikroprocesne enote
(CPU), so integralna vezja, ki jih lahko označimo kot naprave za
prikaz osnovnih instrukcijskih, izvedbenih funkcij in funkcij
sistemskega nadzora.

Sestoje iz naslednjih glavnih delov:

- aritmetične in logične enote (ALU);

- instrukcijskega dekoderja in programskega števca

- nadzorne enote in iz

- vhodno/izhodne enote (I/O) za komunikacijo z drugimi napravami.

Imajo lahko enega ali več mikroprogramskih spominov (RAM ali ROM)
za nalaganje in shranjevanje mikroinstrukcij in za ustrezno
število osnovnih instrukcij v nadzorni enoti. Mikroprocesor lahko
deluje samo, če se uporablja skupaj (razen z internim
pomnilnikom) tudi z napravo za eksterni pomnilnik.

Kapaciteta mikroprocesorjeve obdelave pomeni dolžino vsake besede
(t.j. 8, 16. ali 32 bitov), ki jo je sposoben obdelati akumulator
aritmetične in logične enote v enem mikroinstrukcijskem ciklu.

od 8542 13 600
do 8542 13 690

Mikrokrmilniki (vključno z mikroračunalniki)

Mikrokrmilniki in mikroračunalniki so integralna vezja, ki
sestoje iz naslednjih glavnih delov:

- mikroprocesorja, imenovanega tudi osrednja procesna enota
(CPM),

- programskega pomnilnika, setstavljenega iz:

- (ROM, EPROM E2PROM-a) in

- podatkovnega pomnilnika (RAM)

- zunanjega podatkovnega vodila, zunanjega naslovnega vodila in
zunanjega ukaznega vodila in iz

- vhodno-izhodne enote (I/O) za povezavo z drugimi napravami za
avtomatsko obdelavo podatkov.

Mikrokrmilniki so lahko že programirani ali pa še neprogramirani
za izvajanje posebnih funkcij samo za določeno uporabo (npr. za
televizijske sprejemnike, za aparate za video snemanje ali video
reprodukcijo, za mikrovalovne pečice).

Procesna kapaciteta mikrokrmilnikov pomeni dolžino vsake besede
(t.j. 8, 16. ali 32 bitov), ki jo je sposoben obdelati akumulator
aritmetično logične enote v enem mikroinstrukcijskem ciklu.

8542 13 700 in
8542 14 500

Mikroperiferne enote so integrirana vezja, ki izvajajo določene
funkcije, ki dopolnjujejo mikroprocesorje, mikrokrmilnike ali
mikroračunalnike in tako izboljšujejo njihove zmogljivosti kar
zadeva zunanjo komunikacijo, krmiljenje in vmesje.

Tehnična specifikacija mikroperiferne enote nedvoumno izkazuje
njeno povezanost in pripadnost mikroprocesorju, mikrokontrolorju
ali mikroračunalniku.

Znaki, ki kažejo na komunikacijo, krmiljenje ali vmesje, so
lahko: pomožni krmilnik, spominski krmilnik (DRAM krmilnik,
programirne enote t.i. MMU), krmilnik za neposredno spominsko
shranjevanje), krmilnik za preiferno obdelavo (grafični krmilnik,
mrežni kontrolnik, univerzalni kontrolnik za sinhronost sprejema
in oddaje, kontrolnik tipkovnice, kontrolnik za zbirno spominsko
shranjevanje)

8542 14 600 in
8542 13 720

Za logična vezja za specifično uporabo je značilno, da jih
uporablja en sam uporabnik in da so proizvedena prav zanj.
Proizvodnja zajemo povezavo in pozicioniranje transfernih celic)
s pomočjo difuzne maske za specifično uporabo. Logična vezja za
specifično uporabo so namenjena za izvajanje specifičnih
uporabnih funkcij. Lahko tudi nosijo oznako "ASIC" (Application
Specific Integrated Circuits).

8542 13 740
8542 14 650 in
8542 19 740

Logične mreže

Logične mreže so integrirana logična vezja, ki sestoje iz fiksno
urejenega zaporedja vzajemno neodvisnih logičnih elementov
(transfernih celic tipa AND, NAND OR ali NOR). Vhodni usmerniki
so programirani skladno s specifično rabo uporabnika logičnih
elementov z eno ali več metalizacijskimi oblikami.

8542 13 760
8542 14 700 in
8542 19 760

Standardne celice

Standardne celice so integrirana logična vezja, ki sestoje iz
specifičnega zaporedja vnaprej definiranih podvezij in iz
fiksiranih podvezij. Ta podvezja lahko vsebujejo kakršnekoli
integrirane funkcije (t.j. logične ali spominske).

8542 13 820
8542 14 750 in
8542 19 820

Programirne logične naprave

Programirne logične naprave so integrirana vezja, ki sestoje iz
fiksnih logičnih elementov. Morebitno funkcjo the elementov
določa uporabnik tako, da stali povezave, ali pa z električnim
programiranjem medsebojnih povezav med logičnimi elementi.

Ta tar. podštevilka ne zajeta PROM-ov (tar. podšt. 8542 13 410
ali 8542 13 760)

8542 13 840
8542 14 840 in
8542 19 840

Standardna logična vezja so integrirana vezja z manj kot 150
transfernih celic (npr. AND, NAND, OR, NOR). V takšnih elementih
je lahko integriranih več finkcij ali skupin istih ali različnih
funkcij.

8542 13 910
8542 14 910 in
8542 19 920

Krmilna vezja in kontrolna vezja

Krmilna vezja so integrirana vezja, ki se uporabljajo za
vplivanje na obdelavo ali zmogljivosti stroja (t.j. stroja za
avtomatsko obdelavo podatkov). Krmilna vezja (t.j. enote za
shranjevanje na disk, spomini, električni motorji ali katodne
cevi) v splošnem lahko interpretirajo signale, v skladu s tem pa
določajo časovni okvir in zaporedje določenih funkcij (t.j.
vstopa, obdelave, shranjevanja in izstopa v stroju za avtomatsko
obdelavo podatkov).

8542 30 700

Vmesniška (interface) vezja; vmesniška (interface) vezja s
sposobnostjo krmilnih funkcij

Vmesniška (interface) vezja so integrirana vezja, ki izvajajo
povezovalne funkcije (t.j. s prevedbo kod, s prevedbo med bitno
serialnim in paralelnim, ali pa s sinhronizacijo) za medsebojno
povezovanje programov, integriranih vezij, periferalij ali
sistemov z različnimi značilnostmi.

8542 30 100

Rezine, nerazrezane na čipe

Komentar k tar. podšt. 8541 10 100 se uporablja mutatis mutandis
tudi za to tar. podštevilko.

8542 40 300

Pretvorniki

Pretvorniki so integrirana vezja, ki spreminjajo eno vrsto
signala v drugo vrsto signala tako, da zagotavljajo signal, ki ga
je sprejemno vezje sposobno sprejeti (t.j. analogne signale v
digitalne in obratno).


8543

Električni stroji in aparati s posebnimi funkcijami, ki niso
navedeni in ne zajeti drugje v tem poglavju

8543 89 950

Drugi stroji in aparati

Ta tar. podštevilka zajema:

1. zaščitne elektrifikatorje;

2. elektrostatične naprave (npr. za stroje za kosmanje);

3. elektroluminiscenčne svetilne naprave, običajno v obliki
trakov, kolutov ali plošč;

4. termoelektrične generatorje, ki sestoje iz termoelektrične
baterije z različnim številom termičnih parov in s toplotnim
virom (npr. butanski plin), ki proizvajajo neposredni tok s
pomočjo Seebeckovega učinka;

5. naprave za odstranjevanje statične elektrike;

6. opremo za razmagnetenje;

7. generatorji z valovnim udarom;

8. digitalni snemalniki podatkov o letu (črne skrinje) "flight
recorder" v obliki ognjeodpornih in proti udarcem odpornih
aparatov za neprekinjeno snemanje posebnih podatkov o letenju med
letom;

9. infrardeče brezžične naprave na osnovi oddaje infrardečih
žarkov za daljinsko krmiljenje televizijskih sprejemnikov, video
rekorderjev in drugih električnih aparatov;

10. brezžične infrardeče stereo sprejemnike za sprejem radijskih
postaj, ki oddajajo v infrardečih žarkih, ki se spreminjajo v
električne signale, katere lahko aparat sprejema kot stereofonske
signale preko slušalk in

11. naprave za elektronske zvočne efekte, ki se uporabljajo kot
pomožne naprave za električne kitare za proizvodnjo različnih
efektov (npr. podvajanje zvoka, razgradnja zvokov, odmev itd.).
Te naprave niso nameščene v ohišju kitare, temveč so z el. žico
povezane z ojačevalcem.

12. elektronske naprave žepnega formata na baterijski pogon, ki
imajo (razen računskih funkcij) še spomin za datume, telefonske
številke, rokovnik, koledar itd. (t.i. digitalni dnevniki).

Ta tar. podštevilka zajema tudi majhne elektronske naprave, ki
niso vgrajene v osnovno ploščo (imenujejo jih tudi
"miniračunalniki"). Uporabljajo se lahko za oblikovanje besed in
stavkov, ki se prevajajo v različne jezike, kar je odvisno od
spominskih modulov, ki se uporabljajo v teh napravah. Lahko se
uporabljajo tudi za preproste računske operacije. Imajo
alfanumerično tipkovnico in pravokotni video prikazovalnik.

Posebej dobavljeni spominski moduli se uvrščajo v tar.
podštevilke od 8542 13 do 8542 19 kot monolitna integrirana
vezja.

Ta tar. podštevilka ne zajema:

a) elektrostatičnih filterjev in elektromagnetnih čistilnikov
vode (tar. številka 8421);

b) ultravijoličnih žarilnih naprav za predelavo mleka (tar.
številka 8434);

c) opreme za ultrazvočno čiščenje raznih predmetov (predvsem
kovinskih delov) in ultrazvočnih generatorjev (tar. številka
8479);

d) ultrazvočne varilne opreme (tar. številka 8515);

e) opreme za ultravijolično žarenje, ki se uporablja za
medicinske namene, četudi je ni nujno uporabiti (tar. številka
9018) in

f) električnih regulatorjev za regulacijo električnih in
neelektričnih spremenljivk, ki se uvrščajo v tar. številko 9032.


8544

Izolirana žica, kabli in drugi izolirani električni vodniki s
konektorjem ali brez; kabli iz optičnih vlaken, kombinirani z
električnimi vodniki ali ne, s konektorji ali brez njega

8544 41 100
8544 49 200 in
8544 51 100

Ki se uporabljajo v telekomunikacijah

To so telefonski ali telegrafski kabli narejeni iz parov ali
četverčkov (2 ali 4 izolirani pari so uviti skupaj tako, da
tvorijo par (2) ali četverček (4). Izolirani vodniki so posamezne
bakrene žice debeline ne več kot 0,5 mm izolirane z obarvano
plastiko.


8545

Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za
baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino
ali brez nje, za električne namene

8545 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1. oglje za strelovode in

2. kontakte za električno krmiljeno opremo ali za upore.

Ta tar. podštevilka ne zajema pastoznih zmesi za elektrode na
osnovi karboniziranih snovi (tar. številka 3824).


8547

Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani
v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi
komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem
izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tar. št. 8546; cevi
za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin,
obložene z izolirnim materialom

8547 20 0000

Izolacijski montažni pribor (fitingi) iz plastičnih mas

Ta tar. podštevilka zajema izolacijske dele, dobljene s
stiskanjem steklenih vlaken, namočenih v smolo, ali pa z
nalaganjem ali stiskanjem plasti papirja ali valovitih
materialov, predhodno impregniranih z umetnimi smolami, v kolikor
so ti proizvodi trdni in togi (glej Komentar HS k 39. poglavju
pod (5), četrti odstavek pod (d)).

Ne zajema pa plastičnih cevi, profilov (39. poglavje)

8547 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema izolacijski pribor iz papirja ali
lepenke, azbestnega cementa ali sljude, kot tudi cevi za el.
vodnike in spojke zanje, na katere se nanaša Komentar HS k tar.
številki 8547 pod (B).


8548 00 000

Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in
električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene
primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji;
električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne
zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Ta tar. številka zajema:

1. električne tuljave brez magnetnih jeder, ki se enakovredno
uporabljajo za stroje in aparate iz različnih tar. številk - npr.
za transformatorje iz tar. številke 8504 in za elektromagnete iz
tar. številke 8505 (uporaba opombe št. 2 pod (c) k oddelku XVI);

2. zakasnilne linije, ki se npr. uporabljajo v strojih za
avtomatsko obdelavo podatkov in televizijskih sprejemnikih in

3. elektronski filtri, ki se uporabljajo za selektivni prenos
različnih frekvenc elektromagnetnih, elektromehanskih ali
elektroakustičnih vibracij.


                          ODDELEK XVII

       VOZILA, LETALA, PLOVILA IN SPREMLJAJOČA TRANSPORTNA
                             OPREMA

Dodatna opomba KNCT št. 2

Opombe komentarja k dodatni opombi KNCT št. 3 k oddelku XVI se
uporabljajo mutatis mutandis tudi za ta oddelek.

                          86. POGLAVJE

     TIRNA VOZILA IN NJIHOVI DELI, ŽELEZNIŠKI IN TRAMVAJSKI
      TIRNI SKLOPI IN PRIBOR TER NJIHOVI DELI; MEHANSKA IN
         ELEKTROMEHANSKA SIGNALNA OPREMA ZA PROMET VSEH
                              VRST

8602

Druge tirne lokomotive; lokomotivski zalogovniki

8602 10 000

Dieselsko-električne lokomotive

Večina dieselskih motorjev, ki se uporabljajo za vleko, je
dieselsko-električnih.


8603

Samovozni železniški in tramvajski potniški in tovorni vagoni,
razen vagonov iz tar. številke 8604

8603 10 000

Napajanji iz zunanjega vira električne energije

Glej Komentar HS k tar. številki 8603 pod (A).


8606

Železniški in tramvajski tovorni vagoni, nesamovozni

8606 20 000

Vagoni z izolacijo ali hlajenjem, razen vagonov iz tar.
podštevilke 8606 10

Izolirani tovorni vagoni so vagoni, ki imajo hladilni vir (led,
suhi led, evtetične plošče, tekoči plin itd.), ne pa hladilne
naprave.

Hlajeni tovorni vagoni so izolirani vagoni, opremljeni s hladilno
napravo (kompresijsko, absorbcijsko ali kakšno drugo).

8606 91 100

Posebej izdelani za transport visoko radioaktivnih snovi
(Euratom)

Za uvrstitev v to tar. podštevilko morajo imeti železniški in
tramvajski tovorni vagoni zaščitni oklep, ki predstavlja njihov
integralni del in ki zagotavlja učinkovito zaščito okolja pred
radioaktivnim sevanjem.


8607

Deli železniških in tramvajskih lokomotiv ali vrtljivih
podstavkov

od 8607 11 000
do 8607 19 990

Vrtljivi podstavki, osi in kolesa in njihovi deli

Te tar. podštevilke zajemajo:

1. podstavke za lokomotive;

2.  dvojni podstavki, ki so kombinacija podstavka in dvoosja in
ki se uporabljajo tudi za lokomotive;

3.  motorni podstavki (podstavki z vgrajenim električnim
motorjem) za motorne vagone, avtobuse, tovornjake in lokomotive;

4.  podstavki za avtobuse in tovorne vagone.

Ta tar. podštevilka zajema tudi dele podstavkov in dvojnih
podstavkov kot so npr. hidravlični blažilci naletov na odbijačih.

Vendar pa so iz teh tar podštevilk izključene vzmeti (tar.
številka 7320).

Te tar. podštevilke zajemajo tudi osi, v sklopih ali
nesestavljene, ter kolesa in njihove dele, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 8607, drugi odstavek pod (2) in (3).

Gumijaste notranje in zunanje gume se ne uvrščajo kot deli koles
v te tar. podštevilke, temveč v tar. številko 4011 ali 4012,
odvisno od primera.

od 8607 21 100
do 8607 29 900

Zavore in njihovi deli

Te tar. podštevilke ne zajemajo naprav, imenovanih "železniške
zavore" (tar. številka 8608 00).

Prav tako so iz teh tar. podštevilk izključeni nekateri deli
zavor, na primer jezički, vijačni navoji in ventili, kot tudi
strojevodjina pritisna kontrolna zračna zavora (tar. podštevilka
8481 20 900).

od 8607 91 100
do 8607 99 900

Drugo

Poleg delov, na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki
8607, drugi odstavek pod (4) in od (8) do (11), se v te tar.
podštevilke uvrščajo tudi vozni in spojni drogovi za lokomotive.


                          87. POGLAVJE

         VOZILA, RAZEN ŽELEZNIŠKIH IN TRAMVAJSKIH TIRNIH
                 SKLOPOV, NJIHOVI DELI IN PRIBOR

                        SPLOŠNA DOLOČILA

1.  Kadarkoli se v kombinirani nomenklaturi navajajo "nova
vozila", pomeni ta izraz vozila, ki niso bila nikoli
registrirana.

2.  Kadarkoli se v kombinirani nomenklaturi navajajo "rabljena
vozila", pomeni ta izraz vozila, ki so bila registrirana vsaj
enkrat.


8701

Traktorji (razen traktorjev iz tar. številke 8709)

8701 10 100 in 8701 10 900

Traktorji, katere upravlja spremljevalec - pešec (brez sedeža)

Te tar. podštevilke zajemajo predmete opreme, opisane v
Komentarju HS k tar. številki 8701 v šestem in sedmem odstavku,
vključno tudi traktorje, katere uporablja spremljevalec - pešec.
Tovrstni traktorji se uporabljajo v glavnem v vrtnarstvu.

Zamenljiva oprema, namenjena za uporabo s tovrstnimi traktorji
(brane, rala itd.) se kljub temu uvrščajo ločeno, četudi so
montirana na traktorje, katere upravlja spremljevalec - pešec.

Vendar pa se v tarifno številko, v katero se uvrščajo delovne
enote, uvršča oprema in orodje, ki so stalno sestavljeni s
podvozjem preko nekega stroja, s katerim predstavljajo enovito
mehansko enoto. To se nanaša na motorne pluge in motorne
kultivatorje (tar. številka 8432).

od 8701 90 110
do 8701 90 500

Kmetijski traktorji (razen traktorjev, katere upravlja
spremljevalec - pešec) in gozdarski traktorji, na kolesih

Te tar. podštevilke zajemajo kmetijske in gozdarske traktorje, ki
imajo vsaj tri kolesa in so obvezno namenjeni (po njih
konstrukciji in opremi) za uporabo v kmetijstvu, vrtnarstvu in
gozdarstvu. Le za tovrstna vozila velja omejitev hitrosti (v
glavnem največ 25 km/uro na magistralni cesti).

Poljedelski traktorji so v glavnem opremljeni s hidravlično
napravo, ki omogoča kmetijskim orodjem (branam, plugom itd.)
dvigovanje ali spuščanje. Imajo tudi napravo, ki mogoča odvzem
moči motorja za druge stroje ali opremo ter priključno napravo za
prikolice. Lahko so opremljene tudi s hidravlično napravo za
pogon mehanske nakladalne opreme (nakladalniki za seno, za
kompost itd.), v kolikor jih je moč prepoznati kot pribor.

Te tar. podštevilke zajemajo tudi posebno konstruirane kmetijske
traktorje, kot so npr. traktorji z dvižnim podvozjem, ki se
uporabljajo v vinogradih in drevesnicah, gorske traktorje ter
traktorje za prevažanje orodja.

Zamenljiva kmetijska oprema se uvršča v svoje ustrezne tar.
številke tudi, če je v času carinjenja montirana na traktor (tar.
številke 8432, 8433 itd.).

Skladno z opombo št. 2 k temu poglavju, imajo lahko traktorji, ki
se uvrščajo v te tar. podštevilke, nekatere modifikacije, ki jim
omogočajo, da (poleg opravljanja njihove osnovne funkcije)
prenašajo poljedelske ali gozdarske stroje, orodja, gnoj, semena
itd.

Te tar. podštevilke ne zajemajo vrtnih kosilnic (omenjane kot
vrtne kosilnice za jahanje ali vrtni traktorji), ki so opremljene
s stalno napravo za rezanje in z ne več kot enim mestom za odjem
moči, namenjenim izključno za pogon naprave za rezanje (glej
Komentar HS k tar. številki 8433).

8701 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  traktorje za javna dela in

2.  enoosne traktorje za kolenasta motorna vozila.

Ta tar. podštevilka ne zajema posebnih strojev tipa traktorja s
posebno širokimi gosenicami, ki se uporabljajo za teptanje
smučišč ("ratraki"). (tar. številka 8479).


8703

Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za
prevoz ljudi (razen vozil iz tar. št. 8702), vključno z motornimi
vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa "karavan",
"kombi" itd.) in dirkalnimi avtomobili

od 8703 21 100
do 8703 24 900

Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s
pomočjo svečke, razen z rotacijskim batnim motorjem

Glede definicije prostornine valjev glej Komentar HS k tar.
podštevilkam 8407 31, 8407 32, 8407 33 in 8407 45.

Te tar. podštevilke zajemajo majhne dirkalne avtomobilčke
(imenovane tudi "go-carti") brez karoserije, opremljene z
rotacijskim batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s
svečko, ki dosegajo razmeroma velike hitrosti.

V kolikor gre za potniške avtomobile, ki so namenjeni predvsem za
prevoz oseb, se v to tar. podštevilko uvrščajo tudi dvonamenski
avtomobili, t.j. avtomobili, ki so primerni tako za prevoz oseb,
kot za prevoz blaga. Tovrstna vozila se od tovornih motornih
vozil, ki so pogosto enako velika, razlikujejo:

1.  po tem, da so za voznikovim sedežem ali klopjo pritrjeni
sklopni ali odstranljivi sedeži, ali pa posebej opremljen prostor
zanje; prav tako se razlikujejo po stranskih oknih;

2.  po možnih stranskih ali zadnjih vratih ali dodatnih vratih
ter po notranjosti, ki je izdelana tako kot notranjost vozil za
prevoz potnikov.


8704

Motorna vozila za prevoz blaga

Glede definicije prostornine valjev glej Komentar HS k tar.
podštevilkam 8407 31, 8407 32, 8407 33 in 8407 34.

Ta tar. številka zajema terenska vozila - kolenaste šasije na
štirikolesni pogon, pri katerih je v sprednjem delu dizelski
motor in kabina za upravljanje. Zadnji del sestoji iz šasije na
dveh kolesih brez opreme, vendar oblikovan tako, da ga je mogoče
opremiti z razno opremo.

Vendar ta tar. številka ne zajema takšnih vozil, če so opremljena
s kmetijsko opremo ali s kakšno drugo opremo za posebni namen
(tar. številka 8705).

od 8704 10 11
do 8704 10 900

Samorazkladalna, konstruirana za delo izven cestnega omrežja

1. Te tar. podštevilke zajemajo v glavnem vozila, opremljena s
sprednjim ali zadnjim prekucnim kesonom, ali pa s kesonom z
razklopnim dnom in ki so posebej konstruirani za prevoz peska,
gramoza, zemlje, kamna itd. Namenjena so za delo v kamnolomih,
rudnikih, na gradbiščih stavb ali cest, na letališčih in v
pristaniščih. Primeri, ki ponazarjajo različne vrste prekucnikov,
so podani na koncu teh opomb.

2.  Te tar. podštevilke zajemajo tudi manjša tovrstna vozila, ki
se uporabljajo na gradbiščih za prenašanje zemlje, proda, svežega
cementa in betona itd. Ta vozila imajo toga ali kolenasta
podvozja, so na dvo- ali štirikolesni pogon, imajo prekucni sod,
nameščen nad eno osjo, nad drugo pa voznikov sedež. Slednji
običajno ni v kabini.

                       Tipični prekucniki

< glej prilogo - Slike: stran 72-73 >

od 8704 21 100
do 8704 23 99

Drugi, z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s
pomočjo svečke (z dieselskim in poldieselskim motorjem)

Opombe Komentarja KNCT k tar. podštevilki 8606 91 100 se
uporabljajo mutatis mutandis za vozila, konstruirana posebej za
prevoz visoko radioaktivnih proizvodov.


8707

Karoserije (vključno kabine) za motorna vozila iz tar. številk od
8701 do 8705

8707 10 100

Za industrijsko sestavljanje

V smislu te tar. podštevilke se izraz "za industrijsko
sestavljanje" nanaša samo na karoserije, ki se uporabljajo pri
sestavljanju motornih vozil ali v proizvodnih obratih (ali
karoserije, ki jih uporabljajo proizvajalci pri delnem
sestavljanju) za proizvodnjo novih vozil.

Ta tar. podštevilka se lahko uporablja samo za karoserije, ki se
dejansko uporabljajo za proizvodnjo novih motornih vozil, ki se
sama uvrščajo v podštevilko. Iz tega sledi, da se ta tar.
podštevilka ne uporablja za podobne karoserije, ki se uporabljajo
kot rezervni deli.

8707 90 100

Za industrijsko sestavljanje

Glej opombe komentarja k tar. podštevilki 8707 10 100.

Glede definicije prostornine valjev glej Komentar HS k tar.
podštevilkam 8407 31, 8407 32, 8407 33 in 8407 34.


8708

Deli in pribor za motorna vozila iz tar. številk od 8701 do 8705

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8707 10 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi na dele in pribor, namenjene za
industrijsko sestavljanje.

8703 29

V to tar. podštevilko se uvrščajo npr. jekleni kabli v ohišju za
odpiranje pokrova motorja

8703 39

V to tar podštevilko se uvrščajo npr. jekleni kabel v ohišju za
ročno zavoro

8708 70 910

Pesto kolesa v obliki zvezde, vlivana v celem, jeklena ali
železna

Pesta koles iz te tar. podštevilke se uporabljajo pretežno za
avtobuse in vozila za prevoz blaga. So oblikovana v obliki
zvezde, običajno s petimi ali šestimi kraki, konstruirana pa za
uporabo z ločljivimi platišči.

8708 70 990

Drugo

Poleg delov in pribora, na katere se nanaša Komentar HS k tar.
številki 8708, drugi odstavek pod (L), zajema ta tar. podštevilka
tudi uteži za uravnotežanje koles.

8708 93

V to tar. podštevilko se uvršča npr. jekleni kabel v ohišju za
sklopko.

8708 99

V to tar. podštevilko se uvrščajo npr. tirne verige, kabel za
plin.

8708 99 300

 Varnostne zapore proti vrtenju

Zaporke proti vrtenju so vzmeti za vozila iz tar. številk od 8702
do 8704, ki niso povezane s strojem, ampak so montirane v ohišju.

Večinoma sestoje iz jeklenih palic krožnega prereza in so v
glavnem ukrivljene v obliko črke "U".

Njihove značilne oblike so naslednje:

< glej prilogo - Slike: stran 74 >

8708 99 500

Druge torzijske palice

Torzijske palice so jeklene palice, ki so večinoma okrogle,
včasih pa so lahko kvadratne, okroglaste ali pa se pojavljajo v
svežnjih pravokotnih palic.

< glej prilogo - Slike: stran 75 >

8708 99 980

V to tar. podštevilko se uvrščajo npr. varnostne blazine (air
bag)

od 8708 99 100
do 8708 99 980

Te tar. podštevilke ne zajemajo:

a)  šasije tovornih vozil iz tar. številk od 8702 do 8704 brez
motorja, vendar z voznikovo kabino (tar. številke od 8702 do
8704),

b)  naslonjala za glavo za tovornjake (tar. številka 9401 ali
9406, odvisno od lastnosti) in

c)  računalniki, ki kontrolirajo delovanje monitorja (tar. št.
9032).


8709

Samovozni delovni vozički (avtokari) brez naprav za dvigovanje
ali manipulacijo, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, v
pristaniščih ali na letališčih, za prevoz blaga na kratke
razdalje; vlečna vozila (razen traktorjev iz tar. številke 8710),
ki se uporabljajo na železniških peronih železniških postaj; deli
naštetih vozil

8709 11 100

Posebej konstruirana za transport visoko radioaktivnih snovi

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8606 91 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.

8709 19 100

Posebej konstruirana za transport visoko radioaktivnih snovi

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8606 91 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


8712

Kolesa in druga podobna vozila (tudi dostavni tricikli), brez
motornega pogona

8712 00 100

Brez krogličnih ležajev

Ta tar. podštevilka zajema samo bicikle in druga kolesa brez
krogličnih ležajev.


8714

Deli in pribor vozil in tar. številk od 8711 do 8713

od 8714 91 100
do 8714 99 900

Drugo

Te tar. podštevilke zajemajo dele in pribor, namenjene za
proizvodnjo, opremljanje ali popravilo:

1.  prikolic za bicikle in motorna kolesa;

2.  koles s pomožnim motorjem, t.j. koles, katere se poganja s
pomočjo pedal, ki pa so opremljena s pomožnim motorjem (s
prostornino valjev, ki ne presega 50 cm3) in

3.  drugih koles (vključno dostavnih triciklov), ki niso
opremljena z motorjem.

8714 94 100

Torpedne zavore in zavorna pesta

Torpedne zavore delujejo običajno na nasprotnosmerni pritisk na
pedalo.

Vendar pa se bobnasto zavorno pesto aktivira ročno preko žice ali
palice.

Tipične oblike so naslednje:

< glej prilogo - Slike: stran 76 >

8714 94 900

Deli

Ta tar. podštevilka zajema zavorne vzvode.

Vendar pa ta tar. podštevilka ne zajema gumijastih zavornih
ploščic (tar. podštevilka 4016 99 900), zavornih žic z zaključki
ali brez njih (tar. podštevilka 7312 10) in zavornih vodil (v
glavnem tar. podštevilka 8307 10 900 ali 8307 90 900).


8716

Priklopniki in polpriklopniki; druga nesamovozna vozila; njihovi
deli

od 8716 10 910
do 8716 10 990

Druge, z maso

"Masa" pomeni maso vozila z vsem, kar je stalno pritrjeno in z
opremo vred.

8716 39 100

Posebej konstruirane za transport visoko radioaktivnih snovi
(Euratom)

Opombe komentarja k tar. podštevilki 8606 91 100 se uporabljajo
mutatis mutandis tudi za to tar. podštevilko.


                          88. POGLAVJE

          ZRAKOPLOVI, VESOLJSKA VOZILA IN NJIHOVI DELI

Dodatna opomba 1

Med stalne dele opreme ne spada npr. reševalna oprema (t.j.
reševalni čolni, padala in korita za zasilni izhod iz letala) ter
zamenljiva oprema za oborožitvene naprave.

Kadar se nekompletni ali nedokončani stroj uvršča kot kompletni
proizvod na osnovi Temeljnega pravila št. 2 (a) TP 2(a) za
uporabo te nomenklature, se pri določanju ustrezne podštevilke
upošteva teža pri križarjenju.


8802

Druga letala (npr helikopterji, letala); vesoljska vozila
(vključno s sateliti) in sredstva za lansiranje vesoljskih vozil

od 8802 11 100
do 8802 12 900

Helikopterji

Te tar. podštevilke zajemajo stroje, katerih dvigovanje in pogon
zagotavlja en ali dva rotorja na motorni pogon.


                          89. POGLAVJE

             LADJE, ČOLNI IN PLAVAJOČE KONSTRUKCIJE

Dodatna opomba 1

Izraz "plovila, konstruirana kot morska plovila" označuje
plovila, ki lahko (vsled njihove konstrukcije in opreme) plovejo
po morju celo v slabem vremenu (ob vetru moči 7 in več po
Beaufortovi lestvici). Takšna plovila so običajno opremljena z
vododržnimi krovi in vododržno nadgradnjo.

Izraz "trup povprečne dolžine" označuje dolžino trupa, merjeno od
skrajnega sprednjega dela ladijskega nosu do skrajnega zadnjega
dela krme, vendar brez izpostavljenih delov (poševnika na
ladijskem nosu in krmila).

Izraz "morska plovila" označuje plovila in zračnoblazinska
plovila, ki ustrezajo zgornjim pogojem in ne glede na to, ali se
dejansko uporabljajo v obalni plovbi, v morskih rokavih ali
širokih rečnih ustjih ali na jezerih.

Poudariti je še treba:

(a)  da plovila, krajša od 12 metrov, konstruirana kot morska
plovila, označuje izraz "ribiške ladje" samo v primeru, da so
posebej konstruirana za poklicno ribarjenjnje, četudi se lahko
priložnostno uporabljajo za zabavo in

(b) da izraz "rešilni čolni" označuje plovila, nameščena na
morskih plovilih za reševanje posadke in potnikov v primeru, ko
je ladja v nevarnosti. Ta izraz označuje tudi rešilne čolne, ki
so nameščeni na primernih mestih na obali in ki so v morebitno
pomoč ladjam v nevarnosti.


8901

Potniške ladje, izletniške ladje, trajekti, tovorne ladje, barže
in podobna plovila za prevoz ljudi ali blaga

Pontoni in maoni se ne uvrščajo v to tar. številko, pač pa se
uvrščajo glede na material, iz katerega so sestavljeni (npr. tar.
številka 7308).

8901 90 100

Za morsko plovbo

Plovila za prevažanje vlekov se prav tako uvrščajo v to tar.
podštevilko. Tradicionalna vrsta kontejnerja na teh ladjah je
zamenjana z vleki, ki pridejo po vodi neposredno v matično ladjo,
ki je razdeljena na vertikalne oddelke, v katere se lahko
namestijo po trije do štirje vleki. Takšne ladje so opremljene z
ladijskimi dvigali na premičnih podstavkih, s podvodnimi dvižnimi
ploščadmi ali z drugimi sredstvi za nakladanje, ravnanje z blagom
in njegovo razkladanje.

V to tar. podštevilko je moč uvrstiti samo matično ladjo. Vleki
se v procesu transporta uporabljajo najprej kot čolni za notranji
promet, nato kot kontejnerji za plovbo in na koncu spet kot
čolni. Zaradi tega se uvrščajo v tar. podštevilko 9801 90 910 ali
9801 90 990.


8904 00

Vlačilci in potiskači

Glede uvrščanja pontonov in maonov trupov glej Komentar HS k tar.
številki 8901.

8904 00 910 in 8904 00 990

Potiskači

Plovila, konstruirana kot potiskači in kot vlačilci, kot so
opisana v Komentarju HS k tar. številki 8904, v drugem odstavku,
se v vsakem primeru uvrščajo v te tar. podštevilke.


8905

Ladje - svetilniki, gasilska plovila, plavajoči bagri, plavajoča
dvigala in druga plovila, katerih plovnost je podrejena njihovi
osnovni funkciji; plavajoči doki; plavajoči in potopni vrtalniki
in proizvodne ploščadi

Glede uvrščanja pontonov in maonov glej Komentar HS k tar.
številki 8901.


8906

Druga plovila, vključno z vojnimi ladjami in reševalnimi čolni,
razen čolnov na vesla

Glede uvrščanja pontonov in maonov glej Komentar HS k tar.
številki 8901.


                          ODDELEK XVIII

         OPTIČNI, FOTOGRAFSKI, KINEMATOGRAFSKI, MERILNI,
           KONTROLNI, PRECIZNI, MEDICINSKI IN KIRURŠKI
       INSTRUMENTI IN APARATI; URE; GLASBENI INSTRUMENTI;
                     NJIHOVI DELI IN PRIBOR

                          90. POGLAVJE

         OPTIČNI, FOTOGRAFSKI, KINEMATOGRAFSKI, MERILNI,
           KONTROLNI, PRECIZNI, MEDICINSKI IN KIRURŠKI
         INSTRUMENTI IN APARATI; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

9001

Optična vlakna in snopi optičnih vlaken; kabli iz optičnih vlaken
(nevgrajeni in neoplaščeni), razen tistih iz tar. št. 8544; listi
in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno kontaktne
leče), prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli
materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih
elementov

Ta tar. številka zajema predmete, ki se uporabljajo na vidni
svetlobi ter predmete, ki se uporabljajo za nevidni del
svetlobnega spektra (infrardeči in ultravijolični).

Vendar pa ta tar. številka ne zajema elektronskih "optičnih"
elementov, npr. elektrostatičnih leč, elektromagnetnih leč in
t.i. elektronskih leč (v glavnem 85. poglavje).

9001 90 100 in 9001 90 900

Drugo

Ti dve tar. podštevilki npr zajemata:

1.  rubine in druge optične elemente za laserje in

2.  Fresnelove leče iz plastične mase, ki se po vgradnji
uporabljajo kot povečevalni zasloni za televizijske sprejemnike.


9005

Daljnogledi (z enim ali dvema objektivoma), optični teleskopi in
njihova stojala; drugi astronomski instrumenti in njihova
stojala, razen instrumentov za radio astronomijo

Ta tar. številka zajema daljnoglede in naprave za ojačenje
svetlobe pri nočnem opazovanju.


9006

Fotografski aparati, razen kinematografskih kamer; fotografski
bliskovni aparati in bliskovne žarnice, razen žarnic na
razelektrenje iz tar. št. 8539

9006 10 000

Kamere vrste, ki se uporabljajo za pripravo tiskarskih plošč ali
valjev

Glej Komentar HS k tej tar. številki, del (9), tretji odstavek
pod (14).


9009

Aparati za fotokopiranje z vgrajenim optičnim sistemom, aparati
za kontaktno kopiranje in aparati za termično kopiranje

9009 22 100

Ozaliti ali diazotipski

Aparati iz te tar. podštevilke se uporabljajo za kopiranje
prozornih izvirnikov na fotoobčutljivi papir. Posledica svetlobe,
ki preide skozi prozorni izvirnik je, da se diazo spojina
fotoobčutljivih železovih soli na kopirnem papirju prekine na
osvetljenih mestih. Neosvetljene površine postanejo vidne po
razvijanju. Ti aparati praviloma dajejo modrikaste kopije, na
katerih posamezne črte niso tako jasne, kot na izvirniku.


9010

Aparati in oprema za fotografske (tudi kinematografske)
laboratorije (vključno z aparati za projeciranje ali risanje
slike vezij na občutljive polprevodniške materiale), ki niso
navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju;
negatoskopi; zasloni za projekcije

9010 50 000

Drugi aparati in oprema za fotografske (vključno filmske)
laboratorije; negatoskopi

Ta tar. podštevilka zajema aparate za eksponiranje tiskanih vezij
na ploščo, in sicer s pomočjo negativov oblik vezij z
eksponiranjem na ploščo vezja. Aparat sestoji predvsem iz
eksponirne komore, opremljene z ultravijočilnimi žarnicami in v
kateri sta nameščena fotografski negativ in plošča izolacijskega
materiala. V tej komori se plošča v vakuumu izpostavi stiku z
negativom.


9013

Naprave s tekočimi kristali, ki niso proizvodi, bolj podrobno
opisani v drugih tarifnih številkah; laserji, razen laserskih
diod; druge optične naprave in instrumenti, ki niso navedeni in
ne zajeti drugje v tem poglavju

9013 80 900

Druge naprave

Ta tar. podštevilka zajema povečevalne zaslone za televizijske
aparate, ki sestoje iz optičnega elementa (Fresnelove leče) iz
plastičnih mas, iz okvirja in sistema kovinskih palic,
konstruiranih posebej za fiksiranje zaslona pred televizijski
ekran.


9017

Instrumenti in aparati za risanje, označevanje in matematično
računanje (npr. aparati za risanje, pantografi, kotomeri, risalni
kompleti, logaritemska računala, kalkulatorji z diskom);
instrumenti za merjenje dolžine npr. merilne palice,
(mikrometrska merila, merila z nonijem), ki niso navedena in ne
zajeta drugje v tem poglavju

9017 10 100 in 9017 10 900

Risalne mize in risalni stroji, avtomatski ali neavtomatski

Ti dve tar. podštevilki zajemata risalne deske, opremljene s
pantografi ali podobnimi napravami.

od 9017 20 110
do 9017 20 900

Drugi instrumenti za risanje, označevanje ali matematično
računanje

Te tar. podštevilke zajemajo:

1.  koordinatografe (za risanje koordinat), ki niso konstruirani
za fotogrametrijo in

2.  šablone za črke, ki so nedvoumno konstruirane kot instrument
za risanje ali označevanje.


9018

Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti
in aparati, vključno z scintigrafskimi, elektromedicinskimi
aparati in aparati za preiskavo vida; deli in pribor

9018 50 100

Neoptični

Poleg ultrazvočne diagnostične opreme za splošno rabo, zajema ta
tar. podštevilka posebne naprave za preiskavo oči z ultrazvokom
(kot npr. tiste za določanje debeline roženice, očesnih leč in
dolžine zrkla).

9018 90 850

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1. Električne defibrilatorje za dajanje sunkov pri oživljanju
funkcij srca. Ob teh instrumentih, ki so opremljeni z
generatorjem sunkov in dvema defibrilacijskima elektrodama, se
prikazuje tudi pacientov elektrokardiogram (na zaslonu ali
natisnjen v vgrajenem tiskalniku).

2.  Medicinske naprave za vpihovanje plinov v človekovo trebušno
votlino z namenom omogočiti preiskavo raznih organov z
endoskopom. Na te naprave, opremljene z merilnimi instrumenti in
displeji, sta priključeni dve gumijasti cevi, katerih konca sta
povezana z zaustavljalnim jezičkom, ter z dolgo iglo.

3.  Medicinska sesalna črpalka za izčrpavanje izločkov, ki
sestoji iz črpalke in sesalne naprave in ki se uporablja v
operacijskih dvoranah in rešilnih avtomobilih.

4.  Kontracepcijske naprave, ki sestoje iz plastičnih mas,
bakrene žice, bakra v koloidni obliki ali iz hormonskega vložka.

5. Vrečke za zbiranje blata ali urina, ki se pritrdijo na telo.


9021

Ortopedski pripomočki, tudi bergle, kirurški pasovi in kilni
pasovi; opornice in druge priprave za frakture; umetni deli
telesa; aparati za izboljšanje sluha in drugi aparati, ki se
nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravili hibo ali
invalidnost

9021 30 900

Drugi

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  plošče, ki ostanejo v telesu za stalno in ki npr. nadomeščajo
del kosti ali celo kost in

2.  tkani trakovi in ročno izdelanih vlaken, ki se vgrajujejo v
koleno kot nadomestek za kolenske vezi v primerih kronične
nestabilnosti kolena zaradi raztegnjenih vezi.

9021 40 000

Aparati za izboljšanje sluha, razen delov in pribora

Ta tar. podštevilka zajema priprave, na katere se nanaša Komentar
HS k tej tar. številki, del (IV), četudi so v obliki očal.

9021 50 000

Pacemakerji (srčni vzpodnujevalniki) za vzpodbujanje srčne
mišice, razen delov in pribora

Ta tar. podštevilka zajema samo prave srčne vzpodbujevalnike.
Skladno z opombama št. 1 in št. 2 k temu poglavju, se deli in
pribor srčnih vzpodbujevalnikov, kot so npr. ohišja, polovice
ohišij, prevleke ohišij in elektrode, uvrščajo ločeno v tar.
podštevilko 9021 90 900. Ločeno dobavljene primarne baterije in
električni akumulatorji za srčne vzpodbujevalnike se uvrščajo v
tar. številko 8506 ali 8507. Polnilniki s transformatorjem za
polnjenje akumulatorja v vsajeni vzpodbujevalnik z indukcijo
električnega toka v vzpodbujevalnik se uvršča v tar. številko
8504.

9021 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema naslednje naprave, ki nadomeščajo
pomanjkljivost (defekt) ali nezmožnost (invalidnost):

1.  naprave, ki se vsajajo v človeško telo kot dispenzer zdravil
in ki so nameščene v skupnem ohišju s "črpalko za zdravila",
virom energije in rezervoarjem za zdravilo;

2.  "obročaste proteze" - obroči iz nerjavečega jekla, prevlečeni
z dvema plastema plastične mase in ročno izdelanega fibrilnega
materiala. Te naprave se kirurško vsadijo v srčno zaklopko z
namenom, da ponovno omogočijo zaklopki, da se zapira (npr. v
primeru nezadostnega zapiranja);

3.  "dežnikasti" filtri, ki se vsajajo v srčno veno (vena cava
inferior) z namenom zaščite pred srčno trombozo in embolijo.
Sestoje iz majhnega okvirja v obliki dežnika, ki je izdelan iz
zlitine nerjavečega jekla, ki je prekrita s tanko plastjo
sintetičnega elastičnega materiala in ki se kot dežnik odpre v
veni;

4.  stalni iztegovalci sečevodov. To so kosmate naprave v obliki
palice, ki se vsajajo v sečevod, da omogošajo tok urinu;

5. plastične vrečke za zbiranje blata, ki se pritrdijo na telo.


9022

Rentgenski aparati in aparati z alfa, beta ali gama žarki za
medicinsko, kirurško, zobozdravniško, veterinarsko ali drugo
uporabo, vključno z aparati za radiografijo ali radioterapijo;
rentgenske cevi in drugi generatorji rentgenskih žarkov,
visokonapetostni generatorji, komandne plošče in komandne mize,
zasloni, mize, stoli in podobno za preiskovanje in zdravljenje

9022 11 000

Za medicinsko, kirurško, zobozdravniško ali veterinarsko rabo

Ta tar. podštevilka zajema t.i. računalniške tomografe za celo
telo. To so naprave za radiodiagnosticiranje na osnovi preiskave
celega telesa z eletroradiografijo posameznih delov telesa
(tomografija). Predeli telesa se presevajo s snopom rentgenskih
žarkov postopoma. Plasti in različna stopnja tanjšanja žarkov v
telesu meri na stotine detektorjev, nameščenih krožno na steni
tunela, v katerem leži pacient na mizi.

Lastni računalnik prevaja podatke od senzorjev v podobo, ki se
prikaže na displeju zaslona te naprave. Tomografske podobe
(slike) običajno fotografira posebna kamera, ki je del naprave.
Če je potrebno, se slike elektromagnetno shranijo.

Vendar pa se video rekorderji, ki digitalizirajo, urejajo in
shranjajo analogne video signale in ki so opremljeni z zunanjo
video kamero, uvrščajo v tar. številko 8543. Običajno imajo
analogni ali digitalni konverter, procesni računalnik, zaslone in
magnetni trak ali diskni spomin.

9022 90 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema berilijeva okna za cevi rentgenskih
žarkov


9025

Hidrometri in podobni merilniki, termometri, pirometri,
barometri, higrometri (vlagomeri) in psihrometri, tudi
kombinacije teh instrumentov, z možnostjo registriranja ali brez
nje

od 9025 11 100
do 9025 11 990

Polnjeni s tekočino, za neposredno odčitavanje

Termometri "za neposredno odčitavanje" so takšni, pri katerih se
temperatura pokaže na lestvici v obliki gladine tekočine v
termometru.


9026

Instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo pretoka, nivoja,
tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali plinih
(npr. merilniki pretoka, kazalniki nivoja, manometri, merilniki
količine toplote), razen instrumentov in aparatov iz tar. št.
9014, 9015, 9028 ali 9032

od 9026 20 100
do 9026 20 900

Za merjenje ali kontrolo pritiska

Te tar. podštevilke zajemajo zračne napihovalnike, ki imajo
merilnike pritiska in ki štejejo za merilnike pritiska tudi, če
niso konstruirani za povezovanje z zunanjim virom oskrbe, temveč
imajo svoj lastni rezervoar za stisnjeni zrak.


9027

Instrumenti in aparati za fizikalne in kemične analize (npr.
polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analizo
plina ali dima); instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo
viskoznosti, poroznosti, razteznosti, površinske napetosti in
podobno; instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje
toplote, zvoka ali svetlobe (vključno z ekspozimetri); mikrotomi

9027 10 100

Elektronski

Ta tar. podštevilka zajema laserske števce zračnih delcev. To so
elektronske naprave, ki ugotavljajo ali prikazujejo na zaslonu
vsebnost prahu filtriranega zraka, npr. v industrijskih obratih
ali na medicinskem področju. Prašni delci iz zraka povzročajo, da
laserski žarek povzroča razpršeno svetlobo v merilni komori
naprave. Ta svetloba se kasneje skoncentrira v žarek s pomočjo
sistema leč, posname s pomočjo fotodiode, nato pa prevede v
električni signal. Ob predhodno vnešenem merodajnem podatku, se
določi razmerje med prašnimi delci, rezultat pa se prikaže na
digitalnem displeju instrumenta, ali pa se natisne za zunanjem
tiskalniku. Preko posrednika je moč rezultat merjenja v obliki
električnega signala poslati po kablu v stroj za avtomatsko
obdelavo podatkov.

9027 30 000

Spektrometri, spektrofotometri in spektrografi na podlagi
optičnega sevanja (ultravijoličnega, vidnega, infrardečega)

Ta tar. podštevilka zajema mikroprocesorsko krmiljene elektronske
naprave (večkanalne optične analizatorje) za merjenje in analizo
valovnih dolžin optičnih signalov za spektralne analize. Valovne
dolžine optičnih signalov, merjene z detektorji, s spreminjajo v
digitalne električne signale in primerjajo z referenčnimi
vrednostmi (analiziranimi). Rezultat primerjave obdela računalnik
in ga prikaže na displeju na zunanjih monitorjih, ki se lahko
povežejo z opremo.

9027 50 000

Drugi instrumenti in aparati na podlagi optičnega sevanja
(ultravijoličnega, vidnega, infrardečega)

Ta tar. podštevilka zajema elektronske naprave, ki se uporabljajo
v bolnišničnih kemičnih laboratorijih za popolnoma avtomatizirano
analiziranje krvnega seruma. Sestoje predvsem iz analizatorja (z
napravo za pripravo vzorca, mehanizmom za odmerjanje reagentov in
fotometričnega merilnega instrumenta na podlagi halogenske
žarnice in detektorskih fotodiod), iz krmilnega in obdelovalnega
sistema (z mikroprocesorji in zaslonom za prikaz merilnih
rezultatov) in iz tiskalnika za tiskanje rezultatov. Vse tri
naprave so med seboj povezane z električnimi kabli.

9027 80 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema omarice za klimatske preizkuse.
Opremljene so s tlačno komoro, električnim grelnikom, z
vlažilnikom zraka in z električno krmilno enoto, v kateri so
elektronske komponente izpostavljene specifičnemu pritisku,
temperaturi in vlažnosti zraka, ki ustvarjajo umetne vplive in
pogoje okolja, ki običajno nastopajo pri specifični uporabi
elektronskih komponent z namenom, preizkusiti njihovo dobo
delovanja, izolacijo itd.


9030

Osciloskopi, elektronski analizatorji in drugi instrumenti in
aparati za merjenje in kontrolo električnih veličin, razen
merilnikov iz tar. številke 9028; instrumenti in aparati za
merjenje in odkrivanje alfa, beta, gama, rentgenskih, kozmičnih
ali drugih ionizirajočih sevanj

Skladno s Temeljnim pravilom št. 3 (b) se instrumenti in aparati,
ki se lahko uporabljajo tako za merjenje in preverjanje
električnih kot neelektričnih velikosti, kljub temu uvrščajo v
tar. številko 9030, v kolikor njihova narava nedvoumno kaže na
to, da se uporabljajo predvsem za merjenje in preverjanje
električnih velikosti. Tak primer so npr. oscilografi s katodnimi
cevmi in oscilografi (tar. podštevilki 9030 20 100 in 9030 20
900) ter oscilografi s svetlobnimi in ultravijoličnimi žarki
(tar. podštevilka 9030 81 900).

Vendar pa se v to tar. številko ne uvrščajo instrumenti in
aparati, katerih bistvenega značaja ni moč ugotoviti, saj se v
enaki meri uporabljajo za merjenje tako električnih kot
neelektričnih velikosti. Skladno s Temeljnim pravilom št. 3 (c)
se instrumenti za preizkušanje motorjev za vozila in sistemov za
vžig z merjenjem električnih velikosti (napetosti, upornosti) in
neelektričnih velikosti (hitrost, rotacija, kot stika itd.),
uvrščajo v tar. številko 9031.

od 9030 82 000
do 9030 89 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  Oscilografe na podlagi svetlobnih ali ultravijoličnih žarkov
za merjenje in beleženje hitrih sprememb električnih velikosti.
Ti instrumenti so znani tudi kot svetlobni, ultravijolični
rekorderji ali kot tokokrožni oscilografi. Te naprave beležijo
signale, ki so posledica periodičnih fenomenov, in sicer s
pomočjo svetlobnih ali ultravijoličnih žarkov na fotoobčutljivi
papir.

2.  Električne testirne naprave ali sisteme, ki ugotavljajo
zmogljivost tiskanih vezij, polprevodnikov, čipov ali drugih
elektronskih komponent. Te naprave pokažejo na zaslonu vsako
okvaro, kot npr. kratke ali prekinjene tokokroge, s pomočjo
merjenja ali preverjanja električnih velikosti (kot npr.
kondenzacijske sposobnosti, induktivnosti, valovne upornosti,
električne upornosti in napetosti).

Te naprave in sistemi običajno sestavlja merilna komora (z
vnašalno tipkovnico, programskim spominom in s CRT terminalom),
ki izvaja merjenja in rezultate primerja z referenčnimi
vrednostmi in jih prikazuje na zaslonu. Del teh naprave je tudi
krmilna enota (s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov),
izhodni tiskalnik za tiskanje rezultatov preizkusa ter naprava za
razvrščanje preizkušanih komponent po njihovih apecifičnih
vrednostih ter za njih ločevanje od pokvarjenih.

Vendar pa ta tar. podštevilka ne zajema električnih naprav za
preverjanje, četudi so sklopi integriranih vezij ali drugih
elektronskih komponent hermetično zaprti (tar. številka 9031).


9031

Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki
drugje v tem poglavju niso navedeni in ne zajeti; projektorji
profilov

9031 20 000

Preizkusna stojala za črpalke za vbrizgavanje goriva dieselskih
motorjev sestoje iz elektromotorja in iz priprave z injektorji in
graduiranimi steklenimi cevmi za nadziranje izmeta elementov
črpalke. Vse skupaj je pritrjeno na podstavek in je lahko
opremljeno tudi s pomožnimi aparati (npr. s stroboskopom), s
katerimi je mogoče natančno določiti trenutek vbrizga goriva.

9031 80 310 in 9031 80 910

Za merjenje in preverjanje geometričnih velikosti

Primeri geometričnih velikosti so: dolžina, razdalja, presek,
premer, krivuljnost, kot, nagib in površinska hrapavost.

Ta tar. podštevilka ne zajema interferometrov za preverjanje
ravnosti površin, ki se uporabljajo v laboratorijih (tar.
podštevilka 9027 50 000).

9031 80 590

Za merjenje ali preverjanje geometričnih velikosti

Glej opombe komentarja KNCT k tar. podštevilki 9031 80 310.

Ta tar. podštevilka zajema tudi vodne tehtnice (("wasserwagen").


                          91. POGLAVJE

                       URE IN NJIHOVI DELI

9102

Ročne, žepne in druge ure, vključno štoparice, razen ur, ki se
uvrščajo v tar. številko 9101

Ta tar. številka zajema kombinacije ure z elektronskim računskim
strojem, ki se pojavljajo v obliki ročnih ali žepnih ur.

Ta tar. številka ne zajema elektronskih računalnikov z vgrajenim
prikazovalnikom za čas in datum ter budilko (tar. podštevilke
8470 10 000, 8470 21 000 ali 8470 29 000).


9111

Ohišja za osebne ure in deli ohišij

V to tar. številko se, skupaj z ohišji za ure, uvrščajo usnjeni
jermenčki, pasovi in zapestnice, pritrjeni na ohišja. Vendar pa
se tovrstni proizvodi v primeru, da se sicer uvažajo skupaj z
ohišji, niso pa nanje pritrjeni, uvrščajo v svoje ustrezne tar.
številke kot usnjeni jermeni, pasovi ali zapestnice, uvoženi
posebej (tar. številka 9113).


9114

Drugi deli ur

9114 10 000

Vzmeti, vključno lasne vzmeti

Ta tar. podštevilka zajema vse vzmeti, ki se uporabljajo v urah
ali urnih pogonih.

Razen glavnih in lasnih vzmeti so primeri vzmeti, ki se uvrščajo
v to tar. podštevilko, še naslednji:

1.  drsne vzmeti;

2.  krmilne vzmeti in

3.  zatične vzmeti, ravnotežne vzmeti, napetostne vzmeti in
križne vzmeti.

Ta tar. podštevilka ne zajema vzmeti za ohišja ur in za podobna
ohišja, ki predstavljajo dele za splošno rabo v smislu opombe št.
2 k oddelku XV.

Glavne vzmeti, vgrajene v njihovih sodčkih, se uvrščajo v tar.
podštevilko 9114 90 000.

9114 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  sklope električnih in elektronskih komponent, ki
predstavljajo nedvoumno prepoznavdni del ure (npr. elektronski
zvonec);

2.  predmete, znane kot "vijaki za nastavljanje";

3.  zagozde (v glavnem iz plastičnih mas), nameščene med ohišje
ure in njen pogonski mehanizem in

4.  kvarčne oscilatorje za ure (kvarčni rezonatorji z
elektronskim mikrovezjem za ohranjanje oscilacij).


                          92. POGLAVJE

                GLASBILA; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

9207

Glasbila, katerih zvok se proizvaja električno ali se mora
ojačati električno (npr. orgle, kitare, harmonike)

9207 10 300

Digitalni klavirji

V nasprotju s sintetizerji in klaviaturami, ustreza obseg in
velikost tastature natančno tastaturi akustičnega klavirja (tar.
številka 9201). Uporabljajo sampliran zvok, ki je karseda podoben
klavirskemu. Tudi funkcija pedalov ustreza njihovi funkciji pri
klavirju. Praviloma imajo vgrajene ojačevalce in zvočnike.

9207 10 500

Sintetizerji

Sintetizerji se razlikujejo od drugih glasbil iz tar. podštevilke
9207 10 po tem, da razen reprodukcije predprogramiranega zvoka,
ki je lahko tudi moduliran, omogočajo instrumentalistu
programiranje lastnega zvoka. Sintetizerji lahko imajo tudi druge
vgrajene elektronske komponente, kot npr. samplerje, ojačevalce,
zvočnike, sekvenčnike, odmeve in druge številke enote za posebne
efekte, pa tudi elektronska tolkala.

9207 10 800

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema klaviature - instrumente, ki omogočajo
instrumentalistu reproducirati samo predprogramirani zvok.
Instrumentalist ne more razviti in programirati njegovega
lastnega zvoka. Klaviature lahko imajo tudi vgrajene ojačevalce
in zvočnike.


                           ODDELEK XIX

           OROŽJE IN STRELIVO; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

                          93. POGLAVJE

            OROŽJE IN STRELIVO; NJUNI DELI IN PRIBOR

9305

Deli in pribor izdelkov iz tar. številk od 9301 do 9304

9305 29 300

Grobo oblikovana puškina kopita

Ta tar. podštevilka zajema polproizvode puškinih kopit (blanks),
s sprednjim ročajem ali brez njega, izdelane iz enega kosa lesa,
ki sicer že imajo določeno obliko puškinega kopita, vendar jih
brez nadaljnje obdelave kot taka ni moč uporabiti. Ta tar.
podštevilka se omejuje na proizvode v obliki polproizvodov
(blanks), katerih uporaba bi (zaradi postopka grobega
oblikovanja, kateremu so bili izpostavljeni) bila ekonomsko
neupravičena za katerikoli drugi namen, razen za kopita.

9305 90 100

Za vojaška orožja, ki se uvrščajo v tar. številko 9103

Ta tar. podštevilka zajema dele, na katere se nanaša Komentar HS
k tar. številki 9305 pod (1) do (7), v kolikor so (zaradi vrste
in obdelave) nedvoumno neuporabni za lovsko, športno, strelsko
ali drugo orožje iz tar. številk 9302 00, 9303 in 9304 00 000.


9306

Bombe, granate, torpedi, mine, rakete in podobno ter njihovi
deli; naboji, drugo strelivo in projektili ter njihovi deli,
vključno s šibrami in čepi za naboje

9306 21 000

Naboji

Naboj sestavlja projektil (šibre ali krogla), ki se izstreli iz
orožja, ohišje (tulec) z eksplozivnim polnjenjem ter kovinska
podlaga z detonirno kapico.

9306 30 100

Za revolverje in pištole, ki se uvrščajo v tar. številko 9302 ter
za podvodne puške iz tar. številke 9301

Naboji, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko, so namenjeni za
orožja, katerih skupna značilnost je, da so kratki in trdni.

Primeri delov so naslednji: ohišja (z udarno iglo ali brez nje),
podlage iz medenine, projektili. Neobdelani ali samo grobo
oblikovani deli se prav tako uvrščajo v to tar. podštevilko.

9306 30 300

Za vojaška orožja

Ta tar. podštevilka zajema npr. naboje za pištole in puške (razen
vadbenih in podobnih nabojev brez smodnika iz tar. podštevilke
9306 30 990), in sicer naboje z običajnimi zrni, nadalje
pozicionirne naboje, naboje z ognjeno kroglo in naboje s kroglo
za prebijanje oklepa.

9306

Ta tar. podštevilka zajema risane in karabinske naboje (razen
nabojev brez praškastega polnjenja iz tar. podštevilke 9306 30
990), s kroglo, zažigalne, protioklepne itd.


                           ODDELEK XX

                         RAZNI PROIZVODI

                          94. POGLAVJE

       POHIŠTVO, POSTELJNINA, ŽIMNICE, NOSILCI ZA ŽIMNICE,
        BLAZINE IN PODOBNI POLNJENI IZDELKI; SVETILKE IN
      PRIBOR ZA NJIH, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM
      MESTU; OSVETLJENI ZNAKI, OSVETLJENE PLOŠČICE Z IMENI
                  IN PODOBNO; MONTAŽNE ZGRADBE

9401

Sedeži (razen tistih iz tar. št. 94.02), vključno s tistimi, ki
se lahko spremenijo v ležišča, in njihovi deli

Glede definicije pojma "oblazinjeni sedeži" glej Komentar HS k
tar. podštevilkama 9401 61 in 9401 71.

9401 10 100 in 9401 10 900

Sedeži za letala

Tovrstni sedeži so običajno izdelani iz lahkih, vendar trdnih
materialov (npr. iz duraluminija).

Večinoma se od sedežev za druge vrste prevoza razlikujejo po
drugačni konstrukciji (nastavljivost, posebni načini pritrjevanja
na tla ali steno, varnostni pasovi ali mesta, predvidena za
vgradnjo varnostnih pasov itd.).

Izstrelilni sedeži za letala ne štejejo za sedeže iz tar.
številke 9401 in se uvrščajo kot deli letal (tar. številka 8803).

9401 90 100

Sedeži za letala

Ta tar. podštevilka ne zajema hidravličnih aktivatorjev za
nastavitev položaja sedežev za letalsko posadko (tar. podštevilke
8412 21 100, 8412 21 910 ali 8412 21 990).


9404

Nosilci za žimnice; posteljnina in podobno blago (npr. žimnice,
prešite odeje, pernice, blazine, blazinice), ki imajo vzmeti ali
so napolnjeni s kakršnim koli materialom ali iz penaste gume ali
plastične mase, vključno prevlečene

Glej Komentar HS k tar. številki 9404 pod (A).

9404 90 100 in 9404 90 900

Drugo

Ti dve tar. podštevilki zajemata predmete, naštete v Komentarju
HS k tar. številki 9404 pod (B) (2).

Ti dve tar. podštevilki zajemata tudi električno ogrevane
vzglavnike, polnjene s penasto gumo ali penasto plastično maso,
bombažno volno, klobučevino ali s flanelo.


9405

Svetilke in pribor za njih, vključno z reflektorji in njihovimi
deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni
znaki, osvetljene ploščice z imeni in podobno, s fiksiranim
svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti
na drugem mestu

9405 40 100

Reflektorji in žarometi

Glej Komentar HS k tar. številki 9405 pod (I), tretji in četrti
odstavek.

9405 91 110

Osvetljene steklene ploščice, krogle, v obliki hrušk, cvetja,
obeski na lestencih in podobni predmeti za opremljanje lestencev

9405 50 000

Neelektrične svetilke in pribor za njih

V to tar. podštevilko se uvrščajo npr. "imitacije sveč", ki pa
namesto parafinskega voska uporabljajo tekoče parafinsko olje, ki
je natočeno v valjasto posodo s stenom.

Steklo iz te tar. podštevilke se uporablja večinoma za
okraševanje lestencev in se običajno ne uporablja po posameznih
kosih, temveč kot sklopi več elementov za vsako svetilo. Njihov
glavni namen je odbijati in razprševati svetlobo, da bi dosegli
določen svetilni učinek. Služijo tudi kot okras in dekoracija
naprave, na katero so pritrjeni.

9405 91 190

Drugo (na primer: difuzorji, stropne svetilke, sklede, skodelice,
senčila, krogle, senčila v obliki tulipanov)

Ti predmeti, ki se uvrščajo v to tar. podštevilko, se uporabljajo
za podporo in razprševanje svetlobe z namenom doseči svetilni
učinek ali pa izboljšati učinek naravne svetlobe. Podobno kot
predmeti iz tar. podštevilke 9405 91 110, ponavadi kombinirajo
običajno uporabno funkcijo pribora z bolj ali manj izraženim
okrasnim značajem, v nasprotju z omenjenim proizvodi pa se
običajno uporabljajo po en za vsako svetilo.


9406 00

Montažne zgradbe

V to tar. podštevilko se uvršča npr. silos za žita, ki je narejen
iz večjega števila lesenih elementov v obliki deščic, ki jih
povezujejo železni obroči. Silos ni opremljen z mehanskim ali
toplotnimi napravami.


                          95. POGLAVJE

      IGRAČE, REKVIZITI ZA DRUŽABNE IGRE IN ŠPORT; NJIHOVI
                         DELI IN PRIBOR

9502

Lutke v obliki človeških bitij

9502 10 100 in 9502 10 900

Lutke, oblečene ali neoblečene

Glej Komentar HS k tar. številki 9502, prva dva odstavka.

9502 91 000 in 9502 99 000

Deli in pribor

Glej Komentar HS k tar. številki 9502, tretji odstavek.


9503

Druge igrače; zmanjšani modeli in podobni modeli za igro, tudi s
pogonom, sestavljenke, zloženke (puzzles) vseh vrst

Ta tar. številka ne zajema izdelkov, ki se zaradi svoje oblike
uporabljajo izključno za živali (npr. umetna "miš" z navadno
mačjo meto, čevlji iz govejega usnja za žvečenje, plastične
kosti). Ti proizvodi se uvrščajo po materialu, iz katerega so
(tar. št. 2309, 3927 ali 4201).

9503 10 100

Pomanjšani modeli

Ti modeli so zvest posnetek izvirnika, vsaj kar se tiče zunanje
oblike. Ni nujno, da bi takšni modeli temeljili na dejansko
obstoječem izvirniku - lahko so npr. reprodukcije prototipov ali
projektirane železnice.

9503 80 100 in
9503 80 900

V smislu teh dveh tar. podštevilk zajema izraz "motor" motorje in
dinama iz tar. številk od 8406 do 8408, od 8410 do 8412 ali iz
8501, kot so npr. motorji na stisnjeni zrak s krilnim kolesjem,
vzmetni stroji ali dinama, ki delujejo na principu
protiobremenitev.

9503 90 320

V smislu te tar. podštevilke za mehaniko ne šteje preprost vzvod
ali kij. Proizvodi z mehanskimi deli, kot so npr. ročične
naprave, naprave z arhimedovim vzvojnikom in črpalkami, se
uvrščajo v tar. podštevilko 9503 90 340.


9504

Izdelki za sejemske, namizne ali družabne igre, vključno s
fliperji, biljardi, posebnimi mizami za kazinske igre in opremo
za avtomatska kegljišča

9504 20 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema pribor za biljardne mize, kot so npr.
kiji, stojala za kije, žogice, biljardna kreda ter označevalniki
žogic.

9504 90 100

Električna avtomobilska dirkališča z značajem družabne igre

Med proizvode iz te tar. podštevilke spadajo dirkališča z dvema
ali več stezami za istočasno dirko dveh ali več avtomobilčkov.


9506

Izdelki in oprema za  splošno fizično počutje, telovadbo,
atletiko, druge športe (vključno za namizni tenis) in igre na
prostem, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem
poglavju; plavalni bazeni in bazeni za otroke

9506 11 100

Tekaške smuči

Proizvodi iz te tar. podštevilke so zelo lahki in ožji od alpskih
smuči.

9506 11 900

Druge smuči

Ta tar. podštevilka zajema alpske smuči in skakalne smuči.
Skakalne smuči so občutno daljše in širše od navadnih smuči.
Drsna ploskev je brez robnikov, vanjo je vrezanih več žlebov.

9506 31 000

Palice za golf

Palice za golf imajo jeklen, aluminijast ročaj ali ročaj iz
ogljikovih vlaken, ki ima na enem koncu ročaj iz usnja ali gume,
na drugem pa glavo in jekla ali lesa. Različne glave imajo
zmožnost različno visokih udarcev za lučaje različnih poti.

9506 32 000

Žogice

Žogice za golf imajo okroglaste jamice, ki zagotavljajo, da
žogica drži smer. Tekmovalne žogice so težke 46 gramov, njihov
premer pa je med 41 in 42,7 milimetrov.

9506 40 100

Loparji, žogice in mreže

Žogice za namizni tenis so okrogle in izdelane iz brezsijajno
belega celuloida, težke 2,5 gramov in imajo premer 38 milimetrov
ter obseg med 11,43 in 12,6 centimetrov.

Mrežice za namizni tenis so visoke 15,25 centimetrov in dolge 183
centimetrov.

9506 51 000

Teniški loparji, z napetimi strunami ali brez njih

Proizvodi iz te tar. podštevilke so izdelani iz jesenovine,
kovine ali steklenih vlaken in imajo napeta črevesa ali večinoma
najlonske strune.

9506 59 100

Loparji za badminton, z napetimi strunami ali brez njih

Loparji za badminton so manjši in lažji od teniških in imajo
tanjše in zelo prožne ročaje.

5906 59 900

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema loparje za squash.

5906 61 000

Teniške žogice

Teniške žogice iz te tar. podštevilke so iz gume, prevlečene z
volno in so brezšivne. Tekmovalne žogice morajo imeti premer
najmanj 6,35 centimetrov in največ 6,67 centimetrov. Največja
dovoljena teža je 58,47 gramov, najmanjša pa 56,70 gramov.

9506 69 100

Žogice za kriket in polo

Žogice za kriket imajo premer približno 7 centimetrov in so težke
približno 170 gramov. Sestoje iz usnjenega ovoja, v katerem je
stisnjeno tulje, žagovina in pluta.

Žogice za polo so lesene, njihov premer je 8,5 centimetrov, teža
pa okoli 130 gramov.

9506 70 100

Drsalke

Ta tar. podštevilka zajema drsalne čevlje, če so nanje pritrjene
drsalke.

9506 70 300

Kotalke

Ta tar. podštevilka zajema kotalčne čevlje, če so nanje pritrjene
kotalke.

9506 99 100

Oprema za kriket in polo, razen žogic

Ta tar. podštevilka zajema kije za kriket (iz trdega lesa,
največje debeline 11 centimetrov in največje dolžine 96
centimetrov) ter lesena kladiva za polo.


9507

Palice, trnki in drug pribor za ribolov; mreže za zajemanje
ulovljenih rib; mreže za metulje in podobne mreže; umetne "ptice"
za vabo (razen tistih iz tar. št. 9208 in 9705) ter podobni
rekviziti za lov in sterlstvo.

9507 10 100

Ribiške palice

Glej Komentar HS k tar. številki 9507 pod (3).

9507 90 000

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema:

1.  ribiške škripce za ribiško vrvico (razen palic), na katere se
nanaša Komentar HS k tar. številki 9507 pod (2);

2.  ribiške mreže za dvigovanje nalovljenih rib in podobne mreže,
na katere se nanaša Komentar HS k tar. številki 9507 pod (3) in

3.  lovske in strelske vabe rekvizite, na katere se nanaša
Komentar HS k tar. številki 9507 pod (4).


                          96. POGLAVJE

                         RAZNI PROIZVODI

9601

Slonova kost, kost, želvovina, rogovi, rogovi jelenov, korale,
biserovina in drugi materiali živalskega izvora za rezljanje,
obdelani, in izdelki iz teh materialov (vključno z izdelki,
dobljenimi z oblikovanjem oziroma modeliranjem)

Glede definicije izraza "obdelan" glej Komentar HS k temu
poglavju, drugi odstavek.


9602 00 000

Obdelani materiali rastlinskega ali mineralnega izvora, za
rezljanje, in izdelki iz teh materialov; izdelki, oblikovani ali
izrezljani iz voska, stearina, naravne gume ali naravne smole ali
iz mase za modeliranje, in drugi oblikovani ali rezljani izdelki,
ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; obdelana,
neutrjena želatina (razen želatine, ki se uvršča v tar.št. 35.03)
in izdelki iz neutrjene želatine:

Glede definicije izraza "obdelan" glej Komentar HS k tar.
številki 9601, drugi odstavek, ki se na to tar. številko
uporablja mutatis mutandis.


9603

Metle, ščetke (vključno ščetke, ki so deli strojev, aparatov ali
vozil), mehanične priprave za čiščenje podov, ki se držijo v
roki, brez motorja; omela in pernata omela; pripravljeni šopi in
snopi za izdelavo metel ali ščetk; soboslikarski vložki in valji;
brisalniki za pod, okna ipd. (razen brisalnikov z valjem)

9603 10 000

Metle in ščetke iz protja ali iz drugega rastlinskega materiala,
povezanega v snope, z držalom ali brez njega

Glej Komentar HS k tar. številki 9603 pod (A).

od 9603 21 000
do 9603 29 900

Zobne ščetke, brivske ščetke, ščetke za lase, nohte, obrvi in
druge toaletne ščetke za osebno rabo, vključno s ščetkami, ki
vsebujejo del naprav

Ščetke za obrvi sestoje iz več kodrov las, pritrjenih pravokotno
na ročaj.

Ščetke za obleko in za čevlje se ne uvrščajo v to tar.
podštevilko (tar. podštevilka 9603 90 910).

9603 40 900

Pleskarski čopiči in valji

Glej Komentar HS k tar. številki 9603 pod (F), prva dva odstavka.

9603 90 100

Ročna mehanska omela za tla brez motorja

Glej Komentar HS k tar. številki 9603 pod (C).


9606

Gumbi, pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se
še oblačijo in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi

9606 30 000

Gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo) in drugi deli gumbov;
polproizvodi (blanks)

Glej Komentar HS k tar. številki 9606, četrti odstavek pod (1),
(2) in (3).


9608

Svinčniki s kroglico; flomastri in označevalci z vrhom iz polsti
ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna
peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki,
držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in
ščipalke) navedenih proizvodov, razen tistih iz tar. št. 96.09

od 9608 10 100
do 9608 10 990

Svinčniki s kroglico

Glej Komentar HS k tar. številki 9608 pod (1).

Proizvodi, ki se uvrščajo v te tar. podštevilke, lahko imajo
elektronsko časovno enoto (uro) (običajno z digitalnim
displejem).

od 9608 31 000
do 9608 39 900

Nalivniki, stilografska in druga peresa

Glej Komentar HS k tar. številki 9608 pod (3).

9608 40 000

Patentni svinčniki

Glej Komentar HS k tar. številki 9608 pod (5).

9608 91 000

Konice in kroglice za peresa

Ta tar. podštevilka zajema tudi nastavne glave za posebna peresa,
ki se uporabljajo s šablonami.

od 9608 99 910
do 9608 99 990

Drugo

Ta tar. podštevilka zajema konice za kemične svinčnike. Izdelane
so iz volframovega karbida, njihov premer pa je med 0,6 mm in
1,25 mm.

Vendar pa se konice in kroglice iz volframovega karbida za
patentne svinčnike uvrščajo v tar. podštevilko 9608 91 000.


9609

Svinčniki (razen svinčnikov iz tar. številke 9608), pisala, mine
za svinčnike, pasteli, risalno oglje, pisalna ali risalna kreda
in krojaška kreda

9609 10 100 in 9609 10 900

Svinčniki in pisala s svincem v togem tulcu

Glej Komentar HS k tar. številki 9609, prvi odstavek pod (B).

9609 20 000

Mine za svinčnike, črne ali obarvane

Glej Komentar HS k tar. številki 9609, tretji odstavek pod (7).


9612

Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s
tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje,
vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige,
prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje

9612 10 100 in 9612 10 900

Trakovi

Glej Komentar HS k tar. številki 9612, prvi odstavek pod (1).

9612 20 000

Blazinice za žige

Glej Komentar HS k tar. številki 9612, prvi odstavek pod (2).


9613

Vžigalniki za cigarete in drugi vžigalniki, mehanski ali
električni, njihovi deli, razen kresilnih kamenčkov in stenjev

V to tarifno številko se uvrščajo tudi vžigalniki z vgrajenim
kalkulatorjem in/ali uro.


9614

Tobačne pipe (vključno glave za pipe) in ustniki za cigare ali
cigarete ter njihovi deli

9614 10 000

Grobo oblikovani kosi lesa ali korenin za izdelovanje pip

Glej Komentar HS k tar. številki 9614, prvi odstavek pod (4).

Priloga 3: Slike