Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN)
Razglašam zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. julija 1999 in o njem ponovno odločal na seji 16. septembra 1999.
Št. 001-22-132/99
Ljubljana, dne 17. septembra 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O REVIZIJI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA (ZRPJN)
Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet zakona
1. člen
S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v zakonu o javnih naročilih, organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in postopek, ki ureja delo organov po tem zakonu.
Pristojni organi
2. člen
V postopku revizije sodelujeta:
1. naročnik s sodelovanjem pristojne pooblaščene neodvisne osebe (v nadaljnjem besedilu: revizijski izvedenec),
2. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
Temeljna načela
3. člen
(1) Pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja, zagotovljeno z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, temelji na načelih, ki veljajo za oddajo javnih naročil, poleg tega pa veljajo še naslednja načela:
1. načelo zakonitosti,
2. načelo hitrosti,
3. načelo dostopnosti,
4. načelo učinkovitosti.
(2) V postopku revizije morajo sodelujoči ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo v času postopka oddaje javnega naročila.
(3) Vse stranke in organi v postopku si morajo prizadevati k čim hitrejši rešitvi spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila.
(4) Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil in drugimi predpisi, in ki mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov.
(5) Revizija postopkov oddaje javnih naročil se izvaja po določbah tega zakona, postopkovne določbe zakona o pravdnem postopku se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače.
Drugi del POSEBNE DOLOČBE
Prvo poglavje Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil
4. člen
(1) Pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (skrajšano: Državna revizijska komisija).
(2) Državna revizijska komisija ima pečat okrogle oblike z naslednjo vsebino: “Republika Slovenija – Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil“, na sredini je grb Republike Slovenije.
(3) Sredstva za delo Državne revizijske komisije se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na predlog Državne revizijske komisije. O porabi sredstev odloča Državna revizijska komisija.
Imenovanje članov
5. člen
(1) Predsednika in člane Državne revizijske komisije imenuje Državni zbor na predlog vlade. Predsednik in člani morajo imeti vsaj dveletne izkušnje na področju javnih naročil. Pri imenovanju je treba upoštevati, da mora vsaj predsednik izpolnjevati splošne pogoje, kot jih mora izpolnjevati sodnik, v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo. Več kot polovica članov mora imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri. Ostali člani morajo imeti univerzitetno izobrazbo ekonomske, tehniške ali pravne smeri.
(2) Predsednik in člani Državne revizijske komisije imajo status državnega funkcionarja.
(3) Državna revizijska komisija ima predsednika in štiri člane. Mandat predsednika in članov je pet let in so lahko ponovno imenovani.
(4) Pol leta pred iztekom mandata mora vlada začeti postopek za izbiro novega predsednika in članov Državne revizijske komisije. V primeru predloga za predčasno razrešitev predsednika ali člana Državne revizijske komisije mora vlada hkrati s predlogom za razrešitev posredovati Državnemu zboru tudi predlog za imenovanje novega predsednika oziroma člana Državne revizijske komisije.
Predsednik Državne revizijske komisije
6. člen
(1) Predsednik zastopa, vodi in organizira delo Državne revizijske komisije.
(2) Predsednik lahko pooblasti posamezne člane, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih.
Poslovnik o delu Državne revizijske komisije
7. člen
(1) Državna revizijska komisija ima svoj poslovnik, s katerim ureja podrobnejšo organizacijo in način dela.
(2) Poslovnik sprejema Državna revizijska komisija v soglasju z Državnim zborom Republike Slovenije.
Varovanje skrivnosti
8. člen
Vsi zaposleni v Državni revizijski komisiji morajo pri svojem delu varovati podatke, ki se nanašajo na državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost in ravnati z listinami skladno s stopnjo zaupnosti.
Drugo poglavje Postopek pri naročniku
Aktivna legitimacija v postopku revizije
9. člen
Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Izključitev revizije
10. člen
Zahtevka za revizijo ni možno vložiti:
– glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil,
– glede omejitev za sodelovanje, razen če gre za omejitve, ki so v nasprotju s predpisi.
Posledice vloženega zahtevka za revizijo
11. člen
(1) Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
(2) Državna revizijska komisija lahko na predlog naročnika ali vlagatelja zahtevka sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila.
(3) Predlog iz prejšnjega odstavka tega člena se vloži na Državno revizijsko komisijo.
Vložitev zahtevka za revizijo
12. člen
(1) Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.
(2) Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku v dveh izvodih. S kopijo zahtevka za revizijo vlagatelj obvesti tudi ministrstvo, pristojno za finance. Zahtevek za revizijo se pošlje naročniku priporočeno po pošti, po telefaksu ali v elektronski obliki.
(3) Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti naslednje podatke:
1. navedba vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo,
2. naziv naročnika,
3. javno naročilo in obvestilo o dodelitvi naročila, če je bilo poslano ponudnikom,
4. kršitve,
5. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
6. potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona.
(4) Če naročnik oceni, da vloženi zahtevek ne vsebuje vseh obveznih podatkov ali da iz navedb ni mogoče ugotoviti kršitve, nemudoma pozove vlagatelja, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo ne sme biti daljši od treh dni, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik predlog zavrže.
(5) Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.
Predhodni preizkus zahtevka za revizijo
13. člen
(1) Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona.
(2) Če je zahtevek za revizijo prepozen ali ga je vložila oseba, ki ne more izkazati interesa, se zahtevek za revizijo zavrže in se o tem obvesti vlagatelja zahtevka za revizijo, Državno revizijsko komisijo ter ministrstvo, pristojno za finance.
(3) Če je zahtevek za revizijo pravočasen in ga je vložila upravičena oseba, mora naročnik pozvati ministrstvo, pristojno za finance, da imenuje revizijskega izvedenca iz 14. člena tega zakona.
Vključitev revizijskega izvedenca
14. člen
(1) Zaradi zavarovanja naročnikovih in ponudnikovih interesov in zaradi zagotovitve nepristranosti pri odločanju o zahtevku za revizijo, obvezno sodeluje pri preverjanju pravilnosti postopka revizijski izvedenec. Ministrstvo, pristojno za finance, mora najkasneje v treh dneh od prejema poziva naročnika imenovati revizijskega izvedenca s seznama, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Državna revizijska komisija v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, in Gospodarsko zbornico Slovenije pripravi v enem letu od uveljavitve tega zakona seznam revizijskih izvedencev. Pri izbiri revizijskih izvedencev je treba upoštevati, da poznajo predpise s področja javnih naročil ter predpise posameznega področja, s katerega je javno naročilo.
(3) Minister, pristojen za finance, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda predpis, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati revizijski izvedenci ter njihove pravice in obveznosti.
Pristojnosti revizijskega izvedenca
15. člen
(1) Revizijski izvedenec mora najkasneje v osmih dneh od imenovanja pregledati dokumentacijo pri naročniku in oblikovati pisno in obrazloženo mnenje o morebitnem obstoju kršitev v postopku oddaje javnega naročila.
(2) Če revizijski izvedenec ne izdela v roku svojega mnenja, odloči naročnik o zahtevku za revizijo brez tega mnenja in o neaktivnosti revizijskega izvedenca obvesti Državno revizijsko komisijo in ministrstvo, pristojno za finance.
(3) Naročnik mora, v primeru, da pri svoji odločitvi ni upošteval mnenja revizijskega izvedenca, navesti in obrazložiti razloge za to.
Odločitev o zahtevku za revizijo
16. člen
(1) Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevo za revizijo zavrnil. O tem se izda sklep, na katerega je možna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo.
(2) Naročnik zavrne zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve.
Nadaljevanje postopka po odločitvi naročnika
17. člen
(1) Naročnik mora o svoji odločitvi iz drugega odstavka 13. člena in 16. člena tega zakona v treh dneh obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. V primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer se izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo.
(2) Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji skupaj s svojim mnenjem.
Tretje poglavje Postopek pred Državno revizijsko komisijo
Način odločanja
18. člen
(1) O zahtevku za revizijo odloča posamezni član Državne revizijske komisije ali senat. Posamezne zahtevke za revizijo dodeljuje v odločanje predsednik Državne revizijske komisije.
(2) Če je predmet revizije javno naročilo, ki ga mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske skupnosti in v zahtevnejših zadevah, odloča senat, ki šteje tri člane.
(3) Način dela in imenovanje senatov podrobneje ureja poslovnik iz 7. člena tega zakona.
Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo
19. člen
(1) Postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo se nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo iz 17. člena tega zakona.
(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.
Rok za sprejem odločitve
20. člen
(1) Zaradi zavarovanja interesov tako naročnika kot ponudnikov mora biti postopek pred Državno revizijsko komisijo učinkovit in zaključen v najkrajšem možnem času, upoštevaje določbe tega zakona.
(2) O zahtevku za revizijo mora Državna revizijska komisija odločiti in izdati sklep najkasneje v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in dokumentacije. V utemeljenih primerih se rok lahko podaljša največ za 20 dni in o tem obvesti vlagatelja zahtevka za revizijo, naročnika in ministrstvo, pristojno za finance.
(3) Državna revizijska komisija sklep o odločitvi pošlje naročniku, vlagatelju zahtevka za revizijo in ministrstvu, pristojnemu za finance.
Obvezni podatki
21. člen
(1) Če Državna revizijska komisija oceni, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 12. člena tega zakona ali da iz navedb ni mogoče ugotoviti kršitve, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka za revizijo, da ga dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka določi Državna revizijska komisija, vendar ne sme biti daljši od osem dni, šteto od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, skladno z zahtevami Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže.
(2) Državna revizijska komisija lahko pred svojo odločitvijo zahteva dodatna pojasnila od naročnika ali vlagatelja zahtevka za revizijo in si lahko ogleda tudi ostale dokumente ter dejanske razmere pri strankah v postopku in zbere druge potrebne podatke za odločitev.
(3) Državna revizijska komisija lahko od oseb javnega in zasebnega prava zahteva osebne in druge podatke, ki so nujno potrebni za njeno odločitev. Zahteva za pridobitev podatkov mora biti obrazložena.
Stroški postopka pred Državno revizijsko komisijo
22. člen
(1) Vlagatelj zahtevka za revizijo mora, ob vložitvi zahtevka, plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 1% od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis. Če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti od katere dalje je po zakonu potreben javni razpis, je taksa 0,5% od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis.
(2) Če taksa ni vplačana istočasno z vloženim zahtevkom, pozove naročnik vlagatelja zahtevka za revizijo, da najkasneje v petih dneh od prejema poziva vplača takso. Če tega predlagatelj ne stori, se šteje, da je umaknil zahtevek za revizijo.
(3) Vsaka stranka trpi stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji.
(4) Stranki morata v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo.
(5) Če se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške nastale z revizijo.
(6) Če se zahtevku za revizijo ne ugodi, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročnika povrniti stroške nastale z revizijo.
(7) Odločitev o stroških je izvršilni naslov.
Odločitev Državne revizijske komisije
23. člen
(1) Če je zahtevek za revizijo vložen pravočasno in ga je vložila oseba iz 9. člena tega zakona, Državna revizijska komisija lahko s sklepom:
– zavrne zahtevek za revizijo kot neutemeljen,
– delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila.
(2) Državna revizijska komisija mora navesti razloge za svojo odločitev. Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
(3) Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika.
Četrto poglavje Pomirjevalni postopek
Uvedba pomirjevalnega postopka
24. člen
(1) Vsaka oseba, ki želi dobiti ali je želela dobiti določeno naročilo na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju in meni, da je bila ali bi lahko bila oškodovana zaradi domnevne kršitve zakona, ki ureja oddajo javnih naročil ali drugih predpisov v zvezi s pridobitvijo naročila, sme pred vložitvijo zahtevka za revizijo ali istočasno z vložitvijo zahtevka za revizijo predlagati uvedbo pomirjevalnega postopka. O predlogu za uvedbo pomirjevalnega postopka mora naročnik nemudoma obvestiti Državno revizijsko komisijo in ponudnika. Naročnik mora odgovoriti na predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka v treh dneh od prejema. Če naročnik ne odgovori ali odgovori negativno, se lahko nadaljuje postopek po zahtevku za revizijo.
(2) Pisni predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka mora oseba iz prvega odstavka tega člena poslati Evropski komisiji ali Državni revizijski komisiji.
Naročnikova izjava za sodelovanje
25. člen
Če Državna revizijska komisija meni, da je predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka upravičen glede na veljavne predpise, pozove naročnika, da poda v naslednjih petih dneh izjavo, ali bo sodeloval v pomirjevalnem postopku. V primeru, da naročnik z izjavo odkloni sodelovanje v pomirjevalnem postopku, Državna revizijska komisija obvesti osebo iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, da ne more uvesti postopka.
Seznam pooblaščenih oseb
26. člen
(1) Če naročnik izjavi, da bo sodeloval v pomirjevalnem postopku, Državna revizijska komisija uporabi postopek, opredeljen v 28. členu tega zakona.
(2) Državna revizijska komisija mora najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona sestaviti v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance in Gospodarsko zbornico Slovenije seznam pooblaščenih neodvisnih oseb za vodenje pomirjevalnega postopka. Pri sestavi seznama je treba upoštevati, da navedene osebe, poleg temeljitega poznavanja predpisov o javnih naročilih, poznajo, glede na vrsto naročila, tudi predpise s področja vodnega, energetskega, transportnega in telekomunikacijskega sektorja in imajo izkušnje pri vodenju podobnih postopkov.
Določitev pomirjevalca
27. člen
(1) Predsednik Državne revizijske komisije mora najkasneje v treh dneh iz seznama iz drugega odstavka 27. člena tega zakona predlagati osebo, ki bo vodila pomirjevalni postopek (pomirjevalec).
(2) Obe stranki v pomirjevalnem postopku morata pisno izjaviti, da se strinjata z izborom osebe, ki jo je določil predsednik Državne revizijske komisije in hkrati s seznama predlagati še drugega pomirjevalca, ki skupaj s prvim vodi pomirjevalni postopek. Za svetovanje pri delu smeta pomirjevalca povabiti največ dva strokovnjaka. Obe stranki in predsednik Državne revizijske komisije smejo zavrniti katerega koli strokovnjaka, ki ga povabita pomirjevalca.
(3) Pomirjevalca morata dati strankama v postopku, kandidatom in ponudnikom, ki sodelujejo v postopku dodelitve javnega naročila, možnost, da pisno ali ustno podajo mnenje o zadevi.
(4) Pomirjevalca si morata prizadevati v najkrajšem možnem času doseči sporazum med strankami. Sporazum mora biti skladen z veljavnimi predpisi.
(5) Pomirjevalca poročata Državni revizijski komisiji o svojih ugotovitvah in o doseženih rezultatih.
(6) Predlagatelj pomirjevalnega postopka in naročnik smeta kadarkoli prekiniti pomirjevalni postopek.
(7) Če se stranki v postopku ne dogovorita drugače, nosita vsaka svoje stroške postopka. V stroške postopka ne štejejo stroški oseb, ki so sodelovale v postopku kot intervenienti (ponudniki, kandidati in drugi morebitni udeleženci). Drugačen dogovor o plačilu stroškov postopka morata stranki sprejeti na začetku postopka.
Udeležba drugih oseb
28. člen
Če je oseba iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, ki pa ni predlagala pomirjevalnega postopka (v nadaljnjem besedilu: intervenient), predlagala revizijo postopka glede dodelitve javnega naročila ali je začela sodni postopek, mora naročnik o tem obvestiti osebe, ki vodijo pomirjevalni postopek. Pomirjevalca in intervenienti morajo obvestiti osebo, ki je predlagala revizijo ali sodni postopek, da poteka pomirjevalni postopek, in ga pozvati, da sodeluje v pomirjevalnem postopku. Če oseba, ki je predlagala revizijo ali začela sodni postopek v danem roku ne poda izjave za sodelovanje v pomirjevalnem postopku, lahko intervenienti odločijo, po potrebi tudi s preglasovanjem, da se pomirjevalni postopek zaključi, če menijo, da je sodelovanje osebe, ki je začela revizijski postopek ali sodni postopek, nujno za rešitev spora v pomirjevalnem postopku. Intervenienti morajo svojo odločitev nemudoma, najkasneje pa v treh dneh od svoje odločitve, sporočiti Državni revizijski komisiji.
Tretji del IZDAJA POTRDIL
Pregled postopkov
29. člen
(1) Naročniki lahko dajo pregledati svoje postopke izbora pri oddaji javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju z namenom, da pridobijo pisno potrdilo o pravilnosti postopka oddaje javnega naročila.
(2) Naročnik s pisno vlogo, ki ji mora priložiti celotno razpisno dokumentacijo, zaprosi za izdajo potrdila. Vloga se naslovi na Državno revizijsko komisijo.
Pristojnost za izdajo potrdila
30. člen
(1) Pristojni organ, določen z zakonom, pri pripravi mnenja za izdajo potrdila za posamezna vprašanja vključi v sodelovanje strokovne organe in organizacije, ki so jih Vlada Republike Slovenije in drugi organi, določeni z zakonom, pooblastili, da opravljajo določene preizkuse in izdajajo strokovna mnenja in potrdila.
(2) Pristojni strokovni organi in organizacije morajo biti neodvisne od naročnika in pri svojem delu nepristranske.
(3) Naročnik lahko uporabi prejeto potrdilo tudi za druge postopke javnega naročanja, ki so po svoji vsebini podobni postopku, za katerega je prejel potrdilo.
Objava
31. člen
(1) Če pooblaščeni organi, ki pripravljajo potrdilo, ugotovijo v postopku nepravilnosti, opozorijo o njih naročnika, da jih odpravi. Potrdilo se izda, ko naročnik odpravi nepravilnosti.
(2) Naročnik, ki pridobi potrdilo, sme objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem listu Evropske skupnosti naslednjo izjavo:
“Naročnik je pridobil potrdilo v skladu z zakonom o javnih naročilih in direktivo 92/13, da so bili dne.., postopki dodelitve naročila in praksa skladni s predpisi Republike Slovenije.“
Četrti del POROČANJE
Poročanje Državnemu zboru
32. člen
Državna revizijska komisija enkrat letno o svojem delu poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.
Sporočanje podatkov
33. člen
(1) Državna revizijska komisija mora najkasneje do konca februarja za preteklo leto sporočiti Vladi Republike Slovenije, glede na posamezne vrste postopkov in predmet javnega naročila, naslednje podatke:
1. skupno število prejetih zahtevkov za revizijo,
2. ločeno za postopek pred odločitvijo o dodelitvi in po sprejetju odločitve o dodelitvi javnega naročila:
– število prejetih zahtevkov za revizijo,
– število zavrženih in zavrnjenih zahtevkov za revizijo,
3. število razveljavljenih postopkov oddaje javnih naročil, posebej je treba navesti podatek, ali je sklep o razveljavitvi posledica neupoštevanja odločitve Državne revizijske komisije o odpravi kršitev v postopku pred sprejemom odločitve o dodelitvi javnega naročila,
4. število potrjenih odločitev o dodelitvi naročila.
(2) Vlada v sodelovanju z Državno revizijsko komisijo na podlagi podatkov iz prvega odstavka tega člena, pripravi predlog ukrepov za odpravo določenih kršitev, ki se ponavljajo, tako da predlaga pripravo ustreznih zakonskih sprememb ali izdajo podzakonskih predpisov.
Peti del KAZENSKE DOLOČBE
Prekrški
34. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek naročnik iz druge in tretje alinee 1. točke 2. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97):
1. če ne izvrši odločitve Državne revizijske komisije iz 23. člena tega zakona,
2. če sklene pogodbo z izbranim ponudnikom kljub ustavitvi postopka po določbi prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Šesti del PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Prehodne določbe
35. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 63. do 73. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97).
(2) Postopki, začeti na podlagi vloženih zahtevkov za revizijo pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah 63. do 73. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97).
(3) Do imenovanja predsednika in članov Državne revizijske komisije opravljajo delo člani revizijske komisije, imenovani z odlokom o imenovanju predsednika in članov Revizijske komisije po zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 50/97). Državni zbor imenuje Državno revizijsko komisijo v skladu s 5. členom tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(4) Predsednik Državne revizijske komisije najkasneje v enem mesecu po imenovanju pripravi akt o sistemizaciji del in nalog strokovnih in administrativnih delavcev Državne revizijske komisije.
(5) Poslovnik o delu Državne revizijske komisije iz 7. člena tega zakona mora pripraviti predsednik najkasneje v enem mesecu od imenovanja.
(6) Določbe 14., 15. in 16. člena tega zakona, ki urejajo sodelovanje revizijskega izvedenca v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila pri naročniku, se pričnejo uporabljati z dnem objave seznama revizijskih izvedencev.
36. člen
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal pravice iz delovnega razmerja za javne uslužbence, veljajo glede pravic iz delovnega razmerja za predsednika in člane Državne revizijske komisije enaki predpisi kot veljajo za državne sekretarje, s tem, da se plača predsednika Državne revizijske komisije poveča za 10%.
37. člen
(1) Določbe tega zakona, ki obvezujejo naročnika, Republiko Slovenijo ali njene organe, da sporočajo določene podatke pristojnim organom Evropske unije in določbe, ki se nanašajo na obveznost objavljanja v Uradnem listu Evropske skupnosti, začnejo veljati z dnem, ko bo postala Republika Slovenija članica Evropske unije.
(2) Določbe 25. do 29. člena tega zakona, ki urejajo pomirjevalni postopek bodo pričele veljati z dnem, ko bo postala Republika Slovenija članica Evropske unije.
(3) Določbe 30. do 32. člena tega zakona, ki urejajo izdajo potrdil o pravilnosti postopkov oddaje javnega naročila, začnejo veljati z dnem, ko bo postala Republika Slovenija članica Evropske unije.
Uveljavitev zakona
38. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-02/99-10/2
Ljubljana, dne 16. septembra 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
