Na podlagi 114. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) izdaja minister za notranje zadeve

Ta pravilnik določa vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je dovoljeno uporabljati posebne svetlobne in zvočne znake, vrste svetlobnih in zvočnih znakov, ki jih je dovoljeno uporabljati na teh vozilih, pogoje in način uporabe svetlobnih in zvočnih znakov ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozniki teh vozil.

Pomen posameznih izrazov v tem pravilniku je:
Naprava za dajanje posebnih zvočnih znakov je naprava, ki daje zvok spreminjajoče se frekvence in ima možnost dajanja najmanj dveh različnih zvočnih znakov primerne glasnosti, ki zagotavlja dobro slišnost v cestnem prometu ne glede na gostoto in intenziteto prometa ter druge okoliščine.
Naprave za dajanje posebnih svetlobnih znakov so utripajoče ali vrteče se modre, rdeče in modre ter zelene in modre luči (v nadaljnjem besedilu: modra, rdeča in modra ter zelena in modra luč), katerih svetilnost zagotavlja, da so v cestnem prometu dobro vidne v različnih vremenskih in drugih razmerah. Naprave za dajanje posebnih svetlobnih znakov na vozilih za spremstvo so lahko na delu, usmerjenem proti zadnjemu delu vozila, zatemnjene, da ne slepijo voznikov, ki vozijo za vozilom, ki jih daje.
Drugi izrazi imajo enak pomen kot jih določajo predpisi o varnosti cestnega prometa.

Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, ki označujejo vozila s prednostjo, je dovoljeno namestiti in uporabljati samo na vozilih policije, vojaške policije, nujne medicinske pomoči, gasilske službe, preiskovalne službe sodišča in državnega tožilstva, ter na intervencijskih vozilih mobilne enote ekološkega laboratorija in civilne zaščite.
Posebne svetlobne in zvočne znake na vozilih s prednostjo je dovoljeno uporabljati samo za izvršitev nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja, zavarovanje in ogled kraja prometne ali druge nesreče, kaznivega dejanja ali prekrška, kot tudi za odkritje ali prijetje storilca kaznivega dejanja ali prekrška.
Na vozilih s prednostjo je dovoljeno uporabljati posebne svetlobne znake tudi kot opozorilo na nesrečo, zgostitev prometa ali drugo nevarnost na cesti.
Na vozilih policije je dovoljeno uporabljati posebne svetlobne in zvočne znake tudi za ustavitev vozila, ki vozi pred njim.

Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, ki označujejo vozila za spremstvo, je dovoljeno namestiti in uporabljati samo na vozilih policije in vojaške policije, ki opravljajo spremstvo.
Posebne svetlobne in zvočne znake na vozilih za spremstvo je dovoljeno uporabljati samo za izvršitev nujnih nalog pri spremljanju in zavarovanju oseb, spremljanju in zavarovanju posebno pomembnih prevozov ali za spremljanje in zavarovanje prireditev na cesti, ki jih drugače ni mogoče zavarovati ali bi bilo drugačno zavarovanje nesorazmerno zahtevno ali drago.

Na dvoslednih vozilih s prednostjo se uporabljata najmanj dve modri luči, ki sta nameščeni na najvišji točki vozila simetrično na njegovo vzdolžno os, tako da sta dobro vidni z vseh strani. Če zaradi velikosti ali oblike vozila s prednostjo ti modri luči ne bi bili dobro vidni z vseh strani, morata biti nameščeni tako, da sta dobro vidni s sprednje strani vozila, na zadnjem delu vozila pa mora biti nameščena še najmanj ena modra luč. Dodatno sta lahko na sprednji strani vozila nameščeni tudi dve naprej usmerjeni modri luči.
Na policijskih vozilih brez policijskih oznak ki uporabljajo samo eno modro luč, mora biti le-ta nameščena na levi strani sprednjega dela strehe in mora biti dobro vidna z vseh strani. Namesto na strehi, je lahko v takem vozilu nameščena naprej usmerjena modra luč v notranjosti vozila, neposredno za vetrobranskim steklom, in nazaj usmerjena modra luč na zadnji strani vozila.
Pri opravljanju nadzora cestnega prometa s policijskim vozilom brez policijskih oznak, s katerim policist v skladu z določbami zakona o varnosti cestnega prometa s posebno napravo ugotavlja hitrost pred seboj vozečega vozila, se sme uporabljati samo nazaj usmerjena modra luč na zadnji strani vozila.
Na vozilu s prednostjo lahko podnevi enakomerno utripata tudi bela žarometa na sprednji strani vozila.

Na dvoslednih vozilih za spremstvo se uporabljajo naslednji posebni svetlobni znaki:
– na vozilu, ki vozi na čelu kolone, se uporabljata rdeča in modra luč, ki sta nameščeni na najvišji točki vozila, simetrično na njegovo vzdolžno os, tako da sta dobro vidni z vseh strani. Rdeča luč je na levi, modra pa na desni strani vozila. Rdeča in modra luč, usmerjeni naprej, sta lahko dodatno nameščeni tudi na sprednji strani vozila. Na enak način se lahko uporabljata rdeča in modra luč tudi na vozilih, ki vozijo v koloni,
– na vozilu, ki vozi na začelju kolone (zaključno vozilo), se uporabljata zelena in modra luč, ki sta nameščeni na najvišji točki vozila, simetrično na njegovo vzdolžno os. Zelena luč je na levi, modra pa na desni strani vozila.
Na vozilu za spremstvo lahko podnevi enakomerno utripata tudi bela žarometa na sprednji strani vozila.

Motorno kolo, ki se uporablja kot vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo, mora imeti dve utripajoči luči na sprednji strani, nameščeni simetrično na vzdolžno os vozila, ki sta usmerjeni naprej, in eno utripajočo luč na zadnjem delu vozila, ki je vidna z vseh strani.
Na motornem kolesu iz prejšnjega odstavka, ki se uporablja kot vozilo s prednostjo, so vse tri luči modre.
Na motornem kolesu, ki se uporablja kot vozilo za spremstvo, in vozi na čelu kolone ali v koloni vozil, sta na sprednji strani na levi rdeča in na desni modra luč, luč na zadnjem delu vozila pa je rdeča. Na motornem kolesu, ki vozi na začelju kolone (zaključno vozilo), pa sta luči na sprednji strani modri, luč na zadnjem delu vozila pa je zelena.

Vozila s prednostjo, razen policijskih vozil in vozil vojaške policije, morajo imeti na bočnih straneh oznako z imenom oziroma nazivom lastnika oziroma uporabnika.

Vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo sme voziti le voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo tiste kategorije motornih vozil, v katero spada vozilo, ki ga vozi, in dovoljenje za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo.
Dovoljenje za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo se izda osebi, ki ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil ustrezne kategorije, ko opravi preizkus znanja, ki obsega preizkus teoretičnega znanja in preizkus iz vožnje, če v zadnjih petih letih ni bila pravnomočno kaznovana za kaznivo dejanje zoper varnost javnega cestnega prometa ali če zoper njo ne teče postopek za tako kaznivo dejanje. Preizkus opravi pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.
Preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka ni potrebno opraviti osebi, ki na dan, ko se začnejo uporabljati določbe tega člena, najmanj deset let neprekinjeno poklicno vozi vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo, če v tem času ni bila pravnomočno kaznovana za kaznivo dejanje zoper varnost javnega cestnega prometa ali zoper njo ne teče postopek za tako kaznivo dejanje in če nima v evidenci nobene kazenske točke v cestnem prometu.
Osebi iz prejšnjega odstavka se na njeno zahtevo izda dovoljenje za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo. Zahtevi mora priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
Dovoljenja za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo ne more dobiti oseba, ki ima v evidenci sedem ali več kazenskih točk v cestnem prometu.
Dovoljenje za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo izda Ministrstvo za notranje zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše program in način opravljanja preizkusa znanja iz drugega odstavka tega člena, višino stroškov, obrazec dovoljenja za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo, način izdaje dovoljenja in način vodenja evidence izdanih dovoljenj za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo.

Dovoljenje iz prejšnjega člena preneha veljati z dnem pravnomočnosti odločbe sodnika za prekrške ali sodbe sodišča, s katero je imetniku izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
Neveljavno dovoljenje mora imetnik vrniti organu, ki ga je izdal.

Določba 9. člena tega pravilnika se začne uporabljati tri leta po uveljavitvi tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.