Na podlagi prvega odstavka 12. člena zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/99) izdaja minister za malo gospodarstvo in turizem

Ta pravilnik določa merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: kmetija).

Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem določb tega pravilnika.
Če v okviru gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot sledi:
– gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,
– restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 1. uro naslednjega dne,
– slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 23. uro,
– obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,
– gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovskoposlovnih centrih, kulturnih ustanovah ipd.) v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev.
Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v prejšnjem odstavku, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času.

Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, ter izletniške kmetije, ki so v stanovanjskih naseljih, obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas.
Gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena in iz prejšnjega odstavka tega člena obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče.
Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti mora pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija.

Gostinski obrati ob avtocestah in na območju mednarodnih mejnih prehodov morajo obratovati vse dni v letu najmanj med 6. in 22. uro.
Na mestnih avtobusnih in železniških postajah ter mednarodnih letališčih mora ob prihodih in odhodih medkrajevnih avtobusov in vlakov ter potniških letal obratovati vsaj en gostinski obrat. Ne glede na to določbo tem obratom ni treba obratovati med 23. in 5. uro naslednjega dne.
Gostinski obrati iz prvega in drugega odstavka tega člena za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ne potrebujejo soglasja iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Gostinci, katerih gostinski obrati so ob avtocestah, na območju mednarodnih mejnih prehodov in na mestnih avtobusnih in železniških postajah, ne smejo v glavni turistični sezoni oziroma v obdobju, ko je turistični promet največji, zapreti gostinskega obrata zaradi letnih dopustov zaposlenih.

Gostinski obrat mora obratovati najmanj pet dni v tednu.
Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti lahko gostincu na njegov predlog v utemeljenih primerih (majhen promet, posebna ponudba in podobno) odobri, da v določenem obdobju leta sploh ne obratuje (sezonsko poslovanje) oziroma obratuje manj kot pet dni v tednu ali da vse leto obratuje le določene dneve v tednu (na izletniških točkah, v višinskih ali odročnih krajih in v vseh drugih utemeljenih primerih).

Gostinec mora obratovati vsaj osem ur dnevno. Obratovalni čas je lahko deljen na največ dva dela, od katerih mora vsak trajati vsaj tri ure (v gostinskih obratih s penzionsko ponudbo je obratovalni čas izjemoma lahko deljen na tri dele).
Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti lahko gostincu na njegov predlog v utemeljenih primerih odobri, da dnevno obratuje manj kot osem ur.
Kmet določi obdobje obratovanja v koledarskem letu, tedensko število obratovalnih dni in dnevno število ur obratovanja na kmetiji upoštevaje razmere in možnosti, povezane z opravljanjem osnovne (kmetijske) dejavnosti.

Obratovalni čas se začne, ko gostje lahko vstopijo v gostinski obrat, če je ta v zaprtem prostoru, če pa dostopa v gostinski obrat ni mogoče zapreti, pa ko gostinec začne za goste opravljati gostinske storitve.
Obratovalni čas se konča, ko gostje ne morejo več vstopati v gostinski obrat, če je ta v zaprtem prostoru, če pa dostopa v gostinski obrat ni mogoče fizično zapreti, ko gostinec preneha za goste opravljati gostinske storitve.

Gostje, ki so ob koncu obratovalnega časa še v gostinskem obratu, ga morajo zapustiti najkasneje v 30 minutah, če gostinski obrat streže le z enostavnimi jedmi, pijačami in napitki (kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari), oziroma najkasneje v 60 minutah, če gostinski obrat streže tudi z zahtevnejšimi jedmi (restavracije, gostilne).
V gostinskih obratih je lahko ob razporedu obratovalnega časa objavljena tudi ura, do katere gostinec sprejema naročila za jedi. Tako določeni čas ne sme biti daljši od 30 minut pred koncem obratovalnega časa.

Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti 15 dni pred:
– začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto,
– začetkom obratovanja,
– spremembo obratovalnega časa.
Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka gostincu, ki prijavi obratovalni čas v skladu s prvim odstavkom 3. člena tega pravilnika oziroma ne zaproša za podaljšani obratovalni čas, po prvi potrditvi ni treba za vsako koledarsko leto ponovno prijavljati razporeda obratovalnega časa, če tega ne spreminja in če ni prišlo do sprememb, ki se nanašajo na podatke iz 1. točke 12. člena tega pravilnika.
Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti lahko izjemoma tudi gostincu, ki zaproša za podaljšani obratovalni čas, skladno s sprejetimi merili, ki morajo vsebovati tudi določbo o možnem preklicu take odločitve, izda soglasje k prijavljenemu obratovalnemu času za obdobje, daljše od enega koledarskega leta.

Prijava razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata oziroma kmetije zajema:
1. Osnovne podatke o gostinskem obratu oziroma kmetiji, ki prijavlja obratovalni čas:
– vrsto, naziv in naslov gostinskega obrata oziroma kmetije,
– identifikacijsko (matično) številko gostinskega obrata,
– naziv in sedež matične firme (ustanovitelja) gostinskega obrata.
2. Prijavo razporeda obratovalnega časa po dnevih v tednu:
– prijavo rednega obratovalnega časa,
– vlogo za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času,
– obdobje, v katerem gostinski obrat oziroma kmetija ne bo obratovala zaradi dopustov ali preureditvenih del.
3. Redni obratovalni čas, ki ga potrdi za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti, oziroma soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času, ki ga izda ta organ.
4. Dodatne podatke o gostinskem obratu oziroma kmetiji, ki prijavlja obratovalni čas:
– podrobnejšo določitev vrste gostinskega obrata,
– število gostinskih sedežev,
– število oseb, ki delajo v gostinskem obratu oziroma na kmetiji.
Gostinec oziroma kmet prijavi obratovalni čas na obrazcu, ki ga izpolni v treh izvodih. Obrazec je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
Gostinec oziroma kmet mora ob prvi prijavi priložiti fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti oziroma prijavni list.

Če za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti ugotovi, da:
– je vloga za prijavo obratovalnega časa popolna,
– so upoštevane vse določbe tega pravilnika,
– je obratovalni čas določen skladno z merili iz 3. člena tega pravilnika oziroma če
– soglaša z morebitnim predlaganim podaljšanim obratovalnim časom,
tako določeni razpored obratovalnega časa potrdi, nato pa en izvod potrjenega obrazca s prijavo razporeda obratovalnega časa zadrži za svojo evidenco, po en izvod pa najkasneje v 15 dneh vrne gostincu oziroma pošlje Statističnemu uradu Republike Slovenije.
Če za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti ugotovi, da kateri izmed v prejšnjem odstavku navedenih pogojev ni izpolnjen, z odločbo deloma ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas.
V primeru iz prejšnjega odstavka za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti gostincu v obrazložitvi odločbe tudi predlaga ustrezno spremembo obratovalnega časa.

Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti lahko z odločbo zavrne prijavljeni razpored obratovalnega časa, tudi če je na določenem območju zaradi zagotavljanja ustrezne ravni gostinske ponudbe treba uskladiti dan v tednu, ko je gostinski obrat zaprt, ali čas, ko je gostinski obrat zaprt zaradi letnih dopustov zaposlenih.
V primerih iz prejšnjega odstavka za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti po predhodni uskladitvi prijavljenega razporeda obratovalnega časa v obrazložitvi odločbe gostincu predlaga ustrezno spremembo.

Gostinec mora začasno zaprtje gostinskega obrata zaradi dogodkov, na katere ne more vplivati, oziroma zaradi višje sile (smrt v družini, bolezen, nujna odsotnost in podobno) ali predvidenega prenehanja opravljanja dejavnosti prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti takoj po njihovem nastanku oziroma najkasneje v petih dneh.

Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat.
Na enak način mora biti objavljeno tudi obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem).
Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

Gostinec lahko brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti obratuje dlje, kot traja obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat), ob drugih priložnostih pa le po odločitvi občinskega organa, pristojnega za gostinstvo.

Uresničevanje določb tega pravilnika nadzorujejo pristojni tržni inšpekcijski organ in policisti.

Določbe 2., 9., 10., 11., 13., 15., 16. in 17. člena tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za kmetije.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov (Uradni list RS, št. 15/95 in 22/98).

Ta pravilnik začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.