Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. septembra 1999.

(1) Ta zakon ureja pogoje za prevoz nevarnega blaga za posamezne vrste prometa, dolžnosti oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pogoje za embalažo in vozila, imenovanje varnostnega svetovalca, usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pristojnosti državnih organov in nadzor nad izvrševanjem zakona.
(2) Namen tega zakona je zagotoviti varen prevoz nevarnega blaga.

Ta zakon velja za prevoz nevarnega blaga:
– v cestnem prometu,
– v železniškem prometu,
– po morju in celinskih vodah in
– v zračnem prometu.

(1) Za prevoz nevarnega blaga v cestnem prometu se uporabljajo:
– evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Uradni list SFRJ – MP, št. 59/72) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92), katerega sestavni del sta prilogi A in B,
– protokol, s katerim se dopolnjuje tretji odstavek 14. člena evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Uradni list SFRJ – MP, št. 8/77) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92) in
– protokol, ki dopolnjuje člen 1 (a), člen 14 (1) in člen 14 (3) (b) evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Uradni list RS – MP, št. 7/97).
(2) Za prevoz nevarnega blaga v železniškem prometu se uporablja:
– konvencija o mednarodnih železniških prevozih (COTIF), (Uradni list SFRJ – MP, št. 8/84) in akt o potrditvi nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92), katere sestavni del je pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID).
(3) Za prevoz nevarnega blaga v pomorskem prometu se uporabljajo:
– mednarodna konvencija o varnosti kontejnerjev (CSC), (Uradni list SFRJ – MP, št. 3/87) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 15/92),
– mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju 1974, (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/81) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 15/92) in
– protokol k mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju 1974, (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/81) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 15/92).
(4) Za prevoz nevarnega blaga v zračnem prometu se uporablja:
– konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – MP, št. 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, in Uradni list SFRJ – MP, št. 11/63, 49/71, 62/73, 15/78 in 2/80) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 24/92).
(5) Za prevoz jedrskega materiala se uporabljata tudi:
– konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala, (Uradni list SFRJ – MP, št. 9/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92) in
– skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS – MP, št. 3/99).

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. nevarno blago so snovi, materiali in predmeti, ki so v predpisih iz prejšnjega člena razvrščeni po razredih na: eksplozivne snovi, pline, vnetljive tekočine, vnetljive trdne snovi, samovnetljive snovi, snovi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, perokside, organske perokside, strupe, kužne snovi, radioaktivne snovi, jedke snovi in drugo nevarno blago. Nevarno blago so tudi odpadki, pripravki in jedrski material, če izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med nevarno blago po predpisih iz prejšnjega člena;
2. embalaža je vsaka embalažna enota, izdelana po predpisih iz prejšnjega člena za polnjenje z nevarnim blagom (sodi, vreče, ročke, mešana in sestavljena embalaža, vsebniki IBC, cisterne, zabojniki ali druge embalažne enote);
3. tovorek je embalažna enota, napolnjena z nevarnim blagom in pripravljena za prevoz;
4. vozilo je vsako prevozno sredstvo po predpisih iz 3. člena tega zakona (motorno vozilo, letalo, železniški vagon, ladja ali drugo prevozno sredstvo);
5. pošiljatelj je tisti, ki je kot pošiljatelj naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravi brez pogodbe o prevozu oziroma prevozne listine, je pošiljatelj tisti, ki izroči nevarno blago v prevoz;
6. prevoznik je tisti, ki opravlja prevoze iz 2. člena tega zakona in je kot tak naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravi brez pogodbe o prevozu oziroma prevozne listine, je prevoznik tisti, ki prevaža nevarno blago;
7. prejemnik je tisti, ki je kot prejemnik naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravi brez pogodbe o prevozu oziroma prevozne listine, je prejemnik tisti, ki prevzame nevarno blago;
8. organizator prevoza je tisti, ki organizira prevoz ali opravlja druge storitve v zvezi s prevozom nevarnega blaga;
9. oseba, ki pakira, je tisti, ki tovorke polni, pakira ali pripravlja za prevoz;
10. polnilec je tisti, ki nevarno blago polni v cisterno, v vozilo za razsuti tovor, v zabojnik za razsuti tovor ali pripravlja napolnjeno cisterno, vozilo ali zabojnik za prevoz;
11. uporabnik cisterne zabojnika je tisti, ki kot lastnik, zaposleni ali sicer upravičen do tega uporablja cisterno zabojnik za prevoz nevarnega blaga;
12. nakladalec je tisti, ki nalaga nevarno blago na vozilo ali v zabojnik;
13. nadzor je vsako preverjanje, pregled ali drug postopek, ki ga iz varnostnih razlogov izvajajo pristojni organi.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot v predpisih iz 3. člena tega zakona.

Za nevarno blago se lahko uporablja le embalaža, ki:
– po kakovosti in izvedbi ustreza količini in lastnostim nevarnega blaga, za katero se uporablja,
– je po predpisih iz 3. člena tega zakona v njej dopusten prevoz nevarnega blaga,
– je po predpisih iz 3. člena tega zakona preizkušena in odobrena,
– ima po predpisih iz 3. člena tega zakona napise, oznake ali nalepke za označitev nevarnosti in druge podatke o nevarnem blagu ter embalaži.

(1) Proizvajalec embalaže za nevarno blago mora pridobiti odobritev za označevanje embalaže.
(2) Proizvajalec embalaže mora skrbeti za to, da je na vsaki embalaži, ki jo da v promet, ustrezna označitev.
(3) Če embalaža ne ustreza več predpisom iz 3. člena tega zakona, jo proizvajalec ne sme več označevati.

(1) Embalažo za prevoz radioaktivnega blaga in jedrskega materiala odobri minister, pristojen za okolje in prostor.
(2) Embalažo za prevoz drugega nevarnega blaga odobri organizacija, ki jo določi minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(3) Pred izdajo odločbe o določitvi organizacije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za trg, v sodelovanju z nacionalno akreditacijsko službo ugotovi izpolnjevanje pogojev za izvajanje postopka za odobritve embalaže za prevoz nevarnega blaga pri tej organizaciji.
(4) Podrobnejše predpise o odobritvi embalaže za prevoz nevarnega blaga na podlagi predpisov iz 3. člena tega zakona sprejme minister, pristojen za notranje zadeve.
(5) Organizacija iz drugega odstavka tega člena sme odobriti embalažo, če ta ustreza zahtevam predpisov iz 3. člena tega zakona.
(6) Minister, pristojen za okolje in prostor, in organizacija iz drugega odstavka tega člena lahko vzame kot osnovo za izdajo odobritve embalaže tudi rezultate preizkusov tujih organizacij, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi smotrnosti, enostavnosti ali hitrosti postopka.
(7) Embalaža, ki jo odobri pristojni organ tuje države, se upošteva, če je preizkušena in odobrena po predpisih iz 3. člena tega zakona.

(1) Minister, pristojen za okolje in prostor, in organizacija iz drugega odstavka prejšnjega člena mora v odobritvi embalaže določiti vrsto označevanja s kodo, ki mora ustrezati predpisom iz 3. člena tega zakona. Nedopustne so oznake, ki bi se lahko zamenjale z že določenimi ali tujimi oznakami.
(2) Če je potrebno zaradi varnosti prevozov ali če je to določeno v predpisih iz 3. člena tega zakona, se v odobritvi za označevanje embalaže lahko določijo ustrezne omejitve za uporabo embalaže (posebni pogoji, časovne omejitve).

Če pristojni organ za nadzor ugotovi, da embalaža ne ustreza pogojem predpisov iz 3. člena tega zakona, prepove njeno nadaljnjo uporabo za prevoz nevarnega blaga in o tem takoj obvestiti ministra, pristojnega za okolje in prostor, oziroma organizacijo iz drugega odstavka 7. člena tega zakona. Ta mora izvesti postopek za odvzem odobritve embalaže.

Za prevoz nevarnega blaga se lahko uporablja vozilo, ki:
– je izdelano in opremljeno po predpisih iz 3. člena tega zakona,
– je pregledano in je zanj izdano potrdilo (certifikat), če to določajo predpisi iz 3. člena tega zakona,
– je označeno z opozorilnimi tablami, napisi, oznakami (nalepkami) za označevanje nevarnosti in drugimi informacijami o nevarnem blagu in vozilu, kot določajo predpisi iz 3. člena tega zakona.

Glede na vrsto predvidljivih nevarnosti morajo udeleženci pri prevozu nevarnega blaga sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečili nesrečo oziroma posledice morebitne nesreče čim bolj zmanjšali. Ob nevarnosti oziroma nesreči morajo takoj obvestiti policijo ali center za obveščanje ter sporočiti podatke, potrebne za ukrepanje.

Pošiljatelj sme dati nevarno blago v prevoz, če:
– je to dopustno po predpisih iz 3. člena tega zakona,
– je bilo za nevarno blago, za katere je potrebno dovoljenje za prevoz po 22. ali 25. členu tega zakona, to dovoljenje izdano,
– je pakirano v embalaži, ki ustreza pogojem iz 5. člena tega zakona,
– so izpolnjene določbe o načinu prevoza, skupnem nakladanju, ravnanju, shranjevanju, čiščenju in dekontaminaciji ter druge določbe predpisov iz 3. člena tega zakona,
– vozilo oziroma druge prevozne enote ustrezajo pogojem iz 10. člena tega zakona,
– so vozniku ali tistemu, ki opravlja prevoz, izročene predpisane spremne listine po predpisih iz 3. člena tega zakona ter po potrebi dovoljenje za prevoz po 22. členu tega zakona oziroma posebno dovoljenje po 25. členu tega zakona,
– je upošteval druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

Organizator prevoza mora zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prejšnjega člena tega zakona.

Dolžnosti osebe, ki pakira nevarno blago za pre- voz, so:
– upoštevati mora predpise o pakiranju,
– pri pripravi tovorkov mora upoštevati predpise o napisih in oznakah ali nalepkah za označevanje nevarnosti,
– upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

Dolžnosti osebe, ki polni nevarno blago za prevoz, so:
– pred polnjenjem cisterne, cisterne zabojnika, vozila za tovor v razsutem stanju ali zabojnika za tovor v razsutem stanju mora preveriti, ali so cisterna, vozilo ali zabojnik ter njihova oprema očiščeni in tehnično brezhibni,
– cisterno, cisterno zabojnika, vozilo ali zabojnike sme napolniti samo s tistim nevarnim blagom, ki se sme prevažati v cisternah, vozilih za tovor v razsutem stanju ali zabojnikih za tovor v razsutem stanju,
– pri polnjenju cisterne mora upoštevati določila o nevarnem blagu v dveh rezervoarjih cisterne, ki ležita neposredno drug poleg drugega,
– pri polnjenju cisterne mora upoštevati dopustno stopnjo polnjenja ali dopustno maso polnjenja na liter prostornine,
– po polnjenju cisterne mora preveriti tesnost naprav za zapiranje,
– paziti mora, da na zunanji strani cisterne, ki jo polni, ni ostankov nevarnega blaga,
– cisterno sme polniti le na določenem in posebej prirejenem prostoru za polnjenje,
– upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

Dolžnosti uporabnika cisterne zabojnika so:
– upoštevati mora predpise o konstrukciji, opremi, preverjanju in označbi,
– skrbeti mora za vzdrževanje cisterne in njene opreme na tak način, da izpolnjuje pogoje po predpisih iz 3. člena tega zakona,
– zagotoviti mora izreden preizkus cisterne zabojnika, če je prišlo do dogodka (predelava, nesreča), ki bi lahko vplival na varnost,
– upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

Dolžnosti osebe, ki naklada nevarno blago za prevoz, so:
– z nakladanjem lahko začne, če so izpolnjeni vsi pogoji za prevoz nevarnega blaga iz 12. člena tega zakona,
– pri natovarjanju tovorkov mora upoštevati določbe o prepovedi skupnega nakladanja in predpise o ločitvi od živil in krmil,
– nakladati sme le na določenem in posebej prirejenem prostoru za nakladanje,
– upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

Prevoznik sme prevažati nevarno blago, če:
– je to dopustno po predpisih iz 3. člena tega zakona,
– je bilo za nevarno blago, za katere je potrebno dovoljenje za prevoz po 22. ali 25. členu tega zakona, to dovoljenje izdano,
– je pakirano v embalaži, ki ustreza pogojem iz 5. člena tega zakona,
– so izpolnjene določbe o načinu prevoza, skupnem nakladanju, ravnanju, shranjevanju, čiščenju, razplinjenju in dekontaminaciji ter druge določbe predpisov iz 3. člena tega zakona,
– vozilo ustreza pogojem iz 10. člena tega zakona,
– je vozilo tehnično brezhibno, opremljeno in označeno po predpisih iz 3. člena tega zakona,
– je vozilo pravilno naloženo oziroma da ni preobremenjeno,
– ima zavarovano odgovornost za škodo povzročeno tretjim osebam,
– je upošteval druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona in drugih predpisih, ki urejajo varnost prevoza.

Dolžnosti prejemnika so:
– ne sme zavlačevati prevzema nevarnega blaga,
– če je v predpisih iz 3. člena tega zakona tako določeno, mora vozilo očistiti, razpliniti in dekontaminirati ter poskrbeti za odstranitev tabel in oznak ali nalepk za označevanje nevarnosti, potem ko so bila vozila očiščena, razplinjena in dekontaminirana,
– nevarno blago sme razkladati le na določenem in posebej prirejenem prostoru za razkladanje,
– upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona in drugih predpisih, ki urejajo varnost prevoza.

Prevoznik mora ukreniti vse potrebno, da se nevarno blago najde, če se med prevozom izgubi, in o nevarnosti nevarnega blaga takoj obvestiti center za obveščanje ali policijo.

(1) Nevarno blago, ki se med prevozom razsuje ali razlije, mora prevoznik zavarovati, pobrati ali odstraniti oziroma dati na za to določen prostor ali na drug primeren način poskrbeti, da ni več nevarno, ter o tem obvestiti center za obveščanje ali policijo.
(2) Če nevarnega blaga, ki je izpadlo ali se razlilo, prevoznik ne more pobrati, odstraniti, dati na določen prostor ali kako drugače nevtralizirati, mora poklicati organizacijo, ki je pooblaščena za reševanje nesreč z nevarnim blagom, da to stori na prevoznikove stroške.
(3) Minister, pristojen za okolje in prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določi prostore za začasno shranjevanje razsutega ali razlitega nevarnega blaga in kontaminiranih stvari in pogoje, ki jih morajo ti prostori izpolnjevati.

(1) Za prevoz eksplozivnih in radioaktivnih snovi (jedrskega materiala, radioaktivnega blaga in radiofarmacevtikov) je potrebno dovoljenje.
(2) Dovoljenje za prevoz eksplozivnih snovi v notranjem prometu izda upravna enota, z območja katere se pošiljka pošilja, za prevoz v mednarodnem prometu (uvoz, izvoz, tranzit) pa minister, pristojen za notranje zadeve.
(3) Dovoljenje za prevoz jedrskih materialov in radioaktivnega blaga izda minister, pristojen za okolje in prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, za radiofarmacevtike pa minister, pristojen za zdravstvo.
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno za prevoz manjših količin eksplozivnih snovi, določenih v predpisih iz 3. člena tega zakona, in za prevoz tistih radioaktivnih snovi, za katere ni predvideno dovoljenje v predpisih iz 3. člena tega zakona. Dovoljenje prav tako ni potrebno za prevoze, ki jih opravljajo slovenska vojska, policija ali civilna zaščita za lastne potrebe, pri tem pa se morajo izvajati varnostni ukrepi oziroma spremstvo.
(5) Dovoljenje se lahko izda za en sam prevoz ali za več prevozov v določenem času.
(6) Pošiljatelj ali organizator prevoza mora o točnem času začetka in predvidenem času zaključka prevoza, za katerega je potrebno izdati dovoljenje na podlagi tega člena, obvestiti najbližjo policijsko postajo najmanj 48 ur pred začetkom prevoza, pri prevozu radioaktivnih snovi pa še izdajatelja dovoljenja.

(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za prevoz vloži pošiljatelj, organizator prevoza ali prejemnik, vsebovati pa mora:
– podatke o proizvajalcu, pošiljatelju, prevozniku in prejemniku,
– identifikacijsko številko, podatke in potrdila, ki so določena v predpisih iz 3. člena tega zakona,
– podatke o količini, kemični in fizikalni sestavi,
– navedbo prevozne poti,
– navedbo kraja raztovarjanja,
– čas začetka in predviden čas zaključka prevoza,
– čas in kraj, ki sta predvidena za postanke,
– podatke o vozilu in vozniku za prevoz nevarnega blaga v cestnem prometu.
(2) Pri zahtevah za izdajo dovoljenja za več prevozov v določenem času podatkov iz sedme in osme alinee ni potrebno navajati.

(1) Če predložena dokumentacija, predpisana v prvem odstavku prejšnjega člena, ne zadostuje za odločitev o izdaji dovoljenja, sme izdajatelj dovoljenja zahtevati še dodatna dokazila (npr. certifikat oziroma izjavo o ustreznosti embalaže).
(2) Izdajatelj dovoljenja lahko v dovoljenju določi dodatne pogoje za prevoz ali posebne varnostne ukrepe. Dodatni pogoji in posebni varnostni ukrepi so obvezni, če izdajatelj dovoljenja oceni, da so potrebni zaradi varovanja ljudi, okolja ali stvari ali zaradi varovanja prevoza pred posegi nepooblaščenih oseb.
(3) Stroške za dodatne pogoje oziroma posebne varnostne ukrepe plača tisti, ki je vložil zahtevo za izdajo dovoljenja.

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda posebno dovoljenje za prevoz nevarnega blaga, ki glede na določbe tega zakona ni dovoljen, če je zagotovljena varnost prevoza. Dovoljenje sme izdati:
– zaradi preizkušanja nevarnega blaga,
– zaradi posebnih okoliščin prevoza določenih v predpisih iz 3. člena tega zakona, varnostnih ali obrambnih potreb ali potreb za zaščito in reševanje.
(2) Dovoljenje se izda za določen čas in pod pogoji, ki jih zahteva varnost prevoza.

Minister, pristojen za notranje zadeve, prepove prevoz določenega nevarnega blaga ali pa ga dovoli le pod posebnimi pogoji, če je to potrebno zaradi varnosti prometa, vzdrževanja javnega reda ali varstva okolja.

Z oznakami ali nalepkami, napisi ali tablami po predpisih iz 3. člena tega zakona ni dovoljeno označevati tovorkov ali vozil, ki se ne uporabljajo za prevoz nevarnega blaga.

(1) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki s sedežem v Republiki Sloveniji, katerih dejavnost obsega prevoz nevarnega blaga po cesti ali železnici ali pa s temi prevozi povezano natovarjanje ali raztovarjanje, morajo imenovati najmanj enega varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga (v nadaljnjem besedilu: svetovalec).
(2) Podatke o svetovalcu morajo sporočiti ministru, pristojnemu za notranje zadeve, in ministru, pristojnemu za promet in zveze.
(3) Svetovalec mora imeti veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti.
(4) Funkcijo svetovalca lahko opravlja oseba, ki ima v podjetju tudi druge zadolžitve, ali oseba, ki ni zaposlena v podjetju, če je strokovno usposobljena za opravljanje nalog svetovalca.
(5) Potrdila o strokovni usposobljenosti svetovalca, ki so jih izdali pristojni organi drugih držav, so enakovredna potrdilom, izdanim v Republiki Sloveniji, če so izdani v skladu s predpisi iz 3. člena tega zakona.
(6) Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom, ki opravljajo prevoze manjših količin nevarnega blaga, določenih v predpisih iz 3. člena tega zakona, ni potrebno imenovati svetovalca.

(1) Naloge svetovalca so predvsem:
– spremljanje skladnosti ravnanja z nevarnim blagom v podjetju s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga,
– svetovanje vodstvu podjetja,
– interno usposabljanje drugih zaposlenih v podjetju in vodenje evidence o takšnih usposabljanjih,
– izvajanje ustreznih ukrepov za preprečevanje nesreč ali hujših kršitev predpisov,
– izvajanje pravilnih ukrepov ob nesreči,
– priprava letnega poročila in druge naloge.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet in zveze, predpiše podrobnejše naloge svetovalca.

Minister, pristojen za delo, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, v sodelovanju s strokovnim svetom Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme program strokovnega usposabljanja. Izvajalce programa strokovnega usposabljanja določi minister, pristojen za delo, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve.

(1) Osebe, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, morajo biti strokovno usposobljene.
(2) Minister, pristojen za delo, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, v sodelovanju s strokovnim svetom Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme program strokovnega usposabljanja. Izvajalce programa strokovnega usposabljanja določi minister, pristojen za delo, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve.

(1) Prevoznik mora zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za prevoz nevarnega blaga po 10. členu tega zakona.
(2) Prevoznik sme zaupati vožnjo vozila samo vozniku, ki je usposobljen za prevoz nevarnega blaga po 36. členu tega zakona.

Pošiljatelj, ki da nevarno blago v prevoz v cestnem prometu, mora poleg dolžnosti, navedenih v 12. členu tega zakona:
– prevoznika seznaniti o predpisani označitvi vozila ter o podatkih o nevarnem blagu,
– označiti tovorke z napisi in pritrditi oznake ali nalepke za označevanje nevarnosti in
– izpolniti druge pogoje za prevoz po predpisu iz prvega odstavka 3. člena tega zakona.

Voznik sme prevažati nevarno blago, če:
– je poučen o svojih obveznostih in posebnostih prevoza,
– se je prepričal, da vozilo in tovor ustrezata predpisom,
– so tovorki označeni z ustreznimi napisi in oznakami ali nalepkami za označevanje nevarnosti,
– je vozilo označeno z opozorilnimi tablami, napisi, oznakami ali nalepkami za označevanje nevarnosti, drugimi informacijami o nevarnem blagu in o vozilu po predpisu iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
– ima s seboj dokumente in dodatno opremo po predpisu iz prvega odstavka 3. člena tega zakona in
– so izpolnjeni drugi pogoji za prevoz po predpisu iz prvega odstavka 3. člena tega zakona.

(1) Voznik mora med nakladanjem, prevozom in razkladanjem nevarnega blaga upoštevati varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.
(2) Minister, pristojen za promet in zveze, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, določi parkirne prostore za vozila za prevoz nevarnega blaga in določi pogoje, ki jih morajo ti parkirni prostori izpolnjevati.
(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi pooblaščene organizacije za opravljanje pregledov ustreznosti vozil za prevoz nevarnega blaga in izdajo potrdil (certifikatov) po 10. členu tega zakona.

Voznik vozila za prevoz nevarnega blaga mora imeti veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti. Nevarno blago sme prevažati le oseba, ki je dopolnila 21 let.

Minister, pristojen za delo, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, v sodelovanju s strokovnim svetom Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme program strokovnega usposabljanja. Izvajalce programa strokovnega usposabljanja določi minister, pristojen za delo, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve.

(1) Nadzor nad prevozom nevarnega blaga na cestah opravlja policija. Če so za nadzor potrebna posebna znanja, se ob izvajanju takšnega nadzora vključijo tudi inšpekcijske službe, po potrebi pa tudi specializirane organizacije ali posameznike, kadar to ni v nasprotju z interesi postopka.
(2) Na zahtevo policista mora voznik izročiti dokumente in dodatno opremo v pregled. Prav tako mora voznik omogočiti pregled blaga in odvzem potrebne količine vzorca nevarnega blaga za analizo. Za odvzeti vzorec ni mogoče zahtevati odškodnine.
(3) Policist, ki opravlja nadzor, izpolni zapisnik. Izvod zapisnika po opravljenem nadzoru izroči vozniku. Vsebino in obliko zapisnika določi minister, pristojen za notranje zadeve.
(4) Izvod zapisnika o nadzoru mora imeti voznik pri sebi in ga na zahtevo policista predložiti pri morebitnih naslednjih nadzorih.
(5) Naslednji nadzor prevoza nevarnega blaga se opravi le, če policist domneva, da je od prejšnjega nadzora prišlo do bistvene spremembe varnostnih pogojev. Izpolnjevanje osnovnih pogojev za prevoz nevarnega blaga se preveri v vsakem primeru.
(6) Voznik vozila za prevoz nevarnega blaga mora dovoliti pregled vozila na kraju samem ali na primernem prostoru, ki ga določi policist. Primeren je tisti prostor, kjer je možno vozilo ustaviti, opraviti nadzor, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti ali parkirati vozilo.

(1) Policist odredi prekinitev prevoza, če pri nadzoru ugotovi hujše kršitve, določene v seznamu iz drugega odstavka 43. člena tega zakona. Na kraju se pomanjkljivosti odpravijo, če pri tem niso ogroženi ljudje, stvari ali okolje.
(2) Dokler velja odredba o prekinitvi prevoza, se lahko prevozno sredstvo premakne le po navodilih policista. Ob morebitni kršitvi odredbe o prekinitvi prevoza ali navodil policista, imajo policisti pravico preprečiti nadaljevanje prevoza, tako da vozilo izločijo iz prometa in ga na prevoznikove stroške zadržijo na primernem zavarovanem prostoru.
(3) Policist odvzame potrdilo o pregledu vozila (certifikat) iz 10. člena tega zakona, če je bilo vozilo poškodovano v prometni nesreči in ga pošlje pooblaščeni organizaciji, ki ga je izdala.
(4) Če drugi pristojni organi med nadzorom prevoza ugotovijo pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na varnost ljudi, stvari ali okolja, morajo o tem obvestiti policijo ali center za obveščanje ter jim sporočiti podatke o vozilu in nevarnem blagu.

(1) Pristojni organ sme preventivno ali če so bile pri cestnih nadzorih prevozov nevarnega blaga ugotovljene pomanjkljivosti, opraviti nadzor pri pošiljatelju, prevozniku ali prejemniku nevarnega blaga oziroma pri drugih pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo kakršno koli dejavnost v zvezi s prevozom nevarnega blaga. Navedeni morajo organu, pristojnemu za nadzor, omogočiti pregled vozil, postopkov in vso dokumentacijo, povezano s prevozom nevarnega blaga.
(2) Pristojni organi za nadzor pri pošiljatelju, prevozniku ali prejemniku nevarnega blaga oziroma pri drugih pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo kakršno koli dejavnost v zvezi s prevozom nevarnega blaga po cestah, so inšpekcijske službe in policija. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor oziroma policist pravico in dolžnost:
– začasno prepovedati opravljanje posameznih opravil v zvezi s prevozom nevarnega blaga (priprave na prevoz, nakladanje, prekladanje in razkladanje), če za njihovo opravljanje niso izpolnjeni predpisani pogoji,
– prepovedati prevoz ali nadaljevanje prevoza nevarnega blaga, če ugotovi, da je prišlo med pripravo na prevoz ali med prevozom do opustitve varnostnih ukrepov,
– prepovedati nadaljnji prevoz ali ravnanje z nevarnim blagom osebam, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za izvajanje opravil v zvezi s prevozom,
– prepovedati prevoz nevarnega blaga, če je napačno deklarirano,
– odrediti odpravo kršitev tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga v določenem roku.

Policist ne dovoli vstopa v Republiko Slovenijo vozilu, če ugotovi hujše kršitve, določene v seznamu iz drugega odstavka 43. člena tega zakona. Vstop se lahko dovoli, če so nepravilnosti odpravljene ali če ni pričakovati ogrožanja ljudi, stvari ali okolja.

O hujših ali ponavljajočih se kršitvah predpisa iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, ki jih je storil voznik vozila, registriranega v tujini, je potrebno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zaradi posredovanja informacij in podatkov, potrebnih za razjasnitev okoliščin pri ugotovljenih kršitvah, pristojnemu organu države registracije vozila. Če pristojni organ druge države zahteva uvedbo postopka zoper lastnika vozila, registriranega v Republiki Sloveniji, ali če zahteva podatke, potrebne za razjasnitev okoliščin pri ugotovljenih kršitvah predpisa iz prvega odstavka 3. člena tega zakona v drugi državi, ali uvedbo postopka zoper podjetje s sedežem v Republiki Sloveniji, potem ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odredi ukrepe v skladu s tem zakonom. O sprejetih ukrepih obvesti pristojni organ druge države.

(1) Pristojni organi, ki izvajajo nadzor, morajo ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, predložiti letno poročilo o opravljenih nadzorih najkasneje do konca četrtega meseca tekočega leta za preteklo leto. Letno poročilo mora vsebovati vsaj podatke o:
– natančnem ali približnem številu prevozov nevarnega blaga po cesti (v prevoženih tonah ali v tonah na kilometer),
– številu izvedenih nadzorov,
– številu nadzorovanih vozil, ločeno po državah registracije,
– številu in vrsti ugotovljenih kršitev,
– številu in vrsti izrečenih ukrepov.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše sestavine in obliko letnega poročila ter seznam hujših kršitev, določenih s predpisi iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, zaradi katerih je potrebno vozilo izločiti iz prometa ali ne dovoliti vstopa v Republiko Slovenijo.
(3) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi zbranih podatkov sestavi skupno letno poročilo in ga posreduje pristojnim mednarodnim organom.

Pošiljatelj nevarnega blaga sme nevarno blago predati v prevoz v železniškem prometu, če so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona in:
– je prevoznika seznanil o predpisani označitvi vozila ter o podatkih o nevarnem blagu,
– je po predpisu iz drugega odstavka 3. člena tega zakona na vozilo in tovorke namestil oznake za označevanje nevarnosti in/ali oranžne table za označevanje nevarnosti ali pa jih je skupaj z nevarnim blagom izročil, da se namestijo.

Poleg dolžnosti, ki izhajajo iz 15. člena tega zakona, mora polnilec preveriti:
– če ni potekel rok za naslednjo kontrolo cisterne, baterijske cisterne ali zamenljive cisterne in
– vse drugo, kar je potrebno preveriti pred polnitvijo cisterne z utekočinjenim plinom in po polnitvi.

Nevarno blago se sme prevažati v zračnem prometu, če:
– je minister, pristojen za promet in zveze, odobril operativna navodila prevoznika za prevoz nevarnega blaga in mu izdal spričevalo letalskega prevoznika (AOC), ki vključuje zahteve in pogoje za take vrste prevoza,
– fizične in pravne osebe, ki sodelujejo pri pakiranju, transportnih manipulacijah in prevozu, izpolnjujejo predpisane pogoje glede ravnanja z nevarnim blagom in so strokovno usposobljene,
– je konkretno nevarno blago dovoljeno prevažati v zračnem prometu in je pravilno označeno in etiketirano ter so izdelane predpisane prevozne listine,
– embalaža izpolnjuje predpisane tehnične zahteve in je preizkušena ter odobrena,
– je prevoznik pravočasno pridobil soglasje ministra, pristojnega za promet, če je zrakoplov naložen izključno z nevarnim blagom,
– je prevoznik zagotovil izpolnitev vseh predpisanih pogojev za prevzem nevarnega blaga na prevoz v zračnem prometu ter pravočasno obvestil pristojni organ za kontrolo in vodenje zračnega prometa o prevozu nevarnega blaga,
– je vzpostavljen predpisan sistem informiranja in obveščanja,
– so izpolnjene zahteve tehničnih predpisov o varnem prevozu nevarnega blaga v zračnem prometu.

Pri prevozu nevarnega blaga s tovornimi ladjami po morju se poleg varnostnih ukrepov, predpisanih v določbah mednarodnih predpisov iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, uporabljajo tudi varnostni ukrepi, predpisani s tem zakonom.

S potniškimi ladjami za prevoz po morju se lahko prevaža nevarno blago samo, če so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v predpisih iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona in če so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani s tem zakonom. Nevarno blago mora biti v posebnem prostoru, ki je ločen od potnikov, in pravilno skladiščeno.

Prevoz nevarnega blaga v plovbi po celinskih vodah je prepovedan, razen v manjših količinah z enega na drugi breg z brodovi, če so izpolnjeni vsi varnostni ukrepi, predpisani s tem zakonom. Med prevozom na brodu ne sme biti potnikov.

Tehnična pravila o primernosti ladij za prevoz nevarnega blaga v pomorskem prometu izda klasifikacijska ustanova, ki jo je pooblastila Vlada Republike Slovenije, po predpisih Mednarodnega združenja klasifikacijskih družb (IACS), mednarodnem pomorskem kodeksu o prevozu nevarnih tovorov, kodeksu o konstrukciji in opremi ladij, ki prevažajo nevarna razsuta kemična sredstva, kodeksu o konstrukciji in opremi ladij, ki prevažajo utekočinjene pline, in drugih mednarodnih predpisih o gradnji ladij za prevoz nevarnih tovorov, ki jih je prevzela Republika Slovenija.

Minister, pristojen za promet in zveze, na podlagi predpisov iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna ali fizična oseba za opravljanje pregledov vkrcanega tovora nevarnega blaga in za izdajo potrdil ter pooblasti pravno ali fizično osebo za opravljanje teh pregledov in za izdajo potrdil.

(1) Izvršilne predpise k temu zakonu v zvezi z določbami predpisov iz prvega odstavka 3. člena tega zakona izda minister, pristojen za notranje zadeve.
(2) Izvršilne predpise k temu zakonu v zvezi z določbami predpisov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 3. člena tega zakona izda minister, pristojen za promet in zveze.
(3) Izvršilne predpise k temu zakonu iz 7., 21., 29., 30., 31., 35., 37., 38., 43. in 51. člena tega zakona pristojni ministri izdajo do 1. 1. 2001.

(1) Za nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov sta za prevoz jedrskih materialov in radioaktivnega blaga pristojna ministrstvo, pristojno za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in ministrstvo, pristojno za zdravstvo – Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, za radiofarmacevtike pa ministrstvo, pristojno za zdravstvo – Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva po prejšnjem odstavku ima inšpektor pravico in dolžnost:
– v primeru nezgode med prevozom po ozemlju Republike Slovenije nadzorovati izvajanje ukrepov po predpisih iz 3. člena tega zakona,
– nadzorovati priprave za pakiranje, nakladanje, razkladanje in prevoz ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti odrediti, da se te nepravilnosti odpravijo v določenem roku pred začetkom ali zaključkom prevoza ali začasno prepovedati opravljanje dejavnosti v primeru hujše kršitve varnostnih ukrepov,
– prepovedati nadaljnji prevoz, če se ugotovi, da ni vseh dovoljenj in listin, ki so zahtevane s tem zakonom ali z izvršilnimi predpisi, če prevoz ne spremljajo usposobljeni spremljevalci ali da je v kateri fazi prevoza prišlo do hujše opustitve varnostnih ukrepov,
– preverjati prevozne listine, označenost in opremljenost vozila, smer vožnje, čas in kraj postankov med prevozom, odrediti, da se odpravijo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva nad osebami, vozilom in viri sevanja, ter prepovedati nadaljnji prevoz v primeru, ko bi to ogrožalo ljudi ali okolje.
(3) Pri vnosu in iznosu nevarnega blaga na carinsko območje Republike Slovenije ali z njega ter pri postopkih za odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe nevarnega blaga je za nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov pristojna Carinska uprava Republike Slovenije.
(4) Za nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov pri prevozu nevarnega blaga v železniškem in letalskem prometu je pristojno ministrstvo, pristojno za promet in zveze – Prometni inšpektorat Republike Slovenije, ki nadzoruje izvajanje določb drugega in četrtega odstavka 3. člena, pete, šeste, sedme in osme alinee 18. člena, druge in tretje alinee 19. člena ter določb 21., 27., 28., 29., 31., 40., 44., 45. in 46. člena tega zakona.
(5) Za nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov pri prevozu nevarnega blaga po morju in celinskih vodah je pristojna Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, ki nadzoruje izvajanje določb tretjega odstavka 3. člena ter 47., 48., 49., 50. in 51. člena tega zakona.
(6) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva po četrtem in petem odstavku tega člena ima inšpektor pravico in dolžnost:
– prepovedati prevoz ali nadaljevanje prevoza nevarnega blaga, če ugotovi, da je prišlo med pripravo na prevoz ali med prevozom do opustitve varnostnih ukrepov,
– prepovedati nadaljnji prevoz ali ravnanje z nevarnim blagom osebam, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za izvajanje prevoza ali ravnanje z nevarnim blagom,
– prepovedati prevoz nevarnega blaga, če je napačno deklarirano,
– začasno prepovedati opravljanje posameznih opravil v zvezi s prevozom nevarnega blaga (priprave za prevoz, nakladanje, prekladanje in razkladanje), če za njihovo opravljanje glede kraja in časa niso izpolnjeni predpisani pogoji,
– odrediti odpravo kršitev zakona in drugih predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga v določenem roku (odreditvena odločba).

(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. kot pošiljatelj pakira nevarno blago v embalažo, ki ne ustreza pogojem iz 5. člena tega zakona,
2. kot prevoznik vozi nevarno blago v embalaži, ki ne ustreza pogojem iz 5. člena tega zakona,
3. kot prejemnik prevzame nevarno blago v embalaži, ki ne ustreza pogojem iz 5. člena tega zakona,
4. proizvajalec embalaže, ki ravna v nasprotju s 6. členom tega zakona,
5. kot organizacija, določena za preizkušanje vzorcev embalaže, odobri označevanje embalaže v nasprotju z zahtevami predpisov iz 3. člena tega zakona (7. člen),
6. uporablja vozilo, ki ni izdelano in opremljeno v skladu z 10. členom tega zakona,
7. vozilo ni pregledano in zanj ni izdano potrdilo (certifikat) (10. člen),
8. kot pošiljatelj da nevarno blago v prevoz v nasprotju z 12. členom tega zakona,
9. kot pošiljatelj ne izroči vozniku ali tistemu, ki opravlja prevoz, predpisane spremne dokumentacije in dovoljenja, če je potrebno (12. člen),
10. kot organizator prevoza ne zagotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 12. člena tega zakona,
11. kot uporabnik cisterne zabojnika ne ravna po določbah 16. člena tega zakona,
12. kot prevoznik prevaža nevarno blago v nasprotju s 18. členom tega zakona,
13. kot prejemnik prejme blago v nasprotju z 19. členom tega zakona,
14. kot prevoznik o izgubi ne obvesti policije ali centra za obveščanje (20. člen),
15. kot prevoznik ni zavaroval, pobral, odstranil ali dal na za to določen prostor razsuto ali razlito nevarno blago (21. člen),
16. kot prevoznik ne pokliče pooblaščene organizacije, da na njegove stroške pobere, odstrani ali da na določen prostor nevarno blago, ki se je razsulo ali razlilo (21. člen),
17. kot prevoznik vozi nevarno blago brez dovoljenja za prevoz ali ne opravlja prevoza pod pogoji, določenimi v dovoljenju (22., 24., 25. člen),
18. opravlja prevoz določenega nevarnega blaga kljub prepovedi prevoza ali ne opravlja prevoza pod posebnimi pogoji, ki jih določi pristojni organ (26. člen),
19. z oznaki ali nalepkami, napisi ali tablami označuje tovorke ali vozila, ki se ne uporabljajo za prevoz nevarnega blaga (27. člen),
20. ne imenuje najmanj enega varnostnega svetovalca ali ne sporoči njegovega imena pristojnemu organu (28. člen),
21. varnosti svetovalec ne izpolnjuje predpisanih pogojev (28. člen),
22. varnostni svetovalec ne opravlja nalog iz 29. člena tega zakona,
23. osebe, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga niso strokovno usposobljene (31. člen),
24. dovoli, da vozilo vozi oseba, ki ni strokovno usposobljena ali ji je potekla veljavnost potrdila o strokovni usposobljenosti (32. člen, 36. člen),
25. kot prevoznik ne zagotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za prevoz nevarnega blaga (32. člen),
26. kot pošiljatelj prevozniku ne izroči navodila za predpisano označitev vozila ali ne označi tovorkov (33. člen),
27. organu, pristojnemu za nadzor, ne izroči v pregled spremnih dokumentov ali dodatne opreme ali ne omogoči pregleda blaga ali odvzema potrebne količine vzorca nevarnega blaga za analizo ali ne poskrbi, da se opravi pregled vozila na kraju samem ali na primernem prostoru (38. člen),
28. kljub odredbi o prekinitvi prevoza nadaljuje s prevozom (39. člen),
29. ne omogoči pregleda postopkov, vozil in vse dokumentacije, povezane s prevozom nevarnega blaga (prvi odstavek 40. člena),
30. kljub prepovedi še vedno opravlja posamezna opravila v zvezi s prevozom nevarnega blaga (drugi odstavek 40. člena),
31. kot pošiljatelj nevarnega blaga preda nevarno blago v prevoz v železniškem prometu v nasprotju s 44. členom,
32. opravlja prevoze nevarnega blaga v zračnem prometu v nasprotju s 46. členom tega zakona,
33. s tovornimi ladjami po morju vozi nevarno blago v nasprotju s 47. členom tega zakona,
34. s potniškimi ladjami za prevoz po morju vozi nevarno blago v nasprotju s 48. členom tega zakona,
35. opravlja prevoz nevarnega blaga v plovbi po celinskih vodah v nasprotju z 49. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 150.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 do 350.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 40.000 tolarjev se za prekršek takoj na kraju kaznuje posameznik, če:
1. ne upošteva predpisov o pakiranju (14. člen),
2. pri pripravi tovorkov ne upošteva predpisov o napisih in oznakah (nalepkah) za označevanje nevarnosti in drugih varnostnih ukrepov (14. člen),
3. kot polnilec pred polnjenjem in med njim ne upošteva vseh varnostnih ukrepov (15. člen),
4. kot uporabnik cisterne zabojnika ne ravna po določbah 16. člena tega zakona,
5. kot nakladalec prične z nakladanjem, pa niso izpolnjeni vsi pogoji za prevoz nevarnega blaga (17. člen),
6. ne upošteva določb o prepovedi skupnega nakladanja in predpisov o ločitvi od živil in krmil (17. člen),
7. ne upošteva vseh varnostnih ukrepov med nakladanjem nevarnega blaga (17. člen),
8. zavlačuje prevzem nevarnega blaga (19. člen),
9. ne očisti in ne dekontaminira vozil, če predpisi iz 3. člena tega zakona to določajo, in ne poskrbi za odstranitev tabel in oznak (nalepk) za označevanje nevarnosti, potem ko so vozila raztovorjena, očiščena, razplinjena in dekontaminirana (19. člen),
10. ne upošteva vseh varnostnih ukrepov med razkladanjem nevarnega blaga (19. člen),
11. izgubi med prevozom nevarno blago in o tem ne obvesti policije ali centra za obveščanje (20. člen),
12. razlitega ali izpadlega nevarnega blaga ne zavaruje, pobere oziroma odstrani (prvi odstavek 21. člena),
13. prevaža ali sprejme nevarno blago, za katero ni bilo izdano dovoljenje, ali opravlja prevoz nevarnega blaga v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju (22., 24. člen),
14. prevaža ali sprejme nevarno blago brez posebnega dovoljenja (25. člen),
15. vozi določeno nevarno blago kljub prepovedi ali omejitvam pristojnega organa (26. člen),
16. označuje tovorke in vozila, ki se ne uporabljajo za prevoz nevarnega blaga (27. člen),
17. kot varnostni svetovalec ni strokovno usposobljen ali nima veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti (28. člen),
18. kot varnostni svetovalec ne opravlja predpisanih nalog (29. člen),
19. sodeluje pri prevozu nevarnega blaga in ni strokovno usposobljen (31. člen),
20. da v prevoz nevarno blago, pa niso izpolnjeni vsi pogoji za prevoz (33. člen),
21. prevaža nevarno blago v nasprotju s 34. členom tega zakona,
22. med prevozom, nakladanjem in razkladanjem nevarnega blaga ne upošteva vseh varnostnih ukrepov (35. člen),
23. kot voznik vozila za prevoz nevarnega blaga nima veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti ali še ni dopolnil 21 let (36. člen),
24. na zahtevo organa, pristojnega za kontrolo, ne izroči spremnih dokumentov ali dodatne opreme v pregled ali ne omogoči pregleda blaga ali odvzema potrebne količine vzorca nevarnega blaga za analizo ali ne dovoli, da se opravi pregled vozila na kraju samem ali na primernem prostoru (38. člen),
25. nadaljuje z vožnjo kljub prepovedi pristojnega organa (39. člen),
26. je kot pošiljatelj predal blago za prevoz v železniškem prometu, pa niso bili izpolnjeni vsi pogoji (44. člen),
27. kot polnilec ni upošteval vseh varnostnih ukrepov za prevoz v železniškem prometu (45. člen),
28. ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pakiranje, transportnih manipulacijah in prevozu nevarnega blaga v zračnem prometu (46. člen),
29. prevaža nevarno blago s morskimi ladjami za prevoz potnikov v nasprotju s 48. členom tega zakona,
30. prevaža nevarno blago po celinskih vodah (49. člen).

(1) Organizacija, določena za odobritev embalaže, mora izpolnjevati vse pogoje iz 7. člena tega zakona v treh letih od uveljavitve zakona.
(2) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki morajo imenovati varnostnega svetovalca za nevarno blago v enem letu od uveljavitve zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati:
– zakon o prevozu nevarnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 27/90 in 45/90).

Prilogi A in B iz prvega odstavka in pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID) iz drugega odstavka 3. člena se objavijo najkasneje do uveljavitve tega zakona.

Če niso v nasprotju z določbami tega zakona, se do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi tega zakona uporabljajo naslednji izvršilni predpisi:
– pravilnik o strokovnem usposabljanju voznikov motornih vozil, s katerimi se prevažajo nevarne snovi, in drugih oseb, ki sodelujejo pri prevozu teh snovi (Uradni list RS, št. 71/97);
– odredba o določitvi pooblaščenih podjetij za opravljanje pregledov vkrcnega tovora nevarnih snovi ter izdajo potrdil (Uradni list RS, št. 50/95);
– odredba o določitvi podjetij za strokovno usposabljanje oseb, ki ravnajo z nevarnimi snovmi in jih prevažajo, ter o izdaji spričeval (certifikatov) (Uradni list RS, št. 18/92);
– odredba o določitvi podjetij za opravljanje posebnih pregledov motornih in priklopnih vozil za prevoz nevarnih snovi glede izpolnjevanja pogojev za prevoz nevarnih snovi (Uradni list RS, št. 56/92).

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2000.